Ameriška Domovina NO. 155 • /?• " ----------------- r°rk \Sr p/ aM€RICAN m SPIRIT J /v. Y • IGN IN LANGUAGE ONLY l00Qi , Serving CMcago, Milwauke«, Waukegan,. Duluth, Joliet, San Franciaco, Pittsburgh, .New York,'Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 14, 1972 STEV. LXXIV — VOL. LXXIV Peterson napoveduje •fflovinsko pogodbo s Sovjeiijo v leSu 19B ^'govinski tajnik, ki ja bil Redavno na razgovorih v Sovjetski zvezi, je poročal Predsedniku Nixonu o stanju razgovorov z ZSSR. Washington, d.c. - Pe- ter G. Peterson, trgovinski taj-ZDA, ki se je mudil 10 dni ria razgovorih o trgovinskih vPrasanjih v Sovjetski zvezi, jej Po svojem poročilu predsedniku! lx°nu dejal časnikarjem, da je Prepričan, da bo mogoče skleni-| trgovinski dogovor s Sovjat-s 0 zvezo prihodnje leto. N G. Peterson je razlagal za-^ otenost razgovorov in težav-n°st vprašanj, ki so z njimi zve-Zana- Dejal je, da bodo potreb-116 odločitve na “najvišji ravni”, PreJno bo mogoče vsa vpraša-'Ja zadovoljivo rešiti. aJvečja težava naj bi bilo Novi grobovi | Rogers Shriverju Joseph Sray V petek je umrl na svojem j Državni tajnik W. P. Rogers ' domu na 3710 Bonna Avenue po dolgi bolezni 71 let stari Joseph Sray, mož Jožefe, roj. Kastelic, brat Lojzeta (Slov.), rojen v Toplu na Blokah. Pogreb bo v sredo ob 8.30 iz Zakrajškovega fesisia proti amnestiji wejaikih beguncev ZDA PRINCETON, N.Y. — Gallup je povpraševal po vsej deželi, V VIETNAMU PREHAJA VOJNA V MALE SPOPADE je označil Shriverjev očitek Nixonu, da je zapravil kaj sodi o vojaških beguncih in piiloziiO^t^a muj zDA^da'jim^e^i bi Fo vojaških poročilih so rdeči izstrelili pretekli teden proti | lo treba v oborožene sile in ; Iz Clevelanda in okolice j mu, z jo". WASHINGTON. pogrebnega zavoda, v cerkev sv. I mokratski podpredsedniški kan-Vida ob 9., nato na All Souls didat Sargent Shriver je bil v pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih. vPraš, ba- £hje plačila ameriških do- V Sovjetski zvezi v času dru- loiiii iiiše najprej vezi i Mmim Evrepe, nat® I© šala prišfa litijska BONN, Z. Nem. — Zunanji minister V/. Scheel je na stališču, da mora Zahodna Nemčija najprej spraviti v red svoje od- času predsednika L. B. Johnsona in še nekaj časa pod predsednikom Nixonom ameriški poslanik v Parizu. Kot tak je imel delno tudi vpogled v razgovore z rdečimi o končanje vojne v Indokini. Tako je vzbudil precej pozornosti, ko je sredi zadnjega I tedna dejal, da je imel Nixon j priložnost končati vojno v Viet-: namu, da pa jo je zapravil. Državni tajnik William P. Ro- gers je na to “razkritje” odgo- nose z državami Vzhodne Evrope, nato se bo šele potrudila u" | voril, da to, kar pravi Shriver, rediti svoje oomose z Ljudsko n- “p0tVorba”, ampak “politična republiko Kitajsko. Priznal je^ fantazija”. Pregled arhivov je j pokazal, je dejal Rogers, da, če Piiznal ie, fantazija: pri tem, da je Bonn že v stikih | s Pekingom po “redni diplomatski poti”. Kakšna je ta pot in kje vodi, ni maral povedati. ge - --------- • --------- Zunanji minister je dejal, da « SVetovne vojne v okviru Se vlada W. Brandta ne bo dala V^manja in posojanja”. ZDA potisniti v nagle razgovore s Kihov s zn^a^e na miiij°-| tajsko zaradi tega, ker je bil tam | zapUsfii svoje mesto v Parizu Prm’r;°,VJetSka ZV6Za Pa je biIa, nedavno na obisku eden od vo- zat0; ker bi bil imel g predsed. . P svilena nihati m snn dilni!h članov opozicije v parla- nikom Nixonom kake razlike v je bila kaka taka zgodovinska priložnost za končanje vojne v Vietnamu, je “Mr. Shriver o njej čudežno molčal”. S. Shriver ni nikdar ne ustmeno ne pismeno trdil, da je D.C. — De-j njimi v Vietnam. Dognal je pri tem, da je 60'J povprašanih proti brezpogojni amnestiji, za njo pa 36'i. Nasprotniki vietnamske vojne so postavili vprašanje amnestije že pred meseci. Tudi vojni begunci sami in njihovi sorodniki se zavzemajo za popolno in brezpogojno amnestijo. Nekateri gredo celo tako daleč, da trdijo, da begunci niso nič zakrivili, da jim gre celo priznanje in pohvala, ker so zapustili lastno domovino, da bi “ne kršili svojih načel”. Vojni veterani in njihovi sorodniki so večinoma proti brezpogojni amnestiji, ker so prepričani, da so sami izpolnili svojo državljansko dolžnost, med tem ko so se ji begunci izognili. Kdor ne vrši državljanskih dolžnosti, nima nobene pravice do državljanskih pravic, je njihovo načelo. vladnim postojankam 5,744 granat, raket in min v primeri s preko 13,OCO v drugem tednu maja, ko je bila rdeča ofenziva na višku. Rdeči so pretekli teden na- no, naPredoval padli 534 postojank, teden preje pa le 400. jena plačati le 300 mili-g.aov- Menda so se približali re-JQoVl vs°te, ki naj bi bila okoli so še vedno pa se ni- zedinili na obresti 25 let sta-"Sf dolga. da N^inski tajnik je zanikal, Vi 1 ^hielo z vprašanjem trgo-Vc/ e Pogodbe kako zvezo tudi tel °Vsnje v Vietnamu. Neka-So namreč trdili, da bi bil vPr°“l V0^an v marsikaterih ^ bSan^b trgovine popustiti, gati1 ^0sb;va bila voljna poma-k0nvpIa Pogajanjih v Hanoiu za tersCanje vietnamske vojne. Pe-•U„ji0ri j6 zatrjeval, da na teh ^njih ni nobene resnice. Uiuči Indijo suša, ltlrta obilo vode pod površino mentu. Bivši zunanji minister Gerhard Schroeder se je po povratku s poti na Kitajsko zavzel namreč za čim prejšnjo ureditev odnosov med Bonnom in Pekingom. Scheel. je to odklenil, in obtožil Schroederja, vodilnega člana opozicije, da hoče svojo pot na Kitajsko izrabiti v politične namene. Kot je znano; je kancler Willy Brandt napovedal nove parlamentarne volitve za letošnjo jesen. Obe strani, vlada in