26. številka. Ljubljana, v sredo 1. febrnvarja. XXVI. leto, 1893. Izhaja VBak dan ueirr, izimsi nedelj« in praznike, ter velja po pofiti prejemati za avstro-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rafinna se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravo istvo je na Kongresnem trgu št. 12. U prav ni &t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi jutranjega praznika izide prihodnji list v petek, dnć 3. febrnvarja 1893. Vabilo na naročbo. Nlafno p. u. obeJnatvo uljudno vabimo on uovf* aaroebo, sUre gospode niaroenlke pa, katerim Je potekla koncem meseca msrocnlaa, prašimo, da jo o pravem eaau ponove, da poil-l|aa|e ne preseka in «la dobe vse Mlevllke- „SLOVENSKI NAROD" velja ta L|nbljsaske naročnike bres podllfa- n|a na dom: Vse leto . . . gld. !»•— I Četrt leta . . gld. S-SO Pol leta ... v, 6-So| Jeden mesee. 1*10 Ea posIIJau|e na dom se računa io kr. na meneč, 90 kr. sa eetrt leta. S poAil|anJem po poŠti veljat Vse leto . . . gld. 15 — I Četrt leta . . . gld. 4* — Pol leta ... ,, S*— I Jeden meaee . ,, I -tO 0sF*~ Naročaje se lahko s vsakim dnevom« a k krat a se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Naše šolske razmere. (Govoril posl. V. Spin čir v 191. seji državnega zbora dne 28. januvarja 1893. L) Visoka zbornica! (Govori hrvatski.) V oklicu do svojih volilcev, katerega smo jaz in moji tovariši izdali v minolem mesecu, povdarjali smo poglavitno tri točke: gospodarsko stanje, narodno ravnopravnost in hrvatsko državno pravo. Do dna svojih duš smo osvedočeni, po preteklosti in sedanjosti, drugod in pri nas, da si bo naš narod — hrvatski in slovenski — šele tedaj zagotovil gospodarski napredek in narodni obstanek, kadar se premeni sedanji sistem, kadar z njegovo krvjo in z njegovim imetjem ne bodo več upravljali ljudje, kateri ne poznajo ni njega, niti njegovega jezika, niti njegovih potreb in kateri zanj nimajo srca; kadar mu ne bodo več rezali pravice taki ljudje, ampak kadar bo zjedinjen ter sam s svojim kraljem iz zakonito mu že nad 350 let vladajoče rodov ine gospodoval v svoji hiši, kadar bode oživotvorjeno njegovo državno pravo. Dokler se to ne zgodi — a želeti bi bilo v interesu dinastije in naroda, da se čim prej zgodi — štejemo si za sedaj v dolžnost, iznašati krivice, katere se nam gode, in zahtevati, da se te krivice odstranijo in da se vrši pravo po obstoječih zakonih sedanjega sistema in sedanje uredbe monarhije. Mi imamo pravico to zahtevati od države za naš narod, ker tudi on vrši svoje dolžnosti napram državi in daje davek v krvi in v denarjih. Poslužujemo se, kakor drugi, kolikor znamo in moremo, nemškega jezika, a s tem se ne odrekamo pravu, govoriti tudi tukaj v svojem jeziku. (Nadaljuje nemški.) Visoka zbornica! Kolikor je meni znano, niso Hrvati io Slovenci v tostranski polovici monarhije oproščeni nikake dolžnosti in nikakega davka, niti krvnega niti denarnega, vzlic temu pa se jim prikrajšujejo mnoge pravice. (Posl. Biankini: Tako je!) To velja zlasti za pravico, izobraževati se v lastnem jeziku. Slišal sem že nekatere gospode, tožeče v tem oziru, ali takšne krivice, kakor se gode v tostranski polovici monarhije Hrvatom in Slovencem, (Posl. Krumbholzr Krivica se gcdi vsem Slovanom v Avstriji!) takšnih še nisem čul. Vseučilišča, za katera se trosi velika svota štirih milijonov, so tako uravnana, da se tam Hrvati in Slovenci ne morejo izobraziti. (Posl. Biankini: Tako je!) V drugi polovici monarhije je hrvatsko vseučilišče Frana Jožefa, a Slovenci je sploh ne morejo obiskovati, Hrvati pa le deloma. Pravniki Minejo namreč to vseučilišče obiskovati nekaj let ter prebiti ondu prvi državni izpit, »icer pa so, kakor vsi drugi dijaki, primorani obiskovati nemška vseučilišča, eventuvalno glede izpitov italijanske oddelke v Gradci in v Inomostu. Poljskih iu čeških vseučilišč jim je iz raznih uzrokov moči le iz težka obiskovati. Tudi za gimnazije ustavilo se je za tekoče leto nekaj nad štiri milijone in vender ni ne jedne gimnazije, kjer bi se vseskozi hrvatski ali slovenski poučevalo. (Čujte! na desni.) Na Kranjskem, skoro izključno slovenski deželi, sta dve nemško-slovenski veliki gimnaziji, nemško - slovenska nižja gimnazija in popolnoma nemška gimnazija. Na Štajerskem in sicer v Mariboru poučujejo se menda štiri leta sera nekateri predmeti v slovenskem jeziku, v Celji pa se poučuje samo nemški. Vsa Koroška, kjer biva nad 120.000 Slovencev, vse Primorje, kjer biva nad 400.000 Hrvatov in Slovencev, nimata ni jedne gimnazije, na kateri bi se le jeden predmet učil v slovenskem ali hrvatskem jeziku. (Čujte ! na desni.) Ako hočejo sinovi teh dežel obiskovati domačo gimnazijo, iti jim je na nemško gimnazijo v Celovec, Beljak, Gorico, Trst ali Pulj. Realk za Slovence in Hrvate v alpskih deželah in v Primorju sploh ni. Poldrugi milijon Slovencev in Hrvatov nima nikake hasni od poldrugega milijona goldinarjev, kateri se na leto izda za realke. Obrtnih šol za glavne skupine sploh ni za Slovence in Hrvate. Taka šola je samo v Trstu, tam pa je učni jezik samo italijanščina. Obrtnih šol za posamne stroke je pač nekaj. Najvažnejša je v Ljubljani, ali od dveh milijonov goldinarjev, kateri se trosijo vsako leto za obrtni pouk, odpade na Slovence in Hrvate vender premajhen delež. Za trgovinske šole in trgovinsko-nadaljevalne šole se dajejo tudi lepe subvencije, a za Slovence in Hrvate ga ni takega zavoda. V Trstu je trgovinska akademija in navtična šola, a učni jezik je samo