PoSfnfaa olačana v qofovfnL Leto XX., št. 225 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek. Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492 Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7. Telefon st. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. _ Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Ljubljana, sreda 27* septembra I939 Cena t Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulico 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Ameriška nevtralnost V juliju, ko v Evropi niso še grmeli topovi, je predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike Franklin Roosevelt napravil prvi poskus za spremembo nevtrahiostnega zakona iz leta 1937. Po tedanjem predlogu senatorja Pitt-mana je Roosevelt predvsem želel odpraviti znano prepoved o prodaji orožja in streliva vojskujočim se strankam ter jo, kakor pri ostalem blagu, zamenjati z določbo »cash and carry« (plačaj in odpelji), obenem pa doseči razširjenje svojih pooblastil za primer izbruha vojne. Zaradi opozicije, na katero je naletel zlasti med senatorji, Roosevelt tedaj ni več vztrajal na zahtevanih spremembah. Toda v začetku tega meseca, ko je v Evropi izbruhnila vojna, je nenadoma sklical kongres, kakor je skupno ime za obe zbornici ameriškega narodnega predstavništva, na izredno zasedanje za 21. septembra. Dva razloga sta bila po mnenju listov predvsem odločilna za Roosevel-tov sklep. Možnost ameriškega zalaganja zaveznikov z vsem potrebnim bi lahko že od vsega početka pomenila svarilo proti splošnemu oboroženemu obračunu; v primeru pa, da bi to svarilo ne zaleglo, bi se mogli Anglija in Francija brez najmanjšega prestanka še nadalje zalagati z vsemi vojnimi potrebščinami iz Amerike, kar bi pomenilo posredno pomoč Zedinjenih držav obema demokratskima velesilama na evropskem zapadu. Po sebi se vsiljuje vprašanje, ali je bila ta namera zares tako odločilna za Rooseveltovo politiko nevtralnosti, ki bi ohranila videz enakopravnega postopanja z obema vojskujočima se strankama, ki bi pa dejansko podprla samo eno izmed njih. Zdi se, da o . tem že po obliki in obsegu ameriške nevtralnosti, kakor jo je objavil Roosevelt takoj ob izbruhu vojne v Evropi, ne moremo dvomiti. Zanimiva in poučna je v tej zvezi primerjava Rooseveltove nevtralnosti z ono, ki jo je zastopal prezident Wilson pred 25 leti ob izbruhu svetovne vojne. Wilson je dal tedaj ameriški nevtralnosti neprimerno bolj strog značaj. Na poziv nemškega cesarja Viljema, naj iskreno in nepristransko poda svoje mnenje o nastali vojni, je Wil-son odgovoril: »Bilo bi neprevidno in preuranjeno izrekati dokončne sodbe, ki jih je bolje prihraniti za konec vojne, ko bo mogoče proučiti dogodke in okoliščine po njih pravem pomenu in z različnih vidikov.« V dekretu, s katerim je proglasil nevtralnost, jeWil-son tedaj izrecno posvaril Američane s stavkom: »Potrebno je, da ostanemo nepristranski ne le v dejanjih, temveč tudi v mislih«. V nasprotju s to najstrožjo in popolno nevralnostjo, ki je hotela naložiti Američanom celo miselno nepri-stranost, ki je niti mednarodne določbe ne zahtevajo od nevtralnih držav, se Roosevelt ob izbruhu sedanje vojne j v Evropi prav nič ni bal biti »nepre- S viden in preuranjen«, ko je ob proglasitvi ameriške nevtralnosti izjavil: »Ne morem zahtevati, da ibi Američani ostali nevtralni celo v svojih mislih. Tudi nevtralec ima pravico, da se prepriča o dejstvih. Ne more se od njega zahtevati, da bi zatajil svojo vest in svojega duha.« Razlika obeh stališč, Wilsonovega in Rooseveltovega, je očitna že po samih besedah, še bolj pa se ta razlika seveda kaže dejansko, ko so se danes tako rekoč vsa ameriška poročevalska in druga propagandna sredstva, ki posredujejo Američanom vpogled v razvoj dogodkov, potrudila, da prikažejo te dogodke z vidika posebnih simpatij in posebne naklonjenosti ameriški javnosti. Vendar pa bi bilo napačno iz te razlike sklepati na nadaljnji razvoj v tem pravcu, da bodo Zedinjene države enako kakor za Wilsonovega časa, samo še poprej, šle tudi same v vojno na strani Anglije in Francije. Imeti je treba pred očmi, da so Američani po svoji miselnosti in svojem temperamentu bolj nagnjeni k temu, da nečemu nasprotujejo ali nekaj odklanjajo kakor pa da se za kaj navdušijo. Zato se po nerazpoloženju ameriške javnosti proti eni izmed vojskujočih se strank še ne more z gotovostjo sklepati na podpiranje druge stranke, posebno ne na podpiranje, ki bi mesto dobička prinašalo žetve. Ob upoštevanju tega razpoloženja, ki prihaja še prav posebno do izraza na samem kongresu, se Roosevelt ni odločil za kake načelne reforme ameriške nevtralnosti, temveč le za nekak tehnični kompromis med sedanjim ne-vtralnostnim zakonom ter željo po podpiranju naravnih zaveznikov navzlic strogo zakoniti nevtralnosti, ki na papirju ne pozna razlik med obema voj-sikujočima se strankama. V tem okviru je možno in verjetno, da bo Roosevelt s svojo reformo to pot prodrl. Znani so nam sedaj tudi v podrobnostih novi predlogi senatorja Pittma-na. Razen ukinitve izvozne prepovedi za orožje naj bi novi nevtralnostni za- Ribentrop danes drugič v Moskvi Nemški zunanii minister povabljen v Moskvo, da razpravlia z ruskimi državniki o vprašanjih, ki so v zvezi z dogodki na Poliskem — Rusija zahteva od Estonske baze za vojno mornarico in prepustitev vse zunanie trgovine Moskva, 26. sept. s. Uradna agencija TAS poroča: Na povabilo ruske vlade dospe jutri v Moskvo nemški zunanji minister Ribbentrop, da prouči z rusko vlado vprašanja, ki so v zvezi z razvojem dogodkov na Poljskem. Basel, 26. sept. z. »Baseler Nachrichten« poročajo iz Berlina, da je po informacijah iz zelo dobro poučenega vira pričakovati v kratkem novo skupno izjavo nemške in ruske vlade, ki se bo nanašala na bodočo usodo Poljske. Obe vladi bosta ponovno naglasili svojo solidarnost v tem pogledu in znova poudarili načelo, da je to izključno zadeva Nemčije in Rusije. Poljska se nobene druge države ne tiče. Zatrjuje se tudi, da bo zunanji minister Ribbentrop odpotoval v Moskvo, kjer bo imel pogajanja o gospodarskem sodelovanju med Nemčijo in Rusijo. Ruski pritisk na Estonsko London, 26. sept s. Švedski časopis »Dagens Nygeter« poroča, da je ruska vlada stavila v ultimativni obliki estonskemu zunanjemu ministru zahtevi, da Estonska dovoli baze za rusko vojno mornarico v Estoniji in prepusti Rusiji vso svojo zunanjo trgovino. Talin, 26. sept. s. Estonski zunanji minister Selter se je mudil v Moskvi samo 15 ur. Po svojem povratku v Talin se je takoj sestal s predsednikom države in vrhovnim poveljnikom vojske, estonska vlada pa je imela izredno sejo. Takoj nato se je Selter zopet z letalom vrnil v Moskvo. O vsebini njegovih razgovorov v Moskvi in razlogih nenadne vrnitve ne dajejo estonski uradni krog? nobenih pojasnil. Izgleda pa, da je ruska vlada stavila Estonski zelo dalekosežne zahteve. Delna demobilizacija 1 v Litvi Moskva, 26 sept. AA. (Tas). Litovsko vrhovno poveljstvo meni, da je položaj v vzhodni Evropi razčiščen in da ni neposredne nevarnosti za Litvo; zato je vče- j raj odredilo delno demobilizacijo rezer- I vistov. » Na južni meji Letonske so sovjetske čete že v stiku z letonskimi. Za zdaj so stik ustvarile samo prednje straže, pričakovati pa je, da se bodo v kratkem sestale tudi komisije višjih častnikov obeh držav. Ruska zagotovila angleški vladi London, 26. sept. z. »Neue Zuricher Zeitung« poroča, da so bile davi v zvezi z zadnjim sestankom med ruskim veleposlanikom Majskim in zunanjim ministrom lordom Halifaxom razširjene vesti, da je dal ruski veleposlanik angleški vladi nova zagotovila sovjetske vlade, da bo ostala Rusija v sedanji vojni nevtralna in da ne bo razširila ali kako drugače poglobila svojih odnošajev z Nemčijo preko že sklenjenega nenapadalnega pakta. Zanimivo je. da je te vesti prvi objavil italijanski radio. Merodajni londonski krogi slej ko prej odklanjajo vsako podrobnejšo informacijo in se vprašujejo, zakaj je Rim tako hitel z objavo te vesti. Ruski pohod na Poljsko in Anglija London, 26. sept. z. V oficielnih londonskih krogih ne prikrivajo svojega zadovoljstva nad postopanjem Rusije na Poljskem. S tem nastopom je Rusija prav za prav postala zaveznik Anglije in Francije, ker je na eni strani zasedla poljsko žit-nico in poljske petrolejske vrelce, na drugi strani pa zaprla dohod Nemčije do Ru-munije in sploh na Balkan. V londonskih krogih slej ko prej zatrjujejo, da Nemčija na to ni bila pripravljena, postavljena pred izvršeno dejstvo, pa je morala napraviti vesel obraz k neprijetni zadevi. Hitler je na svojem poljskem pohodu sicer dobil prav znatno industrijo, toda žitnico Poljske je zasedla Rusija. V krogih angleškega zunanjega ministrstva izjavljajo, da vztraja Anglija glede Poljske slej ko prej na obnovi statusa quo. ker je Angina svoječasno, ko je bila poljska država obnovljena, prevzela jamstvo za njene meje. Saradzoglova misija Turški zunanji minister pri Kalininu in Molotovu Snovanje novega balkanskega bloka pod rusko-turškim varilstvom? hajajo tudi v vzhodni Evropi v poštev. Nemčija in Rusija bosta v vzhodni Evropi to italijansko stališče gotovo upoštevali. Italijansko in rusko vplivno območje V kolikor bi se nemško-rusko sodelovanje ne omejilo po svojih posledicah samo na vzhodno Evropo in bi prešlo tudi na Balkan, kjer ima Italija svoje posebne interese, so Italijani prepričani, da bodo tudi na tem prostoru strogo varovani vsi italijanski interesi. V Rimu zavračajo sleherno misel, da bi Italija imela zaradi albanske zasedbe kake posebne načrte na Balkanskem polotoku v smeri proti Solunu ali celo Carigradu. To so samo zlobne govorice, ki jih pobija politika prijateljstva do Jugoslavije in Grčije, kakor je prišla prav v zadnjem času ponovno do izraza. V prostranem podunavskem področju, zlasti onem južno od Dunava, kjer so italijanski interesi najmočnejši, ne zasleduje italijanska politika ničesar drugega, kakor da si pridobi dobrih prijateljev, s katerimi bi mogla živeti v dobrih političnih in gospodarskih odnošajih, ter da odstrani s tega področja vse tuje vplive. To pa seveda ne izključuje današnje Rusije, ki na Balkanu ne pozna več carističnlh metod. Rusko sodelovanje z Rumunijo in Turčijo more samo utrditi balkanski mir, kakor je Italija dosegla isto s svojimi pogodbami z Jugoslavijo in Grčijo. Konstruktivno delo v tem smislu bi pomenilo torej največji doprinos k izločitvi angleškega in francoskega vpliva s tega področja, kar se ujema z istočasnimi stremljenji Italije, Rusije in Nemčije. Nov ravnovesni trikot Tako nastaja po tej nemški sodbi iz Rima nov ravnovesni trikot na Balkanu: trikot Nemčija—Rusija—Italija, katerega j skupna želja je, da M se sedanji konflikt ne razširil na evropski jugovzhod. S tem bo državam v področju tega trikota tudi v bodoče zagotovljen miren razvoj, ker bodo za vedno izločene iz območja zapadnih velesil. Po la&ni volji in moči se te države niso znale osvoboditi zapadnega vpliva. Položaj, ki ga v tej novi kombinaciji zavzema Italija, je pomembnejši kakor katerikoli njen položaj v novejšem času. Delo, ki ga bo Italija na tem področju izvršila, je ogromnega pomena ne le za njo samo, temveč tudi za vse jugovzhodne dr- Moskva, 26 septembra. AA. (Havas) Turški zunanji minister Saradzoglu je prispel snoči ob 21.30 iz Odese v Moskvo. V njegovem spremstvu so tajnik zunanjega ministrstva Akalin, načelnik ministrstva Erkin in sovjetski ankarski poslanik Te-rentijev. Postaja je bila okrašena s turškimi zastavami. Saradzogla je pozdravil na postaji pomočnik komisarja za zunanje zadeve Potemkin. Prisotni so bili tudi šef protokola Barkov poveljnik garnizije Su-rovorov, turški poslanik Ali Hajdar Aktaj ter grški, bolgarski, rumunski, iranski in afganski poslanik. Danes je bilo v Kremlju kosilo v čast turškega zunanjega ministrstva ter turškega odposlanstva. Kosila so se udeležili predsednik zveze sovjetskih republik Ka-linin, Molotov in druge ugledne osebnosti. Za danes so določeni obiski Saradzogla pri Kalininu in Molotovu. Današnji in jutrišnji dan bosta posvečena političnim razgovorom. Saradzoglu bo ostal v Moskvi tri dni . London, 26 sept z. »Exchange Tele-graph« poroča, da v merodajnih angleških krogih zelo mirno spremljajo turško-ruska J pogajanja v Moskvi. Po londonskih informacijah gre za osnovanje balkanskega bloka, ki bi bil pod rusko-turškim varuštvom. Rusija bi zopet postala zaščitni ca Balkana zlasti proti ekspanziji s severa in zapada. Rusija pa bo verjetno zahtevala revizijo rumunskih mej in vrnitev Besa rablje Kar se tiče Rumunije se bo najbrže morala s tem sprijazniti, zlasti še, če bodo tudi druge balkanske države pristale na primerne koncesije. Koncentracija ruskih , čet na rumunski meji ima samo namen dati tem političnim pogajanjem čim večji poudarek. Moskva, 26. sept o. Iz diplomatskih krogov se doznava, da nima Rusija ničesar proti paktu, ki bi ga sklenila Turčija z Anglijo, zahteva pa, da se zapro Darda-nele v primeru vojne Na drugi strani bi se Rusija zavezala da bo branila Turčijo pred morebitnim napadom. Moskva, 26. sept. o. Kakor se je zvedelo, ni izključeno, da bo prišlo do sklenitve rusk^-turškega oakta o nenapadanju in medsebojni pomoči. žave, ki se bodo sedaj lahko izognile konfliktu. Brez navedenega trikota. velesil bi jim bilo to zelo težko, če ne celo nemogoče. Seveda bo to zahtevalo tudi od balkanskih držav trezno samoomejevanje in mednarodno izravnavo, ki bo dopuščala, da se ob prijateljskih nasvetih Italije in Nemčije ter premišljenemu vplivu Moskve polagoma odstranijo tudi vse individualne skrbi in želje posameznih balkanskih držav, ki bi motile skupne interese te nove kombinacije velesiL V berlinskih političnih krogih tolmačijo ta Kircherjeva izvajanja kot prvi prikaz delitve vplivnih področij ne le med Nemčijo in Rusijo po najnovejšem memško-ruskem sporazumu, temveč tudi med Italijo in Nemčijo na eni (mejna črta Dunav) ter Italijo in Rusijo na drugi strani (Jugoslavija in Grčija v prijateljskem sodelovanju z Italijo, Rumunija, Bolgarija in Turčija pa z Rusijo). To naj bi po sodbi berlinskih krogov tvorilo protiutež Italije proti novemu dejstvu v Evropi: razširjenju ruskega vpliva na srednjo in jugovzhodno Evropo. Mirovna akcija Italije Rim, 26. sept. z. Po odmevu, ki ga je imel po svetu zadnji Mussolinijev govor, sklepajo v tukajšnjih krogih, da bo italijanska mirovna ofenziva zopet obnovljena. Kljub temu, da sta Anglija in Francija Mussolinijevo ponudbo v konciliantni obliki odklonili, mislijo, da še ni izgubljeno vse upanje, ker Pariz in London gotovo še nista rekla zadnje besede. Konkretni mirovni predlogi še niso formulirani. Sedaj je treba po sodbi rimskih krogov najprej nekaj časa počakati, da bodo Musso-linijeve besede povsod dobro premislili. Budimpešta, 26. sept. z. Madžarski listi so s simpatijami pozdravili Mussolinijeve mirovne pobude in visoko cenijo njegova prizadevanja za lokalizacijo evropske vojne in za obnovo miru. Prepričani so, da postopa Mussolini sporazumno z Nemčijo in Rusijo. Nesoglasja obstojajo samo v pogledu usode Poljske. Kar se tiče Nemčije, računajo v madžarskih krogih da bo sedaj zastavila vse svoje sile na zapadu. Politika Rusije je za madžarske politične kroge še vedno uganka. Intenzivno diplomatsko akcijo na Balkanu spremljajo madžarski krogi zelo pozorno. Prepričam so, da se na Balkanu in sploh na vzhodu Evrope do spomladi ne bo nič spremenilo. Vseameriška konferenca v Panami Proti vsakemu tujemu vmešavanju v ameriške zadeve in za mir, zgrajen na pravici in svobodi Italija, Balkan in Bstsija »Frankfurter Zeitung" napoveduje učinkovit poseg »trikota Nemčija—Rusija—Italija41 na Balkan z namenom, da zagotovi mir v tem predelu Evrope Berlin, 26. septembra- b. Direktor lista »Frankfurter Zeitung«, dr. Rudolf Kircher, ki se že nekaj časa mudi v Rimu, da tamkaj proučuje odmeve novega dogajanja v Evropi v italijanskih političnih in diplomatskih krogih, objavlja daljši g opis iz Rima pod naslovom »Italija in Sovjeti«. V njem najprej ugotavlja, da nemško-ruski sporazum ni presenetil Italije, ki je bila o njem v vseh podrobnostih že v naprej poučena. Zdi se celo, da se je z mislijo tega kon obsegal še naslednje glavne določbe: Ameriške ladje ne smejo prevažati niti potnikov niti blaga v države, ki so v vojni; določijo se vojni pasovi, v katerih ameriške ladje ne smejo pluti; ameriški državljani ne smejo brez dovoljenja potovati na ladjah vojskujočih se držav; vojskujoče se stranke ne smejo prodajati svojih vrednostnih papirjev v Zedinjenih državah; predsednik lahko omeji uporabo ameriških luk za podmornice in oborožene trgovske ladje vojskujočih se strank; predsednik mora vsakih šest mesecev kongresu poročati o vojnih dobavah vojskujočim se strankam. svetovnopolitičnega preokreta dolgo pečal sam Mussolini ki je zato narj brez pridržkov pristal Italija je sicer bila po svojem notranjem režimu nasprotna boljševizmu, toda le boljševizmu kot mednarodni propagandi, ne pa tudi boljševizmu kot ruskemu notranjepolitičnemu sistemu, ki ga je ona celo priznala kot prva velesila izvajajoč v tem pogledu strogo realno politiko. Mirna revizija Italijani vidijo pomen novega nemško-ruskega dejstva predvsem v konstruktivnih zamislih, ki stoje za njim. Rim se že dolgo zavzema za tako zvano »mirno revizijo« versajskih določb in za vzpostavi- i tev boljšega, pravičnejšega miru. Pri tem se Italijani do danes niso izneverili svojemu doslednemu stališču, da se ne sme vsaka država vmešavati v vsako zadevo. Zato so bili in so proti angleškemu vmešavanju v zadeve evropskega jugovzhoda prav tako kakor so bili proti vmešavanju Rusije v španske zadeve. Zato tudi priznavajo, da Imata v vzhodni Evropi pravico do odločanja samo Nemčija in Rusija. Tesno sodelovanje z Nemčijo je pri tem Italijanom najboljše jamstvo, da so spoštovani tudi italijanski interesi, v kolikor pri- ( Washington, 26. septembra, a. (Havas) Panamski zunanji minister Garai, ki je bil izvoljen za predsednika vseameriške konference, je v svojem otvoritvenem govoru med drugim dejal: Pakt DN, lokarnske pogodbe, Briand-Kelloggov pakt in drugi instrumenti mednarodnega prava, ki veljajo za zmago duha nad snovjo, so samo potrdili, da je priprava za voino edina možnost za rešitev miru. Resni položaj nalaga sinovom svobodne in miroljubne Amerike, da se posvetujemo o funkcijah, ki jih je usoda določila naši celini, da preprečimo vse, kar grozi svetu in krščanski civilizaciji S to našo konferenco bomo dosegli večno slavo, če se po zaslugi našega prizadevanja in naše skupne volje posreči vrniti svetu mir kljub misterioz-nim silam zla, kakor jih je imenoval Briand Toda mir mora biti soliden in zgrajen na resnici, časti, pravici in svobodi, kajti za mir na pritisk bajonetov in topovskih žrel je imela naša Amerika zmerom pripravljen odgovor: sveto dolžnost odpora. Ameriški državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Summer VValles je nato v svojem govoru orisal, kaj bodo storile Zedinjene države v vojaškem in finančnem pogledu, da se urede problemi, ki se tičejo ameriške poloble glede na vojno v Evropi. Opozoril je. da je že konferenca v Buenos Airesu sklenila poiskati pota in načine za obrambo ameriških držav v miru, in da se v primeru vojne na kateri drugi celini ameriške države ne zapletejo v vojno Pred očmi imamo okoliščino, da more biti naša i?olaciia v sedanjih mednarodnih razmerah relativna; zato smo dolžni vpošte-vati. da so mnoge države z drugih celin soremenile svoj trgovinski in produkcijski sistem in ga prilagodile svojim političnim in ideološkim ambicijam. S sodelovanjem in vzajemno odločnostjo lahko dosežemo, da nas ne zadene katastrofa V sedanjem trenutku je velevažno, da smo krepki in močni, kajti zelo pogosto smo imeli priložnost videti, kakšna je usoda tistih, ki so slabotni. Stremeti moramo za tem. da se preko našega obrambnega programa ponovno potrdi vera v individualno pobudo in moč svobodnega človeka. Potrdilo tega načela pomeni dejansko nespremenljivo deklaracijo pravic ameriških republik, da se same zavarujejo pred vsemi zunanjimi nevarnostmi in posledicami vojne, ki divja na tisoče kilometrov daleč od ameriških obal Ko je Walles podčrtal pravico Amerike, da se sama zavaruje pred vojno nevarnostjo, je opozoril na kršitev pariškega pakta, in v zvezi s tem dodal: Za vsako državo, ki začne vojno, nastane vprašanje moralne opravičbe, ker je očitno, da se dajo vsa sporna vprašanja urediti miroljubno. Walles je svoj eks poze končal z apelom za solidarnost in edinost vseh ameriških republik, ker jih druži isto načelo, namreč ideal svobode in krščanske vere, ideal, ki je v osnovi vsake države. Ameriška celina ima trdno voljo, odločno braniti se pred vsako neposredno ali posredno nevarnostjo. Po Wallesovem govoru je vseameriški kongres imenoval odbor za pooblastila in odbor za koordinacijo. Nato je urugvajski delegat Manin Rios izjavil, da je nemogoče ostati miren spričo takšnih vojnih dejanj, ko napadajo otroke, ženske in starce. Sporočil je kongresu, da bo izročil tajništvu konference predlog, da se onemogoči tuje vmešavanje v ameriške zadeve. Nato je bila seja zaključena. Amerika in Rusija Washington, 26. septembra. AA. (DNB) Zunanji minister Hull je izjavil na včerajšnjem sprejemu poročevalcem listov, da vlada ni razpravljala o vprašanju, ali je treba Rusijo šteti med vojujoče se države, da bi se prepoved izvoza orožja razširila tudi nanjo. Promet med Nemčijo in Ameriko ustavljen London, 26. septembra. AA. (Reuter) Hamburg - American Line in Severno-nemški Lloyd sta včeraj objavila, da zaradi vojne ustavljata promet z Zedinje-nimi državami. Rusija in Japonska Moskva, 26. sept. AA. (Havas). &m bolj se je razmerje med Rusijo in Japonsko slabšalo, tem bolj je sovjetska vlada postopno zniževala stanje osebja svojega poslaništva v Tokiu. Tako je število osebja ruskega poslaništva padlo od 40 na 6 ljudi. Zdaj misli Rusija spet pomnožiti to osebje. Z novim poslanikom Smetanl-nom, ki se bo prav v kratkem odpeljal na svoje novo mesto, pojdeta tudi dva svetnika, tajnik in atašeji. Razen tega je sovjetska vlada imenovala več novih konzulov v japonskih mestih. Naskok na Varšave Nemške čete zavzele utrdbo Mokotovsko in del predmestja Moko tova — Prodiranje Rusov proti demarkacijski črti se nadaljuje Berlin, 26. septembra. AA. (DNB) Vrhovno vojno poveljstvo sporoča: Na vzhodu smo nadaljevali umik na demarkacij-sko črto. Samo vzhodno od spodnjega toka reke San so bile še krajše borbe z deli razbite sovražne vojske. Pri tem smo ujeli 2.000 vojakov. Ker se nam nikakor ni posrečilo prepričati poveljnika Varšave, da je nadaljnji odpor poljske prestolnice samo okruten in brez pomena, smo začeli včeraj z borbo proti Varšavi. Utrdbo Mo-kotovski smo zasedli z naskokom, istotako del predmestja Mokotov. Berlin, 26. septembra. AA. (DNB) Korespondenca »Deutscher Dienst« komentira včerajšnje poročilo nemškega vrhovnega poveljstva in pravi: Poročilo, da so posebna nemška vojna letala napadla važne vojaške cilje v Varšavi, demantira kratko in odločno neresnične glasove, razširjene v tujini, da so Nemci bombardirali cerkve in bolnišnice v poljski prestolnici. Prav tako so tuji državljani, ki so s pomočjo nemških poveljstev mogli zapustiti Varšavo, večkrat izjavili poročevalcem listov, da nemška letala bombardirajo vojaške objekte in da je zato število civilnih žrtev v Varšavi sorazmerno majhno. Te izjave potrjuje tudi najnovejše poročilo iz Rige. V nasprotju s tem pa pripovedujejo begunci, da so poljska oblastva pri pripravah za obrambo Varšave popolnoma zanemarila vse interese civilistov. To najbolje postavlja na laž nekatere liste, ki pretekajo kro-kodilske solze in obžalujejo ljudi, ki so šli v cerkve in so jih zadele nemške granate. Razumljivo je, da morajo v milijonskem mestu, ki ga vojska oblega, nastati žrtve med prebivalstvom, toda poudariti je treba, da si ravno nemško poveljstvo prizadeva, da to število čimbolj omeji. Amsterdam, 26. sept. br. »Telegraf« objavlja daljše poročilo z varšavske fronte, v katerem beleži, da postaja nemško obstreljevanje Varšave zmerom jačje in zmerom bolj uničujoče. Jugozapadna varšavska predmestja so že popolnoma razdejana in izravnana z zemljo. Le tako je Nemcem uspelo zavzeti neko razdejano poljsko trdnjavo jugozapadno od Varšave in danes varšavsko predmestje Mokotov. Položaj v Varšavi sami postaja medtem že obupen. Poljaki se bore z junaštvom, ki mu ni primere, a polagoma jim pričenja primanjkovati živil in drugih življenskih potrebščin ter tudi že streliva. Pariz, 26. sept. AA. (Reuter). Po vesteh ki so prispele semkaj iz Varšave, je dajala Varšava v teku noči še vedno odpor. Radiogrami iz Varšave dodajajo, ,da so poljske čete odbile v teku včerajšnjega dneva več nemških izpadov na Prago in zapadna predmestja poljske prestolnice. Rusko vojno poročilo Moskva, 26. septembra. AA. (Havas) Vojno poročilo generalnega štaba sovjetske armade z dne 25. septembra pravi: Sovjetske čete sd nadaljevale svoje prodiranje proti demarkacijski črti, zavzele mesti Su-valki in Gonja® ter tak® prodrle na črto Suvalki—Gonjadž—Suraž—Janov, 30 km severnozapadno od Brest—Litovska. Dalje so sovjetske čete zavzele Opalin in Dubjen-ko na Bugu, 24 in 30 km severnovzhodno in južnovzhodno od Holma, Komarov, Lav-rikov in Podgajčiki, 25 km severnovzhodno od Sambora, Jajce, 10 km severnozapadno od Drohobiča, ter Rinik in Kožilovo, 50 km južnozapadno od Sarija. Moscicki ni odstopil London, 26. sept. AA. (Havas). Poljska agencija Pat uradno zanika, da bi bil predsednik Moscicki odstopil v Korist Pa-derevskega. člani ruskega poslaništva zapustili Varšavo Moskva, 26. sept. AA. (DNB). Dobro obveščeni krogi pravijo, da so vsi člani sovjetskega veleposlaništva danes zapustili Varšavo, skupno 62 uradnikov in nameščencev. Hitler na bojišču ob Bzuri Berlin, 26. sept. AA, Iz Hitlerjevega glavnega štaba poročajo: Včeraj se je Hitler odpeljal z letalom v kraje vzhodno od Bzure, kjer se je pred dnevi zmagovito končala bitka na Poljskem. Hitlerjevo letalo je pristalo na nekem vojnem letališču blizu Varšave, sredi nemških čet. Po cestah, ki drže na jug in zahod, se še zmerom vidijo, dolge vrste ujetnikov, _ zaplenjeni vojni material pa še zbirajo in urejajo. Polagoma se vrača mir. Njive so zorane in kmetje sejejo. Boji so le še v Varšavi sami. Berlin, 26. sept. AA. Vodja rajha in, državni kancelar Hitler se je vrnil danes v Berlin. Pogreb generala Fritscha Berlin, 26. sept. A A. (DNB). Pred veliko grobnico v čast junakov, ki so padli v svetovni vojni, je bila danes dopoldne velika svečanost v spomin generalu v. Fritschu ki je 22. septembra padel na bojišču. Kot zastopnik vodje rajha je maršal Goring položil lavorjev venec na krsto. Ko je bila tako izkazana v imenu države čast zemskim ostankom generala Fritscha so krsto prepeljali na invalidsko pokopališče. Po vseh ulicah so bili razvrščeni v špalirju vojaki. Poleg generalov stare in nove nemške vojske in poleg številnih visokih in glavnih predstavnikov države, nacionalno-socialistične stranke in njenih formacij, se je svečanosti udeležilo mnogo tisoč berlinskih prebivalcev čeprav je deževalo je velika množica tvorila špalir po vseh ulicah, kjer je šel sprevod. Pred spomenikom mrtvih je bila razvrščena četa katero je vodil poveljnik Berlina general Seifert. V odprtem četverokotu sta stala dva bataljona pešpolka »Velika Nemčija« dve bateriji 1. topniškega polka ter 1 eskadron konjenice. Ob stebrih grobnice so stale zastave 8 polkov in 4 standarde nemške vojske. Glavni poveljnik nem-gke vojske, general v. Brauchitsch je imel govor, v katerem je med drugim dejal: Nemška vojska je presunjena in polna globoke žalosti, ko stoji poleg odra moža, ki je bil eden najboljših, kar jih je kdaj imela prusko-nemška armada, moža. ki se je od najblažjih podporočniških dni posvečal vse življenje resnemu in neumornemu delu za službo ljudstvu in domovini in vojski. Bil je tudi med prvimi, ki so po bur- nih dneh leta 1918 združili vse svoje napore, da s svojimi prsmi branijo nemški vzhod. Bil je eden »eden izmed najboljših«. Brauchitsch je končal svoj govor z besedami: V začetku leta 1934 je general Fritsch stopil na čelu vojske kot glavni poveljnik. Vodja rajha mu je poveril zgodovinsko nalogo, da skuje orožje, katerega se bo moglo posluževati genialno državno vodstvo nacionalno socialističnega rajha. Fritsch je tudi to nalogo sijajno izvršil. Slavni vzroki poljskega poraza Pariz, 26. sept. s. Francoski poslanik v Varšavi Leon Noel, ki se je vrnil v Pa* riz, je izjavil, da sta bila glavna vzroka poljskega poraza izredna premoč nemškega letalstva ter odlična nemška obveščevalna služba. Nemci so v najkrajšem času zvedeli za vsak nov sedež poljske vla;de, čeprav so se ti nahajali v manjših, vojaško brezpomembnih krajih. Nemška letala so vedno takoj stopila v akcijo. Italijanska sodba o ruski armadi Milan, 26. sept. z. Italijanski listi razpravljajo o sposobnosti posameznih armad vojskujočih se držav in prihajajo glede ruske armade do zaključka, da je v najboljšem primeru sposobna za defenzivo, da pa je ofenzivno neuporabna.' Temu je na eni strani krivo pomanjkanje izšolanih oficirjev, na drugi strani pa pomanjkanje potrebne vojne industrije. Nemški komunisti imejitelji ruskih polkov Pariz, 26. septembra, br. Morda ni zgolj slučaj, da nosijo ruski polki, ki so zasedli poljsko ozemlje, po večini imena nemških komunističnih in socialističnih voditeljev. Tako nosi polk, kateremu eo morali Nemci prepustiti Brest-Litovsk, ime po znanem nemškem komunistu Er-nestu Th&lmannu. Polk, ki je vkorakal v Lvov in prevzel mesto od nemških čet, nosi ime znanega nemškega socialista Karla Liebknechta, ki je bil umorjen leta 1919. Vrhovno vodstvo komunistične propagande v zasedenem poljskem ozemlju ima generalni tajnik komunistične inter-nacionale Dimitrov, znan iz procesa zaradi požiga rajhstaga v Berlinu. V ruski del Poljske se vrača mir Moskva, 26. sept. AA.