Poštnina plačana v gotovini.
D O (j O D
• BAZ.ILIl^A -mT€^€-niLOVn»V-mRIBO^U•
POMflRIll K JEZUSU
1929
DECEMBER
Majboljše in najcenejše je
Zlatorog
ierpeniinovo milo
Kje in kdaj je treba jemati
železnato kino vino

je potreben vsem osebam, pri katerih opažate slabokrvnost, bledo barvo obraza, nervoznost, pomanjkanje teka, pomanjkanje spanja, pososti glavobol, telesne slabosti v obče.

•nei


je potreben vsakemu otroku, ki hodi v šolo. Otroci so nežni, podvrženi raznim boleznim.
Dajajte jim dnevno 2-3 male žličke okusnega Energina, železnatega kina-vina, ki jih obvaruje pred vsemi boleznimi, ker Enersin daje močno in zdravo kri, krepi živce, daje jim izboren tek, krepi jim celo telo.
je potreben deklicam in fantom med 14 in 17 letom, ker v tej prehodni dobi morajo imeti močno in zdravo kri.
je potreben vsem osebam, ki so prebolele kakršnokoli bolezen, ker jim v kratkem času povrne moč in dobro razpoloženje.
Za okrepitev otrok zadoščajo 3 velike steklenice po 3 male žličke na dan. Za okrepitev odraslih je potreba 3-6 velikih steklenic po 3 velike žlice na dan.
3e izredno dobrega okusa.
Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah 1 velika polliterska steklenica Din 40'—. Kjer se ne dobi, naročite na naslov: Laboratorij ,,ALGA", Sušak
3 velike steklenice Vs 1 vsebine Din 128'—
6 velikih steklenic ]/21 vsebine Din 248'— in 1 steklenica zastonj 12 velikih steklenic i/21 vsebine Din 492"— in 2 steklenici zastonj
Koledar Apostolstva molitve m december 1929.
Glavni mesečni namen, blag. od sv. Očeta: Skrb za bedno mestno mladino.
Misijonski mesečni namen, blagoslovljen od sv. Očeta: Spreobrnjenje mohamedancev. Mesečni zavetnik: s*. Janez Ev. (21.)
Dnevi		Godovi	Posebni dnevni nameni	Vedno češčenje sv. R. T.	
				Ljublj. šk.	Lavant. šk. !
•1 2 3 4 5 •6 7	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	l.adv. Kasijen Bibijana m. Franc Ksav. s. Barbara d. m. Saba o, Nikolaj š. Ambrož š.	Ljubezen do pokore Poglobitev verskega življenja Misijonski poklici Srečna zadnja ura Nepreskrbljeni, ubogi Širitelji(ce) pobožn. S. 3. Jugoslovanski škofje	Lj. Jožetin. Boh. Bistrica Lozice Zagorje ob S. Metlika Novo mesto Mošnje	Dobrovnik Turnišče Studenci Mb. n Marib. usm. M Limbuš
8 9 10 11 12 13 14	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	2. adv. Brezni. Sp. Peter Furie š. La»rent. M. B. namaz p. Aleksander m. Lucija d. m. Alfred	Čistost dijakov Zak^n-ika zvestoba Cerkev v Rusiji V vse hiše nabožne liste Branje sv. pisma Dekleta v tujini Poverieniki(ce)	Ljublj. stolnica Kamnik Kokra Studenec Šk. Loka urš. Dražgoše Grahovo	Ruše Sv. Lovrenc P m Puščava Marib. Magd. n »»
15 16 17 18 19 20 21	Nedelja ^oned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	3. adv. Kristina Evzebij š. m. Lazar š. Gracijan š. Urban p. Kristijan Tomaž ap.	Prejem sv. zakramentov Težko skušani Sinovska pokor, škofom Domači mis. Duh. vaje Mir v družinah Sprava za javne grehe Sv. Oče zlatomašnik	Zagradec Adlešiči Sorica Turjak Lipoglav Krašnja Sava	Sv. Duh O. v. Sv. Križ Mb. Selnica G. Sv. Kungote Sv. Marj. Pesn. Maribor šol. ss S. Barbara SIg
22 23 24 21 26 27 28	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	4. adv. Demelrij Viktorija d. t Adam in Eva Božič. Roj. J. Kr Štefan m. Janez Ev. (m. z.) Nedolžni otr.	Pripravimo pot Gospodu Vse priporočene zadeve Družinsko življenje Oblecimo Jez. v ubogih ApOstolstvo mož in fantov Popolna ljubezen Devške duše	Ovsiše Lj. Marijan. H arije Vipava Postojna Vrh p. Vinici Rateče	Sv. Mariin Vur Sv. PeterMarib. Maribor franč it t* Kamnica
29 30 31	Nedelja Poned. Torek	Tomaž š. m. David kr. Silvester p.	Bolniki in trpeči Državniki Zahvala za dobrote. Umrli.	Semič Košana Ljublj. bogosl.	Maribor sloln. » »»
PROŠNJE.
Molitvi »Bogoljubovih« bravcev se priporoča oseba iz Storžičeve dežele, žrtev svetovne vojne, da bi mu božja Previdnost naklonila milost potrpljenja in vdanosti v božjo voljo. — Neimenovana priporoča svojo bolno teto priprošnji sv. Male Cvetke in sv. Antona P. za zdravje.
ZAHVALE.
M. S, iz Laporja se zahv. f Slomšku za hitro ozdravljenje težke bolezni. — Hvala Mariji, svetemu Jožefu in sv. Antonu za srečno prestano operacijo. J. L., Celje. — M. K. v M. se zahvaljuje t škofu Slomšku za naglo pomoč v stanovanjski zadevi. — V, J. objavlja zakasnelo zahvalo sveti Tereziji Det. J, za čudovito y$lišanje v stanovanjski zadevi hčere. — Mar. družbenka se zahv. vsem svetnikom za uslišane prošnje. — Presrčna zahvala presv. Srcu J., Mariji Pomagaj, sv. Jožefu in sveti Tereziki za očividno pomoč pri težkem izpitu. M. T., uršulinka. — A. K. se zahvaljuje Mariji Pomagaj in sv. Mali Tereziji za zdravje. •— N. N, se prisrčno zahvaljuje sv. Mali Tereziji in sv, Antonu Pad. n uslišanje v veliki stiski in se ianova priporoča. — Zahvaljujem se Materi božji v Veleso-
vem za zopetno zdravje v nevarni bolezni, Br. A. Zaplotnik. — Br. M. Bobočan se zahvaljuje Materi božji v Velesovem za očividno pomoč v bolezni. Zdravniki so že obupali; po opravljeni devetdnev-nici pa se je zdravje takoj na bolje obrnilo. — V. J. se zahvaljuje sv. Tereziji Det. J. za čudovito uslišanje v stanovanjski zadevi hčere.
CENJENIM NAROČNIKOM!
Z današnjo številko zaključujemo letošnji letnik »Bogoljuba«. V prihodnji — prvi številki novega letnika 1930 — Vas bomo zopet povabili na naročbo in na novo delo za naš posebno v sedanjih časih tako potrebni list. Za danes pa prosimo vse — posebno p. n. poverjenike in po-veijenice, — ki bi utegniti imeti še kaj neporavnanega na letošnji naročnini, da to izravnajo zanesljivo do srede decembra.
Uprava »Bogoljuba«.
DECEMBER.
XXVII. LETNIK.
1929.
Mati milosti v Mariboru. Romarjevo slovo.
Romar zadnjo pot potujem. Romarji smo dvojen rod: pol doma smo, pol na tujem, romamo na večno pot. Pesem spremlja naše gibe, pesem slednji naš je gib: , kakor mimo valčkov ribe, kakor vali mimo rib.
V	potnem lesu nam je vžgano: križ in sidro in srce;
slutnja sreče neugnano zdoma z nami, k domu gre. Naš predhodnik je Tobija, Rafael je naš — spomin: Spomni se nas, o Marija, vračamo se iz tujin! Romar grem po Mariboru. Slomškov grob sem obiskal: Da bi skorej v zlatem zoru nov svetnik med nami vstal! Za gorami dan se skriva. Kam me vodiš, Rafael? V tisto cerkev, kjer počiva škof-mučenec Mihael.
V	tisto cerkev, kjer se javlja vera v nežni silnosti;
v tisto cerkev, ki proslavlja Mater božje milosti. Sin Frančiškov jo je zgradil. Ko se mu je nagnil dan, kakor zrno se je vsadil ob oltarju v sladki san.
Ptica najde svoje gnezdo in lisica svoj brlog; v Tebi vidi svojo Zvezdo romar bežen in ubog. Jutranja si kot Večerna v mojih mislih in očeh: vedno ista Zvezda verna, v mestih, trgih in vaseh. Jaz sem svetil z lučko borno, jaz sem pel jim skromen spev; Ti jim bodi Solnce vzorno, Ti jim bodi svet Odmev. Primi mojo trudno roko, prehodiva mraz in mrak, pelji, Mati, na visoko, da bom vdihnil rajski zrak. Bog iz Tvojega telesa Sinu storil je Srce, širno stvarstvo in nebesa vložil v Tvoje je roke. Ko bi moral se odreči Tebi, ali vsem stvarem; ne bi mogel se odreči Tebi v blagor vsem stvarem. Eden si je med sinovi svojo mater sam izbral; z blagorji in blagoslovi Mater milosti obdal.
Vseh rodov Pričakovanje, Hrepenenje narodov: Misli nanje, delaj zanje, pošlji svoj jim blagoslov!
Silvin Sardenko.
\s
»Gospod me je imel v lasti v začetku svojih potov."
(Za 8. december.)
Dr. Fr. Jaklič.
Kot silen odjek iz daljne večnosti se začenja Janezova blagovest: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Bog je bila Beseda.« Daleč nazaj preko sinajske zakonodaje in ustvarjenja človeka in angelov in vesoljstva nas popelje evangelist v strašno brzeči črti v vedno globlje pradavnine, dokler se črta ne ulomi iz časa v večnost ter se tam izgubi. Ondi, v pratišini, kjer se je od vekomaj prelivalo božje življenje na znotraj, proizvajajoč trojstvo oseb v božji naravi, — šele tam je večna domovina večne Besede, druge božje osebe, ki je »odsvit Očetove slave in podoba njegovega bitja«.
Poleg te neustvarjene Besede ali Misli je pa bilo v Bogu od vekomaj še nešteto drugih misli in zamislekov, naravnanih na zunaj ter čakajočih, kdaj se jim bo treba uresničiti. In med temi se blišči ena, osrednja ko solnce — misel ali ideja o Bogočloveku, da bo namreč druga božja oseba k svoji božji naravi privzela še človeško. Koliko poveličanje naše bedne, slabotne narave vsebuje ta zamislek! Človeško srce kaj takega niti zaslutilo ne bi, če bi Bog tega ne bil že v naprej razodel. Kakor spoji kipar svoj načrt z neoblikovanostjo kamna v enotnost umetnine, tako je pridružil Bog Sin svoji božji naravi še človeško naravo.
Bogočlovek je torej kot zamislek že od cele večnosti bival v Bogu. Res je sicer tudi najpriprostejša cvetka našega polja in tudi najdrobnejši pesek iz vznožja gore že celo večnost bival v božjem umu in božji volji, — ideja o Bogočloveku je vse kaj več. Apostol iz Tarza namreč naravnost zatrdi, da je bil Bogočlovek prvabožja zamisel na zunaj in pa pravzor, po katerem je bilo vesoljstvo ustvarjeno; imenuje ga namreč »prvorojenca pred vsemi stvarmi, ker v njem je vse ustvarjeno v nebesih in na zemlji, vidno in nevidno. In on je pred vsemi«.
Pa kakšna naloga je bila odločena Bogočloveku?
Sam jo je napovedal v preprostem stavku: »Sin človekov je prišel iskat in zveličat, kar je izgubljenega.« Saj je ono usodno odsevalo iz raja v vso večnost nazaj: »Žena je videla, da je drevo dobro za jed in lepo za oči, zato je vzela od njegovega sadu in je jedla; in dala je svojemu možu
in je jedel.« S pravičnostjo sodnika, pa tudi s sočutjem dobrega očeta je Bog zaznal to zablodo, in zamislek o včlovečeni Besedi je postal hkrati zamislek o Rešitelju.
Besede veroizpovedi: »Ki je zavoljo nas ljudi in zavoljo našega odrešenja prišel iz nebes,« se iz svoje ljudomile tolažilnosti naenkrat preobličijo v žalno poročilo: »Bil je tudi križan za nas, pod Poncijem Pilatom je trpel.« Že prerok ogovarja božjega Trpina: »Kdo je ta, ki prihaja iz Edoma v pobarvanih oblačilih? Zakaj je rdeča tvoja suknja ter je tvoja obleka kakor onih, ki tlačijo v tlačilnici?«
V	božjem umu in hotenju je torej bil že od večnih p r a d a v -nin izoblikovan zamislek in sklep včlovečenja druge božje osebe ter njenega odrešilnega trpljenja.
V	Mombertovi pesnitvi »Gora Moira«, ki opeva prapočetek vesoljstva, zvenijo vmes tudi stihi:
Nekoč v početku pa je bila tišina, svečano rana, mirujoča tišina. Dolgo ni bilo nič ko tišina. Nato se je porodil spev. Dolgo ni bilo nič ko tišina.
Ne, dostavimo mi, ni bil en sam spev, temveč božjemu spevu o Bogočloveku se je takoj od večnosti pridružil še en spev, spev o Bogorodici, ter se ubral z njim v sozvok.
Ob zamisleku včlovečenega Boga, ki s trpljenjem rešuje človeštvo, se namreč od vekomaj v mili luči blišči še drugi zamislek, zamislek o njegovi materi. Naši osnutki so ponavadi nedoločeni, božji načrti so pa vedno izdelani do najmanjših podrobnosti. Ker je torej Bog sklenil, da bo druga božja oseba privzela človeško naravo, in sicer tako, da bo po njej — na najčistejši način seveda — spojena z Adamom ter bo popravila njegovo zadolženje: ji je od vekomaj določil tudi zemsko domovino, čas, prednike in osobito še mater; tudi to je namreč bilo odločeno, da Kri-stus-človek ne bo imel zemskega očeta ter bo svojo človeško naravo prejel le od deviške matere, kakor je zopet lepo napovedal Izaija: »In pognala bo mladika iz Josetove korenine in veja iz njegove ko-
renine bo sad prinesla.« Bogočlovek in njegova mati sta torej bila v božjem načrtu neločljivo spojena, zato obrača sv. Cerkev nanjo besede Pregovorov, ki govorijo prvotno o drugi božji osebi: »Gospod me je imel (v lasti) v začetku svojih potov, preden je kaj storil, od začetka. Od vekomaj sem postavljena in iz davna, preden je bila zemlja.«
Da, ideja matere Marije je prav tako božja praideja kot je ideja o Bogočloveku. Ob praviru stvarstva stoji Mati s svojim Sinom; Sin ima svoj pogled neprestano uprt v Mater, iz katere edine je prejel telesno življenje; ona pa gleda hvaležno nanj, ker je ravno zavoljo njega odbrana od vekomaj za svojo visoko nalogo. Za-mislek enega je nemožen brez zamisleka drugega.
Marijina visoka naloga je bila razlog in merilo za vse darove in odlike, katere ji je Bog odmeril. Že v božjem umu je bila torej ona od vekomaj tista, »ki vzhaja ko jutranja zarja, lepa ko luna, izbrana ko solnce«.
Po božjem načrtu je pa včlovečeni Bog zaeno tudi Rešenik in Trpin, zato pa pada od Sina na Mater od vekomaj senca Kalvarije, od vekomaj je zamišljena od Boga kot Mati bolečin. Ob slovesu, ko se bo Jezus odpravil na javno delovanje, ji bo po 30 letni idili zakrvavelo srce in takrat bo občutila, kako težko je, biti Odrešenikova mati. Iz njenega prisrčnega domačega kroga bo njen sin odšel v drug, Očetov krog, da kot junak zmaga, obenem pa tragično umrje. Nič več se mu ne bo smela bližati kot ljubeča mati. Ko ne bo imel, kamor bi glavo položil, ko bo zastonj iskal v Getsemani pri treh najožjih prijateljih tolažbe, ko se bo ob Jeruzalemu zlo-kobno dvignil križ ter bo v njegovi bližini mrzlo zazijal skalnati grob: — takrat bo morala ona stati ob strani ter trpeti bridke muke ljubeče matere, ki ne more odpo-moči otrokovemu trpljenju. Tako jo je Bog zamislil. Potem bo seveda še tem laglje Mati u.smiljenja in Tolažnica žalostnih, kakor tudi o Kristusu lepo pravi sv. Pavel, da je iz lastne skušnje spoznal, kako težko je večkrat, biti človek, in se zato še tem bolj zaupno lahko obračamo nanj. Marijina podoba je od vekomaj podoba trpeče nebeške matere, kateri je njeno lastno trpljenje še tem bolj približalo vse zemske trpine.
