OBRTNI VESTNIK Strokounl Ust za pouzdigo In napredek obrtništua Drausbe banouine. »OBRTNI VESTNIK" Izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", „SpIošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. polletno Din 20*— posamezna številka. . Din 1‘— Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9. Štev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860. XV. letnik. V LJUBLJANI, dne 8. julija 1932. Štev. 27.—28. Nova jugoslovenska vlada Dr. Marinkovič odstopil, naslednik , dr. Srskič. ) Zaradi bolehanja je predsednik vla« de dr. Voja Marinkovič podal demi* sijo vlade. Dne 2. t. m. je kralj imenoval novo vlado, ki je bila zvečer istega dne za« priseže,na. Izprememibe v vladi so sa« mo delne. Predsednik vlade je dr. Milan Srs* kič, minister na razpoloženju in na? rodni poslanec. Ostali ministri so: brez portfelja: dr. Albert Kramer, minister na razpoloženju in narodni poslanec; za aocijalno politiko in 'narodno zdravje: Ivan Pucelj, minister na raz* položenju in narodni poslanec; -brez portfelja: dr. Hamdžija Kara* mehmedovič, senator in bivši mini* ster; za prosveto: dr. Dragutin Kojič, minister na razpoloženju in narodni poslanec; za pravdo: dr. lija Šumenkovič, biv« ši stalni delegat pri Društvu narodov : narodni poslanec; 'T3f (S " brez portfelja: Boža Maksimovič, minister na razpoloženju in narodni poslanec; za kmetijstvo: Juraj Demetrovič, minister na razpoloženju in narodni poslanec; za vojsko in mornarico: armijski general Dragomir Stojanovič, mini* ster na razpoloženju; za finance: dr. Milorad Djordjevič, minister na razpoloženju; za telesno vzgojo: dr. Dragan Kr a* IjeviČ, miniister na razpoloženju; za gradbe: dr. St j e/mn Srkulj, mini« s,ter na razpoloženju; za gozde in rudnike: Viktor Pogač* nik, minister na razpoloženju in na? rodni poslanec; 1 M , za zunanje zadeve: Bogoljub Jeftič, minister dvora; za notranje zadeve: Zivojin Lazič, ban vardarske banovine in za trgovino in industrijo: Ivan Mo* horič, narodni poslanec. 17 ministrov. Dr. Kramer in Boža Maksimovič sta v novi vladi brez, resora. Poslancev je v novi vladi deset. To so bistvene izpremembe v novi vladi. Izprememba v ministrstvu trgovine in industrije Z izpremebo, ki je nastala v kra« Ijevski vladi, se je izvršila tudi izpre« memba v ministrstvu trgovine in in« dustrije. Dr. Albert Kramer je prepu« stil svoj resor odličnemu in vrednemu nasledniku g. Ivanu Mohoriču, svoje« mu pomočniku, narodnemu poslancu in generalnemu tajniku zbornice za TOiI v Ljubljani. Dr. K ram er j e vo delo kot ministra za trgovino in industrijo je bilo veli« ko in težavno, saj je upravljal in vo« dil ta resor v času najhujše gospodar« ske depresije in ob uveljavljenju no« vega obrtnega zakona, katero delo je terjalo izredno mnogo truda in pre« vidnosti, kako kar najbolje zadovo« . vse gospodarske interesente, ki spadajo pod ta zalkon. S svojimi iz« rednimi sposobnostmi, neumornim1 delom in železno voljo, obenem pa s svojo priprostostjo, ustrežljivostjo do malega in delovnega človeka iz naro« da, da si je pridobil simpatije in spo« štovanje, kakršno uživa le malokdo. Obrtništvu pa je bil vselej — in to je še bolj vidno dokazal baš v tem času — velik prijatelj in zaščitik. Le težko bi bilo najti -človeka, v katerem bi na« šlo obrtništvo tolikšno razuimev-anje in podporo svojih stremljenj. Obrtništvo dravske banovine pa ugotavlja to s še bolj vidnim zadovoljstvom, saj je ravno v njem našlo veliko umevanje in podporo, da je ostala naša skupna zbornica za trgovino, obrt in industri« jo s svojo bogato tradicijo neokmje« na v svoji dosedanji sestavi in kot vzorna združevalka vseh treh gospo« darskih interesentov v dravski bano« vini: trgovine, obrti in industrije. Ob času, ko se je umaiknil iz svoje« ga resora, da da s tem priliko svoje« mu vrednemu nasledniku, da ta za« more še bolj uspešno uveljaviti svoj izredni gospodarski talent v dobro dr« žave in našega narodnega gospodar« stva, smatramo kot prijetno dolžnost, da se na tem mestu javno zahvalimo g. ministru dr. Kramerju za vse izvr« šeno veliko delo s prošnjo, da tudi v bodoče ostane1 velik prijatelj in za« ščitnik obrtništva. Ko se je poslavljal od naše zbornice za TOI dolgoletni in zaslužni gene« rahli tajnik g. dr. Fran Windischer, ki je nastopil zasluženi pokoj, je no« minirala zbornica na njegovo mesto, kot šefa zborničnega urada g. Ivana Mohoriča. Toda njegovo aktivno de« lo, čeprav je še danes v svojih ndVih funkcijah zaposlen, mravljično dela« ven zanjo, je bilo odmerjeno le za kratek čas. Kraljevska vlada, upošte« vajoča njegove odlične sposobnosti in neizčrpno inioijativnost, ga je kmalu pozvala v ministrstvo trgovine in in« dustrije, da kot pomočnik pomaga tedanjemu ministru dr. Kramerju pri njegovih odgovornosti polnih visokih