Obvestilo bralcem Zaradi praznikov naslednja številka Štajerskega tednika izide v petek, 18. avgusta. Uredništvo Aktualno Hajdina • Zakaj so morali v Kozji vasi porušiti del nove kolesarke O Stran 2 Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi In novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, Izplačilo v gotovini In nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so Izključeni In se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: termalrn.park@terme-ptuj.sl _________- V Štajerski s o£ Ptuj, petek, 11. avgusta 2023 Letnik LXXVI • št. 63 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR Aktualno Podravje • Na pomoč na Koroško in v Savinjsko dolino 400 gasilcev O Stran 2 Podravje Ptuj^ Zakaj Ptujske noči niso prestavili? O Stran 5 V središču Ptuj^ Matej in Kristjan: »To je apokalipsa, niti spati nisva mogla ...« O Stran 7 Kmetijstvo Podravje • Vodotoki odnesli tisoče kubičnih metrov rodovitne zemlje O Stran 9 Podravje, Slovenija • Kako ubrati učinkovite zaščitne ukrepe pred neprizanesljivim vremenom Nujni trije centri za obrambo pred točo Daje zaščita z letali učinkovita, pričajo empirične izkušnje, saj toče velikanke v severovzhodnem delu države, ki jo branijo piloti Letalskega centra Maribor, ni bilo. Izjema je leto 2008, ko je toča udarila ponoči in letenje ni bilo možno. Več na straneh 6 in 7. Dan solidarnosti Za stroški, večin pa na dopust Ptuj Drugi plaz na grajskem" ® hribu ogrozil hiše in stanovalce zdravje iz neokrnjene narave Postanite NAROČNIK in prejmite NAGRADO 2 kopalni karti s kosilom v BIOTERMAH Mala Nedelja 2 Štajerski Aktualno petek • 11. avgusta 2023 Hajdina • Obnova glavne ceste in gradnja kolesarske steze Zakaj so v Kozji vasi porušili odsek nove kolesarke Med Hajdino in Apačami je odprto veliko gradbišče. Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) v celoti prenavlja cesto, ob kateri občina Hajdina na novo gradi kolesarsko stezo. Na gradbiščih seje hudo zapletlo, saj so okrog 200 metrov na novo zgrajene kolesarske steze iztrgali oziroma porušili. Bila je sicer že končana, torej asfaltirana, na njej pa zarisana talna prometna signalizacija. Ruševine novo zgrajene kolesarske steze so izvajalci odpeljali in sedaj gradnjo začenjajo „jovo na novo", bi rekli po domače. Iztrgali so novo položeni asfalt in robnike ter odstranili viške nasutja gramoza. Gradbeni delavci sedaj režejo (nižajo) položene kanale, da bodo nivoja kolesarske steze in ceste uskladili. Prav neskladje nivojev glavne ceste, ki je sicer občinska, obnavlja pa jo država, in novozgrajene kolesarske steze je bilo tisto, ki je privedlo do težav. Odgovorni sila redkobesedni Da sta obe gradbišči, ceste in kolesarke, že 14 dni samevali, so nas s terena obvestili zadnji teden v juliju. Pri pristojnih smo takoj začeli poizvedovati, kaj se dogaja. Vprašanja smo poslali na vse naslove odgovornih: Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI), ki financira obnovo ceste, podjetju Asfalti Ptuj, ki izvaja obnovo ceste, občini Hajdina, ki financira gradnjo kolesarske steze in Cestnemu podjetju Ptuj (CPP), ki kolesarsko gradi. Večdnevni molk vseh vključenih je dajal vedeti, da se je na gradbiščih res nekaj hudo zapletlo. Prejeli smo sicer odgovor DRSI, v katerem so opisali delo, ki ga izvajajo. Iz CPP so na kratko sporočili, da zaradi pogodbenih zavez z naročniki zadeve ne morejo komentirati. Župan Stanislav Glažar je le omenil, da so med kolesarsko stezo in cesto težave z nivoji, vendar pa da investicija še ni končana. S tem je verjetno imel med drugim v mislih končni obračun, ki bo nedvomno vključeval dodatne, sploh ne nizke finančne stroške, ki bodo nastali zaradi dvojne gradnje. Stroški bodo dvojni, kdo bo nosil odgovornost? Seveda nas je zanimalo, koliko bo napaka na gradbišču dodatno . ■■ ■ S v B* ¿¿i ■ if ™ - 'V '.■ ■ ■ • Ék V; 2 , - . & • H V ■ -- .-.--r--^; C. - ■ Odsek kolesarske steze mimo Kozje vasi na Hajdini popravljajo oziroma ga gradijo že drugič, saj so že zgrajeno stezo porušili. obremenila investitorja oziroma javne finance, a tega odgovora ne na Občini Hajdina in ne na CPP nismo dobili. Na mestu je tudi vprašanje odgovornosti, zakaj je do nastale situacije prišlo. So odgovorni projektanti, naročnik ali izvajalec? Ne nazadnje smo imeli spomladi podoben primer na gradnji kolesarske steze proti Juršincem, ko je poplavna voda že nasut teren kolesarske steze potopila. Čeprav tega javno niso na veliko obelodanili, je šlo za napako pri projektiranju in ne izvajalca. Sreča v nesreči je bila, da je visoka voda pokazala, do kod seže. Ker je bila kolesarka pod vodo, se je občina Juršinci nemudoma odločila, da je treba teren dodatno dvigniti, kar so tudi naredili, preden so stezo asfaltirali. Na Hajdini je bilo očitno nekoliko drugače in so napako zaznali, ko je bila steza že zgrajena in celo zarisana. Obnova ceste kot odškodnina za dostop do gradbišča obvoznice Na DRSI so povedali, da občinsko cesto Hajdina-Apače obnavlja- Krajani zaselka Kozja vas na Hajdini se sprašujejo, zakaj na odseku desno ob glavni cesti, gledano v smeri Apač, občina ni sprojektirala širše kolesarske steze, saj je po njihovi oceni prostora dovolj. Sedaj je namreč tako, da so za kolesarsko stezo na levi strani ceste uporabili pločnik, čeprav bi lahko bila širša steza desno ob cesti, levo pa bi ostal samo pločnik za pešce. jo za odškodnino zaradi uporabe v času gradnje kidričevske obvoznice. Glede očitka, da je gradbišče julija stalo, so dejali, da so dela zaradi arheoloških raziskav potekala z manj intenzivno dinamiko. Kljub temu so še v dogovorjenem časovnem okviru, ki predvideva končanje del 1. novembra letos. Vrednost obnove ceste je dva milijona evrov. Mojca Zemljarič Foto: MZ Podravje • Na pomoč na Koroško in v Savinjsko dolino odhitelo 400 gasilcev Nobena fotografija ne more prikazati opustošenja »Marsikaj sem že videl, marsikaj doživel, vendar ko vidiš posledice poplav in neurij ter slišiš pričevanja ljudi, solze ne uidejo,« je dejal izkušeni gasilec, vodja torkove odprave 160 gasilcev s 34 vozili iz Podravja Roman Cafuta, sicer namestnik regijskega poveljnika podravske regije. Gasilci iz gasilskih zvez Slovenska Bistrica, Majšperk, Videm in Ormož so v torek v jutranjih urah krenili proti Zgornji Savinjski dolini. Ponovno združeni, enotni z eno željo - po svojih najboljših močeh pomagati sočloveku. »Tamkajšnja poveljstva so razdelila naše gasilske ekipe po različnih delih Savinjske doline, osrednje delo pa je bilo čiščenje, pranje, sesanje, iznašanje uničenega pohištva. To, kar je narava naredila na tem območju Slove- lz GZ Majšperk je sodelovalo 30 gasilcev s šestimi vozili. Foto: PGD Stoperce Gasilci so čistili kleti, črpali mulj in odstranjevali poplavljene predmete. nije ... skoraj si ne moreš predstavljati, da je to mogoče. Resnično gre za tragedijo,« je dejal Cafuta. Najobsežnejši požar v naravi je lani povezal gasilske enote iz vse Slovenije, letos uničujoče poplave. Dogodka, čeprav oba izredno obsežna, nista primerljiva, pravi izkušeni vodja gasilskih tovarišev. Požar na Krasu oz. ogenj so gasilci krotili in nazadnje ukrotili, proti moči vode je bil človek nemočen, gasilci pa so lahko zgolj odstranjevali posledice. Skupna točka obema naravnima katastrofama pa je hvaležnost ljudi in ta je, pravi Cafuta, resnična motivacija gasilcem. Iz gasilske regije Podravje 402 gasilca in 72 vozil V torek, 8. avgusta, je v Savinjski dolini pomoč nudilo 160 gasilcev s 34 vozili iz gasilskih zvez Slovenska Bistrica, Ormož, Majšperk in Videm, v sredo, 9. avgusta, pa seje v Črno na Koroškem podalo 242 gasilcev z 38 vozili iz gasilskih zvez Kidričevo, Markovci, Trnovska vas - Vitomarci, Lenart, Juršinci, Gorišnica, Ptuj, Dornava in Sveti Tomaž. Včeraj in danes (11. avgusta) gasilci iz Podravja niso bili poklicani na pomoč, s potrebami za naprej pa poveljnik Dušan Vižintin sredi tedna še ni razpolagal. Pozivu na pomoč se je odzvala tudi Laura Fišer iz PGD Majšperk -Breg: »Že prizori na televiziji in vi- Foto: Laura Fišer Foto: Laura Fišer Prebivalcem Savinjske doline so pri čiščenju pomagale tudi številne gasilke, med njimi tudi Anja Žerak iz PGD Stoperce ter Lucija Urlep in Laura Fišer iz PGD Majšperk-Breg. deoposnetki so orisovali škodo na terenu in razsežnost poplav, kljub temu pa me je prvi pogled na hiše in ulice šokiral. Vse je bilo v mulju, vse namočeno, povsod naplavine ...« Ekipa sedmih gasilcev iz PGD Majšperk - Breg je bila napotena v Gornji Grad. »V prvi hiši je živela starejša gospa, v drugi mamica z otrokom. Iz kletnih prostorov, v katerih je mulj segal do vrha škornjev, smo odnašali pohištvo, predmete, nato prali stene in črpali mulj.« Delo, ki zahteva predvsem čas, pa tudi pozornost in previdnost, saj lahko polomljeni kosi stekla in drugi predmeti v mulju hitro privedejo do poškodb. Gasilci z Brega so či- ščenje končali ob sedmih zvečer. »Nato smo pomalicali in še malce predebatirali videno in doživeto čez dan ter se strinjali, da smo hvaležni, da so bili naši domovi obvarovani takšne nesreče.« Ob enajstih zvečer so prispeli v domači gasilski dom, vsi nepoškodovani, bogatejši za življenjsko izkušnjo in občutek, da so pomagali sočloveku. »Ljudje so bili resnično prijazni, hvaležni ... Niso bili obupani, temveč veseli, da jim ob pomoči drugih uspeva reševati, kar je od njihovih domov ostalo,« je sklenila Laura Fišer. Mojca Vtič petek • 11. avgusta 2023 Aktualno Štajerski 3 Podravje • Ostri odzivi gospodarstvenikov na ponedeljkov rokohitrski praznik Za delodajalce dodatni stroški, večina ljudi pa na dopust Vladaje v začetku tedna v zvezi s pomočjo za v ujmah prizadeta območja nepremišljeno sledila predlogom, ki so se objavljali na družabnih omrežjih. Med drugim je sprejela odločitev, da bo ponedeljek, 14. avgust, dela prost dan - dan solidarnosti. Tako smo v paketu dobili štiri dni, ko ljudem ne bo treba v službo in bodo lahko kot prostovoljci sodelovali pri odpravi posledic največje naravne nesreče - ali pa si privoščili dopust... Štirje dela prosti dnevi se ob podarjenem dnevu solidarnosti nasmihajo številnim, ki se danes, v petek popoldan, že prešerno odpravljajo proti morju ali v druge počitniške destinacije. Gre za ukrep, s katerim je vlada pomagala turizmu, ne pa prizadetim v ujmi, meni nemalo ljudi. Po drugi strani je tudi fizično nemogoče, da bi vsi, pa četudi vsak po en dan, pomagali na prizadetih območjih, ker logistika tega ne prenese. Za večino Slovencev podaljšani prazniki, ne dan solidarnosti Ob razglasitvi ponedeljka za dela prosti dan so debelo pogledali delodajalci v gospodarstvu. Med podjetniki in obrtniki na Ptujskem se o tem porajajo številni dvomi, je dejal direktor regijske obrtno-podjetniške zbornice Boris Repič. „Naš predlog je, da se to ureja z izrednim dopustom ali kot predlaga GZS z dodatnim delovnim dnem in se obračunani stroški zaposlenega za ta dan namenijo za pomoč. Na najbolj prizadetih območjih živi približno četrtina delovnega prebivalstva, zato bo prostega dne deležna velika večina zaposlenih v Sloveniji, ki jih poplave niso prizadele in bodo ti delavci »Eden od praznikov bo pri nas delovni dan« Marko Zerak, direktor podjetja Meso izdelki Žerakje v sredo povedal, da imajo o predvidenem prostem dnevu le splošne informacije iz medijev: »Smo proizvodno podjetje, vezani na naše kupce in roke dostave, poleg tega imajo naši izdelki relativno kratke roke trajanja. V našem podjetju bomo v vsakem primeru morali imeti delovni dan vsaj na enega od prostih dni - ponedeljek ali torek." prosti dan izkoristili za podaljšane praznike. Torej pomoč prizadetim v poplavah ne bo dosežena, podjetja pa bodo imela dodatne stroške in izpad dohodka." V Perutnini vsi ne bodo imeli prostega dneva Kako usmerjati in načrtovati ponedeljkovo proizvodnjo, je bilo ta teden še posebej pereče vprašanje v živilsko-predelovalni industriji. V Perutnini Ptuj so povedali, da kolektivno vsi njihovi delavci v ponedeljek ne bodo ostali doma, ker to ni možno. „V živilski panogi ne moremo ustaviti določenih procesov, kot so prevzem piščancev, oskrba živih živali, vzreja jajc, dobava naročenega blaga ipd. To posledično pomeni, da celoten kolektiv ne bo imel prostega dne. Sodelavcem, ki bodo na ta dan delali, bomo izplačali dodatek. Ob tem bomo delovne procese organizirali tako, da bomo čim večjemu številu zaposlenih, ki bodo izrazili željo aktivnega sodelovanja pri odpravi posledic ujm in poplav na prizadetih območjih, to omogočili." Dela prosti dan „ah hoc" odločitev Direktor Resede Damjan Habja-nec je dejal, da je ponedeljkov dela prosti dan neznanka. „Ne razumemo, ni čisto jasno, kaj to pomeni, Raje dodatni dan dela in izkupiček za prizadete Foto: Bobo/M24 „Če ne bomo delali, tudi prihodkov ne bo. Enostavno je vladi razglasiti nov praznik. Kdo pa ga plača? Mi iz gospodarstva!" so izpostavili v podjetju CNC Murko. kako interpretirati. Podjetja ne vedo, ali naj delajo ali ne. Gre za „ad hoc" odločitev. V našem podjetju smo že prej za ponedeljek načrtovali kolektivni dopust in temu prilagodili proizvodnjo. Absolutno se strinjam, da je treba pomagati prizadetim območjem, vendar ne tako počez, da ima dela prost dan cela država. Sočustvujemo z vsemi, ki so izgubili domove, premoženje in podjetja. V krajih, ki jih je prizadela ujma, poznam podjetnike, ki so čez noč ostali brez proizvodnih obratov. Sprašujem se, ali bodo kupci čakali na njih ali bodo medtem šli k drugim dobaviteljem. Ko je naročnik enkrat izgubljen, ga zlepa več ne dobiš nazaj. Za gospodarstvo prihajajo izredno zahtevni časi, spremembe se nakazujejo že od spomladi." Prvi mož družbe Boxmark Leather Kidričevo in predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marijan Trobiš je poudaril, daje ukrep prostega dne neučinkovit in ni ciljno usmerjen. Sploh pa ne v časih, kot se pišejo gospodarstvu. Prepričanje, da bi morali še bolj poprijeti za delo in BDP zviševati, ne pa zmanjševati. „Boljša rešitev bi bila dodatni dan dela, saj bi ustvarili več in bi s tem lahko pomagali prizadetim. Treba je dvigniti produktivnost, ustvariti več in na takšen način solidarnostno sodelovati pri obnovi. Dobrodošlo bi bilo, da bi imeli dela prosti dan na prizadetih območjih, ne pa vsi! Ni pričakovati, da bi se vsi odpravili pomagat, to je utopično. Tako velika množica ljudi se niti nima kam razporediti!" ¡ílfol, ka i Iaiilit oil kaj fohko p< Damjan Habjanec, direktor podjetja Reseda: „Prepričan sem, da se lahko prostovoljci, ki gredo pomagat čistit, individualno z delodajalci dogovorijo za redni ali izredni dopust, dela prost dan." Nov praznik populistična poteza V podjetju CNC Murko so povedali, da načrtujejo kolektivni dopust, čemur so že vnaprej prilagodili delo v podjetju. „Ukrep za nenadoma določen dela prosti dan v tej hudi stiski ljudi in v pomenu medsebojne pomoči je prijazna gesta. Če pa je za to treba razglasiti nov praznik za celotno Slovenijo, je to zelo populistična poteza," je poudarila prokuristka podjetja CNC Murko Martina Murko. Tudi podjetje Mark Metal ima za ponedeljek v načrtu dan kolektiv- nega dopusta. „Želeli smo podaljšati proste dneve, proizvodnja zaradi enega dneva ne utrpi toliko, kot je pozitiven učinek prostih dni na vse nas. Na ta dan smo imeli v načrtu koristiti dopust, zdaj pa ga očitno ne bomo. Presenetilo nas je, da je bila odločitev o dnevu solidarnosti sprejeta tako hitro." V Talumu so navedli, da bodo ponedeljkovo delo organizirali kot običajno za čas praznika, je pa pomemben del sodelavcev iz proizvodnje na kolektivnem dopustu. To pomeni, da je bil obseg proizvodnje vnaprej prilagojen na manjše število ljudi na delovnem mestu. Mojca Zemljarič Foto: CG Spodnje Podravje • Gostinci v akcijo, dan solidarnosti oblikovali po svoje Pomaranča bo ponedeljkov izkupiček namenila za pomoč prizadetim Ponedeljkov dela prost dan, dan solidarnosti, ko bi naj pomagali v poplavah prizadetim krajem, je med ljudmi sprožil nemalo polemik. V prvi vrsti so se oglasili delodajalci, saj jim na hitro sprejeti vladni ukrep povzroča dodatne stroške, dejanski učinek pomoči v sklopu dneva solidarnosti je za marsikoga vprašljiv. V sredo, na dan sprejetja zakona v državnem zboru, so se gospodarstveniki že oglašali po spletu in v medijih. Nekateri so predstavili konkretne predloge, kako bodo organizirali svoje delo in pomagali prizadetim. Iz mreže gostinskih lokalov Pomaranča, ki jo vodi ptujski podjetnik Ivan Rojs, so spročili, da bodo štirje njihovi lokali v ponedeljek, 14. avgusta, poslovali in na takšen način izkazali solidarnost. „Poslovali bomo po urniku. Zaposleni bodo solidarno prispevali svoje delo (14. avgust 2023). Vse izkupičke od prodaje tega dne bomo razdelili: davek bomo poravnali državi, preostali znesek (okoli 88 %) bomo namenili štirim slovenskim občinam, ki so jih poplave najbolj prizadele. V sredo, 16. avgusta bomo izvedli nakazilo občinam in javno objavili nakazane zneske," so zapisali v Pomaranči in goste povabili, da jih obiščejo. „Spoštovani, vabimo vas, da ste tudi vi solidarni. Obiščite nas 14. avgusta, saj bomo z vašo pomočjo prispevali več." V ponedeljek bodo odprta vrata štirih Pomarančinih gostinskih lokalov, to sta restavracija Ob Dravi na Ptuju in okrepčevalnica na Špin-dljerevi pri Mercatorju ter picerija in okrepčevalnica v Murski Soboti. Za solidarnostni prispevek so se odločili tudi v gostinskem lokalu Naš bar Grajena, ki je v lasti družine Rižnar-Mlinarič. Danes, v petek, zaradi ponudbe malic pričakujejo večji obisk. „Izkupičku od vseh prodanih Illy kavic bomo prišteli napitnino, ki se ji bodo zaposleni na ta dan odpovedali. Na vidnem mestu bo postavljena skrinjica za prostovoljne prispevke. Ob koncu dneva bomo vse prispevke prešteli in v soboto zjutraj nakazali na Radio 1. Znesek in potrdilo o nakazilu objavimo v soboto," so v lokalu Naš bar Grajena zapisali na spletnem omrežju. Kar delodajalci govorijo, bodo v Pomaranči v ponedeljek udejanili. Štirje njihovi lokali bodo odprti, zaposleni bodo solidarnostno prispevali svoje delo, podjetje bo državi plačalo davke, preostali izkupiček od prodaje bodo nakazali štirim slovenskim občinam, ki jih je prizadela vodna ujma. Podobne solidarnostne akcije bo pomagal po svojih močeh in lahko stranke dobrodelno prispe-bodo verjetno izvedli številni pod- zmožnostih; v nemalo poslovalni- vajo. jetniki v različnih panogah. Vsak cah pa so že namestili skrinjice, da MZ Foto: CG 4 Štajerski Podravje petek • 11. avgusta 2023 Juršinci • Pogovor z županom ob občinskem prazniku Majhne občine zagotavljajo poseljenost na podeželju Ob prazniku občine Juršinci smo se pogovarjali z županom Robertom Horvatom, kije prepričan, daje bila delitev Slovenije na 212 občin več kot dobra poteza. „Odločitev pred 29 leti, da smo postali samostojna občina, je bila prava. Ocenjujem, da so se podeželska območja bistveno bolj razvijala, kot bi se v primeru, če bi bila del večjih skupnosti. Res pa je, da smo tudi na podeželju manjše občine zadnja leta korak za večjimi sosedami in bo država morala razmisliti o dodatnih spodbudah, če želimo ohraniti poseljeno podeželje. Sistem lokalnih skupnosti, kot smo ga zgradili, absolutno velja ohraniti, saj se je izkazal za učinkovitega, ažurnega in gospodarnega," je dejal Horvat, ki je vodenje občine prevzel lani jeseni, ko se je z županskega mesta poslovil dolgoletni in edini dosedanji juršinski župan Alojz Kaučič. Slednji je ustvaril zelo dobre in trdne temelje delovanja občine, na katerih je moč graditi pogoje za še kakovostnejše bivanje v tem delu Slovenskih goric. Kolesarska steza vse do Ptuja Ena izmed največjih pridobitev Juršincev je nedvomno kolesarska steza. Gradnjo so začeli v preteklem mandatu, za investicijo pa pridobili tudi evropska nepovratna sredstva. „Prepričan sem, da bo čas pokazal, za kako pomemben projekt gre, in da je bilo zelo prav, da smo se zanj odločili," je povedal župan ter dodal, da je med letošnjimi večjimi investicijami še obnova ceste proti Dragoviču v vrednosti 130.000 evrov. Streha na šoli in športni park Sicer pa sta dve najpomembnejši naložbi, ki bosta v prihodnje zaznamovali delo Občine Juršinci, obnova strehe na osnovni šoli in urejanje športnega parka. „S te- V avgustu v občini Juršinci praznujemo 29. občinski praznik. Občankam in občanom želim prijetno praznovanje. Zupan občine Juršinci Robert Horvat1^ £ ^L žavo puščanja strehe na OŠ Juršinci se ukvarjamo celo desetletje. Nujno je, da se odločimo o rešitvi. Računam, da bi letos končali projektiranje, naslednje leto bi šli v izvedbo. Dogovoriti se moramo, ali bomo obnavljali zgolj streho ali pa bomo hkrati zgradili tri prostore, ki jih potrebujemo za delo vrtca, šole in društev. Tudi športni park bi začeli letos projektirati, a se bo najprej treba dogovoriti z lastniki sosednjih zemljišč o odkupu ali menjavi. Če bi občini uspelo pridobiti zemljišča, bi bilo več prostora za parkiranje, pa tudi postavitev pomožnega objekta, ki bi služil skladiščenju različne opreme, med drugim režijskega obrata. Celotno investicijo bomo peljali skozi več let, saj je v enem proračunskem letu ni moč izvesti. Njeno vrednost ocenjujemo do višine milijon evrov." Vodotoke bo treba urejati Juršinski župan je še pojasnil, da so ceste tiste, ki zahtevajo redno vzdrževanje in investicije. Enako bo po njegovi oceni nujno v prihodnje z vodotoki. „Temu področju Župan Robert Horvat je poudaril, da si delovanja občine ne predstavlja brez društev. „So nepogrešljiv in neprecenljiv člen delovanja naše lokalne skupnosti." bomo namenjali posebno skrb, saj nam visoke vode povzročajo skrbi in škodo. Podnebne spremembe so dejstvo, poskrbeti bomo morali, da bo voda kontrolirano odtekala. Pri nas je tako, da voda, ki priteče s pobočij gričev, v dolini ustvarja jezera. Hkrati najeda teren in povzroča plazenje. Dolgoročno brez ukrepov ne bo šlo. Menim, da smo kot družba v preteklosti popolnoma pozabili na vzdrževanje vodotokov. V naši občini se bomo o možnih rešitvah začeli pogovarjati že letos. Ocenjujem, da se bo s primernimi rešitvami dalo marsikaj zavarovati in zaščititi." Mojca Zemljarič Foto: CG Središče ob Dravi • Nova lastnica nekdanje gostilne ne daje izjav Bodo v občini dobili butični hotel? Stavbo nekdaj slavne središke gostilne ob cesti proti Hrvaški je letos kupilo domače podjetje Fagus GIS, ki ima z njo smele načrte. Za podjetjem, ki se ukvarja s posekom in spravilom lesa, stoji Bernardica Viher Gašparec, ena bogatejših Slovenk iz Škofje Loke, kije na Ormoškem v zadnjih letih precej kupovala. Kot je pred meseci »razkrila« z objavo idejne zasnove na spletu, namerava stavbo v Središču ob Dravi obnoviti in spremeniti v butični hotel. Zanimalo nas je, kako daleč je s pripravo potrebnih dovoljenj za začetek del, zato smo jo poklicali, a je bila Viher Gašparčeva kratka; dejala je le, da ne daje izjav. Nič kaj več nismo izvedeli niti na občini. Direktorica občinske uprave Jelka Zidarič Trstenjak je povedala, da je šlo za zasebno prodajo, s katero občina nima nič, zato na to temo tudi ne more nič povedati. Spomeničarji dovolili rušenje Stare šole v Svetinjah Tudi v stari šoli Svetinje, ki jo je poleti 2019 za namene butičnega hotela prav tako kupila Bernardica Viher Gašparec, se gradbena dela še niso začela. Kot je znano, seje zataknilo pri pridobivanju soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD), saj se ta ni strinjal s predlagano rušitvijo objekta. »Konec aprila smo na rušitev objekta vendarle pristali. Obnova starega za vsako ceno namreč ni več konservatorska doktrina. Lastnici smo predlagali, da naredi okvirni finančni načrt obnove, in če je ta nerazumno visok, kar v tem primeru je, imamo mi potem zakonsko podlago, da dovolimo rušenje,« je pojasnil Srečko Štajnbaher, direktor ZVKD Maribor. »Opozorili pa smo, da bomo zaradi bližine cerkve za zemeljska dela odredili arheološki nadzor. Zdaj pričakujemo še okvirno idejno zasnovo novega objekta, da bomo lahko določili kulturnovarstvene pogoje. Želimo si vsaj približne rekonstrukcije, saj v središču naselja ne pride v poštev nič modernega. A postopek je trenutno ustavljen, saj nam investitorica doslej ni še ničesar poslala.