Poštnima plačana ▼ gotovini Ljubljano, 5. decembra 1940. — Leto XIII. — št. 50. GLASILO KR. J č A N J KE G A D E LOVNEGA LJUDSTVA Ob izseljenski nedelji Rešite vprašanje socialne politike Temeljna osnova našega krščanskega socialističnega gibanja je demokratična miselnost. Delavstvo naj se svobodno in neodvisno udejstvuje prav povsod, kjer koli so prizadete njegove koristi. Prav zaradi tega mi vsak čas poudarjamo in zahtevamo svobodno in neodvisno delovanje delavskih strokovnih organizacij, zahtevamo, da Delavska zbornica, ta silno važen delavski zavod, pride zopet v roke ljudem, ki bodo pravi zastopniki delavstvu. Zahtevamo, da pridejo v vodstvo delavskega zavarovanja ljudje, ki bodo izraz delavske volje, prav tako v Borzo dela. To so zavodi, ki so izključno ustanovljeni in namenjeni delavstvu, se vzdržujejo iz delavskega denarja in z njim tudi razpolagajo. Zato je popolnoma upravičena naša zahteva, da se pritegne k vodstvu teh zavodov najširši krog delavstva, ki bo nele nosil odgovornost za poslovanje teh zavodov, ampak tudi odločal o njihovem udejstvovanju. Živimo v izjemnih časih. Svet pretre-sajo v temeljih dogodki, ki nam v bližnjem času ue kažejo nič dobrega. V naši'soseščini doživljajo ljudje pre-tresljaje, katerih si prav nič ne želimo pri nas. Ce preiskujemo v-zroke različnim dogodkom, ki nam morajo biti resen opomin, bomo dognali, da je vse to mogoče le zaradi neurejenih notranjih razmer. Ljudstvo je bilo po gotovih krogih odrinjeno od zdravega sodelovanja na odločujočih mestih, diktatura enega dela ljudi je podirala diktaturo drugega dela, konec so zapori, krvoprelitja in na obzorju se ka-že tretji, ki vstopa v državo kot reše-nik, v resnici pa le osvajatelj s prozornimi nameni. Ta vzgled nam mora biti vsem skupaj resno opozorilo, kam Se pride tam, kjer so si vodstvo države prilastili ljudje, ki jim je delovno ljudstvo le čreda ovac, ne pa enako, vreden činitelj z vsemi dolžnostmi in tudi pravicami. Naša država je daleč še od podobnih dogodkov. Toda, časi so težki in silno nevarni. Mi sami ne vemo kako in kje nasprotnik našega notranjega zdravega podviga plete svoje satanske mreže, po katerih naj bi izpeljal svoje namene. Zato pa je dolžnost nas vseh skupaj, da zastavimo vse sile in vse možnosti, da se naše sožitje v skupnosti uredi, tako da bomo vsi zadovolj. ni in domovino pojmovali v pravem ponnenu besede. Beseda domovina nam ne sme biti le beseda, ampak živa in nujno potrebna stvarnost, katere koristi bomo zavestno branili vsi kot en sam mož. Ob besedi domovina nam ne sme stopiti pred oči le gotov del zemeljske površine, ampak tudi naša narodna, socialna in kulturna skrb vsakega poedinca in celote. Od rasti te naše skupnosti je in mora biti odvisno nase _ socialno in duhovno izživljanje. , skupnosti moramo kot svobodni državljani imeti vso pravico, da se po svojih zmoznostih in po svojih notra-njih silah svobodno udejstvujemo za Sv«>jo lastno rast in za zdrav podvig celote, to je svojega lastnega naroda ln državne skupnosti. Prav »d tu izvira naša demokratična ^■selnost, ki ne prenese nobene liodisi strankarskopolitične ali pa iz nje izumljene osebnostne diktature. Ta na-sa _ miselnost je podkrepljena tudi v našem krščanskem svetovnem nazoru in ta misel je bila osnovna podlaga vsemu Krekovemu delu. Naše delo, Ki J«na že zgodovino nad štirideset let, ni Le kje je meni domovina — ta. ves iprolstrani širni »vet! Tako nekako bi lahko reklo več eto-itisočev naših ljudi, katere je zanesla pot v široki svet'. Odšli lso, nekateri za leto dini, drugi za dalj, toda vsi s takim upanjem in Sklepom, da prislužijo denarja, po mo rejo skopi materi zemlji in se vrnejo v njeno naročje. Toda borba zu skorjo kruha je tudi v tujini naporna in težka. Mnogokrat težja in bolj trpka kakor doma. Trd in težak je kruh katerega reže tujina. Mnogi se ne vračajo več. Pod te/o bremen, trpljenja in s k ribi so prezigo-daj osiveli, odložili delo in se poslovili od svojih draigih iza tvedino. O, ikoliko jih že, siliva v preranih grobovih tuin daleč v tujem svetu. V brigi, im skrbi, da bi pomagali svojim draigiim, da si za stara leta prislužijo denarja za skromen kotiček se bijejo in bore za življenje po vseh delili sveta. Zopet drugi so si ust v ariji na tujem nov dom. Razmere so jih priklenile na nov svet s .tako neizprosnostjo, da ne morejo več nazaj. Ali vendar, vsem tli v srcu tiha in skrita želja, morda pa le pride čas, da se bom vrnil, da boni zopet ne samo v prividu, v visej resničnosti: objel svojo lepo domačijo. In ti, domovina? Kako skrbiš in se spominjaš svojih hčera in sinov? Le vise preveč zanemarjaš svojo materinsko dolžnost. Ze itak rabile vezi, ki te vežejo s svojimi otroki, le preveč zanemarjaš in prepuščaš svoje izseljence samim sebi. lin vendar bi bilo treba še bolj kot za one, ki so ostali doma, skrbeti, ore delno in i>opolnoana brezposelni delavci. Kljub temu, da bi bil ta sklad zelo potreben pa še danes niso izvršene potrebne predpriprave. Poleg tega pa hoče ljubljanska Delavska zbornica, kar smo že v zadnji številki našega lista poročali, izriniti iz uprave tega sklada zastopnike svobodnih delavskih strokovnih organizacij. Ker Delavska zbornica kot taka nima inofbene pravice odločati o takih vprašam jih so zastopniki JSZ, SK in NSZ protestirali zaradi tega postopanja pri podbanu g. dr. Majcnu in mu Obrazložili položaj. Zastopniki delavskih 6itrokovnih organizacij so g. pod-banu poleg tega predočili položaj, ki bo nastal po vojni tudi pri nas. Toda kakor je -videti nas bo ta čas našel povsem nepripravljene. Zaradi tega. bi bilo potrebno že sedaj resno misliti na to, kako bomo tak rut pomagali brezposelnemu delavstvu. Vprašanje podpornega sklada in podpiranja brezposelnega ali delno zaposlenega delaivstva je treba postaviti na Širšo podlago. Osnovo za to že imamo in sicer bednostmi sklad. Ta naj se v tem smislu preuredi, da bo v resnici odgovarjal svojemu namenu. Zato tedaj ni treba snovati nobenih novih skladov, marveč naj se da v te svrhe