Večni zamislek o Mariji torej ni bil zgolj zamislek o božji materi, ampak tudi zamislek o trpinki in tolažnici. Vsa ta božja ideja o njej je pa le nujna posledica ideje o Bogočloveku, njenem Sinu, ter njegovem
odrešilnem trpljenju.
*
Praznik Brezmadežne se nam zopet bliža. Zazrli bomo pred seboj veličastno prikazen, ki jo je gledal sv. Janez na skalnatem otoku Patmu: »Veliko znamenje se je prikazalo na nebu: Žena, obdana s soln-cem, luna pod njenimi nogami in na njeni glavi krona dvanajstih zvezd.« B r e z m a -dežnost v spočetju, to je pa tista prelestna poteza v božjem načrtu o Mariji, katero naravnost zahteva njena vzvišena naloga in ki čudovito dopolnjuje njeno nadzemsko lepoto in milino.
V stari zavezi se večkrat omenja na-ziranje Izraelcev, da vsak človek zbog svoje grešnosti takoj umrje, ako zagleda Boga. O Mariji pa rabi sv. Cerkev besede iz knjige Modrosti: »Ko je (Gospod) nare-jal nebesa, ko je s stanovitno postavo in z okrogom ograjal brezna, ko je zgoraj utrjal hlipiše in tehtal studence voda, ko je okoli morja postavljal meje ter vodam dajal postavo, da ne prestopajo svojih bregov, ko je zemlji dno pokladal: sem pri njem bila in vse z njim ravnala in s e m se veselila vsak dan insemseves čas pred njim igrala, igrala na krogu zemlje.« Kako lepo izrazi Cerkev s temi stavki Marijino sveto brezmadežnost! Tako brezmadežno lepa je bila Marijina duša v večni božji misli, da mu je tudi med najogromnejšimi dejanji, ko je ustvarjal in urejal vesoljstvo, neprestano lebdela pred očmi in se je oziral nanjo s podobno, le da še neskončno večjo in toplejšo ljubeznijo, kot se ozira oče na svojo ljubljeno hčerko, ki se v vsej svoji nedolžnosti brezskrbno igra pred njim. O veličastni prizor!
Skrivnostna roža Marija, ob tvojem najlepšem prazniku sprejmi naš prisrčni pozdrav! Od večnosti živeča v božjem zamisleku kot brezmadežna Bogorodica, Trpinka in Tolažnica, ave!
Skrb sv. Očeta Pi
A.
Koliko je sil, ki se bore danes za mladino! Kako plapolajo praporji in vabijo mladino za seboj! Kdo ne pozna krivih pro-rokov, ki oznanjajo nov evangelij! V tem vrvežu raznih mišljenj pa stoji sveta Cerkev, kot prava vzgojiteljica človeštva, kot čuvarica vzgojne modrosti Kristusove; izpostavljena trajnim napadom, a nikdar premagana; zaničevana, a nikdar ugnana; ovirana, a nikdar pobita. Trajno gre svojo pot, ki jo je začrtal Bog sam. Pod vodstvom enajstega Pija se bo borila za duše mladine z vso požrtvovalnostjo, ki jo od nje zahteva resnost položaja.
Tako je označil nuncij Pacelli stališče svete Cerkve nasproti mladini v svojem govoru, ki ga je imel o priliki papeževe jubilejne slavnosti v Berlinu. »Cerkev umeva mladino . . ., Cerkev zaupa mladini . . Cerkev ljubi mladino ...« Odkar je nebeški Mladinoljub blagoslavljajoč dvignil svojo roko nad judejsko mladino, odkar je Jezusova neumljiva beseda o svetosti in vrednosti otroške duše prešla v evangelijsko poročilo, je Cerkev vsekdar smatrala mladino kot zenico svoje materne ljubezni in skrbi. Ta ljubezen svete Cerkve do mladine živi in se ohranja na poseben način v višjepastirskem srcu Pija XI. Tudi njegova roka blagoslavlja in čuva mladino. Koliko zveste očetovske skrbi odseva iz njegovih pastirskih okrožnic! Vse njegovo duhovsko delovanje izpričuje globoko ljubezen do mladine.
Ko je bil Pij XI. še vodja Ambrozijan-ske knjižnice v Milanu, je daroval svoj prosti čas velikomestni mladini vseh slojev in stanov. Še črna družba dimnikarskih vajencev, ki se zanjo nihče ni kaj prida brigal, je imela v Piju dobrosrčnega prijatelja, svetovalca in pomočnika. »Prvi varih siromašnih« — tako označbo je dobil sv. Oče v nekem spisu znanega učenjaka Pastorja. Vsestransko dušno-pastirsko udejstvova-nje Pijevo v Milanu, v tem velikem središču industrije in kupčije, ga je seznanilo z usodo zanemarjene in zapostavljene pro-letarske mladine.
Tudi v mrklo in topo vsakdanjost mladostnih kaznjencev v zaporu je znal Pij posvetiti s svojo ljubeznivo osebnostjo in zanesti s svojo umevajočo * ljubeznijo do najbednejših iskro usmiljene tolažbe. Obiskoval jih je v kaznilnici »Car-cere cellulare«. Do 2000 takih nesrečne-
ja XI. za mladino.
č.
žev ga je nekoč pozdravilo. Eden je v imenu vseh stopil predenj in prosil blagoslova za svoje sotrpine; a beseda mu je zastala, solze so zadušile nagovor. Sesedel se je pred višjim pastirjem. V tem hipu ga Pij dvigne in poljubi. Pretresljiv prizor!
Prav tako se je zavzemal Pij za d i -j a š k o mladino. Bil je izreden prijatelj in voditelj Marij anske kongregacije za dijake v Milanu. Večkrat jih je spremljal na počitniškem potovanju po Švici. Z mladostnimi četami je obhodil krasna jezera severne Italije, in kot navdušen ljubitelj visokih planin, kot prijatelj gorskih vrhov je mladcem odpiral zmisel za lepoto alpskih velikanov.
To ljubezen do mladine je ohranil sveti Oče tudi na prestolu svetega Petra. Kolikokrat že je zbral mladino okrog sebe v Vatikanu ter jo opozarjal na velike naloge, ki jo čakajo v življenju. »Če so mi vsi, ki pridejo k meni kot člani velike katoliške družbe, dobrodošli, so mi še posebno mladi ljudje, mladi sinovi kot ste vi, zlasti če so dijaki, ki se z resnim delom za bodoče družabno in družinsko življenje pripravljajo,« tako je naglašal sveti Oče, ko je bila sprejeta v avdienci srednjeevropska mladina 1. 1926.
Vsekdar priporoča Pij XI. prav toplo ne le škofom in duhovnikom, ampak tudi staršem in vzgojiteljem, naj skrbe za ver-sko-nravno vzgojo mladine; hkrati pa opozarja na veliko verstveno moč M a r i -janskih kongregacij. V pismu do predsednika voditeljev Marijinih družb, ki so zborovali 2. avg. 1927 v Inomostu, je označil kongregacije kot »najuspešnejše vseh šol«. »Voditelji naj mladini sporoče, kako močno jo ljubi očetovsko srce Pijevo, kako močno se zanaša na kongregacije, in kako trdno pričakuje, da se bo ta mladina dala voditi po vzoru pravega Marijinega otroka, po zgledu angelskega mladeniča Alojzija Gonzaškega.«
Tako ima vse življenje svetega Očeta od prvih duhovskih let pa do papeške časti poseben znak močne ljubezni do mladine; zato pa tudi pričakuje, da bo katoliška akcija prav v tej mladini dobila izredno oporo.
»Cerkev umeva mladino, Cerkev zaupa mladini, Cerkev ljubi mladino« — te besede se uresničujejo v življenju Pija XI., ki zasluži pridevek: »veliki ljubitelj mladine!«
Abiturient.
And. Orehek. (Konec.)
Tudi ostala družba se dvigne. Po de-kanovih in Ivanovih besedah je bilo vsem tesno pri srcu, posebno Jerici, ki si niti prvih niti zadnjih besed ni znala razložiti.
»Najbrž boste še nocoj zvedeli, mamica, kaj bo Ivan napravil,« se obrne dekan nanjo, ko jo vidi še vedno v solzah.
»Smili se mi, gospod dekan. Dobro voljo ima, da bi bil vrl človek. Po pravici vam povem, da bi ga rajši videla v kakem drugem stanu, če je v duhovskem tako hudo, kakor ste pravili.«
»Nič se ne bojte. Če mu je Bog dal poklic, ga bo napolnil tudi z močjo in milostjo, da bo srečen.«
Ko pridejo iz gozda in po ostrem ovinku dospo na malo planoto, se jim odpre krasen razgled. Pod nogami jim leži skoraj vsa zaleška župnija, posamezne vasi zbrane okoli farne cerkve kakor hčerke okoli pobožne matere. Od severa, kjer se Zaleška dolina začne odpirati, pozdravljajo sv. Avguština, zaleškega patrona, med belimi hišami skriti kompoljski sv. Vid in podgorski sv. Luka, ogrnjen s kožuhom zelenega smrečja, in tam iz daljave podpeški sv. Martin, postavljen na griček, kakor bi še vedno jezdil svojega konja. Vsa ta ljubka prelest je oblita z zlatom večerne zarje.
Najbolj pa se danes ponaša zaleška farna cerkev. Kakor nevesta pred poroko. Obstopili so jo častni stražniki, visoki, ovenčani mlaji z vihrajočimi trobojnicami, vsa je prepletena z zelenjem, da je iz daljave videti kakor šopek cvetja. Gospod Gašper je v nedeljo, ko je oznanil svojo srebrno mašo, farane prosil, naj bo proslava samo notranja, cerkvena, naj opustijo ves zunanji sijaj. Ljudje pa so ga radi imeli in so v soboto popoldne iz vseh vasi prihiteli k cerkvi na delo. Dekleta so prinesle vencev, fantje pripeljali mlajev. Gospod Gašper je sprva v svoji sobi nekaj godrnjal nad nepokorščino faranov, potem pa se zgrudi v klečalnik: »Ne meni, Gospod, ampak Tebi naj bo vsa čast. Poplačaj jim njihovo ljubezen, saj ljubijo tudi Tebe, če ljubijo mene. Varuj jih zapeljivcev, ki bi radi napravili razdor med pastirjem in čredo; ne pripusti, da bi se mednje zaklatil zakleti sovražnik ljudske vernosti, protiver-ski časopis. Doslej so me ubogali in noben tak volk se ne potepa med nami. Naj bi
bilo tudi zanaprej tako. Varuj to mojo čre-dico, da bomo enkrat skupno v nebesih proslavljali Tvojo dobrotljivost.«
Zaleška cerkev nima stalnega cerkve-nika. Njegove posle opravlja farovška družina in ministrantje, le ob nedeljah priskoči na pomoč Tonček iz Četeža, veren mlad mož, ki se je iz cerkveniške družine v sosedni fari priženil v Zalesje. O počitnicah je veliko pomagal Ivan. Tudi ta večer, ko so župnika klicali k staremu Menglančku v Borštu, je prihitel ves zasopljen, ko je bil gospod že pred tabernakljem. Po blagoslovu ugasne sveče in ostane sam v cerkvi. Nevidna moč ga priklene k angelski mizi: »Gospod, razsvetli mojo ubogo pamet, pokaži mi pot, ki naj jo hodim, da ostanem Tebi zvest, da rešim dušo in na tem svetu izvršim nalogo, ki si mi jo odmenil. Daj, da ne vidim tega, kar je mamljivo in minljivo, ampak to, kar večno ostane. Popolnoma sem Tvoj, razpolagaj z menoj.« Večna luč ga v temni cerkvi obliva z rdečimi žarki; v tihem svetišču tajnostno odmevajo kipeče besede, ki jih ponavlja: »Popolnoma sem Tvoj, razpolagaj z menoj! Ti veš, da sem pazil na svojo dušo, da sem se varoval zapeljive družbe, kakor me je striček učil. Ti veš, da je moje srce prosto in si lahko izbiram stan po svoji volji.« Zdrzne se. Srce je prosto? Kaj pa Milica?
Milica! Ivan je bil v dvajsetem letu, duševno in telesno zelo razvit, glasbeno nadarjen, navdušen hribolazec, v Ljubljani obdan od tovarišev enakih let in sorodnih teženj; kaj čuda, če se je hotela uveljaviti moška moč. Vsa njegova izvenšolska družba pa je bila profesorjeva družina. »Če se bom kdaj oženil, bom vzel Milico.« Nedolžna je bila ta misel kakor binkoštna rosa in le redko se je tiho, tiho prikradla v srce. Ivan je bil fant, ki je vestno skrbel za milostno stanje svoje duše. Smrtnega greha se je bal kakor najhujše nesreče. Menite, da ni takih fantov? So, hvala Bogu! Največ jih je med kmetskim ljudstvom in po delavskih krajih, manj seveda po mestih, toda skrbna vzgoja in molitev jih rodita tudi tukaj več nego bi kdo mislil. Le škoda, da jih poznejše življenske razmere, zapeljiva javnost in hudobno čtivo toliko pogrezneta v močvirje smrtnega greha. Če bo nad sodobno družbo prišla kdaj huda, težka kazen božja, jo bo zadela predvsem
zato, ker je razdejala toliko prelepih mladih duš, toliko milijonov z nedolžnostjo ovenčanih božjih templjev.
Milica je za Ivanovo nagnjenje komaj vedela. Slutila je pač, kakor je slutil tudi profesor. Bila je samostojen, precej moško misleč značaj. Z devetnajstim letom je že maturirala in dobila službo v ljubljanski okolici. Če je le mogla, je pritekla domov. Nikoli pa ni z Ivanom spregovorila besede, ki bi je ne smel vsakdo slišati.
»Da, Gospod, moje srce je prosto,« se odloči abiturient. »Spoznam, da se za čast Tvojega Imena, za blagor bližnjega in za narod najbolje žrtvujem, če mladostne svoje sanje in prelestne svoje načrte povijem z nitko ponižnosti v skromen šopek in ga položim pred Tvoj tabernakelj. Če je bila kdaj v srcu misel, ki bi me mogla oddaljiti od Tebe, odpusti mi in pozabi! Sprejmi milostno dar mojega devištva. Stori me vrednega, da postanem Tvoj duhovnik, da dvignem kdaj kelih Tvoje svete Krvi.«
Pred vrati zašumi v glasnem pogovoru izletniška družba z Bločnega vrha. Ivan plane iz cerkve.
Takoj za njim poklekne k angelski mizi gospod dekan. Prišel je neslišno pri odprti zakristiji in se po preprogi bližal velikemu oltarju, da opravi večerno po-češčenje Najsvetejšemu, kakor je bil navajen. Ko zagleda Ivana, oko uprto v tabernakelj, in čuje njegovo molitev, obstane kakor ukopan. Tako lepega prizora še ni videl. Pred leti se je v Florenci v Pittijevi galeriji zagledal v Karel Dolcijevo sliko sv. Kazimira. Sveti mladenič je tako poglobljen v molitev, da se zdi brezčuten za okolico, obraz ves poduhovljen, oko blaženo strmi v daljavo, ustnice obliva srečen usmev, zdi se, kakor da bi svetnik zdaj zdaj hotel odleteti s te uboge zemlje. Ta slika pride gospodu na misel, ko iz zakristije zre na abiturienta. Ganljivo je videti v pobožno molitev poglobljenega, pod pezo let upognjenega sivolasca; smrt se bliža in sodba z njo, kdo pač ne bi goreče molil? Vzpodbuden je prizor, če ponižno sklonjen moli čvrste dobe mož; zaupa v svojo moško moč, še bolj zaupa v Njega, ki je ne-zrušljiva moč. Toda najlepša je mladost ! Najlepši je v prisrčno molitev poglobljen fant. Vse na njem je mlado in lepo: mlado oko, uprto v nebo, mlada duša in rožnate misli, mlade sanje, mlado hrepenenje, in vso to mladostno lepoto položi pred svojega Boga: Tvoj sem in Tvoj ostanem.
Gospod dekan dolgo in goreče moli za Ivanovo srečo.
Ta je bil že zunaj pri mamici. Stiska ji roko in šepeta na uho: »Mama, v semenišče pojdem, to je zdaj gotova stvar,«
Jerica se zdrzne: »Atek, ali čuješ, kaj pravi fant?«
Ivanova duša hiti dalje. »Kje je Milica?« Ne vidi je v družbi.
»Zvedeli smo,« pojasni profesor, »da pridejo ob devetih fantje gospodu napravit podoknico, Šla je prižgat lučko v kapelico.«
Tik župnišča stoji kapelica z lurško votlino in s kipom Brezmadežne v naravni velikosti.
Pred Učenikovo hišo dohiti Ivan Milico, ki pridrži korak.
