Deffb Poštnina plačana v gotovina* Štev. 1. V Llublisni, dne i. lanuarla 1931. mmm ■ Posamezna liev. Din 1*-» Leto XIII. /f ik V .j"1' ' A4 & mit ft iP Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3128 NaroCnlna za tuzemstvo: četrtletno f Din, polletna IS Din, celoletno 3« Din; za Inozemsko razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dli. Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice i Ljubljani, it. 13.711. Mnogo sreče v novem letu vsem bralcem in bralkam! »Domovina" v novem letu V zadnjih letih se je «Domovina» tako razširila, da jo čitajo po vseh slovenskih krajih in po vseh naselbinah naših rojakov v tujini. Do tolikega števila naročnikov in naročnic se je povzpela, kakor lahko razberemo iz številnih pri-znavalnih pisem naših prijateljev, zaradi svoje pestre vsebine. Vemo, da žele bralci in bralke poleg najraznovrstnejšega pouka in poučenja o domačih in važnejših inozemskih dogodkih tudi mnogo zabavnega štiva. Zato jim bomo v tem pogledu ustrezali v čim večji meri tudi v novem letu. Objavljali bomo stalno po dve povesti v nadaljevanjih in od časa do časa prinašali krajše zgodbe. Gospodarskim, socialnim, zdravstvenim in splošno prosvetnim vprašanjem bomo kakor doslej posvečali vso pozornost. Zlasti glede prosvetnega dela se lahko hvalimo, da smo ga že s takim uspehom vršili med najširšimi sloji slovenskega dela jugoslovenskega naroda kakor ne zlepa kak drug slovenski časopis. Marsikdaj ni bilo všeč vsem bralcem, če smo grajali kake napake, toda mi smo vztrajali, saj smo z grajanjem hoteli le zatreti zlo, škodljivo našemu ljudstvu. Veliko prosvetno in zdravstveno nalogo smo vršili, ko smo dopovedali vnetim šmarničarjem, da je vino iz samorodne šmarnice hud, strup, ki iie ugonobi samo pivca, nego vpliva škodljivo tudi na njegovo deco. Vemo, da je težko poučiti one, ki jim stara navada ne dopusti, da bi verjeli v to znastveno ugotovljeno dejstvo, vendar smo prepričani, da niso bila vsa naša svarilna izvajanja zaman. Huda je bila vedno naša beseda proti brezmejnemu pijančevaju, pa naj je šlo za pijanost od "šmarnice, žganja ali žlahtnega vina, ker vemo, da je alkohol vir posirovelosti, ki se je vse preveč razmahnila med nami. Zmerno lahko uživaš vino, toda ne nalezi se ga, da potem ne veš, kaj počenjaš! Zgodilo se je, da v tem pogledu ni bil z nami enakih misli časopis, ki se posebno rad baha s svojim krščanstvom, dasi nam pravi krščanski nauk, da je nezmerno pijančevanje greh. Pijančevanju, ki je ena najhujših slovenskih nesreč, pač tudi v novem letu ne bomo dajali potuhe in mislimo, da nam tega ne bo zameril prav nihče. Naše gospodinje bodo tudi v novem letu imele v «Domovini svoj vestnik, ki so ga vse rade čitale. Poleg zabavnega in poučnega štiva bomo imeli vedno dovolj dogodkov iz domačih in tujih krajev. Naši rojaki v tujini in rojaki iz Prek-murja bodo nadalje imeli v našem listu svojo besedo, a zraven tega bomo uvedli še p o s e b 11 o rubriko za Belo Krajino. Zagotovljene imamo še nove sotrudnike, da bo časopis po svoji vsebini še pestrejši in zanimivejši, kakor je bil doslej. Zato pa nam ostanite zvesti vsi naročniki in vse naročnice, ki obenem ne pozabite, da je za protiuslugo potrebno tudi vedno v redu in pravočasno poravnavati naročnino. Nič ne odlašajte z naročnino, ki ostane nespremenjena, dasi nas stane časopis zaradi stalnega izpopolnjevanja vedro večje vsote. Ustre-zite tudi naši prošnji za širjenje «Dcmovine» in pridobivajte nam novih naročnikov in naročnic, kjer se Vam nudi prilika! Vsak naš prijatelj naj nam pridobi v tem letu vsaj enega naročnika ali naročnico! Ta poziv naj velja tudi letos. V veri, da še vedno drži geslo «Zvestoba za zvestobo!«, želimo vsem prijateljem in prijateljicam vso srečo v novem letu! Velik obrtniški zbor v Središču ob Dravi V Središču ob Dravi se je vršilo minulo nedeljo veliko obrtniško zborovanje, ki ga je priredila Zveza obrtnih društev Dravske banovine v Celju za članstvo obrtnih društev v Središču, pri Sv. Bolfenku, v Beltincih, v Ljutomeru, v Ormožu in v Ptuju. Zborovanje je vodil g. Jernej Golčer, predsednik Zveze. Zborovalci so z zanimanjem sledili vsem poročilom, ki so jih podali gg. Ignac Založnik iz Maribora o pospeševanju obrti, Drago Žabkar iz Celja o stanovskih obrtniških organizacijah, njih nalogah in stanovski zavesti, g. Jakob Zadravec iz Središča o obrtniškem davčnem vprašanju, g. Josip, I?ebek iz Ljubljane o splošnem obrtniškem položaju in g. Iglic iz Ljubljane o mladinski vzgoji obrtni- wL škega naraščaja. Z navdušenjem je bil sprejet predlog predsednika, da se odpošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravna ministrskemu predsedniku generalu Živkoviču. Ob zaključku zborovanja so bile sprejete naslednje resolucije: Obrtništvo, zbrano na zboru v Središču ob Dravi, 1.) odobrava dosedanje delo svojih osrednjih organizacij, ki je v popolnem skladu z obrtniškimi potrebami in svrhami, in želi, da se vodi tudi v naprej to delo do končnega uspeha; 2.) pričakuje, da bo vlada z vso pozornostjo zasledovala obrtniško zahtevo po uzakonjenju zavarovanja obrtnikov za bolezen, nezgode, starost in smrt; 3.) soglaša z započeto akcijo za mladinsko vzgojo obrtniškega naraščaja in poziva Zvezo obrtnih društev v Celju in obe Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani in Mariboru, da ponesejo to akcijo na vse podeželje Dravske banovine; 4.) ugotavlja, da potrebuje obrtno nadaljevalno šolstvo nujne pomoči; izdado naj se enotni učni načrti in zagotovi naj se od banske uprave popolno vzdrževanje teh važnih šol; 5.) ugotavlja nujno potrebo, da se ustanovi v Ljubljani v najkrajšem času podružnica Obrtne banke v Beogradu, katere največja naloga naj bo, da osnuje po vseh večjih krajih Dravske banovine, kjer so za to dani pogoji, obrtne kreditne zadruge, in to sporazumno z obrtniškimi organizacijami; 6.) da so za splošni napredek obrtništva potrebne močne in žive obrtniške stanovske organizacije, katerih naj se obrtništvo oklene z vso ljubeznijo; 7.) protestira proti resolucijam na zborovanjih neobrtniških slojev, kakršne so bile sprejete na zborovanjih Kmečke zveze v Laškem in Mariboru, češ, naj se ne preganjajo nelegalni rokodelci po deželi, pozivajo se obrtna oblastva, da postopek, proti šušmarjem, največjim škodljivcem legalnega obrtništva, dosledno izvajajo v smislu banske odredbe; 8.) naposled ugotavlja, da je bil čin Nj. Vel. kralja od 6. januarja 1929., s katerim se je odločno zatrla škodljiva politična razdrapanost, za gospodarski napredek naroda in države kakor tudi za okrepitev medsebojne ljubezni vseh delov jugoslovenskega naroda največjega pomena. Na predlog g. Polaka iz Ormoža je bila sprejeta dodatna resolucija, v kateri zahteva obrtništvo, da se izvrši reorganizacija Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani v duhu kraljevskega manifesta in izjav vlade. Isto dopoldne-se je vršila v Središču seja širšega odbora Zveze obrtnih društev Dravske banovine v Celju. Ob tej priliki je bila izročena g. Jakobu Zadravcu, industrijcu v Središču, za njegove velike zasluge za obrtništvo diploma o njegovem imenovanju za častnega predsednika Zveze obrtnih društev. Diploma je krasno ročno delo slikarskega mojstra g. Stojana Holobarja iz Celja, lep okvir pa je izdelek mizarskega mojstra g. Vrenka iz Celja. Dalje je bilo med drugim sklenjeno, da priredi Zveza 19. marca 1931. po vseh krajih, kjer obstojajo obrtna društva, obrtniški dan. Vsa društva se pozivajo, da v najkrajšem času izrečejo Zvezi obrtnih društev v Celju svoje zadevne želje. Politični pregled V Beograd je prispel v nedeljo na obisk grški ministrski predsednik Venizelos in je bil na kolodvoru prav prisrčno sprejet. Njegov prihod nima posebnih namenov, nego je samo prijateljski poset in pomeni samo potrditev prijateljskih odnošajev med Jugoslavijo in Grčijo. Venizelos je bil najprej v avdijenci pri kralju, potem je bil sprejet od ministrskega predsednika generala Zivkoviča. Razgovarjal se je tudi z zunanjim ministrom dr. Marinkovičem. Zanimive vesti so te dni krožile o italijanskih gospodarskih težavah po inozemskem časopisju. Tako je pisal ameriški list «New York Times* pod naslovom «Ne-možnost italijanskega posojila*, da je že itak težavni gospodarski položaj Italije še bolj poslabšal Mussolini sam s svojimi grozilnimi govori, ki so vzbudili veliko nejevoljo v resnih gospodarskih krogih po vsem svetu. Italija je posledice tega neodgovornega početja svojega diktatorja, kakor poudarja omenjeni časopis, čutila že na lastni koži, zlasti ko si je bivši finančni minister Volpi zaman prizadeval dobiti v Ameriki posojilo za svojo državo. Italija potrebuje denarja, piše omenjeni časopis dalje, toda posojila tako dolgo ne bo dobila, dokler bo vodila nepomirljivo in napadalno politiko. O Franciji pravi časopis, da pač ne more dati posojila Italiji, ki bi vsak frank porabila le za oboroževanje proti Franciji. Anglija ima zopet velike neprilike v Indiji, kjer indijski nacionalisti, ki ti se radi osvobodili angleškega gospodstva, neprestano snujejo izgrede in upore. Tako so nasiali te dni v Bom-bayu krvavi nemiri, a v Birmi pravcata vstaja. V Birmi se že več dni vrše boji med vojaštvom in vstaši, ki splošno zahtevajo neodvisnost Indije. Koliko njiv naj obsejemo z deteljo V našem kmetijstvu pripada deteljam zelo važno mesto, ker nam dajejo bogate košnje in najbolj tečno krmo. Cim važnejša postaja živino- reja, tem večjega pomena postaja tudi pridelovanje deteljnih rastlin, ki imajo tudi to prednost, da zboljšujejo zemljo in pripravljajo ugodna tla za prihodnje sadeže. Posebno važno je pridelovanje detelje po krajih, kjer manjka travnikov ali so pa v slabih legah in so zaradi tega premalo rodovitni. Detelj je več vrst. Izmed najbolj važnih je navesti domačo deteljo, ki je dvoletna in ki jo pridelujemo v kolobarju, in večletno lucerno ali nemško deteljo. V naših razmerah sta obe zelo važni, deloma zaradi svoje večje trpežnosti, deloma zaradi številnih košenj in bogatega pridelka, ki ga dajeta. Izbirčni sta pa v tem pogledu, da jih ni mogoče v poljubnem obsegu pridelovati, ampak le na omejenem prostoru. Za eno ali drugo deteljo je treba po več let, preden sme priti zopet na tisto mesto. Pri domači detelji je treba praviloma čakati po 6 let, preden jo zopet sejemo na tisti prostor, in le v izrednih razmerah jo sejemo tudi prej, že po štirih in petih letih. To velja za primer, če je zemlja za deteljo dosti ugodna in če ji skrbimo za dobro gnojenje in obdelovanje. Ce imamo na pr. vsega skupaj 6 oralov njiv, smemo obsejati z deteljo praviloma le en oral zemlje ali največ poldrug oral, tako da ostane za vse druge sadeže še 4% orala njiv. Pri nemški detelji pa velja za pravilo, da je treba s ponovno setvijo počakati toliko časa, kolikor časa smo jo prej imeli na tem prostoru. Ce smo jo imeli šest let, je treba tudi šest let počakati, da jo lahko drugč sejemo. Po ugodnih legah nam traja tudi po 8 do 12 let. Če tudi ni v takih primerih zgornjega vodila dobesedno jemati, je vendarle treba, da delamo daljše presledke, in sicer zaradi tega, ker zapušča detelja s svojimi globokimi koreninami zemljo, ki je v spodnji plasti izčrpana in ki potrebuje dalj časa, da se zopet opomore za novo rast. Če bi detelja prenaglo sledila, bi nam hitro odpovedala. Za nemško deteljo odberemo prostor, ki ostane izven kolobarja in na kateiem jo puščamo toliko časa, dokler nam daje povoljne košnje. Najboljši prostor ji dajemo po kaki dobro gnojeni okopa-vini, ki zapušča čisto zemljo. Skupaj z domačo deteljo, torej za obe detelji skupaj, smemo odločiti največ eno četrtino njivskega prostora, tako da ga ostanejo za vse druge sadeže še tri četrtine. Če sejemo mešanice detelj s travami, smemo tudi nekaj več prostora odločiti za to setev. Sejmi 2. januarja: Ribnica na Dolenjskem, Radohova vas, Sv. Jurij ob južni železnici. 3. januarja: Dolenji Logatec. 4. januarja: Domžale. 5. januarja: Novo meSto (živina), Konjice. 6. januarja: Ptuj (konji in goveda). 8. januarja: Črnomelj (blago in živina), Ljutomer (živina). Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v v a 1 u t a h : 1 dolar za okrog 56 Din; v devizah; 100 avstrijskih šilingov za 793 03 do 796'03 Din; 100 nemških mark za 1343-25 do 1346'25 Din; 100 madžarskih pengov za 98672 do 98972 Din; 100 italijanskih lir za 294'45 do 29645 Din; 1 dolar za 56'22 do 56'42 Din; 100 francoskih frankov za 220 81 do 222'81 Din; 100 češkoslovaških kron za 167 06 do 167 86 Din. Vojna škoda se je trgovala po 424 do 425 Din, a investicijsko posojilo po 86 Din. FRAM. V župni cerkvi v Framu sta se poročila 27. decembra g. Jože Rezar, železniški uradnik na Pragerskem, in gdč. Ljubica Sotoškova, hči upokojenega nadučitella g. Martina Sotoška. .Gustav Strniša: Klic zemlje Drugi del. Preljuba domačija. Profesor Filip Selan se je vračal iz ruskega ujetništva. Minilo je že nekaj let, kar se ni oglasil. Vsi domači so bili prepričani, da ga ne bodo nikoli več videli. Ko je izstopil na mestni postaji, ga ni nihče pričakoval, saj domači niso vedeli, da je spet v domovini. Bil je srednjevelik, krepak mladenič. V njegov suhljati obraz je že začrtala vojna svoje mrke znake. Prestano trpljenje je izklesalo nekaj krepkih črt, ki j'h poznejše življenje ni moglo nikoli več zabrisati. Nekaj bolestno težkega je ostalo na vseh obrazih, ki so v svetovni vojni neštetokrat zrli smrt. Ko se je vračal iz mesta čez polje, je hodil počasi in zamišljeno. Na hrbtu je imel skoro prazen nahrbtnik. Spočetka so mladeničeve oči begale okoli, kakor bi iskale tod vse, kar je srce neštetokrat sanjalo v tujini. Pomirile so se. Pogled je obstal na žitnem polju. Že boža trudna roka šepetajoče valovje domačega žita. Popotnik se spomni daljne ruske poljane, ki jo je prehodil in taval po nji, preden je dospel do ljudi. Kako silno hrepenenje ga je tedaj obšlo! Divje koprnenje ga je gnalo dalje. Moral je hiteti domovini v objem! Le približno je slutil, kje mora hoditi, da dospe domov. Pa mu je pomagala najti pot ljubezen do domače grude, ki ga je spremljala povsod. Dospel je na domače njive. Tu je nekdaj pasel krave, se igral in veselil z vaškimi pastirji. Tam sredi travnika so pekli krompir in povsod se ji razlegala njihova domača pesem, ki je ni niko: 1 V i.l vlienju pozabili j Pogledal je preko polja. Ob koncu njive je opazil sključeno ženico, ki je pridno plela. Takoj je spoznal svojo mater. Kar streslo ga je. Ze je hitel proti nji in zaklical: «Mati!» «Mati!» Starka se je stresla. Dvignila se je, kakor bi jo vrgel vzmet kvišku. Zasenčila si je čelo z roko. Pogledala je prihajača s svojimi mirnimi, dobrimi očmi. Nekaj trenutkov ga je tako gledala in molčala. «Mati!» Torej se le ni varala! Spoznala je glas svojega sina, svojega najdražjega, o katerem je menila, da leži ubit v daljni ruski zemlji. Spoznala ga je, pa ni mogla verjeti, da je res on. Starka je hotela od samega veselja zakričati. Ni mogla. Nekaj jo je tiščalo za grlo. Komaj slišen glas se ji je iztrgal iz prsi in že je objela svojega ljubljenca. iMati, mati, kako sem vesel tega trenutka, da vas spet vidim. Neštetokrat sem mislil na vas. Vedno sem se bal, da pridem prepozno, da mi boste ušli za očetom tja k svetemu Juriju na tiho gorsko pokopališče! Hvala Bogu, še živite in zdravi ste, kakor vidim!» «Zdrava sem, zdrava!* je stisnila iz sebe sta-rica in sina samo ljubeče gledala. Solnce je zahajalo. Počasi sta se z m&terjo odpravljala. Filip je spet zrl drage domače snežnike. Najrajši bi zakričal od tihe radosti, saj je bil doma med temi gorskimi velikani, ki so ga stražil', ko je bil še majhno nebogljeno dete. Kako je občudoval te velike starce z belimi glavami! Da, vedno bolj jih je ljubil! Ko je kesneje kot mlad pastir veselo pasel na njihovem podnožju svojo čredo, je vriskal in pel. Često se je pa drzno dvigal po njih više in više preko belih skal, čuteč, da ga privlačujejo in vabijo vedno tesneje. In spomnil se je prepadov, s katerimi so bili zavarovani gorski velikani. Nekdaj bi bil kmalu zdrknil v enega. Pa mu je bila sreča mila. Ze ko je drsal po strmini, se ni zbegal njegov zdravi duh. Oči so ujele droben grm in že so ga pograbile njegove roke. Obvisel je nad prepadom. Vedel je, da je bil v smrtni nevarnosti, vendar se ni bal. Drzno se je oziral okoli in iskal rešitve. Tedaj je opazil orla, ki je krožil v višavi nad njim. Spomnil se je starega pastirja Anžona, ki je pravil, kako se je nekdaj tepel z orlom za mlado jagnje. Kaj če še njega napade? Težji nisem kakor jagnje; če m pograbi za hrbet! si je dejal. Orel je krožil in krožil vedno više. Naposled je odletel. Deček ga je opazoval, kako se je manjšal in izginil v jasni višavi. Sam je obvisel nad brezdnom. Tedaj je čutil, da grmič že popušča. Tudi roke so ga že hudo bolele. Vztrajal je in pričel kričati. Njegov tenek, zveneč glas so začuli pastirji. Prihiteli so. Vrgli so mu vrv in ga potegnili kvišku na zanjki. Najstarejši pastir se je grdo držal. ^Obračunali bomo!* «Mar nisem že dovolj trpel?» je vprašal Filip. «Prav, da sil Da boš drugič še bolje vedel, dob š dvojno kazen! Dvojna kazen je boljša kakor nobena!» je modroval pastir. «Kaj bi rekla tvoja mati, če bi se ne vrnil v dolino? Pa še priporočila te je meni!* je odvrnil stari pastir in že je zažvižgalo v zraku. Pošteno ga. je nabil z leskovko. On pa se še materi ni upal potožiti. Bila je res dotra, a tudi stroga žena. Smejala se ni, pa tudi jokala ne. Bila je pristna Gorenjka, ki mnogo čuti, mnogo trpi in mnogo molči. Solze gorenjskih mater se ne cede iz oči, temveč iz srca. Pred Filipovimi očmi so se vrstili vsi mladostni doživljaji. Zadovoljno je vdihaval oster zrak in smehljaje opazoval svojo mater, ko jo je peljal za roko počasi proti domu. «DOMOVINA» št. t Kot priči sta bila navzočna g. Zdravko Sotošek, šolski upravitelj pri Sv. Roku ob Sotli, in g. Jože Plahuta, postajni načelnik v Moškanjcih. Obilo sreče! JOSIPDOL PRI RIBNICI NA POHORJU. V zadnji dopis se je vrinil tiskarski škrat. V drugi vrsti dopisa se mora glasiti: «... ki živimo v tem divnem pohorskem kotičku« (ne pa: «...v tem divjem pohorskem kotičku«). SV. ANTON V SLOVENSKIH GORICAH. Tukajšnje Sokolsko društvo je priredilo 21. decembra božičnico za sokolsko in šolsko deco. Otroci so igrali lepo otroško igrico «Siroto Marico» z živo sliko «Nebesa» tako lepo, da so staršem, ki so bili navzočni, stopile solze v oči. Pred igro je imel brat starosta g. Joško Tušak kratek nagovor, v katerem je omenil, da bo prihodnje leto Jezušček obdaroval samo tisto deco, ki bo vpisana v Sokola in ki bo pridno telovadila. Po igri so bila med vse otroke razdeljena darila, ki jih je dala radodarna roka brata staroste, za kar mu društvo in obdarjena mladina izrekata prisrčno zahvalo. GOČOVA PRI SV. LENARTU V SLOVENSKIH GORICAH. (Smrtna kosa.) V petek 19. decembra ob 9. zvečer je za vedno zaprl svoje prijazne oči g. Janez Ceh, ki sedaj mirno spava večno spanje na božji njivi pri Sv. Ru-pertu v Slovenskih goricah, kamor je bil prenesen v nedeljo 21. t. m. Pokojnik je bil star 79 let in do zadnjega zdrav in vesel. Vse, mlado in staro, ga je spoštovalo, saj je bil zgovoren in šaljiv, da malo takšnih. Z vsakomur je bil prijazen in rad je pripovedoval razne šaljive in tudi strašljive pripovedke, tako da so se nam včasih kar jezili lasje. Vedno je bil ustrežljiv in je ustregel prošnji, če je le mogel. Zato te,,dragi Janez, ohranimo vsi v blagem spominu. Bodi ti lahka domača žemljica, ki si jo toliko ljubil! Preostalim naše iskreno sožalje! LJUTOMER. Kmetijska nadaljevalna šola prične pouk v soboto 3. januarja. Kmetski mladeniči se še lahko javijo za vpis. Soteščan: Dedinja treh gradov Povest i i starih časov. «Butolin!» ga je prijazno nagovorila. Pripravila je kopico vprašanj, tako da sama ni vedela, kje naj bi začela. «Tukaj sem ves, kar me je», se je šaljivo odrezal. «V glavi imam razum, v prsih moč, v petah pa hitrost, kadar je treba bežati. Zavedam se dolžnosti in hitro opravim, kar mi je naročeno.> «Tako je prav*, ga je pohvalila. «Pri važnem delu mora biti človek zbran, nič ga ne sme motiti.:«. Grbec se je zadovoljno obliznil in jo pridrobil v njeno bližino. «Zvest sem vam in pokoren*, se ji je začel prilizovati. «Opravil sem, kakor ste mi naročili..'.» «Pa te ni kdo videl ?» jo je ponovno zaskrbelo. «Kaj še, milostiva! Deklico sem prijazno nagovoril; vem, kako je treba občevati z otroki. Zgovorno mi je odgovarjala; rekla mi je, da se ji mudi in se je hotela kmalu posloviti. Tedaj sem jo prestrašil s strupenimi kačami, ki mrgolijo pod skalovjem. Povabil sem jo k sebi na konja, češ, da jo povedem na Močilje. Ker mi je verjela, se je brez ugovora odzvala. Posadil sem jo zraven sebe, tako da je gledala nazaj proti rebri. Sele na planoti zunaj gozda je spoznala, da ne jezdi proti domu. Tedaj sem ji zavezal oči in izpodbodel konja.* «Po kateri poti sta prišla v sotesko ?»' «Po stezi skozi goščavo. Med potjo se nisva ustavljala razen pod gričem pred tajnim vhodom. Zohar, naš zaupnik, mi je odprl skrivna vrata.. .» .«Ali sta jih dobro zaklenila?* VUZENICA. S tolikim kulturnim delom, kakor se nam ga je nudilo v letošnjem decembru, se menda ne more ponašati noben drug podeželski kraj. 1. december sta proslavila skupno šola in Sokol v Sokolskem domu v Vuzenici. Na sporedu so bile zelo dobro uspele deklamacije, petje mladinskega zbora, živa slika in tri telovadne točke sokolske dece in naraščaja, izmed katerih je zlasti ugajala zadnja točka, proste vaje ženskega naraščaja. Za tem je še imel Sokol slavnostno sejo. — Naslednjo nedeljo, 7. decembra, smo imeli prvič v Vuzenici Miklavžev večer. Prišel je Miklavž v spremstvu dveh angelov in dveh parkljev ter obdaril sokolsko in tudi drugo deco. — Kraljev rojstni dan smo pa proslavili s tem, da se je uprizorila s sokolsko deco pravljična igra «Sirota Jerica». Igra je uspela nad vse pričakovanje dobro in je tako deci kakor tudi obema aranžerjema na uspehu čestitati. Igra se je v nedeljo 21. decembra še ponovila, tudi tokrat s popolnim uspehom. Tako lepa igra, res dobro podana, toliko izdatkov za oder in kostume, a tako slab obisk! Sicer pa pogumno naprej in še večkrat kaj takega! — Še ta mesec naj bi se vršila za revno deco božičnica. Ker ie pa prireditev odvisna od zaprošene in obljubljene ba-novinske podpore, brez katere bi bil uspeh ni-čev, se bo božičnica vršila najbrž šele prve dni januarja. DOMAČE NOVOSTI Pozor na priložene položnice! Današnji številki smo priložili položnico za vsakega naročnika, da lahko takoj plača naročnino za leto 1931. Ker je naročnina malenkostna, prosimo cenjene naročnike, naj jo plačajo ž e prve dni meseca januarja po možnosti za vse leto naprej. Tako ne bodo med letom cUiti ne more, ker ne pozna izhoda. Izgubila bi se v temnih rovih. Zaprla sva jo v najboljšo celico zraven turške ječe.* «Kakšna je neki tista celica? Zelo sem radovedna.* «Precej čedna in ne preveč vlažna. Tla so lesena, vrata se tesno zapirajo. Dala sva ji mizo, stol in leseno posteljo. Visoko pod stropom je okence, zaprto z gostim omrežjem.* «Kaj pa miši in podgane?* «Zadelala sva vse luknje in razpoke.* «Prav.* Gospa se je zamislila, iščoča novo vprašanje. Butolin je čakal, kdaj ga bo zopet pohvalila. «Deklica je skrita najbolj bistremu očesu*, se ji je hotel ponovno prikupiti. «Za starega in slepega Lenarda je ni več na svetu .. .* V Marti se je utrnila iskrica sočutja. Potiho-ma je vzdihnila in dejala: «Oba se mi smilita — Lenard in njegova hčerka.* «Graščaku ste vendar poslali namestnico, ki ga bo kmalu pridobila. Podedovala bo tri gradove ...» cKodrman jo je povedel na Močilje.. ,y «Kdo v6, kako jo bodo sprejeli. Bržkone jo bodo spoznali, čeprav ji je podobna bolj kot rodna sestra.* «Tudi jaz sem radovedna. Oskrbnik mi bo poročal, obljubila sem mu grajsko pristavo.* ^Potrudil se bo, o tem ne dvomim. Morda bo že jutri prihitel s poročilom.* «Zdaj sta že lahko na Močilju*, je rahlo omenila. cAko jih bo premotila podobnost moje hčere, tedaj se ne bojim ovire. Vsekakor pa je treba več načrtov.. .* «Zohar se trudi in dela. Našel bo najkrajšo pot, da se izogne klancev in ovinkov .. .> «Upam, da se mu posreči. Dozdaj se je še vselej dobro izkazal.