« Pojasnilo V članku z naslovom Distributer bi poceni odkupoval in drago prodajal, ki je bil objavljen v Štajerskem tedniku v torek, 8. avgusta, smo nehote izpustili dejstvo, da so v investicijo sončne elektrarne bile vključene tudi občine Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi kot koncedenti. KP Ormož, direktorica Pavla Majcen Veselili nove pridobitve Z nekaj več informacijami nam je slednjič prijazno postregla Dragica Florjanič, predsednica središkega turističnega društva in tamkajšnja turistična vodnica. »Gospa Viher Gašparec je na našem koncu lastnica več nepremičnin; naj jih omenim samo nekaj: Svetinje, Hum, razgledni stolp Klumpa, zdaj je na seznamu še omenjena središka stavba. Gre za hišo, ki stoji ob cesti proti meji s Hrvaško. V njej je bila nekoč za tiste čase prav mondena gostilna, v kateri so se srečevali pomembneži iz Varaždina, Čakovca, Ptuja, Maribora ... Središče je bilo takrat res pravo središče; neke vrste stičišče različnih krajev. Veseli smo bili, da je k nam prišel nekdo z denarjem in dobro idejo, nekdo, ki bo stavbo obnovil in tako pomagal pri dvigu naše turistične ponudbe. Veliko smo si obetali od tega, a za zdaj ni videti, da bi se kaj tudi dejansko premikalo. Nekajkrat sva bili z gospo na vezi, potem pa je vse zamrlo. Pred kakšnim mesecem sem jo Foto: Doming Tako naj bi bila videti prenovljena stavba stare središke gostilne, ki jo namerava znana slovenska podjetnica spremeniti v butični hotel. še videla na objektu s statikom, od takrat pa nič več.« Iz idejne prezentacije novega središkega butičnega hotela, ki so jo za naročnico pripravili v mariborskem arhitekturnem biroju Doming, je razvidno, kako naj bi bil videti. Stavbo naj bi obnovili v historičnem slogu z nekaj sodobnimi arhitekturnimi dodatki, poleg izbrano opremljene notranjosti pa naj bi pomembno vlogo odigrala okolica hotela z vrtno restavracijo, bazenom, prostorom za piknike in odbojko, otroškimi igrali in velikim parkiriščem, tudi tistim za avtodo-me. SD petek • 4. avgusta 2023 Podravje Štajerski 5 ,1L . lirt. m, ml h .4 i í t Ptuj • Pobuda za spremembo termina ni bila sprejeta Zakaj Ptujske noči niso prestavili? Čeprav so imeli nekateri gostinci minuli konec tedna zaradi Ptujske noči podaljšan delovni čas, je dejstvo, da niti približno ni bila podobna nekdanjemu dogajanju. Izbrani izvajalci koncertnega dela so sicer zaradi slabega vremena predlagali prestavitev načrtovanih dogodkov na drugi termin, a se na ptujski občini in v Zavodu za turizem Ptuj s tem niso strinjali. »Ptujske noči nikoli nismo prestavljali. Prireditev je del praznovanja občinskega praznika prvi konec tedna avgusta. Glede na letošnje neugodne in hitro spreminjajoče se vremenske razmere nimamo realnega vpogleda v vremenske napovedi. Poleg tega je ptujsko poletno dogajanje zelo bogato, vsak organizator ima svoj termin. Če bomo vsi prestavljali dogodke, se bo zrušil celoten koncept poletnega dogajanja, ko noben organizator več ne bo spoštoval terminov, določenih v začetku leta. Ne nazadnje se mar-tinovanje in silvestrovanje tudi ne prestavljata. V soboto je brezplačen dogodek Up-fest, ki bo potekal na Panorami,« je odločitev, da ne ugodijo prošnji organizatorjev za spremembo termina, argumentirala Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj. Ob tem dodaja, da je celostno načrtovanje prireditve logistično zahtevno, saj je v dogajanje vključenih več prizorišč, dogodkov, pridobivanje dovoljenj ... »S prestavljanjem bi nastali še dodatni stroški, saj je nekatere storitve treba plačati vnaprej. Do sedaj nas je organizacija Ptujske noči stala dobrih 3.000 evrov.« Če bi dogodek prestavljali, bi to Zavod oz. občino stalo okrog 20.000 avrov, za kar ne bi imeli kritja. Kot še pravi direktorica, naj bi se pozanimali tudi pri ponudnikih, ki so nameravali v času dogodka ponujati hrano in pijačo. Ti naj bi imeli pomisleke okoli prestavitve zaradi zasedenih terminov za prihodnje tedne, zato bi bila izvedba v vsakem primeru okrnjena. Na Zavodu za turizem in na občini poudarjajo, da niso prepovedali organizacije koncertov, da pa bi bili ti izvedeni izključno v domeni zasebnikov. To pomeni v celoti na stroške organizatorjev. In v tem primeru ne pod imenom Ptujska noč . Trol: »Stvar je enostavna: ni bilo volje!« Kot edini prijavljen na javnem razpisu za organizacijo dogodkov v sklopu Ptujske noči je bil izbran Milan Trol s svojim podjetjem. K sodelovanju je nato povabil še podjetje Kreativno mesto Fest.si. »Že lani smo skupaj pripravljali Ptujsko noč. Združili smo moči in želeli ponuditi najboljši možen program. Videli smo, da bo vreme slabo, seveda pa nihče ni pričakoval take katastrofe, kot je zadela Slovenijo. Skupaj z več gostinci v mestu smo prišli na idejo, da bi prestavili Ptujsko noč za en teden. V ponedeljek prejšnji teden smo podali pobudo, a so jo tako na Zavodu za turizem kot na občini zavrnili. Božiča in velike noči se res ne da prestaviti, mestne noči pa so se marsikje prestavile že večkrat,« pravi Milan Trol. Ob tem dodaja, da razlogi za odpoved, kot sta jih predstavila občina in Zavod, ne zdržijo: »Sklicujejo se na logistiko, papirologi-jo, finance, pa nič od tega ne pije vode. Dokumentacijo sem itak moral urediti sam, tudi dovoljenje na UE ipd. Preveril sem in preprek, da bi prestavili termin, ni bilo. Enostavno: volje ni bilo. Tudi če je ta konec tedna drug dogodek, odlično. Bil bi popoldan, zvečer pa Ptujska noč. Ljudje bi bili v mestu.« Kar zadeva stroške, pravi, da Foto: Ofi Direktorica Zavoda za turizem Tanja Srečkouič Bolšec je naštela kup argumentov, zakaj so zavrnili pobudi za prestavitev izvedbe dogodkov Ptujske noči na termin teden dni kasneje. Med drugim naj bi to porušilo seznam prihodnjih dogodkov in preseglo planirane stroške. Foto: ČG Milan Trol kot organizator je razočaran, ker sta MO Ptuj Zavod za turizem zavrnila predlog o prestavitvi Ptujske noči. Negira tudi argumente, da naj bi to povišalo stroške Zavoda za turizem oziroma Občine. bi za reklamo in drugo v primeru spremembe termina poskrbeli sami. Dogovor je bil, da del varnostnikov krijejo na občini, del izbrani izvajalec. Občinski strošek bi bila še medicinska pomoč, a Trol pravi: »Vsi vemo, da organizacija dogodkov pomeni riziko. Tudi mi bi - če sploh ne upoštevamo plačila delavcem - morali zapraviti vsaj 20.000 evrov, da bi ta dvodnevni dogodek izvedli. Ker ni vstopnine, je to treba pokriti s prodajo pijače. Del izkupička smo planirali nameniti za pomoč prizadetim v ujmi, zdaj žal pač tega ne bo.« V tem, da bi se dogodek prestavil, Trol ni videl težav. Odziv pristojnih ga je presenetil. Izvajalec sicer občini za to, da sploh lahko izvede koncertni program v sklopu Ptujske noči, plača nekaj več kot 500 evrov. Trol ne skriva razočaranja in pravi, da zadnja leta koncept Ptujske noči bledi: »Nekoč je bilo pet odrov, zdaj ne bo niti enega samega. Z malo volje bi lahko bilo vse drugače.« Glede na vremenske razmere bo očitno v prihodnje treba razmisliti tudi o spremembi pogojev razpisa za organizacijo tega dogodka, ki bi predvideli fleksibilnost terminov. Tudi alternativna možnost pokritega prizorišča, kar bi omogočalo vsaj delno izvedbo programa v primeru dežja, bi bila smiselna. Dženana Kmetec Foto: ČG Golobovi beli športni copati in Janševi čisti gojzarji Naravna nesreča, ki je prizadela Slovenijo, je na površje naplavila nemalo pomembnih vprašanj, zlasti o poplavni varnosti, čiščenju rečnih strug in potokov ter nasploh spremenjenih vremenskih razmerah. Ko po Slovencih udari nesreča, se politične strasti med levimi in desnimi z neokusnimi javno izraženimi komentarji za odtenek umirijo, a ne za dolgo. Kakor hitro sta se na mestu nesreče pojavila predsednik vlade Golob in vodja opozicije Janša, so družabna omrežja pregorevala pod težo neokusnih objav in komentarjev z ene in druge strani. Tokrat z so se uporabniki omrežja dajali zaradi obutve, povsem banalne V in nepomembne zadeve. Golobova napaka je bila barva čevljev Z - bela, Janševa pa čisti čevlji - kot da bi se v središču nesreče 2 samo fotografiral in nič delal. Delitve objav, goreče razprave in 5 žaljivi komentarji se niso polegli kakšne tri, štiri dni. A dejansko je popolnoma vseeno, kako sta bila obuta, saj se je treba ukvar- jati s povsem drugimi, tehtnejšimi vprašanji. Predvsem, kako pomagati okoljem, ki so ponekod uničena do nerazpoznavnosti, kako zgraditi ceste, mostove, popraviti železnico, postaviti podjetja nazaj na noge in zagotoviti ljudem domove. Mar privrženci ene ali druge politične opcije niso sposobni prestopiti praga ne-okusnosti, ko frčijo zbadljivke zaradi tako banalnih vprašanj?! O nujnosti obvoza okoli političnih delitev je na proslavi ptujske mestne občine pred tednom dni razmišljala tudi županja Nuška Gajšek. Dokaj neposredno se je izrazila s prispodobo o žigosanju živine: „Ko bomo zmožni še bolj odločno reči NE političnemu prerivanju in cenenemu politikantstvu, ki nas še vedno delita med sabo na prave in neprave; ko bomo zmožni presegati delitve in bomo končno vrgli štampiljke, s katerimi žigosamo ljudi kot živino, v smeti - takrat bomo to mesto še trdneje gradili za prihodnje generacije." Z žigosanjem je približno podobno povsod, od majhnih vasi do večjih mest. Zakaj prerivanje, ceneno politikantstvo, etike-tiranje? Dvomilijonski narod smo, z ogromno pridnimi rokami in bistrimi glavami. Zakaj smo državljani ujetniki nekih višjih političnih in drugih sil, ki se po eni strani gredo teatra in igrajo v predstavah za javnost, po drugi strani pa za zastorom sedijo za eno mizo in se dogovorijo o vseh poslih, ki sijih razdelijo, pa se javnosti o njih niti najmanj na sanja? Kosti za glodanje, s katero se publika ukvarja, ko se v zakulisju dogajajo velike igre, pa tako ali tako nikoli ne zmanjka. Zadnja v javnost vržena kost so bili Golobovi in Janševi čevlji. Se še spomnite Urškinih živo rdečih salonarjev, s katerimi je prišla prvi dan v svojo novo službo v državni zbor? Se je o tovrstnih banalnostih smotrno prerekati?! Spremenimo vzorce, pogovarjajmo se o junakih, dobrih in sposobnih ljudeh, kot je prevaljski podjetnik, ki je v enem dnevu postavil most. Podrezajmo politike, uradnike in stroko, da je treba ukrepati hitro in racionalno, spodbujajmo spoštljivi nivo komunikacije in se ne ukvarjajmo z balastom, ki ga ponujajo družabna omrežja. Mojca Zemliarič KUPON Ime in priimek: Ptuj 2023 Naslnvr Darilo naročnikom Štajerskega tednika BREZPLAČNO NA FESTIVAL NZG 2023 Naročniki Štajerskega tednika, ki boste izpolnili priložen kuponček, boste prejeli po dve brezplačni vstopnici za letošnji Festival narodnozabavne glasbe, kibol. septembra ob 19.30 uri na Ptuju. Izpolnjen kuponček lahko prinesete osebno v tajništvo ali pošljete na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj, ali ga posredujete na e-naslov: nabiralnik@radio-tednik.si Vstopnice vas bodo čakale v tajništvu na Osojnikovi 3 (pritličje) od ponedeljka, 31. julija, do petka, 1. septembra 2023, vsak delovnik med 7.00 in 15.00. Število brezplačnih kart ie omejeno, zato pohitite! 6 Štajerski V središču petek • 11. avgusta 2023 Podravje, Slovenija • Z Darkom Kraljem iz Letalskega centra Maribor o pozitivnih vidikih obrambe pred točo z letali Kako ubrati učinkovite zaščitne ukrepe pred neprizanesljivim Tako hudo kot letos vreme po Sloveniji še ni tolklo; da se spreminja, ni moč več zanikati. Pojavljajo se orkanski vetrovi, celo tornadi, z neba pada toča velikosti tenis žogic ali večja, vodotoki ob nalivih in neurjih pobesnijo. Posledice divjanja narave so iz leta v leto hujše, bitke vedno zahtevnejše. Brez preventivnega ukrepanja in izvajanja zaščitnih posegov v prihodnje ne bo šlo. Za vodotoke so to čiščenje strug, gradnja nasipov in razlivnih polj, za točo pa letalska zaščita s posipavanjem oblakov. Daje zaščita z letali učinkovita, pričajo empirične izkušnje, saj toče velikanke v severovzhodnem delu države, ki jo branijo piloti Letalskega centra (LC) Maribor, ni bilo. Izjema je leto 2008, ko je toča udarila ponoči in letenje ni bilo možno. Vodja protitočne obrambe v Letalskem centru Maribor Darko Kralj je prepričan o učinkovitosti zaščite. Predlaga, da bi v Sloveniji vzpostavili tri centre za obrambo pred točo in tako državo celovito branili pred nevarnostjo ledenih granat. Poudarja sicer, da je najučinkovitejša zaščita pred točo kombinacija treh ukrepov: obrambe z letali, nameščanja zaščitnih mrež na trajnih nasadih in zavaro- Mariborski letalski center obrambo pred točo izvaja že več kot 40 let. Zadnja leta država in lokalne skupnosti protitočno zaščito financirajo na osnovi razpisa. Letošnji proračun znaša 350.000 evrov, od tega 230 tisočakov prispevajo občine in 120.000 evrov država. Z letali branijo območje Podravja in Pomurja oz. 71 občin, tri izmed njih v sklad za obrambo ne prispevajo. Morda korak bližje sistemskemu r* t • • i ut« financiranju in koncesiji? Čeprav empirične izkušnje kažejo, da zaščita deluje, pa država sistemsko tega ne uredi - da bi npr. izbrala koncesionarja in z njim sklenila dolgoročno pogodbo. Po Kraljevih besedah se premika v pozitivno smer, saj je kmetijsko ministrstvo na enem od posvetov priznalo, da imamo zakon iz leta 1974, ki sistemsko rešitev predvideva. Ker zakona niso ukinili, še vedno velja. „Na ministrstvu je torej nekdo 30 let lagal, da tega nimamo. V letalstvu je težko delati na osnovi enoletnih pogodb, kot je to urejeno sedaj. Reagensi se naročajo in Letalski center Maribor obrambo pred točo izvaja s skoraj 40 let starim letalom še vedno v dobri kondiciji. Sezona obrambe pred točo traja od začetka maja do začeli izvajati junija. Javna sredstva omogočajo 23 ur letenja. Do konca julija je „Obramba pred točo se izplača, četudi bi na leto zanjo namenili nekaj milijonov evrov. Še vedno je to manj kot škoda, ki jo lahko naredi en sam oblak," je prepričan Darko Kralj iz Letalskega centra Maribor. plačajo za leto dni vnaprej, letala in opremo je treba imeti pripravljeno, zagotavljati usposobljeni kader, vse to zahteva denar, nič ni zastonj. Verjetno vam je znano, kakšne so cene vzdrževanja letal in investicij v letalstvu. Samo vijak je tisočkrat dražji od običajnega v trgovini. Usposabljanje pilotov, opremljanje letal, pridobivanje certifikatov - to so postopki, ki jih ni moč izvesti z danes na jutri, to je proces, ki traja do tri leta. Zato menim, da bi morali imeti pogodbe za najmanj pet ali deset let, da bi lahko izvajali redno vzdrževanje in investicije ter kontinuirano izobraževali kader." Obrambni centri v Podravju, na Dolenjskem in Primorskem Na mednarodnem sejmu Agra v Gornji Radgoni so lani na temo obrambe pred točo izvedli posvet. Sklep razprave je bil, da bi v Sloveniji vzpostavili tri centre obrambe pred točo, zlasti na kmetijsko intenzivnih območjih in območjih gostejše poselitve. Locirani bi bili v Podravju, na Dolenjskem in Primorskem, pokrivali bi dve tretjini območja države. Mariborski center, kjer so dejansko pionirji oziroma danes že seniorji izvajanja protitočne obrambe, lahko za zagon ponudi znanje in izkušnje, tako imenovani „know how". Darko Kralj meni, da bi k sistemskemu urejanju protitočne obrambe morala pristopiti še druga ministrstva, ne samo kmetijsko. „Potreben je celovit pristop. Morda bi lahko bili pod streho istega resorja, kot letala za gašenje. Zakon imamo, treba ga je smiselno preoblikovati, kar je lažje kot sprejemanje novega. Ocenjujem, da bi naslednje leto že lahko začeli postavljati temelje sistema. Treba je usposobiti posadke, nabaviti letala in opremo, opremiti letališča. Osrednji center bi lahko bil v Mariboru, saj smo vendarle začetniki in v Sloveniji edini izvajalci letalske obrambe pred točo. Razprava na to temo bo tudi v državnem svetu. Menim, da bi do treh centrov lahko prišli v petih le- tih. Računamo, da bodo priložnost v oblikovanju sistema zaznali tudi gospodarstveniki in nasploh državljani, saj toča ne povzroča škode zgolj v kmetijstvu in naravi, ampak tudi na nepremičninah, vozilih in drugem premoženju." Vreme se je v zadnjem desetletju spremenilo Kralj se strinja, da se je vreme v minulem desetletju enormno spremenilo. „V mesecih, ko zagotavljamo obrambo pred točo, ga spremljamo od jutra do večera. Vremenski pojavi so silovitejši, še posebej v zadnjih treh letih. Ne vemo, ali je to zaradi globalnega segrevanja, nedvomno pa je, da so se frontal-ne poti čez Slovenijo spremenile. Zelo so se spremenili letni časi, na eni strani imamo sušo, na drugi povodnji, vmes še druge meteorološke pojave, kot so toča, žled in drugo. Tega nekoč ni bilo, vendar se bomo morali s tem sprijazniti in narediti vse, da naravne ujme in njihove posledice omilimo. Bitko proti naravi lahko dobimo, vojno težko. Izkušnje preteklega desetletja kažejo na to, da je obramba pred točo smiselna, vsaj v državah podalpskih logov, kjer so med prehodi front težave z vertikalnimi gibanji zraka, in med poletnimi segrevanji. Zbrane imamo podatke o naših posredovanjih za preteklih 20 let: posneto radarsko sliko, sled letala, kjer smo posredovali, porabljeno količino reagensa, trajanje posredovanja. Če te podatke statistično obdelamo, vidimo, da smo več kot uspešni. 100-odstotne uspešnosti ni. Mi delamo na tem, da zrna toče zmanjšamo ali jih spremenimo v močan dež. V enem od letošnjih posredovanj v zgornjih Slovenskih goricah toče nismo mogli v celoti razbiti zaradi vetra, ki je pihal 150 km/h, toča je letela horizontalno, kar je blizu hitrosti Foto: Petra Mršnik »Tornadi so dejstvo, imamo dokaze« „Tornadi v Evropi niso novi vremenski pojavi, v Nemčiji se pojavljajo že 15 let, očitno smo sedaj na vrsti tudi mi. Uradno zabeležen tornado 1. avgusta zvečer v Ilirski Bistrici ni bil edini v letošnjem poletju in verjetno tudi ne zadnji. Na radarskih in satelitskih slikah, ki redno spremljamo, smo že večkrat opazili vrtince, ki so za frontalno vremensko sliko neobičajni," je povedal Darko Kralj in dodal, da Nemci nameščajo mrežo z več kot sto radarji za preventivno opozarjanje prebivalcev o nevarnosti tornadov, da se lahko ljudje nanje pripravijo in umaknejo na varno. „Pri nas v Sloveniji tega sistema nimamo oz. ga z dvema radarjema niti ni moč izvajati. Za to bi morali imeti mrežo, kot jo imajo sistemi obramb pred točo po Evropi. Pri nas je tako, da se poslužujemo tujih, nam dostopnih podatkov z radarjev in izračunov, ki so na žalost vseeno boljši od tega, kar nam je sposobna omogočiti državna meteorološka služba." Če oblak pravočasno obdelajo, toča razpade na dežne kapljice ali manjša zrna, ki niso tako uničujoča kot toča velikosti petek • 11. avgusta 2023 V središču Štajerski 7 vremenom Cessna, ki so ga vmes dvakrat generalno obnovili in je po besedah Darka Kralja konca septembra, letos so jo zaradi zapletov pri razpisu in podpisu pogodbe bilo 13 posredovanj (eno junija, 12 julija) in 15 ur letenja. Nujno podaljšanje delovnega časa mariborskega letališča Letalski center Maribor ima za obrambo pred točo na razpolago deset posadk, v katere so vključeni kapitan letala, kopilot in radarist, ki je na tleh. „Pri nas to delamo neprofesionalno. Če bi prešli na profesionalno raven, bi na vsakem od centrov morali zaposliti vsaj dva profesionalna pilota, pod določenimi pogoji bi vključili še pilote drugih državnih služb in športne pilote. Po moji oceni bi bili redni letni stroški obrambe pred točo 1,5 milijona evrov po centru, to je brez investicij v letala, opremo in šolanje pilotov," je dejal Kralj, ki meni, da bi pri obrambi pred točo v večji meri morali izkoristiti državno letališče Jožeta Pučnika Maribor. „Če bi podaljšali delovni čas letališča, bi lahko obrambo pred točo izvajali še v večernih urah, ko je svetlo, kar danes ni mogoče, ker je delovni čas letališča do 19. ure." izstrelka iz puške. Stene, nasadi, vinogradi so bili dobesedno pre-rešetani zaradi kombinacije toče in izjemno močnega vetra." oreha, jajca ali žogice. Z raziskovalci vremena sodelujejo mednarodno Sogovornik je v stiku z znanstveniki s področja meteorologije po vsej Evropi in tudi širše v svetu. „Omogočajo nam neprecenljiv vir podatkov, literature, predavanj. Pri obrambi pred točo in usposabljanju pilotov uporab-Ijamo izsledke njihovega dela, ki so nam brezplačno dostopni. Raziskujejo nove tehnologije in tehnike, seveda jim je v interesu, da se njihova dognanja empirično preizkušajo in statistično spremljajo. V Evropi je več kot 30 centrov, ki se ukvarjajo s tako imenovano modifikacijo vremena, med drugim obrambo pred točo, z vsemi kontaktiramo. V Nemčiji in Švici skupaj delujejo tri skupine raziskovalcev vremena. Eni delajo na tornadih, drugi na kemikalijah za modifikacijo (spreminjanje) vremena in tretji na programih za napovedovanje vremena. Vsi skupaj se združujejo v evropsko meteorološko asociacijo, ki poskuša narediti pregled vremenskih dogodkov za celotno Evropo. S to skupino tudi mi sodelujemo." Mojca Zemljarič * - ' 11 ""k Foto: osebni arhiv Slovenija • Grozljive posledice poplav in plazov, pomagajo tudi Ptujčani Matej in Kristijan: »To je apokalipsa, niti spati nisva mogla ...