73. številka
Ljubljana, v četrtek 31. marca.
XXV. leto, 1892.
[■haj a vsak dan »večer, iaimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vb t r o-og e r ■ ke dežele za vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaS«. Zn* oznan tla plačuje se od četiristopne petit-vrste po ♦> kr., če se oznanilo jeiienkrat tiska, po 6 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Nlavuo p. u. obćinntvo uljudno vkuIiuo iih novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meneča naročnina, proalmo, da Jo o pravem čiimii ponove, da poAl-l|an|e ne preneha in da dobe vse Atevllke.
II
SLOVENSKI NAROD
ti
elja za LjublJanNke naročnike brez pošiljanja ■■ a dom: V*e leto . . .  «Id. 13«— I Četrt leta   . . *ld. »«SO l*ol leta ... 6*SO I Jeden meaee. 1*10
Za poMilJau|e na dom m« računa lO kr. na mesec, »O kr. sa četrt leta. H pošiljanjem po pošt I veljat Vse leto  . . .   gld. 15-—I Četrt leta . . . «ld. — Pol leta ...     »i    S*— I Jedeu mesee . l-lO Naročuje ne lahko z vsakim dnevom« n h krutu ae mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Upravništvo „Slovenskoga Naroda".
Istina in laž.
Te dni Brnu čitali v mnogih listih razne podatke o načrtu, katerega je za prihodnjo vojsko izdelal slavni ruski vojskovodja, mnogoimenovani general Gurko. Ta baje pristni načrt je jako zanimiv in ker se tiče v prvi vrsti avstro-ogerske monarhije, ustrežemo gotovo Čitateljem našim, če jim o njem povemo kaj več, ne glede na to, je H ta načrt pristen ali ne. General Gurko sodi, da bode v prihodnji vojski odločevala Ruraunija, ker je geogra-ričuo tako ugodno situirana, da se lahko zveze s katerim koli tekmecem, z Rusijo ali z Avstrijo, in ker je odločevalni faktor na balkauskem polotoku. Kumunija pa se bode odločila na to ali ono stran, kjer bode več upanja za zmago, ker rumunske ambicije, znane in prikrivane, naperjene so takisto proti Rusiji, kakor proti Avstriji. V prihodnji vojski — računa geaeral Gurko — stali bodeta Rusija in Francija zajedno proti velesilam, pripadajočim trojni zvezi, in ker imata ti dve drŽavi ne samo večjo vojsko, nego tudi več denarjev, kar je velevažen pogoji smeti je računati z neko gotovostjo, da bodeta zmagali. Rusija prodrla bode v Galicijo in preko Karpat na Ogersko, Rumuni pa preko Sedrao-
gradskega tudi na Ogersko, kjer jih bodo njih rojaki vsprejeli baje kot rešitelje z odprtimi rokami in radostnimi srci. Obe vojski se bodeta združili blizu Budimpešte, kjer se bode bila odločivna vojska.
Ta načrt ni tako fantastičen, kakor bi kdo sodil na prvi bip, celo prav mogoče je, da so to glavne poteze iz ruskega uačrta za kako bodočo vojsko, ali kogar bi to novo rožljanje preplašilo in ga naudalo s strahom, da je vojska že pred durmi, ta bi se močno varal. Čuje se sicer dan na dan, kako silne priprave dela Rusija za vojsko, koliko vojaštva je že nastanila ob meji avstrijski in nemški, a vsega tega ni smeti jemati od besede do besede. Naši in nemški politiki so interesovani, da vzdrže mej narodi strah pred vojsko z Rusijo, ker bi sicer ne dobili tistih ogromnih in skoro uničujočih nas Žrtev, katere se nam nalagajo v vojaške namene. Iz tega vira so tudi potekle vse tiste brošure o bodoči vojski, to je uzrok, da naglasa vojni minister vsako leto, kako nujno bo potrebna nova ob* oroževanja, ker mora biti država pripravljena za vsak slučaj, a oticijozui listi trobijo že par let sem z občudovanja vredno vztrajnostjo in doslednostjo, da nabira Rusija ob naši meji veliko vojsko.
Koliko je na tem istine in koliko laži, pokazuje nam posebno jasno zemljevid o naBtanitvi ruske vojske ob avstrijski in nemški meji, kateri zemljevid, sestavljen uradoma in na podlagi zanesljivih podatkov, je izdalo pred nekaterimi dnevi vojno ministerstvo prusko, Iz tega zemljevida se labko VBakdo prepriča, da Rusija tekom minulega leta ni pomnožila ob dolgi avstroogerski meji od Mislovic do Črnega morja nastanjenega vojaštva niti za jednega moža, ' da je tam vse tako, kakor je že več let sem. Kar je storila vojaška uprava ruska je to, da je pomnožila vojaštvo, nastanjeno ob nemški meji, a Še ta pomnožitev je jako neznatna in v nikakem razmerji z vojnimi silami, katere imata ob ruski meji Avstrija iu Nemčija. Celo nemški listi, ki sicer načeloma proti Rusiji hujskajo in vsak čas kaj o novih vojnih silah, došlih v rusko Poljsko, povedo, celo ti listi morajo priznati, da so bila vsa ta poročila »mindestens starek iibertrieben".
Ako pa pomislimo, da je vsa tista ruska vojska, katera bi se utegnila kdaj boriti z našo in nemško vojsko, nastanjena na teritoriju, ki je vsaj za polovico veči od Avstrije, da presega naša aktivna vojska rusko ob meji stoječe vojaštvo po številu trikrat, ne uštevši nemških vojnih sil, in ako. primerjamo ugodna komunikacijska sredstva, kateYa imata Avstrija in Nemčija s primitivnimi Bredstvi Rusije, potem nam pač ne more nihče vzeti trdnega prepričanja, da je bilo vse, kar Be je govo-vilo o ruskih oboroževanjih in nakanah proti Avstriji in Nemčiji namenoma silno pretirano.
Deželni zbor kranjski.
(IX. seja, dne 2 9. marca 1892. leta.)
(Konec.)
PobI. Šuklje poroča v imenu finančnega odseka glede razdelitve podpor, dovoljenih od države in dežele za stradajoče leta 1890.
Deželni odbor in na dotično prošnjo tudi glavni odbor c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani nakupila Bta deloma sama, deloma s pri pomočjo zvedenca krompir na Češkem, Moravskem, Spodnjem Avstrijskem in malo množino v Krškem, koruzo na Hrvatskem, oves, ječmen, pšenico in rž deloma na Ogerskem in Hrvatskem, deloma na Štajerskem in mali del na Kranjskem, dočim se je fižol le na Kranjskem dobavil.
Vsega skupaj kupil je deželni odbor 297 000 /;</ koruze, G68 300 teg krompirja, 47.950 leg fižola, 2048 kg pšenice, 40.402 kg ovsa, 40.814 kg ječmena, 9971 hj rži, 111.400 kg ajde, 500 kg prosa, 2427 kg pšenice, 41.5G8 /.//ovsa, 89.010 leg ječmena, 10.518 kg rži, 84.280 kg ajde iu 500 kg prosa.
