Leto УШ, štev; 17 Ljubljaha, petek 21. januarja 1927 Poitnlna oavgaiirana. Cena 2 Din Uhaja oh 4. zjutraj. Stane mesečno Din 15 —; ia ino-cemstvo Din ♦o — neob\'ezpo. Oglasi po tarifa. Uredništvo i LJubljana, Knaflova ulica šte-r. Telefon štev. 72, ponoči tu y i. štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvo: Ljubljana, PreSernova ulica St. 54. — Telefon St. 36. mseratnl oddelek: Ljubljana, Preiei-nova ulica št. 4. — Telefon St. 491 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St i. — Celle, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu t Ljub-)ana št. 11.84a - Praha čislo 7S. 180 Wien, Nr. ro<;.»4T Vaša prva državljanska-, pravica Vas zopet zove za dan 23. t. m. na volišče. Enemu in drugemu izmed Afas se oblastne volitve morda ne zde tako važna odločitev. A po krivem. Kakor bomo samoupravo, sami cenili, tako jo bomo uživali. Klerikalci le s težkim srcem" pristajajo na oblasti in kar bodo mogli, jih bodo izigravali in zlorabljali za sfvojo stranko. Mi smo oblasti izvojevali proti centralizmu in kdor opazuje ustroj naše javne uprave, bo uvidel, da bosta oblastna in srezka samouprava izpolnili tisto mučno vrzel, ki danes poraja toliko zla in upravičenega nezadovoljstva. Volitve pa bodo prevažna odločitev tudi za občo državno politiko. Ali hoče ljudstvo sprememb ali hoče ostati pri starem? Ako v neokrnjenem obsegu ali celo preko njega podeli zaupanje režimskim plemenskim strankam in naši separatistični SLS, se bo moglo to vzeti le kot dokaz, da vse muke preteklih let ljudstva še niso izučile in da hoče ostati pri zastarelih treh strankah, ki vsaka jaše svoj del naroda s starim načinom mišljenja in delovanja, t. j. pri radikalih, radičevcih in klerikalcih. Prebujenje iz te zastarelosti mora priti prej ali slej. Ali ni že dovolj teh muk, aH ni dovolj plemenskega nateizanja, ali ne bi bil že čas, da narod preko njega prestopi v dobo jugoslovenske, enakosti bratstva in svobode? Napredni blok v Sloveniji, sestavljen iz SDS in NSS in poštenih naprednih bivših kmetijcev, je avantgarda tega prebujenja. Mi smo se strnili, da W nam zora prerojenja čimprej zasijala. Zanjo se borita v bratski slogi i kmet i trgovec, delavec in obrtnik, javni in zasebni nameščenec, vsi ena fronta, ki ji je dovolj plemenskega, razrednega in osebnega prepira in ki hoče na delo. Volitve 23. t. m. bodo pokazale, ali se v Sloveniji že svita. Kdor ostaja doma, držeč roke križem, tega štejejo, kakor da je z vsem zadovoljen ali pa se obupano udaja v voljo drugih. Volilna abstinenca je podpora starega zla in greh na telesu naroda, ki se mu hoče samopomoči in energične borbe za boljše stanje. Kandidature radikalov v Sloveniji so drzna provokacija in stre! v hrbet napredni fronti. Nečuvene, zlasti za javne nameščence žaljive pogreške režima RR velevajo, da nobene kroglice ne izgubimo za radikale. Isto velja za druge zdražbarske liste, ki so najete od klerikalcev. Pa tudi z radičevščino mora vsak naprednjak obračunati kakor s kulturi sovražno nazadnjaško strujo, ki je upropastila v zrnu zdravo stanovsko gibanje naprednih kmetov, v obči državni politiki pa z Radičevimi skoki vzela parlamentu in vladi vso resnost in nas sramoti pred vso Evropo. Radičevščina mora nazaj čez Sotlo in Kolpo, kjer jo čaka končni obračun Dedna sovražnica napredka v Sloveniji je SLS. S pogrešno avtonomistično politiko in lažjo o verski nevarnosti je vse slovenske energije preteklih šestih let speljala na napačno fronto, medtem pa je pustila na cedilu fronto proti gospodarskim in davčnim našim težavam. Boj zoper ustavo je Slovenija plačala z milijardo svojega imetja. AH hoče Slovenija ostati v jalovi avtonomistični politiki? Ali hoče v realno politiko pametnega dela v državi in v samoupravah? Ali hočemo nazaj ali naprej? Dne 23. t. m. bo podan odgovor, ali naše ljudstvo že dozoreva za pot naprej. Dolžnost vseh, ki bolje vidijo, obenem pa iskreno čutijo s tem našim ljubim, poštenim in marljivim ljudstvom, ki od vseh strani nahujskano ne ve, kam naj obrne zbegani svoj pogled, dolžnost vseh naprednih elementov vseh stanov, vseh socijalnih nians je, da aktivno posežejo v boj. Proč z malodušnostjo, proč z osebnimi zamerami! Vsi naprednjaki na delo, da bo manifestacija napredne misli 23. t. m. tem sijajnejša. Nad nami se vije naša ponosna trobojnica, ki jo osramočata SLS in NRS, hoteč Slovencem iztrgati Celje in Maribor. Naj bi bila zmagovita tudi 23. januarja! LJUBLJANA, 20. januarja 1927. Vodstvo Naprednega in narodnega bloka. Slovenske ceste pod radiceyskim min strem Niti knofa nima za nje. — Ostra kritika poslanca Demetroviča. Beograd, 20. januarja, p Finančni odbor je popoldne vze! najprvo v pretres proračun ministrstva gradjevin. Minister Košutič je podal ekspoze, v katerem je naglašal. da so bili prvotni predlogi njegovega budžeia skrajšani za polovico, potem pa še za 10 odst. V naši državi imamo sedaj okrog 40 tisoč kilometrov cest. od katerih jih je 21 tisoč 670 državnih. Za gradbo potov in cest je izdelan popoln načrt, ni pa denarja. Sedanji proračun predvideva le one izdatke, ki so neobhodno potrebni in gre za tem, da se ohranijo dosedanje ceste in da se nadaljujejo že začeta dela. Za dovršitev novega skupščinskega Poslopja je potrebnih 10 milijonov, proračun pa predvideva Ie 4 milijone in pol. Notranja oprema poslopja se nabavi na račun reparacij. Budžet ministrstva gradjevin znaša 387 milijonov. V debati je samostojni demokrat Demetrovič najprej ugotovil, da se je novi minister, ki je baje strokovnjak, s svojim nestrokovnjaškim ekspozejem le blatniral. Minister pričakuje popravo cest in drugili gradb od investicijskega posojila, za katero pa ni izgledov. Vse bo torej ostalo pri starem. Dela v državni režiji naj se opustijo. Dražje so nego najdražji privatni podjetniki. Vsi bivši ministri gradjevin so bili Užičani. Zato je tudi proračun za užiško okrožje izvrstno dotiran. Samo za to okrožje je predvidenih 23 milijonov dinarjev, za vse prečanske kraje skupaj pa jedva 24 in pol. Slovenija ne dobi ničesar. Hrvatska in Slavonija 3 milijone. Dalmacija 4,800.000, Bosna in Hercegovina 5.700.000. Vojvodina pa 10,200.000 Din. Poslanec Demetrovič je protestiral, da se gradba Narodne skupščine dovršuje na račun reparacij. To delo naj bi se oddalo domačim obrtnikom, da se morejo izmotati iz strašne krize, v katero so zabredli. Potem so govorili poslanci Niko N0-vakovic, Joca Jovanovič, Smodej in Stavro Srpkovič, nakar je skušal minister Košutič ovreči trditve opozicije. Končno je finančni odbor s 14 proti"* 5 glasovom odobril proračun ministrstva gradjevin Povratek kralja v Beograd Beograd, 20. januarja, p. Popoldne ob 430 sta se kralj in Vraljica nenadoma povrnila iz Topole v Beograd. Kmalu potem je spre* jel kralj ministrskega predsednika Uzuno» vida v daljši avdijenei. Stjepan Radie zopet razsaja Zagreb, 20. januarja n. Stjepan Radič je imel danes opoldne v Zlataru v Hrvatskem Zagorju shod, ki ga je začel z besedami: »Hvaljen Isus i Marija, hrvatska seljačka bračo!« Porem je nadaljeval: »Naši nesrečni Srbi, kj so bili vedno z Madžarom, so danes naša velika nesreča.« »Bil sem v Ru. siji, Parizu ta Londonu in sem se tamkaj mnogo naučil. Najprej smo govorili, da bomo izvedli republiko, sedaj pa smo obdržali isto knjigo, spremenili smo le platnice. Poprej je bilo na knjigi napisano »Republika«, sedaj pa stoji »Živel Nj Vel. kralj.« Tudi prej, ko sem propagiral republiko, sem vedno pravil, da so Srbi kot kmetje naši bratje. Ko smo pristali na sporazum, smo zavrgli republiko, obdržali smo pa Hrvat-stvo. Federalisti so osli. ki so vse odnesli v Beograd, sedaj pa pravijo, naj jaz vse nazaj prinesem Sedaj je onim v Beogradu vroče, ker smo jim pošteno zakurili in zato nas hočejo pregnati iz Beograda. AH tni se ne damo S silo so nas privedli v Beograd, sedaj pa ostanemo tam, da preuredimo državo.« Potem se Je Radič lotil uradnikov in dejal, da ničesar nc delajo, državi pa požrejo mnogo denarja Sin pokojnega Pašiča je tat, ki je celo v vojni kradel. Njegov oče, stari Pašič, pa nas je hotel zopet za-vleči v novo vojno, da bi mogla njegova tolpa zopet krasti. Hotel je celo postaviti dr. Markoviči za zunanjega ministra. Radič je potem ostro napadal duhovnike in rekel, da govore popi o Materi božji, služijo pa hudiču in se družijo z gospodo in lopovi. Ko pridejo v jeseni velike volitve, dobimo vse mnistre. Sedanji minister Košutič (njega zet) je odpravil kuluk in da sta se z vojnim ministrom generalom Hadžičem dogovorila, da naj vojska izgotavlja take mostove, da bodo res za rabo in ne samo za poskusni e. Radič je končal svoj govoT, da kralj ne more pomagati narodu, narod si mora sam pomagati. Posebna misija dr. Marko-vica v Budimpešti Beograd, 20. januarja, p. «Pester Lloyd» javlja, da prispe te dni bivši minister dr. Laza Markovič v Budimpešto. Kakor se ču» je iz vladnih krogov, je ta vest točna. Dr. Markovič odpotuje dne 26. t. m. v Budim* pešto v posebni misiji. Njegova naloga je, tia stopi v stike z madžarsko vlado v svr. ho nadaljevanja pogajanj med obema dr» žavama. V ospredju je vprašanje dostopa Madžarske do morja. Pri tej priliki se bo razpravljalo tudi o drugih zadevah, ki so s tem vprašanjem v zvezi. Bivši madžarski poslanik v Beogradu grof Hory, ki je pre. meščen v Rim, se povrne dne 28. t. m. iz Budimpešte v Beograd Pričakovati je, da nastopi '.cmalu med Jugoslavijo in Madžar., sko boljše ozračje, kakor je bilo zadnje dni. Italijanski konzul v Splitu Beograd, 20. januarja, p Večemiki poro. čajo, da je italijanski generalni konzul v Splitu Bartolucci Jedolini stavljen na raz. položen je. Na njegovo mesto pride konzul Augusto Castagnetti. Pofašistenje italijanske dipl [omacije Beograd, 20. januarja. Mussolini je kot zunanji minister odredil nekatere važne spremembe v italijanski diplomaciji. Na nekatera važna mesta v inozemstvu bodo prišli novi, mlajši možje. Tako pridejo na važna diplomatska mesta v inozemstvu štirje fašisti, ki so se doslej uveljavljali le v domači politiki. Listi pozdravljajo to pofašistenje italijanske diplomacije, ki so jo že pred delj časom napovedali nekateri listi. Pariz, 20. januarja g. Italijanska vlada namerava odpoklicati svojega veleposlanika v Parizu barona Avezzano Na niegovo me« sto naj bi prišel grof Manzoni. Kakor se čuje, je ta odpoklic italijanskega veleposla» pika v zvezi z važnimi spremembami v ita« lijanski diplomaciji. Salvemini o Mussoliniju New York, 20. januarja, o. «Corriere d'America> poroča, da je dospel semkaj znani nasprotnik fašizma vseučiliški pnv iesor Gaetano Salvemini, ki bo po raznih ameriških mestih priredil celo vrsto predavanj o moderni Italiji. Ravnatelj tega lista Barzini ostro napada «nesrečnega prodajalca besed», ki ee je drznil reči o Mussoliniju, da bi bilo škoda, ako bi ga ubili, kajti v tem slučaju bi prišel v zgodovino kot kak Cezar, dočim zasluži, da pride v zgodovino le kot nekak Viljem II. Italijanske vojaške vaje v Alpah Rim, 20. januarja, d Skoraj ves prihod* r-ji mesec imajo razne edinice vojske izme» noma zimske vaje ob meji v Alpah, ker se morajo vsi vojaki izvežbati v gorski vojni. Nadzornik vojske je odredil, da morajo bi» ti vsi častniki alpincev smučarji in je od» pravil dosedanje smučarske tečaje v vojski, ker je že dovolj vojakov, ki znajo uporab» ljati smuči. Veliki debata o našem prometu Ekspozé novega ministra, ki naznanja reorganizacijo in komer* cijaHzacijo prometa. — Uničujoča kritika posl. Demetroviča o vladni prometni politiki. absurda Sem spada tudi dejstvo, da je zavzel mesto prometnega ministra aktiven general Govori se, da je minister strokov- Beograd, 20. januarja p. Ob 8.30 zvečer se Je začela v fin. odboru razprava o bud-žetu prometnega ministra. Debato je otvo-ril minister general Milosavljevič, ki je uvodoma ugotovil, da se mora v njegovem re-soru pričeti z intenzivnejšim delom. Prometno m.nistrstvo ni dobra organizirano, ima oddelke, ki so popolnoma nepotrebni. Generalna direkcija ni dovolj razvita. Oblastne direkcije so okorne in imajo predrag birokratičen aparat. Treba bo mnogo reducirati Sploh potrebuje prometni resor temeljito reorganizacijo Obstoječe železniško omrežje ni zadostno, ne za promet in ne za naše gospodarske razmere. Rečna plovba je bila lani postavljena na komerci-jalno podlago, doslej pa še tli dala zažel.ie-nih uspehov Tudi v pomorskem promet,u n: nič bolje. Pristanišča niso mnogo vredna. Naša trgovinska mornarica je šele v začetku razvoja S pomočjo privatne inicijative se je nekolko povečala, vendar mora tu pomagati država. Avtomobilski promet je slab in ga je treba povečati Urediti je treba vprašanja lokalnih železnic, poravnati je dolgove za podržavljene proge. Gospodarska politika prometnega ministrstva se mora postaviti na solidnejšr podlago. Sploh je treba bolje pa 7 i ti na gospodarsko plat poslovanja General Milosavljevič je potem z obžalovanjem ugotovil da sposobno uradništvo zapušča državno službo. Ni dvoma, da le treba na tem polju nekaj storiti. Predvsem je treba temeljito reorganizirati prometno službo. Go'ov je že načrt o tej stvari, ki pride v kratkem pred skupščino. Dotlej pa namerava minister ustvariti s fin. zakonom možnost,' da se tudi železniški promet postavi n/t kor/ierci.ialno podlago, kakor se je to lani zgodilo z rečno plovbo. V to svrho bodo postavljeni potrebni naknadni krediti in zadeven člen v fin. zakon. Za tehnično izpopolnitev prometa na komer-cijalni podlagi ni mogel minister vstaviti v budlžet niti denar;a. Investicij ni mogoče spraviti v proračun. Treba bo poseči po drugih virih, poiskati kapital drugod, posebno v inozemstvu, bodisi potoki koncesij ali z navadnim posojilom. Načrt za spopoiii lev železniškega parka pride v kratkem v obii-ki zakona pred skupščino. Minister je obljubil, da bo vse neljube afere strogo zasledoval in krivce kaznoval. Njegove ideje se žal ne morejo uresničiti s predloženim proračunom, ki ne zadovoljava njegovih načrtov. Zato bo zaprosi' za izredne kredite. Radikal Vlada Milerič je potem v imenu vladne večine predlagal razne redukcije tako. da znaša proračun tega ministrstva sedaj 2.530,445.201 D,n. lîk ne se me to državnega podtajnika in veliko število uradniških mest v vseh panoxah prometnega ntin.s.rstva. V vei.ki meri se reeucirašo tudi materijalni izdatki, tako za vzdrževanje pristanišč, za svetiln'ke, za potne iti selitvene stroške uslužbencev, za pisarniške izdatke in drugo. Govorili so poslanci Joca Jovanovič O on Gavrilovič in v imonu samostojnih demokratov posl. Demetrovič, ki je v svoji kritiki napravil na ves fin. odbor glr.bok vtis Poslanec Demetrovič je najprej žigosa! dik'atorske tnanire sedanje vlade. Razpravlja se o enem najvažnejših budžetov, v seji pa je od vlade komaj pet poslancev tako da ni niti potrebnega kvo-ruma! Vladna večina sama sabotira delovanje skupščine in goni parlamentarizem do njak, toda ujegov ek) 0:1 lanske proračunske debate so se razmere na železnicah še bolj poslabšale. Ako bomo čakali ua nova sredstva, bo vse propadlo. Naš promet strašno nazaduje. Od aprila do avgusta lanskega leta je znašal primanjkljaj 542 milijonov. Novi proračun ni realen. Govornik je navajaj prjmere, da je bilo pri gradbi železnic zainteresiranih več višjih uradnikov prometnega ministrstva. Minister je obljubil, da bo pobijal korupcijo. Ali njegov resort koraka na čelu korupcijskib afer. Kar se tiče dolgov, je treba pribiti, da je v sedanji proračun vnešena le postavka 7 in pol milijona za izplačilo dolga tvrd-ki Plavšič. Govornik je dejal, da je postopanje tega ministrstva glede dolgov protizakonito in tako škandalozno, da se zgraža že tudi inozemstvo. Država dobaviteljev ne plačuje. Koliko znašajo viseči dolgovi, ki jih je treba na vsak način poravnati? Za gradbo novih železnic je predviden velik načrt, v proračunu pa je za te gradbe postavljenih le 30 milijonov! Naravnost škandal je. kaj S" počenja s pančevskim mostom. Naročen je, a nikdo še ne ve, kje bo stal... Govornik je razpravljal potem o zlorabah pri nabavi premoga. Minister ni povedal niti besedice o tarifni politiki. Pre. visoke tarife so v veliki meri vzrok sedanje go-spodarske krize. Velik del vagonov je neraben, ker morajo v njih stanovati že« lezničarji, mesto da bi država zanje zidala hiše. kar bi jo manj stalo. Sploh je stanje našh prevoznih sredstev škandalozno in tudi tu se gode velike zlorabe. Naše držav« ne delavnice niso zadostne, privatne delav» niče, ki so dobro urejene, pa nimajo dela, ker ga jim država ne da. Pozdraviti je tre» ba korak prometnega ministra, ki je odpra« vil zlorabe s prostimi železniškimi kartami. Služba je v lukah škandalozna. Zanjo pred« videva budžet le 10 milijonov. Za naše ri» barstvo se predvideva le 100 tisoč dinarjev. Ali se moremo potem čuditi, da se naši ljudie selijo? Črtani so krediti za gradbo novih svetilnikov. To vprašanje je tako za» nemarjeno, da se je v Evropi že pojavil p-edlog, naj — Italijani vzdržujejo svetil» nike na naši obali. Oglasilo se je še več govornikov. Končno je minister odgovarjal pôKl. Demetroviču. nakar je vladna večina ob pol 1. zjutraj prometni proračun odobrila. Važne Briandove izjave Za izpraznitev Porenja mora Nemčija nuditi kompenzacije. — Nadzorstvenemu odboru Društva narodov bo predsedoval iran coski general. — Od Nemčije zavisi nadaljevanje locarnske po litike. Pariz, 20. januarja, n. Po začasnem premirju, ki je zavladal v ministrskem svetu, ni nikogar začudil mirni potek debate v zunanjepolitičnem odseku zbornice. Briand je podal izčrpno poročilo o politiki, ki jo je vodil v Locarnu, Ženevi in Thoiryju .Posebej je povda-ril, da se je v vsakem slučaju prej popolnoma sporazumel s svojimi ministrskimi kolegi. Vsak njegov važen korak je imel sankcijo ministrskega sveta. Naznanil je, da bo preiskovalnemu odboru Društva narodov, ki prevzame z 31. t. m. funkcije medzavezniške vojaške nadzorstvene komisije, predsedoval francoski general. Novo nadzorstvo utegne biti uspešnejše od dosedanjega, ki ni ničesar zvedelo o tem, da Nemčija utrjuje Kraljevec. Trenutno so utrjevalna dela v iztočni Prusiji ustavljena. O vprašanju izpraznitve Porenja se v Ženevi ni razpravljalo. Briand je protestiral proti kampanji, ki jo je začelo časopisje glede te stvari. Francija ne more v tem vprašanju dajati inicijative Nemška zahteva po predčasni inicijativi bi morala biti zvezana z upoštevanja vrednimi protipredlogi. Take kompenzacije mora predlagati nemška vlada. Francija nikakor ne namerava prekiniti dosedanje orijentacije v zunanji politiki. Pričakuje pa, da ji bo enaka volja v Nemčiji olajšala nalogo. Na vprašanje poslanca Franklina-Bouillona. ali ga ne vznemirja sedanji politični razvoj v Nemčiji, je odgovoril Briand, da je zaupanje v nemško vlado temelj njegove politike sprave. Ce bi zgubil to zaupanje, bi moral opustiti svojo politiko. Nato je ostro zavrnil alzaškega poslanca Oberkircha. ki ga je vprašal, kako bo locarnska pogodba vplivala na Alzacijo. češ Al-zacija je neločljivo vezana s Francijo in je tako vprašanje nesmiselno. V Locarnu je Nemčija še enkrat slovesno priznala svojo današnjo mejo napram Franciji. Po seji je Briand izjavil časnikarjem: «Nekateri so me opisovali kot tepca ali sanjača, ki samo deli darila, a iih sam nikoli ne prejme. Mene se ne sme smatrati naivnežem. Ne sme se pozabiti. da ima Francija pravico misliti v prvi vrsti na lastno varnost.» Novakovič pobegnil na Dunaj Dunaj, 20. januarja, s. Komunistični vod» ja Kosta Novakovič, ki je pred par dnevi pobegnil iz jetniške bolnice v Beogradu, je prispel na Dunaj. Pred odločilno bitko v Ljubljani Čez 1000 zaupnikov je snoči samozavestno manifestiralo za zmago Naprednega bloka ▼ Ljubljani — V nedeljo bo Ljubljana zopet zbrisala črni madež in dokazala, da je bêla, Napredni blok v Ljubljani ie za snoči pozval oa sestanek svoje zaupnike in so-trndnike, da iim da končna navodila, kako ie treba delati zadnje dneve, da bo zmaga Naprednemu bloka Častno zasigurana. Vabilo so se zaopniki odzvati v najčastnejšem Število. Velika dvorana Kazine le bila na-bito polna, navdušenje Izredno m razpoloženje volikev izborno. Zborovanje ]e otvoril direktor Jug nagla-iujoč, da se ie od strani strank Naprednega bloka, storilo vse, da bomo izvedli volitve t največjim uspehom. Z današnjim sestankom Je zaktinCeno formalno delo volilnega odbora sedaj pa prihaja druz' del, v katerem le treba, na nastopijo zaopniki in somi Slienfei kot borci na katerih Je ležeče kako Častno bodo nspele volitve za Napredni in narodni blok. Po frenetičnlh ovacilah je povzel nato besedo nosilec Hste Naprednega bloka g. âr. Dinko P o c, Jd Je s svojim temperament Bkn govorom naravnost podžgal zboroval-ee, da so Izražali svojo odločnost m borbenost do zmage na naiboij manifestatJven način. Dr. Puc Je med drugim izvajal: Današnji sestanek ima namen, da Vas potrdimo v veri do zmage ln Vam damo navodila za bodočih 48 ur do volitev. Nato 1« govornik v krepkih besedah zavračal volilne Slagerje klerikalne agitadje. Odo-zarial Je zlasti zaupnike na hinavstvo klerikalne stranke in njene ieznitske metode. Dan za dnem govor! na dolgo in široko o svojih sijajnih shodih, ds venomer povdar-ja, da bodo vsi nasprotniki propadli, da na-& shodi ne aspr.