»Zelo sem vesel, Milica. Ravnokar sem se odločil, da pojdem v semenišče.«
»Prav je tako, Ivan. Bog ti daj srečo in stanovitnost. Občudovala sem te na Bločnem vrhu. Tako odločno gre za ciljem le plemenit človek.«
»Ne hvali me, Milica. Odločitev ni bila lahka. Cele tedne sem veliko mislil in veliko molil.«
»Ker si dozorel v molitvi, je tvoj sklep gotovo pravi.«
»Najtežja je ločitev od mladostnih sanj.«
»Ker so sanje vonljivi pa venljivi cvet mladosti. Cvet odpade, sanje minejo, življenje ostane. Večnost ni nobena sanja.«
»Večnost ni sanja, zato sem sanje vse pognal čez hribe, tudi tebe.«
»Tudi mene. Kako zaidem revica med tvoje sanje? Slutila sem, da sanjaš. Ali rekla sem: Zdrav človek se prebudi, na sanje pozabi. Prebudil si se, pozabi.«
Pred kapelico obstaneta.
»Pozabljam. Zdaj hočem budno čuti in delati. Začnem takoj. Brezmadežni prižgem lučko, da mi bo svetila skozi življenje.«
»Hotela sem jo prižgati jaz, prižgi jo ti na ta svoj resni dan. V njenem soju bodi zadovoljen in srečen. Želim ti to iz vsega srca.«
Ko Ivan prižge lučko, se olajšan zgrudi k nogam Brezmadežne: »Kaj ne, mati, da je prav tako?« Konec je notranje tesnobe. Mehko mu je v duši, da bi se razjokal, in veselo, da bi vriskal. Ljubeznivo ga je objemalo oko Brezmadežne.
Gospod Gašper je zamišljen pisal oznanila za prihodnji dan. Zadovoljnosti mu zažari oko, ko vstopi dekan in ves radosten vzklikne: »Tvoj fant je zlata vreden, tvoj fant je svetnik!«
Kakor egiptovski Jožef sredi polnih vreč je teta Marička kraljevala v kuhinji sredi krofov in potic, ko prideta Jerica in Janez z veselo novico. Pravkar se je bila hudo razjezila. Dekla je odnašala flancate,
IX.
In kadar molite, ne bodite kakor hinavci; ti namreč radi molijo stoje po shodnicah in uličnih vogalih, da se pokažejo ljudem. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in moli k svojemu Očetu na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo prvnil.
Mt VI, 56.
Krištofovi upniki so bili sicer potola-ženi, toda Krištofov ugled v družini je bil omajan. Pač se je tudi sam čutil ponižanega v notranjosti, toda ponos mu je branil to pokazati tudi na zunaj. Nadaljeval je svoje življenje, ki se ga je bil navadil in začel spet iznova z dolgovi zase in svojo prijateljico.
Oče ni zvedel ničesar o polomu, zakaj prikrili so mu vse, da bi ga ne užalostili: »Da, so nekake denarne stiske, denarne težkoče prišle nadenj, no, je že nekoliko težko, tako da bo moral odpovedati stanovanje — bo moral pač najeti manjše, sploh skrčiti svoje izdatke —«
»Tako, tako,« je tarnal oče, »predobrega srca je; no, bo pa pri nas jedel in stanoval, siromaček!«
»Kako in kje pri nas?« sta vprašali starejši hčerki obe hkrati.
»Bo pač moral malo potrpeti — no v prehodni sobi se bo moral kako stisniti, siromaček!«
Prehodna soba — velika s tremi vrati: prva: vhod sploh; druga: vhod v stanovanje svakinj; tretja: vhod v stanovanje tete in tastovo knjižnico. Prehodna soba — ah, ne soba, ampak samo prehod! To je bilo novo stanovanje gospoda Krištofa, prav za prav Elizabete in njenih otrok, saj Krištofa ni bilo nikdar doma.
pa ji pade iz rok krožnik in se razbije. Ne-roda nerodna! »Ampak nova maša bo! Če se razbije tudi deset krožnikov, nova maša bo vendarle, Saj sem vedela, da bo tako! Saj sem vedela!«
Postavila je postelje in tisto malo hišne oprave kolikor mogoče spravno. Lu-cino v zibko in Marijano z malim stolčkom, ki se je lahko porinil pod posteljo, je zjutraj spravila v sosedno sobo, da ne bi bili čez dan v napotje vednemu prehajanju in zadovoljna je bila kakor reva, ki jo sprejmejo usmiljeni ljudje.
Samo enega ji je manjkalo: kraja, kjer bi lahko skrito molila. Da, skrito, neopa-ženo, zakaj pogosto jo je kar s silo objel duh božji, da se je zamaknila in se ni mogla zoperstaviti.
Ljubezen je iznajdljiva.
V	pritličje in dalje doli v klet so peljale stopnice in tam pod stopnicami je bil v kotu kakor majhen hramček.
»To bo moj tempel, moja molivnica!«
Toda ona ni gospodinja. Zato gre k tašči in jo lepo poprosi, da bi smela uporabljati ta hramček pod stopnicami.
»To luknjo sv. Aleša?« se je nasmejala dobra tašča, gospa Agata, in je rada odstopila prostorček. Elizabeti je bilo, kakor da je našla zaklad.
*
V	tem tesnem hramu je Elizabeta že zjutraj zgodaj molila kako uro, ko so še vsi drugi sladko spali. V tem tesnem hramu je zvečer, ko je že spravila otroka spat, spet prebdela kakih par ur — in še veliko več bi bila rada. V tem tesnem hramu je bila deležna neštetih duhovnih tolažb. O saj jih je bila tudi tako potrebna!
Če je ljubezen iznajdljiva, ni mržnja nič manj.
. Obe starejši svakinji sta le neradi videli Krištofovo družino v stanovanju svojega očeta — njun ponos je bil ranjen vsled bratovega poloma. Bratu si nista upali reči
Zgodbe Elizabete Canori Mora.
(J. Pucelj, — Dalje.)
besedice; saj ga tudi zlepa ni bilo doma in bi ju bil tudi s svojim odvetniškim jezikom korenito izplačal. Zato pa sta zbrali svojo jezo nad Elizabeto in njuni hčerki. Pač sta se pred starši potuhnili — zakaj tast in tašča sta ohranila vse spoštovanje do Elizabete — sta jo pa, kadar teh ni bilo zraven, tembolj pikali. Pri vsaki priliki sta našli vzrok za zbadanje; zagrenili sta ji vsak grižljaj; pri vsaki priliki sta znali najti tudi vzrok, da sta vstrahovali dekletci, ne le z besedo in psovanjem, ampak tudi z roko in dejanjem. Tedaj sta dekletci pritekli k materi; jokali sta. Vsa materinska ljubezen se je dvignila v Elizabeti, ko je videla, da svakinji strahujeta nedolžna otročiča zaradi krivega očeta in le z brezobzirno, krepko voljo je potlačila nazaj vase to ne-voljo. Spomnila se je na žalostno Mater božjo, ki je sama slišala, kako so psovali njenega božjega Sina in sama videla, kako so ga bili. Tedaj ji je obraz pordel in oči so ji zasijale in solza sočutja z božjo Materjo ji je zdrknila po licu.
Tedaj je govorila hčerkama: »Otroka moja, kaj so vse te malenkosti proti križu Jezusovemu! Samo drobne trščice so! Zato se ne smeta nikdar kazati razžaljeni ali jezni, ampak morata molčati in se nič izgovarjati. Pa tudi nič ni treba nikjer pripovedovati — tudi meni ne — kar vama bosta rekli teti. O še hvaležni jim moramo biti! Kako so nas lepo sprejeli v svojo hišo; iz samega usmiljenja so nas sprejeli, pa sedamo kar brez skrbi k njihovi pogrnjeni mizi!«
Otroka sta gledala mater in -čeprav nista še vsega razumela, sta čutila, da je ta beseda nekaj velikega in sta jo tudi izpolnjevala.
Tako je postala Elizabeta zadnja v družini gospoda doktorja Mora, dekla vseh, da, dekla dekel. Naložili so ji zadnja opravila: oskrbovati je morala kurjico in hlev; vlačiti oves za konje, dračje, drva in premog dan na dan, ona, tako nežnega telesa, potomka slavnih rodovin Primoli in Canori, in je še poslom ustrezala rada v vsem.
O da, posli, hlapci in dekle: neote-sanci neotesanih besed in neotesanih src. Celo vpričo njih sta si svakinji radi privoščili Elizabeto; in tudi oni, posli, so jo zasmehovali in se norčevali iz nje, iz gospe, »ki ne zna prijeti za nobeno delo«.
Otroka sta to videla in slišala, pa sta se včasi k materi privila in jo pogledala in iz oči je gledalo, kako bi rada očitala to dejanje svojih tet. Toda Elizabeta ju je pogledala tako, da sta vedela, da morata molčati in je rekla: »Z grehi smo še več zaslužili. Potrpita, otroka moja, Jezus se je ponižal še celo pred svojimi rablji.«
Balzam za vse te s samozatajo prikrite rane je zajemala v molitvi v svojem templju, v svoji Alešovi molivnici. Tam jo je Gospod vodil na vrt Getsemani na Oljisko goro. V mesečini je zrla Gospoda v njegovi smrtni grozi, kako prosi Očeta, naj vzame od njega ta kelih. Zrla ga je, kako trepeta in se trese, kako pade na obraz, kako polzi po tem obrazu, ki žele angeljci vanj pogledati, krvavi pot. Učenci spijo; Juda gre s tolpo; biriči in hlapci se režijo: »Zgrabi sina tesarjevega, udari ga!«
Tedaj ji je bilo trpljenja vse premalo in kakor sram jo je bilo, da ji sploh pride na misel, da je to sploh trpljenje in je za-hrepenela: le še več, le še več.
Tam v tesni molivnici pod stopnicami ji je Jezus pokazal ozko silno strmo pot, da naj gre po njej, in ob njej je zijal prepad, grozen in strašan,
»Ne morem, o moj Jezus; nemogoče je iti po tej poti; padla bom v prepad,« je vzdihnila.
Pokazal pa ji je še druga pota, kriva in zvita, da je spoznala, kako lahko je zaiti s prave poti, in ji dejal: »Hči, ali me ne poznaš? Jaz sem Jezus iz Nazareta! Kdor hoče za menoj priti in biti moj učenec, ta naj zataji samega sebe in naj vsak dan vzame svoj križ na svoje rame in naj hodi za menoj.«
In pokazal ji je svoje rane na rokah in nogah in svojo prebodeno stran.
Čudo veliko lepega in dobrega stori en sam mož, kateri veliko dela, pa malo tožuje, se sam trudi in ne zanaša na druge ljudi.
Kdor jezik ljudi zna, tudi njih srca ima, je pri njih kakor doma.
Lepo je srce, ki se z veselimi veseli, z žalostnimi žaluje.
Popravljati vse svoje žive dni ne bodi te
sram.
Kakor moder oče lahkomiselnim otrokom vsega ne dovoli, tako tudi Bog nam ne stori vsega po volji, ker nas ljubi.
Bogati, pa neolikani otroci so oslom podobni, ki za druge zlato nosijo.
Brezovo olje ozdravi razvade mladih dni.
Malo je človeško srce, pa neizmerne so njegove želje.
Srčnim je sreča domača.	Slomšek.
Presajena cvetka.
Z vrta Marijine družbe pri Sv. Trojici v Slov. gor. so na angelsko nedeljo angelci presadili na nebeški vrt nežno cvetko, komaj dvajsetletno Marico Rojkovo. Naj v kratkih potezah orišem njene vrline.
Zapustila je zgled dobrega Marijinega otroka. Rada in pogosto je črpala moč za boje v življenju v prejemanju sv. obhajila. Odlikovala jo je izredna odločnost. Beseda »hočem« je pri njej držala. Njeno globoko, sočutno srce je bilo polno ljubezni do Boga in do bližnjega. Prav posebno je ljubila svojo nebeško Mater. Mariji v čast je z veseljem prepevala povsod, zlasti pred izpostavljenim Najsvetejšim. V svoji najljubši pesmi »Marija, Mati ljubljena« je tolikrat prosila:
Marija, naša boš pomoč, ko svet nas zapusti, ko nas objame smrtna noč, nas milo sprejmi Ti.
Kot hčerka gostilničarja je želela, da bi se izvežbala v kuhinjski stroki. Zato je odšla koncem maja s prijateljico v morsko kopališče Crikvenico. Tudi tukaj si je s
svojim plemenitim značajem pridobila spoštovanje vseh, ki so jo poznali. »Ali so tam vse tako pridne?« so vpraševali mater, ko je prišla obiskat hčerko.
Bila je goreča častilka Male Cvetke. Iskreno je želela slediti njenemu zgledu in postati vestna redovnica. Na njo je stavila vse zaupanje tudi v tujini. »Ali ti ni sedaj lažje?« je rekla prijateljica, ko sta opravili molitvice njej na čast.
Že se je pripravljala, da se vrne domov; toda napadla jo je težka bolezen in prepeljali so jo v bolnišnico na Sušak. Tamoš-nje usmiljenke, ki so poslale staršem tola-žilno pismo, navajajo med drugim: »Neprestano je govorila Jezus, Marija, pomagajta mi!« Njene zadnje besede so bile: »Marija, Marija, pridi mi na pomoč; ne zapusti svoje hčerke!« — Bili smo vsi ganjeni pri tem prizoru. Imela je v resnici popolno ljubezen do Boga.
Sedaj počiva njeno telo v blagoslovljeni zemlji na Trsatu, njena duša pa prepeva večno pesem.
Nekaj potrebnega.
Janez Langerholz.
Imeli smo sejo z gospodom Pavletom mi, ki nas je on imenoval apostole sedanjih dni; naše vsakdanje ime pa je bilo: člani tiskovnega odseka. Poveril nam je nalogo, da smo šli na delo, po dva in dva nas je poslal, Debelo smo ga pogledali in on je bral v tem našem pogledu resnico,
»Nikar ne mislite,« je govoril ob sklepu, »da vam ne zaupam, 0 zaupam vam, celo zlatega konja vam bi zaupal, če bi ga imel. Vem, da ste pošteni. Ampak zaradi vašega dobrega imena sem vam to naredil. Saj veste, kakšni so ljudje. Sumničijo in jezike imajo, pa z njimi svoja sumničenja na ves glas oznanjujejo. Zato bomo pa tako naredili: eden bo pobiral naročnino, drugi bo pa zapisal koliko in za kaj jo je dobil.«
»Malo težka pot bo,« smo mu ugovarjali, »nismo vajeni,«
»Veste, ljubi moji, vsega se mora človek navaditi, tudi dela za dobro stvar. Za to sem vam pa v nedeljo že pot malo ugla-dil. Vam ne bo drugega treba, kakor potrkati in povedati, čemu ste prišli, potem bo pa voz kar sam tekel.«
»Pa imajo ljudje vedno toliko izgovorov.« »Ali nimate jezika, da bi jih zavrnili? Na vse morate biti pripravljeni.«
»Ko bi nas hotel Sv. Duh o pravem času razsvetliti!«
»Veste, kaj vam je potreba? Prositi res za razsvetljenje od zgoraj, da vam o pravem času pride prava beseda na um in od tam na jezik. In pa pripravljeni morate biti na razne pomisleke in ugovore. Zapišite si jih, pa jih bomo pri skupnih sejah prerešetali. Boste videli, da bo tako prav.«
Brezmadežna.
Beuronska šola.
Pa s rilo res tako naredili. In nam je prav prišlo. V nekaj sejah v novem letu smo imeli že jezike izbrušene.
Pri Štefančku so nam rekli: »Pri nas ni treba ne dobrih in ne slabih časopisov. Imamo otroke, ti pa vse raztrgajo. Kaj torej hočemo naročati!«
»Dobro. Kar imejte otroke. Pa pustite jim, da se igrajo; to je zanje. Škode delati naj se pa nikar ne uče.«
Pa so spet dejali pri Puščavcu: »Saj nam gospod Pavle dosti povedo. Nam ni treba ne »Bogoljuba«, ne »Glasnika«, ne »Misijonov«, nič.«
»Aha! Zapeljiv ugovor. Radi bi se gospodu Pavletu malo prikupili, pa se mu ne boste. Veste, da je dober časopis njegov dober kaplan. Kar on pove, to se razleti, to pač njegovi ljudje pozabijo; kar je pa na-
tisnjeno, to pa ostane za desetletja. Slaba knjiga in slab časopis pa dobro delo razdirata tudi za desetletja.«
Pa je povedal Martinček, da bere že par let tako časopisje, ki ga gospod Pavle videti ne more, pa se mu nič ne pozna. On ne verjame, da bi časopisje res imelo kaj moči do človeka.
