Poštnina plačana v gotovini Leto XIX. št. 13.
MURSKA SOBOTA, 27. marca 1932.
Cena številki 1 Din.
Naročnina na ¼ leta 5 Din., na posamezni naslov 6·25 Din. V inozemstvo mesečno 6 Din. — Pošt ček. pol. štev. 11.806.
IZHAJA VSAKO NEDELO.
Uredništvo i uprava M. SOBOTA, Križova ul. 4.
Cena oglasov : Cela stran 1000 Din., mali oglas do 35 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din. Med tekstom so oglasi 15% dražji. — Popüst od 5—50%.
                                                                Rane se svetijo.
      Den zmage obhajamo. Krivica je premagana. Krivica, ki je Pravičnoga ranila na rokaj, na nogaj, na srci, v celom teli i v celoj düši, je zbežala. Prestrašila se je svetlobe, tiste svetlobe, v šteroj le žarelo razbito telo. Rane, po šterih je štela krivica zmagati, ka Pravičnoga več ne bi bilo, te rane se zdaj svetijo i vsakomi glasno kričijo : virtus vulnere crescit — moč po ranaj raste.
      Dobra mamika, ki si še od morja globšo bolečino pretrpela, gda si pod križom svojega božega Sina stala, si zdaj puna veselja, tolažbe, mirü. Nega takše globočine, niti visočine, kakša je lepota tvojega sina, tvojega Boga Jezuša po goristanenji. Veselo njemi popevaš radostna mamika : Moj Jezuš pa žive, več nikdar ne vmerje, o kakše veselje ! Vse radosti sveta od začetka toga i do konca njegovoga, sküpno vzete so samo edna kaplice tiste blaženosti, štero si čütila, gda si obinola svojega od mrtvih staloga nemrtelnoga sineka i gledala njegovo večno lepoto i diko. Rane, štere njemi je hüdobija vsekala v bože telo, se najlepše svetijo. Meč, ki se je pri tom sekanji ran najbole opičo v tvoje materno srce, je postao zdaj vretina vse sladkosti, ki jih svet ne zmore. Premagana je krivica : vrag, greh i teva plačilo pekeo i smrt. Začelo se je večno blaženo živlenje za vsakoga, ki se ne boji ran. Virtus vulnere crescit. Tista dühovna moč, štera nas more iz te zemle proti Večnomi veselji zdignoti, je samo v ranaj, samo v trplenji. Ki nešče trpeti, nešče blažen biti. Ki za Boga i njegovo pravico nešče sprejeti ran osmehavanja, ošpotavanja, dolgledanja, preganjanja, ne je vreden veselja odičenoga Jezuša i radostne matere Marije.
      Rane se svetijo i ne preganjalci. Ki se šče svetiti, naj se poda v boj za pravico Jezušovo i se ne boji v tom boji ran sprejeti. Rane se svetijo, a samo rane i samo te rodijo blaženost.
Mekni se meglica !
 Mekni se meglica ! Tira te hišica :
 Ne vidi se mi kras. —
 Ne vidim Njem’ v obraz,
 Ki Večna Istina !
 —  Mekni se meglica !
 Mekni se meglica ! Kara te rožica :
 Precvela bi. lepo,
 Če tebe neb’ bilo,
 Oltar krasila bi . . .
 —   Skadi se megla ti !
 Mekni se meglica ! Toži te ptičica :
 Ne vidim na goro,
 Da spevlem tam sladko,
Razveselim Boga,
Ki dobro vse nam da.
Mekni se meglica !
Te goni zvezdica :
Bi gledala Boga,
V oltari ki doma,
Kmico presvetila,
Vse k Njem’ napotila.
Mekni se meglica ! 
Blatna je cestica,
Ka vlačiš se po njej, Potnik ne ve naprej.
Ne vidi njem’ oko,
Kak lepo je nebo !
Mekni se meglica,
Da spevle ptičica,
Da cvete rožica,
Se smeje zvezdica,
Da človek „boži hram“, Zaspevle : „boži san“ !
Naš greh je meglica,. . . Na vüzem stirana
Alle — Alleluja !
Pri grobi Svetlost jé,
V Njej megla ne žive
Alle — Alleluja !             Srčen.
Premagao je smrt Zveličar naš, Aleluja !
                                                   Velka nevarnost.
     V spomini nam je ešče groza svetovne bojne, pa U se je ešče ne naselo mir v srcaj vsega človečanstva. Samo sovraštva, samo moč sile vidimo Vseširom. Že se pripravlajo države na ešče bole grozno bojno. Znanost, iznajde slüžijo — smrti, Pokončavanji. Dosta se dnes guči pa piše, kakša bo Prišestna bojna. Že v preminočoj bojni so proti konci morili s plinom, ali samo na frontaj. Zdaj pa grozijo, ka vničijo sovražnika s plini že doma ! Z letal bodo püščali na zemlo bombe, v šterih bo plin, ki se razkadi v meglo ; dale bodo zlevali strupene tekočine itd.
     Kakši so vojni strupeni plini ? To so snovi, štere morejo vsakše živo bitje v hipi vmoriti ali pa oslabiti. Takše s trupe (če-
                                                                2
NOVINE
                                                27. marca 1932.
mere, gifte) nücajo v formi plina, tekočine ali trde snovi. Pri navadnoj toploti so vojni strupi večinoma tekočine ali trde snovi, ki ešče samo pp eksploziji spremenijo svojo obliko. S plinom napunijo bombe pa granate ; gda se bomba raztrešči, ostanejo strupene tekočine kak: drobne kaplice deždža ali megle ešče dugo v zraki pa so tak živlenji nevarni. Vojni strup se delijo v več vrst. Edni zadüšijo človeka, či pridejo v plüča ; drügi, pravi strupi, delüjejo na možgane, tak ka človeka omamijo i vmorijo; tretji povzročijo na koži mehere pa otekline — med temi je najnevarnejši strup, ki ga poznamo: iperit. Štrte vrste plini pa dražijo v nosi sluznice, človek more neprestano kihati. Peti pa prisilijo na skuze, tevi zadnjivi vrsti sta návadno ne smrtno nevarnivi. Takše nüca dnes policija v velkih mestaj, gda velke vnožine delajo nemire. Kakši so vojni plini? Ništerne lehko spoznamo z očmi, ništerne z vohenjom ali pa komaj s posebnimi pripavami. Poznajo aparate, s šterimi lejko plin že ozdaleč odbijejo. Klor je zeleno žute farbe, je bole gosti pa žmeten kak zrak. — Fosgen je zelenkasti, diši kak gnjilo listje. — Modra kislina diši po bridki mandulaj. Iperit žuto zelenkasta tekočina, ma düh po česneki. Eden plin pa poznajo ženske, gda peglajo z vogeljom, glava je boli, ar vdihavajo takši strupeni plin.
      Kak se obranimo proti nevarnosti? Vučenjaki so znajšli takše snovi, štere te nevarne strupe vničijo i je napravijo neškodlive. Najbole znana takša snov je klonjo vapno. Takše snovi denejo v maske. Gda začütimo nevarnost, za prvo silo namočimo robec v vodo, oli, jesi ali glicerin pa vujdemo na varno mesto. Či nevarnost dugo trpi, so pa potrebne prave maske, štere se denejo na glavo. Na Francuskom so že küpili za vsakoga državlana edno masko. V Ameriki pa v Rusiji pa majo pripravlene že podzemelske zidine, kama bi se skrili, či bi je napadno sovražnik s strupenimi plini.
      Vüpajmo se, ka ne doživemo takše nevarnosti pa ka že ednok spoznajo narodje istino, štero je zapisao naš najvekši pesnik Prešeren :
         da smo ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi — da ljubil’ mor’mo se!
                                                  Gimnazija Slovenske krajine.
      Slovenski narod ma v Sloveniji 12 gimnazij, med šterimi je tüdi naša v Soboti, a je samo štirirazredna. V dravskoj banovini je 1,300 000 prebivalcov, tak pride na okoli 100 000 prebivalcov edna gimnazija. Slovenska krajina pa ma ravno okoli 100.000 preb. — pa le nema popune gimnazije, ki bi njoj šla že po števili lüstva ! Mi dobro znamo, ka so višje razrede na sobočkoj gimnaziji ne prepravili zavolo pomenkanja dijakov. Pa se je že od toga guč, te ešče ednok povemo, ka je v višji razredaj ravno zato čiduže bole kapalo število dijaštva, ar je od 1. 1925. dale ne bilo mira — vsako leto so zapirali razrede pa burkali stariše i dijake. Pa li se je v prve razrede vsako leto vpisalo velko število dijakov, ka javno svedoči, ka bi višji razredi sobočke gimnazije meli zadosta vučencov, če bi bio njeni razvoj zdrav pa miren !
      Sam prosvetni minister je te mesec pravo v skupščini, ka trbe število gimnazij v državi zmenšati. Što de se tak bole bojao, ka ga dojde ta nesreča — kak ravno mi v
Slov. krajini ? To pa zato, ar je naša gimnazija že nepopuna i zato, ar je prišlo že v navado, ka jo prepravlajo. V toj skrbi — te skrbi nam nišče nemre zabraniti ! — ponavlamo, ka smo že od 1925. leta dale neskončnokrat pravili : gimnazija v Soboti je za Slovensko krajino živlenjskoga pomena. To telko pomeni, ka jedino ž njov more naša krajina živeti, kak je njena pravica. Človek toti more živeti — či je zdrav — ob samom krühi pa vodi v temlici, pod zemlov itd., ali njegovo naravno i popuno živlenje je to ne. Ta prilika osvetli pomen naše gimnazije : Slovenska krajina ma popuno pravico, ka se njeni sinovje šolajo, postanejo dühovniki, vučitelje, pravniki, inženiri, vučenjaki, umetniki. Naši lüdje morajo doprinesti Slovenskoj kulturi, znanosti svoj deo — to zahteva vse živlenje slovenskoga naroda, naj vse krajine, gde živejo Slovenci, prinašajo najbolše, ka majo, vsem drügim.
      To je poleg narodnoga pomena — naša gimnazija je na meji trej držav ! — velki kulturni pomen sobočke gimnazije. Gimnazija v Soboti je bila prva Slovenska šola, ki je bila odpreta v Slov. krajni v oktobri 1919. leta.
      To šolo naj bi mi zgübili ? Če se to zgodi, te ostanemo samo delavci, ki bomo hodili na Francusko pa v Nemčijo, dokeč nam tam ne zaprejo dver ! Slovenska krajina, zbüdi se !
Nova cerkev v Bogojini je posebnost ne samo za našo krajino, nego za celo Slovenijo i lehko povemo tüdi za celo Jugoslavijo. Načrte za njo je napravo kak je že znano, univerzitetni profesor v Ljubljani g. * Jožef Plečnik. Cerkev je v notranjačini ešče ne popunoma gotova. Farniki pa majo dobro volo cerkev kemprle dogotoviti, zato so znova oprosili gospoda profesora, da njim pomaga z dobrimi nasveti i z načrti za oltare i drügo notranjo opremo cerkve. Ne bi bili namreč radi, ka je vse hvale vredno, da bi to veleumetnino s kakšov neprimernov notranjščlnov pokvari. Zdaj se ravno delajo nove klopi za
                                                           cerkev tüdi po načrtaj našega velkoga mojstra g. Plečnika.
  Slovensko vsevučilišče. 
     Kak more vsaki naš človek poznati našo gimnazijo, tak more poznati naše slovensko vsevučilišče v Ljubljani. Ar posebno pri nas malo kaj čüjemo od toga, zato je potrebno večkrat spregovoriti o tom. Vsevučilišče je najvišiši dom znanosti v narodi, zato ga more vsaki poznati.
     Najprle si nakraci poglednimo starinska vsevučilišča. Gda dnes čüjemo to reč, te si navadno mislimo samo, ka se tam mladina pripravla na različne stališe. V začetki je pa ne bilo čisto tak. Pred kakšimi 800 leti, gda so nastale prve „univerze“, je za slüžbo ne trbelo višiše šole. Na vsevučilišče so šli samo tisti, ki so se šteli kaj več navčiti. Vučenjacje so predavali svojo znanost, mladina pa je od vsej strani sveta prihajala je poslüšat. Profesorje pa dijaki so sklenoli zvezo, štero so latinski zvali „univerzitas“, odked ešče dnes ime univerza. Dijaki so šli iz daleki krajov na
šole velki vučenjakov. Po cela leta so ne prišli domo, po poti so si slüžili Strošek s spevanjom pa igrami, po varašaj, gde so bile univerze, pa so bili dijaki najbole veseli pa znameniti stan. Dosta so prespevali po krčmaj, borili so se med sebom, v strahi so držali meščane itd.
       Najbole znamenite univerze so bile na Francuskom Parizi, v Italiji pa v Padovi i Bologni, sledkar tüdi v Nemčiji. Novi časi so prinesli tüdi novo formo univerzi pa jo razširili po vsem sveti. Što je šteo dosegnoti kakši vučeni stališ, je mogeo obiskavati vsevučilišče. Slovenci smo meli začetke visike šole že pred dobrimi 300 leti, gda je v Belgradi ne bilo niti osnovnih šol, v Zagrebi pa tüdi ne dosta več. Ali visika šola v Ljubljani je naskori preminola ; zdržavali so jo jezuitje. Gda je Napoleon osnovao iz slovenskih pa horvaških krajin „Ilirsko provinco“ s središčom v Ljubljani — pred 130 leti, — te so Francozi znova osnovili v Ljubljani visoko šolo, ki je pa živela samo par let. - Vse 19. stoletje so slovenski visokošolci hodili v tüjino, največ v Beč, Gradec, Prago itd. Vnogo so se borili Slovenci, da bi dobili v domovini svoje vsevučilišče, ali zaman. Komuj 1919. leta smo dosegnoli, ka se je osnovala v Ljubljani Slovenska univerza.
