239ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
Knjigo zaklju~uje obse‘no poglavje Viri in literatura, povzetek v italijanskem jeziku ter dalj{i zapis
o avtorjevem ‘ivljenju in delu (Salvator @itko).
Ocena prof. Ferda Gestrina, zapisana ob izidu 1. knjige, da »pomen tega obse‘nega dela o Izoli je
‘e zgolj v tem, da je z njim to zanimivo in lepo obalno mesto pravzaprav prvi~ dobilo celostni opis svoje
zgodovine, ki zaobjema vse bistvene sestavine njegovega razvoja ter ‘ivljenja njegovega prebivalstva
od daljnih anti~nih in srednjeve{kih ~asov vse do osvoboditve Slovenske Istre izpod fa{izma leta 1945«,
zahteva ob izidu 2. knjige zgolj dopolnilo: »[…] in osamosvojitve Republike Slovenije«. Ni veliko
slovenskih mest, ki se lahko pohvalijo s podobnim monografsko zgodovinskim delom, kot ga je z
nemalo truda in vztrajnostjo napisal zdaj ‘e pokojni zgodovinar Janez Kramar.
Av g u s t  L e { n i k
M i h a  T i { l e r, Prispevki kemije k evropski kulturi in civilizaciji. Ljubljana : Slovenska aka-
demija znanosti in umetnosti, Razred za matemati~ne, fizikalne, kemijske in tehni{ke vede, Dela 13,
2003, 170 strani.
Prikaz te knjige bi bolj sodil v Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike kakor pa v Z^. @al ta
zbornik ‘e od leta 1998 ni ve~ iz{el. Menim pa, da tudi ni napa~no, ~e prikaz objavi Z^, saj ta ne
objavlja le sestavke iz o‘jega zgodovinskega podro~ja, temve~ v~asih tudi kaj iz zgodovinsko bolj
obrobnih disciplin. Razlog za objavo prikaza pa je tudi dejstvo, da pri nas izide zelo malo knjig takega
‘anra, kakor je pri~ujo~a in predvsem, da je v njej v bistvu prikazan zgodovinski razvoj kemije in
kemijske tehnologije.
Pisec knjige, akademik Miha Ti{ler je bil dolgoletni profesor kemije na ljubljanski univerzi, bil je
njen rektor in je njen zaslu‘ni profesor. Ko je izpregel iz aktivnega raziskovalnega in pedago{kega dela
se je za~el ukvarjati z bolj splo{nimi vpra{anji svoje znanstvene discipline in je o tem napisal {tiri
knjige. Narava, ~lovek in kemija (1985), Sporo~ilnost molekul (1998), Reminiscence in razmi{ljanja
(2001), ~etrta knjiga je v naslovu imenovana. Na splo{no velja, da je najpomembnej{a naravoslovna
veda fizika, ki se ji zdaj pribli‘uje biologija. Po pomenu za ~loveka in okolje pa ju gotovo preka{a
kemija, ~eprav si ne lasti prvenstva. Zato je posebej dragoceno, ~e kemijo kot znanstveno in tehnolo{ko
disciplino predstavi ~lovek, ki je ves delovni vek stal v njenem ospredju. Knjiga ima poleg uvoda {est
poglavij in epilog. V njem pisec povzema misel nem{kega fizika, Nobelovega nagrajenca, Wernerja
Karla Heisenberga, da novodobno naravoslovje ne opisuje narave na enostaven na~in tako, kot se sama
prikazuje, ampak opisuje bolj naravo, ki je izpostavljena na{im vpra{anjem in na{im metodam, torej
vzajemni igri med naravo in nami. Pot od enostavnega pogleda na naravo, do sedanjega skrajno sofisti-
ciranega je prikazana v obravnavani knjigi. Ve~ kakor dolgo na{tevanje o obsegu kemijskih raziskav in
dose‘kov povesta dva podatka. Od leta 1800 se je {tevilo na novo odkritih kemi~nih spojin, od
izhodi{~nega majhnega {tevila pove~evalo letno za 5,5 odstotkov, v zadnjem ~asu pa presega njihovo
{tevilo milijon na leto.