bednostmi flklad. Del teh sredstev se bo po sklepu ankete rudarskih iin to- pilniških zastopnikov, katera se je vršila 25. novembra na Delavski zbornici v Ljubljani, dal na razpolago za rudarske upokojence. Enako je treba tudi ostali del tega denarja, katerega se sedaj letno zbere že nad 10 milijonov din, delno dati na razpolago za podpiranje brezposelnih tovarniških delavcev — še bolj potrebno in važno — pa da se zberejo kar večje rezerve za čase, ko l>o potreba zelo velika. Zastopniki strokovnih organizacij so g. podbanu izjavil, da so pri tem delu pripravljeni vsak čas sodelovati, _ ker se dobro zavedajo teže in resnosti časa, pa tudi razmer, ki bodo nastale po tej vojni. Že sedaj je treba misliti na to in narediti vse, kar je še mogoče, da borno takrat vsi skupaj na to pripravljeni, predvsem pa, da bo kaj vzeti v roko. Prosili so g. podbanu naj temu vprašanju posveti potrebno pažnjo, kakor tudi, da bi se kar preje sestali zastopniki oblasti, delavcev in delodajalcev, da bi se izvršila reorganizacija bednost noga sklada iin bi končno začel v resnici služiti svrham, za katere je bil prvotno namenjen. Zato ne kakih »flikarij«, tu je treba stvar prijeti globlje in res .narediti nekaj, kar nam bo omogočilo vsaj delno ublažiti težke čase, kateri bodo nad naše delavstvo še prišli. Stvar je gotovo tako važna in resna, da bodo odločujoči činitelji upoštevali ne samo željo, marveč enodušmo zahtevo slovenskega delavstva, da se iz »bcdinostnega sklada« začno ustvarjati potrebne rezerve za čase, ko bomo zaradi zastoja v industriji imeli na tisoče brezposelnih delavcev. Tu še posebno velja izrek: »Dajte cesarju kar je cesarjevega«, in delavstvu, kar je njegovega. R- J- Akcija za zboljšanje^ položaja rudarskih upokojencev od delavske strani vabljena le Delav. ska zbornica. Tako poslovanje so morali celo zastopniki delodajalcev ožigosati kot nepravilno. Zaradi tega je več kot predrzno, da si upa sedanja uprava Delavske zbornice vabiti svobodne strokovne organizacije na ponovno sodelovanje. Potek konference Konferenca je bila s tem pravilno poučena o razmerju med sedanjo upravo Del. zbornice in med svobodnimi ter neodvisnimi strokovnimi organizacijami. Nastop tov. Rozmana je napravil celo zelo blagodejen vitis. Še bolj pa so bili presenečeni navzoči od nastopa sodruga Arha Jurija. Rudarski glavar g. ing. Čuček kakor tudi ostali so pričakovali, da bosta zavzeli obe organizaciji glede prispevkov od strani delavstva povsem odklonilno stališče — mogoče so bili tudi tako informirani od gotove strani. Toda izjava je pokazala, da se zavedata obe organizaciji svoje dolžnosti na-pram delavstvu in da se ne strašita potrebnih žrtev. Vsebino izjave smo že oibdelali. la izjava je služila na konferenci za podlago pri razpravi in bila v celoti tudi sprejeta. Predlogi delodajalcev V začetku so bile .sicer neke težave, kajiti delodajalske organizacije so imele svoj načrt, im sicer v bistvu naslednji: 1. Delodajalska skupina ugotavlja, da so sedanji pokojninski prejemki uux»kojoncev Bratovske skladnice nezadostni. Z ozirom na to naj bi se zvišali prejemki tako, da zagotove vsakemu upokojencu mesečno najmanj 300 din, za njegovo ženo 150 din, za vsakega otroka pa 50 din. Vdovam upokojencev pa se naj zagotovi najmanj 200 din mesečno, za vsakega otrdka pa po 50 din. Končno naj se zagotovve sirotam naslednji mesečni prejemki: Za prvo dvojno siroto po 200 din, za visako nadaljnjo siroto pa po 50 din mesečno. V teh mesečnih prejemkih so všteti vsi dosedanji prejemki, tako da se izredni pribitki k pokojninskim, prejemkom dajejo le v višini razlike med dosedanjimi mesečnimi prejemki in ugo- tovljenimi .minimalnimi mesečnimi iznosi: 2. Za zvišanje pokojnin v navedenem smislu so potrebna tale sredstva: Za staroupokojence 2,190.000 din; za novoupokojence 3,105.000 din. Skiij]Wio 5,295.000 din. 3. Sredstva naj se zberejo: Za staroupokojence naj se votira iz sredstev Glavne bratovske skladnice, ki se nabirajo iz prispekov ]wxljetij, 1.000.000 din. Za novouipokojemce pa bi se pričel pobirati poseben 15% pribitek k dosedanjim prispevkom na bazi kaitegorijiskih zaslužkov, veljavnih dne 26. novembra 1940. 4. Tak način ureditve zvišanja pokojnin velja za euo leto, pričenši od 1. januarja 1941. Sklepi konference Razumljivo, da so v začetku konference vladale še precejšnje razlike. Končno 60 se združili vsi na naslednje sklepe: Vprašanje Zboljanša |>oložaja staro in navoupokojencev naj se v okviru Glavne bratovske skladnice reši takoj na sledeči način: a) Za staroupokojence potrebni zne-,se!k za leto 1941. v višini 2,000.000 din maj se kirije iz: 1. sredstev bivšega pokojninskega sklada »a rudarje in prispevkov po sanacijski uredbi iz leta 1937. v višiini 1.000.000 dim. 2. Enkratnega prispevka kr. ibamske uprave iz bednostnega sklada v višini 1.000.000 din. b) Za novoupokojence naj se prizma-jo isti minimalni prejemki kot za staro upokojence. Potrebna sredstva naj se zberejo po nas.1 ednj em ki juiču: Eno tretjino prispeva industrijo, eno tretjino delavstvo in eno tretjino kr. banska uprava iz bednostnega sklada. O načinu izplačevanja in upravljanja tega sklada odloča glavni upravni odlior Glavne bratovske skladnice. c) Primerne poviške naj pridna Glavna bratovska skladmica itudi nezgodnim rentnikom. Sedaj ima besedo banska uprava in je od nje odvisno, če in v kolikem času bo to vprašanje rešeno. V tem pogledu se je napravil zopet korak naprej s tem, da je sklicalo rudarsko glavarstvo v Ljubljani za dne 27. novembra 1940 v sejmi dvorani Delavske odbornice konferenco, ki je prišla do soglasnih zaključkov. O enotnem stališču delavske delegacije Svobodno strokovne organizacije so file za tem, da pridejo na konferenco z enotnim predlogom. Zato so imeli 26. novembra 1940 skupno sejo zastopniki JSZ, ZRJ in NSZ. Na tej seji so se zedinili za skupno stališče. Na podlagi tega je bila .sestavljena pismena izjava in dne 27. novembra 1940 podpisana od vseh itreh organizacij. Ker je pa pozneje zastopnik NSZ preklical podpis, sta podpisala izjavo le zastopnika JSZ in ZRJ - Arh Jurij in Roz-man Jožko. Izjava je vsebovala: 1. Obe strokovni organizaciji soglašata, da j« nujno potrebna odpoimoč starim im novim rudarskim upokojen-com na (področju G.laivine ibratorvsike skladmice za Slovenijo. 