       Naše vsevučilišče ma pet fakultet : modroslovno, pravniško, tehnično, zdravniško pa bogoslovno. Letos jo obiskavle že skoro 2000 slüšatelov, redni profesorov ma 88 pa ešče dosta zvünredni predavatelov. Tak se dnes v domačem slovenskom jeziki pa na domačoj zemli pripavla naša mladezen na svoje stališe. Pa vsevučilišče je ne navadna šola, gde bi se včili kak kakše obrti - tü se more vsakši zaistino poglobiti z vsem razumom pa vsov volov v svojo znanost. Profesorje so najbolši naši vučenjaki, šteri ne vzgajajo samo dijake v znanosti, nego sami raziskavlejo pa hodijo svojo vučenost ino tak spravlajo v sveti dobro ime našemi vsevučilišči pa slovenskomi narodi.
       Na žalost naše vsevučilišče ešče nema svojega doma, kakši je potreben. Zdaj se v glavnom poslopji stiskavata samo modroslovna pa pravna fakulteta, ove tri se vsaka posebi. Pri nas je nigdar ne bilo za to velko potrebočo penez ! Ešče so večkrat grozili, ka zaprejo celo univerzo, ali bar ništerne oddelke — tak so želele i želejo tiste prazne glave, štere nemrejo razmiti velkoga pomena našega vsevučilišča i se
27. marca 1932.
NOVINE
3
ga tüdi bojijo. Univerza je dom znanosti pa istine — zato je ne trpijo tisti, šteri ne hodijo po toj poti i se bojijo, ka bi lüdje, šteri pridejo z univerze, vodili narod po pravičnoj poti v dobro bodočnost !
      Lastivno vsevučilišče je za naš narod neobhodno potrebno ! Ob priliki 10 letnice naše univerze v Ljubljani so „Novine“ (16 jun. 1929) zapisal: „Stern, da smo dobili svojo univerzo, smo ešče komaj po stanoli Slovenci popolen samostojen narod. — Slovenska krajina zna, da bo iz sobočke gimnazije i z univerze v Ljubljani, prišla pomoč tüdi njoj.“
      K tem rečam nemamo dnes kaj dodati. Želemo, naj nam slovensko vsevučilišče vzgaja pošteno slovensko izöbraženstvo, naj dela duže v zdajšnjem dühi !
   Slovenske vüzemske navade.
      Oba najvekšiva katoličanskiva svetka — Božič pa Vüzem — mata poleg Čisto verskoga pomena pa svetosti tüdi nekaj po človeče lepoga na sebi. Dokeč je to spametno, je ne nikaj slaboga, ešče dobro je. Gotovo de vsakši rad čteo, kakše navade držijo Slovenci po drügi krajinaj. Vidili bomo, kelko so spodobne našim pa kelko ne.
      Na cvetno nedelo se začnejo že vüzemske navade. Prinas te nesejo v cerkev máčice, na Štajarskom, Gorenjskom, Dolenjskom, Goričkom pa po Koroškom so pa v návadi „butare“, spletene z leskovih šib, na vrhi pa majo brščan, oljko ali borojčin vršiček. Vmes so pa privezana jaboka ali pomaranče. Ništerne majo vmes pisane lesene trake. Butare so lejko čisto male ali pa visike kak človek. To nesejo v cerkev. Inda sveta so se takše butare držale za vnoge šatringe pa vraže ; polagali so je živine, branili so se proti kačam itd.
      V velkom tjedni pa „odidejo zvonovje v Rim“, pravijo. V ništerni krajaj so deca mesto škrbetaoke prinesla k cerkvi stáre deske pa drügo ropoterje i to so tam razbili. — Vnogi se na velki četrtek pa v soboto mujejo, edni zato, ka bi si oprali grehe, drügi, ka ne bi lišaja dobili. — Či na velki petek dešč ide, te de jako nerodno leto. Na velko soboto se vsešerom blagoslavla ogen pa voda. Deca idejo z gobov po novi ogen, ništerni niti prle ne zakӧrijo, liki ga počakajo. Na Koroškom hodijo z gorečimi báklami po vesi, pravijo, ka „comper preganjajo“; po njivaj pa nosijo bákle i prosijo za dobro letino. Večer zažgejo kres, kak tüdi na Štajari — tü ga zovejo „vüzemnice“ — pa v našoj krajini.
      Med „glorijov“ se zvonovje povrnejo t Rima. Što H more, se naj te muje. Odvečara pa nesejo — nešterni na Vüzem zajtra — k žegnji. Po nešterni krajaj se radi postavijo, štera vekši korbeo nese, pa dene blazinico v korbeo. Gda pa bežijo proti domi, se lejko osramoti, či spadne. Štera de prle doma, se oženi.
      Na sam Vüzem — po Slovenskom pravijo največ velika noč ; vüzem pravijo tüdi Štajarci pa v Beloj krajini — je po ništerni krajaj Vüzemska procesija. Te se dečki radi svadijo, šteri do nosili zastave. Zdaj se jej žegen. Ren pomeni Kristušovo trplenje, meso pa Njegovo telo. Posebno lepe návade šo remenice ali remenka; na štajarskom (tüdi pri nas) „pisanice“, indri „pirhi“. Naša remenica shaja ž „rumenice“, to je pa v staroj slovenščini pomenilo : erdeče jajce. Ka pomeni vüzemsko jajce ? Cerkev nam razlaga etak: kak se z jajca preklüvle živo pišče, tak je Kristuš z gro-
ba stano. Lüpinje praj pomeni grob, bilak prté, zučak pa Jezuša samoga, tak pravijo.
     Remenke znajo posebno lepo „pisati“, okrasijo je z lepimi črtami, rožami pa napisi: srce, križ, kelih pa „Aleluja“ se vidi na njih. Posebna navada je „pirhe sekati“. Mladina meče v jajce penez, či ga zadene, je njegovo. Na te den jejo tüdi posüšene repne olüpi z imenom„Aleluja“.
     Vüzemski pondelek je bole svetsko veseli den s plesom. (Dosta greha se včini na njih. Vr ) — Najlepši so pa v vüzemski dnevaj cerkveni obredi. Zamislimo se v nje, preživimo svetke v krščanskoj lübezni pa miri . . . Naj nam bodo začetek novoga, srečnejšega živlenja, takšega, ka mo mislili tüdi na düševno, ne samo na telovno pa svetsko srečo. Blagoslovlene svetke!
Aristide Briand, bivši večkratni francoski ministerski predsednik in minister za zvünešnje zadeve, ki je pred kratkim mro v Parizi, kak so naše Novine že poročale. Briand je ostao do svoje višiše starosti ledičen pa nenavadno mladosten i bister. Vekši del svojega živlenja je posveto politiki, gde se je posebno zavzemao za mir med narodi, posebno pa je delao vsešerom proti vojski. Pariz njemi je priredo veličasten pokop.
                                                 Kak je negda bilo.
     Naša mladina že skoro nikaj ne ve, kak i v kakši časaj so živeli naši dedeki, če njim kakša mamica ali dedek pripovidavle od gospočine, od table, od pandurov pa drüge spomine iz indašnjih časov — te samo kimlejo mladi z glavov. Ništerni si nemrejo vsega toga misliti, ništerne pa to ne briga !
     Očuvalo se nam je nekaj spominov, šteri pripovidavlo kak se je godilo pred 70 leti našemi slovenskomi narodi pod Vogri. Tej spomini so bili v tistom časi zapisani, zato so tem bole istinski pa poslüšanja vredni. V 1. 1868. se je vršo v Ljutomeri prvi slovenski tabor i tü je bilo navzoči okoli 600 lüdi iz naši dolnji krajov. Tabori tistoga časa so bila velka spravišča, na Šteri so vnožine Slovencov zahtevale svoje pravice od avstrijske vlade. Na prvom smo bili zastopani tüdi mi ! — Med nami so bili tüdi dühovniki, ki so bili naročeni na Slovenske liste pa knige iz Ljubljane.
     Pravic je naše lüdstvo ne melo nikši. Samo gda je trbelo iti poslance volit, te so dobri bili. Tak nam pravi tisto staro
poročilo: „Mi vogrski Slovenci volimo dva poslanca za državni zbor v Pešti. Mi iz Zalajske županije ga volimo na Bakši z Vogri vküper ; Slovenci iz železne županije ga pa volijo sami v Soboti. Volimo deákovce pa levičare, ka je to, toga naš kmet ne razmi. — Tak se nas je pelalo prek 80 kol na Bakšo, z zastavami, naprej muzika našega vrloga vučitela Murkoviča (z Beltinec). Do Bakše je bilo vse dobro pa veselo, jesti pa piti po poti zobston, kelko smo šteli. Na Bakši so nas že čakali vogrski Volilci levičari, strašno kmično so nas gledali pa gotovo bi na nas vdarili, či se ne bi 60 dragonarov med nas postavilo, šteri so meli dosta posla, ka so ; krvavo volilno bitko preprečili. Volitve so trpele celi den pa celo noč do drügoga dneva opoldne. Naši siromaški Slovenci so šteli domo vujti, tak je je to dugočasilo — ali Vogrin se je niti eden ne do slednje minute z mesta geno, oni so razmili, zakaj ide.
       2. aprila so pa bile volitvi v Soboti, gde so si katoličanski pa luteranski Slovenci iz železne županije nasproti stali. Tak so šli z vesnic v Soboto : naprej konjeniki z zastavami, s kričanjom. Na sobočki njivaj so dobili zajtrk. Za krščakom je meo vsaki listič, s šterim je dobo obed. Na volišče so pa püščali skoz edne dveri edno stranko, skoz drüge drügo. Ves den so bili vsi na mesti brez jela pa pila — ešče celo noč so stali okoli ognja. Edni so meli 42 zastavi, drügi pa 70.
       Lüteranje so bili levičarje, katoličani pa Deákovci. Ne so pa znali ne edni pa ne drügi, ka to pomeni. Mislili so vsi, ka ide tüdi za vero. Zmagali so lüteranje, njihov poslanec dr. Berke je dobo 300 glasov več. Berke je fiškališ, po rodi Slovenec, kakpa madžaron ali nikaj posebnoga, tak ka ednim pa drügim nikaj ne pokvari.
       Tak se je godilo to dale do naših dni. Vogrske volitve so znane kak javne po svojoj krivičnosti. Naše lüdstvo pa ne prišlo do svojih popunih pravic nigdar. Dobro se je pa včasi spomenoti na to, ar je zgodovina prej vučitelica živlenja!
       Naši dedeki pa mamice nam znajo tüdi pripovedavati od ovsenoga krüja pa takšega z mekim. Mi se pa dnes staramo zavolo našega. Dostakrat tüdi dnes nega bolšega — ali smo na bolšem ali na slabšem, kak v stari časaj ? Dosta takšega mamo, ka inda ne bilo — pa nam je li ne bolše; dosta pa nam dnes menka, ka je inda bilo : več treznosti, delavnosti, lübezni do domačije pa zadovolnost z domačim.
   Vzrok denešnje krize.
     Kriza ! Što še ne čüo te reči ? Reč je grčkoga izvora i pomeni po našem med drügim stiska. V tom pomeni jo dnesden neštetokrat čüjete, kamakoli idete. Pa tüdi če vzemete v roke kakšikoli časopis, skoro na vsakšoj strani najdete reč kriza. Če se telikokrat na den omenja v pogovori i po časopisih, te nekaj že mora pomesti. Denešnja kriza teliko pomeni, da je živlenje milijonov lüdi v nevarnosti zavolo pomenkanja. Kak vničüje kriza živlenje teh milijonov ? Ne zadavi jih na ednok, nego pomali žaga vejo, na šteroj stojijo, dokeč se
      veja ne začne že nagibati i se nazadnje potere, če ne bo od nikod pomoči.
     Če ščemo spoznati denešnjo krizo, ki tüdi našoj krajini ne prizanesla, te moremo poglednoti gospodarstvo prek mej naše krajine i še v drüge države, ar je gospodarstvo vsega sveta med sebov v zvezi i
4
NOVINE
27. marca 1932.
je v tom pogledi tüdi naša mala krajina odvisna od svetovnoga gospodarstva. V svetovnom gospodarstvi igrajo dnes jako važno vlogo tovarne, (fabrike) zato si bomo morali tüdi te nikeliko poglednoti, če ščemo razmiti, kakši so vzroki denešnje krize.
      Najznačilnejšivi lastnosti denešnje krize sta brezposelnost, to je ka nega dela i nadprodukcija, ka teliko pomeni, da majo tovarne več blaga napravlenoga kak ga morejo odati, ravnotak so škrinje pune zrnja, pa nega küpca.
      Brezposelnost je posebno v tistih državah jako razširjena, v šterih je dosta tovarn. Pa tüdi prinas je ne menka. Dela nega za vse, ki bi radi delali. Krüh nam je že dugo bole na tenci hodo, zdaj nam pa že celo delo zmenküje. To je že preveč ! Lüdje mogoče nigdar neso meli teliko vole delati kak dnesden, kda nam delo zmenküje ! Poglejmo samo našo malo krajino. Vsakše leto se jih je več jezer odpelalo v tüjino — v Nemčijo, Francijo — i v Slavonijo, da bi si tam kaj zaslüžili, ar doma vsi nemajo zadosta dela. Na jesen ali po dveh, treh letih so se z veseljom vračali v domači kraj, zato ka so s sebov prinesli tüdi nekaj penez, ki jih doma nikdar ne bi mogli zaslüžiti.