Od skupne nakupljeno množine 111.490 kg ajde se je le 84.280 kg brezplačno revežem razdelilo, 2G.763 hy pa se je za polotieo kupne cene onim oddalo, ki so se s potrdilom okrajnega ob-lastva, župnega urada ali županstva kot podpore potrebni izkazali.
Kakor je iz izkaza dalje razvidno, razdelil se je tudi znesek 7759 gld. v denarjih in sicer v po-litiškem okraju Litija 40 gld , v politiškem okraju Zatičina   2000 gld.,   v politiškem  okraju Kočevje
LISTEK.
Zrno iz kurjega jajca.
Kuski Hpiaal grof Lev Tolstoj : poslovenil Z.
Nekdaj so našli otroci v klancu kurje jajce, s progo po sredi in podobno zrnu. Popotnik zagleda jajce pri otrokih, kupi je za pet kopejk, popelje Be v mesto ter je proda carju kakor kako nenavadno stvar. Car pozove učenjake, veli jim spoznati, kakšno da je jajce, je li sploh jajce ali zrno? Učenjaki so mislili in mislili, — toda niso mogli odgovoriti.
Ležalo je to jajce na oknu; sem je priletela kokoš, začela je kljuvati — prekljuvala je lupino. Vsi so spoznali, da je — zrno.
Prišli bo učenjaki ter rekli carju:
To jajce je rženo zrno.
Car se začudi; zapove učenjakom poz vedi ti, kje in kdaj je to zrno zraslo? Učenjaki so mislili in mislili, iskali v knjigah, pa našli niso ničesar. Prišli so k carju ter mu rekli:
Ne moremo odgovoriti. V naših knjigah ni lic o tem pisanega; treba je pri kmetih poupra-šati, če II ni kdo slišal od starih ljudij, kje in kdaj so tako srno sejali?
Car pošlje po starega kmeta ter ga veli k sebi pripeljati. Poiščejo starca ter ga privedejo k carju. Prišel je starec zelenkastega obraza, brez zob, ob dveh bergljah.
Car mu pokaže zrno; ker pa starec ne vidi, ogleda Bi površno jedno polovico, drugo polovico pa je potipal z rokama. Car ga začne izpraševati:
Ali ne veste, očka, kje je takšno zrno zraslo? Na svojem polji menda niste sejali takšnega žita V Ali niste v svojem  življenji  kupili takšnega zrna?
Starec je bil gluh, komaj komaj je slišal, in komaj in komaj je razumel.   Začel je odgovarjati:
Ne, govori, na svojem polji nisem tacega žita niti sejal, niti žel, niti ga kupoval. Kadar smo Žito kupovali, bilo je zrnje majhno. Pouprašati morate mojega očeta, mogoče, da je on slišal, kje je tako zrno zraslo.
Car pošlje po starčkovega očeta in zapove ga k sebi privesti. Tudi starčkovega očeta so našli: privedejo ga k carju. Starec pride ob jedni berglji. Car mu začne zrno kazati. Starec je še videl. Ogleda si je dobro. Car ga upraša:
Ali ne veš, starček, kje je takšno zrno zraslo? Ali ga nisi sam aejal na svojem polji? Ali nisi v svojem življenji kupil takšnega zrna?
Dasi ni starec dobro slišal, vender je bolje
razumel od sina. Ne, govori, na svojem polji nisem sejal takega zrna niti ga nisem žel. Tudi kupoval ga nisem, ker nisem imel vso svoje življenje denarja. Vedno sem živel od svojega kruha, in v sili sva Be delila s streznjeni. Ne vem, kje je raBlo tako zrno. Čeravno je bilo naše zrnje debelejše kakor jh to iu zdatno, pa tacega zrua še nisem videl. Slišal sem od očeta, da je raslo Žito v prejšnjih časih večje v primeri z našim in zdatnejše in debelejše. Njega bo treba uprušati. Car pošlje po starčkovega očeta. Našli so tudi deda in ga privedli k carju. Starec stopi pred carja brez berglje; hodil je lahko, oči eo mu bile zdrave in govoril je razumljivo. Car pokaže dedu zrno. Ded Bi je ogleduje in obrača.
Že davno nisem videl Btarega žita, reče od-grizue košček zrna ter ga prežveče.
To je, da, reče.
Pa povejte mi, očka, kje in kdaj je raslo tako zrno? Ste na svojem polji sejali tako žito? Ali ste je kupili od ljudij?
Starec mu odgovori :
Tako žito je v prejšnjih časih vedno raslo. S tem žitom sem jaz vedno živil sebe in druge ljudi. To zrno sem i sejal, to i Žel, to i mlatil.
In car ga upraša:
970 gld.. v politiškem okraju Črnomelj 2600 gld., v politiškem okraju Ljubljanska okolica 149 gld. in v politiSkem okraju Novo mesto 2000 gld. — Skupna svota vseh podpor v raznih živilih znaša 62.946 gld. 3 kr., torej z zgoraj omenjenimi v denarjih skupaj 70.705 gld. 3 kr. Po daljnem ustnem poročilu vsprejme se predlog fin. odseka:
a) Poročilo deželnega odbora o razdelitvi podpor, dovoljenih od države in dežele za stradajoče I. 1S90, se jemlje v vednost.
b) C. kr. kmetijski družbi ae izreka zahvala za sodelovanje pri tej razdelitvi.
lati poslanec poroča o računskem sklepu deželnega zaklada za I. 1890. Rednih prihodkov v L 1890. bilo je skupaj 1,028.577 gld. 171/, kr. ali odštevši zastanke pričetkom 1. 1890 z vsoto 135.247 gld. 66Va kr. je pokritje za I. 1890 znašalo 893.329 gld. 51 kr. Ako se primerja to ■ skupno potrebščino raznih stroškov z 756.347 gld. 64 kr. kaže se konečnega presežka v dohodkih za 136 981 gld. 87 kr. Gospodarjenje z deželnim za-kladom je bilo torej v I. 1890 popolnoma ugodno.
Razkaz skupne imovine kaže 1,732.620 gld. 50 kr. ali po odbitih dolgovih v znesku 137.873 gld. fi;i' j kr. se kaže čista imovina 1,594.764 gld. 86',a kr. V primeri proti imovini lanskega leta z 1,459.751 gld. 1'/9 kr. pomnožila se je za 134 tisoč 995 gld. 85 kr.
Računski sklep in razkaz imovine vzameta se na znanje brez daljne debate.
Po.sl. Krsni k poroča o prosa j i Vincencijeve družbe v Ljubljani za podporo k stavbinskim stroškom v Marijanišči. Glede na veliko korist zavoda, ki ima 144 učencev, katere oskrbuje z vsem potrebnim, stavi fin. odsek predlog:
PredBtojništvu Vincencijeve družbe se dovoljuje za zgradbe v Marijanišči podpore 2000 gld. iz sirotinskega zaklada, in se ima izplačiti v letu 1892. 1000 gld. in v letu 1893. 1000 gld. — Se vsprejme.
