hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče
VTTht
ena siasfi
Oll u
o

_.ji	' a tfr ) skupaj več kot za 1000€ nagrad
Korčula
... več o nagradni igri izveste na strani 21!
V E S E Is A
Iti AŠK Aß AO A
Sd Ms OB ©	®
PUSTNI SPREVOD, KI BO POTEKAL PO OBVOZNICI IN CESTI ZMAGE, Z ZAKLJUČKOM NA TRŽNICI in
NA PUSTNO ZABAVO
z ANSAMBLOM ZASAVCI NA TRŽNICI POD URO
SOBOTA. 5. MAREC OD 15. DO 19. URE
NEDELJA. 6. MAREC
OB 15. URI - SPREVOD PUSTNIH MASK po enosmerni cesti od križišča pri mestnem parku do igrišča Partizan
OB 15.30 URI - PUSTNO RAJANJE na igrišču Partizan POKAŽI KAJ ZNAŠ - PUSTNI TALENTI Vabljeni, da se predstavite na odru s svojim pevskim, plesnim ali kakšnim drugim talentom
OTROŠKO PUSTOVANJE
NEDELJA, 6. MAREC
ob 16.30 uri v Šb Dolanka na Dolu pri Hrastniku.
Z Damjano Solavšek
se airoef pr»est»i?ezši in gbeži, da pomlad aet^elenil
03. marec 2011
Uvodnik
Morate prebrati:
V Lem 2010 PORasio zaposiovame BRezposeLnm
LDS ZacoRje z novim voosTvom
V Jevnici GRaDuo nov mosT
Piesna ReifReacua v Zasavju
8
14
V Doianici Rom Pom Pon
17
Pnaznovanje KuiruRneca PRazniKa na MimšaH
19
Špecu:
Fnanci Pianine
iRBOveusKi piavaici v Ceuu m ManiBORU
26
29
Novi uspchi IZiaŠKIH KIKBOKSaRjeV
30
KoFericanje: Lecenoa o Aiem
38
Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o.,
Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166.
Glavna odgovorna urednica; Marta Hrušovar.
Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj.
Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri.
Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje.
Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi.
Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267 411. E-mailurednica:hruski@siol.net,E-mail:zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih.
Polletna naročnina od številke 1 do 13 je 18,36 EUR.
Naročnina za drugo polletje je 21,00 EUR.
Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti.
V ceno je vračunan 8,5 % DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo.
Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
JP
To pot imamo kar dva vzroka za rajanje na kupu - dan žena in pust. Drage ženske, sodelavke, sosede, znanke in prijateljice, kaj ko bi se maskirale v moške in zasedle njihov prestol?To bi bilo pa res nekaj!
Saj je res, da nosimo hlače, a kaj ko le na sebi.
V svojem bistvu in poslanstvu pa smo še vedno ženske, ki podpiramo tri vogale pri hiši in še četrtega moškim pomagamo. Ali pa nam to tudi kaj koristi, je pa drugo vprašanje. Vpete v službo, če jo v teh časih še imamo, družino in družbo smo še vedno slabše denarno nagrajene kot naš močnejši spol. In vendar so bile v časih revolucije in boja za preživetje bolj borbene kot moški. Saj ne, da bi bila kakšna feministka, vendar tako pač je.
V Zasavju bomo v pustnem rajanju z našimi malčki zagotovo v večini. Rajali pa bodo brez skrbi vsaj naši otroci in prav je tako, malce brezskrbne mladosti jim res lahko omogočimo. Tudi počitnice so, ne glede na to, da so bile skupne za vso Slovenijo, minile. Koliko bodo turistični delavci zares imeli izgube zaradi poenotenja počitniških dni, me pa res zanima. Koliko zasavskih otrok si je pa lahko privoščilo smučanje v naših mondenih smučarskih središčih. No, ja, na Trotovniku so se mogoče še lahko naužili zimskih radosti, za kaj več je pa že vprašanje. Se najbolj dosegljive so bile dejavnosti, ki so jih pripravila zasavska Društva prijateljev mladine v svojih prostorih.
Kljub zimi pa se dejavnost občinskih svetnikov ni upočasnila. Seveda, proračuni za letos so v branju. V Trbovljah pravijo, da je socialno naravnan, Kako pač drugače, ko je pa vse več socialno ogroženih občanov. O zimskem bazenu pa bolje, da ne razmišljamo preveč, saj je sredstev za šport manj kot lani v proračunu. Nova zgradba za mladinski center in hostel pa veselo raste. Tudi pred otroško bolnico je gradbišče, o ukinjanju oddelkov pa je trenutno molk. V Hrastniku se pripravljajo na gradnjo ceste do Radeč. Hudo velik zalogaj bo to in trajalo bo nekaj let, da bo, kar pač bo. Zagorjani si obetajo nadgradnjo daljinskega ogrevanja, kaj se bo dogajalo na prostoru avtobusne postaje bomo pa še videli.
Zakon o malem delu gre na referendum aprila in hudo dvomim, da bo prestal preizkušnjo. Sicer se pa pazite, da ne boste opravljali svojega poklica v popoldanskem času in da ne bi pomislili na pomoč prijateljem in sosedom. Prostovoljstvo bo tudi registrirano in čeprav obetajo malico in potne stroške se bojim, da bo usahnilo, če bo nad vsakim prostovoljcem bedel mentor.
Ajej, kam rinemo? Samo tja, kamor bi bilo treba, tja pa ne moremo. Zid! Pa ne požarni, ampak betonski. Otroški parlamentarci so ugotovili, da so starši in stari starši odvisni od nadaljevank. Kako pak, ko je pa tam vse lepo in prav, če vmes ne, na koncu pa prav gotovo.
V teh dneh bila tretja obletnica smrti dr. Janeza Drnovška in verjamem da celo on ni predvidel dandanašnje »demokracije«. So se pa v Zagorju spet zbrali tds-ovci in se postavili na noge. Bodo lahko kaj spremenili, glede na to, da se Kresalova, ki jih je obiskala, in Drnovškov grob tudi, veseli mlade energije njenih članov in predsednika. Seveda se je tudi zagorski župan poklonil spominu prijatelja in vzornika...
Bodi kakorkoli, pust je in dan žena in za nameček še štirideset mučenikov. Ljubi moški, tudi na vas mislim. Ne mučite se preveč, v najboljšem primeru vas bodo proglasili za blažene, za svetnike pa pod nobenim pogojem.
Pa dobro žurko vsem v Zasavju želim,