(Tas). Krajevne oblasti v zapadni Ukrajini in kmetski odbori delajo zelo živahno, da obnove trgovino, industrijo in promet. Odprli so šole s poukom v ukrajinščini. Bolnišnice spet sprejemajo bolnike. Bolniška nega za ri-romašne je brezplačna. V vaseh okoli Ho-reča so kmetje začeli; spravljati domov sladkorno- repo in jo JSošiljajo y sladkorne tovarne: Telefonska centralar-v Rovnu je uvedla promfet s Pinskom, Samim, Luckom itd. V Karpatih sneži Pariz, 26. sept. AA. Havas poroča iz Užoka na poljsko-madžarski meji: V Karpatih sneži, zato zastaja prodiranje ruskih čet. Na poljskih tleh ni videti več nem-Skih čet. Po poročilih. Id so jih dobili v Užoku, so Rusi dospeli do Turke, 23 km od poljsko-madžarske meje. Mislijo, da bodo ruske čete prišle na madžarsko mejo danes zjutraj. Rusi bodo prodrli približno 25 km od slovaške meje. Madžarsko prebivalstvo si prizadeva, da kolikor le more ublaži usodo poljskih beguncev. lo poljskih pilotov pristalo na škotskem Pariz, 26. sept. AA. (Havas). Glasilo delavske stranke piše, da je 10 poljskih pilotov pristalo s svojimi aparati na nekem škotskem letališču. Pristali so z majhnimi bojnimi letali in izrazili željo, da bi se udeležili'bojev na zapadni fronti. Neki pilot je izjavil, da so letala srečala nemška lovska letala in morala prestati Obstreljevanje protiletalskih topov. Poljski letalci bodo gostje letalskega društva, dokler se glede njih kaj ne ukrene. Demobilizacija . na Slovaškem Berlin, 26. sept. AA. DNB poroča iz Bratislave: Po poročilu slovaškega ministrstva za narodno obrambo se je začela demobilizacija slovaških čet, ker je spet uveden red na njeni severni meji. Pod orožjem so ostale samo specialne čete in vsi častniki, ki se bodo pred demobiliza-cijo še posebej vežbali. Upor slovaškega poslanika v Londonu . London, 26. sept. br. Slovaška vlada je 22. t. m. odpoklicala svojega diplomatskega zastopnika iz Londona, ki pa se pozivu ni odzval. Kakor poročajo sedaj lz Bratislave, je bilo uvedeno proti njemu kazensko postopanje. Vsa njegova posestva in ostalo imetje v Slovaški mu bodo zaplenili Dr. HodŽa v Parizu Pariz, 26. sept. AA. Bivši predsednik češkoslovaške vlade dr. Milan Hodža je prispel v Pariz. i Humunsko-ruska meja 1 ni zaprta Bukarešta, 26. šept. AA. (Rador) Ru-munski uradni krogi odločno zanikajo vesti, ki govore o neki napetosti med Rumunijo in Rusijo, o vojaških incidentih ter zatvoritvi meje proti Rusiji. Promet med Rumunijo in' Rusijo je normalen. Meja sploh ni bila zaprta in rumun-sko-ruski odnosi se: razvijajo na temelju popolne; nevtralnosti. Uradni krogi opo--. zarja jo s tem v zvezi na nedavno izjavo o nevtralnosti, katero je Molotov dal ru-munskemu poslaniku v Moskvi, nato pa pristavljajo, da so poveljniki sovjetskih čet na Poljskem prav. ;tako pokazali "željo, nda'*se na meji Romunska pomoč poljskim beguncem Bukarešta, 26. sept. A A. Ministrski svet je sklenil, ustanoviti centralni oddelek za pomoč poljskim beguncem v Rumuniji, in-sicer v okviru stroge nevtralnosti. Ska lovska letala so jih ponovno napadla, vendar so se vsa angleška letala nepoškodovana vrnila v svoja oporišča. Skupno so angleška letala od začetka vojne pa doslej odvrgla nad Nemčijo že 18 milijonov letakov. Angleška letala letijo pri teh svojil* poletih v zelo veliki višini. Navadno se jim kljub noči posreči odvreči letake na odrejena mesta. Angleška letala -so metala nad » Nemčijo letake sledeče vsebine: Nemški narod! Pozor! Pozor! Upanja vaše vlade na bliskovito vojno so jalova, kajti angleška vlada je pripravljena na triletno vojno. Francoska vojska je pre-korač-la nemško mejo že 6. septembra, 4 dni preje nego je bilo tp omenjeno v nemških vojnih poročilih. Na zapadu so v strelskih jarkm; ramo ob rami a francoskimi vojaki tudi angleški vojaki. Angleška in francoska vojna mornarica sta odrezali nemško trgovsko mornarico od sveta in onemogočili Nemčiji uvoz petroleja, bakra. n;kla, kavčuka, volne in bombaža, ki jih nujno rabi za nadaljevanje vojne. Nemčija ne more več teh predmetov kupovati kakor v prejšnji vojni v nevtralnih državah, ker jih ne more plačati. Noč za nočjo dokazuje angleško letalstvo svojo moč s poleti nad Nemčijo. Nemci, vzemite vse to na znanje! Luksemburškl nevtral-nostni ukrepi Pariz, 26. sept. AA. LuksemburSka vlada je danes objavila ukaz, s katerim se določajo ukrepi z namenom, da se ohrani popolna nevtralnost velike vojvodine Luk-semburga. Zlasti se prepoveduje pripravljanje, podpiranje, favoriziranje ali pa izpeljava kakršnegakoli sovražnega deja» i nja na ozemlju Luksemburga v zvezi s katerikoli bojujočo se stranko. Prav tako je prepovedala propagandne organizacije v korist katerekoli bojujoče se stranke, vsa-' ko nabiranje prostovoljcev, kakor tudi postavi jane radi o-postaj ali kakšnih drugih prometnih sredstev v korist katerekoli bojujoče se stranke. Razpust francoske komunistične stranke New York, 26. sept. s. Na današnji seji francoske vlade je bil sklenjen razpust francoske komunistične stranke. Papeški nuncij pri Daladieru Pariz, 26. sept. s. Ministrski predsed-' nk Daladier je imel dopoldne razgovor s j papeškim nuncijem. Chamberlain in Churchill o vojnem položaju Poročila na včerajšnji seji angleškega parlamenta Na zapadni fronti letalski spopadi Večjih spopadov na kopnem doslej še nikjer ni bilo Gibanje nemških čet ob švicarski tromeji Pariz, 26. septembra. AA. (Havas) Vojno poročilo z dne 26. septembra zjutraj pravi: Stalna delavnost sovražnega topništva južnovzhodno od Zweibriickna. Včeraj je bilo več borb naših lovskih letal z nemškimi lovskimi letali. Pariz, 26. septembra, br. Na zapadni fronti so bile danes številne letalske bitke. Vojno poročilo objavlja, da je bilo sestreljenih več nemških letal. Nevtralni opazovalci soglasno priznavajo silno sposobnost, vztrajnost, hrabrost in spretnost francoskega letalstva, ki z največjim uspehom sodeluje pri vseh vojaških akcijah in s svojimi izvidniškimi akcijami podpira francosko topništvo, ki more zaradi tega zelo precizno obstreljevati določene cilje. Posebno priznavajo se izražajo o francoskem letalstvu italijanski poročevalci, ki naglašajo, da francosko letalstvo daleč nadkriljuje nemško. Pariz, 26. septembra. AA. (Havas) Po tridnevnih živahnih akcijah na bojišču je bil današnji dan spet precej miren izvzem-ši odseka vzhodno od Zweibruckna, kjer je sovražno topništvo tudi danes nadaljevalo z bombardiranjem francoskih postojank, zlasti delov izza fronte. Ogenj nemškega topništva je bil usmerjen na višine, ki gospodarijo nad malo dolino nedaleč od same francoske meje, blizu nemških mestec Zweibriickna to Pirmansensa. Na al-zaškem bojišču trajajo že teden dni živahne vojaške akcije. Značaj borb se ni v ničimer spremenil. V glavnem gre za krajevne borbe in za topniški ogenj z ene in druge strani. Niti v eni izmed borb niso sile, ki so bile angažirane, bite večje kot en bataljon. Torej niti na tem delu bojišča ni bilo večjih bitk. Nemško poročilo Berlin, 26. sept AA. Na zapadu streljanje topništva, da se ovira sovražnikova akcija. Neznatna delavnost izvidnic. Nedvomno je ugotovljeno, da so francoska letala letela preko belgijskega ozemlja. V zračnih borbah smo sestrelili pet francoskih letal in dva balona. Naše protiletalsko topništvo je sestrelilo eno francosko letalo. Belgijski obmejni most zletel v zrak Bruselj, 26. sept. s. Pri belgijskem mestu Arlon je zletel v zrak železniški most nekaj sekund po tem, ko se je peljal čezenj brzovlak proti luksemburški meji. Izgle- da, da je po nesreči eksplodirala mina, ki je bila,položena pod most. Možnost nemške ofenzive ob švicarski meji Pariz, 26. sept. s. V zvezi s hudim artilerijskim ognjem iz Siegfriedove linije med Neuenburgom in švicarsko mejo piše današnji »Matin«, da to najbrže ni priprava za direkten napad v tej smeri, temveč morda samo masklranje drugih operacij, ki jih Nemci pripravljajo tik ob švicarski meji pri Baselu. New York, 26. sept. s. Francoski vojaški krogi skrbno proučujejo možnost nemške ofenzive na področju med švicarsko mejo in južnim vznožjem Vogezov. Opaziti je bilo tam zbiranje večjih oddelkov nemške vojske. Francoska težka artilerija je takoj začela z ognjem v tej smeri. Francozi so poslali od Belforta proti meji velika oja-čenja. Pariz, 26. sept. z. Vse zanimanje javnosti je sedaj osredotočeno na dogodke na zapadni fronti. »Intransigeant« piše, da se šele sedaj vidi pravi pomen francoskih operacij prejšnjih tednov. Po lokalnih prodorih je sedaj težkemu topništvu omogočeno, da se je približalo glavnim postojankam Siegfriedove črte. Francosko letalstvo z največjim uspehom sodeluje pri akcijah. Nemci so se doslej omejevali na večje in manjše izvidniške akcije, izgleda pa, da se pripravljajo na večjo akcijo. Tudi nemško letalstvo je vedno bolj aktivno. »Temps« naglaša, da imajo sedaj Nemci na zapadni fronti 100 do 110 divizij. »Journal des De-bats« smatra, da bo moralo priti sedaj na zapadni fronti do večjega spopada, če ne bo med tem diplomacija našla drugega izhoda. Franciji se v ostalem prav nič ne mudi, za Nemčijo pa itak ni drugega izhoda, kakor vojaške odločitve. Napad na Friedrichshaf en Berlin, 26. sept. AA. (DNB). Poklicani nemški krogi izjavljajo v zvezi z včerajšnjimi vestmi o bombardiranju Friedrichs-hafna, da ni na mesto priletela nobena bomba. 18 milijonov letakov spuščenih na nemška tla London, 26. sept. s. Angleška letala so včeraj podnevi izvršila nad Nemčijo dva nova izvidniška poleta ter še tretjega ponoči. Letala so zopet metala letake. Nem- London, 26. sept. s. V spodnji zbornici je danes popoldne podal ministrski predsednik svoje četrto poročilo o mednarodnem položaju od začetka vojne. Chamberlain je uvodoma omenil drugi sestanek vrhovnega angleško-francoskega vojnega sveta. Za Anglijo je bilo veliko zadovoljstvo, da je mogla pozdraviti ministrskega predsednika Daladiera in njegove tovariše na angleških tleh. Na seji je bilo doseženo popolno soglasje s francoskimi nasprotniki o stališču do razvoja dogodkov in ukrepih za uresničenje zavezniških načrtov, kakor tudi o medsebojni izpopolnitvi dobav orožja in municije. Ruska Intervencija Učinek ruske akcije na Poljskem je postal 'jasnejši. Ruske čete so povsod hitro napredovale proti liniji, ki je bila sporazumno doiočma med nemško in rusko vlado. Rusi še niso zasedli vsega ozemlja, ki jim je bilo jprepuščeno in ki obsega več nego polovico Poljske. Ta linija teče do bližine madžarske lin slovaške meje in pušča ruske čete dO ■ predmestij Varšave ter jim prepušča večji j del Galicije in poljskih ležišč nafte. Ves isvet je pretresen zaradi nesreče poljskega 'naroda, ki se še nadalje brani kljub ogrom-ini premoči sovražnika in strašnega bom-jbardiranja. ' V j Položaj na zapadu - in uspehi blokade S 'W?apa*ni. frjftt/na inektfftear mestiH- MOTeAMi" ftr jČ/fcTjW et?ei|Kffi& protihŠjiatfom '6b. Norveška brzojavna agtmeija rsfcglaša,- M-' 'f* neka nemška, podmornica torpedirale švedski tovorni parnik»Silesis«. Ladja.*® ^ P*" topila 45 milj od ju^orapadne norvesl:« obale. ' f ; • ; ; — ■'-.-. Kontrola nad trgovino Po nemškem mnenju bo angleški kmalu uničil vso zunanjo trgovino nevtralnih držav Berlin, 26. sept. AA. (DNB). Ukrepi, ki jih je začela izvajati Anglija v zadnjih dneh zaradi kontrole trgovine nevtralnih držav, morejo v najkrajšem času povzročiti trgovinski polom teh držav. Potem ko je Anglija s svojim spiskom blaga, ki se smatra za vojno kontrabando. proglasila za tihotapsko blago skoraj vse surovine in številne gotove izdelke, ki se z njimi vrši svetovni trgovinski promet, poskuša sedaj še po tako zvanem sistemu »črnih list«, dobro znanem še iz časov svetovne vojne, skleniti krog ter odvzeti poslednjo možnost za trgovino Nemčije z nevtralnimi državami tako neposredno kakor tranzitno. V ta namen zahteva Anglija, da ladje, ki vozijo blago v nevtralne države, ne smejo vkrcati to blago »za daljno odredbo«, to je tako, da bo dobil poveljnik šele na poti povelje, kje naj izkrca blago ali pooblastilo, da ga proda v luki, ki mu po ceni najbolje konvenira, temveč mora od vsega začetka imeti v ladijskih knjigah zabeleženo definitivnega kupca blaga. Če ta pogoj ni izpolnjen, bodo pomorske sile, ki . bodo pregledale parnik in ladijske knjige, smatrale blago, vkrcano »za daljno odredbo«, da je blago namenjeno Nemčiji, ter ga bodo kot tako zaplenile. Da bi se olajšalo nadzorstvo med nevtralnimi trgovinskimi ladjami, zahteva Anglija, da se vse te ladje v lastnem interesu ustavijo v angleških »protitihotapskib kontrolnih postajah«. V nasprotnem primeru bodo angleške vojne ladje prisilile nevtralne parnike peljati v najbližjo omenjenih luk, ako bodo smatrale, da ni mogoče na morju pregledati tovor in knjige parnika. Angleži gredo pri svojih zahtevah glede nadzorstva nad nevtralnimi ladjami tako daleč, da ta njihova kontrola obsega ne samo ladje, ki gredo v smeri proti evropskim nevtralnim državam, temveč tudi ladje, ki plovejo iz evropskih luk v prekomorske države. V teh primerih se hočejo Angleži prepričati, da ni blago namenjeno kaki nemški tvrdki v prekomorskih krajih, ali kakemu podjetju, ki se nahaja na črni listi zaradi tega, ker podpira Nemce. Treba je omeniti, da so zastopniki norveških papirnih tovarn že obvestili urugvajska časopisna podjetja, da dopuščajo angleške vojne ladje prevoz papirja v Južno Ameriko samo v primeru, ako kapitan na osnovi ladijskih knjig lahko dokaže, da je papir nam«)jen listom, ki ugodne pišejo o Angliji- Če se bo izvajal ta sistem, je jasno, da bo ▼ kratkem času povzročil skoraj popolno ustavitev zunanje trgovine nevtralnih držav. Zaradi tega je razumljivo, da se nevtralne države odločno branijo proti poizkusom, da se jim nasilno ovira zunanja trgovina, ki jim jo mednarodno pravo garantira. Tako pravi n. pr. finski list »Huf-woodstabsblad«, da nevtralne države ne morejo sprejeti angleških predpisov o vojni kontrabandi ter ne morejo priznati pravie osnove odredbam, ki naj se jim finsko brodovje pokori. V vsaki vojni obstoja tabor vojskujočih se držav in tabor nevtralnih držav. Nevtralne države imajo pravico braniti svoje interese z isto vztrajnostjo kakor vojskujoče se države Izkušnja je pokazala, da so nevtralne države na tem polju vedno prodi le ? svojimi zahtevami, ako so odločno nastopile. S pravnega stališča imajo nevtralne države he samo pravico, temveč so celo dolžne nadaljevati dosedanje trgovinske zveze z obema vojskujočima se taboroma enako. Braneč to svojo pravico, branijo te države tudi svo- jo nevtralnost. Ker je sedaj ostaia veSi* sveta izven oboroženega spopada, imajo nevtralne države, če bode - nastopile- odtočno. možnost, prisiliti vojskujoče se d#5ave, da spoštujejo predpis® mednarodnega prava. Zato morajo nevtralne drifvp'zahtevati od Anglije, naj spoStiijt tudi ona gospodarske interese nevtralnih' dežar ter ne sme zahtevati, da propade zunanja trgovina teh držav, ker b ito pomenilo kršitev nevtralnosti. , • •; : . • r •' . . • . . London, 26.- sešpt. s. Ministrstvo. in« formacije objavlja odgovor angleške vlade na nemške pritožbe glede .izvajanja pomorske blokade s strani Anglije: Nevtralne države imajo pravico trgovati z Nemčijo, toda Anglija ima po .mednarodnem pravu pravico, da prestreže k M 4> Enaki razlogi, kakor pri Italiji in Madžarski, so bili merodajni za povečanje izvoza v Švico, kamor smo v avgustu izvozili 249 vagonov (85) v vrednosti 25 milHona din fl 2) Znova je pričel o^ivliati tudi Izvoz v Nizozemsko. ki ie v avenstu nnmeel na 160 vagonov (136) v vrednosti 2.2 milijona din (1.6) Nadalje smo izvozili v Argentino za I 2.6 milijona din lasa (42), v Alžir za 1.9 1 milijona din~T1.3) ln v Albanijo za 1.8 mi- ' lijona din (0.6). -1 r . _ . V prvih osmih mesecih letošnjega leta je dosegel naš izvoz lesa in gozdnih proizvodov 85.095 vagonov (lani 63.904), predi. 79.879), vrednost izvoza pa je narasla na 736.8 milijona din. to je za 168.9 milijona din več nego lani, toda za 13.3 milijona din manj nego v Istem razdobju predlanskega leta. Velik izvoz kovin in rod Kakor v juliju, je bil tudi v avgustu naš izvoz bakra izredno velik. V preteklem mesecu smo izvozili 391 vagonov bakra (lani 157) v vrednosti 63.7 milijona din (18.8). Surovega svinca smo Izvozili za 2.3 milijona din (0.7), izkopov in rud pa za 38.2 milijona din (30.6). Izvoz cementa je nazadoval od lanskih 6.2 na 5.3 milijona din. Znaten je bil izvoz kalcijevega karbida ln cianamida, ki je do segel vrednost 8.2 milijona din (8.0). NaS uvoz surovin Uvoz bombaža je bil v avgustu sicer manjši nego lani in je dosegel le 94 vagonov (lani 147), povečal pa se je uvoz bombažne preje na 143 vagonov (128). Uvoz volne in volnene preje se je povečal na 52 vagonov (46), uvoz umetne svile pa na 22 vagonov (18). Kakor je znano, je že prejšnje mesece uvoz surovih kož zaradi uvoznih omejitev padel na minimum. V avgustu se je uvoz surovih kož nekoliko povečal na 26 vagonov, vendar je še vedno hudo zaostajal za lanskim letom, ko smo v avgustu uvozili 107 vagonov surovih kož. Premoga smo v preteklem mesecu uvozili 4567 tem (lani 4795), oljnih plodov in oljnega semenja pa 39 vagonov (36). Tudi v avgustu smo uvažali zgolj oluščen riž in sicer 141 vagonov (147) v vrednosti 4.1 milijona din (4.5). Surove kave smo uvozili 66 vagonov (47) v vrednosti 4.8 milijona din (1.6). Tudi statistika za avgust zaznamuje uvoz sladkorja, in sicer 224 vagonov v vrednosti 8.5 milijona din. Skopaj smo v juliju ln avgusta uvozili 482 vagonov sladkorja za 17.6 milijona din. Nas obtok bankovcev se ni več znatno dvignil Najnovejši izkaz Narodne banke od 22. septembra zaznamuje le še razmeroma majhno povečanje obtoka bankovcev. Vse kaže, da je naš obtok dosegel najvišje stanje in da se bo pričel zopet krčiti, ko bo pričel denar zopet v večji meri pritekati v denarne zavode in ga ljudje ne bodo več držali doma. Medtem ko se je naš obtok bankovcev v prejšnjih treh tednih povečal za 1344 milijonov din, zaznamuje najnovejši izkaz le Se nadaljne povečanje za 63.8 milijona din. Obtok je dosegel 22. t. m. višino 8754.1 milijona din (lani 6452.3). Za zboljšanje situacije na našem denarnem trgu pa je značilno nadalje povečanje naložb na žirovnih računih pri Narodni banki za 68.9 na 974.4 milijona din. V zadnjih štirih tednih je bilo gibanje obtoka bankovcev in privatnih žirovnih naložb naslednje (v milijonih din): bankovcev naložbe obtok 7346.1 7986.2 8486.5 8690.3 8754.1 Posojila so se v tretji četrtini septembra povečala le še za 34.1 milijona din, tako da so dosegla 2427.8 milijona din (lani 1694.7). V zadnjih štirih tednih, ko je Nar rodna banka dajala denarnim zavodom na razpolago večja denarna sredstva za Izplačevanje vlog, se je celotno stanje posojil pri Narodni banki povečalo za S93 milijonov din. Med aktivaml se je ▼ najnovejšem Izkazu pojavila nova postavka, in sicer na osnovi uredbe o specialnih blagajniških zapisih za narodno obrambo. Teh blagajniških zapisov je doslej Narodna banka eskon-ttrala za 153 mili j. din. Zlata podlaga se v tem tednu ni spremenila, pač pa so neko- 22. avg. 1939. 31. avg. 1939. 8. sept. 1939. 15. sept. 1939. 22. sept. 1939. prlv. žir. 822.7 605.5 639.0 905.5 974.4 liko nazadovale devize izven podlage, ki s< se skrčile za 21.8 na 510.1 milijona din (lani 422.9). Gibanje klirinških računov z inozemstvom Najnovejši izkaz Narodne banke o stanju klirinških računov na dan 22 t m zaznamuje med aktivnimi kliringi nadaljne povečanje salda naših klirinških terjatev Nemčiji za 0.14 na 14.12 milijona mark (202 milijona din). Saldo naših klirinških terjatev v češko-moravskem pro-tektoratu, ki je sredi septembra narasel na 24.3 milijona & pa le sedaj popustil na 24.0 milijona K (36 milijonov din) Nemčija nam skupaj s protektoratom dolguje v kliringu 238 milijonov din. Saldo naših klirinških terjatev v Madžarski je nekoliko nazadoval, in sicer za 0.3 na 39.5 milijona din, saldo naših klirinških terjatev v Turčiji pa za 0.05 na 17.69 milijona din. V rednem kliringu z Bolgarijo se je saldo naših terjatev povečal za 0.03 na 1.28 milijona din. Med pasivnimi kliringi zaznamuje naš klirinški dolg v Italiji v tretji četrtini septembra nadaljne povečanje, in sicer za 1.10 na 137.2 milijona din. Saldo našega dolga Poljski se je nebistveno povečal na 26.9 milijona din, naš klirinški dolg v Romuniji pa se je v tem tednu znatno dvignil od 3.0 na 7.1 milijona din Saldo našega dolga v turističnem kliringu z Bolgarijo je ostal na nespremenjeni višini 1.6 milijona din. Naš dolg v likvidacijskem kliringu s Svioo se je skrčil za 0.11 na 1.12 milijona švicarskih frankov, naš dolg v likvidacijskem kliringu z Belgijo pa je ostal na dosedanji višini 1.42 milijona belg. Dvajset let slovenskega Združenja trgovcev v Celju Celje. 