« Razsežnosti grozljivih podob, ki jih je za seboj pustila podivjana voda, so katastrofalne. Pomoč najbolj prizadetim krajem je potrebna v vseh možnih oblikah. »Trenutno pa po naših izkušnjah ljudje najbolj potrebujejo pridne roke, ki jim bodo pomagale čistiti tisto, kar je bilo uničeno v poplavah. Prav pridejo tudi čistila, lopate, agregati, črpalke ter ustekleničena voda,« pravita Matej Kirbiš in Kristijan Masten, ki sta se odločila pomagati, zavihala rokave, poiskala dodatne prostovoljce in svoj prosti čas namenila temu, da po svojih zmožnostih pomagata pomoči potrebnim. Skupina prijateljev s Ptuja pod vodstvom Kristijana in Mateja je takoj po katastrofalnih poplavah, ki so Slovenijo prizadele prejšnji teden, organizirala delovno akcijo. Odločili so se, da fizično pomagajo pri odpravljanju posledic poplav in k temu pozvali tudi prostovoljce. Na družbenih omrežjih so objavili, da ponujajo pomoč, vsul se je plaz prošenj in stekla je akcija. V ponedeljek sta se takoj odpravila k družini, ki jih je zaprosila za pomoč pri čiščenju hiše v Braslovčah: »Dobili smo veliko sporočil, a v nekatere kraje, na primer na Koroškem, enostavno še ne moremo, ker niso dostopni. Situacija je katastrofalna. Ko to vidiš, šele takrat doja-meš razsežnosti. V živo je še veliko huje, kot si marsikdo predstavlja. Po prvem dnevu dela nobeden od naju sploh ni mogel spati, kljub utrujenosti. Enostavno te taki prizori pretresejo.« Ulico je voda praktično zradirala Takoj ob prihodu v občino Bra-slovče, kjer sta s svojo ekipo delala ta teden, sta se zavedela resnosti situacije. Kupi uničenega pohištva, dobesedno porušena vas, ki jo je voda praktično odnesla, poplavljene in uničene hiše, ki so preizkusile moč narave, polne mulja, kanalizacije, smradu, ceste, ki jih več ni ... »Ob prihodu v Braslovče, kjer smo bili vnaprej dogovorjeni, da pridemo pomagat, so nas pričakali gasilci in nas usmerili na naslov, ki smo ga iskali. V tej ulici je bilo grozljivo. Lepše je najverjetneje na smetišču, kot je bilo tu. Ulico je praktično odneslo, ceste ni videti, mulj je povsod. Nepredstavljivo,« pravi Matej Kirbiš, ki ima za seboj že več humanitarnih akcij. Številni so ostali brez vsega, praktično na ulici. K sreči se je spet pokazala solidarnost Slovencev, ki so bili pripravljeni pomagati. Posledice so katastrofalne. »Mnogi imajo kredite še 20, 30 let, hiš pa nimajo več. Vse smrdi, voda se je zažrla globoko v tla in stene, uničila, kar je lahko, mulj smrdi, kanalizacija teče po hišah, cestah, Pogled iz avtomobila ob prihodu v Braslovče ... vse je uničeno,« opisuje Kristijan Masten. Tudi najbolj izkušeni gasilci so pretreseni, česa takega niso doživeli nikoli. Na terenu jih je ogromno, a zmanjkuje opreme, da bi lahko počrpali vso vodo, zato jim fizična pomoč pri čiščenju pride še kako prav. Za dober namen ■ • • • v dajejo svoj cas Čeprav sta se Matej in Kristijan zavedala, da ju nikakor ne čaka lahko delo, sta bila nad videnim šokirana. Prvi dan se je v Braslovče z njima odpravila tudi Sabina Selinšek iz ptujskega gledališča. Matej je za to, da je šel pomagat, porabil svoj letni dopust, Kristijan se je odpovedal spancu, ki bi ga po prihodu iz službe v mariborskih zaporih, kjer dela kot pravosodni policist, še kako potreboval: »Vedeli smo, da vsak par rok lahko pomaga, to nas je držalo pokonci.« V tem tednu so se jima pridružili še številni drugi, ki so se odzvali njunemu pozivu, naj se pridružijo in pomagajo prizadetim krajem. Sama ocenjujeta, da je prav fizična pomoč trenutno najbolj potrebna. Ljudje namreč trenutno nimajo kje skladiščiti oblačil, večjih količin hrane in podobno. Potrebujejo pa pitno vodo, zato sta odnesla kar nekaj zabojev ustekleničene vode Foto: osebni arhiv Matej Kirbiš (levo) je zavihal rokave in se odločil pomagati. Foto: osebni arhiv Kristijan Masten: »To so prizori apokalipse.« in jo razdelila po vasi. Voda iz pipe je namreč kontaminirana. Prav zaradi tega je ena izmed prostovoljk imela resne prebavne težave. Več nas je, prej bo konec te agonije »Ko smo čistili mulj iz hiše, so gasilci lahko delali na sosednji hiši. Več kot nas je, prej bomo končali. Dela je ogromno. Po mojem vsaj za nekaj mesecev,« ocenjuje Matej. Njun poziv je naletel na dober odziv, samo v torek sta že organizirala tri delovne ekipe, ki so se odpravile v Braslovče. Poziv je še vedno aktualen; vse, ki so se pripravljeni pridružiti, vabita, da ju kon-taktirajo preko Facebooka. Volje jim ne zmanjka, v prihodnje načrtujeta pomoč prebivalcem Koroške, ko bodo poti dovolj urejene, da bodo lahko prispeli tja. »V tem trenutku je izjemno pomembno, da Slovenci stopimo skupaj in pomagamo. Midva sva se odpovedala svojemu prostemu času, dopustu, spanju, da sva se prepričala, kako nujno potrebujejo pomoč. Marsikdo lahko stori podobno in se pridruži. Nikoli ne veš, kdaj boš ti potreboval pomoč,« pravita organizatorja te akcije. Vsaka hiša ima svojo zgodbo V hiši, kjer sta delala prve dni, je bilo absolutno vse v prvem nadstropju zanič. Voda je uničila pohištvo, tla, stene, opremo ... 11-letni sin je doživel velik šok; ker tega ni mogel gledati, so ga poslali k babici in dedku. Mnoga vprašanja ostajajo odprta, tudi kako se bodo šolali, ko se bo začelo novo šolsko leto. Kje bodo v prihodnje sploh živeli. Vsaka hiša, družina ima svojo zgodbo. Po oceni naših sogovornikov je v Braslovčah uničenih vsaj sto hiš. Večino je poplavilo, iz nekaterih je odneslo strehe, lope je prestavljalo z enega dvorišča na drugo. V sekundi so ostali brez vsega. Finančne pomoči Matej in Kristijan ne zbirata, odločila sta se pomagati le fizično. Edino, kar sta delila doslej, so plastenke vode. Vse, ki imajo željo pomagati, pozivajo, naj to storijo, priložnosti bo še veliko. Potrebujejo lopate, samokol-nice, gumijaste škornje, agregate, potopne črpalke: »Dejansko res lahko rečeva le to, da zelo prav pride vsak par rok, tudi če samo za en dan ali nekaj ur.« Dženana Kmetec Foto: MZ Foto: MZ 8 Štajerski Podravje petek • 11. avgusta 2023 Ptuj • Naslednji konec tedna 16. Rimske igre Tudi to poletje v mestu Rimljani Poletje na Ptuju že tradicionalno gosti mnoge festivale, ki skrbijo za raznolikost in pestrost dogodkov v mestu. Med njimi so tudi Rimske igre, ki bodo naslednji konec tedna 16. zapovrstjo. Predsednik društva Poetouio LX1X Andrej Klasinc, županja M.0 Ptuj Nuška Gajšek in direktorica Zavoda za turizem Ptuj Tanja Srečkouič Bolšec Od 17. do 20. avgusta se bo Ptuj ponovno prelevil v rimski Poetovio, ulice in trge bodo zasedli gladiatorji, legionarji, senatorji, vestalke in drugi Rimljani. Organizatorji pričakujejo več kot 800 udeležencev iz sedmih držav, Slovenije, Italije, Avstrije, Madžarske, Srbije, Hrvaške in Nemčije. Vse sodelujoče povezuje dejstvo, da predstavljajo življenje izpred 2000 let. Organizator Rimskih iger je društvo Poetovio LXIX. »Gre za sodelovanje na mednarodnem nivoju, seveda pa je izjemno pomembno tudi naše mikro okolje. Na Rimskih igrah sodeluje 30 društev, mi smo le povezovalec, to so naši dolgoletni in profesionalni partnerji. So tudi temelj ptujskega Kurentovanja. Rimske igre dejansko ustvarjamo vsi skupaj, v nenehnem povezovanju. Pomemben partner je tudi Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož,« izpostavlja Andrej Klasinc, predsednik društva Poetovio LXIX. Sodelujejo tudi z vrtci, osnovnimi šolami, ZRS Bistra Ptuj ... Sedmo leto zapored osrednje prizorišče dogajanja ostaja Rimski kamp Poetovio, kjer je glavni prireditveni prostor. Vrhunec dogajanja bo sobotna povorka, ko se bodo Rimljani od 11. do 14. ure predstavljali na ptujskih ulicah, nato pa prestavili v kamp v Štu-kih. Otvoritvena slovesnost bo v četrtek, v petek bodo na sporedu otroške delavnice in večerni program. Sobota je rezervirana za povorko, nedelja pa namenjena družinam in otroškim delavnicam. »Društvo Poetovio LXIX bo z Rimskimi igrami in drugimi dogodki predstavljalo bogato zgodovino mesta in s tem razvijalo mednarodno prepoznaven spektakel, ki se bo v prihodnjih letih s pomočjo mreže povezanih mest še obogatil. Na osnovi dosedanjih izkušenj in znanj bomo Rimski kamp Poetovio razvijali v smeri inovativne zgodbe na evropskem nivoju. To je naš največji projekt, ki ga želimo fazno dograjevati in ponujati obiskovalcem predstavitev replik spomenikov, peči za ke- ramiko, obrti, kmetijstva in življenja v Poetovii. Cilj društva je tudi ustanoviti zvezo mest rimskega imperija,« načrte predstavlja Kla-sinc. Županja Nuška Gajšek Rimske igre prepoznava kot pomemben del festivalskega dogajanja v mestu. Občane je pozvala, naj se pridružijo in sooblikujejo ta dogodek: »Ptuj je zgodovinsko mesto, moramo biti ponosni na svojo zgodovino. To je lep prikaz tega dela preteklosti. Iz tega se lahko marsikaj naučimo, predvsem poguma in zmagovitih načel, da gremo skupaj naprej.« Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, meni, da je zelo pomembno, da razumemo življenje Rimljanov, tudi za razvoj mesta: »O tem obdobju tudi v turistični ponudbi govorimo veliko. Veliko turistov povprašuje po Rimskih igrah. S takimi zgodbami lažje zadovoljimo turiste ter rimsko življenje približamo domačinom.« Dženana Kmetec Hajdina • Poslovno-stanovanjski center Na objektu bo nova fasada Na poslovno-stanovanjskem centru (PSC) na Hajdini nameščajo novo fasado. Dodatno jo bodo izolirali, urejajo balkone, temeljito pregledujejo tudi streho ter odpravljajo morebitne najdene napake. I Letos na objektu na novo urejajo fasado, pri čemer ne gre samo za osvežitev barve, ampak tudi izolacijo objekta. „Objekt bomo v celoti dodatno izolirali v skladu s smernicami požarne varnosti. Tako bomo preprečili zatekanje za fasado, kar se je v preteklosti dogajalo po močnem dežju. Predvideni strošek investicije je 182.000 evrov, izvajalec je podjetje ATD Termog-rad iz Kungote pri Ptuju. Izvajalca so etažni lastniki izbrali s 100-od-stotno večino," je povedal Aleš Belšak iz Podjetja za stanovanjske storitve (PSS), ki objekt upravlja. Dodal je, da so glede na relativno visoke stroške investicije etažnim lastnikom omogočili obročno odplačevanje oziroma kreditiranje, vezano na rezervni sklad. Prav tako je PSS kot upravnik za vse etažne lastnike pridobil nepovratna sredstva Eko sklada, in sicer dobrih 31.000 evrov. Občina je za delež, ki ga ima kot etažna lastnica na objektu, prispevala 36.000 evrov. Z urejanjem nove fasade hkrati izvajajo še temeljiti pregled strehe. „Na postavljenem odru krovec natančno pregleduje streho ter rešuje napake na detajlih, ki so nastale že ob sami gradnji objekta ali zaradi neurij. Sočasno izvajamo tudi sanacijo balkonov," je še pojasnil Belšak. PSC Hajdina so zgradili leta 2006. V njem je 23 stanovanj in 14 poslovnih prostorov. Tretjina objekta je namenjena dejavnosti občinske uprave, v poslovnih prostorih so med drugim še zdravstvene in zobozdravstvene ambulante, lekarna, pošta, frizerski salon, dimnikarske in druge poslovne storitve ter prostori, namenjeni društvom in prireditvam. MZ Ptuj • 60.000 evrov za razvoj podjetništva Občina bo pomagala podjetnikom Za razvoj podjetništva ptujska občina tudi letos namenja 60.000 evrov proračunskih sredstev, enako kot pretekla leta. Gre za nepovratni denar, ki ga preko razpisa namenjajo za sofinanciranje investicij, samozaposlovanje, odpiranje novih delovnih mest, zagon ino-vativnih podjetij, zaposlovanje mladih, sofinanciranje stroškov komunalnega prispevka... Znesek pomoči gospodarstvu od občine ostaja zadnjih nekaj let nespremenjen. Ključni pogoj v vseh primerih je, da ima podjetje sedež v Mestni občini Ptuj ali ima na območju občine registrirano poslovno enoto. Na razpis se lahko prijavijo tako samostojni podjetniki kot podjetja vseh velikosti, pa tudi pravne osebe s področja socialnega podjetništva, če gre za sofinanciranje samozaposlitve. Pomoč občina dodeljuje za že izvedene in plačane aktivnosti, prijavitelji pa jo lahko uveljavljajo za stroške iz obdobja od 4. 11. 2022 do vključno 25. 9. 2023, ko se razpis tudi zaključi. V primeru stroškov komunalnega prispevka to pomeni izdano odločbo in plačilo v navedenem obdobju. Najnižji znesek Prejeli smo: investicije oz. prijavljenega projekta, s katerim je možno kandidirati, znaša 2.000 evrov, najvišji 60.000 evrov. Pomoč lahko pokriva do 100 % upravičenih stroškov (brez davka), za sofinanciranje stroškov komunalnega prispevka pa do največ polovice zneska. Prispele vloge bo pregledala strokovna komisija in nato pripravila predlog razdelitve sredstev. Skupni znesek dodeljene pomoči v zadnjih treh letih za posamezno podjetje ne sme presegati 200 tisočakov, ne glede na to, ali so ta denar prejeli od države ali občine. V primeru investicij lahko vlagatelji uveljavljajo stroške nakupa, urejanja in opremljanja zemljišč, pridobivanja projektne in investicijske dokumentacije, nakupa, gradnje ali preureditve poslovnih prostorov, opreme in strojev, obnove obstoječe proizvodnje ... Pogoj je, da investicija ostane v lasti upravičenca najmanj tri leta. Kot neupravičeni se štejejo stroški nakupa drobnega inventarja in opreme. Pri realizaciji samozaposlitve se kot upravičeni strošek šteje od 6 do 12 minimalnih mesečnih plač. Pri zaposlovanju drugih za odpiranje novega delovnega mesta lahko pridobijo sofinanciranje do 12 minimalnih mesečnih plač, zaposlitev prav tako mora trajati vsaj leto dni. Enako velja za zaposlovanje mladih. Dženana Kmetec Zaradi čistilne naprave v Sodincih ljudem zmanjkuje potrpljenja Videti je, da nas bodo kar zasipali z drekom V štajerskem tedniku z dne 1. 8 2023 ste v članku z naslovom » Videti je, da nas bodo kar zasipali z drekom«, kot že večkrat v preteklosti, ponovno poročali o čistilni napravi (ČN) v Sodincih. Ker sta tokrat v članku zapisani 2 očitni neresnici, želim zaradi javnosti k zapisanemu, kot pojasnilo dodati naslednje. Prvič, ni res, kot je povedal Boštjan Zamuda - citiram: »Bivši župan Alojz Sok jo je sklenil (ČN) v Sodincih postaviti na vsak način, čeprav smo že takrat opozarjali, da je preblizu naselja, kasneje pa se je pokazalo, da je tudi slabo projektirana«. In drugič, tudi ni res, očitno zapisano v naročenem poročilu izvedenca in cenilca za ekologijo doc. dr. Darka Dreva, da ČN ni zgrajena v skladu z gradbenim dovoljenjem.(GD) Kar se tiče prve neresnice je potrebo zaradi javnosti ponovno povedati, da so se na GD, ki ga je izdala UE Ormož, štirje vaščani vasi Sodinci pritožili. Tako je o GD in gradnji ČN odločalo ministrstvo za okolje in prostor in sicer tako, da je pritožbo družine Zamuda, ki se sedaj najbolj pritožuje, kot prepozno vloženo, zavrnilo. Zakaj so zamudili rok za pritožbo, ne vem! Dva pritožnika, eden je bil prodajalec parcele, sta, po sestanku na občini, ko smo se dogovorili, da bomo spremenili lokacijo ČN, svojo pritožbo umaknila. Ena pritožnica, pa je vztrajala do konca in pri tem zahtevala, da naj najprej spremenimo lokacijo, potem, pa bo tudi ona umaknila pritožbo. Ministerstvo je le nekaj dni, pred rokom za vložitev vloge za pridobitev EU sredstev za omenjeno ČN, GD na drugi stopnji potrdilo. Občina se je torej odločila in tudi trudila za drugo lokacijo in sicer za lokacijo, ki je bila v lasti sorodnika pritožnice. Pritožnici smo večkrat predlagali, naj pritožbo umakne, da bomo lahko šli v postopek spremembe GD. Na noben način ni hotela tega narediti. Še več, celo so vložili tožbo za povzročene duševne bolečine, ker da sem jim na sestanku, ki je bil na občini, grozil. Glede plačanega mnenja, strokovnjaka za ekologijo, pa ne bom izgubljal besed, rekel bom le to, da je ČN absolutno zgrajena v skladu z GD, kar je potrdilo tudi ministrstvo za okolje in prostor, ki je odločilo in potrdilo GD izdano s strani UE Ormož, kot veljavno. Ker sem bil pred časom, kot priča povabljen na sodišče, lahko zapišem še to, da g. Zamuda in mislim da še dva druga vaščana, med njimi pa menim, da ni pritožnice na GD, tožijo občino in to ne, da bi se ČN prestavila na drugo lokacijo, pač pa zahtevajo od občine odškodnino zaradi negativnih vplivov ČN. Če bodo torej dobili odškodnino, bo ČN lahko ostala na sedanji lokaciji. Se pa strinjam z vaščani, da če jim je bilo pred volitvami obljubljeno, da se bo ČN preselila na drugo lokacijo, kar sem tudi sam slišal, se potem to naj tudi izvede. Žal je tako, da če nekaj obljubiš, potem naj beseda velja. Alojz Sok dr. vet. med. Foto: CG Foto: CG petek • 18. avgusta 2023 Gospodarstvo Štajerski 9 Podravje • Poplave zaradi neurejenih vodotokov in nedelujočih osuševalnih sistemov Vodotoki odnesli tisoče kubičnih metrov rodovitne zemlje Po lanski suši, ugodni jeseni in mili zimi je prišlo leto 2023. Pozeba, obilne padavine, moča, veter, plazovi, poplave in še toča. Vremenska loterija, kot je še ni bilo, enako škoda. Polja, ki so tovarne na prostem, je skorajda pred močjo narave nemogoče zaščititi. Zakaj skorajda? Ureditev vodotokov in hidromelioracijskih sistemov bi zagotovo preprečila obseg škode, ki sojo povzročile poplave in zastajanje vode. »Toda v Sloveniji se žal mnogo preveč govori, problematizira, premalo pa naredi,« je jasen Ivan Brodnjak, dolgoletni kmetijski svetovalec in vodja terenske svetovalne službe Ptuj. V začetku avgusta je na dravskih poljih še vedno vsaj 600 ha nepo-žete pšenice, ponekod že vprašljive kakovosti. »Ponekod pšenica že kali, drugod so težave bolezni, nekateri pa morajo zgolj počakati na padec vlage. Kaj storiti z nepožeto pšenico, je odvisno od primera do primera. Zagotovo bi bila rešitev prodaja v bioplinarne, ki pa naj bi, po podatkih s terena, že zaključile odkup,« pravi Brodnjak. Že tako skromnim posevkom buč sedaj grozi še gniloba, enako krompirju. Zdi se, da letos zgolj koruza kljubuje vremenskim nepri-likam in bo najverjetneje rešilna bilka za marsikatero kmetijo, čeprav so jo nekateri strokovnjaki že želeli pregnati z Dravskega in Ptujskega polja, je spomnil Ivan Brodnjak, strokovnjak za poljedelstvo. »Zaradi suš so nekateri že modrovali o neprimernosti koruze za naše območje. Letos je to edina poljščina, ki trenutno obeta dober pridelek. Koruza je zagotovilo za preskrbo živali, ni boljše alternative z vidika prehrambne vrednosti. Ima tudi velik pomen v luči prehranske varnosti, pa tudi cena na borzah je primerljiva s pšenico. Nepojmljivo katastrofo bi letos trpeli kmetje, če koruze na naših poljih ne bi bilo.« Seveda je koruza vodno vihro preživela tam, kjer je vodni tok ni polegel in kjer je voda odtekla v nekaj dneh. »Težave pa nastajajo na Foto: KG Z Ptuj Vodotoki so odnesli tisoče kubičnih metrov najrodouitnejše zemlje, na mnoga polja pa so nanesli kubične metre gramoza. Kam s še nepožeto pšenico? V Podravju je po oceni Ivana Brodnjaka zaradi vremenskih razmer ostalo nepožete še okrog 600 ha pšenice. Zrnje po kakovosti ne sodi več v razred krušnega žita, kvečjemu je primerno za krmo ali kot gorivo za bioplinarne. Iz bioplinarne Arnuš z Destrnika odgovarjajo: »Pšenica bi načeloma lahko bila primerna za namene bioplinarne, a tudi v tem primeru ne sme biti preveč onesnažena z blatom. Smo pa odkup že končali.« V jeseni bodo odkupovali še koruzo, za kar pa že imajo v večini sklenjene pogodbe, so še dejali. Foto: KG Z Ptuj »Od usek poljščin je tokratne poplave najbolje preživela koruza, nadaljnji razvoj te poljščine in pojav bolezni pa je seveda odvisen od vremena,« je dejal Ivan Brodnjak. poljih, kjer voda zastaja, kar pa je treba v večini pripisati neurejenim vodotokom in slabo vzdrževanim hidromelioracijskim oz. osuševalnim sistemom. Njihovo vzdrževanje je naloga državnih služb. Tipična zgodba je Središče ob Dravi, kjer ponovno beležimo veliko škodo, ki jo je povzročila Drava, ker nam ne uspe narediti protipoplavnih nasipov za razliko od sosedov Hrvatov. V Trnovski vasi v Ločiču pa voda na njivah stoji že nekaj mesecev, ker ne zmore odteči. V Sloveniji se veliko govori, v imenu narave prepoveduje, mnogo premalo pa naredi, posledice pa so izjemne in daljnosežne,« je kritičen in jasen Brodnjak. Vodotoki v Podravju zalili 2.500 hektarjev njiv V Podravju reke in potoki res niso odnašali domov in ustvarjali apokaliptičnih razmer, toda Dra-vinja, Drava, Polskava, Pesnica ter drugi vodotoki so poplavili okrog 2500 ha njivskih površin ali tovarn hrane na prostem. »Drava je bila ponekod tudi kilometer široka in tokratne poplave, ki so bile najobsežnejše v zadnjem obdobju, so odnesle več tisoč kubičnih metrov najbolj rodovitne zemlje,« ocenjuje izkušeni svetovalec. Številni kmetje so ostali brez pridelka žit ter drugih poljščin in krme za svojo živino, polja je ponekod voda razorala. »Nekateri imajo škodo, ki presega 100 %. Zakaj? Ker so morali zaradi moče že v začetku leta presejati posevke, ki so jih minula neurja ponovno uničila. Kmetje so imeli dvojni strošek, pridelek pa je ničen. Težave bodo pri strniščnih posevkih, saj so tla ponekod tako namočena, da kmetje ne morejo na njive. Zaradi poznejšega spravila koruze, letos se bo to zamaknilo za od dva do tri tedne, bodo verjetno težave pri jesenski setvi, kar bo lahko imelo za posledico slabšo letino žit v letu 2024.