-ajo in slično. Ako pogledamo politično zgodovino zadnjih 25 let. zapazimo dejstvo, da »Slovenec« nî nikdar pisaL da bi bil» naši shodi kedaj sijajni, tako. da se zdi, kakor da nas naprednjakov al. nas nikdar ni bQo ia nas nikdar ae bo. (IronKen smeh). Klerikalci operirajo napram volilcem. da ie pri njih vsak človek, če le usta odpre pravi diplomat, velik politik in državnik, a pri nas so sami reveži, naš! govorniki ne reko nikdar kake pametne besede, nimajo nobenega soetjalnega In političnega programa, to vse je pridržano le klerikalcem. Zaupniki in somišljeniki Naprednega bloka morajo z živo besedo in dosledno pobijati te mahlnaclje nasprotnikov. Kot tretji šlager vporabllajo klerikalci: znamenito ljudsko voljo! O tei vemo. kako se dela potom prižnice, spovednice in terorja Iz farovža. Ltudska volja klerikalcev Je kakor koretel, kî ga dr. Korošec oblači ia slači. Politika dr. Korošca se vedno igra x ljudsko voljo. Oblastne volitve imaio politični in lokalni pomen. Politični, ker bodo volitve spremenil« knrz vlade ln lokalni, da afirmiramo naprednost Ljubljane (Klici: Živela napredna Lrabljana). Klerikalci računajo na fco-aiodnosi naših Ijodi. Napačno pa Je postaviti se na stališče kom odnos ti. Vsi na vo-SSČel Uradnik mora pokazati, da zna braniti evoje stanovske pravice. Uradniki ne smejo pozabiti, da so bile napredne struje vedno zanje In zato morajo pri volitvah podpreti le naprednjake. Trgovec in obrtnik ne moreta iti s klerikalno stranko, z Ogrhmm in Ložariem. ki sta dosegla razpust Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. (Klici: Tako je! Škandal! Sramota!) Stališče delavca do klerikalne stranke Je jasno, kajti klerikalci v srcu niso za delav-stvo in niso nikdar napravili nobenega zakona za delavstvo. Če storimo za volitve vsi svoio dolžnost bo naša zmaga najsijajneiša in dosežemo veliko večino nad klerikalci Nikdar se ne bi zgodilo, ako bi bile napredne stroje enotne, da bi dr. Korošec dobii v LJubljani mandat V bodeče se to ue bo več zgotHfet, ker orano strnjeni ia skladni v boj! Radikali in radičevci nastopajo v LjnbUa-tmi sami zase, da delajo zgago in da odiedo Naprednemu bloku nekaj-sto кгокШс. Škandal je to za te takozvane naprednjake! S tem podpirajo direktno klerikalce. N£b krogiflce so le v korist klerikateemf Govor nosilca liste dr. Puc? je zbor zaupnikov — spreiel z viharnim odobravanjem. Ovacije zlepa niso- hotele ponehati. Tudi drogi govornik kandidat g. Ivan T a v č a r Je bil nato predmet najžtvahnej-šlh ovacij. Dvorana je valovala v ploskanju ln vzklikaniu. Ivan TavčaT je v ostrih in kratkih stavkih podal glavne parole za volilni boj zadnjih dveh dni. Kterikalizem nikdar ne pokaže svoje prave barve. Zato skriva klerikalizem za krta ko slovenstva svoje posebne simpatije do čisto nekaj dragega kakor do slovenstva pravtako za krinko avtonomije. Klerikalci ne vidijo ljudskih interesov, vidijo izključno le svoje strankarske interese, da bi prišli v Sloveniji do one vlade In moči. kakršno so imeli svoj čas v rokah na Kranjskem; Grize Klerikalce, da danes nimaio več habsburškega reakcionarnega Dunaja. Danes ie fafctični voditelj klerikalne stranke — kandelabrski govornik! (Ogorčeni klici: Dol ž nJim!) In klerikalci kandidirajo teza moža v oblastno skupščino! (Ogorčenje!) Klerikalci s to kandidaturo jasno pričajo da hočeio v ob!asj;ne skupščine uvesti metode bivšega kranjskega deležnega odbora. Bivši klerikalni odboT ni za Lhibljaao napravil ničesar. Vedno jo le šikaniral. Narodim-sociialistična stranka se je pridružila Naprednemu blokn Iz čistih motivov. Dražiti nas mora napredna In socijalna misel, vztrajati moramo v dela In borbi da končno premagamo svojega največjega sovražnika — kterikalizem. (Vihamo odobravanje!) Kdor se odstrani od napredne fronte pomaga klerikalcem! (KM: Tako ie! Dol z izdajalci!) Javni nameščenci! Ne vodite abstinence! Nastopite za Napredni bloki Kdo Vam ie ukinil stalnost? Kdo vam le znižal dragjnj-ske doklade? Kdo Vam le podaljšal službeno dobo glede priznani» pokojnine? Nihče drugi ne kakor sedanji režim, ki bi ga tako radi podaljšali kierikald. Tudi privatni nameščenci in delavci ne ostanite 23. t. m. doma. marveč pohitite na volišče "m oddajte svoj glas Naprednemu bloka! Napredni blok je za delavno Ijad-stvo! Govornik se ie nato dotaknil mariborske afere prof. dr. Frana Rostoharia ter ie ugotovil. da se dr. Rostohar Izdala za repre-zentanta NSS. kar nI Narodni socijalisti obsojajo vse one, ki se vežejo v Mariboru z Nemci. Končno je svoj govor zaključil s temperamentnim pozivom na dele za Napredno fronto. Zborovalci so tudi ta govor sprejeli z viharnim odobravanjem in vzklikaniem: Živel Napredni blok! Živela zmaga Naprednega bloka v Ljubliani! Nato so še govorili g. Ivan R e b e k, ki je pozival vse napredne obrtnike, da kompaktno vstopijo za Napredni blok. g. Rudolf J d v a n. ki je povdarial. da ie NSS pristopila k Naprednemu bloku, ker je po volitvah 1. 1924 izprev.dela. da je proti klerika-lizmu samo ena napredna fronta potrebna Q Gra šič ie pozival delavstvo, zlasti železničarje. da vržejo vsi krogliico v 2 skrinjico, Naprednega bloka. Potem, ko je še dr. Puc povedal zanimive zîodovinske réminiscence na »delovanje« bivšega deželnega odbora, ie predsednik direktor Jug zar ključi! krasno uspeli zbor zaupnikov. Velik manifestacni shod celiskih narodnih voiilcev Važna posvetovanja v Londonu. — Anglija odpošlje na Kitajsko velike bojne ladje in čete. — Ponovni nemiri. — Fanatični izgredi proti Evropcem. Celje, 20. januarja. Mesto Celje je zabeleženo z zlatimi črkami v zgodovini slovenskih nacijo-ualnih bojev. Tudi včerajšnji nad vse sijajno nspeli shod voiilcev Narodnega bloka je dokazal, da se slovensko prebivalstvo Celja ni izneverilo svojim tradicijam. Ob pol 9. zvečer je predsednik narodnega volilnega odbora dr. Kalan otvoril shod ter izrazil veselje nad ogromno udeležbo. Naglašal je. da po devetih letih našega osvobojenja doživljamo ponovno sramoto, da so se naši krvni bratje zvezali z našim stoletnim nacijonalnim tlačiteljem. Ne doživljamo pa tega samo radi onih. od katerih bi pričakovali to sramoto po njihovem programu, ampak tudi od stranke. ki je šla pred dvema letoma pri občinskih volitvah z nami ter je takrat z najostrejšimi besedami obsojala kle--rikalno-nemško koalicijo. Radikalom nismo nič zalega storili ako pa vsled svoje nedelavnosti niso prišli do zasluženega ugleda in časti, ni to naša krivda. Omamila ste jih pohlep jn sovraštvo. da so v Celju povzročili ponovno narodni boj. ki ga gotovo nihče ne želi, ki ga pa hočemo, ko so ga že povzročili Nemci in lastni narodni izdajalci. izvesti do končne popolne zmage narodne misli. Nemci se v stari Avstriji nikdar niso borili radi stran-karstva proti svojim lastnim bratom, to zaslugo in čast so si pridobili edi- nole slovenski radikali in kierikald. Danes ne gre samo za to. kdo bo zastopal Celje v oblastni skupščini, ampak tudi za to. «do bo imel v svojih rokah vpliv nad občinsko upravo v Celju. «Cillier Zeitung» je sama izdala, zakaj gre Nemcem pri teh volitvah ko-je pisala, da se Nemci ne vežejo z radikali in klerikalci radi kakega gospodarskega programa ampak zato ker pričakujejo od njih da bodo ž njimi v narodnem oziru postopali drugače, kakor mi Tako ubijata klerikalna in radikalna stranka naše narodne interese. (Klici: Fej. efijalti. žonglerji itd.) Mi smo že tako daleč, da se moramo boriti v Celju proti dvojezičnim napisom, katere bi klerikalna in radikalna opozicija v nekaj slučajih rada koncedirala Nemcem. Govor dr. Kalana je bil ponovno prekinjen z viharnim odobravanjem, ko-oa je nastopil kandidat dr. Božič, so nastale nepopisne ovacije. Dr. Božič je v svojem govoru na-giašal svojo zavest, da je posvečal svoje moči in čas že izza mladih let v polni meri svojemu narodu. Nemci so sklenili s klerikalci in radikali volilni pakt radi tega da bi prišli v Mariboru na ta način do svojega oblastnega mandata. v Celju pa. da bi potlačili vse. kar čuti narodno in pošteno Zveza z Nemci v dveh najvažnejših obmejnih središčih, v Mariboru in Celju, je nekaj nemoralnega, neznačajnega ia ogabnega, je pa tudi naperjena proti slovenskemu gospodarskemu m soctialnermi napredka Stare® nacijonalni Slovenci v obmejnih krajih Še dobro vedo. kako so gradili Nemci v narodno in gospodarsko škoda naših lepih trgov in mest svoj nemški most do Adrije. Že Bàm je pretil pogm. ko je odločila višja sila. Ako bi doživeli, da bi zmagale centralne države (Klic: Bi nas vse po-besili!). bi nas zadelo še hujše suženjstvo. medtem ko se Nemci pri nas danes svobodno gibajo in uživajo vse pravice kot enakopravni državljani Nikdar pa jim seveda ne moremo dovoliti, da. bi poleg državnih pravic uživali še v mednarodnem svetn posebne pravice kot nacijonalna manjšina. Ako bi Nemci v tej sramotni zvezi z našimi narodmmr izdajicami zmagali bi se te zmage veselilo vesoljno nemštvo in bi se na ta način deklarirali kot narodna manjšina. Sramota je. da jih pri tem podpirajo naši lastni bratje. Naše narodno delo mora stremeti za tem. da bo naš slovenski človek prišel do boljšega kruha. Primorci v neosvobojenem ozemlju, ki bodo čnii. da je padel lastni brat bratu v hrbet, ne bodo mogli razumeti, da je to mogoče v času. ko moramo misliti na osveto. da jih čim prej osvobodimo. Istotako viharno pozdravljen je nato voril tudi stari narodni in obrtniški rec g. Iva» Rebek. Izjavil je, da je njegovo dosedanja javno politično delo hkrati tudi program za bodočnost. Tisti stari Slovencu ki so prenašali desetletja zaničevanje in krivice naših narodnih nasprotnikov. ki so ječaii v avstrijskih temnicah pred prevratom, bodo znali preceniti. kako sramotno je narodno izdajstvo celjskih radikalov, zlasti pa klerikalcev. ki ne znajo narodno zaščititi niti lastnih duhovnih sobratov. katere preganja fašizem. Tudi njegov govor so sprejeli zborovalci z burnim odobravanjem. Med frenetičnimi pozdravi se je nato oglasil župan dr. Hražovec. Naglašal je, da se čuje naravnost neverjetno, da moramo iti zopet v boj z našimi nacijonalnimi nasprotniki. Enkrat po povratu so že posegli v volilni boj Nemci sami, a so pogoreli Vdrugič so pri občinskih volitvah podpirali klerikalce in zopet propadli. Sedaj so Nemcem- prišii na pomoč še radikali. (Klici: In bodo vsi skupaj propadli!) Govornik se ie nato bavS s posameznimi strankami opozicije ter izjavil o radikalih, da je to stranka, ki so jo v Sloveniji v zadnjih letih stvorili ljudje iz drugih strank, katere je združila samo častihlepnost, želja po boljših službah in koritih Kadar se zve. d» je kdo prišel na kako boljše mesto, ali pa. da se mu .ie odpustila kaka sodna kazen, se tudi zve. da je postal radikal. SLS živi med ljudstvom od same demagogije. Nemci nas sovražijo, ker vedo. da- znamo le tra in NSS ščititi narodne interese. Nato se je govornik bavil z vprašanjem občinskega sveta. Mestne hranilnice in- drugimi stvarmi, s katerimi skušajo nasprotniki operirati pri volilcih. Povdarjal je. da dr Božiča že izredna delavnost svoječasno v okoliški občini in sedaj že šest iet v finančno-gospo-darskih zadevah mestne občine sama najbolje priporoča. Tudi njegovega tovariša obrtnika Ivana Rebeka poznajo vsi Slovenci radi njegove delavnosti. Nasprotno pa radikali doslej še ničesar niso storili. Slovenskim volilcem se torej ne bo težko odločiti in upravičeno se pričakuje, da bo vsakdo izvršil svojo narodno dolžnost in oddal svoj glas za narodnega kandidata dr. Božiča in njegovega namestnika Ivana Rebeka. Predsednik dr. Kalan je nato povdarjal važnost, da nastopata v tem volilnem boju SDS in NSS skupno. (Burno odobravanje.) Nastopala sta prej v volilnih bojih že ostro nasproti kadar pa je šlo za nacijonalne interese. sta se vedno znašli v skupni fronti. Izrazil je željo, da bi vsi narodno zavedni celjski Slovenci storili svojo dolžnost in tako napravili sigurno zmago nad nasprotniki čim sijajnejšo. Nato je zaključil lepo uspelo zborovanje med viharnimi ovacijami zborovalcev za napredna- kandidata. Shod je pustil pri vseh- zborovalcih najmogočnejši vtis. Splošno je prepričanje. da nasprotnikom njihova dema-goštva ne bodo nič koristila in da bodo v nedeljo doživeli katastrofo. Veličastni shod je porazno vplivaj na koalirane Nemce. klerikalce in radikale. ki so mogli ob tej priliki spoznati da je ves njihov trud zaman in da so s svojim volilnim kompromisom le kompromitirali sebe. Mnogi izmed njih-se tega kompromisa sramujejo ter celo izjavljajo, da se bodo rajši vzdržali volitev. Manifestacija za napredno fronto v Trž ču Velike ovacije dr. Žerjavu. — Navdušenje za kandidature nosilca dr. Kramerja in župana Lončarja. Tržič, 20. januarja. Nocoj se ie vršil v veliki dvorani Kina vol'Ini shod SDS, na katerem sta se predstavila volilcem nosilec liste SDS dr. Kramer in kandidat župan Lončar. Že dolgo pred 8. uro je bila prostorna dvorana nabito polna. Ljudje so stali po hodnikih in celi zunaj na prostem. Shod je otvoril in vodil župan Lončar kot predsednik trži-ške organizacije SDS. Pozdravil je v prvi vrsti poslanca dr. Žerjava, povdarjajoč njegove zasluge za gospodarsko povzdigo Tržiča in še posebej njega povišanje v mesto. Zupanove besede iskrene zahvale so zborovalci spremljali s prisrčnimi ovacijami dr. Žerjavu. Med napeto pozornostjo so potem govorili dr. Žerjav o splošni situaciji, dr. K ra m e r o pomenu oblastnih volitev, župan Lončar o važnosti oblastne samouprave za mesto Tržič. Izvajanja vseh treh govornikov so bila burno aklamirana ter je bila kan- didatura dr. Kramerja in župana Lončarja z navdušenjem odobravana. Govoril je še med velikim pritrjevanjem v imenu demokratske omladine z. Šimno-vec ter končno slučajno navzoči nosilec liste SDS za laški okrai dr. Bohinjec, ki je med vseobčim odobravanjem povdarial Interes našega delavstva na jugoslovenski orijentaciji politike SDS. Splošno mnenje je. da Tržič takega shoda še ni videl. Bila je prava manifestacija zavednega tržiškega prebivalstva vseh slojev za trezno napredno in narodno politiko SDS in za pošteno ter uspešno delo njenih voditeljev. Shodu je prisostvovalo tudi nekai političnih nasprotnikov, ki pa sami niso mogîi odoleti občemu navdušenju. Tržič se bo pri nedeljskih volitvah zopet izkazal kot prava trdniava napredne in narodne misli ter mogočna podpora pametne slovenske gospodarske in socijalne politike. Df. Marx sestavlja meščansko vlado Meščanski kabinet s konservativno tendenco? Berlin, 20. januarja, s. Državni kancler dr. Mars je opoldne na podlagi izjav, ki mu jih je dal vodja nemške ljudske stranke dr. Scbolz, sporočil državnemu predsedni-tcu, da po njegovem mnenja vlada sredine ni več mogoča. S tem je misija dr. Marta zaenkrat zaključena. Državni predsednik si je pridržal nadaijno odločitev. Berlin, 20. januarja, (be.) Predsednik Hindenburg je poveril dr. Mancn sestave večinske vlade, ki naj bi jo tvorile meščanske etranke. Apeliral je na vse stranke, naj pod rede želje poedincev duhu ustave v dobrobit države. Omogočijo naj vlado, ki aaj bi sicer obstajala iz meščanskih strank, ki pa naj bi tudi upoštevala upravičene zahteve delavskega stanu. Previdne Churchillove izave v Rimu Angleški zakladni minister izjavlja, da njegov obisk ni imel političnega značaja. — Značilna presoja gospodarskega položaja v Italiji. Rha, 20. januarja- o. Na angleškem po- j ca zboljšala — čeprav v najmanjši meri — slaništvn je minister Churchill spreiel dopoldne italijanske Ln inozemske novinarje Naglašal je. da je Anglija živela z Italijo vedno v prijateljskih odnošajih in Izrazi! prepričanje, da bodo ti odno,šaji tudi v bodoče kar najboljši. Churchill Je po vda ril. da niso imeli njegovi razgovori z Musso-Itr.ijem n finančnim ministrom Volpfjem ni-kakega opravka s politiko. Sploh ie bi! njegov obisk v Rimu samo privatnega značaja. Z MussoHmje® in Volpiiem se ie razgo-varial večinoma o gospodarske« položaje italijanskega delavstva. Rekel ie namreč da so Anglea navajeni smatrati kot glavno naiogo vlade polee skrbi za varnost in čast države nufno skrb za gospodarski položaj priproste hiše in kupno moč družine, katere poglavar ie delavec s srednjo plačo. Chnr-chffi Je IzjaviL da so mo dokazali, da se ie v tem pogledu tudi v ItaliH položal v zadniem letu stalno boljšal. Rekel le: »Brer dvoma so nekatere branže Italijanske in-dnstrije sedai v velikih stiskah in vi imate *voie skrbi In težave kakor iib Imšio drugi narodi Vendar pa. če se je — kakor mi zagotavljajo — zunanja trgovinska bilan- in če je gospodarski pritisk na delavstvo nekoliko odneha! — dasi prav malo — tet če ti rezultati niso bili doseženi s pomočjo nestrpne ia kratkovidne finančne poHtiket potem je to dejstvo res razveseljivo.« Churchill je nato omenil še fašistevski sindikalizem in rekel, da Ima italijanska vlada gotovo svojo oporo v širokih plasteh naroda! Razni narodi pridejo pač na razne načine do istih rezultatov. Ce bi bil oo Italijan, bi se gotovo že od samega početka postavil proti liemniznra. Angležem pa ta nevarnost še n! pretila v Isti meri kakor ftajfjl. »Ml Angleži«, je zaklinčil Churchill, »se pač ravnamo po svojem posebnem načina. Prepričan pa sem. da s« nam bo v bojo s komunizmom posrečilo, da ga zadavimo.« Rim. 3). januarja, o. Angleški zakladni minister ChurchH se je zvečer odpeljal v Pariz, odkoder nadaljuje vožnjo naravnost » London. Grroa v Jugoslaviji Beograd. 20 januarja, p. Mm:stTstvo za narodno zdravstvo ugotavlja, da se ie gri» pa pri na« le ponekod v neznatni meri po» javila. V Sloveniji je sploh ni Politične beležke Nemo propbeta in patrial V najnovejšem glasilu ljubljanske radi-kaSje »Samoupravi«, ki bo po volitvah seveda zopei zmrznilo, čuamo pod naslovom »Zakaj ni radikilne hste v Beli Krajini« in citiramo dobesedno: »Radikabe stranka je postavila ž« dvakrat za kandidata- v Bet Krajini g. dr Niko 2upaniča. Ali BetokranJ-ci se niso odzvali svoji dolžnosti kot jim to nalaga njihova pairijotska dolžn.»st. Nihče ne Uubi Bele Krajine bolj kot dr Župani C, Ici slavi njeno orošlost. ter ji pomaga, kjer le more Л ko Dride čas, da dado njemu kroglice pozabijo na usluge ia pomot ter dado kroglice kandidatom dragih »tresk, o katerih niso ne preje ne pozneje ničesar бнН. Vse to ga je užalijo In nI ho'el več sprejeti kandidat«*«; katero mu je ponudil črnomaljski radikalni srezki odbor Ali klitfc vsemu ne bo Dozabh na vasi in kraie. Ici so mu pri raznih volitvah oddal; svoje kroglice.