* ' ^Iznajdljiv je in preudaren. Vsakdo ima svoje zmožnosti; on premisli in pretehta vsako malen- = Stran 3 • .ji imeli opravka z novimi položnicami in sitnosti z opomini in tudi pota na pošto jim bodo prihranjena. Naročnina ostane neizpreme.ijena: za tuzemstvo celoletno 36 Din, polletno 18 Din, četrtletno 9 Din; za inozemstvo celoletno 48 Din, polletno 24 Din, četrtletno 12 Din, za Ameriko za vse leto 1 dolar. Kdor po pomoti ne prejme položnice ali če se mu pokvari, naj piše na upravništvo po drugo. Oni naročniki, ki so naročnino za leto 1931. plačali že v preteklem letu, naj izroče položnice znancem, ki niso še naročeni, in naj jim prigovarjajo, da se na «Domovino», ki je vsem, ki jo poznajo in bero, najpriljubljenejši list, naroče za novo leto. V inozemstvu naše položnice niso veljavne. Naročniki iz Avstrije, Češkoslovaške, Francije, Nemčije in Belgije lahko pošiljajo naročnino po poštni nakaznici za inozemstvo, ker je v teh državah uveden z našo državo denarni promet. Kdor je preteklo leto zaostal z naročnino, naj s položnico ali poštno nakaznico tudi zaostanek hitro porama, da ne bo presledka pri pošiljanju lista. Upravništvo «Domovine». * Kraljica za slepe. Kakor vsako leto" je NJ. Vel. kraljica Marija tudi letos na materinski praznik bogato obdarovala gojence zavoda slepih v Zemunu. Dopoldne je poseben zastopnik kraljice izročil zavodu 85 zavojev bonbonov za malčke, 15 tort, 32 steklenic črnega vina in 32 škatel dvorskih cigaret za starejše slepce. Gojenci so z veli* kim veseljem sprejeli kraljičin dar. kost, jaz pa opravim in bežim in izginem obenem.* Ni mu ugovarjala niti pritrdila. Rada bi se ga bila že odkrižala, ker se je naveličala vedno ga hvaliti. Dala mu je krožnik slaščic, da jih ponese Maricif katero je izročila njegovi oskrbi. «Dokler je pri nas, ji ne sme nič manjkati*, ga je odslovila. Pritlikavec se je priklonil in odšel z drobnimi koraki. Kmalu po njegovem odhodu se je zamajala velika stenska slika, izza katere je stopil postaven možak. Tu je bil tajni vhod v sobano, kjer je prebival njen zaupnik. Globoko se ji je priklonil in poljubil njeno roko. «Marica je odšla*, je dahnila komaj slišno. «Tako je prav*, ji je dal poguma. «Stari Lenard ima vsaj nadomestek.. .* «Samo da bi je ne spoznali.. .* « Vseeno. Počakajmo, kako se bo vse razvilo. Do živega nam ne pridejo, čeprav naletimo na zapreke. Butolin je dobro opravil.* «Kodrman je moj zaupnik na Močilju. Potrebujemo ga, da bo pazil na vse, kar bodo ukrenili. Nekaj mi je že pojasnil.. .* «Pa vam ni odkril kakšne nove nevarnosti?*: «Opozoril me je na nekega Hermana iz Po-dolja, ki je še mlad, a je menda silno prebrisan. Njegov oče in Lenard sta neločljiva prijatelja ia sta že sklenila bodoče sorodstvo.* « Važna novica.* Zoharja je to presenetilo; tega se ni nadejal. Rajši bi se bil poskusil z voj-ščaki in z beriči kakor pa z vitezom, čigar veljava je bila splošno znana. Streslo ga je po vsem telesu, kakor bi ga bil oblil vodeni curek. Tudi Marti je zaprlo sapo. Ako je osupnil na-vihanec, čigar zvijače in nakane delajo čudeže, kaj naj šele poreče ona, ki je manj nadarjena. Saj mu ni mogla niti verjeti, njegovo bojazen je vzela za neokusno šalo. * Kraljevo pokroviteljstvo nad Ljubljanskim velesejmom. Nj. Vel. kralj Aleksander je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo XI. mednarodnega vzorčnega velesejma, ki bo v Ljubljani od 30. maja do 8. junija 1931. * Za novega komandanta dravske divizijske oblasti je imenoval Nj. Vel. kralj na predlog ministra za vojsko in mornarnico divizijskega generala Bogoljuba 11 i c a, dosedanjega komandanta zetske divizijske oblasti. Dosedanji vršilec dolžnosti komandanta dravske divizijske oblasti, generalnoštabni brigadni general Jovan V e s e -1 i n o v i č, pa je bil imenovan za vršilca dolžnosti komandanta šumadijske divizijske oblasti. * Zveza Slovenije z morjem. V torek 16. decembra se je vršila v Ljubljani seja akcijskega odbora za gradbo železniške zveze Slovenije z morjem, kateremu predseduje župan Juraj Ružič 8 Sušaka. Odbor je razpravljal predvsem o denarnih sredstvih za uresničenje tega načrta. Za uresničenje načrta so pripravljeni staviti večje vsote na razpolago nekateri slovenski in hrvatski denarni zavodi, ponudbo je pa stavila tudi neka inozemska denarna skupina. Xo bodo pogoji za dobavo denarja ugodno rešeni, bo podana podlaga, da finančni minister razpiše posebno notranje posojilo za gradnjo te železnice. * Davek na neoženjene moške. Dravska finančna direkcija objavlja uradno: S 1. januarjem 1931. stopi v veljavo zakon o davku na neoženjene moške. Temu davku so zavezani: 1. vsi ne-oženjeni moški, 2. vdovci brez zakonskih otrok, 8. vsi sodno ločeni moški, ako nimajo zakonskih otrok in če jim ni treba vzdrževati žene in otrok. Plačevali bodo ta davek oni praj omenjeni moški, ki bo pred 1. januarjem 1930. izpolnili 30. leto starosti in tega dne še niso izpolnili 60. leta in ki stanujejo v mestih, trgih ter na sedežu sreza, odnosno če se jim v teh krajih predpisujejo davki. Davek znaša za moške od 30 do 35 let 50 %; od 35 do 40 let 40 %, od 40 do 50 let 25 %, od 50 do 60 let 10 % davka. Opozarjajo se vsi delodajalci, da prično takoj s 1. januarjem 1931. odtegovati uslužbencem, ki imajo nad 2500 Din dohodkov na mesec, ta davek skupno z usluž-benskim davkom. Odvesti pa morajo odtegnjene zneske davčnim upravam v gotovini in ne z davčnimi znamkami. V ostalem veljajo vse odredbe kakor za uslužbenski davek. Uslužbenci, ki imajo devet ali več živih otrok, aU so imeli kdaj vsaj nekaj časa devet ali več živih otrok, so prosti vseh davkov. * Odprava nagrad za izvoz dvovlastniških vin. Finančno ministrstvo je izdalo odlok, po katerem se dvovlastnikom, ki so tuji državljani, na vino, ki ga pridelajo v vinogradih na našem ozemlju in ga izvažajo v svojo državo, ne sme izplačevati po zakonu o državni trošarini določena izvozna nagrada. * Naloge banskih kmetijskih referentov. Ministrstvo za kmetijstvo je izdalo okrožnico na vse banske uprave, s katero poziva kmetijske referente pri banskih upravah, da kar najbolj negujejo uvajanje modernega delovnega načina v kmetijstvu. Oni referenti, ki bodo to delali v čim večjem obsegu, bodo prej napredovali in dobe priznanje, oni pa, ki bodo to zanemarjali, bodo poklicani na odgovornost. * Sreski kmetijski referent za dravograjski srez uraduje vsako sredo in vsak petek za stranke, ki žele razna pojasnila in nasvete v kmetijskih zadevah. * Sreski odbor Narodne Odbrane za Maribor in okolico se je preselil iz Narodnega doma v Streharjevo hišo v Grajski ulici št. 5 (nasproti gradu), kamor naj se naslavljajo dopisi. Na oblastni odbor Narodne Odbrane naj se naslavljajo dopisi kakor doslej tudi v bodoče v Maistrovo ulico št. 17. Pristopajte k Narodni Odbrani! Ustanavljajte krajevne in sreske odbore Narodne Odbrane! * Novi bankovci po 10 in 100 dinarjev. Narodna banka javlja, da bodo dne 21. januarja prišli v promet novi bankovci po 10 in 100 Din, ki so bili izdelani v novi bančni tiskarni za bankovce. !Ti bankovci bodo nosili naziv cKraljevina Jugo- slavija*. Novi bankovci po 10 Din bodo povsem enaki dosedanjim rumeno-rdeče barve, novi bankovci po 100 Din pa dosedanjim lOOdinarskim, ki so bili izdani leta 1925. * Konzulat Zedinjenih držav v Zagrebu javlja, da se je preselil v nove prosotre v Praški ulici 2. * 701etnica ugledne učiteljice. Te dni je obhajala v Poljčanah 701etnico rojstva upokojena učiteljica, priljubljena gdč. Marija Negovetičeva, po rodu iz Slovenske Bistrice. Kjerkoli je službovala, je bila poznana kot izvrstna vzgojiteljica. Povsod je bila pridna sodelavka pri raznih društvih, predvsem narodnih, in svojega prepričanja tudi v burnih časih ni nikoli zatajila. Ko se je v Poljčanah nedavno ustanovil Sokol, je bila prva med članicami. Naj živi še mnogo, mnogo let! * Smrt človekoljubnega zdravnika. V Gradcu je umrl znani človekoljubni zdravnik, bivši pri-marij bolnice v Brežicah, g. dr. Ivan H o 11 e r. Pokojnika, ki je bil v Brežicah in zlasti v okolici izredno priljubljen in spoštovan, so položili te dni v rodbinsko grobnico v Gradcu. Bodi mu ohraiijen časten spomin! * Smrt priljubljene Kršanke. Te dni se je ob veliki udeležbi vsega krškega meščanstva vršil pogreb ge. Marije Križmanove, rojene Sche-nerjeve, ki je, komaj 59 let stara, nenadno zadeta od možganske kapi, zatisnila za vedno oči. Po-kojnica je imela vedno odprte roke za trpeče, ki so jo poznali kot izredno dobrosrčno gospo. Bila je vzor matere. Bodi ji ohranjen najlepši spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje! * Smrt dobre matere v Slatini-Radencih. Na božič je preminila ga. Jožefa Z e m 1 j i č e v a, rojena iz veleugledne rodbine Zitkove. Blaga pokojnica je bila mati župana g. Jakoba Zem-ljiča. Dočakala je visoko starost 81 let. Pokojnica je bila zelo usmiljenega srca in je mnogim [ revežem olajšala gorje. Bila je vse življenje za. vedna Jugoslovenka in je tako vzgojila tudi svojega sina Jakoba. Bodi ji lahka domača žemljica! Žalujočim naše sožalje! * Celjski sadjarji za samostojno glasilo. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Celju je 28. decembra na rednem letnem občnem zboru soglasno sklenila, da se glasilo «Sadjar in vrtna« še nadalje izdaja kot samostojno glasilo, ker je list tako za prospeh sadjarstva in vrtnarstva kakor tudi za obstoj sadjarskih društev neobhodno potreben. * Pohorska cesta. Pri drugi licitaciji za oddajo gradbe nove banovinske ceste Hoče—Reka—Mariborska koča—Sv. Areh, in sicer prvega dela ceste do Kaple, se je ljubljanska tvrdka «Pro-buda» ponudila, da zgradi ta del ceste za 812.000 Din. Njena ponudba je bila najcenejša in jo je komisija sprejela. Ko odobri licitacijo banska uprava, bo tvrdka pričela delo. Pripravlja se tudi razpis gradbe ostalega dela ceste do Sv. Areha. * Tragična smrt industrijca. V Zagradu pri Celju je na božič zjutraj v svojem stanovanju na tragičen način končal svoje življenje industrijec g. Josip Kvača, 391etni solastnik tovarne bičev-nikov. Pokojnik je prebil sveto noč v prijateljski družbi v prijetnem razpoloženju. Zjutraj je baje sedel še z nekim prijateljem v sobi in mu razkazoval svoj revolver, iz katerega je pobral naboje. Ne vedoč, da se nahaja v cevi še ena pa-trona, je nameril revolver na desno ser.ee. V tem pa se je petelin sprožil in se je zgrudil industrijec na mestu mrtev na tla. * Zagonetna smrt orožnika. Te dni so našli na težko pristopnem mestu nedaleč od Bosanske Krupe truplo komandirja tairošnje orožniške postaje Janeza Brodnika, po rodu iz Dravske banovine. Brodnik je že v oktobru neznano kam izginil. Kakor poroča «Politika», je preiskava dognala, da je Brodnik prej zahajal skrivaj v hišo cestarja Nadareviča, ki je musliman in ima tri žene. Kakor se trdi, je Brodnik z eno teh žen ljubimkal. Zaradi suma, da se je Nadarevič nad Brodnikom maščeval, so tega zaprli. V okolici trupla, ki se je nahajalo v sedečem stanju v popolni opravi s puško, so našli denarnico z drobižem, nož in druge malenkost^ niso pa mogli najti samokresa, opasača in službene torbe. V puški je bila izstreljena ena patrona in Brodni-kova lobanja je bila močno poškodovana. Verjetno je, da je Brodnik izvršil samomor, ni pa tudi izključeno, da je bil nad njim izvršen spretno zasnovan zločin. Preiskava se nadaljuje. * Nesreča ali samomor. Na Štefanovo so našli v njenem stanovanju v Mariboru onesveščeno 331etno šiviljo Olgo Rupnikovo. V stanovanju je dišalo po plinu. Vsaka zdravniška pomoč je bila zaman. Rupnikova je bila že mrtva. Ni znano, ali gre za nesrečo ali pa za samomor. * Huda nesreča v Zapogah. Na sveti večer se je pripetila v Zapogah pri Smledniku huda nesreča, katere žrtev je postala 551etna posestnica Marija Oblakova. Oblakova je šla od polnočnice mimo gruče fantov, ki so v bližini cerkve streljali iz samokresov. Naenkrat je zopet počilo in hip nato se je Oblakova zgrudila na tla. Krogla iz samokresa ji je prebila prsi in obtičala v pljučih. Nesrečno ženo so takoj prenesli v bližnjo hišo, potem pa jo še ponoči prepeljali v ljubljansko splošno bolnico. Orožniki so uvedli preiskavo. * Smrtna nesreča fantka pri sankanju. Žrtev otroške neprevidnosti je postal triletni Mirko, sinček inž. Ferenca v Studencih. Otroci