kot opozicija, se na nje že živahno pripravljata. pogledu vojne v Vietnamu. McKissick za Nixona NEW YORK, N.Y. — Floyd B. McKissick, bivši direktor črnske organizacije Kongres rasne enakosti, je objavil, da bo na Požari na Aljaski na 215,000 akrov gozda FAIRBANKS, Aljaska. — Preko 215,000 akrov gozda so uničili požari na Aljaski na področju Brooks pogorja. Zaradi pomanjkanja ljudi požarov ni bilo mogoče omejiti in divjajo dalje. Poročilo oblasti pravi, da skuša- SAIGON, J. Viet. — Ti podat- so se vrnili k gverilski vojni. Ta ki pravijo, da so rdeči izstrelili zahteva sorazmerno malo stre-manj granat, raket in min na Rva in nobenega težkega orožja, več ciljev, napadi so bili torej Pač pa požrtvovalne borce in manjši in manj siloviti. Pone- brzino. kcd je padlo le nekaj min. Arne-1 Gverilsko vojskovanje vodijo riški vojaški strokovnjaki trdijo, lahko rdeči še leta in leta, če da je to znamenje, da so rdeči Rh bosta Sovjetska zveza in Ki-začeli končno čutiti blokado Se-1 taiska podpirali materialno in vernega Vietnama zdaj že na1 politično. Med tem se lahko pri-samih bojiščih. Nimajo več pri-! Pravljajo na nov splošen napad, ložnosti za množične topovske napade, kot so jih vprizarjali dan za dnem na področju An Loc v prvih tednih ofenzive. Severni Vietnam je pognal koncem marca vse svoje oborožene sile na jug, da bi z enim samim mogočnim udarcem uničil južnovietnamske oborožene sile in z vojaško zmago zaključil vojskovanje. Kljub začetnim uspehom načrt ni uspel. Ameriške letalske sile so mogočno posegle v boj in prizadele Severnim Vietnamcem težke izgube. V Hanoiu na kaj takega verjetno nisd računali, bili so prepričani, da predsednik Nixon ne | bo tvegal obnove obsežnih le- j talskih napadov, ko se pripra- j vlja na volitve. Predsednik Nixon je na sever- ko bo za to nastopil primeren čas. S tega gledišča sodeč ni veliko upanja na nagli konec vojskovanja. V Washingtonu upajo, da se bodo v Hanoiu morda le premislili in se odločili za končanje vojne, če že ne zaradi drugega, da ustavijo letalske napade na Severni Vietnam. Službeno napredovanje — G. Peter Osenar, 1139 Norwood Rd., je ponovno dosegel lep poklicni uspeh, ko je nedav-v pomožnega podpredsednika Comptroller’s urada pri Cleveland Trust Co. Gospod P. Osenar je nastopil službo pri omenjenem podjetju leta 1959, ter v kratkem času dosegel več lepih službenih napredovanj. Študiral je na Cleveland State University in končal različne tečaje na American Institute of Banking. G. Petru Osenar ju k ponovnemu poklicnemu uspehu iskrene čestitke! Rojstni dan — Dolgoletna zvesta naročnica lista ga. Mary Rogell, 19171 Nau-mann Avenue, praznuje danes 85-letnico rojstva. Iskrene čestitke in veliko dobrega počutja v bodoče. Bog jo živi! Dobrodelna vrtna veselica — G. Frank Sterle, lastnik gostilne Slovenian Country House, 1401 E. 55 St., pripravlja veliko Vsako tako končanje vojne bi vrtno veselico v dneh 16. in 17. bilo nemara dejansko le premi-i septembra 1972 na Izletniških rje, kajti Hanoi bi lahko boj ob-, prostorih Ameriške dobrodelne novil čez nekaj let, ko bodo j zveze v Leroyu, Ohio. Nastopi-ZDA umaknile tudi svoje letal- | lo bo osem orkestrov in plesna stvo iz Indokine. Da bi v takem I skupina Kres. čisti dobiček bo slučaju ZDA znova posegle z J šel v korist Slovenskega doma v ; za ostarele na Neff Road. ! Vabilo — j V sredo, 16. avgusta ob osmih jzvešer bo važna letna seja Misijonske znamkarske akcije, na lastnimi oboroženimi silami boj, je komaj verjetno. -------o------- Bomba ju je raznesla Zadnje vesti čelu organizacije, ki bo podpira- ^orocRo oblasti pravi ^ sj£^;!ro;t™^‘2 Iplo^rnapad la 1 CLEVELAND» O. - V soboto j katero vabi predsednik M. Tela-izvolitev predsednika Nixona. £m P°Sasitl le od ^ Južni Vietnam odgovorilPVeiiko in nedelio i. hiln ubitih nJkavec vse uradnike in dosedanje Nad 500 ljudi se trudi z orne- močnejše, kot si je kdo mogel “Jaz sem prepričan v dvostrankarski sistem. Mi Prežih DELHI’ Ind- — Indija la br-^a buck) sušo, ki je uniči-Pri l 'elek v obsežnih predelih, ha Seern S0 P°4 njeno površino ličijol111 skoro neomejene ko- UPorabdlne V°de’ ki bi j° lahko ih sed"1-1 Za urnei;no namakanje na pol puščavske pre- del ve .spremenili hi žitnice, ki ge lraniL Predel v rodovitne vrto-bi lahko l^ijoni 9J0’ kako vso Indijo in še dru-6 Azije. indijskih kmetov gle- 2ehU °bič v se spreminja njihova ai-rn prab’ ko ie monzum, ki vlag0 Prinese v juliju obilno °dredifaZ0!^ak Zvezna vlada je prj WOSežno pomoč za naj-i6 le zaxa e^e Pokrajine. Pomoč ^ertp aSna rešitev, trajna je ki sl lzkoriščanju talne kler bodo črni samo v eni polovici tega sistema,” je dejal McKissick. Koreja nejevoljna ob japonski naglici pri iskanju vezi s Kitajsko BELFAST, S. Ir. — Pretekli SEOUL, J. Kor. — Predsednik petek sta 19 let stari fant in 17 vlade Kim Jcng Pil je pretekli let staro dekle peljala v ukra- teden izrazil javno nejevoljo in denem avtu bombo po North skrb zaradi izredne naglice, s Howard cesti, ki deli katoliški katero hoče Japonska normalizi-in protestantovski del mesta, rati svoje odnose z rdečo Kitaj-Bomba je nenadno eksplodirala skc. in cba sta bila pri tem mrtva. “če se Združene države pri-Po vsem sodeč bi morala bom- bližujejo Kitajski z brzino 3 milj bo spraviti pred vojaško pošto- na uro, ni treba Japonski večje janko v bližini. Provisionali brzine,” je dejal Kim in pouda-IRA so objavili, da sta bila ril, da bo japonska naglica ško-mrtva člana nekega od bataljo- dovala ustaljenost in miru v A-nove njihove armade. ziji. uvosiranKarsKi sistem. Mi ne ~ J nrpH^oviioi bomo nikdar rešili vprašani, do-l PtviJO naj večjega gozdnega og- P^siavijai .