»Martinček! Koliko let razjeda črv les, pa se mu nič ne pozna. A tekom par desetletij bo ves razjeden les tako pre-perel in tako za nič, da ga bo treba zameniti z novim. Les se da zameniti, mišljenje slabega branja se pa ne bo dalo kar tako predelati.«
»I! Hribarjevim se pa tudi toliko ne pozna, če tudi berejo samo izvoljeno robo. Ali ni res?« - »Martinček! Taka sodba je precej predrzna. Veste, da se duhovne dobrote ne dado tako čutiti kakor vsako leto novo žito na njivi, kakor sadje na drevju ali kakor čutimo mraz ali pa vročino. Vidimo in opažamo zlasti zadnje čase, da se dviga poljedelstvo in živinoreja in sadjereja tam, kjer z zanimanjem berejo dobre strokovne liste, in čutimo, da napreduje verska zavest in da cvete čed-nostno življenje tam, kjer imajo besedo dobri nabožni časopisi. Zanimanje za cerkveno življenje pospešuje dobro branje, to je resnica, ki se ne da izbrisati s sveta.
Pa je vstal Peter Pepelnjak in je povedal: »Škoda denarja! Pri nas vse časopise raztrgamo in pomečemo na ogenj.«
»Tako ravnanje je gotovo čisto napačno. Vidi se pa, da nekateri ljudje še danes ne znajo ceniti blagoslova tiskane besede. Zato vam priporočamo tole: Hranite časopise. Nekateri že itak izhajajo v velikosti tiskanih knjig. Ob koncu leta jih skupaj zvežite, sešijte, morebiti imate v bližini knjigoveza, ki vam bo rad zvezal posamezne liste v knjigo, ki vam bo še mnogo let v veselje.«
»Pri Narobetovih pravijo, da imajo že preveč takih knjig; ravno zato se nočejo več naročiti.«
»Prav, da je ta pripomba padla. Vam bomo pa povedali nekoliko o porabi starih knjig in časopisov. Kdor meni, da ima
te robe res že preveč, lahko z njo naredi mnogo dobrega in koristnega. Da naj jo v hiše, kjer takih reči nimajo in jih radi revščine ne morejo kupovati. Spravlja naj te reči in naj jih da ali v domačo javno knjižnico ali pa naj jih pošlje takim društvom, ki zbirajo obrabljene knjige in časopise ter jih pošiljajo našim vojakom v tujino. To je gotovo vrlo zaslužno delo.
stvar malo pojasnimo. Vsak list ima svojega urednika. In ta je čisto navaden človek, ki ne more biti povsod. Poročila mu pošiljajo drugi ljudje. Urednik se nanje zanese in zato objavi ta poročila v listu. Včasih se dobe zares tako hudobni ljudje, da pošiljajo namenoma neresnična poročila v časopise. Kdo je potem lažnik? Primeri se huda nesreča. V prvem hipu se raznesejo
Beuronska šola. Izaija napoveduje: „Olej, devica bo spočeta ..."
Mnogi, zlasti politični listi, prineso marsikako gospodarsko drobtino. Škoda, da bi tam životarila in konec jemala. Vzemi škarje pa jo izreži in spravi v kako posebno pripravo, kjer take reči hraniš. Večkrat take reči prebiraj in ne bo ti žal.«
Pri Govoričniku so pa vedeli, da časopisi vsi vprek lažejo in da je škoda laži tako drago plačevati.
»Vse hvale in ponvale vredna je resnicoljubnost! Potrebno je pa vseeno, da to
strašne vesti. Dopisnik hitro sporoči svojemu listu in se ne prepriča, če niso prva poročila res malo pretirana: Ali mu moremo reči lažnik? Mnogi se jeze čez lažnivost inseratov, ki jih pošiljajo razne tovarne, trgovine in obrtniki v liste. Mogoče so res včasih malo pretirani. Vsak berač svojo malho hvali, če je prav prazna. V luči tega našega pregovora moramo presojati taka naznanila, če je semtertja hvale malo preveč.«
Vsak začetek je težak. Naša šola je bila potrebna, pa se je dobro obnesla. Šli smo od hiše do hiše neglede na to, da tu in tam nismo bili prijazno sprejeti.
Za zopetne obiske pa prosimo: Nikar se nas ne prestrašite. Saj smo pohlevni ljudje in nič hudega vam ne bomo naredili,
Še je verslca vnema med katoličani. Tako beremo, da so sklenili v novih mestnih delih velikega mesta Kolin (Koln) oib Renu sezidati v prihodmjjih desetih eltih 22 novih cerfkva. Zveza katoliških cerkvenih občin v Kolimu je že pričela is pripravljavniimi deli. — Za cericev na čast sv. Tereziji Det. J. pa zbirajo na Dunaju prostovoljne prispevke v zlatnini, srebrnimi in v denarju. Izkazi so precejšnji.
Dejanje svetega Petra (Opus sancti Petri) se imenuje misijonska ustanova, ki ima namen, skrbeti za vzgojo domačih duhovnikov v misijonskih krajih. Ta ustanova si je pravkar zagotovila Jepo stavbišče na holmu blizu Hong-
Gabriel oznani Mariji: „Glej, spočeta boš in rodila sina..."
nič hudega vam ne želimo. Samo srečo vam voščimo in nič drugega. Šli bomo v hiše, kjer smo že prijatelji, pa bomo potrkali tudi tam, kjer smo še bolj malo znani in bomo prosili: »Samo za eno leto! Samo za poskušnjo!« In šlo bo. Bog vas živi!
konga, kjer bo zidala veliko osrednje semenišče za vzgojo misijonarjev, ki bodo delovali po južni Kitajski. Angleška vlada je dovolila mnogo ugodnosti.
&
Najzanesljivejši voj v katoliški akciji. Škofijski voditelj dunajskih Mar. družb se je hotel prepričati o delovanju ondotnih kongregacij na dobrodelnem in socialnem polju. Razposlal je pole s primernimi vprašanji. Prepričal se je, da je velik del katoliških karitativnih in socialnih naprav v rokah Marijanskih kongregacij. Med drugim čitamo, da podpirajo ali vzdržujejo dijake, ki se nameravajo posvetiti duhovskemu stanu, dalje preskrbujejo revne otroke z obleko i. dr. Še več so pa vredna duhovna dobra dela, ki jih člani in članice izvršujejo s tem, da širijo zlasti dober tisk. Cerkvenega lista prodajo posamezne kongregacije po 500 do 800 izvodov.
Ni je važnejše katoliške zadeve, ki bi pri njej kongregacije z vso silo ne sodelovale. »Marijanske kongregacije so najzanesljivejša skupina katoliške akcije« — pravi omenjeni škofijski voditelj; zlasti velja ta trditev za taka dela, ki obetajo več truda in žrtev kot slave.
To je razveseljiva statistika. Zveza dijaških članov in članic Marijanskih družb v New-Yorku-West je napravila v dneh od 12. aprila do 19. maja propagando za molitev rožnega venca med člani po družbah, pa tudi med svojci. Pošiljali so priglasnice, da so jih podpisovali vsi, ki so se zavezali, da bodo vsak dan od aprila do konca oktobra opravili pobožnost sv. rožnega venca. Uspeh je bil tak-le: Za mesec maj je bilo od posameznikov obljubljenih 41.283 rožnih vencev; 12.277 pa od
maja do oktobra tudi od posameznikov. — 4928 družin se je zavezalo, da bodo meseca maja vsak dan opravile to pobožnost; 3341 družin pa vsak dan od aprila do oktobra. Skupno torej 51.829 p ov oljni h izjavi
Rimska kronika. Znižana vožnja po italijanskih železnicah za romarje, ki prihajajo o Rim, velja še do konca leta. Skupine z najmanj 25 osebami dobe 30% popusta; ako jih je najmanj 51, pa imajo ugodnost polovične vožnje. — Papež Pij XI. je sprejel v dal)bi avdienci mehiškega državljana Manuela Echeverria, ki je glavni posredovalec med mehiško vlado in med sveto stolico. — Španske romarje je spremljal v Rim kardinal iz Toledo. Izročil je sv. Očetu kot jubilejni dar španskih škofov zlat, z dragocenimi kamni in biseri okrašen kelih. — 19. okt. so bili sprejeti v avdienci pri papežu tirolski in sol-nograjski romarji. — Koncem oktobra se je poklonil zlatomašniku Piju XI. nadškof in kardinal Hayes iz New-Yorka. — V Vatikanski državi pridno grade železniško postajo. Blizu postaje bo tudi Radio-postaja, ki bo omogočila, da bo sveti Oče mogel govoriti tako rekoč z vsem svetom. Gradivo bodo pripeljali iz Anglije; obe anteni, ki bosta po 68 metrov visoki, bo pa postavila Italija. Po pogodbi bo državna oblast italijanska prispevala za stroške v gotovini, in sicer nekaj čez 100.000 lir. — Meseca septembra in oktobra je romanje tujcev v Rim doseglo rekord. Neprestani sprejemi tudi svetega Očeta-zlatomašnika utrudijo. Da navedemo samo en tak dan, ki je bil dokaj naporen: na god sv. Mihaela je papež najprej otvoril razstavo mašnih oblek in cerkvenih posod, ki so jih darovale žene in dekleta iz Nemčije sv. Očetu za misijonske namene. (V tej zbirki je nič manj kot 250 mašniških oblek, 50 paramentov za levite, 8 prenosnih oltarjev, cela vrsta mon-štranc, kelihov, ciborijev, svečnikov, svetilk.) Nato je papež sprejel 350 romarjev iz trierske škofije. Pa so že čakale na avdienco »Male sestre ubogih«, ki vzdržujejo po vseh deželah skupno 310 zavodov, kjer preskrbujejo vsega skupaj 47.000 onemoglih starčkov in stark. (Ali bi ruski boljševiki tudi te razganjali?) Izročile so sv. Očetu album. A ta je bil v božjih očeh sila težak; saj je bilo v njem označenih več ko milijon dobrih del, molitev, odpovedi na ko-
Cignani.
Devica in mati.
Chantilly.
rist zlatomašniku. Za temi je došlo 600 mož iz tovarn za izdelavo majolk v mestu Perugia. Izročili so Piju XI. nekaj krasnih izdelkov. Na večer je dobilo avdienco še 700 delavcev in delavk iz milanske okolice. Pri vsakem sprejemu imeti nagovor in odgovarjati na pozdrave — to bi zahtevalo moža krepkih let. In taki delovni dnevi se vrste dan za dnem. — Vpoštevati pa moramo še druge skrbi in drugo zaposlenje pri vladi sv. Cerkve, privatne po-božnosti sv. Očeta itd. Je res milost božja, ki zlatomašnika na papeškem prestolu tako oči-vidno podpira, — Krščansko vzgojeni princ Humbert Savojski, italijanski prestolonaslednik, se je zaročil s strogo katol. princeso Belgijsko. Preden je Humbert odpotoval, je prosil sv. Očeta za blagoslov. O avdienci princa pri papežu niso listi nič pisali, ker kraljeva družina doslej oficielno še ni napravila obiska pri Piju XI. — Blagoslovu sv. Očeta je pripisovati, da je bil princ ob drznem atentatu nekega italijanskega dijaka srečno rešen. — Obisk kraljeve družine v Vatikanu je določen
Ab. Biago d i Buido (1474—1515)-Sv. Barbara.
(Praznik 4. decembra.)
Chantilly.
za mesec december. — Poroka prestolonasled-nikova bo v cerkvi Santa Maria degli Angeli (bazilika Marije, Kraljice angelov). Zakonsko zvezo bo blagoslovil kardinal Gamba iz Tu-rina. Nato se bosta novoporočenca takoj odpeljala v vaitikansko poslopje, da prejmeta tudi blagoslov papeža-zlatomašnika. — število romarjev, ki so septembra obiskali večno mesto, cenijo na 170.000. — Pod zaglavjem »D o -s 1 e d n o« smo zadnjič omenjali, da sv. Oče niti svoje daljne sorodnice, soproge grofa Ugo-tina, poslanika v Nikarague, ni sprejel v av-dienci, ker je bila preveč »moderno« oblečena. Rabili smo označbo »vnukinjo«, kar je pa treba umeti v širšem pomenu. Ni torej prava »vnukinja«, ker take papež nima, marveč »sestrna«. — Kardinal Van Ros sum, iz reda redemp-toristov, rojen Holandec, je praznoval v Rimu zlato mašo. Kot preteki Propagande ima zaslugo, da se je pod njegovim vodstvom misi-jonstvo znatno razširilo. Kot prefektu Propagande mu pravijo »rdeči papež«. — Proti kon-
cu jubilejnega leta bo v Rimu velika slovesnost, ko bo 252 angleških mučen-cev, duhovnikov, mož in žena, ki so bili v dobi Henrika VIII. zaradi zvestobe do Cerkve umorjeni, prištetih med blažene. Sedaj je določeno, da bo italijanski kralj z družino vred sprejet v slovesni av-dienci pri papežu 5. decembra. — Vatikansko baziliko so začeli popravljati.
Priprave za mednarodni evharistični kongres, ki bo prihodnje leto v severo-afriškem mestu Kartago, se pridno na-dailjujejo. Nadškof msgr. Lemaitre je bil nedavno v Rimu, da se je o vsem potrebnem dogovoril. Pri sv. Očetu Piju XI. je bil pet četrt ure v avdienci. Papež se sila zanimlje za to slavnost ter pričakuje od ikongresa obilo uspeha za sveto Cerkev.
Kateri so pravi možje... Katoliškega shoda za Švico v mestu Luzernu se je udeležilo okrog sto tisoč oseb. V slavnostnem sprevodu je korakalo do 30.000 katoličanov; vmes je bilo razvrščenih 70 godb. Vsa manifestacija je napravila vtis splošne vzajemnosti in brastva vseh slojev: kmetov, delavcev, duhovnikov, uradništva, vladnih zastopnikov, politikov, sodnikov, učiteljev, rokodelcev. Ko je zvezni predsednik Motta stopil na govorniški oder in javno izpovedal svoje versko prepričanje, je nastalo velikansko navdušenje med množicami. Predvsem pa smo hoteli opozoriti na cerkveni govor, ki ga je imel ob tej priliki P. E. H e i m g a r t e n. Rekel je med drugim naslednje: »Če imamo še toliko Članov, ki točno mesečne doneske plačujejo, marljivo društvene shode obiskujejo, pogumno za svojimi zastavami korakajo, smo le še malo dosegli. Te može moramo predvsem videti pri spovednici in pri o b h a j i 1 n i mizi. Življenje milosti, duh Kristusov jih mora prežeti. To je naša škoda, da mnogokrat člani katoliških društev, celo taki, ki so v prvih vrstah, v nravstvenem oziru odpovedo, da njih življenje in socialno umevanje še za las ni bolje od onih, ki nič ne verujejo. Naša stvar ima najboljšo oporo v življenju po veri...«
Kakor izpraševanje vesti tudi za marsikoga, ki ni v Švici doma.
Vedno več konvertitov na Angleškem. V Londonu je prestopil v katoliško Cerkev anglikanski duhovnik Vernon Cecil Johnson, ki je znan kot odličen govornik. Po 14 dnevnem bivanju v samoti pri duhovnih vajah je dozorel ta sklep. Ker je Vernon vplivna osebnost ter ima mnogo prijateljev v odličnih londonskih krogih, je njegov korak tembolj po-
memben. Morda bo postal sedaj kot katoliški pridigar drugi Vaughan.
Novi predsednik v Avstraliji — katoličan. Ker je pri zadnji volitvi v avstralski državni zbor zmagala Delavska stranka, je poveril glavni guverner s sestavo vlade voditelja delavcev John H e n r y S k u 11 e n - a , ki je irskega pokolenja, dasi je rojen Avstralijec. Po prepričanju je pa odličen praktičen katoličan. Svoj čas je bil voditelj »Katoliške zveze mladeničev«. Njegovo ime se je imenovalo pri vseh pojavih katoliškega gibanja.
Tudi narava ima svoje muhe. Iz Budimpešte poročajo to-le: Med viharjem je treščilo na gori Kalvariji v Budi. Levi razbojnik na križu je zgorel. Podoba Kristusova in desnega razbojnika je ostala nedotaknjena. Tudi svetilka z lučjo ob vznožju križa je ostala nepokvarjena. Ljudstvo je drlo trumoma na hribček opazovat ta nenavadni dogodek.
Mučenka čistosti. Kakor v prvih časih krščanstva je 10. avgusta t. 1. prestala mučeništvo za svojo deviško čast v kraju Arna ob zgornjem Nilu krščanska lSletna Marta iz roda Alur. Ondotni poglavar tega rodu jo je hotel imeti za svoj harem, ki ga je povečal za 30 ženskih oseb. Marta je bila čedno dorastla dekle, ki je pobegnila, ko je čula o nameri mohamedanskega poglavarja, na misijonsko postajo v AngaL Po vrnitvi na dom so jo glavarjevi vohuni vjeli in privezali na drevo ter bičali; a ni se vdala in je ostala stanovitna. Nato so jo vrgli na zemljo in dobesedno pohodili, da je v strašnih mukah umrla.