Prošnja sekundarija dr. Rudolfa Repiča za nagrado za večkratno nadomestovanje (poročevalec dr. Bleivveis) in prošnja drd. Petra Košenine za dovolitev takse za medicinski rigorozum (poročevalec posl. Krsuik) odstopita se priporočilno dež. odboru v rešitev.
Prošnja posojiluice v Krškem za podporo (poročevalec ViŠnikar) se odkloni.
Posl. Hribar poroča o prošnji c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani za podporo, katero priporoča finančni odsek prav toplo.
Kmetijska družba razvija se prav krepko, drevesnica na Poljanah je jako lepa, sadjarstvo se bode izdatno zboljšalo, kar je veselo pri veliki važnosti, ki jo bode imelo pridelovanje sadnega mošta. Mlekarstvo in sirarstvo se lepo razvija, zboljšanje domačega ovčjega plemena napreduje, iatotako svinje-reja. Sosedne dežele zavidajo našo kmetijsko družbo za lep razvoj, treba je torej, da jo deželni zbor podpira kolikor mogoče. Predložila se je sicer še posebna prošnja za podporo za nakup bikov ple-menjakov, ki se bode rešila posebej. Glede na vse navedeno stavi fin. odsek predlog:
C. kr. kmetijski družbi kranjski se dovoli za
Povejte mi pa, očka, ste li kje kupili tako zrno ali ste je na svojem polji sejali V Starček se nasmehne.
Prejšnja leta, govori, ni nikomur prišel na misel tak greh, da bi žito prodajal ali kupoval. Pa tudi denarja niso poznali, kruha so imeli vsi dovolj.
Car ga upraša:
Tedaj mi povejte, očka, kje ste tako žito sejali in kje je bilo vaše polje? Ded mu reče:
Moje polje je bilo — zemlja božja, kjer sem oral, tam je bilo tudi polje. Zemlja je bila rodovitna, svoje uiao zemlje imenovali. Le trud so imenovali svoj. Povejte pa, govori car, še dvoje: prvič, zakaj se je prej tako zrno rodilo, a sedaj se ne rodi več. Drugič, zakaj je šel vaš vnuk ob dveh bergljah, sin vaš ob jedni, vi pa ste sedaj prišli prav lahko; pogled vam je dober, zobje močni, be* seda jasna in razumljiva? Odkod pride to oboje, povejte mi, očka?
Starček odgovori:
Od tod pride to, ker so ljudje nehali živiti se od lastnega truda in začeli zanašati se na tujega. V starih Časih niso tako živeli, v starih Časih so živeli po božje. zadovoljni so bili a svojim, hrepeneli niso po tujem.
1. 1892. podpora 2000 gld., ki naj se izplačuje iz deželnega zaklada pri naslovu IV. — Se vsprejme brez ugovora in debate.
Posl. K ran i k poroča o prošnji treh glavnih odgonskih sprevodnikov v Ljubljani za zboljšanje plače. Finančni odsek naavetuje:
Plača glavnim odgonakim sprevodnikom zviša se od letnih 360 gld. na letnih 400 gld. pod pogojem, da bodeta tudi deželna odbora štajerski in koroški od te povišnine prevzela na ona dva odpadajoče kvote. — Se vsprejme.
Posl. M ur ni k poroča o prošnji slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani za nagrade učiteljem, kateri delujejo v šolskih delarnah. Fin. odsek predlaga:
Prošnja učiteljskega društva v Ljubljani se odstopi deželnemu odboru s pooblastilom, da primerno nagrađuje one učitelje, kateri uspešno delujejo in mladino vzgajo v šolskih delarnah. — Se vsprejme.
Ostale tri točke postavijo bo na dnevni red prihodnje seje in se seja zaključi ob 2. uri.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 31. marca.
Ceško-nemška sprava. Češka spravna komisija končala bodem tekom tega tedna svoje razprave in vaprejem stavljenih predlogov je gotov. Čim bode ta ukrep storjen, zbral se bo klub nemških poslancev v deželnem zboru češkem, da se končno izrazi glede to situva-cijo korenito izspremiojajoče zadeve in da odgovori na izjavo namestnikovo. Ker v deželnem zboru ne bo spravne debate, bodo deželni poslanci samo oklic na volilce ukrenili, kajti glede nadaljnih korakov se še niso zjedinili.
Nemci v opoziciji. Kakor se čuje, sklicali bodo Češki Nemci koj po končanem zasedanju deželnega zboru velik stran-karsk shod, kateremu bo naloga izreči se glede nove in bistveno izpremenjene situvacije. Glede vedno gosteje javljajoče se govorice, da bodo Nemci stopili v odločno opozicijo proti vladi in primorali grofa Kuenburga, da ho umakne z ministerakega fotelja, piše „Hlas Naroda" : Da se to uresniči, bilo bi Čehom v veliko veselje, ker bi se s tem jedna posledica mladočeške politike zboljšala.
Gall&ki t lezel ni »bor dovolil je deželnemu odboru kredita 100.000 gld., da podpira tiste prebivalce, ki vsled slabe letine lakoto trpe. Deželni zbor je vsprejei tudi resolucijo, v kateri pozivlje vlado, naj tudi 100.fjOO gld. dovoli, da se kot brezobrestna posojila razposode ali pa kot jedenkratna podpora razdele. Predlog, da je pomnožiti število deželnih poslancev in da je podeliti virilni glas rektorju Lvovske politehnike in predsedniku Krakovske akademije znanostij, ni prišel v obravnavo, zlasti zato, ker se je vladni zastopnik izrekel v odseku v protivnem zmislu.
ViMftiaJe države.
Francosko minittterstvo je v jako neugodnem položaju. Zbornica je sicer odklonila nujnost predloga, da naj jamči država za škode, prouzročene po dinamitnih atentatih, toda odklonilo je to le z večino osmih glasov, a pri obravnavi o naknadnih tirjatvah vojnega ministerstva ni dobila vlada uiti teh glasov več, ampak ostala v manjšini za 38 glasov. — Gotovo je, da je na to nervozno in nestrpno početje uplival strah pred dinamitardi. Zbornica nima nikakega zaupanja v sedanjo vlado in je zlasti nasprotna sedanjemu upravitelju Pariškega redarstva, prefektu Lozeju. Prav resni listi, mej njimi „Temps", zahtevajo, naj uporablja redarstvo vse tiste izza Časov cesarstva veljavne odredbe, katere določajo, da je smeti tudi brez sodnega dovoljenja izvrševati hišna preiska-vanja itd.
Jiirolin in Peterburg.
