UDK-UDC 05:624; YU ISSN 0017-2774 LJUBLJANA, MAJ-JUNIJ 1987, LETNIK XXXVI, str. 85-133 GRADBENI VESTNIK DEL STANOVANJSKE SOSESKE PLANINA V KRANJU 2 1 1 □ L E T SGP GRADBINEC KRANJ m Z V E Z A D R U Š T E V G R A D B E N I H I N Ž E N I R J E V IN T E H N I K O V S L O V E N I J E L J U B L J A N A , E R J A V Č E V A U L I C A 15 ZVEZA DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE, Ljubljana, Erjavčeva 15 organizira v jesenskem obdobju PRIPRAVLJALNE SEMINARJE ZA STROKOVNE IZPITE IZ GRADBENIŠTVA - od 19. do 23. oktobra 1987 - od 16. do 20. novembra 1987 - od 14. do 18. decembra 1987 PRIPRAVLJALNI SEMINAR ZA STROKOVNE IZPITE EKONOMISTOV, KI DELAJO NA PODROČJU INVESTICIJ v mesecu decembru Prijave sprejema Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 061/221 587 GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ST. 5-6 • LETNIK 36 • 1987 • YU ISSN 0017-2774 VSIBINA-GOIVTIIUTS Članki, študije, razprave Edvard Štok, F ranc Skrbinšek Articles, studies, proceedings GRADISOV ŠEDASTI STREŠNI N O S IL E C ............................................. 86 Savo Volovšek PRENOS HRUPA HIŠN IH NAPRAV IN INSTALACIJ V STANO­ VANJSKIH Z G R A D B A H ..................................................................................97 Poročila, obvestila ZAPISNIK REDNE SKUPŠČINE ZDGITS V R A D EN C IH ...........................98 Reports, Informations POROČILO PREDSEDNIKA ZVEZE D G I T S ................................................101 POROČILO NADZORNEGA O D B O R A ..............................................................105 POROČILO O GRADBENEM V E S T N IK U ........................................................ 105 POROČILO PREDSEDNIKA ZVEZE INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE TOV. MARKA KMECLA dipl. inž. ZA SKUPŠČINO ZITS V MARCU 1987 ....................................................................................... 107 Iz naših kolektivov GRADIS L jubljana, NIVO Celje, PIO N IR Novo mesto, SCT L jub- Fram Our Enterprises ljana, STAVBENIK K o p e r ....................................................................................115 In m em oriam BOLTEŽAR H V A S T I J A ................................................................................... 119 Poročila Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Proceedings of the Department of Civil Enginnering University E. Kardelj, Ljubljana Stane Srpčič, M iran Saje RAČUN VPLIVA POŽARA NA JEK LEN E KONSTRUKCIJE . . . 120 Informacije Zavoda za raziskavo Ju rij Šoba, A ndrej Eleršek, H erm an M ikluž materiala In konstrukcij t OPLOTNOIZOLACIJSKI M ATERIALI NA OSNOVI MINERAL- Proceedings of the Institute for NIH VLAKEN ZA VIŠJE TEMPERATURNE UPORABE . . . . 127 material and structures research Ljubljana Glavni in odgovorni urednik: SERGEJ BUBNOV Tehnični urednik: DANE TUDJINA Lektor: ALENKA RAlC Uredniški odbor: FRANC CACOVlC, VLADIMIR ČADEŽ, JOŽE ERZEN, IVAN JECELJ, ANDREJ KOMEL, STANE PAVLIN, JOŽE ŠCAVNlCAR, BRANKA ZATLER-ZUPANClC Revijo izdaja Zveza d ruštev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, L jub ljana , E rjavčeva 15, telefon 221587. Tek. račun pri SDK L jub ljana 50101-678-47602. Tiska tisk arn a Tone Tomšič v L jubljan i. R evija izhaja mesečno. L etna naročn ina skupaj s članarino znaša 2000 din, za upokojence in študente 1000 din, za podjetja , zavode in ustanove 20.000 din, za inozem stvo 50.00 US dolarjev . R evija izhaja ob finančni podpori Raziskovalne skupnosti Slovenije, Splošnega združenja g radbeništva in IGM Slovenije, Zveze vodnih skupnosti Slovenije, Zavoda za raziskavo m ateria la in konstrukcij L ju b ljan a in F akulte te za arh itek turo , gradbeništvo in geodezijo. Gradisov šedasti strešni nosilec UDK 624.91 + 692.4 EDVARD STOK FRANC SKRBINŠEK SPLOŠNO O INDUSTRIJSKIH HALAH IN SEDA P ri šedastih strehah zagotavljamo naslednje pozi- STIH STREHAH tivne karakteristike: Znano je, da v razvitih deželah zelo varčujejo z energijo. V Evropi nam eravajo do leta 2030 zmanj­ šati porabo električne energije na polovico. Pre­ skok v razm išljanju je treba storiti in usm eriti več energije v iskanje rešitev za manjšo porabo, ne pa le v računanje indeksov (glede na sedanje stanje), koliko energije bomo potrebovali ob koncu stoletja. Tudi za nove energetske objekte potre­ bujemo denar, zakaj ga ne bi sm otrneje uporab­ ljali za posodabljanje industrije. Zato v bodoče ne bi smeli dopustiti gradnje nobe­ nega velikega potrošnika energije več, obstoječi pa se m orajo notranje prestruk turirati, tako da bodo na enoto proizvoda porabili manj energije kot zdaj. Industrijske hale se pojavljajo v različnih oblikah, ki obenem pogojujejo njihovo razvrščanje. Glede na osvetlitev se razvrščajo na svetle — naravno osvetljene, temne — prisilno — energetsko osvet­ ljene. — Temne hale so se začele pojavljati po II. vojni kot posledica energetskih presežkov. Prednosti so enakom erna osvetlitev ob pravilno načrtovani in izvedeni um etni osvetlitvi kakor tudi enostavna izbira konstrukcijskih sistemov strehe. Energetska kriza in zdravstvene ter delovne zahteve, podkrep­ ljene z raziskanimi dognanji, pa znova uveljavljajo objekte z naravno osvetlitvijo. — Svetle — smiselno naravno osvetljene hale naj bodo načrtovane skladno z zahtevam i panoge, izo­ gniti se m orajo bleščanju na delovnem mestu in ob pravilni izbiri svetlin zagotoviti minimalne to­ plotne energetske izgube. Geom etrijska oblika izbire strešine razvršča indu­ strijske objekte v naslednje skupine: — ravne, naravno osvetljene z industrijskim i svet­ lobnimi elementi (kupolami), — naklonjene, — naklonjene dvo- ali večkapne s svetlinami v obliki industrijskih elementov prosojne kritine, ža- gaste — šedaste z vertikalnim i ali naklonjenimi svetlinami, usmerjenimi k izrabi severne — raz­ pršene svetlobe. Poim enovanje v prejšnjem odstavku opisanih streh izhaja iz angleškega izrazoslovja SHED in je bilo poimenovanje za industrijsko skladiščno halo. Za­ radi udomačenosti v našem tehničnem izrazoslovju smo obdržali ime šedasta streha. — enakomerno osvetlitev delovnih m est z neble- ščečo severno svetlobo, — z energetskim prihrankom , ki je različen glede na industrijsko panogo. Prim erjalno navajam o po­ trebno osvetlitev s približno 150 Lx, ki zagotavlja letno približno 24 Kwh električne energije na 1 m 2 delovne površine, — mnogostranskost uporabe tipskega elem enta pri objektih javnega značaja z zahtevanimi razponi in enakomerno osvetlitvijo, in sicer: razstavni pavi­ ljoni, sejemski prostori, bazeni in telovadnice, bi­ roji z velikoprostorsko zasnovo, kongresni in mest­ ni centri kakor tudi za postajališča v strnjenih zazidavah, — instalacijske prednosti so izražene z možnostjo nam eščanja tras v prerezih strešnega elementa, — enostavno in lahko nameščanje solarnih baterij na južne naklone strešin, — odvodnjavanje m eteorne vode je zaradi enostav­ nosti detajlov, vzdolžnih in čelnih zaključkov kakor tud i naklonjenosti stekalnih površin neproblem a­ tično. 1 - r a j" ’■ Ob navedenih prednostih pa je potrebno ugotoviti, da se navedene karakteristike pri izboru prereza od prim era do prim era nebistveno razlikujejo. Za naklonjene strehe z m ajhnim okenskim razm a­ kom je ugotovljeno, da so v soodvisnosti od mnogih dejavnikov. Naj ekonomične j ša izvedba so betonski naklonjeni nosilci različnih oblik. Na podlagi razvojne naloge, aneksa štirih oblik prereza šedastega strešnega nosilca in priporočil investitorjev smo se v Gradisu odločili za razvoj in izdelavo nosilca v obliki črke »Z«. Oblika j d sicer v svetu že znana in večkrat uporabljena pri izdelavi objektov s šedastim i strehami, vendar se naši tehnološki prijem i razlikujejo od tu jih po­ dobnih rešitev. Naklonjena streha iz pregibnih nosilcev v obliki črke »Z« je ena najoptim alnejših oblik za tovrstne strehe. Ne potrebuje prečnih ojačitev, eventualno so glede na debelino potrebne robne ojačitve, ki so izvedljive v samem prerezu. Svetline za to vrsto nosilcev je mogoče izvesti v m ejah relativno širo­ kega obsega, kar omogoča uporabnost za različne panoge glede na potrebe po osvetlitvi. Simetrična različica potrebuje toge naslone kot zavarovanje pred prevrnitvijo. Osvetlitev delovnega m esta z dnevno svetlobo po­ gojujejo različni dejavniki. Temeljno izhodišče za ugotavljanje jakosti svetlobnega toka dnevne osvet­ litve narekujeta položaj sonca in način vpeljave svetlobnega toka. Osnovna naloga pri vrednotenju in načrtovanju notranje razsvetljave je doseganje optimalnih teh­ ničnih in ekonomskih rešitev na podlagi mnogo­ terih dejavnikov, ovrednotenih pri snovanju in načrtovanju objektov. Bistveni dejavniki, ki jo po­ gojujejo, so: — panoga dejavnosti, — arh itek tura in oblikovanje objekta prostora, — izbor gradbene konstrukcije, — izbor instalacijskih načinov izvedbe, — vloga subjektivnih dejavnikov pri oprem ljanju prostora. Pri osvetlitvi delovnega m esta je potrebno težiti k optimalni osvetlitvi z dnevno svetlobo, ki jo na­ črtujemo na dopustni m inim alni faktor smiselne dnevne osvetljenosti glede na posamezno panogo dejavnosti. Ali bomo to dosegli, je odvisno od arhitektonske kompozicije objekta te r od pravil­ nega in smiselnega načrtovanja potrebne um etne svetlobe kot dopolnila dnevni svetlobi v določenih prim erih objektivnih danosti in pravilne te r za­ dostne um etne osvetlitve delovnega mesta v p ri­ m erih izjemnih dnevnih pogojev in zahtev. Ločimo 3 osnovne nivoje osvetljenosti: — m inimalni nivo za kom unikacijske prostore z 10 Lx, — minim alni nivo za delovne prostore z 100 Lx, — optimalni nivo za delovne prostore med 1500 in 2000 Lx, ki so izraženi z razpoznavnostjo potez obraza oziroma osvetljenosti le-tega. Ugotovljeno je, da potrebujem o za opravljanje določene vidne naloge minimalno horizontalno osvetljenost, kar je enačeno z m inim alnim nivojem delovnih prostorov: 20—200 Lx za splošno razsvetljavo v prehodih in skladiščnih prostorih, 200—2000 Lx za splošno razsvetljavo za delovne prostore, 2000—20.000 Lx za dodatno razsvetljavo delovnih površin za izredno zahtevne vidne naloge. Razlike svetlosti med delovno površino in izvirom vplivajo na vidne sposobnosti, ki povzročajo po­ sredno zm anjšanje storilnosti. Svetloba je uspešna terapija proti posebni obliki depresije — tako imenovani zimski depresiji, ki je najpogostejša v jesenskem in zimskem obdobju, Izbor okvirnega in zasteklitvenega m ateriala je odvisen od panoge industrije, ki na različne m ate­ riale zaradi agresivnosti klime različno deluje. Prav tako je potrebno zaradi koeficienta vpliva okvir­ nega m ateriala v industriji težiti k izboru kovinskih rešitev. Te rešitve zavzemajo običajno 6 do 8 % skupne odprtine, ki se izraža kot korekcijski faktor. Sedasti strešni nosilec »Z« je konstruiran tako, da je po pohodni konstrukciji v žlebu omogočena eno­ stavna dostopnost oziroma vzdrževanje svetlin. Naslednji nezanem arljivi dejavnik pri določanju svetlin je izbor zasteklitvenega materiala. Sovisno od vrste in debeline zasteklitvenega m ateriala ugo­ tavljam o transm isijo, refleksijo in absorpcijo te r izgubo svetlobnega toka. Izolativne možnosti šedaste strehe v obliki črke »Z* so podane v naslednjih variantah: 1. varianta: Sestava elementa — profilirana kritina — prezračevan prostor med kritino in termoizola- cijo — tervol — anorganski m aterial d = 7 cm — AB element minimalno d = 5 cm skladno s stan­ dardom : .to p lo tn a prehodnost k = 0,54W/m2 3; k ustreza zahtevam standarda . difuzijski prehod vodne pare ni problematičen . letna stabilnost ustreza pogojem standarda. Opomba: Rešitev ne predvideva vgrad itve obojestransko p re ­ zračevane rezervne kritine. P redvidevano je, da poeno­ stavitev ni problem atična, istočasno pa je ugotovljeno, da je problem kondenzacije na spodnji stran i potrebno natančno preučiti. 2. varianta: Sestava elementa — hidroizolacijska kritina; dvoslojno oziroma tri- slojno izvedena s škriljevim posipom na zgornji strani, — polnjeni polistiren d = 7 cm dvostransko ka- širan, — parna zapora in ločilni sloj, — AB element minimalno d = 5 cm, skladno s standardom : . toplotna prehodnost k = 0,53 W/m2; k ustreza zahtevam standarda . difuzijski prehod vodne pare ni problematičen . letna stabilnost ne ustreza pogojem standarda. Iz­ polnitev je zvezana s povečanjem AB elementa na 12 cm ali s povečanjem debeline betona na 7 cm in polistirena na 11 cm. 3. varianta: Sestava elementa: — zaščitni premaz, — penjeni poliuretan — tip brizgalni d = 6 cm, — hidroizolacija, — AB element minimalno d = 5 cm, skladno s standardom : . toplotna prevodnost k = 0,53 W/m2 ustreza zah­ tevam standarda . difuzijski prehod vodne pare ni problematičen . letna stabilnost ne ustreza zahtevam standarda. Pogoji bi bili izpolnjeni v prim eru, da se minimal­ na debelina betona poveča na 12 cm ali da se debe­ lina betona poveča na 7 cm, debelina penjenega poliuretana pa vsaj na 9 cm. Nosilec je potrebno opremiti tako, da se prepreči zdrs snega in zatrpanje odtočnega žleba in omogoči dostop do poljubnega m esta na strehi. Zahteve so izpolnjene z načrtovano konstrukcijo, razvidno iz grafičnih prilog. P ri rešitvi s površinsko večslojno hidroizolacijo je rešitev problematična zaradi zahte­ vanega pritrditvenega prediranja le-te. Odvodnjava­ n je je rešeno z naklonjanjem strešnega elementa na najnižji strani nosilca, kjer se naj vgradi še dodatni izpust. V območjih, k jer se pričakuje zmrzal; se priporoča vgradnja grelnih medijev. Predvidena m eteorna instalacija je koncipirana tako, da je potrebno skladno s klimatsko cono ozi­ roma morebitnim dodatnim gretjem zbirnih žlebov z naklonom strešnih elementov izvesti zunanje ozi­ rom a notranje vode. Horizontalni in vertikalni odvodniki meteorne vode so lahko izvedeni iz pocinkane, cinkove, alumini­ jeve ali bakrene pločevine, skladno z znanimi kle­ parskimi načini. Izkušnje izvedb sosednjih narodov pa kažejo, da je za isti namen mogoče uporabiti tudi PVC materiale. P ri tesnjen ju navedenega m ateriala je potrebno skrbno izvesti stike z uporabo pravilnih gum ijastih tesnilnih elementov, kakor tudi pravilno izbrati trajnoelastične kite za zastičenje stikovnih delov. Izvedba kleparskih del: Izvedba kleparskih detajlov pri čelnih in vzdolžnih zaključkih je klasična, skladno s predpisi in na­ potili za panogo. Kot material se naj uporablja na podlagi agresivnosti okolice in ekonomske presoje pravilno izbrana pločevina: . pocinkana . cinkova . bakrena. P ri naštetem izboru je mogoče izvesti tople stike s kositrovim spajkanjem. V prim eru izbora vsestranske aluminijeve ploče­ vine naj bodo stiki praviloma izvedeni z alum ini­ jevim toplim postopkom. Zaradi zahtevnosti po­ stopka je mogoče nezahtevne stike izvesti tudi s trajnoelastičnim stikovanjem, kar pa toplega po­ stopka nikakor ne nadomešča. PRIMER HALE ISKRA OTOCE Gabariti hale v Otočah pri Kranju, k jer je prvič uporabljen Gradisov šedasti strešni nosilec, so raz­ vidni iz grafičnih prilog. Za obravnavani prim er — ISKRA OTOČE — je bila izbrana nad sredinsko halo montažna šedna strešna konstrukcija, ki je bila obravnavana v pro­ jektu faze PGD, izdelanem v našem biroju julija 1985. leta. Omenjena dokumentacija je investitorju rabila kot osnova za razpis krovskoizolacijskih del. Na podlagi investitorjeve odločitve sta bili izbrani izvedbeni organizaciji: — za krovskoizolacijska dela TERMIKA iz Ljub­ ljane, — za izdelovalca okenskih okvirov in steklarska dela ALUMINIJ — KOMEN. Za termoizolacijo žleba je bil izbran stiropor v dveh 5 cm slojih, ki ga na lx ventilit sloju te r zašči­ ten z 2-kratnim slojem arm iranega izotekta. ob relativni vlagi med 45 in 70 ®/». V letnem eks­ trem nem obdobju je predvideno prisilno prezrače­ vanje doseženih +28° C. Rezultati svetlobnotehnične izmere dnevne svetlobe na izvedenem objektu ISKRA OTOCE za indu­ strijske šedaste strehe, izvedene v Z obliki kot prefabrikacije, so naslednji: + S v rt \ Prerez šcdastega strešnega nosilca Termoizolacija hrbtov šednih nosilcev je 2 X 5 cm sloj tervola, položenega na PVC 03 mm parno za­ poro in varovanega z ustrezno prekrivajočim lx slojem strešne lepenke. K ritina šedne strehe je barvana aluminijeva rebra­ sta pločevina (Al TR 18/150-0,8), vijačena na po­ cinkani s h 50/50 mm nosilec v razm aku 15 cm s samoreznimi vijaki KN.V.6,3 + GUM 0 15 mm + + KROM 0 18 mm. Z nosilec je p ritrjen na kovin­ ske nožice, h = 130 mm, varjene na v nosilcu vgra­ jene kovinske plošče. Žleb je izveden iz 0,8 m m ravne alu pločevine, ki je nameščena na pohodno podkonstrukcijo v žloti, ki omogoča vzdrževanje stojin. Izvedba stikovanj je načrtovana skladno z zahtevam i za alum inijaste materiale. Prezračevanje strehe je omogočeno na tem enu z zamaknjenim prekrivanjem rebraste pločevinaste kritine ter v žlebu z vzporednim prekrivanjem . Konstrukcijska zasnova svetlin, odpiranje, požarne lopute in neodprljivi deli so bili obravnavani sklad­ no z zahtevami zakonov, predpisov in zahtev inve­ stitorja. V predvidenem tlorisu izdeluje investitor sestav­ ljive elemente. Dejavnost je spajkanje in vijačenje. Zahtevano ogrevanje v zimskem obdobju je +20° C, 1. Spremljanje izvedenega projekta: Obravnavana industrijska streha je bila dokončana na objektu Iskra Otoče v avgustu 1986. Meritve svetlobe so bile izvedene 27. 11. 1986. Datum iz­ vedbe m erjenj je bil izbran zaradi pričakovanega sprem injanja zunanje osvetljenosti, ki je podana kot Ezun in je bila računsko obdelana od 10 oprav­ ljenih m eritev na objektu za 3 drastične prim ere v območju šedne strehe, ki jih prilagamo za ilu­ stracijo. 2. Izbira merjenj: 1. prim er: Pri izmerjeni zunanji osvetljenosti 2300 Lx dose­ žemo srednjo osvetljenost delovne ploskve s 348 Lx ter minimalno z 281 Lx. 2. prim er Pri zmerjeni zunanji osvetljenosti 3300 Lx doseže­ mo srednjo osvetljenost delovne ploskve s 537 Lx ter minimalno z 498 Lx. 3. prim er: Pri izmerjeni zunanji osvetljenosti 3300 Lx doseže­ mo srednjo osvetljenost delovne ploskve s 1032 Lx te r minimalno z 935 Lx. 3. Računska podpostavka: Za obravnavani objekt je bilo v skladu s predpisi (JUS U.C9100) in priporočili JKO izbrano pravilno razm erje med površino svetlin in tlorisom proiz­ vodne površine. 4. M aksim alna izraba dnevne osvetlitve: Ugotavljamo, da tako izbrana streha v največji možni m eri pokriva zahteve po osvetljenosti de­ lovnega mesta za vse panoge zahtevnejših industrij. Pri najzahtevnejših pa je potrebno paziti, da so svetline situirane natančno v severni smeri ozi­ roma je treba izničiti bleščanje, kar se omogoči s prim ernim i senčili oziroma zaslonkami in s pra­ vilno odmerjeno dodatno svetlobo, s predpisi JUS in priporočili JKO te r z ustreznim mešanjem in s pravilno nameščenimi in naravnanim i tipali za vklapljanje um etne svetlobe. Ob preiskavi ognjeodpomosti na ZRMK je prišlo v 37. m inuti do eksplozije porušitve zgornje pas- nice in dela poševnine, s čimer je bila nosilnost nosilca zm anjšana do takšne mere, da bi omenjeni čas lahko predstavljal ognjeodpornost. Tem perature v požarni komori so odstopale od predpisanih (JUS U .JI.070), pri čemer je bila sklad­ no z zahtevami omenjenega standarda površina požarne krivulje korigirana (enakost površin pred­ pisane in dejanske požarne krivulje), tako da znaša ognjeodpornost nosilca 30 minut. Nosilec je bil preiskan pri starosti betona ca. 40 dni. Prednapeti šedasti strešni nosilec je izdelan tako, da ima po JUS U.J1.114 ognjeodpornost 30 minut. Šedasti strešni nosilec je adhezijsko prednapeta prizmatična lupina po sistemu IMS z debelino d = 8 cm, prečnega prereza, razvidnega iz grafične priloge in meri v prim eru Iskre Otoče v dolžino L = 14,45 m oziroma ima maksimalno dolžino L ^ 24 m. Preiskave nosilnosti strešnega šedastega »Z« nosilca so pokazale naslednje: — trdnost betona nosilcev je bila nekoliko večja od projektirane (dosežena trdnost ob 16 % raztrosu 52 MPa, projektirana m arka MB 45); — koeficienta krčenja in tečenja sta po treh me­ secih znašala 0,46 #/oo oziroma P rečni prerez hale Isk ra Otoče — padec sile v vrveh pri napenjanju, betoniranju in rezanju vrvi je znašal v vrveh spodnjega k ra­ ka (pramena I in II) 17 % oziroma 13 °/o (po pro­ jektu je upoštevan celoten padec sile za 20 °/o). V vrveh zgornjega kraka (pram ena III in IV) pa je nastal med napenjanjem vrvi in betoniranjem večji padec sile; — m eritve vertikalnih deformacij po postavitvi no­ silca na začasne podpore so pokazale, da se nosilec v srednjem delu glede na podpore dvigne, kar nam potrju je tudi račun elem enta kot lupinastega no­ silca, prednapetega in obremenjenega z lastno težo; te r ocenjenih zaradi lastne teže z dopustnimi vred­ nostmi po predpisih kaže, da so pričakovane de­ formacije m anjše od dopustnih po PBAB (Wmaks, traj = 31,8 mm w dop = 1/300 = 47,8 mm); — m eritve specifičnih deformacij v vrveh za pred- napenjanje so pokazale, da znašajo spremembe sil v kablih pri računski obtežbi le ± 1,5 °/o napenjal­ nih sil, po 16-urni obrem enitvi pa 3 °/o. Maksimalne izm erjene specifične deformacije v vr­ veh ob porušitvi in iz njih dobljena to talna na­ petost v vrveh ca. 1300 M Pa kažejo, da so bile ob porušitvi nosilca napetosti v vrveh m anjše od figa-. j i•• iI ii — — ■ ' J------------- - -------------- ...... ; M A / • » /V W A Ä Ä / M A z y \ A A / . 