Za brezalkoholno vzgojo mladine bo od 29. nov. do 2. dec. t. 1. drugi mednarodni kongres v Munstru na West-faJskem. Pred 12, leti je bil prvi tak kongres istotam. V tem času je protialkoholno gibanje pridobivalo tla zlasti med mladim rodom. Več kot 50 odličnih organizacij je podpisalo oklic na zborovanje. Še važnejše je pa dejstvo, da je umevanje za to rešilno vprašanje prodrlo oso-bito med mlajšo generacijo.
Redek poklic. Med svetovno vojno je zaišel štabni častnik Hugo Richter v Galiciji v neko močvirje, ki se iz njega kar ni mogel rešiti. Bil je na tem, da bi ga kmalu kaluža zadušila. V težavnem položaju, ko skoraj ni bilo več rešitve, obljubi, da bo postal duhov-' nik, če ga Bog reši. Molitev je bila uslišana. Po vojski — bil je na vseh frontah — je kot polkovnik šel v pokoj. Svojo obljubo zdaj izpolnjuje. Kljub precejšnji starosti se je lotil učenja, v kolikor je bilo še treba, da je mogel
Juslus uan Ghent.
Rim, Palazzo Barberini.
So. Ambrož.
(Praznik 7. decembra.)
biti sprejet kot 63 letni vpokojenec v duhov-sko semenišče na Dunaju. Zdaj je že v zadnjem letniku med drugimi mladimi tovariši. Novo mašo bo imel poleti 1930 v cerkvi svetega Antona P. na Dunaju.
*
Veliki dnevi. Za prihodnje leto v dneh od 14. do 17. avgusta je določeno veliko evhari-stično silavje v Jugoslaviji. Vršilo se bo v Zagrebu. Obenem z evharističnim kongresom se bo priredila tudi kulturna razstava katoliških Hrvatov. Prva priprava je poverjena krškemu škofu dr. Srebrn i ču, ki je že izdelal obširen načrt. Za predsednika osrednjega akcijskega odbora je pa imenovan naslovni škof v Zagrebu, m. g. Dominik P r e m u š. Prvega pripravljalnega posvetovanja se je udeležil tudi ljubljanski knezoškof dr. A. B. Jeglič in lavant. pomožni škof dr. I. T o m a ž i č.
Premembe. (Ljubljanska škofija.) Franc Šinit, kaplan v Loškem potoku, je prišel za žup. upravitelja na Šenturški gori; Pavel S i m o n č i č , vikar v Kranju, je nameščen za kurata v ženski kaznilnici v Begunjah. — Umeščen je bil župnik Jakob Ogrizek na župnijo Peče pri Moravčah, in župnik Janiko Borštnar na župnijo Hotedršico. — Za spi-rituala pri čč. ss. uršulinkah v Ljubljani je namesto obolelega g. Kr. Cudermana imenovan Fr. K o r e t i č , stoiki vikar v Ljublajni. Na njegovo mesto je prišel šentpeterski kaplan Al. K o š m e r 1 j. — Fran V o v k o , župnik v Št. Petru pri Novem mestu, je imenovan za častn.
Poljane pri Toplicah; Opeka Ivan za Sela; C e g n a r Jož. za Mavčiče.
(L a v a n t i n s k a škofija.) Zupn. Raz-bor pri Slovenjgradcu je podeljena Karlu L a m p e r t u. — Za duhovnega svetnika je imenovan J. R o ž m a n , župnik v Zavodnjem. — Jož. Pretnar, kaplan v Dobovi, je nastavljen za žup. upravitelja v Razboru, Fr. S r m š e k , kaplan v Šmarju pri Jelšah, je nameščen za kaplana v Dobovi; Jan. Ranči-ga j, kaplan pri Sv. Lovrencu na Pohorju, je imenovan za kaplana v Šmarju pri Jelšah.
Stalno grobišče za f škofa dr. Mahniča je izbrano v cerkvi sv. Frančiška Ksav. v Za-
C. Duran.
Bolnik.
Porls, Luksemburškl muzej.
duhovnega svetnika. Podeljena je župnija Sela pri Kamniku Cirilu M i 1 a v c u , kaplanu na Igu. — Premeščeni so bili gospodje: Kristijan Cuderman, uršulinski spiritual v Ljubljani, za kaplana v Šmartno pri Litiji; dalje kot kaplani: Ivan Sladič iz Šmartna pri Litiji k D. M. v Polje, Andrej 11 c iz Črnomlja v Leskovec, Ivan Š t r u s iz Preserja v Črnomelj, Josip Kilemenčič s Koroške Bele v Dob, Alfonz J a r c iz Mirne na Koroško Belo, Jožef Oražem iz Cerkljan pri Kranju k sv. Petru v Ljubljano, Franc Ambrožič iz Doba v Cerklje pri Kranju in Anton Gornik iz Radovljice na Ig. — Kot soupravitelji so bili določeni župniki: Drešar Ivan za župnijo Sv. Planina; Vole Alojzij za župnijo
grebu. Dne 3. nov. so prenesli njegovo krsto iz kanoniške arkade na javnem popopališču v grobnico cerkve tretjerednikov. Navzočih je bilo več škofov, med njimi tudi ljubljanski vla-dika dr. Jeglič. Žalni svečanosti primerne nagovore sta imela dr. A 1 f i r e v i č in pro-vincijal Z e c. Pontifiikalno črno mašo pa je opravil škof dr. S r e b r n i č.
Zaklad zagrebške stolne cerkve — podarjen zopet prvotnemu lastniku. Znani »dipti-hon« iz 11. stoletja, ki predočuje v rezljani slonovi kosti življenje in trpljenje Jezusovo v 12. slikah, je bil v lasti muzejske uprave v Clevelandu (USA). V Zagrebu ga je ukradel neki Mirko Maratovič in prodal v Parizu. Tat jo je popihal. Muzejska uprava je dala trgovcu
z umetnijami (Motta v Parizu) za to dragocenost 40.000 dolarjev. Kljub temu je izročila diptihon jugoslovanskemu poslaniku v Wa-shingtonu, da ga odda pravemu lastniku — t j. zagrebškemu cerkvenemu zakladu.
Dan zlate maše — se bliža. Sv. Oče Pij XI. bo 21. decembra t. 1. dopolnil 50. leto mašni-štva. Ob tej priliki se pokloni sv. Očetu tudi zastopstvo Slovencev v spremstvu ljubljanskega in lavantinskega knezoškofa. Zastopstvo bo štelo največ 50 oseb. Kdor bi se hotel pridružiti, naj se oglasi pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. Cena v III. razredu z vso oskrbo 1800 Din, v II. 2350 Din. (Vožnja do Rakeka — ni v tem računu.) Odhod 18. decembra ob 4.55 z brzovlakom preko Postojne. Vrnitev v Ljubljano 23. decembra zvečer. Romarji bodo imeli priliko ogledati si znamenitosti Rima ter prejeti svetoletne odpustke. Posebna avdienca pri sv. Očetu zagotovljena.
Novomašnik. Dne 13. oktobra je prejel v cerkvi sv. Srca Jezusovega v Ljubljani zakrament sv. mašniškega posvečenja Alfred D r a -š č e k , bogoslovec misijonske družbe. Posve-čevalec je bil pomožni škof dr. Gr. R o ž m a n.
Suha lilija z novim brstjem. Preglavice učenjakom napravlja lilija, ki je bila popolnoma suha, pa je po treh mesecih pognala 21 novih brstov. Kje? V Mitrovici, znanem mestecu v osrčju Jugoslavije. Tako-le opisujejo listi vso stvar:
Na god sv. Alojzija, 21. junija, so v katoliškem svetišču župnije sv. Demetrija v Mitrovici imeli običajno pobožnost. Poleg stranskega oltarja stoji lesen kip mladinskega zaščitnika sv. Alojzija. Ta dan so vtaknili v roko lesene podobe mesto pločevinaste pravo, svežo lilijo. Zdaj po treh mesecih je pa opazila žena cerkvenika Vaneka, da lilija nanovo poganja. Lilija je bila vsa suha, a na steblu se je napravilo 21 popolnoma svežih brstov. Lilija sama nima korenin, soha je docela suha. V Mitrovici in daleč naokrog se je novica o tem nenavadnem dogodku brž razširila. Nepregledne množice so prihajale, da se same prepričajo o resničnosti nenavadne lilije. Župnik msgr. dr. Fr. Rački je prepovedal, da bi se lilija odnesla kam drugam.
Iz Ljubljane — na Vzhod. Dne 6. sept. je odpotovala na misijonsko delo redovna sestra Marija Immaculata (r. Franko) s Karmela na Selu pri Ljubljani. Na Selu je bila 12 let. Sredi oktobra je dospela na cilj svojega bodočega dela v Bangkok (Siam). — Dne 22. nov. pa je poslala jugoslovanska provinca jezuitov tri svoje člane v Indijo. Za misijonstvo v Bengaliji so se odločili: bogoslovec Podržaj, misijonarja Udovč in Drobnič. V Bombay bodo prispeli prav pred Božičem. Odtod v Kurseong, kraj novega delovanja na vznožju ogromnega po-
gorja Himalaje, je pa seveda še dolga pot. S tem je položen temelj za jugoslovansko misijonsko provinco v Indiji. Nekaj Hrvatov in Slovencev je že tam.
Smrtna kosa. Misijonska družba sv. Vin-cencija Pavelskega je izgubila starosto jugoslovanske provincije: umrl je dne 8. nov. lepo pripravljen za večnost biseromašnik A d o 1 f Alojzij Pogorele c. Skoraj pol stoletja je služil Gospodu kot misijonski duhovnik. Zadnja leta, ko je pešal, je pomagal v spoved-nici. Kot veščega svetovalca in ljubeznivega prijatelja so ga radi obiskovali duhovniki, da jim je v zakramentu sv. pokore vlival z božjo besedo novega ognja in krepke pobude za dušnopastirsko delo. Naj mu ljubi Bog stotero povrne ves trud, ki ga je imel tekom 60 let svojega duhovskega življenja za rešitev duš! V Ameriki je umrl starosta duhovnikov Vin-cencij Šifrer, duhovnik benediktinskega reda. Dosegel je starost 86 let. Rojen je bil v Bitnju na Gorenjskem. — 22. oktobra je pa za-tisnil za vedno oči Marko Pokiž, župnik v Milwaukee, Amerika.
Demantno mašo je slavil znani učenjak, zgodovinar in arheolog msgr. dr. Fr. B u 1 i č v cerkvi sv. Martina v Splitu. Ob tej priliki je napravil ustanovo za visokošolce, ki se bodo posvetili učenju starinoslovstva. Dr. Bulic je star 84 let. Papež Pij XI. je poslal slav-ljencu srebrno spominsko svetinjo.
Dela za konkordat z Jugoslavijo — trajno napredujejo. Apostolski nuncij v Beogradu, nadškof Pellegrinetti, je izročil ministru za vnanje zadeve noto papeževega državnega tajnika, ki vsebuje predloge za konkordat.
Kostanjevica. Praznik Marijinega vnebovzetja je bil za našo Marijino družbo dan veselja. Imeli smo lepo slovesnost, ko je bil blagoslovljen kip Brezmadežne. V pokritje stroškov je neka oseba darovala 1000 Din. Vsem darovalcem in darovalkam naj obilno povrne Marija! Po sprejemu novih članic v Marijino družbo se je razvrstil sprevod v društveno dvorano, kjer je bil kip postavljen na družbeni oltarček. Tam je bila tudi primerna prireditev. Slovesnosti so se udeležile Marijine družbe iz Št. Jerneja in Sv. Križa. Pod okriljem Brezmadežne se hočemo zbirati in navduševati za marijanske vzore.
Ormož. V 1. 1929. je naša dekliška Marijina družba izgubila dve pridni in vestni članici. V najhujšem mrazu, na Svečnico, smo spremljali na zadnji poti Marijo Tratnik, ki je bila dolgo vrsto let marljiva cerkvena pevka, dokler je ni jetika prisilila v posteljo, iz katere ni več vstala. Ob trgatvi pa je smrt rešila
trpljenja Alojzijo Žinka, ki je bila 20 let bolna. L. 1909. je bila ob strašili toči na paši in dobila vsled toče hudo rano, ki se ji ni nikdar več zacelila. Zadnji dve leti je Alojzija veliko trpela, pa je svojo bolezen prenašala z zgledno krščansko potrpežljivostjo. Imela je srečo, da
je še dan pred smrtjo pri popolni zavesti prejela svete zakramente. Pred domačo hišo so članice-pevke obema zapele v slovo našo domačo pesem, ki bi jo morda lahko tudi drugod uporabili.
Taika-le je:
Kaj si sestra nam zaspala, trudne strnila oči, sladke sanje zasanjala, zvesta Ti Marijina hči? Konec je trpljenja boja; radostno se duša Tvoja vrača k Stvarniku v nebo, angeljci jo spremljajo.
V Bogu vekomaj počivaj, sladki Ti želimo mir, božjo tam ljubezen vživaj, radosti in sreče vir. Tam v nebeški zarji zlati naj Marija, Tvoja mati, mila vsa in dobra vsa, vekomaj se Ti smehlja!
Truplo Tvoje položili bomo kmalu v grob hladan. Vstane naj po višji sili, ko napoči sodbe dan. — Vse nas tisti dan popelji k večnemu, o Bog, veselji, saj tam gori dom je naš, v njem vso blaženost imaš!
Marija - Solnce čistosti
Gr. Mali:
Marija, solnce čistosti, otroke varuj svoje, delivka božje milosti, pomiri v srcu vroče boje! Devica, luč brezmadežna, po tebi hrepenimo; — podobo tvojega srca si v duše vtisniti želimo.
0 dobra, ljubljena Gospa, otroke blagoslovi; da ne zagrne nas tema vsa srca v milosti prenovi! Odpri brezmadežne roke in v svoje sprejmi nas srce! 0 Mati, prosi Vsemogočnega, da zmagamo sovražnika!
Poročilo o Družbi vednega češeenja v lavantinski škofiji
za leto 1929.
DVČ je stopila po poteku pol leta pred javnost s paramentno razstavo, ki je bila otvorjema na praznik Kristusa Kralja v poslopju učiteljišča čč. šolskih sester v Mariboru.
1.	Bogoljubna srca so oskrbela in marljive roke so izdelale naslednja cerkvena oblačila, namenjena spodaj navedenim župnijam; 2 plu-viala, 14 masnih plaščev, 4 velume, 4 ciborij. plaščke, 5 burs, 18 štol, 9 alb, 4 rokete, 18 hu-meralij, 10 ministrantskih srajčk, 4 korporalije, 16 purifikatorijev, 10 lavabo prtičev, 24 cingu-lov, 12 brisalk, 14 ministrantskih oblek in ovratnikov, 3 antipendije, 7 oltarnih prtov, 1 ob-hajilni prt, 2 mrtvaška prta, 2 pultovki in 2 popravljeni zastavi.
2.	Pri napravi cerkvenih oblačil so vneto in požrtvovalno sodelovale z umetnim vezenjem, kvačkanjem, pletenjem itd. p. n. ^ospe in gospodične:
a) iz odbora: Ter. Poschl, predsednica, A. Stupca, podpredsednica in tajnica, Mar. Ma-tek, blagajnica, baronica Mehtilda pl. Twickel, Vera dr. Bezjak in Vilibalda Grogl, odbornice;
b) izven odbora: Ambruš Ana, Baumgart-ner Marija, Bogatič Ivanka, Dolšak Mara. Grogl Elizabeta, Felber Mara, Fibia Mara, Hartnagl Marija, Hribernik Karla, Jazbinšek Milica, Koser J., Kocbek Alojzija, Kranjc Marija, Majcen Ana, Modrinjak Marija, Mohorko Burga, grofica Pachta-Rayhofen Karla, Polja-nec Olga, Plevčak Berta, Schifko Terezija, Schreiner Olga, Schreiner Stanka, Šetina Helena, Štupca Marija, baronica Twickel Margareta, Vidic Marija, Wochl Agneza, Wutt Josipa in pl. Zhuber Jeaneta, gojenke ženskega učiteljišča šolskih sester.
Paramente so pod vodstvom S. Eme Mi-kec umetniško dovršile šolske sestre v Mariboru.
3. Zaprosile so darov in jih dobe sledeče župnije: Sele, Brežice, Št. Ilj v Slov. gor., Sv. Štefan pri Zusmu, Zibika, Ponikva ob juž. žel.. Maredberg, Sromlje, Muta, Šmarje pri Jelšah, Loka pri Zidanem mostu, Maribor stolna, Gor. Sv. Kungota, Sv. Vid pri Ptuju, Sv. Urban pri Ptuju, Selnica ob Dravi, Sv. Rok ob Sotli, Zu-
sem, Stranice, Sv. Peter pod Sv. gorami, Sv. Vid nad Valdekom, Zreče, Loče, Sv. Janž na Vinski gori, Skomarje, Gornja Radgona, Sv. Janž pri Dravogradu, Ojstrica pri Dravogradu, Skale, Koprivna (po vrsti naročil).
