GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 11 — Leto II. Murska Sobota, 16. marca 1950 Cena 2 din Uredništvo in uprava: Murska Sobota, Kolodvorska ul. — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641_906_030 «— Naročnina: Celoletna din 100-— polletna din 50.— četrtletna din 25.— Zadružnik ŠTRUCELJ kandidat za zvezno skupščino za Ljutomerski okraj Njegov obraz je možat in ostro začrtan, da človek takoj ve, da je to mož jeklene volje, ki se zna boriti z življenjem in v njem zmaguje. V njem se vidi, da mu življenje nikdar ni prizanašalo, da pa ima kljub temu veliko vero v bodočnost, za katero je že mnogo dal V dvanajstem letu mu je umrl oče in takrat je sam pričel ostro borbo z življenjem, ki je bilo za viničarje vselej kruto. Že takrat je skrbel za dvanajstčlansko družino. Živeli so v stari viničarski bajti. Glad je bil pri njih stalen gost. Najtežje je bilo za mater, od katere so najmlajši zahtevali kruha, ki ga nikdar ni bilo dovolj. Garali so vsi, ki so bili količkaj zmožni dela. Nedorasli otrok je dobil vsak dan za trdo delo le devet kron, s čemer je lahko kupil kilogram moke. Tako so minevala otroška leta brez mladosti. V sedemnajstem letu se je začelo v njem upirati. Nagovoril je brate in tudi sosedne družine, ki so delale pri gospodarju Volfu. Mlajši so se strinjali s tem, da ne bodo delali, dokler jim gospodar ne poveča plače, starejši pa so imeli pomisleke. Končno pa so le združeno nastopili, povedali svoje zahteve gospodarju in se zaprli v bajte. Štirinajst dni ni bilo kruha. Potem pa je gospodar le uvidel, da jih z gladom ne po- kori in je za nekaj kron zvišal plače. Glad pa je ostal še vedno reden gost Naslednje pomladi si je poiskal prijatelja. Z njim je odšel v dolino dninit. Svoje mlade moči je zgubil v težkem delu, na mizo pa je prišlo le več kruha Volitve novih županov in novih poslancev niso prinesle nobenega izboljšanja. čeprav so ti obljubljali viničarjem pravica. Viničar je še vedno zaslužil 4,5 do osem din dnevno. Mladi Štrucelj se je pričel vključevati v razna društva, da bi priboril vsaj malo pravice viničarjem. Tudi pri viničarski zvezi je poskušal, toda vse je bilo zaman. Okupacija ni prinesla nič novega, vsaj dobrega ne, le slabše, čeprav so nekateri pričakovali boljše. V ljudeh je pričelo kipeti in prav takrat se je pričela borba. Obetali so si bolj kot kdor koli prav viničarji pravice. In niso se zmotili. Štrucelj je dobival od aktivista Poročevalca, ga večkrat prebiral, potem pa so se zbrali še ostali in ko so ga prebrali, so dolgo govorili o tem, kar je pisalo. »Zemljo tistemu, ki jo obdeluje.« so brali in to je bilo tisto, kar so si že davno želeli. V prvih dneh po osvoboditvi se viničarji niso takoj znašli. Nekateri so oddali ključe gosposkih zidanic drugi pa ne. Sklicali so viničarje in zidanice zastražili. Pravih gospodarjev ni bilo zemlja pa je čakala. Z okraja so poslali glas, da se bo zemlja delila in viničarji so zbrali podpise. K Štruclju sta prišla aktivista z okraja. Pravi čas je, so pomislili na zadrugo. Mnogi pa so pričeli godrnjati: komaj smo zemljo dobili, že naj damo. Prvi zbor ni prinesel uspeha in je pokazal napako, ki je bila storjena pri delitvi. Zemljo so dobili tudi nekateri, ki so imeli le špekulativne namene z njo. Na drugi zbor je prišlo od 130 družin le 40. Potlej pa so še pristopali. Za predsednika so izbrali Štruclja. Tako je pričela vinogradniška zadruga z delom v letu 1945. KLO, ki je imel samo velike kmete, je viničarje odrival. Dan pred volitvami je črtal dva iz njihovih vrst. Viničarji so se pritožili. Volitve so bile razveljavljene. Delo v vinogradih je bilo uspešno. V tem času je bil sprejet v Partijo. »Šele takrat se je pričelo pravo življenje zame,« zadovoljno zatrjuje vedno Takšno je življenje kandidata za ljutomerski in radgonski okraj. To življenje ni mogoče ločiti od življenja viničarjev ki so si končno priborili svoje pravice, za katere je v teh krajih še največ dal Štrucelj. Prav tako, kot je doslej vsepovsod zastopal svoje preproste ljudi iz Slovenskih goric, bo na njihovi strani tudi pozneje... kandidat murskosoboškega okraja Miško Kranjec se je rodil leta 1908 kot sin sezonskega delavca v Veliki Polani pri Lendavi. V mladih letih je okusil vso bedo vaškega proletariata, delal pri vaških bogataših in na ta način pomagal preživljati številno družino. Po prvi svetovni vojni so se nekateri slovenski učitelji zavzeli za nadarjenega dečka in ga poslati v gimnazijo v Ljubljano. Že zgodaj v študentskih letih je začel organizirati študentsko mladino v Prekmurju proti vplivu Kleklovega klerikalizma. Leta 1934 je Mišku Kranjcu Partija zaupala uredništvo svojega legalnega lista »Ljudska pravica«, leta 1939 pa je bil zaradi širjenja naprednih idej zaprt, nato pa interniran. Leta 1941 je sodeloval pri organizaciji odporniškega gibanja v Prekmurju, leta 1944 pa je odšel na osvobojeno ozemlje v Belo Krajino. Po osvoboditvi je bil Miško Kranjec izvoljen v Ustavodajno skupščino in v Izvršni odbor OF Slovenije. Od leta 1945 je predsednik Društva slovenskih književnikov, sodeluje pa še v odborih raznih množičnih in kulturnih organizacij. Za svoje plodovito in pomembno delo na književnem področju je sprejel letos Red dela I. stopnje. VOLIVNI PROGLAS Okrajnega odbora Ljudske prosvete za okraj Murska Sobota Okrajni odbor prosvete okraja Murska Sobota poziva vse člane sindikalnoumetniških društev, vse člane kulturnoumetniških društev, vse člane izobraževalno-umetniških društev, vse udeležence izobraževalnih tečajev in vse člane prosvetnih aktivov našega okraja, da se dne 26. marca 1950 udeležijo skupno volitev v Zvezno skupščino ter tako dokažejo svojo politično in kulturno zavest Uprava posameznih društev in tečajev ter vodstva prosvetnih aktivov naj na posebnem sestanku obvestijo vse svoje člane o proglasu Okrajnega odbora Ljudske prosvete za naš okraj in določijo mesto sestanka vseh članov, odkoder se bodo skupno udeležili volitev. Društva, ki imajo godbene sekcije, naj na dan volitev priredijo budnico v svoji vasi. Vse za petletko! OOLP M. Sobota Prvo predvolivno tekmovanje v tovarni perila v Murski Soboti v čast 8. marca V tovarni perila dosegajo delavke lepe uspehe v dvigu produkcije in v - tekmovanjih za zvišanje storilnosti. Posamezne delavke presegajo dnevne norme tudi do 100 odst., kar je vsekakor pohvale vredno. Zato pa je v tovarni tudi toliko udarnic. Samo v preteklem leta jih je bilo proglašenih nekaj manj kot 150. Lepo število je večkratnih udarnic in precej celo šestkratnih. Vse to so lepi uspehi, doseženi po upravni liniji podjetja, toda masovne organizacije v podjetju nimajo takšnega uspeha, čeprav bi bilo pričakovati vzorno delo tudi na tem področju, predvsem zato, ker je toliko večkratnih udarnic, ki niso postalo udarnice kar tako brez vsakega vzroka, saj vemo, da je vsak, ki je udarnik, vzornik borbe za socializem v deželi, in kot tak je tudi politično zaveden. Prav zato bi bilo pričakovati tudi v tovarni perila vso pomoč večkratnih udarnic masovnim organizacijam, ki so na zelo nizki stopnji; pričakovati je, da bodo tudi na tem področju vzgled v delu. Pričelo se je 6. marca. Da bodo tekmovale, so žene in mladinke sklenile že v zadnjih dneh februarja. V prikrojevalnici so že takoj po tem sklepu pričele s pripravami za tekmovanje. Od njih je odvisno, ali tekmovanje poteka nemoteno! Tudi mehaničarji so pričeli s pripravami. Za deveti trak so poskrbeli, da bo enako močan kot vsi ostali. Povečali so brzino strojev za približno 400 vbodljajev na minuto. Ta trak so pripravili za delo šele lani. Zanj so zbrali vse stare stroje, ki so ležali že dalj časa na podstrešju kot neuporabni Izpopolnili so jih z novimi deli, nekatere tudi sami naredili zanje in tako je lani pričela z delom nova — deveta brigada. Ker so bili stroji pač slabi, jim, niso mogli dati dovoljne brzine, ker bi v normalni brzini trgali. Tako je bilo vse do tega tekmovanja. Seveda je bilo delavkam v tej brigadi težje dosegati normo. Z vztrajnim izpopolnjevanjem strojev in z vestnim delom pa so mehaničarji dosegli ta uspeh: zvišanje brzine. »Le na mojstre strojev se zanesite. Tudi iz starega novo vedo narediti. Seveda pa je mnogo odvisno tudi od nege, to pa je zopet odvisno od delavk, zadovoljno pripoveduje mehaničar Šiftar. Delavke so zadovoljne z njegovo skrbjo za stroje, saj to je tisto, kar jim omogoča doseganje vedno večjih uspehov. Najbolj zadovoljne pa so prav te iz devete. V prvem dnevu tekmovanja, ko so njihovi stroji imeli večjo brzino, so dvignili odstotek doseganja norme za 22%. V prvem nadstropju drugega obrata tovarne perila v Murski Soboti je bilo živo, kot vedno ob takšnih tekmovanjih. Tukaj delajo mladinke: druga in šesta mladinska brigada. Lani v novembru sta prav ti brigadi sprožili plan tekmovanja in dosegli še doslej neslutene uspehe. V tem tekmovanju je prejela druga brigada priznanje od uprave in sindikata: zastavico, na kateri piše z rdečimi črkami: »Naši najboljši v podjetju«. Mladinke so ponosne na to priznanje. Kadar se pogovarjaš z mladinko iz te brigade, ti pove: »Če hočemo, smo lahko najboljše. Me pa to hočemo!