PoStno tekoči račun ši 24. fct. 3«." Posamezna Jlev. — 20 stotink. V Goriel, dne 5. aygusta 1920. Letnife III. Izhaja v Gorici vsak če- trtrk opoludnc. Velja za celo !eto 12 L, mesečno 1 L, zs inczemstvo 16 L. Na aaročila brez doposlane na- ročnice se ne bomo ozirali. Posamezne Številke stanejo v rszprodaii 20 stotink UiedniStvo: Ulica Vettunni 9, uprava ul. Vetturini 9 2jL V Rokopiii se ne vračajo. Ne- frankir^ns pisma se ne sprc- jemajo. Oglasi, katere jslovenskega slovstvn sem našel pod tern naslovom prav mično pesem Jožefa Lipolda (1796- -1855), k| jasno kaže, kako se je tudi pred sto let! pojavljala ideja komunizma, ki dandanes obhajajoč nekako stoletnico hoee . z vso silo prodreti na dan in udejstviti svoje teznje. Predno navedem pesem »Od komu- nistov« hocem povedati nekaj o pesniku samem. Jožef Lipold je bil rojen I. 17c>o. v Mozirju na Štajerskem, šolal se .5e v Mariboru in v Gradcu, bogoslovja pa sc le ucil v Ljubljani. Mno^o let je bil zy žup- nika v Reeici, od koder se je imenoval Leopold Rečički. Živahna leta francoskih voi:k so v njem vzbudila pcvsko žilo. 2e kot vo- jaski Kaplan je zloži! domacim brainbov cerh prirnerne pesmi, Ki so se narisnile v Celju. Njegove pesm; se večliiom.i iiaha- iajo v Ahacljevi knji.^i. ^KorcsVr in Sta- jerske Pesme«. V svojih poezijah pa se ie L?uold 07i- ral najrajše na dnevna vprašauja. kate- r^m je posvetil zhsti: »Osoliene pesmi«, ki so natisnjene v »Drobtinicah« 1. 1850., Potem, »Sedajni svet« in »Pijancem žga- pravice v soli in v uradu. Toda žalibog teh je malo! Ali naj živimo složno z VamJ, g. obč. komisar, ki gospodarite v Tolmi- nu, kot pravi turški paša, ki ste odpravili iz obč. urada skoraj ves slovensko urado- Vanje, ki na tako ncčuven način žalite In terorizirate svoje občinarje! Zato se res nič ne čudimo, da je v Tolminu vse na- rodno življenje zamrlo, da se vsi ljudje skrivajo doma, da ne vidimo več veselega Tolminca, ampak le žalostne in potrte obraze — izvzemši morda kako prodano a!i podkupljeno dušo! O Tolmin,, kako si se izpremenil! Toda bodi dovolj moji nevolji! O. obč. komisarju odgovarjamo: Ne do- mišljajte si, da ste mordai kak vodja naših županov, tudi ne mislite, da si boste s ta- kimi slovesnostmi pridobili srca Sloven- cev! Ne s terorjem, ne z izzivanjem, ne s hujskanjem, ne z bičem — ampak s pra- vo ljubeznijo in pravičnostjo se pridobiva Ijudstvo! Poglcjte v našo Furlanijo, kako imajo ljudje radi novo vlado! Rajši kot pod ltalijo, so se vrgli raise v naročje bolše- vizmu. In po celem zasedenem ozemlju gre vsled tržaškihdogodkov en glas: pod Turkom ne more biti slabše! Tolminccm pa svetujem. naj se ven- dar enkrat malo ojunačijo, naj odločno zavračajo darove Bombičevj Martinači- jev! V celem zasedenem ozemlju pa naj zaplapola zastava prave svobode, pravič- nosti — ne pa zastava največjega suženj- stva, krivice in tiranije! Okoličan. Prva kmečka slavka na Goriškem. Dne 31. jullia so se pogodili stavku- joči kmetje z goriškim magistratom. Do- govor sklenjen med goriškim magistratom in zastop'niki združenih kmetskih zadrug za Gorico in okolico se glasi tako-le: V svrho, da pride zopel goriški ug do svoje nekdanje trgovske važnosti, ki jo je imel pred vojno in da se da trgovini najprostejši razvoj, ki obstoja v svobodni konkurenci, se je dogovorilo med gori- škim županom in kmctskimi zastopniki sledeče: 1. Trgovanje na debelo s sadjem, ze- lenjavo itd. pricne ob šesti uri zjutraj; od šeste do sedme ure zjutraj sc imajo dovr- šiti zdravstveni ogledi, statistične ugoto- vitve in tchtanja, ne da bi se pri tern za- drževalo kupčije. 2. Od sedme do osme bode trgovanje svobodno toliko za prekupčevalke nai drobno v Gorici, kolikor za vnanje in za trgovce na debelo. 3. Ob osmih zjutraj določi komisija sestavljena iz župana ali njegovega na- mestnika, jednega zastopnika kmetskih zadrug in jednega izmed konsumentov, cenik na podlagi prodaje na debelo in množine blaga na trgu tako, da se zago- tovi prodajalcem na drobno primeren do- biček. 4. Cenika se imajo držati ne le pre- kupčevalke na drobno, ampak tudi pro- duccnti, ki bi še došli na trg ali pa bi tarn ostali po osmi uri. 5. Municipij se obvezuje, da pripravi poseben prostor, v katerem se bode hra- nilo že prodano ali zavezano blago in ki se vsled tega ne bode smelo javno izpo- staviti, da se onemogoči pritoževanja vsled zavračanja kupcev od že prodanega blaga. Ako bi se kljub temu v praksi po- jayile težave, se bode delovalo nato,, da se iste sporazumno odprayjio in prepre- čijo nadaljni spori. 6. Delovanje tržnih komisarjev se omejuje na po zakonu jim odkazani delo- krog, ti se ne bodo smeli vtikati v določe- vanie cen razven kakor posvetovalni or- gani in to le na morebitno zalitevo koml- sije, Zaplembe blaga od strani tržnih. ko- misarjev z utemelitvijo, da ni dopustno za splošno vporabo, mora odobriti župan po zaslišanju mestnega zdravnika in v navzočnosti ostalih dveh članov komisije za določevanje cenika. I^astnik blaga, ki bi se imelo uničitl, bode imel pravico zahtevati, dai se mu vrne blago za krmljcnje zivine; pred iz- ročitvijo pa se bode moralo blago vseka- kor pokvariti tako, da ne bode nikakor več sposobno za človeški užitek. 7. Župan izda tržnirrr komisarjem po- trebna ljavodila v svrho, da se bodo na- tančno držali dobljenih ukazov in to z na- menom. da se varuje koristi javnosti (producentov, trgovcev in konsumentov) in postopa ž njiini z ono vljudnostjo in dostojnostjo, ki gre meščanstvu in občin- skim vslužbencem. 