« Kot omenjeno, je lahko luč na koncu tega temačnega tunela pridelek koruze. »Posevki koruze ponekod obetajo fantastičen pridelek, toda treba bo spremljati morebiten napad bolezni - predvsem je lahko problematičen razvoj plesni. Čeprav bodo morali številni kmetje tokratni odkos travinja pospraviti na kompostni kup, pa trava zaradi veliko vlage letos hitro in dobro uspeva, res pa je, da je suhe krme letos izredno malo.« Če-jev do jesenske žetve in nato setve je torej še mnogo. Narava je namreč nepredvidljiva, saj je kljub spomladanskim temperaturam v vročici poletja udarila s točo. Minulo nedeljo je ploha ledenih zrn prizadela okrog 600 ha polj na širšem območju občine Kidričevo, dodaja Brodnjak. Mojca Vtič Podravje • Perutnina Ptuj pšenico še vedno odkupuje 150 hektarjev pšenice še povsem pod vodo »Letošnje vreme je v poljedelskem smislu skupek vsega, kar si poljedelec najmanj želi,« pravijo v Perutnini Ptuj. Zaradi padavin in namočenosti na poljih ostaja še 30 % ali 400 ha pšenice, saj jim je ni uspelo požeti, tudi odkup je precej manjši kot prejšnja leta. Iz agroživilskega velikana so sporočili, da letno za svojo proizvodnjo potrebujejo okrog 1.000 ton ječmena in 18.000 ton pšenice. Do sredine tedna so od lokalnih pridelovalcev in od hčerinske družbe PP Agro odkupili 2.045 ton ječmena in 5.450 ton pšenice, kar je le tretjina potrebnih količin, odkup do nadaljnjega nadaljujejo. Razlog za velik izpad žit je slabša letina, pa tudi težave z žetvijo. Zaradi padavin in stoječe vode še jim ni uspelo pože-ti okrog 400 ha pšeničnih polj, kar 150 ha pa jih je bilo še v torek povsem pod vodo. Poplavilo jim je tudi posevke koruze in drugih poljščin oz. jim je v porečjih Pesnice, Pol-skave, Dravinje in Drave skupno poplavilo vsaj 650 ha zemljišč. Kolikšna je škoda, težko ocenijo, saj da je še prezgodaj za podajanje verodostojnih odgovorov, ob tem pa se vrstijo nove vremenske neprili-ke. »V zadnjih 30 dneh nam je toča skupaj z viharjem prizadela 274 ha pšenice, 180 ha soje in 146 ha koruze. Škoda bo lahko tudi večja, saj nam vseh površin do tega trenutka še ni uspelo pregledati,« so sporočili iz Perutnine Ptuj. Mojca Vtič Foto: Matjaž Ivančič Zaradi namočenosti tal na poljih ostaja še več 100 hektarjev nepožete pšenice. Anketa o obveznem članstvu v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob prenovi kmetijske zakonodaje preverja obvezno članstvo kmetov v Kme-tijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Vse člane zbornice, kmetovalce in drugo zainteresirano javnost vabimo k izpolnjevanju ankete na povezavi: https://www.1ka.si/ClanstvoKGZ ali na spodnji QR-kodi. 10 Štajerski Kultura petek • 11. avgusta 2023 Knjigarnica PEŠČENI VOLK Zackarina je z mamo in očetom živela v hiši ob morju. Hiša je bila majhna, morje pa veliko in v njem je bilo mogoče plavati - vsaj poleti. Zdaj je bilo poletje, sončno in toplo, in Zackarina se je hotela kopati. Pa ni bilo tako preprosto. Sama ni smela plavati, očetu pa se ni ljubilo z njo na plažo. »Zdaj nimam časa,« je rekel. »Veš, prebrati moram časopis.« Potem se je z velikim, šeleste-čim časopisom ulegel v visečo mrežo. Časopis je bil tako velik, da je oče skoraj ves izginil, kot da bi se skril pod odejo. Samo noge so gledale ven. Nenavadno dolge noge, je pomislila Zackarina. nezanimive očetove noge, ki se niso hotele odpraviti na kopanje. »Vseeno grem na plažo,« je rekla. »Ja ja,« je odvrnil oče. »Ker bom izkopala luknjo,« je rekla Zackarina. »V pesku, in to bo past, v katero boš padel.« »O, kako prijetno,« je rekel oče in zašumel s časopisom. Zackarina je dojela, da je sploh ne posluša. Tako je rekel vedno, kadar ni poslušal - o, kako prijetno. »Ne, ni,« je rekla. »Ni prijetno. Neprijetno je!« Odšla je na obalo ... Na obali pa ... Ja, toplo poletje in morje, čas in prostor, ki se ne moreta bolje prilegati mesecu avgustu - vsaj tukaj in zdaj, pomislim vsa navdušena nad noviteto založbe Zala. Dokaj drobna knjiga, majhna po formatu, a velika in aktualna v zgodbi, ki bo navdušila najmlajše, še bolj pa večje in tudi odraslim bralcem ima kaj povedati. Po svoje je zgodba pustolovska, a hkrati je nabita s hvalevredno občutljivostjo in sporočilnostjo. Zgodba obsega 118 strani in je razdeljena na 15 kratkih, drobno ilustriranih poglavij, ki so povedno in mikavno naslovljena: Skrajno nevarna žival, Vsi samo delajo in delajo!, Počitniška slika kolesarjenja, Pogumne modrice, Doma pri peščenem volku, Zackarinin jezik, Pri miru kot riba, Nerganje, Neskončna hrenovka, Sramežljiva, bolj sramežljiva, najbolj sramežljiva, Kdo potrebuje Zackarino?, Varuh, Komet in astronavtka, Zackarina in tema, Ime v kamnu. Avtorica je švedska pisateljica za otroke in mladino Asa Lind (1958) in to je njen prvi prevod v slovenščino ter ga priporočajo tudi na spletni strani slovenskih knjižničarjev (dobreknjige.si). Bila je novinarka, preživljala se je tudi z delom v restavraciji, a zdaj živi od pisanja, za kar je bila tudi nagrajena ter je članica Švedske akademije za otroške knjige. Ilustratorka Kristina Digman (1959) je študirala slikarstvo, kiparstvo in ilustracijo in se ukvarja tudi z restavriranjem. Črno-bele ilustracije v tej knjigi dajejo zgodbi nujno potrebne podobe, da je branje lahkotnejše in bližje mlademu bralcu, saj je sama pripoved večplastna in ni le poletna pustolovščina nekega dekliča na počitnicah. Tako zaključuje zgodba, ki jo je prevedla Danni Stražar: Zadnjega dela Zackarina ni slišala. Žeje odšla in dohitela svojo nagubano babico s palico. Peščeni volk pa je obležal na soncu. Zamižal je in pomislil na ljubo prababičko Brito in prapravnukinjo Zackarino - in na ogrlico iz najlepših biserov, ogrlico, ki se nikoli ne konča. Peščeni volk je pravzaprav poetična poletna pustolovščina za družinsko branje vseh generacij. Liljana Klemenčič Majšperk • Romarsko središče bazilika na Ptujski Gori vabi Največji Marijin praznik je tudi praznik upanja Neurja po Sloveniji so mnogim ustavila običajni življenjski tokokrog, številne pa povezala v dobroti, srčnosti, skrbi za druge. Praznik povezovanja je tudi 15. avgust - Marijino vnebovzetje, ki ga mnogi imenujejo tudi praznik upanja, za mnoge upanja na boljši in prijaznejši jutri. Slovesno obeleževanje največjega Marijinega praznika bodo v največjem Marijinem romarskem središču vzhodne Slovenije začeli že to nedeljo, ko bo v baziliki Marije Zavetnice na Ptujski Gori srečanje bolnikov in maša ob 10. uri. Večer pred praznikom se bo priprava na praznik začela z molitveno uro in sveto mašo ob 20. uri, somaševa-nje bo vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Sledila bo procesija z lučkami, polnočna maša in bedenje do jutra. V torek, 15. avgusta, na slovesni praznik bodo svete maše ob 6.30, 8.00, 12.30,16.00 in 19.00 ter slovesna maša s posvetitvijo slovenskega naroda Mariji ob 10. uri. Mašo bo vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic in Marijino vnebovzetje je v našem verskem izročilu globoko zakoreninjeno. Ob prazniku številni Slovenci romajo v Marijina svetišča in seveda eno največjih je tudi na Ptujski Gori. Minorit Toni Brinjovc, župnik in rektor ptujs- Bazilika Marije Zavetnice je glavno romarsko središče v tem delu Slovenije. Foto: Mojca Vtič kogorske bazilike, je ob prazniku dejal: »Na vrhuncu poletja praznuje Cerkev praznik Marijinega vnebovzetja. V Mariji slavimo, da celo v smrti z dušo in telesom pridemo k Bogu. Telo bo razpadlo - toda s tem praznikom verujemo, da bomo z vsemi izkušnjami, ki smo jih pridobili v telesu, sprejeti v Božje Kraljestvo. Vse globoke izkušnje doživimo preko telesa: izkušnjo ljubezni, prijateljstva, žalovanja, upanja. To je torej praznik, ki poudarja dostojanstvo telesa.« Mojca Vtič Ptuj • 27. festival Dnevi poezije in vina so pred vrati Izjemen pesniški nagovor v družbi priznanih vinarjev Ptuj in še nekateri dragi kraji v Sloveniji ter tudi v zamejstvu bodo letos ponovno gostitelji pesnic in pesnikov s celega sveta. Med 21. in 26. avgustom bo potekal eden največjih in najprepoznavnejših pesniških festivalov v tem delu Evrope. Na Festivalu dnevi poezije 2023 bo sodelovalo 18 pesnic in pesnikov, ki jih je izbrala letošnja kuratorka festivala, galicijska pesnica Yolanda Castaño. Častna gosta festivala bosta švicarska pesnica Ilma Rakusa in litovski pesnik Evgenijus Ališanka. Foto: Črtomir Goznik Osrednje dogajanje 27. festivala bo potekalo na obnovljenem Vrazovem trgu. Vsako leto ga obišče okrog pet tisoč ljubiteljev poezije od blizu in daleč. Med slovenskimi pesniki, gosti festivala, velja izpostaviti pesnika, pisatelja in dramaturga Boruta Gombača, prejemnika Veronikine nagrade za leto 2020. V fokusu 27. festivala Dnevi poezije in vina bo češka poezija. Že tradicionalno pa bodo na otvoritvenem večeru, 24. avgusta, prebrali Odprto pismo Evropi, ki ga je letos napisal svetovno priznani angleški pesnik David Harsent, ki se mu poezija za pisanje Odprtega pisma zdi kot iztegnjena roka, roka, ki odpira vrata in jo je treba zagrabiti. Festival Dnevi vina in poezije je od leta 2014 član evropske pesniške platforme, poteka pod organizacijo Beletrine in letos prvič pod taktirko nove programske vodje festivala, pesnice Kristine Kočan. Ob pesniškem branju bodo obiskovalci festivala lahko uživali tudi v spremljajočem programu s področja glasbe, filma in drugih umetnosti. Na Vrazovem trgu na Ptuju bodo lahko prisluhnili dunajskemu jazz kvartetu June in October, slovenski glasbeni skupini Batista Cadillac, mladi ljubljanski peterici Regen in etno jazz skupini Čompe. Brezplačne dogodke pa bodo letos nadgradili s plačljivim dogodkom -Soareja z vinskim koktajlom v Stari steklarski. Novo v letošnjem programu je tudi dogodek, Kilometer poezije, ki je sklop dveh dogodkov, na katerih se bodo udeleženci med hojo po mestu in v naravi podali v svet poezije z Davidom Bedračem in Denisom Škofičem. O perspektivah na presečišču poezije se bodo pogovarjali v hotelu Mitra, eksklu-zivna večerja Poezija na pladnju bo potekala na ptujskem gradu. V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj se bodo v okviru dogodka Slovenski avtor v fokusu poklonili pesniku, pisatelju in novinarju Francetu Forstneriču z razstavo in pogovorom. Pod vodstvom režiserke Branke Bezeljak je nastal performans Pet pred polnočjo Drava življenja v izvedbi gledališke skupine Teater III, ki je prav tako posvečen Francetu Forstne-riču ob 90. obletnici njegovega rojstva. Z branjem svojih pesmi se mu bodo poklonili tudi pesniki, ki so tako ali drugače povezani s Ptujem. V Mestnem kinu Ptuj bodo gostili pogovor o videopoeziji. V Stari steklarski pa bo na ogled tudi pesniška instalacija umetnika Dušana Fišerja. Festival, ki združuje poezijo in vino, bo že po tradiciji razvajal z vinskim oltarjem najboljših vin vinarjev iz vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija: Pullus, Kobal, Herga, Verus, Statera in Vinag. Obiskovalci pa bodo lahko pokusili tudi češko vinsko kapljico - vino R. Schmied Great Wine. V času festivala bosta potekali tudi dve Hudi pokušnji, ena tudi v rovu pod gradom. Skupaj bo v času festivala na Ptuju in v drugih krajih vabilo več kot 60 pesniško in vinsko obarvanih dogodkov. MG petek • 11. avgusta 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Videm • Johana in Štefko iz Slovaške sta našla mir sredi Haloz Med haloškimi ljudmi se počutita prijetno in sprejeto Johana Fonferova iz Slovaške si je za svoj petdeseti rojstni dan kupila manjšo hišo v Repiščah, s prečudovitim razgledom na haloške hribe in vinogradom. Skupaj z možem Štefkom, kije že upokojen, sta sprva nameravala v Sloveniji preživeti samo nekaj dni na leto, nato pa so se njuni plani nepričakovano spremenili. V Halozah sta našla svoj mir, iskreno prijateljstvo, dobre sosede, lastno zadovoljstvo in veliko prijetnih trenutkov. Zgodba o tem, kako sta sploh prišla v Slovenijo, pa je precej nenavadna. Pred osmimi leti je Johana iskala lokacijo, kjer bi lahko z družino prespali na poti do morja. In čisto slučajno je naletela na prenočišče v Repiščah. Pritegnilo jo je predvsem ime nastanitve VVine&Natu-re&Tour, zato je rezervirala nočitev. Takrat še ni vedela, da bo ta klik tako usodno vplival na njeno življenje. Ko so prispeli na želeno lokacijo, jih je sprejela zelo prijazna gostiteljica in jim čisto slučajno omenila jutrišnjo trgatev. Ker česa takega še niso doživeli, so prosili, ali se lahko pridružijo. Starša gostiteljice, Bojan in Milena Lubaj, sta seveda privolila in tako se je med njimi začelo iskreno prijateljstvo, ki traja vrsto let. »Za trgatev sploh še nisem slišala. Prav gotovo nismo pričakovali, da je to taka družinska zabava. Vsi so bili res zelo prijazni, pa tudi odlično vino smo poskušali.« Že naslednje leto sta si Johana in Štefto počitnice organizirala tako, da sta lahko ponovno prišla na trgatev. Četudi je bilo grozdje včasih že zrelo in bi ga morali pobrati, se to jesensko opravilo brez njiju ni nikoli začelo. In tako je bilo vse do leta 2019, ko je bila naprodaj sosednja hiša na vrhu brega z veliko ohišnico, vinogradom in gozdom. Johana se je že vrnila na Slovaško, ko je začela po spletu iskati posestvo. V angleškem jeziku je pisala lastniku in kar nekaj časa je trajalo, da je prejela odgovor. Šele kasneje je izvedela, da lastnik ni znal angleško in je moral nekoga najti, da je pošto prevedel Hiška v Repiščah, ki sta jo kupila Johana in Štefko iz Slovaške. Ob hiški skrbno negujeta tudi vinograd. V krušni peči Johana peče kruh in pice. in zapisal odgovor. Čez nekaj časa so se dogovorili za ogled, zraven sta prišla še hčerka z družino, ki ju je podprla pri njuni odločitvi glede nakupa, tudi sin ni imel nič proti. Lubajeva pa sta jima obljubila pomoč pri vseh opravilih. Fonferova obdelujeta tudi manjši vinograd Hiša je bila na novo zgrajena, še brez fasade, notranjost objekta pa primerna za bivanje. V zgornjih prostorih sta sicer uredila še eno spalnico in kopalnico. Duša nujnega doma je čudovita lesena terasa z veliko mizo in krušno pečjo, od koder se razprostira pogled na okoliške hribe. Le nekaj deset metrov vstran je vrt in manjši vinograd z okoli 300 trsi. Fonfero-va se prej nikoli nista ukvarjala z vinogradništvom. Prvo leto sta jima z nasveti pomagala Lubajeva ter soseda Marija in Mirko Feguš, sedaj pa že vsa vinogradniška dela opravita sama. Veliko pohval dobita tudi od ostalih sovaščanov, saj je njun vinograd skrbno urejen, prav tako pa tudi okolica hiše. Letos sta se lotila še obnove 160 let stare kapelice, v kateri so freske, ki so jih v preteklosti prepleskali z belo barvo. Johanina želja je, da bi jim v čim večji meri vrnili prvoten videz. V prostem času peče kruh, nabira zelišča in gobe ter bere, predvsem slovenske časopise in knjige, mož pa skrbi za košnjo trave in druga opravila okoli hiše. Z zakoncema Lubaj se srečujejo vsak dan, drug drugemu pridejo na kavico ali pa se odpravijo na kak izlet, razstavo ali degustacije vin, skupaj so bili tudi že na počitnicah. V teh letih so med seboj stkali tesne prijateljske vezi, predvsem pa so hvaležni, da so se v življenju srečali, povezali in pobliže spoznali. Ko govorijo o svojih skupnih spominih, imajo solze v očeh, saj so iskreno hvaležni za vse skupne trenutke. Skupaj z zakoncema Feguš in Orlač po na- vadi skupaj praznujejo vincekovo, postavitev klopotca in martinovo. »Tako se midva z možem učiva haloških običajev,« v smehu doda Johana. Domačini so ju sprejeli z odprtimi rokami V Repiščah so ju prav vsi sprejeli z gostoljubnostjo in odprtim srcem, velikokrat sta povabljena na razna družinska srečanja, praznovanja in druge dogodke. Sprva nista kaj veliko razumela, sedaj pa je že veliko lažje. Johana, ki je bila zadnjih 12 let vegetarijanka, je v Halozah ta način prehranjevanja opustila. Še vedno nima pretirano rada mesa, vendar se sedaj gostitelji ne- koliko manj obremenjujejo s tem, kaj bi ji postregli. Poleg tega ima sedaj nekoliko manj dela v domači kuhinji, saj bi drugače morala posebej kuhati za moža, ki ni bil nikoli vegetarijanec. Večkrat ne leto ju obiščeta sin in hčerka z družinama, ki sicer živita v Brnu na Češkem. Do Repišč se vozita isto časa, kot bi se do doma na Slovaškem blizu poljske meje. »Veliko raje pridejo v Repišče, ker imajo tu več prostora. Tudi midva z možem se tukaj zelo dobro počutiva, veliko nama pomenita mir in neokrnjena narava. Domačini so prijazni in prav vsi so naju lepo sprejeli,« je dodala Joha-na, ki nam je postregla odlično sirovo pogačo, domače vino in kavico. Estera Korošec Rekonstrukcija kapelice Promocijsko sporočilo Nazaj v šolo - s Qcentrom Ptuj Največje nakupovalno središče na Ptuju, Ocenter v Puhovi, je mesto, kjer najdete čisto vse, da bodo vaši šolarji v novo šolsko leto vstopili dobro opremljeni. Začetek šolskega leta je že pred vrati, zato je zdaj pravi čas za nakup šolske opreme, učbenikov in delovnih zvezkov. V prodajalni Bags and more bodo poskrbeli za to, da bodo otroci v novo šolsko leto stopili dobro opremljeni. Ključnega pomena je seveda kakovostna šolska torba - v Bags and more lahko izbirate med pestro izbiro šolskih torb in nahrbtnikov za vse triade osnovne šole, ki bodo všeč različnim okusom fantov in deklet. V prodajalni Sinsay so pripravili čudovito šolsko kolekcijo za vrnitev v šolo, da se bodo vaši otroci med šolskimi zidovi počutili modno in samozavestno, izrazili svoj stil in se vsak dan počutili posebno. Poleg oblačil boste pri njih našli še funkcionalne, modne in prostorne nahrbtnike, v katere boste lahko shranili vse učbenike in šolske potrebščine, pa tudi praktične in barvite šolske pripomočke, kot so peresnice, zvezki in še veliko več! Pepco ponuja oblačila, ki bodo otroško garderobo osvežila pred začetkom novega šolskega leta, vašo pa, preden se lotite jesenskih izzivov v službi. V prodajalni Pitarosso ponujajo sveže modele športne obutve in obutve za prosti čas za deklice in dečke, ki jih sicer ne boste našli nikjer drugje. Vse za brezskrbne športne aktivnosti najdete v trgovinah Sportsdirect in Tomas sport - oblačila, obutev in športne rekvizite. V trgovini KIK velja načelo ,'cena pove vse". O tem se boste lahko prepričali takoj, ko boste stopili na otroški oddelek - po izjemno ugodnih cenah so na voljo jesenska oblačila za vstop v šolo, pa tudi odrasli boste zase v Kiku našli modna in cenovno ugodna oblačila. V prodajalni NKD je že vse odeto v jesenske barve-zakaj se ne bi v takšnem stilu oblekli tudi vi -ženske, moški in otroci boste pri njih našli oblačila za prosti čas, šport in vse druge priložnosti. V trgovini MANA so pripravljeni na jesen, saj so njihove police bogato založene z dekliškimi, fantovskimi, moškimi in ženskimi oblačili. Ne pozabite pa tudi na opremo otroške sobe, saj otroci za šolsko delo potrebujejo udobno in funkcionalno opremo. Obiščite Jysk v Ocentru Ptuj in spoznajte njihovo bogato izbiro pisalnih miz, stolov in druge opreme, ki jo bodo v novem šolskem letu potrebovali vaši mali in malo večji šolarji. Foto: EK Foto: EK 12 Štajerski Črna kronika petek • 11. avgusta 2023 Ptuj • Drsenje grajskega griča se nadaljuje, o koreniti sanaciji nihče (še) ne ve nič Drugi plaz na grajskem hribu ogrozil hiše in stanovalce Vremenske ujme, ki smo jim priča v zadnjem času, nikomur ne prizanašajo, tudi ne kulturnozgodovinskim objektom in območjem. Tako tudi ne grajskemu hribu, kjer je že majski plaz pod zahodnim stolpom, ki je zasul vhod v slepi grajski rov, opozoril, da to ni zadnji plaz, ki se bo utrgal na tem območju. V preteklostijihje bilo sicer že več. Plazenje na tem območju se seli od vzhodnega grajskega stolpa k zahodnemu. Stroka je sicer neje-verneže skušala pomiriti, da majski plaz ne predstavlja večje nevarnosti. Plaz 7. avgusta na ptujskem gradu pod pravokotnim stolpom z naslovom Na gradu 6, ki je ogrozil tudi prebivalce hiše, pa je vse prej kot nedolžen površinski zdrs zemlje glede na to, da naj bi segal v globino. Za »prvo silo« so ga sicer zaščitili s ponjavami, a to je lahko le kratkoročna rešitev. Kakšni dodatni posegi bodo še potrebni, bo povedala stroka po natančni strokovni preučitvi. Že zdaj pa se ve, da bo potrebna čimprejšnja sanacija. Foto: Črtomir Goznik Začasna zaščita pred nadaljnjim plazenjem. Foto: Črtomir Goznik Hiša Na gradu 6 je zaradi ogroženosti začasno ostala brez stanovalcev. Družina z dojenčkom se je izselila Torkov jutranji plaz pa je tako prestrašil stanovalce Na gradu 6, mlado družinico z dvomesečnim otrokom, da so se nemudoma odločili zapustiti hišo, še preden jih je kdo k temu uradno pozval. Prijatelji iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj so jih minuto čez deveto, ko so se že izseljevali, s fotografijo plazu spraševali, kaj se dogaja pri njih. Ob 9.40 je prišlo tudi sporočilo z vprašanjem iz uprave Pokrajinske- ga muzeja Ptuj-Ormož, ali vedo, kaj se je zgodilo. Odgovorili so jim, da vedo, kaj se dogaja, in da se že izseljujejo. Zvrstilo se je še več sporočil, tako mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine kot pristojnih mestnih služb oz. služb za zaščito in reševanje, ki so izvedle začasno zaščito pred nadaljnjim plazenjem. Mlada družinica z dvomesečnim dojenčkom se je začasno preselila na varno lokacijo. Vrnili se bodo brž, ko bo to zanje varno, oziroma ko bodo strokovnjaki povedali, da so razmere stabilne in da ni več nevarnosti. I*« Na veliko verjetnost plazu so opozarjali že dolgo Že v preteklosti so sicer stanovalci objekta Na gradu 6 kot pozorni opazovalci dogajanja na grajskem hribu opozarjali na to, da bo prišlo do plazenja zemlje na tem območju, ker je bil opravljen golosek in ker niso bile takoj za tem izvedene vsaj delne nove zasaditve, ki bi jim sledila celovita zelena ureditev. Vprašanj o tem, kdo je s strokovnega vidika odobril golosek, je bilo v preteklosti veliko. O tem so spraševali tudi stanovalci Na gradu 6, tudi del strokovne javnosti, a pravih pojasnil nikoli ni bilo, zakaj je bil le-ta potreben v tolikšni meri, prav tako tudi ne odgovorov, ali bi se morala izsekati le dotrajana drevesa, ki jih je kot takšna označila stroka, ne pa kar vsa po vrsti. Kje so imena in priimki odgovornih za posek? Gotovo obstajajo pisni dokumenti o tem, z imeni in priimki tistih, ki so ta golosek odobrili, ga plačali, znano je tudi, kdo je bil izvajalec. Čas je, da se tudi javnosti pove, katere začasne rešitve so bile od takrat do danes izvedene, da bi se preprečile posledice takšnega ravnanja. Vsi, ki so v ta poseg vple- Geologi šele prihajajo Na naše vprašanje lastniku grajskega kompleksa, kulturnemu ministrstvu, kdaj in kako se bo začela sanacija plazov, so zelo kratko odgovorili: »Geologi, ki jih je napotilo Ministrstvo za kulturo, bodo predvidoma v petek pregledali obe plazišči, ki sta se sprožili na ptujskem grajskem griču. Geologi bodo pripravili poročilo, ki bo podlaga za sanacijo obeh brežin.