« Prva v prvi vrsti druge brigade je Koljevičeva Mariška. V prvem dnevu tekmovanja v čast praznika žena vsega sveta je dosegla še nedoseženi odstotek preseganja norme v podjetju. Presegla je normo za 108%. Hitri so njeni gibi pri delu in preračunani. Prav to ji dovoli doseganje takšnih uspehov. Molčeča je in vsa poglobljena v delo. Takšne so tudi druge v mladinskih brigadah. Sicer se ne morejo primerjati z Mariško, toda molčečnost je zgovorna! Enakomerno poteka delo in enakomerno se vrstijo uspehi. Stroji vzpodbudno in zmagoslavno brnijo tudi v ostalih prostorih obra- tov tovarne perila. Čutiti je njihovo besedo. Mi govorimo vedno in povsod z zmagami in vedno večjim prizadevanjem. Delavke, sklonjene nad svoje delo, bi vedele o tem še več povedati. Obalova, ki je v tem podjetju že sedemnajst let, lahko vsakemu pove o tem. Kaj takšnega, kot v teh dneh, še nikdar ni doživljala. Ni se torej čuditi, zakaj je sklenila pogodbo s podjetjem za neomejen čas. »Delam rada. Hočem videti, kaj vse se bo še zgodilo, dokler sem delazmožna v tem podjetju« — pravi. Ponosni smo lahko na to podjetje. Delavke, kot so Obalova, Koljevičeva in šestkratne udarnice Lutar Marija, Peterka Apolonija, Drvarič Kristina in ostale, bodo še v bodoče zmagovale v svojem delu. Mladinska delovna brigada v drugem obratu, ki ima že tri in dvajset udarnic, bo prav tako zmagovala. »Tekmujemo in zmagujemo!« je slišati ponosne besede. Tekmovale bodo zopet z zagrebško tovarno perila, s katero so tekmovale že lani in zmagale. Tudi tokrat hočejo zmagati. »Sindikat in mladinska organizacija. To pa je slaba točka naših delavk,« obotavljaje pove vsak v podjetju. Na to vprašanje neradi odgovarjajo. Tajnica sindikata se mnogo trudi in dosega lepe uspehe, toda še vedno se o dobri sindikalni podruž- nici v tovarni perila v Murski Soboti ne more govoriti. »To pa zato, ker rinemo delo drug na drugega!« povedo. »Vsak se izogiba odgovornosti, zato pa se zgodi ob volitvah, da je slaba udeležba delavk iz tovarne perila, da je ideološka vzgoja na ničli in slično.« To pokrije vse tisto, kar dviga ugled tovarne med najširšimi sloji ljudstva. Ponosni smo na uspehe, ki so doseženi v delu, kjer so delavke vzorne, a sram nas mora biti, ko se ozremo na to plat dela. »Me žene in mladinke tovarne perila bomo svoje planske naloge še bolj točno in predčasna izpolnjevale in skrbele še za večji dvig kvilitete!« tako so obljubile na proslavi 8. marca po končanem tekmovanju. Pa tudi gredo po tej poti. V tekmovanju pred volitvami v krajevne ljudske odbore so v tekmovanju utrdile norme in dosegle zvišanje produktivnosti za 8 %. V tem prvem predvolivnem tekmovanju pa so zopet dosegli zvišanje storilnosti za 5%. -ec. Takšni kvarijo ugled sebi in ljudski oblasti V tisti noči Podgorelec Milan ni vedel, da je Podgorelec in ni videl Gaborja Štefana, ki se ga je držal kot njegova senca, in prav tako ni vedel, ati je Gabor ali kaj drugega. Morda sta bila zato takšna, ker sta mislila, da bo res v nedeljo konec sveta in nista hotela videti zvezd, ker sta računala s tem, da bo konec sveta lepši, če ne bosta videla, kako prihaja. Čudno je samo to da sta to po- zabljivost (ali kako naj imenujemo njuno namero) šla iskat v Puževce No, vse to bi se še dalo podnesti da sta se nalokala kot pijavka, toda nepojmljivo je, da sta se zavedala še vedno tega, da sta »aktivista«, poslana od okrajnega odbora, da likvidirata odkup za leto 1949. To nalogo sta namreč vršila do enajste ure ponoči (takrat sta bila seveda Še trezna) Ob tretji zjutraj sta se vrnila in evidentičarju, katerega sta zbudila najprej ni bilo jasno, ali ju naj posluša ali ne. No, računal je S tem, da sta predstavnika ljudske oblasti in bosta gotovo prav dobro vedela, kaj smeta in kaj ne in kaj je nujno in kaj se da preložiti na jutri. Evidentičar je odšel še po ostale odbornike. Zbrali so se vsi in takrat, ko so bili pripravljeni za delo, sta se »aktivista« spomnila, da je čas oditi na »oni svet« Zaspala sta tako trdno da so lahko tudi odborniki odšli brez skrbi spat. To se je zgodilo v tistih dneh, ko so povsod trobili, da bo v nedeljo, ki je že pred tednom minila, konec sveta in zato bi se jima še lahko oprostilo, če bi se do nezavesti natrkala — v lepi veri, da bo konec sveta. Žalostno pa je, da je Podgorelec v še lepšem prepričanju, da je dobro čakali takšne vrste konec sveta vsaj vsak teden enkrat. Tokrat je zastopal njegovo mišljenje tudi Gabor na škodo ugledu ljudske oblasti, ki bo verjetno poskrbela za to, da bo za storjeno kaznovala primerno oba. Delo okrajnega sindikalnega sveta pred volitvami v Zvezno skupščino Po vseh sindikalnih podružnicah so bili izvedeni občni zbori, na katerih so razpravljali o pripravah za volitve v Zvezno skupščino. V upravne odbore so izvolili 336 novih članov, od katerih je 73 žena. Izvedli so 4 sektorske konference, ki so se jih razen podružnic »gostinsko podjetje Radenci« in »Okrajni magazin G. Radgona« udeležile vse sindikalne podružnice. Poseben sestanek so imeli še kulturno-prosvetni referenti podružnic, ki so sprejeli za zboljšanje kulturno-prosvetnega dela več sklepov. S predavanji bodo pojasnjevali pridobitve naše ljudske revolucije. Sindikalno kulturno umetniško društvo »Jože Kerenčič« jz G. Radgone bo priredilo v predvolivnem času kulturne prireditve na državnem posestvu Kapela, v Črešnjevcih, pri Juriju. Benediktu, Velki in Cerkvenjaku. Člani sindikata bodo aktivno sodelovali pri vseh pripravah za volitve in sodelovali na volivnih sestankih. Za SKUD »Jože Kerenčič« bodo do 26. marca pridobili 200 podpornih članov. Za izvedbo svojih nalog so organizirali po večjih podružnicah posebne aktive agitatorjev za kultumo-prosvetno delo. Mladina v radgonskem okraju se s podvojenim delom pripravlja na volitve V Lutvercih se je vsak mladinec obvezal, da bo do volitev opravil 32 udarniških ur pri zadružnem domu in pri delih na cestah. 19. marca bodo uprizorili Drevovo igro »Talci«. Volitve bodo izvedli do pol sedme ure, potem bodo pomagali še drugim. V Slatini Radenci bo mladina v čast volitev preštudirala Titov govor v Užicu in govor na kongresu Osvobodilne fronte Srbije. Poskrbeli bodo za stoodstoten obisk pri desetdnevnem taborenju predvojaške vzgoje Mladina se bo stoodstotno vključila v Ljudsko tehniko. Sodelovali bodo pri škropljenju sadnega drevja. Pri zadružnem domu in pri krajevnih cestah bodo napravili 500 udarniških ur. V Apačah so v zvezi z volitvami mladinci napovedali tekmovanje ostalim množičnim organizacijam v sodelovanju pri odkupih in ostalih gospodarskih akcijah. Udeležili so se že odkupa živine in oljaric Sodelovali bodo pri škropljenju sadnega drevja ter poskrbeli za dvig kulturno-prosvetnega dela v Apačah. Finžgarjeve ,,Razvaline življenja“ na soboškem odru Delovni kolektiv tovarne mesnih izdelkov je na svojem sindikalnem občnem zboru sklenil poleg drugega dati na oder tudi več iger, katere bo naštudiral med ostalim delom. S temi namerava iti tudi na vas, predvsem v tiste kraje, kjer imajo že zadružne domove. »Razvaline življenja« je kolektiv tovarne mesnih izdelkov v Murski Soboti proti pričakovanju dobro naštudiral. Iz nastopa je bilo že takoj po prvih prizorih opaziti, da so posamezniki z veliko volje pristopili in da je kolektiv kot celota vložil v delo veliko truda. Igralci so se v svoje vloge dokaj dobro vživeli in prikazali brez običajnega pretiravanja, kot je to navada diletantskih skupin, življenje kmetov iz dobe, ki ni daleč za nami. Pričakovati je, da se bodo igralci te skupine vključili v stalno igralsko skupino SKUD »Štefan Kovač« in se tako še bolj izpopolnili in kvalitetno dvignili. Vsekakor bo takšno delo več koristilo njim samim, kot društvu in skupnosti. Stran 2 »LJ U D S K I GLAS« Murska Sobota, 16. marca 1950 Sindikat OLO v Murski Soboti tekmuje v čast volitev v zvezno skupščino Sindikat OLO v M. Soboti je imel svoj sestanek. Za razliko od dosedanjih sestankov tega sindikata, je bil ta sestanek zelo živ in borben, kakor to mora biti pri naši najborbenejši množični organizaciji. Diskusija je bila razčlenjevanje govora maršala Tita in tov. Kardelja. Mnoge nepravilnosti so prisile na dan. Prepričani smo, da je tudi precej birokracije na našem OLO. Tako smo pisali iz enega nadstropja v drugo, ker ni bilo sporazumevanja med poverjeništvi, in temu podobno. Tudi o volitvah se je vodila prav živahna diskusija. Vse to pomeni, da je sindikat pravilno postopal, ko je izvolil novo upravo. Grupa planske komisije je napovedala tekmovanje vsem ostalim grupam posameznih poverjeništev, kar so vsi navzoči sprejeli. Tekmovali bodo v naslednjih točkah, in sicer do 26. marca: 1. katero poverjeništvo bo prvo rešilo svoje tekoče naloge v predvolivnem času 2. katero poverjeništvo bo do 26. marca predložilo največ predlogov za izboljšanje dela; 3. katero poverjeništvo bo dalo v predvolivnem času največ aktivistov za čim boljši izid volitev na terenu; 4. katero poverjeništvo bo najboljše in najlepše uredilo svoj arhivi 5. tekmovanje v čistoči prostorov. Tukaj so zajeti tudi čistilci posameznih nadstropij; 6. katero poverjeništvo bo imelo najmanj izostankov od dela in zamud; 7. katero poverjeništvo bo največ prispevalo za stenčas in katero bo dalo največ kvalitetnih člankov; 8. Katero poverjeništvo bo dalo največ prostovoljnih ur do 26. marca in 9. katero poverjeništvo bo sorazmerno največ dvignilo število hranilnih vlog. Na sestanku so izvolili komisijo, ki bo ocenila delo posameznih grup, oz. posameznih poverjeništev na OLO. Tekmovanju sindikata OLO bodo najbrž v kratkem sledili ostali sindikati v mestu in na vaseh. Novi Beograd kliče! Bliža se pomlad in v takih dneh se je mladina vedno zbirala v mladinske delovne brigade, ki so odhajale lani in v vseh prejšnjih letih na mladinske proge, na Avtocesto, na gradnjo Novega Beograda in nešteto manjših gradilišč. Tudi tokrat se zbira v soboškem okraju mladinska delovna brigada za gradnjo Novega Beograda. Izkušnje iz prejšnjih let nam kažejo, koliko dobrega so prinesle mladinske delovne akcije mladini, predvsem onim, katere so dolga leta izkoriščali veliki kmetje, ko so jih držali pod svojim vplivom kot hlapce, dekle in pastirje. Ti nesamostojni mladinci in mladinke, ki so zapustili hlapčevsko življenje, so zdaj po tovarnah in podjetjih in se vzgajajo v dobre delavce, katerim je omogočeno življenje v učenju in delu, ki vzgaja mladega človeka in ma obeta lepše življenje v poznejših letih. Mladina je s svojim delom veliko dala skupnosti. Mladinci, ki so se vrnili iz mnogih delovnih akcij, z navdušenjem govorijo o tem, kar so videli in doživeli, govorih o naši resničnosti in obljubljajo, da bodo odšli v tem letu zopet med prvimi na delovno akcijo. Tako so sklenili mladinci in mladinke mladinskega aktiva Križevci, odkoder bo odšel ves aktiv na gradnjo Novega Beograda. Tudi komandant brigade bo iz križevskega sektorja. Še vedno se spominja dela na Avtocesti v preteklem letu. Takrat je bila njegova mladinska brigada petkrat udarna. Delo mladinskega aktiva v Križevcih in njegovi sklepi nam govori o tem. kako je potrebno delati po vseh mladinskih aktivih na vasi, da bo mladina čutila, da je mladinska organizacija res tisto, kar o njej govorih aktivisti in kar o njej berejo v svojem časopisju. Delo sekretariata mladinskega aktiva Križevci naj bo vzor vsem sekretariatom, mladinskih aktivov, kajti tako bomo ne samo dosegli število mladine, ki je predvidena za brigado, ampak še celo presegli in brigada bo prekmursko mladino in njeno organizacijo zopet proslavila z velikimi delovnimi zmagami. Mladina, vključuj se v delovno brigado, ki bo odšla na gradnjo Novega Beograda, odzovi se klicu križevskega aktiva: »Vsi pojdemo na gradnjo Novega Beograda!