Vsebina Koledarja 1960 Kvatemi dnevi, zapovedani prazniki....................................... 2 Narodni prazniki v U.S. A., sploSni molitveni nameni..................... 2 Misijonski molitveni nameni............................................... 3 Koledarski del............................................................ 4 Resnica, edinost, mir (Vsebina papeževe okrožnice).......................28 750 letnica frančiškanskega vodila - slika -.............................39 Gorenjsko jutro - pesem - Ivan Pregelj...................................40 Nova Štifta pri Ribnici - p.Odilo HajnSek, OEM...........................41 Večerna zarja - Ivan Pregelj.............................................59 Kaj nam je katoliška Cerkev? - Franc Jaklič..............................60 Moja mati - Viharnik.....................................................69 Razgled z Matajurja - pesem - Ljubka Šorli...............................77 Hudič ima svoje prste vmes! - S.K........................................78 Poročilo iz Sirakuz - Lojzka Verbič......................................85 Mladinska prireditev S. Ž. Z. -slike -....................................88 Zaliv grande Traverse - p. Bertrand Katnik OFM...........................89 Pridiga na cesti - Miha Meho.............................................102 Naši farmarji - slike -..................................................105 Nova maša v Torontu - slike -............................................106 Te Deum ob zlatem jubileju -šolska sestra-...............................113 Blagoslov doma duhovnih vaj - slike -....................................118 Se meniške Brezje v Argentini - Dr. Filip Žakelj.........................119 Nedelja - Ivan Cankar....................................................142 Bogkov kot - pesem - Marjan Jakopič......................................143 Pok. Ms gr. John Judnich............................................... 145 Pok. Rev. Roman Homar, OSB...............................................146 Pri pogrebu - pesem - Simon Gregorčič....................................146 Pok. Joseph Zalar........................................................147 Skupni vrt - pesem - Simon Gregorčič.....................................147 Naslovi slovenskih duhovnikov............................................148 Novomašniki..............................................................148 Begunsko leto............................*...............................148 Visok obisk v Ljubljani..................................................151 V koledarju je 76 slik Ovitek in simbolične okraske v koledarskem delu naslikal arhitekt Vilko Čekuta, Toronto, Ontario Razlaga na predzadnji strani ovitka CENA KOLEDARJA JE EN DOLAR No. 11. Vol. 47. Subscription rate: For U.S.A. and Canada $2.50; Foreign $3.00. Published once monthly - tvvice in October - by the Slovenc Franciscan Fathers, Lemortt, Illinois, in the interests of the Commis-sariat of the Holy Gross. - Entered as second class mat ter at the post office at Lemont, Illinois, under the act of March 3, 1879. Acceptance of mailing at special rate of postage provided for in section 1103, act of October 3, 1917. - Authorized July 14, 1945. Printed by AVE MARIA PRINTERV, Lemont,Illinois KMO jt Mf UREDILI M I IN IZDALI SLOVENSKI FRANČIŠKANI NA AMERIŠKIH BREZJAH TISK A V E MARIA LE M O NT ILL. U. S. A. 4-D Fte!'S 2 Leto 1960 ... se prične na petek in konča v soboto; je prestopno leto in ima 366 sončnih dni. KVATRNI DNEVI Pomladanski (postni): 9., 11. in 12. marca Poletni (bink.): 8., 10. in 11. junija Jesenski: 14., 16. in 17. septembra Zimski (adv.): 14., 16. in 17. decembra Premakljivi dnevi cer. koledarja: Prva pred postna nedelja . . .14. februarja Pepelnična sreda...............2. marca Velikonočna nedelja...........17. aprila Vnebohov........................26. maja Binkošti.......................5. junija Telovo........................16. junija Srce Jezusovo.................24. junija Kristus Kralj................30. oktobra Prva adventna nedelja 27. novembra £ ^ ^ ZAPOVEDANI PRAZNIKI Novo leto....................1. januarja Vnebohod........................26. maja Vnebovzetje..................15. avgusta Vsi sveti...............................1. novembra Brezmadežna 8. decembra Božič..................................25. decembra NARODNI PRAZNIKI V USA Novo leto...............................1. januarja Lincolnov rojstni dan . . . .12. februarja Washingtonov roj. dan. . . 22. februarja Spominski dan...................30. maja Dan neodvisnosti................4. julija Praznik dela............................5. septembra Dan premirja...........................11* novembra Zahvalni dan...........................24. novembra B0£i£..................25. decembra SPLOŠNI MOLITVENI NAMENI Januar: Verska edinost po pobožnosti do Srca Jezusovega Molimo, da bi vsi, ki iščejo pravo Cerkev, bolje razumeli, da Srce Jezusovo želi edinost med svojimi učenci in vstopili v katoliško Cerkev! Februar: Duhovna obnovitev po Da bi zbor povzročil gorečnost zboru Rima! Marec: Uspeh zbora. Da bi bile priprave za vesoljni cerkveni zbor čim uspešnejše ! April: Duhovniška svetost. Da bi bili duhovniki, ki so obremenjeni s skrbmi za duše, okrepčani s povečanjem milosti Svetega Duhal Maj: Mladina . Da bi mladeniči in mladenke znali prav ceniti svojo mladost in jo sveto preživljali 1 Junij: Zedinjenje kristjanov po po -pobožnosti do Svetega Duhal Da bi verniki goreče molili k Svetemu Duhu za zedinjenje vseh kristjanov v eni veri in Cerkvi 1 Julij: Zmaga krščanske resnice. Da bi krščanska resnica nadvladala prevare in hudobijo božjih sovražnikov 1 Avgust: Duhovniški poklici v molčeči Cerkvi. Da bi v molčeči Cerkvi mnogi postali zvesti duhovniki 1 September: Katoliška morala . Da bi vsi katoličani ostali trdno združeni pod vodstvom svojih pastirjev v teh težkih časih! Oktober: Preganjani katoličani. Da bi preblažena Mati utrdila trdnost preganjanih katoličanov! November: Družinsko branje sv. pisma . Da bi katoliške družine bolj gojile skupno branje svetega pisma! December: Svetovni mir po kratkosti in ponižnosti . Da bi kratkost in ponižnost katoličanov pripomogli k svetovnemu miru! MISIJONSKI MOLITVENI NAMENI Januar: Ločene vzhodne Cerkve. Da bi vzhodne ločene Cerkve spoznale nujno potrebo po dosegi prave in popolne edinosti vere s katoliško Cerkvijo! Februar: Cerkev na Kitajskem . Da bi preganjani katoličani na Kitajskem našli pomoč v razumevanju vernikov vsega sveta! Marec: Družinsko življenje v Afriki. Da bi družinsko življenje v Afriki postalo popolnoma krščansko 1 April: Odpor proti škodljivi literaturi. Da bi se verniki z uspehom upirali proti škodljivi literaturi v misijonih 1 Maj: Študenti iz Azije in Afrike . Za katoliške azijske in afriške študente na evropskih in ameriških univerzah l Junij: Zunanja pomoč . Da bi katoličani pomagali pri materialni in duhovni pomoči v manj razvitih krajih! Julij: Farni misijoni v latinski Ameriki. Da bi bili farni misijoni dobro obiskovani in da bi obrodili bogate in trajne sadove! Avgust: Poklici misijonark. Da bi naraslo število poklicev misijonark! September: Rasni mir v Afriki in Aziji . Da bi krščanska ljubezen preprečila izgubo Afrike in Azije za krščanski svet zaradi rasnega sovraštva 1 Oktober: K a t e h i s t i . Da bi katehisti v misijonih napredovali po številu in kakovosti! November: Japonska mladina. Molimo za japonsko mladino ! December: Socialni apostolat v Indiji . Da bi se indijski katoličani v polni meri zavedali osebne odgovornosti pri socialnem apostolatu! BOŽJE SRCE JEZUSOVO, PO BREZMADEŽNEM SRCU MARIJINEM DARUJEM VSE MO UT VE, DELA IN TRPLJENJE DANAŠNJEGA DNE TEBI V SPRAVO ZA VSE GREHE IN V VSE TISTE NAMENE, V KATERE SE TI SAM VSAK DAN DARUJEŠ NA NAŠIH OLTARJIH. POSEBNO PA TI JIH DARUJEM V VSE NAMENE APOSTOLSTVA MOLITVE. AMEN. 1 Petek OBREZOVANJE GOSPODOVO - Novo leto - P.p. 2 Sobota Makarij (Blaženko), opat - Fatimska pobožnost 3 NEDELJA 4 Ponedeljek 5 Torek 6 Sreda 7 Četrtek 8 Petek 9 Sobota /me Jezusovo - Genovefa, d e v. - Anter, papež Angela Folinjska, vdova - Hermes, mučenec Telesfor, papež in mučenec Razglašenje Gospodovo (Sv. Trije Kralji) Lucijan, muč. - Julija, mučenka - Kanut, muč. Severin, opat - Teo/// (Bogoljub), muč. - P. z. Marcijana, devica - Vita/, muč. - Julijan, muč. 10 NEDELJA 11 Ponedeljek 12 Torek 13 Sreda 14 Četrtek 15 Petek 16 Sobota Sveta Družina - Viljem, škof - Agaton, papež Pavlin Oglejski, škof - Teodozij, opat - Hi gin, p. Alfred, opat - Arkadij, mučenec Spomin Jezusovega krsta - Veronika Milanska, d. Hilarij (Radovan),c.u. - Feliks (Srečko) Nolanski Pavel, puščavnik - Maver, opat - Habakuk • P. z. Marcel, m. in pap. - Oton, škof - Gerard in tov. m. 17 NEDELJA 18 Ponedeljek 19 Torek 20 Sreda 21 četrtek 22 Petek 23 Sobota 2. ned. po Razgl. G. - Anton (Zvonko), puščavnik Stol sv. Petra v Rimu - Začetek m. os. za cer. e. Marij in tovariši mučenci - Knut, kralj Fabijan in Sebastijan, mučenca - Neofit, muč. Agnes (Neža), devica in muč. - Epifanij, škof Vincencij in Anastazij, m. - Zmagoslav, m. - P.z. Zaroka Device Marije - Rajmund (Rajko), spoz. 24 NEDELJA 25 Ponedeljek 26 Torek 27 Sreda 28 Četrtek 29 Petek 30 Sobota 3. ned. po Razgl. Gospodovem - Timotej, škof Spreobrnjenje sv. Pavla -Donat, m. - Ananija, m. Polikarp, škof in mučenec - Pavla, vdova Janez Krizostom (Zlatousti), cer. uč. - Julijan Peter Nolasko, spoz. - Rogerij, Egidij, Odorik, s. Frančišek Šaleški, škof in cerkveni učitelj - P. z, Martina, devica in mučenica, Hijacinta, devica 31 NEDELJA 4. ned. po Razgl. G. - Janez Boško, spoznavalec ZAPISKI ZA JANUAR Sedanji sveti oče Janez XXIII. je obrnil pozornost katoliškega sveta na Vzhod. Tam žive vzhodni kristjani, ki so ločeni od Rima. Zaradi sedanjih razmer so morali mnogi zapustiti domovino in se naseliti v raznih delih sveta. Zato je vprašanje zedinjenja daneš še posebno važno. Od 18. do 25. januarja je po vesoljnem katoliškem svetu molitvena osmina za cerkveno edinost. Cerkev ne ukazuje, da bi se morala o-pravljati ta osmina v vsaki cerkvi, vendar pa želi posebno sedaj, ko se vrše priprave na vesoljni cerkveni zbor, da molimo za zedinjenje ločenih bratov in za vse one, ki verujejo v Kristusa, a niso v naročju njegove prave Cerkve. Naloge in dolžnosti Cerkve so naloge in dolžnosti posameznih udov Cerkve, ki je Kristusovo skrivnostno telo. Dolžnost vernikov je, da čutijo s Cerkvijo. To je pa nemogoče brez molitve in prejemanja zakramentov. Zato sveti oče znova in znova prosi vernike, naj utrdijo in poglobijo svoje versko in krepostno življenje. Kdor je sam duhovno zdrav in krepak, lahko vrši naloge, ki vežejo celotno Cerkev. TTIhJIi Imii tnHinii mi iit7 1 Ponedeljek Ignacij (Ognjeslav), škof in muč. - Brigita, de v. 2 Torek Svečnica - Darovanje Gospodovo - Blag. sveč 3 Sredo Blaž, škof in mučenec - Blagoslov grl 4 Četrtek Andrej Korzini, škof - Janez de Britto, s poz. 5 Petek Agata (Doroslava), d. - Prvi petek - P. zdržek 6 Sobota Doroteja {Rotijo, Dora), m. - Fatimska pobožnost 7 NEDELJA 5. nedelja po Razgl. G. - Romuald, o. - Rihard 8 Ponedeljek Janez iz Mate, sp. - Juvencij, škof - Stefan, o. 9 Torek C/rif Aleksandrijski, c. u. - Apolonija, devica 10 Sreda Sholastika, devica - Sotera, devica in mučenka 11 Četrtek Lurška Mati božja - Adolf, š. - Saturnin, muč. 12 Petek Sedem svetih ustanoviteljev - Damijan, pop. z. 13 Sobota Albuin (Albin), škof - Katarina de Ricci, devica 14 NEDELJA 1. predpostna - Valentin (Zdravko) - Vita/, muč. 15 Ponedeljek Favstin in Jovita, myč. - Jordan, sp. - Georgija 16 Torek Onezim, škof - Julijana, mučenka 17 Sreda Frančišek Clet, mučenec - Silvin, škof 18 Četrtek Simeon, škof - Flavijan, škof 19 Petek Julijan, mučenec - Konrad, spoznavalec - P. z. 20 Sobota Elevterij, škof in mučenec - Leon, škof - Amata 21 NEDELJA 2. predpostna - Irena, d. - Feliks, š. - Eleonora 22 Ponedeljek Sv. Petra stol v Antiohiji - Marjeta (Biserka) K. 23 Torek Sv. Peter Damijan, c. u. - Marta, devica in muč. 24 Sreda Sergij, mučenec 25 Četrtek Matija (Bogdan), apostol - Valburga, devica 26 Petek Matilda, devica - Viktor, spoz. - Nestor - P. z. 27 Sobota Baldomir 28 NEDELJA 3. predpostna • Gabri jel Žalostne Matere božje 29 Ponedeljek Antonija Florentinska, vdova ZAPISKI ZA FEBRUAR V/zhodni bratje so ohranili globoko pobožnost do Marije. To jih je varovalo, da niso popolnoma zašli in se oddaljili od resnice. Marija je srednica vseh milosti. V vzhodnem bogoslužju se neprestano ponavljajo prošnje k Bogorodici. Njihovo zaupanje do Matere božje jih je varovalo, da niso zašli iz razkola v krivoverstvo. Pravoslavni imajo veljavno posvečene škofe in duhovnike, daritev svete maše in vse zakramente, kar vodi naše misli k resnici, da je Marija res srednica vseh milosti. Protestanti pa so zavrgli češčen je Mari je, čeprav je utemeljeno v svetem pismu: "Zdrava, milosti polna, Gospod s teboj, blagoslovljena ti med ženami!" (Lk 1, 28) Protestanti so pozabili na te svetopisemske besede, pozabili so Marijo, zato se vedno bolj oddaljujejo od božje resnice. Med posameznimi protestanti se vzbuja želja po češčenju Marije. Kateri ji sledijo, kmalu najdejo pot v katoliško Cerkev. Za zedinjenje ločenih Cerkva z katoliško Cerkvijo moramo moliti. Priporočajmo delo katoliške Cerkve za zedinjenje Mariji, ki je srednica vseh milosti. 1 Torek etrtek 4 Petek 5 Sobota 6 NEDELJA 7 Ponedeljek 8 Torek 9 Sreda 10 Četrtek 11 Petek 12 Sobota tJ 13 NEDELJA 14 Ponedeljek 15 Torek 16 Sreda 17 Četrtek 18 Petek 19 Sobota 20 NEDELJA 21 Ponedeljek 22 Torek 23 Sreda 24 Četrtek 25 Petek 26 Sobota 27 NEDELJA 28 Ponedeljek 29 Torek 30 Sreda 31 Četrtek Pustni torek - Albin, šk. - Antonina, mučenka Pepelnica - Začetek 40danskega posta - P. z. Pr. Kunigunda, cesarica - Agapa, dev. in muč. - Pr. Kazimir, sp. - Lucij, p. - Prvi petek - ■ P. z. Pr. Janez Jožef od Križa, sp. - Fatimska pobož. - Pr. 1. postna - Perpetua in Felicita, mučenki Tomaž Akvinski, cer. u. - Gavdioz (Veselko) - Pr. Janez od Boga, sp. - Beata (Blažena), m. - Pr. Kvatrna - Frančiška Rimska, vd. - D. z. in Pr. 40 mučencev - Makarij, škof - Pritrganje v jedi Kvatrni - Konstantin, sp. - Kandid, m. - P. z. Pr. Kvatrna - Gregorij Veliki, p. in cer. u. - D. z. Pr. 2. postna - Teodora, m. - Kristina, d. - Rozina Matilda, kraljica - Karel (Dragotin), sp. - Pr. Klemen Marija Dvorak, sp. - Ludovika, m. - Pr. Hilarij in Taci jan, m. - Herbert, škof - Pr. Patricij, škof - Jedert, devica - Pritrganje v jedi Ciril Jeruzalemski, cer. u. - Salvator - h. z. Pr. Jožef, ženin Marije Device - Amancij, sp. - Pr. 3. postna - Feliks, Larg, Dionizij, mučenci Benedikt (Blago), opat - Sera p i on, škof - Pr. Izidor, kmet - Katarina Švedska - Lea, vd. - Pr. Jožef Or/o/, spoz.-Viktorijan, m. - Pelagija-Pr. Gabrijel, nadangel - S/mon, deček, mučenec- Pr. Oznanjenje Device Marije - Dizma, pop. ž. - Pr. Tekla, mučenka - Maksima, mučenka - Pr. 4. postna - Janez Damaščan, cer. u. - Rupert, š. Janez Kapistran, sp oz. - Sikst III., papež - Pr. Ciril, mučenec - Bertold, spoznavalec - Pr/fr. Janez Klimak, opat - Kvirin, mučenec - Pritr. Modest Krški, škof - Benjamin, mučenec - Pr. ZAPISKI ZA MAREC Edinosti, za katero moli in se trudi katoliška Cerkev,^pa ni mogoče doseči za vsako ceno. Cerkev je zvesta varuhinja vsega, kar ji je izročiI Kristus. Jezus Kristus je vabil svoje učence, da so se odločili zanj in šli za njim. Sedaj nas Jezus vabi po svoji Cerkvi. Hoja za Kristusom je hoja po poti križa. Križ je središče vsega. Zahteva ga naša ranjena narava. Prve in najbolj potrebne žrtve so one, ki jih zahteva vera v Jezusovo resnično življenje v Cerkvi. Po Cerkvi Jezus uči svoj božji nauk, ki je neizpremenl jiv. Zato katoliške Cerkve ni mogoče postaviti v isto vrsto z drugimi cerkvami in veroizpovedmi. Oni pravoslavni, ki se zedinijo s katoliško Cerkvijo, se morajo podrediti Cerkvi. To je žrtev. Potrebna je milost Svetega Duha, da lahko, cela pravoslavna skupina spozna nujnost združenja s katoliško Cerkvijo. Zato sveti^oče tolikokrat prosi vernike za dvoje: molitev in obnovitev krščanskega krepostnega življenja . Oboje je potrebno. Naša molitev za edinost bo uspešna, ako bomo tudi mi po molitvi in krščanskem življenju združeni s Kristusom. 1 Petek 2 Sobota 3 NEDELJA 4 Ponedeljek 5 Torek 6 Sreda 7 Četrtek 8 Petek 9 Sobota 10 NEDELJA 11 Ponedeljek 12 Torek 13 Sreda 14 Četrtek 15 Petek 16 Sobota 17 NEDELJA 18 Ponedeljek 19 Torek 20 Sredo 21 Četrtek 22 Petek 23 Sobota 24 NEDELJA 25 Ponedeljek 26 Torek 27 Sreda 28 Četrtek 29 Petek 30 Sobota Hugon, š. . Teodora, m. - Prvi petek - P. z. Pr. Frančišek (Branko) Pavelski - Fatimska p. - Pr. Pasijonska ali tiha - Irena, devica - Rihard, š. Izidor Seviljski, škof in cerkveni učitelj - Pr. Vincencij Ferreri, spoz. - Julijana, c/e v. - Pr. Krescencija, devica - Marcelin - mučenec - Pr. Herman Jožef, sp. - Lotar - Donat, muč. - Pr. Marija 7 Žalosti - Albert, š. - Dionizij - P.z. Pr. Marija Kleofova - Tomaž Tolentinski in t.m- Pr. 2. pasijonska ali cvetna - Apolonij in tov. muč. Leon Veliki, p. in cer. u. - Domnij (Duja) - Pr. Lazar, tržaški mučenec - Julij /., papež-Pr. Hermenegjld, sp. - Ida, devica - Maksim - Pr. VELIKI ČETRTEK - Pritrganje v jedi VELIKI PETEK - Popolni zdržek in pritrganje VELIKA SOBOTA - Popolni zdržek in pritrganje VELIKA NOČ - VSTAJENJE GOSPODOVO Velikonočni ponedeljek - Antija, m. - Apolonij Velikonočni torek - Konrad Askulski, sp. Neža Montepulčanska, d. - Konrad Parzhamski Anzelm, škof in cerkveni učitelj - Simeon, škof Soter in Gaj, papeža in mučenca - Popolni zdr. Vojteh (Adalbert), škof - Egidij Asiški 7t povelikonočna ali bela nedelja - Jurij, muč. Marko, evangelist - Litanije vseh svetnikov Klet in Marcelin, p. - Mat/ božja dobrega sveta Peter Kanizij, c. u. - Hozana Kotorska - Cita Pavel od Križa, spoz. - Valerija, mučenka Peter iz Verone, muč. - Robert, opat • P. z. Katarina Sienska, de v. - Jožef Ko to/en go sp. Stara Gora pri Vidmu ZAPISKI ZA APRIL ICdorkoli pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, marveč bo voda, ki mu jo bom dal, postala v njem studenec žive vode, tekoče v večno življenje" (Jan 4, 14) Tu Jezus govori o studencu, iz katerega teče večno življenje. Ta studenec je Jezus sam; milost, ki nam jo daje, je njegovo delovanje v nas. Duša, ki je v milosti, ima v sebi ta studenec življenja. Dejanja vere in ljubezni ne postavijo duše samo k VIRU nadnaravnega življenja, temveč ta VIR dušo prepoji in napoji in ostane v njej, da v njej kipi življenje v obilju. Vera pokaže duši Njega, ki daje nadanaravno življenje, ljubezen pa jo združi z Njim. Po vsakem dejanju ljubezni Jezus z večjo močjo živi v duši. Nobena stvar ne more hraniti ognja ljubezni v duši. Ako hranimo dušo z ustvarjenimi rečmi - z zemeljskimi radostmi - bo ogenj ljubezni kmalu zamrl v njej v pepel. Bistvo krščanskega življenja se odigrava v duši. Zunanja dejanja sama niso dovolj. Vedno morajo izvirati iz naše notranjosti, sicer so brez vrednosti. Koliko jih doume to skrivnost? HTTTTTTm 1 NEDELJA 2 Ponedeljek 3 Torek 4 Sredo 5 Četrtek 6 Petek 7 Sobota 2. povelikonočna - Jožef, delavec - Jeremija, pr. Atdnazij, cer. u. - Boris, sp. - Saturnin, muč. Najdenje sv. križa - Aleksander,(Saša), p. in m. Monika, vdova - Florijan (Cvetko), mučenec Pij V., papež - Irenej, škof - Angel, mučenec Janez Ev. pred Lat. vrati - Prvi petek - P. z. Stanislav, š. in m. - Gizela - Fatimska pobožnost 8 NEDELJA 9 Ponedeljek 10 Torek 11 Sreda 12 Četrtek 13 Petek 14 Sobota 3. povelikonočna - Prik. Mihaela - Materinski dan Gregor Nacianški, cer. u. - Pahomij, o. - Herma Antonin, škof - Gordijan in Epimah, mučenca Filip in Jakob, apostola Pankracij, Nerej, Ahil in Domitila, mučenci Robert Bellarmin, š. in cer. u. - Popolni zdržek Bonifacij, muč. - Justa in Justina, mučenki 15 NEDELJA 16 Ponedeljek 17 Torek 18 Sreda 19 Četrtek 20 Petek 21 Sobota 4. povelikonočna - Janez Salle, sp. - Zofija, m. Janez Nepomuk, mučenec - Ubald, škof Pashal Bajlonski, sp. - Brunon, š. - Jošt, opat Venancij, škof - Erik, mučenec - Aleksandra, d. Peter Celestin, papež - Pudencijana, devica Bernardin Sienski, sp. - Plavtila, v d. • P. z. Andrej Bobola. mučenec - Va/ens, i. - Feliks K. 22 NEDELJA 23 Ponedeljek 24 Torek 25 Sfeda 26 Četrtek 27 Petek 28 Sobota 5. povelikonočna - Emil (Milani, au • Ronata, vd. Janez deRossi, sp. - Deziderij Marija Pomagaj - Ivana, vdovo Gregor VII., p. - Urban, papež VNEBOHOD GOSPODOV - Filip Nerij, spozn. Beda Častitljivi, cer. u. - Popolni zdržek od m. Avguštin, škof - Viljem, opat Križev teden ali prošnji dnevi 29 NEDELJA Nedelje po Vnebohodu ali 6. povelikonočna 30 Ponedeljek /vano Orleanska, devica in mučenica 31 Torek Marija Devica Kraljica - Angela Merici, devica ZAPISKI ZA MAJ 66 ^pet klice nas venčani maj, k Mariji v nadzemeljski raj", pojemo pri šmarnični pobožnosti, ki jo imamo pri Mariji Pomagaj vsaki dan. Mesec maj nas vabi k Mariji. Ameriške Slovence pa vabi tudi v Lemont. Marija Pomagaj, Fatimska Gospa, Lurška Gospa in še Mati Žalostna pri postajah križevega pota v Baragovem parku 1 Zares ni čudno, da vidimo tekom leta tolikokrat iste ljudi na romarskih prostorih. Ljubezen slovenskih src je zgradila ta košček raja na ameriški zemlji in nam je z njim prinesla pozdrave Marijinih svetišč, ki je z njimi posejana slovenska zemlja. Mesec maj ima pa še drugo privlačnost v Lemontu. Maja so namreč kar dvojne slovenske duhovne vaje za žene in dekleta v našem Domu duhovnih vaj. Poleg tega je tudi v nedeljo po prazniku Marije Pomagaj (letos 29. maja) prvo skupno romanje. - Pravočasno si naredite načrt, kdaj boste letos romali na ameriške Brezje. V romarski sezoni bo priložnosti dovolj, le pravočasno nam morate sporočiti, kdaj pridite. Romarski dom je odprt za prenočišča od začetka julija do konca avgusta. Druge mesece se v njem vršijo duhovne vaje. miirm 1 Sreda Feliks (Srečko), spoznavalec - Juvencij, muc. 2 Četrtek Marcelin, Peter in Erazem, mučenci 3 Petek Klotilda, kr. - Oliva, d. - Prvi petek - Pop. z. 4 Sobota Binkoštna vigilija - Fatimska p oboi. • P. z. Pr. 5 NEDELJA BINKOŠTI - PRIHOD SVETEGA DUHA 6 Ponedeljek Norbert, spoznavalec - Bertrand Oglejski, škof 7 Torek Robert, opat - Baptista Varani, d. - Ana Garzia 8 Sreda Kvatrna - Medard, š. - Viljem, š. • Del. z. in pr. 9 Četrtek Primož in Felicijan, m. - Mati milosti božje 10 Petek Kvatrni - Marjeta, kr. - Bogomil, š. • D. z. Pr. 11 Sobota Kvatrna - Barnaba, apostol - Delni z. in pritr. 12 NEDELJA 13 Ponedeljek 14 Torek 15 Sreda 16 Četrtek 17 Petek 18 Sobota PRESVETA TROJICA - Janez Fakund, sp oz. Anton Padovanski, cerkveni učitelj - Peregrin Bazilij Veliki, cerkveni učitelj - Elizej, prerok Vid, Modest in Krescencija, mučenci Presveto Rešnje Telo ali Tetovo - Ben on, škof Cirijaka in Muska, mučenki - Lavra - P. z. od m. Efrem, cer. u. - Marko in Marceli jan, mučenca 19 NEDELJA 20 Ponedeljek 21 Torek 22 Sreda 23 Četrtek 24 Petek 25 Sobota 2. pobinkoštna - Gervazij in Protazij, mučenca Silverij, p. - Makarij, š. - Florentina - Prakseda Alojzij Gonzaga (Vekoslav), sp. - Evzebij, š. Pavlin Nolanski, škof - Ahaci j, mučenec Jožef Kafasso, sp. - Agripina, d. - Edeltruda, kr. Presv. Srce Jezusovo - Janez Krstnik - P. z. Viljem, opat - Henrik, škof 26 NEDELJA 27 Ponedeljek 28 Torek 29 Sreda 30 Četrtek 3. pobinkoštna - Janez in Pavel, muč. - Vigilij Ema (Hema) Krška, vdova - Ladislav, kralj Irenej, škof in muč. - Pavel /., p. - Leon II., p. Peter in Pavel, apostola prvaka Spomin sv. Pavla - Emilijana, m. - Luci na, dev. ZAPISKI ZA JUNU •vdor je že obiskal ameriške Brezje, ponovno rad roma k Mariji Pomagaj v Le-montu. Nekateri se radi udeležijo skupnih romanj, da se obenem tudi snidejo z znanci, drugi raje pridejo k Mariji Pomagaj sami ali z manjšo skupino med tednom. Tudi tem priporočamo, da si za svoje romanje naredijo načrt. Predvsem pa naj svoj prihod pravočanso javijo na naslov: St. Mary's Retreat House, Franciscan Fathers, Le-mont, Illinois, - Ko pridete v Lemont, se javite v Romarskem domu. Čas za svoje zasebne pobožnosti si razdelite sami. V roženvenski dolini, kjer je kip Fatimske Gospe, je primeren kraj za pobožnost rožnega venca; a ko vas je več v skupini, je primerno, da vsaj en rožni venec molite skupno. Na prostem tudi lahko opravite pobožnost križevega pota. Od postaje do postaje je speljana lepa cesta, tako da lahko premišljujete križev pot tudi ob neugodnem vremenu na prostem. Obiskali boste gotovo tudi Lur-ško Gospo ob robu Baragovega parka. V Romarskem domu je kapela; nad oltarjem je Velika slika Marije Pomagaj. Kronana podoba Marije Pomagaj je v samostanski cerkvi. 1 Petek 2 Sobota 3 NEDELJA 4 Ponedeljek 5 Torek 6 Sreda 7 Četrtek 8 Petek 9 Sobota 10 NEDELJA 11 Ponedeljek 12 Torek 13 Sreda 14 Četrtek 15 Petek 16 Sobota Preš v. Rešnja Kri - Teobald - Prvi petek - P. z. Obiskovanje Device Marije - Fatimska pobožnost 4. pobinkoštna - Leon II., papež - Heliodor, š. Urh, škof - Berta, vdova - Oze/ in A ge/, preroka Ciril in Metod, slovanska apostola - Anton M. Z. Izaija, prerok - Bogomila, vdova - Dominika Ciril in Metod (Cerkev se ju spominja danes) Elizabeta, kraljica - Evgenij III., p. - Pop. z. Tomaž Moore, muč - Nikolaj in tov. mučenci 5. pobinkoštna - 7 bratov muč. - Amalija(Ljubica) Pij /., papež - Olga, knjeginja - Savin, mučenec Mohor in Fortunat, muč. - Janez Gualbert, opat Anaklet, papež in mučenec - Evgenij, škof Bonaventura, cer. u. - Zenon in Justina, muč. Henrik /., cesar, sp. - Vladimir, knez - Pop. z. Karmelska Mati božja - Favst, m. - Evstahij, sp. 17 NEDELJA 18 Ponedeljek 19 Torek 20 Sreda 21 Četrtek 22 Petek 23 Sobota 24 NEDELJA 25 Ponedeljek 26 Torek 27 Sreda 28 Četrtek 29 Petek 30 Sobota 31 NEDELJA 6. pobinkoštna - Aleš, spoz. - Donata in t. m. KamiI Lelijski, sp. - Friderik (Miroslav), muč. Vincenc Pavelski, sp. - Avrea (Zlata), devica Marjeta, devica; Hieronim Emilij., spoznavalec Prakseda, devica - Danijel (Danilo, Dana), pr. Marija Magdalena (Majda), spokornica - Pop. zdr. Apolinarij, škof in muč. - Liborij, š. - Romula 7. pobinkoštna - Kristina, d. in m. - Kunigunda, d. Jakob (Rado), apostol - Krištof, m. - Pavel, m. Ana, mati Device Marije - Valens, škof - Kamila Pantaleon, mučenec - Natalija, mučenka - Sergij Nazarij in tov. mučenci - Viktor /., papež in m. Marta, devica - Feliks II., p., in tov. m. - P. z. Abdon in Senon, mučenca - Julita, mučenica Ignacij (Ognjeslav) Lojolski, sp. - Helena Sv. ZAPISKI ZA JULIJ V sak romar prejme ob romanju sv. obhajilo. Zalo je poskrbljeno tudi za spoved. Ob skupnih romanjih je oznanjeno, kdaj je spovedovanje. Kadar pa romajo k Mari ji Pomagaj posamezniki ali manjše skupine, imajo tudi priložnost za spoved, samo povedo naj, da bi radi opravili spoved. Po dogovoru lahko opravijo spoved v kapeli Romarskega doma ali pa v samostanski cerkvi. - V Romarskem domu imamo bogato izbiro nabožnih predmetov, slovenske in angleške molitvenike ter knjižice za otroke. Ob vsakem romanju je dovolj priložnosti, da si nabavite, kar želite. Tudi med tednom postrežemo onim, ki kaj želijo. V Romarskem domu ali pa v upravi Ave Maria lahko tudi poravnate naročnino za Ave Maria in Koledar ter naročite maše in oddate darove v razne namene. - Kadar se mudite v Lemontu, se boste spomnili tudi naših pokojnih pionirjev, ki čakajo vstajenja na samostanskem pokopališču. Pot na pokopališče je med osmo in deveto postajo križevega pota proti severu. Obiščite njihove grobove in se jih spomnite v molitvi. 1 Ponedeljek 2 Tor k 3 Sredo 4 Četrtek 5 Petek 6 Soboto Vez/ sv. Petra - Makabejski bratje muč. - Vero Porcijunkula - Alfonz Ligvorij, cerkveni učenik Najdenje trupla sv. Stefana - Lidija, vdova Dominik, cerkveni učitelj - Perpetua, vdova Marija Snežna - Ožbalt, kralj - Prvi p. - P. z. Gospodovo spremenjenje - Fatimska pobožnost 7 NEDELJA 8 Ponedeljek 9 Torek 10 Sredo 11 Četrtek 12 Petek 13 Sobota 9. pobinkoštna - Kajetan, spoz. - Donat, muč. Ciril, Larg in Smaragd, muč. - Marin, mučenec Janez Marija Vianej, spoz. - Peter Faber, spoz. Lavrencij, mučenec - Pavla, devica in mučenica Tiburcij in Suzana, muč. - Filomena, mučenka Klara, devica - Hilarija, mučenka - Popolni zdr. Janez Berbmans, spoz. - Hipolit in Kasijan, muč. 14 NEDELJA 15 Ponedeljek 16 Torek 17 Sreda N 18 Četrtek 19 Petek 20 Sobota 21 NEDELJA 22 Ponedeljek 23 Torek 24 Sreda 25 Četrtek 26 Petek 27 Sobota 28 NEDELJA 29 Ponedeljek 30 Torek 31 Sreda 10. pobinkoštna - Evzebij, sp. - Atanazija, vd. VNEBOVZETJE D. M. ali VEL. GOSPOJNICA Joahim, oče Device Marije - Pok, spoznavalec Hijacint, spoznavalec - Julijana, dev. in muč. Agapit, mučenec - Helena (Jelena), cesarica Janez Eudes, spoznavalec - Popolni zdržek mesa Bernard, opat - Samuel, prerok - Lucij, mučenec 11. pobinkoštna • Ivana Frančiška Santalska, vd. Brezmadežno Srce Marijino - Timotej, mučenec Filip Benicij, spoznavalec - Flavijan, škof Jernej, apostol - Avrea (Zlata), muč. • Ptolomej Ludovik IX., kralj - Patricija, devica • Lucila Ceferin, papež in mučenec - Popolni zdržek mesa Marija sedmerih veselj - Frančiškanski rožni v. 12. pobinkoštna - Avguštin, cer, u. - Pelagij, m. Obglavljenje Janeza Krstnika - Sabina, mučenkc Roza iz Lime, devica - Fe//fes /n Adavkt, muč. Rajmund (Rajko) Nonat, spoznavalec - Pavlin, š. ZAPISKI ZA AVGUST K.adar se želite udeležiti skupnega romanja, nam gotovo pravočasno pišite ali pa se javite skupini, ki organizira romanje. Prosimo vas, da to res upoštevate. Romarjem lahko postrežemo, ako vemo, da pridejo. Tudi za vas bo prijetneje, ako se vnaprej javite; s tem se izgognete neprijetnemu čakanju po prihodu v Lemont, ker bo soba za vas že pripravljena. Potrudimo se, da postrežemo tudi onim, ki se niso javili, a ob večjih romanjih je včasih nemogoče. - V mesecu avgustu je naj lepše romanje članic "Zveze oltarnih društev" iz Clevelanda. To romanje je postalo tako znano in priljubljeno, da se mu pridružijo tudi romarji iz drugih krajev. Skupina romaric iz Kansas City se že nekaj let udeležuje tega romanja. Pri zadnjem romanju se jim je pa pridružila še skupina iz Floride. - Pri skupnih romanjih imamo naslednje romarske pobožnosti: sprejem rorriarjev (ako pridejo zjutraj, takoj sv. maša), križev pot v Baragovem parku, zvečer pridiga in blagoslov z Najsvetejšim v samostanski cerkvi, nato procesija z lučkami; drugi dan obhajilna maša, maša pri lur. votlini in pete litanije. 1 Četrtek 2 Petek 3 Sobota 4 NEDELJA 5 Ponedeljek 6 Torek 7 Sreda 8 Četrtek 9 Petek 10 Sobota Egidij (Tilen, lij), opal - Verona, d. - Ana, prer. Stefan, kralj - Maksima, m. - Prvi p. . P. zdr. m. Pij X., papež - Evfemija, m. - Fatimska pobož. 13. pobinkoštna - Rozalija, dev. - Ida, grof. Lovrenci j J ustiniani, škof - Viktorin, škof in m. Caharija, prerok - Onezifor, m. - Petronij, škof Marko Križevčan in tovariši mučenci - Regina Rojstvo Device Marije ali Mala Cospojnica Peter Klaver, spoznavalec - Corgonij - P. z. Nikolaj Tolentinski, spoz. - Pulherija, devica 11 NEDELJA 12 Ponedeljek 13 Torek 14 Sreda 15 Četrtek 16 Petek 17 Sobota 14. pobinkoštna - Prot in Hijacint, m. - Emilijan Sveto Ime Marijino - Gvido, sp. - Silvin, škof Notburga, dev. - Filip (Zdenko), m. - Mavrilij, š. Kvatrna - Povišanje sv. križa - Del. z. in pr. Žalostna Mati božja - Nikomed, š. in m. - Melita Kvatrni - Kornelij in Ciprijan - Pop. z. in pritr. Kvatrna - Vtisnjenje ran sv. Frančiška - Lambert 18 NEDELJA 19 Ponedeljek 20 Torek 21 £reda 22 Četrtek 23 Petek 24 Sobota 25 NEDELJA 26 Ponedeljek 27 Torek 28 Sreda 29 Četrtek 30 Petek 15. pobinkoštna - Jožef Kupertinski, sp. - Irena Januarij in tovariši mučenci - Suzana, dev. in m. Evstahij in tovariši mučenci - Dionizij, mučenec Matej, apostol in evangelist - Jona, prerok Tomaž Vilanovski, sp. - Mavricij in tov. mučenci Lin, papež - Tekla, d. - Andrejini, m. - P. z. Marija Devica, Rešiteljica jetnikov - Rupert, š. 16. pobinkoštna - Nikolaj iz Fliie, sp. - Kleofa Izak in ostali ameriški mučenci - V/g////, škof Kozma in Damijan, muč. - Hiltruda, d. - Fidencij Venčeslav, kralj in mučenec - Salomon, škof Mihael, nadangel - Evtihij in tovariši mučenci Hieronim (Jerko), cerkveni uč. - Zofija - P. z. ZAPISKI ZA SEPTEMBER Večkrat srečamo ljudi, ki so zelo nesrečni. Nič veselega ne vidijo v svojem življenju. Nobena stvar jih ne razvedri, nikoli nimajo vedrega obraza. Nobena družba jim ne nudi, kar želijo. Prepuščeni so samim sebi. Ni človeka, ki bi imel razumevanje za njihove križe in težave. Ako jih kdo posluša, jih ne razume. Dan za dnevom *®žie nosijo svoj križ. Vedno bolj se zapirajo vase. Krog prijateljev je vedno ožji. Kje je vzrok tega? So lahko različni vzroki, a kadar človek doživi kaj podobnega, se mora najpreje vprašati, ali ni vzrok v njem samem. So ljudje, ki želijo biti ljubljeni, Pa za drugega nikoli nič ne žrtvujejo. Iz njihovih ust prihajajo pogosto očitki in krive sodbe. Vedeti moramo, da človek prejme od soljudi, kar jim da. Kdor pa vidi samo sebe in svoje težave in nima razumevanja za bližnjega, je sam sebi največji revež. Odpreti moramo oči in srce, da bomo videli težave in trpljenje drugih in jim skušali olajšati bridkosti, pa bo polovico križev izginilo iz našega življenja. Premišljujmo Šesto postajo križevega pota, pa bomo morda to skrivnost lažje razumeli I 1 Sobota 2 NEDELJA 3 Ponedeljek 4 Torek 5 Sreda 6 četrtek 7 Petek 8 Sobota Remigij, škof; Janez Duklanski, sp.; Fat. pobož. 17. pobinkoštna; roženvenska; Angeli varuhi Terezija Deteta Jezusa, devica; Kandid, muč. Frančišek Asiški, spoznavalec Placid in tovariši mučenci; Flavijana, devica Brunon, spoznavalec; Marija Frančiška, devica Marija Kraljica rožnega venca; prvi petek; pop. z. Brigita, vdova; Simeon, starček; Demetrij, muč. 9 NEDELJA 18. pobinkoštna; Janez Leon ar d, spoznavalec 10 Ponedeljek Frančišek Borgija, spoznavalec; Danijel, mučenec 11 Torek Materinstvo Device Marije 12 Sreda Maksimilijan, škof; Serafin, spoznavalec 13 Četrtek Edvard, kralj; Naša Gospa Fatimska 14 Petek Kalist /., papež; Just, škof; popolni zdržek od m. 15 Sobota Terezija Avilska, devica; Avrelija, dev.; Tekla 16 NEDELJA 17 Ponedeljek 18 Torek 19 Sreda 20 Četrtek 21 Petek 22 Sobota 19. pobinkoštna; Hedviga, vdova; Florentin, škof Marjeta Marija Alakok, devica; Viktor in tov. m. Luka, evangelist; Julijan, puščavnik Peter Alkantarski, spoznavalec, Etbin, škof Janez Kancij, spoznavalec; Irena, dev.; Felicijan Uršula in tov. muč.; Hilarijon, opat; pop. zdržek Kordula, devica in muč.; Marija Salome, vdova 23 NEDELJA 24 Ponedeljek 25 Torek 26 Sreda 27 Četrtek 28 Petek 29 Sobota 20. pobinkoštna; K loti Ida, devica; Severin, škof Rafael nadangel; Kristina, devica Krizant in Darija, muč.; Krispin, muč.; Hilarij E vari st, papež in mučenec, Lucijan in tov. muč. Frumencij, škof; Vincencij in Sabina, mučenca Simon in Juda, apostola; Cirila, d.; popolni zdržek Narcis, škof; Ida, devica; Donat, spoznavalec 30 NEDELJA KRISTUS KRALJ; 21. pobinkoštna; Klavdij, muč. 31 Ponedeljek Volbenk, škof; Antonin, škof; Krištof, mučenec ZAPISKI ZA OKTOBER Ivi ogor mu, kdor zna moliti I Vsi smo se naučili moliti, toda res tako moliti, kot nas je Kristus učil, je milost, ki jo prejmemo le, ako dobimo čas za molitev in se trudimo, da bi zbrano molili. Predvsem pa ne smemo misliti, da veliko naredimo za Boga, ako vsaki dan molimo. Tudi če veliko molimo, nikar si ne domišlujmo, da Bog potrebuje naših molitev. Mi potrebujemo Boga, ne pa Bog nas. Dokler nismo o tem prepričani, naša molitev ne more biti dobra. Boga smo dolini z molitvijo častiti, se mu za -hvaljevati, mu zadoščevati in ga prositi. To je naša dolžnost. Ker nas Bog ljubi, želi, da molimo. Molitev je razgovor z Bogom ali povzdigovanje duha k Bogu. Med molitvijo ne govorimo samo mi Bogu, ampak tudi Bog govori nam. Čim bolj zbrana je naša molitev, tem jasneje slišimo božje besede v notranjosti svoje duše. Te božje besede, katerim smo prisluhnili v samoti molitve, počasi, a gotovo spreminjajo naše mišljenje m življenje. Ostanemo v istih težavah in nevarnostih, a v božji šoli molitve se jih Ličimo pray nositi in z uspehom delati za kraljestvo božje v svoji duši. 1 Torek 2 Sredo 3 Četrtek 4 Petek 5 Sobota 6 NEDELJA 7 Ponedeljek 8 Torek 9 Sreda 10 Četrtek 11 Petek 12 Sobota 13 NEDELJA 14 Ponedeljek 15 Torek 16 Sreda 17 Četrtek 18 Petek 19 Sobota 20 NEDELJA 21 Ponedeljek 22 Torek 23 Sreda 24 Četrtek 25 Petek 26 Sobota 27 NEDELJA 28 Ponedeljek 29 Torek 30 Sreda VS/ SVET/ Spomin vernih duš Just, mučenec; Hubert, škof; Viktorin, škof; Karel Boromejski, sp.; prvi petek; popolno zdr. m. Caharija in Elizabeta; Emerik, sp.; Fatimska p. 22. pobinkoštna; Lenart (Lenko), opat; Helena Janez Gabrijel, mučenec; Engelbert, škof Štirje kronani mučenci; Bogomir, škof; Maver, š. Teodor (Božidar), mučenec; Orest, mučenec Andrej Avelinski, spoznavalec; Triton in Respicij Martin (Davorin), škof; Menas, muč.; popolni zdr. Martin /., papež; Avrelij, škof in mučenec 23. pobinkoštna; Didak, spoznavalec; Nikolaj I. Jožef Kuncevič, škof in mučenec; Nikolaj Tavelič Albert Veliki, cerkveni učenik; Leopold, spoznav. Gertruda (Jedrt, Jera), devica; Otmar, opat Gregor Čudodelec, škof; Posvečenje bazilike sv. Petra in Pavla; pop. z. Elizabeta, kraljica, vdova; Poncijan, papež in m. 24. pobinkoštna; Feliks Valoaški, spoznavalec Darovanje Device Marije; Kolumban, opat Cecilija, devica in mučenka; Filemon in tov. muč. Klemen /., papež in mučenec; Felicita, mučenka Janez od Križa, cerkveni učenik; Zahvalni dan Katarina, devica in mučenka; popolni zdržek od m. Silvester, opat, Peter Aleksandrijski, škof prva adventna; Virgilij, škof, apostol Koroške Gregor lil., papež; Ruf in tovariši mučenci Saturnin, mučenec; lluminata, devica, Gelazij, p. Andrej (Hrabroslav), apostol; Justina, mučenka r Ni samo ona molitev dobra, pri kateri čutimo čustveno zbranost, ki nam naredi molitev prijetno. Dobra je tudi molitev, pri kateri ostane naše čustvo prazno. Mnogokrat se duša prav zaradi te praznote znajde pred vprašanjem: Ali so moje molitve sploh dobre? In ali je moje življenje kaj vredno pred Bogom? Kdor se resno trudi za svoje zveličanje, se bo prej ali slej znašel pred tem vprašanjem. Važno je, kako si nanj odgovorimo. Odgovoriti ne smemo tako, da bi začeli ugibati ali sklepati, ali je naše življenje res kaj vredno pred Bogom. Na to vprašanje sami nismo sposobni odgovoriti. Občutek nevrednosti, ki se pojavi v duši ob molitvi, ki jo opravlja brez čustva, jg navadno klic milosti božje k ponižnosti, ki je v našem razmerju do Boga zelo potrebna . Napuh nas kaj rad odvrne od ponižnosti. Tolažimo se: saj smo za svoje zveličanje že dovolj naredili, zakaj bi bili potem v skrbeh. Ne pozabimo, da vsako napačno iskanje v duhovnem življenju vodi do notranjega nemira. Ponižnost pa nas napolnuje z občutkom, ničvrednosti, ki daje duši mir in zaupanje v božje usmiljenje. 