1928

S t. 22
Fran jo Zebot:
Trgovska pogodba z Avstrijo.
Za ohranitev ljubega miru in za gospodarski napredek naše države je velike važnosti, da smo si z našimi sosedi dobri in ostanemo ž njimi v prijateljskih trgovskih in kupčijskih zvezah.
Najbližji naš sosed, ki potrebuje naj-reč naših kmetijskih pridelkov od nas je gotovo sosedinja republika Avstrija. Nekaj časa po svetovni vojni so bile meje proti Avstriji več ali manj zaprte in od nas se je le s težavo spravilo živino, sadje in druge kmetijske proizvode čez mejo v Avstrijo. V letih 1920, 1921 in 1922 pa smo poslanci Slovenske ljudske stranke, če tudi nismo bili v vladi, s svojim pritiskom vendarle uspeli, da se je meja na severu odprla in je naš kmet lahko zopet prodajal v to državo svoje pridelke po dokaj ugodnih cenah.
Leta 1S23 smo dosegli začasni trgovinski in obmejni sporazum z republiko Avstrijo, a 3. septembra 1925 je jugoslovanska vlada sklenila redni trgovski sporazum, ki je stopil v veljavo dne 16. septembra 1925. S tem sporazumom je bila odprta meja za skoro vse naše kmetijske pridelke, osobito pa za našo živino, sadje in deloma tudi vino.
Iž Jugoslavije se je izvozilo na podlagi te trgovske pogodbe (v Avstrijo) leta 1925 kmetijskih pridelkov za 1 milijardo, 651 milijonov Din, leta 1926 za 1 milijardo 609 milijonov in leta 1927 za 1 milijardo in 448 milijonov. V treh letih torej za ogromno vsoto 4 milijarde 700 milijonov! To je bil velikanski uspeh naše pametne gospodarske politike napram Avstriji. Avstrija je v tem času uvozila k nam večinoma same industrijske izdelke (železie, stroje, blago za obleko) v vrednosti 4 milijarde 500 milijonov Din. Torej ie bil jugoslovanski izvoz v Avstrijo za okroglo 200 milijonov večji kot avstrijski uvoz v Jugoslavijo. To je dobro znamenje za nas, da pride več denarja v deželo, kot pa ga gre ven. —
Avstrijski kmetje pa so začeli godrnjati, zakaj pusti avstrijska vlada po tako nizkih carinah uvažati iz Jugoslavije ži- : vino, meso, mleko in druge pridelke. Prirejali so celo velike protestne shode proti našemu uvozu. Tako je avstrijska vlada leta 1927 neprestano pošiljala naši vladi v Belgrad poročila, da ne bo mogla še na- j prej ostati pri nizki carini na naše kmetijske proizvode. Avstrijski kmetje so posebno zahtevali, da se naj na našo živino, ki jo prodajamo v Avstrijo, naloži tako visoka carina, da bi bil naš uvoz v Avstrijo skoro popolnoma onemogočen. Reči mora-mo.da je naša vlada storila vse, da bi preprečila tako nesrečo. Zagrozila je Avstriji, da bo v tem slučaju naša država naložila na avstrijske industrijske izdelke tudi tako visoko carino, da ne bodo mogli av-
strijski fabrikanti k nam prodajati svoje robe. Med tem pa smo se že pogovarjali s Čehi in Nemčijo, da bi mi od njih kupovali, kar rabimo. Ko je avstrijska vlada videla, da se z našo državo ne more igrati, je postala popustljiva in ni stavila več tako pretiranih zahtev glede naših kmetijskih pridelkov.
Koncem lanskega leta so se začeli zopet uradni pogovori na Dunaju med zastopniki naše in dunajske vlade. Vmes so avstrijski kmetje zopet začeli hudo pritiskati na svojo vlado in bati se je že bilo, da bodo pogajanja za sporazum med Jugoslavijo in Avstrijo popolnoma prekinjena. Kake posledice bi imel prekid dogovorov? Dosedanje gospodarsko-trgovinsko prijateljstvo z Avstrijo bi bilo odpovedano in meja bi se za vse neše pridelke napram Avstriji zaprla. Začela bi se tako zvana carinska vojna med nami in avstrijsko republiko. To bi bil hud udarec ne samo za nas, ampak tudi za Avstrijo.