* Slovenačka radxkalija V sedanjem volilnem boju so ljubljanski radikali na podlagi nekega beograjskega patenta zopet začeli izdajati svoi listič pod imenom »Samouprava« Koliko zasluži svoje ime. je razvidno 't prve številke, kjer zmagoslavno vzklik3 v debelih črkah »Na ljubljanskem rotovžu se vije zmagovalna zastava radikalno-stranke.« Povod za co zmagoslavno kričanie slovenske radikal!)« je itamreč dejstvo, da sed na ljubljanskem magistratu — vladni komisar — drž. uradnik Mencinger, ki ga proglaša radikalni tt-stfč za starega člana radikalne stranke. Vladni komisar na magistratu le torej ideal radikalne samouprave ter simbol radikalnega imagoslavja! V ostalem pa ie za radikale same zelo umestno, da Imajo v Ljubljani svojo zastavo, aremmn !e. da Jim bo ta »zastava radikalne stranke z ljubljanskega rotovža, vendarle še premajhna za mrzle cbkladke, ki jih bodo potrebovali pc volitvah, ko Jih bo g!av3 bolela Novomeški okraj se pridružuje kandidatni Usti SDS V oovotneškem okraju pridobiva tista našega nosilca Palesktmja in njegovih tovarišev vodno več prijateljev Njihov delovni program; njihova stvarna agitacija se do-brodejno razločujeta od demagogije in hujskanja nasprotnikov. Naši kandidati so povrh možje, ki uživajo v celem okraju splošno spoštovanje in zaupanje Naši shodi is sestanki so izredno dobro obiskani m volilci povsodi odobravajo program naših kandidatov. V nedeljo Je m. dr hnei naš ka»-didat g. J. Ogrifr dva krasno uspela shoda. Popoldne ob 2. Je zboroval v Lahnem pri Ur&tih Setth. kjer so v velikem številu zbrani volilci njegov izčrpni govor soglasno odobravali ln se navdušeno Izrekli za kandidate SDS Le nek» mizar Kulovec se ie spočetka oglasil z medkHcL a ie na koncu zborovanja, ko Je slišal ves govor našega kandidata, pozvan, da povzame besedo, izjavil: »Ja če ie pa tako, potem pa le dobro!« Ob 5. popoldne Je zboroval g. Ogri« v natlačeno polnih prostorih gostilne Bele v BTr&tl vasi. Tudi tam so volilci soglasno odobrili njegov program In Izjavljali, da bodo Sli v boj m domačo Usto g. Faieskinija in njegovih tovarišev. «Primorcem in Korošcem!» Letak pod tem naslovom, ki ga je izdal» celjska NSS in ki C8 je tudi celjska «Nova Doba» ponatisnila, ne da spati dopisniku «Slovenca». Otepa okrog sebe na vse stra» pi, sumniči in po svoji pobožni navadi tro» si laži iz rokava. Vprašamo pri tej priliki g dopi. nika, ali mu je kaj znano, kako je bilo leta 1915. in 1916. v Brucko an der Leitha. Kako je nekdo beguncem namenje» ni živež na voaovib odvažal na Dunaj, be» gunci pa so- morali stradati. Ko je bil ne« povedan obisk neke nadvojvodinje, ki se je zan'mala za stanje teh reveiev in je bilo razglašeno, naj se javi v pisarni, kdor ima kakšno prošnjo ali pritožbo, se je oglasilo 02 žensk in starčkov. Vzeli so jih na zapis« nik, potero pa čez noč odvedli v neko klet. kjer so bili zaprti, dokler ni nedvojvodinja odpotovala Pa je bilo zopet vse v redu. Ko-dobimo na ta vprašanja odgovor, bomo o stvari še naprej govorili Pričakujemo p» ravnotako hiter odgovor, kakor je bilo po» točilo o shodu narodnih voiilcev v Celju. Pozor na plačane agitatorje radičevcev Te dni ao dobili razni indiviOnri denar od denar, da b« utvar skupno prijavi. Začetek procesa proti Garibaldijn Pariz. 20. januarja (s-pa.) Danes se je pričela pred porotnim sodiščem razprava proti katalonskim zarotnikom ia proti generalu Ricciottijo Gartbaldiju. Obtožnica se glasi na prepovedano zbiranje muntcije in razstrelilnih snovi Takoj začetkom razprave je stavilo več zagovornikov obtoženih Kataion-cev predlog, naj se postopanje proti GaribaicKju loči od ostalih ker kot izdajalec ni vreden, da bi ga sodili istočasno z ostalimi obtoženci. Ta predlog je sodišče zavrnilo. Nato se ie pričelo zasliševanje pol-i kovnika Macie. Obtoženi je obžaloval. da se je Dresrrešil proti zakonom Fran-j cije in naelastl še enkrat voljo kats-> Ionskega naroda za svojo svobode Naši Krati Čuvarjiin namestniki skrinjic SDS pozor! Vsi, ki ste prejeli obvestilo tajništva naše stranke iz Ljubljane, da Vam je poverjena častna naloga čuvati volilne skrinjice naše stranke dne 23. t 'mM morate v soboto, dne 22. t. m. ob 3. popoldne priti v volilni lokal, kjer se bo vršilo glasovanje. Tamkaj boste skupno z ostalimi čuvarji in po oblasti določenih volilnih odborih ugotovili, da-li so vse volilne skrinjice na mestu in boste vse podrobnosti, ki jih predvideva člen 19. zakona o oblastni in srezkj samoupravi, ugotovili potom zapisnika. Na dan volitev, 23. januarja, morate biti navzoči že ob 7. zjutraj v volilnem lokalu, ker se ob tej uri začne glasovanje. Namestnik in čuvar naj se domenita, kdaj bosta menjaje pri skrinjici. Za vse ostalo veljajo podrobna navodila, ki smo Vam jih poslali. Predsedniki volilnih odborov SDS na posameznih voliščih! Podpisano tajništvo Vas vljudno prosi, da takoj po izvršenih volitvah telefonirate rezultat v vrstnem redu skrinjic na št. 123, 418, 254, 72 in 42. Ako ni telefona, brzojavite na naslov: Tajništvo SDS, Ljubljana, Kazina II. nad. Stroške za telefoniranje in brzojav naj založe K. O. Tajništvo SDS. Protestno zborovanje medicincev v Ljubljani Včeraj popoldne je »Društvo medicincev« sklicalo v zbornično dvorano protestno zborovanje proti ukinitvi honorarja zdrav-nikom-stažistom. Zborovanje, Id so se ga razen medicincev udeležili tudi nekaj ostalih akademikov ta odposlanstvo zdravnik o v-staižistov, je otvoril predsednik društva Pav-šič, nakar je podal besedo medicincu Mr-zelu; ta je povdaril, da je ukinitev honorarja stažistom samo en akt dosledne politike kulturne demontaže, ki lo vodi vlada, in da je treba protestu proti tej ukinitvi pridružiti tu-d'i protest proti nezadostnemu podpiranju naših kulturnih zavodov, univerze, gledališča, bolnice itd. Zlasti ljubljanski medicinski fakulteti grozi ves čas njenega obstoja ukinitev ta fin. minister se v vsakem ekspozeju o štedenju spomni bore nizke postavke za to fakulteto in izjavlja, da jo je treba črtati. Govornik ožigosa ta način štedenja v vseh kulturnih zadevah, ki vzbuja sum, da gre prištedeni denar v nekulturne svrhe. Sklep fin. odbora ima tudi namen, da m^dicincem študij otež-koči in tako deloma zavre nadprodukcijo zdravnikov; ta na-dprodiukcija pa je samo navidezna, kaitl zdravstvene razmere naših vasi kričijo po delovnih rokah mladih zdrav-trikov ta tudi po industrijskih krajih ne izvajajo določbe zakona o zaščiti* delavcev, ki zahteva na vsakih 300 delavcev 1 zdravnika, samo država, podjetniki, bolniške blagajne ne dajo potrebnih materijalnih pogojev. V tmemi zdravnikov-stažlstov je dr. Slavko Grum prečrtal izjavo, v kateri je pojasnil ustanovo staža. Staž ni v smislu zakona, temveč je upelian po ministrski nared-bi. ki pa je v popolni kontradikciji s tekstom diplome, ki daje mlademu doktorju vse pravice prakse Izvršujočega zdravnika: ar-tis medicinae universalis exercendi et prac-tčcamdi tegem Napovedal je tudi samostojen nastop vseh stažistov države. m H koncu prečita predsednik brzojavko, ki jo odpošlje društvo zagrebškim ta beograjskim tovarišem; brzojavko podpiše SSLJU. Protestu so se pridružili s telefonično depešo tudi stažisti mariborske bolnice Zagrebški medicinci stavkajo Včeraj dopoldne so se zbrali medicinci v avli Anatomskega Instituta na Šala ti, da j^vno protestirajo proti nepravilni rešitvi fin. odbora. Zb.;r je otvoril predsednik kluba medicincev g. Jelič, ki je naglašal težke posledice, ki jih je pričakovati radi prenaglega sklepa fin. odbora. Za njim so govorili še gg Baljid, Horvat ta Manzoni. Končno je b lo soglasno sklenjeno, da se proglasi v znak protesta tridnevni štrajk medicincev V resoluciji se zahteva ukinitev sklepa fin. odbora. Medicinski študij je najdaljši in zahteva največ materijahiih, fizičnih in moralnih žrtev. Ako se Izvede sklep fin. odbora, so zdravniki stažisti takorekoč vriže-ni na cesto. Država ubija s takim postopanjem vsak čut humanosti in Jemlje mladim zdravnikom že itak nedostatna gmoma sredstva. Resolucija demàntira, da bi bil staž nadaljevanje medicinskih študij. Četudi bi bila ta odločba fin. odbora pravična, se še ne more takoj provesti, t j. ne more veljati za one, ki sedaj študirajo. Resolucija zahteva od ministrstva narodnega zdravja, finančnega odbora in poslanskih klubov Narodne skupščine, da gornji sklep prekli-čeio. Povorka stavkujočih medicincev ta medi-cink,. okoli 400 po številu, je krenila do Higienskega instituta, Mer je prekinila predavanje prof. Bubannviča in zopet mirno krenila po mestu pred univerzo. Zagrebški medicinci so dobili izjave solidarnosti od svojih tovarišev iz Ljubljane in Beograda. Ako bo tiodnevna stavka brezuspešna, bo najbrž proglašen generalni štrajk visokošolcev najprej v Zagrebu, kasneje pa na vseh univerzah v državi. Ko se je pomikala povorka medcincev mimo kavarne Korzo, jo je nenadoma na/padla policija od zadaj ter pričela brez vsakega opomina akademike s surovo silo razganjati. Nekaj medicincev le bilo celo aretiranih. Pogreb poslanika dr. Otokarja Ry-bara v Beogradu Venec tržaških Sloven. cev, ki je vzbujal splošno pozornost. Mrtvaški voz in pokoj» nikova družina. Kako je bila razkrinkana vlomilska tolpa na Reki Julij Premrou. star 45 let in rodom iz Ko» stanjevice na Dolenjskem, se je izdajal na Reki za lesnega trgovca. V soboto ponoči ga je blizu barake pri reški tvornicj tanin legitimiral karabinijer Barone. Premrou je izjavil, da čaka na barona Ghiczyja, svoje» ga prijatelja. Ker se je Premrou zdel kara» binjerju vrlo stimlji", ga je odvedel na kvesturo. ki je takoj odposlala agente na baronovo stanovanje. Tu se je izvršila prva hišna preiskava ter so detektivi našli nekaj omotov svile dvomljive provenijence. Vsa nadaljnja preiskava je vodila do te» ga, da so poleg Julija Premroua in barona Ghiczyja bili aretirani tudi Karel Premrou, njegova žena Pia Zanutelli in njena sestra Ema Zanutelli. Razodela se je delikatna okoliščina, da je baron Ghiczy gojil ljubav» no razmerje z obema sestrama, ki sta v ljubosumnosti izpovedali pred policijo vse početje vlomilske klape. Aretiranci priznavajo celo vrsto vlomov, kj so jih izvršili na Reki. Sušaku in dru» god. Pobirali so iz blagajn denar, iz trgovin in stanovanj pa tudi razno blago. Zaenkrat se sploh še ne da preceniti vrednost na» grabljenih plenov. Poleg njihove vlomilske delavnosti pa se razkrivajo tudi zanima ve osebne «vrline» vlomilcev, posebno glavne» ga akterja barona Ghiczyja, ki je tip pro» padlega aristokratskega degenerika Bil je eleganten mož, poznan v naiboljših krogih, izboren plesalec vseh mondenih plesov, pri tem pa perverzna in gnila natura Razkrin» kanje tega zločinskega potomca stare a. o. plemiške obitelji je pač zaenkrat glavna senzacija na Reki, Sušaku in v Zagrebu. Prekmurska vlomilska tolpa pod kij učem Že pred meseci smo poročali o delova-anju velike in dobro organizirane vlomilske tolpe, ki je pod vodstvom Ivana Ba-lažiča, imenovanega prekmurski Caruga, plenila .po Prekrmirju in Medjimurjn doli do Varaždinu. V oktobru je uspelo orožniškim patruljam izslediti nekatere člane tolpe ta so orožniki deloma v shrambah, deloma na polju zakopane našli deleže plena, nabranega pri vlomih v razne trgovine. Ivanu Balaižiču je takrat uspelo, da se je previdno umaknil roki pravice ter v nadomestilo aretiranih pridobil nove člane tolpe. Končno je tudi zanj prišla usodna ura. Vestnemu zasledovanju orožniških patrulj je uspelo izvohati bivališče njega ta njegove tolpe v modjimurskj vasi Lipovnlk pri Ivanjcu, kjer so uživali zavetje posestnika Pimariča Dne 13. L m. je orožništvo cerniralo hišo ter presenetilo vlomilsko tolpo pri mastni pojedini. Posamezni člani tolpe so se udali brez odpora, Balažič pa je potegnil samokres. parkrat ustrelil proti orožnikom ter v dimu smukn ' «kozi vrata v kuhinjo ln sku- Žrtve v krempljlh krvoločnih krokodilov do sedaj še nevldene scene v monumental-nem orijentalskem veleiilinu Tri ure kukavice Pride v kino «Dvor». a mprmnnnni k » и H.ii цдпппп Samo še danes ob 4», pol 6», pol 8» in 9» uri se predvaja na splošno zahtevo veliki Faoamet film: Hmeriška lfenera Čudo filmske tehnike! — Najlepša revija mode v koloriranih slikah! — Prekrasne žene ena lepša od druge! — Velika konkurenca lepotic v trikojih za najlepšo žc» no v Ameriki! Danes nepreklicno zadnji dan! KINO «LJUBLJANSKI DVOR». Telefon 397. iinnnrrnnnnnrin^ šal ipobegniti skozi streho na prosto. A ker ie hiša bila popolnoma obkoljena, je bil Balažič prestrežen in aretiran. Orožniki so odgnali poleg Balažiča sedem tovarišev in tudi Balažičevo priležnico Franco Strlek, 231etno čvrsto dekle, ki je povsod sodelovala s tolpo. Bilanca delovanja Balažičeve 'tolpe je obsežna. Nagrabljeni plen se ceni na blizu pol milijona dinarjev. Izvršenih je bilo 43 vlomov in tatvin, poleg tega pa je Balaižič osumljen tudi več še nepojasnjenih umorov in razbojstev, izvršenih tekom zadnjih let širom Prekmurja ta Medjimurja. Aretirana tolpa, ki šteje blizu 40 pomočnikov, čaka na veliko razpravo v zaiporih varaždinske-ga sodišča. Zopet avtomobilska nesreča Iz Guštanja nam poročajo: Ko se je v petek popoldne med 5. ta 6. uro vračal tovorni avto slovenjgraške tvrdke Kuhar iu Črne, mu je pred Gtistanjem privozii nasproti voznik iz Prevalj z dvovpreižnim kmečkim vozom brez luči. Radi liepoznanja novega cestnega predpisa se je voznik pred bližajočim se avtom umaknil na levo, mesto na desno. Šofer avtomobila je v poslednjem hipu opazil voz pred seboj m da prepreči nesrečo, da ne bi z avtom zadrvel naravnost med konje, je naglo zavozil na nasprotno stran, kar pa je povzročilo še večjo katastrofo. Na ledeni cesti je avto kijttb močni zavori udaril s tako silo v brzojavni drog, da se je dobesedno razletel na dvoje. Las.nik avtomobila, ki je sedel poleg šoferja, si je zlomil nosno kost in dobil nekaj prask po obrazu, šofer Škrobnik pa si je zlomil пс-ïo. Pomočnik tvrdke Kuhar, ki je sede! v zadniem delu avtomobila, je ostal ncpoškodcvuii. Dva pogrešana zaljubljenca Ljubljana, 20. januarja Policijo pa tudi široko javnost v šišenskem predmestju razburja zadnje dni tajin-stveno izginutle dvoje mladih ljudi, čijih usoda je kljub intenzivnemu raziskovanju od strani oblasti doslej še popolnoma neznana. V Šiški, v takozvanem »Malem domu* v objektu št 3 je stanovala pri družini Ivana Mežeka že dalje časa 24-letna Gizela Nardin, po poklicu vlagalka, uslužbena v Delniški tiskarni v Ljubljani. Dekle je bilo v splošnem mimo. prikupne vnanjosti in dostojnega vedenja. Z družino, pri kateri je stanovala, se je izborno razumela in domači so jo imeli radi Njim se je sicer popolnoma zaupala, nikdar pa nI omenila, da ima s kakim moškim resnejše razmerje. Živela je solidno in se rada dnžala doma. Dne 2. t m. se je naenkrat pojavil na Mežekovem stanovanju vojak Avgust Vidic, ki služi svoj vojaški rok pri I. četi savskega neboračkega bataljona v Zagrebu, pa je prišel na pardnevnj dopust. Vojak je takoj povprašal za Gtzelo ter se je tekom naslednjih dni večkrat sestal z njo zunaj ali jo pa obiskal na stanovanju. Gizela sedaj seveda nj mogla tajiti, da vzdržuje ž njim ljubavno razmerje. Še več; na večer je celo zaupala Mežekavtai, da jo hoče Vidic odpeljati v Kamnik, odnosno v Špitalič, kjer ima s prejšnjo ljubico nezakonskega otroka Dejal je, da bo nezakonski materi predstavil Gtzelo kot svojo nevesto. Istega večera Je Gizela tudi pripovedovala, da jo Vidic sili, da izvršita skupni samomor... Vse to je Gizela Nardinova pripovedovala tako nekaj ud-tno, kot da ji je ljubimcev predlog povelje. Mežekovj pa so vse njeno govorjenje smatrali za neresno in so se ji le smejali. Nardinova je pozneje odšla, se bržkone sestala z Vidlcem ta odtlej je ni več na izpregled Ali sta se vojak Vidic ta Gizela res odpeljala v Kamnik, ali sploh kam iz Ljubljane, ni ugotovljeno. Gotovo pa je, da se Vidic tri vrnH k svoji vojaški edinici. Zato le končno res zelo verjetno, da sta si zaljubljenca iz neznanega vzroka v kakem skritem kraju prostovoljno končala življenje Kulturni pregled Gledališč repertoarji l.iuhlianska drama Petek, 21.: «Slaba vest». D. Sobota, 22.: «Triglavska bajka». C. Nedelja, 23.: ob 15.: «Ugrabljene Sabinke». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ob 20.: «Pri lepi krčmariai». Ljud* ska predstava pri zniž. cenah. Izv. Pondeliek, 24.: aPahljača lady Winderme« re». E. Torek, 25.: Zaprto. l.iuhlianska opera Petek. 21.: Zaprto. Sobota, 22.: «Cori fan tutte». B. Nedelja, 23.: ob 15.: «Carmen». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 24.: Zaprto. Torek. 25.: «Figarova svatba». C. Mariborsko gledališče. Petek, 21.: Zaprto. Sobota. 22.: «Мчпоп». C. Kuponi. Nedelia. 23.: ob 15: «Veseli kmetič». Zni» žane cene. Kuponi. — Ob 20.: «Orlov». Kuponi. Navadne operne cene. «Cosi tan tutte» v naši operi. V soboto, dne 22 t. m se poje v ljubljanski operi Mozartovo delo «Cosi fan tutte» za abonente reda B. S to opero so gostovali naši solisti pod vodstvom ravnatelja Poliča v slavnostnih dneh Narodnega gledališča v Osijeku ter želi za svoje izvajanje velike uspehe. Vsi krogi osiješkega prebivalstva in ludi zunanji zrstopniki пл osijeških slavnostni so glasno povdarjali umetniško višino naše institucije in naravnost vzgledno izvajanje te opere. Nedelja v ljubljanskem Narodnem gledališču. V nedeljo, dne 23. t. m. popoldne ob 3. se poje Bizetova opera «Carmen.» z go. Thierryjevo v naslovni ulogi kot ljudska predstava pri znižanih cenah. V drami sta isti dan dve predstavi, in sicer ob 3. popoldne velezabavna komedija «Ugrabljene Sabinke», zvečer pa Goldonijeva komedijo «Pri lepi krčmarici:», ki je dosegla na svoji premijeri lep uspeh ter bo izredno zabavala gledališko občinstvo. Tudi za dramski predstavi veljajo znižane cene. Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo, 23. januarja popoldne ob 3. se uprizori zabavna opereta «Veseli kmetič>. Na to popoldansko predstavo^ opozarjamo zlasti okoličane Istega dne zvečer se bo izvajala moderna opereta «Orlov» po navadnih opernih cenah. Častna pokojnina skladatelju Kienzlu. Dunajski mestni svet je dovolil TOletnemu skladatelju Kienzlu častno pokojnino v znesku 100 šilingov na mesec. Gosp. Josipu Vidmarju. V Kritiki št 3 1926/27 ste v oceni o uprizoritvi Cankarjevih Hlapcev omenili mene (čeprav to pot nisem igral — to dokazuje najbrž Vašo csebno simpatijo do mene) — rekoč: «Dosedanji interpret župnika — Pregarc (Rogoz je svojo igro posnel po Pregarai) jo je igral kot diplomata makiavelističnega tirana.» To je neokusno in ne odgovarja resnici! Pošten kritik pa mora imeti baš za ta dva pojma zelo mnogo smisla in čuta. Pregarc in jaz sva igrala v isti režiji _ torej po intencijah ta zamisleku istega režiserja. Torej: na zunaj lahko nekaj sličnosti, individualno pa je igral vsak na svoj način, kar potrjuje tudi tedanja kritika. To razmerje pa bi moralo biti kritiku znano. V oceni Molierovega «Skopuha» pravite: Skopuha Harpagona je igral skoro komedijant-sko in brez globljega odnosa Rogoz itd. Dalje, da je velika scena četrtega dejanja vzbujala v občinstvu «smeh» mesto groze in sočutja. — To je zmota, katera ilustrira Vašo neorijentiranost. Molierove. figure eo pret rane, ker so personifikacije vseh prevaranih soprogov, vseh namišljenih bolnikov, vseh skopuhov itd., torej groteskne. Molieru ne gre za resnico, temveč za to, da se občinstvo zabava. Njegove figure govore naravnost z občinstvom .. Zato je smešno ožigosati skopuha, kateremu se občinstvo celo v monologu smeje. Videl sem več Harprgonov na velikih teatrih, toda povsod se je občinstvo smejalo, ko mu je Harpagon vrgel v obraz: «prav vsak 6e mi zdi tat» in potem: «He, kaj mrmrate?» in ko pokaže s prstom na galerijo ter vpraša: «kdo se muza tam gori?» — Dajte mi galerijo, katera se ne bo tu smejala ... in Je prav, da 9e smeje! Moliere je hotel, da se smejel Moliere je vedel, da se bo smejala, da pa je tako, nam potrjujejo besede, ki jih pove Harpagon ob koncu monologa ln ki se glase: cvei me gledajo in ee mi reže.» Torej igralec, ki bi se mu občinstvo v monologu ne smejalo, ne bi mogel istega končati v Molierevem smislu, pač pa bi moral te besede izpustiti! Zapomnite si, da se teater ne igra brez temeljitega študija in globokega prepričanja! Naloga kritika pa ni, kazati resnico kot Laži To škoduje igralen in razvojn teatra, a publiko deeorijentira in jo odbija od teatra ter goni v — kino! — Jaz imam zavest, da sem storil za slovensko gledališče več kot marsikateri dragi, kar dokazuje statistika mojega osemletnega delovanja v Ljubljani in nešteto odkritosrčnih in poStenih priznanj. In najsi bodo Vaši napadi Se tako sistematični, ne bodo Imeli uspeha, ki ga morda želite, ker je Vaša tendenca preveč prozorna. — Z. Rogoz. Čajkovskega »Oniegin« v režiji Stanl-slavsekga. Po uspehn »Carjeve neveste« se je ruski režiser Stanislavskl odločil tudi za režijo Cajkovsekga opere »Onjegta«. Predstavo Je absolviral hudožestveniški Studio. Kritika moskovskih listov ugotavlja. da Je bila režiia Stanislavskega kon-genijalna besedilu Puškina in glasbi Caj-kovsker*. Zdravstvena predavanja prosvetnega odseka Delavske zbornice Prosvetni odsek Delavske zbornice bo priredil v prihodnjih štirih tednih ciklus zdravstvenih predavanj za ljubljanske delavce in nameščence. Predavanja se bodo vršila redno vsak pondeljek ob pol 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma, in sicer v naslednjem vrstnem redu: 1.) v pondeljek, 24. januarja: «Zdrav in nezdrav dom», 90 skioptičnih slik, predavatelj gosp. dr. Pire; 2.) v pondeljek, 31. januarja: «Tuberkuloza^ film v III. dejanjih, predavatelj gosp. dr. Vrtovec; 3.) v pondeljek, 7. februarja: «Prva pomoč v sili», 46 skioptičnih slik, predavatelj gosp. dr. Pire; 4.) v pondeljek, 14. februarja: «Spolne bolezni», film v II. dejanjih, predavatelj gosp. dr. Vrtovec; 5.) v poodeljek, 21. februarja: «Alkoholizem:», 72 skioptičnih slik, predavatelj g. oficijal Puhar. Predavanja ad 1—4 trajajo okrog poldrugo uro, ad 5 pa dve uri. K predavanju «Spolne bolezni» osebam izpod 18 let pristop nI dovoljen. Fordove tovarne v Ameriki V soboto ia nedeljo predvaja Zveza kulturnih društev v prostorih kina Matice izredno zanimiv film o Fordu m njegovih to-vrnaih v Ameriki. Film nam prikazuje vso ogromno industrijo ta obsežne tovarne, ki so last ameriškega veleindustrijalca. Sijajno predočeno vidimo izdelavo avtomobila od prvega vijaka do končne dograditve. Nad vse zanimivo je videti izredno racijo-nalno razdelitev dela, ki omogoča, da se v Fordovih tovarnah izdela dnevno po 8000 novih avtomobilov. Vsak delavec ima svoje točno označeno delo, vse se vrši po natančnem programu in to z amerikansko hitrostjo. V nadaljnem delu filma vidimo razne druge Fordove tovarne ter izdelavo traktorjev in njih praktično uporabo. Film jc skratka velezanimiv in poučen. V soboto, dne 22. t. m. se vrši posebna predstava za dijaštvo in šolsko mladino, ob 14.30; v nedeljo pa se vršita dve predstavi, prva ob 9.30, druga ob 11. dopoldne. Vabimo vsakogar, da si ta zanimiv spored ogleda in preskrbi pravočasno vstopnice v predprodaji pri blagajni Kina Matica. Slovanski večer na 12. februarja na Tabora Pred sodniki 17. oktobra so pili kmetje v Krtini. Pri eni mizi je sedelo več fantov, ki so se pozno ponoči odpravili domov. Med njimi je bilo pa tudi več deklet, ki so jih potem fantje spremili in se ž njimi zabavali. Pri sosednji mizi sta sedela dva druga fanta. Najbolj ee je jezi] na tante prvi, Ahac, ker je bila v družbi tudi Minka, ki mu je že dalj časa ugajala in bi ji rad odkril svoje srce. Odšla sta za njimi in jib našla pred hišo kmeta Fertinea, kjer so se veselo pogovarjali. Nahrulila sta jih, da nimajo to-i nič iskati in potegnila sta iz žepa nože. Fantje so odšli, a Ahac za njimi. Dohitel jih je in sunil Franceta z nožem v hrbet. To mu še ni bilo dovolj. Vrnil se je pred Fertincovo hišo ta jel tam razgrajati. Videl je na oknu lep rožmarin, ki se je penil po beli steni v mesečini. Zaadelo ee mu je, da raste ta rožmarin za druzega. Zgrabil je na dvorišču poleno ln ga treščil v okno, da se je ubila šipa, a dekleta so v kamrici milo zavpila tako kot Ahac, Ko je bil radi vsega tega obsojen na 2 meseca ječe. w «To je bila prava ženska bitka,» je dejal sodnik, ko je videl kar šest obdolženk, ki so se steple s eedmo. Dne 30. novembra lani so se namreč spravile delavke v pivovarni Union na delavko Pepco, češ, da jih je hodila tožit ravnatelju in da je bila napram njim preveč ljubeznjiva, ker bi se najraje ž njimi poljubovala. Prerivale so jo in spravile iz svoje sobe, tri so jo tudi osuvale in ji izruvale nekaj las. Vseh šest obdolženk je še tisto popoldne prijavilo, da jim je bila natrgana v garderobi obleka in so slutile, da jo je natrgala Pepa, ki se je tam mudila. Tri junakinje bodo zato zaprte po t2 ur. Pepca je bila pa oproščena, ker je manjkalo dokazov. Vrb tega je ravnateljstvo delavke najstrožje kaznovalo; postavilo je vseh sedem na cesto in so sirote sedaj brez kruha Pred sodniki v Čuvajte se španske bolezni! Kot posebno uspešno orotisred-stvo proti španski bolezni (gripi) so uporabl-al» že i. i9I8 n 1919 v Švici, Franciji m Angbji Anacot - pastile drja Wsnderja. Dobite iih v vseh ekarnab in droaerijah ■..............Illlllinpi »TI Domače vesti * Izpremembe v država] službi. V 4. skupino I. kategorije so v smislu uradniškega zakona prevedeni dekan stolnega kapit-lia v Ljubljani Ignacij NadTah ter kanonika omenjenega kapitlja Alojzij StTOj in dr. Mihael Opeka, teT dr. Maks Vraber, kanonik stolnega kapitlja v Mariboru, Ivan Tavčar, višji revizor pri agrarni direkcij v Ljubljani, je podal ostavko na državno službo. * Odlikovanje. Univerzitetni profesor dr. Konrad Hofman, generalni tajnik mednarodnega dijaškega udruženja je odlikovan z redom Sv. Save 3. razreda, gimn. prof. dr. Valter Košnlk. tajnik mednarodnega dijaškega udruženja, pa z redom Sv. Save 4. razreda. * Iz Klavnega sanitetnega sveta. Za Slana glavnega sanitetnega sveta je med drugimi tudi Imenovan g. dr. Matija Ambrožič, izredni profesor medicinske fakultete v Beogradu, za namestnika pa dr. Ivan Ju-rečko, sanitetni inšpektor pri velikem županu v Mariboru. * Konzularni okraj švicarskega poslani-•tva v Beogradu bo obsegal počeošl s 1. januarjem 1927 Srbijo, Črno goro, Vojvo-dtajo (Bačka, Baranja in Banat) in Srem, in konzularni okraj švicarskega konzulata v Zagrebu pa od istega dne naprej Hrvatsko, Slovenijo, Slavonijo brez Srema, Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. * Napredovanje v šolski službi. Dr. Gregor Žerjav profesor v Ljubljani, je pomaknjen v 6. skupino I. kategorije. V osnovnošolski službi so napredovali in sicer v 1. skupino П. kategorije učitelji, oziroma učiteljice: Josip Gole v Št. Vidu pri Ljubljani, Ivana Mesec v Kostanjevici, Josipina Hle-banja-Javornik na Jesenicah, aMrija Klanč-nik v Braslovčah, Josipina StriglKlein v Crešnjevcu, Robert Senica v GotovIJah, Marija Kovačec v Gornii Radgoni in Ivana Cerne v Gorici pri Gornjem gradu in Terezija Ravhekar v Novem mestu; v 2. skupino II. kategorije: Emilija Vodopivec v Toplicah pri Zagorju, Ciril Delcott v Raz-boru, Marija Burja na Viču. Ačim Jurčič v Mariboru, Marija Domiukus v Gornji Radgoni, Filoména Štancar v Mariboru, Cecilija Cvetko v Rogatcu. Ana Jureš-Osterc pri Sv. Križu, Anton Fink v Šmarju ta Ljude-vit Belšak v Veliki Nedelji,; v 1. skupino III. kategorije pa: Marija Avbelj, učiteljica ženskih ročnih del v Ljubljani, in Ivanka Šinkovec, zabavilja v Velenju. * Konjiško učiteljsko društvo je na svojem zborovanju, dne 15. t m. sklenilo, da testopi iz ljubljanskega poverjeništva UJU, ker to ni sprejelo v deklaracijo točke o mrodnem ta državnem edinstvu. ter pristopi k Udruženju srezkih učiteljskih društev »Edinstvo« v Ljubljani. Izvolil se je odbor, ki naj vse potrebno uredi, da bo novo društvo čimprej začelo s svojim rednim delovanjem. * Dnevnice za člane volilnih odborov. Ministrski svet ie odobril kredit v znesku 6 milijonov dinarjev v svrho kritja dnevnic in potnih stroškov predsednikom in članom volilnih in glavnih volilnih odborov povodom volitev v oblastno skupščino Na osnovi toCke 3, prehodnih odredb zakona o oblastni ta srezki samoupravi v zvezi s členom 51. tega zakona je minister za notranje zadeve odločil, da se iz tega kredita izplača na račun dnevnic članom glavnih volilnih odborov po 150 Dm, članom volilnih odborov pa po 100 Din dnevno. Dnevnica se jim zaračuna od dneva odhoda iz kraja bivališča pa do njihovega povratka Za akontacije na potnih stroških veljajo predpisi Uredbe D. R broj 96.000 in D R broj 121.400, (Uradni list 120/1920 in 95/1923). Povračilo potnih stroškov dobi samo oni, ki opravlja službo izven svojega bvališča. Iz zgornjega kredita pa akontacije na dnevnicah ne pripadajo občinskim predstojnikom in občinskim odbornikom, ki so člani volilnih odborov v svoji občini, izvzemši slučaj, da nosijo kot zastopniki predsednikov volilnih odborov volilne spise glavnemu volilnemu odboru. * Manifestacijski shod NRS v No ran jih goricah. Iz Notranjih goric nam pišejo: Te dni hodita gg. Ravnihar In Modic po ljubljanski okolici (in menda tudi po logaškem okraju) kakor dva angleška raziskovalca v centralni Afriki, ki odkrivata novo zemljo ta o katerih ne vedo ljudje, po kaj sta pravzaprav prišla. Pred par dnevi je dr. Ravnihai sklical velik radikalski shod v Notranjih goricah. Čim bolj Je razvijal svoje dolgočasne teorije, tem bolj so zehali trije, štirje pivci, ki so se bili zbrali v gostilni. Da bi ne zaspali, je godec za pečjo raztegnil harmoniko, ubral poskočno polko. S tem je bila manifestacija slavnostno zaključena Radikalna skrinjica pri nas seveda ne bo niti ene kroglice videla . . . * Zdravniška zbornica za Slovenijo je izvolila naslednje funkcijonarje za dobo treh let (1927. 1928 ta 1929): za predsednika dr. Mavricij Rus v Ljubljani, za odbornike dT. Robert Blu.nauer v Ljubljani, dr. Vinko Hu detist v Brežicah, dr. Mirko Černič v Mariboru. dr. Ivan Pintar v Ljubljani, dr. Ivan Jenko v Ljubljani, dr: Fran Jankovič v Mariboru, dr. Fran Minaï v Ljubljani, dr. Ivan Rajšp v Celju ta dr. Ivan Zajec st v Ljubljani; v disciplinsko sodišče kot predsednik dr. Josip Tičar v Ljubljani, kot člani: dr. Pavel Krajec v Ljubljani, dr. Jttreč-ko v Mariboru, dr. Pavel Janežič v Ljubljani. dr. Vilko Marta v Mariboru in dr. Alija Košir v Ljubljani ter dr. Pavel Kane kot tožltelj; v disciplinski senat v Beogradu kot delegati: dr Tomo Zarnik v Zagorju ob Savi. dr. Janko Dernovlek v Mariboru in dr. Fran Kogoj na Jesenicah. 4 Zdravniški tečaji na Dunaja. Avstrijski konzulat v LtabMatri nam sporoča: Kakor se je že svojedobno poročalo, morejo udeleženci zdravniških tečajev na dunajski me dictaskl fakulteti v študijskem letu 1936-27 (nadaljevalni tečaji disuiske medicinske fakultete), ako se izkažejo s tozadevno legitimacijo dekanata medicinske fakultete na Dunaju ta z veljavnim potnim listom ko-likorkrat hočejo prekoračiti avstrijsko mejo v dobi študijskega leta brez vizuma. K temu se dodatno sporoča, da so tudi družinski člani udeležencev dunajskih zdravniških tečajev (nadaljevalnih tečajev dunajske medicinske fakultete) oproščeni vi-zumskih pristojbin, ako potujejo na podlagi družinskega potnega lista dotlčnega udeleženca in ž njim v spremstvu. ♦ Konferenca za tujski promet v Splitu, je predsnočnjim vršila svoja posvetovanja. Konferenca se je bavïïa zlasti z vprašanjem hoteliierstva v našem Primorju. Sprejet je bil predlog, da se osnuje organizacija hotelov, ki naj bi vodila propagando v inozemstvu. Kompetentnim faktorjem se pošlje spomenica o težkem položaju našega hotelijerstva. Izda se propagandna brošura o stanju hotelijerstva v naši državi. S konference se bile poslane pozdravne brzojavke kraljn ter ministroma trgovine ta prometa. ♦ Pismo iz Škofje Loke. Da ne bo nikakih nepotrebnih sumničenj Izjavljamo, da nedeljskega našega pisma iz Škofje Loke ni pisal niti g. Vinko Zahrastnik niti g. Vojteh Debeljak — Uredništvo. ♦ Kako znajo. Z Dolenjskega nam poročajo: Znanec mi je te dni Izročil nekaj korespondence, ki jo je vodil s posl. Kulovcem odn. tajništvom SLS. KterBcalci so mu namreč obljubili, da mu oprostijo sorodnika od vojakov ta da bo g. Kulovec že vse naredil. Moj znanec je poslal drju Kulovcu vse potrebne dokumente, čakal in čakal. Dočakal ni seveda nič in ko je po dolgih mesecih zahteval vsaj dokumente nazaj, so se tudi ti izgubili. Moral je dr. Kulovcu groziti s tožbo. Ta se je na vse načine izgovarjal a je m. dr. priznal, da oprostitev d&tičnega sorodnika po zakonu ni mogoča. Grožnja s tožbo pa je le toliko pomagala, da so v tajništvu SLS po nadaljnih dolgih mesecih dokumente našli in vrnili. Storili so to z nesramnim dopisom, v katerem iz mojega znanca norca brijejo, češ obrnite se na dr. Žeriava. Njega ste volili ta on ima vso oblast, da lahko zakon izpremeni, če hoče! To pismo ie klasičen dokument one perfidne klerikalne hujskarije, ki za vsako tudi najbolj nemogočo stvar dela odgovornega dr. Žerjava. Danes ob 8. uri zvečer vsi na shod „Nanrednega bloka" v Sokolskem domu na Viču! * Kaplana je zmanjkalo. Kakor nam poročajo iz Železnikov Je neznanokam izginil kaplan Noč. Skrb za njegovo usodo je vznemirila tudi sodišče. Vsa poizvedovanja, kje se g. Noč nahaja, pa so ostala dosedaj brezuspešna. Le g. župniku Je uspelo izvedeti, da ie g. kaplan sitao bolan in zato nas je prošlo nedeljo upravičeno pozvil naj molimo za njegovo zdravje. Kakor pr»vijo najnovejše vesti, bo pa potrebna huda epe-racija, predno bi se ubogi pacijent mogel vrniti med svoje ovčice, zlasti pa med mladino. ki io tako zelo ljubi. V sanatoriiu je za g Noča že vse pripravljeno. * Akademski klub SDS v Pragi. Na izredni skupščini 14. t. m. 'e bil obnovljen Akadem. klub SDS v Pragi na vspodbudo mlajših tovarišev, ki so smatrali to za nujno potrebo. * Podružnica Jugoslovenske Matice v Kranjski gori vabi svoje članstvo na občni zbor, ki se vrši dne 12. februaria t. I. ob 20. uri v hotelu »Razor« s sledečim dnevnim redom: Poročilo odbora. Volitev novega odbora. Slučajnosti. * Stalne naročnice »Gospodinjskega koledarja« Jugoslovenske Matice opozarjamo, da bo koledar za leto 1927 kmalu popolnoma razprodan, radi česar naj si ga še pravočasno naročijo. * Kos z belo glavo. Kakor doznava »Lovec«, ie nedavno železniški uradnik Bogomil Sedlaček v Laškem ustrelil kosa z belo glavo. Kos je bil nad očmi ta na temenu bel ter ima bel vrat. Po hrbtu ima posamezne bele maroge. * Epidemija samomorov v Osjeku. V Osjeku je zavladala epidemija samomorov ta sicer v najnižjih slojih meščanstva. Predvčerajšnjim so bili Izvršeni trije poskusi s?momora, dve osebi se borita s smrtjo. Decembra je bilo v Osjeku deset samomorov. * Pomoč invalidom. Ministrstvo za socijalno politiko nabavi večjo količino raznega obrtniškega ta poljedelskega orodja, ki se bo brezplačno razdelalo invalidom. * Kdo kaj ve? Ivan Škofic. strojni ključavničar, je meseca marca 1926. odšel v Srbijo, kjer ie bi! sprva uslužben v Kru-ševcu Od tam je odšel v Čačak. odkoder pa se že od meseca septembra ni več javil, ta so ostale tudi vse poizvedbe po njem brezuspešne. Njegova žena Ivana s štirimi otroci živi v najskrajnejši bedi in prosi vsakogar, ki bi kaj vedel o njenem možu. nai )i to blagohotno sporoči. Njen naslov je: Ivana škofic. Zgornji Gameljn! št. 35., poŠta Št. Vid nad Ljubljano. * Otok zakladov od Stevensona, dalje L Cankar: Zbrani spisi I. zv., Gradnik: De Profundls. Oolia: Triglavska bajka. Puškin; Kapetanova hči. Gruden: Miška osedlana. Debeljak: Moderna francoska lirika, Sien-klewicz: Z ognjem ta mečem, Izidor Cankar: Obiski. Erjavec: Izbrani spisi, Petro-nU: Pojedina pri Trimalhijonn, Ftažgar: Zbrani spisi V. zv.. Jurčič: Zbrani spisi III zv, Mllčtaskl: Drobiž, Oaspart-Košir: Gor čaj tearo, Tavčar: Zbrani spisi IV zv Gradnik: Srbske narodne povest! ta celotna zbirka vseh 46 letnikov »Llubljanskega Zvona«, — vse t« knjige v tisočih Izvodih tvorijo dobitke 1И. književne tombole Jugoslovenske Matice. Žrebanje se prične 4. februarja ta traja do 25. marca t L Vršilo se bo na naslednji način: V petek, dne 3. februarja se izžrebata prvi dve številki, ki se potem priobčita v soboto, odnosno v nedeljo v vseh slovenskih dnevnikih. Kdor je zadel obe številki v eni vrsti, t. j. ambo, pošlje tablico v zaprti kuverti Jugosloven-ski Matici v Ljubljani, ki mu dobitek takoj brezplačno odpremi na označeni naslov. Naslednji petek 11. februaria se izžreba tretja številka, ki se takisto priobči v sobotnih, odnosno nedeljskih številkah vseh slovenskih dnevnikov; vsi oni, ki so sedaj izmed treh zadeli dve številki v eni vrsti, pošljejo svoje tablice v LJubljano. 18. in 25 februarja bodo izžrebane številke za teme ta kvaterne, 4. ta 11. marca za preostale kvaterne ta činkvine ta tombole. Postopek za prejem dobitkov ie vedno isti. — Tablice po 3 Din so naprodaj pri vseh šolah ta vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, v Ljubljani pa pri Tiskovni zadrugi, trafiki Sever in v pisarni Jugoslovenske Matice, Šelenburgova ulica 7/11. * Grozen samomor. Ko je predvčerajšnjim brzovlak iz Subotlce prispel na beograjski kolodvor, se ie neki mladenič, ki se ie prej skrival v senci vagonov, nenadoma vrgel pod lokomotivo, ki mu le odrezala glavo. Bil le to Gjuro Hendt krojač lz Ncvega Vibasa. Našli so pri njem pismo, v katerem Izjavlja, da gre prostovoljno v smrt, ker čuti, da mu sifiHda razjeda kri in telo. * Slike sa našeg Jadrana. Mole se sve one uprave škola, koje su na osnovu ras-plsa Ministarstva Prosviete naročile za ob tik u propisane slike sa Jadrana a do da-nas ib nisu primile, bilo dielomično il1 samo II. seriiu, da lh odmah kot nas reklamiraju, jer su iste potpuno dovršene. Kr. Povl. Prlvredna Nakladna Knjižara, odjeljenje »Edition Adria«, Zagreb, Kačičeva ulica 8. Tel. int. 29-01. * Prevozne ugodnosti udeležencev VII. Ljubljanskega veiesejma. Republika Avstrija je priznata vsem udeležencem našega letošnjega veiesejma, ki se vrši v času od 2. do 11. julija v osebnem ta tovornem prometu 50% popust od normalnih tarif. Enako ugodnost so dovolile tudi vse naše parobrodne družbe. Ugodno rešitev v pogledu železniških olajšav se pričakuje še od naše države, Italije, Madžarske in Češkoslovaške. * Nad Dubrovnikom se je utrgal oblak. V torek zvečer ie nad Dubrovnikom divjal močan Južni veter, kmalu nato pa se je ob grmenju ta bliskanju vlila silna ploha. Pred cerkvijo Sv. Vlaha kanali niso mogli več požirati vode, ki je preplavila trg in okolico nad 10 cm visoko. Celih pet minut ie padala debela toča. Promet je bil nemogoč. Strela je udarila v Iličevo hišo in raztrgala streho, na srečo pa izmed hišnih stanovalcev ni bil nikdo poškodovan. * Nevarna igra s puško. Na dvorišču gim naziie v Novem Sadu se ie v sredo popoldne igral neki dijak petega razreda s flobertovko. Nenadoma se je puška sprožila Krogla ie zadela Dijaka Davidovca pod očesom. Dijak je bil še istega dne operiran. Ostal bo pri življenju, oko pa je izgubljeno * Podružnica SPD v Kranjski gori vabi svoje člane in prijatelje planinstva na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, 6. svečana ob 14. v hotelu Triglav v Mojstrani z običajnim dnevnim redom. 