državnih poslih. Slovenci in naši go« spodarski krogi brez razlike se mo« remo upravičeno postavljati, da je ta mož — poln vedrega optimizma in eden prvih gospodarskih strokovnja« kov postal vreden naslednik svo« jega bivšega šefa. Zakaj, njegovo ši« roko gospodarsko obzorje ni le upo« števano in občudovano v naši domo« vini, njegovo ime je znano preko me« ja kraljevine. Domovina sama ga je vselej klicala, ^ kadarkoli je bilo po« treba njegovega sveta pri vseh kon« ferencah širšega gospodarskega zna« čaja in pomena. Udeležil se je števil« nih važnejših konferenc doma in v inozemstvu. Bil je vselej razumen in vpliven . zagovornik naših gospodar« skih interesov. Njegovo ime pa je tu« di tesno zvezano s sicer še revno na« šo gospodarsko literaturo, kateri je s svojo uprav mravljično delavnostjo kot znanstvenik in veščalk pripomogel do precejšnje obogatitve. Znan med vsemi gospodarskimi krogi po svojih nastopih v zbornici, na zborovanjih raznih stanovskih or« ganizacij, ljubezniv in vsakomur uslu« žen, je bil že od nekdaj velik prija« tel j obrtništva. Naše obrtništvo zre v njegovo vi« soko imenovanje z največjim zaupa« njem in mu le želi, da bi mu bilo dol« go dano uveljavljati svoje odlične sposobnosti za povzdigo in napredek obrtniškega stanu v naši državi. Dr. Albert Kramer Ivan Mohorič Pojasnili ministrstva trgovine in industrije glede pridobljenih obrtnih pravic Na vprašanje, ali imajo osebe, ki so pridobile pravico za izvrševanje rokodelskega obrta na podlagi prejšnjih zakonov o obrtlh, pravico za izvrševanje svojega obrta tud) na področju, kjer je od 9. marca 1.1. veljal stari srbski zakon o radfljah (obrtlh), je ministrstvo trgovine in industrije z odlokom II. Br. 14035 z dne 21. marca 1932 pojasnilo banskih upravam, da pravice, pridobljene po paragrafu 446 zako-n ao obrtih, ne veljajo samo za pod- ročja, za katera so doslej veljale, ampak da se njih važnost razteza na vso državo, tedaj tudi na področje, na katerem je prej veljal srbski zakon o obrtih od 29. junija 1910 leta, kakor tudi narobe. Potemtakem sme Oseba, ki je na podlagi paragrafa 446 zakona o obrtih pridobila pravico za izvrševanje obrti, premestiti svoj obrat v zmislu paragrafa 131. kakor tudi osnovati v zmi-slu paragrafa 132 pomožne lokale, ne da bi bila vezana na druge formalnosti. razen onih, ki so navedene v citiranih paragrafih. Mišljenje bančnikov o državni finančni in gospodarski poltiki Pred dnevi je imela zagrebška Zve« za denarnih zavodov kraljevine Ju« goslavije svojo redno trinajsto skup« ščino. Ta skupščina je bila nenavad« no dobro obiskana, saj se je vršila v prav značilnem času za denarne za« vode. Pred prihodom na dnevni red je g. Branko Plivelič, generalni direktor Prve hrvatske štedionice, v kratkih a tehtnih potezah pojasnil situacijo de« narnih zavodov. Njegov govor bo za« nimal z ozirom na stvarne ugotovit« ve tudi nas, zato ga priobčujemo v celoti. V prevodu se glasi: »Gospodarska depresija, ki jo je že par let občutiti v vseh panogah, na* šega narodnega gospodarstva, je pri« šla do izraza tudi v našem denarstvu, ki je svoje posle in svojo politiko mo* ralo uravnati pač tem prilikam; sledeč. Čeprav je bil obseg gospodarskega dela ožji, vendar so bili vez in rav« novesje vseh gospodarskih panog ko« likor toliko očuvani. V minulem letu je prišlo vsled znanih .dogodkov do zmede gospodarskih in kreditnih od« nosov. Kakor v ostalem svetu, tako se je tudi pri nas pretvorila gospodar« ska depresija v aktivno krizo denar« ja in denarstva. Zaupanje v denar in denarne zavode je jelo pešati, in to je povzročilo zelo težke posledice in perturbacije v narodnem gospodar« stvu. Od tega niso bile v minulem letu oškodovane niti najbogatejše, niti naj« siromašnejše dežele. Kakor nekakšna bolezen, je prišlo v jeseni minulega leta to vznemirjenje In nezaupanje v našo državo, kjer sploh ni bilo povo* da in razloga za to. Dasiprav je to nezaupanje pred koncem leta popu« stilo, vendar je imelo za posledico, da je znaten del vloženega kapitala, ki predstavlja v naši državi glavni vir kredita, bil vzet iz prometa na čisto škodo narodnega gospodarstva kot ce« lote. Ta jaki odtok denarnih sredstev je moral biti na drugi strani nadomc« ščen. Baš zaradi tega je prišlo do zme* de v normalnem funkcijoniranju na« šega denarstva, kar traja še danes. Naše denarstvo je podvzelo vse mo« goče mere in se borilo v kolikor so mu dopuščale moči; pa so bile vse težkoče izredno velike narave, dočim sta bili razumevanje in pomoč neza« dostni. Predvsem ni hotel del poveriteljev denarnih zavodov uvtideti — im še da« nes ne uvideva —, da so denarni za« vodi samo posredniki denarnega in kreditnega prometa, in da je z naglim dviganjem vlog iz zavoda zadan uda« rec vsemu narodnemu gospodarstvu; a, posredno s tem njim samim. 