Posianci Slovenske ljudske stranke smo neštetokrat pritiskali na našo vlado, naj skuša najti izhod iz tega težkega položaja. Avstrijci so se nazadnje vendarle zbali zaprtja meje. In tako se je mučen položaj, ki je nastal spomladi 1928, v poletju spremenil mahoma na bolje. Obe vladi sta se sporazumeli, da se začne s pogajanji glede izpopolnitve trgovinske pogodbe in letos v poletju je na Dunaju tudi prišlo po daljših posvetovanjih do sporazuma. Avstrijci so sicer malo zvišali carino na živino, ali to povišanje ni posebno veliko. Ml-nisler za trgovino Spaho je izjavil, da ta zvišana carina nikakor ne bo omejila našega izvoza živine v Avstrijo.
Na drugi strani pa je Avstrija dala nam velike ugodnosti pri izvozu sadja, so-čivja, žita, žganja in olja. Minister Spaho je izjavil, da znašajo te ugodnosti za nas več kot malo povišanje carine na živino in mesne izdelke. Novo pogodbo so letos poleti že podoisali naši in avstrijski zastopniki in avstrijski parlament jo je že odobril. Zanimivo je, da po mednarodnih določilih parlament trgovinskih pogodb ne sme prav nič spreminjati. Pogodbo mora ali v celoti nesoremenjeno sprejeti, ali pa v celoti odkloniti.
V sredo, dne 7. novembra je dobil odbor, ki ima v narodni skupščini nalogo, da pregleda trgovinski sporazum z Avstrijo, nalogo, da pogodbo z Avstrijo sprejme ali pa jo zavrže. Od Jugoslovanskega kluba sva bila v odboru midva s poslancem Šku-ljem. Trgovinski minister dr. Spaho nam je podrobno raztolmačil besedilo sporazuma, ter nam je opisal dobre in tudi slabe strani te pogodbe. Mi imamo samo odločati o tem, ali se pogodba sprejme ali pa popolnoma odkloni. Odločili smo se po daljšem posvetovanju, da jo sprejmemo.
Slovenci smo pri tem zahtevali razne olajšave za naše kraje. S poslancem šku-ljem sva stavila predlog, da naj vlada z ozirom na to, ker je Avstrija proti naši volil nekoliko zvišala carino na živino, od-
škoduje živinorejce v Sloveniji s tem, da bo naklonila vsako leto, dokler traja ta pogodba z Avstrijo, naklonila posebne podpore za napredek naše živinoreje. Trgovinski minister Spaho, kakor tudi poljedelski minister Andrič sta podala izjave, da sprejmeta naš predlog.
Jaz sem nadalje pri odborov! seji stavil predlog, da se naj prt izvršilnih odred-

se neprestano »uče okrog solne«.
Ravnotako mirno mine dan ko se pere perilo, če gospodinjo Izkoristi 7 prednosti, katere Ima
tSch/cfr
Terpentins
Mih'
bah te pogodbe uredi izvoz naše živine na meji tako, da ne bo omejen izvoz samo po železnici, kakor do sedaj, ampak naj se na važnejših prehodnih točkah dovoli izvoz živine v Avstrijo tudi po cestah in potih, kjer vrši službo finančna kontrola. Zahteval sem tudi, naj se iz obmejnega ozemlja še naprej dovoli prevoz žita v mline ob Muri v Avstriji. Glede železniškega prometa pa sem stavil v odboru predlog, da bi naši ljudje na črti Maribor—Pesnica— Cirknica—Št. Ilj—Spielfeld smeli vstopati v avstrijske osebne vlake, ki vozijo po našem ozemlju na tej črti. Nadalje sem opozoril ministra tudi na to, da se naj trgovce s konji iz Rusije pusti v naše kraje, da bodo mogli kupovati pri nas konje za Rusijo. Minister je izjavil, da bo skušal vse te predloge upoštevati.
V	petek, dne 9. novembra^ je bila pogodba z Avstrijo v nar. skupščini končno-veliavno sprejeta in sicer soglasno. Tudi nemški in srbski kmetski poslanci so glasovali za sprejem pogodbe.
Tako imamo napram Avstriji zopet urejene prijateljske trgovinske razmere.