italijanščina (Čujte I čujte! mej somišljeniki.) V Lošinju, v Kotoru in v Dubrovniku so tudi navtične šole, kjer je učni jezik samo italijanščina. (Čujte! Tako je ! mej somišljeniki.) Za alpske dežele in za Primorje je čvetero učiteljišč in sicer v Celovci, v Mariboru, v Ljubljani in v Kopru. Prvi dve sta popolnoma nemški, Ljubljansko je nemško slovensko, v Kopru pa se poučuje slovensko-nemški, hrvatsko-nemški in ita- LISTEK. Dvojna ljubezen. Izvirna novela iz domačega življenja. Spisal Ahasverua V. (Dalje.) V. Ume se, da tudi zdravic ni manjkalo; napi-valo se je že vsemu mogočemu, kar se dvigne Trstenik, si popravi ofiala, občezuano znamenje, da želi govoriti in donel je njr.gov zvouek glas tako mogočno, tuko veličastno, da so kot začarano ne premično zrle ga oči neme, komaj sopsti se upajoče družbe. In govoril je: „Slavno društvo! Glasi naših pesmij razlegajo se v tihi dol in brćg ter znanijo viničarjem krog in krog, da se veseli tu gostoljubnega gospoda Trtnika družba daru Stvarnika: zlate vinske kap-Ijice. Duhteče cvetje obsipalo nas je, solnČice pa gleda na nas ter se izvestno z nami raduje obdaja-jočegu nas roja. In ta roj opeval je naš slavni rojak Stanko Vraz! Tudi on gledal je naše bregove, tudi njemu je Brce" Mio neskončnega ponosa, ko je gledal rojstveni svoj kraj in zato je ovekovečil svojo ljubezen do rodne mu zemlje v prekrasnih pesmih. In če gleda zdaj iznad oblakov na nas, izvestno se njemu oko žari veeelja, ko vidi svoj rod, kako ljubi in ceni pesmi slovenske, s tem sebe in svoj mate rim jezik časteč. Rajni naš plemeniti vladika Slomšek prosil je Boga, naj mu dodeli, da i v smrtni uri zadnja njegova beseda naj bode v jeziku, v katerem ga je mati njegova prve besede in prvo molitev govoriti učila t Tudi mi, gospdia, živimo na slovenskih tleh, tudi nas učila je mati prve besede slovenski govoriti, tudi nas je vpeljala veda v svoje skrivnosti temelj, tudi mi nazivamo se Sloveuci. A to ni dovelj, ni dovelj samo v nrcu biti Slovenec, a pred svetom pa nekako se bati in Brainovati svoie narodnosti ! Nočem, gospOJa, kaliti današnjega veselja, nočem razkrivati naše rane, ki morajo boleti vsa-cega, če ima le količkaj Bpoštovauja še do sebe in svojega slovenskega rodu. Ne bo dolgo in spoznavali se bomo zopet v boji za naše pravice, a kdor se i tačas ne zdrami iz svojega narodnosti naši smrtonoHnega spanja, ni vreden, da ga solncu obBeva! Kako nas tare uemčurski živelj povsod, kjer nam more do živega , vam je znano. To nas boli, to nas peče v srce* in v dušo, pa vtn-der ne zastavljamo vseh svojih sil, da bi v prah poteptali svoje nasprotnike. Prva in poglavitna trdnjava, katera naj brani tujega navala, )e naga krasna v duhu sv. Cirila in Metoda delujoča šolska družba. V kratki dobi svojega obstanka j« Ciril-Metodova družba že sto in sto slovenskih otrok rešila odtujeuju. Tudi pri nus imamo podružnico te prekoristne družbe, a delovanje njeno, odkrito rtčeno, je uezadostno. Kaj bi ravno pri nas krvavo ne potrebovali slovenskega šolskega vrtca? In kaj se stori!? Molčim raje nadalje o tem, saj mora priti čas, ko se začnemo gibati in drugače delovati in žrtvovati za najsvetejše, kar nosi srce vsacega človeka: ljubezen za obstanek, napredek in prostoBt svojega naroda. Zatorej pa, gosjoda, sem ponosen, ko ukazujem zdaj svojemu sinku Milanu, naj vzame krožnik in prosi vbb darov za družbo sv. Cirila in Metoda. Zavest naj mu narekuje prošnjo. Iu Milan je šel od osobe do osobe ter nabiral obilih darov, a čuduo se mu je zdelo, da so oči gospe Zotaaove, gospoda župnika in gospoda njegovega veroučitelja rosne bile, ko je oče njegov vender tako lepo govoril. Dr. Jug je opazoval že ves čas govora Sera-tino, bil je radoveden, kaj stori ona, ker dosledno nje načelom bi sedaj ne Brnela ničesar darovati za boj proti njenemu narodu. Iu ni se varal Pošepnila je nekaj Milici na ubo, in ko je Milan prišel do te, položila je precejšnjo svoto na Žrtvenik rodoljub|a in pristavila: „Gospića Serafiua je svoj mošnjiček doma pozabila"; deček je odšel a rudečice Serafina vender ni zamogla prikriti. Denar se je izročil blagajniku podružnice Bu-rešu, a Tonček se je pošalil z dr. Urekom ter lijansko-nemški. Ženski učiteljišči za te dežele sta dve, v Ljubljani in v Gorici; na prvem zavodu se poučuje nemško-slovenski, na drugem alovensko-nemški in italijansko-nemški, hrvatsko-nemškega oddelka tu ni. Vsa Štajerska in Koroška imata samo jedno žensko učiteljišče in sicer v Gradci; z dekleti, ki se tu le deloma v svojem jeziku izobrazijo in ki pridejo potem kot učiteljice na Spodnje Štajersko ali Spodnje Koroško, se tu ravna kakor s tujkami. Vadnice na učiteljiščih v Ljubljani in v Gorici so slovensko-nemške, oziroma tudi italijansko-nemške in sicer tako, da se poučuje v prvih dveh letnikih slovenski oziroma italijanski, nemški jezik pa se že od prvega leta sera uči kot učni predmet; začenši s tretjim letnikom je nemščina že učni jezik, dočim je materinščina samo še učni predmet. (Čujte! Čujte! mej somišljeniki.) Razven teh vadnic ustanovljeni so še pripravljalni razredi za nemške gimnazije v Trstu, Pulju in Celji in ti pripravljalni razredi so najboljši dokaz za to, da na teh gimnazijah ni uveden p r a vi učni jezik. Kako so urejene šole na Koroškem, o tem je \. i 8 okočas t i t i kolega gospod kanonik Klun že lani govoril in najbrž bo tudi letos še kdo to stvar sprožil. Tiste, ki žele zboljšanja obstoječih razmer, imenujejo visoki uradniki hujskače in kalivee miru. (Tako