Dosedanji ruski vojaški ata?e v Berolinu, general Goleniščev-Kutusov, imenovan je namestu umrlega kneza Obolenskega začasnim dvornim maršalom ruskim. Da je imenovan le začasnim maršalom, je formaliteta, s katero hoče car pokazati svojo pijetete do Obolenskega. Novi maršal bo Be-rolin rad ostavil. Ruski vojaški pooblaščenec v Berolinu je zajedno ataširan k nemškemu cesarju, a sedanjemu dvornemu maršalu se ni bilo za časa svojega bivanja v Berolinu posrečilo, pridobiti si naklonjenost cesarja in vojaških krogov — morda zato, ker je bil preveč odkritosrčen.
ltiucmere na Ifenisketn.
Govorica, da odstopi minister Botticher, se ni obistinila. Botticher je sicer izročil cesarju svojo ostavko, ta je pa ni vsprejei, kar je gotovo iznenadilo privržence Bismarckove, ki so trdno računali, da bode samotar iz saškega gozda zopet prišel na krmilo. Sodeč po izjavi novega ministerakega predsednika pa merodajni krogi v Berolinu na to mislili
niso. Konservativni in klerikalni poalanci niso grofa Eulenburga nič kaj veseli, a naučni minister jim je všeč. akopram se je izrekel proti šolski predlogi. — Glede zvršene krize poročajo nekateri listi prav zanimive podrobnosti, ismej katerih je karakteristična zlasti ta, da hoče cesar imeti sa državnega kancelar j a na vsak način kakega generala. — Pruska vlada je ukrenila konfiskovanje premoženja vojvode Kumberiandskega razveljaviti zakonskim potom. Vzlic temu ne marajo hanoveranski Welti ničesar slišati o spravi a sedanjimi razmerami. Glasilo te stranke trdi, da niso privatnopravne pogodbe nekdanje vladarske rodbine merodajne za politične težnje te stranke, ki zahteva obnovitev nezavisnosti domovine pod vlado v to poklicane rodbine in ki se ponaša s tem, da se pravni imetelj krone ne mara odpovedati svojim pravicam radi denarjev.
Dopisi.
Z Dunaja sudca meseca [Izv. dop.f (Koncert slovanskega pevskega društva.) Mi smo  sicer že navajeni  na koncerte slovanskega pevskega društva, na množico občinstva in na izborno petje. To pa, kar smo zadnjič opazili v veliki in krasni Ronacberjevi dvorani, nas je prijetno iznenadilo.   Toliko elegantnega občinstva še nismo videli, in tako izvanredno krasnega petja še nismo čuli, kakor pri zadnjem  koncertu.   V  vsporedu je bilo šest novih zborov. Srbski zbor „Vojna truba" P ol i nger- jeva   bil je   koncertu   uvod. Lav-rovskega    maloruski   moški    zbor    „Ošenj" in Vilharjeva „Naša zvezda" v katerem je tenor-solo pel Ignacij MUoch bila sta z^obilnim odobravanjem   vsprejeta.   Svojina   Vilharjevih zborov je znana.   Vzbude Ti globoke čute, neso te v višine nadzem8ke. „Naša zvezda" je istinito krasen biser naših pesnij.   Za  koncert izbral jo je naš Trtnik, ki je nameraval pri   koncertu sodelovati. Da ni sodeloval, ne vem kje tiči vzrok.   V Ljubljanskem koncertu gotovo ne, kakor se je sam izgovoril.   Škoda, da ta umetnik svoje  obljube [ni mogel držati.   Saj bi bilo muogoštevilno občinstvo videlo, da imajo  Slovenci  zopet izbornega pevca. Gosp. Mlčoch, stari znanec, pel je solo v „Naši zvezdi" tako lepo, da smo bili prijetno presenečeni. Ta bogato nadarjeni pevec — dolgoletni član društva — sedinjuje s  krasnim  glasom silo čustvovanja, tako da napravi vedno globok utis  na poslušalca.   — B. Smetane   mešani| zbor »Pisen češka" pel se je s vso natančnostjo.   Izredno lepo pel  je  damski  zbor  Naše  Laubove „Narodni pisne slovanske", ženki zbor za dva soprana in alt. Te pesni so večinoma češke in ruske.   Imeli smo prijetno priliko prvič slišati gospico Ljubico Tomšičevo, ljubeznivo hčerko našega rojaka g. inže-nerja in stavbnega podjetnika Frana Tomšiča, brata pokojnega prvega urednika Vašega liata. Pela je mezzo-sopran-aolo češke narodne pesni tako milo in ljubko, da si bil očaran. Gospića ima jako zvonek glas.   Da si je pela prvič, vender ni bilo (opaziti, kakor pri prvencih navadno, da se le malo boji občinstva. Slovenskemu pevskemu društvu moramo srčno čestitati na taki pridobitvi. Drugi ženski zbor je bil K ličko v   „Kymluva"   za tri Ženske glase h spremljevanjem na glasoviru.   Ta zbor je težak. Ženski zbor pa je premagal  vse težkoče, kar lepo označuje dobro vežbo damskega zbora, ki je, mimogrede rekoč, pod predsedništvom nove predsednice gospe Pavline Tomšičeve tako jak kakor še, nikoli.   Ta  zbor  je bil  pod  prejšnjo predsednico v nevarnosti, da se razruši  ker je bila preveč pod uplivom sovražnih ljudij.   No, k sreči, da je o pravem času odstopila, ter napravila mesto zmožnejši dami. Sedaj je ženski zbor krepak, opazuje se pri njem mnogo veselja, navdušenosti požrtvovalnosti, sploh iskrene ljubavi do krasne slovanske pesni.   Mlada Hrvatica goapica Ljudmila Makovec   predstavila se nam je a Chopinovo „ Polon aise   Fantaste",   z   M. Moazkowskega aMenuett-om*  in Antona   Rubissteina aLes-ghinko" nepresegljivo umetnico na glasoviru. Fina izvršena tehnika v igranjii,  iz katere si čutil globoko čustvovanje umetnice, priborila je jugoslovanski umetnici vse občinstvo, ki jo je odlikovalo z obilnim odobravanjem.   Poklonjeni  so ji bili  trije krasni šopki od slovanskega pevskega društva, od društva .Zvonimira" in od nekega kluba.   Učenka na Dunajskem konservatorji, gospica Matilda Fe nd ri c h-ova, rodom Čehinja,  iznenadila nas je s svojim dobro izšolanim glasom.   Pela je dve pesni: B. Smetane:   „Kdybych   se |co takoveho o tobe dovčdčla", pesen Mafenke iz opere »Prodana nevesta" in „Hlasej ptačku hlasej", pesen Klare iz
opere „Hubička", ki jih je umetnica pela z umetniškim razumom, finim nuaociranjem in b zelo razločnim izgovarjanjem teksta. Hvala je bila burna pa tudi zaslužena. Neopisljiv utis napravil je zadnji zbor: Iv. pl. Zajca „Bojna slava", velika vojaška kantata za moški zbor in s spremljevanjem orkestra (vojaške godbe c. in kr. peš polka št. 19.) Tenor solo je pel g. Ign. Mlčoch. Ta hrvaški zbor je res prekrasen, ne moreš se načuditi kreposti, odločnosti in zopet izobilji in milini globoko v prsa segajočih akordov. Občinstvo bilo je kar očarano. G. A. Buchta bil je Često pozvan na oder in Mlčoch-u se je burno ploskalo. — V drugem delu koncerta igrala je vojaška godba imenovanega pešpolka pod vodstvom kapelnika g. Alf. Czibulke. Igrala je razun jednega samo slovanske komade in sicer: Anton Ein. T iti ovo „ Slovansko ouver-turo" , Antona Dvorak a „Legendo", Czibul-kino „Selsko svatbo", Aleksandra L w o f f a „Rusko romanco", Matys - o vo „Smes slovaD-skych nurodnich pisni" in še več drugih. ObčinBtva je bilo kakor še nikdar. Posebno mnogo bilo je takrat Srbov iu Slovencev. Izmej drugih naj imenujem ruskega državnega svetnika Gubastova ruskega arhijereja Nikolajevskega, srbskega poslanika S i m i č a, prof. J a g i ć a, drž. poslanca Spin r i r a iu Š p i n d I e r j a i t. d.