« V brigadi bomo mnogo pridobili v tečajih in v dela se bomo zopet usposobili za posamezne stroke, kot smo se izšolali na traktorskih tečajih, buldožerskih, zidarskih in ostalih. V brigado odhajamo nekvalificirani, toda iz brigade pridemo kvalificirani, če si le želimo. Lahko pa gremo tudi v industrijo in pridobimo z nadaljnjim učenjem in delom še veliko več. Logorovanje v predvojaškem centru Miklavž V nedeljo zjutraj dne 5. III. 1950 so se pričeli zbirati mladinci predvojaški obvezniki iz KLO Miklavž in Kog ta 10 dnevno logorovanje mladincev — predvojaških obveznikov. V ta center bi morali biti vključeni tudi mladinci iz KLO Ivanjkovci, vendar jih KLO Ivanjkovci ni obvestil in to kljub temu, da je bil od strani vojnega odseka Ljutomer obveščen in obvestil ga je tudi sam komandir logorovanja centra Miklavž. KLO Ivanjkovci pa svoje dolžnosti ni izvršil vse do srede 8. marca 1950 in še takrat zelo površno, tako, da so le redki mladinci, ki iz KLO Ivanjkovci obiskujejo predvojaško vzgojo oziroma logorovanje. Ob zaključku logorovanja bo strelska družina priredila za mladince predvojaške vzgoje streljanje. Dne 10. marca 1950 je bila pri Miklavžu tudi konferenca sekretariata aktivov LMS, katere so se udeležili aktivi v Miklavžu, Malem Brebrovnika, Velikem Brebrovniku, Vinskih vrhovih, Kerenčiču Kajžarju, Kogu in Krčevinah. Konferenca se je vršila o vprašanju volitev v Zvezno skupščino. Vsi sekretariati aktivov so sprejeli do volitev obveznosti, ki se nanašajo na utrditev organizacije, agitacije za volitve v Zvezno skupščino, dviga kulturnoprosvetnega dela, fizkulture, ljudske tehnike, strelstva itd. Vsi sekretariati aktivov so si med seboj napovedali tudi tekmovanje, in sicer: 1. Kateri aktiv bo na predvečer volitev v Zvezno skupščino organiziral večji kres in priredil kvalitetnejšo kulturno prireditev. 2. Kateri aktiv bo lepše okrasil volišča. 3. Kateri aktiv bo organiziral zjutraj na sam dan volitev budnico in kateri aktiv bo na čast volitev streljal z možnarji. 4. Kateri aktiv bo prej Sel skupno na volišče in prvi oddal glas za našega kandidata. Postavili so tudi akcijski štab, ki ima nalogo mobilizirati mladino za mladinsko delovno brigado, ki bo šla na gradnjo Novega Beograda koncem meseca marca. V. M. V KLO Stročja vas-Pristava so še še vedno ljudje, ki se ne vključujejo v delo Zelo izrazit primer se je pokazal, ko je okrajni aktivist dobil nalogo, da na področju KLO Stročja vas — Pristava dobi nekoga v frontno brigado. Aktivist se je pozanimal na KLO, če je še kdo v vasi, ki ni vključen v nobeno delo; če že noče, da se vključi za stalno, da vsaj pristane za 25 dni v frontno brigado. Dobil je podatke in odšel k dotičnem tovarišem z namenom, da jim prikaže nujnost in važnost, vključiti se v neko delo in tako doprinesti delež k izgradnji socializma. Tako je prišel najprej k tovarišici Paul Tončki, ki se je ob njegovem prihodu skrila, ker je že vnaprej slutila, za kaj gre. Le-ta ni vključena v nobeno delo ter raje hodi delat k mežnarju v Ljutomer. Marinič Stanko pa bi se vključil v brigado, pa mn mati ne dovoli in mo obljublja, da mu bo izročila »grunt«, samo naj ostane doma! Mariničevim še ni dovolj jasna današnja stvarnost, napredek socialistične graditve, ne vidijo, da je že skoro vsa vas v zadrugi in da nima smisla računati s tem, komu bi izročili »grunt «. Stenjko Leo- pold po je samo delno obljubil, da gre, vendar pa se je pri njem pokazala omahljivost. Doma nima dela; tako so izjavili njegovi sosedi, raje pohajkuje po vasi. Ravno tako Pavličič Ludvik iz Pristave, krojač, ki ni zaposlen nikjer, tudi v brigado se noče vključiti. Izgovarja se, da je po odsluženju kadrovskega roka naredil 6 tednov udarniškega dela in da se vključi v brigado samo pod pogojem, če se mu dá nakaznica za tekstil. Vsi ti ljudje in njim podobni še sploh ne razumejo nalog vsakega zavednega državljana, ne razumejo težav naših delovnih ljudi, ki z zavestjo neumorno gradijo sebi boljšo bodočnost. Ne razumejo, da je pri nas pomanjkanje delovne sile in da morajo zaradi takih vlagati naši delovni ljudje več naporov kot bi bilo potrebno. Ti ljudje pa so po drugi strani največji godrnjači, zakaj ni tega, zakaj drugega. Radi bi z lahkoto dobili več kot tisti, ki si s svojim požrtvovalnim delom to zaslužijo. A. B. Vzorni organizaciji žena Križevska in gornjelendavska organizacija AFŽ sta med najboljšimi v okraju. Gornjelendavska organizacija AFŽ je izvedla dva tečaja: kuharskega in pletarskega. Vse tečajnice so bile pritegnjene tudi v izobraževalni tečaj. Redno se vršijo sestanki. Žene dnevno kuhajo v mlečni kuhinji. Zelo lepo so izvedle svoj praznik: dan žena, ki so ga proslavile dne 12. marca v zadružnem domu. Zadružna dvorana je bila nabito polna žena. Spored je bil zelo pester. Nastopil je pionirski zbor, pevski zbor, mešani zbor KUD France Prešeren, najprisrčnejše točke so bile tiste, kjer so otroci pozdravljali svoje mamice. V govoru je ena izmed žena nakazala navzočim vso človekoljubno delo mednarodnih organizacij AFŽ in a vse pravice, ki so si jih priborili in imajo žene v socialistični Jugoslaviji. Krževska organizacija AFŽ si je zadala nalogo, da bo izvršila 500 delovnih ur. Da bo vedno skrbela za roditeljske sestanke. Postavile so si štiričlanski aktiv.. Trenutno se vršita dva tečaja — šiviljski in prikrojevalni. Dan žena je bil proslavljen z lepim sporedom. Za svoje delo sta obe organizaciji sprejeti nagrado in to Gor. Lendava knjižnico, a Križevci opremo za cicibančkovo sobo. V Petrovcih bodo začeli pripravljati material za gradnjo šole in zadružnega doma Kmetijska zadruga Petrovci spada po ustanovitvi med prve v okraju, po uspehih pa bi jo lahko prištevali brez dvoma k najboljšim. V preteklem letu je zadruga na lastno pobudo zgradila destilacijo eteričnega olja, katero je kljub pomanjkanju raznega materiala spravila v pogon že novembra lanskega leta. Zadruga ima tudi dve sadni sušilnici, eno za jabolka in eno za prnele. Prva je sicer zaradi slabe letine v preteklem letu stala, druga pa je sušila prnele. Izdelki sušilnice so bili priznani kod prvovrstni in jih je zadruga tudi na gospodarski razstavi v Murski Soboti razstavljala. Ker pa je delo sušilnic odvisno od sadjarstva, skrbi zadruga tudi za razvoj, v ta namen je v lanskem letu organizirala sadno drevesnico, v kateri bo gojila predvsem jablane onih sort, ki so dosegle na goričkem predelu največji uspeh. Potreba po sadni drevesnici je bila velika, saj je kapar v Prekmurju uničil vrsto dreves. Aktiven je pri zadrugi tudi trgovski odsek, ki je zaradi agilnosti uslužbencev bil vedno z industrijskim blagom sorazmerno dobro založen. Ker je zadruga od železniške postaje oddaljena cca 3 km, je zgradila na po- staji skladišče, tako da sedaj lahko vagone pravočasno izprazni, kar bi ji brez skladišča na postaji bilo težko izvedljivo. Iz poročila predsednika upravnega odbora je bilo razvidno vse delo zadruge v letu 1949 in uspehi pri gradnji in predelavi eteričnih olj. Iz diskusije, ki se je razvila po poročilih, je bilo razvidno, da dlani spremljajo delo zadruge. Vendar pa se niso zadovoljili z uspehi, ki so jih dosegli, ampak so sprejeli vrsto sklepov, tako da bo zadruga svojo dejavnost še bolj razvila ter tako koristila skupnosti in članom. Sklepi, ki so jih sprejeli, so: da se takoj ustanovi lesni odsek ter odsek domače obrti, vsak mesec se bodo vršili članski sestanki, na katerih bo 100% udeležba, čimprej se mora nabaviti stroj za izdelavo opeke, takoj po nabavi stroja se bo pristopilo k izdelavi opeke za gradnjo zadružnega doma in šole, člani bodo s prostovoljnim delom izkopali pri destilaciji bazen za vodo, vse borove in smrekove veje bodo oddali v predelavo, ustanovi se takoj odbor za gradnjo šole in zadružnega doma ter se takoj začne z zbiranjem materiala za gradnjo. V Bodoncih nočejo izboljšanja poslovanja in dela splošne kmet. zadruge Čeprav ima zadruga v Bodoncih možnosti razvoja še drugih dejavnosti, posebno domačo obrt, ki je v okolici zelo razširjena, se ni nihče spomnil na to. Zaradi tega je zadruga svoje poslovanje preteklega leta zaključila zelo pasivno. Čeprav je bila trgovina edina dejavnost zadruge, se ta ni vodila kakor bi bilo potrebno, kajti poleg velike izgube so bili tudi primanjkljaji poslovodje in blagajnika. Iz poročila nadzornega odbora je bilo razvidno, da upravni odbor ni vodil seznama o razdeljevanju blaga, zaradi tega ni mogel na pritožbe članov ničesar ukreniti ter ugotoviti pravilnost razdeljevanja. Odseki so bili samo na papirju, vendar tudi v tem letu ni nobenega izgleda za poživitev dela, kajti predlagani sklep za gradnjo zadružnega doma