fo pošti prejeman: za
«elo leto naprej 26 K — h pol leta „ fetrt , , Mesec ,
V upravništvu prejeman:
za
telo leto naprej 20K — h n
13 . - .
6,50, 2 . 20,
pol leta f.etrt „ mesec
1o»-„ ?»-»
1 »70,
Z« pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in Inseratt sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma nf vsprcjemajo.
Uredništvo je v Seme-nifikih ulicah št. 2,1., 17.
Izhajavsak dan. iivzeroSi nedelje in praznike, oh pol 6. uri popoldne.
Štev. 241.
V Ljubljani, v soboto 20. oktobra 1900.
Letnik XXVIII.
O obrtu in delavskih razmerah.
(Govoril na II. slov. kat. shodu dr. M. Matek.)
Po nalogu pripravljalnega odbora naj spregovorim nekoliko besed o obrtu in delavskih razmerah. Govoriti mi je torej o dveh velevažnih stanovih našega naroda, ki sta poleg kmečkega stanu najštevilnejši in ž njim tvorita, rekel bi, jedro našega ljudstva.
Vso pozornost moramo obračati na ta dva stanova zlasti v sedanjih časih, ker je njihovo stanje v mnogem oziru zelo opasno. Ali ae ozremo na obrtniški ali delavski stan, prepričamo se lahko, da po svoji veliki ve čini bijeta bnj za svoj obstanek.
Obrtni stan ima svojega najhujšega nasprotnika v tvorniškem obratu. S strojem, ki dela noč in dan in izdela v eni uri to liko, kakor sto pridnih rok v enem tednu, kako naj ž njim tekmuje tudi najmarljivejši
obrtnik? In koliko škode je obrtnikom že prizadel!
V nekaterih vrstah obrta n. pr. pri tkavcih je tvorniško izdelovanje že popolnoma izpodrinilo rokodelsko izdelovanje. Ostanki teh obrtov po naših pokrajinah n. pr. izdelovanje platna, čipk, nogovic itd. se po ukazu trgovinskega ministerstva z dne 30. junija 1884 drž. zak. št. 110 ne štejejo več med rokodelske obrte, ampak se pripo-znavajo le kot domača obrt.
Pri drugih obrtih n. pr. izdelovanju obleke, mizarstvu, ključarstvu itd. začel se je boj s tovarniškim delom, in premoč velikega kapitala kaže se že očividno.
Le nekatere vrste obrta imajo še sedaj izključno rokodelsko izdelovanje n. pr. mesarski, pekovski, brivski, slikarski itd. Iz raznih vzrokov n. pr. ker je pri teh obrtih potrebščina redna, in se izdelki ne morejo ohranjevati, ali ker se stroji do sedaj še niso mogli uporabiti, se pri njih do sedaj še ni dalo uvesti tovarniško izdelovanje.
To je sedanje stanje obrta. Nekatere vrste se doslej še uspešno ustavljajo pritisku velekapitala, druge so že popolnoma uničene, mnogo pa se jih bori za svoj obstanek z vsemi svojimi močmi, in če se jim ne pomaga še v pravem času, bati se je, da tudi te propadejo. Socijalni demokrati so jim že napovedali smrt.
In kako stoji z delavskimi stanovi? Če ee ne oziramo na nekatere male izjeme, ve-
ljajo o njem v obče besede slavnega sooijo-loga, mogunškega škofa Viljema Emanuela barona Kettelerja (f 1877): »Ne moremo se več varati, da je ves materijalen obstanek skoraj vsega delavstva, torej pretežno večjega dela ljudij v modernih državah, da je obstanek njihovih družin in vsakdanje vpra Sanje za potreben kruh za moža, ženo in otroke izpostavljen negotovosti trga in cen blaga. Ne poznam ničesar, kar bi bilo bolj obžalovati, kakor to dejstvo. Kakšne občutke mora pač to vzbujati v teh ubogih ljudeh, ker so z vsem, česar potrebujejo in kar ljubijo, navezani na slučajnost trga. To je suženjski sejem našo liberalne Evrope, prikrojen po vzorcu našega ljudoljubnega, prosvetljenega, protikrščan-skega liberalizma in framasonstva. Ne morem si misliti kaj obžalovanja vrednejšega, kakor mnogoštevilni delavski stan, vsaki dan na svetovnem trgu zastran svojega plačila, ki mu duje kruh, kot blago na prodaj, z mučno negotovostjo: Jufri sem morebiti s svojo ženo in s svojimi otroci brez kruha, nag in brez strehe«.
Ako zasledujemo vzroke teh žalostnih razmer, najdemo jih v liberalnih načelih, ki so se sprejela tudi v zakonodajstvo. Vse naredbe v varstvo obrta in dela so se odpravile. Proglasila se je obrtna svoboda. Proizvajanje ni več urejeno po stanovitih dolo čilih, in vsled tega nastalo jo neomejeno tekmovanje. Z uporabo stroja nastali so ve-leobrti, ki bolj in bolj monopolizirajo izdelovanje. Tako lahko bogatini z obrtno svobodo uničijo malega obrtnika.
Temu se pridružita trgovska svoboda in svobodno preseljevanje. Vsak sme tržiti in, kolikor mu pripuščajo sredstva, tudi upli vati na trg in ceno blaga. Iz tega nastale so razne velike zaloge blaga, krošnjarstva, konfekcije itd. Svobodno preseljevanje pa dovoljuje vsakemu, naj pride od koderkoli, prosto tekmovanje in spečavanje svojih iz delkov. Delavske moči so vsled tega na izbiro ; brezsrčen tovarnar jih ima v svoji oblasti in jim določuje plačilo ne po medsebojni pogodbi, ampak po svoji volji.
Uporaba strojev polajšala je v mnogoterem oziru človeško delo. Zato je stopilo na mesto moškega dela mnogokje žensko in otroško delo za nizko plačilo.
Tako so se samovolji in premoči veli-
kega kapitala odprla vrata na stežaj. Kdor ima dovolj sredstev, da dalje časa zdrži, ta moro druge uničiti in ob kruh spraviti.
Vrh tega ginil je po vplivu liberalizma bolj in bolj krščanski duh. Ko bi človeška družba se res še držala krščanskih načel, bi vkljub postavno dovoljeni svobodi ne prišlo do tolike brezobzirnosti, ki ne gleda na pravico, ne pozna bližnjika, ampak samo sebe — bi ne bilo prišlo do dovršenega indivi-dualizma in egoizma.
Ko so krivi nauki izpodrinili krščanski duh ne samo iz javnega, ampak tudi iz zasebnega življenja, se je delo, kakor je hoče Bog, zavrglo in na njegovo mesto postavilo novodobno tlačanstvo. Slabi nasledki so se hitro pokazali. Delo, kateremu se je vzel višji pomen in namen, ne zadošča na nobeno stran ; ne more odstraniti bede delavskega stanu.
Izginilo je spoštovanje pred delom, l|u bežen do dela in prepričanje, da je delo dolžnost vsakega človeka. Iz krščanskega gesla »Moli in delaj« izčrtali so prvo besedo. Ker pa druge iz tehtnih vzrokov ne morejo odstraniti in le delo proizvaja, ne pa denar, razlagajo si jo, kakor bi imela pomen: Delaj ti, ne pa jaz; delaj ti, ali ne za sebe, ampak za mene.
In vendar je delo za obrtnika in delavca, rekel bi, edina posest, od katere naj se živita. Kakor torej imata pravico do živ ljenja, tako imata tudi pravico do dela. Pravice državljanov pa mora skrbno varovati iavna oblast. »Vzlasti se mora truditi država,« pravi Leon XIII. v okrožnici o delav skem vprašanju, »da pri varstvu pravic v korist posameznih skrbi prav posebno za revno, nezmožno ljudstvo. Imovitim namreč ni treba v toliki meri javnega varstva, po moč imajo ti iožje pri rokah, nasproti pa so skoro popolno odvisni od državnega varstva ljudje brez posestva, brez lastnih tal pod nogami. V posebni skrbi mora torej država imeti delavce.«
Dolžnosti, katere ima država glede varstva obrtnega in delavskega stanu, pa lahko delimo I. v take, ki zadevajo obrtni in delavski stan ob enem, in II. v posebne dolžnosti glede varstva obrta.
I.
Med dolžnosti prve vrste šteje Leon XIII. pred vsem nedeljski počitek, prav za prav
posvečevanje nedelj in praznikov. Če tudi je treba skrbeti za življenje na tem svetu, vendar se pri tem ne sme pozabiti, da to življenje ni naš zadnji namen, nego le pot ali sredstvo, da spopolnimo svoje dušno življenje, kakor je primerno za življenje v nebesih.
Nedeljski počitek torej ni za to, da se pospešuje lahkomiselnost in razbrzdanost, ali daje priložnost za nepotrebno stroške, ampak da se oprosti delavec opravil in bremena vsakdanjega življenja, da premišljuje o svojem namenu, o svojem cilju, o nebesih, in izkazuje Bogu dolžno čast. To je pravi namen nedeljskega počitka, katerega je Bog sam že v stari zavezi zapovedal, rekoč: »Pomni, da posvečuješ sabotni dan« (II. Mojz. 20, 8), in kakor nas je sam učil s svojim dejanjem, ko jo po etvarjenju sveta počival. — »Sedmi dan je počival od vsega svojega dela, ki ga je bil storil.« (I. Mojzes 2, 2.)
Ta dolžnost do Boga veic vse ljudi, in nikdo se ne sme ovirati pri njenem izpolnjevanju. Država mora torej skrbeti za to da se nedeljski počitek povsod uvede Delavec naj ne bo lo kaknr kolesce na stroju, ki se vrti dan za dnevom, ampak kot stvar
božja, ki naj doseže svoj nadzemeljski namen.
Druga dolžnost države je, določevati delavno dobo. Človeška narava sama, ki ima le neko stanovito mero močij na razpolago, stavi delu svoje meje. Od delavca zahtevati toliko dela, da hira telesno in duševno, prepoveduje torej že prirodno pravo.
Pri določevanj u delavno dobe ozira naj se država na delo, na razne okoliščine časa in kraja, na telesne moči in potrebe delavcev. Ce zahteva delo več truda, ali je zdravju škodljivo, ali se ž njim dola konkurenca obrtnikom na škodo, naj se mu določi krajša delavna doba Pravično je torej, da se pri rudo- in premogokopih uvede osem-urni delavni čas, pri malih obrtnikih pa de-6rturni-__(Konec prih.)
Volilno gibanje. Prirejajte domače volilne shode!
Da se širi in uglobi zanitnanjo za volitve in razumenje njihove važnosti, je koristno, da se po občinah ali župnijah prirejajo majhni volilni shodi.
LISTE
Agitacijski migljaji.
»Slov. Narod« miga. To je dejstvo v novejši zgodovini našega naroda, katero se utajiti ne da. Dalje časa uže miga in v več člankih. Ako bo narod naš v poznejših vekih imel še toliko moči, da bo rodil velikega zgodovinarja, kakoršen je n. pr. tisti z Dolenjskega, ki po »Slov. Narodu« in drugih liberalnih listih piše »zgodovinske« članke, potem ni dvoma, da bo ta liberalni zgodovinar imenoval to miganje »Slov Naroda« veselo prikazen v našem stoletju. Vsaj miga »Slov. Narod« agitatorjem, ki čutijo v sebi poklic, brusiti pete in jezike v sedanji volilni borbi za liberalne kandidate.
Slovenec pravi, da zvezde migajo. »Al' na ptujem tudi zvezda mi migljaš?« popra-šuje pesnik. Tako lepo, vzvišeno miganje je imel brez dvoma »Slov. Narod« v mislili, ko je migal agitatorjem v člankih »Agita-cijski migljaji«. Zvezda jim je hotel biti,
zvezda vodnica, kedar jadrajo po razburkanem morju volilno borbe.
Zdeti se nam hoče, da liberalni agitatorji pridno študirajo to miganje. Ni še dolgo, kar smo .srečali enega prvakov izmed njih. Njegov, kakor kitajsko cesarstvo široki obraz bil je naguban v gube resnega premišljevanja.
Toda agitacijski migljaji »Slov. Naroda« so tudi vredni resnega premišljevanja. Še nikoli in nikjer se niso podajali agitatorjem taki zlati nauki, taki izvirni migljaji.
Kakšna pa so vender ta, do sedaj še nepoznana navodila? Čujmo torej, kako uči »Slov. Narod« svoje agitatorje! Tale navodila jim daje: 1. »Treba jo stopiti k vsakemu posameznemu volilcu«. 2. »Hoditi je treba od vasi do vasi, od hiše do hiše in pridobivati volilce za kandidata naše stranke«. B. »Vsak naj agitira mej svojimi sorodniki, prijatelji in znanci«. 4. »Vzpodbuja naj zanesljive, obdeluje omahljive, zaprisega neodločne«. 5. »To ne velja samo za moške, nego tudi za ženski spol«.
To je petero zapovedi za agitacijo, ka-