2. Dolžnost, da preskrbe za to potrebna sredstva, imajo prvenstveno zastopniki industrije in državna Oblast, in sicer zaradi tega, ker so upokojenci izrabili svoje duševme in telesne sile v dobrobit podjetij — država pa pred-vsem ztaradi teiga, »ker ni valorizirala premoženja bratovskih skladinic. 3. Za primer, da bi oba činitelja ne pristala na tako rešitev tega vprašanja, sta obe organizaciji pripravljeni pred delavstvom zagovarjati ustanovitev posebnega podpornega sklada pod naslednjimi pogoji: a) Da prispeva v ta sklad eno tretjino banovino, eno tretjino podjetja in eno tretjino delavstvo; b) da služi ta sklad le za zvišanje pokojnin novoupokojencev; c) da upravlja ta sklad upravni odbor Glavne bratovske skladnice v Ljubljani; d) da se vprašanje zvišanja pokojnin odnosno doklad sta rou pokoj en cerni reši istočasno. Sredstva za to naj da presežek pri pokojninskem skladu za rudarje po premoženjskem stanju dne 1. septembra 1939. Morebitni primanjkljaj pa naj krije banovina iz bed-mostnega sklada. Karambol 7. Delavsko zbornico Dne 26. novembra ob 3 popoldne je dklicala Delavska zbornica predkon-ferenco. Zastopnika JSZ in ZRJ sta sklenila, da se te konference ne udeležita, pač pa je šel na sejo zastopnik NSZ. Naslednji dan — na konferenci sami, pa je menil zastopnik Delavske zbornice, da srne dajati svobodnim strokovnim organizacijam zaradi tega nekake moralne lekcije. Bil je namreč zelo razljučen, ker ni mogla priti Zbornica do nikakiih zaključkov, saj ,ni vedela, kakšno stališče bodo zavzele svobodne in neodvisne organizacije. Zato je zelo ogorčen izjavil, da Delavska zbornica nima nobenega predloga in da naj nosijo oagovomost za to tiste strokovne organizacije, ki odklanjajo pri tako važnih ■vprašanjih sodelovanje. Toda dobil je zaslužen odgovor. Tovariš Rozman Joško je v imenu obeh organizacij podal načelne razloge, za radi katerih odklanjata sodelovanje z Delavsko zbornico, in sicer: 1. Ker stojita na stališču, da je sedanja uprava Delavske zbornice protizakonita in protidelavska. Ce hočejo doseči sodelovanje, morajo omogočiti tako upravo, ki jo bo izvolilo delav-stvo. 2 Svobodne strokovne organizacije ne zaupajo sedanji upravi in niso voljne da bi ji služile za kakšne poizkuse, da’bi si mogla nadeti delavsko Obleko. Da ni vredna zaupanja, dokazuje dovolj nazorno akcija za ustanovitev fonda za podpiranje tovarniških (tekstilnih) delavcev. Iniciativo za to so dale strokovne organizacije Na tozadevni anketi je bilo dogovorjeno, da se bo ta fond upravljal od delavskih in delodajalskih organizacij odnosno njenih zastopnikov, banska uiprava pa da bo imela le nadzorstvo. Na tak dogovor je banska uprava tudi pristala. Kljub temu dogovoru je Delavska zbornica izdelala poslovnik in omenjeni dogovor _ izpre-monila tako, da bo ona sama imenovala zastopnike delavskih strokovnih organizacij. Poleg tega je dosegla, da je bila sklicana ponovna anketa, ki je obravnavala vprašanje fonda in poslovnika, im da je bila na ito anketo Položaj železniškega delavca Skoraj visak teden, ko prebiram Delavsko pravico, glasilo slovenskega delovnega človeka, čitam: Tekstilno, lesno, kovinarsko delavstvo v boju za delavske pravice, v boju za zvišanje delavskih plač. In kakor berem, so skoraj povsod doseženi lepi uspehi. Skoraj zavidljivo zasledujem ta ie/Jki in upravičeni 'boj slovenskega delavstva v različnih tovarnah. Izven tega boja pa je še vedno 6000 delavcev-železničarjev, ki spadajo pod pravilnik o delavcih drž. prometnih ustanov (vseh železničarjev je v Sloveniji preko 12.000). S tem ni rečeno, da se med železniškim delavstvom nihče ne briga za izboljšanje položaja — ne nasprotno celo, zelo aktivni so, vendar pa aktivnost ne pride tako do izraza, ker delavec-železničar ni organiziran. Ne morda zaradi tega, ker se ne zaveda važnosti svobodnih strokovnih organizacij, temveč zato, ker svobodnih strokovnih organizacij delavci-železničarji sploh nimamo. Krščanski socialisti smo imeli svojo »1 rometmo zvezo«, socialisti svoj »Ujedinjeni sa-vez železničarjev«, katera pa je oblast že leta 1931. razpustila. Obstojajo sicer neke uradne železniške organizacije in razni politični kljubi železničarjev, kateri predstavljajo delavstvo samo takrat, ko se bližajo volitve v kako pomembno železničarsko ustano-novo, zlasti kadar se bližajo volitve v državni zbor. Takrat govorijo o vseh svojih vrlinah in kaj vse so že naredili za železničarski stan. Resnica pri vsem tem pa je, da životari slovenski železničar v veliki revščini. Že pred nastopom sedanje draginje so bili slovenski železničarji močno zadolženi, njih dolg znaša več milijonov dinarjev. Kljub temu pa merodajni prav nič ne razmišljajo o pomoči železničarskega stanu. Življenjski standard silo venskega železničarja je globoko padel, prav za prav pa ta še ni nikoli dosegel eksistenčnega minimuma. Naši dohodki so tako nizki, poudarjam predvsem progovnega delavca in delavca v kurilnicah, da je naše življenje zelo trdo in polno revščine. Vprašam vso javnost, kaj naj začne družinski oče s 700—1200 din mesečne plače pri tej d raginji? Sodobno, delavcu primerno sta- novanje v okolici mesta stane 300—400 din, na deželi nekoliko manj. Kaj pa hrana, obleka, perilo, obutev, 'kurjava, šolske potrebščine itd.? Zima je pred durmi mnogo, mnogo železničarjev pa je, ki imajo prazne drvarnice in morajo že sedaj prezebati. Zato je jasno, da smo na poti duševne in gospodarske propasti. Kdo naj bo za vsr> to odgovoren? Morda delavstvo, ki nikjer ne odloča? Niti tam, kjer bi moralo, to je pri delavskih ustanovah. Delavstvo samo lahko oddaja svoje fizične in duševne isjjosobnosti, dobiček bodo pa že razdelili tisti, ki imajo r tej družbi privilegij — JŽ^ast. ,. . nam