8. Oblasti ne bodo smele vsled tega bojkota producentov odrejati nikakih maščevalnosti ali kakega prestavljenja dosedaj odkazanih prostorov. 9. Vse nove premembe dosedaniih običajev in tržne poslovnike mora dolo- čiti župan,*ki pa moral poprej zaslišati za- stopnika kmetske zadruge. 10. Predno izreče župan katerokoli si bodi kazen,. mora zaslišati opravičeval- ne razloge interesirancev. Pričujoči dogovor stopi v veljavo z dnem 2. avgusta 1920. Tako dogovor. Stavka je torej kon- čana. Tudi kmet vstaja. Neznosne raz- mere, ki so vladale že delj časa na go- riškem trgu, so prisilile kmeta do stavke. Kjer ne zaležejo ne protesti, ne pritožbe, treba seči po skrajncm sredstvu. Tud! njepivcem«; končno tudi pesem »Od ko- munistov«, ki se tako-le glasi: Svet misli si z'lo premeten Od vseh strani jako uččn, Že vsak lenuh gospod če bit', Vsak potepuh starino pit'. Kar pridni so pridelali, Se komunistom lastno zdi. Saj pravijo; vsi bratci smo, Kar glcštamo, je vseh blago. Kar si poerbal, tvoje ni. To sliši tud' med vse ljudi; Kar ti v darilo si dobil, Boš ravno tak med nas delil. Tak vbožnih več ljudi ne bo, Vsi lehko tak bogati so. Kar si prihraniš, pridobiš., Zopet med druge razdeliš. «Posestva tvojega več ni, Kakor so zdaj pod ključami; Razločka več stanov ne bo«. Tak komunisti hočejo. Vsi so gospod je'in gospe; Kaj s te?a bo, vsak lehko ve: Kedar požrto vse blago, Potim s'romak tud' vsaki bo. Lenuh ni sjaU tud' nima žet\ Kar je pridelal priden kmet; Pokaj bi potepuh zapil Kar je gospod si pridobil? Mestlan, teržan dost' truda 'ma, ki rokodeli, barantä: Naj vživa, kar pridelal je, Ne potepuh, ki križem gre. Na kmete se zannsajo Da tumpci z njim' potegnejo; Ali Bog je kmetu glavo dal. De bo goljfijo brž spoznal. Katolška vera nas uči, De Bog talente ra^deli, Da en'mu dva, na drug'mu pet, Ne vsak'mu en'ga, ne deset. O komunist,i poberi se! Tvoj nauk slepar iz pekla je. Ljubczcn Bog od nas želi, Ne pa oropati ljudi. Le pridno radi delajmo, In vbogim pa pomozimo, To nas uči krščanski nauk, To srečnih je ljudi opravk. V. Št. okoličanski kmet se je vzdramil. Večina kmetov se je stavke strogo držaia. 8ili so pa žalibo^: med njiini tudi stavkokazi, ki so nosili in vozili blago skrivaj in po- noči v mesto; med tenii niso bill magoče sami reveži, katerim bi človek tega ko- raka niti tc/iiko ne zarneril, :i bil! no tudi iiremožnejši med njimi. Ljudst vc si je do- bro zaponmilo njihova imena. Kje je dis- ciplina, kje organizacija? Ko gre za ta- ke? interese, se morajo stmiti vse nase vr- yie, v boju proti nasirn izkoriščevalcem rr.oriimo biti s'ozni! V KDriški okolici, dne 1. avg. 1920. Našim poseslnikom in kmeloualcem. Goriško kmetijsko društvo nadaljuje svoje poslovanje od 1. julija t. 1. dalje kot zadruga pod imenom »Slovensko kmetij- sko društvo reg. zadr. z om. ]. v Uorici«. Zadruga je vpisana v zadružnem registru pod št. 134. Ona ima namen varovati in pospeševati gospodarske koristi svojih članov. Obstoj zadruge je določen na 20 let. Člani načelstva so: Anton Jakončič v Gorici, Via Car- ducci, predsednik; Dr. Alojzij Franko, od- vetnik v Gorici, Corso Verdi 39; Bogorail Čehovin, posestnik, Branica, odbornik; • Franc Obljubekj posestnik, Krasno-KoJ- sko, odbornik; Henrik Perin, posestnik, Mcdana, odbornik; Leopold Kofol, po- sestnik, Čepovan, odbornik; Ivan Mrak, posestnik Tolmin, odbornik; Anton Mu- lia, posestnik, Lokve na Krasu, odbor- nik; Josip Štrekelj, nadučitelj, posestnik, Komen, odbornik; Franc Bajt, šolski rav- natelj v p., Gorica, poslovodja. Društvene objave se vrše v »Oo- riški Straži«. Jamstvo zadružnice je omejeno in: sl- cer jamči vsak zadružnik poleg svote svojih deležev še z dvakratnim zneskom podpisanih deležev. Zadruga ima svoj urad v Gorici, Via Contavalle 7, I. Pod njeno upravo je tudi »Goriško vinarsko društvo«, ki je začasno prenehalo svoje poslovanje. Delovanje zadruge se je raztezalo do sedaj na ustanovitev zadruge, pridobitev zadružnikov, ureditev knjigovodstva, iz- terjatev zastankov O0riškega kmetijske- ga in vinarskega drustva in na iskanje za- nesljivih dobavitcljev in trgovskih prija- teljev. V ta namen je zadruga stopila kot clan k večjim zvezam kmetijskih društev in zadrug. Poslala je svojega poslovodja v eno uzorno poslujočo kmetijsko zadru- go, kjer je pregledal poslovanje in dobil naslove najboljših dobaviteljev za razne kmetijske potrebščine. Ko se priredi skla- dišče. prične zadrugä priskrbovati svojim zadnr/nikom umetna gnojila in druge po- trebščine. Zadatje ('ara) za naročeno blago bo- de znašalo najmanj tretjino kupne cene; ostalo se izplača s povzetjem ali o preje- mu naročenega blaga. Vsak zadružnik sme naročiti samo toliko blaga, kolikor sam rabi in gai ne sme oddajati drugim in ž njim kupčevati. Kjer bode v občini večje število zadružnikov, dobijo blago za vse zadružnike skupaj tako, da se urn pošlje isto v enem ali več vagonih na bližnjo po- stajo. V takih občinah se imenujejo pover- ieniki za izplačilo blaga pred prevzetjem in za niega razdelitcv. Kier je včlanjcna hranilnica in posojilnica ali občina, ki ima katero lastno posestvo, dobi umetna gno- jila in druge kmetijske potrebščine Ie za to posestvo. Glede cen umetnih