Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
list izhaja vsak dan rajun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravnifitvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12*50 četrtletno . . . K 6 80 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust
Posamezna štev. stane 10 h.
SteV. 159- Telefonska številka 65.
Celje, v petek, dne 16. julija 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Protekcija in korupcija pri spodnještajerskih sodnijah
(Interpelacija drž. posi. Franja Robleka in tov. na njegovo ekscelenco pravosodnega ministra v državnem zboru dne 17. junija.)
Koruptno gospodarstvo v sodrih okrožjih Celje in Maribor je znano. Pogosto se ga je že javno grajalo, po časnikih in v visoki zbornici. Vendar pa isto od leta do leta napreduje. Zdi se nam, da se tiste skrivnostne sile, ki odločujejo pri imenovanju sodnijskih uradnikov v omenjenih okrožjih, prav nič ne ozirajo na to, da se nastavijo zmožni in v vsakem, tndi jezikovnem oziru sposobni sodniki, temveč skrbijo le za zanesljive nemško - nacijonalne strankarje.
V ostalih deželah zastopajo Nemci z vso silo prepričanja načelo, da se smejo v krajih, koder stanuje nemško prebivalstvo, nar.tavljati le nemški sodniki. Pri nas pa pozabljajo to načelo in vsiljujejo s pomočjo vlade odnekdaj slovenskemu prebivalstva na Spodnjem Štajerskem in Koroškem nemške sodnike, ki so strankam popolnoma tuji, ne poznajo njihovega jezika, šeg, navad in nazorov in ne kažejo tudi nobenega veselja, da bi jih spoznali. Pač pa jim leži v prvi vrsti na srcu pospeševanje nemških društev in nemško-nacijonalne politike.
Samo na ta način si moremo razlagati, da je vsako razpisano sodniško mesto že vnaprej določeno kakemn Nemcu ali renegatu in da nima razpisovanje sploh nobenega pomena več. Kajti slovenski sodniki, ki nočejo postati odpadniki od svojega naroda, sploh ne pridejo na Štajerskem in Koroškem vpoštev, temveč le na Kranjskem.
ìtesto da bi se skrbelo za even-tnelno potrebni naraščaj ljndi, ki so popolnima zmožni slovenskega jezika, s štipendijami in adjuti kakor se je
to svoječasno godilo, so se upeljali takozvani jezikovni tečaji. V teh bi se naj baje vzgajali uradniki, ki bi bili sposobni za službovanje v slovenskih krajih in deželah. Ako bi se stavila zahteva, da se ne sprejme n kogar v omenjenih okrožjih k sodnijski praksi, ki bi ne izkazal potrebnega znanja slovenskega jezika v zrelostnem spričevalu, bi gotovo pravosodna uprava ne bila v nobeni zadregi; prosilcev bi se oglasilo več ko dovolj. Tako pa se pošilja mlade ljudi v Celje in Maribor, ki nimajo najmanjšega znanja slovenščine, če le izrazijo željo, da hočejo kedaj služiti na Spodnjem Štajerskem.
Ti ljudje delajo malo, ker se jih ravno ne da porabiti. Pri civilnih in kazenskih zadevah je namreč v pretežni večini slučajev potrebno znanje slovenskega jezika. Tako prìde do tega, da malo število slovenskih praktikantov in avskultantov opravlja dvojno in morebiti tudi trojno delo v primeri z onim, katerega opravlja enako število nemških praktikantov. — Ti mladeniči niso zmožni spisati sprejemljivega nemškega zapisnika ali sodbe. V njihovem delu kar mrgoli napak in bi se kaj tacega sploh ne smelo nuditi strankam. — Nagnjenja o izpopolnjenja svojega znanja pa pri teh mladih ljudeh ni prav nobenega. Tega tudi ne smatrajo kot privilegirani Nemci za potrebno, saj vedo, da dobe kakor hitro pride na nje vrsta, kako dobro mesto ob železnici na Štajerskem in Koroškem, četudi služijo strankam v javen zasmeh, ker se ne morejo z njimi sporazumeti.
Slovenski prosilci, če so že na vrsti za imenovanje, pridejo kvečjemu na Kranjsko in jim je potem popolnoma nemogoče, da bi prišli na ŠtajersKo v enako službo. Avskultanti nemškega političnega mišljenja pridejo takoj na dobra mesta, n. pr. v Ljutomer, Gornjo Radgono, Ptuj (kjer se nahaja med osmimi sodniki le eden Slovenec, katerega se je komaj in komaj pred 2
letoma tje imenovalo), Brežice, Šoštanj, Slovensko Bistrico in Slovenjigradec. Brez vsakega ozira na kvalifikacijo in starost imajo nemški prosilci vedno in povsod prednost pred slovenskimi n«. Štajerskem in Koroškem. In sicer imajo tem prej prednost, čim gotoveje se zna, da bodo imela nemška bojna društva v dotičnih krajih z njimi dobre sodelavce in da bodo nasprotovali slovenskemu nradovanju. Zaupanje ljudstva do take sorte nradnikov se od dne do dne manjša; prebivalstvo ne more zaupati takim možem, ki so politično njegovi največji sovražniki.
(Konec jutri.)
Politična kroniko.
z Bodoča usoda Slovanskejednote.
Pod tem naslovom je prinesel „Den" od 15. t. m. uvodnik, v katerem pravi, da to vprašanje zasluži, da se z njim kar najskrbnejše pečajo slovanski politiki. Pomen obstanka Slovanske jednote se je najbolj jasno pokazal, ko je zaradi pooblastilnega zakona navstal v nje vrstah razkol ter so se Nemci veselja kar tresli, da ta mogočna opozi-cijonalna organizacija razpade. O pomenu slovanske opozicije nam tudi jasno pričajo besede, katere je zapisal dr. Ebenhoch: „Nevarnost, da se osnuje velik slovanski blok, visi v zrakn. Politika Nemcev mora imeti to smer, da taki blok zapreči. To bi bilo mogoče doseči s premišljeno zmernostjo in z modrim samozatajevanjem. Osnovanje velikega slovanskega bloka, kateri bi obsegal vse slovanske stranke, bi bilo poguba parlamenta (!)" (Bolje bi bilo, ako bi g. dr. Ebenhoch dejal, da oi tak slovanski blok pomenil konec nemške samovoljnosti. Nemci so pa že taki, da se jim zdi življenje nemogoče, ako bi morali respektirati poleg sebe ravnopravne slovanske narode kot jednakovredne činitelje v državi.)
„Den" nadaljuje, da se vrši seda v Slovanski jednoti huda kriza, ki je navstala vsled obstrukcije čeških agrar-cev in slov. klerikalcev. Slovanska jednota je bila osnovana kot opozicijonalna stranka ter je dobila pri svojem krstu v vezilo nalogo: poraziti Bi 6-nerthovo vlado z opozicijo, obstrukcija pa je bila izrecno izključena. Bil je to posebno vodja slovenskih klerikalcev dr. Šusteršič, kateri je pri povstanku Slovanske jednote kategorično izjavljal, da bode združena slovanska opozicija z resno in sistematično opozicijo brez vsake obstrukcije pobijala Bienerthovo vlado. Proti obstrukciji je govoril v Slov. jedn. razlog, da bi obstrukcija stališče Bie-nerthove vlade samo poboljšala. Naenkrat je pa postal dr. Šusteršič oče in apostol obstrukcije proti poobla-stilnemu zakonu in češki agrarci in radikalci so se mu dali zapeljati ter so šli za njim." Razpor v Slov. jednoti so zanesle torej obstrukcijsktf stranke. Mogoče bode postaviti Slovansko jed-noto zopet na zdravo podlago samo, ako se obstrukcijske stranke streznejo in svojo zmoto spoznajo. „Den" sodi, da so češki agrarci že na tej poti, ker „Venkov" piše, da je predsednik Slov. jednote bil pozvan, naj poleti skliče zastopnike Slovanske jednote na posvetovanje, katerega se bodo udeležili tudi Poljaki. „Venkov" sklepa iz tega, da se nameravajo tudi Poljaki pridružiti slovanski opoziciji tako, da bode Slovanska jednota združevala v sebi zastopnike vseh slovanskih narodov. „Den" svari agrarce pred novimi zmotami. Ako hočejo obstrukcijske stranke na jesen nadaljevati obstrukcijo, je čisto izključeno, da bi kak Poljak pristopil k Slovanski jednoti, kajti prej bode gosposka zbornica obstruirala ko Poljsko kolo. To naj obstrukcijske stranke pomislijo in če jim je kaj na tem ležeče, na organizaciji slovanske
LI STE K. #
Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 87
Češki spisal Svatoplnk Cech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje.