terih do sedaj agitatorji gotovo še niso poznali. Ali bodimo resni in priznajmo, da je nova misel, če se hočejo v tej volilni borbi liberalci skrivati za žensko krilo. To so junaki ! Toda stari Ben Akiba, čegar geslo je, kakor znano, »vse je že bilo«, so takoj oglasi in nas pouči, da je tako skrivanje stara navada naših liberalcev, ki so to delali n. pr. na znani vrhniški glavni skupščini družbo sv. Cirila in Metoda. Vse staro !
Ali je pa tudi dobro ? Dobro pa dobro! Ker gotovo je, da zmagajo liberalci na celi črti, ako obdelajo in zase pridobe liberalni agitatorji vsacega posameznega volilca. Samo obdelati ga treba. Za tako obdelovanje pa treba pridnosti. In tudi glede pridnosti tmajo liberalci neizcrpljiv vir modrih navodil v svojih listih. V tem oziru poučuje liberalce »Gorenjec«. Ker pa je to v najširših krogih nepoznan list, mislimo, da le koristimo liberalcem , ako ponatisnemo dotično zelo jednostavno navodilo.
»Kmetski trgovcc« tam iz selške doline namreč pravi v »Gorenjcu«: »Nikakor no pretiravam, ako trdim, da moramo ne samo
pri nas, temveč po največ krajih biti na nogah in na delu od polpetih zjutraj do desetih zvečer, ako hočemo napredovati gospodarsko in tudi politično«. Tako torej! Cas je natanko določen: Ravno ob polu petih zjutraj treba začeti, 4 in 30 minut, s točnostjo železniškega vlaka, pa do desetih delati, in politični napredek je gotov. Mož je to na minute preračunal, pa mu doka-žite, če ni res !
Dati treba tedaj liberalnim agitatorjem šc eno zapoved. Nastavijo naj svoje budilke točno na polu petih. Ko zarožlja budilka, pa na delo! Da bo zvečer deseta odbila, ko so bodejo vračali z »dela«, za to bodejo že skrbeli sami.
Sinoči pa je priobčil »Slov. Narod« v uvodniku stavek, ki bo povzdignil liberalno agitacijo na višino in navdušil liberalne agitatorje za boj proti duhovščini. Ta stavek se glasi: »F .... ubij — ali ga pa v miru pusti«. Res, inteligence vreden stavek, ki ob enem kaže, kako ljubko zna migati zvezda »blov. Naroda«.
Volilnih shodov nI treba nič oblasti naznanjati. Taki shodi se torej lahko vsak h i p prirejajo, ne da bi bilo kaj sitnosti.
Na teh shodih naj se zlasti somišljeniki opozarjajo na n o v i volilni red, na način, kako se bode letos volilo, kako važen je torej vsak posamezen glas. Organizuje naj se reklamacija in agitacija, tako, da bode vsak somišljenik ob enem tudi agitator.
Reklamujte volilno pravico!
Po vsi deželi se sedaj razpolagajo v o -lilski imeniki, sredi reklamacij -skega postopanja smo. Od raznih strani nam prihajajo poročila o pomanjkljivosti voli lakih imenikov. Zoper to ne pomaga nič druzega, nego le vestno reklamiranje. Tu zadene prva dolžnost naše gg. zaupnike. Jedna najvažnejših dolžnosti je: natančno pregledati volilske imenike in zoper nepravilnosti vložiti reklamacije. Neodpustljivo je, to opustiti — posebno še tam, koder je župan ali občinski tajnik nasproten. Povsodi mora veljati načelo: Nič zanašati se, nikomur zaupati, nego svojim lastnim očem, torej sam imenike pregledati in proti nepravilnostim vložiti reklamacijo!
Tudi vsak volilec sam naj se zanima za svojo lastno volilno pravico in naj gre v imenik gledat, je li vpisan ali ne!
Razpoloženi pa so ali bodo v vsaki občini dvojni, v nekaterih še celo trojni volilski imeniki:
1.	Volilski imenik za splošno kurijo.
2.	Volilski imenik za kmetsko ali — v mestih in trgih — za mestno kurijo.
3.	V tistih mestih in trgih pa, kjer o b -čina poleg mesta ali trga obsega tudi še vasi, ki volijo v k meta ki kuriji, poleg imenika za splošno kurijo, ki obsega celo občino, razpoloži posebe imenik mestnih volilcev (obsezajoč prebivalce mesta ali trga, ki imajo volilno pravico v mestni kuriji) in posebe še imenik kmetskih volilcev — t. j. občini pripadajočih vaščanov, ki ne volijo v mestni, pač pa v kmetski kuriji, V takih občinah treba torej pregledati tri imenike. Tako je n. pr. zlasti na Vrhniki, v Ribnici, Postojini, Kamniku i. t. d.
Pazite naranko. da nobenega imenika ne zamudite! Opazujte neprenehoma razglase na občinski tabli. Zahtevajte, da se Vam pokažejo vsi imeniki!
Volilno gibanje na Štajerskem.
Iz zgornje S a v i n j s k e d o 1 i n e se nam piše : Ko sem čital o »velikem« volilnem shodu v Mozirju dne 14. okt, sem pozvedoval, koliko volilcev se ga je udeleževalo. Zvedel sem — in tega mi tudi g. Alojz Goričar ne more spodbiti, sledeče :
Došli so iz Celja trije Hribarjevi agitatorji in sklicali ta »veliki« shod volilcev. Došlo je vsega skupaj 13 reci: trinajst oseb. Ni bilo pa navzočega ni jednega vplivnega moža, če izvzamemo nekega obč. odbornika, ki je prav slučajno tje došel. In ta veliki (?) volilni shod naj bi bil mero-dajen za celo gornjo Savinsko dolino ! To se pravi po domače: »farbati«. Popolnoma smo uverjeni, da bo dan volitve vo-
lilnih mož pokazal vse kaj druzega, kakor je nedolžna brzojavna žica svetu naznanila.
Ni še leta dni, kar je v Mozirju bil shod najvplivnejših mož iz Zg. Savinjske doline. Bil je razgovor o znani cestni zadevi Luče-Solčava. Vai zborovalci — in teh ni bilo malo — bo navdušeno zahvalo izrekli poalancu g. J. Žičkarju, da je razkril pred svetom, kako se je zidala nesrečna cesta iz Luč v Solčavo, in protestiral v dež. zboru proti nemarnemu očitanju dež. odbora, kakor da bi bil gornjegrajski okraj zakrivil žalosten položaj, v katerem se nahaja ta cesta. Slav. okrajni odbor gornjegrajski z občinama: trg Luče in občina Solčava so se pismeno zahvalili poslancu Žičkarju, da je zavrnil v dež. zboru ta popolnoma neopravičen napad na celi gornjegrajski okraj. Jeli mogoče, da bi bili Mozirčani taki brez-značajniki in zavrgli zdaj kar naenkrat svojega zagovornika? Ne! nikdar ne! Značaj ni Mozirčani tega tudi niso storili. In če je bil eden izmed tistih navzoč na tem »velikem« shodu trinajstorice,
pač ni vedel, kaj del^
* *
*
Piše se nam : Kljubu temu, da ao se že tri polit, društva izrekla za Žičkarjevo kandidaturo, še ožji Hribarjevi aomišljeniki vendar ne mirujejo.
Najnovejše agitacijsko delovanje je razpošiljanje neke okrožnice na spodnještaj. slov. veljake, naj agitirajo med ljudstvom za Hribarja in naj sklicujejo volilne shode, na katerih se določi Hribar kandidatom V, kurije. Na ta način se bo baje spoznala najbolj »ljudska volja«.
Zabeležiti pa moramo sedaj v volilnem gibanju tudi naslednjo izjavo, ki jo je nek štajerski dopisnik izpovedal v »Slovenskem Narodu« od četrtka dne 18 t. m. : »Četudi nam predbacujete, da rušimo slogo — kaj to? Boljši je pošten boj, kakor pa mrtev mir«. Tako govorijo Hribarjevi pristaši ! Pristaši katoliške struje na Sp. Štajerskem si ne upajo tako odločno nastopati. Nervozno gledajo, da se nikjer ne ruši sloga, magari da je to tudi v kvar njihovim načelom.
Katoliški politiki so na Štajerskem zavoljo ljube sloge vse preboječi. In kako plačilo imajo od tega? Na shodu v Celju, kakor izvemo, si nobeden posvetnjak ni upal govoriti za Žičkarja. Bojijo se nastopiti javno za katoliškega moža. Pač pa je vsled te neodločne politike zavladala v vrstah pristašev katoliške struje že velika desorganizacija. To je pomisleka vredno !
Ureditev žitne trgovine.
(Dalje.)
Žitne cene.
Preminjanje žitnih cen se da primerjati preminjanju temperature, ki se vrši vsled rednih naravnih prikaznij in deloma tudi vsled nepričakovanih slučajev. Ne more se reči, da bi razne cene vedno povzročila kaka oseba, kakor se tudi ne da vzdržati trditev, da bi bile žitne cene odvisne le od rodovitnosti žetve.
Preminjanje žitnih cen ae že dolgo za-aleduje, najdalje na Francoakem in Angleškem.
Stari strežaj.
Spisal H. S. — Prevel Fr. V.
Razen starih grajščinskih ekonomov, logarjev in druzih gospodarstvenih uradnikov dela še na Poljskem stari strežaj neki poseben tip, ki pa vedno boli zginja. Spominjam se, da je v mojih otroških letih živel pri mojih stariših še eden teh mamutov, katerih kosti izkopujejo tu pa tam, da oživijo spomin, preiskovalci po grobiščih kulturne zgodovine iz notranjih zemeljskih plasti.
Našemu staremu strežaju je bilo ime Mikolaj Suhovolski in je bil žlahčič iz vasi jednacega imena, katero je večkrat omenjal pri svojem žlobudranju. Moj oče ga je bil kot dedovino prevzel po njegovem rajnkem očetu, pri katerem je bil še za Napoleonovih vojsk služil kot ordonanca. Kedaj je pri mojem starem očetu stopil v službo, se ni mogel več natanko spomniti; če si ga vprašal za leto in dan, se je namrdnil in odgovoril:
»A kaj, jaz sem bil še golobradec in tudi gospod polkovnik — Bog bodi miloat-
Ijiv njegovi duši — se je še brisal z ro-kavčkom«,
V hiši mojih starišev je opravljal vsa mogoča opravila, je bil natakar, lakaj, po leti nekak ekonom, zlasti ob žetvi, po zimi paznik pri mlatilnici, ključar, magacinar, kajti imel je ključe od zaloge žganja in od druzih shramb; ob enem je navijal vse ure, pred vsem pa ae je kazal za to odločenega, da vse graja. Jaz si ga nisem mogel drugače predstaviti kot godrnjajočega. Godrnjal je nad očetom, nad materjo; jaz sem se ga bal kot živega ognja, čeprav sem ga ljubil. V kuhinji je imel šunder s kuharjem; na-takarake vajence je vlekel za ušesa in je bil v eno mer nezadovoljen. Kedar je čez mero pil — kar se je navadno vsak teden enkrat zgodilo — se ga je vsak ogibal. Škandala ni bilo in gospodi je delal nadlego le malo, a če se je na koga druzega spravil, bil mu je za petami kakor senca ves dan, godrnjal in kregal se neprenehoma. Pri jedi je vedno stal za stolom očetovim in čeprav ni sam stregel, je vendar nadzoroval strežnika in mu grenil a pravim veseljem življenje.
Na Francoskem je stal hI. pšenice leta 1756 10 fr., 1. 1766 15 fr., 1. 1776 14 fr., 1. 1786 17 fr., 1. 1791 18 fr., 1. 1801 19 fr., 1. 1811 24 fr., 1. 1821 18 fr., 1. 1831 18 fr., 1. 1841 19 fr., 1. 1851 22 fr., 1. 1861 21 fr., 1. 1871 23 fr., 1. 1881 18 fr., 1. 1891 16 fr.
Na Angleškem so se cene še bolj menjale, stal je tam kvarter pšenice leta 1775 49 šilingov, 1. 1799 69 šil., 1. 1801 119 šil., I. 1811 95 šil., 1. 1813 109 šil., 1. 1834 46 šilingov.
Od te dobe in zlasti od I. 1860 postale so žitne cene vedno bolj stanovitne. Poprej ao države 8 postavnimi sredstvi branile domače poljedelce in na malo obsežnem domačem žitnem trgu je boljša ali slabša letina čutno uplivala na žitne cene. Odkar se je pa svetovni promet začel razvijati, pristopne so konzumu vse dežele sveta, in če se na enem kraju ne dobi dosti žita, naroči se kje drugod.
Odslej so začeli kmetje tožiti: kedar nimamo nič, poprej nimamo nič, kedar pa imamo kaj prodati, blago nima cene. Prišli smo po ti poti do neznosnega stališča, da se cena ne ravna več po produkciji ene dežele, da kmet ne more več reči: toliko stane žito mene, tako je moram prodati, marveč da konzument, ali pa bolje rečeno trgovina dela cene, in kmet mora blago oddati za to, kar se mu ponudi. Kmet je postal popolnoma suženj drugih ljudij, kaj čuda, da smo slišali zadnja leta že tirjatev, naj bi trgovino z moko in oskrbovanje ljudatva s kruhom prevzela država v svojo roko. Kmet bi pri taki novi ureditvi dandanašnji ne izgubil nič več, tudi svoje prostosti ne, katere itak ne uživa več.
V zadnjih 30 letih ao cene neprenehoma padale, in ne aamo žitne cene, marveč aploh vaeh živil.