116 ÎTO zobna nasta najboljša * Sokolsko gledališče v Radovljici ponovi v nedeljo, dne 23. t. m. ob pol štirih popoldne izvrstno Gogolievo komedijo »Že-nitev«, ki je pri prvi uprizoritvi vzbudila mnogo smeha. * Trgovci pozor! Praktični ta pripravni trgovski potniški avtomobili Peugeot, 12 HP takse prosti, dospeli Za Dta 42 prevozite 100 km. Najnovejši modeli 1927. naprodaj in ogled pri glavnem zastopstvu O. Žužek, Ljubljana, Tavčarieva ulica 11. Vsi rezervni deli dobavljivi promptno od skladišča Ljubljana. 62 Samo še danes! Samo še danes! Prelestna veseloigra, ki bo ostala vsem da» mam še dolgo v spominu. Na splošno gre glas, da tako prekrasne fino izdelane revije mode še ni bilo v Ljubljani Adam in Eva nekdaj v raju ter sedaj na razstavi modnih salonov. Danes H H П S E H T i Življenska slika po romanu Rudolfe Herzoga. V glavni ulogi nastopi slovita plesalki Tamara Karsavina. To je prvi njen nastop r filmu kot igralka. Poskus, ki bo zanimal ne samo ljubitelje filma, nego tadi ostale prijatelje umetnosti Predstave ob 4 pol 6., pol 8 in 9 Kino Ideal. Danes ob: 4* pol 6., pol 8. in 9. «ELITNI KINO MATICA» Telefon 124 Izven programa: Versailles in njegova okolica. INVENTURNA PRODAJA posrebrenlh servisov » 3 nastavkov po znatno znižani ceni Ff, a «J a m liublana • VUUCn Prešernova uL I lz Ljubljane u— Volilni shod »Naprednega bloka* na Viču se vrši danes zvečer ob 8. uri v Sok. domu. Pridite vsi in pripeljite prijatelje seboj! u— Klerikalne metode. 18. t. m. se ie vršil na ljubljanskem Gradu volilni shod in na shodu je govoril kandidat za oblastno skupščino dr. D. Puc. »Slovenec« piše, da je govoril klerikalno, hkrati pa pravi, da je klerikalni disponent preprečil dr. Pucu govor. Resnici na ljubo naj povemo tole: Vedeli smo s kakšnim namenom sta prišla na grajski shod g. Langus in g. Vodko. Kakšno pa je bilo mišljenje »graščakov« se je g. Langusu in »Slovencu« sanjalo ali pa so bile njegove pobožne želje. Kajti povedati moramo, — saj nas ni malo — da smo g. Langusu jako hvaležni, da nas Je pozabaval, hvaležni tudi »Slovencu«, ker smo spoznali, kako zna lagati. Pravi namreč. da smo aplavdirali na naslov dr. Korošca in njegovi stranki. Nad 70 udeležencev pa nas ve, da smo vzklikali svojemu govorniku dr. Pucu. — »Graščak«. n— Literarni večer Antona Podbevška v Mestnem domu se bo vršil v torek 25. t. m Na sporedu sta dva eseja, poročilo o gledališki sezoni, iz književnega trga, iz naših revij in listek. n— Črno-bela reduta. Članstvu ASK Pri-morja se v splošnem niso razpošiljala vabila in ima članstvo dostop ua rednto s klubovo izkaznico. Obveščamo javnost, da je odbor upošteval izkušnje iz dosedanjih prireditev na Taboru, zato se bo primemo ukrenilo, da izostane neprijeten prepih in da se ne bodo pri ventilaciji pokazale občutne razlike temperature v dvorani. Opozarjamo nadalje one, ki se mislijo udeležiti redute maskirani, da se bo razpisala konkurenca mask. Najlepša maska, ki jo bo izbrala juryja sestoječa iz nekaterih naših priznanih domačih umetnikov, bo prejela primerno nagrado. Nadalje prosimo naše prijateljé, ki smo jih pri razpošiljanju vabil pomotoma prezrli, naj se obračajo (zunanji) izključno le na naslov VI. Sakslda, Šelenburgova ulica 7-П, ljubljanski pa na službujočega odbornika ob poudeljkth, sredah in petkih v Emoni od 17.—19. — Odbor čmo-bele redute. u— Maglstratni volilni kataster, soba št 21. ima na dan volitev, to je v nedeljo 23. januarja 192/ cel dan službo. Volilci se torej tudi na dan volitev lahko informirajo v zadevah tičočih se volilnih imenikov. u— Zobozdravniškl oddelek Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti št 20 je začel pod vodstvom zobozdravnika - strokovnjaka ta s tremi tehničnimi močmi dne 17. t m. poslovati. Člani in njih svojci imajo tako možnost, da si dajo lečiti zobe ta da dobe prvovrstne zobne naprave. K stroškom imajo po izdani okrožnici prispevati gotove odstotne prispevke, ki so pa tem manjši, čim dalje časa traja članstvo. u— Mestni magistrat nam je poslal na našo včerajšnjo notico glede početka glasovanja pri nedeljskih volitvah sledeče pojasnilo: Po čl. 21. zakona o oblastni samoupravi se volilni odbor mora točno ob 7. zjutraj sestati v poslopju, določenem kot volišče. Predno se začne sprejemanje glasov, mora volilni odbor izvršiti razne for-malftete. pregledati glasovalne skrinjice, zabojčke s krogljicami itd. ter sestaviti poseben zapisnik, ki ga morajo podpisati vsi člani volilnega odbora. Začetek prejemanja glasov se torej za nekaj časa zavleče. Pri-četek volilnega postopanja Je torei točno ob 7., glasovanja pa okoli pol 8. zjutraj. Glasovanje traja potem neprestano ves dan do 18 popoldne. Ob 18. se zapro vrata poslopja ali dvorišča, kjer se nahaja volišče, teT se smejo pripustiti h glasovanju samo še oni volilci. ki so se ob 18. že nahajali v poslopju samem ali pa' na dvorišču poslopja u— Za »Dr. Rybarev lond«. V počaščenje spomina prerano umrlega dr. Rybafa je nabralo uradništvo Narodne banke v Ljubljani za Jugoslovensko Matico 400 Din. — Iskrena hvala! u— Znanstveno društvo za humanistične vede. Redni občni zbor Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani se bo vršil dne 5. februarja ob 17. v seminarju za slovansko fllologijo na univerzi. a— Okraden posestnik. Posestnik Peter Nagode iz Podolnice pri Horjulu se je pripeljal dne 19. t. m. dopoldne v Ljubljano in spravil svoi voz na dvorišče hiše št. 52 na Poljanski cesti. Na vozu se je nahajala iz 6 koštrunovih kož sešita odeja, ki jo pa Nagode po svojem povratku ni več našel. Na dvorišče ln do voza se je med Nago-detovo odsotnostjo splazil nepoznan tat ta 700 Din vredno odelo ukradel. o— »KamniSan« je moral v luknjo. Včeraj ponoči so železničarji zasačili v nekem vagonu, v katerem so se nahajali zaboji sladkorja, majhnega toda postavnega moža, k; je ravno skušal odnesti več kilogramov sladkorja. Preden pa Je zamoge! skočiti lz vagona, ga le zagrabil za vrat eden preganjalcev in ga izročil policijskim organom Aretovanec ni hotel povedati svoiega hne-na marveč je dejal samo da Je »Kamnlčan« pod katerim imenom ga poznajo tudi Želez-ničaril. n— It na s aocijalnega stališča je predmet predavanja, ki ga priredi »Ženski Po-kret« v nedeljo 23. t. m. v zbornični dvorani univerze. Tema je tako zanimiv, ne 'e za žene. nego za vse. ki se zanimajo'« velika sodobna vprašanja, da pričakuje Plesne vaje J. N. A. D. Jadran se vršijo v petek, dne 2L t. m. ob 8. uri « dvoran Are ie „Na od едв d. ma" društvo največje udeležbe od strani Ijub-ljaiiskèga občinstva. Predavanje je popolnoma teoretične prirode, za kar nam jamči že predavateljevo ime. Predavatelj dr. Hen rik Tuma, je znan po svojih obširnih študijah, ki jih ie svoječasno priobčeval v »Naših Zapiskih«, ta je najboljši poznavatelj soti-jalističnih teorij. u— Československi obec v Ljubljani, pofada ve Zvezde v sobotu 22. t m. večer cajovy večirek s prednaškou se svetelnymi obrazy. Pfijdte vsichni se znâmymi. Gostje dobrodošli. 114 u— Zamenjan čevelj. V delavnici g. Škafarja na Rimski cesti je bil pri izdaji po popravilu zamenjan snežen čevelj, obrobljen s črno kožuhovino. Dama, ki je napačni čevelj prejela, naj ga blagovoli vrniti v delavnici. u_ V Sredo, dne 26 t. m. se vrši v Fil- harmonični dvorani koncert gojencev ljubljanskega državnega konservatorija na ko-jega vsporedu so sledeče točke: 1) Tartini: Sonata v g-molu (za vtjoltao ta klavir). Saint-Saens: Koncert v h-molu (za vijolino in klavir). 3) Chopin: Poloneza v g-molu (za klavir). 4) Smetana: a) Slavnost čeških kmetov, b) Salonska polka (za klavir). 5) a) Debussy: En Bateau, b) Dawes: Melo-dija, c) Krička: Uspavanka (za vijoltao ln klavir). Vijoltaske točke sporeda izvaja konservatorist Rupel Karel, učenec prof. šlaisa, katerega spremlja na klavirju Li-povšek Marjan, gojenec prof. Janka Ravnika. Obe klavirski točki pa igrata konser-vatorista Šivic Pavel in Valjalo MaTta, gojenca k oris. prof. Ravnika. Vstopnina za koncert je minimalna, sedeži v dvorani so po 10 ta 5 Din, stojišča po 3 Dta ta so v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. 3010 n— Jadranska Straža! Samo dve besedi ta tolik pomen! Komu ni pri srcu naše morje, naš Jadran, oko naše Jugoslavije? Kdo bi ne dal življenja za ta biser, saj Je tako drag, njegov sijaj tako lep ta mamljiv, da ga moramo čuvati pred tujimi očmi. In »Jadranska StTaža« — straži. Dolžnost nas vseh je, da hitimo pod skupno zastavo te straže! Najlepša prilika se bo nudila 19. svečana zvečer v Un krnski dvorani. Tam bo vsak našel priliko. da se uvrsti med vrle »Stražarje«, tam si bosta segla v roko naša brhka Gorenjka ta junaški Srb Tja bo prihitel tudi Črnogorec z Dalmatta-ko, navzoča bosta Bosanec ta Hrvatica. Še celo Primorka ta ZUJanka se dogovarjata, da se snideta na tem večeru. Pričakujejo se tudi bratje Čehi. Rusi ta Poljaki Kaj pa mi, ki nimamo narodnih noš. Ali naj ostanemo doma? — O, ne! Saj naš Jadran kliče vse, vse one, ki ga ljubijo ln cenijo — da ga branijo. — Na številna vprašanja, ali je za ta večer predpisana samo narodna noša, odgovarjamo občinstvu z — ne. k Maribora a— Glavni sbod Narodne liste se vrši v petek ob 20. uri v maU dvorani Na-rodnega doma. Govorijo narodni poslanec dr. Pivko, kandidati Narodne liste In drujri. Kdor je pošten narodna k, naj pride poslušat naše idealne in nesebične narodne borce! a— Teror nad SLS-inteligenco. Cim bolj prihajajo na dan kraVje kupčije klerikalnih ta radikalnih voditeljev z Nemd. tem hujši je odpor proti narodno-izdajalski zvezi med katoliško nekorumplrano inteligenco ta narodno čutečo duhovščino, ki ni vezana po strankarskih poslih. Drug za drugim izjavljajo, da ne gredo na volišče Mlajšo inteligenco, ki se je postavila odločno proti diktaturi strankinega vodstva za nasilno narodno izdajstvo, vodi prof. Sušnik. Vsi ti izjavljajo, da ne gre več za čast SLS, ampak za čast narodnega Maribora, ki ga hočejo zopet Slovenci sami izročiti v roke par nemških denarnih mogotcev in s tem še oia-čili nemško gospodarsko moč. — Nam pa se zdi, da je tudi to pasivno stališče SLS narodnjakov nacijonalen greh. Na četa borcev za čast jugoslovenskega Maribora je narodnjak Mohorko. ki ga poznamo odslej v Mariboru po njegovem nacljonalnem delu v Jugoslovenski Matici in socijalnem v društvu stanovanjskih najemnikov On ni član demokratske stranke, ampak NSS Prav lahko bo torej tudi vsak nasprotnik SDS da! svoj glas za Narodno listo g Mohorka, ker je vsaka kroglica za katerokoli drugo listo le v korist Nemcev Kdoi misli trezno in brez predsodkov, ne more priti do drugačnega zaključka Prihodnja nedelja bo za Žrtve v krempifih krvoločnih krokodilov do seda) še nevltfene scene v monumental-nem ortjentalskem velefiltnu Tri ure kukavice Pride v Ubo «Dm». Maribor zgodovinski dan: Ce se posreči zveza г Nemci, je s tem obenem zapečatena usoda Maribora za bodoče občinske volitve in potem prično nove koncesije nem-štvu na mariborskem magistrata Komur pa je tudi to le »malenkost« in »taktika«, ta pa je seve že davno izgubljen za slovenski Maribor Proti takšnim ljudem bo imel seveda lahko delo teror SLS voditeljev, ki ga izvajajo sedaj z vsemi najgršimS sredstvi od osebe do osebe. a— O Maribora v predvojnih letih sta na zadnjem sestanku Narodnega bloka v hotelu »Kosovo« temeljito razpravljala nar. borca iz predvojnega časa gg. Iv Kejžar in Vilko Weixl. ki sta na neštetih slučajih dokazala, kako so klerikalni voditelji že tudi tedaj napadali splošno narodne organizacije, če niso podpirale v obmejnem Mariboru klerikalne strankarske politike. Njihovi časopisi s »Stražo« na čelu so blatili celo Dramatično društvo, kojega predstave v Narodnem domu so obiskovale tisočglave množice iz okolice. Kljub obupnemu boju za obstanek slovenskih trgovcev in obrtnikov. katerih je bilo vseh skupaj tedaj še komaj za eno reklamno desko v veži Narodnega doma, so klerikalci že takrat napadali boro peščico teh neustrašenih pijo-nirjev narodnega gospodarstva v Martt» ru. Tudi takrat so se že vezali, čeprav tajno, ob volitvah z Nemci in zapustili na cedilu celo svojega lastnega somišljenika, slovenskega števnega kandidata, kovača Ster-na, ker so se izrekli zanj nestrankarski narodnjaki. In tako tem ljudem pač ni bil težak prehod v devetem letu osvobojenja k oficljelni zvezi z našimi tisočletnimi zatiralci a— Vseuč. proL dr. Fr. Ilešlč iz Zagreba ho predaval danes v Ljudski univerzi o »Idejnih stikih med Slovenci ta Hrvati pred prevratom«. Dr. Ilešič je znan kot izboren slovenski predavatelj in govornik, ravno tako pa tudi kot naiboljši poznavalec duše Hrvatov ln Slovencev Predavanje bo zato vsakomur velik duševni užitek. s— Kloaka Cirtlove tiskarne se je zopet na stežaj odprla. SLS generali so uvideli da Je pob ima v njihovih vrstah vkljub lažem in klevetam od dne do dne večja. Saj sklicujejo sedaj SLS mladini že sestanke proti izdajstvu vodstva, b ker tudi teror od osebe do osebe tega gibanja ni mogel udošitl, so posegli narodno izdajalski voditelji po svojem zadnjem sredstvu, t. j. najostudnejši osebni častikrafl, ki naj pre-vplje naraščajočo vest SLS narodnjakov. Toda Cirilovi tiskarni smo že ponovno dokazali, da je to sredstvo zelo dvorezni nož, M obrije končno le klerikalce. Za najnovejše zlobnosti bo »Straža« odgovarjala pred sodiščem in bo pihala kašo, še predno bo intronizirala dr. Miihieisna. a— FIlm o Jadranskem morju popolnoma nov bo predvajan v mariborski podružnici Jadranske Straže v Grajskem kinu danes in jutri ob 14. ta 16. Obisk vsakomur toplo priporočamo. a— Rlziko dela. V žagi g. Vesnaverja je ponesrečil 23 letni delavec Fran Lab pri cirkularni žagi, ki mu je med delom odrezala palec desne roke. V bolnici so mu nudili prvo pomoč. a— ObUoa žetev za bolnico. Minulo nedeljo je rešilna postaja pridno dovažala razne ponesrečence v bolnico na kirurgičnl oddelek, ki je zopet natrpano poln. Največ žrtev Je zahteval seveda alkohol, nekaj pa je bilo nesreč pri delu. — Pripeljali so med drugimi 14 letnega Jožeta Strnada, hlapca pri Glaserju v Rušah. Ko je Strnad opravljal konje ga je kopitar tako udaril v usta. da mu je zbil gornje in spodnje zobovje ter spodnjo čeljust. — Anton Mlinarič, 20 letni viničarski sta iz Kamnice, je popival v gostilni z nekim Brumcem. Na potu domov sta se šalila, prijatelj Brumec 'pa je obrnil šalo v resnico, potegnil nož in razcepil Mltaariču roko ob ramenu prav do kosti. Revežu so včeraj široko zevajoCo rano zašili. — 21 letni drvar Alojzij Pavlič, uslužben pri dr. Glančniku v St. Lovrencu na Pohorju, je v soboto podiral drevo v gozdu na Pohorju. Pri tem mu je padlo dre vo zlomilo desno nogo v stegnu. — 30 letni hlapec Josip Horvat, zaposlen pri špediciji Schenker ln drug v Mariboru rad pije. Tako je tudi včeraj vozil vinjen in pri tem padel z voza ter si zlomil rebra. Še v bolnico so pripeljali možaka vinjenega. a— Nov kemijski laboratorij. Nedavno je bil v Mariboru na Trgu Svobode 3, ustanovljen nov kemijski preiskuševalni In posvetovalni laboratorij za potrebe industrije kmetijstva In trgovine. Ustanovitev novega podjetja je zahvaliti predvsem privatni inicijativi, ki le uvidela naraščajočo potrebo prizadetih krogov. V ostalem opozarjamo cenj. čitatelje na tozadevni oglas v in-seratnem delu našega lista. a— Zaključek prvega polletja na osnov-nib šolab mariborske oblasti. Prvo polletje šol. leta 1926-27 se zaključi na osnovnih šolah mariborske oblasti v smislu odi. P br. 7985/1-26 z dne 30. decembra 1926 dne 22. januarja 1927; pouk v drugem polletju se prične v sredo dne 26. januarja 1927. Tozadevne navedbe »Učit. Tovariša« z dne 13. t. m. št. 23 niso točne, ker po\rešno navaja odredbo Fink IV. 107. — Prosvetni inšpektor- dr. Poljanec, s. r. a— Razpisana stanovanja v Mariboru. 1.) Maistrova ulica št. 17/1., 2 sobi, kuhinja, in pritikline od stranke Božidar Borko. 2.) Frankopanova ulica št. 8-1, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Marije Kelenbor-ger. 3.) Grajska ulica štev. 2-L, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Alojzij Šin-kovič. a— »Brezposelnost je najprijetnejša služba«, tako je zapisala na svoj veliki program mariborska »Straža«. Zato pa tudi mariborski »Slovenec« ni zabeležil včerajšnje novice, da je mora) uradnik Matežič radi te prijetne brezposelnosti v prostovoljno smrt. Zveza z Nemci bo še okrepila gospodarsko in davčno moč Nemcev, ki je velika privlačna sila klerikalcev in g tem pomnožila tudi zasebno nem. uredništvo ia brezposelnost Slovencev še povečala. Prijetnosti službe se bodo torej v Mariboru hvalevredno množile. a— Nemški napisi za denar. Po osmih letih Jugoslavije so klerikalci v slovenski tari Vrata v zgornji Dravski dolini pripustili napraviti nemški napis na nov zvon na ljubo tamošnjemu Nemcu Janeschu, ki je daroval za zvonove 1500 Din. Potem seveda ni čuda, da sklepajo klerikalci tudi oficijeîno zvezo z Nemci v Mariboru. a— Srečke drž. loterije П. razreda so do-šle. Dobe se pri B. Nagliču na glavni pošti, Maribor. 