26. septembra V nedeljo 24. t. m. je poteklo 20 let, od>-kar je prešlo Združenje trgovcev za mesto Celje (prej Gremij trgovcev v Celju) v slovenske roke in je bil izvoljen za predsednika veletrgovec g. Rudolf Stermecki, ki sedaj že 20 let predseduje tej agllni go. spodarski korporaciji. Ob priliki jubileja je bila v nedeljo v prostorih združenja slavnostna seja uprave In nadzorstva združenja. V slavnostnem govoru je predsednik g. Stermecki med drugim omenil, da so bile 24. septembra 1919 prvikrat po vojni volitve na občnem zboru Gremi-ta trgovcev v Celju. Ta dan ae je celjsko slovensko trgovstvo prvikrat pomerilo z nemškim. Gremij je imel takrat 199 članov. Od teh se je udeležilo volitev 122. Za g. Stermeckega kot predsednika je glasovalo 71, za g. Ivana Ravnikarja kot podpredsednika pa 80 članov. Nasprotna, nem ška skupina je oddala 42 glasov za g. We-rena kot predsednika in 42 glasov za g. Fabiana kot podpredsednika Zmaga je bila torej na slovenski strani. Volilna borba je bila zanimiva zlasti tudi zato, ker je bilo nekaj Slovencev za kompromis z Nem ci. Pokojni nemški trgovec g. Stiger je potem pri volitvah predlagal kompromis, trgovec g. Leskovšek pa je izjavil nai ae voli po listkih, kakor so volili takrat ko so Slovenci želeli kompromis. Takoj po prevzemu po Slovencih se je Gremij trgovcev preselil iz Mestne hranilnice v Narodni dom, kjer je opravljal posle prvega slovenskega tajnika ravnatelj g. Drago Kralj. Združenje trgovcev za mesto Celje ni pokazalo svojih sposobnosti samo na gospodarskem področju, marveč se ie v vseh 20 letih borilo tudi na raznih drugih področjih. Zelo srečno roko je imelo združenje v vprašanju regulacije Savinje Sklicalo Je. namreč vse župane občin ob Savinji ter narodne poslance in banske svetnike na sestanek zaradi akcije za regulacijo Savinje Na predlog tedanjega narodnega poslanca za celjski srez g Ivana Prekorška je bila I izmed navzočih izbrana posebna deputaci-ja, ki je banski upravi obrazložila nujno potrebo da se pristopi k regulacijskim delom na Savinji pri Celju. Ta deputacija je imela uspeh in po preteku enega leta so se regulacijska dela pričela. Število članstva je od prevzema Združe nja trgovcev po Slovencih do danes naraslo od 199 do 350. Prvi podpredsednik g. Jagcdič je čestital g Stermeckemu k 201etnici predsedovanja in se mu zahvalil za vse njegovo uspešno delo v prid združenja in vse trgovine, na to pa mu je v imenu uprave m nadzorstva izročil v spomin skromno darilo v obliki albuma s slikami članov uprave in nadzorstva ter reliefom stare Grofije, ki ga je izdelal akad. slikar g. prof. Albert Sirk, s prigodnimi verzi učitelja g. Franja Rosa. = Licitacije. Dne 3. oktobra bo pri ekonomske moddelku gen. direkcije drž. žel. v Beogradu licitacija za dobavo kositra, cinka, svinca in cinkove pločevine; 5. oktobra za dobavo bandaž; 6. oktobra za dobavo bakrenih plošč in omotačev; 9. oktobra za dobavo kositra v zameno za stare bandaže; 10. oktobra za dobavo jeklenih cevi: 11. oktobra za dobavo regulatorjev in razvojnih tabel za vagonsko električno j razsvetljavo; 12. oktobra za dobavo instalacijskega električnega materiala; 13. oktobra pa za dobavo pocinkane pločevine v zameno za stari cink. Dne 28. t. m. bo pri zavodu »Obiličevo«. Kruševac-Ob"ičevo licitacija za dobavo aluminijastih in železnih kotlov: 3. oktobra za dobavo inštalacije muflovsk" peči za sulfat in so^o kislino; 10. oktobra za dobavo kompletne inštalacije za nitroglicerin. AH sem prispeval za softolsfti dom v Triw»»em? Gospodarske fest) = Pred trgovinskimi pogajanji z Nemčijo. V zvezi z bližnjim sestankom jugb-slavfinsko-nenškega koordinacijskega od-čeraj seja naših članov tega >ržk Mlrrfstef ze trgovino in industrijo Andres je sprejel predsednika nemške trgovske zbornice v Berlinu Mu. er a in lemžkega delegata v nacio.ia.mm komi-aju Jugoslotensko -'nemške Trgovinske bornice v Beogradu Frencha. Zastopnika lemške trgovine sta imela z ministrom laljši razgovor o vprašanjih trgovskih sti-ov med Nemčijo in Jugoslavijo v zvezi bližnjimi trgovinskimi razgovori, ki se odo pr;čeli 28 t m. v Beogradu = Izvoz mesa in masti v Čefkomoravsko. Po vest ah iz Beograda je s češkomorav-skim protektoratom dosežen sporazum o izvozu 120 vagonov svinjske masti, mesa j in drugih živinskih proizvodov Gre prav j prav za efektuiranje sporazuma ki je bil sklenjen še pred pričetkom evropske vojne v višini 150 vagonov, in sicer po posredovanju Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Na podlagi tega sporazuma smo že prej izvozili 130 vagonov, sedaj pa bomo po novo doseženih prodajnih pogojih izvozili še ostalih 120 vagonov Na novo so bili določeni pogoji glede cen in plačila = Proti zniževanju cen kmetijskim pridelkom. Zadnje dni prihajajo iz notranjosti države na ministra za kmetijstvo številne pritožbe proti nizkim cenam kmetijskih proizvodov, zlasti pšenice, sliv in živine. Ministrstvo je ugotovilo, da povzročajo nizke cene poleg drugega tudi i kmetovalci sami, ker dovažajo velike ko- I ličine proizvodov na trge. V zvezi s tem j padanjem cen je kmetijskega ministra obiskalo več deputacij, ki so izrazile željo, da se izdajo ukrepi za njihovo zaščito. Na podlagi tega je kmetijski minister dr Cubrilovič izdal potrebne ukrepe, da Pri-zad poskuša onemogočiti s svojim delom potiskanje cen na spekulativni osnovi. Razen tega bo ministrstvo skušalo vplivati tudi na same proizvajalce po tisku in radiu, da brez posebne potrebe ne dovažajo velikih količin svojih proizvodov I Prvi sneg v Bosni Sarajevo, 26. sept. o. Na planini Bje-lašnici je zapadel v pretekli noči prvi sneg, zaradi česar je nastal v Sarajevu precejšen mraz. Iz Drešnice poročajo, da so se tam pojavili v velikem številu že prvi volkovi. ki napadajo živino. Na planino Plase je padel velik meteo-rit. Strokovnjaki sarajevskega muzeja so o-potovali na planino, da ga spravijo v muzej. Smrt starega srbskega politika Beograd, 26. sept. p. V pretekli noči je umrl v Beogradu stari srbski politik Ko-sta Glavinič, ki je bil pred vojno večkrat minister, župan beograjske občine in dolga leta tudi profesor univerze v Beogradu. Odposlanstvo skavtov pri vojnem ministru Beograd, 26. sept. AA. Minister za vojsko in mornarico, armad ni general Milan Nedič, je sprejel danes predstavnike zveze skavtov kraljevine Jugoslavije. Starešinstvo zveze skavtov je poročalo ministru o stanju skavtskega gibanja kakor tudi o potrebah in željah skavtskih enot. Minister je predstavnikom zveze skavtov obljubil svojo podporo. na trg iz bojazni pred nepredvidenimi dogodki kajti za to ni nobenega utemeljenega razloga Te škodljive pojave bo oobljalo tudi ravnateljstvo za prehrano, ki bo v kratkem začelo delovati. *= Blagajna Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani posluje za stranke od 1. oktobra 1939 dalje od 8. do 13. ure. = Dobave. Stab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 28. t. m. ponudbe za dobavo transformatorskega olja, žice in izolacijskega materiala; do 29. t. m za dobavo mornarskega sukna, polvolnene tkanine, lanenega platna modrega amerikan. platna, usnja in podplatov; do 30. t m za dobavo elektrotehničnega materiala, zakovic, bakelitizi-ranega papirja, laka za žarnice, porcelanskega kita, bakelit-laka, tlačene lepenke, transformatorjev, električnih zvoncev, ni-kelin-žice in dr. — Gozdna uprava na Bledu prodaja na osnovi pismenih pogodb dne 30. t. m v primeru neuspelosti pa 10. oktobra t. L večjo množino izdelanega lubja s področja gozdne uprave na Bledu. «= Licitacije Dne 29 t. m bo v pisarni referenta lnženjerije štaba dravske divi-zijske oblasti v Ljubljani licitacija za oddajo popravila žlebov na vojaških objektih v vojašnici »Kralja Petra I.« v Ljubljani. — Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 4. oktobra ponudbe za dobavo medeninastih cevi, leklene vrvi. obročov za parne kotle, vo-dokaznih stekel ter raznih svetilnih +»les. Koroški drobiž Glede novih davkov zaenkrat še ni jasnega pregleda. Trenutno so povečane javne dajatve pri plačah nad 234 mark mesečno za 50%. Uveden je tudi poseben vojni davek za letnike od 1916 do 1920, ako niso bili vpoklicani k vojakom. V vrsti novih odredb je treba omeniti tudi to, da so odgodene vse eksekucije, konkurzi in sodne obravnave pri osebah, ki so bile vpoklicane v vojsko. Prisilne prodaje so izključene tudi pri onih, ki trenutno še ne služijo v vojski. Nadalje je izšla odredba, po kateri proti razsodbam v procesih do 500 mark ni priziva na višje sodišče. Končno je poenostavljeno tudi kazensko postopanje. Porotnih sodišč ni več; v prvi instanci sodijo poedini sodniki, v drugi pa tričlanski kazenski senat deželnega sodišča. Proti sodbam kazenskih sodnikov so možni samo še prizivi, proti sodbam senata pa so mogoče tudi ničnostne pritožbe. Zločinci in hudodelci bodo sojeni hitro. Za vse zločine in prestopke sme državni pravdnik zahtevati posebno sodišče, ki sodi takoj in ostro. Proti razsodbam posebnih sodišč ni pritožbe. Deželni glavar je odredil, da se sme mleko oddajati mlekarnam in drugim odjemalcem samo v posodah, ki ne propu-ščajo zraka. Zbiranje večjih količin mleka in mlečnih izdelkov naj se opusti. Skladišča, kleti in prodajalnice morajo biti ne-prodorno zaprte. Pri letalskih alarmih je treba posode tako zapreti, da ne propu-Sčajo zraka, prav tako tudi okna in vrata shramb. Gostilničarjem je prepovedano med 15. in 18. ter zvečer po 23. uri oddajati gostom topla jedila. Od 12. t. m. dalje je določeno na osebo i/l kg mesa na teden. Samo težaki bodo mogli dobiti tudi vnaprej 1190 gramov tedensko. V ponedeljek in petek se v jostil-nah ne sme pripravljati mesna hrana. Borze 2 6. septembra Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Grški boni so se trgovali v Ljubljani po 31. v Zagrebu po 32.95 in v Beogradu po 32'25. Tečaji na svobodnem trgu se ravnajo nadalje po tečaju 55 din za dolar. Na inozemskih borzah sta se devizi London ln Pariz obdržali na dosedanji višini. Na zagrebškem efektnem tržišču Vojna škoda pri mlačni tendenci danes ni no-tirala (v Beogradu je bil promet po 394 — 396.75). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 175.40 — 178.60, Pariz 99.10 — 101.40, New York 4383 — 4443 ženeva 995 — 1005 Amsterdam 2332.25 — 2370.25 Bruselj 746.50 — 758.50. Tečaj na svobodnem trgu: London 217.90 — 221.10, Pariz 123.17 — 125.47, New York 5480 — 5520, ženeva 1235.13 — 1245.13, Amsterdam 2896.85 — 2934.85, Bruselj 927.19 — 939.19. Curih. Pariz 10.0250 London 17.70 New Tork 443.25. Bruselj 75.25, Milan 22.40, Amsterdam 235.50, Berlin 174.50, Stock-holm 105.50, Oslo 100.50, Kobenhavn 85.55. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 4% severne agrarne 51 bL 7°/» invest. 93 bi., 7% Blair 85 bi.; delnice: PAB 175 bi.. Trboveljska 165 bi., Gutmann 51 bi., šečerana Osijek 85 den., Osiješka lijevao-nica 150 den. Beograd. Vojna škoda 394 — 394.50 (394 — 396.75), 4% agrarne — (54). 4«/o severne agrarne — (50), 6% begluške 70 bi. (70), 6°/o dalm. agrarne 67.50 — 68.50 (68 — 69), 6% šumske 67 — 68 (68.25). 7% invest. 91.50 — 93 (92). 7®/0 Blair — (84), 8% B1air 88.50 bi., Narodna banka 6850 bi., PAB — (182). Blagovna tržišča MTO -f- Chicago. 26. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 85, za maj 86; koruza: za dec. 54.375, za maj 57.25. -f Winnipeg, 26. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 71.75, za dec. 73.50. + Novosadska blagovna borza (26. t. m.) Tendenca nesprem. Pšenica: baška, okol. Novi Sad in Sombor 157; gornjeba-Ska 159 Slep Tisa I. 165: rt: baška 127 — 135. Oves: baški sremski in slavonski 132.50 - 132 50 Ječmen: baški in sremski 64.65 kg 140 — 142 50 Koruza: baška 117 — 119; banatska 114 - 116; pariteta Indija — 119 M«ka: baška in banatska IT »Ugp «1 240 >2« <210 >5« 190 20U >6« 170 do 180. »' 155 •«" U" 50 ir 122 5«• •" '■'<> baški, .sremski beli brez vreč "ovi 310 — 320. OtroM: baški v juta«*'"- vrečah 105 - 107; sremski 102 104; 117 -On- no '45 Novi sovjetski vojaški zakon V brzojavnem delu našega lista smo že poročali o novem ruskem vojaškem zakonu, ki ga je pred kratkim sprejel vrhovni svet sovjetov na predlog ljudskega komisarja za vojsko Vorošilova. Danes navajamo po »Neue Ziircher Zeitung« nekaj podrobnosti o njem. Novi ruski vojaški zakon zasluži z več vidikov največjo pozornost. Prejšnji zakon iz leta 1930 je izključeval iz vojaške obveznosti razne osebe, kakor »kulake« in »po meščanski miselnosti okužene elemente«. Ker pa so bili medtem, kakor je izjavil komisar Vorošilov pred vrhovnim svetom, »odstranjeni poslednji ostanki meščanskega razreda ter tvorijo odslej delavci, kmetje in izobraženci eno samo produktivno družbeno skupnost». ni bilo nobenega razloga več za ohranitev prejšnjih omejitev. Zato razširja novi vojaški zakon vojaško obveznost na vse sovjetske državljane brez razlike in izjeme. Od prejšnjega pa se novi zakon razlikuje tudi po tem, da je za nabore znižana starost od dosedanjih 19 na 18 let, s čimer se bo število vojakov zvišalo, obenem pa znižalo število onih, ki imajo kot poročeni pravico do posebnih podpor. Najmlajši letniki bodo že letos pozvani pod orožje. Službena doba se od dosedanjih 2 do 3 let podaljša na 8 do 4 leta, pač po panogi vojske, za službo v rezervi pa se zviša starostna meja od dosedanjega 40. do 50. leta starosti. Deset najstarejših letnikov bo v primeru vojne uporabljenih le za tako zva-no etapno službo. V utemeljitvi k tej določbi je rečeno, da je to »zelo velikega pomena za primer, da bi bila Rusija zapletena v kako vojno, kar je zelo mogoče«. Končno je treba še pripomniti, da so odstranjeni poslednji ostanki teritorialnega rekrutiranja in je na splošno uveden odslej kadrski sistem. Dr. GobbeJs o cenzuri V razgovoru z novinarji je nemški propagandni minister dr. Gobbels ostro obsodil novinski režim na Angleškem in je med drugim dejal: «Ne želim slediti metodam britanske informativne politike, ki s svoje cenzuro otežkoča vsako novir.sko delo. Moja naloga ni v tem. da oviram, temveč da vam dajem možnosti za novinarsko udejstvjvanje. Moje postopanje morda prihaja od tega, ker sem prepričan, da bo novinarstvo propadlo, ako pride v roke oblasti in cenzure Smatram tudi, da mi nihče ne more očitati, da sem kdajkoli žalil političnega nasprotnika.« Poroka. V soboto 23. t. m. se je poročil gospod dr. Hieronim Hrobat, živinozdrav-nik iz Dobravelj na Viparskem, z gdč. Darinko Jamškovo iz Ajdovščine, čestitamo. Srebrna poroka. Obdana od svojih ožjih prijateljev praznujeta danes v Trstu svojo srebrno poroko zakonca Ema in Josip To-mažič, ki sta si s pridnim delom svojih rok pridobila spoštovanje vseh, ki ju poznajo. Prisrčne čestitke in mnogo sreče r-a bodočnost! in ljudic | Blanka Serllčeva | Ljubljana, 26. septembra Gospa Blanka i>eri»ceva je umrla. Nje-aim najdražjim, ki sioje ob mrtvaškem odru, ui tisočerim prijateljem in prijateljicam je njena prerana smrt zastavila prebridko vprašanje, zakaj je neizprosna usoda izbrala to cvetočo ženo in najvzor-nejšo mater, da je prizadela soproga, dvoje otročičev in njene ostale svojce z nepopisno bridko bolestjo Se pred dobrimi tremi tedni je bila gospa Blanka vsa vdana svoji tihi družinski sreči. Nenadno pa je nastopila bolezen, zaradi katere je morala brž poiskati zavetja v zdravilišču. Njena zdrava natura in njena najlepša življenjska doba sta odporno kljubovali navalu bolezni Toda zaman je bila vsa skrb družine in zdravnikov. Edina rešitev se je naposled obetala z operacijo, ki je bila v ponedeljek popoldne uspešno izvršena Zal pa je začelo slabeti srce in je zastalo danes popoldne. Gospa Blanka Berličeva je bila ena izmed tistih naših divnih žena in mater, ki je bila res vsa vdana svoji družini in domačiji. Soprogu Feljku, daleč po Sloveniji znanemu glavnemu zastopniku zagrebškega velepodjetja »Francka«, je darovala v zgledni zakonski sreči hčerkico Tatjano, ki je letos prvič prestopila gimnazijski prag, in Vesno, ki je to jesen prvič šla v šolo. Bila je po rodu Hrvatica iz Kutjeva pri Požegi, vendar se je pred petnajstimi leti, odkar je bila stopila pred oltar, takoj uživela v ljubljanske razmere. S toplo gospodinjsko vdanostjo je uredila svoji družini prijazen dom v Trnovem in v njenem družinskem krogu je bila mnogim Ljubljančanom in Ljubljančankam dana priložnost, spoznati krasne vrline te plemenite mlade gospe. Novica o njenem trpljenju, ki ga pač ni zaslužila, še bolj pa o njeni smrti je zatorej globoko presunila vse. ki so jo poznali. Prav posebno veliko izgubo utrpe številni siromašni ljudje, ki so pri njej vedno našli pravega materinskega zavetja in tihe podpore. Z vsem svojim življenjem in značajem si je gospa Blanka zagotovila med nami trajen spomin. Ko bo v četrtek popoldne ob 16. nastopila svojo zadnjo pot izpred mrliške veže v Šlajmerjevi ulici, bodo poromali za njeno krsto vsi njeni številni spoštovalci in spoštovalke, da ji ob grobu pri Sv. Križu poželi j o sladak počitek in da zagotovijo soprogu, hčerkicama, staršem, bratu in sestri svoje najiskrenejše sočutje. Smrt blage matere Laško, 26. septembra. Iz ljubljanske bolnice je v soboto zjutraj nepričakovano prispela vest, da je za posledicami težke operacije preminila gospa Terezija Pirtoškova, soproga g. Josipa Pir-toška. finančnega preglednika v pokoju. Gospa Terezija je izšla iz znane Cebular-jeve rodbine iz Tekačeva pri Rogaški Slatini. Usoda jo je iztrgala iz življenja v njeni najlepši dobi, v 53. letu starosti. Ugledno napredno Pirtoškovo družino obdaja širok krog prijateljev in znancev. V Laškem ni človeka, ki ne bi bil poznal vedno vesele gospe Terezije, ki je s svojim kristalnim značajem in dobrodušnostjo ter z vso materinsko vnemo vzgajala svoje tri otroke. Bila je vzorna mati, svojemu mo- V spomin Niku Gabrijelčičti Dva meseca sta potekla, odkar si vstopil skozi vrata večnosti. Vse, ki smo Te poznali, je ta žalostna vest bridko zadela in nas ranila v srce. Bil si nam vzor v ljubezni do staršev, do svojih bratov in sestrice, vzor dobrega tovariša in sokolske-skega brata. Že v gimnaziji vseskozi marljiv dijak, si tudi v nadaljevanju svojega študija v vojni akademiji v Dubrovniku pokazal svojo odliko in bil vedno med prvimi pri študiju in spoštovanju svojih predstojnikov. In ravno tu, v akademij'i, si postal žrtev zavratne bolezni, ki Ti je s svojo krutostjo in neizprosnostjo uničila mladost in naposled tudi življenje. Tvoje srce je prenehalo utripati ravno v času, ko bi po dolgih letih študija in naporov začel vživati sadove tega truda Ni Ti bilo dano, da bi užil na zemlji poleg vsega trpljenja tudi človeško srečo lastnega obstanka. Prišlo je najhujše in ločiti si se moral od sveta v času ko si stopal iz svoje mladeniške v moško dobo. Odprla se je zemlja in sprejela v svoje okrilje kai je bdo njenega. Sam pa zreš na skrušene starše brate, sestrico, sorodnike in prijatelje Prst je zagrnila Tvoje telo, ga za vedno ločila od nas in stvorila žalobno gomilo. Na njej pa žalostno klonejo cvetlice, prinešene od vseh, ki so Te ljubili Dragi Niko, spavaj mirno! Truplo rta j si odpočije od prestanega trpljenja! S spominom nate gremo skozi krat, ko življenje. Mik žu pa skrbna žena. Pred štirimi tedni se je podala v Ljubljano na težko operacijo. Dobro jo je prestala, prav tako tudi kritične dneve po operaciji. Vsi svojci so se že veselili, da je nevarnost minila. V petek zvečer pa so nepričakovano nastopile komplikacije, ki so ugasile življenje te spoštovane žene, prav v času ko je bila najbolj potrebna svojim otrokom Mileni, Branku in Nadi, zlasti slednjima. Obiskujeta sred- njo šolo in bi jima bila materinska nega na poti do obstanka gotovo najbolj potrebna. Žalostna vest o nenadni smrti ge. Terezije Pirtoškove se je globoko dojmila vseh, ki so gospo poznali. Iz ljubljanske bolnišnice so pokojnico prepeljali na pokopališče v Braslovčah. Naj ji bo lahka domača žemljica! Težko prizadetemu soprogu, otrokom in vsem ostalim sorodnikom izrekamo Iskreno, globoko sožalje. Usoda sezonskih delavcev v tujini Svojci, ne begajte jih s pismi pri rednem dela! O usodi sezonskega delavstva v tujini krožijo najrazličnejše vznemirljive vesti, ki povzročajo zlasti njihovim svojcem mnogo nepotrebne zaskrbljenosti pa tudi ostale begajo, da gledajo na sezonce kakor da so že izgubljeni. Vse to povzroča mnogo nepotrebnega in škodljivega razburjenja, in domači pisarijo svojcem v tujino pisma z mnogimi škodljivimi nasveti, ki jih zavajajo v brezglavost. V pomirjenje svojcev sezonskih delavcev pa moramo odločno in jasno povedati, da naj bodo glede svojih sorodnikov, zaposlenih v Nemčiji, brez skrbi. Vsi sezonci morejo brez vsake težave še dalje služiti svoj kruh in bodo brez zaprek ostali na svojih mestih do konca v pogodbi dogovorjenega časa. Po preteku tega roka pa se bodo mogli vrniti domov mirno in brez zaprek. Pogodba z Nemčijo o sezonskih izseljencih še vnaprej v polnem obsegu velja in se vsa določila glede zaposlitve, dela, preskrbe, pošiljanja denarja in povratka v domovino brez omejitev izvršujejo Delavcem se ni treba vračati pred potekom pogodbene dobe. Denarne zneske, določene v mednarodni konvenciji z Nemčiio. morejo delavci še nadalje pošiljati domov po uradni poti. Poslani denar nikakor ni brez vrednosti, temveč ga Narodna banka, kamor se zneski sezoncev pošiljajo iz Nemčije, še vedno zamenjuje po uradnem kurzu, ki se giblje nad 14 dinarjev Vsak sezonski delavec more pošiljati mesečno 40 Rmk. oni pa. ki so se posodili za eno leto ali več. po 35 Rmk. Delavci v Nemčiji pošljejo na osnovi posebnega dovoljenja, ki ga daie nemški devizni urad (Devisenstelle) delodajalcem in ti delavcem dajejo za pošiljanje denarja oosebne dokumente, na Deutsche Verrechnun?s-kasse v Berlin Ta pošlje denar Narodni banki v Beograd. Vsaka zaskrbljenost, in vznemMenip glede vsesa tega je popolnoma odveč svoievoljno svetovanje na vč»<=ih celo škodljivo. Delavce v tujini posebno raz- burja pisanje domačih ljudi, ki je polno razburljivih vesti in vznemirljivih prošnja, kakor da so vsi njihovi sorodniki, ki so odšli v tujino na delo, v ne vemo kakšnih vojnih nevarnostih. Taka obvestila v današnjih časih so zelo nespametna in ljudje tu doma naj pomislijo, da s takimi neumestnimi brigami svojce v tujini brez potrebe vznemirjajo ter jim otežujejo že itak težak položaj. Med delavci v tujini je mnogo zbeganosti samo zaradi takih pisem; mnogi so zaradi pisanja domačih predčasno zapustili svoje delo v škodo sebi in njim. Kdor namreč predčasno prekine dogovorjeno delovno razmerje izgubi pravico do brezplačnega povratka v domovino, zapade mu kavcija in še svoj zaslužek lahko izgubi. Denar, ki ga pošiljajo po dogovorjenem načinu, na svoji vrednosti ni ničesar izgubil, pač pa so izgubljeni vsi zneski, ki jih hoče kdo pretihotapiti. Poleg tega pa s takim nespametnim in neutemeljenim pisanjem povzročajo svojcem težave in nerazpoloženje pri delu. Gospodar-delodajalec zahteva od delavca redno in dobro opravljeno delo. Delavec pa, ki so ga vznemirljive vesti pripravile do nepotrebne zaskrbljenosti glede svojega zaslužka povratka in svojcev v domovini, pa dela ne more opravljati tako, kakor bi gai moral Vse to zelo slabo vpliva na njegov odnos do delodajalca. Pa ne samo to. Tak način pisarjenia prikazuje v tujini ves naš narod po nepotrebnem in neopravičeno kot slabo vzgojen in nediscipliniran Prav tako naj bodo mirni in brez skrbi svojci onih izseljencev, ki so se v zadnjem času vrnili v Francijo. Tja so prišli brez zaprek in neprilik Oblastva pa so ooma-eala. da so se mogli znajti v novih razmerah. Vsako vznemirjanje Je oopolnoma odveč in celo Škodljivo. Bodit? pametni in mirni. svoje. d» v trdem delu brez razburjanja skrbe zase in sa svoje družine! Kočevski gozdovi so oživeli Revne družine si pomagajo z nabiranjem gob in lovom na polhe Kočevje, 26. septembra. Ni treba da bi vam pisal o tem, kako žive revne družine na Kočevskem. O tem ste že gotovo slišali ali čitali. Zlasti težko je vsakodnevno pehanje slovenskih družin. V teku zadnjih dni sem se prepričal, da vedno teže dihajo v zaslepljeni okolici, čemur do sedaj dostikrat nisetn niti verjel v trdni veri. da se pretirava. Nenaklonjenost postaja vse prej ko znosna. Kakor da bila slovenski kmetič ali delavec kriva, da živita na Kočevskem že toliko in toliko desetletij in celo stoletij. Tudi nista onadva kriva, da socialne razmere na Kočevskem niso najboljše, sa< jih na lastni koži najgrenkeje občutita. Zakaj potem neznosna mržnja? Zaradi hujskačev, ki potvarjajo resnico in slikajo delu prebivalstva bodočnost v zlapanib tatamorgan-skih barvah. Z nevednimi pokvarjenimi tipi se postopa pri nas veliko preobzirno. Zate pa je tako. Preprosto ljudstvo na Kočevskem si v svojih težavnih razmerah pomaga, kakor ve in zna. Blagor mu. ki ima dovolj zemlje aH ki je stalno zaposleni Drugi rinejo skozi življenje na vse načine. Pomagajo pri kmetih kot dninarji, nosijo v mesto, kar naberejo v gozdovih, pripravljajo drva, oglarijo in podobno. Poleti nabirajo maline, lipov cvet in borovnice, na jesen love polhe in iščejo gobe. Pa kaj bi tajil— marsikdo je tudi divji lovec. Zares, kar oživeli so kočevski gozdovi! Drevesa polagoma rumene, dih jeseni je vsak dan močnejši. Po občutni suši so nastopili deževni dnevi, med katerimi se pojavlja za kratek čas mehka svetloba jesenskega sonca. Gozdovi okrog me?ta so polni ljudi, ki stikajo za gobami. V bližnji mestni okolici jih nabirajo večinoma »amaterji«, in #oer v glavnem nameščenci in uradniki. Navsezgodaj zjutraj se že odpravijo ali pa šele popoldne po službi. Gob se sicer ne manjka, toda za vse neštete nabiralce jih je še vedno premalo. Najbolj so .... ' ■ '' ■ seveda zaželeni jurčki, manj lisičke, v majhni meri tudi šampijončki. Vaščam nabirajo gobe skoraj izključno za prodajo. Letos so nabiralci zadovoljni, ker jih je veliko. Slovenski priložnostni delavec iz Gornjih Ločin jih je nabral v enem dob-brem dopoldnevu 30 kg. Seveda je »kan-pelc«. dober poznavalec vseh gozdnih skrivnosti in spreten možakar. Gobe prodajajo sveže, večji del pa jih posuše. Računajo, da bodo za kg posušenih jurčkov dobili leto«, 23—50 din. V drugi polovici septembra se je že pričel tijdi lov na »hudičevo živalco«, ki je kar mrgoli po naših košatih bukovih gozdovih. Ni je vasi, kjer ne bi bilo lovcev na polhe Mnogi imajo 40 do 50 škatel, ki jih nastavljajo ponoči Lov ni svoboden, v knezovih gozdovih je treba imeti posebno dovoljenje. Zanj je treba odriniti dva kovača. Polhov je letos dosti, čeprav je malo žira in se bodo živalce hitro »se'ile«. Glavni naval bo šele oktobra. Spreten lovec jih ujame povprečno 20 v eni nožH. včasih pa tudi 30—60. če se mu posreči da najde »glavno polšno«, skozi katero polhi drug za drugim skačejo v past. Pa tudi izplača se jih loviti! Doma se naješ slastnega mesa. kožo in mast pa prodaš. Kože bodo pa 2. mogoče 3 din. mast bo tudi nekaj vrgla, saj ima vsakovrstne čarodejne učinke. Spreten možak iz Gotenice je ujel v eni sezoni 1260 »hudičevih živa'ic«. Sedaj so polhi še bolj mladi in »čemerni«, čez kratek čas pa boste dobili debele, da bo veselje. Pet debelih polhov da včasih celo ki'o masti. Tako so v nižinah in višavah oživeli kočevski gozdovi. Siromašne družine si bodo prislužile marši kak stotak, da bo za čevlje ali obleko sedaj na zimo. Če bi pogledali v kočevke koče, pa bi verjeli, da gre zares, da lov na polhe in nabiranje gob nista ni-kak šport, temveč nujna potreba in pomoč, s katero družine leto za letom kar najresneje račiunajo. Dr. D. Mnšič, Celje: Pomen novega muzeja v Krškem 2e več let se je pripravljalo v Krškem delo okoH ustanovitve Muzejskega društva. Lokalna muzejska društva imajo, kakor je znano, do sedaj že skoraj vsa večja mesta Slovenije. Ker je v bližnji okolici Krškega, kakor tudi v vsem spodnjem Posavju, ob sotočju Krke in Save in v okoliškem hribovju prav obilo zgodovinskih in predzgodovinskih najdišč in znamenitosti, je ustanovitev društva v Krškem še posebno aktualna. S področjem okolice Krškega so se združila še okrožja: brežiško, sevniško, mokronoško, radeško, kostanjeviško in šentjernejsko, torej teritorij, ki nekako odgovarja tudi območju srezov Krško in Brežice. To je bilo storjeno zaradi praktičnih vidikov in pa, ker spadajo sosedna področja že v delokrog Muzejskega društva v Celju in bodočega društva v Novem mestu. Muzejska društva imajo enotna pravila, ki so odobrena od kr. banske uprave in v katerih je točno orisan delokrog društva. Lokalna muzejska društva ustanavljajo svoj lokalni domači muzej, v katerem je zbrano vse gradivo, ki Je v J^ezi z domačo krajevno zgodovino, narodopisjem, domačo umetnostjo, kulturno ln politično zgodovino domače zemlje, s prirOdoplsnl-nrf posebnostmi področja *td. Obenem pa spadajo vanj tudi vse arhivalije (listine, 1 urbarji, korespondence znamenitih doma- p. Pouedeljsko »Jutro« Je obširneje poročalo o tekmovanju ca plavalno prvenstvo naMh srednješolcev. Najbolj so se odlikovali dijaki L dri. realne gimnazije ln dijakinje ženske realne gimnazije. Na sliki vam predstavljamo zmagovalno ekipo L drž. realne gimnazije. V sredi sta tekmovalca, ki sta priborila svojemu zavodu obe častni nagradi: levi je Pelhan, desni pa Bohinc Nenadna smrt po bratovem pogrebu Celje 26. septembra. V Mozirju je danes dopoldne nenadno umrl v starosti 781etni poštni poduradnik v pokoju Jože Deleja iz Celja. Udeležil se je v Mozirju pogreba svojega brata. Ko se je vračal s pokopališča in prispel do svoje rojstne h'še. m" je nenadno postalo slabo in se ie nezavesten zgrudil. Zadela ga je kap in je bli na mestu mrtev. Pogreb bo v četrtek ob 10 dopoldne v Mozirju. Pokojnik je deluval dolgo vrsto let pri celjski pošti — do svoje upokojitve Do svoje smrti je bil mladeniško čil m poln vedrega humorja. V Celju je bil splošno znan in priljubljen. Bodi mu ohranjen časten spomin, preostalim naše iskreno sožalje! Marjan Kozina V torkovem »Jutru« sem čital kratko notico, da bo prenašal beograjski radio zvečer ob 20.30 Marijana Kozine orkestralno skladbo treh balad te Krleževe zbirke Petrica Kerempuh. Tega mladega- na/-darjenega našega glasbenika poznam že z mariboi-skih simfoničnih koncertov. Mariborčani so še danes ponosni na krasno uspeli Verdijev »Requiem« pod taktirko Mar.jana Kozine. In ga poznam po njegovem delu kot ravnatelja in profesorja šole Glasbene Matice v Mariboru. Zato sem tudi ta večer hotel poslušati njegovo najnovejše simfonično delo. Radijski koncert je izvajal beograjski simfonični orkester pod vodstvom Marijana Kozma. Prva točka je bila Chopinovo delo, v drugem delu je prednašal vzorni orkester Kozinovo prvo balado o Petrici Kerempuhu, tretje delo tega večera pa je bila