urednica Marta
jT
( Naslednja številka ZASAVCA izide 1 7.03. 2011	)
Naslovnica: Preganjalec zime. Slika: MaH
J
Naša
Ulil
točnost
Jb 'S'/(/arf{, /c s/)rerne/mo sonce* o /Himen mac/ež; toda so tudi d/nuji, /i s /)Ofnoč/o sooje umetnosti in inteliaence s/.)reniemjo /Himen madež o sonce.
žSicasso
15.02.2011
Mateja Flajs. CKS 12, Litija - sin Žiga Meserko Flajs
18.02.2011
Ana Ledinek, Cesta Tončke Čeč 61, Trbovlje - hči Leni
19.02.2011
Natalija Breg, Potoška vas 44, Zagorje — sin Lovro
20.02.2011
Edlina Hasič, Kešetovo 3, Trbovlje — sin Adin Nina Klenovšek, Šuštarjeva kol. 27a„ Trbovlje - hči Tara Otopal
24.02.2011
Barbara Medvešek, Šuštarjeva kol. 3, Trbovlje - hči Ela Zdenka Pečnik, Tepe 23, Polšnik - sin Nik Podrenk Martina Ban Jesenšek, Spodnje Jelenje 2, Rove pri Litiji - sin Maks Jesenšek
Sanja Kuserbanj, Kaplja vas 3, Prebold - hči Lara Drobež
25.02.2011
Saša Majes, Log 28E, Hrastnik — sin Matija Adisa Fazlič, Ul. talcev 24, Zagorje - sin Imad Lidija Ilar, Cerovica 26 b, Šmartno pri Litiji - hči Lara Hiršelj
26.02.2011
Nina Peterlin, C. Otona Župančiča 8, Zagorje — sin Lovro Petauer
27.02.2011
Nataša Uroševič Bašič, Opekarna 18, Trbovlje — sin Dušan Bašič
28.02.2011
Anela Dekanovič, C. zmage 12, Zagorje - sin Din
Iskrene čestitke!
Kdo smo in kaj nam se dogaja
Zakorakali smo v marec, mesec prvih zvončkov in trobentic, mačic, vijolic, pomladnih sapic in novih ljubezni- letos je to tudi mesec pustnih mask in norčij. Pust bo pregnal zimo, sivino dneva, mrzlo mokroto, dimne signale, ki onesnažujejo naš zasavski zrak, pomlad bo segrela zemljo in nas ne bo več zeblo...brrrr...dovolj že imam...In naša mama bo spet lahko sedela na svoji klopci, listala priljubljene novice in z budnim očesom spremljala dogajanje okrog sebe.
Zimska idila je lepa, ko je zanjo čas, si pa želimo sprememb, sonca, svetlobe, toplih nasmehov in pomladnih vetrov. Že se večkrat navsezgodaj oglašajo ptički, kar nekaj slutijo, menda Gregorjevo.
Spremembe se dogajajo povsod in vse bliže: Tunizija, Egipt, Libija, pa celo na Hrvaškem so se »pobunili«. Split je iz zgodovine znan kot puntarski, pa Zagreb, kjer so kronali Matijo Gubca... A na znamenitem FB pozivajo k protestom v aprilu tudi pri nas in imajo že veliko prijavljenih. Spremembe so tudi na vseh življenjskih področjih našega Zasavja. Veliko novega, še več napovedanega in obljubljenega, veliko še vedno neuresničenega. Pri nas v Zagorju se obeta nova knjižnica, pri Šparu že delajo s polno paro, tržnica bo dobila novo kritino, tako da nam ob nakupovanju ne bo več kapljalo za vrat, poskrbljeno bo za šole in vrtce, MC Zagorje, za ceste, ogrevanje itd.... Samo za ureditev POLJA nič, zero, nothing, niet, nula. Menda obstajajo kar trije projekti in številna zagotovila, da bo to urejeno do novega leta (tistega, ki je že za nami). Vsa pisna poizvedovanja odgovorni na občini elegantno ignorirajo in....nič se ne dogaja.
V	Proračunu 2011- 2. predlog in v Načrtu razvojnih programov (OBČINSKA UPRAVA- ODDELEK ZA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE) je med drugim zapisano toie:
12079001 - Oskrba s toplotno energijo ÖB142-09-0005 - Daljinsko ogrevanje
Namen in cilj
Rekonstrukcija in širitev daljinskega ogrevanja v mestu Zagorje ob Savi. Priključevanje javnih in zasebnih objektov na območju Kidričeve ceste, Polja in Ceste zmage.
Stanje projekta
V	letu 2011 načrtujemo razširitev daljinskega ogrevanja na biomaso do upravne zgradbe komunalnega podjetja in do objektov v naselju Polje, ki še nimajo priključka na daljinsko ogrevanje. V okviru celovite prenove cesta Borisa Kidriča se bo daljinsko omrežja razširilo tudi do Kidričeve ceste.
Žal je občinska seja v ponedeljek ob 17.00, a redakcija se zaključi istega dne ob 12.00, tako da bomo možne (????) spremembe objavili šele v eni naslednjih številk.
Skupaj s svojimi dolgoletnimi sotrpini upam, da po uvajanju tako zaželenega daljinskega ogrevanja ne ostanejo le še dodatne luknje in blato, ki bi delali družbo že obstoječem.
Te dni je zmrzovalo in blata ni bilo, s prvo otoplitvijo in dežnimi kapljicami pa se bodo razcvetele blatne površine, pod našimi okni se bodo po cele noči dogajale različne glasne zgodbe s pivom ali brez, a mi bomo spet zbirali podpise za urejanje zelenice, zaščito proti hrupu, nepravilnem parkiranju in vse znova in znova.
Perpetum mobile.
StaR
V LGTU 2010 PORaSTLO zaposlovanje BRezposemm
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Območna služba Trbovlje, je 22. februarja 2011, sporočil nekaj spodbudnih rezultatov.
[Registrirana brezposelnost se je v preteklem letu povečala r\na 3464 brezposelnih oseb, kar predstavlja samo 6% porast v primerjavi z letom poprej in je precej manj, kot na državni ravni, kjer se je brezposelnost povečala za 13,8 %. Lani se je na uradu za delo v Litiji prijavilo 14,3 % več, na hrastniškem jih je bilo prijavljenih za 6,9 % manj kot leta 2010. V januarju letos se je brezposelnost povečala na 3691 oseb, predvsem zaradi stečajev podjetij in izteka zaposlitev za določen čas.
Lani se je zaposlilo 1862 oseb, kar je za 19,4 % več kot leto prej. Delodajalci so prijavili 3115 potreb po delavcih, kar pomeni 8,4 % porast. Delež zaposlenih za določen čas je bil 76,2 %. Največ prostih delovnih mest je bilo s področja predelovalnih dejavnosti, gradbeništva in izobraževanja.
Uspešni so bili pri izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja, kjer je bilo vključenih 3407 brezposelnih oseb, največ za svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve, v programe institucionalnega usposabljanja, pomoči pri samozaposlitvi, usposabljanja na delovnem mestu in v javna dela.
Promovirali so novi spletni storitvi Zavoda, prijava v evidenco brezposelnih oseb (ePrijava) in oddaja zahtevka za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (eDN). Na ta način se je prijavilo 52 brezposelnih oseb, 16 pa oddalo zahtevek za denarno nadomestilo.
Od 1.1.2011 se izvaja Zakon o urejanju trga dela, da bi s hitrejšim ukrepanjem države na trgu dela povečali varnost iskalcev zaposlitve, zlasti brezposelnih oseb in tistih, katerih zaposlitev je ogrožena ter za izboljšanje delovanja trga dela.
Uvaja se novost, da se lahko prijavijo tudi drugi iskalci zaposlitve, ki niso brezposelne osebe. Prijava na Zavodu ni več vezana na kraj stalnega bivališča. Socialna varnost mladih se povečuje, saj pridobijo pravico do denarnega nadomestila že za 9 mesečno zaposlitev v zadnjih 24-ih mesecih. Zvišujeta se najnižji in najvišji znesek nadomestila za primer brezposelnosti, s tem, da se upošteva osemmesečno obdobje za določanje osnove za odmero denarnega nadomestila in v prvih treh mesecih znaša 80%. Nespremenjeno denarno nadomestilo dobijo brezposelne osebe tudi v primeru, da za omejen obseg dela dobijo do 200 € mesečno. Ob zaposlitvi za krajši delovni čas se ohranja delna brezposelnost in pravica do sorazmernega dela denarnega nadomestila.
Brezposelne osebe, ki imajo več kot petindvajset let zavarovalne dobe in so starejše kot petdeset let, prejemajo denarno nadomestilo 19 mesecev, starejši kot petinpetdeset let pa 25 mesecev. Po izteku pravice do denarnega nadomestila so upravičeni do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tisti, ki jim manjka največ eno leto do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev. Zamuda roka 30 dni za vložitev zahtevka za pridobitev denarnega nadomestila, od prenehanja obveznega zavarovanja ne pomeni izgube pravice, ampak se za dneve zamude pravica do nadomestila skrajša. Poudarjajo aktivno vlogo posameznika pri zaposlovanju. Dosegljivost brezposelnih oseb je predmet dogovora med brezposelno osebo in Zavodom. Delovno mesto je lahko oddaljeno največ tri ure vožnje z javnimi prevoznimi sredstvi od kraja bivanja
do delovnega mesta. Zavod lahko po treh mesecih od prijave ponudi zaposlitev, ki ustreza in največ eno raven nižji izobrazbi, ki jo ima oseba. Delodajalcem, ki bodo kršili delovno pravno zakonodajo, ker ne bodo izplačevali plač in prispevkov ali bodo odpuščali v nasprotju s predpisi, na objavljeno prosto delovno mesto ne bodo dolžni posredovati delavcev. Uvajajo nove ukrepe aktivne politike zaposlovanja za nadomeščanje in delitev dela delovnega mesta. Obdobje vključenosti v javna dela se všteva v obdobje zavarovanja, zato lahko brezposelni pridobi denarno nadomestilo.
Spodbudno je, da se je v januarju letos zaposlilo oziroma samozaposlilo 190 oseb, od 261 odjavljenih iz evidence. Med brezposelnimi osebami je samo 8,6% oseb, ki imajo višješolsko ali visokošolsko izobrazbo, 31% starih 50 ali več let, kar je manj od slovenskega povprečja. Ob koncu januarja je bila v povprečju oseba brezposelna 1 leto, 2 meseca in 27 dni, kar je za 21 dni manj kot leto poprej. Tudi povpraševanje po delavcih je bilo večje, po delavcih brez izobrazbe ali s IV. in V. stopnjo izobrazbe, a je bilo 76,3% prostih delovnih mest za določen čas.
Ob koncu leta predvidevajo, da se bo število brezposelnih med 3600 in 3700 oseb.
Podatkov koliko je brezposelnih oseb zaradi upokojitve po »stari« pokojninski zakonodaji na Zavodu nimajo, saj iz dokumentacije o prekinitvi delovnih razmerij to ni razvidno.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
Trboveljski oBčmsici PRonačun za lcto 2011 sociaLno nanavnan
V ponedeljek, 14. februarja 2011, je potekala 3. redna seja Občinskega sveta Občine Trbovlje.
Qejo je zaradi odsotnosti župana Vilija JTrevna vodila podžupanja Tatjana Je-vševar. Pred pričetkom seje so se prisotni v minuti molka spomnili na preminulega prvojunijskega nagrajenca, akademskega slikarja Janeza Kneza. Nato je podžupanja predlagala, da se z dnevnega reda umakne točka 10. Predlog Letnega programa izvajanja javne službe dobave, postavitve, vzdrževanje in izvajanje javne razsvetljave v občini Trbovlje.
Svetnice in svetniki so opravili drugo obravnavo proračuna Občine Trbovlje za leto 2011, v kateri so bile upoštevane nekatere pripombe, pripravljene v času
javne razprave po prvi obravnavi. Bistvo proračuna je ostalo enako. Po drugi obravnavi je višina proračuna 15.642.000,00 evrov in je socialno naravnan. V imenu Komisije za gospodarstvo in proračun je pozitivno mnenje izrekel njen predsednik Gregor Kita. Milan Žnidaršič je izrazil upanje, da bo proračun v mesecu juniju, ko naj bi prišlo do prvega rebalansa, bistveno ugodnejši od prvotnega. Med tem, ko so vse svetniške skupine pojasnile svoj glas za ali proti predlogu proračuna in izjavile, da bodo potrdile proračun, pa je Mitja Rozina v imenu stranke SNS dejal, da njihova svetniška skupina pri glasovanju ne
bo sodelovala. Kljub temu je bil predlog proračuna z veliko večino glasov potrjen. Svetnice in svetniki so potrdili Letni program športa v občini Trbovlje za leto 2011. Po razlagi Branka Krevla je v proračunu za športne dejavnosti v občini namenjeno 538 tisoč evrov. Omenjena sredstva se bodo delila na podlagi prijav na objavljen razpis.
Občinski svet je potrdil tudi Gospodarski načrt javnega podjetja Komunale Trbovlje d.o.o. za leto 2011. Komunala v omenjenem letu načrtuje za dobrih 11,5 mio evrov prihodka.
Besedilo: Al.4.5.
Stbri sraRši »zasvojeni« s TV naoaLjevanKami
V sredo, 16. 2. 2011 so se v mali sejni sobi na Občini Trbovlje zbrali delegati iz trboveljskih osnovnih šol Šlo je za otroški parlament, ki je tokrat že 21. potekal pod pokroviteljstvom Društva prijateljev mladine Trbovlje.
Mladi parlamentarci so v razpravi, ki jo je vodila Lavra Izgoršek, sekretarka DPM Trbovlje, spregovorili na temo »Vpliv družbe in medijev na oblikovanje mladostnika«.
Ugotovili so, da imajo mediji in družba na mladostnike pozitivne pa tudi negativne vplive.
Med vsemi mediji je mladostnikom najbližje internet in TV. Še najmanj časa posvečajo tiskanim medijem. Eni bolj, drug manj se zavedajo tudi nevarnosti, s katerimi se srečujejo ob uporabi raznih medijev, še posebej interneta. Slednji odkriva mladim vse skrivnosti sveta, poleg tega pa zahteva tudi veliko mero previdnosti, saj lahko internetne vsebine na posameznika vplivajo tudi negativno in naivneže celo na različne načine ogrožajo. Odvisnost od računalnika je pogojena z vzgojo doma.
Kritično so spregovorili tudi o TV in oddajah, ki jih ta medij ponuja mladostnikom. Motijo jih nanizanke v popoldanskih urah, ko je večina staršev zaradi službenih obveznosti še odsotnih, otroci pa so ponavadi v tem času v oskrbi starih
staršev. Posamezniki so menili, da pri babicah in dedkih omenjene oddaje zahtevajo toliko pozornosti, da se nimajo časa ukvarjati s svojimi vnukinjami in vnuki. Marsikatera babica zahteva v času spremljanja svojih najljubših zgodb popolno
tišino, najdejo pa se tudi dedki, ki ne smejo zamuditi niti ene črke v podnapisih. Mladostniki tudi ne razumejo, zakaj jim vsi govorijo, da so resničnostni šovi škodljivi za njihovo vzgojo in inteligenčni razvoj, omenjene oddaje pa so na spo-
redu v času, ko si mladostniki pred spanjem še radi ogledajo kakšno TV oddajo. Večini mladostnikom so resničnostni šovi všeč. To so oddaje, ki odpirajo teme za pogovor in razprave med vrstniki. Informacijam v medijih ne zaupajo preveč. Informacije mladostniki preverjajo tudi v posvetovanju s svojimi starši. Na internetu se največ ukvarjajo z raznimi igricami, si pa praviloma radi privoščijo tudi druženje s prijatelji zunaj doma. Internet se jim zdi zelo pomemben tudi zato, ker omogoča stike z osebami, ki so zaradi oddaljenosti sicer nedosegljive. Internetne povezave omogočajo spoznavanje širokega kroga ljudi, za katere brez sodobne elektronske tehnologije ne bi nikoli slišali in si izmenjevali razmišljanja na različne teme. Še posebej popularna je v zadnjem času Facebook
povezava.
Ob zaključku otroškega parlamenta, so določili še 6 delegatk in delegatov, ki se bodo 21. marca udeležili regionalnega otroškega parlamenta v Litiji.
Besedilo in slika: M.A.Š.
Pliva seja Sveta za vanstvo pnavic najemniKov v Občim TnBOVue
V	sredo, 23. februarja 2011, je bila v prostorih Občine Trbovlje prva seja Sveta za varstvo pravic najemnikov v Občini Trbovlje.
Qvet je po pooblastilu župana konstituirala podžupanja, mag. ^Barbara Žgajner Tavš, za predsednico Sveta so izvolili Julijo Jerman, podpredsednica je Zofija Češnovar, člani pa so Jolanda Keršič, Ivan Prosenc, Uroš Očko, Vida Janežič ter Aleš Gulič. Področja dela Sveta so predvsem spremljanje uresničevanja obveznosti lastnikov najemnih stanovanj, zagotavljanje brezplačnega pravnega svetovanja, dajanje pobud občinskemu svetu za sprejem ustreznih ukrepov na stanovanjskem področju, ugotavljanje pravic najemnikov na podlagi Stanovanjskega zakona ne glede na lastništvo stanovanja, obravnavanje konkretnih kršitev s področja najemnih razmerij ter priprava predlogov za spremembo zakonodaje s stanovanjskega področja.
Tako je Svet na prvi seji obravnaval predlog Poslovnika o delu ter pismo občanke glede povečane najemnine za neprofitna stanovanja v lasti občine Trbovlje. »V stanovanjih in bivalnih enotah v lasti Občine Trbovlje se najemnine v neprofitnih stanovanjih in bivalnih enotah zaračunavajo skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/03, 142/04).«
Po viru: MaH
Deiovno snečanje župana s čcam Upnavneca ODBona GasiLsice zveze Trbovuc
V	sredo, 23.2.2011, so se člani Upravnega odbora Gasilske zveze Trbovlje (predsedniki in poveljniki vseh prostovoljnih in prostovoljno industrijskih gasilskih društev, vodstvo gasilskega zavoda) sestali z županom občine Trbovlje Vilijem Trevnom na delovnem srečanju.
\/odstvo GZ Trbovlje, gasilska društva in poklicna gasilska eno-
V	ta so župana seznanili z delom gasilske zveze, zakonodajo, obveznostmi gasilcev ter občine, težavami, programom dela in finančnim planom za naslednje obdobje. Župan je obljubil, da bo s svojimi sodelavci izvedel aktivnosti, ki bodo zagotovile pogoje za uspešno delo prostovoljnih in poklicnih gasilcev tudi za naprej.
Po viru: MaH
LDS v Zacoiuu ob Savi z novim voosTVom
Članice in člani občinskega odbora LDS Zagorje ob Savi so se 23. februarja 2011, po krajšem premoru (od lanskih volitev) sestali na zboru članov in izvolili novo vodstvo odbora.
Novi predsednik OO LDS Zagorje ob Savi, Dejan Holc, ki je tudi občinski svetnik, je po izvolitvi povedal, da je LDS stranka, brez katere si političnega prizorišča v občini ni mogoče predstavljati, zato si bo prizadeval pridobitev zaupanja širokega kroga občanov in občank. »Kar želimo, zmoremo, je naš moto, zato sem prepričan, da bomo ob pomoči vodstva stranke uspeli vrniti LDS na mesto, ki ga je v občini ves čas zasedala.«, je poudaril Holc. Podpredsednica stranke je Tatjana Praznik, sekretarka pa Janja Ribič. Na prihodnji seji zbora bodo izvolili še nov izvršni odbor. Zbora članov LDS Zagorje so se udeležili tudi predsednica LDS Katarina Kresal, predsednik sveta stranke Aleš Gulič in generalni sekretar Uroš Petohleb. »Veseli me, da se je stranka v Zagorju v tako kratkem času uspela postaviti na noge. Še posebej pa me veseli, da je danes med nami veliko mladih in verjamem, da boste s svežimi idejami pomembno prispevali k revitalizaciji odbora. Vodstvo stranke vas bo pri tem podpiralo«, je dejala predsednica Katarina Kresal.
Delegacija LDS je pred začetkom srečanja položila tudi venec na grob dr. Janeza Drnovška in se poklonila spominu na prvega predsednika stranke.
Po viru: MaH
SpominsKO cverje
Zagorski župan Matjaž Švagan s sodelavci je, 23. februarja 2011, ob tretji obletnici smrti dr. Janeza Drnovška na zagorskem pokopališču položil spominsko cvetje na njegov grob v svojem imenu in v imenu vseh občank in občanov.
/^vb tretji obletnici smrti nekdanjega predsednika države in Wdolgoletnega premiera Janeza Drnovška je na njegov grob v imenu predsednika republike Danila Türka venec danes položil tudi generalni sekretar urada predsednika Uroš Krek. Spominu na Drnovška se je v Zagorju ob Savi tega dne poklonila tudi delegacija LDS s predsednico Katarino Kresal.
»Drnovšek je bil državnik svetovnega formata, ki je videl dlje od strankarskega izkupička naslednjih volitev in segel dlje od jutrišnjega dne ter tako presegel svoje sodobnike in čas, v katerem je živel,« je v sporočilu za javnost ob obletnici Drnovškove smrti zapisala Kresalova.
Po njenem prepričanju je Drnovšek svojo politično pot gradil na vrednotah odprte države, strpnosti, svobodomiselnosti in ustvarjalnosti celotne družbe. Kot liberalec je »verjel v povezovanje naših potencialov za prihodnost in presegal težnje po vsiljenih delitvah. Verjel je v vladavino prava, socialno družbo in medgeneracijsko solidarnost. Temelj njegove politike je bil dialog in iskanje rešitev«.
Liberalna demokracija Slovenije po navedbah Kresalove spoštuje in nadaljuje to politično misel in si prizadeva, da bi temeljne liberalne vrednote, »brez katerih ni sodobne demokratične države, še naprej ostale tudi pomemben del slovenske politike«, (vir: Times.si)
Izbrala: MaH
Proti POPLavm oBRamani zid
Stavbe, eno od večjih naselij v Litiji, je bilo poplavljeno ob vsakem malo večjem vodostaju reke Save vse od izgradnje naselja pa do konca lanskega leta.
^adnje poplave na tem delu mesta Litije so bile v lanskem ^septembru. Takrat so se litijski gasilci noč in dan borili, da bi naselje obvarovali pred najhujšim s postavitvijo protipoplavnega nasipa, a je bila reka močnejša. Poplavila je sicer manjši del naselja, nekdanjo Ukmarjevo hišo, danes Mladinski center z okolico, a je bila škoda vseeno velika. Konec lanskega leta takoj po septemberskih poplavah je
Obrambni zid med reko Savo in naseljem Stavbe v Litiji
Občina Litija pričela s pripravami za sanacijo že obstoječega protipoplavnega opornega zidu. Na obstoječem opornem zidu med reko Savo in Ukmarjevo hišo je bila izvedena nadgradnja zidu v višono dveh metrov, ki naj bi v bodoče preprečeval vdor reke Save v Mladinski center in celotno naselje Stavbe.
Besedilo in sliki: ŠkL
V Jevnici GR3DIJO nov mosT
V/ noči iz četrtka na petek, z 09. na 10. julij pred dvema letoma, je vas Jevnico v litijski občini zajelo močno neurje. Naredilo je veliko škode, pod vodo je bilo celotno naselje.
k larasla in deroča reka Jevniščica je v svojem spodnjem IN toku dobesedno spodkopala in podrla preko 50 let star most na cesti Jevnica - Zgornja Jevnica - Janče. Po hitri intervenciji litijskega župana Francija Rokavca, ga je za čas do izgradnje novega, vojska nadomestila s pontonskim. Konec lanskega leta je Občina Litija pričela na mestu, kjer je stal stari most, graditi nov betonski most čez reko Jevniščico
na lokalni cesti Jevnica - Zgornja Jevnica - Janče - Tuji grm. Novi most bo dolg 6.5 m, širok 4.5 m in bo stal okrog 90.000 evrov. Izvajalec del je Javno komunalno stanovanjsko podjetje Litija s podizvajalci. Most naj bi bil dograjen v prvi polovici letošnjega leta.
Besedilo in sliki: ŠkL
Čas je za maio sicnomnosTi in
STRPROSTI
M torek, 15. februarja 2011, sta Steklarna Hrastnik in Zavod Ypsilon organizirala v delavskem domu dogodek, ki so ga simbolično poimenovali Srečanje z usodo.
0o pozdravnem govoru župana Mirana Jeriča je F predstavnica Steklarne Ksenija Božič med drugim dejala: »Steklarna Hrastnik se je odločila pripraviti ta dogodek ravno zato, ker ima zdrave temelje - v argumentih, poslušanju in kulturni debati.... Verjamem, da je že vsem dovolj egocentrizma in hranjenja velikih apetitov po moči in oblasti. Hranjenja egov. Cas je za malo skromnosti in strpnosti...«
Razpravljali so o predlogu zakona o malem delu. Svoje poglede na malo delo so soočili dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve, Goran Lukič, svetovalec ZSSS za socialno področje, migracije in trg dela ter Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager. Kljub nasprotujočim si mnenjem so se gostje strinjali, da je trenutno stanje nevzdržno in da so reforme nujno potrebne. Vprašanje je le, v kakšni obliki. Okroglo mizo pa je spretno in duhovito vodil Žiga Vavpotič, strokovni direktor Zavoda Ypsilon. V njej so mnenja soočili trije sektorji - vlada, delodajalci in sindikati.
Nekaj izjav za Zasavca.
Mojca Lavrič, organizatorka: Steklarna Hrastnik je dogodek gostila zato, ker želimo pripomoči k temu, da postane kultura razprave v Sloveniji, v Hrastniku oziroma v Steklarni, spoštljiva in da obrodi sadove. Vsi udeleženci so bili prijetno presenečeni nad nivojem razprave, saj je pokazala, da je možno na miren način komunicirati tudi o sicer vročih temah.
Žiga Vavpotič, strokovni direktor: Iskreno vesel sem, ko naredimo srečanje Zavoda Ypsilon drugje, ne v Ljubljani. Takrat spoznamo, kako izjemni so ljudje, kako lepa je narava in kaj vse zmore Slovenija. Zakaj Hrastnik? Glede na to, kar smo brali, kar poznamo in kaj spremljamo, si upam trditi, da je bila delo vedno pomembna vrednota Zasavja. Idealen prostor za trenutno vročo debato. Bilo je iskreno, lepo in zanimivo. Hvala! Gotovo se še vrnemo. Rosanda Kladnik, udeleženka, vodja dekorja: Bilo je enkratno, fenomenalno, na nivoju.. Gospodarstveniki, politiki, sindikat in mladi ypsilonci z novimi pogledi. Sprašujem se, kdo so ti ypsilonci, kje so rasli, kdo jih je vzgajal in izobraževal? Kakšen besedni zaklad imajo! Vidim, da je to naša bodoča inteligenca in ponosna sem nanjo... Ja, izjemni so. Kot družba jih moramo podpirati...
Za kulturni utrip so poskrbeli varovanci Ustanove Gallus -Tanja Sonc in kvartet A la corda. Med debato pa je slikar Rok Ivančič Kleva ustvaril v dvorani DD Hrastnik novo umetnino, kar so prisotni spremljali v živo, kot silhueto, ko je delal za platnom.
Tomaž Bole, direktor Ustanove Gallus, pa je zbranim delil misel: »Naša usoda je, da živimo v istem sodu. Naredimo si ta sod lep!«
Podrobno razpravo si lahko ogledam na spletni strani Zavoda Ypsilon in Steklarne Hrastnik.
Besedilo: Fanči Moljk Slike: Matej Kolakovič
Kšefti
za avc
La Diva zoaj v TRBOVLjaH
Prijazno vabilo Eve Golob in njene ekipe je privabilo v petek, 21. januarja 2011, številne Zasavce na odprtje salona La Diva, centra za zdravje in dobro počutje.
I okacija je odlična, saj leži blizu križišča pri Petrolu, Lkjer zavijemo desno mimo gasilskega doma do konca ulice. Parkirnih mest je dovolj.
„Doslej smo imeli delovne prostore v Celju,“ je povedala simpatična Eva, „ker pa sem se z družino iz Hrastnika preselila v Trbovlje, bo tako bolj ugodno za stranke, ki so v Celje prihajale zelo pogosto tudi iz Zasavja...“ „Obiskovalcem smo predstavili svetovno priznane programe hujšanja Hypoxi in še druge terapije za oblikovanje telesa. Posebno jih je navdušila najboljša naprava na svetu za odpravljanje celulita velasmooth, pestra ponudba masaž in podobno...““
Razne dejavnosti se bodo dogajale tudi v večnamenskem prostoru, ki s svojo prostornostjo in prijetno svetlobo kar vabi k aktivnostim (plesi, otroške rojstno dnevne zabave...). Navadno so novi prostori brez duše.
V La Divi pa so jo obiskovalci začutili takoj ob vstopu. To gotovo povzročajo prijetno urejeni kotički in simpatična ekipa v belem.
Besedilo: Fanči Moljk
V Marcu 2011 nudimo:
50% rabat za oglaševanje na zadnji strani platnice!
40% rabat za oglaševanje na naslovnici!
40% rabat za oglaševanje na barvnih notranjih straneh!
30% rabat za oglaševanje na ČB straneh!
Se priporočamo!
Vse informacije dobite preko emaila: komerciala@grafika-gracer.si ali gsm: 031 822 533
v_______________________________________y
Kšefti
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno

Valvasorjev trg 3 ^	1270 Litija
tei./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113
O
uporabo in javno prikazovanje, z	t j » d
možnostjo sponzoriranja	iwtaniiß	'fj
trženje in produkcija za gospodarsko	1	m
interesno združenje lokalnih TV Slovenije
VHS, S-VHS, BETA SP	^	■.	,	*	,
E-mail: atv.signal@siol.net
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI

OBJAVA NA ATVS/GNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
O
l/J ELEKTROPROM
EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si
uprava
03-56-57-150
trgovina
EVJ Center Kisovec 03-56-71-234
storitve
03-56-57-150
>	elektroinstalacije
>	strojne instalacije
>	daljinsko ogrevanje z lesno biomaso
>	kabelsko komunikacijski sistemi
>	trgovina EVJ Center
>	delovni stroji in nizke gradnje
>	barSedmica
lokalna televizija ETV
etv.elektroprom.si
komerciala
03-56-57-158
studio
03-56-57-177
NAROČILNICA ZA ČASOPIS 7 > |\C
Zasavc. n.n. 79. 1410 Zaaorie ob Savi. Tel.: 03 56 22 734. Fax: 03 56 32 734
Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno)
polletno letno
Ime in priimek:......................... Telefon:.................................
Naslov:................................. Davčna številka:........................
hrastnik - trbovlje - Zagorje - litija - radeče
Podpis:.
“J
Podjetniški kotiček Irene Meterc
Firma.tv - nova oddaja za mlade podjetnike na TV SLO
Televizija Slovenije in JAPTI po uspešno zaključeni skupni akciji rubrike Podjetniki, mi smo facel, ki je v lanskem letu potekala v okviru Sobotnega popoldneva, z marcem začenjata samostojno oddajo z naslovom Firma.tv.
Namen skupnega projekta oz. oddaje je spodbujanje ustvarjalnosti in poslovnega načina razmišljanja mladih na področju podjetništva in medijev. Od začetka marca 2011 bodo vsak ponedeljek objavljeni po trije prijavljeni telivizijski oglasi, skupaj 27 oglasov oz. najboljših poslovnih idej. Dijaki in osnovnošolci so še vedno vabljeni, da s 40-sekundnim televizijskim oglasom predstavijo novo, zanimivo, drugačno poslovo idejo.
5.	Če priprave prijave niste vešči, poiščite pomoč svetovalca. Morda samo za prvič, pozneje boste imeli že lastne izkušnje.
6.	Prijavo lepo izdelajte in oblikujte. Taka vloga bo pri ocenjevalcu vzbudila več simpatije kot nemarno pripravljen kup papirjev.
7.	Prijavo oddajte pravočasno, raje dan prej, kot je navedeno v razpisu.
8.	Če boste na svojo prijavo dobili negativen odgovor, se pri naslednjem razpisu bolj potrudite. Lahko se sicer tudi pritožite na odločitev komisije, vendar so možnosti uspeha zelo majhne.
Strokovna žirija in gledalci bodo med predstavljenimi oglasi izbrali devet polfinalistov. Med temi se bodo trije uvrstili v veliki finale, v zadnji oddaji pa bodo določili zmagovalca, ki bo prejel tudi denarno nagrado.
Oddajo boste lahko spremljali in jo sooblikovali od začetka marca ob ponedeljkih med 18:30 in 19.00 uro na drugem programu Televizije Slovenija. V vsako oddajo bodo povabljeni tudi zanimivi gostje, ki so na svoji poslovni poti uspeli s svojo inovativno idejo. Ti bodo sestavljali tudi žirijo, ki bo skupaj z gledalci izbirala zmagovalce. Njihova pomembna vloga pa bo tudi, da mladim predstavijo svoje poglede na razvijanje poslovne ideje ter da jim podajo koristne nasvete in usmeritve.
Kako do denarja na razpisu
1.	Poučite se, kdo in kje objavlja razpise. Razpisi so praviloma objavljeni v Uradnem listu in na spletnih straneh razpisovalcev. Prvi razpisi so objavljeni lahko že januarja, velika večina pa šele februarja ali pozneje.
2.	Zelo natančno preberite besedilo razpisa in vso razpisno dokumentacijo. Posebej pozorni bodite na to, katere dokumente morate priložiti vlogi. V nasprotnem vam lahko razpisovalec vlogo zavrne kot nepopolno.
3.	Pri pripravi vloge izhajajte iz svojega projekta, ne iz želje po pridobitvi subvencije. Če je predmet razpisa na primer sofinanciranje razvoja novih izdelkov, se je na razpis smiselno prijaviti, če res nameravamo izpeljati projekt s tako vsebino.
4.	Pri opredelitvi stroškov svojega projekta ne pretiravajte. Stroške, ki bodo predmet sofinanciranja, boste namreč morali dokazati z računi. Pogosto pa tudi račun ni dovolj, ampak boste morali dokazati, da ste račune zares plačali.
Računalništvo v oblaku - priložnost za zniževanje stroškov informacijskega poslovanja
Mala in novonastala podjetja zaradi previsokih stroškov ponavadi nimajo svoje računalniške infrastrukture. Ena od rešitev je računalništvo v oblaku.
Računalništvo v oblaku (cloudcomputing) podjetjem in posameznikom ponuja alternativo nakupu programske in strojne opreme ter storitev. Namesto da uporabljajo krajevne računalnike, najamejo zmogljivosti na strežnikih, ki sestavljajo računalniški oblak. Takšna oblika IT-poslovanja je veliko bolj prilagodljiva in cenejša, saj uporabnikom omogoča, da plačajo le dejansko porabljene zmogljivosti obdelave in shranjevanja podatkov ter storitve, ki jih potrebujejo v določenem trenutku. Ker se storitve izvajajo v oblaku, podjetje ne potrebuje zmogljive strojne opreme. Po nekaterih napovedih naj bi do leta 2020 večina uporabnikov namesto na svojem računalniku poslovala predvsem prek oddaljenih strežnikov.
Kaj je računalništvo v oblaku
Računalništvo v oblaku lahko v grobem razdelimo na tri plasti. Najbolj osnovna oblika je infrastruktura kot storitev (Infrastructure as a Service - laaS), ki nam omogoča uporabo virtualiziranih virov, kot so procesorski čas, pomnilnik in diskovni prostor. Operacijski sistem, aplikacije in strežnike sicer na daljavo uporabljamo, kot bi jih imeli v podjetju, pri tem pa nam ni treba vzdrževati strojne opreme. Platforma kot storitev (Platform as a Service - PaaS) posreduje določeno platformo, ki omogoča delovanje programske opreme. Podjetje na tej osnovi lahko razvija svoje aplikacije (rešitve). Programska oprema kot storitev (Software as a Service - SaaS): aplikacij ni treba namestiti na krajevnem računalniku. Uporabnikove lastne aplikacije v tem primeru niso možne, saj gre za dostop do že razvitih aplikacij prek spletnega vmesnika, velika prednost pa je, da je strošek odvisen od dejanske uporabe.
Akcija


PuiReDiTve v L6TU 2011 zBRane v krjižici
Že tretje leto zapored je izšla knjižica z naslovom »Utrip prireditev v Srcu Slovenije«.
\/knjižici so zbrani dogodki, ki se V bodo odvijali v tekočem letu znotraj območja Srce Slovenije oziroma v občinah Dol pri Ljubljani, Domžale, Ivančna Gorica, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Moravče, Šmartno pri Litji, Trzin in Zagorje ob Savi. Prireditve v naravi kotvkulturnih ustanovah, likovne in fotografske
razstave, gledališka ustvarjanja, predstavljanje dediščine in folklore, plesne in glasbene prireditve, rekreacijska in zabavna druženja, kulturni festivali, tradicionalni sejmi, daljši in krajši pohodi ter kmečki prazniki vas vabijo na druženje s prijatelji, sosedi, znanci in družino. Utrjujmo medsebojne vezi tudi na
prireditvah! Koledar prireditev v Srcu Slovenije si lahko ogledate tudi na spletni strani Centra za razvoj Litija www.razvoj.si.
Ana Savšek, Center za razvoj Litija
Projckt Z-Dav 2011 v ZacoRJu
Že tretje leto zapored je izšla knjižica z naslovom »Utrip prireditev v Srcu Slovenije«.
«Določili smo okvirno shemo lokalnega dogodka, ki bo potekal na dveh lokacijah v Zagorju. V dopoldanskemu času bomo 12.3.2011 na tržnici postavili instalacijo sestavljeno iz starejših televizijskih sprejemnikov, sobnih in satelitskih anten, ki bodo «oddajale« različne oddaje ter ponazarjale stanje duha družbe. Na tem mestu se bo delilo propagandno gradivo (zloženke, Cd-ji, pristopne izjave...). Prav tako se bo to gradivo delilo na tržnici množici naključnih obiskovalcev.« je zapisal
matej.burkeljc@zeitgeist.si, ki ga bralci Zasavca zagotovo poznajo po razmišljanjih starega knapa.
V večernih urah se bo dogajalo v prostorih ZoS-a ali Šklaba in dan bodo zaključili s konstruktivno debato o naslednjih projektih. Poskrbljeno bo za dokumentiranje projekta. V primeru slabega vremena se bo instalacija prestavila na drugo lokacijo.
Kaj vse še potrebujejo za izvedbo projekta in s čim lahko pomagate:
- imate starejše televizije, ki jih
ne rabite več ali jih trenutno ne potrebujete
-	jim posodite divx predvajalnike, videorekorderje + kabli (potrebujejo vsaj 4 kom.)
-	rabijo še odslužene sobne in satelitske antene
-in zloženke RBE
-ter seveda VAS, dan jim pomagate pri izvedbi projekta http://www. Zeitgeist. si/phpbb/index.php,
Izšla je nova knjiga O zdravljenju raka: Komplementarno zdravljenje raka.
Bela omela: Zdravljenje z Viscum album ekstrakti, avtorice Ive Ebner.
O knjigi:
Zdravljenje z Viscum album ekstrakti (VAE) je strokovno delo, ki opisuje zdravljenje raka z zdravili iz bele omele. Avtorica podkrepuje izkušnje iz svoje ambulante s študijami in experimentalnimi pristopi iz drugih znanstveno-raziskovalnih institucij. V tem pripomočku boste našli pomembne informacije o omeli, njeni različni pridelavi, o vsebnosti učinkovin, opise gostiteljskih dreves omele, ekskurs v homeopatijo, predloge zdravljenja in podrobna navodila za izbiro in uporabo omelinih zdravil. Omela poskuša zgraditi most med tradicionalno in moderno onkološko medicino. Medtem, ko si bolniki injicirajoomeline ekstrakte doma, se z njimi zdravi ambulantno preko infuzij ali intratumorsko in v klinikah z instilacijami v telesne votline. Zaenkrat velja bela omela za najbolj raziskano rastlino na svetu.
O avtorici:
Iva Ebner, zdravnica alternativne medicine, rojena 1951 v Celju, je odraščala vlaboru v Savinjski dolini. Najprej je sledila poklicni želji svojega očeta vrtnarja, pozneje je študirala obmejne znanosti v Freiburgu ter podiplomsko psihologijo in medicino v Mtinchenu, kjer je opravila specialistični izpit izsplošne medicine. Živi v Miinchenu.
KOMPLEMENTARNO ZDRAVLJENJE RAKA
Bela omela
Zdravljenje z Viscum album ekstrakti
(VAE)
Iva Ebner
180 strani, broširano Založba: Grafika Gracer d.o.o., Celje Cena: 25,00 (z ddv) + stroški pošte
Naročila:
Grafika GRACER d.o.o., Lava 7b, Celje e-mail: grafikagracer@siol.net F: 03 5473 166, G: 031 660 310, T: 03 5452 666
Društveno	ZS SVC
Plesna neKReacua v Zasavju
V petek, 11.02.2011, so v gostišču Zasavski gurman člani Plesnega kluba Samba Pa Ti organizirali prvi plesni večer, ki naj bi postal tradicionalen.
plesni večeri bi potekali v različnih I dvoranah v Zasavju, kjer bi plesalci lahko plesali ob ritmih prave plesne glasbe. Tega do zdaj ni bilo, čeprav vemo, da ima Zasavje dolgoletno plesno tradicijo. Mnogo ljubiteljev plesa se tako udeležuje plesnih večerov v drugih, bolj ali manj oddaljenih krajih kot npr. Otočec, Šentilj, Ljubljana, Celje, Laško,...
Udeleženci prvega plesnega večera
V Plesnem klubu Samba Pa Ti so si zato zadali za svoj glavni cilj - širitev plesne kulture med vse generacije v Zasavju. Za vse ljubitelje plesa tako že poteka v Delavskem domu Trbovlje plesna rekreacijo vsak petek od 20. do 22.00 ure. Plesne rekreacije se lahko udeležijo pari ali pa tudi posamezniki s kakršnim koli plesnim znanjem družabnih plesov (valček, foxtrot, cha-cha,...).
„Kaj vse zanimivega se bo dogajalo v okviru našega plesnega kluba Samba Pa Ti, pa boste lahko spremljali na spletni strani kluba, ki bo v kratkem ugledala luč sveta,“ obljublja Mojca Žlak, podpredsednica Plesnega klub Samba Pa Ti.
Besedilo: Fanči Moljk Slike: arhiv kluba
50 Lernica naiHUJse nesnece v Rudriku Zacoiue
Turistično društvo Ruardi, njihova sekcija uniformiranih rudarjev in Rudarski pevski zbor Loški glas, bodo na zagorskem pokopališču v petek, 11. marca 2011 ob 16.00 uri pripravili komemoracijo v spomin na najhujšo nesrečo, kar jih pomnijo slovenski premogovniki.
klesreča se je zgodila pred IN petdesetimi leti 11. marca 1961 v nočni izmeni na polju G jame Kotredež. Pri odstreljevanju premogovnega sloja na širokočelnem odkopu je prišlo do eksplozije metana, ki je terjala življenja trinajstih rudarjev, ki so bili v bližini. Mnogi še pomnijo, da se je pogreba trinajstih ponesrečenih rudarjev udeležilo več kot deset tisoč ljudi.
Rudarjenje v Zagorju ob Savi je samo v zadnjih sto letih terjalo velik človeški davek, pri delu se je smrtno ponesrečilo kar 120 rudarjev.
SREČNO ni po naključju rudarski pozdrav.
Ded,
tvojih brkov nisem vihal in tvojih knjig nisem bral in tvojih žuljev nisem oblagal, pa vendar sem tudi tvoj.
V nosnicah čutim prah premoga.
Jože Sevi jak: DEDU - RUDARJU (odlomek)
Po viru: StaR
Prvi uspem piesaicev Plesne šoie Maesrno
Jeseni je v Zagorju odprla svoja vrata Plesna šola Maestro. Njihovi plesalci so že pričeli z novo tekmovalno plesno sezono in se udeležili prvih in drugih kvalifikacij za državno prvenstvo.
0rvi kvalifikacijski turnir je potekal v organizaciji F Plesne zveze Slovenije in Plesne šole Urška Ljubljana 22.1.2010. Tega kvalifikacijskega turnirja se je udeležil Luka Mravlje v treh mladinskih kategorijah in dosegel naslednje uvrstitve: disco dance solo	1.	mesto
Street dance solo	1. mesto
hip hop solo	5.	mesto
Drugi kvalifikacijski turnir se je odvil 13.2.2011 pod okriljem Plesne zveze Slovenije in Plesne šole Bolero. Tudi na tem turnirju so plesalci pokazali, da so mojstri plesa in se vsi, razen ene tekmovalke, na podlagi teh uvrstitev kvalificirali na državno prvenstvo. Osvojili so naslednje rezultate: disco dance solo mladinke:
Lara Turšič	2. mesto
Anja Šurina	5. mesto
disco dance pari mladinci:
Iza Bebar in Lara Turšič Špela in Eva Vidmar Anja Šurina in Luka Mravlje Maša Vračevič
2. mesto
6.	Mesto
7.	mesto 14. mesto
hip hop pari mladinci:
Lara Turšič in Eva Vidmar 5. mesto
disco dance mala skupina mladinci: 2. mesto
Street dance solo mladinci:
Urban Tratnik 1. mesto
Street dance pari člani:
Urban Tratnik in Simon Aleksič 2. mesto
Te dobre uvrstitve pa za plesalce ne pomenijo, da bodo sedaj počivali. V prihodnje bodo potekali še trije kvalifikacijski turnirji. Vsi pa se bodo začeli intenzivno pripravljati na državno prvenstvo, ki bo letos potekalo v treh delih od sredine maja do sredine junija.
Besedilo: J.M. Slike: arhiv tekmovalcev
InreRvencue trbovgljskih prostovourih m POKLicniH casiLcev v lgtu 2010
Po podatkih Regijskega centra za obveščanje Trbovlje je bilo v letu 2010 v Zasavski regiji ( občine Hrastnik, Zagorje ob Savi in Trbovlje ) registriranih skupaj 22.249 telefonskih klicev za pomoč v primeru nevarnosti, nesreč in drugih pojavov.
0eCO Trbovlje je opravil 12.076 di-IXrektnih in radijskih povezav in sicer za : gasilce 7.199, policijo 1.918, zdravstvo 2.959.
V	zasavski regiji se je tako v občini Zagorje ob Savi pripetilo 116 dogodkov, v občini Hrastnik 67 dogodkov in v občini Trbovlje 157 dogodkov. V zasavski regiji so gasilci skupno sodelovali v 340 intervencijah. Zasavski gasilci pa so v preteklem letu opravili tudi 31 večjih gasilskih vaj.
V	občini Trbovlje je Gasilski zavod ( poklicna gasilska enota ), PGD Trbovlje -mesto, PGD Čeče, PGD Dobovec in PGD Klek, ki skupno operativno delujejo na področju občine in regije posredovalo
v 157 primerih.
Število in vrste intervencij: 11x intervencije ob prometnih nesrečah, 4x nesreče z nevarnimi snovmi, 4x stanovanjski požar, 2x dimniški požar, 1x travniški požar, 4x požar garaž, 5x požar na odlagališčih in zabojnikih za smeti, 1x preprečitev eksplozije plina, v ostalih 132 primerih pa so posredovali pri sprožitvah javljalcev v objektih, odpiranju vozil in stanovanj, črpanju vode - ne v poplavah, zapiranju vode, odstranjevanju drevja, reševanju pogrešanih, starejših in onemoglih, reševanju ljudi iz stanovanjskih dvigal, v lažnih alarmih, reševanju malih živali, uničevanju osjih in sršenjih gnezd ter
pomoči v sosednjih občinah, ne samo v primeru nesreč v prometu in nesreč z nevarnimi snovmi, saj je Gasilski zavod enota širšega pomena za področje Zasavja. V letu 2010 so trboveljski gasilci opravili tudi 73 prevozov z gasilskimi cisternami, Gasilski servis Gasilskega zavoda Trbovlje je opravil 3343 pregledov gasilnikov in 1011 hidrantov na območju občine Trbovlje in izven nje. Pomembno je, da v preteklem letu ni boli poškodb gasilcev pri opravljanju dela. Tako prostovoljni kot poklicni gasilci v Trbovljah so mnenja, da so tudi z službami zaščite in reševanja v občini in regiji dobro sodelovali.
Pripravil: Srečko Kerin
PoBRarense zacoRsiceca in zRenjaninsiieca
ROTARY KLUBA
V ponedeljek, 14. marca 2011, so iz Zrenjanina na sestanek Rotary kluba Zagorje Kum prišli člani Rotary kluba Zrenjanin.
^Zagorjani so podpisali Dokument o medsebojni poveza-Z-nosti in obveznosti klubov s ciljem medsebojnega sodelovanja, izmenjave izkušenj in spoznavanja krajev. Nenazadnje je cilj tudi sodelovanje krajev in regij na vseh nivojih, tudi gospodarskem.
Zrenjanin leži na obalah rek Begej in Tise in je center regije Banat. Koncem XIX. stoletja je tja pripeljala prva železnica, ki je pospešila razvoj industrije v kraju. V času po I. svetovni vojni in ustanovitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je bil Zrenjanin poleg Maribora in Zagreba tretje najbolj razvito industrijsko mesto.
V začetku 90. let prejšnjega stoletja je bilo mesto največji
proizvajalec hrane v koncernu »Servo Mihajl«, kjer je bilo zaposlenih 25.000 ljudi.
Zrenjanin je največje mesto srbskega dela Banata in njegovo politično, gospodarsko, kulturno in športno središče. Po površini, ki mu administrativno pripada (1326 km2), je največje mesto v Vojvodini in drugo v Republiki Srbiji. V njemu živi okoli 140.000 prebivalcev in več kot 20 narodnostnih manjšin. Ponaša se s tradicijo dolgo gotovo sedem stoletij, saj se je naselje pod imenom Bečkerek prvič pojavilo v zgodovinskih zapisih že leta 1326.
Po viru: StaR
Društveno
Na sončno soboto, 5. februarja 2011, je bilo sončno tudi v Dolanki, saj seje vse bleščalo od živopisnih navijaških plesalk, ki so nastopale na peti prireditvi Rom pon pon v organizaciji RK Dol TKI Hrastnik.
“Tekmovalo je petnajst društev, I vključno z domačim ŠKD Feniks. Prišli so tudi iz Trsta in iz Zagreba ■ skupaj kar 360 tekmovalcev, kar je 50 več kot lani. Že junija 2010 so organizatorji RPPja od Cheerleading zveze Slovenije prejeli posebno priznanje za vsakoletno izvrstno organizacijo tekmovanja, zato se je bilo potrebno letos še posebej potruditi. Zbrane je nagovoril župan Miran Jerič in Aljažu Britviču, predsedniku Cheerleading zveze Slovenije, pomagal razdeliti medalje in priznanja. „Podirali smo tudi rekorde v metu plesalke, ki pa še vedno vztraja na sedmih metrih izpred dveh let - letos je šlo do 6,4 metra visoko,“ poroča Vesna Planinc, glavna organizatorka.
Kočni rezultati so na uradni spletni strani http://www.rompompon.info/
Žabice - članice ŠŠD Los Dragomer, ki so lani sodelovale na šovu Slovenija ima talent
Domačinke Zverince so junija 2010 osvojile naslov državnih prvakinj, tokrat so bile tretje
Domača otroška skupina Maksi Miške so vedno bolj številčne
Društveno
zasavc
Območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Zagorje ob Savi je v soboto, 26. februarja 2011, na Mlinšah pripravila Območno srečanje folklornih skupin in pevcev ljudskih pesmi Zasavja 2011.
Na prireditvi so sodelovale tri folklorne skupine, in sicer Folklorna skupina Javorje, ki jo vodi Ida Dol-šek, Folklorna skupina Trbovlje, vodja je Joži Brečko, in Folklorna skupina Čemšenik pod vodstvom Janeza Polca in Marte Klopčič. Prva skupina je izvedla dolenjski ples z naslovom Gor pa dol ga je gledala, folklorni ustvarjalci iz Trbovelj so predstavili dva štajerska plesa; Imam tri ljubice in Le pridi fantič moj, mladi folkloristi iz Čemšenika pa so si izbrali Splet zahodno štajerskih plesov. Za predstavitev svojega dela so se odločile štiri skupine pevcev ljudskih pesmi; Pevska skupina Klasek Izlake pod vodstvom Irene Ule, Ljudske pevke Polšnik pod vodstvom Silve Vrhove, MoPS Fantje od fare Šmartno, vodja je Rudi Vidic, in Pevska skupina Ofirači Zagorje, vodja Klemen Benko. Prve tri skupine pevcev ljudskih pesmi so se predstavile s po tremi pesmimi, zadnja pa z Venčkom ljudskih napitnic.
Program vseh sodelujočih sta si ogledala strokovna spremljevalca Katarina Šetinc in Vasja Samec. Še-tinčeva je ocenjevala pevce ljudskih pesmi: »Glavni kriterij ocenjevanja je star način ljudskega petja, torej troglasno petje z basom, ko se poje počasi in z odprtimi glasovi. Gre nekako za uglasbljeno pripovedovanje in v tem elementu se to petje bistveno razlikuje od večini bližjega zborovskega petja.« Ob koncu prireditve ocene sodelujočih ni želela podati. Dejala je, da je srečanje in razprava po njem služilo predvsem predlogom za izboljšave programa vseh sodelujočih skupin.
Z nastopi pa je bilo očitno zelo zadovoljno občinstvo v polni dvorani Kulturnega doma Mlinše. Med nastopi so skupinam večkrat zaploskali, nekateri pa so si tudi popevali. Z obiskanostjo prireditve je bila zadovoljna tudi Vanda Kopušar, vodja območne izpostave Zagorje ob Savi. »Sem presenečena in vesela zaradi velikega števila obiskovalcev, saj gre za prireditev, ki ponavadi ni tako množično obiskana. Gre navsezadnje za našo kulturno dediščino. Vesela sem tudi zaradi velikega odziva nastopajočih in dobrega začetka kritike strokovnega spremljevalca,« je povedala.
Ali se bo katera od sodelujočih skupin uvrstila na regijsko tekmovanje, ki bo 16. oktobra letos v Litiji, bosta strokovna spremljevalca odločila po ogledu vseh ostalih območnih revij v Osrednjeslovenski regiji.
Fantje od fare
Folklorna skupina Čemšenik
Folklorna skupina Javorje
Besedilo in slike: Andreja Gradišar
Reportaža
Na Mlinšah je praznovanje kulturnega praznika potekalo v torek, 8. februarja, v Kulturnem domu na Mlinšah.
^"Vganizacijo prireditve so povezo-V^valno prevzeli Medgeneracijska skupina Mlinček, KS Mlinše-Kolovrat ter KD Mlinše. Praznik, ki je posvečen kulturi, Francetu Prešernu ... se je obeležil z razstavo ter gledališko predstavo. Po pozdravu vseh navzočih predsednice sveta KS Mlinše-Kolovrat ter vodje Medgeneracijske skupine Mlinček se je z zapetimi pesmimi predstavila pevska skupina iz Kolovrata.
Sledila je skoraj uro in pol trajajoča predstava KD Šavrini in anka Šavrinke iz Gračišča in okolice Kopra.
Po končani predstavi je sledila predstavitev ljudskega umetnika iz prijazne vasice Medija pri Kolovratu - Ivana Stenka. »Ivan Stenko je samouk. Njegove INTARZIJE so nastajale mnogo let, ko je ob mnogovrstnem delu dal tudi prostor ustvarjalnemu duhu preprostega človeka. Podobe, ki jih je sestavljal iz različnih vrst furnirja, kažejo njegovo gibalo življenja v malem prostoru, kjer ustvarja vztrajno in natančno sam samcat dolge ure ...« Tako o njem razmišlja Mojca Grden, ki je napisala njegovo predstavitev. Kadar res nič ne dela, rad raztegne tudi svojo harmonika ter ob njej zapoje. A kljub vsemu je INTARZIRANJE tisto delo, kjer Ivan res uživa, kjer sprošča svoje zamisli in ga pomirja.
In vse to so si lahko obiskovalci ogledali na razstavi, ki je bila postavljena v dvorani na Mlinšah. Pred vhodom v dvorano pa so ob tem velikem prazniku nekaj svojih del in misli razstavili tudi učenci in učitelji PŠ Mlinše.
Po končani prireditvi je sledilo še prijetno druženje.
»Ivan je šolo obiskoval v Kolovratu. Po končani šoli je bil nekaj časa pismonoša, nato pa se je zaposlil v rudniku kot kvalificiran kopač. »Rudarji so bili junaki dela. Tudi Ivan je s svojimi žulja-vimi rokami vihtel kramp dan na dan. V strahu, da se v jami zgodi najhujše, je kljub vsemu odhajal v podzemlje s pozdravom »SREČNO«. Nato se je lotil kmetovanja, saj mu je oče zapustil kmetijo. Je tudi član PGD Kolovrat in rad priskoči na pomoč, če je le potrebno. Ivan pa je znan tudi po tem, da »kuha« oglje. Prava umetnost je postaviti kopo prav, a Ivan to dobro zna.
predstavitev ob novi pridobitvi KD Mlinše - projekcijsko platno
Gre za izdelavo unikatnih intarzij. Motive poišče v okolici, včasih pa tudi v kakem starem koledarju ... Loteva se tudi stavb oz. zgradb iz podeželske dediščine, oblikuje sakralne objekte, človeške figure, naravne lepote pokrajine in tudi predmete, ki so mu ljubi. Celo kopo je unikatno predstavil tako, kot da stoji živa pred obiskovalcem.«
Razstavo so si ogledali tudi učenci PŠ Mlinše in vrtčevski najmlajši otroci
Od nas so se gostje poslovili s prelepimi vtisi in nam obljubili, da se k nam še kdaj vrnejo.
Še enega res lepega praznovanja smo bili deležni v naši KS Mlinše-Kolovrat in Občini Zagorje ob Savi. Tako mnogo prireditev, ki se odvija pri nas, je še en dokaz, da je kultura v ljudeh na našem področju globoko zakoreninjena. Številni posamezniki ter skupine skrbijo za razvoj raznovrstnih kulturnih dejavnosti, ki jih v naši občini res ni malo. Naj bo temu tako tudi v prihodnje in naj se ta »duh« prenese tudi na mlajše generacije, ki se bodo udeleževale tovrstnih prireditev ali pa jih kreirale same.
Zapisala in uredila: Marija Ribič
i led zimskimi počitnicami sta tudi na Mlinšah potekali /Vlpočitniški dejavnosti. Pod okriljem DPM Zagorje ob Savi sta se v organizaciji Kulturnega društva Mlinše izvajali dve aktivnosti. Ze v ponedeljek, 21. februarja, so otroci v dvorani na Mlinšah poslušali pesmi, nato pa še likovno ustvarjali na temo Lonček na pike.
Med ustvarjanjem so jim pomagale mlade prostovoljke, pa tudi starši so priskočili na pomoč svojim najmlajšim ustvarjalcem.
Dejavnosti so bile prilagojene starosti otrok, zato so nastale lepe umetnije. Med ustvarjanjem so si vsi obiskovalci lahko postregli z domačim čajem ter piškoti, ki so jih spekle prostovoljke KO RK Mlinše-Kolovrat. Da je šola še kako dobrodošla v kraju, se je potrdilo tudi tokrat, saj smo si mizice ter ostale rekvizite izposodili prav v šoli, za kar se zahvaljujemo ravnateljici, ki zna prisluhniti našim potrebam. V četrtek pa se je dvorana na Mlinšah spremenila v čisto pravo kino dvorano. Otroci so si ogledali animirani družinski film Trije razbojniki, kjer pa nam je pri izbiri pomagal KC DD Zagorje. Dišalo je po pokovki, soku ... kot se spodobi za čisto pravi kino. Polna dvorana je bila dokaz, da so tovrstne dejavnosti dobrodošle tudi med počitnicami.
Vstop na obeh delavnicah je bil prost. Na Mlinšah znamo združiti moči in pripraviti vedno kaj novega, ustvarjalnega in zanimivega. In če gredo obiskovalci domov veseli in zadovoljni, je to naše največje plačilo. Menimo, da je bilo tudi v tem tednu tako. Na Mlinšah pa se ne dogaja le med počitnicami, zato vabljeni na Mlinše!
Marija Ribič
Akcija
BojBOjl na. BR^OjBiRta^Biap.
a Kgi-ja» SiTiU Djat bas> irz> Z'acoR-ja. in. Z^asavx-a,
VITTVv
¥
O&Oi
'mu
Cesta zmage 65,1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186
Valvazorjev trg 8,1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088
V Zasavju še vedno živi precej družin, ki imajo večje število otrok in ko pride čas, da se morajo vsi v družini ostriči in urediti je to kar precejšen strošek. Zato so se v Studiu Las odločili, da družini, ki se prijavi z največjim številom otrok dodelijo brezplačno striženje in oblikovanje pričeske za vse.
Do sedaj smo dobili kupone samo za štiričlanske družine (2+2) in še vedno čakamo, da se javi družina z večjim številom otrok.
Vaše kupone kot vedno pričakujemo na naslovu: Zasavc, P.P. 79, 1410 Zagorje ob Savi.
Družine, javite se!
Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las!
KUPON
DRUŽINSKA STILSKA PREOBRAZBA
Ime:__________________
Priimek:.
Ulica:.
Kraj:.
Telefon:
Št. družinskih članov:
TZ&s&vci** uc ttArirtvovu? aßitvoLjo OJLA
Pričenja se velika Zasavčeva akcija z lepimi nagradami!
V akciji lahko sodelujejo vsi stalni in naključni bralci Zasavca.