Če vzamemo povprečno ceno v letih 1867 do 1877 za vsako blago 100 gld., so se primeroma cene tako razvile:
Leta 1881: pšenica 83 gld., moka 87 gld., krompir 73 gld., meso 96 gld., sladkor 92 gld., kava 84 gld.
Leta 1891: pšenica 68 gld., moka 72 gld., krompir 79 gld., meso 80 gld., sladkor 57 gld., kava 116 gld.
Leta 1895: pšenica 42 gld., moka 50 gld., krompir 55 gld, meao 74 gld., aladkor 43 gld., kava 113 gld.
Od leta 1896 ao ae cene zopet nekoliko povzdignile. Tukaj je treba pripomniti, da se gosposko ljudstvo ves čas pritožuje, da je življenje v mestih postalo — dražje!
Začenši od leta 1896 ao se cene zopet zboljšale.
Stroški prevažanja.
Odkar so se zidale železnice, so se stroški za prevažanje žita zelo znižali. Na Angleškem stalo je prevažanje 100 q. za km. 55 do 70 cts. na suhem, po vodi 14 do 22 cts., železnica je prevzela prevažanje takoj za 40 odstotkov nižje od voznine na vodi (v prekopih).
Voznina za buhsel (25 kgr.) pšenice iz Novega Jorka v Liverpool se je v letih 1868 do 1888 znižala od 14 cts. na 5-3 cts, torej po metričnem stotu od 1 gld. 25 kr. na 441/8 kr.! Voznina za buhsel pšenice iz Či-
»Ozri ae vendar!« je godrnjal, »če ne te bom jaz pogledal. Kraaen prizor! Namesto da bi se urno ganil in pošteno postregel, vleče za sabo noge kakor stara krava na potu. No, ozri se še enkrat. Saj še ne sliši, da ga gospod kliče 1 Menjaj milostni gospej krožnik. Kaj odpiraš gobec? Le poglejte ga enkrat! Kakšen je!«
V pogovor pri mizi se je vedno mešal in je bil vselej nasprotnih nazorov. Včasih se je oče pri mizi rad ozrl in mu rekel:
»Mikolaj, reci vendar po jedi Matiji, naj napreže konje, mi se peljemo ven«.
»Peljati se?« je godrnjal potem Mikolaj. »No zakaj pa ne. Za Boga! konji so vendar za vožnjo tukaj, akoravno si po tej ničvredni poti noge polomijo. Seve, treba se je peljati na obisk. Gospodi je dano na iz-ber. Kaj mar branim? Jaz ne prepovedujem. Zakaj pa ne! Račun lahko čaka, ravno tako mlatilnica. Pred vsem ao obiski«.
»Prava muka je a tem Mikolajem!« je vskliknil potem včasih oče, zgubivši potrpljenje.
kage v Novi Jork se je ob enem znižala od 42 cts. na 14l/s ot8> ali 3 gld. 72 kr. na 1 gld. 29 kr. Začonši od leta 1894 ae je začelo prevažanje podraževati.
Otvoritev sueškega prekopa je voznino iz Indije v Liverpool za polovico znižala!
V ti dobi je začela tudi Ruska podpirati svoje kmete z nizkimi železničnimi tarifi. Ko je začel vea drugi svet po železnicah in parnikih prevažati živila po najnižji ceni v Evropo, RuBka ni hotela zaostajati in je napravila tarife, ki niso višji od ameriških, tarife, ki omogočujejo celo Sibiriji, da more s svojim senom na evropski trg.
Tako je ceno prevažanje žita dobilo velik vpliv na žitne cene.
(Dalje prih.)
Brzojavke II. slov. kat. shodu v Ijubljani.
(Konec.)
Vel. Gorica. Pozdravljam najsrdač-nije shod, povečao slavu Božju, korist kato-ličke crkve i krščansko bratstvo Slovenaca i Hrvata! — Dr. Bresztyenszky, zastupnik na hrvatskem saboru.
Videm v Italiji. Zdolaj podpisani beneško slovenski duhovniki, navzoči pri duhovnih vajah v videmskem semenišču, v imenu tudi ostalih beneško slovenskih sobratov, z navdušenjem pozdravljajo čaštite udeležence slovenskega katoliškega sheda, želeč obilno sadu njihovemu neutrudljivemu delovanju v povzdigo prave vere, v oživljenje katoliškega duha ter slovenskemu narodu v mir in blagor in v zdravo, resnično napredovanje! — Ivan Trinko, Alojzij Pelligro, Evg. Kvarina, Josip Duriava, Lucijan Križetič, Jos. Justič, Valentin Pinoža, D. G. Justig, Jos. Vizzutti, Ivan Šinik.
Vipava. Soglašamo po vsem z vsemi resolucijami ahoda, želeč mu božji blagoslov. — Vales, kurat za duhovnijo Branica.
Vipava. Marijina družba na Colu pozdravlja radostna slovenski katoliški shod in prosi Mater Božjo, naj zanj izprosi najboljšega vspeha.
Vipava. Častni zborovalci, živi Bog Vas mili! Pomagajte kmetu, delavcu v sili. — Kmetijsko društvo in posojilnica.
Vipava. Vrli Vi možaki na katoliškem shodu, sprejmite prisrčni naš pozdrav v Gospodu! — Katol. polit, društvo.
Vipava. Shod katoliški združi vse Slovence tesno, da narod bo srečen dušno in telesno! — Kmet. rokod. društvo.
Višnja Gora. Priarčno pozdravlja drugi alovenaki katoliški ahod ter mu želi najboljšega vspeha. — Občina Luče.
Višnja Gora. Duh katoliški prešini vse Slovence! Bog blagoslovi delo drugega slovenskega katoliškega shoda! — Občinski odbor v Žalni.
Vransko. Obmejni kranjski in štajerski župljani motniški preudarno zaupanje, pozdrav in soglasje s sklepi II. slov. katol. shoda. — J. Zupane. M. Cene, G. Križnik.
VrbanaKoroškem. Pri kat. shodu zbranim kličejo gromoviti: Živio ! — Občina Logaves in občina Škofiče.
Z a d e r. Jedna krv, ista nas vjera spaja. Budimo nerazdruživi u bratskoj ljubavi pod
»Kakor bi rekel, da nisem neumen!« je potem zopet pričel Mikolaj. »Vem, da sem norec vseh norcev. — Ekonom se je peljal v Nivodov, on se sladkari okoli knežje ključarice, in gospoda naj se ne bi peljala na obisk? Kar je služabniku dovoljeno, se spodobi tudi gospodu«.
Tako je šel staremu godrnjaču jeziček kakor klepetcu veliki petek, ne da bi mogel nehati. Mi, to se pravi jaz in moj mlajši brat, smo se ga bali, kakor sem že omenil, skoro bolj kakor našega domačega učitelja, patra Ludovika, in VBekako bolj kakor starišev. Nasproti sestram je bil uljudnejši. Rekel je vsaki »gospica«, če prav so bile mlajše, a nas je tikal brez vsakih ceremonij. Vendar je bil Mikolaj zame nekaj prav posebno mikavnega, kajti nosil je zmeraj strelne kapice v žepu. Prav dostikrat sem stopil po lekciji plašno v njegovo sobo, se mu prijazno nasmehnil, oklenil Be ga in dejal na lahno :
»Dobro jutro, Mikolaj! Snažiš danes puške, Mikolaj ?«
Isusovim stiegom. Živeli ! — Uredništvo »Croatia«.
Zagreb. Milosrdnice hrvatske obilan blagoslov neba prose za rad marnih sloven skih katolika. — Superior.
Zagreb. Šaljuči bratski pozdrav želim slovenskom katoličkom sastanku obilni božji blagoslov. — Kanonik Baron.
Zagreb. Katoličkom kongresu brade slovenske klicu : Deus incrementum dat! — Bogoslovci Zagrefcčani.
Zagreb. Blagoslovio Gospod djelo-vanje Vaše. Uvidjeli sad ovom zgodom svi sinci krasne Slovenije, gdje je istina pa se vjekoma ljubili kao prava brada. Dao Bog, da svi Slovenci i Hrvati bili složni u vjeri Isusa Krista i ljubavi prama domovini. Živili svi Slovenci na oveme shodu, živio sav slovenski narod ! — Pazman, Bošnjak, Lon-čarič, Kotlarski, Seigersmid, Lang, Stepinae, Buttura, Gjadič, Čebušnik, Dikanovič.
Zagreb. Blagoslovio dobri Bog Vaš bratski sastanak i Vaš rad ! — Uredništvo »Katoliškoga Lista«.
Zagreb. Napred za krst častni i slo-bodu zlatnu! — Teodor Crnkovič.
Zagreb. Dobri Bog blagoslovio Vaš sastanak, Vaš rad, Vaš narod! — Rihtarič, vojnički župnik.
Zalog. Razdvaja nas brezverstvo, krepi edino le zavest krščanstva sladeč trpljenje ; povrni nam ljubezni in pravičnost; telo v tvornici, duh pri Vas! Naprej, mi za Vami! Živeli 1 — Delavska društva : strokovno, podporno, konsumno, bralno v Vevčah.
Zatičina. V duhu združeni z Vami pošiljamo Vam najiskrenejše pozdrave. Bog daj sadu! — Župnija St. Vid pri Zatični.
Zatičina. Bog dal, da kat. shod bil bi preporod dobrega beriva! Živeli zboro-valci! — Bralno društvo »Katoliški napredek« v Št. Vidu.
Zuckmantel. Vsled bolezni zadržan Vam pošiljam najboljše želje, da delo sad rodi. — Baron Czecz.
Žabnica. Od Majke božje, ki je vragu strla glavo in zatira vsa krivoverstva, pozdravljamo katoliški shod ter mu prosimo enakih uspehov. — Za višarsko duhovščino Iscko, dekan.
Železniki. Udeležencem katoliškega shoda pozdrav! — Blagoslov Gospoda naj vero, narodnost krepi, Slovencem edinost dodeli. — Krščansko - socijalni delavci in delavke.
Železniki. Zborovavcem katoliškega shoda naš pozdrav! Misel, katera jih druži, naše srčno soglasje! — Županstvo Sorica, Frohlich, župan.
Žužemberk. Živela katoliško-narodna zavest! — Poljak, Gnidovic v Ajdovcu.
Žužemberk. Borečim se za blagor naroda slovenskega kličemo : Živeli! — Kmetijsko društvo.
Žužemberk. Slava kardinalu Missii, slava škofu, živeli zborovalci! Bog daj zmago ideji katoliški. — Marijina družba^mla-deničev.
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. oktobra.
Taktika češkega kluba v novem parlamentu. Mej brzojavi smo včeraj na kratko omenili, da bodo češki poslanci bržkone tudi v novem državnem zboru vstra-jali pri dosedanji taktiki, dokler vlada ne popravi krivic napram češkemu narodu. Neki budjejeviški češki list piše namreč o nazo-zorih čeških voditeljev sledeče: Dosedaj sicer še ni gotovo, bode-Ii češki klub sklenil, naj se nadalje obstruira, ali ne, gotovo pa je, da moramo biti že v prvih sejah poslanske zbornice pripravljeni na burne prizore. Zaslugo za to bota imela pravosodni minister baron Spens Boden in finančni minister Bohm Bavverk, s katerima bodo mladočeški poslanci temeljito obračunali. Dokler obstoje vzroki mladočeške obstrukcije, tako dolgo ni misliti na nobeno drugo taktiko. V mla-dočeškem klubu se smemo sicer nadjati močnega toka proti obstrukciji in mogoče je celo, da se večina izreče proti nji, toda obstrukcija se vsejedno pojavi z elementarno silo, ker bo češki narod (?) s toliko silo in po vsej pravici zahteval obštrukcijo, da bodo poslanci morali slediti temu klicu. — Morda
se pa napete razmere vendarle ublaže, predno dospemo do odločilnega trenutka.
Priprave xa nove državnozborske volitve. Niso še završone priprave za že razpisane državnozborske volitve, in že je vlada poskrbela za novo volitvene priprave. »Novi Reformi« poročajo namreč iz Lvova, da je namestnik ukazal vsem okrajnim glavarstvom, naj ohranijo volilne imenike in vse drugo pripomočke po volitvah v dobrem stanju, ker je prav mogoče, da bo parlament znova razpuščen, ako se pokaže, da ni zmožen za delo. — Lepa tolažba za volilce!
Zahteve Poljakov v Šlezlji je določil dne 6. t. m. poljski narodni svet v naslednjem programu : jednakopravnost poljske in češke narodnosti ; posebej se zahteva, da se s Poljaki v vseh uradih občuje poljski, s Cehi češki ; vlada mora poskrbeti za zadostno število poljskih in čeških srednjih, obrtnih in kmečkih šol. V politiškem oziru se zahteva jednaka sloboda in (pravica za vse prebivalce. V to svrho zahtevamo splošno volilno pravico in odpravo vseh kurij; za sedaj naj se pa a) razširi Badenijeva volilna reforma na deželne zbore in občine, b) uvede direktna in tajna volilna pravica v četrti in peti skupini, c) pomnoži število poslancev in d) pravično razdele volilni okraji. — »Glat Narodu« pozdravlja ta program kot jasen in patriotišk in želi ustanovitve jed-nakega češkega narodnega sveta za Šlezijo.