-i- ...... _ „ • , !nja, ki je nastal 13. julija na- mogočnejšo predstavljati. Ni le zbral naj- letalsko silo na sproti vasi Allkaket 'in je doslej Področka Indokine iia adaril zNEW Y°RK, N Y- - Jugoslo-uničil že preko 195,000 akrov nW P° rdečih z vso ampak] vansko potniško letalo Boeing gozda južno od Allakaketa. ^ m^nira^ tud* pristanišča Se- vernega Vietnama, kar so ame- { riški vojaški vodniki priporočali še za časa predsednika L. B. Johnsona, pa jim ta ni maral ustreči, da ne bi sprožil kitaj- Samo s podporo laških levičarskih skrajnežev TRST, It. — Italijanske oblasti, ki raziskujejo zažig skladišč ] skega posega v vojskovanje, olj e voda iz Trsta v Ingolstadt! v Hanoiu so kljub vsemu in Dunaj, so prišle do zaključka,! ostali trdovratni in zahtevajo da je možno, da so bombni na-1 enako vstrajno in odločno, da pad pripravili in izvedli paie-'sd ZDA umaknejo iz Južnega stinski gverilci “Črni septem-1 Vietnama in da poskrbe tudi za iber”, kot se bahajo, toda le s spremembo vlade v Saigonu. pomočjo italijanskih levičarskih Nixon ni voljan teh zahtev skrajnežev, ki položaj poznajo, sprejeti, zato se vojna nadaljuje. Kot že objavljeno, je bilo uni- Rdeči niso več sposobni voditi čenih 6 velikih tankov olja od 25 obsežne napade s celimi polki in škodo cenijo na okoli 7 mili-'ali celo divizijami, ker nimajo jenov dolarjev. [zbranih toliko sredstev, zato pa in nedeljo je bilo ubitih na i Kavec vse uradnike in dosedanje cestah Ohia 38 ljudi, v taki! delavce, pa tudi vse druge, ki se kratki dobi največ v zadnjih !žele temu de]u priključiti. Seja G letih. bo v dvorani pod staro cerkvijo Marije Vnebovzete na Holmes Avenue. Veliki Šmaren— Jutri je Veliki Šmaren, praznik Marijinega vnebovzetja. To ! je zapovedani praznik, ki smo 707 je včeraj na Kennedy mednarodnem letališču, potem ko je doseglo že 150 milj br- j zine, skušalo obstati, ko je pilot zaslišal “glasen hrušč”, Sa nekdai v Sloveniji obhajali V Sovjetski zvezi razpravljajo o uvedbi privalnih posšrežnih služb v kabini. Zletelo je preko konca vzletne steze in zadelo v ograjo, pri čemer se je vnelo levo krilo letala. Ogenj so naglo pogasili. Od 175 potnikov jih je bilo okoli dva ducata lažje ranjenih. Letalo je bilo namenjeno na Reko, vodit ga je pilot Konstantin Spa-sotevic. CASTEL GANDOLFO, It. — Papež Pavel VI. je dejal včeraj, da je sicer “malo utrujen”, da pa bo ostal na svojem mestu, dokler mu bodo moči dopuščale. z vsemi slovesnostmi. ‘Črni panterji’ v Alžiriji pod stražo ALŽIR, Al. — Policija je postavila stražo pred glavnim stanom “Črnih panterjev” in začela preiskovati njihovo delovanje. Skupino vodi Aldridge Cleaver, ki je pobegnil v Alžirijo iz ZDA. Alžirskim oblastem naj bi se zamerila, ko je zahtevala od predsednika republike Boume-dienna vrnitev milijona dolarjev, ki so ga zasegle od ugra- LONDON, Vel. Brit. — Vodstvo i biteliev Ietala družbe Delta/ Ti vo- 0,bnavlja s področja " m njenih podaljškov. ^vosi JuS°slaviji ^Ctlvnih ha stant0 Muslimanov. živi poleg k a t o 1 i č anov in v tudi nad 2 mili j o- ^ s°nčno in 85’ PoiočiteMperatura dežja. toplo. »koli esiluM CLEVELAND, O. — Državna postrežna služba, male trgovine, obrtne delavnice in popravljalnice so v Sovjetski zvezi prav tako zanikrne in brezobzirne kot v ostalih komunističnih d rž a v a h. Med tem ko so v Sovjetski zvezi vse te vrste postrežbe podržavili, je v večini ostalih ko-munstičnih državah vsaj delno ostala v privatnih rokah. Kar je v državnih rokah, ne uspeva in ni nikdar tako skrbno in podjetno kot ono v privatnih rokah. Tako je treba za usluge postrežnih služb čakati ure in ure že za samo naročilo, za izvedbo tega pa morda ne le tedne, ampak celo mesece, kadar gre za obrtne usluge. Nič dosti boljše ni v malih trgovinah in v gostilnah ter v vseh drugih sličnih ustanovah, pa naj bodo to p r a 1 n i ce ali popravljalnice čevljev. Vsled večnega pritoževanja javnosti nad počasnostjo in brezbrižnostjo postrežnih služb so začeli v Sovjetski zvezi razpravljati o možnosti uzakonitve privatnih postrežnih služb. Dejansko te obstojajo tudi sedaj, toda na črno. O tem je govoril sam glavni tajnik Komunistične partije L. Brežnjev na 24. kongresu Komunistične partije marca 1871. On je dejal, da je potrebno misliti med drugim tudi na možnosti, ko bi “upokojenci, gospodinje in invalidi” na domu ali kot privatniki vršili služnostne opravke, lahko pa tudi v zadrugi. O tem je sedaj razpravljal Aleksander Levikov v znanem časopisu Literaturnaya Gazeta. To naj bi pomenilo, da je vprašanje v resnem pretresu in utegne biti dejansko tudi rešeno v smislu, kot je o tem govoril Brežnjev lani. Levikov se sklicuje pri obravnavi tega vprašanja na korist- nost take rešitve v Vzhodni Nemčiji, v Bolgariji, na Madžarskem in Poljskem. Ne smemo pozabiti, da je Sovjetska zveza v stiski šla na tako pot v veliko večjem obsegu že v času Lenina z “Novo gospodarsko politiko”, pa jo dopustila le tako dolgo, da se je rešila iz najhujše stiske. Stalin je kasneje uničil zadnje sledi privatnega podjetništva. V letih po drugi svetovni vojni, posebno po Stalinovi smrti, ko je nastopila “odtaja”, kot je to imenoval pokojni Ilija Ehrenburg, so se zopet pojavili obrtniki, trgovci in prekupčevalci na ‘črno’. V Moskvi in v Leningradu, pa tudi v drugih večjih mestih, obstoja javni črni trg, kjer je mogoče kupiti to, kar v državnih trgovinah nimajo, pa naj je to južno sadje, cvetje ali pa tuji industrijski izdelki. A. Levikov piše v svojem članku, kako je