ni bil sprejet. Odklonjen je bil tudi sklep o ustanovitvi zadružne ekonomije, čeprav bi ta z ozirom na to, da je zemlja last vaške skupnosti, že morala biti ustanovljena. Tako bo ta zemlja ostala še naprej v najemu pri privatnih gospodarstvih. Žene v soboškem okraju so proslavile 8. marec Na predvečer praznika žena je mestni odbor AFŽ priredil pred 700 gledalci uspelo akademijo, kateri so prisostvovale tudi žene podeželja. Sami uspehi, ki so jih pokazale žene, kažejo, da so podeželske žene naredile velik korak k napredku kulturne izobrazbe vasi, kar dokazujejo številni kuharski, šiviljski, gospodarski tečaji, katere žene pridno obiskujejo. Žene bijejo uspešno borbo s staro miselnostjo, katera je tako dolgo potiskala prekmurske žene samo za ognjišče, ne da bi ženam bilo omogo- čeno kulturno sodelovanje in izživljanje. Za požrtvovalno in uspešno delo je okrajni odbor AFŽ nagradil vrsto žena kakor podeželskih odborov z lepimi nagradami. Tako je odbor AFŽ v Križevcih, kjer so žene izvršile tri tečaje, 30 žena obiskuje izobraževalni tečaj, študirajo, imajo naročeno »Našo ženo«, 500 niso dale pri zadružnem domu. dobile v dar lepo opremljeno sobo za male cicibančke. AFŽ vasi G. Lendava pa je dobil lepo knjižnico, nagrajeni so bili še mnogi drugi odbori žena, med katerimi se posebno odlikujejo Sodišinci, ki imajo vključeno v KLO ženo, ki vrši posle predsednika KLO. To je tov. Rogan Emilija, ki razen tekočih del v KLO najde tudi redno čas za študijske sestanke žena, ki se vrše v obliki čitanja »Naše žene«. Žene iz Kramarovec in Fikšinec pa so že same pripravile material za izgradnjo DID-a, ki ga bodo gradile za svoje otroke letošnje pomladi. Tudi tukaj imajo naročeno »Našo ženo«, katero pridno prebirajo. Lepo pa deluje tudi mestni aktiv AFŽ, ki ima organizirano šiviljsko delavnico, krpalnico, v kateri sodelujejo množično žene ter šivajo predvsem za naše malčke igračke in druge igračke. Osnovale so tudi pletilski tečaj za izdelavo torbic ali »cekarjev« iz koruznega ličja, kar predstavlja zelo priljubljeno in donosno domačo obrt v Prekmurju. Žene so se zavezale, da bodo volile 100% čimprej. L. T. 35 žena s terena na proslavi 8. marca v Murski Soboti Murska Sobota. — Okrajni odbor AFŽ je skupaj z mestno organizacijo organiziral proslavo Dneva žena. Ob tej priliki je okrajni odbor povabil v Soboto 35 žena s terena, ki so ta dan bile gostje okrajnega odbora. Po konferenci so žene imele skupen obed, a zvečer so vse žene s terena prisostvovale svečani proslavi, ki je bila v dvorani mestnega kina. Po uvodnih besedah predsednice okrajnega odbora, ki je govorila o izvršenih in bodočih nalogah organizacije ter izrekla pohvalo posameznim organizacijam v kraju, so nastopili cicibani, pionirji, člani SKUD-a »Štefan Cvetko« in pevski zbor, orkester ter solisti SKUD-a »Štefan Kovač« iz Murske Sobote. Visoko kvalitetnemu programu je prisostvovalo približno 700 ljudi. Sedaj se je pokazalo, da je dvorana mestnega kina, ki ima 400 sedežev, premajhna za take prireditve in da mora Sobota čimprej rešiti vprašanje izgradnje zadružnega doma, ki bo moral imeti dvorano za kulturne prireditve s približno 1000 sedeži, ker marsikateri je za časa prireditve v dvorani moral oditi domov, ker ni bilo mesta v dvorani Ob tej priilki se je ponovno dokazalo, da naše ljudstvo želi čim več kvalitetnih prireditev. Marsikatera žena s terena si je pri izvedbi programa obrisala solzne oči, zlasti pa, ko so nastopali najmlajši. Prepričani smo, da bodo naše žene s terena vložile veliko truda za razvoj kulturno-prosvetnega dela na terenu, saj si želijo več takih prireditev na našem podeželju. Tudi v Beltincih so počastili dan žena Proslave Dneva žena se je v Beltincih udeležilo okrog 400 ljudi. Zbrali so se v kinodvorani. Otvoritveni referat je imela tovarišica Malina Antonija, ki je orisala borbo žena za svoj napredek in njih napredek v današnjem času. Nato so nastopili šolarji z dvema enodejankama, a z eno žene same. Prekmurske narodne plese so zaplesali pionirji z državnega posestva Beltinci. Ženski pevski zbor pod vodstvom tovariša Cipota pa je zapel nekaj pesmi Večji kulturni razvoj Beltincev pa ovira pomanjkanje prostora. Sicer je dvorana zadružnega doma prostorna in za takšne nastope primerna, toda dvorana, kot celoten zadružni dom pa dveh letih še ni dograjen in ne more služiti svojemu namenu. Pred 5. marcem - ponekod še zdaj Kakšen hrup so zagnali po vaseh in mestih pred 5 marcem zaradi meteorja, ki naj bi padel petega, to itak že vsi vemo. O tem še vedno govorijo ponekod, predvsem po oddaljenih vaseh Prekmurja, kamor je prispela vest z zakasnelo pošto. V teh krajih je pač prehitel konec sveta za dan 5. marc, ker je ta dan je mimo. zato so ga prenesli na dan volitev. Kako je bilo in je pri lahkovernih, nam kažejo sli- ke! Povedo pa tudi to, kako se te vesti tako hitro širijo! Murska Sobota, 16. marca 1950 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 Mladina okraja Ljutomer V nedeljo, dne 19. marca 1950 se vrši okrajna mladinska konferenca, na katero se pozivajo vsi izvoljeni delegati. Konferenca se bo vršila v kinodvorani ter se prične ob pol 9. uri zjutraj. Na konferenco se poleg izvoljenih delegatov pozivajo še vsi sekretarji in namestniki sekretarjev aktivov LMS, za katero udeležbo pa posebno odgovarjajo sekretarji aktivov. Dnevni red konference: 1. Otvoritev konference in ugotovitev navzočnosti. 2. Volitve: a) delovnega predsedstva, b) zapisnikarja in overovatelja, c) verifikacijske komisije, d) kandidacijske komisije in e) volivne komisije. 3. Politično poročilo tov. sekretarja. 4. Organizacijsko poročilo tov. org. sekretarja. 5. Diskusija po obeh referatih. 6. Volitve OK LMS ter delegatov za oblastno konferenco. 7. Sprejem letnega proračuna. 8. Sklepi. 9. Odlok o nagraditvi aktivov in posameznih mladincev. 10. Slučajnosti in zaključek konference. Po konferenci bo za vse delegate brezplačna kinopredstava. S polnoštevilno udeležbo delegatov bo dokazal vsak aktiv svojo pripravljenost v borbi za čimprejšnjo izgradnjo socializma v naši deželi. Mladinci in mladinke! V pripravah za volitve v Zvezno skupščino pokažimo svojo pripravljenost izvajati še večje in težje naloge, katere bo pred nas postavljala naša ljudska oblast in KPJ. Vse delo predvolivne kampanje kakor tudi naše delo v volitvah naj bo izraz stalnega tekmovanja na vseh popriščih naše delavnosti — za našo srečnejšo bodočnost — naše mlade generacije! Okrajni komitet LMS Ljutomer Predsednik upravnega odbora kmetijske zadruge v Gederovcih ni imel na zboru kaj poročati Ko je delovni predsednik pozval predsednika upravnega odbora zadruge Gederovci, da naj poda poročilo, je ta izjavil, da nima kaj poročati. To njegovo izjavo so člani z nezadovoljstvom sprejeli na znanje, saj ni ostalo vse nespremenjeno vse leto, da ne bi imel res kaj poročati. Ker je bilo poslovanje zadruge v preteklem letu zelo slabo in so se godile razne nepravilnosti, bi bilo veliko za poročati, v poročilu bi se predvsem moglo kritizirati delo upravnega odbora in njega samega, zato je bilo zanj res najboljše, da ni podal poročila. Ko so mu člani postavili vprašanje, zakaj noče podati poročila, je izjavil, da je bil občni zbor sklican brez njegove vednosti, kar se je pa takoj izkazalo za neresnično, kajti na seji upravnega odbora dne 14. februarja je bilo sklenjeno, da se bo na ta dan zbor sklical, na tej seji je pa bil navzoč in se je s predlogom strinjal. Iz poročila predsednika nadzornega odbora pa je bilo razvidno, da se nadzorni odbor tudi niti enkrat ni sestal k seji, čeprav jo je predsednik večkrat sklical. Tako se ni moglo pregledati dela zadruge in upravnega odbora, čeprav je bilo veliko pritožb od strani članov. Ob priliki pregleda kontrolnih organov Okrajne zveze so bili ugotovljeni veliki primanjkljaji in izgube, kar je vse nastalo zaradi slabega gospodarstva. K izgubi so veliko pripomogli stroški prevozov in potnin, kajti prevozi so se izplačevali, ne da bi vodili računa o tem, kaj je bilo prepeljano. Prav tako so se neupravičeno izplačevale potnine. Ureditvi trgovine in skladišč se ni posvečalo nobene pažnje. Polno prahu po blagu je pričalo o Veliki malomarnosti uslužbencev in premali kontroli upravnega odbora. Postrežba je bila nevljudna, delitev blaga se tudi ni izvajala po navodilih, tako da je bilo poslovanje v preteklem letu vse graje vredno. Poročilo predsednika nadzornega odbora so člani z odobravanjem sprejeli na znanje ter v diskusiji še dopolnili. Zadruga ima tudi ekonomijo, na kateri so bili doseženi komaj minimalni uspehi. Ker si člani takega poslovanja več ne želijo, so izvolili novi upravni in nadzorni odbor ter sprejeli sklepe za odpravo pomanjkljivosti, posebno pa dvig hektarskega donosa na ekonomiji. Stanovanjska kriza in stanovanjska komisija Če greš po ulicah Murske Sobote, slišiš v neštetih primerih kar na ulicah reševanje stanovanjskih problemov. Blati, grdi in celo preklinja se vso stanovanjsko komisijo, referenta in celo še MLO, da zakaj ne da stanovanja, ne pomisli pa nihče, da je tukaj treba poiskati glavne povzročitelje in tiste pošteno kritizirati. Dejstvo je tudi v tem, da zares primanjkuje stanovanj, ker se industrializacija našega mesta iz dneva v dan širi, tovarne najemajo nove in nove delovne moči, katerim kajpak pripada stanovanje. Poglejmo, kaj so storile za ublažitev stanovanjske krize naše tovarne, podjetja in ustanove. Poslali so nove ljudi na MLO, stanovanjski odsek in naj tam kar zahtevajo, da se jim mora dati stanovanje. Ko je to končano, si veselo pomanejo roke in si rečejo, no pa smo spet uredili. Ampak s tem še daleč ni urejeno. Delavec je kljub temu brez stanovanja, stalno nadleguje stanovanjski odsek za dodelitev stanovanja, kar pa seveda ni tako enostavno. Takim upravnikom in vodjem bi priporočali, da najprej