1 Četrtek 2 Petek 3 Sobota 4 NEDELJA 5 Ponedeljek 6 Torek 7 Sreda 8 Četrtek 9 Petek 10 Sobota 11 NEDELJA 12 Ponedeljek 13 Torek 14 Sreda 15 Četrtek 16 Petek 17 Sobota 18 NEDELJA 19 Ponedeljek 20 Torek 21 Sreda 22 četrtek 23 Petek 24 Sobota 25 NEDELJA 26 Ponedeljek 27 Torek 28 Sreda 29 Četrtek 30 Petek 31 Sobota Marijan in tov. muč.; Natalija (Božena), vdova Bibijana, devica; prvi petek; pop. zdržek od mesa Frančišek Ksaverij, spoznavalec; Fatimska pob. druga adventna; Barbara, d., m.; Peter Krizolog Saba, opat; Julijan, muč.; Krispin, muč.; Gerald Nikolaj (Miklavž), škof; Apolinarij, tržaški muč. Ambrozij, škof in cerkveni učenik; Urban, škof BREZMADEŽNO SPOČETJE DEVICE MARIJE Peter Furj4, sp.; Valerija, muč.; pop. zdr. od m. Me/kij ad, papež in mučenec; Loretska M ati božja tretja adventna; Damaz /., papež in m.; Evtihij Guadalupska Mati božja; Maksencij in tov. muč. Lucija, devica in muč.; Otilija, de v.; Orest, muč. kvatrna; Spiridijon, š.; pritrganje v jedi in del. z. Kristina, devica; Konrad Ofiški, spoznavalec kvatmi; Evzebij; pritrganje v jedi in pop. zdr. m. kvatrna; Lazar, š.; Vivina,d.; pr. in del. z. od m. četrta adventna; Gracijan, š.; Teotim, mučenec Tea, mučenka; Urban V., papež Evgenij, Makarij, mučenec; Julij, mučenec Tomaž, apostol; Severin, škof Frančiška Ksaverija Kobrini; Demetrij (Mitja), m. Viktorija, dev. in muč.; popolni zdržek od mesa Sveti večer; Adam in Eva; pr. v j.; pop. z. od m. BOŽIČ - ROJSTVO GOSPODOVO Stefan, prvi mučenec Janez, apostol in evangelist; Fabiola, vdova Nedolžni otročiči Tomaž, škof in mučenec, David, kralj; Marcel, o. Evgenij, škof; Anizija, mučenka; pop. z. od m. Silvester, papež; Katarina Lab., devica; Melanija Bazilika Matere milosti v Mariboru ZAPISKI ZA DECEMBER Tisoči so prišli, da se Ti poklonijo, in v slovesnih trenutkih se jim bodo navzela srca moči in samozavesti. Niso šibki, ki so s Teboj, in njih pot je kakor pot velikih in zmagovitih. Dal si sonce našim očem in si razplamtel srca mladih z voljo starih. Kakor hrast stojimo, ki si nas spoznal vredne, da hodimo s plamtečimi mislimi in Te spoznavamo. Velik si Ti in močni so, ki so Te spoznali. Sladka so pota tvoja, zakaj ni razočaranj na njih. Ne zvodijo in ne zapeljujejo, ki se ob njih vlačijo megle propalega človeškega napuha. Veliki, ki se Ti klanja slednji duh, ki Te oznanja veda in stvarstvo in je šibka ost kovarstev in zavijanj proti Tebi; klanja se duh razvijajočih in stremečih po viru resnice Tebi Velikemu, Vsevečnemu... Pošlji vihar in Tvoji dihi naj •"azieno temo dvomov in neresnic, ki si močen in padajo pred gnevom Tvoje pravičnosti mogotci in oni, ki Te tajijo. Vstala je mladina in gre za Teboj, ki so Te proslavili mučeniki in dokazali spoznavalci. Zaščitnik Veliki naše domovine, zvezda in moč naših dedov in junakov, Tebi naša srca, naše duše, naše roke. (Ivan Pregelj) Resnica, edinost, mir Vsebina papeževe okrožnice Sveti oče Janez XXIII. je na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija /959, izdal svojo prvo okrožnico, ki se začenja z latinskimi besedami “Ad Petri Cathedram" (K Petrovemu stolu). Ta okrožnica, ki jo je katoliški svet z radostjo sprejel, se nekoliko razlikuje od okrožnic papežev zadnjih desetletij. Navajeni smo bili, da je okrožnica obravnavala eno resnico in izčrpno podala celoten katoliški nauk o njej. S temi okrožnicami je bilo izvršeno važno učiteljsko poslanstvo Cerkve, zakaj v njih smo dobili jasne katoliške nauke proti sodobnim zmotam in zablodam. ■ Z njimi so nam namestniki Kristusovi prižigali luč božje resnice, da nismo v • ' miselni zmešnjavi zašli. Prva okrožnica sedanjega svetega očeta pa ne obrav- nava ene resnice, temveč poda dušnopastirski načrt vrhovnega pastirja. Sedanji papež je praktičen dušni pastir. Ne spušča se v nobena vprašanja, ki so jih že rešili prejšnji papeži, pa so nekateti katoličani njihove nauke z obotavljanjem sprejeli ali pa jih kar enostavno prezrli ter hodili po navodila za rešitev socialnih vprašanj k zmotnim naukom, ki jih je bila Cerkev obsodila. Sveti oče tona kratko omeni in posvari te z očetovsko besedo, naj opuste zmote in se oklenejo resnice. Okrožnica je polna izrazov očetovske ljubezni namestnika Kristusovega in skrbnosti vrhovnega pastirja, gorečnosti vrhovnega škofa rimsko-katoliške Cerkve in globoke zavesti odgovornosti za neumrjoče duše vseh ljudi, zlasti pa za katoličane in ločene brate. Z ljubeznijo usmiljenega Samarijana se obrača sv. oče na vse zatirane, ponižane, trpeče, uboge in pregnane. Za vsakega ima očetovsko besedo. V okrožnici sveti oče ne ukazuje, ampak prosi z besedami, iz katerih veje globoko sočutje do duhovno in telesno trpečih in še zlasti do onih, ki tavajo v zmotah in zablodah. Očetovsko mile so njegove proseče besede do ločenih bratov. Iz vsake besede veje ljubezen dobrega pastirja do vseh in hvaležnost onim, ki gredo za Kristusom in delajo za duše. Prinašamo vsebino okrožnice z željo, da bi naši bralci v naukih našega vrhovnega dušnega pastirja dobili vzpodbudo in navodila za prenovitev in poglobitev krščanskega življenja. UVOD Trajna mladost Cerkve: Že ob zaCetku svojega vladanja je sedanji sveti oCe z radostjo spoznal, kako tolažilna je resnica, da je Cerkev trajno mlada. Smrt papeža Pij a XII. so občutili vsi narodi. Prav tako so bile misli in srca ljudi obrnjene v Rim ob nastopu sedanjega svetega očeta, čeprav so razni dogodki v velikem svetu vzbujali veliko pozornost. Prav tako Je bila z razume- vanjem sprejeta vest, da sveti oče namerava sklicati vesoljni cerkveni zbor in rimsko sinodo. Ti znaki dajejo sedanjemu papežu upanje, da bodo priSli ljudje do globljega spoznanja resnice, do obnovitve krSčanskega moralnega življenja in edinosti, soglasja in miru. Okrožnica razpravlja o naslednjih zadevah: o resnici!, o edinosti, soglasju in miru, o edinosti v Cerkvi; na koncu pa daje sveti oče očetovske opomine. * I. RESNICA Poznanje resnice, zlasti razodetja . Nepoznanje resnice je vir in korenina vsega zla, ki zastruplja narode; Se hujSe zlo pa je zaničljivo zamotan j e resnice, ki ga pogostokrat opažamo. To je vir vseh zmot, ki se je kot nalezljiva bolezen zajedla globoko v mišljenje ljudi in ki postavlja vse na glavo ter prinaSa resno Škodo posameznikom in vsemu človeštvu. Bog nam je dal sposobnost, da spoznamo naravne resnice. Ako jim sledimo, sledimo Stvarniku, Vodniku in Zakonodajalcu naSega življenja. Ako šepa zaradi nezanimanja, lenobe ali slabosti razuma obrnemo od naravne resnice, se obrnemo od Dobrote same in postav pravilnega življenja. Do naravnih resnic pridemo s svojim razumom. Vendar pa ne pridejo vsi brez večjih težav do onih naravnih resnic, ki se nanaSajo na vero in pravilno nravno ali moralno življenje; zato so spoznanju teh resnic primeSane tudi zmote. Dalje ne moremo doseči onih dejstev, ki presegajo območje naSega razuma, ako nas ne razsvetli in popdira božja moč. Zato je Beseda meso postala in med nami prebivala (Jan 1, 14), da razsvetljuje vsakega človeka (Jan 1, 9) in da nas vodi ne le do resnice, ampak tudi do kreposti in večne sreče. Vsi so se dolžni okleniti evangelija; kdor ga zavrže, zavrže temelje resnice, dobrote in civilizacije. Evangeljska resnica vodi v večno življenje. Sveti oče z apostolovimi besedami opominja tiste, ki se dado voditi mnogim željam in se zmerom uče, pa ne morejo nikdar priti do spoznanja resnice. Oni, ki odklanjajo razodete resnice, žalostno tavajo daleč od Kristusa. Ave Maria Tiskana beseda mora spoštovati resnico. Namerno napadanje resnice in posluževanje laži, s katero skuSajo nekateri zapeljati nepoučene ter zlasti vplivati na mladino, da bi ji vsilili svoje miSljenje, je treba v celoti obsoditi. V knjigah, revijah in časopisih je treba skrbno, točno in modro razlagati resnico. Tiskana beseda dandanes močno vpliva na vzgojo miSlj enja državljanov, zlasti pa mladine. MiSljenje pa urejuje navade ljudi. V tiskani besedi se je treba izogibati laži, zmot in ne dostojnosti; povdarjati je treba, da resnica vodi k dobremu in krepostnemu življenju. Zmota se predrzno plazi v življ enj e . Zmota drzno prodira med ljudi po tisku. Knjige, časopisi in oglasi se posmehujejo iz kreposti in poveličujejo zablode. Radio, televizija, kino: Ta sredstva so lahko dobra; lahko služijo v dobre in plemenite namene, ki so v skladu s krSčansldmi krepostmi. A na žalost lahko tudi zapeljujejo k nemoralnemu življenju in nastavljajo zanke za zmote in pregrehe. Orožje resnice mora biti naperjeno proti vsem sredstvom zla; tako se bo moč zla, ki se vsaki dan Siri, omejila in bila pod nadzorstvom. Proti zmotnemu pisanju je treba nastopati s pravilnimi in dobrimi spisi, proti radijskim oddajam, gledališkim in televizijskim predstavam, ki zapeljujejo v zmoto in zavajajo v zablodo, je treba dati take, ki podpirajo resnico in ohranjajo zdravo moralo. Tako se lahko ta sredstva uporabljajo v dober namen. Verska brezbrižnost. So pa tudi ljudje, ki sicer premišljeno ne napadajo resnice, a vendar zaradi svoje skrajne brezbrižnosti delajo proti njej, kakor da nam Bog ni dal razuma za iskanje in spoznanje resnice. Ta pokvarjen naCin ravnanja vodi so smeSnega mnenja da ni razlike med resničnim in zmotnim, torej so vse vere enako dobre. Ta način sklepanja ima namen uničiti vse vere, zlasti pa katoliško, ki je edino prava in je zato ni mogoče postavljati na isto višino z drugimi. Dolžnost iskanja resnice. Bog, ki je Resnica, ne more odobravati brezbrižnosti, zanemarjanja in lenobe tistih, ki se ne zmenijo za vprašaja. ki so v zvezi z večnim zveličanjem, In se sploh ne trudijo, da bi iskali ali za-Popadli bistvene resnice in skazovali Bogu dolžno čast z bogoslužjem. Danes je veliko truda posvečenega izobrazbi; naša generacija se upravičeno Ponaša z napredkom; ali nismo potem še bolj dolžni, da smo v vprašanjih večnega zveličanja delavni, izurjeni in iznajdljivi? Samo, ko smo dosegli resni-c°» ki ima svoj vir v evangeliju in ki jo Je treba združiti z življenjem, bo v nas niir in napolnjevala nas bo radost. H. EDINOST, SOGLASJE, MIR Koristi za mir, ki izvira iz resnice. Ko resnico dojamemo v vsej polnosti, celotnosti in iskrenosti, bo Prežela razum, srce in dejanja. Razdor, nesoglasje in prepiri imajo svoj začetek v nepoznanju resnice; ali pa - kar je še slabše - v spoznani, a zavrženi resnici; zelo napak je, zavreči resnico, ker zmota obljublja koristi, ali pa zaradi zaslepljenosti, v kateri človek tako hitro išče opravičilo za svoje pregrehe in zla dejanja. Iskrena ljubezen do resnice je potrebna vsem, posebno pa onim, H imajo v svojih rokah usodo narodov. Le resni-ca vodi do soglasja in miru. Bog je ustvaril ljudi kot brate. Tudi različni narodi morajo biti povezani med seboj kot bratje. Trudi- ti se morajo za svoj pravi cilj pa tudi za skupno blaginjo vsega človeštva. Naše življenje ni samo sebi namen; ne vodi samo do telesne smrti, ampak do večnega življenja, ki ne bo nikoli končano. Kdor uničuje ta nauk v človeških srcih, ruši smisel življenja. Pohlepnost, nesporazumi, razprtije nastajajo med ljudmi; brez vere v večnost ni mogoče delati za soglasje. Pozabiti ne smemo, da smo si bratje med seboj in da imamo vsi isti cilj v večnosti. Vsi se trudimo, da bomo delali za stvari, ki ljudi združujejo in vodijo do medsebojnega spoštovanja. Zveza in soglasje med narodi. Le ako so ljudje resnično Zeljni miru, kakor bi morali biti, je možno zadeve med državami pravilno urediti. Bratska zveza med narodi mora sloneti na pravičnosti, ki jo je treba hraniti z ljubeznijo. Brez tega ostane med državami nezaupanje in nihče ne ve, ali-isti dogodki vodijo do miru ali pa v po -polni slepoti ne vodijo v nov vojni požar. Sveti oče prosi državnike, naj dobro premislijo te zadeve in naj z dobro voljo delajo za edinost med državami. Za mir je potrebno, da priznajo svobodo Cerkvi, narodom in posameznikom. Med socialnimi razredi mora vladati soglasje. Dokler ne bo soglasja, bo obstojalo medsebojno sovraštvo, H bo vodilo do uporov in včasih celo do umorov; pa tudi javni in zasebni dohodki so v takem razmerju zmanjšani. V družbi bo vedno razredna razlika. Razredi morajo med seboj sodelovati, ker potrebujejo drug drugega. Kdor nasprotuje sodelovanju med razredi, razbija družbo in povzroča veliko škodo zasebnim in javnim koristim. Je pa tudi nekaj znakov, ki kažejo, da so se razredne razlike med stanovi ublažile; postale so manj opazne; poleg tega se lahko oni, ki so na nižji stopnji, Dve stenski presni sliki v slovanski kapeli v Loretu. Slikal ju je profesor Blaž Biagetti. Prva predstavlja sv. Cirila, ko prevaja liturgične knjige v staroslovanski jezik; druga pa sv. Cirila in Metoda pred papežem Hadrijanom II., ko zagovarjata slovansko liturgijo. povzpnejo z izobrazbo in marljivostjo do višje stopnje v družbi. Na področju vprašanja dela so še važni problemi. Dolga je pot, ki jo je treba prehoditi. Vzroki so različni. Med posameznimi skupinami je še preveč sovraštva zaradi teorij, ki so včasih zgrešene, včasih pa popolnoma neopravičene; največkrat gre tu za napačne nauke o vprašanju lastnine; dalje je treba še upoštevati vedno nevarnost brezposelnosti zaradi strojev. Naša dolžnost je, da se v javnem in zasebnem življenju prizadevamo za povezanost med družabnimi razredi. S pogumom je treba delati, da si bodo vsi tudi iz nižjih razredov lahko služili vsakdanji kruh; tudi njim morajo biti dostopna in dosegljiva sredstva, ki olajšajo življenje. Ni pa dovolj, da je delavec zaposlen in da ima primerno plačo, potrebno je tudi, da vsak smatra delavca za človeka in brata. Delavci naj bodo pri podjetju soudeleženci. Pravice in dolžnosti delodajalcev morajo biti v skladu s pravicami in dolžnostmi delavcev. Z gospodarskim napredkom pa ne sme biti zapostavljen moralni napredek. Kaj pomaga delavcu udobnost, ako je zgubil smisel za zveličanje svoje dušel V družbi ne bo nepričakovanih sprememb, ako bodo vsi upoštevali socialni nauk Cerkve. Brez evan -geljske ljubezni, ki se je pripravljena žrtvovati za druge, ni mogoče urediti socialnega vprašanja. Edinost in soglasje v druži -ni je osnova za soglasje v družbi. Oče zastopa v družini Boga, a ne samo po oblasti, ki jo ima; to naj bo tudi po svojem zgledu. Mati naj vlada v družini s plemenitostjo in krepostjo. Skupno z možem naj vzgaja in poučuje otroke. Otro- Oltarna slika slovanske kapele v Loretu. Slikal jo je v Rimu grof Stanislav Witt-en. Mati božja z Detetom na prestolu, ob strani sv. Ciril in sv. Metod. ci morajo biti starSem pokorni. Družina, ki zavrže ali prezira božje zapovedi, ruši osnove družbe. IH. EDINOST CERKVE Jezus Kristus je ustanovil Cerkev, H bo ohranjala edinost do konca sveta. “Glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta” (Mt 28, 20) Jezus je molil za edinost k nebeškemu Očetu: “Da bodo vsi eno, kakor ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nama eno...” (Jan 17, 21) Ta molitev nam daje tolažbo in zagotovilo, da bo res “ena čreda in en Pastir” (Jan 10, 16) V tem upanju je sveti oče napovedal, da bo sklical vesoljni cerkveni zbor, na katerega bodo prišli škofje iz vsakega dela sveta, da bodo razpravljali o važnih verskih zadevah. Glavno delo zbora bo rast katoliške vere in prenovitev krščanskega življenja ter prilagoditev cerkvene discipline sodobnim razmeram in potrebam. Ta zbor bo izpoved resnice, edinosti in ljubezni; upanje je, da bodo ločeni bratje sprejeli vabilo k edinosti, za katero je molil naš Odrešenik tako goreče k nebeškemu Očetu. Med ločenimi skupinami je teženje za edinostjo. To je zvedel sveti oče. Po študiju resnice izginjajo prejšnji predsodki. Tudi kongresi med onimi, ki se imenujejo kristjene, izpovedujejo Zeljo po edinosti. Ustanovitelj Cerkve želi e -dinost. Jezus je utrdil svojo Cerkev z edinostjo. Brez nje bi bila Cerkev zapisana propadu in smrti, kar pa bi bilo nasprotno Njemu, ki je “pot, resnica in življenje. ” (Jan 14, 6) Ta edinost pa ne sme biti nekaj šibke- ga, negotovega in nestalnega; biti mora močna, trdna in varna; ne opazimo je v drugih skupinah kristjanov, pač pa samo v katoliški Cerkvi. Vsem je vidna. To je edinost nauka, edinost vladanja in edinost bogoslužja. To je edinost, ki je tako oči-vidna, da jo lahko vsi spoznajo in ji sledijo. Po volji božjega Ustanovitelja je taka, da lahko zbere v sebi vse ovce pod vodstvom enega pastrija; vsi otroci so povabljeni v Očetovo hiSo, ki je zgrajena na vogelnem kamnu Petra. Sad tega pa bo, da bodo med seboj vsi povezani z eno vezjo bratstva v božje kraljestvo, katerega državljani so združeni na zemlji v enem srcu in eni duSi, kar jih vodi do večnega življenja. Edinost vere. Sveta Cerkev ukazuje, da verujemo vse, kar je Bog razodel. Razodetje je ohranjeno v svetem pismu in ustnem ali pisanem izročilu. Sveta Cerkev z materinsko oblastjo vabi nazaj vsakega, ki je zapustil prave stopinje. Cerkev jasno ve in se trdno drži dejstva, da je resnica samo ena in njej nasprotne “resnice” ne morejo obstojati. So seveda vpraSanja, o katerih Cerkev dopuSča, da teologi o njih razpravljajo. To razpravljanje vodi do globljega spoznanja verskih resnic in utrjuje pot do edinosti. Edinost vladanja v Cerkvi je v dna vsem. Verniki so podložni in pokorni svojim duhovnikom, duhovniki Škofom, Škofi papežu, ki je naslednik sv. Petra, katerega je Kristus postavil za skalo in osnovo svoje Cerkve in mu na poseben način dal oblast zavezovanja in raz vezo vanj a na zemlji (Mt 16, 19) in moč, da potrdi svoje brate (Lk 22, 32) in pase celotno čredo. (Jan 21, 15 - 17) Edinost bogoslužja. Cerkev ima od apostolskih časov sedem zakramentov, ki jih je sprejela kot sveto oporoko od Kristusa. Vse čase jih je delila Ave Maria po vsem katoliškem svetu v hrano in nadnaravno duhovno rast vernikov. Prav tako je znano, da Cerkev daruje samo eno daritev. To je evharistična daritev, v kateri se Kristus, ki je naSe odreSenje in naS OdreSenik, dnevno daruje za nas na nekrvav način, a vendar resnično, kot seje daroval, ko je visel na križu na Kalvariji; tako po svojem neskončnem usmiljenju izliva v nas svoje neizmerne zaklade milosti. V Cerkvi imamo eno daritev, a različne obrede, v katerih se daritev o-pravlja. Ko duhovnik opravlja daritev svete maSe, moli v prvi vrsti za “sveto katoliško Cerkev, ki ji po vsem svetu milostno naklanjaj mir, varstvo, edinost in jo vodi skupaj s svojim služabnikom, naSim papežem..., našim Škofom... in z vsemi, ki delujejo za pravo, katoliško in apostolsko vero. ” (kanon) Sveti oče se v očetovski skrbi in ljubezni obrača na ločene brate in jihva-bi k edinosti. Niso povabljeni v tujo hiSo, ampak v Očetovo hiSo, ki je za vse. Spominja jih na njihove slavne prednike, ki jih Cerkev časti kot svetnike. Med njimi so mnogi cerkveni učeniki, ki so jasno razlagali Jezusov nauk in bili zgled edinosti z apostolsko stolico. Potreba molitve. Sveti oče moli, da bi bila Cerkev varna in da bi se Sirila. Prosi tudi vernike in vse, ki spoštljivo častijo Boga in v dobri volji želijo spolnjevati božje zapovedi, naj molijo v ta namen. S tako molitvijo posnemamo Jezusa Kristusa, ki je molil: “Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi jih dal, da bodo eno kakor midva... Posveti jih z resnico; tvoja beseda je resnica... A ne prosim samo zanje, ampak tudi za tiste, ki bodo po njih besedi v me verovali, ... da bodo popolnoma eno.” (Jan 17; 11, 17, 20, 21, 23) Mir in radost. Sad skladnega soglasja sta mir in radost. Sveti ode ponižno in goreCe vabi lodene brate k edinosti: Pridite! Iz edinosti, M mora hraniti bratovsko ljubezen bo izžel mir. To je “božji mir, ki vsak razum presega, ” (Fil 4, 7) ker ima svoj izvor v nebesih; to je oni mir, ki so ga oznanjali angeli ob Jezusovem rojstvu, in ki ga je Gospod dal Po ustanovitvi zakramenta sv. ReSnjega Telesa z besedami: “Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; ne kakor ga daje svet, ga vam jaz dam. * (Jan 14, 27) Mir in radost! Predvsem zaradi tistih, H so resnično in uCinkovito združeni z mističnim telesom Kristusovim, ki je katoliška Cerkev, in so deležni božjega življenja, ki teče v vsak posamezen ud iz božje Glave. V modi tega življenja oni, ki sledijo božjim zapovedim, lahko že v tem življenju okuSa j o ono sredo, ki je predokus in zagotovilo vedne srede v nebesih. DuSa je v božjem miru dejavna. Sreda in mir, ki sta sad združenja duše z Jezusom, pa sta v dasu zemeljskega romanja nepopolna. To je mir, ki je pogostokrat skaljen, poln viharjev; v njem je duša dejavna in se varuje lenobe in brezbrižnosti. To je mir, ki se bori Proti zmotam, proti vsem sovražnikom zvelidanja, proti vsemu, kar lahko o-slabi, omaže in poškoduje distost svete vere; bori se tudi proti sovraštvu, prevari in neslogi. Ta mir ne dopušda nobene zmote, ne popušda v boju proti grehu in se izogiba vsakega razdora. Kdor se Prizadeva za ta mir, mora biti pripraven, da se odpove raznim udobnostim zaradi resnice in pravice, zakaj Gospod naroda: “Išdite najprej kraljestva božjega in njegove pravice. ” (Mt 6, 33) Sveti ode se iskreno zateka h Kraljici miru s prošnjo, da bi katolidani in vsi, H so lodeni od prave Kristusove Cerkve, dosegli dejaven in bojujod se mir. IV. OČETOVSKI OPOMINI Škofom: Govori jim o njihovem delu in vestnosti v apostolatu, o skrbeh in žalosti zaradi odpadlih ovdic. Opominja jih naj trdno zaupajo v Jezusa Kristusa. Duhovnikom: Škofijskim in redovnim, posebno pa onim, H imajo na skrbi vzgojo duhovnikov; dalje duhovnikom po preobljudenih mestih in po o-samljenih vaseh. Poziva jih, naj bodo pokorni škofom. Zavedajo naj se, da niso samo javni uslužbenci, ampak v prvi vrsti služabniki in delivci svetih skrivnosti; za njihovo delo, uporabo dasa ni postavljena maksimalna meja; truditi se morajo za razsvetljenje duha z božjo ludjo; za prenovitev življenja s pomodjo milosti in za trdno voljo, ki se je popolnoma obrnila od zla in se posvetila kraljestvu miru Jezusa Kristusa. Redovnikom: Pozdrav vsem, ki so se oklenili evangeljskega nadina življenja in žive po redovnih pravilih v po-koršdini svojim predstojnikom. Sledijo naj zvesto vodilu svojih ustanoviteljev. Goredi naj bodo v molitvi in v delih pokore; po svojih možnostih, naj pomagajo onim, ki potrebujejo pomodi. Mnogi izmed njih so poklicani v dušno pastirstvo, kar je v korist kršdansldh kreposti. V dušnem pastirstvu naj sodelujejo s škofijsko duhovšdino. Misijonarjem: Velika naloga jim je zaupana. Verniki jih morajo podpirati z molitvijo in darovi. Siriti božje kraljestvo je morda Bogu najbolj dopadljivo delo. Misijonarji ne išdejo svojega, ampak kar je Kristusovega. Oni so Kristusovi poslanci poganskemu in nevernemu svetu; prinašajo jim lud resnice, lud e-vangelija. Sveti ode dnevno moli za misijonarje. Redovnicam: V samoti živijo deviško življenje in služijo samo Bogu. Na poseben način so tesno povezane s svojim božjim Ženinom. Živijo v zaprtih samostanih ali pa imajo zunanji apostolat. Ne delajo samo za svoje zveličanje, ampak so v pomoč Cerkvi med krSčanskimi narodi in tudi v oddaljenih misijonskih krajih. Koliko te device store! Kako daleč je opazno njihovo delo, ki ga vrše z deviško in materinsko skrbjo na različnih področjih: v vzgoji in izobrazbi mladine, v poučevanju katekizma, v bolnicah, kjer strežejo bolnikom in obračajo njihove misli k nebeškim stvarem, v domovih za stare in najdenčke. Niso samo v službi Cerkve, ampak tudi civilne družbe. Pridobivajo si neminljivo krono, ki jo bodo nekega dne dobile v nebesih. Katoliški Akciji in drugim apostolatom. Duhovne potrebe ljudi so danes tako velike in različne, da ne zadostuje delo duhovnikov, redovnikov in redovnic. Poleg tega je tem zaprta pot do mnogih, ki so v skrajni duhovni bedi. So mnogi, ki duhovnike zaničujejo in se jih izogibajo. Zato so že prejšnji papeži začeli in delali s Katoliško Akcijo. Člani KA so miroljubni bojevniki; sodelujejo s hierarhijo, to je, s svojim škofi in so jim pokorni. Škofom so v veliko pomoč. Polje njihovega apostolata je zelo široko. Premnogi še potrebujejo njihovega svetlega zgleda. O tem bo sveti oče še govoril, zakaj njihov apostolat je zelo potreben; upa, da bodo vsi, ki so v KA in drugih pobožnih družbah, ki cvete v Cerkvi, marljivo nadaljevali potrebno delo. čim večje so potrebe časa, tem večji bodo njihovi trudi, skrbi, delavnost in podjetnost. Naj bodo med seboj vsi enega mnenja, da bodo njihove združene moči bolj učinkovite. Opustijo naj osebne teorije, kadar gre za vprašanje zadev Cerkve. In to ne velja samo za vprašanja nauka, ampak tudi cerkvene in krščanske discipline, ki od vseh zahteva pokoršči- no o Člani vseh apostolatov naj vztrajno delajo in naj se ne bojijo osebnih naporov, da bodo zagotovili zmagoslavje Cerkve. Poučeni morajo biti v krščanskem nauku in utrjeni v krepostih. Samo kar so s pomočjo milosti pridobili, bodo sposobni dati drugim. Za to naj skrbe posebno oni, ki se poslavljajo od šolskih let in rastejo proti zrelosti; v navdušenju in gorečnosti za ideale morajo biti tudi modri in previdni in biti pokorni onim, ki imajo oblast. Sveti oče je tem, ki so u-panje Cerkve, globoko hvaležen za njihovo delo. Onim, ki so v težavah in nadlogah. Sveti oče izraža globoko sočutje do duševno in telesno bolnih, do vseh, ki so v gospodarskih težavah in nimajo primernih stanovanj in potrebnih življenjskih sredstev za svoje družine. Vsem Zeli pomagati, vse želi tolažiti. Predvsem jim govori, da “nimamo tukaj stalnega mesta, marveč iščemo prihodnjega. ” (Hebr 13, 14) Trpljenje tega življenja očiščuje, dviga in plemeniti mišljenje in vodi do večnega veselja v nebesih. Trpeči naj se spominjajo, da se je Odrešenik prostovoljno podvrgel križu, da bi zadostil za madeže naših grehov. Tudi nas vabi, naj hodimo za njim: “Če hoče kdo priti za menoj, naj se odpove samemu sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj.” (Lk 9, 23) S trpljenjem lahko koristimo tudi drugim, posebno če ga darujemo v zadoščevanje za grehe. Ubogim. Svetemu očetu je hudo za vse one, M nimajo potrebnih življenjskih dobrin in tožijo nad standardom življenja. Pravičnost, ki je krščanska dolžnost, še ne urejuje odnosov med družabnimi razredi. Pri tem pa je najbolj žalostno, da sovražniki Cerkve izrabljajo žalosten položaj proletariata in zapeljujejo uboge z lažnjivimi obljubami in očividnimi za- Koledar 1960 blodami. Rotimo te naše otroke, naj vedo, da Cerkev ne nasprotuje njihovim pravicam, temveč jih ščiti kot ljubeča mati in vztrajno oznanja pravilne socialne nauke; ako bi bilo družabno življenje Po teh naukih urejeno, bi bile odpravljene krivice in življenjske dobrine bi bile pravilno razdeljene. Razmerje med posameznimi stopnjami državljanov mora biti tako urejeno, da člani družbe ne bodo samo svobodni, ampak bodo tudi bratje med seboj. Nekatere socialne nauke so spretni katoliški možje že uspešno vpeljali v družabno življenje. Vsi, ki trdijo, da branijo pravice proletariata, imajo v krščanskem socialnem nauku gotova in Pravilna navodila, kako naj se zadostno poskrbi za te pravice. Zato se ne smejo zatekati k naukom, ki jih je Cerkev obsodila. Kadar oni, ki zapeljujejo z zlaganimi obljubami, pridejo na državno oblast, brez težke vesti skušajo na vsak način uničiti v državljanih največje dobrine; krščansko upanje in krščanske zapovedi. Kar smatrajo v našem času in v naši civilizaciji za največje, - resnična svoboda In resnično ter pravo dostojanstvo človeške osebe, ti ljudje oslabijo ali pa popolnoma uničijo. Skušajo popolnoma uničiti osnove družabne in krščanske kulture. Te zmotne nauke in zablode so obsodili že prejšnji papeži. Vemo, da ubogi tožijo, da se krščanski socialni nauki ne izvajajo v praksi. Za uresničenje krščanskih socialnih načel morajo delati z vso gorečnostjo ne le državljani, ampak posebno oni, ki so v javnih službah, da bo krščanski socialni nauk stopnjema uresničen. Beguncem in emigrantom. Iz različnih vzrokov ljudje zapuščajo domovino: nekateri zaradi gospodarskih razmer, drugi zaradi žalostnega položaja, nekateri pa zaradi verskega preganjanja. Težave in trdote teh so mnoge. Prišli so v oddaljene kraje, kjer morajo živeti v preobljudenih mestih in sredi ropota to var en popolnoma drugačno življenje kot so ga navajeni; najhujše pa je, da so prišli v razmere, ki so popolnoma nasprotne in zelo nevarne za krščanske kreposti. Posledica teh okoliščin je, da so mnogi v velikih nevarnostih in polagoma opustijo verske vaje. Poleg tega so v pogostih slučajih možje ločeni od svojih žen in starši od svojih otrok, kar prinaša veliko škodo družinskemu življenju. Sveti oče daje očetovsko podporo onim duhovnikom, ki postanejo prostovoljno begunci, da skrbe za njihove duše in ščitijo njihove koristi. To store tudi zato, da bi begunci čutili skrb Cerkve. Razveseljivo je tudi to, da se nekatere države prizadevajo, da bi rešile to vprašanje. Upanje je, da ne bodo odprle le vrata mnogim imigrantom, temveč da bodo lahko tudi razbite družine združene. Ko bo to izvršeno, bo lažje ščititi imigrante in vse, kar se tiče vere, zdrave morale in ekonomske stabilnosti. Preganjana Cerkev. Mnogi škofje, duhovniki in verniki so bili izgnani v pregnanstvo ali so pod strogim nadzorstvom ali pa vrženi v ječe samo zato, ker se niso odpovedali svoji škofovski službi ali niso hoteli zatajiti svoje vere. Sveti oče noče nobenega žaliti, vsem želi odpustiti in prosi Boga, da bi jim tudi on odpustil. A njegova služba mu nalaga dolžnost, da ščiti pravice svojih bratov (škofov) in svojih otrok in prosi vztrajno za njihovo svobodo in svobodo Cerkve. Prosi samo za to, do česar ima vsakdo pravico po božjem zakonu. Kdor podpira resnico in pravico ter napredek, nikoli ne odreka drugim svobode in jim ne nalaga vezi, ki uničujejo svobodo. Pravičnosti in blagostanja ni mogoče doseči s silo in z nasiljem nad mišljenji in srci. To so načela, o katerih ni mogoče dvomiti. S teptanjem in zanikanjem pravic Boga in vere se ruSijo temelji člo-veSke družbe. Svetega očeta navdaja globoka žalost zaradi onih, H so zaradi pravice preganjani; z njimi sotrpi in moli, da bi tudi njim zasijali lepSi dnevi. Preko vsega sveta naj se dvigajo zbori proženj k usmiljenemu Bogu, da bi bile tem nesrečnim udom skrivnostnega telesa Kristusovega podeljene Številne milosti. Sklepni opomini. Na koncu svoje okrožnice se sveti oče obrača na vse s proSnjo, naj molijo k usmiljenemu Bogu in naj se posebno trudijo za prenovitev krSčanskega življenja, kar bo sprosilo za nas in naSe brate božje usmiljenje. Kdor je v zadevah vere mlačen, sla- boten, zanikrn in len, naj ga zdrami milost vere in naj po milosti božji znova prižge luč krepostnega življenja. Ker so mnogi v duhovnih in telesnih stiskah, vrSite duhovna in telesna dela us milj enja. Prav posebno pa molite za molčečo Cerkev. Želimo od vseh obnovitve kr -krSčanskega življenja. Neprenehoma molimo v ta namen ne le za one, ki so v edinosti s Cerkvijo, ampak tudi za one, ki iz ljubezni do resnice in v dobri volji želijo doseči edinost. Na koncu okrožnice podeli namestnik Kristusov apostolski blagoslov vsem svojim bratom (Škofom) in otrokom. Dne 16. arpila 1959 so frančiškanski redovi praznovali 7501etnico redovnega vodila. Slovesnost se je vršila v lateranski baziliki. - Papež Inocencij III. sprva ni hotel potrditi Frančiškovega redovnega vodila. Ko pa je v sanjah videl, kako Frančišek podpira lateransko baziliko, da se ne podre, je poklical njega in njegove sobrate znova k sebi in potrdil vodilo.*Na sliki vidimo slovesnost ob 750-letnici; vrhovni predstojnik frančiškanskega reda (Reda manjših bratov) p. Avguštin Šepinski govori pred svetim očetom Janezom XXIII. Gorenjsko jutro. . . Petelin se pojoč budi, nekje v meglah še zora spi. Od Šfmartna temno jekne bron, na Svetem Joštu vzdrami zvon in poje ob Savi navzdol in navzgor, in kot na vasi moški zbor trpko prijeten po vasuj e, razmišlja pol, pol čustvo snuje, šumi zvonov gorenjskih spev, molitev pol, pol gnev. . . O Bog! Ta spev, tako star, tako nov -v pomladnem jutru glas zvonov! - Ne vem, ali tako iz megle rosi, ali so rosne le moje oči? -Moje oči so žejne tako, kadar čez to lepo polje gredo, gredo in gredo in pijo in pij d mimo mejnikov, vozar in bordv, mimo kozolcev, sanjavih domdv, mimo prazničnih ljudi; vsem se k zornicam mudi. “Hvaljen Jezus I ” “Vekomaj! ” “Dobro jutro! ” “Bog ga daj! ” Lepo jutro! Bog ga je dal! On je planinam vrhove vžgal, On je travi roso razvnel, On raz njivo meglo snel, On mi v dušo žeje vlil, da bi lepoto stvarstva pil. - škrjanček! Moj drobni brat, krila imaš, si bogat! - Ivan Pregelj Nova Štifta pri Ribnici Lega kraja S Kje je Nova Štifta? Že v lanskem Koledarju je bila dana obljuba, da pride letos na vrsto Nova Štifta pri Ribnici, ker *ma Slovenija dve Novi Štifti: eno pri Gornjem gradu na štajerskem, drugo pa ri Ribnici. V starih časih so rekli Nova tifta tudi Ptujski ali črni gori. Pa ista Nova Štifta je bila bolj na papirju in pa Nemci so jo tako imenovali, ljudje so ji Pa vedno rekli samo Ptujska ali pa Črna gora. Vprašanje: Kje je Nova Štifta, je Pravzaprav nepotrebno . Če pravimo "pri Ribnici" potem mora vsak Slovenec vedeti, Rje je to. Ribnico in Ribničane pozna ves Svet kot pravi znana pesem: "Sem z Ribnice Urban, po celem svetu znani" Pa šmentl Ena Ribnica je na Pohorju, torej zopet na Stajerkem, druga pa je na Krajnskem, na Dolenjskem in pri tej dolenjski Ribnici je naša Nova Štifta. In tukaj velja tako in •sto; Če greš v Rim, pa nisi papeža videl, nisi bil v Rimu. Tako velja tudi: Če greš v Ribnico, pa nisi videl Nove Štifte, nisi v Ribnici. Kraj, kjer leži naša Nova Štifta, je ^elo zanimiv. Ribniška kotlina spada k ta-kozvanemu kraškemu svetu ali ozemlju. Na vsem tem ozemlju imajo polno ponikalnic. Vse vode se izgubljajo pod zemljo. Marijin tron Tržišnica prihaja izpod Slemen in se izgublja v pečinah Tentere v neposredni bližini Žlebiča, kjer je železniška postaja za Novo Štifto. Reka ali potok Bistrica izvira pod Stenami nad Žimaricami v sodraški fari in ponikuje ali se zgubi pod zemljo na južni strani Goriče vasi pri Ribnici. Bistrica teče ravno pod Novo Štifto. Pri "Žagi" pod Brežami se odcepi leta 1896 izkopani kanal,ki odvaja vodo ob poplavah v skalni odprtini na železne grablje. Večina vode se izgubi že med potjo. Voda Ribnica teče izpod Podgore, kjer že kar pri izviru žene žago in izginja v jamah pri Dolenji vasi.Velikolaško planoto namaka razen nekaterih manjših potokov le Rašica, ki se imenuje v gornjem toku Kolpa, pa ne brez podlage. Teče izpod huzarskih hribov in ponikuje v dveh požiralnikih pri Ponikvah. Po pozemskih poteh je v zvezi z Rašico v Kopanjski dolini pri Grosupljem, dočim so vode iz Ribniške in Kočevske kotline prav tako v podzemeljski zvezi najbrž s Krko in Kolpo. Studencev je v Ribniški kotlini malo. Pri Novi Štifti ga imajo. Pravijo, da je bil nekdaj bister studenec ravno na onem kraju, kjer zdaj stoji Marijina cerkev, pa se je sam premaknil za lučaj stran in tam je še zdaj - in sicer na vrtu. Studenec nikdar ne prisahne. V okolici Nove Štifte je mnogo podzemeljskih jam z močnimi vodotoki. Tudi ledene jame s celotnim ledom niso redke. Značilna človeška ribica se najde skoraj v vseh teh podzemeljskih vodah. Rudninskih bogastev kraj nima. Dobivajo pa mnogo gline, kar omogoča široko lončarsko in opekarsko obrt. Kraj je bil naseljen že v davni preteklosti, saj je ob robu Ribniške doline bila speljana cesta že v rimskih časih. Razvoj ozemlja kot slovenske pokrajine pa je v tesni zvezi z zgodovino ribniškega gradu in ribniške župnije, pod katero je prvotno spadala Nova Štifta, saj je bila od tam tudi ustanovljena. Ribnica je igrala v zgodovini kraja veliko in častno vlogo. Grad so postavili najbrž znani svetni gospodarji Ribnice: Žovneški gospodje, ki so bili fevdniki oglejskih patriarhov. Z ženitvijo je prišel grad leta 1082 v roke Turjačanom. Leta 1263 so ga dobili v posest Ortenburžani, ki so ga naredili za središče vseh svojih posestev od Čušperga do Kolpe. Ko so Ortenburžani leta 1418 izumrli, so jim po pogodbi iz leta 1377 sledili Celjani in po 1456 Habsburžani, ki so dajali grad v najem, 1618 pa ga prodali rodbini Kizelj. Od leta 1810 je bil grad v posesti rodbine Rudež. Ribniška cerkvena občina je bila verjetno ustanovljena že v desetem stoletju. Po odločbi Karla Velikega je prišla Ribnica že leta 811 pod oglejsko jurisdikcijo in je postala središče misijonskega okrožja, ki seje razprostiralo od Ljubljanskega Barja do Kolpe, od Metlike do Cerknice. O-glejski patriarh Pavlin II. , ki se imenuje "apostol Slovencev" in je vladal od 787 do 802, je najbrž osebno prepotoval ribniško miši jonsko ožemi je. Pozneje so o-glejski patriarhi vzdrževali v Ribnici svojega namestnika, ki se je imenoval "nad-auhovnik" ali naddiakon-arhidiakon. Pod njegovo oblast je spadalo ozemlje današnje ribniške in kočevske dekanije ter deloma cerkniške, novomeške in metliške, tako da je bilo od ribniške takozvane “pražupnije" odvisnih 28 župnij. Ob času protestanti- zrna so bile seveda tudi v Ribnici velike nerednosti, ker so vsi grajščaki prestopili v krivo vero. Zanimivo je, da se je Primož Trubar leta 1567 ravno v Ribnici sešel z ujetim turškim duhovnikom in se je znjim posvetoval o prevodu sv. pisma v turški jezik. Poleg tega, da so Ribničani znani kot iznajditelji "žlic", ko "so od širokih ust mero vzeli in so žlice delati začeli", poleg tega so Ribničani znani kot brihtni ljudje predvsem zato, ker se je med njimi tako zgodaj razvilo šolstvo. Že okrog leta 1400 se omenja sedemrazredna latinska šola, ustanovljena od ribniških arhidiako-nov za vzgojo ondotnega duhovskega naraščaja. V Ribnici je iskati torej najstarejšo gimnazijo na Kranjskem. Na štajerskem so jo imeli že prej v Rušah ob Dravi. Ta šola v Ribnici je tako slovela, da so prihajali v Ribnico dijaki ne samo iz Kranjske dežele, temveč tudi iz Dalmacije, iz Turškega in celo iz laških krajev. V ribniški gimnaziji je zapisan pesnik France Prešern v “zlati knjigi" kot odličnjak. Torej je bila ta šola vzdrževana v Ribnici nad 400 let. Ljudsko šolo pa so imeli v Ribnici že leta 1397. Zato Ribničani res po pravici pojejo: "Jaz brihtne sem glave I" Zdaj