118 a— Srečka št. 21.648, ki je dobila pri zadnjem žrebanju 30.000 Din, je bila prodana v Mariboru od B. Nagliča na glavni pošti. Istotam je bil pred рат leti Izplačan del glavnega dobitka od 400.000 Din na srečko št 99.026 ter že več stotin dobitkov preko tisoč dinarjev. a— Brivsko šolo je sklenila osnovati mariborska brivska zadruga, da dvigne strokovno sposobnost svojega naraščaja. Šola je namenjena vajencem in pomočnikom ln prične že prihodnji mesec V prostorih »Vesne«, kjer se bo vršil teoretični ln praktični pouk dvakrat na teden. Poučevali bodo priznani mariborski brivski mojstri sami, med drugimi gg. Gjurin, Novak, Mareš in Tauc. Vse predpriprave so že izvršene ta Je obstoj te prepotrebne praktične šole zasigu-ran. Iz Celja e— Sestanek narodnih volilcev mesta Celja se vrši danes, v petek, dne 21. t. m. točno ob 20. uri v klubovi sobi Celjskega dcma. Pridite vsi, ki ste se stavili v službo agitacije in ki hočete pripomoči do tega, da v nedeljo sijajno porazimo nasprotnike. e— Neverjetno, kako zna poročati »Slovenec«, »Slovenec« je že včeraj prinesel po ročilo o shodu narodnih volilcev v Celju ter ga označil kot veliko polomijo. V svojih ostudnih volilnih metodah je pa vsekakor dosegel rekord v tem, da ie poročal že o stvareh, ki iih sploh ni mogel vedeti, кет traja telefonska služba v Celju samo do 9. ure zvečer. Poročilo »Slovenca« je gladko izmišljeno in bilo sestavljeno že v času, ko dr. Božič še sploh ni govoril. »Slovenec« torej na naravnost nekvalificiran način mi-stiflcira svoje bralce ali jih pa smatra res za največje backe. Ujel pa se je to pot v svoje lastne zanke. Vsi navzoči volilci — in bila jih je polna dvorana — so sedaj priča, s kakimi ostudnimi sredstvi vodijo volilni boj klerikalci in koliko jim je sploh verjeti. e— Brezupni boj bljejo za oblastni mandat v mestu Celju združeni klerikalci, radikali in Nemci. Zopet se bo enkrat pokazalo, da se je celjska opozicija pri seštevanju temeljito zmotila. Suhoparne številke nikdar ne morejo nadomestiti tega, kar volilci čutijo In zahtevajo od stranke, kateri nameravajo izraziti pri volitvah svoje zaupanje. Trajno imponirati more samo delavnost, značajnost in pa načelnost. Vsega tega pri opoziciji iščeš zaman, ker se je združila voda z ognjem ter nastala iz tega pisana družba ljudi, ki iih veže kot edina programatična točka brezmejno sovraštvo do vsega narodno in napredno čutečega celjskega prebivalstva. Vmes ie še mnogo osebne užaljenosti, ki v svojem pohlepu po maščevanju izdaja narodno čast in tepta koristi slovenskega meščanstva. Nasprotniki se že sedaj poslužujejo najskrajnejših in hkrati najogabnejših volilnih sredstev. V svojem brezupnem boju za mandat terorizirajo svoje članstvo, ki jim iz nacijo-natae zavednosti ne mara več slediti. Na radikalnih sestankih morajo navzoči podpisovati Izjave, da bodo zanesljivo volili kle-rikalno-radikalno-nemško listo. Pri tem pa podpisujejo in držijo v rokah samo kos papirja. Narodnemu volilnemu odboru se takih volilnih metod ni treba posluževati. Trdno veruje v narodno zavest in značajnost celjskih narodnih volilcev. Kdor morebiti še okleva, ima danes, dne 19. t. m. na javnem volilnem shodu vseh narodnih volilcev mesta Celja priliko slišati čisto resnico ter narodno gospodarski program, ki ga je zastopal odlični kandidat narodnih volilcev dr. Božič od svoje mladosti in kateremu bo ostal zvest tudi v prihodnosti. Vsak bo na shodu dobrodošel, ki pride z namenom, d® se prepriča, kje je resnica ln poštenost, kje pa laž in zavijanje in ki iz osebnih koristi še ni popolnoma prodal svoje duše. e— Plesni venček celjskih maturantov. V soboto, dne 15. t m. se je vršil v veliki dvorani celjskega Narodnega doma pod pokroviteljstvom gospe dr. Orožnove zaključni plesni venček celjskih maturantov. Prireditve te vrste prištevamo vedno med najprijetnejše. Obiskovalci vzbujajo ob pogledu na brezskrbno in veselo mladino svoje lastne spomine na lepe pretekle čase, gojenci in gojenke plesne šole pa polagajo nekak javni Izpit, da so odslej sposobni za parket in salon. Koliko gorkih spominov se vzbuja in koliko prijetnih uric najde nadalje na tem večeru svoj zaključek. Tudi sobotna prireditev se je v vsakem oziru obnesla prav dobro. Bila je zadovoljivo obiskana po vseh slojih in stanovih, razpoloženje pa ves čas na višku. Gojenci in gojenke plesne šole so tekom večera izročili svojemu priljubljenemu plesnemu učitelju g. Černetu primerno darilo ter se mu zahvalili za trud m požrtvovalnost, ki jo je pokazal tekom plesnih vaj. e— Ukinjeni« monopola na žarnice. Med mnogimi udobnostmi novega proračuna avtonomnega mesta Celje ie bila tudi določba, da se odpravi monopol na žarnice, ki jih je prodajala mestna elektrarna konzu-mentom svojega električnega toka. Združena opozicija klerikalcev, radikalov In Nemcev je tudi to preprečila, ker je onemogo-I čila sprejetje proračuna ta druge s tem j zvezane sklepe in predloge. Sedaj pa je g. ; veliki župan mariborske oblasti izdal odlok, po katerem ie monopol na žarnice Odpravljen, kar bo le v interesu prebivalstva l ia tudi tvrdk z elektrotehničnimi izdelki „Težka je borba proti listi dr. Božiča v Celju" Tako se je izrazil hud agitator radi-kalsko-klerikalno-nemške koalicije. Res je težka ta borba; kajti danes narodni volilci nekoliko globlje mislijo kakor volilni generali pisane družbe. Dr Božič je splošno priljubljena oseba, ter znan gospodarski delavec. Težko je boriti se proti njemu stvarno, pa še s tako slabimi kandidati kakor jih ima triperesna koalicija. Prevdaren volilec ne more nasesti tej družbi ne iz narodnih in ne iz gospodarskih razlogov. Kje najti vzrokov za resni nastop proti dr. Božiču? Ni jih. Dr. Božič je star narodnjak. On je najboljši poznavalec gospodarskih razmer. Ali mu zamore-jo seči njegovi nasprotniki le do gležnja? Ali zamore katerikoli narodni volilec zaupati nasprotnikom dr. Božiče-ve liste? Gotovo ne! Nasprotnikom gre le za osebne ambicije, a v javnem delu še niso dokazali drugega, kakor to. da znajo razdirati. Celjsko občinsko volilstvo so oškodovali s preprečenjem mestnega proračuna, za reševanje narodnih vprašanj pa so odvisni od milosti Nemcev. Kdor je v Celju Slovenec in hoče ostati Slovenec, bo v nedeljo volil dr. Božičevo listo. Kako dati delavcem kruha Pri nas mora delavec plačati vse račune slabe politike Naj se zavija in govori kar hoče, naj se vpije o avtonomiji, o republi-kanstvu. o socijalizmu, kapitalizmu, o slovenstvu, le eno os'ane resnica in le od te resnice ima delavec nekaj in vsaj upanje, da bo boljše Ta resuica je tale: delavec potrebuje predvsem zaposlitev, možnost dela. To je osnovna zahteva in se mora ista upoštevati povsod, tak« pri nas, kakor v Italiji ali Rusiji. Brez delovne prilike ni ne soci-jatizma, ne kapitalizma, ne more biti govora ne o avtonomiji, ne o Slovenstvu. Kraji brez delovnih nrilik so kakor bolnik na smrtni postelji, ki čaka samo še na smrt. Delavsko vprašanje, zlasti rudarjev je v glavnem in predvsem vprašanje zaposlenosti in poštenih plač. Brez teh dveh osnovnih predpogojev ne moremo govoriti ne o zavarovanju, ne dopustih, ne o inšpekciji dela, ne o zaupnikih itd. itd. Socijalna politika mora najprej skrbeti za zadostno za-poslenje, ona je namenjena delavcu, kjer pa radi pomankanja dela ni delavcev, tudi so-ciijalna politika ni potrebna. Kjer ni ognja, ni treba vode Zakaj v rudarskih revirjih vedno strašijo redukcije, znižanje plač, podaljšanje delovnega časa? Predvsem zato, ker za premog ni dosti dobrih odjemalcev. Organizirati je treba stalen in dober kon-sum premoga. Vse drugo besedičenje, da je redukcij krivo pomanjkanje avtonomije, reakcija in ne vem kaj še vse, je samo vara-nje. Kako more uporabo premoga dvigniti klerikalna avtonomija ali socijalistična razredna borba? Tj je varanje samega sebe. Ali bodo premog jedli ljubljanski ministri, par kilometrov slovenskih železnic in nekaj tovarn, ki pa tudi nimajo polne zaposlitve. Ako danes d:r. Gosar v Beogradu interpeli-ra ministra radii rudarskih redukcij, vara sebe in slepi delavstvo. Kaj, ako bi mu minister rekel: Saj vam nihče ne brani, da Slovenci sami porabite ves premog doma, ker ste avtonoraisti! Tak odgovor bi klerikalni poslanec zaslužil, ne zasluži ga pa slovenski delavec, zlasti ne oni, ki se ni mogel ogrevati za klerikalno Slovenstvo in avtonomijo. Redukcij m drugih socijalnih pojavov zlasti v revirjih je kriva samo in izključno klerikalna avtonomisti.na pol tika, ki n! hotela videti ničesar drugega, kakor samoslovenstvo, parlament v Ljubljani in ministre v Ljubljani. Le takrat bo zlasti slovensko delavstvo, k> živi v deželi, ki je navezana na industrijsko produkcijo, doživelo boljših časov akc bomo vodili tako politiko, ki bo okrepila gospodarsko in kupno moč onih pokrajin v državi, ki potrebujejo naše izdelke, predvsem premog. Le krepka državna politika nas more rešiti. Slovenske delavce varuje pred poginom bolj oni, ki se briga za to, da ie v Srbiji. Vojvodini, Dalmaciji itd dobro gospodarstvo in napredek, ker le gospodarsko razvite pokrajine bodo kupovale naše izdelke. Ce se pa obdamo z zidom, potem smo pa, kakor v past ujeta miš, ki čez čas mora poginiti. Tudi volitve v oblastno skupščino bodo pokazale, v koliko slovenski delavec še naprej odobrava klerikalno politiko domače vasi. Gospodarsko življenje ne prenaša klerikalnih avtonomij. Delavci: Ako hočete, da Vas ne bo vedno strašila brezposelnost, obrnite hrbet klerikalcem, ki so s svojo zga-garsko politike v zvezi z Radičem ugonobili celotno gospodarsko življenje v državi. Nas Slovencev ne bo rešila zveza klerikalcev z Nemci in radikali v Celju in Mariboru, rešila nas bo le močna gospodarska, narodna in državna politika, ki gre za tem, da gospodarsko dvignemo celo državo. Napačna je ona politika SLS, ki pravi, kaj nam drugi mar, mi nočemo s Srbi ničesar skupnega imeti in ki vpije: Mi m le mi! Pri ;aki politiki se ne smemo čuditi, ako tudi Srbi ipravijo, kaj nam vi mar m kupujejo svoje potrebščine drugod, mi moramo pa tovarne zapirati in delavstvo odpuščat]. Volitve v oblastno skupščino morajo pokazati, da je tudi slovenski delavec obsodil klerikalno škodljivo politiko. Gospodarska moč neslovenskih pokrajin — tam leži kruh za na». Zato se moramo brigati za celo državo enako, ne pa vedno aa jeziku nositi slovensko avtonomijo Slabše je biti avtonomen berač, kakor pa neavtonomen bogataš. Naše bogastvo pa leži pri onih, ki naj naše izdelke kupujejo. MI Slovenci moramo državo preplaviti s svojim delom in pol' ičnlm vplivom, ne pa da bežimo za domače zi-dovje Za zidom bomo kmalu vsi obledeli. Dr- Joža Bohinjec Darujte za „Društvo slepih" Bivši radicevec o St Radiču in njegovih kandidatih Iz Ptuja smo prejeli: »Jutro« z dne 15. t. m. je priobčilo članek: »Radičevski prvak o Radiču.« Besedilo tega članKa v polni meri potrjujem, ker vsebuje popolno resnico. Bil sem osebno navzoč dne 3. januarja 1923 v Zagrebu na Radičevem shodu, ko je sam g. Radič pred veliko množico ljudi večkrat lz- ■ javil, da so Slovenci in Kranjci magarci ta , lopovi, ter nas nesramno napadal. Resnica ' je tudi, da je hotel Radič zagospodariti v I Sloveniji, kar pa smo preprečili. Resnica Je tudi, da se je 1. 1923. g. dr. Novačan s St. Radičem spri radi kandidature, vsled če-; sar je prišlo do razcepa. St. Radič, znan diktator, je dal proti dr. Novačanu istega leta tiskati več tisoč, če se ne motim, okoli 25-000 lepakov, v katerih ■ je dr. Novačana sramotil tako gTdo, da bi i tega ne mogel storiti noben drug človek v : naši državi. Lepaki so na razpolago, kdor i jih želi. St. Radič teh ostudnih napadov še do danes ni preklical napram dr. Novačanu, I a vendar danes dr. Novačan kandidira celo na dveh mestih Radičeve liste. Bil sem tudi jaz istega časa, to je L 1923, Radičev pristaš ter sem bil večkrat povabljen v Zagreb na sestanke, ki jih je vodil vedno Radič sam. In bilo je najbolj žalostno to, da je Radič vsakokrat grdil Slovence na sramoten način pred svojimi ljudmi. Ne morem vsega tega popisati, ker bi rabil kar sto strani. Vprašam slovenske kmete oziroma volilce, ali hočete veliti Radiča, ki ima na svoji listi ljudi, katere je tako grdo sramotil, ne da bi pozneje prek'icai. Ali morete tem ljudem zaupati? Bodite dne-23 januarja previdni! Kdor Radiča ne pozna, bo na svoii lastni koži kmalu spoznal, da je bil prevaran. Povem tudi to, da md ie kak Srb stokrat ljubši nego diktatorski in centralistični Radič, ki drugtga ne pozna, kakor samega sebe, svojo Marženko, svojega zeta in svojega nečaka, vsi drugi pa so njegovi hlapci. Kdor bo volil v Sloveniji Radiča ali njegove pomagače, bo volil diktatorja. Dobro premislite vse in storite 23. januarja svojo dolžnost ter oddajte svojo kroglico Samostojni dem okratski stranki, ki je edina poštena stranka v Sloveniji. F. M. Prav vse naj pomaga Iz poplavljenih krajev. Kakor znano se je pobiralo in zbiralo za poplavlience tudi po cerkvah in se po teh tudi priporočala *a blagohotna pomožna akcija za hudo prizadete, po tej za naše kraje tako hudi nesreči. Tako so poleg Rdečega križa tudi cerkve nabrale nekaj denarja in je bil uspeh, kakor se čuje, prav lep. Do tu vse prav in lepo ter je vse hva» lp in priznanja vredno, da je cerkev s svo« jim vplivom posegla vmes in zvabila od marsikoga, ki živi morda v izobilju dar. kateri bi bil morda izostal. Ni pa prav, kar se je pozneje zgodilo. Dočim je Rdeči križ delil svoje podpore takoj, se v cer-| kvah dele ravno zdaj pred volitvami. Vsa-! kemu, le malo bolj zavednemu je bilo ta« i koj jasno, zakaj ravno zdaj. Tedaj kakor j se drugače v polinčno-strankarske name-! ne zlorablja cerkev, oziroma verski obredi, ' taiko se naj porabijo tudi ti milodari v po« litično t opagando! Med temi darili jih je gotovo tudi veliko število od oseb, ki se najmanje ne pečajo s politiko ter so da« tovali iz zgolj blagih, do bližnjega uemi» Ijenih namenov, bližnjemu pomagati v ne» sreči, držeč se sv. pisma: «Naj ne ve levica, kar da desnica.» Pridejo pa oni, ki raz» lagajo te nauke, na katerih moči so zbrali te vsote a se ne drž teh naukov, jih celo j zlorabijo ter v blage namene doprlnešena darila porabijo posredno v umazane svrhe za pridobivanje in kupovanje glasov ali kroglic. Se hudujete in vpljete po cerkvah in časopisih o pešanju vere in nje «preganja« nju» ter delate za vzrok nas. ki smo vam nasprotnega političnega prepričanja. Bodi« te prepričani, da taka vaša početja kot tu op'sana, največ škodujejo veri in cerkvi. Uspeh, ki ra morda tu in tam pri posa« meznikih doežete, daleč ne odtehta tega, ker zamorite ravno s takim početjem ver-sl-: čut, da tako vso hvalevredno akcijo porabljate v agitacijske namene. Res verni lju-die, ki le malo mislijo, tega ne bodo odobravali. Iz Trbovelj t— Seja glavnega odbora Bratovske sklad niče se bo vršila danes dopoldne. Na njej bo podano poročilo o rudarski anketi, ki se je vršila pretekli teden v Beogradu. t— Na občnem zbori, invaftdske organu zacije v Trbovljah je bil izvoljen nov od« bor s predsednikom Ivanom Kokaljem, taj« nikom Ivanom Godcem in blagajnikom Karlom Kusom. t— Izkaz zaklane živine. Po izkazu žu» panstva se je poklalo pretekli mesec 72 glav goveje živine prve vrste, 58 druge vrste, 11 tretje in 7 goved za klobase. t— Novi voMni imeniki. Po odloku okrož nega sodišča v Celju bodo v roku od 3. fe» bruarja do 3. marca t. 1. naloženi novi stal« ni voHni imeniki za tukajšnjo občino. Ker sestavlja občinski urad volilne imenike po zglasilnlcah tukajšnjega zglaševalnega ura» da in bodo radi tega v volilni imenik vpisa» nî le oni volilci, ki so pri tem uradu zgla» šeni, je dolžnost vsakogar, ki ima volilno pravico, da se prepriča, če je zglajen pri tukajšnjem zglaševalnem uradu. Vsi hišni gospodarji se pozivajo, da store glede zgla« sitve in odglasitve najemnikov ip podnajem nikov svojo zakonito dolžnost. t— Trbovlje imajo ČETRTO skrinjico. Bodimo zadnje dni vsi agitatorji! t— Zastopniki občine pri nedeljskih vo» Rtvah. I. volišče: Josip Goropevšek, namest n'Tc Alojz Grčar: П. volišče: Avgust Jor» dan. namestnik Rudolf Ahac: Ш. volišče: Ivan Krušdč, namestnik Ivan Breznik; IV. volišče Jakob KlenovSek nam. Martin Po-v. še: V. voHWe: Rudolf Persogllo. nam Aloja Vrhn'k; VT Frane Pl!heršek. nam. MlloS Trzinski: VII. vol!šče: Edvard Jurjavec, na» mestnik Karol l'odlesnik, VIII volišče: Ge» šper Vs -tič. nam. Ivan Jazbee: X. volišče: . Karo! Malovrh, nam. Alojz TauSefc. Ninčic obsoja italijansko politiko na Balkanu! Bukarešti. 20. januarja, g. «Lupta» prina» ša razgovor, ki ga je imel njen beograjski dopisnik z bivšim zunanjim ministrom dr. Ninčičem. Minister je izjavil, da je storila Italija veliko napako, ki jo bo morala po» praviti. Njen položaj ob Jadranu je takšen, da dovolj jamči za njeno varnost. Stremlje» nja. ki gredo ргзко tega, ne morejo biti v skladu s slavno rimsko modrostjo. Jugosla« vija dela г vsemi silami na to, da ae zaščiti neokrnjenost in neodvisnost Albanije. Zato potrebuje Jugoslavija dobrih prijateljskih odnošajev do sosedov in tudi do Francije in Anglije. V tem smislu ae mora Mala an» tanta okrepiti, da more nadaljevati svoje mnogostranako delo kakor doslej. Razmer« je do Rusije je prav posebne vrste. Jugo» slavija si je vedno želela vzpostaviti nor« maloo razmerje do nje, vendar ne nudijo dosedanji primeri dovolj vzpodbude. Jugo» slavija si mora ohraniti možnost, da more v danem trenotku posredovati med Rusijo in Poljsko na eni in Rumunijo na drugi stra« ni. Le balkanskim narodom mora biti po ver jena naloga, da pomirijo svoj polotok. Francosko-rumunska pogodba Pariz, 20. januarja, d. Zvezna in prijatelj« ska pogodba med Francijo in Rumunijo je bila hkrati objavljena v Parizu in Bukare« šti Sklenjena je bila že lani in podpisana dne 10. junija. Listi obširno in z zadovolj. stvom razpravljajo o njej in pravijo, da se s to pogodbo obvezujeta obe stranki, da ne bosta začeli napada ali vojne, razen ako je to neobhodno potrebno in se morata bra« niti, ali pa ako tako odloči Društvo naro« dov. Obe državi bosta skupno proučevali vsa vprašanja, ki utegnejo spraviti njuno varnost v opasnost. Glede dodatnega pro» tokola pravijo listi, da je že svoj čas izjavil prejšnji rumunski ministrski predsednik Bratianu, da Rumunija ne bo napadla Rusi« je in tudi ne bo kovala zarot proti njej. Neprestani spori med Poljsko in Nemčijo Varšava, 20. januarja, (va.) Vihodnopru-ski dan, organiziran v Rraljeveu, je otvorila Zveza nemških častnikov. Na sestanku je bila predložena resolucija, И zahteva vrnitev vseh bivših nemških vzhodnih pokrajin Nemčiji. Resolucija nemških domovinskih strank in konservativcev zahteva, da ee nemška vlada upre uničenju nemških vzhodnih utrdb. Berlin, 20. januarja, (be.) Strokovna organizacija železničarjev v Gdaneku je protestirala proti naredbi poljake vlade, da se imajo železničarji naučiti poljSHne v določenem roku. Gdanski senat namerava zadevo predložiti Društvu narodov. Vrat is lava, 20. januarja, (be.) Predsednik mešane komisije za Gornjo Sledjo Cakmaer se je odpeljal v Varšavo k pogajanjem • poljsko vlado, ki naj bi dovedla do poravnave v obojestranskem nazlranju glede manjšinskih šoL Berlin, 20. januarja, (be.) Pri volitvah v upravni odbor bolniških blagajn sa vzhodni del Gornje Slezije v Katowteah eo dobili Nemci 19, socijalni demokrati 2 ta Poljaki 13 mandatov. Po odkritju komunistične zarote na Poljskem Varšava, 20. januarja s. Likvidacija, komunistične zarote se vrši zelo hitro in m zadela samo beloruskih organizacij, temveč tudi levo krilo delavske stranke. Poalezion ter zvezo in stranko neodvisnih poljskih kmetov. Veliko presenečenje vzbujajo vojaške listine, ki so bile zaplenjene pri are-tirancih. Med drugim so našli ordre de battaglie poljske armade, razvrstitev tehnič nih polkov, načrte za nastop armadnega zbora, okrožnice posameznim komunističnim skupinam z navodili za nasilja itd. Notranji in pravosodni minister bosta predložila ves obtežitai materijal sejmu, ki po začel dne 25. t. m. razpravljati o stvari. Sejmski maTŠal ni hotel izpustiti aretiranih poslancev, dasi imajo to po ustavi pravico zahtevati. Izjavil je, da po informacijah pri prometnem ministru ne more prevzeti odgovornosti, če bi jih pustil na svobodo. Po vstopu hlinkovcev v vlado Praga, 20. januarja, d. O reformi uprave na Slovaškem je podal minister dr. Hodža obširno poročalo na seji poslancev slova» ških agrarcev. Pri tem se je opiral na nov načrt zakona, ki pride prihodnji teden pred parlament. Na čelu slovaške uprave bo de» želno zastopstvo, v katerem bodo zastopa» ne tudi vse važnejše strokovne korporacije. To deželno zastopstvo bodo renrezentirali predsednik in dva podpredsednika. Šolstvo bo imel v rokah poseben šolski svet za Slo« vaško. Prage, 20. januarja, d. Češki narodni de» molerati, ki so doslej vedno podpirali vlado, niso pa bili v njej zastopani, razpravljajo sedaj o vstopu v kabinet. Ako bodo pojta» janja z vlado, ki se začno, kakor se čuje, prav kmalu ugodno uspela, dob« enega mi« nlstra. Za to mesto prihaja v poštev posla« nec Matoušek. Obnovitev francosko -ruskih pogajanj Pariz, 20. januarja, (be.) V smislu dogovora med bivšim ministrom De Monziejem in ruskim veleposlanikom v Parizu se dne 20. februarja ohnove v Parizu pogajanja za ureditev francoskih dolgov v Rusiji, ki so bila že parkrat prekinjena. Milijonsko posojilo tvrdki Kropp Berlin, 30. januarja, (be.) Konsore^j tu» kajjtajih bank je dovolil tvrdki Krupp dO milijonov mark posojila. Od tega гаеш bo podpisanih v Nomftii v HoUndiji m 15 milijonov. gosenice Radičeva žlahta se masti okoli bolnega telesa «Siavenske banke». — Dr. Marušičevih 6000 Din. Kakor znano so od jeseni radičevci in njih zavezniki na delu. da preprečijo sanacijo »Siavenske banke«. Dočim se vlagatelji in drugi interesenti trudijo, da stvar nrede, se od radičevske strani vse podira, razdvaia in razieda z namenom, pomagati Lânderbanki in tudi Trboveljski, da se pozornost od njih obrne. Potem ko ie »interveniral« znani ra-didevec »komisar» banke Bašič pri Lânderbanki. je ona takoi — znižala prisoevek. ki ga ie prej obetala. Prvo pa, kar je isti radičevski eksponent napravil je bilo. da je pozval dva advokata — radičevca k sebi z nalogom, naj »pripravljata tožbe, ki se jima zde potrebne«. Moža sta rada pritrdila. seveda nista ne ona ne Bašič vedela, kam nai zaobrneta svoje delovanje. A. g. Bašič jima ie takoj dal iz blagajne izplačati vsakemu a konto honorarja po 