sezidajo stanovanja in potem sorazmerno s tistim najemajo delavce. Močno ovirajo in otežkočajo položaj tudi ljudje, ki se sklicujejo na socialne razmere, da jim pripadajo vse mogoči prostori, posebno sedaj v socialistični državi. Takim pa priporočamo, da postanejo res socialni in enakopravnost naj tolmačijo ob upoštevanju dejstva. da nekateri stanujejo v kleteh in nezdravih stanovanjih, dočim se oni razkomotijo v krasnih stanovanjih. Takim in sličnim ljudem izda stanovanjska komisija odločbo za utesnitev, pa je že ogenj v strehi, pritožujejo se z neutemeljenimi trditvami. Vse take se bo od zdaj naprej kaznovalo zaradi zavlačevanja in izigravanja ljudske oblasti. Imamo tudi ljudi, ki so iz stanovanjskih prostorov — sob naredili kleti in shrambe — n. pr. Gomboši Marija in Horvat Mirko iz Murske Sobote, sta iz lepe sobe naredila shrambo, kljub temu da imata še posebej shrambo; imenovana sta bila kaznovana z denarno kaznijo 1000 din, ter se bo vsakega takega najstrožje kaznovalo. Prav tako nerazumevanje je na višjih forumih, ki samo diktirajo, da se mora izvršiti in nič več. Najbolj obsojamo takšne pojave, ker niso v skladu z zakonom in tudi niso umestni. Stanovanjska kriza bi se vsaj za silo ublažila, če bi vsi ljudje sodelovali s pametnimi nasveti in uvidevnostjo, ne pa kakor dosedaj samo s kritiziranjem. Torej vsem priporočamo: Dobra volja in pameten nasvet nam bo zmeraj v korist. Stanovanjska komisija pri MLO. S tem načinom ne privedem Ljudske tehnike do ljudstva V Murski Soboti sta v zadnjem času zaposlena dva profesionalca Ljudske tehnike. Dolžnost obeh je omnožiti ljudsko tehniko v tem okraju, toda zdi se, da nočeta ali pa res ne obvladata tega dela, saj niti organizacije v mestu samem ne moreta spraviti na noge. Člani Aerokluba zaman sprašujejo, kdaj bodo začeli z delom. Prav tako člani odbora Aerokluba zaman iščejo svojega sekre- tarja, ki je plačan funkcionar Okrajnega odbora Ljudske tehnike. Zdi se, da se ti funkcionarji ne zavedajo svoje aktivistične dolžnosti in se vse preveč ukvarjajo s pisarniškimi posli kar vse preveč diši po birokratizmu. Žalostno je dejstvo, ki ga moramo Še vedno ugotavljati, da Ljudska tehnika še vedno nima svojih prostorov v mestu, kar tudi otežkoča delo, saj člani nimajo kam priti vprašat za nasvete in po pomoč, če profesionalca nosita svoj arhiv z vsemi pisarniškimi potrebščinami iz pisarne v pisarno po vsej Soboti. To je tem bolj žalostno, ker so pomoč v tem obljubili merodajni forumi, kot tudi najvišji funkcionarji okraja. Pomlad se bliža in doba najbolj aktivnega dela v klubih in društvih Ljudske tehnike prav tako. Čas je, da pomislimo na to, kako bomo utrli pot tehniki do najširših ljudskih množic. Zelo ,,ljubezniva" prodajalka Mlekoprometa v M. Soboti Ko sem šla pred par dnevi v poslovalnico Mlekoprometa, da si nabavim na bolniško karto pripadajoče maslo, me je presenetil odgovor tov. Štefanije Bratušove: »Vi boste pa umrli, če ne boste putra jedli.« Ker imam doma bolnika, kateremu je predpisana stroga dieta, me je ta odgovor hudo zabolel. Razumljivo je, da vedno ni, kar bi bilo Zaželjeno, zato je treba tudi temu primerno dati odgovor. A to ni prvi slučaj; takih in podobnih odgovorov je slišati vsak dan od nje. Zato vprašam, če Še taki ljudje spadajo na takšna mesta? Naj bo vsak prodajalec in uslužbenec vljuden do odjemalca, kajti to je prav tako del socialistične vzgoje človeka! — Prizadeta. V Sotini še vedno ni zadružnega doma Sotina je obmejna vas severnega Goričkega in leži na desnem bregu »Kugla«. Pod tem hribom so sklenili leta 1948 zidati zadružni dom in so z delom tudi pričeli. Zdaj pa je to gradilišče zapuščeno in skoraj bodo izginili sledovi nekdanjega dela. Krivda je tu predvsem na upravnem odboru, ki še vedno in že od leta 1948 odlaša z delom. Vaščani pa so že mnogokrat ugotavljali, da jim je dom potreben za kulturni razvoj vasa in so razmišljali že tudi o tem, da bi dogradili dvorano k stanovanjskemu poslopju bivšega mlinarja, kjer bi imeli tudi lastno elektriko. Vendar pa je samo dvorana še veliko premalo za vas. KLO Melinci ne skrbi dovolj za svoja krajevna podjetja V Melincih ima KLO svojo gostilno, toda ta ne ustreza predpisom takšne vrste krajevnih podjetij. Krajevni ljudski odbor ničesar ni storil za ureditev prostorov, čeprav je to njegova dolžnost. Krajevna gostilna v Melincih nima niti kuhinje, brez katere je delo skoraj nemogoče. Sedanji upravnik pa uporablja kuhinjo svojih sosedov, kar dalj časa ne bo mogoče. V Dolnjih Slavečih je delo KLO slabo Na zadnjih volitvah v krajevne ljudske odbore so si vaščani Dolnjih Slaveč in Motovilec izvolili svoj odbor, ki naj bi pravilno in za ljudstvo koristno usmerjal delo v teh vaseh. Kot kažejo prvi rezultati dela tega KLO, je ljudstvo storilo napako, ko je izvolilo sedanje odbornike. Predvsem oni v Motovilcih so vse graje vredni. Ponašajo se docela otročje in nerazumno in s svojim nedelom samo škodijo svojim sovaščanom. Komisije, ki jih sestavljajo člani iz Motovilec, so nedelavne. Tako so zavlačevali delo pri razbijanju plana za sečnjo lesa in so končali šele po desetih dnevih. Prav tako je bilo, pa še slabše pri ugotavljanju narodnega dohodka. To delo bi morali opraviti na dan pusta, toda komisija v celoti je odpovedala v delu, češ da je to njihov god in na svoj god ja ne bodo odmerjali dohodnino. Tudi naslednjega dne niso pristopili k delu, češ, da je njihova dolžnost iti v cerkev. Tretjega dne pa so rekli, da jim po trodnevnem popivanju in proslavljanju imendana pripada počitek. Seveda se zdaj vaščani jezijo na ljudsko oblast in na vse mogoče forume, samo ne na svoje vrle sovaščane, ki so bili v komisiji in na njihovo škodo zagrešili dokaj nepravilnosti. Vsekakor bi bilo potrebno, da se o tem pogovorijo na masovnih sestankih. MIŠKO KRANJEC: Kaj je hotel Domitrica Če bi ne bilo volitev in tako jaz ne bi oblezel skoraj slednje vasi, pa se nazadnje še srečal s tem Domitrico, njegova slava ne bi postala znana vsemu svetu. Živel bi dalje mirno v svojih Ižakovcih, švercal na debelo med Prekmurjem, Mariborom, Ljubljano na karte, ki si jih je bil kot tajnik KLO napravil, navijal vsestransko cene, na sestankih zabavljal nad raznimi cenami, nad odkupi, nad tem, kako se kmetu slabo godi, ropotal bi proti aktivistom in vsemu okraju, pomalem rušil državo, sebi pa polnil žepe z denarjem od šverca. Ker treba je vedeti — Domitrica je prefrigan človek. Kar na vsem lepem te, kot pravimo, okoli prinese. Tako daleč jo je bil privozil s to svojo prefriganostjo, da je osleparil okraj in še svoje ljudi v Ižakovcih, bil leto dni tajnik svojega KLO-ja in nazadnje še kandidiral v KLO. No, celo Ižakovci, ki so mu sicer ploskali na mojem sestanku, so si bili pri volitvah za KLO premislili in si dejali: »Domitrica je že dober dečko, ker udriha pa okraju, aktivistih in državi, sicer je pa velik lump. Še svojo mater bi prodal, nas pa najprej! Pa je tako Domitrica klavrno propadel pri teh volitvah. Zmagal je njegov sosed Senica, o čemer bom še govoril. Domitrica je zrasel iz vaških razmer v povojni dobi. Bil je razborit. Povsod se je postavil pred druge: doma je kritiziral okraj, na okraju pa blatil svojo rodno vas. In tako sta se nazadnje OLO in KLO, gledajoč nanj vsak s svoje strani, zedinila, da bodi Domitrica tajnik KLO-ja. Prejšnjega tajnika so bili namreč razrešili. Ko je bil Domitrica tako na lepem zajahal konjička oblasti, je delal dalje po svoji uspehapolni metodi: razdvajal je OLO in KLO. Doma je na vse pretege kritiziral oddaje, aktiviste, zabavljal nad vso državo, ko pa je sedel na bicikelj, da se popelje na okraj, je že zapretil svoji rodni vasi: »Vam že pokažem, prekleti!« Vračajoč pa je spet preklinjal okraj, ki da ga noče razumeti, da bi se on maščeval nad ljudmi doma. Vendar je bil v vsakem pogledu dovolj premeten. Na primer: tu so oddaje. Dobro, nekaj je na vsak način treba izpolniti, ker bo sicer zletel. A če je že treba izpolniti obveznosti, zakaj ne bi tega izpolnili predvsem — reveži? Zakaj pa jih imamo? Recimo — treba je dati kravo. Zakaj pa ne bi revež prej dal krave kot bogatin? Ta ima zemljo, treba je delati in s čim bo sicer delal? Delavci ne vprašajo, čigava je krava, glavno da krava je. Tako je Domitrica spretno vozil klojevsko politiko celo leto in dobro se mu je godilo. Celo ker se je vsestransko povezal s švercarji iz drugih krajev, in jim dajal uradna potrdila, da so že izpolnili obvezno oddajo in torej lahko švercajo. Tudi popis živine, kolikor se je tikalo njega, je hotei srečno izvoziti: svojo kravo, ki bi kaj kmalu morala priti pod odkup, celo ker bi se tudi ljudje spotikali, je za časa popisa odpeljal k tetici, ker je upal, da k tej popisovalci ne pojdejo. No, ker pa je popisovalec tudi v tetičin hlev vtaknil svoj nos, si je tetica premislila, krave ni hotela priznati za svojo. No, nič zato, Domitrica je sicer klel popisovalca, aktiviste, okraj in vso državo, nazadnje pa je dejal: »Vrag naj Vzame! Tajnik sem, če bo treba dati kravo, naj pa jo dá sosed Senica.« Sosed Senica je hodil vse leto delat, da je lahko zdravil svojo ženo, doma pa imel tudi nekaj zemlje in krave. Zakaj torej ne bil dal Senica, saj je vendar v službi?! Sicer pa si je Domitrica vedno, kadar je bilo treba kaj dati, rad dejal: »Zakaj pa imamo tu Senico? Naj pa on!« In je res tako Senica izpolnjeval svoje obveze, Domitrica pa švercal Dajali so tudi drugi, ker je bil Domitrica pri revežih nepopustljiv, njemu in še marsikomu pa se je dobro godilo. Godilo bi se mu še danes, da ga nazadnje le ni spodneslo. Pri volitvah v KLO je propadel. Zmagal pa je sosed Senica, ki je tudi kandidiral. Stvar je bila zanj neprijetna: »Prekleti,« si je bil dejal, »nič drugega ni treba, kakor da ta Senica postane tajnik m bo zdaj on mene!« A tudi ljudje so dejali Senici: »Senica, tajnik postani, pa pomalem vračaj Domitrici, kar ti je bil posodil!