1 ■ 'j ■ " ....... ' 1 dL niL J WOO J L j . J WÖ0 . . L J «»0 L, J k VXD ! \ ;■ i 1--------- s--------- -------- *------ - -------------:-- --- :-- _________ i_________ Vzdolžni prerez hale Iskra Otoče — laboratorijska preiskava «-Z« nosilca, ki je po­ tekala najprej do računske obtežbe, s katero je bil nosilec obremenjen 16 ur, nato pa po razbre­ m enitvi ponovno obremenjevan po fazah do po­ rušitve, je bila izvršena z obtežbo batov na zgor­ n ji in spodnji krak nosilca, razm erje med silami je znašalo skladno s projektom 1 :1,2; — koeficient varnosti proti porušitvi je znašal pri porušitvi podpore nosilca vpor = 3,8, pri porušitvi nosilca v polju pa vpor = 4,0 (višjo obremenitev pri porušitvi nosilca v polju smo dosegli zaradi pre­ razporeditve reakcij na podpori — do porušitve zgornjega kraka nosilca se je večji del sile pre­ našal prek zgornjega ležišča, nato pa se je obre­ m enitev prenesla tudi na spodnji k rak ); — izmerjene deformacije nosilca so v elastičnem področju manjše od računskih vrednosti (povprečno razm erje med obema znaša pri računski obtežbi 0,84). Prim erjava totalnih deform acij: maksimalnih izm erjenih zaradi dela stalne in uporabne obtežbe meje 02 za uporabljeno jeklo (1760 MPa), torej še v elastičnem območju; — analiza izm erjenih specifičnih deformacij na površini betonskega prereza je pokazala, da so spe­ cifične deformacije v prečni smeri bistveno manjše od izm erjenih v vzdolžni smeri. Izmerjene prečne deformacije so minimalne, vendar večje od ra­ čunskih vrednosti, zlasti na vmesni poševni stranici. To je verjetno posledica drugačnih podpornih raz­ mer, kot so upoštevane v projektu. — porušitev nosilca z večanjem deformacij pri doseženi maksim alni obtežbi se je začela na zgor­ njem kraku nad podporo, ko so se pričele večati prej nastale razpoke in je prišlo do drobljenja be­ tona oziroma odloma tlačne cone. Pri ponovnem obremenjevanju, ko se je nosilec naslonil na podporo v večji meri na spodnjem kraku, je nastala razpoka v koritu med spodnjim krakom in poševno stranico. Ta se je večala, no­ silec se je »razpolovil« in to je povzročilo pove­ čevanje deformacij, ki se ni več ustavilo. Na drugi podpori so bile poškodbe manjše, medtem ko v sredini nosilca zaradi vzdolžnih napetosti poškodb ni bilo opaziti. Nosilec je torej odpovedal zaradi lokalnih vplivov podpore, medtem ko njegova glo­ balna nosilnost še ni bila izčrpana. Preiskave nosilnosti strešnega šednega »Z« nosilca so pokazale, da so nosilci zadosti varni pred po­ rušitvijo in deformacije v dopustnih mejah, da pa bi se s spremenjenim naleganjem nosilca in z bolj­ šim arm iranjem nosilca nad podporo izognili raz­ pokam pri računski obtežbi, preprečili nezaželeno lokalno porušitev zaradi striga, srednji prerez pa bi lahko dimenzionirali bolj ekonomično. Ob spre­ m enjeni izvedbi podpore bi nosilce enake izvedbe lahko uporabljali tudi za večje razpetine. Zahvaljujemo se vsem sodelavcem v procesu na­ črtovanja, izdelave in atestiranja novega Gradi­ sovega šedastega strešnega nosilca za strokovno delo in vsestransko pomoč pri realizaciji projekta. A vtor: Edvard S tok, dipl. inž. gr.; GIP Gradis TOZD BZP Maribor, L jubljana. V ilharjeva 22 Franc Skrb inšek , dipl. inž. arh.; GIP Gradis TOZD BZP Maribor, Lavričeva 3 Literatura 1. V. Damjanovič, Problem i dnevnog osvetljenja rad ­ n ih prostora, Saopštenja 2. IAUS Beograd 1969. 2. T. K urent, L. Mihič, D iagram i za določanje dnevne osvetljenosti delovnega mesta, VTOZD A rhitek tura , FAGG L jub ljana 1981. 3. P. Podlipnik, Svetlobnotehnični priročnik, E lektro- kovina M aribor 1978. 4. F. Eichler, Bauphysikalische Entw urfslehre, B and 3; W ärm edäm m ungstoffe. 5. M. Mittag, Bau und K onstruktionslehre. 6. W. Henn, Entw urfs und K onstruktionsatlas Indu­ striebau. 7. Detail, Z eitschrift fü r A rch itek tur + B audetail + 4- E inrichtung. 8. E. Neufert, B auentw urfslehre, Bertelsm ann, GMBH 1974. 9. B orut Dobovišek: Shells. 10. K uhn E.: R iethm uller, R.: 10 years of Construction w ith VT — UNITS, B auplanung-B autechnik, Vol. 34, 3 (1980). 11. Carlo G iulliani; N orthlight Sitell S tructures: Tree- d ifferent Methods of Construction. 12. Das Normko — Bausystem. 13. Ruhle: Räum liche D achtragw erke Band 1. 14. Dr. ing. T iham er Koncz: Sagedachhallen m it F a lt­ w erken, DBZ 7/83. 15. Buro Emch U. Berger, W yhlen/Baden: Statische berechnung Industriehalle. 16. B auder-Sistem aufbau: Sheddach. 17. Poročila o ognjeodpornosti, gradbenofizikaličnih svojstvih in nosilnosti »Z« nosilca — ZRMK. Prenos hrupa hišnih naprav in instalacij v stanovanjskih zgradbah UDK 534.835:620.179 SAVO VOLOVŠEK 1. UVOD V letih 1984 in 1985 smo na ZRMK — Oddelku za akustiko izdelali raziskovalno nalogo Zvočna zaščita zgradb pred hrupom hišnih instalacij in študija načinov za zmanjšanje prenosa zvoka po konstrukcijah zgradb. Njen namen je bil ugotoviti vzroke, zakaj hrup hišnih instalacij tako pogosto povzroča m otnje v naših novih stanovanjskih zgrad­ bah. Da je ta hrup resnično zaskrbljujoč, so nam potrdili tudi rezultati preiskav, ki smo jih opra­ vili v novozgrajenih stanovanjskih objektih leta 1984. Rezultati teh preiskav so prikazani v naslednji preglednici: A vtor: Savo Volovšek, inž. fiz., v iš ji raziskovalni sodelavec, Zavod za raziskavo m ateriala in konstrukcij, L jub lja ­ na, D im ičeva 12 V rsta naprav — instalacij Število preiskanih zgradb U streza Neustreza dvigala 27 3 24 prezračevalne naprave 28 2 26 toplotne postaje 9 9 0 hidroforske naprave 10 4 6 2.0. PREDPISI IN NORMATIVNE VREDNOSTI RAVNI HRUPA V BIVALNIH PROSTORIH Maksimalne ravni hrupa, ki ga v stanovanjskih bivalnih prostorih lahko povzročajo hišne naprave in instalacije, so pri nas določene z: — Odlokom o maksimalno dovoljenih ravneh h ru­ pa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja te r za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80), — Pravilnikom o jugoslovanskih standardih s pod­ ročja akustike v gradbeništvu (Uradni list SFRJ, št. 14/82) oziroma standardom JUS U.J6.201. Odlok v 7. členu predpisuje, da hrup, ki ga v bi­ valnih prostorih povzročajo hišne naprave in insta­ lacije, ne sme presegati podnevi ravni 35 dB (A) in ponoči 30 dB (A). S tandard JUS U.J6.201 predpisuje najvišjo dovo­ ljeno raven hrupa v točki 5.1., in sicer, da raven hrupa v bivalnih prostorih stanovanjskih zgradb, ki izvira iz hrupnih strojničnih prostorov v zgrad­ bi ali nastane pri uporabi hišnih napeljav in na­ prav v sosednjih stanovanjih, ne sme presegati vrednosti 30 dB (A) ponoči in 40 dB (A) podnevi. Poleg najvišjih dovoljenih ravni hrupa pa stan­ dard predpisuje še zvočno izolirnost konstrukcij, ki ločijo hrupne strojnične prostore od stanovanj. P ri teh konstrukcijah m ora biti indeks izolirnosti pred zvokom v zraku + 5 dB, medtem ko izolirnost pred udarnim zvokom ni predpisana. Prav to pa je po našem m nenju ena od bistvenih pom anjklji­ vosti standarda. Izkušnje nam reč kažejo, da mo­ tenj, ki nastanejo zaradi prevelikega hrupa hišnih instalacij, ne povzroča prem ajhna izolirnost pred zvokom v zraku, am pak predvsem hrup, ki se pre­ naša po konstrukcijah zgradbe. Da bi to domnevo potrdili, smo v drugem delu naloge raziskovali, kako se prenaša zvok treh zna­ čilnih virov hrupa, ki sevajo zvok v zraku, hk ra ti pa z mehanskim vzbujanjem konstrukcij zgradbe povzročajo razširjanje udarnega zvoka po teh kon­ strukcijah. Poleg tega smo z računom preverili ustreznost zahteve standarda JUS U.J6.201 oziroma ali predpisana zvočna izolirnost (Iz + 5 dB) zago­ tav lja dovolj veliko zaščito bivalnih prostorov, ki m ejijo na strojnice. 3.0. RAČUN KOMPONENTE HRUPA, KI SE IZ STROJNICE PRENAŠA PO ZRAKU Pri računu smo upoštevali naslednje vhodne po­ datke, ki so običajni za stanovanjske zgradbe: — strojnica meji na bivalni prostor z eno steno površine 8 m2; — indeks izolirnosti pred zvokom v zraku te stene je + 5 dB; — prostornina bivalnega prostora je 40 m 3; — bivalni prostor je običajno opremljen, dolžina odmevnega časa v prostoru je 0,3 sek. oziroma ekvivalentna absorpcijska površina je 21,7 m 2. Raven hrupa v bivalnem (sprejemnem) prostoru v posameznem terčnem frekvenčnem pasu smo do­ ločili z enačbo: g Lsp = Lod — Rst + kA + 10 log — dB, A pri čemer pomenijo: Lsp— raven hrupa v sprejemnem prostoru, Lod— raven hrupa v oddajnem prostoru (strojnici), Rst — zvočno izolirnost stene, kA— korekcijski člen, ki ga moramo prišteti, da je celotna raven hrupa v dB (A), S — površino stene in A — ekvivalentno absorpcijsko površino v spre­ jem nem prostoru. Skupno raven hrupa v frekvenčnem področju od 50 Hz do 10 000 Hz smo določili tako, da smo po­ samezne (terčne) ravni hrupa sešteli: n 0,1 Lj L a = 10 log ^ 10 dB (A) i = 1 Izračunana raven hrupa je prikazana v diagramu na sliki 1. Poudariti moramo, da ta račun zajema samo kom­ ponento zvoka v zraku, ki se prenaša skozi ločilno steno, in da ne upošteva prenosa zvoka po kon­ strukcijah. Račun je pokazal, da raven hrupa v bivalnem prostoru ne bo presegala 30 dB (A), če raven hrupa v sosednji strojnici ne bo višja od 91 dB (A). Spek­ te r h rupa v strojnici ima sicer lahko tudi drugačno obliko, vendar pa je oblika, ki smo jo upoštevali pri računu (krivulja b v diagram u na sliki 1), zelo pogosta. Dejanske ravni h rupa v strojnicah hišnih insta­ lacij so večinoma precej nižje od izračunane, zato bi m oral biti tud i h rup v prostorih, ki mejijo na strojnice, v dovoljenih mejah, to je nižji od 30 dB (A). Kakor pa je bilo že omenjeno, h rup hišnih in­ stalacij pogosto presega dovoljeno raven, in to celo v prostorih, ki ne m ejijo neposredno na strojnico. «J « 5 260 500 1000 2000 <000 «000 H z SREDNJA FREKVENC» OKTAVNEGA (TERČNEGA) PASU Slika 1 Izračunana m aksim alna dovoljena raven h rupa v pro­ storu za hišne inštalacije a — m aksim alna dovoljena oktavna raven hrupa: Lmax = 90,8 dB (A), b — m aksim alna dovoljena te rčn a raven hrupa: Lmax = 90,8 dB (A), c — raven h rupa v bivalnem prostoru (lin), d — raven h rupa v bivalnem prostoru v dB (A): L = = 30,0 dB (A). Iz tega lahko sklepamo, da motenj ne povzroča zvok, ki se iz strojnice prenaša po zraku, ampak delež zvočne energije, ki se prenaša po konstruk­ cijah zgradbe. o d d a j n i p r o s t o r s p r e j e m n i p r o s t o r a — standardn i v ir udarnega zvoka b — poti prenosa zvoka po zraku c — poti prenosa zvoka po konstrukciji S lika 2. Preiskave načinov prenosa hrupa standardnega 4.0. RAZISKAVE PRENOSA HRUPA PO ZRAKU vira udarnega zvoka IN KONSTRUKCIJAH ZGRADBE Glavni nam en raziskovalne naloge je bil ugotoviti, v kolikšni meri se hrup med dvema zaprtim a pro­ storoma prenaša po zraku in koliko po konstruk­ cijah zgradbe. Jasno je, da je razm erje obeh dele­ žev prenosa hrupa najbolj odvisno od vira hrupa oziroma kako je ta vir nameščen (pritrjen) na konstrukcije zgradbe. Zato smo izbrali tri različne, vendar značilne vire hrupa, ki sevajo zvok v zraku, hk ra ti pa povzročajo razširjanje udarnega zvoka po konstrukcijah. Ti viri hrupa so: stan­ dardni v ir udarnega zvoka, kompresor hladilne naprave in pogonski stroj dvigala. Raziskave so bile precej obširne, tako da jih za­ radi omejenega obsega tega prispevka ne moremo podrobneje opisati. Navedli bomo samo glavne faze, ki so bile v vseh treh prim erih enake: — frekvenčna analiza v prostoru, v katerem je vir h rupa; — frekvenčna analiza hrupa v prostoru, ki meji na oddajni prostor — sprejemnem prostoru; — preiskava izolirnosti pred zvokom v zraku med oddajnim in sprejemnim prostorom. Na podlagi navedenih treh raziskav lahko ugoto­ vimo, kakšen bi bil hrup v sprejemnem prostoru, če bi se prenašal samo po zraku oziroma za koliko se hrup v sprejemnem prostoru poveča zaradi pre­ nosa zvoka po konstrukcijah zgradbe. 4.1. Standardni vir udarnega zvoka Standardni v ir udarnega zvoka je naprava za me­ ritve izolirnosti medetažnih konstrukcij pred udar­ nim zvokom, ki z udarci po stropni konstrukciji vzbuja zvok v tej konstrukciji. Način preiskav je prikazan na sliki 2. S tandardni vir udarnega zvoka je stal na armiranobetonski stropni plošči debeline 14 cm, ki loči oddajni prostor od sprejemnega. 63 ! 25 250 500 1000 2000 4 0 0 0 800 0 H z f r e k v e n c a f a — izolacija pred zvokomv zraku m ed sprejem nim in oddajnim prostorom b — poslabšana zvočna izolacija zaradi p renosa h rupa po konstrukcijah 83 155 250 300 1000 2000 8000 8000 H 7. SREDNJA FREKVENCA OKTAVNEGA (TERČNECA) PASU R aven hrupa standardnega v ira udarnega zvoka a — raven h rupa v prostoru, k je r je standardn i v ir udarnega zvoka — oddajnem prostoru: La = = 87,0 dB (A) b — raven h rupa v sprejem nem prostoru: Lh = 84,7 dB (A) c — izračunana raven h ru p a v sprejem nem prostoru — brez prenosa zvoka po konstrukcijah: Lc = 42,2 dB (A) Slika 3. Standardni vir udarnega zvoka Rezultati preiskave so pokazani v diagram ih na sliki 3. Raziskava je pokazala, da pri izjemno močnem neposrednem m ehanskem vzbujanju kon­ strukcij prevladuje prenos zvoka po konstrukcijah. Raven hrupa v sprejem nem prostoru je skoraj ena­ ka ravni hrupa v oddajnem prostoru, tako da izo­ lacija pred zvokom v zraku skoraj ne pride do veljave. 4.2. K om presor h ladilne naprave Prenos hrupa med kompresorsko postajo (oddajnim prostorom) in sosednjim bivalnim (sprejemnim) pro­ storom smo raziskali na dva načina. Vir h rupa je bil najprej kompresor hladilne naprave, nato pa še zvočnik, ki je reproduciral hrup kompresorja, posnetega na magnetofonskem traku. Raven hrupa v oddajnem prostoru je bila v obeh prim erih p rak­ tično enaka. Bistvena razlika pa je v tem, da je zvočnik seval samo zvok v zraku, medtem ko je kompresor vzbujal konstrukcije tudi mehansko, z vibracijami. Rezultati raziskave so prikazani v diagram ih na slikah 4 in 5. Prim erjava rezultatov obeh načinov raziskav po­ trju je pravilnost postopkov, ki smo jih uporabljali pri raziskavah. Ko je bil vir hrupa kompresor, je bila razlika med izmerjeno ravnijo hrupa v sprejemnem prostoru in računsko določeno ravnijo hrupa (brez upoštevanja prenosa zvoka po kon­ strukcijah) očitna in je znašala 17,5 dB (A) (kri­ vulji b in c v spodnjem diagram u na sliki 4). Ko pa je bil v ir hrupa zvočnik, prenosa zvoka po konstrukcijah ni bilo in sta se zato izm erjena in izračunana raven hrupa v sprejemnem prostoru razmeroma dobro ujem ali (krivulji b in c v spod­ njem diagram u na sliki 5). To je razvidno tud i iz zgornjega diagram a na sliki 5, k jer praktično ni poslabšanja zvočne izolacije zaradi prenosa zvoka po konstrukcijah. Razlike med krivuljam a a in b na tem diagram u so v glavnem posledica m eril­ nih pogojev. 4.3. Pogonski stroj dvigala Raziskovali smo prenos hrupa med strojnico dvi­ gala in dvorano — predavalnico v novi zgradbi ZRMK. Strojnica meji na dvorano posredno, zato je izolirnost pred zvokom v zraku med strojnico in dvorano zelo velika, saj znaša + 17 dB. Rezul­ tati raziskave so prikazani v diagram ih na sliki 6. Raziskava je pokazala, da kljub izjemno veliki izo- lirnosti pred zvokom v zraku med strojnico in sprejemnim prostorom hrup dvigala le povzroča resne m otnje v sprejemnem prostoru. Vzrok tega je nestrokovno izvedena montaža pogonskega stroja dvigala. >25 250 500 1000 2000 4000 8000 H * a — izolacija pred zvokom v zraku m ed kom presorsko postajo in b ivaln im prostorom b — poslabšana zvočna izolacija zaradi prenosa h rupa po konstrukcijah 63 125 250 500 1000 2000 4OC0 6000 H Z SREDNJA FREKVENCA OKTAVNEGA (TERČN EG A ) PASU Raven h rupa kom presorja a — raven h ru p a v kom presorski postaji — oddajnem prostoru: La = 76,1 dB (A) b — raven h ru p a v bivalnem — sprejem nem p ro sto ru : Lb = 44,4 dB (A) c — izračunana raven h rupa v sprejem nem prostoru — brez prenosa zvoka po konstrukcijah : Lc = 26,9 dB (A) Slika 4. Vir hrupa — kompresor hladilne naprave D lA O K A M š frekvenca f frekvenca f a — izolacija pred zvokom v zraku m ed kom presorsko postajo in bivalnim prostorom b — «-poslabšana« zvočna izolacija SREDNJA FREKVENCA OKTAVNEGA (TERČN EG A ) PASU Raven h ru p a — posnetka h ru p a kom presorja, ki ga seva zvočnik v kom presorski postaji a — rav en h rupa v kom presorski postaji — oddajnem prostoru : La = 77,8 dB (A) b — raven h rupa v bivalnem — sprejem nem prostoru: Lb = 29,0 dB (A) c — izračunana raven v sprejem nem prostoru: Lc = = 28,8 dB (A) Slika 5. Vir hrupa — reprodukcija posnetka hrupa kom­ presorja hladilne naprave a — izolacija pred zvokom v zraku m ed stro jn ico dvi­ gala in dvorano b — poslabšana zvočna izolacija zaradi prenosa h rupa po konstrukcijah 63 125 250 500 1000 2000 4000 8000 H z SRED N JA FREKVENCA OKTAVNEGA (TERČN EG A ) PASU Celotna raven h rupa dvigala (zagon, vožnja, u stav lja ­ nje) a — raven hrupa v stro jn ici dvigala — oddajnem pro­ storu: La = 90,0 dB (A) b — raven h rupa v dvorani — sprejem nem prostoru: Lb = 52,1 dB (A) c — izračunana raven h rupa v dvorani — brez upo­ števanja prenosa zvoka po konstrukcijah : Lc = =23,7 dB (A) Slika 6. Pogonski stroj dvigala 5.0 SKLEP Raziskave so potrdile domnevo, da p ri prenosu hrupa hišnih naprav in instalacij prevladuje pre­ nos hrupa po konstrukcijah zgradbe. Delež hrupa, ki se prenaša po konstrukcijah, je posebno velik takrat, ko je izvedba oziroma montaža instalacij neustrezna, tako da pride do neposrednega me- hanskega vzbujanja konstrukcij zgradbe. V takih prim erih povzroča hrup instalacij motnje tudi v bivalnih prostorih, ki ne mejijo neposredno na strojnice. Raziskave so tudi pokazale, da je izo­ lacija pred zvokom v zraku med strojnicami in bivalnimi prostori, ki jo predpisujejo naši pred­ pisi, povsem zadovoljiva. V predpisih pa niso ni­ k jer podane zahteve oziroma ukrepi, ki bi pre­ prečili prenos hrupa po konstrukcijah zgradbe. Glede na ugotovitve, ki so jih dale raziskave, pa menimo, da bi bilo treba naše predpise nujno do­ polniti — in to z zahtevami, ki bi predpisovale in zagotavljale tako izvedbo hišnih instalacij, da bi bil prenos hrupa po konstrukcijah minimalen oziroma v dovoljenih mejah. Naj še omenimo, da je način ugotavljanja deleža prenosa hrupa hišnih instalacij po konstrukcijah zgradbe, ki smo ga uporabljali v tej nalogi, izvi­ ren, rezultati raziskav pa so potidili njegovo upo­ rabnost. Zato menimo, da bi ta način ugotavljanja in dokazovanja prenosa hrupa po konstrukcijah lahko uspešno uporabljali v gradbeništvu tudi v vsakdanji praksi. Predvsem pa bi koristno rabil za ugotavljanje napak pri obstoječih instalacijah in kot osnova za strokovno izvedbo sanacij. sozd zcp, ljubljana, n. sub. o. cestno p o d jetje m arib o r n. sub, o. s svojimi — TOZD za vzdrževanje in varstvo cest Maribor, o. sub. o., — TOZD za vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota, o. sub. o., — TOZD za vzdrževanje in varstvo cest Ptuj, o. sub. o., — TOZD Gradnje, o. sub. o., — TOZD Projektivno tehnološki biro, o. sub. o. in — Delovno skupnostjo skupnih služb PROJEKTIRA, REKONSTRUIRA, GRADI IN VZDRŽUJE CESTE TER OBJEKTE NA NJIH! Zapisnik redne skupščine Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije,__________________________________ ki je bila 19. junija 1987 v Kongresni dvorani hotela Radin v Radencih PRISOTNI: Skupščine se je udeležilo 42 pooblašče­ nih delegatov in 16 ostalih vabljenih gostov — sku­ paj 58 udeležencev. DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika in izvolitev organov skup­ ščine 2. Pozdrav pokrovitelja in gostov 3. Poročilo predsednika ZDGITS 4. Poročilo nadzornega odbora 5. Poročilo glavnega in odgovornega urednika »Gradbenega vestnika« 6. Razprava 7. Predlog o višini članarine in naročnine na »Gradbeni vestnik« za 1987-88 8. Razrešitev organov Zveze 9. Volitve novih organov Zveze 10. Podelitev priznanj zaslužnim in častnim čla­ nom ZDGITS 11. Zaključna beseda predsednika Ad 1) Predsednik izvršnega odbora Zveze društev grad­ benih inženirjev in tehnikov Slovenije, tov. Boris Pečenko, pozdravi vse prisotne, med njimi pred­ sednika Izvršnega sveta Skupščine občine Gornja Radgona, tov. Janka Slaviča in direktorja SGP POMURJE, tov. Pavla Pangraca, predstavnika po­ kroviteljev, ki so materialno pomagali pri izvedbi skupščine in poskrbeli za dobro počutje udeležen­ cev. Vsem pokroviteljem se za sodelovanje zahvali, obenem pa pohvali Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Pomurje za vzorno organizacijo skup­ ščine, ki letos poteka na območju njihovega dru­ štva. Za tem predstavi dnevni red in ga da na glaso­ vanje skupaj s predlogi članov za delovna telesa, ki so odgovorna za nemoten in pravilen potek skupščine. Po soglasni potrditvi dnevnega reda so bili v de­ lovna telesa skupščine izvoljeni: D elovno predsedstvo: — Jože Vučajnk: predsednik — Janez Erjavec — Pavel Pangrac Zapisnikar: Ana Holobar O verovatelja zap isn ik a: — Janez Bojc — Adolf Derganc V erifikacijska kom isija: — Maks Megušar: predsednik — Gabrijela Lepener — M arinka Žvorc K andidacijska k o m is ija : — Tivadar Sever: predsednik — Samo Pajer — Anton Žerjal K om isija za sklepe: — Feliks Strmole: predsednik — Peter Mandeljc — Boris Pečenko S tem tov. Pečenko naznani, da je skupščina odprta. A d 2) Predsednik delovnega predsedstva, tov. Jože Vu­ čajnk, popelje skupščino takoj h konstruktivnem u delu. Najprej povabi k besedi tov. Janka S laviča , pred­ sednika Izvršnega sveta Skupščine G ornja Rad­ gona. Imenovani izrazi čast in zadovoljstvo, da poteka skupščina na območju občine Gornja Radgona, ki je gradbenikom dobro znana po sejmih gradbeništva in gradbene opreme. Štirje uspešno pripravljeni sejmi so bili do sedaj in vsakega je pomagala vsebinsko oblikovati tudi Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije z organizacijo aktu­ alnih posvetovanj, ki sejmu pritičejo. Kot gostitelj predstavi navzočim svojo občino tudi skozi druge gospodarske dejavnosti in jih povabi, da jo kot dobrodošli gostje obiščejo še kdaj drugič. Skupščini zaželi uspešno delo z bogatimi sklepi. V imenu pokroviteljev skupščine (SGP POMURJE, Sam oupravna stanovanjska skupnost Murska So­ bota, Projektivni biro M urska Sobota, PGP Lju­ tomer, Obrtna zadruga »14. oktober« Gornja Rad­ gona, Gorenje-Varstroj, Gospodarsko razstavišče Ljubljana — PE Gornja Radgona, Proizvodnja k re­ menčevega peska Puconci, Graditelj Beltinci in GIDOS Lendava) pozdravi skupščino tov. Pavel Pangrac, direktor SGP POMURJE, ki je letošnji jubilant s 40-letnico obstoja in delovanja. Poklicani na tej skupščini predstavi gradbeništvo v Pom urju, ki sestoji iz 12 organizacij s 3260 delavci. K ar 10 % vseh zaposlenih v Pom urju dela v gradbeništvu. Ta številčnost se odraža tudi pri obstoječem dru­ štvu GIT Pomurje, k jer aktivno dela 77 članov. Naknadno napove tudi podrobno predstavitev DO SGP POMURJE. S strani predsedstva Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije in predsednika tov. Petra Kunca osebno prinaša pozdrave z najboljšim i željami tov. Franc Cačovič, sekretar Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije. Skupaj s pozdravi posreduje pomembne sklepe z njihove skupščine, ki poudarjajo pred­ vsem še večjo povezavo med člani-tehničnimi izo­ braženci, društvi inženirjev in tehnikov te r vzpo­ stavitev plodnega pretoka informacij med le-temi na območju SR Slovenije, SFRJ, kakor tudi na območju dežel ALPE-JADRAN. V sklepih je izra­ žena tudi zahteva po večjem poudarku strokovnega izobraževanja članov prek strokovnega tiska, stro­ kovnih posvetovanj, ekskurz ij. . . itd. Izpostavljen je pomen ustvarjalnosti, pomen raziskovalnega de­ la, form iranja razvojnih centrov v gospodarstvu, za k ar bi se predvsem morali zavzemati prav člani društev inženirjev in tehnikov. Tov. Cačovič poroča, da je dosedanje delo na pod­ ročju domačega strokovnega tiska in dograjevanje domače tehniške terminologije ugodno ocenjeno. Dana pa je pobuda za pripravo nove razširjene izdaje Slovenskega tehničnega slovarja in za na­ daljevanje dela pri p revajanju JU -standardov v slovenski jezik. Nezanemarljiv pa je posebni sklep, ki zavezuje vse organe Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije, da se še nadalje zavzemajo za izgradnjo Doma inže­ n irjev in tehnikov v Ljubljani. Predsednik delovnega predsedstva za tem prebere pozdravne brzojavke, ki so jih naslovili skupščini: Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Rijeka, Zveza strojnih inženirjev in tehnikov Slovenije in predsednik Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije, prof. dr. Milorad Miloradov. Prebere pa tudi pozdravno sporočilo tov. Vladi­ mira Čadeža, ki se skupščine ni mogel udeležiti, želi pa ji veliko uspeha. V svojem sporočilu se predvsem zavzema za nadaljn je uspešno izdajanje »Gradbenega vestnika«, ki, tako pravi, ne prispeva samo k strokovnem u dvigu gradbenikov, temveč ima svoj pomen kot tiskani izraz slovenske stro­ kovne misli, slovenske kulture in slovenskega kul­ turnega jezika. Meni, da je vredno upoštevati be­ sede akadem ika tov. Luja Šukljeta, objavljene v Gradbenem vestniku 1987. Pred nadaljevanjem rednega dela skupščine poda poročilo o sklepčnosti predsednik verifikacijske komisije tov. Maks Megušar, in sicer: od 11 re­ gistriranih društev gradbenih inženirjev in tehni­ kov in 3 specialnih društev se je skupščine udele­ žilo 42 pooblaščenih delegatov. Skupščini se niso odzvali delegati D ruštva gradbenih inženirjev in tehnikov K ranj in Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Tolmin, prisotna pa sta bila člana novo ustanovljenega društva v Zasavju. Po 15. členu S tatuta Zveze društev gradbenih inženirjev in teh­ nikov Slovenije je ugotovljeno, da je skupščina sklepčna. Ad 3) Poročilo predsednika Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije tov. Matija Bla­ guša (Priloga!) Ad 4) Poročilo nadzornega odbora poda predsednik tov. Adolf Derganc (Priloga!) Ad 5) Poročilo glavnega in odgovornega urednika »Grad­ benega vestnika« tov. Sergeja Bubnova (Priloga!) Ad 6) Pred sprejetjem danih poročil povabi predsednik predsedstva delegate k razpravi. Prva se vključi v razpravo tov. Milena Skorobrijin, predsednica D ruštva gradbenih inženirjev in tehni­ kov Maribor. Načela je akutno problematiko v zvezi s šolanjem za gradbene poklice. Interes za gradbene poklice usiha, dasiravno se kažejo po­ trebe po kadrih. Analize so pokazale, da kar 40 °/o in več delavcev v gradbeništvu nima ustrezne izo­ brazbe, kar vsekakor ni v prid zahtevnosti pro­ jektov, ki se izvajajo doma in v tujini. Vsi ti projekti zahtevajo veliko znanja, ki ga pa šole očitno ne morejo zagotoviti s svojimi sedanjimi programi. Za nadaljn ji tehnološki napredek pa je vendarle treba nekaj ukreniti kljub danim raz­ meram, pravi tov. Skorobrijinova. Tov. Franc Kržič, predsednik društva konstruk- terjev, se oglasi okrog zveznih in republiških na­ grad v gradbeništvu, ki se letno razpisujejo, pa je vse premalo odziva. Omeni dobitnike zadnje zvezne nagrade za objekt »Hangar«, Ivkoviča, Perišiča in ostale te r edini predlog za republiško nagrado — »ledena dvorana« v Mariboru. Gradbenike pozi­ va k pobudi za ustvarjalno delo in k udeležbi raz­ pisanih natečajev. Tov. Boris Pečenko predstavi v svoji diskusiji sta­ nje regulative, ki se je pokazalo problematično prav z zapleti okrog izdaje Pravilnika o tehničnih nor­ m ativih za beton in arm irani beton in pripada­ jočih JU -standardov v slovenskem jeziku. Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slove­ nije se je lotila tega podviga, opirajoč se na fi­ nance, ki bi jih prek prednaročil zagotovilo slo­ vensko gradbeništvo, medtem ko se noben pri­ stojni naslov v republiki ni prim erno odzval. Go­ spodarska zbornica Slovenije je prispevala za pre­ vode standardov 1,000.000 din, k a r je razvidno iz zapisnika; vse ostale stroške nosi Zveza. Nihče v republiki se torej ne čuti odgovornega in pristojnega za zagotovitev standardov, prevedenih v slovenski jezik, k ar se šteje za degradacijo slo­ venskega jezika in omalovaževanje ustavnih pra­ vic. Tov. Pečenko seznanja navzoče, da je pri stan­ dardih napravljen le prevod; Zvezi in Splošnemu združenju gradbeništva in IGM Slovenije pa pred­ laga, da si zastavita nalogo pokreniti kaj okrog zadeve, da se bo stanje izboljšalo. K nadaljnjim diskusijam se ni nihče priglasil, zato predsednik delovnega predsedstva, tov. Vučajnk, opozori delegate, da z dvigom rok izrazijo spre­ jem in potrditev danih poročil, skupaj s pred­ logi v diskusiji, ki jih bo potem v svojih sklepih form ulirala komisija za sklepe. S k lep : — Sprejm e se poročilo predsednika ZDGITS. — Sprejm e se poročilo predsednika nadzornega od­ bora. — Sprejm e se poročilo glavnega in odgovornega urednika »Gradbenega vestnika«. — Sprejm ejo se predlogi v diskusijah. Ad 7) Tov. P eter Mandeljc, sekretar Zveze društev grad­ benih inženirjev in tehnikov Slovenije, spregovori o višini članarine in naročnine na Gradbeni vest­ nik v letih 1987—88. Sedanja članarina znaša 100 din, naročnina 1900 din, za študente in upokojence polovična cena od tega. To je tista vsota, ki jo društva odvajajo Zvezi. Skupščini za tem ponudi v sprejem dva predloga, ki sta bila soglasno sprejeta. S k lep : I. Skupščina pooblašča izvršni odbor, da po potrebi regulira višino članarine in naročnine na Gradbeni vestnik. II. Skupščina priporoča izvršnemu odboru reguli­ ran je članarine in naročnine na Gradbeni vestnik, tako da bi se z njo v bodoče pokrilo 30 °/o stroškov tiskanja in ne le 1/5, kakor kaže sedanja analiza. Ad 8) Predsednik delovnega predsedstva napove razreš- nico dosedanjim članom predsedstva in izvršilnih organov Zveze društev gradbenih inženirjev in teh­ nikov Slovenije te r da razrešnico na glasovanje. S k lep : Skupščina soglasno potrdi razrešnico predsedstva, izvršnega odbora, nadzornega odbora in disciplin­ skega sodišča Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. Dosedanji predsednik predsedstva, tov. M atija Bla­ guš, se po razrešeni funkciji vsem sodelavcem zahvali za sodelovanje in zaželi novo izvoljenim organom obilo uspeha pri nadaljnjem delu. Ad 9) Predsednik kandidacijske komisije, tov. Tivadar Sever, predlaga skupščini na podlagi 16. člena Sta­ tu ta Zveze društev gradbenih inženirjev in tehni­ kov Slovenije v izvolitev nove člane predsedstva, izvršnega odbora, nadzornega odbora in disciplin­ skega sodišča. Vsi novo predlagani člani so bili z dvigom rok soglasno potrjeni. S k lep : Za m andatno obdobje 1987—88 so izvoljeni v predsedstvo: 1. predsednik predsedstva ZDGITS: Feliks Strmole 2. podpredsednik: Vida Jug 3. podpredsednik: Janez Kokol izvršni odbor: 1. predsednik — Boris Pečenko 2. glavni in odgovorni urednik Gradbenega vest­ nika — Sergej Bubnov 3. predsednica komisije za izobraževanje — D arin­ ka Battelino 4. predsednik komisije za regulativo — M ilan Zor­ ko 5. predsednik komisije za razvojno delo in inova­ cije — Stane Petrič 6. predsednik založniškega sveta — Miha S itar 7. predsednica kom isije za SLO — Slavica Vetrih 8. član — M iran Igerc 9. član — Anton Apat nadzorni odbor: 1. predsednik — Janez Bojc 2. član — Dragan K rajnc 3. član — Slavko Kukovec nam estniki: 1. Adolf Derganc 2. Franc Kržič 3. Ivan Devjak disciplinsko sodišče: 1. predsednik — Anton Žerjal 2. član — Vida Jug 3. član — Jože Vučajnk Po izvolitvi se predstavi skupščini novi predsednik predsedstva tov. Feliks Strmole, ki se zahvali za izkazano zaupanje in strne v zaključek vse dane smernice s te skupščine z obljubo, da jim bo kot predsedujoči v slovenski gradbeniški stanovski zvezi dosledno sledil. Znova izpostavi problem iz­ hajanja Gradbenega vestnika, ki se je pokazal kot najbolj pereč, zato mu je treba nam eniti največ skrbi in konkretnih ukrepov. Opozori tudi na ak­ tivnost oziroma neaktivnost društev in povezovanje z društvi v drugih republikah. Sodelovanje med gradbeniki naj ne bo le poslovno; naj se ne bi srečevali le ko konkurenti pri pridobivanju grad­ benih del, ampak tudi kot kolegi, ki bi storili nekaj za vsestranski napredek in razvoj našega gradbeništva. Ad 10) Tov. Blaguš za svečani konec podeli še priznanja zaslužnim in častnim članom Zveze društev grad­ benih inženirjev in tehnikov Slovenije. Častni člani: 1. Ambrož Breda 2. Derganc Adolf 3. Vitek Josip 4. Kukovec Slavko 5. Jarh Franc Zaslužni člani: 1. Žvorc M arinka 2. Berčič M arjan 3. S travnik M arija 4. Verčnik Slavko 5. SGP KONSTRUKTOR MARIBOR 6. INŽENIRING BIRO MARIBOR 7. SGP STAVBAR MARIBOR 8. Skorobrijin Milena 9. Borec Vinko 10. Gačnik Franc 11. Hansel Ljubo 12. S itar Miha 13. Ambrož Ivan 14. Hajdinjak Franc 15. Petrič Stane 16. Komel Andrej 17. Ozebek Vesna 18. Kragl Franc 19. Tajnik Venčeslav 20. Kežman Vladimir 21. M uren Branko 22. Lozar Vinko 23. Verček Milan 24. Markovič Ante 25. Gorišek M artin 26. Košir Karel 27. Pečenko Boris Za redno prizadevno in plodno sodelovanje na sejmih gradbeništva in gradbene opreme prejme Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slo­ venije od Gospodarskega razstavišča Ljubljana, Poslovne enote Pomurski sejem Gornja Radgona posebno priznanje, ki ga izroči tov. Janez Erjavec, tehnični direktor imenovane poslovne enote v Gor­ nji Radgoni. S podelitvijo tega priznanja predsednik delovnega predsedstva zaključi skupščino. Zapisnikar: A na Holobar, 1. r. O verovatelja zap isn ik a : Janez Bojc Adolf Derganc P redsednik delovnega predsedstva Jože V učajnk POROČILO PREDSEDNIKA ZVEZE DGIT SLOVENIJE O DELOVANJU ZVEZE MED DVEMA SKUPŠČINAMA (1985—1987) UVOD Napisati poročilo o delu predsedstva in IO ZDGITS, biti kritičen in samokritičen, a ne obenem razvred­ notiti prizadevnega dela maloštevilnih aktivistov, kolegov iz predsedstva in IO z močno željo in velikim poletom, katerih delo v preteklem m andatu je bilo prizadevno ob m ajhnih rezultatih, je zelo težko. Zato bom poskušal poleg nujnih in ne preveč priljubljenih statističnih podatkih podati prerez dela ob sklepih zadnje skupščine v Celju leta 1985 in nekaterih pogledov na delo Zveze te r društev, položaj gradbenih inženirjev in tehnikov, njihov prispevek in vlogo v društvih in družbi nasploh. Na to poročilo bom poskušal podati del smernic za naslednje obdobje, ki izhajajo predvsem iz iz­ kušenj preteklega m andata, te r potrebe in vloge organizacije inženirjev in tehnikov. ANALIZA DELA ZDGITS MED DVEMA SKUPŠČINAMA Iz dokum entov zadnje skupščine, njene razprave je razbrati, da je obstajala močna želja za zago­ tovitev gm otnega položaja Zveze in društev, s tem pa tudi norm alnega dela. Predvsem velja ta trd itev za naše glasilo Gradbeni vestnik. Razprava glavnega urednika na tej skupščini ter njegova predvidevanja so se žal uresničila. Sredstva za norm alno izhajanje tega glasila niso pritekala po predvidenem načrtu, in to k ljub velikim napo­ rom IO te r uredniškega odbora. S sklepom skup­ ščine smo se obvezali, da bomo poskušali zago­ toviti zanesljivejše vire financiranja prek SIS po­ sameznih asociacij, ker smo menili, da bo gmotni položaj do tedaj večjih virov financiranja (grad­ bena podjetja) slabši in nereden. Tudi na tem pod­ ročju smo se s predvidevanji zmotili. Zato smo morali med letom izdelati načrt pridobivanja sred­ stev prek reklam in oglasov. Iz tega vira smo planirali 10 milij. din, uspeli pa smo jih zbrati 10 %. Za prim erjavo bi podal samo rast stroš­ kov od leta 1981 do 1986. Ce vzamemo, da je bil leta 1981 strošek tiskane strani Vestnika indeks 100, je do leta 1986 ta indeks »narasel« na 1267. Mislim, da kom entar k tem u ni potreben. Vseeno pa se lahko vprašamo, ali bi lahko združeno delo v slovenskem prostoru bilo sposobno redno finan­ cirati izhajanje tega glasila z dvema starim a mi­ lijardam a stroškov na današnji dan. O tej proble­ m atiki in bolj obsežno bo podal poročilo glavni urednik Gradbenega vestnika. Tako VII, kongres IT kakor tud i naša Skupščina je ugotovila da je pri organizaciji društev in nji­ hovi registraciji potrebno dopolniti organizacijske akte, jih uskladiti s trenutno pravno veljavnimi predpisi, predvsem pa posodobiti s potrebnimi živ­ ljenjskim i potrebami. Specialne sekcije smo vklju­ čili v Zvezo kot specialna društva, tako da so ta društva ob svoji dobri organizaciji postala ena od boljših dejavnikov v Zvezi. Tu mislim predvsem na društvo konstrukterjev in sekcijo geomehani­ kov kakor tudi društvo za potresno inžinerstvo. Mislim pa, da nam je sodobna birokracija »uspela« izničiti delo in prizadevanje aktivistov ljubljanske­ ga društva, ki se jim je posrečilo po dveh letih registrirati društvo po veljavnih predpisih, tako da lahko deluje legalno. Sam oupravne akte društev po pravilniku ocenjujejo policijski pravniki, pravila m aterialnega poslova­ nja si vsak razlaga po svoje. Vsako društvo si pomaga, kakor ve in zna. Enako stanje je med ostalimi strokovnimi zvezami. Posledica tega so ne­ izenačena m erila pri mnogih vprašanjih — od podeljevanja priznanj do članarine in meril za sprejem anje članov. Skratka, norm ativna urejenost naših društev in zvez močno šepa. Upam, da je pri ljubljanskih aktivistih ostalo še kaj zagnanosti in volje do dela, tako da bi to društvo dokončno oživili za delo. To je dobra izkušnja za društva, ki so sedaj v ustanavljanju ali revitalizaciji. Ena od dejavnosti Zveze je založniška dejavnost. Prav tako je dolžnost strokovne organizacije, da se aktivno vključi in sodeluje pri izdelavi, ob­ delavi in izdajanju aktov, pravilnikov in stan­ dardov. P ri strokovnem tisku, strokovni term ino­ logiji te r standardizaciji gre za pomembne stvari, zato smo jim posvečali našo posebno strokovno in organizacijsko pozornost. Za to delo potrebujemo veliko najboljših strokovnjakov in tud i veliko gm otnih sredstev. Uspešno smo sodelovali pri pri­ pravi in izdaji zakona o graditvi objektov. Zadali smo si nalogo, da bomo še nadalje sodelovali pri obravnavi, sprejem anju predpisov in pravilnikov te r drugih zakonov in standardov. Tako je velika skrb veljala prevajanju in izdaji Pravilnika za be­ ton in arm irani beton, ki bo te dni izšel z ostalimi standardi. Mogoče se nismo niti zavedali, kakšno nalogo smo postavili pred strokovni tim, ki je pravilnik obdelal, poskrbel za prevod, tiskanje ter animacijo pri prodaji v prednaročilu. Samo grad­ beni strokovnjaki se zavedamo, kaj pomeni p ra­ vilno tehnično izrazoslovje, kaj pomeni tehnični jezik, zato smo morali vložiti toliko truda, da bo ta pravilnik v veliko pomoč investitorjem, projek­ tantom , statikom, konstruktorjem in operativcem. Za ureditev finančnih pogojev dela — financiranje strokovne terminologije, izdajanje strokovnih revij te r ureditev izdajanja standardov v slovenščini smo morali uporabiti neposredni »pritisk«. Včasih so od­ govori na mestih, k jer bi morala imeti stroka od­ p rta vrata ali vsaj kanček razumevanja, bili do­ besedno šokantni. Tipični prim er je prevod pra­ vilnika »PAB« v slovenščino. Mislim, da bi upravni in politični forumi morali biti pripravljeni vsaj za najnujnejše sodelovanje. Dvomim, da je cena tega pravilnika enakovredna vloženemu trudu skupine, ki ga je privljaljala. K akršna skrb obstaja za pisano strokovno besedo in izobraževanje svojih članov, prav takšna je pri pripravi strokovnih izpitov v gradbeništvu. V pre­ teklem letu smo pričeli z organizacijo sem inarjev po Pravilniku o strokovnih izpitih tudi za eko­ nomiste in pravnike, ki združujejo delo v grad­ benih DO ali DO inženiring in svetovalnih poslov na področju gradbeništva. Strokovni sem inarji g rad­ beniki št. sem. udel. normšti p ravn ik i št. sem. udel. št. sem. udel. V letu 1985 V letu 1986 8 354 9 352 2 84 4 149 S em inarjev se je udeležilo v letu 1985 — žencev, v letu 1986 — 233 udeležencev. 706 udele- Ko govorimo o izobraževanju v gradbeništvu v sedanjem trenutku, mislim predvsem na neustrezne program e izobraževanja, programe, ki ne zagotav­ ljajo in ne dajo zagotovila, da bo prihodnost se- danjega težkega časa za gradbenike boljša. Di­ rektnega vpliva društva nimajo, pač pa lahko za­ dolžene institucije (šole, fakultete) opozarjamo o dejanskem stan ju v praksi. Izmenjava izkušenj te r prim erjava dela s sorod­ nimi organizacijami nam naj bi pokazala raven našega dela, kako bi si izbrali še boljše in kon­ kretnejše metode dela. V preteklem obdobju, v katerem smo si zadali za nalogo, da bomo sodelovali s sorodnimi Društvi v okviru ZITS ter sorodnimi zvezami iz drugih republik, smo uspeli delno to uresničiti. Obstaja že tradicionalno dobro sodelovanje z Zvezo elektro­ tehnikov Slovenije. Skupna organizacija simpozija o elektrarnah na M uri in Savi naj ne bi bila enkratna in zadnja. Obstajajo še mnoge stične toč­ ke, skupni problemi in skupne rešitve. P rav tako si moramo prizadevati sodelovati tudi z ostalimi društvi (ekonomisti, pravniki). Sodelovanje zunaj naših m eja naše ožje domovine smo tokrat razširili na Zvezo gradbenih inženirjev in tehnikov Hrvaške. Imeli smo skupno sejo v Ljub­ ljani, k jer smo se dogovorili o širjenju tega so­ delovanja predvsem na strokovnem področju kakor tudi razširitvi sodelovanja naših in njihovih dru­ štev med seboj. Sodelovanje bo v bodoče potrebno okrepiti te r razširiti na ostale zveze v okviru SGITJ. Že tradicionalno dobro sodelovanje je z Zvezo DGIT iz Reke. Tudi naša društva imajo sti­ ke s sorodnimi društvi zunaj naših m eja in dru­ štvi iz drugih republik. Stanovski tovariši bodo morali preskočiti plotove zaprtosti in se v imenu stroke povezati v društva. To predvsem polagam na vest vodilnim delavcem v DO in ostalih institucijah. Prav tako bo potrebno v K ranju poiskati možnost, kako poživiti delo dru­ štva, ki je v preteklosti slovelo kot zelo aktivno. Spodbudne so začetne aktivnosti v zasavski regiji in naša želja je, da bi čim prej pričeli z ustanovno Skupščino in organizacijo društva. Zveza jim bo z veseljem pomagala pri organizacijskih prijemih. Na tej Skupščini lahko rečem, da smo uspeh do­ končno oživiti delo društva v Ljubljani in s tega mesta gre pohvala aktivistom, ki so si zadali to nalogo in jo kljub velikim oviram uspeli realizirati. Tako sedaj govorimo o naslednji organiziranosti Zveze, ki združuje 14 društev, in sicer: 1. DGIT Celje 469 2. DGIT K oroška 129 3. DGIT L jub ljana 508 4. DGIT M aribor 776 5. DGIT Novo m esto 391 6. DGIT Kočevje 19 7. DGIT K ranj 20 8. DGIT Nova G orica — A jdovščina 149 9. DGIT Titovo V elenje 90 10. DGIT P om urje 77 11. DGIT Tolm in 17 12. Spec. d ruštvo konstruk terjev 13. Spec. društvo geom ehanikov 14. Spec. d ruštvo za potresno inž. 15. Člani, ki niso zajeti v nobenem društvu 214 članov članov članov članov članov članov članov članov članov članov članov članov članov članov članov S k u p a j: 2859 članov Ne moremo biti zadovoljni s povezavo SGITJ. Ra­ zen sej Predsedstva te r udeležbe članov raznih ko­ misij te r sodelovanja na že tradicionalnem simpo­ ziju v M ariboru drugega širšega sodelovanja ni. Tako sodelovanje pogrešamo in si ga želimo. Iste ugotovitve so bile izpostavljene na 14. redni Skup­ ščini ZIGTS. Ce velja trditev, da se delo Zveze reflektira v delu društev na terenu, potem bi v preteklem obdobju govorili v osrednji oceni delovanja Zveze. Zmotna bi bila zopet trditev, da če društva ne delajo, tudi Zveza ne dela. Obstaja neka rdeča nit povezave, vendar je za širšo fronto povezova­ nja potrebno poti razširiti in začeti iz obeh strani. Bilo je več poizkusov s strani Zveze za oživitev nekaterih sivih lis, nepokritih z društvi na področju Slovenije. Ugotavljam, da nam razen obljub od­ govornih na terenu ni uspelo narediti več. Na že ustaljenih področjih, kot so Maribor, Novo mesto, Celje, Pomurje, Koroška, Titovo Velenje društva delujejo. Včasih jih pri aktivnosti zmoti kadrovska zamenjava, vendar se uspešno in dobro delo na­ daljuje. Nerazumljivo je, da na področju Obale in širše Primorske ni mogoče aktivirati dela društev kljub velikim gradbenim podjetjem in kljub veli­ kem u številu gradbenih inženirjev in tehnikov. Moram poudariti, da je število bistveno premajhno glede na skupno število gradbenih strokovnjakov v Sloveniji. Zato naj bi bilo v bodoče težišče dela Zveze, da poveča število članstva in društev na terenu. Ko govorimo o delu Zveze, bi nekaj besed spre­ govoril o delu predsedstva in IO te r komisij kakor tudi strokovnih služb. Delo predsedstva in IO je potekalo na sejah in drugih forum skih oblikah (seje komisij). Veliko pa je bilo tudi neformalnih sestankov, k je r smo pripravljali gradiva in analize, kadrovske in finančne rešitve te r drugo, kar je bilo pomembno za učinkovito in racionalno fo- rumsko razpravljanje in odločanje. Že na prvi seji predsedstva in IO smo se s sklepom sporazumeli, da bomo seje predsedstva in seje IO opravljali na skupnih sestankih. Tako smo imeli v tem obdobju 10 skupnih sej te r eno izredno sejo IO. O sejah komisij pa bodo, upam, poročali predsedniki ko­ misij. Udeležba na sejah je bila zadovoljiva, ne morem pa to trd iti za člane Predsedstva, torej za predsednike društev. Tukaj jim izrekam kritiko za neudeležbo, mogoče pa kratko razm išljanje v njihovo korist, saj so s svojo neudeležbo delno prihranili stroške poti v Ljubljano. O tem se bo potrebno v prihodnjem m andatu pogovoriti. Delo komisij je potekalo odvisno od aktivnosti predsednikov in potrebe komisije za delo. Tako so nekatere komisije opravile veliko dela, nekatere pa se niso sestale niti na eni seji. Zato je potrebno v bodoče razmisliti o spremembi statuta te r organizirati takšne komisije ali orga­ nizacijske time, ki se bodo lotili določene naloge, ko jo bodo izpeljali, pa bi takšna komisija s svojim delom prenehala. To se je pokazalo kot zelo uspešno in umestno pri izdaji Pravilnika PAB. Tako kot vrsto let je tudi sedaj za kompletno poslovanje skrbela tričlanska strokovna služba. Njihovo delo je predvsem temeljilo na zbiranju sredstev za Gradbeni vestnik, članarine, organi­ zaciji strokovnih izpitov ter zagotavljanju normal­ nega poslovanja Zveze. Pri tem je potrebno po­ udariti, da kljub novemu Pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno po­ rabo ne morejo biti pravilno nagrajevani in sti­ m ulirani zaradi vrste nejasnosti po novem Za­ konu o pridobivanju dohodka. Financiranje naše Zveze je poseben problem. Zveza posluje po načelu sam ohraniteljstva, ob tem imajo samohranilke tudi tam kakšno ugodnost. Tako se v delu Zveze pro­ blemi gospodarsko-poslovne narave neprestano pre­ pletajo s problemi strokovnega delovanja. Zal je tistih prvih vedno več. Razmerje 80 : 20. Opozarjam, da je sedanji sistem financiranja Zve­ ze kakor tudi društev oprt izključno na entuziazem posameznikov: entuziazem pa se lahko prekine tudi iz najbolj nepredvidljivih razlogov in v tem prim eru delo Zveze lahko preneha. Zato ponovno poudarjam potrebo po iskanju si­ stemskih trajn ih oblik financiranja delovanja Zve­ ze in društev. Prezahtevni smo, ko zahtevamo voluntersko delo kolegov, ki jim je to edini način pridobivanja OD, zato da bomo zaslužili toliko, da bomo lahko zopet z voluntersko navdušenostjo (brezplačno) govorili o uveljavitvi organizacije gradbenih in­ ženirjev in tehnikov. Od pomembnih organizacijskih aktov je IO spre­ jel naslednje v preteklem dveletnem obdobju: 1. SAS o medsebojnih pravnih obveznostih in od­ govornostih 2. Pravilnik IO ZDGITS 3. P ravilnik o pokrivanju in razdelitvi članarine 4. Pravilnik komisije za regulativo 5. Pravilnik komisije za razvojno delo in inova­ cije 6. P ravilnik komisije za izobraževanje 7. Pravilnik komisije za SLO 8. P ravilnik o delovnem razm erju 9. Pravilnik o osnovah