'Kar.se tiče pomoči Narodne banke, ki je v takih prilikah ostala edino zaledje in kreditni vir za denarne zavode, je bila v minulem letu vsled nastalih prilik večja od prejšnjih. Ker pa vendar ta pomoč ni bila dana v zadostni meri v pravem in najikritičnejšem času, za« to Narodna banka ni imela teh posle« dic, ki jih je bilo od nje pričakovati. To je pa v zvezi z novo monetarno politiko države, ki ji je morala pod« leči kreditna politika Narodne banke. Prizadevanje Zveze denarnih zavo« dov, kakor tudi vseh drugih organi« zacij, je šlo in gre dalje v tem prav« cu, da se kreditna baza Narodne ban« ke razširi brez kakršnekoli nevarno« sti za stabilnost naše valute, ki jo je treba brezpogojno varovati. ZDZ je imela priliko in je vselej pripravi j e« na, da iznese svoje mišljenje in pred« loge v tem smislu. Naše denarstvo —• tako veliko kakor malo — je v osno* vi zdravo, potrebuje pa izdatne po* moči Narodne banke, da bo moglo prebroditi vse sedanje težkoče in omogočiti nadaljnje gospodarsko delo in razviitek. Dasi se je to denarstvo ponekod malo zboljšalo v primeru prilik v pr o* šli jeseni, se je vendar znašlo to leto zopet v težkem položaju, ki je nastal z uveljavljenjem zakona o zaščiti kmeta. Brez visake »ijmnje je in oipra» Viičljivo je dejstvo, da je potrebna v kreditnem pogledu kmetu posebna po« moč. Pomoč take vrste, ki je bila da* na s tem zakonotrt, pa je z višjega go* Spodarskega vidika kmetti v večjo Škodo nego v korist; prav gotovo pa je na škodo našega celokupnega go* spodarstva. Posledice tega zakona so se pokazale fakoj. Res je, da je maj* Hen del kmetov prezadolžen, ostal pa je brež potrebnega kredita večji del dobrih kmetov, ker jim z eliminira* rij etn hašega privatnega denarstva ni« *.o stavljeni na .razpolago drugi krc* ditni viri. Naši denarni tavodi so vselej upos števali prilike našega kmetijstva, zato so postopoma nižali in računali obrestno mero, da jo je kmet zmogel; z ozirom na težke prilike so mu tudi dovoljevali reden up in odlog plačila. Kmetu je bilo mogoče pomagati le s kreditom, nikakor pa ne z ustavitvijo kreditov, kar je primet zdaj. Če se že hoče dati kmetu posebno cenen kredit, potem morejo takega organizirati samo država, agrarna banka in Narodna banka. V tem po* gledu so bile že predlagane razne me* re in rešitve. Z ozirom na to, ker so bili naši denarni zavodi, še posebej oni, ki so se pečali z dajanjem kmetij* skih kreditov, zavedeni s prej orrie* njenim zakonom — še mnogo bolj z uredbo za izvedbo tega zakona — v izredno težak položaj, se je vršila pred časom na imicijativo te zveze konferenca udruženj in zvez denarnih zavodov. Ta konferenca je sprejela znane zaključke, naj se podvzamejo vsi koraki za rešitev tega problema v drugi obliki, in da se zadovolji tako tia eni strani kmeta, kakor se na drugi strani zavarujeta pred šlkodo denar* stvo in gospodarstvo. S tem v zvezi je treba posebej naglasiti, da si v da* pašnjih prilikah ni mogoče zamisliti kmetijskega kredita brez sodelovanja našega privatnega denarstva. To naj so glavni in najaktualnejši problemi, katerih rešitev se mora sma* trati kot nujno potrebo našega denar* stva in našega gospodarstva. V tem momentu je treba naglasiti tudi za* htevo, da se § skupnim sodelovanjem gospodarskih krogov izdela gospodar* ski program — merjen po prilikah in možnostih —; po katerem naj se v bo* dače vadi enotna gospodarska politi* ka in kateremu programu naj se pri* lagodi celokupno naše narodno gospo* datstvo. V tem delu ne smemo okle* vati. Če je veljala to načelo kdaj, ve* lja to danes mnogo bolj, kot kdaj po* prej. Uspel bo le tisti, ki dela pazlji* vo in se bori! dte le poravnali naročnino? Ukinitev komisarijata pri OUZD in Trgovsko-bolniškem društvu Beograd, 20. junija, p. Minister socialne politike je razrešil dolžnosti dosedanjega komisarja Okrožnega urad? za zavarovanje delavcev v Ljubljani Ivana Tavčarja, uradnika Delavske zbornice v Ljubljani, in imenoval novo ravnateljstvo. Iz skupine delodajalcev: za člane ravnateljstva : Rebek Josip, ključavničarski mojster v Ljubljani, Albin Prepeluh. tiskamar v Ljubljani, Kiiibniter Adolf, načelnik v Ljubljani, Krapež Milko, urar v Ljubljani, Oset Andrej, gostilničar v Mariboru, inž. Jelenc Jože, stavbenik v Mariboru. Za namestnika: Kersinič Ivan, ikrojač v Ljubljani, Verbič Anton, trgovec v Ljubljani, dr. Sajovic Stanko, odvetnik v Kranju, Gajer RudOlf, ključavničarski mojster v Ljubljani, Pogačnik Hinko, indusltnijec v Rušah, Dalčar Jernej, sodar v Celju. V nadzorni odbor: Bureš Franjo, urar v Mariboru, Bonač Fran, inldusftrijec v Ljubljani, Naglas Viktor, industrijec v Ljubljani; namestniki: Dolžan Franf klepar v Celju, inž. Kobi Jožiko, indu-strijec v Ljubljani, in inž. Toman Anton, industrijec v Ljubljani. Iz skupine delojemalcev