so se sankali na Pobrežju. Iz nagajivosti je neki dečko porinil malega Mirka s tako silo, da je zdrčal s sankami po bregu navzdol, prebil ograjo in grmovje, ter padel v Dravo. Dečko je dobil tako hude zunanje in notranje poškodbe, da je kmalu nato umrl. Hudo prizadetim staršem sožalje! * Vlom v trafiko. Neznani tatovi so v eni zadnjih noči vdrli v zidano bamko na Gallusovem nabrežju v Ljubljani, kjer ima zadruga «Poštni dom> trafiko, in odnesli za okiog 10.000 dinarjev raznih tobačnih izdelkov, kolkov, znamk in drugih vrednosti. Policija upa, da bo vlomilce kmalu izsledila. * Žrtev podzemskega dela. Delavsko družino rudarja Čerjaka v Trbovljah je zadela nesreča. V torek pred božičem so bili zaposleni v enem rovov trije delavci, med njimi Anton Čerjak. Nenadoma pa se je prelomil prečni tram in na delavce se je usul gramoz. Delavec Mlakar je še pravočasno odskočil, tovariša Cerjaka in Pusov-nika pa je gramoz podsul. Cerjaka je poleg tega pritisnil še stojni tram, kar je najbrž provzro-čilo takoj smrt. Mlakar, ki je tako srečno ušel smrti, je poklical na pomoč delavstvo, ki je pričelo takoj z reševalnimi deli. Mrtvega Cerjaka so dobili hitro izpod gramoza. Dlje pa so tra-. jala reševalna dela pri Pusovniku, ki pa je ostal živ; rešilo pa ga je samo naključje, da je imel pred ustmi kramp, ki je zabranil, da ga ni zasulo čez usta. Na božični dan je bil pogreb nesrečne žrtve. Na zadnji poti so ga spremili številni tova-riši-rudarji z zastavo in godbo. Pokojni Cerjak zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok. Bil je dober delavec in splošno priljubljen. Naj počiva v miru! * Najdeno truplo. Nedavno je izvršila v Ljub-, ljani v duševni zmedenosti samomor 581etna mestna delavka Uršula Nograškova, ki je skočila v Gruberjev- kanal. Njeno truplo so našli šele na sveti dan na Fužinah ob zatvornici. * Poskusen samomor. Na sveti večer je prišel v hotel Tratnik v Ljubljani 201etni pekovski pomočnik Albert iz Vojnika in najel sobo. Zvečer je sam zakuril peč z ogljem, nato pa odprl cev pri dimniku, da so uhajali plini v sobo. Pozneje je začula sobarica iz njegove sobe stokanje, zaradi česar je poklicala vratarja, s katerim sta vdrla v sobo in našla Alberta že nezavestnega. V bolnici so mladeniča rešili. * Dva mala požara v Mariboru. Na Štefanovo zjutraj je nastal v stanovanju Marije Nardinove v Vrtni ulici požar. Vnela se je lahko gorljiva konstrukcija vmesne stene poleg štedilnika. Gasilci so steno takoj podrli in ogenj pogasili. Nekaj ur prej so morali gasilci nastopiti na Slomškovem trgu v hiši dr. Krausa, kjer je nastal požar v krojaški delavnici Ivana Sapača. Po neprevidnosti so pustili delavci likalnike v stikalu, zaradi česar se je vnela najprej podloga, nato pa je začela tleti likalna miza. K sreči je nevarnost opazil službu-i joči stražnik in obvestil gasilce, ki so ogenj kmalu pogasili. * Skrivnosten napadalec. V torek zvečer se je v Krškem dogodil razburljiv dogodek. V hiši 27 stanuje šivilja ga. Antonija Golobova, pri kateri je kot pomočnica uslužbena pridna in priljubljena 211etna Antonija Krnceva iz Zavratca pri Studencu, ki jo je zvečer, ko je iskala na dvorišču sekiro, neznan moški ustrelil v trebuh in zbežal. S smrtnonevarno rano se je poškodovanka odpravila na orožniško postajo. Nesreči) ico so takoj prepeljali v krško bolnico, kjer je bila operirana in se je pri tem ugotovilo, da ima na dveh mestih prestreljeno debelo črevo, na dveh mestih pa ranjeno. * Smrtna žrtev pretepa. Na Štefanovo so se v neki gostilni v Dobovici stepli pijani fantje. Pretepači brata Tone in Ludovik Kolenc iz Pod-padeža in Logarjev Polde so s koli tako pretepli Perucijevega Janeza, da je ta obležal in kmalu umrl zaradi hudih poškodb. Orožniki so sirove pobaline aretirali. * Roparski umor zaradi 150 dinarjev. V osamljeni hišici v Lokavcih pri Negovi je preživljala svoja stara leta 701etna vdova in preužitkarica Neža Kavčičeva, mati negovskega župana Franca Kavčiča. K najbližjemu sosedu Ratniku je zahajala ženica vsak dan v vas. Ker je v torek pred božičem dalje časa ni bilo na izpregled, so sosedje sklepali, da se ji je moralo kaj pripetiti. Sosed Ratnik je šel prvi na njeno domovanje. Ko je odprl vrata sobe, se mu je nudil strašen prizor: na mizici je gorela petrolejka brez cilindra, na tleh pa je ležala Kavčičeva v mlaki krvi z obrazom proti tlom. Ves preplašen je poklical Ratnik drugega soseda Petka, s katerim sta se nato skupno podala na kraj zločina. Kavčičeva je imela na glavi zavezano ruto, ki je bila vsa okrvavljena in preluknjana, po glavi in vratu je imela kakih 14 vbodov in udarcev, le^o uho globoko prerezano in pod njim na vratu strašno ze-vajočo veliko rano, ki je bila smrtonosna. Vse te rane so bile prizadejane najbrž z malo sekiro. Domneva se, da se je na starkinem domu oglasil zgodaj zjutraj neznanec, ki je starko poklical. Ta mu je, ničesar hudega sluteča, odprla napol oblečena. Neznanec jo je moral takoj usmrtiti, nakar je po hiši vse prebrskal in ji vzel 150 Din, ker več denarja ni imela. Orožništvo od Sv. Jurija ob Ščavnici vrši preiskavo. * Aretacija tatinskih ciganov. Pred tedni sta se pripeljala na svojem vozu iz Beljaka v Avstriji t rednim potnim listom ciganska zakonca 231etni Josip in 211etna Terezija Seger. Ker so pa policiji zadnji čas vedno prihajale pritožbe, da hodita po trgovinah v Mariboru in da izginjajo z njima razni predmeti, so ju v nedeljo aretirali. Pri preiskavi njunega voza v Melju so našli precej blaga. Moža so oddali sodišču, Terezijo pa, ker ima malega otroka, so pustili na prostem. Ko bo sodišče izreklo svojo besedo, bosta izgnana oba v 'Avstrijo. * Tatvine oglja. V gozdovih Slivne nad Vačami ima svoje oglenice vaški trgovec g. Kristan. Oglje pa je stalno nekdo odnašal. Lastn k je prijavil tatvino orožnikom, ki so prijeli Josipa Štru-k'ja iz Slivne. Štrukelj je tatvino priznal, a samo eno. Preiskava se nadaljuje. * Tatvine v Trbovljah. Dva brezposelna fanta sta ukradla pri rudniku transmisijski jermen, ki sta ga prodala nekje za Sv. Planino, tretji pa je hotel priti do denarja po krajšem potu. Ponoči je vlomil v stanovanje rudniškega inženjerja g. P. in odnesel okrog 5C0 Din. Vse tri pa so orožniki izsledili in odali sodišču v Laškem. Rudnik bo dobil menda svoj jermen nazaj, g. inženjer pa tudi ves svoj denar razen 20 Din, ki jih je fant zapravil. * Velika tatvina zlatnine na železniVi. Nedavno so trije železniški uslužbenci na progi Beograd-Ljubljana na škodo zagrebške tvrdke «Preciosa» ukradli veliko množino zlatnine, ki je bila spravljena v poštnem vagonu. Solastnik tvrdke Julij Schwarz je na ljubljanskem kolodvoru opazil, da je bil izvršen vlom v kovčege, ki so vsebovali dragocenosti. Skupna škoda je znašala 354.033 Din. Dognalo se je tudi, da tatvina ni bila izvršena na ljubljanskem kolodvoru, marveč na postaji v Kapeli-Batrini. Policija na Jesenicah je dognala, da je neki Šegota prodal nekemu tamkajšnjemu obrtniku zlato verižico, ki je bila ukrs >na v vlaku. Šegota je bil v Zagrebu aretiral i je izjavil, da je dobil verižico od nekega železničarja, potem je bil aretiran še sprevodnik Luka Dogan, star 33 let, nastanjen v Zagrebu. Velik del ukradene zlatnine je Dogan zakopal na nekem dvorišču v Domobranski ulici, kjer so jo tudi res našli. Dogan je tudi priznal, da je tatvino izvršil skupno z železniškim nameščencem Aleksandrom Pfeiferjem. Sodeloval je pri tatvini še neki drugi železničar, ki pa se je iz strahu pred kaznijo še pred aretacijo obesil. Pri Pfeiferju se je še našlo zlatnine v vrednosti 310.000 Din. Dogan in Pfeifer sta bila te dni izročena sodišču, Šegota pa je bil izpuščen. * Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti provzroči kozarec smo prav zadovoljni in zato ostane naše geslo: «Domovina» za nas, a mi za je za nasl Vam, gospod urednik, Vašim sotrudnikom kakor vsem bralcem in bralkam «Domovine» doma in v tujini kličemo: Veselo in srečno novo leto! IZ POPOTNIKOVE TORBE Tri nesreče v poljanski dolini t Smrtna žrtev nesreče pri gradnji ceste. Poljane, ob koncu decembra. Pred božičem in ob božičnih praznikih se je zgodilo v Poljanski dolini več nesreč, ena celo smrtna. Predzadnji petek se je smrtno ponesrečil pri gradnji nove, po zadnji veliki povodnji pred tremi leti odnesene ceste na Fužinah, občina Oselica, delavec Franc Derlink. Pri dovažanju materijala po vozičkih na tračnicah se je vagonček zaradi udaje ogrodja zvrnil in pritisnil Derlinka tako močno med skalovje, da mu je zlomilo tilnik. Bil je na mestu mrtev in je bila vsaka pomoč zaman. Drugemu delavcu, cestarju, ki je bil z njim zaposlen, se k sreči ni zgodilo nič posebnega. Dobil je le neznatne poškodbe. Pokojnik, ki se je pred nekaj leti priselil s Cerknega v dolino, zapušča ženo s štirimi malo-letnimi otročici s hišico na Hotavljah. Bil je priden delavec in skrben oče svoji družini. Druga nesreča se je pripetila že takoj v nedeljo potem pod Sv. Volbenkom na Logu. Tu je prišel pod avtomobil čez 80 let stari užitkar Matevž Lavtar — Kašman. Mož je precej gluh in ni slišal signalov. Neka žena ga je na avto opozorila, a mož se je umaknil napačno, da je prešel pred avtomobil, padel in si zlomil nogo. Avtomobil niti čezenj ni šel, ker je šofer vozilo hipno ustavil. Ponesrečenec je bil prenesen v hišo, kjer ga je zdravnik g. dr. Gregorčič takoj obvezal. Tretja nezgoda je bila na sv. Štefana dan okrog 11. ure. Na ostrem ovinku v Podpečju pred Poljanami je prišlo do karambola med avtomobiloma g. dr. Gregorčiča, ki se je peljal od prej imenovanega ranjenca na Logu, in avtobusom g. Eržena, ki vozi ob nedeljah in praznikih k opoldanskim vlakom. K sreči ni bilo nobenih človeških žrtev. Le g. dr. Gregorčič se je neznatno opraskal na glavi. Njegov avtomobil je pač občutil hude poškodbe, da ga je moral lastnik dati v popravilo. Avtobus, ki se mu ni nič zgodilo, je nadaljeval svojo pot proti Loki. Četudi so naši šoferji in lastniki avtomobilov pri vožnji zmerni in previdni, vendar bi jim svetovali, da vozijo posebno na hudih ovinkih še z večjo previdnostjo. Pismo iz Gorenje vasi Gorenjavasv Poljanski dolini, decembra. Prazniki so bili prav prijetni. Na Štefanovo smo imeli lepo zabavo v Sokolskem domu. Igrala se je igra cLepa Vida». Vsi igralci so z vse hvale vrednim priznanjem podali svoje vloge. Po predstavi se je razvila prijetna zabava s plesom. Obisk je bil izredno velik. Menda Sokolski dom še nikdar ni imel toliko gostov. Zal le, da je okrog 11. ure odpovedala elektrika. Pomagati smo si morali s svečami. Ta tema, ki ni pokvarila mlademu svetu razpoloženja, ni trajala dve uri kakor zadnjič v Ljubljani, ampak le slabo uro, da se je popravil defekt v transformatorju. — Tudi na Savodnju, kjer obstoji sokolska četa, je bila ta dan prav prijetna prireditev, ki je privabila obilo obiskovalcev. — Sokol Gorenja vas-Poljane bo imel svoj letni občni zbor na sv. Treh kraljev praznik ob 14. v Sokolskem domu. Udeležba bratov Sokolov in sester Sokolic obvezna. Obrtnik stare garde Ljubno na Gorenjskem, decembra. Ob božičnih praznikih je praznoval tukajšnji obrtnik pečarski mojster in posestnik g. Ivan Markovič svojo 601etnico. Jubilant je obrtnik starega kova, vzgojen v časih najhujših političnih bojev in je bil vedno zvest napredni jugosloven-ski ideji. Kakor vsi naši stari obrtniki je tudi naš Ivan Markovič prepotoval svoječasno razne nemške kraje Avstrije in si po izkušnjah v svetu uredil na domu svojih staršev pečarsko obrt. Njegovi izdelki uživajo po vsej Gorenjski zaradi dobre kakovosti najboljši sloves. Jubilantu kličemo ob njegovi 601etnici vsi njegovi dobri prijatelji: Bodi nam ohranjen še mnoga leta čil in zdrav! Njegovemu podjetju pa želimo najboljše uspevanje in naj njegovi izdelki še nadalje ogrevajo vsa mlada in stara 6rca v mrzlih zimskih časih. — A-č. Mohorjev očka L u k o v i c a, decembra. Malo pred prijaznimi Moravčami je čedna vas Krasce, ki se tujcu na prvi pogled prikupi, saj ima vse hiše zidane in z opeko krite in okrog in okrog obdane z sadnim drevjem. Tik ob cesti pa je daleč na okrog znana Frfrovova gostilna, kjer se vsakdo rad ustavi zaradi dobre postrežbe in nizkih cen. Kdor