Ali je pa v tistih državaj, kde so naši delavci dozdaj dobivali delo, teliko dela, da domači delavci ne vtegnejo vsega spraviti ? O, ne ! Še dosta več lüdi je brez dela kak prinas. (Omenim, da so brezposelni v Nemčiji i Franciji povečini delavci, ki so delali v fabrikaj i na razmije kmečkoga dela, zato so naši delavci tam največ pri kmetaj, kde še ne bilo brezposelnosti). V Nemčiji je na priliko blüzi šest miiijonov brezposelnih. Samo v zadnjem meseci je to število zraslo za eden milijon. V najbogatejšoj državi sveta, v Ameriki, je nad deset milijonov brezposelnih. To so, ka ne, številke, ki dajo misliti ! Vsi tej delavci so dozdaj delali po različnih fabrikaj. Zadnja leta so jih pa fabrike začnole odpüščati od dela, ar majo vse magazine pune blaga, küpca pa nega. Zato fabrike samo telko delajo, kelko lehko odajo. — Ali je ne to čüdno, da majo fabrike pune magazine blaga, tak da več nemajo kama devati novo blago, velika večina lüdi pa hodi raz trgana pa bosa okoli ? Pa tüdi žitnice so pune zrnja, milijoni lüdi pa lakoto trpijo ! Ali je ne to čüdno ? V Ameriki vagone
pšenice v morje sipavlejo, ar se bojijo, da ne bí cena pšenici preveč spadnola, poleg pa majo deset milijonov lüdi brezposelnih, ki si nemajo s čim küpiti vsakdenešnjega krüha. Pred kratkim je nekši časopis pisao, da mora v Ameriki vsakši gospodar, ki oda pšenico, dati vkraj nikelko procentov, da potom za te procente küpijo pšenico, ki jo bodo vničili. V Jüžnoj Ameriki v Braziliji mašine kürijo s kavov, ar je ne morejo odati.
      Vsega je tak zadosta na širnom sveti. Živeža mamo teliko, da bi se dve leti lehko prehrano celi svet, ne da bi trbelo kaj povati. Blaga je teliko v različnih magazinaj, da bi se lehko vsi lüdje na sveti pošteno na novo oblekli — pa denok stradamo i nosimo raztrgano obleko. Ali je ne to čüdno i še bole žalostno ?! Pa se še oglašajo lüdje, ki vüpajo, trditi, da je Bog kriv vse krize ! Bog, ki je dao človeki tak bistro pamet, da je zgrüntao najrazličnejše stroje, s šterimi je lehko napravo teliko blaga i s šterimi je lehko zemlo tak obdelavao, da je dosta več rodila, kak človek potrebüje, te dober Bog, ki celo za ptice pod nebom i za lilije na poli skrbi, da ne prejdejo, je te kriv, da človek, podoba boža, kaple v dvojnost, kda čüti nad sebov to strašno krizo ?! Što je tak drzen, tak hüdoben, da šče zdaj vüpa Boga kriviti te krize ! Ne Bog, nego lüdje sami so krivi te strašne krize. Bog je dao človečanstvi vsega v obilnosti, samo lüdje toga neso pravično razdelili med sebov. Nešterni so vse bogastvo skopali pod sebe, drügi pa morejo zatoga volo pomenkanje trpeti. I tistih ništernih (imenüjejo se s tüjinskov rečjov kapitalisti) je samo deseti del vseh lüdi, vsi ostali pa trpijo to grozno 'pomenkanje.
      Nastane pitanje, kak je denok to mogoče? Na kakši način je svet gospodaro, da je zdaj nastanola takša grozovita razlika med prgiščo nešternih takzvanih kapitalistov, ki majo bogastvo vsega sveta v svojih rokaj i med ogromnov vnožinov siromakov, takzvanih proletarcov, ki nemajo niti teliko, da bi lehko tak živeli, kak se za človeka spodobi. Kriv je tomi takzvani kapitalizem.
Ka je kapitalizem ? Što je kapitalist? Lehko bi povedali, da je kapitalist tisti, ki je lastnik kakšega veleimanja (ki je lehko kakše veliko posestvo, ali fabrika, ali rüdokop itd.) i s tem imanjom dela dobičke, štere pa ne razdeli pravično med delavce,
ki delajo na tom imanji, nego si jih sam pridrži. Imanje samo od sebe ne nese nikšega dobička. Zato so potrebni delavci. Vsakši kapitalist gleda na to, da njemi imanje nese kem več dobička. Pravzaprav vsakši pameten gospodar skrbi, da s kem menšimi stroški kem več pridela. Ali kapitalist dela veliko krivico s tem, da ne da pravične plače svojim delavcom, nego skrbi samo zato, da njemi ostane kem več dobička.
       Vzemimo eden vzgled za kapitalista. Nekak ma fabriko za leder delati. Glavni namen, ki ga ma pri fabriki, njemi je te, da bi njemi fabrika nesla kak največ dobička. Da to dosegne, skrbi 1. da ma v fabriki kak najmenje delavcov i da tej kak največ napravijo ; 2. da se z delavci Pogodi za kem menšo plačo; 3. da kože iz šterih zdelüjejo leder, kem falej küpi ; 4. da leder kem dragše oda. Pravimo, da v ednom leti ta fabrika napravi ledra, ki je vredno 500 jezero dinarov. Vsi stroški pa, ki so bili pri zdelavi ledra (plača delavcov, zdržavanje mašinov, kože itd.), znašajo 400 jezero dinarov. Čistoga je ostalo 100 jezero dinarov. To je dobiček i vse to ostane fabrikanti. Drügi delavci dobijo na leto okoli 6000 Din. i so delali z žülnatimi rokami, fabrikanti pa ostane 100 jezero Din. i mogoče niti nikaj ne delao, nego so njemi vodili fabriko plačani inženerje. Ali je to pravica ? Zdrav razum nam pove, da je tü nekaj ne vredi. S tem dobičkom fabrikant lehko povekšava fabriko, da več ledra zdelüje i zato tüdi več dobička nese, ali pa vloži peneze v banko, kde njemi tüdi rastejo sami od sebe zavolo obresti (intereša). I tak je mogoče, da kem več što ma, tem več bogastva si lehko spravi, ne da bi sam kaj več delao.
       Znamo pa, da je vse zemelsko bogastvo, če tüdi je v najrazličnejših stvareh, omejeno (ne je neskončno, ma mejo. Vr.) Zato je nujno, da kem več bogastva što pogrmadi pod sebe, tem menje ga majo drügi. Zato bi morale države, ki bi v prvoj vrsti morale skrbeti zato, da ma lüdstvo zadosta vsega, ka potrebüje za zemelsko živlenje, izdati zakone, s šterimi bi prepovedale posameznikom, da bi si prek določene meje vnožili bogastvo, ar pri tom drügi pomenkanje trpijo. Toga pa nevčini niedna država, ar neščejo viditi v kapitalizmi nikše krivice. I tak je mogoče, da si nešterni spravijo milijone, ja še celo milijarde, drügi pa trpijo pomenkanje. Tak si je Spravo n. pr. v Ameriki Ford, ki ma tovarno za motore, edno milijardo dvesto milijonov dolarov. Poleg njega je v Ameriki 496 dolarskih milijonarov, ki majo 60% vsega narodnoga premoženja v svojih rokaj. Ali so za te milijonare posebi delali peneze? Ne. Tej penezi bi morali biti razdeljeni med lüdstvom. Kem bole pravično bi bili razdeljeni med vse lüdi, tem ležej bi bilo živlenje. Zdaj pa ga majo samo nešterni, drügi pa morajo trpeti pomenkanje.
       Vzemimo še eden vzgled za kapitaliste. V zgoraj navedenom primeri je samo eden lastnik fabrike i sam dobi vse dobičke, štere njemi nese fabrika. Mogoče je pa tüdi, da ma fabrika več lastnikov, ki si potom delijo dobiček. Kak je prišlo do toga, da je več lastnikov edne fabrike ? Dogovorili so se, da s sküpnimi penezami dajo postaviti fabriko. V te namen da vsakši določeno vsoto penez. To so takzvane delnice ali dividende. Eden lehko več delnic küpi. Kda je tovarna gotova i začne delati, nese dobiček na podoben način, kak smo zgoraj vidili. Dobiček si razdelijo tej, ki
Frančiškanska cerkev v Šiški v Ljubljani, štera je tüdi zidana, kak bogojanska, po načrtaj našega velkoga majstra profesora Plečnika. Tűdi ta cerkev je svojevrstna, odgovarja po vsem cerkvenim predpisom. Človek ma vtis, gda pride v njo, da je stopo v edno lepo velko rimsko baziliko. Ta cerkev je po svojoj prostornini edna izmed najvekših cerkev v Sloveniji. V našoj krajini mamo poleg bogojanske cerkve ešče edno Plečnikovo delo. To je novi mramornati oltar v martjanskoj cerkvi.
27. marca 1932.
NOVINE
5
so küpili delnice. Kem več delnic je šteri küpo, tem več dobička njemi pripadne. Dobiček je včasi tak velki, da vsakši delničar dobi trikrat ali pa še večkrat več kak je koštala delnica. Če je n. pr. delnica znašala 10.000 Din, dobi lehko za to 50,000 Din vsakše leto i delničar niti s prstom ne geno za to, zato ka dostakrat niti ne ve, kde je tovarna, ki njemi nese takše mastne dobičke. Siromaški delavci
pa, ki z žülnatimi rokami delajo v toj tovarni, največkrat niti teliko ne dobijo, da bi lehko tak živeli, kak se spodobi za človeka. Ali je to pravica ? Nikak ne ! Pa denok se dnesden to godi, ar. je dovoljeno jemati sad dela drügih, ar je dovoljeno žeti tam, kde smo ne sejali. Zgoraj navedeniva primera za dividende nam to lepo kažeta. Mirno lehko pravimo, da so delnice največ krive denešnje krize. One so največ po-
mogle, da so se penezi stekali v žepe samo nešternih, drügim, ki so menje meli, so pa odtekali. I tak je nastano grozen prepad med maloštevilnimi bogatini-
siromaki-proletarci
      Ne dosta menši vzrok denešnje krize kak delnice ali dividende so (intereš). To se vam bo pa na prvi pogled malo čüdno vidlo. Nikdar ste še ne mislili, da bi bile obresti krivične. Naši dedeki so davali i jemali obresti i tak so nam zrasle v meso i krv, da nam niti na miseo ne prišlo, da obresti nebi bile dovoljene. Kak smo v dividendah ne vidili nikaj slaboga, dokeč so siromake ne oropale vseh penez i dokeč smo ne začnoli iskati vzrokov krize, tak smo tüdi v obrestih ne vidili nikaj slaboga. Pa denok so obresti krivične. Obresti jemati je nedovoljeno. Cerkev se je borila proti obrestim že od začetka. Posebno sv. očevje i tüdi vnogi papi so nastopali ostro proti obrestim. Sv. Auguštin, poleg sv. Tomaža Akvinskoga najvekši cerkveni vučenjak, ki je vmro že pred 1500 letmi, piše: „Če si dao človeki peneze na obresti, to je, če si posodo peneze tak, da pričaküješ, da nekaj več dobiš nazaj, kak si dao — ne samo peneze, nego nekaj več kak si dao, naj bo to te že pšenica ali vino, ali olje ali kajkoli drügo, če pričaküješ, da več dobiš kak si dao, te si oderač (drüge güliš) i v tom graje vreden ne hvale.“ (citirano po Tominci). Duns Skot, tüdi velki cerkveni vučenjak pa pravi : „Penezi po svojoj naravi ne prinašajo nikšega sadü, kak nešterne drüge stvari, ki same rodijo : nekši sad prihaja od penez le od lüdskoga dela tistoga, ki peneze vporabla. To delo pa ne od tistoga, ki je peneze posodo. Što bi zato šteo meti hasek od penez, šče meti korist od lüdskoga dela, štere njemi pa tisti ne dao, s tem, da si je od njega peneze sposodo“. (po Tomici) Iz toga vidimo, da se je cerkev borila proti obrestim, ar so krivične, samo da je je dobička lačni svet ne poslüšao. V naslednjih vrstah bomo dokazali, da so obresti
Slovenska univerza v Ljubljani. To je najvišiša šola vsej Slovencov, štero sinovi spravili s svojov delavnostjov i nesebičnostjov. V toj zidini, kak jo vidimo na sliki je rektor, to je ravnatel cele univerze pa pravna i modroslovna fakulteta. Bogoslovska i medicinska fakulteta (gde se za doktore včijo) kak tüdi tehnika (gde se včijo za inženire), majo svoje posebne zidine, ka vse je postavleno s penezi slovenskoga lüdstva. Država plačüje samo profesore i da vsakšo leto nikelko podpore za vzdržavanje. Letos je pa zavolo krize država tüdi te svoje izdatke močno skrčila, tak, da se naša najvišiša
                                                            šola samo z najvekšov težavov zdržavle.
Kranjec Miško :
                                                               Lüdje.
     1. Vüzemske senje. (Legenda).
     Korén i Medén sta dobriva kmeta, bi pravo, najbolšiva kmeta v vesi, mogočniva skoro kak casar i krao. Ali prav to je hüdo, ar sta oba mogočniva i nieden ne najmogočnejši. Da bi povemo bio Korén najbogatejši, bi bila stvar v redi, lepo v miri bi živo i bi davao Bogi spodobno hvalo. Ali ka, kda je poleg še Medén, ki je ednako bogat i mogočen. Če se vam na priliko Srečata na cesti, se ne Pozdravita. Vsaki na edno stran gleda i si svüčkavata. I Korén si misli teda :
     „Mrcina, kak ide mimo, ne da bi se poklono“.
     I isto misli Medén:
     „Lehko bi se mi odkrio, ne pa, da gleda vstran“.
     1 tak vam majo v toj vesi celo dve stranki. Edna je za Koréna, edna pa za Medéna i se včasih strašno kregajo. Celo zbili so se že, ne da bi znali, zakaj. Vsaka stranka se je protila edna proti ovoj :
     „Mi vam že pokažemo !“
     Tak ide ta stvar že duga leta naprej. Korén i Medén sta že med tem obstarala, spooženila deco i sta tak brez skrbi. Mladi gospodarji skrbijo za gospodarstvo, njiva sta se pa začnola skrbeti za nebesko kralestvo. V mladosti človek istina lehko
      tak ali etak živi, ali na stara leta pa je dobro za nebesa se pobrigati. Kakkoli si na zemli mogočen i bogat, si v nebesaj lehko zadnji, če sploh prideš v nebesa. Zato ne, da bi se z Bogom igrao.
