St. 151
«111«
* TfStll« V
29. junfla 1924.
Posamezna številka 20 cent.
^htj* iivima poodeljek. vuk đn	oflct it.
AfcSkfega & 20» L sađrtrorfe. DopM - po«*)** y pisma m m sprejemajoč rtfcopl* u »jfe^gfr r jr A a ma Otrtec. — Laatalk tiskarna
maš« ca mesec L 7.—, 3 mesec« L 19.50^ pol i .t'	ic v?j j
Zl Inozemstvo mesečno 5 Qr več. — Tcfletoa uredništva- In oprave it
11-57.
Letnik XLIX

ftevflke v TMn fa okolkl po 30 cent — Oglasi se računajo v a kotam (72 auaj — Oglasi trgovcev la obrtnikov ra po 40 ccaL cabvele, poslanice ta vabila po L 1.—* oglasi daoandh modni mm po L 3. — Ma> ogkai po 30 cent beseda, najmanj pa L 2. — Gglaal i—nfniin ta reklamacSa ae poBljaJo Isk^ačno uprav« Ediaostf. v Ihta, ulica » ftančiška Asttkega štev. 30. L nsdarUopje. — Tefteftoa uredništva ta uprav« U-67.
Umorstvo Hntteottlla in italijanski narod
V enem je pač polno soglasje v vsej talijanski javnosti v vseh nje političnih in socijalnih plasteh: v spoznanju, da je z zločinom na poslancu Matteottiju prišla
veKka nesreča nad Italijo. .Vsa javnost — izvzemši morda le malo število prav zakrknjenih — je združena v zgražanju nad tein, kar se je zgodilo. Vse se strinja v spoznanju, da je s tem zločinom zadan hud udarec ugledu m časti Italije in nje naroda pred svetom, ki ju treba vzpostaviti z neizprosnimi dejanji proti vsem krivcem, direktnim in indirektnim.
Do tu se izraža polno soglasje v italijanski javnosti: v izjavah predstavnikov države in vplivnih činiteljev javnega življenja ter v javnih glasilih. Razdvojena je pa javnost ob dveh vprašanjih: kako je moglo priti do tako strašnega zločina, da inu po krutosti, s katero je bil izvršen, ni vrstnika v politični in parlamentarni
zgodovini narodov — in pa: na koga pada j^j 24. Zanimanje za izjave ministr-
►»•t ^ r A i	«	X M	I«	I ^f * -1—
A in materijalnih dobrinah so povzročali našemu življu tisti, ki so danes na sramotnem odru pred italijanskim narodom in vso evropsko javnostjo. Pričakujemo z zaupanjem, da se italijanski narod — zapeljan od tistih, ki so zlorabljali njegova domovinska čustva prenapetega in krivo razume vanega nacijonalizma ter da se oklene Široke, človečanske nacijonalne ideologije — nacijonalne ideje, ki se udejstvuje v ljubezni in zvestobi do sebe in v spoštovanju in pravičnosti napram drugim!
Že se oglašajo v italijanski javnosti resni in razsodni glasovi, da tako, kakor je bilo doslej, ne more in ne sme dalje, ker to ni bilo ne v čast države in ne v nje efektivno korist. Svarilne besede generala Domenico Guerrinija so začele dobivati
odmeva v italijanski javnosti, kakor priča tudi razprava v rimskem listu «L'Alba Repubblacaaa* iz teh zadnjih dni o vprašanju drugorodcev v Italiji. To« so* znaki, ki napovedujejo zoro spoznanja. To pride, čim ne bo italijanski narod več poslušal ljudi, ki zlorabljajoč njegovo italijansko čustvovanje, res snujejo politične spekulacije v svoje namene! Z zločinci ne more imeti in nima nič skupnega v svojem jedru zdravi italijanski narod. Sledi naj le glasu poštenega srca in plemenfte duše, pa se zjasni obzorje nad Italijo in pade tista pregraja, ki so jo — politični spekulanti postavili med državljane italijanskega in slovanskega plemena! Če se to zgodi, se bo moglo reči, da je poslanec Matteotti tudi s svojo smrtjo položil veliko žrtev na žrtvenik koristi svjpjega naroda!
Mussolinijev govor v senatu
Čast italijanskega naroda ni v igri — Zločin ni posledica fašistovskega režima — Mussoiini hoče ostati na svojem mestu
odgovornost, kje je krivda.
Od strani, nasprotnih sedanjemu režimu,
-naglašajo:
Branitelji sedanje vladavine si prizadevajo, da bi odgovornost režima ločili od odgovornosti stranke, ki so ji pripadali zločinci. Ne le odgovornost za zločin proti poslancu Matteottiju, marveč tudi za vse prejšnje, ki so bili izvršeni v imenu iste stranke. Sedanji strašni zločin je le logična posledica duševnosti, ki se je razvila v teh zadnjih letih in je v zvezi s prejšnjimi zločini, ki so pa ostali vsi nekaznovani. Sedaj je ogorčenje prekipelo na vseh straneh. Toda to le vsled moralne -revolucije po vsej deielL Odgovornost pada na nositelje režima, kajti že sedaj je nesporno ugotovljeno, da so storilci, oziroma posredni krivci na zločinu proti poslancu Matteottiju ljudje, ki so igrali veliko vloigo v vladni stranki in ki so uživali polno zaupanje in zaščito od strani vlade. Posledica temu je, da so sedaj prijeli le ljudi druge vrste, dočim se drugi, višji, odtegajo roki pravice. Zato ni pričakovati, da bi današnja vlada prinesla popolno jasnost v strašno afero poslanca Matteottija, da bi v polni meri storila, kar je potrebno za vzpostavitev časti in ugleda države in italijanskega naroda in da bi krvavo uža-J^eni čut mc.aJe in pravice za^Lobil primerno zadoščenje. Korupcija se je zajedla globoko in visoko gori — čut moralnosti in pravice je zamrl.
Tako govorijo nasprotniki sedanjega '.ežrma. Njegovi pristaši in branitelji pa pravijo:
Zločinsko početje, izdajstvo na najvišjih dobrinah naroda in države je, če se iz dogodka, ki spada pod sankcfje ('kazenskega zakona, iz stvari, o kateri naj sodijo le poklicana sodna oblastva, hoče naprav-liati politikum, če se radi zločina, na katerem se tudi predstavniki države in \«k*i_na stranka zgražajo do globine svojega čustvovanja, hočejo kovati nezaslišane in najkrivičnejše obtožbe proti vladi in tudi proti osebi njenega glavarja. Saj je ministrski predsednik Mussoiini obsojal v zbornici rečeni zločin z najostrejšimi izrazi ter je slovesno zagotovil, da bodo vst, ki so kakorsibodi v zvezi z zločinom proti poslancu Matteottiju, izročeni roki pravice, brez ozira na to, kdo in kaj so bili. Saj je tudi že odstranil z važnih mest razne ljudi, ki so bili v stikih z obtoženci radi amorstva na Matteottiju. Vlada se v polni meri zaveda grenke dolžnosti, ki ji jo u&odnost trenutka na!aga napram državi in narodu in v obrambo njiju Časti in -.:t>teda pred svetom.
Mi pa sodimo, da nimajo prav tisti, ki menijo, da je zločm proti poslancu Matteottiju znak, da je v italijanski javnosti z«mr! čut morale, poštenja in pravičnosti. Oporekamo pa najodločnejše tudi tistim, ki trdijo, da bi en del italijanske javnosti hote! zločin proti poslancu Matteottiju izrabljati za politično spekulacijo, da bi hotel iz • take neizmerne nesreče črpati strankarske koristi.