gnojil in kmetij- skih potrebščin so tudi težave. Zadruge in zveze kmetijskih društev se oglasajo r>ri središčnih zvezah za umetna gnojilai in druge potrebščine, ne da bi navezale svojo centralo na kupno ccno že ob času prijave. ka] in koliko bodo potrebovale. in zanesljivo izidejo bolje nego oni, ki že na- prej zahtevajo določitev cene za čas na- bave. Poslovanje med zadrugami in za- družnimi zvezami sloni na niedsebojnerrt zaupanju, da se določijo cene nčlanjcnim zadrugam kolikor rnogoce ugodno brez naprcjšnje obveze, katere pri obstojecih' razmerah ne morejo več časa naprej dati ali jo težko dajo in če jo dajo, postavijo višje cene nego bi prišle brez obveznosti, da ne pridejo v zadrego. Ko blago dojde, ga je treba takoj pla- čati, odštevši zadatje. Posamezni zadruž- niki dobijo blago iz skladišča svoje zadru- ge; veeje število zadružnikov morejo do- biti isto na najbližnjo postajo in je dvigne- jo po svojih zaupnikih in pooblaščencih, katere je treba sporazumno z zadružnim vodstvom že pred odpošiljatvijo blaga določiti in zložiti dcnar, odštevši žc dano zadatje, da se more isto takoj prevzeti in razdeliti. Za sedaj je Slov. kmetijsko društvo navezano saino na svojo moč, ker nima ne državne ne deželne podpore. Delcži so po 25 Lir; pristopnina znaša 3 Lire. Ogla- si za pristop in denar se sprejemajo v za- družnem prostoru v üorici, Via Contaval- le 7/1. Pri pošiljatvi po poštni nakaznici je dodati 20 cent. üotovo je, da se z združenimi niočni doseze več nego s posameznimi in da do- bra organizacija daja vsakemu stanu eu- dovito rnoč in koristi, katere neorganizi- ranci nimajo. Po dobri organizaciji so pii- šli razni sloji do ugodnejšega položaja; zato naj se naši slovenski posestniki In kmetovalci oglasijo mnogobrojno za pri- stop k naši zadrugi in ji pripoinorejo z do- brimi nasveti in sodelovanjem, osobitopa z vplačanimi dcleži do potrebne glavnice in do razvoita v prospeh kmetijstva naše dežele. Slovcnsko kmetijsko društvo v Qoricl. vil prvo slovensko čitalnico. Tu se je žl- i vo zaninial za pevske vaje,: ueil deklaino- vati in dostikrat je sam govoril o raznih predmetih. V Tolminu je ostal do 1. 18.63., jodkoder je odšel v Ajdovščino. Tudi v Ajdovščini je takoj ustanovil čitalnico in kmalu je bil priljubljen pri vseh. Iz te do- be je najznamenitejši dogodek tabor v Šempasu pri -Gorici. Po sijajno dovrše- ncm zborovanju je ves ginjen vzkliknil: »To je najlepši dan mojega življenjai« Leta 187U. se je prcsclil v Gorico. kjer je tudi umrl (2. marca 1876.) — Za blagor goriških Slovencev se je vsestransko za- nimal; zato je bil izvoljen v goriški de- želni zbor. Dr. Lavriča se še danes spo- minjaio naši stari ljudje, ki so bili na pr- vih slovenskih taborilv in mnog črpa še iz teli davno minolili shodov svoje narod- no navdušenje. Spornin narodnega budl- telja goriških Slovencev bo med njimi trajno ohranjen s hvaležnostjo! — Zborovanje ¦elminskega učileljskega drušfua. Zborovanje tolm. učit. društva v Tol- minu dnc 12. julija jc bilo prav dobro obi- skano. Predsednik je pozdravil navzoee in pojasnil več vlog, ki jih je poslalo dru- štvo oblastvom. Uradna učiteljska konfe- renca se letos ne more sklieati, ker je g. okrajni nadzornik preveč zaposlen; skli- če se prihodnjc lcto. Učiteljska knjižnica se je prcpeljala iz Podbrda v tolminsko ljud. solo. Izvoljen je bil knjižnični odsek g. Oblaščak L., Silič Just, Sivec Fr., ki Jo bo oskrboval. Knjižničarka je g. Just. Si- lič. Društvo jc intcrveniralo pri okr. sol. svetu glede zastalih pavšalov za šol. leta 1916-17, 1917-18. Dobilo je odgovor, da se bo oblast za to zanimala in prosi, naj pii- zadeta šolska vodstva naznanijo svote, ki še niso bile izplačane. Na vlogo, da naj se skliče seja okr. šolskega sveta zaradi raz- pisa učiteljskih mcst, je prišel odgovor, da bodo razpisane službe, ko bodo dani po- goji za razpise in se prouči,, kako vrednost imajo naša izpričevala za nove pokrajine. Seja okr. sol. sveta bo razpisana, ko pri- de dovoljenjc od pristojne oblasti. Na vlo- go, da bodi poslovni jezik slovenski, dru- štvo še ni dobilo odgovora. Zbor svečenikov sv. Pavla je poslal društvu vlogo, v kateri prosi, naj se izreče ueiteljstvo za obveznost krščanskega na- uka. Zborovalci so vzeli isto z odobrava- njem soglasno v znanje. • - Glede "izvoiitve delegatov za deželno učitcljsko koiiferenco so bili zborovalct mnenja, da sc nikakor ne moreio odzvati pozivu, ker nimajo niti enega člana, ki bi bil zmozen, da se udcležuje potrebni.li de- bat v italijanskem jeziku. Tudi odklanjajo za letos scstavo podrobnih uenih načrtov in sklcnejo vposlati le prevdarke none snovi za sol. leto 1920--21. Z ozirom na to,, da misli uvestt oblr.st s prihodnjim šolskim letom italijanščino v ljudske sole, se izre- čejo žborovjilci socrlasnn proti in /nhteva- jo, naj se pončuje ista samo;tam, kjer se je poučevaki prej nemščina. 