Domače stvari.
— (Deželni zbor kranjski) imel je danes svojo X sejo. Poslanca Langer in Šuklje utemeljevala sta svoja samostalna predloga, ki sta se izročila prvi finančnemu in drugi upravno-gospodarskemu odseku. Potrdili so se računski sklepi ustanovnih zakladov za I. 1890 in proračuni za I. 1892 Za zgradbo mostu čez Savo pri Smledniku dovolila se je podpora 5000 gld. Potem so se rešile nekatere peticije in prošnje. Pri poročilu finančnega odseka o prošnji o. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani za podporo v povzdigo reje govedi, bila je precej dolga debata, katere so se udeležili: poročevalec Kr s u i k , posl. M urnik, baronSchwe-gel, dež. glavar Detela, Pakiž, dr. Tavčar in Povše. Prouzročilo jo je uprašanje, kako naj bi se postopalo v bodoče pri razdelitvi podpor za nakup bikov plemenjakov, oziroma o nedostatkib, ki so se pokazali pri delitvi podpor, dovoljenih pred dvemi leti. Obširneje poročamo jutri.
— (Deželni zbor isterski) imel je v torek sejo, v kateri je odgovoril vladni zastopnik na interpelacijo manjšine zaradi pristranskega postopanja pri podelitvi štipendij. — Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo o deželnem kulturnem zavodu, o katerem se je unela jako živahua debata. Obširneje poročilo priobčimo v kratkem.
— (Jou r-fixe.) Zaradi predavanja v Čitalnici je pričetek jour-tixu danes ob 1 '39. uri, oziroma po končanem predavanji.
— (V Rudclfinumu) predaval bode gosp. kustos M til ln ur v petek dne 1. aprila ob 6. uri zvečer „o najnovejših arheologičnih najdbah". Pri tej priliki razstavljeu bode tudi na ogled model znane ladije, najdene v barju, kateri model je naročil gospod kustos za muzej.
— (Dolenjska železnica.) Predvčeranjim se je vršil politični odhod ozemlja od ondu, kjer se bode ločila Dolenjska železnica od južne, pa do kilometra 3-2 v Vod mat u in pa obhod varijante od kilometra 53 do kilometra 6 8 v katastralni občini Karlovsko predmestje. Zajedno z obhodom vršila se je tudi razsvojilua obravnava, a določilo so je tudi kako in kje bode treba napraviti kako priprave proti ognju.
— (Družbe sv. Cirila in Metoda) Graška izvanakademiška podružnica je imela 7. marca t. 1. svoje letno zborovanje ob obilni udeležbi Čč. udov in gostov. Prvoraestnik, gospod ravnatelj Fr. Bradaška, se je najpoprej spominjal umrlega ustanovnika, prečastitega g. kanonika dr. M. Robiča, in je povabil navzoče ude k sv. maši, katero je za pokojnika daroval 9. marca v mestni župni cerkvi podružnični tajnik, prečatiti g. vojaški župnik monsgr. Ivan To m še. Potem je omenil vesele novice, da je bivši podružnični blagajnik, gosp. prof. Fr. Hubad, poklican na Dunaj. Povdarjal je slednjič še požrtvovalnost tamošnjih rodoljubnih obrtnikov, ki so tudi podružnični udje. — Iz nam doposlanega poročila o zborovanji z radostjo povzemamo, da zanimanje za našo družbo raste I v Gradcl, na čemur se moramo posebno za-
hvaliti mladeniško naudušenemu g. prvomestniku in neutrudno delavnemu blagajniku, g. c. kr. okrajnemu sodniku Fr. Hrašovcu. — Vodstvo glavne družbe razpošilja te dni širom po Slovenskem 2 važna poziva. Prvi vabi domoljubno slovensko žen-stvo, naj bi snovalo kolikor največ mogoče ženske podružnice; drugo je pisano slavnim društvom, naj bi postala pokrovitelji naši družbi. — Za družbine namene so darovali: Ormoška posojilnica 15 gld., član delavskega bralnega društva V Idriji, g. Val. Pogačnik, nabral 5 gld. 26 kr. in posojilnica v Celovci 5 gld. Iskreno zahvalo izreka vsem in vsakemu
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Ljubezniv gost.) Danes zjutraj prišel je brivec D. MatkoviČ, ki ima svojo brivnico nasproti stolni cerkvi, v Škrjančevo gostilno pri mesarskem mostu in se tam lotil — našega liHta, ga raztrgal in zmečkal ter ob tla metal in to svoje početje zabelil s primernimi zabavljicami. Matković je rojen Hrvat, a kakšen Hrvat je, se vidi iz tega početja. Sicer pa je mož slovenski kruh, in zato opozarjamo svoje čitatelje na to njegovo impertinenco.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 20. do 26. marca 1892 kaže, da je bilo 23 novorojencev (= 89*0Vsi)« umrlih 26 (= 44 1 %0), mej njimi 1 za tifuzom (legarjem), 1 za grižo, 8 za jetiko, 16 za različnimi boleznimi. Mej umrlimi je bilo 5 tujcev (=19 2%). >z zavodov 5 (= 10*2%). Za infekcijoznimi boleznimi so zboleli: za otročico 1, za tifuzom 1, za hripo 3 osobe.