in m erilih za delitev sred­ stev za osebne dohodke in skupno porabo. Vsi prej navedeni akti so bili potrebni za pravilno delovanje Zveze, IO in strokovnih služb. V želji, da bi se delo nadaljevalo, predvsem pa na kadrovskem področju, je nujno vključevanje m laj­ še generacije v delo društev. V nekaterih društvih se je ta zamenjava generacije že izvršila, nekje je v teku, ponekod pa dela mladih ni zaznati. Že obrabljen je izrek, da ne nudimo programov, ki bi privlačili mlade k delu. Menim, da bomo mo­ rali delovati dosti bolj sistematično že v srednjih šolah in fakultetah, tako da bi bodoči člani ve­ deli, kam naj se obrnejo po dokončanju šole in študija oziroma kje se bodo dodatno izobraževali. Premalo je, da mladim študentom po nizki ceni nudimo Gradbeni vestnik in ostalo strokovno lite­ raturo, ki jim je na voljo na sedežu Zveze. Specializirana društva, ki delujejo predvsem na izobraževalnih institucijah (fakultetah), naj bi tu odigrala vlogo posrednika pri vključevanju mlade generacije v delo društev, kajti ti so prvi pred­ stavniki, k jer se m lada generacija srečuje z delom stanovskega društva. ZAKLJUČEK Da bi poročilo dobilo vrednost dokumenta, ki bo upravičil delo delegatov v preteklem m andatnem obdobju, obenem pa novo izvoljenemu vodstvu dal smernice za bodoče delo, podajam nekatere re­ šitve : — zagotoviti redno financiranje Zveze in edinega strokovnega glasila gradbenikov Slovenije. V akcijo je treba vključiti gradbene delovne organizacije, raziskovalno skupnost in ostale inštitucije s pod­ ročja gradbeništva te r jih s trdim i sporazumi vezati za redni dotok sredstev. Izpeljati akcijo pridobi­ vanja sredstev prek oglasov, kjer se naj vključi članstvo Zveze. — izpopolniti delovanje organov Zveze za bolj učin­ kovito delo na strokovnem področju pri izdajanju in pripravljanju nadaljnjih pravilnikov, standardov in strokovne literature. Spremeniti in dopolniti statut, da bi se s form iranjem začasnih tim ov do­ seglo bolj učinkovito in dinamično delovanje pri reševanju aktualne problematike. — Pomagati pri organizaciji društev, ki se bodo organizirala na področjih, kjer jih še ni (Obala, Zasavje). Poživitev dela s konkretnim i akcijami na pod­ ročjih, kjer društva ne delujejo. — Usmerjati strokovne ekskurzije na ta področja ali organizirati nekaj sestankov IO in Predsedstva Zveze. — V večji meri razvijati medrepubliško sodelova­ nje na vseh ravneh od društev do Zveze, da bi spoznali medsebojne probleme in tako laže iskali skupne rešitve tam, k jer so možne in želene. Glede na sedanje stance položaia gradbeništva ter napovedanega tehnološkega razvoja Jugoslavije in Slovenüe bomo tehniki — inženirji morali prevzeti večji del bremena in odgovornosti. Inženirii in teh ­ niki so v vsaki družbeni skupnosti pomemben de­ javnik — tako zaradi številčnosti kot zaradi svoje duhovne (idejne) in organizaciiske zmožnosti. Naša naloga ie še posebej izrazita in nuina v prelom nih obdobiih tehničnega in tehnološkega razvoja. Tudi v naših razmerah se že pogosto slišiio pozivi k doslednejšemu upoštevanju strokovnih in znanstve­ nih stališč te r ocen procesov in stanj v posa­ meznih segmentih proizvodnie, duhovne in druž­ bene reprodukcije, k a r bi lahko prispevalo k laž­ jem u in hitrejšem u premagovanju sedanjih težav. Če se bo takšna težnja družbenega delovania na­ daljevala. se tudi naši tehnični inteligenci nakazuje obetavnejša, odgovornejša, pa tudi obvezujoča družbena perspektiva. Sprejmimo jo z razumom in odprtimi rokami! Prp^qoHnik predsedstva ZDGITS M atija Blaguš POROČILO NADZORNEGA ODBORA Nadzorni odbor vam, spoštovane delegatke in de­ legati. podaja poročilo o svoiem delu za čas od 16'. m aia 1985, ko je bil izvoljen, do današnje skupščine. Naloge nadzornega odbora opredeljuie 26. člen sta­ tu ta Zveze, ki določa, da sprem lja nadzorni odbor kot organ notranjega društvenega nadzora m ate­ rialno in finančno poslovanje Zveze. Pleg rednih pregledov poslovnja dvakrat letno je nadzorni odbor tekoče spremljal delo izvršnega odbora in delo delavcev delovne skupnosti. O svoiih ugotovitvah je nadzorni odbor tekoče poročal pred­ sedstvu in izvršnemu odboru. V dveletnem m an­ datu nismo ugotovili nobenih nepravilnosti v fi­ nančnem in m aterialnem poslovanju Zveze, njenih organov in strokovne službe. K er določa 16. člen statu ta Zveze, da spada v pristojnost skupščine med drugim tudi sklepanje o finančnem načrtu za tekoče leto in potrditev zaključnega računa za minulo leto, predlagamo skupščini, da potrdi finančni načrt za leto 1987 in zaključni račun za let» 1986. Predlog utem eljuje odbor s tem, da sta bila zaključni račun in finančni načrt široko obravnavana tako v organih Zveze kot v vseh društvih te r da nanju ni bilo pripomb. Vsa društva so se z njima strinjala in ju potrdila v obliki, kot sta bila sprejeta na organih Zveze. Zato predlagamo skupščini, da: 1. potrdi pravilnost poslovanja organov Zveze v času od 16. m aja 1985 do današnje skupščine, 2. da potrdi zaključni račun za leto 1986 in finančni načrt 1987, 3. da da razrešnico svem organom Zveze: pred­ sedstvu, izvršnemu odboru, nadzornemu odboru in disciplinskemu sodišču. Ob koncu se zahvaljujem za sodelovanje članom nadzornega odbora in njihovim namestnikom, čla­ nom inventurnih komisij in delavcem delovne skup­ nosti te r vsem, ki so sodelovali in pomagali nad­ zornemu odboru pri njegovem delu. Hvala! P redsednik nadzornega odbora Adolf Derganc POROCTLO o »g r a d b e n e m v e s t n ik u « ZA LETI 1985 IN 1986 To poročilo zajema dveletno obdobje, ko sta izšla XXXIV. in XXXV. letnik Gradbenega vestnika; to sta leti 1985 in 1986. Predhodno poročilo je bilo podano na zadnji letni skupščini, ki je bila 16. m aja 1985 v Celju in objavljeno v 5.-6. številki Gradbenega vestnika 1985. leta na strani 126 in 127. V zadnjem dveletnem obdobju je izšlo po 12 šte­ vilk, skupaj 520 strani, kar je nekoliko manj kot v prejšnjem dveletnem obdobju (544 strani). V pov­ prečju za dveletno obdobje je bil načrt (240 strani letno oziroma 480 strani dveletno) presežen za 8 °/o, čeprav je zadnji letnik (1987) ostal nekoliko pod načrtom (232 strani). Pri tem je bilo izdanih več dvojnih številk kot enojnih. Razmerje med dvoj­ nimi in enojnimi številkami v tem obdobju je po­ dobno kot v prejšnjem . V letu 1985 so bile izdane 4 dvojne in 4 enojne, v letu 1986 pa 5 dvojnih in 2 enojni številki. (V letu 1983 so bile 4 dvojne in 4 enojne številke, v letu 1984 pa 5 dvojnih in 2 enojni številki). Naklada Gradbenega vestnika je v tem obdobju znašala od 3200—3300 izvodov. S truk tu ra člankov po številu in v odstotkovnem razm erju na podlagi nomenklature, ki jo uporab­ ljamo že od začetka, je bila naslednja: Strokovno področje 1983,štev. 1984 "/o 1985, štev. 1986 °/o G eom ehanika in tem eljenje 1 1,4 4 5,9 Statika in dinam ika konstrukcij 8 11,4 5 7,4 G radnja v seizmičnih območjih 4 5,7 5 7,4 Visoka g radn ja 9 12,9 11 16,2 H idrogradnja 17 24,3 7 10,3 Cestna g radn ja — — — — Mostovi 3 4,3 3 4,4 K om unalna h idrotehnika 2 2,9 6 8,8 G radbeni m ateriali 8 11,4 13 19,1 O rganizacija gradbenih del 15 21,4 9 13,2 G radbena m ehanizacija 1 1,4 3 4,4 V arčevanje z energijo 2 2,9 2 2,9 70 100 68 100 Kot je razvidno, je število strokovnih člankov v tem obdobju približno enako kot v prejšnjem. M ajhna razlika dveh člankov manj je deloma po­ sledica nekoliko manjšega obsega teh dveh letni­ kov. S truk tu ra člankov po posameznih strokovnih pod­ ročjih se v teh dveh letih ni bistveno spremenila. Največ člankov je bilo objavljenih s področja vi­ soke gradnje, hidrogradnje, gradbenih m aterialov in organizacije gradbenih del. V prejšnjem obdobju je bilo največ člankov s področja statike in dina­ mike konstrukcij, visoke gradnje, hidrogradnje, gradbenih materialov in organizacije gradbenih del. Preseneča odsotnost člankov s področja cestne gradnje, ki jih ni bilo ne v prejšnjem ne v zadnjem dveletnem časovnem obdobju. Deloma je to po­ sledica, ker za področje cestne gradnje obstaja po­ sebna strokovna revija »Ceste i mostovi«, kjer objavljajo tudi članke slovenskih avtorjev. Priča­ kujemo, da bo v prihodnjih letnikih objavljeno več člankov s tega področja, zlasti v zvezi z grad­ njo Karavanškega predora in priključne avtoceste do K ranja. Aktualna bo tudi izgradnja nove avto­ ceste L jubljana—Zagreb. Še vedno je premalo člankov s področja varčeva­ nja z energijo, kjer je še veliko neizkoriščenih možnosti tudi v gradbeništvu, zlasti pri stanovanj­ ski gradnji. V vseh številkah so bile objavljene Informacije Zavoda za raziskavo m ateriala in konstrukcij Ljub­ ljana od št. 260 do št. 274, s katero so naročnike Gradbenega vestnika seznanjali z najnovejšimi raz­ iskavam i materialov in konstrukcij, ki so jih iz­ vajali pri ZRMK. V letu 1986 so bili končani in konkretizirani raz­ govori s Fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (FAGG) v Ljubljani za objavljanje stalne priloge Gradbenega vestnika pod imenom Poro­ čila FAGG. Prvo poročilo bo izšlo v prvi številki Gradbenega vestnika v letu 1987. S publiciranjem teh Poročil želimo seznanjati širšo gradbeno javnost z delo­ vanjem in problematiko naše centralne visokošolske ustanove na področju gradbeništva Slovenije, pred­ vsem pa z njenim raziskovalnim delom na tem področju. Za urednika Poročil je FAGG imenovala dr. M irana Sajeta. Pridobivanje kakovostnih strokovnih prispevkov je osnovni uredniški problem Gradbenega vestnika. Slej ko prej živimo »iz rok v usta«. To stanje tra ja že več let. Domala za vsak članek ali skupino člankov je bilo treba posredovati in prositi. Le red­ ki avtorji so sami poslali svoje prispevke v ured­ ništvo. Razgovori o dostavi člankov za posamezne namenske številke se vlečejo včasih več mesecev in celo več kot eno leto. Takšno pom anjkanje član­ kov »na zalogi« povzroča tudi motnje v pravo­ časnem izdajanju posameznih številk in je eden izmed vzrokov, zakaj je bilo v zadnjem času izdano več dvojnih kot enojnih številk. Kronično pom anjkanje strokovnih člankov je po­ sledica predvsem naslednjih okoliščin: — Slovenska tehnična inteligenca na splošno je precej »nepismena«, kot je nedavno izjavil pred­ sednik Društva slovenskih pisateljev. To izjavo ra­ zumemo kot ugotovitev, da tehnična inteligenca zelo malo piše, ne pa, da ne zna pisati. — Strokovno zaledje in s tem tudi strokovni po­ tencial (z vidika količine) je relativno m ajhen v prim erjavi z enakimi potenciali drugih večjih re­ publik v SFRJ. — Avtorski honorarji v Gradbenem vestniku so tako nizki, da ne pomenijo nikakršne m aterialne spodbude za pisanje strokovnih člankov. Raven teh honorarjev je sicer nekoliko nižja kot raven honorarjev nekaterih drugih tehničnih revij v Slo­ veniji, vendar ne odstopa bistveno od poprečne ravni honorarjev vseh tehničnih revij. Ti hono­ ra rji so bistveno nižji od honorarjev družboslovnih revij in pisateljskih honorarjev. To je sicer dolgo­ letna značilnost in posledica gledanja naše družbe na vrednotenje tehnične misli. Da bi honorarji po­ stali stimulativni za pisanje strokovnih člankov, bi jih bilo treba zvišati za večkrat in ne za 20 °/o ali 50 % letno, kolikor jih zvišujemo zaradi prila­ goditve inflaciji. Glede na vse navedene razloge bo pridobivanje ka­ kovostnih strokovnih člankov tudi v prihodnjih le­ tih zahtevalo veliko truda in energije. Druga velika težava Gradbenega vestnika v pre­ teklem dveletnem obdobju je bila zagotavljanje m a­ terialnih sredstev za izdajanje revije. Stroški tiska se nenehno zvišujejo, medtem ko je zbiranje po­ trebnih m aterialnih sredstev vedno težje. Stroški vseh avtorskih in uredniških honorarjev so v letu 1986 znašali le 8,1 °/o stroškov izdajanja (brez stro­ škov administracije). Dotacija Raziskovalne skup­ nosti Slovenije je bila v letu 1986 sorazmerno višja kot v 1985. letu, vendar je pokrila še vedno nekaj več kot 25 % stroškov izdaje. To razm erje bo v letu 1987 predvidoma m anj ugodno. Raziskovalna skupnost Hrvatske financira Gradjevinar z do­ tacijo v višini 40 % stroškov izdajanja. Naročnina članov ZDGITS pokriva še vedno nekaj nad 20 °/o stroškov izdajanja, kar pomeni, da prejem ajo na­ ročniki Gradbenega vestnika revijo za ceno, ki zna­ ša le 1/5 dejanske cene. P ri tem precej članov ZDGITS, ki prejem ajo Gradbeni vestnik, ne pla­ čuje naročnine redno. Nekateri so v zaostanku za več kot eno leto. Zato bi bilo treba izvršiti natančno kontrolo plačevanja naročnine in usta­ viti dobavo Gradbenega vestnika nerednim plač­ nikom. S tem bi zmanjšali naklado in tudi stroške izdajanja, ker je papir glavni strošek tiskarne. Izdajanje Gradbenega vestnika bo težavno, če ne bodo zagotovljeni tra jn i viri financiranja v ustrezni Poročilo predsednika Zveze inženirjev in tov. Marka Kmecla dipl. inž. za skupščino »Tako kot je očitno, da ni nujno, da je dežela, ki im a mnogo zemlje, tudi sita, tako tudi ni nujno, da dežela, ki im a mnogo šolanih ljudi, tudi veliko ve.« S takim spoznanjem smo pričeli svoj mandat pred dvema letoma. To je citat iz naših programskih do­ kumentov, ki se je v teh dveh letih potrdil kot re­ zultat problemskih agregatov slovenske tehniške inte­ ligence. Se več kot potrdil — odkrite so bile nove plasti, interakcijske povezave in soodvisnosti, zato še naprej ostaja vsebinski, organizacijski, statusni in idejni moto problematike in dela naših združenj. Ni neskromno, dovoljeno in celo nujno je, da aktiv isti ZIT z dolgoletnim stažem poskušajo določiti prob lem ­ sko jedro naših organizacij. Za uspešen ali — bolje rečeno — koristen začetek m andatnega obdobja p red ­ sedstva, ki je spom ladi 1. 1985 prevzelo vodenje ZIT Slovenije, je bil takšen pristop nujen, če smo hoteli napredovati v razm erom a zapletenih razm erah, v k a ­ kršn ih delujejo organizacije IT v Sloveniji. T reba je nam reč priznati, da sta organizacija in delo v društv ih in zvezah IT v S loveniji v dosedanjem razvoju doživela globoko preobrazbo — žal ne v razvojno pozitivni sm eri, am pak v sm eri idejnega in vsebinskega zastoja in celo nazadovanja. Zato smo ocenili, da je za prim eren program dela potrebno predvsem dobro, analitično spoznati prob lem ­ ska težišča, določiti c ilje in poskušati opredeliti poti za dosego teh ciljev. S kratka, gre za preizkušeno znanstveno metodo, ki p a je še vedno dopuščala mož­ nost, da zabredem o v povprečje, ne pa v težišče pro- blemskosti. višini. Da bi zagotovili prim eren dotok sredstev iz gospodarskih organizacij gradbeništva, je izvršni odbor ZDGITS sprožil akcijo prek Splošnega zdru­ ženja gradbeništva in IGM Slovenije za zbiranje sredstev za Gradbeni vestnik prek naročil za ogla­ se. Vsaka organizacija gradbeništva naj bi pri­ spevala sorazmerno z višino svoje letne realiza­ cije. Skupščina Splošnega združenja je to akcijo soglasno podprla, vendar je bil konkretni odziv dokaj slab. Gradbeniki se večkrat pritožujemo, da v naši družbi gradbeništvo nima ustreznega mesta in priznanja. Zavedati se pa moramo, da smo tega v veliki m eri krivi sami. Odnos organizacij grad­ beništva do svoje edine strokovne revije, ki pred­ stavlja slovensko gradbeništvo doma in v tujini, skrbi za strokovni dvig kadra in ohranitev slo­ venske gradbene besede, je za družbo lahko me­ rilo za ocenitev vrednosti panoge kot celote. Glavni in odgovorni urednik: prof. Sergej Bubnov, dip. inž. tehnikov Slovenije ZITS v marcu 1987 K je torej začeti, koga poslušati, kom u verje ti: — izničeni družbeni status naših organizacij — brezupno heterogena organiziranost članstva in pro­ gram ov — nemogoči gm otni pogoji za delo združenj IT, kdo naj priskrb i sredstva — cena znan ja in raven tehniške ku lture — idejna skrom nost tehniškega izobraženstva — sm eri delovanja — ali v stroko ali navzven — položaj strokovnih revij — term inologija in druga tehnična in tehnološka nor- m ativ istika — dezorientacija p ri tehniškem izobraževanju (izobra­ ževanje ob delu, policentrizem , profil tehniškega in ­ telektualca) — strokovna in družbena izhodišča za delovanje or­ ganizacij IT — program sko in organizacijsko usk la jevanje med d ru ­ štvi te r zvezam i itd. to so le nekateri izm ed žgočih problem ov našega ob­ sta jan ja. Kako torej zaokrožiti, izluščiti, podčrtati tisto najb i­ stvenejše, k a r našo organizacijo ovira pri tem, da bi postala družbeno koristne jša in seveda tudi uspešnejša. Analize in ugotovitve Na vseh up ravn ih in strokovnih m estih vloga in pomen organizacij IT že vrsto let vztra jno padata, namesto da bi se krepila, k a r bi bilo pričakovati. To je tem bolj težko razum eti, k e r so bile organizacije IT v povojnem obdobju, ko je prevladovalo cen tra­ listično in adm inistrativno up rav ljan je , mnogo bolj upoštevane in tudi sistem atično vključevane v k rea ­ tivno odločanje in razreševanje vseh pom em bnejših družbenih in gospodarskih vprašan j. P ričakovali bi lahko, da se bo vloga tehniškega izobra- ženstva m ed procesom družbene dem okratizacije še krepila, ne pa narobe; da bo začela upadati. Zlasti pri iskan ju izhoda iz sedanjih težav, ki ga ne bomo našli b rez m aksim alne m obilizacije vseh znanstvenih in strokovnih potencialov, bi lahko bile organizacije IT kom petentna, sam ostojna in nev tra lna strokovna trib u n a ; zlasti n a višjih in te rd iscip linarn ih ravneh svoje organiziranosti. Sam ostojna pom eni neodvisna od pogosto prevladujočih ozkih, s širšega družbenega v id ika nesprejem ljiv ih druž­ benih in gospodarskih interesov. Takšno po jm ovanje vloge in pom ena tehniške in te ­ ligence bi m oralo biti v takšn i družbi, kot je naša, samo po sebi umevno. V bistvu gre le za revitalizacijo pom ena in vloge IT organizacij, torej za obnovo in prenovo organizacij vsaj v takšne, kakršne so pred leti že bile. Organizacije IT — del SZDL O rganizacije IT se organizacijsko vk ljučujejo v frontno organizacijo SZDL, k je r naj bi uveljav ljale hotenja svojega članstva in tehniškega izobraženstva v celoti. O prav ljena je b ila v rsta akcij in pobud za ureditev takšnega položaja (pogovori s predsednikom SZDL Slovenije, predsednikom ZK SZDL Jugoslavije, sode­ lovanje n a zveznem posvetovanju o pom enu te r vlogi d ruštev in organizacij v d ružbenem razvoju Jugosla­ vije itd.), doslej žal brez bistvenega prem ika k reafir- m aciji položaja naših organizacij. Tudi vloga ZIT Slo­ venije ko t organizacijske in program ske predstavnice organizacij IT v SZDL ni dovolj opredeljena in kon­ k retiz irana . K ljub prizadevanjem , da bi osmislili po­ ložaj organizacij IT v SZDL in m u dali prim erno vsebino, nam to ni uspelo. Naš poziv, naj bi tudi v S loveniji, podobno kot na zvezni ravni, organizirali posvetovanje o društv ih in organizacijah, še ni bil uresničen. D ružbeni status organizacij IT (kot temu problem u rečemo v naših dokum entih) je nam reč izjem no pom em bno vprašanje, ki im a veliko konkret­ nih ap likacij — m ed drugim tud i zagotavljanje gmotnih sredstev za naše delo. ZIT Slovenije v jugoslovanskem prostoru Mnoge konflik tne razm ere v jugoslovanskem m ed­ nacionalnem prostoru nam p ri izgrajevanju u stv a r­ ja ln ih odnosov med jugoslovanskim izobraženstvom nalagajo še posebej zahtevne naloge, in sicer iz dveh vzrokov: 1. S lovenija po p rep ričan ju vseh ostalih repub lik še vedno in že dolgo prednjači v tehničnem in tehnološkem razvoju; 2. S lovenija kot ena izmed m an jših republik nim a n ikak ršn ih hegem onističnih teženj. Ti dve kom ponenti jo sami po sebi postav lja ta v vlogo nekakšnega blažilca, povezovalca, u sm erjev a lca . . . V teh dveh letih smo naše, že dokaj zanem arjene od­ nose z ostalim i republikam i, okrepili. Ne nazadnje tudi zarad i tega, ker je v 1. 