Mi imamo o italijanskem narodu drugačno in višje mnenje. Narod s tako minulostjo in tako višino kulture ne more biti tako nizkoten spričo velike skupne nesreče, marveč je zdrav in blag v svojem jedru. Na tem ne izpreminja nič dejstvo, da ga njegov vroči in lahko razburljivi temperament često zavaja, fda se 'puščja od političnega valovanja zanašati trenutno k sodbam in dejanjem, ki so nasprotna njegovi resnični duševni notranjosti. Ravno zato, ker tako visoko cenimo italijanski narod, ker ne dvomimo na moralnem zdravju velike večine v njem, ker smo overjeni, da mu zgražanje in obsodba velikega zločina prihajata iz srca in duše, ker vemo, koliko mu je na tem, da italijansko ime uživa spoštovanje pred svetom: ravno zato je trdna naša vera, da bo nesreča, ki ga je zadela, imela dobre posledice zanj. li ver jeni smo, da mu bo služilo v srečo, da je sedaj razkrinkana klika, ki je tako brezvestno in zločinski izrabljala sveti pojm domovinske in narodne ljubavi v £voje umazane namene.
Uverjeni smo — in to je na$a tolažilna *n btažilna nada — da se bo sedaj, ko so počinci razgaljeni, narod italijanski bližal p blagimi nameni tudi nam in sosednjemu sorodnemu nam svetu, da pride do zavesti, koliko krivice, ponižanj in izgub na moral-
skega predsednika on. Mussolinija, ki jih je imel podati v senatu, je bilo spričo težkega političnega položaja izredno veliko. Že ob 14.30 so -se pričele polniti tribune senata. Poslancem odkazani prostori so bili vsi' zasedeni, tako da jih je mnogo prestopilo v oddelke za časnikarje.
Ob 15.35 je prispel ministrski predsednik on. Mussoiini z ostalim« člani vlade. Takoj po otvoritvi seje je pričel govoriti predsednik sen. Tittoni, ki je v javnem izvajal tako-le:
Zločin nad članom zbornice on. Mat-teottijem je globoko pretresel ves italijanski narod, njegovo mehko srce, ki bije danes — kakor vselej — za čiste ideale domovine, moralnosti in pravice. To naj vedo vsi oni, ki črnijo državo v inozemstvu .«Moja dolžnost je — je nadaljeval Tittoni —, da tolmačim čustvo,
sen.
skupno vsem senatorjem, ki se da tako-le označiti: Ogorčenje nad morilci, njihovimi sokrivci in pomagači; studi nad razkrinka-nim «afarizmom», ki je umazan okvir zločina; trdna volja, da padejo maščevalne kazni zakona na vse, ki so imeli svoje prste pri zločinu; končno; iskreno obžalovanje sirotam, vdovi ter materi umorjenega,*
Ministrski predsednik Mussoiini
se v imenu vlade pridružuje obžalovalnim besedam predsednika zbornice ter poživlja senatorje naj pozorno sledijo njegovim izjavam, ki sjoi spričo sedanje težke moralne in politične krize, izredno važne.
«Ni mi treba — nadaljuje on. Mussoiini — ponavljati svojega obžalovanja in izrazov studa radi zločina nad Matteottijem. Mislim, da ne bo mogel nikdo dvomiti o iskrenosti mojih čustev.»
Po mnenju on. Mussolinija se da sedanji polotžaj označiti na podlagi treh elementov. Glede obžalovanja, ki tvori prvi element, lahko trdi ministrski predsednik, da so bili fašisti prvi, ki so se zgražali nad zločinom. Glede elementa pravosodnega značaja nima predsednik iz znanih razlogov ničesar dodati. Pri aretacijah se ni in se ne bo gledalo na mesta, ki jih zavzemajo obtoženci. (Odobravanje.) Narod lahko zaupa italijanskemu sodstvu; nevredno je, ako kdo dvomi o njem, in ministrski predsednik je prepričan, da se bo senat pridružil protestu italijanskega kasa-cijskega sodišča proti inozemskim vmešavanjem. Mussoiini pa mora dostaviti, da ni umestno, niti lepo, da hočejo nekateri zastopniki strank voditi poleg sodnijske preiskave še lastno in skušajo iz strankarskih interesov izvršiti nekake vrste Hnčanje, ki bi bilo ravno tako obžalovanja vredno kakor poskus rešitve zločincev. Razširjanje fantastičnih novic po listih le škodi sodnijski preiskavi.
Politični zločini v povojna dobi
O naravi zločina on. Mussoiini se ne bo izražal. Predvsem pa je treba upoštevati, da ni nikakor v igri čast italijanskega naroda. Sa-j se godijo politični zločini tudi drugod. Samo v eni državi je bilo po vojni izvršenih 400 političnih zločinov.
«Te dni so se zagnale vse struje levice v Evropi proti fašizmu in italijanski vladi, češ da sta odgovorna za strašen in nezaslišan čin strahovlade. Italijanski in inozemski socijalisti, ki uporabljajo grozen dogodek, da lahko vpijejo-proti takozvani strahovladi italijanskega fašizma, pozabljajo na pravo strahovlado, ki so jo sami izvajali v raznih evropskih državah.» Nato omenja on. Mussoiini dogodke v Empoli, napad v gledališču «EKana» v Milanu in umor Bonservizija.
Fašistovska revolucija
Ministrski predsednik z veseljem ugotavlja, da so se nekateri inozemski parlamenti (Švicarski narodni svet) zoperstavili vmešavanju v italijanske notranje zadeve.
Vse evropske države preživljajo težke moralne, politične, gospodarske krize, ki gredo do mozga naroda. Ne gre torej za vprašanje režima, kakor nekateri kar na slepo trdijo, v Italiji in drugod; na vsak način pa je treba upoštevati, da izhaja sedanji režim iz revolucije, ki jo je izvršila stranka, katera ima še le 3 leta življenja. Organiziranje te stranke fe dovedlo do nenadnih m hrupnih dogodkov, ki so onemogočali potrebno nadzorovanje.
«Vstaje, kakor tudi vsa socijalna gibanja, stavijo skupaj dobre in slabe, vroče-
krvne in lopove, nasilneže iz fanatizma in nasilneže iz dobičkazeljnoatf, idealiste in izkoriščevalce. Ločitev ljudi po njihovi sposobnosti m poštenosti, ka je bila zelo težka v normalnih časih, je bila toliko bolj težka v izjemnih razmerah. Sicer pa se očitanja korupcije na račun notranjega ministrstva pretiravajo.
Nadalje popisuje Mussoiini v svojem govoru, kako težko je krotiti razgrete duhove za časa revolucije. Francoska revolucija je na pr. trajala od 1189. do 1870. itd. Nato preide ministrski predsednik k popisovanja ogromnega dela, ki ga je izvršil od pohoda nad Rim dalje v svrho vzpostavitve normalnega stanja v državi. Lahko bt hfl Se nadalje zahteval od zbornice pooblastila, toda hotel je. da se povrne v deželo pravo parlamentarno življenje in radi tega je razpisal voiitve, ki so prinesle fašizmu sijajno zmago.
Nov program
Po volitvah si je postavil v svoj politični program naslednje štiri temeljne točke:
1.	da pokliče parlament k živlfenju, ki mu je določeno kot zakonodajni ustanovi;
2.	da spravi vprašanje državne milice v sklad z ustavo; 3. da zatre preostanke nezakonitosti; 4. da pozove k delu za obnovitev domovine vse, ki fo ljubijo. Od volitev dalje je stgaial Mussoiini spraviti čimprej fašizem na ustavno pot. «Naj poginejo vse stranke, nate. tudi, da se le reši domovina!» To je bilo geslo njegovi politiki; in za rezultate te politike je odgovoren sam, kot načelnik vlade.