Kandidatura dr. Sijlvestra. Dosedanji zastopnik solnograške mestne skupine v državnem zboru, dr. Sylvester, se zopet poteguje za poslaniški mandat, katerega mu nemški liberalci in »zmerni« nemški nacijonalci tudi privoščijo. Ne tako pa radikalci Schonererjeve barve, katerih je precej v imenovani volilni skupini. Zdi se jim mož premalo radikalen, akoravno je, kakor izjavljata »Salzb.- in Grazer Tagbl.«, vedno visoko vihtel germansko zastavo. Radikalci hočejo postaviti lastnega kandidata in s tem vreči dr. Sylvestra. Ta kolikor toliko Čuti nevarnost, ki mu preti, in da bi si nekoliko olajšal neljubo stanje, priobčuje v domačem glasilu svoje stranke odprto pismo na svoje volivce. V pismu pravi, da se ne poteguje za mandat in tudi ne kandiduje, vsprejme pa to čast, ako ga njegovi prijatelji izvolijo državnim poslancem. Potem mož še jedenkrat razvije Bvoj program ter dostavlja, da je posebno uspešno zasledoval domačo hišno politiko. — »Graz. Tagbl.« pravi, da njegovemu mandatu ne preti nikaka nevarnost, toda kakor kaže to pismo, dr. Sylvester sam nima kaj dosti upanja, da mu izkažejo someščani potrebno hvaležnost.
Imenovanje grofa Biiloiua nemškim državnim kanclerjem je provzročilo nepopisno radost v vrstah avstrijskih Ger manov. Radi so sicer ti ljudje imeli tudi kneza Hohenlohe, a ker mož radi svoje visoke starosti ni več dejanjski posegal v politiko, ni mogel zadovoljiti ogromnih želj naših prusakov. Drugače bo pa pod vlado grofa Btilovva. Ta izhaja naravnost iz Bismarckove šole in torej ve, česa treba Nemčiji in ne odrešencem v ostalih državah, posebno pa pri nas. Vedel bo bržkone, česa imajo preveč poznanjski Poljaki, potem pa katoliki v nemških državah, kjer se menda vse pre-slobodno gibljejo. Aato tolika radost v taboru protirimovcev, zato mu kliče »Grazer Tagblatt« navdušeni »Heil«.
V Srbiji zopet začenjajo. Belgraj-sko sodišče je obsodilo to dni v sedem oz. petletno ječo pomožnega ter odgovornega urednika sedaj prepovedanega dnevnika »Male Novine«, ki so bile oficijelno glasilo prejšnje vlade, ker sta baje zakrivila prestopek razžaljenja kralja in njegove rodbine. Ali se morda Milan že vrača na svoje staro mesto ? Pri belgrajskem sodišču so že polni njegovega duha.
Saracco-Crispl? Včeraj smo že izrazili slutnjo, da preti Italiji morda v najbližjih dneh neizogibna ministerska kriza. To misel izražajo danes tudi dunajski listi. Za Nemčijo se pripravlja tudi v Italiji prememba na sedežu kabinetnega načelnika. Saracco, ki je komaj dobro pričel vladati, se bo bržkone v kratkem moral umakniti drugi moči. Novi kralj ga je sicer nadalje potrdil na njegovem mestu, ni mu pa s tem izrazil zaupanja kot politiku. Najnovejša poročila
kažejo, da se Viktor Emanuel III. no strinja z njegovo politiko in Saracco bo moral pobrati šila in kopita. Kdo bo njegov naslednik, danes še ni gotovo, zle slutnje pa kažejo, da pleza zopet proti vrhuncu — stari lisjak Crispi, mož političnih dejanj žalostnega spomina. Drugod stare lisjake izpre-zajo in pošiljajo v pokoj, v Italiji jih pa na novo vprezajo pred državni voz. Zasebno in javno življenje Crispijevo je bilo dosedaj tako, da noben normalno misleč človek ne bi bil več prisodil, da so bo pri eventuvalni preosnovi italijanskega kabineta še kdo oziral nanj, in vendar se Crispi v prvi vrsti imenuje kot Saraccov naslednik! Crispijeva vlada bi imela menda samo to dobro, da bi vztrajala pri trozvezni politiki, ker je Cri-spiju dobro znano, kaj je trozveza Italiji.
Angleške parlamentarne volitve so završene na celi črti in Chamberlain s svojimi se veseli zmago, ki je zagotovila vladi večino 130 glasov. V resnici pa more biti to veselje le navidezno, ker L.hamber-lainova klika z novimi volitvami ni prav nič pridobila in so bile te prav za prav do cela nepotrebne. Vladna večina je ostala jednaka prejšnji, nasprotno je pa marsikateri vladnih kandidatov dobil dokaj manj glasov, kakor pri volitvah v letu 1895. Ministri so že pred volitvami dobro vedeli, kako sodi prebivalstvo o njih južno - afriški politiki, in torej ni v ustavnem niti v politiškem oziru ni bilo prav nikakega povoda za nove volitve. »Daily Chrunicle« trdi naravnost, da so sedanje volitve tudi moralno obsodile vladno politiko, ker je Chamberlain kroš-njaril samo z uspehi armade, vse drugo je pa prav previdno prikril, dobro vedoč, da se sam prav za prav ne more z ničemur pobahati. Vkljub temu pa njegovo časopisje ne more najti dovolj besedij za slavospeve možu, ki je priklopil Angliji toliko sveta, in ga skuša spraviti na vrhunec vlade, kar se jim pa bržkone ne posreči, ker v najvišjih krogih malo trezneje sodijo o njegovi politiki in se boje posledic takega koraka.
Švedski kralj Oskar je te dni nevarno obolel. Zdravniki sicer še niso izgubili vsega upanja, vendar je pa pričakovati, da kralj ne bo kmalu okreval. Mesto njega prevzame v roke krmilo državne ladije prestolonaslednik Oskar Gustav, kateremu je oče že večkrat poveril te posle, ko se je za dalj časa podal v Pariz ali B arico. Toda dosedaj je kraljevič le igral ulogo držav nega upravitelja, sedaj je pa postal resen upravitelj. Parlament v Kristijaniji bo sam otvoril in s tem aktivno posegel v politiko. Seveda bo moral postopati posebno oprezno napram Norvežanom, in posebe Škandinavcem, ker je treba le rahlega sunka in personalna unija se sesede v nič. Kralj Oskar je v tem oziru imel zelo spretno roko.
Tedenski koledar.
Nedelja, 21. oktobra: 20. pobink., Uršula d.; evang.: Jezus ozdravi kraljeviče-vega sina. Jan. 4. — Ponedeljek, 22. oktobra: Janez Kapist. — Torek, 23. oktobra : Klemen p. m. — Sreda, 24. okt. : Rafael nadang. — Četrtek, 25. okt.: Krizant in Darija mm. — Petek, 26. okt : Evarist p. — Sobota, 27. oktobra : Sabina d. — b o 1 n c e izide 25. okt. ob 6. uri 38 min., zaide pa ob 4. uri 51 minut. —• Lunin spremin: Mlaj 23. oktobra ob 2. uri 25 min. popoludne. — M u s i c a s a-c r a v nedeljo 21. oktobra : V stolni cerkvi pontifikalna maša ob 10. uri: Instrumentalno mašo »sv. Lucije« zl. dr. Fr. Witt, graduale in ofertorij dr. Janez Benz. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Cecilijino mašo v B-duru zl. J. B. Benz, graduale »Locus iste« zl. J. B. Benz, ofertorij »Domine Deus« zl. B. Tresch.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. oktobra.
Presvetli knez in škof dr. Jeglič je bil prošlc dni na božji poti na Trsatu, nato jc obiskal krškega škofa dr. Mahniča in senjskega in modruškega škofa dr. Mavro-viča, si ogledal znamenitosti teh škofij, zlasti zavode in samostane, danes jc pridigoval in izpovedoval na križni gori v starotrški fari, jutri o polnoči se vrne v Ljubljano.
Družba sv. Mohorja je jela razpošiljati svoje knjige. Knjige se letos razpošiljajo po tej-le vrsti: 1. Amerika. 2. Krška škofija. 3. Razni kraji. 4 Senjska, poreška, bosniška, djakovska, zagrebška, somboteljska in sekovska škofija. 5. Goriška, 6. tržaška, 7. ljubljanska, 8. lavantinska škofija. — Letošnje knjigo imajo jako raznovrstno in zanimivo tvarino in bodo gotovo vsakemu udu prinesle kaj zanj primernega.
Meščanski klub ima v ponedeljek v društvenih prostorih svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu so poleg drugih važnih stvari tudi volitve novega odbora. Želeti je, da se člani mnogoštevilno udeleže tega večera.
Slovensko gledališče. Jutri, v n e -d e 1 j o 21. t. m. bo zvečer točno ob 7. uri slavnostna predstava na čast Slovencem iz Celja in okolice, ki pridejo na I. slovensko umetniško razstavo in v slovensko gledališče. Pela se bo prekrasna hrvaška narodna opera Nikola Šubic-Zrinjski, ki je dosegla na slovenskem odru tako velik in trajen vspeh. — Popoldne, točno ob pol 3. uri pa je prva popoldanska ljudska predstava ob znižanih cenah, igrala se bo Šamberkova burka s petjem „Valvazorjev trg štev. 6." Vstopnice kobema jutrišnjima predstavamado-bivajo se nocoj, in jutri v nedeljo dopoldne v trafiki v Šelenburgovi ulici, ter popoldne od pol 2. ure naprej pri blagajnici v gledališči. Slavno občinstvo opozarjamo, da se obedve jutrišnji predstavi vršite izven abo-nementa in sicer opera Zrinjski radi tega, ker so abonentje to opero kot redno večerno predstavo že trikrat čuli, in igra „Valvazor-jev trg" radi tega, ker se popoldanske ljudske predstave vselej vrše izven abonementa zato, da je k tem predstavam ob znižanih cenah dana tudi najširšim slojem prilika v nedeljah popoldne obiskovati slovensko gledališče. Sicer se bo pa Šamberkova burka s petjem kmalu ponovila kot redna večerna predstava v abonementu. — V torek 23. t. m. igrala se bo prvikrat na slovenskem odru igra „Četrta božja zapoved."
Stare »Novice" — lažnjive. Nekdanje Bleiweisove „Novice" so se sedaj vrglo na polje zabavljanja. Včeraj kličejo: „Le poglejmo družbo sv. Cirila in Metoda! Ta je zašla v jako klaverne razmere. Vzdržuje jo samo liberalna slovenska stranka. Dasi je ta družba eminentno verska, dasi ustanavlja in vzdržuje same katoliške rodovniške šole, jo podpirajo samo liberalci, mej tem ko katoliško-narodna stranka zanjo ničesar ne stori". Kdor ve za razmere v podružnicah, kdor čita izkaze družbinega vodstva in ve za imena odbornikov, ta ve, da stare »Novice" nimajo več pravega spomina in da so na stara svoja leta postale
—	lažnjive.
Bohinjska železnica. Tunel pri Pod-brdu bode dolg 6600 m. Sklepa se, da bode trajalo delo najmanj 5 let. Na onem delu tunela, ki sega v Primorje, se bode delalo s krampi, na kranjskem delu pa z vrtalnimi stroji. Na kranjski strani dela že na stotine delavcev, kakor smo poročali, pa se je delo tudi na goriški progi že pričelo.
Osebne vesti. Cesar je dovolil gosp. Franu Doberletu, obč. svetniku v Volo-skem, da smo nositi vitežki križ reda ru-munske krone. — Nadučitelj celjske deške okoliške šole g. Armin Gradišnik je dobil zaradi bolehnosti dopust do novega leta. Nadomestuje ga izprašana učiteljska abituri-jentinja gdč. M. Gregorin. — Bivši šta-jarski deželni okrajni živinozdravnik v Bra-slovčah g. Anton Korošec, imenovan je asistentom na kliniki za zunajne bolezni na dunajski živinozdravniški visoki šoli. — Začasnim učiteljem na učiteljišču v Kastvu je imenovan g. Mate Trinajstič.
Koroške novice. Deželna hipotečna banka jo dala do 1. oktobra 1137 dolžnikom za 6,091.000 kron posojil. — V Velikovcu so je dno 10. oktobra ustrelil 18letni lončarski učenec Karol Untervveger. Pravijo, da je storil to iz »melanholije«. Doma je bil v Beljaku. — Proračun trgovinske zbornice v Celovcu za leto 1901 kaže 44.027 kron potrebščin, ki se pokrijejo s 3odstotno doklado.
—	A. in M. Kment bodeta delala tehnične pripravo za električno ali konjsko železnico iz Celovca preko Otoč do Majernika ob vrb-
skem jezeru. — Obir je do 7. t m. obiskalo 300 hribolazcev.
I* celovške škofije. Za blagajnika Cecilijenega društva za krško škofijo je imenovan č. g. prefekt Ant. Stres — Preč. g. Anton T r o b e š, prožt Podkrnosom je imenovan za kn.-šk. duhovnega svetovalca. — Župnijski uradi se opozarjajo, da naznanijo čim preje prenaredbe in popravke za šematizem 1. 1901. - Prestavljena sta : č. g. Fr. Meško, kaplan v Škocijanu za pro-vizorja v Smarjeto ob Velikovcu, in č. g.
Val. Limpel, provizor v Šmarjeti v Gne-zovo.
Nemarne obč. odbornike ima Celovec. V zadnji seji obč. odbora je namreč podžupan dr. Metnic predlagal, naj se gg. obč. odbornikom zabiči dolžnost, da morajo prihajati k sejam. Če kak obč. odbornik neopravičeno izostane od dveh sej, se naj pismeno pozove, da naj pride k sejam, ali pa naj odloži svoje odborništvo. — Glejte, glejte; tudi v slavnem celovškem mestnem zboru ni vse zlato kar se sveti, in naši mestni očetje po tem nikakor niso najprid-nejši!