'Obenem vza- mejo z obžalovafijem na znanje, da price- nja. preWadatf oblast definirivno nnrrtP-Se-e- no ueiteljstvo brez disciplinarne prdskave iz kraia vr I'raL K skjemi se "^ vrsila 5-? volifcv d.elegatov-za delesracijsko zboro- varric v Trstu. — Poročevalec." Našim čebelarjem. Due 15. julija se je vršil občni zbor iiašega društva in sicer v prostorih go- stilne v hiši »Centralne posojilnice«. Ucle- ležba ni bila povoljiuu najbrže radi tega, ker so ljudje ob tern času zaposleni na po- lju in senožetih. Predsednik g. Josip Ra- kovšček otvori občni zbor, . pozdravi na- vzoče ter poda nekaj jedcrnatih nasvetov glede društvene organizacije. Resolueije, kakor smo jih že zadnjič objavili, so bile enoglasno sprcjete in se predložijo vladi. Gosp. Bratina predlaga, naj se usta- novi čebelarsko zadrugo. Uosp. Pelicon predlaga, da se naše društvo pridruži kaki zavarovainici proti pozaru, poskedbi in tatvini čebel. Oba predloga se sprejmeta in izvršita do prl- liodnjega občncga zbora. Gospod Vinko Vodopivec je poteni podal nekaj dobrili nasvetov o zboljšanju čebelnega plemena. Predsednik predlaga za članarino za leto 1920. 3 lire. Tedaj morajo vsi elani, ki so letos plačali 2 liri posiati blagajničarju Fraiice- tu Golja v Zaloščah, posta Dornberg še 1 liro in 20 cent, poštne dostavnine. Vsak član, ki pošlje' članarinc. psiloži še 20 cent, za poštno dostavnino, katero mora plačati blagajničar. Gosr. Leopold Pavletič ]e pokazal vzorec matične rešetke, katero bo prc- skušal gosp. Franc Golja in ako sj 1>.o pre- skušnja dobro obneslay ne bo tr^ly naro- čevati tega iz inozemstva. Določijo se cenc medu in vosku in si- cer cena medu na drobno 14 It kilpg'am, na debelo 12 lir za kilogram. V.^s.-k '.0 llr kilogram! S čebelarskim pozdravoni Fr. V^šcz. Dopisi. Sfolefnica rßjslya dr. Letos pretcče ravno 100 let, odkar se je rodil veliki goriški rodoljub dr. Ka- rel Lavrič. Ob tej priliki naj podam kra- tek življenjcpis njegov, ki bo gotovo za- nimal čitatelje »Stražc«. Dr. Lavrič jc bil rojen v Premu (Notranjsko). Že v otro- ;skih Ietih ie izgubil očcia; tedai se ie z rnaterjo preseiil v Gradcc, ter je dovršil gimnazijo in vscučilišče ter postal doktor prava. Prvo svojo sluzbo kot sodnik Je nastopil v Trstu. Takrat mu je bila maie- rinščina skoraj neznana. To pa1 vsied te- ga, ker je družina. govorila1 nemški. Toda kmalu se ie naučil slovenščjne toliko, da je postal leta 184-8. pri kolegijalnem so- disču v Sežani namesinik državnega praviTJka. Ta — čeravno visoka — služba mu ni ugaiala; 2 leti potem (leta ISv^O.) ga vidimo v Tolminu kot odvetni- 'l;)n. Tu se je začel učiti teineluto sloven- skega jezika in kmalu se je ogrel za nn- rodno stvar tako. da je .sklenil narodu po- svetiti svoje življenje. Takoj je tu ustano- Iz Vrtojbe. — (V spomin pok. Edvar- du Mežnaršič-u, vikarju v Vrtojbi). — Ni- smo pričakovali, da nas tako liitro zapu- sti naš dušiii pastir. Upali smo, da okreva in tembolj nas je 28. julija pretresla vest, da je ob 2 urah zjutraj nchalo biti sree njemu, po katerem žaluje vse brez razli- kc strank in spola. Na videz krepak je po kratki in mučni bolezni prekmalu umrl v 52 lctu svoje starosti. Po svojih težavnih službah, ki jih je imel v Ročinju in na Otli- ci je prišel leta 1913 v Vrtojbo na lastno prošnjo zaradi rahlega zdravja in se je do pred vojne veliko boljšega čutil. Bil je ve- sten, vnet, katoliški duhoven in si je pri- dobil srea vsth. tako da v Vrtojbi ni irrvel sovrastva cd nikogar. Ostal je med nami v vojni do zadnjega trenutka, da je skorai zadnji bežal in se podal v begunstvo v Mctliko, v svoj rojstni kraj. Vedno je hre- penel, kdaj pride med svoje ovce. V za- čctku leta lQi9 mu je županstvo javilo, da .ima stanovanje za silo napravl.^iio, in on se je takoj odpravil na pot. A vsled takrat- nili raznier so ga v Ljubliani vrnili in šel ¦ie v sluzbo v-Stržišče med begunce. V tern letu pa sc mu ie posrečilo, da je srečno prišel v Vrtoibo in na belo nedeljo ie imel tukaj prvo sv. mašo. Kako je hrepenel po župnišču, da si tarn uredi lepi vrt. ter bo- dril dclavce, naj bite, da bo streha kmalu končana' Obljubil jim jc lep likoi, kar je tudi stori!. Likof je napravil, a med delav- ce ni mogel več priti. Tožil ie večkrat, da želcdec ne deluje, mislil si je pa, da ni ne- va.rra stvar. Slcdnjič se ga jc prijela še pljuCnPca. kateri je podlege!. Zadnjikrat je maševal 12. iuliia ter z veliko težavo sv. mašo končal. Župnišče, po katerem je hre- penel, bo kmalu končano, a njega ni več. Pokojnik je scl vsakemn na roko s svetom in delcm, hodil je kar eel dan obiskavat bolnike tolažil in pomagal. Kako je bil Iju- bljen in spostovan, je pričal njegov po- greb. Nobeden ni izostal. Šolska mladina 7, učiteijstvom na čelu in celo zupanstvo. Mladenici in dekleta so kupili več vencev, ki so iih sami nosili pri pogrebu. Pocfrcb je vodi! preč. e. monsig. Pavletič iz Gori- ce ob asistenci 13 duhovnikov. V slovö ob odprtem grobvi je govoril preč. g. žiipnik iz Renč. Žalostinkc je pel mešan zbor pod vodstvom g. nadučitelja Zorn-a. Ni nianj- kalo solz, ysa vas je žalovala, vsa Vrtoj- ba je še danes z žalostjo odeta! Bog daj Vrtojbi dušnega pastirja, vrednega blage- ga pokojnika, njemu pa večni mir in po- koj! — Miren. — V naši občini se dogajajo kaj čudne reči, in človek, prodrt z duhoni pra- vičnosti, ne more iste zatajiti pred niko- mur. Pred cerkvijo nam je bilo razglašeno: »Poveljnik (neki nadporocnik) mirenske- ga vojašk. predscdništvaj zahteva. da ga vsakdo mora pozdraviti na cesti, sicer iu- ternira vsakogar, ki bi ravnal nasprotno«. Ccmu razglašuje zupanstvo taksne uka- ze, nam ni znano, sicer pa se redkokje kaj takega dogaja, in radovedni smo, koliko ljudij bo radi tega prcstopka kaznovanih. Oglejmo si, zakaj ta gospod ne zaslu- ži nasih pozdravov, ne ozirajoč se