« Ker vedeli so vsi kako grdo je bil Domitrica ravnal s Senico. No, Senica ni hotel postati tajnik, ostal je samo odbornik in še dalje hodi na delo. Bivši vsemogočni tajnik KLO-ja v Ižakovcih Domitrica pa je nekaj časa kuhal svojo jezo in se odeval v preplašenost. Ker nazadnje — vrag si ga vedi. Odbor je nov, lahko se bo kdo spomnil nanj! In sploh — hudo je, če nimaš oblasti v svojih rokah! Domitrica pa je tako rad imel oblast! Kar zaljubil se je bil v njo. Na oblast tudi še danes ni pozabil. Z ljudsko, kakor pravimo naši, sicer ne bo nikdar več nič, toda saj je oblasti več sort na svetu. Domitrica lahko dela za kako drugo oblast. Treba je spodjedati to državo, to neumno in odvišno ljudsko oblast, treba je delati' za kogarkoli, ki naj bi - zrušil državo in prinesel tako oblast, da bi Domitrica spet lahko zajahal svojega vojvodskega konja in nato pokazal vsem Ižakovcem! Ker on sovraži Ižakovce, celo zdaj, ko ga niso bili izvolili v odbor. Da pa ne bi kar tako tjavdan živel in se ukvarjal z brezplodnim, zanj prepočasnim rušenjem države, se je posvetil svoji stari obrti: švercanju. Zdi se, da si je bil še kot tajnik za vsak primer priskrbel dovolj potrdil za tako Švercanje: kako je namreč ta in ta Domitrica že izpolnil vse svoje obveznosti in torej lahko nosi svoje viške na prosto prodajo v Maribor in Ljubljano. Pa ga tako lahko zdaj vsaj dva-trikrat tedensko vidite, kako se ukrca v Dokleževju na vlak, dobro založen s »svojimi viški«, in kako se zvečer ali naslednji dan vrača. S sabo pa nosi lep denar, nakar bo doma lahko vsestransko zabavljal nad odkupi, okrajem, aktivisti državo, rušil in rušil in se smejal vsem skupaj, pa še sanjal zraven, da bi on lahko spet bil pomembna oseba, če bi se ta država zrušila! Zato je treba državo rušiti, celo zdaj, ko so tu volitve. In tega dela se je temeljito lotil. Pa je tako bilo naravno, da sem se bil srečal na volivnem sestanku v Ižakovcih s tem neutrudnim švercarjem in rušilcem oblasti in države, in da se je lotil mene. Ker — dejal sem že, da je Domitrica prefrigan. Ne bo vendar rekel, da je proti oblasti, da je proti državi, pač pa bo rekel: proti meni je. Zakaj pa je proti meni? Zato, ker blatim Prekmurje. Kje m kako ga blatim. Po knjigah! Treba je torej, ker države ne moreš kar tako zrušiti, najprej zrušiti kandidata. In da bi me zrušil, je organiziral razmeroma lepo število ljudi, še pod okna si jih je bil nastavil. Škoda, da ne vem, kakšne načrte je še imel, če bi mu bilo lepo uspelo. V diskusiji je torej vzel besedo v roke sam Domitrica, me z bolečino v srcu in brezmejno užaljenostjo obtožil pred vesoljnim svetom, kako jaz . . . in tako dalje, kratkomalo blatim Prekmurje in ker je bil svojim privržencem povedal, za kaj gre, so mu viharno zaploskali. No, Domitrica me še ne pozna. Lepo in po človeško smo mu dokazali, da v svojem življenju niti on, niti tisti, ki so mu ploskali, še ene same vrstice tega, kar sem jaz kdaj pisal, niso brali. Zares ne, niti ene same vrstice. Človek nazadnje razume: Domitrica ne utegne, ker ima preveč dela s švercanjem In nazadnje — mar je njemu, kaj kdo piše! Mar je njemu Prekmurje, mar mu je čast Prekmurja! Vse, kar mu je mar, je švercanje in še predvsem to, da bi takole lepo počasi, prikrito, rušil in zrušil to državo, namesto katere naj bi prišla taka, kjer bi on spet prišel do oblasti, tam zatiral ne samo Senico, temveč vse revne ljudi na svetu. Domitrica se je spotaknil. Res mi je sicer pobegnil s sestanka, s strašno pretnjo in užaljenostjo, res nisva prišla do kraja z računom; turobno je vzkliknil, naj ga dam zapreti danes, ne jutri; toda spotaknil se je le. Tega ni pričakoval, kaj šele želel. Drugače tudi ni moglo biti: Domitrica je bil mislil, da je kultura švercanje, v katerem je on strokovnjak. Domitrica se bo še enkrat spotaknil v svojem življenju: njegov cilj je, da bi rušil in zrušil ljudsko oblast, sploh državo. In ker je prepričan, da je temu dorasel, kakor svojemu švercanju, bo rušil naprej Pri takem delu pa se nazadnje vsak Domitrica hudo spotakne in si polomi zobe. jaz mislim, da bi bilo škoda Ižakovčanov, da bi drveli za tem švercarjem, pa se tudi sami kje spotaknili. Domitrica res ne more več nazaj. Ižakovčanom pa ni treba nikamor nazaj, njim je treba samo naprej, ker so vendarle v veliki večini že stopil? na tisto pot. ki vodi tudi do njihovega odrešenja. Občini zbor Filatelističnega društva v Murski Soboti V nedeljo, dne 5. marca t.l. se je vršil v prostorih Okrajnega magazina v Murski Soboti prvi letni občni zbor Filatelističnega društva. Ker široka javnost niti ne ve, da tako društvo obstoja v Murski Soboti, bomo na kratko spregovorili o tem društvu. Društvo je bilo ustanovljeno v mesecu avgustu 1949. leta. Danes šteje 37 članov. Od tega 27 odraslih in 10 mladincev. V starem kapitalističnem družbenem redu je bila filatelija omejena le na malo število privilegiranih ljudi, ki so imeli velike vsote denarja na razpolago. Široka javnost pa je o filateliji prav zaradi tega ozkega, zaprtega kroga le malo vedela. Čas po osvoboditvi zahteva množičnost te lepe panoge, ki nudi delovnemu človeku lep kulturni užitek. Posebno pa je važno, da se vključi čim več delavske, kmečke, študentske mladine v krog zbirateljev znamk. Znamka ni le košček papirja, dokaz plačane poštne pristojbine, znamka je glasnik političnega in gospodarskega življenja države. Znamke so majhne umetnine, ki kažejo svetu zlasti velik delovni polet naše mladine pri graditvi naše ljudske države. Govore o zgrajenih progah, kakršne gradi lahko le mladina, ki je socialistično vzgojena. Znamka na pismu nosi daleč v svet dokaze o graditvi naše domovine. To pa je prav naša dolžnost dokazati z vsem in po vseh močeh, da se pri nas gradi socializem in da smo mi tisti, ki ga gradimo. Vstopajte v društvo, zlasti ti mladina, da bo filatelija postala res množična. Filatelija ti bo nudila prijetno in kulturno razvedrilo. Sestanki društva so vsak drugi petek v Rdečem kotičku Okrajnega magazina, kjer se vsakdo lahko vpiše. V kratkem se bodo uvedli filatelistični tečaji za mladino, na katerih se bo predavalo o osnovnih pojmih filatelije. Predsednik društva je znani ljubitelj znamk dr. Pezdirc Jože. —ŠA Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 16. marca 1950 Da bomo imeli bogato žetev, skrbimo za dobro setev Zadnji mrzli dnevi, pomešani z snegom, so nekoliko zavrli pričeta spomladanska dela na polju, predvsem spomladansko setev. Kmetje, zadružniki, predvsem pa državna posestva, so pripravili vse potrebno, da bo očiščeno, kvalitetno seme padlo v dobro obdelano zemljo. Saj od setve je v veliki meri odvisno, kakšna bo žetev Predvsem je treba pohiteti s setvijo ovsa in sladkorne pese, katere je precej predvideno v okrajnem planu. Letošnji okrajni plan spomladanske setve je nekaj večji od lanskega. Plan bo dal poudarka gojenju krmnih rastlin, kar bo zagotovilo krmno bazo razvijajoči živinoreji, posebno na socialističnem sektorju, nadalje je vnešeno v plan tudi 1800 ha industrijskih rastlin, predvsem sladkorne pese, sončnic, buč, pivovarniškega ječmena, sirka in drugih kultur. Letos se bo pri razbitju plana industrijskih rastlin popravila lanskoletna napaka v tem, da se bo razbilo plan industrijskih rastlin samo na predele, kjer iste uspevajo, ne pa tako kot lansko leto. ko so dobili plan sončnic in buč KLO, kjer iste ne uspevajo Poiskati bo treba zatajene površine Pri dokončnem razbitju plana spomladanske setve pa je treba dokončno rešiti vprašanje zatajenih površin, ki jih je nad 1000 ha ter povečan plan ornih površin, ki znaša 2000 ha. Te številke so bile sicer že v jesenskem planu upoštevane in razbite na posamezne KLO-je, vendar ni bilo uspeha. Dokončno stanje jesenske setve je pokazalo še nižje številke od leta 1948. Vzroki neuspeha so v slabem prijemu okrajnega poverjeništva za kmetijstvo kakor KLO-jev samih, ki so akcijo izvršili samo administrativno, ne opirajoč se na množične organizacije, ki bi lahko mnogo pri tem pomagale. Kako so bile ugotovljene zatajene površine, se vprašamo? Po katastru, ki je brez dvoma kljub starosti dobro narejen, bi naj bilo v okraju 29.464 ha ornih površin. Po popisu leta 1947 pa je izmerjeno 26.975 ha, to se pravi, da je razlika od prvega popisa 2488 ha. Kje je zemlja, se vprašamo? Brez dvoma, da zemlja ni izginila. Odgovor bi lahko dali na to vprašanje samo tako, da so nekateri kmetje, predvsem večji, zemljo zatajili, deloma pa jo spremenili v pašnike, nekaj zemlje pa je tudi požrla Mura s svojim večnim preseljevanjem (močvirje). Predvsem je treba pogledati goričke predele Tukaj je opaziti cele komplekse opuščenih njiv, kjer na nerodovitni zemlji danes raste ničvredno grmičevje, konjska trava itd. Tukaj si lahko tolmačimo to malomarnost tako, da so se poedinci s tem izognili obvezne oddaje. Slučaj v Šalovcih, ko ima kmet pri 16 ha zemlje le eno njivico, vse ostalo pa je v prelogih. Kaj je ukrenil tam KLO? Takih slučajev opuščanja zemlje vidimo precej tudi v vaseh Krplivniku, Gornjih Petrovcih in drugod To je opuščena zemlja, ki bi z obdelovanjem lahko mnogo prinašala. Po drugi strani pa je treba računati na zatajene površine, kar najdemo pri večjih posestnikih v nekaterih KLO-jih. Da to drži, kaže sledeči slučaj: v KLO Ženavlje so kmetje rekli, da pri njih ni zatajenih površin. Formirali so celo komisijo, ki je šla merit na njive dejansko površino. Ker so bili v komisiji, sami večji kmetje, so si najprej začeli meriti svoje površine. Komaj so izmerili pri 2 kmetih, se je komisija razformirala, ne da bi povedala ljudem, kaj so ugotovili. Tukaj je jasno, da je komisija našla zatajeno zemljo, ker pa je šlo tukaj za osebne interese posameznikov, je nadaljnje merjenje zastalo. Ako hočemo dokončno ugotoviti te površine, ki brez dvoma obstoje, je