Za karavansko železnico. Tukajšnji mestni zbor je dovolil 80.000 K za pri-četek del pri predoru Podrožico nove železnice preko Karavank. Ker so dela v predorih posebno dolgotrajna, bodo začeli takoj vrtati novi predor, da se druga dela pri nameravani železnici ne bodo zadržala, in da se ta prej more izročiti prometu. Deželni zbor je svoječasno v isti namen dovolil 100 000 kron.
Družba sv. Cirila in Metoda je
imela svojo 129. vodstveno sejo dne 11. oktobra t. 1. Navzočni: Tomo Zupan (prvo mestnik), dr. Dragotin vitez Bleiweis-Trste-niški, Martin Petelin (blagajnik), Luka Sve-teo (podpredsednik), dr. Ivan Svetina in Ivan Subic; svojo odsotnost je opravičil mestni župan Ivan Hribar. - Prvomestnik Tomo Zupan otvori ob 3. uri popoludne sejo, ki je trajala nad tri ure, ter prebere sledečo v slovenskem jeziku nam došlo družbo odli-kujočo zahvalo: »Vsled Najvišjega povelja Njega ces. in kr. Apostolskega Veličanstva naznanjam častiti družbi sv. Cirila in Metoda Najvišjo zahvalo za njega ces. in kr. Apostolskemu Veličanstvu povodom letošnjega glavnega zborovanja poklonjen izraz zvestobe in udanosti. — C. kr. deželni predsednik: Hein s. r.« — Blagajnik Martin Petelin je izkazal do današnjega dne 26.375 40 kron stroškov in 23.705-68 kron dohodkov, torej 2669.72 kron pri manj kij eja. Vsled tacega blagajničnega stanja se je deset sicer upravičenih prošenj neugodno rešilo; tudi razširjanje mutske sole v dvorazrednico se je moralo odložiti do boljših časov. — sprejelo se je več za zboljšanje družbinega gmotnega stanja shodnih predlogov. — Ker družba nujno potrebuje mnogo denarja v pokritje svojih navadnih tekočib troškov, najuljudneje prosimo že tem potom svoje' podružnice, naj takoj vpošljejo* svoje prispevke za leto 1900. Zastalo jih je mnogo! Tudi vabimo ob tej priliki sploh slovensko rodoljubje, naj bi nam v tej stiski priskočilo z gostejimi darovi na pomoč. — Slovenci! Premislite, ali Vam je v sedanjih razmerah kaj potrebnejšega od družbe sv. Cirila in Metoda? Ko ste premo-tnli to vprašanje, potem, prosimo, delajte za nas! Vodstvo se v svojem poslovanju ne straši nobenih naporov. Zato, prosimo, še Vašega narodnega sodelovanja. Ljubljanske novice. Štajerskih
Slo vencev pride jutri v Ljubljano okolu
100. — T a t v i n a p r i s v. P e t r u. Pred
približno dvema mesecema je bila iz zakristije pri sv. Petru ukradena pušica za pobiranje milodarov. Tat je sedaj prijet v Gradcu Ime mu je Haderpolz ter je bil ključavničarski pomočnik, sedaj pa vagabund. Pri njem so našli mnogo denarja, o katerem noče povedati, kje ga je dobil. — »Baron« K a 1 a p i s, po domače Oskar Boker, je sedaj vender definitivno prišel v roke oblasti Aretovali so ga v Istri. — Zvit tiče k se je klatil te dni po Ljubljani. Ime mu je Maks Neugebauer. Prišel je iz zapora in so nastanil v hotelu pri avstrijskem cesarju, odkoder je hodil po Ljubljani in usmiljenim ljudem pravil, da prihaja iz tržaškega kapucinskega samostana ter da je namenjen v monakovski samostan. Nabral si je na ta
način precej donarja, policija je pa obrnila na pobožnega fanta silno pozornost in res se je prepričala, da je Neugebauer navaden goljuf, ter je fanta spravila na magistrat. — Ponesrečil se je pri dež. dvorou delavec Jože II a b i č.
Delavsko gledališče Opozarjamo občinstvo, da se bodo vstopnice k predstavi »Mlini pod zemljo« ali »Zadnji dnevi po ganstva v Rimu« prodajale že od prihod njega ponedeljka najprej pri gospodu Fr. Breskvarju, knjigovezu v Ljub Ijani. Predstava bode v nedeljo dne 28. t. m. ob 7. uri zvečer v veliki dvorani -Kat.' Doma«. Oni gospodje z d e ž e 1 e , ki bi si radi ogledali to krasno uprizorjeno igro, naj si sedeže naroče po dopisnici. Pred pred stavo in mej posameznimi dejanji bode svi ral oddelek novoustanovljene ljubljanske meščanske godbe. Dramatični odsek »Slov kršč.-soc. zveze« si je za to predstavo omislil svojo lastno garderobo.
Lahi proti dr. Laginji. Lahi name-ravajo proti dr. Laginji kandidirati v V. ku riji dr. Bennatija, odvetnika v Kopru v kmetskih občinah pa župana v Pulju dr.' Rizzija.
Iz Mozirja, 18. oktobra. V naglici Vam poročam. Danes sem tukaj na Luke-ževem sejmu. Slišim veliko smeha o »mno-gobrojno zbranem« shodu zgornjesavinskih volivcev, kateri je bil zadnjo nedeljo tukaj. Se več smeha slišim o tukaj nepoznatem »veleposestniku«, ki je podpisan pod brzojavko v zadnji »Domovini«. Nekdo je celo rekel, da bo celo razpisal 200 kron nagrade tistemu, ki mu pokaže veleposestnika s podpisanim imenom. Druga laž v isti brzojavki je »mnogobrojno zbrani« shod. Prišli so iz Celja trije: nek ključar, dr. Karlovšek in — težko verjetno - nek uradnik celjske slovenske posojilnice. Iz drugih gornjesavinskih trgov ni bilo živega krsta. Od domačih jih ie bilo 13 — nesrečna številka! A nekateri so bili slučajno navzoči, ker so v zborovalni sobi kvartali in so pozneje morali, hočeš nočeš, poslušati državnozborske grehe gospoda Žičkarja, ki nič dosegel ni. Domači najvplivnejši možje niso vedeli za ta zlagani shod ali se ga niso udeležili. Da, celo odtegnili so se temu shodu. Požarna bramba in pevci so naredili isti dan izlet v Žalec, če prav je bila Slomšekova slavnost tam prepovedana Zdaj vidite, kako se dela javno mnenje. Kakor slišim, bodo volitve pokazale, da ima mozirska občina več volivcev, kakor tistih 13!
Notarijat v Šoštanju na Štajerskem oskrbuje do imenovanja naslednika umrlemu g- notarju Kačiču kot namestnik g. notar Baš iz Celja. Ta notarijat je razpisan do 4. novembra t. 1.
Za davčne eksekutorje. Piše se nam: Čuden položaj zavzemajo v državni službi davčni eksekutorji. Ako v interesu države izterja vaj o zaostale davke, potem uživajo dostojanstvo uradnika, ako pa se gre za plačo in druge tako za življenje važne stvari, potem pa so davčni eksekutorji le uslužbenci proti pogodbi, ki nimajo nikakih pravic. Ker pa imajo davčni eksekutorji tako težavno in odgovorno službo, bi bilo pač le pravično, ako bi se sprejeli v definitivno službo. Mesta davčnih eksekutorjev so se leta 1878 za deset let provizorično določila; Od tedaj je preteklo že 22 let in pokazalo se je, da je ta institucija za izterjevanje zaostalih davkov dobra in da se najbrže ne bode premenila. .Gotovo je tudi, da sedanja plača davčnih eksekutorjev ne odgovarja več današnjim razmeram. Že večkrat in slednjič pred štirimi meseci so izročili davčni eksekutorji v tej zadevi na pristojnem mestu peticijo za zboljšanje svojega položaja. Obljubilo se jim je pač, da se bo njih prošnja uvaževala, a do sedaj se ni storilo ničesar in s strahom gledajo ti pozabljeni v bodočnost.
Nenavadna smrt. 3'/,letni Jak. Japelj z Vrhnike šel je s svojim starim očetom k Zitnikovemu kozolcu v bližini Vrhnike. Mej potom utaknil je deček kos lesa v usta, češ »da bode kadil«. In res z leseno »smodko« v ustih stopal je ponosno poleg starega očeta. Mej potom srečal je znanega pastirčka, h kateremu je stekel, da bi mu pokazal svojo »smodko«. Deček se je zadel ob kamen in padel s svojo smodko v ustih. Deček je padel na usta. Les se je pri tem za-
sadil dečku v levo stran goltanca in dečku se je tako močno ulila kri v pihala, da zrak ni mogel do pljuč. Deček je bil v 10 min mrtev.
Nova hranilnica in posojilnica se
ustanavlja v Škofji Loki.
Nov oddelek finančne straže otvo
njo z novim letom v Cirknici. Sodna okraja
^rkmca in Lož se vsled tega ločita od Logatca.
* v xlPremo» so baje našli pri Bazovici v tržaški okolici. Osnoval se je konsorcij, ki
hoče kopati premog, ki je baje izvrstne kakovosti.
Tatvina. Odpuščeni kaznjenec Ivan Skočir o katerem smo včeraj poročali, ukradel je 1. t. m. krojaču Mat. Bajcu iz Vrhpolja pri Vipavi iz zaprte omare 206 K Skočir je bival pri njem 14 dnij in jo po' izvršeni tatvini popihal.
Tvrdka Henrik Mattoni je osobju avstrijskega društva za izkopavanje starin v Efesu vnovič brezplačno poslala 600 steklenic Giesslniblerja, za kar se je ondotni tajnik dr. R Heberdey v Smirni toplo zahvalil.
Zrakoplov, ki se da voditi je torej gotova stvar. Grof Zeppelin je dosegel ta vspeh s svojim zrakoplovom, s katerim je poletel predvčerajšnjim v zrak preko boden-skega jezera. Zrakoplov je plaval v višini 600 m ter se jo pregibal na ono stran, na katero ga je vodilo njegovo krmilo, seve sedaj še z neko nesigurnostjo. Zrakoplov se je pomikal s hitrostjo 8 m na sekundo. Stroški za sestavo tega zrakoplova so bili ogromni, a problem, s katerim so se leta in leta brez vspeha ukvarjali najslavnejši inženirji, je rešen in gotovo se bode posrečilo tudi iznajti način, ki bo omogočal ceneno vožnjo po zraku.
20 let varal zdravnike. V malem mestecu Nauslitz v bližini Draždan, se je neki zavirač Dittrich pred 20 leti hudo poškodoval na glavi. Od tedaj je ležal navidezno mrtev in postal velezanimiva osebnost za zdravnike. Noben zdravnik ni vedel pojasniti njegovo bolezen in mož je mirno ležal, mrtvecu podoben, 20 let, dobival pen zijo, žena njegova pa mnogo darov. Nedavno pa so ga videli njegovi znanci, ko je zjutraj na vse zgodaj »navidezni mrlič« stal pri oknu in pušil. Tedaj so se znanci podali v njegovo sobo, a Dittrich je že ležal na postelji, kakor bi bil mrtev. Zdravniki so pričeli intenzivnejše stvar preiskavati in Dittrich je uvidel, da ne bode mogel več varati zdravnikov. V četrtek zjutraj dobili so ga res mrtvega — s prestreljeno glavo. Mož se je ustrelil, ker se je bal kazni, njegova žena pa se je obesila.
Pogrebci na bicikljih. V Kalabriji je umrl v mestecu Bari mlad kolesar Ubaldo Sibilio. Padel je raz kolesa ter se pri tem tako poškodoval, da je v par urah umrl. Žalost po mladem kolesarju je bila mej kolesarji splošna, ker je bil Sibilio najboljši dirkač Južne Italije. Sklenili so, da se udeleže na kolesih njegovega pogreba in res — zgodilo se je tako. Za Krsto Ubaldovo peljal je črno oblečen mož njegovo v črno tkanino odeto kolo, za njim pa se je vozilo več sto kolesarjev vsi na bicikljih. Takega strokovnega pogreba še ni imel noben kolesar.
#
profesor bogoslovja, I. tajnik Ivan Smrekar mestni katehet; II. tajnik Frančišek Gabršek'
K!knadUČi!dji, L .Rajnik Ferdinand' Bradaška, mestni blagajnik v p, II. blagajnik dr. Josip Sorn, c. kr. gimn. profesor Od-
DeSa h biH ,V°ljeni P"	Oton pl.
va™I ' A^Ch?\glaVar; Aveust Urdse, tovarnar; A fred Ledenik, hišni posestnik in
rgovec; Frančišek Leveč, c. kr.realični pro-
c kr TrZT l°IS,ki nadzornik; ^an šubic, c. kr. direktor strokovne šole; dr. Fran To-
mmšek, odvetnik; Viljem Treo, arhitekt.
Darovi.
Za Jeranovo dijaško mizo- Kanonik dr. A. Karlin 20 K. - Neimenovani prijatelj 20 K. - G. M. Pintar, župnik na Trati 1 K 60 v.
Ljudski in dijaški kuhinji je podaril dekan g. J. Lavrenčič v Šmartnem 10 K in g. Miiller, župnik pri Sv. Heleni krompirja in jabolk. — Živila so kuhinji vzlasti dobro došla. Bog plačaj!