nato,1# da nima to nikake zakonite podlage. Preko naših glav so nam napravili na našem »Občinskern Domu« italjanski na- pis. Vsakdo sc lahko prepriča. da smo šeie sedaj osvobojeni, ko imamo na istem do- mu napis »Municipio Merna«. To izvira iz prizadevanja g. nadporočnika. Bilo je pred nekaj dnevi zvečer. Na cesti je izzival neki gospod »osvoboditclj«. katercga imc nam ni znano, tuk. mladeni- ča. ki si seveaa kaj takega ni pustil dva- krat storiti, temveč mu prislonil klofuto, ki mu je po občncm mnenju tuk. prebival- | cev tudi pripadala. V tern času pa prileti vojaška patrulja ter odvede oba v luknjo; izzivač dobi primeren prostor za prenoči- šče, a naš mladenič je bil vso noč za- prt v svinjaku. Pri zasliševanju je bil na- šemu mladeniču postavljen nabasan re- volver na prsa ves čas izpraševanja s strani gorinavedenega gospoda nadporoč- nika, med tern, ko je izzivač tekel pa zdravniško sprieevalo v Oorico, ki pa je zanj zelo žalostno izpadlc. Zdravnik ni mogel konstatirati nobene tclesne poškod- be in naš inladcnič je bil vsled tega drugi dan oproscen. Na občinski razglaševalni deski je med družinmi razglasi tudi nabito, da je ribarcr.je v Vipavi strogo zabranjeno. Seveda naš gospod nadporocnik se ne o- zira na civilne zakone ter s pomočjo svo- jih prijateljev (uradniki stavbenega oddel- ka) mečejo ročne granate v reko Vipavo ter si tako pripravljajo dobre večerje na račun iavnosti, katera je prisiljena piti vodo iz te rel-re, ki je posebno scdai že itak nezdrava, podobna stojeci luzi. Seveda moramo vse to molče gledati. ker oblasti se ne ganejo. Hudo vroče je pri nas in ni čuda, da se gredo tudi ženske malce »ofrišat«,. se- veda pri temi proti enajsti zvečer, a voja- ki jih dejansko napadajo, posebno z me- tanjem kamnov. Dvema ženskama so po- skrili cclo vso obleko in revi ste jadiko- vali, da ie bilo joj! Še-le po dolgem času •ste vdobili svojo obleko nazaj. Pravijo, da ie bil gospod tenente navzoč pri tej priliki, pa re da bi kazr.Gval svojih voja- r kov zaradi teh dejanj. j Vprašam torej: ali je takšen gospod j vreden, da se ga javno pozdravlja?/Kaj | -pa še! ¦ »Mirenc«. I Iz Kanala. — Kje si nekdanji Kanal, i celo od »barbarov« imenovan »die Perle | des Isonzothales«. — Ali je še kai dobre- ga v tebi? — Res je, mrtev si, — ker mo- ] raš biti! Kje je ona predletna živahnost — liiidska dovtipnost in šaijivost, — ni jc, ker ne sme biti. — Po cestah se sprehajajo tuji ljudje; — videl sem jih prihajati z malho na hrbtu in v copatah, zdaj pojö svoje »canzonete«. Mimo njih gredo »od- rešcni z zalostnimi obrazi..... Začetkom spomladi ali sredi pomladi, — ne spominjam se več natančno. — sc je. ustanovil v Kanalu otroški vrte*:. — Öd I vstanovitve ctroškega1 vrtca po do dnncr* poučiije toga gdč. Korsič — zavedna Slo- venka.. kar Italijan'e strašno bode. Zdaj ko je imela g.čna Koršič nastopi- | si šolslre počitnice, je prejela od civil, ko- 1 nr'sarijata naslednje pisanje: »Vdobili smo drugo učiteljico. ncko Obizzi Doro, kate- ra prav rada sprejme to solo, brez da bi iskala kakejra dopusta. Pončevala bo tudi ob cetrtkili in S ur na dan cclo, kar dos?- oai ni bMo«.'— Ali ni to kakor ztnenieno! Najprei slovensko v.čiteljico. da se stariše nremoti ~ in otroke privabi, in ko je to kencano, slovensko preč in italijansko noter. — Nato pravimo mi: ali — ali! A!* nnrii pvstite pdC. Korsič v Kanalu, ali pa nima+e več otrok v soli. — Vedite, da pri nas se otroci ne nroda'aio tako kot pomi- dori j)Un soldo l'uno«. Torei! Slap pri Vipavi. — (Moč uniforme«) je uprizoril dhe 25. julija t. 1. naš vrli pev- ski zbor pod vodstvom gospodične Ive Justin, tukajšnje učiteljice. Igralo se Je gladko in nc brez ?egave komikc, tako cia je rasclo zanimanje obilnih gledavcev od dejanja do dejanja, ter se je ob koncu raz- sulo v bučen smell. Pevski zbor je znpel za uvod velepomembno pesem: »Ujetega ptiča tozba«. H koncu je dodal pevski zbor še par domačih, ki so žele vse buren aplavz. Prireditev je služila edino le iz- obrazbi in se je vršila brez alkohola in brez plesa. V pozdrav je govoril gospod Maierhoier, župnik Planinski. Ta priredi- tev pa je tudi pokazala, koliko še ne vz- dignjenega narodn. kapitala leži na Slapu, tej najlepše ležeči vasici Vipavske doline. Manjka samo lastnega-dušnega pastirja. Merodajne cerkvene oblasti prosimo, da vendar enkrat že definitivno rešijo dušno- pastirsko vprašanje na Slapu. Iz Vipavskega. — Pritožba za prl- tožbo, ena opravičenejša od druge slede danes v listih. Clovek se po mukepolnih vojnih Ietih ne more nadejati boljših ča- sov. Posebno za naš kmetski stan v tej deželi se kaže prihodnjost v prav temnej luči. Lanska slaba letina- po nekaterih krajih kaže že zleN posledice, ljudstvo se mora že zadolžcvati. Pa kaj bi ne; — ako je med voino, ko je prodaialo svoje prl- delke sorazmerno cenam drugih ix>treb- ščin, poplačalo svoie dolgove, nima da- nes nikakili dohodkov več. da bi krilo svoje dnevne potrebščine. Poleg tega se cene kmctskim pr'delkom nižajo, inedtem ko se drugim potrebščinam višajo. Sadje na primer,, ki daje kmetovalcu prvi iz- vozni pridelek, sc je letos prodajalo po sramotno nizküi ccnah. In o bližajočem se vinskem pridelku že danes govore razni špekulanti o nizkih cenah. Tudi to bi se utegniio pripetiti, ako se takoj ne zavemo svoje stanovske dolžnosti. Res, da je zapora mej glavni