treba spremeniti predvsem metodo dela s strani okrajnih forumov do KLO. Kako se je lansko leto pristopilo k raziskovanju zatajenih površin? Aktivist je prišel na KLO, pregledal SG obrazec, se pogovoril z možmi, kje bi naj bile zatajene površine, dobil negativen odgovor, nakar jo je odkuril. Tako delo ni moglo roditi uspehov, pri čemer je treba upoštevati tudi prekratek čas, ki je bil postavljen za popis jesenske setve pred poverjeništvo za kmetijstvo. Okraj pa je temu primerno tudi pristopil k razbitju teh površin (zatajene zemlje), saj je razbil plan enakomerno med KLO v eni uri, ne da bi pri tem upošteval in ugotovil, kje zatajene površine dejansko obstoje. Rezultat te razdelitve je bil, da so nekateri KLO dobili krivično obremenitev, saj zemlje ni bilo. To so bile glavne napake, ki so rodile neuspehe. Letos je okrajno poverjeništvo za kmetijstvo pristopilo temeljilo k tej nalogi. S povezavo med množičnimi organizacijami in Partijo na vaseh bodo KLO pristopali k delu. Tam, kjer obstoja sum za zatajeno zemljo, bodo tudi premerili Predvsem pa bo dolžnost KLO, da bodo skrbeli za opuščena zemljišča, ki se bodo preorala in zasejala. Sejali bomo le priznano seme Da bo setev čim boljše opravljena, je veliko odvisno od priprave zemlje. Ako pogledamo statistične številke izpolnitve plana, zimskega oranja, vidimo, da so nekateri KLO vlagali vse premalo pažnje za to važno delo, ponekod pa so sicer plan izpolnili, vendar vsled slabe evidence sedaj številke izkazujejo mnogo nižjo sliko. Najboljše so rešili plan zimskega oranja na državnih posestvih, kjer so plan celo presegli, slabše je v privatnem sektorju, kjer je bil dosežen le 60%, še slabše pa je v KDZ, kjer so plan zimskega oranja dosegli le 50%. Kje so vzroki, da so baš zadruge dosegle tako nizek odstotek? Ako pogledamo poedine zadruge in ekonomije, vidimo, da so nekatere plan dosegle ali celo presegle. Druge pa vsled slabe organizacije in nepravilne razporeditve konjske sile niso naredile skoraj ničesar. Za uspeh pri žetvi pa je važno tudi seme. V Prekmurju je selekcija priznanih semen že lepo napredovala od- kar se državna posestva bavijo s selekcijo in vzgojo priznanih semenskih kultur. Velike zasluge noša. predvsem inženir Abzec, ki na svojem posestvu v Rakičanu s poizkusi in križanjem dosega odlične uspehe. Vendar, če pogledamo po okraju, opazimo še vedno mnogo ljudi, ki se trdovratno drže starih degeneriranih sort, ki prinašajo slab pridelek. To velja posebno za krompir, oves, pšenico, koruzo in še za poedine kulture. So tudi zadruge, ka polagajo premalo pažnje na kvaliteto semena, vsled česar tudi uspehov ni videti pri žetvi. Okrajna semenarna se je dobro pripravila za spomladansko setev s tem, da sa je preskrbela večje količine priznanjih semen, večinoma dobavljenih iz državnih posestev, deloma pa tudi zadružnega sektorja. Trenutno ima semenarna pripravljeno 1 vagon kvalitetnega ovsa »zlati dež«, 8 ton sladkorne pese, 2 vagona pivovarniškega ječmena, nekaj vagonov krompirja »zemeljski blagoslov« (Ackersegen), Jubel in druge sorte, ki pridejo v poštev za okraj Murska Sobota. Za seme se zanimajo zadružniki, kmetje, ki prihajajo vedno pogosteje k tovarišu Bokanu, semenarju, ki rade volje da e pojasnila o uspehu. Največje zanimmanje vlada za seme krompirja, sladkorne in krmne pese, predvsem, pa semena detelje, ki pa ga semenarna kljub pravočasnemu naročilu še ni prejela. Traktorji so pripravljeni za oranje Državna posestva, zadruge in pa traktorska brigada so se pripravili za začetek oranja. Zima je bala dolga, da so lahko pravočasno počistili, popravili traktorje, sejalnice, kultivatorje, ki pripravljati čakajo ugodnega vremena. Traktorska brigada ima kontrahiranega že 350 ha oranja. Predvsem so kontrahiralo oranje industrijske ekonomije, nekaj pa tudi zadruge same. Kako pa je v zadrugah in privatnem sektorju? Tukaj bo razen manjših izjem letos še vedno vprežna živina tista, ki bo nosili a glavno breme spomladanskih del. Vendar je tudi tukaj nujno, da se pripravijo stroji, pregleda oprema, nabavi konje, kjer teh ni. Na splošno je konjev dovolj, samo razporediti jih je treba. V Prekmurju je že v navadi, da kmetje zemljo obdelujejo tudi z govejo živino, kar je pri bajtarjih in malih kmetih z 2 ha zemlje nujno, saj si ne morejo nabaviti in rediti konjske živine. Kvarno pa je to v, nekaterih zadrugah, ki še vedno delajo z govejo živino, kljub temni, da imajo dovolj konjske vprege. Zakaj? Predvsem je treba imeti, v vidu krave-mlekarice, ki trpijo pri delu na kondiciji in mlečnosti na ta račun. Na ta način oškodujemo skupnost za mleko, ki ga še vedno ni dovolj, po drugi strani pa ne izkoriščujemo v dovoljni meri konjske sile. Zato bodo zadruge orale predvsem s konji, ne pa z govejo živino. Mnoge zadruge se tudi pripravljajo, da bodo spomladi pri oranju razorale mejnike, ki so samo ovira pri delu. Kako pa je s privatnim sektorjem? Tudi tukaj je konjske vprege dovolj. Naloga KLO in množičnih organizacij je, da bo vprežna sila pravilno razporejena, pri čemer je treba upoštevati predvsem opuščena in ogrožena zemljišča, ki se morajo zasejati povsod. Grabe, občinske krpe zemlje, na katerih vidimo koprive, bomo zasadili z bučama in sončnicami. Parola naj bo »vsak košček zemlje naj bo obdelan«. Za umetna gnojila bo treba posvečati več pažnje »Brez rednega gnojenja na uspehov«, to ve vsak kmetovalec, s še tako zastarelima nazori. Razen hlevskega gnoja se vedno bolj uporablja umetno gnojilo, ki daje dragocen nadomestek hlevskemu gnoju. Videč potrebe po gnojenju so zadruge, ekonomije in državna posestva pravočasno poskrbela za dovoljne količine.. Zanimanje za umetna gnojila pa je tudi med privatnimi kmeti vedno večje. Umetnih gnojil pa še vedno ni dovolj. Vendar ako pogledamo nekoliko po splošno kmetijskih zadrugah, vidimo v mnogih slučajih malomarni odnos uslužbencev do umetnih gnojil, ki ponekod leže izpostavljena dežju in soncu. več mesecev, ne da bi se kdo zmenil zanje. Po eni strani pomanjkanje, na drugi strani uničevanje. Sprašujemo se, zakaj je ležalo 1 vagon dušičnega gnojila (amonijev sulfat) več mesecev na prostem. Ko so kmetje izvedeli za njega, pa so ga čez noč odkupili. Potem v Gederovcih, kjer je bil izpostavljen okvari čilsik soliter, da ne govorimo o Šalovcih, kjer so apneno gnojilo iztresli na travnik, kjer v kupu čaka odrešenja. Take primere je potrebno kaznovati, ako pomislimo, da industrija bije borbo za vsak kilogram umetnega gnojila, ki je tako potrebno dvigu kmetijstva. Kmetijstva pa imajo še eno možnost, da pognoje travnike in njive. To je gnojnica, ki se brez vrednosti izteka iz številnih gnojišč v potoke, dočim bi lahko z malo dobre volje šla na travnike. Tukaj bo treba storiti vse, da se začne bolj racionalno izkoriščati vsa naravna sredstva gnojil, ki jih imamo. L. T. V BELTINCIH BODO USTANOVILI DVE NOVI DELAVNICI V tem letu nameravajo v Beltincih otvoriti dve novi delavnici. Najbolj potrebne se jim zdijo čevljarska in mizarska. Predvidevajo pa tudi šiviljsko. Poslušajte ljudski radio Spored Radia Maribor Sobota, 18. marca: 15.30— 16.00 Pol ure valčkov. 16.00 do 16.15 Ciklus ljubavnih pesmi poje tenorist M. Gorenšek, pri klavirju spremlja Mavrin. 16.15—16.30 Iz življenja in dela množičnih organizacij. 16.30—17.00 Igra zabavni orkester, vodi Dušan Boštele. Vmes poje ob spremljavi orkestra Marica Lubejeva. 17.00—17.10 Poročila, objave. 17.10—17.20 Deset minut za ljubitelje resne glasbe. 17.20—17.30 Kaj žele poslušalci in kaj želi Radio Maribor. 17.30 do 18.00 Za konec oddaje malo plesa: igra plesni orkester. Nedelja, 19. marca: 8.00 do 8.15 Za dobro jutro nekaj vedrih melodij. 8.15—8.30 Jutranja poročila prenos iz Ljubljane. 8.30—9.00 Igra godba na pihala vodi Emil Vitek. 9.00 do 9.10 Kako se pripravljajo na volitve ... 9.10—10.00 Veseli nedeljski spored Radia Maribor. 10.00—10.40 Slušna igra »Sestanki« — prirejena po istoimenski knjigi Ignaca Koprivca. 10.40 do 11.00 Iz del Antonina Dvořaka. 11.00 do 11.30 Koroške narodne poje ženski zbor Mariborske opere pod vodstvom Ferda Pirca. Ponedeljek, 20. marca: 16.30— 17.00 Igra Zabavni orkester Radia Maribor, vodi D. Boštele. 17.00—17.10 Poročila, objave. 17.10—17.30 član Mariborske opere Danilo Merlak poje balade, pri klavirju spremlja Mavrin. 17.30 do 17.40 Tedenski fizkulturni pregled. 17.40—18.00 Improvizacije na ruske narodne pesmi. Torek, 21. marca: 16.30— 17.00 Simfonična glasba. 17.00 do 17.10 Poročila, objave 17.10—17.30 Slovenske narodne poje Planinski oktet. 17.30—17.45 Predavanje Ljudske univerze. 17.45—18.00 Skladbe za harmoniko igra Martin Malovrh. Sreda, 22. marca: 16.30— 17.00 Koncert pianista dr. Romana Klasinca. Na sporedu: Reger: Sonata. 17.00—17.10 Poročila, objave. 17.10 do 17.25 Iz Schubertovih deL Poje altistka Ada Thumova, pri klavirju Mavrin. 17.25—17.40 Oddaja za pionirje. 17.40—18.00 Igra plesni orkester. Četrtek, 23. marca: 16.30— 16.45 Operne uverture. 16.45 do 17.00 Male skladbe velikih mojstrov izvaja pri klavirju Ksenija Ogrinova. 17.00 do 17.10 Poročila, objave. 17.10 —17.40 Igra Zabavni orkester Radia Maribor, vodi Dušan Boštele. 17.40—18.00 Zmagovalci petletke. Petek, 24. marca: 16.30— 17.00 Spored izvajajo gojenci Glasbene šole v Mariboru. 17.00—17.10 Poročilla, objave. 17.10—17.25 Koncert tenorista Marjana Kristančiča, pri klavirju Dušan Babič. 