Logarjeva balada o kraljeviču Marku. Obe baladi, Kozinovo in Logarjevo, je pel naš dobri znanec N kola Cvejič. Vsak radijski koncert je brezdvoma ie surogat, katerega kakovost je zavisna od kakovosti sprejemnega aparata in še bolj pa od muhavosti ozračja. Slednje je bilo v torek res vse prej ko ugodno. Pri vsem tem pa je zapustil ves koncert v meni globok vtis. Zanimal me je seveda v prvi vrsti Marijan Kozina kot dirigent, — in Marijan Kožna kot skladatelj. Kot dire-gent se je proslavil v klasičnem Chopinu prav tako kakor v moderni Logarjevi baladi in svoji lastni. V vseh treh točkah koncerta se je izkazal kot glasbeno globoko ftuteč dirigent ki je izdelal ves program velikopotezno in v vseh najmanjših podrobnostih skrajno natančno, skoraj bi rekel pedantno. Od treh obljubljenih Ke-rempuhovih balad Krleževe zbirke je bila izvajana samo prva; upam, da bomo kmalu slišali še ostali dve. Delo je pisano v baladnem tonu. ki se je skladatelju oopolnoma posrečil; instrumentacija je Sijajna činov, rokopisi, knjige itd.), ki so zdaj raztresene in neurejene v posesti privatnikov, šol, župnišč in gradov. Vse to gradivo je sicer v vedni nevarnosti, da se porazgubi, kvari tn propade, ali pa, da postane predmet brezvestne kupčije in se prej sli slej izgubi v inozemstvo. Razen tega imajo lokalna muzejska društva nalogo, da registrirajo različna najdišča to najdene predmete, da imajo v evidenci vse važno muzejsko gradivo, ki je na njihovem področju, da varujejo zgodovinske in druge kulturne in umetnostne spomenike. Lokalna muzejska društva naj bodo v stalnih stikih z banovinskim spomeniškim referatom, z Narodnim muzejem in z znanstveniki ter naj s svoje strani pripomorejo znanstvenikom s svojim gradivom pri njih znanstvenem delu. Lokalni muzej naj si uredi tudi lastno muzejsko knjižnico, v kateri naj zbere vsa dela, ki se v njih na kakršnem koli področju obravnava teritorij dotičnega muzejskega društva — bodisi iz področja kulturne aH politične zgodovine, sociologije, narodopisja, umetnostne zgodovine aH geografije in naravoslovnih ved. Ravno tako naj bodo v muzejski knjižnici zbrana tudi vsa dela pisateljev in piscev, ki so rojeni, ali pa so kdaj delovali na teritoriju društva. — Tudi se naj vsa važnejša izkopavanja vrfte v sporazumu in pod vodstvom strokovnjaka. y ta- ko važnem področju, kakor je ravno področje novega društva, bo lokalni muzej šele prav omogočil spoznavanje, registriranje in znanstveno obdelovanje gradiva, posebno za zgodovino in predzgodovino, ki se je odigravala na njegovem ozemlju. Lokalni muzej je tudi odraz kulturne stopnje dotičnega mesta in pokrajine, razen tega dokaz ljubezni do rodne grude. Na vse zadnje pa naj omenimo še veliko važnost lokalnih muzejev za tujski promet. Muzeji, zbirke in lokalne zanimivosti so vedno privlačne za tujce. Znano je, da si vsakdo, ki obišče kot tujec tuje mesto in ga želi spoznati, z zanimanjem ogleda vse krajevne zanimivosti, predvsem pa muzeje. Najzanimivejši za inteligentnega tujca so pač krajevni muzeji, v katerih je zbrano vse ono tipično in izbrano gradivo, ki šele pravilno predstavi razvoj pokrajine v pretekli dobi in s tem večkrat tudi lahko edino na ta način pojasni posebnosti krajevnega življenja v sedanji dobi. Pa še nekaj! Marsikdo izmed nas mnogo bolje pozna zbirke in znamenitosti kjerkoli v tujini, kjer Je v muzejskem vprašanju storjeno že mnogo več; ne ve pa da ni t domači deželi nič manj zanimivega In znamenitega. Tudi v tem smislu naj vplivajo lokalni muzeji vzgojno in optemenjutoče in prebujajo ljubezen do domovine. Ni potreba ie posebej omenjati, kako važna je poučna vrednost muzeja tudi Mca krajevne tn okoliške šole. Pripravlja1™! odbor, ki Je sestavljen te zastopnikov oblasti in kulturnih krogov, in kaže veliko sposobnost in prakso. Seveda Je k lepemu uspehu pa zelo veliko pripomogel g. Cvejič s svojim sijajnim glasom in nič manjšo pevsko kulturo. Vzorno je bila podana tudi Logarjeva balada o kraljeviču Marku. Po koncertu sem premišljeval, kodfko močnejši bi še bil vtis stkladb, če bi jih poslušal v koncertni dvorani. Do nedavnega so še naši odločujoči glasbeni činitelji zdihovali, da nimajo kaj izvajati, zdaj pa imamo dobro blago, pa ga ne izvajamo. --g. Praznik jadralnega letalstva v Šoštanju Šoštanj, 26. septembra, šoštanjska jadralno letalska skupina je v nedeljo popoldne pokazala komaj po nekaj mesečnem obstoju prve lepe uspehe svojega resnega delovanja. V zrak se je dvignilo prvo šoštanjsko jadralno letalo in prvi šoštanjski jadralci. Ko se je v marcu ustanovila skupina, so člani začeli svoje delo praznih rok; bili so brez delavnice, brez orodja in sredstev. Volja in žilava delavnost pa je premagala vse težave. Prve dele so ustvarjali po domovih in kleteh. Kosi lesa pa so dobivali svoje oblike, dokler ni nastalo letalo sposobno za letanje. Skupini so priskočili na pomoč podporniki, ki so ji omogočili delavnico in sredstva. V nedeljo popoldne se je v Lajšah pri Šoštanju izvršil krst in otvoritveni let letala. Na bližnjem hribu se je okrog letala postrojilo članstvo, nakar je kum gospod dr. Stane Medic izvršil krst z razbitjem steklenice; ob tej priliki je spregovoril nekaj vzpodbudnih besed, s katerimi je izrazil zadovoljstvo, da si mladina osvaja koristni sinji šport Spodaj na ravnini se je ob tem času že zbrala velika množica ljudi in čakala letala. Res se je takoj po govoru predsednika skupine g. Muhovca dvignil z letalom v zrak pilot g. Majcen iz Maribora. Letalo je zletelo v krasnem loku in pustilo pod seboj njive in travnike, dokler ni pristalo na ravnini, kjer ga je obkrožilo občinstvo in ga z zanimanjem ogledovalo. Svečanost je zaključilo še nekaj lažjih letov. Sedaj se vrši začetniški tečaj pod vodstvom g. Majcna. ki je skupini največ pomagal pri granji letala, šoštanjski jadralci kažejo nemalo zanimanja in so absolvirali že nekaj letov. Novo letalo je tipa »Zog-ling 35« za terensko letanje. Za njegovo izgradnjo je bilo treba 1500 delovnih ur, kar pomeni spričo pomanjkanja orodja in sredstev velik uspeh. Ze prihodnji teden bo skupina začela graditi dve letali z večjimi /možnostmi letanja. Agilnim jadralcem želimo največ uspehov, pa tudi naklonjenosti javnosti. Poročna in še ena sleparija Celje, 26. septembra. Pred okiožnim sodiščem v Celju se je danes zagovarjal ekonom Anton Pivec iz £rcta pii Celju zaradi bigamije in ponarejanja javnih listin. Nedavno se je ločil od prve žene, s katero je imel sedem otrok. Spoznal jc neko drugo žensko in sklenil, da jo poroli. Zato je ponaredil samski in poročni 'ist in se v Mariboru poročil. Druga žena ni vedela, da je bil že poročen. V ljudski posojilnici v Celju je vložil 50 din in nato vpisal v vložne knjižice 88.000 din. Vložne knjižice je pokazal ženi in dejal, da si bosta kupila hišo. Letos v aprilu je prevzel skupaj s svojo drugo ženo v upravo hišo celjskega lekarnarja Tončiča v Ka-sazah pri Petrovčah. Med Pivcem in njegovo drugo ženo je prišlo do prepira. Med piepiri je žena izvedela ,da je poročen in ga naznanila orožnikom. Okrožno sodišče v Celju ga je obsodilo na 4 mesece zapora. predvsem iz Krškega, Brežic in Sevnice, je uredil vse formalnosti, predvsem pa si je skušal zagotoviti sredstva, da si uredi, vsaj zasilno, svoj dom — muzej in sicer v opuščeni cerkvici Sv. Duha v Krškem. Cerkev Sv. Duha je nekdanja špitalska cerkev ki je spadala k srednjeveškemu špitalu (hospital, hiralnica, sirotišnica, azil), ld ga omenjajo zgodovinski viri v Krškem že v 16. stoletju. Posestvo cerkve in špitala je prešlo 1. 1770. v oskrbo grofa Riharda Jožefa Auersperga, ki se je moral zavezati, da ostane kot posebna »bol-niško-ubožna ustanova« zagotovljena oskrba in nastanitev desetim mestnim revežem. Poznejši lastniki so se te obveznosti oprostili z odkupom, ustanova pa obstoji še danes. Za časa Auerspergov je dobila cerkvica menda tudi svoje današnje lično baročno lice in Auerspergov grb nad po letalom. V cerkvi so tri lepe oltarne slike sloveče ga kranjskega mojstra Herrleina. Oltarje bi odstranili in porabili drugje, prav tako tudi cerkvene klopi; ostale bi v cerkvi omenjene Herrleinove slike, pridružile bi se jim še druge, namestil bi se v cerkvi izbrani starinski mobilijar in nekaj muzejskih vitrin z izbranim gradivom. V zakristiji bi bilo prostora za namestitev muzejskega arhiva in knjižnice. Zunaj, okoli cerkve, pa bi se v majhnem parku uredil muzejski lapidarij z vsemi zanimivimi srednjeveškimi in predvsem rimskimi spomeniki nagrobnimi ploščami in drugim. Vse U bilo torej lepo zbrano na tem ms- Domače vesti * Obramba proti zračnim napadom v Beogradu. Doslej v Beogradu ni bilo ničesar urejenega za pasivno obrambo prebivalstva pred zračnimi napadi. Bile so sicer vsakovrstne vaje javnih uslužbencev, ter tudi predavanja za občinstvo. Zdaj pa je občinska uprava v sporazumu z merodajnimi krogi uvedla potrebne ukrepe za zavarovanje prebivalstva v primeru vojne nevarnosti. Mestna občina je že izdelala načrte, po katerih bodo v najkrajšem času zgrajena javna zavetišča. Tudi pri tej akciji se vidi, da je prejšnja občinska uprava hote ali nehote zameta-vala, ali pa omalovaževala zelo koristne predloge. Najbolj značilno za vso izpre-membo je tudi to. da je postal eden izmed nižjih činiteljev pri vodovodni upravi zdaj važen faktor v občinskem svetu. V dobi najhujše suše je Beogradu občutno primanjkovalo vode in so bili prebivalci strašno ogorčeni, strokovnjaki vodovodnega zakona mestne občine pa so jim ves čas dokazovali, da oni sami pomanjkanja vode niso krivi, marveč da je krivda na občinski upravi, ki ni hotela pravočasno izvesti strokovnjaških načrtov in predlogov, ki niso niti zahtevali pomembnejših stroškov. — Potem, ko je ves Beograd že nekakih 40 din hiral v neznosni vročini in pomanjkanju vode. je občinska uprava razglasila, da so rešili vprašanje oskrbe z vodo in da je to vprašanje za ves sedanji in bodoči Beograd rešeno za pol stoletja. Beograjčani so to objavo ironično komentirali in se na njo spominjajo sedaj še bolj. ko je zavzel važno mesto v občinskem odboru strokovnjak, ki je natančno razložil, kaj vse je storila nekdanja občinska uprava proti upravičenim zahte. vam strokovnjakov za rešitev najvažnejših problemov naše prestolnice. Gornja Radgona — Lutz — glej dopisi! * Proslava lOOletnice prve mošKe gimnazije v Beogradu. Kakor smo že poročali, se pripravlja prva moška gimnazija v Beogradu na proslavo lOOletnice svojega obstoja. Ta pomembna kulturna in nacionalna proslava bo 1. in 2. oktobra in bo imela za svoj uvod spominski obred za umrle profesorje in dijake. Po spominskem obredu bo slavnostna akademija v gimnazijskem poslopju, kjer bo urejena tudi zanimiva razstava najrazličnejših dokumentov iz celega veka delovanja gimnazije Naslednji dan 2. oktobra se bo slavnost nadaljevala in bodo na njenem sporedu razna predavanja ter glasbene in pevske prireditve. — Pri ljudeh višje starosti, kl tipe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-aanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefo-vo vodo. Rcx •X»1 in n idr *-Hr M 4*5 V * Učiteljstvu škofjeloškega okraja. V cvetu mladosti je preminil naš vrli tovariš in tajnik našega učiteljskega društva, učitelj v Železnikih g. Zeljko Križnar. Na poslednji poti ga spremimo danes ob 16.30 izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. Vabim tovarišice in tovariše, da se pogreba polnoštevilno udeleže. Predsednik. * Po veliki železniški nesreči pri Ivanj-ski. Poročali smo že, da se je na progi Banjaluka—Sunja pripetila po usodnem naključju nesreča, ki je zahtevala več smrtnih žrtev. Pri trčenju osebnega vlaka s tovornim vlakom se je od osebnega vlaka razbilo 19 vagonov in v njih so našli 9 mrliče v. Ranjenih pa je bilo pri tej nesreči okrog 20 potnikov. To so bili po večini kmetje in delavci iz okolice, ki so se vozili domov. V Banjaluki, v bolnišnici so vse te žrtve prometne katastrofe v zelo skrbni negi in iz njih izjav se da sklepai, da je strojevodja Todič. ki je bil vodja usodnega vlaka, s svojo prisotnostjo duha preprečil še mnogo večjo katastrofo. On je namreč osebni vlak ustavil v trenutku, ko je bilo trčenje že neizogibno, če bi bil bil samo še nekaj minut obdržal brzino, bi nastala strašna katastrofa, ki bi po-gubila ves potniški vlak. * Vampir je preganjal pastorja. V Novih Banovcih blizu Stare Pazove je nekaj dni divjal bajeslovni vampir, ki se je s posebno strastjo in vnemo znašal nad hišo, v kateri je stanoval s svojo družino pro-testantovski župnik Renc. »Vampir« je sicer metal tudi na druge hiše kamenje in pesek, največ tega pa je čez dan in ponoči padlo na hišo, v kateri je prebival pastor. Ze po prvih napadih so popokale vse šipe in med kamenjem so se vsipali na hišo in na dvorišče razni odpadki hrane. vmes pa tudi jajca. Ko so pozneje pregledali, kar je nametal »vampir«, so našli na jajčnih lupinah napise, ki so vsebovali vsakovrstne psovke na ime duhovnika in njegove žene. Vsa vas je bila v stu, ki bi tvorilo bodoči muzej območja novega Muzejskega društva. Tako bi bila cerkvica Sv. Duha, ki spada tudi med tipične stavbe starega Krškega, obvarovana propadanja, kar bi ji bilo drugače v bližnjem času sojeno. Področje Muzejskega društva v Krškem je zanimivo in bogato. V srednjem veku so imela mesta Krško, Brežice, gradovi v Rajhenburgu. Sevnici, mesto in grad Kostanjevica ter samostani, kakor tudi obmejno ozemlje med tedanjo Hrvatsko in Kranjsko važno zgodovinsko vlogo. Najvažnejša pa je za to muzejsko območje pač rimska in predrimska doba. Rimska doba je zapustila tod. ob prometnih žilah vzdolž Krke in Save, od Emone in Celeje ter Poetovija doli proti Sisciji, posebno pa na Krškem polju samem, zgodovinske postojanke, ki so evropsko znane. Tik vasi Drnovega na Krškem polju je bilo rimsko mesto Neviodunum, ki je bilo sezidano najbrže že na ostankih predrim-ske naselbine keltskega plemena Latobi-kov. Tega mesta strokovnjaki niso še sistematično odkopavali, pač pa ga, žal, od-kopuje tamošnje prebivalstvo ki porablja rezani zidni kamen nekdanjih rimskih hiš za svoje stavbe. Pri tej priliki pride na član tudi marsikatera napisna plošča, okrasje ali stebrovje. Izkopani jarki, izpraznjeni temelji pa tvorijo nekakšen negativ zidovja in se vidijo takorekoč tlorisi nekdanjih stavb. Tamošnji kmetje najdejo v veliki množini tudi majhne predmete, rimski denar, okraske, posodje in drugo. Splošno je znana na Drnovem pol tajna velikem razburjenju, orožniki pa so z veliko vnemo raziskovali ves okoliš, da bi vampirja razkrinkali. Pred nekaj dnevi se je pastor Renc podal na službeno potovanje in v njegovi odsotnosti je »vampir« še z večjo silo deloval. Bil je v tej svoji strastni vnemi tako zavzet, da se je naposled sam razkrinkal in so orožniki v njem spoznali pastorjevo ženo. Na verandi svojega bivališča je imela celo zalogo kamenja, krompirja, repe, raznih odpadkov in .iajc, s katerimi je obmetavala hišo in okoliš. Ko so jo zalotili, je izpovedala, da se je poslužila vampirske bajke in igre zaradi tega, da bi svojega moža pripravila. da bi vložil prošnjo za premestitev V Novih Banovcih pastorjeva žena ni hotela več živeti in da bi se te nepriljubljene vasi rešila, se je »povampirila«. Ker je v svoji nenavadni akciji za premestitev povzročila poleg velikega razburjenja tudi precej škode, so jo zaprli. * Velika škoda poplav v zapadni Hercegovini in Dalmaciji. V zadnjih treh me secih je bila v Hrcegovini strašna suša, ki je uničila ves pridelek. Tudi tobačni nasadi so ostali kržljavi in niso mogli s dilci pričakovati niti minimalnega dohodka, ki jim ga je doslej za vsako leto obetala monopolska uprava. Po dolgotrajni suši je bilo več prelomov oblakov in neviht s točo. Nalivi so poplavili dobro obdelana polja in so največ škode imele vasi v ljubuškem okraju, kjer je že prej suša uničila tobačne nasade, še sedaj je pod vodo okrog 3400 ha. Zadnje poplave so opustošile koruzne nasade in tako vzele revnemu prebivalstvu najvažnejši pridelek. * Plaz na železniški progi. Hudourniki so nanesli na novo železniško progo Ustiprača—Foča okrog 1000 kubikov zemlje ter so na ta način progo zatrpali na razdalji kakih 40 metrov. Zaradi te nezgode je promet nekaj ur počival in so tudi pozneje vlaki zelo oprezno vozili zaradi nevarnosti novih plazov. * Enoletni učni trgovsKj tečaj za pisarniške moči pri Trgovskem nčnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vpisovanje se vrši dnevno do 3. oktobra. Tečaj priporočamo vsem onim, ki se žele temeljito izobraziti za prvovrstno pisarniško moč v stenografiji in strojepisju ter dobiti temeljito podlago iz vseh ostalih trgovskih predmetov, šolnina najnižja in zato dostopna vsakomur. (—) * Predavateljski odsek Zveze kulturnih društev v Ljubljani vljudno prosi vse one p. n. gospode in dame, ki bi bili v letošnji sezoni pripravljeni predavati pri društvih ZKD, da sporočijo tajništvu ZKD (Kazino H. nadstropje) svoj natančni naslov ter naslove predavanj. * Opozarjam vas na priložnostni nakup pisalnih strojev »Continental«. Glej male oglase! (—) * Sokolsko društvo Rogaška Slatina javlja, da je žrebanje efektne loterije, ki bi se moralo vršiti dne L oktobra 1939. sa. radi sedanjih razmer preloženo na poznejši čas ter bo dan žrebanja objavilo pravočasno v časnikih. Iz LfuMiaiie u— Zaprte ulice in ceste. Dane« v sredo bo Trubarjeva ulica od Zvesdaiebe sUcs do mosta sv. Jakoba za vooii promet zaprta in ostane zaprta, če bo lepo vtem«, samo kakih 4 dni. Cestišče bo obdelano s oljem proti prahu in hoče mestni tetarifr-ni oddelek napraviti poskus z oljem, ki ga je izdelala mestna plinarna. — Cankarjevo nabrežje je zaradi tlakovanja co-kega dela ob Čevljarskem mostu za tranzitni promet zaprto za teden dni. Hkrati bodo tlakovani prehodi v Ključavničajnski, Krojaški in Ribji ulici. Iz Stritarjeve ulice je dovoz k vsem hišam mogoč. — Gaje vo ulico zapro v ponedeljek 2. oktobra za vozni promet od Tyrševe ceste do Gledališke ulice za kakih 14 dni. Napravljena bo solidna podlaga iz tolčenca, drugo leto pa zgornja plast, ker se zaradfi mnogih prekopov za kanalizacijo, elektriko, plin in razne druge priključke v palači Slavija mora podlaga čez zimo dobro usesti. Zaradi zaprte Gajeve ulice tudi tranzitni promet po Gledališki in Beethovnovi ulici ne bo mogoč, kar bo na ustju obeh ulic označeno z mednarodnimi maki. Parkiranje in dovoz k hišam bo po obeh ulicah mogoč. Kar se pa tega tiče, koliko časa bodo vse ulice zaprte, je pač odvisno od vremena, ker slabo vreme ta dela lahko precej zavleče aM pa celo onemogoči. SPALNE VREČE in ZLOŽLJIVE POSTELJE posebno priporočljive za vojake, lovce, turiste — v veliki izbiri ▼ športni trgovini KOLB PREDALIČ, Ljubljana KONGRESNI TRG 4 — tel. 35-61 pradanaje. Univ. prof. dr. Kas&l Miratfav bo predatp^ danes o snovi: Teoretski principi m dimenzioniranje »kloni« in fbrtifikacijakih objektov proti let 11 Mri m napadom. Predavanje bo znanstveno-teoretsko ter namenjeno slušateljem tehniške fakultete. Vendar so vabljeni vsi strokovnjaki ali interesenti, da kot gostje to aktualno predavanje po-setijo. Predavanje bo ob pol 6. v predavalnici elektro-instituta v poslopju tehniške fakultete. Aškerčeva 11. u— Trgovski posebni učni tečaji za izobraebo pisarniških m©či se otvorijo v oktobru, šolnina 50 do 100 din. Poučujejo se vsi glavni trgovsko-psarniški predmeti ter stenografija in strojepisje. Podrobne informacije: Trgov-sKo učilišče Christofov učni zavod. Ljubljana, Domobranska 15. (—) u— Tečaj za graditelje, zidarske in te®arske mojstre, ki ga priredi mestno poglavarstvo o tehnični zaščiti, se prične v četrtek 28. t. m. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi, mezzanin levo. K udeležbi so vabljeni vsi. ki so se v tečaj priglasili po svojih organizaci- Izplača se Vam naročiti filme iz LfuMfcn«- tn poslati Iste v razvijanje, ker Vam tzgotovljene slike, Se isti dan ko prejmemo — odpošljemo. Poizkusite enkrat — postanete prav gotovo naš stalni odjemalec. Imamo na »logi filme najnovejše emulzije do L 1941. Razvijamo tn kopiramo priznano prvovrstno! Naš ček. račun St. 13-285. Naša teL št 25-66 ts 25-67. — Se priporoča Foto Terorist — Lojze dame LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8. u— Na ee«t jo je napadel. Včeraj so na kirurški oddelek prepeljali 37-letno posestnico Valentino Gostiševo iz Goreli jega Logatca. K svoji sestri je prišla v Stožice na obisk, pa jo je na cesti ustavil neznanec in jo začel vabiti, naj gre ž njim. Ker Gostiševa njegovi prošnji ni ustregla, jo je na lepem napadel in ji prizadejal nekaj nerodnih poškodb. u— V vlaku okraden. Štefanu Novaku iz Ljubljane je med vožnjo v vlaku od škofje Loke do Mednega doslej še neiz-sleden že par izmaknil črno usnjato listnico, v kateri je bilo 15.700 din. Novak je tatvino opažal v Mednem, a za žeparjem, ki je bržkone s plenom izstopil na kaki prejšnji postaji, ni bilo več sledi. ZOBOZDRAVNIK ~ dr. JOŽE RANT DO PREKLICA NE OBDINIRA u— V glasbeni šoti operne pevke, profesorice Jarmi le Lily Gerbičeve se prične pouk dne 1. oktobra. Poučuje se solo petje, klavir, teorija in deklamacija. Vpisovanje in tozadevna pojasnila 28., 29. in 30. septembra od 11. do pol 13. in od 16. do pol 18. are ▼ Čevljarski ulici št. \Hl. Nadarjeni revni učenci zamorejo po četrtletnem obisku šole dobiti popust pri šolnini. (—) —lj Italijanske ln nemške, začetne in nadaljevalne tečaje bo priredilo v večernih urah trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni. Gregorčičeva ulica št 27, pritličje, med 8. in 14. uro. (—) Kavarna »CENTRAL« VSAK VEČER KONCERT. Danes ▼ sredo vso noč odprto. u— Pouk ▼ nemščini se prične 1. oktobra. Hišne uslužbenke, ki se žele tečaja udeležiti, dobe pojasnila med uradnimi urami v pisarni Zveze gospodinjskih pomočnic. Wolfova 18. (—) u— Otvoritev Jenkove Me za družabni ples v Kazini bo v torek 3. oktobra ob 20. z nadaljevalnim plesnim tečajem za novitete. Začetni ški tečaj s poukom osnove se pa prične v četrtek 5. okt ob 20. uri. Informacije in vpisovanje proti legitimiranju za vse tečaje in posebne ure dnevno od 11. do 18. in IT. do 19. ure. Dijaki (dijakinje) imajo popust. (—) n— Plesna 8oia na Taboru javlja, da se pričnejo plesne vaje v nedeljo 1. oktobra ob 20. uri. Vabila so razposlana. Reklamacije vabil se sprejemajo med uradnimi urami (17—20) v društveni pisarni. Vstop le proti vabilu. (—) Postani ln ostani član Vodnikova družbe! I PUSTOLOVCI NA RIVUERII PREMIERA Izredna komedija, v kateri najboljši komik Amerike FRANK MORGAN v gledalcem najboljšo zabavo in razvedrilo. Kino Matica, tel. vlogi pustolovca nudi ■ 21-24. Ob 16., 19., 21. | Največji ekapcdlcijskl film vseh časov! TRADER HORN (Klic pragozda). Neizprosna borba za obstanek med pre-__bivalci prostrane džungle. Afrika v vsej svoji lepoti in krutosti. Povsem nova kopija! Po istoimenskem romanu izdelal režiser W. S. van Dyka Predvaja danes ob 16., 19. in 21. uri. KINO SLOGA, tel. 27-80 Roman žene, ki išče le zabave in razvedrila.., Kino Union. teL 22-21 NA KRIVIH POTIH Film iz ameriške bogate družbe. — Dejanje se vrši v Ameriki, v Parizu, na Dunaju in prekooceanskem parniku »Queen Mary«. Krasen film po znamenitem romanu »DODSWORTH« od Sinclair Levrisa, pisatelja, ki je bil odlikovan z Noblovo nagrado. V glavnih vlogah: Walter H ust on — Ruth Chattcrton — Mary Astor. Danes PREMIERA ob 16., 19. in 21. uri. Iz Celja c— Novo vodstvo celjske delavske kn jižnice. Na zahtevo na novo imenovanega upravnega odbora Delavske zbornicc v Ljubljani so morale svobodne delavske strokovne organizacije v Celju v ponedeljek izročiti ccljsko delavsko knjižnico v poslopju Delavske zbornice v Celju na novo imenovanemu sosvetu Delavske zbornice. Nova knjižničarka je prispela iz Maribora. Obisk delavske knjižnicc jc padci sedaj na ničlo. e— Celjska vojaška godba pod vodstvom kapclnika g. Petra Fabijanoviča jc priredila v soboto zvečer v mali dvorani Celjskega doma koncert v korist Rdečega križa. Vojaška godba je žela za svoje precizno in do vršeno izvajanje spiošno odobravanje. Koncert, ki je nudil lep umetniški užitek, pa je bil žal le srednje obiskan. Dejstvo, da ni občinstvo pokazaio dovolj razumevanja za koncert in zlasti za važno delo Rdečega križa, v čigar korist je bil koncert določen, je zlasti v teh časih vredno javne graje. Dr. STJEPAN IVte zopet redno ordinira e— Upoštevajte prometne predpise. V Celju in okolici se je zopet v večjem obsegu razpasla razvada, da vozijo nekateri avtomobilisti in motociklisti s preveliko brzino in na križiščih ne dajejo predpisanih znakov. Tudi mnogi kolesarji ne upoštevajo prometnih predpisov. Ker utegne zaradi tega priti do težkih nesreč, prosimo varnostne oblasti, da bi posvetile tej zadevi vso pozornost. e— Tri žrtve napadalcev. Blizu Marija-gradca pri Laškem so neznani moški v ne-dtljo napadli 251etnega posestnikovega sina Miho Oprešnika iz Laškega in 241etnega brezposelnega delavca Franca Terška iz Laškega ter ju hudo obdelali s kosami. Opreš-nik je dobil poškodbe na glavi, vratu in dve poškodbi na desni roki, Teršek pa na levi strani prs in levi roki. Ko se je vračal 21 letni posestnikov sin Karel Pirnat od Sv. Jurija ob Taboru v nedeljo proti večeru 3 kolesom proti domu, ga je blizu Lok napadel neki moški in ga z nožem večkrat zabodel v hrbet. Poškodovance so prepeljali v celjsko bolnišnico. Očetu poškodovanega Karla Pirnata je v soboto zvečer pogorel kozolec. Vzrok požara ni znan. Škoda je le dvlno krita z zavarovalnino. Iz Maribora a— Letošnje poletno vreme. Kakor kaže opazovanje vremenskih prilik v letošnjem poletju, je bil letos najbolj vroč dan 22. avgust, ko je bilo 35.6 stopinj C. V splošnem ni bilo 10 let v Mariboru tako vročega poletja. Najhladnejši dan pa je bil 25. avgust, ko je bilo zjutraj 6.8 stopinj C. Padavine izkazujejo v 32 deževnih dnevih 172.2 mm. Največ padavin je bilo 15. avgusta (36.8 mm). a— Otvoritvena predstava v novi gledališki sezoni bo v soboto 30. t. m. Uprizori se Cankarjev »Hlapec Jernej in njegova pravica« v M. Skrbinškovi dramatizaciji. Pred predstavo nagovor predsednika Umetniškega kluba dr. Maksa Snu-derla. a— Slana je pobelila včeraj zjutraj njive in vrtove. Ponekod je povzročila precej škode, zlasti na ajdi. a— Grški mornarji s potopljene ladje skozi Maribor. Te dni je potovalo skozi Maribor 37 grških mornarjev, ki so se vračali v Grčijo. Med njimi so bili tudi nekateri črnci. Omenjeni mornarji so služili na grški trgovski ladji, ki je bila potopljena v bližini danske obale. a— Rotovška vest Mestni župan dr. Juvan je odpotoval v svrho intervencij v komunalnih zadevah v Beograd. a— Čiščenje. V središču mesta na periferiji je zajela policija več sumljivih žensk, ki se niso mogle izkazati, s čim se preživljajo. Odpravili so jih v dermato-loški oddelek splošne bolnišnice. a— Bil je samo na straži Orožniki so odvedli 31 letnega Franca Teichmeistra na mesto vloma v Ruprihovo trgovino v Bre-sternici. kamor je v noči od prejšnjega torka na sredo vlomil ustreljeni rokov-njač A. Rogan. Franc Teichmeister je prignal. da je sodeloval pri vlomu, vendar pa samo s tem. da je bil zunaj pred trgovino na straži. Orožniki