vzrok temu stanju, vendar v organizaciji, v edinosti je moč!! Kmetovalci, stopnno na plan, združi- mo se v nepremagljivo organizacijo in v svojih rokah iniamo^ svojo in naroda osodo. Ustanove naj se okrajne zadruge s centralo v Gorici, ki bodo same določale cene svojim pridelkom, ki bodo v slučaju potrebe pomagalc potrebnim in koj se bo uveljavil kmetski stan sam. Kmetska Zveza, Gorisko kmetijsko društvo, ki nosite naslov kmeta, zganite se, skličite kmetske shode, da pride ljud- stvo do izrazr, da s;e dnloči 'potrebno v izogib preteči nevarnosti. In pa takoj shod za Vipavsko! Do vidova! Iz vipavske doline. — »Družbaavto- mobilnc voxnjc v Oorici« naznanja v zadnji »Gor. Straži« št. 31., da zopet upelje z 2. avg. vo/njo Gorica—Vipava in nafeaj, katera naj bi bila prekiniena za- radi premajhnega števila potnikov. Rcs- nici na ljulo pa moramo konstatirati, da je ravno nasprotno res. Družba ima zelo majhne avtomobile, v katere se stlači ko- maj 12 oseb in po navadi so vozovi napol- njeni že v Ajdovščini, tako da vsi potniki od Ceste naprej proti Qorici se ne morejo več zanašati na to vožnjo. Že v Črničah smo opazili, kako so nekateri si.'Hi na zadrji stopnjici, drugi spredaj pri žoferju, tretji pa je jczdi! irašino — na: streho se do sedaj še niso spravili. ker bi bila ne- varnost, da bi jo predrli in pomastili pot- nike v notranjosti. Vrliu tesa pa se zbaše nri vožnii Gorica—Postojna še pismono- ša s svojimi žaklji v avto! V Črničah in Sempasu ie cakaJo vecVrat pol no potn?- kovH katerim ni kazalo drugega, kot vzeti pot pod noge ali pa naprositi kakega slu- čajno niimo drdraiočecfa voznika, ds jih ie snrejel na svoje močno treseče se vo- zilo. • , Prejšnia družba pod biv^o vjado ]e imela velike avtomobile za to vožnio na rpT-polapro. kateri so bili vedno prenapol- njeni, tako da se je bilo bati, da se v $errr- pasu ne dobi več prostora in vclikokrat so morali potniki st.oieč in stisnjeni se zado- voliiti. da so prišli na svoj cill Sedanja druzba. Da ima še tako drzna čelo, da se una jjrditi, da ni potnikov. Daite na raz- polago prostorne in velike avtomobile in boste videli, da Vam ne bo manik?1o pot- nikov, drugače pa poite z Vnšiiri škatla- mi rakoin žvižgat! Ob en em pa naprošamo prejšnjo av- tomobiino družbo. naj hi zoi^ct opm p-e- vzela to vožnjo, ki je bila s svojimi veli- kimi av torn obi M res v veliko korist potu- jočemu občinstvu! V Tolminu so vdobili novega okr. ci- vilnega komisarja g. Ivana Giordano, ki je bil premeščen iz Trbiža. — Ker'ttlcda- iro na: vse iavne funcijor.arje nezaupno, kot eksponent? one ccntr?.lnc ^'bcie. ki vse sovraži in zatira, kar Slovensko misli, di- lia in jjovori — ne rečcmo o novcm g. ko- misarju nič. vendar na lojalno rriznava- )vo. da imaio vsi podreieni uradniki ukaz, donisovati slovensko, ter da županstva duhovriški uradi in zasebniki prejemajo depi.se ?n vlo?e v siovenskom ieziku. To- rel morda ena kapliica pravičnosti! Srpefiica. — Pfiipravljalni odbor )'Bra!nega društva Stol« na Srpenici §kli- cuie dne 8. avgusta 1920. ob 4. uri pop. v prostorih L. naducitelja Iv. Trebše svoj ustanovni obeni zbor. K obilni udeležbi uljudno vnbi — Odbor! Vojsko nad Idriio. — Dne 25. julija smo imcli po popoldanskem cerkvenem o- rravilu v gosfilni prijatelja g. Srečkota Likerja javen gospodarski sestanek, ki se p;a je udele-žilo zelo obilno število kmeto- valcev iz raznih kraiev. Poročal ie iz I- driie r. Ferl?n o pojjedelstvu, potrebi u- stanovitve podružnice »Vrtnaiskega in adjarskega društva za Idrijski sodni o- raj«. Poslušalci so z zanimanjcm sledili ;2vajanjein govornika« in takoj po sestan- u se je priglasilo toliko članov, da se bo ¦hko takoj osnovala podružnica za našo °bcino. Sestavil se je odbor, katerega po- J'erjenik je splošno znani ckonom g. Ivan Lapajne, kateri ie prevzcl vse posle do ustanovitve. Ker bo imela naša podružni- ca izpolniti veliko nalogo, apeliramo na v^e kmetovalce tega okraja, da se čim- Prcjc zglasijo pri imenovanem poverjenl- *u, ako hočejo postati člani te podružnice. ^e letos bo tnogoče dobiti kai umetnili Knojil, scmcnja i. t. d., zategadclj je stvar z.ßlo nujna. Torej naj nihče ne zamudi pri- "ke, ker kdor prvi pride, prvi melje! Na dclo'vsi! Slovenska Benečija. — (Strela.) Dne ^8. iulija, okoli poldne, je strela udarila v cerkev sv. Silvestra v Landarju ter kljub ?eumornemu delu domačih ogniegascev, jp popohioma sežgala. Ostali so le zidovl. Nftjsvetejše je bilo rešeno na junaški na- čin po iiekem fantu, ki je prenesel taber- nakelj skozi plamen iz cerkve. Skode je crez 130.000 lir. ( Z a d r u ž n i § t v o.) V zadnjih ča- s'h se-je zadružništvo močno razvilo v ^asili krajih. Ustanovila so se konsumna društva v Sv. Lenartu, v Ažli. v Sovod- .nii in Podbonescu. S tern so bili odrezani ^remplji tujim in domačim sesavkam. (Semenišče v Č e d a d u.) - ¦ - Veliko, krasno semeniščc, ki je bilo pred n'Ckoliko leti sezidano z veiikimi žrtvaml Taznih dobrotnikov, je bilo pred nekoliko dnevi prodano deželnemu odboru v Vid- *nu za eden miljon lir. Ta nepričakovanl dogodck in še posebno dejstvo. da se jc Prodalo semenišče tako po ceni, je na- Pravilo zelo slab utis. ( N o v i zvonovi.) — 24. julija so pripeljali iz Vidma največje zvonove v Slovcnski Benečiji. Kdo bi si mogel le lnr- sllti da bi bilo mogoče spraviti na strmi,' črez 900 metrov visoki