       Tak sta teda redno vršila svoje dužnosti i celo več. Vgojdno je kdakoli bilo videti, da je šteri šo k meši. Če je šo na priliko Meden, je Korénova hči taki opazila i pravla :
       „Joj! Sosed že pá idejo k meši“.
       Koren, ki je to čüo, se je taki spravo i za deset minut se je že paščo za sosedom i zgučavao :
       „Mislo je, da me znori, pa me ne bo".
       I komaj je Meden poklekno, zmolo i se veselio nad tem, da je vujšeo sosedi i da bo meo več zaslüženja v nebesaj, je zapazo poleg sebe soseda.
       „Glej ga, vraga“, je pravo „je že za menov“. To si je mislo med sebom, a Koren se je zvito i nevoščlivo smejao. Medén pa se je nagno k sosedi i ga pitao :
       „Ka dnes ne boš sadio ?“
       „Po meši" je resno odgovoro Korén.
       „Aha, ve je še časa zadosta".
       Tak sta stala eden poleg ovoga i sta molila. Korén je potegno čislo iz žepa i napravo velki križ. Tüdi Medén je taki vzeo čislo.
       „Dnes je častitlivi del“, je pošepno Meden.
       „»Ne, že veseli".
      „Še ne prineso kepčeka.“
      »Meni je že. Včeraj se je začno".
      I tak sta molila nekaj časa.
      »Šteroga ti moliš?" je pitao Korén.
      „Častitlivoga“.
      Korén se je nasmehno. Naj li moli, bo že vido, da je ne prav. Sam se je paščo. Kda je končao, je bilo do meše še zadosta časa.
      „Molo bom na glas edno čislo“ je pravo Medeni.
      „Pa še ne dugo, ka si ti molo. Pa bi že pa rad ?“
      „Ti si prehlajeni. Čüo sem te, da kašlaš“, je odgovoro Korén i začno je na glas i vsa cerkev je odgovarjala. Medéna je to svadilo. Spravo je čislo v žep i potegno iz drügoga staro molitveno knigo, si djao očale na nos i odpro odzaja, vzdihno pobožno i začno polglasno moliti. Zda pa je bio Korén v stiski. Prvle kak zmoli čislo, bo Medén že daleč. Na srečo pa se je taki začnola meša i Korén je z vzdihom spravo čislo, vzeo knigo, odpro, pogledno na soseda, kde te moli. Molila sta oba nato mešne molitve i pazila, da ne bi šteri prvle obrno lista. Vso mešo sta se tak paščila.
      Nieden ne smeo več zmoliti, ne večkrat biti pri meši i pri obhajili. Pa to ne da bi se človek smejao. Za zaslüženje nebes se je šlo. I kak naj bi Medén püsto, da bi njegov sosed Koren meo v nebesaj
6
NOVINE
27. marca 1932.
zaistino krivične i da so poleg dividend največ krive denešnje krize.
      Videli smo že, kak velike dobičke majo nešterni, ne da bi količkaj delali za to. Kama pa devlejo te peneze ? Navadno jih vlagajo v banke, kde se sami od sebe vnožijo brez vsakšega najmenšege lastnikovoga dela. Jasno je pa, da mrtva reč (penezi) ne more kotiti, i denӧk zgleda tak kak da bi penezi v banki kotili. Če vložite v posojilnico 1000 Din, se to jezero vnoži samo od sebe, tak, da je v ednom leti že 80 novih dinarov, če vložite sto jezer, vam za leto dni zraste za osem jezer. Pitanje je, Odked je prišlo teh osem jezer ? Penezi se ne kotijo, smo pravili, v Posojilnici tüdi ne delajo peneze. Odked tak ? To je sad lüdskoga dela, sad dužnika, ki si je morao sposoditi v posojilnici peneze, ar jih je potrebüvao, zato je pa morao v Posojilnici plačati procente, to je obresti. Da bomo Še bole videli, kak obresti kradnejo siromaki peneze, vzemimo za vzgled za vekšo vlogo. Pravimo, da kapitalist vloži v banko eden milijon dinarov. Če so obresti po deset procentov, njemi te milijon prinese v ednom leti novih sto jezer. Odked ? Siromakom jih je vkradno. Edno leto se je potepao med siromaškim lüdstvom i cecao iz njega sadove njegovoga dela, tak da je po ednom leti, kda se je vrno nazaj v banko, prineseo s sebov teh sto jezer. Če kapitalist püsti v banki teh novih sto jezer, njemi v naslednjem leti že pa tej nakradnejo novih deset jezer i tak ide to naprej, tak da če püsti milijon dinarov ležati v banki okoli osem let i tüdi obresti ne jemle vstran, nastaneta iz prvoga milijona dva milijona. V naslednjih osmih letaj pa nastanejo iz teh dveh milijonov štirje milijoni. I računajte zdaj vsakših osem let ednok več, kakša strašna šuma zraste v nekaj letih samo iz ednoga milijona ! Pa pri vsem tom lastnik toga milijona niti s prstom ne geno, samo teliko, da je püsto milijon v banki. Odked so tej milijoni, ki si jih je eden sam milijon
nabrao pravimo v pedesetih letih ? To so penezi, ki jih je pripravlao siromak z znojnim čelom i z žülnatimi rokami. Ar sam najmre nej meo penez, si je v banki sposodo pravimo deset jezer i je zdaj delao noč i den, da bi si kaj Spravo i bi kem prle vrno sposojenih deset jezer. Toda če je samo edno leto meo na posodo desetjezer, je morao na konci leta poleg te šume dati še 1200 Din. obresti. Te obresti so tisti vkradnjeni penezi, štere je vkradno zgoraj omenjeni milijon.
      iz toga jasno vidimo, da obresti jemlejo peneze tam, kde jih je mata, to je siromaki i jih nosilo ta, kde jih je dosta, to je bogatim. Pa je siromak poleg toga močno delao, bogatin pa nikaj. Kda smo to spoznali, lehko mirno trdimo, da so obresti poleg
dividend največ krive denešnje krize. One so vnogo pomogle, da se bogastvo zbira v rokah samo nešternih — bogatinov, Siromaki pa vsikdar menje majo i nazadnje je prišlo do toga stanja kak je dnes, da se nešterni zalevlejo v izobilji, milijoni pa naravnoč stradajo. (Cerkev dovoli niske obresti, ar bi penez, ki se posodi, doma v gospodarstvi tüdi prineso hasek. To neje krivica, nego krivica bi bila, če bi penez brezplodno ležao i ne pomagao gospodarstvi, ni siromaki. Čem bole se vekša gospodarstvo, tem več zaslüži delavec. Vr.)
                                                                          (Dale.)
                                                   Politični pregled.
     Jugoslavija. v parlamenti je sprejeti zakon, da se sme vse zrnje odavati v državi. Prek mej države pa samo Priviligirana izvozna drüžba sme odavati pšenico, žito. — V senati se je razpravlalo od proračuna. Slovenski senator Ploj je trdio, da je gospodarska stika prišla do viška i ka de pomali šla nazaj. V Ameriki se je začela tümora tüdi iti najprle na bolše. — Nemčija. Največ zanimanja so zbüdile v tom časi volitve državnoga predsednika Nemčije ino sploj njeni notranji položaj, Volitve, štere
so vršile 13. marca, so čitüdi, ka so ešče ne prinesle končne odločitve že nikelko razbistrile položaj. Maršal Hindenburg, za šteroga so šle v boj vse meščanske stranke i socialni demokrati, je dobo 18 milijonov glasov, njegov najhüjši tekmec Hitler, voditeo nemških fašistov, pa je zbrao samo 11 milijonov glasov. Vršile se bodejo ešče edne volitve, pri šterih pa Zagvüšno zmaga Hindenburg. Če se to zgodi, bo bar za nekaj časa odstranjena nevarnost, ka pride v Nemčiji do državlanske bojne, štera njoj je že večkrat grozila. Nemčiji do državlanske bojne, bi bila najhitrej naednok v plameni vsa Europa. Zavolo toga se je vsa Europa, posebno pa Francija, odejnola ob Hindenburgovoj zmagi. V zvünešnjoj politiki Nemčije opazüjemo dve stvari : Na ednoj strani ščejo ostati Nemci bar na pogled v dobrom prijatelstvi s Francijov, šteroj so največ dužni. Na drügoj strani pa iščejo stike s sovjetskov Rusijov i se približüjejo Italiji, štera je ešče zmerom hüda sovražnica Francije. Na te način sküšajo napraviti sküpino držav, ki bi stale nasproti državam, štere so se zbrale pod vodstvom Francije.
                                                         Nove novine.
      Kak se čüje, Muravidèk nede več dugo izhajao i bodo prišle na njegovo mesto nove novine z imenom Murska Krajina od šteri so zdaj že tri številke izšle. Te nove novine majo namen zagovarjati zdajšnje stanje v državi kak tüdi politično i delovanje zdajšnje vlade i širiti novo državno stranko, štera ma ravno takši cio.
      Zanimivo je, da je do zdaj, poleg naših Novin, štere so že pred bojnov začnole izhajati i štere stopajo že v 20 leto svojega izhajanja, izhajalo v našoj krajini samo po bojni 7 različni novin. Naše Novine so pa vse te najrazličnejše liste srečno preživeta i Čüdno, tüdi v toj velkoj krizi se čiduže bole i lepše razširjavlejo. Samo zavolo teški časov smo je nikelko zmenšali i njim tüdi ceno tak nisiko napravili, da
več zaslüženja. Tü sta si oba ednakiva, najbogatejšiva, tam bi pa bio šteri na prvom mesti, drügi pa na drügom mesti i celo še bota odzaja. O, ka mislite, da Korèn ne mislo na to ? Medén pa toga ne mogeo dopüstiti. Zakaj pa ne bi bio tam Koren bota odzaja ?! Bog že zna, kak bo napravo, Boga ne moreš znoriti. Zato bo pa tüdi postavo Korena na pravo mesto, kak ga mož zaslüži. Keliko so pa tiste njegove molitve vredne ? Ha ?
      Tak sta molila Medén i Korén, dva bogataša, da bi mela oba ednako zaslüženje v nebesaj i da bi tüdi tam bila prviva.
      Zgodilo pa se je, da se njima je prav na vüzemsko noč senjalo, da sta mrla. Prišla sta pred vesoljno sodbo. Lüdstvo je migalo i Gospod Bog je meo celi den poseo z njimi. Edni so šli na njegovo desnico, v sveta nebesa i so prepevali : „Aleluja“. — Drügi pa so šli na levico, škripali so z zobmi, preklinjali i ogen jih je požirao.
      „Vse, kak je prav“ se je nasmehno Medén proti Koréni. „Bog že zna, što je zaslüžo nebesa i što pekeo“.
      „Boga ne mogoče znoriti“, je pritrdo Korén. „No, pa jaz mislim, da mam velko zaslüženje. Zračunao sem, keliko čisel sem zmota, kelikokrat bio pri meši vse.“
      „Jaz sem si tüdi napisao na list. Bog je stari in bi lehko pozabo. Tak bo pa vido račun i bo znao, kama spadam“.
      „Svetnik sem ne“, je pravo Korèn, „ali daleč od njih ne bodem stao.“
      „Jaz tüdi ne. Deset tat že Bogi samo hvalo davam, mislim, da je moje zaslüženje veliko“.
      „Kakši grešniki so šli že v nebesa ! Vido sem jih. Še na nje se Bog ozrl, kak da se ne bi na mene !“
      »Bog lübi pobožne lüdi*.
      Mislila sta si v srci, kak ta Šla po svetih nebesaj mimo drügih lüdi na prvo mesto. Velko presenečenje jima je pripravo Bog. To bodo vsi gledali.
      I tak se je vsa dolina Jozafat že izpraznila. Vsi so bili že pred sodbov, edni na desno, edni na levo.
      Samo Korèn i Medén sta še sedela i čakala, da pride Gospod Bog knjima. Drügi so resan šli sami ta, ali što je pa tüdi meo telko zaslüženja, kak njidva.
      Bog pa je mogoče pozabo i so angeli že zaprli nebeska vrata.
      Gospod Bog se je napoto mata na sprehod proti večeri, da bi si odehno po težkom deli. Angeli so šli z njim i njemi popevali vüzemske pesmi.
      Teda je zapazo Koréna i Medéna, ki sta sedela pod visoko cedro.
      Stavo se je pred njima. Korén i Medén sta se poklonila i držala v rokaj krščake.
      „Ka pa vidva čakata ?“ je pitao Gospod Bog.
      „Na vesoljno sodbo“, je odgovoro Medén pobožno.
      „Na sodbo ?“ je pomislo Bog. „Ve je že minola“.
      Korén i Medén sta se spoglednola.
      „Što pa sta vidva ?“ je pitao Bog dale. „Što ?“
      To se jima je za mata vidlo. Tak se te brigajo v nebesaj za lüdi, šteri jim davajo vsakši den hvalo. Vendar sta povedala.
      „Aa! Vidva sta tistiva ?“ je pravo Gospod Bog. „Čüo sam, kak molita. Pa tista vajina molitev ne nikaj vredna“.
      „Kak !“ je pravo Medèn. „Midva sva nemešnjaka, bogativa človeka, pa vklüb tomi živeva, kak se spodobi. Mojiva, kak nihče drügi“.
      „Tü, prosim, je račun“, je hitel Koren. „Vsa čisla sem preračunao, meše, molitve, pobožne vzdihe“.
      Bog pa dugo ne šteo vzeti računa V roke. Naposled pa ga je le pogledno i se nasmehno. Velo je prinesti ednomi angeli svinčnik i prečrtao celi račun. Prav tak je napravo z Medénovim.