Naš junak je samo zmigaval z glavo in s tem odgovarjal, toda glasu ni dal od sebe nobenega.
Medtem, ko je gospa Würflova pripravljala v kuhinji nekaj gorkega in krepčilnega, je slekel gospod Brouček na gostilničarjev opomin svojo onesnaženo obleko in se je ogrnil v župan gospoda Würfla. V tem zgodnjem času — naš moderni Diogen je zapustil svoj sod ob osmih zjutraj — ni bilo k sreči na vikarki nobenega gosta.
Šele ko se je gospod Brouček z okusnim zajutrekom pokrepčal, popil dva vrčka plzenca in se zopet oblekel v svojo osnaženo obleko, se mu je pri tretjem vrčku razvezljal jezik. Mogel e povedati vsaj glavne obrise o svo-
jem čudnem dogodku. Gospod Würfel je sicer osupel poslušal, toda hkrati je majal z glavo, kakor bi ne veroval in je bil na koncu odločno proti temu, da bi bila v gostilniških prostorih ali kje blizu kaka luknja, skozi katero bi lahko padali gostje v srednji vek.
Na njegovo prošnjo pribijem z ozirom na bojazljive goste vikarke doslovno njegov protest in dodam, da se je pozneje sam gospod Brouček po skrbnem raziskavanju prepričal o popolni varnosti vikarke in njene okolice; toda vkljub temu ostaja tudi on pri svojem in daja vsem znalcem podzemeljskega stavbarstva ^ premislek, ako je mogoče priti iz Würflove gostilne v globoki tajni hodnik pod Vltavo drugače kakor skozi luknjo.
Gospodu Broučku je žal, da je vhod v podzemeljski hodnik tako naenkrat zginil brez sledu, toda tega mu je žal le z ozirom na ogromni zaklad kralja Vaclava — od katerega podari v slučaju, da se vendar najde, velik del društvu čeških pisateljev „Maju" in si s tem pridobi za pisatelje gotovo
več zaslug nego s kako obljubljeno kritiko o sedanji literarni krizi. Drugače mu pa prav nič ne diši pogledati drugič skozi ono luknjo v petnajsto stoletje in ne svetuje niti bralcu napraviti takega izleta.
Vkljub knram po pol groša, lososom, medici in nekterim drugim ugodnostim srednjega veka je zapustila doba husitska v gospodu Broučku zelo slab utis, nele vsled pomanjkanja vžigalic in vilic, merila časa s sipo, metlic za lase, moškega krila in podobnih barbarskih neumnostij, ampak tudi vsled drugih, še mnogo slabših stvarij.
Gospod Brouček ni nasprotnik takozvanega rodoljubja, dokler ostane to v gotovi meri; naj Čehi govorijo med seboj češko, hodijo v češko gledališče, naj podpirajo češka društva, naj vstanavljajo narodne slavnosti in naj makari zbirajo denar za narodna podjetja — seveda nikdar pri hišnih posestnikih, ki si ne morejo privoščiti v sedanjih hudih časih takih nepotrebnih izdatkov. Drugače pa je vrgel gospod Brouček sam, kakor smo že povedali,
lepe krajcarje narodnim strelcem za Osrednjo matico in je bil tudi dvakrat na narodni slavnosti, kjer je izpil na tihem piva za pet kričečih narodnjakov.
Ampak tako, kakor hnsiti, da bi človek iz rodoljubja ali iz kakega dragega namena dajal svoje premoženje ali celo svoje življenje, to je vendar gotova blaznost. Vsak razumen človek mora le hvaliti, da je gospod Brouček prestopil od Pražanov k Taboritom, ker se mu je zdelo, da si s tem svoj položaj zboljša (to je bilo krasno zboljšanje!!) in da se je izdal pred domne-vanimi nemškimi križarji za Nemca, da bi tako ohranil narodu svoje življenje. Za poJobne stvari imamo sedaj kvečjemu papirnati časnikarski sramotni oder, ki je zgubil vsled neprestanih, izdajalstev naših politikov skoro ves vpliv. Ako bi sedaj vsakega, ki tako dela, vrgli namesto v časnike takoj v sod, bi postalo hitro izdelovanje sodov najbolj izdatna obrt.
Konec prih.
opozicije, naj se odrečejo dosedanji po-grešeni obstrakcijonistiški taktiki. Samo tako bo mogoče, da se razmere v Slovanski jednoti ujasuijo.
z Predsednik parlamenta. Kršč. socijalci se pečajo s vprašanjem, koga naj izvolijo v novem zasedanju za predsednika. Dr. Pattai se jim zdi premalo odločen, zato nameravajo v prihodnjem zasedanju postaviti dr. Ebenhocha za kandidata na predsedniško mesto.
z Narodna zveza je razpadla. „SI. Narod"' pojasnjuje ta dogodek v uvodniku od 15. t. m. Razpad Narodne zveze je posledica samovoljnega postopanja dr. Šusteišiča, kateri je na svojo pest začel obstrnkcijo, ne da bi se bil prej posvetoval z drugimi skupinämi, združenimi v Slovanski jednoti. Dr. Šusteršič je sploh tako manevriral, da je bilo treba vsakokrat sejo pretrgati, ko bi Slov. jednota imela storiti kak važen sklep. Tudi Šusteršičevo postopanje v vseučiliškem vprašanju in njegova zahteva, naj se razveljavi izvolitev dr. Ploja v delegacije, kakor tudi njegovo neresnično poročilo o pogajanjih obstrukcijonistov z ministerskim predsednikom so dali povod temu razpadu. Zveza Jugoslovanov je posi. dr. Laginjo in dr. Ploja pooblastila, da sestavita, ako se jima zdi vredno, izjavo. ki bi pojasnila, kdo je kriv, da je Narodna zveza razpadla. — Tako piše „SI. Narod", mi dostavljamo, da bi bilo zelo potrebno, da- se vsa stvar oficijelno pojasni. Pojasnila si želimo tudi glede vseučiliškega vprašanja, kajti ako je dr. Šusteršič zahteval ustanovitev treh slovanskih univerz, se nam to ne zdi nič tacega, da bi se nam kar lasje ježili. Baš nasprotno, mi vidimot v tem le kulturni minimum slovanskih narodov v Avstriji, za katerega se že desetletja borimo. Te tri univerze so vendar le: druga češka univerza v Brnu, slovenska v Ljubljani in rusinska v Lvovu. Zahteva sama je torej popolnoma upravičena in tudi skromna — vpraša se samo, ali je bilo umestno spraviti to vprašanje na dnevni red ob tej priliki, zato prosimo pojasnila o tem.