V poglavju Prva spoznanja o sestavi in spremembah pojavnega sveta. Kemija filozofov (str. 15–22) so
obravnavani tisti elementi s katerimi je ~lovek pri{el v stik ‘e v prazgodovinskem obdobju in so bili zanj
tako pomembni, da so po njih poimenovali zgodovinska obdobja. Seveda so posebej pomembni kemi~ni
procesi, ki so jih tedanji »tehni~ni« zagnanci zmogli uravnavati in voditi tako, da so pridobili za ljudi
koristne spojine. Seveda so bila vsa dognanja empiri~na. Opisani so dose‘ki na podro~ju anorganske
kemije, s~asoma pa so {e ve~ dosegli na podro~ju organskih snovi, zlasti s pomo~jo snovi, ki so vsebovale
encime. Tako so zelo raz{irili spekter hrane (kruh, sir, vino, pivo). Zelo zgodaj so za~eli uporabljati ke-
mikalije rudninskega izvora in izvle~ke rastlinskega ter ‘ivalskega izvora v zdravilstvu. Opisan je pogled
anti~nih filozofov na tvarni svet, saj o poskusih tedaj pravzaprav {e ni mogo~e govoriti.
V poglavju Evropska alkimija (23–44) je predstavljena ‘elja tedanjih alkimistov, da bi razpolo‘lji-
ve, bolj malo vredne snovi predelali v bolj plemenite, svinec in baker npr. v srebro in zlato, hkrati pa so
iskali nesnovno vrednoto eliksir, ki naj omogo~i te transmutacije. Eliksir pa so prenesli tudi na ~love{ko
240 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
‘ivljenje, ki naj bi ga neskon~no podalj{al. ^eprav je alkimija v bistvu slepa ulica, pa je vendar med
anti~nimi naravoslovci in alkimisti velika razlika, prvi so za dosego spoznanj le filozofirali, drugi so
delali tudi poskuse in vpeljali razne metode in tehnike, ki so uporabne {e zdaj. V tem poglavju je
opozorjeno na ustrezno razstavo v Narodni in univerzitetni knji‘nici v Ljubljani leta 1994 z naslovom
Alkimija, sveta veda na{a in ustrezen zbornik o njej. Omenjeno je tudi nekaj alkimistov z na{ega ozem-
lja, med njimi grofica Barbara Celjska, druga ‘ena rimsko-nem{kega cesarja Sigismunda Luksem-
bur{kega.
V poglavju Prehajanje protokemije v kemijo (45–70) je opisano, kako je bila kemija v 17. in 18.
stoletju {e zelo heterogena, {e vedno je bil opazen vpliv alkimije, pod drugi strani se je za~ela uveljav-
ljati obrtna, prakti~na stran. Velika zapletenost naravnega ‘ivega in mrtvega sveta je predstavljala ve-
liko te‘avo pri postavljanju splo{nih na~el. Vsaka druga~nost ni bila v skladu s takratnimi prevladujo~imi
idejami in prakso. V tem obdobju so bile postavljene znanstvene osnove kemije, ki jih tu seveda ne ka‘e
prikazovati, kar so storili prvenstveno nem{ki, angle{ki, francoski in skandinavski znanstveniki, od
Rusov pa predvsem Lomonosov. Ker je potekal sorazmerno omejen {tudij naravoslovja tedaj predvsem
v okviru medicinskih fakultet, so kot in{titucije na podro~ju kemije odigrale odlo~ilno vlogo akademije
znanosti in druga znanstvena dru{tva, v nemajhnem obsegu tudi zasebni raziskovalci. Dan je izbor
prvih akademij znanosti v Evropi.