šel v državno delavnico, da bi mu uredili vrata v stanovanje tako, da bi bil čim boljše zavarovan pred hrupom od zunaj. Ker ni imel časa, da bi čakal, ni nič opravil. Rekli so mu, če noče čakati, naj pač ne naroča. Delavnica je odprta samo v delavnikih, on pa prost samo v soboto. Ko ni vedel, kaj na stori, se je že prihodnjo soboto oglasil pri njem nekdo iz omenjene delavnice ter se mu ponudil, da mu uredi vrata, kot želi, na črno, če mu plača 26.40 rubljev namesto 22, kot je uradno določena cena za tako delo. Prav tako so se mu prišli ponujat za razna dela tudi drugi strokovnjaki, kakor hitro se je pojavil v novi hiši. Čemu naj bi vsi ti delali na črno? Čemu jim ne bi dali dovoljenja in njihov dohodek obdavčili? sprašuje Levikov v svojem članku v “Literaturnaya Gazeta” pretekli teden. britanskih delavskih unij sc S 50 §a dobili kot odkupnino, da ho danes sestalo z vodniki so pustili potnike iz ugrabljene- pristaniškega delavstva, da prouči možnost končanja štraj-ka, ki je spravil v nevarnost redno oskrbo Velike Britanije s hrano. SAN FRANCISCO, Kalif.—Bivši zvezni pravosodni tajnik R. Clark je po povratku v ZDA dejal, da ima pismena in ustna zagotovila od vodnikov Severnega Vietnama, da bodo ameriški vojni ujetniki izpuščeni in vrnjeni domov, kakor hitro bodo ZDA končale vojno in se umaknile iz Vietnama. SAIGON, J. Viet. — Ameriško letalstvo je zadnje tri dni izvedlo vrsto obsežnejših napadov na Severni Vietnam. V letalskih spopadih sta bili sestreljeni dve severnoviet-namski MIG21 letali, izgubljeno pa je bilo tudi eno ameriško Phantom jet letalo. WASHINGTON, D C. — Trdijo, da sta se Washington in Moskva sporazumela, naj se začne ga letala. Ugrabitelji trdijo, da je to njihov denar, zato naj jim ga vrnejo, da bodo lahko odšli v kako drugo državo, če jih Alžirija noče. Res čudni nazori! Svet je prišel že zelo daleč, ko ljudje upajo taka stališča javno zagovarjati. Mornarke na vojnih ladjah? WASHINGTON, D.C. — Adm. Elmo Z. Zumwalt, načelnik pomorskih operacij, je dejal, da bodo ženske ne le v pisarnah in na kopnem, ampak tudi na vojnih ladjah samih, kadar bo dopolnilo o ustavi o ženski enakosti postalo pravomočno. drugi del SALT razgovorov v letošnjem oktobu v švicarski Ženevi. Ti razgovori so se začeli jeseni 1969 v Helsinkih, pa se nato izmenoma vršili tam in na Dunaju. ' , 6117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto j podpredsedniškega kandidata škodovala, pa izrazili upanje, da ta škoda ne bo ostala ali da vsaj ne bo velika. Povpraševanja razpoloženja volivcev kažejo za novo demokratsko volivnico McGovern-Shriver slabo. Celo mladi rod, ki je bil letošnjo pomlad v zgodnjem poletju njegov vnet podpornik, mu je začel obračati hrbet. V tistih mesecih je videl v McGovernu nekaj “svežega”, nekaj “novega”, ob postopku s sen. Eagletonom je odkril, da je McGovern politik, ki se od drugih komaj kaj razlikuje v postopanju in sredstvih, četudi morda v — programu. SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 155 Monday, Aug. 14, 1972 Demokrati so končno dobili volivnico McGovern-Shriver Letošnje predsedniške volitve so nekaj posebnega že od vsega začetka. Demokratske primarne volitve in nato narodna konvencija so izpadle popolnoma drugače, kot je večina napovedovalcev političnega razvoja predvidevala. Sen. McGovern, ki mu nihče spomladi ni priznaval niti možnosti, kaj šele verjetnosti zmage, je pretekel vse in si na narodni konvenciji priboril imenovanje za predsedniškega kandidata stranke. Pri tem je šel mimo redne strankine organizacije, katera je podpirala sen. Muskia in sen. Hum-phreyja, njegova glavna tekmeca. Organiziral je načrtno in postopno svoje lastne sile, pretežno mlade ljudi, polne vneme in podjetnosti. Ti se pri svojem delu niso menili za stare demokratske strankine veličine, ampak delali čisto na svojo roko mimo njih in tudi velikokrat proti njim. Bolj delavni in požrtvovalni so želi uspehe in si s tem nakopali jezo in nasprotovanje premaganih. Pri svojem naporu za pridobitev imenovanja se sen. McGovern ni menil, kot smo omenili, za redno strankino organizacijo, ki je že odprto podpirala njegove tekmece, prav tako se ni menil dosti za organizirano delavstvo, ki mu je gorko še od dni, kot je kot zastopnik farmarske Južne Dakote nastopal v Senatu proti delavskim koristim. V južni Dakoti ni veliko pripadnikov narodnostnih skupin, zato McGovern s temi ni imel nobenih stikov in se za nje ni zanimal niti, ko je začel svojo kampanjo. Poiskal je le nekaj zastopnikov črncev in se postopno z njimi trdnejše povezal. Končno so nastopili zanj vidni črni vodniki, med njimi Mrs. M. L. King, J. Bond in seveda tudi kong. L. Stokes iz Clevelanda. McGovern je šel nekajkrati na Jug dežele, pa kmalu spoznal, da tam žito ne zori zanj. To je dežela guvernerja G. C. Wallacea. Z izjemo črncev tako dejansko McGovern ni imel v svojih vrstah glavnih skupin, na katerih je slonela skozi zadnjih 40 let moč demokratske stranke. Ob sestavljanju volivnice so hoteli to ponraviti s primernim kandidatom za podpredsednika. Pri tem so imeli smolo. Izbrali so sicer prijetnega, mladega, simpatičnega sen. Thomasa F. Eagletona, niso pa se pobrigali dovolj za njegovo preteklost. Za nje je bilo važno, da je bil privlačen, južnjak, katoličan in še prijatelj organiziranega delavstva. Tako so ga na konvenciji izbrali za kandidata in se začeli pripravljati na volivno borbo. - Ameriški časnikarji in drugi zbiralci novic so strašno radovedni, pa tudi iznajdljivi ljudje. Tako so kaj kmalu izbrskali, da je bil sen. Eagleton trikrat