1986 vodil ZIT Jugoslavije naš človek — m andat je p ripadal Sloveniji. Imeli smo dva delovna pogovora z ZIT H rvaške, po enega z ZIT S rb ije in ZIT Jugoslavije, udeležili smo se vseh p r i­ red itev ZIT Jugoslavije (zlasti tistih , ki so potekale v Sloveniji), p rip rav ili smo dvodnevni študijsk i obisk predsedstva ZIT Jugoslav ije v Sloveniji, v S loveniji je bil podpisan m eddržavni protokol m ed zvezam a IT Jugoslavije in Sirije. N aša vloga se je znatno okrepila zlasti p ri u re jan ju nekaterih organizacijskih absurdov, ki so ZIT Jugoslavije p ripelja li na rob institucionalne avtoritete . Sadovi teh naših prizadevanj bodo vidni šele v nekaj le tih — seveda, če bomo z delom nadaljevali. N ekatere nesporazum e nacionalnih ali republiških razsežnosti sm o s svojo dejavnostjo poskušali ublažiti in ponekod celo zaustaviti. Odklonov in konfliktov kot m ed k n ji­ ževniki, v izobraževanju itd. nismo dovolili, ozirom a sm o se jim z vso av toriteto zoperstavili. Ta m edre­ publiška dejavnost je naložba na daljši rok. To ni le naložba v strokovno avtoriteto in ugled slovenskih strokovnjakov in organizacij IT, posredno takšna ve­ ljav a ugodno vpliva n a proizvodnjo in tehnološko te r poslovno uveljav ljan je našega znan ja v ostalih p redelih Jugoslavije. Temeljne programske usmeritve Pom em ben del našega program a (lahko rečem o tudi najpom em bnejši) je področje družbene vloge in po­ m ena organiziranosti inžen irjev in tehnikov. V ta sklop smo strn ili vse tisto, k a r ovira o rganiziran je in učinkovito delo tehniškega izobraženstva ko t odločilne sestavine m ateria lne in duhovne ustvarjalnosti. Tudi VII. kongres IT Jugoslavije je to področje obrav­ naval kot enega najbo lj vitalnih, celo eksistenčnih pogojev za naše delovanje. Zal kongres razen te splošne ugotovitve ni prinesel nobene nove ocene ali usm eritve, po kateri bi se združenja IT po Jugoslaviji lahko lotila tem eljite prenove. A. DRUŽBENA VLOGA IN POMEN ORGANIZIRANOSTI INŽENIRJEV IN TEHNIKOV Socialne značilnosti IT in njihovih organizacij 2 e vrsto le t leži n ad organizacijam i IT m ora pesi­ mizm a, nelagodnosti, brezvoljnosti in tudi nezado­ voljstva. Ta oznaka ve lja dom ala za sleherno orga­ nizacijo v Sloveniji, le redke so zadovoljne s sedanjim stanjem . Gre za to, da v organizacijah IT, v katerih vendarle združujem o veliko entuziazm a, b rez plačila in z veliko poštene volje in am bicij delajo strokov­ n jak i, da bi s svojim znanjem koristili splošnem u napredovanju , vendar te organizacije n im ajo prave ali celo n ikakršne družbene veljave. Želja izobražencev po strokovnem uveljav ljan ju je izrazitejša, k e r je n ji­ hovo znanje v delovnih okoljih, k je r p rejem ajo plačo, včasih sram otno slabo izkoriščeno. O blikovan izobra­ ženec im a priro jeno ali privzgojeno potrebo po uve­ lja v ljan ju ozirom a p reverjan ju . To m ožnost m u v tem eljn i organizaciji sistem atično zožujemo. Zakaj mu je ne odpremo v okviru naših organizacij?! Ocena, zakaj organiziranost in sta tus ne spodbujata takšn ih procesov, so zelo razične. V glavnem p a so črno-bele. Eni trd ijo , da im ajo naše organizacije vse m ožnosti (v okviru obstoječega sam oupravnega in de­ legatskega sistema) za optim alni nastop in vlogo in da ni ustreznih pobud sam ih organizacij. D rugi zopet m enijo, da je najp re j potrebno jasneje opredeliti druž­ beni položaj naših organizacij. To oceno podkrep lju je tud i nekaj socioloških ugotovitev, ki računaln iško ozi­ rom a energijsko-bilančno kvantificira jo sociološke m e­ hanizm e naših organizacij in njihovega delovanja. V sleherni naši akciji — ob organizaciji festivala znanstvenega film a, v pogovorih s sirsko delegacijo IT, razgovoru na SZDL ali na jezikovnem razsodišču, na Slovenski akadem iji znanosti in um etnosti ali pa v številnih razgovorih po strokovnih zvezah, zvezah po reg ijah ali na sejah predsedstva ZIT Slovenije, povsod se je posredno ali pa neposredno potrjevala p rogram ska težiščnica: D ružbena vloga in organiziranost o rganiza­ cij IT nista le vitalni kom ponenti našega delovanja, am pak tudi obstajanja. V teh letih se je ta resnica nenehno potrjevala in v celoti potrdila. Status organizacij IT — večplastni problem Tako im enovani sta tusn i problem naših organizacij ni n iti približno črno-bel in enostaven. Problem ski agregati so tr ije : I. družbeno-statusni (v ožjem smislu), II. organizacijski, III. finančni. Ti agregati im ajo lahko še drugačen predznak. Im ajo zunanje — družbeno in no tran je — »naše« obeležje (so širša družbena ali naša zadeva). Zakaj takšno opozorilo? Spoznanja, ki jih bomo našteli, lahko po la­ riziram o v no tran ja in zunanja, k ar je za analizo pomembno. I. V razprave o strateg iji tehnološkega razvoja Jugosla­ vije organizacije IT niso vključene. M arksistični center p ri CK ZKS prired i posvetovanje n a isto temo brez vab ila našim organizacijam . Vse priprave in razprave o usm erjenem izobraževanju že leta potekajo brez našega m nenja. Predsedstvo RK SZDL razp rav lja o vlogi društev, ne da bi dobilo m nenje naših organizacij ali vabilo njihove predstavnike n a to razpravo. K ritična ocena delovanja političnega sistem a ni vloge te r nalog naših organizacij n iti om enjala, ka j šele da bi o n jih razprav lja la . Pobude, predlogi in pozivi ZIT Slovenije na RK SZDL, GZS in IS SRS Slovenije le redko dočakajo k ak ršen ­ koli odmev. P ri p rip rav i pom em bnih sistem skih predpisov in u k re ­ pov organizacije IT niso pozvane k strokovnem u so­ delovanju. II. O rganiziranost IT po strokah in po društv ih se zelo prib ližu je splošnem u neredu. V vsaki stroki je različna, ni niti vodoravne n iti navpične organizacijske zg rad­ be. Niti med strokam i niti z osrednjo Zvezo ni nobe­ nega sodelovanja. N arava delovanja je slejkoprej cehovska. In terd isc i­ plinarnosti, brez katere ni sodobnega strokovnega dela, ni. Lahko bi rekli, da so zlasti nekatere stroke bolj naklonjene av tark iji in zap iran ju kot pa sodelovanju. O rganizacije nim ajo svojih kodeksov. M erila p ri sp rejem an ju članstva so m erila posam ez­ nikov in lokalnih interesov. Po članstvu sodeč je le še m alo strok, ki poskušajo organizacijam ohraniti inženirski značaj in veljavo. M andatni ritem organizacij je neusklajen. V saka or­ ganizacija si določa prav ila delegiranja in sploh de­ lovanja po svoje. Med zvezami različn ih strok ni nikaršnega program ­ skega sodelovanja. K ljub izrecnim vabilom predsednikom in sekretarjem strokovnih zvez n a seie predsedstva ZTT Sloveniie za­ radi koord inacije in sodelovania, je udeležba vablienih skoraj žalitev, saj v povprečju nism o dosegli niti 15 odstotne udeležbe. U pravna in sam oupravna konstitu tivnost organizacij je šibka in nezadostna (pom ankljivi in nezadostni sa­ m oupravni akti). V prašan je č lanarine ni rešeno. Vsaka organizacija IT jo u reja po svoje. Poseben problem je združevanje inžen irjev in tehn i­ kov tam, k je r jih je prem alo za sam ostojno društvo: v naspro tju z razm eram i v tovarnah, k je r ta društva im ajo, p a so zato njihovi program i seveda »tovarniško obarvani«, k a r ni v skladu z idejnim i izhodišči delo­ van ja organizacij IT. Sestav organizacijskih enot IT je neenoten in ne­ ustrezen. K adrovanje funkcionarjev v organizacije IT je nena­ črtno in nekakovostno. V ođenje d ruštev in zvez je m nogokrat prepuščeno n a ­ ključju , bogve kakšnim ključem (kar seveda ni po­ trebno), n em alok rat p a tudi ljudem , ki na teh položajih uveljav lja jo svoje osebne in terese in celo neupravičene gm otne koristi. Povezave in sodelovanje društev, strokovnih zvez, ob­ činskih zvez in osrednje zveze z m atico SZDL so prej izjem a ko t pravilo . In štituc ija častnega in zaslužnega člana je m ilo rečeno zvodenela, k a r je v mnogočem posledica nestudiozne in n ek ritične po litike podeljevanja teh dragocenih priznanj. V m nogih p rim erih naloge organizacij IT na različnih ravneh niso opredeliene, zapisane, ne poznajo jih niti funkcionarji. Zaradi tega p riha ja tudi do potez, ki organizacije IT kom prom itirajo , nam esto da bi jim dvignile ceno. S talnice program ov vseh strokovnih zvez, kot so usm erjan je strokovnega izobraževanja, strokovna te r­ minologija, standardizacija, sistem atična evidenca (borza) strokovnjakov in potreb, se po jav lja jo le v program ih neka te rih zvez. P rogram i društev in zvez so nedom iselni, enolični in neučinkoviti. III. M aterialni pogoji za delo ozirom a vzdrževanje orga­ nizacij IT so neure jen i do absurdnosti. Večina orga­ nizacij, zlasti pa tistih , ki n im ajo kakšnega »tovar­ niškega k ritja« (ki p a ga seveda m orajo zaslužiti z vdanostjo »tovarniški miselnosti«), se uk v arja jo p red ­ vsem z deli, ki bi naj zagotovila sredstva za osnovno dejavnost. Tudi ZIT Slovenije v tem pogledu ne gre nič bolje. N enehno ponujana form ula tistih, ki so se sam ouprav ljan ja učili iz kn jig in na sestankih, da bi m orala d ru štva ponuditi projekte, raziskave in še kaj — to, da bi jim prineslo denarja, kolikor bi hoteli —< ta form ula seveda ne m ore b iti sprejeta . Žal pa prizadevnim funkcionarjem naših društev in zvez ni preostalo drugega, kot da so v boju za preživetje za­ čeli s proizvodnjo takšne ali drugačne vrste, takšno pač, ki je organizaciji prinesla denar za uresničeva­ nje najnu jnejšega strokovnega program a. Ali je tedaj čudno in ali funkcionarje naših organizacij lahko ob­ tožujemo, če so njihovi program i neustrezni, skromni, pragm atični, vsebinsko in oblikovno obrabljeni. Ti naši kolegi so žrtve zablod in aktivističnih in te rp re­ tacij politike in sam oupravljanja. V tej »kruhoborski« vsakdanjosti lahko spregledajo gozd. Drevesa postanejo pom em bnejša. V takšnih razm erah jih seveda sploh ni težko (in zadeve običajno tudi potekajo v tej smeri) pridobiti (prepričati), da im ajo organizacije IT popol­ noma odprta vsa družbena produkcijska in neproduk- cijska finančna napajališča — sk ra tk a vse možnosti za sam ohraniteljstvo. Toda, ali si želimo tako orga­ nizirano tehniško inteligenco, da bo ta zgolj sam ohra­ nilec, borec za preživetje! Ali si m ar ne želimo visoko ustvarjalnega, ku ltu rno in duhovno identificiranega, z znanjem nabitega nacionalnega izobraženstva! Pozivi Izvršnem u svetu skupščine Slovenije, G ospodar­ ski zbornici Slovenije in RK SZDL Slovenije k ureditv i fin an c iran ja naših organizacij so ostali brez odziva. Pozivi R aziskovalni skupnosti S lovenije, naj sofinancira term inološko in inform ativno dejavnost ZIT Slovenije in strokovnih zvez, so obtičali v b irokratsk ih s tru k ­ turah. Posam ezne dejavnosti in p rired itve Zveze, kot npr. m ednarodni festival znanstvenega in strokovnega filma, študijsk i obisk ZIT Jugoslavije v Sloveniji, analiza strategije tehnološkega razvoja Jugoslavije (gradiva), obisk sirske delegacije inžen irjev in tehnikov, je ZIT Slovenije lahko izpeljala le z znanstvi v delovnih or­ ganizacijah, k je r so, ne zarad i prepričanosti o ko­ risti našega delovanja, am pak zato, ker so kolegialni, podprli n aša nep lačana p rizadevan ja z večjim i ali m anjšim i zneski. Ali je to p rosjačen je in m oledovanje predsedstva Zveze kakšen sistem , sistem, ki bi naj zagotavljal gm otne pogoje dela organizacijam z več desettisoč člani? Problem fin an c iran ja je bil n a vseh posvetovanjih in razgovorih te r na vseh ravneh označen kot te ­ m eljni predvsem zaradi dilem e obstati ali ne obstati, pa tud i zarad i tega, ker p rob lem atika preživetja or­ ganizacije zaposluje v tolikšni m eri in takšni sm eri, da za p ravo društveno strokovno delo ostaja le malo soka. G re torej za smisel obsta jan ja. Tako im ajo tudi gmotni pogoji za delo neposredni vpliv na status. B. IDEJNI NAPREDEK TEHNIŠKE INTELIGENCE SLOVENIJE Pomanjkljiva idejnost IT organizacij Že sam o dejstvo, da je v naši republik i od vseh teh­ nikov in inženirjev, ki jih je 80.000, v organizacije IT ak tivno včlanjenih le kakih 26.000 (to še ne pomeni, da so tu d i aktivni člani) govori o globalni krizi tehn i­ ške inteligence pri nas. K riza p a izhaja iz okrnjene ali nerazv ite zavesti in zelo pom anjkljivega m otiva­ cijskega sistema. Osnova enega in drugega so nepre­ čiščene idejne opredelitve do najvažnejših politično- ekonom skih, razvojnih, proizvodnih in ku ltu rn ih p ro­ blem ov družbe — seveda z vid ika tahniškega izobražen­ stva. Nedvom no je tehniška ku ltu ra v Sloveniji kot najbolj neposredna posledica razv ite ali nerazvite idejnosti tehnišhega izobraženstva v globalni krizi. To za vse funkcionarje organizacij IT usodno spoznanje, vzbu­ ja šokanten dvom v učinkovitost lastnega dela. Dokazov za takšno trd itev je ničkoliko, p reprosti so in tudi zelo zapletenih ne m anjka. Neambicioznost, ne- domiselnost, zb irokratizirana strokovnost in podobne lastnosti našega izobraženstva se konec koncev kažejo tudi v tem, da ga lastne organizacije ne zanim ajo. Tehniška identiteta Naš tehnik in inženir n im ata več svoje nacionalne tehn iške identitete. A vtentičnost je v zadnjih desetih le tih izginila. Ime, ki ga še im am o v jugoslovanskem prostoru, je le dediščina ali navidezna iden tite ta , da o absolutni (ne prim erjaln i!) niti ne govorimo. N acionalna ku ltu ra je sestavljena iz več k u ltu r, tud i tehniške. Ta je in tegraln i del nacionalne. Sam o skladen razvoj vseh lahko zagotovi tra jn o prosperiteto. Zaosta­ ja n je ene izmed n jih zelo h itro postane ovira za splošno napredovanje. Zato je renesansa slovenske tehniške ku ltu re p rim arn a naloga naših organizacij. Tehniška ku ltu ra je h k ra ti pogoj in posledica u s tv a r­ ja lnosti tehniškega izobraženstva. To ni im ag inarna kategorija . Nosilci in tvorci te ku tlu re smo mi sam i — naša ravnanja, naše ocene, naše odločitve in naše delo v najširšem smislu. Če je ta ku ltu ra v p rim erjav i s k u ltu ro literature, um etnosti, pa tudi politike bleda, nepristna, obrobna in ozka, pomeni, da je v krizi. Ne m orem o dopustiti, da postane tehniška ku ltu ra strokovni dogmatizem, n jeni nosilci pa tehniki s sla­ b im življenjskim nazorom , s katerim ne bi mogli sve­ tovljansko opredeljevati vse m aterialne, socialne in duhovne procese v družbi in v stroki. Vzroki za krizo v tehniški kulturi Z nerazum nim drobljenjem smo gospodarstvo spoliti­ zirali nam esto zekonom izirali. Ta proces je že tako skrom ne (številčno in ustvarjalno) kadre IT v m ajhn ih tem eljn ih organizacijah usodno korenito odtegnil od strokovnega dela in jih vključil v upravljalsko, sind i­ kalno in politično delo. N aša dežela im a enega najn ižjih količnikov zaposle­ n ih strokovnjakov v Evropi. Z akaj? D opustili smo p retirano povečevanje nekakovostnega izobraževanja ob delu. Še danes ni ocene, ali je b rez­ glavo razv ijan je policentričnega strokovnega izobra­ ževalnega sistem a koristno ali pa škodljivo. Popuščam o politizaciji popolnom a tehnoloških ali eko­ nom skih problemov. D opustili smo neenotna m erila p ri ocen jevanju po­ m em bnosti posam eznih družbenih dejavnosti, npr. teh ­ niške, pravne, ekonom ske, k a r je p ripeljalo tud i do neustrezne produkcije kadrov, posledično pa do ru ­ šen ja optim alne s tru k tu re in telektualne produkcije. P ri izobraževanju naše bodoče tehniške inteligence sm o v zadnjih dvajsetih letih nekritično prevzeli po­ budo politike — inžen ir in tehnik m orata poznati proizvodnjo. M orata obvladati orodje, delati z m otorno žago in jo znati tudi popraviti, znati m orata voziti lokom otivo itd. P rib ližek k »-bazi-« naj bi pom enil vrsto socialistične strokovne avtoritete. To je pom enilo osirom ašiti ku ltu rno razsežnost tehniškega, om ejiti, p ro­ sto r tehniški inteligenci, naprav iti tehniko ozko, zaprto, avtarkično, omejeno n a najbolj banalne dele proiz­ vodnega procesa. Zato ni slučaj, da danes slovenski tehn ik laže nared i karie ro v politiki — in to je tudi brez razm isleka p rip rav ljen prevzeti kot svojo novo identiteto. Žal! P ri razv ijan ju usm erjenega izobraževanja se inžen irji in tehniki slej ko prej (izjeme potrju jejo to trditev) odigrali nehvaležno vlogo lastnega pogrebca. Naše sred ­ n je usm erjene tehniške šole, ki naj bi zam enjale nekda­ n je gimnazije, so kot od nav lake očistile učne načrte predm etov, kot so slovenščina, tu ji jeziki, zem ljepis — ekologije pa ne m ara jo pod nobenim pogojem. Da, ekologije — sindrom a tehniške ali psevdotehniške ku ltu re sedanjega časa. Bolj ali m anj naravnost in brez tak tiz iran ja čedalje pogosteje p rev ladujejo ocene, da so predvsem ali pa samo tehniški strokovnjaki kriv i za vedno bolj a ro ­ ganten odnos družbe do okolja. — Češ vedejo se pro- izvodno-birokratsko in tehnično sebično. U porab lja jo cenene aktivistične in ekonom ske dokaze (ki so se­ veda še zlasti uspešni v takšn ih časih, kot so današn ji), da bi dosegli prednost in se pred javnostjo, pa tudi p red sam im seboj opravičili za postopke, ki vedno bolj ugonabljajo okolje. Ali p ri taki ravn i idejnosti lahko pričakujem o, da bo naše tehniško izobraženstvo dejavno in dialektično obravnavalo in dojem alo nekatere tem eljne procese sodobnega sveta in družbenega razvoja te r tako p rispe­ valo k uveljavitv i naše narodne sam obitnosti?! V er­ je tno zelo težko. C. STROKOVNI TISK, TERMINOLOGIJA TER STANDARDIZACIJA Strokovni tisk, term inologija in standard izac ija so paradna področja, ozirom a strokovni in duhovni v rh tehnične in tehn iško-ku ltu rne avtentičnosti. Značaj širšega nacionalnega jim daje dom ovanje v organi­ zacijah IT, k a r ponovno po trju je in zahteva visoko strokovno in nev tra lno in tek tualno u stvarja lnost naših organizacij. G lede na takšno opredelitev strokovnega tiska, te r­ m inologije in standard izacije im am o v ZIT Slovenije posebne komisije, skupine strokovnjakov, ki se u k v a r­ ja jo z razvojem teh področij. Tako naj bi tudi statusno priznali posebno pom em bnost teh področij v strokah in družbi; kom isije pa naj bi zagotavljale tudi usm er­ jen in usk la jen razvoj tehniškega pisanja, iz ražan ja in p rilag an jan ja tehnološko razvitejšem u svetu. Strokovne revije ZIT Slovenije in strokovne zveze Slovenije izdaja jo š tirin a js t redno izhajajočih strokovnih in znanstvenih publikacij, ob tem p a še m nožico izdaj za potrebe strokovnega razvoja in o rganiziran ja tehničnih proce­ sov. Te pom enijo dinam ično sledenje h itrim sp re­ m em bam v tehniki, tehnologiji in proizvodnji doma in po svetu. R evije odslikavajo am bicije teh strok, so prenos novega lastnem u izobraženstvu in popu la ri­ zator v m ejnih in drugih strokah ozirom a dejavnostih. T ri če trtine vrednosti teh izdaj financirajo zveze iz lastn ih sredstev, eno če trtino pa iz skladov raziskoval­ n ih skupnosti. Že to razm erje kaže, kako »-visoka znanost« zviška ocenjuje vlogo teh revij, za katere lahko brez tveganja trdim o, da so edine prave razpe­ čevalke znanja in znanosti zaposlenim strokovnjakom . Zato smo si v ZIT Slovenije prizadevali, da bi k a r n a j­ več naših revij dobilo izdatnejšo gmotno pomoč pri raziskovalnih, ku ltu rn ih in izobraževalnih skupnostih. Žal uspehi niso bogvekako veliki. Revija Nova proizvodnja Poseben problem je rev ija Nova proizvodnja, ki jo izdaja ZIT Slovenije in nim a izdaja te ljske podobe. Nizko število naročnikov, neredno izhajanje, predvsem pa neopredeljena nam em bnost, so nam zbujali nove in nove pomisleke, ki so n ihali od skušnjave, da bi revijo ukinili, pa do prepričan ja , da je uk in itev n a j­ k rajša in najlaž ja , vendar oportunistična rešitev. Se vedno ne vemo, kaj bi. Rok za odločitev smo si po­ daljšali do konca le ta 1987. V sekakor pa gre za za­ pleten finančno-uredniški in izdajateljsk i problem . Festival strokovnega in znanstvenega filma V sklopu strokovnega tiska ozirom a prenosa znanja je ZIT Slovenije p rired ila že om enjeni m ednarodni festival strokovnega in znanstvenega film a, ki je bil v začetku ap rila v C ankarjevem domu. Retrospektiva najboljših tov rstn ih film ov n a svetu je b ila priložnost in izziv, ki ga tehn iška Slovenija ni sm ela odkloniti. Veseli, ker se je p redstav udeležilo veliko študentov in dijakov in razočarani, ker so in štitu ti in tovarne kom ajda pokazali kaj zanim anja, smo vendarle skupaj z RTV L jub ljana opravili pom em bno izobraževalno in organizacijsko delo. Bridko pa je spoznanje, da po­ nekod takšne p rired itve ocenjujejo z b iljeterskim i očmi, kot izobraževalci v AERU ali Splošnem zdru­ ženju celulozne, p ap irn e in papirno predelovalne indu­ strije, ki so bili p rip rav ljen i poravnati svoj delež v višini cene popoldanskih k inem atografskih vstopnic. Mnogi so iskali zelo »resne ključe« za odm ero svojega prispevka, drugi so se zatekali v sam oupravno pro­ ceduro — ve se zakaj. N ista sam o Raziskovalna skup­ nost Slovenije in In štitu t za m etalne konstrukcije zelo na k ratko ugotovila, da za takšne stvari n im ata denarja . Da smo festival lahko izpeljali sam o s po­ močjo znancev in p rija te ljev po tovarnah in inštitu tih , smo zapisali že n a drugem mestu. S pomočjo stro ­ kovne zavesti ali celo strokovnih potreb pa se ne bi odvil niti en sam m eter teh dragocenih, svetovno p ri­ znanih filmov. Strokovna terminologija Zdi se, da nove tehnike, nove tehnologije h itre je p ro ­ drejo v slovenski proizvodni organizem, ko t pa nam jih uspeva poslovenjati. Zanim ivo vprašan je, ki pa ni niti najm an j enostavno in je po svoji globini lahko zelo občutljivo, saj utegne ogroziti sam obitnost naše tehnike in jezika. Zato je skrb naših organizacij za tehniško term inologijo prim arna. K ajti sistem sko — razen v strokovnih zvezah in ZIT Sovenije — za tehniško izrazje n ik je r ne skrbijo. Term inološka kom isija pri ZIT Slovenije skupaj s tehniško sekcijo term inološke kom isije p ri Inštitu tu za slovenski jezik, Slovenske akadem ije znanosti in um etnosti u sk la ju je term inološko problem atiko vseh tehničnih in b io tehničnih strok. P rired ila je simpozij z in te rd isc ip linarno tehnično term inološko problem a­ tiko. B ila je pobudnica rednega term inološkega dela v strokah, ki doslej te dejavnosti niso razvijale. P r i­ redila je posvetovanje term inoloških delavcev in skupin vseh strok. Ob tem pa p rip rav lja gradivo za natis nove, tre tje izdaje splošnega tehniškega slovarja. Term inološka kom isija ZIT Slovenije ozirom a tehniška sekcija term inološke kom isije pri SAZU je v tem obdobju opravila pomembno delo, ko je okrepila in razširila svoj sestav tako, da sedaj zelo suvereno pokriva dom ala vse osnovne tehnične stroke. To ji tudi omogoča usklajevanje in usm erjanje, kar je p rav ­ zaprav n jena osnovna naloga. N jeno delo je vrhunsko tako v strokovnem kot v jezikoslovnem pogledu. Ta kakovost ji daje tudi nesporni položaj »vrhovnega term inološkega razsodnika«. Spet problem sredstev Č eprav gre za tipičen prim er oh ran jan ja in razvoja narodovega jezikovnega bogastva in za ohranitev iz­ razne in tehnološke izvirnosti, inštitucijam , ki v družbi pobirajo denar in so zadolžene za napajan je takšnih dejavnosti — raziskovalnim in ku ltu rn im skupnostim — nism o mogli dopovedati, da te skrbi ne m orejo meni nič tebi nič prevaliti n a pleča organizacij IT in posam eznikom , ki za boglonaj garajo doma in v ko­ m isijah, da bi tovarniška in inštitu tska slovenščina zares ostala slovenščina. Naši pozivi za pomoč in k resnejši obravnavi te dejavnosti so se izgubili v b i­ rokra tsk ih zm onopoliziranih struk tu rah . Tako ZIT Slovenije, ki za seboj nim a nobene stroke, ne preostane drugega, kot da še napre j k ram arsko po­ nu ja ko ledarje vseh vrst, da bi m ed drugim lahko zaščitila tudi našo tehniško govorico. (Več glej v poročilu term inološke kom isije). Tehnična in tehnološka normativistika Z drobljen jem gospodarstva se je pričela rušiti tudi dim enzijska, kakovostna in tip ska enotnost indu ­ strijsk ih in drugih izdelkov. S tandard i in uzance, ki so bili še pred petnajstim i leti »sveto pismo« sle­ hernega proizvajalca in trgovca, so v Jugoslaviji izgubili veliko svoje potrebne vrednosti. Ta ugoto­ vitev je u tem eljena z dejstvom , da v Jugoslaviji vsako leto izide (sorazm erno) m anj standardov in da na tem področju zaostajam o za razv itim svetom že za 6—10 generacij. K er standardov ni, mnogi pa bi jih vendarle rabili, se vsak znajde po svoje. Tako se že močno uveljav lja teza, da bi JUS nadom eščali s standardi posam eznih proizvajalcev. Seveda lahko takšna raz­ m iš ljan ja p ripeljejo edinole k »standardiziranem u kaosu«. V ustav i piše, da im am o v Sloveniji pravico do po­ slovenjenih jugoslovanskih (JUS) standardov. Redko- kateri še izide v slovenščini. Izvršni svet Slovenije je bil o tem obveščen, n jihov odgovor pa je bil ru ­ tinski, nesp rejem ljiv : »V ustav i je vse zapisano«. Zgodbice okoli izdajan ja standardov so pestre in veliko jih je. Osebno posredovanje predsednika ZIT Slove­ n ije n a Zveznem zavodu za standard izacijo v Beogradu je nekaj pom agalo, veliko pa ne. (Mnogo pom em bnih podatkov je v posebnem poročilu kom isije za stan ­ dardizacijo.) P ri strokovnem tisku, strokovni term inologiji te r p ri s tandard izac iji gre za pom em bne stvari. Zato smo jim posvečali našo posebno strokovno in organizacijsko pozornost. Za to delo rabim o veliko najboljših stro ­ kovnjakov in tudi veliko gm otnih sredstev. Vseskozi smo m erodajne (Raziskovalno skupnost Slovenije, SZDL Slovenije, IS Slovenije, K ulturno skupnost Slovenije, G ospodarsko zbornico Slovenije in SAZU) opozarjali in obveščali o neustreznem odnosu družbe do teh pod­ ročij, pa tudi o njihovih obveznostih, v upanju, da bi kdo k a j pomagal. Tudi ko smo opozorili, da bomo zarad i revščine naših organizacij prenehali z orga­ n iz irano sk rb jo za term inologijo in izdajanjem stan ­ dardov, če organizacije ne bodo dobile potrebnih sredstev, ni nikogar zabolela glava. Na peticijo ra ­ zen Izobraževalne skupnosti ni nihče odgovoril niti z besedo. Ko sestavljam o to poročilo, predsedstvo ZIT Slovenije še ni sprejelo končne odločitve, kako naprej. D. NEKATERE DRUGE DRUŠTVENE AKTIVNOSTI TER MEDREPUBLIŠKO