« teni, bi se morali zavedati, kakšne dolgoročne posledice bo to imelo za grajski kompleks in infrastrukturo v njegovi neposredni bližini. Prišlo je tako daleč, da zdaj več ne gre samo za stanovanjski problem mlade družinice, gre za problem gradu, grajskega hriba in njegove sanacije, mesta in države. Najmanj takšno pismo, ki je pozivalo k ohranitvi nekdanjega Koteksa v Dravski ulici, bi sedaj morali nasloviti na vse odgovorne za ptujski grajski kompleks, da se čim prej pristopi k celoviti sanaciji. MG Foto: Črtomir Goznik Dostop po cesti do gradu pod plazom je bil z znakom že dalj časa prepovedan, zdaj je tudi fizično zaprt. Plaz grozi tudi turističnim objektom Mira Korošec, lastnica gostišča Amadeus in dveh turističnih nočitvenih objektov, Male hiše in Hiše Minka, je nad dogajanjem pod gradom upravičeno zelo zaskrbljena. Plaz namreč neposredno ogroža tudi njeno imetje: „Gostje v teh dneh sicer odpovedujejo obisk pri nas zaradi izjemnih razmer v Sloveniji, ne toliko zaradi zadnjega plazu, saj ga še niso niti videli. Tisti, ki so ob splazitvi bivali pri nas, niso panično reagirali. Ne vem, kako bo, če bodo prišli gostje in se zaradi plazu, ki naj ne bi več grozil, odločili, da ne bodo bivali pri nas. Ali jim bom morala vrniti denar, ali pa jim zagotoviti bivanje drugje... Že postavljena zapora sama po sebi nekaj pove vsem, ki bodo prišli k nam. Dolgo je samo znak za prepoved opozarjal, da se tu nekaj dodaja. Toda samo znak ni rešitev. Že lep čas je cel hrib v gibanju. Najprej je začelo padati kamenje, zatem so naš objekt zadele tri skale. Pristojni so si sicer zadevo pogledali, a razloga niso našli. Zavarovano imam, a ne proti plazovom. V zavarovalnici pravijo, daje možno zavarovanje, če kamenje pada zaradi nevihte ali zaradi nevzdrževanja. S Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož (PMPO) imam dobre odnose. Tako kot jaz si tudi oni prizadevajo, da bi čim prej prišlo do sanacije. Načrti za sanacijo hriba so izdelani, tako so mi vsaj povedali. Seveda me je strah, kaj bo, če ne bo hitre sanacije, tako kot vse na tem območju. Kako bo to v prihodnje vplivalo na rezervacije naših turističnih kapacitet, je veliko vprašanje. Direktor PMPO Aleksander Lorenčič je povedal, da plaz trenutno miruje. Pogled od blizu kaže veliko razpoko. Vsi skupaj pa upamo, da bo do celovite sanacije grajskega hriba prišlo čim prej, če so projekti izdelani." Foto: Črtomir Goznik Potrebna bo čimprejšnja sanacija plazu pod pravokotnim stolpom. Če velikega Šmarna (15.) sonce peče, dobro vince v sod poteče. 11/26 Danes bo sončno, jutro bo nekaterih nižinah megleno. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, na Primorskem do 16, najvišje dnevne od 25 do 29 °C. OBETI V soboto bo pretežno jasno in še nekoliko topleje. Tudi v nedeljo se bo nadaljevalo sončno in toplo vreme, v hribih severozahodne Slovenije je popoldne možna kakšna nevihta. Napoved za Podravje jasno jasno I^wwm BHBB3 Ponedeljek U.8. O jasno Vir: ARSO Rokomet Med elito Ormožani kadrovali največ Stran 14 Nogomet Odlično obiskani treningi in resnost igralk Stran 14 Boštjan Maračič, PA Kurent »Cilje je ponuditi kakovostno izkušnjo vsem« Stran 15 Nogomet Naši tretjeligaši pripravljeni Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik iPoilulajti naí na íuitounún íjilztu! RADIOPTUJ tta. áj&tetcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Dejan Krljanovic, pomočnik glavnega trenerja pri NK Aluminij »Smo prvoligaški klub in imamo prvoligaške igralce ter smo tam, kamor spadamo - v najvišjem rangu slovenskega nogometnega tekmovanja« Dejan Krljanovic je v Kidričevem znano ime, pa ne zgolj po sedanji vlogi pomočnika glavnega trenerja Roberta Pevnika pri Aluminiju, ampak zaradi pretekle igralske vloge. Dres šumarjev je namreč nosil med letoma 2004 in 2007 ter zanje odigral skoraj 60 tekem. Ob tem se je v Sloveniji dokazoval še v nekaj drugih sredinah, začenši od matičnega Celja, preko Šentjurja, Kovinarja iz Štor, Interblocka in Krke ter na koncu do Aluminija. V 1. ligi je v dresu grofov in šumarjev zbral 59 nastopov. Kako je prišlo do vnovičnega sodelovanja z Aluminijem, tokrat v trenerski vlogi? D. Krljanovic: „Situacija je nanesla tako, da je Boban Jovic odšel v Celje, kjer je prevzel kadete. Z Robertom Pevnikom se poznava že dlje časa, skupaj sva sodelovala tudi na Poljskem in sva od takrat ostala v stikih. Ker sem tudi sam začenjal trenersko kariero, se mi je zdela morebitna skupna zgodba zelo zanimiva. Odločilo je torej Robertovo razmišljanje o nogometu in njegov način dela ter nalezljiva pozitivna energija, zato sem kar hitro pristal na tej skupni Aluminijevi barki. Dodal bi še to, da je pomemben segment to, da vedno poskuša iz igralcev izvleči maksimum in da je zanj pomembno le to, kar se dogaja na igrišču. Tukaj sva si tudi iz filozofskega aspekta zelo blizu v celostnem razmišljanju o nogometu." »Na igralne čase pri Aluminiju imam lepe spomine« Kako je pri odločitvi pomagalo dejstvo, da si kot igralec v Kidričevem pustil močan pečat? D. Krljanovic: „Jasno, to dejstvo je močno pripomoglo k odločitvi za sprejetje ponujenega mesta pomočnika trenerja. Na tiste čase imam lepe spomine tako iz igralskega in tudi povsem osebnega vidika; Kidri- Dejan Krljanovic: „Kidričevo je pozitivno okolje, kjer so pogoji za delo enostavno idealni. Ob tem je treba omeniti mir, ki ga imajo tukaj na voljo igralci in trenerji, ni prekomernega pritiska rezultatov." čevo je pozitivno okolje, kjer so pogoji za delo enostavno idealni. Ob tem je treba omeniti mir, ki ga imajo tukaj na voljo igralci in trenerji, ni prekomernega pritiska rezultatov." Kako se spominjaš igralnih dni pri Aluminiju? D. Krljanovic: „Na prvo mesto bi postavil lepe odnose in ustvarjena številna prijateljstva. V nogometu je pogosto tako, da ti za življenje ne ostane prav veliko prijateljev, a tukaj smo bili igralci in trenerji res močno povezani med seboj. Še danes sem v kontaktu s številnimi, z Blažem Kra-merjem, Žigo Škoflekom, Lovrom Bizjakom, Zajkom Zebo, Matejem Damišem in številnimi drugimi, lahko bi našteval vse do Luka Janžekoviča, nikakor pa ne bi izpustil trenerja Bojana Špehonja. Iz rezultatskega vidika bi omenil uvrstitev v 1. ligo ter - z vsem spoštovanjem do Drave - visoko zmago proti Dravi (8:0 v 24. krogu 2. SNL v sezoni 2015/16, op. a.). Poznam rival-stvo med Ptujem in Kidričevim, zato je bil tista zmaga za nas odmeven rezultat." V določenem obdobju si bil tudi kapetan Aluminija, kar je za nekoga, ki ne prihaja iz ozko lokalnega okolja, posebno priznanje. D. Krljanovic: „Res je, tudi zaradi tega sem se sedaj videl v vlogi trenerja Aluminija. Vem, kakšen odnos sem imel do kluba v igralski vlogi, saj sem vedno znal sprejeti tudi poraze, a na pozitiven način: če sem potreboval dodaten trening, sem brez oklevanja šel k mladincem ali tudi kadetom. Očitno so to ljudje v klubu videli in prepoznali moj način pozitivne komunikacije ter me predlagali za kapetana. Zagotovo je k tej odločitvi pripomoglo tudi nekaj mojih vodi-teljskih in komunikacijskih sposobnosti. Takrat je bil nekaj let kapetan moj dober prijatelj Denis Topolovec, vrhunski igralec na igrišču in izjemna oseba izven igrišč, ki ga še danes neizmerno cenim, zato sem stopil v velike čevlje. Trudil sem se prenašati znanje in izkušnje na mlajše ter jim pomagati pri njihovih začetkih v članski ekipi. Spomnim se, da so bili takrat z menoj v zvezni vrsti Matic Vrbanec, Dejan Petrovič in Anton Rogina, vsi mlajši od 18 let in z vsemi sem imel dober odnos." »Ko se nekaj odločim, za tem tudi stojim in ne IVI» • razmišljam za nazaj.« Konec igralske kariere si nekoliko presenetljivo oznanil domala čez noč. D. Krljanovic: „En mesec, preden smo se uvrstili v 1. ligo, sem si našel drugo službo, saj si v nogometu nisem ustvaril eksistence - posledično sem se že začel odmikati od profesionalnega nogometa. Ko smo se uvrstili v 1. ligo, sem kljub službenim obveznostim še pol leta ostal del ekipe, še vedno to ni nič spremenilo Foto: Črtomir Goznik Dejan Krljanovic je bil med letoma 2014 in 2017 igralec Aluminija, nekaj časa tudi njegov kapetan. „Takrat je bil nekaj let kapetan moj dober prijatelj Denis Topolovec, vrhunski igralec na igrišču in izjemna oseba izven igrišč, ki ga še danes neizmerno cenim, zato sem stopil v velike čevlje. Trudil sem se prenašati znanje in izkušnje na mlajše ter jim pomagati pri njihovih začetkih v članski ekipi. Spomnim se, da so bili takrat z menoj v zvezni vrsti Matic Vrbanec, Dejan Petrovič in Anton Rogina, vsi mlajši od 18 let in z vsemi sem imel dober odnos." Specifična priprava, enak cilj - zmaga Naslednji tekmec je Kalcer iz Radomelj. Kaj pričakovati od tega srečanja? D. Krljanovic: „Tekmo z Radomljami bomo poskušali odigrati zbrano, odgovorno in z željo, da domov prinesemo tri točke. Ne zavidam ljudem, ki v Sloveniji radi stavijo, saj je v slovenski ligi nemogoče z gotovostjo napovedati rezultate ene tekme, kaj šele nekaj zaporednih tekem (smeh). Ni kluba, ki bi vsako tekmo z gotovostjo napovedal zmago in ni kluba, ki bi dominiral na vsaki tekmi. Sicer je to Olimpija lani dosegla v kar veliki meri, a ne bi si upal trditi, da so to bile zmage z vnaprejšnjo gotovostjo, saj je bilo kar nekaj zmag doseženih z golom razlike, ko je vse do konca odprto. Moje mnenje je, da bo negotovo tudi letošnje prvenstvo. Kalcer je zelo organizirana ekipa, zato zasluženo že tri leta zapored igra med prvoligaši. V tem času so njeni igralci pridobili samozavest in na igrišče ne prihajajo s sklonjenimi glavami, vedno poskušajo razviti svojo igro in se ne zadovoljijo z remijem. Spremljali smo njihovo tekmo s Koprom v prejšnjem krogu, ko so jo izgubili 1:0, in videli veliko dobrih stvari. A tudi sami imamo svojo računico. Priprava na tekmo je sicer nekoliko specifična, saj je odmor zaradi situacije s poplavami v Sloveniji trajal 14 dni. To je podobno kot ob reprezentančni pavzi, zato upamo, da se bodo igralci v soboto dobro odzvali." Brkljača in Susso sta bila še teden dni več z ekipo. D. Krljanovic: „V tem času se tako trenerji kot igralci veliko pogovarjamo z njima in na vsakem treningu vidimo napredek. Gre za nogometno zelo inteligentna fanta, ki se hitro učita, zato je asimilacija v ekipo sorazmerno lahka. Tukaj ne 'izumljamo tople vode', nogomet je še vedno nogomet - klubi imajo med sabo kakšne podobne sisteme. V isti kontekst spada Ukrajinec Artem Bil ji, ki se nam je iz Celja pridružil pred nekaj dnevi." 1. SNL, 4. krog: Kalcer Radomlje - Aluminij, v soboto ob 20.15 v Domžalah. pri mojem odnosu do treningov in tekem, a kar mi je nogomet v tem času prinesel, mi je prinesel. Bila je povsem moja odločitev in za njo sem stal - konec koncev sem v tej službi vztrajal do danes, skoraj sedem let, in ničesar ne obžalujem. Morda je bila to prehitra odločitev in bi z današnjim vedenjem mladim dejal, naj vztrajajo, a takrat sem jo sprejel po tehtnem premisleku. Ko se nekaj odločim, za tem tudi stojim in ne razmišljam za nazaj." Če se vrnemo v sedanjost: kakšna je razdelitev nalog med teboj in glavnim trenerjem? D. Krljanovic: „Povsem natančne razdelitve del in nalog niti nimava, vsekakor pa je Robert tisti, ki mi veliko pomaga. Osnova je želja po uspehu in dobra komunikacija med nama, tako v samem procesu treninga kot npr. v pripravi na tekmeca - pri naši postavitvi na igrišču, pri taktični pripravi na nasprotno ekipo, pri delu skozi teden ... Sproti se dogovoriva, kateri del bo kdo prevzel, tudi to, kako na igralce prenesti določene zahteve. Skozi vse procese poskušamo - seveda ob določeni svobodi v igri - razvijati avtomatizme v igri in delati na koncentraciji." Kakšna bi bila vaša ocena prvih dveh tekem v sezoni? D. Krljanovic: „Točk imamo manj od želenih treh ali štirih, a še naprej ostajamo samozavestni in ne pritiskamo na fante. Osnova je, da ostajamo pri percepciji, da smo prvoliga-ški klub in imamo prvoligaške igralce ter da smo tam, kamor spadamo - v najvišjem rangu slovenskega nogometnega tekmovanja. To spoštovanje do samega sebe jim poskušamo vcepiti v vsakem delu treninga in dneva. Tudi v sami igri je poudarek na tem, da bi bili fantje igrivi, da bi uživali v nogometu, da bi posledično gledalci prihajali na naše tekme doma in v gosteh. Težimo k temu, da bi tudi proti najboljšim igrali odprto, da bi imeli z vsemi enak izkupiček priložnosti in strelov na gol, pa naj bo to proti Celju ali Mariboru." Jože Mohorič Atletika • SP v Budimpešti Kristjan na Madžarskem naš največji up za medaljo Atletska zveza Slovenije je objavila seznam 13 reprezentantov, ki bodo med 19. in 27. avgustom zastopali slovenske barve na svetovnem prvenstvu v Budimpešti. Na Madžarskem bosta prvi imeni branilec svetovnega naslova v metu diska iz Eugena 2022 Kristjan Čeh ter slovenska rekorderka v skoku s palico Tina Šutej, letos srebrna na dvoranskem evropskem prvenstvu. Poleg Čeha bo na SP v moški konkurenci nastopil le še Matic lan Guček v teku na 400 m ovire. Med atletinjami se bodo ob Šutejevi predstavile še tekačice Anita Horvat (800 m), Maruša Mišmaš Zrimšek (3000 m zapreke), Klara Lukan (5000 m), maratonka Neja Kršinar, na ovirah bosta tekmovali Nika Glojnarič (100 m ovire) in Agata Zupin (400 m ovire). Lia Apostolovski bo tekmovala v skoku v višino, v troskoku bosta nastopili Neja Filipič in Eva Pepelnak, v reprezentanco pa se pri 41 letih vrača metalka kopja Martina Ratej, ki je vmes odslužila tudi dopinško kazen. Vodja reprezentance bo Marija Šestak. sta Kristjan Čeh bo prvo ime slovenske reprezentance na SP v Budimpešti. Foto: AZS 14 Štajerski Aktualno petek • 18. avgusta 2023 Rokomet • RKJeruzalem Ormož Med elito Ormožani kadrovali največ Foto: Črtomir Goznik Filip Jerenec (skrajno levo) in Tadej Sok (skrajno desno) sta iz Maribora prestopila k Ormožu. Drugačno pot je ubral Tilen Kosi (v sredini), ki bo kariero nadaljeval v Avstriji. Manj kot mesec dni nas loči do začetka sezone 2023/24 v elitni rokometni NLB ligi. Gre za zelo zahtevno sezono, kjer se bodo od prvega razreda slovenskega rokometa poslovile kar štiri ekipe. „Ravno izpad kar štirih moštev je klube prisilil, da so letos kadrovali s polno paro. Vsi si želijo sestaviti igralski kader, ki bo vreden obstanka v ligi. V Ormožu se zavedamo, kaj bi za nas pomenil izpad - to bi bila z eno besedo katastrofa. Zato smo bili prisiljeni kadrovati več od dosedanje prakse, na roko so nam šle tudi težave Maribora, saj smo iz njihovih vrst dobili Tadeja Soka, Filipa Jerenca in Anžeta Blagotinška. Že prva tedna priprav pa sta pokazala, da sta Sok in Jerenec 'prva klasa' slovenskega rokometa. Blagotinšek bo s tekmami začel šele oktobra, saj še vedno sanira poškodbo pogačice. Skratka NLB liga bo letos izjemno močna in prav vsaka tekma bo odigrana 'na nož'," nam je na četrtkovem treningu povedal trener Saša Prapotnik. Kot zanimivost lahko zapišemo, da so prav v Ormožu letos največ kadrovali med elito, skoraj pol sla-čilnice so novinci. Tadej Sok, Filip Jerenec, Filip Ranfl, Jan Mlač Černe, Anže Blagotinšek, Tinček Hebar, Luka Ude Tkalčec in Borna Sraga je osem novih-starih obrazov ormoške slačilnice. Vsi, ki se vsaj malo ukvarjajo z ekipnim športom, pa dobro vedo, kaj za ekipo pomeni pravo vzdušje v slačilnici. „Ko nas tako gledam na treningih, se mi zdi, da imamo letos zelo kakovostno zasedbo, boljšo kot lani. Ampak za zdaj je to vse le na papirju. Če nam uspe v slačilnici dvigniti vzdušje do maksimuma, kjer se bo prav sleherni igralec počutil kot pomemben kamenček v mozaiku, potem je lahko pred nami odlična sezona. Odlična pomeni, da si čim prej zagotovimo obstanek, da Superpokal in Pokal Slovenije odigramo na visokem nivoju. Želja na državnem prvenstvu je ujeti Top 5, z malo sreče mogoče celo uvrstitev v Evropo. Komaj čakamo prvo pripravljalno tekmo proti Svišu, da vsaj malo ocenimo, kaj zmoremo kot ekipa. Pol ekipe je nove in zagotovo se bomo skozi pripravljalni del še iskali. Od igralcev naprej do strokovnega štaba," je za Štajerski tednik optimistično povedal David Bogadi. Jeruzalemčke v petek, 11. avgusta, čaka prva pripravljalna tekma proti Svišu iz Ivančne Gorice. Tekma na Hardeku se bo začela ob 19. uri. V ponedeljek, 14. avgusta, bodo Or-možani ob 19. uri odigrali že drugo pripravljalno tekmo, na Hardek bo prišel hrvaški Karlovac. Napoved uvrstitve v NLB ligi za sezono 2023/2024: 1. Celje Pivovarna Laško, 2. Trimo Trebnje, 3. Gorenje Velenje, 4. Riko Ribnica, 5. Krka Novo mesto, 6. Jeruzalem Ormož, 7. Koper, 8. Urbanscape Loka, 9. Sviš Ivančna Gorica, 10. Slovenj Gradec, 11. Slovan Ljubljana, 12. Dobova, 13. Ljubljana, 14. Škofljica. Glede na trenutno stanje igralskega kadra po vseh klubih se letos najslabše piše Dobovi, Ljubljani in Škofljici. Razlika v kakovosti med 11. uvrščeno ekipo NLB lige in 2. uvrščeno ekipo 1. B-lige pa je takšna, da si upam povedati, da naslednjih deset let ne bo nobena drugouvrščena ekipa 1. B-lige napredovala v najvišji rang tekmovanja. Glavno besedo o prvaku bosta letos imeli le dve ekipi: Celje Pivovarna Laško in Trimo Trebnje. Pri tem so Celjani v vlogi absolutnega favorita. Velenjčani letos praktično nimajo možnosti za osvojitev naslova državnih prvakov. Odhod prvega moža Domna Tajnika v makedonski Pelis-ter iz Bitole je enostavno prevelik udarec za Gorenje. Poleg Tajnika so ose izgubile še nekaj dobrih igralcev, na izhodnih vratih je tudi odličen vratar Matevž Skok. Riko Ribnica in novomeška Krka bosta dihala za ovratnik najboljšim ekipam lige. Ribničani so prav iz vrst Krke dobili največjo okrepitev, to je prvi strelec minule sezone Uroš Knavs. Krka ima kar nekaj novih igralcev, med drugim je v Novo mesto odšel Ormožan Gašper Horvat. Sledijo ekipe Jeruzalema, Kopra, Loke, Sviša, Slovenj Gradca in Slovana, ki si bodo razdelile mesta od 6. do 11. Seveda so mogoča tudi presenečenja, saj lahko finančni primanjkljaji ter poškodbe odigrajo pomembno vlogo pri končnih uvrstitvah. „V Ormožu smo se potrudili zagotoviti dovolj finančnih sredstev, da mirno pripeljemo sezono h koncu. Nobena skrivnost ni, da je proračun letos višji od lanskega. Enostavno, če želimo igrati med najboljšimi v državi, se temu ne moremo izogniti. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem sponzorjem, donatorjem, občini Ormož, ljubiteljem rokometa, ki nam stojijo ob strani, da bomo že enaindvajseto sezono zapored igrali v elitnem razredu. Za tako malo mesto je to pravi čudež, ki se ga dobro ne zavedamo. Da pa nam to uspeva, je tudi zasluga odličnega in trdega dela v naši rokometni šoli, ki je letos zasedla 6. mesto v državi. Naslednje leto želimo z našo rokometno šolo uvrstitev med pet najboljših v državi. Tako bomo letos nastopali s kar enajstimi mlajšimi selekcijami, kar je rekord v zgodovini kluba," je pohvalno o delu z mladimi povedal predsednik kluba Mladen Grabovac. Uroš Krstič 1 Nogomet • WFC Drava Ptuj Odlično obiskani treningi in resnost igralk dober obet pred sezono Nastanek WFC Drava Ptuj predstavlja novo poglavje v ptujskem ženskem nogometu. Člansko ekipo bo z mesta trenerja vodil Sandi Bauer. Gre za priznanega in izjemno uspešnega trenerja v ženskem nogometu, ki se je uveljavil z vrhunskimi dosežki pri nekdanjem klubu ŽNK Pomurje iz Beltincev, pri katerem si je nabral izjemne izkušnje. Pri njegovem delu mu pomaga Leon Kodrič, ki skrbi za nemoteno delovanje članic in drugih ženskih selekcij na Ptuju. Sam vodi selekcijo U13, ki bo nastopala v tekmovanjih pod okriljem Nogometne zveze Slovenije. Ptujčanke so priprave na začetek sezone 2023/24 v 1. ženski ligi začele 17. julija. Treningi so potekali trikrat tedensko, ob koncih tedna so dekleta odigrala tudi prijateljski pripravljalni tekmi (večje število tekem so preprečile vremenske nevšečnosti, op. a.). Prva tekma je bila odigrana s fanti Drave Ptuj U15, ki so zmagali z 1:2. V drugi tekmi v Bratoncih so se pomerile s selekcijo U17 NŠ Mura in Ptujčanke so v gosteh izgubile z 1:0. Na teh tekmah je trener Sandi Bauer preizkusil večino od 23 registriranih igralk članske ekipe. V njej je veliko mladih igralk, katerih povprečna starost je 19 let. Ekipa članic je bila pred to sezono sestavljena povsem na novo, ob številnih novinkah je tudi nekaj igralk, ki so v prejšnjih letih že igrale za ptujsko žensko nogometno vrsto. Med slednje spadajo Eva Vidovič, Anja Lončarič, Pia Ciganovič, Tina Hvalec, Maša Šibila in Nuša Forštnarič. Nekaj nogometašic je bilo pripeljanih nazaj v WFC Drava Ptuj iz sosednje Avstrije in te so Neža Forštnarič (zelo ambiciozna vratarka iz Markovcev), Maša Potočnik, Nuša Štumberger in Selma Šabotič. Vrnili sta se tudi nekdanja igralka futsa-la Ines Krajnc in iz NŠ Mura Lana Curman. Imeli so tudi dva odhoda, saj sta se v sosednjo Avstrijo preselili Špela Pernek in Tjaša Križanič. Igralsko okostje WFC Drava Ptuj je tako postavljeno, v klubu pa imajo za cilj sestaviti celotno piramido v ženskem nogometu, ki bo nastopala pod okriljem NZS in bo ponos mesta Ptuj. To pomeni, da bodo z leti tekmovali v selekcijah U13, U15 ,U17 in članicah. Primarni cilj je ustvariti prijetno klimo in zdravo okolje za dekleta ter da se bodo dekleta odlično počutila v tej sredini in bodo deležna enakih pogojev kot fantje FC Drava Ptuj. S posebej prilagojenimi programi in treningi so zagotovili, da bodo dekleta v varnem in spodbudnem okolju razvijala svoje nogometne veščine, se zabavala in gradila temelje za uspešno prihodnost v športu. Skozi igro, sodelovanje in podporo bodo spodbujali njihovo samozavest, intelektualne in motorične spretnosti ter ljubezen do nogometa. Cilji so nabiranje • 1 V I * v • izkušenj in učenje na vsaki tekmi O svoji novi ekipi in ciljih je trener Sandi Bauer povedal: „Imamo zelo mlado ekipo, mislim, da z naskokom najmlajšo ekipo v ligi. Dekleta so pa zelo pridna, delavna, treningi so odlično obiskani. Z načrtnim delom in z vizijo na dolgi rok sem prepričan, da se nam na Ptuju obeta lepa zgodba o uspehu. Prepričan sem in to je moj cilj, da smo v roku 3 do 5 let v boju za sam vrh, seveda s takšno podporo vseh vodilnih mož pri FC Drava Ptuj, kot smo je deležni sedaj. Cilji za letošnjo sezono pa so nabiranje izkušenj in učenje na vsaki tekmi. S trdim delom nam lahko uspe tudi kakšen lep rezultat na kakšni tekmi." Ptujske nogometašice bodo prvenstvo odprle v nedeljo, ko se bodo ob 17. uri v Športnem parku Šiška Ljubljana pomerile z Olimpijo, ki je v tej sezoni zelo resen kandidat za naslov prvaka 1. SŽNL. Tekma proti Ljubljančankam bo ena tistih, na kateri se bodo članice WFC Drava Ptuj poizkušale čim več naučiti, nabrati nove izkušnje za nadaljevanje sezone in biti čim bolj trdne ter kompaktne tekmice favoriziranim Ljubljančankam. David Breznik Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 4. KROGA, V SOBOTO OB 17.30: Olimpija - Domžale; OB 20.15: Kalcer Radomlje - Aluminij; V NEDELJO OB 17.30: Maribor - Bravo; OB 20.15: Celje - Rogaška; V PONEDELJEK OB 20.15: Koper - Mura. 2. SNL RAZPORED 4. KROGA, V SOBOTO OB 17.30: Triglav Kranj - Krka, Tabor Sežana - Brinje Grosuplje, Beltinci Klima Tratnjek - TKK Tolmin; v nedeljo ob 17.30: Ilirija 1911 - Jadran Dekani, Gorica - Nafta 1903, Fužinar Ravne - Rudar Velenje, Primorje eMundia - Vitanest Bilje; v ponedeljek ob 17.30: Kety Emmi&Impol Bistrica - Dravinja. 3. SNL - vzhod RAZPORED 1. KROGA, V SOBOTO OB 17.30: Drava Ptuj - Šampion, Hajdina - Brežice 1919 Terme Čatež, Rače - Avto Rajh Ljutomer, Krško - Šmartno 1928; V NEDELJO OB 17.30: Zavrč - Premium Dobrovce. Tekmi Koroška Dravograd - Podvinci in ZASE Videm - Korotan Preva-lje sta bili prestavljeni. 1. mladinska liga RAZPORED 3. KROGA, V PETEK OB 17.00: Aluminij - Koper, Olimpija Ljubljana - Maribor; OB 17.30: Bravo Mastercard - A2S Celje, Mura - Domžale, Krka - Nafta 1903, Brinje Grosuplje - Rudar Velenje Ko-rektbau, Gorica - Ilirija Extra-Lux; OB 18.30: Kalcer Radomlje - Tabor Sežana. 1. kadetska liga 1. KROG: Aluminij - A2S Celje (v soboto ob 13.00 na pomožnem igrišču v Kidričevem). Ženska liga RAZPORED 1. KROGA, V SOBOTO OB 16.30: Mura Nona - Ljubljana; V NEDELJO OB 11.00: Cerklje - Radomlje Medex; OB 17.00: Olimpija Ljubljana - Drava Ptuj; OB 17.30: Krim - Gažon. Prosta je ekipa Primor-je Gaia Natutelle. Kolesarjenje • »Tour de Lotmerk«: zbrana sredstva za športni objekt v Veržeju Športna zveza Ljutomer se je že vključila v dobrodelne aktivnosti za pomoč poplavljenim območjem Prlekije. V nedeljo bodo pripravili kolesarjenje »Tour de Lotmerk« in zbrana sredstva namenili ŠD NK Veržej, ki mu je narasla reka Mura poplavila celotni športni objekt (igrišče, garderobe, klubske prostore ...). Start (ob 8. uri) in cilj bosta pred letnim kopališčem v Ljutomeru, prijavnina pa znaša 5 evrov. Kolesarji bodo imeli možnost vožnje na relacijah, dolgih 15, 40 in 80 km. JM, NŠ Foto: Črtomir Goznik Utrinek s treninga ekipe WFC Draua Ptuj, ki jo bo v novo pruoligaško sezono pouedel trener Sandi Bauer. Štajerski 1 rEDN IIK www.tednik.si Í3stajersk¡tedn¡k *.' Stajerskitednik petek • 11. avgusta 2023 Šport, šport mladih, rekreacija Štajerski 15 Plavanje • Boštjan Maračic, predsednik Plavalne akademije Kurent »Cilj je ponuditi kakovostno izkušnjo vsem, ki bodo prišli v našo akademijo« Pred nekaj dnevi je Plavalna akademija (PA) Kurent dopolnila deset let svojega delovanja. Gre za obdobje, v katerem so se s svojim delom izkazali v lokalnem okolju, v slovenskem plavanju in tudi v tujini. Od leta 2013 do danes so pridobivali na prepoznavnosti, članstvu in rezultatih. Trenutni vrhunec iz rezultat-skega vidika so dosegli na minulem Odprtem združenem prvenstvu Slovenije 2023 v plavanju, na katerem so skupno osvojili kar 17 medalj. Do zlatih medalj so med posameznicami v kadetski konkurenci prišle Zala Mojsilovič Meznarič, Lina Maltarič in Emma Krevs. Gre za velik uspeh ptujskega plavanja in vnovičen dokaz strokovnega dela z mladimi plavalci in plavalkami. Po državnem prvenstvu je predsednik in trener PA Kurent Boštjan Maračic spregovoril o začetkih, razvoju, delu in prihodnosti akademije. Kdaj in zakaj ste ustanovili Plavalno akademijo Kurent? B. Maračic: „PA Kurent je bila ustanovljena leta 2013. Zbrali smo se ljudje z enako idejo - na Ptuj ponovno pripeljati kakovostno tekmovalno plavanje, z dobro plavalno šolo in sistemom dela od najmlajših do starejših. Pri vsem skupaj nam je bil izziv delati na kakovosti ne količini." Zakaj ste v imenu uporabili naziv akademija? B. Maračic: „Izbira imena je vedno najpomembnejši in najtežji del. Cilj je bil delati s kakovostnim kadrom, ki je strokovno izobražen ali maksimalno do-usposobljen. Naziv akademija ima nek višji, bolj strokoven prizvok. Ime Kurent v imenu pa smo izbirali kar nekaj časa. Spomnim se, da sem bil na rekreacijskem teku po Ptuju in se mi je zabliskalo, da moramo v imenu poudariti nekaj, kar je značilno za Ptuj; potem ne bo potrebe, da ob imenu dodamo še mesto, od koder prihajamo. Kmalu se je porodila ideja o kurentu, ki Ptuj kot lik zaznamuje v bližnji in širši okolici in tudi deloma čez meje. Sedaj smo že znani kot Kurenti in se je ime lepe 'usedlo'." Hitra vključitev v lokalno skupnost Kako se je skozi desetletje razvijala vaša akademija? B. Maračic: „Vsak začetek je težak. Ko smo prišli v Terme Ptuj, nam ni bil naklonjen skoraj nihče, saj smo postali drug plavalni klub/društvo na Ptuju. A sčasoma se je stvar spreminjala. Dokazovali smo resnost dela, ničesar nismo prepuščali naključju, imeli smo strokoven kader in zanimive programe, veliko denarja smo namenjali videzu, reklami ... Zato smo kmalu postali všečni in vključeni v lokalno skupnost. S tem dobrim občutkom smo trdo delo nadaljevali in kmalu so se pokazali rezultati tudi v osnovni želji - tekmovanjih. Prva tekmovanja, ki smo se jih udeležili, so pokazala nove težave, ki smo se jih lotili resno in strokovno. V Terme Ptuj (notranji bazen) smo po dolgih letih spet postavili štartne bloke, ki so snemljivi in varni za uporabo ter v skladu z zakoni. Skupaj s Termami smo poskrbeli za obračalne zastavice za plavanje hrbtnega sloga, termine vadbe smo uskladili s konkurenčnim klubom in tako smo počasi postali to, kar smo danes. Kaj smo danes? Danes smo eden boljših slovenskih plavalnih klubov." Kakšne vse plavalne programe izvajate? B. Maračic: „Izvajamo programe za otroke od četrtega leta starosti naprej. Prilagajanje na vodo v programu Kurentovih iger nadaljujemo z osnovno in nadaljevalno Kuren-tovo šolo plavanja, rekreacijo za otroke, ki niso bili nikoli tekmovalci, ter za take, ki so 'bivši' tekmovalci. Sledijo jim športno-tekmovalni programi v selekcijskem procesu, v treh stopnjah. Staršem za otroke nudimo tudi individualno plavanje ter v sodelovanju z drugimi društvi tudi plavanje za invalide in otroke s težavami v razvoju, plavanje za odrasle rekre-ativce ... Vsako leto nekaj bodočim študentom Fakultete za šport pomagamo pri učenju plavanja, ki ga morajo opraviti na testih pred vpisom." »Vsako društvo bi moralo imeti cilj ustvariti piramido« Koliko ste usmerjeni v tekmovalno treniranje plavanja? B. Maračic: „Vsako društvo bi moralo imeti cilj ustvariti piramido, kjer se vse začne s šolskimi programi, učenjem, osnovno motoriko, gibanjem za zdravje in rekreacijo. Ti osnovni programi, v katerih je cilj splošno dobro počutje ljudi, otrok, vadbe za zdravje, se ustvarjajo programi, katerih osnovni namen je športno izobraževanje in tekmovanja. Na tak način delujemo tudi mi. Zelo pomembna je plavalna šola, ki je najpomembnejši člen celotnega društva. V tem segmentu je osnovni cilj prilagajanje na vodo in plavalna šola. Iz te močne baze lahko otroke učimo v športni šoli, iz katere sledi -SV w ¿WMM3ÜS8!! il ^yyyiîsii^wîJSiSii Foto: Črtomir Goznik Mladi plavalci in plavalke PA Kurent dosegajo dobre rezultate na tekmovanjih v Sloveniji in tudi v tujini. Foto: David Breznik Predsednik in trener Plavalne akademije Kurent Boštjan Maračic: »Zelo pomembna je plavalna šola, ki je najpomembnejši člen celotnega društva. Usmerjeni pa smo tudi v tekmovalno plavanje, saj je to eden izmed osnovnih ciljev, zaradi katerega smo leta 2013 društvo ustanovili.« selekcijski proces. Vsem otrokom, ki si želijo tekmovati, to tudi ponudimo kot del učenja. Vsak otrok se v procesu vadbe, športnih tekmovanj, enkrat sooči s predštartno tremo, z dejstvom, da je na tekmovanju sam, z vadbo na pripravah, s tekmovanji, daljšimi od enega dneva, kjer so brez staršev ... Menim, da je šport za te prve občutke najpomembnejši element. Zdaj pa nazaj na dejansko vprašanje: v tekmovalno plavanje smo usmerjeni, saj je to eden izmed osnovnih ciljev, zaradi katerega smo leta 2013 društvo ustanovili. Trenutno imamo v tekmovalnem programu 36 otrok tekmovalcev, takih, ki so redno, enkrat do dvakrat mesečno na tekmovanju. Tukaj ne štejem določenih programov, kjer so otroci na tekmovanju enkrat na tri mesece. S starejšimi pa smo tudi zelo aktivni, tam je rezultat prvotnega pomena. Imamo trenutno tri občasne reprezentantke ter mene kot občasnega pomočnika reprezentančnega trenerja. To nam veliko pomeni in mislim, da bi moralo tudi Ptuju. Iz tega tekmovalnega plavanja imamo plavalko, ki je bila dve leti zapored najperspektivnejša športnica mestne občine Ptuj, športnico, ki je postala naj šolska športnica za šolsko leto 2022/23, imamo trenutno tri športnice, ki so državne prvakinje, imamo športnico, ki je državna prvakinja v daljinskem plavanju na 5 km, imamo kader, ki me navdušuje s svojo predanostjo, imamo ljudi, sponzorje, ki nas podpirajo pri našem delu in le želim si lahko, da tako tudi ostane." »Ne gre le za uspeh ptujskega plavanja, temveč ptujskega športa« Z državnega prvenstva ste prinesli domov sedemnajst medalj. Za kakšen uspeh ptujskega plavanja gre? B. Maračic: „Ne gre le za uspeh ptujskega plavanja, temveč ptujskega športa. Ptuj ni nikoli imel toliko nadarjenih plavalk, ki bi lahko osvajale najvišja mesta. Pri teh medaljah moramo poudariti, da gre za štiri naslove državnih prvakinj v disciplinah 50 m hrbtno, 50 m prsno, 200 m delfin in 5000 m - torej izredno raznolike discipline. In zakaj to poudarjam? Ko smo začeli delati na Ptuju, so se nam posmehovali vsi, da je v tej topli vodi nemogoče delati in da nam ne bo uspelo, sedaj pa vidimo, da nam uspeva, in to v najtežjih plavalnih disciplinah. Še več, to letos ni slučaj, temveč se dogaja vsako leto zadnjih pet let. Skupno gre za uspeh, ki je tudi meni pridelal kako solzo na obrazu. Spomin se svoje prve medalje, ki smo jo dobili na državnih prvenstvih. Bilo je polno čustev, poplačan trud, odrekanja za nazaj. A kmalu smo ugotovili, da moramo imeti višji cilj kot le tu in tam kaka medalja. Tako naši tekmovalci stopnjujejo svoje rezultate doma in v tujini in teh 17 medalj je le češnjica na vrhu torte. Za vse se je treba zahvaliti najprej dekletom in fantom, ki so skozi leta soustvarjali to ekipo, ki je danes ena najboljših v Sloveniji in tujini, nato trenerjem, ki so požrtvovalni do zadnje kapljice znoja, in seveda staršem, ki nas podpirajo in stojijo za našim delom, kljub temu da je plavanje postalo zelo drag šport. Zahvala tudi vsem sponzorjem, donatorjem, vam novinarjem, lokalni skupnosti, Termam, tudi politiki ." Kakšna je vizija razvoja PA Kurent za prihodnost? B, Maračic: „Kurenti moramo sedaj zavihati rokave. To začetno obdobje se nekako končuje z odličnimi rezultati, z odhodom nekaterih športnikov. Sedaj je čas, da se ustvari sistem, ki bo take rezultate omogočal vsem naslednjim generacijam, vsem (staršem), ki imajo danes preblisk, da želijo otroka vpisati v plavanje, jutri idejo, pojutrišnjem cilj. Ob tem pa vsem tistim že aktivnim nastaviti sistem, ki bo korekten do vsakega in bo onemogočal veliko število napak - sistem izobraževanja, rekreacije in športnega treniranja. Cilj je ponuditi kakovostno izkušnjo vsem, ki bodo prišli v našo akademijo. Ob zaključku bi želel izpostaviti nekaj športnic, ki so poskrbele za naše največje uspehe. Lina Maltarič, prva članica akademije, prvi finale in prva medalja na državnih prvenstvih, prva državna prvakinja in med prvimi tremi, ki so istočasno postale del širše državne reprezentance Slovenije. Naslednja je Zala Mojsilovič Mezna-rič, športnica, ki je kot prva ptujska plavalka postala državna prvakinja na 200 m delfin, na 5000 m prosto v bazenu in v morju. Prav tako je prva, ki si je na državnih prvenstvih v eni sezoni priplavala 12 medalj, ter med prvimi tremi, ki so istočasno postale del širše državne reprezentance Slovenije. Emma Krevs, ki je kot članica reprezentance z najvišjimi točkami poskrbela za to, da sem v reprezentanci bil kot trener tudi sam, sicer tudi državna prvakinja v hrbtnem plavanju. Poudarek je še na dveh športnicah - Eli Kumer in Evi Hvalec -, ki sta kot del ekipe v štafetnem plavanju poskrbeli za prve medalje in naslove državnih podprvakinj v plavanju za Ptuj." David Breznik Šah • Prvenstvo EU za mlade Tilen Kovačec prvak Evropske unije V avstrijskem mestu Cmurek je potekalo že 20. prvenstvo Evropske unije za mlade od 8 do 14 let ter 29. mednarodni Styrian mednarodni pokal za igralce od 12 do 18 let. Nastopilo je 72 šahistov in 36 šahistk iz 14 držav. Slovensko zastopstvo je štelo sedem fantov in štiri dekleta, pet od njih je bilo članov Šahovskega društva Ptuj. Enega največjih uspehov je dosegel Tilen Kovačec, ki je v konkurenci U14 osvojil prvo mesto. Ptujčani so redni udeleženci tega tekmovanja z dokaj vidnimi rezultati, kar so dokazali tudi letos. Za največji uspeh je poskrbel Tilen Kovačec, ki je bil kot tretji nosilec ob koncu najboljši v absolutni kategoriji U14 in je osvojil naslov prvaka Evropske unije do 14 let. Ob tem je šestkrat zmagal in trikrat remiziral ter tako ostal edini neporažen med vsemi slovenskimi predstavniki. Prijetno je presenetil še en 14-le-tnik Anej Zlatolas, za katerega je bil to debitantski nastop na mednarodnih tekmovanjih. V absolutni konkurenci od 14 do 18 let je osvojil odlično 8. mesto, s čimer je začetno pozicijo izboljšal za kar 16 mest. Ob tem je premagal tudi dve do štiri leta starejše, v posebnem seštevku pa je med enajstimi štirinajstletniki osvojil 3. mesto. V najštevilčnejši skupini do 10 let sta med 26 udeleženci solidno nastopila osemletni Svit Gomboši (bil je najmlajši) in devetletni Tibor Veber. Oba sta osvojila 4,5 točke, ob tem pa v posameznih kolih premagala tudi starejše ter višje ratingira-ne tekmece. Svit je za sedem mest izboljšal svoj začetni položaj, Tibor pa je zdrsnil za dve mesti, k čemur je prispevalo nekaj remijev z nižje ratin-giranimi tekmeci. Odlično se je v absolutni konkurenci do 12 let borila edina ptujska predstavnica nežnejšega spola Zarja Gomboši. Kot osemletna je premagala tudi deset- in dvanajstletne tekmece ter osvojila solidne 3,5 točke ter 10. mesto, kar je le za eno mesto slabše od začetne pozicije. Osvojila je pokal za drugo mesto v posebnem točkovanju do osem let. Po zaslugi Tilna se je Slovenija kot četrta vpisala na seznam sedmih držav z medaljami v absolutnem točkovanju po kategorijah, ob tem je bronasto medaljo dodal še Aleksander Konopatskyi iz Maribora absolutno do deset let. S šestimi osvojenimi medaljami (1 zlata, 2 srebrni, 3 bronaste) so bili najuspešnejši domačini Avstrijci, po žlahtnosti pa Poljaki z dvema zlatima medaljama. Silva Razlag Rezultati za kategorije, kjer so Ptujčani imeli svoje predstavnike: - U10 (26): 1. (5.) Stoyan Hiev (Bolgarija) 8,5 točke, 2. (2.) Justin Michael Fadeev (Nemčija) 7,5, 3. (13.) Ale-ksandr Konopatskyi (Slovenija) 5,5 ... 11. (9.) Tibor Veber 4,5... 13. (20.) Svit Gomboši 4,5 (oba Slovenija, ŠD Ptuj)... - U14 (17): 1. (3.) Tilen Kovačec (Slovenija, ŠD Ptuj) 7,5 točk, 2. (2.) Vladimir Kononenko (Bolgarija) 7,5, 3. (6.) Arseniy Derbenev (Lat-vija) 7... - Open 12 (12): 1. (2.) Tirno Schwarc U12 7,5 točke, 2. (1.) Joha-nes Aichinger U12 7, 3. (3.) Raphael Winkelmayr U10 (vsi Avstrija) 6,5 ... 10. (9.) Zarja Gomboši U8 (Slovenija, ŠD Ptuj) 3,5 (2. v konkurenci U8)... - Open 18 (24): 1. (1.) Matej Friščič U18 (Hrvaška) 8 točk, 2. (7.) Jona-tan Steinwicher U14 8, 3. (6.) Felix Schwarz U16 (oba Avstrija) 6,5 ... 8. (24.) Anej Zlatolas U14 (Slovenija, ŠD Ptuj) 5 (3. v konkurenci U14)... Tilen Kovačec, prvak EU do 14 let 16 Štajerski Šport, rekreacija petek • 11. avgusta 2023 Foto: Črtomir Goznik Podobno kot v lanski sezoni 2022/23 bo tudi v novi na sporedu veliko lokalnih derbijev. Na fotografijah sta obračuna med Dravo in Zavrčem ter Cirkulanami in Vidmom. Nogomet • 3. SNL - vzhod Naši tretjeligaši dobro pripravljeni na prvenstvo Konec tedna se bo začelo tekmovanje v 3. slovenski ligi vzhod. V njej bo znova igralo pet ekip iz Medobčinske nogometne zveze Ptuj: Drava, Podvinci, Hajdina, ZASE Videm in Zavrč. Trenerji so v sklopu priprav za jesenski del tekmovanja svoje nogometaše pozdravili pred približno mesecem dni. V tem času so skozi treninge in prijateljske pripravljalne tekme uigravali svoje ekipe. Večina jih je zadovoljna z opravljenim delom in trdijo, da so nogometaši dobro pripravljeni na začetek sezone. Drava, Hajdina in Zavrč se bodo na uvodnih tekmah predstavili pred svojimi navijači, medtem ko ekipi Podvinci in ZASE Videm ta konec tedna ne bosta odigrali prvenstvenih tekem, saj sta njuna obračuna s Koroško iz Dravograda in Korotanom s Prevalj prestavljena. Futsal • 1. SFL Drava Ptuj V taboru ptujske Drave so se zelo strokovno lotili pripravljalnega ciklusa na novo prvenstvo. Ptujčani so obdržali bazo nosilcev igre, ki so ji priključili nekaj novincev in vsi skupaj bodo v novi sezoni napadli 1. mesto na prvenstveni lestvici. Približno mesec in pol dolge priprave je ocenil trener Simon Dvoršak: „V pripravah smo naredili skoraj vse, kar smo imeli v načrtu. Žal smo imeli nekaj težav z manjšimi poškodbami igralcev in težjo poškodbo Luke Lovenjaka, za katerega upam, da se bo čez čas vrnil v našo ekipo. Prav tako smo morali tudi nekoliko improvizirati glede prijateljskih pripravljalnih tekem, a smo na večini teh odigrali dobro.