Umor Msttaottij* in opozicija
Ti rezultati niso bili uničeni, ampak le prekinjeni radi umora Matteottija. Mussolinijev naslednik v notranjem ministrstvu on. Federzoni bo šel po dosedanji poti dalje. «Resnici na hijfeo bodi povedano, da sem jaz predlagal Federzotnja za svojega naslednika in ne kdo drugi.» (Nekateri listi, med njimi tudi milanski «Avanti!» so prinesli vest, da je kralj imenoval Feder-zonija za ministra notranjih poslov preti Mussolinijevi volji. Prip. ur.)
«Medtem ko vam govorim, je političen položaj nenavadno delikatan in se da tako-le orisati: na eni strani opozicijske skupine, združene, a ločene: združene glede neposrednih namenov, ločene glede taktike in posrednih ciljev. V bloku opozicije ni ve£ komunistov, ki so logično skušali izrabiti nesrečen dogodek, da bi pozvali mase na splošno stavko in vpeljali diktaturo delavcev in kmetov. Stavke ni bilo. Mase so zavrnile nagovarjanje komunistov. Potek dela ni bil kršen, razen v zelo malo krajih in to le za par ur v pondefjek, 16. t. m. Mislim, da imam senat na svoji strani, ako izrazim priznanje italijanskemu narodu, ki je delaven in discipliniran.
Republikanci stavijo zopet zahtevo po ustavodajni skupščini, absudno zahtevo, ki ni nikakor upravičena po preteku pol stoletja od časa plebiscitov. Medtem ko se hočejo ustavni demokrati oddaljiti od bloka, ker nočejo sprejeti tako skrajnih odgovornosti, prihajajo maksima listi, unitar-ci, republikanci, popolari in druge manjše parlamentarne skupine na dan z zahtevami ki stremijo za državnim prevratom, s tem da bi se razveljavile volitve od 6. aprila.
Težko je pač ugovarjati, da se zgražanju in bolesti ne skuša dodati politična Špekulacija z žaloigro. Na vprašanja, bolj ali manj poluradna in javna, ki so mi došla od opozicijskega bloka odgovarjam predvsem, da bo vlada ostala na svojem mestu. S tem še ni rečeno, da se ne bo mogla izprecneniti, tako da bo lahko dosegla one miroljubne cilje, ki sem jih 2e tolikokrat poudarjal. Jaz sem v oktobru 1922. ustvaril pomičen položaj, ki je odvrnil od države najhujše nevarnosti Moja dolžnost je, da nadaljujem z delom na podlagi istih smernic. Ne gre za to, da ostanem na vladi, ki mi je povnročila toliko preglavic in bridkosti. Ampak smatral bi se za zadnjega človeka, ako bi se — posebno v trenutku, ko je notranji položaj tako težak, in pod pritiskom inozemstva —. odtagnfl tej swo£ določeni raini in poutfifial odgovornosti.*
Glede kritik nit račun državna mfficfe fe Mussotim izfaffl, da ni mogoče miattti, da
bi se razpupfta. Pač pa se bo njen obstoj spravil v sMtfl z ustavo. Kdor govori o razpustu zbornice, gotovo ne ve, kakšna kriza bi potem nastala v državi. Fašizem ima danes 8000 krožkov po vsej Italiji in razpolaga s političnimi in sindikalnimi silami. Vihar po umoru Matteottija je sicer pretresel fašizem, a na drugi strani mu je pomagal. Manifestacija v Bologni je pokazala, kako močen je fašizem v srednji in pa tudi severni Italiji Najmanjši incident bi lahko vzbudil nepopravljivo razpoloženje, radi tega se ga je treha izogniti.
Ministrski predsednik je zaključil z izjavo, da je njegova prva skrb, da pride Čimprej za vsako ceno do normalnega življenja in to potom spoštovanja zakona. «Naj se od dneva do dneva bolj okrepi zapoved zakona!»
Senatorji in poslanci so pozdravili zaključek Mussoiinijevega govora s klici: «Živela Italija!» Mussoiini je govoril točno pol ure.
Tudi stori grehi prilrajojo na don
Preiskave rad! napadov na on. Amendoto,
Misnrija in on. Fornija se obnovijo
RIM, 24. Umor Matteottija je dovedel do odkritja dobro organizirane «čeke» ki je stalno poslovala in kateri pripisujejo na podlagi novih poizvedovanj skoro vse dosedanje važnejše politične napade, kakor napade na on. Amendolo, Misnrija in For-nija.
«Mondo» poroča, da bo sodno oblastvo tekom tega meseca zasHsalo vse one, ki so postali žrtev teh napadov. Nato se bodo obnovile preiskave.
Organizator teh napadov je bU baje večinoma Dumini, a za npai so po mnenju opozicije stali bolj ugledni fašisti. Tako pravi na pr. on. Cesare Forni, da so napad proti njemu narfočik med drugimi comm. Freddi in on. Gsunta.
Prefekt v Tnrinu oMjen
Vdor v stanovanje sen. Frassatija
KIM, 24. Ministrski svet je sklenil, da pride na mesto sedanjega turinskega prefekta comm. Paknierija comm. Dezzo.
Turinski prefekt je bil odstavljen radi neprestanih nemirov, ki so jih povzročali turinski fašisti, posebno pa radi nezaslišanega dogodka, ki se je odigral v nedeljo.
Pred stanovanje izdajatelja liberalnega lista «Stampa», ki pobija fašizem, sen. Frassatija se je pripeljala gruča fašistov v avtomobilu. Šoferju so naročili, naj ima pripravljen stroj za takojšen odhod, ter nato švignili po stopnicah do stanovanja sen. Frassatija. Eden je pozvonil ter vprašal, ali je senator tkana; dekla je odgovorila, da ga ni. (Fra&sati ae je odpeljal v Btello.) Tedaj je oni na vratih za vpil cavantiU in vsi so vda4i v stanovanje ter razbili, kar jim je pri&io pod roke. Na vpitje dekle je pritekel v predsobo Fras-satrjev ski, akademik velike postave in krepkih rok, ter zgrabil enega izmed bojevitih gostov ter ga pričel obdelava ti. Ostali so se prestrašili ter jo popihali; tudi temu se je posrečilo iztrgati se iz studentovih rok. Spodaj so poskakali v avtomobil ter se z vso brzino odpeljali. Pozneje bil aretiran šofer in bivši poročnik Mariotti, o katerem pravijo, da je bil član znane «čeke»; dalje je bil odveden v zapor Giu-seppe Staffa, zaupnik fašistovskega sindikata.	_
DEMOBILIZACIJA DRŽAVNE MILICE.
RIM, 24. Ministrski prdsednik Mussoiini je poslal geneialnemu poveljstvu ukaz, naj se takoj demobilizirajo legije, ki »o bile mobilizirane v zadnjih dneh.
Ras Taiari v Speziji
SPEZIA, 34. Danes ob 6.50 je doepel regent Etijopije Ras Tafari; na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki vojaških in civilnih oblastev. Potem ko je pregledal častno sitotnijo, se je Ras Tafari odpeljal z avtomobilom v mesto ter se za kratek Čas ustavil v hotelu «Croce di Malta*. Ob 8.30 se je Ras Tafari ukrcal na bojno ladjo «Duilio».
Prra posledica sestanka med Herrlotom In MatitonaM
Francosko-angleško-belgijska nota Nemčiji radi razorožitve
BRUSELJ, 23. Posebni poročevalec agencije Havas poroča, da je bilo na sestanku med MacDonaldom in Herriotom določeno besedilo note, kt naj se Čimprej in sicer takoj po odobritvi s strani belgijske vlade pošlje Nemčiji. V noti se bo nemška vlada svečano opozorila na interes, ki ga ima Nemčija, da £a materijalna jamstva o svoji dobri volji, ako želi, da se obnovijo priarčni odnošaji med njo in zavezniškimi državami. Nemška vlada bo morala odgovoriti na zadnjo noto od 29. maja t. 1. do 30. junija.