V	VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Lubljani, poleg hotela,Union*.
Obrestovanie najugodneje.
Posoiila proti vknjižbi na posestva, proti ___poroštvu i. t. d.__
Župani in vojaške vale.
Narodna poslanca dr. Kulovec in Smo-dej sta se obrnila s pismenim vprašanjem (z interpelacijo) na predsednika narodne skupščine v zadevi pozivov županov k orožnim vajam in radi dopisovanja našim občinam ter pošiljanja vzorcev in knjig od strani vojaških komand v cirilici.
Na to sta prejela imenovana poslanca nastopni odgovor ministrstva vojne in mornarice:
1.	Po uredbi o oproščevanju vojnih obveznikov od poziva na vojno dolžnost (službovanje) v miru in vojni se morejo oprostiti predsedniki občin, to je naši župani, samo v vojni, a ne v mirni dobi. Ne glede na to komandanti ljubljanskega, celjskega in mariborskega vojnega okrožja niso pozivali nobenega predsednika občine Ižupana) k vojaški vaji, za katerega so vedeli, da je župan. Samo v primerih, ko niso prejeli obvestila o nanovo izvoljenih županih, so bili nekateri pozvani k vajam, toda so bili odpuščeni tudi ti, čim je dospelo poročilo (uradno seveda, op. por.) o njihovi izvolitvi.
2.	V istem odgovoru pravi vojno ministrstvo: Komandanti ljubljanskega, celjskega in mariborskega vojnega okruga ne pošiljajo občinam (v Sloveniji) nikakih vzorcev (formularjev, tiskovin) pisanih v cirilici, marveč v latinici, a v največ primerih tudi v slovenščini. Izjemo tvori le pravilnik za plačilo vojnice, ki je bil dostavljen občinam v cirilici, ker ga v latinici ni, toda po njem občine nimajo nika-kega posla, ampak samo davčni uradi. — V prihodnje pa se bo poskrbelo, (vodiče se računa«), da bodo tiskane vse službene knjige za občinske oblasti v Sloveniji v latinici in v slovenskem jeziku.
Mislimo, da so občine s tem odgovorom ministrstva za vojno in mornarico in z uspešnim posredovanjem narodnih poslancev dr. Kulovca in Smodeja lahko zadovoljne.
»Tudi »Županska zveza« v Ljubljani se je obrnila s posebno vlogo na komandanta dravske divizijske oblasti v zadevi oprostitve županov od poziva k vojaškim vajam, ki naj bi bili torej oproščeni od poziva tudi v miru. Na to vlogo je prejela Županska zveza odgovor po velikem županu, ki bodi tudi naveden ob tej priliki. — V odgovoru stoji med drugim: Splošna oprostitev županov, ki je ob vojni in mobilizaciji pač potrebna, pa v mirni dobi za pozive na vojaške vežbe ni zadostno utemeljena. Računati je treba z dejstvom, da so glede na povprečno višjo starost županov vpoklici v vojaško službo precej redki. Tudi je mislili ua to, da mora vo-8*
jaška oblnst vztrajati na svoji zahtevi, da bodi vsak vojaški obveznik za slučaj mobilizacijo primerno izvežban. Ker pa je doba županovan:a časovno omejena in torej noben župan r.e more računati na stalnost tega svojega položaja, ni izključen njegov vpoklic v slučaju mobilizacija. Zato je potrebno, da je vsak župan — vojaški obveznik primerno izvežban. — Pripom-njeno bodi, da se da zagovarjati tudi to stališče velikega župana, vseeno pa pričakujemo, da bodo šla vojaška oblastva na roko našim županom v zmislu odgovora vojnega ministrstva.
Denar.
g Uradni kiirri. Glasom odloka finančnega ministra so sedaj v veljavi pri državnih dobavah naslednji uradni kurzi inozemskega denarja: 1 angleški funt stane 276 Din, 1 turška lira 247.40 Din, 1 na-poleondor 219 Din, 1 ameriški dolar 56.90 Din, 1 kanadski dolar 56.60 Din, 1 holandski goldinar 22.81 Din, 1 švedska krona 15.21 Din, 1 danska krona 15.17 dinarjev, 1 norveška krona 15.17 Din, 1 nemška marka 13.55 Din, 1 švicarski frank 10.95 Din, 1 madžarski pengo 9.92 dinarjev, 1 španska peseia 9.19 Din, 1 avstrijski šiling 8 Din, 1 belgijski belg 7.91 Din, 1 poljski zlatnik 6.39 Din, 1 italijanska lira 2.98 Din, 1 francoski frank 2.22 Din, 1 češka krona 1.69 Din, 1 grška drahma 0.74 Din, 1 bolgarski lov 0.41 Din, 1 romunski loj 0.34 Din.