Kako?
Preprosto!
Zbirajte nove naročnike za časopis Zasavc in brez žrebanja boste
dobitnik nagrade:


-	za pet novih naročnikov Zasavca vas čaka Potovanje v Prago / največji češki festival piva / 3 dni 20.-22.maj
-	za štiri nove naročnike Zasavca dobite:
Tridnevni najem apartmaja na Rogli za 2-4osebe
-	za tri nove naročnike lahko preživite
Pet dni v hotelu Liburnija na Korčuli	rg
-	za dva nova naročnika je na razpolago Bon za 30 € za koriščenje prvomajskega paketa kateregakoli programa v Južni Dalmaciji in to kar 7 X!
no za vse bralce Zasavca: najbolj zeleni otok Mljet v maju / 5 dni v clisej (vključena vstopnina v nacionalni park, prevoz doplačilo na osebo) psebi letovanje podarimo. 165€ torej za DVA. rete za to storiti? Samo prijavite se!
Kulturna
za vc
Maja sitte^na
Mojo srečno knjigo je napisal srečni človek. In to avtor Žiga Vavpotič prav gotovo je. Kamorkoli se obrne. Ker verjame v srečo.
pravzaprav postanejo srečni vsi v njegovi bližini, saj Žiga na r tak način vpliva na okolico. V svojem mladem življenju si je nabral že tolik znanja, uspehov, priznanj in življenjske modrosti, da si je pisanje tako nevsakdanje knjige lahko privoščil. Saj nas spodbuja, da postanemo soustvarjalci tudi sami. Da razmišljamo o svojem življenju, svojih ciljih, željah, poslanstvu in odgovornosti do sebe in družbe. Do ciljev pa pridemo z znanjem in vztrajnostjo, nas prepričuje.
Sicer so pa tudi v žarišču njegovega zanimanja mladi, človekoljubje, družba in odgovornost. Povezuje in sodeluje z različnimi organizacijami in ljudmi doma in po svetu. Njegovo vodilo: Živi in pusti sled.
O moči pisane besede nas pouči Žiga tudi z zgodbo nekega dečka, ki si je nekoč na kuhinjski mizi zapisal na vrhu lista naslov Moja življenjska lista in pod tem 127 ciljev. Uresničeval jih je vse po spisku.
Sicer pa nam avtor knjige s črnim ali belim ovitkom ne daje natančnih navodil, saj je to naša knjiga in jo bomo pisali tako, da bomo mi zadovoljni in da se bomo zabavali ob njej. To je knjiga, ki na 237 straneh spodbuja k akciji. Pišemo pa jo lahko sami ali z ljudmi, ki so nam blizu.
Izbrali smo jo kot primerno darilo ob bližajočem prazniku, čeprav je že nekaj let na tržišču. Prelistali pa smo jo v hra-stniški Knjižnici Antona Sovreta. Dodatne informacije na info@srecna-knjiga.si
Besedilo in sliki: Fanči Moljk
Sveti Patrik je znan svetnik, ki je širil krščanstvo po Irski. Zaradi svojih dosežkov je zelo pomembna oseba v irski verski in posvetni kulturi in vsi Irci se ga radi spomnijo 17. marca, ko praznujejo tako imenovani St. Patrick s Day.
^udi v Mladinskem centru Trbovlje se bodo spomnili na I zaščitnika Irske in proslavili ta dan skupaj s prostovoljko Evropske prostovoljne službe, ki prihaja prav z Irske. V tednu od 14. do 18. marca se bodo tako zvrstili kuharska delavnica z irskimi recepti, kratek tečaj irskih tradicionalnih plesov, ustvarjalna delavnica izdelovanja irskih simbolov, udeleženci programov pa se bodo naučili tudi besedo ali dve po irsko. Irski teden se bo zaključil 18. marca, ko bo v prava »St. Patricks day« proslava. Program bo potekal cel dan, v večernih urah pa bo v MCT klubu Sonček koncert treh glasbenih skupin. V goste pridejo glasbena skupina s Ptuja, ki preigrava tradicionalno irsko glasbo ter melodični punkrockerji, ki slišijo na ime »Pigs parlament« (Goriška Brda) in »A bit of ali« (Žalec). Za podroben program obiščite VAvw.mct.si in MCT-jev profil na FB.
Besedilo:Denis Lihič Sliki: splet MCT
V Trbovljah nezadržno raste nov mladinski center in hostel
©
m
D
a
W [pxMÄ februarja 20in]ff §© pri ©irištMfl BtülWilOBäow ^[rgisßmBfö §D©w®ci]§fe®[]in}
giFgsoiiBfe© ©FijgraBaBffgDB w@ž@s,/ M m g® ^®§\y7®ßBDB ir®(ä[s)B[n]§fö®m[y] (ärgwgsi 0© življenje» 1P0§M slikarja J]©i®ß© Barachinija Bs Radeč.
v
C tevilne obiskovalce v galeriji hrastniškega Delavske-Jga doma je pozdravil predsednik Društva invalidov Hrastnik, Rajko Žagar, potem pa sta se v pogovor zapletla Jože Barachini in Manja Goleč.
Najprej sta se lotila rodovnika, ki sega do leta 1820. Osnovni viri so bili avtorju škofijski arhivi v Mariboru, arhiv Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik, Orožnova in Brečkova knjiga, pričevanja in slike sorodnikov, lastni zapisi... Razložil je tudi, da njegov priimek izvira iz Parme v Italiji
Manja Goleč in Jože Barachini
Zanimivo je bilo slišati drobce iz njegovega življenjepisa, saj je preživel mladostna leta na Dolu, kjer se je tudi rodil. Ker mu je oče zgodaj umrl, si je s svojim risarskim talentom prislužil kak dinar že na Tehnični šoli strojne smeri v Ljubljani ( 1958 - 1962), še prej pa je delal honorarno tudi v Steklarni Hrastnik „Takrat sem se dobro spoznal z vso tehnologijo, saj sem delal vsak teden v drugem obratu,“ je dejal in poudaril, da se s hvaležnostjo spominja Franca Papeža, ki ga je vodil po vseh obratih, Ignatijeva, mladega inženirja Nika Kavška, s katerim sta se lotila prvih inovacij in glavnega inženirja Edija Birsa, takratne velike avtoritete. Po študiju je kot štipendist tudi zaposlitev dobil v Steklarni (1964 - 1971), potem pa delal v Vzgojno poboljševalnem domu Radeče (1965 - 1971). Po službovanju v Metallesu Radeče (1971 -1983) sta z bratom Ferdinandom zasnovala svojo firmo - delavnico orodjarstva. Jože je bil inovator še po upokojitvi leta 1989,
JEP1S
• ■
ACM»*4»
m
~ M