— (C. kr. trgovinsko miniaterstvo) naznanilo je trgovski in obrtnički zbornici, da c. kr. statistična osrednja komisija namerava izdati seznam krajev v državnem zboru zastopanih k r o d o v i n in dežel, kateri bude obsezal vse občine in kraje te državne polovice po deželah, okrajnih glavarstvih in okrajnih sodiščih ter število prebivalcev na podlogi zadnje ljudske štetve z dne 31. decembra 1891. Ob jednem izdalo se bode k tej knjigi tudi posebno alfabetično imeuBko kazalo. Založba tega krajevnega seznama kakor tudi kazala izročila se je založbeui tvrdki Alfred Ho l de r na Dunaji in bo znašala cena za prvo knjigo 3 gld. 20 kr., za drugo pa 1 gld. 60 kr. Ker se bode izdalo le toliko seznamov, kolikor se misli, da se jih bode razpečalo, blagovolijo naj oni, kateri žele knjigi za navedeni ceni kupiti, to prej ko mogoče naznaniti. Naročilo se je pa tudi kralj, ogerski statistični deželni pisarni, da na novo izda krajevni imenik dežela ogrske krone, ki je sestavljen na podlogi zadnje ljudske štetve z dne 31. decembra 1890. Knjiga izšla bo začetkom leta 1892, bo obsezala dva dela, ne bode izključljivo ogerska, temveč bo imela paralelno z oger-skim tekstom tudi nemške nadpise in ji bo pri-dejana posebna razlaga o znamenjih in kraticah. Potom naročbe stala bo knjiga trdo vezana v angleško platno 4 gld., po prodajalnicah dobiti jo bo pa za 7 gld. Naročnino in vse krajevnega imenika tikajoče se dopise »poslati je naravnost kraljevi ogerski statistični deželni pisarni (V. okraj Aka-damia - utza št. 12. Budimpešta). Čestiti industru-jelni in trgovski krogi se opozarjajo na izdajo teb dveh zelo priporočljivih imenikov.
— (Biskup Strossmay er Čitalnici Metliški:) Slavnoj Čitalnici Metličkoj, koja mi je moj imendan izvolila čestitati, izjavljujem ovijem moju najtopliju hvalu. Bog dragi blagoslovio i u svih plemenitih poduzećih slavnu Čitaonicu podpomogao! Preporučujuć se i nadalje ljubavi i prijateljstvu slavne Čitaonice ostajem joj sa podpunim poštovanjem ponizni brat
U Dijakovu 21. marca 1892.
Strossmay er,
Biskup.
— (Umrl) je včeraj v Gradci nadinženir g. Ivan Vičič, rojen Postojinčan, v 61 letu svoje starosti. Pokojnik je bil strokovnjak zlasti za železniške zgradbe ter je vodil del zgradbe prej Ru-dolfove sedaj državne železnice, in tudi pri mnogih drugih železnicah sodeloval. Pred nekaterimi leti stopil je pokojnik, ki je bil vedno dober narodnjak, v pokoj in se naselil v Gradci. N. v m. p.
— (Čudna najdba.) V kamnolomu posestnika Brezovnika po domače Verčkovnika v Sjelah pri Slovenjem Gradci našel je 121etni sin njegov v neki zemeljski duplini kup človeških kosti, ki so se morda tam nahajale že več let. V tem kraji bil je nekdaj rudnik, v katerem je delalo kakih 300 ru-
darjev. Še pred 17 leti je bila tam, kjer so se našle te kosti, rudarska krčma in so bili tam izkopali žeI. 1890. dva človeška kostnjaka. Okrajnemu glavarstvu se je naznanila ta čudna najdba.
— (Mestni zbor Celovški.) V zadnji seji mestnega zbora Celovškega je naznanil župan, da mu je došla prošnja družbe sv. Mohorja, naj mesto preloži v nekoliko glavni kanal, za kar bi družba dala prispevka 1000 gld. Prošnja se je od-kazala mestnemu inženirju v poročanje. — Župan je tudi naznanil, da mu je došla izjava plinove družbe Celovške gledo uvedbe eletrične razsvetljave. Plinova družba je voljna uvesti električno razsvetljavo, ako se bode Ž njo pogodil mostni zbor.
— (Nov slovenski odvetnik v Trstu) Gosp. dr. Matej Pretner, izvrsten pravnik in odličen narodnjak, odprl bo te dni v Trstu v ulici Carintia št. 9 svojo odvetniško pisarnico.
— (Odlikovanje.) Nadinšpektor in obratni vodja južne železnice v Trstu, g. Alfred Thomas, dobil je viteški križec Frau-JoBipovega reda.
— („Znrin dom') imenovalo se bode novo poslopje, ki se je začelo graditi te dni v Karlovcu. Zgradba se je izročila Zagrebškemu arhitektu gosp. Carneluttiju. Poslopje mora biti gotovo do 15. oktobra in bode imelo poleg velike dvorane in stalnega gledališkega odra potrebne sobane za narodno čitaonico, za tamburaški zbor in za pevsko društvo „Nada".
— (Amerikanskoga „Slovenca") došla nam je 12. številka, ki je izšla v Tovveru dne 11. t. m. Mej drugo tvarino prinaša tudi pogovore v angleščini, ki utegnejo našim ameriškim rojakom biti koristni pri učenji angleščine, ker je angleški tekst tiskan tudi še tako kakor se izgovarja poleg tega, kakor so piše.
|f I,«««. ..Jo«r.flxe".1
Telegrami „Slovenskomu Narodu*':
Pariz 30. marca. Policijski komisar Diesch izvedel je, da zajutrkuje Ravachol v neki krčmi na boulevardu Magenta in ga s pomočjo šestih redarjev srečno ulovil, vzlic silnemu uporu. Ravachol taji svojo identiteto. Na potu v prefekturo kričal je Ravachol iz voza: Živela anarhija! Slava dinamitu!
Dunaj 31. marca. Cesar se povrnil danes iz Budimpešte.
Pariz 31. marca. Kakor se čuje, našlo je redarstvo v Seine-u pri Asnieres-u poleg mostu čes Savelo veliko množino dinamita italijanske provenijencije.
Razne vesti.
* (Kralj Milan — ruski podanik.) Kakor se poroča, je baje razkralj Milan vsprejet na svojo prošnjo po carjevem dovoljenji kot ruski podanik. Dobival bode poleg tega iz privatne blagajnice carjeve penzijo mesečnih 4000 rubljev, katero pa izgubi takoj, če bi se vrnil brez dovoljenja ruske vlade v Srbijo. Istotako prevzame carski zaklad garancijo za posojilo, katero hoče vzeti Milan pri Volga Kamaski banki.
* (Korso z električno razsvetljenimi vozmi) bodu priredili na Dunaji dne 25. maja. Te dni bila je prva poskušnja pred rotundo ter se je obnesla prav sijajno. Efekt tako razsvitljenih voz je bil čudovit.
— (O nemškem cesarji) poročajo francoski listi, da je v zadnjem Času zopet trpel mnogo vsled svoje bolezni v ušesih iu da je vsled tega imel tudi hude epileptične napade. V Hubertusstocku imel je baje dva tako silna epilepična napada, da se je bilo bati katastrofa. Koliko je resnice na teh poročilih, je težko določiti, ker nemški listi bodo bržkone zanikali njih istinitost.