Cene.
g Ljubljanska blagovna pošta. Na ljubljanski blagovni borzi je kupčija v zadnji dobi bolj mrtva. Ponuja se blago pri va-gonskih dobavah po tehle cenah: Pšenica baška, nova, 80 kg težka, 302.50—305 Din, za december 312.50—315 Din; koruza, suha, zdrava, reeštana, 365.50—370 Din; ječmen, Laški, nov, 71 kg, rešetan 315.50 do 317 Din; oves baški, nov, rešetan 295 do 300 Din; rž, 73—74 kg težka, 295 do
Iznenadeni bodete
e blagodejnim učinkovanjem izdelka ,,Alc?a" v vseh slučajih revmalizma, protlna, iiiasa, bolečin v kosteh, mišicah in členkih. Kako naglo in zanesljivo odstranja , Alga" vsak zobobol in glavobol ali ako Vas trga vsled prehlada po zobeh ali glavi. Kako naglo in zanesljivo odstranjuje omotico in slabost, prehlafenje — iniluenco in hripo. Preizkusite vsaj enkrat ,,Aigo" in postala Vam bo najboljia prijateljica skozi celo življenje.
V lekarnah in drogerijah: 1 steklenica s točnim navodilom Din 16*—,
Po poŠti naročite na naslov: LABORATORIJ „ALGA-, SUSAK 45.
4 steklenice Din 77—, 8 steklenic Din 131'—, 25 steklen,c Din 320'-.

Slivovko, brtnjevec, pelinovac, rum In hruševec
si lahko napravite z našimi esenci. Steklenica /a naprato 4—fS I žganja «'ane samo Din 20 —, po poŠti Din 32-—. Ti tno navodilo na vsaki steklenici. - Snmo v drobili A. Kane sinova, Ljubljana, Ž dovska ul I
297.50 Din; moka :0g< nova fco, Ljubljana po 430—435 Din, vse za 100 kg.
g Novosadska blagovna borza. Promet je v zadnji dobi bolj mlačen ia so cene pšenici in koruzi nekoliko popustile. Za 100 kg blaga se je plačevalo: ršenica: baška in sremska 240—242.50 Din, banat-ska 237.5—240 Din; ječmen 255— 260 Din, pomladni 285—290 Din; oves 247.5 do 252.5 Din; koruza baška 250-252.5 Din, Moka in >Ogg< 350-360 Din.
g Lesni trg. Slovenski lesni trg je prav živahen, cene so čvrste. Za kubičen meter se pri vagonski dobavi franko nakladalna postaja plačuje: smreka-jelka: hlodi I. II monte 230—2G0 Din, brzojavni drogovi 240—260 Din, bordo-nali merkantilni 290—310 Din, trami merkantilni 250—290 Din, deske, plohi konični od 16 cm naprej 500—540 Din, paralelni 550—600 Din; bukev: deske plohi naravni, neobrobljcni 450—500 Din, ostro-robi 600—800 Din, parjeni neobrobljeni 600—900 Din, ostrorobi 1000—1250 Din, testoni 470—520 Din; h ra s t: hlodi I., II. 500—700 Din, bordonali 1200-1400 Din, deske — plohi, neobrobljeni, merkantilni 900—1000 Din, ostrorobi (podnice) 1200 do 1300 Din, frizi 950—1150 Din; drva: bukova 20—22 Din, hrastova 18—20 Vin, oglje bukovo 85—90 Din, vse za 100 kg.
g Tržišče jajc. Povpraševanje po jajcih je povsod živahno, vendar le za sveže blago. Cene so spričo bližajoče se zime nekoliko poskočile. Nakupne cene v državi se gibljejo okoli 1.40—1.70 Din komad, Največ se jih zadnje dni izvaža v Nemčijo. V Berlinu so notirala jugoslovanska jajca 14—14.50 pfenigov za komad (1.90 do 2 Din).