bo imenovani aa člane ravnateljstva: Čabal Melhior, ravnatelj Konzumne zadruge v Zagorc ju, Kavčič Tomaž, žimoprejec, Stražišče pri Kranju, Kravos Vladimir, sitrokovni tajnik v Ljubljani, Ošlak Josip, ravnatelj Ljudske tiskarne v Mariboru, Saje Ladislav, knjigovez v Mariboru, Tavčar Ivan, referent Delavske zbornice v Ljubljani. Za namestnike: Vidic Karel, tehniški delavec v Celju, Blažek Anton, uradnik v Ptuju, Klanšek Maks, ključavničar v Rožni dolini pri Ljubljani, Škofie Ivan, pekovski pomočnik v Ljubljani Bregar Rudolf, zidar v Ljubljani, Blzjaik Luka, skladiščnik v Idtiji. V nadzorni odbor: Kosem Drago, črkosltavefc v Ljubljani, Jakomin Lovro, strokovni tajnik v Ljubljani, Terkuč Edivard, sprevodnik v Zg. šiški; za namesttnikfe Žulovec Jalka, strojnik v Vevčah, Brer zeilj Anton, krojaški pomočnik v Ljubljani in Juh Fran, dimnikarski pomočnik v Ljtibljani. Do kanisltituiranja novega ravnatelj stva bo vodil posle dosedanji komisar g. Ivan Tavčar. Seja novoimenovanega ravnateljstva bo Sklicana v najkrajšeifc’ času. * Beograd, 27. junija. M. Minister socialne politike je razrešil dolžnosti komisarja Trgovskega bolniškega in podi-pornega društva v Ljubljani dr, Ivana Plessa, tajnika Zbornice za TOI, ki je bil imenovan dne 23. februarja 1931 ter imenoval novo ravnattelj&tvo. Za člane ravnateljstva so imenovani: Berdajs Vilko, trgovec v Mariboru, Fa-zarinc Anton, trgovec v Celju, Klinar Peter, ravnatelj podružnite Hipotekarne banke v Ljuibiljani, Sire Franjo, industrijec v Kranju, Smerkolj Albin, trgovec v Ljubljani, Weixl Vilko, trgovec v Mariboru, GluSič Edo, uradnik v Ljubljani, Golmajer Ciril, uradnik v Drago Žabkar) Obrtništvo v prejšnjih stoletjih (Dalje.) Kakor rečeno, si pomočnik ni smel izbirati mojstrov ipo svodi Volje imt moral ja vstopiti v delo pri’ tistem' ki mu ga je zadruga dotočila. Leta 179ft. je bilo .v tem pogledu nekaj več svobode im pomočnik je smel spremeniti svojega sobodajalca, ako ja- p'ri kakem mojstru služil vsaj že 14 dlni, 'pa še tedaj je morala1 v to privoliti vsa ziadtnutga in tudi1 v tem skičatju ni smel iti k takemu mojstru, ki je imel že tri pomočn/ike. Mojstri so se gori omenjeni delni svobodi na vse kriplje upirali, kajti dejali so: »JDobro vemo, da se da§o pomočniki preslepiti- z boljšo plačo in1 da gredo raje k ttsitiirn v delo, ki bolje plačujejo. Kakšett1 nered bi pač postal; da je pomočnfflcom dOvo-ljetto popolnoma po mahovi volji im kakor m se jim zljubilo hoditi od mojstra do mdjstraU Ile v stečajih, alko ie mojster raujltto potreboval'pomočnika; pa le rti bilodbligo nobenega na spregledi mu je bilodov oljenO, da ntli je- zadruiga naročili a pOmoMka tujine. Tak naročen- pomočhlk se je motal javiti na ro* kodeMci postaji1 (fflerfbenge) in poklicali rtajm da dela. Upravni svet MUD je imel 1. t. m. sejo, na kateri je imenoval'na* mesto pok. Alberta Thomasa za di* rektorja MUD dosedanjega namest* nika H. B. Buttlerja. Buttler je An* glež in je od ustanovitve Medarodne* ga urada dela bil sodelavec Thomasa v uradu. Nova tekstilna tovarna v Osijeku. Tkalnica svilenega blaga v Osijeku je zaprosila občino, da ji dodeli stavbi* šče, na katerem bo zgradila tovarno za moderno barvanje svile. Tovarna bo veljala tri milijone dinarjev in za» poslovala’ izpočetka okolu sto delav* cev. Negotovost fozanske konference. Ves svet z največjim zanimanjem sledi potoku lozanslke konference, ki kaže kaj slabe izglede na uspešen izid. Da ne more nikakor priti do Vsaj' idčl* nega sporazuma, je krivda predvsem na Neničiji zaradi svojevrstih zahtev. Nemci so namreč pristali na to, da plačajo 2.6 milijarde, zahtevajo pa pod tem pogojem enakopravnost v oboroževanju in črtanje čl. 231 versej* sike mirovne pogodbe, ki zavezuje Nemčijo kot odgovorno za svetovno Vdjnd. Največja ura na svetu. Big Ven so imeli do danes za največjo uro na svetu in je postavljena v Londonu. Toda nova ura, ki so jo nedavno iz* delali v angleški prestolnici, daleko prekaša po svoji veličini Big Ven. Ve* liki kazalec te ure meri štiri rrfetre, mali pa dva in pol metra, dočim je premer deset metrov. To omamno Konstrukcijo bo gonil mal električni aparat, ki pa ne bo večji od večje konzervne Škatle. Naši državni dolgovi. Zunanji dol* gbvi znašajo 32 milijard 763 milijo* nov, notranji pa 6 milijard Diri. Fi* nančno ministrstvi j6 objavilo stanje konsolidiranih dolgov kraljevine Ju* g »slavij e v inozemstvu. V splošnem pregledu so izraženi dolgovi v valuti zadolžen j a kakor tudi v dinarjih. Naš celokupni inozenteki dolg znaša 32 milijard 763 milijonov, iznos anuitet plačljivih v letu 1932*33 znaša 1277 mi* lijoinov Din. t Notranji dalg naše dr* zave v celoti 6020 milijonov, vsota anuitet doma pa iznaša za leto 1932*33 306 milijonov Din. Od 28 različnih inozemskih obveznosti naše države