z Nemčija. Zvezne vlade pozdravljajo novega kancelarja, v katerega stavijo svoje polno zaupanje ter se nadjajo, da bode vladalo med njimi in stotako prisrčno razmerje kakor medi njimi in knezom Bülowom. Novega kancelarja pozdravlja nacijonalnoliberalno časopisje prav hladno. V političnih krogih prevladuje prepričanje, da ostane kurs državne politike nespremenjen.
z Revolucija v Perziji. Položaj je zelo resen. Evropejcem ne grozi od strani revolucijonarcev nikaka nevarnost, pač pa baje od strani šahovih pristašev. Oficijozni listi ruski pišejo, da Rusija ne bode nič več storila, da bi vzdržala šaha na prestolu. Nemški listi poročajo, da je šahov položaj naravnost obupen. Ruski in angleški poslanik silita šaha, naj se z revolu-cijonarci pogodi, on se pa trdovratno brani.
z Sveta vojska proti Rusom. Ogorčenost prebivalstva proti Rusom je v Perziji splošna in velika. Duhcvstvo ščuje ljudstvo, naj začne sveto vojsko proti Rusom in naj bojkotira rusko blago.	__
Dnevna kronika.
a Avstrija — predbojevnica ger-manizma. Vsenemški listi v rajhu so zopet razburjeni, to pot zaradi „slo vanske nevarnosti". Sedaj pišejo, da obstoji „Slovanska jednota" v državnem zboru iz bande zarotnikov. „Tu gre za globoko ukoreninjeno zaroto vseh panslavistiških elementov v Avstriji, zarote, katere niti se stekajo v Petrograd in Moskvo... N o v o s 1 o-vanstvo kot tako vodi boj protiAvstriji, zavezniciNem-
čije in predbojevnici germa-nizma na jugovshodu Evrope. To je v resnici dragoceno in znamenito priznanje, da je današnja avstrijska vlada kot zastopnica Avstrije, „predbojevnica germanizma na jugovshodu Evrope." To si treba dobro zapomniti.
a Domača obrt na Moravskem. Na
Moravskem pripravljajo prihodnjo zimo razstavo domače obrti, ki je po celem Moravskem zelo razširjena. Obrtni nadzorniki so nabrali iz te stroke ogror men materijal, ki je bil objavljen, v dveh debelih knjigah. Na Moravskem se peča z njo do 100.000 ljudi t. j. skoro 5% vsega prebivalstva. V tej domači obrti se izdelujejo: noži, lesena posoda, pohištvo iz zakrivljenega lesa, tapeti s trstja, palovi gumbi itd. Posebno razširjeno je pa tkalstvo. Samo v okolici Brna se peča 13 tisoč delavcev na domu s tkalstvorn. Zaslužki v tej stroki so pa neizmerno majhni. Oče, mati in sin zaslužijo celo leto skupaj komaj 430 do 440 kron, kar je komaj dovolj za krompir. Ti reveži mesa niti ne vidijo, v nekaterih krajih niti suhega kruha ne, otrokom do 6. leta ne morejo kupiti druge obleke ko srajco, zato ne pridejo ti revčki v zimskem času po pet do šest let iz zaduhle sobe na zdrav zrak. V drugih krajih izdelujejo gumbe z niti ter zasluži pri tem delu po 24 do 30 vinarjev na dan. Beda je nepopisua. Češki odsek obrtnega sveta si prizadeva, da bi tem revežem njih stanje zboljšal in v tem ga podpirajo tudi društva in posamezniki.
Dopisi.
Kam gremo na počitnice? — Na Gorenjsko! — Slovani vf slovanske Alpe. Bližajo se pov čitnice, čas, v katerem se vsak rad razveseliuje in razvedri. Marsikdo premišljuje, kam naj gre letos na počitnice. Vsako leto je vabila nas Slovane krasna gorenjska stran na Kranjskem, letos pa naj ima to vabilo dvojno moč in veljavo. Odkar teče bohinjska železnica, so Gorenjci zelo napredovali. Pričelo se je veselo prometno tekmovanje. Starejše hotele so večinoma povečali ali* prenovili. Tu omenimo le hotel „Mah-i: gart" v Ratečah, „Razor" v Kranjski i gori", „Šmerc" in „Triglav" v Moj-'* strani, „Triglav" na Jesenicah, popol-1 noma moderniziran hotel in penzijo * „Dobrava" na Blejski Dobravi prii Vintgarju. Bled sam danes lahko , mirno tekmuje z drugimi večjimi kopališči. Fini hotel „Toplice", dobro znani hotel v „Triglav" g. Peternela, krasno prirejeni hotel „Petran", na novo sezidani veliki hotel „Europa" in cela vrsta restavracij in vil spričujejo, kako velike korake dela na Bledu tujski promet. O Bohinju, kateri je tudi po zimi izkazal svojo magnetično silo, pa od vseh strani prihajajo priznanja in sicer tudi od odličnih tujcev, ki vsi hvalijo izvrstno postrežbo. Tu je v novejšem času nastala cela vrsta hotelov, ki se vsi izvrstno vodiio. Krasna hotelska skupina „Triglav" bode — kakor ču-jemo — letos gostila odlično gospodo. Tu nas torej pričakuje izborna zabava in izvrstna kuhinja. Hotelir g. Seidel je najel za sezono dunajskega kuharja, njegova izvrstna, pristna vinska klet je pa že itak priznana. Cene so izdatno znižane. Cela penzija je od 7 K naprej. To slovansko akcijsko podjetje moramo podpirati, ako smo rodoljubi. Zakaj bi šli v tujino, v starikave in semtertja prav zanikarne in drage gostilne, ko je vendar med Slovenci tako krasno in lepo. Izvrstni hoteli „Rodica", „Markež", „Bistrica", „Mencinger" in v najnovejšem času tudi hotel in penzija „Turist", nudijo tujcu in domačinu v Bohinjski Bistrici vse to, kar bi dobili drugod in še veliko boljše in cenejše.
Gosp. Ravhekar je letos hotel „Zla-torog" popolnoma dograditi in njegova hotelska skupina na koncu Bohinjskega jezera in v bližini slapa Savice ima tako znamenito in divno lego, da jo tudi v tirolskih Alpah le redkokje najdemo. Tudi drugod po Gorenjskem se je mnogo zidalo in pripravljalo in vidi se, da Slovenci res z zdravim razumom in veseljem pripravljajo vse za letoviš-čarje. Omenimo naj le še hotel „Legat" v Lescah, „Šturm" v Polj-čah, „Basti" in„Kunstelj" vRa-d ovij i ci. Letos bodemo tudi v mnogih gostilnah vživali vspehe ljubljanskega gostilničarskega tečaja, pri kate-
rem je bila udeležena večina boljših gorenjskih gostilen.
Rekli smo, da mora imeti letos Gorenjska dvojno privlačno silo. Eno privlačnost smo že omenili s tem, da smo opozorili na velik napredek goren j skih h o telo v i n gostilen, druga moč, ki nas mora pa z elementarno silo napotiti na Gorenjsko v letovišča, so politične razmere, v katerih^ Slovani živimo. Naša dolžnost je, da se ' ne vsiljujemo v tuje kraje, kjer nas ne marajo in zaničujejo in da podpiramo v prvi vrsti domačo podjetnost, ki mnogo trpi pod s e d a j n i m i napadi naših nasprotnikov. Gorenjska naj postane letos rendez-vous slo vanske i n tel ige n ce iz v seh slovanskih krajev, potem bodemo še le preverjeni in prepričani, kako lepa je slovenska zemlja in kako prijetno se da med brati Slovenci živeti. Torej na svidenje na Gorenjskem!
Iz Aarhusa na Danskem.