g Vinsko tržiSče. Prava kupčija r. letošnjim pridelkom v Sloveniji se še ni razvila, ker vinogradniki svoje vino zadržujejo. Vendar ni upati, da bodo cene šle preveč visoko, ker je dobrega pridelka primeroma malo in ker na drugi strani delajo dalmatinska, hrvatska in banaška vina, ki se prodajajo po 2—3.50 Din liter, precejšno konkurenco. Večina domačih vin vsebuje 9—10% alkohola, ker jc bilo grozdje trgano približno med 5. in 29. oktobrom s povprečno 16—17% sladkorja, le najboljši mošti so imeli 18—20%. Taka vina gredo po 5.50—7 Din liter, šibkejša po 4—5 Din, le boljša izbrana vina do-Bezajo 8—10 Din za liter. — Zanimivo je ugotoviti, da so dosegli mošti renskega rizlinga v Podlehniku pri Ptuju, ki so bili trgani deloma celo začetkom novembra, 32 in baje celo 34% sladkorja. To je izredno zanimiv primer, ki se dogodi v dol* gih desetletjih komaj enkrat v najboljši letini. K temu .je pripomogla sposobna vrsta trte za dotirni svet in pa žlahtna gniloba grozdja, ki da vinu tudi primeren
Ml TRPIM© SA/A© T©
KAR
/^©RCM© TldPM ^©KAZATI
KAPAR KUPUJ6TG MILO, N€ POPUSTIT€
PA S€ VAM PA NAVIP6Z NAJB0LJŠ6 MILO ZAP)T€VAJT€ IZRECNO
MDUS-I1II0
Al C5 W e: - MILO S€ IZP€LJUJ€ IZ HLDUO NAJBOLJŠIF) MASTI, VA-RU J€ PCRILO IN GA ABSOLUTNO N€ KVARI POSL€J GA NI NAPKRILILO NITI €N0 MILO
okus. Težko da se bo letos kako drugo vino v naši državi moglo meriti s tem pridelkom Podlehnika.
g Tržišče hmelja. Položaj na savinj-sekm hmeljskem trgu se boljša. Precej se povprašuje po boljšem blagu, ki se plačuje od 25—30 Din kg. Iz Strassbourga poročajo, da se tam nahajajoče savinjsko blago oddaja po 22 do 34.50 Din. Baje je bilo v Savinjski dolini kupljeno za Anglijo 10.000 starih centov letošnjega hmelja. Na Češko gre primeroma malo našega hmelja. Tako je v septembru uvozila Češka skupno 557 stotov po 50 kg in od teh h Jugoslavije samo 191 stotov. —- Jugoslovanski hmelj kot tranzitni hmelj se na inozemskih tržiščih plačuje po tehle cenah : Ž a t e c na Češkem po 470—750 Kč (17—25 Din za kg). Niirnberg po 40 do 110 mark (8.30-24.50 Din za kg). Po poročilih iz Savinjske doline cenijo, da je letošnjega pridelka odprodano 85 do 90%, torej ga je primeroma še malo na prodaj.
g Dvieanje cen bakru na svetovnih tržiščih. Cena bakru se je v zadnjem času začela zopet naglo dvigati. Minole dni je mednarodni kartel za baker ponovno dvignil ceno, tako da znaša danes cena za blago naloženo na ladjo v luki v Severnem morju 16.25 centov za angleški funt, dočim je v početku leta znašala okrog 14 centov. — To pomenja, da bodo naši vinogradniki zopet morali plačevati modro galico dražje nego v tem letu.
g Kupčija s fižolom je bolj mrtva, zanimanje je ponehalo in cane nazadujejo. V inozemstvu ie veliko ponudb v poljskem fižolu, ki notira v Trstu 11—13 dolarjev. Zato so cene fižolu padle tudi kri nas ter se plačujejo za nizke vrste po 5—7 Din, za visoke pa po 7—8.50 Din.
g Dobe in detelja. Kupčija za gobe je pri nas slaba in so cene popustile od 90 do 110 Din na 80—100 Din. Vendar ino-zemstvo se za nje precej zanima. — Detelje smo imeli pri nas malo, zato pa jo ima inozemstvo precej. Sedanja nakupna cena jo pri nas 19 Din za domače naravno blago.