skušajo izslediti ostale Roganove pomagače pri omenjenem vlomu. a— Točne cene. V mariborski okolici, zlasti v Dravski dolini, niso imeli nekateri trgovci označenih cen v svojih izložbah in prodajalnah. Zaradi tega so bili ovadeni. V smislu znane odredbe jih čaka kazen. a— Živa bakla. V Bistrici pri Limbušu se je pripetila grozna nesreča, ki je zahtevala življenje 51etne hlapčeve hčerke Ane Ornikove. Odprla je vratca štedilnika, pa se je revici pri tem vnela obleka. V trenutku je bila v plamenih. Stekla je na prosto. Prihiteli so sosedje in strgali z nje gorečo oblekeo. Dekletce so prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico. Opekline pa so bile tako hude, da je Anica Orni-kova podlegla poškodbam ter umrla. Tudi ta primer kaže, kako zelo je potrebna previdnost pri nadzorstvu otrok. a— Krvavo vasovanje. Pri Framu se je pripetil ob priliki nekega vasovanja krvav dogodek. Žrtev fantovske ljubavne rivali-tete je postal 311etni Josip Perger. Fantje so ga pobili na tla in mu prizadejali s sekirami in motikami tako hude poškodbe, da je Pergerjevo stanje zelo resno. Perger se zdravi v bolnišnici. Orožniki poizvedujejo za napadalci. a— Krvav incident Notico pod tem naslovom v včerajšnji številki dopolnjujemo v smislu policijske prijave, da je Egon T. najprej napadel neko žensko, potem Ferdinanda P. in Pavla V. a— Ročna torbica pod državnim mostom — prazna. V zvezi s preiskavo glede roparskega napada v Mesarski ulici je policija našla pod državnim mostom ročno torbico izropane E. Kozljaničeve. Ročna torbica pa je bila prazna. Aretirali so nekega 301etnega čevljarskega pomočnika Ivana H., ki pa taji krivdo. Izročili so ga zaradi obremenilnih okoliščin v sodne zapore. a— Afera. Policija je zajela 10 Mariborčanov in Mariborčank, ki so zapleteni v neko afero. Rezultati preiskave se držijo v najstrožji tajnosti. Policija ie tudi kaznovala 7 Mariborčanov z zaporno kaznijo do 20 dni zaradi širjenje vznemirljivih vesti. Zanimivosti Trdijo, da je polovica užitka pri kajenju v tem, da gleda kadilec dim iz svoje cigarete, smotke ali pipe. Res je pa, da imajo tudi slepci isti užitek s kajenjem, kakor ljudje, ki dobro vidijo. To se da razlagati morda s tem, da imajo namesto vida tem občutljivejše živce za okušanje. Na Borneu so domačini, ki morejo priklicati krokodile, živali prihajajo na njih klice pokorno k brepi in jih je mogoče potem mirno pobijati. • • * V Ariji so še vedno plemena, pri katerih se otroci poroče, še preden se sploh rodijo. Nekoč so splošno trdiK, da živijo na Ognjeni zemlji ljudožrd, ki se »preživljajo« zlasti z ujetimi sovražniki. Tudi stare ženske plemena, ki niso mogle več delati, so pobijali in jih potem pojedli. Ni še točno dognano, da-li so te trditve upravičene ali ne. trgovina z najdenimi rimskimi predmeti. Ti-le domači »arheologi« že prav dobro razlikujejo na novcih imena posameznih rimskih cesarjev in vedo preceniti, kateri novec je redkejši in dragocenejši. Druga znamenita točka so ostanki velike trdnjave pri Velikih Malendh nad Krko, blizu izliva Krke v Savo. Tu je bila važna strategična postojanka Ilirov, pome je Keltov in končno na istem mestu še Rimljanov, ki je. kakor z druge strani Krškega polja, Libenska gora, zapirala pri Brežicah in Vidmu vhod v dolino Krke in Save in obratno. Na tem mestu je izkopaval v letu 1929. in 1930. ljubljanski arheolog g. univ. prof .dr. Balduin Saria. Trdnjava je imela 400 do 500 m v obsegu in je bila izredno močno zgrajena. V trdnjavi so bili tudi najdeni temelji staro-krščanske cerkve iz 4. in 5. stoletja po Kristu. Enako važne so keltske utrdbe in grobišča na Libni nad Vidmom. Mnogo muzejev, domačih in v tujini, hrani obilno gradivo, ki je bilo že tam izkopano. Nad vasjo Vranjem pri Sevnici so na griču, ki ga imenujejo Ajdovski Gradec, razvaline poznortmske trdnjave, približno iz 5. do 7. stoletja po Kristu. ki pa seveda daleč ne dosegajo trdnosti in obsežnosti malenške postojanke, temveč je bila trdnjava (ali kastel) pri Vranju zgrajena menda le zasilno in v naglici, za zadnjo obrambo proti pn*firajočemu sovražniku, najbrž tudi še r dobi preseljevanja narodov. Tudi ta postojanka še ni do kraja raziskana. Pa tudi iz zgodnejših dob je v območju novega društva obilo dokazov. V številnih kraških jamah pod Gorjanci, o hribovju na desnem bregu Save in nad Radečami so najdišča, ki segajo v mlajšo in starejšo kameno dobo (neoiitik, paleolitik). Naš manj paleontolog g. prof. Srečko Brodar je pred nekaj leti izkopaval v jami, Id so jo slučajno odkrili pri gradbi ceste, na Njivicah pri Radečah. V tej jami je bilo nebroj kosti jamskega medveda in drugih prazgodovinskih živali ter tudi kremenčevo orodje, iz česar se sklepa, da je bdi tam tudi pračtovek ki je, kakor v Potočki ei-jalki na Olševi, obdeloval v jami živalske kože. Predlansko leto ai je isti raziskovalec ogledal jamo v Dolu pri šutni, lansko leto pa še jame pri Nemški vasi pod Sv. Duhom, deloma skupno z ljubljanskim »Društvom za raziskavanje jam«. Vbod v jamo pri šutni je bil tudi dolga stoletja zasut in neznan. Predlanska povodenj pa je zasuti vhod s silo odprla in bruhnila iz jame človeška okostja in več predmetov, po katerih as da sklepati, da so iz rimske, keltske in iz mlajše kamene dobe. — V jamah pod Sv. Duhom so v zaporednih plasteh zastopane vse dobe. od srednjega veka do starejše kamene dobe. V srednjem veku so Me jame pribežališče in skrivališče ▼ časa turških vpadov in druga vojn; ▼ rimski in keKski dobi deloma bivališče, deloma Skrivališče ali pa mesto sa verske obrede, in orgije. Ravno tako tmft ▼ kamenih dobah. V vsaki plasti so najdeni v teh jamah obflni dokazi sa to. V množine kosti prazgodovinskega jamskega medveda in tudi svizca, ki sta živela v starejši kameni dobi. Podobne, toda mlajše, hallstattske in keltske najdbe so bile tudi v Ajdovski jami pri Pijavškem, v steni nad banovinsko cesto Krško — Radeče. Tam je odkril lansko leto dr. Ložar, kustos Narodnega muzeja v Ljubljani, zanimivo keltsko ognjišče, ki je bilo lepo sestavljeno iz la-porjevih plošč. Razen tega pa je bik) v jami najdeno tudi mnogo predmetov iz keltske in rimske dobe in človeško okostje. Ob severnem Obzidju nekdanjega samostana v Kostanjevici so naleteli delavci na del kosti praslona mamuta. G. prof. Brodar je pozneje s poskusnim kopom našel v diluvijalni plasti še več odlomkov mamutovih kosti in kremenčeva rezila, kar zopet pomeni, da je bil tudi tam prisoten pračlovek. Moral pa je g. profesor nadaljnje kopanje opustiti zaradi pomanjkanja sredstev. V okolici Krškega, Sevnice. Senovega in drugod so obilna najdišča okamenin-pe-trefaktov, ki kažejo živa bitja (školjke, polže, korale, rastline), ki so prebivala v morjih, kl so v pradavnih geoloških dobah »svoja zemeljske površine pljuskala tudi po našem Posavju. Zasebna zbirka g. Otona Aumsna v Krškem hrani več tisoč izbranih komadov. Tudi gre domačinu samouku priznanje, da je obhodil vso okoHoo povsod iskal in zapisoval vsa najdišča, naravoslovna kakor tudi zgodovinska in predzgodovinska. je nadalje znano, da je živel v Krškem nekaj časa in tam delal narodo-pisec Janez Vajkard Valvasor, ki je v Krškem tudi umri. V Krškem je za časa reformacije deloval Adam Bohorič, preden je bil poklican na protestantsko šolo v Ljubljano, a v Loki pri Zidanem mostu je nekaj časa župnikoval Primož Trubar. O znamenitejših osebnostih iz zadnjega časa pa bo itak še govora ob drugih prilikah. Končno naj naglasim še, oziroma pozovem vse lastnike zasebnih zbirk starin, umetnin in predmetov, ki so kakorkoli v zvezi z domačo, krajevno zgodovin®, do-moznanstvom in narodopisjem, ki je ravno na novem muzejskem ozemlju na prav poseben način izoblikovano, ker je tu nekakšen prehod med alpskim in panonsko-nižinskim tipom samobitnega narodnega udejstvovanja. od zgradbe kmečkega doma pa vse do ljudske obrti, umetnosti, navad in običajev — da ti zbiralci vse, kar pogrešijo, prepustijo novemu muzeju! S takšno kulturno gesto bi dotični de. jansko dokazal vse svoje globoko razumevanje za stvar ter bi ustanovi koristil dejansko in idejno. Muzejske zbirke in njih vrednost bi b tem znano narastle, nara-stla bi kulturna stopnja in ugled domačega kraja in njega privlačnost za tujski promet. Hvalevredno je dejstvo, da je še zdaj mnogo zasebnikov prepustilo ali pa vaaj Se obljubilo svoje zbirke bodočemu muzeju. Vsakdo naj po svojih močeh pripomore k razvoju novega muzeja in naj pristopi k novemu Muzejskemu društva! Naše kmetijstvo je koristno in potrebno nadzorstvo nad prodajo mleka in mlečnih izdelkov Na našo prošnjo nam je gosp. dr. Sime žibert, Sef drž. veterinarskega bakteriološkega zavoda napisal vrsto Člankov o živalskih boleznih, ki najbolj ogrožajo našo živinorejo in imajo deloma lahko tudi Škodljive posledice za človeško hrano živalskega izvora. V naslednjem prinašamo prvega teh člankov, ki je v enaki meri važen za kmečko kakor za mestno in industrijsko prebivalstvo. Zdrava, tečna in izdatna prehrana je danes eno najvažnejših vprašanj v življenju vsakega naroda. V deželah, kjer se pretežna večina prebivalstva bavi s poljedelstvom in živinorejo, je to vprašanje naravno mnogo lažje kakor pa v izrazito industrijskih državah. Značilen primer za razvoj čisto kmečkega v mešano kmečko-industrijsko prebivalstvo-nudi ravno Slovenija kjer se je posebno po svetovni vojni razvilo mnogo novih tovarniških podjetij, ki so pritegnila precejšnje število kmečkih ljudi v industrijske kraje, tako da prideluje v Sloveniji samo še dobra polovica vseh prebivalcev svoj vsakdanji, kruh izključno na kmečki grudi. Pred svetovno vojno so naša mesta za-kladali okoliški okraji tako rekoč z vso potrebno prehrano, danes pa uvaža dravska banovina prav znaten del hrane posebno moke, sočivja, goved, in p-ašičev iz savske in dunavske banovine. Prehrana ljudi se ravna v raznih deželah po podnebju in vrsti dela. Ostro, hladno podnebje zahteva krepka in izdatna živila živalskega izvora, za toplo in blago podnebje pa so prikladnejša živila rastlinskega izvora. Umerjenemu podnebju Slovenije odgovarja najbolj mešana prehrana: po zimi več mesa in maščob poleti pa več sočivja in sadja. Izdatno in krepko hrano predstavljajo predvsem živila, ki jih dobivamo od živih ali zaklanih živali. Najvažnejše je pač kravje mleko, ki je sploh najidealnejša hrana po okusu in sestavi. Čim naprednejši so narodi, tem večja je potrošnja mleka in mlečnih proizvodov. Na Danskem, Angleškem, Nizozemskem, v Švici, Nemčiji in Severni Ameriki se porabi 4 do 8 krat več mleka po osebi kakor v Jugoslaviji. Pravilno pripravljeno mleko je sploh najbolj zdrava hrana, ker vsebuje vse one snovi, ki jih rabi človeško telo (beljakovina, maščoba, sladkor in sol). V dobrem mleku se nahaja približno 90 odstotkov vode, po 3 odstotke beljakovin, maščob in mlečnega sladkorja ter skoro en odstotek raznih soli. Sestava mleka je skoro. vedno. enaka in je zato mogoče z raznimi aparati in pripomočki dognati, .če je mleko ponarejeno ali pokvarjeno. Pri pregledu kakršnekoli vrste živil živalskega izvora moramo imeti v vidu predvsem njihovo popolno neškodljivost za človeško zdravje. To pa lahko zanesljivo ugotovimo samo na ta način, da zasledujemo pridobivanje teh živil" od ižVOfa sarhega^o" končne ' predelave in* sposobnosti -ža alr domačo uporabo. Pri mleku ria primer ittb-rarno točno vedeti, kakšno je zdravje molznih krav: zakonski predpisi prepovedujejo v zaščito ljudskega zdravja prodajo ali uživanje mleka od krav, ki so bolne na nekaterih kužnih boleznih ali boleznih vimena. Z mlekom se namreč prenesejo kužne klice lahko na človeka ter povzročajo potem lažje ali težje obolenje ali celo smrt. Na, sledeče nalezljive bolezni je treba pri molznih kravah posebno paziti: na tuberkulozo ali jetiko, posebno če je prešla že na vime, na slinavko in parkljevko, vranič-ni prisad, steklino, ošpice, vse bolezni na vimenu, nalezljivo povrženje in sploh vse bolezni, ki povzročajo pri kravi vročico in prestanek apetita. Vsako mleko ali njeso od bolnih živali je sumljivo. Pri nekaterih manj nevarnih boleznih se da po zavretju aH prekuhanju, oz. tako zvani pasterizaciji ali sterilizaciji še uporabiti za ljudsko prehrano, mleko ali meso, ki je pridobljeno od živali z močno nevarnimi bolezni (na pr odprta tuberkuloza in aktinomikoza. vranični prisad, steklina, ošpice in vročinske ali septične bolezni) je pa v največji meri življenju nevarno in zato sploh prepovedano za prodajo in uživanje. V naših krajih je goveja tuberkuloza ali jetika razmeroma redko razširjena, vendar računamo lahko, da sta med sto kravami dve okuženi. Dokler so krave še dobro re-jene in ne kašljajo mnogo, niti ne kažejo kakih bolezenskih znakov na vimenu, je dovolj, če se mleko nalahko prekuha, da postane neopasno za človeško zdravlje. Isto velja tudi za mleko krav, ki so se okužile s slinavko. V surovem, neprekuhanem stanju je nesposobno za uživanje mleko krav, pri katerih je živinozohiti v prirodo, ki jo najbolj užije, če je sam ali pa v družbi enako čutečega prijatelja. Bogatejši ljudje, ki lahko vzdržujejo lepa lovišča, pohite nad jelena. Jelen si je izbral jesen za svoje ženitovanje. Izredne užitke nudijo jesenski dnevi tudi lovcu jerebarju. Tiho leze lovec skozi gozd. Vtopljen je v gozdno tišino, ki se tako zelo prilega san javi duši. In v to svečano tišino zazveni glas piščalice. tenek in zveneč kakor oni, ki privre iz tankega črno-barvnega grlca samca jereba. Kamnogoričani ves teden dvigajo težka železna kladiva, od rane zore do poznega mraka. . Med kovanjem pa razmišlja Kamnogoričan, kam bo šel v nedeljo. Najljubše mu je lovljenje ptic ki ne nudijo človeku posebne koristi. Kamnogon-čani love le take ptice, ki nas obiščejo jeseni in nas pomladi spet zapustijo, hp-STiih zato, da imajo v skromni sofeici Svca kf jih kratkočasi v dolgočasnih rimskih dnevih. Se nikoli se m zgodilo, da bi bil kdo izmed njih le eno ptico umoril. V- nedeljah med Velikim in Malim Šmarnom gredo kamnogoriški ptičarji po ptičji lim. Sicer bi ga lahko kupili že pripravljenega v trgovinah, toda tega nočejo. V razvedrilo jim je iskanje in pripravljanje. Nabiranje lima ni lahka stvar. Kuhajo ga iz jagodic omelja, ki raste na hrastu. Jagodice iz omelja lip in jablan niso uporabne. Za ptičarja je vabljivo tudi to, da so vrhovi močnih hrastov, ki so navadno izredno visoki in težko dostopni, bogati na omelju. Kdor spleza na najvišji hrast, je vaški junak. Ptičarji poznajo vse visoke hraste od Radovljice tja gori do Gorij in vedo tudi za vse močne hraste med Begunjami in Tržičem. K pripravljanju za ptičji lov spada tudi iskanje ščetic, katerih seme posebno radi uživajo liščki. Prav tako kakor za hraste se ptičarji zanimajo tudi za ščetice Niti najboljšim prijateljem noče izdati ptičar kraja, kjer ima lejso ščetico. ki io pusti rasti, dokler ni primerno dozorela Takrat, ko dahne v dolino s planin jesen in povč cvetju v dolini, da je slana pomorila sestre po planinah in da bo tudi po dolini cvetju kmalu usojen konec, Dri-lete v dolino prvi klateži, planinski liščki in zelenorumeni čižki, ki so se poleti pasli po jelševih gajih, ob planinskih pašnikih. V nedeljo, zgodaj zjutraj, ko žare planine, ko žvoni k prvi maši. odhaja ptičar iz vasi. V eni roki nosi kletko z vabljencem. v drugi pa limanice. in- ščetico Oster jesenski jutranjik, ki je pribril z gore ga precej ostro .reže v uhlje. Tcda to ptičarja ne moti. Veseli se lepega dneva. sonce, ki že vzhaja, pa mu bo- tudi kmalu ogrelo precej premražene ude. Vab.jenec v kletki zažvrgoli. Njegov sluh je še tanjši kakor ptičarjev. Vabljenec j * že zaslišal prve bratce, prihajajoče s planin. Ptičarju zaigra srce. po žilah mu zapolje kri, prav tako, kakor bogatemu lovcu, ki zasliši v ranem svitanju mogočno rukanje jelena. Hitro položi na tla klel ko in zatakne v njo limanico. Medtem ko se hoče prikriti za bližnji grm. se že zaleskeče v vzhajajočem soncu drobna, srebrikasta tropa planinskih liščkov Opazili so ptičarja. Zaokrožili so nad Vabljencem, ki je za-žvrgolel tako hrepeneče in se zaletel v žice kletke. Res, rad bi odletel z bratci nekam daleč, v tuje kraje, proti Jugu. Liščki so odleteli in se niso več zmenili za vablienčevo Desem Ko prileti druga tropa, ie že nastavljend Liščki sedejo na drevo in obirajo seme Ptičar iih opazuje iz zaklona. Ko liščki zažvrgole. takrat se bliža odločitev. Ptičarju ie to znak. da bodo ali odleteli, ali pa sedli k vabljencu. Opoldne se raznesejo po vasi novice, kdo je ujel in komu so ubegnili liščki in čižki. Nekdo le ujel na limanice celo sivega roparja skobca, ki je hotel odnesti iz kletke vabljen ca Vaščani hodijo ogledovat male ujetnike »Ta je pa bab^!* meni izkušeni ptičar. Mlajši ptičar, ki je ujel liščka, trdi, da je to mladič, da je še slabo prebarvan in da bo prihodnje leto dober pevec »Ne bo nič!« prepričuje star ptičar mladeniča tako dolgo, dokler ta ne izpusti dopoldanskega ujetnika. Ves dan se vrti pogovor o lepih ptičih, zvečer pa nadaljujejo pogovor v gostilni pri čaši vina. Spominjajo se starih ptičarjev, posebno ptičarja Toneta, ki je umrl že pred več kakor tridesetimi leti. Tone je doživel pri ptičariji, kar se ni pripetilo še nobenemu ptičarju. Mož je bil navdušen ptičar. Liščke je hodil lovit celo k blejskemu mostu. Ker je bil pa prepričan. da bo srečen lov le, če bo v nedeljo tudi pri maši. je odšel z doma zelo zgodaj in je med potjo krenil k službi božji v radovljiško cerkev. Stal Je sredi cerkve. Pod pelerino je imel pritrjeno kletko z vabljencem kakor tornistro. Med pridigo je bil ptič miren. Ko pa so zabučale orgije, so se okoli Toneta stoječi ljudje spogledali. Kaj takega še niso slišali v cerkvi Med bučanjem orgelj je pričel Tonetov vabljenec žvrgoleti veselo jutranji-co. Vse oči so bile obrnjene v Toneta, ki ni vedel, kako bi se izmuznil iz cerkve. Ptič pa je žvrgolel pod pelerino dalje, ne meneč se za Tonetovo zadrego. Nekaj časa se je Tone Dorriikal iz cerkve korakoma, ko se 1e pa bližal vratom, jo je hitrih krač pobral iz cerkve. _ —a f ft% n**onf Ha it Vodnikove družbe! Gorenjskem, drugič na Dolenjskem aH na Notranjskem, in kakor sodijo so mu tudi orožniki že nekajkrat prišli bl.zu, a vendar se jim je zmerom ob pravem času umakniL Pred dnevi se je potikal okoli Kranja, kjfer ga je zalotila orožniška patrulja. Hace je bežal najprej iz vasi proti gozdu, a se je iznenada obrnil in dal nekaj strelov iz revolverja proti zasledovalcem, a zaradi prevelike razdalje nikogar ni zadet. Tudi orožniki so streljali nanj in ena krogla ga je očitno zadela, ker je Hace bolestno zakričal, nato pa pobegnil v gozd Nekaj časa je še kazala za njim krvava sled, nato pa je spet izginil brez duha in sluha Pred dnevi je bilo vlomljeno v župnišče v Gozdu nad Kamnikom in župniku Matiji Selanu je tat odnesel 2.500 din, nekaj starih zlatnikov in srebrnikov, zlato uro ter zlato verižico z obeskom v obliki zvezde. Orožniki sumijo, da je tudi ta vlom zagrešil Hace, ker se popis neznanca, ki so ga vaščani videli prejšnji dan postopati okrog hiš, povsem ujema z njim. Med drugim se je pojavil tudi v okolici Tržiča, kjer je bilo izvršenih več vlomov ▼ kmečke hiie. V Lepenci v golniški občini je poizkušal celo roparski napad v hiši posestnika Josipa Logarja a ga je prepodil domači sin. Pri Logarjevih je Hace, ki nosi zmerom po dva revolverja s seboj, tudi streljal proti gospodarju in sinu. Stekleni čevlji Neki ameriški tovarnar za čevlje je te dni v Londonu uvedel razne vrste (Jamskih čevljev, ki so izdelam iz pletenega stekla. Dobiti jih je v vseh mogočih barvah in zbujajo v krogih, ki se zanimajo za modo, veliko pozornost. Volovska vprega vleče mrtvaški voz Kakor Je določil pokojni ministrski predsednik rumunske vlade v svoji »poroki, tako se je zgodilo: njegovo krsto so lekll na pokopališče voli sa preprostem kmečkem vozu. Vojaki so držali ,tuške s cevmi uprte v tlak Kuhinjska sol proti mačku Vsak premeti pivec piva ve, da so močno soljene redkve in dobre slane preste neobhodno potreben dodatek k pivu, 6e hočeš po njem obraniti kolikor toliko jasno glavo. Sedaj so zdravniki tudi znanstveno preizkusili učinke kuhinjske soli v zvezi z »mačkom«. Ob vsakem močnem dovajanju tekočine v telo se iz njega preko obisti in znojnic izloči mnogo soli. V skoraj obupnih primerih zastrupitve z alkoholom so dosegli z vbrizgavanjem raztopine soli sijajne uspehe. Navadnemu »zmernemu« pivcu pa zadostujejo slane preste ali slaniki. Norveška vojna moka Državni žitni urad na Norveškem je uvedel novo mešanico moke pod imenom »splošna moka za kruh«. Moka sestoji po polovici iz pšenice in rži, ki nista popolnoma zmleti. Kruh iz te moke je malo temnejši nego dosedanji, pravijo pa. da je tečen in redilen. Prystor živi Neka vest iz Rige pravi, da ne drži obvestilo. ki je poročalo, da je bivši poljski ministrski predsednik Prjrstor izvršil sa-i momor Prystor je živ in je pred nekaj j dnevi prispel t Kovno. »opita Francoski tanki na poti čez reko na zapad nem bojišča ANEKDOTA Berlinski matematik Gustav Lejeune-Dirichlet, ki si je pridobil sloves po svojih raziskavah integralov in drugih težjih matematičnih problemov, je bil za pisanje izredno len. Celo njegovi najbližji sorodniki niso prejemali njegovih pisem. Ko se mu je nekega dne rodil sin, je brzojavil svoji tašči, ki je bila baš v Londonu: »2 plus 1 je tri«. življenje v Parizu Signalne naprave za primer nevarnosti — Maska mora biti vedno pri roki — Korespondenca vojakov Nezaupljivost in molk P. N. — Pariz, 16. septembra Francoska prestolnica se je že popolnoma privadila novemu življenju. Ljudje hodijo mirno po svojem poslu in si z enako mirnostjo poiščejo najbližji zaklon, kadar zatulijo sirene. Izkazalo se je, da 80 orjaških siren, ki vse zaženeja svarilni žvižg naenkrat, le ne zadostuje za vse ogromno prostranstvo pariškega pomerija. Varnostna oblast je zato uvedla nov način obveščanja javnosti o preteči nevarnosti. Poleg siren in policijskih signalnih naprav, bodo odslej pri alarmu sodelovali posebni avtomobili z močnimi zvočniki. Ti bodo vozili po ulicah in zvočniki bodo gromo-glasno pozivali prebivalstvo k opreznosti: »Ugasnite luči! Zaprite plinske, električne in vodovodne števce! Hitite v zaklonišča!« Ti avtomobili so že stopili v akcijo in jih je javnost odobrila kot zelo primerno in koristno uvedbo. K splošnemu pomirjenju je mnogo doprineslo odločno zagotovilo oblasti, da sovražnik doslej še ni vrgel niti ene bombe na Pariz. Pri dosedanjih poletih sovražnika nad francosko prestolnico, so bili kraji na severu prepričani, da so bombe padale na južni strani mesta in obratno. Širili so se najrazličnejši glasovi, ki so seveda nahajali lahkoverna ušesa, kajti v Parizu je zaradi velikih razdaij navadnemu meščanu skoraj nemogoče kontrolirati vesti o bombah v drugih delih mesta. Oso-bito v današnjih prilikah je ta možnost zelo omejena. Toda časa je bilo dovolj, da je pariško prebivalstvo sooznaio neresničnost vesti o strahotah bombardiranja. Vendar pa je kljub vsemu zelo oprezno in ni človeka brez plinske maske V garderobah kavarn, gostiln, kinematografov itd. lahko vse odložiš, samo masko moraš imeti vedno pri roki. Premikanje čet se v središču mesta ne opazi. Osrednji del mesta je na prihod angleških čet v Francijo reagiral s tem, da je postala zelo priljubljena angleška popevka »Dolga je pot do Tipperaryja«. Kdor ima priliko, da potuje le malo iz mesta, poroča o neprestanih transportih črnih in rumenih čet od juga in zapada Francije proti vzhodu. Mobiliziranci že pišejo s fronte in Parižani kažejo drug drugemu ta pisma, ki so nekaki tajinstveni teksti, iz katerih ni mogoče razbrati, kje je pisec in s čim se bavi. Vendar se pretehtava vsaka beseda, ki bi morda imela skrit pomen. Enostavnejša so pisma vpoklicancev pri mornarici. To so navadne dopisnice, kjer je določena vrstica za ime in priimek pisca z izrednim opozorilom, da se kraj ne sme navesti. Za vesti o zdravstvenem stanju je dovoljenih par besed. V vrstici »pošljite mi« je opazka: samo tri besede. Za čustva do domačih pa samo ena. Tako da pisec napiše razen imena m priimka le devet besed, vse drugo je že tiskano. Tako pismo iz mornarice ima tole podobo: Jean Girard. Zdravje: Zdrav, vesel, pogumen. Pošljite mi: zelo dolgo pismo (3 besede). Čustva domačim: Poljub. Zelo zanima Parižane vojna v radiu. Od predvčerajšnjega dne vemo, da se postaji Luxemburg ne sme nič verjeti in da moramo biti zelo previdni pri poslušanju Toulousea: sovražnik zlorablja luksembur- ški in tuluški val. Obširno svarilo v tem pogledu je naslovil na francosko javnost generalni komisar za obveščanje Giran-doux. »Čuvajte se«, pravi to svarilo, »sovražnik je postavil k svojim oddajnim postajam ženske z najlepšim glasom in moške z zelo prepričevalnim naglaskom. Vedite, da tega ne dela zaradi blaginje Francije, marveč da bi omajal vojski zaledje in ji s tem škodoval. Vedite da je ginlji-vi proglas francoskim materam sestavljen v isti pisarni, ki bi sestavila zmagonosno poročilo, ako bi bilo pobitih par sto sinov francoskih mater. Vlada bi lahko zaplenila vse sprejemne aparate, toda to bi ne bilo v duhu francoskega svobodoljubja in francoskega pravnega pojmovanja. Lahko bi z raznimi šumi motila tuje oddaje, pa tega ne smatra za dostojno ter prepušča to drugim. Vlada noče, da bi se na ta način Francija pogreznila v molk. Bodite obveščeni, poslušajte, kar hočete, toda ne dajte si vplivati, primerjajte vesti drugi dan z vestmi v naših časopisih, v katerih stolpce ne more prodreti sovražna propaganda. Najbolje pa je ,da tujcev ne poslušate. Pomislite, zakaj si neki sovražnik toliko prizadeva, da bi ga poslušali. Zato, da vas obvešča? Zato, da bi vas zmešal. Svojim na fronti smo dolžni vsak obzir. Baš vojak si ne zna misliti: dočim se jaz borim, moji doma željno usrkavajo sovražne besede, ki brizgajo strup v srca našega zaledja. Bodite nezaupljivi, naučite se razločevati način govora, ki ga ima tujec, od našega načina. Tenor naših je vedno francosko domoljubje, kjer tega ni, govori tujec. Pazite se!