(Izvirni dopis.) Danska dež e Ina razstava v Aarhusu je bila nedavno otvorjena. To je pa po 20 letih prva danska razstava, na kateri vidimo, kako neizmerno se je Dansko razvilo v poljedelskem in industrijal-nem obziru. Znano je, da stoji Dansko, kar se poljedelstva in še posebno živinoreje tiče, na čelu vseh civiliziranih držav. Danski poljedelec se ima za to zahvaliti svoji pridnosti, delavnosti in nadarjenosti v prvi vrsti, poleg tega pa tudi izbornim in mnogoštevilnim ljudskim in visokim šolam, na katerih je bil odgojen po načelu: „pomoč, samopomoč", t. j. na kateri je bil naučen ne zanašati se na druge ampak le na svoje primerno vzgojene in izvežbane moči. Teh načel so se poprijel! tudi danski industrijalci in obrtniki in uspeh je bil ta, da je ni več industrijalne in obrtne stroke, v kateri bi bilo Dansko dandanes navezano še na tujino. Da, tudi v industriji in obrti je Dansko danes zavzelo že v mnogih strokah če ne naravnost vodilno, vendar pa častno mesto med velikimi narodi. Omenim naj le danski porcelan in dansko knjigoveštvo. — Danske kraljeve tovarne za porcelan "kakor tudi tovarne tvrdke Bing & Gröndahl se lahko merijo z vsako drugo tovarno te stroke na svètu. Isto tako zavzema danska knjižna obrt in sicer kar se tiče tiska, ilustracij, tipografske oprave in vezanja knjig zelo odlično mesto med najkulturnejšimi narodi na svetu. Največ zaslug za to je pridobila 1. 1888. ustanovljena strokovna šola „Fareningen for Boghaand-värk" (Družba za knjižno obrt) pod vodstvom znamenitega Hendriksona.— Krasno razvita je tndi železniaarska industrija na Danskem in se je tudi v tej stroki Dansko popolnoma osvobodilo od inozemstva ter producira doma Vse, karkoli potrebuje, od najbolj preprostega orodja do najbolj kompliciranega stroja. Vse to vidi obiskovalec razstave v Aarhusu ne morda v številkah in diagramih, ampak v naravi pred seboj. Razstava obsega kompleks 11.000 kvad. metrov, ter je umeščena v mnogoštevilnih paviljonih ob morskem bregu. Razne stroke so razdeljene po paviljonih. Odlično mesto zavzema seveda poljedelstvo ter z njim združeno vrtnarstvo, k tema se druži posebna razstava gozdarstva in ribar-stva. V nekoliko posebnih zgradbah nam je podana živa slika malih gospodarstev na Danskem, društveni dom s knjižnico in čitalnico; v treh malih hišicah je postavil „Tehnologiški institut v Kodanju" vzorne delavnice za mizarje, kovače in lončarje, v katerih se deia s pomočjo motorjev. Nadalje vidite na razstavi tudi uzorno mlekarno, v kateri se s pomočjo strojev mleko obdeluje.
S kratka, ta velezanimiva deželna razstava nam daje priliko ogledati si življenje in delovanje danskega naroda v poljedelstvu, v industriji in obrti ter si tako vstvariti jasni pregled cele kulture tega malega a občudovanja vrednega naroda. Pred dobrimi štiridesetimi leti je bil danski narod na bojnem polju pobit. Zmagoslovno Prusko ga je brutaliziralo in nikdo ni ne z mezincem ganil v njega obrambo, zdelo se je, da je zgubljen in da ne bode mogel ubraniti ne svoje državne ne kulturne samostojnosti. A prišlo je drugače. Ko so ga mogočni tega sveta zapustili, spomnil se je danski narod samega sebe, začel je delati in dvigati zaklade, ki so
dosedaj ležali zakopani v njegovem duhu in njegovi zemlji. Iu danes, po štiridesetih letih stoji ta 2 in pol miljona duš broječi narod v najprednejši vrsti največjih in najboljih kultiviranih narodov na svetu. Oprostil se je gospodarski popolnoma od tujine a tudi njegovi umetniki, literati in znanstveniki, zavzemajo med umetniki in znanstveniki svetovnih narodov častno in večkrat vodilno mesto; danski poljedelci so prvi na svetu in učitelji vsem drugim, danska dežela pa, ki je bila še pred štiridesetimi leti med najsiromašnejšimi, je danes med najbogatejšimi, najsrečnejšimi in najkulturnejšimi deželami tega sveta, da morda prva med njimi. To čudo je danski narod zvršil iz svoje moči, brez tuje pomoči, da tudi proti volji, proti 'intrigam in nasprotstvom mogočnih svojih sosedov. S tem je dal danski narod sijajen vzgled vsem malim narodom, kako morajo delati, da pridejo do svojega cilja, do svobode, do kulturne, materjalne in končno tudi do politične samostojnosti. Tajnost tega vspeha tiči v geslu: „Pomoč samopomoč". Ako bodo moji rojaki to modrost razumeli in si jo vzeli k srcu? Kdor pa utegne, naj gre letos v Aarhus in v Kodanj, da se na svoje oči prepriča, kak kulturni velikan je lahko samo dva in pol miljona broječi narodič, ali kakor bi rekli naši nemškutarji, „narodna trščica". Pridite sem in učite se od Dancev, kako mora mali narod delati, da bode živel^tudi proti volji in celo na jezo samo številnih velikanov. Ne število, kvaliteta pojedincev tvori velikost narodov, to nas uči danski narod in to kličem svojim rojakom v spomin.
Društvene vesti.
v 8. avgusta v Ormož, na koncert in ljudsko veselico ! Posrečilo se je pridobiti za ta dan izborno izvežbano sre-diško godbo. Tudi hardeška požarna bramba je obljubila polnoštevilno sodelovati, ter prevzela vse priprave za red in varstvo. Obširen vspored se sestavlja in pride v kratkem v tisk. — Nekaj izza knlis: Kot krotitelj divjih zverin nastopi domači junak; ime morebiti prihodnjič. Razstavljeni bodo nabiti topovi iz rusko-japonske vojske v mini-jaturi; v to razstavo bode samomorilcem vstop prepovedan.
v Iz Hrastnika. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Hrastnik-Dol, priredi dne 18. mal. srpana veliko ljudsko veselico s predstavo „Lepa Vida" drama v petih dejanjih. Igra se vrši pod kozolcem g. Fer. Roš na Hrastniku, kjer se vrši po igri vrtna veselica. Pri veselici igrajo si. čitalniški tamburaši. Vrle dame boda v paviljonih skrbele za točno postrežbo gostov. Za zadostno zabavo bode skrbel odbor, za dobro kaplico pa gostilničar. Pri posebni godbi se bode tudi plesalo. Prosi se druga bližnja društva naj se na to prireditev blagohotno ozirajo.
V nedeljo vsi na sokolsko veselico v „Sokolski dom" v Gaberju. Na sporedu je nastop sokolov, godba, petje, ples, v paviljonih bodo stregla Ijubeznjiva naša dekleta z jedjo in pijačo. — Vstopnina prostovoljna.
Na zdar!