je največji Vojirti dolg AngKjf v iznosu 6667 milijonov Din. Za njim pridejo: : voj rti dolg Zedinjenim državam Ame» rike 3463 milijonov, nasledstveni dolg ^ od bivše Arvstro*Ogtfske 3002 milijo* rta, državno inozemsko posojilo V zla* tu fe leta 1922. (BlairoVO 8 in 7 odst.) ' 2507 miKjoriov, dalje mednarodno sta* bilizacijsko posojilo 2248 milijonov, dolg južne železnice 2228 milijortOv, vojni dolg Franciji 2227 milijonov in reguliranje presežkov po Dawesovem načrtu 2098 milijonov Din. Od povoj* nih državnih posojil je večje še odst. od leta 1928. v iznosu 1236 rhili* jonov dinarjev, med predvojnimi ob* je nadzoroval. Ti Shodi so se vršili vedno olb nedeljah, na njiih so reševali vse spore in prepire med seboj. Žalitev ni obravnavalo sodišče, pač pa ti nej-deljislki shodi. Med mizarskimi pomočniki je bila navada, da so se vsak se-manji dan sešli na trgu. Kdor mi prišel, je bil Obsojen na 15 krajcarjev kazini; to kazen pa so zapili. Doba romantike je .minila tluidli za rokodelske pomočnike; namesto veselih potujočih pomočnikov Vidimo danes na cestah le še betežne berače. Sedanji rokodelski popotnik se ne more primerjati .s prejišmifim, ki je našel povsod, kamor je prišel, le prijatelje in to_ v pravem pomeniu besede. Medsefbojne vazi med mojstri iin pomočniki so bilfe tako močne, da so tvor« .vsi le eno družimo., medsebojna' pomoč jim je bila siveta. Tudi potovanja pomočnikov so ‘ temeljila' na' določenih pravilth: Vsak je moral paziti, k ati .goVori, ni bilb grdega zaibavllainja na mojstre ito1 obratno, kat | kor se- to danes dogaja. Njlih vedMije jifi je takoj razlikovalo od- navadnih : lfedi. Tudi oblasti pazile na nje, da so se spodobno in stanu primerno vedli. Kdor j« zabavljal na svoj', stan ' afi zadmigo, ga je oblast' poklicala na 1 odfeoVonnost iti' česrto jfe- bil tak zabav-! IjaG kaznovan s težko'ječo ali pa’ trdim '»dfelom V ttrddnjavii. . .. > zadntig^ sb' ottčevalet med' s«joj ! celo'preko mej državne; :n česar isfe- vif < da, da bila1 štamoivska zavesf in: mij-sel skupnositi med tedl&njimi obrtniki 1 zelo velika; Alko'je mojster ali pomoč-nlik 'zasmeštl nacmam zadrrugj kakšno grdb' dejanje, ni ušel kaizni, četudi je zbežal preko .meje. V domovini sO mu ' pobrali imetje, ki ga je ali že imel ali pa pričakoval po dedščM, razglasili so ga za »nepoštenega« in njegovo ime so nabili na Vešala. Qrda razvada je bila praznovanje ponedeiljka (Blaitmontag). Ta dan so pomočinliki praznovali Lri se shialjali na popivanje. B8.M so pirazničnio oblečeni in nosili so meče. Tekoni Časa sO rtkstale razne razvade, da je morala proti tem nastopiti oblast. iNavesti hočem nekaj zanimivih slučajev. Leta 1751. je oiblast prepovedala enkrat Za vselej sliajanje in zbiranje v tolpe irt zapretila celo s slmrtno kaznijo. Prenehati so morala vsa dopisovanja med posameznimi mojstri in pomočniki. Bila je navada, da so dajali mojstri učencem, ka so se izničili, darila in obede. Ker pa so ti zaHteVali vedno večja in dragocena darila, so jih oiblast? prepovedale. Končno je Cesar sam določili, da ne smejo presegati darila visote 4 ido 5 grošev. Oblast je prepovedala .tudi raane smešne navade Ob oprostitvi vajencev. Te sO starejši pomcrSnlki- »shdb-lali«, drsali, krščevall, jih; vodili po Ulicah1 irt uganjali z njimi razne; burker in šale. Imeli so sVoj rokodelski pozdtiav .irt1 kdor ni pravega' izrekel, ako je;’ .stekal tovariša, je moral' iti nazaj iti' ponoviti pozdrav. 'Pbrrio&tiki sb rriorali priseči, da' ne bodb izdajali poslovnih skrivnosti slojih mojstrov gllede njih izdelkov. Vlada je to priseganje p Spovedala, ker so ««• viišile ^loiaibk Leta' 1781. jte prene- Obrtniki! Večletno tovarniško jamstvo! Važno za Vaš je, da veste, da so St Obročne ugodnosti Cene nizke! DURKOPP šivalni kakor: FLAHŠTBP, CILINDER, LEVOROČN1 i. t. d., svetovno priznani najboljši Zato si pred nakupom oglejte mojo tovarniško zalogo Ludv. Baraga, Šelenburgova ulica 6 tezami pa je največje 4 odst. konven* «crano posojilo od leta 18%. v iznosu nekaj preko dveh milijard Din. Ka* kor vidimo, je večina naših inozem* skih državnih obveznosti posledica svetovne vojne. Vsi povojni dolgovi znašajo komaj 6 milijard. Škupna vso* ta predvojnih naših obveznosti pa ni velika, saj znaša sanlo 5 milijard di* narjev. Med notranjimi državnimi ob* vežnostmi jo največja v obveznicah vojne škode, ki znaša 4515 milijonov in 7 odst. investicijsko posojilo iz le* tal 1921. v iznosu 489 milijonov Din, dalje heglušfce obveznice 346 milijo* nov, potem 4 odst. agrarne obveznice v iznosu 120 milijonov Din, v to cc* lokupno vsoto 6020 milijonov Din so vračunane tudi begluške obveznice tretje emisije. Kolkovanje potrdil, odnosno izpričeval vajencev in pomočnikov Na razina vprašanja pojasnjuje Zbornica za TtOI, da podlegajo izpričevala