Sejmi po Slovenskem od 22. do 27. oktobra. Na Kranjskem. 22. v Dovskem, Cerkljah, Lescah, Žubni, Jagnenci. Kranju, Žireh, Premu, pri Sv. Križu, Rakitni in Radečah; 23. v Novem mestu; 24. v Dolu in Dol. Logatcu. — Nasloven-
.	v
skem Štajerskem: 22. v Sevnici na S., pri Sv. Petru na Teharjih, v Celju in v Dramlju pri Mariji Magdaleni; 24. v Velenju.— Na Koroškem: 21. v Kutarčah in Črni pri Pliberku; 27. v Celovcu. — Na Primorskem: 22. v Cerknem, Osopu (3 dni) in Tolminu; 25. v Gradiški in v Borštu; 26. v Divači; 27. na Nabrežini.
Bruštva.
(»Društvo za zgradbo zave-MS6V? yzS°jevališča v Ljubljani«) je imelo dne 18. t. m. prvo Hbo-rovo sejo. Izvoljeni so sledeči p. n Predsednikom Josip Merk, c. k. dvorni svetnik; I. podpredsednik Ivan Plantan, c. kr. notar; II. podpredsednik dr. Ivan janežič,
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 20. okt. Okrajni glavar v
Pulju Rose t ti je postal namestniški svetnik.
Trst, 20. oktobra. Stavkujoči delavci se ne udajo. Agitatorji pravijo, da se jun pridružijo tudi delavci na drugih večjih postajah. Delavec Sposs iz Štajerske je aretovan. Od vseh stranij prihajajo v Trst delavci, da nadomeste stavkujoče.
Trst, 20. okt. Radi dogodkov pri sv. Jakobu povodom procesije sv. Re-šnjega Telesa je sodišče Luka Seražina in Antona Mikčiča oprostilo, Ivanka Bezek je bila obsojena na 14 dnij, Ivan Drožina je dobil 4 mesece, Ig. Miler 3 mesece, Ivan Hoča 5 mesecev težke ječe. Obsojeni so si pridržali pravico pritožbe.
Trst, 20. okt. Zaradi poneverjenja se bode moral 25. t. m. pred porotniki v Rovinju zagovarjati Luigi Corazza, bivši obč. blagajnik v Montovunu.
Gorioa, 20. okt. Dež. poslanec M i g h e 11 i je odstopil. Vodja okrajnega glavarstva vitez Bosizio je, kakor se i čuje, prosil za umirovljenje.
Gradec, 20. okt. Finančni koncipist dr. Valentin Kermavner je postal davčni inšpektor.
Gradec, 20. oktobra. Dvorni vlak je zopet prevozil progo Dunaj - Gorica, ker so se pri zadnji cesarjevi vožnji v Gorico vozovi dvornega vlaka vsled slabega železja na tiru večkrat silno stresli. Z dvornim vlakom sta se vozila generalni vodja južne železnice dr. Eger in prometni vodja E. Casper.
Budimpešta, 20. okt. V boju mej orožniki in delavci rudnika »Ferdinand" pri Vorocze je bilo ubitih osem delavcev, 30 ranjenih, mej temi 4 smrtno-nevarno. Delavci so baje napadli štiri orožnike, katerim je pozneje došla pomoč.
Pariz, 20. oktobra. Na tukajšnjem kolodvoru južne železnice sta trčila dva vlaka. Nevarno ranjenih je 15 oseb.
London, 20. okt. Pod predsedstvom kraljice Viktorije se je vršila na gradu Balmoral seja tajnega sveta. Govori se, da bo parlament preložen za 6 tednov!
Laurenoo-Marquez, 20. oktobra! Predsednik Kruger se je včeraj zjutraj podal na krov ladije „Gelderland".
London, 20. okt. Roberts poroča iz Pretorije 18. t. m.: Barskemu oddelku se je 16. t. m. ponoči posrečilo prodreti v Jagersfontein. Naslednje jutro se je pričel boj. Mi smo izgubili 9 ubitih in 2 smrtno ranjena; Buri so izgubili svojega poveljnika in 20 ubitih. Kelly-Kenny je odposlal včeraj oddelek, ki danes dospe v Jagersfontein.
Vojska na Kitajskem.
Dunaj, 20. okt. „Pol. Corr." poroča: Japonska vlada je svetovala velesilam, naj bi vodili mirovna pogajanja zastopniki v Pekinu, ker bi se tem načinom preje dosegel konečni vspeh. Predlogu se bržkone vsestransko pritrdi.
D"—j, 20. okt. (0. B.) Iz Tientsina pore Mej nemškimi četami se je
pojavila bolezen. Vsak dan umrjejo 3 vojaki.
Berolin, 20. okt. Iz Pekina poročajo: Bokserji v okolici Tung Caua razvijajo zelo živahno delovanje. Prebivalstvo se poziva, naj prime za orožje proti tujcem. Govori se tudi, da Li Hung-Čang na severu organizuje boj proti tnjcom. Pod njegovim vodstvom je vspeh zagotovljen.
Berolin, 20. okt, (0. B.) Mej Nemčijo in Anglijo se je 16. t. m. sklenila pogodba, ki določa, da bola obe velesili jedino postopali v kitajskem vprašanju po določenih načelih, ter posebno pazili na to, da se ohrani integriteta Kine in da ostanejo odprte kitajske luke trgovini vseh narodov.
London, 20. oktobra. „Daily Mail" javlja iz Petrograda, da je ruski zastopnik pooblaščen javiti Li-Hung Oangu, da bo Mandžurija ostala zasedena po ruskih četah, dokler ne bo plačana odškodnina. Rusija zahteva opustitev vseh kitajskih utrdb in da se morajo takoj umakniti kitajske čete iz Mandžurija.
London, 20. okt. (C. B.) »Standard" poroča iz Hianghaja 17. t. m.: Cesarski dvor je došel na prelaz Tunk-wan. V petek dospe v Singanfu. Bokserji so pribegli v Santung ter provzro-čili nov upor proti kristijanom.
London, 20. oktobra. Iz Šhanghaja poročajo 17. t. m.: Neki kitajski uradnik potrjuje, da princ Tuan terorizuje cesarico-vdovo.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č.
(Dalje.)
»Mogoče ima denar na posojilih pri ljudeh", reče kardinal, „ki ne morejo poplačati."
„Seveda, vaša prevzvišenost! To ubogo ljudstvo plača s tem, kar mu ostane od pridelkov. Če je slaba letina, ne ostane ničesar. Letos je povsod pomanjkanje."
„Dobro", reče Federigo, Jaz prevzamem vse dolgove. Priskrbite mi spisek vseh njegovih dolžnikov!"
„To bo velika svota."
„Tem bolje. Koliko je revežev, ki nimajo dolgov, ker jim nihče ne zaupa!"
„Seveda; stori se, kar je mogoče! A v teh časih vsem pomagati je nemogoče."
»Napravi jim naj na moj račun obleko. Letos se mi zdi ves denar v vodo vržen, če ne gre za kruh, a to je samo letos."
Mi nečemo končati tega dneva, predno ne povemo, kaj se je zgodilo z neznancem.
Glas o izpreobrnjenju se je že pred njim razširil po dolini. Kot blisk se raznese in učini povsod osupelost, strah, jezo, šepetanje. Prvim hlapcem namigne, naj mu slede. To povelje gre od moža do moža. Vsi se pridružijo z navadno pokornostjo, dasi se nekoliko obotavljajo. Z vedno rastočim spremstvom pride v grad. Tudi onim, ki stojč pri vratih, namigne, da gred6 za njim, gre čez prvo dvorišče, potem pa, še vedno jahajoč, gromovito zakriči.
Bilo je navadno znamenje, pri katerem so vsi prihiteli, ki so je slišali. Kdo je bil še tu ali tam v gradu, prihiti in se pridruži že zbranim, ki vsi gledajo svojega gospodarja.
„Cakajte me v veliki dvorani!" pravi jim in gleda s sedla, kako odhajajo. Potem stopi z mule, katero sam pelje v hlev, in gre, kjer ga pričakujejo. Ko se pokaže, poneha mrmranje namah. Vsi se stisnejo v jeden kot in pustč zanj velik prostor prazen. Bilo jih je okrog trideset.
Neznanec vzdigne roko, kakor bi hotel vzdržati ta nenadni molk, dvigne glavo, ki presega vse prisotne in reče: „ Poslušaj te vsi; nihče naj ne govori, ako ni vprašan! Otroci! Pot, po kateri smo do sedaj hodili, pelje naravnost v brezdno pekla. Nečem vam očitati; saj sem jaz mej vsemi prvi in najslabši. Čujte, kaj vam povem! Usmiljeni Bog me je pozval, da premenim življenje; jaz je spremenim, jaz sem jc uže spremenil. To storite tudi vi! Vedite in zapamtite si, da raje umrem, nego še jedenkrat prelomim njegov sveti zakon. Prekličem vse hudobne ukaze, katere sem vam dal. Saj me umete?
Ne storite ničesar, kar sem vam zapovedal! Zapomnite si, da nikdo ne sme več dopri-našati zločinov na mojo odgovornost kot moj služabnik! Kdor hoče pod temi pogoji tu ostati, imel ga bodem kot otroka. Veselilo me bode, če bom mogel z zadnjim ko-ščekom kruha v hiši nasititi koga izmej vas, četudi jaz ne bodem preje ničesar prigriznil. Kdor neče tu ostati, izplačam mu zaostalo mezdo in ga še obdarujem, predno gre. A pozneje naj ne prestopi praga, če ne spremeni svojega življenja! Sicer ga pa sprejmem z obema rokama. Premislite se to noč! Jutri vas po vrsti vprašam za odgovor, potem pa vam dam nove ukaze. Za sedaj pojdi vsak na svoje mesto! Bog naj vam navdahne pravo misel, kakor se je usmilil mene!"
Ko prestane, vse molči. Čeprav so različne in burne misli rojile po teh glavah, vender tega nihče ne pokaže. Bili so navajeni imeti glas svojega gospoda za izraz volje, kateri ni bilo varno oporekati. Ta glas je kazal, da se je volja sicer spremenila, da pa ni oslabela. Nikomur ni prišlo na um, da bi mu odgovarjal, kot komu drugemu, četudi se je izpreobrnil. Imeli so ga za svetnika, a za jednega izmej onih, katere rišejo s povzdignjeno glavo in z mečem v roki. Bali so se ga; oni pa, ki so bili rojeni kot njegovi podložniki — in bilo jih je precej — bili so mu udani kot svojemu zavezniku. Tudi občudovali so ga vsi; v prisotnosti njegovi polastila se jih je takorekoč tudi neka sramežljivost kakor sploh najbolj surovih in robatih ljudij, če opazijo v svoji bližini kaj višjega. Besede, katere so slišali iz teh ust, so za njih ušesa mučne, a ne tuje, ker so jih prav dobro umeli. Tisočkrat so se že šalili iz njih, a ne radi tega, ker niso verovali na nje, ampak da bi pregnali strah, ki bi se jih polotil, če bi resno mislili na to. Kdo tedaj vidijo, kaj je učinil ta strah pri njih gospodarju, polasti se tega manj i, onega večji strah.
Razven tega so oni, ki so bili zjutraj izven doline in prvi izvedeli veliko novico, videli in sporočili veselje in radost ljudstva, ljubezen in spoštovanje njegovo do neznanca, ker sta se morala umakniti stari čut in prejšnji strah.
V možu, katerega so se preje bali, četudi so bili del njegove moči; videli so čudež, ljudskega malika. Videli so, da še vedno prekaša druge, seveda drugače nego preje — da je vedno nad preprosto množico, vedno prvi!
Vsi so potrti, nihče ne ugane mislij svojega soseda, nihče ne vč, kaj mu je storiti. Ta se smeje; oni premišljuje, kam bi sedaj šel iskat kruha in strehe; ta se izprašuje, ali bi mogel postati pošten človek, oni se čuti poklicanega za to, ker so ga ganile te besede; drugi zopet ne sklene ničesar, temveč hoče na slepo srečo ostati v gradu in jesti ponujeni mu kruh v ti draginji, dokler se v teku časa ne premisli.
Ko neznanec koncem svojega govora zopet gospodovalno dvigne roko, namignivši jim, da se odstranijo, odpravijo se vsi ponižno in krotko kakor čreda ovac. Tudi on odide in gleda na sredi dvorišča v mraku, kak6 gredo na svoja mesta. Potem pa vzame svetilko in gre po dvoriščih, hodnikih, sobanah, preišče vse vhode, ko pa vidi, da je vse v redu, gre spat. D&, spat, saj je bil Zaspan._(Dalje prih.i
Zdravje Je najdražji zaklad" I Da bi pač
vsakdo vedno na to mislil! Koliko ljudij se muči največjidel svojega življenja, da bi na stare dni mirno živeli! Toda največkrat se zgodi, da, ko ne morejo več delati, tudi uživati več ne morejo. Ali bi ne bilo boljše, da bi čuvali svoje zdravje, da bi si prihranili za mirne stare dni krepko, zdravo telo ? Prav lahko dosežejo ta Damen, ako uživajo priprosto, navadno hrano. Začno naj s tem takoj pri jutranji kavi. Naj-zdravilnejša kava se pripravlja tako, ako se primeša k običajni bobovi kavi polovico Kathreiner-Kneippove sladne kave. Nebrojno rodbin jo je preskusilo, da ima taka kava najizvrstnejši okus bobove kave in objednem tudi vse zdravilne prednosti domačega sladnega pridelka. Vsakdo se ji bo v kratkem tako privadil, da ne bode mogel nikoli več pogrešati te prijetne, okusne pijače. Pazi naj se le na to, da se uporablja vselej pristna Kathreintr-Kneippova sladna kava v izvirnih zavitkih.__7
Cena žitu na dunajski borzi
dn<5 19. oktobra 19G0.
Za 50 kilogramov.
Meteorologično porodilo.
TiSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736'0 mir.
« i C.m o\m-d | zoTsnja	Stanje barometra ? mm.	Tempe- \ ratura ' po ; Olsijti	VetraTi	Nebo	a? 5? «-• 0 ~ » Cu
TV<M).	735 0 ,	9-4,	sl. jug	oblačno	
20
, .. zjuli ..... u [2. popol. [ 738 2
I s. pupoi. i 1 a os | 9 2 sr. vzsjzh. | » | ^Srednja včerajflnja temperatura 10 2", normale: 9 9°
00
Tržne cene v Ljubljani.
TedenBko poročilo
od dne 14. do dne 20. okt.
Goveje meso 1. v. kg • » II. » »
» III. » » Telečje meso . » Prašičje » sveže » » » prek. » Koštrunovo meso »
Maslo.....
Surovo maslo . . > Mast prašičja . . » Slanina sveža . » ► piekajena »
Salo......
Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Smetana, sladka liter > kisla . «
Med.....kg
Piščanec . . . . Golob . , . . .
Haca......
Zajec.....
K | h
1 28 1 12
- 90
t 40
-;80 2 — 1'90 1 40 1 .<0 144 1 20
-	7
—	16 —,80 — j 80
1 20 -46
1 50
I
Pšenična moka 100 kg Koruzna > » » Ajdova » » > Fižol, liter . . . . Grah, » . . . .
Leča, .....
Kaša, » . . . . Ričet, > . . . . Pšenica . . 100 kg Rž . . . » » Ječmen . . » » Oves ... » » Ajda ... » » Proso, belo, > » navadno » » Koruza . . » » Krompil	» >
Drva, trda , m3 » mehka, » Seno, 100 kg . . Slama, > > . . Stelja, > » . .
K	h
28	_
18	_
36	—
-	16
—	20
—	24
—	22
—	22
16	40
14	_
13	—
13	_
16	—
18	—
14	_
14	—
4	40
7	50
5	—
3	20
-	20
Ijl	S.
Čisto medicin, ribje olje.
Deželna lekarna
pri Pomagaj
Cubar, Primorsko septembra 1900. Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeno dobiog in pristnog medlolnskog ribjog olja, katerog že die časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, poSljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 60 kr.
Pozdravljam in ostajam Vam udani 839 5 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenioa 50 kr., 6 steklenic 2 gld. BO kr. Razpošilja vsak dan z obratno pošto
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj
Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani.
Resljeva oesta št. 1., poleg mesarskega mosta.
organista
in
v Ihanu pri Domžalah je izpraznjena
z II. novembrom t. I.	949 3-2
Več se poiz\e pri župnem uradu v Ihanu.
Razpis vrtnaričine službe.
Služba otroške vrtnarice v Pevmi pri Gorici se razpisuje s 000 K letne plače.
Postavno opremljene prošnje naj se do 31. oktobra t. I. dopošljejo podpisanemu vodstvu.	953 1—1
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, 14. oktobra 1900.
Proda se v Krakovskem predmestji
PSenica za jesen	K	7'69	do	K	7-70
» » pomlad .	»	8-16	»	»	819
Rž za jesen . . .	n	7-55	»	»	7 56
» » pomlad.	»	7-80	»	»	7-81
Turšica za jesen .	»	6 65	»	a	6 70
» » pomlad.	»	5-37	»	n	538
Oves za jesen . .	»	572	D	»	573
» „ pomlad . .	»	591	»	»	5-94
z vrtom, hlevom in šupo
fako pripravna za izvrševanje obrta izvoz-čekov (fijakarije), takoj pod roko. Natančneja pojasniladaje
dr. Josip Fiilian.
898 8—6	advokat v Ljubljani.
Kdor ima naprodaj
deželnih pridelkov
kakor: fižol, krompir itd, naj se obrne zaupno na podpisano tvrdko, katera prejema blago v komisijon in posreduje prodajo vsa-koršnega blaga proti primerni odškodnini.
Alojzij Grebene
v Trstu 792 (20- 10) Ulica Torrente st. 30, 32, pooblaščena Javna tehtnloa ln trgovl
z&b Proti malokrvnosti.
v
Zeleznato vino
lekarnarja G-. Pioooli
v Ljubljani
dvornega ?al< žnika Nj. Svetosti papeža
^ ima v sebi QQkrat več železa
kakor druga po reklami nezaslužno sloveča ch ina-železnuta vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vito.	1 — 12 VsM lega največje jamstvo za izdatnost tega vma pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. II 690 50-16 Dobiva ss v steklenicah po pol litra.
/r« ssssšsijslž! ti&j
| Jan. Dogan-a
M mizarski pohištveni obrt §
g 536 19 "V I^jllt>lj»llli
|l! na Dunajski cesti št. 19 (v Medjatovi hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno
zalogo
vsakovrstnega likanega in politiranega
pohištva.
Naročila se točno Izvršujejo.
IU Cenilnlk s podobami zastonj in franko.
iiiiisi
naravna
alkalična kislina
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih	(I.) 10 42
111
pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežuječa pijača.
s prašiči ln domačimi pridelki.
t
t ♦
t
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili.
1'rospektl zastonj in. franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih speeerijskib prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom
Ziloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv.Petra ces ( a tšt.O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
tz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozaria na veliko svojo zalogo
izgotovijene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
170 68
joooooottooooooco
§ Maka skrivnost
m TE!
napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težavo najlineje likerje po Irancoskom zistemu s pomočjo ekstraktov,ki stanejo za napravo po 5 litrov likerjev: tropinovec, absinc, vermut, ruski pelinovec, češki liker, kimel po 80 kr.; slivovec, rum, češ-njevec alaš, alpski liker po 85 kr. in konjak, benediktinec, chartreuse, plznski bker po 95 kr Kuzpo&iljaui proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici, po postnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako so napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje.
Anton Rnkavina,
TTb-sns«,
ei" 4i Via Belvedere št. 23.
JOOCOCOOOOOfl
Elegantne
klobuke
za dame in otroke,
čepice
za dečke in deklice
priporoča po zelo nizki ceni 889 3
Karol Recknagel,
Mestni trg št, 24.
Domača umetnost!
Podobarski in pozlatarski atelje
ANDREJ ROVŠEK v Ljubljani
Kolodvorske ulice štev. 22 60 52-41 v hiši gospe Wesanai>-jei/«
Opeka vseh vrst!
Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem v svojo
opekarno
uvel delovanje
parno silo
in da izdelujem vsakovrstno
* opeko za stavbe, zarezno opeko (Strangfalzziegel), stisnjeno strešno opeko (Dach-
* pressziegel) itd. itd.
Za trdnost opeke zoper vremenske vplive prevzemam posebno Jamstvo.
Priporočuje svoje izdelke vsem gg. stavbenikom in drugemu občinstvu, zagotavljam najhitrejšo postrežbo in jako nizke oene.	676 14
Ludovik Herzmann,
opekarna s parno silo,
v Ljubljani, Tržaška cesta.
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izvrševanje vsakovrstnih strogro umetniško izvršenih
lesenih oltarjev
v raznih slogih
* kipov * in svetniških soh
od kamena, (fipsa ali lesa itd.
Oltarne skupine
iz različnega ma-terijala.
Priznano umetniško dovršena dela !
Friznalna pisma ao na razpolago.
—Domača— tvrdka !
Ovinjene (weingriine) sode
različne, majhne in velike, stare in nove prodaja	927 3—2
J. Buggenig,
sodarski mojster Cesta na Rudolfov kolodvor v Ljubljani.
si
u