je usojeno v tej družbi živeti m imeti nasproti tej družbi svoje dolžnosti, je jasno in naravno, da morajo biti nekje tudi pravice. Vendar jih sedanja kapitalistična družba ne priznava. Lansko leto v jeseini, ko' je nastopila draginja nam je železniška uprava, odnosno ministrstvo za promet zvišalo plače za 10%, kar je znašalo približno 80 do 120 din na mesec. V mesecu septembru t. 1. so ukinili teh 10% zvišanja na osnovno plačo in namesto tega dali draginjsko doklado: profesiomi- stom 10.40, polkvalificiranim 8.80 im navadnim delavcem 8 din na dan. tako znaša skupno ipovišanje 15 do 20%. Ko je vendar draginja narastla povprečno za 50%. Kaj pa v slučaju bolezni? Ko je treba držati dieto m imeti kakšen priboljšek, takrat pa so razmere obupne. Za časa bolezni dobi delavec-železničar samo 70% osnovne plače, v delavnici zgubi premije in kar je najbolj žalostno, tudi draginjsko doklado. Vprašam, kako si je uprava odnosno zakonodajalec zamislil bolnega železničarja, da v času najvoeje potrebe in bede ne dobiva dragim jeke doklade? Kako naj živi .družina in končno kako naj se zdravi. Kaj nam pomagajo vse protituberkulozne lige in dispanzerji, katerim prav gotovo ne odrekam dobre volje, ce se s takimi uredbami, kot sem jih omenil delavstvu odrekajo najosnovnejše pravice. Proti vsemu temu izkoriščanju im brezpravnosti so delavci železničarji skoraj brez moči in na žalost odvisni (Nadaljevanje na 3. strami.) Delavstvo tovarne Doctor in drug stopa v strokovno gibanje Delavstvo tovarne Doctor in drug se je zadnji čas nekoliko razgibalo. Težke razimere delavstva v tekstilni industriji .so ravno delavstvo iz te tovarne najbolj prizadele, saj že od lanskega meseca aprila tovarna Doctor in drug ne oibraituje normalno. Skoiraj dve leti to delavstvo živi v negotovosti za svoj življenjski obstoj. Vise te težke razimere so dale povod, da je delavstvo vsaj nekoliko prisluhnilo klicem organizacije. Mirinimi srcem se lahko reče, da je ravno to delavstvo danes v M a r,iil Miru najbolj razgibano. Se-stanlki, ki se vršijo vsak mesec, so dobro obiskani. V soboto 30. novembra sc je pri »Grmeku« v Studencih viršil zopet sestanek, katerega se je -udeležilo precejšnje števiilo delavstva. Na sestanku je poročali strokovni tajnik Pestotnik iz Ljubljane, iki je v svojem izvajanju očrtal borbo JSZ za izboljšanje razmer tekstilnemu delavstvu. JSZ je izvedla v zadnjem času v več tekstilnih tovarnah mezdna gibanja, ki so prav vsa povolj.no uispela. Znak temu je, da je delavstvo v teh tovarnah zavedno in prežeto z delavsko zavestjo, kar je predpogoj za vsako mezdno gibanje. JSZ bo tudi vnaprej skušala hoditi po isti poti v korist delavstva. Da bo delo Kamniško okrožje Okrožni sestanek skupin kamniškega okrožja JSZ bo v nedeljo 15. decembra ob 9 dopoldne v prostorih gostilne Herle na Duplici. Vse krajevne skupine opozarjamo že sedaj, da se sestanka po svojih zastopnikih zanesljivo udeleže. Celjsko okrožje Okrožni sestanek skupin celjskega okrožja JSZ bo tokrat v nedeljo 8. de- (Nadal jeva.n je z 2. strani.) samo od dobre voli je političnih predstavnikov. Zaradi tega zahteva delavstvo, da se jim odobri pravila strokovne origanizaci je železničarjev, katera ležijo že nad 2 leti v železniškem ministrstvu. Razredni boj za osnovne človečanske pravice nam je vsiljen. Sedanja družba ga slika in predočuje kot razredno sovraštvo, da s tem onemogoči zakonito gibanje delovnih mno-z,c> predvsem delavca-železničarja. Dell a v ec- žel ezniča r. Neuspešen poskus Po diveh letih trdega »sipam j a so se zopet prebuditi; pa ne delavci, ampak gospodje v Ljubljani in naenkrat še v jiuitramjeim snu jim je šinilo v glavo, da v Št. Vidu v »Stori« še miimajo svoje organizacije. O ti ubogo delavstvo, kako si zaslepljeno, pri JSZ si organizirano in do danes še niisi spregleda- lo... Kar planili so najibrže še v sanjah in pet jih je prišlo, pet gospodov iz Ljubljane, saj vsi veste od kod. Že nekaj dni iprej so se pripravljali na naskok, kair je znamenje, da ven-dnir niiso planili kar tako ina slepo. Delili so vabila, da bi pa bolj držalo, so Pa še hodili od hiše do hiše in vabili kakor na ohcet, da bodo delavci ja gotovo prišli. Na vabilih se je bralo: »Gotovo Ti bodo branili udeležbo dpotrnoga fonda vsako odgovornost maipram delavstvu. Prevzamejo naj jo dotičnd, ki si z vsemi mogočimi načini skušajo pridobiti monopol nad delavstvom. Vprašanje je samo, v koliko se jim ibo to posrečilo. Na sestanku je delavstvo tudi izrazilo željo, da se uredba o podjetniških aprovizacijah čiimiprej prične izvajati. Izrazilo je bojazen, da se to ne bo storilo. Na vsak način pa zahteva, da pri aiprovizaoiji potom svojih zastopnikov sodeluje. Sestanek je vsestransko pokazal, da je delavstvo pričelo razumevati pravilno delavsko borbo. Pozivamo pa še ostalo mariborsko delavstvo, da temu slediil cembra ob 9 dopoldne v Radečah pri Zidanem mostu. Prostor, kjer bo sestanek bo sporočen skupinam pravočasno. Skupine naprošamo, da zanesljivo pošljejo nn sestanek svoje za-stopnike. Celje Te dmi smo praznovali 75 letnico rojstva J. E. Kreka. Kaj je bil Krek za slovensko ljudstvo, kaiko velikega pomena je bil za delovnega človeka, kako je ustanovil našo organizacijo in za koga je delal in živel — o vsem tem bo predavanje v sredo 11. decembra ob pol 8 zvečer v sobi JSZ. Delavci in nameščenci, udeležimo se polnoštevilno tega Krekovega večera! Škofja Loka Izjava Podpisana Guzelj Angela iz Škofje Ijoke obžalujem, da sem Potočnik Katarino iz Škofje Loke žalila itn se jd zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Guzelj Angela. Nihče zato nima pravice delavstva od nas od1 v racati iin tudi nima pravice ga odvračati od udeležbe tega sestanka. Kdor to dela, se boji resnice. Hoče Te obdržati v nevednosti, da poslušaš samo njegova navodila, ki pa so se izkazala tcfcoim njih poslovanja za škodljiva slovenskemu delavstvu. Zato je v imteruesu vsakega delavca, da resnico ispozma in takih protivnikov ne posluša. Pridi im se prepričaj o resnici. Uverjeni smo, da boš spoznal, da je ta na naši strani in da nas boš potem tudi sam podprl v naši skupni borbi za svojo korist, kakor tudi za pravice in koristi vseh tovarišev in tovarišic v tovarni »Štora.