* (Nemiri v cerkvi.) V Parižkih cerkvah prouzročili so socijalisti že večkrat v zadnjem Času nemire. Te dni bili so zopet veliki izgredi v cerkvi sv. Jožeta v okraji Belleville. Pri večerni propovedi Abbea Lenfanta pričeli so se izgredi, prišlo je celo do tepeža v cerkvi in je bilo mnogo oseb ranjenih.
* (Baloni.) Iz Varšave se poroča, da je bilo videti pretekle noči na ruskem Poljskem električno razsvetljene balone, ki so prihajali s Pruskega in se zopet vračali tja. Razsvetljevali so z električno lučjo okolico precej na daleč okrog. Tudi nad Varšavsko trdnjavo prikazal se je nedavno tak balon.
* (Koliko premoga se izkoplje na Angleškem.) L. 1889 izkopalo se je na Angleškem 176,916.724 ton premoga, 1890. I. 181,614.288 ton in 1891. 1. 185,479.126 ton (a 10 stotov). V rudnikih delalo je 1891. I. 707.411 delavcev, mej njimi 6112 Žensk.
8
X3 ri rocliui
tudenčna sol iz Marijanskih kopeli
(v praških in kristalizovana), analizovana po profesorju «lr. Krnetttn l.iitU«ig-u. Uporab'jajo jo uspešno kliniki in zdravniki pri boleznih želodca, erev iu Jeter, proti zapeki, mlati £111* tolMĆoki, saniatićenju notranjih organov in ti'ga neugodnih posledic. — Nuiuo pristno v steklenicah »tli škatljlcali s pri-tiskano varnoBtno znamko. (73 — 7)
Pastile iz Marijanskih kopeli lahko raztvarjajoče, kislino uničujoče in na prebavne organe uspešno uplivajoče zdravilo. — V originalnih škatljicah. — V vseh trgovinah z mineralno vodo, špecerijskim blagom in v vseh lekarnah.
Sul v. - Sika - \\ «i-k  JI ur lenltud (Bohmen).
„LJUBLJANSKI ZVON"
stoji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
*VWV*TT**¥**¥ l *Tf »»ti' * **+¥W¥T*T*m*
Tujci:
30. ni ari--t.
Pri Malici i Neumau, Ernut, Honnviz, Kueckt, Looss, Brauner I Dunaja. — Jouke, VVranuviu iz Kočevja. — iMikulusehek iz Prage. — Hunhardt iz Trsta. — Perz ti Maribora.
Fri Moim : Mercel, Stirler, Woig, Prever, Aglar, Kostner, Kulka, Mossmau z Dunaja.       Schubert iz Prage.
— Sten« iz Gradca. — Orenstein iz Zagreba. — (Juliuuiuni iz Trsta.
11 mrli       v KJtittljainft:
28. marca: Milan l'.abič, posestnikov sin, 11 dni, Ulice na Grad št. 5. katar v črevih.
30. marca:   Neža Kepin, mestna uboga, 90 let, Kar lovska cesta št. 7, inarasmus.
V deželni bolnici:
2H. marca:   Marija Novak, gostija, '"•■» let, plučnica.
— Magdalena Zdravje, delavčeva žena, 40 let, jetika.
20. marca:   Marija .lama, gostija, 78 let, marasmus.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Slanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo- 1 kri na v umi.
X CJ =	7. zjutraj 8. popoi. 9. zvečer	782'fl ram. 785*5 mm. 739-1 mm.	8-6° C 9V> C ti 4«> C	si. svz. obl, si. vzh. obl. si. vzh. obl.		t-50 mm. defja.
Srednja temperatura 8'1°, za 1-2" nad normalom.
H3"u.najsii:a "borza.
dne 31. marca t. 1.
včeraj —
Papirna renta.....gld.    94-50    — gld
Srebrna renta.....„      93 70    — „
Alata renta.......110*65     — „
6' 0 marčna renta ... ,, 102 tiO — „ Akcije narodne banke . . „ 980'— — „ Kreditne akcije   ....    „    310*75    — „
London........ llb'M)    — „
Srebro.......,      —"—     — „
Napol......... 0*41     - „
C. kr. cekini.....,       5-fi'»     — „
NemSke marke .... , 58*02Vi — » 4'/. državne srečke iz 1 1854 . 250 gld. 138 Državne srečke iz 1. 18«4    .   .    100   , 183
Ogerska zlata renta 4 /,.......108
Ogerska papirna renta 5 „......101
Dunava reg. srečke 5°/a ... 100 gld. 1*92 Zemlj. obč. avstr. 4'/in/0 zlati zast. listi  .   . 115
Kreditne srečko......100 gld. 189
Rudolfove srečke...... 10   „ *27
Akcije anglo-avstr. banke ... 120 „ 148 Trainway-društ. velj. 170 gld. a. v.....240
danes
. 94-40 93 7t 11065 1027ft 983 — 809*25 118-B5
94 2 5*60 58i 5 gld. 25 kr.
n n
i   20 „
t.   75 ,
n ■
. BO .
Tuinegt srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o Bmrti preljubu matere, odnosno tašče in atare matere, gospe
Marije Kavčič roj. Lenasi
katera je Vsegamogočni danes ob 7. uri zjutraj, po kratki a mučni bolezni, previđeno s bv. zakramenti za umirajoče, v 75; lotu svojega življenja, v boljše življenje poklicati izvolil.
Pogreb bode dne 31. t. m. popoludne ob 4. uri.
Nepozabno ranjko priporočamo sorodnikom, prijateljem iu znancem v blag spomin in molitev.
Gospodstvo Gorica pri Pregradi, dno 29. marca 1892. v361)
Anton, Friderik, Hlnko, sinovi. — Antonija in Marija, hčeri.
Naznanjam prečastitemn občinstvu in p. n. gostom' da bodem od dne 24. t. m. premestil svojo
katero sem doslej imel na Starem trgu it. 7 v gosp. Sevnlka hiši
Prodaj iilnica
h stanovanjem na ugodnem mestu v Laškem Trgu
(Štajersko) ne da takoj v najem. — Več se izve pri posestniku Amlr. Kepa v Iraškem Triu.       (342—2)
Oglas.
Od 3000 izvodov jako krasnih
pesnij Frana Zakrajšek-a
je le še malo iztisov v zalogi. Dobivajo se po znižani eeni 50 kr. zvezek franko na dom pri J&_. Binder-ju v Trstu, Via Malcanton h. št. 5. (33B—2)
Naznanilo 10 priporočilo-
prečastitemn občinstvu 24. t. m. premestil svoj
gostilno
imel na Starem trgu
v hišo g. Jesenka na Starem trgu št. 11.
Priporočujoč se prečaslitemu občinstvu še v nadalje obiskovanje in zanpanje, obečam, da bodem tudi v naprej kar najbolje mogoče skrbel za točno in dobro postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem
Fran Pok.
(328—2) gostilničar.