« Dve toni kave zaplenjeni Angleško ministrstvo za propagando poroča, da se nahaja med zaplenjenim tihotapskim blagom za Nemčijo tudi pošiljka dveh ton kave, ki so jo Angleži našli med tovorom ladje »Aden«. Pošiljatev je bila naslovljena osebno na nemškega državnega kancelarja Hitlerja. Windsorski vojvoda ni več maršal Angleški kralj je pozval svojega brata, vojvodo Windsorskega, naj odloži čin feld-maršala, ki ga je imel še kot bivši kralj Edvard VIH. Namesto tega naj bi sprejel čin generala britske vojske, s katero misli oditi na fronto. Vojvoda je temu pozivu ugodil. Paradižniki in ribje olje zoper nočno slepoto Tako zvana nočna slepota, z znanstvenim izrazom »hemeralopija«, je lahko prirojena, povzroča pa jo tudi nedostajanje vitamina A. Purpurno barvilo v očeh, ki omogoča gledanje v temi, potrebuje, kakor so pokazala novejša raziskovanja, za pravilno delovanje brezpogojno te važne snovi. Stanje nočne slepote se da popraviti, če dobiva pacient hrano, ki vsebuje dovolj vitamina A. Tega je posebno dosti v paradižnikih, špinači, korenju, ribjem olju L t. d. Iz tega razloga zapisujejo zdravniki zoper nočno slepoto dandanes poleg drugih pripomočkov tudi primerno dieto iz teh živil in ribjega olja. Zaščita živali pred napadi iz zraka Nemške odredbe za zaščito prebivalstva pred zračnimi napadi svetujejo ljudem, naj v primeru zračnega alarma takoj iz-prežejo konje in jih postavijo v najbližjo vežo. Hišni lastniki se temu ne smejo upirati, konje pa je privezati. Pse in mačke ljudje ne smejo jemati v zaklonišča, pač pa jih je postaviti v zaboje, ki vanje strupeni plini ne morejo vdreti in ki so opremljeni s filtrom zoper te pline. Če je kdo med zračnim napadom na cesti s svojim psom mora stopiti ž njim v najbližjo hišo in ga tam varno privezati. V zaklonišča se lahko z dovoljenjem zakloniščnega čuvaja vzamejo manjše ptice, kakor kanarčki, papigice itd. Ruski lahki tanki Ruska pehota je vkorakala na Poljsko pod zaščito lahkih tankov, ki so jih po dovršenem pohodu razvrstili kakor kaže pričujoča slika Uonki bomb in granat Pekle na Westerplatte pri Gdansku Na povabilo tiskovnega oddelka nemške vlade in vrhovnega poveljstva si je skupina dopisnikov tujih listov iz Berlina lahko gledala učinke moderne vojne na prosluli Westerplatti, kjer je imela poljska posadka v Gdansku svoja municijska skladišča in utrdbe Ta čas pospravljajo poljski vojni ujetniki razdiralne posledice bojev na tej točki, trajalo pa bo še precej dolgo, preden bodo pokrili vse granatne lijake v tleh, med katerimi so po edini tako veliki, da bi v njih bilo prostora za ma jhno hiša Bolj nego 28centimetrske granate z nemške šolske ladje »Schleswig-Holsteina« pa so vplivale na poljsko posadko, ki se je žilavo branila, težke bombe iz nemških letal. Ena izmed bomb je zadela betonsko zaklonišče in ga dobesedno zmečkala. Njegova posadka je bila položena v mno-žestveni grob v bližini. V celoti je poljska posadka izgubila 60 mož. Poljaki so štiri dni in noči preživljali pravo peklo, končno so se morali vdati, ko jim je že zmanjkalo hrane, vode in streliva. Drevo, ki neti pogum IPM izdelovanju pijače ne sme biti navzoča nobena Južnoameriški domačini poznajo skrivnostno drevo, iz katerega pridobivajo pijačo, ki jim daje pred bojem pogum. To dražilo, ki je Izredno učinkovito, imenujejo domačini kaapi ali ajavasko. Pridobivajo ga iz korenja in skorje rastline ajavasko, ki rase na drugih drevesih in doseže višino 6 do 9 m. Pijačo izdelujejo a svečanimi ceremonijami, pri katerih ne sme biti navzoča nobena ženska. Ce se kakšna ženska udeleži teh ceremonij, jo morajo takoj ubiti. Napoj za pogum deii bojevnikom kratko pred bitko poseben »točaj«. Pijača povzroči najprvo krčevito drhtenje, obraz postane bled. Po nekoliko trenutkih pa ti znaki minejo in pojavi se silen pogum, v katerem ae človek ne boji smrti. Pozneje ljudje, ki so se tako opili, zaspijo. Trajalo je dolgo, preden je znanstvenikom uspelo, da so zvedeli podrobnosti o tej pijači, kaj- ti domačini menijo, da je v skorji, ki jo daje, nadnaravna moč in da bogovi zasledujejo tistega, ki pijačo izda. Varšavljanke kopljejo jarke Po poročilih se bijejo ogorčeni boji v predmestjih poljske prestolnice: Začišče, Kolo, Vola, Cišče, Mokotov, Sielce, Popolne jasnosti o položaju še ni, kajti obojestranska vojna poročila si zelo nasprotujejo. Tudi boj za trdnjavo Modlin še ni končan, pač pa je zveza med Varšavo in Modlinom prekinjena. Nemci so zasedli cesto, ki veže obe mesti In so prodrli do Visle VSAK DAN ENA Hrošč (svojemu tovarišu): »Le urno, le urno sem! Obeta se nama hitra vožnja po zraku.« (»Colliers«) Borba za Varšavo Ptice bežijo iz vojnega ozemlja Pri Ivancu v Hrvatski banovini so opazovali te dni velikanske jate lastovk, žerjavov vran, škorcev, divjih rac in drugih selilk.' Menijo, da so te ptice pribežale s severa, kjer jih Je preplašil topniški ogenj na fronti. Tako velike množine selilk so opazovali tudi ob začetku svetovne vojne, v jeseni 1914. Takrat so tudi v južni Dalmaciji opazovali deset tisoče ptic, ln sicer baš v času, ko so divjale na#mjše bitke na Poljskem in v Vzhodni Prusiji. V Varšavi sodeluje pri obrambi mesta vse prebivalstvo, de pred dnevi so mlade študentke pomagale kopati jarke | se postavi v bron odlit eden naših najlep- I Sto ae vodi rat?« Prispevek nam v obliki * ših kiparskih umotovorov, ki bo slovenski razgovorov med Švicarjem, Belgijcem, dve-umetnosti v resnici ponos, našemu bele- na Francozoma, Evropcem, Italijanom, Hr- Imu mestu pa v diko in kras: namreč »Pre- .atom in Bal kancem duhovito prikazuje strašeni satir«, ki sedaj trohni v obliki miselno problematiko zgodovinske borbe _______med dobrim in zlom, med narodi in Drža- iM>H»i"iMiiiiil|i|ii i r'''■ ~ 'v*o-bogom, ki se je začela v Evropi. V član- ku »Kako je otpočeo rat« pripoveduje naš tovariš dr.Oton Ambrož svoje vtise iz Berlina (njegova opažanja je delno že prej objavilo »Jutro«). V zgodovino sarajevskega atentata sodi prispevek Vojlslava Božiče viča. Sledi ciklus treh člankov o sodobni Ameriki: —1— prikazuje delo Do-rothy Thompsonove in Nore Walnove, —5— se bavi z najnovejšimi spisi Louisa Adamiča, dr. Aleksije Jelačič pa poroča o novi knjigi Andrč Mauroisa »Etats — Unis 39«. številko zaključuje krajše informativno poročilo »Iz najnovije engles-ke političke literature«. Največji producent knjig na svetu je po neki novi statistiki Nemčija. L. 1937 je izšlo v nemških založbah 25.439 samostojnih zvezkov knjig. Izmed teh odpade 18 odstotkov na leposlovje. Povprečna cena v Nemčiji izišlih knjig je približno 3,91 marke. Češko gledališče v Brnu. V četrtek 28. t. m. bodo v Brnu svečano položili temeljni kamen za zgradbo tamošnjega Narodnega gledališča Kakor znano, so Deželno gledališče, v katerem so se do nedavnega vršile češke predstave, prevzeli Nemci. Z novim gledališčem bo češka Talija v Brnu dobila dokončno streho. V zvezi s tem pomenljivim dogodkom bo tudi Praga pokazala svojo pozornost kulturnemu življenju na Moravskem. Priredili so moravski teden, ki obsega med drugim uprizoritev Mahno-vega »Janošika« v Narodnemu gledališču, v četrtek 28. t. m. pa bo v Istem gledališču slavnostna predstava Smetanovega »Dalibora«. Na predvečer dogodka v Brnu bo Mestno gledališče na Kril. Vinohradih uprizorilo Mahnovo dramo »Mrtvo morje«. Letos umrli Jifi Mahen, avtor »Janošika« in »Mrtvega morja«, je bil predstavitelj moravsko-češke književnosti in ena najznačilnejših osebnosti češkega Brna. »Pri viru svobode«. V Parizu je pravkar izšla najnovejša knjiga Edouarda H e r-r i o t a »Aux sources de la liberte«. Znani zgodovinar in potopisec, državnik ln politik Je spisal to knjigo v odločilnih tednih letošnjega poletja, na pragu vojne, ld bo odločila bodočnost načel svobode in napredka, kakor tudi usodo mnogih narodov. Smernice prosvetnega dela ZKD Sedanje težke razmere zahtevajo podvojenega dela za utrditev naše nacionalne moči. Nedvomno je prosvetno delo med narodom, v mestih in na kmetih, v trgih in vaseh najuspešnejša pot k tisti povzdigi Tiarodne samozavesti in državljanskega ponosa, ki sta nam danes potrebnejša kakor kdaj koli prej. Prav danes bi bilo treba poživiti delavnost vseh naših društev in razpresti kar se da na široko organizacijo prosvetnega življenja. Samo z delom se premaguje malodušje in vzpodbujata vera in optimizem. Treba je tedaj pozdraviti prizadevanje ljubljanske Zveze kulturnih društev, da čim bolj razširi svoje prosvetno delo in z njim dviga narod k samozavesti in zaupanju. V naslednjem prinašamo njene prosvetne smernice in izražamo upanje, da se bodo številni kulturni delavci med slovenskim ljudstvom z veseljem odzvali prepotrebnemu klicu ZKD, ki vabi k novemu prosvetnemu delu in mu začrtuje smeri in pota. 2. Stremeti je treba za tem, da se doseže čim smotrnejše in zato čim plodne j še sodelovanje vseh naših prosvetnih in nacionalnih društev. Razširi naj se delo okrožnih odborov, izpopolni naj se sodelovanje med ljubljansko in mariborsko ZKD, poleg tega naj se ustanovi uspešno sodelovanje s sorodnimi prosvetnimi osrednjimi organizacijami. Glede splošnih nacionalnih nalog /e ZKD pripravljena sodelovati tudi s prosvetnimi organizacijami drugih smeri. 3. Posebno skrb je treba posvetiti prosvetnemu delu med kmečkim in delavskim ljudstvom. Pripadnikom teh stanov je treba omogočiti, da zasedejo v vodstvu naših prosvetnih organizacij tista mesta, ki jim pritičejo po njihovi dejanski moči v našem prosvetnem pokretu. 4. Društva naj posvetijo posebno pozornost proučevanju nerodnih, socialnih in gospodarskih razmer svojega kraja. Izsledki tega dela naj služijo za usmerjenje lastnega dela, poleg tega pa tudi za pobudo za javno delo. 5. Širiti je treba nacionalni tisk, tako revijalni, sokolski in strokovni, kakor tudi tisti dnevni tisk, ki podpira ali vsaj s simpatijami spremlja naše prosvetno delo Posebno vnemo je treba posvetiti širjenju »Vodnikove družbe«. Sedaj je dolžnost vsakogar, da povsod stori po svojih močeh vse za to, da bosta narod in država močna in trdna. Zato pozivamo vse, posebno pa mladino, da se pridružijo našemu prosvetnemu delu, da v njem aktivno sodelujejo in s tem pomagajo graditi temelje, ki nam zagotavljajo našo narodno neodvisnost, svobodo in napredek. . ■■■■■■ " » Zveza kulturnih društev v Ljubljani, zavedajoč se nalog in odgovornosti, ki jih prosvetnim organizacijam nalaga sedanji čas, hoče svoje in svojih organizacij delo usmeriti po sledečih smernicah: 1. Vse naše prosvetno delo je treba poglobiti glede na nacionalno in državljansko vzgojo. Gojiti je treba nacionalno misel kot osnovo naie države in naše svobode. Prosvetno delo bodi posvečeno spoznavanju naših nacionalnih in kulturnih vrednot, poleg teh vseh ostalih slovanskih. Vse predavalno, dramsko in pevsko delo bodi posvečeno temu namenu. »Preplašen satira, mladostno delo kiparja Ivana Zajca mavčnega pobroniziranega odlitka. Je to mojstrsko in mladostno delo kiparja Ivana Zajca. Tako bomo hkrati dostojno počastili tega zaslužnega umetnika, ki je nedavno praznoval svoj 70 letni življenjski jubilej. Pribiti pa moram na tem mestu, da bi mi ne bili Slovenci, če ne bi prav za Zajčev sivi jubilej osramotili njegovega umetnostnega delovanja med nami. kakor si je dovolil z ironičnimi in omalovažujočimi opazkami nekdo v časopisu, ki se smatra za vodilno glasilo slovenske umetnostne kulture. E. Justin, slikar-grafik Kolektivna razstava slikarja Stiplovška Ijivosti in sveže originalnosti, ki bi si našla enako ustrezajočo formo, je vendar kot eden naših redkih podeželskih slikarjev vreden zanimanja in pozornosti v središčnem slovenskem mestu. Stiplovškova olja kažejo, se nam zdi, slikarja, čigar težišče je v grafičnem gledanju. Odtod sekundaren pomen barve v njegovih oljih, odtod tista prevladujoča značilnost predmetov, ki dobivajo pri njem geometrično ostro opredeljenost nasproti ostalemu okolju. Vse, kar obdaja te like, je prikazano bolj ali manj neodločno, kakor da ne bi bilo vredno slikarjeve polne pozornosti. (Glej na pr. njegove hiše, cerkve, mostove itd. in jih primerjaj z ostalo krajino). Zato je v njegovih slikah malo prehodov in razpoloženjskih valovanj; njegovo nebo je skoraj brezizrazno, njegove barve ne kažejo mehkejših prelivov in tonov. Tako je Stiplovšek s svojimi krajinami bližji »novi stvarnosti«, kakor pa izročilom našega impresionizma. Motivov si je nabral zlasti v okolici Krškega, ob Savi in ob Krki, zamikal pa ga je tudi Kras. čeprav kaže v figuralnih študijah in portretih precejšnje zaianje, je vendar tu ponekod še bolj »trd«, kakOr v krajinah. Nemara je Stiplovškovo najbolj avtentično umetnostno področje lesorez. Zdi se, da tu šele prihaja do polne »oblikovne materinščine«, to se pravi, da tu govori oblikovni jezik, ki mu je najbližji. Kakšna pota je hodil njegov razvoj, bomo videli, če primerjamo mariborske motive z nekaterimi novejšimi lesorezi, izmed katerih so posebno zanimivi »Kostanjevica na Krki«, »železniški prehod«, »Ustvarjanje I-II«, »Križani« i. dr. Tu vidimo, kako Stiplovšek poglablja svoj izraz in izkorišča nove tehnične možnosti, kar je tem važnejše na te-rišču, ki — kakor lesorez, ta sonet slikarstva — najbolj omejuje razmah in svobodo. V primeri z olji in z lesorezi so Stiplov-škove risbe brez večje značilnosti za njegovo glavno tvorbo: so to bolj zanimive priprave za večje delo, študije in poizkusi, kakor pa dela, ki bi osvajala po svojih umetniških odlikah. Razstava Frana Stiplovška je vredna obiska vseh, ki jih zanima domače slikarstvo. —o. V Jakopičevem paviljonu je slikar Fran Stiplovšek razstavil osemdeset svojih del. V dneh, ki so za duhovne manifestacije neugodni, kakor že dolgo ne, je občinstvu slovenskega kulturnega središča razgrnil najboljše, kar mu je dozorelo v dolgih letih samotnega življenja v podeželski »idili«. Kakor kak outsider ostaja Stiplovšek ob strani vseh naših umetniških tekmovanj in borb, očitno nezainteresiran na strujar-skih konfliktih, ki dobivajo v naši sredini pretiran pomen. Kot grafik ni nov pojav. Več kakor deset let je minilo, kar je izdal dve mapi svojih mariborskih lesorezov. Ni ga menda upodabljajočega umetnika, ki bi se bil s toliko vnemo posvetil oblikovanju mariborskih motivov. Tehnika lesoreza, ki jo je že tedaj obvladal na zadostni višini, je morda bolj kakor katerakoli druga ustrezala značilnosti ulic in hiš starega Maribora. Tudi na ljubljanski kolektivni razstavi so ti Stiplovškovi sorazmerno zgod nji lesorezi obilno zastopani, saj tvorijo jedro njegove grafične zbirke. Tako nam je Stiplovšek pokazal svoje delo tudi v-njegovem časovnem razponu, ki obsega do malega dve desetletji. Takisto se nam predstavlja kot večstranski oblikovalec: oljem, ki jih je 37, se pridružuje deset risb in 32 lesorezov. Stiplovšek goji krajinarsko slikarstvo, se bavi s portreti in figuralnimi študijami, slika tihožitja in se v enem, dveh primerih poizkuša celo v verskih motivih. V vsem svojem prizadevanju je nevsiljiv. Neka topla predanost delu, ki jo čutimo za vsemi njegovimi slikami in ki označuje tudi Stiplovškovo osebnost, mora v nezainteresiranem opazovalcu vzbujati simpatije. Koliko je Stiplovškovo prizadevanje pomembno ali nepomembno za našo umetnostno kulturo; koliko se v njegovem delu izraža resničen tvoren umetnik, ali koliko je to delo samo izraz oblikovalnega stremljenja, to naj presodi strokovna kritika Vsekako je Stiplovšek s svojo kolektivno razstavo pokazal, da mu daje rezultat njegovega dolgoletnega prizadevanja zadostno legitimacijo za vstop pred forum naše umetnostne kulture, čeprav ne kaže močne osebne note, velike umetniške iznajd- Ritski tečaj za Slovence Po primeru prejšnjih let priredi tudi letos Ruska Matica ruski tečaj za Slovence. Ta tečaj se deli v tri skupine: prva za začetnike, druga in tretja za naprednejše. Za drugo skupino so predvidene vaje iz ruske klasične literature Puškinove dobe, za tretjo skupino pa iz literature dobe po Puškinu. Ukovina znaša 20 din mesečno in enkratna vpisnina 10 din. Podrobnejša pojasnila in vpisovanje vsak torek, četrtek in petek od 7. do 9. ure zvečer v Državni dvorazredni trgovski šoli, Simon Gregorčičeva ulica. Iz Julijske Kraiine Novi gospodarski ukrepi Skoraj dnevno izdajajo pristojne oblasti ukrepe, s katerimi naj bi se zagotovil nemoten gospodarski razvoj in preprečil sleherni nepotrebni konzusn. Tako je tržaški prefekt te dni 75 lastnikom automobilov odvzel dovoljenje za uporabljanje njihovih voziL Ta ukrep jc izdal zaradi tega, ker so uporabljali automobile tudi v primerih. ko to ni bilo nujno potrebno. V reški pokrajini, kjer sd mnogo reških in tržaških meščanov išče stanovanj v podeželskih krajih za primer, da bi morali zapustiti svoja sedanja bivališča, so bili hišni lastniki pozvani, da takoj prijavijo županom vse svoje prazne ali opremljene stanovanjske prostore, ki bi jih mogli oddati v kakem primeru v najem. Take pozive ho prejeli predvsem hišni lastniki v Lovrani, Moščenicah, Ilirski Bistrici, na Premu, v Podgradu in Materiji. Občinska ob ast je bila pooblaščena, da glede na lokalne gospodarske prilike določi primerno najemnino za te prostore. Nadalje je bilo te dni prepovedano klanje telet s težo 125 kg. Na drugi strani pa se je obnovila obalna potniška in tovorna plovba, ki je bila od početka vojne zelo omejena. Zaradi teh omejitev so bili posebno hudo prizadeti Kvarnerski otoki. Sedaj spet plujejo potniške in tovorne ladje si teh otokov v Zadar. na Reko in Pulo vsaj v določenem obsegu. Kontrola nad izvajanjem teh in prejšnjih ukrepov se izvaja v vsej deželi zelo strogo. Pred dnevi je tržaški prefekt ustanovi! 11 kontrolnih komisij, ki skrbe, da se blago prodaja po predpisanih cenah, da odgovarja predpisanim Kakovostnim določbam itd. Vsaka komisija ima svoj določen delokrog, tako zvane lokale, za. trgovine z špecerijskim blagom, za manu-faikturne trgovine, trgovine z obutvijo, za drogeriie in trgovine s kolonijalnim blagom mekarne, mesnice, itd. Da se kontrola izvaja v resnici z vso intenzivnostjo. pričajo skoraj dnevna poročila listov o kaznih, ki so bile prisojene raznim trgovcem, pa tudi o drugih represivnih ukrepih. Tako je bilo na Reki te dni posvarjenih 7 trgovcev. Enemu so zaprti trgovino za 12 dni. V Trstu je bil kaz novan trgovec z zaporo trgovine za 3 dni. ker je skušal oblastem utajiti 1250 kg kave Nekega drugega trgovca, ki je bil član fašistične stranke, so iz enakih razlogov izključili iz stranke. Trgovec Carlo Carroz-za, ki je ljudem prodajal večje množine b aga po višjih cenah, da bi si lahko napravili domače zaloge, pa je bil sredi preteklega tedna celo konfiniran za dobo 2 let. Drobne novice Poroki. Preteklo soboto sta sc v Ajdovščini ponoči a gdč. Darinka Jamšek iz Ajdovščine in živinozdravnik dr. Hijero-nin Hrobat iz Dodravelj. V Trstu je bila pretekli teden poroka gdč. Kutinove in uradnika g. Ernesta Kravosa. Čestitamo! Incident na meji. Listi poročajo, da se je pred dnevi na meji pri Straži pripetil incident, v katerem je bil aetiran 26 let stari Josip Jereb, doma iz te vasi. Jereb se je odpravil čez mejo. a obmejni miličniki so ga opazili in pozvali, naj se ustavi in vrne. Jereb pa je skuša' zbežati. V temi se je z glavo zaletel v drevo, padel znak po strmem pobočju navzdol in si zlomil nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer ga sedaj zdravijo. V bolnici je pod najstrožjim nadzorstvom. Postav jen bo pred sodišče. Deset fašističnih zapovedi. Pred dnevi je »Popolo di Trieste« objavil deset novih fa"ističnih zapovedi, ki so predpisane za vsakogar in veljajo za sedanje pri ike. Med drugim te zapovedi določajo, da je treba opustiti sleherno zanimanje za vesti iz tujega vira. da je treba pustiti denar v bankah, da se živila doma ne smejo ku-pičiti, da se ne sme nihče pritoževati zaradi pomankanja kave in bencina. Zapovedi priporočajo, naj ljudje sedaj uporabljajo kolesa in naj v gospodinjstvi do skrajnosti varčujejo. Gostilničarji in ka-vamsrji gostom ne smejo kazati nevoije zaradi pomankanja blaga in slabih poslov. Konzum tujega blaga se mora do skrajnosti omejiti. Politika pa se mora opustiti in prepustiti pristojnim faktorjem. V zvezi s tem je zanimiva vet omenjenega lista, da je bil neki reuzširjevalec neugodnih vesti v neki tržaški kavarni aretiran m postavljen prod pokrajinsko konfinacijako ko- Zanimanje za jezik največjega slovanskega naroda narašča po vsej Evropi, ne glede na spremenljiva politična dejstva. »Ruska Matica« v Ljubljani je že dolga leta ognjišče ruske kulture na naših tleh in V njenih tečajih si je že lepo število Slovencev pridobilo znanje jezika, ki mu je dal pesniški genij Puškina in tolikih drugih pesnikov in pisateljev neizbrisni sijaj visoke kulture. Opozarjamo s posebnim poudarkom na tečaje, ki so označeni v zgornjem besedilu, saj menimo, da je prav ruski jezik največji instrument kulturnega slovanstva in da se moremo tudi mi z učenjem tega jezika približevati njegovim neprecenljivim kulturnim zakladom. Zapiski Bratko Kreft, »Gledališče in francoska revolucija« (Ljubljana, 1939, 16 strani). Kot razširjen in izpopolnjen ponatis iz »Ljubljanskega Zvona« je izšla razprava režiserja in pisatelja dr. Bratka Krefta »Gledališče in francoska revolucija«. Razprava sega širše, kakor obeta naslov, saj nam prikazuje rast francoskega gledališča tudi pred revolucijo in smeri, ki so se uveljavljale v delih francoskih dramatikov 17. in 18. stoletja, ko so se zlasti v delih Mo-liera pojavljale ideje novega družbenega sestava. Pisec je z mnogimi podatki, ki nam jih nudi v živahnem slogu in prepričljivi obliki, osvetlil vprav daljnosežno vlogo gledališča v tedanjem miselnem in socialnem kvašenju. »Najbolj so se širile nove filozofske ideje raz oder francoskega gledališča, ki ga je Voltaire s svojimi tragedijami spremenil v filozofsko in etično tribuno. Prosvetljenski utilitarizem in didak-tičnost sta se najuspešneje uveljavljala ravno v gledališču, ki je imelo že iz časov Racina in Corneilla veliko oratarsko tradicijo«. Toda kmalu za tem se je pojavljala nova dramatika, ki je prihajala v imenu borbe za svobodo širših ljudskih množic. Ta revolucionarno politična dramatika je dosegla višek v Beaumarchaiso-vem »Seviljskem brivcu« in »Figarovi že-nitvi.« Tako vidimo gledališče v njegovi socialni in miselni funkciji, ki mu je dala veličino, ne da bi zmanjšala njegovo čisto umetniško (reproduktivno) pomembnost. V nadaljnjem prikazuje dr. Kreft delovanje gledališča v letih revolucionarnega razpleta in pravi, da je bila »skrb francoske revolucije za gledališče tako velika, da se je še danes čuditi, kako so njeni voditelji takrat sploh našli čas. da so se mogli ukvarjati še z njegovimi vprašanji.« Opisuje borbe s starim gledališčem, označuje predstave pod milim nebom in kaže tudi na drugih .poznejših primerih, zlasti na primeru Čehov med svetovno vojno, kako je lahko teater izhodišče narodnih in ljudskih gibanj. Francoska revolucija si je skušala ustvariti gledališče v takem obsegu, kakor so ga imeli Grki »Ker pa je termi-dor z usmrtitvijo Roberspierra revolucijo zadušil, so padli v vodo vsi veliko potezni načrti za ustvaritev gledališča množice, toda tudi to, kar se je izvršilo je bilo zelo pomembno in važno za razvoj gledališke umetnosti,« pravi pisec in označuje ob koncu široke odmeve teh prizadevanj. Svojo razpravo končuje z značilnim stavkom: »Vse, kar je velikega v meščanski kulturi, je zrastlo iz francoske revolucije, kajti največje stvari se rode vedno iz borbe za svobodo«. Razprava priča o piščevi obsežni razgledanosti po francoski kulturi, politični in literarni zgodovini ter nas tudi načelno poučuje o pomenu gledališča in dramatika v procesu zgodovinskega razvoja naroda in občestev. čemu se vodi vojna? Pravkar IziSH zvezek zagrebške »Nove Evrope« prinaša prispevek znanega esejista in publicista Bogdana R a d i c e iz ženeve z naslovom »Za- umetnostni kritik. Imamo pač na pretek umetnostnih zgodovinarjev, manjka nam pa dobrih umetnostnih kritikov Kako pa naj kritizira umetnostni kritik neki predmet (sliko, kip ali grafiko), če ne pozna osnove, kako je to delo nastalo, iz kakega materiala je njegova oblika, kakšna je bila njegova obdelava! ne pozna orodja, anatomije, harmonije barv, perspektive itd.! Vse to pozna g Skodlar tako, kakor malo kdo izmed nas. Saj je naloga dobrega umetnostnega kritika, da vzgaja k lepemu gledanju publiko, in ji odkriva estetično stran umetnine! Se bolj važno pa je za slovensko umetnost, da kritik opozarja stvaritelja na napake, to ie. da ga vodi k izboljšanju njegovega stva-riteljskega duha — kajpak, če ie razstav-Ijalec sploh talentiran, saj je drugače sle-hern trud zaman Posebno naj se pa končno opusti priiateljsko hvalisanie različnih diletantskih del. ki z slovensko umetnostjo nimajo prav nič skupnega. Kako so zadnjih trideset let vzgajali naši kritiki umetniški naraščaj, je dovolj razvidno iz razstav, ki jih prirejajo različni ljudje; nekateri so vse prej kakor talentirani. Imeli smo razstave, ki so bile porazne; sobane so obupno zevale v praznini in sam sem slišal mnogokrat pikre opazke osamljenih gledalcev, prav na ro-vaš »kritike«, in sicer opazke, ki jih ne napišem, da ne pridem navzkriž s tiskovnim zakonom. Znani so mi primeri, ko si je razstavlja-lec sam spisal kritiko v največjih superla-tivih ali pa celo prinesel kliše svoje fotografije, ki naj v časopisnem poročanju posili publiko z dokazi da je on edin in resničen umetnik. In prav tu je krivda naše umetnostne kritike, ki naj takoj, ko se pojavi tak elemnet, zatre v kali take poskuse. Sicer pa ni moj namen razpravljati, kdo je poklican kritizirati in kde ni; skušal sem samo zavrniti smešenje mojega kolege Škodlarja. Tudi ni moj namen, da na tem mestu razpravljam o »vrtni« plas+iki. če je to umetnina ali ne; eno je samo gotovo: tako pokvarjeno in z barvilom zamazano delo, kakršno je sedaj, ni na mestu. Zato naj poklicani to bedno stvar odstranijo s podstavka, na to mesto pa naj M. BRAN D Sest zlatih angelo) Roman 38 »Uboga mrha je — ne on, temveč denar, ki stoji za njim, mi streže po življenju«, je rekel Charles. »Zleknite se, Tony, in ko vam izgineva izpred oči, zakličite nekajkrat, da pridejo ljudje in vas po-bero. Recite jim, da ste spodrsnili in si zlomili nogo.« Tony mu je široko zastrmel v oči. »Ali to pomeni, da me ne mislite ovaditi?« je vprašal. »Seveda ne«, je Ryder odvrnil. »Okrevajte kmalu in poboljšajte se. — Pojdiva, Martin!« »Stojta, počakajta!« je zaklical Tony, ko sta mu obrnila hrbet. »Ta ničvredni lopov mi vas je opisal povsem drugače, lažnivec umazani! — A zato vam tudi povem njegovo ime — Gonelli se piše.« »A, prijatelj Gonelli vas je naročil?« je začudeno rekel Ryder. »Da me opazujte, ka-li?« »Rekel je, naj grem za vami, dokler ne stopite v hišo, kjer stanuje Porter Brant«, je Tony odvrnil. »In ko bi bil stopil vanjo?« »Tedaj bi vas bil ustrelil.« Ryder je zmajal z glavo. »Da se pripravlja umor, kadar ima Gonelli prste vmes, že razumem«, je zamišljeno dejal, »toda Porter Brant?« »Za Boga, gospod — če ljudje uganejo, da sem kaj povedal, je po meni«, je zaječal Tony. _____ »Od mene ne zvedo ničesar«, ga je potolažil Ry-der; »toda odkod ima Gonelli denar, ki ga je vendarle treba za takšno naročilo?« »Gonelli je samo posrednik — za njim je čisto druga oseba.« »In kdo je ta?« Tony je zamahnil z roko, češ da za nič ne zine nadaljnje besede. »Nu prav — pojdiva, Martin«, je velel Ryder. Komorni sluga pa je hotel še enkrat poizkusiti, da bi izvabil ranjencu resnico, in je znova počenil k njemu. »Ali je to hvaležnost za to, da ti hoče moj gospod prizanesti ječo, človek?« ga je nahrulil. »Če mu priznaš resnico, bo storil zate celo še več. Poskrbel bo, da si ozdraviš nogo kakor je treba in ti ne bo treba šepati — torej na dan z besedo: kdo stoji za Gonellijem?« Namesto da bi odgovoril, se je Tony plosko zlek-nil po tleh. »Strašno me boli«, je mukoma zastokal, »spravita se že. — Ko naštejem do sto, začnem klicati.