Ribnica seveda ni več tako slavna, četudi so Ribničani po svoji suhi robi znani daleč preko slovenskih meja, ali Ribnici še danes daje slavo ime Nova Štifta: Marija, Devica slavna. Kdor pride k Novi Štifti, se bo pripeljal od kočevske strani na postajo Ribnica. Od tu je božjepotna cerkev 6 kilometrov oddaljena. Romarji si bodo seveda ogledali farno cerkev sv. Štefana v Ribnici. Na desnem bregu Bistrice zagleda popotnik starodavni ribniški grad, ki hrani mnogo starinskih dragocenosti. Če ima romar dosti časa, naj si ogleda tudi grajsko kapelico sv. Janeza Krstnika. Stavba je iz 15. stoletja . Med potjo od Ribnice do Nove Štifte je pet vasi. Najprej pride romar v Breže, ki čepijo na lepem prisojnem holmu ne daleč od državne ceste. V Micnekovem griču pri Brežah, na podznožju Male gore, je podzemeljska jama "Breška jama" s kapni- Koledar 1960 ki. Zelo zanimiva stvar za pogledati. Pot od Brez do Jurjeviče je posebno prikupna za romarja, ker so ob tej poti postaje in kapele sv. križevega pota. Kapele so bile postavljene ravno pred 200 leti leta 1759. Jurjeviča je zelo velika vas z lepo cerkvijo. Po imenu bi človek za gotovo pričakoval, da je cerkev posvečena sv. Juriju, toda posvečena je sv. Križu. Ko so od leta 1864 do 1868 prezidavali ribniško farno cerkev, so vsa štiri leta opravljali farna opravila v jurjevški cerkvi. Vasje oddaljena od Ribnice tri kilometre. Poleg cerkve sv. Križa je kapela božjega groba kot zadnja postaja sv. križevega pota. Ne daleč stran od Jurjeviče je vas Dane. Gručasta vas leži v kotlini na podnožju Velike gore. Tu je že skoraj 600 m nadmorske višine, med tem, ko ima Ribnica morske višine 491 m. Na sredi vasi je lepa kapelica Žalostne Matere božje. Za vasjo pa so vodni požiralniki, ki jih ljudje imenujejo "Rupe". Nadaljna vas je Kot. Ime ima po svoji legi. Vas je deloma sklenjena, deloma raztresena ob občinski cesti na valovitem odrastku Velike gore. Nad vasjo je sloveča ledena jama imenovana "Podružnica". Na Brinju ob vstopu v vas je kužno znamenje, lična kapelica sv. Antona Padovanskega. - Ravno pod Novo Štifto pa je vas Ravni dol, mala raztresena naselbina ob vznožju Travne gore. Vasica je stisnjena v ozkem žlebu na obeh straneh gorskega potoka ob občinski cesti. V vseh teh vaseh si romar lahko ogleda tudi kroš-njarsko in rešetarsko obrt, ki je razširjena po vsej Ribniški dolini. Če je romar ločenko pri dobrih vaščanih lahko dobil latvico kislega mleka, toda mora prav prositi - po ribniško: "Dajte kislega mleka, pa veliko kruha notri, sem žejen 111 Lačen se ne sme reči, to je v Ribniški dolini sramota 1 Od Ravnega dola se samo še vzpneš na grič in si pri Novi Štifti. Po tej poti pride veliko romarjev, toda še več pa od želežniške postaje: od Žlebiča. Postaja je samo tri kilometre oddaljena od Nove Štifte in se imenuje "Žlebič - Sodražica." Kar od postaje zagleda romar prekrasno cerkev pri Novi Štifti. Res lep pogledi Pot vodi skozi vas Slatnik, ki je strnjena ob cesti Žlebič - Sodražica. Nato pelje pot skozi večjo vas Sušje, kjer lahko na sredi vasi romar pozdravi Marijo Lurško. Kapela je lepo delo v gotskem slogu in je bila pozidana leta 1907. še malo preko polj in travnikov in po mostiču preko Bistrice, pa se že sreča romar v Ravnem dolu s potniki, ki so prišli iz Ribnice. Nova Štifta leži na prisojnem, prijaznem holmu ob podnožju ali že na pobočju Travne gore 622 metrov nadmorske višine. Dohod iz Ravnega dola je samo peš, toda iz Šušja je speljana k Novi Štifti dobra cesta za vsa vozila. Pred drugo svetovno vojno so dobro cesto celo delali v Travno goro. Prekrasna cerkev je zidana v obliki kupole. Posebna krasota je glavni oltar Marijinega vnebovzetja. Pred cerkvijo je krožni hodnik, da so romarji tudi ob velikih shodih lahko pod streho. Ob cerkvi so pozidane svete stopnice. Svete Štenge jih ljudje imenujejo. O vsem tem bo govor pozneje. Izredno prijazen je obširni trg med cerkvijo in samostanom. Tu kraljujejo tri orjaške stoletne lipe. Morda so toliko stare ali pa še več kot cerkev, ki je slavila že svojo 300 letnico. Na eni izmed lip je tudi precej prostorna senčna uta, v katero vodijo zložne stopnice. Ena izmed lip se je zadnji čas podrla, štor so odrezali kak meter nad zemljo ter so na njem priredili govorniški oder. Spodaj: Nova Štifta od južne stremi Začetek Nove Štifte Dva vira imajo za začetek Nove Štifte: prvi je ustno izročilo, drugi je zgodovinski vir. Preden je stala sedanja cerkev, so grič imenovali Brinov grič. Je pač rast-lo na njem mnogo brinja. In na tem Brinovem griču, tako se je ohranilo izročilo, se je Marija prikazala pobožnemu kmetu Matiju Furlanu iz bližnje vasi Sušje. Možu je nebeška Mati dala naročilo, naj njej na čast na griču pozidajo cerkev. Pokazala mu je tudi natančno mesto in kraj, kjer naj cerkev postavijo. Verni mož je naravno takoj ubogal, kdo ne bi? Marijino naročilo je nesel nemudoma v ribniški grad, v čigar lasti je bil takrat Brinov grič. Toda Matija je slabo naletel. V gradu so dobrega moža razglasili za zmešanca. Zaprli so ga v grajsko ječo, da bi se tam spametoval. Toda Marija sama seje temeljito potegnila za svojega varovanca. Grajski oskrbnik, ki je Furlana potisnil v ječo, je v hipu o-slepel. Njegovo ime je bilo Riglar. V gradu so postali pozorni. Videli so vsi v tem dogodku božji prst, izpustili so Furlana in dovolili so zidanje cerkve in izdaten del za zidavo je prispevala ribniška grajščina. Ko so zidavo pričeli, je oskrbnik Riglar o-zdravil, kar je navdušenje še povečalo in tudi Riglar je v zahvalo za ozdravljenje bogato pomagal pri zidavi svetišča. Ustno izročilo tudi pravi, da so truplo Matija Furlana pokopali sredi Marijine cerkve pod kupolo, kjer je pod velikim lestencem še danes njegov grob. Tako ustno izročilo. Kaj pa je zapisano o začetku Nove Štifte v zgodovini? Zgodovinar Janez Gregor Dolničar trdi v svoji kroniki, ki se hrani v ljubljanski semeniški knjižnici, da je na Brinovem griču pri Ribnici, kjer je danes Nova Štifta, stala že leta 1483 mala Marijina cerkev. Ne daleč stran od cerkvice pa je samotaril puščavnik, ki se je strogo pokoril in je pred Marijinim oltarjem vsak dan ure in ure preklečal in premolil. Ko so ljudje tega svetega moža o-pazovali, so srčno vzljubili Marijino podobo na Brinovem griču in so začeli o- gromno romati k njej. To so prve sledi v zgodovini Nove Štifte. V prvih desetletjih sedemnajstega stoletja pa so začele krožiti vesti o čudovitih svetlobnih prikaznih na Brinovem griču. Neki plameni so bili videti na griču več večerov. Tu je velika sorodnost z Novo Štifto pri Gornjem, ali na Metuljskem hribu, kjer so nekaj desetletij poprej začeli iz zemlje švigati goreči plameni in so dali povod za zidanje veličastne štajerske Nove Štifte. O skrivnostnih plamenih pri ribniški Novi Štifti so ljudje še pozneje pre-mnogokrat govorili, da so videli na griču posebno čudovite luči. Tako spričevanje je dal tudi znani p. Ambrož Remec, ki je bil dolga leta oskrbnik Marijinega svetišča pri Novi Štifti. Zapisal je in potrdil, da je te skrivnostne plamene na lastne oči videl še sredi marca leta 1939. Torej pred dvajsetimi leti. Ko je prišla govorica o prvih prikaznih teh plamenov tudi v ribniško grajščino, je grajščakgrof Jurij Jakob Kizelj takoj sklenil, da bo na griču pozidal Marijino cerkev in da bo pri cerkvi nastavil duhovnika, ki bo opravljal službo božjo in skrbel za cerkev. Vendar pa grof svojega sklepa ni mogel izvršiti, ker je kmalu po teh prvih prikaznih umrl. V mrtvaški knjigi je zapisan dan njegove smrti 13. marca 1638. Toda grofov sin Jurij Jernej Kizelj je kot dediščino prejel tudi naročilo, naj pozida na Brinovem griču lepo novo cerkev. Zadevo je vzel resno, kot vsak pošten sin rad izpolni zadnjo željo očetovo. Razumljivo, grof se je moral najprej obrniti na oglejskega patriarha radi zidave cerkve. S posebnim pismom se je obrnil na patriarha Marka Andronika za dovoljenje. Ribniška dolina je namreč v cerkvenem oziru spadala pod Oglej. Grofovo pismo je gotovo shranjeno v oglejskih arhivih - zdaj v Vidmu -Udine, razvidno pa je iz patriarhovega odgovora, kaj in kako je grof patriarhu pisal . Patriarhov odgovor nosi datum 31. marca 1640. Odgovor omenja pismo grofa Kizlja, da je posestnik gospodstva v Kočevju, kar spada pod oglejsko škofijo. Potem, da namerava zidati na svojem go- spodstvu cerkev na čast Materi božji, če?, da se tam prikazujejo skrivnostni plameni. Pohvali, da je pripravljen zdrževati pri nameravani cerkvi tudi lastnega duhovnika. S patriarhovo oblastjo to pobožno zeljo hvalimo in priporočamo in damo dovoljenje, da se sme cerkev postaviti, se glasi odgovor. Toda grof mora z javno in pristno listino v opomin prihodnjih ribniških grajskih gospodarjev nakazati in vknjižiti zemljišče ali gotove dohotke, s katerimi se bo cerkev zidala in zdrževala Isti pogoji morajo biti dani za duhovnika, ki bo cerkev oskrboval. Patriarhovo pismo tudi pooblasti ribniškega arhidiakona in župnika Franči?ka Vakana (Vaccana), da v patriarhovem i-menu blagoslovi temeljni kamen za novo cerkev. Potem patriarh omenja, da je izvedel tudi za mnoge druge dobrotnike, ki bi radi prispevali za novo Marijino svetiš-če, zato naroča grofu Kizlju, naj po posvetovanju in premisleku izbere zanesli-vega moža, ki bo zbiral in hranil prispevke teh dobrotnikov . Če bo pa kaj denarja preostalo, naj pa ga varno nalože za poznejše zdrževanje cerkve in duhovnika . To v glavnem obsega patriarhov odgovor . Onega uradnega in "pristnega pisma" ni najti v ribniškem arhivu, skoraj gotovo bi se pa našel še v Vidmu v starem oglejskem arhivu, kjer je veliko naših dragocenih dokumentov. Jasno pa je, da je grof Kizelj vse obljubil in zapisal, kar je patriarh zahteval glede zidave cerkve in za vzdrževanje novoštiftskega duhovnika. A-ko bi grof tega ne bil storil, bi ne mogli pričeti z delom. Dejansko so začeli z zidanjem že prihodnje leto 1641 . Cerkev zidajo V nedeljo po sv. Martinu, torej meseca novembra 1641 je ribniški arhidiakon in župnik Frančišek Vakano položil in blagoslovil temeljni kamen za novo svetišče. Ker je že pritiskala zima, z zidanjem niso takoj pričeli. Potem sta se pa ravno tisto jesen pogajala o prodaji ribniške graščine grof Jurij Jernej Kizelj in podgrajski baron Trilek, Naslednje leto je Trilek res vzel v posest ribniški grad. Ker je bil novi gospodar dober katoličan in je bil zidavi Marijine cerkve na Brinovem griču zelo naklonjen, so takoj spomladi leta 1642 krepko prijeli za delo pri stavbi. Prvi voz kamenja so pripeljali na grič grajščinski konji. Ko so to videli prebivalci okoliških vasi, so začeli kar tekmovati pri delu za stavbo: Vozili so kamenje, les, apno, pomagali pri zidarskem in tesarskem delu. Stavba je tako hitro rastla, da so ljudje kar vidno opazili božjo in Marijino pomoč. Pripoveduje se, da je neka vdova izpod Nove Štifte napregla svoje kravice, da bi tudi ona doprinesla svoj delež k stavbi. Vprašala je mladega voznika, če je treba še kaj kamenja pripeljati na grič. Mladi voznik je šaljivo odgovoril: "Prav pri ličnega lahko dobiš. Ravno za tebe in za tvoje kravice! Kar sama ga boš lahko naložila!" Žena se je ozrla v smer, ki jo je voznik pokazal in je tam zagledala ogromno skalo. Kako neki bom tako težko sama spravila na voz, ki se bo najbrž pod skalo kar sesedel, je skimovala uboga žena. Pri tem pa je zaupljivo vzdihnila: “Marija, pomagaj 1" In glej! Pograbila je veliko, težko skalo in jo je sama z največjo lahkoto dvignila na voz ter jo je s kravcami srečno pripeljala na stavbišče. V zahvalo je vdova novoštiftski Materi božji podarila še voz in obe kravi. - Sevada, cerkev ni bila dograjena v enem letu. Da je bila stavba popolnoma končana, je vzelo dolgih trideset let. Z grofovo in s pomočjo dobrih romarjev od blizu in daleč je šlo delo naprej: počasi, pa gotovo. Kmalu za grofom Kiz-Ijom, ki je dobil dovoljenje za zidavo cerkve, je odšel iz Ribnice župnik in arhidiakon Frančišek Maksimilijan Vacano. Leta 1644 je postal generalni vikar v Ljubljani in dve leti pozneje je bil imenovan za pičenjskega škofa v Istri. Star je bil takrat komaj 36 let. Njegov naslednik v Ribnici je bil baron Janez Jakob deli' Ar-gento, ki pa po tedanji navadi ni dosti bival v Ribnici, temveč je imel tu svojega namestnika. Bil pa je sicer skromen in pobožen duhovnik, kakor je zapisano o njem v kroniki. Ker torej v Ribnici ni bilo za cerkvene stvari pravega gospodarja, se je grof Trilek bal za premoženje Marijine cerkve pri Novi Štifti, je zidavo cerkve sam vzel v o-skrbo in dne 20. decembra 1650 je poslal pismo oglejskemu patriarhu z nujno prosijo, da bi patriarh sprejel novoštiftsko cerkev pod svojo neposredno pokroviteljstvo in varstvo. Globoko verni grof ganljivo našteva razmere,ki so nastale v deželi radi protestantovskega nasilja. Rovdarja, kako bi se rad Mariji, ki je za Bogom prva naša pomoč, hvaležnega skazal in je zaradi tega ustanovno podprl z večjim imetjem, da se delo nadaljuje, da se Marijina hiša okrasi in da bo cerkev imela lastnega varuha - duhovnika. "Dane bo moja pobožnost in pobožnost vernega ljudstva ogoljufana", piše grof dobesedno, "prihajam k nogam Vašega presvetlega in prečastitega gospodstva z dostojno duhovno podložnostjo in spoštovanjem in pri sami Devici Mariji nujno prosim, da bi Vaša presvetla in prečastita Vzvišenost prevzela neposredno in vsestransko varstvo nad imenovano novoštift-sko cerkvijo. Vaša dobrota ne bo nikdar pozabljena, pa tudi sama Devica Marija, Mati milosti, bo želje Vašega presvetlega gospodstva z bogastvom svoje dobrohotnosti najobilnejše povrnila." Obenem se je grof Trilek obrnil s pismom tudi na bivšega ribniškega arhidia-kona, pičenskega škofa Frančiška M. Va-kana. V pismu ga je prisrčno prosil, naj on, ki ribniške in novoštiftske razmere dobro pozna, njegovo zadevo pri patriarhu toplo priporoči. Najbrž je tako tudi pismo na patriarha šlo preko škofa Vakana, ker je takrat avstrijska vlada bila v ostrem sporu z oglejskim patriarhom. Zanimivo je, da je škof Vakano naročil bogoslovnemu profesorju oglejskega semenišča v Vidmu g. Jakobu Gose-tu, naj baronovo pismo prevede v latinščino. Da bi patriarh ne razumel nemščine, skoraj ni verjeti. Zato se splošno trdi, da je grof pisal patriarhu po slovensko. To se da tudi sklepati iz Gose-tovega odgovora grofu Trileku, ker je na koncu tega odgovora dostavil v slovenščini: "Taku storiti mui Gospod lubesnivel " Patriarh Marko Gradoniko je grofovi prošnji ugodil in mu je že 15. januarja 1651 pismeno odgovoril. Bistvo patriarhovega odgovora je: 11 Ko smo spoznali dejanski stan ter izredno vnemo barona Andreja Trileka, z radovoljnim srcem potrdimo njegovo prošnjo, vendar pod pogojem, da se bo moral duhovnik, ki naj bi opravljal službo božjo pri Novi Štifti, v cerkvi, ki jo je pozidal baron, pri nas javiti, preden nastopi svojo službo, da prejme potrebna navodila." Odgovor je poslal grofu že omenjeni profesor Gose (morda Govže) in sicer samo prepis uradno rešene prošnje. Profesor izrecno povdarja, da je v danih razmerah mnogo boljše, če ostane izvirna listina v Ogleju oz. v Vidmu - Udine, češ da ga kdo ne uničil Kdo? Ali kdo v gradu, ali pa kateri izmed protestantovsko usmerjenih duhovnikov, ki jim je bilo Marijino češ-čenje trn v peti. Zelo zanimivo je, kar je profesor Gose na koncu svojega pisma dostavil: "Vaše gospodstva naj ve, da bi bilo prav,ako bi presvetlemu patriarhu izkazali hvaležno vdanost s kakšno vljudnostjo in bi mu poslali nekaj suhega sadja, ali prekajenih jezikov in ljubljanskih piškotov." Videti je, kako je bil patriarh skromen,ali pa so bili v Ribnici posebni izvedenci, kako lepo sadje posušiti in jezike prekaditi. V Ljubljani je pa menda pri svojem obisku okusil posebno dobre piškote. Vsekako zanimiva pripomba. Profesor Govže (Gose) je bil skoraj gotovo posebni izvedenec pri patriarhovi stolici za slovenske zadeve. Gotovo je, da je grof za uslugo tudi njemu poslal kak priboljšek, ker se mu Govže v pismu 19. aprila zahvaljuje: "Presvetli gospod in najboljši knezi Sprejemam darežljivost Vašega presvetlega gospodstva. Ker pa Vaše izkazanosti presegajo mojo zaslugo, se priznavam in izjavljam najbolj hvaležnega. Zahvaljujem se Vam tudi v imenu presvetlega patriarha in kneza, ki ni zavrnil daril, dasi je vedno pripravljen deliti milosti, ne da bi zato pričakoval plačila. Če boste še kdaj potrebovali moje usluge, Vam bom po svojih najboljših močeh na razpolago." Leta 1667 je baron Andrej Trii ek umrl. Po njegovi smrti je kazal za Novo Štifto isto vnemo Andrejev brat Janez Friderik Trilek. Ker so tudi prostovoljni prispevki ljudstva obilno prihajali, je bila stavba po tridesetih letih dovršena. V onih letih enkrat je dobil grič ime "Nova Štifta"- nova ustanova. Kako torej stavba izgleda? Cerkev je okrogla romarska stavba, zgrajena v obliki pravilnega osmerokotnika . Pokriva jo 26 metrov visoka kupola z laterno ali stolpičem na sredi kupole. Stolpič ima štiri okna na vsako stran sveta eno. Izven velike rotunde je še manjša kupola, pod katero je veliki oltar, ki je posvečen Mariji v nebesa vzeti. Ves oltarni nastavek in posebej še Marijin tron kaže eno samo misel: Marija gre v nebesa 1 Načrt glavnega oltarja in prižnice pripisujejo ribniškemu arhidia-konu dr. Schoenlebnu, ki je bil velik in vnet častilec novoštiftskeMatere božje.On je bil tudi tisti, ki je novo cerkev slovesno blagoslovil dne 17. februarja 1671. Na vrhu stolpiča pri glavni kupoli se blesti Znak Marijinega Imena. V jabolku pod tem znakom pa je dal arhidiakon Janez Schoen-leben položiti več svetniških ostankov, potem lesen španski križ iz Karavake in papirnato listino z opisom kratke zgodovine ° zidanju cerkve. Slovesnosti blagoslova nove cerkve je prisostvovalo mnogo duhovnikov in nepregledna množica vernikov. Veliki oltar je posebno umetniško in dragoceno izrezljan. Leta 1873 je bil na novo pozlačen po Jerneju Jerebu iz Metlike . Marijin tron je štiri metre visok in dva metra širok. Tron je odprt samo ob slovesnih prilikah: ob romarskih shodih in za velike praznike. Sicer pa tron zakriva u-metniška Mencingerjeva Marijina podoba vnebovzetja. Sprva je imela cerkev pet oltarjev, pozneje sedem, zdaj jih ima samo še tri: glavni oltar pod malo kupolo in dva oltarja pod veliko kupolo. Stranska oltarja sta posvečena na levi strani sv. Ani, na desni Pa Karmelski Materi božji. Oltarne slike starih stranskih oltarjev so še ohranjene. Posvečeni so bili: sv. Družini, sv. Juriju, sv. Antonu in sv. Magdaleni. Karmelski oltar je še posebej pomemben radi bratovščine sv. škapulirja. Ta bratovščina je ena najstarejših v škofiji. Tlak pred glavnim oltarjem je iz ša-motnih plošč, pod veliko kupolo pa je cerkev tlakana s štirivoglatimi kamenitimi ploščami. Na prehodu obeh kupol je lepa obhajilna miza iz krasnega marmorja. Delo ljubljanskega kamnoseka Jakoba Vatoveca. Križev pot so postavili v cerkev leta 1888. Marija Benčina iz Loškega potoka je poravnala stroške in sicer 1100 goldinarjev. Postaje je blagoslovil frančiškan p. Evstahi j Ozimek 26. avgusta 1888. Leta 1907 so preskrbeli križevemu potu nove o-kvirje, ki se popolnoma prilegajo slogu oltarjev in prižnice. Okvirje je naredil Ivan Pengov iz Ljubljane. - Leta 1905 je bila cerkev preskrbljena s sedanjima spovednicama. Izdelal ju je Janez Vurnik iz Radovljice za 687 kron. Isto leto so obesili v kupoli nov veliki lestenec, ki je zapuščina grofice Walderstein. Treba ga je bilo samo prenoviti in popraviti. Pred prezbiterijem na koncu obhajilne mize ste bili dve prazni vdolbini. Leta 1911 so postavili vanje podobi Srca Jezusovega in Srca Marijinega. Naročilo je izvršil Anton Jelačin. Leto pozneje je svetišče dobilo nove medene svečnike in bogato pozlačene svetilke za stranske oltarje. Nova Štifta: Glavni oltar z Marijinim tronom ORGLE. Saj je res: Kaj pa orgle pri Novi Štifti? Cerkev sprva niti ni imela kora in seveda tudi nobenih orgel. V onih časih so na deželi peli kar ljudsko, še le po sto letih so pri Novi Štifti dobili prve orgle. Oskrbel jih je ribniški arhidiakon Janez Jakob Bajec leta 1761 . Kam pa so orgle namestili, če ni bilo kora? V cerkvi med obema kupolama je nekak hodnik nad glavnim oltarjem in na ta hodnik so postavili orgle, seveda zelo visoko. Prostora je bilo malo, morda komaj za organista. Mogoče je tudi, da so imeli za pevce kakšen podaljšek ali razširitev onega hodnika nad glavnim oltarjem. Ne vemo, kako je bilo. Hodnik obstoja še danes. Te orgle so pozneje ob časa Jožefa II. prodali. Kam, ni znanoI Vemo le, kaj je rekel novoštiftski duhovnik Karol Klinar, ki je bil skladatelj in dober godbenik: "Ko sem leta 1874 stopil v to cerkev, sem takoj opazil, kako izborno akustiko ima mogočna stavba, se mi je milo storilo, ko sem videl, da cerkev nima nobenih orgel. Predstavljal sem si, kako čarobno bi odmevali glasovi dobrih orgel gori v visoko kupolo. Takrat sem sklenil: Cerkev mora dobiti orgle!" Pa je bilo drugega nujnega dela toliko, da se je to moglo zgoditi še le po 30. letih Klinarjevega službovanja pri Novi Štifti. Toda že leta 1886 je g. Klinar začel zbirati za orgle. Leta 1893 mu je izročila za orgle 1000 goldinarjev Jera Javornik, ki je bila rojena v Gornjih Lazih, živela pa je skoraj vse življenje v Trstu. Pozneje mu je poslala še 400 gld. To je bil temelj. Domačini, ki so živeli v Ameriki, so zbrali za orgle 450 gld. G. prelat dr. Jožef Lesar je podaril 800 kron. Zdaj so bile orgle še le naročene pri Jožefu Mauracher-ju v Št. Florjanu na Gornjem Avstrijskem. Seveda je bilo treba pripraviti v cerkvi prostor za nje. Naredili so primeren kor nad glavnim vhodom v cerkvi, kakor je po naših krajih navada. Orgle imajo dva manuala ali igralnika. Omara je bila narejena v Gradcu pri Ignaciju Gomilšku. Okrasil je omaro Janez Vurnik. Slog omare je baročen, da se prilega ostali opravi cerkve. Instrument ima 14 spremenov in 888 piščal. Prostor na koru je zelo majhen in so morali za meh na vsaki strani kora napraviti še dve posebni kabini. Spremeni so izredno lepo uglašeni. Poleg igralnika je prostora za 15 do 20 pevcev. Nove orgle je preizkusil znani veščakp. Hugolin SattnerOFM. Na omari pri orglah je zanimiv zgodovinski napis: "Zgradil meseca oktobra Jožef Mauracher. Okrasil maja 1905 Janez Vurnik. Nabiral milodare in plačal Karol Klinar. - Ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina, me orgle pojo." Nove orgle je slovesno blagoslovil 27. novembra 1905 ribniški dekan Franc Dolinar. Prvo Marijino pesem na nove orgle je zaigral spretni organist g. Karol Dolinar sam. Njemu in vsem navzočim so pri teh zvokih tekle obilne solze. Tako je zapisano v kroniki. Naj bo tukaj omenjeno še to le: Kot je že bilo povdarjeno, je bil novoštiftski oskrbnik Karol Klinar spreten glasbenik in komponist. Uglasbil je več pesmi. Njegova najbolj znana je "Slepčeva tožba: Le enkrat bi videl, kak sonce gor gre!" Tragično pri tem pa je to, da je ta vneti duhovnik na stara leta sam postal slepec. Umrl je 87 let starin ribniški cerkveni pevski zbor mu je pri pogrebu zapel "Slepčevo tožbo". Toliko joka, pravijo, ni bilo kmalu na ribniškem farnem pokopališču kot ob zvokih te pretresljive pogrebne pesmi. SLIKARIJA. Nikjer ni zapisano, da bi bila novoštiftska cerkev kdaj poslikana. Mogočna kupola je bila samo pobeljena. Kot bo povedano pozneje, so leta 1914 vzeli slovenski frančiškani v oskrbo božjo Pot in cerkev pri Novi Štifti. Šest let nato, 1919 je bil izvoljen za provinciala pri frančiškanih p. Avguštin Čampa, ki je bil doma iz Slatnika pri Ribnici. Orjak po telesu je bil, imel je pa otroško srce do Matere novoštiftske. Odločil se je, da bo dal Poslikati veličastno kupolo v ljubljenem Marijinem svetišču. Ravno takrat se je vrni I iz Italije frančiškan p. Blaž Farčnik, ki je končal slikarsko akademijo v Firencah . Med prvo svetovno vojno je bil ujetnik v Italiji in je na Siciliji poslikal svojo prvo cerkev. V domovini pa je bilo njegovo večje slikarsko delo: kupola pri Novi Štifti. Za načrt je vzel skrivnosti serafin-skega ali frančiškanskega sv. rožnega venca ali: sedem vesel j Marijinih. To je edina cerkev v Sloveniji, ki ima slikarijo te vrste . Lahko bi rekli tudi, da so to slike iz Marijinega življenja; sedem vesel j Marijinih namreč obsega sledeče skrivnosti: O-Znanenje Marijino; obiskovanje Elizabete; fojstvo Jezusovo; Trije kralji molijo božje Dete; Marija najde Jezusa v templju; Jezus se po vstajenju svoji Materi prikaže in Jezus vzame svojo Mater v nebesa in jo krona za Kraljico nebes in zemlje. Višek in središče slikarije je Marijino poveličanje v nebesih. Kupola je polna samih angelov - kdo jih naj vse prešteje! - ki vso kupolo prepletejo s cvetličnimi venci. Kot bi bilo v kupoli veličastno rajanje angelskih trum od veselja, ker Mati Marija prejema krono od svojega božjega Sina. Marijina cerkev je s temi slikami ogromno Pridobila in se po pravici lahko imenuje biser slovenskih Marijinih cerkev. Delo je trajalo celi dve leti - se razume od spomladi do jeseni, pozimi ni bilo mogoče delati v mrzli cerkvi . P. Blaž je imel posebno tehniko za cerkveno slikarijo: slikal je na neki voščeni podlagi. Tehnični ali slikarski izraz za ta način slikanja je "vakstempera11. Tudi cerkev sv. Frančiška v Šiški je tako poslikal. V notranjosti cerkve se ta način izvrstno obnese. Slikarija p. Blaža Faronika v kupoli Posvetitev cerkve Da, cerkev pri Novi Štifti ima tudi pravo posvečenje. Kot smo že omenili, je bila cerkev dograjena leta 1671 in takrat je bila od ribniškega arhidiakona blagoslovljena. Na posvečenje pa je čakala celih 72 let. Pravico cerkev posvetiti ali konsekrirati ima le škof. Ribniška dolina je bila še pod oblastjo oglejskega patriarha, četudi je bila takrat že ljubljanska škofija ustanovljena. Torej je imel samo oglejski atriarh pravico posvetiti cerkev pri Novi tifti, ali pa škof, ki ga patriarh pooblasti. Pa še ena težava je bi la: cerkveno je spadala Ribnica pod Oglej, politično pa pod Avstrijo in zato je avstrijska vlada zelo nerada puščala beneške državljane preko meje. To je vzrok, da so naši kraji le redko kdaj videli svojega nadpastirja. Navadno so prišli v naše kraje le pomožni škofje, ki so pa imeli svoje sedeže na avstrijskih tleh. Največkrat je bil za taka poslanstva določen tržaški ali pičenjski škof. In tako se je zgodilo tudi zdaj. Za posvetitev Marijine cerkve pri Novi Štifti je bil poslan in pooblaščen tržaški škof Leopold Petazzi, ki je bil rodni brat rib- niškega arhidiakona Karola Petazzi-ja. Ker je bil škof Petazzi odposlanec patriarha, mu je dala avstrijska cesarica Marija Terezija posebno častno spremstvo. Posvečenje cerkve se je vršilo 10. avgusta 1743. Takrat so bili posvečeni tudi vsi peteri oltarji. Obenem je pri Novi Štifti škof podelil zakrament sv. birme 1018 osebam. Seveda je imel škof v Ribniški dolini še več drugih uradnih opravil: Dne 12. avgusta je posvetil cerkev sv. Frančiška Asiškega v Sajevcu pri Ribnici s tremi oltarji. Še isti dan je posvetil veliki zvon za cerkev sv. Štefana v Ribnici in samo v Ribnici je birmal 6214 ljudi. Vsega skupaj pa je v ribniškem naddiakonatu posvetil osem cerkva, 41 oltarjev in število vseh birmavcev je naraslo na 16.814. Škof se je vračal nazaj proti domu. V Velikih Laščah ga je čakal duhovnik in več ljudi ter otrok. Prosili so ga, naj še nekaj otrok birma. Ustregel je želji in podelil je sv. birmo še 137 otrokom. To je bilo 20. avgusta 1743. Obletnico posvečenja so navadno vedno slovesno povsod praznovali, tako tudi pri Novi Štifti, toda za to obletnico so določili nedeljo po sv. Martinu, ker je že prej slovesno to nedeljo vsako leto praznovali kot obletnico blagoslovitve vogelnega kamna. ZVONOVI. Mogočni in veličastni zvonik je bil pri Novi Štifti zidan istočasno s cerkvijo. NI to posebno omenjeno, ali zapisano je, da so dali leta 1772 na zvonik novo streho iz železnega kositra. Če je zvonik potreboval že novo streho, je gotovo moral že dolgo prej biti postavljen. Torej naravno, da je bil zidan obenem s cerkvijo, saj slovenska cerkev brez "turna" bi sploh ne bila cerkev. Dne 1795 je udarila strela v zvonik pri Novi Štifti. Razbila je jabolko in pol strehe na zvoniku. Anton Rudež, najemnik gradu ni hotel dovoliti nobenega popravila pri cerkvi, pravi lastnik gradu grof Gvido Kobencelj je bil takrat begunec pred Francozi. Ko se je pa leta 1797 vrnil, se je takoj zavzel za popravo cerkve. Ob tej priliki so s kupole sneli pozlačeno jabolko in ga nasadili vrh zvonika . V tem jabolku je našel takratni novoštiftski duhovnik tudi listino arhidiakona Schoenlebna, ki je vsebovala kratko zgodovino Marijine cerkve. Vsebino je prepisal kurat Mertel ter ga je shranil v cerkvenem arhivu, izvirno listino pa je položil nazaj v jabolko. Jabolko niso več postavili nad kupolo, temveč na zvonik, kjer je listina shranjena še zdaj. Kaj pa zvonovi? Kakšna slovesnost se je vršila, ko so pri Novi Štifti vlekli v zvonik prve zvonove, o tem ni nikjer nič zapisanega. Pač pa ve zgodovina povedati, daje sveto božično noč leta 1796 pri Novi Štifti počil najmanjši zvon. Dali so ga takoj preliti in so mu celo težo zvišali za 174 funtov. Stroške je pokril ribniški grof. Kakšni so bili ti prvotni zvonovi pri Novi Štifti, izvemo še le iz poročila, ko so jih med prvo svetovno vojno zaplenili za vojne namene in jih sneli iz zvonika. Dne 16. januarja 1917 so prišli avstrijski vojaki po prvi zvon. Vzeli so takrat srednjega. Zvon je bil vlit 1727. Na obodu je imel podobo Marije Pomočnice, sv. Pavla, sv. Florijana in sv. Andreja. Zvon je nosil latinski napis: "Glejte križ našega Gospoda Jezusa Kristusa. Bežite nasprotniki. Vlil me je Gašpar Franchi 1727." Še isto jesen in sicer 9. oktobra 1917 so zopet prišli vojaki k Novi Štifti in takrat so vzeli največji zvon, ki je tehtal 1024 kilogramov in je nosil napis: "Glejte Gospodov križ. Bežite nasprotniki . Kraljica, naša Sred-nica, prosi za nas! Delo Gašparja Franchi 1718". O najmanjšem zvonu, ki je ostal v zvoniku, ni zapisano, kdaj je bil vlit. Vemo samo, da je bil prelit 1797. Sklepali bi lahko, da je ta najmanjši zvon prvotni zvon in je bil vlit, ko je bila cerkev pozidana. Potem so kupili leta 1718 veliki zvon, leta 1727 pa srednjega. Seveda so bili ti zvonovi vsi bronasti. Ker med vojsko ni bilo mogoče dobiti novih bronastih zvonov, so začeli na Jesenicah vlivati železne ali jeklene zvonove in ena izmed prvih naročnic teh železnih zvonov je bila novoštiftska Marijina cerkev. Dne 20. marca 1918 - torej še med vojno - so pripeljali na grič k Novi Štifti tri nove jeklene zvonove, ki so bili uglašeni k staremu najmanjšemu in zdaj imajo pri Novi Štifti štiri zvonove. Svete stopnice Prve priprave za svete stopnice ali "Svete Štenge", tako jih ljudje vedno imenujejo, je začel novoštiftski kurat leta 1775. Takrat je Ribnica spadala že pod Goriško nadškofijo. Goriški nadškof Ed-ling, ki je znal dobro slovensko in je posebno ljubil slovensko pesem, je bil tistega leta na vizitaciji v Ribnici. Ob tej priliki je kurat Franc Morač nadškofu izročil prošnjo, da bi smel pozidati svete stopnice pri Marijini cerkvi. Kose je pa pozneje ribniški grof mudil v Gorici, se je nadškof izjavil, da ni v njegovi moči dovoliti pri Novi Štifti svetih stopnic. Naročil je, naj duhovnik sestavi novo prošnjo, ki jo bo on, nadškof, priporočil, ter sam poslal v Rim, kjer lahko taka dovoljenja dajejo. In res, že 29. december 1778 so dobili poročilo, da so svete stopnice dovoljene. Kurat novoštiftski naj samo določi štiri dneve v letu, ki bodo vernikom najbolj primerni za pridobivanje odpustkov. Te dneve ali datume naj pošlje v Rim, da bodo označeni v papeževem odloku. Tako je bilo uradno vse gotovo. Toda svetih stopnic g. Morač ni dovršil, ker je bil leta 1779 premeščen. Delo pa je dokončal njegov naslednik g. Franc Stabile. Svete stopnice so bile dograjene leta 1780. To pove latinski napis v kronogramu - z velikih črk se bere letnica. Napis se po naše takole glasi: "Popotnik, glej stopnice svete, da moliš tu iz duše svete. Pribežališča varna pot - Marija Devica bodi povsod!11 Stopnice so pozidane na severni strani cerkve. Odvzeli so na oni strani del hodnika, ki je narejen okrog cerkve. Ob velikih shodih so tu postavljali in še zdaj postavljajo spovednice. Stopnice so speljane proti zvoniku. Stene ob stopnicah so zgoraj na presno poslikane, ravno ta ko strop. Ob stopnicah na vsako stran pri o-graji pa je obložen zid s pisanim marmorjem, ki so ga lomili v bližnjem Ravnem dolu. Ves novoštiftski grič namreč sestavlja belo-siv marmor. Stopnic je 28, kot je predpisano. Na vrhu stopnic je oltar sv. Oltar sv. KriXa na vrhu stopnic Križa, kjer imajo pogostokrat sv. mašo in oltar je privi ligiran, obdarovan z odpustki za duše v vicah . Svete stopnice so bile takoj spočetka velika privlačna sila Nove Štifte. Vendar pa so bile svete stopnice samo devet let odprte. Nato so pa bile celih deset let zapečatene. To je bilo ob času cesarskega "velikega mežnarja" Jožefa II., ki je izdajal razne cesarske odloke proti cerkvenim pobožnostim. Tako si je cesar pridobil "slavno" ime. V ribniškem gradu je bil takrat za oskrbnika Anton Rudež, ki je natančno gledal na to, da so se cesarski odloki izpolnjevali. Še le leta 1800 so svete stopnice zopet odprli ter osnažili. Takrat jih je tudi neki Anton Postel poslikal. Zelo lepo nam razloži zanimiva pesem vse, kar je treba vedeti o svetih stopnicah. Pesem je zložil Peter Hicinger: Semkaj, človek, se približaj, š table vidiš te svete, na kolena se ponižaj in potari vse srce. Glej, spomin je to častiti od trpljenja britkega, ki ga hotel je nositi Jezus za te, grešnika. On po štablah se je vodil, kdaj sodniku v roke dan, je po njih s težavo hodil, k smerti križa preč peljan. Nosil tam boleče rane, krono trnjevo ojstro, in sramote dost neznane, kri prelival predrago. Tak je trudil on visoko gor po štablah trdih se, in vse martre bolj globoko za te, grešnik, čutil je. Ker v nebo po ojstri poti rad stopinje ne storiš in pogubi le nasproti kakor skokoma hitiš. One prve štable svete hrani rimsko mesto zdaj, ktere vidiš tu, so vzete po podobi tisti kdaj. Dost svetinj po njih je malih, ena križa svetega, druge pa ostankov zalih nasledvalcev Jezusa. Jezusa stopinje znati tak na štablah so svetlo, jih s častjo premišljevati, res spodbudno je le to. Al poslušaj, Jezus vabi, verno nosi za njim križ, svetih stopinj ne pozabi, kažejo ti v paradiž. / Svete stopnice so posnetek onih zgodovinskih stopnic, ki so v Jeruzalemu vodile v Pilatovo hišo in ki je po njih hodil Jezus trikrat na Veliki petek. To je pot k sodbi . One stopnice, ki so rezane iz belega tirskega marmorja, so še ohranjene . Strokovnjaško so bile prenešene v Rim in so nameščene v posebni kapeli nasproti lateranske cerkve sv. Janeza Krstnika. Imenujejo se Scala sancta, kar pomeni "Svete stopnice". Svete pač zato, ker je po njih resnično hodil sam božji Sin in je na njih pustil sledove svoje dragocene krvi. Kakor je rimskih ali jeruzalemskih stopnic28 po številu, tako je tudi pri Novi Štifti v kapeli 28 stopnic. V vsako stopnico so vdelane relikvije ali ostanki svetnikov. Na oltarju pa je tudi relikvija pravega križa Kristusovega. Da bi ne bilo kakšnih dvomov glede odpustkov pri novoštiftskih svetih stopnicah - prvotna listina se je zgubila ali pa I® bila uničena - se je že večkrat omenjeni kurat Karol Klinar leta 1897 obrnil v Rim in je dobil listino, ki so na njej zapisani vsi odpustki in sicer: Popolni odpustek ob romarskih shodih. Oltar na vrhu stopnic je priviligiran za vsak dan in za vse maše, ki se bero na njem za pokojne, •zven romarskih shodov pa dobe verniki pri vsaki stopnici devet let odpustka. Treba je samo na stopnico poklekniti, moliti na čast trpljenju Jezusovemu ali njegovo trpljenje premišljevati. Svete stopnice pri Novi Štifti so še vedno zelo številno obiskovane . V Skapulirska bratovščina Bilo je že omenjeno, da imajo pri Novi Štifti najstarejšo bratovščino Karmelskega škapulirja, kar jih je v ljubljanski škofiji. bila je ustanovljena leta 1715. Predhodnica te bratovščine pa je bila že dolgo Prej razširjena pri Novi Štifti bratovščina Marije Tolažnice, ki jo ponekod imenujejo bratovščino sv. Monike ali pa tudi bratovščino pasu sv. Avguština. Skoraj gotovo je bil sedanji škapulirski oltar prvotno oltar bratovščine Marije Tolažnice. Glavni praznik bratovščine so obhajali vsako leto v nedeljo po prazniku sv. Avguština, torej zadnjo nedeljo meseca avgusta. Marija Tolažnica je redovni praznik reda av-guštincev . Kakor imajo pri karmeličanih Škapulir, tako imajo pri avguštincih pas za znak bratovščine in sicer usnjen črni pas. bratovščina je bila pri Novi Štifti gotovo ustanovljena od ljubljanskih avguštincev . Sedanji frančiškanski samostan v Ljubljani ie bil prvotno avguštinski. Sliko te bratovščine še zdaj hranijo na karmelskem oltarju pri Novi Štifti. Slika kaže na sredi Marijo Tolažnico, ki ponuja spodaj kle- čečemu sv. Avguštinu pas, na levi Marijini strani pa je sv. Monika, mati sv. Avguština. Udje bratovščine so nosili usnjeni pas in molili so vsak dan trinajst Očena-šev in Zdravamarij, ob sklepu pa še "Pozdravljena Kraljica!" Prvih dvanajst Oče-našev so molili na čast dvanajsterim apostolom, trinajsti Očenaš pa na čast glavi apostolov, ki je Kristus. "Pozdravljena Kraljica" pa na čast Mariji Tolažnici . Kjer je bila ta bratovščina ustanovljena, je moralo biti v cerkvi vedno sedem oltarjev, ker je imela bratovščina pravico odpustkov do sedmerih rimskih cerkva in sedmerih rimskih oltarjev. Tako si tudi zdaj lahko razlagamo, zakaj je imela novo-štiftska cerkev dalje časa sedem oltarjev, ko jih je bilo v okrogli cerkvi kar težko razvrstiti. To bratovščino so imeli v mnogih romarskih cerkvah na primer: Na Tinski gori pri Zibiki, pri Mariji Tolažnici v Žetalah. V teh dveh cerkvah so še ohranili sedem oltarjev, pri Novi Štifti pa se je kmalu silno razcvetela karmelska bratovščina in tako prva bratovščina zaspala in spremenili so tudi število oltarjev, da imajo zdaj samo tri. Imela pa je tudi bratovščina Marije Tolažnice pri Novi Štifti vsak mesec procesijo in sicer zadnjo nedeljo v mesecu. To procesijo je pozneje prevzela karmelska bratovščina. Karmelsko bratovščino je pri Novi Štifti ustanovil duhovnik Janez Šmalc, pravijo, da iz hvaležnosti do Marije, ker ga je obvarovala v smrtni nevarnosti, ko se mu je konj na mostu preko Bistrice spotaknil in sta oba padla v naraslo vodo. Ohranjena je še zaobljubljena slika, ki kaže ta dogodek. Za ude