vajencev o trajanju učenja, bodiiši da se je učenje dovršilo ali pa pred časom prekinilo, kolku 20 Dim. Izpričevala ali potrdila, ki jih izdaje zadruga vajencem, ki pri pomočniškem izpitu niso pokazali zadostnega uspeha, da so dovršili učini čas brez pomočniškega izpita, je kolkovalti s kolkom za 10 Din, pomočniška izpričevala, to je spričevala o vedenju im pokazani izobrazbi, rped službo pa s kolkom za 20 Din. . Tej taksi pa podlagajo pomočniška izpričevala samo, ako se ne izdajajo v . poslovni knjižici, dači m so v jteh knjižicah iizdana izpričevala oproščena kbl-kovanja. Pravila združbe trgovcev (obrtnikov) (Nadaljevanje) Če se izprazni člansko mesto v upravi in je celotna lista namestnikov izčrpana, mora uprava takoj' nato sklicati skupščino združbe, na kateri se izvrši popolnitev izpraznjenega mesta kakor tudi volitev vseh namestnikov. Tudi za to popolnitev veljajo glede trajanja mandata odredbe predhodnega odstavka. če se izpraznijo naenkrat vsa mesta-v upravi, imenuje ban na predlog zbornice komisarja, ki takoj skliče skupščino, ki izvoli novo upravo skladno s členom 45. teh pravil. Nadzorstveni odbor, člen* 29;•> Nadzorstveni odbor je kontrolni; organ uprave združbe za vse vrste njenega poslovanja. Nadzorstveni odbor sestoji iz najmanj! treh članov. Člani nadzorstvenega odbora se volijo na letni skupščini z absolutno večino glasov prisotnih članov za tri leta. Na isti način se volijo tudi namestniki članov nadzorstvenega odbora. Člen 30. Dolžnost nadzorstvenega odbora je, da pregleda pred letno skupščino poslovanje uprave, zlaBti v stvareh finančnega značaja, da pregleda blagajniške knjige in preizkusi proračun in sklepni račun in da poda o njih in o vsem poslovanju združbe kakor tudi o delovanju uprave redni skupščini svoje poročilo. Nadzorstveni odbor sklepa polnoveljavno, če je v seji prisotna večina njegovih članov. Vsak član nadzorstvenega odbora ima pravico prisostvovati vsem sestankom uprave, kjer ima tudi pravico govoriti. Odredbe členov 25., 27. in 28. teh pravil veljajo smiselno tudi za nadzorstveni odbor. Odbori ali odseki. Člen 31. . Združba sestavi stalne odbore ali odseke za naslednje stroke (branše) svojih članov: Ti odbori ali odseki razpravljajo o vprašanjih, ki zanimajo posebno dotične stroke, a ne segajo v Obče interese združbe, kakor tudi o vprašanjih, ki jim jih uprava poveri. Člane- ter odborov volijo člani združbe, ki pripadajo dotič-ni stroki. Po teh vprašanjih lahko izdajajo sklepe, ki jih izvršuje uprava združbe. Za delovanje teh odborov ali odsekov sme predpisati združba poseben pravilnik. Ta pravilnik odobruje zbornica. Člen 32. Združba lahko ustanovi' po potrebi tudi začasne odbore za razpravljanje poedinih konkretnih vprašanj. Ti odbori so samo pomožni organi uprave. Pri seji uprave, na kateri se hala tudi razlika med- zakonskimi in nazakoniskimi otroki. Tega leta je Vlada prepovedala tudi običaj, da so Veljale nekatere stroke kot nCpoštene, tako n. pr. kanjedenska. Odpravljeno je bilo tudi pravilo, da ne sine noben ranocelnik sneti obveze, katero je napravil njegov tovariš, dalje, da je veljal za nepoštenega Oni, ki se je' dotaknil kake mrhovine, in da še je moral dot teni odkupiti. Za nepoštenega je veljal tudi oni, ki je odrezal vrv bbešencu samo* morilcu, četudi bi ga s tepi rešil spirti. Iz teh razvad lahko ugotovimo, da_so bili naši',predniki zelo praznoverni. Gosposka je bila primorana, da je proti tem razvadam najstrožje nastopila, ziaišti proti pomočnikom, ki so postali zelo predrzni. Zahtevali so n. pr. od svojih moiisbrov, ipa tudi odi oblasti, da morajo vpisati v nljih spričevala dostavek, da so njihove starše vaditi k poroki v slovesnem sprevodu. Usta/navijali st> lastna sodišča, kjer so sodili mojstre ta jim nalagali kaizmi. Noben mojster ni bil varen pred zaroto pomočnikov, ta ako se ti- niiso pokorili, so jim naložili kazen, dokler pa ta ni bila plačana, so: pologih vsi pomočniki dotične strdke delo. Ako je bil kak moj-ster zapit, pa Čeravno no nedolžnem, im sfe je to' izkazalo, sb .ga1 vsi pomočniki takoj zapustili. Že takrat so torej, pottiall neke .vrste stavko ta treba .je’ bilo prav hudih sredstev, da se je napravil red. Očenci, vajenci,, so morali dokazati, da so otročl* poštenih zakonskih staršev, padarji im ranocelniki so zahfe- ; vali od svojih učeincev, da morajo znati ! pisati in čitati. Šele od leta ,1770. so se ; morali ranocelniki šolati na medicinski visoki šoli. „.........; Do leta 1548. se deček ni mogel iti učit: rokodelstva^ katerega bi si hotel izbrati. Nekateri rokodelci niso sprejemali v uk sinov sodnijiskiih slug, bi-; ničev, godcev, poljskih, gozdnih in ; nočnih čuvajev, gnobokopov, čolnarje V • ta beraških strahov. Kaj so bili slednji; ; ni znano. Tega leta pa je bilo s cesar-; skim