v bolnišnici zaradi svoje “živčne izčrpanosti”. Predno so to vrgli v svet, je to storil sen. Eagleton sam, ko je zvedel, kaj se pripravlja. En teden je trajala borba o tem. ali naj Eagleton ostane na volivnici ali ne. McGovern je izjavil v začetku, da je 1000% za njim, pa ga je, predno je minul teden, pustil na cedilu in končno pritisnil nanj, da je odstopil. Dežela McGovernu postopka z Eagletonom ni vzela dobro. Na McGoverna je padla težka senca kot na človeka in kot na treznega, skrbnega presojevalca položaja in ljudi. To je v prenekaterih volivcih vzbudilo dvom v njegovo resnično sposobnost za vodstvo dežele, za predsednika Nemara se je ta dvom kazal tudi v tem, da so tisti, ki jih je izbral po odstavitvi Eagletona za podredsedniške kandidate, drug za drugim to ponudbo odklonili. Sargent Shriver je dejal, da je sedmi in da mu zato ni prav nič nerodno, ker da je to le znak, da imajo demokrati “veliko talentov”. Pretekli torek so demokrati na seji širšega narodnega odbora skoraj soglasno izbrali Sargenta Shriverja za svojega novega podpredsedniškega kandidata. Pred javnostjo so pokazali polno edinost in slogo, vsi so izjavili, da bodo novo volivnico podpirali po svoji moči. Ko niso še niti glasovi o tej slogi in edinosti izzveneli se že slišijo vesti, da Kennedvji prav za prav niso bili za to’ da bi postal Sargent Shriver podpredsedniški kandidat in da ga zato tudi nemara ne bodo v volivnem boju oodpirali, kot je ob njegovem imenovanju izgledalo. Sen. E. M. Kennedy naj bi bil imenovanje Sargenta Shriverja naravnost odsvetoval, kot je pretekli teden poročala v svoji koloni Marianne Means. Naj bo to že res ali ne, Sargent Shriver je skušal že ob samem svojem prvem nastopu popraviti, kar so preje zagrešili McGovern in njegovi pomočniki. Kadil je deflavskim vodnikom, hvalil delež narodnostnih skupin pri gradnji A-j merike, vabil Jug dežele, ki je na McGoverna še bolj nejevoljen, odkar je potisnil z volivnice sen. Eagletona. Demokratski vodniki so priznali na seji glavnega odbora pretekli teden, da jim je odpustitev sen. Eagletona kot! BESEDA IZ NARODA Waukegan, 111. — Narodna konvencija demokratov je za nami. Demokrati zadnja 4 leta niso sedeli za glavno mizo v Beli hiši, a bili so pa zelo glasni. Ropotati so začeli takoj v začetku tega leta in oglašali njihove ideološke nauke njihove stranke (poudarjajoč seveda, da take demokracije ne predstavlja nobena druga stranka, kakor njihova), zato je potrebno, da jih javnost sprejme za gospodarske, politične in socialne potrebe. Voditelji demokratske stranice so se zadnje mesece tudi med seboj vse križem lasali in objavljali r:. :;ne grehe in drugo — drug proti drugemu. Zdaj, ko so po vseh teh razburjenjih prišli do nekega navideznega soglasja, bodo skušali ameriško javnost prepričevati, da boljšega kandidata za Belo hišo in za predsednika ZDA ni, kakor je njihov kandidat. Kdo jim naj zameri — ko je že od nekdaj znano, da vsak prodajalec svojo “robo” hvali — vsak farmar pa svoje “junčke” itd. Smešna primera, pa je kar na mestu in primerna za ta kavsanja med politikarji. Obe naši stranici (to demokratska ifi republikanska) vozita v gotovih zadevah po isti poti. To deloma po gospodarskih potih in po potih javnih potreb. V korporacij, bank in takih ustanov, na katerih vrtovih bogastva rastejo kakor okrog revnejših hišic plevel in trapotec. Zakaj? Izraelski potomci imajo dobre oči in glavice — vidijo in razumevajo; kaj kje raste kaj takega, ki rodi vse tisto, kar njim najlepše diši in ugaja. In kaj je to? Nekaj, kar večinoma vsak ljubi in rad v žepih nosi — nekateri pa v hranilnice na kupčke nosijo in se sladko tro-štajo, da jim bo nekdaj prav prišlo. Vsak po svoje. V teh ozirih so potcenci izraelskih rodov najbolj spretni. Pri njih je denar prvo in zadnje. Kaj boljšega ne poznajo ... Vedo in razumejo, kako in kje je treba sejati in saditi investicije doma in po širnem svetu, da dobro rodi in prinaša pridelke, kateri so jim ljubi. V gospodarskih potrebah in sili vlade raznih dežel sprejemajo od njih posojila in dajejo in podpisujejo za nje zagotovila, ki jamčijo za vrnitve. Med tem pridno molzejo in vse se lepo steka in vrača sto in stokrat nazaj v njihove “kaše in kašče”. Potom strank, katerim pomagajo v vladna- vodstva, pa imajo za seboj vse, ki na razne načine čuva njihove interese in če treba take, če se ne držijo danih obljub za investicije, tudi za “ušesa” primejo. To je pristna izraelska “modrost” in z njo se znajo najbolj spretno voziti le potomci izraelskih “stricev”. Jz takih gospodarskih težkoč, ki radi takih ali takih vzrokov nastanejo, se spreminjajo politični odnošaji in mnogokrat sledijo med deželami spopadi. Ta-| kih slučajev je zgodovina polna zadnjih časih malo različno vendar ne preveč različno. Obe in tudi sedaj jih ne manjka. Vse sta pod vplivi tistih, ki odločajo naokrog jih je polno. Zdaj med in vodijo naše gospodarske mož-j malimi — jutri zna zaropotati nosti in to so naše moči, ki vo- j med velikimi. Radi česa? Radi dijo naše industrijske obrate in druge take važne zadeve, na katerih sloni in stoji naše gospodarsko življenje. Zato kakih posebnih sprememb ne bo — naj v teh letošnjih volitvah čas pripelje k glavni mizi demokrate, ali če bodo ostali tam republikanci, To, kar se tiče domače politike. Kako bo z odnosi z zunanjim svetom, to je nekaj drugega. To ni vse odvisno od nas, dasi v veliki meri. Tako do zdaj. Kaj in kako bodo pred nas postavljali vse jutrišnji dnevi in časi — to je seveda nekaj drugega — vprašanje za bogove . .. * NAŠE ZDRUŽENE DRŽAVE