je! pri somišljenikih. — Posl. Mixa: Vi sami!) Ne, specijelno gospod kanonik Klun sam in vsi Slovenci, ki so se lani za to stvar zavzeli, imenovali so se v tej zbornici kalivee miru. Okrajni glavarji, namesto da bi kot predsedniki okrajnih šolskih svetov pri upisavanju v slovenske ali nemške oddelke — in take šole so se ustanovile vsled prošenj za slovensko šole — postopali objektivno, porabljajo vsa sredstva, da bi roditelje odgovorili od slovenskih šol (Čujte!), zlasti pa sramoti slovensko narodnost in slovenski jezik. (Poslanec dr. Vašatv: To so pa kaj čedni okrajni glavarji.) Sklicujem se tu na interpelacijo poslanca Šukljeja in tovarišev, posebno pa je omeniti nekega Mac Ne v i na, okrajnega glavarja, predsednika okrajnega šolskega sveta v Celovcu. Prošnje, katere se v tej reči pošiljajo naravnost ministerstvu, dohajajo ad informandum deželnemu šolskemu svetu in ta deželni šolski svet jih kar na kratko odbija. Razven omenjenih vadnic in pripravljalnih razredov so v Trstu, v Gorici in v Pulju še nemške ljudske šole za dečke in deklice, katere šole vzdržuje država, in v Ljubljani vzdržuje tako šolo mestna občina. Celo v Dalmaciji je nemška ljudska šola in to v Zadru kot vojaška ljudska šola. (Poslanec dr. Brzorad : Ljudska šola za vojake! Veselost.) Za poučevanje nemškega jezika v ljudskih šolah na deželi v Istri in na Goriškem se postavljajo v proračun remuneracije. Imenovani ljudski šoli v Ljubljani, kateri vzdržuje mesto in kateri nikakor nista bili potrebni, zlasti ne z ozirom na ondotni vadnici, sta bili ustanovljeni po strogem nalogu naučne uprave in ta ista naučna uprava ni nikdar in nikjer ustanovila slovenske ali hrvatske šole, kjer bi bila po- dejal, da bode v uoviue pisal, da je on nabral v veseli družbi to svoto. Dr. Urek je postal grozno srdit, branil bo je te časti na vse kriplje ter utemeljeval svoje čudno vedenje s tem, da bi mu taka Blava škodovala pri odvetniškem izpitu, ker v Gradci baje črtijo vsacega provzročiteljev kakeršuegakoli narodnega pojava in ga zapišejo v črno knjigo. Trtntk prinese v tem krasno majolko, polno najboljšega vina, natoči veliko staro kupico, napije gostom, (»osebno pa danes prvič navzočima Serafini in dr. Jugu, ter izpije po stari navadi do dna — na njuno zdravje. Temu vzgledu bi se morala i stavljeuca pokoriti. Dru. Jugu je ta junaški čin delal nekoliko preglavice, vender pa je zvršil častno svojo nalogo, a Serafina bi pa ne zaraogla tega storiti, kar je tudi šegavi gospodar uvaževal ter ji na prosto dal, postaviti si namestnika. Zdaj se je hotel dr. Urek galantnega pokazati ter se urno lastnoinočao postavi njenim namestnikom, pograbi kupico in mej največjim smehom družba, reši dostojno svojo ualogo. A kmalo so se vinski duhovi sprli v njega glavi ter ga silili, ostajati ter prositi besede slavno občinstvo; dobro, da ga je danes sloviti njegov govorniški dar zapustil in da ni znal ničesar povedati. Ko je Bolnce zatonilo za slikovito hrvaško gorovje ter zadnjikrat poljubljalo s svojimi žarki ple-iii.iir.ti trs, korakali so gostje po stezi v dol, kjer so jih čakali vozovi. trebna, in slovenskih šol niti tam ni dala ustanoviti, kjer so bile potrebne, zaželene in kjer so zanje prosili. V mislih so mi slovenske šole v Tržaškem mestu in v Goriškem mestu. Že leta 1883., torej skoro pred desetimi leti, izročila se je občinskemu zastopu Tržaškemu peticija za ustanovitev slovenskih šol, podpisana od 1400 roditeljev. (Čujte! Čujte! mej somišljeniki.) Občinski zastop je leta 1884. to peticijo zavrgel. Dotični rekurz na c. kr. namestništvo kot deželno šolsko oblastvo je bil odklonjen in takisto tudi rekurs na c. kr. ministerstvo, a ne iz uzrokov, katere je navedlo namestništvo, ampak zato, ker društvo „ Edinost" ni bilo opravičeno podati peticije in ker je bilo pooblastilo sicer izpričano (attestato) ne pa dokazano (provato). To razsodilo je ministerstvo leta 1888. izdalo, dočim je namestništvo izdalo razsodbo na rekurs, podan 29. decembra 1884. leta, šele julija meseca 1887. leta. (Čujte!) torej dve in pol leta pozneje. (Poslanec dr. Brzorad: To je neverojetna naglica !) V novejšem času podana je bila nova prošnja za slovensko šolo; c. kr. namestništvo kot deželno šolsko oblastvo je to prošnjo zopet odbilo, češ da v zakonu ni utemeljena. Vsled rekursa na visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje odredilo se je komisijsko obravnavanje. Torej šele po preteku devetih let prišlo je do tega, kar je v zakonu zapovedano, namreč do komisijske obravnave. Občinski zastop, povabljen od-poslati k tem obravnavam svojega zastopnika, je to odklonil in mestni magistrat kot okrajno šolsko oblastvo je peticijo zavrnilo, če se ne motim meseca julija lanskega leta pozvan je bil občinski zastnp, da izreče svoje mnenje glede ustanovitve slovenskih šol. Dotična obravnava se je vršila dne 15. septembra in jaz imam dotično poročilo pred sabo. V njem se uajprej popisuje zgodovina peticij za slovenske šole, potem pa se izreče mnenje. Občinski zastop, ne glede na konservativne in liberalne razlike, izrekel je skoro jednoglasno negativno mnenje, akoprav pripoznava poročilo samo, da živi v Trstu nad 8000 Slovencev in da je okoli 700 slovenskih za šolo godnih otrok. Občinski zastop izrekel je zajedno trdno prepričanje, da bode namestništvo to peticijo zavrnilo v zmislu in iz uzrokov, kakor že prej. (Posl. Alf. grof C or on ini: Da, oni že poznajo namestnika Rinaldinija!) Ako bi se pa to ne zgodilo, ako bi namestništvo ugodilo tistim, kateri nimajo drugega namena, kakor bojevati se zoper vse, kar je kakemu narodu sveto, namreč zoper jezik in tradicijo, potem izjavlja ta občinski zastop, da ne bo nikdar privolil, da se ustanovi slovenska šola v Trstu. Dotični sklep in poročilo sploh temelji na argumentaciji c. kr. namestništva iz 1. 