Štajerske novice.
o K občnemu zboru narodne založbe. Da nadaljujemo o občnem zboru lastnice celjskega narodnega časopisja, opozorimo na zanimivo poročilo načelstva o izdatkih. Tu vidimo, kako se pri listih skrbno varčuje z nagradami za sotrudnike, saj a* v prvem polletju niti 1000 K ni izdalo za korespondenčni urad in brzojavke ter nagrade dopisnikom. Iz tega je razvidno, kako ogromno delo imajo na ramenih naši uredniki in drugi dopisniki, ne da bi za to hoteli imeti nagrado. Iz tega se pa tudi vidi, da vzrok slabega finančnega stanja ni slabo gospodarstvo. Da lista gmotno ne stojita trdno, je samoobsebi umevno, saj še velike stranke kakor klerikalna s „Slovencem", socijalistična z „Ar-
beiterwille" itd. dolgo časa niso prišle na zeleno vejico, ampak so se vzdrževali ti listi z izvanrednimi podporami. Omenilo se je na občnem zbora, kako bi nam ravno socijalni demokrati morali biti vzgled navdučene požrtvovalnosti za vzdrževanje lastnega časopisja. In ni res, da bi pri nas ne smeli uveljavljati istih načel. Naše narodno časopisje bode imelo za naše narodno občinstvo tem večjo vrednost, čim bolj si bode javnost v svesti, da je to časopisje skapna last naroda, da se ima zahvaliti narodnemu občinstvu za svoj razvoj in napredek. Soglasno je bil torej občni zbor mnenja, da ni ideal-nejše naloge za narodnega Slovenca na Štajerskem, nego storiti vse, kar more. za gmotno ojačenje „Narodnega dnevnika" in „Narodnega lista". S tem ne bodemo škodovali drugim koristnim podjetjem kakor n. pr. naši šolski družbi, saj se mora nasprotno ravno ta zavedati, da ima edino v naši stranki zmiraj najbolj požrtvovalne dobrotnike. Občni zbor narodne založbe je bil soglasno mnenja, da bi bila le napačna sramežljivost, če bi ne povedali javnosti na vsa usta, da je nujno potrebno priskočiti narodni založbi v Celju z izdatnimi prispevki na pomoč. Narodna zbirka za utrjenje časniškega sklada narodne založbe je torej trenutno najvažnejša narodna zadeva za napredne Slovence na Štajerskem.
v „Liberalna narodnost". Pod tem naslovom blati znani kaplan ljutomerske napredne Slovence po ljubljanskem „Slovencu", češ, da so samo ovira napredovanju slov. živi ja v Ljutomeru in da so oni krivi, da je v Ljutomeru še toliko nemških napisov. Tema nasproti je treba le dvoje konstatirati: 1. da se politika tamošnjih klerikalcev nikakor ne obrača proti Nemcem temveč da je doslej ruval kaplan Škamlec in njegovi oprode vedno le proti napred-njakom. Prišlo je celo tako daleč, da so klerikalci v okr. zastopu glasovali proti podpori za „Sokola", ki*je gotovo najodličnejše narodno društvo v Ljutomeru in je doslej še samo ono priredile res velike, manifestacijske narodne slavnosti. Kar je sedaj slovenskega v trgu, so ustanovili oni, ki so sedaj v naprednim takoru ali vsaj ne stojijo v klerikalnih vrstah. 2. klerikalci vedno trdijo da so in tudi so gospodarji v okolici. Je tedaj samo odvisno od narodne zavednosti njihovih pristašev, da zginejo nemški napisi v Ljutomeru. Ker pa si ne upajo ničesar storiti proti Nemcem, hujskajo proti naprednim narodnim trgovcem in obrtnikom. Za strankarske hujskarije je klerikalcev vedno dovolj,- kjer se pa gre za narodne zadeve in boje, tam pa naj delajo na-prednjaki, ki morajo biti objednem odgovorni za vse klerikalne grehe. Zato hi pač bilo primernejše pisati o „klerikalni narodnosti". Glede podpor od „Südmark" pa le z imeni na dan ! Splošno sumničenje je sicer glavna lastnost klerikalnih „tintenstrolchov", in najsi bodo tndi bolj izobražene sorte — a med poštenjaki je obsojanja vredno. Le z imeni na dan.
z Olikano „Stražo" prosimo, naj nam pojasni, kako jo to, da so zve-zarski poslanci sedaj, ko je šlo za ljudske interese, kakor za socijalno zavarovanje i. t. d. i. t. d. obstruirali na svojo pest, oziroma na komando dr. Šusteršiča, torej brez pomoči slovenskih liberalnih poslancev, da pa proti proračunu niso mogli obstruirati, „ker so jih zapustili slovenski liberalni poslanci."
Da pa ne pride bistroumna ,Straža' iv zadrego, ji to kar mi sami pojasnimo. Rekrute in državni proračun imenujejo klerikalni junaki „državne neobhodnosti" in klerikalni manifest pravi: „državi smo dali, kar je bilo
potrebno", to se pravi, da dr. Šusteršiču ne pokvarimo karijere in da ga pred „merodajnimi in odločilnimi" krogi ne spravimo v neugodno luč, bomo glasovali za rekrute in pustimo državni proračun, tak patrijotizem ne more ostati nenagraden. Proti ljudskim „neobhodnostim" pa prav lahko obstruiramo, za to nas bode naše „Bogu in državi zvesto, značajno ljudstvo1' celo proslavljalo kot neupogljive značaje in neustrašene borilce za njegove koristi. Naši listi, župniki in kaplani bodo vso stvar tako prelagali in zasukali kakor bo nam prav in dobro. Tako smo dozdaj še vedno postopali in ostanemo tudi zanaprej verni svojim načelom in upamo, da bo že na jesen naš glavar dr. Šusteršič ekscelenca in vsemogočni minister". Naše „Bogu in državi zvesto in značajno ljudstvo" se bode pa tudi potem lahko obrisalo za svoje koristi, to pa „Straži" in Korošcu ni prav nič mar, da le dr. Šusteršič doseže, po čemer že tako dolgo hrepeni.
o „Vladno" časopisje. „Slov. Gospodar" trdi, da priobčuje „Narodni Dnevnik" vestno iz vseh avstrijskih vladnih listov glasove proti klerikalnim poslancem na Slovenskem. Hvala lepa za poduk ! Doslej namreč res nismo vedeli, da so „Čas", „Den" in „Arbeiter Zeitung" vladni listi . . . Sicer pa uredniku pri „SI. Gosp." radi odpustimo, ako klolasari take neumnosti; saj še omenjenih listov nikoli ni videl, kamo-li da bi vedel, kako pišejo! Saj še bolj učeni „Slovenec" ne ve, da je „Veflkov" glavno glasilo njegovih čeških agrarnih zaveznikov v obstrukciji. Danes namreč trdi, da je „Venkov" glasilo čeških radikalcev. Pa klerikalcem je vse prav, samo da se udari po naprednjakih; dobro je samo to, da je klerikalna neumnost in nevednost prav tako velika kakor hudobnost.
o Somišljenike v , ormoškem okraju opozarjamo na velik političen shod narodne stranke, ki se vrši v nedeljo dne 18. jul. ob 3. uri pop. na trgu v Središču. Govorita g. deželni poslanec dr. Kukovec in g. dr. Anton Božič. Udeležite se mnogoštevilno shoda!
o Zabavna večera. Jutri priredi „Delavsko podporno društvo" zabavni večer v društvenih prostorih. Govori g. Iv. Prekoršek o delavskem vprašanju. Nastopi tudi prvič društveni tamburaški zbor. — „Slovensko trgovsko društvo" priredi jutri zvečer zabavni večer za svoje člane in prijatelje v „Skalni kleti". Se bode tudi kegljalo.
o Javno oznanjevanje bojkota. Knjigovodja tukajšnje mestne hranilnice Pinter, ki poučuje v gremijalni šoli o menjicah in menjičnem pravu, se je baje v šoli večkrat tako izrazil, kakor da v slovenskih denarnih zavodih vloge niso varne. S tem je posredno priporočal bojkot slov. denarnih zavodov. Ti se sicer takih groženj prav nič ne boje, a značilno je tako predrzno govorjenje v javni šoli. G. Pinter gotovo dobro pozna razmere pri nemški hranilnici celjski. Naj bi se raje enkrat povprašal, kako je io, da so vloge v tem nemškem zavodu tako naglo padale? Menda vsled velikega zaupanja, ki ga goji prebivalstvo do nemške hranilnice?