bratovščine je bilo vsako leto opravljenih 24 sv. maš pri Novi Štifti: vsak mesec dve - ena za žive, druga za pokojne ude. Ob času janzeni-zrna je bila bratovščina opuščena, pa je bila leta 1864 zopet obnovljena. Procesije vsako drugo nedeljo pa so začeli zopet prirejati leta 1915, ko so slavili 200 letnico ustanovitve bratovščine . Naj bo o-menjeno tudi, da imajo v jabolku na zvoniku pri Novi Štifti že od leta 1733 shranjen tudi karmelski škapulir. Imenik kar-melske bratovščine pri Novi Štifti ima vsega skupaj vpisanih 40.000 udov. Marijinemu škapulirju so pri Novi Štifti pripisovali tudi čudežna ozdravljenja. Iz leta 1721 je ohranjena zaobljubljena slika s sledečim prizorom: Na postelji leži bolna žena, ki ji mož polaga na prša Marijin skapulir. Zraven slike pa je pisanje v latinskem jeziku, da je bolnico že več kot leto dni mučila huda mrzlica. Mož ji je nosil razna zdravila, ki pa niso nič izdala. Slednjič se je bolnica zatekla k Mariji novoštiftski. Prosila je moža, naj takoj gre in ji prinese od Marije škapulir. Mož uboga in z velikim zaupanjem moli pred Marijo v nebesa vzeto v božjepotni cerkvi, prosi duhovnika za škapulir in ga nese domov. Žena je zgrabila Skapulir ter ga poljubila in je rekla: "Drugega zdravila zame ni kot to le zdravilo, Skapulir." V tistem hipu je ženo mrzlica popustila. Romarski shodi SploSno prepričanje dobrih duhovnikov in vernega ljudstva je bilo vedno, da si je Novo Štifto božja Mati sama izvolila za kraj, kjer bo Marija delila svoje milosti in dobrote iz nebes. Zato je Nova Štifta postala takoj od začetka zelo obiskana božja pot. V starih časih je bila binkoStna ne-deljadanvelikega romarskega shoda. Zgodovinar Valvazor pripoveduje, da je leta 1680 za binkoSti prihitelo toliko romarjev, da se je vse trlo ljudi. Znotraj je bila cerkev tako natlačena, da se ni mogel nihče ganiti in tudi zunaj je bil hrib poln. Bilo je že ob enajsti uri ponoči, ko je nekdo na ves glas v cerkvi zakričal "Gori, goril" Morda je bil poslan v cerkev in plačan zato od kakega zagriznjenega protestanta. Ta klic je napravil tako zmeS-njavo, da je bilo 23 ljudi do smrti pomečkanih, več poSkodovanih. Treh otrok niti niso mogli spoznati, tako so bili zmaličeni. V letih 1741 in 1742 - takrat so ravno obhajali 100 letnico božje poti - je bilo toliko romarjev kar naprej, da si je tedanji kurat poiskal Se enega duhovnika za pomoč . Seveda so morali imeti duhovniki tudi hiSo, kjer so stanovali. Spočetka so Novo Štifto upravljali duhovniki iz Ribnice . DuhovniSko hiSo je pozidal Se le grof Trilek. Ker se prvi stalni novoštiftski duhovnik omenja Janez Krstnik Čarman, ki je bil nastavljen kot kurat leta 1678, je torej takrat že morala hiSa stati. Grof Gvido Kobencel kot patron cerkve leta 1753 posebej zopet omenja duhovniško hiSo pri Novi Štifti, da jo prostovoljno prepusti novoStiftskemu duhovniku za vpora-bo. O duhovniški hiši je tudi zapisano, da je leta 1887 in sicer 2. avgusta udarila strela v hišo in je oplazila kuratovo sestro -gospodinjo, da je morala šest tednov ležati. Njen brat je bil znani Karol Klinar. Pri tem je tudi omenjeno, da sta se brat in sestra včasih malo sporekla. To je človeško. Pa sta tudi malo mulo kuhala. Pa prinese kuharica skledo juhe na mizo in reče bratu duhovniku: "Ali si pust, Karoli" Brat pa odgovori: "Če sem jaz pust, si pa ti pepelnica, toda vedi, da ima vsak rajši pusta kot pepelnico." In tako je bil prepir poravnan. Potem sta se pa brat in sestra zopet smejala. Novoštiftska duhovniška hiša je zelo velika in obširna stavba. Povedano je izrecno, da je bila zidana tudi za prenočevanje romagev. Ko so pa leta 1915 prevzeli Novo Štifto frančiškani, so z lahkoto stavbo spremenili v samostan. Leta 1748 je ribniški arhidiakon Janez Jakob Bajec natančno določil dolžnosti, ki jih ima vsakokratni kurat pri Novi Štifti in z one listine lahko posnamemo, kakšne romarske shode so takrat imeli pri Novi Štifti. Zapisanih je šest velikih shodov in sicer: na binkoštno nedeljo, na nedeljo presv. Trojice, na god Karmelske Matere božje, oziroma v nedeljo po tem prazniku, potem kvaterno nedeljo v jeseni ter na Veliki in Mali šmaren. Ob vseh teh shodih so imeli po tri romarske pridige in sicer je bilo kar določeno: na predvečer o pokori, zjutraj o Mariji, pri pozni službi božji pa o prazniku. Manjši shodi so se vršili: na praznik sv. Jožefa - takrat je bila ena sv. maša v kapeli sv. Jožefa zunaj cerkve. To kapelo je dal pozidati ribniški arhidiakon Jožef L. Schoenleben, ki je bil velik častilec Marijin in sv. Jožefa. Kapela je pozidana kot pribežališče zoper turško nevarnost. Kapela je bila res postavljena ob Schoen-lebnovem času, ker jo že omenja zgodovinar Valvazor, ki je bil rojen ravno isto leto, ko se je začela cerkev pri Novi Štifti zidati. Avstrijski cesar Leopold je leta 1667 izbral sv. Jožefa za varuha vseh tistih dežel, ki so mejile na Turčijo. Med temi deželami je bila tudi Slovenija. Na Praznik sv. Jožefa 19. marca 1675 je Schoenleben pridigal pri bosonogih avgu-stincih v Ljubljani in sicer o turških napadih. Bil je ognjevit in iznajdljiv govor-nik. Svojo pridigo je končal tako le: "Od-s^ej bomo imeli dve trdnjavi, dva pred-zidja, dva zaščitnika: eno generalisimo in enega generalisimo - eno glavno poveljnico in enega glavnega povelnika: deviški par Marijo in Jožefa, in upajmo, da bomo tudi izkusili, kako bosta dva pognala v beg deset tisoč, kako bosta naša pa-trona zapodila v beg deset tisoč sovražnikov. Amen. In to tudi res bodi!" Zdaj tudi razumemo, s kakšnim zaupanjem je zidal ta veliki mož pri Novi Štifti kapelo sv. Jožefa. Ta tesna zveza ribniškega arhi-diakona z ljubljanskimi avguštinci pa nam tudi pojasni, zakaj je bila pri Novi Štifti ustanovljena avguštinska bratovščina pasu sv. Avguština ali Marije Tolažnice. Na praznik sv. Jožefa, potem na praznik Marijinega oznanenja in peto nedeljo po Veliki noči so prišli k Novi Štifti ribniška, bloška in potoška (Loški potok) Procesija. Potem je prišla zopet ribniška Procesija in sicer zaobljubljena v sredo po binkoštih in v nedeljo pred Vsemi sveti, ko so slavili obletnico posvečenja kapele sv. Jožefa . Torej je Schoenleben tej kapeli preskrbel celo pravo posvečenje kot cerkvam. Omenjeno je bilo že tudi, da je bil večji shod v nedeljo po sv. Martinu, ko so slavili obletnico posvečenja cerkve, kadi bratovščine Marije Tolažnice, je bil shod tudi zadnjo nedeljo avgusta, dokler je bratovščina cvetela. Stalne procesije so prihajale vsako leto iz Kočevja in sicer v soboto med osmino praznika presv. Reš-n jega Telesa in na praznik sv. Janeza Kapelica sv. Jožefa zunaj cerkve Krstnika 24. junija in na god sv. Jurija za blagoslovljeno leto. Zaobljubljeno procesijo je imela fara Žužemberk in sicer dvakrat na leto: prva procesija je prišla v nedeljo v osmini Velikega Šmarna v zahvalo za po Iške pridelke, druga pa v nedeljo v osmini Malega šmarna za ohranitev in rast nove setve. Procesiji je moral voditi žu-žemberški kaplan. - Ko se je vpeljala in razcvetela karmelska bratovščina, se je slovesno obhajala nedelja po karmelskem prazniku, kot že omenjeno. Vsak mesec enkrat pa je bila karmelska procesija bolj za okoličane. Za praznik sv. Jurija so do zadnjega časa hodili s procesijo iz oddaljenega Senja. Nisem mogel dognati, kdaj in zakaj se je ta procesija pričela. Znano je, da Hrvati zelo častijo sv. Jurija, pa zakaj prihajajo k Novi Štifti, je res zanimivo. Le to vemo, da so imeli v cerkvi pri Novi Štifti poseben oltar sv. Jurija. Ko je leta 1753 Sodražica postala samostojna fara - spočetka vikariat - je bila Nova Štifta izločena iz fare ribniške in je pripadla kot podružnica Sodražici. Takrat je vzel Novo Štifto v oskrbo sodraški vikar Janez Krstnik Kalin. Podpisoval se je "direktor Nove Štifte". Bil je izvrsten duhovnik in je za povzdigo Nove Štifte mnogo storiI. Na sodraškem pokopališču še danes stoji njegov nagrobni spomenik z zelo zanimivim napisom: Danes meni, jutri tebi! Razbita leži trobenta Znanilka božje Besede. Veruj, Janeza nosi ime In Janeza znači dejanje: Luč je bil v Sodržici slepim; Sedaj se zdi grda Kaluža Kalin Sveti se v gradu božjem. • Hodie mibi, c ras tibi! - Tuba soluta jacet • Divini nuntia Verbi. - Črede, Joannes erat, - Nomen et o men habens: Lux erat in Soderschiz coecis; - Nune foeda apparet caligo C ali in - Fulget in arce dei. 1772. V času mrzlega jožefinizma in janze-nizma je bila božja pot pri Novi Štifti skoraj popolnoma zatrta in opuščena. Cerkev je bila celo na seznamu, da se mora podreti. Pa so jo komaj rešili. Po prestani vihri je božja pot zopet oživela, pa nikdar več ne do prejšnje višine. Vpeljali so štiri glavne letne shode: na velikonočni ponedeljek - temu shodu so rekli 11 Emavs11 - potem na nedeljo sv. Trojice, na Veliki in Mali šmaren. Ker je bila tudi karmel -ska bratovščina zatrta, je naravno tudi shod karmelskega praznika odpadel. Vpeljali so ta shod še le leta 1864, ko je bila bratovščina zopet poživljena. Takrat je pa prenehal shod na velikonočni ponedeljek, toda Ribničani še vedno ta dan prihajajo k Novi Štifti v "Emavs" piruhe sekat. Že nad 100 let prihaja k Novi Štifti zaobljubljena procesija iz Loža. Leta 1857 so namreč vojaki zanesli kolero v vas Ko-zarišče pri Ložu. Vsa okolica se je silno prestrašila in takrat so se zaobljubili Ložani, da bodo vsako leto romali v procesiji k Mariji pri Novi Štifti, ako jih obvaruje in reši te velike nevarnosti. Marija jih je uslišala, verniki pa držijo svojo obljubo. V nedeljo pred Velikim šmarnom še zdaj vsako leto pride procesija, ki jo že od daleč pozdravlja ubrano zvonenje novoštiftskih zvonov. Frančiškani varuhi cerkve Nova Štifta pri Ribnici je bila posebno pri srcu pokojnemu ljubljanskemu škofu Dr. Antonu Bonaventuri Jegliču, ki si je izbral za svoje geslo: "Po Mariji k Jezusu!" Zelo rad je zahajal k Novi Štifti. Spoznal pa je, da se božja pot ne more prav razviti in ne vzdržati, če nima stalnih duhovnikov. Kot so Brezje zacvetele po prihodu redovnikov, tako bo tudi Nova Štifta, je povdarjal škof Jeglič. Zato je že leta 1901 Novo Štifto ponudil Frančiškanom. In res je bilo od redovne strani že vse pripravljeno leta 1902, ko so frančiškani dobili iz Rima dovoljenje, da se smejo naseliti pri Novi Štifti. Nastopile so pa razne ovire in tudi zaslužnega in postaranega kurata g. Klinarja je bilo težko odsloviti. Redovniki so čakali, da zadeva dozori. Pri tem sta največ pomagala pokojni prelat dr. Jožef Lesar, ribniški rojak in dr. Janez Trdan, profesor škofovih zavodov. Ta dva nista mirovala, dokler nista videla sinov sv. Frančiška pri Novi Štifti . Tudi denarno sta zadevo krepko podprla. Zlasti prelat Lesar. In tako je prišel 30. avgust 1914. Tisti dan je prelat Lesar v škofovem imenu umestil frančiškane pri Novi Štifti. Za začetek so prišli trije: dva duhovnika in eden brat. P. Konstantin Luser je bil postavljen za predstojnika, v pomoč mu je bil p. Ladislav Jeglič, škofov sorodnik, in brat H umil Šavel j. Patra sta vodila božjo pot, brat pa gospodarstvo. Duhovnika sta imela polno dela. Romarji so prihajali ob shodih posebno obilno in tudi ob navadnih nedeljah in praznikih mnogo. Tako je bila u-peljana dvojna služba božja. Navadno tudi ob delavnikih nikoli niso bili sami. Po nekaj mesecih sta vpeljala skupščino tretjega reda in Nova Štifta je postala matica Tretjega reda za obe dekaniji: ribniško in kočevsko. Obnovila sta takoj procesije bratovščine vsak mesec. Brat H umil pa je poleti kmetoval: spomladi je cepil na stotine sadnih dreves, z veseljem je kosil, lovil polhe in ribe. Tudi kakšnega zajca je pomeril. Pozimi pa je žganje kuhal in tišlaril. Delal je vedno dosti. Seveda je pridno tudi skrbel za snaqo v cerkvi . Najbolj globoke brazde v novoštiftsko njivo je zarezal p. Ambrož Remec, kije izredno očetovsko skrbel za romarje in o-količane okrog 25 let in je še le pred nekaj leti umrl pod Marijinim varstvom. Pod njegovim prizadevanjem se je ustanovilo Prosvetno društvo za okoliško mladino . Vodil je pevski zbor in godbo na pihala. Novoštiftsko muzika je bila po vsej ribniški dolini zelo znana. Nastopali so tudi Pri verskih slovesnostih. P. Ambrož je preskrbel svetišču nove zvonove. Pod njegovim predstojništvom je bila cerkev poslikana. Po redovnih pravilih je seveda moral za triletje predstojništvo odložiti in in tako je odšel leta 1925 v Nazarje v Savinski dolini. Takrat se je pa zgodila pri Novi Štifti velikanska nesreča. Ravno v torek velikega tedna, ko so patri v cerkvi spovedovali, bilo je veliko vernikov ravno pred Veliko nočjo in so čakali na sv. zakramente. Kar na enkrat trešči večna luč na tla. Verniki so postali pozorni. V tistem hipu so pa tudi že prihiteli okoličani, ali tisti, ki so malo bolj pozno prihajali ter so zaklicali: "Bežite hitro iz cerkve, streha je v plamenu. Požar je izbruhnil na strehi male kupole nad glavnim oltarjem. Ogenj se je takoj razširil na veliko kupolo, obe ste bili namreč kriti z lesenimi skodlami. Ljudje so začeli hitro prenašati cerkveno opravo, kar se je v naglici dalo narediti. Vse so znosili v gostilno k sosedu, kjer so imeli tudi večji salon ali dvorano. Tja so prenesli v naglici tudi Najsvetejše. Plameni so že lizali zvonik in vnemati se je začelo tramovje, ki na njih vise zvonovi. Junaško pa se je takrat povzpel v zvonik Janez Mihelčič iz Kota št. 22., potegnil je k sebi cev ognjegasne brizgalne in je začel tramovje in streho polivati in tako je rešil stolp in zvonove. V dveh urah pa je pogorela vsa streha na obeh kupolah in tudi stolpič na veliki kupoli se je prevrnil in goreči tramovi so začeli padati v cerkev in so začeli ogrožati cerkveno opravo: klopi, dragocene oltarje in orgle. Kupola se je silno razgrela in bati se je bilo, da bodo uničene vse slike, ki so bile narejene na voščeno tempero . Kupolo so od zunaj polivali in tako so bile slike rešene ali vsaj ne preveč poškodovane. Po cerkvi so pa seveda pridno gasili in vlačili tramovje od oltarjev in orgel. Do večera so dobri ljudje cerkev osna-žili, da so lahko prinesli najsvetejše nazaj. Vkljub hudi nesreči so bili ljudje in patri veseli, da ni bilo hujšega. Po večerni pobožnosti so s solzami v očeh zapeli zahvalno pesem. Ogenj je nastal po neprevidnosti: Nekdo je šel zvečer preganjat postovke izpod strehe, prižgal si je svečo, vžigalico pa je vrgel stran in tako je začelo ostrešje tleti ter se je do jutra vnelo. Vsa ribniška dolina je bila pod vtisom velike nesreče pri Novi Štifti . Začeli so takoj zbirati denar za popravo cerkve. V nekaj dneh so nabrali 30.000 dinarjev. V nekaterih mesecih so cerkev pokrili s cinkovo pločevino. Ob času nesreče je bil predstojnik p. Ananija Vračko, ki ga je nezgoda skoraj strla in je prosil za premestitev. Njegov naslednik je bil p. Berard Jamar, ki je poplačal dolg, kateri je bil narejen zaradi požara; oskrbel je cerkvi tudi nov božji grob, ki ga postavljajo pri svetih stopnicah. Delo je izvršil z veliko natančnostjo in vsem v zadovoljnost pater Blaž Farčnik, akademski slikar, ki je poslikal kupolo in je po požaru slikarijo tudi strokovnjaško popravil. Omenjeni p. Ambrož se je po treh letih zopet vrnil k Novi Štifti. Pod njegovim predstojništvom in vodstvom se je pri Novi Štifti dne 13. avgusta 1930 vršil velik shod katoliških mož in fantov. Ob tej priliki je imel slovesno službo s sv. mašo in pridigo novoimenovani ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Zanimivo, da je bil to prvi njegov javni nastop na deželi v ljubljanski škofiji. Zato je bilo navdušenje vernikov še večje. Na predvečer je gorelo po okoliških hribih nad 50 kresov, shoda pa se je udeležilo 28 duhovnikov. Popoldne je škof Rožman vodil karmelsko procesijo. Enajst let pozneje se je vršila zopet pod p. Ambroževim predstojništvom velika slovesnost 3 0 0 letnice novoštiftske božje poti. Jubilej se je obhajal za praznik rojstva Marijinega v septembru. Prirejena je bila jubilejna tridnevnica, ki jo je vodil pisec te zgodovine. Ljudstva je bilo ogromno. Pred praznikom zvečer je bila ganljiva procesija z baklami. Množice ni bilo mogoče spraviti v cerkev, zato so prinesli sv. Rešnje Telo pred samostan, kjer je bil pripravljen oltar in tam je bila večerna pridiga s ponovitvijo krstnih obljub in s zadostiIno pobožnostjo na čast Materi božji in presv. Zakramentu. Ko so Najsvetejše nesli nazaj v cerkev, se je vsa množica obračala proti monštranci in vse je prepevalo: "Kristus, kraljuj, Kristus zmaguj, v hostiji sveti nam gospoduj!11 Zadnji dan je prišel k Novi Štifti zopet škof dr. Rožman, ki je opravil pozno službo božjo in popoldne pri sklepu po slovesni posvetitvi nebeški Materi Mariji je škof Rožman množici podelil papežev blagoslov . Le škoda: slovesno razpoloženje je precej motila in ovirala italijanska okupacija. Niso sicer direktno nasprotovali slovesnostim, toda italijanskih vojakov je na hribu kar mrgolelo, kar je seveda vzbujalo veliko negotovost in strah. Med vojsko ste padli na Novo Štifto dve bombi: ena je eksplodirala na kupoli velikega oltarja in je obok zrušila, toda, hvala Bogu, Marijin oltar ni bil nič poškodovan. Marija je pokazala: "Stala bom na svojem mestu kot zdaj že tri stoletja in ostala bom pri svojem ljudstvu še naprej in ga bom varovala!" Samo Marija ve, kolikokrat je ljudstvo v onih časih klicalo proti Novi Štifti: "Pod Tvoje varstvo pribežimo! " - Druga bomba je padla na sredo samostanske knjižnice in jo je zelo poškodovala ter raztrgala. Po drugi svetovni vojni imajo pri Novi Štifti samo enega duhovnika frančiškana. Preveč dela ima, ker naši ljudje dobro vedo, da še nihče ni bil zapuščen, ki je pribežal pod Marijino varstvo. P. Odilo Hajnšek OFM v!'. Zgodovinski viri: Anton Skubic in dr. Franc Trdan: Nova Štifta, Marijina božja pot na Dolenskem. 1941 - založil frančiškanski samostan pri Novi Štifti; tiskala frančiškanska tiskarna na Ročnem pod Šmarno goro. • Krajevni Leksikon Dravske Banovine v Ljubljani 1937, tisk "Slovenije” v Ljubljani. Izdala Zveza za tujski promet v Sloveniji. - Janez Volčič: Marijina božja pota: Izdala in založila Mohorjeva družba v Celovcu 1883- - Zgodnja Danica letnik 1881. - Valvazor Janez Vajkart: Die Ehre des Herzogtums Krain 1689. Večerna zarja Dolgo aprilsko deževje je bilo zalilo gorenjsko stran, kakor neugnano skrben vrtnar, da se je iz bogate moče kar Cez noč razbohotila pokrajina v zelenju, cvetju in vonjih. V zelenih valovih so se pozibavala jej z er ca sinje rži in mlade pSe-nice. JeCmen je Sel že v klasje. Trave so gnale kakor povodenj vse viSe kraj njiv po ozarah. Kar Čudno je bilo pogledati v bukovje, odkod se jemlje tolika sila novega listja in ogrinja mrtvo ogrodje vejnatih mrež za Čudo koSato in toplo. V novem zelenju so pustinj s ko Preprosti ginili borovi gozdovi, svoj rod, ki se navidezno nikoli ne sleCe, zato pa tudi nikoli ne preoblaCi praz-niCno. Cim viSe je Slo sonce in rastlo leto, tembolj silna je bila tudi svetlobna moC, ki se je spuSCala kakor zatohlo krilo nevidnega keruba od vzhoda do zahoda dan za dnem v brezbrežnih slapovih z viSin v mladi svet, pela ves dan v molCeCem soglasju luCi in barve in ugaSala zveCer neskonCno sijajno in spoCito na daljnem zapadu pod bistro veCernico razvnemaj e se v stoterih kresovih živega zlata in krvavega Skr lata, umikajočega se sunkoma brezduSni, togo zeleni sinjini in sivinam, rastoCim iz noCi od vzhoda, preden splava vanje polni mesec kakor s prozorno tekoCino nabit mehur... Zadnji pas veCerne zarje je ležal tudi tistega veCera nad ostro rezanimi obrisi visokih gozdov v Jelovici, ki se razgledujejo po gorenjskem polju od ^marjetne gore in Svetega JoSta, mimo Ljubnega in Brezij do pod Svetim Petrom nad Begunjami in Se viSe v planinski svet. NebeSki veCerni obstret se je metal strmo v polje in za gozdove, ki mejijo cesarsko in deželsko cesto od postaje do postaje, od vasi do sela, enakomerno in v redu, kakor so jagode nabrane na niti v rožnem vencu. Ivan Pregelj Kaj nam je katoliška Cerkev? Sedanji sveti oče je napovedal, da bo v kratkem sklical vse škofe na vesoljni cerkveni zbor. Imenoval je kardinala, ki naj vodi priprave. Vernikom po širnem svetu pa naroča, naj molijo in naj darujejo trpljenje in prostovoljne odpovedi za kar naj lepši uspeh cerkvenega zbora, pa tudi posvetovanj, ki jih bo vsak škof prej moral imeti v svoji škofiji. Cerkveni zbor bo obravnaval zlasti vele važne, pereče zadeve svete Cerkve. Da bomo po papeževi želji tudi mi pripomogli k njihovi ureditvi, dajmo v tem času večkrat razmišljati, kaj nam je katoliška Cerkev in kaj bi bilo z nami brez nje. Naj k temu razmišljanju pomaga tudi tale članek. Marsikaj iz njegove vsebine že vemo; pa dajmo tisto tem bolj globoko razmisliti. Bližajoči se cerkveni zbor bo zelo važen dogodek za mišljenje, življenje in delovanje katoličanov, pa tudi nekaterih drugih kristjanov in morda celo nekristjanov. Izpolnimo torej papežu željo! “Rimski državljan sem/” Znana je pravljica o moravskem knezu Svetopolku. Razdelil je državo med svoje sinove. Večkrat jim je naročal, naj bodo složni in si med seboj pomagajo; potem bodo sovražni sosedje malo opravili. Pred smrtjo je še enkrat sinove sklical k sebi. Dal si je prinesti na bolniško posteljo več šib. Ko jih je vzel v roke, je rekel: “Vsaka zase je šibka in jo z lahkoto zlomite. Če jih pa povežeta v butaro, je ne morete prelomiti. ” Nazoren pouk, kolik pomen ima organizacija. Ni samo vsota članov in predstojnikov, ampak ima svoje novo, posebno življenje in novo moč. Čim višji in težji je cilj, tem bolj kliče po trdni in močni organizaciji. Moderna doba to posebno dobro ve. Ni pa višjih ciljev, kakor so verski. Zato vidimo, da so se verstva že od nekdaj organizirala; tudi verstva, ki so si jih ljudje sami zamislili in skušali z njimi urediti odnose do božanstva. Bog je po Mojzesu dal stari zavezi trdno organizacijo. Tem bolj torej človek pričakuje, da je Jezus Kristus, vsevedni in vsemogočni Bog, povezal svoje vernike na vesoljni zemlji v enotno, trdno družbo. Ni res, kar verujejo milijoni protestantov, ki živimo z njimi: da je Odrešenik zapustil vernikom sveto pismo nove zaveze; ni jih pa spojil v enotno vidno versko družbo, marveč jim je dal na izbiro, da ostane vsak zase, ali da se sami organizirajo, kjer hočejo in kakor hočejo. Pa to so samo človeške organizacije. Tudi protestanti včasi govorijo, o “Cerkvi”; pa jo še takrat pojmujejo zelo vodeno in zelo različno, kakor je pač njihova verska skupina. Mi smo pa tako srečni, da pripadamo največji in najtrdnejši verski družbi, kar jih je kdaj videl svet. Sam učlovečeni Sin božji jo je ustanovil in organiziral. Že v šoli smo slišali, kako je Kristus ob nastopu svojega javnega delovanja ponavljal klic predhodnika Janeza Krstnika: “Spokorite se, kajti božje kraljestvo se je približalo!” To “božje" ali “nebeško" Koledar 1960 . 6. kraljestvo je sveta Cerkev. Kristus je izbral dvanajst apostolov in jih je tri leta pripravljal, da bodo kot predstojniki Cerkve izvrševali uče-niško, duhovniško in vladarsko službo. Še ko se jim je po vstajenju prika-zoval, jim je, kakor poroča uvod v Apostolska dela, “govoril o božjem kraljestvu”. Za vrhovnega predstojnika apostolov in mlade Cerkve je postavil Petra. - In ta njegova organizacija Cerkve naj ostane za vselej, saj je obljubil apostolom, da bo ostal pri njih - in pri njihovih naslednikih -“vse dni do konca sveta". Vernikom torej ni dano na izbiro, da postanejo in ostanejo člani te Kristusove Cerkve, ali pa ne. Obvezna je za vse. Tisti, ki so zunaj nje, pa jo zaslutijo, so dolžni naprej raziskovati; ko pridejo do spoznanja, so pa dolžni vstopiti vanjo in ostati v nji do smrti, da jih bo potem pripeljala v srečno večnost. Tudi tebe je duhovnik pri krstu sprejel v Kristusovo organizacijo, v “božje kraljestvo". Kolika sreča! Cerkev živi in deluje na zemlji, toda z večnim namenom. V nji so organizirane resnica, pravica in dobrota božja. Prosti državljani ogromne, trdno in modro urejene rimske države so bili na svoje rimsko državljanstvo zelo ponosni, saj jim je v politič -nem, družabnem in kulturnem oziru mnogo nudilo. “Civis Romanus sum," Rimski državljan sem. Kako srečnega se mora čutiti šele katoličan zaradi svojega članstva pri božji Cerkvi, saj je božja ustanova. Za Bogom smo Cerkvi dolžni največje spoštovanje in največjo pokorščino. Antiohijski nadškof sv. Ignacij, ki je bil 1. 109 pod cesarjem Trajanom v Rimu vržen zverem in ki se ga spominjamo 1. februarja, je z ladje, ki so ga na nji peljali v Rim, pisal vernikom v Smirni: “Glejte, da boste ubogali škofa, kakor Jezus Kristus uboga Očeta! Ničesar ne storite glede Cerkve brez škofa. Bodite poslušni duhovnikom, kakor da so apostoli. " Katoliška Cerkev je monarhična; njeni predstojniki škofje, ki jim pomagajo mašniki, imajo enega vrhovnega predstojnika, papeža. Obenem je pa Cerkev demokratična, ker ima v nji vsakdo odprto pot do najvišjih in najbolj odgovornih položajev. Sveta Cerkev je Jezusovo poglavitno in življenjsko delo. Zanjo je delal in trpel. Rojena je bila iz njegovega Srca, ko ga je vojak prebodel s sulico. V javnost je pa stopila ob prvih krščanskih binkoštih, ob prihodu Svetega Duha. In potem jo Kristus čudežno ohranja, jo vodi in ji čudežno pomaga. Ona je zenica njegovega očesa. Prstan, ki se ni zamešal. Nekd > je imel, kakor trdi pravljica, dragocen in umetelno okrašen prstan; še bolj drag mu je bil zato, ker je bil zvezan z njim zelo ljub spojin. Pa mu je zavisten tekmec napravil nepopravljivo nepriliko: dal je napraviti še nekaj drugih prav takih prstanov in je onega pomešal mednje. Kdo ga bo mogel spoznati? Nemški pisatelj Lessing je to pravljico obrnil na krščanske Cerkve, češ: Kristus je ustanovil eno samo; zdaj jih je pa več, katoliška, pravoslavne in protestantske Cerkve. Kdo bo mogel dognati, katera je prava Kristusova? Mnogi se sklicujejo na to razcepljenost krščanstva. Saj bi veroval, pravijo; toda ne vem, komu, ko toliko družb zatrjuje, da so prava Kristusova Cerkev. Res je mnogo krščanskih skupin. Sredi mohamedancev so se ohranili ostanki starih krivoverskih družb, zlasti monofizitov, ki so učili, da sta se v Jezusu božja in človeška narava pomešali v novo, tretjo, in pa ostanki nestorijancev, ki so nasprotno trdili, da je imel Kristus ne samo dve naravi, ampak tudi dve različni osebi in da je druga božja oseba v človeški samo stanovala do njegove smrti. K prvim spadajo koptska Cerkev v Egiptu in Abesfniji, ja-kobitska v Siriji, gregorijanska v Armeniji; k drugi skupini pa spadajo Kaldejci v Iraku in Iranu. Na krščanskem Vzhodu so pa pravoslavne (ortodoksne) Cerkve. Ne priznavajo prvenstva rimskega škofa - papeža. Drugače pa priznavajo vse, kar je verovala krščanska pravoverna skupnost do 8. stoletja. Takrat so se Grki ločili od nje in so 1. 1054 ločitev dokončno izvršili. Pozneje so se na dveh cerkvenih zborih spet zedinili, toda zedinjenje takoj preklicali. - Južni in vzhodni slovanski narodi so sprejeli krščanstvo iz Carigrada, ali so bili od Carigrada vsaj politično zavisni. Tako so skoraj proti svoji volji postali ločeni od Rima, krščanskega središča. Tako imamo pravoslavne ali ločene Cerkve: grško rusko, rumunsko, bolgarsko, srbsko in še nekatere manjše. Vse dalj so pa od Kristusove Cerkve razne protestantske verske skupine ali “Cerkve", ki so nastale in nastajajo od 16. stoletja: luteranci, kalvinci, anglikanci, metodisti, prezbiterjanci, episkopalci, baptisti in in drugi, ki vanje razpada protestantizem. Zavrgli so Kristusovo organizacijo Cerkve. Nimajo veljavno posvečenih škofov in mašnikov. (Zadnji čas se je pa nekaj njihovih “škofov" dalo kasneje skrivaj veljavno posvetiti pravoslavnim škofom. ) Protestanti so zavrgli sv. mašo in vse zakramente razen krsta. Kar je v Kristusovih določbah težjega, so skoraj vse zavrgli. Edino versko vodilo jim je sv. pismo, ki ga pa lahko vsak po svoje razlaga, češ da ga takrat navdihuje Sveti Duh. Tudi v posameznih protestantskih skupinah so razlike. Ker so zavrgli živo učiteljstvo Cerkve, se jim vse sproti drobi. Nekatere novejše skupine niti tega ne priznavajo, da bi bil Kristus Bog. Mi pa vemo, kateri prstan v gorenji pravljici je pristen in pravi. Vemo, da je izmed krščanskih Cerkva samo katoliška Cerkev tista, ki jo je ustanovil Jezus Kristus. V celoti in sestavinah je prav tista, ki je izšla iz njegovih božjih rok. Dvomljivci lahko to spoznajo, če jo gledajo ob njeni ustanovitvi in jo potem motrijo skozi vso njeno zgodovino. Stalno jo spremljajo štirje poglavitni in zelo vidni znaki prvotne Kristusove Cerkve: da je edina, sveta, katoliška ali vesoljna, in pa apostolska. Samo ona, katoliška Cerkev, ima vseskozi te štiri poglavitne znake. Najbolj viden in občudovan znak je njena enotnost. Katoliška Cerkev je enotna v svojem nauku, ki je vedno isti. Varuje ga zmot in ga potrebam primerno pojasnjuje. Enotna je v bogočastju. Ker ga je določil Kristus, je zmerom in povsod enako. Te častitljive Kristusove prvine je pa Cerkev obdala z lepimi obredi, ki so na raznih krajih različni in jih lahko zmerom spreminja. Katoliška Cerkev je enotna tudi v sveti vladi; v nji vladajo škofje pod vodstvom Petrovega naslednika, papeža. Katoliška Cerkev ima tudi znak svetosti v odlični meri. Njeni nauki vodijo k svetosti, evangeljski sveti še posebno; to so prostovoljno izbra- no uboštvo, devištvo in pokorščina. Njene molitve, sv., maša, zakramenti in razne pobožnosti naklanjajo vernikom milosti, ki vodijo in pomagajo k pravičnosti in svetosti. Na slehernem kraju ima krepostne osebe, ki drugim svetijo z lepim zgledom. Mnogi v nji dosezajo redno svetost, nekateri celo' junaško svetost. V vseh dobah je vzgojila svetnike, ki je Bog izpričal junaško stopnjo njihove svetosti s čudeži. Vesoljna je ali “katoliška”, kakor se po grško pravi. Namenjena je za vse ljudi in narode, za vse čase in kraje. Razširjena je že po vsem svetu in se še zmerom širi. - In apostolska je. Prav v čas apostolov sega. Po Kristusovih navodilih so jo začeli po svetu ustanavljati apostoli, ki živijo v svojih naslednikih škofih, pod vodstvom Petrovega naslednika! Vsa je v vseh bistvenih sestavinah takšna, kakršna je bila v apostolski dobi. Nobena izmed drugih Cerkva ali verskih družb nima vseh teh štirih poglavitnih znakov prave Kristusove Cerkve. Samo naša sveta katoliška Cerkev je torej prava Kristusova Cerkev. Kako srečni smo, da nas je že kot otroke sprejela pri krstu za svoje člane! Pa bi kdo ugovarjal: Če so vsi ti znaki prave Kristusove Cerkve vidni samo na katoliški Cerkvi : zakaj pa je drugoverci in brezverci ne spoznajo in se je ne oklenejo? - Odgovor: Dajo se slepiti krivim predsodkom, lastnim, družinskim, krajevnim, časovnim. O katoliški Cerkvi imajo popolnoma napačne predstave, ki jih v veliki meri povzroča slab tisk. Odbijajo jih slabosti in grehi vernikov in predstojnikov, ker ne pomislijo, da so vse to ljudje; kjer so pa ljudje, tam je tudi človeška slabost in grešnost. Kako vse teže bi nam bilo v Cerkvi, ako bi ji bil Jezus postavil za predstojnike angele! Kdo bi se šel brez bojazni spovedat angelu, brezgrešnemu, čisto duhovnemu bitju? V katoliški Cerkvi sta dve sestavini: božja in človeška; zdaj se bolj javlja ta, zdaj pa ona. Saj poznamo Jezusovi priliki o ljuljki med pšenico in o mreži z dobrimi in neužitnimi ribami. Do konca časov bo tako. Že zdaj prevladuje v Cerkvi božja sestavina; od vesoljne sodbe dalje pa bo njena zmaga popolna in dokončana; a šele takrat. Božje čudo na zemlji. Da je katoliška Cerkev božje delo, se lepo vidi tudi iz tega, ker o -stane zmerom sveža in močna in zmerom tako uspešno deluje. Za tiste, ki po dvomih in zmotah vstopajo vanjo, ima ta dokaz posebno moč. Cerkev je neprestan čudež božji na zemlji. Njena notranja moč je silna; tudi v sedanjem času. Kakor se človek iz otroštva razvije v polnost moči in delovanja, potem se pa začne starati in bližati smrti: tako je tudi z vsemi človeškimi ustanovami. Nastanejo, več ali manj časa trajajo in delujejo, potem pa gredo proti zatonu. Tudi najsilnejša gibanja, najvišje kulture in najmočnejše države so propadle. Podobno pot gredo verstva, ki so si jih izmislili ljudje sami. Katoliška Cerkev pa že 19 stoletij živi in blagoslovljeno deluje. Kakor gorčično zrno zraste iz prav drobnega semena, tako je tudi katoliška Cerkev zrastla iz prav majhnih začetkov. Koliko vernikov je pa imel Jezus, ko je visel na križu? Svojo ljubečo Mater in še nekaj drugih zvestih duš, preplašene apostole in nekaj hvaležnih oseb v Jeruzalemu in na deželi. Samo to. Vse drugo je pa bilo ali sovražno ali vsaj brezbrižno do njega. Vendar je Cerkev začela rasti in delovati in še zmerom raste in deluje. In ne kaže ni kaki h znakov staranja in propadanja; vsa sveža in močna je. Od prvih časov pa do danes je šla skozi preganjanja, ki bi bila gotovo zadušila sleherno človeško ustanovo. Dioklecijan, zadnji od desetih rimskih cesarjev, ki so hoteli Cerkev v krvi udušiti, je dal samozavestno napisati na novce: “Ko je bilo ime kristjanov zatrto. ” Pa je še živel, na pol nor, v velikanski palači v Solunu pri Splitu v Dalmaciji, ko je Konstatin Veliki 1. 313 z Milanskim odlokom dal krščanstvu svobodo. Takoj nato se je začelo preganjanje Cerkve v mogočni perzijski državi, se vrnilo v rimsko, prešlo k nekaterim novo priseljenim narodom, potem pa dolga stoletja divjalo pod vodstvom mohamedancev. In tako dalje do danes; skoraj neprestano teče krščanska kri. Še bolj nevarni so bili notranji spori inkrivoverstva, na primer arijamzem, saj so se že bali, da bo uničil krščanstvo. Proti koncu srednjega veka in ob začetku novega je pokvarjenost zavladala tudi med delom škofov in duhovnikov. Celo par papežev je bilo slabih. Bil je čas, ko sta si dva ali trije lastili papeško oblast in je imel vsak svoje pristaše. In še druge take stvari. To, da Cerkev še obstoji in je močna in delavna, dokazuje, da je božja ustanova. Iz nebes gleda nanjo Kristus, ji pomaga in jo rešuje iz težavnih položajev. Res je ne peklenske ne človeške sile ne morejo premagati. V 18. stoletju je strastno pisal zoper Cerkev francoski pisatelj Volter (Voltaire). Prijateljem je dal geslo: “Uničite jo, nesramnico!” Ko so ga pozneje vprašali, kaj je s svojim zasramovanjem in smešenjem opravil, je rekel: “Toliko, kakor deček, ki bi vzel nožič in z njim malo popraskal po enem izmed mogočnih kamnov Naše Gospe v Parizu. ” Cerkev je čudo božje na zemlji tudi s svojim delovanjem. O njem bi se dale napisati velikanske knjige. Njeno delovanje je predvsem nadnaravno, ko uči in ko opravlja sveta dejanja. Neutrudno dela za duše, tudi po misijonskih krajih. Zmerom je pa imela razumevanje in podporo tudi za plemenite in koristne časne zadeve: za znanosti in umetnosti, za šolstvo, od naj nižjega do vseučilišč, ki jih je ona začela. Cerkev je začela graditi bolnišnice, sirotišnice, hiralnice in druge dobrodelne zavode, ki so glasniki njene ljubezni do trpečega dela človeštva. Spreobrnjene narode je učila umnega poljedelstva, obrti, rudarstva, gradnje cest in mostov. Kadar se je kakšen poganski rod priključil Cerkvi, se je priključil tudi omiki. Cerkev je vedno poudarjala načela, ki se po njih morejo reševati kričeča socialna vprašanja. Poudarjala je človeško dostojanstvo in s tem odpravila sramotno suženjstvo. Borila se je za svetost zakona, za čast žene, za nadnaravno vrednost slehernega otroka, tudi pohabljenega. Kjer je kakšna splošna stiska ali potreba klicala na pomoč, so takoj hiteli plemeniti člani Cerkve na pomoč. Katoliška Cerkev ima zaradi svojega nauka in zaradi svojega nadnaravnega in naravnega delovanja tolik ugled, da so bili in so tudi mnogi znastveniki in iznajditelji, umetniki, socialne delavci in drugi duhovni velikani njeni zvesti sinovi in zveste hčere. “Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; ne kakor daje svet, ga vam jaz dam.” (Jan 14, 27) Koledar 1960 Cerkev nam je za Bogom največja dobrotnica. Kdor se zaupno razgovarja z brezverno osebo, vidi, da morda mnogo ve; popolnoma nevedna je pa glede najvažnejših in najpotrebnejših spoznav: od kod sem; čemu živim; kako naj živim? Kristus je pa zaklical na šotorskem prazniku: “Jaz sem luč sveta. Kdor gre za menoj, be bo hodil v temi, marveč bo imel luč življenja. ” In to svojo luč življenja je Kristus prepustil Cerkvi, “Pojdite in učite!” Cerkev nas uči po vernih starših, po veroučiteljih in pridigarjih, po svojem tisku in svojih organizacijah, zdaj tudi po radiju in na razne druge načine. Pač bi strmeli največji misleci nekdanjega poganstva, če bi katoliškemu otroku, ki je dve ali tri leta poslušal verski pouk, stavili vprašanja, ki so jim željno iskali odgovorov, pa jih niso našli. Katoliški šolarček bi jim tako jasno odgovarjal. Kdo ga je naučil? Cerkev. - Če kdo kaj potrebnega o veri ali nravnosti ne ve, gre lahko k duhovniku, ki mu bo dal ali priskrbel pravi odgovor. Pač je pomirjevalna ta zavest: na vse dobim zanesljivo pravilen odgovor ! Da more Cerkev prav učiti, ji je Kristus dal dar nezmotljivosti: škofom na vesoljnem cerkvenem zboru, ali kar soglasno učijo vsak v svoji škofiji; in tudi papežu samemu, kadar kot najvišji učenik in pastir kaj proglasi za vso Cerkev za razodet nauk. Apostol Pavel imenuje Cerkev “steber in temelj resnice”. Tudi nas je Cerkev poučila in nas še vedno uči. Opozarja nas na višje, večnostne vrednote in na nestalnost in praznino zemskih, tvarnih. Za pravilno življenje, ki vodi v srečno večnost, pa potrebujemo poleg zadostnega pouka tudi pomoči. Slabi smo in h grehu nagnjeni; z lastnimi šibkimi močmi ne moremo zmagovati. Pa nam prihaja Cerkev na pomoč. Iz njenih molitev, sv. maše, zakramentov in drugih virov nam neprestano dotekajo nadnaravne moči. Kakšna vira moči sta katoličanom zlasti spoved in sv. obhajilo! Beseda miče, zgled pa vleče; zato nam Cerkev tudi kaže zglede svetih in svetniških oseb. Nismo torej zapuščeni v duhovni borbi. In tolaži nas v trpljenju. Od vselej je človeštvo mučilo vprašanje: od kod je trpljenje in kakšen namen ima? Vsa Jobova knjiga stare zaveze govori o tem, vendar ne poda pomirljivega odgovora; samo veli: Kaj boš, ubogi človek, skušal presoditi božje namene in sklepe? Jezus je pa z besedo in lastnim zgledom rešil težavno vprašanje o smislu trpljenja. Odgovor je prepustil Cerkvi, ki nam govori: Z voljnim trpljenjem si pridobivamo veliko zasluženje za nebesa. Zadostujemo za časne kazni zaradi grehov. Trpljenje nas trga od minljivih zemskih dobrin in nam obrača pogled na večnostne vrednote. Dela nas sočutne in plemenite, da tuje trpljenje bolj razumemo in lajšamo. Misel na božjo previdnost nam kakor balzam blaži telesno in dušno trpljenje. In v Cerkvi božji gledamo osebe, ki so vdano in junaško prenašale trpljenje, podobno našemu ali še mnogo hujše; iz njenih nadnaravnih virov so črpale potrebne moči. Posebno vznemirja človeka misel na smrt. Pa nas sveta Cerkev uči, da smrt ni samo konec vsega posvetnega, ampak je za pravičnega ali spokorjenega samo prehod v večno nebeško veselje. Ob tem svetem upanju so ob smrti in pokopu tudi solze preostalih manj grenke in pekoče. In vemo, da Cerkev na klanj a svete maše in molitve trpečim dušam vicah. Vodi nas k virom resničnega, notranjega in trajnega veselja. Odvrača nas pa od sovražnikov veselja; to so zlasti grehi. Cerkev nas je pri krstu duhovno prerodila, zato je naša duhovna mati. In potem nas preko življenja in smrti po materinsko spremlja, -spremlja s poukom, z nadnaravnimi krepčili in s tolažbo. Ali bomo sprejemali in uživali njene duhovne dobrote topo in brezčutno, ne da bi se sproti zavedali, da so res dobrote? Veličastna in tolažilna je misel, da je Kristus v svoji poveličani človeški naravi naš posrednik pri Očetu. Nam je neviden; zato nam je postavil vidno posrednico, Cerkev. Po nji se bližamo s češčenjem in prošnjami njemu in vsej presveti Trojici. Vse svetnike je vzgojila Cerkev. 