1887.; navajajo se celo kar celi odstavki. Namestništvo dalo je torej samo občinskemu zastopu orožje v roko, s katerim se more bojevati zoper slovenske šole in ta imenuje boj proti vsemu, kar je narodu najsveteje, prošnjo tistih starišev, kateri hočejo prav to ohraniti, kar jim je najsveteje, svoj jezik. (Burno odobravanje. — čujte! Čujte! mej somišljeniki.) Serafirii podal je dr. Jug roko, naslonila se je labko uan|o in ko so se drugi nekaj korakov oddaljili, rekla je: .Gospod doktor, nepozaben mi bode današnji dan, katerega sem v krasnih vinskih goricah preživela mej ljubeznivimi vašimi rojaki. Ali priznati moram, da poprej gospi ;a Milica m resnice govorila, ko me je oprostila pri nabiranji daruv za družbo sv. Cirila in Metoda. Mošnjička nisem doma pozabila. Imam ga pri sebi, a daiii nisem hotela in nisem Brnela dati, če se nisem hotela pred drugimi in sama pred saboj sramovati." „Uvala vam, gospica, na odkritosrčnosti. Prepričan sem bil pa že itak, da bo bile one besede plašč, v katerega je ljubezniva Vaša, plemenito misleča gospLa kolegiuja zakrila vašo zadrego." „Prepričani ste bili najine zvijače V" „Da; vaše jurnuo dalo mi je premise k temu sklepu." „Oj, gospod doktor, tisto moje pismo, koliko skrbii mi je že napravilo! Kolikokrat sem že obžalovala svoj korak I* „Zakaj, gospica?" nKer po vašem molku soditi, smatrate me izvestno za emaocipiranko iu še celo po merf Iu, s ka-keršnim ste merili mojo sošolko Ido, sodite i meue !' „Molčal sem pač, a ne iz tacili razlogov, ku-keršae mi Vi pripisujete, temveč ker se vedno Še uisem odločil za ton odgovoru." Vsa argumentacija se snuje na to, da so v okolici Tržaški slovenske šole, in ker od nikoder v mestu do tja ni štiri kilometrov daleč, naj slovenski otroci iz mesta obiskujejo slovenske šole v okolici. (Jako dobro! in smeh mej somišljeniki.) Kdo je že kdaj slišal, da obiskujejo otroci iz mesta okoličanske šole? (Poslanec dr. Briorad: To je klasično!) Vrh tega so slovenske šole v okolici prenapolnjene; tako na primer je v Skednju v jednem razredu nad sto otrok. Treba bi bilo torej v okolici zidati šolska poslopja, da bi mogli te šole obiskovati slovenski otroci iz mesta. (Veselost in Čujte! Čujte! med somišljeniki.) Okolnosti, radi katerih se tudi v okrožju jedne ure ustanovi več šol, se ne upoštevajo; okolnosti, na katere se ozira posta vod ajalstvo v vseh deželah in na katere se ozira tudi občinski zastop Tržaški in namestništvo glede okoličanskih otrok, kateri hočejo obiskovati italijansko šolo. Otroci iz okolice imajo do mesta, kjer so italijanske šole, ravno tako daleč, kakor otroci iz mesta do okolice in vender se je zadnjih deset let ustanovilo mnogo italijanskih paralelk tam, kjer niso bile zaželene, kjer nihče zanje prosil ni in kjer so bile popolnoma nepotrebne. Navedem naj, gospoda moja, samo jeden dokaz. V Bojanu so trije slovenski in štiri italijanski razredi. V tej šoli je 411 otrok, mej temi deset, reci deset takih, ki doma res italijanski govore, 401 pa govore v svojih krogih samo slovenski (Čujte! Čujte! mej somišljeniki) in za teh deset otrok je štiri paralelnih razredov, za ostale, 401, pa samo trije razredi. (Čujte! Čujte! Posl. Alfred grof Co-ronini: Pripravljalnice za Italijo!) Gospoda moja! Če obiskujejo tudi slovenski otroci te italijanske šole, pripisati je to raznim mahinacijam; da pa dobrih uspehov ni moči doseči, je lahko umevno. Uspeh more biti le ta, da se polagoma poitalijanči vsa Tržaška okolica. (Posl. Brzorad: To je tudi svrha! — Posl. Biankini: Avstrija dela vedno za Italijo!) Tisti učitelji, ki pospešujejo učenje italijanščine mej okoličani, so gotovi posebnih ozirov in jim je vse dovoljeno, dočim so slovenski učitelji pravi sužnji, kateri se ne smejo ganiti. Zadnjič nastala je v občinskem zastopu ostra debata samo zato, ker sta dva učitelja podpisala popolnoma nedolžno brzojavko. Začela se je stroga preiskava proti tema slovenskima agitatorjema (Veselost mej somišljeniki.) in psovali in napadali so pri tej priliki učitelje in duhovnike. Kakor sem ravno danes čital v nekem listu, morala sta občinski zastop in mestni magistrat sama izjaviti, da je bila vsa debata nepotrebna, ker je bila dotična brzojavka povsem nedolžna. (Posl. W o-hanka: Slovenska je bila in to je glavna stvar! — Posl. dr. Brzorad: Slovensko brzojavko podpisati je predrznost!) Zadnji čas bi bil, gospoda moja, da se šolske razmere v Tržaškem mestu kakor tudi v okolici premene po pravu in po zakonu ne pa s stran- V0T~ Dalje v prilogi. „Zakaj me vi Bodite, da sem sovražna Slovencem, iz katerih mojih izrekov iu dejanj sklepate tako o meni; to bi rada vedela, gospod doktor!" „Rizložira Vam, a kaj ne, da ostaneva vse-jedno i potem prijatelja?" „Oj, vedno gospod doktor, saj" — — — — „Niste videli mojega kužeka, gospica in vi gospod priKt.iiv ?u oglasil se je za njima žalosten glas dr. Ureka. BKužeka ? E, doktor, saj nimate psička!" — začudi hc Seralina. „Oi, kje si moj kužek, kužek? — Pasjek te je vzel, ljubi moj kužek," — zdihoval je dr. Urek in odšel na dvorišče krčme, kamor je zdaj dospela družba. Dr. Jug se je smejal in povedal tovarišici, da ima palico z zrezljano pasjo glavo kot držaj, katero je s „kužek" krstil, ter je najgotoveje tega svojega „kužeka" zgubil. Zm-ola je goHpola kočije, tudi Trtnika je čakal njegov voz, kamor sta pnsela gospod Franc in dr. Urek, poslovili so se pri nekaj litrih odhodnice od župnika, nadučitelja in učiteljice ter oddrdrali po beli cesti v krasni mesečni noči veselo proti domu. Le dr. Urek je žalostno premišljeval usodo svojega nezvestega „kužeka" ter 8e namenil prej kot moč priti ga iskat na „Pasjek". (Dalje prib.) Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 26, dnć 1. februvarja 1893. karskega stališča, po katerem sta Trst in okolica italijanska provincija ali, če še nista, morata to vsaj postati. (Odobravanje mej somišljeniki.) Blizu tako je tudi s slovenskimi šolami v mestu Goriškem. Nekaj tisoč Slovencev, kateri imajo okoli tisoč za šolo godnih otrok, prosi že več let ustanovitve slovenskih šol, a vse te prošnje se odbijajo. Ustanovitvi slovenskih šol se v prvi vrsti upirata občinski zastop Goriški in Goriški magistrat, ki sta, taka, kakeršna sta, nastala pri volitvah samo s pomočjo c. kr. vlade. (Čujte! Čujte! mej somišljeniki.) Ta občinski zastop in ta mestni magistrat z županom na čelu, to vse ni drugega nič, kot dete c. kr. vlade. (Posl. Alfred grof Coronini: In sicer iredentovsko deto!) Najnovejše, kar se je zgodilo v tej reči, je ukaz ministerstva namestništvu; to pa s tem ukazom ni zadovoljno — tega ni videti samo iz po .stopanja, ampak tudi iz oficijelnih in poluoficijelnih listov. Namestništvo naročilo je kategorično, v kar je bilo po ukazu ministerstva prisiljeno, občinskemu zastopu v roke župana, da mora do 7. januvarija t. I. rešiti peticijo zaradi slovenskih šol in ljubi ta župan sklical je sejo občinskega zastopa na dan 17. t. m. (Smeh.) Poročal je sam in omenil, da je že sporočil ter povedal, da stvari ni tako hitro rešiti, kakor žele visoki gospodje — to vse po preteku nekaterih let! Priporočal je, naj se stvar odkaže šolskemu odseku! Torej dve, tri leta potem, ko je bila podana prošnja, izročila se je šele šolskemu odseku. Takega zaničevanja prenese samo mati — če se smem tako izraziti — od svojega otroka, c. kr. namestništvo od občinskega zastopa in mestnega magistrata. Pripomniti moram še, da so bili podpisi na zadnji prošnji za ustanovitev slovenskih šol v Gorici notarski potrjeni, za kar se je izdalo 80 gld., katera svota bi se bila pač lahko za kaj boljega porabila ; in prihranil bi se bil lahko tudi trud in vsled tega mnogo razburjenosti. Da so slovenske šole tako v Gorici kakor v Trstu potrebne, to dokazujejo najbolje ondotne od družbe sv. Cirila in Metoda vzdržane slovenske privatne šole, katere obiskuje na stotine in stotine otrok, (čujte! čujte! mej somišljeniki.) (Dalje prih.) Državni zbor. Na Dnu a j i, 31. jauuvarja. Poslanska zbornica končala jfl dimes generalno debato o proračunu naučnega ministerstva in začela generalno debato o proračunu bogočastnega ministerstva. Najvažnejši ho bih govori posl. Be odela in dra. Krona wettra ter ministra Gautscba. Začetkom Beje vpraša posl. dr. Steinwen-der načelnika odseka za volilsko reformo, ali misli čim prej ugoditi ukrepu zbornice glede poročila o predlogu, da se naj v kmetskih občinah uvedejo neposredne volitve. Posl. baron Widmann kot načelnik odseku za volilsko reformo odgovori, da mi nisterskemu predsedniku ni bilo doslej mogoče priti v odsek, dokler niso dognana pogajanja radi bodoče večine. Vzlic temu se je že v zadnji seji začela ge-neralua debata in se bo nadaljevala te dni. — Po tem odgovoru prestopi zbornica na dnevni red in nadaljuje generalno debato o proračunu naučnega ministerstva. Posl. Bendel zavrača Masarvkovo očitanje, da levičarji ne branijo šolskih zakonov. Ko je prišel Liechtensteinov predlog v pogovor, upirala se mu je levica tako silovito, da ni bilo niti prvega branja. Mej levičarji je mnogo takih, ki so se borili za šolske zakone že tedaj, ko so nekateri sedanji mladočeški poslanci še sami v šolo hodili. Posl. Ebenhoch je govoril o nepopularnosti šolskih zakonov in predlagal ljudsko glasovanje o njih. Le/i-čarji se tega bojć; naj le klerikalci izp >slujejo tako glasovanje in poraženi bodo, čeprav imajo za soboj vso rimsko hijerarhijo s škofi vred. Govornik ne more pritrditi vsemu temu, kar je rekel naučni minister. Šola je že seda) urejena tako, da bi mogli klerikalci ž njo zadovoljni biti in tudi pri kandidatih za srednje šole se že vprašuje po konfesiji. Zadnji čas je bilo več konfeBijonalnih šol ustanovljenih; vedno se hvali izborna vzgoja jezuvitov; vzgoja v teh zavo tih je sicer stroga, uspehi pa so več ko dvomljive vrednosti. Samo nekateri postanejo zeloti, zlasti manj bistre glave, velika večina gojencev pa postane brezverska in* indiferentna. Li- beralizem ni rodil socijalne demokracije, sicer pa zmatrajo klerikalci za svojo nalogo, strahovati ljudij. Prej so trdili, da so framazoni kuga, ki bo svet uničila, zdaj su to socijalni demokratje. Socijalni demokratje nikakor niso tako hudobni, kakor se tu govori. Morda je v socialističnih naukih res kaj liberalnih idej ; pa saj je tudi v evangelijih najti mnogo socialističnih načel. Trditev, da je naša sedanja šola brezverska, je neresnična in ta neres uica izrečena je veduma in hotoma. Posl. II u u i'k zahteva, naj se ustanove krščanske šole, v katere bi De bilo vzprejemati židovskih otrok niti nastavljati židovskih učiteljev. Židje se usiljujejo na vsa boljša mesta in