o Konkurz je dovolilo okrožno sodišče v Celju za premoženje nepro-tokoliranega trgovca Mateja Zeleznika v Laškem trgu. Konkurzni komisar je okrajni sodnik v Laškem trgu, začasni upravitelj konkurzne mase pa g. dr. Kolšek, odvetnik v Laškem trgu.
o Lastno telovadno društvo nameravajo ustanoviti celjski socijalisti. S tem zgubi že itak ubogi nemški „Turnverein" vse zmožnejše telovadce.
v Imenovan je veterinami asistent Karl Kordula v Ptuju za provizor. živinozdravnika. —- Povišan je vodniški učitelj Alojz Vavroh v Mariboru v 8. plač. razred.	'
o Nekaj o okrajni bolniški blagajni v Laškem trgn. Škandalozne razmere vladajo pri bolniški blagajni za laški okraj. Uradni jezik te bla-gajne je popolnoma nemški, dasiravno ni pri njej nobenega nemškega uda. Uradniki blagajne nam pošiljajo popolnoma nemške plačilne naloge, a če se kdo brani takšne sprejeti, se mu grozi s kaznijo. Za vsak večji kraj ima olagajna postavljene takozvane kontrolorje, kateri naj kontrolirajo obolele delavce, ude te blagajne. A gorje bolanemu revežu, če ga ne najde tak kontrolor v postelji. Oblastno se zadere nad njim, zakaj da ne počiva, si to *notira" in ubogi delavec je ob par soldov bolniške podpore, kontrolor si pa s tem zasluži svitlo kronco. Res, čudno se nam zdi, kako se more takšnemu človeku verovati, zdravniku pa ne. Velikokrat se zgodi, da se kak ud blagajne pobije ali sploh zboli. Nekaj časa leži, a potem mu pa postane dolg čas, zleze iz postelje, gre okrog hiše, prime mogoče za kakšno delo, pa pride krog ogla „gospod" kontrolor in — skupaj sta. Kontrolor je za eno krono bogatejši, revež delavec je pa zastonj plačeval celo leto v blagajno. Pa naj bi še vse bilo, samo da bi nam blagajna nastavljala za kontrolorje ljudi, ki bi stvar res razumeli, ne pa n. pr. takšnega človeka, kot ga imamo pri nas v Hrastniku. Ne le da je mož pri tem poslu hudoben, je tudi zabit, da mu ga ni para. Ta človek (čevljarski pomočnik) sliši na ime ta pijani Štefan in je bil izključen iz našega gasilnega društva radi nedostojnega vedenja.. In ta naj potem nas obrtnike in delavce kontrolira? Slovenski obrtniki in delavci iz Hrastnika in Trb6-veìj, stopite na noge ter napravite enkrat red pri bolniški blagajni. Ne bo^ dite takšne metle! Proč z nemškim uradnim jezikom, z nemškim zdravnikom (v Hrastniku imamo izbor-nega slov. zdravnika) ter % nemšku-tarskimi kontrolorji!
o Ciril in Metod. Vrlema narodnjaku H. Stavbarju v Framu je povila ženka dva dečka, katera je dal na naš narodni prazniš krstiti za Cirila in Metoda. Naj bi odrastla za odlična in vrla Slovenca!
v Koncert v Središču. Na čast deželnemu poslancu g. dr. Kukovcu priredi v nedeljo popoldne središka narodna godba pri Horvatu koncert pod osebnim vodstvom g. Fr. Serajnika.
v Za „narodni sklad" je nabrala gospodična Betka Blažinčičeva od birm-skih botrov in botric v domači gostilni na Bizeljskem K 9'50. Vrli narodni gospodični našo zahvalo!
o Iz Brežic. Ko se je imel lansko leto meseca novembi a vršiti tukaj protestni shod proti dogodkom v Ptuju, Cefju in Mariboru, poklicalo je c. kr. okrajno glavarstvo v Brežice kar dve stotniji pešcev in eden eškadron konjenikov baje v zarstvo nemškutar-skega prebivalstva pred nameravanimi napadi od strani Slovencev in Hrvatov. Da ne bi imeli brežiški nemškutarji tako klavernih uspehov pri svojih prireditvah, kakor navadno, vabijo po vseh nemških listih svoje brate na pomoč njim (den von den Slovenen bedrohten Deutschen). Ker se dogajajo skoraj dan za dnevom (Kočevje, Celje itd.) naravnost tolovajski napadi na Slovence in njih imetje, vprašamo c. kr. okrajno glavarstvo, ali je ukrenilo za turnersko slavnost dne 18. t. m vse potrebno v varnost slovenskega prebivalstva in slovenskega imetja v Brežicah ?
o Velik požar. V Zabovcih blizu Sv. Marka niže Ptuja je pogorelo včeraj 6 hiš z ^gospodarskimi poslopji vred. Zgorelo je tudi mnogo že spravljenega sena. Ogenj je nastal baje zaradi slabega dimnika pri neki svinjski kuhinji.
o Vzorni red pri poštnem nradu v Slov. Bistrici. — Pred kakimi 14 dnevi je poslal nek mariborski .trgovec zavitek razglednic v vrednosti 10 K nekemu naročniku v Slov. Bistrico. — Kljub večkratni reklamaciji prizadetih, ga pošta v Slov. Bistrici ne more in ne more najti. Ali je zginil? Zanimalo bi nas to izvedeti!
v To je seveda nekaj drnzega ! Ako kupi kje na Pohorju kakšen Slovenec gozd in iz njega počasi prodaja les, kriče takoj vsi nemški listi o „kranjskih izkoriščevalcih"; kaj druzega je seveda, ako pridejo Italjani ali Nemci iz Gradca in gozdove vsled naklonjenosti nemških gozdarskih uradnikov popolnoma uničijo. Te dni je kupil neki tovarnar Stössl iz Gradca 212 ha gozda pri Sp. Dravogradu. Mislimo, da ne za zabavo in sprehode. Sedaj pa molčijo nemški lističi..
Kranjske novice.
a Promocija. Promoviran bode v četrtek, 22. jul. v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča doktorjem prava odvetniški kand. Oton Fettich - Frank-heim iz Ljubljane. Častitamo!
a Za distriktnega zdravnika v Postojno je imenovan gosp. dr. E m i 1 Vašek.	4
a Nad 20.000 narodnih kolkov Ciril-Metodove družbe je že razpečal od lanskega septembra picolo v „Nar. kavarni" v Ljubljani, Ivan Kogej. Čast vrlemu dečku!
a Automobilno društvo se snuje za Kranjsko.
a Čudnega občinskega odbornika imajo v Sp. Šiški pri Ljubljani v osebi nekega penzijoniranega drž. železničarja Distra, ki se mu je kot pohabljenca priznala 90% na penzija in mora po Statutu biti vedno že ob 9. zvečer v postelji.
a Meteor je padel 5. t. m. na grofa Margherija posestvo v Št Petru pri Novem mestu. Ljudje so se takrat prikazni ustrašili in niso šli takoj sedaj pa že dolgo brezuspešno iščejo.
Horoške novice.
Posestvo na prodaj. V Logi vasi, pol ure od Vrbe ob Vrbskem jezeru na Koroškem, prodaja gospa Tilda Plišek kmetijo (20 oralov z lepimi travniki in gozdi.) Na prodaj je dalje 31 oralov obrežna Stabnarjeva posest v Rožnavi pri Blatnem gradu na Koroškem. Slovenski kupci, pozor!
Primorske novice.