hrib sv. Andreja naci Erbeeom, po stezici dostopni koma] ^ivjini kozam, 50 stotov težke zvonovc? fn vendar navdušenost močnih Erbe?.a.nov in Crnovrščanov, katcrim ie i ritekla na Pomoč cela okolica. iih je st ravila tja go- ri v enem dncvu. Ondotni veliki gospod Vikar, ki je z veliko po/rK'ovp.lnostjo sVo- 2i 35 let oskrboval to najtežjo vikarijo na ^eneškem. je lehko vesel, da si ie postavil tako lep spomcnik z zvonovi, za kalerc sc le toliko trudil. Erbečani ir: CrnovrSani Da so lehko ponosni, di imaio zvonove, ^aterih glas se razlega od KohirHa do ^edada. (Bim — bom : ). Poiifični pregled. Na Koroškem se bliža čas, ko se ima izvršiti plebiscit. Nemci delajo in agitirajo na vse pretege. Casopisi, letaki se razle- tavajo med ljudd, kakor jesensko listje. Podjetniške organizacije so sklenile, da dajo vsem na Koroško pristojnim delav- ccjTi in nastavljencem, ki se nahajajo v Avstriji, plačan dopust, da gredo domov in tarn" cddajo svoj glas, ko se bo vršilo Rlasovanje. In čas, ki ga za to porabiio, se jim ne bo vštel v dopust, ki jim pritiöe Do iijili zakonitih doloebah. Prihaja pa zadnje dni še druga rabur- ijiva vest, da se.demarkacijska črta v naj- krajšem času odpravi, kar bi pomenjalo, da sc med obema glasovalnima zonama odprč blagovni promet. S tern bi se pa adprla obenem vrata najbolj divjemu na- siliu nemške agitacije, ki bi mogla povzro- čiti nemire in ogroziti potek priprav za Plebiscit. Ententa, če to dovoli. bi se po- kazala pristransko v prilog Nemcem, in na taki podlagi izvršen plebiscit bi pome- njal največjo krivico za Slovence. Kakor vse kaize, bo ta plebiscit ali glasovalna borba na Koroškem zelo huda. Anglcži in Francozi bi radi palmili «!ugosiav*io v vojno proti Rusiii. V Bcl- Kradu se inudi francoski odposlanik Fon- tency, ki sc na vso moč trudi, da bi drža- vo ŠMS privcdet do tega koraka. K temu pise »Obzor«: »Poljska je tcpena od bolj- ševikov, in ententa išče druge drzave, ki bi bile pripravljenc polomiti si rogove pro- ti Leninovi vojski, in Anglija in Franco- ¦ska, in posebno poslednia, se trndita na Vse kriplje, da bi Jngošlaviio pahnili v vojno proti Rnsiji. Državo ŠHS prav nič He .vznemirj« boljševiško prodiranje, mar- več mi misliiro celo.: da stori naša diplo- 'nacija najboljše, da pripozna rusko so- vjetsko vlado in pošlje svojega zastopnika V Moskvo. Francija in Anglija sta nas kar ^agrnili z obljnbami; brcz števila komisij teh dvch dr/av je že preliodilo Jngoslavl- Jo, ničes^r pa nista storili za našo gospo- darsko povzdigo in za utrditev našega po- .Jjtičncga stališča na zunaj. Mi zaupamo v Jusijo, ki je slovarska, kakor mi. Trdnili ^ivcev smo, da se ne damo zdaj zavleči v vojno proti Italiji, in če ne moremö zdaj ^remagati Italije, zdmz. z entento, jo bo- v'}o prcmagali v drugi novi polit. konstela- piji, kj se že kaze na obzorju. To je. kar 'ttanio odgovoriti na francoska pritiska- ¦flja«.. Italijanski parlament še vedno deluje kljub veliki poletni vročini. Dolgočasno pa je tarn zelo. Te dni so sprejeli zakon o obdačenju vojnih dobičkov, in zdaj raz- pravljajo o zakonskem načrtu proti pobi- janju cen. Socialisti posebno napadajo ta načrt^ češ, da vse ne bo zntzalo cen, če se uredba porabe ne odvzame oblastim in izroči odborom, sestavljenim. od poštenih državljanov. — Italijanska zbornica za- ključi svoje delovanje 7. t. m. Med Italijo in Grčijo je prislo do ne- sporazuiriljenja zaradi IJodekaneza, Titto- ni je v oriem času, ko je bil italijanski mi- nister zunanjih stvari, sklenil z Cior. Si raze«. Koba- rid. Koliko časa prej mora diti hišni go- spodar odpoved najemniku, ker sam sta- novanje rabi, je odvisno v prvi vrsti od tozadevnega dogovora. Ako gre za sta- novanje, za katero plačujete letno man] kakor 1500 lir, je treba odpovedati stano- vanje v vsakem slučaju vsaj en mesec prej in sicer 5 priporočenim pismom. Če želite natančnejših navodil, nave- dite svoj slučaj. TEDENSKI KOLEDAR. Avgust. 8. nedelja, 11. pobink., Cirijak in tov.; 9. ponedcljek, Roman, Afrai; 10. torek, Lovrenc, Hugon; 11. sreda, Tiburcij, Suzana; 12. četrtek, Klara, liilarija; 13. petek, Hipolit in Kasijan; 14. sobota, t Evzebij, Anastazija1. SS P. Kamenšček se priporoča sl. občinstvu Piazza Corno štev. 7 • RttlVNIfA •• Ludvik Coter, Gorica, Piazza Grande 17. — se prinoroča slavnemu občinstvu. — 1I1!LOI oiiy pUIIlUulilAu delo fr. JJacar mizarstvo s strojevnim obratom v Selu na Vipavskem. NÄZNÄNILO! Šivalni stroji iz najboljših nemških tovaren za vsako delo'in obrt ter vsi zraven spa- dajoči predmeti se vdobijo pri Tvrdki Franc Saunig, Gorica, Via Carducci št. 25. (prej Gosposka tilica) blizo Korno. • Kupujem stare umetne zobe in cela zobovja, ter plačam po najvišjih cenah, pridem na dom. Pisati dopisnico na naslov, M. LAMPORT, poštno lcžečc. Mlad, ------- izobražen in značajen gospod želi stopitl v korespondenco v svrho ženitve z mlado, inteligentno go- spodično iz boljše in ugledne rod- bine. — Le resne ponudbe pod „Bodočnosf na apravo „Goriške Straže". — Absolutna tajnost za- jamčena. Naznanilo. Slaynemu občinstvu uljudno nazna- njam, da sem otvoril novo krojačnico v Stanjelu St. 23 ter se priporočam starim in novim odjemalcera za rsa v to slroko spadajoča dela. Izvršujem tudi ženska dela po najnovejšem angleškem kroju. Dela sprejemam še nadalje tudi v sedanji krojačnici na Planini št. 