jih bodo kmalu zasedli celo pri vojakih Nemška mladina naj se vzgaja v narodnem du IU. Po nekaterih stvarnih popravkih poslancev Treuinfels, Schneider, dr. Kronawetter, princ Liechtenstein, Kaltenegger, dr. Schlesinger, Byk iu Masarvk priporoča poročevalec grof P in in s k i vso predlogo, obžaluje, da se govorniki niso dotakuili tudi umetnosti. Zgo dovina umetnosti in književno ti naj bi se na gim nazivah koeniteje učila, dočim bi bil pouk v klasičnih predmetih vzlic veliki njihovi Vbžucjti vender nekoliko olajšati. Največ se je govorilo o ljudski šoli, Čeprav tu ni lahko priti do soglasja Poljaki stoje na stare n svojem stališči; želeli bi sicer prt-inembe ljudakošolskega zakona v avtouomističnem zmislu, ker pa so vzprejeli v prestolnem govoru razviti piograra, ne bodo zahtevali rešitve šolskega vprašanja. Poljakom je tudi mnogo do tega, da je vzgoja mladine religijozoa in tudi vlado bodo vedno opominjali, naj skrbi ia nra/no-versko v*gojo v ljudskih šo!ah ; sedanji šoli se očifa, da je nekon-fesijonalna, pa to je neopravičeno. Vprašanje, ali naj se religijozno moralna šola premem v nereligijozno, je jako resno ter bi bilo po govornikovem mnenju ljudstvu v škodo. Nasprotstvo nekaterih poslancev zoper sedanjo Solo je pretirano, v toliko pa govore* resnice .»ko trde), da je verska vzgoja jedino sred stvo zopet socijalizem. Tudi liberalci čislajo versko vzgojo iu če bo vlada storila v tem oziru bvojo dolžnost, potem se ni ničesar bati. Zbornica vzprejme pri glasovanju proračun naučnega ministerstva in začne debato o točki „bo gočo^tje*. IV'1!. dr. Kronavvetter konstatira, da vlada navzlic vsem svoiini obljubam še ui [»red-ožila za-konskege načrta o snovanju župnih občin Najbolje bi bilo, da se v zmislu kanoničnega prava določi, da je župnije vzirževati iz prostovoljnih doneske v vernikov Sedanji prispevki obć.n so ueopravičeui, ker plačujejo občinske davke VBi občani ne glede na konfesijo. To ie v nasprotji z državnimi osnovnimi zakoni. Prav katoliški veleposestniki so se temu že često upirali. Govornik predlaga resolucijo, s katero ae pozivlje vlada, naj še v tekočem letu predloži /akon o kulturnem davku v katoliških faiudi obči uah. Nadalje predlaga resolucijo, s katero se zahteva, naj predloži vlada zakonski načrt o doneskih verskega zaklada za poučevanje veronauwa na ljudskih in srednjih šolah. — Govornik se bavi potem z ustanovitvami novih samostanov. Po zakonu bi bilo treba privoljenja deželne vlade oziroma cesar|a in to bi se moralo razglasiti v državuem /.akoniku. Takih razglasil doslej ui bilo. Tudi proajačenje redovnikov bi bilo vsaj omejiti; na Dunaji iu na deželi je to prava nadloga. Najbolj je pa to obsojati zategadelj, ker imajo ta privilegij le posamnui Delavcu se kaj takega ne dovoli. Klerikalci hočejo svobodo zase, drugim je pano privoščijo. Dokler ni jednakosti tudi v tem oziru, bilo bi bolje, da redovnice delajo, mesto da prosjačilo od h do hiše, kar se zlasti za neomožeuo ženske u kakor ne spodobi. IV-i princ Liechtenstein nasvetuje, naj se iz verskega zaklada dovoli primer« n prispevek za zgradbo neke nove cerkve na Dunaji. Naučil« minister baron Ga u t se h: Poslauec Kronavvetter se je izrekel za popolno ločitev države iu cerkve. To je neki ameiikauizem, a k r živimo v Avstriji, ne pa v Ameriki, ozirati se moramo na kouf.-Kijo..» inc avstrijske razmere O redovnikih se pač ne more reči, du prosjačijo. Vlada dovoli usta uovitev novih samoutanov le če se dokažejo subsi-steučua sredstva. Posl. baron M <• • ■.* ey zavrača izvajanja dr. Kronavveitra, očitajoč temu, da je zopet zajahal najljubšega mu konja ter napadni katoliško cerkev. Kako hoče Kronavvetter opravičiti konfiskacije cer- kvenega imetja za časa cesarja Jožefa? Cerkvi naj se zopet izruče vseučilišča, potem ne bo od države ničesar več zahtevala. Ali je nabiranje milodarov za samostane dopustno in primerno ali ne, to naj Kronavvetter prepusti v razsodbo cerkvenim in državnim oblastvom. Ko je še dr. Kronavvetter zavrnil nekatere trditve naučuega ministra, priporočal je poročevalec dr. F u c h s ves proračun za bogočastno ministerstvo, katerega je zbornica tudi vzprejela in potem zaustavila posvetovanje. Mej drugimi interpelanti omeniti je posl. Biankinija, ki je zahteval pojasnila radi ceste čez Velebit in radi vinske klav zule. Prihodnja seja v petek. Politični razgled. Wir«ailje «t«.žel«.. V Ljubljani, 1. februvarje. Bodoča vebina. Kakor smo že javili, povabil je predvčerajšnjim grof Taaffe načelnike kartelnih strank na posvetovanje, na katerem jim je naznanil, v koliko je ministerski svet prememl po željah teh načelnikov vladni program. Ta j r eni en jeni in od cesarja potrjeni program je podloga novim pogajanjem z načelniki kartelnih strank. Pogajanja so se začela včeraj in ker je upati, da se d o že no do konca tegu tedna, razglasil se bode v nedeljo vladni program, Grof Taatle bi bil rad vso stvar še za nekaj časa zavlekel, a udal h je levičarjem, zahtevajočim korenitega pojasnila še pred glasovanjem o finančnem zakonu. Vse kartelne stranke so se morale odpovedati začasno uekaterim načelnim svojim 11 r j a t v a m. Tuko so se po uplivu najvišjih krogov odpovedali češki veleposestniki, Bedeči v Hohenvvartovem klubu, svojim državnopravnim zahtevam. Ustali del konservativnega ali Hohenwarto-vega kluba odpovedal se je začasno premembi I j u d s k o š o 1 a k e g a zakona, zadovoljivši se z obljubo naučnega ministra, da bo vlada v okviru sedanjega