M
Naznanjam slav. občinstvu, da bodem
n
•s *
H
mojega rajncega moža
n
n fig
iU
n -
čuvana Spreitzer-ja
tudi v bodoče pod isto tvrdko dalje peljala in zatrjujem p n. odjemalcem, da mi bo vedno skrb, da se istim povsem ustreže m tako vzdrži sohdnost in
eksaktnost dosedanje tvrdke.
To mi bode tem laglje spolniti, ker sem dosedajnega večletnega poslovodja gosp. Alojzija Miheliča tudi za dalje pridobila in bode isti vedno trudljiv. da vstvarja enaka mojsterska dela v umetnem in stavbinskem ključarstvu, kakor
rajni moj mož.	t , ..	.,
Priporočam se torej vsem velecenjenim gg. arhitektom, stavbenikom, zidar skim podjetnikom, prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu za mnogobrojna
naročila ter beležim	'	otlli^nim spoštovanjem
951 3-1
cMarija Spr&itz&r. |


tm.

h n n n n
H it

Zadruga urarjev in optikarjev v Ljubljani.
KOI«!
Slučaji iz najnovejšega časa nas nagibajo, da vnovič opozorimo slav. občinstvo, da je trgovina s kuponi na blago in tako imenovani sistem snežnih kep v trgovini prepovedan po ukazu c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 30. aprila 1JOO, ft. 6227. Zadruga bo brezozirno postopala ob takih prestopkih.
Predsednik zadruge:
„ <	Jauez Somultz.
9o2 o—1	_
Dražba cerkvenega vinskega mošta.
Dne 25. vinotoka t L ob »/.10. uri dopoldne draži cerkveno predstojništvo sv. Petra pri Mariboru
150 RL letošnjega vinskega mošta.
Prepričani smo, da bodo p. n. gospodje prijatelji le te vinske žlahtnine iznenadeni o njeni dobroti.
Sv. Peter pri M a r i b o r u , dne 15. vinotoka 1900.
940 2_2	Mart. Jurkovie, kn. šk. duh. svetovalec.
Služba organista
in cerkvenika
v Grebinjskem Kloštru (pošta Grebinj, Koroško) se takoj odda.
Dohodki v denarju približno 560 kron (280 gld.), prosto stanovanje, najlepšega polja več ko 20 birnov posetve, ki se pa lahko v najem di.
Prosilec mora biti spreten orglavec-cecilijanec, oženjen, oba morata biti dobra pevca.
Prošnje na cerkveno predstojništvo. 947 3-2
FELIKI
kamnoseški mojster v Ljubljani, Resljeva cesta štev 26
prip. roča svojo največjo zalogo
od različnih in najtrpežnejših marmorov, od granita, črnega sijenita in labradorja, prevzame tudi vsako stavbeno kamnoseško delo po najnižji ceni. Posebno se priporoča prečastiti duhovščini na izdelovanje različnih cerkvenih umetno kamnoseških del, kakor altarjev, tabernakeljnov, prižnic, obhajilnikov, krstnih in kropilnih kamnov in podob v vsaki velikosti iz marmorja ali peščenika itd. in izgotovi tudi brezplačno
potrebne načrte iu proračune.	.	„„ „
Najceneja zaloga plošč za pohištvo od tu in inozemskih marmorjev.	o o
( ]
1 1
C
i j
1 r
c
Higjjenieni frizirski in brivski salon
Otona Fettich-Frankheima
v L jnl>l jjiiii
-ss Kongresni trg štev. 17
povečan ter z vsemi zahtevami sedanjega časa primerno opremljen. Popolnoma ločen
frizirski salon za dame.
Najskrhnejša natančnost iu hlgijenična čistost pri izvrševanju vseli del.
Posebno opozarjam p. n. dame na novi antiseptični	(870 4—3)
glavo zmivalni aparat
kot najboljše sredstvo proti izpadu las ter proti vsem boleznim na laseh.
Izdelujejo se vsa lasna dela najboljše ter se lasje plačujejo po najvišji ceni.
Kathreiner
je samo pravi v znanih
Kathreinerjevih zavojih!
Zatoraj nikoli v odprtih ali v drugih za preva-ranje računajočih ponarejenih zavojih.
Kathreiner Kneippova sladna kava
je najukusnejša, kakor tudi edino zdrava in zraven tega najcenejša primes k bobovi kavi.
Kathreiner Kneippova sladna kava
bode z veseljem in z vedno raztočem učinkom v stotisoe družinah použita.

Kathreiner Kneippova sladna kava
je tam, kjer se zavoljo zdravja bobova kava prepove, najboljši nadomestek.

'J>

kamnarski mojster, Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 34 priporoča svojo največjo zalogo vsakovrstnih
grobnih spomenikov, kakor tudi črnih piramid
lastnega izdelka po zelo nizkih cettah	802 4 -4
Vsa naročila na splošna kamenarska dela se točno in vestno izvršujejo.