Nota, ki sta jo sestavila MacDonald in Her-riot, pravi, da so zavezniki pripravljeni izročiti vojaško nadzorovanje Nemšije Društvu narodov, čim bo sestavljen Inventar nemškega orožja, ki bo dokazal, da oborožitev Nemčija ne presega določb versailleake mirovne pogodbe.
PARIZ, 24. Kakor poroča brus d jaki dopisnik lista «Matin», je bila MaeDoaald-Herriotova nota o razoroiHvf £e odposlana v Btrlin. Nota mma valjava diploeutitea ttatioe la as bo sa Streaesaanna nič novega. Vendar pa se oposaris v noii nemška vlada a vsem poudarkom, da podroa* Nemčije, da bi as odtegnila irfilUMi poslanske konferenca, na bodo imeli napeha, tajaaaC da bodo t tnali ss poale-dfeo, de bo aiiArtkl sriaistsskl predsednik ne samo take odločen kakor francoski, ampak tudi še boli.
Program nove medzoveznBke konference
Stališče Francije • Vprašanje izpraznitve Porurja - Amerika bo uradno povabljena na konferenco
PARIZ, 24. Agencija Havas objavlja sledeče poročilo iz Bruselja: Na mednarodni konferenci, ki se sestane v mesecu juliju in na kateri se določijo tehnične podrobnosti za izvajanje načrta izvedencev, bo zahtevala Francija jamstva, da se bo načrt v resnici tudi izvršil. MacDonald je obljubil Herriotu, da bo Anglija podpirala Francijo, ako se zopet ugotovi neizvrševanje obvez s strani Nemčije.
Da se dosežejo neobhodna trgovinska jamstva, bi bilo treba določiti način izpraznitve Porurja v zameno za izdatno finančno pomoč. Zdi se, da sta se MacDonald in Herriot sporazumela bolj glede finančnih in gospodarskih nego vojaških jamstev. Francija stoji na stališču, da bo nadzorovalna komisija potrebna, dokler se bo Nemčija branila predložiti točen popis svoje oborožitve. V slučaju, da Nemčija ne odgovori povoljno na zadnjo francosko-angleško noto, bo MacDonald nastopil. Herriot je baje za to, da bi se sklenile med Francijo, Anglijo, Italijo in Belgijo pogodbe o nenapadanju. Te pogodbe bi se lahko razširile v pogodbe medsebojne pomoči in med pogodbenice bi bila vključena pod okriljem Društva narodov tudi Nemčija.
Za konferenco vlada tudi v ameriških vladnih krogih veliko zanimanje. Po vesteh iz Washingtora pričakuje vlada Zedinjenih držav vabilo k udeležbi. V ministrstvu za zunanje zadeve se sicer izjavlja, da Zedinjene države nikakor ne nameravajo spremeniti svoie dosedanje politike glede evropskih stvari, da pa želijo kljub temu biti na en ali drug način zastop^&c na konferenci, ki se bo vršila v mesecu juliju. Preden napravi vlada kakršenkoli sklep, hoče dobiti natačna obvestila o ciljih in o pomenu nove konference.
Ravno ko se bo vršila konferenca, pridejo v London nekateri važni predstavniki ameriškega sodstva. Ta istočasnost pa je le slučajna, ker je bil obisk ameriških pravnikov določen še pred napovedjo nove konference.
LONDON, 24. Na včerajšnji seji doljne zbornice je izjavil MacDonald, da je bil cilj njegovega sestanka s Herriotom ta, da se razpravlja o ukrepih za izvršitev načrta izvedencev. Dalje se je razpravljalo o vprašanjih, ki se tičejo sodelovanja Francije in Anglije za ohranitev evropskega miru. Posvetovanja so imela le pripravljalni značaj in ni bil napravljen nikak končen sklep.
Zedinjene države — je rekel MacDonald dalje — bomo nemudoma povabili, naj se v bodoče udeležujejo medzavezniških sestankov.
Načrt izvedencev nalaga Nemčiji nekatere obveze, ki jih mirovna pogodba menda ne predvideva. Govorili smo tudi o tem, kako bi se Nemčija dala prepričati, da bi izvrševala svoje obvoze po svoji lastni volji. Čim se bo začel Dawesov načrt izvajati, se bodo posvetovanja med zavezniki nadaljevala.
Upam, da se mi posreči rešiti tudi druga vprašanja, ki se tičejo Franciie ;n Anglije, posebno vprašanje medzavezniških dolgov. Toda to vprašanje se ne sme spojiti s pogodbo glede Dawesovega načrta.
Glasom neke vesti Reuterjevega dopisnega urada, so angleški vladni krogi veseli novega ozračja, v katerem se bo vršila londonska konferenca. Obisk angleškega in francoskega ministrskega predsednika v Ženevi povodom občnega zbora Društva narodov se tolmači kot dokaz, da nameravata obe vladi skupno nastopiti za povzdigo ugleda Društva narodov. Mnogo se govori tudi o vprašanju pripustitve Nemčije v Društvo narodov. So pa tudi Še druga vprašanja, ki jih bo treba rešiti, in tu ;e treba videti — se naglasa — v kakem obsegu bo hotela Francija privoliti, da rešuje francosko-nemške zadeve Društvo narodov.
Vesti o nemških vojnih nakanah izmišljene Mancove izjave
BERLIN, 24. Z ozirom na vznemirljive vesti o pretveznem tajnem oboroževanju Nemčije, ie kancler Marx izjavil zastopniku dopisnega urada «Reuter», da je nemogoče sproti zanikavati te tendencijozne vesti, ki jih priobčujejo gotovi časopisi. Marx je opozoril zastopnika na dejstvo, da je Nemčija takoj uradno zanikala vest, ki jo je priobčil pariški «Journalo nameravanem nemškem napadu na francoske zasedbene čete v Porurju; dodal je še, da je takoj po uradnem zanikanju diplo-matični sotrudnik «Daily Telegrapha* dognal, da je bila vest popolnoma izmišljena. Kar se pa tiče zelo natančnih številk, ki so jih priobčili francoski listi glede nemškega tajnega oboroževanja — je pripomnil kancler — so bile posnete po neki angleški vojaški reviji, ki je priobčila tozadevni članek, iz katerega je navsezadnje razvidno, da je Nemčija popolnoma razoro-žena in da ne bi bila v stanu vzdržati ne obrambne, še manj pa napadalne vojne. Policijski zbor šteje 150.000 mož, kar je za veliko nemško državo, v kateri obstajajo še vrhutega notranja nesoglasja, neobhodno potrebno. PoKcrjski zbor in 100.000 molž broječa vojska morata vzdrževati notranji red in vršiti navadne naloge policije. Francija ni izpostavljena nikaki nevarnosti, kajti policijske formacije niso nikakor razpoIožHve za vojaške svrhe in tudi niso v nikaki organični zvezi z vojska Navsezadnje je sedaj vsa nemška industrija popolnoma preobražena v mirovno industrijo. Marx je zaklfučil svoje izjave rekoč, da je od generala Nolleta odvisno, da s svojim zadržanjem vzbudi v nemški javnosti prepričanje, da so nameni in me* tode francoske vlade predrugačeni To prepričanje je predpogoj sporazumne poli« tike, po kateri stremi pretežni del nem« škega naroda.