'Zato se lahko obrnemo do vsakega izmed njih, naj spremlja naše molitve in žrtve zanjo. Poseben varuh katoliške Cerkve je pa sv. Jožef. Zelo. prisrčno mu jo priporoča molitev, ki se opravlja po oktobrski pobožnosti rožnega venca. Skrivnostno telo Kristusovo. Apostol Pavel pravi v listu do Rimljanov (12, 5): “Množica nas je eno telo v Kristusu, posamezni pa smo med seboj udje. ” Papež Pij XII. je 1. 1943 to resnico o Cerkvi kot skrivnostnem telesu Kristusovem obsežno in globoko razložil v okrožnici, ki je vzbudila veliko pozornost in pomagala do novega, še bolj duhovnega pojmovanje Cerkve. Papčž pravi v nji, da je to “najbolj plemenito in vzvišeno ime za Cerkev”. Okrožnica je zelo globoka in zato nekoliko težka; pa je tudi nam namenjena. Njene poglavitne misli so te: Med družbo in živim telesom je velika podobnost. V obeh so različni udje, ki pod enotnim vodstvom vsak po svoje delujejo za skupni namen. Tako je tudi Cerkev kot družba nekakšno “telo”. Ustanovil jo je Kristus, ki je njena glava, saj iz njega, kot iz središča živčevja, prihaja nadnaravno življenje milosti na vso Cerkev, kakor je sam lepo povedal v priliki o trti in mladikah. Kristus Cerkev vzdržuje in vodi; zato je Cerkev Kristusovo telo. In ker je njegovo delovanje za nas skrivnost, je Cerkev njegovo skrivnostno (mistično) telo. -Kristus je Cerkvi vse izročil, svoj nauk in vse milosti, ki j ih j e zaslužil na križu; po nji nadaljuje svoje odrešilno delo. Zato sv. Pavel naravnost pravi, da je Cerkev drugi “Kristus” (1 Kor 12, 12). Ko je Savel, posnejši Pavel, preganjal Cerkev, mu je Kristus očital, da njega samega preganja. “Savel, Savel, kaj me preganjaš ? Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš- Udje Cerkve imajo, tako naprej razlaga papež, podobno kakor udje naravnega telesa, različne naloge. Poglavitni udje so papež in škofje, ker imajo vso sveto oblast in nadaljujejo Koledar 1960 <5 Kristusovo delo. Drugi pomembni udje v Kristusovem skrivnostnem telesu so duhovniki, ki so posvečeni po svetih redovih; nadalje redovniki, ki izpolnujejo evangeljske svete; potem tisti verniki, ki opravljajo duhovna ali telesna dela usmiljenja; očetje in matere, ki dajejo in vzgajajo skrivnostnemu telesu Kristusovemu nove ude; in končno vsi, ki delujejo s cerkvenimi predstojniki za zveličanje drugih. Udje Cerkve so zvezani z glavo Kristusom in so po njem tudi med seboj povezani. Najmočnejša vez med nje mi je sv. Rešnje Telo kot daritev in kot obhajilo. Sveti Duh je pa duša skrivnostnega telesa Kristusovega. Duša deluje v telesu nevidno, vidni so pa njeni učinki. Tako deli Sveti Duh, ki je neviden, udom Cerkve raznotere milosti in darove, ki se potem vidno razodevajo v krepostnih dejanjih. Sveti Duh biva v Kristusovi človeški naravi in v vsakem udu Cerkve; vsak vernik je torej njegovo svetišče. Tudi Sveti Duh spaja ude Cerkve med seboj in z g lavo-Kristusom. Prosimo ga naj zelo pomaga papežu in škofom pri njih delu za Cerkev na prihodnjem cerkvenem zboru! Vse tri cerkvene hvalnice k Svetemu Duhu moremo moliti v ta namen, desetko rožnega venca “ki je Svetega Duha poslal”, ali katerokoli drugo molitev. Potem sveti oče nadaljuje: Kristus si je privzel človeško naravo, da je po nji učil, delal čudeže, molil, trpel in nas odrešil. Njegova pove -ličana narava nadaljuje zdaj v nebesih svoje delovanje s tem, da deli ljudem milosti, ki si jih je zaslužil v svojem zemeljskem življenju. Nam je navidna. Zato si je Kristus privzel drugo telo, skrivnostno telo, Cerkev, ki je na zemlji in nam vidna, da po nji in v nji deli svoje milosti, zlasti po zakramentih. Vsi v to skrivnostno telo sprejeti udje tvorijo obenem z glavo - Kristusom živo enoto, ki živi od življenja glave. - Zunaj tega nadnaravnega telesa ni nadnaravnega življenja. Iz tega globokega razmišljanja izpelje papež potem posledice. “Nič slavnejšega, imenitnejšega in častnejšega si torej ne moremo misliti, kakor biti član Cerkve, skrivnostnega telesa Kristusovega. Zato se naj sleherna duša z grozo boji greha, ki omadežuje skrivnostne Odrešenikove ude. ” Ljubimo Cerkev, njene sestavine in njene ustanove ! Spoštujmo njene predstojnike in jim bodimo v vsem pokorni^ četudi je naši grešni navadi včasi težko. Po Kristusovem zgledu ljubimo vse ljudi brez razlike plemen in narodnosti. Naša ljubezen do Cerkve bodi delavna, da z glavo-Kristusom sodelujemo pri reševanju duš.“Zares strašna je skrivnost,ki je nikoli dovolj ne premišljujemo, - da je namreč zveličanje mnogih odvisno od naših molitev in od prostovoljnih žrtev in odpovedi. " Iz nauka o skrivnostnem Kristusovem telesu se vidi, da ima isti Kristus trojno bivanje: biva v poveličanem telesu v nebesih; navzoč je v evharističnem svetem Reš njem Telesu; je pa tudi v svojem skrivnostnem telesu, sveti Cerkvi. Cerkev je preprosta in ponižna, kakor je bil Kristus v svoji človeški naravi. Je pa tudi vzvišena in veličastna, kakor je bil Kristus v božji naravi. - Mnogi so ga ljubili in ga ljubijo z ljubeznijo, kakor je ni bilo deležno človeško bitje; zanj delajo, trpijo in umirajo. Mnogi so ga pa strastno sovražili in ga sovražijo, ker zahteva nepopustljiv boj zoper zla nagnjenja. - Prav tako se godi njegovemu skrivnostnemu telesu, sveti Cerkvi. Apostol Pavel večkrat govori v svojih listih o krepostih kristjana. Predvsem o treh “božjih” krepostih, o veri, upanju in ljubezni. Izmed osebnih krepostih priporoča zlasti ponižnost. Mnogokrat pa našteva socialne kreposti, ki jih imamo do bližnjega. In tudi nagib dodaja: drug drugega udje smo, v Kristusu in v Cerkvi. * Franc Jaklič Leinont: Glavni oltar v samostanski cerkvi Oltar v kapeli Doma duhovnih vaj (JUoja mati Mati! - Čudovita beseda! - Koliko toplote in mehkobe vsebuje! -Koliko dragih spominov se nam vzbudi ob misli na mater ! - In ti vtisi ln spomini so močnejši, kot katerikoli drugi. Neizbrisni so. - Kakor Se pečat lepo vtisne v mehek vosek, tako se vtisnejo materini opomini in nauki v otrokovo nežno dušo in ostanejo v njej vse življenje, do smrti. Spomini na te zlate materine nauke drže otroka na pravi poti. Preveč so sveti in dragoceni, da bi se jim izneveril. - Svetniki in pesniki so znali dodobra ceniti materino ljubezen in Ji peti hvalo. Sv. Avguštin je zelo lepo opisal svojo mater, ki je trideset let z materinsko ljubeznijo in vztrajnostjo molila za njegovo spreobrnjenje in bila končno uslišana. -Kaš pisatelj Ivan Cankar je tudi mojstrsko opisal svojo slovensko mater in nam ohranil svoje dragocene spojine nanjo. Površen človek bi morda dejal, Češ, “kaj je posebnega, če mati ljubi svojega otroka. Saj je to samo Po sebi umevno in čisto naravno”. ~ Res je, da je naravno; toda zato ni Materina ljubezen čisto nič manj spoštovanja in občudovanja vredna. ' Toda če veren človek raziskuje še globlje ta “zakaj?”, zakaj nas mati Inko nežno ljubi, bo dobil odgovor: z a t o , ker je Bog tako uredil ! Ko je namreč Bog ustvaril hiaterino srce, je vanj položil dobršen koš svoje ljubezni. In to ljube-Zen mati nesebično razsipava za svojega otroka. - Ali ni velike podobnosti med ljubeznijo Boga in materino ljubeznijo?! - Ob besedi “mati”, se nam misli v hvaležnosti ne -hote dvignejo k Bogu, ki je neskonč - no moder in poln prekipevajoče ljubezni. Ta ljubezen ga je nagnila, da je ustvaril svet z mnogimi čudesi; toda materino srce je ena izmed Njegovih umetnin. - Materino srce je najdražji biser med ustvarjenimi bitji. - In če mati s svojo ljubeznijo tako močno ljubi svojega otroka, kako mora šele Bog, ki je Ljubezen sama, ljubiti svoje otroke! - Povsod v stvarstvu se najdejo dokazi božje ljubezni; zakaj svet, v katerem smo, je bil ustvarjen zaradi človeka, ki je krona stvarstva. Največji dokaz, da nas Bog ljubi, je pa ta, da nas je poklical v bivanje in nam dal neumr-jočo dušo, da bomo na veke z Njim s rečni. Stvarnik je v svoji neskončni previdnosti in dobroti odredil, da matere tesno sodelujejo z Njim pri u-stvarjanju novih življenj. - Bog bi lahko vsakega posameznika priklical v življenje na isti način, kot je to storil pri Adamu in Evi. Toda v ta namen se je raje poslužil zemeljskih mater kot svojih pomočnic pri oh ra -njanju in razširjanju človeškega rodu na zemlji. - Pod materinim srcem se začne novo življenje, Bog pa mu vdihne neumrjočo dušo. Toda dete raste devet mesecev v tem varnem zavetju, dobiva hrano od matere in se krepi, dokler ni zmožno samostojnega življenja. Po materi in o-četu si prevzame lastnosti značaja in osebnost, po duši pa je izključno božja lastnina. - Ni torej čudno, da obstojajo tako tesne vezi ljubezni med materjo in otrokom. In te vezi ostanejo do smrti. Nobena razdalja in sila jih ne more pretrgati. Bog, ki je ustvaril mater, je tudi pokazal dopadenje nad to svojo u-metnino. Poslal je svojega edinoro-jenega Sina na ta svet. Privzel je našo človeško naravo. In to naravo si je privzel po Materi Mariji. Za to nalogo jo je pripravil na ta način, da ji je ustvaril posebno čisto srce: obvaroval jo je izvirnega greha in jo obdaril s polnostjo milosti in dobrot. In božji Sin Jezus je bil dolgo vrsto let pokoren tej materi in je sprejemal od nje dokaze njene materinske ljubezni. - Svoj prvi čudež je storil na prošnjo svoje matere Marije v Kani Galilejski, ko je vodo spremenil v vino. - Posvetil j e družinsko življenje s svojim zgledom. - In ko je umiral na križu, nam je svojo Mater Marijo izročil kot našo Mater. - Kmalu nato, ko se je poslovil iz zemlje in se vrnil v nebesa, je vzel k sebi v nebo svojo mater in jo za njeno zvesto službo matere bogato poplačal s tem, da jo je kronal za Kraljico nebes in zemlje. * * * Ko to premišljujem, mislim na tebe, mati! - Pet tisoč milj naju loči. Toda kljub temu sva blizu drug drugega, ker imava močno vez molitve , ki ne pozna razdalj. - Kolikokrat sem v duhu pri tebi na obisku. - štirinajst dolgih let je že prete- klo, kar sva si segla v roke v slovo in si mi s solznimi očmi rekla: Zbogom sin! - Bog naj te varuje na tvojih potih in pripelje srečno nazaj v domovino!”----Od tedaj se s teles- nimi očmi nisva videla. Ti si v domovini, ki silno trpi pod rdečim jarmom, tvoj sin pa je v daljni Ameriki. Mladostna leta, ki sem jih preživel pod domačo streho ob tvoji skrbni roki, so danes le še kakor sanje, ki hitro minejo. Tvoja pisma, ki jih prejemam v tujino, so kakor sončni žarki iz domače hiše in iz domače zemlje. Vselej mi prinesejo košček domovine. Hranim jih vse, kar si mi jih pisala v teku teh štirinajstih let -kot dragocen spomin nate. Njihovi odlomki so kakor biseri in sem jih zato zbral skupaj, ter tukaj zapisal, kot bi se bal, da bi šli v izgubo in pozabo. Naj vedo drugi, kako dobro mater mi je Bog dal. Odkar se nisva videla, se je marsikaj spremenilo. Vojna vihra je ponehala. Naduti nemški nacizem je bil poražen. Narodi, ki jih je neusmiljeno tlačil, so zopet svobodno zadihali. Toda naši domovini je namesto zvezde miru zasijala rdeča zvezda in ti vzela najstarejšega sina. Tedaj se je začelo zate trpljenje. Srce se ti je krčilo ob misli na sina, ki so ga rdeči krvniki vlačili sem in tja napol živega, ga mučili in končno nečloveško uničili njegovo mlado življenje. - Tvoja pisma, ki sem jih prejemal vsak mesec, so zgovorno pričala o tej tvoji neutolažljivi boli. - Tvoj drugi sin, ki piše te vrstice, pa je med tem postal duhovnik. Zapel je novo mašo, daleč proč od tebe, od očeta in domačih. - Kako velika žrtev je to bila zate, razodevajo tvoja pisma v tistem letu. Toda bila si močna žena in si tudi v tem videla ukrep božje volje. To žrtev si voljno darovala za svojega sina novomašni-ka z iskreno prošnjo do Vsemogočnega, naj napravi iz njega vrednega duhovnika po svojem božjem Srcu. - Leta teko z naglico. Tvoj sin vsak dan stoji pred oltarjem in se te spominja v naj svetejših trenutkih svete maše. Ti pa mu v duhu stojiš ob strani in podpiraš njegove prošnje s svojo zbrano in pobožno molitvijo, šele večnost bo pokazala, koliko a-postolskih uspehov v svojem duhovniškem življenju moram pripisovati tvojim gorečim prošnjim molitvam, katere obilno podpira žrtev in trpljenje! Mama! Vedi, da sem ti zelo hvaležen zanje. Bog ti jih bo stotero povrnil! Od tvojih mlajših sta že dva stopila v zakonski stan; en sin in ena hčer. Dve hčeri pa sta še pri tebi. - Tvoji vnuki in vnukinje ti delajo veliko veselje, ko tekajo okoli tebe in veselo čebljajo ter te sprašujejo vse mogoče stvari iz radovednega otroškega sveta. Obenem pa te to marsikdaj naredi otožno, ker te spo- K oledar 1960 ^inja na tista srečna leta, ko smo bili še vsi okoli tebe kot majhni o-troci. Ali se še spominjaš, mama, ko si nam pripovedovala o naši mali pokojni sestrici, ki je med nebeškimi krilatci od svojih detinskih let. Spomin na tega otroka nam je bil vselej svet. Hudo nam je bilo zanjo, ker je bila vzeta iz naše srede. Po drugi strani pa smo bili ponosni, da irnamo enega izmed nas v nebesih. Saj vemo, da so otroci, ki umro v krstni nedolžnosti zelo dragoceni v božjih očeh in nam zato lahko izprosijo od Boga dobrot in milosti. Ali še veš, kako si nas kot majh-ne otroke učila delati znamenje sv. križa, ko si nas med prvimi molitvami učila ono ljubko in prisrčno: “Sveti angel, varuh moj, ..." In potem očenaš in zdravamarijo ter druge. - Vsak večer smo opravljali skupno večerno molitev; nismo smeli preje v posteljo, dokler jo nismo opravili. Spominjam se še dobro, da sem le takrat, ko sem okreval po pljučnici smel takoj po večerji v posteljo. Dobro se še spominjam, da smo imeli v kuhinji na steni za štedilnikom prt, v katerega so bili vezeni razni okraski in pa napis; “Sonce ne sije tako lepo, kakor materino oko!" - Sedaj se šele zavedam resničnosti tega reka, ko že dolga leta nisem videl tega sija iz materinega očesa. - To tvoje oko je sijalo milo in lepo, kadar smo bili otroci pokorni in pridni. - Ko pa te nismo ubogali, si nas včasih kaznovala s šibo. Toda pregrešek je moral biti že zelo hud, da si to storila. Vedno pa se ti je pri tem videlo, da ti je težko kaznovati otroka. Toda vem, da je bilo tudi to storjeno iz čiste materinske ljubezni. Saj nisi ničesar bolj želela, kakor da bi bili tvoji otroci vzgojeni v pravem krščanskem duhu. Včasih si pa nas kaznovala na drug način, ki je bil za nas mnogo učinkovitejši kot oni, prvi. To se je zgodilo tedaj, kadar se je zaradi naše neubogljivosti in trme naselila v tvoje materine oči žalost, ali celo solze. To je bilo za nas hujša kazen kot šiba. V takih primerih smo vselej želeli, da bi nas raje naklestila, kakor pa da smo morali gledati ža- Lemont: Pobožnost križevega pota med “slovenskim romanjem” 4. julija 1959 lost, ki je sijala iz tvojih oči. Še danes mi je žal, da sem ti ob neki priliki povzročil veliko žalost in nepriliko. - Bilo je nekega nedeljskega popoldneva. Eden od naših znancev iz Gorenske je prišel v Ljubljano in je pri nas na dvorišču spravil svoje motorno kolo za nekaj ur, ko je šel v mesto. S svojim prijateljem sem se igral s tem motornim kolesom, dokler ga nisva spravila v pogon in se z njim odpeljala z dvorišča. Rotila in prosila si me, naj se ne igram z motornim vozilom, da se mi ne zgodi nesreča. Saj sem bil komaj štirinajst let star. Toda nisem te poslušal, ko si klicala za menoj. Kmalu nato je na naš dom prišel policist, ker me je videl voziti motorno kolo, kar pa kot mladoleten nisem imel pravice. Tedaj si me morala zagovarjati, da nam ni bilo treba plačati globe. Nikdar ne bom pozabil dneva, ko sem se poslovil od tebe in odšel v samostan. - Bilo je proti koncu avgusta leta 1943. Čeprav sem že več let težko čakal tega dogodka in se ga iskreno veselil, sem kljub temu težko občutil vso grenkobo slovesa od drage matere, od očeta, od bratov in sester. Predno sem odšel na postajo, sem stopil k tebi in ti podal roko. Beseda mi je zastala v grlu, polile so me solze. Že sem se obrnil, da odidem, pa sem zopet stopil nazaj k tebi v upanju, da ti bom mogel reči vsaj nekaj besed v slovo. Toda, ko sem ti zopet stisnil roko, so me znova polile solze, da nisem spravil besede iz sebe. Spominjam se še, kako si si s predpasnikom brisala solzne oči. To so bili zate in zame nepozabni trenutki . . . Zaradi vojnih razmer nisi dobila skoro celo leto nobenega glasu od mene. Niti se nisi mogla udeležiti slovesnosti moje redovne preobleke, niti prvih obljub po končanem letu noviciata. - Kako si bila veselo iz- nenadena, ko sem po mesecih negotovosti in skrbi, ki si jih imela zaradi mene, stal zopet pred teboj živ in zdrav in to pot v redovni obleki. Saj skoro nisi mogla verjeti, da je res. Upala si, da bom odslej blizu doma in se pripravljal na poklic, ki sem si ga izbral. Toda najino veselje ni trajalo dolgo. Prišla so leta begunstva in ločitev. Naš ata je odšel v begunstvo in ste ga zelo pogrešali eno celo leto; dokler se ni končno vrnil k družini. - Tudi dva od tvojih sinov sta odšla na tuje. Starejši je bil po nekaj tednih zvijačno vrnjen rdečim krvnikom. In danes nihče ne ve, kje počiva njegovo truplo. - Drugi sin pa piše te vrstice v tujini. Šele po enem letu in pol begunstva ( decembra 1946 ) sem dobil prvo pismo od tebe. Kakšno veselo iznenadenje. Tako sem vsaj vedel, da ste še živi in zdravi. Na pismu se vidi, da si ga pisala s tresočo se roko. Pismo si sklenila s sledečimi besedami: “Naj končam za danes moje slabo pisanje, ker oči so mi opešale in lasje osiveli. Saj ni čudno, ker jokam že od takrat, ko sem vas zadnjikrat videla; in moja bol je vedno hujša. ” - Dne 24. febr. 1947. si mi zopet pisala in mi znova odkrila svoje zlato materino srce. Takole si tokrat zapisala: “O kako pogosto se jaz spominjam na vas. Kako sem bila srečna, ko ste bili še majhni. Ko sem vas spravila zvečer spat in sem vas videla vse na svojih ležiščih, tedaj so vse skrbi z menoj legle k počitku. Sedaj pa, ko se zvečer uležem, se skrbi povečajo. V sanjah se mi prikazuje bolest, kako je s tem in onim. Resničen je pregovor, ki pravi: 1 Majhni otroci, majhne skrbi, veliki otroci, velike skrbi’. . . Kako sem trpela in trepetala za enega in drugega, če je bil bolan. - Spominjam se tebe, ko si bil še čisto majhen, star šele nekaj dni in si bil ze- lo bolan. Kako sem molila in prosila Marijo, naj te pusti živeti, če je božja volja; prosila sem jo tudi, da bi dobil ta poklic, kakršnega si sedaj izbral. - In ko si bil star deset let, si zbolel za pljučnico. Jaz sem sedela ob tvoji bolniški postelji sedem dni noč in dan in molila zate in obljubila sem te na Brezje Mariji. Zdravnik je kaj malo upal na ozdravljenje. - Toda, obrnilo se je na bolje. - Bilo je že pozno v jeseni, ko sem se šla zahvalit Mariji na Brezje, šla sem od jutranje maše naravnost na kolodvor. Bilo je že malo snega. Bil mi je tako lahak korak od Otoč do božjepotne cerkvice, da sama nisem vedela kdaj sem dospela, čeprav sem hodila čisto sama.------In takrat, ko si šel v Novo mesto. Kako je bila bridka ločitev. Mislila sem, ali so to sanje ali resnica. Ti si nas prvi zapustil. In še tako mlad si šel na tako težavno pot. In nisem mogla biti navzoča pri tvoji redovni preobleki. Ali bom mogla biti navzoča takrat, ko boš prvič stopil pred oltar. Ko to premišljujem, se mi zdi, da ne bom. ” Ob novem letu 1948 si mi zopet pisala lepo pismo, ki je polno bogatih misli za duhovno življenje. Takole začenjaš svoje pismo: “Prejmi prisrčne pozdrave in novoletne čestitke. Zopet smo prestopili eno leto. Kako hitro teče čas človeku. Se mi zdi, da je bilo včeraj in je že minilo eno leto. Kar hitro bomo priromali do praga večnosti in konec bo vseh težav in bridkosti, pozabljena bo žalost in gorje tega sveta. Veselili se bomo združenja z Bogom. Kmalu boš obhajal rojstni dan... Bog te blagoslovi in ohrani na mnoga leta, ter ti da dočakati tvoj srečni dan (mašniško posvečenje), po katerem hrepeniš. To veš, da je tvoja pot v teh težkih in razburkanih časih naporna in trnjeva. Toda vse težave se dajo premagati, če jih človek obrne na Boga. Tvoja pot ni bila postlana z rožami. Še kot otrok si zapustil svoj dom. Že s prvimi koraki v svet si začutil trdoto in begunstvo. In tako se tudi nadaljuje tvoja pot naprej." Nato nekaj mesecev nisi dobila nobenega pisma od mene. Skrbelo te je, da sem bolan. Res sem bil takrat Lemont: Romanje Slovenske Zenske Zveze 19. julija 1959 bolan. Bil sem pol leta v bolnišnici. Vedel sem, kako bi te skrbelo in bolelo, če bi vedela, da sem bolan. Posebno zato, ker sem bil daleč od doma in bi mi ne mogla prav nič pomagati. Hotel sem ti prihraniti to bol in ti zato nisem nič omenil, da sem bolan. Takole si mi v svoji materinski skrbi pisala meseca marca 1948: “Zakaj se nič ne oglasiš ? Ali si bolan ali kaj je s teboj ?. . . Bliža se tvoj godovni dan. Molila bom za tvoj dušni in telesni blagor in bom prosila, da bi ostal zvest naj višjemu Stvarniku nas vseh. K nam prihaja lepa vigred, katere smo se včasih tako prisrčno veselili. A zame je vigred že odcvetela in se ne povrne več. Skrbi in žalost ter visoka leta so me strla. - Sedaj pa končam svoje pismo. Kmalu piši, če si res bolan, da me ne bo skrbelo noč in dan.” -Vem, draga mama, da so tvoje molitve v veliki meri pripomogle, da sem ozdravel in lahko nadaljeval pot do oltarja. Vidiš, Bog nas večkrat vodi preko trpljenja do zmage. Pri tem ima vedno svoj namen. Včasih nam ta namen da spoznati. Včasih pa nam spoznanje svojih načrtov da videti šele po prestopu praga večnosti. Naše slabotno meso se večkrat upira križem in se jih otepa. Toda vera nam zopet pravi, da vsakemu križu, ki nam ga Bog pošlje, pridene tudi svojo zadnjo pomoč. Čeprav mnogokrat težko umemo, zakaj nam pošilja to ali ono nadlogo, nam vendar zavest, da je neskončno moder in dober, pravi: “Kar Bog stori, vse prav stori !” Koliko lepih spominov mi obujaš s svojimi pismi. Dne 27. maja 1948 si mi pisala: “Pišem ti danes na naš veliki praznik (Sv. Reš njega Telesa). Dobro se še spominjam, kako si včasih hodil za procesijo. Kako ti je bilo v veliko čast, da si lahko zvončkljal pred Najsvetejšim. In kako je bilo vse veličastno in slovesno na ta dan, ko se je blagoslov razlival čez naša polja, travnike in naselbine. Sedaj pa je vse to minilo, ker pravijo, da se s tem ‘ovira promet’. ” Med tem sem ti sporočil novico, da sem se preselil iz Avstrije v Italijo. Dne 20. junija 1948. si mina to sporočilo takole odgovorila: “Bila bi v velikih skrbeh, ko bi bila preje vedela za tvojo dolgo in nevarno rajžo. Tako so pa šle vse skrbi tiho in ne-opažno mimo mene. In vse se je dobro izteklo. ” Dan 29. novembra 1948. je bil zate in zame velik dan. Tvoj sin se je za vse življenje z redovnimi obljubami daroval Bogu. - Takole si mi v tem času pisala: “Sporočil si, da boš delal redovne obljube. Jaz bom molila ta dan zate pri sv. maši. Spominjali se te bomo tudi čez dan v molitvi. Bog te blagoslovi v tvojem redovnem življenju, ker se boš njemu daroval za vse življenje. - - -Blagor tistim, ki se iz ljubezni do Boga posvetijo samostanski tišini in se odrečejo vsemu posvetnemu. Res je treba veliko žrtev. Posebno v današnjih časih, ko je ta stan tako zaničevan in obrekovan. Pa bo enkrat tem večje zasluženje pri Bogu. ” Mesec maj te je vsako leto veselil. Kot dobra krščanska mati si imela vedno močno zaupanje do Matere Marije. Rada si se udeleževala šmarnične pobožnosti v majniku. Tudi svoje otroke si navajala k temu. - Toda mesec maj te vsako leto spominja žalostnega dogodka, kosi zadnjikrat v življenju videla svojega starejšega sina. Proti koncu maja 1949. si mi pisala sledeče pismo: “Že se bliža proti koncu prelepi maj. Kako mi živo stopajo pred oči pretekli časi. Kako sem bila srečna, ko ste bili še vsi doma okoli mene. Kako si ti vsako leto delal Marijin oltarček in ga krasil s cvetlicami. Upam, da sva bila v tem mesecu vsak dan združena v molitvi. Spominjala sem se te vsaki dan pri maši. In tudi Franceta (najstarejši sin, vrnjen domobranec ) se vedno spominjam in molim zanj. Nikdar ga ne morem pozabiti in ga tudi do smrti ne bom. Ravno danes je četrta obletnica, kar je bil odpeljan. Danes je tudi peta obletnica, kar smo se posvetili brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Razen tebe, ki si bil takrat že v samostanu, smo bili vsi navzoči. France je za to priliko prišel domov iz Višnje gore. - Nihče si ni predstavljal, da bo ravno čez eno leto moral nastopiti pot trpljenja.” - — Svojega najstarejšega sina si darovala domovini. Mnogokrat mislim nanj. Saj mi je bil svetal zgled krščanskega idealizma. Dala si mu trdno podlago verskega življenja. Vtisnila si mu v srce ljubezen in zaupanje do nebeške Matere Marije. Saj je bil vsa svoja mladostna leta Član Marijine kongregacije v domačem kraju; več let pa celo njen predsednik. Ko sem mu razodel svoj načrt za vstop v samostan, je takoj pokazal, kako visoko spoštuje ta poklic in me blagroval ter dajal pogum. -Kot dijak je bil izredno marljiv in vesten. Dolgo v noč je vztrajal pri šolskih knjigah. Zjutraj pa je bil mnogokrat že ob treh ali štirih pri učenju. - Kako je bil vesel, ko je po končani trgovski akademiji kmalu dobil mesto uradnika v zavarovalnici, da je lahko pomagal očetu pri vzdrževanju družine. Imel je tudi že izbrano značajno krščansko dekle za svojo bodočo življenjsko družico. Toda, ko je prišla komunistična revolucija, se je kmalu pridružil borcem, ki so hoteli preprečiti rdečo tiranijo. Hoteli so ohraniti domovini Boga in vero. Za svoje plemenite ideale so morali dati svoje življenje. - Molimo, da bi bila kri teh mučencev skorajšnje poroštvo svobode naše domovine. Naj ti mučenci izprosijo spreobrnenje svojim morilcem! Človek, ki živi izven domovine, se ob praznikih najbolj živo spominja svoje mladosti, ki jo je preživel pod domačim krovom. Božični prazniki so po vsem svetu prazniki domačnosti in ljubezni zaradi ljudomi-losti Boga, ki nam je v svoji neskončni dobroti in usmiljenju poslal svojega edinorojenega Sina, da nas je zopet spravil z njim in nam odprl nebeško domovino. - Ob praznikih so tvoja pisma še posebej prisrčna. V novembru 1949. si mi pisala sledeče: Sedaj se nam bližajo že zopet bo -žični prazniki. Pa zmeraj in zmeraj smo še ločeni eden od drugega. Molimo, da bi nas Jezušček že enkrat uslišal, da bi vsi zopet enkrat molili skupaj pri njegovih jaslicah. ” Oktobra leta 1950. pa si mi pisala sledeče pismo: “Bliža se praznik Vseh svetnikov in spomin vernih duš, ko se bomo zopet spominjali naših rajnih in molili za njih duše. Saj molimo zanje vsak dan. Te dneve pa nam pridejo še posebno živo pred oči. V duhu vidimo, kako smo bili včasih skupaj z njimi, kaj so delali in govorili. Pa je bila božja volja, da so se preselili pred nami v večnost. " Ob obletnici važnejših dogodkov v naši družini vselej “povasuješ" s tistim, katerega se obletnica tiče. V septembru 1951. si mi pisala in me spomnila enega takih majhnih, pa vendar zate in zame pomembnih dogodkov. Takole praviš: “Minila je osma obletnica, kar si se poslovil od nas in odšel na pot proti svojemu zaželjenemu poklicu. Spominjam se še, ko si pred odhodom vsadil astre na vrtu za hišo. Cveteti so začele, ko tebe ni bilo več doma. Kadar sem prišla na vrt k tem nežnim in nedolžnim cvetkam, sem se vedno spomnila na tebe in zraven jokala. Francetu ni bilo prav, ker sem za teboj žalovala; rekel mi je, da ne smem biti žalostna, ker si šel od doma, ker si si izbral tak poklic, da bo blagoslov za družino. Ta ubogi otrok me je tako lepo potolažil; sedaj pa za njim velikokrat jokam, ker ga ni od nikoder. ” - Da, mama; tudi jaz sem mislil na tebe, ko sem sadil astre. Prav zaradi tebe sem jih vsadil kot spomin na tvojega sina. Saj vem, kako si vedno ljubila cvetlice. Ob koncu leta 1951. si mi zopet želela blagoslovljeno prihodnje leto: “To leto ti želimo še posebej srečno in blagoslovljeno. Ker to leto je zate nadvse pomembno in si še bolj potreben božjega blagoslova. Bliža se dan tvojega zaželjenega trenutka. Prevzel boš nase nemajhno nalogo in odgovornost. Glej, da boš stopil pred božji oltar res kot pravi služabnik Kristusov. . . ” Čas beži z neznansko naglico. Naenkrat sem stal pred svojim ciljem. Posebno zadnje leto študija in zadnji meseci pred mašniškim posvečenjem teko vsakemu duhovniškemu kandidatu z veliko naglico. Saj so ti meseci polni neposrednih priprav na veliki dan. Srce je napolnjeno s svetim pričakovanjem in hrepenenjem. Takole si mi pisala v tistem času: “Sporočaš nam datum tvojega posvečenja in nove maše. Bili smo veseli tega sporočila, obenem pa še bolj žalostni, ker se nam ne bo uresničila želja, da bi bil ti med nami na ta tvoj slavni dan. -Razkropljeni smo vsepovsod. Franceta ni. Ivan je daleč od nas. - Božja volja je taka in moramo vzeti za dobro, obenem pa upati na veselo svidenje; če ne tukaj v solzni dolini, pa gori pri naši nebeški Materi Mariji. In v tej tolažbi bomo vseeno srečni in veseli. . . Duhovnih darov ti bomo dali na dan tvoje nove maše. -Ata naroča, da nam sporoči, ob kateri uri bo po našem času, da bomo takrat v cerkvi, ko boš ti opravljal prvo sveto daritev. Spomni se takrat naših rajnih sorodnikov in vseh nas živih. Mi bomo pa prosili zate, da boš mogel preko vseh ovir in težav in da boš mogel nositi breme svojega poklica. Bog ti daj veliko milosti in moči, da boš premagal vsake skušnjave, da boš znal voljno potrpeti in da boš pravi apostol Kristusov.” --Kmalu nato sem prejel dru- go, kratko, toda ganljivo pismo od doma. Tako se glasi: “Bliža se tvoj nad vse srečni novomašni dan. Ker ti ne moreva osebno dati blagoslova in na tvoje čelo narediti znamenje svetega križa, te v duhu blagoslavljava in pokrižava! - Tvoj oče in mati. " Končno je prišel moj zaželjeni dan. Bilo je jasno nedeljsko jutro v maju. Sonce je ravno pokukalo izza obzorja, ko je naš avtomobil brzel proti Chicagi. Zdelo se mi je, kot da so to samo sanje. - Ob sedmi uri se je razvila procesija iz župnišča v cerkev. V procesiji je pred škofom stopalo sedem diakonov, ki bodo prejeli sveto mašniško posvečenje. Orgle so glasno zadonele, ko je procesija vstopila v svetišče. Začel se je pomemben obred. Skušal sem biti kar najbolj zbran v teh svetih trenutkih; pa so mi misli kljub temu večkrat pohitele preko oceana k domačim. Vem, mama, da ste bili tudi vi vsi takrat v duhu pri meni. Naslednjo nedeljo pa je bil za nas vse drugi veliki dan. Prvič sem pristopil k oltarju in daroval brezmadežno Jagnje. - Novomašni dan je za vsakega duhovnika dan najlepših spominov in vtisov. S kakšnim navdušenjem vsak no vomašnik zapoje: “Gloria in excelsis De o ! ” - Ko sem delil prvič sv. obhajilo, sem v duhu videl pri obhajilni mizi tebe mama, ata, brata, sestre. - Po pridigi je novomašni blagoslov plaval izpred Marijinega oltarja čez morje v domovino k mojim dragim. . . Kmalu po novi maši sem prejel tvoje pismo: “Sedaj ti napišem par vrstic, kako smo praznovali tvoj največji in najsrečnejši dan. Ob de- Koledar 1960 veti uri smo imeli na Rožniku zate naročeno sv. mašo. Iz Gorenskega so prišli sorodniki. Bil je lep sončen dan. Darovali smo zate sv. mašo in sv. obhajilo. - Ko smo prišli domov, smo imeli malo gostijo. Pogovarjali smo se, kako bi bilo lepo, ko bi imel ti novo mašo doma; koliko sorodnikov bi se je udeležilo. In tvoje sestrice bi te spremile v belih oblekah in z venčki na glavi. . . Popoldne ob petih smo šli v stolnico in smo bili najprej pri rožnem vencu, nato pri dveh pridigah, pri maši in nazadnje še pri petih litanijah. - Takrat si ti maševal in jaz sem bila čisto ves čas v duhu pri tebi. Solze so mi zalivale oči, ko sem mislila na tebe, ki si tako daleč od nas, sam, brez staršev in sorodnikov. . . Bog ti daj srečo in blagoslov da boš v svojem duhovniškem življenju čim več dobrega storil za Boga in bližnjega. - Priporočam te tudi še naprej v Marijino varstvo, kakor sem te doslej. " * * * Kdaj se bova zopet videla?! - Le Bog ve! - Iskreno želim, da bi lahko vsaj enkrat maševal v tvoji navzočnosti. - Tudi ti in ata želita isto. -To bo za nas vse najsrečnejši dan. - In takrat - ko se zopet vidimo, bomo dolgo, dolgo kramljali. Veliko si imamo povedati! Do takrat pa nasvidenje, mama! - Bog te živi in ohrani še na mnoga leta!----Tvoj vdani sinko! ^4-—~ Ljubka Šorli, Gorica - 3 .. "> v> O '■y ^ •:> -, ;■$ -», .v;-"' c^x t>/ ^ ,1 - , - ' V«* _•:■< - r- <«ov „ % , :, «V C.-*S t ;•• - J ?>, <'--. .o . ':' -* 5,5,.,yt»-- y ",»v j. £, --j ■■ ,»> v.»•*> » e."e-« *',"u; ^^ ,3 * o ^/-x- o r~./ ^ .,.* & J. C.eve,a^l6. »g«s.» 1*9 ^ %, o m * <*»' -a ^ «ovyS ^ e * r9 ? ‘;\ o ^ -v •? t i 4"> ? 4>» a’"5 * •» ■-r> ..•*? u\ J “i » r. -J ^ Blagoslov Doma duhovnih vaj Dne 9. avgusta 1959 je Cika Skl nadškof Njegova Ekscelenca Albert Gregory Meyer blagoslovil kapelo in nove prostore v Domu duhovnij vaj. Obredi blagoslova so se začeli 20 minut pred enajsto uro zjutraj. Duhovščina je v procesiji spremljala nadškofa iz bralnice po hodnikih in nato v kapelo. Nadškof je kropil nove prostore z blagoslovljeno vodo. Pred kapelo, kjer je bila častna straža štirih Kolumbovih vitezov iz Palos Park-a, Illinois, je nadškof zmolil molitev za blagoslov kapele. Nato se je začela slovesna peta maša, H jo je daroval preč. p. Benedikt Hoge OEM. Diakon je bil p. Odilo Hajnšek OEM, subdiakon pa fr. Kapistran OEM, bogoslovec poljske frančiškanske provincije; ceremonier pri maši je bil frančiškanski bogoslovec fr. Matija OEM, tudi iz poljske provincije. Med mašo je bila slovenska pridiga, ki jo je imel naš prijatelj Rev. Vital Vodušek. V lepi slovenski besedi je opisal pomen dela frančiškanov med ameriškimi Slovenci, zlasti pa pok. p. Kazimirja Zakrajška in p. Aleksandra Urankarja; njunemu spominu je posvečena kapela. Po maši je pridigal nadškof. Ker smo ravno ta dan obhajali godovni dan arškega župnika sv. Janeza Vianeja, je njega postavil za zgled vernikom in duhovnikom posebno v njegovi skrbi za neumrjoče duše. - Po cerkveni slovesnosti je bilo skupno kosilo v novi obednici, katerega se je udeležil tudi nadškof. Vseh gostov je bilo nad 200. Pri slovesnosti so bili navzoči poleg asistence naslednji duhovniki: Rt. Rev. msgr. James Hardiman, Rt. Rev. msgr. Matija Butala, Rev. Frank J. Rausch, Rev. Ray-mond Ploszynski, Rev. Vincent Flynn, Rev. J. E. Gilewski, Rev. Fulmer, Rev. George Kuzma, Very Rev. Ferdinand Skoko OEM, prov. delegat hrvaških frančiškanov, Rev. Zrno OEM, Rev. J. Jeretina iz Argentine in Rev. Dežman. - Pri slovesni maši je pel zbor fare sv. Stefana iz Chicage pod vodstvom p. Vendelina OEM. ČikaŠki nadškof blagoslavlja Dom duh. vaj Ob sklepu cerkvene slovesnosti lir. Filip Žakelj e me ni IŠke (Brezje v c4rg,entini (Ob petnajstletnici slovenskega izseljenskega semenišča) Skromno slovensko begunsko oziroma izseljensko semenišče, ki ga podpira veliko dobrih slovenskih src v obeh Amerikah, zlasti pa pre-vzvišeni ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, ki bi ga semenišče lahko imenovalo kar svojega krušnega očeta, bo meseca mqa 1960 obhajalo že svojo petnajstletnico. Napak bi bilo, če bi pozabilo na svojo predobro Mater Marijo, ki ga vsa leta spremlja s svojim usmiljenim, materinskim pogledom in uspešno podpira s svojo neizmerno dobroto. MARIJA, SKOZ' ŽIVLJENJE VODITI SREČNO ZNAŠ Na prvo soboto meseca maja 1945 se je začelo romanje slovenskih vernikov, bogoslovcev in duhovnikov v tuji svet. Cez mejo je šel tudi ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, ki je v dneh najhujše stiske kazal slovenskemu ljudstvu na Marijo Pomagaj, Kraljico presvetega rožnega venca in na Marijino brezmadežno Srce, kateremu je 30. maja 1943 pred milostno podobo Marije Pomagaj posvetil sebe in vse svoje drage ovčice. Bogoslovje pa je že 1. januarja 1939 izročil v varstvo Srednici vseh milosti. 