« Ryder je potegnil Martina s seboj — komaj sta prišla na cesto, se je za njima že razleglo Tony-jevo vpitje na pomoč. Mimogredoči so obstajali, vlekli na uho in se spuščali v tek — to je pomenilo, da bo ranjenec vsak čas v zdravnikovih rokah. »Kar v glavo mi ne gre, da bi bil Brant zapleten v to istorijo«, je menil Ryder, ko sta hitela dalje. »Jaz se prav za prav ne čudim«, je odvrnil Martin, »kajti gospod Brant je pač menda najsebič-nejše bitje, ki sem ga kdaj srečal.i Vs drugi ljudje so mu samo golazen, ki hladnokrvno stopa £reko nje, kadar terja njegova korist.« »Ali me je klical po telefonu?« »Ne, gospod, dokler sem bil doma, vas ni klical.« »Najbrže je telefoniral potem«, je menil Ryder. »Za tisti udarec se vam moram še zahvaliti, ki ste ga v zadnjem trenutku zadali Tonyju — pol sekunde pozneje, pa bi bil rešen vsega zla. — Sicer je pa dobrodušen dečko in gotovo spodoben človek, če ga puste drugi ljudje pri miru.« »Potem bi nas bila najbrže večina spodobnih ljudi«, je Martin odvrnil, »a kdo nam je dal kedaj — meni na primer — v miru živeti? 2iva duša ne razen vas in vašega strica!« Ko sta prišla domov, je bil Porter Brant res telefoniral. Ryder je šel takoj k telefonu. Neznosno ošabni, hinavski glas filmskega junaka je odgovoril: »A, vi ste, Ryder? ... Že nekajkrat sem vas poizkusil dobiti... Bi lahko govoril z vami?« »Seveda — zakaj pa ne?« »Bi prišli k meni?« »To bo že težje.« Brant je mahoma ubral drugo, skoraj naravno struno. »Sam nikakor ne morem z doma«, je dejal, »prenevarno bi bilo.« »Zakaj?« »Ne morem vam razložiti po telefonu. — Prosim, pridite!« »To zveni, kakor da bi šlo za življenje in smrt.« »Saj tudi gre — in še za milijone povrhu!« je vneto vzkliknil Porter Brant »Ali pridete?« »Glede na to pridem seveda takoj«, je odvrnil Ryder — toda naprej je pozvonil pri Franku Woodlyju. Poročilo zasebnega detektiva je bilo kratko, a je segalo prav do tega trenutka: grofica Lalo je bila doma, Claussenova sta sedela v Francescovem gledališču za drobno umetnost, kamor sta se bila namenila tudi Ravenna in Eliza Durante, Porter Brant je bil doma, Jimmy Hickey pa v uredništvu svojega lista. »Novica o gospodični Carton vas utegne malce presenetiti«, je Woodley nadaljeval. »Z Elijo Gonellijem sta se v avtomobilu nekam peljala.« »Kam?« je zavpil Ryder. »Parčku smo tik za petami, ne more se odtegniti našemu zasledovanju — vsak trenutek pričakujem natančnejših poročil.« Kar slabo je postalo Ryderju, ko je v mislih zagledal Gonellijev surovo se muzajoči obraz — da ne bi pokazal razburjenja, je vprašal kar moči ravnodušno: »In kaj je z Marleno Sutherland?« »Oh, to bi vam bil moral najprej povedati — izginila je!« MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din S.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, td iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12*—» Dopisi Itn ženitve se zaračunajo po Din ca vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5-— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. V Celju v strogem centru mesta naprodaj za 280,000 din hiša z gostilno ln vrtom. Od tega Je 47 tisoč din hipoteke. Nasl. v vseh posl. Jutra. 25525-20 Abonente sprejmem na dobro domačo hrano. Rožna ulica 13-11. 26392-14 Modistko sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26431-1 Šivilje za odeje v fini izpeljavi dobe takoj delo pri Stermecki, Celje. 26387-1 Slaščičarskega pomočnika popolnoma veščega v svoji stroki, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen 407«. 26407-1 Perfektno kuharico z večletno prakso in najboljšimi izpričevali sprejme uradniška menza z 12—15 čia'ni. Resne ponudbe z navedbo dosedanjih služb in zahtevki plače pod »Odličen okus« na ogl. oddelek Jutra. 26391-1 Dobro šiviljo sprejmem takoj za stalno. Modni salon »Mila, Stožice 152. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26419-1 Samostojno kuharico dobro, iščem za takoj proti dobremu plačilu. Predstaviti se pri Srečku Kranjc-u, Pesnica. 26378-1 Slaščičarski pomočnik samostojen, dober delavec, dobi takoj službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26422-1 Kuharico perfektno, čisto, ne črez 40 let staro, z dobrimi spričevali. iščem za Beograd. Ponudbe na podružnico'Jutra Maribor pod »Perfektna kuharica«. 26424-1 Žagovod j o popolnoma verziranega v mehkem lesu, sprejmemo, takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eksport«. 26427-1 Tesarje večje število, sprejme Emil Tomažič, stavbenik, Ljubljana, Kersnikova ul. 8. V delo sprejeti ne bodo klicani na orožne vaje. 26415-1 Izurjeno šiviljo sprejme pletilnica F. M. Rozman, Gosposka ul. 4, I. nadstr. 26418-1 Mlajše pridno dekle snažno, ki zna dobro kuhati in ima \eselje do vrta, in bi bila dobra samostojna gospodinja, dobi mesto v dobri hiši dvočlanske čružine. Ponudbe z navedbo dosedanje službe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalna služba v dobri hiši«. 26279-1 Gospodinjo srednjih let. ki zna dobro in štedljivo kuhati, išče boljši osamljen obrtnik. — Poroka izključena. Ponudbe s podatki preteklosti in zahtev na ogl. odd. Jutra pod »Harašo«. 26368-1 Marljiv mizarski pomočnik išče zaposlitve v večjem mizarskem podjetju v Ljubljani ali Št. Vidu vsled nadaljnje izobrazbe. Dela za hrano in stanovanje. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Marljiv«. 26380-2 Absolventka trgov, tečaja išče primerne zaposlitve, — gre tudi na deželo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tudi na deželo«. 26401-2 Samostojna korespondentka in dobra knjigovodkinja, želi službe za takoj. Perfektna v slovenščini in nemščini deloma tudi v srbohrvaščini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najrajši izven Ljubljane. 26408-2 Postrežnica pridna, poštena, zna kuhati išče zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26409-2 Brivski pomočnik prvovrsten delavec, starejši, išče nameščenja takoj ali po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Brivec 33«. 26423-2 . iir "MMimPTO Vajenci (ke) Šiviljsko učenko takoj sprejmem in trgovsko učenko za manufakturo. — Slomškova 9, Resljev hram. 26433-44 Pouk Francoščino, nemščino, klavir in teorijo temeljito poučujem dijake, dijakinje in odrasle. Cena zmerna. Uspešna praksa. Grem tudi na dom. Aneta Potočnik, drž. strok. dipl. Tržaška cesta 1-1. križišče Bleiweisove, Groharjeve in Aškerčeve ceste. 26393-4 Osmošolec išče instrukcije proti hrani, Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridnost 376«. 26376-4 Strojepisni pouk Večerni tečaji, oddelki od i/27. do 8. in od Y28. do 9. zvečer. Novi tečaji se prič-no 3. oktobra. Žolnina zelo nizka. Moderna in največja strojepisnica s 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno do 8. ure zvečer. — Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15, tel. št. 48-43. 26405-4 Vsakovrstno zlato drage kamne, srebro, »sa tovrstne antflcvitete kuputt po najvišji ceni. A. Božič Ljubljana, Frančiškanska i 294-36 Prodam Nov praktičen izum prodam. Potreben v vsakem gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj denar«. 26411-6 Usnje znamke »CNDUS« po izredno nizkih tovarniških cenah prodajamo trgovcem ln čevljarjem samo v LJubljani Fttgnerjeva ulica 3. — prej škofje oilca 23666 1 Žensko kolo kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Žensko kolo«. 26430-11 Trgovina z mešanim blagom, priključeno stanovanje, se odda v naiem s koncesijo. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra. 26414-19 Trgovsko hišo na deželi, s posestvom ali brez kupim proti gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 1896«. 26389-20 Hiša z vrtom na Rakeku št. 35 bo na prodaj na sodni dražbi v Cerknici, dne 2. oktobra 1939 ob pol 9- uri. Posestvo je sodno cenjeno din 70.000. Najmanjši po-nudek znaša din 40.000. Hiša ima lepo lego in je v dobrem stanju. Kupec lahko prevzame hipoteko po dogovoru z Ljudsko posojilnico v Ljubljani. 26417-20 Kupim vilo z vrtom, dvostanovanjsko, v ceni do 300.000 v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Štev. 428«. 26428-20 f Nenadno nas je za vedno zapustil naš dragi stric, gospod Jože Deleia POŠTNI PODURADNIK V POK. v starosti 78 let. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek ob 11. uri v Mozirju. Mozirje, Celje, Ljubljana, Ptuj, Caprag, dne 26. septembra 1939. Žalujoči ostali Štirisobno stanovanje s kopalnico, poselsko sobo, ogrevano s toplovodno centralno kurjavo, v odličnem stanju, je na razpolago za takoj ali za pozneje v palači Grafike, Masarykova cesta 14. — Istotam tudi obsežnejši pisarniški prostori. Po-izve se v upravi palače, IV. nadstropje. 26403-21 Dve svetli sobi s kuhinjo ter lokalom, pripravno za pletilstvo, izven mitnice, bližina tramvaja, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26413-21 Enosob. stanovanje tik tramvajske postaje samo za dve do tri osebe, oddam za 230 din. Pajk Rudolf, Tržaška c. 60. 26429-21 Sobo s štedilnikom oddam. — Pot na Rakovo jelšo. Weiss. 26406-23 Lepo sobo veliko, svetlo, primerno tudi za pisarno, oddam. Tavčarjeva ul. 4-II., desno. 26410-23 Opremljeno sobo solnčno, v vili blizu Tabora oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26420-23 Solnčno sobo s kuhinjo ali prazno sobo s posebnim vhodom, oddam za takoj ali pozneje. Ogled četrtek popoldan in petek dopoldan. — Kovač, Rožna ulica 41-1. (Sv. Jakob). 26412-23 Sobe išče Opremljeno sobo išče gospodična za 1. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Navesti ceno«. 26394-23a Sobo z ali brez štedilnika, ali enosobno stanovanje po nizki ceni, išče državni nameščenec za dve osebi 1. novembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ne kletno« 26181-23a Dvosob. stanovanje ev. s kabinetom, iščem za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Solnčno 385«. 26385-21a Prijazno sobico solnčno in opremljeno, oddam takoj ali 1. oktobra. Napoleonov trg 6-III. 26400-23 Opremljeno sobo za dve osebi, z vso oskr- j bo, oddam zakoncema ali i dvema visokošolcema. Na- i slov v vseh poslovalnicah | Jutra. 26398-23 j Gospodični oddam sobo v bližini Zvezde. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26397-23 Sobo lepo opremljeno, souporaba kopalnice, blizu bežigrajske gimnazije, oddam tako) solidni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26395-23 Dve prazni sobi primerni za pisarno v sredini mesta, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za takoj 28-52«. 26404-23 Sobo s klavirjem ali tudi brez, separirano, iščem. Takojšflje ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blizu«. 26426-23a Dopisi Sedmica 24. 9. ob ca pol 6 popoldne. — ! Dama v beli bluzi, prva soba desno, nasproti okna pri vhodu v kuhinjo. Če svidenje mogoče. prosim dopis na ogl. odd. Jutra i pod »40«. 26355-24 i Gornja Radgona - Lutz V petek popoldan bo v Gornji Radgoni zastopnik tovarne Lutz peči interesentom na razpolago. Informacije Peter Rozmanič. 26432-24 Dalmatinska čepica gospodična javite se na »Jutro« važno, prijatelj pod šifro »Modri dežni plašč«. 26421-24 Razno 3o priznano nizkih si nabavite ajboljše moške o-jleke, perilo in vsa sraktična oblačila pri Preskerju JOBLJANA v- Petra cesta 14 CONTINENTAL oa ugodne mesečne obroke Ivan Legat LJUBLJANA Prešernova ulica 44 MARIBOR Vetrinjska ulica 30 /1'neti ENO' IN VEČBARVNE JUGOGRAFIKA fvtšttrn- remifi 23 Nase gledališče D B A M A Sreda 27.: Hudičev učenec. Premierski abonma. četrtek, 28.; Kacijanar. Red četrtek. Petek, 29.: zaprto. Sobota, 30.: Hudičev učenec. Izven. D revi bo premiera Shavvove melodrame »Hudičev učenec« z Janom v naslovni vlogi. V tem delu je pokazal Shaw potomca puritanske rodbine, v kateri je vzbudila v sebične svrhe izmaličena vera njegov odpor, da je postal hudičev učenec, pre-ganianec in izobčenec. Njegov, v trdo zunanjo lupino zaviti značaj se pokaže v sili v pravi luči in končno najde pod vešalmi svoj pravi poklic. Glavno žensko vlogo bo igrala Saričeva, pastorja Andersona Jerman. Dudgeonovo Marija Vera, Krištofa Sever, strica Viljema in Titusa Pult in Brezigar, Essie Levarjeva. odvetnika Haw-kinsa Sancin, majorja Šwindona Dreno-vec, seržanta Bratina, generala Burgoy-nea Skrbinšek. Režiser dr. Bratko Kreft, inscenator inž. arh. Franz. Premiera bo za premierski abonma — Abonenti reda četrtek bodo imeli jutri v četrtek predstavo lepo uspele Medvedove tragedije »Kacijanar« z Levai jem v naslovni vlogi. — Naslednja premiera v drami bo Langerjeva igra »številka 72« z go. Miro Danilovo v glavni ženski vlogi. Igra je sodobna, dejanje se dogaja v ženski jetnišnici. Delo bo zrežiral prof. šest. KOLESA kupite dobro to poceni tadl aa obroka t1 H.SUTTNER, LirMjana Brezofevezeo ogledi Aleksandrova OPERA Sobota, 30.: Sabska kraljica. Otvoritvena predstava. Premierski abonma. Gostovanje Josipa Gostiča. Vprizoritev Goldmarkove opere »Sabska kraljica«, ki bo obenem otvoritvena predstava operne sezone, obeta postati izredno zanimiv dogodek. Na našem odru bomo slišali in videli veliko delo, ki zahteva velike in skrbne priprave ter ima učinkovito dejanje in melodiozno glasbo. Pomnoženi zbor in orkester, z našimi najboljšimi močmi zasedene partije in velika prizadevnost celokupnega ansambla nam jamčijo za dostojno vprizoritev. — Priglase novih abonentov sprejemajo v dramski pisarni (blagajni) še vedno vsak dan dopoldne in popoldne. Eventualno zamujene predstave se novim abonentom nadoknadijo. Oglasi v ,»Jutru" Imajo vedno največji uspeli S KOZMETIČNI RECEPT proslavljen ZAHVALA Vsem, ki so nam ob bridki izgubi naše ljubljene soproge, mamice, stare matere oz. tašče, gospe Terezije Lapuševe stali kakorkoli ob strani, izražamo tem potom našo globoko zahvalo. Predvsem se zahvaljujemo gosp. dr. J. Volavšku za požrtvovalno zdravniško pomoč, gg. pevcem, članom opernega zbora in Glasbene Matice za lepo petje, ter vsem, ki so z venci, cvetjem in spremstvom na zadnji poti počastili spomin blage pokojnice. Žalujoči rodbini: LAFUŠA, POLIČ Mestni pogrebni zavod Občina Ljubltana PREIZKUSEN IN DOKAZAN RECEPT ZA V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je po kratki, mučni bolezni za vedno zapustila naša srčno ljubljena soproga, zlata mamica, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa Blanka Berlič roj. FRANKL Na njeni zadnji poti jo spremimo v četrtek, dne 28. t. m. ob 4. uri popoldne, izpred mrliške veže, šlajmerjeva ul. 2 (Stara pot), na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 26. septembra 1939. Globoko žalujoči: Feljko Berlič, soprog s hčerkicama Tatjano in Vesno; Štefan in Ivana Franki, stariši in ostalo sorodstvo BREZHIBNO POLT EVO dokazano sredstvo, s katerim boste tudi najtemnejšo in najbolj hrapavo kožo napravili mehko, belo in gladko, se rešili za-jedalcev in razširjenih znojnic ter dobili divno polt. Neka slavna gledališka umetnica se je posluževala tega recepta, da si je ohranila videz mladosti, in je še v starosti 70 let igrala uloge mladih žena. Eden del čiste smetane od mleka, digerirane s penkreatinom, se zmeša z enim delom digerirenega oljčnega olja. potem pa se zmeša z dvema deloma najboljše kreme. To Vam lahko pripravi Vaš lekarnar, a pripravljanje take male količine je zelo drago. Bela krema Tokalon (ki ni mastna) vsebuje smetano mleka, digerireno in specialno pripravljeno z oljčnim oljem, da redi Vašo kožo To je prava hrana za kožo. Kožo redi in ▼ presenetljivi meri ji vrača mladostno 6vežino. Zgoraj naslikana mlade dama nam piše: »Komaj sem mogla verjeti svojim očem. Po tridnevni uporabi kreme Tokalon mi Je koža postale jasna, sveža ln lepec. Poizkusite kreme Tokalon (ki ni mastna) — znameniti preizkušeni in dokazani recept za lepoto polti Zdaj jo že uporabljajo vsako Jutro milijoni žena v vseh državah sveta. S kremami Tokalon so uspešni rezultati zajamčeni, aH pa se denar vrne. Urejuje Davorin Etavljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani. Nemci © potopitvi evtralnih pamlkov Nemška iifadna izjava o vzrokih, zakaj je bilo potopljenih več finskih, norveških in švedskih parnikov Berlin, 26 septembra, br V zvezi s potopitvijo več finskih in švedskih parnikov s strani nemških podmornic ie bil izdan danes naslednji komunike: Glede potopitve švedskih, finskih in drugih parnikov nevtralnih držav, ki so bili namenjeni v Anglijo, ugotavljamo sledeče: 1. Ker je Anglija takoj v začetku vojne objavila listo tihotapskega blaga. ki gre daleč preko mednarodnih določb, ie Nemčija v samoobrambi pobegla pc. potrebnih obrambnih ukrepih. 2. V zakonu z dne 12. septembra objavljena lista tihotapskega blaga je bila dostavljena vsem nevtralnim državam. 3. V zvezi s točko i i tega zakona je smatrati vsako blago odnosno snov, ki lahko služi za izdeia\o smodnika za tihotapsko blago. 5. Celuloza je snov ki služi za izdelavo eksploziv. 5 Mnenje inozemskih listov, da celuloza ni tihotansko blago, je treba razumeti samo tako, da jim manjka potrebno poznavanje tehnične kemije. Vsak strokovnjak ve, čemu služi celu'o;a. V ostalem pa je tudi v tem pogledu sledHa Nemčija samo zgledu Anglije, ki je 15. sep-t bra zaplenila parnik s tovoiom ~ap;-ia namenjenim za Nemčijo. 6. Poveljniki nem-škiL podmornic so torej s potopitvijo teh parnikov izvršili samo svojo dolžnost, ker so s tem preprečili iz^ oz ceiuloze v Anglijo, od koder bi se b;'a vrnila \ obliki razstreliv, ki bi se uporabljala proti nemškemu narodu. V skladu 7 viteško tradicijo iem- ške vojne mornarice, so bile posadke potopljenih ladij pravočasno opozorjene in tudi vse rešene. 7. Za tihotapsko blago se tra tudi les, ker lahko služi vojnim namenom. 8 Vsaka nevtralna država, ki smatra da je bila s potopitvijo svojih za ,n , .o namenjenih parnikov oškodovana, se lahko pritoži na nemško tihotapsko soliste v Hamburgu. 9 Če od Anglije izzvana vojna ovira in škoduje trgovini nevtralnih držav z Nemčijo, morajo nevtralne države dobro vedeti, kje so vojn: hujskači, ki i v. zelenih mi 7 naglašajo, da hočejo kljub miroljubnosti Nemčije voditi proti njej vojno. Nemčija ne želi vojne in nima nikakih vojnih ciljev ter se samo brani proti ar.j'."kim napadom ter s preprečenjem uvoza vojnih potrebščin v Anglijo samo ideji miru. Sklicanje konference severnih nevtralnih držav Stockholm, 26. sept. br. Zaradi torpedi-. mja parnikov nevtralnih držav s strani nemških podmornic je imela švedska vlada u..nes sejo, po kateri je bil izdan uradni komunike, da je vlada sklenila predlagati -'• licanje konference severno-evropskih nevtralnih držav, na kateri bodo razpravljali o skupni akciji za zaščito svojih pravic in interesov, ki jih bodo branile do skrajnosti. Naša pogeella po polnoči Važni razgovori v Berlinu Hitler se fe včeraj takoj po svojem povratku v Berlin posvetoval s svojimi vojaškimi in diplomatskimi svetovalci — Posvetovanja se bodo danes nadaljevala Berlin, 26. sept. br. Kancelar Hitler, ki se je popoldne ob 17. s posebnim vlakom vrnil v Berlin, se je takoj po prihodu odpeljal v kancelarsko palačo, kjer je imel že pred večerom več razgovorov s svojimi bližnjimi svetovalci in diplomatskimi so-trudniki. Berlin, 26. sept. s. Kancelar Hitler je imel danes važne razgovore z maršalom Goringom in drugimi najožjimi svojimi sotrudniki. Jutri se bodo konference nadaljevale. Berlin, 26. sept. p. Hitler je prišel v Berlin le za kratek čas, toliko da se informira o mednarodnem političnem položaju, ter namerava že v najkrajšem času odpotovati na zapadno fronto. V Berlinu se je razvila zelo živahna diplomatska akcija. Deloma je v zvezi z zadnjim Musso-linijevim govorom, deloma z dokončno ureditvijo odnošajev med Berlinom in Moskvo. V kratkem prideta v Berlin Voroši-lov in bržkone tudi Molotov. Glede teh obiskov so v Berlinu sicer zelo rezervirani, vendar se je zvedelo, da se bodo razgovori, ki jih bo že jutri pričel Ribbentrop v Moskvi, nanašali na dokončno ureditev vseh aktualnih političnih in vojaških vprašanj, ki so v odnošajih med obema novima velikima sosedoma na dnevnem redu. Zaenkrat še ni znano, ali bo rezultat teh razgovorov kakšna nova pogodba. zveza a. i I ? Tokio, 26. sept. s. »Asahi šimbum« piše. da bo ob priliki obiska zunanjega ministra Ribbentropa v Moskvi sklenjena vojaška zveza med Nemčijo in Rusijo. Nemški in ruski vojaški krogi so se baje glede večine točk že zedinili. Talin, 26. sept. s. Estonska uradna agencija javlja, da se razgovori estonskega zunanjega ministra Selterja v Moskvi nanašajo na sklenitev nove trgovinske pogodbe med Rusijo in Estonsko. Agencija zanika vesti, da bi Rusija zbirala vojaštvo na estonski meji. Kovno, 26. sept. s. V litovskih političnih krogih z velikim zanimanjem spremljajo DOgajania med Rusijo in Estonsko in mislijo, da bo rezultat velike važnosti za vse baltske države. London, 26. sept. s. Trgovinska pogodba med Rusijo in Estonsko bo najbrž že jutri podpisana v Moskvi. Pogodba bo dala posebne pravice ruski trgovini ter ruskim vojnim ladjam v estonskih pritaniščih. * Nenadni nemški napad ®b reki Laiiter Pariz, 26. sept. br. Vrhovno poveljstvo je nocoj objavilo naslednje 46. vojno poročilo: Sovražno topništvo je razvilo južno od Zvveibriickna in Pirmasensa živahno delovanje. Davi je bil nenadni nemški napad na področju ob reki Lauter odbit. Pariz, 26. sept. br. Zadnje dni se je pojavilo med širšimi sloji francoskega prebivalstva neke vrste razočaranje spričo dejstva, da sta Velika Britanija m Fran-cija mobilizirali vse svoje sile. a doslej na boiišču še nista ukrenili ničesar, kar bi jima zagotovilo kakršenkoli večji uspeh. Tudi francoska in angleška etala doslej, razen nekaj nemških obmorskih točk niso izvršila nikakega napadalnega poleta neeo so širila po Nemčiji le letake. Glede na to ^razpoloženje so danes listi očitno in ™ iniciativo pristojnih oblasti pričeli ob- SvS komentarje, v katerih pravijo, da javijau nu ni in Francija vojno ^ iJSti tako da bo predstavljala prav za prav ogromno blokado Nemčije, tta ta način bo potrošenih najmanj zavez-SlkS sfl a uspeh bo končno isti. Vodja SSstov Leon Blum je danes v zvezi s Sm kritiziral francosko nezaupljivost do Shje Francozi bi končno vendar že ne smeli več misliti, da jim Angleži še ne bodo tako kmalu pomagali z vsemi svojimi ogromnimi silami. Francoski bombniki nad črnim lesom Basel, 26. sept. s. S švicarskega ozemlja so danes opazili, da so nemški protiletalski topovi obstreljevali eskadrilo francoskih bombnikov, ki so leteli nad Schvvarz-waldom. Nobeno letalo ni bilo zadeto. Sklepi francoske vlade Pariz, 26. sept. br. Francoska vlada je imela ob 17. v Elizejski palači pod vodstvom prezidenta Lebruna sejo, na kateri je ministrski predsednik Daladier poročal o vojaškem in političnem položaju ter o sklepih, ki so bili sprejeti na zadnji seji vrhovnega vojnega sveta, ki se je pretekli teden sestal na angleških tleh. Kakor pravi agencija Havas v uradnem komunikeju, je Daladier predložil Lebrunu v podpis tudi dekret o ustanovitvi vojnega križa, s katerim naj bi se odlikovali letalci, mornarji in vojaki za osebna junaštva ter dekret, po katerem se kazni, ki so sedaj določene za prestopke proti varnosti in obrambi Velike Britanije, Kanade, Južne Afrike, Avstralije, Nove Zelandije in vsega ostalega angleškega imperija ter Poljske. Notranji minister Sarraut je predložil v podpis dekret, s katerim se razpustijo komunistična stranka in vse organizacije, ki so z njo v zvezi. Po tem dekretu je pod kaznijo prepovedana tudi objava in razširjanje vsakršnih letakov, brošur, periodičnih publikacij in listov, s katerimi bi se poskusila širiti gesla in propagirati program tretje internacionaie in njej pripadajočih organizacij. Dekret vsebuje tudi podrobne kazenske določbe za take prestopke. Prezidentu Lebrunu je bil končno predložen v podpis dekret o posebnih pooblastilih za državne oblasti glede kontrole nad občinskimi in medobčinskimi posli. 2oo nemških letal bombardira Varšavo London, 26. sept. s. Varšavski radio je zvečer objavil naslednje poročilo: Danes je 24. dan obleganja Varšave. Zadnjih 24 ur je bilo posebno strašnih. S presledkom dveh ur je 200 nemških letal neprestano bombardiralo mesto, prav tako težko topništvo. Vse javne zgradbe so v ognju. Kljub pomanjkanju vode delajo gasilci z največjo požrtvovalnostjo. Hrane primanjkuje. Med prebivalstvo je bilo razdeljeno meso več sto konj. priprave za sestavo nove poljske vlade Bukarešta, 26. sept. p. Kakor se je zvedelo iz poljskih krogov, se vršijo sedaj velike priprave za sestavo nove poljske vlade v emigraciji. Predsedstvo nove vlade naj bi nrevzel Paderewski. Važno vlogo naj bi v njej igral tudi general Sikorski. ★ Gandhi pri podkralju London, 26. sept. s. Iz Simle poročajo: Gandhi je imel danes triuren razgovor z indijskim podkraljem. To je že drugi razgovor od začetka vojne. Razširjena pooblastila japonske vlade Tokio, 26. sept. br. Japonska vlada je danes sprejela sklepe, s katerimi so znatno razširjena pooblastila ministrskega predsednika. Obenem je bilo sklenjeno, da se takoj uveljavi zakon o nacionalni mobilizaciji. Predsednik vlade je pooblaščen, da daje vsem podrejenim uradom potrebna navodila. Ustanovljeno je tudi posebno ministrstvo za trgovino, ki bo urejalo zunanjo trgovino Japonske po enotnih smernicah. Beležke Sreska seja JNS za mesto Ljubljano Včeraj je bila seja razširjenega sreskega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke za Ljubljano. Vodil jo je poslevodeči podpredsednik g. Rudolf Žitnik. Seja je bila izredno dobro obiskana ter so bili polnošte-vilno navzoči funkcionarji JNS iz vsega rjubljanskega območja. Poročilo o zunanjem in notranjem političnem položaju je podal dr. Albert Kramer, ki je posebno obravnaval sporazum s Hrvati in njegove posledice za celokupni notranje-politični razvoj. Njegova izvajanja, da je sporazum velik dogodek, ki bo. ako se bo lojalno izvajal in mu bo sledila modra državna politika. mogočno utrdil zavest usodne povezanosti Slovencev, Hrvatov in Srbov, so bila živahno odebravana. Dr. Kramer je poudaril, da bo mogoče rešiti problem preureditve države z ozirom na Slovence le ob sodelovanju vseh političnih faktorjev, ki skupno predstavljajo voljo naroda. Nobena enostranska akcija ne more voditi do pozitivnih uspehov, in nihče ne more izključiti, da rečejo napredni Slovenci, ki verujejo v jugoslovensko idejo, svojo soodlo-čujočo besedo. Na koncu svojega poldrugcurnega poročila je dr. Kramer v učinkujočih besedah podčrtaval dolžnosti jugoslovenskih rodoljubov v sedanjem težkem času: utrjevati v narodu samozavest, odločno pobijati vse poskuse defetistične propagande, dvigati vero v obrambno silo, življenjsko voljo in v bodočnost Jugoslavije, dopnnašati vse, da se utrjuje narodna vzajemnost. To naj bodo danes glavne naloge ne samo posameznika, temveč tudi vseh narodnih organizacij in ne v zadnji vrsti tudi politične organizacije JNS. Referat g. dr. Kramerja je bil sprejet z burnim odobravanjem. Dr. Andjelinovič pri Ljubi Davidoviču Drugi predsednik Jugoslovenske nacionalne stranke dr. Grga Andjelinovič je obiskal v soboto dopoldne šefa demokratske stranke Ljubo Davidoviča ter z njim dolgo konferiral o političnem položaju. Dr. Andjelinovič je podrobno informiral predsednika Davidoviča o stališču JNS na podlagi resolucije poslednje seje njenega glavnega odbora. Demokrati o položaju V Velikem Gradištu v požarevskem okrožju je bila v nedeljo okrožna konferenca zaupnikov Davidovičeve demokratske stranke. Glavni govornik je bil znani demokratski prvak dr. Božidar Markovič. V dveurnem govoru je razložil zunanji in notranji politični položaj. Dejal je, da je bila demokratska stranka ustanoviteljica bloka združene opozicije ter prva in najbolj odločna pobornica ideje sporazuma med Srbi in Hrvati. Stala je vedno na stališču, da je treba istočasno z rešitvijo hrvatskega vprašanja izvesti tudi obnovo demokracije in političnih svoboščin. Demokratska stranka ni v načelu proti sporazumu, ki sta ga sklenila dr. Maček in Cvetkovič, pač pa se ne strinja z načinom, kako je prišlo do sporazuma. Končno je razpravljal dr. Markovič tudi o demokratskih levičarjih okoli dr. Ribarja, ki vodijo sedaj neko akcijo na svojo pest. Rekel je, da ti ljudje ne bodo nikdar več sprejeti v vrste demokratske stranke »Hrvatski Sokol" ne bo več obnovljen Zastopniki bivšega Hrvatskega Sokola so objavili v snočnjih zagrebških listih izjavo, da hrvatsko narodno vodstvo še ni odločilo, komu bo poverilo moralno in telesno vzgojo hrvatske mladine. Junaku aH Bratstvu. Iz te izjave izhaja, da bivši Hrvatski Sokol vsekakor ne bo več obnovljen, kar se je dalo sklepati že po svoječasni izjavi dr. Mačka, ki smo jo zabeležili tudi v »Jutru«. Odstavitev vodstev OUZD na Hrvatskem Kakor nam poročajo iz Zagreba, so bili po odloku hrvatskega bana, k: opravlja po sporazumu tudi vse posle ministrstva socialne politike, na podlagi pooblastila v finančnem zakonu razrešeni svoje dolžnosti člani ravnateljstev in nadzornih odborov okrožnih uradov za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Splitu, Osijeku, Karlovcu, Dubrovniku in Sušaku. Komisarji bodo imenovani te dnu „Nova riječ" o potrebi reparacij pri policiji Zagrebška Vilderjeva »Nova riječ« objavlja v svoji rubriki o pobijanju korupcije dopis iz Beograda, ki pravi: Nešteti so prestopki, ki so jih storili policijski organi z zaščito raznih bivših režimov. Mislimo, da je čas za ukrepe, ki bodo pokazali vsej naši javnosti, da smo na novem potu. Takoj naj se odpuste iz državne službe brez pravice na pokojnino vsi policijski organi, ki so vedoma kršili in gazili zakon ali se posluževali pri preiskavah nedovoljenih sredstev: Odpustiti je treba ne samo tiste, ki so neposredno sodelovali pri takih dejanjih, nego tudi vse tiste, ki so ta način tolerirali ali celo priporočali. Objaviti je treba nemudoma proglas vsem policijskim uslužbencem, da se pri svojem delu strogo drže določil zakona. Za ugotovitev krivice treba stvarnih dokazov, ne pa z nasiljem izsiljenih priznanj. V policijski službi naj bodo zaposleni samo kvalificirani in res sposobni ljudje, Aretirati in zapreti se sme v bodoče državljan samo v primerih, ki jih zakon izrecno določa. Za vsako neopravičeno pridržanje v zaporu odgovarja osebno tisti, ki to postopanje odredi.