Izid občinskih volitev o Sloveniji
BEOGRAD, 24. Glede očinskih voliter v ljubljanski okolici dne 15. t. m. je izdal tiskovni oddelek notranjega ministrstva na podlagi uradnega statističnega poročila ljub-danskega velikega župana to-le poročilo:
Oficijelni podatki o občinskih volitvah so znani iz 32 občin ljubljanske okolice. V štirih občinah so bile predložene samo po enĆL kandidatska lista in sicer 2 kompromisni listi (pristaši naprednih strank in pristaši SLS), v 1 občini lista SLS in 1 čista lista SKS, v eni občini še niso bile izvršene volitve radi neizvršenih predhodnih poslov. Občinskih volitev »o se udeležili: SLS !Slov. liud. stranka), SKS (Slov. kmet. strarka), JDS (Jugosl. demokr. stranka), socijalisti in komunisti. Je več občin, kjer se politične stranke niso udeležile volitev
pod svojim imenom, temveč pod gospodarsko oznako. V več občinah so komunisti glasovati z SLS. V 32 občinah, v katerih so bile izvršene volitve, je bilo 13.688 volilcev. Pri volitvah je bilo oddanih 9713 glasov, torej 65%. Pri zadnjih skupščinskih volitvah leta 1923. j je bilo ravno v istih občinah 14.775 volilnih upravičencev ter je glasovalo 9835 volilcev, j torej 67%.
Pri sedanjih občinskih volitvah je dobila SLS v ljubljanski okolici celokupno 4613 gla-: sov, udružene napredne stranke (SKS in JDS; so dobile 3182 glasov, socijalisti in komunisti * 1524 glasov, disidentske liste 494 glasov.
Istega dne 15. t. m. so bile izvršene tudi volitve v nekaterih občinah kamniškega okraja, kjer je bilo število kompromisnih list ve-! liko. Definitivni rezultati tega okraja bodo ob-I javljeni, ko dospe podatki iz vseh občin.
DNEVNI VESTI
Pozdrav iMa prefekta
javijo, ali so jim bile prvotne prošnje rešene ali ne.
Urad Političnega društva «Edinost« v Trstu, nI. S. Francesco 20, L
Prošnja. 14-letni deček Josip, sin Frančiške Stopar, stanujoče v via Udine št. 39 (ki pa je
Prefekt Moroni je razposlal vsem obla-Bivom, ustanovam in Kstom tržaške pokrajine sledečo poslanico, datirano z 22. junija
1924.'	-
t r " , ,	i __i - pred kakimi desetimi dnevi zbolela na umu in
Vesel ui ponosen, da sern bil poklican ^^ y mcstni kušate), je odšel z doma
k vršenju svoje naloge v tei plemeniti po-1 prejšnji pondeljek in ni več nobenega glasu
krajini, sporočam oblastvom in državlja- ! 0 njem .Deček je črnkaste polti in kostanjevih
nom moje prisrčne pozdrave. Posvetiti vse ja^ precej krepak, nizke postave. Bil je revno
svoje moči vršenju svoje dolžnosti je v ! oblečen. Na nogah je imel sandale, ovite ka-
moji želji in moji tradiciji. To hočem sto- maše in kratke hlače. Na glavi čepico kavaste
riti s tem večjo vnemo, ker je v obmejni barve. I\ogi ima nekolike pokvarjeni in šepa,
pokrajini, ki je le mak) časa priključena ^er sta mu minulo zimo premrznili, radi česar
k domovini, potreba tem večja, ker čakajo težke naloge na svojo rešitev. Gotov sem, da txxn pri vršenju te visoke naloge deležen vnetega in vedrega sodelovanja s strani vseh tistih, ki ljubijo svojo deželo.
je bil tri mesece v bolnišnici. Kdor bi kaj vedel o tem dečku, naj dobrotno sporoči njegovi stari materi Katarini Pečii, po domače Krnevka, na Opčinah št. 39.
Drailvti« vesti
Trst. ki je zapisal slavne strani v zgodo- Nocoj odooreva seia GL M, točno ob 19-M.
vino patrrjotičmh poletov, toliko v trdih j Športno društvo «Adria» opozarja vse ko-časih suženjstva koJikor v slavnih toda, lesarje, da se jutri ob 7. zvečer zaključi vpisovanje k 45-km kolesarski dirki, katera se
napornih časih, ki so sledili osvoboditvi, bo gotovo znal nadaljevati po poti zbis-nosti in plodne delavnosti, po kateri je šel tudi do sedaj. Eden je cilj, ki je skupen vsem: prospeh in mšr mesta in pokrajine. Z dušo uprto proti svetli in srečni bodočnosti bom prežet v svojem delovanju z najvišjimi načeli pravičnosti, ki so mogočen činitelj socijalnega napredka in ki morajo veljati posebno na ozemlju, kjer
bo vršila 29. t. m. — Dirke se lahko udeleži vsakdo, kdor je član SDA. Vpisuje se pri g. predsedniku, Via Torre bianca 39, I.
SDA - «Hazena». Jutri, v četrtek, redna vaja na igrališču. Pričetek ob 5. zjutraj. — Nač.
—	Pododsek r Rojano Sestanek ob 20. točno v navadnih prostorih, — Načelnik.
—	Nogometni odsek. Danes zvečer redna vaja na igrališču. — Načelnik.
se križajo težka mednarodna vprašanja in tfiSikfiflS f^aVfildll® kjer sosedni narodi gledajo na naše delo1
in ga ocenjujejo.
Dew?tt aarodarili pesmi (v harmonizacijah za moški in mešani zbor) IV. zvezek se dobiva tudi r knjigarni J. Stoka v Trstu za ceno L 5.30. Kakor znano, obsega zbirka poleg slovenskih, tudi mične ljudske popevke iz Hrvatske, Bosne in Srbije. V isti knjigarni se prodajajo tudi VOkarjere «Džnkbije», tri samospevi primerni tudi za priproste soliste srednjega glasu (mezzosopran ali bariton).
Vesti z GorSike&s
Goriški odsek «Zveze bojevnikov«. Pred letom je bil odbor odseka razpuŠčen, ker je vladalo v njem veliko nesoglasje med goriškimi bojevniki in onimi iz starih pokrajin, in za komisarja je bil imenovan prof. Venezia. Ker je bi prof. Venezia še marsikje drugod komisar, je odsek za časa njegovega komi-sarjevanja spal spanje pravičnega, kar je bilo v toliko dobro, da se bojevniki niso vsaj več prepirali. V poslednjem času je zopet oživel odsek poročnik Bozzini in je pred dnevi sklical cal občni zbor, na katerem je bilo izvoljeno novo vodstvo. Občni zbor je sicer potekel razmeroma mirno, toda tudi takrat so padale pesti in psovke. Razven prepira med «avstri-jakanti» in bojevniki iz starih pokrajin, je prišlo topot še do prepira med bojevniki fašisti in nefašisti.
Zveza bojevnikov ne more pač biti drugačna kot bojevita in na njenih občnih zborih ne sme manjkati Če že ne bitka, pa vsaj kak majhen boj.
Lumbor, Taučer; po L 1 in manj: Krizman, Breznik, Batič, Dodič, Kodrič, Bizjak, Kozio-vič, Tomelič, Kraševič, Stopar, Kodrič A., Jerič, Mlakar, Jaul. Tinta, Godina, Gombač, Kreševič U., Smrdel, Skuhnar, Fegič, Skrk, Slavič, Vatovec, Bertoni, Gerželj, Lazar, Kova-čič, Gulič, Ivančič M.( Šuber, Šuligoj, Cerkve-nik, Mezgec, Barič. Škrjanc, Jelušič, Ivančič, Cucek, Kozlevčer, Pupis, Stupar, Lipovec, Kju-der, Tončič, Glesič, Škerl, Harej, Samec, Fonda, Micheluzzi.