IN MEDNARODNO SODELOVANJE Prostori organizacij IT, Dom IT Slovenije Č eprav so v zadnjih nekaj letih grožnje, da bodo m o­ ra le organizacije IT svoje dom ovanje na Erjavčevi 15 zam enjati, ker naj bi zgradbo porušili, u tihnile, pa vprašan je prostorov ostaja še vedno pom em bno ali (za nekatere) celo življenjsko. V prašanje je dobilo celo »razredno« naravo, k a r pomeni, da gre za zadevo, ki im a svoje idejno, zgodovinsko in organizacijsko ozadje. Izpostavljam o ga do tolikšne m ere, da smo zgodovinski (kronološki) pregled pobud za izgradnjo prostorov, ali kot večkrat im enujem o Dom inženirjev in tehnikov, vključili v gradivo za to skupščino. Radi bi opozorili, da s tem problem om živi že nič več in nič m anj kot petindvajset generacij (letnikov) in da je to vprašan je v nekem sm islu tud i kazalec geneze upadan ja vloge naših organizacij v družbi. Zato se naša zveza, p rav pa bi bilo, da bi se tudi ostale strokovne zveze IT, identificira s tem proble­ m om kot s problem om svojega družbenega položaja in sploh obstajanja. Ni republike v Jugoslaviji, k je r organizacije IT ne bi im ele svoje zgradbe, ki nas že s svojo zunanjostjo p repriču je o ugledu in pom enu prebivalcev. Samo Slovenija, ki velja m ed republikam i za vzorec razv i­ tega, naprednega in racionalnega, zapušča svojo teh ­ nično inteligenco na preužitku. Ni neskrom no, če ugotovimo, da je n a jb rž p rav tehniška inteligenca Slo­ venije s svojo tehniško kulturo, proizvodno in duhovno ustvarjalnostjo zagotovila Sloveniji sloves »najboljše«. Zato so postopki, s katerim i so zavračane pobude naše zveze, ki že od leta 1961 zahteva izgradnjo nove C entralne tehniške knjižnice skupaj z Domom IT, — nerazum ljivi in nerazum ni. V tem prim eru se n a j­ bolj živo razodevajo vse ocene iz p re jšn jih poglavij tega poročila, k je r govorimo o krizi tehn iške ku l­ tu re pri nas, o brezidejnosti te r bolehnosti iden ti­ te te tehniških izobražencev. Tudi izgradnja CTK, k je r bi m oral biti tudi Dom IT, je sleikoprej v rokah tehniških izobražencev, pa se zna k ljub tem u dogo­ diti, da nas bodo odpravili kot nebodigatreba, ki lahko zruši celotni p ro jek t CTK. Leta 1961, pred petin d v aj­ setim i leti, pa je p rav predsedstvo naše Zveze pod vodstvom predsednika prof. G erla začela z o rgani­ zirano in načrtno kam panjo za izgradnjo CTK. Zveza je to dejavnost vodila le ta in leta. Danes pa ji n jeni lastn i člani, naši kolegi, ki so vključeni v družbene odbore za to veliko gradnjo, očitajo, da s svojo zahtevo rin e skozi stranska vrata . Tudi resnica, da ob vsem, k a r smo v zadnjih petindvajsetih letih vložili, n ikakor nism o našli denarja za postavitev CTK, je dovolj zgo­ vorna podoba naše učinkovitosti. P roblem izgradnje Doma IT in CTK še napre j ostaja naše, ne samo življenjsko, am pak tudi idejno in sta ­ tusno vprašanje. Tako ga bomo tudi obravnavali. Dejavnost ZIT Slovenije v jugoslovanskem prostoru M edrepubliško sodelovanje ZIT Slovenije je imelo predvsem pomen u trjev an ja poti k splošnem u sode­ lovanju. Doslej tega sodelovanja sploh ni b ilo in tudi zb iran je v okviru ZIT Jugoslavije je m inevalo p re ­ težno v m edsebojnem spoznavanju, za sodelovanje ni bilo časa. V m inulih dveh letih smo se dodobra povezali s kolegi na H rvaškem , začeli pa smo sode­ lovati tudi s srbskim i. Mislimo, da so razm ere za takšno sodelovanje dovolj ugodne. Naša Zveza im a pri tem povezovanju nekaj kom parativnih prednosti. Te pa po drugi s tran i p rinaša jo seveda tudi ob­ veznosti. Sodelovanje ZIT Slovenije s strokovnimi zvezami v Sloveniji O sodelovanju naše zveze s strokovnim i zvezami smo že govorili. Nezadostno je! 2 e pregled udeležbe s tro ­ kovnih zvez na sejah predsedstva ZIT Slovenije je nespodbuden. N ekaj pobud naše zveze za skupne dogovore in nastope ni im elo p rav nobenega učinka. Ne vemo, ali je dovolj znana potrebna delovna in program ska opredelitev ZIT Slovenije na eni in s tro ­ kovnih zvez na drugi stran i. Mislim pa, da ne. Toda p rav sodelovanje bi lahko m orebitne nejasnosti in pomisleke razbistrilo. V teh odnosih ne gre za n e­ kakšno skrbništvo ZIT Slovenije, am pak za orga­ nizacijsko celovitost, v kateri im a vsako o rgani­ zacijsko okolje svoje naloge. Neformalno sodelovanje Bolj kot povezovalnim prizadevanjem ZIT Slovenije se je trud poplačal kolegom v upravnem odboru n a ­ šega doma. Več uspelih skupnih prired itev za de­ lavce in aktiv iste vseh zvez na Erjavčevi 15 doka­ zuje, da so stiki vseh v rst potrebni in zaželeni. Te po­ bude pa so hkrati odkrile grm ade nedopustnega sub­ jektivizm a, ki bi se ga posam ezne zveze m orale otresti, če hočejo opravljati svojo družbeno vlogo in b iti zarad i tega tudi cenjene. Da so odnosi neustrezni, po trju je ta npr. sim pozij tehniške besede in tiskan je zbornika, ki ju je Zveza p rip rav ila v im enu vseh strok, pa nekatere strokovne zveze sploh niso sodelovale. Isto velja tudi za m ed­ narodni festival strokovnega filma. K ljub tem u pa lahko ugotovimo, da so bili sto rjen i prvi koraki in doseženi tud i nekateri uspehi. Tudi tu velja pravilo, d a so odnosi odvisni od ljudi. Z ne­ katerim i strokovnim i zvezam i sodelovanje brez težav lepo teče. V naslednjih letih m oram o doseči večje poenotenje naših organizacij, tako v program ih kot v organi­ ziranosti. To lahko dosežemo sam o s sodelovanjem in m edsebojnim spoštovanjem . Upravna in samoupravna urejenost organizacij IT Položaj organizacij IT je v načelu znan — organi­ zacije so kolektivne članice SZDL, s čim er prevzem ajo ide jna in program ska načela te fron tne organizacije. Odveč bi bilo razp rav lja ti, ali je takšna ured itev družbeno n ajp rim ernejša ali ne. M oramo pa seveda ugotoviti, da sta tus naših organizacij ne bi mogel biti bolj p ap irn a t od sedanjega. Zato smo ta problem v naših program skih dokum entih posebej izpostavili, ob vsaki konkretn i akciji — razgovorih, posvetovanjih na vseh ravneh in v vseh družbenih okoljih — pa tudi načenjali, z zan im anjem in živo. Da odnos do društev in organizacij, izraba njihove koristnosti in pogosto tud i izjem nega specializiranega znan ja nista ustrezna, SZDL sam a že dalj časa ugo­ tav lja . Žal dlje od zveznega posvetovanja ni prišlo, če izvzamemo sejo p redsedstva RK SZDL, ki je na eni izm ed sej razprav lja lo o teh problem ih, toda brez sodelovanja ali m orda vsaj poslušanja predstavnikov naših organizacij. Tu upravičeno iščemo in zahtevam o svoje m esto tudi inžen irji in tehniki Slovenije (80.000 članov). S tatus je nedorečen. Sam oupravne akte orga­ nizacij po p rav ilih ocenjujejo policijski pravnik i (ne SZDL!), p rav ila m ateria lnega poslovanja si vsak raz­ laga po svoje, nekdan je vključevanje republiške zveze sindikatov Slovenije (zakaj ne SZDL?) v poenotenje sam oupravnih ak tov vseh podobnih združenj je za­ spalo. Vsaka organizacija IT si pomaga, kakor ve in zna. Posledica tega so neizenačena m erila p ri m nogih vpra­ šan jih — od podeljevanja priznanj do članarine in m eril za sp re jem an je članov. S kratka, norm ativna urejenost naših organizacij močno šepa. To pom anjk ljivost sicer lahko pripišem o lastni n e­ dejavnosti, predvsem p a SZDL, ki kot m atična orga­ nizacija svojim več tisoč društvom ni zna la poiskati ustrezne voge in jih njihovem u pom enu prim erno vključiti v organizem družbenega funkcion iran ja. To še posebej velja za naše organizacije. Mednarodni odnosi M ednarodni stik i ZIT Slovenije so sko rajda zam rli. Podobno je tud i s ta n je v strokovnih zvezan. Po an a­ litičnem p reu d ark u ta pojav n i izjem en. S tik s sorod­ nim i organizacijam i v drugih državah je povezan s staln im tennoioskim , proizvodnim in tenniCnim za­ ostajanjem nase države za razvitim i državam i v svetu. To velja tudi za stike ZIT Jugoslavije. Ta pojav seve­ da m norm alen, še m anj racionalen. Ce bi se dalo, bi ga m orali vz tra jno in načrtno odpravljati te r obstoječo dejavnost v m ednarodn ih stik ih zam enjati z izrazi­ tejšo in vsestransko dejavnostjo. To bi bila lahko ena izmed oblik nadom estila za tehnološko in tehnično zaosta jan je ozirom a pom anjkanje. Stiki z našim tehnišk im izobraženstvom na tu jem so popolnom a odprto vprašanje. Tudi tu je poskus tak- šnin povezav p rek izseljenskih m atic in razn ih ko­ m isij za izseljence p ri SZDL verjetno neustrezen, saj je ide jna osnova delovanja teh organov ohran jan je patriotizm a, m anj p a iskan je racionalnih oblik izrabe ten in te lek tualn ih zm ogljivosti. Financiranje ZIT Slovenije F inanciran je naše zveze je poseben problem . Zveza posluje po načelu sam ohran ite ijstva ob tem, da im ajo sam onranilke tu in tam kakšne ugodnosti, naša zveza, p a tudi strokovne zveze p a nobenin. A bsurdno je, da im am o na zvezi dokaj številen a p a ra t grafične p ro ­ izvodnje, kom erciale, adm inistracije in kom ercialnih potnikov, da bi dobili nekaj denarja za preživetje zveze, kajti za svoje družbene naloge zveza ne dobi p rav nobenega denarja . Se več, prizadevanja, da bi na Raziskovalni skupnosti S lovenije p riznali njeno ko­ ristnost p ri o h ran jan ju narodove tehniške sam obitnosti, ker edina neguje tehnično term inologijo in izražanje te r razširja in usk la ju je tehnološko norm ativ istiko v slovenščino, so zelo h itro propadla. Tako se v delu zveze problem i gospodarsko-poslovne narave nepre­ stano p rep le ta jo s problem i strokovnega delovanja. Žal je onih p rv ih vedno več, saj že povsem običajni nu jn i stiki z ZIT Jugoslav ije in drugim i republiškim i zvezami zah tevajo lepe desetine m ilijonov. V saka pro­ gram ska dejavnost p a tudi stane n a sto tine sta rih m ilijonov d inarjev . O pozarjam , da je sedanji sistem financiran ja zveze oprt izključno na entuziazem po­ sameznikov, entuziazem je lahko hitro prek in jen tudi iz najbolj nepredvid ljiv ih razlogov, in v tem prim eru, se naša zveza sesuje kot h iša iz kart. Zato ponovno poudarjam o potrebo po iskan ju sistem skih in tra jn ih oblik fin an c iran ja delovanja zveze. P rezahtevni smo in tudi nespam etni, da zahtevam o volonterstvo kolegov zato, da bomo zaslužili toliko, da bomo lahko spet z volontersko navdušenostjo (brezplačno) garali za uveljavitev organizacije IT ozirom a za uveljavitev idej­ nih ciljev in znan ja tehniške inteligence in za dvig n jene k u ltu re v najširšem smislu. O cenjujem o, da v zvezi 80 %> časa porabim o za p ri­ dobivanje prihodka (gospodarsko-kom ercialne dejav­ nosti), le še 20 °/o pa za strokovno in organizacijsko delo. Ob tem posta ja sm isel ob sta jan ja organizacije IT vprašljiv . AKTIVNOSTI IN METODE DELA ZVEZE V tehničnem dodatku je k ronološka nan izanka n a j­ pom em bnejših organizacijskih dejavnosti zveze. Iz pregleda je moč razbra ti tud i, da oblike in metode dela dokazujejo težnjo, da bi bilo delo predsedstva ZIT S lovenije k a r najširše preverjeno , usklajeno s program om dela za obdobje 1985—1987 te r s cilji naše organizacije in n jen ih enot. Delo p redsedstva je potekalo n a se jah te r v drugih forum skih oblikah (seje kom isij, izvršilnega odbora itd.), veliko pa tudi v nefo rm aln ih sestavah, k jer smo p rip ra v lja li gradiva, analize, kadrovske rešitve ter drugo, k a r je bilo pom em bno za učinkovito in rac ionalno forum sko raz p ra v lja n je in odločanje. Seje p redsedstva in njegovih delovnih teles so bile p rav ilom a v inštitu tih , proizvodnih delovnih organi­ zacijah in n a visokih šolah. Člani p redsedstva so se udeleževali skupščin stro ­ kovnih zvez, n jihovih posvetovanj in drugih p rire ­ ditev. Ti obiski so b ili v g lavnem reprezentančnega značaja, le redko tudi delovne narave. Vsem stro­ kovnim zvezam smo poslali delovni p rogram ZIT Slovenije za obdobje 1985—1987 v oceno in uskladitev. Žal p ripom b ali dopolnil ni bilo. O rganizirano je bilo dvodnevno štud ijsko potovanje po D olenjski in Š ta je r­ ski, k je r smo z m nogim i strokovnim i društv i in z m edobčinsko zvezo IT M aribor razčlenili najvažnejše problem e IT organizacij. S sklepi na teh srečanjih smo dopolnili naš delovni p rogram . Na teh srečanjih , k je r sm o zbrali p redstavn ike vseh strokovnih društev D olenjske te r Bele k ra jin e te r m ariborske Š ta je r­ ske, so se p redv idevan ja našega program a potrdila. N aša zveza im a svojega p red stav n ik a v Skupščini RK SZDL Slovenije. K er je b ilo ocenjeno, da so stiki m ed RK SZDL in ZIT S lovenije ohlapni do tolikšne m ere, da to vpliva n a stra tešk i položaj naših orga­ nizacij v družbi, sm o iskali s tike s funkcionarji in organi te fron tne organizacije. Zato sta bila organi­ z iran a razgovora p ri p redsedn iku RK SZDL Slove­ n ije in p redsedn iku ZK SZDL Jugoslavije. Da b i razrešili enega najpom em bnejših problem ov v S loveniji — da bi zagotovili kakovosten sistem teh ­ n ične in tehnološke norm ativ istike, sm o d vak ra t po­ sredovali n a SAZU, v zveznem zavodu za standard i­ zacijo v Beogradu te r v generalštabu JLA. V S loveniji sm o organizirali dvodnevni študijsk i obisk p redsedstva ZIT Jugoslavije in sicer p ri poslovodskih skup inah E lana in Iskre-D elte. Na trik ra tn em sre­ čan ju s p redstavniki ZIT H rvaške in na srečanju s kolegi iz ZIT S rbije naj bi poleg predstav itve uskladili še n eka te re organizacijske rešitve. Z organizacijo sim pozija o tehniški besedi te r m ed­ narodnega festivala znanstvenega in strokovnega film a sm o posegli na področja, ki so zunaj strokovnih zvez ozirom a predstav lja jo dejavnost, ki je pom em bna za tehniško izobraženstvo kot celoto. O pravljeni so bili tud i prvi koraki (pogovor s predstavniki JLA) za intenzivnejše sodelovanje civilnih in vojaških tehniških strokovnjakov. V letu 1986—1987 im am o m andat p redsednika ZIT Jugoslavije. Zelo po trebnih stikov z Gospodarsko zbor­ nico Slovenije, Raziskovalno skupnostjo S lovenije ter z Izvršnim svetom Slovenije nam kljub prizadevanjem ni uspelo vzpostaviti. Č eprav je kazalo, da bom o ob raz­ p rav i o strategiji tehnološkega razvoja Jugoslavije našli več možnosti za sodelovanje z GZS, p a je ta n a to možnost očitno pozabila. Za ureditev finančnih pogojev dela: financ iran ja stro ­ kovne term inologije, izdajan ja strokovnih rev ij te r za u red itev izdajan ja standardov v slovenščini sm o m orali uporab iti neposredni »-pritisk« s peticijo in še neka te­ rim i drugim i, kasnejšim i akcijam i. Mislimo, da bi fo­ rum i upravnih in političnih skupnosti m orali b iti p ri­ p rav ljen i vsaj na najnu jnejše sodelovanje. Ta izvleček iz vsebine, predvsem pa iz dela dokazuje, kako večplasten, heterogen je položaj naših organizacij. Ta heterogenost je zahtevala zelo dinam ično delo­ vanje, ki je zajelo najn iž je enote organizacij IT, pa tudi najv idnejše družbenopolitične organizacije in posam ez­ nike. To, pretežno neforum sko delo nam je poplačalo z m arsikakšnim spoznanjem , mnogimi po trd itvam i n a ­ ših ocen in predvidevanj, nagradilo pa nas je tudi z m nogim i uspehi. SKLEP Ali organizirano tehniško izobraženostvo v IT orga­ nizacijah lahko izpolnjuje svoje poslanstvo? Ali je za to poslanstvo prim erno organizirano, ali im a v družbi ustrezno ceno, ali ga proizvodna, k u ltu rn a in politična skupnost p riznavajo ozirom a sploh opazijo. A li je tehniška k u ltu ra kot izraz tehniške proizvod­ nje, predvsem pa duhovne ustvarjalnosti, enakovreden in enakopraven p artn e r um etnostnim , političnim in drugim ustvarjalnostim ? K akšna je politično-ekonom ska opredelitev tehniškega izobraževanja v družbi? Veliko energije bi p rih ran ili, ko krčevito iščemo izhode in rešitve iz našh gospo­ darsk ih in m oralnih zagat, če bi bilo in te lektualno delo obravnavano kot delo in če bi bili lahko tehniški izobraženci (po politični definiciji) tudi delavci. A li bodo asociacije IT ostajale podaljšek dohodkovnih in teresov TOZD in DO? Ali pa m orda zgolj izvajalke družbenopolitičnih usm eritev? Ali bodo še napre j ostale le p rirediteljice ekskurzij in razn ih strokovnih p r i­ reditev, na katerih prepričujem o sam i sebe? Ali bodo včlanjevale vse po v rsti in vse povprek? Ali bodo občine, delegatski organi, SIS itd. končno m obilizirali d ruštva in zveze IT kot visoko strokovne nev tra lne in ­ te lek tualne agregate? Ali bodo naše organizacije končno postale generatorji novih tehnoloških am bicij in p red ­ vsem objektivnih razvojn ih ocen? To so tem eljna vprašan ja, ki niso razrešena, pa bi m o­ ra la štirideset le t po ustanovitvi p rv ih povojnih d ru ­ štev predstav lja ti razčiščeno osnovo, ki ji lahko do­ dajam o nove zam isli in rešitve. Resnici na ljubo je treb a priznati, da je bil organizacijski, idejn i in de­ lovni položaj naših organizacij pred dvajsetim i leti mnogo izrazitejši in družbeno p rim ernejši kot danes. V sestranska dejavnost ZIT Slovenije je v m inulih letih predvsem opredelila kom pleks idejne, organiza­ cijske in vsebinske problem atike organizacij IT. Z avtoanalizo ter širokim preverjan jem ji je uspelo izluščiti težišča vzrokov slabega družbenega in s tro ­ kovnega funkcioniranja, na enak način pa ugotav lja la in opozarjala na nič m anj pom em bna družbena sistem ­ ska neskladja in rešitve, ki puščajo organizirano teh ­ niško izobraženstvo n a družbenem obrobju. Poglobimo se v problem racionalnega angažm aja izobraženstva doma, nam esto da iščemo rešitev za do­ mače problem e v okoljih in pri ljudeh, ki so iz različnih vzgibov to družbo zapustili. N ajbrž sploh ne bi bile potrebne skrbi, kako pridobiti tretjo slovensko univerzo, am pak bi bile dve čez in čez dovolj. Predsedstvo ZIT Slovenije M arko Kmecl, predsednik ZITS IZ NAŠIH KOLEKTIVOV 3LJANA r . V razvojno-raziskovalno delo so vključeni visokostrokovni kadri R azvojno-raziskovalna enota G radisa je pri razv ijan ju in snovanju lastn ih tehnoloških in organizacijskih re ­ šitev dosegla že vrsto lepih uspehov. V razvojno- raziskovalno delo so vključeni visokostrokovni kadri G radisa, sodelujejo pa tudi z zunanjim i instituc i­ jam i. V okviru enote deluje še Indok center, katerega naloga je sprem ljan je in posredovanje inform acij in rezultatov lastnega raziskovalnega dela. Uspešno delo po trju je jo tudi rezultati dela. Tako so v letu 1986 kakovostno opravili naslednja dela in n a ­ loge: 50 razvoj no-raziskovalnih nalog, 12 strokovnih del, 7 paten tn ih p rijav in p rija v modelov, 8 patentov in modelov, 26 inovacij. G lavni izvajalec gradbeno-obrtniških del, tozd GE M aribor, je ob podpisu pogodbe zagotovil investitorju pravočasno dokončanje del do tiste faze, ki bo omo­ gočala postavitev jek lene konstrukcije bodoče p ro­ izvodne dvorane. K onstrukcijo bodo izdelali v delovni organizaciji M etalna iz Zenice. V rednost celotne naložbe znaša devet m ilija rd d i­ narjev , od tega je gradbeno-obrtn iških del za 1,6 m i­ lijarde d inarjev . O bjekt naj bi po načrtu oddali svojemu nam enu sredi p rihodn jega leta. Nov most čez Dravo V krajevn i skupnosti T rbonje, občina Dravograd, so položili tem eljn i kam en za nov most, katerega inve­ sticijska vrednost znaša okrog 900 m ilijonov dinarjev. Dolžina m ostu bo 208 m etrov, vozna širina 7,5 m etra in na vsaki stran i hodnik za pešce. Most se bo pel 15 m etrov nad gladino D rave in prek železniške proge. Rok izgradnje je eno leto. M ost je za vas T rbon ja že 40-letna želja, saj so v zim skih m esecih takorekoč odrezani od sveta. M aterialno in m oralno spodbujajo vsako najm an jšo inovacijo. G radisovem u načelu: rok — kakovost — stro ­ kovnost so dodali še cenenost. Slovesna otvoritev nove jeklarne na Jesenicah i i Jek larn a 2 na Belškem polju poskusno obratuje, potem ko sta inžen irja Aleš Robič in S tanko Cop sim bo­ lično prerezala trak v glavni zgradbi in ko je S tane Dolanc, član predsedstva SFRJ, v kom andnem p ro ­ storu s preklopom stikala pognal 50 m egavatov ener­ gije v tr i elektrode elek tro peči. O dprtje nove jek larne je bilo pom em bno tudi za G ra­ dis, ki je bil glavni nosilec vseh gradbenih del in je s tem omogočil, da je b ila jek larna zgrajena v 32 mesecih. V jek larn i bodo železarji lahko z novo teh ­ nologijo izdelali na leto 210.000 ton jek la različnih vrst. Naložba vredna 9 milijard P redstavniki m ariborske M etalne in Gradisove g rad ­ bene enote M aribor so pred k ratk im podpisali pogodbo o g radnji nove proizvodne dvorane in prizidka, v kateri bodo izdelovali stro je iz novega nam enskega p ro g ra­ ma. G re za objekt velikosti 3500 kvadratn ih m etrov, za katerega je pro jek te izdelal P ro jek t M aribor. Zastavili zadnja dva bloka Delavci G radisovega tozda GE Jesenice so v kom­ pleksu stanovanjske soseske P lan ina III v K ran ju za­ čeli graditi zad n ja dva bloka, ki bosta im ela poleg kleti in p ritlič ja po tr i nadstropja, v vsakem bloku pa bo 24 stanovanj. S tanovanja grade po sistem u tunelsk ih opažev (OUTINOR). Od celotnega števila 739 stanovanj, ko­ likor jih bo v kom pleksu P lan ina III, pa je Gradisu, naj osvežimo spom in, uspelo pridobiti gradnjo 12 blo­ kov ozirom a 301 stanovanje. Ostale pa je zgradil k ran jsk i G radbinec. Skladišče za Merkur Na p la to ju in d u strijsk e cone v Naklem, k je r so bila groba zem eljska u red itvena dela opravljena že leta 1978, so znova zabrneli Gradisovi stroji. Izkopati in zabetonirati je b ilo treb a tem elje za mogočno M er­ kurjevo regalno skladišče s priključenim i prostori za sprejem in izdajo m ateria la . Tloris energetsko poslov­ nega objekta je 15 k ra t 32 metrov, dokončan pa m ora b iti v m arcu p rihodn jega leta. V ljub ljanskem tozdu OGP so m edtem že izdelali potrebne elem ente za 5-ladijsko tipsko Gradisovo m ontažno halo z razpetinam i po 24 m etrov. M ontaža elem entov se je začela v p rv ih dneh meseca m aja. K onstrukcija m ora b iti postav ljena do 11. ju lija , dela pa dokončana do 15. novem bra. V rednost del za om enjeno skladišče znaša dve m i­ lija rd i 350 m ilijonov dinarjev, skupaj z energetskim objektom in zunanjo ureditv ijo p a bo vsota presegla štiri m ilija rde dinarjev. Ledena dvorana v Mariboru V m ariborskem športnem p ark u Tabor so delavci S tav b a rja (glavni nosilci del), G radisova tozda GE N izke g radn je (izvajalci glavne nosilne konstrukcije) in K ovinski obrati M aribor (sekundarna jek lena kon­ strukcija), končali prvo fazo gradnje večnam enske dvorane — Ledene dvorane, kot jo im enujejo. A vtor strešne konstrukcije, ki je ena p rv ih tak ih v svetu sploh, je prof. V ukašin A čanski iz G radisovega P ro jek tivnega b iro ja v M ariboru. Investitor, delovna organizacija D vorana Tabor, je izbral p ro jek t P ro ­ jek tivnega b iro ja iz M aribora kot najbolj racionalen. Do sedaj uporabljeni način tako velikih razponov — 67 m etrov — zahtevajo ali bolj m asivne nosilce in s tem tudi stebre ali pa kakšne druge rešitve, na p rim er s trehe po vzoru visečih mostov, k a r p a je vse sKupaj zelo drago, postopek g radn