Knjigi Jožeta Barachinija
Rodovnik

BARACHINI
“ajcrn
BAVLIC
2010
začel pa se je intenzivno ukvarjati tudi s slikarstvom. Pripravil je sedeminsedemdeset samostojnih razstav in sodeloval na več kot petdeset skupinskih razstavah. Največ slikarskega znanja si je pridobil v Društvu likovnikov v Celju in pri Likovnih samorastnikih v Ljubljani. Slika tisto, kar vidi, zato abstrakcije pri njem ne bomo našli. Najraje upodablja naravo v vseh letnih časih, posebno motive ob vodi. Loteva pa se tudi tihožitij in portretov. Motive uporablja tudi na koledarjih in razglednicah.
.	"h.-
Dol pred 75. leti je narisal po razglednici
Besedilo in stike: Fanči Moljk

Kulturna
Miran Juvančič je konec januarja predstavil svojo tretjo knjigo, V sedlu motocikla: S. Amerika&Gvropa. Pri organizaciji prireditve sta z avtorjem sodelovali Gimnazija Litija in Knjižnica Litija.
predstavitev je bila nekaj posebnega, saj je Miran Juvan-I čič priskrbel nagrade za obiskovalce (6 glavnih in 6 tolažilnih nagrad), poskrbel je za za kulturni program: igrala sta Marko Krebs in Gašper Namestnik, in gostil podžupanjo in prijateljico Lijano Lovše, inštruktorja varne vožnje, Braneta Legana in direktorja založbe Didakta, Rudija Zamana. V pogovoru sta s soprogo Majdo predstavila svojo veliko ljubezen do motorističnih potovanj. Tudi za pogostitev in pomoč pri prodaji knjige so poskrbeli Miranovi in Majdini domači. Prireditev je bila prijetna, polna optimizma in dobre volje.
Publika z avtorjem
Tri knjige Mirana Juvančiča
|/ar navadili smo se, da marec poimenujemo tudi ženski > ’ ivmesec. Dan žena in materinski dan nas spomnita na naše mame, žene, dekleta, tete, sestre,..., ki nam lepšajo dneve in življenje,« je zapisala Aleksandra Mavretič iz Knjižnice Litija. Prav zato se bodo teh trenutkov spomnili tudi v obeh litijskih knjižnicah. V torek, 8. marca se bodo predstavile ustvarjalke LILE in ob tem bo tudi pesniški večer. V knjižnico Šmartno vabijo ob 19. uri.
V knjižnici Litija pa bosta 15. marca ob 19. uri obiskovalci gostji, mojstrica besede, Mirana Likar Bajželj in mojstrica na likovnega ustvarjanja, Metka Pepelnak.
Pisateljica Mirana Likar Bajželj je v lanskem letu izdala prvo knjigo, Sobotne zgodbe. O svojem delu je spregovorila v intervjuju na spletni strani: http://www.airbeletrina.si/knjiga/ intervju, kjer lahko med drugim preberete: »Všeč so mi tudi kakšni stari izrazi, ki niso knjižni, jih pa še kako uporabljamo. Zdi se mi, da na primer Srbi s tem sploh nimajo nobenih težav, mi Slovenci pa. Ne vem, kaj bi o mojih zgodbah rekla kakšna zagreta slovenistka. Čeprav po Čefurjih najbrž ni nobenih zadržkov več. Zdi se mi, da taki izrazi jezik bogatijo. Sama tudi rajši poslušam pripovedovalca, ki uporablja take izraze. Izrazi so del pripovedovalca, del zgodbe, ki ne more biti drugačna oziroma bi bila drugačna, če jih ne bi bilo.
Očitno pa ti izrazi zelo ugajajo tudi bralcem, ker mi zelo veliko ljudi reče: »Pa kako ste napisali ravno mojo zgodbo! Jaz sem se v tej zgodbi našla ali našel.« Zmeraj sem presenečena,
Mirana Likar Bajželj Metka Pepelnak
ko na kakšnem literarnem branju pride kakšna stara gospa, vsa objokana - to se mi je na primer zgodilo v Šiški - in mi reče: »Vi sploh ne veste, kaj sem jaz doživljala, ko ste vi to brali. Kako vi to veste!« Nasploh mi veliko ljudi reče, da so kar veliko jokali, ko so brali to knjigo. Kako do tega pride, kakšen tok steče čez te besede - to pa ve lutkar tam zgoraj, jaz pa ne.«
Včasih za kakšno knjigo izvemo po naključju, zgodbe Mirane Likar Bajželj pa morajo do bralca na »usmerjen« način in ne po naključju. Zato vabijo na srečanje z nagrajenko Onine zgodbe, nagrajenko Air Beletrine, Mirano Likar Bajželj. Za popestritev galerije, lepoto namenjeno očem, pa bodo poskrbela dela Metke Pepelnak.
Vsem ženskam čestitamo ob njihovem mesecu, dan praznovanja pa si bodo izbrale same!
Knjižnica Litija: Aleksandra Mavretič

Kulturna
Mesec kulturc v litijski Knjižnici
Literarno srečanje s Tonetom Partljičem in razstava Jožeta Grilja v Knjižnici Litija
15. februarja, v mesecu kulture, je bil gost v Knjižnici Litija najboljši slovenski komediograf, Tone Partljič. Predstavil je zadnjo knjigo, avtobiografijo, Hvala vam, bogovi, za te blodnje. V njej predstavi pomembne ljudi, kraje in dogodke, ki so mu prišli naproti v življenju. Knjiga je uspešnica, saj so jo že ponatisnili. V njej se pojavlja veliko imen, prav neverjetno je, kakšen spomin ima Partljič. Ponovno je spomnil, da je napisal scenarij za znan slovenski film, Vdovstvo Karoline Žašler, pa komedijo Moj ata, socialistični kulak, ki jo še vedno igrajo številna amaterska gledališča. Srečanje s Partljičem je bilo duhovito, obiskovalci so se nasmejali in uživali v sproščenem vzdušju.
Na prireditvi se je s svojo razstavo predstavil tudi Jože Grilj iz Litije, ki je galeriji knjižnice vdihnil poseben pečat. Razstava bo na ogled do 14. 3. 2011.
Besedilo in slika: A. Mavretič
Knapovsio Baiaoa o zacoRSKi gori zmace, spomina m opomina
V zagorski knjižnici je javnosti predstavil svoje balade zaljubljenec v knapovstvo Marijan Manfedo, Zasavcem znan kot nekdanji predsednik občine Zagorje, direktor ETI-ja, športnik, rezervni oficir....in predvsem pravi knap v duši.
Q svojo knjigo in besedo želi pri Oaktualnem vodstvu vzpodbuditi
več pozornosti in posluha za knapovsko preteklost v Zagorju. Zagorje pogreša dostojen muzej, ki bi na primeren način predstavil knapovsko življenje nekoč. Novo neminljivo briše staro, vendar- brez preteklosti ni bodočnosti.
583 km rudniškega labirinta in 36 milijonov ton izkopanega premoga, s katerim bi se lahko zgradila
impozantna piramida, večja od Keopsove,- to so podatki, ki osupnejo še posebej tiste, ki dovolj ne poznajo zagorske zgodovine.
Literarni večer je uspešno vodila Irena Vozelj, za glasbeni del je poskrbel Loški glas, a svoje prste je vmešal tudi Perkmadelc.
Besedilo in slike: StaR
za ave
Špegu
r
v
Odločili smo se, da bralcem Zasavca predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih srečujejo in bi si morda želeli izvedeti o njih, njihovem življenju in
konjičkih kaj več.
A
J
Špegu za
Fnancua Planinca
Prana' Planinc, rojen leta 1949 I v Trbovljah, danes Radečan, ve kaj je življenje, kjer je veliko trnja. Njegova težka mladost ga je utrdila, saj je že zelo zgodaj začel skrbeti sam zase. Kmalu je začel služiti denar za preživetje in stara mama in očetova druga žena sta verjeli vanj. Ovire je premagoval, trma, vztrajnost in vera vase pa so ga pripeljali na življenjsko pot, kjer je našel smisel življenja.
Petletni Franci se ni rad fotografiral, zato ima skremžen obraz
Mladostnike v radeškem Prevzgojnem domu, ki so zašli v življenju, je razumel povsem drugače kot drugi, saj je poznal občutek, ko nisi zaželen in se moraš sam spopadati z vsemi, ki te ne razumejo. Kljub temu, da je študiral defektologijo, da bi boljše delal, je po duši ostal pek in svoje bogate izkušnje zapisal v knjigo Kruh in pecivo po domače, ki jo že mnogi koristno uporabljajo v teh kriznih časih.
Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili?
Nikoli ne bom pozabil ljubezni in skrbi stare mame, kaj bo z mano, ker sem levak. Takrat je veljalo, da se levičarji težko izučijo poklica. Delal sem že pri desetih letih, ko smo otroci z »dna« zaslužili prve dinarje v Moletovi
pekarni v Radečah, da smo preživeli. Ne bom pozabil očimove grobosti do mene in moje mame, razlik, ki jih je delal med mano in mojo polsestro. Vedno se bom spominjal očetove druge žene, ki sem jo imel raje kot mamo in sem ji lahko več zaupal.
Ob zaključku osnovnošolskega šolanja se je odločil, da postane pek
Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat?
Več učiteljic v osnovni šoli je začutilo mojo stisko v našem družinskem življenju, saj se je odražala tudi v učnem uspehu. Poznan in najbolj spoštovan profesor me je pri uri slovenščine poslal v klop s »Sedi butelj!«, ko se nisem mogel naučiti pesmi, saj mi domače razmere tega niso dopuščale. Ta dogodek mi še danes ostaja v grenkem spominu.
Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje. Osnovno šolanje sem zaključil v sedmem razredu. Ko mi je bilo petnajst let, sem odšel od doma in začel skrbeti sam zase. Redno sem delal po dvanajst ur ponoči v majhni pekarni v Kozjem. Ko mi je bilo enaindvajset let, sem naredil še osmi razred in si
tako omogočil vpis šolanja ob delu na Živilski poklicni šoli, smer pekarstvo. Z odliko sem zaključil teoretični del in se s privolitvijo profesorskega zbora Živilskega šolskega centra v Mariboru vpisal na srednješolsko izobraževanje za pekovskega delovodjo pred praktičnim izpitom za poklic peka. Tudi delovodsko šolo sem naredil v najkrajšem možnem času s prav dobrim uspehom. Vzporedno s šolskim uspehom sem napredoval v službi. Takrat sem že delal kot inštruktor, mojster pekarstva, v Prevzgojnem domu Radeče, z mladostniki, ki so zašli na stranpoti. V delovno strokovnem smislu sem odlično prenašal teoretično in praktično znanje mladostnikom. Čutil sem, da jim v psihološko mentalnem smislu težje pomagam. Odločil sem se za študij defektologije na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smer Motnje vedenja osebnosti in domska vzgoja. Iz slednje sem tudi diplomiral na temo Terapevtska skupnost v Prevzgojnem domu Radeče. Zadnja leta sem delal kot vzgojitelj v različnih vzgojnih skupinah.
Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju?
Starši, ki niso znali ali zmogli poskrbeti za osnovno preživetje svojih otrok,
Otroke je treba zgodaj navajati na delo. V vrtcu Šentjanž jih uči speči kruh
Spegu
Franci v Loki
ker posledice nosimo skozi vse svoje življenje, so me razočarali. Presenečajo me ljudje, ki jih imam rad in oni mene! Zelo sem razočaran nad pohlepom tistih, ki bogatijo na račun drugih. Vedno bom zagovarjal načelo: »Za dobro delo, dobro plačilo.« Le to se vedno obrestuje na dolgi rok.
Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot?
Od takrat, ko sem sam začel hoditi po življenjski poti, bi le nekaj stvari naredil drugače. Vsekakor bi pokazal več čustev in ljubezni mojim najbližjim. Bil sem trd oče in mož. Delal sem napake iz strahu, da nebi imeli dovolj za preživetje.
Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega?
Veliko.	Spoznal	sem	čudovito
življenjsko sopotnico Zdenko, s katero sem poročen že štirideset let. Rodila sta se nama čudovita otroka, hči in sin. Danes sva srečna, da imajo vnukinji in vnuk lepše življenje. Zgodilo se mi je prostovoljstvo! Že več let delam kot prostovoljec v Trubarjevem domu starejših občanov v Loki, kjer vodim pekovsko delavnico, kjer mesimo, oblikujemo in pečemo.	Podobno
delavnico	vodim	tudi v Varstveno
delovnem	centru	Golovec, oddelek
Radeče. Imam tudi tečaje peke kruha in peciva v radeškem Društvu delovnih invalidov. Velikokrat me povabijo vrtci in šole, društva in aktivi kmečkih žena, kjer jim na preprost, a strokoven način predstavim peko kruha in peciva brez kemičnih dodatkov, vendar na pekovski način prilagojen razmeram v domači kuhinji. Iz tega se je rodila knjiga Kruh in pecivo po domače. Nastajala je v času, ko sem poučeval mladostnike,
saj takrat ni bilo ustreznih učbenikov, napisanih za mlade, ki so pridobivali polkvalifikacijo za pekovski poklic. Napisal sem kratko zgodovino nastanka žit, moke, peke kruha in osnovne recepte. V času prostovoljstva sem pisal recepte za slušatelje tečajev, od začetnih enostavnih do zahtevnejših. Nepozabna je bila izkušnja tehničnega nastajanja knjige pri založbi Neviodunum v Krškem.
Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Najprej sem mož, oče in dedi. Ob tem sem še vedno aktiven pri že naštetih dejavnostih. Zadnjih pet mesecev promoviram svojo knjigo, ki jo je strokovna javnost odlično sprejela in so jo izbrali za predstavitev na forumu ljubljanskega knjižnega sejma Frankfurt po Frankfurtu. Tudi naši ljudje so jo sprejeli za svojo zato, da bodo lahko pekli krušne izdelke doma.
Franci z ženo Zdenko na Kumu
Kam se odpravite, ko si želite sprostitve?
Za sprostitev se sprehodiva z našo psičko Lono ob Savi, po bližnjem polju, kjer imajo radeški ribiči svoj rajon in tekmovalni poligon, ki je eden med naj lepšimi v Evropi.
Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino?
Z ženo potujeva in raziskujeva Slovenijo, saj je veliko lepih krajev v naši deželi. Tudi letujeva večinoma v domovini.
Kje se srečujete s kulturo?
Že dvaintrideset let pojem pri moškem pevskem zboru Svoboda Radeče. Obiskujem kulturne prireditve doma in v okolici. V veliko veselje so mi pevski
nastopi najstarejše vnukinje Alje in mažoretni nastopi mlajše Leje. Čakam kam se bo vključil vnuk Jaša.
Francijeve največje ljubezni, vnuki: Alja, Jaša in Leja
Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete?
Rad kuham, pomijem posodo za seboj. Rad imam zemljo in sadno drevje.
Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje?
Nikoli! Preveč bi pogrešal svoje najbližje. Kadar se nekaj časa ne vidimo, sem v mislih in duhu z njimi.
Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite?
Zasavje mi je pustilo neizbrisen pečat. Nikoli ga ne zatajim, saj brez tega kar se mi je dogajalo v življenju, ne bi bil to kar sem.
Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo?
Na žalost so tisti pravi prijatelji iz mladosti, s katerimi smo si večkrat delili kos kruha ali jabolko, večinoma že pokojni.
Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju.
V življenju se nič ne zgodi brez razloga, čeprav je včasih hudo in lepo.
Pa še ena pekovska prispodoba mojega življenja: Življenje je navzven izoblikovalo trdo skorjo kruha, a v notranjosti se še vedno skriva topla in mehka sredica.
Spegu nastavila: Irena Vozelj, slike: arhiv F. Planinc in I.V.
Šport
za avc
Smučanje
Hitri reoen
Kaja in Neva sta pri vrhu tudi v hitrih smučarskih disciplinah.
i i ladi smučarji SK Zagorje in SD Zasavja so se pred poči-/Vltniškim premorom udeležili še nekaj tekem. V četrtek, 10.2.2011, so se na smučišču Ošven s sovrstniki pomerile starejše deklice in dečki. Odpeljali so dve tekmi v superveleslalomu za točke Pokala Argeta. Kaja Klančišar je na obeh zasedla 3. mesto. Pia Zupan je na treningu pred tekmo padla in se lažje poškodovala, zato se je na progo podala le enkrat. Na prvi tekmi je zasedla 12. mesto.
Dan kasneje so se na Ošvenu zbrali še mlajše deklice in dečki in prav tako odpeljali dve tekmi v superveleslalomu. Pri deklicah je Neva Taškar zasedla 10. in 8. mesto, Anja Žibert je bila uspešnejša na prvi tekmi, kjer je zasedla 11. mesto, na drugi tekmi pa je bila 14. Pri dečkih je Gašper Kranjc zasedel 28. in 27. mesto.
V ponedeljek 14.2.2011 so se mladi smučarji na Golteh odpeljali še dve tekmi v superveleslalomu za Pokal vzhodne regije. Pri mlajših deklicah je Neva Taškar obakrat zmagala, Anja Žibert je zabeležila 6. in 7. mesto. Pri mlajših dečkih je Gašper Kranjc zasedel 7. mesto na prvi in 8. mesto na drugi tekmi. Pri starejših deklicah je bila Kaja Klančišar dvakrat 2., Pia Zupan pa ni nastopila.
Besedilo in sliki: Dejan Taškar
Kegljanje
LmjSKe KaoeTinje DRžavne PRvamnje za lcto 2011
M soboto in nedeljo 12. in 13. februarja letos, se je namesto rednega ligaškega tekmovanja odvijalo državno prvenstvo za kadete in kadetinje v kegljanju.
Kadeti so tekmovali v Črnomlju in na Prevaljah, kadetinje pa na Ravnah na Koroškem in v Litiji. Litijsko ekipo kadetov so sestavljali: dva tekmovalca Klemen in Tomaž Ivančič, kljub mladosti že izkušena na tovrstnih tekmovanjih in trije novinci Žiga Piki, Tadej Urbas in Matevž Vaš, ki so prvič dobili priložnost nastopiti na državnem prvenstvu. Litijskim igralcem, kljub dobri igri v obeh dnevih tekmovanja, v Črnomlju so podrli skupaj 1534 kegljev (529 Klemen Ivančič, 509 Tomaž Ivančič in 496 Žiga Piki) in v Prevaljah 1547 kegljev (546 Klemen Ivančič, 530 Tomaž Ivančič in 471 Žiga Piki), v hudi konkurenci, nastopilo je 17 ekip iz vse Slovenije, višje od 10. mesta ni uspelo priti.
Mlade Litijanke pa so, z odlično igro na obeh tekmovanjih, na Ravnah so podrle 1711 kegljev (593 Anja Dobravec, 544 Maruša Kokalj in 574 Veronika Ivančič) in na domačem kegljišču, v Litiji 1746 (593 Anja Dobravec, 605 Maruša Kokalj in 548 Veronika Ivančič), zasedle med sedmimi ekipami 1. mesto in postale državne prvakinje za leto 2011. Najmlajša litijska igralka, Maruša Kokalj, je drugi dan prvenstva na domačem igrišču v Litiji postavila najboljši dnevni rezultat in izboljšala svoj osebni rekord, podrla je 605 kegljev.
(ŠkL)
Šport
Plavanje
TRBOveusKi Piava lci v Ceuu in ManiBonu
Plavalna zveza Slovenije je dodelila organizacijo zimskega državnega prvenstva za mlajše dečke in mlajše deklice v sezoni 2010/2011, ki je potekalo 12. in 13. februarja 2011, plavalnemu klubu Neptun iz Celja. Od petka, 18. pa do nedelje 20. februrja 2011 pa je v Mariboru potekalo še zadnje državno prvenstvo v plavanju v zimski sezoni za kategorijo dečkov letnik 1997/98 in deklic letnik 1999/2000.
ki a bazenu Golovec v Celju se je zbralo 257 mladih plavalcev IN iz 23-ih slovenskih klubov. Na tekmovanju so plavali dečki letnik 1999 in mlajši, pri deklicah pa letnik 2001 in mlajše. Na prvenstvu se je tekmovalo posamično za medalje in pa moštveno po točkah, to pomeni točkovno vrednost rezultata plavalca od 150 točk navzgor.
Med 23 slovenskimi klubi je bilo pet plavalcev PK Lafarge cement iz Trbovelj, trije dečki Luka Laharnar letnik 1999, Žiga Šintler in Luka Zajc letnik 2001 in dve deklici prav tako letnik 2001, Karin Stražar in Živa Brglez, so zelo dostojno zastopali barve trboveljskega plavalnega kluba, saj so osvojili odlično 14. mesto med ekipami, ki so sodelovale na tem prvenstvu. Za klub Triglav iz Kranja je sodelovalo 29 plavalcev, za Olimpijo iz Ljubljane 22 in kaj bi v Trbovljah dali, če bi jih imeli vsaj pol toliko. Žal, zaenkrat ni ustreznih pogojev za
Med petimi, ki so nastopili za trboveljski plavalni klub, je bila najuspešnejša Živa Brglez, ki je osvojila nehvaležno, vendar odlično 4. mesto na 200m hrbtno, zasedla pa še 7. mesto na 100m prosto, dve 9. mesti na 50m prosto in 50m hrbtno, dve 10.mesti na 200 in 400m prosto ter 16. na 100m mešano. Karin Stražar, ki se jo je lotila bolezen, je zasedla 8. mesto na 100m delfin, v ostalih disciplinah, ki jih je odplavala, pa se je uvrščala od desetega pa do dvajsetega mesta. Z boleznijo je imel težave tudi Žiga Šintler, vendar stisnil zobe in plaval odlično v konkurenci dve leti starejših plavalcev, kakor tudi Luka Zajc.
Ekipni zmagovalci tega državnega prvenstva so postali plavalci Fužinarja z Raven na Koroškem, drugi so bili člani Triglava iz Kranja, tretji pa Olimpija iz Ljubljane.
Prvenstva v Mariboru se je udeležilo 222 plavalcev iz 25 slovenskih klubov, tudi pet plavalcev PK Lafarge cement iz Trbovelj, dečka Tilen Šintler in Nejc Kos in dekleti Nina Kos, Karmen Kovač in trenutno najboljša trboveljska plavalka v tej kategoriji, Klara Volaj, ki je kljub bolezni zbrala moči za udeležbo, vendar je morala že po prvi odplavani disciplini 400m prosto, v kateri se je uvrstila v B finale, zaradi
ening najmlajših plavalcev.