Vesti iz Istre
Vdiha vrtna veselica ▼ Klanca,. Izobraževalno društvo «Slavnik» v Klancu priredi 29. junija, na dan sv. Petra in Pavla, na vrt« lovskega društva v Klancu veliko vrtno veselico. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Na sporedu so sledeče točke: 1. E. Adamič: «Večer», mešan zbor, poje društvo «Slavnik»; 2. F. Gerbtc: «2itno polje*, meft. zbor, poje društvo «Venec» iz Kozine; 3. V. Vodopivec: «Le pevaj ptičica*, meš. zbor, poje društvo «Zvezda» iz Herpelj; 4. Venturini: «'Mornar», mefi. zbor, poje pevski zbor iz Drage; 4. J. Aljaž: «Ti veselo poj», meš. zbor, poje društvo «Zora» iz Prešnioe; 6, J. Laharnar: «Roia», meš. zbor, poje pev. zbor iz GroČane; 7. J. Aljaž: «Siroti», meš. zbor, poje društvo «Zvezda» iz Ocizle. — 8. «0j ta nesrečni Maček*, burka v enem dejanju; 9. Telovadba. — Moške in ienske proste vaje, ter skupne redovne vaje izvaja telov. odsek društva «Slavnik» iz Klanca; 10. Srečolov, šaljiva pošta, ples in prosta zabava. — Med sporedom in pri ple9u igra godb. društvo iz Herpelj. — K obilni udeležbi vabi — Odbor.
To in ono
Kako se pride do milijonov. V Ameriki, v kraju Detroit, je umrla 78-letna Sofija L. Barke, ki je zapustila skoraj enmilijorisko dolarsko premoženje. Bila je spoštovana oseba. Radovedni ameriški reporterji so ob priliki njene smrti prebrskali celo stanovanje in naleteli so na rokopise, ki so vsebovali zanimive podatke o življenju umrle milijonarke. Mrs. Barke je bila sirota že v zgodnji mladosti in je dobila s šestim letom mačeho, ki jo je nagnala krasti. Deklica je postala že v zgodnji mladosti spretna žeparica, kajti ako ji ni bila sreča mila, jo je neusmiljeno mačeha mučila z razbeljenim železom. V starosti 20 let je bila mis Barke glasovita banditka, ki je znala strahovati vso svojo okolico. S 27. letom se je priučila čitanju in pisanju. Nato se je umiril« in se posvetila poštenemu življenju. Kup-čevala je z zemljišči ter si pri tem prislužila nad miKjon dolarjev. Seveda ne popolnoma naravnim potom.
Trinajst! V Parizu se v zvezi s parlamentarnimi dogodki živahno komentira dogodek, da i je bil novi predsednik izvoljen na petek, 13. t. i m. in da je sedanji predsednik trinajsti repu-! blike. Istočasno te novi predsednik svoj iz-1 13 Članov sestoječ kabinet sestavil na trinajsti skupščinski dan točasne parlamentarne ' sezije.
i VČERAJ JE BILA BORZA ZAPRTA.
Mirno sožitje, pobratenje vseh državlja-1 nov, ki živijo v svetlobi latinske kulture, to je nas ideal in naš namen, kajti od plodnega miru smemo pričakovati ostva-ritev one svetle bodočnosti, ki se nam prikazuje in ki jo je začrtal genij našega rodu.	Prefekt: Moroni.
TOLPA TIHOTAPCEV NAPADLA PATRULO
FINANČNIH STRAŽNIKOV Vodja pa trule ubit, en finančzd stražnik ranjen, dva izginila.
Na italijansko-jugoslovenski meji pri Rakeku se je predpreteklo noč odigral nečuveno krvav dogodek, ki je vzbudil med tamošnjim prebivalstvom silno mučen utis. Neznani lopovi so napadli iz zasede patrulo finančnih stražnikov ubili podčastnika, ki jo je vodil, ter težko ranili enega stražnika; ostala dva stražnika sta skrivnostno izginila.
Zdi se. da gre za dejanje tihotapcev, kakor je mogoče soditi po okolščinah, ob katerih
Iz te poslanice novega preiekta tržaške pokrajine podčrtaimo predvsem dobro voljo g. Moronija, s katero se hoče lotiti svoje naloge. Brez te spremljevalk« je vsaka energija
ali brezplodna ali pa zaide na kriva pota in J je bil izveden zločin 6€ končno obrabi in zlomi brez posebnih sledov, f Predpreteklo noč okoli 22. ure je patrula Jemljemo z zadoščenjem na znanje tudi javno treh finančnih stražnikov pod vodstvom pod-obljubo. ki jo vsebuje prefektova poslanica, brigadirja Lovrenca Grego, starega 30 let, nad-da bo namreč delovanje g. Moronija prežeto zirala mejo med Rakekom in Uncem. t visokim načelom pravičnosti. Ako ima pre- Noč je bila zelo temna in deževna, prav fekt kake pokrajine priložnost, da' pokaže ■ ugodna za tihotapstvo, ki je posebno na tem svojo pravičnost napram upravljancem. velja delu meje še zelo razvito, kljub temu, da je pač to predvsem glede prefektov, ki delujejo meja tam zelo strogo zastražena. Patrula je v pokrajinah Julijske Krajine, v deželi, kjer krenila s ceste na polje, da bi natančnejše živita že stoletja drugo poleg drugega dve ple- pregledala ozemlje. Možje so dospeli do skameni, ki imata vsako vvojo kulturo in vsako lovite, z grmovjem obraščeoe strmine, ksr so svojo narodnost. Naloga naših prefektov je nenadoma vstale od vseh strani izza grmovja vsled tega posebna, bolj zapletena in težav- in skal temne postave in v istem hipu so za-nejša nego naloga prefektov dragih pokrajin doneli številni streli iz samokresov. Streljanje Italije. Pravicoljubje julijskih prefektov ima je kmalu prenehalo in temne postave so izgi-tu pri nas posebno lepo priliko se izkazati, nile v noč. Na mestu napada sta obležala ker so tu na dnevnem redu vprašanja drugo- ' podbrigadir Grego in stražnik Matej Brusezzi, rodnega prebivalstva, ki zahtevajo ne samo star 20 Let.