« in za uveljavljenje dejanske enakopravnosti delavskega stanu z ostalimi .stanovi našega naroda. Tvoja udeležila na tem sestanku 11 bo samo v korist — in zato v petek na svidenje! Bog živi! Zveza združenih delavcev, Zgornja šiška.« Taka briga za uboge, zaslepljene delavce in to ne za neorganizirane, ampak za organizirane in to še 90%, saj to so vendar zavedini' delavci in gospodje naj nimajo nič strahu, ker pri teh zavednost ne bo umrla. Pa ko bi prišli svoji k svojim, delavec k delavcem, Prišli ,so gospodje, saj vsi vemo zakaj, nihče jih ni povabil in niso bili zaželeni, prišlo so nepovabljeni na ohcet. Torej kar so napovedali, so izpe-ij!' Sestanek se je vršil, in glej čudo, VKlljuib velikemu trudu je prišlo na sestanek 13 delavcev in še ti ne z namenom, da se organizirajo v neko novo organizacijo, 11 jih je bilo članov JSZ, dva sita bila pa za ZZD. Guštanj V nedeljo 24. novembra je stopil pred olitair s svojo družico dolgoletni član in odbornik naše organizacija, tov. Mag er Alojzij. K temiu dogodku jniu naijlepše čestitamo in mu želimo v novem stanu obi.lo božjega blagoslova. Upamo pa tudi, da bo v naši skupini deloval z vso vnemo in požrtvovalnostjo še vnaprej. Vir pri Domžalah V nedeljo 8. decembra bo članski sestanek naše skupine v običajnih prostorih. Ker bodo na dnevnem redu volitve obratnih zaupnikov za leto 1941., naj se članstvo sestanka polnoštevilno udeleži. Zagorje Vise člane opozarjamo,, da bo v petek 6. decembra ob 4 popoldne članski sestanek v prostorih gostilne Ranciniger, na katerega vabimo, da se vsi brezpogojno udeležite. Na sestanku bo poročal tov. Pintar o važnih stvareh glede staro in novo upokojen cev, glede na sklep zadnje ankete na Delavski zbornici, ki je bila 27. novembra v Ljubljani in seje Glavnega odbora Bratovske; skladnice. V korist visakoga rudarja je, da ta sestanek poseti, da ne bo poitem nepotrebnega podtikanja ali oporekanja. Stališče vašib izvoljenih delegatov je tudi oitežkočeno, če ne dobe potrebnih navodil. Zaradi tega vas ponovino opozarjamo, da se sestanka gotovo polnoštevilno udeležite! — Vabljeni tudi drugi rudarji! — Odbor. Jarše Zuhvala Podpisani se najlepše zahvaljujem celokupnemu delavstvu v svojem in v imenu svojih otrok za prejeto podporo, katero ste mi darovali ob izgubi moje žene in mamice Marije Kosec. Nadalje se zahvaljujem za sprejeto cvetje in sv. mašo, katera se bo darovala. Pavel Kosec. Kočevje Članstvo obeh strokovnih skupin, to je rudarjev in tekstilcev. Obveščamo, da bo v nedeljo 15. decembra 1940 ob 3 popoldne v prostorih gostilne Cimprič v Šalslki vasi, članski sestanek. Na ta sestanek bosta prišla tov. Lešnik iz Hudejame in tov. Pestotnik iz Ljubljane. Ker bodo na dnevnem redu važna vprašanja, ki se tičejo našega članstva, vabimo vse, da se sestanka polnoštevilno udeležite. Bled V sOboto 30. novembra ob 6 zvečer smo imeli sestanek v hiši predsednika Jože Žvaba. Na teim sestanku smo sklenili, da pridejo člani naše gradbene skupine Bled po legitimacije v novo Morda bodo gospodje dejali, da je JSZ delavce terorizirala, da na sestanek niiso prišli, da smo branili, kakor so že v naprej napovedovali, pa jim lahko mirno povemo, da ni bilo nobenega terorja in da ni nihče branil, ker niso dobili svojih, je prišlo pač nekaj naših. Nek gospod mitničar je tako vneto vršil službo na mitnici, da je tudi ugotovil, da uhaja strokovna organizacija čez mitnico in glej ga šmemta, na vso moč se je potrudil, da bi preprečil vsak prehod zloglasni. JSZ, prav marljivo se je pa klanjal ZZD in z veseljem pričakoval, kdaj se bo pripeljala čez mitnico. In ko je prišla, je v velikem navdušenju celo pozabil na službo in smuknil med svoje. In kako je biilo, pa pojasnjuje naš tovariš, ki je bil ina sestanku. Da ne bo krivice, bomo pa povedali. Po dveh letih so se zopet prebudili. Uvideli so, da v tovarni »Štora« še .nimajo organizirane lepe ZZD. Zato so sklicali 29. novembra 1940 sesitaneik za delavstvo tovarne »Štora«. Propagando za ta sestanek je delala zelo markantna oseba mitničarja iz vrst ZZD. Na sestanku je bilo Okrog 20 ljudi s funkcionarji ZZD vred. Delavcev iz »Store« se je odzvalo 13 in še to so bili zavedni člani JSZ, izjemoma dveh oseb. k- govorov vseh funkcionarjev ZZD nismo zvedeli ničesar o smernicah in dolili ZZD, nasprotno, govorili so saimo o delavskih 'razmerah v inozemstvu, poleg tega so tudi močno napadli tudi našo JSZ, da je gnila pri glavi in da jo vodijo študentje po smernicah marksistov, katerih iimen pa govornik na našo željo ni hotel povedati. G. Pirih je zelo'ščitil Delavsko zbornico, Izjavil je tudi, koliko časa bo šla JSŽ na roko SK, koliko časa bo Delavska zbornica v nadoblasti ZZD. Izjavili je tudi, da je hišo Jožeta Žvaba blizu novih garaž in da obenem plačajo članarino za to leito. Podružnica gradbenega delavstva JSZ na Bledu ima svojo pisarno v hiši predsednika tov. Žvaba Jožeta na Mlinom. Pisarna je odprta vsako sredo in soboto od 6—8 zvečer in Ob nedeljah od 10—12 dopoldne. V nujnih zadevah pa se lahko visak tovariš zglasi v pašami vsak dan od 6 zvečer naprej. št. Vid V sredo 11. decembra se vrši ob 8 zvečer strokovni sestanek skupine lesnega delavstva v Št. Vidu v gostilni Mrežar v št. Vidu. Sestanek je zelo važen za vsakega mizarskega pomočnika. Na sestanku bomo poročali o sporazumu, ki je bil dosežen med pomočniki in mojstri na predvideni mer/dni lestvici, ki jo bo g. ban predpisal v tekočem mesecu za vso dravsko banovino. Zato mizarski pomočniki v sredo n.a sestanek. Črna—Kaolin Na sestanku 1. decembra smo slišali poročilo o minimalnih mezdah, ki ga je podal tov. Grošelj. Nato smo primerjali naše plače, ki jih je podjetje zvišailo, či.m so stopile minimalne mezde v veljavo. Res imamo moški najmanj 5.50 din na uro in se ta plača pri kopačih zviša na 6 din