Obračun o prejemkih in stroških se bo mogel objaviti, ko bodo paramenti razposlani.
4.	Društvena knjižica se doslej ni na novo natisnila, ker se je zdela nastavljena cena za en izvod (5—7 Din) nekaterim čč. gospodom previsoka, in ker ne kaže, da bi se vodstvo zadolžilo. Ako bodo začeli prispevki dotekati »bilneje, se bo natisnila knjižica in se bo družbeno delo vršilo v večjem obsegu.
5,	Bogu bodi izrečena ponižna zahvala za blagoslov, s katerim je spremljal družbeno delo v preteklih šestih mesecih. Iskrena hvala in pohvala in priznanje veljaj blagim gospem in gospodičnam, kakor tudi čč. šolskim sestram,
ki so žrtvovale čas in trud za Jezusa v najsvetejšem Zakramentu: On sam jim bodi bogat plačnik! Hvala tudi čč. gg. dušnim pastirjem in vsem vernikom, ki so pripomogli, da je DVČ oživela in zopet začela delovati.
6.	Zahvala bodi prisrčna prošnja za nadaljnjo pomoč, da se DVČ dvigne do višine, ki bo odgovarjala vzvišenim njenim namenom. — Poročilo o delovanju družbe se bo poslalo v Rim ter poklonilo sv. Očetu Piju XI. kot duhovni dar k Njihovemu zlatomašniškemu jubileju.
7.	Naročila paramentov in tozadevne želje za prihodnje leto naj se naznanijo potom kn. šk. ordinariata družbenemu vodstvu vsaj do 1. februarja 1930.
Češčen, slavljen in zahvaljen zdaj in vsaki čas bodi v svetem božjem Zakramentu Jezus naš!
V Mariboru, dne 20. oktobra 1929.
Naše gore list.
Ivan Vekov — Beograd.
11. oktobra t. 1. po sv. maši me usmiljenka prosi, naj grem obhajat neko osebo. Ko prinesem Najsvetejše v kirurgični oddelek IV. ter obhajam mladega dekleta, se spomnim na sliko nesrečnice, ki sem jo videl v beograjski »Politiki« pod naslovom: Krvava ljubavna drama u Dečanskoj ulici br, 7. Ubožica K. B., ki je bila previdena, je naše gore list, doma iz Do-, bravca (ljublj. obl.). Doma je bila, kakor ču-jemo, jako dobro, pošteno dekle. Stopila je v službo pri g. Heleni Gudovič, ki dekleta radi pridnosti in poštenosti zelo hvali. Kmalu se je seznanila z žandarmerijskim podnarednikom Dorotem Jočičem. Tu se pričenja ono žalostno poglavje v življenju stlovenskega dekleta v Beogradu. Znanje se je končalo s strelom v glavo.
Prepeljali so jo v bolnišnico; Bog ve, bo li ostala pri življenju. Nočemo tu razmišljati, v koliko je dekle samo krivo. Navajamo ta slučaj izmed mnogo drugih v svarilo in pouk ostalim dekletom, ki mislijo zapustiti rodno vas ter oditi po zaslužku v mesto.
Koliko previdnosti in opreznosti je treba mlademu dekletu, ko se poda iz družinskega kroga v mestno življenje, nam dokazujejo dogodki, ki ženejo v propast celo poštena, versko vzgojena dekleta.
Življenje po velikih mestih je obdano od različnih nevarnosti. Kino z nemoralnimi predstavami gotovo ne more dobro vplivati na mlado dušo, Gostilne, bari, kavarne itd. izpod-kopljejo temelje prave nravstvenosti. Slaba družba potegne za seboj tudi poštena dekleta. Nenravnost javnega in zasebnega življenja zrahlja polagoma nežno, še ne utrjeno versko
življenje. Moda in druga moderna sredstva nudijo dekletu samo spolzko pot v nesramežlji-vost. Služba, zaposlenost, versko brezbrižno .nestno življenje okrha versko čutenje in mišljenje.
Nič čudnega, ako se ponavljajo katastrofe, ki treznega človeka pretresejo. »Končala je v valovih Donave, izpila je lizol, ustrelil jo je, vrgla se je pod vlak, zadavila je otroka, šla sta v smrt on in ona, prišla je pokvarjena in izprijena domov,« tako poročajo hladno, brezčutno časopisi, tako govore ljudje, ki hlastajo po dnevnih novicah. A kar je najžalostnejše: često beremo: »Bila je naše gore list, bila je Slovenka!«
Prebiral sem zagrebške liste, ki so javno ožigosali nravstvenost naših deklet. Celi članki o govorili o izprijenosti slovenskega dekleta. Ni ga bilo, ki bi nastopil kot zagovornik.
Razjokal bi se človek, ker misli na čase, v katerih je javnost hvalila vestnost in poštenje slovenskega dekleta. Naše matere so lahko bile ponosne. Dandanes pa se solzi marsikatero materinsko oko.
Oh, naše gore list — odpada in propada!
Op. ur.: Bojimo se, da se bodo naše dobre Slovenke, ki z lepim življenjem branijo čast slovenskega imena tudi v tujini, čutile užaljene. Ali — slučajev, ki dajejo povod časopisom, da lopnejo po slovenski uslužbenki, je čimdalje več. Zato smo pa v svarilo vsem, ki silijo v tujino, objavili zgorajšnji dopis iz Beograda ter ponovno opozorili na številne nevarnosti, katere prete mladenkam v mestu.
Dogodki v katakombah.
Rimskim romarjem v pouk. Večkrat se je že pripetilo, da so se romarji v številnih razpotjih in križiščih obširnih rimskih katakomb izgubili. Zgodovina podzemeljskih katakomb našteva več slučajev, da nekaterih obsikoval-cev katakomb sploh niso mogli več dobiti in rešiti. V svetem letu 1900 bi se bili kmalu tako ponesrečili 4 ameriški bogoslovci, ki so zaostali za vodnikom. Bili so pa toliko previdni, da se s svojega mesta niso več ganili, ko so opazili, da so sami. Čez 12 ur iskanja so jih vse otrple zasledili najboljši poznavalci katakomb, ko so mislili z iskanjem že prenehati.
Podobno se je godilo pred nekaj meseci skupini romarjev iz zgornje Italije, ker so se med ogledovanjem od drugih oddaljili. Sveče, ki so jih imeli v roki (vsak obiskovalec dobi ob vhodu svečo), so kmalu ugasnile. Ni kazalo drugega, kakor stati in čakati. Nekateri so padli na kolena in molili. Pri tem opazi nekdo majhno svetlo luknjico visoko v daljavi. Gre za njo in zadene na ozko lestvico, ki je bila vdelana v steno. Dva najmočnejša romarja splezata s težavo kvišku. Posrečilo se jima je, da sta odmaknila težko ploščo, ki je bila prislonjena na vrhu stopnice. Vsi so počasi splezali za njima. Kako so se veselo prevzeti začudili, ko so se znašli sredi pokopališča v Verano, ki leži nekaj kilometrov proč od vhoda v katakombe. Še bolj se je pa začudila neka žena, ki je molila na nekem grobu, ko se je naenkrat zemlja odprla in so se prikazovale žive moške postave iz grobov. Kriče je bežala od tam misleč, da bo sodni dan.
Kdor je že skusil, kako tesno je človeku, ko se sredi zemeljskih rovov naenkrat znajde sam, zlasti če je vrhu tega že slišal o nevarnostih, ako kdo v katakombah zablodi, sprejme novice o zopetnih podobnih slučajih s tem večjim zanimanjem in s tem večjim sočustvovanjem. Naj sledi opis nesreče, ki se je bila pripetila tudi piscu teh vrstic.
Z večjim oddelkom dijaštva sem šel pred leti ob bivanju v Rimu v Kalistove katakombe. Opremljeni s svečkami smo sledili frančiškanskemu bratu, ki nam je bil odločen za voditelja. Šlo je urno sem in tja, naprej, pa zopet na desno in levo in zopet naprej ali pa naokrog. Z nami je bil tudi poljski profesor s svojo družino. Ker ni mogel dohitevati, sem ob ovinkih svečo nekoliko dvignil in nekoliko postal, da bi mu olajšal pot. V tem so nam pa vsi drugi odbrzeli. Kam? Šli smo naprej držeč se ravne ulice. Vse tiho. Samo naši koraki so nekoliko odmevali v ozki, mrklo od naših bornih svečic razsvetljevani ulici. Za menoj naenkrat jok. Kaj to pomeni? Jaz sam se nisem zavedal nevarnosti, drugače bi me bilo bolj prijelo. Kaj storiti? Ker sem hodil naprej, sem moral ubrati drugo pot- »Pojdimo nazaj,« sem rekel. Toda, kdo ve, če smo šli nazaj?!... Voditi nas je moral angel varih. Ali smo šli nazaj, ali naprej, tega nisem mogel dognati; pač pa so nam nedolgo potem vsi drugi s fratrom na čelu prišli vprav naproti.
Ko smo bili zopet prišli na svetlo, sem se iz pripovedovanja drugih zavedel, da niso šale, če kdo v katakombah pot zgreši.
A. Č.
Za življenje. Katoliška akcija na Ogrskem.
Osemmilijonski narod ogrski se po pravici ponaša s tem, da živi v njegovi sredi 420.000 mater, ki imajo po 6—14 otrok. V jedru zdravo se razvija to ljudstvo tudi v verskem oziru do vzornosti. Prihodnje leto, ko bo Ogrska obhajala 9001etni spomin smrti sv. Emerika, sina prvega krščanskega ogrskega kralja, bo nekako sv. leto za to deželo. Na čas od maja do 1. 1931. so razvrstili razne slovesnosti, ki imajo vse izrazito cerkveno obeležje. Mesec majnik se začne z velikim romanjem, ki ga bo vodil kardinal ogrski v provinco. Nato se začno slavnosti na čast sv. Emeriku po šolah, po akademijah in društvih. Početkom julija je sklican svetovni kongres katoliških pedagogov in ljudskih vzgojiteljev. Sredi julija bo socialni teden o delavskem vprašanju, o so-
cialni politiki, o boljševizmu, o agrarni krizi, o varstvu družine. Zatem so določene številne proslave po deželi, kjerkoli je kdaj bival sveti Emerik. Nato bo svetovni kongres katoliške mladine. Ob tej priliki bodo postavili nov spomenik sv. Emerika v Budimpešti. Glavno mesto, ki je imelo nedavno še liberalno in socialistično nadahnjeno upravo, bo takrat imenovalo eno glavnih ulic — Eme-rikovo ulico. Višek slovesnosti bo v avgustu. Takrat se bo izvršil evharistični kongres; z njim vzporedno bo še 60 različnih skupin — s skupno večerno manifestacijo na Donavi. Med 20 razsvetljenimi ladjami bo papežev odposlanec nosil Najsvetejše. Na obrežjih se bo pa zbralo na stotisoče naroda in tujcev s svečami. Udeležilo se bo tega slavlja
8 kardinalov, okrog 100 škofov, 300 pevskih zborov in 200 godb. V noči nato bo po vseh cerkvah javno češčenje sv. Rešnjega Telesa, v nedeljo nato pa skupno sv. obhajilo po vseh svetiščih. 20. avgusta bo običajna sijajna procesija sv. Štefana. Poleg manjših prireditev posameznih slojev bo sledil koncem avgusta še slovstveni teden katoliških pisateljev, vsak dan druge narodnosti. Potem pride še teden za politike, časnikarje, pravdnike. Končno svetovna ikonferenca katoliških in krščanskih parlamentarnih strank, mednar. kongres zdravnikov radi seksualne etike i. dr. ■— T a k o s e pripravlja Ogrska, da v duhu katoliške akcije dostojno proslavi 9001etni spomin sv. Emerika.
»Pa hodite v cerkev?___« Globoko, sila
globoko se je že zarilo versko sovraštvo pri nekaterih tako zvanih inteligentih, ki so prišli docela navzkriž z Bogom in s svojo vestjo. Svoje čase so pri gospodi t— dasi verskozane-marjeni — bili še veseli, če se je oglasil uslužbenec ali uslužbenka, ki je v verskem oziru imela dobro spričevalo in živela res krščansko; kajti na tako osebo so se mogli v vsem in vsekdar zanesti. — Danes je »svobod o«-miselstvo še to upravičenost, da bi se smelo tega izraza posluževati, zaigralo, saj zahteva svobodo samo zase, drugim (n. pr. uslužbencem) je pa ne privoli še toliko ne, da bi smeli svobodno izvrševati verske dolžnosti.
Ne posplošujemo te trditve, a so slučaji, ki pričajo, kako žalostne sadove rode komunistične struje in kako daleč si že upa privr-ženstvo mehiškega neronstva: Nedavno se je oglasila poštena in pridna služkinja v neki mestni družini, ki se nje gospodar celo ponaša z diplomskim naslovom, da bi se ponudila za službo kuhinjske stroke. Prvo vprašanje: »Pa hodite v cerkev?« — »Seveda! Ali menite, da smo take, ki hodimo v cerkev, slabše od drugih?« — »To ne. Ali, veste, jaz sem brezverec, pa ne maram take uslužbenke, ki hodi v cerkev!« Tak je bil kratek razgovor. S tem je bilo seveda vse pretrgano.
Nepojmljiva zaslepljenost in prečudna bo-ječnost! Še tega se boje ubogi ljudje, ki žive brez Boga, da bi jim dobra služkinja včasih malo vest zbudila s tem, ker k maši hodi. . .
Bog se usmili takih revežev!
Umrljivost ženstva. Zdravniški izvedenci zatrjujejo, da po mestih narašča umrljivost med mladim ženstvom ter navajajo kot vzrok kajenje tobaka, ki je zašlo med mladi ženski svet in pa moderno žensko oblačilo, — Ali se bodo moderne »Eveline« po teh ugotovitvah dunajskih zdravnikov izmodrile?! Dvomimo.
Takih pri nas ni... V predmestjih Pariza je nagromadenih naselbin, kjer prebiva skoraj samo delavstvo iz vseh delov sveta. Revščina, verska brezbrižnost, zanemarjenost in riemoralnost — to so značilke te mešanice, kjer ima obilno žetev socializem in komunizem. Tudi za te reveže so se zavzeli duhovniki. Šli so med nje; a manjkalo je stanovanj, ni bilo cerkva, ne župnišč. Pa francoski katoličani so požrtvovalni. Zbirali so za ta predmestja »banlieue« jih imenujejo, in pomagali, da so nastale med njimi zasilne kapele, cerkvice, a tudi krasna svetišča. Kako vnemo kažejo nekateri bogati katoličani med Francozi za verske zadeve, priča tale slučaj.
Neki župnik, ki je zidal za svoje delavce novo cerkev, sedi v pisarni in premišljuje, kako bo plačal številne račune. Kar prigo-drnja v sobo mrk in jczav možak. Nič ne pozdravi, nič se ne predstavi, marveč se bolj zadere kot pa vpraša: »Ste vi tukajšnji župnik, ki zida novo cerkev?«
»Da.«
»Koliko je neplačanega?«
»Bo še nekaj čez milijon frankov.«
»Nekaj dam jaz.«
Potegne iz žepa beležnico. in napiše na eno največjih bank nakazilo: 300.000 frankov. — Župnik strmi. Možu je začudenje očividno ugajalo. Še drug list vzame in piše ček za neko drugo banko: 200.000 frankov! In potem še tri po sto tisoč frankov.
Ko je bilo vse napisano, pristavi hladno: »Tu imate! Prepovem pa, da bi poizvedovali za mojim imenom. Odklanjam tudi vsako zahvalo.«
»Res se nisem zahvalil« — je pripovedoval župnik, »deloma sem bil ves osupnen, deloma sem se bal, da ne bi bila vmes kakšna šala. Pa je bila resnica. Še isti dan sem po označenih bankah, kjer je imel neimenovani dobrotnik naložen denar, dvignil 800.000 fr.«
Poročevalcu tega dogodka (dr. Ahčinu) je župnik sam pravil, kako je zidal cerkev in kako je bil rešen na ta način zadrege. Na vprašanje: »Pa ste izvedeli za ime dobrotnika?« je župnik odgovoril: »Da. Nekaj dni pozneje je dotični gospod za neko drugo okoliško cerkev na enak način podpisal 400.000 frankov. Tam so ga spoznali. Zahvalit se mu nisem šel, ker vem, da bi gotovo zameril.«
O francoskih katoličanih piše dr. Ahčin (»Čas« 1928/29, št. 3): »Vzgojeni so, da veliko žrtvujejo za cerkev. Že desetletja vzdržujejo iz svojega vse cerkve, verske šole in duhovščino, kljub temu pa plačujejo vse državne davščine. Imovitejši dajejo sorazmerno s premoženjem toliko več.«
Na Francoskem je marsikaj senčnatega, a taki zgledi verske vneme zbujajo občudovanje.
Odgovori.