ukazom to prepovedano, le stroke konjedercev so še nadalje odrivali od rokodelskega stanu. Šele otroci ko-, njedercev v petjem kolenu, so smeli j stopiti v uk pri rokodelcu, a' le, če so dokazali; d'a so se ttiiift. očetje pečali najmanj 30 let s poštenim rokodelstvom. Zanatska banka firatjevirie /ugo* slavije nam poroča, da bode njen ge* neralbi direktor g. Milah D r agd č poročal obrtništvu o poslovanju Za* natiske banke. V ta namen se bodo vršili sestanki obrtništva v Ljubljani dne lb julija, v Celju dne 231 julija (in v Mariboru dne 30. julija t. 1. . V Ljubljani se bode vršil sestanek 'rta izvedeni dati vd varani Okrožne* ga urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti' ob pol ,21. uri- Na zanimivo predavanje o zelo aktualnem vprašanju Obrtniškega kredita se obrtništvo vljudno vabi. sklepa o kakem predlogu odbora, sme 'biti navzoč poročevalec odbora s pravico do besede. Poverjeništva, člen 33. V krajih, kjer je najmanj 25 članov združbe, v ostalih krajih pa, če smatra uprava to za potrebno, se ustanove poverjeništva združbe. Naloga teh poverjeništev je, da podpirajo upravo pri vpisovanju in evidenci članov, pri sklepanju učnih pogodb, pri izvrševanju sklepov skupščine in uprave, pri skrbi za pobiranje članskega) vloga (članarine) in članskih prispevkov, pri zastopanju združbe v vseh upravnih poslih; kolikor to uprava od *jih zahteva ali jih za to pooblasti. člen 34. Poverjeništvo sestoji iz treh o9eb, ki jih voli uprava izmed članov združbe iz dotičnega kraja in eventuelno temu pri-deljenega področja. Mandat. članov, poverjeništva je po trajanju nedoločen. Poverjeništvo sme biti po potrebi pozvano na sejo uprave; toda v teh sejah člani poverjeništva nimajo pravice glasovati. Imena izvoljenih članov poverjeništva se morajo takoj po izvršeni volitvi priobčiti z objavami v vseh krajih področja dotičnega poverjeništva^ Ta imena se morajo priobčiti tudi. zbornici, preko občega upravnega oblastva prve stopnje pa tudi banski uprt.vi. (Dalje prihodnjič.) Naš uvoz m izvoz v Po podatkih generalne direkcije carin smo meseca maja t. L uvoBilir 55.027 ton (lani v maju 100.696 ton) v vrednosti 234.6 milijona Dih nasproti 393.5 milijona Din v 1 antskem maju'. Naš uvoz' je bil torej v maju v primeri z uvozom v istem mesecu preteklega teta znatno manjši, in sicer po količini za 46.4%, po vrednosti pa za 40'.4% (158.9' milijona D ta). Trgovinska bilanca, je ‘bila v maju pasivna za 14j8 milijona Din, d očim je bila v aprilu celo aktivna za 22.1 milijona Din (v lanskem maju je znašala pasivnost 16.6 milijona Din). V prvih 5 mesecih t. 1. se je naša trgovinska bilanca gibala tako-le (v milijonih Din): januar februar marec abril maj Izvoz 218.3 203.7 212.7 271.0' 219.8 Uvoz 228.2 229.4 246i4 248.9 234.6 Saldo — 9.9 — 25.7 — 33.71 -F 22.1 — 14.8 jan.-maj 1932, 1125.5 1-1875 — 62.0 1931 1965.5 0196.9 — 231.9 1930 28545 297314 -2 119.0 1929 24585. 3064,1 — 605.3 1928 22322 3214.4 — 98f.7 Kakor je iz gornjih številk razvidno, Se le posredna ž izvozom naš UY!QiZ..le-_ tps prav , občutno skrčil. .V primeri z uvozom v prvih 5 .mesecih preteklega, leta znaša zmanjšanje uvoza .po koli-činii 37.791;,.po vrednosti pa 46%. Pasivnost naše trgovinske bilance zi razdobje Januar . maj znaša 62 milijonov Din. ' 'GlavtnJ .predmeti riašega uvoza v nia-1 ta' so bili;; sirov bombaž (10.9)', bombažna predivo (16.5/, bonjbpižine tkanine (14‘.8); voltih (1.7).' Volneno predivo ; (0.4), v-otaene tkanine (6.8), svileno ' predivo (4.5), svilene tkanine (1.9)', že-, tezo ta potiabrikati, (32), železna plo-I če vina (22), cegi (3.6), želeeni mttte-! riial (23), rastai izdelki iz železa (12.1), i nitaerakia olja’ (5.4), sirovo kože (23), čevlja (0.8). steklo (3.7), riž (3), limone | ta drame 6.6), sfcnoji, in apartti'.- Vezivo, čipke, cerkvene potrebščine: Dravska, Savska, Beograd, Zemun, Pančevo. Usnje, krzno: Dravska, Savska, Primorska, Dunavska, ' Beograd, Zemun, Pančevo. Galanterija in bižiiterija: Vsa država. Kemična in živilska industrija: Vsa država. Bakrene, medene in aluminijaste predmete za obrt, gospodarstvo in kuhinjo izdeluje solidno in po zmernih cenah tvrdka JOSIP OTOREPEC Ljubljana, Za Gradom štev. 9 (ob koncu Streliške ulice). ŠPEDICIJA TURK OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon interurban št. 2157. Stavbna industrija: Vsa država. Glasbila: Dravska, Savska, Dunavska, Zetska, Drinska, Vrbaska. Male živali: Dravska, Savska, Primorska, Vrbaska. Okrasne rastline ih semena: Vsa država. Razne novosti in drugo: Vsa država. Inozemski posetniki so dospeli zlasti iz Avstrije, Italije, Nemčije, Madžarske, Francije, Anglije, ČSR, Poljske. Temelj našega dela je isto kakor naše gospodarske politike splošno: stremljenje po gospodarski neodvisnosti. Da to stremljenje obstoja tudi med našimi industrijalci in obrtniki, in sicer v veliki meri, je sedanji velesejem prepričujoče pokazal. Naj bi sledil še dokaz, da vlada Celuloidne ščite za vrata in vsa steklarska dela izvršuje točno in solidno LJUBLJANA, Masary-kova c. 9 (nasproti carinarnici) prevzema PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve-, tri in sedem ton nosilnosti. Telefon interurban št. 2157. < ’ • .