je pa je dolg in zapleten. Zato se je prof. A čanski odločil za dva zunaj p rereza prednapeta nosilca, dolga po 67,60 m et­ ra, ki sestav ljata glavno nosilno konstrukcijo s tre ­ he, n an ju p a je p rek vešaik obešena sekundarna jek lena konstrukcija, ki jo podpirajo še obodni stebri. G lavna nosilca, ki s ta v osm em razm aku 12,20 m etra, s ta n a koncih podprta z jek len im prečnim nosilcem, ki je postav ljen n a vrhu razčlenjenega stebra, m ed sabo p a sta povezana, da ne m ore p riti do n junega zv ijan ja . Nosilca sta škatlaste izvedbe, zgoraj široka 1,60 m etra, spodaj 0,90 m etra z arm iranobetonskim i distančniki n a osni razdalji 9 m etrov, ki so različne dolžine. P red n ap e ta sta s po 6 kabli LH 12, p rem era 15,2 m i­ lim etra , ki so postavljeni n a jeklene čevlje n a spod­ n jem delu distančnikov. K abli so položeni v zaščitne pocinkane jeklene cevi p rem era 2,5 cole, zasidrani in p rednapeti po sistem u P. H. G radis. Za vzdrževanje je p redv idena m ožnost za nam estitev še sedm ega kabla, tako da lahko kable postopom a izvlečejo in pregledajo. Betonski del glavnih nosilcev je sestavljen iz segm en­ tov, ki so jih zalili na odru v višini 8,40 m etra. N ato so nosilca prednapeli — to je b ila 1. faza p redna- p e n ja n ja ter s pomočjo napen ja lne naprave dvignili s p rednapen jan jem v dokončen položaj v višino 18,40 m etra. Tudi dvigovanje z oprem o in kabli za p red - napen jan je , brez kakršnekoli predelave, je novost v jugoslovanski gradbeni tehn ik i za dvigovanje b re­ m en. 50 finišerjev iz KO Maribor V K ovinskih obratih v M ariboru so izdelali že pe t­ deseti finišer. To p a pomeni, da so že v celoti osvojili n jihovo izdelavo, vendar p ravijo , da z vsakim novim stro jem raste njegova kakovost. Tudi izvoz kaže, da je izdelek dober, tako da so lahko na to proizvodnjo zares ponosni. Dva fin išerja so v začetku ap rila od­ peljali na sejem gradbeništva v G ornjo Radgono. Eden bo predstav ljen ob ostalih G radisovih ekspo­ natih , za drugega pa so dobili razstavni prostor brezplačno od zagrebške Poljoopskrbe, s katero poslov­ no sodelujejo. Velikana na gradbišču Delavci G radisa tozda GE Nizke gradnje in S trojno- prom etnega obrata h itijo s p rip rav lja ln im i deli na zemljišču, k je r je p redvidena g radn ja nove cari­ narnice, javn ih skladišč, prostorov tran sp o rtn ih orga­ nizacij, Tim e in še koga. Poleg ostalih del bo potrebno p restav iti radvan jsk i potok, ured iti kanalizacijo ter opraviti 120 tisoč ku ­ bičnih m etrov zem eljskih del. K oristno bodo porabili zgornjo p last rodovitnega hum usa, saj ga bo m ariborski A grokom binat uporab il za nadvoza, saj predvidevajo, da bo dnevno peljalo tod okoli tristo kam ionov. Dela dobro napredujejo, saj si gradisovci pom agajo z dvem a novim a »velikanom a«, buldožerjem a, ki p ri enem sa­ m em odrivu odrineta tud i do petnast kubikov zemlje. G re za ca rte rp illa rja D 8 L., tako oznako nosita ve­ likana, vsak zm ore nekaj m anj kot 250 KW moči. V ir: G radis L jub ljana Proizvodnja filtrskih stiskalnic v novi hali V investicijskem program u tozd VNG so letos p re ­ težni del sredstev nam enili kovinski dejavnosti, in to za izgradnjo nove proizvodne hale in za nabavo stro jne opreme. G re za izgradnjo objekta velikosti 280 m 2, ki bo lociran na zahodnem delu obstoječih delavnic. V n jem bodo m ontirali avtom atske tračne filtrske stis­ kalnice — ATFS, naj novejši proizvod NIVO. V red­ nost same investicije je ocenjena na 52 m ilijonov din, za nabavo oprem e pa bo potrebno nam eniti še dodatno ca. 38 m ilijonov din. V novi hali bo v glavnem potekala m ontaža izdelkov, m edtem ko bo v obstoječem objektu organizirana s tro jn a obdelovalnica in drugo. Oba ob jek ta bosta m ed seboj povezana za odvijanje no tran jega tran s­ porta, zunanji ta rn sp o rt pa bo potekal na vzhodnem delu obstoječe hale po servisni cesti. Rok izgradnje delavnice je 1. avgust 1987. Postavitev m ontažne hale izvaja G IP INGRAD Celje, vzporedna zem eljska dela in zunanje u red itve p a so poverili v izvajan je lastni gradbeni operativi. Celje se bo oskrbovalo z vodo tudi s severa Problem oskrbe m esta Celja in okolice s p itno in tudi industrijsko vodo je stalen. Od prvotno za je tih 301/sek v V itanju, kolikor je znašala kapaciteta p rvega vo­ dovoda iz leta 1905, se je do danes desetk rat pove­ čal dotok v om režje celjskega vodovoda. Ob norm al­ n ih pogojih doteka danes v Celju 3001/sek, in to iz V itan ja 1601/sek in iz vodnjakov v Medlogu 140 1/sek. Ugotovljeno stalno večanje porabe te rja od načrtovalcev in upravljalcev vodovoda tudi neprenehno iskan je no­ vih in novih virov za zajem in p rik ljuč itev na vo­ dovodno omrežje. G lobinsko geološko v rtan je omogoča naravna danost, d a so severno od C elja tr iad n i apnen- často-dolom itni m asivi, kot si sledijo: vzhodno obrobje m ozirskih planin, P aški Kozjak, Stenica, K onjiška gora in Boč. K onjiška gora kot najb liž ja im a po oceni hidrogeologov v celotnem profilu izdatnost do 250 1/sek. Vse navedene količine ne bo mogoče zajeti, ker je to tehnično neizvedljivo. Del je m ora ostati v odprtih vodotokih, ostali del, ki ga je možno zajeti, p a se bo delil m ed oskrbo C elja in Slovenskih Konjic. Do sedaj so bile izvršene tr i v rtin e na južnem delu in dve vrtin i na severnem delu s skupno zajeto količino 1101/sek. Vodovodni cevovod, ki je že v g radn ji s Frankolovega, bo v prv i fazi zajel vodo iz v rtin e ob frankolovskem kopališču, in sicer 5 0 1/sek. Novi vo­ dovodni cevovod je tehnično izrednega pom ena za Celje. P ro jek t prik ljučitve vodnih virov s Frankolovega in S tranic, katerega I. e tapa se sedaj izvaja, je izdelala delovna organizacija NIVO. Bogatenje Hudinje Podobno kot p itna voda je tudi tehnološka voda v Celju v težavah, k a r je še posebej očitno ob nizkih vodostajih tako vodotokov kot talnice. C eljska in d u ­ str ija potrebuje iz Voglajne, H udinje in iz podtalja po 5001/sek vode. Projekt, ki je sedaj sprejet, bo težnostno povezoval H udinjo z jezerom in jezero s Hudinjo, obenem pa bodo v celoti sistem še izkoristili za proizvodnjo elek­ trične energije. N am esto vgraditve črpalk moči 500 kW bosta vgrajena generato rja moči 200 kW. Po k an a l­ skem sistem u pa bo preteklo letno prek 30 m ilijonov kub. metrov. Zajem vode iz H udinje bo na Sošterjevem jezu v V išnji vasi, k i je sedem m etrov višji kot norm alna g ladina Šm artinskega jezera. K anal prem era 1,2 m bo potem po 2,2 km vodil v vodni stolp, k je r se bo voda preusm erila v jezero ali n a energetsko napravo pod Klinčevim jezom. V p rim eru pom anjkanja vode v H udinji, k je r bo p retok od čistilne naprave ob H u­ d in ji 1001/sek, kolikor znaša biološki m inim um , bo voda tekla po istem cevovodu iz jezera p rek vodnega sto lpa 1,1 km in energetske naprave v H udinjo 0,7 km. V času, ko ne bo po trebe po polnjenju jeze ra in bo­ gatenju H udinje, p a bo voda tek la neposredno na energetsko napravo in s tem izkoristila v sistem u dvajsetm etrski padec za proizvodnjo energije. Na pod­ lagi podatkov dnevnih pretokov H udinje je mogoče sklepati, da bo ta n ap rav a letno proizvedla 1,3 m ili­ jona kWh. V le tu 1985 so pričeli s proizvodnjo šasij za cestne v a lja rje za zahodnonem ško firm o MBU, jih uspešno izdelali in izvozili v vrednosti 70.000 DM. Ta izvoz je omogočil razvoj program a proizvodnje hidravličnih kom ponent, ki poteka v sektorju m ehanizacija. Me­ seca ju lija bodo poslali v Nemčijo firm i MBU 10 gar­ n itu r šasij novega tipa v a lja r ja OV-3,5, 5 garn itu r šasij tipa PV-50 v skupni vrednosti okoli 78.000 DM pa je bilo izvoženih v feb ruarju 1987. Poleg do sedaj om enjenih področij dela so osvojili proizvodnjo 120-litrskega m ešalca betona, ki im a po­ gon z elektrom otorjem ali pa z bencinskim motorjem. P roda ja m ešalcev pa je tud i že uspešno stekla. V ir: P ion ir Novo mesto Stošestindvajset stanovanj v soseski BO 2/4 Smelt N edavno so pričeli s p rip rav lja ln im i deli za stanovan j­ ske bloke stanovanjske soseske BO 2/4 SMELT. U trje ­ van je ozirom a sanacijo terena za Bežigradom, ne­ posredno ob poslovni stavbi Smelta, so gradbinci opra­ vili brez po trebn ih dovoljenj. To pa ni oviralo izkopov za p redk le titev objektov, k je r bodo od ap rila do avgu­ sta drugo leto zgradili 126 stanovanj. V vsakem bloku, ki bo segal v š tiri nadstropja, bo po 42 stanovanj, skupna stanovan jska površina pa bo m erila 6800 kvad­ ra tn ih m etrov. Tod bodo Escetejevi operativci sezi­ dali stanovanja, ki bodo nam enjena tud i različno n a j­ težje ov iran im osebam, po p ro jek tn ih zam islih Du­ šan a H raste lja . Tudi podstrešja bodo v teh blokih dodobra izkoriščena. V n jih bodo dobili svoj kotiček um etniki (zgrajeni bodo slikarski a te lje ji in drugi ustrezni prostori). P ritlični objekti, v katerih bodo različni lokali, pa bodo p redstav lja li povezavo med bloki. Sredi drugega le ta bo torej zaključena prva faza g radn je stanovanjske soseske Smelt. Prospekt SCT tudi v kitajščini N ajzahtevnejši ob jek t tega p ro jek ta je 380 m dolgi vodni rov pod Lešjem . Rov bo pod 29 m visoko vzpe­ tino m ed jezerom in H udinjo ob cesti v Šm artno. Poskusna v rtan ja so pokazala, da je h rib ina v trasi rova iz laporja, k a r bo olajšalo vrtan je, k e r ne bo stransk ih pritiskov, kot bi b ili v glini. P ro jek t rova izdeluje Geološki zavod L jubljana. Po dosedanjih p red ­ v idevanjih bo v obbeton iran i rov 0 4—5 m 2 naknadno vložena še betonska cev istega p rofila kot ostali cevo­ vod. Sam rov pa bo suh in p rip rav ljen sp reje ti tudi d ruge kom unalije. V ir: NIVO Celje SGP PiOHlR. HOVÖ 0 E S J O Uspešni tudi v MKI — sektor kovinski izdelki V sektorju K I n ačrtu je jo letos 110,000.000 d in rea li­ zacije. Tu v glavnem izvaja jo vsa k ljučavn ičarska dela za potrebe gradbenih tozdov na objektih, ki jih le-te gradijo. Poleg stavbnega k ljučavničarstva posega sek­ to r KI po izdelavi zah tevnejših jeklenih konstrukcij, kovinskih kalupov za betonske proizvode tozda Togrel. T rinajstega m a ja letos je v nakladi 1400 izvodov izšel p rospekt SCT v k ita jskem jeziku. Poleg drugih reklam ­ nih m ateria lov so tudi tega izdelali prizadevni de­ lavci m arketinga tozda Inženiring. Od 25. m aja do 1. ju n ija bo nam reč v Pekingu jugoslovanska gospo­ d arska razstava. N jen organizator in delni pokrovitelj bo G ospodarska zbornica Jugoslavije. K er na tej raz­ stavi skupaj s poslovno skupnostjo JU RIN G (jugo­ slovanski železniški inženiring) sodeluje tud i SCT, je bil zgornji prospekt p rip rav ljen za ta nam en. Poslovno sodelovanje s Kubo P rizadevan ja SCT stro jegradnje za prodor proizvod­ nega program a v svet, ro jevajo nove sadove. P red trem i leti so se p rv ič pojavili na tržišču Kube, kam or so v ponudbah posredovali večje število projektov za p rip ravo gradbenih m aterialov; drobilnice, separacije, v zadnjem času p a še pro jek te za predelavo nekovin, predvsem surov in za kem ično in steklarsko industrijo . K ubanski p a rtn e rji pa so za in teresirani še za višje oblike sodelovanja, m ed drugim za kooperacijo. Tako so že nakazane oblike skupnega nastopa n a kubanskem te r na tržiščih, k je r im a K uba velik vpliv: N ikaragva, Angola, M ozam bik. Sočasno pa potekajo dogovori tudi za sodelovanje z gradbinci. N ajvečja kubanska g rad ­ bena firm a je za in teresirana za sodelovanje z SCT na področju gradbeništva. Vsi poslovni odnosi so vzpo­ stav ljen i preko konzorcija C onsinter v Luganu, ki je v tej nerazv iti deželi poslovno izjem no uspešen. še st novih zgradb v Črnuški gmajni V lepi črnušk i naravi, na obrobju L jubljane, gradbinci n ad a lju je jo z zidanjem stanovanjske soseske BS 6/3. Tod so doslej zgradili štiri stanovanjske bloke za 180 lastn ikov stanovanj različnih velikosti. G radn ja novih s tanovan jsk ih objektov pa bo prispevala še 306 sta ­ novan jsk ih enot, v izmeri od 35 do 116 kvadra tn ih m etrov. M očvirnata dolina, k je r je v zem eljskih plasteh voda, je narekovala izkop zem ljin do globine okoli š tirih m etrov. Tod so položili folijo politlak te r v p la ­ steh vgradili tampon, da bi dosegli čim m anjše pose­ dan je tal. Na vgrajeni tam pon pa so tam , k je r je bilo to potrebno, navozili še obrem enilni nasip. S tem so dosegli že 17-centim etrsko posedanje terena, do svoje trdnosti pa pričakujejo, da se bo posedel še za okoli 7 centim etrov. S anacija te rena je te rja la 50 tisoč kubičnih m etrov odkopov in odvozov, še več pa n asu tja zem ljin. Sredi drugega le ta bo današn ja dolina žerjavov postala lepa stanovan jska soseska, s skupno 487 stanovanji ali celotno stanovanjsko površino 28.394 kvad ra tn ih metrov. Uspešno v Papirnici Vevče Lani so delavci SCT pričeli s p rip rav lja ln im i deli za g radnjo proizvodnih in skladiščnih hal vevške P a ­ pirn ice za pap irn i stroj 5. Konec ap rila so končali m ontažno gradnjo proizvodne hale A, ki m eri 3200 k v ad ra tn ih metrov, visoka p a je 10 m etrov. N jeno fasado so oblekli v m odro pločevino, pokrili p a z betonskim i ponvam i. Strešno konstrukcijo pokriva v a ­ lovita pločevina. V tem proizvodnem objektu so pap ir- n iča rji že nam estili stroj za rezan je pap irja , p riča­ ku je jo pa še dva stro ja za pap irno pak iranje. Z g rad­ n jo ozirom a prip rav lja ln im i deli za halo B, so p r i­ čeli novem bra lani. Zim ske nevšečnosti niso dopu­ ščale večjih gradbenih posegov, zato so z izkopi tem e­ ljev nadaljevali letos spomladi. Izkopali so k a r 1500 ku ­ b ičn ih m etrov gline in vgradili enako količino betona v podtem elje. N adaljevanje tem eljen ja pa ovira še pu l- per za predelavo odpadnega pap irja . Tega bodo v tem mesecu preselili v delno zgrajeno halo B, obstoječi ob­ je k t pa porušili in tako neovirano nadaljevali z g rad ­ benim i deli hale B, ki bo g rajena klasično. M erila bo 2500 kvad ra tn ih metrov, v višino pa bo segala k a r 20 m etrov. To zato, ker bosta v n je j postavljeni dve 20-in 25-tonski žerjavni progi. V hali B bo nam eščen stro j za oplem enitenje pap irja . V tem objektu bodo postav ljene tudi š tiri transfo rm ato rske postaje. Nova drobilnica in separacija v kamnolomu Verd SCT in Železniško gospodarstvo L jub ljana sta se že p red lan i odločila za skupno v laganje v pridobivanje kam n itih agregatov. V kam nolom u Verd se je lani p riče la m ontaža naprav — nove drobilnice in sepa­ rac ije in delavci m onterji stro jeg radn je so večino del nared ili do lanskega novem bra, ko so opravili prvi poskus obratovanja. Ta je pokazal, da je s ta ra tra n s­ fo rm ato rska postaja p rešibka za pogon naprav, ki zm o­ rejo predelavo 350 kubičnih m etrov apneničastega m a­ te ria la (0—1000) na uro. P ro izvaja jo agregate za betone in asfalte te r tolčenec za po trebe železnice. S lednjega bi po ocenah m oralo b iti okoli 30 odstotkov. P ri ponovnem zagonu nap rav so dosegli 25,9 odstotka, zato bodo stro je m orali še u ravnavati. Kam en, ki ga izkopljejo v kam nolom u, p ripeljejo po ram pi do vsipnega bunkerja , pokritega s prem ično streho. P rim arn i drobilec PUD 1300 X 1500 ga zdrobi in drobljenec gre n a vm esno deponijo. V p rim arnem se jan ju se tolčenec razdeli n a frakcije 0—31,5, 3,5—63 in nad 63. D robna frakcija gre po trakovih v stari objekt (silos) za predelavo v betonske frakcije, kasneje, ko bo rekonstru irana oprema, pa bodo lahko p r i­ p rav lja li tudi frakcije za asfalte. F rakcija 31,5—63 gre v silose in kasneje jo polnijo na vagone. Debelejšo frakcijo z udarn im drobilcem ponovno zm eljejo. Tudi ja lov ina se preseje in zdrobi. Tako se ponovno p r i­ dobi p recejšn ja količina frakcije 0—31,5, odpadka pa je zato zelo malo. V ir: SCT L jubljana Nova šola v Pradah V P radah pri K opru so začeli z zem eljskim i deli za novo osnovno šolo in telovadnico. G radbena dela je zatem zaustavil zakon o om ejevanju investicij, vendar so kasneje po ponovni preučitvi investicije pridobili dovoljenje za gradnjo. Dela so zatem stek la n a vso moč, kajti časa za dokončanje objektov je malo. K ljub začetnim težavam potekajo te dni dela v p red ­ videnem roku. O bjekt m ora biti končan do 5. 9. letos. Na tem gradbišču izvaja jo dela s kooperanti DO Inženiring iz Zvornika. Do začetka m aja je b ila zgra­ jen a p rva od treh etaž. Posebnost g radnje je v tem, da ni zidanih sten iz opeke, am pak so vse iz be­ tona in poteka g radn ja zato nekoliko h itre je . Ker je dela še precej, so n a tem gradbišču tud i podaljšali u rn ik , tako da delajo od šeste do 19. ure. Nova šola je povezana z obstoječo, ki jo bodo po končani gradnji nove osnovne šole povsem prenovili. »■Marjetica« na gradbišču v Serminu Železna konstrukcija, ki so jo koprski železokrivci postavili v tem eljno ploščo za pretočni vsedaln ik cen­ tra ln e čistilne naprave v Serm inu pri K opru, im a na prv i pogled res obliko m arjetice. V ploščo so spretno zvili okoli 40 ton arm ature, na katero bodo nasuli okoli 200 kubičnih m etrov betona. Železokrivci bodo km alu naredili še eno »m arjetico«, saj bo novi del centralne čistilne naprave imel dva vsedalnika, kar bo nedvom no prispevalo k m anjšem u onesnaževanju okolja. Stavbeniku priznanje občine Koper Skupščina občine K oper podeljuje vsako leto ob ko­ prskem občinskem prazn iku občinska p rizn an ja z zlatim žarkom delovnim organizacijam , posam eznikom in skupnosti. Letos je to p riznan je preje l tud i S tavbe­ nik iz Kopra. Slovesna podelitev je b ila 16. m aja v Kopru. Barbariga in Valalta pravočasno nared V V alalti p ri R ovinju in B arbarig i-M andrio lu so kljub k ratk im rokom uspeli pravočasno zgraditi načrtovane objekte. V V alalti so delavci tozda GO L ju b ljan a v 105 dneh zgradili 30 bungalovov in jih m aja predali nam enu. V B arbarig i-M andrio lu p a so do roka končali gradbena in obrtn iška dela n a 107 bungalovih. P red prvim m ajem so podpisali novo pogodbo za izvedbo zunanje ureditve, k a r m ora b iti nared do 15. jun ija . A lojz Cepuš IN MEMORIAM DIPL. INŽ. BOLTEŽAR HVASTIJA Dne 17. 7. 1987 nas je zapustil dipl. inženir B oltežar Hvastija. V nas je ostal njegov lik in strokovno znanje, ki ga je nesebično razdajal. Rojen je bil leta 1922 v Savljah pri L jubljani v revnejši družini. Z velikim odpovedovanjem mu je uspelo končati gimnazijo. Čeprav se je vmes že učil za ključavničarja, je leta 1943 začel štu­ dirati gradbeništvo na ljubljanski univerzi. Že po kratkem času ga je okupator zaradi narodno­ osvobodilne dejavnosti zaprl in in tern ira l v koncentracijskem taborišču Dachau. Po porazu Nem­ čije se je vrnil domov in zaposlil. Leta 1948 je zopet nadaljeval študij gradbeništva na ljubljan­ ski univerzi in diplom iral za gradbenega inženirja. Leta 1955 se je kot dipl. inženir gradbeništva zaposlil pri podjetju za inženirsko tehnične gradnje Tehnogradnje, k jer je projektiral številne mo­ stove in sodeloval pri izgradnji elektrarn. Pri Tehnogradnjah je bil vodja Projektivnega biroja in tehnični direktor. Ob priključitvi Tehnogradenj h Gradisu leta 1970 je postal direktor tedaj ime­ novane Poslovne enote in pozneje TOZD Nizke gradnje in je ostal njen direktor do upokojitve leta 1984, ko zaradi bolezni ni zmogel več. Pokojnikova gradbena zapuščina je ogromna. Bil je vodilni pro jek tan t in ustvarjalec pri skoraj vseh projektih, ki sta jih zgradila Tehnogradnje in pozneje TODZ Nizke gradnje v Gradisu. Ing. Hvastija je imel izreden občutek za gradbeno konstrukterstvo. Do take stopnje gradbenega znanja se povzpno silno redki strokovnjaki. Taka stopnja gradbenega znanja je vrhunec teoretič­ nega znanja, ki se je stalno preizkušalo v praksi. Zaradi izjemnega gradbenega znanja in posebej še občutka za konstrukterstvo smo ga vsi cenili in spoštovali kot absolutno avtoriteto. Z njegovo sm rtjo smo gradbeniki veliko izgubili. Živel pa bo v nas, v generaciji, ki je z njim de­ lala in ki nas je nesebično učil, prek našega dela še naprej in ne bomo ga pozabili. Stanovski tovariši CALL FOR PAPERS 1988 INTERNATIONAL CONFERENCE O N TIMBER ENGINEERING September 19-22, 1988 Seattle, Washington, U.S.A. OBVESTILO O MEDNARODNEM KONGRESU O LESENIH KONSTRUKCIJAH (19.