Fr. S..... n: Vprašate, kaj se prišteva med hlapčevska dela, ki jih moramo ob nedeljah in zapovedanih praznikih opuščati .. . Med hlapčevska dela štejemo delo na polju, na vrtu, v vinogradu, v hosti, v rudokopih, v tovarnah; dalje težka domača opravila in vsa rokodelstva. Ne velja, če se kdo izgovarja: »Saj sem bil pri sveti maši« — potem pa gre in dela. Posvečevanje nedeljsko in prazniško zahteva dve reči: Udeležiti se zapovedane službe božje, in opuščati hlapčevska dela. — Dovoljena so pa vsakdanja, navadna domača opravila, ki se ne dajo lahko odložiti. Dovoljeno je pometati, pospravljati po hiši, kuhati, posodo pomiti, živini pokladati i. dr.
Časih se vendar hlapčevska dela smejo opravljati tudi v nedeljo in sicer če je sila, t. j. če to zahteva važen vzrok ali nujna potreba. Sila za hlapčevska dela v nedeljo je, ako bi človek sicer veliko škodo trpel. N. pr.: Ako je treba ogenj gasiti, živino iz nevarnosti reševati, vodo ob povodnji zajeziti, da se ne razlije čez travnike i. dr. Hlapčevska dela sme dovoliti tudi cerkvena oblast, če je zadosten vzrok.
Žalostno je danes med drugim tudi to, da je čimdalje več takih, ki jim nedelja ni več sveta. Preteklo poletje se je opazovalo, da so delavci pri raznih zidavah in drugod deloma tudi ob nedeljah in praznikih izvrševali težaška opravila. Posledice nedeljskega onečeščevanja so očividne; ni božjega blagoslova, širi se podivjanost srca, človeška družba nravno propada, časne nesreče se množe. Brezbrižnost za' nedeljsko posvečevanje rodi na-sprotstvo proti duhovniku, nato nasprotstvo do Cerkve in končno sovraštvo do Boga. Takih, ki so v tem oziru že na tretji stopnji je •— žal — tudi pri nas že veliko.
S tem — mislimo — smo vsa Vaša vprašanja kratko rešili.
K. K.: Kaj velja za dekleta iz Mar. družb, ki gredo po svetu, ni treba, da bi posebej pisali, ker vsebuje molitvenik »Družbenik Marijin« vsa potrebna navodila. Tam beremo: Kdor za dalj časa ali za vedno gre iz kraja, kjer je v družbi, naj se zglasi pri vodniku, da mu napravi priporočilno pismo ali izkaznico. S tem pismom se javi pri voditelju Mar, družbe novega kraja, pa dobi pravico, da se udeležuje ondi shodov in vsega Marijanskega življenja. — Vsaka družba pa mora gojiti medsebojno prijateljstvo. Vsi člani (članice) se imenujejo otroci, sinovi in hčere Marijine. Če so otroci ene Matere, so si med seboj bratje in sestre, udje ene družine. Bratje in sestre pa morajo biti med seboj prijatelji. Kako bi jih drugače mogla biti Mati vesela? .. . Zato naj se v družbi posebno goji prijateljstvo. Vse nasprotne napake, kakor so n. pr.: prezirljivost, opravljanje, prepir, zamerljivost, jeza — naj se odločno zatirajo.
A... a: Sliko lurške kapelice v Št. Jerneju, kamor okoličani radi poromajo, najdete v lanskem letniku »Bogoljuba« str. 33. — Ni znano, da bi bila izšla kakšna knjižica o tej kapelici. — M. Ž., Pod-breg: »Glasnik presv. Srca«, Ljubljana, Zrinj-skega cesta 9 — stane 8 lir. — »V i g r e d« se naroča: Ljubljana, Ljudski dom. Cena 32 Din (s prilogo 64 Din).
Zahvala. Podpisani je lani prosil »Bogoljubove« bralce, da bi mu poslali stare letnike »Bogoljuba«. Prošnja ni bila zastonj. Poslani letniki so bili razdeljeni med uboge delavske družine. S srčno zahvalo se priporoča še nadalje p. Marko Fišer, kapucin, Studenci pri Mariboru.	k
Dobre knjige.
Ljudska knjižnica, 32. zvezek: I. Zagorski zvonovi. Povest. Reimmichl — Vera Pirčeva. — II. Na Sinaj. Dr. M. Slavič. V Ljubljani 1929. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 30 Din, vezano 42 Din.
Prepričani smo, da bodo s to knjigo vsi zadovoljni in da jo bodo čitali radi tudi taki, ki so bolj izbirčni in jim ne ugaja vsaka novost te vrste. Prav je, da uvedemo slovečega nemškega pisatelja, duhovnika Reimmichla tudi na naše slovestveno polje. Njegovi spisi so v nemških deželah razširjeni v stotisočih izvodih. Jedro, nauk zna zaviti v prijetno, šegavo obliko; jezik mu je preprost, naroden.
»Na Sina j«. Ta spis je tembolj zajemljiv, ker nam pisatelj, ki je osebno obhodil te svetopisemske kraje, z živahno besedo oživlja spomine na to, kar smo se deloma že učili v Zgodbah svetega pisma. Če človeka mikajo že navadni potopisi, ker ga seznanjajo s kraji in običaji tujih dežela, koliko bolj privlačno je opisovanje takega romanja, ki je v zvezi z zgodovino izvoljenega ljudstva in one tolikrat imenovane višine na gorskem jugu, kjer se je Gospod sam ponižal in razodel svojo voljo narodom sveta. Potopisu je v pojasnilo dodanih več slik osobito iz Sinajskega pogorja.
Rajske strune zadonite! Božič se bliža, praznik Ljubezni božje. Božični prazniki ogrejejo tudi mrzla srca. Ljubezen božjega Deteta tako blagodejno vpliva na vsakogar, četudi je drugače bolj grčave narave. Versko čutenje in praznično razpoloženje pa bude zlasti tudi presrčne božične popev-čice. Noben praznik v cerkvenem letu jih nima toliko kot Božič. S krasnimi umotvori naših sodobnih skladateljev, ki so bogato opremili našo glasbeno slovstvo, se v lepo harmonijo družijo tudi starejše božične melodije in pesmi. Mnogo jih je, ki jih ne bodo nikdar izpodrinile modernejše zasnovane novosti; druge se umikajo bolj v pozab-nost. Pa bi bilo za zgodovino naše glasbe škoda, če bi se ne ohranile vsaj v zbirkah. Tako zbirko smo dobili vprav pretekle dni z naslovom »Rajske strune zadonite!« — 20 starejših božičnih pesmi in trije božični odpevi pri litanijah — za mešani zbor zbral Viktor Čadež, župnik, Mekinje pri Kamniku. 1929. Založnik (sestavitelj) pravi: »Segel sem sicer s temi pesmicami v prejšnje čase in sicer zato, ker sem skušal ohraniti one naše božične pesmi, ki bi jih bilo škoda, če bi se pozabile.« — Ni dvoma, da bo ta in ona teh starejših, a lahkih popevčic zopet užgala.
Pod Himalajo. Kdo ne pozna vsaj po imenu tega najvišjega nebotičnega gorovja na zemlji, ki dela mejo med severno Indijo in med ogromno planjavo Tibet. Himalaja pomeni v našem jeziku »Kraj snega«. Najvišji vrh meri 8580 m. Tam ob vznožju, v kraljestvu bengalskega tigra bo sveta stolica prepustila jugoslovanski veji jezuitskega misijonskega reda kos ozemlja, da tam razvije svojo misijonsko gorečnost in delavnost.
Ta naš misijon hoče knjižica »Pod Himalajo« predočiti. Spisal jo je Stanko Podržaj D. J. Zanimive slike poživljajo 110 strani obsežno delo, ki stane 10 Din, s pošto 1-50 Din več. Naroča se pri upravi »Glasnika«, Zrinjskega cesta v Ljubljani.
Vodnica na malem potu. Izbrane misli svete Male Terezije. Priredil in založil karmeličanski samostan na Selu pri Ljubljani. Cena 5 Din, po pošti 6 Din. — 12. junija 1929 je preteklo 40 let, odkar prebivajo karmeličanke na Selu. V spomin te obletnice so izdale knjižnico, kjer po Bogu hre-penečim dušam kažejo pot popolnosti in svetosti.
Potnica — človeška duša — se zaupno razgovarja z Vodnico — sv. Malo Terezijo •—, ki jo vodi brez ovinka pogumno naprej, po bližnici, do viška. Toplo priporočamo!
Važna zadeva! Ta mesec december boste mislili gospodarji in gospodinje tudi na pomočnike pri bodočem poljskem in hišnem delu, na hlapce in dekle — ali bodo ostali stari, ali bo treba novih? Važna zadeva, koga spraviš k hiši in k mizi! Silno veliko ti lahko pomore dober služabnik ali služabnica, pa še več lahko škoduje, ako na pravi ali prava. Zelo zanesljiva in prav dobra pomočnika pri vašem najvažnejšem hišnem delu — pri vzgoji otrok! — sta pa naša stara katoliška mladinska lista »Vrte c« in »A n g e 1 č e k«. Le vprašajte svojo mladež, kako težko ju čakajo vsak mesec in kako hodijo vpraševat učitelja, učiteljico ali kateheta, če sta že izšla in kdaj prideta? Krščanski starši! Vam tolikrat primanjkuje časa in dobre volje za vaš najsvetejši posel v družini — pouk otrok -— izpolnite ta nedostatek vsaj nekoliko s tem, da naročite svoji deci poučna in zabavna otroška lista »Vrte c« in »A n -g e 1 č ek«. Vaša korist bo in v veliko korist tudi otrokom, ako boste imeli v hiši dva prav zanesljiva vzgojna pomočnika. »Vrtec« s prilogo »Angelček« stane na leto le 22 Din, »Angelček« sam 8 Din. Pišite na upravo »Vrtca«, Ljubljana, Sv Petra cesta 80.
Založništvo Herder v Freiburgu je izdalo sledeče nove knjige:
F a h s e 1, Helmut, Kaplan, Gesprache mit einem Gottlosen. Cena 4-50 M. — Duhovnik Fahsel se v knjigi razgovarja s človekom, ki ima polno verskih dvomov; žalibog, da takih ljudi v naši dobi ni majhno število. Gotovo bo čitanje omenjene knjige prineslo marsikatero jasnost v dušo, ki išče resnice.
Schmidt-Pauli, Die Geschichte der heiligen Elisabeth. Den Kindern erzahlt. V pol-platno vez. 3 M. — Prav v otroškem tonu pripoveduje pisateljica zgodbo sv. Elizabete; v njej ni nič nenaravnega in pretiranega. Otroci jo zelo radi prebirajo, zlasti še zato, ker knjigo krase lepe slike. — Ista pisateljica je spisala tudi za otroke; Die Geschichte der kleinen heiligen T h e r e s i a. V polplatno vez. 3 M. Nobenega dvoma ni, da bodo življenje svetnice, ki si je tako hitro osvojila ves svet, z veseljem in veliko koristjo otroci prebirali.
P a g e s , Helene, Die Geschichte des heiligen Philippus Neri. Den Kindern erzahlt. V polplatno vez. 2'80 M. — Tudi ta knjiga, ki popisuje
življenje sv. Filipa Nerija, je posrečena. Svetnik, za katerim je hitela rimska mladina, bo tudi modernim otrokom delil blagoslov.
Schotts Liturgischer Wochenkalender f. 1930. Gena —'80 M. Liturgični koledar je prirejen za Schottove mašne knjige, tako da lahko vsak poišče pravi mašni formular za vse dneve v letu.
P a g e s , Helene, Ehrenpreis. Eine Festgabe fiir Erstkommunikanten, aus Beitragen mehrerer Mitarbeiter zusammengestellt. Mit 7 Bildern. V platno vez. 4 M. — Že 42.000 izvodov se je tiskalo omenjene knjige. Popisuje legende o Jezusu in svetnikih, pa tudi povesti novejših pisateljev, kar vse prvoobhajanci radi poslušajo.
Mohr, Heinrich, Geschichte eines deutschen Jugendpatrons. Der selige Ritter Bernhard. Cena —'60 M. — Blaženi Bernard badenski je umrl leta 1458. Mojstrsko pero Henrika Mohra ga je pa tako približalo našim razmeram, da se knjiga bere kot sodobna novela. Upajo, da bo bi. Bernard kmalu proglašen svetnikom.
Strater, Priester und Franziskusideal. 2. Aufl. Cena —-75 M, — Pomožni škof Strater, ki je spisal knjižico o sv. Frančišku, je sam dolgo časa deloval v pastirstvu. Na podlagi bogatih skušenj prisrčno razlaga duhovnikom, kaj vse jim nudi sv. Frančišek in od njega ustanovljeni tretji red.
Šolski bratje v K i r n a c h - V i 11 i n -gen, Baden so izdali P. M. A. J a n v i e r O. P. Band I. Die Gliickseligkeit. 6 Kanzelvortrage. V platno vez. 4 M. — Stvarno, logično, strogo dogma-tično govori veliki pariški pridigar o človekovem namenu in o njegovi pravi sreči. Treba se je v knjigo uglobiti — pisana je precej abstraktno — pa se vidi, kako bogata je njena vsebina.
Iz osrednjega vodstva Mar. družb.
IV. izkaz članarine za 1. 1929., ki so jo poslale sledeče družbe oz. župnije;
Dekliške; Bela cerkev, Blagovica, Bevke, Brezovica, Devica M. v Polju, Dob, Kamnik, Ljubljana sv, Peter, Ljubljana sv. Florijan, Ljubno, Mirna peč, Nevlje, Poljane nad Šk. Loko, Sv. Gora pri Litiji, Svibno, Št. Vid pri Stični, Trstenik, Tuhinj Sp., Vrhnika, Žužemberk.
Ženske: Nevlje, Št. Janž.
Mladeniške: Nevlje, Šmartno pri Litiji, Tuhinj Sp.
Moška: Poljane nad Šk. Loko.
Mi in Vi.
Kakor je res, da se je »Bogoljub« docela udomačil doma in na tujem; kakor je res, da ga povečini težko pričakujejo in se ga iskreno vesele, ko ga v roke dobe; kakor je res, da bi ga domalega vsi dosedanji naročniki tudi brez posebnega priporočila še nadalje obdržali, vendar je le prav, če se nekaj malega pogovorimo.
Kako začeti? — Če bi se hvalili in ponašali: »Bogoljub« morate naročiti, ker je najpotrebnejši krščanski list za družine, in ker je z ozirom na številne umetniške slike najcenejši, — bi se utegnil kdo skli-
cevati na drug pregovor o lastni hvali; saj veste, kako se glasi...
Če bi Vas bodrili z zahtevo: Podpirajte dober tisk! Bodite apostoli dobrega časopisja, v prvi vrsti »Bogoljuba«, bi se morda kdo oglasil z obrabljeno pesmijo o dobičku in kupčiji, ki pa v tem slučaju nima upravičenosti. Ako pa bi se pokazal tudi gmoten uspeh, bo le na korist dobremu tisku, kakor zahtevajo pravila tiskovnega društva.
Če bi rekli: Nobena družina, noben količkaj izobražen Slovenec danes ne sme biti brez dobrega nabožnega lista, kar je
gotovo »Bogoljub« — bi morda culi v isti sapi: »Saj jih imamo toliko, da jih še prebrati ne moremo!« — Toda zopet bi morali od naše strani ugovarjati in reči: Morda jih imate res, a le bolj takih, ki služijo radovednosti, ali hodijo celo na škodo verskemu prepričanju, krščanskemu življenju, nrav-nemu poštenju. Vsled tega naj se vse, kar bi se z »Bogoljubom« ne dalo pobotati ali sprijazniti, umakne resničnemu »Bogoljub«-u.
Ne bomo torej razsipali s temi in takimi propagandnimi sredstvi. Opozoriti pa hočemo na nekaj drugega:
Ali ste že kaj čuli o »Katoliški akciji«?... Brez dvom,a! — Ali Vam ni bilo rečeno, da je v to akcijo poklican vsak katoličan! Kako pa bi mogli sodelovati? ... Prilika za lepo delo v duhu katoliške akcije se nudi prav sedaj, prav v bo-
dočih dneh: Vsakdo se mora s ponosom zavedati, da je član Cerkve Kristusove na zemlji. To Cerkev ljubiti, spoštovati nas uči prav posebno glasilo krščanskih družin in naših Marijinih družb: »Bogoljub«, če torej širimo, priporočamo ta list, če pridobivamo novih naročnikov, izvršujemo važno, apostolsko delo za utrjevanje kraljestva Kristusovega med nami.
Uredništvo bo pa vse moči posvetilo notranji in zunanji opremi »Bogoljuba«; skrbelo bo, da bo list vsekdar vreden svojega častnega naslova. S to panogo katoliške akcije naj se vzajemno druži apostolska vnema naših poverjenikov, pospeševateljic, prijateljev in dobrotnikov »Bogoljuba«!