.v Za stavkajoče v Ajdovščini je
priredila N. D. O. v Trstu minolo nedeljo slavnost v Barkovljah, ki je jako lepo uspela in bo gotovo prinesla stavkajočim nekaj gmotne podpore.
v Toča je minolo [soboto po noči hudo pobila po zapadni Istri zlasti krog Buj in Umaga.
v Naraščanje narodne zavednosti v koperskem okraju. Pred 25 leti je bilo v okraju Koper le 8 slovenskih učiteljskih moči. Dne 14. tm. pa se je vršila okrajna učiteljska konferenca in se je vršila tudi volitev zastopnika učiteljstva v okrajni šolski svet. Pri prvi volitvi je dobil italjanski kandidat 49, slovenski 51 glasov; 7 jih je bilo razpršenih. Pri ožji volitvi je dobil Italjan 55, Slovenec 52. Torej samo za tri glase v manjšini. To je znak lepega napredovanja narodne zavednosti v Istri. —
Slovanski zapiski.
v Vatroslav pl. Jagič — Krapini.
Znani učenjak — slavist Vatroslav pl. Jagič je poslal 8. t. m. na ravnatelja gimnazije v Krapini jako navdušeno pismo, v katerem pozdravlja Krapino in se toplo spominja njenega največjega sina, preporoditelja Hrvatske, dr. Ljudevita Gaja. Hrvatski listi pozivajo, naj bi bil ta pozdrav znamenje, da se ob priliki velike Gajeve slavnosti v Krapini vsi Hrvati brez razlike pol. mišljenja najdejo v Krapini, naj bi jih stoletnica Gajevega rojstva osvežila, ojačila in složila, da se provedejo Ga-jevi veliki načrti.
Obrambni vestnih.
z Odgovor Roseggerju. Za obrambni sklad družbe sv. Cirila in Metoda so se nadalje zavezali plačati po 200 K naslednji p. n. gg.: 66. Gruntar Josip, odvetnik v Tolminu; 67. Neimenovan iz Škofje Loke; 68. dr. Gosak Tone, odv. kandidat v Ljubljani; 69. „Akademiki"4 (skupina) v Gradcu; 7Q. Demšar Goj-mir, c. kr. notar v Postojni (plačal na račun 50 kron); 71. dr. Oton Fettich-Frankheim v Ljubljani; 72. Starkež Marija, kuharica v Ljubljani (plačala na račun 40 K); 73. skupinp. rodoljubov v Gorici (plačali 200 K); 74. Splošno slov. žensko društvo v Ljubljani; 75. Šifrer I., mestni uradnik V Novem mestu.
z Iz Brežic ob Savi. V nedeljo, dne 11. t. m. nabralo se je pri ožjem omizjn v gostilni Franceta Zorko na tukajšnjem kolodvoru 10 K za Ciril-Metodovo družbo, ki so se poslale na vodstvo v Ljubljano.
Fo svetu.
a Siczynski, morilec gališkega namestnika Potockega, je pomiloščen v dvajsetletno ječo.
a Menih — operni pevec. V Flo-renci je nastopil v Verdijevem Trouba-dourju nov, izboren tenorist, ki je bil dosedaj menih. Imennje se pater Francesco Burroni in kritika mn obeta sijajno karijero.
a Roman v rodbini dunajskih Roth-schildov. Najmlajši sin barona Alberta Rotschilda, Oskar R. je 12. t. m. nag-loma umrl, zadela ga je kap na možganih. V informiranih krogih pa pripovedujejo, da se je mladi Oskar zaljubil v njih guvernanto. Ko je odslužil enoletno vojaško službo, je očetu povedal, da želi vzeti guvernanto za ženo. Oče ga je poslal na pot okolu sveta. Ko se je sin povrnil s potovanja je očetu svojo željo ponovil. Oče pa ni hotel o tem nič slišati. Prišlo je med očetom in sinom do trdih besed in ker mu oče nikakor ni hotel dovoliti k tej ženitvi, se Je Oskar Rothschild ustrelil.
a Sokolski dom v Valaškem Mezifici na Moravskem je 11. t. m. z inventarjem vred pogorel. Škoda znaša 60.000 kron; kako je ogenj nastal, se ne ve.
najnovejša brzojavna in telEfoniUnyo^ila.
Prestolonaslednik o svojem potovanju na Rumunsko. z Dunaj, 16. julija. (Brž. „N. D.") „Reichspost" poroča danes: Prestolonaslednik Franc Ferdinand se je vrnil izredno zadovoljen s svojega potovanja. Zlasti so ga veselili dokazi prijateljstva pri sprejemu v Sinaji, o katerem govori ganjen in vesel. Sklepati smemo, da so se uredile v pogovoru prestolonaslednika z rummskim ministerskim predsednikom tudi važne politične zadeve. (To je, govorilo se je med drugim tudi o trgovinski pogodbi. Radovedni smo, kako bo prestolonaslednik vplival na tek tozadevnih poga;anj v parlamentu.)
Antidinasti čno gibanje v Srbiji.
z Berlin, 16. julija. (Brz. „N. D.") „Deutsche Tageszeit." poroča iz Bel-
grada, da razširja nek „odbor za osvo-bojenje Srbije" v topolovskem.okrožju, kjer ima dinastija Karadžordževidev največ pristašev, oklice, naj bi srbsko ljudstvo odstavilo kralja Peti a. (Ta vest bode najbrž časnikarska raca. Op. ur.)
Različne novice.
o Dunaj, 16. julija. (Brz. N. Dn.) Na otoku Lobau v Donavi so našli včeraj v grmovjn skrito truplo 50 letnega moža. Po osebnem popisu soditi, je to bivši ravnatelj kreditne zadruge „Merkur" na Dunaju, Romacner, kateri je povzročil konkurz zavoda.
o Bolcan, 16. julija. (Brz. N. Dn.) Na Velikem Venedigerju je presenetil sneženi metež ravnatelja Geislerja iz Berlina. Mož je zmrznil.
o Dunaj, 16. julija. (Brz. „N. D.") Sedaj se je menda posrečilo najti prvi sled tatu iz poštnega urada na mino-ritskem trgu. V nekem hotela notranjega mesta je stanoval na dan tatvine nek tujec, ki se je vpisal pod imenom Hengelsohn. Govoril je angleški in slabo nemški. Isto popoldne, ko se je tatvina zgodila, je poravnal okrog 5. ure svoj račun in izjavil, da se pelje v Prago. Dognalo se je pa, da je čakal v neki kavarni blizu kolodvora Južne železnice na vlak in da je govoril z nosačem prtljaga naenkrat tekoče nemški. Sedaj se išče sled tega neznanca. V Prago se seveda ni peljal.
v London, 16. julija. Podmorski čoln „C" je trčil z neznanim parnikom skupaj in ntonil z vsem moštvom, enim častnikom in 14 mornarji.
v Dunaj, 16. julija, Iz Pariza poročajo, da so se vršili v severnozapad-nem delu francoske Kongo-kolonije hudi boji z domačini, ki so se uprli. Padlo je tekom bojev nad 300 črncev in več francoskih vojakov.
Revolucija v Perziji.
v Berlin, 16. jdl. Reuterjev biro
poroča iz Teherana včeraj: Kakor Ču-jemo, je dal poveljnik ruskih čet v Teheranu streljanje ustaviti. Tudi boji med šahovimi četami in bahtijari so prenehali. Proti večeru so napadle ša-hove čete severozahodno trdnjavico pri mestu, pa so se morale umakniti. ,
a London, 16. julija. (Brz. „N. D.") ReOterjev biro poroča iz Teherana danes dopoldne: Šah je zbežal v ras k o poslaništvo. O tem se je obvestil tudi angleški poslanik v Teheranu.
a Dunaj, 16. julija. (Brz. „N. Dn."). Iz Teherana poročajo: Boj med nacionalisti in šahovimi četami za mesto Teheran je sedaj končan. Šah o ve čete so se počasi umaknile. Šah se je prepričal, da nima ne v glavnem mestu ne drugod pristašev in da opira svojo oblast le še na svoje vojsko, od katere je pa tudi velik del revolucijonamega mišljenja. — Zato misli sedaj na odpoved prestola.