je bil enkrat v Frfrovovi gostilni, zlasti ob nedeljah, je med drugimi zgovornimi Moravčani videl krepkega, postavnega moža, daleč na okrog znanega Mohorjevega očeta, bližnjega gostilničarjevega soseda. Mohorjev očka so vedeli vedno kaj povedati svojim pivcem. Ob volitvah, ko so bili ljudje najbolj razburjeni, so dostikrat rekli: «Naj bo tako ali tako, to dobro glejte, da boste volili tistega, ki nas kmete pozna!» Ta ali oni je ugovarjal, a očka so odgovarjali: «Jaz sem kmet in kdor nas pozna, tistega poznam tudi jaz.» Prav na božični dan smo pokopali nagega sedemdesetletnega vrlega gospodarja. Počivaj v miru od zemskega truda, nepozabni Janez Grilj! Tvoji rojaki Te bodo ohranili v častnem spominu! Šentviške novice Sterilni smrtni primeri. — Mirni božični prazniki. — «Domovina> se širi. Š t. V i d pri Stični, ob koncu decembra. Staro leto se poslavlja od nas. Pri nas smo bili večinoma zadovoljni z njim. Letina je bila prav povoljna; le sadja skoro ni bilo. Zdravje ljudstva je bilo vse leto dobro, a zadnje tedne so peli zvonovi, tako župni kakor pri podružnicah, svojo turobno smrtno pesem skoro neprenehoma. Mnogo še mladih krepkih mož je zakrila mati zemlja. Tako je nedavno vzela pljučnica Antona M i -g u 1 i n a, posestnika in delavca, po domače Štajerca v Dobu. Pokojnik je bil star 48 let. Prav tako je pljučnica pretrgala nit življenja mladeniču Ignaciju Kramarju, posestnikovemu sinu iz Velikih Pec, ki je štel šele 29 let. V Malih Pecah je preminila 181etna pridna mladenka Pepca Z a m a n o v a, ki je bila že v precejšnjo pomoč stari Zamanovi mami. Vzel ji je mlado življenje rak na želodcu. Vse so bili skrbni starši voljni žrtvovati za ljubljeno hčerko, a vsa zdravniška veda je ni mogla rešiti. V Dolah pod Gradiščem je umrl za pljučnico posestnik Jože Rus, po domače Vrbič, star 53 let. Zapustil je ženo in šest otrok. V ljubljanski bolnici je izdihnil svojo blago dušo naš vojni tovariš, ugledni posestnik Anton Pangerc z Grma, star 53 let. Njegovo truplo so pripeljali domov in smo ga pokopali v Št. Vidu. Zapustil je ženo in štiri hčerke. Vsem pokojnikom naj sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Božične praznike smo obhajali pretežno zadovoljno. Vreme je bilo božičnemu času primerno. Sveti večer je bil prav lep. Vas je bila bajno razsvetljena z elektriko. Gostilne so bile vse odprte, toda večinoma prazne, kar je znak pomanjkanja denarja. Cerkev je bila lepo okrašena in razsvetljena in do zadnjega kotička napolnjena. Običajni fantovski pretep pri polnočnici je v čast vsem fantom naše župnije letos izostal. Fantje, ♦o je lepo, tako je prav! Nouoletni pozčraui Split. Slovenski fantje, vojaki pri 54. pehotnem polku, II. bataljonu, želimo vsem bralcem, posebno pa bralkam «Domovine», srečno novo leto: kaplarji: Ivan Borišek in Franc Prošt (Št. Jurij), Franc Mavrič in Ivan Lenarčič (Mokronog), Albin Olabeunik (Raka), Franc Plaznik in Rudi Props (Hrastnik); redovi: Martin Hra-stelj (Zagorje), Vinko Maserko (Polšnik), Miroslav Glavač (Št. Jurij), Miha Ulaga (Laško), Alojz Prijatelj, Anton Berk, Franc Tratar in Franc Sladič (Št. Rupert), Anton Savšek (Polšnik), Anton Vene (Bučka), Joško Duh (Zagorje), Alojz Žabkar (Raka), Fran Barič (Zameško), Alojzij Pavlic, Maks Požem in Franc Kranjc (Sevnica), Miha Kranjc (Laško), Rudolf KalčiS (Šmarjeta), Damjan Tomažin (Mokronog) in Alojz Celestina (Št. Jurij). Split. Srečno novo leto želimo svojcem, fantom in zlasti našim slovenskim dekletom: kaplarji: Adolf Pečovnik (Loče pri Konjicah), Anton Srebot (Gabernik pri Polskavi), Fran Šilič (Velika Nedelja) in Pavel Bezjak (Velika Nedelja); redovi: Martin Topolič (Pohorje), Anton Kapun (Pohorje), Ivan Brecel, Jakob Munda (Velika Nedelja), Anton Žerak (Maribor), Peter Flaisinger (Maribor), Ervin Pok (Ruše), Jožef Šticel (Žabljek), Matija Mandel {Ptuj), Franc Kokol (Maribor), Janez Kmitek (Makole), Jože Krmelj (Ljubljana). Šibenik. Srečno novo leto vsem slovenskimi fantom in dekletom želijo slovenski fantje mornarji, služeči v Šibeniku: Franc Colarič (Sveti Križ pri Kostanjevici), Marko Tomazin (Kranj), Simon Medved (Maribor), Josip Krulc (Brežice), Franjo Cerar (Celje), Ivan Forčnik (Ljubljana) in Jakob Čadež (Trbovlje). Mostar. Vsem bralcem in bralkam »Domovine«, zlasti fantom in dekletom, želimo srečno novo leto piloti Slovenci v Mostarju: Ivan Vor-šič (Velika Nedelja), Karel Jug (Maribor), Bogomil Rotter (Sušak), Josip Vitanc (Braslovče), Valerijan Bertok (Celje), Franjo Meglic (Lom), Peter Jakofčič (Krasinec), Konrad Lešer (Sv. Ilj v Slovenskih goricah), Franjo Godec (Novo mesto), Alojz Lipicer (Kamnik) in Zvonimir Šteh (Trbovlje). Slavonski Brod. Srečno in veselo novo leto želijo vsem bralcem in bralkam podoficirji, služeči pri železniški komandi v Slavonskem Brodu: Stanko Šibenik, Alojz Toni, Stanko Varšek, Kazimir Mrmolja, Vlado Trampuš, Pavle Lokovšek, Anton Hitejc, Danilo Florenin, Mirko Saje, Jože Flis, Alojz Repnik in Danilo Bezjak. Caribrod. Podoficirji 1. bataljona 3. pehotnega polka v Caribrodu želimo srečno in veselo novo leto čitateljem in čitateljicam «Domovine», zlasti svojcem in našim slovenskim dekletom: pod-narednik Jožko Slak (Medvedjek pri Stični na Dolenjskem), Franc Horvat (Slatina-Radenci), Jožko Božikov (Zagrovič), Nikola Krpan (Babin potok), Ljubo Bjelajac (Brlog). Rtanj. Srečno novo leto žele čitateljem »Domovine« rudarji v Rtanju: Andrej Lavrač, Mi- hael Tomelj, Filip Kos, Ludovik Korošec, Karel Cencelj, Jože Korošec, Peter Drgan, Jože Bor-star, Ivan Balant, Alojzij Kukec in Mirko Klan-Sar. Kumanovo. Želimo srečno novo leto vsem bralcem in bralkam «Domovine»: orožniški narednik Kranjc Franc; podnaredniki: Lončar Franc, Zapušek Anton in Štrukelj Franc; kaplar-ja Lesar Rudolf in Muršec Franc. Prizren. Srečno novo leto želijo vsem sorodnikom, slovenskim fantom in dekletom: Maks Rabič (Mojstrana), Franc Režek (Voglje), Nace Sebenik (Ljubljana) in Mirko Šubic (Žiri) — vsi čevljarji. Suderwich (Nemčija). Srečno in veselo novo leto želijo vsem bralkam in bralcem «Domovine> naslednji člani Jugoslovenskega podpornega delavskega društva v Suder\vichu: Reher Ivan, Hri-beršek Anton (Liboje), Prošt Franc (Lehen), Pin-tar Franc (Grajska vas), Mačuh Franc (Hošnica), Korošec Avgust (Loče), Stare Lovrenc (Lesko-vec), Obrez Miha (Sv. Štefan pri Šmarju), Kaša Martin (Košnica), Zupane Anton (Trnovec pri Št. Juriju ob južni železnici), Petrin Anton (Sveta Jedert pri Celju) in Vidovič Jakob (Sedlašek pri Ptuju). Maneieulles (Francija). Pri rudniku Saint Pierremontu nas je začasno okoli 30 Slovencev, od katerih jih je večina že več let zaposlena v tem rudniku, kajti tukajšnje razmere so bile doslej precej dobre. Zadnji čas se pa tudi tukaj čuti industrijska kriza, ker vsak teden na en delavnik delo počiva. Delavci se sicer ne odpuščajo, vendar se ne ve, kaj prinese prihodnost, ako kriza ne preneha Ker sem bil od več strani naprošen, priskrbeti sprejemnice od tukajšnjega rudnika za prihod v Francijo, odgovarjam po tem potu, da ta rudnik začasno n^ sprejema novih delavcev. To bodi v svarilo tudi drugim rojakom, ki se nameravajo izseliti v Francijo. Ako nimajo sprejemnic od kakega podjetja, da jim je zajamčeno ob njihovem prihodu delo, se izpostavijo nevarnosti, da bodo Bog ve kako dolgo tavali v tujini brez dela. Ljubo doma, kdor ga ima! Božični prazniki so za nami. Slovenci izseljenci se sicer pogosto spominjamo naše lepe domovine, toda ob priliki večjih praznikov je spomin Še močnejši. Želimo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, čitateljem in čitateljicam in uredništvu «Domovine» prav srečno in veselo novo leto. Na svidenje meseca avgusta prihodnjega leta, ko nameravamo v večjem številu posetiti našo domovino. — Jože Poharec. Combelle (Francija). G. uredniku in vsem čitateljem in čitateljicam «Domovine» želimo srečno novo leto: Jože in Marija Zgajnar z družino (Velike Lašče), Matija Ivane (Velike Lašče), Franc Obreza (Dolnje Jezero pri Cerknici), Pavel Krašovec (Bloke), Pavel Šivec, Franc Mikuš, Franc Grmek in Jože šušteršič (Rakitna pri Borovnici). Audincourt (Francija). Tukaj nas je peščica Slovencev zaposlena v avtomobilski tovarni in nam ne gre preslabo, a tudi ne predobro. Delo ni težko, a plača je srednja. V zabavo nam je »Domovina«, ki jo vsak teden redno dobivamo. Pozdravljamo vse naše znance in znanke in jim Želimo srečno novo leto: Jakob Noč (Moste pri Žirovnici), Franc Sterle (Vrbljenje pri Igu), Franc Horvat (Stanetinci), Andrej Friškovec (Drenov grič), Jože Pristovec (Podpeč), Martin Zupančič (Ig), Jože Mrzlikar, Jernej Jesenovec, Matevž in Roza Krmel (Vrzdenec), Jakob Kožuh (Teharje), Franc Kocjan (Trebelno), Anton Lavrič (Straže), Avgust Kenčič (Rajhenburg), Anton Čeh (Lukov-nik), Franc Lunder (Moste pri Ljubljani). Arches (Francija). Prosimo za malo prostora v naši preljubi «Domovini», ki jo vsak teden komaj pričakujemo. Nam gre sedaj na zimo slabše kakor poleti, ker so kratki dnevi in le malo ur delamo. Zaslužek v Franciji je sedaj slab, a živež je drag, tako da moremo le redki kaj prihraniti. Tukaj nas je precej Slovencev iz Prekmurja in še nekaj Hrvatov iz okolice Bjelo-vara. V dveh opekarnah nas dela 40 rojakov in dosedaj še ne poznamo brezposelnosti. Srečno novo leto želimo čitateljem in čitateljicam, a tebi, ljuba «Domovina», mnogo naročnikov. — Janez Novak. Faremoutiers (Francija). Prosimo za malo prostora, ker se že dolgo nismo oglasili. Ob božičnih praznikih je kaj žalostno v tujini, pa, žal, smo jih morali obhajati daleč od rodne grude. Srečno novo leto želiva vsem bralcem in bralkam «Domovine» kakor tudi staršem: Zdravko in Franjo L i p o v a c (Prezid). Eysden (Belgija). Ker se še nisem oglasil v «Domovini», odkar živim v Belgiji, prosim uredništvo za malo prostora. Zimski čas je tu in zopet bo več časa za branje. Dragi prijatelji, v «Domovini» izhajajo lepi romani in druge zanimivosti, ki nam bodo krajšali dolge noči. Ko možje pletete koše in žene predete, naj vzame eden «Domovino» v roke in naj vsem skupaj glasno prečita roman in drugo. Vsem domačim in znancem, posebno Brezovljanom, želi srečno novo leto družina Ivana Drugoviča (Spodnje Brezovo pri Sevnici). Noranda (Kanada). Kakor povsod, je tudi v naši naselbini prav slabo, kar se dela tiče. Nad 200 delavcev je tukaj, ki čakajo dan na dan, kdaj jih pokliče delodajalec. Rojaki v starem kraju, nikar ne hrepenite po tujini, ker ni vse zlato, kar se sveti. Res je, da eni prislužijo lepe vsote, a taki srečniki so zelo redki. Mnogo jih je, ki so se tukaj v Kanadi zadolžili za lepe tisočake. Kdaj naj taki siromaki zlezejo iz dolgov? Od doma so jih pognali dolgovi, a tukaj so si naprtili zopet dolgove. — Zimo imamo še precej ugodno in ne hladno. Želimo vsem bralcem in bralkam »Domovine« srečno in zadovoljno novo leto, tebi, uredništvo, pa mnogo novih naročnikov: Lovro Bregar (Krka), Ivan Snoj (Ljubljana), Ivan Boc (Grosuplje), Martin Videtič (Suhor), Franc Zabu-. kovec (Dobro polje), Tončka Šopsičeva (Semič). Sudbury (Kanada). Nam se godi tukaj menda prav tako kakor onim, ki so brezposelni v Evropi. Sedaj se bliža predpustni čas, pa želimo fantom in dekletom mnogo sreče. Ker smo v lovskem času, se moramo oglasiti seveda tudi našim izvrstnim lovcem iz Velike Loke. Pisec teh vrst je bil lansko leto v stari domovini in je tudi užival tisti prijeten lovski čas. Kakor vsako leto, je bila tudi lani lovska veselica na pustno nedeljo, pa so seveda prav imenitno lagali po starem lovskem običaju. Naj torej svojim rojakom lovcem tudi jaz zakrožim tako lovsko zgodbo, ki se mi je pred kratkim pripetila tukaj v Kanadi. Jaz in moj tovariš sva šla na lov na krvoločne zveri. Ker pa je tukaj v snegu samo figovo drevje, sem ga ogledoval kakor Vrban ajdovo moko. Naenkrat me nekdo potrese odzadaj za suknjo. Misleč, da je moj tovariš, se okrenem, a vidim pred seboj črnega kosmatinca medveda, ki se požene proti meni z odprtim gobcem. Začela se je huda borba. Zver je pogoltnila mojo roko tako, da je prišla ta na zadnjem koncu telesa ven. Takoj pa sem s to roko zgrabil za rek in ga obrnil kakor čevljar stare škornje. Ob tej priliki sem