zdravstvenih težav prenehati s tekmovanjem.
Nejc Kos, ki je tudi imel v dneh pred državnim prvenstvom težave z zdravjem, je zadnji dan, ko je v svoji paradni disciplini 1500m prosto odplaval res odličen rezultat, presenetil sebe in trenerja z osvojeno srebrno medaljo. Svoj osebni rekord iz Radovljice je popravil za 43 sekund in je 17 minut 58 sekund. Plavati ob boku s plavalci, ki imajo neprimerno boljše pogoje, je res nekaj neverjetnega, vendar je Nejc borec z velikim srcem. V disciplini 400m prosto je po petem rezultatu iz predtekmovanja zasedel 7. mesto v A finalu, prav tako na 200m prosto, na 200m delfin 10. mesto, na 400m mešano 11. mesto in na 200m mešano 14.mesto. V vseh šestih disciplinah, ki jih je odplaval na tem prvenstvu, se je Nejc uvrstil 3 krat v A finale in 3 krat v B finale.
Karmen Kovač je bila naslednja najuspešnejša, saj se je 3 krat uvrstila v B finale, zasedla 10. mesto na 200m delfin, 13. mesto na 800m prosto in 16. mesto v disciplini 100m delfin. Nina Kos si je prvič v svoji karieri na tako pomembnem tekmovanju priplavala finale in osvojila 16. mesto na 400m prosto ter dokazala, da z resnim pristopom na treningih lahko pride do vidnejših rezultatov. Pohvaliti pa je potrebno tudi Tilna Šintlerja, ki je pokazal velik rezultatski napredek, njegova najboljša uvrstitev je 17. mesto na 1500m prosto, v ostalih disciplinah se je uvrščal med 20-im 30-im mestom. Ekipni zmagovalci tega državnega prvenstva so postali plavalci Olimpije iz Ljubljane s 23 plavalci, drugi so bili Triglav iz Kranja s 30 plavalci tretji pa Fužinar z Raven na Koroškem s 13 plavalci. Ekipno so trboveljski plavalci zasedli 17. mesto, kar je, glede na zdravstvene težave in slabše pogoje treninga, odlično.
Za PK LCT Boris Seiko
Sport
za ave
Kikboks
Novi uspem IzLačanov v Zaconju
V soboto, 12.2.2011, so se izlaški borci udeležili prvega turnirja za državno prvenstvo v Zagorju, na katerem je sodelovalo 246 tekmovalcev iz celotne Slovenije.
Izlaški borci so pričeli tekmovanje v I kategoriji mladincev do 69 kilogramov, v kateri se je boril Tilen Zajc in zasedel tretje mesto. Nato se je Tilen pomeril še s člani v isti težnostni kategoriji, kjer je slavil zmago.
Pri mladincih do 63 kilogramov se je Robert Veber pomeril z izkušenim borcem iz Izole, pokazal veliko borbenosti, a na koncu je le moral priznati premoč.
Rok Vrtačnik je tekmoval v dveh kategorijah. Pri starejših kadetih je z minimalno razliko ugnal Gregoriča, nato pa v finalih priznal premoč nasprotniku, ki je imel prednost domačega terena z rezultatom 5:6. Več sreče je imel v kategoriji do 57 kilogramov v kateri je lahkotno ugnal Zagorjana in Ptujčana pa v finalu še Gregoriča ter se tako veselil zmage. V kategorij starejših kadetinj do 50 kilogramov Me aruša Izlakar v prvi borbi premagala Evo Bartelme nato pa v finalu po podaljšku z rezultatom 12:8 premagala še Perakovo. V kategoriji do 55 kilogramov so izlaški Pon Do Kwanovci imeli dve predstavnici. Za Klaro Ferme je bila krstna borba proti Kovačičevi. Odlično se je odrezala in na koncu slavila s tretjim mestom. Ana Marija Maselj je izgubila proti Perakovi, brat Aleksander Maselj je tekmoval v dveh kategorija. V prvi je slavil s prvim mestom, v drugi kategoriji pa je priznal premoč Ptujčana v polfinalu, a vseeno osvojil tretje mesto na turnirju.
V kategoriji mlajših kadetov sta se borila Žan Juvan, ki se je odlično boril, a ni dosegel uvrstitve ter Žan Fermet, ki je v krstni borbi zadal nasprotniku kar dve točki, a na koncu izgubil. Tilen Ga-
Izlaška ekipa
vranovič se je odlično boril in na koncu osvojil 2.mesto. Sara Smrekar pa v svoji kategoriji ni imela nasprotnic.
Po dolgem času je rdeče-črni kimono spet oblekel Peter Ravnikar, ki se je boril pri veteranih. Peter se je boril proti izkušenemu borcu Majkiču iz Postojne, mu med drugim zadal atraktiven udarec v glavo za dve točki, a se na koncu veselil 2.mesta.
Svojo krstno borbo sta imela tudi Ines Veber in Anže Drobež, ki sta pokazala pravo srčnost. Ines je osvojila 3. mesto, Anže pa je na svojem prvem turnirju ostal brez uvrstitve. Od mlajših borcev se je boril tudi Žan Vrtačnik, ki je ostal brez uvrstitve in Samanta Abdič, ki je dosegla odlično 2.mesto. Za borbo
Miloš Rozman na stopničkah
dneva pa je poskrbel Miloš Rozman, ki se je najprej pomeril proti odličnemu borcu Juvanu iz Zagorja. Borba je bila napeta, po izenačenem rezultatu so sledili podaljški. 5 sekund pred koncem je Miloš izkoristil Juvanovo nepozornost in ga premagal z rezultatom 8:7. V finalu se je pomeril z Abrahamom iz Ptuja, občinstvo in svoje navijače v negotovosti držal skoraj do konca - in slavil.
Maruša
Karate
Šport
Ztaro in sneBRO iz Velenja v
iRBOVUe
Karate klub Tiger iz Velenja je v soboto 19. februarja 2011 organiziral 6. mednarodni turnir »Pokal Nestla Žganka«., naslednji dan pa člansko in veteransko državno prvenstvo.
furnir v soboto je dobil ime po ustanovitelju modernega I Velenja in prvega župana. Na turnirju je nastopilo 280 tekmovalk in tekmovalcev iz treh evropskih držav. Trboveljski karate klub so zastopali mlajši tekmovalci, ki so nastopili v šjaortnih borbah in sicer: Sonja BALOH BAROVIČ, Elvis KURTIC, Husein TAHIROVIČ, Timotej ZUPANČIČ in Tadej KOLANDER. Za Timoteja in Elvisa je bil to krstni nastop na tekmovanjih v športnih borbah. Najbolje med vsemi se je ponovno odrezal Tadej KOLANDER v kategoriji mlajših dečkov nad 45kg, kjer je osvojil zlato medaljo.
V nedeljo, 20. februarja, je v isti dvorani potekalo še člansko in veteransko državno prvenstvo. Nastopilo je 93 tekmovalk in tekmovalcev iz 30 slovenskih klubov. Trboveljska zasedba je bila zaradi poškodb in bolezni močno okrnjena. Zelo dostojna pa sta klubske barve branila Almin SALKIČ med člani in Marija PLOHL med veterankami nad 50 let. Mari-
£ pokal NESTLA ZGa
19. februar 2011 9,h febraary 20 n ,gigjjp *
Tadej Kolander - zlato
ji je pripadlo zlato odličje. Almin SALKIČ je ponovno dokazal, da sodi v sam vrh slovenskega karateja, saj je izgubil šele v finalu proti Velenjčanu Klemnu PLAZAR-JU in s tem osvojil srebrno medaljo.
Za KKT: Miha Kovačič
Trboveljska ekipa na Pokalu N. Žganka
Rokomet
Doiam v CRnomuu zmacau
Začelo se je nadaljevanje rokometnega prvenstva v 2. DRL, in sicer razigravanje od 1. do 8. mesta. Se pravi, začel se je boj za prvo in drugo mesto, ki vodita neposredno v 1. b rokometno ligo.
obrambi vratarja Bratanoviča in ob razigrani igri Ajdarija in Suliča Dolani prišli do novih, načrtovani točk. Po koncu tekme so Dolani pozdravili svoje maloštevilne, toda bučne navijače.
Besedilo: Fanči Moljk Slika: Zoran Zore - Zoki
“To je tudi cilj domačega kluba I RK Dol TKI Hrastnik. Ta vikend je dvorana Dolanka samevala, kajti dolski rokometaši so šli na gostovanje v Črnomelj, k četrto uvrščeni ekipi 2. DRL-zahod. Zmagali so z rezultatom
RK Črnomelj : RK Dol TKI Hrastnik 25 : 27.
Domači so dobro začeli tekmo in povedli s štirimi goli, vendar so jih rumeni še pred polčasom ujeli in odšli na odmor s tremi zadetki razlike. V nadaljevanju so ob dobri
Razvedrilo
za avc
m
Kaj si pa .
NEKDANJA
POŠTA
POPIS
POTOVANJA
TRIGLAVA
MIŠICA
TALISOVA
PUAČA
NASLOV
(POG.)
IZDELO-
VALEC
OSTREŠU
AVTO. OZN. PERUJA
avtor P. L
AMERIŠKI
VISKI
VARSTVO,
ZAČITA
KDOR
ORJE
KDOR SE UKVARJA S TELEPATUO
OKR.IME
EDWARD
AMERIŠKO
NAFTNO
PODJETJE
OZVEZDJE
VOLAR
(LAT.)
KROMPIR
(KOROŠKO)
GOVEJE
MESO
CEREMO-
NIAR
PRENAŠAL
PRTLJAGE
VRSTA
ZAVORNEGA
SISTEMA
MEJA MED EVROPO IN AZUO
MAKED. POET RACIN
KRAJ PRI N. GORICI
RAČJI
MLADIČ
EDEN OD ČUTOV
PESNIK
(KNJIŽ.)
BRITANSKI
MUZEJ
LIZ
STEWART
NEVIHTNI
OBLAK
(KNJIŽ.)
DOMIŠUA-
VEC
(KNJIŽ.)
MAJHEN
ROGAČ

STROŽJA DISCIPLIN-SKA KAZEN
IZDELO-
VALEC
MODELOV
UKANA,
TRIK
TOK
KDOR NOSI OČALA (EKSPR.)
MARKO
POTRČ
ANDY
WARHOL
NEGATIVNA
ELEKTRODA
OTOŽEN
TONOVSKI
NAČIN
NOGOMETAŠ ALEKSANDER
KUHINJSKA
POSODA
VPREŽNI
DROG
KMEČKEGA
VOZA
PROSTOR V CERKVI
16.IN 4. ČRKA
ZNAMKA NEM. TV
MORSKE
RIBE
ČISTINA V GOZDU
MUSLIMANSKI BOG
AMERIŠKI
IGRALEC
LEE
OBVEZNO
ODDVAJANJE
DENARJA
MAJHEN
GLODAVEC
SLOVENSKA
ZNAMKA
SMUČI
FRANCOSKI
PISATEU
DISPORZU
KAR SE PRIME NA STENO PLAVŽA
DRŽAVNI
PREVRAT
AMERIŠKI
IGRALEC
SPENCER
IGRAŠ
FIGURAMI
OBLIKA
IMENA
MARIJA
KrižamKe & ugamKe
Razvedrilo
C	'i
Nagradna križanka
4/2011
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 12. 03. 2011 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 05/2011. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi.
Med reševalce bomo razdelili nagrade:
Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: 1x bon v vrednosti 20,86 EUR, 1x bon za 12,52 EUR in 1x za 8,35 EUR
Izžrebanci nagradne križanke št. 03/2011 la vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje:
1.	Marija Lajkovič, Opekarna 20a, Trbovlje - 20,86 €
2.	Zdenko Pevec, Pot na Kal 8, Hrastnik - 12,52 €
3.	Manca Bovhan, Cesta OF 5, Trbovlje - 8,35 €
V

BRGLEZ d.o.o.
podjetje za proizvodnjo, trgovino, gostinstvo in ostale storitve Vransko 17,3305 Vransko
PUST ŠIROKIH UST PRIHAJA MED NAS, S KROFI SE SLADKAMO,
V PRODAJALNAH BRGLEZ SE OGLASITE SAJ PRI NAS ODLIČNE KROFE DOBITE!
POSEBNA PONUDBA KROFOV V ČASU PUSTNIH DNI OD 01.03. DO 10.03. 2011
KUPITC 5 KROFOV DORITC JIH 6 KUPITC 12 KROFOV DORITC JIH 15
VABLJENI V BRGLEZOVI PRODAJALNI V ZAGORJU JAKA IN MAJ
Hvala za vaše zaupanje
AH se prepoznate?
Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 11.03.2011 po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca.
PIZZCRM čCBEUCfl
YRflČCYl6 motej YolrozorjerQ 2« IZIAKE, Tel.: 05/56-74'157
Kuhamo s Stašo
7/.