na uro, toda to ni zadosti, če primerjamo porast draginje, in povišek izdatkov za nujne življenjske potrebščine. Priznavamo težave podjetja. ki jih letos povzroča vdor vode v rove, in smo zato za enkrat sprejeli povišek, ki ga je določilo podjetje. Ker pa upamo, da bo odslej obratovanje redno in množina nakopanega kaolina zadovoljiva, bo gotovo tudi podjetje priznalo potrebo, da se pogovorimo o nadaljnjem zvišanju plač. Zavzeli smo tudi stališče, do zadeve zaposlitve tovariša Sušnika, kateri bi že moral biti zaposlen, kakor je bilo obljubljeno zastopniku cera-tralle. Slišali smo tudi. da tudi podjetje, da je bila v prejšnjih letih storitev delavcev dosti večja. Očitek, da sedaj^ manj delamo, kot smo prej, je krivičen. Podjetje mora vedeti, da je bil rov prej pri vrhu, sedaj je pa globoko v zemlji. Vsakemu je jasno, da pri krajšem delu, večji globini rovov in težjemu terenu, ne more biti iste storitve. Razumemo pa v celoti te očitke podjetja, ker pač gre za plače. Stahovica Skupina lesnega delavstva sklicuje za nedeljo dne 8. decembra ob 2 popoldne širšo sejo v prostorih krčme Erjav-ška Franca v Stahovici. Seja je važna, zaradi določitve novih obratnih zaupnikov za prihodnje leto. Zato prav si-giurno vsi na sejo. JSZ odšla s poti, katero je zasnoval pokojni dr. J. Ev. Krelk. ter zašla v marksistične vrste. Za tovarno »Sto-ro« je dejal, da je treba nove organizacije, to pa zato, ker delavstvo ni miti 50% organizirano. (Rekli smo pa, da 90% in to drži.) Povemo samo ito, aiko bo ZZD iskala delavce v »Stori«, bo slabo žela uspehe. Kolikor časa bodo v vrstah JSZ taki člani, kakršne so videli funkcionarji ZZD na tern sestanku, bo morala pač s svojim pridigovanjom utihniti, ter ostati še par let za zapahi svojih spletkarij. Delavstvu tovarne »Štora« pa dodamo, da se še bolj oprime svoje organizacije, ker potom svobodne in ne vsiljene organizacije se bo lahko branilo navalov na delavsko skupnost. Povedati pa moramo še to, kakor smo videli n.a tem sestanku, da v vrstah ZZD niso saimi izbrani angeli, '/'AriV vrSltah skrajni liberalci. / J>a. š<:, enkrat, naj nikar ne hodi v žerjavico po kostanj, ker drugače se bo še dostikrat opekla im razočarala. Najboljše bo, da zopet močno zaspi in sanja o taboru ZZD v »Stori«. Tako se torej končuje štorija o ZZD v »Stori«. Sanje ki so jih sanjali gospodje, se niso uresničile. Gospodom pa še povemo, posebno onim ki ribarijo z OUZD — da na račun delavskega kruha razbijajo delavsko skupnost. Gospodje imajo velik teren za organizacijo, pa se tako čudno zapletajo tam, kjer jih delavstvo prav nič ne želi. Delavstvo se pa takem.u ribolovu in vtihotapi jan ju ZZD samo smeji in ne jemlje velikih vnem gospodov preveč za resne. Se pač bližajo volitve obratnih zaupnikov. - q)o nalili kra jih ('HazgiedL Začasno pomirjen je je nastopilo po velilki napetosti ob z uče tiku prejšnjega tetina, ko je biilo videti, du bo Bolgari ju postavila svoje zahteve proti Grčiji iin sprožila talko vojno na Balkanu. Tudi razširjevamje talko imenovanega evropskega bloka sil osi nu balkanske države je odloženo in preloženo na poznejši čas. V pričakovanj u, kdaj bodo bolgarski državniki poklicani v Berlin, da podpišejo prietoip k trojnemu sporazumu, so nastopili odposlanci Rusije, ki so svetovali Boliga-rijd, da ostane nevtralna. Berlinski in rimski listi pa so Objavili, da je prrv-i del pristopov držav k bloku sil osi končan in da bo drugi del te diplomatske ofenzive prišel na dnevni red kasneje. Zato je prav, če '/a enkrat smatramo te tedne pomirjanja za začasen (Klimo r in pripravo k izvajam ju novih načrtov. Naglica, h kateri si.li ves način razpleta sedanje vojne, ne dopušča, da bi neodiločinosit lahko izrabila druga vojna stran. Zanimanje za politični razvoj na Balkanu je kljub vsem pomirljivim i.zja-vaim še vedno glavni predmet pisanja viseh listov. Vprašanju, kako se bodo v bližnji bodočnosti razvili odnošaji med Bolgarijo in Turčijo, je namenjena glavna pozornost. Nemški posllainiik v Turčiji von Papen je imel ix> svoji vrnitvi v Turčiji že več razgovorov, o katerih pa še niso bila dana nobena pojasnila. Naloga poslanika je, da pridobi Turčijo za to, da pusti ta svoje zavezništvo do Anglije ter ostane ob strani. Zato bi dobila od Nemčije zagotovila, da je popolnoma varna. O velikem vplivu Rusije na Bolgarijo pišejo turški listi. Tako je zapisal turški liisit, da Bolgarska ne more tako lahko menjati svoje politike. Edino mogoča politika Bolgarije, da ostane taka kot je bila doslej, ker je mir na Balikanu odvisen samo od tega, kako so bo zadržala Bolgarija. List izraža upanje, da l>o Bolgarija razumela ta -položaj posdbno še, ker je znan velliik vpliv, ki ga iima sovjetska Rusija na bolgarski narod. Zanimanje Rusije za Bolgarijo, ki jo je pokazala ob razgovorih poslanika Sobolj e va in pa ostra kritika o bol-ganslki zunanji politiki, ki so jo izrekli nekaiteri bolgarski poslanci v parlamentu, so dosegli, da Bolgarija ni napravila nepremišljenih korakov. Tako so ipisalL iturški .listi o viz roki h, da je bil preprečen vojini zapletljaj na Balkonu. Obenem so podčrtali, da je moskovska »Pira vda c ob debati v sofijski skupščini zapisala, da so v Bolgariji res zelo deljena mnenja o tem, ali je bila dosedanja bolgarska politika zares prava. O pravem pojmu nevtralnosti razpravlja italijanska revija »Relazioni intemazionali«. Pravi, da se je dosedanje pojmovanje nevtralnosti popolnoma preživelo. Italija in Nemčija morata imeti nalogo, da obnovita Evropo. Nevtralnost je ta čas zastarel pojem, 'ker nova Ev.ropa po zamisli Rima in Berlina ustvarja že danes pogoje za nov način skupnega življenja držav na kontinentu. Kdor tega ne uvidi, pravi list, ta ne spozna, v čem je danes v Evropi spor in dela proti nameram sil osi, torej proti novemu redili teh sil. O prijateljstvu med Madžarsko in Jugoslavijo je govoril prejšnji teden madžarski zunanji minister. K tem izjavam o potrebah prijateljstva med obema državama so rekli v Berlinu, da je to samo v korist ustvarjanju nove Evrope in je obenem naperjeno proti vsakemu vmešavanju tretje sile Vsak član JSZ naj skrbi, da se bo članstvo vedno bolj množilo. Le močna organizacija bo v prihodnosti lahko uspešno pomagala delavstvu. Radeče pri Zidanem mostu V nedeljo dne 8. decembra se vrši v hotelu Jadram ob 8 zjutraj sestanek papirniške skupine. Na sestanku bosta govorila predsednik papirniške zveze Panigeršič in tajnilk Rozman. Za člane lesne skupine, ito je od »Pete« in * Izoli! a< pa se vrši ob 7 zjutraj .