« Samozvani tolmači Za starino »Obzorom« se je oglasila še »Hrvatska straža« in obsodila resolucijo glavnega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke. Glasilo msgr. Šimraka zatrjuje, da se je JNS samo »pritajila«, ker je ostala zvesta jugoslovenski misli in da bo pričela s politiko rušenja sporazuma, čim bo nastopila za to primerna prilika. Ne zdi se nam vredno polemizirati s »Hrvatsko stražo«, katere neresnost smo že ponovno pri-bili. Njeno brundanje in spletke še manj pomenijo kakor one starine »Obzora«, ki uradni pregled • poteku vojnih operacij na Poljskem Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo v soboto zvečer pregled o poteku vojnih operacij na poljskem bojišču. Pregled pravi najprej, da se je začela nemška vojska pripravljati na borbo s Poljaki že spomladi, ko so se množili znaki, da Poljaki resno računajo z vojno z Nemčijo. Nato objava nadaljuje: »Pričeli smo temeljito proučevati verjetne operacijske načrte poljskega vrhovnega vojnega vodstva na podlagi poljske stro-! ne vojaške literature, raznih novinskih .-lankov ter že storjenih vojaških ukrepov. Bila je cela vrsta posvetovanj med kance-larjem Hitlerjem in vrhovnimi poveljniki nemške suhozemske, pomorske in zračne vojske. Na osnovi teh posvetovanj, ki so se jih udeležili tudi šefi generalnih štabov teh vojsk, je bil izdelan končno operacijski načrt za nastop nemške oborožene sile. Po študiju poljskih virov se je prepričali nemško vrhovno poveljstvo, da poljsko vrhovno vojno vodstvo podcenjuje nemško vojsko. Poljsko vrhovno vodstvo je bilo v svojih operacijskih načrtih prepričano, da bo večina nemških sil vezanih na zapadno ironto ln da bo imelo zaraditega c;lo priliko prei. v ofenzivo Vodilna njegova misel je bila takojšnja osvojitev Cdanska ter napad na Vzhodno Prusijo od treh strani. V ta namen je razporedilo svoje sile takole: Prvo poljsko armado je postavilo severno od Varšave, kjer naj bi odbila morebitni nemški napnd . pozneje pa sama vpa-dla na ozemlje Vzhodne Prusije. Na levem krilu te varšavske armade je bila koncentrirana močna poljska armada v koridorju, ki naj bi krila bok varšavske vojske ter izvedla po zasedbi Gdanska vpad v Vzhodno Prufijo z zapada. Za zaščito operacij teh dveh armad je bila postavljena na Poznan iskern tretja, najmočnejša poljska armada, ki bi imela z boka napasti nemško vojsko prodirajočo v koridor. Njena naloga pa je bila tudi ogražati prodiranje nemške vojske z juga v Slezijo. Četrto poljske armado je postavilo vrhovno poveljstvo na ozemlju med Krakovom in Lvo-vom Njena glavna naloga je bila braniti pol »ska industrijska središča v Šleziji in v trikotu med Kielcami, Sandomirom in Ra-domom. Cilj nemške vrhovne komande je bil obkoliti in uničit: veliko poljsko vojsko v lok j reke Visle. V ta namen je bila celotna nemška vriska razdeljena v dve ve liki vojski, v južno in severno. Južna vojska je bila sestavljena 11 treh armad, severna pa iz dveh. Naloga južne vojske je bila prodret* do Vislt. zasesti Slezijo. vreči poljsko vojsko na prostoru med Krako-vem iu Lvovom nazaj proti Sanu ter preprečiti poznanjski poljski vojski možnost udarca z boka na proti Varšavi prodirajoče nemške kolone Severna vojska je imeia nalogo zasesti koridor prekoračiti Vislo, potem skupno z divizijami iz Vzhodne Prusi'e kreniti preti vzhodu ter poiskati stika z Icviin krilom ji žne vojske na njenem prodiranju proti Varšavi. Levo krilo severne vojske je imelo nalogo prodreti iz Vzhodne Prusije prekc rek Nareva in Buca za hrbet Varšave ter se tam združiti s kolonami južne vojske, prodirajočimi preko Visle in Sana za hrbtom poljske vojske proti črti Lublin-Brest Litovsk. Potek operacij, ki ;o zdaj končane dokazuje, da je nemška vojska v celoti izpolnila postavljene ji naloge.« predstavlja vsaj gotovo tradicijo, četudi nima nikogar za seboj in govori samo v imenu svojega direktorja. »Hrvatska straža« pa je brez vsake tradicije in njen direktor še toliko ne pomeni v hrvatskem javnem življenju kakor »Obzorov«. Nam je seveda razumljivo, čemu se zaganja »Hrvatska straža« v JNS. Pozablja samo, da so njene intrige kakor pleve v vetru. Kakor so ostale brez najmanjšega uspeha njene spletke proti enotnosti in slogi v vrstah Kmetsko-demokratske koalicije, tako bodo ostali brez rezultata tudi vsi njeni poskusi zanesti nezaupanje v odno-šaje med Jugoslovensko nacionalno stranko in KDK, katere vodstvo zna samo pravilno komentirati resolucije JNS brez samozvanih tolmačev »Obzorove« in Šimra-kove sorte. Reorganizacija invalidskega udruženja • V začetku prihodnjega meseca bo v Zagrebu glavna skupščina jugoslovenskega invalidskega udruženja. Predsednik osrednjega odbora Nedič je izjavil novinarjem, da bo osrednji odbor zahteval od glavne skupščine pooblastilo za popolno reorganizacijo udruženja v skladu z novo upravno razdelitvijo države. Za enkrat se še ne ve, ali se bo udruženje razdelilo na tri samostojne sekcije, ali pa bodo ustanovljena tri ločena udruženja, ki bi stvorila potem med seboj nekako zvezo. Dr. Stojadinovič in radikalna stranka Beograjski listi obširno popisujejo, kako si je hotel izposlovati bivši šef JRZ dr. Milan Stojadinovič po svojem padcu ponoven sprejem v staroradikalno stranko Ace Stanojeviča. Poslal je kmalu po zlomu svojega režima svojega brata Dragomira Stojadinoviča k Aci Stanojeviču, ki pa je odločno odklonil vsak razgovor. Pozneje se je oglasil Dragomir Stojadinovič pri tajniku glavnega odbora radikalne stranke Petroviču ter mu sporočil željo svojega brata, da bi se vrnil v okrilje staroradikal-ne skupine, h kateri se je bil štel, dokler ni posta! predsednik vlade. Petrovič je sporočil vsebino razgovora z Dragomirom Stojadinovicem Aci Stanojeviču, ki je nato osebno sprejel dr. Stojadinovičevega brata. V kratkem razgovoru mu je povedal, da ne more biti govora o povratku dr. Milana Stojadinoviča in njegovih prijateljev v vrste starih radikalov. Po tej odločni izjavi Ace Stanojeviča se je dr. Milan Stojadinovič odločil nastopiti s samostojno akcijo ter je sestavil svojo znano interpelacijo. Po informacijah beograjskih listov je po- skušal dr. Milan Stojadinovič še enkrat doseči spravo z glavnim odborom in sicer po objavi sporazuma med Cvetkovičem in dr. Mačkom. Poslal je nekemu članu Glavnega odbora dolgo spomenico, katero so podpisali tudi številni njegovi politični prijatelji. V spomenici razlaga svojo politiko in dokazuje, da se med svojim režimom ni pregrešil proti načelom programa Narodno radikalne stranke in da bi bila njegova največja želja vrniti se nazaj v okrilje glavnega odbora. Naletel pa je, kakor zatrjujejo beograjski listi, tudi tokrat na gluha ušesa. Nemške vesti o aretacijah angleških fašistov Nemški listi poročajo, da je bil v Londonu aretiran voditelj angleških fašistov Mo-sley, ki je vse do zadnjega govoril po shodih proti angleškemu vstopu v vojno. Dejal je baje še 1. septembra: »Ako želi Nemčija napraviti red na vzhodu ter zagotoviti tam tako potrebni mir, potem ji moramo želeti Angleži pri tem poslu samo vse najboljše. Angleži sploh nimamo nobenega interesa na tem, kaj se dogaja na vzhodu. Bojim se za angleški narod, če pojdemo sedaj v vojno. Angleški fašisti smo proti vsaki vojni in se borimo za mir z vsemi.« Skupaj z Mosleyem je bilo — po poročilih nemških listov — aretiranih še nekaj njegovih najožjih sodelavcev, ki bodo pri-deljeni sedaj oddelkom za utrjevanje in graditev zaklonišč proti letalskim napadom. Angleški in francoski listi o vsem tem doslej še nič ne poročajo. Tisoči milijard za vojno V zvezi z ugotovitvijo kancelarja Hitlerja v njegovem gdanskem govoru, da je Nemčija v zadnjih šestih letih porabila za oboroževanje 90 milijard mark, objavlja »Der deutsche Volkswirt« sedaj še podatke o oborožitvenih izdatkih Anglije. Francije in Poljske. Po teh podatkih so imenovane tri države v istem razdobju, torej v zadnjih šestih letih porabile za svojo oborožitev: Anglija 40, Francija 26 in Poljska 5 milijard mark, vse tri skupaj torej 71 milijard mark ali v našem denarju preko tisoč milijard dinarjev. Nemčija je po teh podatkih porabila več, kakor vse tri njene nasprotnice skupaj. To je razumljivo, ako se pomisli, da si je morala Nemčija v zadnjih šestih letih svojo oboroženo silo skoro na novo zgraditi, dočim so se one tri države postopno oboroževale že vso povojno dobo. Anglija za suhozemno vojsko do lanskega leta res ni mnogo žrtvovala, zato pa je tem več izdala za svojo mornarico. osaodarstvo Naša zunanja trgovina v zadnjem mesecu pred pričetkom vojne v Evrop! Carinska oddelek finančnega ministrstva objavlja podatke o naši zunanji trgovini v mesecu avgustu Podatki o izvozu in uvozu se nanašajo na zadnji mesec pre pri četkoni vojne v Evropi, ki nam je prinesla v prvi polovici septembra skoro popoln zastoj pri izvozu, kakor tudi pn uvozu, šele v drugi polovici septembra je pričela znova oživljati naša trgovina z inozemstvom, seveda v mnogo manjšem obsegu Velik izvoz v avgustu V avgustu se normalno prične naša izvozna sezona, letos pa so pričakovani vojni dogodki še po svoji strani vplivali na našo zunanjo trgovino. Tako smo v tem mesecu zabeležili izredno velik Izvoz, ki je po količini dosegel 382.990 ton (lani 348.168), po vrednosti pa 594.7 milijona din nasproti 461.9 milijona din v Istem mesecu lanskega leta. Po količini se je letos v avgustu naš izvoz nasproti lanskemu avgustu povečal za 10%, po vrednosti pa celo za 28.8%. V nasprotju z izvozom pa se uvoz v avgustu ni povečal, temveč je bil celo nekoliko manjši nego lani. V avgustu smo uvozili 111.104 tone blaga (lani 110.167) v vrednosti 415.9 milijona din nasproti 407.1 milijona din v lanskem avgustu. Naš uvoz se je torej nasproti lanskemu avgustu zmanjšal po količini za 0.9%, po vrednosti pa za 2.2%. Predvsem zaradi povečanega izvoza zaznamuje naša trgovinska bilanca za avgust prav znatno aktivnost, in sicer v višini 178.8 milijona din, medtem ko je znašala lani v avgustu aktivnost trgovinske bilance le 54.8 milijona din. Gibanje naše zunanje trgovine je bilo letos v prvih osmih mesecih naslednje (v milijonih din): avgust 19:' avgust 1SGS avgust 19^9 izvoz uvoz saldo januar 1939 319.1 378.3 — 59.2 febra ~-1939 339.5 402.1 — 62.6 mar 423.0 476.3 — 53.3 apr; 433.3 418.8 + 14.5 maj 466.5 424.1 + 42.4 junij 1939 432.5 428.3 + 4.2 julij 1939 408.0 433.8 — 25.8 avgust 1939 594.7 415.9 + 178.8 jan.-avg. 1939 3416.5 3377.7 + 39.8 « « 1938 3132.2 3456.0 —323.8 « < 1937 3960.0 3294.0 + 666.0 « « 1936 2333.7 2587.7 —254.0 « « 1935 2391.2 2323.4 + 67.8 € € 1932 1760.8 1822.8 — 62.0 agonov milj. din 8150 83.1 9578 90.8 11383 113.8 Po vrednosti znaSa povečanje izvoza lesa in gozdnih proizvodov nasproti lanskemu letu 1895, nasproti predlanskemu letu pa 37%. Kakor v prejšnjih mesecih nam kaže tudi statistika za avgust predvsem povečanje izvoza iesa v Italijo, in Madžarsko. V Italijo smo v avgustu izvozili 3097 vagonov lesa (lani v avgustu 2582; v vrednoti 23.5 milijona din (18 2>. v Madžarsko pa se je naš izvoz v avgustu povečal na 1536 vagonov (436) v vrednosti 11.4 milijona din (3.4). To povečanje Izvoza v rtalijo ln Madžarsko Je posledica ustavitve izvoza avstrijskega lesa na Italijansko in madžarsko tržišče Izvoz je Že v julijo nazadoval in je v avgustu dosegel le 1060 vagonov (lani 2587) v vrednosti 12.8 milijona din (28 2) Izvoz v Nemčijo je padel torej pod polovico lanskega izvoza. Znova pa se je dvignil v avgustu izvoz v Anglijo, ki se le v prvem polletju v splošnem slabo razvijal V avgustu smo izvozili v Anglijo 1190 vagonov lesa (1197) v vrednosti 14.9 milijona din (13.1) Precej se je povečal izvoz lesa v Egipt, in sicer na 770 vagonov (274) odnosno na 6.4 milijona din (2.4) ter izvoz v Belgijo na 740 vagonov (29) odnosno na 6.9 milijona din (0.3) V Grčijo smo izvozili 585 vagonov (608) v vrednosti 4.9 milijona din (4.4) Na podlagi nove trgovinske pogodbe izvajamo letos nekaj več lesa v Francijo. Ta izvoz je znašal v avgustu 216 vagonov (88) v vrednosti 3.9 milijona din M 4) Enaki razlogi, kakor pri Ttalill in Madžarski so bili merodajni za povečanje izvoza v Švico, kamor smo v avgustu Izvozili 249 vagonov (85) v vrednot 15 milijona din M 2> Znova ie pričel oživllati tudi izvoz v Nizozemsko. ki je v avgustu nara«pl na 160 vagonov (136) v vrednosti 22 milijona din (1.6) Nadalje sno izvozili v 2f.6 milijona din lesa (4.2), v Aliir za milijona din (1J) in v Albanijo za L8 milijona din (0.6). V prvih osmih mesecih letošnjega leta je dosegel naš izvoz lesa in gozdnih proizvodov 85.095 vagonov (lani 63.904), predi 79.879), vrednost izvoza pa je narasla na 736.8 milijona din, to je za 168.9 milijona din več nego lani, toda za 13.3 milijona din manj nego v istem razdobju predlanskega leta. Velik izvoz kovin in rod Kakor v juliju, Je bil tudi v avgustu naš Izvoz bakra Izredno velik. V preteklem mesecu smo izvozili 391 vagonov bakra (lani 157) v vrednosti 63.7 milijona din (18.8). Surovega svinca smo Izvozili za 2.3 milijona din (0.7), izkopov in rud pa za 38 2 milijona din (30.6). Izvoz cementa je nazadoval od lanski) 6.2 na 5.3 milijona din. Znaten Je bil 1ZV07 kalcijevega karbida ln clanamlda. ki Je do segel vrednost 8.2 milijona din (8.0). Naš uvoz surovin Uvoz bombaža je bil v avgustu sicei manjši nego lani ln je dosegel le 94 vagonov (lani 147), povečal pa se je uvoz bombažne preje na 143 vagonov (128) Uvoz volne ln volnene preje se je povečal na 52 vagonov (46), uvoz umetne svile pa na 22 vagonov (18). Kakor Je znano, je že prejšnje mesece uvoz surovih kož zaradi uvoznih omejitev padel na minimum. V avgustu se Je uvoz surovih kož nekoliko povečal na 26 vagonov, vendar je še vedno hudo zaostajal za lanskim letom, ko smo v avgustu uvozili 107 vagonov surovih kož. Premoga smo v preteklem mesecu uvozili 4567 ton (lani 4795), oljnih plodov in oljnega semenja pa 39 vagonov (36). Tudi v avgustu smo uvažali zgolj oluščen riž ln sicer 141 vagonov (147) v vrednosti 4.1 milijona din (4.5). Surove kave smo uvozili 66 vagonov (47) v vrednosti 4.8 milijona din (1.6). Tudi statistika za avgust zaznamuje uvoz sladkorja, ln sicer 224 vagonov v vrednosti 8.5 milijona din. Skopaj smo v julijo In avgustu uvozili 482 vagonov sladkorja za 17.6 milijona din. Naš obtok bankovcev se ni več znatno dvignil V prvem letošnjem četrtletju je naš izvoz po vrednosti zaostajal za izvozom v istem razdobju lanskega leta za 92 milijonov din. V maju se je naš Izvoz prvikrat zopet dvignil preko lanske višine. Tako je v prvih osmih mesecih dosegel vrednost 3416.5 milijona din, to je za 284.3 milijona din ali za 9.1% več nego lani v istem razdobja. Naš uvoz pa je znašal v prvih osmih mesecih 3377.7 milijona din, to je za 78.3 milijona din aH za 2.3% manj nego lani. Naša celotna trgovinska bilanca je za razdobje prvih osem mesecev postala aktivna in znaša za to razdobje izvozni presežek 39.8 milijona din; lani je bila naša trgovinska bilanca v istem razdobju pasivna za 323.8 milijona din, predlanskim pa Je bila aktivna za 666 milijonov din. Kakor je zboljšanje naše trgovinske bilance v zadnjih mesecih razveseljivo, tako se moramo na drugi strani zavedati, da se je ta ugodni razvoj s pričetkom vojne v Evropi ustavil ln moramo za bodoče računati z znatno skrčenim izvozom. Podrobnosti o izvozu v avgustu Povečanje skupne vrednosti izvoza v avgustu Je deloma pripisati večjemu izvozu pšenice. V preteklem mesecu smo Izvozili 6495 vagonov pšenice (lani v avgustu 4305) v vrednosti 110.3 milijona din (80.9). Izvoz koruze pa je bil manjši nego lani :Ln je dosegel le 382 vagonov (911) v vrednosti 4.6 milijona din (10.6). Precej je nasproti lanskemu avgustu nazadoval tudi izvoz otrobov, in sicer od 3.4 na 0.9 milijona din. Izvoz fižola se je povečal na 80 vagonov (63) v vrednosti 2.6 milijona din (1.3). Znatno se je nasproti lanskemu leto povečal Izvoz svežega sadja, ki se je povzpel na 27.9 milijona din (16.8) in Izvoz vina, M je dosegel 74 vagonov (24) v vrednosti 2.2 milijona din (0.9). Izvoz zdravilnih zelišč se je povzpel na 6.4 milijona din (3.8) in Izvoz konoplje na 16.9 milijona din (11.4). V avgustu smo prvikrat letos izvozili tudi nekaj tobaka, in sicer za 36.9 milijona din. Izvoz živine Medtem ko se je izvoz konj zmanjšal na 1116 glav (lani 4325) v vrednosti 2.3 milijona din (15.1) in izvoz goveje živine na 2203 glave (2717) v vrednosti 7.0 milijona din (9.8). se je izvoz svinj tudi v avgo-§ tu precej povečal, ln sicer na 31.604 glave (27.448) v vrednosti 50.6 milijona din (36.8) in izvoz drobnice na 8.6 milijona din (7.0). Izvoz žive perutnine se je zmanjšal na 4.1 milijona din (7.0), izvoz svežega mesa in zaklane perutnine na 10.0 milijona din (11.6), izvoz mesnih izdelkov na 4.9 milijona din (5.2). Izvoz svinjske masti pa se je dvignil na 10.2 milijona din (5.3). Izvoz jajc je bil manjši nego lani ln se je skrčil na 9.9 milijona din (15.9), izvoz perja in puha pa na 0.7 milijona din (1.7). Znatno je nazadoval v primeri z lanskim letom izvoz surovih kož, ln sicer od lanskih 23.9 na 6.4 milijona din. Večji izvoz lesa Izvoz gradbenega lesa v avgustu sicer nI dosegel enakega obsega kakor v juliju, ko je prekoračil 10.000 vagonov, vendar je bil večji nego lani v istem mesecu. V avgustu smo izvozih 9212 vagonov gradbenega lesa (lani 7515) v vrednosti 79.3 milijona din (68.1). Drv smo Izvozili v avgustu 296 vagonov (397), oglja 259 vagonov (127) nadalje 102.700 železniških pragov (81.395) v vrednosti 6.7 milijona din (3.8). lesnih izdelkov pa 3 4 milijona din (2.8). Ekstraktov za strojenje smo v avgustu izvozili za 5.5 milijona din (5.3). Celotni naš izvoz lesa ln gozdnih proizvodov je znašal v avgustu 11.383.000 ton v vrednosti 107.1 milijona din. Primerjava z izvozom v avgustu lanskega in predlanskega leta nam nudi naslednjo sliko: Najnovejši izkaz Narodne banke od 22. septembra zaznamuje le še razmeroma majhno povečanje obtoka bankovcev. Vse kaže, da je naš obtok dosegel najvišje stanje in da se bo pričel zopet krčiti, ko bo pričel denar zopet v večji meri pritekati v denarne zavode ln ga ljudje ne bodo več držali doma. Medtem ko se je naš obtok bankovcev v prejšnjih treh tednih povečal za 1344 milijonov din, zaznamuje najnovejši Izkaz le še nadaljne povečanje za 63.8 milijona din. Obtok je dosegel 22. t. m. višino 8754.1 milijona din (lani 6452.3). Za zboljšanje situacije na našem denarnem trgu pa je značilno nadalje povečanje naložb na žirovnih računih pri Narodni banld za 68.9 na 974.4 milijona din. V zadnjih štirih tednih je bilo gibanje obtoka bankovcev in privatnih žirovnih naložb naslednje (v milijonih din): 22. avg. 1939. 31. avg. 1939. 8. sept. 1939. 15. sept. 1939. 22. sept. 1939. bankovcev obtok 7346.1 7986.2 8486.5 8690.3 8754.1 naložbe pri v. žir 822.7 605.5 639.0 905.5 974.4 Posojila so se v tretji četrtini septembra povečala le še za 34.1 milijona din, tako da so dosegla 2427.8 milijona din (lani 1694.7). V zadnjih štirih tednih, ko Je Nar rodna banka dajala denarnim zavodom na razpolago večja denarna sredstva za Izplačevanje vlog, se Je celotno stanje posojil pri Narodni banld povečalo za 598 milijonov din. Med aktivaml se je v najnovejšem izkazu pojavila nova postavka, in sicer na osnovi uredbe o specialnih blagajniških zapisih za narodno obrambo. Teh blagajniških zapisov je doslej Narodna banka eskon-tirala za 153 mili j. din. ZTata podlaga se v tem tednu ni spremenila, pač pa so neko- liko nazadovale devize Izven podlage, ki st se skrčile za 21.8 na 510.1 milijona din (lani 422.9). Gibanje klirinških računov z inozemstvom Najnovejši izkaz Narodne banke o stanju klirinških računov na dan 22 t m zaznamuje med aktivnimi kliringi nadaljne povečanje salda naših klirinških terjatev Nemčiji za 0.14 na 14.12 milijona mark (202 milijona din). Saldo naših klirinških terjatev v češko-moravskem pro-tektoratu, ki je sredi septembra narasel na 24.3 milijona K, pa te sedaj popustil na 24.0 milijona K (36 milijonov din) Nemčija nam skupaj s protektoratom dolguje v kliringu 238 milijonov din. Saldo naših klirinških terjatev v Madžarski je nekoliko nazadoval, in sicer za 0.3 na 39.5 milijona din. saldo naših klirinških terjatev v Turčiji pa za 0 05 na 17.69 milijona din. V rednem kliringu z Bolgarijo se je saldo naših terjatev povečal za 0.03 na 1.28 milijona din. Med pasivnimi kliringi zaznamuje naš klirinški dolg v Italiji v tretji četrtini septembra nadaljne povečanje, in sicer za 1.10 na 137.2 milijona din. Saldo našega dolga Poljski se je nebistveno povečal na 26.9 milijona din, naš klirinški dolg v Rum uniji pa se Je v tem tednu znatno dvignil od 3.0 na 7.1 milijona din Saldo našega dolga v turističnem kliringu z Bolgarijo Je ostal na nespremenjeni višini 1.6 milijona din. Naš dolg v likvidacijskem kliringu s Švico se je skrčil za 0.11 na 1.12 milijona švicarskih frankov. naS dolg v likvidacijskem kliringu z Belgijo pa ie ostal na dosedanji višini 1.42 milijona belg. Gospodarske vesti = Pred trgovinskimi pogajanji z Nemčijo. V zvezi z bližnjim sestankom jugo-slovensko-nemškega koordinacijskega odbora je bila včeraj seja naših članov tega odbora. Minister za trgovino in industrijo Andres je sprejel predsednika nemške trgovske zbornice v Berlinu Miii.er.ja in lemškega delegata v nacionalnem komi-eju jugoslovensko - nemške trgovinske bornice v Beogradu Frencha. Zastopnika lemške trgovine sta imela z ministrom laljši razgovor o vprašanjih trgovskih sti-ov med Nemčijo in Jugoslavijo v zvezi bližnjimi trgovinskimi razgovori, ki se 7« '45 155 »8« 117 50 do 122 5« baški, sremski beli brez vreč novi 310 — 320. Otrobi: baški v Jutastih vrečah 105 - 107; sremski 102 - 104; Novi sovjetski vojaški zakon V brzojavnem delu našega lista smo že poročali o novem ruskem vojaškem zakonu, ki ga je pred kratkim sprejel vrhovni svet sovjetov na predlog ljudskega komisarja za vojsko Vorošilova. Danes navajamo po »Neue Ziircher Zeitung« nekaj podrobnosti o njem. Novi ruski vojaški zakon zasluži z več vidikov največjo pozornost. Prejšnji zakon iz leta 1930 je Izključeval iz vojaške obveznosti razne osebe, kakor »kulake« to »po meščanski miselnosti okužene elemente«. Ker pa so bili medtem, kakor je Izjavil komisar Vorošilov pred vrhovnim svetom, »odstranjeni poslednji ostanki meščanskega razreda ter tvorijo odslej delavci, kmetje to izobraženci eno samo produktivno družbeno skupnost*, ni bilo nobenega razloga več za ohranitev prejšnjih omejitev. Zato razširja novi vojaški zakon vojaško obveznost na vse sovjetske državljane brez razlike ln izjeme. Od prejšnjega pa se novi zakon razlikuje tudi po tem, da je za nabore znižana starost od dosedanjih 19 na 18 let, s čimer se bo število vojakov zvišalo, obenem pa mižalo število onih, ki imajo kot poročeni pravico do posebnih podpor. Najmlajši letniki bodo že letos pozvani pod orožje. Službena doba se od dosedanjih 2 do 3 let podaljša na 3 do 4 leta, pač po panogi vojske, za službo v rezervi pa se zviša starostna meja od dosedanjega 40. do 50. leta starosti. Deset najstarejših letnikov bo v primeru vojne uporabljenih le za tako zva-no etapno službo. V utemeljitvi k tej določbi je rečeno, da je to »zelo velikega pomena za primer, da bi bila Rusija zapletena v kako vojno, kar Je zelo mogoče«. Končno Je treba še pripomniti, da so odstranjeni poslednji ostanki teritorialnega rekrutiranja to je na splošno uveden odslej kadrskl sistem. Dr. Gdbbels o cenzuri V razgovoru z novinarji je nemški propagandni minister dr. Gobbels ostro obsodil novinski režim na Angleškem in je med drugim dejal: «Ne želim slediti metodam britanske informativne politike, ki s svoje cenzuro otežkoča vsako novinsko delo. Moja naloga ni v tem da oviram, temveč da vam dajem možnosti za novinarsko udejstvjvanje. Moje postopanje morda prihaja od tega, ker sem prepričan, da bo novinarstvo propadlo, ako pride v roke oblasti in cenzure Smatram tudi, da mi nihče ne more očitati, da sem kdajkoli žalil političnega nasprotnika.« Poroka. V soboto 23. t. m. se je poročil ' gospod dr. Hleronim Hrobat, živlnozdrav-nik iz Dobravelj na Viparskem, z gdč. Da- I1 rinko Jamškovo iz Ajdovščine. Čestitamo. Srebrna poroka. Obdana od svojih ožjih prijateljev praznujeta danes v Trstu svojo srebrno poroko zakonca Ema to Josip To-mažič, ki sta si s pridnim delom svojih rok pridobila spoštovanje vseh, ki ju poznajo. Prisrčne čestitke in mnogo sreče za bo-1 dočnostl