« Modri so odigrali šest pripravljalnih tekem z naslednjimi rezultati: Partizan 0:3, Dravinja 2:1, Mura (U19) 2:2, Aluminij (mladinci) 5:1, Maribor (mladinci) 4:4 in Dib-ba AI-Hisn Sport 0:0 (zaradi močnega naliva so proti kakovostnemu nasprotniku iz Združenih arabskih Emiratov odigrali le en polčas, op. a.). V planu so imeli še dve tekmi, a sta odpadli zaradi slabih vremenskih pogojev. Izpad so nadoknadili z uigravanjem na treningih, na katerih so igralci zelo zavzeto trenirali in komaj čakajo uvodno prvenstveno tekmo, ko se bodo v soboto ob 17.30 na Mestnem stadionu na Ptuju pomerili s Šampi-onom. S Celjani ima Drava iz lanske sezone še neporavnane račune ... „Želja na uvodni tekmi je vsekakor zmaga, s katero bi se jim vsaj malo oddolžili za 'odvzete' točke v lanski sezoni. Prav tako bomo tudi na vseh ostalih tekmah šli na zmago, ob tem želimo na vsaki tekmi pokazati dobro nogometno predstavo." Hajdina Novinci v tretjeligaški druščini s Hajdine imajo izkušenega trenerja Mirana Emeršiča in zelo dober igralski kader. Za slednjim je pripravljalni del, o katerem je trener povedal: „Lahko rečem, da smo pripravljalni del oddelali 80 % po načrtih. Občasno smo imeli težave z igralci, ki so še bili na dopustih, zato je bila njihova prisotnost na treningih nekoliko manjša. Kljub temu sem zadovoljen s prikazanim in mislim, da smo dobro pripravljeni. Za nas so vsi nasprotniki v ligi neznanka, a ne glede na to se bomo potrudili na vsaki tekmi, da bomo poizkušali priti do pozitivnega rezultata." Hajdinčani so pilili formo skozi prijateljske pripravljalne tekme, na katerih so dosegli naslednje rezul- tate: Dravinja 1:2, Kety Emmi & Impol Bistrica (mladinci) 7:3. Kety Emmi & Impol Bistrica (člani) 0:3, Podvinci 1:1 in Roho Rogoza 6:0. Z visoko zmago proti Rogozi so v soboto zaključili niz prijateljskih tekem. Sedaj bo šlo zares, saj bodo v soboto ob 17.30 na svojem igrišču gostili Brežice 1919 Terme Čatež. Gostje imajo močno zasedbo, a ne glede na to je Emeršič optimist. ZASE Videm Videm v novo sezono starta z novim glavnim sponzorjem in po njem bodo imeli tudi dodatek ZASE v nazivu ekipe. To je velika sprememba, manj sprememb pa je najti v igralskem kadru. Trener Luka Ga-jšek bo imeli v novi sezoni večinoma znano igralsko zasedbo, ki ji je priključil še nekaj kakovostnih posameznikov. Za vsemi je pripravljalni del pred spomladanskim delom prvenstva, o katerem je Gajšek dejal: „S potekom priprav sem zadovoljen, saj smo bolj ali manj uresničili vse zastavljene cilje. V tem delu k sreči nismo imeli težav s poškodbami, zato smo se skozi prijateljske pripravljalne tekme lahko dobro uigrali." Rezultati prijateljskih pripravljalnih tekem so bili naslednji: Kety Emmi & Impol Bistrica (mladinci) 2:0, Aluminij (mladinci) 1:2, Stojnci 4:2, Gorišnica 4:2 in Mons Claudius Dobovec bo začel s Sevnico, Meteorplast z Bronxom Na sedežu Nogometne zveze Slovenije na Brdu pri Kranju so opravili žreb parov pred novo sezono v 1. futsal ligi. Branilec naslova Dobovec se bo v uvodnem krogu, ta bo predvidoma 29. septembra, meril s Sevnico. Preostali pari 1. kroga 29. tekmovalne sezone 1. SFL so: Bronx Škofije - Meteorplast Šic bar, Siliko - Oplast Kobarid in Nutrition Extrem - Dobre-polje. Igralci iz Ljutomera se bodo v 2. krogu svojim navijačem predstavili na tekmi z Dobrepoljem. Sistem igranja bo trikrožni s končnico za prvaka. Tekmovalno leto 2023/24 se bo sicer začelo s superpokalom, ki bo 23. septembra. Tekma sodi v okvir dneva slovenskega futsala, na njej pa se bosta pomerila Dobovec in Siliko Vrhnika. V1. SFL si je doslej največ naslovov priigrala Litija (10), sledijo Dobovec Pivovarna Kozel (6), Oplast Kobarid (2), Puntar (2), Proen Maribor (2), Gip Beton MTO (1), Pelikan Celje (1), Mila Juventus (1), Mizarstvo Krošelj (1) in Gorica (1). sta 6:2. Z večino pozitivnih rezultatov Videmčani vstopajo v novo prvenstvo, ki pa ga ne bodo začeli v soboto. Zaradi katastrofalnih razmer na Koroškem je ekipa Korotana s Prevalj zaprosila NZS za prestavitev tekme, ki se bo odigrala najverjetneje 26. ali 27. avgusta. To pomeni, da bodo Videmčani prvenstvo začeli v 2. krogu v gosteh na tekmi z Rača-mi, medtem ko bodo to soboto v gosteh odigrali prijateljsko tekmo proti Podvincem. Podvinci Nogometaši Podvincev so se držali načrta priprav. Občasno jih je zmotilo slabše vreme, a večina trenažnega procesa je potekala po zastavljenem planu. Trener Robert Hojnik je o pripravah svoje ekipe povedal: „V pripravah je vse 'štima-lo' in sem zadovoljen s pokazanim ter tudi z okrepitvami naše ekipe. Naredili smo trdne temelje in smo se skozi prijateljske pripravljalne tekme dobro uigrali." Uigranost ekipe so pilili na pripravljalnih tekmah, v katerih so dosegli naslednje rezultate: Kety Emmi & Impol Bistrica 2:1, Zavrč 1:1, Bad Radkersburg 1:3, Hajdina 1:1 in Gorišnica 3:1. To soboto bodo odigrali še eno pripravljalno tekmo z Vidmom, saj je bila tudi njihova tekma proti Koroški Dravogradu zaradi naravne katastrofe na Koroškem prestavljena. Zavrč Na trenersko klop Zavrča se je pred letošnjo sezono iz Cirkulan preselil Damjan Vogrinec. Ta je s svojimi igralci izvedel sistematične priprave pred začetkom prvenstva. O dobrem mesecu dni dolgem pripravljalnem procesu je novi trener Za-vrča dejal: „V pripravam nismo naredili vsega, kar smo si želeli. En razlog je ta, da so za določen čas manjkali nekateri igralci, drugi razlog pa je bilo vreme, ki nam je onemogočilo nekaj treningov in tekem. Pod črto lahko priprave ocenimo za solidne, lahko pa bi bile še boljše." Kot vsi naši klubi je tudi haloški tretjeligaš odigral nekaj pripravljalnih tekem: Podvinci 1:1, Varaždin (mladinci) 2:2, Kety Emmi & Impol Bistrica (mladinci) 4:0, Grajena AN-pro 5:1, Avto Rajh Ljutomer 4:1 in Avto Rajh Ljutomer 0:3. V prvem krogu se bodo v nedeljo na domačem stadionu ob 17.30 pomerili s Premiumom iz Dobrovc. Pred tekmo je trener Damjan Vo-grinec povedal: „Prav gotovo nas čaka zahtevna tekma proti težkemu nasprotniku. Na začetku prvenstva še ne vem čisto točno, v kakšni formi je moja ekipa, a igralci se bodo potrudili, da bo zmaga ostala doma." David Breznik Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Dobovca in Meteorplasta bodo tudi v novi sezoni tekmeci za visoka mesta v 1. futsal ligi. Prvi medsebojni dvoboj bo v 5. krogu v Rogatcu. petek • 11. avgusta 2023 Nasveti Štajerski 17 Domača lekarna Zeleni nasvet Delo na vrtu po poplavah Žal seje spet zgodilo to, česar smo se najbolj bali. Mnogim je voda zalila prebivališča, hleve, pa seveda tudi vrtove in njive z zelenjavo. Trenutno podatkov o tem, ali je voda s sabo spet prinesla tudi težke kovine in druge neželene snovi, še nimam. Vsekakor pa velja, da so vrtnine, ki so poplave preživele, še vedno užitne. Treba pa bo sanirati zemljo, da bo vsaj drugo leto na njej spet kaj zraslo. > k -J -**v „.^SferJPŠJ. W■■ Poplave so mnogim naredile nepopravljivo škodo. Foto: MP Kaj torej naredimo? Najprej je treba počakati, dokler se zemlja ne osuši toliko, da se ne oprijema več obutve in orodja, preden se začne po zemlji hoditi in jo obdelovati, drugače bo škoda še v naslednjih letih zaradi porušene strukture zemlje še višja. Vse, kar gleda iz vode, je seveda še vedno brez nadaljnjega užitno, poskusite do tega priti s hojo po poteh. Ko voda odteče in se zemlja dovolj posuši (mogoče že zdaj je, lahko pa pomagate tako, ker vidim, da je teren nagnjen, da izkopljete jarke za odvod vode), je treba zemljo prerahljati, prezračiti povsod, kjer bodo vrtnine nadaljevale svojo rast. To je prvi ukrep. Ker je bilo tudi veliko padavin, tudi kjer ni bilo poplave, je smiselno gnojenje s kompostom (vermi kompost je enkratna rešitev) po celem vrtu, le da se daje večje odmerke tam, kjer bodo naslednje leto večji potrošniki hranil, in polovični odmerek drugod. Kompost je resnično najboljša izbira, posebej na poplavljenih površinah, na drugem mestu pa so tudi briketirana organska gnojila. Šele tretja možnost je gnoj, ki se ga tudi izjemoma doda po celem vrtu. Vendar bo gnoj svoje delo opravil šele naslednje leto. V tem primeru sama tudi absolutno priporočam prekopavanje (štihanje) gred, ki bodo čez zimo prazne, potem pa se tako prekopane grede, če je možno, prekrije s slamo ali listjem, da ne bodo čisto gole. To slamo se potem spomladi zadela v tla ali odstrani ali uporabi ponovno kot zastirko. Prezračena tla si namreč bolje in hitreje opomorejo. Vsekakor pa naj zemlja čez zimo ne bo gola. Kdor želi svojemu vrtu najbolje, naj letos čimveč površin poseje z rastlinami za zeleno gnojenje. Če je kolobar dovolj širok, si lahko privoščimo, da so to samo križnice, torej bela gorjušica, oljna redkev, meliorativna redkev, vmes morda nekaj enoletne detelje - perzijska ali aleksandrijska detelja bosta naredili največ še pred zimo. Pustite rastline premrzniti na zemlji, da bo tudi slama varovala zemljišče. Če je možno, lahko letos še sejete tudi črno redkev, zdaj že tudi mesečno redkvico, rukolo, azijske listnate rastline, veliko bo še naredil tudi letni tolščak, korenček, pe-teršilj, blitvo, špinačo, motovilec, kitajski kapus, vrtnarije pa imajo tudi veliko sadik. Še vedno lahko sadimo brokoli, cvetačo, celo zelje s kratko vegetacijo (ne za kisanje). Seveda sadimo še lahko tudi sadike letnih sort solate, endivijo in sorte radiča s kratko vegetacijo. Tako boste pred zimo še kaj pridelali. Seveda je vse odvisno od tega, kdaj bo voda odtekla. Če sumite na onesnaženje zemlje, potem ne sadite česna. Ta najbolj akumulira neželene snovi. Medtem pa se lahko v navadne multiplošče z luknjami premera 4-5 cm poseje motovileč, do 3 se-menke na eno luknjo. Režemo ga kar s plošče. Prav tako se lahko po-seje rukola, pa tudi špinača. Če se je že primerno osušilo, naj sorodniki, znanci podarijo sadike zimske solate, česen se lahko sadi vse do januarja, letni pa tudi spomladi. Seveda pa lahko na hitro vitamine, ki jih bo zdaj na vrtu manj, pridelate tudi s setvami mikrozele-njave. Nekoč smo imenovali kalčke vse, kar je pognalo iz semena in smo hitro tako tudi pojedli. Zdaj pa smo to ločili na kalčke, pridelane v kalilniku, in mikrozelenajvo (zelenje), posejane rastline, ki jih režemo čisto majhne, v stanju prvega pravega lista. Saj se način pridelave in uživanja delno res razlikujeta med sabo. Kalčke vzgojimo v kalil-nikih, pojemo pa nakaljeno seme, osemenje in malo rastlinico s kore-ničico. Mikrozelenjavo (mikrozele-nje) pa posejemo ali v zemljo ali na ustrezne vlažne substrate, lahko celo z vodo napojene papirnate brisače, porežemo pa samo nadzemne dele, ko dosežejo določeno višino. Običajno je to v času dveh pravih listov, nekatere (stročnice) pa nekaj višje. Zakaj je mikrozelenjava super živilo? V seme rastlina vloži veliko energije, mnogo hranil, vse koristne snovi, da bo njen otroček (rastlinica v semenu) imel dovolj hrane za začetek življenja. Te snovi so v samem semenu v spečem stanju, niso aktivirane. Ko pa seme začne kaliti, se speče spojine spremenijo v aktivne, da ima rastlinica dovolj hranil in lahko kali in raste. Šele ko se prvi pravi listi dovolj razvijejo, je »mladič« pripravljen na samostojno življenje. Vse te koristne snovi pa pojemo, ko pojemo zelo majhne rastlinice. Nekateri pravijo, da v eni žlici mikrozelenjave pojemo toliko koristnih snovi, kakor bi jih pojedli v celi skledi »odrasle« solate. Za vzgojo mikrozelenjave so primerne prav vse rastline. A bolje delati tiste, ki hitro kalijo in rastejo. Odvisno je tudi od tega, kaj vam je všeč. Lahko se odločimo za liste nevtralnega okusa, lističe dodajamo drugim jedem, a jim ne spreminja okusa. Najbolj znana rastlina z dokaj nevtralnim okusom je špinača, pa tudi rdečo peso lahko pridelamo kot mikrozelenje. Sama pogosto sejem seme lucerne in včasih tudi sončnic. Aromatične so križnice: brokoli, rukola, cvetača, zelje (zanimivo je rdeče zelje zaradi dodatnih koristnih snovi v rdeči barvi) in seveda vrtna kreša, ki smo jo že od nekdaj raje sejali kakor pa vzgajali kalčke. Prav posebej mnogi izpostavljajo redkev, redkvico in azijsko redkev (mizuna ...). Sem lahko uvrstimo tudi rukolo. Izredno aromatično je mikrozelenje čebulnic: pora, drobnjaka, stoletne čebule in seveda navadne čebule. Prav tako je zelo zanimivo in tudi enostavno, da kot mikrozelenje sejemo žita, posebej se priporočata pira in pšenica. A pozor, seme ne sme biti razkuženo. Sama si žito sejem celo leto in ga dodajam smu-tijem. Ne glede na to, katero sadje uporabim, da smutijem porezano listje pšenice ali ječmena prav poseben okus. Ne smem pozabiti tudi na nekoliko specifičen, a odličen okus zelenja ajde. Tudi ajdo lahko poseje-mo in pojemo kot mikrozelenje. V tujini pogosto sejejo tudi nekatere cvetlice, kot so sončnice (nevtralen okus) ali kapucinčki, ki pa imajo pikanten, kislo oster okus. Skratka, sami poskusite in preverite, kaj vam je najboljše. Res je hudo, a nekaj rešitev vseeno lahko najdemo, da bo vsaj nekaj domačih vitaminov vendarle na naši mizi. Želim vsem, da bi čimprej sanirali vse, kar nam je vreme letos povzročilo. Miša Pušenjak Robide so superživila Foto: Pexels Kdaj ste si nazadnje privoščili ta izjemno zdrav sadež, ki ga danes le bolj po naključju najdemo še ob cestnih poteh in le redko v sadovnjakih? Robida je bogata z vitamini in minerali ter odličen sadež za slabokrvne. Trenutno je sezona robid v polnem teku, a težava je, da jih pri nas le redko kje srečamo še zasajene v sadovnjakih ali ob travnih mejah, še redkeje v nasadih. Tu in tam, če imamo srečo, jih najdemo sicer v trgovinah, na tržnicah ali ob poteh, ko se odpravljamo v hribe, kjer rastejo samoniklo. Naj omenimo, da ta sladek sadež spada v skupino supersadežev, ki ga odlikujejo antioksidanti, kamor uvrščamo tudi drugo jagodičevje. Rešitev za slabokrvnost V robidah najdemo veliko vitamina A, pa tudi C in E, prav tako številne minerale, med katerimi izstopajo predvsem železo, kalcij, magnezij, mangan in kalij. Pomembno je poudariti, da robide vsebujejo največ železa izmed vseh vrst sadja, zato ne preseneča, da so odlična rešitev pri težavah s slabokrvnostjo. V ta namen ljudski zdravilci priporočajo uživanje robidovega vina, ki ga pripravimo iz litra domačega črnega vina. Potrebujemo 100 gramov suhih robidovih listov in 50 gramov suhih listov koprive. Suho listje vmešamo v črno vino in mešanico pustimo 24 ur. Nato zavremo in kuhamo pet minut. Zoper prehlad, kašelj in gripo Sezona robid je trenutno na višku, zato si teh sadežev privoščite čim več. Najboljši so sveže obrani in zgolj oprani. Lahko pa iz njih pripravite tudi sok, marmelado ali kakšno drugo poslastico. Vsekakor je vredno zraven sladkih plodov nabrati tudi lističe in jih posušiti za zimo. Čaj iz robidovih listov je staro ljudsko zdravilo, ki se uporablja pri vnetem in bolečem grlu. Prevretek iz robidovih listov večkrat dnevno grgrajte in pijte oslajenega z nekaj medu. Čaj krepi imunsko odpornost in lušči sluz, prav tako se priporoča pri težavah z želodcem in pri vnetju črevesja. Znano je tudi, da so sveže robide odlične za prebavo, saj jo pospešijo, ob enem pa čistijo kri. Robidov sok naj bi pomagal pri zaprtju, blagodejno pa deluje tudi na živčni sistem in odpravlja napetost. M. Koren Celjenje ran: Čaj iz robidovih listov je odlična pomoč pri pospeševanju celjenja ran. V ohlajen čaj pomočite gazo, jo nežno ožemite, nato pa položite na prizadeto mesto in obvežite. Pomoč pri driski: Čaj iz robidovih listov je odlična pomoč pri trebušnih težavah, saj pomaga tako pri zaprtju kot pri težavah z drisko. Obkladki iz čaja so koristni tudi pri lajšanju hemoroidov. Čaj iz robide: Čaj iz robide bo hitro okrepil vašo imunsko odpornost, pomagal pri vnetju ustne votline, trebušnih težavah in še kje. Foto: Pexels 18 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 11. avgusta 2023 Juršinci • Dan spoštovanja vrednot NOB V spomin in opomin, naj ne bo nikoli pozabljeno V večnamenskem kulturnem centru dr. Antona Slodnjaka v Juršincihje 6. avgusta potekala spominska slovesnost ob dnevu spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem, ki jo je letos Združenje za vrednote NOB Ptuj pripravilo v sodelovanju z MO Ptuj in občino Juršinci. Položili so vence k osrednjim spomenikom NOB na Ptujskem. Na ta dan se spominjamo padca Lackove čete v Mostju, 8. avgusta 1942, mučne smrti heroja Jožeta Lacka in vseh padlih ter žrtev vojnega nasilja v drugi svetovni vojni. V Združenju borcev (ZB) za vrednote NOB Ptuj si prizadevajo ohraniti spomin na težko obdobje NOB, na izgnance, na uničevanje vodstev OF. Na tem območju je leta 1945 padlo izjemno veliko žrtev, predvsem kurirjev, ki so povezovali to območje preko Drave in Haloz z osvobojenim ozemljem na Dolenjskem in Beli krajini. Žalostno je, da se je z izdajami to dogajalo od februarja do maja 1945. „Zato se mi zdi še posebej pomembno, da ta spominska obeležja na območju, ki ga združenje pokriva, ki spominjajo na njihovo junaštvo, tudi vzdržujemo in ohranjamo spomin nanje ter opominjamo na tisto, za kar so naši predniki žrtvovali svoja življenja," je izpostavila predsednica ZB za vrednote NOB Ptuj Branka Beze-ljak. V imenu gostiteljice Občine Juršinci je na slovesnosti govoril župan Robert Horvat. „Ni prav, da vse dogodke, ki so se zgodili po vojni, povezujemo z vojnim časom. Noben politični sistem v zgodovini ni bil in tudi sedanji ni idealen. Pisanje zgodovine pre- pustimo zgodovinarjem. Mi pa se s spoštovanjem spominjajmo in spoštujmo vse, ki so se kakor koli uprli fašizmu in nacizmu v drugi svetovni vojni, posebej pa tistim, ki so za to dali svoja življenja," je povedal. Stoletni boj za samostojno državo je Slovence izoblikoval v velik narod, narod, ki je dosegel vse, o čemer lahko drugi narodi le sanjajo. Velik narod smo, ker smo zahvaljujoč vsem borcem za lastno državo samostojni, suvereni, samostojni gospodarji na svoji Foto: Črtomir Goznik Priznanja ZB Ptuj in bronaste plakete ZZB za vrednote NOB Slovenije sta občinam in zaslužnim Članom podelila predsednica ZB za vrednote NOB Ptuj Branka Bezeljak in predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman. zemlji. „Zveza združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB Slovenije Foto: Črtomir Goznik S spominske slovesnosti ob dnevu spoštovanja vrednot NOB v kulturnem centru v Juršincih. ohranja in potrjuje vrednote narodnoosvobodilnega boja in svojo družbeno vlogo. Pri pripravah potrebnega novega dogovora o družbeni pogodbi o ohranitvi in razvoju slovenskega naroda in države, Republike Slovenije, bo sledila svojim usmeritvam, svoji izjavi o vrednotah. Samo demokratična, častna in poštena enotnost v različnosti je zagotovilo miru in obenem temeljni kamen umiritve. Ne moremo dovoliti, da se vse te vrednote utapljajo v mlakuži dnevno političnega zdraharstva, četudi pod najlepšimi jezikovnimi izveski. Naj nas naša zgodovina poveže v sedanjosti in prihodnosti, katere oblikovalci in snovalci smo sami za prihajajoče generacije. Zgodovina dokazuje, da to znamo," je poudaril slavnostni govornik Marijan Križman, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije. Na slovesnosti so podelili več zahvalnih listin ZB za vrednote NOB Ptuj in bronaste plakete ZZB za vrednote NOB Slovenije zaslužnim članom ZB NOB Ptuj. V programu spominske slovesnosti so sodelovali: praporščaki veteranskih in domovinskih organizacij, Komorni moški zbor Ptuj in MoPZ KD Rogoznica, kvartet DPD Svoboda Ptuj, Teater III. DPD Svoboda Ptuj, KD dr. Antona Slodnjaka Juršinci in KD Ruda Sever Gorišnica. MG petek • 11. avgusta 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Ptuj • 60 let zakonskega življenja Nade in Franca Zadravca »Z razumevanjem in zrelimi pogledi je vse premagljivo« Tretjega avgusta je na terasi gostilne Rozika potekal nadvse slavnostni poročni obred. Nada in Franc Zadravec s Ptuja sta svoje najdražje povabila na 60. obletnico svoje poroke natanko 60 let po prvi poroki leta 1963. Te izjemne trenutke sta delila s hčerkama Matejo in Bredo, zetoma Oliverjem in Marijanom, vnuki: Mihom s Saro, Marušo, Blažem s Stašo in Maticem s Saro, razveseljujejo paju tudi že pravnukinje: Lana, Naja, Neva, ki se jim bo že kmalu pridružila četrta. Vsi jo že nestrpno pričakujejo. „Obletnica, ki jo praznujeva, je izredna in malo ljudem je dano, da jo doživijo, midva sva jo," sta zapisala v vabilu. Vesela in zadovoljna sta, da sta tako visoko obletnico dočakala v kar zmerni kondiciji. „Zdaj ob praznovanju se šele zavedava, da tak jubilej doživi malo ljudi. Še pomembnejše pa je, da jo imava s kom preživeti. To so najini najdražji. Leta hitro minevajo. Prijetni in manj prijetni trenutki so se zvrstili tudi nama. Z razumevanjem in zrelimi pogledi je vse premagljivo. Čas v pokoju si zapolniva z umetnostjo, kulturo, krajšimi poto- vanji, rada imava naravo. Nobeden od naju ni rojen Ptujčan, oba pa tukaj živiva že več kot 70 let. Seveda pa je v življenju vsakega zelo pomembna ljubezen, brez te nje gre," sta povedala jubilanta Nada in Franc, ki si želita, da bi skupaj praznovala še veliko srečnih in zadovoljnih let v krogu družine. Oba sta stara nekaj čez 80 let. Biseroporočenec Franc se je najprej izučil za trgovca, nekaj časa delal v branži, nato pa je postal profesionalni predsednik mladine v občini Ptuj. Po dveletnem služenju vojske se je ponovno zaposlil kot predsednik mladine v občini Ptuj. Ob delu je študiral na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani. Po končanem študiju se je zaposlil na vodilnem delovnem mestu v takratnem trgovskem podjetju Panonija Ptuj, ki se je priključilo Mercatorju, kjer je ostal vse do upokojitve. Bise-roporočenka Nada je končala učiteljišče v Mariboru. Eno leto je delala na OŠ Toneta Žnidariča (danes Mladika), nato pa se je po končanem študiju leta 1964 zaposlila kot učiteljica razrednega pouka na OŠ Franca Osojnika (sedaj Ljudski vrt), kjer je ostala do upokojitve. Foto: Črtomir Goznik Nada in Franc Zadravec Celih 40 let sta imela vikend v Sedlašku pri Podlehniku. Bilo je precej dela, pa tudi veselja in zabave, sta povedala. Še vedno pa sta pohodnika v skupini Zreli vedež, aktivna v plesni sekciji pri DPD Svoboda, obiskovalca najrazličnejših kulturnih in drugih dogodkov. Že 25 let pa je gospa Nada aktivna v skupini klekljaric. Svoje klekljarske umetnine je pred leti predstavila tudi na zelo odmevni samostojni razstavi. Danes pa občasno razstavlja skupaj z ostalimi klekljaricami. Biseroporočenca Zadravec dolgčasa ne poznata, življenje sta si znala osmisliti, biti opora drug drugemu, otrokom, vnukom, pravnukom, uživati v skupnih trenutkih in se veseliti vsakega novega dne. MG Gorišnica • Humanitarna akcija za Darka Žurana iz Muretincev Zbirajo denar za posebno vozilo, prilagojeno invalidu V gorišniškem humanitarnem društvu Severovzhod 2012 so pred časom ponudili tudi roko domačinu Darku Žuranu iz Muretincev, ki je čez noč pristal na invalidskem vozičku in je popolnoma odvisen od pomoči drugih. Skrb zanj je prevzela žena Kristina, kije bila primorana zapreti svojo dejavnost in se zaposliti kot osebna asistentka. Darko je imel že od mladosti težave s hrbtenico, prestal je tri operacije, vendar ga njegova bolezen ni omejevala. Lani pa je zaradi nerodnega padca pristal v bolnišnici, nato pa še tri mesece na rehabilitaciji v Soči. Dobesedno čez noč je pristal na vozičku, saj svojih nog ni več začutil. Domov se je vrnil kot paraplegik in temu primerno so morali prilagoditi tudi domačo hišo. Do vhoda so speljali klančino, po kateri se lahko z invalidskim vozičkom sam pripelje in odpelje. Kljub temu pa je omejen na domačo hišo, dvorišče in bližnjo okolico, saj v osebnem avtomobilu ne more samostojno sedeti, njegov trup namreč ni dovolj stabilen. Prav zato bi nujno potreboval prav posebno vozilo z nadgradnjo, prilagojeno za prevoz paraplegikov, s katerim bi se lahko skupaj z ženo zapeljala na obisk k sorodnikom in prijateljem ali pa na kak izlet. Ker trenutno nimata finančnih zmožnosti za nakup takega vozila, sta sprejela pomoč humanitarnega društva Severovzhod 2012. Sprva temu nista bila najbolj naklonjena, nato pa ju je predsednik Janko Ranfl vendarle prepričal, da je to najmanj, kar lahko storijo za Darka, ki je bil vrsto let gasilec in tudi zelo aktiven v lokalni skupnosti. Prav tako je na vrsto prireditvah v domači vasi pripravljal hrano, tako za gasilce kot ostale ob- Donatorska sredstva zbirajo na naslovu humanitarnega društva Severovzhod 2012, Muretinci, in sicer na transakcijskem računu: SI 56 0420 2000 2226 378. Pri namenu plačila je treba dopisati Donacija za Darka Žurana. čane. Med drugim je bil tudi član Društva za priznanje praženega krompirja, se udeleževal tekmo vanj tako v Sloveniji kot tujini. Tudi doma je zelo rad kuhal in razvaja domače s svojimi specialitetami Zaradi bolezni se je pred nekaj leti invalidsko upokojil, takrat je bi primoran opustiti tudi kmetova^ nje. Žena Kristina se bo upokojila drugo leto. »Za Darkovo družino je nakup takega avtomobila velik finančni zalogaj, zato smo v teh dneh začeli zbirati sredstva. Jeseni pa nameravamo organizirati še dobrodelni koncert,« je izpostavil Ranfl in dodal, da bi želeli potrebna sredstva zbrati do konca letošnjega leta. »Pozivam vse ljudi, da pomagajo. Sam se bom najprej obrnil na lokalna podjetja in domačine, ki našega Darka dobro poznajo.