širša seja v gostilni Pavla Zupančiču. Po končani seji pa so člani lesne skupine vabljeni tildi na sestanek papirničarjev. Sestanek v Jadranu bo zelo važen, zato se ga udeležite vsi radeški delavci, tudi iz lesne in gradbene stroke. Maribor Kakor je bil sklep zadnie 6eje tekstilne zveze v Mariboru dne 14. septembra t. L, je nujno potrebno, da se tekstilci udeležite tedensko enkrat sestankov organizacijskih zaupnikov, in sicer: »Vesna«-akumulator: visak po- nedeljek ob jkjiI 7 zvečer. Tovarna t>Ju-gOsvi.la«: vsalk -torej ob 9 predipol-dan ali pa ob 4 popoldan. Torva-rina »Atama«: vsako sredo ob 9 dopoldan ali pa ob 5 popoldan. Tovarna Mauth-ner: vsak četrtek ob 9 dopoldan ali oib 5 popoldan. Tovarna Hutter in drug: vsak petek ob 4 popoldan, Tovarna Doetor in drag: vsako soboto olb 9 popoldu-n. Tovarna Ehrlicb: vsako nedeljo ob 10 dopoldan. — Ti se-etamlki 'bodo zelo važni za visaik nadaljnji boj za izboljšanje položaja, ker ravino -na it eh sestankih se bo največ obravnavala vsa potrebna snov, katero prav za prav mora znati vsak zaveden delavec. — V nedeljo 8. decembra t. 1. se vrši tečaj članstva ekspoziture JSZ ob 9 dopoldne v prostorih Jugoslovanske strokovne zveze, Sodna uiliicu 9-III (Delavska zbornica). Tečaj bo zelo važen za vsakega posameznega delavskega borca, ker se bo obravnavala samo snov, katera je -nujno potrebna za vsakega _ posameznega delavca, zato se tega tečaja prav vsi udeležite. Seboj pa .pripeljite svoje prijatelje odnosno svoje prijateljice iz podjetij, tako da bodo tudi oni v MALI OGLASI POSAMEZNA BESEDA 50 PAR LETOS POZORI »Dilrkoppc, »Triumpf« »Styria«, »Austrodaimler« in kolesa drugih znamk daje po najnižii ceni na obroke Ciril Kmetič ▼ Dobu 11* v evropski blok. V Berlinu smo vedno bili, so izjavili, proti vmešavanju vsake tretje sile na evropski celini, zlasti pa smo prati temu sedaj, ko Grčija vodi vojno proti Italiji s pomočjo Anglije. Krvavi obračuni v Romuniji med člani Železne garde in njenimi nasprotniki!, predvsem pa med onimi, ki so bili svojčas na oblasti in so člane Železne garde obsojali na smrt, so spravili Romunijo v skrajno težek notranji položaj. Dejstvo, da so v nekaj dneh postrelili ali drugače usmrtili nad 2000 nasprotnikov Železne garde, je razburkalo vso deželo do kraja. Vsa večja mesta in kraje sta zasedli romunska im nemška vojska. Prišle so tudi vesti, da bo del Romunije zasedla še Madžarska in da so prišle norve nemške čete v Romunijo. To zadnjo vest so Romuni označili kot neresnično. Romuni morajo biti polni upanja, da bodo dobili- Transilvanijo nazaj, je rekel sedanji vodja romunske države, ko je govoril olb 22-letniici pristopa Transilvanije k Romuniji. Listi dostavljajo, da bo novi evropski red le toliko trajnejši, kolikor bo vodil račune o pravicah naroda in narodnostnem na-čelu. Do spomladi bodo Angleži vrženi iz Sredozemskega morja, so pred nekaj tedni objavili italijanski listi. Isto je povedal tudi nemški propagandni minister Gobbels. Pod tem vidikom je zanimivo zasledovati potek bojev na Sredozemskem morju in pa v Grčiji. Angleži so poleg letalstva im mornarice začeli pošiljati iia pomoč tudi kopensko vojsko. Videti je, da se hočejo resno uitrditi na gršikem ozemlju in tako .približati svoje temeljne postojanke Italiji. Obenem pa hočejo- dobiti tako trdna tla nu Balikanu. Po vseh poročilih sodeč se gršku ofenziva doslej še ni ustavila. Vprašanje je. ali bo Italija kaj storila, da bi potoni zaveznika napravila pritisk nu drugo strun Grčije in tako preprečila, da se Anglija uitndi poleg na južnih delili Sredoze.mil j a tudi na severnih obalah. Pričakovati bi bilo, da se bodo začele nove vojaške in diplomaitske ofenzive okrog Sredozemskega morja. Napovedani obisk francoskega podpredsednika Lavala v Berlin je bdll odložen. Hitler in njegov zunanji minister sta že dalja časa v samoti bavarskih gora. Inozemski časopisi sodijo, da se Nemčija pripravlja za novo diplomatsko ofenzivo. Poročila o sodelovanju osi s Španijo so zadnji teden utihnila. Skoraj vsak teden pridejo poročila o raznih demonstracijah in aretacijah po Parizu im po Franciji. Prejšnji teden jo bila zaprta za ndkaj časa pariška univerza. Po poročilih uradne francoske agencije je bilo konec prejšnjega tedna zopet voli-ko aretacij »zaradi propagande, katero širijo komunisti«. številna so poročilu o zaplembah letakov. bodoče dobro poučeni za vsako nadaljnje delo. V soboto 30. novemibra »e jo v prostorih ekspoziture JSZ v Marilbomi olb 6 zvečer vršil oikrožni sestanek. Sestanka so se udeležili odborniki posameznih strokovnih skupin, kakor tudi delavski in organizacijski zaupniki iz posameznih tovaim. Tovariši posameznih slkupiin so podali poročila. Iz njih je razvidno, da JSZ stulino pri-dobiivu med mariborskim delavstvom kljub težavam iin nezavednosti. Delo, ki ga JSZ vrši, bo rodiilo za delavslki -pofcret lepe uspehe. Glavni naimen okrožnega sestanka, je bil razgovor o volitvah delavskih jsaupnikov. Za centralo JSZ je poročal strokovni tajnih Pestotmiik, ki je omenjali, da JSZ stalno pridobiva na številu zaupnikov. Delovanje teh zaupnikov i>o posaimranih podjetjih je že doprineslo velike uspehe delavcem pri izboljšanju položaja. Ti uspehi so tudi dokaz, da zaupniki JSZ pravilno razumejo dano jim zaupanje od strani delavstva. Po poročilu tajnika Pestotinika se je razvil razgoivo-r. Sklenili smo. da vložimo v vsako podjetje listo JSZ. Posamezni tovariši so prevzeli tudi nalogo, da bodo ta skilep po danih možnostih izvedli. Mesec december