30.000 Din. Naravno je, da se ie javnost začela "zanimati za ta dva žejna advokata. Moža sta oba iz Zagreba. Storila nista doslej nič. zato ie bilo težko zaslediti njih imena. Končno pa se je i to našlo. Prvi ie s. dr. Krnievlč zet Stjepana Radiča, ki je vrhovni šef naše SKS, drugi pa g. dr. Košutič. tndi zet Stjepana Radiča. Radičevi po-rodici je res častitati, da je tako nepri- čakovano začelo zlato padati v njihove žepe. Stvar bo gotovo še obravnavana, za danes moramo samo izraziti ogorčenje, da se požrešne gosenice, ki že dve leti grizejo na državnem telesu, upajo sploh usta odpreti in druge učiti po-, štenja in pridigovati o korupciji Radičeva žlahta da bo pobijala korupcijo? Medtem ljubljanski radidevec in kandidat g. Puclja dr. Marušič pridno prejema po 6000 Din mesečno za par sej gerentskega sveta Mestne hranilnice. Doslej so vsi iunkcijonarji zavoda delali zastonj, kakor to vele pravila in ves ustroj hranilnic. Rešenje ministrstva trgovine, ki sploh nI kompetenten postavljati gerenta, je tudi glede nagrade nezakonito in ko bo radičevcem odklenkalo, bo g. Marušič štel pare nazaj. Doslej je njegovo delo bilo glavno v tem, da je s svojimi bratci v sosvetu sklenil objaviti v listih številke glede udeležbe raznih hranilnic pri Slavenski banki. Številke so bile objavljene, a napačno, tako da jih je isti Marušič imenom Mestne hranilnice popravljal. O dogodkih, ki pričajo, da gre za umazano konkurenčno gonjo, bomo še govorili. Medtem je g. Marušič na delu. da dobi sam pri sebi. to je pri gerentu Mestne hranilnice, večje posojilo za neki «Kmečki posojilni dom», katerega predsednik je. En del je g. zevem že dal izplačati g. predsedniku zadruge. Stvar utegne postati od dne do dne bolj zanimiva. Atentat na dohodke eksekutivnega osobja prometnega ministrstva Že oktobra mesec« preteklega leta smo opozorili javnost na predlog generalne di» rekcije državnih železnic, na novi finančni zakon, po katerem naj bi eksekutivno že» lezniško osobje izgubilo 20odstotni dodatek ш plače, ki mu pristoja po členu 26. zako» na o državnem prometnem osobju. Prejšnji radikalni min. Vas? Jovanovič je gladko podpisal ta predlog ter ga je finančni mi» nister sprejel kot člen 140. finančnega za» kona za budžetno leto 1927/28. Ta člen se glasi tako: «Od dana stupanja na snagu ovog zakona prestaje važiti član 107 zako» na o državnom saobračajnom osoblju kao i odredbe stava trečeg i ssdmog člana 26 istog zakona.» Železničarji na progi bi izgubili rada uki» nitve člena 26 na dohodkih okoli 25 milijo» nov dinarjev letno. Iz tega predloga se kaže izvesten fiskal» ni»sadizem, kakor smo ga že na drugih po» ljih državne finančne uprave vajeni in pod katerim trpi neznosno naš narod. V železničarjih mora zrasti odpor proti vladajočemu režimu in bojimo se. da bo do» bil izraza v izvrševanju službe; takrat ne bo mogel pomagati prometni niti minister» general. Tak predlog ima skoro namen sa» botirati dobro 7oljo osobja, in veliko od» govornost si nalaga na rame železniška uprava s takim neznosnim traktiranjem per sonala. Potrebno je, da pokliče gospod pro» metni minister na odgovor dotične faktorje, ki so zakrivili ta predlog in da začne iz» vaj ati drugačno prometno politiko, politiko kolaboracije uprave z osobjem, ne pa proti osobju, kakor se posvedočuje dosledno v vseh. v zadnjem letu izdanih odredbah že» lezniške uprave, ki imajo finančni značaj. Pri tem bi samo mimogrede pokazali na novo izdani pravilnik o postranskih pristoj» binah prometnega osobja. Tam so v tabli» ci za dnevnice, nekatere postavke znižane reci in piši za 5 dinarjev, to je tako, kakor da bi hotel dotični gospod, ki je sestav» ljal tablico, nalašč jeziti uredništvo. Novi gospod minister bo moral vzeti pač veliko metlo, da bo očistil svoj reeort od te fis» kalne hudobije, da ne bo promet nazadoval, če že ne bo mogel spraviti do napre» dovanja. kakor si želi. Narodni poslanec gospod dr. Žerjav je 19. t. m. brzojavno protestiral pri g. ministru prometa proti temu, da bi se s finančnim zakonom Uni» čevale pravice železničarjev ter ga prosil, da «povlači» član 140 iz predloga finančne» ga zakona. Poslanski klub SDS je včeraj razpravljal o predm-itni aferi, na pobudo dr Žerjava, ter sklenil najostrejše protestirati proti tej nakani železniške uprave Poslanec dr. Sve» tislav Popovič, bivši prometni minister, je prevzel kot član finančnega odbora nalogo, da stori vse korake, da se prepreči ta ne» socijalna nakana radikaiske uprave, Člen 107 zakona o drž. prometnem osob» ju, ki je citiran v zgoraj navedenem členu 140. finančnega zakona, dovoljuje brez» obrestna posojila v slučaju nesreče, smrti v družini. Analogen člen zakona, za druge dr» žavne uradnike je bil že z dosedanjim fi» nančnim zakonom ukinjen in prometni re« sort misli z ukinjen jem tega člena izena» čiti svoje osobje v tej točki z drugimi dr» žavnimi nameščenci. Dobrot tega člena pa prometno osobje tudi dosedaj ni bilo de» ležno, zato bi ukinjenje tega člena ne obču» tili tako hudo Iz čisto pravnega stališča se pa mora po» stopanje železniške uprave imenovati čisto protizakonito Iz vidika moderne ali sploh evropske zakonodaje je sprememba ali no» vela obstoječega zakona mogoča samo z enakim aktom zakonodajnega telesa, kakor jp bil prvotni zakon sprejet Na drugi stra» ni pravi člen 31. zakona o državnem raču» novodstvu. da z budžetom se niti ne pri» dobivajo, niti ne izgubljajo pravice, torej b) tak člen finančnega zakona, ki je bistve» ni del budžeta (proračuna) moral biti sploh neveljaven. Možje, ki odločajo v prometni upravi, niso zmožni voditi jo. Preveč je v tej upra» vi podrejenega osobja. Metode, ki se kaže» jo za vsak korak, so zgrešene in izvirajo iz mentalitete radikalsko»radičevskega re» žima. Te metode pa morajo uničiti vse na» še gospodarsko življenje. Ljudje, ki žrtvu» jejo svoje življenje in zdravje za napredek te najvažnejše panoge državne uprave, ni« so mrtvi materijal temveč živi ljudje, s ka» teirmi je treba drugače postopati ne pa z večnimi fiskalnimi merami gnjaviti do smrti! Volilni sestanek vodmatske-ga naprednega političnega društva ki se je vršii v sredo dne 19. t. m. v salonu gostilne g. Ig. Banka, se je spremenil v pravi manifestacijski shod tega okraja. Obsežni salon je bil natrpan do zadnjega kotička z volilci tega okraia. Volilni shod le otvoril g. V. Fortič, kateri je do pozdravnih besedah predlagal za predsednika tega shoda g. Pi-бка, vpokojenega železniškega pod-nradnika. ki je živahno pozdravljen, zahvaljujoč se za zaupanje Dodal takoj besedo nosilcu napredne liste za Ljubljano gosp. dr. D. Pucu. kateri je bil od navzočih burno aklamiran. Nosilec liste dr. Puc. je v markantnih, samo niemu lastnih besedah ožigosal delovanje današnjih režimskih strank, kakor tudi delovanje naših klerikalcev v predvojni m povojni dobi. Razgalil je bivše sovražnike bele Ljubljane do golega, primerjajoč jih v sedanji pozi kot prijatelie te. Njegovim nad enoin-pol ure trajajočim izvajanjem so sledili navzoči z vso pazljivostjo, z večkratnim burnim pritrjevanjem. Nato je govoril predsednik NSS g R. Juvan. povdarjajoč okoliščine, ki so privedle do tesra. da nastopate ko-alirani stranki pri teh volitvah skupno. Govornik ie žel salve pritrievanj. dokaz temu. kako potreben je skupni nastop naprednih sil v Sloveniji. S pekočim sarkazmom je ožigosal razne so- -GS9- cijalne krivice, kakor dvolično mero klerikalcev Njegova izvajanja so zapustila globok vtis, kar je značilo končno burno pritrjevanje. G. V. Fortič je končno opozarjal na dela bivšega gerenskega sveta v korist vodmatskega okraia. Opozarjal je na povsem nepristransko postopanje gerentskega sveta v slučaju regulacije Bohoričeve ulice, ker so bili deležni teh dobrot vsi, brez razlike politične pripadnosti. Oerentski svet so vodili pri tem motivi, da so vsi prizadeti samo meščani, katerim gre jed-naka pravica. Bistvena razlika, v postopanju, kakor smo bili do sedaj vajeni od drugih režimskih strank. Tudi zidava velike stanovanjske hiše ob Ahacljevi ulici ie dakaz, pravega pojmovanja meščanskih pravic tudi za okraje. Imeti čast. biti samo meščan in plačevati davke, je napravil bivši gerentski svet konec s tem. da je začel posvečati svojo pozornost tudi periferiji mesta. Vodmatski okraj je lahko ponosen na izvršena dela. od katerih bo imelo korist celokupno vodmatsko prebivalstvo. Tudi tem konstatacijam so navzoči burno pritrjevali. Govoril je še g. Breščak, opozarjajoč na važnost skupnega napredno-naciionalnega nastooa. Končno je g. Pišek, ponovno se zahvaljujoč za veliko pozornost, izkazano vodmatskemu okraju, opozarjal navzoče, da naj ne le sami. temveč tudi z agitacijo Dripomoreio do sijajne zmage naprednega bloka ter burno aklamiran zaključil sijajno uspeli shod. Prijateljski ldk tovarišem akademikom! Ni še pozabljen čas. ko so nas tolažili klerikalni veljala, nam obljubljali štipendije, obljubljali službe v Sloveniji. Pa se je zgodilo, da so nas pozabili in nas pustili na cedilu. Danes nas zopet vabijo. Imamo svojo univerzo in oni klerikalci, ki so nas zavajali v brezplodna upanja, prav tisti klerikalci jo hočejo monopoûzirati zase, z njo dijaštvo — nas. Ne, dragi moj., ne gre in ne bo šlo! Smo prosta in svobodna bitja in ne priznamo in ne poznamo verig, pa naj bodo magari v klerikalnem duhu znanstveno utemeljene. Nam je za svobodo prepričanja, za svobodni razmah znanosti in razmaha pod klerikalno egidi ni in ga ne more biti. Vsi naši vzorniki, od Trubarja — Prešerna do Cankar la. so bili naših načel — ampak čas je bil tak. da je bila klerikalna moč v razcvitii ш so, če ne klonili, vsaj telesno onemogli Žalostna je pač taka zgodovina, ampak taki, resnična, kakor je resnično utemeljen naš boj proti klerikalizmu. Danes so se razmere kolikor toliko izboljšale, klerikàlizem pojemava, hira in utriplje v zadnjih svojih silah. Ima še svoj h privržencev, smatraj-no jih za nevedneže Na univerzi jih ne sme in jih ne more imeti. Stolica za svobodno znanost naj bo univerza in kdor prisegava danes na klerikalni tabor, ne more biti vreden član ljudi ki jim je v resnici za svobodno znanost. Oblastna skupščina bo imela v izvestnem oziru tudi vpliv na ljubljansko univerzo. Na tem je, ali da pustimo, da se v odločilno kompetenco vgnezdi nekaj klerikalnih kri-čačev. ki jim je samo za pojezuitenje univerze ta tudi vseh drugih šol. ali pa da ohranimo nedotakljivost univerze in ji damo pečat resnične naprednosti. V nas samih ie, kako nas bo sodila bodočnost in bodočnost mora biti absolutno svobodomiselna - Nočemo, da bi nas bodočnost obsojala, nočemo, da bi nas naši lastni • potomci preklinjali, čez sužnji so bili, pozabimo nanje. Oprostimo se pred« >dkov in oprostimo se duhomornih klerikalnih vplivov, le tako bomo delali čast naši univerzi. Vsem pa. ki oklevajo, vsem pa, ki iščejo v klerikalizmu rešitve tudi za ljubljansko univerzo, povemo in to očitno, da so v zmoti in da je še čas. da izpregledajo. 23. januar je odločitev, ali hočemo kvišku, ali hočemo navzdol. Ampak mi hočemo navzgor, zato vemo, kod gre naša pot. Bratje, na svobodno pot, vrzimo verige z rok in glejmo k soln-cu, k svobodni znanosti. Akademik Železničarji! Med vami so na delu temni elementi! Radikalski emisarji Vas hočejo vpre-či v svoj jarem, da bi mogla radikalska stranka nadaljevati v Beogradu svoj pogubonosni režim ter da bi še nadalje uganjala orgije korupcije in brezpravnosti v državi tudi na Vaših hrbtih! Ravno sedaj Vam pripravlja nove krivice. Klerikalni plačanci Vas hočejo imeti za priprego svoje pogubonosne proti-delavske politike. Z zavezanimi očmi Vas hočejo voditi skozi življenje. Krščanski socijaiizem je dober samo toliko časa, dokler je po godu višjim gospodom. To se je najbolj pokazalo pri postavitvi kandidatov SLS, kjer so krščanske socijaliste vrgli ven, za kandidate pa postavili same škofove zaupnike. Od 117. klerikalnih kandidatov noben kršč. socijalist ni na mestu, kjer more izvoljen biti. Ako se zameriš klerikalnim diktatorjem, tedaj si proklet ne samo v nebesih, temveč tudi na zemlji: brezpogojno te uničijo duševno in materijalno. ako ne kloniš! Radičevski demagogi Vam pihajo na srce. da bi vstopili v ootolčeno zeleno armado Radiča in Puclja. Radičeva politika ie za odpust ljudi Iz državne službe. Ustvarja med narodom brezposelnost in splošno nezadovoljstvo. Je za znižanje Vaših dohodkov, zato že sam' veste, kaj imate napraviti s temi emisarji! Marksisti! Komunisti! O teh ne govorimo, spoznali ste jih sami do njih delih in nesposobnosti. Vemo. da jim obračate hrbet radi niihovih zablod. Železničarji, ne nasedajte sladkim besedam temnih elementov, temveč pridružite se Naprednemu bloku, ki ga tvorita Samostojna demokratska stranka in Narodno socijalna stranka in za katerima gredo vsi Dravi napredni in socijalno čuteči zavedni volilci! Program teh strank je delo za vse sloje naroda in v orvl vrsti za malega človeka! Edino v tem delu ie varovan interes železn'čarjev! Železničarji, volite Napredni blok! Železničarji volili odbor Naprednega bloka. Iz življenja in sveta IC£ rr| Klivt naj bolj'še. najtrpc2ncjše zato na/cenejše Iz življenja cesarice Charlotte Nesrečna mehikanska cesarica Char-lotta, ki je umrla te dni v Bruslju, je bila edina hči belgijskega kralja Leopolda I. in princese Louise Orleanske, hčere francoskega kralja Ludvika Filipa. Leopolda I., Charlottinega očeta, je belgijski kongres izvolil leta 1831. za belgijskega kralja. Vzgojil je svojo hčer na najboljši način in je bil tudi zelo izbirčen pri snubcih. Zaupal je princeso šele nadvojvodu Maksimilijanu, o katerem je upal, da bo ženi, ki je bila zelo ljubeznjiva in naobražena. zvest in vzoren soprog. Prva leta zakona med Maksimilijanom in Charlotto so bila res srečna. Maksimilijan je bil tedaj generalni guverner lombardsko-beneške kraljevine, dalje pomorski poveljnik avstrijskega cesarskega brodovja in v nekem oziru velik ljubitelj avstrijskega juga. Maksimilijan je bil zelo nemiren duh in je mnogo potoval. Kmalu se je njegovim vožnjam pridružila tudi Char-Iotta. ki je prepotovala celo Dalmacijo. Albanijo in Sredozemsko morje ter napravila s svojim zakonskim drugom izlet na Kanarske otoke in Madeiro. Nesrečo je prinesla v zakon šele francoska ekspedicija v Mehiko pod Bazainom. Nadvojvoda se ie dal pregovoriti Napoleonu III. in je sprejel mehikansko krono ter se odrekel vsem nasledstvenim pravicam v avstrijski vlkdarski hiši. Maksimilijan in Charlotta sta odpotovala 1. 1864. iz gradiča Miramara pri Trstu z velikim spremstvom. Dne 12 junija istega leta sta se izkrcala na ameriškem kontinentu in prispela v Veracruz. Kmalu so nastale razpoke med Maksimilijanom in Mehikanci. prišlo je do sovražnosti med članom avstrijske vladarske rodbine in med bivšim podpredsednikom mehikan-ske republike Juarezom Položaj se je tako zapletel, da ni bilo več drugega izhoda kakor umik Maksimilijana nazaj v Avstrijo. Nadvojvoda pa je bil preponosen. da bi se podal. V splošni zmedi se je odpravila Charlotta v Evropo. da bi posredovala pri vplivnih evropskih osebah v prid svojemu možu. Naletela pa je povsod na odpor in odklonitev. Niti Dapež se ni hotel zavzeti za nesrečnega mehikanskega cesarja. katerega so naposled ustrelili v Oueretaru. Charlotta nj nikoli dozna-la za način njegove smrti in je kazala že ko je bila v Vatikanu na intervenciji, prve znake blaznosti. Zajemala je jedi kar s prsti in ni hotela jesti, če ni jedel z istega krožnika tudi paž. Morali so jo nekaj dni celo obdržati v Vatikanu. ki ga ni hotela zaDustiti. pozneje pa so jo izročili zdravnikom, jo prepeljali v Belgijo in tam se je nad 50 let svojega žalostnega življenja igrala s punčkami kakor otroci. Poznala ni več ne očeta, ne drugih znancev in sorodnikov. Pred par leti je zbolela in so jo celo proglasili za mrtvo, sedaj pa je v resnici sklenila svoje življenje. Zapustila je ogromno denarno imetje. Nanj je čakala ves čas svojega življenja princesa Luiza Koburška, razvedena žena Drinca Filipa Koburškesra in ljubimka Geze pl Matačiča. ki pa je. kakor znano, pred par leti umrla v največji bedi in revščini. Charlottine milijone bo podedoval sedaj belgijski dvor. Ločitvena afera Charlieja Chaplina Iz Newyorka poročajo: V pondeljek, dne 17. t. m. se je pripeljal filmski zvezdnik Chaplin v Newyork. kjer ga je SDrejel podpredsednik društva filmskih igralcev, sloviti odvetnik Burke. Prišel je k njemu na posvetovanje, kako bi se ubranil pred pritiskom, kj ga izvaja v javnosti njegova žena in njeni sorodniki. Chaplinova žena namreč razširja vest. da je Chaplin bogataš, ki poseduje 16 milijonov dolarjev samo v ffotovini. ChaDlin Dravi, da je to nesramno obrekovanje in da ima v resnici samo en milijon v gotovini, dočim znaša vse njegovo imetje 2 ln Dol milijona dolarjev. Chaplina spremlja na potovanju po Nevvyorku bivša prijateljica filmskega zvezdnika mis Purviance. Na to žensko kaže Lita Grey s prstom, češ da je bila Chaplinova priležnica za časa zadnjih let in da je Drejemala od njenega moža 250 dolarjev tedenske nagrade. Vrh tega je zahtevala, da sodišče Chaplina izžene kot nadležnega tujca iz Amerike. Ta zahteva pa je bila seveda odbita. Iz Los Angelesa pa javljajo, da je ondotno sodišče obsodilo ChaDlina do definitivnega zaključka v njegovem ločitvenem procesu na plačanje odškodnine Liti Greyevi v znesku 4000 dolarjev mesečno. Obenem se je vrgla na ubogega zvezdnika tudi davčna oblast, ki zahteva od umetnika poldrugi milijon dolarjev davkov, češ da je revež Chaplin baje prikrival resnično stanje svojega premoženja. Pruska kislina Poznali so jo že Izidini duhovniki ter uporabljali proti neljubim tekmecem. A identificiral jo je šele švedski kemik Scheele 1. 1782. Za ta hudi strup, ki že v 5 do 10 cgr zada človeku smrt. ni bilo najti nasprotnega strupa. Stoprav sedaj trdita dva Francoza, lekarnik Perrier in dr. Violla. da sta zasledila antidot pruski kislini: namreč sladkor. Ta jo nevtralizira «in vitro» ter «in vivo». Samo deluje počasi, zato navadno ne bi bilo mogoče oteti zastrupljenca. Ali pred 10. leti je dal razvpitemu Rasputi-nu nenavaden sloves. Princ Jusupov in Puriškievič. hoteč ga spraviti s sveta, sta ga povabila na večerjo kjer je Ras-putin pil mnogo sladkega porta. Nato sta mu dala jesti različnih kolačev in pogač s smetano, na katere je bil gost ves mrtev, a obilo posutih s prusko kislino! Toda, glej čuda: možak je vse pojedel in popil, niti najmanj se ni domislil, da bi bljuval in dal dušo iz sebe. Treba je bilo vzetj samokres in gorja-čo, da sta mu upihnila luč življenja . . . Je li bil Rasputin utrjen zoner otrov kakor Mitridat v starem veku? Ne. Mnoštvo sladkorja na poticah, potresenega dovolj zarana. velika mera sladkega vina porta, vse to je nevtraliziralo učinkovanje pruske kisline. Kako pa je neki z bolniki diabetiki? Je-li sladkorna bolezen kako jamstvo proti učinku našega strupa? To se bo šele raziskavah . . . Sladkor nam je torej ne samo v hrano, marveč i v obrano. Omenjeno je bilo že na tem mestu, kako trdno se nadejajo najti v njem lek za božjast. E. G. Kanadski Lurd zgorel Američani imajo svoj Lurd v bližini Quebeca, kjer je stala cerkev Sv. Ane z dragocenimi relikvijami. Ta cerkev je bila menda najbolj obiskovana hiša božja na celem ameriškem kontinentu. Vsako leto je prihajalo tjakaj na milijone romarjev in kljub temu. da je pobožni svet žrtvoval za ameriški Lurd mnogo denarja, je bil hram Sv. Ane samo iz bornega lesa. Leta 1922. je nastal v cerkvi ogenj in ljudem se je jedva posrečilo rešiti svetinje. Zgorel pa je kip Sv. Ane, ki je bila izrezana iz lesa, in skladišče cerkvenih oblačil. Sedanji požar je uničil še tisto malo relikvij, ki so jih pred petimi leti rešili, Zato so sklenili ameriški misijonarji, ki opravljajo kanadski Lurd. da bodo začeli nabirati velikansko vsoto denarja za zidavo nove bazilike. Ta bo iz krasnega kamna in bo stala okoli 20 milijonov dolarjev. Pod streho bo leta 1928., kajti do tega časa upajo ameriški svečeniki, bodo romarske ovce spravile denar skupaj. X Plavajoča gostilna. Iz Helsingforsa po» ročajo, da so sklenili estonski, finski in nemški tihotapci napraviti v finskem zali« vu velikansko restavracijo na ladji. Finska republika je namreč država, v kateri je alkohol pod kazni'o prepovedan. Ljudje pa kljub temu podlegajo skušnjavi, če le pri» dejo do njega. Ladja, ki jo nameravajo po» sla ti tihotapci v vode finskega zaliva, bo neprestano vozila iz kraja v kraj in se bo ustavljala nekaj sto metrov izven prista» r.išč. Poskrbljeno je že za ugodne zveze s plavajočo gostilno, da bodo vinski bratci prihajali na vinske specijalitete celo iz Stockholma, Helsingforsa in Revala. Seve» da je težko reči, kako se bodo pijanci od» zibali domov, kajti njihov prvi korak bo lahko pomenil štrbunk v vodo ali vsaj v roke policije. X Živčni šok Charlia ChapRna. Filmske» ga komika Charlieja Chaplina je popadel v stanovanju njegovega zagovornika živč» ni šok. Poklicani zdravnik je izjavil, da je dobil filmski igralec napad radi velike» ga razburjenja, ki mu ga je pripravila lo» čitvena afera njegove zakonske žene Radi te bolezni bo moral Chaplin delj časa osta» ti v zdravniški oskrbi in obravnava se bo radi tega gotovo zavlekla. Vremensko poročilo "rtforoloïki ?avod » liublisni 20 i nnaria ч>7 Vlîin» r>*rom.fra "V- Kraj Čas ioaz' vania Barom. ' emper. Ij bjana dvorec; Maribor . ZagTeb . ti' ograd . Sarajevo . Sk Dlje . Duorovik S lit . . Praha . . & 14. 