so v marsičem daleč naprej cd starega sveta tam za raznimi morji, gorami in hribi. To v teh- sebičnih politik v trgovinah med deželami in narodi. To je tista bolezen, ki zgleda, da se ne da odpraviti. Pravijo sicer, da za vsako bolezen so “zdravila” — za to pa zgleda, da jih ni moč najti, ali jih pa nočejo najti tisti, ki jih iščejo ... Zato zgleda, da trajnega in stalnega miru med deželami in narodi po vsem svetu ne bo še kar jutri, žalosten in slab "trošt” je to .. . * DOGODEK IZ STARIH TURŠKIH ČASOV: — Preveč ropota in trušča je bilo... Kje in kdaj? Potrpite malo, vse bo pojasnjeno. To je dogodek iz starih, starih časov. Bilo je za časa Osmana II., ko je nastala -v Turčiji revolucija in razjarjene množice so že oblegale sultanovo palačo. Sultan se MARIJINA SMRT Materi božji je bilo 67 let, ko je prišel k Nji nadangel Gabriel v družbi angelov in jo pozdravil: “Zdrava, Marija, naša Kraljica in Gospa! Vsemogočni nas pošilja k Tebi, da Ti naznanim v Njegovem Imenu: “Bliža se čas, ko boš rešena zemskega potovanja in pregnanstva... Čez tri leta boš sprejeta v veselje Tvojega Gospoda. Vsa nebesa hrepene po Tebi.” V neizkrelji-vem veselju je vzkliknila: “Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi.” V teh treh zadnjih letih svojega življenja je bila v pismenem stiku z apostoli. Utrjevala jih je v njih misijonski gorečnosti. Njeni znanci in prijatelji so slutili, da se je pripravljala na nekaj izrednega, četudi je skrbno čuvala skrivnost svojega skorajšnjega odhoda v nebesa. Samo sv. Janezu, ki ji je nadome-stoval Jezusa, je izdala to, za Njo tako osrečujočo skrivnost. Žalosten jo je prosil, naj ne zapusti ta svet. Zdelo se je, da mu mora počiti srce; malo olajšanja je našel v solzah. Tolažila ga je, da bo tudi v nebesih ostala njegova Mati in njegova priprošnji-ca pri Sinu. Žalostni apostol je izdal skrivnost Marijinega skorajšnjega odhoda svojemu bratu, apostolu Jakobu, ki je bil jeruzalemski škof. Oba sta podvojila svojo skrb in ljubezen do Nje. Kristjani v Jeruzalemu in a-postoli, razkropljeni po svetu, so slutili, da ne bodo več dolgo u-živali navzočnosti Marije. Dve hčerki gospodarja hiše, kjer je Marija stanovala, sta videli nekoč, da je sv. Janez jokal. Dolgo in da bo v nebesih postala Marija njih priprošnjica in zagovornica. V dvorani zadnje večerje se je poslovila od tam zbranih kristjanov v dolgem govoru, ki ga ne moremo navesti. Sklepne besede so veljale Cerkvi: “Moja ljubljena Cerkev, moja čast in slava. Kmalu te bom zapustila na zemlji. V sreči večnega življenja te bom našla. Iz nebes bom gledala na te z ljubeznijo in bom nenehno molila za tvoje varstvo, širjenje na zemlji in tvoj napredek. Tudi oporoko je napravila Marija. Zemskih zakladov ni imela. Kar so ji dobri ljudje vsilili, je razdelila ubogim. Svoji dve obleki in plašč je zapustila sv. Janezu, naj jih on da po njeni smrti dvema deklicama, ki sta jo večkrat obiskali. Njeno vse je bil Bog — ta ji je zadostoval. Svojo dušo je izročila Njemu. “Vse svoje duhovne zaklade in zasluženja zapustim sv. Cerkvi, svoji Materi in Gospodovalki.” Posebna svoja zasluženja je zapustila apostolom in duhovnikom vseh časov do konca sveta, da bodo mogli uspešno širiti kraljestvo Njenega Sina. (Ko bi se duhovniki zavedali, da je Marija mislila na nje v svoji oporoki, bi marsikateri desetkrat premislil, preden bi prelomil zvestobo Kristusu.) Bogu je tudi priporočila vse duše sveta, ki jo bodo ljubile in se ji izročale. Nazadnje je še prosila Boga, naj se radi Njene zvestobe v Njegovi službi usmili vseh grešnikov vsega sveta, vseh časov. Jezus je sprejel Njeno oporoko: “Naj se zgodi po Tvoji želji!” Marija je rnisila na me pred svojo smrtjo, jima ni hotel izdati vzroka svo- lahko vsak od nas reče, ker je žalosti. Nazadnje jima je pa le povedal, da bo Mati božja kmalu odšla v nebesa. Jeruzalemske kristjane je ta novica v živo zadela. Ljubili so Mater U cenika. Neprestano so se zgrinjali okrog Nje. Prosila je svojega Sina, naj jih blagoslovi s svojo milostjo. Pomagala je vsem v vseh zadevah, v katerih so se zatekali k Nji. Vsem je obljubila pomoč in varstvo iz nebes. Preden napoči ura Njenega odhoda k Sinu, je hotela obiskati še enkrat vse kraje, kjer je Jezus trpel. Prosila je sv. Janeza za dovoljenj e. V njegovem spremstvu je prehodila vso trnjevo pot, ki jo je škropila Kri Njenega Sina. Dolgo se je mudila na Kalvariji in premišljevala o Sinovi odrešilni smrti. Tu se ji je prikazal Jezus in je obljubil, da bo zelo usmiljen do duš Plavalne tekme in znanstvenih ozirih, i je baš pripravljal na beg, ko se v gospodarskih, ker radij je pojavil pred njim derviš. ničnih Tudi ugodnih trgovinskih okoliščin je'znan po svoji pobožnosti. Padel v naši Ameriki za gospodarski je k sultanovim nogam in napredek več priložnosti, prilik vzkliknil: in ugodnosti, kakor pa kje dru- “Kar potolaži se gospodar! god na svetu. Tu si lahko vsak Ako se obrnem do Alaha s proš-pomaga, če ima le nekoliko ‘gla- njo, naj obvaruje tebe in tvoje vico’ na pravem mestu, volje do verne, me Alah gotovo usliši, dela in pa pridne roke. V takih1 “Dobro,” je dejal sultan. “Mo-okoliščinah si vsak s pravo pa-jli torej, dokler ni prepozno, metjo lahko pomaga in pride do Čez pol ure je množica vdrla nekega obstanka. (Prav vsak ne v dvorec. pride do tega, so vzroki: bolezni,! “Pasja sreča!” je zakričal sul-nesreče itd.) Mnogi pa so prišli tan na derviša. “Zdaj vidiš, kako v preteklosti in se uspešno vozi-j te je Alah uslišal.” jo po potih napredka naprej in Derviš je zmajal z glavo, re-naprej. Mnogi so