ljudskošolskega zakona administrativnim potem ugodila konservativnim tujatvam glede* šole. Levica se je odrekla po svojem načelniku Plenerju zahtevani uvedbi neposrednih volitev v kmetskih občinah, ker so se temu odločno upirali Poljaki, boječ se za svojo prevlado nad Malorusi. Zato tudi ministerski predsednik ni hotei priti k aeji odseka za vulilsk > reforme. Kot nagrado za to popustnost levičarjev privolila je vlada, da pride elaborat tiskovnega odseka o premembi tiskovnega zakona v posvetovanje še pred debato o finančuem zakonu, ni pa ničesar obljubila, da se potegue za to predlogo v gospodski zbornici in da izposluje zanjo potrjenje krone. — Organična večina to ue bo, lako je skoro nemogoče sestaviti, vsai iz teh elementov ne, ki sede* v karteluih klubih. Levičarji trde, da vlada neče izključiti iz bodoče večine nobene frakci|e Iiohenw«rtovega kluba, uiti slovenskih poslancev. To je res, res pa je tudi, da ni slovenskim poslaucem za njih po slušno8t ni naj ueznatnejše koncesije ob-ljubila. Nemščina v Gališki. Deželui odbor gališki ukazal je pred kiatkim mestnemu magistratu v Biali, da mu mora dopisovati v (»oljskem jeziku. Bialski magistrat se je zoper to naredbo pritožil na upravno sodišče, češ, da je njega poslovui jezik nemščina Deželui odbor odreka sedaj magistratu pravico, pritoževati se v imenu občinskega sveta, tem manj, ker je magistrat deželnemu odboru podrejen organ in mora torej deželnemu odboru dopisovati v le tega poslovnem jeziku, to je v poljščini. Vrh tega ni nemščina v Gališki v deželi navaden jezik. — Razsodba upravnega sodišča o tej reči bo načelnega pomena, zato so nanjo vsi pravni in politični krogi zelo rudovedui. Natalija In Milan Ki ali.«•.•. Natali|a vzprejela je te dni v avdijenci nekega uradnika Panškega lista „£clairH. Mej dru gnu mu je rekla: Ne ljubim, izjiovedovati se novinarjem, ker to, kar se je zgodilo v familiji, ne spada v javnost, a ker pišejo nekateri listi tako, kakor da je porazuml'en|e mej meuoj in Milanom le izmišljeno, hočem vam • a, pojasniti. Milan je prišel 13. i muvaria v Biarritz. Jaz sem ga pričakovala. Iz začetka sem mislila, da je to grda spletka, kar se mi ie brzojavno ua/,uao lo o prihodu Milanovem m s ui šele verjela, ko mi |e poseben odposlance m<>jega moža vse potrdil. Milana sem jaz vedno smatrala pravim svojim soprogom in sem tudi vedno protestirala zoper ločitev. Prvi pogovor z Moanom je trajal dve uri; kaj sva govorila, to ne sj>ada v javnost, dovolj je, če rečem, da sva se popolnoma porazumela. Mene veseli to od srca in veBeh so tega tudi Srbi. Posledica tega bo, da poj-dem v Brligrad, du bom srečna mati in udana soproga, ne gh de na to, ali se razveljavi ločitev ali svu primorana vnovič se poročiti. Panama. Parlamentarna komisija za preiskavo panamske afere se je naveličala nehvaležnega svojega dela Nekdo je predlagal, naj zaključi svoje preiskavauje a ta predlog ni obveljal; vzlic temu pa bo vsa ko* misija mirno zaBpaia, če ji slučaj ne vrže v krilo kakih novib dokumentov. — Kornelij lir/, je še vedno nevarno boian, Artona pa iščejo francoski bi-iiči po vsem svetu, najbolj v Rumunski, a upanja je malo, da bi ga ulovili. Zbornična pravna komisija je odobrila zakon o varstvu inozemskih vladarjev in njihovih poslanikov. Zakoni, ki se delajo za posumile slučaje, so povsod dokaz vladne onemoglosti. — Zagovorniki obtoženih senatorjev in poslancev so uložili na sodišče posebno pritožbo, v kateri odkianjajo obtožnico, ker po uBtavi ni moči nikogar poklicati na odgovor radi glasovanja v par lamentu in ker kazenski zakon govori le o javnih funkcijonarjih, kakeršnimi pa voljene zastopnike naroda ni zmatrati. Mnenja, kako bo sodiš ie rešilo to pritožbo, so jako različna. j?uiiamino. V Rimskih zaporih sedi zdaj jako čudna družba : najodličnejši bankirji in finančniki in najdražje h • tere, a sodno osobje ravna s to gospodo s toliko galanterijo, da se temu trezni ljudje ne morejo prebuditi. Saj je preiskovalni sodnik, ko je zaslisaval neko prijateljico zaprtega Cuciniella, ji postregel s črno kavo, da bi bilo zaslišanje bolj familijarno. Cuciniello je pravi tip sleparskega finančnika, mož, ki je osleparil neapeljsko banko za skoro tri milijone lir. Star je sicer že 75 let, a vzlic temu je imel nekaj prav lepih ljubic, za katere je trosil ogromne svote. V panarainsko afero so zapletene še mnoge druge demimondainite in kakor se Čuje, imajo te dame v rokah razne listine in druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bili nekateri politiki in državni dostojanstveniki poruzumljeni s faiseurji italijanskih bank. Jedni taki dami ukradeni so bili vsi ti papirji in policija Išče zdaj tatove na vse kriplje. Rimski listi poročajo, da misli preiskovalni sodnik pustiti guvernerja rimske banke, senatorja Taulonga iz zajiora, seveda le proti primerni kavciji, a policija se boji, da bi v tem slučaji razdraženo ljudstvo uprizorilo večje izgrede. Dopisi. Iz Sliirega Irgn, dne 30. januvarija. [Izv. dopis.] (Čitalnica. Podružnica sv. Cirila in Metoda). Po dolgem prestanku naj poročam, kako je pri nas v obče in kakšno je v nas narodno gibanje. Maln pred novim letom sestavil so je temeljem volitve na občnem zboru novi odbor v Čitalnici nastopno: Franjo Petsche, trgovec in posestnik, predsednik; g. Julij Rosina, trgovec in posestnik, predsednika namestnik; gg. Anton Leveč, c. kr. soduik; Tomaž Mlekuž. trgovec in posestnik; Franjo Žagar; Ivan Krajec; Anton Zakrajšek; Matevž Tomec in Ivan