      „Svet lehko norita, mene pa ne mogoče. Idita nazaj na svet i delajta dobra dela i bodita ponižniva. Jaz mam legije angelov, ki mi lehko davlejo hvalo. Dobrih del pa ne morejo delati. To samo lehko napravijo lüdje i še bota bogatci. Idita na svet, v roke si segnita i lepo živta, pošteno i ne mislita, da se da Boga znoriti.“
27. marca 1932
NOVINE
7
so naše Novine v celoj državi najfalejše. Če pa bodo novi naročniki tak lepo pristopali, kak se to v zadnjem časi godi, bodemo našim naročnikom ravno za to ceno lehko naskori vekše Novine pošilali.
      če bi se pitali, ka je vzrok, da se naše Novine ne samo dobro držijo, nego tüdi v tej težki časaj tak lepo razširjavlejo, nam odgovor nede teški : Naše Novine so vsigdar mele pred očmi samo dobro našega lüdstva. Nigdar so se nej bojale zagovarjati naše krajine čiravno so zato nezmerno dosta morale pretrpeti. V dvajseti letaj je naše lüdstvo vse to sprevidlo i spoznalo pa rávno zato se tej Novin s takšov lübeznostjov drži.
      Dostakrat so nas vsi zapüstili, samo Novine i tisti naši nesebični možje, šteri stojijo za Novinami so nas zagovarjali i branili pred krivicami. Mi znamo kelkim so Novine pomagale, kelko krivic so odvrnole od naše krajine, zato Novin tüdi v tej časaj nemremo zapüstiti. Želemo samo, naj bi Novine kem prvle dobile potrebno število naročnikov, da bi lehko nikelko vekše izhajale i na to bomo v tej časaj vsi delali.
                                              N. Sobota
  — Gospodinjski tečaj se začne v Soboti 25. aprila. Udeleženke, štere se ščejo udeležiti toga tečaja, se naj javijo pri Koli jugoslovenski sester v Soboti. Gde se bo ravno vršo te tečaj bo odvisno od števila prijavlenih.
  — 40 letnico farne slüžbe je obhajao 18. marca g. Kovač Štefan senjor soboške evangeličanske verske okrogline.
  —Vüzemske počitnice za dijaštvo so se začnole v četrtek 23. marca i do trajale do 29. marca.
  — Dühovne vaje za dijaštvo so se vršile Preminoči tjeden v farnoj cerkvi. Začnole so se na Jožefovo, končale pa v pondelek po tistom. Dühovne vaje je vodo vlč. gospod p. Lederhas, jezuit. Dijaštvo
se je ves čas lepo obnašalo i bilo z vsem izredno zadovolno.
      Drago meso v Soboti. Čüdno se nam vidi, da je cena mesi ešče izdak nikaj nej spadnola, čeravno lüdstvo mora svojo živino mesarom skoro naravnoč šenkati. Potrebno bo, da si začnemo s pomočjov zadrug kem prvle pomagati.
   — Lepa zmaga naših športnikov v Graci. Table tenis sekcija soboške S. K. Mure je poslala na velko mednarodno tekmovanje dne 19. in 20. t. m. v Gradec tüdi svoje najbolše igralce. Tej igralci so dosegli jako lepe uspehe ino so bili v čast našoj Slovenskoj krajini. Nenec Ludvik je dosego prvo mesto v moškom singli, Nemec Janez pa drügo mesto. Brata Nemca sta Zmagala na prvom mesti v parskom tekmovanji, Gč. Cimperman i g. Nemec Janez pa prvo mesto v tekmovanji za mešane pare. Bili so junaki dneva ino so prinesli vsa prvenstva domo-
                                                D. Lendava
  Velike škode. Toplo vreme, ki je po dugoj zimi začelo rastaplati sprotolešnji Sneg, je napravilo dosta škode na setvi. Velke vnožine snežnice se je razlejalo po lendavskom poli, da so namestaj bila cela jezera. Voda je vničila dosta setve.
     Nepravilnost. V Lendavo je bila nastavljena zdravstvena sestra, gdčna Pirkmajer. Tükajšnje kroge, ki se za javno živlenje zanimajo, je jako iznenadilo, da je ob činski urad plačao za njo stanovanje. To prej iz nekoga zdravstvenega fonda. V nasprotji s tem ugotavljamo, da plačüje te sestre banovinska uprava, Člen 11 zakona o zdravstvenih občinah najmre pravi : „V okolišu zdrüžene občine postavi banovina: 1. zdravnika, 2. sestro pomočnico. To osebje se smatra za banovinsko. Krediti z njegove prejemke se postavljajo v banovinske proračune.“
  —   Dvoji ogenj. V Lendavi je že skoro vsaki tjeden ogenj. Pred kratkim je zgorela
v varaši samom Stankova parma. Pri tom ognji je bilo jako nevarno, da se ogenj razširi na celi varaš. Parma sama je skoro na sredini varaša, poleg toga pa je pihao močen jug. — Drügi ogenj pa je bio na Jožefovo v Lendavski goricaj. Zgorela je hramba Denša Jožefa i Marka, posestnika iz Brezovice. Rešeno je samo vino. Ostala posoda je vsa zgorela. Gasilo se je povrno, ar je vnogo pijanoga naroda gledalo ogenj. Ogenj so brščas hüdobne roke podteknole.
   — Žakucija. Šoštari Pauki so zlicitirali šivalni stroj, ka ne mogo dače plačati. Mesari Bohar Adami je prišlo nazaj 24 telec. Da meso ne zvonja, se je tržila kita po 5 i 6 Din. V par vüraj je vse zodano. Teoci so zato prišli nazaj z Austrije, ar po sklenjenoj pogodbi samo za toliko dinarov vrednosti smemo voziti v Austrijo, za koliko dinarov Austrijci svoje blago k nam vozijo. Vse se najmre plačüje prek Narodne banke obej držav. Ar naša Narodna banka ne prijela toliko penez, koliko bi mogla dati, zato so prišli teoci nazaj.
                                                                VABILO
na občni zbor KMETIJSKE NABAVNE i PRODAJNE ZADRUGE z o. zavezo v BOGOJINI, ki se vrši dne 4. aprila ob 2 uri popoldne v Zadružni prostoraj s sledečim dnevnim redom : 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnoga zbora. 2. Poročilo načelstva i nadzorstva. 3. Odobritev računskoga zakljüčka za leto 1931. 4. Volitev 1 člana v nadzorstvo. 5. Slučajnosti, — Če v napovedanom časi ne bi bilo zadostno število navzoči članov, se vrši pol vöre sledi novi občni zbor, ki veljavno sklepa ne gledoč na Število navzoči Članov. — Načelstvo.
      Kda se je Medén vgojdno zbüdo, je Pogledno po hiši i ne mogeo razmiti, ali še žive, ali pa je že mrtev.
      „Nete šli k meši ? Korén so že šli !“ je dejala hči.
      „Ka, je že šo ?“ se je zdigno Medén. Moram se paščiti da ga zgrabim. Kak je šteo vujti ! Mrcina !“
      Kda pa je šo po kolniki, se je spomno na senje. Vroče njemi je postalo. V cerkvi pa so peli vüzemski zvonovje i okoli je bila skoro že pomlad. Dojšeo je Koréna i dao njemi je roko.
      „Bog daj, sosed“.
      „Bog daj“, je pravo Korén i je bio nekam potrt. Tak sta hodita nekaj časa i mislita, kak bi se prosita odpüščanja.
      „Grozne senje sam meo“, je pravo Medén.
      „Jaz tüdi“, je vujšlo Koréni.
      „Ti tudi ?“ se je nedén razveselo. „No —, kaj si pa ti sanjao ?“
      Neden je bil vesel. Zdaj se mu ne bo treba ponižati pred sosedom.
      Korén pa je bil zvit in premeten, in si je mislil : „Ne boš me kartako, preljubi sosed —“. Vendar je pravil: „Sanjalo se mi je, da si ti umrl in prišel v dolino Jozafat na večno sodbo—“.
      „Jezuš, kako laže,“ je mislil Medén, pa le poslušal dalje. „Bog se pa ni ozrl nate in ti je račun prečrtal. Vse, kar si dozdaj delal, je brez zasluženja. Gospod
Bog mi je naročil, da naj pazim na te, da se spokoriš. Velel ti je, da mi daš roko, da si ne bova več sovražnika — “.
      „Lažeš !“ je dejal Medên. „Poleg mene si stal in je prečrtal tvoj račun. Tebi je velel, da mi daš roko. Kako bi se rad lepega delal. Mrcina ! Pa Boga ne znoriš.“
      »Daj mi roko."
      Medén ga je pogledal.
      „Tebi ?“ — zakaj pa ti nebi dal meni? Tebi je Bog naročil —. Kaj sem jaz manj od tebe ? Moj grunt je tako velik, kot tvoj, toliko zemlje imam kot ti. Tako sem ugleden kot ti, pol vasi je za meno."
      In si nista data roke. Pa je bila Velikanoč. Sovražniki so si dajali roke v prijateljstvo, samo Medén in Korén se nista pomirila.
      „Ne dam mu roké“, si je mislil Medén in odprl knjigo na petdesétoj strani.
      „Mrcina“, si je dejal Korén. „Misli, da sem jaz kaj manj od njega, da bi mu dal roko.“ Pogledal je, kje sosed moli in je odprl na isti strani svojo knjigo in sta se paščila, kateri več zmoli.
      Popoldne je prišel v vas star berač. Stopil je k Medénu v hišo, molil i poprosil za dar.
      „H Korénu pojdi“, je dejal Medén.
      „Zdaj sem bil tam“, je odvrnil berač. „Pa so me poslali k vam —“.
      „A tako“, je dejal Medén in se je
premislili. „Potem pa le sedi za stol in jej in pij.“
       Velel je prinesti ženskam s tepsijo pogače in vino v kanti in vse dal postaviti pred berača. Ta pa ni jedel in ni pil. Bila sta sama v hiši, deca so se igrala zunaj in ženske so odšle nekam.
       Medén si je vzel listek in nekaj pisal.
       Potem se je ozrl po beračiu, ki te hotel jesti. Potem se je pa zmedel. Pred njim ni več sedel berač, temveč visok človek, odet v belo hajlo.
       „Kaj pišeš ?“ je vprašal tujec.
       „Da sem ti dal jesti. To je dobro delo. Lahko ga bom pokazal Bogu da bo videl. Kotén te ni hotel nahraniti, jaz pa 
       sem ti velel vse prinesti.“
       „Daj sem listek“, je dajal tüjec. Medén mu ga je dal. Bil je ves iz sebe. To vendar ni bil več berač.
       Ta je prečital, kar je bilo napisanega in raztrgal papir.
       „To ni dobro delo“, je dejal, se dvignil in šel. Bil je visok in Medén je v njem spoznal Sodnika iz sanj, ki jih je imel ponoči.
       Spaznal je, da odhaja od njega Bog. Bog je šel dalje po vasi, ognil se samo Korénove hiše. Kjer je vstopil, so ga kot berača (v takega se je Spremenil) nahranili in je povsod delil svoj tihi blagoslov. Samo k Medénu in h Korénu ni prinesel blagoslova.
  AGRARNE ZADEVE
Pravilnik za izvršavanje agrarnoga zakona.
1. 2 3. 4 §§: V tej 4 paragrafaj je povedano, da so v glavnom ostale vse dozdajšnje odločbe agrarne reforme v veljavi, to je agrarno zemljo določijo kak prva oblast banske uprave, agrarne interesente pa določijo ambulantne komisije. Te komisije
8
NOVINE
27. marca 1932.
tüdi razparcelirajo zemlo i jo dajo vknižiti na agrarnoga interesenta, kak lastnika.
       Kotrigam agrarne zadruge iz Sobote i okolice se naznanja, da naj za Vüzem iščejo meso v gostilni Turk že na Velko soboto.
                                                     Dnevne novice.
     Dvojna slovesnost v Maribori. Na Jožefovo je Maribor obhajao dvojo lepo slovesnost: 21. obletnico, ka so naš mil. g. apoštolski administrator i knezoškof posvečeni za püšpeka i 150 letnico, kda so sv. Oča papa Pij VӀӀ. v teških dnevaj, gda se je casar Jožef II. zdigno proti pravicam Cerkve, potüvali k njemi v Beč, da ga odvrnejo od slaboga početja. Na toj poti so bili v Maribori v grajskoj kapeli pri sv. meši. V stolnoj cerkvi so na Jožefovo mešüvali Prezvišeni vladika, predgali od sv. Jožefa g. kanonik Časi, v grajskoj kapeli so pa mešüvali i predgali pomožni škof mil. g. dr. Ivan Tomažič. Velika stolna cerkev je bila pri toj priliki nabito puna.
     Strašna smrt plivanoša. V Brunswiki v Ameriki so v katoličanskom farofi zgoreli plivanoš dr. Bende Stanislav. Večer so meli v dvorani sv. Ladislava edno predavanje za svoje vernike. Po predavanji sta prišla z g. kaplanom domo i naskori legla k počinki. Iz neznanoga zroka je v hiši nastano ogenj. Kda so se g. kaplan na prseketanje ognja prebüdili, je bila plivanošova spalnica že vsa v ognji. Rešitev je bila nemogoča. Le ognjegascom se je posrečilo vdreti v sobo, kde so pri dveraj najšli g. plivanoša že vsega zgorenoga. Za dobrim düšnim pastirom žalüjejo vsi, ki so ga poznali.
     Najbolši organist Jugoslavije mrtev, V 67 leti svoje etarosti je vmro v Novom mesti naš najbolši organist i še prek mej države poznan skladateo lepi cerkveni pesmi Hladnik Ignac. Njegove nadvse lepe cerkvene pesmi so poznane tüdi v naših cerkvaj. Dober Bog naj njemi za nje plača, štere so teliko düš potolažile.
   Slovenska krajina.