dobro voljo in zunanje prizadevanje, temveč j Kako uro pozneje je druga patrula našla
resnično m dosledno izvajanje pravične in smo- j Gregota v luži krvi; nesrečni mož je bil mr-trene politike, ki naj vodi k zadovoljstvu in tev. Poleg njega je stokal na tleh Brusezzi, ki blagostanju obeh plemeni Mirno sožitje m je bil ranjen od krogle iz samokresa v trebuh, bratstvo, ld ju kot nekaki programatični točki Manjkala sta še stražnika Angel Carobbi, omenja g. Moroni ob koncu svoie poslanice, I star 22 let, in Gennaro Gaballo, star 23 let; tje možno le med zadovoljnimi državljani. Po- o njiju ni bilo nikakega sledu. Ker je nepro-tožaj našega ljudstva v vsej Julijski Krajini dirna tema onemogočala tekanje, so končno in tudi v tržaški pokrajini oa je tak. da za- 1 stražniki prenesli ranjenega tovariša v bližnjo hteva korenite spremembe, ki naj ustvarijo vas, kjer je dobil prvo zdravniško pomoč, neobhodne predpogoje ne samo za mirno, tem- (Včeraj predpoldne je bil mladstuč prepeljan v več tudi zadovoljno in s tem tudi plodonosno j vojaško bolnišnico v Trst. Njegovo stanje je sožitje.	nevarno.	. „ ,
Poleg skrbi za izvrševanje zakonov imajo Krvavi zločin je zavjt v tajnost. Mor ie prefekti tudi nalogo, da osrednjo vlado opo- povedal Brusezzi, ,e bil
zarjaio na najvažnejša vprašanja svojih po- j naglico, da ni U on, nrtltnegovitov.n« mso krajin in stavijo vladi pametne predloge za j utekli rabiti orožja; rad. teme tudi njih najboljšo rešitev. Ta drugi del svoje na- ločili napadalcev ki ph ,e bi o mnogo, Mi so loge pa morejo prefekti uspešno vršiti le te- j odeti v dežne plašče m na glavi so »osili *a-dai, ako do dna proučijo vprašanja svojega ' puce, tako da ,un m bilo videti obrazov, področja. V na*ih julijskih pokrajinah se te-I Včeraj zjutraj so bile razposlane na vse meijito poznavanje razmer ne more doseči, | strani patrule da bi se dognalo, kaj se ,e zgo-ako jih človek proučuje le v eni luči, n. pr. dilo s stražnikoma Carobb, in Gaballo^ Toda v luči latinske kulture, da rabimo izraz gosp. | iskanje ,e ostal brezuspešno. KermsonasU Moronija. To pa zato ne, ker svetita tu pri j njunih trupel, je upanje, ca sta ušla napadalcem nas dve luči, naše življenje se razvija v svetlo- j ter da se v najkrajšem "SU vrneta, bi dveh kultur: latinske in slovanske. Sožitje,! Obmejna oblastva so odredila preiskavo, ki naj bo mirne in naj vodi k pobratenju, katere izid pa m še znan. O zlocincih ni ni-mora biti tako in urejeno tako, da bosta obe kakega sledu, luči lahko goreli druga poleg druge. To je ono
DAROVI
Arhitekt gospod Radovič iz Narežine daruje v počastitev spomina pok. dr. Nade Slavik L 30 za $ol društvo.
Pri čaši rudnega vinca o priliki imendana Lojzetov Kodričevih daruje g. Josip Godina L 10, stari Lojze dodal še L tO; skupaj L 20 za refekcijo magdalenskega otr. vrtca.
V počastitev spe m m a pok. dr. Nade Sia-vik daruje g. Rado Srebotnjak L 10 Sol. društvu. Srčna hvala vsem!
Darovali so: po L 10: Resico Aat.{ po L 5: Širok M., Babič G., Prelog J-, Crnkkrj R.. To-mažič L, Breznikar I., Povh J., Ravbar A-, Kandare, N. N., Kuret, Gombač A., Rožanc F. po L 4: Morel; po L 3: Povh, Kocjančič L, Kukanja, Prelc A., Germek; po L 2: Lazar N., Prelog I., Brezovec V., Metlika F., Kobal J., Peskar A., Valsaiič, Golo bič, Rydv«i, Družina, Vatovec, Rolih A- Maurič Cotič M., Duj-movič A.. Urdtti L, Veitliček, Breeovec M., Krebel F., Antooič, Hlača, Granduč, Lihan,
Maii oifail
se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele Črke 40 stoiink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor išče službo, plača polovično ceno.
APNO. Edina apnenica v tem letu, v tej okolici. Požurite se v Krvavi potok k Žerjavu in naročite si apno, ker drugače bodete ostali brez njega.	781
KROJAČ, Slovenec, iiče kakršnokoli sli^i^J
Iv mestu ali na deželi. Naslov pri Jožefu Gregorčiču, S. Luigi, gostilna «AIla bella veduta*.	S 09
ČEVLJARSKI pomočnik, izurjen, z dobrimi spričevali, vešč vseh čevljarskih del, išče službe v mestu ali na deželi. Naslov p^i upravništvu.	810
KRONE, goldinarje, srebro, plačujemo dosti več kot po objav^enih cenah. Prodajalna dragocenih kovin, via Bcrsa 2, telefon 12-97.
769
TRGOVSKA pomočnica, vešča v vseh strokah trgovine, pridna in poStena, išče službe. Naslov pri upravniitvu.
DEKLE, 18-letne, z dežele, želi vstopiti v službo k slovenski družini v mestu ali na deželi Naslov pri upravništvu.	747
BABICA aviorizirans sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Taftiost zajamčena. SI« vec. Via Giu-Ha 29.	542
KRONE srebrne 1.88, goldinarje 5.05, petkron-ski komadi 9.85, via Pondares 6, L, desno.
20
Zobozdravnik
sir, Lojz
specialist za bolezni u cstfS in na zabeli
sprsjema za vsa zitariravnjika in zcbotelmifta opravili
v Gorici, na Travnika 20 (Piazza tt »itteria ZO)
od 9-12 in od 3-5.	(12
!Mf 1*1, Velika izbera. Cene nizke.
ZM« ALBERT POUH
Trst, Via Mazzini št. 46 2s
Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo m za družine Via Cunfcoli 8, na drobno in za družine VSa Giulianž 32.
Telefon 27-66.
Priporoča se lastnik
(12)
ra. STRANCAR.
Vozni red železnic,
JU2NT KOLODVOR
Trst, Tržič, ČervLujan, Benetke.
Odhodi: 0.25, 5.20,	6.05,	830, 10.—, 14.20, tS.15, 18.—, 19.30.
Dohcći: 0.25, 5.30,	8.10,	9.55,	13.20, 15.15 18.45, 19.15, 23.07.
Trst, Gorica, Korznin. Videm. Odhodi: 5.35, 6.25, 8.30, 13.30, 17.15, 19 45. Dohodi: 7.45, 10.40, 12.30, 16.17, 19.15, 22.47, Trti Divača, Sv, Peter, Postojna, Dunaj. CKSiodi: 0.05, 5.01, 6.50, 9.25, 11.05, 13.50, 16.45, 19.15.
Dohodi: 4.10, 7.05, 9.40, 12.10, 16.52, 18 30, 20.12, 21.20, 23.45.
DRŽAVNI KOLODVOR. Trst, Buj«, Poreč.
Odhodi: 5.05, 9.—, 14.—, 18.30. Dohodi: 7.50, 12.15, 17.55, 21.20.
Tre t, Gorica, Podbrdo. Odhodi: 5.30, 6.10, 11.—, 17.55, 18.50. Dolicdi: 7.40. 11.25, 15.45, 21.10, 23.45.
Trst, Herpe!)«, PulJ. Gdbodt: 5.20, 12.40, 18.20. Dohod;: 7.30, 10.05, 15.30, 21.—.
H
i a o o a d O o o p 6 o o n P p o a a n a d a a o d c □ □ o a a
Otrok padel skozi olno. Žrtev hude nesreče je bila včeraj popoldne 5-letna Dominika Geat, stanujoča v ulici Poazo bianco št. 15. Deklica se je v stanovanju svoje tete, stanu-ulici Rena št. 3, skobacala na okno, da
joče v
globlje bistvo julijskega vprašanja.