13. maja 1945 je v lienški podružnični cerkvi v Thurnu pred podobo fatimske Matere božje napravil sku- Adrogu& Oltar v sem eniški kapeli po/ z večjim številom uglednih beguncev zaobljubo, da bomo v Zgornji Šiški Marijinemu brezmadežnemu Srcu in Kraljici p res v. rožnega venca postavili krasno cerkev, ki naj bo narodno svetišče pobožnosti vernih slovenskih src do Marijinega brezmadežnega Srca. Nekaj bogoslovcev je bilo že diakonov. Tiste, ki so šli takoj v Italijo, je posvetil treviški škof, precej pa jih je ostalo na Koroškem. Ti pa so pod vodstvom takratnega spirituala dr. Karla, V/. Truhlarja takoj začeli v Celovcu opravljati duhovne vaje ter še meseca maja prejeli mašniško posvečenje v starodavni krški stolnici, ki je posvečena Marijinemu vnebovzetju; obenem pa je tam grob tudi slovenske kneginje sv. Eme. Marijino vnebovzetje na glavnem oltarju stolnice v Krki na Koroškem. Tu so prejeli maja 1945 nekateri begunski bogoslovci majniško posvečenje. Več novomašnikov je opravilo svojo prvo daritev v vetrinjski cerkvi, posvečeni Marijinemu vnebovzetju. V tej cerkvi so se bogoslovci zadnjo nedeljo v maju leta 1945 z mesečno duhovno obnovo pripravili za pot v večnost. Dolga vrsta teh zglednih, nedolžnih fantov je šla v krvavo smrt. Precej bogoslovcev se je rešilo v Italijo. Prav okoli praznika Srednice vseh milosti leta 1945 so se zbrali v benediktinski opatiji v Pragli blizu Padove okoli rajnega prelata dr. Alojzija Odarja. Kmalu so začeli prihajati tudi od drugod tisti bogoslovci, ki so mogli ubežati komunistični morilski roki. Po dobroti sv. očeta Pija XII. je bilo ustanovijeno v tujini slovensko semenišče in bogoslovna fakulteta. Začelo se je redno semeniško življenje in predavanje na fakulteti. Pa semeni šče ni pozabilo na parijo. Pri duhovnih vajah meseca marca je salezijanec dr. Franc Knific s prisrčni nežnostjo opozarjal duhovnike in bogoslovce na pobožnost, zaupanje in ljubezen do Marije. Omenil je, da smo bili Slovenci skozi vsa stoletja kakor uboga sirota. Zato smo se, odkar smo sprejeli sveto katoliško vero, tako radi kot nebo gl jene sirote oklepali svoje nebeške Matere Marije. Čudovito lepo je na praznik Brezmadežne leta 1945 rajni prelat dr. Alojzij Odar poveličeval Brezmadežno ter kazal na njen vzor, ko so bogoslovci pri slovesnem kongregacijskem shodu obnavljali svojo posvetitev Brezmadežni. Za praznik Marijinega oznanjenja I. 1946 je dr. Janez Vodopivec razlagal bogoslovcem dvojno skrivnost praznika: Marijino deviško božje materinstvo in učlovečenje druge božje osebe. Za praznik Srednice vseh milosti I. 1946 pa je dr. Ivan Ahčin spodbujal bogoslovce k zaupanju v Marijino dobroto in vesoljno sredništvo. Spi ritual dr.K. VI. Truhlar je večkrat pri točkah za premišljevanje govoril o Mariji, zlasti pa so bili prisrčni shodi Marijine kongregacije. Takrat so bogoslovci imeli zares krasen in močan pevski zbor. Zato so te shode znali povzdigniti z lepimi Marijinimi pesmimi. V Pragli seveda semenišče ni pozabilo na šmarnice. Cez poletje 1946 se je semenišče preselilo v Briksen na Ti rol skem. Tudi tu pobožnost do ljube Matere božje ni prenehala. Mnogo rožnih vencev so bogoslovci premolili tudi v taboriški kapeli v Bagnoliju, kjer so čakali, da se odpeljejo čez veliko lužo v Argentino. Slovensko semenišče je v Argentini najprej našlo svoje skromno zavetišče v novem, še nedokončanem semenišču v San Luisu. Tam je živelo in delovalo nekako od aprila leta 1948 do velikega šmarna 1951. Ze prve tedne tamkajšnjega bivanja so prinesli iz stolnice v procesiji kip Marije, Pomočnice kristjanov, za semeniško kapelo. Priznati je treba, da je češčenje Matere božje med bogoslovci, ki jih je bilo kar lepo šfevilo, lepo rastlo. Novi spifitual, gospod svetnik Alojzij Košmerlj, je takoj prva premišljevanja za bogoslovce imel o Mariji, ko jim je razlagal zdrava marijo. Shodi Marijine kongrego- Koledar 1960 cije so se vršili ves čas v San Luisu vsaj vsak mesec. Za praznik Srednice vseh milosti leta 1948 je dr. Franc Gnidovec, takratni profesorin sedanji rektor semenišča, v semeniški kapeli slavil Marijino materinsko dobroto v španskem jeziku, ker je bilo takrat z nami tudi nekaj domačih semenisenikov. Moramo reči, da je bilo v sanluiški semeniški kapeli kar precej •lepih pobožnosti v čast Materi božji. Bogoslovci in duhovniki smo hodili pomagat zlasti za slovesne škofove maše v stolnico, ki je bila posvečena Brezmadežni; večkrat pa smo hodili maševat v bližnjo župnijsko cerkev, ki je bila posvečena karmelski Materi božji, in v dominikansko cerkev, ki je bila posvečena rožnovenski Materi božji. Pa Marijina roka nos je odpeljala drugam. PRI MARIJI POMAGAJ V ADROGUČjU Po velikem šmarnu leta 1951 smo bili skoraj na cesti. Usmilil se nas je la plaški nadškof Solari, ki nam je dovolil, da smo se naselili v njegovi nadškofiji v lepem kraju Adrogudju, blizu Buenos Airesa. Skromno pristavo je bilo treba preurediti. Bogoslovci so sami prijeli za delo ter pridno pomagali zidarjem. Majhno garaž o so preuredili v semeniško kapelico. Ta kapelica je postala prva slovenska Marijina cerkvica v Latinski Ameriki. Rajni slovenski slikar Marijan Koritnik je do meseca marca 1952 napravil iz zaobljube krasno podobo Marije Pomagaj; morda je to sploh najlepša njegova podoba Marije Pomagaj, ki jih je toliko hapravil, da so mu po smrti dali upravičeno naslov: Marijin slikar. Bogoslovci in duhovniki, zlasti bivši gojenci, so za Marijo in Jezuščka kupili lepi pozlačeni kroni. Podobo Marije Pomagaj in obe kroni je blagoslovil prevzvišeni gospod škof dr. Gregorij Rožman, preden se je 10. marca 7952 vrnil s svojega drugega obiska v Argentini v Severno Ameriko. Ganljivo nos je ob tem blagoslovu izročil v varstvo Mariji Pomagaj ter prosil, naj bomo vsi v semenišču, duhovniki in bogoslovci, Marijina in Jezusova krona s svojim zglednim življenjem, pobožnostjo do Matere božje in ljubeznijo do Jezusa. Leta 1955 pa so bogoslovci s svojimi rokami pomagali graditi novo semeniško kapelo v čast Mariji Pomaga/. Dolga je nekako 14 m, široka pa okoli 6 m. Precej zaslug za načrt kapele ima gospod Himelreich France, ki je bil takrat, ko se je kapela gradila, še bogoslovec. Marija Zmagovalka - v glavnem oltarju cerkve v Vetrinju (Rezbarija iz leta 1622) 23. julija 1955 so po blagoslovu nove kapele prenesli iz prejšnje kapelice presveto Rešnje Telo in kot prvo pobožnost opravili v novi kapeli litanije Matere božje z blagoslovom. Ob obisku prevzvišenega gospoda škofa leta 7957 so Marijin oltar olepšali, podoba Marije Pomagaj je dobila nov okvir, obe kroni pa so znova pozlatili. No tiho nedeljo 7957 je gospod škof dr. Gregorij Rožman blagoslovil nov križev pot, slike in načrt za okvirje ter postajne križce je napravil v zadovoljstvo vseh ak. kipar Franc Gorše. Naj takoj dodamo, kaki se prav v tej semeniški kapeli uresničuje staro pravilo: po Mariji k Jezusu. Bogoslovci so vsak dan zjutraj v kapeli pri sv. maši in obhajilu, opravijo dobro zahvalo po sv. maši, čez dan pa večkrat sami zase obiščejo Jezusa v presv. Režnjem Telesu; pred večerjo pa na naši majhni Marijini božji poti lahko vidiš, kako skoraj vsi bogoslovci hodijo od prve do štirinajste postaje križevega pota ter premišljujejo Marijine bolečine ter Gospodovo trpi j m j e in smrt. Prav zadaj v kapelici je še stranski oltar sv. Jožefa. Sliko za ta oltar je napravil kar naš domači umetnik bogoslovec France Bergant, blagoslovil jo je pa tudi gospod škof dr. Gregorij Rožman ob velikonočnih praznikih leta 1957. Tudi razsvetljava kapelice je prav prijetna. Opremo za oltar, mašne obleke, nekaj kelihov in ci bori jev ter monštranco smo dobili iz bivših slovenskih begunskih taborišč. Nekaj lepega cerkvenega perila in obleke pa smo nakupili z darovi dragih dobrotnikov. Dve krasni beli dal• matiki smo napravili iz nove svilene poročne obleke, ki jo je neka krščanska nevesta podarila Materi božji v Lujanu, tam pa so jo nam poklonili. VSAKDANJE ČEŠČENJE MATERE BOŽJE V SEMENIŠČU Bogoslovci vsak dan trikrat molijo angelsko čaščenje, zjutraj in opoldne skupno, zvečer pa sami zase, ob velikonočnem času pa: Raduj se, Kraljica nebeška. Pri jutranji molitvi se vsaj trikrat obračajo na Marijo. Z obujenjem dobrega namena najprej iskreno počaste najsvetejši Srci takole: ‘Gospod Jezus Kristus, v edinosti s tistim božjem namenom, s katerim si ti na zemlji po svojem presvetem Srcu Bogu dajal hvalo ter jo še neprestano povsod na zemlji daješ v zakramentu presvetega Rešnjega Telesa prav do konca sveta, po zgledu presvetega Srca blažene Marije, vedno brezmadežne Device, ti prav ves ta dan, ne da bi izvzel najmanjši delček, najradovolneje darujem vse svoje namene in misli, vsa svoja čustva in želje, vsa svoja dela in besede.' Takoj nato pa molijo posebno posvetilno molitev, ki jo je molil sv. Alojzij, zavetnik katoliške mladine in vzornik bogoslovcev: "O Gospa moja, sveta Marija, tvoji blagoslovljeni zvestobi, tvojemu posebnemu varstvu in v naročje tvojega usmil jen ja tebi danes in vsak dan in ob uri svoje smrti izročim svoje telo in svojo dušo. Vse upanje in vso svojo tolažbo, vse svoje stiske in težave, življenje in konec svojega življenja zaupam tebi, da na tvoje presveto posredovanje in po tvojem zasluženju vsa moja dela vodi in ravna tvoja in tvojega Sina volja. Amen. " Odlok, s katerim gospod škof dr. Gregorij Rožman izroča ljubljansko semenišče varstvu Srednice vseh milosti, naroča, naj bogoslovci vsak dan v jutranjo molitev vključujejo antifono, vrstico in posebno molitev v čast Srednici vseh milosti. Tudi v tujini bogoslovci že vseh petnajst let tako časte Srednico vseh milosti vsako jutro: “Glej, moj Gospod mi je vse izročil in ničesar ni, kar ne bi bilo v moji oblasti, ali mi ne bi izročil. Prosi za nas, Srednica naša premogočna. Da postanemo vredni obljub Kristusovih. Ave Maria Molimo. Gospod Jezus Kristus, naš srednik pri Očetu, ki si blagovolil preblaženo Devico, svojo Mater, postaviti tudi za našo mater in srednico pri sebi, daj milostno, da se bo vsakdo, ki pride k tebi prosit milosti, veselil, ko je po njej vse dosegel. Ki živiš in kraljuješ na vekov veke. Amen." Pri opoldanski molitvi bogoslovci vsak dan razen angelskega češčenja zmolijo tudi: Spomni se, o premila Devica Marija. Pri večerni molitvi redno zmolijo antifono: Pod tvoje varstvo pribežimo. Brez dvoma pa vsak bogoslovec vsak dan razen skupnih molitev opravlja še zasebne molitve in druge verske vaje v čast ‘Aateri božji. Ce bi obiskal vsakega posebej v skromnem stanovanju, kjer so po trije in štirje skupaj, bi najbrž skoraj pri vsakem bogoslovcu opazil na delavni mizi majhno podobico Vto-tere božje, največkrat podobico Aarije Pomagaj. Pri vzgoji jih spiritual neprestano prosi, naj za svojo stanovsko čistost vsak dan zjutraj in zvečer zmolijo zdravamarijo in molitev: O Gospa moja. Člani Irfarijine kongregacije sami zase zmolijo zjutraj tri zdravamarije in Pozdravljena, Kraljica, zvečer pa tri zdravamarije in Pod tvoje varstvo pribežimo. Bogoslovcem je bilo pogosto priporočeno, naj pri duhovnem branju vsak dan kaj malega preb ero tudi v čast Materi božji. Tako sami rastejo vedno bolj v spoznanju in ljubezni do Matere božje, obenem si pa nabirajo mnogo gradiva za oznanjevanje Marijine slave. Nekateri gospodje bogoslovci so tako prebrali več lepih del o Mariji. Kongreganisti berejo tudi Acies ordinata, osrednje glasilo vseh Marijinih družb, nekateri tudi krasno kanadsko revijo Marie, ki je menda najboljša marijanska revija na vsem svetu. ŠKOFOV ZAVOD SE VSAK DAN PRIPOROČA MARIJI Ob svojem drugem obisku v Argentini leta 1952 je prevszvišeni škof dr. Gregorij Rožman ustanovil poleg semenišča poseben dijaški zavod, ki je dobil ime kar: Škofov zavod. Te slovenske ljudskošolce in srednješolce je ge »po d škof neprestano izročal v varstvo Mariji Pomagaj. Ti mladi fantje se seveda tudi vsak dan posebno priporočajo Mariji. Prevzvišeni škof dr. Gregorij Rozman Vsak dan zjutraj, opoldne in zvečer zmolijo skupaj v kapeli angelsko češe en/e, v velikonočnem času pa Raduj se, Kraljica. Pri jutranji molitvi zmolijo tudi: 0 Gospa moja ter darovanje apostolstva molitve, kjer po brezmadežnem Srcu Marijinem darujejo preši adkemu Srcu Jezusovemu vse molitve, dela in trpljenje tistega dne v spravo za vse žalitve, ki jih trpi v zakramentu presvetega Rešnjega Telesa, z Jezusovim Srcem pa Bogu Očetu v vse tiste namene, za katere se mu Jezus vsak dan daruje pri naj svetejši daritvi. Zvečer pa zmolijo vselej zdihljaj: 0 Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo. Obenem pa se s tremi zdihljaji priporoča Jezusu, Mariji in sv. Jožefu za srečno zadnjo uro. Tem ubogim fan- tom, ki žive v naj večjih nevarnostih za svojo fantovsko poštenost, zelo priporočamo, naj Marijo še posebno časte, da si ohranijo svojo fantovsko čistost. Prosimo jih, naj vsak dan zjutraj in zvečer sami zase molijo zlasti zdravamarijo in o Gospa moja, o Mati moja. Vsak drug mesec pa zavodarji molijo svoje dnevne molitve v kasteljanskem jeziku. Tedaj pa se Mariji zjutraj tudi priporoča z molitvijo: G Gospa moja, ali pa s tole molitvico: "Tudi k tebi, Kraljica nebeška in Mati naša, Devica sveta, dvigamo zaupljivo svoje oči; polni zaupanja in sinovske ljubezni te priznavamo za svojo Mater; pozdravljamo te in te hvalimo ter te prosimo, da nas sprejmeš za svoje otroke, ki ti iz vsega srca pravijo: Zdrava, Marija, milosti polna i.t.d.” Zvečer pa zmolijo Spomni se ter se pri-poroče Jezusu, Mariji in sv. Jožefu za srečno smrt. Včasih pa namesto tega večerno molitev sklenejo z besedami: "Ti pa, Devica sveta, bodi vedno moja dobra Mati, zdaj in ob moji smrtni uri. Amen.” MARIJINI DNEVI IN PRAZNIKI Vsako soboto zvečer imamo vse šolsko leto skupaj s semeniščniki in gojenci Škofovega zavoda pred večerjo litanije Matere bočje z blagoslovom. Tudi ob nedeljah pred blagoslovom večinoma molimo litanije M.b. Spiritual daje večer za večerom v kapeli bogoslovcem navodilo, kaj naj drugi dan zjutraj premišljujejo. Pogosto premišljujejo o Mariji. Vsaj dvakrat na mesec, gotovo pa pred vsakim Marijinim praznikom ki ga obhajajo v vesoljni Cerkvi ali pa samo po nekaterih redovih in pokrajinah, pa je v kapeli zvečer namesto točk za premišljevanje shod Marijine kongregacije. Bogoslovci zapojejo pred shodom in po shodu kako Marijino pesem. Gojenci. Škofovega zavoda imajo svoj shod Marijine kongregacije prav tako v kapeli vsak drugi petek pred večerjo. Takrat jih voditelj kongregacije močno opozarja na pobožnost do Marije ter na posnemanje njenih kreposti. Marijine praznike smo vedno lepo obhajali. Nekajkrat smo imeli slovesne latinske večernice, sicer pa imamo takrat litanije Matere božje z blagoslovom, večkrat seveda pete lavretanske litanije. Gojencem Škofovega zavoda tudi njihov prefekt večer za večerom po večerni molitvi pove kratko duhovno oz. vzgojno misel: tudi tu so vsa leta marsikaj slišali o svoji nebeški Materi* Prav tako tudi semeniščniki in zavodanji iz ust gospoda rektorja, ki jim redno ob nedeljah in praznikih pridiguje. SPET KLIČE NAS VENČANI MAJ Dokler so se semeni ščniki pripravljali na svoje duhovništvo še v Evropi, so vedno obhajali tudi skupaj šmarnice. Vsaj lavretanske litanije z blagoslovom so imeli redno vsak večer. Ker pa v Južni Ameriki obhajajo svoj Marijin mesec od 7. novembra do 8. decembra (tu je takrat največ cvetlic in pomlad), se je bilo treba prilagoditi tukajšnjim razme- Ave Maria ram. Vendar na naše šmarnice niso pozabili. Spiritual jih prav vsako leto opozori, naj sami zase obhajajo meseca maja šmarnice: berejo naj kaj v Marijino čast, opravljajo kako posebno molitev oziroma navadne verske vaje v čast Materi božji z večjo pobožnostjo in zbranostjo, zlasti pa naj se vadijo v kaki kreposti iz ljubezni do Marije ter prinašajo Mariji kako posebno žrtev vsak dan. Spiritual jih je redno opozarjal tudi na kak poseben apostolski namen, zaradi katerega naj se meseca maja za- ’ tajujejo v čast Materi božji. Tako so n.pr. letos žrtvovali popoln molk od večerne molitve do zajtrka drugega dne za uspeh vesoljnega cerkvenega zbora, kakor je prosil sv. oče Janez XXIII. v svojem nagovoru po radiu dne 27. aprila 1959. Iz istega namena so se vadili v popolnem molku tudi gojenci Škofovega zavoda. KRALJICA, KRASOTA KARMELA, PROSI ZA NAS. Znano je pravilo: Totu marianus est or do carmelitanus - Popolnoma marijanski je red karmeličanski. “Zal”, da smo morda v naših krajih globoko pobožnost v čast kar-melski Materi božji premalo poznali in gojili. Saj je bistvo te pobožnosti v popolni posvetitvi Mariji in v čim popolnejšem posnemanju Marijinega krepostnega življenja, zlasti kreposti ponižnosti in čistosti. Kakor apostol Pavel v listu Rimljanom opominja: "Nadenite si Gospoda Jezusa Kristusa" (Rimij 13,14), tako nas škapulir karme!ske Matere božje, ki ga z zaupanjem in pobožno nosimo, neprestano spodbuja: "Nadenite si Marijino ljubezen do Boga, vdanost v voljo božjo, ponižnost, čistost, potrpežljivost v preizkušnjah, notranjo pobožnost, dobroto in usmiljenje do bližnjega." Semeni ščniki so vsako leto opozorjeni, naj meseca julija posebej časte karmelsko Mater božjo, pred praznikom karmelske Matere božje pa imamo od leta 1950, ko so karmeličani obhajali 700 letnico prikazanj e Matere božje sv. Simonu Stocku, vrhovnemu predstojniku karme!skega reda, vselej shod Marijine kongregacije. Nekaj semeniščnikov je bilo po resni pripravi sprejetih v karmelsko bratovščino. Saj so na to pobožnost navezane približno iste obljube kakor na pobožnost prvih petkov in sobot v mesecu: velika milost srečne zadnje ure, obvarovanje pred peklenskim ognjem in hitra rešitev iz vic, zlasti ob sobotah po smrti. SLADKO SRCE MARIJINO, BODI MOJE REŠENJE. V najhujši stiski smo se doma sredi druge svetovne vojne začeli z vsem zaupanjem zatekati v Marijino brezmadežno Srce. Na prvo soboto meseca januarja 1943 smo začeli o-pravljati pobožnost peterih prvih sobot v mesecu, 29. maja istega leta pa je ljublj. škof dr. Gregorij Rožman sebe, ljubljansko škofijo in nekako ves slovenski narod posvetil Marijinemu brezmadežnemu Srcu, posamezni stanovi, med njimi tudi semeniščniki in duhovniki, pa so se že prej posvetili. Bogoslovci tudi v tujini na pobožnost prvih sobot v mesecu niso pozabili. Morda je nikjer tako zvesto ne opravljajo kakor prav v tem skromnem slovenskem izseljenskem semenišču. V San Luisu je spiritual gospod svetnik Al. Košmerl vselej za prvo soboto v mesecu poskrbel za premišljevalo snov o kaki skrivnosti sv. rožnega venca, ker je Marija v Fatimi zahtevala vsaj četrturno premišljevanje ene ali vec skrivnosti sv. rožnega venca na pet prvih sobot v mesecu. Tudi njegov naslednik v spiritualski službi ga v tem že devet let po snema. Seme-niščniki redno na prve petke v mesecu premišljujejo o presvetem Srcu Jezusovem ter prejemajo zadostilno sv. obhajilo v čast žaljenemu Srcu Jezusovemu, ob prvih sobotah v mesecu pa v premišljevanju zro vesele, ža- lostne in častitljive skrivnosti presv. rožnega venca ter prejemajo v svoje srce Jezusa v zadoščenje brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Voditelj Marijine kongregacije, prejšnji prefekt dr. Lojze Kukoviča in sedanji prefekt dr. Branko Rozman so tudi gojence Škofovega zavoda pogosto močno spodbujali k pobožnosti prvih petkov in sobot v mesecu. Ko so se leta 1955 slovenski izseljenci s pobožnostjo peterih prvih sobot pripravljali na prvo posvetitev oziroma na obnovitev posvetitve Marijinemu brezmadežnemu Srcu, ki jo je izvršil v imenu vseh Slovencev in Slovenk v tujem svetu ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman na Ameriških Brezjah, pri Mariji Pomagaj v Lemontu, so tudi duhovniki, semeniščniki in gojenci Škofovega zavoda poslali iz Adrogubja svoje posveti In e listine. Semeniščniki so vsako leto naprošeni, naj meseca avgusta še posebno časte Marijino brezmadežno Srce. Praznik Marijinega brezmadežnega Srca vsako leto semeniščniki in gojenci Škofovega zavoda lepo obhajajo. Pri točkah za premišljevanje večer za večerom semeniščniki molijo: “Sladko Srce Marijino, bodi moje rešenje!" ROŽO MARIJO VSE ČASTI Gojenci Škofovega zavoda vsak večer pred večerno molitvijo zmolijo vsaj desetko sv. rožnega venca skupaj. Brez dvoma pa je bila Marija Pomagaj zelo vesela nekaterih mladih fantov iz Škofovega zavoda, ki so jo sami obiskovali v kapeli ter pogosto zmolili dnevno vsaj del rožnega venca. Takole okoli Škof Gregorij Rozman govori 25.000 vernikom ob posvetitvi slovenskega naroda Marijinemu brezmadežnemu Srcu na Rakovniku 29. maja 1943 tri četrt na dvanajst po predavanjih pa lahko o paziš, kako se posamezni semeni ščniki sprehajajo po dvorišču, skromnih hodnikih in vrtu z rožnim vencem v roki. že spi ritual dr. K. V. Truhlar je bogoslovcem svetoval, naj n.pr. na sprehodih rajši zmolijo kar rožni venec, kadar nimajo priložnosti, da bi doma mogli opraviti duhovno branje. Zadnjih devet let pa jim je njihov duhovni voditelj priporočal, naj ob prvih sobotah in na- Marijine praznike zmolijo kar vse tri dele rožnega venca, drugi in tretji del naj opravijo namesto duhovnega branja. Marija je najbrž s tem zadovoljna. Mesečo oktobra pa semeni ščniki pred večerjo skupaj molijo rožni venec v kapeli, gojenci Škofovega zavoda pa ga tudi molijo skupaj: en dan med sv. mašo, drugi dan pa pred večerno molitvijo. Saj nikoli ni mogoče zadosti priporočati te tako preproste in mogočne molitve, ki so jo svetniki tako zelo cenili. Cerkev že dolga stoletja tako spodbuja k njej ter ji pripisuje toliko zmag, barija sama pa kar naprej opozarja nanjo v svojih prikazanjih v Lurdu, Fatimi in Belgiji. VSA Sl LEPA, 0 MARIJA, IN IZVIRNEGA MADEŽA NI NA TEBI (pr. Vp 4,7) Ljubljansko semenišče ima svojo kapelo posvečeno Brezmadežni. Tudi glavna zavetnica semeniške kongregacije je Brezmadežna. Zato so v ljubljanskem semenišču praznik Brezmadežne vedno prav slovesno obhajali. Vsi bogoslovci so prejšnji večer skupaj zmolili jutranjice in hvalnice za praznik Brezmadežne, zjutraj je bila slovesna sv. maša, popoldne pa je kateri izmed profesorjev teološke fakultete ali kak drug ugleden duhovnik imel v semeniški kapeli slovesen govor ob prestopu novih semeniščnikov iz dijaške Marijine kongregacije v semen iško kongregacijo. Bogoslovci pa so nato v dvorani presv. Srca Jezusovega priredili slovesno marijansko akademijo. Duhovnikom pa so razposlali že pred praznikom besedilo za obnovitev kongregacijske posvetitve, ki naj bi jo vsak opravil na praznik Brezmadežne. Tu v Argentini redno bogoslovci in dijaki že pred praznikom Brezmadežne odidejo na počitnice. Pač pa se po zgledu tukajšnjih duhovnikov in vernikov od 7. novembra do 8. decembra pripravljamo na tako velik praznik popolne brezmadežnosti in ne- Ave Maria dotaknjene čistosti. Dokler so študentje in in semeniščniki v Adrogubju, imamo vsak večer v kapeli lavretanske litanije z blagoslovom, ob nedeljah pa pete litanije. Seme-niščnike in dijake pa posebej prosimo, naj v čast Brezmadežni vseh teh 31 dni opravljajo še kako posebno pobožnost ali ji prinašajo vsak dan v dar kako posebno žrtev. Vsak duhovnik ali redovnik, ki je prav spoznal čudodelno svetinjo Brezmadežne, katero je Brezmadežna razodela sv. usmiljenki Katarini Laboure, ter vernike o njej dobro poučil, jim jo nadel ter priporočil, naj jo z iskrenim srcem nosijo ter Brezmadežno z vsem zaupanjem prosijo vsak dan pomoči, posebno pa v hudih skušnjavah, velikih križih in morda celo zelo nesrečnih padcih v greh, se je lahko prav kmalu prepričal, kako izredne milosti Marija deli prav po tej svetinji, ki so ji dali pravo ime: čudodelna svetinja. Zato je že marsikateri bogoslovec prosil zanjo. Pred večernimi točkami za premi šljevanje vselej pokličemo na pomoč Brezmadežno z zdihljajem: “0 Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo." Preteklo leto pa je g. Janez Langus, nadomestni prefekt, tudi gojence Škofovega zavoda ob več sredah zvečer pri duhovni misli prav natančno poučil o čudodelni svetinji. Več gojencev je potem prosilo za nadetje blagoslovljene čudodelne svetinje. Najbrž jim nikoli ne bo žal. VELIKI HIŠNI PRAZNIK Ko je prevzvišeni gospod škof dr. Gregorij Rožman na novo leto 1939. ljubljansko bogoslovno semenišče izročil v varstvo Sred-nice vseh milosti, je naročil, naj praznik Sred-nice vseh milosti v semenišču najslovesneje obhajajo liturgično in tudi na zunaj. V Ljubljani se najbrž tega naročila vestno drže. Tudi begunsko oziroma izseljensko semenišče se je v izrednih razmerah tiste, ki je po besedah nadškofa dr. Aniona Bonaventure Jegliča vsemogočna po svoji priprošnji, vedno spominjalo ter se ji izročalo v varstvo. Na njen praznik, ki so ga v mnogih krajih do uvedbe praznika Marije Kraljice v vesoljni sveti Cerkvi obhajali 31. maja, prav ob sklepu šmarnic, semenišče vsa leta ni pozabilo. Odkar pa smo v Adrogue-ju, pa ga obhajamo z vso slovesnostjo, kolikor Koledar 1960 pač v svoji skromnosti moremo. Tudi po 'Aa-rijinern letu, v katerem je Pij XII. na praznik Marijinega božjega materinstva (II. oktobra) z okrožnico "Ad coeli Reginam", na praznik vseh svetnikov pa še z liturgično slovesnostjo razglasil praznik Marije Kraljice za vesoljno Cerkev ter določil obhajanje novega praznika 31. maja, smo 31. maj ohranili kot svoj hišni praznik, na katerega se spominjamo Marije, Kraljice nebes in zemlje, Srednice vseh milosti in kot uboge sirote in hvaležni otroci svoje hišne Matere. Redno že prejšnji večer pojemo slovesne večernice, po večerni molitvi so bolj slovesne točke za premišljevanje oziroma shod Marijine kongregacije; drugi dan zjutraj ob sedmih je skupna sv. maša s slovenskim petjem, v dopoldanskih urah pa je slovesna latinska peta maša. Okoli štirih popoldne semeniščniki in gojenci Škofovega zavoda prirede vselej prisrčno marijansko akademijo, zvečer ob sedmih pa so v kapeli slovesne pete litanije Matere bo žj e. Pri akademijah redno bogoslovski pevski zbor in zbor gojencev zapojeta po nekaj Marijinih pesmi, eden izmed gospodov bogoslovcev pripravi govor o Mariji, včasih s kratkim govorčkom nastopi tudi kak dijak, sicer pa dijaki pripravijo kake recitacije Marijinih pesmi ali celo kak prizor. Zadnja tri leta je pri teh akademijah precej pomagal dr. Branko Rozman, prefekt v Škofovem zavodu, ki je hkrati kos pesnika, pisatelja in dramatika. Pri letošnji akademiji so n.pr. štirje bogoslovci recitirali besedila štirih slovenskih škofov o Mariji, Materi milosti oziroma sred-nici vseh milosti: božjih služabnikov škofov Antona Martina Slomšeka, Ireneja Friderika Barage; nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča ter škofa dr. Gregorija Rožmana; eden je govoril, kako zvesto je sv. arški župnik Janez Krstnik Marija Vianney častil brezmadežno deviško Mater božjo, dijaki pa so v krasni zborni deklamaciji skušali dopovedati, kako je bila Marija v vseh dolgih stoletjih vedno naša dobra Pomočnica slovenskemu narodu. Lansko leto pa je dr. Branko Rozman pripravil nekaj prizorov iz lurških dogodkov, igrali pa so na akademiji prav tako dijaki. Akademije so res skromne, kakor je skromna vsa naša ustanova, a ljubezni do Marije je v mladih srcih prav gotovo precej. Najstarejša slika SRCA MARIJINEGA v Sloveniji, slikal Janez Potočnik 1. 1801. Janez Potočnik (1752 - 1834) je bil doma iz Krope. Naslikal je več Marijinih podob ter tudi svojo rojstno hišo zunaj poslikal s podobo Brezmadežne. A znana je samo ta njegova slika Srca Marijinega, ki je postavljena na stranskem oltarju podruŽne cerkve sv. Štefana na Dobrovi pri Bledu. - Na sliki .vidimo preč isto Devico, obdano od dvanjsterih zvezd, z lilijo v desni in srcem v levi. Zanimivo je, kako drži lilijo, kakor da raste iz srca, in zvezde se vrste okrog glave, kakor da so podaljšek lilije. Srce nima rane, nima meča, ampak le žarke in plamen. Glava je zaobrnjena, kakor da napeto posluša glasove, ki prihajajo z desne. OČi pa so velike, mirne in zro prijazno, pa skrbno v gledalca. Umetnik nam je hotel s to sliko veliko povedati o Marijinem Srcu. Slika nas uči, da je Marija čista devica in da lepota tega devištva prihaja iz njenega Srca. Svoje srce ima v oblasti, varuje svoje deviŠtvo kot da od tam izvirajo vse druge čednosti. Ta Devica ni zaprta temu svetu, a tudi ni lahkomiselna. Jasno gleda v svet, a ne ravna se po njem. Ona pazljivo posluha le božje glasove in le po njih se ravna. In še nekaj značilnega je na sliki; pod desno roko Device je narisana koklja, ki zbira piŠčeta v svoje varstvo; vzporedne poteze glave te skrbne koklje in glave svete Device označujejo materinsko skrb Device za svoje otroke. SESTANKI SEMENIŠKE MARIJINE KONGREGACIJE Leta 7957 so člani semeniške kongregacije sklenili, da bodo poleg shodov v kapeli skušali Marijino kongregacijo poživiti še z mesečnimi sestanki. Prvo leto so na vsakem sestanku zmolili za začetek desetko rožnega venca, nato pa sta bili vselej dve kratki predavanji z razgovorom. Pri predavanjih so to leto predelali Vodilo Marijinih kongregacij, ki ga je med drugo svetovno vojno priredil dr. Jože Pogačnik ter zlata vredno knjigo oziroma razpravo o pravi pobožnosti do Marije, ki jo je napisal sv. Ludovik Marija Grignion Montfortski. Od enega sestanka do drugega pa so si določili tudi poseben sklep, ki so ga skušali ves mesec izvrševati. Drugo leto so na vsakem sestanku za duhovno branje prebrali kak odstavek iz knjižice Pesem življenja, ki jo je med drugo svetovno vojno napisal p. Venceslav Vrtovec, nato pa je bil vselej govor z razgovorom. Za vodilo so si vzelj misel: Kakor ima Marijina kongregacija za ljudi v svetu namen pospeševati pobožnost, češčenja, zaupanje in ljubezen do Marije, jih vzgojiti v dobre kristjane, vnete borce za Cerkev in goreče apostolske delavce, tako ima v bogoslovju namen čimbolj poglobiti pobožnost in posnemanje Matere božje ter vzgojiti zares dobre bogoslovce in vnete dušne pastirje. Zato so n.pr. obravnavali v govorih in razgovorih, kako naj se bogoslovec uspešno bori proti hudobnemu duhu, svetu, grehu, nerednemu poželenju, kako naj skrbi za temeljito zakramentalno življenje, za posamezne kreposti in resnično ljubezen do Marije. To leto so skušali n.pr. vsak zase od meseca do meseca izvrševati tele sklepe, ki so jih napravili na sestanku: Boril se bom proti tistemu odpustljivemu grehu, ki ga največkrat naredim. Vsak dan bom vsaj malo zatajevanje napravil, da se bom laglje boril proti posvetnemu duhu. Po sv. maši bom z veliko resnostjo in pobožnostjo molil z mašni-kom molitev: Sveti nadangel Mihael, brani nas v boju. Pri spominu živih bom med sv. mašo posebej prosil za dijake, da bi vredno in pogosto prejemali svete zakramente. Vsak dan bom bližnjemu izkazal vsaj majhno dejanje Ave Maria ljubezni. Vsak dan bom Mariji daroval kako žrtev ali opravil njej v čast kako molitev za zadeve semeniške kongregacije. Leta 7958 so v kongregaciji ustanovili posebne krožke: dušnopastirski, vzhodni, apologetični, misijonski, mariološki, liturgični, Baragov in tiskovni. Eden izmed bogoslovcev se mora za omenjena vprašanja posebej zanimati, pripraviti vsako leto o tisti stvari vsaj en o predavanje za sestanek ter zbujati zanimanje za tisto stvar mej svojimi drugi. Leta 7959 so na mesečnih sestankih že poskusili s tem načinom, ki se bo, kakor vse kaže, lepo obnesel. 0 vsakem krožku bi lahko povedali kako zanimivost. Mariološki ima n.pr. namen opozarjati na mariološko in marijansko gibanje v svetu ter na mariološko slovstvo. Tiskovni krožek ima n.pr. namen skrbeti za izdajo tipkanega bogoslovskega lista Naš dom, pripravljati bogoslovsko revijo (tudi tipkano seveda) Misel in vzbujati zanimanje za pisanje. Baragov krožek skrbi, da opravljamo v semenišču živo devetdnevnico za Baragovo beatifikacijo, hkrati pa semeniščniki pomagajo pri razpošiljanju Baragovega vestnika. Dušno- pastirski krožek skuša zbujati zanimanje za nove načine dušnopastirskega dela. Vsak lahko brž sprevidi, kako mora biti bodoči duhovnik v sedanjih razmerah pripravljen na najrazličnejše ugovore; zato ima apologetični krožek velik pomen. Velika napaka bi bila, če bi kot bogoslovci in duhovniki pozabili na veliko delo za cerkveno edinost ter na velikanske misijonske naloge Cerkve. Prav v teh dveh zadevah slovenskim duhovnikom, bogo- slovcem in vernikom kažemo lahko na dva velika slovenska vzornika, ki sta bila tudi velika Marijina častilca: na božja služabnika škofa Antona Martina Slomšeka ter škofa Ir. Friderika Barago: V liturgiji doživljamo veliko obnovo. Zato je prav, da ima tudi slovenski bogoslovec v tujini za vse te stvari odprte oči. SESTANKI DIJAŠKE MARIJINE KONGREGACIJE K štirinajstdnevnim shodom Marijine kongregacije prihajajo redno vsi gojenci Škofovega zavoda. Vendar so zadnja leta zlasti Pij XII., ki ga lahko imenujemo kar papeža Marijine "kongregacije, osrednje mdstvo Mo- rijinih družb ter na prvem mednarodnem zborovanju Marijinih družb v Rimu meseca septembra 1954 poudarjali skrbno izbiro članstva, kar je že iz pravil razvidno. Zato imamo za prave člane dijaške Marijine kongregacije sestanke v dveh skupinah. V prvi skupini je n.pr. letos osem srednješolcev, v drugi pa pet. Ti sestanki pa se takole vrše: Voditelj pove duhovno misel, sledi kratek molk, da tisto misel bolj dojamejo, nato lahko vsak vpraša, ako mu ni bilo kaj jasno. Potem pa redno kdo izmed dijakov pripravi kratko predavanje. Ob razlagi pravil Marijine kongregacije ter zaradi močno nevarnega okolja, v katerem se morajo dijaki pogosto muditi, ker hodijo iz zavoda na državno šolo, in zaradi tisoč nevarnosti ob počitnicah se javljajo vedno nova vprašanja, ki jih ob predavanju predelavam o: važnost vere, življenje po veri, pomen molitve, vredno in pogosto prejemanje zakramentov, smisel resnične pobožnosti do Matere božje, krepost čistosti, nagibi za apostolsko delo, stanovske dolžnosti. Tako je n.pr. mlad petnajstletni fant na sestanku s temile mislimi spodbujal k čistosti: Nečistost človeka poniža, čistost ga napravi podobnega angelom, ker duh zagospoduje nad telesom. Da si boš ohranil fantovsko čistost se rad odpoveduj dovoljenim stvarem. Beži pred nevarnostjo (bežati pred grehom je laže kakor po padcu vstati). Varuj se lenobe, kar slovenski pregovor pravi, da je lenoba vseh grdob največja grdoba. Če se boš ukvarjal z nečistimi mislimi, redno ne boš dobro študiral. Zvesto spolnjevanje stanovskih dolžnosti je najboljša obramba pred nečistostjo. Misli tudi na kazen za greh. Moli mnogo, zlasti kliZi Marijo na pomoč, pa boš prejel pomoč v skušnjavah. Največ milosti pa boš prejel v dobri sv. spovedi in v pogostem sv. obhajilu. Ta dva zakramenta sta najboljši sredstvi v borbi za čistost. Varuj se slabe družbe, ne glej slabih filmov in ne beri grdih stvari ter umazanih argentinskih revij. Drug dijak je pred nekaj leti šele prišel iz rodnega kraja, pa je dober opazovalec. V kratkem predavanju je krasno povedal, kakšne napačne vzgojne misli in načela so mu vsiljevali v šoli doma in v Argentini: Doma v ljudski šoli so nas n.pr. napak učili, da je človek iz opice, da je zemlja nastala sama od Marija brezmadežna - Kraljica miru sebe, da je vse ustvarila narava. Nekateri učitelji so imeli napačne pojme o veri in o sv. zakramentih ter so tako napačno mišljenje razkrivali tudi učencem ter jih hujskali proti veri. Bili so krivični do učencev, ki so hodili k sv. zakramentom, in hvalili tiste, ki so hodili po njihovi poti. Leta 1953 je učitelj zagrozil dobremu katoliškemu učencu, da bo imel na koncu leta slabše rede, ker na vnebohod ni prišel v šolo, marveč šel k sv. maši. Pri profesorjih na gimnaziji sem opazil, da živijo čisto v napačnem prepričanju in v tem duhu vzgajajo tudi dijake. Med tovariši sem videl, kako so imeli napačne pojme o fantovski čistosti, o učenju, o ljubezni do bližnjega. O duhovnikih so govorili, da nam le lažejo, ko smo nekateri hodili v župnijsko cerkev h krščanskemu nauku. V Argentini sem kmalu opazil, kako malo poznajo domačini vero in kako so malomarni glede prejemanja sv. zakramentov. Veliko jih ne da svojih otrok krstiti. Če pa jih dajo, pa starši ne poskrbe, da hi njihovi otroci večkrat hodili k sv. zakramentom. Ti ljudje mislijo, da je dosti, ako verujejo le nekatere resnice in da so krščeni. Ker manjka življenja po veri, je vedno toliko zločinov in tatvin. Čaka nas se mnogo dela, ako bomo hoteli kaj narediti iz teh ljudi in jih poboljšati. Začeti pa je treba pri mladini. Ob takihle in podobnih mislih se potem razvije razgovor, ki vodi do primernih sklepov. Težko je zbuditi smisel za apostolsko delo, a potrpežljivost gotovo vodi do uspeha; apostolskega duha pomaga zbujati zlasti g. prefekt dr. Branko Rozman, ki je sam zraste/ iz dijaške Katoliške akcije. Seveda je treba vedno imeti pred očmi prevažno misel apostola Pavla, da ni nič, kateri sadi, in nič, kateri zaliva, ampak, kateri daje rast, Bog ( J Kor 3,7). Bog pa nam milosti deli po Mariji. LOJZE GROZDE Preteklo leto smo na sestankih dijaške Marijine kongregacije za duhovno misel prebrali približno po eno stran življenjepisa vzornega mladca in člana marijaniške Marijine kongregacije, ki so ga komunisti nečloveško mučili in umorili ob novem letu 1943. Ob razgovoru je vsak dijak povedal, na kaj je postal pozoren ob tem duhovnem branju, česa se lahko učimo od Lojzeta. Ker je izkušnja že doma v več primerih pokazala, da so bili posebno dijaki večkrat uslišani na njegovo priprošnjo, zlasti glede stanovske čistosti, in so se tudi v tujini že slišali glasovi o uslišanjih na njegovo priprošnjo, je prav, da slovenski mladini, slovenskim ljudem, pa tudi drugim priporočamo zanimanje za tega zglednega slovenskega mladega mučenca. Neki kongreganist je sam prišel prosit za knjičico, da bi Lojzeta še bolj spoznal. Neka druga oseba se mu z velikim zaupanjem priporoča. Lojzetov življenjepis je izšel v nemščini, v francoščini pa že dve izdaji. Nujno potrebna bi bila tudi angleška, španska in italijanska izdaja. Tu v tujini, vidimo, kako znajo druge narodnosti zbuditi zanimanje za svoje svetniške kandidate, Slovenci smo pa dostikrat tako neznansko malomarni in počasni, pa naj gre za Barago, Slom-šeka in celo vrsto drugih. Za Lojzeta Grozdeta, ki je brez dvoma zvesta mučeniška priča iz vrst Katoliške akcije in Marijine kongregacije, bi tudi tu v tujini mogli mnogo napraviti. Priporočajmo se mu v molitvah in poročajmo o ušlišanjih! Sveta stolica je sedaj že večkrat dovolila, da se je začel redni postopek za beatifikacijo glede tistih oseb, o katerih se zaradi komuni stičnih razmer postopek ne more začeti doma. Mi vsaj toliko lahko storimo, da se za svoje vzorne mučence zavzamemo ter tudi katoličane drugih narodnosti nanje opozarjamo. O Karlu Fornazariču, vzornem dijaku in članu Marijine kongregacije, je bilo že večkrat zapisano, da bi se kak drug narod že zdavna zavzel in mu pomagal na oltar, mi pa kar pozabljamo. Zato je prav, če dijaška Marijina kongregacija tu v Škofovem zavodu opozarja na take velike slovenske mladinske vzore. APOLOGETIČNI KROŽEK DIJAŠKE MARIJINE KONGREGACIJE Z e skoraj od ustanovitve Škofovega zavoda in Marijine kongregacije skromno deluje tudi apologetični krožek. Dejansko pri tem krožku sodelujejo na neki način vsi gojenci. Na listek vsak lahko napiše seveda brez podpisa vse težave glede vere, nravnega življenja ter razne ugovore proti veri. Voditelj kongregacije potem v obliki razgovora odgovarja na težave. Ta krožek se vrši vsakih štirinajst dni. Ugovorov in vprašanj je veliko, nekatera vprašanja so bolj preprosta, odraščajoči gojenci pa čutijo že večje težave. Samo nekaj vprašanj, ki so jih stavili, navedamo: Ali smemo poslušati, kadar nam učiteljica v šoli govori proti veri? Kako je z razvojno teorijo, da se je človek razvil iz živali? Kakšen naj bo naš odnos do deklet? Zakaj Bog dobremu človeku tolikokrat pošilja več trpljena kakor pa grešnikom? Zakaj Bog daje nekaterim več milosti kot drugim? Zakaj moramo biti v zavodu vse dneve pri sv. maši? Zakaj se duhovniki vmešavajo v politiko? Kaj so odpustki? Kaj je