22. Priporočam se z vsem spoštovanjem IVAN KOBAL, krojač. Naznanja, da je zopet otvoril svojo trgovino z veliko zalogo suhe robe, kakor: razne vrste škafov, sit, reset, leiter, itd. Prodajalcem poseben popust. Vipavsko zajamčeno pristno BELO VINO prodaja Kmetijsfco stmstvo v Vipavi po 2.60 - 2.70 lir za liter ——— franko klet. '— Preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih izrekla proti gg. Francu Gorjanc in Vladimlru Černe. Franja Levpušfcek, Levpa, št. 8. NovoDoroCenci! iepci! Oglejte si obnovljeno zalogo rav- nokar došlega različnega pohištva pri ANTON BREŠČAKU CORICA - Via CARDUCCI - GORICA (iim lat. Hi Briia :: GORIGA, Montova hlša :: Zaloga na debelo in na drobno. Cigaretnega papirja „Abadie" „Ex- celsior", „Union" i. t. d. :::::: Stročnice za cigarete „Ubadie", »Ex- celsior* :::::::::::::::: Slike z okvirji in brez okvirjev : : : Ffažni venci, ivetinje i. l d. : : : : - Uradni papir vseh vrst :::::::: šolski zvezki ::::::::::!::: Svilnati papir razne barve za rože, in druge pisarniške potrebščine : : : Zaloga pomnoževalnlh apaatov. Sprejeinajo se naročila pečatov. ZOBOZPRAVNIŠKI ATELJE - - PAVEL NETZBANDT ustanovljen leta 1900. SPREJEMA OP 9--I2 IN OD 2-5 V tSORICI, VIA PANTE ŠT. 12. Andrej Mavrič, Sčr2r2 na Travniku, se najtopleje priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi, posebno pa preč. duhovščini, za obila naročiia, ka- tere izvršuje točno in po znižanih cenah. hriib Ijiiih posojilnica vpisana zadruga z omejenim jamstvom : MT v GOi^iei -«B posluje v lastni kiši, Corso verdi št. 37, pritličje desno, vsaki dan dopoldne razun nedelj in praznikov. Sprejema hranilne vloge ter jih obre- stuje od 1. julija t. 1. po čistih 41/27o- Večje stalne hranilne vloge pa po dogovoru. Dovoljuje posojila na vknjižbo in po- roštvo, pod ugonimi pogoji. Drašček Fanny, Gorica Via Rastello it. 1 trgovina s kolonijalnim in mešanim blagom m. drobno in na debcio. Dobra moka bcla in koruzna, fižol, jedmen itd. Blago sveže. Priporoča se za obilen obisk. — Postrežba dobra. — Cene zmerne. TuŽnim srcem naznanjamo prežalostno vest, da je naš nepozabni soprog, oče in stari oče ANTON SUPIN vp. pomožni sluga „Kranjske hranilnice v Ljubljani" dne 25. julija t. 1. ob 7. uri zjutraj previden s sv. zakrarnenti v 88. letu svoje starosti po dolgotrajnem trpljenju mirno v üospodu zaspal. Njegov . pogreb se je vršil dne 27. t. m. ob 9. uri dopoldne na pokopališču v Spodnji Idriji. — Vsem, ki so spremili našega preljubijenega pokojnika na njegovi poslednji pots, prisrčna zahvala! — Predvsem preč. Idrijskemu I dekanu Msr. Mihaelu Arkolu za pokop, ostali duhovščini, kat. slov. izobr. društvu in dekl. zvezi ter Mar. družbi v Sp. Idriji, pevcem in pevkam za I ganljivo petje v cerkvi in ob grobu, zastopstvu „Podružnicc Slomškove I Zveze za idr. sodni okraj" ter vsem faranom za vse prijateljske dokaze ; sočutja in ljubezni. I V SPODNJI IDRIJI, dne 30. julija 1920. I Žalujoči ostali. Podružnica Ljnblj. Kred. Bänke y Gorici Corso Verdi „Trgovski Dom." Obrcstuje vloie na vknjižbe po 3% °|o, na daljšo odpoved vezarie vloge po doiovoru. Naknp in prodaja vsakovrstuega tujega denarja. Nakazilä v Jugoslavijo In inozemstvo po dncvuem kurzu. OWlMZlZftiCIl I CD GOE1CA * DiVUOOlirlLLCiV fiunska ulica St. 3 5-. == Prodajalna mrtvašklh predmetov. = VELIKA ZALOGA KINČA ZA RAKVE VSAKE VRSTE. Lastna delavnica za rakve in vence iz suhih cvetlic; obleke in črevlji za mrtve, vsakovrslni žalni prcdmeti, sveče iz pra- vega voska; yajcaloni, vend in šopki zu neveste, birmance in za prvo sv. obhajilo. VSAKOVRSTNE SUHE CVETLICE. :—: Cena izven vaake konkurence '— Sprejemanio tudi posebna narociia* Gospodična,----- zmožna slovenskega in italijanskega jezika išče službe kot prodajalka v kaki trgovini. Naslov pove uprava „Goriške Straže*. romiiB in Krajevne zanoiDitt ~m pod ugodnimi pogoji sprejme gosp. DRAG. STAREC, glavni zastopnik „Vzajemne zava- : rovalnice" v Barkovljah, : : :: : : :: M.BREZIGARinSIN BOHICa, ul. Carducci (nehd. Bospodsha u!.) 19 (v drori^cn). Edina založnlka kmetijskih ) strojev In plugov, iz zname- i nitih Geških tovarn, se pri- t poročata slav. občinstvu. | ZOBOZDRAVNISKI ÄTEUE Dr. J. Bačar in V. C. Hansen zobotehnik ullca 24 Maigio (prej ulica Tre Q&) štev. 9 (v bližini kapucinske cerkve) ordlnlrata od 81/. do 6 are -i- ob nedelj ah od 9 do 1 ure. Brezbolestno izdiranje in plombjranje zobov. ^^ Dmetni zobje po najnovejši tehniki. ^^ ------------9®O------------ Dr. Bačar izvrsnje ravnotam svojo splošno zdravniiko prakso. E. KIESSNER ?»"* E- ,j^ Mk Nunska ulica 10 — GORICA — Nunska ulica 1C^ ^™^gg»------------------------------------ ^1^^. nasproü „BELEMU ZAJCU«. VELIKA ZALOGA t ttirtvaških rakev, nagrobnih vencev, trakov, umetnih cve- tlic; posebnih vencev za ne- c veste, cvetlic za cerkve, palm, vencev za novomašnike in; poroke, rnrtvaških oblek. itd. papirja in drugih potrebščin za okrašenje rakev, zlatih ty:rk voščenih sveč itd. CENE BREZ KONKURENCE. |» TRGOVINA 4 P TEOP. HRIBÄR - i^i^i I ^ IT Corso Verdi st. 32. ~«l fi Se prlporočajo slavnemu občiristvu v mestu in na dežeii za obilen oblsk. C4 S>3 BLAGO S0LIDN0. GENE ZMERNE. Mizarska delavnica s strojnim :: :: :: obratom. :: :: :: ------- B -------- JOSIP BRECEZJ in drug! ŠTURJE -- »JDOVŠCINA Sprejema vsa v to stroko spadajoča dela. — Delo soli duo, postrežba toöna.