Bog pa naj da vsem svoj blagoslov!
Uredništvo.
Odpustki za mesec december 1929.
1. Nedelja, prva v mesecu. Spomin vseh rajnih iz treh redov sv, Frančiška. Udom rožnovenške br. trije p. o.: 1. če obiščejo bratovsko kapelo; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v bratovski cerkvi nekaj časa pobožno molijo pred izpostavljenim sv. R. Telesom. Dalje p. o.: a) udom br. presv. Srca Jez.,
b)	onim, ki nosijo višnjevi škapulir; c) istim kakor 12. dan.
3.	Torek. Sv. Frančišek Ksav. P. o. udom »Dejanja sv. Detinstva«, če molijo za njega razširjanje.
4.	Sreda, prva v mesecu. P. o. vsem, ki opravijo kake pobožne vaje na čast sv. Jožefu, prejmejo sv, obhajilo in molijo po namenu sv. očeta.
5.	Četrtek, prvi v mesecu. P. o. udom br. sv. Rešnj. Tel, v bratovski cerkvi; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v župni.
6.	Petek, prvi v mesecu. P. o.: a) udom br. sv. Rešnj. Telesa kakor včeraj; b) vsem, ki prejmejo sv. zakramente, nekoliko premišljujejo do-brotljivost presv. Srca in molijo po namenu svetega očeta; c) udom br. presv. Srca Jez.
7.	Sobota, prva v mesecu. P, o. vsem, ki prejmejo sv, zakramente, opravijo kake pobožne vaje na čast Brezmadežni, da nekoliko zadoste za njej storjena razžaljenja in molijo po namenu sv, očeta.
8.	Nedelja. Brezmadežno spočetje Marije Device, P. o.; a) udom br, sv, Rešnj, Telesa kakor 5, dan; b) udom br. presv. Srca Jez. v bratovski cerkvi; če je ne morejo obiskati, jim lahko spovednik mesto tega naloži kako drugo dobro delo;
c)	udom br. naše ljube Gospe presv. Srca v bratovski cerkvi; d) udom br. preč. Srca Marijinega; e) udom rožnovenške br. karmelske Matere božje v bratovski ali farni cerkvi; g) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; h) udom molitvenega apostol-
stva v javni cerkvi; i) udom Marijine družbe; j) udom Družbe krščanskih družin; k) udom br. sv. Družine; 1) udom br. za duše v vicah; m) udom Apostolstva sv. Cirila in Metoda; n) istim kakor 12. dan. -— Tretjerednikom v. o.
12.	Četrtek. Najdenje trupla sv. Frančiška. P. o. vsem v cerkvah treh redov sv. Frančiška; tretjerednikom tudi v župni cerkvi, kjer ni redovne.
13.	Petek. BI. Janez Marinonij. P. o. onim, ki nosijo višnjevi škapulir.
15. Nedelja, Osmina Brezmadežnega Spočetja M. D. P. o. istim kakor 12. dan.
21, Sobota. Sv. Tomaž. P. o. udom družbe sv. Petra Klaverja, če molijo za razširjanje sv. vere in po namenu sv, očeta.
25, Sreda. Božič. P. o.: a) udom br. naše ljube Gospe presv. Srca v bratovski cerkvi; b) udom rožnovenške br. v bratovski cerkvi; če te ne morejo obiskati, jim more spovednik namesto tega naložiti kako drugo dobro delo; c) udom škapu-lirske br. karmerlske Matere božje v bratovski ali farni cerkvi; d) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; e) udom Marijine družbe; f) udom družbe krščanskim družin; g) udom bratovščine sv. Družine; h) udom družbe za duše v vicah. — Odpustke rimskih stacijonskih cerkva morejo zadobiti vsi tisti, ki so navedeni v 3. številki letošnjega »Bogoljuba« pod »Opombo« v izkazu odpustkov za marec. -— Tretjerednikom v. o.
27. Petek. Sv. Janez Ev. P, o.; a) udom br. sv. Reš. Telesa kakor 5. dan; b) udom br. presv. Srca Jez. kakor 8. dan; c) udom družbe sv. Petra Klaverja kakor 21. dan.
29. Nedelja, zadnja v mesecu, P. o. vsem, ki trikrat na teden skupno molijo sv. rožni venec.
»Bogoljub« stane za celo leto 20 Din. — Naročnino in reklamacije sprejema' Upravništvo »Bogoljuba« v Ljubljani, rokopise pa; Uredništvo »Bogoljuba« v Ljubljani.
Izdajatelj: Ivan Rakovec. — Urednika: dr. C. Potočnik, A. Čadež, — Za Jugoslov. tiskarno: Karel čeč.
POSKUSITE!
J. Žagar.
Tri kužne bolezni prav posebno uničujejo človeško družbo ter ji razjedaj? kosti in mozeg. 2al, da so se tako vjedle tudi med krščansko ljudstvo.
Verska mlačnost.
Brezmejna uživanjaželjnost.
Preveč samo tostranskega mišljenja, hotenja in hrepenenja.
Ali niso te tri bolezni značilne za današnjo družbo? Kaj ni to moderno poganstvo? Telo mu je vse, duša nič. Kakor da ni telo samo orodje in duša delavec in or-ganist. Kakor da ni telo le iz ila zemlje, duša pa vdahnjena od večnega neustvar-jenega duha.
Telesu hoče moderni pogan vsega privoščiti, telesu vse dati, telo oboževati...; a duša, ki bi morala kraljevati, natf bo potisnjena v kot, pozabljena, umazana. Moderni pogan se ne spomni, da je podoba božja, da je duša iz večnosti za večnost, iz Boga za Boga, iz Ljubezni za Ljubezen.
Kje so zdravila za bolezni, kje mazilo za rane, na katerih gnije pri korenini moderna brezverska družba?
Milost je duši hrana in zdravilo in moč in orožje in veljava. Milosti pa ni brez molitve. Čim več dobre, uspešne molitve, tem več milosti. Več ko jih bo molilo, več bo ozdravljenih.
Praznik živih in mrtvih je za nami. Približal nam je mrtve in žive nas je opomnil smrti. Nebesa in vice so nam bile bliže. Bolj zares kot ponavadi smo se zamislili v življenje onkraj groba. Mesto in dežela sta molila. Oživela je vera, okrepilo se je upanje, pomlladila se ljubezen: po naših domovih bo v zimskem času odmevala glasna družinska molitev, posebno še rožni venec, tako domač, tako priljubljen.
Da ga bomo še rajši, še bolj vestno molili, spomnimo se, da je sv. rožni venec izredno uspešno zdravilo zoper bolezni naših dni.
I.
Živimo v času verske mlačno-sti, lenobe in utrujenosti. Veliko krivdo nosi nevednost, neznanje v verskih stvareh. Koliko ljudi je, ki ne poznajo resnic sv. vere, ne vedo ne za božje ne za cerkvene prepovedi in so taki duševni reveži, duševni slabiči. Nič čudno, da greha nimajo za greh, da se ogibljejo sv. zakramentov.
To je resnica. Kolikor bolj bomo poznali sv. vero, toliko bolj jo bomo ljubili, toliko bolj bomo po njenih naukih živeli, toliko več za vero žrtvovali. Kaj ni tudi
nevednost kriva, da se toliko kristjanov spovednice boji. Nevednost! Kaj ni spo-vednica kraj božje ljubezni, božjega usmiljenja, kraj miru in tolažbe!
Verski mlačnosti in nevednosti bo veliko odpomogla molitev veselega dela rožnega venca.
»Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da nihče, ki vanj verje, se ne pogubi.«
Kristus je naš Odrešenik, naš Zveličan
Pridite h Kristusu! nam kliče veseli del. Kristus je luč v razsvetljenje never-nikov. Ko bomo molili veseli del, se bomo spomnili izvirnega greha, nehvaJežnosti prvih človeških src, obljube Odrešenika: »Ki si ga Devica rodila.« Čemu je prišel? Zato da bo srednik med nami grešniki in Svetim, Pravičnim; da nas Ibo rešil greha in pekla, da bomo oprani v njegovi krvi, otroci božji, otroci luči. S Kristusom nam je dala božja ljubezen tudi Marijo, Tolaž-nico, Pomočnico.
II.
Kako se je razpasla želja po uživanju, nasladi.
Ugoditi poželenju oči, poželenju mesa in napuhu življenja, to mika. »Uživajmo!« kliče svet. Kako se kotijo grehi vsled napuha v besedi in modi, vsled lakomnosti po časti in denarju, preko nevošeljivosti in jeze in sovraštva do nečistovanja, požreš-nosti in pijančevanja, do lenobe za molitev, za post, za nedeljsko službo božjo ...
»Uživajmo!« Kako to vabi in vleče, kako dela iz mož v zornih letih slabiče, kako dela iz fantov in deklet polnih cvetu in življenja — cunje brez volje, brez moči za premagovanje. Kaj je mladina brez velikih načrtov, brez visokih ciljev!? Trudna je, izžeta in počasna.
Žalostni del rožnega venca je oster pridigar.
»Ki je za nas krvavi pot potil, za nas bičan, za nas s trnjem kronan bil.«
Ali se da to moliti in premišljevati in še mehkužno živeti in še čakati priložnosti za greh!?
»Ki je za nas težki križ nesel in križan bil.« Kdo? Sin božji. Zakaj? Za spravo. Za hudobijo greha, Zakaj? Da bi mi večno živeli svobodni, očiščeni, bogati. Ali je greh malenkost? Misel na trpljenje in smrt Sina božjega mora dušo pretresti, mora iz dna duše priklicati molitev kesa-nja in trdnega sklepa; Ne bom grešil nikdar več, nikdar več, pustil bom slabo družbo, slabo knjigo, pustil pijačo, pustil grešno znanje.
Z Marijo bomo žalovali pod križem. Za grehe svoje in za grehe sveta. Pridružili se bomo Kraljici mučencev in vsem, ki so za Kristusa trpeli.
m.
Tretja dušna bolezen naših dni je po-greznjenost, enostranska zaverovanost v ta svet, v to kar vidim, slišim, otipljem, uživam. Ne presojamo svetnih stvari v luči večnosti. Še je vere v večnost, a praktično življenje? — Kakor bi jo zanikalo. Odkod sicer tožba: »Kako more Bog to dopustiti, ikako gledati krivico in hudobijo in ne vrže z neba ognja in žvepla na hudobneže.« »Zakaj trpljenje?« Kje je živa vera, živa misel na večnost, kjer neskončno Pravični vse dobro do pičice plačuje, hudo natančno kaznuje.
Na večnost, na nebesa, na našo pravo domovino nas bo spominjal častitljivi del sv. rožnega venca.
»Jezus je od mrtvih vstal,« torej s smrtjo ni vsega 'konec, je še življenje po smrti, večno ...
»Ki je v nebesa šel.« Tam smo doma. Tja moramo za njim, a moramo hoditi strmo pot, pot trpljenja, odpovedi, da bomo Njega vredni.
»Svetega Duha je poslal.« V razsvetljenje, v pomoč, da bomo zmagali težko, nevarnosti polno pot v domačijo.
Kako spretno vodi Sv. Duh Cerkev Kristusovo! Njo poslušajmo, njo ljubimo. Cerkev je mistično telo Kristusovo, je še vedno in bo do konca sveta učeči, delujoči, trpeči, zmagujoči Kristus. Samega sebe nam je v Cerkvi zapustil.
Molimo, premišljujmo skrivnosti svetega rožnega venca radi! Bog bo dal milost, vedno bolj nam bo odpiral bogastvo
vzvišene molitve. Zmagali bomo.
*
Idealnim krščanskim slovenskim fantom!
V francoskem delavskem okrožju »M e r -1 e b a c h« biva veliko slovenskm rudarjev. Nekaj se jih vedno zdravi pod vodstvom usmijlenih bratov v bolnici v Kreutzv/aldu. Prav bi prišla tu kaka dva slovenska usmiljena brata; zavod jih sam tudi želi.
Ali bi se dobila dva poštena, pametna, verna in požrtvovalna slovenska fanta, ki bi se hotela posvetiti temu. lepemu, idealnemu in za te kraje misijonskemu poklicu? Zdrava bi morala biti in znati vsaj nekoliko nemščine. Noviciat imajo bratje v nemškem mestu Trier.
Morebitne prijave s priporočilom gospoda župnika na naslov; Antoine Hafner, aumonier des Slovenes, Merlebach, Moselle,
15 rue de 1'Eglise, France.
*
Sladka gora pri Šmarju. 9. avgusta t. 1. smo izgubili vzorno članico Mar. kongregacije Minko Gajšek. Božji Vrtnar je utrgal lepo dehtečo cvetko in ji odkazal prostor na nebeški livadi. Obdana od cvetja je ležala pokojna, ki jo je krasila svetinja Marijina, na mrtvaškem odru; mirtin venec je dičil njen deviškočist obraz. Skromnost, miroljubnost in iskrena pobožnost, odkrita ljubezen do Jezusa v najsv. Zakramentu: to so značilne poteze njenega vzornega življenja. Če je morala radi pogostnega prejemanja sv. obajila tuintam slišali kako zbadljivost — kar se danes spričo mnogo bogopozabnih mlačnežev, žal, nemalokrat opaža —, je mirno odgovorila: »Vse bom storila iz ljubezni do Jezusa!« V družbi je bila prijazna, vesela, pa tudi šegava. Petje ji je bilo ljuba zabava, zlasti če je s tem preprečila slabo govorjenje. Kjer je mogla, je vršila apostolsko delo v zmislu pravil Marijine družbe. Naj bi bil njen
zgled — bodrilo mnogim!
*
OKLIC MARIJINIM DRUŽBAM.
Ako se ves katoliški svet pripravlja k proslavi papeževega zlatomašnega jubileja, naj se ne zdi, da gre to praznovanje mimo slovenskih Marijinih družb brezbrižno in neopaženo. Mnoge naše družbe so .se: po načrtih in navodilih Marijine knjižnice, ki je v ta namen v dveh zvezkih izšla za veliko noč: že spomnile častivrednega praznika Pija XI. in so mu po Glasniku Srca Jezusovega poslale v hvaležni ljubezni svoje duhovne darove. Dijaške kongregacije so v juliju temu spominu posvetile svoj kongres.
Ljubljanske Marijine kongregacije bodo ta zlatomašni jubilej proslavile deloma 8. decembra: vsaka družina sama zase s sveto mašo in skupnim svetim obhajilom; deloma 15. decembra: s slovesnim shodom vseh ljubljanskih kongregacij v stolnici ob štirih popoldne in v Unionu ob osmih zvečer, kjer bodo slavnostni program izvršile po svojih zastopnikih.
Vabimo vse družbe, v kolikor tega še niso storile, naj to na podoben način store v cerkvi in izven cerkve, okoličanske Marijine družbe se morejo dne 15. decembra pridružiti ljubljanskim.
Naš najlepši in najkoristnejši dar svetemu očetu k zlatomašnemu dnevu pa bodi: Obnovitev zvestobe pod Marijinim praporom. V spomin na papežev zlati jubilej naj poslej nihče ne odstopi od zaslave in službe naše skupne Matere Marije; vsak naj ostane stanoviten v delu za samoposvečenje in apostolsko življenje v povišanje kraljestva Kristusovega, čigar vidni namestnik je zlatomašnik Pij XI.
Ta obljuba in obnova zvestobe je toliko pomembnejša in svetejša, ker se ob letošnjem papeževem zlatomašnem spominu obhaja fafdt'.'75-letni jubilej proglašenja verske resnice o	dežne ni
spočetju Marijinem.
V Ljubljani, 16. nov. 1929. t^V/Sf. D.
\ e-	— /
Družinska z pratika
3	je izšla in se dobiva
I	po vseh tigovinah v
Sloveniji. -- Najlepši A	in najcenejši ljudski
®	'	koledarček. - Prepro-
t	dajalci velik popust!
O 1 9 3 0 Din 5 -
Precizne ure
Schaffhausen, Ornega, Doxa itd.
dobite najceneje pri urarju L. Villiar, Ljubljana
Sv. Petra cesta 36
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
V LJUBLJANI
Obrestuje hran. vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 160 milijonov dinarjev.
Varno naložile svoj denar v
VZAJEMNI POSOJILNICI
v Ljubljani, poleg hotela UNION
Obresfovanje najugodneje
Posojila proti vknjižbi aa posestva, proti poroštvu i. t. d.
JASLICE
VSEH VRST IN VELIKOSTI, ZA CERKEV IN DOM, RAZNI KIPI IN SLIKE, NAJRAZLIČNEJŠI MOLITVENIKI, VSE POTREBŠČINE ZA MARIJINE DRU2BE IN VSE PISARNIŠKE POTREBŠCINElSE DOBE
V PRODAJALNI K. T. D.
H.NIČMAN
v Ljubljani
NODI PO IZREDNO DGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
BC. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
Schichtoi)
Namakaj z „ZENSKO HVALO; izpiraj s 5CHICHTOVIM MILOM