Do sedaj ga v novih pokrajinah ni še bilo prefekta, ki bi bil spoznal to dejstvo in ki bi ga — seveda se manj — priznaval. Želimo novemu prefektu, da bi se s svojim delovanjem	— - p . -visoko povzpel nad svoje prednike s tem, da	bi gledala na ulico. Pri tem pa se ,e rastavi ^voje politične vrline in sposobnosti	preveč nagnila, gubila ^avzlčnl za pravično rešitev manjšinskega vprašanja	višine prvega nadstropia na ubeo. Navzocm v naših k^aiih, s katerim je tesno spojena	ljudje so pobra i ubogo d^co ter jo prenesli tudi rešitev vseh drugih vprašanj pokrajine in	nezavestno v bhžnio lekarno, kamor ]e bil po-ud cele Julijske Krajine Za dosego tega	klican zdravnik reiilne posta,«. Ta }e dognal. cTa ki mora biti skupen obema plemenoma,	da ima otrok prebito črepm,o in nevarno premore tf preTekt računati na vneto in vedro	tresene možgane. Mala ponesrečenka ,e bila rdelofanje tudji z naše strani, naj že pride	prepeljana v nevarnem stanju v mestno bol-v obliki nasvetov, kritike ali informativnega msnico.^________
materijala o. željah in zahtevah našega liud-	*fiVIIAfl Ift UlfietVIOSt
,tva. o njega skrbeh in trpljenju aH o krivicah,	j MmCIRUlI
ki se mu godijo.	j Institucija Jadransko-podunavske banke. -
- ,	Pod ovim naslovom primili smo jedno izdanje
POZIV VOJMLM INVALIDOM, VDOVAM R d^cije Bankarstva u Zagrabu, o kome au-
IX SIROTAM!	I tor Lj. St, Kosier, daje veoma markantan pri-
Vsi Tofni invalidi, vdove in sirote tržaške	kaz o ovoj novoformiranoj ^ Instituciji, koja Je
pokrajine, katerih prošnje v zadevi vojne pokojnine niso ie rešene« so naprošeni. da se javijo z vsemi tozadevnimi dokumenti ▼ podpisanem uradu.
Onim invalidom, vdovam in sirotam, Id so prošnje napravili potom podpisanega urada, ni treba, da se osebno zglasajo, ker ima urad
že vse njihove tozadevne podatke. Ti naj le 1 dinara.
nastala stapanjem Jadranske Banke i Podunavskog Trgovačkog Akcionarskog Društva u Beogradu.
Rasprava je pisana stručno, oprema je ukusna, a samo izdanje dobiva se u svima knjižarama i kod Administracije »Bankarstva* n Zagrebu, Marovska ulica 30 uz cijenu od 25
Ustanovljena leta 1905. Delttiikm glavnica Lit* 15.GCO.OOa.- popolnoma vplačana. Glavni sedež: TRST, Via S.	9 (JLasiaa palača).
Podružnice: ABHAZIA — FIUME - MILANO — ZAStA.
Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo
Jamči italijanske kre«Šite v Jugoslaviji in jsigo>s£ovetiske kreo^te v Italiji te«* elčskonptfira tozadevne akcepte.
Otvatja akreditive za nakup blaga. Inkasira efekte in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge
valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije.
v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovoru.
d a o a a
DOPDDPODDDDODOD D O D D D D P D □ P D □ D □ □□□□□□□ DC^ □ □
□ □□ □□□□□□□□□□□□pa
a a a a O
o m\ a
0 D D
m m
jo
1
jo □
ia
Jo j □
□ a
i
WODLISTli
W. Collinj:
BREZ IME/I A
(«1)
Roman.
Glava ji je klonila k prsom in vnovič je sklenila roke. Gospod Clare je videl, v čem je bila težkoča in zato je *el naravnost k
cilju.
«Ne bom se vtikal v vajina čustva,» je rekel. «Ta stvar me ne zanima. Toda dve dejstvi hočem ugotoviti. Neizpodbitno dejstvo je, da se ne moreta vzeti, dokler nimata denarja za stanovanje, obleko in hrano. Drugo dejstvo je, da si ne moreta pieskrbeti stanovanja, in jaz tudi ne. Edina pot, po kateri utegne Frank priti do denarja, pelje na Kitajsko. Ce mu jaz rečem, naj gre, se bo vsedel v kot in tulil; če bom silil vanj, bo rekel da, in me prevarili če grem še korak dalje in ga spremim na krov ladje, se bo poslužil čolna in se skrivaj vrnil k vam. Takšen je on po aaravL»
«Ne,» je rekla Magdalena, «ni po naravi, ampak iz ljubezni do mene.»
•Imenujte to reč, kakor se vam rdi,» je odgovoril gospod Clare; «potnhnjenec ali za-ljubljeni slabič, na vsak način je tako jeguljast v vseh ozirih, da ga moji prati ne morejo obdržati. Ce mu jaz zaprem svoja vrata, ga ne
bo zadržalo, da bi s« nc vrnil, pač pa če vi to napravite. Ali imate toliko poguma za to dejanje? Ali ga zares tako ljubite, da mu ne stopite pred solncc?»
«Če ga ljubim! Umrla bi zanj?*
«Ali ga boste poslali na Kitajsko?"
Globoko je vzdihnila.
Imejte malo usmiljenja z menoj,» je prosila. "Izgubila sem očeta, mater, premoženje in sedaj naj izgubim še Franka. Vi ne trpite žensk, to vem, toda morda pa boste imeli zame vsaj nekoliko sočutja. Ne ugovarjam, da ne bi bilo zanj bolje, če bi šel na Kitajsko, jaz pravim le, da je to zame kruto, zelo kruto.»
Gospod Clare je bil gluh za njene čustvene izbruhe, neobčutljiv za njeno laskanje, slep za njene solze. Toda pod surovo skorjo svoje filozofije je imel srce in to je čulo obupno moledovanje, zganilo se je pri teh ganljivih besedah.
«Ne bom trdil, da ni vaša usoda težka in jaz je ne maram še bolj obtežiti,» je rekel; «jaz zahtevam, da napravite to v Frankovem interesu, ker on je preslab, da bi se sam odločil. Vi niste krivi, jaz tudi ne, toda resnica je vendarle ta, da je premoženje, ki ste mu ga imeli prinesti v zakon, menjalo svojega ime-jitelja.»
Dvignila je nenadoma pogled, v njenih očeh se je nekaj zaiskrilo, a na ustnicah je zaplal grozeč nasmeh.
»Toda utegne vnovič menjati im«jitelja,» je rekla.
Gospod Clare ie zaoazil izpremembo v nje-
nih potezah, čul je zvok njenega glasu, ioda besede je izgovorila tiho kakor sama pri cefci. Prekinil je izprehajanje po sobi in jo vprašal, kaj je rekla.
*Nič,» je odgovorila, obrnila je glavo k oknu in gledala mehanično v dež. Imam svoie misli.*
Gospod Clare je zopet povzel svojo hojo po sobi in nadaljeval govor.
«Pa tudi v vašem interesu je, da gre Frunk na Kitajsko,» je nadaljeval. Na Kitajskem utegne zaslužiti toliko denarja, da bi se mogel poročiti z vami, tukaj ga nc more. Cc ostane doma, Hedaj bo upropastil oba. zakaj on ni pristopen nobenim pametnim nasvetom in bo vztrajal na tem. da se poroči z vami: in ko bo dosegel smoter, se bo streznil in tožil, da ste njegovo breme. Pustite, da govorim vi ste vanj zaljubljeni, jaz ne, in jaz ga pon in. Ce se bosta pogosto sestajala in mu bo>te dali priliko, da vam bo laskal, da. bo jokal \as mučil in pregovarjal, bo ta konec, da ga vosle vzeli.»
Končno je zadel pravo struno; Je predno je mogel nadaljevati, je zazvenela.
«Vi me še ne poznate,« jc rekla Magdalena odločno. «Vi ne veste, koliko si upam prenesti zaradi Franka. Jaz se ne poročim ž n i na, dokler ne bom v stanu napraviti zanj to, kui je nameraval moj oče. Če me vzame, nočem, da bi mu bila v breme, to vam obli ubijam. Ostati hočem njegov dobri angelj, nikakor pa, da bi šla ž njim kot ubogo dekle in g", potegnila v prepad.*