privozili prav koč: visoko, kar v deželah starega! “Odpusti mi gospodar, toda sveta ne bi nikoli dosegli. V, pri takem ropotu in trušču ni vrsti teh je največ priseljencev,1 čuda, da me Alah ni slišal.” ki so privozili visoko v gospo-1 — Tako vidite, se je čas vrtel darskih o-zirih (seveda zase v in sukal v starih turških časih, prvi vrsti), sinov izraelskih dru-1 Dandanes se pa vrti tudi mar-žin. Povsod izmed teh sedi kje sikje drugod narobe in čudno, kdo od njih v vrhovih velikih Vrhenšk Tine CLEVELAND, O. - Na Slovenski pristavi bodo v nedeljo, 20. avgusta, ob treh popoldne plavalne tekme za dekleta in fante. Tekmovalci bodo razdeljeni v tri starostne skupine: od 10. do 13. leta, od 14. do 16. leta in od 17. leta naprej. Na programu bo prsno, hrbtno in prosto plavanje ter skakanje. Vsakdo se lahko prijavi za eno ali več tekmovalnih kategorij. Mladini toplo priporočamo, da se plavalnih tekem udeleži v ve- kaj so se zbrali. Komaj je mogel eno kategorij, ki jih je omenila, gotovo vsak spada. Med svetnike najbrž ne, med grešnike, manjše ali večje, pa prav gotovo. Po oporoki je prosila Boga, ako je Njegova volja, da bi bili Njegovi apostoli in učenci pričujoči, da bi jo še blagoslovili pred smrtjo. Jezus ji je zagotovil, da je večina od njih že na potu in bodo pravočasno dospeli. Najbolj oddaljene bodo angeli prinesli v Jeruzalem. In res? Tri dni pred Marijino smrtjo so bili vsi apostoli zbrani okrog Matere sv. Cerkve. Peter je bil prvi. Angel ga je prinesel iz Rima. Marija je pokleknila pred njim, proseč ga blagoslova. Si lahko mislimo, kako globoko mu je segla v srce tolika ponižnost Učenikove Matere. Kraljica nebes in zemlje kleči pred ubogim grešnim človekom! Sv. Peter se je vedno spominjal, kako je zatajil Gospoda. A moral je ustreči Mariji. Tudi pred sv. Pavla je pokleknila. Ko bi bili mogli videti njegovo zadrego! A prošnji za blagoslov ji ni mogel odreči. Za vsakega a-postola je imela ljubeznivo besedo. Četudi žalostni, so bila njih srca polna tolažbe. Sv .Janez in njegov brat Jakob sta preskrbela stanovanje za vse apostole. Apostole, ki so misijonarili v daljnih deželah, so prinesli angeli v Jeruzalem. Sv. Peter je vsem povedal, za- naj Ji odpusti, češ, da mu mogo če ni bila tako dobra Mati, ko bi bila morala biti. Stoje v sre i žalujočih apostolov in učencev se je v daljšem govoru poslovi a od vseh z obljubo, da se jih bo spominjala v nebesih. Opomnila jih je, naj ljubijo sv. Cerkev. Med seboj naj se ljubijo, ko jim je naročil Gospod na Veliki četrtek. Vse okrog je jokalo in tudi Marija se ni mogla ubraniti solz, saj je vse prisrčno lju bila. Prosila jih je, naj z Njo tiho molijo. In tedaj je napoc trenutek, po katerem je hrepo nela vse življenje ... Vsa hiša je bila naenkrat pr^ plavljena z nebeško bleščobo. družbi angelov in svetnikov je prišel Jezus po svojo Mater. P° klenila je k Njegovim nogam in jih poljubila — zadnjič v življ6 nju. To je bilo njeno zadnje p° nižanje na zemlji. Od zdaj 113 prej na veke bo deležna samo slave. Jezus jo je blagoslovil 1° ji dejal: “Če hočeš, lahko tako] odideš z menoj v nebesa, če P3 želiš umreti, Ti tudi to željo V polnim.” Vsa nebesa so prislu nila, kaj bo Marija odgovor' a-V veseljem je poslušala te bese de. In Njen odgovor? “Moj 111 in Gospod!” Prosim Te, naj gre Tvoja Mati in Služabnica sk0^ navadna vrata smrti v vecn.' življenje, ker si tudi Ti izvo 1 trpljenje in smrt. Pravično ]e’ ker sem Ti sledila v življ enju> naj Ti sledim tudi v smrti. ^ Marija je legla. Sv. Peter^ Pavel sta stala pri vzglavju, zus ob strani. Je- Marija je upN® svoj zadnji pogled na zen? ^ Vanj. Vsa hiša je bila zaV^^ nebeško svetlobo, vonj nebes rož je vel iz nje. Jeruzalemc angeli videli, kaj se godi. Ko so a ^ peli: “Pridi, hiti, moja na, moja golobica, moja pre pridi, zima je minila itd., Je ^ rij a v neskočni ljubezni še ^ krat pogledala Sinu v oko. ^ Tvoje roke, o Gospod, izroCl svojo dušo.” Zaprla Je ’ njena, telesa oproščena dušni je z Jezusom dvignila v V družbi vsega nebesk S dvora je odšla Kraljica veS° stva v veselje svojega Gosp ^ bilo z3" Petje angelov se je izgubi o daljavi. Telo Marije je , vito v svetlobo in vonj onoSJjs0č skih dišav je vel iz njega- $v0je angelov je stražilo fd0 Kraljice. Marija je umrla 13. avg- vPe' tek, ob 3. uri popoldne- bila živela do 8. sept., ra 70 let. _ . ,a V naravi so se godila is bi bH3sta' ču- da kot ob Gospodovi smrti ce je mrknilo za nekaj ur'.Xrt V ^ i- hišo- ki so žalostni obletavali mestu je viadala^nj. ^ Mnogo ljudi je pri čudežno ozdravelo. Duše likem številu. Tako se bodo na- govoriti, ker so vsi učenci in a- ši mladi navadili na disciplino, postcli jokali. Bolj kot svojo ki jo zahteva s samopremagova-! mater so ljubili Marijo. Vsi sku-njem v zavesti, da so naredili, paj so se podali k Nji v sosedno kar so mogli. j sobo. Našli so jo klečečo na pre- Vsak tekmuje v upanju, da bo progi, vso ožarjeno v nebeški dosegel prvo mesto, toda to ni svetlobi, obdano od neštetih an-edini namen tekem. Drugi na- gelov. Bila je lepa kot takrat, ko ji je bilo 33 let. čeprav sedem- men je zabava in razvedrilo, ki ga nudi plavanje. Zato naj se brez strahu prijavijo tudi tisti, ki mislijo, da se ne izplača tekmovati, ker itak ne bodo prvi. Prav, bodo pa drugi ali tretji... vsi pa bodo lahko s ponosom pripovedovali, da so se udeležili plavalnih tekem. Kdor se želi prijaviti, naj pokliče tel. številko 431-2097 ali pa naj se prijavi na Slovenski pristavi na dan tekem do 2.30 popoldne. Miro desetletna, ni kazila niti ena guba krasote Njenega obraza, niti kakega