Kwizdov korneuburški živino-redilni prašek
jc dljetlčno sredstvo za konje, govedi la ovoe. Žc 50 let sc rabi v premnogih hlevih, ako živali nočejo Jostt, če slabo prebavajo in za zboljšanje ln namno-ženje mleka pri kravah. Cena: ena škatla 1 K 40 h, pol škatle 70 h. Pristno je samo z gori označeno varstveno znamko ter je dobiti po vseh lekarnah in prodajalnicah dišav.
Glavna zaloga: II. 631 20-5
Frane Jan Kwizda,
c. in kr. avstr.-oger., kr. rumunski in knj. bulgarski dvorni založnik okrožni lekarnar v Korneuburgu pri Dunaju.
St. 31.7b0.
S
914 3-2
stavodolžnim
Mestni magistrat ljubljanski gledč rednega nabora leta 1901 nastopno razglaša :
1.	Vsi v Ljubljani stanujoči leta 1878, 1879 iu 1880 rojeni mladeniči imajo se, neglede na njih rojstni in pristojni kraj,
tekom mesecu novembra 1900
pri podpisanem uradu k zabeležbi oglasiti
2.	Mladeniči, ki nimajo domovinstva v Ljubljani, naj prineao s seboj dokazila starosti in pristojnosti.
3.	Začasno odsotne ali bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi ali drugi pooblaščenci.
4.	Oni, ki si hočejo izprositi kako v §§ 31, 32. 33 in 34 vojnega zakona navedenih olajšav, morajo po predpisu opremljene prošnje vložili meseca Januvarja ali februvarja 1901 pri podpisanem mestnem magistratu, najkasneje pa na dan glavnega nabora pri naborni komisiji.
5.	Onim ki želč, da se jim dovoli slava zunaj domačega nabornega okraja, je o priliki zglasitve vložiti opremljene prošnje, ter se ob enem lahko oglase in izkažejo pravico do kake v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona omenjene olajšave.
6.	Sinovi aktivnih vojaških oseb in oni mladeniči, ki so nameščeni pri vojni upravi (vojni mornarici) in so še stavodolžni, se morajo ravnotako zglasiti.
7.	Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in v obče iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, katere mu nalaga vojni zakon, ne se more opravičevati.
Stavljenci, ki opustč zglasilev, ne da bi jih ovirala kaka nepremagljiva ovira, so krivi prestopka in se kaznujejo z globo 10—200 K ali s temu primernim zaporom.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.
dne 27. septembra 1900.
St. 33.987.
Razglas.
942 3-2
V smislu § 37 občinskega reda za deželno stolno mesto se javno naznanja, da so proračuni o dohodkih in troških za leto 1901
1. mestnega zaklada; 2 mestnega ubožnega zaklada;
3.	zaklada meščanske imovino;
4.	ustanovnega zaklada;
5.	mestne elektrarne;
6.	mestnega loterijskega posojila;
7.	amortlzačnega zaklada mestnega loterijskega posojila;
8.	mestnega vodovoda in
9.	mestne klavnice
že sestavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst dnij in sicer od 16. do 30. oktobra 1.1. na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 15. oktobra 1900.
(irlavna salona


za Kranjsko: v Ljubljani. 259 52 48
krepcevalna pijača. Neprekošena zdravilna voda.
5M
5IŽ51B
5IZE1B
Od vseh avstrijskih škofov potrjeni in od vis. o in bogočastje prlpuščenl slovenski
mali, srednji in veliki
katekizem ali krščanski nauk
ki ga je založilo knezoškofijstvo ljubljansko, se dobiva pri knjigotržcih na drobno mali po 30 h, srednji po «4 li in včllkl po 80 h.
Na debelo pa ga razprodaja edino le knezoškolljstvo ljubljansko, kije poskrbelo za to, da ne dobč le knpgotržci kolikor mogoče velikih ugodnostlj, ampak da bo dajalo tudi gg. katehetom, ki bi katekizma več skupaj naročili, mi vsakih 10 iztisov no '1 i/tise namečka za ubožne učence.	1
Vsi iztisi katekizma, kar se jih razproda knjlgotržcem, imajo znotraj na platnicah prilepljen po en listič Te lističe naj gg. katehetje od učencev nabirajo ter naj ie svoi čas pošljejo knezoškofijstvu ljubljanskemu, katero jim ho poslalo za vsakih 10 takih listkov lio en lztis dotlčuegii katekizmu za ubožne učence zastonj. Plačali jim bo samo troške pošiljatve.
Natančneja pojasnila glfde dobave v večjih množinah daje nit želio eir r«7-proditjulcem knezoškofijstvo ljubljansko.	844 8
Špitalske ulice St. 7, I. nadstr.
Zobozdravniški in zobotehnični atelje.
Ordinacija od 9 —6., ob nedeljah in praznikih od 9 —12. ure.
Zobozdravnik "i 9
mi, uIt. 1B' BABO UMI
špecijalist za zlate plombe,
naznanja p. n. občinstvu, da si je nabavil električno pripravo za vlivanje
porcelanastih plomb, katere se delajo popolnoma jednake zobu tako, da jih
ni možno spoznati.
V njegovem ateljeju se izdelujejo: posamični zobje vsake vrste, zlate krone in spone, zobovja iz zlata, kavčuka, aluminija, celuloida in cina.
Opomba. Zlate in porcelanaste plombe, kakor tudi vse oporaci|e v ustih izdeluje zobozdravnik dr. R. Frlan sam, ne pa znabiti kak tehnik.
Dne 31. oktobra letos bo
111 iiiiliim
JLilSji
in sicer:
Hiša št 52, gostilna pri »Fortuni«, na najlepšem kraju, sredi trga, z lepim vrtom, pokritim kegljiščem, velikim, na ledenico, kolnico in hleve meječim sadnim vrtom in gozdnim delom.
Hiša št 51, lepa stanarinska hiša z balkonom in kleti.
Hiša št 75, stanarinska hiša, v kateri je nastanjen merosodni urad, z lepim vrtom
za zelenjavo.
Hiša št. 41, gostilna pred živinskim trgom, na kraju z velikim prometom, v I. nadstropju stanovanja.
Hiša št. 32, gospodarska hiša, z velikim ograjenim vrtom in ob njega meječim poljem, z lepim hlevom, kozolcem in lopo, ki je pripravna za gostilno ob tržnih dneh.
Dobro urejena opekarna z lastnim zemljiščem, blizu železnice; dalje več njiv, travnikov in sadnih vrtov.	939 3_2
Služba občinskega tajnika.
Pri županstvu na Blokah popolniti bo z dnem 1. prosincem 1901 službo tajnika z letno plačo 800 kron. Ob jednem izpraznjena bo tudi služba posojilniškega knjigovodje z letno plačo 200 kron, katera se lahko od občinskega tajnika opravlja. Slovenskega in nemškega jezika zmožni prosilci naj vložč prošnje do
do 5. listopada t. 1.
pri županstvu na Blokah.
Občinskega uradovanja vešči prosilci imajo prednost.	941 3—2
v
Županstvo na Blokah,
dnč 16. oktobra 1900.
St. 11.652.
Razpis
829 3-2
službe hišnega duhovnika v deželni prisilni delavnici v Ljubljani.
Provizorno se oddaje služba hišnega duhovnika v deželni prisilni delavnici v Ljubljani s plačo 1600 K poleg prostega stanovanja, kurjave in osvetljave proti obojestranski poluletni odpovedi.
Prositelji za to mesto naj vlože svoje prošnjo
do dne IX. novembra 1000
pri deželnem odboru kranjskem.
Razun stanovske sposobnosti je dokazati tudi znanje slovenskega, nemškega in italijanskega jezika ter je glede zdravstvenega stanja predložiti zdravniško spričevalo.
Deželni odbor kranjski.
V Ljubljani, dne 12. oktobra 1900.
Puškar
t. '
\
v
v Ljiibl jiiiii
priporoča za, d o b o lova ter
X* š k.
in vse druge lovske potrebščine A
ia
katerih ima veliko zalogo.


D« JANKO BREJC
zagovornik v kazenskih zadevah
v Ljubljani, na Dunajski cesti
JVIedjatova, hiša.
889 5
:xxxxxxxxxxxxx
Podpisani usoja si slav. občinstvu uljudno naznaniti, da je pi>e«elll
vrtnarski obrt
s Poljanskega nasipa na
Erjavčevo cesto, tik vladne palače j
vhod tudi iz Hilšerjeve ulioe im Zagate.	i
Zahvaljujem se za dosedaj mi izkazano zaupanje ter priporočam vence 1 šopke, palme za sobe in lepe dekoracije za Vsesvete po najnižjih cenah. I
Z velespoštovanjem	I
020 3 2	Sanira 1Wr>«i*	<
UUAidi A UIIlal(/j vrtnar. (
^OOOOOCXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXi
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov ia najnovejše vrste revolverjev itd
vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na	730 20_10
wtr troceviie piiike
katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo — Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštovanjem
Fran Seirčik, puškar v Ljubljani, Židovske ulice.
Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj.
I VINCENC ČAMERNIK kamnoseški mojster |
* * * * * * * * * * *
v Ijubljani, Slomšekove ulice 17 (nasproti elektrarne),
Izborna zaloga grobnih spomenikov
iz vsakovrstnih marmorjev, granitov in sijenitov.
Delavnica umetnih cerkvenih kamnoseških del.
fcs4ta vl>eata tlela.	465 25-23
= Priznana selidna dela, 4očna postrežba.
K K K K K K
R
K
K
K

Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, preuovjjenje staro obleke in vsa popravila. — Izdeluje rožno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaj« bitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 502 52-20
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove ulioe 4.
Josip Kastelic
krojaški mojster, v Ijjjuhfj a« i, Vodnikov št. 4.
priporoča se prečastiti duhovščini v
izdelovanje vsakovrstne
o> 1» I k: ^
posebno
taforjev, površnik .v i?d.
Izdelujem birete, cingulum in vsakovrstne šemisete, kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela
natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da zvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov.
Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem
obleke za gospode in dečke
po najnovejšem kroju, natančno po meri.	86 38
Zunanja naročila točna — Cene piim rno nizke.

I. * * * * * * * i 1 i * . j - 4 V ' •	_ -
Delavnica kleparskih, ključarskih. kovino - tiskarskih, stavbenih
in galanterijskih del 444444444444
.mm



v
St. Vid nad Ljubljano
izdeluje in ima v zalogi cerkvene sve
tilnice ali stalnice,
iz k os i ta rja 12, 15, iz medenine 22, 24, 'z tompaka 40, 50 gld.,; obhajilne svetilnice iz kositarja po 2 gld., iz medenine po 5,8,10 gl.,
pušice z zvončki za pobiranje
dve po: 18, 20 gld., 28, 32 gld., miloščine, iz k o s i t a r j a po gld. 1-50, iz medenine po 5 gld.;
štedilna železna ognjišča, vsaželeznain tudi razna za vzidanje.
688 (8-7)
Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov.
•f
- - 7? ~	-	"	: T	^ ? " * f * ff
Razne železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča itd. — Skritevjo zvonikov prevzema ob jednem tesarska dela.

•P
•ti* •i

K
mm,
•fij
•m
Dunajska filialka Hranilne vloge na knjižice s 4%•
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n« vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 127 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na l)nm*;ii, I., Henengasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi, Iglavl, Moravski Ostravi.
r>
11 11 a J ^ Jfo a £> o ^ a.
linš 19. oktobra.
Skupni '.ržavni dolg v not?.!; . . Skupni državni dolg v srebru . .
Avstrijska zlata renta 1 c/0.....
Avstrijska kronska renta 200 kroc . Ogerska zlata renta 4°/0 .... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .... Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld. . ....
London vista ........
NemSki drž. bankovci ta 100 m. nem.drž. vel
96-65
96-35 114-25
97-20 113-80
90-05 1702-— 647-— 241-— 117-75
20 mark........ . .
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci . . ... C. kr. cekini ... .......
Bne 18. oktobra.
3-2°,, državne srečke 1. 1864. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gid. . . 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 800 kron
Tišine srečke 4°/„, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . .
23-55 19 22 90-30 11-39
170-160-— 197'— 93-10
251 25
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . Zastavua pisma a v. osr.zem.-kred. banko A' 0 Prijoritetne obveznice državue železnice
>	. južne železnice 3°/0
>	» južne železnice 5%
»	> dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke. 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družne, 100 gl<i Avstrijskega rudečega križa srečke, l(i gid Ogerskega » „ » 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld.
!C6 93
322 119-
99 389 350 42 20 12-60
7o
•50
50 50
25
40
Salmove srečke, 40 gld. .....	170-—
St. Gen6is srečke, 40 gld..... .	198-—
Waldsteinove srečke, 20 gld. . . , .	—•—
Ljubljanske srečke ...,,.,.	50 —
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . .	267- —
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v ,	6050—
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. ....	778- —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....107-50
Splošna avstrijska stavbiuska družba . ,	146.50
Montanska družba avstr. plan. . . . , .	419-25
Trboveljska premogarska družba. 70 jjld. .	450.—
Papirnih rubljev 100......". , ,	254 75
Nakup in prodaja
rsakovrstnih državnih papirjev, «rs6k, denarjev itd. Zavarovanja z gubo pri žrebanjih , pri izžrrbanjti najmanjšega dobitka. Frcmeso tv vsako žrebanje. Kulenlna i z v r i i t e v n&rodil no bani.
^cnjartsična delniška družba
WM 15 R C t J B«
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, L Strcbelsanse 2.
yoJa«i*lla HfflS v vseh gospodarskih in finančnih «»vtrcl»,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrsdsiaslnl^ papirjev in vastnl svhii za dosego kolikor je mogoče visoceg« obrestovania pri popolni varnosti ■MUC n a l o •>. f. n i »i (fiuvni e.