« Estera Korošec Darko in Kristina Žuran pred domačo hišo Foto: EK 20 Štajerski Za kratek čas petek • 11. avgusta 2023 oteklin* zaradi nakopi-čenja tekočine ime prijateljice mačka murija Škiljenje srbski pisatelj judov. porekla (danilo) zevsov in atenin ščit ameriški igralec wallach mestni del ljubljane iz cvetja in zelenja spleten obroč nekdanji vecli fiatov avto Islamska zvezna republika meri 1862 km2 in ima 814.000 prebivalcev. Glavno mesto je Moroni. Je neodvisna otoška država v severnem delu Mozambiške-ga kanala v Indijskem oceanu. Država sestoji iz treh ognjeniških otokov: Veliki Komor (Ngazidja, 1148 km2), Moheli (Mwali, 290 km2) in Anjouan (Nzwani, 425 km2). Čeprav otok Mayotte geografsko sodi k državi, politično spada pod Francijo. Državna denarna enota je frank, spletna domena pa .km. Tedenski horoskop j OVEN (21. 3. - 20. 4.) Pred vami je teden, ki bo poln prijetnosti in harmonije. Stvari se bodo korak za korakom odvijale v tisto smer, od katere imate sami korist. Diplomacija bo veščina, ki vam prinese dobre rezultate na delovnem mestu. Barka ljubezni bo plula po nemirnem morju, ampak varno pristala v pristan. BA BIK (21. 4. - 20. 5.) Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč in narediti boste morali urnik. Pri sebi držite tudi reči, ki ste jih že davno prerasli. S pozitivno energijo vas bo napolnila narava. V komunikaciji bo več nekih prijetnosti in postali boste zelo kreativni. Telesu dovajajte dovolj vitaminov in mineralov. i#A A K Umetniški navdihi bodo božali vašo dušo. Potrdili se boste in naredili nekaj dobrega zase. Največ modrosti se boste naučili od svojih otrok. V ljubezni bo daleč v ospredju želja po romantiki in novostih. Vsekakor se boste soočili z vetrom sprememb. Ugodno je, da se odpravite kolesarit. TEHTNICA (23. 9. - 23. 10.) Pred vami je energičen teden in prvo pravilo je, da se umirite in da naredite neko selekcijo. Jasno je nakazano, da boste morali po potrebi reči tudi »ne« ali »ne bom«. Na delovnem mestu vas čaka spodbudna prelomnica. Vzemite si dovolj časa zase, da najdete notranji mir. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Globoko v sebi zanetite ogenj duhovne ljubezni. Močan pečat vam bo dala intuicija in v primeru, da se poslušate, ugotovite, da ste na pravi poti. Imeli boste močno vizijo in določenim stvarem v lastnem bistvu prišli do dna. V ljubezni bo več svobode, v partnerju poiščite prijatelja. DVOJČKA (21. 5. - 20. 6.) STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Pričakovati je, da se vam bodo odprle določene priložnosti in da se stvari rešujejo v vašo korist. Seveda vas bo v tem tednu zaznamoval povečan idealizem in upali boste sanjati. V ljubezni bo mnogo prijetnosti in sproščenosti. Srečali boste tudi prijatelja iz mladosti - to bo spominov. ADRA - mesto zahodno od Almerie na južni obali Španije, REPTILI - latinsko poimenovanje za red vretenčarjev plazilce, STRABIZEM - strokovni medicinski izraz za škiljenje Slovenija • Voda iz pipe po simbolični ceni, iz pitnikov brezplačna Za pitno vodo en ali pa več sto evrov Steklenica vode na delovnem mestu, na šolski mizi, v torbici med sprehodom je postala nekaj običajnega, vsakdanjega. Zavedanje o pomenu uživanja zadostnih količin vode (za odraslega velja vsaj 1,5 litra dnevno) se zdi, daje vse bolj razširjeno. Ob tem pa Ekologi brez meja poudarjajo pomen rabe vode iz pipe in pitnikov (po Sloveniji jih je več kot 500), saj daje embalirana voda precej dražja, večji pa ima tudi vpliv na okolje. Slovenija je med najbolj s pitno vodo bogatimi državami v Evropi. Njena kakovost je na splošno odlična in za kar četrtino prebivalcev ne potrebuje dodatne priprave, kot je kloriranje, so povedali v društvu Ekologi brez meja. Kljub temu mnogi raje posežejo po ustekleničeni vodi. Ra- zumljivo seveda je, da se embali-rana voda uporablja, kadar pitne vode ni, toda potrošniki jo danes uporabljajo tudi zaradi praktičnosti, opažajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Toda embalirana voda ime velik vpliv na okolje, tako z izdelavo plastenk oz. embalaže kot zaradi Dana 0,48 Jana 0,58 Radenska naturelle 0,59 Spar vital 0,38 KP Ptuj * 0,0034 KP Slovenska Bistrica* 0,0033 *Upoštevana tudi omrežnim Vir: Spletna trgovina Spar in KP Ptuj, KP Slovenska Bistrica Foto: Črtomir Goznik Na osrednjem slovenskem portalu za spodbujanje ponovne uporabe Manj je več so Ekologi brez meja objavili karto s 567 pitniki, od tega sta dva na Ptuju, trije na Hajdini in v Majšperku, po eden v Vidmu, Markovcih in Makolah. odpadne embalaže, ki po oceni društva Ekologi brez meja še vedno prepogosto zaide v okolje. Za vodo v embalažah je potrebne 2.000-krat več energije kot za vodo iz pipe, je podatek pred časom objavil Guardian. A če mnogih ne prepriča okoljevarstveniki vidik, je morda cena tista, ki lahko pretehta. Cena 1.000 litrov vode na domači pipi je približno en evro oz. z upoštevano omre-žnino dobrih šest evrov. Pol litra vode v plastenki v eni izmed trgovskih verig na Slovenskem stane od 38 centov dalje, kar pomeni, da bi ob nakupu najcenejše ustekleničene vode za kubični meter odšteli 760 evrov. Mojca Vtič fek RAK f^T (21 6- - 22. 7.) Dom bo oaza, kjer si v tem tednu zavihajte rokave in se lotite opravil. Pravzaprav cel vikend ne boste počivali, ampak bili zelo pridni in učinkoviti. Še vedno boste znani po tem, da lahko blestite v komunikaciji. Zrno modrosti se skriva v ljubezni in zavedajte se, da tam, kjer je volja, tam je tudi pot. W LEV (23. 7. - 22. 8.) Na delovnem mestu boste imeli polne roke dela in zanimivo je, da se po notranjem smerokazu pravilno odločite. Iz vas bo sijala neka pozitivna energija, ki vam podarja zdravo samozavest. Varnost bo daleč na prvem mestu in na drugem ljubezen. Zdelo se bo, da se veselite življenja. DEVICA | (23. 8. - 22. 9.) Naredili boste določeno prenovo in se odločili, kaj je za vas tisto, kar vas v življenju veseli. Sledilo bo obdobje, ki bo kot peščen vihar, ki odnese neuporabno in prinese novo in drugačno. Upali boste slediti svojim sanjam in zvezde vam bodo posebno naklonjene v ljubezni in pri denarju. KOZOROG (22. 12. - 20. 1. Na delovnem mestu bo sonce sreče močno sijalo. Delovnim obveznostim boste v celoti kos in naredili boste stvari tako, da imate od vsega tudi sami korist. V ljubezni boste prejemali veliko ljubezni in pravilno je, da se o vsem pogovorite. V primeru popravnih izpitov imate pri vsem srečno roko. s 1 VODNAR (21. 1. - 18. 2.) Vaše življenje bo kot prelep cvet orhideje, kar pomeni, da boste cveteli na vseh področjih življenja. Seveda ni izključeno dejstvo, da se morate še vedno učiti prilagajanja. Na delovnem mestu vam bo končno uspelo, da boste vodo speljali na svoj mlin. Prijetnosti vas čakajo v ljubezni. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Zanimiv in nekoliko nenavaden teden. Pričakovati je, da bo krivulja razpoloženja nihala nekaj časa strmo gor in potem navzdol. V ljubezni se stvari uredijo in skozi vas bo govorila ljubezen. Določenih stvari še vedno ne morete povedati na glas in te si pišite. Naravna oblika meditacije bo narava. petek • 11. avgusta 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 POZNO POLETJE NA Hi : 3St§|§ . -i» * .„ ^.TTTtr- rfiiM^» Potovanju * DOŽIVELI BOMO: • ogled osupljivega Nacionalnega Parka Plitvice • polpenzion ob slovit' rabski plaži z vključeno pijačo ob večerji • izlet v mesto Rab • pokušina slovite »Rabske torte« • vožnja z ladjico • veliko prostega časa in možnost' sprostitve 11 j . i .. -i-. ^-s-: v? -..mscSi ■4-l i t 22 - 26. september Septembrski dnevi so lahko tako zelo lepi za sproščujoče počitnice. Dovolj časa bo za uživanje v prostem času, ki ga bomo izkoristili za kopanje, sprehode in uživanje v poznem poletju, na večerji in po njej pa se bomo družili in zabavali. Ogledali si bomo Nacionalni Park Plitvička jezera z 16 med seboj povezanimi turkiznimi jezeri, ki je že od 1979 vpisan na Uneskov seznam svetovne dediščine. Raziskovali bomo lepote jezer in slapov, občudovali naravni čudež, ki ponuja res nepozabno doživetje za vse. Na koncu se bomo zapeljali še z ladjico in cestnim vlakcem, tako da bo izkušnja res popolna. V mestu Rab se bomo ležerno sprehodili ob občudovanju očarljivega starega mestnega jedra, obdanega z zgodovinskimi zidovi in kamnitimi ulicami, po ozkih ulicah občudovali srednjeveško arhitekturo z bogato zgodovino, ki sega v antične čase. Poskusili bomo tudi znamenito Rabsko torto, ki bi jo naj že v 12. stoletju stregli papežu Aleksandru III. Mandlji in liker Maraskino so le ena od opcij, kako jo lahko pripravimo, domačini pa nam bodo predstavili njihovo originalno. Da se bomo z morjem še bolj povezali, bomo raziskali morsko obalo z ladjico. Nekje na poti proti domu, se bomo ustavili in si privoščili tudi okusno malico. CENA 455 € Cena vključuje: - prevoz z udobnim turistčnim avtobusom - nastanitev v hotelu *** v dvoposteljnih sobah ■ 4 x polpenzion *** (pri večerji vključena pijača) - vstopnina Nacionalni Park Plitvice - panoramska vožnja z ladjo - lokalni vodnik ogled Raba - pokušina »Rabska torta« - malica na povratku - turistčna taksa - vodenje in organizacija potovanja Splošni pogoji so sestavni del programa! Štajerski TEDNIK \j Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! radioPTUI 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 11. avgusta 2023 STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. i ARNUŠ OKNA VRATA d.o.o. www.roletarstvo-arnus.si 02 788 54 17 041650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 1 7. ure. Soršak, Podlo-že 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 1 24. NESNICE, rjave, 1 9-tedenske, v začetku nesnosti. Naročila po telefonu 040 531 246. Možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. PRODAM večjo stiskalnico za grozdje z dvema menjalnima košema. Tel. 070 270 130. ODOJKE mesnatega tipa, linija 22, prodam. Tel. 051 370 049. PRODAM šest odojkov, mesnate pasme. Tel. 02 755 31 21. KUPIM motor Acme ali Lombardini, lahko je tudi v okvari, nedelujoč za kosilnico Gorenje Muta. Tel. 051 376 732. PRODAM bikca, starega 2 meseca. Tel. 041 893 594. KUPIM šest pujskov od 50 do 60 kg. Tel. 041 261 676. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer (02) 582-14-01 NEPREMIČNINE PRODAMO - 3 sobno stanovanje (1956), Ptuj, CMD, dva balkona, 107 m2, Cena: 145.000,00 EUR. Kontakt: S^t p p m^> » y 041 391 003 ^^ IMA U4I JVI UUJ ^ pOETOVIO 02/620 88 16 www.re-max.si/Poetovio ODDAM manjše kletno stanovanje -samsko z vso opremo. Tel. 041 624 904. RAZNO PRODAM dve gradbeni parceli, voda in elektrika na parceli, primerno za čebele, tri postelje z jogijem ter podarim mizarski odpadni les za kurjavo. Tel. 031 510 478. PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata .com PROGRAMSKI NAPOVKDNIK PETI*.K. 11. aveusf 00:00 08:00 08:30 09:30 11:15 12:00 13:00 14:30 18:00 18:40 19:30 20:00 21:50 23¿00 00:00 08:00 08:30 09:00 11:00 11:30 13:15 17:00 18:00 19:30 20:00 21:00 22:40 23:40 Video strani Jutranja telovadba Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Zlata maša Ivana Holobarja v GoriSnicj Prižglmo Iskrice OŠ dr Ljudevita Pivka Starpoint prodajno okno Video strani Italijanska trgovina - v živo Nov. konferenca Dediščina Za vrča Otvoritev zdravstvene ambulante ZavrČ MIc Mengeš - zdravstvena oddaja Dan gasilcev GZ Gorišnica Astro - v živo Video strani_ SOBOTA. 12. avgust Video strani Jutranja teto vadba Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 75 let ČD Markovci Ptujska kronika 40 let oračev Podlehnik Video strani Starpoint prodajno okno Prangerjada 2022 2. del, Ptujska Gora Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Koncert MoPZ Markovci 100 let PGD Stojnci Starpoint prodajno okno Video strani NFDE1.JA, 13. avgust Video strani Jutranja telovadba Šport in špas Dan vrtca Najdihojca Hajdina Otvoritev INFO CENTRA na Sp. Hajdini Kronika Občine Videm Odprtje oranžerije dvorca Dornava Dan gasilcev GZ Gorišnica Kronika Gorišnica Drobci mozaika Zavrč 15 let folklorne skupine KD Cirkulane Otvoritev vinske kleti v Marjeti Komedija Katerega naj obkrožim Video strani PONEDELJEK. 14. avsust Video strani Jutranja telovadba Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 40 let FD Lancova vas Ptujska kronika SO let PGD Podvrncl Starpoint prodajno okno Videostranj Italijanska trgovina - v Živo Kronika Občine Videm Mic Mengeš — zdravstvena oddaja Koncert MoPZ Markovci 100 let PGD Stojnci Starpoint prodajno okno Video strani KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-1 6 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. petek • 11. avgusta 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO do ponedeljka zjutraj do 9. ure ZA PETKOVO IZDAJO do Četrtka zjutraj do s. ure majda.sagula@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali maqana.pihlar@radio-tadnik.si, tel. 02 749 34 10, za veije objave predhodno poklifite. Štajerski TEDNIK Houa Reha www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. Ne jokajte ob mojem grobu, le k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija in dedija Jožeta Krampelja IZ JURŠINCEV 65 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste bili z nami v času njegove bolezni in v dneh žalosti ter ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, se mu poklonili ob njegovem slovesu in ga boste ohranili v lepem spominu. Posebna hvala Lovski družini Juršinci za častno stražo in opravljeno zadnje slovo. Hvala duhovniku za darovano sveto mašo in lepo opravljen pogrebni obred, zahvala gospodu Janku za molitev. Prav tako se zahvaljujemo prijateljici Klaudiji za tople besede slovesa, pevcem, vokalni skupini Mladi veseljaki za srčno odpete pesmi. Hvala sodelavcem Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor, podjetju Hermes GP, d. o. o., pogrebnemu podjetju Mir in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje. Žalujoči: žena Trezika in hčerka Vesna z družino Kje si, mama naša, kje je mili tvoj obraz ... Kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas. ZAHVALA ob izgubi drage mame, tašče, babice in prababice Marije Majcen IZ MURETINCEV 64A Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Zahvala govornici in molivki Otiliji Markovič, nosilcema križa, duhovniku, pevcem in podjetju KO-TRANS. Žalujoči: vsi njeni PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si SPRAVA OB KATASTROFI Janša je konstruktiven in z lopato v blatu čaka, da se vrne INTERVJU: PRIMOŽ BANOVEC Slabo upravljanje voda bo čutilo več generacij BREZ POLITIKE NI MAFIJE Nadaljevanje zgodbe o slovenski narkomafiji INTERVJU: ZVONE POGRAJC Mož, ki je izklesal Primoža Rogliča Vidim tvoj obraz, slišim tvoj glas. Še korak mi je znan, ko sprašujem zaman ... Zakaj te več ni? Le spomin še živi... Tega razdalja ne rani... ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, sina in brata Daniela Ranfla IZ SOBETINCEV 42 Hvala vsem bližnjim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči: hčeri Nika in Lejla, mama Ljubica in brat Igor z družino Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Franca Simoniča IZ ZAGORCEV se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, sodelavcem ZUDV Dornava in bivšim sodelavkam podjetja Agis Zavore, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Žalujoči: žena Marta, hčerki Branka in Tanja z družinama T-fcik « OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT profilih Radia Ptuj t* jf /RadioPtuj Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arhivsko številko Stajerskegatednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! uodovHaiuah mrn Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! a: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 ev 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 11. avgusta 2023 Slovenija • Slovenska turistična organizacija opozarja Ljutomer • Odprli sodoben proizvodni kompleks Odsvetovan obisk več turističnih krajev Farmtech razširja zmogljivosti Vremenska ujma zadnjih dni je prizadela tudi številne turistične kraje ter kulturne in Družba Farmtech s sedežem v Ljutomeru, ena izmed vodilnih proizvajalcev kmetijske naravne znamenitosti. Vsem, ki trenutno preživljajo oddih v Sloveniji oz. to nameravajo, tehnike, je nedavno odprla nov proizvodni kompleks, ki predstavlja pomemben mejnik pristojni svetujejo, naj spremljajo informacije na spletu in po možnosti preusmerijo svoje pri razširitvi proizvodnih kapacitet podjetja. poti v kraje, ki jim je ujma prizanesla. Gradnja novega kompleksa se je začela lani novembra, projekt pa je bil zaključen v rekordno kratkem času, šestih mesecih. Celotna vrednost investicije je znašala 4,6 milijona evrov. Povečane proizvodne zmogljivosti, dosežene z razširitvijo, omogočajo boljšo pro- duktivnost in prilagajanje večjim naročilom, poleg tega pa podjetju zagotavljajo odlično pripravljenost za prihodnost. Novi objekt prinaša 2.600 kvadratnih metrov sodobno opremljenih proizvodnih površin, namenjen je predvsem varjenju ogrodij strojev iz okoljskega pro- grama. Direktor družbe Farmtech Konrad Niderl je ob odprtju izrazil zadovoljstvo pri dosegu tega pomembnega cilja, v prepričanju, da je Farmtech na pravi poti razvoja in uresničevanju lastnih ciljev. Firma zaposluje 423 delavcev. NŠ m? - -j Zdaj se vremenske razmere umirjajo, še vedno pa so mnogi kraji nedostopni, cestni in javni promet sta ovirana, zaradi velike namočenosti tal pa ostaja povečana verjetnost pojavljanja zemeljskih plazov po celotni državi. Trenutno tako za turiste ni možen obisk Velike planine, Kamnika, Škof] e Loke, celotne Zgornje Savinjske doline, Koroške ter Koroške Bele v občini Jesenice, so sporočili iz Slovenske turistične organizacije (STO). Turistom priporočajo tudi spremljanje razmer v krajih ob reki Muri. Zaradi poplav so številne ceste na severnem Primorskem, Koroškem, Štajerskem, v Zasavju in v osrednji Sloveniji zaprte. Razmere se ves čas spreminjajo, zato priporočajo spremljanje razmer na spletni strani promet.si. Vodotoki številnih rek, tudi Soče, Save, Drave, Savinje in Krke ter njihovih pritokov, so trenutno povečani in nepredvidljivi. Turisti naj se zato ne zadržujejo v bližini hudournikov, rek in potokov ter se ne odpravljajo na vodne aktivnosti, kot so kajakaštvo, rafting in supanje. „Kontaktirajte izkušene lokalne ponudnike vodenih aktivnosti, ki bodo svetovali, kdaj bo spet primeren čas za tovrstna doživetja," so zapisali na STO. Nevarne so tudi pohodniške aktivnosti v slovenskih planinah in gorah, zato jih Planinska zveza Slovenije močno odsvetuje. Poleg tega so reševalne službe močno vpete v reševanje in pomoč na poplavljenih območjih. Trenutno so zaprte vse planinske poti na Koroškem in na območju občine Kamnik. Obsežne poplave niso prizanesle niti vsem trem gorniškim vasem v Sloveniji. Na Jezerskem sicer večjih težav ni bilo, v krajevni skupnosti Dovje-Mojstrana pa je veliko škode povzročil vetrolom v dolinah Ra-dovna, Kot in Krma. Najbolj so pri- Foto: Wikipedia zadete Luče, kjer je motena oskrba z elektriko, doslej pa so uspeli vzpostaviti zasilno cestno povezavo le za intervencijske službe, niso pa se še prebili do posameznih višje ležečih zaselkov in kmetij. Po državi so odpovedane ali prestavljene tudi številne turistične, kulturne in športne ter druge prireditve. Turistom zato na STO svetujejo spremljanje obvestil organizatorjev o morebitnih novih terminih. Sta OKNA, VRATA GARAŽNA VRAiTA www.naitors.si NAI/ORS» Tel.: 02 74113 BO. Mob: 031793 204 Gorišnica 1, Gorišnica Po slovesnem odprtju je sledil ogled novih prostorov družbe Farmtech v Ljutomeru. J o W Še zlatemu dežju „„„.,„ „strehi09«")»namt- v katerem pax free sKopu se Ako je 1 Če te spramjo uuTOčokaso, jo čimprej popM- * * * -¿OraZMlEVTK®1 <>