Živina.
g Ljubljanski živinski sejem 7. t. m. Ta sejem je bil precej obiskan. Dogon je znašal 2S2 konj, 73 volov, 87 krav, 20 telet in 361 prašičkov za rejo. Prodanih pa je bilo 55 konj, 30 volov, 42 krav, 18 telet in 270 prašičkov. Kupčija je bila precej živahna in cene volov so poskočile za pol dinarja pri kg žive teže. Nasprotno so nekoliko padle cene teletom in kravam za klobasarje. Tudi prašički za rejo so se živahno kupovali. Za kg žive teže se je plačevalo: voli I. 9 Din, II. 8 Din, III. 6.50 dinarjev, krave debele 5—6 Din, kloba-sarice 3—3.50 Din, teleta 10—11 Din. Konji in prašički za rejo po velikosti in kakovosti.
g Izvoz naše živine. Na dunajski goveji sejem 5. t. m. je bilo prignanih 303 glave. Na praški sejem 5. t. m. 73 glav goveda, 80 mesnatih prašičev in 498 špcliarjev. Na dunajski p r a -š i č ,ri sejem 7. t. m. je prišlo iz Jugoslavije 3669 prašičev.
Izvoz in uvoz.
g Stalno večanje našega izvoza. Od julija t. 1. nadalje se naš izvoz stalno veča in to v primeri s prejšnjimi meseci, kakor tudi v primeri z istimi meseci minolega leta 1927. Tako smo letos v septembru izvozili 447.000 ton za 692.3 milijone Din vrednosti, medtem ko smo '''ni istega meseca le 433.100 ton v vrednoti 582.9 milijonov Din. To naraščanje izvoza pomeni znatno izboljšanje trgovinske bilance naše države. Vzrok za to je iskati v boljši žetvi: medtem ko nismo lani izražali pšenice, smo jo letos v septembru izvozili že 50.000 Ion za 138 milijonov Din.
Najvažnejši predmeti, ki smo jih izvažali v septembru t. 1. so bili v milijonih dinarjev (v oklepajih so podatki za avgust t. 1.): pšenica 138.3 (199.7), stavbni les 89.2 (83.6), hmelj 55.8 (—), sveže sadje 30.9 (13.7), jajca 27.6 (38.1), govedo 22.3 (25.7), opij 21.3 (—), drobnica 20.6 (16.3), baker 19.7 (19.9). prašiči 18 (11.9), sveže meso 14.8 (14.9), cement 14.3 (11.4), apneni duših 13.4 (11.2), drva 12.9 (14.3) itd.
Iz objavljenih podatkov Generalne direkcije carin je razvidno, da je v prvem polletju t. 1. znašal primanjkljaj našega izvoza napram lani 318.8 milijonov Din; zato pa imamo v 111. četrtletju napram lani že višek od 282.4 milijone Din. S tem se je skupni primanjkljaj našega izvoza
napram lani v prvih treh četrtletjih znižal na 36.4 mil. Din. — To je zelo ugoden položaj, ki obeta, da se tx> naša trgovinska bilanca in s tem tudi kredit države znatno zboljšala.
g Nazadovanje našega izvoza jajc. Nemška izvozna statistika priča, da smo v prvih osmih mesecih . 1. izvozili v Nemčijo le 98.5 milijonov komadov jajc, medtem ko smo v istem razdobju preteklega leta izvozili 125.1 milijona komadov. To nazadovanje je tem občutneje, ker se je istočasno skupni uvoz jajc v Nemčijo povečal od 1923 na 2071 milijonov komadov. Najbolj se je napram leni povečal uvoz iz Rusije in sicer od 331 na 589 milijonov komadov. — Naš izvoz pada, ker je produkcija manjša. Vsled lanske slabe letine pšenice in letošnje slabe letine koruze ni pričakovati, da bi se produkcija jajc zvišala.
g Izvoz sadja iz mariborske oblasti. Letošnja sadna letina v mariborski oblasti je bila precej ugodna. Računa se, da se je doslej izvozilo nad 500 vagonov sadja največ jabolk. Jabolka so se prodajala po 1.50 do 3.50 Din kg. Največ jih je šlo v Nemčijo, Češkoslovaško, Avstrijo, Holand-sko, pa tudi v Belgrad in v Novi Sad.
d Umrla je dne 6. nov. v Starem trgu pri višnji gori po dolgi mučni bolezni ga Antonija Stepic, soproga tainošnjega župana.