pomislil na velikološko lovsko veselico in se priporočam onemu, ki se bo letos najimenit-neje zlagal, naj se spomni tudi mene. Naposled želim vso srečo v novem letu vsem bralkam in bralcem «Domovine», posebno pa velikološkim lovcem, a tebi, «Domovina», prav mnogo novih naročnikov v prihodnjem letu. — Alojzij S t r a j-n a r. Pittsburgh (Zedinjene države). Cenjeno uredništvo! Čeprav ne morem bogve kakih novosti poročati, se po kratkem presledku zopet oglašam. Kakor sem že zadnjič poročal, imamo dosti prostega časa na razpolago, a ven ne moremo mnogo zaradi slabega vremena. Pa se vsedem k topli peči in se urim na pisalni stroj. Miklavž je šel s svojim košem večinoma mimo nas in je le škrata pustil za strah in pokoro ubogemu delavstvu. Ta-le škrat v osebi delodajalcev preganja ubogega delavca v tovarni od jutra do večera. Pri delu, kjer je bilo pred leti po deset in več delavcev zaposlenih, mora sedaj s pomočjo mehaničnih naprav nadomeščati navedene samo en mož. Če ne more narediti predpisanega dela, je ozmerjan. Dela pa se navadno le nekaj dni v tednu, a ostale dni moramo praznovati. — Vreme smo imeli vse do konca novembra še precej po-voljno. Le zadnji teden je toplomer kazal pet stopinj nad ničlo. V prvem tednu decembra je postalo zopet topleje, a zato nam je nagajal dež. — Našo «Domovino» berejo vsi rojaki v Zedi-njenih državah z zanimanjem. Z novim letom bo dobila lepo število naročnikov iz Pittsbourgha in okolice; največ jih je pridobil moj prijatelj, g. Flore. — Na zahvalni dan, 27. novembra, se je oglasila tukaj gospa štorklja in pustila krepkega fantka pri družini Floretovi. Mati in otrok sta zdrava, oče pa vesel, da je dobil prestolonaslednika. Naj še pripomnim, da je prišla gospa Flore-tova pred letom iz stare domovine k svojemu možu. Je izborna kuharica in pazno prebere v vsaki številki «Domovine» «Ženski vestnik*. To pa tudi njene sosede rade poslušajo, kar jim pri gospodinjstvu prav pride. Srečno novo leto vsem prijateljem in bralcem «Domovine» želi Nikolaj S k u b e. La Salle (Zedinjene države). Blagovolite odstopiti nekoliko prostora za moj dopis v častivrednem listu «Domovini». Kakor po vsej Ameriki, tako so tudi pri nas v La Sallu zelo slabe delovne razmere. Kdor izgubi delo, mu ne koristi iskati drugega, ker ga ne dobi, ako bi ga tudi hotel plačati. Najbolje je, čakati doma, dokler ga zopet pokličejo na njegovo staro delo. Vprašanje pa je, ali ga sploh še kdaj pokličejo. Tu so med drugimi malimi tudi štiri velike tovarne. V tovarni za izdelovanje ur je normalno zaposlenih veliko število delavk. Ali v tem letu je padel obrat na ničlo. Prav ista pohvala gre dvema tovarnama za izdelovanje cinka. Najslabše pa je menda v tovarni cementa, v kateri sem med mnogimi Slovenci zaposlen tudi podpisani. V poletnem času so nas odslovili za šest tednov, nekatere tudi za dva meseca. Nato je podjetje zopet pričelo komaj polovični obrat. S prvim decembrom je pa za nedoločen čas popolnoma prestalo z obratom. Da nam ni preve3 dolgčas, nam naši izvrstni igralci prirejajo igre s prosto zabavo v Slovenskem narodnem domu, ki ga imamo prav lepega in na katerega smo lahko ponosni. Srečno novo leto vsem čitateljem «Domovine» želi Ivan F u r a r. Douo leto smo prinesli...' Fantje na Hribu so nekega leta ustanovili Izobraževalno in bralno društvo. Zbrali so se v gostilni pri Cirilu, da se dogovorijo, komu naj se pokloni častno mesto predsednika novopečenega društva. Nastala je huda debata. Fantje so pokončali nemalo alkohola, preden se jim je razsvetlila pamet. Danilo se je že, ko je bila seja slednjič srečno zaključena in so fantje odjadrali vsak v svojo stran. Društvo je bilo potrjeno, imelo je že svojega predsednika, tajnika, blagajnika in knjižničarja.: Edino knjig še ni imelo. Bralno društvo brez knjig je toliko kakor vojak brez puške ali krojaS brez šivanke. Te resnice se je preds-ednik društva zavedal, pa je zbral svoje podložne člane in so jo mahnili po vasi prosjačit knjig. Knjig so sicer nanesli, a tako raztrganih in zamazanih, da se je predsednik, Dolginov Ivan, grenko razjokal nad njimi. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da je bila knjižnica prav pestra: nekdo je poklo-. nil društvu štiri stare katekizme, drugi kuhinjsko knjigo, tretji šolsko berilo, četrti razcefrano pra-tiko, peti in šesti sta dala sanjsko knjigo in nabožno pesmarico. Povesti ali romanov v novi knjižnici nisi mogel najti, čeprav bero ljudje najraje zaljubljene romane. Prihajala so dekleta, da bi dobila zanimivo štivo v novi knjižnici, a odhajala so prazna in razočarana. «Sakra, to je škandal!« se je togotil predsednik. «Knjig bo treba nakupiti!« Zopet so se zbrali fantje s Hriba v Cirilov! gostilni. Pričelo se je rešetati velevažno vprašanje, kje in kako bi si društvo priskrbelo denarja za nakup lepih povesti in zaljubljenih romanov. Mnenja šo se križala kakor sable v turških vojnah. Eden je svetoval tako, drugi drugače. Poklicali so na pomoč nekaj Štefanov vina in zapeli lepo ubrano: «Mi Dolenjci vina ne prodamo, ker ga sami dobro piti znamo...» Ko so bile steklenice prazne, se je posvetovanje nadaljevalo. V hipu je društvenega tajnika obšla svetla luč modrosti. Skočil je na noge in izpregovoril: «Novo leto se bliža. Predlagam, da bi člani našega društva šli koledovat. Dobiček ne bo majhen. Lahko bomo napolnili našo prazno knjižnico z najlepšimi romani.« Z nemalim navdušenjem je bil sprejet predlog , modrega društvenega tajnika. «Sijajna misel, sakra!» se je vzradostil vrli predsednik. «Da, koledovat bomo šli. Dobri pevci smo in ljudje nam bodo dajali po deset — dvajset dinarjev, zlasti ako damo razglasiti, da bomo dobljeni denar porabili za nabavo knjižnice. Tisoč dinarjev nam je gotovih. Nekaj od tisočaka pojde za knjige, drugo pa bomo zapili.» v Tekli so zimski dnevi, staro leto je jemalo slovo. Nastopil je Silvestrov večer. Svetla mesečna noč je bila. Sredi vasi se je vršila zadnja seja. Zbrali so se fantje koledniki, vsi člani Izobraževalnega in bralnega društva s predsednikom, tajnikom, blagajnikom in knjižničarjem vred. Razpravljali so o tem, katero pesem bi bolje zapeli, ali «Sveti Jožef in Marija» ali «Novo leto smo prinesli«. Ugotovili so, da je zadnja pesem primernejša. Ko je bila zadeva rešena, je prišlo na vrsto drugo vprašanje, kje naj pričnejo koledovati. Po daljšem ugibanju so koledniki sklenili, da bodo domačinom zapeli šele potem, ko obidejo okoliške vasi. «V katero vas jo mahnemo najprej?« je vprašal Žagarjev Polde. «V Strmine!« je odločil vrli predsednik. Nemudoma so se naši koledniki odpravili na pot. Bilo je že blizu polnoči, ko so fantje pri-mahali v Strmine. Ustavili so se pri beli hišici Kozmijanove Micike. A zdaj, ko je bilo treba zapeti, se je junaških kolednikov mahoma polastila zmeda. Celo uro so mencali in pokašlje-vali pod oknom, preden so začeli. Žagarjev Polde, Mahajčev Jožek in Srebotnikov Francelj so peli naprej. Nace, Lojze in Janez so je rezali «čez». Smolarjev Tone je basiral in drugi so mu pomagali. Pesem je grmela, se zapletala in pojemala. Tenor je bobnel, bas je pa bil tako tenak in šibak, da se je komaj čul. Eni so peli previsoko, drugi so «vižali» prenizko, da so zmešali še tiste, ki so peli pravilno, j Tedaj se je odprlo okno in prikazala se je glava Kozmijanove Micike. Koledniki so utihnili. Blagajnik ji je želel srečo in pomolil roko. j «Veste kaj, fantje,« se je oglasila Micika, ! «tako grdo ste se drli kakor stari mački. Mislila ;sem vam dati kovača, a vaše petje ni vredno niti dinarja. Pa vam dam tri dinarje, če takoj prenehate. Dimnike pojdite ometat, ne pa koledovat!« Okno se je zaprlo, kakor poparjeni kužki so jo pobrisali koledniki iz vasi. Kako so vrli društveni člani nadalje koledovali in koliko so dobili za svoje petje, zgodovina ni zabeležila. M u 1 j a v s k i. Q uragu in poticah Peter, tisti krevljasti, ki je za druge snubil, po sejmih mešetaril in mrličem svetil, on mi je pravil to zgodbo in naj bo tudi on odgovoren zanjo. Jerčka, ki je bila kesneje njegova zvesta žena, je živela tedaj še kot mlado dekle pri svojih roditeljih. Nj:h hiša je stala na samem, sredi pobočja nad kotličasto dolino, ki jo je okrog in okrog obkrožal gozd. Seveda je Petra večkrat zaneslo tja in je rad potrkal na Jerčkino okno, kesneje pa, ko so se stari prepričali, da mu je Jerčka res pri srcu, je tudi očitno prihajal v hišo. Izvoljenka mu je bila na moč všeč, samo to ga je motilo, ker je bila malo preveč bojazljiva. Peter je rad mnogo govoril. Pripovedovati je znal zanimivo in je vpletal v pripovedovanje tako strahotne zgodbe, da je uboga Jerčka vsa trepetala. Vedel je povedati, kako se je s samim ro-gatcem pretepal, kako je devet modrasov hkratu zagovoril, kako je srečal tega ali onega, ki je hodil z onega sveta delat semkaj pokoro, in še mnogo, premnogo takih grozot. Kadar sta bila z Jerčko sama in je takšnele belil, se je dekle kakor plaha ptička stiskalo k njemu, kadar pa je bila večja druščina, se je Jerčka včasih celo opogumila in rekla klobasalastemu fantu, da mu ne verjame. «Le čakaj,» jo je trdo prijel Peter, «če nočeš zdaj verjeti, boš pa takrat, ko ti samega živega vraga privedem v hišo!» «Seveda,» se je prekrižala Jerčka, «ti bi menda bežal pred njim, še bolj kakor jaz, če bi ga kje srečal!» «Je že dobro,> se je odrezal Peter, «boš Ze potem povedala.» Jerčka na to že ni več mislila, ko je pripravljala potice za božič. Vsa hiša je bila polna vonjav in Jerčka je hodila od modla do modla in pregledovala, kako kaj izhajajo potičke. Potem je odšla v kuhinjo ter preskušavala toploto v peči, da je ne bi bilo preveč in ne premalo, ko se ji zazdi, da gre nekdo proti hiši. Mislila je, da prihajata oče in mati, ki sta bila odšla v cerkev. No, štorkljanje je bilo končno le tako čudno, da je Jerčka radovedno pomolila glavo iz temačne, črne kuhinje, ali joj: pred njo je stal sam živ zlodej in za njim se je široka režal Peter. Jerčka je kriknila in odškočila, zlodej je bušil mimo nje, poskočil sem in tja po kuhinji ter se nazadnje zakadil naravnost v peč in jo podrl. Jerčka je omedlevala na kuhinjskem pragu, Peter se je v veži tolkel po stegnih, zlodej je pa plesal v sobi po poticah in se je na moč grdo drl, kajti krušna peč mu je bila prevroča. Ko se je namreč Peter spet ojunačil in vpričo otrple Jerčke pograbil peklenčka, je bil črni rogatec ves osmojen in celo njegova brada je bila močno prikrajšana. Dekle, ki je videlo to grozo, je pri vseh nebeških močeh rotilo Petra, naj odide s svojim tovarišem. Ona da za ves svet noče fanta, ki bi bil s peklom zvezan. Ubogi Peter je bil zdaj v škripcih. Dasi nerad, se je moral odpovedati vragu in raztolmačiti Jer-čki, da rogatec ni priburil iz pekla, ampak iz kozjega hleva. Seveda je bilo potlej dosti smeha, a potic tisti božič pri Jerčki ni bilo. Janez Javornik. Vsi prijatelji in vse prijateljice, na delo za širjenje ,,Domovine'1 Ustanovitev Sokola pri Sv. Jederti nad Laškim. V nedeljo 4. januarja bo ustanovna skupščina Sokola s pričetkom ob 15. v šoli pri Sveti Jederti. Po skupščini bo zapel pevski odsek Sokola narodne pesmi. Vabljeni vsi člani in prijatelji Sokolstva, da se skupščine polnoštevilno udeležijo. Rešitev uganke v božični številki Pravilna rešitev je, da je imel siromak, ko je stopil v prvo cerkev, v žepu 1 dinar in .75 par. Prav so rešili uganko: Jurij Maček (Sv. Križ pri Kungoti), Franc Vidmar (učenec IV. razreda osnovne šole v Ljubnem na Gorenjskem), Franc Vodovnik (Nazarje), Jožek Šnajdar (posestnikov sin v Šalovcih), Pepca Budjova (Gornja Radgona), Bogomir Hribovšek (Trbovlje I), Anica Hafnerjeva (učenka na Savi pri Jesenicah), Milica Ottowitzeva (Radovljica), Matija Novak (Marti-noševec pri Macincu v Medmurju), Vinko Kova-čec (Cvetkovci pri Sv. Lenartu), Franc Hrastnik (Maribor), Milan Šefman (Kranjska gora), Ivan Svet (Rakek), Franjo Krajnc (Babno pri Celju), Stanislav Pocajt (učenec V. razreda osnovne šole na Polzeli z Ločice), Ignac Pivec (Vrata), Jožef Kocbek (Radoslavci pri Mali Nedelji), Kristina Sapotnikova (Retje-Trbovlje I), Francka Schon-liebova (Retje-Trbovlje I), Ivan Robnik (Lobnica pri Rušah), Ivan Restar (Hrastnik), Franc Toma-žič (Maribor), Ivan Nahtigal (Gornje Jarše), Veronika Krošlova (Arnovo selo pri Artičah), Alojzij Debevec (Hoensbrock v Holandiji), Vilko Dibelčar (Maribor), Ladka Levčeva (učenka V, razreda osnovne šole, Trbovlje I), Karel Pun-gartnik (Šoštanj), Matilda Petričeva (Ravnik pr! Hotedršici), Nežika in Tone Cunk (Lokve), Mi-mica Ovčakova (Sv. Vid pri Vuzenici), Mirko Mužina (Novo mesto), Anton Lipnik (Runeč pri Ivanjkovcih), Lizika Kinasova (Runeč pri Ivanj-kovcih), Ivan Štraus (Lajteršberg pri Mariboru), Albin Bajde (rudnik Rtanj pri Boljevcu), Ludovik Bascolo (Novo mesto), Franc Komidar (Lož), Štefan Sečko (učenec III. razreda v Kupšincih), Borejci pri Rankovcih), Karel Bertalanič (učenec, Borejci pri Rankovcih), Manica Rajtmajerjeva (Orehova vas pri Slivnici), Andrej ZupančiS (Sklendrovec pri Zagorju ob Savi), Franjo Žagar (Zbitke pri Prezidu), Gelica Koležnikova (Preval je), Ivan Nezman (Jablance pri Sv. Barbari pri Mariboru), Ivan Šuštar (Ljubljana), Jože Medved (Prapretno pri Radečah), Daniela Pfei-ferjeva (hči postajevodje, Kostrivnica-Podplat), M:ha Holcman (Sv. Duh pri Selnici), Jožef Ozmec (železničar, Frankovci pri Ormožu), Frida Ceglarjeva (Retje — Trbovlje I), Justi Klančni-kova (Slatina pri Šmartnem ob Paki), Alojz Rajter (Kapla vas pri Sv. Pavlu pri Preboldu), Toni Klemenčič (Selca). Smrt dobrega rojaka v tujini Recklinghausen, decembra. V rudarski bolnici v Recklinghausnu je dne 14. decembra po dolgi mučni bolezni preminil v starosti 57 let naš dragi rojak g. Ivan L e v a r, doma iz Celja. Umrl je za jetiko. V Nemčiji je bil 27 let. Zapušča sina in hčerko, ki pa sta oba preskrbljena. Pred dobrimi sedmimi leti se mu je žena smrtno ponesrečila. Padla je raz okno četrtega nadstropja in bila na mestu mrtva. Pokojnika smo pokopali dne 18. decembra. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo veliko število rojakov, znancev in prijateljev. Bodi mu lahka tuja zemlja, preostalim pa naše iskreno sožalje! Naj še pripomnimo, da je pokojniku ves čas njegove, bolezni stregla in zanj skrbela gospa Drevova iz Erkenschwicka. Gospa je storila vse, kar bi mu morda moglo vrniti zdravje ali vsaj olajšati bolečine. Po cele dni in dostikrat do pozne ure ponoči je cula ob njegovi postelji in ko je izdihnil svojo blago slovensko dušo, mu je zatisnila njegove oči. Mi vsi, ki žalujemo za pokojnikom, izrekamo gospe Drevovi na tem mestu svojo najprisrčnejšo zahvalo! Razmere med rojaki v Gladbecku. Naj se zopet nekoliko oglasimo. Po vsej Nemčiji in tako tudi v Gladbecku je velika gospodarska kriza. Tovarne splošno odpuščajo delavce. V Gladbecku je sedaj okrog 100 naših rojakov brez posla. Tudi naši rojaki dobivajo podpore za brezposelne. Te podpore pa se izplačujejo samo šest mesecev. Mnogo je naših rojakov v Gladbecku in v drugih krajih v Nemčiji, ki so več kakor šest mesecev brez dela. Ti ne dobivajo nobene podpore več. Ko bodo pa gospodarske težkoče začele pojemati, bodo najprej zaposlili nemške državljane, tako da nam tujcem ne kaže nič drugega, kakor iti zopet za kruhom po svetu. Prosimo svoje rojake v domovini in v Franciji, da nam pomagajo dobiti novo delo, ako je kaj možnosti. Nemški listi v Gladbecku pišejo, kako zatirajo nemško manjšino v Jugoslaviji, toda vse to so same izmišljotine, ki bogve odkod priromajo v tukajšnje liste. __ Srečno novo leto vsem bralcem in bralkam! Velika jugoslovenska prireditev v Buenos-Airesu. Na pobudo urednika «Slovenskega tednika« se je nedavno v Buenos-Airesu vršil velik sestanek tamkajšnjih rojakov, katerega se je udeležilo približno 1200 naših ljudi. Na prireditev so prišli tudi naš poslanik dr. Stražnicky, znani rodoljub Mihanovič in češkoslovaški poslanik dr. Machaty. Urednik Čebokli je v španskem jeziku pozdravil argentinske goste in jim povedal, kdo smo Slovenci in kaj je namen naših organizacij in «Slovenskega tednika». Na koncu govora je povabil navzoče, naj ž njim zakličejo: «2ivela Argentina, živela Jugoslavija!« Po govoru je nastopil dramski odsek s Kristanovo šaloigro «Kdo je znorel», potem pa je strumno prikorakala na oder sokolska vrsta pod vodstvom načelnika Petra Capudra, ki je za svoja izvajanja žela zasluženo priznanje. Pismo iz Francije. Iz Montceaua les Mineš nam pišejo: V štev. 40. «Domovine» je bil objavljen dopis našega rojaka iz Vittelsheima, ki opisuje življenjske in delovne razmere Francije. Tako lepo pač ni več v Franciji. Res je, da tukaj nekoliko bolje izhajamo kakor mogoče doma, toda zato tudi več trpimo. Zasluži se različno Kar nas je v rudnikih, zaslužimo izučeni po 35 do 60, neizučeni pa po 30 do 35 frankov za 8 ur hudega dela pod zemljo. Sezonski neizučeni delavci imajo večinoma plačo od ure po 3'50 franka; delajo po 10 ur na dan. So tudi izjeme, kar pa ni odločilno za presojanje položaja. Res je tudi, da je obleka tu cenejša nego v starem kraju. Res se lahko za 600 frankov oblečeš, toda dolgo je treba varčevati in stiskati, da zbereš ta denar. Cene vinu v Franciji niso več tako nizke. Vino je tukaj na drobno: najslabše po 2'60, navadno niamizno vino pa po 380 do 4 franke za liter. Novice iz Zedinjenih držav. V Johnstownu se je pri delu nevarno ponesrečil rojak Janez Jančar. Zaposlen je bil v neki tovarni jekla in mu je težka plošča jekla zdrobila obe nogi. Ponesrečenec je bil marljiv delavec, delaven tudi na društvenem polju in med rojaki splošno priljubljen. — Rojak Jože Erjavec iz White Valeya je bil 18 let po nedolžnem zaprt, češ, da je 1.1911. ubil svojega rojaka Petka. Vedno je trdil, da je nedolžen, a šele sedaj se je izkazala njegova nedolžnost. — V Clevelandu je po dolgotrajni bolezni umrl Josip Čampa, star 49 let, po rodu iz Sodražice. V Ameriki je bival 29 let in zapušča ženo in pet otrok. — Prav tam je preminila Frančiška Jereletova, rojena Levčeva, po rodu iz Ihana pri Domžalah. — V Evelethu je umrl v tamkajšnji umobolnici Jožef Lap, ki je bil velik siromak. Pred leti je tako ozebel, da so mu morali odrezati obe nogi. To ga je tako potrlo, da se mu je omračil um. Doma je bil v Komendi pri Kamniku. — V Comegreyu pa je preminil znani slovenski duhovnik Alojzij Kastigar. Doma je bil v Dolanicah na Dolenjskem. bulo, en lavorjev list, malo limonove lupinice in še par zrn popra. Ko zavre, poberi pene in počasi kuhaj 20 minut. Med tem pripravi v drugi kožici to-le omako: Zmečkaj za oreh sirovega masla z eno žlico moke, prilij kozarec kropa od možganov, kuhaj to pet minut, potem pa prideni še eno žlico kaper. V skodelici zmešaj en rumenjak z eno žlico limonovega soka in ga primešaj omaki. Položi odcejene kuhane možgane na toplo skledo in jih polij z omako in daj hitro na mizo. Zraven lahko daš ocvrte krušne rezine. Čajno pecivo. Na desko deni pol kile moke in naredi v sredo jamico. Vanjo stresi 37 dek sladkorja, dve celi jajci, 25 dek sirovega masla in noževo konico cimta. Zmesi to v testo. Ko je umešeno in precej trdo, ga pokrij. Tako naj počiva 10 minut. Nato ga razvaljaj za pol centimetra na debelo. Izreži z modli razne oblike, položi jih na namazano in z moko posuto pekačo in prebodi parkrat z igto ali vilicami, pomaži še z mrzlim mlekom in speci v zmerno vroči pečici (10 do 15 minut). Ohlajene spravi v zaprti posodi. Praktični nasveti Bakrena posoda. Še mnogo se uporablja bakrena posoda v gospodinjstvu. Toda vsaka gospodinja se straši snažiti jo. Če hočemo doseči lep blesk bakrene posode, jo moramo tako snažiti, da se trud izplača. Posodo, katero uporabljamo za kuhanje, osnažimo po navadi z belim peskom, ki pa mora biti kot moka drobno zmlet, da ne zapušča sledov in prask. Ko smo tako posodo osnažili ostankov jedil, vzamemo kislega mleka in z roko drgnemo in umivamo posodo; in ko smo potem posodo dobro izprali s svežo vodo in jo dobro zbrisali s suho krpo, vzamemo pepel od premoga, iz časopisnega papirja naredimo kepo, jo pomočimo v pepel in dobro zdrg-nemo posodo. Tako dobi posoda lep blesk, ki ga ohrani tudi štiri tedne. Za roke se nam pa ni treba bati, ko snažimo bakreno posodo, zakaj od kislega mleka dobimo le mehke roke. deloma pa tudi neprevidnost domačinov, ki so izkopali pod gričem globoke jame, da bi dobili gradbeni material za svoje domove. Reševalci skušajo preprečiti nadaljnje premikanje hriba. Vrt vile Suvini, ki je na omenjenem griču in v kateri je stanovanje nemškega konzula, je deloma izgini v veliki prepad. X Silen potres v Argentini. Na sveti večer je zadel severni del Argentine silen potres, ki je poleg drugih naselbin popolnoma uničil mesto La Pomo. Veliko število ljudi je bilo ubitih. Pri potresu so nastale v zemlji tako široke razpoke, da so ponekod v njih izginile cele hiše. Bedo prebivalstva, prizadetega na potresnem ozemlju, je povečalo še šest nadaljnjih potresnih sunkov kakor tudi silno deževje. Središče potresa je bilo mesto La Poma. Izpod razvalin so prvi dni potegnili približno 100 mrtvih, vendar še niso to vse žrtve. Iz zemskih razpoklin, ki jih je povročil potres, prihaja vroča voda. X Nov izum proti ameriškim pijancem. Ameriški pijanci so si spričo alkoholne zabrane do zdaj pomagali s tem, da so v sili pili industrijskim svrham namenjeni špirit (to je pretežno tak alkohol, ki ga vsebuje naša šmarnica). Seveda niso mogli iz tekočine, ki je že tako in tako strupena, tudi popolnoma odstraniti strupenih kemičnih dodatkov in so ponovno plačali svojo žejo z izgubo vida ali življenja. Zdaj so oblastva kupila nov izum, novo tekočino, ki sa izdeluje iz nafte in ne more biti na noben kemični način izločena iz špirita, ki dobi na ta način zoprn okus po petroleju in je torej popolnoma neprimeren kot pijača. X Slaven francoski vojskovodja maršal Joffre (izgovori Zofr) že dlje časa boleha. Nedavno sta mu ohromeli obe nogi in se je moral mož, ki je star okrog 78 let, te dni dati operirati. Odrezali so mu levo nogo. Joffreovo stanje je brezupno. Kakor je znano iz zadnje svetovne vojne, je bil vojskovodja Joseph Joffre zmagovalec nad Nemci ob Marni. X Plaz zasul več hiš mesta Alžira. V afriškem mestu Alžiru se je pripetila podobna katastrofa, kakor nedavno v Lyonu. Z nekega griča se je odtrgal zemski plaz, ki je zasul več hiš in ljudi. Vzrok katastrofe je deloma močno deževje, ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Neroda. Pri Mohovtovih se pripravlja domača krava na vesel dogodek. Toda ure minevajo in še vedno se krava samo ozira nazaj na prostor, kjer stoji gospodar Mohovt in čaka na nov prirastek v hlevu. Tedaj stopi v hlev sosed Hlačnik. «Kaj pa stojiš za kravo?* se začudi Mohovtu. «Čakam, kdaj bo žival povrgla. Tri ure že stojim tu, pa ni nič. Krava se samo neprestano ozira nazaj.* «Neroda*, se razjezi Hlačnik. «Ti samo motiš žival. Pojdi proč! Dokler vidi tebe za seboj,', si domišljuje, da je že povrgla.. .* On bi moral vedeti. Sodnik: «Torej, Kavs, ali ste krivi ali ne?» t Obtoženec: «To morate pač sami vedeti, za< kaj ste pa potem tukaj!» Dela mu veselje. Miha: «Pepe, zakaj tepeš psa?» Pepe: «Da bo bolj vesel, ko ga izpustim.. > ŽENSKI VESTNIK Za kuhinjo Telečji možgani v omaki. Telečje možgane namoči v mrzli vodi za dve uri, potem jih odcedi, polij z gorko vodo in odstrani z ostrim nožem kožico, ki jih pokriva. Nato jih spet odcedi in pripravi tako-le: Možgane deni v kožico, nanje vlij en kozarec vina in toliko vode, da so dobro pokriti. Osoli, popopraj, prideni eno drobno že- POPOLNA SEZIJSKA PRODAJA MANUFAKTURNEGA BLAGA — ZA 20 do 30 ODSTOTKOV ZNIZANE CENE ŽENSKO BLAGO: za plašče, volneno. . od 69 Din navzgor za obleke, volneno .od 60 „ „ baržuni, modni . ... od 35 „ » flanele — barhenti .od 12 „ „ blago za rjuhe .... od 24 » » sifoni - bele tkanine od 10 „ „ MOŠKO BLAGO: modni ševiot . . i . . od 60 Din „ črni, plavi kamgarn . od 118 „ „ modni čisti kamgarn od 139 „ „ ZA ZIMSKE SUKNJE: modno, double in črno od 95 Din „ pri tvrdki NOVAK, Ljubljana, Kongresni trg št. 15 — ~ Nasproti nunske cerkve " Gospodinje in gospodarji, izkoristite priliko - oglejte si veliko izbiro! Prodaja se vrši samo: » = Stran 10 = Neprijetna vloga. Mamica: «Salainenski Jankec, tvoje nove hlače imajo že polno lukenj.