   — Vesele blažene vüzemske svetke želemo vsem našim dragim naročnikom i vsem njihovim domačim. Vredništvo i uprava Novin.
   —     Pridite na Vüzemski pondelek na igro „Kraljevstvo palčkov.“ To lepo dečinsko igro bodo igrali v Našem Domi v Črensovcih deca žižkovske šole. Čisti dobiček ide za Rdeči križ. Sedeži po 5 Din., stojišče 2 Din. Marca 28. na Vüzemski pondelek ob 3. bodite vsi pri toj jako lepoj nedužnoj prireditvi. Deca bo tüdi deklamirala i med igrov dosta popevala.
   —     V. Polana. Zbetežao je na obisti naš dober organist g. Balažic Franc. Zdravi se v ormoškoj bolnici. Želemo njemi skorajšnjega ozdravlenja. — Naš novi Širiteo Spilak Števan, mladenec, je Spravo sedem novih naročnikov za Novine. Naročniki so njemi plačali naprej na frtao leta. (Hvala za gorečnost i zgled vsem širitelom. Vrednik.)
   —     Beltinci. Prí nas so se bili na Jožefovo i na Cvetno nedelo tüdi. Cerkev svoje včini z navuki ; prosimo pa civilno oblast, naj njej pomaga zatreti to grdo podivjanost. Predvsem pa krivimo stariše, ki vseli poiščejo, če je zadnje pišče doma, za deco se pa ne brigajo, gde hodijo i ka delajo. Novoga bi ešče to bilo, ka se je razneslo po vesi, ka je vkradnjeni v ednom mesti pes pa odani v Lipovce.
   —Širitelom naznanimo, da smo štampali z te lepe vüzemske številke Novin par sto falatov več. Vsaki novi naročnik je dobi brezplačno, če si naroči bar na frtao leta Novine i plača na frtao leta 5 Din.
   —    Brezovica. Marca 18. so obiskali kürnjek Zver Marka gostje z kelečimi rokami. Ar je gospodar strelao na nje, so mogli samo pet kokoši odnesti.
   —    Gornja Lendava. Marca 18. smo zakopali Vrečič Mihaela, dobroga krščanskoga moža. Kak je bio prilüblen, svedoči najbole velikanska procesija sprevodnikov. V pokojnom obžalüje g. Sukič Jürij, klobüčar v M. Soboti svojega testü, njegova gospa svojega očo. Našoj vnogoletnoj naročnici, Sukičovoj drüžini izrekamo globoko sožalje. V molitvaj smo se spomnili i se še bomo pokojnoga. Sprevoda se je vdeležo tüdi g. Horvat Joško, mlekar z M. Sobote, ki nam je poslao z gosti iz M. Sobote pa od Grada, med temi vnoge dece sledeči Pozdrav: „Ob priliki izleta v Gornjo Lendavo iz najsevernejšega dela našega narodnoga tela Slov. Krajine k Vašemi godi za 19. marc vörno vdani vam sinovi za vaše ideale „Ljübezen do Boga i bližnjega“ vam stojezero pozdravov pošilamo.“
   — Ne namlačen, samo sünjavan. G. Kreslin Jožef, gostilničar nam piše, da ne drži, da bi ga na Matjašovo dečki namlatili. Šteli so z vulice vdreti v gostilno, a on, da jih ne püsti v lokal, je dveri zapirao. Pri tom deli so ga s stub sünoli. Piše nam, da je žalostno to, ka so pri toj „samotnoj igri bili poleg tüdi neki beltinski dečki.“
   —    Ka trbe napraviti z časopisom, šteroga nesmo naročili pa nam ga pošilajo ? Odredba se glasi, da se zapiše gor „ne sprejmem“ ali „nazaj“ pa se vsaki mora podpisati. Pri naših Novinaj se je dostakrat zgodilo, ka smo je nazaj dobili, čeravno ne bio nišče podpisan, ali predpis je to, ka se vsaki podpiše, ki časopis vrne. Zato podpišite se, ka vas nišče nede terjao, penez nega.
      Seniorati evangeličanske cerkve v M. Soboti. Naši izseljenci evangeličanskoga verevadlüvanja se obračajo na Vredništvo našega lista, naj njim naznanimo, gde bi mogli dobiti evangeličanskoga dühovnika na Francoskom. Prosimo vnogopoštüvani seniorat, da nam blagovoli to naznaniti, ka mi te v našem listi objavimo prošeni naslov za evangeličance, naše naročnike.
   — Licencüvanje bikov i kanžarov (merjascov) se je vršilo 15. marca v Turnišči, Dobrovniki i v Bogojini, 16. marca v Beltincih, Črensovcih i na Kapci ; 17. marca v D. Lendavi i v Dolini. Aprila 7. je naknadno licenciranje v D. Lendavi ob 10. Licencirani so samo biki simodolske pasme (fajte) i samo beli kanžarje.
   —    Srečke za zidavo katedrale v Beogradi do se vlekle 1. maja. Cena srečk: dvojna 200 Din., cela 100 Din., Polovična 50 Din., ¼ 25 Din. Dobitki v penezaj znašajo sküpno pet milijon dinarov.
   —    Lenovo seme bo delila v jeseni banska uprava po polovičnoj ceni v našoj krajini. Lena namreč ešče daleč premalo povamo. Fabrike bi rabile neprimerno več lena, pa ga nindri nemrejo dobiti, ar ga lüdstvo premalo seja. Dobro bi bilo, da se lüdje kembole poprimejo povanja lena, šteri nam vsem v tej težki časaj ešče lepe peneze lehko prinese.
   — Pozdrav pošilajo iz Francije pa želejo vesele vüzemske svetke celoj Slovenskoj Krajini, posebno pa svojim doma-
   čim i naznanjajo, da se njim preci dobro godi v Franciji : Lipič Martin z Gančan i Vukan Štefan z Rakičana i Vogrinčič Jožef iz Pertoča, ki pozdravla i g. plebanoša pri Sv. Jeleni.
   —     Zahvala. Podpisani se toplo zahvalim vsem, ki so me na god ali za svetke pozdravili bodisi v osebi, bodisi potom naših listov. Posebno se pa zahvalim dragoj dečici za pozdrave. — Klekel Jožef, vp. pleb. Črensovci.
   —     Tak delajo, ki lübijo. Recek Leopold, naš večletni naročnik nam piše iz Canade : „Čeravno je kriza, od naših Novin ne odstopim, nego je plačam za sebe i svoje domače.“ Krščanski düh nači ne more gučati i delati.
   — Glava Novin. Novine so dobile novo glavo za Vüzem. Narisao jo je svetovno znani arhitekt, g. Plečnik iz Ljubljane. Gda se g. arhitekti na tom mesti tüdi toplo zahvalimo za lepo delo, prosimo v Slov. Krajini naše hiše, naj vse stopijo pod to glavo, bar dve sküpno. Naročnina za dve hiši do konca leta je samo 7 Din. 50 par za edno.
   —     Preglejüvanje i žigosanje lagvov se bo vršilo pri postaji za kontrolo lagvov (sodov) v Soboti 13. ino 14. aprila, 11. ino 12. maja, 10. ino 11. juna tekočega leta.
   —     D. Bistrica. Naši dečki i dekle se skrbno pripravlajo na igro : „Na dan sodbe.“ Igra je jako lepa. Pridimo jo vsi gledat, zato ka naša mladina nastopi prvokrat. Igra bo na belo nedelo, to je 3. aprila v Našem Domi v Črensovcih ob 3. popoldne.
   — Število naročnikov Novin lepo raste. Vsem gorečim našim krščanskim düšam se toplo zahvalimo za trüde, Š šterimi naš krščanski list širijo i število naročnikov povekšavajo. Prosimo to i naprej !
   —     Podpore za kmetijstvo (travniške brane, semenja, vapno i drüga umetna gnojila, stroje, gnojnične sesalke ali pumpe) se dobijo pri banovini pod gotovimi pogoji, Prošnje se morajo kolküvati i vložiti do 1. aprila prek srezkoga načelstva.
   —     Martinje. Naši naročniki si zgučavlejo, da bi Novine mele 8 strani kak prle, drage vole plačajo 5 Din. več za nje. — Veseli nas ta gorečnost. Pitamo pa vse naše naročnike, jeli to želejo vsi ali pa ne. Širitelje pitajte naročnike pa nam javite.
   — Banovinski kanžori, subvencijski, bodo v kratkom dodeljeni našim občinam. Zato naj tiste občine, štere so dobile zavezna pisma, ta pisma kem prle izpunijo i pošlejo sreskomi načelstvi.
   —     Semenski oves od semenogojske postaje v Beltincih, je razdelilo okrajno načelstvo v Soboti kmetijskoj podružnici v Soboti i Markovci i sadjarskoj i vrtnarskoj 
   podružnici v Gornjoj Lendavi. Ovsa je bilo 40 metercentov i je bio razdeljeni po polovičnoj ceni.
   — Semenski krumpiči iz kmetijske šole v Rakičani se bodo tüdi delili to sprotoletje. Razdelilo se bo okoli 40 metrov srednjerani sladki rdečkasti krumpičov (z imenom „rožnik“). Gda i pod kakšimi pogoji se bodo delili, bomo ešče poročali.
   —     Ljutomer. Tukaj je bila pokopana preminoči pondeljek ob veliki udeležbi sorodnikov, meščanov in znancev ga. Alojzija Velnar v starosti 76 let. Pokojnica je bila mati sr. šol. nadzornika g. Velnarja v M. Soboti in ge. Genovefe Brumenove trgovke. Kot mati je bila neizmerno vzgledna, trpela je v svoji mnogoletni bolezni silno veliko, a prenašala je vse muke z največjo potrpežljivostjo. N. v m. p., zaostalim pa naše sožalje.
27. marca 1932.
NOVINE
9
   —     Dühovne vaje za dečke v Beltincih so se vršile 10., 11., 12. i 13.. marca. če tüdi v teh dnevaj je bilo slabo vreme, je itak do jezero dečkov poslüšalo vsaki den od rane jütrašnje vöre do večera svojega lüblenoga govornika, vlč. g. Jožefa Bakana sal. dühovnika, ki jim je razlagao navuk Kristušov. V nedelo pri sküpnom sv. prečiščavanji je bilo 704 dečkov. Ništemo starišovo oko se je razjokalo, kda je vidilo svojega sina klečati pred Kristušom i njega pobožno k sebi vzeti. Posebno je bilo lepo, ka so pri sv. mešaj i pri drügih prilikaj sami dečki popevali pobožne pesmi. Dečkom beltinske fare pa častitamo.
   —Rdeči križ v Beltincih je meo občni zbor, na šterom je bio zvoljen za predsednika : g. dr. Franc Kolarš, za podpr.: gospa Daniela Mikuž-ova i Marija Ostercova, za tajnika g. Zorko Eduard, za blagajničarko gospa Valerija Medvedšček, za namestnico g.-na Marija Jerici. V nadzorstvo gg. inž. Maček Jožef i Ferdo Šprager. — R. K. ma 45 članov. V tom leti bo vekšo svoto penez razdelo med sirote. Bo meo 3. aprila „Akademijo“, čisti dobiček se razdeli med siromake.
   — Melinci. Na vüzenski pondelek tükajšnje ogengasilno drüštvo priredi 3. dejansko šalo igro: „Moč uniforme“. Nabavilo si je tüdi novi oder. Letos že drügokrat priredi igro ogengasilno drüštvo, ma tüdi dober pevski zbor. Vse to vodi prelübleni g. vučiteo g. August Šilovinac.
   —     Prosvetno drüštvo v Beltincih priredi v Odrancih 10. apr. lepo nabožno igro : „Dve Materi“. Že zdaj Opominamo c. občinstvo na 3. i 4. djanje, kde nastopi Olga s svojim prelepim spevanjom, kak tüdi na angelski kor, ki je samo iz malih deklic. Za igro se vršijo velke priprave. Nove kulise, nove obleke. — Pripravla se tüdi za Beltince lepa igra: „Prisežem“, štero mislijo proizvajati 24. aprila.
   — Odranci je ena najvekših občin v dolnje lendavskom srezi, ma 276 šolo
  obvezanih dece. Istina, da je šče nova 6 razredna šola ne gotova, a ma stara šola dve lepivi učni sobi, kje se vrši pred i popoldanski pouk. Dece je mnogo, samo učitelov nej. Že drügo leto so samo trije gospodje zdaj je pa g. Kajč zbolo, tak sta ostali le dve učni moči. Vsaka Učna moč poučuje po 2 razreda. G. Arnold Kreps vodja šole pa še ma mnogo opraviti z novov šolov, ar on vodi vse dopisüvanje i račune. Bojimo se da še on zboli od velikoga dela i ostane samo gospodičina Marija Kunaver s 276 decov. Če že občina Odranci aldüje v toj krizi toliko za novo šolo, bi se spodobilo, da bi bar zdaj meli 4 učne moči.
  —     Nagla smrt je pokosila mladoga verta Ivana Balažic iz Beltinec. V petek večer je vlego i v soboto je že vmro. Zapüšča ženo i štiri drovne dece. Balažicovoj i Vöröšovoj rodbini naše sožalje.
  — Martjanci. 22, aprila je neki znani tovaj odneso 12 kokoši z farofa.
  —     Licenciranje bikov v našoj krajini je končano. Poprek je bilo k licenciranji priznana jako dobra i lepa živina. Poznalo se je pa, da je lansko leto bilo malo krme. Za prvovrstne bike se bodo razdelile premije.
  —     Kovani penez po 5 i 10 par trbe vküp pobrati i dati v kakši dober namen. Vsakomi posameznomi se ne splača nositi nikelko par k davčnomi uradi, če se pa to po celoj fari vküp nabere na dober namen, li nikelko vküp pride.
  —     Sebeborci. Naša občina dobi banovinskoga žrebca, z imenom Coral 116, belgijske pasme. Žrebca bo zdržavao gosp. Lutar.