drugega dela Njenega telesa. Brez izvirnega in osebnega greha ji ni bilo treba plačevati dolga za greh. Na prošnjo sv. Petra, naj sede, je ubogala in nato je zopet vstala. Pred njega je najprvo poklenila, proseč blagoslova zato, ker je namestnik Kristusov. Isto je storila pred vsakim apostolom. Sv. Janeza vi- Fn ^ cah so odšle v nebesa. ^ 0' in dve ženski, ki so žive i ^elJ} žini Marije, so umrli v sm grehu. Marija je pi°sl a^. ygi Sodnika, naj se jih usrnl vetrU' trije so oživeli in potem ^ jste ško živeli in bili zveliča^ ^ milosti pa niso bile de eZ ^ tiše drugih ljudi, ki so t3 mrli drugod po svetu. ge t Marija, v nebo vzeta, 0 ^ nebeških višav na nas, 3 mo sledili v življenju! ^ n ž smemo upati, da ^ ^ sle' Jezusom po nas m Ju dili v večno blaženost. s. M. Lavosl3V ____- - »ty Več otrok v 8lovens^ osnovnih šolah v *ole vpN310 V V slovenske osnovne Tržaškem se je letos j- rei' 1297 otrok, 42 vec kot v r je prosila, lem letu. Jeseni bo prvič ^g, šolsko klop 262 otrok, ^ar^0 od' kaj manj kot lani, 3 ^G^njei*1 go var j a demografskim b slovenskega prebivalstvu- ^ gj0-Akcija “Slovenski otr° uSpeS' vensko šolo!” je bila ^oS.^l $1°' na kljub strahu nekater ^ venkih staršev, da nji J5 - če ne bo imel prave bodocn se vpiše v slovensko soo ^^ močnejša je šola na kjer je preko 100 učenčev L P. s. FINŽGAR; BELI ŽENIN “Bom se!” je izrekel glasni sklep, vstal in se vzravnal ter Izginil za hlevom. Mirno je počivalo polje kot takrat, ko je hodil po njem snubit rajno Polono, ki je bila iz Vasi Suhadolkine. Naslonil se je na plot, glavo zagozdil med dlani in razmišljal. Vse Polonino življenje je teklo ttiimo njega: Od tistega dne, ko sta se prvič sprehajala s Polono P° nedeljskem polju in je ona fosila prvega otroka — Vrban-čka —. mimo vseh prečutih noči °b smrtnih posteljicah otrok — skozi vse drobne prepirčke, ki sta jih imela, skozi dolge nočne Pogovore, ko sta dokupovala njive in travnike, vse kupčije, ki Jih je Vrban razodeval edinole ^eni ■— in skozi ves tisti malenkostni drobiž, ki ga je Vrban Sedaj tako pogrešal... ‘žena edina ume moža,” se je domislil spet Suhadolkine tr-ditve. In čeprav je bilo pri gospodarstvu vse kakor prej, je Vrban videl pred seboj puščo-°’ ki ga je ujedala in plašila. Oovič se je zatopil v razmiš-lanje in, ko je zapel petelin, se Jo^zdramil in odločno rekel: “Bom se!” ^odaj se je svitalo. Šel je P0 koso in jo začel klepati., borci so priklicali Poionieo. Tako zgodaj, oče?” ga je pozdravila. Nakosit grem lucerne. Naj PPde Mreta z vozom še za rose Ponjo!” Zadel je koso in hitro utonil v PMju, ki je soplo hladno meglo br Komaj je odkosil za nekaj Usov, se je pojavila na zelniku tik deteljišča Suhadolka. Bobro jutro!” sta se pozdravila. Mrbanu je šinila kri v lice. Če to ni namenjeno,” si je ■Razlagal prihod vdove v zelnik 111 brusil. se ^e^a’ zeta> Vrban! čemu bi ..........y jg„tako ubadal. Prav treba ti Doma ga ni pokazal. Varno ^Tebi še manj!” Mi smo kupili majhnega, zato moram.” Mreta je vtem zavila na ozare in začela nakladati. V VRIŠČ Hčere so bile srečne, ko so opazile, kako gine očetovo žalovanje. Spet je oživel in z dvignjeno glavo ukazoval. Res je bil režavast, toda taka je bila njegova navada od nekdaj. Neke nedelje je pripeljal celo zidarja, da sta ogledala sobo. “Prebelil mi jo boš. Ampak prav takle višnjev trak mi potegni pod stropom, svetega duha nad mizo pa kar pusti. Ga ne boš pogodil, če ga prebeliš.” V ponedeljek so znosili opravo iz hiše. Hčere so drgnile in pomivale, zidar je belil, Vrban pa ves čas mojstroval, da je bilo vse novo — a vendar tako kot nekdaj. Ko so znašali pohištvo nazaj, je morala z njim tudi postelja pokojne žene v kot na svoje staro mesto. Sosed Čebin je povasoval na pragu in si ogledal direndaj po hiši. “Salabolsko, ali bodo ogledi, ko tako drgnete in belite? Kaj, Polonica?” “Za gledanje nikogar ne potrebujemo, za delo nas je pa dovolj,” se je odrezala dekle in nesla mimo njega škaf luga. Vrban pa je Cebinu fantovsko pomežiknil in rekel: “Naj le pridejo ogledi, saj nismo brez nevest; tudi ženin bi se dobil, mar ne?” Stopil je upokončen pred soseda, ki je — suhljač — zavidnb gledal trdne Vrbanove mišice. “Grča si; pes vedi, kaj te še piči.” In se mu je namuznil in pomežiknil nazaj. Vrban pa ni samo pobelil, oskrbel si je novo obleko, in ne navadne, zakmašne: pravo svatovsko si je dal umeriti pri krojaču v drugi fari. In kastorec si je kupil, kakor so ga tedaj nosili fantje in vsi mladi ženini. , °) in če dobim jaz zeta v jJ1S0’ k° prav tista pesem. Veš aT Polona, oženil se bom!” d | ^karL je brisal koso s šopom jf e je in pogledoval na Polono, K °bstrmela sredi pese: sto! Seveda se boš, z belo neve- 2 aj ■ ’ se je narasel Vrban in ^uiahnil s koso, da je dal kre-uc i lskr°, ko ga je neprevidno tak a*' uushš, da sem že ko krevse?” ! NK ne mislim. Toda leta, ^a! In ljudje!” ^judje! Mar so mi. Jaz g ’ aj mi je treba, ne ljudje.” hialfT' S^a m°Kala. Vrban je 2e|. a s koso, Suhadolka obirala tla 6 ^ zamišljeno v tej.^05^118* uganiti, Polona, ka-b°m vPrašal,” je sprožil Vrban, ko je brusil. pfQ..0’ katero?” se je obrnila “rp1 njemu Suhadolka. , -Lebei” ban. je rekel odločno Vr- iz ro^a^°^ki je zdrsnil šop pese ■SiT4 vrb“ —” in zaPičil koso v tla ..gP11 k Poloni. spr) Prav tebe. Sklenil sem “p0 ^ °bgovori.” “K?118,!- Vendar na hčere!” bi m *^ere' Tebe vprašam, 116 Urne 6 ad ne- Nihče me zene rp az ne morem biti brez Iorej, povej.” vozom,” ga je zene. ‘Mreta 0P°Zorila I16 2 V°Z “Na; ^unadolka. “Ne^ if1'6' ^eci!” bar ne d®einast. Saj veneti v ^urem kar zviška puh- (