Poglavje Nastanek velikih kemi~nih industrij (71–84) nas seznanja, kako je iz majhnih povsem
prakti~no usmerjenih obratov na podro~jih izdelave porcelana in lon~evine, pri beljenju in bearvanju
tkanin, v metalurgiji in farmaciji s pomo~jo kemikov, ki so se postopoma za~eli izobra‘evati na univer-
zi, npr. v znanem Liebigovem laboratoriju v Giessnu, in seveda sodobnih znanstvenih ter prakti~nih
dognanj razvila velika industrijska kemi~na proizvodnja, ki je ustanavljala lastne raziskovalne labora-
torije. Pri tem je nujno pri{lo do sodelovanja z drugimi tehni~nimi profili, npr. s strojniki. Kemijska
industrija je bila bistveni ~len v industrijski revoluciji, pri ~emer sta se ti medsebojno pospe{evali.
Seveda ne moremo na{tevati, kaj vse je bilo v tem ~asu dose‘eno, omenimo naj le, da so izna{li po-
stopke za pridobivanje kemikalij, ki so v nadaljnih industrijskih postopkih potrebne v velikih koli~inah,
n. pr. soda, ‘veplena kislina itd.
Poglavje Kemija v drugi polovici 19. stoletja in do prve svetovne vojne (85–106). V tem obdobju se
naravoslovje, vklju~no s kemijo, obravnava kot izkustvena znanost, ki stalno dopolnjuje in objektivno
presoja znanje in dose‘ke. Za raziskovalce se dolgo ni moglo uveljaviti ime »scientist«, ampak je
moralo obveljati »naravni filozof«. V ozadju je {lo za to, ali je naravoslovje vgrajeno v kulturo, ali pa je
le-to lastna kultura. V tem obdobju je kemija v znanstvenem smislu dosegla silno velik napredek, ni~
manj{ega pa ne na industrijskem podro~ju. Zlasti veliko je bilo storjenega na podro~ju organske kemije,
izdelavi zdravil in pod. Znanje o kemiji se je {irilo tudi med ljudi, z javnimi predavanji in knjigami, tudi
pri nas. Leta 1847 je iz{la prva slovenska kemijska knjiga, ki jo je napisal Matija Vertovc, ‘upnik v
[entvidu nad Vipavo, z naslovom »Kmetijska kemija, to je natorne postave in kemijske resnice ober-
njene na ~love{ko in ‘ivalsko ‘ivljenje, na kmetijstvo in njegove pridelke«. Drug duhovnik, profesor na
ljubljanski realki, Mihael Peternel, je predlagal slovensko kemijsko terminologijo.
Poglavje Kemija v 20. stoletju po prvi svetovni vojni (107–142). Ogromnih dose‘kov v tem ob-
dobju ne bi mogli niti pribli‘no predstaviti, zato naj navr‘em le nekaj dejstev. Za podro~je analizne
kemije je nek znani angle{ki analitik rekel, da so kemiki v~asih ugotavljali malo v velikem, zdaj pa
ugotavljajo ni~ v malem. Raziskave strukture snovi potekajo zdaj prek supramolekularne kemije, hi-
trost reakcij pa se meri v femtosekundah (10-15 sek). V tem obdobju so odkrili DNK in dvojno vija~nico
(Doppelhelix), ki omogo~a razumevanje dednosti. Kako pa je bilo s kemijo pri nas? Z ustanovitvijo
univerze v Ljubljani 1919 se je za~el tudi {tudij kemije, ki ga je organiziral prvi redni profesor te
discipline Maks Samec, znan raziskovalec {kroba, poznej{i ~lan znamenite nem{ke akademije Leopol-
dine in SAZU. Po drugi svetovni vojni je bil ustanovljen Kemijski in{titut Borisa Kidri~a, zdaj le Ke-
mijski in{titut v Ljubljani. Prvotni skromen {tudij kemije na ljubljanski univerzi pa se je razrasel v
Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo. Tudi na mariborski univerzi je organiziran {tudij kemije.
 J o ‘ e  M a ~ e k