Nadevane palačinke z ajdovo moko
Sestavine:
100 g bele moke, 35 g ajdove moke, 2 jajci, ščepec soli, mleko, rezine poljubne šunke, rezine poljubnega sira, 50 g masla.
Priprava:
Jajci stepemo, solimo, dodamo obe vrsti moke (ajdove naj ne bo preveč, saj se palačinke lahko drobijo) in toliko mleka, da je masa tekoča.
Palačinke so še mehkejše, če prilijemo malo vode z mehurčki. Palačinke nato spečemo, jih obložimo s po eno rezino šunke in sira ter jih zvijemo. V ponvi nato segrejemo maslo in palačinke opečemo z obeh strani. Postrežemo takoj.
Dober tek!
Staša
Utrinki
za avc
Osram ČLOveii, ne robot
Tako pravi Maks Marinčič, upokojeni rudar iz Zagorja, ki življenje opisuje v rimah in je bil zadnjo februarsko sredo gost Literarnih prijatelji pri Društvu upokojencev Trbovlje.
'V
/“Hi petinsedemdesetletnik s čudovitim spominom življe-V^nje preliva v rime. Rodil se je v vasi Čagoše pri Stični. Bil je najstarejši od sedmih otrok v družini. Kaplan Rataj ga je naučil pisati in brati, priskrbel mu je nekaj šolskih potrebščin. Po drugi svetovni vojni je obiskoval osnovno šolo v Temenici. Takoj nato se je zaposlil v zagorskem rudniku, kjer je delal kot kopač v jami, na pripravi in odkopu. Pri štiridesetih je dokončal rudarsko nadzorniško šolo in delo nadzornika opravljal do leta 1987, ko se je upokojil.
Z osemnajstimi leti je ugotovil, da lahko svoje misli, čustva in razmišljanja pove v rimah. Njegove pesmi so povezane z ljubeznijo, rudarji, naravo, letnimi časi, domoljubjem, človekovo pravico in krivico, dnevnimi dogajanji, politiko ... Pesmi je objavljal v časopisu Srečno, Zasavcu, prebirali so jih na trboveljskem radiu Kum, na proslavah, otvoritvah razstav, drugih priložnostih. Nekaj so jih objavili v knjigi Slovenske rudarske pesmi, v Večerni rosi in pesniški zbirki Ogovarjanje tišine.
Na literarnem večeru so člani Literarnih prijateljev prebirali njegove pesmi, veliko pa jih je povedal avtor sam in to na pamet.
Med drugim je v Spominu II. na Franceta Prešerna zapisal:
Ponosen narod naš je na poeta,
spomin nanj v nas živi,
saj njegova pesem nas je gnala
v boju za današnje dni.
Obiskovalci so se iz srca nasmejali, ko je povedal kakšno hudomušno, kako je včasih ušel ženi v gostilno, kako bi se kar pod odejo grela, da bi prihranili pri kurjavi...
V kraljevini se je rodil, v socializmu je delal, zdaj v kapitalizmu doživlja nemire, ker ni dovolj dela. Hudo mu je, da se morajo njegovi sokrajani voziti na delo v Ljubljano, ko so po dvestopetdesetih letih zaprli rudnik. To ga enako boli kot ga je vsakič bolela izguba njegovih kameradov ob rudarskih nesrečah.
Z Maksom Marinčičem se je pogovarjala Vida Vozel, nekaj skladb je na harmoniko zaigral Franci Vrtačnik.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
Obisk ooma sreRješiH v HRasrniKU
Učenci 9. a razreda Osnovne šole Ivana Cankarja Trbovlje so v sredo, 16. februarja 2011 obiskali dom starejših v Hrastniku.
«Odpeljali smo se z lokalnim avtobusom, v Domu pa so nas pozdravili direktor doma Drago Kopušar, glavna medicinska sestra Hedvika Černoša, vodja računovodstva Janja Presečki, vodja prehrane Damjan Zelenik ter socialna delavka Jasna Rižner Kosm, ki so predstavili delo v Domu. Spregovorili so o svojih poklicih, o potrebni izobrazbi, o delovnem mestu, predvsem pa o osebnostnih lastnostih, ki so potrebne za delo s starejšimi.
V Domu biva preko 120 starejših, precej jih je starostno ali bolezensko oslabelih in zahtevajo posebno zdravstveno oskrbo ter prilagojeno prehrano. Z gospo Černoša smo se sprehodili skozi vsa nadstropja Doma, spoznavali stanovalce, nekateri so z radovednostjo opazovali mlade obiskovalce. Spoznavali smo zahteve zaposlenih in stanovalcev ter potrebo po tem, da drug drugemu omogočijo lažje in lepše bivanje v Domu.
Dom starejših v Hrastniku je na dan obiska, 16. februarja, praznoval šestnajsto obletnico, odkar so v njem začeli prebivati prvi stanovalci. Andreja Kurbus, delovna terapevtka, je ravno pripravljala dnevni prostor, kjer so v popoldanskem in večernem času potekale slavnostne prireditve. Stanovalci so sicer v Domu lahko vključeni v različne dejavnosti, pač odvisno od njihovih zmožnosti in želja.
Poleg aktivnega preživljanja prostega časa, pa Dom omogoča
tudi fizioterapevtsko razgibavanje, ki ga v posebnem prostoru vodi Jadranka Škorjanc, ki je otrokom nazorno predstavila svoje delo. Poudarila je pomen gibanja za mlade in starejše, ki zelo vpliva na naše splošno počutje in lahko pomaga k hitrejšemu okrevanju po bolezni ali poškodbi.
Kuhanje za starostnike je zelo pomembno in zahtevno delo. Vodja kuhinje nam je razkazal tiste prostore kuhinje, ki jih običajno ne vidimo. V Domu pripravljajo najrazličnejše diete, priprava obrokov je močno individualizirana, sestavljena v dogovoru z medicinskih osebjem. Organizacija dela ter čistoča tega prostora je skrb zaposlenih v kuhinji.
Vsi se staramo, število starostnikov narašča. Lahko smo veseli, če nam služi zdravje, sicer pa imamo v naši okolici domove, ki prisluhnejo potrebam starostnikov. Ti se lahko v domovih družijo, aktivno preživljajo svoj prosti čas, imajo zagotovljeno medicinsko oskrbo ter zdravo prehrano. Nekaterim so take organizirane oblike preživljanja starosti ljube, drugim ne, nekatere v to prisilijo razmere, nekateri lahko zaprosijo za dnevno oskrbo na svojem domu. Otroci so spoznali, da za opravljanje določenih poklicev pač ne zadostuje samo pridobljena izobrazba, pač pa je potrebno veliko empatije, osebne topline in sprejemanje osebnostne individualnosti. >> je zapisala Mojca Lazar Doberlet.
OŠ IC Trbovlje
Kolumna
Aleksij Porednih:
VSAK DAN PUST
T)ust je dan, ko je vse dovoljeno. X To ne pomeni, da smemo ogrožati svobodo in življenje drugega, vse drugo pa si lahko privoščimo. Pust je zgodovinsko gledano dan, ko je svet postavljen na glavo. Črno postane belo in obratno. V rimskem času je služabnik na pustni, karnevalski dan postal gospodar, medtem ko je gospodar prevzel vlogo služabnika. Pust je dokaz, da se je vladajoča družba že od vsega začetka zavedala, da je potrebno popustiti ventile negativnih čustev, Id se nabirajo pri preprostih ljudskih množicah zaradi vseh težav, s katerimi se morajo soočati. Dejstvo namreč je, da v vojni in miru najbolj nasrkajo navadni ljudje.
Tudi drugi prazniki služijo blaženju družbenih napetosti, a pust je njihov vrhunec. Takrat se človek spusti z vajeti. Nobeno prizadevanje cerkvenih oblasti ni moglo preprečiti norenja, Id je spremljalo pustne karnevale. Večina ljudi se ni sposobna z molitvijo in pokoro odreči nižjim čustvom in strastem, Id jih preplavljajo, ko opazujejo, da od življenja praktično nimajo nič, da v resnici ne morejo ne živeti ne umreti, ob tem pa nekateri privilegiranci v strukturah družbene politične, gospodarske in druge elite nesramno bogatijo ter z življenjem na veliki nogi dodatno podpihujejo jezo navadnega človeka, Id životari iz dneva v dan.
Družbeni standard je v sodobnem času bistveno višji, kot je bil pred 50 ali 100 leti, ampak razlike obstajajo. Dejansko se le še povečujejo, zato se prikrita jeza na »one na vrhu« le še stopnjuje. Pri nas še ni prišla do vrelišča, se je pa to zgodilo v arabskih državah. Tunizija, Egipt, Jemen, Bahrajn, Libija. Tam se je 'folku' strgalo. Brezposelnost, revščina, zapostavljenost ne eni strani ter nesramno bogati in privilegirani režim na drugi. Samo vprašanje časa
je bilo, kdaj bo počilo, čeprav delno drži ugotovitev, da so tamkajšnji ljudje plemensko in klanovsko definirani, zato jih življenje pod eno streho še dodatno utruja.
Toda prav zaradi razhajanja med plemeni in klani je bila očitno potrebna trda diktatorska roka, da nasprotja ne bi ušla z vajeti in bi se preprečila državljanska vojna. Upati je, da so tamkajšnji prebivalci »prišli k pameti« in da se bodo znali po padcu diktatorjev mirno dogovoriti o skupni poti v boljšo, pravičnejšo prihodnost za vse. Diktatorja se je še najlažje znebiti, težje se je nato uskladiti o obliki vladavine, Id bo sposobna uresničiti tisto, za kar so se borili in umirali demonstranti. Ce se razmere v družbi ne izboljšajo, so revolucionarne žrtve zaman. Vedeti je treba tudi to, da so za nekatere ljudi demonstracije super stvar, saj je lažje držati transparent in skupaj z drugimi vzklikati gesla, kot delati.
dr
vdj n m

Večtedenske demonstracije, ki ohromijo državo, so zelo podobne pustovanju. Družbene vloge se zamenjajo. Pripadniki bučne množice postanejo »ta glavni«, predstavniki režima postanejo majhni in nebogljeni. Ventil za sproščanje frustracij večinskega prebivalstva se je premalokrat in premalo odpiral,
zato ga dobesedno razžene. Tudi v družbenem okolju očitno veljajo zakonitosti mehanske fizike, česar se oblastniki marsikdaj ne zavedajo dovolj. Pri nas, kjer so ljudje zelo trpežni in se neradi izpostavljajo, bo, kot kaže, pustovanje - če mu prištejemo še dela proste dneve - do nadaljnjega dovolj za sproščanje negativne energije.
Še bolje bi bilo, če bi se naučili, da lahko pustujemo vsak dan. Negativno energijo je možno sproščati sproti. Vsak dan lahko poskrbimo za razkroj negativnih čustev in strasti ter napolnitev s pozitivnimi čustvi in občutki. Le distancirati se je treba od preresnega jemanja življenja. To ne pomeni, da počnemo vse, kar se nam zljubi, čeprav s tem škodimo sebi, soljudem in okolju. Ne. Gre za to, da se zavemo, da težave, s katerimi se soočamo v življenju, niso neozdravljivi virusi. Če nam kaj ne teče, kot bi si želeli, to še ni utemeljen razlog za slabo voljo. Ne živimo v idealnem svetu, zato smo vsi deležni tudi neuspehov.
Če živimo in delamo, nas spremljajo napake. Ne moremo se jim izogniti, lahko pa se iz njih učimo in preprečimo njihovo ponavljanje. Uspešen je človek, ki se sooči z izzivi nepopolnosti in jih obrne sebi v prid. Brez težav je samo mrtvec. Že za to, da se zjutraj dvignemo iz postelje ali si zavežemo vezalke, je potreben napor. Brez prizadevanja in izpopolnjevanja ni napredka. Nekateri se sicer izklopijo in prepustijo toku. Otopijo, ne čutijo več veselja do življenja, vseeno jim je, ali bodo jutri še živeli, ker menijo, da bi bilo že prejšnji dan prepozno za smrt. Vendar pa tudi za takšne ljudi obstaja upanje, da bo v njihovo življenje posijal žarek, ki jih bo predramil. Dokler je človek živ, se lahko izpiše s seznama odpisanih. Odločitev je zgolj in samo njegova.
Kino
za avc
Kino Delavski dom Zagorje				Petek	11.3. ob 18.00	ZLATOLASKA
Petek	4.3.	ob 19.00	NJUNA DRUŽINA, kom.		ob 20.00	ČRNI LABOD
Sobota	5.3.	ob 19.00	STRIC BOONMEE SE	Sobota	12.3. ob 18.00	ZLATOLASKA
			SPOMINJA		ob 20.00	ČRNI LABOD
Nedelja	6.3.	ob 19.00	NJUNA DRUŽINA	Nedelja	13.3. ob 10.00	ZLATOLASKA
Ponedeljek	7.3.	ob 19.00	NJUNA DRUŽINA		ob 18.00	ZLATOLASKA
Sobota	12.3.	ob 19.00	CIRCUS FANTASTICUS		ob 20.00	ČRNI LABOD
Nedelja	13.3.	ob 19.00	CIRCUS FANTASTICUS	Ponedeljek	14.3. ob 18.00	ČRNI LABOD
Ponedeljek	14.3.	ob 19.00	ZELENI SRŠEN,	Torek	15.3. ob 18.00	CARJA MIKONOSA,kom.
			akc.krim. triler	Sreda	16.3. ob 18.00	CARJA MIKONOSA
Torek	15.3.	ob 19.00	Film teater: CIRCUS	Četrtek	17.3. ob 18.00	CARJA MIKONOSA
			FANTASTICUS		ob 20.00	KRALJEV GOVOR, zgo.dra.
NE SPREGLEJTE Četrtek 3.3. ob 18.00 RAZSTAVA DRUŠTVA U3 - (Avla) Petek 11.3. ob 19.00 PESEM IZ SRCA -				NE SPREGLEJTE TUDI: 4.3. Fotografska razstava - Masai	ob 18:00 UN'S Trboul - koncert ob dnevu žena ob 20.00		
IGOR IN ZLATI ZVOKI z gosti
Petek 18.3. ob 19.30 DUBRAVKA TOMŠIČ SREBOTMJAK
- Klavirski recital
Kino Izlake
Nedelja 6.3. ob 19.15 STRIC BOONMEE SE
5.3.	MCT - pustno rajanje	ob 20.00
8.3.	Proslava ob dnevu žensk	ob 17.00
RELIK Razstava ob dnevu žensk ob 19.00
10.3.	Smoških.com	ob 20.00
11.3.	Kitarski duo IKI-BIN-BES	ob 19.00
17.3.	Revija odraslih pevskih zborov ob 18.00
			SPOMINJA				
Nedelja	13.3.	ob 19.15	ZELENI SRŠEN,	Kino Hrastnik - kinodvorana Hrastnik			
			akc.krim.triler	Četrtek	3.3.	ob 18.00	UPOKOJENI, OBOROŽENI, NEVARNI, akc.
							