cerkveno izobčenje? • Zaradi velikih nevarnosti, v katerih živi slovenska mladina v tujem svetu, je tak apologetični krožek zelo koristen, če ne celo potreben. Bolj kočljive stvari je mogoče obravnavati pri kongregacij skih shodih v kapeli. SVETI JOŽEF IN MARIJA GRESTA V MESTO BETLEHEM Doma jo bila v več krajih navada, da so devet dni pred božičem nosili Marijino podobo ali kip ter se spominjali Marijinega potovanja v Betlehem in iskanja prenočišča v Davidovem mestu. Ta navada je res lepa in pomaga lahko do krasne duhovne obnove za svete božične praznike, kjer jo vzamejo zares. Tudi v begunskem semenišču so se prva leta držali te navade. Bogoslovci so Mo-riji kar po vrsti pripravljali slovesen sprejem vsak dan v drugi sobi. Marijo so med pesmijo in molitvijo z lučkami spremljali vsak večer drugam. V novem bivališču je vsak večer drug bogoslovec povedal kako lepo duhovno misel, ki so jo drugi dan zjutraj premišljevali. Čez dan so v sobi, kjer se je mudila Marija, veliko molili. V vsaki sobi so se potrudili, da so Mariji pripravili čim lepše bivališče. Krasna je bila taka devetdnevnica takoj prvo leto v Pragli. Tudi v San Luisu so jo vsaj deloma še ohranili, ker so bili bogoslovci za bo Učne praznike skupaj. Tu v Adroguiju pa so za božične praznike semeniščniki in gojenci na počitnicah, zato te ganljive devet-dnevnice ne moremo več skupaj opravljati. PRESVETA IN PREČISTA BOGORODICA Vzgojitelji tudi v tujini niso nehali slovenskih bogoslovcev opozarjati na veliko delo za cerkveno edinost. V San Luisu so vsaj enkrat priredili lepo uspelo akademijo, posvečeno vzhodnemu vprašanju. Nekaj časa je vodil v San Luisu vzhodni krožek sedanji ravnatelj semenišč a dr. Franc Gnidovec. V obednici smo leta 1958 brali precej obširno knjigo o tem vprašanju. Letošnje leto je vzhodno vprašanje obravnaval na teološki fakulteti dr. Pavel Krajnik en semester po dve uri na teden. Večkrat v zadnjih devetih letih so bogoslovci o tem tudi premišljevali, zlasti v zvezi z Marijo, ki je Mati cerkvene edinosti ter trden most med sveto katoliško Cerkvijo in ločenimi vzhodnimi brati. Od leta 7952 pa vsako leto obhajamo tudi vzhodni dan. Večkrat smo v semeniški kapeli na vzhodni dan obhajali tudi vzhodno liturgijo. Opravil jo je n.pr. rajni svetniški jezuit Filip Regi s, dru- gič neki ukrajinski duhovnik, dvakrat pa naš slovenski duhovnik vzhodnega obreda dr. Pavel Krajnik. Letošnje leto je naš domač bogoslovski zbor krasno pomagal peti pri vzhodni liturgiji. Prav tako je prepeval v župnijski cerkvi v Ramos Meji a, kjer je dr. Pavel Krajnik za god sv. Cirila in Metoda pel vzhodno liturgijo za slovenske vernike. Tako smo tudi v naši Marijini kapeli mogli slišati, kako prisrčno in zaupljivo vzhodno bogoslužje slavi deviško Bogorodico: “Spominjajoč se presvete, prečiste, nad vse blagoslovljene in slavne naše Gospe Bogo rod/ce in vedno Device Marije in vseh svetnikov izročamo sami sebe, drug drugega in vse naše življenje Kristusu Bogu. • Zares se spodobi, da te blagrujemo, Bogorodico, vedno blaženo in vso brezmadežno Mater našega Boga. Veličamo te, častitljivejšo od kerubov in neprimerno slavnejšo od serafov, v resnici Bogorodico, ki si neomadeževano rodila Besedo božjo." Skoraj vsako leto za praznik Matere božje vedne pomoči, ki ga obhajajo v mnogo krajih 27. junija, so bogoslovci pri točkah za premišljevanje opozorjeni na ločeni Vzhod; saj je podoba Matere božje vedne pomoči dejansko vzhodna podoba žalostne Matere božje in na marijanskem ter mariološkem mednarodnem kongresu v Rimu leta 1950 so re-demptoristi predlagali, naj bi to podobo razglasili kot podobo edinosti med vzhodno in zapadno Cerkvijo (imago unionistica). MARIJA V DUHOVNIH VAJAH Stirinajstkrat smo doslej imeli za vse semenišče petdnevne ali šestdnevne duhovne vaje, štirinajst najrazličnejših redovnikov jih je vodilo: enkrat salezijanez, enkrat ci-stercijanec, enkrat pavlist (ustanova kardinala Ferrarija), dvakrat bay onnec (družba duhovnikov Srca Jezusovega), enkrat klareti-nec, enkrat redovnik družbe božje Besede (znani p. Lichius), enkrat redemptorist, dvakrat palototinec, štirikrat jezuit; štirje redovniki so bili Slovenci, štirje Nemci, dva Spanca, trije Argentinci, eden pa Francoz, pa vsi so pri duhovnih vajah močno močno poudarjali pomen velike pobožnosti do Matere božje za bogoslovce in duhovnike. Palotinec Jakob Pulger nas je vse dni vodil pri premišljevanjib kar v dvorano zadnje večerje oziroma v binkoštno dvorano, kjer smo z Marijo razmišljali semeniščniku in duhovniku potrebne osebne in apostolske kreposti, Meseca marca J957 smo pa šli na večdnevne duhovne vaje kar na Marijino božjo pot k tako imenovanim Marijinim sestram, ki pripadajo k sch’bn stadtskemu marijanskemu gibanju, ki šteje že nekaj milijonov članov, kateri zelo časte Mater božjo pod naslovom: Mati trikrat čudovita (Mater ter admirabilis). Tej čudoviti Materi se popolnoma posvete ter ji neprestano prinašajo molitve, dobra dela in zlasti žrtve za svoje posvečenje ter za spreobrnjenje in pošteno krščansko življenje bližnjega. Povsod imajo do zadnje natančnosti enako kapelico oz. cerkvico, kakor v SchBn-stadtu v Nemčiji. Palotinec Plain nas je pri duhovnih vajah seznanil s tem gibanjem. Te duhovne vaje so vzbudile, kakor se zdi, vsaj pri nekaterih smisel za žrtve, ki naj bi jih prinašali Materi trikrat čudoviti in Srednici vseh milosti in tako pri njej sprosili velikih milosti zase, za svoj narod in tako brezbožni svet. Kadar pa imamo doma posebne duhovne vaje pred mašniškim posvečenjem ali pred drugimi svetimi redovi, redno sklenemo duhovne vaje s premišljevanjem o Mariji v živem prepričanju, da bo vsak dober bogoslovec in duhovnik, če se bo zatekal v svojih osebnih težavah in apostolskih naporih po pomoč k Mariji; saj namestniki Jezusa Kristusa na zemlji tolikokrat ponavljajo nauk sv. Bernarda, da je božja volja, naj imamo vse po Mariji. Kratke duhovne vaje za gojence Škofovega zavoda so doslej vsako leto vodili slovenski duhovniki. Nobeden ni pozabil mladim fantom priporočati iskrenega zaupanja in pobožnosti do Matere božje, zlasti da si ohranijo svojo fantovsko čistost. PASTIRJEV GLAS O MARIJI Prevzvišeni gospod škof dr. Gregorij Rožman nas je doslej trikrat obiskal. Ko se je leta 1956 in 1957 mudil nekaj mesecev pri nas v Adrogubju, je ob prihodu zagledal na oltarju pred Marijo Pomagaj tri lilije. Takoj prihodnjo nedeljo je ob misli na tri lilije semeniščnikom in gojencem pridigal: da je prva lilija Jezus, druga lilija presveta devic Devica in Mati božja Marija, tretja lilija pa naj bo po svoji nedolžnosti in čistosti vsak izmed nas. Tudi ob drugih priložnostih je poudarjal češčenje Matere božje. Dolga je vrsta pisem, ki jih je poslal vzgojiteljem, bogoslovcem in gojencem Škofovega zavoda. Tolikokrat v njih priporoča češčenje Matere božje! Gojence Škofovega zavoda posebno rad izroča v varstvo Marije Pomagaj. Semeniščnikom pa n.pr. piše 21. aprila 1948: V majniku pa bomo Marijo, Kraljico miru, ie posebno goreče in zaupljivo prosili: Izkaži se Kraljico miru vsemu svetu, posebno našemu ubogemu narodu • zase pa, da bi bili vredni postati taki duhovniki, ki bodo Mariji v posebno veselje kot njeni posebno ljubljeni sinovi.” Na praznik Matere božje dobrega sveta leta 1951 pa jim je kar tole svetoval za premišljevanje: "Marija nas bo najbolj spretno vodila, da postanemo takšni, kakršne nas Jezus v sedanji dobi želi imeti, ker je Marija šla tudi po tej poti. Tri njene besede večkrat premišljujmo: ECCE (ancilla Domini); To hočemo tudi mi biti, služabniki vselej in v vsem, ne prisiljeni, ampak v ljubezni in iz ljubezni. V tem spoznanju in s tem sklepom vstopimo v ljubezen božjo. Kakor bi stopili iz brega v morje za kopel, z vsakim korakom pridemo globlje v morje Jezusove ljubezni. FIAT (mihi secundum verbum tuum): S tem se popolnoma predamo, vdamo, izročimo Gospodu; ne vodi nas več naša volja, ampak samo njegova. Kakor umetna igla k magnetnemu tečaju, tako se kloni naša volja vedno v smer božje volje. To so neprenehna dejanja ljubezni. MAGNIFICAT: Pesem hvaležnosti in ljubezni do Gospoda, na nas je izbral, poklical in s svojo milostjo usposobil za najbližjo službo, za udeležbo njegove intimne ljubezni in njegovega trpljenja. Ljubezen, ki se je iz Jezusovega Srca izlila v naše duše, se v tej himni steka nazaj v božje Srce • izmenični tok ljubezni, ki spaja naša nebogljena srca z božjim Srcem. Kakšne čudovite in blažene perspektive! V tej perspektivi ves svet in vse razmere v njem dobivajo drugo podobo, vse se kaže v pravilni velikosti, v pravilnih odnosih; nič več nas ne motijo najbližji predmeti, ki se nam zde veliki in važni, a zakrivajo mnogo večje in važnejše v daljavi, da jih ne vidimo in mislimo, da je kos zemlje do bližnjih gora že ves svet. Skušajmo iz božje perspektive gledati na ves svet, narode in države in na svojo najožjo okolico, da bomo bolj pravilno vse presojali po resnični pomembnosti, velikosti in vrednosti. Mnoge stvari, ki so nas doslej motile, nas ne bodo več begale, vzeli jih bomo kot človeško nujne spremljevalce na poti k Jezusu, ki čaka na naše popolno sodelovanje." Ha god sv. Klemena Dvoraka (Hofbauer-ja) v Marijinem letu 1954, trdi v pismu: “Začeli ste novo šolsko leto, ki bo vse v znamenju in pod varstvom Brezmadežne. Prav posebno vas postavljam pod njeno zaščito." O božiču leta 1954 pa želi bogoslovcen : “Kraljica usmiljenja, imej svoje milostljive oči zmeraj obrnjene v nas in pokaži nam Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa, da obilno biagoslovi nas vse, naše drage, naše načrte in dela in vse, kar nam molče in zakrito prinaša leto 1955." Sredi aprila 1959 pa pozdravlja in prosi: “Letos se je vaše število pomnožilo: še prav posebej pozdravljam novince. Naj Vas sprejme Marija Pomagaj, Gospa in Mati našega semenišča, vi pa skušajte biti zvesti in vdani služabniki in sinovi." Zanimivo bi bilo zbrati, kako je prevzvi-šeni gospod škol posebej priporočal vzgojiteljem češčenje Matere božje in marijansko vzgojo. Samo nekatere stvari omenimo. 25. febr. 1948 n.pr. piše: “Marija,...ki je posebna zaščitnica našega duh. semeni šča, vas bo s svojo priprošnje podpirala." 26. maja 1950 spodbuja novega spi rituala: “Bog bo dal svoj blagoslov in Marija, Mati duhovnikov vam bo pomagala." Ob koncu istega pisma trdi: “Vse je v rokah božjih - hvala Bogu! In Marija, Srednica vseh milosti, je na naši strani!" Sredi Marca v Marijinem letu 1954 želi: “V novem šolskem letu nai vas močna Mariji- na priprošnja spremlja v obojnem delokrogu!" Glede vodstva Marijine kongregacije za gojence Škofovega zavoda spodbuja: "Ni mi treba priporočati, da zavodske gojence vodite k Mariji, kar itak delate. Hvala vam! Je prav, da delate v dveh manjših skupinah. Priporočal bom vaš trud in fante Mariji Pomagaj." 23. februarja 1958, v turškem Marijinem letu, pa odobrava marijansko vzgojo v semenišču in v Škofovem zavodu: “Zelo sem zadovoljen z marijansko poudarjeno duhovno vzgojo in vodstvom bogoslovcev in zdaj še malih gojencev. Brez vsakega dvoma je to najboljša in najbolj učinkovita smer, pa ne bom o tem pravil, ker ste se mogli že sami prepričati o lepih sadovih take vzgoje in takega duhovnega vodstva. Le nadaljujte z isto ljubeznijo in zvestobo kot doslej. Mati božja vam bo pomagala, prav gotovo, kolikor bo treba; več ko bo težav in trpljenja, močnejša bo njena roka. Ce mi bo Bog pomagal, da pridem letos še v Lurd, kamor sem povabljen za julij in september....bom Mariji naše semenišče z vsemi, ki v njem prebivajo, posebno iskreno priporočil." Sami iz daljne Argentine nismo mogli v Lurd, srečni pa smo, da nas je mogel tam izročiti Brezmadežni v posebno varstvo naš škof in oče, ki tako želi, da bi bili vsi duhovniki, semeniščniki in gojenci res pravi Marijini otroci in služabniki, ter posebni varovanci. O DEVICA, VSEH SIROT Sl POMOČNICA Pogosto čez dan prihajamo duhovniki, semeniščniki in zavodski fantje k Mariji Pomagaj in k Jezusu na svoje semeniške Brezje k jutranji, opoldanski in večerni molitvi, k litanijam in blagoslovu, h kongregacij skim shodom in rožnovenski pobožnosti, zlasti pa k najsvetejši skrivnosti in k angelski mizi, kjer prejemamo Kruh močnih. Prihajamo pa tudi sami zase po pomoč k Mariji Pomagaj in njenemu ljubljenemu Sinu Jezusu. Sam ljubi Bog ve, kolikokrat nas je Marija uslišala na tem svetem kraju. Na semeniške Brezje pa radi prihajajo tudi slovenski duhovniki, zlasti mlajši duhovniki, ki so zrastli iz tega semenišča. Zlasti ob nedeljah in praznikih pa domači obiskujejo zavodske gojence, pa redno obiščejo tudi Marijo Pomagaj ter ji goreče priporočajo sebe, domače in gojence. Že več let vsako leto priromajo sem {antje in možje Kat. akcije. Vsaj enkrat so tu opravili romanje in zborovali člani in prijatelji “Družabne pravde". Pa tudi drugam romamo. Redno skoraj vsako leto bogoslovci in gojenci romajo na drugo nedeljo v maju z drugimi slovenskimi naseljenci v Lujan. Ob tej priložnosti se redno zbere največ Slovencev in Slovenk. Marija zna kot dobra Mati zbrati novonaseljence in staro-naseljence. Doma in na božji poti to nedeljo priporočimo vse svoje zadeve, vse zadeve naše skromne ustanove, vse zadeve slovenskega naroda doma, v zamejstvu in tujini, pa tudi na vse zadeve Marijinih družb ne pozabimo, ker takrat obhajamo že dolgo vrsto let svetovni dan Marijinih kongregacij. Bogoslovci pa redno vsako leto romajo v Lujan tudi ob koncu leta, da se Mariji zahvalijo za vse dobrote v preteklem šolskem letu. Prav tako Marijo v Lujanu posebej obišče tudi ves Škofov zavod ob koncu šolskega leta. Tudi posamezniki radi poromajo k Mariji v Lujan, saj je to naj večja Marijina božja pot v Argentini, narodna božja pot. Tja pa rade zahajajo na skupno romanje tudi druge narodnosti, ki so se tu naselile. Naša novomašnika Lovše Ivan in Tone Gosar sta pred milostno podobo lujan-ske Matere božje opravila svojo novo mašo, drugi naši novomašniki pa redno takoj drugi dan, gotovo pa kmalu po novi maši tudi romajo k Mariji v Lujan. Več bogoslovcev in gojencev gre tudi na drugo vsakoletno slovensko romanje v Lurdes pri Buenos Airesu, ki je navadno okoli praznika brezmadežnega Srca Marijinega. Lansko turško leto sta na praznik karmelske Matere božje tam opravili božjo pot obe Marijini kongregaciji: za semeniščnike in gojence. Z gojenci Škofovega zavoda so kmalu po ustanovitvi obiskali Mater trikrat čudovito v Florencia Varela pri Marijinih sestrah. Leta 1959 pa so za praznik karmelske Matere božje šli na obisk k Mariji devici s cvetlicami (Vir-gen de las flores) v Moron, kjer ji je postavil lepo začasno bivališče gospod župnik Tone Škulj, naš bivši semeniški gojenec. Slovenski duhovniki, ki delujejo v semenišču, so že večkrat na božji poti v Lujanu in Lurdesu slovenske romarje v pridigah spodbujali k pobožnosti, zaupanju in ljubezni do Matere bo žj e. HVALJENO BODI NJENO SLAVNO VNEBOVZETJE Tudi skromna teološka fakulteta ljubljanska v tujini je poslala sv. očetu Piju XII. prošnjo za razglasitev verske resnice, da je bila Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. Praznik Marijinega vnebovzetja v svetem letu 1950 smo še v San Luisu najslovesneje obhajali: zjutraj s slovesno peto latinsko mašo, popoldne s slovesnjim sprejemo v Marijino kongregacijo ter petimi litanijami Matere božje, končno pa še z zelo pestro marijansko akademijo. Močno nas je prevzelo, ko smo takoj za to slovesnostjo po časopisju zvedeli, da se je Pij XII. odločil, da bo na praznik vseh svetnikov Marijino telesno vnebovzetje razglasil kar moč slovesno kot versko resnico. Na ta veliki dogodek smo se pripravljali devet dni z jutranjim premišljevanjem o Mariji. Na praznik vseh svetnikov je pri jutranji maši pridigal gospod prelat tako, kot je samo on znal, o velikem pomenu razglasitve te resnice. Dopoldne ob desetih je spiritual opravil peto sv. mašo v čast Marijinemu vnebovzetju. Teološka fakulteta pa je po tej maši priredila pod vodstvom rajnega gospoda prelata slovesno akademijo v čast Kraljici v nebesa vzeti. Trije takratni bogoslovci, sedaj vsi duhovniki: Kukoviča Alojzij, Grilj Janez in Gosar Anton so nam v treh govorih v latinščini pojasnjevali nezmotljivost Cerkve, resnico Marijinega vnebovzetja ter pomen resnice za življenje Cerkve. Pri slovesni razglasitvi resnice v Rimu sta bila menda navzoča le dva slovanska škofa: poljski nadškof Gav/lina, nekdanji poljski vojaški škof, sedaj pa redni škof za Poljake zunaj domovine in predsednik mednarodne zveze Marijinih kongregacij, ter ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Cerkev se je takrat radovala od prekipevajočega veselja. Hvaležni otroci so svojo nebeško Mater res lepo počastili. Mislimo, da se je Kraljica v nebesa vzeta s svojimi milostnimi očmi in z ljubečim materinskim srcem ozrla tudi na skromno slovensko begunsko semenišče, ki Koledar 1960 ji sicer ni moglo pripraviti kakega večjega slavja, a skromne slovesnosti je obhajalo z vso iskrenostjo in ljubeznijo do svoje nebeške Matere in Kraljice. KRALJICA BREZ MADEŽA IZVIRNEGA GREHA SPOČETA, PROSI ZA NAS Marijino leto 1954. je precej poživilo in poglobilo češčenje Matere božje v semenišču. Vse Marijine praznike in vse sobote med šolskim letom smo premišljevali v semenišču o Mariji. Kadar je bilo količkaj mogoče, smo opravili pri oltarju Marije Pomagaj votivno mašo (mašo po želji) v čast Marijinemu brezmadežnemu spočetju. Vsak bogoslovec si je določil posebne molitve in žrtve za Marijino leto. Vse leto smo opravljali živo devetdnevni-co v čast Brezmadežni tako, da je vsaj en bogoslovec vse leto s posebnimi pobožnostmi in odpovedmi brezmadežno Mater božjo prosil za tele štiri zadeve: zase, za semenišče ter vse slovenske duhovnike in škofe, zlasti za škofa dr. Gregorija Rožmana, za slovenski narod ter za vse milosti, ki bi jih sv. Cerkev rada izprosila od Marije v njenem letu. Živo devetdnevnico so opravljali posebej v bolj skromni obliki in razumljivimi pomanjkljivostmi tudi gojenci Škofovega zavoda. Za šestdesetletnico, odkar je bil Pij XII. sprejet v Marijino kongregacijo, sta mu obe Marijini družbi: semeniška in zavodska, zbrali lep duhovni šopek ter mu ga skušali izročiti preko p. Antona Prešerna, generalnega asistenta Jezusove družbe. Pred praznikom vseh svetnikov v Marijinem letu smo opravljali zopet devetdnevnim z jutranjimi premišljevanji o Mariji Kraljici kot pripravo na uvedbo praznika Marije Kraljice ter na kronanje čudodelne podobe, ki jo časte pri Mariji Snežni v Rimu. Za Marijino krono, s katero je Pij XII. ovenčal omenjeno čudodelno podobo, je obojna Marijina družba is svoje revščine poslala majhen dar v Rim. Tri leta prej pa je Marijina kongregacija bogoslovcev zbrala skromno vsoto deset dolarjev ter jih poslala rajnemu p. dr. Hugonu Brenu OEM za popravilo in olepšavo milostne podobe svetogorske Kraljice. Dr. Franc Gnidovec, sedanji rektor semenišča in profesor na teološki fakulteti pa je za Marijino leto Slovencem spisal lepo knjigo: Mati naše- Marijino kronanje go Odrešenika. 0 ANGELI BOŽJI HITITE IN KRONO JI ZLATO NESITE! Slovenski katoliški narod je leta 1957 z veliko ljubeznijo obhajal petdesetletnico kronanja Marije Pomagaj, Kraljice slovenskega naroda. Doma so meseca maja brali šmarnice o zgodovini Marijine božje poti na Brezjah. 1. septembra so bile na Brezjah velike slovesnosti. Na ameriških Brezjah (v Lemontu) in kanadskih Brezjah (v Torontu), pa tudi drugod so se te obletnice spominjali. Kako bi mogli pozabiti nanjo mladi slovenski fantje in slovenski semeniščniki v tujini? Skušali smo obhajati majhno slovensko Marijino leto. Skoraj tri mesece: maja, avgusta (mesec, ki je posvečen Kraljici v nebesa vzeti in pobožnosti do brezmadežnega Srca Marijinega) ter v rožno-venskem mesecu oktobru smo jutro za jutrom pri premišljevanju romali na kako slovensko Marijino božjo pot. Pred prvim septembrom pa smo kar devet dni romali v duhu na Brezje. Bogoslovci in zavodarji pa so vsi opravljali posebno devetdnevnico v čast Mariji Pomagaj, da bi M arija Pomagaj odvrnila od slovenskega naroda smrtno kugo brezboštva in ga popolnoma obnovila. Nekateri pa so dodali še posebne svoje namene. Vsak bogoslovec oziroma gojenec Škofovega zavoda je po opravljeni devetdnevnici brez podpisa zapisal, kakšne stvari je opravil v čast Mariji Pomagaj. Naj samo štiri primere omenimo: Nekdo je vse dni bolj natančno in vestno spolnjeval zasebne in skupne verske vaje: 1. dan: da bi Slovenci v domovini vztrajali v veri; 2. dan: da bi Slovenci zunaj domovine ne utonili v materializmu; 3. dan: za osebno duhovno obnovo; 4. dan: da bi duhovniki v domovini ostali zvesti sv. Cerkvi; 5. dan: da bi slovenski duhovniki po svetu živeli sveto in ne pozabili na svoj mali narod; 6. dan: da bi Marija slovenske dijake in izobražence obvarovala pogubnih komunističnih idej; 7. dan: po namenih gospoda škofa dr. Gregorija Rožmana; 8. dan: za vztrajnost in gorečnost slovenskih svetnih in redovniških klerikov; 9. dan: da bi Marija Pomagaj slovenski narod rešila komuni stičnega jarma. Nekdo je devetdnevnico opravil za nekatere odpadle in slabe slovenske duhovnike; vsak dan devetdnevni ce je poleg rednega rožnega venca zmolil še en rožni venec, opravil pa tudi litanije Matere božje ter se popoldne odpovedal malici. Nekdo je za obnovo slovenskega naroda v Kristusu po Mariji vsak dan po obhajilu zmolil: Pozdravljena, Kraljica, dodal dnevnemu rožnemu vencu še nov rožni venec ter študij dobro izrabil v duhu pokore. Nekdo pa je zato, da bi se slovenski narod, zlasti pa mladina vrnila k Bogu in Mariji, daroval vsak dan sv. mašo in sv. obhajilo, zmolil vse tri dele rožnega venca in dodal še nekaj drugih žrtev. NAŠA GOSPA LURŠKA, PROSI ZA NAS Slovenski narod zelo časti lurško Mater božjo. Doma so obhajali za stoletnico turških dogodkov velike slovesnosti na Marijinih božjih potih, zlasti pri kapelicah in v cerkvah, ki so posvečene turški Materi božji. Dr. Vilko Fajdiga je doma napisal posebne lurške šmarnice za stoletnico. Zlasti na Koroškem in Primorskem pa so brali lurške šmarnice, ki so bile napisane pri Mariji Pomagaj v Adro-guiju. Škof dr. Gregorij Rožman je kar dvakrat pripeljal slovenske romarje s Primorskega, Koroškega iz posebej tudi Slovence v izseljenstvu v Lurd (meseca julija večje, meseca septembra zopet manjše število na mariološki in marijanski kongres). Tu v Adrogučju pa smo pogosto v duhu romali zlasti pri premišljevanju in duhovnem branju v Lurd. V obednici smo brali krasen Trochujev življenjepis sv. Bernardke Soubirous; bogoslovci so dobili v roke lurške šmarnice: Naša Gospa lurška, prosi za nas. Kadar je bilo mogoče, smo med šolskim letom bili pri votivni sv. maši v čast Marijinemu brezmadežnemu spočetju. Vse Marijine praznike, ob sobotah ter v Marijinih mesecih maju, avgustu in oktobru smo premišljevali ob Bernardkinem življenju lurške dogodke. Bogoslovcem je bilo svetovano, naj bi vse leto med premišljevanjem romali z Bernardko pred lurško votlino ter svoje premišljevanje zbrano opravili pred brezmadežno lurško Gospo. Kakor je videti, je ta nasvet mnogo koristil. Semeniščniki in zavodarji pa so podobno kakor v Marijinem letu v iste štiri namene opravljali dvojno živo devetdnevnico tako, da je vsak dan vsaj en bogoslovec in gojenec prosil brezmadežno lurško Gospo štirih velikih milosti: zase, za semenišče, za slovenski narod in za vse namene, ki bi jih sv. Cerkev rada dosegla v Marijinem letu. Naj vsaj nekaj primerov zopet navedemo, kako so n.pr. semeniščniki opravljali to živo devetdnevnico. Nekdo je vse leto opravljal premišljevanja pred lurško votlino v družbi sv. Bernardke. Med devetdnevnico je navadnemu dnevnemu rožnemu vencu dodal še en del rožnega venca, zmolil litanije Matere božje ter turški Gospe poklonil vsaj eno žrtev. Koledar 1960 Nekdo je v prvem primeru omej enim vajam dodal še Marijin slavospev magnifikat ter duhovno branje o h.ariji. Nekdo zopet je opravil litanije Matere božje za osebne zadeve, rožni venec za semenišče in Škofov zavod, križev pot za slovensko domovino, litanije sv. Jožefa pa za zedinjenje vzhodne Cerkve s pravo rimsko Cerkvijo. KATERI MENE RAZLAGAJO, BODO IMELI VEČNO ŽIVLJENJE (SIR 24,31) Duhovniki, ki delujejo v semenišču in Škofovem zavodu, so večkrat ustno oznanjali Marijino slavo ter spodbujali k češčenju Matere božje. Pri Mariji Pomagaj sta bili spisani doslej dve knjigi o Mariji: Mati našega Odrešenika in manjša knjižica: Naša Gospa lurška, prosi za nas. Ti duhovniki so pisali tudi razne članke o Mariji zlasti v J uho vno življenje, A ve Maria in duhovniško revijo Omnes unum. Pa tudi semeniščniki so s pomočjo drugih bogoslovskih tovarišev po drugih semeniščih pisali o Mariji. Doma so imeli in imajo skromen listič Naš dom, kjer najdeš lahko prispevke o Mariji. Ce pa prelistaš njihovo večjo tipkano revijo Misel, boš pa našel kar celo vrsto člankov in razpravic o Mariji. Preveč bi bilo vse naštevati. Prav zanimiva in precej dolga je v Misli za leto 1953 razprava g. J. R.: Nekaj o Mariji v slovenski narodni pesmi; v skrajšani obliki jo je za Marijino leto objavilo tudi Duhovno življenje. Dr. Lojze Stare pa je na bogoslovni fakulteti v Adrogubju predložil in branil razpravo za dosego doktorata: Mariologija sv. Germana, carigrajskega patriarha. VSE PO MARIJI, Z MARIJO, V MARIJI, ZA MARIJO Prav zanimivo je, kako so nekateri semeniščniki resnično vzljubili svojo nebeško Mater ter v tej ljubezni vztrajajo kot duhovniki. Nekateri so si ob mašniškem posvečenju izbrali kar marijansko vodilo ali geslo. Nekatera taka vodila omenimo. Nekdo se zahvaljuje, da mu je Marija skupaj z Jezusom pomagala do poklica; zato je no novomašne podobice zapisal: “Hvaljen Lemonb LurŠka Gospa Jezus in Marija!" Drugi je zapisal prošnjo: ‘Brezmadežna, ti me posveti!" Tretji zopet prosi Marijo: “Brezmadežna, ti me vodi!" Četrti se zateka k njej kot otrok: "Brezmadežna, bodi nam Mati!” Peti je zapisal kratko vodilo: “Po Mariji!" Na nov kelih pa je ukazal lepo zarisati besede: “Vse po Mariji, z Marijo, v Mariji, za Marijo.” To je velika misel prave pobožnosti do Marije, katero je tako temeljito razložil sv. Ludovik M arija Grigni on Mo nt-fortski. Ta prava pobožnost nas hoče po Mariji privesti k Jezusu, da bi delali vse po njem, z njim, v njem in zanj. Nekateri semeniščniki so temeljito preučili to pobožnost ter se po dolgi pripravi zares popolnoma posvetili Mariji, Kraljici src. Skušnja kaže, da Marija take svoje otroke, služabnike in varovance zna voditi v duhovne globine ter po njih rešuje mnogo duš. Naravnost ganljive so izjave nekaterih duhovnikov, ki so šli skozi slovensko izseljensko semenišče. Nekdo je kot mlad duhovnik pisal, da bi rad globoko v zemljo kopal, če bi vedel, da bo tam našel najlepše rože za Marijo. Drugi je bil kar ves žalosten, da ga je preobremenjenost z delom prisilila, da ni več molil vseh treh delov rožnega venca vsak dan, ker jih je od nižje srednje šole, preko bogoslovskih in nekaj duhovniških let vsak dan vse tri opravil. MAŠNI ŠKA POSVEČENJA IN NOVE MAŠE Mnogo slovenskih semeniščnikov je prejelo mašniško posvečenje tu v Argentini v Marijinih cerkvah in kapelah. Prav tako so marsikateri novomašniki prvo daritev opravili v Marijinih cerkvah in kapelah. 8. maja 1949 je sanluiški škof dr. Emilij A. Di Pasquo v stolnici, ki je posvečena Brezmadežni, posvetil gg. Lovšeta Ivana in Novaka Franceta; g. Lovše Ivan je novo mašo opravil v Lujanu ob priložnosti slovenskega romanja. Isti škof je 5. februarja v svetem letu 1950 v semeniški kapeli pri oltarju Marije Pomočnice kristjanov posvetil g. Janeza Ogrina; drugi dan je novomašnik Ogrin Janez prvič maševal pri istem oltarju. Na god sv. Jožefa 1951 je zopet isti škof posvetil v Mariji posvečeni stolnici sanluiški štiri naše semeniščnike: gg. Grilca Janeza, Kukoviča Lojzeta, Ogrina Toneta in Zupančiča Lojzeta. Novomašnik Grilj Janez je prvo daritev opravil v župnijški cerkvi kar-melske Matere božje v Ramo s ejia. Novo- mašnik Lojze Zupančič pa je novo mašo imel v Floridi pri Buenos Airesu, v župnijski cerkvi naše Gospe varstva (Nuestra Senora de Guar-dia). Prevzvi šeni gospod škof dr. Gregorij Rožman pa je 13. januarja 1952 v cerkvi Marije Pomočnice kristjanov v Ramos Me/ia ob številni udeležbi slovenskih naseljencev položil svoje škofovske roke kar na enajst slovenskih diakonov ter jih posvetil za duhovnike; to je bilo doslej največje doživetje za semenišče. Novomašniki so bili tile: Čuk Julij, Dejak Anton, Flek Vinko, Gosar Tone, Norn Jože, Kunčič Jože, Povše Milan, Puš Jože, Rijavec Vencelj, Rozman Branko, Škulj Tone. Gosar Tone je takoj drugi dan opravil tiho novo mašo pri oltarju lujanske Matere božje. Povše Milan je slovesno novo mašo pel v isti Marijini cerkvi kakor že omenjeni Zupančič Lojze, Branko Rozman pa v isti Marijini cerkvi, v kateri je prejel mašniško posvečenje. 2. avgusta 1953, na frančiškanski praznik Marije angelske (Santa Maria degli angeli) pa je naša tako skromna prva kapelica Marije Pomagaj, nekdanja garaža, postala stolnica. Takratni pomožni la plaški škof dr. Henrik Rau, sedanji škof v Mar del Plata, je posvetil za mašnika g. Jožeta Šuštarja. Takoj drugi dan je v isti kapelici novomašnik opravil tiho novo mašo, pri kateri so mu lepo peli bogoslovci slovenske pesmi. Isti takratni la plaški pomožni škof pa je še isto leto 29. novembra v la plaški semeni ški cerkvi, posvečeni žal. Materi božji, posvetil še štiri naše semeniščnike za duhovnike: Makovca Bogdana, Okorna Franceta, Starca Lojzeta in Skerbca Jožeta. Novomašni-ka Okorn France in Starc Lojze sta takoj drugi dan oba opravila svojo novo mašo v semeni ški kapelici Marije Pomagaj. 31. julija 1955, pa je nova semeniška kapela Marije Pomagaj postala stolnica. Upokojeni paranaški škof dr. Julij : \artinez je tedaj posvetil dva Ljubljančana za duhovnika: gg. Himelreicha Franceta in Martelanca Jošta. Novomašnik Jošt je drugi dan opravil tiho novo mašo, ki jo je daroval za svoje rajne starše, žrtve brezbožnega komuni zrna, kar v novi Marijini kapeli, kjer je prejel mašniško posvečenje, novomašnik Himelreich pa je pel slovesno novo mašo v isti i/tarijini cerkvi kakor gg. Zupančič Lojze in Povše Milan. 2. decembra 1956 se je semeniška kapela Marije Pomagaj zopet spremenila v stolnico. Nekaj dni prej je dospel na tretji obisk iz Severne Amerike gospod škof dr. Gregorij Rožman, ki je na omenjeni dan posvetil svoja semeniščnika: Mavriča Marko ta in Ranta Jožeta. 1. decembra 7958 pa je la plaški pomožni škof dr. Raul Primatesta podelil našemu semeniščniku g. Frančku Prijatelju mašniško posvečenje v stolni cerkvi V Lomas de Zamota, ki je posvečena Naši Gospe miru. Kadar novomašniki niso posvečeni doma, jim takoj po vrnitvi v semenišče v Marijini semeniški kapeli zapojemo tako ganljivo pesem: Novomašnik bo d’ pozdravljen; zvečer pa ima redno skoraj vsak v semeniški kapeli lavretanske litanije Matere božje z blagoslovom. Tako so vsaj v Argentini skoraj vsi slovenski bogoslovci prejemali mašniško posvečenje v Marijinih cerkvah in kapelah, ve- liko pa jih je opravilo svoje nove maše prav tako v Marijin posvečenih cerkvah in kapelah. Prosimo zanje, naj bi jih Marija, Mati naša, Kraljica duhovnikov in Srednica vseh milosti, vedno in povsod z materinsko dobroto in usmiljenjem spremljala. K TEBE, O SV. JOŽEF, PRIBEŽIMO Prav je, da v zvezi s čaščenjem deviške Matere božje omenimo še češčenje sv. Jožefa v semenišču. Ker gospod škof dr. Gregorij Rožman tako poudarja zaupanje do sv. Jožefa zlasti glede vzdrževanja semenišča, pa tudi iz drugih razlogov skušamo v semenišču po svojih skromnih močeh častiti tudi sv. Jožefa, deviškega moža Marijinega, rednika Sina božjega, zaščitnika vesoljne sv. Cerkve in nebeškega zavetnika delavcev. Zjutraj se mu semen iščniki pri jutranji molitvi izročajo v varstvo, vsako sredo po večerni molitvi molijo litanije sv. Jožefa. Vsako prvo sredo v mesecu zjutraj redno opravijo premišljevanje o sv. Jožefu. V začetku marca so opozorjeni, naj sv. Jožefa v njemu posvečenem mesecu še prav posebno časte. Prav tako lepo obhajajo J. maja nov praznik sv. Jožefa delavca. Po naročilu škofa dr. Gregorija Rožmana pa pri oltarju Marije Pomagaj spiritual oziroma prefekt Škofovega zavoda opravi sv. mašo vsako sredo v čast sv. Jožefu za dobrotnike semenišča. ZDRAVA, M ARIJA, MILOSTI POLNA Tu v skromnem Adrogubju je s pomočjo več sodelavcev nastala od Marijinega leta do danes molitvena knjiga in pesmarica s samimi Marijinimi pesmimi (okoli 200 strani pesmi z notami). Tiska jo Mohorjeva družba v Celovcu, izdala pa jo bo semeniška Marijina kongregacija. Naslov marijanskega molitvenega priročnika se glasi: Zdrava, Marija, milosti polna. Molitveni marijanski priročnik bo imel tole izbrano vsebino: jutranjo in večerno molitev ter druge molitve čez dan v čast Materi božji, molitve za vsak dan v tednu, male dnevnice v čast Marijinemu brezmadežnemu spočetju, male dnevnice bi. Device Marije (nove dnevnice, ki jih je priredil jezuit p. Avguštin Bea), pobožne prošnje sv. Bonaventura k brezmadežni, žal. M. božji za vsak dan v tednu za srečno zadnjo uro, dalje okoli šestdeset sv. maš v čast Materi božji, tri spovedne molitve, šest obhajilnih molitev, križev pot z Marijo, vse z odpustki obdarovane molitve v čast Materi božji, okoli pet in sedemdeset posebnih molitev na slovenskih Marijinih božjih potih, molitve Marijine kongregacije, Katoliške akcije in Marijine legije, Baragove in Slomšekove molitve v čast Materi božji ter molitve vzhodne sv. Cerkve v čast deviški Bogorodici. Marijanske pesmi pa bodo proti koncu molitvenika. Vzemite knjigo, ki je zrasti a iz ljubezni do Marije, da bi jo Slovenci še bolj častili, ji bolj zaupali, pa tudi bolj ljubili ter s tem molitvenikom v rokah svojemu ubogemu narodu, ki se je rad imenoval Marijin narod, izprosili lepše dneve. SREDNICA VSEH MILOSTI JE NA NAŠI STRANI Te besede je zapisal prevzvišeni gospod škof dr. Gregorij Rožman v nekem pismu. Sred-nico vseh milosti so v semenišču vsa leta iskreno častili. Semeniščniki so se ji vedno z zaupanjem priporočali. Na marijanskih akademijah so jo s sicer preprostimi, a iskrenimi govori slavili. Dr. Lojze Starc je še kot se-meniščnik v reviji Misel objavil daljšo razpravo o Srednici vseh milosti. Že leta 7950 pa je takratni semeniščnik Gosar Tone dal pobudo, naj bi semeniška Marijina kongregacija poslala sv. očetu Piju XII. prošnjo glede razglasitve nauka o Srednici vseh milosti kot verske resnice. Misel je bila sporočena gospodu škofu dr. Gregoriju Rožmanu, ki je priporočil, naj bi za zadevo mnogo molili ter počasi sestavljali prošnjo, ki naj bi bila lepo utemeljena. Skraja je mislil, da bi naša bogoslovna fakulteta priredila prošnjo. Toda kmalu je zanimanje toliko zrastlo, da so slovenski duhovniki in verniki v Argentini bili pripravljeni omenjeno prošnjo podpisati. Voditelj semeniške kongregacije se je obrnil za nasvet na znanega frančiškanskega mariologa dr. Bruna Korošaka. Ta je poudaril, da bo sveta stolica sprejela prošnjo le če jo bo poslala bogoslovna fakulteta oziroma kak škof. Brž smo se obrnili na prevzvišenega škofa dr. Gregorija Rožmana, naj bi on poslal prošnjo na sv. očeta v tej tako lepi zadevi, podpisali pa naj bi jo vsi slovenski izseljenci po svetu, kakor so leta 1955 podpisovali listine s posvetitvijo Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Prevzvišeni gospod škof je izrazil svojo pripravljenost. Semcniška in zavodska Marijina kongregacija sta se že leta 7954 preko p. Antona Prešerna obrnili s prošnjo v Rim, naj bi prvi mednarodni kongres Marijinih kongregacij prosil sv. očeta za razglasitev te resnice kot verske resnice. Prav tako sta se obe kongregaciji obrnili s tremi pismi na odločujoče osebe, ki so sodelovale pri drugem mednarodnem kongresu Marijinih kongregacij meseca avgusta 7959 v Newarku v Severni Ameriki. V semenišču in gojencem Škofovega zavoda pogosto priporočamo, naj za to zadevo veliko molijo. Duhovniška revija Omnes unum je o tej stvari že objavila nekaj člankov. Za drugo leto se pripravljajo šmarnice o Srednici vseh milosti, ki jih bo, če Bog da, izdala Goriška Mohorjeva družba. Treba bo pa po naših verskih listih o tem pisati. Lepo bi bilo, če bi verni Slovenci in Slovenke po svetu zbrali te podpise v prihodnjih dveh letih, ko bomo obhajali 7200 letnico Gospe svete oziroma prihoda škofa sv. Modesta na slovensko Koroško, 600 letnico višarske božje poti, 500 letnico ustanovitve ljubljanske škofije in 75 letnico slovenskega semenišča v tujini. Dobre duše, ki ljubijo Marijo, prosimo, da bi nam pomagale pri pobiranju podpisov ter za uspeh te tako prisrčne zadeve mnogo molile. SV. MAŠE V ČAST SREDNICI VSEH MILOSTI Brazilski jezuit Ignacij del Valle, voditelj katoliških delavskih krožkov je prvi dal pobudo, naj bi po vsem svetu med katoličani zbrali vsaj milijon sv. maš v čast Srednici vseh milosti po njenih namenih. Glavni namen teh sv. maš je, da bi pospešili razglasitev te resnice o Srednici vseh milosti kot verske resnice. Do lanskega leta je omenjeni redovnik, ki živi v Porto Alegre zbral že okoli pol milijona opravljenih sv. maš. Marijina kongregacija v semenišču je dala pobudo, da so tudi Slovenci začeli prispevati mašne darove v ta namen. Kongregacija pa je rada prevzela na- logo, da ji duhovniki oziroma verniki pošiljajo sporočilo, koliko maš so slovenski duhovniki opravili v omenjeni namen. Pri oltarju Marije Pomagaj v semeniški kapeli je bilo doslej opravljenih okoli devetdeset sv. maš v ta namen. Drugod je bilo precej nad tri sto sv. maš darovanih, ki so jih opravili slovenski duhovniki! V Porto Megre je bilo javljenih okoli 422 opravljenih sv. maš. Prav gotovo bo Srednici vseh milosti všeč, da bi tudi verni Slovenci in Slovenke dajali za sv. maše v namene Srednice vseh milosti za pospešitev razglasitve omenjene resnice. Sv. maše lahko opravi kateri koli duhovnik, zlasti naj bi jih opravili slovenski duhovniki. Semeniški Marijini kongregaciji v Adrogue pa bi samo javili, koliko sv. maš /e bilo opravljenih, kdo jih je opravil in v kateri cerkvi. Marijina kongregacija pa bo to sporočila v Porto Alegre. Prepričani smo, da bi tako tudi verni Slovenci vsaj malo pripomogli k rasti Marijine časti, hkrati pa pri Mariji izprosili s tem najuspešnejših milosti, ki jih sami in tako preizkušani mali slovenski narod tako zelo potrebujemo. AVGUST 1959 - VIANNEVEV MESEC V vsej sv. Cerkvi so se leta 1959 spominjali stoletnice smrti sv. arškega župnika Janeza Krstnika Marije Vianneya. Umrl je 4. avgusta 1859. Velike slovesnosti so se vršile v Arsu na Francoskem. V semenišču so bogoslovci radi prebirali Vianneyev življenjepis (spisal mons. Fr. Trochu). To leto pa so na sestankih Bogoslovske zveze obravnaval i Vianneyeve kreposti prav po tej Trochujevi znameniti knjigi. Ker je pa ta veliki vzornik vseh duhovnikov tako izredno častil Brezmadežno in njeno prečisto Srce, smo se odločili, da bomo v semeni šču ves mesec vsak dan premišljevali Vianneyevo pobožnost do Matere božje. Ves mesec pa smo po Vianneyevi priprošnji prosili brezmadežno Srce Marijino za velike milosti: zase, za duhovno obnovo Škofovega zavoda in semenišča, za vse slovenske duhovnike in škofe, zlasti za ljubljenega škofa dr. Gregorija Rožmana ter za preobnovo vseh semeniščnikov in duhovnikov po svetu. Ker je na veliki šmaren tega leta bogoslovec Langus Janez postal duhovnik (mašniško posvečenje je na Marijin praznik prejel v naši semeniški Koledar 1960 kapeli Marije Pomagaj), trije drugi pa bodo prejeli zakrament mašni škega posvečenja ob koncu tega leta, (gg. Pintarič Tone, Grom France in Borštnar Matija) smo po priprošnji sv. Janeza Vianneya, ki je po tolikem trpljenju po posebni Marijini priprošnji dosegel duhovniški poklic z molitvam in z žrtvami rotili Marijino brezmadežno Srce, naj v semenišče privede čimveč novih bogoslovcev, da se semenišče še dolgo ne bi izpraznilo. SEPTEMBER 1959 - SLOM ŠE KOV MESEC Na Barago v semenišču nikoli nismo pozabili; prav tako nam je vedno bila pri srcu zadeva Slomšekove beatifikacije. Pred več leti smo pri duhovnih vajah za štiri novomašni-ke premišljevali samo Slomšekove tako ljubke, pa tako junaške kreposti. Ker pa obhajamo leta 1959 stoletnico prenosa Idbotskega škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Maribor (8. sept. 1859) po škofu Ant. Martinu Slomšeku, smo meseca septembra vsako jutro opravili premišljevanje o Slomšekovi pobožnosti do Matere božje. Saj so tudi doma letos brali šmarnice o Slomšeku kot Marijinem otroku. Marijo smo ves mesec prosili, da bi jo mogli po njegovem zgledu častiti, da bi vsi slovenski bogoslovci, duhovniki in škofje posnemali njegov svetli vzor, da bi po njegovem zgledu v Bogu ljubili svoj narod, bili zvesti sv. Cerkvi, častili sveta slovanska brata Cirila in Metoda ter vneto delali za zedinjenje ločenih slovanskih bratov s katoliško Cerkvijo. TO JE ČUDEŽ Telesnih čudežev Marija Pomagaj na svojih semeniških Brezjah v Adrogubju v Argentini ni napravila doslej nobenih. Pač pa je bolni gospod profesor doktor Ivan Ahčin ob neki priložnosti pravilno rekel, da je naša skromna ustanova: semenišče in Škofov zavod dejansko čudež. Od same miloščine živimo in tolikokrat je že kazalo, da bo vsega konec, pa se je vendar vselej tako zasukalo, da smo mogli živeti in delovati naprej. Naš predragi škof dr. Gregorij Rožman po očetovsko skrbi za nas. Semenišče pa je našlo odprte roke in usmiljeno srce tudi pri toliko Slovencih v obeh Amerikah. Poklicev je bilo v vseh petnajstih letih toliko, da jih tu v Argentini morda niti po tri in štiri škofije v petnajstih letih niso imele toliko. Ce je res, da je Marija Srednica vseh milosti, in res, da je duhovniški poklic posebna milost, potem se moramo prav posebno zahvaliti svoji ljubi nebeški Materi in Srednici vseh milosti, da je bila do nas tako čudovito dobra. Naj nam v svoji materinski dobroti oprosti, da ji nismo bili zadosti hvaležni in zvesti. Zato pa sklenimo, da se bomo odslej bolj trudili za njeno češčenje in ljubezen do nje. Vse dobre Slovenke in Slovence pa iskreno prosimo, naj se nam v tej sveti ljubezni in zaupanju do Marije pridružijo. Zlasti molimo in delajmo, da bi jo nezmotljiva sv. Cerkev kmalu razglasila, da je v resnici Srednica vseh milosti. Zgodi se, zgodi se! Nedelja Iz tople, od rodovitne in blago-darne ljubezni spočite jesenske zemlje iz mirno vzdramljene, o-troškega pričakovanja polne noči je vzklilo preslavno jutro. Megle, ki so še leno dremale, so se vzdignile počasi z na d rosne ravni, so se nato pognale oblakoma proti nebu ter tam utonile v mladi luči. Tiho je vztrepetalo v čistem zraku, zaiskrilo se je na pokošenih senožetih, v zlatem vejevju bukev, jelš in topolov. Tako je nedeljsko solnce oznanilo svoje kraljevanje. Oznanilo ga je brez glasu. Od nikoder ni bilo ne pesmi, ne vriskanja, ne prazniške besede. Iz doline, s hribov in gričev so se pozdravljale in si odzdravaljale bele cerkve; ali molčale so. Le z očmi, svetlimi, žalostnimi so se spogledavale; in zeblo jih je, čeprav so bile od gorkega solne a obžarjene. Po široki beli cesti, po stezah preko travnikov, po strmih klancih se vij o procesije vernih kristjanov. Veliko jih je, ker v potrtem svojem srcu so željni molitve in tolažbe. Ali čudo za čudo: počasi gredo, tiho in nemo; ne besede ni, komaj da je plaho šepetanje. Glave klonejo globoko, trudno klonejo životi; še tisti so starci, ki imajo mladostna lica. Gredo, gredo in si šepečejo naskrivaj: “Ti, kaj praviš, zakaj je umolknila Marija na Hribu ? Kaj je ni več?" In oni drugi se z prezeblimi ust-mi nagne k sosedu in mu reče skoraj brez besed: “Mislim, da je Marija umrla, ker glasu ni od nje, ki nas je vselej tako lepo pozdravila! ” Nobene besede več, tudi plaho šepetanje je utihnilo. Gruda molči, ta naša gruda, ki je prepevala kakor nobena nikjer in nikoli! Sladka, bratje, je bila njena pesem, saj ste jo slišali! Vse je bilo v nji, kar je v nas dobrega in lepega, vse česar se v dnu srca sramujemo in veselimo; bila je tista brezmejna, čista, materinska ljubezen, ki je pravo znamenje slovenske duše in slovenske zemlje. Ob lepem nedeljskem jutru, kadar so od holmov in hribov zapeli zvonovi, nam je bil korak lahek in prožen, lica so bila sveža, oči so gledale jasno in veselo, na ustnicah je bil smehljaj. In vsakemu je bilo takrat srce očiščeno, od jutranje rose oprano, kakor da smo prihajali od spovedi in obhajila. Ob tej blagoslovljeni uri ni bilo nič zlega, nič temnega v nas; bili smo verni otroci te zemlje, svoje matere, vredni njene lepote; z njo smo prepevali in vriskali, z njo žalovali, govorili smo z njo zvesto in odkritosrčno, kakor govori otrok z materjo. Praznik, poln pesmi in veselja, je bil na nebu, na planinah, na polju in senožeti, na belih cestah, kolovozih in klancih; in bil je najlepši v naših srcih. Milost božja, kaj se je primerilo v teh silnih časih! Gruda molči, ta naša gruda, ki je nekoč tako veselo in glasno prepevala z nami ! Ne gane se; nobena prošnja, noben klic je ne vzdrami. Tudi nebesa molče; v vsej svetlobi svoji so ledena in neprijazna. Gozd ne šumi več, tiho je polje, škrjanci so obnemeli. Ta vesoljna tišina je vsa prežeta z brezmočno žalostjo; življenje ne sope več, vse je okamenelo, mrtvo. Oj, saj ni nedelja; veliki petek je, dan trpljenja, kesanja in bridkosti! Nemi kleče kristjani v tihi, temni cerkvi, trkajo se na prsi, čela jim klonejo do mokrih tal. In blede ustnice šepečejo trepetaje tiste velike, čeznaturne ljubezni polne besede: “Odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!" Pritajena, šepetajoča je ta molitev, ali vendar je glasna, kajti ne zvona ni, ne orgelj, niti ne ministrantovega zvončka. Zato ne, ker je veliki petek za vernike in za nevernike, od vzhoda do zahoda. Vdru-gič je bil križan Kristus;obsojeni od farizejev, bičani in križani so bili z njim kristjani, njegovi otroci. Ko se je zgodilo to strašno poveličanje na Golgati, se je nebo stemnilo, se je zemlja stresla v presilni grozi. In v to grozo, v to noč je vriskaje planilo novo, svetlejše solnce;zagrinjalo stare zaveze se je pretrgalo od vrha do tal in evangelij je nastopil svojo pot, da nese odrešenje od naroda do naroda. Velikega petka je bilo treba za veliko nedeljo; smrti Boga samega je bilo treba, da je zazvonilo in zapelo ponižanemu človeku veličastno vstajenje. Ivan Cankar Bogkov kot Križ med okni v kotu, luč nekdanje sreče, mati ob zibeli že o njem Šepeče. Zakaj pa je vse tiho, klop je ves dan prazna, miza nepokrita, okna neprijazna. . . Tih visiS na steni, sence te kropijo, rane ti odprte vsak dan krvavijo. Ni več rož na oknih, v križe veter veje, pesem je umrla, pesem zimske preje. Ob večerih morda mati se oglasi: “Oče naS, za one ...” moli prav počasi. Marjan Jakopič *Msgr. John Judnich Dne 12. julija 1959 je umrl v Mercy Hospital v Denverju, Colorado, župnik fare Svetega rožnega venca, ms gr. John J. Judnich, Msgr. John Judnich je bil rojen v vasi Kot, župnija Semič v Beli Krajini. Po dovrSeni osnovni Soli je obiskoval gimnazijo v Novem mestu. Leta 1908 jepri-Sel v Združene države Amerike in je začel Študirati bogoslovne vede v Škofijskem semeniSču v St. Paul, Minnesota. Leta 1912 je vstopil v semeniSče sv. Tomaža v Denverju, Colorado. V duhovnika je bil posvečen 5. junija 1912. Posve-stil ga je Škof Nikolaj C. Matz. Msgr. Judnich je bil zadnji od slovenskih duhovnikov, ki so priSli pastirovat med južnoslovanske imigrante v Coloradi. Postal je župnik novozgrajene cerkve sv. Jožefa v Leadville-u, Colorado, v katero so zahajali Številni slovenski in hr-vaSki rudarji. Leta 1913 je Sel v Colorado Springs in je ostal tam do 1915. Od 1915 do 1921 je bil zopet v Leadville-u. Dne 6. februarja 1921 je bil nastavljen za župnika v fari Svetega rožnega venca (Holy Rosary Church), kjer je ostal župnik 38 let - do svoje smrti. V času svojega pastirovanja v fari Svetega rožnega venca je požrtvovalno delal za faro in farane. Zgradil je in financiral vse, kar spada k cerkvi. Dne 28. novembra 1950 ga je sv. oče Pij XII. imenoval za monsignorja - papeževega hi Snega prelata. Dne 16. julija je daroval v farni cerkvi zanj maSo zaduSnico Rev. Leopold Mihelich, ki sedaj upravlja faro. Slovesna pontifikalna maSa zaduSnica je bila v katedrali Brezmadežnega Spočetja. Daroval jo je prevzviSeni nadSkof Urban J. Vehr 17. julija ob 10:00 a. m. Pogreb je bil na Mount Olivet Cemetery. “Register”, katoliSki tednik, ki izhaja v Denverju, je priobčil ob njegovi smrti članek z naslednjo vsebino: Msgr. John Judnich je bil vzor ponižnosti, gorečnosti in ljubezni. Izmed ljudi izbere Jezus Kristus le nekatere, da Ga predstavljajo kot duhovniki. In izmed vseh, ki so zaznamovani z znamenjem duhovništva, izbere OdreSenik le nekatere, da so drugim vzor svetosti. Fr. Judnich je bil eden izmed takih vzornih duhovnikov. Bil je izkuSen spovednik, kateremu so se zaupali verniki in duhovniki. Njegovo duhovniško osebnost so krasile globoka ponižnost, sočutje do bližnjega, idealizem in gorečnost za du-Se. Njemu ni bilo treba pridigati o podobnosti s Kristusom, zakaj pridigal je njegov zgled. Dolga leta je očetovsko in potrpež -ljivo skrbel za svoje vernike; pogostokrat je obiskoval bolnike v bolnicah, čeprav se je moral voziti z busom, kar je bilo zanj velika žrtev; bil je namreč na eno oko slep in njegove noge so bile razbolele in zatekle od dolgotrajne bolezni. Naj počiva v Gospodu! *Rev. Roman Homar Dne 6.marca 1959 je umrl v St.Johnsu, Minn., starosta ameriških slovenskih duhovnikov benediktinec p. Roman Homar v starosti 94 let. Bil je "zadnji naš misijonar Baragovega kova. . . Z njim bo umrla najveličastnejša doba slovenskega amerikan-stva," je napovedal pred dobrimi štirimi leti p. Bernard OFM. "Doba, ki jo je Baraga začel, Homar pa zaključil . . . Baraga, Pirc, Homar - pa je označena vsa ta doba . " (Kol. Ave Maria 1954: Zanimivo srečanje , p. Bernard OFM) P. Homar je preživljal zadnja leta pozabljen, kakor je z bojaznijo napovedal p. Bernard pred nekaj leti. Pred enim letom in pol nam je zadnjikrat pisal.Zahvalil se je za Koledar Ave Maria 1958. P. Roman Homar je bil živa zgodovinska knjiga, ki je doživljal in gledal, kar mi spoznavamo iz knjig, v kolikor je ta doba popisana. P. Roman Homar je bil rojen 16. oktobra 1864 v Pod h ruški pri Kamniku. V šolo je hodil k frančiškanom v Kamniku, kot sam pravi. 19 letnega je spravil v Ameriko Msgr. Buh leta 1883, ko je prišel v Slovenijo po študente za misijone. - Ko je bil p. Roman star 9 let, se je srečal z misijonarjem Pircem. Romanov oče je bil po materini strani s Pircem v sorodu. "Fant, " je dejal misijonar fantku, "če boš res kdaj duhovnik, ne ostajaj na Kranjskem.. . V Ameriko pojdi, pa ne ostajaj med belimi. Med Indijance pojdi! Tam je potrebno!" To naročilo je p. Roman Homar izpolnil dobesedno. Dolgo je mišijonaril med Indijanci v severni Minnesoti. Se kot upokojenec je pomagal v dušnem pastirstvu med Indijanci. Bil je zadnji Slovenec, ki je govoril indijansko. Dolgo vrsto let je bil župnik v mestecu Ogema, Minn. Leta 1953 je bil upokojen in je zadnja leta preživel v benediktinskem samostanu v St. Johnsu, Minn. Gospod, daj mu večni mir in pokoj! t Pri pogrebu Globdko pod zemljo, Tu v ozki, hladni hiši , Kjer šum sveta se ve? ne sliši, Ti trudno truplo spalo bo — Globoko pod zemljo! Kako bo domek tvoj miran! Tu vtihne vseh viharjev jeza, Krivice roka sem ne seza, Tu rev ne bo, težav, ne ran. Če kdo te je doslej sovražil, Tu ni sovraštva ne srdu, Tvoj dom bo skrbno stražil Zvest angeljček miru. Telo sladko ti spalo bo Globoko pod zemljo. A duh visoko vrh zvezda Z duhovi rajskimi ti biva, V objetji večnega Boga Tam blaženstvo brezmejno vživa -Visoko vrh zvezdi. Ni steše videlo oko, Ni cfulo je nikdar uho, Ni radosti srce čutilo, Ki zdaj deli ti jo neb6, Ki v veke bo ti jo delilo! Oj ste?na, srečna duša ti, In s tabo vsak, ki v Bogu spi! Simon Gregorčič: * Joseph Zalar Dne 24. julija 1959 je v Jolietu, Illinois, umrl Mr. Joseph Zalar, ki je nad 50 let kot glavni tajnik vodil vse poslovanje KSKJ. Bil je eden najvidnejših ameriških Slovencev . V dobro svojih rojakov ni deloval samo v organizaciji KSKJ, ampak tudi izven nje. Bil je vplivna osebnost v Jolietu in okraju Wi11 (County), kjer je mnogim našim rojakom preskrbel delo in zaslužek. Več let je bil tudi glavni tajnik Lige Katoliških Slovenskih Amerikancev. Zelo je spoštoval prevzvišenega dr. Gregorija Rožmana in mu pri vsaki priliki skušal pomagati kakor je vedel in znal . Mr.Zalar je bil rojen 11 .oktobra 1879 v vasi Dole, fara Borovnica na Notranjskem. Po dokončani ljudski šoli so ga starši poslali v srednje šole. Ko je bil mladi Jože star 12 let, je oče odšel v Ameriko. šest let kasneje, se je mati podala za njim, čez naslednja tri leta pa je prišel za starši v Ameriko še mladi študent Jože. To je bilo 8. julija 1899. Družina je živela v Forest City, Pa. Mladi Jože je moral takoj prijeti za delo in ker drugega ni bilo, je začel delati v premogovniku, kamor je hodil delat skoraj 10 let, dokler ni v začetku leta 1909 prevzel glavno tajništvo KSKJ in se preselil v Joliet. Šest let prej se je oženil z bivšo Mary Dutchman. Poročila sta se 25. junija 1902 v Forest City. Mrs. Zalar je umrla 20. junija 1925 v Jolietu. Imela sta šest otrok. Naj počiva v miru 1 Skupni vrt Na sredi polja vrt zelen S kamnitim zidom ograjen, In s suhim drevjem nasajen. Med drevjem pa Strli navpik Premnog izklesan spomenik, Ki dolge je poti mejnik. Kako' je vrtec ta hladan, Kako hladan, kako miran, Posvetni hrup mu ni poznin. Utrujen li si, potnik moj, Ki čelo ti poliva znoj? Tu trud bo nehal moj in tvoj! Tu tih prostorček najde vsak, Naj plemi? bo, naj bo prostak, Prosjak tu kralju je enak! Saj to je javni, skupni vrt, In noč in dan stoji odprt, Vrtnarka pa je — bela smrt! Simon Gregorčič Novomašniki Slovenski duhovniki Dne 19. oktobra 1958 je bil posveten v duhovnika v baziliki sv. Vincencija v Latrobe, Pa., Rev. Louis Rink, C.S.C. — Glej “Ave Maria”, januar 1959 stran 29! Dne 30. maja 1959 je bil posvečen v duhovnika v katedrali sv. Pavla v Pittsburghu, Pa., Rev. Joseph R. Arch. — Glej “Ave Maria”, julij 1959, stran 208! Dne 31. maja 1959 je bil posvečen v duhovnika v katedrali sv. Mihaela v Torontu, Ontario, Canada, Rev. Franc Skumavc. Glej letošnji koledar stran 106 in “Ave Maria”, junij 1959, stran 177! * * * Begunsko leto (Ponatisnj eno po "Nedelji”) V nedeljo pred praznikom sv. Petra in Pavla, 28. junija 1959, je imel sv. oče Janez XXIII. preko vatikanskega radia nagovor, v katerem govori o problemih svetovnega begunskega leta. Nagovor prinaSamo v celoti. Z globokim zadoščenjem Nas je navdala vest o svetovem begunskem letu, ki bo od junija 7959 do 1960 pod pokrovitelj -stvom zveze Združenih narodov. Iz vsega srca hočemo moralno podpreti to plemenito delo. Z materinsko skrbjo je ka- ROŽMAN,MOST REV.GREGORY,D.D.,3547 E.80 St.,Cleveland 5,Ohio BUTALA,Rt.Rev.Matija,416 No.Chicago St.,Joliet,Ill. KORETIC,Rt.Rev.Francis,St.Patrick Church of Collis,Dumont,Minn. KRALJIC,Rt.Rev.J ohn,3835 Bal boa St.,San Francisco 21,Calif. OMAN,Rt.Rev.John,3547 E.80 St.,Cleveland,5,Ohio SCHIFFRER,Rt.Rev.John,St.Joseph Church,Chisholm,Minn. SKERBEC,V.Rev.Matt.,6019 Glass Ave.,Cleveland 3,Ohio TROBEC,Rt.Rev.Joseph, St.Mary Cathedral Rectory,St.Cloud,Minn. ZAPLOTNIK,Rt.Rev.John,O.C.L.,St.Patrick Church,Gretna,Nebr. ADAMICH,Rev.Albert,520 'V.10 St.,'Vaukegan,Ill. AMBROŽIČ,Rev. Al.,Piazza Capranica 98,Rome,Italy AMBROŽIČ,Rev.Bernard,OFM,66 Gordon,Paddington, Sydney, Autralia ANZIC,Rev.Anton,Carmelite of Mary,Wahpeton,No.Dakota ARCH,Rev. Joseph BANDI, Rev.Bona.,OSB,Holy C ros s Abbey,Canon City,Colo. BARAGA,Rev.Francis,3547 E.80 St.,Cleveland 5,Ohio BAZNIK,Rev.Louis,6019 Glass Ave.,Cleveland 3,Ohio BERGLEZ,Rev.Ignacij,2912 93rd St.,Kenosha,Wis. BLATNIK,Rev.Francisco,SDS,Box 7006,Santurce,Puerto Rico BLAŽIČ,Rev.John, 61 No.Mt.Vernon Ave., Uniontown,Pa. BLENKUSH,Rev.Mathias,632 Julian St.,Denver 8,Colo. BOGOLIN,Rev.Leonard,OFM,St.Mary’s Seminary,Lemont,Ill. BOMBACH,Rev.Anthony,881 E.222nd St.,Euclid,23,Ohio BORGOLA,Rev.Bona.OFM,386 Geneva Ave.,Highland Park 3,Mich. BREZNIK,Rev.Aloysius,Box 247,Tekoa,Wash. BREZNIKAR,Rev.Victor, S. 110 First St.,Dayton, Wash. BROOKER,Rev.Richard,MM.,Maryknoll Seminary,Glen Ellyn,Ill. ČADONIČ,Rev.Wm.,St.Mary’s Church,Winterhaven,Calif. CAGRAN.Rev.Joseph,St.Mary’s Seminary,Lemont,Ill. C ANJ AR,Rev. J ohn,Sacred Heart Church,Cheyenne Wells,Colo. CASL,Rev.Joseph,CM,750 Roy St.E.,Montreal,Que.,Canada CEGLAR, Rev.Charles.SDB., Don Bosco College,Jacquet River,N.B.,Can. CEGLAR,Rev.Stanley,SDB,Sacred Heart Juniorate,Ipswich,Mass. CELESNIK,Rev.Joseph,264 15th SLN.W.,Barberton,Ohio ČEPON,Rev.Dr.Ludwig,St. Vincenfs College,Latrobe,Pa. ČEPON,Rev.Michael,6005 So.Marshfield Ave.,Chicago36,111. CHEMAZAR,Rev.Blase,OFM,St.Mary’s Seminary,Lemont,Ill. CIMPERMAN,Rev.Victor,6019 Glass Ave.,Cleveland 3,Ohio CUK,Rev.Dr.Alphonse,St.Vincent’s College,Latrobe,Pa. CVELBAR,Rev.Joseph,340 Henderson Ave.,Washington,Pa. DALEY,Rev.Neil,OFM, 1615 Vine St.,Cincinnati,Ohio DEMSHER,Rev.Ferd.,US Army Gar.Garmish-Sacom,APO 172,N. Y.,N. Y. DOBNIKAR,Rev.Ivan.OSB.St.Procopius College, Lisle.Ill. DOLSINA.Rev.Janez, Emily,Minn. DOLSINA,Rev.Stanko,St.Joseph’s Church, Deerwood,Minn. tol iška Cerkev zasledovala usodo tistih, ki daleč od domovine žive v izgnanstvu, ker ni mogla pozabiti besedi svojega nebeškega ustanovitelja Kristusa: “Popotnik sem bil in ste me sprejeli; nag sem bil in ste me oblekli; v ječi sem bil in ste prišli k meni..." (Mt 25,35) Kakor vsak ve, je še vedno stotisoče beguncev — žrtev različnih nemirov v zadnjih letih, ki morajo živeti v taboriščih ali bivati v barakah in ki trpijo ponižanja v njih človeškem dostojanstvu in so včasih izpostavljeni najhujšim skušnjavam malosrčnosti in obupa. Kateri dobrosrčni človek bi pa mogel ostati ravnodušen ob pogledu na toliko mož, žena, da, celo otrok, na družine, ki so bile proti volji raztrgane, na žene, ki so bile ločene od svojih mož, na otroke, ki ne morejo k svojim staršem? Kako žalosten pojav v moderni družbi, ki je tako ponosna na svoj tehnični napredek! Vsak človek ima dolžnost, da se z vsem srcem zavzame za to zadevo in vse stori, kar je v njegovih močeh, da bo kmalu konec tega žalostnega položaja. Koliko upoštevanja vreden je bil trud papeža Benedikta XV. — čigar plemenito srce je bilo odprto za vsakršno bedo — za begunce prve svetovne vojne! In kako neutrudno se je prizadeval Naš neposredni prednik Pij XII., - ki je tako sočustvoval s trpečimi in ki je tako obsojal vsak poizkus kršitve naravnega zakona — v zadnji vojni. Kolikokrat je posredoval na mednarodni ravni, koliko ustanov Svete stolice priklical v življenje, katere so potem odpošiljale ogromne množine pomožnih sredstev vseh vrst v teh ERZEN,Rev.Edward,ODM,P.O.Box 327,Las Cruces,N.Mexico ESTOK,Rev.Gabriel,OEM,386 Geneva Ave.,Highland Park 3,Mich. FALE,Rev.Richard,P.O.Box 33, Monroe,Louisiana FARKAŠ,Rev.Dr.Andrej,450 Pine St.,Bridgeport 5,Conn. FERJAN,Rev.Innocent,OFM,HGS.,3rd Armd Div.,APO 39,N.Y.,N.Y. FERKULJ.Rev.Joseph, 1340 No. lOth St.,Quincy,Ill. FERLIČ,Rev. Ciril,SDB,St. BenedicFs Parish,Brooklyn,N.Y. FLAC,Rev.Mirko,SDB, 13640 So.Bellflovver Blvd.,Bellflower,Calif. FLAJNIK,Rev.Rudolph,O.C.,Kenwood Dr.&Laughlin Ave.,Louisville,Ky. FURLAN,Rev.Wm., St.Charles Church,Herman,Minn. GABER,Rev.Franc, St.Louis Church, Floodwood,Minn. GABRENJA,Rev.Edward,OFM,St.Mary’s Seminary, Lemont.Ill. GERMOVNIK,Rev. Francis,CM,St.Mary’s Seminary,Perryville,Mo. GNIDICA,Rev.Daniel,OSB,217 E.Mesa Ave.,Pueblo,Colo. GNIDOVEC,Rev. Albin, 633 Bridger A ve.,Rock Springs,Wyo. GODIN A,Rev. Joseph, 11607 Honeydale A ve.,Cleveland 20,Ohio GODINA,Rev.Mirko,OFMConv., Holy Rosary Church, Aurora,Minn. GOLE.Rev.Joze, Sacred Heart Seminary,Hales Corners,Wis. GOLOB,Rev. J oseph,OSB, St .Martini Abbey, Lacey,Wash. GOLOBICH,Rev.John, Box 499B, Duluth,Minn. GRABRIAN,Rev.Joseph,OSM,350 So.Main St.,Ironton,Mo. GRABRIAN,Rev.Victor,OSM, 7 Locust St., Carteret,New Jersey GREGOR,Rev.Joseph,CM, 1509 Tulane Ave.,NewOrleans 13,La. GREGORY,Rev.Edmund, St.Mary’s Church, Reddick,Illinois GROM,Rev.Lawrence,OFM, 1852 W.22nd Pl..Chicago 8,111. GRUDE N,Rev. J ohn, 192 Southwood Dr.,Fremont,Calif. HAJNŠEK,Rev.Odilo,OFM,St.Mary’s Seminary,Lemont,Ill. HITI.Rev.Mathias J.,520 W.10th St.,Waukegan,Ill. HLEBS.Rev.Milan, 245 Linden St.,San Francisco 2,Calif. HOCHEVAR,Rev.Mark,OFM, St.Mary’s Seminary,Lemont.Ill. HODNIK,Rev.Emile.ImmaculateConception Church, Custer,Wis. HOGE,Rev.Benedict,OFM,St.Mary’s Seminary,Lemont.Ill. HOGE,Rev.Thomas,OFM,1852 W.22nd Pl.,Chicago 8,111. HORVAT,Rev.Stefan,124 Maple St.,Rossford,Ohio HORVATH.Rev.Francis, 12704 Foothill Blvd.,Etjwanda,Calif. HORZEN.Rev.Bernard.OSB, St.Bede’s Col lege, Peru.Ill. HREN,Rev.Innocent,OP,505 Washington, Oak Park.Ill. HRIBSEK,Rev.Aloysius,SDB, 178 Greenwich Ave.,Greenwich,Conn. IVANDIČ,Rev.Louis.OFM,1479 Albert Rd.,Windsor,Ont.,Canada JAGER,Rev.Mathias,15519 Holmes A ve.,Cleveland 10,Ohio JAKLICH,Rev.Dr.Francis,Holy Family Home,Marquette,Mich. JAZBEC,Rev.Stanley,Box 1283, Brawley,Calif. JENKO,Rev.Aloysius,595 Minneford Ave.,New York 64, N.Y. JENKO,Rev.Valerian,OFM,536 Decker Ave.,Johnstown,Pa. JERASA,Rev.Francis,St.Ann's Church,Box 6,Olmitz,Kansas JERSHE,Rev.John,307 Adams Ave.,Eveleth,Minn. KAPUS,Rev.Joseph, 301 No.Hooker A ve., Caney, Kansas KAPUSHION,Rev.Marvin,320 E.Sth St.,Salida,Colo. KAUSEK.Rev.John, St.Joseph’s Church, Gilbert.Minn. bridkih letih iz Vatikana; dobrodelnost v raznih oblikah, katere priča smo bili deloma mi sami in smo celo zraven pomagali. Poklicani, da prevzamemo to dragoceno dediščino ljubezni do bližnjega in zaščite sirot, ki je ena izmed ljubkih krasov katoliške Cerkve, hočemo tudi Mi povzdigniti svoj glas za begunce, da očetovsko opomnimo vse Naše otroke v vseh delih sveta, da velikodušno in dejansko pomagajo plemenitim in nesebičnim ciljem tega svetovnega begunskega leta, h kateremu hočemo tudi Mi z veseljem prispevati Naš delež, da doseže uspeh. Vsak naj bi se potrudil, da s sredstvi, ki so mu dana na razpolago, olajša usodo teh nesrečnih bratov, in vsak naj pomisli, da so mnogi izmed njih prišli v ta položaj radi svoje zvestobe do Kristusa in Cerkve. Kdor pa bi — kar Bog obvaruj — hotel zakrkniti srce, temu kličemo v spomin resne besede Našega prednika: "In če vas trpljenje sem in tja blodečih beguncev, ki so brez strehe, ne gane, kje pa ostane čut skupnosti, katerega bi morali čutiti z njimi, ko vendar veste, da njih usoda jutri že lahko postane tudi vaša usoda.” (Božična poslanica 1950. Pij XII. Acta Apo-stolicae Sediš (—uradni list sv. Stolice) III, str. 56). Predvsem opominjamo dušne pastirje, da opozorijo vernike, naj na to vabilo božje Previdnosti odpro svoja srca krščanskemu usmiljenju. Ker pa še vedno ne zadostujejo samo zasebne ustanove, da bi rešile vsa ta vprašanja, upamo, da bodo javne ustanove in oblasti odkritosrčno se trudile, da bodo svoja dosedanja hvala- KEBE,Rev.Matthew, 223 57th St.,Pittsburgh l,Pa. KIRIN,Rev.Roman,St.Benedict Community Hosp.,Durand,Wis. KNIFIC,Rev.Francis,SDB, Box 299, Aptos.Calif. KOLARIČ,Rev.Dr.Jacob,CM,594 Manning A ve.,Toronto 4,0nt.,Canada KONČNIK,Rev.Innocent,OFMConv.,Box 501,New Cumberland,'V.Va. KOPAC.Rev.J ohn,CM,594 Manning A ve.,Toronto 4,Ont.,Canada KOPUSHAR.Rev.Dr.Milan, Ashton.Nebr. KORBIC,Rev.Beno,St.Mary’s Seminary, Lemont.IlI. KOREN,Rev.Louis, 7963 So,116th St.,Hales Corners,'Vis. KOSTELZ.Rev.Richard, St.Peter’s Church, Piper City,Ill. KOTNIK,Rev. Bertrand,OFM,St. Mary’s Seminary,Lemont,Ill. KOVACIC,Rev.Dr.Anton, 1004 St.David St.,Tarboro,No.Carolina KOVAČIČ,Rev.Francis, Box 2325,Fort Benning.Ga. KOZINA,Rev.Vladimir, 465 Brussels St.,San Francisco 24,Calif. KRALJIC,Rev.Stephan,St.Bonaventure Ch.,Underwood,No.Dakota KRISTANC,Rev.Leo,925 Brockhurst St.,Oakland 8,Calif. KRIZEK,Rev.John,SJ, 235 No.Convent St.,Trinidad,Colo. KUZMA.Rev.George, St.Rose Church, Wilmington,Ill. LANGERHOLZ,Rev.Kalist,OFM,St.Mary’s Seminary,Lemont,Ill. L ATT YAK,Rev. Clement,OFM,St.Mary’s Seminary,Lemont,Ill. LAVRIH,Rev.John, 101 So.Prospect, Liberal,Kansas LEKAN,Rev.Joseph,SM, 144 Beach lllth St.,Brooklyn,N.Y. LOCNIKAR,Rev.Julius,OSB,Assumption Abbey,Richardton,No.Dak. LOVRENČIČ,Rev.Athanasius,OFM,386Geneva Ave.,Detroit 3,Mich. MAČEK,Rev.Rudolph,1281 Troy Ave.,Brooklyn 13,N.Y. MADIC,Rev.Aloysius,OFM,Holy Family Rectory,Willard,\Vis. MAIERLE,Rev. John, 11031 Mačk A ve.,Detroit 14,Mich. MAJHENIC,Rev.Pelagij,OFM,St.Mary’s Seminary,Lemont.IlI. MALAVAŠIČ,Rev.Roman, 416 No. Chicago St., Joliet,Ill. MAVSAR,Rev.Joseph, 2641 St.Ann Ave.,Butte,Montana MAZOVEC,Rev.Robert,OFM,536 Decker Ave.,Johnstown,Pa. MEJAK,Rev.Heliodore,274 Orchard Ave..Kansas City,Kansas MELOVASICH.Rev.Frank, Box 745, Biwabik,Minn. MERKUN,Rev.Anton, 15519 Holmes Ave..Cleveland 10,Ohio MERVAR,Rev.John, 3108 Van Buren St.,Alameda,Calif. MIHELČIČ,Rev.Francis,St.Anthony Church, Ely,Minn. MIHELICH,Rev.Francis,208 Romaine St.,Peterborough,Ont.,Canada MIHELICH.Rev.Leopold, 4695 P earl St.,Denver 16,Colo. NACHTIGAL.Rev.Frederick, 1401 Washington Ave.,Waco,Texas NADRACH.Rev.Adolph, 534 W.Kilgore, Kalamazoo.Mich. NEMEC,Rev.Mathias, Box 501, New Cumberland, W.Va. OHMANN,Rev.Daniel,MM, 1920Gerard Ave.So.,Minneapolis,Minn. OKORN,Rev.Claude,OFM,823 W.Mineral St.,Milwaukee 4, Wis. OKORN,Rev.Dušan, St.Richard’s Church,Columbia Falls,Mont. OMAN,Rev.Edwin,R.F.D.l St.Stephen,St.Joseph.Minn. ORENDAC,Rev.Cyril,OFMConv.,1130 Congress St.,Schenectady,N.Y. OZIMEK,Rev.Joseph,6019 Glass Ave.,Cleveland 3,Ohio PAIK,Rev.Francis, 300 Union St.,Bedford,Ohio PAKIŽ,Rev.Rudolph, St.Louis Church,Floodwood,Minn. Koledar 1960 vredna prizadevanja tudi v tem PAPESH,Rev.Francis, 26 Montezuma Ave., Cortez, Colo. letu nadaljevale in jili še po- PEČOVNIK,Rev.Karel, St.Peter’s Church, Dumont.Minn. množile. V o mednarodnem pod- PERČIČ,Rev.Joseph,St.Hubert Church,Sebeka P.O.R. l,Bluegrass,Minn. roč ju so bili, kakor Nam je PERKOVICH, Rev. Francis, 610 99th Ave.W.,Duluth 8,Minn. znano, doseženi že važni uspe- PETERNEL,Rev.Warren,OEM,701 E.PyronRd.,SanAntonio,Texas hi, kot na primer medsebojni PETRASIC,Rev.Martin, St.Patrick’s Church, Elkhorn.Nebr. dogovor iz leta 1951 o stanju PETRIČ,Rev.Pius,OEM,St.Mary’s Seminary,Lemont,Ill. beguncev, ki ga je sprejelo PEVEC,Rev.Edward,St.Charles B. Seminary, 'Vickliffe,Ohio lepo število držav. Želeli bi, PIF,RCE,Rev.Justin,SDS,Salvatorian Seminary,St.Nazianz,Wis. da bi te države in tudi še druge PIRC,Rev.Joseph, 347 Grand St., Redvvood City,Calif. s še večjo velikodušnostjo od- PLANINŠEK,Rev.Henry J.,C.S.Sp.,Forest City,Pa. prle svoje meje in hitro uredile PLAZNIK,Rev,John,St.Joseph’s Home, Lemont,Ill. človeško in socialno včlenitev PLEVNIK,Rev.Joseph,SJ, LoyolaCollege,Montreal,Que.,Canada tako mnogih nesrečnih ljudi. POPESH,Rev.Bernard,College & Kenwood Ave.,Duluth 11,Minn. Želeli bi, da bi begunci kar POPESH,Rev.Michael, St.Martin’s Church, Tower,Minn. moč hitro dosegli, po čemer POTOCHNIK,Rev.Aloysius,OSB,Box 351, Canon City,Colo. hrepene, namreč zasigurano PRAH,Rev.John,OCD, 2131 Lincoln Rd.N.E.,Washington 2,D.C. eksistenco, da bodo v miru PRAZNIK,Rev.Rudolph,26200LakeShoreBlvd.,Cleveland32,Ohio deležni osebnih in družinskih PREBIL,Rev.Andrej,CM,594 Manning Ave.,Toronto4,Ont.,Canada pravic v domovini, ki jih je REBOL,Rev.Anthony,15519 Holmes Ave..Cleveland 10,Ohio sprejela. REBOL,Rev.Francis,MM,Catholic Mission,Yuanli,Formosa Vsem posameznim ljudem in ROGAN.Rev.Richard.OFM, 62 St.Mark’s Pl.,NewYork 3,N.Y. skupinam, ki bodo na kakršen- ROGEL,Rev.Michael, 218 E.Park St., Anaconda,Montana koh način pripomogli, da se te RUPAR,Rev.Aloysius, 881 E.222nd St.,Euclid 23,Ohio želje hitreje uresničijo, s tem RUS,Rev.Gabriel.SM., Rome,Italy da bodo prispevale k pravemu uspehu svetovnega begunskega SAVINSHEK,Rev.Stephen,OFMConv.,Holy Rosary Church, A utora,Minn. leta, kakor bomo tudi M/ — No- SCHERINGER,Rev.Frank,330 Oak St.,Manistique,Mich. Šim sredstvom sorazmerno sto- SCHWAB,Rev.Alan R..OSB, Box 351, Canon City,Colo. rili, prosimo iz vsega srca var- SCHWEIGER,Rev.Francis, 1501 Kenvvood Ave.,Duluth,Minn. stva in posebnih milosti vsemo- SEDEJ,Rev.Francis A.,Hibbing General Hospital.Hibbing.Minn. gočnega in usmiljenega Boga. SEDLAK,Rev.Christopher,OFM,St.Mary’s Seminary,Lemont,Ill. * * * SEDLAR,Rev.Daniel.OFM, 954 6 Ewing Ave., Chicago 17,111. SELLAK.Rev.Jerome.OFM, 9546 Ewing Ave., Chicago 17,111. VISOK OBISK V LJUBLJANI SENTA,Rev.Robert,610 99th Ave.W.,Duluth 8,Minn. SESEK,Rev.Raphael.OFM, 536 Decker Ave.,Johnstown,Pa. Tedanji škof dr. A.B.Jeglič SETNICAR,Rev.Dr.Math.,1210 So.61 St.,Milwaukee 14,Wis. piše o tem takole v svojem SEVER,Rev.Edgar,OFM, St.Francis Mission, San Antonio,Calif. dnevniku dne 13. novembra 1927: SHIRCEL,Rev.Dr.Cyril,OFM,St.Mary,s Seminary,Lemont,Ill. "Visok obisk. V sredo 9. nov. SILVESTER,Rev.Mirko,OFM,536 Decker Ave.,Johnstown,Pa. me je obiskal nadškof Roncalli, SIMČIČ,Rev.Joseph,SDB, 2851 North A ve., Richmond, Calif. apostolski vizitator v Bolgariji. SKUMAVC,Rev.Franc, 194 Simcoe St.No.,Oshawa,Ont.,Canada Peljal sem ga v zavod, v novo SKUMAVC,Rev.Michael,St.Joseph’s Church,Chisholm,Minn. frančiškansko cerkev v Šiški in SLAJE.Rev.Milan, 1709 E. 31 St., Lorain.Ohio v tiskamo. Vse mu je bilo zelo SLAPSAK.Rev.Julius, 3547 E.80 St.,Cleveland 5,Ohio všeč in nam je Čestital.” SMERKE.Rev.Frank.OSC, Hostyn Rt.3, LaGrange,Texas „ P zavodske kroniki piše M. SMERKE.V.Rev.John.OSC, 31 Gedney Park Dr.,White Plains,N.Y. S tul ar: ”Dne 9. novembra 1927 SMERKE,Rev.Joseph,OSC, 31 Gedney Park Dr.,White Plains,N.Y. pa nam je pripeljal Presveti SNOJ .Rev.Joseph, Box 21, Bryn Mawr, Calif. zopet visokega gosta. Obiskal SODJA,Rev.Franc,CM,594 ManningAve.,Toronto4,Ont.,Canada nas je namreč prevzvišeni go- SODJ A,Rev.Max, on sick leave. spod nadškof Angelo Roncalli, apostolski vizitator v Bolgariji. Nadškof je bil poln pohvale nad zavodom in njegovim delom." (Ob srebrnem jubileju, 1930, s. 42) Dne 12. novembra zvečer se je nadškof Roncalli udeležil v ljubljanskem bogoslovju akademije v čast sv, Jozafatu, ki jo je priredil semeniški odsek Apostolstva sv. Cirila in Metoda. O tem poroča "Kraljestvo božje” v 1. Številki leta 1928 na str. 22 takole: "Celotni prireditvi je dala poseben značaj navzočnost in pa domače besede apostolskega vizitatorja Bolgarije, nadškofa Roncallija, Na svoji poti iz Rima v Bolgarijo se je ustavil za nekaj dni v Ljubljani in ob tej priliki obiskal tudi naše semenišče. S slovensko pesmijo in francosko besedo smo pozdravili v svoji sredi zastopnika velike misli miru Kristusovega v kraljestvu Kristusovem... Nato je sprego-voril v razumljivi latinščini apostolski vizitator. Takoj smo spoznali, da so njegove misli tudi naše misli, kar je tudi sam poudaril z besedami, da je dobro razumel govorica naših src... Vodil nas je v Carigrad, kjer nam je iz besedi starega častitljivega metropolita kazal Žejo vzhodnih kristjanov po isti ljubezni — ljubezni Kristusovi, ki objema ves svet. In še Bolgarijo nam je pokazal v luči Kristusove ljubezni, kamor tudi njega vodi ista ljubezen. Povedal nam je, da ljubi Bolgarijo, in sicer zato, ker ve, da bolgarsko ljudstvo pozna in ljubi Kristusa; kdor pa ljubi Kristusa, ni daleč od njegove Cerkve. Tudi nam je priporočal to ljubezen, ki naj se kaže zlasti v molitvi, da bi po vsem svetu zavladal mir Kristusov. Iz vseh SOKLIČ,Rev.Sebastian,TOR, St.Francis College, L"oretto,Pa. SOKLICH,Rev.Dr.Anton,CM,9745 Memorial Dr.,Houston 24,Texas ŠPEHAR,Rev.George, 424 W.2nd St.,Leadville,Colo. SPENDOV,Rev.Vendelin,OFM, 1852 W.22 Pl,Chicago 8,111. SREBERNAK.Rev.Frank, 2221 Winchell Dr., Ann Arbor.Mich. STARC,Rev.Martin, Box 899, Stockton 10, Calif. STAREŠINIČ,Rev.Edbert.OC,6428 Dante Ave.,Chicago 37,111. STAREŠINIČ, Rev.Nicholas.OC, 1545 E.CopperSt.,Tucson, Ari z. STEPANICH,Rev.Dr.Martin,OFM,St.Mary’s Seminary,Lemont,Ill. STERBENTZ.Rev.Ralph, St.Ann Church, Baraga,Mich. STERLE,Rev.Aloysius, 404 E.87 St., New York 28, N.Y. STOPAR,Rev.Anton, 101 Boynton Lane, Reno,Nevada STRAGISHER,Rev.Henry, 1210 Oakvvood Ave., Bedford.Va. STRAGISHER,Rev.Raphael,OFM,Holy Family Rectory,Willard,Wis. STRANCAR.Rev.Ignatius, Box 743, Park City, Utah SUSTERSICH,Rev.John, Box 586, Eveleth.Minn. SUSTRICK,Rev.Stephen,OSB, Box 351, Canon City, Colo. SVETE,Rev.Andrew,OFM, 536 Decker Ave., Johnstown,Pa. SVETE.Rev.Augustine,OFM, St.Mary’s Seminary, Lemont.Ill. S VETE,Rev. Jernej, Box 6, Hartville,Wyoming TARMAN,Rev.William,Church of St.John the Baptist, Bluffton.Minn. TKALEC,Rev.John,SDB,N.E.,P.O.Box 1270,Edmonton,Alta,Canada TOMC,Rev.Victor, 881 E.222 St., Euclid 23,Ohio TOMTZ,Rev.Louis, 2390 Grant St., Concord,Calif. TRINKO,Rev.John V.,OFM, 62 St.Mark’s Pl., New York 3,N.Y. TRPIN,Rev.Thaddeus,OFM, 823 W.Mineral St., Milwaukee 4,Wis. TRUNK .Rev.George, 245 Linden St., San Francisco 2,Calif. TURK,Rev.Martin, 545 Mahon Ave.,No. Vancouver,B.C..Canada URBIČ,Rev.Rudolph, R.R.2 Box 61, Athens,Wis. VALENTIN,Rev.Basilij,OFM,19 A'Beckett St.,Kew.,Vic.,Australia VARG A,Rev. Joseph, 15519 Holmes Ave., Cleveland 10,Ohio VIRANT,Rev.Ludwig, Box 235, Peninsula,Ohio VODUŠEK,Rev.Vital, 245 Linden St., San Francisco 2,Calif. VOGRIN,Rev.Joseph, St.William’sChurch,ParkersPrarie.Minn. VOLK.Rev.Robert.OSM, R.2 Box 202, Elgin.Ill. VOVK,Rev.Joseph, St.Mary’s Church, Cook.Minn. VUKSINIC,Rev.Anton,St.Theresa Church,Colborne.Ont.,Canada WEBER,Rev.Albin, Our Lady of the Lake Rectory, Whalom,Mass. WILIMEK,Rev.B.J., 822 New Jersey St., Sheboygan,Wis. WOLBANG,Rev.Karel,CM, Box 351, Princeton,New Jersey YAKES,Rev.William F.,9530 St.Mary's Ave.,Detroit 27,Mich. ŽAGAR,Rev.Albert,TOR, 24 Maryland Ave.,Pittsburgh 9,Pa. ZAGORC,Rev.Francis,CSC,Box 7y,VirckaC.M.,Ft.Poral,Uganda,B.E.A* ZAVBI.Rev.August, 310 W.2nd St., Reno,Nevada ZDOLŠEK,Rev.Aloysius, St.John’s Church,Zeeland.No.Dakota ŽELEZNIKAR,Rev.Michael, 542 Crosat St., LaSalle.Ill. ZIC.Rev.Peter, St.Francis Church, Ellsworth,Wis. ŽITKO,Rev.Aloysius, 547 B St.,Santa Rosa,Calif. ZORE»Rev.Richard, 950 Prospect St., Indianapolis,Ind. njegovih besed smo čutili in ZORMAN,Rev.Fortunat.OFM, St.Mary’s Seminary,Le«nont,Ill. doživljali dih onega mogočnega ZRNEC,Rev.Tone,CM,594 ManningAve.,Toronto4,Ont.,Canada vetra, ki izhaja iz Kristusa in ZUPAN,Rev.Peter,OSB, St.Vincenfs Archabbey,Latrobe,Pa. prihaja iz večnega Rima ter se razširja po vsem svetu, katerega Čumenje se izliva v tiho molitev: Da bi bili vsi eno," (Po "Katoliškem Glasu”) Ovitek in koledarski del Naslovna stran ovitka nam predstavlja Marijin oltarček v kotu slovenske družinske sobe. Marijin kip, ki nas spominja na Marijo Pomagaj, stoji na zemeljski obli okoli katere se ovija kača. Kača pomen ja hudobnega duha, ki skuša usuzniti svet' Marija je kači strla glavo. Na levi strani je prižgana sveča, ki simbolizira našo vero, ki razsvetljuje naše življenje. Obenem pa goreča sveča predstavlja tudi naše zaupanje in ljubezen do Marije. Vera nam vliva to zaupanje in vžiga v naših srcih ljubezen do naše Kraljice, ki je srednica vseh milosti . Na desni strani je rožni venec. Rožni venec je družinska molitev. V vsaki verni slovenski družini je visel rožni venec. Vsak večer so se naše družine zbirale k skupni molitvi rožnega venca. Ko so mladeniči in mladenke odhajali z doma, so šli na pot z rožnim vencem. Marsikdo je v svetu pozabil na to molitev. Pa ga je spomin na dom nagnil, da jo je začel zopet moliti. Ob kipu je slovenski šopek: rožmarin, roženkravt in nagelj. Opominja nas, naj ohranjamo zvestobo naukom, ki smo jih prejeli v našem domu. Molitev v materinem jeziku najdalje ohranja slovensko besedo v tujem svetu. 4 Zadnja stran ovitka nam predstavlja ladjo na razburkanem morju. Na jadrih je z velikimi črkami napisano, da ta ladjica predstavlja Cerkev (latinsko Ecclesia). Veliki napis Cerkev pomeni, da je Cerkev danes tako razširjena in duhovno močna, da je vsemu svetu vidna. Vse vabi v svojo ladjo, ki že dva tisoč let varno vodi duše preko razburkanega morja življenja v srečno večnost. Na vrhu jamborja je simbol, ki pomeni Pax Christi - Mir Kristusov. Mir, ki ga svet ne more dati, daje Kristus po svoji Cerkvi. Koledarski del je okrašen s simboličnimi slikami . Nad napisom vsakega meseca je simbolična slika, ki predstavlja misel kakega praznika v tistem mesecu. Ob strani je narisana goreča sveča. Simboli ob robu sveče nam povedo, da predstavlja goreča sveča tri božje kreposti vero, upanje in ljubezen, ki jih moramo pogosto obujati . Iz sveče kaplja vosek, ki se nabira v kapljo ob vsaki nedelji, kar pomeni, da se moramo ob nedeljah ustaviti za nekaj časa, odtrgati svoje misli in skrbi, od zemeljskega in jih posvetiti Gospodu, ki je delivec vseh darov, katere potrebujemo.zadušo in telo. V svečo je zarisana skrivnost praznika v tistem mesecu. Zbrane so skrivnosti, ki nam dajejo veliko oporo v našem duhovnem življenju. Nekatere izmed njih premišljujemo pri svetem rožnem vencu.