J. GIONTINI, 41
Xj3ia.ioija.xii, JuTestrii trg* št. 17
priporoča nastopne novosti in posreduje točno in ceneno
pri naročilih na spodaj imenovane časopise: Die Kneippkur, humorističen spis a la Busch
90 kr. po pošti .......,   . .
Goffine, katoliška  hišna postila 4° vez.
740 stranij............
Majrerjev mali konverzaoljakl slovar v 60
zvezkih............Ji
Bazar, modni list, za četrt leta......
Frauenzeitung- gld. 1T>0 po pošti .... Modewelt, za četrt leta gld. —'75 po pošti
„ vel. za četrt leta gld —*00 po pošti
Mode elegante, za četrt leta gld. 1 — po pošti Mode Wiener, za četrt leta gld. 150 po pošti Wagnerjev album, 7 lepih plesnih komadov
za klavir, po pošti gld. 150......
ter preskrbuje vse v knjigotrštvu izšle slovenske in nemške novosti.  Vsako naročilo o stvareh,  katere  imam  v svoji trgovini s papirjem, izvršujem točno.
gld. 1 -
„ 2-20
„ —18
„ 192
„ 1-5G
„ —81
„ —-80
„ 118
„ P5G
1 50
Za vsakogar
(333—1)
psem sigurna eksistenca.
•40 «;-<>l<l. m« 1 <mI<>ii more zaslužiti vsakdo, kdor iiu.i količkaj znanja na deželi, tudi poleg navadnega svojega opravka, bres rlslka, lires glavnice in bres Nlrokovn<i{ii sna« iijn In sicer lahko, prev«einši zastopništvo znane tovarniške voletržnico. Samo pismene ponudbe je pošiljati Fr. ttpaček-u v Pragi 12-11.
MAG GI
Gospodinjam v priporočbo !
JEVA
se dobi pri Ivana Lnekmans-a v LJubljani
zabela za Juhe
(20—17)
Čvrst, pošten, slovenskega in nemškega jezika veftč v govoru in pisavi, vsprejme se takoj kot vajenec v najino trgovino mešanega blaga '» deselnlb pridelkov, v
(309-3)       Brata Schvveiger v Crnomlji.
Trgovskega pomočnika
popolnoma veščega trgovini s konfekcijskim, modnim in platnenim blagom ter ženskimi ročnimi deli, Isee
F. Bendeković
(338—2) v Karlovcu na Hrvatskem.
"^7"elils:o izTbiro
izprehodnih palic
po najnižji ceni (od 15 kr. naprej) priporoča k pričeti sezoni
Kočevska domača obrtnija v Ljubljani,
Šelenbnrgovn ulica štev. 4.       (310—3) Prekupniki dobe primeren popust.
V gostilni „Pri avstrijskem cesarju"
dobivajo se vsako sredo in vsak petek
sveže morske ribe;
toči se prav izvrsten črn istrnn, pristna hrvaška rn-uieua vina in najboljši «loleuJskl cviček, laitni uvoz, kakor tudi Stelnfeldsko marčno pivo. — Krito iu zakurjeno kegljišče je p ti. gostom na razpolaganje. — Naročila na obeti se vsprejemajo vsak dan. (247-G)
Tinktura za želodec/
katero prireja GABRIJEL PlCCOIal,
lekarnar „pri angelju" v Ljub ljani, Dunajska oesta, je
mehko,  lahno učinkujoče, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo. Krepča želodec ter pospešuje telesno
odprtje. — Razpošilja jo izdelo-vatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic Zabojček z V2 steklenicami velja gld. 1*30, s 55 steklenicami, 5 kg. teže velja gld. 6*36. Poštnino plača naročnik. — 1 steklenica velja lO kr.       (59 — 7)
Na prigovarjanje medicinskih avtoritet in znamenitih higijeuikov začeli smo pod imunom:
DOERING-0"0 MILO
prodajati  milo,   katero je  vsled  svojih   lastnost ij   in  zdravstvene   vrednosti   imenovati   II a J I) O1J ?*»€"*
milo na m vet ii!
Uoeringovo milo s sovo je po kakovosti nedoseženo, povsem očiščeno nevtralno tolletno-
milo. brez alkalične primesi in ker je je rabiti le štedilno, je ceneje od \sakega drugega mila. Tega mila glavne lastnosti so razeu ugodne vonjave in veliku pralne moči še posebno te, da to milo
upliva, v VNiihcm »lu«>»Jti ugoduo Iu oživiluo na funkcije kože, «Ml|ir»vlj« vso ne«'i«toMt h kože, sbIumII lojeviuake MVttlke iiare<li Kožo lepo,
ohniiil Iu pomnoži Mvežoat Iu mehko«! kože Iu «1» /.lasii koži ne
Nkoiluje, «1» |e ue delu grnpuve In raxpi>eene.
Druga, ne nevtralna, ampak lugasta mila, kakor so zvečine vsa naša moderna draga toiletna-niila, čistijo sicu.' tudi, iinado morda tudi prijetno vonjavo, ali sanitarnu gotovo niso« ker jemljtj koži tolšco. prouzročajo prezgodnjo grbavost, rudečlco obraza Itd. ter delajo kožo grapavo in razpoklo, neprestana poraba takih malovrednlh mil oškodi in pokonča celo kožo; primerna so za umivanju raznih rečij, niso pa primerna kakor Iloerlugovo milo s sovo za umivanje obraza, rok, telesa, sploii nu /a raeljoueluo varstvo kože.
Ker je rabiti v nasprotji z drugimi mili Uoeringovo milo s sovo
vsak dan ne da bi to ni najmanj škodilo koži
mogoče nam je, Hklicovajo se na zdravniške razsodbe, priporočati po vsej pravici tiale milo kot naj primer nuj 5o »a umivanje in kopanje dojeneev in otrok« kot, najholjte za ljudi z občutno in razpoklo kožo, kot iiHJkonstnoiAe zn ».eiislto toileto, za taimliio. kakor M<h za porabo v pisarnah, trgovinah, akladišoih. boteliti itd, službujočih ljudij. katerih uosel zahtevaj da si roke itd, umivajo večkrat ua dan.
Ker je cena 30 kr. za komad le ui zka, mogoče ju vsakemu poskusiti naše milo, a poskus ga bo prepričal, da jo
Doering-ovo milo s SOVO najbolje milo na svetu!
flsV^ Kot varnostna znamka je vsakemu pristnemu komadu Uoerlurgovega mila utiBnjena sovu, odtod i m i'- Duerluffuvo milo s sovo. "W
Doerlngovo milo ■ sovo dobiva se pri:
Avg. Auer, lekar Urb'tschel, Ant. Krisper, Ed. Mafer, Mavr-jeva lekarna „pri zlatem jelenu", Piccoli-jeva lekarna ,,pri angelju*'. Cieueraluo sastopstve sa Avslro-Ogerskot A. nOTN( H A (o., Duuaj« I.,
I.ugeek S. (353—1)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Lastnina in tlak .Narodne Tiskarne'
■mm