                                             Zdravstvo.
    Nervoznost. Ka pa je to ? Obtrüjenost, izčrpanost živčevja. Ka pa je živčevje ? Živčevje je za vlas debelo nitje, štero prepleta povsod naše telo, se proti hrbtenici i glavi zdrüžüje v konec i bole debe-
      le niti, nato pa stopa v hrbtni mozeg i možgane, gde ma svoj izvor. Te niti so cügli našega tela, s šterimi možgani kak kočijaš usmerjajo, ravnajo vse vidne, zavestne i podzavetne gibe, kretnje našega tela. Brez živčevja ne mogoče najmenše gibanje. Večkrat smo vidili med bojnov strel v gornji del roke i posledico, ohromelost dotične roke samo zato, ar je strelaj raztrgao niti živčevja. Takša ohromelost bi pa tüdi nastopila, če bi bio dotični del možgan poškodüvan, gde te živec ma svoj izvor, ka je povsem jasno iz primera, da zgübimo oblast nad konji ne samo v slučaji poškodbe cüglov, liki tüdi v slučaji poškodbe kočiša samoga. Zato pa pod nervoznostjov razmimo utrüjenost, izčrpanost nitk živčevja i njihovoga izvora, možgan.
      Ta izčrpanost je dvojna : prirojena i pridobljena v toki življenjskoga boja. Vzrok prirojene nervoznosti je največkrat alkoholizem, pijančivanje prednikov, pogosto tüdi ženi ženitev obremenjenoga s takšim betegom. Vzroki pridobljene nervoznosti so lejko mnogi, predvsem ništerna nalezljiva obolenja n. pr. typhus, tüdi navadna influenca, strupi, betegi z velikimi bolečinami, zgüba krvi, prenaporno düševno i telovno delo, düševni pretresljaji n. pr. velka žalost, nespanje, spolna razvüzdanost itd.
      S kakšimi znamenji se pa prikaže nervoznost? Najvažnejša so :       istočasna
telovna i düševna utrüjenost, nezmožnost opravljanja navadnoga dela, zvanja, pobitost, raztresenost, slab spomin, razdražlivost, bojezlivost, nemirnost, glavobol, nespanje, slab tek, gotove srčne zmotnjave, Padanje telovne teže itd.
      Vse te motnje pa nastopajo v preveč različnoj moči i v različnom časi. Eden den se bolnik popolnoma dobro počüti, drügi den misli, da je zgübljen, da nega več pomoči za njega. Pa neje tak. Nervoznost je ozdravljiva bolezen, ponovi se pa jako rada, zato je važno, da se kelko mogoče izogiblemo zrokov prvle kak je ogen v strehi.
  Joško Maučec :
                                                                                                       Zgodovina Slovnske krajine.
                                                                   ӀӀ.
                                                 Doba rimske nadoblasti v Panoniji.
       Leta 34 pred Kristušom si je rimski vojskovodja Oktavijan spravo pod rimsko oblast Japode, divje prebivalce Ilirije. Nato je Oktavijan vdaro v Panonijo ino zavzeo Siscio (denéšnji Sisak). Tak je dobo močno oporišče za nadalne svoje načrte. Nato je Oktavijan dobo v svojo oblast tüdi Sirmij ino ves severni deo baikanskoga polotoka. Zdaj so vidli iztočnoalpski prebivalci, ka je stem šla tüdi njihova Sloboda. Zato so se zdignoli Panonci med Dravov ino Savov pa deo Noričanov proti rimskoj nadoblasti, liki zaman. Bili so prisiljeni se umikati pred rimskimi legijami ino rimski povelnik Publius Silius je leta 16 pred Kristušom Norik prikapčo k rimskoj državi. (Norik je bio sosed Panonije na zapadnoj strani.) Bole močno so branila svojo staro neodvisnost panoska plemena ob Savi, Dravi ino Rabi. Sledili so upori v letaj 13, 11, ino 9 pred Kristusom. Posebno strašen upor je bio 1. 6 po Kristuši. Najmre, markomanski kralj Marbod je podpirao panonske buntovnike ino beguncom davao zavetišče. Zato je rimski vojskovodja Tiberij prekoračo Dunavo ino vdro v markomansko državo (zdajšnja Češka), ka bi kaznüvao Marboda. Zdaj se
              pa začne nevaren upor v Panoniji. Panonci so se zdrüžili z Daimatinci ino se zdignoli proti Rimlanom. Panonski vojvoda Baton je razglaso, ka so te upor pripravili Rimlani sami, zato ka so rimski voditeli pa vojaki strašno slabo ravnali z domačim prebivalstvom. Panonci z Dalmatinci ino drügimi sosedi so zbrali ogromno vojsko. Vdrli so v Italijo, eden deo vojske se je pa napoto proti Macedoniji, oni pa, Šteri so doma v Panoniji ostali so grozili na njihovoj zemli naseljenimi rimskim državlanom. Pomorili so rimske trgovce pa razmesarili veterane ino z ognjom pa mečom vničavali vse. Ino ravno to zadnje početje je povzročilo propad njihove moči. Gda je zvedo rimski casar August za te panonski upor, je skleno premirje z Marbodcm, markomanskim poglavarom ino zbrao velko vojsko, štera je prisilila pod vodstvom Germanika pa Tiberija po dveletni pohodaj v krvavoj bitki ob vodi Bathlmus, ka so se prostovolno podali. Z Z velkov krvoločnostjov je Tiberij zadüšo upor pa zabrano nadalni upor. Vso zemlo je s s svojimi četami strahovito zropao pa vničo. Lüdstvo deloma spoklao, mlajši pa močnejši rod pa prodao v robstvo, drüge pa preselo.
           Posledica je bila ta, ka je postala Panonija 1. 10 po Kristuši rimska provinca (dežela), Istina je, ka je prebivalstvo Panonije tüdi dozdaj bilo pod rimskov oblast-
      jov, ka je plačüvalo Rimi dačo, liki ohranili so si Panonci svojo samoupravo, živeli so po svojih lastivnih zakonaj ino so meli lejko svoje domače poglavare. Zdaj po toj bitki pa je postala Panonija rimska provinca, zato so prenehale njihove pravice, več so ne sami volili svoje poglavare, liki so bili pod rimskov oblastjov. Rimski kvestori so pobirali davek, pretori so pa bili sodniki, z ednov rečjov v vsakoj stvari je davao zapovedi v političnom ino v navadnom živlenji Rim.
      Delavni Rimlani so zdaj oblüdili zapüščene ino neobdelane pokrajine v Panoniji. Zidali so se gradi ino naseljavali kraji ob Dunavi. Na zapüščeni krajaj so zidali mesta (colonia, municipia), ceste ino ob tej poštne postaje. Najvekša zaslüga pa je ta, ka je dobila Panonija stike z Rimom ino tak se je zdigno kulturni položaj staroga prebivalstva Panonije. Polodelstvo, s šterim se je dozdaj le tü pa tam bavilo prebivalstvo, je pridobilo zdaj vekši obseg; obrt je pridobila z rimskov skrbjov vekšo razširjenost. Gosta naselitev rimski obrnikov je povzročila hitri razvoj obrti ino ešče to, ka se je začnola gojiti tüdi v Panoniji umetnost, od šteri nam pričajo v velkoj množini odkriti spomeniki, kipi, svetišča ino slike. (Popravimo : Pomotoma se je pred tem štampalo rimskoga zgodovinara ime za Silviusa, on se zove Livius).
10
NOVINE
20. marca 1932.
      Zdravlenje bolnoga živčevja zahteva najmre dosta časa i previdnosti od zdravnika i močno volo, potrpežlivost, vüpanje od betežnika. Zavladati mora predvsem med obema spodobno razmerje, kak je med očom i dobrim detetom, zdravnik mora poznati vse navade, razvade, ešče več, vso düševnost svojega betežnika. Samo na podlagi takšega spoznanja se lehko začne uspešna borba proti betegi. Betežnik pa mora zdravnika bogati. Sredstva za to zdravlenje so različna, odvisna veliko od poedinoga slučaja. V glavnom pa se skuša s primernov hranov i počitkom obdržati, ali celo zvišati telovno težo, z najrazličnejsimi kopeli vplivati pomirjevalno, bolni ka odstraniti iz vsakdenešnje okolice, tüdi na gore planine zavolo spremembe zraka. Zapomnimo si pa, da zdravila ostanejo na zadnje i se nücajo — po zdravnikovom navodili; — samo pri težavaj, štere se inači odstraniti nikak ne dajo. Redko gda koristijo igre dosta pa lejko škodüjejo našim živcem zdravila, štera smo nücali po priporočilih različnih kalendarov i časopisov, zato bodimo previdni ž njimi. Zdravnika bogajmo !
      NEDELA (Vüzemska)
      Vu onom vremeni Marija Magdalena i Marija Jakobova i Salome, so küpile začimbo ; da bi pridoče namazale Jezuša. I jako rano prvi den sobote pridejo k grobi ; gda je zišlo sunce. I zgovarjale so si med sebom : što nam odvala kamen od dver groba? I nazaj gledajoče vidile so odvalani kamen: bio je najmre jako velki. I notri idoče vu grob, vidile so mladenca sedečega z-desne strani, oblečenoga vu belom gvanti i strašile so se. Šteri njim veli : ne bojte se, Jezuša iščete Nazarenskoga, raspetoga : gori je stano, ne je eti: ovo je mesto, gde so položili njega. Nego idte, povete vučenikom njegovim i Petri ; ka pred vami ide v Galilejo: tam te ga vidili kak vam je povedao. (Sv. Mark XVI.)
                                                           Pokora (Paolo Segneri).
      Pa pravimo, naj bo po vašem, ar se jaz neščem od glavne misli oddaliti. A vendar mi ne morete tajiti, ka je velika predrznost skrb za zveličanje svoje düše odrinoti na zadoji hip, predrznost, ar se vsem ne posreči vednako, da gda se ednomi posreči, se stotim ne posreči. Vučeni Scot pravi : „Nemogoče je v zadnjem hipi živlenja pravo pokoro delati, ar je to preveč teško kak od strani človeka tak od strani Boga.“ Od strani človeka, ar je njegovo srce v grehi vtrjeno ; od strani Boga ar je na kaštigo razdraženi. Pa vendar kakši dokaz skrbi za düšo bi bio te, če rajši srečen izid vašega večnoga blaženstva prepüstite slučajnosti i izročite nevarnost, kak pa ženitev svoje hčeri, haske drüžine ali imanja ali pravde, ali herbije ; s tem kažeta, da vam je deveta briga temelni navuk sv. Eucherija : „Düšno zveličanje, ar je to najvekše delo, zaslüži tüdi to najvekšo skrb.
                                                            Posta.
     Gaber Franc, Srdica. Te pa naj bo po vašem račun. Bog povrni, da za poštnino nikaj ne računate. Hčeri poslali prošeno. Večkrat se kaj zgübi Stanovitni ostanke ! Gda nega sküšnjav je stanovitnost ne v nevarnosti, to sküšnjave prinesejo. Dnesden je najbole potrebno, da se pitamo z Jezušovimi rečmi : „Jeli pa berejo z trnja grozdje i z ščetalja fige ? Lagoje drevo ne more dobroga sada roditi" .“ To so bože reči, proti šterim nega
apelacije. Ki ne lübi Boga i bližnjega, tistomi samo tisti verje, ki šče vkanjen biti. Gjörek Fr. Bükovnica. Hvala za pozdrave. Naročnikom Novin povejte kak najbolše bo, če dva naročita vküp edne Novine. Tak de cena Novin od vüzma do konca leta za ednoga, samo 7 Din. 50 p. Što to ne zmore ? Gda dobite odlok od Veleposestva, keliko se njemi neha za maksimum i supermaksimum te mate priliko prizivati. Šerüga Jožef, Sv. Sebeščan. Dužnike izkaži, to je že vsem bilo javljeno. Ne trbe hoditi zavolo penez v Soboto, po čeki je pošli. K. N. H. 40. Na celo leto Novine i Marijin List 30 Din. pa Poštnina od kalendara 2 Din. sküpno 32 Din. Lazar K. Crezancy. Penez zadosta. Kalendar poslali vam v Petrovec. Vogler Štefan, Mormant. Prošeno odposlali. Dvakrat smo zato odposlali, ar smo ne znali, če si prvo pošilatev dobo ali pa ne. Odgovor spitavajočim. Če se vam pošle kakša tiskovina, štere neste naročili, napišite gor : nazaj i se podpišite. Če to napravite. vas ne morejo terjati. Če do jo pa li pošilali, vržte jo kama spada. Plačati vam :je ne trbe B. Bibel, Sartronville. Vse smo poslali na Villa Robert. Če ne bi dobili, nam javite. Rajsar Štefan, Serancnurt. Peneze dobili i po želi razdelili. Na „Dom“ ostalo 24 Din. kak svedoči poslano Potrdilo. Hvala. Ziško Cilika, Boistrancourt. Poslali smo M. List i M. Ograček. Duga je ešče 24 Din. za to leto. Če ne bi dobili M. Lista ali Ograšeka, javite se.
                                                    Prekosnice.
     Bič s poriščom. Patekar je vlak zamüdo, pa tužen hodi po varaši. Vküp pride z Janošom, ki je ravno iz tiste vesi, kak patekar. Porišče (bičnjek) ma v rokaj i se pokloni patekara „Oh, hvala Bogi, Janoš, pa vi ste tüdi tü ? Lehko vküp ideva domo, hodite da si malo dol splaviva to strašno vročino i praj, jaz vse plačam.“ V gostilni si pripovedavleta od verstva, od gospodarske krize. Dva litra sta hitro spraznila. — „Na, zdaj lehko ideva, či je gospodi patekari po voli.“ Že dugo ideta po mesti. „Gde pa mate kočije Janoš?“ „Jas kočije ? Doma ! Sam peški prišeo. Jožek je nevolo 
     delao za porišče, te sam njemi pa to küpo. Pa sta brezi reči prišla 13 kilometrov daleč domo, okoli pol noči.