V vsako hlio DomoHiubal
8'
VA
na redni občni zbor I. delavskega konzumnega društva v L;ub
r. z. z o. z.
ki se bo vršil
v soboto dne 1. decembra 1928 ob 10- uri dopoldne v Ljubljani, v poslovodstvu, Kongresni trg štev. 2
po sledečem dnevnem redu:
1.	Poročilo načelstva ;
2.	Poročilo nadzorstva;
3.	Branje revizijskega poroči'a Zadružne zveze v Ljubljani;
4.	Odobritev letnega zaključka za poslovno leto 1927/28;
5.	Volitev načelstva in nad^ors.va;
6.	Slučajnosti.
Po § 63 pravil se udeleže člani rbenega zbora po pooblaščenci ki so bni izvoljeni na kra.evnih skupšč.nuh.
Računski zaključek I DELAVSKEGA KONZUMNEGA DRUŠTVA
registrovana zadruga z omejeno zavezo
v Ljubljani
.am	Za 33 poslovno dobo cd 1. julija 1927 do 30. junija 1928.
Za Irugn je Lila ustanovljena leta 1895 in je Slanica Zadružne zveze
ki je izvrSila zadnjo ledno revizijo dne 8. oktotra 1928. članstvo in deleži zadruge:
I.('ubljani.
Dne 30. juni;a 1927 je štela zadruga tekom poslovnega leta jih je pristopilo
skupaj
odstopilo pa............
stanje 30. junija 1928 3% popust znaš ■
9310 članov z 307 „ .
9919 deleži 307 „
9617 članov z 10226 deleži 120 „ . 120 „
9497 članov z 10106 deleži v računskem letu Din 480.000—1 Ob zakljutlcu poslovne dobe so poslovale naslednje poslovalnice:
h,
I.	Ljubljana, Kongresni trg 2, 2. Ljubljana, Dunajska cesta 33, 3. Ljubljana, Zaloška cesta 15, 4. Ljubljana. Celovška cesta 57, 5. Vič-Glince, Tržaška cesta 11, 6. Devca Marija v Polju, 7 Medvode-Svetje, 8. Škofja Loka, 9. Kranj, 10. Križe,
II.	Tržič, 12. Struge, 13. -emič, 14. Sv. Križ pri Kostanjevi« i, 15 Bloke — Nova vas, 16. Trbovlje 2, stara, 17 Trbovlje — Vode, nova, 18. Raiheuburg, 19. Rajhenburg — Senovo, 20. Poljčane, 21. Makole, 22. Ruše št. 73. stara 23. Ruše št. 35, nova.
24. Brezi.o, 25. Gustanj, 26. Prevalje, 27. Mežica, 28. Črna.
V breme.
ZGUBA IN DOBIČEK.
V breme.
Knjižni promet
od 1. ju ija 1927 do 30. junija 1928,
V dobro.
Aktiva
BILANCA 30. junija 1928
Pasiva
V dobro.