naj bi bil posvečen pripravam za volitve. Vsi tovariši naj se pa zavedajo važnosti volitev, zato naj tudi visaik posameznik svoje naloge izvrši, ker tako bo uspeh zasignran. Jesenice V nedeljo 8. decembra se virši iv prostorih skupine -zaupn-iški. zbor, ki se ga morajo udeležiti- visi organizacijski zaupniki. Poročalo se bo o vseli tekočih zadevaih organizacije in o mezdnem gibanju pri KID. Udeležijo naj se ga tudi ostali člani, ker visakega zanima, v koliko se bodo povišale dragimjske doklade. Vsak član, ki še iniima plačane članarine za to leto, naj isto čiimprej poraivma, da ne bo med nami zaostanka rjev. — Odbor. Kranj V nedeljo 8. decembra se ibo pričel tečaj iza članstvo kranjskih skupin JSZ, in sicer bo pričetek ob 9. uri dopoldne v prostorih gostilne Lukež na Glavnem trgu v Kranju. P-rvo predavanje bo imel predsednik JSZ Žumer. Vse člane vabimo, posebno -pa funkcionarje, da se tečaja 'V čim večjem številu udeleže. Vljudno vabimo vise služkinje na božičnico, ki jo priredimo v nedeljo dne 5. januarja 1941 s sledeči-m sporedom: 1. Zjutraj v stolnici ob 6 sveta maša s skupnim sv. obhajilom. 2. Popoldne ob 5 v Frančiškanski dvorani igra »Križev pot slovenskega dekleta«. Igra vam pokaže vso plemenitost dobre služkinje. Vsi iskreno vabljeni, služkinje pa povabite seboj tudi družine, pri katerih ste v službi. Odbor. Iz organizacije V mesecu decembru bo imela Posel-sku zveza tele prireditve: Na 3. nedeljo, to je 15. decembra, v Domu služkinj bož.ično predavanje s skiop-tičnimi slikami o Palestini. Slik e bodo pokazale kraje, kjer se je rodilo Božje Dete. — Na praznik sv. Štefana se na željo deklet ponovi igra »Kaznovana ničemrnost«. Vse, katere pri zadnji ,prwlsiavi niste dobile prostora, ste vabljene, da se te prireditve udeležite. — Poselska zveza priredi prvo nedeljo v novem letu, to je 5. januarja 1940 v Frančiškanski dvorani lepo božičnico. Spored te božičnice je priobčen zgoraj. Prav vljudno vabimo vsa dekleta, da se te naše celodnevne prireditve v ka-r večjem številu udeležite. — Poseksku zveza -ima v Domu služikiinj dva nemška tečaja^ in sicer za I. razred ob torkih zvečer, za U. razred pa ob nedeljah popoldne. — Vsako sredo zvečer je petje, v četrtkih ipa strokovna predavanja za služkinje, ob petkih je tečaj za šivanje. — Ker nekatera dekleta povprašujejo, kako je s kuharskim tečajem, sporočamo, da se je na seji Posdlske zveze sklenilo, da se bo po novem letu pričel tudi ta tečaj. Dekleta vabimo, da se tudi za ta tečaj v kar večjem številu prijavijo in ga potem redno posedajo. Ta tečaj je zelo važen, ker se dekleta namče kuhamja, kar jim pozneje ze-lo koristi iin talko laze kaiko boljšo službo. — Vsa pojasnila za vse tečaje daje pisarna Poseilske zveze na Miklošičevi- cesti 22-1. Vsem članicam želi ob tej priliki Poselska zveza blagoslovljene božične praznike z želijo, da bi bila naša- slkup-nost tudi- v prihodnjem letu kar večja, posebno pa, da bi se nam pridružila tudi vsa ona dekleta, ki danes našega dela še ne poznajo. Nekaj o vajencih Za vajence in vajenke sta v Zakonu o oibrtih -dva paragrafa- velike važnosti, predvsem v gmotnem pogledu. Pirvi je § 267. Zakona o obrti h, ki praivi: Učencu pripada po enem dovršenem letu učenja odškodnina za delo. Minister za trgoivino in industrijo bo predpisal v sporazumu z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje in po zaslišanju zbornic (obrtnih) m delavskih zbornic z uredbo posebne oidiredibe o najmanjših zneskih to od- škodniine. . Drugi jei § 294. zakona o Obrtih, ki pravi: Lastnik obrta je obvezan, da učence po položenem pomočniškem izpitu zaposli kot pomočnike za dobo treh mesecev v svojem obrtu, a-ko to učenec želi, in je dolžan, da mu da najmanj ono plačo, kii jo je doslej imel. Druga točka- praivi dalje: Iz važnih raizlogoiv more obča upravna oblast prve stopnje razrešiti lastnika te- Obveze, če za -to prosi. V tem pnimerune sme v teiku itreh mesecev sprejeti v uk nobenega učenca ali pomočnika. Glede § 267. zakona o obrtih so pri nekaterih obrtih in trgovskih združenjih vpeljali za vajence nekake odškodnine v denarju, ampak nei pri vlseh, kakor bi to moralo buitn izvršeno že zdavnaj pred leti. Vse s vol mhI n e strokovne organizacije so že pred leti poslale svoj predlog o vprašanju plač vajencem obema ministroma, za socialno politiko in trgovino. Ta vloga še do sedaj ni rešena in se stalno zavlačuje. V tej veliki draginji je vprašanje plač vajencem še posebno pereče, ker starši ne morejo več zmagovati velikih stroškov s preživi jan jem. Vsak vajenec zna po ncka-j mesecih učenja dosti stvari, tako da ima mojster od njega prav za prarv veliko koirist iin dobiček. Treba je, da ministrstvo predpiše' minimalno mezdo za vajence. Zanimiv članek o tem vprašanju je izšel v reviji »Radno pravo« pod naslovom »Jed-no sporno pitanje«, (članka ne moremo ponatisniti, ker je preobširen). Potrebno je, da banska uprava skliče anketo, ki naj določi višino mezde, posebno sedaj, ko je vedno več spornih primerov. Glede paragrafu 294. je pa treba uivesti strogo kontrolo, ker se grobo krši in kršitelje strogo kaznovati. Delavska Zbornica .mora v ta. namen dati nekaj denarja na razpolago iin «e bo prišlo povsod v okon tej nezaslišani krivici pri vajencih in še bolj so pa potrelbme zaščite vajenke. ^r^PRAVIC KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUPSTVA izhaja vhiik Četrtek popoldne, v primeru praznika dan prej. — Uredništvo In oprava Je v Ljubljani, MliloAlčeva centa 28-1. — Oglasi, reklamacije In naročnina na npravo, MlkloAičeva J2-I. Oglasi po ceniku. - Telefon Stev. 4948. Številka post. čekovnega računa 14.90«. Posamezna Številka 1 din. Naročnina: za 1 meseo 4 din, za četrt leta 10 din. za pol leta din, za vse leto 4* din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno TO din. List n rej oj« In zan) odgovarja Ten« Fajfar v Ljubljani. Izdaja za konzorcij »Delavska pravice« Srečk* fjmer, Ljubljana. Bska Zadrnlna tiskarna r. z. z o. a. » abljani, Tjriava s. IT (Maks Ble)e»t