> Jankec: «Ah, mamica, igrali smo se trgovino in jaz sem moral predstavljati bohinjski sir...» Najkrepkejši dokaz. Žena: «Možek, na vsak način mi boš moral kupiti novo obleko. Ljudje, ki nas obiščejo in me vidijo v teh capah, morajo gotovo misliti, da sem kuharica.* Mož: «To misel ljudem lahko vzameš s cenejšim sredstvom: s tem namreč, da jih povabiš Iia kosilo, ki ga sama skuhaš .. .> Razglas. Občinski blrič Kilovec razglašuje: «Zupan poziva ono žensko, ki pozna ono žensko, ki je videla ono žensko, katera je onega dne oklofutala onega gospoda in ga poškodovala na onem mestu, ki je onega gospoda najobčutljivejši del onega telesa, naj se onega dne oglasi na onem mestu, da bo pričala zoper ono žensko, ki je onega dne onega gospoda poškodovala na onem delu telesa...» Predolgo časa traja. Zvezdoslovec: «Svit te zvezde, ki vam jo bom pokazal, potrebuje štiri leta, da prispe do nas.» Posetnik: «Za božjo voljo, tako dolgo pa ne bom čakal...» Potepin. »Prosim za dinar, gospod! Bil sem deset let V ujetništvu.« «Deset let vendar ni trajala vojna.» «Seveda ne, toda jaz nisem bil vojni ujetnik.* Listnica uredništva Gornji Logatec. Zal, prepozno prejeli! Muljarski. Vaši prispevki vedno dobro došli! Zlasti prav kratkih zgodbic si želimo! Honorar gotovo! Vso srečo v novem letu! Preporod. Vzroki naših muk In način osvoboj«n|a. Večina današnjih ljudskih plasti trpi na boleznih živčevja in arterij. Večina ljudi predčasno stari in umira. Redkokdo ve, kaj je zdravo življenje. Besede: nervoznost, apatija, nespečnost, bolečine v glavi, nevralgija, protin, revma, predčasna ohromelost čuješ na vseh straneh, a samomori mladih, srednjeletnih, pa tudi starih ljudi zaradi močne depresije so vsakodnevni pojavi. Vzrok vsemu temu je neracijonalen način našega živl jenja, ki razjeda naše življenjske žleze in zastruplja kri z otrovi narušene izmene materije (kakor sečno kislino, urati, toksini, oksolnii i. dr.). Zato okrepite svoje življenjske žleze in osvobodite svoj organizem teh strupov. Preporodih se boste fizično in duševno ter izkusili vse vrline zdravega in energičnega človeka. Slavni francoski znanstvenik, profesor Braun-Sekar, je iznašel način izdelovanja fizijološkega ekstrakta (kakor cKalefluidf D. Kaleničenka) iz življenjskih žlez mladih živali, ki. vnesen v človeški organizem, ojači življenjske žl ter čisti organizem sečne kisline in drugih strupov, potem pa začne zopet normalno funkcionirati in se lahko bori proti vsemogočim mukam. , ki ga mnogi imenujejo po iznajdi-telju «Braun-Sekarovo tekočino*, zapisujejo specialisti uspešno ob boleznih kakor tudi po prestanih težkih boleznih in operacijah zaradi okrepitve moči pri bolnikih, potem pri starostni nemoči in splošni oslabelosti, pri narušeni izmeni materije in krvo-toka, pri slabi prehrani v zvezi z arteriosklerozo, Bri malaričnih, malokrvnih in živčno bolnih ljudeh. Jobro je prej konzultirati domačega zdravnika. Gospodom zdravnikom pošljemo «tCalefluid» zastonj za poskušnjo. Brezplačno pošl jemo vsakomur detailno literaturo »Racionalno življenje*. Pišite pod naslovom: Beograd, Kralja Milana 15, Biro «Kurir», Miloš Markovič. Kalefluid prodajajo vse lekarne in drogerije. L. MIKUŽ LJUBLJANA Mestni trg 15 NA MALO — NA VELIKO Ustanovljeno 1839 Telefon 2282 Veselo in srečno novo leto ieli vsem svojim gostom SOKOLOV JOŽKO v Ljubljani Pred ikofijo it. 18 Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost, zagotavljajo vsakomur najboljšo postrežbo Franc Senčar trgovina mešanega blaga; nakupovanje jajc, masla in vseh poljskih pridelkov; zamenjavanje bučnic in solnČnic za bučno olje kakor tudi pšenice za moko Mala Nedelja in Ljutomer. Stanko MurkoviČ trgovina % mešanim blagom v Domovi teli vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto vsahdom! VI ali kdorkoli iz Va5e družine lahko v kratkem času igra kak instrument pčtem našega brezplačnega pismenega učnega tečaja ter si ustvari doma prijetne večere. Zahtevajte št danes naS veliki BREZPLAČNI KATALOG, s katerim dobite tudi zastonj poučno knjižico: »Kako postanem dober godbenik*. Prilik« za nakup je ugodna, instrumenti poceni, učenje lahko. Nudimo Vam: od Din od Din navzgor navzgor violine..... 95 klarinete........ 120 mandoline.. 136 trombe......... 480 gitare ..... 207 klavirske citre... 192 tamburice .. 98 gramofone......380 ročne harmonike 85 Največja odpremna tvrdka glasbil v Jugoslaviji IfleifijsdJlferold tvornica glasbil, gramofonov in harmonik. Prodajna podružnica Maribor upravni-štvu »Domovine*. 15 Enonadstropna hiša na trgu s tremi kletmi, podom, kolarnieo in hlevom, pri* merna za vsak obrt in v dobrem stanju, se proda v Vinici ob Kolpi. Več pove: Kajin Jože, Podklanec št. 15, pošta Vinica pri Črnomlju. 16 Delo v Franciji z garancijo Vam preskrbi moj mož. Pošljite mi svoj naslovi Kune K., Žiri št. 71. 18 Svinjske kože kupuje vedno po najvišji dnevni ceni trgovina F. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. 515 Budiljke, stenske in žepne ure kupite najbolje in najceneje pri H. SUTTNER i LJUBLJANA 5, Prešernova ulica 4 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto Budiljke Iz lesa od Din 84 navzgor Stenske ure, ki gredo 14 dni in bijejo, od Din 380 navzgor Srečno in veselo novo leto 1931. želi svojim odjemalcem in prijateljem tvrdka MEDIC &. ZANKL tvornica firneža, lakov in barv, družba z o. z. Lastnik Franjo Medi6 Ljubljana — Medvode Maribor — Novi Sad \[ \J 31 L Usem 5uojim odjemalcem želim srečno in ueselo nouo leto ter jim sporočam, da bom tudi u nouem letu nudil le dobro blago po skrajna nizkih in solidnih cenah, upošteuajoč današnje težko gospodarsko stanje kmetskega stanu. Zaradi tega upam, da mi ohranijo moji odjemalci tudi u nouem letu dosedanje zaupanje. iurh meoic manufakturna in galanterijska trgouina NOUO (T1E5T0 \ L 1JZ3I-M4 S Ji Zahtevajte brezplačni s 1GOO slikami! Pošiljam po povzetju Za neustrezajoče vrnem denar 5 let garancije Srebro z 10 kameni 160 Din Zlato 320 Din Anker 45 Din Ista, boljša, 2letna garancija 52 Din Ista, še boljša, 4letna garancija 72 Din Budilka z 1 zvoncem 48 Din Ista z 1 zvoncem, najboljše kakovosti, 5letna garancija 70 Din Ista z 2 zvoncema, 5letna garancija 85 Din A. Kiffmann, Maribor št. 143 c specijalist samo za najboljše ure Srečno, zdravo in veselo novo leto želi Anton Križnar, gostilna, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Stražišču pri Kranju in restavracija na Šmarjetni gori. DVOKOLESA — teža od 7 kg naprej najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vo-žički od najpreprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. .TRIBUNA" F. B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. Fige In brinje { | v najboljši kakovosti nudi najceneje tvrdka v SEVER & KOMP., Ljubljana, Gosposvetska cesta 9.) Svojim cenjenim gostom želi prav srečno novo leto restavracija „Pri šestici" Rezi Zalaznik Kmečki fantje in možje, kmečke žene in dekleta in vsi oni, ki želite s poštenim delom zaslužiti! Visok zaslužek, tudi več tisoč mesečno, Vam nudimo v zimskih mesecih z lahkim delom na domu. Ni treba nikakega posebnega znanja ali kake posebne: spretnosti, temveč potrebna je samo pridnost. Vsi, ki hočete zaslužiti, javite takoj svoj naslov, ker samo še kratek čas bomo oddajali delo. Za poštnino, navodila za delo in materijal je priložiti 10 Din v znamkah ali gotovini. «JUGOIMPORT», Ljubljana, poštni predal št. 358. ' ' ., -.-.*■ V'-V:-:.' / '■■. . . . : -i Pljučne bolezni so ozdravljive I Pigučna tuberkuloza - sušica - kašelj • suhi kašelj - sluzasti kašelj • nočno potenie - bronhijalni katar - katar gria - zaslinjenje - bruhanie krvi > izpiju-vanje krvi ' tssnoba - astmatično hropenje - bodljaji itd. so ozdravljivi. Ha tisoče ozdravlj enih. Pred uporabo. Po uporabi. Zahtevajte takoj mojo knjigo t ,Nova umetnost hranjenja', ki je že mnoge rešila. Ta se more uporabiti pri vsakem načinu življenja in pomaga, da bolezen hitreje obvladamo. Telesna teža raste in postopno poapnenje zaustavlja bolezen. Resni možje zdravniške znanosti potrjujejo vrlino moje metode in radi odobravajo nje uporabo. Čim prej se začne z mojim načinom hranjenja, tem bolje je. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere lahko črpate mnogo potrebnega. Kogar torej bolezen muči, kdor se želi na nagel način temeljito in brez nevarnosti znebiti svojih bolečin, naj Je danes piše po knjigo. — Na-glašam ponovno, da dobite moje pojasnilo povsem zastonj, brez vsake obveze z Vaše strani, ter bo Vaš zdravnik gotovo pristal na ta od prvih profesorjev za izvrstno priznani novi način Vašega hranjenja, Zaradi tega je v Vašem interesu, da takoj pišete, pa Vas bo moje tamošnje zastopništvo vsak čas najbolje postreglo. — Črpajte pouk in ojačeno voljo do življenja iz knjige izkušenega zdravnika. Ona vsebuje okrepčilo in življensko uteho ter se obrača do vseh bolnikov, ki se zanimajo za sedanje stanje znanstvenega zdravljenja pljuč. Georg Fulgner, Berlin-Neukolln, Ringbahnstrasse No. 24. Abt. 621. ■ ■ Vrsta 9815-03 Din. Eleganten salonski čeveljček iz črnega žameta. Vedno potreben dami loma, v uradu in za vsakdanji ples. Isti s spono za isto ceno. ei se sil m za polno zaupanje, ki smo ga uživali vse leto, svojim dobaviteljem Vrsta 9775-03 Din. 129.- Te krasne čeveljčke iz svilnatega atlasa borno prilagodili vsaki barvi Vaše večerne toalete. Tati čeveljček brez spone v vseh modnih barvah. Vrsta 9805-05 Din. 169.. Priljubljen čeveljček naših odiemalcev, narejen iz naj-bolišega laka. z elegantnim podnpfnikom, za neverjetno nizko ceno. Vrsta 9895-70 Din. 199.- Krasni škorenjčki za ulico. V na jslabšem vremenu Vam bo nožica v teh škoreničkih vedno elegantna in okusna. Nosilo se brez čevljev z volnenimi nogavicami. z a Vrsta 1895-81 Priljubi,leni ruski škornji, ki jih nosimo povrh čevliev. S pisanimi okraski in ogrlico iz krimerja. nost in solidnost, svojim sodelavcem Vrsta 2861-76 Din. 69.. Otroški snežni čevlji iz gumastega gabardina ali celo-gumasti dovoljujejo otrokom gaSenie po največjem blatu, dežju, brozgi in snegu. Vrsta 1875-78 Din. 129.. Celogumasti snežni čevlji, praktični za dež, sneg in blato. S spojkami, praktičnimi pri oblačenju, za neverjetno nizko ceno. za zvestobo pri našem skupnem smotru, postreči čim popolneje z dobro obutvijo za nizko ceno. Vrsta 1645-11 Din. 159.- Solidni čevlji iz črnega ali ru-javega boksa z usnjatim pod-petnikom. Praktični in pripravni za mater in hčer. u Vrsta 6625-08 Din. 199.. Novi model za elegantno damo. Dame, ki goje šport, tudi one na terenu in one na tribuni potrebujejo par takih športnih čevljev. Vrsta 9891-70 Din. 99.* Za naše male generale. Za majhen denar mnogo veselja otrokom in staršem. Vrsta 3762-22 Din 89.- Otroški čevlji za štrapac iz mastnega in nepremočljivega usnja, kovani, z močni ni podplati in železnimi polpodkvi-cami. Vrsta 6807-70 Din. Galoše z našo znamko so znane po vsem svetu, ne samo po svoji obliki in dobri kakovosti, nego tudi po nizki ceni. Vrsta 1365-75 Din. 129.. Elegantna oblika, kroj preko členkov, volneni gabardin z žametnim ovratnikom. Ta letošnji proizvod in naša znamka so najboljše priporočilo. Vrsta 3635-18 Din. 169.- Cevlji za staro mamico, iz finega boksa, z nizkim podpet-nikom. udobni, fine oblike in nizke cene. 1937-22 Din. ?69w Praktičen čevelj, potreben za vsakdanjo službo umnemu ročnemu delavcu. Črne ali rjave barve za neverjetno nizko ceno. Vrsta 4837-00 Din 169.. Specialen čevelj za ples. Izgo-tovljen iz laka in lahek kot pero. Z nizko ceno dajemo vsakomur možnost, da pride v družbo in na ples v primernih čevljih. Vrsta 1367-70 Din. 1C9- Moški snežni čevlji iz finega volnenega gabardina, elegantne oblike. Kdor jih še ni nosil, si ne more misliti vseh prednosti in udobnosti, ki mu jib rtroži za nizko ceno ta čevelj. Vrsta 6627-06 Din Eleganten, udoben čevelj odličnega gospoda. Športniki na terenu in oni na tribunah ne morejo biti brez čevljev te oblike, Vrsta 9677-22 Din. 249.. Priljubljen čevelj naših stalnih odjemalcev, narejen iz najfinejšega boksa, z iahkim usnjatim podplatom in gumastim podpetnikom. Imamo jih v vseh velikostih in širinah. Izdaja za konzorcij »Domovine« Adolf R i b n i k a r. .Urejuje Filip Omladifi, Za Narodno tiskarno Fran J.ezeršek*