17.25—17.30 Glasbena medigra. Mestni kino v Murski Soboti predvaja od 17. do 19. marca ameriški film »Izgubljeni dnevi«, od 21. do 23. marca nemški film »Afera Blum«. Predstave so ob delavnikih vsak dan ob 20. uri, v nedeljo ob 15., 17.30 in 20. uri Zamenjam enosobno stanovanje s kuhinjo in pritiklino v Mariboru za enako v Murski Soboti. Pojasnila v Glasbeni šoli. VOJNI INVALIDI, VDOVE, OTROCI. STARŠI in STARI STARŠl PADLIH BORCEV TER VSI OSTALI INVALIDSKI UPRAVIČENCI! Ali ste pri pristojnih KLO (RLO) izpolnili obrazec letne invalidske prijave za leto 1950? Ali veste, da vam bodo s 1. julijem ustavljeni invalidski prejemki, če tega ne boste storili v predpisanem roku? Za informacije in pomoč se obrnite na vaš pristojni Krajevni (rajonski) ljudski odbori Zvezno montažno podjetje za hidroelektrarno Mariborski otok RAZPISUJE konkurs za dvoletne strokovne tečaje Tečaji so namenjeni vzgoji mladincev za kvalificirane delavce ključavničarje-monterje. V poštev pridejo mladinci od 16. do 25. leta, ki so dovršili 2 razreda nižje srednje šole ali nje enako vredne šole ter so telesno in duševno zdravi. Tudi interesenti s samo osnovnošolsko izobrazbo niso izključeni, kakor tudi oni, ki niso starejši od 30 let. V času obiskovanja tečaja bodo tečajniki prejemali plačo v vidu štipendije. Svoje teoretsko znanje, ki ga bodo pridobili na tečaju, bodo izpopolnjevali tudi v praktičnem delu. Tovariši, ki se nameravajo vpisali v tečaj, naj pošljejo najkasneje do 25. marca 1950 na upravo Hidromontaže, Maribor, poštni predal 56, prošnjo za sprejem in lastnoročno pisan življenjepis. Hrana in stanovanje sta preskrbljena. Ne pojdemo več v tujino Ko se noč umika jutru, zabrle luči po številnih vaseh lendavske okolice od dolgovaških goric pa vse tja do treh Bistric, ki leže med rokavi Mure. Možje vstajajo in se odpravljajo na pot, žene pa hite s kuhanjem. Treba je pohiteti, do Lendave je 4, 5, 6 in še več kilometrov. Skozi jutranjo meglo potem odhajajo s kolesi, avtobusi, bližnji pa tudi peš — na šilit. Iz jutranje megle vstajajo, mogočnim svetilnikom podobni železni stebri — naftna polja. Med hiteče delavce hupajo avtomobili, natovorjeni z trebušastimi cisternami nafte. Nekje tuli sirena z visokim glasom. Na naftnih poljih se poraja nov dan; delo, uspehi v vsej svoji veličini... Do nedavnega staro, že nekam v ozadje potisnjeno mestece Lendava dobiva novo lice. Sredi starih hišnih blokov rastejo nove stavbe, garaže, magazini. Proti Čentibi je zraslo novo naselje-mesto lepih enonadstropnic, delavskih stanovanj. Okraj Dolnja Lendava doživlja velike gospodarske in kulturne spremembe. Nič več ne gredo prekmurski delavci in bajtarji v tujino za kruhom, doma vstaja industrija, delo, zaslužek — življenje Stotine domačinov je dobilo zaposlenje pri »Nafti«, drugi v tovarni dežnikov, tretji pri melioracijah itd. Skratka: Prekmurje se otresa onega malega življenja — životarjenja po številnih pustah, marofih in drugih veleposestvih. Nič več se ne stiskajo številne družine v nizkih tesnih kočah. Svet se je odprl na široko po osvoboditvi. Mladina je šla v šole, tečaje, industrijo. V številnih vaseh so zrasli zadružni domovi, mladina daje v njih kulturne prireditve, poseča izobraževalne tečaje, odhaja na akcije. Skratka, to ni več ono Prekmurje, zaostale vasice Slo- venske krajine, kamor so učitelji odhajali v stari Jugoslaviji le po — kazni Zastareli stari način obdelovanja zemlje se umika novim metodam dela. Zadruge, ki jih ima okraj sedem, orjejo ledino ter s svojim delom kažejo novo pot naprednemu kmetijstvu, ki ima v okraju vse pogoje. Brez dvoma je, da je ljudska oblast pod vodstvom Partije in Fronte storila velike korake naprej, kakor v kulturni tako v gospodarski preobrazbi okraja Pri tem se je treba spomniti na stanje Prekmurja pred nedavnim. Poslušajmo, kako so živeli. Značilno za Prekmurje je bilo to, da je bilo razdeljeno na dva dela. Najlepšo ravninsko zemljo so imeli grofje, dočim so vasi nekdanjih berušev, hlapcev dninarjev živele na slabših krpicah zemlje sredi revščine Po prvi svetovni vojni je agrarna reforma razdelila nekaj zemlje, katero so razdelili številnim Prekmurcem na drobne parcele. Tukaj so si na teh krpah potem postavili iz blata narejene hišice, pogostokrat brez dimnikov, s slamnatimi strehami Zarili so se v zemljo, ki pa je dajala pičle pridelke. Saj mnogi niso imeli živino za obdelavo. Ko je prišlo delo, so stopili v Beltince h grofici in naprosili pomoč. Pomoč so dobili, odplačevali pa so jo z delovno silo skozi vse leto. Grofovski oskrbnik jim je dajal tudi steljo in drva iz obširnih gozdov, kar pa so zopet drago plačevali z delom. Tako je fevdalna gospoda pod krinko agrarne reforme še naprej izkoriščala male ljudi, nekdanje hlapce in beruše, kateri so padali iz leta v leto v težji gospodarski položaj Rodili so se otroci, in zahtevali kruha, katerega pa ni bilo. Stradanje in pa nezdrave stanovanjske razmere so začele puščati sledove na otrokih, ki so postajali bledi, tuberkulozni. Trahom se je naselil v vasi. Ljudje niso imeli denarja ne za zdravila ne za zdravnike. Hodili so k mazačem, ki so počenjali z bolniki vse mogoče neumnosti. Ker v zemlji ni bilo zaslužka, so številne družine ostajale še naprej v utesnjenih hišah, drobeč že itak majhne krpice zemlje. Praktično se je drobila zemlja tako: oče je imel n. pr. tri sinove. Tri ali štiri hektarje zemlje so si sinovi razdelili tako, da so razmerili vsako parcelo na tri dele. To drobljenje zemlje je šlo tako daleč, da si videl tisoče parcel, od karih so nekatere merile le 1 meter v širino. Ko si obdeloval te plahte, si moral stopiti na svet soseda, ki je sicer živel v isti hiši kot ti, a je imel svojo družino, svoj kot in svoje gospodarstvo. Prepiri so bili na dnevnem redu. Takšno življenje se je opažalo posebno v obmurskih vaseh Melinci, Bistrici, Ižakovcih itd. Beltinska gospoda pa je živela po svoje. Prirejali so velike love z povabljenimi gosti. Takrat so šli tudi čez polja malih ljudi, ne meneč se za škodo. »Zemlja je tako naša,« so dejali. Številne vasi pa niso mogle več živeti doma. Neke spomladi so odšli mnogi v svet, v Ameriko, v Argentino, pozneje pa v Francijo. Tujina je požirala ljudi . Ljudje so garali po rudnikih, tovarnah ter pošiljali krvavo prisluženi denar domov številnim družinam. Nekateri so si prihranili celo toliko, da so si kupili potem celo kos zemlje ali postavili hišo. Drugi pa so se izgubili v tujini, delo jih je strlo Ženske s številnimi otroki pa so garale doma, čakale —pozabljale Kako so živeli ti ljudje v tujini, nam nazorno povedo sledeča pisma, ki so jih pošiljali delavci domov uredništvu »Ljudske pravice«, ki je takrat izhajala v Dolnji Lendavi. Poslušajmo kaj piše iz Francije Nemec Janez, doma iz Murske Sobote (»Ljudska pravica« dne 13. nov. 1935) (Viller Lotterete, Francija): Osnovna mezda znaša 16 frankov. Delamo pod težkimi pogoji od 6. zjutraj do 18. zvečer. Najhujše pa je to, da stoji za nami »patron«, paznik, ki nam ne dovoli niti pokaditi cigarete. Ves dan dežuje, delamo mokri, zvečer pa se zavlečemo v mrzle barake . .. Neki drugi tovariš pa piše o neznosnih razmerah v rudniku Stiring-Vendel (Moselle, Francija): Po ozkih, večkrat le 30 cm visokih rovih vlačimo po 50 kg težka bruna, pri čemer si odrgnemo kožo po vsem telesu. Zadi stoji paznik in ti obljublja kazen. V skladišču nosi bruna tov. invalid, ki si je pokvaril noge pri delu. Na ramo mu nalože 80 kg bruno Noge se mu šibijo, omaguje. »Če ne moreš, povej?« se dere nad njim paznik Toda invalid stiska zobe doma je družina, ki mora živeti. Ako pa odstopi, je odpuščen, izgubljen. Tako so živeli naši Prekmurci v tujini. Kateri niso mogli v tujino za zaslužkom, so garali do domačih veleposestvih kot sezonci. Poslušajmo, kaj piše sezonski delavec iz marofa »Mirkovac«, ki spada pod veleposestvo Belje. »Ljudska pravica« dne 18. okt. 1935: »Križev pot naših sezoncev«). Dragi uredniki Dovolite, da Vam tudi jaz napišem eno pismo o življenju naših sezoncev. Tu na marofu »Mirkovac« nas je 170 sezoncev, po večini Prekmurcev. Delamo od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, to je 16 ur pa dan. Zaslužek celega dne je 8 din, borih 8 din za 16 ur vročega sonca, znoja, žuljev. Ob žetvi vstajamo ob pol treh zjutraj, legamo ob pol devetih zvečer. Tedaj dobimo 15 din na dan. Pa da bi imeli vsaj dobro hrano. Zjutraj imamo samo juho, opoldan grahovo juho z testom, zvečer pa zopet juho. Če si bolan in ne moreš vstati z lesenega pograda, ti sezonski gazda preklinja rojstvo in smrt, V kakšnih razmerah pa so živele naše delavke pri tovarnarju perila Cvetič v Murski Soboti, nam kaže sledeči dopis: (»Ljudska pravica«, 20 julija 1935): Razmere pri Cvetiču se niso spremenile na boljše. Radi vročine je stanje trpečih delavk nežnosno. Dnevno se dogajajo slučaji omedlevice od vročine, slabega zraka in izčrpanosti. Ventilatorja Še vedno ni. Štirka se vali v oblake. Gospod Cvetič je odpotoval z družino na letovišče. Mogoče na Rab, morda v Monte Carlo? Pertocijeve Trezike pa ni več. Iz Satahovec je bila doma, nekaj nad dvajset let je dočakala, da je sedaj podlegla tuberkulozi. Mož ji gara nekje v Franciji. Pokopali so jo med tednom brez tovarišic ki so morale delati le venec so ji poslale v znak sožalja. Sedaj je bila Trezika na vrsti. Tako gre od Marike do Trezike. Kedaj bo konec? Nič boljše niso živeli kmetije, ki so pod ceno ponujali svoje pridelke Mnogokrat niti za sol ni bilo denarja. Kmet iz Ropočec piše: (»Ljudska pravica«, 15. nov 1935): Kljub vsem obetanjem, da bo nam boljše, nam gre vsak dan slabše. Kako težko nam je gledati, ko gredo otroci na pol nagi v Šolo ter prihajajo na pol zmrznjeni domov. Mati joče, mi očetje pa premišljujemo: celo leto smo delali od treh zjutraj do devetih zvečer Hrana slaba, nezabeljena. Prašiča smo oddali za davek in dolgove. Za slabo obutev moraš dati celo tele. Če vidimo otroke gospode lepo oblečene, mislimo, da bi naši otroci lahko bili vsaj toplo oblečeni Večkrat čujem, da naj varčujemo. Res ne varčujemo, ampak stradamo V tem stradanju pride bolezen, pri kateri ne moreš poklicati zdravnika, ker ni denarja . . . Nadaljevanje prihodnjič Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Širec Viktor ml. — Naslov uredništva: »Ljudski glas«. Murska Sobota — Tiska Mariborska tiskarna.