Koudare, vsi odborniki. V obče je naša čitalnica prav mirna in zaspana, kar pa ni odbornikom, marveč domačemu občinstvu pripisovati. V tem oziru je marsikaj storilo ali vselej brezuspešno; to naj pa sedanji odbor nikar ne plaši, temveč se naj s podvojenimi močmi loti teškega dela. Ob jednem naj Vam poročam o zanimivi seji tega odbora, pri kateri je šlo za naročitev Slovenca. Po celo uro trajajočem pogovoru se je po nasvetu g. Julija Rozine Slovenec opustil, ker se je napredno narodni odbor čutil vsled Čudnega (neolikanega) pisanja tega lista razžaljenega in ne čuti nika-koršne potrebe takega lista podpirati. V isti seji se je tudi sklenila veselica, katera se je dnu 29 t. m. vršila ter se prav jiovoljno obnesla, bodisi v gmotnem oziru, kakor tudi glede izvršitve vsporeda. Naznanim naj tudi, da se bode dne 12. febr. vršd prvi občni zbor moške in ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Starem trgu. Zanimanje za to družbo postalo je splošno, Bosebno nežni spol se je v lepem številu odzval prvemu vabilu za ustauo vitev samostoine podružnice. Čast in slava vrlim rodoljubkinjam! Iz JPIauiiie dne 30. januvarja. [Izv. dop] (Naše gasilno društvo.) V predpustnem času čita se vedno mnogo o raznih veselicah in pleBnih veučkih, koji se vrše skoro po vseh krajih. — Tudi Planina letos ni zaostala, tudi tu priredilo je prostovoljno gasilno društvo v nedeljo 29 t. m. plesni venček v prostorih g. A. Kovšce, mej plesnim odmorom pa vršila se je šaljiva loterija z jako lepimi dobitki, ki niso bili ravno toli Šaljivi kakor koristni. Dasitudi je isti dan palo obilo snega ua uboge nas zemljane, vender bila je veselica precej dobro obiskana. Videli smo zastopništvo vrlega Buseduega nam gasilnega društva iz Postojne, ki nas v takih slučajih nikdar ne zapusti in skoro vse odlične naše občinstvo. Zabava bila je jako živahna. Na tem mestu izreka 8e iskrena zahvala, vsem ki so na U ali oni način pripomogli, da je bil vspeh ;ako ugoden. Čisti dobiček kojega je skoro nad 70 gld , namenjen je v poplačilo dolga na gaBilnem orodju. — Ako se preudari, kolike važnosti, kolike koristi ho ravno gasilna društva, treba jih je tembolj vsestranski podpirati. Kajti vsak posestnik nestrpno čaka, ako se ljuti sovražnik, ogenj, prikaže na njegovem poslopji in mu je hoče upepeliti, kedaj se oglasi plat zvona, in kedaj se začuje rog, da hitro pokličeta gasilno društvo: „Na pomoč". —a—. Domače stvari, — (Osobne vesti.) C. kr. gozdar g. Fran Pad ar premeščen je iz Postojine v Novomesto. — Stavbinskim praktikantom za Primorsko imenovan je ab8olvirani tehnik Viktor K ral. — („Narodni dom.") Kakor razvidno iz inserata v današnji številki, razpisuje društvo „Narodni dom" natečaj 0 &70 marčna renta ... „ 102 — — n 101 85 Akcije narodne banke . . , 1000 — — „ 999 — Kreditne akcije .... , S23-25 — , L'24* — London......., 120 80 — „ 120-90 Srebro.......a —"— — „ —'— Napol......... 9-^2 — „ 9-68 C. kr. oekinl...... 5 68 — . 5 68 Nemške marke .... . 5920 — , 59 22'/, 4'/„ državne srefke iz 1. 1854 . 250 gld. 147 gld. — a.. Državne srečko iz I. 1864 . . 100 „ 194 „ — , Ogerska zlata renta 4"/,!.......114 , 56 p Ogerska papirna renta 5°/0......102 n 25 " Donava reg. srečke 5°/0 ... 100 gld. 1120 „ 50 , Zemlj. obč. avstr. 4«/B0/0 zlati zast. listi . , 118 „ 60 „ Kreditue srečke......1(K) gld. 194 , — , Rndolfove srečke...... 10 „ 25 , — j akcije anglo-avstr. banke . . 1U0 . 152 , 50 s Tramway-druAt. velj. 170 gld. a.v.....'245 . 50 „ Lekarna .,k zlatemu držav-n«'ni u Jabolku". J. PSEM0FER'ja Kri čistilne krogi Dunaj. I.. NhigerNlriiNNi' 15. IPD preje imenovane univerzalne kroglice, kot znano, lehko Jt/Gj ciatilno domače srcdHtvn. Od teh kroglic stane: 1 SkatJflca h 15 krog;! Ivani i 21 kr., 1 zvitek h <► aknt-Ijlcaml 1 gl«l. Si kr., če se pošlje nefrankovano proti jiovzet u pa 1 gld. IO kr. Čh se poprej vpoftlje denarni znesek, potem stane poštnine prosta pošiljatev: 1 zvitek kroglic 1 gld. 25 kr , 2 zvitka 2 «ld. 30 kr., 3 zvitki 3 gld. 35 kr , 4 /.vitki 4 gld. 40 Ur , 5 zvitkov 5 gld. 20 kr , 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. (Manj ko jeden zvitek se tie more pošiljati) Prosi se, izrecno „J. Pserhofer-ja kri čistilne kroglice" zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatlic- na navodilu o uporabi stoječi omilim J. Pftterlioler in h vi z riMleelmi črkami. Balzam soper ozeblino $£S£tf#i% poštuine prosto pošiljatvijo 65 kr. Sok od ozkega trpotca fitV^^ Američansko mazilo zoper protin, 1 lonček 1 gld. 20 kr. Prašek zoper potne noge, ' 1 niue prosto pošiljatvijo 75 kr. 50 kr., s pošt- Življenjska esenca (Praške kapljice), 1 Btekleidčica 22 kr. Fijakerski prašek za prsi, J5 2£tut poštnine prosto pošiljatvijo 60 kr. Tannochinin - pomada ^bSSffSS^iu m s t lasi j, 1 ptiš ca 2 gld. Univerzalni obliž ^^"7^ £28 pošiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol rV«i^\ *T„: tnačo sredstvo proti alabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. Razen tu imenovanih preparatov so v zalogi še vbh v avHtnjskih časnikih oglašene tu- in innzemake farmacevtiske specijalitete ter se poskrhe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. — JPoAHfatve po po&H izvršujejo se najhitreje proti temu, da ee prej vpošlje denar, večje naročbe tudi proti jiovzetju zneska. ne preje vpodlfe denar (najbolje m pošlim nakaznico), potem fe poštnina mnogo cenefita, nego pri po*il jut vali proti povzetju. (96—1) Balzam zoper golšo, J^^tV^ Angleški balzam,1 W*