     Kukorica. Ivan pa Štefan sta si jako dobriva sosida bila, samo že jako pri letaj, stariva. Štefan je lepo kmetijo oskrblavo. Sin je pri vojakaj. Zdaj je zato v velkoj nevoli z delom. Nekaj se pritoži Ivani v nedelo odvečara od toga. „Znaš ka Štefan? Jas ti pomorem, samo nej z rokami ka sam slab, nekši reumatizem me mantra, liki s pametjov. Se znam posreči, kukorico bi ti trbelo obrnoti na hiži, nej ? Ka ti ovači spisnivi." „Ja to, to“ odgovori Štefan. „Ti samo idi domo, pa pri stoli sedi, jas za kakšo malo napitnino ti vse vred spravim." — „Dobro, ženi povem, da naj klohase sküha, vino pa mam doma,“ pravi Štefan, pa odide. Ivan na poti čaka, pa gleda, kak se približavleta dva financa, šteriva sranjeni tobak iščeta po vesih. „Bog daj dober den, g. stražamester, ravno vas čakam. Znate ka? Nekaj bi Vam rad povedao, či me poslühnete. Ete sosed Štefan, meni preveč dosta kvara dela, pa sé ne bi rad žnjim nategüvao, svajüvao, liki zdaj njemi nazaj pogveram. Tobak ma sranjeni na hiži pod kukaricov, zdaj de v vaši rokaj. To sam vam šteo samo povedati. Z Bogom“ Dva financa sta tak lepo kukorico obrnola z lopatami, ka je vse teklo dol po njima. Iván pa pri aldomaši, ka si je zaslüžo s pametjov, večkrat do dna Pogledno v kupico, ha klobase se dalo piti.
                                                                     VABILO
na VI. redni občni zbor KMEČKE HRANILNICE in POSOJILNICE v DOLNJI LENDAVI, registrovane 
zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 10. aprila 1932 ob 2 ½. uri popoldne v osnovni šoli v Dolnji Lendavi.
Dnevni red :
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.  Poročilo načelstva in nadzorstva
3.  Odobritev računskega zaključka za leto 1981.
4.  Čitanje revizijskega poročila.
5.  Volitev enega Člana načelstva.
6 ) Slučajnosti.
      Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.
Delavcom na znanje !
Šteri delavci želejo iti na 'polsko delo v Belje, Zeleno polje naj se zglasijo pri ANTONI VOGRINČIČI Cankova.     2
Mlatilni mašin.
                        Ar sem küpo velki mlatilni mašin, odam maloga 4 HP., šteri ma vso pripravo za detelčno mlatitev. Mašin je jako dober i lehki za brege. Mam tüdi k odaji eden velki cilinder za zrnje pucati, pa edno dobro cirkolarko. Vse to se dobi na rate pri GJÖREK JANOŠI, Mlajtinci p. M. Sobota.                               2
Ustanovljeno 1869.        Ustanovljeno 1869.
M. Bentajs, Maribor
                                            Trg svobode
                                       priporoča svojo veliko zalogo deteljnega, travnega in vrtnarskega
                                              semena
najboljše kakovosti. — Obenem pa tudi lahko krijete v moji trgovini Vašo potrebo glede kave, sladkorja, moke itd., vse po najnižji dnevni ceni. 4        Telefon 2351.
                             NAZNANJE POLSKIM DELAVCOM !
Ki ščejo dobro zaslüžiti v Šlavoniji na polskom deli na 6 mesecov naj se zglasijo pri GABOR ŠTEFANI i pri TOMPA MATJAŠI v Črensovci, tam zvedi vsakši za svojo plačo. Mora pa meti vsakši delavec svojo delavsko knigo.
K odaji je v Tešanovcih
                               v ednoj parceli na ravnici z zemljov 12 malih plügov močno zaraščenoga borovoga loga zreloga za posekanje in izkoriščenja listja. Oda se tüdi na plüge. Küpi se lehko z hranilnov knjižicov i tüdi na rate. Prekspelavanje včasi na Čisto. Več pove lastnik JELOVŠEK v Tešanovcih.
                                                     Precepljenje drevja.
      Pri tom deli moramo najprle dobro premisliti, štero drevo bomo precepili i kak je bomo precepili ? Če smo küpili cepleno drevo in je v istini divjak ; če smo zbrali vrsto, štera v našem kraji ne rodi ali pa rodi drobno i nezdravo sadje ; če mamo v našem sadovnjaki malo ali pa nikajvredne vrste; če napada štero izmed drev bolezen krastavec ; i nazadnje ešče tisto či nam rada pozebe.
      Pri tom deli pa moramo biti jako
27. marca 1932.
NOVINE
11
previdni, ar se lehko zgodi, da drevo vničimo.
      Pri drevi štero ščemo precepiti, ga moramo prle pomladiti. Tüdi tü so spodnje veje dukše kak zgornje, vendar pa je pri precepljavanji malo bole skrajšamo, kak pri pomlajevanji. Pri preceplavanji pa neodžagamo vsej vej, nego spadaj püstimo dve do tri veje, štere majo to nalogo, da vlačijo hrano do cepljeni mest. Imenüjemo jo privlačnico. Te privlačnice püstimo do drűgoga leta i je te skrajšamo i precepimo, če so v kroni potrebne. Če pa ne pa je pri stebli odrežemo.
      Pri precepljenji drev moramo paziti tüdi na starost dreva. Naše delo nema dosta uspeha, če preceplavlemo nad 40 let staro drevo. Kem starejše je drevo, tem prle na sprotoletje ga moramo cepiti.
      Preceplavlemo lehko taki, kak smo drevo pomladni ali pa čakamo do drügoga leta i cepimo v mlade poganjke.
      Cepiti začnemo pri najviše stoječi vejaj i idemo vseli niže dol. Če nam drevo rodi rani sad, moramo precepiti tüdi vsako vrsto itd.
      Pri precepljavanji se lejko poslüžimo tej načinov:
      Spehavanje. Če sta podloga i cepič vednako debele, vrežemo podlogo poševno i ravno tak cepič, na šterom püstimo tri zdrava oka. Jiva zglihamo (spasamo) vküp, zavežemo z rafijov i zamažemo s cepilnov smolov.                      
      Či je pa podloga debelejša, pa cepimo s presekovanjem, v žleb, za skorjo i najslabše je kalanje.
      Pripehovanje ali od strani pridevanje, cepimo, če je podloga debelejša od cepiča. Podlogo odrežemo pravokotno i jo od strani odrežemo v obliki jezika. Ravno tak odrežemo cepič i ga pridenemo k podlogi, dale postopamo, kak pri prejšnjem.
      V žleb pa ravno tak pripravimo podlogo kak pri pripehovanji. Na podlogi izrežemo žleb v obliki trikota. Cepič pa k tomi pripravimo.
      Za skorjo je ista priprava, odlüplimo pa skorjo.
      Najslabše je kalanje i ravno to je pri nas najbole v navadi. Pri niednom ceplenji se podloga ne rani tak močno, kak pri kalanji.
Vapno, cement, deske
                                     se dobi po dnevnoj ceni pri
MESARIČ ŠTEFANI
                                          stavbeniki
                                     v MURSKOJ SOBOTI.
   MLATILNA
GARNITURA
lokomobila „NICOLSON“, mlatec fabrikat FLÖTER vse v dobrom stanji skoraj kak novo se jako fal oda pri
                             ČEH FRANC
trgovina z mešanim blagom, vseh vrst deželnimi pridelki in stavbenim materijalom
                                                      MURSKA SOBOTA.       3
Trüge
(dreva) gotove vseh vrst se dobijo po najnižišoj ceni pri DOMA ŠTEFANI mizari Trnje.                                 1
                                                      E 352/32 2
     Dražbeni oklic.
    V Konkurzni zadevi WEISS ŠAMUELA v Serdici Štev. 84. prodado se dne 7. aprila 1932. od ½9 ure naprej in po potrebi naslednji dan po javni dražbi sledeči predmeti :
1 voz, 1 talige, grablje, več opeke, več sodov in razne gospodarske potrebščine; večje število pohištva: omare, mize, postelje itd. ter večjo množino specerijskega blaga.
     K draženju se bo začelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri ; medtem pa se lahko ti predmeti ogledajo.
                                           OKRAJNO SODIŠČE v M. Soboti odd. IV., dne 8. marca 1932.
                                    MALA MLATILNICA Z MOTORJEM VRED-
nova motor mlatilnica, generalno popravljena, vse kak novo. Motor se lejko küri z bencinom, petroljom, sürovim oljom ali plinom z lesenim vogeljom se jako fal oda pri
                                        ČEH FRANC
trgovina z mešanim blagom, vseh vrst deželnimi pridelki stavbenim materijalom i. t. d. MURSKA SOBOTA. 3
Premišlavaj si i bodi čeden!
                                    Ne meči vün peneze na slab nič vreden črep.
  PRVOVRSTNI i STALNI CIGLENI IZDELKI, KAKTI :
                                    STREŠNA DVOREZNA OPEKA (DUPLIŠKI FALZCIGEO) STREŠNA ZAREZNA OPEKA (FALZCIGEO)
                                          STREŠNA BOBROVA OPEKA ZAREZNA ŽLEBATA OPEKA NAVADNA ŽLEBATA OPEKA ZIDNA STROJNA OPEKA ZIDNA ROČNA OPEKA LÜKNJIČASTA OPEKA DRENAŽ CEVI TLAKOVCI
   Se dobijo po fal ceni tüdi na ratno odplačilo.
       KRIŽEVSKA INDUSTRIJA                     PUCONSKA
  OPEKARNA Z UMETNO SUŠILNICO PARNA OPEKARNA
        KRIŽEVCI pri LJUTOMERU               PUCONCI (Prekmurje)
            Telefon št. 3.                      Telefon št. 1.
                           Letna produkcija obeh opekarn je 5,500.000 razne vrste opeke, štere se večinoma razpošilajo v vekša mesta naše države, kakti v Zagreb, Ljubljano, Maribor, Celje itd.
                                                    Centrala prodajalnica :
  HARTNER KAROLA SIN, Murska Sobota. Telefon št. 17, i 19.
Mlatilni stroj
               se po fal ceni oda zavolo drüžinskih razmer. 5 H. P. Parni koteo 48. Mlatilnica M. A. V. Več se zve pri lastniki 
               M. GREGOREC v Bogojini št 126.           2
                                                 Zahvala.
    Ob izgubi svojega predragoga Oče gospoda              
   Mihaela Vrečič
iz Gornje Lendave v svojoj častitlivoj starosti 76 leti mirno v Gospodi zaspali. Zahvaljüjemo se gg. dühovniki i školniki za lepo slovo vsem darovalcom vencov vsem onim, ki so ga v tak velkom števili spremili njegovoj zadnjoj poti, prišli od blüzi i daleč. Vsem i vsakomi posebi: Bog plačaj !
    M. Sobota, 20. marca 1932.
                                                                                             Familija SUKIČ.
ӀӀӀ. REDNI OBČNI ZBOR
PREKMURSKE GOSPODARSKE
POSOJILNICE
R. Z. Z N. Z. V
DOBROVNIKI
se vrši dne 3. aprila 1932. leta ob 12. vüri v uradnom prostori Posojilnice s sledečim dnevnim redom :
1.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora
2) Poročilo načelstva i nadzorstva.
3) Odobritev računskoga zaklüčka za 1.1931.
4) Čtenje revizijskoga poročila.
5) Dopolnilna volitev ednoga člana nadzorstva.
6.) Slučajnosti.
      V slučaji, če bi ob napovedanom časi občni zbor ne bio sklepčen, se vrši pol vöre kesnej drügi občni zbor, ki bo veljavno sklepao ne gledoč na število navzočih članov.
12
N O V I NE
27. marca 1932.
                    Veliki dobici
SREČAKA ZA GIRADNJU KATEDRALE
               Dobrotvornog Društva Sv. Vinka u Beogradu
                                      Uvjetovani su najmanjim ulošcima
                        U današnjem teškom gospodarskom stanju, sretan slučaj može da spasi situaciju. Kupite stoga
                                  Srečku za gradnju Katedrale
                          i ovaj mali riziko može Vam već
                             1 maja 1932
                        na dan satnog vučenja čitav imetak pribaviti !
 Glavni zgodiltak : Din 5.ooo.oooo.—!
 Najmanji zgoditak:          Din    lo.ooo.—!
               Dupla srećka      1/1        1/2       1/4
Njene srećaka:
Din 200.—
100.—
50.—
25.—
                            PRODAJU VRŠE:
              svi župni uredi, kolekture, novčani zavodi, crkvene i dobrotvorne ustanove itd.
       Centrala:                             Prodajna podružnica
BEOGRAD, Ulica Jovana Rističa 20.              ZAGREB, Tvrtkova ulica 5.
            Se ščete naseliti ?
    AGRARNA ZADRUGA i HRANILNICA pa POSOJILNICA v ČRENSOVCIH
naznanjata svojim kotrigam, da data 10 svojim kotrigam v Gornjem Mihalovci zemlo za naselitev. Vsaka kotriga dobi 7 kat oralov i rušt na hrambo pa les za štoke. Za vse to bi se plačalo v 10 letaj na 5% obresti. Letos ne bi se nikaj plačalo zvün kapore, štera se mora požiti. Zemla je dobra i pri velkoj cesti. Cena niska. Zglasiti se trbe do
   15. aprila v Črensovcih v Našem Domi.
Sprejmejo se samo delavne, trezne i siromaške drüžine.
                          VODSTVO ZADRUG.
Za Prekmursko Tiskarno odgovoren : Hahn Izidor v M. Soboti.
Izdajatelj : Klekl Jožef.
Odgovorni urednik : Edšidt Janez v M. Soboti.