a-i	Piedmet	Din		Predmel	Din
i	Rač. blagajne	13,202.744-29	i	Rač blagiijne	13,129.013-09
2	* naložb in		2	„ naložb in	
	posojil	2,577.788-56		izposojil	1.733-245-57
3	Rač. blaga	16,271.879*25	3	Rač. b aga	I6.2-I0-I6V75
4	, ček. zav.	13.434 7JK-3N	4	„ ček. za v.	I3,47y'252'50
5	„ blag. upu.	17,07^.206 77	5	„ b ag. upn.	16 365.710 03
6	„ podruinic	>0,281.743-21	6	„ podružnic	30,590.429-57
7	. 3°/0 pop.	—	7	„ 3°/0 p>p.	480* 00 —
8	„ transilo	180.302-18	8	„ transito	42*400*—
9	„ deležev	4.491*75	9	„ deležev	9.723-50
10	* invenlaria	17*73895	10	„ in enturja	22.369-40
11	„ nepremič.	173.194-50	II	„ nepremič.	195-205-—
12	„ dolžnikov	2,865-565-78	12	„ d 1 nikov	3,508.»2(i-91
13	„ brsn. vlog	723.993-84	13	„ hran. log	852.V.66-83
14	„ rezerve	—	14	„ re erve	112.667-70
15	„ delež. rez.	27-373-30	15	„ delež. rez.	79028-54
16	„ zg. in dob.	2,75S.56':>*5	16	„ ?g. in dob.	2,869.296-52
17	* bilance	112.667-70	17	„ b.lauce	—
99.7I0-99S-0I			99.71 .99*01		
					
H7 f—"	Predmet	Din	i	Predmet	Din
i	Po-tnna in kol.	34.403 10	i	Pristopnine	1.736 —
2	Pisarniške pot.	32-55970	2	R zna p vrač.	43*27
3	Potni stroši	46.137 02	3	Povrač. Pok. z.	7.267'—
4	Plače in dnine	1 285.455*53	4	Tiskovine plač.	4.844-34
5	('odpore in nag	131.021-50	5	Prebitki posl.	246.431-58
6	Zavarovalnine	163.572*45	6	Kurzna razlika	21.176-53
7	Kurjava m razs	46.14380	7	Obresti	171.711-94
8	Davki plačani	249.123-30	8	Izterjane dub.	9.829*—
9	Davki m plač.	42.4(0 —	9	Dav prejš bil.	42.943*25
iO	Inserai	16.616 —	10	Najem lina	91.723*78
11	Banč .a in pošt.		11	Preb. pri blagu	2,272.30428
	provizija	16.314.9			
12	Pravn' st oški	17.839-24		—\	
13	R.Tni stro'-.posl.	94 70C59		\	
14	Najemnine	14V36I-I6		\	
15	O iresti	364 lv7*24		\	
16	Od p s duhijoz	29.642.15		\	
17	Oupis premic.			V	
	10%	22.369-40		\	
IS	O Ipis neprem.	3.188"—		\	
	1%			\	
19	Popra> ila nepr.	14.228-41		\	
20	0*-ti dobiček	153.670-25		\	
		2,912.239*77			| 2, J 12.239*77
»—'	Predmet	Din		Predmet	Din
1	Golov, v blag.	82.360*2i i	1	Deleži članov	261.727*17
2	Gol. v p št. hr.	58.206-86	2	Hranilne vloge	355.934*63
3	Zaloga bi ga v		3	Knvcije usluž.	507-878*56
	skladišču	436.843*03	4	Dobavitelji	1,297.451*15
4	S i di posloval.	4,79J364'19	5	Tekoit račun	
5	Z iloga v manu-			Zadruž. zveze	3,169.270--
	fakt. oddelku	913.462*57	6	Rezervni zaklad	831.124*34
6	Dolžniki	689.827 7J	7	Deležna rezer.	666.588-38
7	Tuji deleži	30.910*—	8	Neplač. davek	42.400*—
8	Etekli	22.772-.i0	9	Neizpl. 3°/upop.	480.000—
9	Nepr. inventar	315.580*19		rač 1.	
10	Pr. m. inventar	2U0.42503	10	Cisti dobitek	153370*25
11	Tekoi-i račun z				
	Gospod, banko	40.000*—			
12	Trans, to	18 .302-18			
		7.766.044-48	j 7,766044*48		
1 v Ljubljani, dne 30. jui,ija 1928					
Zadružno načelstvo:
Dr. Andrej Gosar, L r., načelnik, Anton Kralj,	1. r., podr.rčelnik
•Ivan Krvina, 1. r., Ivanka Kosec, 1. r.,	Ivan Lazar. 1. r., Moizij Kocmur, 1. r., ravi.atelj.
Nadzorstvo :
Josip GosHnčar, 1 r., predsednik,	Rudolf Strnad, 1. r., podpredsednik
Franc Cvek, 1. r.,	Liza Cerkovnik, 1. r,	Ivan Fras, 1. r„
Anton Rasperger, 1. r.,	Jožef Rular, I. r.,	Ignacij Zaplotuilr, L r.