Veleizdajski proces v Zagrebu.
96. dan razprave.
Nadaljevanje zaslišanja Gj.
N a s t i č a.
Nastič obširno pripoveduje, kako se je revolucijonarni odbor v Bel gradu sporazumeval z onim v Bosni potom obt. Bekiča in Živkoviča, dalje o konferencah v Belgradu, ponavlja iz brošure „Finale" svoje trditve o bombah v Kragujevcu; pravi dalje, da revola cijonarni statut ni delo samo Milana Pribičeviča, ampak da ga je smatrati kot nekak program srbijanske vlade in merodajnih faktorjev v Bosni. V Belgradu je še več društev z istimi cilji kakor „Slov. Jug". Pravi dalje, da srbi janska'vlada podpira mnogo oseb in listov, ki imajo svrho, da delajo zanjo „štimungo" v inozemstvu. Z obzirom na trditev „Obzora", da se je on — Na-
stič — nekoč razgovarjal z drž. pravd. Accurtijem, to odločno zanika, istotako )obija trditev „Obzora", da je prišel že v Srbijo kot agent-provocateur. Nato mu stavi drž. pravdnik razna vprasa-nia glede revolucij. Statuta in o kon-!erencah, na katerih se je o njem sklepala. Nastič odgovarja, da se je o re-voluc. štat. sklepalo -v ,Slov. jugu', M. Pribičevič ga je na podlagi teh sklepov sestavil. Slika dalje razmere v Sr-}iji kot skrajno zastrupljevalne, nemoralne in nesvobodne. Pravi da ima vse revolucionarne delo svojo oporo v dinastiji Karagjorgjevičev in njihove podkuiljene vlade. Nato se zagovarja proti' nekaterim napadom v javnosti, kar pa je brezpomembno.
Danes pridejo na vrsto vprašanja zagovornikov, v prvi vrsti dr. Hinkovič; njegovo izpraševanje se z napetostjo pričakuje.
Narodni gospodar.
X. poročilo o stanju hmelja v drugih krajih.
Norimberk, dne 13. julija 1909. Vreme se je za spoznanje zboljšalo. Včeraj je sijalo celo nekaj časa solnce in do danes zjutraj ni deževalo. Danes pa je zopet oblačno in tudi deževati je začelo. Rastlina je komaj do polovice — k večjemu do % visokosti drogov oz. žic, ima le šibke trte brez panog, listi pa so polni uši in črne rose. Hmeljska rastlina je videti otožna in ne kaže nobenega veselja do na-daljnega, plodonosnega razvijanja. — Tndi najugodnejše vreme ne bode za-moglo popraviti zamujeno. Včeraj je bilo 250 bal hmelja prodanih; cene gredo vedno višje.
Schnaittach, dne 12. jul. Že nad 30 let nismo imeli tako slabega hmelja, kakor letos. Ker je že pozno in ker je hmelj poln uši, ni upati, da bi se kaj popravil in zboljšal.
Tettnaug, 12. jul. V Herrenbergu, Rottenburgu in Horbu je hmelj bolan, sajav in je v rasti zelo zaostal. Tndi pri nas se hmelj ni zboljšal. V niža-vah je črn, v višjih legah je holjši, če je tudi mnogo slabih nasadov vmes. Nadejamo se le polovice lanskega pridelka.
Munderkingen (Virtemberško), dne 12. julija. Mokromrzlo vreme je povzročilo, da bode le malo ali prav nič hmelja.
Hagenau (Alzacija) 12. julija. Od našega zadnjega poročila se stanje ni spremenilo; dan za dnevom dežuje in je tako mrzlo, da nekateri ljudje v sobah kurijo. Ugodno vreme bi zamoglo še nekaj zboljšati; a kaj naj se zboljša, ko je do obiranja hmelja ile še nekoliko tednov — rastlina pa še nizka in brez panog.
Knitečhitz (žateški okraj), 12. jul. Vkljub izdatnemu dežu postaja stanje vedno slabše. Dosedaj zdravi hmelj postaja tudi ušiv in gotovo je, da je 75% navadnega pridelka že zgubljenih.
Most (Belgija), 11. julija. V pred-prodaji plačujejo tukajšnji kupci po 85, 90, 95 in 100 frankov za 50 kg
(l frank = 95 vin.); za to ceno se je v minolem tednu precej hmelja pred-prodalo. Vreme je od meseca majnika obupno. Rastlina je slaba, neednako razvita in pnlna uši.
London, 10. jnlija. Kupčija je živahna in cena gre kvišku. Vreme je hmeljski rastlini skrajno neugodno. Dolgotrajni dež zabranjuje škropljenje in škodljivega mrčesa je vedno več. Le pri ugodnem vremenu prišli bi morda do polovice navadne množine — a pri slabem vremenu skrčila se bode ta polovica še prav izdatno.
Novi Jork (Amerika), 11. julija. — Vreme je postalo ugodnejše. V nekaterih nasadih so se pokazali živalski škodljivci, kateri pa dosedaj niso škodovali rastlini. Kupčija je postala bolj živahna.
„Allg. Brauer- u. Hopfenzeitung".
Norimberk.
Tržns geiib.
15. julija. Kava v Hamburgu: Santos Good Average za september 32'— za december 30'25, za mare 30'25, za maj 30!25. Tendenca stalna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 23'85, nova kampanja K 22"70. Tendenca mirna. — Vreme: megleno.
Budimpešta, 15. jnlija. Pšenica za oktober K 13'81, pšenica za april K 14 06, rž za oktober K 10'11, oves za oktober K 771, koruza za julij K 7'86 koruza za avgust K 7'98, ogrščica za avgust K 14'20. Pšenice se malo ponuja. Kupčija je majhna, tendenca trdna. Prodalo se je 5000 met. stotov. Pšenica za efektiv se za 5 vin. dvignila, ostalo se vzdržalo. Vreme: dež.
Budimpešta, 15. julija. Svinj a d ; ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 142 do 143 vin., mlade, srednje 143 do 144 vin., mlade, lahke 143 do 144 vin.; zaloga 30.26a komadov.
Svinjska mast v Budimpešti: 171.—, namizna slanina 150.—.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 15. julija:
Kakor v Pešti, se je tudi na tukajšnjem trgu utrdil promet. V pšenici in rži so prišlo cene nespremenjene v veljavo. Oves in koruza tudi nista pre-menila cen.
88888888888888 Trgovski pomočnik
dobro izurjen mannfakturist se sprejme* v trgovino z mešanim blagom
Kari Cimperšeka,
Sevnica ob Savi. 333 3-1
„Narodna založba t Celju"
registrovana zadruga z omejeno zavezo
priporoča iz svoje zaloge:
I „Knjižnica Narodne založbe y Celju"
I. zvezek.
Vsebina: Gogolj, Strašno maščevanje.
Poslovenil J. A. Glonar. — Gogolj, Nos. Poslovenil Gregorij (106 strani).
Cena okusno broširanemu izvodu 80 v, po pošti 90 v.
„Uvod Y narodno gospodarstvo".
Po Maurice Blockovi knjigi „Petit manne! d' economie pratique", uredil dr.Vekoslav Kukovec (160 strani). Cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin.
Nadalje imamo še precej izvodov
„Kmetskega koledarja za 1. 1909"
s celo vrsto izbornih gospodarskih člankov, katerega dajemo c. društvom, zavodom in knjižnicam po posebno znižanih cenah, knjižnicam tudi zastonj proti povrnitvi poštnine.