Kino Delavski dom Trbovlje				Petek	4.3.	ob 17.00	PUSTI ME K SEBI, groz.
Četrtek	3.3.	ob 18.00	GULIVERJEVA POTOVANJA			ob 19.00	PUSTI ME K SEBI, groz.
		ob 20.00	ČAS LOVA NA ČAROVNICE,	Sobota	5.3.	ob 17.00	PUSTI ME K SEBI, groz.
			fantaz.pustol.			ob 19.00 UPOKOJENI,OBOROŽENI,	
Petek	4.3.	ob 18.00	GULIVERJEVA POTOVANJA				NEVARNI, akc.
		ob 20.00	ČAS LOVA NA ČAROVNICE	Nedelja	6.3.	ob 17.00	UPOKOJENI,OBOROŽENI,
Sobota	5.3.	ob 18.00	ČAS LOVA NA ČAROVNICE				NEVARNI, akc.
Nedelja	6.3.	ob 18.00	TURIST, rom.triler			ob 19.00	PUSTI ME K SEBI
		ob 20.00	GULIVERJEVA POTOVANJA	Sreda	9.3.	ob 19.00	LOMILEC SRC, rom.kom.
Ponedeljek	7.3.	ob 18.00	ČAS LOVA NA ČAROVNICE	Četrtek	10.3.	ob 18.00	LOMILEC SRC
		ob 20.00	TURIST	Sobota	12.3.	ob 17.00	LEDENA PAST, triler/groz.
Torek	8.3.	ob 18.00	ZLATOLASKA			ob 19.00	LOMILEC SRC
		ob 20.00	TURIST	Nedelja	13.3.	ob 17.00	LOMILEC SRC
Sreda	9.3.	ob 18.00	ZLATOLASKA			ob 19.00	LEDENA PAST
Četrtek	10.3.	ob 18.00	ZLATOLASKA	Sreda	16.3.	ob 19.00	KLEPETALNICA, psih.drama
1 1 * ^		ob 20.00	ČRNI LABOD, drama/trii.	Četrtek	17.3.	ob 18.00	KLEPETALNICA
	IZPUŠNI LONCI IN CEVI			7AQTA\I| 1 Al NIPA TIAI			
za osebna in lažja tovorna uozila traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle
KOVINSKA GALANTERIJA
proEvodnja in motaža
MARN s.p., Vransko 18b, 3305 Vranska
Tel./fax: 03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 e-mail: sIavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si
Ulica bratov Mravljakov 9a, 3000 Celje
GOTOVINSKA POSOJILA
na podlagi zastavitve
IZPLAČILO TAKOJ!
GSM: 031/503 140, 051/633 832 E-mail: tial.sp@gmail.com
Dogodki/Mali oglasi
r	-	\
Več informacij o prireditvah na www.miaaiznami.si. kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe.
Smučanje z olimpijsko kartico »Rimski vrelec Kotlje« Organizator OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE Datum: 28.2. - 4.3.2011 Dodatne informacije: Luka Kermelj 051 376 290, e-mail: ]yka
Smučanje z olimpijsko kartico na Rogli Organizator OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE Datum: 28.2. - 4.3.2011 Dodatne informacije: Luka Kermelj 051376 290, e-mail: luka.kermeli@olympic.si.
Smučanje z olimpijsko kartico »Kope« Organcator OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE Datum: 28.2. - 4.3. 2011 Dodatne informacije: Luka Kermelj 051 376 290, e-mail: luka.kermelj@olvmDic.si.
Mlačca - nočno ledno plezanje Organizator PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 2.3.2011 Dodatne informacije: Borut Naglič 041 710 364, www.Dd-limatica.si. e-mail: info.pdljmatica@siol.net.
Ples ob dnevu žena v Ljubljani Organizator PLESNI KLUB BOLERO LJUBLJANA Datum: 4.3.2011 Dodatne informacije: www.bolero.si. e-mail: info@bolero.si.
Plesno razvajanje v Laškem Organizator PLESNI KLUB BOLERO LJUBLJANA Datum: 4.3.2011 Dodatne informacije: www.bolero.si. e-mail: info@bolero.si.
Škraping čez Pašman Organizator PLANINSKO DRUŠTVO BREŽICE Datum: 4.3.2011 Dodatne informacije: PD Brežice 07 49 61060,051 323 335, e-mail: pd.brezice@email.si.
Zimski plezalni vzpon »Dolgi hrbet« Organizator PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 5.3.2011 Dodatne informacije: PD Ljubljana matica 01 2312 645, www.pd-ljmatica.si. e-mail: info.Ddljmatica@siol.neL
Čez Blegoš na Lubnik Organizator PLANINSKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA Datum: 5.3.2011 Dodatne informacije:
Enodnevni sobotni izlet in medklubska tekma Organizator SMUČARSKI KLUB SEŽANA Datum: 5.32011 Dodatne informacije: SK Sežana 041698 267, www.smucarskiklubsezana.si. e-mail: info@smucarskiklubsezana.si.
Tumi smuk »Triglav« Organizator PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 5.3.2011 Dodatne informacije: Borut Naglič 041 710 364, www.pd-ljmatica.si. e-mail: info.Ddljmatica@siol.net
Zimski plezalni vzpon »Triglav, po Slovenski smeri« Organizator PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 5.3.2011 PD Ljubljana matica 01 2312 645, www.pd-ljmatica.si. e-mail: info.Ddlimatica@siol.net.
Nočna smuka - Tarvisio Organizator SMUČARSKI KLUB SEŽANA Datum: 5.3.2011 Dodatne informacije: SK Sežana
Pustni ples v Ljubljani Organizator VRTNICA - DRUŠTVO ZA SONARAVNO ŽIVLJENJE Datum: 5.3.2011 Dodatne informacije: www.drustvo-vrtnica.si. e-mail: lkarel@siol.net.
Pustni ples v Novi Gorici Organizator PLESNI STUDIO REBULA Datum: 5.3.2011 Dodatne informacije: e-mail: info@ rebula.com.
Ples za dan žena na Jesenicah Organizator PLESNI KLUB MIRANDANCE Datum: 5.3.2011 Dodatne informacije: e-mail: miran@mirandance.com.
Snežna tura »Raduha« Organizator PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 5.3.2011 Dodatne informacije: Drago Metljak 041750 785, www.pd-ljmatica.si. e-mail: info.pdljmatica@siol.neL
II. slovenski festival družabnega plesa v Celju Organizator KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO KLUB PLESNI VAL Datum: 5.3.2011 Dodatne informacije: e-mail: plesni.val@siol.neL
Lahki turni smuk »Montaževa visoka planota« Organizator PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 5.3.20110:00:00 Dodatne informacije: Mateja Vertelj 040 171858, www.pd-ljmatica.si. e-mail: info.Ddljmatica@siol.neL
Jurčičeva pot Organizator PLANINSKO DRUŠTVO KRKA NOVO MESTO Datum: 5.3.2011 Dodatne informacije: Tone Progar 041 693195, Diana Serini 031612 989.
1. Tek dveh dežel Organizator ŠPORTNO DRUŠTVO PONČA Datum: 5.3.2011 Dodatne informacije: 041 383 693, e-mail: sd.ponca@Qmail.com.
Badminton turnir Organizator REKREACIJSKI CENTER VOGU Datum: 5.3.2011 Dodatne informacije: RC Vogu 04 2506333, www.voqu.si. e-mail: voqu@siol.neL
Naravni park doline Glinščice - Val Rosandra Organizator PLANINSKO DRUŠTVO TRŽIČ Datum: 5.3.2011 Dodatne informacije: Stanko Koblar 040 627 808, www.planinsko-drustvo-trzic.si. e-mail: stanko.koblar@qmail.com.
Squash turnir Organizator REKREACIJSKI CENTER VOGU Datum: 5.3.2011 Dodatne informacije: RC Vogu 04 2506333, www.voqu.si. e-mail: voqu@siol.neL
Soriška planina in vrhovi okoli C	tor PLANINSKO DRUŠTVO RIBNICA Datum: 5.3.2011 Dodatne informacije:
Stane Babič 01 837 32 01, www.planinskodmstvo-ribnica.si. e-mail: pdribnica@qmail.com.
Snežna tura »Slivnica« Organizator PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 5.3.2011 Dodatne informacije: Andreja Tomšič 040 666198, www.pd-ljmatica.si. e-mail: info.pdljmatica@siol.net.
Smučarski izziv na Krvavcu Organizator DRUŠTVO LJUBITELJEV GIBANJA IZZIV Datum: 6.3.2011 Dodatne informacije: Društvo Izziv 03 705 3460, www.sport-izziv.si. e-mail: ski.izziv@hotmail.com.
Snežna tura »Tullenkogel, Avstrija« Organizator PLANINSKO DRUŠTVO UUBLJANA - MATICA Datum: 6.3.2011 Dodatne informacije: Nataša Kramberger 031 619 911, www.pd-ljmatica.si. e-mail: info.pdljmatica@siol.neL
Lahki turni smuk »Tullenkogel, Avstrija« Organizator. PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 6.3.2011 Dodatne informacije: Duško Grabnar 031 376 091, www.pd-ljmatica.si. e-mail: info.pdljmatica@siol.neL
Črni hribi - deset vrhov med 343 in 643 m Organizator PIANINSKO DRUŠTVO KRKA NOVO MESTO Datum: 6.3.2011 Dodatne informacije: Rudolf Skobe 041673 464.
Pohod na Trstelj Organizator PLANINSKO DRUŠTVO HORJUL Datum: 6.3.2011 Dodatne informacije: Seliger 01 7549 267, www.pd-horjul.si.
S Pustom po Koprskem Organizator PLANINSKO DRUŠTVO POŠTE IN TELEKOMA LJUBUANA Datum: 6.3.2011 Dodatne informacije: Milan Gugleta 031 379 568, www.pdrustvo-ptli.si. e-mail: pd.telekom@siol.neL
Pohod na Kraški rob Organizator PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 6.3.2011 Dodatne informacije: Jernej Volk 031 364 771, www.pd-ljmatica.si. e-mail: info.pdljmatica@siol.neL
33. Posoški mali maraton Organizator GRUPPO MARCIATORI GORIZIA Datum: 6.3.2011 Dodatne informacije: Gruppo marciatori Gorizia 0039 0481 390 619, www.marciatoriqorizia.it. e-mail: info@marciatoriqorizia.iL
Tradicionalni pohod za dan žena na Hleviše Organizator PLANINSKO DRUŠTVO IDRIJA Datum: 6.3.2011 Dodatne informacije: PD Idrija 05 37710 90, www.planinskcKinjstvcHdrija.si. e-mail: info@planinsko-dmstvo-idriia.si.
Pohod po parku Torre Organizator DRUŠTVO POHODNIKI TRIGLAV NOVA GORICA Datum: 6.3.2011 Dodatne informacije: Društvo Pohodniki NG 041 735 202,041 781 726, www.pohodnikitriqlav.si. e-mail: miriam.silic@kate.si.
Snežna tura »Arihova peč« Organizator PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 6.3.2011 Dodatne informacije: Stane Soklič 041 615 064, www.pd-ljmatica.si. e-mail: info.pdljmatica@siol.neL
V ____________________________________________________________________________________________________________________J
mali oglasi
1
r Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so Loglasi plačljivi!
Prodam
Prodam nepremičnino - stanovanjsko hišo na Izlakah, 2430 m2 zemljišča sončna lega, 2 km od avtoceste, 1 km do centra. Info: 070 511 582
V Trbovljah prodam dvosobno stanovanje v velikosti 40 m2. Tel.: 02 33 21 246 - po 15. uri ali GSM 031 384 905
Prodam trisobno stanovanje 82 m2 v Zagorju ob Savi, adaptirano l. 2010, v centru Zagorja.
Info: 041 985 013 ali 041 745 887
Naprodaj imamo domače žganje - večje količine.
Tel.: 041 584 783 (Bojan)
Za simbolno ceno prodam cca 350 značk (zbiranje 30 let) različne tematike ( Tito, grbi, šport, podjetja, planine ipd.) Tel.: 031 645 288
Prodam 120 kom. zunanjih talnih betonskih armiranih plošč 40 x 40 cm za 40 evrov.
Tel: 031 645 288
Storitve
Nudimo vam profesionalno snemanje dogodkov, prireditev, koncertov, reklamnih spotov, otvoritev, valet, obhajil, birm, porok, presnemavanje VMS kaset na DVD, montaža videa in zvoka.
Za več informacij pokličite 040 511 237 - Rožle Živali
Na voljo imamo čistopasemske mladičke pasme Staffordshire Bull Terrier. Mladički bodo ob odhodu v nov dom cepljeni, čipirani, tetovirani, večkrat razglisteni ter za starost primerno socializirani. Imeli bodo EU potni list ter rodovnik. Vse informacije na: 040 135 460 ali longhillkennel@gmail.com
Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www.nemskedoge.net ali na tel.:041 393 432.
NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS
Moj naslov (ni za objavo):
f	\
v_________________________________J
Kofetkanje s preteklostjo
Lecenoa o Ateni
(Nesrečna smrt mladesa dekleta in čudni, strašljivi dogodki po njej, so očitno ostali v ustnemu izročilu domačinov nekdanjega gamberškega gospostva. Zgodbo, pravzaprav legendo o njej, je piscu teh vrstic zaupala že priletna krajanka iz ene od teh vasi, gospa E).
Mračilo se je že, ko je Ar-son prispel do grajskega vhoda. Težka vrata so bila še odprta, iz spodnjega dela se je slišalo govorjenje služinčadi. Po stopnicah, levo od vhoda, mimo svoje zdajšnje čumnate, se je povzpel v plemiške bivalne prostore. Tam sta ga udobno zleknjena pričakala oba Galla. Radovedna sta ga veselo ogovorila, naj jima ob večerji naniza prve vtise o tej, zanj neznani, deželi. Arson se je, že kar malo utrujen, posedel k mizi in jima govoril in hkrati spraševal o svobo-dnikih, za katere doslej ni vedel. Pa, seveda, o izletu z valptom na prelaz Pod-mejo. O brhki točajki ni zinil niti besedice. Sam ni vedel, zakaj ne. Je hotel ohraniti skrivnost zase. Radovedno sta ga poslušala, saj jima je bil v njuni samoti dobrodošel gost. Gospa Barbara je videla njegovo utrujenost, zato je pozvonila in služabnici naročila večerjo. Tudi ta je, ob spet skromnih jedeh, minila v pogovorih. Arsona je zanimal jezik, ki ga govore podložniki. Grajska sta mu pojasnila, da ta jezik obvlada tudi večina nižjega plemstva, saj je to skoraj nujno v vsakdanjemu stiku s podložništvom. Povedala sta mu, da ju je obiskal vikar s Čemšenika, ker je izvedel za njegov prihod. Prav rad bi ga, Arsona, visokorodnega, spo-
znal. Zato je Arsonu gospa svetovala, naj se kar jutri odloči in ga obišče. Vikar da je sicer že njunih let, ga je opisala, da ga imajo podložniki radi, le dolge pridige neradi poslušajo in pa k spovedi da jih mora priganjati.
Arson je pokimal, saj sicer ni imel naslednjega dne kaj početi. Poslovil se je in se utrujen zleknil na trdo ležišče in se prepustil mislim. Te so se pletle le okoli čednega dekleta s Podmeje. Še imena njenega ni vedel. Zato je sklenil, preden mu je spanec zatisnil oči, da jutri, koj po obiskanju vikarja, pojezdi nazaj. K njej. Za vsako ceno. Zbudila ga je dekla, tista od prejšnjega dne in mu spet prinesla vode za osvežitev. Tista trda, iz domačega lanu stkana platnena brisača pa ga je pričakala tam, kjer jo je odložil. In milo čudnega vonja tudi. Napravil se je in se povzpel v bivalne prostore obeh Gallov. Tokrat je bil pri mizi sam, ga je pa čakal okusni zajtrk. Velika polovica pečenega zajca. Arson ga je pospravil, kot bi mignil. Pa skodelo svežega, mastnega mleka tudi. Zdaj, si je rekel, pa do vikarja. Do pristave pod gradom se je napotil peš, le rog stražarja z vrha gradu je naznanil, da nekdo zapušča grad. Na pristavi ga je tokrat pričakal valptov sin Hans in dva oboroženca za spremstvo. Hans mu je povedal, da je valpet že zgodaj odjahal v župo Brezje nadzirat tlako, njega pa je odredil za vodiča. Za varnost, še bolj pa za vtis pri podložnikih pa je odredil za spremstvo dva oboroženca.
Arson je zajahal že pripravljenega osedlanega konja in skupaj so pojahali proti Čemšeniku. Med gručastim
zaselkom, s slamo pokritimi, v bregove vpetimi hišami, je stala skromna cerkvica. Delno zidana, delno lesena, s prav tako lesenim zvonikom. Z značilnim piramidastim ‘oglejskim* zaključkom in zvončnico. Tiščala se je poslopja, pokritega s skodlami. Vikarjevega doma. Ob cerkvici, bolj na južno plat, se je razprostiralo majčkeno, s kamnitim zidom ograjeno, kar malo zapuščeno pokopališče, posuto z lesenimi križi. Nekaterimi že precej vegastimi, kar je dajalo vedeti, da čas ne prizanaša ne živim, ne mrtvim. Le tu pa tam je bilo videti kakor v zemljo vtaknjene kamnite nagrobnike. Najbrž od kakšnega župana. Ali pa od gamberških valptov.
Vikar je slišal konjski topot, pa tudi vaški psi so krdelce jezdecev napovedali. Obema oborožen-cema je Arson, še preden so razjahali, naročil naj se vrneta. Da v vasi ne bodo zbujali nepotrebnega vznemirjenja.
Vikar, visokorasel, v dolgemu, črnemu, na gosto zapetemu talarju, pokrit z biretom, je viteza Arsona sprejel s spoštljivim poklonom in ga s kretnjo dobrodošlice povabil v hišo. Hans je ostal pri obeh konjih. V nizki, od dima črnikasti veži ga je, spoštljivo kleče, pozdravila priletna sivolasa gospodinja.. Arson ji je v zadregi prikimal in ji v roko stisnil srebrni oglejski novec. Z vikarjem sta stopila v prostor, ki je vikarju služil tako za sprejem faranov kot za spalnico. Arsonu je ponudil naj sede, sam pa je spoštljivo stal. Šele na vitezov namig je prisedel. Pogovor kar nekaj časa ni stekel. Vikar mu je povedal, da je sicer domačin, iz bližnje vranske
doline, da pa je po mašni-ško posvečenje, tako kot mnogi drugi, peš poromal k patriarhu v Videm. Pohvalil je oba grajska, da s podložniki lepo ravnata, da sta mu obljubila denar za drugi zvon, ki si ga tako želi. Za jesen da je napovedan oglejski potujoči škof, ki bo tudi v Čemšeniku podeljeval zakrament svete birme. Tiste čase je bilo oglejsko območje veliko, potovalo se je le peš in jež. Tako so ti potujoči škofje tudi mengeško prafaro z njenimi podružnicami in vikariati obiskali na vsakih nekaj let. Je pa Arson kljub zanimivemu pogovoru z vikarjem nestrpno nakazoval, da bi se pogovor zaključil, saj so mu misli uhajale k brhki točajki, h kateri se je ta dan namenil. Vikar je to opazil. Pripisoval je to vitezovi mladostni neučakanosti, zato ga je poprosil, če ga lahko, za vitezov dušni blagor, blagoslovi.
Tako se je Arson poslovil, ko je, po blagoslovu, na vikarjevo mizo položil mošnjo srebrnikov.
Za zvon in pa za sveče, je rekel.
Zunaj ga je pričakal Hans. Zajahala sta in odjezdila iz vasi. Kar Arson namigne Hansu, naj ustavita konje. Sklenil je namreč, da bo pregovoril Hansa, naj jezdi z njim na Podmejo, da mu bo za tolmača. Povedal mu je, da so mu misli na to dekle povsem zbegale razum, da pa jo sam zaradi neznanja jezika ne more ogovoriti.
Hansu, tudi Arsonovih let, se je zadeva zazdela imenitna in je nepremišljeno pristal.
Da le ne bi...
Zapisal: Marjan Klančnik
Spoštovane izdelovalke in izdelovalci salam, ljubitelji kmečkih dobrot, drage bralke, spoštovani bralci, v prejšnji številki smo najavili Zasavčevo salamijado, ki ^ potok, 1= fepvi&tk, v letu tekočem, dvataužentenajst in to trinajsta po vrsti!
Salamarjem je prvi april po tradiciji srečen dan, tudi trinajsta salamijada, pa čeprav trinajsta, bo srečna in nam bo v veselje, tako kot vse do sedaj.
Seveda pričakujemo, da se boste odzval vsi tisti, ki ste bili v teh preteklih dvanajstih letih jedro Zasavčevih salamijad, saj je pri nas glavno druženje, izmenjava izkušenj, za »uržah« pa vzorce še pojemo.
Zelo rad bi na trinajsto Zasavčevo salamijado povabil tudi vse salamarke in salamarje, ki ste v preteklosti že kdaj sodelovali, prav tako pa vabim tudi vse tiste, ki sodelujete na drugih salamijadah v Zasavju ali pa drugje, da se nam pridružite in spoznate še druge, ki se ukvarjajo s to plemenito in zahtevno dejavnostjo tu, v Zasavju.
Zadnji mesec in pol so ugodne temperature za zorenje in upravičeno lahko pričakujemo dobro »letino« salam, pa morda ravno zato tudi čim več vzorcev!
Prijavnica bo v vsaki številki Zasvca, kot so nam obljubili, na predzadnji strani, tako, da jo boste z lahkoto našli, izpolnili in nam jo poslali na naslov uredništva najkasneje do 23. marca 2011.
Vzorce pa pričakujemo do 30. marca do 17. ure v gostišču Vidrgar na Vidrgi.
Tega dne se bo sestala ocenjevalna komisija in še istega večera vzorce pregledala in ocenila.
MM
i\ m)«

Na salamijado prijavljam..... vzorcev salam, od tega
a)	.......domačih, kmečkih salam
b)	........divjačinskih salam
IME.................. PRIIMEK
NASLOV TELEFON, GSM Podpis:
Datum:
zasa/c
hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče
f craFVKa
(jpc/gracer
Prijavnico pošljite na naslov:	r r\
Uredništvo časopisa Zasavc, p:p^79, Zaeüjlf öb'Süvi. j?Tel.: 03-56 22 734*Fax: 03 56 32 734,	" "J ^
Celje - skladišče
D-Per
6/2011
PINE BEACH CLUB ÄÄ«“:ive' hotel PERNÄ
ZELO UGODNO ALL INCLUSIVE OD
animacijskih aktivnosti
AKCIJA VELJA DO 31.3.
OSTALE INFORMACIJE, POPUSTI IN DOPUČILA V KATALOGU POLETJE 2011
POLPENZION / 7 DNI V JULIJU ŽE ZA
preprosta namestitev, lepa plaža, otrok do 12 let brezplačno
AKCIJA VEUA DO 30.4.
OSTALE INFORMACIJE, POPUSTI IN DOPLAČILA V KATALOGU POLETJE 2011
nntol PPHATI A***** najboljši luksuzni veliki hotel na IULUI PnUMI lr\	Hrvaškem - notranji bazen,
wellness, savne
hntol HQIV/IIMF*** Odlično za športne aktivnosti,
UuIVIIINl super hrana, odlično izhodišče za
42€
j Popusti samo v sobah M: otrok 2 - 7 let (2+1) IBREZPLAČNO, otrok 8-12 let (2+1) 50%, nad
ZELO UGODNO ALL INCLUSIVE
12 let (2+1) 20 %,
Doplačila: soba M 8 €, TT 1,1 €, min.3 dni do 2. 5.
raziskovanje okolice Popusti:
drugi in tretji otrok do 14
j let (2+2) 50 %
Doplačilo: TT 1,1 EUR/dan, min 4 dni do 14.5.
VESELA KARAVANA gr« 23. na rajžo v Novigrad
2 4ai potepa, veselja, domačih pesmi..
9.-10. april 2011 samo 135€
EKSKLUZIVNO ZA BRALCE ZASAVCA NAJBOLJ ZELEN OTOK - MLJET
CENA ZAJEMA: 5x pol p., vstopnina v nacionalni park, animacija.
Odhodi: 5. in 10. maj
O^a
ZttinZ&2D