21 s 8 S 55 S 755 6 751 8 755 0 75 4 75 -3 ^57 0 751 1 7 56 50o 711-4 ,60 J !•« 22 14 2-2 IX 3 0 10 70 10 0 110 91' 30 Rel. v'a- sa % v % Sm r v.tra 'i br'ina v m Oblačil st 0-10 Vrsta oadavjn ob opazovanju » mm do 7 ur« 84 -3 85 9) 9" 89 70 68 84 >•6 96 S 0.5 SSE 0J SE 1 NE 0.5 NUNE 15 SE 23 E 15 SE 5 SE 0 SSE 23 ENE 3 K Ij 10 10 1 10 9 10 10 9 10 10 škrop dež, sneg sneg 2.7 18.0 2.0 ■;9 dež 5.0 pršica I LO dež 16.0 dež 10 « luna vïba'a oh 17 54 grebškega ilustrovanega tednika rSvijet» bo itšla v. soboto. 22. t ro. Številka bo obse« gala 10 strani najnovejših še neobjavljenih posnetkov naših najboljših fotoamaterjev ter bo nudila v svojih slikah pogled v vso krasoto: naših Alp- v zimi, poleg tega pa tudi slike- iz športnega in veselega smuške« ga življenje. "To številko «Svijeta» je izda» to uredništvo ob sodelovanju z Jug zimsko» sportn>m savezOm; Posamezna številka sta« pe 6 Din,.naroča se v upravi «Svijeta». Za» greb, Preradoviceva 9, dobi se pa tudi po trafikah. Ljubljanski športniki lahko naro» če to številko do sobote pri savezu. « JZSS. Tečaj za savezne krmarje v ljubljeni. JZSS'razpisuje--tečaj ra savezne krmarje v Ljubljani kî se bo vršil od pondeljka dne 24. t. m. do sobote 2St t. m. v popoldanskih urah v Ljubljani. Vsj oni. Id se žele udele« žiti tečaja naj se prijavijo takoj na Savez. Podrobnosti o početku se bodo še javile. Mladinski tečaj se nadaljuje v petek, dne 21. t m. na vrtu Koslerjevega gradu. Pričetek ob Z popoldne. Dostop vsakomur prost. Drsalna tekma za prvenstvo države se vsled neugodnega vremena zopet preto&i na 30. januarja, a tekm«: za pokal dr. Fuchsa in savezna tekma za. damski poka] na- dan 2. februarja. Vojaška smučka, tekma v Kranjski gori se vrši v nedçljo. ter bo imela zelo veliko-število udeležencev. To bo prva letošnja vojaška smuška tekma. Sestanek. JZSS. v petek S, t. « v I» verni Evropa ob & zvečer. Sestanek smuške sekcije SK Krije se vrši danes zvečer ob 18*30 v klubovets k* kalu, kavama Evropa; Sah Dr. Vidmar zopet med ljubljanskimi šahisti Predno odpotuje dr. Vidmar n» prven. •(vetii svetovni turnir v Newyork, priredi še veliko simultansko produkcije v ljubi ja» skem šahovskem klubu. Ta prireditev nudi trdi starejšim šahistom. ki se U neuraijive» ga vzroka ne udeležujejo klubovega živijo« nja. da zopet enkrat pokažejo svojo viso« ko izvežbanost. Popolnoma smo prepričani, da se šah v Ljubljani mnogo goji tudi pri starejših hi ne samo med ditaško mladino, k: danes edina vzdržuje kiubovo življenje. Ko je pred par dnevi naša ljubljanska ša« hovska reprezentanca igrala v Subotiri. No«, vem Sadu in . obiskala tudi Beograd smo povsod opazili večino starejših gospodov, ki so pripomogli tamkajšnjim klubom do visokega ugleda, ki ga tam uživajo. Lahko se reče. da se zbira v drugih klubih vsa boljša družba bi vsi stanovi, medtem, ko v Ljubljani tega. popolnoma pogrešamo. Ljub« Ijahski šahovski klub je sedaj državni p» vak in ga je vsled tega treba upoštevati in podpirati. Klub mora doživeti popolno re» [ledne Iji organizacijo, pritegniti «or« ugledne ljudi, da se mu v Ljubljani zagotovi mesta, ki mu poniegovi kvaliteti tuai gre. Simultanka dt. Vidmarja nudi moinowt |n priložnost. da adroit vse- prijatelje šaha v klubu. Vabi« mo vse interesente, ki so ae Iz kakršnihkoli vzrokov odtegovali ktubevemu življenju, da pristopijo v k hib in- postanejo njega pod. porni in aktivni Člani. Cas ht datum si» mul tanke bomo še pravočasno sporočili. Opozorilo Fran Golob; mesar h« preka je» vale« v tjuKliani VIT.. Jernejeva cesta <7, izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ka». katere bi kdorkoli dHal na moje ime. LJubljana, 20. I. 1927. 115 FRANJO GOfcGB mesar tn prekajevalec Ljubljana Vit, Jernejev« cesta 47. M it čudovita svetnika № treba učrravati ztaka in poprej seg-evat". Ne eksplodira — Brez šuma! Ne kadi se — Brez duha. f petroleja f£ LIISR. »ari nad UR sveti s svetlostjo 1Ш sveči BARZEL O. D. „ALACffilN" ОЕЖ) SUBOllCA. 1L Zahtevajte, cenik, Odpuščeni učitelji ČšUtoljeia_ je gotovo znano, s. kakšno nc* Strpnostjo. postopaj< Italijani z ; učitelj« stvom, ki ni njih mtïijeajat in ki,ni njih je» zika. Šole so poitalijančili popolnoma. Ns» šemu otroku je šola popolnoma, tuja. Edino, kar ga je še spominjalo na staro šolo in ob enem edino, kar ga jet še priklepalo nanjo, je bila prijazna osebnost slovenskega učite« l j a, ki je bil njegov znanec zunaj šole. ki je bil obenem osebni prijatelj njegovih sta» riàev. Tfc učielj mu je moral sicer s krva» ve čim srcem razlagati v italijanščini naj« ptimitivnejše pojme, toda njegova, mehka beseda, njegov sme! je bil slovenski, do» mač, obdan s toplino. Tu in tam mu je tu« di s slovensko besedo pomagal do razume« vaftja tega sli oaeg». pojma, zunaj šole ga je nagovoril slovensko, segel je v žep in mu je daT eno številko «Novega roda», (saj po» zpate ta lepi mladinski list, ki ga je izdaja» k> tukajšnje učitcljstvo), s tem sta se za» pisala drug drugega v srce, bila sta prija» telja. To pa gospodom, kd pri na« vladajo, ve« drijo m oblačijo, ni bilo po voljL Hoteli so učiteljev, ki bodo učencem popolnoma tuji. da. celo sovražni, ker drugačen ne more bi» tb ako se ne more z živo besedo približati njegovemu srcu. Kdor se ni uklonil popol» nema, da je. na najbolj hlapčevski način upognil tilnik, je- bil imenovan za zločinca. Ta zločin se je imenoval: slovensko govo» riti, razširjati «Vaš glas», nese vpisati med fašiste. Vsa ta dejanja smatrajo pri nas za globoko protiitalijanska; gorje, £0 so kdo pregreši proti njim. Glas o teh hudodelcih je seveda šel v Rim. V Rimu so gpspod minister sedli k zeleni mizi in pošiljali učiteljem naznanila, da je uvedeno proti njim odpustno poato» panje, Tako so prejemali naznanila drug za drugim, vse polno naših najzavednejših uči« teljev ia učiteljic, po največ ljudje, ki ni» коб niso ravali proti državi — so prepa. rnetni zato — in so hotel) samo izpolnjeva« ti. svoje dolžnosti: učiti deco. Da narede ugovor proti odpustnemu postopanju, je bil postavljen rok štirinajstih dni. Po pravici povedano, mi smo z veliko skepso Jledali na ta ugovor, ker smo vi» deli v- njeni golo formalnost. Morda je uči« teljstvo bolj verjelo -r napravilo jo, ugovo« re, poči .aloi upalo, zmajalo z glavami in dobilo rešitev: Otno popisan Hat, s katerim jih poSiljajo is služba To je vse in to je zadostil Danse, ko to piiemo, je že d» dvajset slovenskih učiteljev in učiteljic na ta način na coati. To je kazen za njih «zločin», da niso po&tali janičarji, da to govorili slo« venski jezik m firili čtivo. med otroci slovensko Ne bomo trdili, da so dane» med naiitni tčltelji sami Italijani ali odpadniki — pač p» lahko trdimo, da smo s tem isgubib naj« zavednejši del slovenskega učitdjstva in ga bomo zelo teJko pogrešati. Vendar pe s tem nismo izgubili glave in ne narodne zavestL Nasprotno, vsako na« sitje. vsaka Icrivca nam narodno zavest le poglobi do tiste mere, ki je potrebna, da aledajo 'TfffV* lahko preboilmo. J. Jeranu p— Uspeh RJçiorskega posojila med ns« Rm Uudstvem v Juhjski Krajini je velik. Ueotovlieno je. da so na Goriškem podpi» sali liktorsko posojilo razmeroma v mnogo večjem obsegu naši slovenski kraji, kakor pa italianski dd dežele. Pa tudi v primeri i drugimi provincami je goriška pokrajina podpisala več kot te. Ie nemško Poadižje stoji na enaki višini z Goriško glede pod« pisanega liktorskega posojila. p— V Idriji je umrl, star komaj 30 let, rudar Viktor Poženel, dober pevec in igra« lec na odru. — Več ljudi je obolelo na in« fluenci. Zato so zaprte šole in ukinjene so kinematografske predstave. p— Postojno Je poaetilo lansko leto 161.458 oseb. Iz Italije Jih je bilo 71.63 od« stotkov; Is Jugoslavije je bilo msetnikov 15.809. iz Madžarske 9177. iz Ccikoslova« Ske 8941 Angležev Je bilo 1734, Američa» nov 1747. Leta 1913. je posetilo postojnsko i smo 43.706 oseb, leta 1924. 60.497, leta 1935. 120.219. Od leta 1818,, ko so odkrili jamo. do 1918, torej v sto letili je bilo v Postojni posetnikov 536.407. Od leta 1919 do 1936. je bilo tujcev v postojnski jami 427.379. Italija dela za postojnsko jamo veliko reklamo k— Borovi Je Je zapustil z novim letom hpnik Bôhra. Mož je Nemec pa se je bil naučil dobro slovensko. On je bil prvi du» hovnik. ki je dal boroveljski cerkvi nem« ško lice. Pri slovenskih pogrebih je- molil slovensko in nemško, pri nemških samo nemško! Slovenca n« mo» v nefce^a te?» nemške molitve. Gospodarstvo Nas izvoz v Češkoslovaško narašča Prva. popre vratna leta so èe naši in čo-: šfcosiovaški gospodarski krogi mnogo prizadevali*, da. bi okrepili in povečali trgovinske zveze med obema državama, za kar so prvi pogoji dani, ker je Jugoslavija bolj agrarna, a Češkoslovaška bolj industrijska država. Toda drag prevoz in deloma carinske. ovire. 1er. druge neprilike so zavirale razvoj živahnejše trgovina med obema državama. âële lansko leto pokazuje v tem pogledu precejšnje zboljšanje. Ako premotrimo podatke češkoslovaške zunanje trgovine za december L 1926., vidimo, dà je napram enaki dobi I. 1935. zlasti : močno napredoval naš izvoz v Češkoslovaško, dočim je. uvoz iz Češkoslovaške v Jugoslavijo pokazal manjši napredek. Uvozila je Jugoslavija v Češkoslovaško v mesecu decembru. 1926 (v milijonih Kč; po blagovnih skupinah) : živih živali 8.54, živil in pijač 62.47, sirovin 14.17, gotovega blaga 12.58, skupno 97.76 (v istem času L 1925. 47.26); uvozila pa je Jugoslavija iz Češkoslovaške; živih živali 0.04, živil in pijač 0.62* sirovin 5.99. gotovega blaga 59.10, skup np 65.75 (v isti dobi 1. 1925. 60.07). Glavno naše blago, ki smo ga prodajali Cehoslovakom, so torej bila živila in pijače, a mi smo kupovali v Češkoslovaški večinoma. gotovo blago (industrijske izdelke). Gospodarski značaj obeh držav je v teb statističnih podaikih zelo dobro- podan. Zanimivo je, dejstvo, da smo v decembrski trgovini s; Češkoslovaško zelo aktivni (za okrog 83 milijonov Kč), dočim smo bili v istem 1 času. 1. 1925. pasivni za bliža 13 milijonov i Kč. Ta- za nas ugoden rezultat je tem zna-čilnejši, ker je. celokupna, češkoslovaška zjfc ■ nanja trgovina v mesecu decembru. 1926 ; močno aktivna, ia sicer za 346 milijonov Kč, dočim je bila v decembru 1925 pasivna za -28.7 milijona Kč. Celotna češkoslovaška trgovinska bilanca 1. 1926- pokazuje prebitek v znesku 2595 milijonov Kč. napram prebitku v L 1925- v znesku 1203 milijonov Kč. Podobno razmerje glede trgovine med obema državama kakor v decembru, se je pokazalo že- predhodne mesece. Kakor je torej podoba, se nam je začel češkoslovaški trg odpirati v večji meri nego doslej. Upajmo, da bo pri tem ostalo. Tržna poročila Dunajska borza za kmetijske produkte (19, t. m.) Razpoloženje Evrope za nakupovanje ee je zadnje dni povečalo. Zlasti tur-ščica se išče v večji meri, dočim so ponudbe majhne. Cvrstejši je tudi oves. Kupčija a pšenico pa se še vedno ne more razviti. Po rži je močno povpraševanje. Tendenca za ječmen je mirnejša. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carino za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 4&50 _ 41, Tisa (79 — 80 kg) 46 do 47; r i: 32.50 — 35; ječmen: pivovarski domači L 38 — 41; turščiea: 24 — 25; o v e«; domači 26.25 — 26.75; moka <0>: domača 72 — 75, madžarska 68 — 73, jugoslovenska 66 — 68. Za olajšanje izveza hmelja. Vojvodinski hmeljarji so te dni poslali ministru za trgovino in industrijo spomenico, v kateri zahtevajo, naj vlada posveti pri pogajanjih za sklenitev končne trgovinske, pogodbe s Češkoslovaško, ki se bodo kmaln začela, večjo pozorooet izvozu našega hmelja. Češkoslovaška naj bi znižala uvozno carino na hmelj za 50 odstotkov. Razen tega naj bi ee uvedla direktna tarila od jugoslovenskih postaj do onih češkoslovaških postaj, kamor S hmelj namenjen. Kakor znano, predstav-naš izvoz hmelja kljub temu, n od drnge divjačina ku puje po najvišji dnevni cen' P S e m h o krznar Ljub Ijana. Turjaški trg štev t 89608 Apnenib ščetin v šopih, rufauih kupim vsako množino — Cenjene ponndbe r navedbo množi-ne in cen** ua oglasni od delek «Jutra» pod značko «Ščetine 16» 1255 Jamski les Na podlagi zakona o drž računovodstvu razpisujemo lobavo 120 m* jamskega lesa Ponudbe je vložit: do 3 februarja t l. Direkcija državnega rudnika Zabu novca, p Griže, dne 19 januarja 1927 1362 rm Hišo z vrtom ali dvoriščem, eno. ali večstanovanjsko kupim kjerkoli v Ljubljani ali najbližjem predmestju, do 250.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Kjerkoli». 1302 Hišo s posestvom v kateri se nahaja stara, dobro vpeljana gostilna in trgovina ter na novo urejena pekarija. Naslov pove ogla-snl oddelek «Jutra». 1378 Za črno-belo reduto ugodno prodam elegantno masko. Naslov pove oglas, oddelek «Jutra». 1390 Radio aparat nov, tricevni, s slušali in akumulatorjem naprodaj za 1400 Din v brivnici Hešik, Sp. Šiška. 1373 Pekarno dobro vpeljano in z dobrimi odjemalci odda takoj radi odhoda k vojakom Fr. Hudika. Dobrna pri Celju 1353 Zdravstvena knjiga «Letnica u kndi». zelo in-teresantna knjiga s sloven-«ko-hrv besedilom, naprodaj Obsega 1077 strani ter 933 slik, s 8 prilogami — Oena 600 Din. Ponudbe na ogluol oddelek «Jutra» pod «Zdravje 600». 1354 Trgovino i mešanim blagom oddam v najem Naslov v oglasnem oddelku «Jntra» 910 Lokal z že obstoječo gostilno ali drugim' primernimi pro-stori, če mogoče v sredin) Ljubljane vzamem takoj v najem Na zahtevo plačam tudi odškodnino otikupni uo ter visoko najemnino Indi sodelovanje ni izklju 6do — Cenjene ponudbe ,>roslm do 25 t m na naslov «Brezalkoholna restavracija» Borštnikov trg št 3, Ljubljana. 13«it Lokal v Ljubljani ua prometnem kraju oddam orot' posojilu Garancija za 'igurana — Ponudbe z na vedbo zneska pod značko (Lokal 74» na oglasni od ielek «Jutra». 1874 Trgovino v največjem industrijskem kraju naše države, ob glav. ni cesti, s popolnim inventarjem in takoj prostim stanovanjem oddam v najem ali prodam radi družinskih razmer. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 39773 Za delavnico iščem majhen lokal nu kakem dvorišču v Ljubljani ali v bližini mesta. Event sem pripravljen lokal prenoviti. Ponudbe z navedbo najemnine na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Delavnica». 1416 Stanovanje sobo in kuhinjo ali sobo • štedilnikom išče 1 oseba Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Mirna stranka 11» 1328-a Sobo lepo opremljeno z elektr razsvetljavo in posebnim vhodom oddam takoj ali 1. februarjem v sredini mesta Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1392 Stanovanje ž—b sob kuhinje in vseh pritiklin ižčem « 1. tebru ar j eni Plačam 1500—1800 Din mesečno -— tudi z» tri mesece naprej Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «i nadstropje». 1896 2—3 prazne sobe najraje s kuhinjo iSCe ne zaščiten zakoniki par t>re? otrok, za takoj ali pozneje Ponudbe na oelae oddelek «Jutra» po^ «Bančnik». 1407 Majhen kabinet zajtrkom oddam ua Rimski cesti 12. 1408 Sobo v Dvorskem okraju iSče gospod. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra» 1406 Opremljeno sobo lepo in veliko oddam dvema gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1881 Opremljeno sobo * posebnim vhodom oddam takoj erospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1382 Lepo sobo s posebnim vhodom, v sredini me*ta oddam s 1. febr. solidnemo gospodu. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Samec 75». 1875 Opremljeno sobo poceni oddam * 1. februarjem gospodu ali gospodični na Aleksandrovi cesti 10 — pritličje, vrata 8. 1365 Sobo z električno razsvetljavo, event. tudi a hrano oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1372 Ky№§r -TslinП Frank«n4 usen Nemčija Inž šola r.a strojno n avtomobilsko gradnjo — r>osebni elektrotehnični I oddelek za poljedelstvo I 'D *erotehniko V" j Gospod srednje starosti, čedne zunanjosti. z večjim kapita* lom. posodi ali pristopi kot družabnik k gospodični ali vdovi, ki ima kakršnokoli trgovino — Špecerijske in mešane stroke Imajo pred-nost — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Družabnik 81». 1281 6000 Din posojila iščem nujno za 1 mesec — Garancija sigurna, vrnem 7000 Din Ponudbe na ogl oddelek «Jutra» pod šifro Sigurno 6». . 1384 ! Mlad gospod eleganten, želi znanja z mlado gospodično. Cenjene lopise s sliko, katero vrnem. na oglasni oddelek «Jntra» pod Šifro «Marigu» 1898 Dolores Me bo veselilo Le naslov na oglasni oddelek «Jutra» - D. Z. 1402 Anka Na evidenje na Svečnico pri drami Dvignite pismo v oglasnem oddelku Jutra. - «Opera U/II». 1403 Carlsslmo Dvignite list poštno ležeče Valjevo. 1417 Gospod vpokojenec - star 56 let. želi znanja « priprosto vdovo » pokojnino in «ta novanjem Dopise na oglas oddelek «Jutra» pod značko .Afrika» 1397 Ч* Klavir dobro ohranjen, ia 8500 Din naprodaj Naslov pove oglasni oddelek «Jutra» 1391 Klavir dobro ohranjen poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jntra». 1399 Klavir (BCsendorfer) poceni naprodaj v Ljubljani, Za gradom št. l/L 1376 Luksusni pes mlad, poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1388 Krasno psico čistokrvne ovčje pasme. 20 mesecev staro, dobro ču-vajko, s popolno dresnro policijskega psa. prodam. Cena po dogovora. Celje, Trubarjeva ulica štev 7. 1369 Oseba ki je shranila 5. januarja v trafiki Pred škofijo št. 1 paket z jestvlnaml naj se oglasi. 1400 Sabljo je Izgubil art. podporučnik 16. t ci od voj bolnice pa do art vojašnice Najditelja pro-«ш. van Lah, uma vezani knjigi Du 20. oo pošti Din 1-50 več Izdala Tiskovna zadrug» v LJubljani. 9QGXDQQ® «BERRYLOID» -sj«.^ -i O 2 o H 4>< . ч •^.„■счС^ so t ^ V- s «TUNGIN. aparaU In potrebftélne po nizkih oenah v zalogi drogerifa НПТОП tUUlC stnooa Ljubljana, Židovska ulica it 1. A >arati v trgovini na ogled — Zahtevajte cenil' za ostale ootiebščine TRGOVEC v vsaki široki izvežban prevzame zastopstva, oziroma yre za potnika h kaki tovarni ali veletrgovin. Dopise poi „Agilen in dober" na ogl oddelek „Jutra" za C78 llhuki potnik zmužen do">ro vpeljan po