■^ n.f: n/,4 » > . ■ " ♦ ■ • .7~ 'jftanjo steklarstvo Ljubljana Cankarjevo nabrežje 5 enako močno prizadevanje v javnosti in v javnih upravah, pa bo. naša gospodarska samostojnost vsak dan večja realnost. Upamo in prepričani smo, da tudi ta dokaz ne izostane in da je tudi v tem pogledu optimizem upravičen. Po lepem dokazu, po krepkem napredku naše gospodarske osamosvojitve na XII. velesejmu je pač ta optimizem edino na mestu in zato tudi utemeljen. Obiskovalcev je bilo okrog 96.000. Od teh je. dopotovalo na podlagi sejemske legitimacije iz oddaljenejših krajev države oziroma inozemstva približno 11.000 oseb. ♦ Razstava naših narodnih umetnin v-Haagu. Prihodnji ponedeljek se bo v Haagu otvorila razstava jugoslovenskih narodnih, umetnin. Razstavo priredi novo ustanovljena Zbornica vzorcev v Haagu. Zmožen obrtnik zidar, slikar, klepar ali kaj enakega si lahko uredi eksistenco z nakupom hiše, v kateri je bila pečarska obrt, ker v domačih in sosednih občinah ni teh obrti. Poleg hiše je lepo zaraščen sadni vrt. Ugodni kreditni pogoji. Več se izve pri županstvu v Ljubnem na Gorenjskem. in Cicitacije Dravska banovina 42.7 % Savska » 13.4 % Vrbaska » - 2.8 % Primorska » 4.3 % Drinska » 2.5 % Zetska » 0.3 % Dunavska » 9.6 % Moravska .» 7.2 % Vardarska > 0.9 % Beograd, Zemun, Pančevo 8.7 % Skupaj: 92.4 % , Inozemcev: •k 7.6 % XIII. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani se vrši leta 1933 v prvem tednu meseca junija. * Od 3. do 12. septembra 1932 se vrši naša jesenska prireditev »Ljubljana v jeseni«, v katere okrilju bo prirejenih več . lepih specijalnih razstav, ki bodo brez dvoma vzbudile veliko zanimanje. Prometno=komercijelni toddelek [di* rekcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. julija t. 1. ponudbe glede dobave gumijastih štampiljk in žigov. Direkcija državnega rudnika Ka* kanj sprejema do 14. julija t. 1. ponud* be glede dobave 40.800 kg pšenične make. Dne 12. julija t. L se bo vršila pri Intendanturi Komande Savske divizij* ske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave 10.800 kg svinjske masti in 1700 kg olja. Prodaja praznih vreč od moke. Di* rekcija drž. rudnika v Banjaluki spre* jema do 21. julija t. 1. predmetne po, nudbe. Prodaja starega papirja, se bo vršila potom ofertne licitacije dne 18. julija t. 1. pri Primorski direkciji pošte in te* legrafa v Splitu. Oddaja kolodvorske restavracije na postaji Jesenice v zakup. Predmet* na ofertna licitacija se bo vršila dne 27. julija t. 1. pri direkciji drž. železnic v Ljubljani. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 14. jullija 1932 ponudbe glede dobave jeklenih vrvi. — Dilrekoija državnega ruidlnilka Sanjski rudnik sprejema do 17. julija t. 1. ponudbe glede iddbave 30.000 kg portland-cementa, 500 m vodovodnih manesrna-novih jeklenih cevi; do 18. julija t. L pa glede dobave ventilov. — Direkcija državne železarne Vareš-iMajdam sprejema do 20. julija t. 1. poimuidbe glede dobave 10.000 kg karbida in 1000 komadov žag za železo. Dne 12. julija 1.1. se ho vršila pri Primorski direkciji pošt in telegrafov v Splitu ofertna licitacija glede dobave pisarniiišikega materijala. — Dne 28. julija t. 1. se bo vršila pri Dravski delavnici v Ljubljani ofertna licitacija glede dobave 15 kulb. metrov bukovih desk. — Dne 3. avgusta t. 1. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu licitacija gllede dobave raznega elektrotehničnega rnateri- iala. „ , ^ Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 14. julija t. 1. ponudbe glede dobave 60.000 kg sena in 50 komadov rudarskih sekir. — Komanda pomorskega arsanala Tivat sprejema do 24. julija t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg umivalnih gob in 150 kilogramov gostega razbonita. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. OBRTNA BANK A V LJUBLJANI! 2 4 Telefon St. 2508 Račun pri poStnl hranilnici v Ljubljani St. 12.051 Telefon St. 2508 Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj- ... • • L.l___VI -__lrrtn nnlunrAfllloip vA7.nnn vlnorn nn rinorntmm nrimerno ViŠ6 Daje kredite v obrtne svrne, pospešuje ustanavljanje ourimu m muuau ljatcm - • kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više Glavni In odgovorni urednik Vladimir Pfeifer. - Za koM*»rcij »Obrt^t« Ventolka« Josip Rebek. - Tiska Narodna tiskarna. Predstavnik Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani