OSREDNJA
KNJIŽNICA
CELJE
Per
III 266/2012
Leto XIV
z vsebine
številka 3
cena 1,46 EUR
28. marec 2012
Center za socialno delo: Od stiske zavre tudi kri.................str. 7
Zadnjo besedo imajo potrošniki...................................str. 11

p,\e
d n j a


;
v - J*
od
771580 096004
MuöA&tce čeme
«l^ProMotor
WINTEX ■ High Quality
Drešinja vas 18 Petrovče, tel.:03/5707-151
Smučarske čelade WINTEX v AKCIJI
M
CAFFE
galerija still caffe
na Slandrovem trgu v Žalcu
VEDNO NEKAJ DOBREGA
HORMANN
garažna in industrijska vrata
NELSKAMP
Dolino čistilo okrog 5.000 prostovoljcev
so ponovno očistili šest divjih odlagališč, ki so jih čistili že pred dvema letoma.
V vsakem primeru pa so prostovoljci ne le očistili kar nekaj »črnih pik« naše doline, mnogi so ob tem poskrbeli tudi za prijetno druženje. Več na str. 8 in 9. L. K., foto: T. T.
Eni svinjajo, drugi čistijo!
Proti zakoniku, za Kužnika
Milijoni prostovoljcev po svetu, med njimi približno 230 tisoč slovenskih prostovoljcev, okrog pet tisoč spodnjesavinjskih, so se minuli konec tedna pridružil globalni pobudi Očistimo svet 2012, pri nas Očistimo ; Slovenijo. Sončno vreme je bilo kot nalašč, da so v skladu z načrtom opravili veliko delo in 70 vključenih držav, Slovenijo in Spodnjo Savinjsko dolino ponovno napravili linij čiste. Toda za kako dolgo?
Ne morem mimo vprašanja o sizifovskosti te akcije, ki jo v taki obliki tudi pri nas izvajamo drugič, sicer pa čistimo naše okolje bolj ali manj vsako leto, pač v okviru lokalnih akcij. Namreč, takoj ko so v soboto prostovoljci odložili rokavice in so traktorji in tovornjaki odpeljali nabrani smrdljivi tovor terso morda še slaviii dobro opravljeno delo, so nepridipravi že začeli ponovno odlagati svoje nemarne tovore. Eni so začeli mimo košev odmetavati »samo« papirčke od žvečilnih gumijev ter izpraznjene pločevinke in plastenke, drugi ostanke hrane in drage odpadke čez balkon, ker je odpadke pretežko odnesti, in to celo v ločene frakcije v nekaj metrov oddaljene ekološke otoke in kontejnerje. Tretji se znajo le z okrnitvijo narave znebiti starega pralnega stroja ali celo avtomobila, četrti brez slabe vesti kar na prikolicah odpeljejo v kakšno gozdno kotanjo ostanke gradbenega materiala, najdejo se tudi taki, ki ne znajo pokopati poginule živali... Skratka, v stilu reka naših nekdanjih južnih bratov: »Predi brigu na drugoga!« ali po naše: »Težavo prestavi na drugega.«
Tistega, kar so te dni našli na svojih pohodih čiščenja naši prostovoljci, pravzaprav ni mogoče našteti, si niti v sanjah zamisliti, če ne vidiš na lastne oči. Eni torej čistijo, drugi pa svinjajo oz. obratno. Eni svinjajo, drugi pa vztrajno čistijo za njimi, in to leto za letom. V nekaterih naših občinah ugotavljajo, da se nepridipravi vračajo na stare kraje zločina, saj so črna odlagališča vsakič znova polna in celo nastajajo nova. Ampak, veste, ne začne se s črnimi odlagališči, začne se s slabo vzgojo, z odvrženim papirčkom od žvečilke in pločevinko na zelenico ali kar pred svojim pragom ... Ločevanja, za katerega si drugi del populacije že zelo osveščeno prizadeva, tako slabo vzgojenim in arogantnim kršiteljem niti ne bi omenili.
Zgodba čiščenja za drugimi pa se žal ne ponavlja samo z odpadki. Te dni sem razmišljala, da bi si morali podobno akcijo omisliti tudi za kašno drugo področje. Kar veliko jih je, od gospodarskega kriminala do političnih spletk. Samo pomislite, vse bolj revnejšemu ljudstvu, številčnejšim brezposelnim bi dali najbolj redno zaposlitev, kolikor je sploh mogoče. Ne le da bi čistili nepregledno svinjarijo za nazaj, tudi »skrb« za novo je pri nas stalnica. Še drugo prednost ima tovrstna zaposlitev ljudstva za polni delovni in nedoločen čas: zaradi nepreglednih kupov odpadkov in večnih črnih odlagališč se ne bi imeli časa ukvarjati s čim drugim. Če to ni ideja?!
Pa bodimo malo manj črnogledi, si rečemo optimisti, na mnenje pesimistov si tukaj ne upamo pomisliti. Prostovoljstvo minulega vikenda je poskrbelo tudi za prijetno medčloveško druženje v naravi. Mladi pomladi, kije že tako bolj spodbudna za reševanje težav, je dalo krila. In čeprav so tudi materinski dan, kije v Sloveniji posvečen vsem našim 663 tisočim mamam, nekoliko ponečedili s še eno referendumsko volilno obveznostjo, si ne smemo dovoliti, da bi nam z njo vzeli tudi osebno svobodo in to, da se v okolju, kjer živimo, počutimo dobro. Materinska ljubezen je namreč brezpogojna in nepreračunljiva, za vse večne čase. Vsaj morala bi biti in verjamem, da pri večini mam in mamic tudi je.
Sicer pa, tudi grenak regrat, ki ga v teh dneh z užitkom pohrustamo s kakšnim jajcem ali ocvirki, je odlična hrana, kajne? In če ta ne zaleže, spet se nam bližajo tudi prazniki, ki jih posladkajo potice in druge dobrote, za duševno hrano pa poskrbijo druženja v družinskem krogu. Hvala bogu za praznike, kajne?! Da vdihnemo, za trenutek pozabimo na realnost vse bolj čudnega vsakdanjika in se pripravimo na nov čistilni pohod...	Lucija Kolar
... ZE 15 LET, P A ŠE VEDNO KOT NOVA !
Vrhunska r nemška
kritina. I_______________
ZASTOPA IN PRODAJA:	d.o.o.
Ločica 49 e, Polzela, tel.: 03/ 710 18 50, www.aretta.si
Eni so tudi letos čistili za drugimi tudi v Veliki Pirešici
Med 230 tisoč slovenskimi prostovoljci, ki so v soboto čistili za neosveščenimi nemar-neži, ki odmetavajo in odlagajo odpadke vsepovsod, je bilo tudi okrog 5.000 prostovoljcev iz občin Žalec, Polzela, Braslovče, Vransko in Prebold. V Taboru pa so zaradi državnega prvenstva v krosu akcijo prestavili za teden dni.
Medtem ko so v Žalcu pove-
dali, da je divjih odlagališč tokrat manj, in na Polzeli, da ne opažajo novih, so v Braslovčah razočarano ugotavljali, da se na istih mestih znova pojavljajo črna odlagališča odpadkov. Na bregu Žovneškega jezera so celo odkrili v folijo zavite ostanke poginulih živali, na poti proti Dobrovljam pa so lovci odkrili večjo količino starega železa. Tudi na Vranskem
Na materinski dan prejšnjo nedeljo so se slovenski in tudi spodnjesavinjski volivci izrekli proti družinskemu zakoniku, 14 dni prej pa so Pol-zelani že v prvem krogu za novega župana izvolili Jožeta Kužnika.
Volilna udeležba na referendumu je bila nekaj manj kot 30-odstotna (511.966 volivcev), v obeh spodnjesavinjskih okrajih še nekoliko nižja (Žalec 126,85 %, Žalec II 28,89 %). V šestih spodnjesavinjskih občinah je volilo 10.069 volivcev od skupaj 36.106. Proti družinskemu zakoniku, ki je buril duhove že od sprejetja v Državnem zboru 16. junija lani, je v nedeljo glasovalo 54 odstotkov, za pa 45 odstotkov slovenskih volivcev. Spodnjesavinjski volivci so še nekoliko bolj prepričljivo glasovali proti družinskemu zakoniku (kar 61,28 % v VO Žalec I in 58,70 % v VO Žalec II). Zanj pa je bilo 38,72 % volivcev v VO Žalec I in 41,30 % volivcev v VO Žalec II.
Več o nadomestnih županskih volitvah na Polzeli, kjer so volivci s skoraj 61 % za novega župana izbrali Jožeta Kužnika, pa na str. 13.	L. K.
Vzgoja od malih nog je pomembna
Na materinski dan proti družinskemu zakoniku
Garažna vrata leta
Odlična kakovost po neverjetni ceni
matjciz
Ustvarjamo pozdrave
Garažna sekcijska vrata
M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah:
2375 X 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 X 2000 mm, 2500 x 2125 mm.
vrata Hörmann v Sloveniji:
Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 www.matjaz.si • info@matjaz.si
888 €
950 €
STILM D.O.O., Šlandrov trg 26, Žalec
Naj športnika 2011 Urška in Rok
olimpijec Primož Kozmus.
Prireditev je potekala v petih povezanih sklopih, obarvanih s humorjem voditeljev prireditve Petra Kavčiča in Francija Podbre-žnika. Dogodek je doživel vrhunec s podelitvijo priznanj najuspešnejši ekipi in športnikoma za leto 2011. V uvodu je zbrane nagovoril žalski župan Janko Kos, ki je čestital dobitnikom priznanj ter izročil priložnostna darila dolgoletnemu vodji OE Šport pri ZKŠT in idejnemu vodji prireditve Urošu Vidmajerju, dolgoletnemu vodji Športne zveze Žalec Silvu Mariču ter Bloudkovemu
Ekipa leta 2011 OK Spodnja Savinjska Šempeter Aliansa
nagrajencu Slavku Iveziču. Posebno priznanje sta tokrat prejela Franci Čretnik in Mitja Turnšek za dolgoletno uspešno delo na športnem področju. Posebno priznanje za najuspešnejšo mlado športnico je prejela Nastja Govejšek (leta 2011 je dosegla v plavanju kar 22 državnih rekordov), članica Plavalnega kluba Velenje.
Naslov naj športnika in naj športnice Občine Žalec za leto 2011 sta prejela judoistka Urška Žolnir in judoist Rok Drakšič, oba člana JK Z dežele Sankaku Celje. Zaradi Rokove odsotnosti je njegovo priznanje prevzel njegov brat Toni. Za najuspešnejšo ekipa pa so razglasili OK Spodnja Savinjska Šempeter Aliansa (3. mesto na pokalnem tekmovanju, 4. mesto
Gosta prireditve Miran Stanovnik in Primož Kozmus ter voditelja Franci Podbrežnik in Peter Kavčič
Dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec je bila sredi marca polna do zadnjega kotička. Na tradicionalni prireditvi Šport 2011 v Občini Žalec je bil glavni organizator prireditve Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, OE Šport, so podelili priznanja najuspešnejšim športnicam, športnikom, športnim ekipam in športnim delavcem ter razglasili najboljšo športnico in najboljšega športnika. Skupaj so podelili kar 173 priznanj. Osrednja športna gosta sta bila slovenski puščavski lisjak Miran Stanovnik in zlati
Posebno priznanje sta prejela Franci Čretnik (priznanje je v njegovem imenu prevzela njegova žena Jerica) in športni pedagog Mitja Turnšek
na državnem odbojkarskem tekmovanju).
Prireditev so popestrili mladi plesalki Twirling ma-žoretnega društva Mojca, Ana Klemen in Eva Mlakar, dvočlanska bobnarska zasedba Peyueno Urban in Matej, napoved posameznih sklopov podelitev je v Luciferjevi kocki predstavljala Nia Rozman, za glasbo je skrbel DJ Teo, za videoposnetke pa Samo Sadnik iz STV Žalec.	T. Tavčar
Športnica Urška Žolnir in Toni Drakšič, kije prevzel pokal namesto brata Roka Drakšiča
Urška Žolnir, športnica leta 2011 Občine Žalec: »Tak večer na domačem odru pomeni neko popestritev tednov in mesecev, ko garamo in treniramo. Lepo je, da se v občini na tak način spomnijo na nas športnike in nas nagradijo. Lani se je nabirala norma za olimpijske igre, ki bodo julija in avgusta letos v Londonu, v letošnjem letu pa je seveda vse posvečeno prav olimpijskim igram. Ampak bo potrebno do takrat še zelo garati. Napovedi glede uvrstitev ne dajem rada, pri judu je tako: lahko si olimpijski prvak, lahko pa izgubiš že prvo borbo.«
Miran Stanovnik: »Navdušen sem nad prireditvijo in tolikšnim številom uspešnih športnikov. Spremljal sem njihove dosežke, ko so prihajali na oder, in pravzaprav ni bil nihče manj kot državni prvak. Res vsa pohvala občini, ki ima toliko vrhunskih športnikov, poleg tega pa še seveda vsem, ki so pripravili tako prisrčno prireditev, da so se ti športniki pokazali tudi širši javnosti. Prav žal mi je, ker ni tu nacionalne televizije, da bi lahko pokazala, kaj zmorete v Žalcu.« Primož Kozmus: »Vse pohvale Občini Žalec za to prireditev, v prvi vrsti pa seveda za odlične športnike. Mislim, da ni občine, ki bi imela realne možnosti za tri olimpijske medalje na letošnjih olimpijskih igrah. Število športnikov je ogromno za tako malo občino. Prireditev pa seveda tudi: Franci in Peter sta res faci.«
Janko Kos: »Blagor županu občine, ki ima velik strošek s takšnimi priznanji. To pomeni, da šport v občini dela dobro, organizacijsko, v vseh panogah in vseh starostnih kategorijah. Povejte mi eno občino, ki ima tri posameznike z realnimi možnosti, da osvojijo olimpijsko medaljo. Mi jih imamo, ampak jih nič ne obremenjujemo. Če bodo uspeli, bomo veseli, če ne bodo, bomo držali pesti drugič, ker vemo, da vedno dajo vse od sebe. Pri nas so zelo močni tudi množični športi. To pa je ena taka prireditev, ki ima dušo. Vesel sem, ker nam uspe v Žalec privabiti tudi tako ugledne športne goste, kot sta Primož Kozmus in Miran Stanovnik. Miran Stanovnik je dejal, da hodi na prireditve, kjer se ljudje držijo kot limone, tu pa je neka energija, temperament, in da moramo to, kar imamo v Žalcu, negovati še naprej, saj prinaša rezultate. Tudi kriza nam ob takem vzdušju ne more priti do živega. Pomembno je, da poleg staršev in trenerjev tudi donatorji ostanejo s športniki. Kdor ti pomaga v težkih časih, je pravi prijatelj in tak se lahko upravičeno veseli tvojih rezultatov.«
OBČINA ŽALEC
ureja tržnico v središču mesta Žalec, zato objavlja
INFORMATIVNI JAVNI POZIV
Javni poziv je namenjen vsem, ki bi želeli opravljati redno prodajo na tržnici. Interesenti naj posredujejo svoje podatke in prodajni program.
Želimo, da bi se na tržnici izvajala predvsem prodaja svežega programa (pekovski izdelki, sadje, zelenjava, ribe, cvetje ...).
Predvidevamo tudi kavarnico, postavitev mlekomata in ponudbo izdelkov domače obrti.
Javni poziv je objavljen na spletni strani Občine Žalec www.zalec.si, kjer je tudi prijavni obrazec.
@ 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net
V Šempetru zaključek, v Petrovčah po načrtu
Gradnja sekundarne kanalizacije in obnove vodovoda, ki ju sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, je v KS Šempeter končana, v KS Petrovče in v Arji vasi celo nekoliko prehiteva.
Dela na terenu v okviru projekta Izgradnja sekundarne kanalizacije in obnove vodovoda v Občini Žalec, naselje Šempeter II. Faza, so zaključena. Odpravljene so bile namreč vse pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili pri tehničnem pregledu. Občina Žalec je že začela s postopkom za pridobivanje uporabnega dovoljenja, ki je lahko v trenutku, ko to berete, že »na poti do občine«. Pridobitvi uporabnega dovoljenja bo s strani Občine Žalec sledil prevzem objekta od izvajalca Radoka. Občina bo potem omrežje predala v najem JKP Žalec. Ta bo v nadaljevanju sprožil postopke usklajevanja z gospodinjstvi glede priklapljanja na to omrežje. Naj spomnimo, da gre za skoraj 1,2 km novih kanalizacijskih vodov in skoraj 850 m obnovljenega vodovoda na območju Peteli-njeka, Soseske, dela Savinjske
in Šolske ulice, Na travniku in dela Tovarniške ceste. Na kanalizacijo se bo lahko dodatno priključilo 82 objektov oziroma 328 uporabnikov, oskrba s pitno vodo pa se bo izboljšala za 228 uporabnikov.
Dela v okviru projekta Izgradnja sekundarne kanalizacije in obnove vodovoda v KS Petrovče, gre za skoraj 4 kilometre novega sekundarnega kanalizacijskega omrežja in dobrih 1,4 kilometra obnovljenega vodovoda, pa trenutno potekajo na območju Drešinje vasi. Zaradi strnjenosti naselja in tesnosti gradbišča potekajo nekoliko počasneje, zato je izvajalec, podjetje Radok nekoliko prej začel tudi z deli v Arji vasi, ki bi po izvirnem načrtu prišla na vrsto šele aprila. V Arji vasi gre za pripravljalna dela, ki so zaradi »prehitevanja« roka morda nekoliko presenetila občane, zato, kot je povedal Stojan Praprotnik, prosijo za razumevanje, saj si izvajalec in občina kot naročnik prizadevata, da bi projekt realizirali v skladu z vsemi pričakovanji, najbolj pa v dobro vseh občanov.	L. K.
Dela v Drešinji vasi zaradi strnjenosti naselja in še vedno potrebnih logističnih povezav nekoliko počasneje
Kmalu izbor izvajalca
Po letu dni, odkar je prvotni izvajalec del na Čistilni napravi Kasaze Cestno podjetje Maribor objavilo stečaj, se postopki izbora novega izvajalca za dokončanje del na tem projektu le bližajo koncu. Njihova ocenjena vrednost je 1,4 milijona evrov.
Sredi marca so odpirali ponudbe za izvajalca za dokončanje del na centralni čistilni napravi v Kasazah in v nasle-
dnjih dneh, kot nam je povedal Stojan Praprotnik z Razvojne agencije Savinja, se bo postopek predvidoma zaključil. V tem primeru bodo z deli na projektu začeli že aprila in delali približno tri mesece. Nato sledi še pol leta poskusnega obratovanja, preden bo čistilna naprava po vseh peripetijah vendarle začela v celoti služiti svojemu namenu, nam je pojasnil Stojan Praprotnik. L. K.
Tržnica naj bi zaživela
Po požaru maja lani bo v teh pomladnih mesecih dobila novo podobo žalska tržnica. Občina Žalec je objavila informativni javni poziv vsem, ki bi želeli prodajati na tržnici, medtem pa poteka tudi priprava na obnovo tlakov in komunalnih vodov.
Glavnino del naj bi po besedah župana Janka Kosa opravili maja, celotna ureditev s
stojnicami pa bo začasna, kar pomeni, da bo mogoče stojnice prestaviti tudi na drugo lokacijo oziroma dopolnjevati ponudbo. Na tržnici naj bi prodajali predvsem sveže pekovske izdelke, sadje, zelenjavo in ribe pa tudi cvetje in izdelke domače obrti, načrtujejo postavitev mlekomata, tudi ureditev kavarnice, prav tako pa bodo na tem mestu uredili javno stranišče. K. R.
Proračuna za dve leti sprejeta
Na 12. redni seji občinskega sveta 28. februarja so žalski svetniki med drugim v drugi obravnavi potrdili proračuna za leti 2012 in 2013, ki sta varčevalno naravnana.
Skupni prihodki proračuna Občine Žalec za letos so načrtovani v višini 22.097.500, odhodki pa znašajo skupaj 26.929.063 evrov.
V primerjavi z realizacijo odhodkov leta 2011 so skoraj petino višji od lani. Dobrih 51 % proračuna je namenjenih za investicije. Proračunski primanjkljaj iz bilance prihodkov in odhodkov znaša 4.831.563 evrov Občina Žalec bo zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov v letu 2012 namen-
Gradnja pločnika
Občina Žalec je v Arji vasi tovljen v občinskem prora-začela z dolgo načrtovano čunu, vrednost del oziroma gradnjo pločnika. V prvi ureditve pločnika in robni-fazi bo zgrajen pločnik na kov ter preplastitev tega dela levi strani v smeri mlekarne, cestišča pa bo približno 160
Denar za gradnjo je žago- tisoč evrov.	K. R.
Arnovčani bodo po dolgih letih dočakali pločnik
Ureditev vaških središč
Urejeno vaško središče je osebna izkaznica vasi. Občina Žalec je bila s projektom ureditve središča v Petrovčah uspešna na razpisu ministrstva za kmetijstvo, letos pa je prijavila tudi ureditev vaškega središča v Go-tovljah.
Z lastnikom kmetije tik ob baziliki v središču Petrovč so pred dnevi podpisali pogodbo o odkupu. V letu dni se mora odseliti, nato pa bo občina na tistem mestu uredila javni prostor, ki ga bodo lahko uporabljali tudi romarji. Petrovska bazilika je namreč najpomembnejša Marijina cerkev med Brezjami in Ptujsko goro.
V Gotovljah pa bodo v okviru projekta ureditve vaškega središča nad gasilskim domom zgradili večnamenski prostor za vse krajane, uredili okolico in dodatna parkirišča. Tako bo še bolje zaživela tudi kmečka tržni-
ca pod lipami. Ob tem pa župan Janko Kos izpostavlja zelo dobro sodelovanje s cerkvijo oziroma župnijami, kar je pohvalil tudi celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. »Imamo več takšnih zgodb, v katerih nastopamo skupaj s cerkvijo. Na Ponikvi nam bo župnija odstopila del zemljišča za ureditev parkirišča, ker je tudi njej v interesu, da prihajajo obiskovalci v etnološki muzej. V Grižah smo ugotovili, da bo zaradi velike telovadnice morda vendarle premalo parkirnih mest, nasproti cerkve pa nam je nekdo ponudil v odkup zemljišče. Ta parkirišča bo potrebovala tudi cerkev, zato bo sodelovala pri nakupu zemljišča. Gre torej za skupen interes: občina nič ne vlaga v cerkveno lastnino, ampak nam cerkev daje pravico gradnje ali celo prispeva del denarja za nakup zemljišča,« je povedal Janko Kos. K. R.
Položnice na občini
Aprila bo v občinski stavbi v Žalcu občankam in občanom omogočeno plačilo položnic za vodo, elektriko, Sipro, Simbio, vrtec in šolsko prehrano brez provizije. Občina Žalec bo to zagotovila v sodelovanju z Delavsko hranilnico, ki bo v pritličju odprla svojo poslovalnico.
Delavska hranilnica je najela dva prostora, v katerih je bila pred leti že Hmezadova banka, in ju bo uredila na svoje stroške, dodatno zagotovila varovanje dela stavbe ter na zunanji strani
pri vhodu postavila bankomat. V Delavski hranilnici bo seveda mogoče opravljati tudi vse druge bančne storitve, občani pa bodo tako laže uredili kakšno plačilo ob urejanju svojih zadev na upravni enoti, geodetski upravi ali na občini. Pri plačilu v uvodu omenjenih položnic občani provizije ne bodo plačali, občina pa bo stroške, ki jih bo za to storitev plačevala banki, poračunala s prihodki oziroma provizijo, za katero se je dogovorila s podjetji, ki bodo omogočila tako plačilo svojih storitev.	K. R.
sko za gradnjo doma starejših v Žalcu najela posojilo pri poslovni banki v višini 2.000.000 € in pri Stanovanjskem skladu Republike Slovenije 2.000.000 €.
Na predlog proračuna za leto 2012 je Nadstrankarska lista za skladen razvoj Občine Žalec vložila kar 19 amandmajev, vendar pa so jih strokovne službe v celoti zavrnile, saj to ni v skladu s 137. členom statuta, po katerem lahko amandmaje vlagajo svetniki in ne stranke oz. liste. To je sprožilo precej burno razpravo, prav tako tudi rezanje denarja v proračunu pri nekaterih infrastrukturnih projektih, a na koncu so proračun za letos svetniki vendarle potrdili. Potrdili pa so tudi predlog proračuna za leto 2013, katerega skupni prihodki so načrtovani v višini 18.963.580 evrov, odhodki pa znašajo skupaj 18.478.950 €. V primerjavi z oceno odhodkov za leto 2012 so manjši za 31,4 %. Proračun za leto 2012 torej predvideva presežek iz bilance prihodkov in odhodkov, ki znaša 484.630,
Občinski svetniki so potrdili tudi pozitivno mnenje k ponovnemu imenovanju Franje Centrih za direktorico UPI - ljudske univerze Žalec. Potrdili so predlog programa dela občinskega sveta za leto 2012, ki med drugim predvideva osem rednih sej občinskega sveta (od tega je bila ena že realizirana, na drugi pa so potrjevali program dela). V drugi obravnavi so potrdili tudi Predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje stanovanjske soseske Liboje - sever.
Nekaj več razprave je povzročila druga obravnava Predloga Odloka o kriterijih in merilih za financiranje ožjih delov Občine Žalec, pri katerem so v obdobju med prvo in tokratno drugo obravnavo prejeli štiri predloge, ki so jih prispevali KS Šempeter, MS Žalec in Nadstrankarska lista za skladen razvoj Občin Žalec. O prvem predlogu odloka smo v Utripu Savinjske doline že pisali, v novem predlogu pa so upoštevali le predlog, po katerem so spremenili 5. člen, saj so upoštevali pripombo, da krajevne skupnosti lahko finančno podpirajo delovanje društev. Svetniki so odlok v drugi obravnavi tudi sprejeli.
Žalski svetniki so potrdili tudi Predlog Pravilnika za sofinanciranje in vrednotenje programov veteranskih organizacij in programov drugih posebnih skupin v Občini Žalec in Predlog Pravilnika o pogojih, merilih in postopkih za sofinanciranju programov in projektov s področja mladinske dejavnosti v Občini Žalec.
Dokončno poročilo o nadzoru v KS Levec, JZ Vrtci Občine Žalec, JZ Žalske lekarne je svetnikom predstavil tudi predsednik nadzornega odbora občine Rok Žagar. Razprava je pokazala precejšnje zanimanje in nasprotujoča si stališča glede nadzora samega, vsebinsko pa glede ugotovitev nadzora v JZ žalske lekarne (več v okvirčku k tem besedilu). L. K.
O poročilu nadzornega odbora
Precej pozornosti na zadnji seji Občinskega sveta Občine Žalec konec februarja je zbudilo poročilo nadzornega odbora občine o opravljenem nadzoru v JZ Žalske lekarne, JZ Vrtci Žalec in KS Levec. Za pojasnila o tem smo prosili predsednika nadzornega odbora Roka Žagarja (ostali člani nadzornega odbora so Romana Jelen, Andreja Kruleč, Darko Simončič in Karmen Strenčan). Največ pozornosti je na zadnji seji občinskega sveta zbudil nadzor nad JZ Žalske lekarne.
Katere so bistvene točke, ki kažejo na negospodarno ravnanje lekarn v preteklem obdobju (ko je lekarne vodila Lidija Pavlovič), kot ste ocenili v svojem sklepnem poročilu?
»Nadzorni odbor Občine Žalec je pregledal celotno obdobje, ko je Javni zavod Žalske lekarne vodila nekdanja direktorica. V pregledanih letih je nadzorni odbor ugotovil številne nepravilnosti, kot so nepopolne naročilnice, podpisovanje naročilnic s strani tretjih oseb, ki sploh niso bile zaposlene v zavodu. Zunanji izvajalci določenih aktivnosti so bili izbrani po sorodstvenem ključu, določene stroške, ki jih je imela direktorica na domačem naslovu v Celju, je plačeval zavod. Pri nabavi opreme za zavod so kršili Zakon o javnem naročanju (ZJN-2), pogodbe z nekaterimi dobavitelji so bile močno neuravnotežene in sklenjene za nedoločen čas, brez vsake možnosti prekinitve, in tako naprej. Kot naj-večjo kršitev vseh pravnih in poslovnih norm pa bi omenil vsa potovanja v tujino, ki so bila izvedena pod pretvezo usposabljanja in obiska kongresov. Kot pa se je izkazalo, je šlo v veliki večini za navadna turistična »luksuziranja« na destinacije, kot so na primer Pariz, London, Dublin, smučanje v Avstriji, Egipt, dopust v Dalmaciji, Barcelona, Brazilija in tako naprej. Leta 2009 si je omenjena potovanja ogledala tudi inšpektorica Davčne uprave Republike Slovenije, ki je na podlagi ugotovitev naložila Javnemu zavodu Žalske lekarne plačilo kazni v višini 53.202,01 evrov. Največkrat očitana nepravilnost je namreč bila, da so se "strokovnih ekskurzij" udeleževali tudi zunanji potniki, torej takšni, ki niso bili zaposleni v samem zavodu (tudi zaposleni na Občini Žalec v prejšnjem mandatu), in da so večino stroškov plačevala farmacevtska podjetja - dobavitelji, veletrgovci z zdravili, katerim Žalske lekarne zato niso izdajale računov za super rabate, ki so si jih prislužili z volumnom prodaje v posameznih letih.«
Za ta znesek je aktualni svet zavoda že sklenil poravnavo z nekdanjo direktorico. Zakaj je nadzorni odbor mnenja, da je poravnava škodljiva? To je vendarle že novi svet zavoda ...
»Poravnava z nekdanjo direktorico je bila sklenjena izključno zaradi omenjenega inšpekcijskega nadzora DURS-a in naloženega plačila kazni, vendar se je sedanje poslovodstvo skupaj s trenutnim svetom zavoda odločilo za poravnavo v znesku v višini 15 tisoč evrov, ki pa jih lahko nekdanja direktorica poravna v 30 obrokih in se ji trgajo pri plači. To poravnavo je odobril in sklenil novi svet zavoda, katerega največji greh je, da so se s podpisom te poravnave odrekli vsem bodočim odškodninskim zahtevkom zoper nekdanjo direktorico. Torej vsej škodi, ki bi utegnila v prihodnosti še priplavati na površje. Zaradi tega sem mnenja, da bi svet zavoda moral nemudoma odstopiti oz. bi moral občinski svet takoj zamenjati predstavnike ustanovitelja, kot je bilo predlagano na zadnji seji. Vendar pa se za to svetniki niso odločili.«
Nekdanja direktorica je še vedno zaposlena v lekarnah. Ali lahko to kakor koli vpliva na pregled aktivnosti za nazaj? Kaj menite o delu sedanje direktorice?
»Res je. Nekdanja direktorica je še vedno zaposlena v lekarnah, saj se novo poslovodstvo ni odločilo za prekinitev pogodbe iz krivdnih razlogov. Zakaj, lahko vprašamo novo direktorico, ki pa kljub vsemu po mojem mnenju zavod vodi veliko bolj pregledno, z novimi idejami in prijemi. Verjamem, da so Žalske lekarne zdaj na pravi poti. Zavedati pa se je treba, da nihče ni vsemogočen in da bo naš nadzorni odbor še bolj gledal pod prste trenutnemu in vsem bodočim vodstvom.«
KS Levec si je v vašem poročilu prislužila »opomin« v zvezi z bolj vestno in doslednejšo administracijo. Kako pa ste »odkrili« drogove javne razsvetljave, ki jih »sploh ni«?
»Naj poudarim, da je bil "opomin" namenjen prejšnjemu vodstvu krajevne skupnosti, saj je velika večina dokumentacije neurejene ali pa celo manjka. Zgodba okrog manjkajočih drogov javne razsvetljave se vleče že iz prejšnjega mandata in glede na informacije, ki so nam bile na voljo, nismo mogli reči, da imamo zdaj te drogove. Imate pa mojo besedo, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da pridemo zadevi do dna.«
Poslovanje vrtcev v letih 2009 in 2010 ste zelo pohvalili, nepravilnosti niste ugotovili. Ali ste ob odločitvi za nadzor kaj sumili oz. ste
imeli kakšne indice za nepravilnosti?
»Ko se v začetku leta pripravlja plan dela nadzornega odbora, se po navadi pogleda, kateri proračunski porabnik že dalj časa ni bil nadziran in se ga zato posledično uvrsti v plan ter izvede nadzor. Tudi v primeru vrtcev je bilo tako. Indicev ni bilo, pa tudi ta javni zavod je prevzela nova direktorica, ki po mojem mnenju zavod vodi pregledno in strokovno. Kot ste že omenili, nepravilnosti v poslovanju res ni bilo in glede na to, da imam sam oba sinova v tem zavodu, me še toliko bolj zanima delo odgovornih oseb, ki pa je bilo do sedaj vedno na nivoju.«
Na zadnji seji občinskega sveta so vam (nadzornemu svetu) nekateri svetniki očitali »pavšalne« ocene, premalo odločnih ugotovitev in še manj predlogov ukrepov. Kako to komentirate? Kakšna pooblastila nadzorni odbor sploh ima?
»Hja, pavšalno oceno so nam očitali nekateri posamezniki, ki se še vedno ne morejo sprijazniti, da ne sodelujejo več aktivno pri soustvarjanju aktivnega življenja v naši lepi občini. Menim, da so vsa poročila zapisana eksaktno in točno glede na informacije in dokumentacijo, ki nam je ob danem trenutku nadzora dosegljiva. Ne rečem, vsakdo je zmotljiv, še najbolj tisti, ki dela. Nadzorni odbor občine ima pooblastila, da lahko nadzira vse proračunske porabnike in tudi vse zavode, v katerih je občina prisotna bodisi kot izključna bodisi kot delna ustanoviteljica. Vedno delujemo v okviru zapisanega v preteklosti - ne moremo si izmišljevati dogodkov, če jih ni bilo in se niso zgodili. Poročilo nadzornega odbora je dokončno, ko se predstavi na seji občinskega sveta in tako postane tudi javno. Do te točke so vsa vmesna poročila in vsa komunikacija z nadziran-cem stroga tajnost. Spoštovati moramo namreč kopico zakonov, in to je najlažji in tudi najbolj pošten način opravljanja nadzora poslovanja nekega proračunskega porabnika.
Če se malce vrnem k prvemu delu vprašanja: tudi mi, člani novega nadzornega odbora, se učimo in bomo eventualne napake, ki so se pojavile v preteklosti, na vsak način v prihodnje odpravili. Pomembno je namreč eno dejstvo:	člani nadzornega
odbora nismo profesionalci, ki bi bili zaposleni na občini, prav vsi imamo svoje službe, ki nam vzamejo, kot vsakemu sleherniku, veliko časa. Nadzore torej opravljamo v svojem prostem času, popoldan in zvečer, ko je večina že po navadi doma pri svojih družinah, ali pa si za to jemljemo dopust...«	L. K.
Predsedniku pokazali najboljše, opozorili na težave
Predsednik je bil navdušen nad ročno izdelanim cvetjem (ob njem direktorica doma Jožica Lukse)
Kot smo v prejšnji številki Utripa na kratko že poročali, je zadnji februarski torek Prebold obiskal predsednik države dr. Danilo Turk. V Preboldu se je zadržal do večera, obisk pa je minil v sproščenem in optimističnem vzdušju.
Predsednik in njegovi najožji sodelavci so se najprej v prostorih občine srečali z županom Vinkom Debelakom in vsemi tremi podžupani, pridružila pa se jim je tudi nova poslanka Marija Plevčak. Župan je gostu predstavil delovanje občine in najpomembnejše projekte, v pogovoru pa so nato izpostavili vprašanja infrastrukture, industrije ter kmetijstva in gozdarstva, kar nekaj besed so namenili problematiki hmeljarstva. Predstavniki preboldske občine so se lahko pohvalili z uspešnim črpanjem sredstev iz evropskih skladov ter z zelo dobrimi izkušnjami pri organizaciji počitniškega dela mladih. Na področju okoljske problematike je drugače, saj se še spopadajo s problemom stalne poplavne ogroženosti v občini in s tem povezanim neustreznim gospodarjenjem z vodotoki, kar pa je v pristojnosti državnih institucij. Predstavniki občine so izrazili tudi željo po poenostavitvi različnih državnih razpisov za financiranje lokalnih projektov. Predsednik je ocenil, da gre za zelo dobro organizirano občino, ki je velik del svojih problemov, zlasti v zvezi z infrastrukturo in zaščito okolja, rešila dobro, glede problematike varnosti pred poplavami pa bi bilo potrebno več narediti na ravni celotne države. Po njegovem mnenju bi
bilo potrebno izboljšati tudi koordinacijo projektov med občinami oziroma na medobčinski in regionalni ravni.
Po občini še v dom in Odelo
Dr. Danilo Türk je zatem obiskal Dom starejših občanov Prebold, kjer se je najprej pogovarjal z vodstvom doma. Strokovna direktorica Jožica Lukše mu je predstavila delovanje doma, ki so ga ustanovili z zasebnim kapitalom in zasnovali v skladu s konceptom domov četrte generacije. Poudarila je, da veliko vlagajo v strokovno usposabljanje sodelavcev in v pristen človeški odnos do svojih stanovalcev in pacientov, uspešno pa se povezujejo tudi s prostovoljci in z mladimi iz lokalnega okolja. Predsedniku so predstavili tudi prizadevanja za pridobitev državne koncesije, ki bi jim močno olajšala delovanje. Predsednik se je srečal tudi s stanovalkami in stanovalci v domu in se zadržal na delovni terapiji. Z zanimanjem si je ogledal izdelovanje cvetov iz papirja, seveda so mu podarili ročno izdelan cvet, ki ga je nato nosil v gumbnici suknjiča.
Zelo pozorno je dr. Danilo Türk prisluhnil tudi vodstvu podjetja Odelo Slovenija in si ogledal proizvodnjo, obisk pa je zaključil v novi preboldski knjižnici.
V knjižnici: Branje Švejka pomaga
Predsednika RS je v Prebold povabila tamkajšnja knjižnica. Uvodoma sta visokega gosta in množico obiskovalcev nagovo-
rili direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik in vodja preboldske občinske knjižnice Nuša Dvor-šek. Zanimiv pogovor s predsednikom je vodil novinar Janez Vedenik, nekaj vprašanj pa so dodali člani novinarskega krožka preboldske šole in občinstvo.
Aktualnih poudarkov je bilo veliko, na primer komentar kritik nekaterih slavistov, ko je predsednik učence nagovoril, da je šola »cool« in da se naj imajo »ful dobro«: »To je neke vrste spogledovanje z mlado generacijo, priznavam, ne mislim pa, da sem koga s tem pokvaril. A imate tak občutek? Če to primerjate z buffetom, ni tako hudo.«
O tem, da je svojim študentom diplomacije vedno zelo priporočal v branje Dobrega vojaka Švejka: »Tako zelo pa spet ne, nikar ne pretiravajte. Ampak ta roman ima res tako razumen odnos do življenja. Življenje namreč ni tako zelo resna stvar, kot se na fakulteti zdi ves čas. Kot pravi Švejk: "Situacija je kritična, ni pa resna." Se mi zdi, da je tam polno koristnih življenjskih naukov. Sem profesor Pravne fakultete, kjer je veliko učenja na pamet. Zato branje Švejka ob dolgočasni pravniški literaturi samo pomaga. To se mi zdi kot sol v juhi.«
O kritikah, ki jih je bil deležen zaradi izjave, da je v naših osnovnih šolah potrebno spodbujati predvsem ustvarjalnost: »Pri nas imamo 200-letno tradicijo šolstva. Ta šola gradi na avtoriteti šolske strukture. To je v redu, saj je navsezadnje vzgoja najpomembnejša izkušnja, ki jo ima človek, dobi jo v zelo mia-
Sanacija Slatine in obrežni zid
Občina Polzela skupaj z Agencijo RS za okolje, Uradom za upravljanje z vodami, Oddelkom za območje Savinje Celje, pristopa k sanaciji dela vodotoka Slatine v naselju Polzela do mesta njenega izliva v Strugo.
Sočasno bodo na tem delu, na vodotoku Struga, sanirali obrežni zid v območju zapornice, ki bo preprečil izliv vodotoka na bližnje pozidano stanovanjsko območje. S tem posegom se bo bistveno zmanjšala poplavna ogroženost. Načrt sanacije je po naročilu Agencije RS za vode izdelal upravljavec vodotokov,
V Odelu seje predsednik dr. Danilo Türk fotografiral tudi z zaposlenimi (drugi in tretji z leve podžupan Franci Škrabe in župan Vinko Debelak)
dih letih in dobro je, da osvoji strukturo, načela, metode, ki ga bodo v življenju spremljale ves čas. Z avtoriteto torej ni nič narobe. Problem nastane, ko se začne vse skupaj omejevati na pridnost in v Sloveniji imamo tega zelo veliko. Mi smo radi pridni, radi imamo, če nas drugi opišejo kot pridne, pridnost nam je glavna vrlina. Meni pa se zdi, da je pri mladih ljudeh potrebno vzgajati občutek za ustvarjalnost. Živimo v času, v katerem je ustvarjalnost vse pomembnejša. Seveda moramo biti pridni, delovni, sposobni narediti stvari, ampak moramo si tudi kaj izmisliti. Prava mera discipline in pridnosti že mora biti, ampak tisto, kar je res važno in nas pelje naprej, je ustvarjalnost.«
O spreobrnjencih oziroma politikih, ki menjajo barve: »Veste, danes življenje teče bolj hitro, pa se ljudje večkrat spreobrnejo, če je treba. Poleg tega imamo vsakih nekaj let volitve, kar tudi daje priložnost, da se ljudje malo spreobrnejo.«
O občutku državljanov, da so referendumi večinoma izgovor za vladajočo elito, da breme odločanja prenaša na ljudstvo, nekateri pa referendume izkoriščajo za to, da manjšina vsiljuje svojo voljo večini: »Obe kritiki držita in tudi sam sem kritičen do pretirane uporabe referendumov. Pri nas je najpogosteje uporabljen naknadni zakonodajni referendum, ko državni zbor kot zakonodajalec sprejme nek zakon, ta zakon pa se
nato spodbija na referendumu. Skupina poslancev, ki ne uspe zavrniti zakona v parlamentu, to stori prek referenduma. To se mi zdi problematično samo po sebi, saj na ta način slabimo moč zakonodajalca, mu jemljemo avtoriteto.« Vendar pa je po mnenju predsednika referendum kljub temu pomemben institut demokratičnega sistema. »Rad bi, da bi bilo čim več predhodnih, posvetovalnih referendumov. Da bi zakonodajalec dal neko vprašanje na referendum pred svojo dokončno odločitvijo, seveda če gre resnično za tako pomembno vprašanje, da mora poznati voljo vseh ljudi. Pa tudi s tem ne bi smeli pretiravati. Sem za omejitev uporabe referenduma na zelo skrbno izbrana vprašanja in da se ne omogoča uporabe referenduma kot nekega pomožnega sredstva za izpodbijaje zakonov.«
O tem, da nekatere državne institucije ne odigrajo vloge, kot bi jo morale: »Za zgodovino Slovencev je organiziranje kulturnega in drugega življenja v lokalnem okviru izredno pomembno in bo pomembno tudi v prihodnje. Kraji v Sloveniji imajo svoje knjižnice, kulturne in zdravstvene domove, vso drugo potrebno infrastrukturo za kulturno bivanje. To je velika vrednota naše družbe, ki nam daje veliko moč. Rad bi, da nič, kar se zgodi na ravni države, ne bi oslabilo te naše kvalitete. Vprašanje je potem, kaj lahko nare-
dimo, da bi imeli bolj ustrezno državo. Seveda moramo imeti čim boljše državne organe, čim boljši parlament, vlado, predsednika republike, sodišča. O predsedniku boste vi kaj rekli. O novem državnem zboru pa bi rekel, da bi moral zelo paziti na kakovost svojega dela. Zelo se opazi, če se začne parlament preveč organizirati okrog poslanskih skupin in prevladuje avtomatika, ko se ve, kdo pripada kateri skupini in kakšne bodo odločitve. Parlament bi moral biti, tako kot sem prej rekel za šole, prostor ustvarjalnosti. Pričakoval bi, da so poslanke in poslanci vsak zase celovite politične osebnosti, ki z veliko osebno odgovornostjo in kreativnostjo pristopajo k problemom. Poskušajte tisti, ki ste v parlamentu, doseči čim večjo osebno ustvarjalnost in osebni angažma pri delu v parlamentu, da se ne bo nadaljeval vtis, da je parlament v bistvu glasovalni stroj, kjer ni več veliko prostora za ustvarjalne odločitve.«
Več kot uro dolg pogovor se je končal s pesmijo ljudskih pevcev Prijatelji 6 Še za predsednikov nedavni 60. rojstni dan. Jolanda Železnik in Nuša Dvor-šek sta predsedniku podarili nekaj knjig domačih avtorjev, nekateri so bili prisotni tudi na srečanju. Predsednik se je nato pomešal med obiskovalce in se še kar dolgo zadržal z njimi ob dobrotah kmetije Uplaznik, ponovno pa je zazvenela tudi pesem. K. R., foto: D. N.
Nivo Celje, ki je tudi izvajalec. Dela bodo stala okrog 60 tisoč
evrov in bodo zaključena v prvi polovici tega leta.	T. T.
Preboldska naj športnika Anja in Marko V domu zdaj še depandansa
Anja Laznik in Marko Jager
Prejšnji petek so v Preboldu že deseto leto zapored razglasili najboljšo športnico in najboljšega športnika leta v Občini Prebold. Med devetimi nominiranci sta ta naslov za leto 2011 osvojila Anja Laznik iz Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter in Marko Jager iz MS racing.
Med nominiranci so bili štirje člani iz Ju jitsu kluba Aljesan oziroma po novem Centra bo-
rilnih veščin Fudoshin Šempeter (Anja Laznik, Barbara Stiplošek, Žan Artelj in Primož Muhovič), plesalka Zala Kotnik, karateist Matic Potočnik, monociklist Žiga Sternad in namiznoteniški igralec Jaka Golavšek.
Na prireditvi, ki je tokrat potekala v dvorani preboldske knjižnice, pa so prvič podelili priznanja tudi najperspektivnejšim športnikom in najbolj-
šima rekreativki in rekreativcu preboldske občine. Ta naziv sta si prislužila Katja Krono-všek in Matej Golavšek. Priznanje za najperspektivnejšega športnika pa so prejeli tudi osnovnošolci:	Tina Bobek,
Anžej Tomaž Hvala, Nejc Ma-rovt, Savin Kotnik, Nika Artelj, Nejc Zorec, Domen Hlade in ekipa deklic mini odbojke letnik 2000.
Posebno priznanje za odlične dosežke na državnih in tudi mednarodnih tekmovanjih med športniki veterani sta tokrat prejela lokostrelec Zlatko Ulaga in atlet Darko Orožim.
Gost prireditve, ki sta jo vodila Alja Stepišnik in Janez Vedenik, je bil kolesar Dejan Glavnik s Polzele, ki je podelil priznanji naj športnikoma Anji in Marku. S kulturnim programom so večer polepšali otroci iz vrtca in učenci OŠ Prebold, glasbena skupina OŠ Prebold, plesalca Zala in Savin Kotnik ter učenci novinarskega krožka OŠ Prebold, ki so za to priložnost posneli tudi film o športu.	D. Naraglav
Občinski praznik v starih tirnicah
Na Vranskem se je že leta 2002 porodila ideja o manjšem domu za starejše, kjer bi domačini lahko v domačem okolju preživljali jesen življenja. Zamisel je padla na plodna tla in v letu 2005 je bil dom, ki mu domačini pravijo Naš dom, pripravljen za vselitev 42 starejših iz bližnje in daljne okolice. Župnija, ki je sogovornika našla v župnijski Karitas in Občini Vransko, je enega izmed svojih poslanstev zaupala Zavodu sv. Rafaela.
Ob domu je stalo staro gospodarsko poslopje, ki so ga v zadnjih dveh letih preuredili v depandanso in s tem povečali kapacitete doma. 17. marca so pripravili slovesnost, v okviru katere sta naddekan Jože Pribožič in domači župnik Jože Turinek blagoslovila dom. Zbrane je nagovoril župan Franc Sušnik, s prerezom traku pa sta novo depandanso predala
Ena izmed sob v depandansi
namenu stanovalca nove depandanse Vlado Rutar, nekdanji župnik na Vranskem, in Veronika Račnik.
V novi depandansi je v lepo opremljenih eno- in dvoposteljnih sobah nov dom našlo dvajset starostnikov. Vrednost investicije je milijon evrov, investitor je bila Župnija Vransko, izvajalec del pa Kograd Igem Dravograd. Slovesnost je popestril Oktet Vransko.	T. Tavčar
Vlado Rutar in Veronika Račnik
Potrdili sredstva za kulturo, šport,...
Na zadnji, 14. seji Občinskega sveta Občine Prebold so sprejeli več odlokov in sklepov, potrdili pa so tudi razdelitev sredstev iz občinskega proračuna za področje ljubiteljske kulturne dejavnosti, za področje programa športa in sredstva za dejavnost društev, organizacij in združenj, ki niso predmet drugih razpisov.
Predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območja urejanja Gorica 1 na območju Kaplje vasi je svetnikom predstavil Janez Lapajne, direktor podjetja JYL Arhitektura in svetovanje, d. p. p., iz Ljubljane. Na tem območju naj bi bilo 26 novih stanovanjskih pozidav s pripadajočo zunanjo, komunalno, energetsko in prometno ureditvijo. Svetniki so ob koncu potrdili odlok, ki je bil v prvi obravnavi. Prav tako so potrdili tudi drugo obravnavo Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja Šešče 1 (ŠE 23/1) in Šešče 2 (ŠE 23/2), ki ga je izdelalo podjetje Krajinska arhitektura Špela Racer iz Maribora v sodelovanju s podjetjem Igre, d. o. o., prav tako iz Maribora. V tem OPPN so načrtovani posegi za izgradnjo do 25 eno- in dvo-družinskih hiš z zunanjo ureditvijo ter izgradnjo potrebne prometne, energetske in komunalne infrastrukture.
Svetniki so se na tokratni seji seznanili s poročilom dela nadzornega odbora v letu 2011, ki ga vodi mag. Polonca Črnila, potrdili pa so tudi program dela NO za letos. V poro-
čilu so navedli, da je NO v letu 2011 izvedel vse načrtovane naloge. NO tudi ugotavlja, da je bilo sodelovanje z občinsko upravo dobro, najbrž pa bi ga bilo mogoče izboljšati, na primer glede komunikacije pri pripravi dokumentacije z občasno prisotnostjo predstavnika občinske uprave pri nadzoru ali pregledu dokumentacije, pri izvedbi zaključnih oziroma razčiščevalnih sestankov in morda še kje.
V nadaljevanju so svetniki obravnavali predlagano razdelitev sredstev za področje kulture, športa in za društva ter organizacije, ki niso predmet teh razpisov. Za področje ljubiteljske kulture je na podlagi razpisa za sofinanciranje programov vloge oddalo devet društev, za sofinanciranje prireditev pa sedem društev. Iz proračuna je za financiranje programov kulture namenjenih 16.000 evrov, za financiranje prireditev pa še dodatnih 6.000 evrov. Največ (1.500 evrov) prejme PGD Sv. Lovrenc za izvedbo tradicionalne etnografske prireditve Tekma koscev in grabljic ter miklavževanja. Sto evrov manj je namenjenih za tridnevno prireditev Pod Reško planino veselo živimo.
Za področje športa je v proračunu namenjenih 20.000 evrov, od tega je za programe športa 75 % sredstev ali 12.750 evrov, 15 % ali 2.550 evrov za športne in športnorekreacijske prireditve, za izobraževanje in usposabljanje ter delovanje društev in zveze pa po 5 % ali 1.700 evrov. Sredstva bodo glede na javni razpis razdeljena 13 vlagateljem, ki so oddali prija-
vo in izpolnjujejo pogoje po kriterijih iz Pravilnika o sofinanciranju programov športa v Občini Prebold.
Tudi za sofinanciranje dejavnosti iz programa društev, organizacij in združenj za leto 2012 je bilo do razpisanega roka, do 3. februarja, poslanih 13 prijav za dejavnost humanitarnih in socialnih organizacij oziroma društev. Iz tega naslova se bo iz proračuna porabilo okrog 4.500 evrov, največ 2.100 za Društvo upokojencev Prebold, ki je najštevilčnejša organizacija. Sredstva bodo prejela tudi vsa tri veteranska društva, največ (600 evrov) ZVVS Spodnje Savinjske doline, v sorazmernem deležu pa tudi medobčinsko društvo invalidov in ostala društva ter združenja, ki v slovenskem prostoru zastopajo bolnike.
Ob koncu seje so razpravljali o predlogu Odloka o turističnem vodenju na turističnem območju Spodnje Savinjske doline. S tem odlokom se določajo program turističnega vodenja ter pogoji za opravljanje tovrstne dejavnosti na ravni turističnega območja vseh šestih spodnje-savinjskih občin. Svetniki so odlok potrdili. Razprava pa se je ponovno razvnela pri 13. točki dnevnega reda, ko so obravnavali predlog cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja - oskrbe s pitno vodo. Cen zaradi različnih mnenj za zdaj niso potrdili, ampak so odločanje o tem preložili z namenom, da o tem pridobijo nekaj več podatkov.	D. N.
Na svoji 9. redni seji so se
27.	februarja sestali člani Občinskega sveta Občine Tabor. Med drugimi so potrjevali cene vodarine in omrežnine za dejavnost oskrbe s pitno vodo.
Obravnavali so tudi predlog Odloka o ustanovitvi Razvojnega sveta Savinjske regije, v prvi obravnavi Odlok o turističnem vodenju na območju Spodnje Savinjske doline ter Odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje in urejanje prostora, o čemer je najprej spregovoril župan, pojasnila o vsebini odloka pa je podala članica občinske uprave Lilijana Štor Krebs. V razpravi so sodelovali Jože Cestnik, predsednik Odbora za PP, ki je povedal, da je odbor predlagani odlok podprl, ker je zavarovano območje pomembno za prometno varnost občine. Odlok naj bi začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu. Tudi svetnik Ivan Lukman je podprl namen (križišče, AP) in povedal, da je nujno najti nadomestno zemljišče za nogometno igrišče. Zamenjavo za igrišče po
besedah župana še iščejo, zamenjava za zemljišče, namenjeno križišču in AP, pa je predvidena v Ojstriški vasi iz fonda zazidljivih zemljišč, ki jih je SKZG vrnil občini. Na vprašanje A. Kho-daryja je župan pojasnil, da je po prostorskem aktu zemljišče »Razgan« v Ojstriški vasi namenjeno stanovanjski gradnji.
Po krajši razpravi so potrdili vse tri odloke. Svetniki so ponovno potrdili tudi Juljano Juhart za članico Javnega sklada kulturnih dejavnosti Žalec. Funkcijo predstavnika javnosti v senatu za reševanje pritožb zoper policiste pa bo še naprej opravljal Silvo Centrih.
Tokratna seja je bila namenjena tudi letošnjemu občinskemu prazniku. Slavnostna seja bo v petek, 20. aprila, dva dni zatem pa tradicionalni Šentjurski sejem.
Svetniki so na seji že potrdili predloge dobitnikov občinskih priznanj, ki jih bodo prejeli Branko Lesjak, Drago Eberlinc in Silva Pavline, zlato plaketo Romana Strnišnik in družina
Pinter - Mežnar iz Miklavža, srebrno plaketo bo prejela Nataša Bergant. Priznanje župana pa bodo tokrat podelili Društvu žena in deklet Občine Tabor.
V nadaljevanju seje so potrdili cene za informacije javnega značaja in stojnine za Šentjurski sejem. Sprejeli so tudi predlagani letni program športa v Občini Tabor. V zadnji točki dnevnega reda pa so se seznanili s poročilom o dejavnostih Sveta zavoda Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Župan je predlagal, da se ob poročilih javnih zavodov občinski svet seznani tudi s poročili ostalih predstavnikov. Alen Kovačič je opozoril na dotrajanost asfalta na cestnem odseku Tabor-od-cep Podlog. Podžupan Anton Grobler pa mu je odgovoril, da se pripravlja načrt sanacij, ki bo zajel tudi ta odsek. Ob koncu je župan svetnike seznanil z brezplačnim prejemom časopisa Utrip, ki naj bi ga prejemala vsa gospodinjstva v občini, dotaknil pa se je tudi terminskega načrta sej.	D. Naraglav
Na Vranskem tudi podžupan
Novi vranski podžupan Aleksander Reberšek
Občina Vransko bo imela od
1.	aprila poleg župana tudi podžupana. To bo Aleksander Re-
beršek, sicer vranski občinski svetnik iz vrst Nove Slovenije.
Kot je povedal župan Franc Sušnik, je bil s strani vladne službe za lokalno samoupravo opozorjen na zakonsko obveznost imenovanja podžupana. V prvem odstavku 33. a člena Zakona o lokalni samoupravi je namreč zapisano, da mora imeti občina najmanj enega podžupana.
Pri izboru, kot je pojasnil Sušnik, je upošteval, da je imenovani podžupan vodja naj večje skupine svetnikov, izvoljenih na lokalnih volitvah 2010.
Skupina svetnikov Nove Slovenije, ki ji pripada tudi Aleksander Reberšek, je namreč pred dvema letoma dobila kar 5 od 11 sedežev v občinskem svetu.
Sušnik pa je pri izboru med drugim upošteval tudi, da so Reberškovo dosedanje politično in družbeno delovanje ter angažiranost dobra popotnica za uspešno izvajanje nalog podžupana. Njegovo delovanje na področju družbenih dejavnosti, športa, kulture, društev in dela z mladimi naj bi zapolnilo vrzel pri dosedanjem delovanju Občine Vransko. L. K.
Hrana iz domačih logov na jožefovo
Jožefov sejem v Petrovčah je vselej množično obiskan
sejemskem dogajanju, je spregovoril predsednik upravnega odbora KZ Petrovče Franci
Gajšek, ki je seveda zadovoljen, da je postal Jožefov sejem tako priljubljen. Dobrodošlico je sejmarjem izrekel tudi žalski župan Janko Kos. Predsednik Zadružne zve-
na trenutke motil težko pričakovani dež.
Na sejmu je letos sodelovalo kar 160 ponudnikov, tako da so se lahko obiskovalci od blizu in daleč znova oskrbeli z najnujnejšimi pomladanskimi pripomočki, potrebnimi za delo na njivi in vrtu, vmes pa je zadišalo po številnih domačih dobrotah. Ravno domačnost je bila rdeča nit letošnjega sejma, s čimer so se organizatorji prilagodili smernicam v kmetijski politiki. Doma pridelana hrana čedalje bolj pridobiva na pomenu, kar so poudarjali tudi organizatorji z osrednjo razstavo, ki so jo poimenovali Hrana, pridelana iz domačih logov. Razstavo so pripravili ob pomoči celjskega kmetij-sko-gozdarskega zavoda, poleg številnih drugih stojnic pa so se obiskovalci ustavljali ob pogledu na velikonočne dobrote, ki so jih pripravili ob pomoči Društva podeželskih žena Občine Žalec.
O pomenu domačih izdelkov pa tudi o kulturnih in etnoloških značilnostih podeželja, ki se odražajo na
ze Slovenije Peter Vrisk in podpredsednik Kmetijsko--gozdarske zbornice Slovenije Marjan Golavšek pa sta poudarila, kako pomembno je sejemsko dogajanje tudi za različne oblike druženja. Vse navzoče je blagoslovil celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je tudi v Petrovčah pokazal, da je velik ljubitelj slovenske pesmi.	T. Tavčar
Ob številnih stojnicah so se ustavljali obiskovalci kljub občasnemu dežju ves dan
Na Jožefovem sejmu je bilo znaznati bližajoče se praznike
Pa smo dočakali tudi po- marca, valovila v Petrovčah, mlad, bi lahko rekli ob po- Kmetijska zadruga Petrovče gledu na pisano množico, je namreč že organizirala 24. ki je na god sv. Jožefa, 19. Jožefov sejem, ki ga je sicer
Med 160 ponudniki so bili tudi ponudniki kmetijskih strojev
Skupščina in odprtje muzeja
V Taboru gradijo čistilno napravo
Med prerezom traku (od leve proti desni predsednik zveze Edvard Kugler, predsednik komisije Franci Čretnik in poveljnik zveze Franc Rančigaj)
Čistilna naprava za Občino Tabor hitro raste
Gasilska zveza Žalec, ki združuje 34 gasilskih društev na območju petih občin Spodnje Savinjske doline, z izjemo preboldske občine, je v petek, 16. marca, v dvorani Gasilskega doma Žalec pripravila redno letno skupščino.
Na skupščini se je zbralo okrog 130 udeležencev, od tega 68 delegatov, ki so zastopali svoja gasilska društva. Med gosti so bili predstavniki občin, predstavniki sosednjih gasilskih zvez, predstavniki gasilske mladine in drugih organizacij in društev. Poleg obravnave poročil so na skupščini obravnavali in tudi sprejeli novi statut GZ Žalec, ki ga
Območna organizacija Rdečega križa Žalec je v prostorih UPI - ljudske univerze Žalec pripravila tretjo od letošnjih desetih krvodajalskih akcij za Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko
je predstavil poveljnik GZ Žalec Franc Rančigaj.
Kot je v svojem poročilu povedal predsednik GZ Edvard Kugler, je lani GZ Žalec zabeležila izjemno dejavnost. Realizirali so vse sprejete naloge.
Največ pozornosti še vedno namenjajo strokovnemu usposabljanju. Več kot 300 članic in članov se je lani udeležilo najrazličnejših tečajev v organizaciji GZ Žalec ali GZ Slovenije. Svoje znanje in izkušnje so pokazali na številnih tekmovanjih in vajah in tudi pri intervencijah, ki jih je bilo lani 107, kar je za 13 manj kot leto prej. Sicer pa se je v preteklem letu v okviru GZ Žalec zvrstilo več kot 80 raznih dogodkov, od
medicino Ljubljana.
Akcije se je udeležilo 119 krvodajalcev, kar je po mnenju organizatorja nad pričakovanji. Naslednja, četrta bo 12. aprila v prostorih OŠ Šempeter.	T. T.
jubilejev, tekmovanj, posvetov, srečanj, ... do raznih delavnic usposabljanja članstva. Zelo so ponosni na preureditev gasilskega muzeja, ki je lani obeležil 30-letnico odprtja.
O tem je ob koncu skupščine spregovoril tudi predsednik komisije za zgodovino požarnega varstva GZ Žalec Franci Čretnik. V nadaljevanju so prerezali slavnostni trak ob odprtju obnovljenega muzeja. Sredstva za obnovo so pridobili iz naslova Evropskih sredstev za razvoj podeželja. Muzej premore več kot 600 gasilskih eksponatov in gradiva in je, kot je ob odprtju dejal Čretnik, zakladnica in prepoznavna simbolika časa, ki nas ločuje in hkrati zbližuje v skupni pogled na preteklost. D. Naraglav
V Občini Braslovče so podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe v letošnjem letu. V imenu občine je pogodbo podpisal župan Branimir Strojanšek, v imenu Gasilske zveze Žalec predsednik Edvard Kugler in predsedniki prostovoljnih gasilskih društev Braslovče, Dobrovlje, Gomilsko, Grajska vas, Parižlje - Topovlje, Letuš in Trnava. S pogodbo so podpisniki določili vsebino, način opravljanja gasilske službe, financiranje in druge pogoje dela.
Župan Branimir Strojanšek se je zahvalil gasilcem za pomoč, ki so jo izkazali v prete-
V Občini Tabor v tem proračunskem letu nimajo veliko denarja za investicije, kljub temu pa so se lotili gradnje čistilne naprave in kanalizacije, za kar so že pridobili evropska sredstva. Z deli so začeli takoj, ko jim je vreme to omogočilo.
Proračun Občine Tabor je težak nekaj manj kot 2 milijona evrov, večino investicijskega denarja pa je po besedah župana Vilka Jazbinška namenjenega gradnji osrednje čistilne naprave v Ojstriški vasi: »V prvi fazi oziroma v tem letu bo priključitev omogočena občanom z najbolj naseljenih območij Tabora in Ojstriške vasi, to bo 350 do 400 priključkov. Kanalizacijski sistem še ne bo v celoti zajel tudi osrednjega dela Ojstriške vasi, kjer imamo težave zaradi
klem letu, jim čestital za uspehe na tekmovanjih in dejavnosti na raznih izobraževanjih, Gasilski zvezi Žalec pa za dobro sodelovanje. Izrazil je željo in potrebo po še večjem zavzemanju za delo z mladimi. Letos je občina za nakup opreme in delovanje društev namenila 75 tisoč evrov, kar je toliko kot lani.
Za dobro sodelovanje sta se občini in gasilcem zahvalila predsednik in poveljnik GZ Žalec Edvard Kugler in Franc Rančigaj. Poveljnik Gasilskega poveljstva Občine Braslovče Milan Šoštarič pa je poudaril, da so dobri rezultati in uspehi, ki jih dosegajo gasilci na vseh področjih, povezani tudi
poplavnega območja. Ko bo zgrajen tudi ta del, bo čistilna naprava omogočila priključitev do 800 osebam, kasneje pa bo s priključkom ostalih naselij, predvsem na severu občine, delovala za 1.600 populacijskih enot.«
z dobrim sodelovanjem Občine Braslovče in da imajo oboji veliko medsebojno zaupanje. Povedal je tudi, da so lani na območju braslovške občine posredovali 19-krat. Večjih požarov na srečo ni bilo, bilo je nekaj prometnih nesreč in več manjših požarov tako na objektih kot tudi v naravi. Škoda v primerjavi s prejšnjim letom ni narasla, kar je mogoče pripisati hitri odzivnosti gasilcev in večji preventivni ozaveščenosti prebivalcev. Predsedniki gasilskih društev so v sproščenem vzdušju ob koncu podali tudi okvirne delovne načrte in dejavnosti, ki jih bodo izvajali letos, in teh ne bo malo.	T. Tavčar
Vrednost celotne naložbe je približno 650 tisoč evrov (brez DDV), ki jih zagotavljajo Evropski sklad za regionalni razvoj, državni proračun in Občina Tabor. Za tretjino vrednosti naložbe je Občina Tabor na 5. razpisu za razvoj regij že pridobila sofinanciranje, za dodatna sredstva pa bo kandidirala na šestem pozivu. »To nam z lastnimi sredstvi in neko srebrnino, kot rečem zemljiščem, ki jih imamo namen prodati, zadošča za prvo fazo. Upam, da bomo pridobili še kaj dodatnih evropskih sredstev, čeprav imamo relativno slabe pogoje za kohezijske sklade, ker je poselitev naših območij zelo redka in ne dosegamo tistih kriterijev, ki jih zahtevajo kohezijski skladi,« je povedal župan Vilko Jazbin-šek.	K. R.
El zkst.utrip@siol.net
V Žalcu 119 krvodajalcev
Podpisali pogodbo z gasilci
Center za socialno delo: Od stiske zavre tudi kri
Helena Bezjak, direktorica CSD Žalec
Od začetka tega leta na centrih za socialno delo po državi vladajo izredne razmere. Zaradi hkratne uveljavitve vseh sprememb, ki jih prinaša Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, in zaradi skoraj enomesečnega nedelovanja novega računalniškega programa so zaposleni na centrih zasuti z vlogami, mnogi upravičenci do socialnih pomoči pa so se znašli v še hujši stiski, kot so bili.
Novi sistem sicer uspešno razkriva tiste, ki so zlorabljali razne pravice in pomoči, a stiska mnogih je resnično huda, pravi direktorica Centra za socialno delo Žalec Helena Bezjak.
Od 1. decembra lani do 1. marca letos je Center za socialno delo Žalec prejel nekaj več kot
5.500	vlog, zdaj jih je že skoraj šest tisoč. »Do zdaj smo izdali nekaj več kot 2.200 odločb, vendar to ne pomeni, da smo rešili približno tretjino vlog. Na osnovi ene vloge za denarno socialno pomoč je namreč vlagatelj lahko prejel več odločb. Migracijske odločbe o denarnih socialnih pomočeh so bile izdane po uradni dolžnosti, po izdaji prave odločbe pa bo pri izplačilu narejen poračun. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je pred uveljavitvijo novega zakona predvidevalo okrog 65 tisoč vlog na ravni celotne države, dejansko pa jih je bilo dvakrat več. Povsod je bila velika stiska, tako pri vlagateljih kot pri nas, saj na začetku januarja nikakor nismo mogli začeti z delom. Prvo odločbo smo stiskali 26. januarja. Vsi centri smo namreč šele konec januarja dobili možnost vstopa v računalniški program in s tem izdajanja odločb. Od konca januarja naprej je kar nekaj tednov naših deset socialnih delavcev, ki obravnavajo vloge oziroma odločajo o pravicah iz javnih sredstev, delalo v izmenah in ob sobotah, ker je bilo lahko hkrati v programu aktivnih največ polovica delavcev. Če se je prijavil kakšen več, program ni deloval. Še zdaj delajo tudi popoldne in ob sobotah. Seveda še vedno ugotavljamo kakšno pomanjkljivost, je pa program veliko bolj stabilen. Socialni delavci so morali prej ogromno podatkov pregledovati ročno, ker baze še niso delovale. Ampak kupi vlog se tudi zdaj ne manjšajo, saj neprestano prihajajo nove vloge. Ocenjujemo, da bomo vse obdelali šele do jeseni oziroma do konca letošnjega leta. Bojim se, da nam do poletja ne bo uspelo,« je povedala Helena Bezjak.
Kupi vlog
O nekaterih pravic vlog sploh še ne obravnavajo. »Ljudje so bili navajeni, da so k nam prinesli vlogo in je bilo o njej takoj odločeno. Mi pa zdaj dejansko še vedno odločamo tudi o decembra prejetih vlogah, ki so kombinirane. Odločb o subvencijah najemnin na primer sploh še ne izdajamo, ker jih ne moremo, saj se nekatere pomanjkljivosti še odpravljajo oziroma usklajujejo na ravni ministrstva. Začeli smo odločati o varstvenem dodatku, zdaj nas čakajo vloge za plačilo vrtca. Medtem starši plačujejo akontativne zneske, kot so znašali do 31. decembra, seveda pa bodo po izdanih odločbah narejeni poračuni v plus ali minus. Starši pa so morali kljub vsemu vloge oddati do 31. decembra, tokrat ne več na občine, ampak k nam, na center za socialno delo.«
Vsem, ki se jim je veljavnost odločbe o otroškem dodatku iztekla do 31. decembra in so pravočasno vložili nove enotne vloge, se otroški dodatek prav tako akontativno nakazuje naprej v letošnjem letu do izdaje nove odločbe, ko bo narejen poračun. Tistim, ki se je veljavnost odločbe o otroškem dodatku iztekla že v letošnjem letu, pa akontacij ne prejemajo, ampak bodo morali počakati do prejema nove odločbe, nato pa jim bo otroški dodatek nakazan tudi za nazaj. Starši se seveda kljub temu težko sprijaznijo, da jim delavci centra ne morejo povedati, kdaj bodo njihove vloge obdelane in izdane odločbe. Prednostno se rešujejo vloge, ki imajo poleg otroškega dodatka zadaj še denarno socialno pomoč, je pojasnila direktorica žalskega centra za socialno delo.
Težav in nerazumevanja pa je še veliko več. »Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev drugače upošteva prihodke. Nekateri, ki so do zdaj prejemali denarno socialno pomoč, pa imajo neko premoženje, ki se pri obravnavi vloge upošteva, čeprav je morda samo majhen travnik, niso več upravičeni do te pomoči in so zato naenkrat ostali brez vsega. V družinah je prišlo do izpada prihodkov tudi zaradi štipendij. Mladoletni dijaki so izgubili pravico do državne štipendije in družinam naj bi se na ta račun povečal otroški dodatek. Saj se jim je, ampak nikakor ne v takem znesku, kot je prej znašala štipendija. Družinam, ki imajo polnoletne dijake, pa je štipendija ostala, vendar so izgubile otroški dodatek.«
Nižje pomoči
Decembra so bili mnogi prejemniki denarnih socialnih pomoči, otroških dodatkov, varstvenih dodatkov in drugih pomoči v veliki negotovosti, tudi tisti, ki so imeli veljavne odločbe na primer do maja. Niso namreč vedeli, ali bi oddali novo vlogo že decembra in dobili novo odločbo po Zakonu
o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ali prejemajo po stari odločbi več denarja. »Nekateri so menili, da bodo prišli k nam in jim bomo naredili preračun, kaj je se zanje bolje. Mi seveda tega nismo smeli narediti. Marsikomu, ki je predčasno prišel k nam z novo vlogo, smo izdali odločbo in je zdaj na slabšem, kot če bi obdržal staro odločbo,« ugotavlja Helena Bezjak.
Verjetno bo šele konec leta mogoče reči, ali bo z novim sistemom manj Slovencev oziroma Savinjčank in Savinjčanov upravičenih do socialnih transferjev. Že zdaj pa je jasno, da bo naj-večje znižanje na področju varstvenega dodatka, saj se zaradi vknjižbe države na premoženje prejemnika varstvenega dodatka temu mnogi odpovedujejo kar sami. Pri tem Helena Bezjak opozarja, da so mnogi starejši ljudje žrtve pritiskov: ali njihovi otroci zahtevajo, da se odpovejo dodatku, ker ne želijo pozneje vračati državi tega denarja, ali pa ostareli starši prepisujejo premoženje na otroke in si izgovorijo pravico do preužitka (strehe nad glavo in hrane). Vse prepogosto »ta mladi« pozabljajo nanje in so do njih celo nasilni. Do decembra so pravico do varstvenega dodatka še urejali na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, z letošnjim letom pa o njej odločajo centri za socialno delo. Prejemnik tega dodatka lahko kadarkoli poda zahtevo o ukinitvi.
In kaj ob pregledovanju novih enotnih vlog najbolj bode v oči? »To je zagotovo premoženje, ki so ga imeli precej tudi prejemniki denarne socialne pomoči. Gre za nepremičnine oziroma zemljišča, s katerimi razpolagajo, varčevanja, depozite. Opozorim naj na napačne interpretacije v zvezi s hranilnimi vlogami oziroma depoziti otrok. Znesek otrokovega varčevanja ni prihodek v družini, se pa v prihodek družine štejejo obresti od tega zneska. Ljudje depozite in varčevanja ne vidijo kot sredstva, ki jih lahko uporabijo takrat, ko res nimajo za osnovno preživetje in plačevanje položnic. Pravijo, da je ta denar namenjen čisto drugim stvarem, ne za kruh. Zelo so prizadeti, ko jim povemo, da bodo morali najprej začeti koristiti privarčevani denar, preden bodo upravičeni do denarne socialne pomoči,« je povedala Helena Bezjak.
Aroganca na centrih?
V pisarnah centrov za socialno delo je veliko hude krvi. Slišati je, da so socialne delavke in delavci arogantni in celo brezbrižni. Da še nimajo ustreznih navodil ministrstva, naj bi bil samo izgovor, so prepričani ljudje. »Verjamem, da ne morejo razumeti, da še vedno nimamo odgovora za vse. In zato so moji sodelavci v zelo veliki stiski. Velikokrat slišimo od ljudi, da smo javni uslužbenci, da smo tu zato, ker nas oni plačujejo, zato od nas pričakujejo, da delamo
tako, kot želijo oziroma pričakujejo. Skratka, v žaljivem tonu. Ampak neka meja primerne komunikacije mora biti.«
Ob uradnih dneh je tudi v žalskem centru za socialno delo prisoten varnostnik. »Vsi centri za socialno delo smo dobili možnost, da za tri mesece najamemo varnostnike. Mi smo ga najeli takoj januarja. Imeli smo kar nekaj primerov, ko je bil varnostnik zelo dobrodošel, ogromno je verbalnih napadov, žalitev. Ljudje so res v hudih stiskah, ampak vseeno menim, da takih napadov moji sodelavci in tudi jaz ne bi smeli biti deležni. Po drugi strani pa razumemo ljudi, saj so nekateri dejansko ostali brez vsega. Ko ostaneš brez vsega, izgubiš dostojanstvo, uporabiš vsa sredstva, ampak še vedno mislim, da to ni opravičilo za verbalno ali fizično nasilje. Večina ljudi je prihajala z razumevanjem in veliko mero strpnosti.«
Dejstvo je, da denar izplačuje ministrstvo in ne centri za socialno delo. »Mi samo odločamo, in to na podlagi enotnih obrazcev, zato dostikrat rečemo ljudem, da imajo pravico do pritožbe, če se ne strinjajo z odločbo. O pritožbi odloča ministrstvo in pritožb je v tem času zelo veliko. Čeprav je bilo v javnih medijih veliko opozoril, da bodo po izdanih odločbah opravljeni poračuni akontacij, da se bo to poznalo tudi pri otroškem dodatku, so ljudje šokirani, ko dobijo na primer le desetino od pričakovanega zneska. Telefonskih klicev zaradi tega je bilo tudi po izplačilu v marcu ogromno.«
Slab zakon?
Pa je vseh težav kriv slab zakon? »Sam zakon je po moje dober, samo izvajanje ni, čeprav smo začetek uveljavitve prestavili za pol leta. Tako velike spremembe na področju socialnih prejemkov in oprostitev bi morali uvajati postopoma ali testno za določeno območje. Vedeti morate, da so imeli moji sodelavci samo en dan teoretičnega in dan praktičnega usposabljanja v programu, ki je izredno zahteven. Ampak ljudi to ne zanima. V resnici ni razumljivo, da nekdo, ki je oddal vlogo za vrtec decembra, še vedno ni
dobil odločbe. Tudi za otroški dodatek ne. Seveda je tu še težava dokazovanja enostarševske družine. Prej so bili zadosten dokaz sodno določena preživnina in različna naslova ali prikazovanje dvojnega gospodinjstva na istem naslovu. Zdaj to ni dovolj in zaradi tega je ogromno hude ure na področju otroškega dodatka. Zdaj mora vlagatelj oziroma vlagateljica enostarševstvo dokazovati sam oziroma sama. Pripeljati mora priče (ne smejo biti v sorodstveni povezavi z njo), ki z izjavo v zapisnik z materialno in kazensko odgovornostjo potrdijo, da ta oseba živi sama brez partnerja. Če obstaja dvom, smo po zakonu dolžni na terenu preveriti resničnost izjav. V medijih so se že pojavila ugibanja, ali bomo šteli spodnjice in zobne ščetke. Seveda ne. Ampak ljudje se morajo zavedati, da ko podajo neko izjavo, nosijo s tem materialno in kazensko odgovornost.«
Da je bilo na tem področju očitno veliko zlorab, lahko sklepamo iz dejstva, da so si mnogi vlagatelji že premislili, prijavljajo partnerje ponovno na isti naslov in preklicujejo preživnino na sodišču.
Ko vloga ni popolna
Čeprav je na centrih za socialno delo še vedno gneča, je veliko vlog prispelo po pošti, zlasti decembra. In če je vloga, poslana po pošti, nepopolna? »Vsakega vlagatelja pozovemo k dopolnitvi. Tudi ko na neuradni dan v glavni pisarni centra kdo odda nepopolno vlogo, je nimamo pravice zavreči. Vlagatelju v pozivu navedemo, zakaj je vloga nepopolna in da naj v osmih dneh od prejema prinese manjkajoča dokazila. Če dokazil ne prinese, se vloga zavrže,« pravi Helena Bezjak.
So pa Savinjčanke in Savinjčani vloge oddajali tudi v krajevnih uradih UE na sedežih občin, kjer od 1. oktobra lani poteka terensko delo žalskega centra za socialno delo. Po besedah Helene Bezjak imata dve občini sicer nekoliko manj obiska, drugače pa je bil prihod socialne delavke v občine, bliže uporabnikom, zelo dobrodošel.
Dostopni invalidom
Stavba, v kateri je žalski cen-
Posebna naprava omogoča dostop invalidom po stopnicah
ter za socialno delo, nima dvigala. Zaradi stopnic je bil center do zdaj nedostopen gibalno oviranim invalidom. »V dogovoru z ministrstvom, ki nam je decembra lani odobrilo najem dodatnih, že opremljenih prostorov v isti poslovni stavbi, smo poskrbeli za dostopnost gibalno oviranim ljudem. Februarja smo kupili 'vzpenjal-nik', ki se po potrebi namesti na stopnice in omogoča invalidom na vozičkih dostop do vseh nadstropij. Vendar pa smo vse potrebne prostore zanje uredili v prvem nadstropju. Novo stranišče je prilagojeno invalidom, v prvem nadstropju je glavna pisarna, kjer lahko ljudje oddajo vloge tudi na neuradni dan, prav tako je tu informator, kar je s 1. marcem nova zaposlitev za dobo dveh let, sofinancirana v okviru ESS-projekta. Informator opravlja naloge s področja uveljavljanja pravic izjavnih sredstev, in sicer ob uradnih dneh. V istem nadstropju opravljamo tudi storitev prve socialne pomoči na neuradni dan, prav tako je tu soba za srečanja, kjer se izvajajo stiki pod nadzorom.«	K. R., foto T. T.
Organizacijska enota Vrtec
VPISUJE PREDŠOLSKE OTROKE
za šolsko leto 2012/2013
Osnovna sola
Prebold
Graščinska 7, 3312 Prebold Tel./fax: 703 64 20 / 703 64 30 E-mail: os.prebold@guest.arnes.si
VPIS predšolskih otrok bo potekal vsak dan od 2. do 6. aprila 2012
od 9. do 15. ure v Vrtcu Prebold.
V tem času bodo v vrtcu potekali tudi dnevi odprtih vrat:
-	za I. starostno obdobje od 9. do 11. ure,
-	za II. starostno obdobje od 9.30 do 11.30.
Vlogo za vpis otroka v vrtec prejmete v vrtcu, najdete pa jo tudi na spletni vrtca. Pričakujemo Vas in se veselimo Vašega obiska!
Naročnik: Občina Prebold
Prostovoljci čistili za nemarneži
V soboto je potekala vseslovenska okoljska akcija Očistimo Slovenijo 2012. To je največja prostovoljska akcija v zgodovini Slovenije, ki je bila prvič na ravni države organizirana lani, po mnogih občinah pa je sicer pomladansko čiščenje okolja že dolgoletna tradicija. Čeprav je zavest o tem, da v naravo ne sodijo prav nobeni odpadki, vedno večja, pa je še vedno povsod nekaj tistih, ki brez slabe vesti odvržejo staro šaro v gozd ali celo v potoke. Med 230 tisoč slovenskimi prostovoljci, ki so v soboto čistili za takšnimi nemarneži, so bili tudi prostovoljci iz občin Žalec, Polzela, Braslovče, Vransko in Prebold, medtem ko so v Taboru zaradi državnega prvenstva v krosu akcijo prestavili za teden dni.
Poudarek letošnje akcije je bil na ločenem zbiranju odpadkov. Embalažo, kovine,
steklo, pnevmatike, odslužene avtomobile ter odpadno elektronsko in električno opremo (vse to je najti v gozdovih in potokih) so brezplačno prevzeli predelovalci oziroma koncesionarji, za odvoz mešanih komunalnih odpadkov pa je bil pristojen celjski Simbio, ki tudi sicer skrbi za ravnanje z odpadki v vseh spodnjesa-vinjskih občinah. Simbio je brezplačno zagotovil vrečke (za mešane komunalne odpadke in embalažo) in rokavice ter odvoz odpadkov z zbirnih mest. Predelavo in odlaganje preostanka mešanih komunalnih odpadkov bodo obračunali vsaki občini glede na pripeljano količino. Pohvaliti velja podjetja, ki so bila zadolžena za odvoz odpadkov z zbirnih mest, saj so zelo hitro odpeljala odpadke. Vrečke za embalažno steklo in posebne odpadke so zagotovili organizatorji akcije Ekologi brez mej.
Akcija pa ni bila namenjena čiščenju podstrešij, kleti in skladišč, prav tako ne odvozu kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Občani namreč lahko te odpadke štirikrat letno pripeljejo v zbirni center v svoji občini ali jih enkrat letno odpelje Simbio. Kljub temu pozivu so nekateri posamezniki na zbirna mesta v okviru akcije pripeljali (ponoči) tudi svoje »domače« smeti. Akcija prav tako ni bila namenjena čiščenju gradbenih in nevarnih odpadkov (salonita, azbesta ...). Za takšne odpadke so pristojni predelovalci gradbenih odpadkov - na našem območju sta to podjetje CMC v Pirešici in Ekoplana v Andražu nad Polzelo.
In kako je potekala akcija po naši dolini?
V Občini Žalec so se pomladanskega čiščenja narave lotili že devetnajstič. Število prosto-
voljcev je preseglo pričakovanja, saj se je akcije udeležilo kar 1.300 odraslih prostovoljcev (pričakovali so jih dobrih tisoč), v petek in soboto pa je čistilo tudi 1.350 osnovnošolcev in otrok iz vrtcev. Odpadke so zbirali ločeno, kosovnih odpadkov in sortiranih odpadkov je bilo za 20 ton, kar pa je manj kot v lanski akciji (v predelavo jih je odpeljala Surovina), Simbio pa je poskrbel še za 4 tone mešanih komunalnih odpadkov. V lanski akciji so zbrali 33 ton zbranih odpadkov. Na splošno je divjih odlagališč manj. Naj večji pomen te akcije pa je po besedah župana Janka Kosa v osveščanju že naj mlajših, da še tako majhen papirček ne sodi v naravo. Glede na to, da se je občina pridružila vseslovenski akciji, je bilo zelo veliko prostovoljcev - posameznikov, medtem ko so v prejšnjih akcijah čistili predvsem člani raznih društev.
Ob tem so v žalski občinski upravi izrazili zadovoljstvo, da so organizatorji vseslovenske akcije upoštevali pripombe, da je bila lanska akcija aprila zaradi vegetacije prepozno in da so jo letos pripravili že marca. Občina Žalec je za vse udeležence akcije ob koncu priskrbela malico, najbolj živahno pa je bilo pri stari šoli v Pirešici, kjer so ob koncu pripravili celo piknik.
V Občini Polzela so v akciji čiščenja v petek in soboto sodelovala vsa društva in krajevni odbori. V petek je pri te,m dogodku sodelovalo 340 otrok iz vrtca in Osnovne šole Polzela. Očistili so okolico vrtca in šole na Polzeli ter okolico podružnične v Andražu. Akciji se je v dveh dneh pridružilo tudi 590 občanov, ki so očistili obrobje cest, brežine vodotokov Savinje, Ložnice, Struge, ob železniški progi, park Senek, planinske poti itd. Nabrali so 130 kubičnih metrov odpadkov, to je kakih 40 ton. Poudarek akcije v letošnjem letu je bil po besedah njenega vodje Jožeta
Mavriča predvsem na ločevanju odpadkov, kar jim je tudi uspelo, saj so bili odpadki v 70 odstotkih zbrani ločeno. Glede na to, da čistilne akcije v občini zdaj potekajo že vrsto let, v zadnjih nekaj letih opažajo, da se ozaveščenost občanov Polzele izboljšuje, saj niso odkrili novih večjih črnih odlagališč.
V	Občini Prebold so se prav tako priključili vseslovenski akciji, pomladansko čiščenje okolja pa ima tudi tu dolgo tradicijo. Letos je bilo udeležencev akcije 251, kar je nekaj manj kot v prejšnji akciji, zbrali pa so približno 130 kubičnih metrov odpadkov (9,11 tone), je povedala koordinatorka za Občino Prebold Meta Šribar.
V	Občini Braslovče, kjer sta bili poleg občine glavna organizatorja akcije turistični društvi Braslovče in Gomilsko, so pristopili k akciji že v četrtek, ko so čistili najmlajši iz OŠ Braslovče z njenimi podružnicami. Skupaj pa so do sobote našteli več kot 900 udeležencev čistilne akcije, ki so zbrali okoli 250 kubičnih metrov
Mladi polzelski planinci in člani hortikulturnega krožka z mentorji
Del udeležencev akcije v Braslovčah
—
Čistili so tudi v Matkah
Športni center Žalec je očistila ekipa mladih športnikov in športnih delavcev
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE,
KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0,
C, »JILL	INŽENIRSKA GEODEZIJA,
V	GPS MERITVE, NEPREMIČNINE
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geoinzeniring.si
JUTE KS’
JUTEKS,
proizvodnja talnih oblog, d.d.
Ložnica 53 a, 3310 Žalec Telefon: 03/ 71 20 700, Faks: 03/ 71 20 755 e-pošta:	juteks.zalec&juteks.si
Internet:	www.juteks.si
OBIŠČITE NAS V PRODAJNEM SALONU V ŽALCU:
JUTEKS,
Industrijska prodajalna
Hmeljarska 3,3310 Žalec Telefon: 03/ 71 20 757, 03/ 71 20 759 e-pošta:	branko.ursic&iuteks.si
V novem naselju na Bregu pri Polzeli so čistili vsi in tako združili koristno s prijetnim
Parižljani so počistili tudi del obrežja Savinje


odpadkov. Med odpadki niso odkrivali le gum in steklovine, ob čiščenju okolice Žovneške-ga jezera so odkrili v folijo zavite ostanke poginulih živali. Na poti proti Dobrovljam pa so lovci odkrili večjo količino starega železa. Kljub temu da vsako leto odstranjujejo črna odlagališča odpadkov, so udeleženci akcije razočarani, ker se na istih mestih znova pojavljajo. To so odlagališča pri nekdanji smučarski skakalnici v Braslovčah, pa tisto pod Klo-verjem in v Jelovniku pri Braslovčah, v letuški gmajni med Malimi Braslovčami in Letušem ter pri graščini v Šmate-vžu.
Letos je tradicionalna spomladanska čistilna akcija že drugič potekala v okviru vseslovenske čistilne akcije Očistimo Slovenijo tudi v Občini Vransko. Že v petek se je v okolico odpravilo 88 učencev in 12 učiteljev OŠ Vransko, ki so zbrali 13 vreč odpadkov. V soboto pa se je v centru trga Vransko zbralo 155 ekološko osveščenih prostovoljcev. Potem ko so prejeli navodila ter vreče in rokavice so se odpravili čistit šest divjih odlagališč, za nastanek katerih so po letu 2010, ko so bila očiščena
Učena US Petrovce so se čiščenja svojega kraja množično udeležili
Ponovno so nabrali veliko starega železa
Volitve članov razvojnega sveta
Občine v Savinjski razvojni regiji so na sejah občinskih svetov v začetku leta sprejemale odloke o ustanovitvi Razvojnega sveta Savinjske razvojne regije, na osnovi teh pa potekajo tudi volitve članov Razvojnega sveta. Po dvanajst predstavnikov v svetu imajo občine in gospodarstvo, šest pa predstavniki nevladnih organizacij.
Predstavniki občin v Razvojnem svetu so lahko samo voljeni občinski funkcionarji, torej župani. Z območja vsake upravne enote mora biti izvoljen najmanj en predstavnik. Vsak občinski svet potrjuje celotno oziroma zaprto listo kandidatov. Predstavniki gospodarstva so voljeni na osnovi kandidatnih list, ki sta jih pripravili regijski gospodarski zbornici, osem območnih obrtno-pod-jetniških zbornic v regiji in območna kmetijsko-gozdarska zbornica z osmimi izpostavami v regiji. Predstavniki nevladnih organizacij, ki imajo sedež v regiji, so bili predlagani s strani Regionalnega stičišča nevladnih organizacij za Savinjsko regijo.
Predlagani predstavniki občin so: mag. Marko Diaci (Šentjur), Miran Gorinšek (Slovenske Konjice), mag. Branko Kidrič (Rogaška Slatina), Bojan Kontič (Velenje), Janko Kos (Žalec), Darko Menih (Šoštanj), Franjo Naraločnik (Ljubno), Benedikt Podergajs (Vojnik), mag. Boris Podvršnik (Zreče), Franc Sušnik (Vransko), Bojan Šrot (Celje) in Franc Zdolšek (Laško).
Predstavniki gospodarstva so: Hugo Bosio, Miran Gracer, Stanko Jamnik, Izidor Krivec, dr. Vladimir Malenkovič, Janko Mazej, Branko Meh, mag. Marijan Penšek, Zdravko Počivalšek, Drago Polak, Bogomir Strašek in dr. Cvetka Tinauer.
Predstavniki nevladnih organizacij pa so: dr. Stanko Blatnik, Janko Cerkvenik, Igor Cesar, Marko Krajnc, Srečko Prislan in Kevin Rihtar.
Vsebino glasovnic je določila Razvojna agencija Savinjske regije, ki bo ugotavljala tudi izid glasovanja, vsi omenjeni kandidati pa bodo potrjeni, če bo zaprto listo potrdila večina občinskih svetov na območju regije z 31 občinami.	K. R.
V Veliki Pirešici so si po dobro organizirani čistilni akciji privoščili še pravi piknik
DOM-STREHA www.dom-streha.si | ŠENTJUR
031 600 420
vsa divja odlagališča v občini, »poskrbeli« neozaveščeni občani. Poleg divjih odlagališč so prostovoljci čistili tudi obrežja reke Bolske in potokov ter obrobje lokalnih cest. Skupaj so zbrali 125 m3 odpadkov, ki jih je do zbirnega centra v Čepljah prepeljalo osem prostovoljnih prevoznikov ter podjetje Energetika Vransko, d. o. o. Po končani čistilni akciji so si udeleženci moči povrnili v jedilnici OŠ Vransko in se, ponosni na dobro opravljeno delo, razšli v upanju, da do naslednje pomladi v občini ne bo zraslo nobeno novo divje odlagališče.
K. R., T. T., D. N.
Člani Gobarsko-mikološkega društva Polzela so čistili ob cesti v Slatine
Bisol Group povečuje prodajo
Odelo širi proizvodne površine
Bisol je sredi marca razstavljal na sejmu Ecotec v Grčiji in na sejmu Ecobuild v Veliki Britaniji
Skupina Bisol Group, ki zaposluje 310 delavcev, je lansko leto zaključila z nekaj manj kot 80 milijoni evrov prihodka od prodaje in 11 milijoni evrov dobička. Večino svojih izdelkov je izvozila v tujino. Lani so odprli novi predstavništvi v Veliki Britaniji in Nemčiji (predstavništva ima tudi v Italiji, Belgiji in Franciji) ter vstopili na grški in poljski trg.
Skupina Bisol je v prvih dveh mesecih letošnjega leta za 68 odstotkov povečala prodajo fo-
tonapetostnih modulov v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Vsi nameščeni moduli znamke Bisol z električno energijo zdaj oskrbujejo že skoraj 30 tisoč gospodinjstev po Evropi. Največji porast je januarja in februarja skupina zabeležila v Belgiji, kjer so kljub ukinitvi davčnih olajšav za investitorje v mikroelektrarne povečali prodajo za kar 76 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Tudi druga predstavništva
skupine Bisol Group iz Italije, Francije, Velike Britanije in Nemčije so zaznala rast naročil.
V Sloveniji Bisol Group postavlja tudi sončne elektrarne na ključ. Do zdaj so postavili že 153 sončnih elektrarn, kar je največ pri nas. Vse elektrarne znamke Bisol v Sloveniji zadostujejo potrebam 7.854 gospodinjstev in vsako leto prihranijo skoraj 19 tisoč ton izpustov C02, ki bi ga sicer v zrak pri proizvodnji električne energije izpustili konvencionalni viri.
Letos namerava skupina Bisol Group podvojiti število proizvedenih fotonapetostnih modulov v primerjavi s preteklim letom. Poleg visokokakovostnih mono- in polikristalnih fotonapetostnih modulov različnih vršnih moči skupina svojim kupcem ponuja tudi lastne inovativne Bisol EasyMount aluminijaste in plastične podkon-strukcije, postavlja elektrarne na ključ ter opravlja nadzor in vzdrževanje postavljenih fotonapetostnih sistemov. T. T.
RazVoìna attenditi SaOinia m« si«» j 33101*,
»	•'•V*'««'»/*’	tel.: 03/713 68 60: 713 68 64; fax: 03/713 68 70
Gospodarsko interesno združenje	e- pošta: ra.savlnja@ra-savlnja.si; www.ra-savlnja.si
___________________________________________________________________________________
AKTUALNE INFORMACIJE - APRIL 2012
JAVNI RAZPISI V TEKU
Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razpis 26. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec.
Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec od aprila 2012 dalje do porabe sredstev. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja: http://www.ra-savinja.si/razpisi/index.html. Informacije: člani odbora ali na tel. št.: 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent).
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ukrep 132 - Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane (Ul. RS št. 43/11). Rok: do porabe sredstev oz. preklica objave na spletni strani. Informacije: ARSKTRP, tel. št.: 01/580 77 92, ali e-naslov: aktrp@gov.si. Subvencioniranje vzrejevalcev čebeljih matic (Ul. RS št. 56/11). Rok: do porabe sredstev oz. preklica objave na spletni strani. Informacije: ARSKTRP, tel. št.: 01/580 77 92, ali e-naslov: aktrp@gov.si.
Regionalna gospodarska zbornica Celje
Razpis za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam v Savinjski regiji za leto 2011. Rok: 2. 4. 2012. Informacije: andreja.semolic@rgzc.si.
Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije
Sofinanciranje šolnin - izobraževanje odraslih 2007-2013 (107. JP; Ul. RS št. 6/11).
Rok: 15. 7. 2013. Informacije: 01/434 58 82, kadrovske@sklad-kadri.si.
Ekosklad, Slovenski okoljski javni sklad
Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb 12SUB-OB12 (Ul. RS št. 109/11). Rok: do 31. 12. 2012. Informacije: 01/241 48 20, http://www.ekosklad.si/.
Ministrstvo za gospodarstvo
Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za obdobje od 2011 do 2014 (KNLB 3; Ul. RS št. 35/11). Rok: do porabe sredstev oz. najkasneje do 5. 9. 2013. Informacije: 01/400 33 99, jani.turk@ gov.si.
Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje od 2011 do 2015 (DOLB 3; Ul.
RS št. 53/11). Rok: do porabe sredstev oz. najkasneje do 5. 9. 2013. Informacije: 01/400 33 99, jani.turk@gov.si.
Več razpisov je na spletni strani http://www.ra-savinja.si.
Ostale informacije:
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM
Navedene aktivnosti so sofinancirane s strani Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije in Ministrstva za gospodarstvo.
V	okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na www.ra-savinja.si.
Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska
Dejavnost CVŽU Savinjska sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Izvaja se v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja«.
Na Razvojni agenciji Savinja deluje v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI -ljudsko univerzo Žalec Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU).
V	okviru CVŽU Savinjska so prebivalcem brezplačno na voljo tudi mnoge dejavnosti - več na www.upi.si in www. ra-savinja.si.
IMAŠ IDEIO/PROJEKT?
Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in Savinjske regije.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec,
tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-naslov: ra.savinja@ra-savinja.si, spletna stran: http://www.ra-savinja.si.
Generalni direktor Odela Slovenije Klaus Holeczek (levo) je predsedniku predstavil proizvodnjo in načrtovano širitev
Podjetje Odelo Slovenija, d. o. o., je ta mesec kot edino v Sloveniji za svojo tako imenovano vitko proizvodnjo prejelo mednarodno nagrado Total Productive Maintenance (celovito produktivno vzdrževanje). Preboldsko tovarno, ki je največja v skupini Odelo, je konec februarja obiskal tudi predsednik države.
Družba Odelo proizvaja visokokakovostne zadnje luči, tretje zavorne luči in smernike za avtomobile tako imenovanega premium razreda. To so konstrukcijsko zelo zahtevne in hkrati zelo napredne luči, pravijo v podjetju. V Nemčiji in Sloveniji ima skupina pet obratov, slovenski obrat je v Preboldu in je hkrati največji v skupini. Lani je skupina prešla v stoodstotno last turškega Bayraktarlar Holdinga s sedežem v Istanbulu. To je mednarodni gospodarski konglomerat, katerega glavni del dejavnosti poteka v Turčiji, v industriji avtomobilskih dobaviteljev pa se pojavlja pod znamko Farba že od leta 1979.
S tovarno v Preboldu Odelo Slovenija trenutno zaposluje okoli 700 ljudi. Maja načrtuje odprtje novih, več kot osem tisoč kvadratnih metrov velikih proizvodnih površin, ki bodo po besedah generalnega direktorja Klausa Holeczeka pripomogle k dvigu standardov proizvodnega procesa. Dolgoročno si namreč v Odelu Slovenija prizadevajo, da bi se do leta 2015 uvrstili med najboljša proizvodna podjetja na svetu in dosegli raven »World Class Manufacturing«. Načrtujejo tudi odprtje novih delovnih mest. Sicer pa v letu 2012
načrtujejo okoli 105 milijonov evrov prometa.
Ob svojem obisku v Odelu je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk še posebej izpostavil dejstvo, da je tovarna zrasla na območju nekdanje Tekstilne tovarne Prebold, kije šla leta 2005 v stečaj. Kraj, nekoč znan po tekstilni industriji, je tako dobil novo industrijsko vsebino s sodobno organizirano proizvodnjo in z velikim številom delovnih mest. Vse to po besedah predsednika dokazuje, da tudi v Sloveniji lahko uspejo vrhunske tehnološke tuje investicije.	K. R.
Na osnovi Pravilnika o delu odbora za razvoj obrti in podjetništva Žalec
Razvojna agencija Savinja
Gospodarsko interesno združenje
£«£____________
D
ODBOR ZA RAZVOJ OBRTI IN PODJETNIŠTVA ŽALEC objavlja sklep
o razpisu 26. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec.
i.
Razpisuje se javni natečaj za dodelitev posojil v skupnem znesku najmanj 390.000,00 EUR (tristo devetdeset tisoč evrov).
II.
Posojila se bodo prednostno dodelila prosilcem za investicije v dejavnosti, ki odpirajo nova delovna mesta, za proizvodne dejavnosti, katerih programi imajo večji vpliv na razvoj območja občin Braslovče in Žalec, za izvozno usmerjene dejavnosti, za dejavnosti, ki uvajajo ekološko čiste tehnologije, za dejavnosti, ki bodo dale pozitivne ekonomske učinke v skladu s kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva, za dejavnosti, ki zagotavljajo najmanj eno novo delovno mesto za dobo, ki ne sme biti krajša od dobe vračanja kredita, in za projekte, ki se izvajajo v okviru sprejetega Razvojnega programa podeželja Spodnje Savinjske doline - RPP v občinah Braslovče in Žalec, ter za druge projekte, ki ustrezajo drugim kriterijem pravilnika.
III.
Pravico kandidiranja na natečaju imajo pravne in fizične osebe s sedežem oz. stalnim prebivališčem v občinah Braslovče in Žalec.
IV.
Posojila se bodo dodelila za najdaljšo dobo vračila 5 let po obrestni meri 6-mesečni euribor + 2,9 %. Najnižji znesek posojila je 20.000,00 EUR (izjemoma tudi manj, vendar ne manj kot 5.000,00 EUR) in najvišji 65.000,00 EUR.
V.
Kandidati za posojila naj svojo vlogo skupaj z zahtevano dokumentacijo oddajo do vključno 15. vsak mesec od aprila 2012 dalje do porabe sredstev na naslov:
Razvojna agencija Savinja, Odbor za razvoj obrti in podjetništva, Ulica heroja Staneta 3, Žalec, s pripisom: “26. natečaj
-	NE ODPIRAJ”.
Vlogi morajo priložiti:
-	kratek poslovno-investicijski načrt v skladu z navodili za izdelavo investicijskega programa
-	potrdilo o vpisu v poslovni register oz. sklep o vpisu družbe v sodni register ali potrjeno vlogo o začetem postopku za ustanovitev
-	potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih oz. BON 2 za družbe
-	bilanco stanja in bilanco uspeha po zadnjem zaključnem računu
-	izjavo o predvidenem načinu zavarovanja posojil
-	druga dokazila glede na namen posojila (predračun, gradbeno dovoljenje ...)
-	kopijo obrazca M-l za trenutno zaposlene delavce
VI.
Prijavljeni kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh od roka za vložitev vlog. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog upravni odbor ne bo obravnaval na tekoči seji.
VII.
Posojila se bodo dodeljevala preko Banke Celje, d. d., s katero bo Razvojna agencija Savinja sklenila pogodbo.
VIII.
Sklep se objavi v časopisu Utrip Savinjske doline.
Opomba:
-	dodatne informacije lahko dobite pri članih odbora ali na tel. št. 03/713 68 60 (Danica Jezovšek - Korent).
Zadnjo besedo imajo potrošniki
Mlekarna Celeia je prvi in za zdaj edini slovenski živilski proizvajalec s certifikatom »Brez GSO - gensko spremenjenih organizmov«. S tem potrošnikom zagotavlja, da so mleko in vsi izdelki blagovne znamke Zelena dolina brez gensko spremenjenih organizmov. Ob predstavitvi certifikata so pripravili tudi okroglo mizo, na kateri so vsi prisotni ugotovili, da Slovenija gensko spremenjenih organizmov, katerih vpliv na človeka in okolje še zdaleč ni dognan, ne potrebuje oziroma so lahko za njeno kmetijstvo celo usodni.
Za slovensko in gensko nespremenjeno hrano si je že kot kmetijski minister prizadeval mag. Dejan Židan, ki je bil tokrat gost celjske mlekarne v vlogi predsednika Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje v DZ. Po njegovih besedah ima v Sloveniji zaradi naravnih danosti in rastlinske pestrosti veliko razvojno možnost takšno kmetijstvo oziroma proizvodnja hrane, ki je nadstandardna in pomeni odmik od masovne industrijske prakse. »Takšna proizvodnja bo omogočila kmetu poslovno varnost, industriji pa izgradnjo prepoznavnosti in tudi nenadomestljivosti,« je poudaril mag. Dejan Židan in dodal, da je Mlekarna Celeia opravila pionirsko pot, slediti pa bi ji morali vsi pridelovalci hrane. Slovenija velja v svojem odnosu do gensko
spremenjenih organizmov za izrazito konservativno, vendar pa mora pri omejevanju upoštevati evropsko zakonodajo. Ta za zdaj določa, da morajo biti živila rastlinskega porekla označena s podatkom o odstotku vsebnosti gensko spremenjenih organizmov, to pa za hrano živalskega porekla (tudi mleko in jajca) ne velja. Zato je odločitev Mlekarne Celeia za pridobitev certifikata toliko bolj pohvalna. Na vprašanje, kaj lahko država stori za to, da bi se več pridelovalcev in predelovalcev hrane odločilo za tak certifikat oziroma za uporabo gensko nespremenjenih organizmov, je mag. Židan odgovoril, da gre za napačno vprašanje, saj država oziroma politiki na tem področju nimajo kaj iskati, potrošniki so namreč tisti, ki bodo z nakupom takšne hrane spodbudili proizvajalce.
Strokovni vodja Inštituta za trajnostni razvoj in članica Komisije za ravnanje z GSO na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Anamarija Slabe je med drugim povedala: »Ob pomanjkanju posluha na ravni EU za zahteve potrošnikov glede GSO v hrani živalskega porekla so živila s certifikatom »brez GSO« in pa seveda ekološka živila še edino, kar nam zagotavlja, da se lahko GSO izognemo.« Certifikat sicer lahko prejme tako ekološka kot konvencionalna kmetijska proizvodnja.
Tisto, kar pri gensko spremenjenih organizmih najbolj skrbi, je vnašanje živalskih ge-
nov v rastlinske genome, kar se v naravi nikoli ne zgodi. Pri zasledovanju ene od pozitivnih lastnosti gensko spremenjene rastline proizvajalci takšnih organizmov ne upoštevajo, da ima sprememba enega gena vpliv na več lastnosti. Pri vsem tem se pogosto skupaj z gensko spremenjenimi semeni tržijo določeni herbicidi, kar kmete spravlja v še večjo odvisnost od agrokemične industrije.
V. d. direktorice Direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje dr. Martina Bavec je opozorila, da je ključni problem pri živilih živalskega porekla dokup krmil, s katerimi krmijo krave molznice. Krmila so večinoma iz uvožene soje in koruze, ki sta med najpogosteje gensko spremenjenimi organizmi, zato je zlasti pri proizvodnji mleka nujno, da se izvaja nadzor že pri izvoru, torej pri krmi oziroma krmnih mešanicah in tudi pri pridelavi krme na kmetijah.
Marina Koren Dvoršak z Inštituta za kontrolo in certi-fikacijo (IKC) Univerze v Mariboru, ki podeljuje omenjeni certifikat, je pojasnila, da so morali za uspešen postopek certificiranja v skladu s standardom »Brez GSO« izvesti nadzorne preglede pri vseh dobaviteljih mleka Mlekarne Celeia, v mešalnicah krmil in kmetijskih zadrugah. Nekatere mešalnice so celo prilagodile svojo proizvodnjo, da lahko zagotavljajo krmo v skladu s
Najsodobnejši polnilni stroj za jogurte in smetane pred zagonom
Golding z novim upravnim odborom
tudi vodi), Nataša Gaber Sivka, Irena Mužič, Jožef Klančnik, Franja Centrih, Marko Gominšek in Matjaž Omladič. Nadzorni odbor pa sestavljajo dosedanji člani upravnega odbora Lojze Posedel, Dolfe Naraks in Ivan Podpečan.
Društvo, ki je lani praznovalo 20-letnico obstoja, bo tudi letos pripravilo nekaj ciljno usmerjenih strokovnih delavnic oz. okroglih miz, strokovne ekskurzije ter športne in kulturne dogodke za člane. Tudi v letošnjem letu načrtujejo vsaj eno humanitarno akcijo.
Med drugim že v pomladanskem delu leta načrtujejo obisk gospodarskega ministra Radovana Žerjava. L. K.
Predsednik društva Matjaž Goršek in delovno predsedstvo skupščine (Vito Klinc, Irena Mužič in Ervin Janežič)
Svojo redno letno skupščino so na prvi pomladni dan v prostorih podjetja Matjaž v Petrovčah pripravili člani Društva managerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec. Na njej so med drugim
izvolili nov upravni in nadzorni odbor društva in potrdili načrt dela za tekoče leto.
Novi upravni odbor društva bodo tako za štiriletno mandatno obdobje sestavljali Matjaž Goršek (ki od lani društvo
Z okrogle mize o gensko spremenjenih organizmih (od leve proti desni): Darko Beci, Jožica Zajc, Marjan Jakob, Marina Koren Dvoršak, dr. Martina Bavec, Anamarija Slabe
tem standardom. Na IKC so se za vzpostavitev standarda v Sloveniji odločili: »/.../ ker smo želeli ponuditi tudi slovenskim proizvajalcem hrane, da se lahko odločijo za pridelavo oziroma proizvodnjo živil brez prisotnosti gensko spremenjenih organizmov, slovenskim potrošnikom pa možnost izbire slovenskih certificiranih živil. Z jasno določenimi kontrolnimi točkami in zahtevami standarda v postopku certificiranja preverimo dejansko spoštovanje zahtev.« Certifikat se obnavlja vsako leto.
V okviru raziskovalnega programa Konkurenčnost Slovenije 2006-2013 oziroma projekta Socio-ekonomski dejavniki gojenja gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji je bila januarja letos izvedena raziskava o stališčih Slovencev do GSO. Kot je povedala mlada raziskovalka na FDV Jožica Zajc, rezultati kažejo, da ima večina Slovencev do hrane iz gensko spremenjenih organizmov negativen odnos.
In zakaj se je Mlekarna Celeia kot prva in brez kakršne koli zakonske obveznosti odločila za pridobitev certifikata, v katerega shemo je vključenih vseh 1220 proizvajalcev mleka, 17 zadrug in 5 tovarn krmil?
Direktor Marjan Jakob je
povedal: »Ideja je nastala v naši hiši, saj smo zelo razmišljali, kako se ločiti od ostalih ponudnikov v slovenskem prostoru, s čim prepričati potrošnika. Ugotovili smo, da v določenih trenutkih ni dovolj le sprememba embalaže in vsebine. Pred letom dni smo se usmerili v čisto naravne proizvode brez umetnih barvil in sladil, ampak pri klasičnem jogurtu je težko reči, zakaj si boljši od konkurence. Ko smo dobili ponudbo IKC o certifikatu »Brez GSO«, je tudi naš tim ugotovil, da je to tista priložnost, po čemer se lahko razlikujemo od konkurence. To je zelo velik projekt, v katerega smo vključili vse naše proizvajalce, preverili smo pravzaprav vse zadeve, od njive do končnega izdelka, ki se bo pojavil na trgovski polici. Morali smo prilagoditi tudi naš proizvodni proces. Nekatere države imajo označeno le, da je mleko brez GSO, mi pa trdimo, da so vsi naši proizvodi brez gensko spremenjenih organizmov, kar pomeni, da so preverjeni tudi vsi dodatki. To je korak
k temu, da zagotovimo perspektivo tako naši mlekarni kot vsem našim proizvajalcem mleka, ko bodo leta 2015 mlečne kvote v EU padle. Multinacionalke namreč vse bolj pritiskajo na trgovce in seveda na slovenskega potrošnika.«
Celotni stroški projekta uvedbe certifikata bodo po oceni Marjana Jakoba znašali milijon evrov, pri čemer je sam postopek pridobitve certifikata manjši strošek kot celotna prenova embalaže z dodanim znakom ter obveščanje potrošnikov. Mlekarna pokrije tudi polovico stroškov certificiranja kmetom. Na okrogli mizi je sodeloval eden od njih, in sicer Darko Beci, ki je povedal, da je krma brez gensko spremenjenih organizmov dva do štiri odstotka dražja, vendar pa ta cena v primerjavi s ceno, ki jo plačujejo okolje in ljudje, ni visoka. Kmetje si že ves čas prizadevajo za pridelavo čim bolj zdravega mleka in krave krmijo z doma pridelano krmo, ki ne vsebuje GSO. Problematična so lahko samo dodana, tako imenovana močna krmila in v zvezi s tem je opozoril, da morajo biti kmetje takoj obveščeni o dogajanju v zvezi s krmili in dodatki, da se ne bi ponovila zgodba s kostno moko in boleznijo norih krav.
V Mlekarni Celeia zagotavljajo, da se stroški certificiranja ne bodo poznali v višjih cenah mleka in mlečnih izdelkov na trgovskih policah. A kako so uspeli prepričati k sodelovanju kmete? »Dejansko smo šli h kmetom, od vrat do vrat,
Morali bodo
Tovarna nogavic Polzela je po napovedih predsednice uprave Karmen D vor jak korenito pristopila k prenovi poslovnih procesov. Napovedana sanacija poslovanja prinaša med drugim tudi neugodne ukrepe, med katerimi napovedujejo tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Pred kratkim je 16 delavcev prejelo odpoved pogodbe o zaposlitvi, predvideva pa se, da bo odpuščenih približno 100 ljudi.
Uprava bo najkasneje do prve polovice aprila pripravila program presežnih delavcev. Pri izdelavi meril in kriterijev bodo sodelovali tudi socialni partnerji. Najverjetnejši kriteriji, ki jih bodo upoštevali, so
in jim podrobno razložili projekt. Moram poudariti, da je dr. Martina Bavec sodelovala na vseh teh pogovorih. Zavedati se moramo, da bo po padcu kvot pritisk mleka iz Evrope zelo močan, kar kaže primer Belgije. Njihova ministrica za kmetijstvo je ob lanskem obisku v Sloveniji povedala, da proizvajajo več kot dovolj mleka za Belgijce, vendar ga morajo polovico kljub temu izvoziti v obliki prahu in masla, saj na njihov trg pritiskajo tako Nemci kot Francozi. To je bil glavni argument, da naredimo nekaj več.«
Zagotovo k večjemu medsebojnemu razumevanju pripomore tudi dejstvo, da so prav kmetje še vedno 74,5-odstotni lastniki Mlekarne Celeia. In Celeia je ena redkih slovenskih mlekarn, ki beleži pozitiven trend rasti tržnega deleža. Samo lani so povečali prodajo blagovne znamke Zelena dolina za 28 %.	K. R.
Ob predstavitvi novega certifikata so si lahko novinarji ogledali tudi nov stroj za polnjenje jogurtov in smetane, ki je trenutno najsodobnejši tovrstni polnilni stroj v Sloveniji. Stroj Am-pack je največja investicija Mlekarne Celeia do zdaj, katere vrednost je kar 4,5 milijona evrov. 55 % sredstev so pridobili iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
odpuščati
večopravilnost, delovna uspešnost in socialni status. Od predvidenih 100 ljudi, ki bodo ostali brez zaposlitve, je večji del režijskih delavcev.
Po zagotovilih uprave bodo v celoti spoštovali veljavno pravno zakonodajo. Sicer pa se je prodaja glede na lansko leto za tretjino zmanjšala, kar pripisujejo zamudam pri dobavi kolekcije pomlad - poletje in tudi upadu prodaje velikim trgovcem. Proizvodni obseg je v tem obdobju skoraj za polovico manjši. Vse to so razlogi, da se je nujno potrebno prilagoditi obsegu prodaje, sicer pa pospešeno in postopno osvajati nove trge z novimi posebnimi izdelki in kakovostnim dopolnilnim programom. T. Tavčar
Slabši obisk v Peklu in Nekropoli Kukec - savinjsko pivo - na zdravje!
Odkrivanje ponjav s spomenikov ob začetku letošnje sezone
Turistično društvo Šempeter je lani v Jami Pekel in Rimski nekropoli, ki sta po številu obiskovalcev najpomembnejši turistični točki v Spodnji Savinjski dolini, zabeležilo manjši obisk kot preteklo leto. Še posebej velja to za Nekropolo, ki jo je obiskalo skoraj 1.000 obiskovalcev manj. Rimsko nekropolo in Jamo Pekel si je lani skupaj ogledalo
skoraj 22 tisoč obiskovalcev.
Leta 2010 so zabeležili 9.706, lani pa 8.744 obiskovalcev, kar je najmanj v zadnjih šestih letih. Očitno se recesija precej pozna, saj so prva tri leta (od 2006 do 2008) beležili 11.000 obiskovalcev. Padec pa ne gre samo na račun domačih, ampak tudi tujih gostov. Leta 2008 je bilo teh 1.745, domačih pa 9.300, lani 1.113 tujih in 7.631
ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec obvešča, da je na svoji spletni strani www.zkst-zalec.si objavil
JAVNI POZIV
IZVAJALCEM GOSTINSKE DEJAVNOSTI ZA SODELOVANJE NA PRIREDITVI
ŽALSKA NOČ IN DAN 2012 ki bo v soboto, 16. 6. 2012, od 18. ure do 3. ure prihodnjega dne na Šlandrovem trgu.
Rok za prijave je 16. 4. 2012.	..	«■"
ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, tel. 712 12 50
fc-. M	m
	• i
PONIRKOV INFO CENTER
Odpiralni čas v aprilu:
PETEK	od 15. do 18. ure
SOBOTA, NEDELJA, PRAZNIKI	od 11. do 18. ure
Možnost izposoje daljnogledov in palic za nordijsko hojo.
V soboto in nedeljo, 28. in 29. aprila, med 15. in 17. uro
PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE. V primeru slabega vremena zaprto.
INFO: TIC Žalec, Šlandrov trg 25,
tel.: 03/710 04 34, e-pošta: zkst.tic@siol.net
mr
\\
domačih. Zanimivo je, da je poraslo število vodenih ogledov po šempetrski cerkvi in rimski cesti. Cerkev si je v 34 vodenih ogledih ogledalo 370 obiskovalcev, rimsko cesto pa kar 1.140 obiskovalcev, kar je v primerjavi z letom 2010, ko si je cerkev ogledalo 224 obiskovalcev, rimsko cesto pa 308 obiskovalcev, res veliko povečanje.
Podatki za jamo kažejo le nekoliko manjši obisk glede na leto 2010, ko si je ta jamski biser v Spodnji Savinjski dolini ogledalo 13.475 obiskovalcev, saj gre le za 353 manj obiskovalcev oz. skupaj 13.122 obiskovalcev. Manj od lani jih je bilo v zadnjih šestih letih le leta 2009, statistika beleži le 11.502 obiskovalca. Največ v zadnjih šestih letih pa jih je bilo leta 2006, ko so zabeležili le 5 obiskovalcev manj kot 15.000. Ob tem je zanimivo, da so lani zabeležili 1.199 tujih obiskovalcev, kar je največ do zdaj. Zanimiv je tudi podatek, da je v vseh letih najuspešnejši mesec po številu obiskovalcev mesec junij, takoj za njim je maj.
Na splošno so v TD Šempeter, ki ga že dobro leto vodi Ivica Čretnik, zadovoljni z obiskom. Upajo in želijo si, da ne bi preveč občutili posledic gospodarske krize, še zlasti ne zdaj, ko so marsikaj postorili za še lepši in varnejši ogled jame.	D. Naraglav
Na predvečer dneva žena so začeli v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu s točenjem prav posebnega piva z imenom Kukec - savinjsko pivo. Ideja o lastnem pivu je zrasla na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, kjer so jo uresničili skupaj s Pivovarno Laško. Žalski hmeljar in pivovar Simon Kukec (1838-1910) velja za očeta laškega piva, zato je najnovejše pivo nekakšna obuditev zgodovinske povezave, v vsakem primeru pa bogati turistično ponudbo bogate hmeljarske dediščine Spodnje Savinjske doline.
Kot je povedal direktor ZKŠT Žalec, je novo pivo narejeno na osnovi piva laško club export. Izdelano je zgolj iz savinjskega hmelja. Okus je približno enak
staremu Kukčevemu pivu z vsebnostjo 4,9 odstotka alkohola. Ime za pivo so izbrali s pomočjo lani avgusta objavljenega javnega poziva na spletni strani ZKŠT Žalec. Prejeli so šest predlogov, na izbor pa so vplivali geografska opredeljenost in pomen hmelja ter piva za dolino, vključenost lokalnih hmeljarskih in pivovarskih izročil, enostavna uporabnost in prevod, zanimivost za domače in tuje obiskovalce ter pozitivnost.
Savinjsko pivo bodo za zdaj točili samo v muzejski degustacijski sobi in na prireditvah pod okriljem ZKŠT Žalec. Iz Laškega bodo kmalu dobili še ustekleničeno pivo, ki bo v muzejskem darilnem programu, vrčki pa so tudi že naprodaj, je povedal Matjaž Juteršek in dodal, da imajo v načrtih tudi ter-
Na zdravje z novim pivom v novih vrčkih
maino temno pivo. Imenovali ga bodo Kurbeer, kar že zveni kot privlačna prodajna priložnost in najbrž bomo v prihodnjih mesecih o savinjskem pivu in aktivnostih uvajanja s strani ZKŠT tudi zaradi njega še pisali.	L. K.
Priznanja za urejenost
Dobitniki priznanj s predsednico komisije Rosvito Ačkun (prva z leve)
Turistično društvo Šempeter ocenjevala urejenost hiš, vrtov,
je tudi letos podelilo priznanja za najlepše urejene hiše, kmetijo ter za sakralni in poslovni objekt v KS Šempeter.
Komisija, ki jo vodi Rosvita Ačkun, je čez leto opazovala in
POTEPUH
/ * y
okolico hiš in kmetij in se ob koncu odločila, da bodo za leto 2011 podelili priznanje za urejenost hiše in okolice trem družinam: družini Piki (Starovaška ulica 1), družini Škrabar (Na zelenici 1) in družini Ermenc (Sončna ulica 24).
Priznanje za najlepšo kmetijo je komisija dodelila kmetiji družine Lesjak iz Zgornjih Roj 14. Za lepo obnovljeno hišo, ki je hkrati kulturna dediščina Šempetra in poslovni objekt, je priznanje prejela družina Cetina - Govc (Rimska cesta 70). Priznanje za sakral-
ni objekt so letos podelili družini Cetina za kapelo v Spodnjih Grušovljah, ki ji pravijo tudi Fli-sova kapela. Kot zanimivost naj povemo, da je bila zgrajena leta 1920 po naročilu žene Vincenca Ušena, ki je dala kapelo postaviti v spomin na pokojnega moža. Kapelica je bila dvakrat obnovljena. Leta 1991 so osvežili celotne fasadne freske svetega Vincenca, Marije Rožnovenske in Janeza Krstnika, druge temeljite obnove s postavitvijo kovinske ograje pa je bila kapela deležna lani, kar je tudi prepričalo komisijo, da so lastnikom podelili priznanje. D. N.
H Vi samo uživajte
Mi vaše počitnice jemljemo resno
POTEPUHOVO POLETJE 2012
‘Popusti za zgodnje prijave * otroci BREZPLAČNO * all inclusive * pijača pri večerji * NAJ POČITNICE: KRK NJIVICE Htl. JADRAN/BELIKAMIK I. II3*: od 21 €/os./dan; POSEBNA PONUDBA RAB Htl. CAROLINA 4*: POL od 204 €/os./teden: TN SAN MARINO/RAJSKA PLAŽA: POL od 164
C/os./teden: PAG APP Hostin Gajac 3*: NAJEM od 239,40 €/teden; PETRČANE Htl. PINIJA 4*: POL od 29 €/os./dan.; PUNTA SKALA Htl. Diadora 4*: PP+TT od 448 C/os. Otrok do 7. Let BREZPLAČNO; ZATON Holiday Club 3+/4*: NAJEM+TT od 217 €/teden; ZADAR CLUB FUNIMATION BORIK 4*: ALL+TT od 53,10 €/os./dan.; SUPER UGODNO: DUGI OTOK HN BOŽAVA 3*: POL+TT (pijača pri večerji) od 219
€/os./teden: PINE BEACH PAKOŠTANE: 7 dni ALL lieht od 186 €/os.; FAMILY FRIENDLY drugi otrok do 12 let BREZPLAČNO.: UGUAN TN Zelena Punta 4*: NAJEM od 140 €/teden; VODICE Htl. IMPERIAL 3*: POL od 26,10 €/os./dan.; HVAR Htl. HVAR 3*: POLod 25,50 €/os./dan.; 1. MAJ NA JADRANU 2,3,5,7-DNI že od 68 €/os.; SARDINIJA: APP že od 35 €/dan; TOSKANA: APP LA COLINA 3* že od 34 €/dan; KRIŽARJENJE NORVEŠKI FJORDI (13 dni) skupinski odhod 12.8.: že od 829 €/os.
email:info©DoteDuh.si:www.DoteDuh.si:PLACILO NA VEC0BR0K0V!
Tra Celisi knezov 9,3QQQ Celje, t: 03/713 23 001 (: 03/713 23 08
Turistična društva Občine Žalec
vabijo na TRŽNICE in SEJME:
GOTOVLJE 7. aprila od 8. do 12. ure pod lipami GRIŽE 14. aprila od 9. do 12. ure na parkirišču v Migojnicah ZALOŠKA GORICA 14. aprila od 9. do 12. ure
pod Obrezovim kozolcem GALICIJA 15. aprila ob 15. uri pri POŠ Trje VRBJE	21. aprila od 9. do 12. ure pri trgovini Brglez
ŽALEC	21. aprila od 9. do 12. ure na Šlandrovem tre
GRIŽE 28. aprila in 30. aprila
od 8. do 12. ure pri Smiljan
■ «	’w; S'Sjfì’ì
J	rSTintš J 0 ifllSJ M-
' u kaNffr* « ^11 ** i u a	■
zveza
turističnih
društev
äfM n *
st mH h r> i
Novi župan že v 1. krogu
Najprej rebalans in izgradnja vrtca
Jože Kužnik je volil na volišču 6 v Andražu
Na nadomestnih volitvah za župana Občine Polzela 11. marca so že v prvem krogu dobili novega župana. Dveinpolletni mandat je s skoraj 61 odstotki vseh oddanih glasov dobil dosedanji podžupan Občine Polzela Jože Kužnik, ki bo na tem mestu nadomestil nekdanjega župana, zdaj poslanca Ljuba Žnidarja.
Od skupaj 4.766 volivcev Občine Polzela se jih je volitev udeležilo 2.419, kar je
skoraj 51 % ali natančneje 50,76 % volivcev. Med njimi jih je samo 12 volilo na domu, po pošti pa nihče. 18 glasovnic je bilo neveljavnih.
Za Jožeta Kužnika je na sedmih polzelskih voliščih skupaj glasovalo 1.454 volivcev (60,56 % vseh volivcev, ki so prišli na volišča), za Marka Slokarja 617 volivcev (25,70 %), za Nevenko Ribič 181 volivcev (7,54 %) in za Andreja Potočnika najmanj, 148 volivcev (6,2 %). L. K.
Dr. Gorenak pohvalil delo
Delo žalskega odbora je pohvalil tudi dr. Vinko Gorenak
FESTIVAL POTIC 2012 V PREBOLDU
Petek, 30. marec
od 9. do 13. ure dostava potic na ocenjevanje“ ob 19.30 odprtje razstave in podelitev priznanj s kulturnim programom;
Sobota, 31. marec
od 8. do 12. ure razstava potic
Vabljeni v Anin dom!
Občina Prebold in Društvo podeželskih žena Prebold
OBČINA TABOR
Tabor 21, 3304 Tabor
Tel.: 03/705 70 80, faks.: 03/705 70 86, E-pošta: info@obcina-tabor.si
PROGRAM PRIREDITEV
20. ŠENTJURSKI SEJEM NEDELJA, 22. april
8.00: ZAČETEK DELOVANJA SEJEMSKIH STOJNIC IN KMEČKE TRŽNICE
9.00: SVETA MAŠA V CERKVI SV. JURIJA
10.00: PARADA (godba, konjeniki, hmeljski starešine, gasilci, društva Občine Tabor, oldtajmerji);
Občina Tabor, 03/705 70 80
POD ŠOTOROM
10.30: TABOR IMA TALENT (Zaka’ pa ne, 041 319 834)
Uvod v zabavno popoldne s folkloristi z Vranskega
13.00-22.00: ZABAVA Z ANSAMBLI: Savinjski kvintet, Zaka' pa ne, Navihani muzikantje,
Modrijani in povezovalec Marko Semprimožnik 16.30-17.00: Arabsko-slovensko kulturno društvo Rozana Maribor
Spremljevalne razstave v Domu krajanov Tabor:
-	prodajna razstava dobrot društva žena in deklet,
- razstava radijsko vodenih letalskih modelov v organizaciji Alojza Weichardta,
- razstava lesenih miniatur Francija Parašuha,
- razstava fotografij Pavla Vidca,
-	razstava motorjev Kluba starodobnih dirkačev.
Spremljevalna razstava v društvenem prostoru doma krajanov:
- razstava samogradenj zvočniških sistemov - ozvočenj, Robi Mešič.
Spremljevalna razstava v sejni sobi Občine Tabor:
9.00-15.00: razstava Likovne sekcije Mavrica.
Razstava malih živali
pod kozolcem kmetije Lukman.
Organizacija prireditve: PGD Kapla - Pondor.
Jože Kužnik, novi župan Občine Polzela, na slavju po zmagi z ženo, poslancem Ljubom Žnidarjem in s simpatizerji
Po decembrski izvolitvi upali pomisliti na to. Vesel in videl, kako bo vse skupaj pote-
V prostorih PGD Dobriša vas Petrovče je bila 16. marca redna letna konferenca občinskega odbora SDS Žalec.
Poročilo o delu odbora za lani je podal predsednik Robert Čehovin, poročila za ženski odbor, mlade, klub seniorjev in seniork pa njihovi predsedniki. Zbrane člane je na konferenci pozdravil tudi notranji minister dr. Vinko Gorenak, ki je povedal, da se dobro delo tega odbora kaže tudi v rezultatih na volitvah. Pohvalil je sodelovanje med SDS-ovimi odbori in čestital novemu županu Občine Polzela Jožetu Kužniku, ki se je udeležil konference žalskega odbora. Dr. Gorenak je predstavil tudi aktualne politične zadeve in ukrepe, ki jih namerava sprejeti vlada. Povedal je, da ukrepi ne bodo vedno všečni, vendar so zaradi zadolžitve države nujni. Cilj je namreč doseči stanje iz leta 2008.
Novopečeni polzelski župan Jože Kužnik se je ob tej priložnosti zahvalil za pomoč, podporo in zaupanje v volilni kampanji svojim strankarskim kolegom in dodal, da bo zaupanje, ki so mu ga izkazali občani, tudi opravičil. L. K.
Ljuba Žnidarja, ki je vse od ustanovitve, to je 13 let, vodil Občino Polzela, za poslanca v Državnem zboru so bile 11. marca v Občini Polzela nadomestne županske volitve. Pri štirih kandidatih so mnogi napovedovali drugi krog volitev, vendar je Jože Kužnik (SDS s podporo DeSUS) že v prvem krogu prejel dobrih 60 % vseh glasov in postal novi župan.
O svoji gladki zmagi je dan po volitvah povedal: »Pravzaprav moram povedati, da sem kar precej presenečen. Mislim, da ga ni Polzelana oziroma so zelo redki, ki so to pričakovali ali sploh
zadovoljen sem, da so Polzelani in Polzelanke v meni prepoznali osebo, ki jo želijo videti na čelu občine v tem mandatnem obdobju. Hvala vsem občankam in občanom za zaupanje.«
Jože Kužnik tudi po izvolitvi za župana ostaja zaposlen kot upravnik velenjske pošte: »Ob primerni organizaciji občinske uprave in glede na to, da je občinski proračun za leto 2012 sprejet (sicer bo potreben kmalu rebalans) in da je večina za letos predvidenih projektov že v teku, bom za zdaj funkcijo župana opravljal nepoklicno. Kako naprej, pa se bom odločil, ko bom
kalo.«
Jože Kužnik je bil že drugi mandat podžupan, od decembra do nadomestnih volitev tudi pooblaščenec župana, tako da dobro pozna delovanje in potrebe občine: »Prvo, kar je potrebno narediti, je priprava rebalansa proračuna za leto 2012. Druga najpomembnejša stvar v tem trenutku pa je izgradnja novega vrtca. Vemo, da je sedanji vrtec premajhen, otroci so utesnjeni, število otrok pa še vedno narašča. Že zdaj imamo štiri oddelke vrtca v osnovni šoli. Te moramo preseliti, saj šola potrebuje prostor za svoje potrebe.« K. R.
Dobrodelni koncert za defibrilatorja
Ob materinskem dnevu je v
nedeljo v športni dvorani OŠ Braslovče potekal dobrodelni koncert, ki ga je pripravil Občinski odbor NSi Braslovče. Program sta povezovala Strašna Jožeta, nastopili pa so znani slovenski ansambli in pevce.
Koncert so organizirali, da bi lahko z zbranimi sredstvi kupili defibrilator, ki služi za oživljanje v primeru srčnega zastoja. To jim je uspelo, saj so zbrali 5.500 evrov. Z zbranim denarjem
bodo lahko kupili dva defibrilatorja, eden bo nameščen v OŠ
Braslovče, drugi pa bo v upravljanju PGD Braslovče. T. T.
Roman Brglez
Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
Pekarna in trgovina Vransko, B 703 30 30; trgovina Žalec B 713 30 82; slaščičarna Žalec B 713 30 83; trgovina Griže B 713 30 80; slaščičarna Petrovče B 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; slaščičarna Polzela B 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Kamnik B (01) 830 82 70; trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (b 703 43 70).
Spoštovani!
Pred nami pa je čas velikonočnih praznikov, ko se bomo predajali velikonočnim dobrotam in se imeli lepo v družinskem krogu, na kakšnem izletu ali krajšem dopustu v pomladnih dneh.
Da bi bili ti dnevi še lepši in prijetnejši, bomo poskrbeli tudi v našem kolektivu. Ko se boste mudili v bližini katerega od naših lokalov si privoščite kaj iz našega prodajnega programa. V naših slaščičarnah v Petrovčah, Šempetru, Žalcu in na Vranskem vas čakajo res dobri in okusni sladoledi različnih barv in okusov, ki se nam v toplih dneh še kako priležejo.
Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ
Strašna Jožeta, v ozadju MPZ Karla Viranta Braslovče
Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure
PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30. Četrtek, 5. in 19.4.
ZE NOVA KOLEKCIJA SONČNIH 0CAL
Naročnik Kulinarika Podpečan, priprava jedi, Jernej Podpečan, s. p., Kasaze 70 b, 3301 Petrovče
Invalidi na letnem srečanju
Z roko v roki za pomoč potrebnim
Zbora so se udeležili tudi predstavniki zveze in občin Spodnje Savinjske doline
Medobčinsko društvo invalidov Žalec, ki vključuje vse invalide Spodnje Savinjske doline, je sredi marca v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec pripravilo letni zbor članov. Kot sta na zboru poudarila gosta, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Drago Novak in predsednik koordinacije ZDIŠ celjskega območja Valter Golob, je MDI Žalec med najštevilčnejšimi v regiji, po sami dejavnosti in uspehih pa se uvršča med najuspešnejše v državi.
V društvo je včlanjenih 1393 rednih in 405 izrednih članov. Največ rednih članov, kar 740, jih je iz žalske občine, sledijo jim Občina Polzela (187 članov), Občina Prebold (173) in Občina
Braslovče, iz katere je 160 članov. Iz Občine Tabor in Občine Vransko pa je v društvo včlanjenih 63 oziroma 62 rednih članov.
Predsednik MDI Žalec Janez Meglič je povedal, da je bila tudi v preteklem letu njihova glavna dejavnost usmerjena v izvajanje posebnih socialnih programov. Podelili so 115 enkratnih denarnih pomoči in pred novim letom so razdelili 280 paketov s hrano pomoči potrebnim invalidom. Pomagali so pri nakupih invalidskih pripomočkov za Danico Cokan, Branka Košenino in Jožeta Karnovška ter za nekatere druge invalide. Že v začetku preteklega leta so bili vsi zelo veseli pridobitve električnega vozička za Toneta Matkoviča iz Letuša.
Veliko pozornost so namenjali tudi najstarejšim in težje bolnim invalidom, ob koncu leta pa so obiskali po domovih za starejše vse svoje člane. Tudi lani so uspešno organizirali srečanje nepokretnih, težje pokretnih in najstarejših invalidov. Organizirali so dobrodelni koncert Človek - človeku. Poskrbeli pa so tudi za izlete z družabnim srečanjem invalidov.
Veseli so uspehov na športnem področju. Udeležili so se vseh območnih tekmovanj in organizirali območno tekmovanje v namiznem tenisu. V tej disciplini, v šahu, športnem ribolovu in streljanju z zračno puško so sodelovali tudi na državnem prvenstvu. Šahisti so osvojili naslov državnih prvakov, ekipa žensk pa bronasto medaljo v streljanju z zračno puško. Ob vseh teh dejavnostih so poskrbeli za vsakomesečno merjenje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi ter številne druge dejavnosti za svoje člane.
Na zboru so prisluhnili svojemu mešanemu pevskemu zboru, ki ga vodi Vesna Turič-nik, v nadaljevanju pa tudi Olgi Markovič, ki jim je zaigrala monodramo Lizika ali Še pomnite, tovariši.	D. Naraglav
Možgansko kap lahko preprečimo
Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije Žalec bo tudi letos pripravilo več predavanj in izobraževanj. Prvo je bilo v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec, kjer je prim. doc. dr. Bojana Žvan
z UKC Ljubljana govorila o možganski kapi in njenemu preprečevanju.
To je bila priložnost za prepoznavanje in preprečevanje te bolezni. Kot je povedala predsednica društva Viktorija
Rehar, je bila udeležba nad pričakovanji, kar je dokaz, da ljudi zanima, kako preprečiti in, če se zgodi, kako ukrepati. Najmlajši iz vrtca pa so pred predavanjem poskrbeli za krajši kulturni program.	T. T.
O preprečevanju možganske kapi je predavala prim. doc. dr. Bojana Žvan
Dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec je bila v ponedeljek, 5. marca, znova prizorišče vsakoletnega dobrodelnega koncerta, ki ga organizira Dekanijska Karitas Petrovče. Tokratni koncert je bil že 16. po vrsti, na njem pa so zbrali nekaj več kot 9 tisoč evrov.
Občinstvo je ponovno povsem napolnilo dvorano in s tem pokazalo svoj čut.do sočloveka, do tistih, ki so pomoči potrebni. Med udeleženci koncerta je bil tudi invalid Dejan Grilj z Vranskega, ki je brez obeh rok in se trudi zbrati 170.000 evrov za nakup posebnih protez - bi-onskih rok. Dejan je s svojim nastopom na odru, ko je spregovoril o svoji življenjski zgodbi, ki bi se pred petimi leti lahko že končala, najbrž vsem v dvorani segel do srca. Škof celjske škofije Stanislav Lipovšek, ki se je skupaj s patrom Ivanom Arzenškom Dejanu pridružil na
Dejan Grilj in škof Stanislav Lipovšek
odru, mu je izročil 1000 evrov za nakup protez.
Na humanitarnem koncertu, ki ga je vodil Tone Vrabl, pa je občinstvo lahko uživalo v glasbenem vzdušju s pevko Saško Landero, Alfijem Nipičem, ansambli Saša Avsenika, Pogum, Šepet, Davidom Gromom, Navihankami, Majdo in Marjanom Petanom ter z Ve-škimi dečki.
Lani je Dekanijska Karitas
Petrovče pomoči potrebnim razdelila 3.100 evrov, 5.292 litrov mleka, 6.360 kg sladkorja, 4.730 kg riža, 7.230 kg moke, 5.430 kg testenin in 2.590 litrov olja.
S tokratnim koncertom so zbrali 9.080 evrov, in sicer z vstopnino 3.200 evrov, sponzorji so prispevali 3.380 evro, Občina Žalec kot generalni pokrovitelj pa jim je izročila 2.500 evrov. D. Naraglav
Štirje vrhovi za 40 let
Udeleženci 40. zbora
Planinsko društvo Prebold praznuje letos 40-letnico obstoja. Praznovanje so začeli z občnim zborom 2. marca na svoji planinski postojanki v Domu pod Reško planino. Tam bo 3. junija tudi osrednja jubilejna prireditev, povezana z 12. spominskim Tončevim pohodom, ki je širši javnosti znan tudi kot tradicionalni poletni pohod krajanov v Dom pod
Reško Planino.
Planinci so se odločili svoj jubilej obeležiti na prav poseben način. Izdali so kartonček za vpis štirih žigov vrhov okrog Prebolda. V ta namen so že nameščene skrinjice in žigi na Žvajgi (620 m), Reški planini (925 m), Gradišču (763 m) in na Golavi (834 m).
Imetniki teh kartončkov naj bi vse štiri vrhove osvojili do 3.
junija. Takrat bodo na osrednji jubilejni proslavi podelili značke za prehojene poti in osvojene vrhove. Sicer pa bo v tem jubilejnem letu veliko možnosti tudi za druge pohode in dejavnosti, kar je razvidno tudi z letnega koledarja, ki ga natisnejo vsako leto. Pohode bodo vodili Adi Vidmajer, Mitja Četina, Janja Tratnik, Katja Debelak in predsednik društva Jani Zagožen. D. N.
Pod lip'co domačo
Nariši nov dan
Prav na 8. marec so v športni dvorani OŠ Polzela pripravili tako imenovano družbeno odgovoren program Ne-odvisen.si.
Program so vodili Bojan Kodelja, Miha Kramli, Vlasta Nusdor-fer in kriminalistka Lara Rojc. Njihov namen je, da bi družine
preživele več časa skupaj in gradile kakovostne odnose.
Ekipa je že dopoldan za predšolske otroke iz vrtca in vse učence šole ter vzgojitelje in učitelje izvedla poseben program o pasteh različnih odvisnosti današnjega časa. Popoldan so omenjenim problemom v veliki športni dvorani prisluhnili tudi starši in drugi gostje. Družabni večer sta odprla ravnateljica Valerija Pukl in podžupan Občine Polzela Jože Kužnik. Izvajalci programa Ne--odvisen.si so s svojim izvirnim in profesionalnim nastopom navdušili prav vse, zato si v prihodnje želijo še več podobnih druženj.	T. Tavčar
Lara Rojc, Miha Kramli, Vlasta Nusdorfer in Bojan Kodelja
Na Osnovni šoli Vransko -Tabor že vrsto let organizirajo dobrodelni koncert, na katerem sodeluje tudi vrtec s pevskim zborom. Pred dnevi pa je to prireditev vrtec prvič izvedel samostojno. Pri organizaciji, zbiranju sponzorjev in izvedbi so pomagali tudi starši, ki so z nakupom vstopnic zbrali 1.285 evrov. Z zbranim denarjem bodo uredili igrišče in na ta način otrokom omogočili še več izzivov.
Veseli so, da je Občinski svet Občine Vransko odobril brezplačen najem Športne dvorane Vransko, kjer so otroci lahko pokazali, kaj znajo. Prireditev so popestrili tudi gostje, ki jih ni bilo malo. Povabilu so se odzvali Ansambel Zupan, Vokalna
skupina Solo, Marjan Novak z zvončki, ljudske pevke Pušeljc in ljudski pevci Polhi, Folklorna skupina Mihti in citrarka Jerica Novak. Nekaj gostov je predstavilo tudi nekdanja domača opravila: Jože Semprimožnik je
izdeloval koš, Martina Felicijan je oblikovala rože iz krep papirja, koruzo pa je luščila Marija Podlesnik. Dokazali so, da lahko z medgeneracijsko povezanostjo storimo veliko več kot posameznik.	T. Tavčar
Med nastopom najmlajših
Vse več potreb, donacij manj
Rez trte Nikolaje
Škofijska Karitas Celje je pripravila tiskovno konferenco, na kateri sta predsednik Rok Metličar in generalni tajnik Matej Pirnat novinarje seznanila z lanskim poslovanjem. Na območju celjske škofije deluje 112 župnij, v 71 pa delujejo župnijske Karitas. Kot sta povedala, so lani pridobili dve novi, število prostovoljcev pa se je z 940 povečalo na 1050. Beležijo padec prihodkov s strani darovalcev, prispevki donatorjev pa so se zmanjšali za sedem odstotkov.
Lani so razdelili 489 ton hrane, največji delež je iz zalog Evropske unije, okoli sto ton pa so zbrali sami z darovi ali jo kupili. V Celju so na različ-
nih lokacijah razdelili 13 ton kruha. Uredili so tudi natančen seznam uporabnikov. Trenutno je uporabnikov 18.300, družin 1.600 z okoli 2.500 otroki, skrbijo pa za okoli 3.100 starejših od 65 let, in ta kategorija nenehno narašča. Tujih delavcev je na seznamu 700. Lani so zbrali 860 tisoč evrov, od tega je bila polovica lastnih sredstev, torej darovalcev, ostalo pa so bile donacije invalidskih in humanitarnih organizacij, države, občin in evropskih sredstev. Veseli so, da so lani zbrali dvakrat več donacij v materialu in živil pred iztekom roka, in sicer v vrednosti 20 tisoč evrov. Od zbranih sredstev je Karitas za svoje delovanje, organizacijo humanitar-
nih prireditev, usposabljanje in izobraževanje prostovoljcev porabila 70 tisoč evrov, vse ostalo so razdelili pomoči potrebnim.
Prednostna naloga v tem letu bo, da Karitas znotraj spremenjene zakonodaje ohrani svojo identiteto in da zato, ker deluje znotraj verske skupnosti, ne bo diskriminirana na razpisih za pridobivanje sredstev. Lani so dobili status humanitarne organizacije, letos si bodo prizadevali tudi za status prostovoljne organizacije. Velika skrb bo tudi zagotavljanje stabilnih in relativno trajnih virov za pomoč ljudem v stiski, leta 2014 bo namreč prenehal ukrep intervencijskih zalog hrane iz Evropske unije.	T. Tavčar
Desetletje društva podeželskih žena
Na dan, ko ženske praznujejo svoj praznik, so se v Šempetru na desetem občnem zboru zbrale članice Društva podeželskih žena Občine Žalec.
Predsednica društva Marta Rojnik je povedala, da so bile
lani še posebej dejavne. Pripravile so delavnice (izdelavo papirnatega cvetja, adventnih venčkov, novoletnih voščilnic), kulinarične tečaje (priprava mesnih in zelenjavnih jedi, testenin), strokovna predavanja (Kako obvladati vsakdanje
Marta Rojnik med podajanjem svojega poročila
Letos štiridesetletnica
Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline (ZŠAM), ki združuje 227 članov iz vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline, in gostje so v Ločici ob Savinji prisluhnili poročilom o opravljenem delu v preteklem letu in si zadali nove naloge.
Po besedah predsednika združenja Milana Pečnika in poveljnika Bojana Predovnika je njihov glavni cilj zmanjšati krvni davek na cestah. Na tem področju so veliko postorili, vendar še niso
zadovoljni, saj je prometnih nesreč s smrtnim izidom še vedno preveč. Uspešno so izpeljali evropski kongres, tekmovanje in vrsto akcij, med drugimi odmevni akciji Bodi viden, bodi previden in Prvi šolski dan, na tekmovanju o poznavanju prometnih predpisov in vožnji s kolesom so sodelovali z vsemi osmimi osnovnimi šolami, organizirali in izpeljali so čiščenje in urejanje zelenic ter okolice avtopoligona. Letošnji program obsega poleg redne dejavnosti še več vzdrževalnih
Zbor združenja letos obeležuje 40 let delovanja
del na objektu in poligonu združenja, pripravili bodo regijsko tekmovanje šoferjev in avtomehanikov, sodelovali pri tekmovanju Kaj veš o prometu, akciji Prvi šolski dan, pri kolesarskih izpitih itd.
Na zboru so podelili plakete in značke ZŠAM Slovenije ter jubilejne značke ZŠAM Savinjska dolina. Zlato značko sta prejela Jure Podbregar in Simon Dovečar, plaketo tovarištva Zlatko Hribernik in Leon Rozman, plaketo zlati venec Adolf Škof in Franc Tekavc, posebno priznanje pa je prejelo 17 članic in članov društva, ki redno sodelujejo v akciji Prvi šolski dan. Značke za zvestobo društvu pa so prejeli: za 55 let Ciril Pižorn, Anton Pogačar, Leopold Ko-štomanj, za 50 let Ivan Satler, Ivan Dolinšek, Ignac Štorman, za 45 let Franc Merzel, za 40 let Albin Homšak in Zvonko Čepin.
Tokratni zbor so s petjem popestrili moški pevski zbor ZŠAM Savinjska dolina, ki ga vodi Mija Novak. T. Tavčar
Društvo savinjskih vinogradnikov je v sredo, 7. marca, ob kulturnem programu že tradicionalno pripravilo srečanje ob obrezovanju potomke najstarejše trte na svetu, imenovane Nikolaja, ob obrambnem stolpu v Žalcu.
Najprej je trto blagoslovil pater Jože Rupnik, skrbnika in Društvo savinjskih vinogradnikov pa je nagovoril in pohvalil župan Občine Žalec Janko Kos in se ob tem zahvalil za vso skrb pri rezi, zaščiti pred boleznimi, trgatvi in tudi za skrb za vino, pridelano iz grozdja Nikolaje, ki so ga ob tej priložnosti udeleženci slovesnosti lahko tudi pokusili. Lanska le-
Bogomir Rotovnik med obrezovanjem
tina je bila izjemna in tako je tudi vino izvrstno. Poleg vina Nikolaje, ki so ga lani pridelali dobrih 15 litrov, ni manjkalo drugih vin
savinjskih vinogradnikov, ki iz leta v leto dokazujejo, da Savinjska dolina ni le dežela hmelja, ampak tudi vina. D. Naraglav
Predstavitev delovne terapije
stiske, Zasaditve okenskih in balkonskih cvetlic, Glina zdravi). Skupaj so se podale na več strokovnih ekskurzij, izdale so drugo številko glasila Lupinice in ga oktobra predstavile na kmetiji Kotar, kjer so skupaj s sponzorji ličkale koruzo. Sodelovale so na Jožefovem sejmu, velikonočni razstavi v Dreši-nji vasi, na Galiških dnevih in drugih prireditvah v občini. Veliko jim je pomagala Andreja Žolnir, terenska kmetijska svetovalka za področje dopolnilnih dejavnosti. Letos bodo nadaljevale s številnimi dejavnostmi. Jubilejnega srečanja se je udeležil žalski župan Janko Kos. Zbor je popestrila Irma Žmavc s predavanjem Kako s humorjem premagati vsakdanje težave.	T. Tavčar
Na Osnovni šoli Prebold so 9. marca predstavili delovanje delovnih terapevtov, ki pomagajo v domovih
za starejše, v zdraviliščih, bolnišnicah in drugih ustanovah za pomoč osebam, ki so tovrstne pomoči potreb-
Meta Rojšek v OŠ Prebold med predstavitvijo delo delovnih terapevtk
Večer savinjskih vin
Društvo savinjskih vinogradnikov je v preddverju Doma II. slovenskega tabora Žalec pripravilo Večer savinjskih vin. Dogodek je vodil publicist in vitez vina Drago Medved.
Poskusili so petnajst vzorcev vin članov društva. Voditelj večera je ob posameznih vinih komentiral njihovo kakovost in posredoval tudi številne zanimive podatke o sortah in pomenu vinske kulture v našem vsakdanjem življenju.
Zbrani so si delili enotno mnenje, da je letnik 2011 odličen, kar so najbolje dokazovala izbrana vina. Za bele sorte je
bila značilna lepa harmoničnost; kar je posledica zdravega grozdja in optimalnih razmer ob njegovem dozorevanju ter pravilnega ravnanja kletarjev. Odličnost lanskega letnika se je še posebej dobro okusila pri rdečih sortah, saj so bile kisline zelo umirjene, vina pa polnega in harmoničnega telesa. K vinu se poda tudi dobra hrana in prav postreženo vino, za kar je poskrbela Kulinarika Podpečan s sodelavci iz Žalca. Med zbranimi je bil tudi župan Občine Žalec Janko Kos, ki je nagovoril vinogradnike in jim čestital za odlična vina.	T. T.
ni. Predstavitev je sodila v sklop vseslovenske prostovoljne akcije delovnih terapevtov Slovenije Povej naprej, s katero predstavljajo svojo stroko širši javnosti.
Z delom terapevtov je učence 9. razredov seznanila delovna terapevtka Meta Rojšek iz preboldskega doma starejših. Delovni terapevti so zdravstveni delavci, ki pomagajo in svetujejo pri izboljšanju in ohranjanju vsakodnevnih dejavnosti osebam s telesnimi okvarami, kroničnimi stanji, z duševnimi težavami, pri težavah z učenjem in težavah, ki jih prinaša starost. Učenci so med drugim spoznali tudi, kje vse so delovni terapevti zaposleni. Kar nekaj devetošolcev se enkrat tedensko že srečuje z delom delovnih terapevtov, saj v domu opravljajo prostovoljno delo. Ti so na predstavitvi povedali, ka) počnejo, in povabili druge sošolce, da se jim pridružijo pri prostovoljnem delu, ki je dobra oblika medgeneracijskega sožitja, ki starejšim res veliko pomeni, mladim pa daje neprecenljivo znanje in izkušnje. D. N.
@03/71212 80 zkst.utrip@siol.net
Zimovanje v Domu pod Reško planino
Na Osnovni šoli Prebold so med zimskimi počitnicami letos že petič organizirali zimovanje v Domu pod Reško planino.
Udeležilo se gaje 26 otrok, ki obiskujejo prvi in drugi razred. Za varnost otrok, delavnice in dobro počutje sta skrbeli učiteljica in mentorica planinskih skupin Janja Klančnik in pomočnica vzgojiteljice ter planinska vodnica Janja Tratnik. D. Naraglav
Otroci med ustvarjanjem z Janjo Tratnik
Emancipacija se začne v srcu
Žene, pesem in vino
Glavni organizator Milan Polavder in predsednik društva Jože Jančič po izročitvi knjig udeleženkam, ki so se udeležile vseh 25 pohodov (od leve proti desni: Andreja Borštner, Magda Ježovnik, Terezija Pišek in Frida Kuder)
Nastop Harmonikarskega orkestra Dejana Mastnaka
ka, prvo žensko društvo pa je bilo ustanovljeno leto kasneje. Leta 1906 je Marija Urbar kot prva Slovenka doktorirala iz filozofije na graški univerzi. Naslednji velik mejnik je leto 1945, ko je bila uzakonjena splošna volilna pravica, ki je pomenila približek k enakopravnosti. Leta 1974 je bilo v Ustavo SFRJ zapisano določilo o svobodnem rojevanju otrok, tri leta kasneje pa uzakonjena pravica do umetne prekinitve nosečnosti. Leta 1989 je začel delovati telefon za klic v sili kot pomoč žrtvam nasilja. Danes je enakopravnost samoumevna, a trenutno razmere niso rožnate za noben spol, saj je recesija mnoge naredila brezposelne,« je v uvodnem delu prireditve povedala moderatorka Danica Vončina Veligošek.
Slavnostni govornik, predsednik Sveta KS Griže Marjan Vodeb, pa je med drugim dejal: »/.../ Napredna ženska je pravzaprav vsaka posameznica, ki lahko v življenju dostojanstveno hodi po svoji poti, ki je zvesta temu, kar počne in čemur je predana, in ki zna
Planinsko društvo Zabu-kovica je v počastitev mednarodnega praznika žena in bližnjega materinskega dne organiziralo že 25. pohod žena in deklet na Hom. Jubilejnega pohoda se je tokrat udeležilo 220 vpisanih predstavnic nežnejšega spola, kar nekaj jih ni bilo vpisanih v
evidenco. Med njimi je bilo tudi kakšnih 150 do 200 moških spremljevalcev. Najstarejša udeleženka je bila tudi letos 89-letna Nežika Ribič iz Zabukovice, najmlajša pa Neža Strahovnik iz Žalca.
S pohodi žena in deklet na Hom, od koder je enkraten pogled na Savinjsko dolino,
sobivanje. Torej, da tako ženske kot moški družno podpiramo vogale naših domov, družno vzgajamo naše otroke, družno odločamo o skupnih projektih in da se predvsem v kriznih časih zavemo, kako pomembni smo drug drugemu. In ker rojstva ni brez ženske in ker tudi spočetja ni brez moškega, je po naravnih zakonitostih jasno, da se morajo enakopravnosti prepletati z iskanjem kvalitet in sposobnosti posameznikov, ki prinesejo vsem nekaj dobrega. Pa je pravzaprav vseeno, ali se to dogaja doma, v službi ali kakšnih drugih oblikah našega udejstvovanja. Je tudi vseeno, ali moški ob tem gospodinji in ženska gospodari ali obratno. Ne moremo biti vsi dobri na vseh področjih, lahko pa z dopolnjevanjem dosežemo pomnožen učinek. Naša emancipacija se začne v našem srcu, z načinom, kako je to srce veliko. Ali zaznava kaj več od egocentričnega razmišljanja, kdo sem, kaj sem in kaj želim, ali je sposobno v to svoje delovanje vključiti še koga ali več
Praznovanje dneva žena in mater
V organizaciji KD Petrovče je uspela še ena tradicionalna prireditev, posvečena ženskemu mesecu in praznikoma - dnevu žena in materinskemu dnevu. To je v svojem nagovoru poudaril tudi slavnostni govornik, župan Občine Žalec Janko Kos, ki se je
dotaknil tudi zgodovine ženske volilne pravice in nesamoumevnosti ženske enakopravnosti.
V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole in otroci iz vrtca, praznično prireditev pa so obogatili tudi članice in člani folklorne skupine KD
Petrovče, ki deluje šele pol leta. Občinstvo v dvorani je bilo navdušeno nad nastopi otrok in folkloristov. Predsednik KS Marjan Volpe pa je materam in ženam ob koncu podaril nagelj, nekakšen zgodovinski simbol boja žensk za enakopravnost in človekove pravice. D. N.
so v PD Zabukovica začeli leta 1988 na pobudo takratnih oskrbnikov planinskega doma zakoncev Razboršek. Do zdaj je bilo največ pohodnic na 16. pohodu leta 2003, ko se je v evidenco vpisalo 233 žena in deklet, najmanj pa na 19. pohodu leta 2006, ko je pot v izredno slabem vremenu in pol metra debeli snežni odeji prehodilo 70 udeleženk. Letošnji jubilejni pohod je po številu udeleženk v samem vrhu. Najbolj množična je bila skupina iz PD Skalca Hoče - Slivnica, sledile so ji žene iz Andraža, Polžki iz Rogaške Slatine ter gasilke iz Žalca in Liboj. Vse skupine so tudi tokrat prejele priložnostna darila.
Med letošnjimi udeleženkami je bilo pet pohodnic, ki so Hom obiskale petkrat, tri udeleženke so izpolnile knjižico z desetimi pohodi, petnajstkrat so bile na pohodu tri, dvajsetič pa se je pohoda udeležilo pet udeleženk. Vsem so podelili posebna spominska darila, štirim udeleženkam (Tereziji Pišek iz Griž, Fridi Kuder iz Pongraca, Magdi Ježovnik iz Migojnic in Andreji Borštner s Polzele), ki so bile na vseh petindvajsetih pohodih, pa je organizator podelil planinsko knjigo. Spominski nahrbtnik, napolnjen z igračami oziroma raznimi dobrotami, pa so namenili tudi najmlajši in najstarejši udeleženki Neži Strahovnik in Nežiki Ribič. D. N.
1	JZ UllU	HCJJUCUUriU
V Krajevni skupnosti Griže so v četrtek, 8. marca, po večletnem premoru slovesno obeležili mednarodni praznik žena.
Gotovo je bil dokaz za to, da so ljudje ta dogodek pogrešali, tudi nabito polna dvorana. Vsaka od žena je ob vstopu v dvorano prejela rdeč nagelj. V preddverju dvorane pa so pripravili razstavo Etnološkega društva Srečno Delavke kna-povke.
»Do leta 1917 se je praznik obeleževal 19. marca, od tega dne dalje pa je to 8. marec. V Sloveniji so začetki boja za enakopravnost zaznani 1897. leta z izidom časopisa Sloven-
ceniti vrednote družine in vrednote dobrih medsebojnih odnosov. Bolj ko govorimo o enakopravnosti, bolj nas na drugi strani bega dejstvo, da v družbi, v kakršni smo, ne moremo biti enaki, saj nihče ni identičen drugemu, ne oziraje se na spol. Že s spočetjem je določeno, kdo bomo, ko bomo z rojstvom vstopili v pisani svet. Razlika med spoloma je prva razlika, ki določa, kakšno socialno in biološko vlogo bomo v življenju zaradi odločitve narave odigrali. Na to res nimamo vpliva. Imamo pa vpliv, da se, ne oziraje se na spol, poskusimo osredotočiti na podporo in harmonično
njih, /.../« in svoj nagovor zaključil s pesmijo Praznik je ... biti ženska.
Na prireditvi so nastopili ansambel Ubrane strune, saksofonist in kitarist Bojan Bahč, mlada citrarka Sara Gabrovec, folklorna skupina OŠ Griže pod vodstvom Vlaste Polenik, pevski zbor Miš Maš OŠ Griže z Brigito Lesjak, mlada glasbenica Tjaša Mastnak na klaviaturah, otroški pevski zbor OŠ Griže pod vodstvom Brede Veber in Harmonikarski orkester Dejana Mastnaka, ki je igral tudi v družabnem delu večera, za dobrote pa so poskrbele članice aktiva podeželskih žena.	D. Naraglav
Jubilejni 25. pohod žena na Hom
Prireditev Žene, pesem in vino, ki so jo v Gradu Komenda na Polzeli pripravili ob dnevu žena in materinskem dnevu, je organiziral ZKTŠ Polzela v sodelovanju s profesorji Glasbene šole Risto Savin Žalec. Ti so s svojimi učenci pričarali lep glasbeni program.
Predstavili so se Jure Jordan Kozjak in Miha Plevčak (harmonika), Rok Kokot (pozavna), Kristina Žgank (violina), Blaž Košec (rog), Tim Zazijal (kitara), Sašo Vindiš (klavir) in zlata nagrajenka zadnjega tekmovanja mladih glasbenikov Maša Rajh (kitara). Po glasbenem delu programa so obiskovalkam koncerta po-
žene so na gradu prejele vrtnico
darili vrtnice in jih povabili v grajsko klet Društva savinjskih vinogradnikov, kjer so v prijetnem druženju in pokušnji vin ter prigrizku prisluhnile ubranemu petju braslovškega okte-
ta, bilo pa je tudi dovolj priložnosti za pogovore o tem, kako boj žensk za njihovo enakopravnost še zdaleč ni končan. Program je povezovala Majda Pur.	T. Tavčar
OBČINA ŽALEC
Ponedeljek, 2. april, ob 17. uri
srečanje študijskega krožka V pomlad z
velikonočnim veseljem: delavnica ročnih spretnosti, izdelovanje velikonočnih okraskov, slikanje na steklo domačija Smrečnik, Kale - Loke; obvezne prijave: 041 924 221 (Etnološko društvo »Hmeljarska vas«, 041 924 221).
Ponedeljek, 2. april, ob 17. uri
pravljične minute in ustvarjalnica; sejna soba KS Petrovče.
Ponedeljek, 2. april, ob 19. uri
recital Zarje Križnik - violina; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec; vstop prost
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Ponedeljek, 2. april, ob 20. uri
Ljubim te - spremeni se! muzikal v produkciji Prospot, d. o. o. (producent muzikala Moje pesmi, moje sanje);
za ponedeljkov abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice za izven: 15 EUR (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 3., in sreda, 4. april, od 8. do 19. ure
seminar pianistov;
dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec; udeležba po predhodni prijavi (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Torek, 3. april, ob 19. uri
odprtje stalne razstave Tanje Predan Knez Moje Petrovče; prostori KS Petrovče.
Torek, 3. april, ob 19.30
koncert Rubena Dalibaltayana in Julie Gubaidulina,
predavateljev na seminarju pianistov; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec; vstopnina: odrasli 10 EUR, otroci 5 EUR (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Torek, 3. april, ob 20. uri
Ljubim te - spremeni se!
muzikal v produkciji Prospot, d. o. o.
(producent muzikala Moje pesmi, moje
sanje);
za torkov abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice za izven 15 EUR (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 5. april, ves dan
dan zdravja in ekodan na I. OŠ Žalec;
I. OŠ Žalec
(Osnovna šola Žalec, 713 24 22).
Četrtek, 5. april, ob 19. uri
razstava akademskih slikarjev Nevenke, Zorana in Matija Rajkoviča iz Kruševca; Savinov likovni salon; razstava bo na ogled do 4. maja 2012 (TIC Žalec, 03/710 04 34).
Četrtek, 5. april, ob 19.30
koncert pihalnega orkestra Glasbene šole Risto Savin Žalec;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; Vstopnina: odrasli 10 EUR, otroci 5 EUR (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Petek, 6. april, ob 20. uri
54. kavarniški večer z gostjo Lidijo Brezavšček;
razstavno-prireditveni prostor Doma kulture Svoboda Griže (Glasbeno-literarno društvo Aletheia, 031 659 485).
Sobota, 7. april, ob 8. uri
pohod v spomin za umrlimi planinci; izpred društvene pisarne v Žalcu (Planinsko društvo Žalec, 031 767 061).
Sobota, 7. april, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica s sejmom pod lipami; Gotovlje
(Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje, 041 809 589).
Sobota, 7. april, ob 10.30
odprtje in blagoslov razstave velikonočnih dobrot;
Gasilski dom Drešinja vas;
razstava bo na ogled še 8. in 9. aprila med
9. in 19. uro
(Turistično društvo Petrovče, 031 230 021).
Ponedeljek, 9. april, ob 8. uri
pohod: velikonočnice na Boču; starti: 8.00 AP Migojnice, 8.10 AP Sipex Zabukovica, 8.20 AP Žalec (Planinsko društvo Zabukovica, 041 325 101).
Ponedeljek, 9. april, od 8. ure dalje
velikonočno srečanje na Gori (Planinsko društvo Galicija, 041 662 883).
Ponedeljek, 9. april, ob 10. uri
srečanje konjenikov in velikonočni pohod na Šentjungert;
zbirno mesto: Gasilski dom Zavrh (Turistično društvo Galicija, 041 444 993).
Sreda, 11. april, ob 18.30
javna produkcija učencev glasbene šole; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec; vstop prost
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Sreda, 11. april, ob 19.30
Giselle, balet;
SNG Opera in balet Ljubljana; za potujoči abonma in izven; odhod s parkirišča pri Domu II. slovenskega tabora Žalec ob 18. uri (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 12. april, ob 17. uri
Ribič Pepe;
otroška predstava za cici abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice za izven 5 EUR (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 13. april, ob 19.30
Grofica Marica, opereta;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice po 20 EUR, v predprodaji do 9. aprila 18 EUR (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 14. april, ob 7. uri
s kolesom na Hom in Golavo; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 14. april, ob 8. uri
pohod na Donačko (mladinski odsek); odhod izpred društvene pisarne v Žalcu (Planinsko društvo Žalec, 031 320 242).
Sobota, 14., in nedelja, 15. april, od 8. do 19. ure
seminar citrarjev;
dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec; udeležba po predhodni prijavi (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Sobota, 14. april, med 9. in 12. uro
domača tržnica v Grižah;
parkirišče KS v Migojnicah
(KS Griže, TD Griže, Društvo podeželskih
žena OŽ, 031 337 097).
Sobota, 14. april, med 9. in 12. uro
kmečka tržnica pod Obrezovim kozolcem; Zaloška Gorica
(Turistično društvo Petrovče, 041 709 156).
Sobota, 14. april, ob 19. uri
aprilska srečanja: Glasbeno-poetični večer z Vladom Kreslinom,
Dom krajanov Vrbje
(Kulturno društvo Vrbje, 031 370 959).
Sobota, 14. april, ob 19. uri
občni zbor KD Petrovče;
Hmeljarski dom Petrovče (KD Petrovče, 041 369 362).
Sobota, 14. april, ob 19.30
koncert Ilsebauer - Zwonar, predavateljice na seminarju citrarjev; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec; vstopnina: odrasli 10 EUR, otroci 5 EUR (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Nedelja, 15. april, ob 9. uri
pohod ob dnevu zdravja: Žalec-Jedrt; igrišče OŠ Žalec
(Žalske lekarne, Planinsko društvo Žalec, Planinsko društvo Galicija, 041 662 883).
Nedelja, 15. april, ob 15. uri
cvetlično-kmečka tržnica;
POŠ Trje
(Turistično društvo Galicija, 040 185 086).
Nedelja, 15. april, ob 16. uri
koncert otroške folklorne skupine;
Zadružni dom Ponikva
(Kulturno društvo Ponikva, 031 709 405).
Nedelja, 15. april, ob 17. uri
Grofica Marica, opereta;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice po 20 EUR, v predprodaji do 9. aprila 18 EUR (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 16. april, ob 20. uri
Vid Valič & Denis Avdič, Udar po moško; komedija Špas teatra;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 17. april, ob 17. in 19. uri
Napev pomladi - revija otroških in mladinskih pevskih zborov;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstop prost
(JSKD, OI Žalec, 051 634 665).
Sreda, 18. april, ob 19. uri
predavanje Ruth Podgornik: Spomladanske zasaditve naših domov - novi trendi; jedilnica OŠ Petrovče
(Turistično društvo Petrovče, 041 709 156).
Četrtek, 19. april, ob 19. uri
Od Celja do Logarske, razstava koreninskih slik in struktur Danijela Koželja;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; razstava bo na ogled do 30. aprila (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 19. april, ob 20. uri
recital Katarine Zupan - violina; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec; vstop prost
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Petek, 20. april, ob 10. uri
prireditev ob svetovnem dnevu Zemlje; Rimska nekropola
(Turistično društvo Šempeter, 700 20 56).
Petek, 20. april, ob 19. uri
koncert kitarskega orkestra;
dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec;
vstop prost
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Petek, 20. april, ob 20. uri
Šukar, koncert za glasbeni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice za izven 15 EUR (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 21. april, ob 6. uri
idrijsko-cerkniška planinska pot 4: Špicasti vrh-Čelkov vrh-Javornik; odhod izpred POŠ Trje ob 6.00, izpred društvene pisarne v Žalcu ob 6.15 (Planinsko društvo Galicija, 041 267 440).
Sobota, 21. april, ob 7. uri
Leviške planine;
odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 21. april, med 9. in 12. uro
cvetlična tržnica v Vrbju; parkirišče pri trgovini Brglez (Turistično društvo Vrbje, 041 507 546).
Sobota, 21. april, med 9. in 12. uro
Žalska tržnica s cvetlično tržnico;
Šlandrov trg
(Turistično društvo Žalec, 031 220 650).
Sobota, 21. april, ob 16. uri
turnir v badmintonu; telovadnica Trje
(Športno društvo Hofrein, 040 590 605).
Sobota, 21. april, ob 17. uri
postavljanje mlaja;
Zaloška Gorica
(Turistično društvo Petrovče, 041 709 156).
Sobota, 21. april, ob 20. uri
Tudi v temi je luč;
dobrodelna prireditev Lions kluba Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice: 15 EUR (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 22. april, ob 15. uri
postavljanje hmeljevk s šaljivim tekmovanjem;
dolina Rupe nad Jamo Pekel; v primeru slabega vremena prireditev odpade
(Etnološko društvo »Hmeljarska vas«, 041 924 221).
Nedelja, 22. april, ob 15. uri
koncert ob 15. obletnici delovanja Veselih Pruhovčanov;
dvorana Doma krajanov Galicija (Kulturno društvo Galicija, 041 783 107).
Četrtek, 26. april, ob 15.30
»Branetov mnogoboj« - atletski miting za mlajše kategorije;
Športni center Žalec
(Atletski klub Žalec, 070 856 903).
Četrtek, 26. april, ob 17. uri
postavljanje mlaja;
Arja vas
(Turistično društvo Petrovče, 041 709 156).
Četrtek, 26. april, ob 19.00
recital Tilna Slakana - trobenta; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec; vstop prost
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Četrtek, 26. april, ob 20. uri
osrednja občinska proslava ob dnevu upora proti okupatorju;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 27. april, ob 10.30
pomlad na Bukovici;
odhod izpred društvene pisarne v Žalcu
(Planinsko društvo Žalec, 031 320 242).
Petek, 27. april, ob 15. uri
postavljanje mlaja;
Drešinja vas
(Turistično društvo Petrovče, 041 709 156).
Sobota, 28. april, ob 7. uri
pohod na Kopitnik;
starti: 7.00 AP Migojnice, 7.10 AP Sipex Zabukovica, 7.20 AP Žalec (Planinsko društvo Zabukovica, 041 347 133).
Sobota, 28. april, med 8. in 12. uro
cvetlična tržnica v Grižah;
pred cvetličarno Smiljan
(Turistično društvo Griže, 031 337 097).
Sobota, 28. april, med 15. in 17. uro
Ponirkove otroške delavnice Najlepše ptice
so doma ob ribniku Vrbje in poslikava obrazov;
Ponirkov info, center ribnika Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 29. april, med 15. in 17. uro
Ponirkove otroške delavnice Najlepše ptice so doma ob ribniku Vrbje in poslikava obrazov;
Ponirkov info, center ribnika Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 30. april, med 8. in 18. uro
cvetlična tržnica v Grižah;
pred cvetličarno Smiljan
(Turistično društvo Griže, 031 337 097).
OBČINA PREBOLD
Sobota, 31. marec, ob 8. uri
velikonočna kmečka tržnica;
Prebold center
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 31. marec, od 8. do 12. ure
rišemo knjižne junake; ob mednarodnem dnevu knjig za otroke; Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Ponedeljek, 9. april,
ohod po obronkih Kaplje vasi;
D Kaplja vas
(Dušan Kuserbanj, 041 783 048).
Sreda, 11. april, ob 18. uri
PODOBE DVEH SRC,
odprtje razstave lik. del Darka in Liljane
Ocvirk;
Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Sobota, 14. april,
Stolpnik;
PD Prebold
(Olga Hribar, 041 922 247).
Sobota, 14. april, ob 19. uri
SALAMIJADA;
športno igrišče v Mariji Reki;
ŠD Marija Reka
(Bernard Tratnik, 031 527 915).
Ponedeljek, 16. april, ob 18. uri
BRALČEK ZNALČEK; svečana podelitev bralnih značk za predšolske otroke;
Občinska knjižnica Prebold;
Občinska knjižnica Prebold in Vrtec Prebold
(Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Torek, 17. april, ob 18. uri
S SRCEM ZA DOMOVINO; predstavitev zbornika ob 20-letnici samostojne Slovenije z Adijem Vidmajerjem;
Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Sreda, 18. april, ob 18. uri
BRALČEK ZNALČEK; svečana podelitev bralnih značk za predšolske otroke;
Občinska knjižnica Prebold;
Občinska knjižnica Prebold in Vrtec Prebold
(Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Sobota, 21. april, ob 8. uri
kmečka in cvetlična tržnica;
Prebold center
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 21. april,
ob svetovnem dnevu knjige;
Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Sobota, 21. april, ob 18. uri
Marija Reka se predstavi; dvorana Občinske knjižnice Prebold;
KD Marija Reka
(Monika Lobnikar, 041 241 203).
Torek, 24. april, ob 18. uri
pravljična ura;
Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Sreda, 25. april, ob 18. uri
VEČER SPOMINA, NOB v Preboldu in okolici
(prireditev ob dnevu boja proti okupatorju);
Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Petek, 27. april, ob 14. uri
ročna postavitev mlaja; športno igrišče v Mariji Reki;
ŠD Marija Reka
(Bernard Tratnik, 031 527 915).
Sobota, 28. april, ob 14. uri
prvomajski turnir v nogometu na asfaltu; Športni park Latkova vas;
ŠD Latkova vas
(Aleš Golič, 041 335 325).
Sobota, 28. april, ob 13. uri
društvena tekma v lovu rib s plovcem; Mali ribnik Preserje;
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947).
Sobota, 28. april,
POT TREH BIVAKOV; Gozdnik-Kamnik-Golava;
PD Prebold
(Olga Hribar, 041 922 247).
Ponedeljek, 30. april,
KRESOVANJE; igrišče v Šeščah;
PGD Šešče
(Matej Golavšek, 041 783 400).
Ponedeljek, 30. april,
KRESOVANJE;
športno igrišče v Mariji Reki;
ŠD Marija Reka
(Bernard Tratnik, 031 527 915).
OBČINA POLZELA
Sobota, 31. marec, od 9. do 12. ure
spomladanski sejem;
Grad Komenda (TD Polzela, 703 32 20).
Četrtek, 5. april, 17. uri
medgeneracijski center;
Kulturni dom Polzela,
(Stanko Novak, 041 404 533).
Petek, 6. april, ob 8. uri
pohod Laško - Trška pot; zbor društveni prostor (Drago Jamnikar, 031 663 569).
Petek, 6. april, ob 19. uri
izdelovanje butar in velikonočnih aranžmajev;
Dom krajanov Andraž (Ida Jevšnik, 031 624 679).
Vsaka sobota, ob 18. uri
aerodance;
avla Gradu Komenda
(ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Vsaka sobota, ob 19.30
pilates;
avla Gradu Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Nedelja, 8. april, ob 10. uri
streljanje na glinaste golobe za memorial Alojza Pižorna; strelišče pod domačijo Slavka Pižorna (Leon Pižorn, 041 578 089).
Sobota, 14. april, ob 5. uri
19. Rusov pohod na Medvednico; zbor pri igrišču v Andražu (Slavko Jevšnik, 041 543 416).
Sobota, 14. april, ob 6. uri
19. Rusov pohod na Medvednico; parkirišče pred občinsko stavbo na Polzeli (Zoran Štok, 041 754 778).
Sobota, 14. april, od 8. do 12. ure
kmečka tržnica;
Tuš Polzela
(TD Polzela, 703 32 20 ).
Sobota, 14. april, ob 17.15
12.	kolo medkrajevne lige malega nogometa Andraž 2011/12; igrišče Andraž
(Anton Brunšek, 041 783 738).
Sobota, 14. april, ob 18.30
lutkovna igrica, Zaljubljen žabec;
Kulturni dom Polzela (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Nedelja, 15. april, ob 15. uri
Dober dan, komedija gledališke skupine Rogaševci;
Dom krajanov Andraž
(David Zabukovnik, 041 783 737).
Ponedeljek, 16. april, ob 19. uri
Lepote gora s koraki na bele vrhove, večer z Magdo Šalamon;
Občinska knjižnica Polzela v Gradu Komenda
(Občinska knjižnica Polzela, 703 32 04). Sreda, 18. april, ob 18. uri podarite si notranjo harmonijo z gong terapijo;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva v
Gradu Komenda
(ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Četrtek, 19. april, ob 17. uri
pravljična ura s poustvarjanjem; Občinska knjižnica Polzela v Gradu Komenda
(Občinska knjižnica Polzela, 703 32 04).
Sobota, 21. april, ob 9. uri
savinjska orientacijska liga, 3. tekma; zbor ob 8.30 pred Domom krajanov Andraž
(Zoran Štok, 041 754 778).
Sobota, 21. april, od 9. do 19. ure
Biblični maraton;
cerkev Andraž
(Janez Furman, 041 773 222).
Sobota, 21. april, ob 17.15
13.	kolo medkrajevne lige malega nogometa Andraž 2011/12; igrišče Andraž
(Anton Brunšek, 041 783 738).
Nedelja, 22. april, ob 7. uri
pohod na Boč;
parkirišče pred občinsko stavbo na Polzeli (Jožica Jegrišnik, 031 840 387).
Ponedeljek, 23. april
Dan zemlje;
Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Ponedeljek, 23. april
bukvama ob svetovnem dnevu knjige Občinska knjižnica Polzela v Gradu Komenda
(Občinska knjižnica Polzela, 703 32 04).
Petek, 27. april, ob 16.30
5 ur malega nogometa vzhod: zahod; igrišče Andraž
(Anton Brunšek, 041 783 738).
Petek, 27. april, ob 17. uri
1. turnir streljanja z zračno puško;
igrišče Andraž
(Leon Pižorn, 041 578 089).
Petek, 27. april, ob 20. uri
dobrodelni koncert z Adijem Smolarjem; Kulturni dom Polzela,
(ZKTŠ Polzela, 703 32 28),
Sobota, 28. april, bo 7. uri
pohod po polzelski planinski poti, 1. del; parkirišče pred občinsko stavbo na Polzeli (Mirko Jegrišnik, 041 902 183).
Sobota, 28. april, ob 17.15
14.	kolo medkrajevne lige malega nogometa Andraž 2011/12; igrišče Andraž
(Anton Brunšek, 041 783 738).
Nedelja, 29. april, ob 9. uri memorial Frančka Satlerja; igrišče Andraž
(Anton Brunšek, 041 783 738).
Ponedeljek, 30. april, ob 20.30
KRESOVANJE; igrišče Andraž
(Simon Ograjenšek, 031 393 499).
OBČINA BRASLOVČE
Petek, 30. marec, ob 17. uri
druga otroška gledališka predstava Njam, njam, slastna knjiga;
Dom krajanov Gomilsko;
DPM Braslovče
(Blanka Nerad, 041 512 954).
Sobota, 31. marec, ob 19. uri
krstna uprizoritev gledališke igre dramske skupine KD Gomilsko Politika, bolezen moja;
Dom krajanov Gomilsko;
KD Gomilsko
(Andrej Šram, 040 731 805).
Nedelja, 1. april, med 8. in 10. uro
velikonočni sejem na trgu Braslovče; Društvo podeželskih žena Občine Braslovče (Malči Brinovec, 570 94 41).
Nedelja, 1. april, ob 16. uri
ponovitev gledališke igre dramske skupine KD Gomilsko Politika, bolezen moja;
Dom krajanov Gomilsko;
KD Gomilsko
(Andrej Šram, 040 731 805).
Torek, 3. april, ob 18. uri
predstavitev knjige Sakralni spomeniki na območju Občine Braslovče; prostori knjižnice;
Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98).
Četrtek, 5. aprila, ob 17. uri
velikonočna delavnica za otroke; prostori DPM Braslovče;
DPM Braslovče
(Blanka Nerad, 041 512 954).
Ponedeljek, 9. april,
na velikonočni ponedeljek v Marijo Reko; Planinsko društvo Braslovče (Stanko Križanec, 031 690 916).
Sobota, 14. april, ob 20. uri
16. salamijada;
Kulturni dom Letuš;
TD Braslovče
(Branko Ribizel, 031 616 570).
Sobota, 14., in nedelja, 15. aprila,
1st YOM CHI 2012 International championship;
Športna dvorana Braslovče; Taekwondo Sun Braslovče (Simon Jan)
Petek, 20. april, ob 19.30
četrti koncert v okviru glasbenega abonmaja;
koncert kvarteta flavt Traverso; cerkveno dvorišče;
Prosvetno društvo Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117).
Od petka, 27. aprila, do nedelja, 29. aprila,
planinarjenje po otokih Jadrana; Planinsko društvo Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134).
Torek, 24. april, ob 18. uri
pravljična ura; prostori knjižnice;
Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98).
OBČINA TABOR
Program prireditev za občinski praznik 2012
Petek, 30. marec, ob 17.00
TURNIR V NAMIZNEM TENISU ZA OSNOVNOŠOLCE;
Dom krajanov Tabor
(ŠD Partizan Tabor, 031 474 653).
Sobota, 31. marec, ob 16.00
OBČINSKI TURNIR V NAMIZNEM TENISU;
Dom krajanov Tabor
(ŠD Partizan Tabor, 031 474 653).
Petek, 13. april, ob 20.00
7. TRADICIONALNA SALAMIJADA; Lesjakov ribnik
(Vaška skupnost Miklavž, Adi Laznik, 041 543 396).
Sobota, 14. april:
-	ob 10.00: NOGOMET ZA OTROKE, nogometno igrišče pri domu krajanov (ŠD Partizan Tabor, 031 650 785);
-	ob 12.00: TEKMA IN-LINE HOKEJ, nogometno igrišče pri domu krajanov (ŠD Partizan Tabor, 031 650 785);
-	ob 15.00: MED VAŠKI TURNIR V MALEM NOGOMETU, nogometno igrišče pri domu krajanov (ŠD Partizan Tabor, 031 650 785);
-	ob 15.00: BALINARSKI TURNIR, igrišče pri domu krajanov
(ŠD Partizan Tabor, 031 650 785);
od 16. do 30. aprila
RAZSTAVA LIKOVNE SEKCIJE MAVRICA,
v sejni sobi Občine Tabor, ogled razstave v času uradnih ur in v nedeljo, 22. aprila, od 9. do 15. ure (Likovna sekcija Mavrica, 051 357 214).
Ponedeljek, 16. april:
-	ob 16.00: IGRE V ANGLEŠČINI ZA OTROKE,
dvorana nasproti gasilskega doma v Ojstriški vasi
(mag. Darja Kropivšek, 040 842 771);
-	ob 17.00: JOGA ZA ZLATA LETA dvorana nasproti gasilskega doma v Ojstriški vasi
(mag. Darja Kropivšek, 040 842 771);
-	ob 18.00: JOGA ZA MOTIVACIJO, TELESNO ZMOGLJIVOST IN MOČ, dvorana nasproti gasilskega doma v Ojstriški vasi
(mag. Darja Kropivšek, 040 842 771).
Sreda, 18. april, ob 19.30
CVETJE V POLETJE 2012 (predavanje); sejna soba Občine Tabor (Alen Kovačič, 051 234 575).
Četrtek, 19. april, ob 19.30
VRAŽJI VITEZI II. (komedija);
Dom krajanov Tabor (KUD Galiarda, 051 234 575).
Petek, 20. april, ob 19.00
SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA S PODELITVIJO OBČINSKIH PRIZNANJ;
Dom krajanov Tabor
(Občina Tabor, Pevsko društvo Tabor).
NEDELJA, 22. aprila,
20. ŠENTJURSKI SEJEM
Torek, 24. april, ob 18.00
PRAVLJIČNA URICA;
Občinska knjižnica Tabor (Karmen Jezernik, 03/703 20 92).
Četrtek, 26. april, ob 19.00
PREDAVANJE DARKA SLOVENCA: MAJEVSKI KOLEDAR; društveni prostor v Domu krajanov Tabor (Karmen Jezernik, 03/703 20 92).
Sreda, 27. april, (Sf 11.00
TOVARIŠKO SREČANJE POD CUKALOVIM KOZOLCEM;
Oj str iška vas
(Zveza združenj borcev za vrednote NOB, KO Tabor, 03/572 70 48).
Ponedeljek, 30. april, ob 20.00
KRESOVANJE NA ZAJČEVI KOČI (Planinsko društvo Tabor, 031 604 429).
Torek, 1. maj, ob 9.00 PRVOMAJSKI POHOD NA ČEMŠENIŠKO PLANINO IN ZAJČEVO KOČO;
odhod izpred KZ Savinjska dolina (Planinsko društvo Tabor, 031 604 429).
Reviji folklornih skupin
Žena - mati na razstavi
Razstava skulptur iz odpadnega jekla
prvič, saj, kot je povedal vodja JSKD Marko Repnik, na področju Spodnje Savinjske doline šele od lani delujejo štiri otroške folklorne skupine. Na odru so se predstavile otroške folklorne skupine OŠ Petrovče in OŠ Griže ter kulturnih društev Ponikva in Gomil-sko ter gostujoča skupina iz Šoštanja. Njihovi nastopi so bili zelo zanimivi in izvirni. Revijo je spremljala strokovna svetovalka Metka Knific, ki je na posvetu z mentoricami folklornih skupin po reviji izrazila svoje zadovoljstvo nad prireditvijo.
Na reviji odraslih folklornih skupin na Vranskem pa se je predstavilo šest folklornih skupin, pet domačih skupin (Vransko, Galicija, Petrovče, Ponikva, Grifon Šempeter) in gostujoča folklorna skupina z Dobrne. Na letošnji območni reviji je doživela ognjeni krst tudi novoustanovljena folklorna skupina KD Petrovče, ki jo vodi Primož Sraka. Revijo je kot strokovna sodelavka Sklada za kulturo RS spremljala Branka Moškon, ki je z mentorji folklornih skupin opravila strokovni razgovor in bo skupinam podala tudi pisno oceno. D. Naraglav, T. Tavčar
Na reviji folklornih skupin v dvorani Kulturnega doma Vransko (med krstnim nastopom folklorne skupine KD Petrovče, ki jo vodi Primož Sraka)
Nastop folklorne skupine OŠ Petrovče
V Domu II. slovenskega tabora Žalec je v začetku marca potekalo območno srečanje otroških folklornih skupin, v Kulturnem domu Vransko pa revija odraslih folklornih skupin. Prireditvi je v okviru
svojega rednega programa organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Žalec v soorganizaciji Folklornega društva Vransko.
V Žalcu je revija otroških folklornih skupin potekala
oblikovati. Nastalo je lepo število skulptur, ki odražajo njegove vrednote: harmonijo z družino, s prijatelji, skrb za okolje, pravičnost, poštenje...
Uroš se je rodil v Celju, nato je s starši živel v Dolenji vasi pri Preboldu, zdaj pa z družino živi v Grajski vasi. V svojem poklicnem in ljubiteljskem delu je ustvarjalen in odprt za novosti. Meni, da je razvoj najvarnejša pot do uspeha.
Na delovnem področju si želi uresničiti nekatere lastne projekte, na ljubiteljskem pa želi spoznati podobno misleče ljudi, s katerimi bi uresničil kakšen glasbeni ali kiparski projekt. S tokratno razstavo je pokazal, da je iz pravega testa in da lahko od njega pričakujemo še marsikaj. D. N.
Od 2. do 15. marca je bila v Medobčinski splošni knjižnici Žalec na ogled zanimiva razstava skulptur iz ostankov industrijskega jekla. Gre za posebne umetniške stvaritve avtorja Uroša Križnika iz Grajske vasi.
Uroš se ljubiteljsko ukvarja s kiparstvom, slikarstvom, z glasbo in še z marsičim. Za nastanek teh skulptur je bil morda dovolj le trenutek, ko je v kupu odpadnega industrijskega jekla zagledal podobe, ki jih je kasneje začel
Uroš med svojimi razstavnimi predmeti v Medobčinski splošni knjižnici Žalec
►
GROFICA
13. april ob 19.30 15. april ob 17.00
Dom II. slovenskega tabora Žalec
Opereta E. Kàlmàna
52 zgodb o ženskah
Pojdiva s knjigo v svet
Likovna sekcija Kulturno--umetniškega društva Polzela in likovna sekcija Mavrica KUD Ivan Cankar Tabor sta pripravili zanimivo likovno razstavo na temo žena -mati, posvečeno dnevu žena in materinskemu dnevu. Razstava je bila odprta do 23. marca, ogledali pa ste si jo lahko v mali dvorani Kulturnega doma Polzela, od 26. do 30. marca pa tudi na Gradu Komenda.
Ob odprtju je zbrane uvodoma pozdravil predsednik Kul-turno-umetniškega društva Polzela Marko Slokar, Julijana Juhart pa je predstavila sekcijo Mavrica. O razstavljenih delih je govorila likovna pedagoginja Regina Mratinkovič. Na ogled je svoja dela, 64 likovnih del v različnih slogih in teh-
Z razstave
nikah, postavilo 26 likovnih amaterjev. Odprtje razstave so popestrili člani KUD Polzela.
Avtorji likovnih del so: Božena Berčon, Rudi Friškovec, Vid Hanžič, Tanja Hrastovec, Borut Hol, Blaž Jelen, Marija Jelen, Ida Jevšnik, Urška Juhart, Julijana Juhart, Kristi-
na Kočevar, Mojca Korošec, Kristina Korošec, Jan Korošec, Stanka Kopušar, Liljana Ocvirk, Darko Ocvirk, Irena Pevnik, Slavi Pavšek, Srečko Romih, Zofka Satler, Blažka Sevčnikar, Anica Tamše, Milena Vodlan in Ljudmila Zagoričnik	T. Tavčar
Irena Štusej v pogovoru z avtorico knjige Ženske Mileno Miklavčič
V Medobčinski splošni štoru še ni bilo. Avtorica Mi-knjižnici Žalec so predstavili lena Miklavčič, novinarka, Ženske, knjigo 52-ih zgodb pisateljica, pravljičarka in o ženskah, kakršne do zdaj v radijska moderatorka, je zapi-slovenskem literarnem pro- sala usode žensk, kot jih je sli-
šala po včasih hudomušnem, večkrat pretresljivem, vedno pa iskrenem pripovedovanju žensk.
V pogovoru z Ireno Štusej je povedala, da ji je uspelo zbrati zgodbe žensk, starih nad 80 let, ki so ji odkrito pripovedovale o tem, kako so včasih skupaj legali moški in ženske, kakšne tegobe so morale prenašati ženske, kakšna je bila higiena družin in podobno. Sicer pa Miklavčičeva piše predvsem za otroke. Za knjigo Pri hrastu levo je prejela nagrado za najboljšo samozalo-žniško knjigo leta 2006, otroci pa lahko njene pravljice slišijo tudi po radiu (Radio Sora) in v oddaji Za lahko noč. T. T.
Nagrajenci, nastopajoči, mentorice, ravnateljica, župan in pisatelj Ivan Sivec
OŠ Vransko - Tabor je v Kulturnem domu Vransko pripravila literarni večer. S prireditvijo so slovesno zaključili literarni in likovni natečaj, ki ga šola razpiše na temo ob tednu otroka. Letos so učenci ustvarjali pod naslovom Pojdiva s knjigo v svet. V okviru natečaja so izbrali tudi logotip bralnega projekta. Gost večera je bil pisatelj Ivan Sivec, ki je najboljšim podelil pohvale in nagrade.
V prvem delu so učenci lite-
rarnega krožka in gledališkega kluba z mentorico Polono Učakar uprizorili dogodivščine malega in velikega knjižnega molja. Videli ste lahko govorečo knjigo, knjige, ki so »špricale« pouk, dedka in vnučko, ki sta zašla v domišljijski svet, spoznali najbolj noro knjižnico in epidemijo branja ter kako pisatelj išče domišljijo ... Dogodivščine sta imenitno povezovala veliki in mali knjižni molj Tim in Matevž Križnik. Med gosti je bila tudi Katja Piki, nekdanja učenka
šole, ki je v lanskem šolskem letu napisala svojo prvo knjigo Dobra plat slabega. Učenci so zaigrali odlomek iz njene knjige ter obiskovalce povabili k branju. Pisatelj Ivan Sivec pa je vse navdušil s svojo preprostostjo in z iskrenostjo ter zanimivim pripovedovanjem, ki je pritegnilo tako najmlajše kot tudi najstarejše. Ob tej priložnosti je izšla tudi tematska številka šolskega glasila Bela vrana, v kateri so objavljeni vsi nagrajeni in pohvaljeni prispevki natečaja. T. Tavčar
Pesem staršem -
Župnija sv. Pavel Prebold in Župnija Marija Reka sta v Dvorani Prebold pripravili že 6. dobrodelni koncert Pesem staršem. Zbrali so 2.520 evrov, ki jih bodo porabili za pomoči potrebne člane preboldske in marijereške župnije.
S svojimi nastopi so številno občinstvo navdušili ansambla Donačka in Savinjski kvintet,
pevka Sanja Poljšak Pesan in trije župnijski zbori, Komorni pevski zbor Glas srca, Mladinski pevski zbor Šempavske iskrice in Otroški pevski zbor Sončki. Koncert je povezovala Mateja Jan. Domači župnik Damjan Ratajc se je zahvalil vsem nastopajočim, občinstvu, donatorjem in vsem, ki so pripomogli, da je koncert znova uspel.	D. N.
Na Polzeli smo doma
jVv 	-Jr ‘ j	«j £g, 1]
hFh À 1 ’ I;-'".	
Brez vrednot, kot so sočutje, prijateljstvo in spoštovanje, ni sobivanja in zadovoljstva ljudi, so ugotavljali na Polzeli
Otroci škratovega vrtca so sredi marca v športni dvorani OŠ Polzela pripravili prireditev, na kateri so prikazali, kdo vse je tu doma in kaj vse se v kraju dogaja. V okviru projekta kulturne dediščine z naslovom Na Polzeli smo doma so namreč spoznavali ljudi in poklice, ki živijo in delajo na Polzeli.
Z obujanjem spominov svojih babic so spoznali, da brez vrednot, kot so sočutje, prijateljstvo in spoštovanje, ni sobivanja in zadovoljstva ljudi. Povezanost, ki jo je potrebno začeti privzgajati že najmlajšim, sta s svojim zgledom potrdila tudi župnik in župan. Ravnateljica pa je tudi v vlogi, ki so jo odigrali petletniki, pokazala, da je dobrobit otrok
tista vrednota, ki je tako za posameznika kot tudi za celotno skupnost najpomembnejša.
Projekt je trajal vse od začetka šolskega leta. Starši so skupaj z otroki ves čas sodelovali in doživljali stare in nove čase ter z njimi oživljali vrednote, prepotrebne za današnji čas. Prireditev so soustvarjali otroci, vzgojitelji in drugi delavci vrtca. Za glasbeno spremljavo je poskrbel širši glasbeni tim, za sceno in likovno podobo Ivica Pučnik s sodelavci, celotno prireditev pa je vodila in povezovala Sonja Bari. Na koncu sta številno množico staršev, babic, dedkov in drugih gostov pozdravila ravnateljica Valerija Pukl in novoizvoljeni župan Jože Kužnik.	T. Tavčar
Razdalja do sveta
Dr. Boštjan M. Turk in Laura Jelen
V Občinski knjižnici Braslovče so gostili profesorja in publicista dr. Boštjana M. Turka, ki že dvajset let na svojevrsten, oster in izzivalen način analizira slovensko državnost. Po uvodnem govoru vodje knjižnice Laure Jelen je predstavil svojo novo knjigo z naslovom Razdalje do sveta.
Skozi oči političnega analitika in raziskovalca v knjigi dr. Turk razkriva zamolčane zgodbe slovenske tranzicije in duhovne
zgodovine, idejnih mejnikov, prodanih ozemelj, načrtovanih prevar in izgubljenih priložnosti. Temeljno vprašanje, na katerega želi odgovoriti, se nanaša na totalitarno zapuščino 20. stoletja. Turk trdi, da nas je v razdalje do svetov pahnil titoizem. Ob tem izpostavi slovensko zgodovinsko potenco za civilizacijsko normalnost in upa, da je časa in volje dovolj, da bomo zmogli vrnitev z oddaljenih stranpoti.	T. T.
Ne vem, kako bi začela, drage bralke in cenjeni bralci. No, nekako bom že. Naj že na začetku zapišem, da sem strašno vesela, da je moj sloves tako odmeven, da so me povabili celo na Utrip! Tu se boste o moji strokovnosti lahko prepričali na lastne oči. Gotovo se boste nekateri vprašali, od kod tej ženski tako obširno znanje, in to kar z vseh področij, od gospodarstva, zdravstva, kulture, politike... Odgovor je preprost. Človek mora znati gledati, poslušati, se tudi učiti, ne pa kar preprosto kupiti kakšnega spričevala ali ponarediti magisterija.
Pa dosti o tem. Kaj več o sebi bom, upam, predstavila v mesečnih nadaljevanjih. Danes se bom predstavila kot likovna kritičarka. Na tem področju sem namreč precej dobra.
V zadnjih letih rastejo slikarji (tudi tisti, ki mislijo, da so slikarji) kot gobe po dežju in na marsikateri razstavi vas dobesedno prisilijo, da vidite nekaj, česar sploh ne vidite. Da ne bi izpadli bedaki in da drugi ne bi videli, da nič od tega, kar naj bi videli, ne vidite, se delate pametne in celo to vidite! Meni pa je od vsega, kar gledam, najlep-še gledati posebne goste in povabljene. O, ko bi jim bilo dano, da bi se videli!
Še bolj pa sem vesela, ko mi čestitajo, češ kako dobro kritiko sem napisala. Sicer pa, preberite mojo kritiko z ene takih razstav in poglejte vase.
»Umetnik je zrasel iz otroka v moža in na tej poti ga je narava obdarila in osvojila z žlahtno kapljico, ki vehementno kaplja od vsepovsod, tudi od njegovega čopiča. Njegovo slikarstvo je atmosfersko ruralna ambientala veduta, ki je v mnogih pogledih najbolj promoviran umetniški opus, kajti to je njegova prva razstava, ki jo je koncipiral s trdim merilom, prikritim nastankom fantastike, ki postopoma razrašča v - NIČ. Adekvatna razporeditev obširnega opusa je zaključen kompleks s simboino-banainimi-metaforičnimi vložki, ki kot privid evocirajo istoimenske kompozicije, ki so uspeli poskus vizualno potencirani aditivi, posvečeni monumentalnim prividom. V ospredje stopi slikarjeva likovna senzibiliteta, ki zna izkoristiti neumnost in blef novonastalih bogatašev in samooklicane visoke smetane. Prav instiktivni občutek za takšna aktivna razmerja je našemu umetniku pomagal do uspele fantastične življenjske sage in ga potrdil kot protagonista neumnistične veje sodobnega slikarstva.«
Umetna kritičarka Ola Mar
V marcu se dobimo
Dnevu žena in materinskem dnevu so se tradicionalno poklonili v Seščah
V Kulturnem domu Šešče so pred dnevi organizirali tradicionalno prireditev z naslovom V marcu se dobimo, ki je med drugim posvečena tudi dnevu žena in materinskemu dnevu. Glavni organizator je KPD Šešče, prireditev pa je tudi tokrat povezoval Tomaž Cink, predsednik kulturnega društva.
Na letošnji prireditvi so nastopili Mešani pevski zbor KPD Šešče, ljudski pevci Prijatelji 6 Še, otroška skupina
KPD Šešče, harmonikar Vasja Goropevšek in pevka Tjaša Goropevšek ter Komorni pevski zbor Glas srca. Prireditev so popestrili članice in člani folklorne skupine iz Blagovne pri Šentjurju. Folkloristi so nastopili ob spremljavi glasbenega sestava, ki je poskrbel za prijetno vzdušje in ples tudi po uradnem delu prireditve, ki se je zavlekla pozno v noč.
Nekatere domačije in članice društva pa os ob tej priložnosti napekle sladke dobrote. D. N.
Za perujske otroke
Na humanitarno-potopi-snem večeru v Vrbju 17. marca z naslovom Skrivnostni Peru so med drugim zbrali 350 evrov za otroke iz Peruja. Predstavitev potovanja po Peruju je pripravila Ingrid Smrkolj, dogodek pa so popestrili z glasbo, razstavo spominkov, s plesom in pokušnjo perujskih jedi in pijač. Organizatorji večera, popotniki Ingrid, Vida, Mirjam, Biba in Pančito, pa so bili ob navdušenju obiskovalcev najbolj veseli njihovih prispevkov, ki so jih poklonili pomoči potrebnim perujskim otrokom. L. K.
Na reviji 457 pevcev
Moški pevski zbor Savinjski zvon iz Šempetra, ki ga vodi zborovodkinja Metka Jagodič Pogačar
V soboto in nedeljo je v Savin Žalec potekala medob- Braslovče, Polzela, Gotovlje,
dvorani Glasbene šole Risto
Trideset let Ubranih strun
Petek, 23. marca, je bil pravi dan koncertov. Svojega so imeli tudi v Grižah, kjer so KUD Svoboda Griže in Ubrane strune slovesno obeležili 30-letnico delovanja svojega ansambla.
Prireditev, ki jo je vodila Danica Vončina Veligošek, so poleg jubilantov bogatili ansambli Ta pravi faloti, Vrh, Spomini, Ansambel Braneta Verbotna,
citrar Karli Gradišnik, Veseli Pruhovčani, Harmonikarski orkester Griže, najstarejša citrarka Fani Lapajne, humoristka Olga Markovič ter mladi glasbenici Sara in Sabina Gabrovec.
Tokratni koncert, ki je v dvorano privabil številno občinstvo, pa so organizatorji posvetili tudi svojemu nekdanjemu pokojnemu članu Ubranih strun Viliju Golavšku.	D. N.
činska revija odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin.
Tudi tokrat je bila izvedena v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije, Območne izpostave Žalec, na njej pa se je iz šestih občin Spodnje Savinjske doline predstavilo kar 457 pevk in pevcev iz triindvajsetih različnih zborov. V sobotnem delu koncerta se jih je predstavilo dvanajst, enajst pa v nedeljo. Nastopili so: moški pevski zbori Savinjski zvon Šempeter, Karel Virant
Petrovče, Ponikva in Prebold, ženska pevska zbora Griže in Gotovlje, mešani pevski zbori Šešče, Marije Vnebovzete Braslovče, Vransko, Oljka Polzela, Tabor, Popseslish, Planinski zbor Žalec in A cappella Petrovče, Oktet Savinjski zven in Andraški oktet, Sekstet Go-milsko, vokalni skupini Candela in ZaPet.
Revijo je spremljala Danica Pirečnik, ki je ob koncu vsem mentorjem zborov podala strokovno mnenje in oceno.	T. Tavčar
Skupščina ZŠD Občine Polzela
400 tekmovalcev iz štirih držav
V dvorani Doma krajanov Andraž nad Polzelo je potekala 13. redna skupščina Zveze športnih društev Občine Polzela, ki združuje trinajst športnih društev, vzgojno-izobraževalni zavod OŠ Polzela in samostojnega podjetnika Tomaža Cvikla. Skupščine se je od 22 udeležilo 17 delegatov in gostje. Po izvolitvi organov skupščine je sekretar zveze Tomaž Satler podal poročilo predsednika Simona Ogra-jenška o delu zveze v lan-
skem letu.
Poudaril je, da se je zastavljeno delo odražalo v nudenju strokovne pomoči izvajalcem športnih programov in nadzoru njihove izvedbe, izpeljali so športno prireditev Veter v laseh, se udeležili čistilne akcije, v sodelovanju z občinsko upravo podelili športna priznanja občine za leto 2011, pripravili program počitniških aktivnosti za osnovnošolce in mladino in drugo športno srečanje med severnim in južnim delom
občine, kjer so se pomerili v petih disciplinah, podprli so izvedbo plavalnega tečaja predšolskih otrok in še več drugih aktivnosti za razvoj športa in rekreacije v Občini Polzela. V nadaljevanju so delegati brez pripomb v zvezo sprejeli lani jeseni ustanovljen Nogometni klub Polzela in balinarsko sekcijo Baline, ki deluje v okviru Društva upokojencev Polzela.
Sprejeli so tudi program dela in finančni plan za letošnje leto, ki je precej podoben lanskemu. Nuditi želijo še več strokovne pomoči izvajalcem športnih programov v občini, sodelovati z vsemi društvi v občini, občinsko upravo, Zavodom za kulturo, turizem in šport Polzela, s sosednjimi zvezami, podprli bodo tekmovanja za športni znački Sonček in Krpan, izvedli ostala že utečena tekmovanja in srečanja ter iskali nove priložnosti in podporo na vseh področjih, za katera občani izkazujejo večje zanimanje. T. Tavčar
Prvenstvo Občine Prebold na Golteh
Udeleženci tekmovanja po razglasitvi rezultatov
Športna zveza Prebold je prvo marčevsko soboto na smučišču Smučarskega centra Golte pripravila že četrto prvenstvo Občine Prebold v veleslalomu.
Prejšnja tri prvenstva so potekala v okviru Savinjskega smučarskega izziva,
letos pa so tekmovanje zaradi odsotnosti večjega števila smučarjev na dan izziva, pripravili 3. marca. Na veleslalomski progi se je v devetih kategorijah med sabo pomerilo več kot 30 nadobudnih smučarjev in občanov Občine Prebold.
V kategoriji deklic in deč-do 8 let sta zmagala Kramer in Jon Počej. V kategoriji od 8 do 14 let je pri deklicah slavila Ema Brglez, pri dečkih pa Timi Rogi. Naslednjo kategorijo so predstavljale tekmovalke in tekmovalci od 31 do 40 let. Pri ženskah je bila prva Monika Brglez, pri moških pa Klemen Verk. V zadnjih treh kategorijah ni bilo predstavnic nežnejšega spola, je pa bila konkurenca pri moških zato toliko večja. V kategoriji od 41 do 50 let je zmago slavil Bernard Tratnik, v kategoriji od 51 do 60 let si je prvo mesto prismučal Miran Adrinek, v kategoriji nad 61 let je z lahkoto zmagal Tomaž Vozlič, saj ni imel tekmecev. D. N.
Jubilejni, 10. mednarodni karate turnir za pokal Žalca 2012 je uspel tako tekmovalno kot organizacijsko. Organizator Karate klub Žalec je pripravil eno največjih dvoranskih tekmovanj v žalski občini, na katerem je nastopilo okoli 400 tekmovalk in tekmovalcev iz štirih držav.
Pokal Žalca je pri članicah osvojila Maja Hercog (KK Radvanje), pri članih pa Štefan Joksimovič (KK Shotokan Grosuplje). V najtežjih članskih kategorijah sta zmagala Matija Matijevič in Sebastjan Budihna, izkazali pa so se tudi mlajši tekmovalci, in sicer tako v katah kot v športnih borbah. Uspešno so se borili tudi člani ostalih karate klubov iz Savinjske doline,
KK Nestor in KK Polzela.
Prvega mesta so se veselili:
Sebastjan Budihna (člani +84 kg), Matija Matijevič (-84 kg, oba KK Žalec); članice: Vesna Bezgovšek (-55 kg, KK Polzela); v nižjih kategorijah:
Savinjčan zmagovalec pokala
V	nedeljo, 5. marca, sta se na zaključni veleslalomski tekmi smučarske šole Urške Hrovat, ki je veljala tudi za pokal Alpsko mleko, odlično uvrstila mlada Petrovčana, Jan in Naja Podbrežnik.
Štirinajstletni Jan je s časom 26,68 sekunde postal absolutni zmagovalec tekme za pokal Alpsko mleko. Njegova devetletna sestra Naja pa je s časom 34,48 zmagala v kategoriji mlajših deklic.
V	okviru tako imenovane-
ga Čarobnega dne v Kranjski Gori je potekala vrsta prireditev, med njimi tudi smučarski izziv, ki smo ga gostili tudi na Golteh. Tokrat je bil njegov izzivalec naš rojak Boštjan Romih.	D. N.
Gasilci na smučeh
Jan in Naja Podbrežnik sta dokazala, da jabolko res ne pade daleč od drevesa, saj uspešno stopata po stopinjah svojega očeta Francija Podbrežnika, vsestranskega glasbenika, moderatorja in uspešnega smučarja.
Podžupan Občine Žalec Ivan Jelen podeljuje zlate medalje ekipi mladink v katah KK Žalec
Jernej Blatnik, Matej Žgank, Tilen Kajtna, Miha Škrabar, Ema Gračner Kovačec, Tim Dvorjak, Kiti Smiljan (vsi KK Nestor Žalec), Miha Škrabar (KK Žalec), ekipa KK Žalec v postavi Iris Hočevar, Neža Cetina in Lea Krajnc ter Juš Jagarinec (KK Polzela). Drugo mesto so si priborili: Urška Krajnc, Marko Marguč, Jurij Plaskan in ekipa v katah mlajših deklic (vsi KK Žalec), Tilen Smiljan in Nel Lončar (oba
KK Nestor Žalec). Tretje mesto pa so osvojili: Aleks Kragl, Anže Podpečan, Iris Hočevar, Lea Krajnc, Neža Četina, Jasmina Očko (vsi KK Žalec), ekipa dečkov v katah v postavi Jurij Plaskan, Aleks Kragl, Anže Podpečan, ekipa deklic v katah v postavi Lara Topolovec, Anja Sadnik in Vita Peneš (vsi KK Žalec), Luka Deberšak (KK Polzela) ter Kiti Smiljan in Ana Lorger (obe KK Nestor Žalec).	T. Tavčar
Tekmovanje za najmlajše
Letošnje snežne razmere so izkoristili tudi v Športni zvezi Prebold in skupaj s starši organizirali mini smučarsko tekmovanje za otroke iz vrtca in učence prve triade osnovne šole na
nekdanjem	preboldskem
smučišču,	imenovanem
Cestnikov hrib, na katerem je bila nekoč tudi vlečnica, progo pa so urejali s teptalnim strojem, zdaj pa je zaradi denacionalizacije le še
spomin na nekdanje čase.
Med tekmovalci, rojenimi leta 2003, je bil najuspešnejši Jaka Križnik, drugi je bil Jan Seitl in tretja Urška Dolinšek. Med letniki 2005 je zmagal Filip Makov, drugo mesto je zasedel Vid Jerman in tretje Ana Seitl. Najboljši čas od vseh tekmovalcev pa je imela Hana Podbregar, letnik 2004.
Sicer pa, kot so dejali organizatorji, rezultati niso toliko pomembni, čeprav se otroci želijo primerjati med sabo. Pomembno je predvsem druženje otrok in staršev. To pa bo osnovno vodilo Športne zveze Prebold tudi v prihodnje, saj si želijo pritegniti k podobnim prireditvam čim več ljudi.	D. N.
Zadnjo februarsko soboto je Savinjsko-Šaleška regija na Golteh organizirala 6. veleslalom gasilk in gasilcev, ki jih ne združuje samo osnovno poslanstvo, ampak tudi vsakoletno smučarsko druženje. Tudi nekaj Spodnjesavinjčanov je odlično prismučalo na cilj, a najpomembnejše je bilo vendarle druženje.
Na Golteh je ta dan smučalo več kot 240 gasilk in gasilcev, kar 183 pa se jih je pomerilo med sabo tudi na veleslalomskem tekmovanju. Tekmovalci so bili razvrščeni v deset kategorij. Najboljšo ekipno uvrstitev je med 26 prostovoljnimi gasilskimi društvi obeh regij osvojilo PGD Pobrežje ob Savinji, drugi so bili gasilci PGD Luče in tretji gasilci PGD Okonina (vsa tri društva iz Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline).
Tekmovalci omenjene ga-
silske zveze so bili uspešni tudi med posamezniki. Nekaj medalj pa so osvojili tudi tekmovalci iz gasilskih društev Spodnje Savinjske doline. Lea Pšaker iz PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka je med članicami v kategoriji od 30 do 40 let osvojila drugo mesto. Prav tako drugo mesto je osvojila Karmen Janc iz PGD Vrbje, in sicer v
Dobitniki pokalov in medalj
kategoriji članic nad 50 let. Pri članih od 30 do 45 let je zmago slavil Simon Vasle iz PGD Ponikva pri Žalcu. Med člani od 45 do 58 let je Brane Divjak iz PGD Levec osvojil bronasto medaljo, v kategoriji nad 58 let pa sta bila najboljša Darko Janc iz PGD Vrbje in Andrej Zobovnik iz PGD Šešče, ki je osvojil drugo mesto.	D. N.
Rokometašice zmagujejo
Tudi v drugi in tretji tekmi končnice državnega prvenstva za osvojitev 1. do 8. mesta oz. prvih dveh mest, ki vodita v I. A državno rokometno ligo, so igralke Rokometnega kluba Zelene doline premagale nasprotnice.
V začetku marca so premagale ŠD Jadran Bluema-rine Hrpelje Kozina z rezultatom 36 : 29, minuli vikend pa ekipo Ž.U.R.D. Koper z rezultatom 24:29. V naslednji tekmi, ki bo to soboto, se bodo pomerile z RK Sava Kranj.	L. K.
Borci iz Šempetra še naprej zelo uspešni
Kros za državno prvenstvo v Taboru
Udeleženci Ju jitsu kluba Aljesan v Ribnici
Člani Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter so v pomladanskem delu tekmovalne sezone dosegli odlične rezultate na državnih prvenstvih in mednarodnih turnirjih.
Na državnem prvenstvu v borbah za otroke in mladince konec februarja v Ribnici, ki se ga je udeležilo 66 tekmovalcev iz 16 klubov, so štirje osvojili naslov prvaka in dva podprvaka, pohvalijo pa se lahko tudi z drugimi dobrimi uvrstitvami. Naslov državnega prvaka je osvojili Timotej Štojs, in sicer v kategoriji dečki -58 kg, Miha Jambrovič pa je v kategoriji dečki -46 kg osvojil odlično 4. mesto. V kategoriji mladinci so naslov državnih
prvakov osvojili Uroš Posedel (mladinci -60 kg), Luka Melan-šek (mladinci -85 kg), Anja Laznik (mladinke -70 kg). Naslov podprvaka sta pa sta osvojila Žan Artelj (mladinci -69 kg) in Barbara Stiplošek (mladinke -62 kg), Tilen Hadolin pa je v kategoriji mladinci -77 kg osvojil 3. mesto.
Prvi marčevski vikend je v Mariboru potekalo mednarodno tekmovanje Robi Rajh open, na katerem je nastopilo več kot 250 tekmovalcev iz osmih držav. Anja Laznik je v kategoriji mladinke -70 kg osvojila 1. mesto, Tilen Hadolin je v kategoriji kadeti -73 kg prav tako osvojil 1. mesto, v kategoriji mladinci -77
kg pa 9. mesto. Žan Artelj si je v kategoriji mladinci -69 kg priboril 3. mesto, mladi tekmovalki Lea Posedel in Nika Artelj pa sta v duo sistemu v kategoriji kadetinje zasedli 4. mesto. Tudi Barbara Stiplošek je kljub poškodbi rame v kategoriji mladinke -62 kg osvojila 4. mesto, v kategoriji članice -62 kg pa je zasedla 5. mesto. Z dobrimi uvrstitvami se lahko pohvalita tudi Timotej Štojs, ki je v kategoriji kadeti -55 kg osvojil 5. Mesto, ter Uroš Posedel z osvojenim 13. mestom v kategoriji kadeti -60 kg.
Na državnem tekmovanju v prikazovanju tehnike za otroke od 7 do 12 let, ki ga je 10. marca v OŠ Globoko organiziralo Društvo borilnih veščin Globoko, so se izkazali tudi mladi Aljesanovci. Sara Miklaužič je v kategoriji deklic 9-10 let osvojila srebrno medaljo, Julija Weiss v kategoriji deklic 7 do 8 let in njena sestra Ula Weiss v kategoriji deklic od 9 do 10 let pa sta bili bronasti. Dobro pa so barve kluba v svojih kategorijah zastopali tudi Lin Šuster, Jaka Jeram, Timotej Pokrajc, Žiga Turnšek, Leja Jelen, Anže Govednik, Hana Jeram, Miha Terglav in Martin Govednik.	D. N.
Braslovčanke ponovno v finalu
OŠ Braslovče je organizirala šolsko polfinalno tekmovanje v odbojki za učenke, na katerem so se gostujoče ekipe (OŠ Zreče, OŠ Tonete Čufarja Maribor, OŠ Veržej) in domača ekipa (OŠ Braslovče) borile za vstop v finale, kar pomeni borbo za naslov državnih prvakinj. Braslovčanke so s kakovostno igro suvereno osvo-
V soboto, 10. marca, sta Odbojkarski klub Prebold in Športna zveza Prebold v telovadnici OŠ Prebold pripravila turnir v badmintonu. Tekmovanja se je udeležilo 18 rekreativnih tekmovalcev in igralka badmintona Katja Kronovšek.
Turnir je štel tudi za točkovanje Naj rekreativec Občine Prebold za leto 2012, ki poteka v okviru Športne zveze Prebold. Za točke se je potegovalo devet tekmovalcev iz preboldske občine. Turnirja pa so se
jile prvo mesto.
Tekmovanje je potekalo na dveh igriščih, kjer je domača ekipa pod vodstvom trenerja Borisa Klokočovnika s prepričljivo igro brez izgubljenega seta premagala vse nasprotnice. V prvi tekmi OŠ Zreče 2 :0 (25 : 8,25 :17), v drugi OŠ Veržej 2 : 0 (25 : 12,25 : 13), v tretji tekmi pa OŠ TČ Maribor, prav tako 2
udeležili tudi tekmovalci iz občin Braslovče in Polzela.
Zmagovalec turnirja je postal Gaurav Laul s Polzele, drugo mesto je zasedel Rade Vogrinčič iz ŠZ Prebold, tretje pa Mitja Pšaker iz Pariželj. Sledili so: Igor Uranjek (OK Prebold), Robi Cukjati iz Pariželj, Dani Kronovšek s Polzele, Katja Kronovšek (ŠZ Prebold), Toni Cestnik iz Braslovč, Miro Grofelnik iz Dolenje vasi in Sebastjan Sorčan iz Grajske vasi, ki zaključuje deseterico najboljših.	D. N.
: 0 (25 :15, 25 :15). Prvo mesto je na tekmovanju osvojila OŠ Braslovče, sledile so OŠ Zreče, OŠ Veržej in OŠ Toneta Čufarja Maribor. Ob koncu tekmovanja so trenerji vseh ekip za najboljšo igralko turnirja izbrali Niko Markovič, za najboljšo blo-kerko pa Anjo Hribernik, obe učenki OŠ Braslovče. T. T.
Trije na svetovno? * 11
Na Debelem rtiču je potekalo
19.	državno mladinsko prvenstvo, na katerem so se najboljši slovenski šahisti pomerili v devetih krogih po švicarskem sistemu. Žalsko občino so zastopali trije mladi šahisti ŠK Žalec.
David Brinovec je letos začel igrati v starejši kategoriji do 12 let in dosegel odlično uvrstitev. V konkurenci 32 igralcev je zasedel
2.	mesto brez poraza (pet zmag, štiri remije). S tem rezultatom si je zagotovil uvrstitev na svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo od 7. do 12. novembra v Mariboru.
Miha Bombek je v skupini do 16 let zasedel 8. mesto, Nejc Flander pa v skupini do 18 let
11. mesto. Oba sta z uspešnim nastopom izpolnila prvi pogoj za nastop na svetovnem prvenstvu, potrebno pa bo s trdim delom in z uspešnim nastopanjem na turnirjih ELO izpolniti še dodatne pogoje Šahovske zveze Slovenije. Pričakujemo lahko, da se bodo letošnjega svetovnega mladinskega prvenstva udeležili kar trije mladi šahisti ŠK Žalec. T. T.
Zmagovalna ekipa z ravnateljico in podžupanom
Turnir v badmintonu
Najboljši med člani - državni prvak Primož Kobe; medalje je podelil nekdanji odlični tekač Peter Svet, kije še vedno nosilec enega od rekordov
V soboto so se v Taboru zbrali najboljši slovenski tekmovalci v krosu. Na državnem prvenstvu se je v vseh starostnih kategorijah in disciplinah pomerilo skoraj 200 tekačev.
Atletska zveza Slovenije je prvenstvo v Taboru pripravila v sodelovanju z Atletskim klubom Kladivar Celje in Športnim društvom Partizan Tabor. V vsaki starostni kategoriji in disciplini so bile podeljene medalje posameznikom in ekipno, ob koncu pa so razglasili tudi najuspešnejše društvo - vseekipnega prvaka Slovenije v krosu. Tako v ženski kot moški konkurenci je slavil AK Kladivar Celje.
Med članicami je tekla tudi Sonja Roman (Štajerska), ki se po poškodbah vrača na največja tekmovanja in še lovi uvrstitev na letošnje olimpijske igre. Med člani v dolgem krosu pa je postal državni prvak Primož
Kobe (Krka), ki se bo v Lienzu prav tako še potegoval za normo, ki mu bo omogočila odhod v London. Oba sta zelo pohvalila organizacijo prvenstva v Taboru. Pri starejših mladincih je srebro osvojil član celjskega kluba Jernej Šemrov. Nekaj tekmovalcev je zastopalo tudi barve AK Žalec. Najvišje (na 4. Mesto) se je uvrstila Ema Dajčar Kitek v kategoriji pionirk
(2001 in mlajše).
Državno prvenstvo so v Taboru pripravili na pobudo domačinov Marije Florjan (roj. Urankar), Danice Urankar, Janija Primožiča, Vikija Urankarja in Leopolda Topovška, ki so bili marca leta 1973 med tekmovalci na republiškem krosu v Taboru. Prepričani so, da do naslednjega prvenstva v Taboru ne bo treba več čakati tako dolgo. K. R.
Odbojkarji končali prvoligaško sezono
Odbojkarji SIP-a so v domači dvorani z zadnjo tekmo proti Krki srečanje izgubili 0 : 3 in končali državno prvenstvo v I. SOL.
Ker je ekipa že po rednem delu državnega prvenstva veliko zaostajala za mesti, ki zagotavljajo obstanek v ligi,
je domači trener Sebastjan Cilenšek ponudil več priložnosti mlajšim igralcem. Ti bodo tudi v prihodnje gradili glavno okostje članske ekipe. Odbojkarji SIP-a pa se lahko pohvalijo s tremi reprezentanti med kadeti, ti so predstavljali tudi glavnino reprezen-
tance, ki je osvojila 2. mesto v srednjeevropski ligi. Kapetan reprezentance je bil Jernej Vrhunc, David Kumer je bil najboljši igralec slovenske kadetske reprezentance, svoje pa je dodal še centralni bloker Gregor Hirci.
V klubu pa ne počivajo z odličnim delom in se lahko pohvalijo z dobrimi rezultati v mlajših selekcijah. Ekipa kadetov se je uvrstila na finalni turnir, starejši dečki so za zdaj še brez poraza v A--ligi in so zelo blizu uvrstitve na zaključni turnir. Prav tako dosegata odlične rezultate najmlajši selekciji, saj se je ekipa male odbojke uvrstila v polfinale (osem najboljših ekip iz Slovenije), ekipa mini odbojke pa bo konec meseca odigrala četrtfinalni turnir. T. Tavčar
Ekipa kadetov
Zmagala ekipa Kamnoseštvo Vogrinec
V polzelski športni dvorani je potekalo polfinalno in finalno tekmovanje Savinjske košarkarske lige, v zadnjih osmih letih lige Brglez.com, ki jo Športno košarkarsko društvo Koš organizira že 18 let. Ustanovljena je bila z namenom priljubiti rekreativno košarko v Savinjski dolini in širše. Letos so tekme v okviru omenjene lige potekale ob nedeljah, in sicer od 4. decembra do 18. marca. V ligi je sodelovalo 11 ekip s širšega celjskega območja. V tekmi za tretje mesto je ekipa BSB Otok Celje premagala Veterane Zlatorog Laško (80 : 76), v tekmi za prvo mesto pa ekipa Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje ekipo Lev zavarovanje, Ločica (72 : 59).
Končni vrstni red: 1. Kamnoseštvo Vogrince Parižlje, 2. Lev zavarovanje, Ločica, 3. BSB
Otok Celje, 4. Veterani Zlatorog Laško, 5. Vrtine Palir Polzela,
6.	Plohl, d. o. o., Ločica, 7. Študentski klub Žalec, 8. Brglez, com Polzela, 9. Gradia Celje, 10. Tiferija Laško, 11. Alpha Xpress Griže.
Na lestvici strelcev je zmagal Anže Zdolšek (Tiferija Laško) s 195 točkami, na listi strelcev trojk Jure Sotler (Študentski klub
Žalec) z 38,3 odstotka, na listi izvajalcev prostih metov Benjamin Pungartnik (Vrtine Palir Polzela) s 84,6 odstotka, na lestvici najkoristnejših igralcev (MVP) prav tako Benjamin Pungartnik, povprečni indeks 43. Priznanja, pokale in praktične nagrade ter prstane zmagovalni ekipi je podelil župan Občine Polzela Jože Kužnik.	T. Tavčar
UTRIPOV HOROSKOP
OVEN April bo po kakovosti izstopal. Vse bo potekalo tako gladko, da na trenutke ne boste mogli verjeti. Želeni in težko pričakovani boste pri poslovnih partnerjih, znancih in prijateljih, ki vas bodo vabili v družbo. Kako vas tudi ne bi: do 20. boste v znamenju gostili Sonce, po 17. bo pot po Ovnu začel ubirati Merkur, kar odpira poslovne poti, z Venero pa boste usklajeni po ljubezenski plati.
BIK Zelo si boste morali prizadevati, da vam bo uspelo v celoti uveljavljati in uskladiti mnenja o delovni prihodnosti. Po velikonočnih praznikih, ko bo Merkur že neposreden, vam bo šlo to bolje od rok. Planet Mars bo radodaren za dijake in študente, zato izkoristite priložnosti, da razrešite morebitne zaplete v šolskih klopeh. Po ljubezenski plati vam bo ostal četrti mesec v srednje lepem spominu.
< DVOJČKA Večina tistih, ki bodo poslovno sodelovali z vami, vas bo spoštovala. Glas o vaših sposobnostih bo segel v deveto vas. Najbolj od rok vam bo šlo v drugi polovici meseca. Mars v zemeljskem znamenju sicer ne bo vaš zaveznik, malo manj vzdržljivi boste, a tega ne pokažite. V ljubezni pa se vam bolje ne bi moglo goditi. Če se boste v bližnji prihodnosti odločali vpreči se v sladki jarem, boste storili prav.
RAK Do 18. vas bo Merkur še zvesto varoval. To bo najboljši čas za potovanja, lahko spoznate pomembne osebe, s katerimi lahko poslovno sodelujete. Druga polovica meseca bo malce bolj naporna. V medsebojnih odnosih lahko nastopi tudi kak zaplet, ki se bo vlekel še v prihodnje mesece. Po ljubezenski plati bodo imeli dnevi okoli velike noči pridih privlačnosti.
LEV Vso prvo polovico aprila se boste z Merkurjem spogledovali manj prijazno. To boste občutili pri delu in v poslih, še posebej zato, ker bo večina počasnejših planetov prehajala zemeljska znamenja in bo upočasnjevala tempo vaših akcij. V nadaljevanju bo steklo, kot si lahko le želite. Čustveno monotonijo bo razbila Luna, ki jo boste aprila gostili kar dvakrat.
DEVICA Začelo se bo obdobje, ki bo polno delovnih in poslovnih sprememb. Z Jupitrom in s Plutonom boste v tako dobrih odnosih, da boste vsemu kos. Obdajte se z ljudmi, ki jim popolnoma zaupate. Mars se bo začel šele po 14. ponovno neposredno pomikati po vašem znamenju in vam bo vlival samozavest. Dnevi okoli velike noči bodo imeli predznak številnih ljubezni na prvi pogled. Najbolj lahko računate na skrajni konec meseca.
4 TEHTNICA Čas po velikonočnih praznikih (8.) se vam bo zdel obremenjujoč. Nekaj dni boste potrebovali, da se boste pobotali s Saturnom, ki bo na svoji retrogradni poti nazadoval. Lunin ščip 6. aprila bo prav v Tehtnici, še pomembnejši bo prehod Venere v zračno znamenje Dvojčkov. Poleg tega, da je ta Venera vešča vseh mogočih ljubkih ljubezenskih ukan, se izkaže tudi, ko je treba iskati dodatne vire zaslužka.
♦ ŠKORPIJON April je čas preizkušenj. Srečanja z realnostjo iz oči v oči kljub temu niso vedno zoprna in neprijetna. Zlasti če vas ščiti Merkur, ki skrbi za to, da vam zdrsne v pravem trenutku čez ustnice prava beseda. V prvih trenutkih ne bo lahko, a boste relativno hitro ugotavljali, da ovire, s katerimi se boste srečevali, sploh niso usodne. Mesec se pomika po vašem znamenju od 7. do
9.	aprila, to bodo čudoviti trenutki za ljubezen.
STRELEC Sonce v ognjenem znamenju Ovna bo veliko pripomoglo k temu, da boste na delovnem področju cveteli. Malo pred tem, ko bo njegov vpliv popustil, vam bo začel pomagati Merkur. Izjemen smisel za kupčije vas bo odlikoval, vso domišljijo boste vključevali v trgovske posle, ustvarjalnost in seveda v soliden zaslužek. Dnevi okoli velike noči (9.), Luna se pomika po vašem znamenju, bodo čustveno prijazni.
KOZOROG Vstopili boste v eno najzahtevnejših obdobij v letu, ki bo trajalo vsaj do 20. maja. Ne boste se mogli držati urnikov, pogosto boste delovnik raztezali pozno v noč. Že v drugem tednu se utegne ponuditi pomemben in velik posel. Mars bo po 14. spet začel ubirati neposredno pot in vas bo polnil z vzdržljivostjo. Luna vam bo izjemno naklonjena prav na petek, 13. aprila.
VODNAR Predhodni mesec ste naleteli na precej ovir v delovnem okolju. V drugem aprilskem tednu se bo položaj izboljšal, k čemur bo največ pripomogla Merkurjeva neposredna smer gibanja. Nič vas ne bo moglo ustaviti, na razvoj poslovnih dogodkov ne bo mogel vplivati niti retrogradni Saturn v zračnem znamenju. Venera v sorodnih Dvojčkih vam bo polepšala marsikateri dan v aprilu.
RIBI Spomladansko vzdušje vas bo prerodilo, čutili boste neznansko željo po spremembah. Novi načrti in zamisli, kako jih boste uresničili, bodo polni dinamike, ker se bo Merkur začel pomikati po vašem znamenju po 4. Z lahkoto boste vzdrževali stike in dobre odnose z osebami iz poslovnega sveta, ki vam bodo že junija lahko ponudile izdatno pomoč. Amorjeva puščica vas bo ves mesec zasledovala.
NIKI VEDEŽEVANJE, s. p.,
Arja vas 66, Petrovče, 090 44 33, 090 64 35
NAŠI BRALCI RAZMIŠLJAJO
Lepa in bogata državica na sončni strani Alp?
Res je bila bogata pred dvema desetletjema, ker smo jo takoj po 2. vpjni opustošeno začeli graditi in gradili smo jo s srcem, saj smo bili prvič v zgodovini prepričani, da nismo gradili za tujca, ampak svoj in naš skupen dom. Z odvajanjem od plač in ob 48-urnem delovnem tednu smo tudi z udarniškim delom in s samoprispevki gradili tovarne, šole, bolnišnice, zdravstvene domove, stanovanja, počitniške domove, ceste, mesta, infrastrukturo in vse drugo. In na koncu smo imeli vse, ne tako bogato kot v nekaterih drugih državah, ampak imeli smo vsi. Plače smo imeli zmerne (razmerje snažilka - direktor je bilo 1:4 do 1: 7), vendar pa vsak mesec in ob istem času. Imeli smo tudi za Evropo zgledno zdravstveno zavarovanje, zagotovljene pokojnine in nihče nas ni izkoriščal in metal na cesto in iz stanovanj. Ob vsem tem smo skrbeli za stiske družin in zato nismo poznali beračev in klošarjev, pa tudi ne »tajkunov«, saj je bilo vse naše. Sicer pa smo si v zadnjih dveh desetletjih izgradnje naše države, drugače kot v drugih socialističnih državah, zagotovili brez totalitarizmov prosto gibanje tudi preko državne meje, saj smo lahko z našim potnim listom potovali brez vizumov v veliko število držav po svetu, in to kadarkoli in ob katerem koli času.
Ker pa ljudje nikoli nismo zadovoljni s tistim, kar imamo, kar je prav, smo pač s spremembami pričakovali še več. Zato je tudi predvolilna retorika pred prvimi »demokratičnimi volitvami« padala na plodna tla. Nihče ni javno govoril o vračanju v »kapitalizem«, ampak so vsi poudarjali spremembe z uvedbo »tržnega gospodarstva«. Če bi večina razumela pomen tega izraza, DEMOS v tistem trenutku verjetno ne bi slavil. Gospod Peterle je v svojem predvolilnem nastopu v dvorani v Slovenj-skih Konjicah dejal: »Mi hočemo imeti srečno družino!« Takrat smo jo imeli. Jo imamo tudi danes? Gospod Pučnik je ob neki priložnosti dejal: »Vse socialistično bomo porušili in postavili na novo!« Res smo veliko zrušili, postavili pa mnogo manj.
Naša Republika Slovenija je bila devetdesetega leta zares bogata, kajti ob vsem razgrabljenem premoženjem po dveh desetletjih še vedno plavamo nekako nad vodo. Pa se malo zamislimo. Najprej je sledilo podržavljanje vsega družbenega premoženja, ki smo ga 45 let sami gradili, in zato nam je nova država dala nek dvomljivi papir - certifikat, danes pa to premoženje prodaja za svoj račun. Sledila je po Jazbinškovem zakonu poceni razprodaja družbenih stanovanj, ki smo jih zgradili tudi z našimi dohodki, od izkupička pa ni bilo zgrajeno niti eno neprofitno stanovanje za predvsem mlade družine (do danes še nihče ni podal obrazložitve, kdo je porabil ta denar in zakaj). V tem času je bil sprejet tudi famozni zakon o denacionalizaciji, ki ga lahko imenujemo kar »rop stoletja«, saj se je premoženje »vračalo v naravi«, poznamo pa ga samo v Sloveniji. Pri tem pa ni nihče vprašal tujcev, ki jim je bilo po vojni zaplenjeno premoženje na račun vojne škode, ali jim je domicilna država izplačala odškodnino, in za domače upravičence ni nihče ugotavljal, koliko je bilo premoženje po vojni zadolženo ali pod hipoteko oziroma sploh v kakšnem stanju, vračali pa smo delujoče obnovljene in tudi nove tovarne. Vse to vračanje se meri v sto milijardah.
Potem je sledilo uničenje velikih podjetij, kot so TAM, Metalna, Železarne, Iskra, Litostroj itd. Z Omanovo »družinsko kmetijo« je sledila razgradnja velikih kombinatov, Pomurka, Hmezad, Emona itd., in zato danes proizvodnja na malih razparceliranih zemljiščih ne more biti konkurenčna EU. Pred osamosvojitvijo je naše kmetijstvo zagotavljalo 85-odstotno samooskrbo, danes samo še 40-odstotno. Ali ni že to prevelika odvisnost od drugih držav?
Potem nas je nova oblast začela prepričevati, kako država ni dober lastnik, vse z namenom, da je lahko odprla pot privatizaciji, pa čeprav je jasno, da je uspešnost podjetij v vsakem primeru odvisna le od menedžerjev. In kakšna je bila pretežna oblika privatizacije? Novi lastnik je kar brez lastnega kapitala pridobil bančni kredit, odplačevalo pa ga je tako »kupljeno« podjetje, kar pomeni, da je podjetje še enkrat kupilo samo sebe, namesto da bi ta sredstva vlagalo v tehnologijo in razvoj. Kupnino so državni skladi pretežno namenili obveznostim iz že prej omenjene denacionalizacije. Osnovna kmečka logika nam pove, da takšna podjetja niso imela perspektive. In v ihti za privatizacijo je Janševa vlada odprla pot menedžerskim prevzemom in tajkunskim odkupom. Banke v državni lasti so zlahka pridobivale sredstva pri tujih bankah in tako brez posebnih poroštev kreditirale tajkune, še posebej pa gradbeno operativo, ki je nekritično pospeševala gradnje, kar je dvigovalo BDP, s čimer se je vlada nenehno hvalila, rezultat pa so bile izposojene tuje akumulacije. Zato tudi ne čudi, da se je skupni dolg države v tem času povečal kar za trikrat. Ko je nastopila nova Pahorjeva vlada in z njo tudi kriza, pa od »zlatega« obdobja ni ostalo nič, zato se je morala dodatno zadolževati, da je na ta način vzdrževala socialno stabilnost. Izvedbo reform, ki bi krizni čas vsaj omilile, pa ji je opozicija onemogočala. Tako imamo danes situacijo, ko je prenapihnjena gradbena operativa potonila, banke pa so zaradi nevračanja gradbenih in tajkunskih kreditov ostale brez sredstev, s katerimi bi morale spremljati tekočo proizvodnjo. Ostali smo brez visoko strokovnih in močnih gradbenih podjetij, brez znatnega deleža dohodka in z velikim številom brezposelnih kvalificiranih delavcev. Po naši lepi deželi pa že in še bodo gradili tujci in odnašali dobičke. Za tako nastali skupni dolg, ki je že prerasel dolg celotne »bivše 20-milijonske Jugoslavije«, smo zadolžili naslednje generacije!
Iz predvolilne retorike je zaznati, da je za izhod iz krize še najbolj konsistentna vizija gospoda Jankoviča, ki je bil med drugim proti prodaji premoženja, saj da v kriznem času to pomeni ne prodajo, ampak »razprodajo«. Ponovni vzpon gospodarstva pa je napovedoval z zagonom investicij. Nasprotna stran vidi reševanje krize po nareku EU v varčevanju največ posredno in neposredno pri ljudeh, pa čeprav delavci in upokojenci z nizkimi plačami in pokojninami te niso povzročili, pa tudi v odprodaji določenega premoženja ali morda kar v nadaljevanju njihovega prejšnjega mandata. Gospod Šušteršič bi začel že pri naši največji banki, pa čeprav je evidentno, da vsaka država (razen morda Madžarske) najve-čje banke ne prepusti v upravljanje tujemu lastniku. Zato je pomembno, da ne dopustimo našim mladoekonomistom, ki so prežeti z ameriškim liberalizmom, da nam prodajo še zadnje pomembne »vlečne konje«, kajti potem bomo lahko zaprosili le še tujce, da nam bodo pomagali pisati prošnje za zaposlitev, tako kot je delavcem Tobačne tovarne Ljubljana obljubil zadnji tuji direktor, ko jih je poslal na cesto. Sicer pa v tem primeru tudi ne bi več potrebovali lastne vlade, saj bi naša država na sončni strani Alp po zadnjih dobrih dveh desetletjih ostala samo še lepa ...
Viljem Petek, Latkova vas, Prebold
V mladih je srčnost do starejših
Ekipa žalskih devetošolk iz "Rdeče kapice" z mentoricama Nino Janežič in Majdo Jurač
Medgeneracijski odnosi so odnosi, ki povezujejo starejšo generacijo z mlajšo. Starejše moraš spoštovati, saj imajo več izkušenj in so v življenju marsikaj izkusili. Ne veš, kolikokrat so se morali žrtvovati, kolikokrat so izgubili kakšno ljubljeno osebo, kako močno so trpeli... Razlogov, zakaj bi morali starejše spoštovati, je veliko, vendar jih nekateri ne upoštevajo in se iz starejših norčujejo.
Imam družino, mamo, očeta, brata, tete, strice itd., vendar si svojega življenja brez babic ne morem predstavljati. Zakaj? Ko sem bila stara tri leta, sta mi umrla oba dedka. Spomini nanju niso zbledeli, in ko poslušam svojo mamo ali očeta govoriti o njiju, me to gane. Ne morem si predstavljati, kako je njuna smrt pretresla moji babici, ko sta ju izgubili, saj sem bila sama takrat majhen otrok in se tega nisem zavedala tako, kot se tega zavedam danes. Ni ju več, a ostali so spomini po času, ki smo ga preživeli skupaj. Skromni so, pomenijo pa neznansko veliko, saj bodo za vedno ostali globoko v srcih ljudi, ki nočejo pozabiti. Ne morem si predstavljati, kako bi bilo, če bi izgubila svoji babici ali koga drugega, ki je v mojem življenju pomemben. Zdi se mi, da sem sebična, ker hočem, da ostaneta na tem svetu, čeprav trpita zaradi starih srčnih in drugih ran, ki se nikoli niso zacelile. Mislim, da so vsi ljudje, starejši in mladi, ki so izgubili nekoga, ki ga ne moreš nikoli nadomestiti, zelo pogumni. Oseba, ki je čustveno na tleh in verjame v to, da bo vse bolje in se sčasoma pobere s tal, je tista, ki si zasluži spoštovanje in srečo, da bo lahko svoje življenje nadaljevala z urnimi koraki in nasmehom na obrazu.
Več je načinov, kako lahko pomagaš starejšim ali mlajšim. Ko sem prvič izvedela o poklicu zdravnika, me je to navdušilo. To, da lahko pomagaš nekomu, da ti ta oseba zaupa, se s tabo počuti varno in s tvojo pomočjo okreva, je tisto, kar si želim. Pomagati drugim, ki potrebujejo mojo pomoč, ki potrebujejo mene. Je nekaj, kar želim doseči. Ljudi želim ozdraviti najhujših bolezni in jim pričarati nasmeh na obraz, rdečico na lica in v očeh zaupanje. Želim pomagati ljudem, tudi tistim, ki jim primanjkuje volje do življenja. Hočem jim dokazati, da obstajajo stvari, ki se mnogim ne zdijo pomembne, pomenijo pa več kot najdražji biseri in zakladi. To so prijatelji, družina, narava, sonce na nebu. Ljudem bi rada 'odprla oči', da bodo videli svet v pravi luči, da bodo izpuhtele vse slabe stvari ter ostale samo dobre.
Mislim, da si starejši ljudje najbolj želijo, da bi imeli ob sebi nekoga, ki bi skrbel zanje, jim stal ob strani, jih podpiral ter jih razveseljeval. To je navsezadnje to, kar si želi vsak človek, še posebej pa tisti, ki nimajo svoje družine ali prijateljev. S takimi moramo preživeti vsaj nekaj časa in jim polepšati dan. To pa je natanko to, kar smo naredile devetošolke Živa Kolar, Živa Fotivec, Anamarija, Melisa, Barbara, Alicia Xena, Ana, Lejla, Maja, Nina, Alja, jaz in učiteljici Majda Jurač in Nina Janežič.
Na Valentinovo, 14. 2. 2012, smo se po prvi šolski uri odpravile v Dom Nine Pokorn Grmovje. To je poseben socialno-varstveni zavod, kjer prebivajo ljudje, ki so slabotni. Ko smo prispele tja, smo se najprej pripravile in se predstavile kot učenke I. OŠ Žalec z učiteljicama in nato predstavile program, ki smo ga začele s pesmijo Ein bisschen Frieden, ki ima globlji pomen o miru in ljubezni. Potem pa smo odigrale znano zgodbico o Rdeči kapici v moderni izvedbi, ob kateri smo se vsi nasmejali in se zelo zabavali. Za dodatno popestritev programa smo zapele Čukovo pesem Eno po domače. Deklamirale smo še nekaj pesmi naše pesnice Mete Rainer, ena izmed mojih sošolk pa je zaigrala na prečno flavto in prebrala svojo pesem, ki je govorila o ljubezni in plamenu, ki gori globoko v vsakem srcu. Naš program se je zaključil s pesmijo Dan ljubezni, s katero je voditeljica animacij odprla Valentinov ples, ki sem se ga tudi sama udeležila. Nekaj časa sem plesala s starejšo gospo, s katero sem imela krajši pogovor. V zahvalo so nam postregli s sokom, vodo, čajem, pomarančami in frutabelo. Še nekaj časa smo plesale in se zabavale s starejšimi. Potem pa smo se poslovile in se počasi odpravile. Ko smo odhajale, sem opazila, da so ljudje v tem domu bolj veseli in radostni in preživljajo življenje tako, kot jim je dano.
Odnosi med mlajšo in starejšo generacijo so pomembni. Od starejših ljudi se naučiš veliko stvari, ki ti bodo pomagale v prihodnosti, sam pa lahko nekoga razveseliš, če se samo spomniš nanj, ga pokličeš ali pa mu delaš družbo. Majhne stvari lahko pomenijo veliko. Nekoga lahko razveseliš, če mu rečeš samo eno besedo, ta beseda je hvala. Ta beseda ima veliko pomenov, vendar šteje samo to, da jo izrečeš iz srca. Mislim, da bi se morali mladi bolj družiti s starejšimi. To vem iz lastnih izkušenj. Starejša generacija bo imela družbo, mlajša pa bo odkrila zanimive stvari.
Petra Sedminek, 9. a, OŠ Žalec
Uredništvo obvešča, da je največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev.	Uredništvo
Ogled muzikala The jungle boy
Obiskala nas je mlečna kraljica
V četrtek, 16. 2. 2012, smo si pri angleščini najprizadevnejši in marljivi učenci v Mariboru ogledali muzikal The Jungle Boy. Predstava je potekala v organizaciji English Student
Narobe svet
Kaj bi mamica počela, če vrtca ne bi imela?
Tam igra se in nagaja, res je prava ringaraja.
Dedek moral bi po njo, vendar pozabil je na to.
Za računalnikom sedi, »Googla« išče, da se kar kadi.
Kam pa babica je šla, da po mene ni prišla?
Tudi ona se igra sredi peskovnika.
Torte, štručke in potičke, res so prave iz peska ptičke. Čudni časi zdaj so to, res, marsikaj je pozabljeno zelo. Vsak le zase se zanima in tako hitro minejo pomlad, poletje, jesen in zima.
Žan Majhen, 6. c
MV stari vrtec hodi mama, tam igra se čisto sama. Dedek pa za računalnikom sedi, saj v službo se mu ne mudi.
Babica v peskovnik je šla, tam jo ustrašila je lepa gospa. Hitro zbežala je ven in se ni več vračala sem.
Klara Cizej, 6. c
V stari vrtec hodi mama, tam igra se čisto sama. Dedek pa za računalnikom sedi, saj v službo se mu ne mudi.
Babica v peskovnik je šla, tam jo ustrašila je lepa gospa. Hitro zbežala je ven in se ni več vračala sem.
Klara Cizej, 6. c
Ko sem nekoliko zadremala, sem videla, kako se‘ mama v vrtcu igra.
Še dedek za računalnikom se jezi, ker miške pravilno držati mu ni.
Babica se mi veselo smehlja, ko se v peskovniku z mojo punčko igra.
Jaz pa sem tja gori odšla, pa videla sem to veselje njihovega srca.
Še zdaj se spomnim, kako je zabavno bilo, poskočno, neskončno lepo.
Urška Klopčič, 6. c
Sanjam Ljubljano
Sanjam, da grem v Ljubljano.
A čudno! Tja grem z banano. Hodim in nekdo hodi za mano, sedaj hodim skupaj s tabo ...
Le ti in jaz... midva.
Pred mano odpre se veliko mesto. Ljubljana, pomislim.
Bila je s sončnim zahodom obdana
in videti neskončno zaspana. Larisa Zabukovnik, 6. a
Moj domači kraj
Peljem se in zagledam Ljubljano, kjer otroci govorijo razigrano in tekajo podivjano.
Nato se peljem mimo Celja in zaslišim krike veselja, a nobenih znakov podeželja.
Čez nekaj časa vržem kazalec še tja na Žalec.
Na koncu pa prispem nazaj na Polzelo, v moj domači kraj.
Pia Gobec, 6. a Vsi OŠ Polzela
Theatre II. gimnazije Maribor, in sicer v njihovem šolskem amfiteatru.
Dvourna predstava s krajšim odmorom je presegla vsa moja pričakovanja. Nastopajoči so govorili razumljivo angleško, tako da nekateri nismo potrebovali podnapisov na stranskih monitorjih. Zgodba govori o sinu
Za mojo mamico
Moja mamica je zlata, njen dotik mehak.
Pomaga mi na vseh področjih in da lahek je moj plesni korak. Mamica je kakor sonce, sveti nam, kadar dežuje ali ko se spušča mrak.
Kdo pokril bi me z odejo drug kot moja zlata mamica.
Pia Dolar, 4. a
Moja mami
Moja mami je kot roža, ki vsak dan bolj cveti.
Je kot rahel vetrič, ki te nasmeji.
Družina je kot svet, ki v barve je ujet.
Je kot svetla luč, ki vsak dan ti kaže pot v svet.
Babica je kot zlato, ki sveti se zelo.
Govori skoraj vse jezike in se prilagaja kot sadike.
Janja Žagar, 5. B
Moja družina
Mami in ati sta moja prijatelja. Mami je roža.
Ati je korenjak, kot ni vsak. Moj brat je navihan veseljak.
Domen Simon Cajhen, 5. b
Mamica
Mamica pomeni vse mi na svetu: sonce, dež, veselje v letu.
Zakaj tega ne vem? Ampak zelo rada jo imam, to vam povem.
Neža Jelen, 4. b
O mamici in babici
Mamica je ena sama, rada jo imam.
Vsak dan me poljubi, tudi ko se skregava.
Tudi babica je super, vedno rada me ima. Danes praznik svoj praznuje, jutri pa piškote da.
Maša Šon Neuholt, 5. b
Družina
Moja mamica je zlata, še posej danes, na ta dan.
Saj mamica je samo ena in zelo rad jo imam.
Lahko me poboža in jaz lubčkajidam.
Moja babi je zelo prijazna in vredna je zlata.
Vedno me tolaži, velikokrat pazi.
Ko mami in ati gresta na izlet, pa še sladkarije mi da za poobed.
Nal Napotnik, 5. b
Moja družina
Moja družina je majhna, a fina. To me veseli, da skačem od radosti.
Družina poskrbi, da izginejo skrbi.
Ko smo žalostni, vedno najdemo stvari, da smo spet veseli vsi.
Ko veseli postanemo, takšni tudi ostanemo.
Nejc Guček, 5. B
Vsi OŠ Petrovče	.
človeka, ki ga živali džungle najdejo v čolnu in ga vzamejo za svojega. Čez petnajst deževnih obdobij se v njihov del džungle vrne strašni tiger. V nevarnosti, da bi le-ta napadel trop živali in tudi Narayana, sina človeka, slednjega s panterjem pošljejo v človeško vas. Na poti se Narayan in panter spopadeta z mnogimi ovirami in se celo spreta. Na koncu Narayan, panter in panda prispejo v človeško vas, kjer Narayan ob deklici Chandri spozna občutek ljubezni. Tigra ljudje ulovijo in zaprejo v kletko, tako da ne more več nikomur škodovati. Na poroki Chandre in Narayana se spoznata ter spoprijateljita človeški in živalski rod.
Glasnost glasbe je bila primerna vzdušju, izbrana zvrst je bila odlična za mladostnike. Pesmi so nekoliko priredili in jih tako naredili še zanimivejše. Nastopajoči so bili oblečeni v tople in težke kostume, kljub temu da je bilo v dvorani zelo vroče. Skratka, predstava je bila zelo zanimiva in z zelo dobro vsebino. Ob marsikaterem odlomku smo se pošteno nasmejali, tudi do solz. Koreografija je bila tehnično dokaj zahtevna in popolno izvedena. Vokalno so bili nastopajoči prepričljivi in zelo dobri.
Vsekakor se splača sodelovati pri angleščini, saj mi predstava, kot je bila ta, pomeni izredno veliko nagrado - veliko več, kot sem pričakovala.
Tea Pustoslemšek, 9. c, OŠ Vransko - Tabor, POŠ Tabor
y----------------------------s.
V Ljubljano
Odšla je v Ljubljano, sivo, zaspano.
Kupila je dobro, sočno banano.
Prišla je v sobano, lepo, priznano.
Gledala je sliko, zanimivo, neznano.
Prebirala je zgodbo, dolgo, zaspano.
Videla je žensko, do solz nasmejano.
Manca Strah, 6. a, OŠ Polzela
03/712 12 80 zkst.utrip@siol.net
Prehrana in način življenja pomembno vplivata na zdravje otrok. Mleko in mlečni izdelki se zaradi bogate hranilne in biološke sestave uvrščajo med pomembna živila v uravnoteženi prehrani. Vsega tega se zavedamo tudi v žalskih vrtcih. Z različnimi dejavnostmi v oddelkih (pogovori ob knjigah, ob praznih mlečnih embalažah, izdelovanju plakata itd.) smo želeli spodbuditi uživanje mleka in mlečnih izdelkov že v predšolskem obdobju ter krepiti znanje za zdravo prehranjevanje. V dejavnosti
Moja dežela
Moja dežela je najlepša slika in kot zaklad je v naših srcih skrita.
Moja dežela so zelene njive, hmeljišča sredi doline, kjer se Savinja vije.
Moja dežela so temni gozdovi,
kjer srne, jeleni se skrijejo, kjer ptice v vejah gnezda vijejo.
Moja dežela so gore, kot srebrne krone v daljavi se dvigajo, ko za zasnežene vrhove sonce tone.
Moja dežela so morja sinjine, jate galebov, ribiške barke, prostrane soline.
Moja dežela so reke, potoki, lokvanji, vrbe, kačji pastirji in ribe.
Moja dežela so dobri ljudje, ki orjejo njive, kopljejo premog,
gradijo domove in stroje.
Moja dežela so pesmi o žalosti in veselju, so zgodbe za spanec od nekdaj do danes.
Maja dežela so moji prijatelji, učitelji, sosedi, mama in oče.
Moja dežela smo mi vsi.
Andrej Trofenik, 8. a, I. OŠ Žalec
Moja mama
Opisal bom svojo mamo. Njeno ime je Darja. Stara je devetintrideset let, visoka pa približno 170 centimetrov. Njena teža znaša triinsedemdeset kilogramov.
Ima bled in ovalen obraz. Njeni lasje so kratki in svetli. Ima modre oči, prav tako kot jaz. Njen nos je kratek in okrogel. Njene polne rdeče ustnice so dan za dnem nasmejane. Ima svetlo polt. Postava je primerna njeni višini, ni presuha in ni premočna.
Stanuje v veliki stanovanjski hiši v Ločici ob Savinji 24. Zaposlena je na Okrajnem sodišču v Žalcu, kjer opravlja naloge in dela vodje vpisnika. Njena najljubša hrana so morske jedi in solata, ki jih velikokrat pripravi po svojem okusu, pijača pa voda in limonada.
V službo hodi zelo urejena. Velikokrat si nadene tudi kakšen
modni dodatek. Doma pa najraje smukne v športna oblačila in obutev. Svoj prosti čas izkoristi tako, da gre na sprehod z našo psičko Tiso, v večernih urah pa pogleda kakšne dobre filme. Ker ji nobena bolezen ne pesti življenja, lahko počne, kar koli ji pride na misel.
Njen odnos do naše družine je zelo pozitiven, saj nam daje koristne nasvete in nas spodbuja. Ima zelo velik krog prijateljev, saj je zgovorna, humorna, polna veselja in se rada zabava. Do starejših je spoštljiva, uvidevna, skrbna in ljubezniva. To se vidi, ko velikokrat obišče svoje mamo v domu ostarelih v Seneku. Lahko rečem, daje moja mama deloholik, saj kar naprej nekaj počne.
Zelo sem vesel, da jo imam, saj me spravlja v dobro voljo, mi daje koristne napotke in me spodbuja kot vse mame tega sveta.
Tim Ferlež, 9. b
na aktualno temo smo vključili tudi starše otrok. Skupaj z otroki so prinašali različno literaturo (knjige, izpiske z medmrežja, slikovni material itd.). Otroke je ta tema močno navdušila, kar je bilo razvidno iz njihovega sodelovanja. Kot dodatna spodbuda pa je bil napovedan obisk mlečne kraljice v vseh enotah žalskih vrtcev. V naši enoti Žalec I smo jo že nestrpno pričakovali. Po predstavitvi je prebrala »mlečno zgodbo«, ki so ji otroci z zanimanjem prisluhnili. Ob praznih mlečnih embalažah ter slikovnem materialu o mleku in mlečnih izdelkih je z vprašanji otroke spodbujala k razmišljanju in razvijanju dialoga. Poudarila
je pravilno ravnanje z odpadno embalažo. Presenečena je bila nad znanjem in ozaveščenostjo otrok. Veliko so ji povedali o pomenu mleka in mlečnih izdelkov ter kako v vrtcu ločujemo odpadke in kaj vse ustvarjamo iz odpadne embalaže. Otrokom je zastavila tudi nekaj ugank, ki so jih brez težav uganili. Zelo so se razveselili jogurta, ki so ga prav vsi z veseljem pojedli. Papirnat ovoj na jogurtovem lončku so odstranili. Dogovorili smo se, da bomo motive na papirnatem ovoju pobarvali, izrezali in sestavili. Prav tako pa bomo jogurtove lončke in pokrovčke umili in iz njih ustvarili kakšen zanimiv izdelek. Polni novih doživetjih smo se zahvalili za obisk in mlečno kraljico povabili, naj nas še kdaj obišče.
Z medsebojnim sodelovanjem žalskih vrtcev in Mlekarne Ce-leia želimo že predšolskim otrokom privzgojiti navade uživanje mleka in mlečnih izdelkov ter jih obenem ekološko ozaveščati. S tem bodo že zdaj kot otroci in kasneje kot odrasli dober zgled tudi drugim.
Ema Selič, Vrtci Občine Žalec
Pomagal mi je Prešeren
Ko sem po pouku prišla domov, mi je mamica naročila, naj naredim nalogo, preden grem ven. Ta dan sem imela res težko nalogo pri slovenščini. Ker" nisem vedela, kako začeti, sem se ulegla na posteljo in razmišljala. Pri tem sem zaspala.
Sanjala sem o tem, da sem govorila s Francetom Prešernom. Povedala sem mu, kako in kaj je z mojo nalogo. Rekel je, da se želi o tem pogovarjati na svežem zraku. Zamisel se mi je zdela dobra in hitro sem se oblekla v trenirko. Njemu pa moja oprava ni bila všeč, saj si je predstavljal, da bom po parku hodila kot urejena gospodična s krinolino, pahljačo in senčnikom. Komaj sem mu razložila, da je v današnjem času vse drugače. Moda se je spremenila in tudi vse drugo, sem mu razložila. Najprej je bil kar malo zgrožen, potem pa se je zadovoljil z mojim pojasnilom. Ko sva hodila po parku, mi je zazvonil telefon. Bila je moja prijateljica Katja. Ko sem končala s pogovorom z njo, sem opazila, da je Prešeren od začudenja pozabil zapreti usta. Vprašal me je, zakaj se pogovarjam z napravo. Odvrnila sem mu, da se tako z ljudmi pogovarjamo na daljavo. Njemu pa nikakor ni bilo jasno, kako se lahko z nekom pogovarjaš, ne da bi mu gledal v oči. Povedal je še, da so se včasih ob pogovoru dobivali na čajankah in v krčmah. Na dolgo in široko so se pogovarjali o literaturi in filozofiji. Med pojasnjevanjem sva zagledala skupino plesalcev, ki so izvajali akrobacije. Prešeren me je vprašal, kaj se gredo in kdo so. »Pa kaj teh tudi ne poznaš?« sem bila začudena. »To so breakdancerji,« sem mu pojasnila. »Res čudno, v naših časih so godli godci v živo, po plesišču so se vrteli pari, glasba pa je bila veliko bolj romantična,« je nadaljeval Prešeren. Med pogovorom sva prišla do konca poti. V trenutku sem se spomnila, da še nimam naloge.
Takrat pa sem se zbudila in ugotovila, da imam od pogovarjanja s Prešernom navdih za nalogo. Ko sem jo naslednji dan pokazala učiteljici, me je pohvalila in spis objavila v šolskem časopisu. Vem pa, da mi najbrž ne bi verjela, da mi je pri nalogi pomagal France Prešeren.
Kaja Kolar, 6. b
Lepo je živeti v naši domovini
Ne jezite se name, če bo pisava grda in boste težko brali. Avto se preveč trese. Toda zagotovo boste ugotovili, da pišem o svojem življenju. Končala bom pri dogodku, ko smo se zapeljali čez mejo.
Ime mi je bilo Luna. Žal samo sedem let. Ko sem bila stara dva meseca, smo se morali preseliti. Hiša nam je zgorela, zato smo se morali preseliti k naši prateti v Anglijo. Bila je zelo stara, zato nam je obljubila, da bo hiša čisto naša, ko ona umre. Umrla je na moj sedmi rojstni dan. Dva tedna po njenem pogrebu je mama prišla k meni in mi rekla: »Spremenili si bomo imena. Ne želimo preveč izstopati. Lahko si Loona ali kaj podobnega.« Seveda nisem hotela biti Loona. Luna mi je bilo všeč, Loona pa ne. Zato sem si izbrala ime Lulu. Moja mami, ki se je prej imenovala Marija, je bila zdaj Marie. Moj ati Jan je postal John. Moj brat Marko je postal Mark. Nekega dne, poleti, je mami rekla: »Lulu, pripravi si potovalko in vzemi vse, kar potrebuješ. Na počitnice gremo. Na Bled.« Bila sem presrečna. Šli smo nazaj v Slovenijo! Naslednji dan smo se odpeljali. Ko smo bili zvečer v neki počitniški hišici, sem kar poskakovala od veselja. Ponoči nisem mogla spati. Dva tedna sem se vsa vesela pogovarjala s tamkajšnjimi prebivalci, in to v slovenščini. Neko nedeljo pa je bilo konec vsega veselja. Odšli smo nazaj v sivo in pusto Anglijo. Bila sem zelo žalostna. Nisem se več smejala in tudi v šoli sem se poslabšala. Petke in štirice so nadomestile dvojke in trojke, včasih tudi enice. Potem pa je mimo naše hiše prišel nek bogataš iz Slovenije. Rekel je, da mu je všeč naša hiša. Čez kakšen teden sem ugotovila, da je ponudil, da zamenjamo hiše. Smilili smo se mu, ker smo pogrešali Slovenijo. Njemu je bila Anglija všeč, zato je bilo odločeno, da gremo na moj trinajsti rojstni dan domov. V šoli sem popravila ocene. Tudi naslednje leto sem imela dobre ocene. Tisto zimo smo odpotovali. Ob 19.21 smo se zapeljali čez mejo. Bila sem zelo srečna.
Od takrat naprej je bilo lepo in celo v šolo sem rada hodila. Na Anglijo mi je ostal samo en spominek: ime Lulu. Lahko le še rečem: »Lepo je živeti v naši domovini.«
Ana Logar, 7. c,
Oba I. OŠ Žalec
Brez ledvice dočakala stoletnico
Ker je bila premlada, jo je počakal
Druženje z najdražjimi in s sorodniki v Domu pod Reško planino
Angela Žagar, ki že dobro leto živi v Domu starejših občanov Prebold, je marca slavila stoletnico. Svoj jubilej je praznovala zelo veselo, še vedno dokaj čila in zdrava, z veliko življenjske energije, ki bi ji jo lahko zavidali tudi mnogo mlajši. Angela pa vse do svojega devetdesetega leta življenja sploh ni vedela, da živi le z eno ledvico.
Na dan jubileja je bila deležna posebne pozornosti vodstva doma, ki ji je podelilo košaro s stotimi vrtnicami. Obiskali in obdarili so jo tudi predstavniki vodstva občine na čelu z županom Vinkom Debelakom, predstavniki Krajevne organi-
zacije RK Prebold in Društva upokojencev Prebold ter številni drugi. Zapel ji je tudi ženski pevski zbor iz Gotovelj, v katerem prepeva njena sorodnica. Seveda pa so ji prvi voščili njeni domači in sorodniki, s katerimi se je dan pozneje veselila tudi v Planinskem domu pod Reško planino. Medse pa so jo povabili tudi nekdanji sosedje iz bloka in jo presenetili s torto.
Angela Žagar, rojena Kočevar, je kot šesti izmed osmih otrok zagledala luč sveta v Šeščah, v družini očeta Filipa in matere Alojzije. Doma so imeli kmetijo, njen oče pa tudi čevljarsko obrt. Kasneje je morala za otroke in
kmetijo sama skrbeti njena mati, saj je njen oče padel v I. svetovni vojni. Angela se je po končani osnovni šoli izučila za trgovko. Pripravništvo je opravljala v trgovini v Šmartnem ob Paki, svojo prvo službo pa je dobila v Planini pri Sevnici, kjer je bila nekaj let, nato pa se je vrnila domov in se zaposlila v preboldski tekstilni tovarni. Leta 1938 se je poročila z Mirkom Žagarjem. Leto pozneje je rodila sina Boris, ki živi v Novem mestu, leta 1942 pa sina Vilija, ki živi v Preboldu oziroma v Dolenji vasi. Angela je po Vilijevem rojstvu ostala doma, saj ni bilo vrtca, imela pa je v oskrbi tudi sestrinega otro-
ka Ervina (znanega pesnika in pisatelja ter dramaturga Ervina Fritza), saj je bila njegova mati na prisilnem delu v Avstriji. Angela se pozneje ni redno zaposlila, ampak sta z možem, ki je umrl leta 1976, živela z njegovo plačo oziroma s pokojnino. Do odprtja Doma starejših občanov Prebold je živela v bloku, zdaj pa jesen življenja preživlja v družbi stanovalcev. Vsak dan jo obišče tudi sin Vili z ženo Magdo, z njo spijeta kavico in se marsikaj pomenijo. Ker je tako rekoč med domačimi, ji tudi sicer obiskov ne manjka, zelo vesela je obiskov svojih vnukov in pravnukov. Z veseljem rada pove, da ima štiri vnuke in vnukinje in sedem pravnukov oziroma pravnukinj.
Angela Žagar je prijetna ženica, ki svojih sto let nikakor ne kaže. Če ne bi imela težav z vidom in s hojo, ji pravzaprav ne bi ničesar manjkalo, kot sama rada pove. Sodi med ljudi, ki so se bolnice in zdravnika na daleč izogibali. Seveda ji je zdravje to omogočalo, v bolnišnici je bila pravzaprav le takrat, ko je imela prometno nesrečo. Zdravje in starost je najbrž podedovala po starših oziroma starih starših. Visoko starost, nad osemdeset oziroma devetdeset let, so dočakali tudi sestre in bratje. Sestra Malči je umrla pri 94-ih letih,
Ervin Fritz med izročanjem darila svoji teti Angeli
brat Filip pri 92-ih, ona pa je presegla vse in je tudi druga najstarejša občanka Občine Prebold. Zastava naj starejše je namreč še vedno v rokah Terezije Hvala, ki bo oktobra stara 102 leti.
Angela je zelo prijetna oseba, polna veselja, rada zapoje in je vedno na tekočem z vsem, kar se dogaja doma in po svetu. Pri tem jo marsikaj tudi jezi. Časopise sicer bere s povečevalnim steklom, kolikor lahko gleda ali vsaj posluša televizijo in glasbo. Redno se udeležuje telovadbe v domu, obiskuje literarni krožek, po večerji pa z nekaterimi pevsko navdahnjenimi rada tudi
Angela je s kozarcem penine nazdravila zgosti, ki soji prišli voščit ob njene stotem jubileju
zapoje. Zelo rada rešuje tudi križanke.	D. Naraglav
Ljubezen nikoli ne mine
Zlatoporočenca sta si ponovna nadela zlata prstana
Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva, ni nevoščljiva, se na ponaša in napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti in ne misli hudega, temveč vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane. Ljubezen nikoli ne mine. To je ena najlepših svetopisemskih misli in je bila vodilo zlatoporočen-cema Ljudmili in Marijanu Volpetu iz Šempetra. Obred civilne poroke sta v Savinovi hiši v Žalcu opravila župan Janko Kos in matičarka Marjana Štrajhar, cerkvenega pa v petrovški baziliki pater Ivan Arzenšek.
Marija se je rodila med vojno kot prva izmed štirih otrok staršema Pavli in Filipu Kočevarju v Šeščah. Po končani osnovni šoli in opravljenem zaključnem izpitu za matičarja se je zaposlila na Oddelku za notranje zadeve v Žalcu. Po poroki in rojstvu hčerke in sina je ostala doma in skrbela za družino. Ko sta
otroka odrasla, se je zaposlila v Savinjskem magazinu Žalec, upokojitev pa dočakala v Montani.
Marijan se je rodil leta 1937 v Sv. Lovrencu kot drugi izmed štirih otrok Davidu in Mariji Volpe. Po končani osnovni šoli se je v Ferralitu izučil za ključavničarja. To delo je opravljal vse do odhoda k vojakom, po vrnitvi domov pa se je zaposlil v šempe-trskem Agroservisu (pozneje SIP-u), kjer je opravil mojstrski izpit in podjetju ostal zvest vse do upokojitve.
Po poroki sta si mlada zakonca postavila hišo v Šempetru, kjer živita še danes. Vso ljubezen in pozornost sta namenjala otrokoma, Ingrid in Marjanu, ki imata zdaj vsak svojo družino in živita v Žalcu oziroma v Petrovčah. Ljudmila in Marijan sta aktivna na mnogih področjih. Sta dolgoletna in prizadevna člana Turističnega društva Šempeter, kar potrjujejo šte-
vilna priznanja in nagrade, sta velika ljubitelja gora in planin in člana Planinskega društva Šempeter, Ljudmila je članica Klekljarskega društva Šešče in šempetrskega upokojenskega mešanega pevskega zbora. Marijan je nekatere športne aktivnosti opustil, nekoč pa je svojemu podjetju SIP-u kot športnik prislužil marsikatero odličje. Rada tudi potujeta, skratka živita bogato življenje. Da bi bilo še dolgo tako, so jima želeli vsi domači in številni svatje.	T. Tavčar
Frančiška in Janez Strni-šnik iz zaselka Zaplanina v Občini Vransko sta praznovala zlato poroko. Cerkveni obred, ki je potekal v župnijski cerkvi v Šentgotar-tu, je opravil župnik Drago Markuš, civilnega pa v posebni sobi znanega gostišča na Vranskem župan Občine Vransko Franc Sušnik in matičarka Marjana Štrajhar.
Janez se je rodil na majhni kmetiji v Zaplanini, kjer je živel še z dvema bratoma in sestrama, Frančiška pa v Čem-šeniku. Ko so Janezovi bratje in sestre odšli z doma, sta ostala z mamo sama. Janez je še dokaj mlad prevzel kmetijo, ki je bila majhna, in jo želel obnoviti. Zato se je zaposlil v Litostroju v Ljubljani kot rezkalec, kjer se je
80-letni Stanko in njegova 71-letna Vikica Čepen iz Žalca sta praznovala zlato poroko. Obred sta opravila matičarka Leja Božič in žalski župan Janko Kos.
Stanko se je rodil kot tretji sin v Gotovljah, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo, potem pa se je vpisal na poklicno kovinarsko šolo v Žalcu in se izučil za kovinostrugarja. Zaposlil se je v Ferralitu Žalec, kjer se je izkazal kot inovator, za kar je prejel več priznanj, leta 1990 seje upokojil. Ob delu je pomagal doma na kmetiji. Ob vsem tem pa je našel tudi čas za atletiko, bil je član Atletskega društva Kladivar in je dosegel kar nekaj lepih uspehov, predvsem v
leta 1991 upokojil. Žena Frančiška je delala na kmetiji in skrbela za otroka, hčerko Faniko in sina Ivana. Ko sta odrasla, sta se poročila. Fanika je odšla v Zavrh pri Trojanah. Z možem Francijem imata tri otroke, Cirilo, Metoda in Francija, ter dva
Zlatoporočenca Vikica in Stanko Čepin
teku na srednje proge, zelo rad pa je imel tudi judo.
Vikica je otroštvo preživela v Stranicah pri Frankolovem, nato pa se je družina preselila v Ža-
vnuka. Sin Ivan pa je prevzel kmetijo, na kateri mu pomagajo žena Polona in trije otroci, Andraž, Žan in Lovro. Zlato-poročnega slavja se je udeležilo kar 70 svatov, ki so slavljencema zaželeli še veliko zdravja in na mnoga leta. T. Tavčar
lec, kjer je končala osnovno šolo. Zaradi težkih gmotnih razmer si je že pri petnajstih letih začela služiti kruh. Do leta 1961 je opravljala razna priložnostna dela, potem pa se zaposlila v Juteksu in se leta 1991 upokojila. Kasneje je še pet let delal v pražarni Tropic v Žalec.
Spoznala sta se okoli leta 1960, takrat, ko je bila Vikica za poroko še premlada. Stanku pa je bila tako všeč, da je poroko načrtoval pri svojih tridesetih letih in tako sta se vzela, ko sta bila oba zrela za zakon. Kmalu po poroki se jima je rodila hči Danica. Živela sta pri Stankovih starših, poleg njiju tudi Stankova brata in stari starši. Pozneje sta si uredila stanovanje v zgornjem delu hiše, ki sta jo počasi urejala, vsako leto pa si je družinica privoščila dopust na morju. Ko je hči odrasla, se je poročila in se odselila. Stanko in Vikica sta nenadoma ostala sama, vendar jima ni dolg čas, saj ju hčerka in vnuka Brigita in Mitja, ki sta bila dedku in babici zlatopo-ročni priči, pogosto obiskujejo. Zdaj ju pogosto razveselijo tudi njuni trije pravnuki. T. Tavčar
S slovesnosti ob civilni poroki
Še na mnoga leta
Po njej so poimenovali afriško drevo
Sonja Porle v pogovoru z Nušo Dvoršek
Preboldska občinska knjižnica je dan pred dnevom žena gostila rojakinjo, etnologinjo in pisateljico Sonjo Porle, ki je velik del svojega življenja posvetila črni celini - Afriki. Svoje življenje v tem okolju in vsakoletno vračanje v objem tega dela sveta je popisala v knjigah Črni angel, varuh moj in Barva sladke čokolade, ki jih je izdala v letih 1997 in 1998.
Sonja Porle se je v preboldski knjižnici srečala in rokovala s številnimi znanci, sošolci, prijatelji in z nekdanjimi sosedi. Prijetno je bilo poslušati njene spomine na mladost, na življenje v kraju pod Žvajgo, polnoštevilno občinstvo pa so pritegnile besede, povezane z Afriko. Z njo se je pogovarjala knjižničarka Nuša Dvoršek.
Sonja Porle, rojena Pre-boldčanka, je prvič potovala v Afriko leta 1983. Že po prvem obisku v Afriki je, kot v prispodobi pravijo njeni prijatelji, zbolela za neozdravljivim afriškim virusom, tako imenovanim Mal de I'Afrique. Ta virus seveda ne pomeni nič drugega kot to, da Afrike, ko ti enkrat zleze pod kožo, vsaj v duhu nikoli več ne zapustiš. Sonja je prepričana, da brez Afrike sploh ne obstaja in da bi bila, če se nanjo ne bi navezala tako zgodaj, danes popolnoma drugačna oseba - manj zadovoljna in izpolnjena in verjetno tudi ne bi pisala. Sonjo pozna-
mo po njenih afriških zgodbicah, objavljenih v Pionirju in Pionirskem listu, po afriškem dnevniku, ki je izhajal v sobotni prilogi Dela, po njenih intervjujih z afriškimi glasbeniki v reviji Muska, po njenih oddajah o afriški glasbi na Radiu Študent in Valu 202, po njenih razstavah Srečna Afrika o izdelovanju igrač afriških otrok predvsem pa kot pisateljico afriških zgodb, ki jih je popisala v dveh knjigah, ki imata posebno mesto tudi v novi preboldski knjižnici, kjer so knjižna dela ostalih avtorjev, rojenih ali nekdaj oziroma še živečih v preboldski občini.
Razpeta med Škofjo Loko, Oxfordom in Afriko
Sonja Porle je svojo mladost preživljala v kraju pod Žvajgo, že kaj kmalu pa je ugotovila, da ima smisel za literarno ustvarjanje, kar kažejo tudi njene objave v mladinskem glasilu nekdanjih preboldskih mladincev Žvajga. Takrat si zagotovo ni predstavljala, da jo bo očarala črna Afrika in da bo postala tudi prava pisateljica. Njena prva knjiga Črni angel, varuh moj je po izidu postala prodajna uspešnica (sedemkrat tudi že ponatisnjena) in bila prevedena v hrvaščino in nemščino. Za svoj literarni prvenec je prejela nagrado Zlata ptica. Ocenjevalna žirija je ob
C+TEHnOS
prebvo4fljjstra)«v!norodl)*prodaUvig<iiM<n pUstlt»
Uspešno podjetje z več desetletnim obstojem na tujih trgih, k prijavi vabi vse ki imate željo po ustvarjalnosti in dinamičnosti.
Zaradi razširitve poslovanja objavljamo razpis za dodatna delovna mesta:
-	orodjar (orodja za plastiko, gumo in preoblikovanje pločevine)
-	konstrukter orodij (obvezne delovne izkušnje)
-	operater CNC - rezkalec
-	operater CNC - strugar
-	programer rezkanja, struženja
-	operater na žični in potopni eroziji
-	operater na robotskem varjenju
-	planer proizvodnje strojegradnje in orodjarne
-	vodja proizvodnje mehanske obdelave in orodjarne
-	vodja proizvodnje brizganja plastike in gume
Zaželene so delovne izkušnje s področja kovin, strojegradnje, mehanske obdelave ali orodjarstva s 5. 6. ali 7. stopnjo izobrazbe, organizacijske sposobnosti, sposobnost dela z ljudmi, sposobnost timskega dela, aktivno obvladovanje nemškega ali angleškega jezika (za vodstvene kadre), znanje računalništva.
Nudimo:
-	kasnejša možnost zaposlitve za nedoločen čas,
-	delo v uglednem in dobro stoječem podjetju,
-	možnost profesionalnega razvoja in stimulativnega plačila.
K prijavi vabimo visoko motivirane in zanesljive kandidate z željo po nadaljevanju kariere, v osmih dneh po objavi na naslov: TEHNOS d.o.o., Cesta ob železnici 1,3310 ŽALEC ali na elektronski naslov info@ tehnos.si. Za vse dodatne informacije nas pokličite na telefonsko številko 03/713 30 50.
tem povedala, da njena knjiga pomaga Slovencem Afriko razumeti bolje kot desetletja gibanja neuvrščenih. Druga knjiga Barva sladke čokolade pa je nekakšen izbor časopisnih potopisnih člankov o zahodni Afriki.
»Že kot šolarka sem se zelo rada potepala in sanjarila o daljnih deželah. Ker me je mama držala bolj na kratko, vaško življenje pa je med puberteto naglo izgubljalo svoje skrivnosti, sem se začela zatekati v knjige. Z veseljem sem do konca prebrala prav vse, kar mi je prišlo pod roke, tudi knjige, ki jih nisem razumela. Takrat se namreč še nisem zavedala, da so med pisatelji oziroma njihovimi deli velike kakovostne razlike. Skratka, lahko rečem, da je bilo branje pomemben del mojega odraščanja. Prav z branjem sem se najbrž tudi nalezla želje po pisanju. Pri enajstih sem začela polniti šolske zvezke s cmeravimi dnevniškimi zapisi, v prvem letniku pedagoške gimnazije pa z nič manj samoljubnimi stihi,« pravi Sonja, ki je kar nekaj let s svojo družino živela v Veliki Britaniji v Ox-fordu, zdaj pa je razpeta med Škofjo Loko, kjer je kupila in preuredila starejšo hišo, in Oxfordom, kjer si je ustvarila svojo družino, in seveda Afriko. Rada pride tudi v Prebold in Žalec, kjer živita njena sestra in mama.
Sonjino drevo Pavetta sonjae
V daljni Afriki je Sonja spoznala cenjenega doktorja botanike Williama iz Oxforda, iskrica je preskočila in postala sta zakonca, ki se jima je pozneje rodila hči Lara. Skupaj so leto za letom obiskovali Afriko, ki je Sonjo obdarila tudi z nesmrtnostjo njenega imena. Pravzaprav se je zapisala v botanično zgodovino. Po njej se namreč imenuje neko zelo redko drevo Pavetta sonjae. »Krošnja drevesa je okrašena z belimi socvetki, ki še najbolj spominjajo na pomladansko cvetje bezga,« pravi Sonja in dodaja, da je vesela, da jo na Afriko veže tudi drevo. Med stvarmi, ki jo spomnijo na ta kontinent, še po-
Sonja je očarana nad njenimi otroci, ki si
sebej na njegov zahodni del, so nedvomno otroške igrače, ki so si jih sami izdelali afriški otroci. Vsa očarana nad nenavadno domiselnostjo malih zamorčkov in njihovimi igračami, izdelanimi iz zanje dostopnih materialov, ki jih pri nas običajno vržemo v smeti, jih je začela zbirati.
»Bila sem očarana nad temi umetninami, ki so se rodile v presunljivi želji revnih otrok, da bi tudi sami imeli igračko. Navdušena nad to ustvarjalnostjo sem jih začela zbirati. Najprej sem prepričala nekega fantiča, da mi je odstopil virtuozno zgrajen tovornja-ček, ter ga nagradila z nekaj drobiža. V Afriki pa se vse stvari bliskovito razvedo in tako so me v naslednjih jutrih, takoj ko sem vstala, pred vrati že čakale žvrgoleče vrste otročajev, ki so v rokah stiskali svoje igrače, s katerimi so želeli trgovati z mano. Kaj kmalu mi je uspelo zbrati cel kup raznih iz starih škatel, zabojev in konzerv sklepanih avtomobilov, koles, motorjev in letal. Ob tem pa me je kar malo presenečalo, da je bil izkupiček igrač v podobi živali zelo pičel, pa še to so bile v glavnem kokoši,« pravi Sonja in dodaja, da ji je kar obsežno zbirko teh očarljivih in tudi rahlo žalostnih izdelkov uspelo pritovoriti domov. Pozneje je igrače tudi razstavila in pripravila čudovito razstavo. Med razstavljenimi igračami je bila nekaj posebnega tudi kot kakšna žoga velika kura, v
sami izdelujejo igrače
glavnem izdelana iz odpadnih polivinilastih vrečk.
Romana »apostola« večkulturne družbe
Kritiki Sonjino literarno delo Črni angel, varuh moj ocenjujejo za izjemen potopisni roman, katerega sodobna oblika je prerasla golo informiranje in faktografsko nizanje. Prežet je z zanimivimi osebnimi mnenji, meditativnostjo, metaforičnostjo in duhovitimi miselnimi preskoki. Tak potopis pa seveda ne predstavlja kakršnekoli poti navzven, temveč navznoter, saj v romanu informacije zgodovinskega in zemljepisnega znanja niso na prvem mestu, temveč jo bolj zanimajo nenavadnosti in stiki popotnika z novim in drugačnim, s tem, kar ni zapisano v nobenem priročniku. Njen roman tako ne streže želji po zabavi, temveč je na prvem mestu umetnikovo doživetje. S podobno, vendar nekoliko manj literarno in bolj reportažno zasnovano pisavo je pisan tudi potopisni roman
Barva sladke čokolade. Sicer pa Porletova z obema potopisnima romanoma dopoveduje bralcem, da mora človek ohranjati večkulturno družbo, ki je tudi njej pomenila izjemno prijetno, bogato in neponovljivo človeško izkušnjo.
V prijetnem spominu ji bo prav gotovo, in tudi občinstvu, ostal ta dogodek v preboldski knjižnici, kar je ob koncu povedala tudi v izjavi za časopis Utrip: »Nadvse srečna in vesela sem, da sem danes med svojimi rojaki, s katerimi sem lahko delila spomine svojega življenja. Je pa res, da je pred znanci, prijatelji ... po svoje težje nastopati, saj se nekako bojiš, da bi jih razočaral in jim ne povedal tistega, kar morda želijo slišati. Mislim, da mi je uspelo in da vsi skupaj odhajamo domov bogatejši. Rada imam svoj rojstni kraj, rada živim v Angliji..., a brez Afrike tudi v prihodnje ne bo šlo. Vsekakor pa delam na tem, da luč zagleda še kakšno moje literarno delo.« D. Naraglav
SPLOŠNO KLEPARSTVO, KROVSTVO IN TESARSTVO
«na KRK Uroš, s.p.
Zabukovica 162, 3302 Griže
GSM: 031/307-780
uros.krk@triera.net UREDIMO UGODEN KREDIT BARVANJE NAPUŠČEV DELO IN NAJEM DVIŽNE KOŠARE
(do višine 40 m)
ZA NARAVO IN DOM
ß /IDI ACT
Br/ ai Wmm#	■
ROTOMOULDING
ZBIRALNIKI ZA
ODPADNO VODO IN DEŽEVNICO
Velikosti zbiralnikov: • 2.0001 •3.5OOI
•	5.5OO l
•	7.5OO l •10.0001
in več
LOVILCI 0U IN MAŠČOB AQUAPLAST
Zaščitite podtalnico -ulovite onesnaževalce
VSE ZA UREDITEV OKOLICE
Kanalizacijski jaški, peskolovi, cevi za vodovod in kanalizacijo, litoželezni in plastični pokrovi, možnost brezplačne dostave
Prodajalec:
©zagožen
Proizvodno in trgovsko podjetje za zunanji vodovod in kanalizacijo Cesta na Lavo 2a, 3310 Žalec, Slovenija
11+386 (0)3 71314 20 f 1+386 (0) 3 71314 22 e| zagozen@siol.net w| www.zagozen.si
éJQi
Kulturni spomeniki v Braslovčah	Moji spomini Milana Razdevška
Predsednica Kulturnega društva Braslovče Natalija Marovt in avtor knjige Franci Kralj
V preddverju Osnovne šole Braslovče so pripravili predstavitev nove knjige domačina in upokojenega učitelja Franca Kralja. Knjiga govori o sakralnih kulturnih spomenikih v braslovški občini. To je njegova že četrta in najobsežnejša knjiga.
Predsednica Kulturnega društva Braslovče Natalija Marovt se je na predstavitvi avtorju zahvalila za novo knjigo, ki je za občino in braslov-ško kulturo zelo dobrodošla. Na območju občine predstavljajo največji in najbolje vzdrževan del kulturne dedi-
ščine objekti, ki se strokovno imenujejo sakralni objekti -spomeniki.
Kot je dejal, knjiga na 336 straneh z besedami in s slikami predstavlja sakralne spomenike. Gradivo je avtor zbiral celih pet let, a je po njegovem mnenju kljub temu ostalo še veliko neodkritega. Knjiga v prvem delu posreduje splošne podatke. Poseben poudarek je na arhitekturnih usmeritvah, ki so jih uveljavljali v 17. stoletju in pozneje. V tem delu je opisana tudi vloga Žovneških, saj so bili oni ali njihovi predniki soustanovitelji braslovške
pražupnije. V nadaljevanju so opisne vse podružnične in župnijski cerkvi. Gre za opise v zvezi z arhitekturo, opremo, s poslikavami, z zvonovi, sledi zgodovinski del in ob koncu zanimivosti ali posebnosti, zanimive za bralce.
Pri delu na terenu je vedno naletel na razumevanje in pomoč. Župniki župnij Braslovče, Gomilsko in Nazarje so mu bili vedno in ob vsakem času pripravljeni pomagati. V kategorijo sakralnih kulturnih spomenikov spadajo tudi kužna znamenja, kapele, kapelice, različni križi. Vseh teh je na območju občine več kot sto. Za poseben prispevek pri izdaji knjige se je zahvalil Kseniji Fanrich za jezikovni pregled, župnikom, Martinu Cirarju iz župnije na Gomilskem, Milanu Gosaku iz župnije v Braslovčah, Francu Kovšetu iz župnije v Nazarjah, Ivanu Rojniku, župniku iz Vuhreda za uvodne besede, profesorju Milanu Natku iz Ljubljane za strokovne nasvete in županu Občine Braslovče Branimirju Strojanšku.	T. Tavčar
Tito in tovariši
Med pogovorom Cvete Zalokar Oražem z dr. Jožetom Pirjevcem
ŠUKAR «
<j)
ó 0 CD N
to N £
i £
Petek, 20. april, ob 20. uri
Dom II. slovenskega tabora Žalec Koncert za glasbeni abonma in izven. Vstopnice' TIC Žalec, tel. Od 710 04 .‘54
Ponedeljek,
16. april,
ob 20. uri
Dom II. slov. tabora Žalec
Vstopnice: TIC Žalec,
710 04 34
39CÈF
10 ta
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so 2. marca gostili dr. Jožeta Pirjevca. Z njim se je pogovarjala nekdanja poslanka in književnica Cveta Zalokar Oražem. Dr. Pirjevec je predstavil Tita in svojo knjigo z naslovom Tito in tovariši.
Dr. Jože Pirjevec je eden najpomembnejših diplomatskih zgodovinarjev na zahodnem Balkanu ter član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Velik del svojega znanstvenega raziskovanja je posvetil zgodovini Jugoslavije, jugoslovanskim vojnam in zgodovini Slovencev v Italiji. Na vprašanje, zakaj se je lotil pisanja in raziskovanja o Titu, je odgovoril, da je že pred kar nekaj leti dejal, da bo nekoč napisal biografijo Edvarda Kardelja. Kasneje, ko je začel z raziskovanjem, je ugotovil, da Kardelja brez Tita in drugih sodobnikov - Di-lasa, Rankoviča, Bakariča, Koče Popoviča - ni mogoče opisati. Tako se je porodila ideja, da bi napisal knjigo o Titu in tovariših. S knjigo je želel prikazati dramatiko te tovarišije. Na začetku so se ljubili, na koncu sovražili. V polni knjižnici je večer po uradnem delu minil v zanimivi debati.	T. T.
El zkst.utrip@siol.net
V samozaložbi je decembra lani, in s ponatisom z dopolnitvami januarja letos, izšla knjižica avtorja Milana Razdevška z naslovom Moji spomini. Savinjčan, rojen na Ponikvi pri Žalcu, ki živi v Slovenj Gradcu, se je za to dejanje odločil pri svojih 87 letih življenja. Je častni član KS Ponikva in KO ZB Ponikva za vrednote NOB in, kot pravi, po duši in srcu še vedno Savinjčan. Na Ponikvi so pred kratkim v okviru literarnega večera, ki so ga pripravile ljudske pevke na čelu s Tatjano Jezernik, ki je prireditev tudi vodila, pripravili predstavitev njegove knjige.
Milan Razdevšek je svoje spomine razdelil na 27 vsebinskih sklopov. Začetek nas vodi na Ponikvo pri Žalcu, kjer se je rodil 9. julija 1924. Kot šestletnik je bil vpisan v šolo v zadnjem letu veljave avstrijskega šolskega zakona, saj so zatem po jugoslovanskem zakonu v 1. razred vpisovali sedemletnike. Leta 1942 so ga nemške oblasti pozvale k vstopu v predvojaško, v resnici pa že pretežno vojaško usposabljanje. Konec leta 1942 je bil v Nemčiji že vključen v tankovsko enoto in sredi leta 1943 se je kot devetnajstletnik znašel na ruski fronti, v kleščah največje vojaške bitke vseh časov, pri Kursku, v spopadu s po tri tisoč tanki na vsaki strani. V tej bitki je bil Milan hudo ranjen in pričelo se je njegovo šestmesečno zdravljenje po nemških vojaških bolnišnicah, dokler ni sredi
Milan Razdevšek pri Steskijami (prvi z desne) v družbi z ruskim vojaškim atašejem in predsednikom ZZB za vrednote NOB Žalec na dan odkritja spominske plošče hrabrim mladenkam
decembra smel oditi domov na »ozdravitveni dopust - Genesungsurlaub«.
To je bila priložnost, da se iztrga iz primeža okupatorske vojske in se pridruži osvobodilnemu gibanju. Po nekaj uspešnih terenskih obveščevalnih nalogah se je v začetku leta 1944 začelo sodelovanje v znameniti 14. diviziji v boju za dokončno osvoboditev. Kot oficir partizanske vojske je bil demobiliziran leta 1946. Zaposlil se je na skupnem koroškem okraju Prevalje, leta 1949 pa je nastopil upravno službo v slovenjegraški bolnišnici, kjer je bil kar 35 let upravitelj te bolnišnice.
Velik del vsebine knjige vključuje to obdobje njegove poklicne poti, ki je bila zelo ustvarjalna in delovna, o čemer nedvomno govorijo tudi besede dolgoletnega direktorja bolnišnice prim. Draga Plešivčnika, ki je v utemeljitvi za občinsko nagrado Milanu Razdevšku zapisal: »Vse, kar se
Novi podpredsednik
Društvo upokojencev Žalec je na svojem letnem občnem zboru poleg pregleda del v preteklem obdobju in načrtov za naprej opravilo tudi volitve v upravne organe društva.
Društvo bo še naprej vodil Jože Kek, novi podpredsednik pa je Slavko Povalej. Spremenila se je tudi zasedba članov preostalih organov društva, kjer je približno polovica novih. L. K.
DANILO PIKL, s. p.
Starovaška ulica 1, 3311 Šempeter
Tel.: 03/ 570 20 70, gsm: 041 709 186
- MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV, NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA,
-	POPRAVILA ŠTEDILNIKOV, PRALNIH, SUŠILNIH IN -
POMIVALNIH STROJEV,
-	POPRAVILA, MONTAŽA IN ČIŠČENJE BOJLERJEV.
vidi danes, je nastalo v zadnjih 35 letih, torej v času upravitelje-vanja gospoda Milana Razdevška kot pomembnega činitelja pri oblikovanju in delovanju zavoda. /.../«
V knjižici je tudi zanimiv zapis o kraškem teranu, ki je kar nekaj časa v bolnišnici občasno nadomeščal pomanjkanje penicilina. Spregovori o srečanju s pisateljem Lovrom Kuharjem -Prežihovim Vorancem in tudi o duhovniku in pisatelju Ksaverju Mešku, o poroki in rojstvu hčere Bože in sina Milana, pa tudi o njegovem petletnem mandatu poslanca v socialno-zdravstve-nem zboru republiške skupščine.
Sklepni del njegovih spominov zajema njegovo širšo dejavnost, zlasti v telesni kulturi, knjižico pa končuje s poglavjem Setev in žetev, ki govori o priznanjih, ki jih je prejel za svoje delo na številnih področjih. Poseben del je namenjen zahvali vsem, ki so kakorkoli povezani z njim in tudi z izdajo njegovih spominov.
Dogodka na Ponikvi sta se med drugim udeležila prof. Jože Potočnik, dober prijatelj in spremljevalec avtorjevih spominov, in primarij dr. Drago Plešivčnik, nekdanji sodelavec in direktor slovenjgraške bolnišnice. D. N.
GEOPROJEKT d.o.o. m CENTER NEPREMIČNIN Savinjske doline
Zanesljivi in zvesti partner pri gradnji.
Pod tema imenoma se predstavlja naša ekipa, ki s svojim znanjem in izkušnjami že dvajseto leto oblikuje prostor, ki vas obdaja.
Ponujamo vam hitre, kvalitetne in cenovno ugodne GEODETSKE STORITVE
Pomagamo vam pri NAKUPU in PRODAJI NEPREMIČNINE
Priskrbimo vam PROJEKTNO DOKUMENTACIJO
03/710 38 10
www.geoprojekt.si
GEOPROJEKT d.o.o. geodetske storitve, projektiranje, inženiring, nepremičnine
GEOPROJEKT
I	d.o.o.
Šlandrov trg 11, 3310 Žalec
(med gostiščem Marjola in poslovno stavbo Vender)
M
ft
MA tfäpROF
UTRIP
PRE-
BIVALCI
ŠKOTSKE
KNJIŽEVNIK
FRITZ
OSNUTEK,
PREDLOG
PLEMIŠKI IN VLADAR, NASLOV
avtor
JANEZ
KORENT
ELEKTRONSKA CEV V TELEVIZORJU
KNJIŽEVNIK (DRAMA ŠEHEREZADA)
OTOK V ALEUTIH
KRISTINA
OBERŽAN
POBOTANJE
KRILO
RIMSKE
LEGIJE
JUDOVSKI
DUHOVNIK
REKA
V VZHODNI ANGLIJI
NALEZLJIVO
VNETJE
KOŽE,
ERIZIPEL
VOJKO
ANZELJC
VENERA
ZJUTRAJ
SL, PESNIK V TRSTU (MARKO)
SAMICA OVČARSKEGA PSA
TRAČNICA
RUSJAN
SNOV ZA VZDRŽEVANJE Ph
SUMLJIVA
ZADEVA
STAROGR,
BRENKALO
JAVNO VPRAŠANJE VLADI V PARLAMEN.
UTRIP
AM, IGRAL, IN SKLADATELJ (JACKIE)
NEZGODA
ESTONEC
LEK ZA IZLOČANJE URINA
VISOKA STOPNJA JEZE, SRD
KLJUNASTI
KROKODIL
PEVEC PLESTENJAK
FR.
PISATELJ
(ALAIN-
RENE)
ZABAVNA
UMETNOST
UMETNOST
(LATIN.)
KRAJ PRI VOJNIKU
ALOJZ
REBULA
SL. IGRAL, (GAŠPER)
HRV. IGRAL. (BORIS)
DEL
TENIŠKE
IGRE
TELUR
NORVEŠKI
DRAMATIK
(HENRIK)
KDOR KAJ OČITA, KRITIK
REVSKANJE
PRINCIP
SORTA,
ZVRST
KRALJ MEDIJCEV, KIJE PORAZIL ASIRIJO
POLITIČNO
ZATOČIŠČE
AKTIVISTKA
PEČARIČ
IGRANA 64 POLJIH
REKA V FRANCIJI
ANTON
AŠKERC
AVTO-
MOBILSKA
GUMA
SOL CITRON. KISLINE
KRAJ
NAD IZOLO
PESNICA
(META)
POZNAVALEC KELTOV
TULEC,
ETUI
VRTNINA ZA KOMPOT
IZDELOVAL.
KOTLOV
VEČKRAT UKRIVLJENA ČRTA
VLADIMIR
SKRBINŠEK
DRUGO NAJVEČJE MESTO NA JAPONSKEM
KRČEVIT
JOK
PRODAJNI
PREDMET
NAOČNIKI
OVČJI
SAMEC
LJUBEZEN.
PESNIK
LUKA V JEMNU
JADRAN. OTOK JUGOVZH. OD LOŠINJA
BODICA
NAJVEČJI
PTIČ
SLIKAR
ISMET
VOLJEVICA
DARE
VALIČ
ZVEZDA
REPATICA
60 MINUT ZAČETEK PREBAVN. TRAKTA
4. RIMSKI KRALJ
SLADEK RASTLINSKI SOK
PTICA
ROPARICA
PLOVKA
NAVODI
KOST V NARTU
OCET
TEPČEK
ITALIJAN, BEGUNEC IZ ISTRE
KINEMA-
TOGRAF
KORALNI
OTOK
OBSEDENA
ŽENSKA
JANEZ
OVSEC
VAŠKI
PAŠNIK
AZIJSKI
RAKUNJI
PES
KAL,
POGANJEK
EGIPČ. BOG MESECA
GEORGE
ELIOT
JUŽNO-
AMERIŠKI
INDIJANCI
VODNA
PTICA
NORDIJSKI
BOGOVI
FILOZOFI IZ ELEE
UVAJALEC
NOVEGA
DEJAVNA
MOČ
PODOBA
GOLEGA
TELESA
OKRASNI
KAMEN,
KALIJEV
GLINENEC
GOROVJE V BOLGARIJI IN GRČIJI
ZAČETNIK
SEMITOV
BIBLIJSKA
OSEBA
OZVEZDJE NAJ. NEBU
GOJITELJI-CA ŽIVALI
UMBERTO
NOBILE
MLEČNI
IZDELEK
EL. ENOTA ZA MOČ, WATT
SLIKARKA
VOGELNIK
PRITOK RENA V ŠVICI
POČASI
(GLASB.)
GL. MESTO NORVEŠKE
SLAVOJ
ŽIŽEK
NEZNANKA V MATEMAT,
—

PRIMORSKI
SADEŽ
REKA NA ŠKOTSKEM
DEL
PRTLJAGE
UMRLI SL. POPEVKAR
(KARLI)
VSTOPNICA
RIMSKA
DVE
MESTO V IZRAELU
INDIJANSKO PLEME V ZDA
NEKDANJA
MINISTRICA
KLINAR
BILJANA
UNKOVSKA
CIGARETNI
OGOREK,
CIK
VRH
SEVERNO
OD
MRZLICE
SLAVKO
CERJAK
BULA,
ŽLEZNJAK
GLAVNA
SESTAVINA
MAŠČOB
ANGLEŠKI FILMSKI PRODUCENT (J. ARTHUR)
BOLIVIJSKI
DRŽAVNIK
MORALES
PRE-
ŠERNOVA
PESEM
VOZNIK
TAKSIJA
OFICIR
ALPSKE
REŠEVALNE
SANI
SLUZNIČNI
IZPUŠČAJ
SMUČAR
LIGETY
FR. MESTO OB
ROKAVSKEM
PRELIVU
UTRIP
PESNIŠTVO
ANGLEŠKI
FILMSKI
REŽISER
(KEN)
PREPROSTO
TROBILO
BOLEZEN,
SIFILIS
KRAJ PRI SARAJEVU
PAUL
CEZANNE
PEVKA RE-DŽEPOVA
INDIJSKI
HRAST
TONE
FORNEZZI
INO-
ZEMSTVO
FR.SKLADATELJ BELG. RODU (CESAR)
OZEK
KOS BLAGA
ZASTOJ,
PREMOR
VEČJI
OGNOJEK
VISOK GORSKI HRBET
NADIA
COMANECI
ORANJE
RAZLAGA,
TOLMA-
ČENJE
JUŽNOAFR.
REPUBLIKA
STIL ZABAV. GLASBE
GLAVNA
REKA
TAJSKE
HIŠNI BOG PRI
RIMLJANIH
STARA
MAMA,
BABICA
AKVARIJ.
RIBICA
Nagradna križanka
Rešitev križanke, objavljene v junij številki Utripa: RAZPRIMO-JADRA-GROFICA-MARICA-EKOFEST.
Izžrebani nagrajenci, ki prejmejo vstopnice so: 1. Frančiška Pikel, Jeronim 21, Vransko; 2. Cvetka Pernovšek, Velika Pirešica 12 d, Žalec;
3. Vili Puncer, Zelena ul. 2, Šempeter; 4. Helena Umek, Levec 85, Petrovče; 5. Fani Čulk, Tabor 59, Tabor.
Nagrajenci bodo o nagradah obveščeni po pošti s strani ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec Pokrovitelj križanke v tej številki je MA-PROF, d. o. o., Petrov trg 7, Šempeter.
Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 15. 4. 2012.
Lanska bera medu nadpovprečna Proti steklini 3100 psov
Predsednik zveze Maksimiljan Gržina med podajanjem poročila Delegati in predsedniki razil je zadovoljstvo, da je bila
in
osmih čebelarskih društev Spodnje Savinjske doline in drugi gostje so se tretjo soboto v tem mesecu zbrali na občnem zboru Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline. Zveza združuje 127 čebelarjev, ki imajo skupaj 1320 čebeljih družin.
O lanskem delu in načrtih za letos je na občnem zboru v Grižah spregovoril predsednik zveze Maksimiljan Gržina. Iz-
Trop divjih
prašičev
utonil
Lovci lovske družine Braslovče so pred dnevi iz ribnika ob Žovneškem jezeru izvlekli sedem divjih prašičev.
Živali so utonile, ko so se pri iskanju hrane znašle na ledu, ki je prekrival ribnik. Verjetno so bili v tropu in njihova teža je bila prevelika zato je led popustil, potem pa se niso mogli rešiti. Kot je povedal predsednik Lovske družine Braslovče, Marko Stegnar, so bile med njimi tudi samice, ki bi kmalu dale življenje 25 lepo pisanim mladičem. Povedal je še, da je na tem območju skozi vse leto veliko divjih prašičev, ki kmetom naredijo precej škode.	T. T.
udeležba na izobraževanjih dobra. Tečaj za čebelarje začetnike, ki so ga pripravili v Taboru na dveh lokacijah, se je udeležilo 50 tečajnikov. V Preboldu so pripravili predavanje o čebeljem vosku, o matičnem mlečku pa v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu. Letina medu je bila nadpovprečna, pohvalil pa je sodelovanje čebelarskih društev v akciji Med za zajtrk v šole in vrtce.
Odpravili so se na ekskurzijo na Gorenjskem in se udeležili čebelarskega praznika Dan čebelarjev v Ivančni Gorici. Izrazili so željo, da bi imeli v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu svoj kotiček. S tem bi pridobili tudi možnost prodaje svojih proizvodov. Pohvalil je čebelarje iz Griž, ki so vzorno pripravili čebelarsko mašo. Delo zveze pa sta pohvalila žalski župan Janko Kos, ki je obljubil, da bodo, kljub recesiji, društva dobila denarno pomoč in da si bo prizadeval za ureditev kotička čebelarjev v ekomuzeju, ter predsednik KS Griže Marjan Vodeb. V imenu Čebelarske zveze Slovenije sta delo zveze pohvalila tudi Ivan Čopar in Marko Purnat.
Letos bodo namenili še večji poudarek izobraževanju svojih članov in zaščiti čebel, skupaj naj bi kupili sladkor, zbirali eksponate za odprtje kotička oziroma muzeja in opravljali že utečene dejavnosti. T. Tavčar
Divji prašiči, potem ko sojih lovci potegnili iz vode
IZBOLJŠANJE PREHRAMBNE SAMOOSKRBE SAVINJSKE REGIJE POZIV za PRIDELOVALCE in PREDELOVALCE HRANE
V okviru regijskega razvojnega projekta Samooskrba Savinjske regije poteka v dneh do 11. 4. 2012 v občinah Savinjske regije anketno zbiranje podatkov o tem, koliko in kaj smo v Savinjski regiji sposobni pridelati in ponuditi.
Zainteresirani ponudniki dobite vprašalnik z dodatnimi informacijami na Razvojni agenciji Savinja Žalec, tel. 03/713 68 60, www.ra-savinja.si,
KGZ Celje, Izpostavi Žalec, tel. 710 17 84.
V tem mesecu v Spodnji savinjski dolini veterinarji Veterinarske postaje Žalec in Farme, veterinarske ambulante Podlog, cepijo pse proti steklini. Cepljenje je obvezno, cena cepljenja pa je 31,42 evra. Ob prvem cepljenju morajo lastniki plačati še 29,90 evra za registracijo psov in čipiranje.
Psi morajo biti cepljeni, ko dopolnijo tri mesece, potem pa najmanj vsakih 12 mesecev. Prav tako so lastniki dolžni v osmih dneh prijaviti vsako spremembo lastništva. Skupaj bodo na vnaprej določenih mestih po občinah cepili okrog 3100 psov, lastniki pa lahko svoje pse pripeljejo na cepljenju tudi v ambulanto. T. Tavčar
Veterinar Marko Prašnikar pri cepljenju psov
Odgovornost do sebe, narave in zanamcev
V Domu krajanov Tabor je prejšnji mesec potekalo zanimivo predavanje Mete Vrhunc z naslovom Biodina-mično gospodarjenje - odgovornost do sebe, narave in zanamcev. Predavanje sta organizirala Društvo za biodi-namično gospodarjenje Ajda Štajerska in Kmetijsko-goz-darski zavod Celje, Izpostava Žalec.
Predavateljica Meta Vrhunc, predsednica Združenja za zdravo Slovenijo in tudi ena od ustanoviteljev društva za bio-dinamično gospodarjenje, je predstavila sistem kmetovanja, ki temelji na bioloških krogotokih, ki obstajajo na kmetiji preko rastlin in živali. Medtem ko se ideja o kmetiji kot organizmu, ki pomaga ustvarjati sistem kmetijstva, in nova priporočila za kmetijstvo napajajo iz teorije in prakse Rudolfa Steinerja. Steinerjeva filozofija je povezava z idejami, ki se praktično uporabljajo v izobraževanju, umetnosti, ekonomiji, medicini, plesni terapiji, delu z invalidi...
Kot je povedala, je bistvo biodinamičnega kmetovanja odnos kmeta do lokalnega ekosistema. V biodinamič-nem kmetijstvu se to naredi z izdelavo pripravkov, narejenih iz zelišč, mineralnih snovi in živalskega gnoja. Uporaba teh pripravkov revitalizira oslabljene življenjske sile ter sti-
Ljubim te
Ajdinie.4 Spremeni se!
Zabubiti M fr hubi ti ni lako prwxoHo, kot K zdi - 9< pač?
Novi mjuzikl producenta uspešnice Moje pesmi moje sanje!
2. in 3. april 2012 ob 20. uri
Dom II. slovenskega tabora Žalec
Za gledališka abonmaja in izven
Vstopnice: TIC Žalec
REŽIJA; GAŠPER TIČ
DAMJEL MALALAN ROMANA KRA	MARJAN BUM1Č
ZBIRANJE PREDLOGOV ZA HMELJARSKEGA STREŠINO IN HMELJARSKO PRINCESO 2012/2013
Upravni odbor Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije v skladu z 9. členom statuta društva poziva vse fizične in pravne osebe s področja hmeljarstva v Sloveniji, da podajo predlog za novega hmeljarskega starešino. Hmeljarsko princeso izbira iz svojih vrst društvo podeželske mladine.
Pogoji za hmeljarskega starešino:
-	hmeljarski starešina je lahko le hmeljar ali delavec v hmeljarstvu z najmanj 10 let dela v hmeljarstvu in star najmanj 48 let,
-	naziv hmeljarskega starešine je doživljenjski.
Fizične in pravne osebe pošljejo predlog za hmeljarskega starešino s soglasjem predlaganega kandidata za hmeljarskega starešino na naslov društva: Društvo hmeljarjev, hmelj, starešin in princes Slovenije, Mestni trg 7, 3310 Žalec, s pripisom: Predlog za hmeljarskega starešino v letu 2012/2013. Zadnji rok je 25. maj 2012.
UO Društva hmeljarjev, hmelj, starešin in princes Slovenije
mulira rast in aktivnost talnih mikroorganizmov in tvorbo humusa.
Osnovo predstavljajo zdravilne rastline (rman, regrat, kamilica, baldrijan, hrastovo lubje, kopriva), ki se jih po natančno določenem in opisanem postopku pripravi in fermentira v določenih rastlinskih ali živalskih ovojnicah. Zaradi majhne potrebne količine in zaradi neškodljivosti uporabljenih vhodnih surovin ne predstavljajo nevarnosti za kontaminacijo tal in okolja. Kljub majhnim uporabljenim količinam pa so bili učinki pripravkov večkrat znanstveno dokazani in potrjeni.
»Energija, njena poraba, pridobivanje in potrošnja so dandanes vse bolj aktualne teme - še posebej v povezavi s podnebnimi spremembami, ki predstavljajo veliko nevarnost in izziv za prihodnost človeštva. Današnje industrijsko kmetijstvo temelji na nafti kot osnovni vhodni surovini. S pomočjo nafte namreč pridobivamo mineralna gnojila, fitofarmacevtska sredstva, uporablja se kot pogonsko gorivo ipd. Primerjava energetske učinkovitosti pridelave med posameznimi pridelovalnimi sistemi pa nam kaže pravo sliko konvencionalnega načina kmetovanja. Porabimo namreč nekajkrat več (od 10- do 70-krat več) energije, kot jo pridelamo na polju v obliki hrane. To so pokazale tudi nekatere primerjave v praksi. Tudi z industrijsko rejo živali se vpliv kmetijstva na okolje bistveno poveča v primerjavi s tradicionalnimi sistemi ali pa z modernim ekološkim biodinamičnim kmetijstvom, kjer so obremenitve primerne.
Od problemov z onesnaževanjem podtalnice, zastrupljenih tal, prekomernega gnojenja, ostankov zdravil in antibiotikov v krmi, GSO-ih (gensko spremenjenih organizmih) pa do prekomernih izpustov toplogrednih plinov zaradi koncentrirane reje, neprimer-
ne krme ... se industrijsko kmetijstvo kaže kot nujno potrebno sprememb in izboljšanja,« je med drugim povedala Meta Vrhunc in se vprašala, kaj bomo naredili s kmetijstvom, kako bomo pridelovali hrano, ko enkrat ne bo več nafte.
Dejstvo je, da potrebujemo samo za pogon strojev približno eno desetino zasejanih polj z energetskimi rastlinami, za proizvodnjo mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev pa dve tretjini skupno porabljene energije v kmetijstvu. S spodbujanjem energetsko učinkovitega kmetijstva ne bi naredili samo koraka v pravo smer, ampak bi tudi delali na dolgoročni prehranski varnosti Slovenije, na pridelavi zdrave hrane (kar bi zmanjšalo izdatke za zdravstvo) in ohranjanju biotske pestrosti ter čistega življenjskega okolja, poudarjajo Meta Vrhunc in njeni somišljeniki, kot na primer Stanko Krašovec, predsednik društva Ajda Štajerska. Oba tudi pravita, da če se pri pridelavi porabi veliko energije, se je pri prevozu še več. Dejstvo je, poudarjata, da je današnji sistem distribucije in trženja hrane v veliki meri, če že ne popolnoma, odvisen od nafte. Marsikatera hrana, ki jo kupimo v trgovini, potuje več sto, če ne tisoče kilometrov, preden jo dobimo na krožnik in pojemo. Vprašanje je, kako je takšen sistem dolgoročno trajnosten. Prav zato in zaradi bolj zdrave hrane so lokalni prehranski sistemi rešitev v pravo smer. Ti zagotavljajo soodgovornost potrošnika in kmeta pri pridelovanju hrane, večjo dodano vrednost, ki ostane lokalni skupnosti, bolj zdravo prehrano ..., sta prepričana in dodajata: »Če bi bile raziskave v ekološkem in biodinamič-nem kmetijstvu deležne enake finančne podpore kot raziskave v biotehnologiji ali pri GSO-ih, potem bi bili že veliko bliže dolgoročno trajnostni in okoljsko vzdržni obliki kmetijstva, kot pa smo danes. D. Naraglav
Brezplačna objava	Brezplačna objava	Brezplačna objava
OBČINA ŽALEC, URAD ZA NEGOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec
Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika o sofinanciranju kulturnih projektov v Občini Žalec, Občina Žalec objavlja
javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov v Občini Žalec, ki jih bo v letu 2012 sofinancirala Občina Žalec iz občinskega proračuna.
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje kulturnih projektov z naslednjega področja dejavnosti: - varstvo kulturne dediščine.
Pravico do prijave na javni razpis za sofinanciranje imajo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje osnovne pogoje:
a)	da imajo sedež v Občini Žalec,
b)	da izpolnjujejo kriterije Pravilnika o sofinanciranju kulturnih projektov v Občini Žalec,
c)	da imajo do Občine Žalec poravnane vse pogodbene obveznosti iz preteklega leta,
d)	za področje varstva kulturne dediščine: poleg pogojev iz točk a), b) in c), da so lastniki ali upravljavci kulturnih spomenikov, razglašenih z občinskim odlokom, ali objektov kulturne dediščine, ki so vpisani v zbirni register dediščine Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Celje.
Razpis se začne 28. 3. 2012 in je odprt do porabe sredstev.
Višina razpisnih sredstev za področje varstva kulturne dediščine: 5.000,00 €.
Izvajalci, ki se javijo na razpis za dodelitev proračunskih sredstev, pošljejo svoje vloge v zaprti ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ - Sofinanciranje kulturnih projektov v Občini Žalec« na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec.
Na hrbtni strani ovitka mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež). Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih za posamezno razpisno področje in mora vsebovati vse obvezne priloge in podatke, določene v razpisni dokumentaciji.
Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji razpisa. Komisija bo po odpiranju vlog iz nadaljnjega postopka izločila vse vloge predlagateljev: - ki jih ni vložila upravičena oseba.
Pristojni uslužbenci za dajanje informacij in pojasnil:
Uroš Govek, tel. 712 12 66, e-naslov: zkst.kultura@siol.net.
Razpisna dokumentacija obsega:
-	besedilo razpisa,
-	prijavni obrazec za področje varstva kulturne dediščine.
Razpisno dokumentacijo lahko predlagatelji dvignejo na upravi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, med uradnimi urami, od ponedeljka do četrtka od 8. do 16. ure, v petek do 13. ure ali po pošti na pisno zahtevo predlagatelja oz. po e-naslovu. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletnih straneh www.zalec.si ali www.zkst-zalec.si od 28. marca 2012 dalje.
Prvo odpiranje vlog bo predvidoma maja 2012. Predlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi komisije.
OBČINA ŽALEC
Ul. Savinjske čete 5, 3310 ŽALEC
objavlja JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU SOCIALNO-HUMANITARNIH DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2012.
Predmet razpisa je sofinanciranje programov s področja socialno-humanitarnih dejavnosti.
Ponudbe morajo biti naročniku dostavljene osebno ali po pošti na naslov: Občina Žalec, Urad za negospodarske javne službe, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, najkasneje do 30. aprila 2012.
Več o javnem razpisu in vse informacije v zvezi z njim lahko dobite na Uradu za negospodarske javne službe, tel. 03/713 64 38, lahko tudi osebno v I. nadstropju, soba 30. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani Občine Žalec: www.zalec.si. Ponudniki bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v 60 dneh po razpisu.
OBČINA ŽALEC
Ul. Savinjske čete 5, 3310 ŽALEC »
objavlja JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE IN VREDNOTENJE PROGRAMOV VETERANSKIH ORGANIZACIJ IN PROGRAMOV DRUGIH POSEBNIH SKUPIN V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2012.
Predmet razpisa je sofinanciranje in vrednotenje programov veteranskih organizacij in programov drugih posebnih skupin v Občini Žalec.
Ponudbe morajo biti naročniku dostavljene osebno ali po pošti na naslov: Občina Žalec, Urad za negospodarske javne službe, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, najkasneje do 30. aprila 2012.
Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na Uradu za negospodarske javne službe, tel. 03 713 64 38, lahko tudi osebno v I. nadstropju, soba 30. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani Občine Žalec: www.zalec.si. Ponudniki bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v 30 dneh po razpisu.
Upravni odbor
ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV »Savinja« ŽALEC objavlja
RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV "Savinja" ŽALEC ZA LETO 2011.
Priznanja Zveze kulturnih društev »Savinja« Žalec so:
1.	imenovanje častnega člana zveze in
2.	znak zveze: zlati, srebrni in bronasti.
Skladno s Pravilnikom o podelitvi priznanj Zveze kulturnih društev »Savinja« Žalec se podeli: 1 imenovanje za častnega člana, 1 zlati znak, 2 srebrna znaka in 2 bronasta znaka.
Naziv častnega člana zveze lahko dobi član' ali posameznik, katerega dela in aktivnosti pomenijo pomembne zasluge na področju razvoja ljubiteljske kulture in ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo zveze. Naziv častnega člana zveze lahko dobi tudi nečlan, fizična ali pravna oseba, ki ima velike zasluge za uspešno delo zveze.
Znak zveze lahko dobijo posamezniki za življenjsko delo, večletne uspehe in izjemne enkratne dosežke ter skupine ali društva za jubilej, večletne uspehe in izjemne enkratne dosežke na področju ljubiteljske kulture.
Pobudo za podelitev priznanja zveze lahko poda društvo, ki je član zveze, skupina ali posameznik.
Pobuda mora vsebovati:
-	naziv in naslov pobudnika ter datum, ko je bil sprejet sklep o predlogu;
-	ime in priimek ter naslov predlagane fizične osebe oziroma ime in sedež predlaganega društva ali skupine;
-	kratek življenjepis in navedba že prejetih priznanj in zaslug, zaradi katerih je bil podan predlog za priznanje posamezniku;
-	kratek prikaz razvoja in uspešnosti delovanja na ljubiteljskem kulturnem področju z navedbo že prejetih priznanj iri opisom dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje društvu ali skupini.
Priznanja bodo podeljena dobitnikom na redni letni skupščini zveze.
Pisne pobude pošljite na naslov: Zveza kulturnih društev »Savinja« Žalec - komisija za podelitev priznanj, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec, s pripisom: Priznanja ZKD Savinja Žalec, najkasneje do: 18. aprila 2012.
PRAZNJENJE GREZNIC
JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže
Tel.: 031 786 975
TURISTIČNO DRUŠTVO BRASLOVČE
v sodelovanju z Lovsko družino Braslovče in Društvom podeželskih žena Braslovče
VABI VSE PROIZVAJALCE DOMAČIH SALAM IN LJUBITELJE VRHUNSKEGA KULINARIČNEGA DOŽIVETJA K SODELOVANJU NA 16. SALAMIJADI,
ki bo v soboto, 14. APRILA, v Kulturnem domu LETUŠ ob 20. uri.
ZBIRANJE vzorcev salam oz. prijav: 11.4. 2012 od 17. do 21. ure v pisarni Turističnega društva Braslovče. Pri ocenjevanju salam bodo upoštevani naslednji kriteriji: zunanji videz, vonj, prerez z barvo ter vsebina in okus. Prvi štirje proizvajalci najkakovostnejših salam se bodo uvrstili na državno salamijado.
(Kontaktni osebi: Brane Šporn, 040 325 552, in Janez Šumak, 041 685 664)
Branko Ribizel, predsednik TD Braslovče
OBČINA ŽALEC
Ul. Savinjske čete 5, 3310 ŽALEC objavlja JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV S PODROČJA MLADINSKE DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2012.
Predmet razpisa je sofinanciranje programov in projektov s področja mladinske dejavnosti v Občini Žalec.
Ponudbe morajo biti oddane najkasneje do 30. aprila 2012 osebno ali po pošti na naslov: Občina Žalec, Urad za negospodarske javne službe, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec.
Več o javnem razpisu in vse informacije v zvezi z njim lahko dobite na Uradu za negospodarske javne službe, tel. 03 713 64 38, lahko tudi osebno v I. nadstropju, soba 30. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani Občine Žalec: www.zalec.si. Ponudniki bodo o izidu jàvnega razpisa obveščeni najpozneje v 30 dneh po razpisu.
Lions klub Žalec
vabi v soboto, 21.4. 2012, ob 20. uri na
dobrodelno prireditev z naslovom "Tudi v temi je luč."
Prireditev bo v Domu II. slovenskega tabora Žalec, kjer Vas bo nasmejal odličen komik Matjaž Javšnik.
Sredstva od prodanih vstopnic bodo namenili za nakup sodobne tehnične opreme, ki slabovidnim otrokom projicira napisano snov s šolskih tabel na klopi in jim s tem omogoča kakovostnejše spremljanje pouka. Vstopnice po ceni 15 evrov bodo na voljo v TIC-u Žalec in uro pred predstavo.
\m
V okviru dobrodelnega projekta lOO koles za socialno ogrožene otroke v Sloveniji se bo v nedeljo, 22. aprila odvijal
Kolesarski vzpon
na Goro Oljko
Pričetek vzpona: ob 10.00 uri
Zbirno mesto: parkirišče pri Občini Polzela
Predhodne prijave: zbiramo preko obrazca na spletni strani www.100koles.si
Prijava možna tudi na dan vzpona in sicer od 8.00 do 9.45 na zbirnem mestu pri Občini Polzela Startnina: 5 EUR
Žalske lekarne Žalec predstavljata Lekarna Žalec in Lekarna Petrovče. Lekarniška dejavnost v Žalcu pokriva 21398 prebivalcev (01/2010). Zavod zaposluje devet magistric farmacije in tri farmacevtske tehtnice, kar pomeni, da gre za visoko strokovno izobražen zdravstveni kader.
Lekarniška dejavnost je del zdravstvene dejavnosti, ki zagotavlja preskrbo prebivalstva ter zdravstvenih zavodov in drugih organizacij z zdravili. Preskrba z zdravili obsega izdajo zdravil na recept, izdajo zdravil brez recepta, homeopatskih zdravil in magistralno pripravo zdravil. Lekarne lahko poleg lekarniške dejavnosti opravljajo še preskrbo s pomožnimi zdravilnimi sredstvi, sredstvi za nego, z ortopedskimi pripomočki in drugimi sredstvi za varovanje zdravja, izdajanje veterinarskih zdravil, izdelovanje in preverjanje kakovosti zdravil in pomožnih zdravilnih sredstev, svetovanje pri predpisovanju in uporabi zdravil, mentorsko dejavnost. Poudariti je potrebno, da cen zdravil ne določamo same lekarne, ampak so določene s strani države in nanje nimamo vpliva, kar nam marsikdo očita.
Naša prva skrb je zagotavljanje pravilne in varne uporabe zdravil, ki so bila predpisana bolniku za doseganje boljšega zdravstvenega stanja. Pomembna naloga farmacevtov je kontrola medsebojnega delovanja učinkovin - kontrola interakcij med zdravili in svetovanje ob izdaji za doseganje želenih terapevtskih učinkov. Zdravilom na recept se iz dneva v dan pridružuje vse več zdravil za samozdravljenje, zeliščnih pripravkov, prehranskih dopolnil in vitaminsko-mineralni pripravkov ... Tudi na tem področju je svetovalna vloga ključnega pomena. Zavedamo pa se, da je lahko tudi beseda zdravilo.
Skrb za ljudi, ki prihajajo v Žalske lekarne in nam zaupajo, je naše glavno poslanstvo. Da bi se v naši strokovni oskrbi čim bolje počutili, jim seveda želimo nameniti ustrezne prostore, strokovni kader, dostopnost lekarniške službe, dobro prepoznavnost, zato smo avgusta 2001 odprli novo lekarno v Petrovčah, leta 2005 pa končali s prenovo in razširitvijo lekarne v Žalcu. Z Občino Žalec smo se dogovorili za razširitev lekarniške mreže v Žalcu, in sicer bomo z lastnimi sredstvi, ne da bi obremenili občinski proračun, poskrbeli za izgradnjo še ene lekarne zahodnem delu Žalca v sklopu doma za ostarele. S tem bomo zagotovo povečali dostopnost do naših storitev in se še bolj približali ljudem. Žalske lekarne se financiramo same in ne iz proračuna. Zaslužek vračamo v okolico, v ljudi in seveda v stroko, kar je za lokalno skupnost največjega pomena.
Farmacevtska skrb (FS), ki jo izvajamo že nekaj let, je dodana vrednost našemu poklicu in predvsem v dobrobit ljudem, ki prihajajo v naši lekarni. Farmacevtska skrb je odgovorno zagotavljanje zdravljenja z zdravili za dosego pozitivnih končnih izidov, katerih namen je optimizirati bolnikovo kakovost življenja, povezano z zdravjem. V Žalskih lekarnah se ukvarjamo s FS za bolnike s povišanim krvnim tlakom, FS za bolnike s sladkorno boleznijo, FS za bolnike s kroničnim venskim popuščanjem, FS za bolnike s povečano telesno maso.
Žalske lekarne živimo z okoljem, kar dokazujejo tudi ostali naši projekti. Izvajamo meritve krvnega tlaka, sladkorja v krvi in holesterola v prisotnosti farmacevtke, in to vsak četrtek med 7.30 in 8.30 ter ob dnevu diabetikov, 14. novembra. Vse te projekte izvajamo brezplačno, stroške krijemo Žalske lekarne same. Sodelujemo z vrtci, s šolami in z ostalimi društvi in organizacijami v žalski občini.
POHOD OB DNEVU ZDRAVJA, 15. APRILA 2012
Največji projekt Žalskih lekarn, organizacijsko in finančno, je izvedba pohoda na Sveto Jedert ob svetovnem dnevu zdravja, 7. aprila. Za nami je že deset uspešno izpeljanih pohodov v 10-ih letih. Število udeležencev, med katerimi niso samo pohodniki iz žalske občine, pač pa tudi iz Zasavja, velenjskega okoliša, Ljubljane ..., vsako leto narašča. Na začetku je bilo petsto udeležencev, zdaj jih je že 1200, kar nam potrjuje, da imajo ljudje naši lekarni radi in se radi udeležijo naših akcij in projektov. Pohod v celoti financiramo Žalske lekarne same in zagotovo naredimo veliko delo. Ob tem se zahvaljujemo za pomoč planinskima društvoma Žalec in Galicija, ki poskrbita, da je pot, ki jo prehodimo v dveh urah, varna in organizirano vodena do cilja na Sv. Jederti - Lovskega doma Rinka.
Letos bomo v nedeljo, 15. aprila, organizirali že 11. pohod na Sveto Jedert. Tokrat ne bomo podarili majic pohodnikom, ki bodo prehodili pot, saj bomo sredstva, ki bi jih porabili za te namene, porabili za izgradnjo nove lekarne v Žalcu. Poskrbeli pa bomo za okrepčilo na cilju in za dobro voljo udeležencev.
Dobimo se 15. aprila ob 9.00 v Športnem centu Žalec. Prebudimo pomlad v sebi!
Nataša Čater, mag. farm., direktorica Žalskih lekarn Žalec
Naročnik: JZ Žalske lekarne Žalec
MALI OGLASI
RAZREZ IN CEPLJENJE DRV ZA CENTRALNO OGREVANJE NA VAŠEM DOMU. UGODNO!
Info.: 070 744 584
MIRAN ŠKAFAR, s. p., Zabukovica 85 h, GRIŽE - avtoličar-stvo, avtokleparstvo, renat-a-car, barvanje vseh vrst kovinskih in plastičnih izdelkov. UGODNO!
Info.: 041 369 470
POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Nujno iščemo podjetne ljudi za delo, ki bi se nam pridružili.
Info.: 031 706 281
PODIRANJE IN OBŽAGANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Info.: 031 786 975
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli.
Info.: 041 645 555
ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE, ZA VSE, KI SI ŽELITE ŽIVLJENJA V DVOJE.
Info.: 031 836 378
USPEŠEN, DELAVEN, ZGOVOREN FANT IŠČE ZVESTO PUNCO ZA TRAJNO RAZMERJE.
Info.: 041 240403
PRODAM SEMENA BUČ SLOVENSKA GOLICA IN GLAISDORF.
Info.: 041 793 709
PRIREDITVE APRILA 2012
Ponedeljek, 2. 4. 2012, ves dan (natančen razpored bo javljen pozneje) ob mednarodnem dnevu knjig za otroke v Medobčinski splošni knjižnici Žalec PRAVLJIČNI MARATON.
Torek, 10.4. 2012, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev knjige S srcem za domovino.
Četrtek, 12. 4. 2012, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev knjige Franca Kralja Sakralni spomeniki na območju Občine Braslovče.
Četrtek, 19.4. 2012, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Japonski vrtovi - predavanje Alenke Kocuvan Polutnik.
Ponedeljek, 23. 4. 2012, od 10. do 12. ure
Knjige menjajo lastnike - ob svetovnem dnevu knjig podarjamo knjigo in cvet na stojnicah pred Mercatorjem in knjižnico. Če bo slabo vreme, bo stojnica samo v knjižnici.
Torek, 24. 4. 2012, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura z Nino Trbovšek.
VSE PRIREDITVE BODO BREZPLAČNE.
NAROČILNICA
ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE
Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline od aprila 2012 naprej za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk -v mesecu juliju časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 8 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip.
*Ime in priimek (ali naziv podjetja)
*Naslov
*Poštna številka *Pošta
ID za DDV (samo v primeru podjetja)
Telefon/gsm Elektronska pošta
*Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika
Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov.
J
POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s. p.
Parižlje 11 /c, Braslovče	Šlandrov trg 42, Žalec
Tel : 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Mbt.: 041/672 115 in 041/536 408
www.pogreb-morana.si
Vsa toplina njenega dobrega srca in vsa njena ljubezen ostajata za vedno z nami.
ZAHVALA
Z globoko bolečino v srcu smo se poslovili od naše ljube mame Betke
ELIZABETE PIŽORN
iz Pariželj
(21.10.1935-12. 3. 2012)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za številno spremstvo na njeni zadnji poti, za darovano cvetje, sveče, za svete maše, izkazano sočutje in izrečena sožalja. Hvala gospodu župniku Milanu Gosaku za lepo opravljen pogrebni obred in za sveto mašo, dr. Jernejšku za pomoč v času bolezni,
MePZ Marije Vnebovzete Braslovče, govornikom in pogrebni službi Morana.
Posebno se zahvaljujemo dr. Manici Šoštarič Podlesnik in dr. Karmen Kramer Vrščaj, ki sta v času njene hude bolezni pomagali s svojim znanjem, z voljo in s prijaznostjo. Posebna zahvala za vso pomoč sosedi in prijateljici Joži Basti, družini Tomažič in družini Passero pri izpeljavi pogrebne slovesnosti ter vsem ostalim sosedom iz Pariželj za več kot 50-letno prijateljsko druženje.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: mož Ciril, sinova Metod in Žan ter hči Erna z družinami
NAJ VEČJI SALON RAZSTAV E J EN IH SPOM EN I KOV
Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad
DELO NA VISINI Z DVIŽNO KOŠARO
SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s, p,
Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.600 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 8,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
Prva in zadnja beseda je mama.
V SPOMIN
ANGELA PRAŽNIKAR
(29.4.1921-11.4. 2011)
Ni več tvojih besed, babi Gelika, a imamo toliko lepih spominov.
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje dni.
ZAHVALA
In prišel je dan ..., dan slovesa, ko smo se poslovili od našega očeta
DORIJA HRIBERNIKA
iz Podvrha pri Braslovčah (25. 3. 1932-6. 3. 2012)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje in darovali za svete maše, cvetje in sveče.
Vsi njegovi
Ne metulj, ne beseda, ne sončni žarek, nič te ne bo ranilo.
Spi!
(S. Lorca)
ZAHVALA
Za vedno je od nas odšla draga mama, stara mama in prababica
MARIJA TRDIN roj. ŽUNTER
(7. 4.1924-10. 3. 2012)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot.
Zahvala tudi duhovniku, govorniku, pevcem in pogrebni službi.
Vsi njeni
Rad bi šel enkrat še čez polja, a bolezen te je objela, poslednjo moč ti vzela.
Odšel si tja, kjer ni gorja in ne solza ...
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta in dedija
STANKA BUKOVCA
iz Andraža
(27.4. 1933-10. 3. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem ter vsem ostalim, ki so nam stali ob strani, izrekali sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala zdravstvenemu osebju za vso nego in skrb, gospodu župniku, govorniku in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: vsi njegovi
Ko večerna zarja izgine s svetlim soncem za goro, vse na Zemlji zame mine, ko se vrnem tja v nebo...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
FORTUNATA BRSKA
iz Andraža nad Polzelo (12. 6. 1930-20. 2.2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam namenjali tople izraze sožalja. Hvala nečaku gospodu župniku Damjanu Ratajcu za lepo opravljeno sveto mašo in lepo misel, prav tako tudi gospodu župniku Janezu Furmanu in gospodu Marjanu za besede slovesa. Hvaležni smo osebju urološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, Bolnici Topolšica za lajšanje bolečin in nego v njegovi dolgotrajni in težki bolezni ter osebju Zdravstvenega doma Polzela. Hvala pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali
Ne, ni umrl!
Oči le častno je zaprl, da se po trudu in boju oddahne v blaženem spokoju.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 56. letu starosti mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
MARTIN NEMEC
iz Grajske vasi 53
Zavedamo se, da v najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno in iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam v žalostnih dneh pomagali, nas tolažili z izrazi sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili in sodelovali na njegovi zadnji poti do groba in ga boste skupaj z nami ohranili v najlepšem spominu.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga neskončno pogrešamo
ZAHVALA
za misli in besede tolažbe, za lučke, ki jih bomo prižigali v praznem času žalosti našemu dragemu
DRAGUTINU SVRŽNJAKU
Čopova 3, Žalec
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, gospodu župniku ter pogrebni službi Šentjur.
Žalujoči: žena Danica, hči Romana z družino, sinova Drago in Dani z družinama
Eno leto na tvojem grobu svečke že gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo.
V mojih prsih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi moja sreča.
V SPOMIN
3. aprila mineva leto dni, odkar je nepričakovano odšel od nas ljubi mož, ati, tast, dedi, brat in stric
STANKO ARNŠEK
iz Galicije
(12. 4.1941-3. 4. 2012)
Zelo te pogrešamo.
Hvala vsem, ki prižigate sveče in postojite ob grobu. Vsi njegovi
Na voljo smo vam ob katerikoli uri
POGREBNE STORITVE
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel: 03/700 14 85, GSM: 041 613 269, 041 748 904 in PE CVETLIČARNA FLORA IN DARILNI BUTIK
Rimska c. 77, Šempeter, tel.: 03 700 16 93
IZDELAVA ŽALNIH IN SVEČANIH ARANŽMAJEV PRODAJA REZANEGA CVETJA IN LONČNIC DARILNI PROGRAM ZA VSE PRILOŽNOSTI VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ in OSKRBA GROBOV
Zdaj ne trpiš več. Zdaj počivaš.
Sedaj te nič več ne boli.
A svet je mrzel, prazen, opuščen ...
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in tast
JOŽEF ŠTIMULAK
(5. 2. 1937-4. 2. 2012)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjene sveče, cvetje, za svete maše in denarno pomoč. Posebna zahvala slovenski policiji, vsem društvom, sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem in posameznikom, ki so kakorkoli pomagali pri njegovem iskanju.
Hvala Moškemu pevskemu zboru Ponikva, govornici gospe Magdi, gospodu župniku za opravljen obred, pogrebni službi Usar in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Bila si z nami premalo časa, skupaj bi lahko preživeli še mnogo let, a kar naenkrat si odšla v svoj svet.
V SPOMIN
16. marca je minilo 10 let, odkar nas je zapustila naša draga
TILČKA SEMPRIMOŽNIK
(1943-2002)
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče.
Vsi njeni, ki jo še vedno pogrešamo
Zahvale za aprilsko številko Utripa sprejemamo do 17. aprila 2012 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80
POGREBNA SLUŽBA BRITOVŠEK _________Matjaž Britovšek, s.p._______________
-	pogrebne storitve
-	čiščenje in dezinfekcija prostorov
Pongrac 60, 3302 Griže	GSM: 070/826-323
PE GRIŽE, Griže 50a, 3302 Griže	040/721 -827
I SPOMENIKI
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, ti ne more vzeti, in tisto, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
(Svetlana Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestiljivi izgubi ljube mame, babice in prababice
ANE DOLŠAK
iz Podvrha 90 pri Braslovčah (19. 7. 1917-16. 2. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in za svete maše ter podporo v najtežjih trenutkih.
Draga mama, zelo te pogrešamo!
Otroci, vnuki in pravnuki
Moje srce je bilo ujeto v modrino morja.
Zdaj sem kot beli galeb poletela nad njim v sinjino neba ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage hčerke, sestre, vnukinje in nečakinje
URŠKE POVSE
iz Kaplje vasi pri Preboldu (13.12. 1982-1.1.2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem, še posebej sodelavcem, vaščanom in znancem. Vsem vam iskrena hvala za podporo in pomoč, za podarjeno cvetje, sveče, za svete maše, denarno pomoč in izraze sožalja. Zahvaljujemo se duhovniku gospodu Damjanu Ratajcu, cerkvenemu pevskemu zboru, pevski skupini Žarek in pogrebni službi Ropotar. Hvala govornici gospe Magdi Šalamon in vsem, ki ste jo pospremili na njeni prezgodnji zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo neizmerno pogrešamo
Tam, kjer si hodil, so bile tvoje poti, tam, kjer si delal, si zapustil globoke sledi.
ZAHVALA
21. februarja nas je v 55. letu starosti zapustil
BRANE URATNIK
Ob prezgodnjem slovesu našega Braneta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za pomoč v najtežjih trenutkih, izraze sožalja ter darovano cvetje in sveče. Posebej hvala gospodu župniku Janezu Furmanu za opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Morana, Francu Drobežu in predstavniku Elesa za poslovilna govora ter andraškim pevcem za pesmi slovesa in Sandiju Golavšku za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: Rožica, sestri Marija in Vera, brat Silvo ter ostali sorodniki in prijatelji
Luč je izginila v temi, solza je kanila iz očesa
in z njo je ugasnilo življenje,
ki smo ga neskončno ljubili in spoštovali.
Iz teme zdaj vznika drevo, raste dalje in nam daje upanje na ponovno snidenje.
Že eno leto v grobu spiš, a v srcih naših še živiš.
Ni ure, ni dneva, ne noči, povsod si z nami ti.
Z ljubeznijo si gradil naš dom, pletel naše skupno, srečno življenje,
"eden in edini",
a žal ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
27. marca je minilo leto dni, odkar je ugasnilo plemenito srce ljubega moža, očeta in dedija
JOSIPA PRGIĆA
Zabukovica 95 a
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in mu prižigate svečke.
Tvoji najdražji
Predvolilna kuhinja na Polzeli
Hiphoparke dvakrat tretje
Člana komisije, Andreja Lesjak in Matjaž Bezgovšek, med ocenjevanjem
Ob nadomestnih volitvah za župana so na Polzeli predvolilno kampanjo kandidati popestrili s pravo "predvolilno kuhinjo" Jože Kužnik, Andrej Potočnik, Nevenka Ribič in Marko Slokar (po abecednem redu). Preizkusili so se v vlogi »pravih«
kuharjev v grajski gostilnici Malteza na Gradu Komenda.
V kuharskih dvobojih so se v treh večerih pred volitvami z izbranimi recepti pomerili med seboj, v finalu pa sta se pomerila Andrej Potočnik in Marko Slokar. Slednji je po mnenju komisije, Andreje Les-
jak in Matjaža Bezgovška, profesorjev s celjske Srednje šole za gostinstvo in turizem, zmagal z menijem: bučkina juha s kruhovimi kockami, losos na žaru s fino zelenjavo, kuskus s popečeno rukolo, krompirjeva solata z jajcem in sladke čokoladne sanje.	T. Tavčar
Za Dejanov objem tudi SMS
Po koncertu so se Dejanu in Polonci na Povsem polna Športna dvorana Vrana Vransko je prejšnji petek zvečer utripala za Dejana Grilja, ki je v delovni nesreči izgubil roke. Za njegov objem je brezplačno nastopilo 21
odru pridružili tudi vsi nastopajoči
različnih skupin in posameznih izvajalcev. Z izkupičkom od prodanih vstopnic, skoraj 20.000 evrov, je Dejan precej bližje uresničitvi svoje želje, da bi lahko še kdaj stisnil k sebi svojo
RIBIC

m
Četrtek, 12. april, ob 1 J. uri
Dom II. slovenskega tabora Žalec
^ Za Cici abonma in izven
ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, www.zkst-zalec.si
Superstarove hiphoparke - članice so se veselile dveh bronastih uvrstitev
Na 30. svetovnem plesnem pokalu v italijanskem Ligna-nu (30. World dance trophy), ki je potekal med 16. in 18. marcem, so se ponovno odlično odrezale plesalke plesnega kluba KUD Superstar, ki trenirajo v Gotovljah. Kar dve plesni formaciji sta si namreč priplesali 3. mesto.
S svojima plesnima točkama
na najpomembnejšem evropskem plesnem festivalu, na katerem je sodelovalo okrog
4.000	plesalcev najrazličnejših plesnih zvrsti iz 20 držav, sta sodnike najbolj očarali članska hip hop formacija s koreografijo »Man down«, ki je zasedla tretje mesto v kategoriji »formacije člani urban« (koreografinja Vesna Urek),
in članska hip hop formacija s koreografijo »Big butt ... So What!«, ki je zasedla 3. mesto v kategoriji »formacije člani fantasy« (koreografinja Anita Čretnik v sodelovanju z Vesno Urek). Uspeh je z 9. mestom zaokrožila mladinska hip hop formacija s koreografijo »Feel the bass« (koreografinja Vesna Urek).	L. K.
ženo in hčerko.
Vsekakor pa bo potrebno zbrati še veliko denarja, saj staneta protezi - bionski roki več kot 170.000 evrov. Sredstva zbirajo tudi s pomočjo plastičnih zamaškov in številnih donatorjev,
1.000	evrov so prispevali na nedavnem koncertu Karitasa v Žalcu. Med donatorji pa smo lahko tudi v naslednjih dneh vsi uporabniki storitev mobitela, simobila in tušmo-bila. Pošljimo le SMS-spo-ročilo na številko DEJAN 1919, saj s tem darujemo 1 evro. Ta poziv za pomoč Dejanu preko SMS-sporočil so že prejšnji petek posredovali občinstvu na abonmajskem koncertu narodno-zabavnih ansamblov z Modrijani v Žalcu. Pridružite se mu tudi bralci Utripa in darujte za Dejana.	D. N.
Mlajše Superstarove hiphoparke so na velikem mednarodnem tekmovanju uspešno prebile led
Delovno, pa tudi veselo
Župani spodnjesavinjskih občin so znova dokazali, da znajo ne le dobro sodelovati, temveč deliti tudi trenutke veselja.
Na skupni seji območnega razvojnega sveta in svojega rednega mesečnega kolegija na Gradu Komenda na Polzeli so se med drugim dogovorili, da bodo kot Območno razvojno
partnerstvo s strokovno podporo Razvojne agencije Savinja sodelovali tudi po novi zakonodaji, načrtovali so skupen razvoj turizma s skupnim pristopom k lokalnemu turističnemu vodenju in se uskladili glede nekaterih drugih problemov, s katerimi se občine dnevno srečujejo.
Seja je bila tudi priložnost,
da so se zahvalili za sodelovanje dosedanjemu županu Občine Polzela in sedanjemu poslancu Ljubu Žnidarju, čestitali so za zmago na volitvah novemu županu Občine Polzela Jožetu Kužniku, nazdravili pa so tudi županu Občine Tabor Vilku Jazbinšku, ki je pred kratkim praznoval življenjski jubilej.	T. Tavčar
1
ffi 03/712 12 80 ISI zkst.utrip@siol.net
Tako so drug drugemu nazdravili in si zaželeli uspešno sodelovanje