—22. september 1988 Seattle, Washington, ZDA) Obveščamo vas, da bo od 19. do 22. septem bra 1988 v Seattlu (država W ashington, ZDA) m ed­ narodni kongres o lesenih konstrukcijah, ki ga organizira več znanstveno-raziskovalnih organi­ zacij iz Združenih držav Amerike, Nove Zelandije, Japonske in Kanade. Na kongresu bodo predstavljeni najnovejši dosež­ ki v računanju, konstruiranju, raziskavah in m a­ teria lih s področja lesenih konstrukcij. Omogočena bo izm enjava mnenj m ed projektanti, izvajalci, raziskovalci in znanstveniki in podan pregled stan ja v svetu te r smernce za nadaljnji razvoj. V času kongresa so predvideni tudi ogledi večjih proizvodnih organizacij s področja lesne industrije v državah Washington in Oregon. Program vsebuje več kot 30 sekcij, v katerih bodo obravnavane razne teme, povezane z lesenimi kon­ strukcijam i (projektiranje, vzdrževanje, trajnost, seizmični problemi, lesne zveze, lam elirane kon­ strukcije, predpisi, preizkušanje, lastnosti lesa, so­ dobne konstrukcije itd.). Avtorji člankov, ki žele sodelovati na kongresu, morajo poslati 4 kopije izvlečkov (v angleščini) do 30. junija 1987 na naslov: Dr. Rafik Itani, Conference Chairman Departm ent of Civil and Environm etal Engi­ neering Washington S tate University Pullman, W ashington 99164-2914 USA Izvlečki m orajo b iti natipkani (enojni razmak) in smejo imeti največ 500 besed. Vsebovati morajo naslov članka, ime avtorja (oz. avtorjev) te r nji­ hov točen naslov. Izvlečki bodo pregledani, avtorji pa bodo o njihovem sprejetju obveščeni do 31. avgusta 1987. En avtor lahko sodeluje z več članki. Končna verzija člankov, ki bodo sprejeti, mora biti dostavljena do 31. m aja 1988. Dolžina članka skupaj s slikami in diagrami naj ne presega 10 strani. Detajlne inform acije o člankih bodo po­ slane skupaj z obvestilom, da je članek sprejet. Kotizacija za kongres bo znašala predvidom a 175 U S I. Podrobnejša obvestila o program u bodo vključena v naslednja obvestila, možno pa jih je dobiti tudi pri organizatorju (Dr. Rafik Itani). i i i i le l l l i l i i i i UNIVERZA EDVARDA KARDELJA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO 61001 Ljubljana, Jamova 2, p. p. 579 GV XXXVI — 5-6 Račun vpliva požara na jeklene konstrukcije U D K 614.84:624.07:620.17 Povzetek Podane so osnovne zveze med napetostmi, deform aci­ jam i, tem peraturo in časom pri enoosnem napetostnem stan ju za konstrukcijska jek la p ri visokih, časovno sprem enljiv ih tem peratu rah . Zveze omogočajo geome­ trijsko nelinearno, elastično viskoplastično analizo jek len ih lin ijsk ih konstrukcij v požaru. P rikazano je obnašanje enostavne palične konstrukcije v tipičnem požaru. U V O D Projektiranje požarno varnih zgradb je v neka­ terih razvitih državah urejeno s standardi in pred­ pisi. P ri tem gre običajno za empirične form ule in grobe računske postopke za oceno nosilnosti pre­ prostih konstrukcij in elementov v standardizira­ nem požaru. Za globlje razum evanje delovanja ma­ terialov in konstrukcij v požarih pa so potrebne točnejše računske metode. Natančnejša računska analiza je zelo kom pleksna naloga, saj visoke tem ­ perature pri požarih povzročijo velike spremembe m ehanskih in term ičnih lastnosti m ateriala ter velike geometrijske spremembe konstrukcije. Prikaz rezultatov takšne natančnejše računske ana­ lize jeklenih linijskih konstrukcij v požaru je pred­ m et tega prispevka. Za enoosno napetostno stanje so podane konstitucij ske zveze med napetostmi, de­ formacijami, tem peraturo in časom, ki upoštevajo elastične, plastične in viskozne učinke v tem pe­ raturnem območju požarov. Prikazan je računski prim er z analizo dobljenih rezultatov. A vtorja: v. p, mag. Stane Srpčič, dipl. gradb. ing., izr. prof. dr. M iran Saje, dipl. gradb. ing., F akulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, VTOZD GG, K atedra za m e­ haniko ST A N E SR PČIČ M IR A N S A JE A N A LY SIS O F ST EE L STRU C TU R ES IN F IR E S u m m ary A constitutive m odel for steel a t high tem peratures, accounting for elastic, plastic and viscous deform ations is derived. The m odel is applied to analysis of sim ple p lane truss stru c tu re subjected to realistic fire expo­ sure. KONSTITUCIJSKE ZVEZE ZA JEKLO PRI ENOOSNEM NAPETOSTNEM STANJU PRI VISOKIH TEMPERATURAH Izhajamo iz predpostavke, da so vzdolžna vlakna nosilca izpostavljena enoosnemu napetostnemu sta­ nju, ki je pri doseženi tem peraturi (T) podano z vzdolžno norm alno napetostjo (a) in deformacijo (e). P rirastek vzdolžne deformacije (A e) lahko raz­ stavimo na m ehanski (A eu), tem peraturni (A eT) in viskozni del (A ec) A e = A e>i + A e? + A ec (1) Mehanski del prirastka vzdolž deformacije je se­ stavljen iz elastičnega (A eE) in plastičnega dela (A ep) A eM “ A eE T A ep (2) Elastični del m ehanske deformacije (eE) je z nape­ tostjo (o) povezan s Hookovim zakonom. P ri tem ­ peraturi T° velja o° = E° e°E, (3) kjer smo označili E° = E (T°), o° = o (T°) in e°E = eE (T°) P ri tem peratu ri T 1 = T° + A T je analogno o1 = o° + A o = E (T° + A T) (e°E + A eE) (4) Če označimo E1 = E (T° + A T) = E° + A E s prirastkom tem perature s koeficientom linear- (5) nega tem peraturnega raztezanja (a) sledi iz enačbe (4) zveza med prirastkom a napetosti (A o) in elastične deformacije (A eE) A a = E1 A eE + A Ee°E (6) Plastično obnašanje m ateriala definiramo s funk­ cijo plastičnega tečenja (đ>) z izotropnim u trjeva­ njem v obliki 0 (o, sp, T) = o sgn (o) - oY (ep, T) (7) Pri tem je s ay označena m eja tečenja utrjenega m ateriala pri enoosnem preizkusu v odvisnosti od tem perature (T) in dosežene kumulativne plastične deform acije (ep), sgn (o) pa predstavlja predznak napetosti (o). Diagram u trjevan ja konstruiram o na podlagi diagram a o — ejt, kot je prikazano na sliki 1. Z vrednostjo funkcije tečenja (0 ) je določeno stanje m ateriala. 0 = 0 označuje nevtralno pla­ stično stanje m ateriala, 0 < 0 pa elastično stanje m ateriala. P ri spremembi tem perature in obtežbe lahko pride do razbrem enitve ali do nadaljnje obremenitve m ateriala. V prim eru razbremenitve določimo zve­ zo med prirastki napetosti, deformacij in tem pe­ ra tu re po elastičnem zakonu (6), medtem ko ob­ rem enitev poteka po funkciji plastičnega tečenja (0). P rirastek plastične deformacije določamo torej iz zahteve, da mora biti v plastičnem stanju m a­ teria la izpolnjen pogoj plastičnega tečenja. Če ozna­ čimo mejo tečenja pri tem peraturi T1 s o1 y in stop­ njo u trd itve s H1, dobimo po krajši izpeljavi [1] A er = a AT (12) Iz podatkov o tem peraturnem delovanju konstruk­ cijskih jekel sledi, da se koeficient linearnega tem peraturnega raztezanja (a) v predvidenem tem ­ peraturnem območju (20° 5a T 800° C) le neznatno spreminja. Zato smemo privzeti kar konstantno vrednost tem peraturnega koeficienta. Prirastek deformacije zaradi viskoznega tečenja m ateriala (A ec) računamo po Harm athyjevem mo­ delu tečenja [3]. P ri tem modelu je p ri konstantni natezni napetosti (o) viskozna deformacija (ec) jekla opisana z diferencialno enačbo dec/d t = bt cth2 (b2 ec) (13) Pri tem t označuje čas, koeficienta bi in b2 pa sta funkciji napetosti (o) in tem perature (T). Za ame­ riška jekla, za katera so bili izvedeni preizkusi, velja: fei exp (c2 ln M — C5/T) (|o| at), b2 = l/(c3 |a|c‘). (14) V gornjih izrazih je at = 103 MN/m2, Ci, ........... cs pa so konstante, ki so bile eksperimentalno doblje­ ne za različne vrste jekel. Ao = E1 H 1 A eM + A EH1 e°E + E1 sgn (A eM) (0 ^ + H 1 £°P - sgn (o1) g°) (H1 + E1 sgn (o1) sgn (A eM)) (8) Gornjo enačbo je mogoče še nadalje poenostaviti, če vpeljemo namišljeno elastično napetost (aE), ki ustreza celotnemu prirastku mehanske deformacije v elastičnem področju (2) in ustrezajočo namišlje­ no vrednost funkcije plastičnega tečenja (0*) oE = o° + E1 A en + A Ee°E, (9) 0* = 0 (aE, £°p, T 1) = aE sgn (aE) — ay (e°p, T1) (10) k jer je ay (fi°p, T1) = a1 y + H 1 c°p Če je 0* < 0, je m aterial elastičen in je prirastek napetosti določen z enačbo (6). V prim eru 0* 0 pa je m aterial v plastičnem področju in moramo zvezo med prirastk i napetosti in deformacij dolo­ čiti po plastičnem zakonu. K er obravnavamo le območje obrem enjevanja v plastičnem področju, je sgn (aE) = sgn (a1) in iz prim erjave z enačbo (8) sledi E1 A en + A Ee°E ~ sgn (aE) E1 0 (aE, £°p, T1) Ao = ----------- — --------------------------------------------- E 1 + H 1 (11) P rirastek deformacije zaradi tem peraturnega raz­ tezanja oziroma krčenja jekla (A ep) je sorazmeren Ob predpostavki, da pri računski analizi požara spreminjamo tem peraturo v m ajhnih korakih, lah­ ko vzamemo, da je napetost (o) znotraj tem peratur­ nega koraka (A T) konstantna te r da se tem peratura linearno sprem inja od vrednosti T° p ri času to do vrednosti T 1 p ri času tj. Ob upoštevanju navedenih predpostavk integriram o enačbo (13) v m ejah od to do ti in dobimo [4] b2e1c — th (b2e1c) — (b2e°c — th (b2e°c) + b2Ic/a) = 0, (15) kjer je e°c = ec (to), e*c = e0 (ti) in r p l Ic = J bi d 0 (16) 'pO Integral (Ic) in viskozno deformacijo (e^) določimo numerično. Po določitvi viskozne deformacije (e1c) iz enačbe (15) izračunamo vrednost p rirastka vi­ skozne deformacije z enačbo A ec = (e4c — e°c) sgn (a1) (17) S tem smo določili zveze med prirastki napetosti, tem perature in časa te r prirastki mehanskih, tem ­ peraturnih in viskoznih deformacij. Na podlagi teh zvez je mogoče v okviru običajnih predpostavk teorije konstrukcij računsko obravnavati obnašanje poljubne linijske konstrukcije pri požarni obtežbi. P rim er: O bnašanje ravninskega paličja v požaru i Slika 2 Tj7 150 kH H 1 5' * * * * * * * * 5 4 — j A ! ! j 8 2 " l 4 ! j 2 3 3 M 3 3 H r E C20°CJ = 2 , 1 1 0 B k H /n 2 E l e n e n t i Ax Ccn^J _ 4 1* w in te n 5 j HC2B°C3 = 1 S,y C20o C3 = 2 a = 0 . 8 - 1 0 7 k N /n 2 , 4 - i e 5 k N /n 2 .8 0 8 6 1 2 1 , 2, 3.. 4 5 , 6 , 7 , 8 4 .6 9 1 8 ,2 0 1 7 . 3 1 3 3 8 .8 Obravnavana je preprosta ravninska palična kon­ strukcija (slika 2) pri konstantni mehanski obtežbi in časovno spremenljivi požarni obtežbi (slika 3 a). Začetna tem peratura konstrukcije je 20° C. Odvis­ nost modula elastičnosti (E) in meje plastično­ sti (ay) od tem perature je upoštevana po franco­ skih predpisih [5]. Upoštevana je konstantna stop­ n ja u trjevanja (H). Konstante viskoznega modela za ameriško jeklo A 135 so: ci = 0,01143 min, C4 = = 1,695, c2 = 4,721, c5 = 43,250° K in c3 = 1,251 . 10_1°. Poleg m aterialne nelinearnosti je bila pri računu upoštevana tudi geometrijska nelinearnost problema. K er se pri obravnavani konstrukciji pojavijo tudi tlačne osne sile, so za vsako obtežno in tem pera­ turno stanje določene tudi kritične uklonske osne sile, in sicer po priporočilih ECCS [6], Za palico s trenutno uklonsko vitkostjo (2) in s prečnim pre­ rezom (Ax) je kritična uklonska sila (Ntr) določena z izrazom Nkr = Q A x oy (ep, T). (18) P ri tem je Q brezdimenzionalni koeficient, ki upo­ števa zm anjšanje nosilnosti palice zaradi uklona in je odvisen od vitkosti palice O - I 1 - - z a A . - 0,2 (19) l [q - (q2 - 4 A2)1' 2] / 2 22 za 1 > 0,2. • • • ® 2 0 4® 6® S® 103 120 14® t CHiin3 w2 £cnj (b) časovni potek poslika ® £ 0 4® 6® 3® 10® 1 20 14® t Ntk>o (c) Časovni potek osnih s il t CninJ Slika 3 V tej enačbi pomeni: q = 1 + a ( J - 0,2) + I2, (20) -9 _ 22 gY (ep, 20°) n1 E (20°) (21) »a« je brezdimenzionalni koeficient oblike prereza in je za različne prereze podan v predpisih za sta­ bilnost jeklenih konstrukcij. V obravnavanem ra­ čunskem prim eru je privzeta vrednost a = 0,206 (cevni prerez). Poročila FAGG 124 G radbeni vestn ik — Ljubljana 1987 (36) Preglednica 1. Rezultati El. N (kN) N/Ncb er (*/») eE (%) eP (°/o) eG (°/o) t = 0 min. T = 20° C 1 65,30 — 0 0,066 0 0 2 15,87 — 0 0,016 0 0 5 -158,08 0,49 0 -0,047 0 0 6 -16,76 0,05 0 -0,005 0 0 7 141,45 — 0 0,042 0 0 8 -94,90 0,26 t = 36 m in. 0 -0,028 0 T = 520° C 0 1 55,80 — 0,600 0,083 0 0,014 2 -13,58 0,72 0,600 - 0,020 0 0 5 -158,08 0,88 0,600 -0,068 0 -0,008 6 13,30 — 0,600 0,006 0 0 7 171,64 — 0,600 0,074 0 0,010 8 -104,74 0,52 t = 51 min. 0,600 - 0,045 0 T = 670° C -0,003 1 62,90 — 0,780 0,158 0,645 2,270 2 7,26 — 0,780 0,018 0 0,003 5 -157,04 1,34 0,780 -0,114 -0,273 -0,509 6 -9 ,14 0,10 0,780 -0,007 0 0 7 150,43 — 0,780 0,109 0,232 0,428 8 -101,03 0,96 t = 56 min. 0,780 -0,073 0 T = 670° C - 0,100 1 61,93 — 0,780 0,155 0,645 7,805 2 4,48 — 0,780 0,011 0 0,003 5 -155,66 1,28 0,780 -0,113 -0,273 -1,586 6 -5 ,93 0,06 0,780 -0,004 0 0 7 155,54 — 0,780 0,113 0,232 1,433 8 -107,22 0,97 t = 132 min. 0,780 -0,078 0 T = 0°C -0,264 1 75,92 — 0 0,077 0,645 8,668 2 47,94 — 0 0,049 0 0,003 5 -155,27 0,48 0 -0,046 -0,273 -1,752 6 -50,32 0,16 0 -0,015 0 0 7 110,06 — 0 0,032 0,232 1,598 8 -90,83 0,25 t = 140 min. 0 -0,027 0 -0,293 T = 0° C neobteženo 1 10,21 — 0 0,010 0,645 8,668 2 30,68 — 0 0,031 0 0,003 5 0,03 — 0 0 -0,273 -1,752 6 -32,28 0,10 0 -0,009 0 0 7 8 -33,03 0,10 12,22 — 0 -0,009 0,004 0,232 0 1,598 0 R ezultati računa so prikazani na sliki 3 in v pre­ glednici 1. Slika 3 b prikazuje časovni potek navpič­ nega pomika vozlišča 2. M ehanski obtežbi ustreza pomik 0,13 cm. Do tem perature okrog 520° C, ki jo predvideni požar doseže po 36 m inutah, narašča opazovani pomik približno enakomerno. V tem ob­ m očju gre praktično le za elastične in tem peraturne deform acije palic. P ri tem peraturi 520° C se poja­ vijo v konstrukciji prve viskozne deformacije, pri tem peraturi 550° C pa tud i plastične deformacije. Do tem perature 630° C plastične deformacije pre­ hitevajo viskozne, nad to tem peraturo pa se delež viskoznih deformacij izrazito poveča, kar se odraža tud i na časovnem poteku pomika vozlišča 2. Po 51 m inutah požara, ko je dosežena tem peratura 670° C, znaša plastična deform acija v najbolj obre­ m enjeni palici (element 1) 0,65 °/o, viskozna defor­ m acija 2,27 °/o, navpični pomik vozlišča 2 pa je 5,78 cm. V naslednjih 5 m inutah, ko ostane tem pe­ ra tu ra nesprem enjena, se plastični del deformacije ne spremeni, viskozna deformacija pa naraste na 7,19 %. Pomik vozlišča 2 naraste pri tem na vred­ nost 15,56 cm. P ri ohlajevanju konstrukcije se pla­ stične deformacije ne spreminjajo več, viskozne deformacije pa se še nadalje povečujejo vse do tem perature 520° C po 68 m inutah požara. Viskozna deformacija palice 1 znaša pri tej tem peraturi 8,67 odstotka, pomik vozlišča 2 pa 19,99 cm. P ri nadalj­ njem ohlajevanju konstrukcije se sprem injajo le še elastične in tem peraturne deformacije. Posle­ dica je enakomerno počasno zm anjševanje pomika vozlišča 2. Ko se konstrukcija po 132 m inutah ohla­ di na 20° C, znaša opazovani pomik 18,78 cm. če v tem stanju odstranimo mehansko obtežbo kon­ strukcije, je zaostali pomik 18,65 cm. Na sliki 3 c je prikazan časovni potek osnih sil v palicah. Osna sila v palici 4 je ves čas zanemarljivo majhna, zato na sliki ni prikazana; prav tako ni prikazan časovni potek osne sile v palici 3, ker je ta sila praktično enaka osni sili v palici 2. Osne sile v palicah 1, 5 in 8 se med požarom bi­ stveno ne spreminjajo. Osna sila v palici 1 se od začetne vrednosti 65,30 kN zmanjša na vrednost 55,35 kN pri tem peraturi 460° C, ob koncu požara pa naraste na 75,92 kN. Tlačna osna sila v palici 5 se od začetne vrednosti 158,08 kN med požarom zmanjša le za 2°/o; ta osna sila preseže kritično osno silo v tem peraturnem območju nad 560° C pri naraščanju oziroma nad 600° C pri upadanju tem ­ perature. Tlačna osna sila v palici 8 se od začetne vrednosti 94,90 kN poveča na 105,80 kN pri tem ­ peraturi 670° C, s čim er preseže kritično osno silo palice. Največjo vrednost 107,88 kN doseže pri tem ­ peraturi 600° C v fazi ohlajevanja; ob koncu požara znaša osna sila 90,83 kN. P ri tem smo predpostavili, da so palice uklonsko zavarovane. Obnašanje palice v nadkritičnem območju je namreč upogibni pro­ blem, ki ga z uporabljenim paličnim modelom ni mogoče zajeti. Časovni potek osnih sil v palicah 2 in 6 je prak­ tično simetričen glede na abscisno os. Osna sila v spodnjem pasu (palica 2) je v začetku natezna in znaša 15,87 kN; pri segrevanju konstrukcije se ta osna sila zmanjšuje, pri tem peraturi 200° C preide v tlačno območje in pri tem peraturi 460° C doseže največjo tlačno vrednost 14,80 kN. Pri nadaljnjem segrevanju se osna sila zmanjšuje in postane pri tem peraturi 620° C spet natezna. Z ohlajevanjem konstrukcije se natezna osna sila povečuje in do­ seže ob koncu požara vrednost 47,94 kN. Podobno kot osna sila v palici 2, le z nasprotnim predzna­ kom, se obnaša osna sila v palici 6; začetna tlačna sila 16,76 kN preide v natezno, nato pa nazaj v tlačno območje in je ob koncu požara 50,32 kN. Natezna osna sila v palici 7 je v začetku 141,45 kN, p ri tem peraturi 460° C naraste na 173,02 kN, ob koncu požara pa je 110,06 kN. Ce po ohladitvi na začetno tem peraturo 20° C od­ stranim o s konstrukcije mehansko obtežbo, preosta­ nejo v palicah razmeroma velike zaostale osne sile. Velikosti zaostalih osnih sil so podane v pre­ glednici 1. Za prim erjavo je bil izveden še poenostavljen ča­ sovno neodvisen račun. Ob predpostavki majhnih pomikov in elastičnega m ateriala so bile določene osne sile v palicah za različne tem peraturne stop­ nje med 20 in 670° C. Zm anjševanje modula ela­ stičnosti pri segrevanju m ateriala je bilo upoštevano po francoskih predpisih [5]. Rezultat" prim erjave so prikazani v preglednicah 2 in 3 in kažejo, da se osne sile in pomiki do tem perature 420° C zelo dobro ujem ajo z rezultati nelinearnega računa. Slabše ujem anje rezultatov pri višjih tem peraturah je posledica zanemaritve plastičnih in viskoznih vplivov. SKLEP V tej inform aciji so prikazane zveze med napetost­ mi, deformacijami, tem peraturo in časom pri eno­ osnem napetostnem stanju za konstrukcijska jekla pri visokih, časovno spremenljivih požarnih tempe­ ra tu rah . Upoštevana je prim arna in sekundarna faza viskoznega tečenja. Dobljene zveze omogočajo obravnavo linijskih konstrukcij, pri katerih se po­ jav ljata geom etrijska in m aterialna nelinearnost. Prikazan je prim er računske analize ravninske pa­ lične konstrukcije v požaru. Rezultati računskega Preglednica 2. Primerjava osnih sil (v kN)* El. 220° C 320° C 420° C 520° C 620° C 670° C 1 59,52 57,20 55,61 55,80 60,93 62,90 59,34 56,91 55,15 54,50 55,72 56,98 5 -158,09 -158,09 -158,09 -158,08 -157,84 -157,04 -158,11 -158,11 -158,11 -158,11 -158,11 -158,11 6 1,53 8,88 13,91 13,30 -2 ,89 -9,14 2,09 9,78 15,33 17,38 13,54 9,56 7 159,77 167,14 172,19 171,64 155,82 150,43 160,20 167,89 173,44 175,49 171,65 167,67 8 -100,73 -103,09 -104,73 -104,74 -100,46 -101,03 -100,66 -103,09 -104,85 -105,50 -104,28 -103,02 Preglednica 3. Primerjava navpičnih pomikov vozlišča 2 (v cm)* 220° C 320° C 420° C 520° C 620° C 670° C 0,60 0,84 1,08 1,36 2,94 7,65 0,61 0,85 1,10 1,36 1,66 1,85 * debele številke označujejo rezultate poenostavljenega računa prim era kažejo, da pride pri požaru do izrazite prerazporeditve notranjih sil v konstrukciji. Zna­ čilno je tudi, da so lahko notranje sile po ohladitvi bistveno večje kot pred požarom. Ugotovimo lahko, da doživijo konstrukcije, izpostavljene požarnim vplivom, znatne geometrijske in m aterialne spre­ membe, ki so definirane z velikim številom para­ m etrov. Posebej so pomembni param etri tečenja. Zal so podatki o teh param etrih v tu ji literaturi m aloštevilni in izkazujejo velik raztros, medtem ko ustreznih podatkov za domača jekla ni. Zahvala Delo je finančno podprla Raziskovalna skupnost Slovenije v okviru usm erjenega raziskovalnega pro­ gram a Konstrukcije v gradbeništvu. Literatura 1. S. Srpčič, M. Saje, Račun vpliva visokih tem peratu r na jeklene konstrukcije, VIII. kongres ZDGKJ, 7.—10. 4. 1987, Cavtat, Zbornik del, kn jiga K 2, K-79, str. 183—188 (1987). 2. R. J. Van Foeken, H. H. Sni j der, Steel colum n and fram e stab ility analysis using fin ite elem ent tech­ niques, Heron, vol. 30, No. 4, str. 3—29 (1985). 3. T. Z. H arm athy, Com prehensive creep m odel, Trans. ASME, J. Basic Engng, str. 496—502, septem ber (1967). 4. G. W illiam s-Leir, Creep of struc tu ra l steel in fire, A nalytical expressions, F ire and M aterials, vol. 7, No. 2, str. 73—78 (1983). 5. M ethode de prevision p ar le calcul du com portem ent au feu des structu res en acier, Docum ent Technique Unifie, C onstruction M etallique, No. 4, s tr. 58—93 (1976); No. 3, str. 42—79 (1982). 6. European recom m endations fo r the fire safety of steel structures, ECCS, Technical C om m ittee 3 — F ire safety of steel structures, Elsevier (1983). INFORMACIJE Z A V O D A ZA R A Z I S K A V O M A T E R I A L A IN K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETNIK XXXVI — 5-6 MAJ— JUNIJ 1987 TOPLOTNOIZOLACIJSKI MATERIALI NA OSNOVI MINERALNIH VLAKEN ZA UPORABO PRI VIŠJIH TEMPERATURAH UDK 536.21:662.998:620.181 1. UVOD V gradnji industrijsk ih peči in drugih industrij­ skih toplotnih naprav si v zadnjih letih vedno bolj prizadevajo za uporabo lahkih gradiv. Tako se zaradi boljše izolativnosti zmanjšajo toplotne izgube, zaradi m anjšega akum uliranja toplote v masivnih oblogah pa se zmanjša tudi poraba ener­ gije. Toplotne naprave dosti hitreje dosegajo delov­ ne tem perature. Najpomembnejše lastnosti pri eko­ nomični izbiri izolacijskih materialov so: tem ­ peraturna obstojnost, trdnost, koeficient toplotne prevodnosti in prostorninska masa (čeprav se običajno razvrščajo ravno po obratnem vrstnem redu). Predvsem ekonomičnost aplikacije in la­ stnosti materialov terjajo , da se izolacijski m a­ terah vgrajujejo v obliki slojev. Najpomembnejši m ateriali za toplotno izolacijo industrijskih toplotnih naprav so navedeni v spod­ nji tabeli. Razvrščeni so glede na naraščajočo tem peraturo pri uporabi. 2. IZOLACIJSKI IZDELKI NA OSNOVI KERAMIČNIH VLAKEN Na Zahodu so se proti koncu sedemdesetih let do­ končno uveljavili izdelki iz keram ičnih vlaken za srednje visoke tem perature 1000—1400 °C v vseh tistih aplikacijah, k jer ne pridejo v stik s korozivnimi atm osferam i peči, npr. z alkalij- skimi hlapi. Značilni predstavniki naprav, ki jih izolirajo s keram ičnim i vlakni, so žarilne peči v m etalurgiji. Vrhunec gradnje peči izjemno lahkih konstrukcij pomeni uporaba vlaknenih mo­ dulnih blokov. Ti imajo prostorninsko maso okoli 130 kg/m 3 in koeficient toplotne prevodnosti oko­ li 0,25 W /mK pri 1000 °C. Pri tem peraturi 1150 °C v notranjosti peči je na zunanji steni 20 cm debe­ le stene tem peratu ra pri stacionarnem stan ju le še 96 °C. Bloki se m ontirajo na lahko jekleno kon­ strukcijo peči s keramičnimi — prokron sidri z varilnim i pištolami v zelo kratkem času (lit. 2). Tabela 1. Pregled toplotnoizolacijskih materialov (lit. 1) M aterial T em peratu ra uporabe (° C) Opombe penjeno steklo 430 steklena volna 500 izguba veziva v fenolno vezanih ploščah plinski in penjeni beton 500 pri 250 °C, NOVOTERM perlit 650 kam ena volna 700—800 izguba veziva v fenolno vezanih m ikroporozni izolac. m ateria li 900 ploščah p ri 250° C, TERVOL kalcijev s ilikat (z azbestom in brez njega) 650—1000 VIDASIL verm ikulit do 1000 NEGOR diatom ejska zem lja 1000 opeka PORIT ekspandirana glina 1000 GLINOPOR lahki ognjevzdržni betoni (vsebujoči perlit, verm ikulit, ekspand irano glino) 900—1100 keram ična v lakna 1100—1600 lahka ognjevzdržna opeka 1250—1800 penjeni ogljik do 3000 v odsotnosti kisika U porabnost izdelkov iz keram ičnih vlaken je ome­ jena na prej navedene pogoje. Za višje tem pera­ ture, m ehanske obrem enitve in agresivne medije je lahka ognjevzdržna opeka (glej tabelo 1) še ved­ no nenadom estljiva, čeprav je slabša glede toplot­ ne izolativnosti. K eram ična vlakna na osnovi Si02 in A I2 O 3 so si­ stem i z veliko čistoto. Vsota ostalih oksidov je m anj kot 0,8-odstotkov. Trgovsko so jih klasifici­ rali glede na tem perature, pri katerih se vlakneni file po 24-urnem segrevanju z vseh strani linear­ no skrči za 2,5-odstotkov. Tako obstajajo po svetu keram ična vlakna s klasifikacijskimi tem peratu­ ram i 1260, 1400, 1550 in 1600 °C. Izdelki iz kera­ m ičnih vlaken se pojavljajo v številnih oblikah, in to kot surova vlakna, tkanine, vrvice, blazine, filci, trdne plošče, vakuum sko oblikovani izdelki in sestavljeni izdelki — m odulni bloki. V Jugoslaviji smo prav na začetku uvajanja ke­ ram ičnih vlaken, saj so v Tovarni glinice v Zvor- niku pred letom dni šele začeli proizvajati vlak­ na tipa 1260 z imenom »ENERGOVOL«. Domači izdelki si še počasi u tirajo pot med uporabnike. 3. IZDELKI NA OSNOVI MINERALNIH VLAKEN, KI JIH RAZVIJA ZRMK Na ZRMK, na Oddelku za keramiko, smo se začeli ukvarja ti s toplotnoizolacijskimi izdelki iz m ine­ ra ln ih vlaken z uvedbo pilotne proizvodnje lahkih plošč na osnovi kam ene volne TERVOL in gline TG za uporabo do 980 °C. Inovativna dejavnost se je začela leta 1984 v sodelovanju s TERMIKO L jubljana. Do sedaj je bilo razvojno-aplikativno proizvedeno in vgrajeno okoli 50 m3 plošč TG. Pilotna proizvodnja za zdaj še ni dovolj ekonomič­ na, za prenos proizvodnje v svoj program pa se ob močni konkurenci izolacijskih m aterialov tega tem peraturnega razreda (glej tabelo 1) ni odlo­ čilo še nobeno podjetje. Zato smo se predvsem usmerili na predelavo domačih keram ičnih vla­ ken ENERGOVOL 1260 v izolacijske izdelke KVG za uporabo pri tem peraturah do 1260 °C. Za na­ vedeno tem peraturno območje prim anjkuje ka­ kovostnih izolacijskih materialov, zato je mogo­ če doseči dobre ekonomske učinke. Do sedaj je bilo pilotno proizvedeno in vgrajeno okoli 20 m 3 izolacijskih plošč te vrste. Postopek, ki smo ga razvili za izdelavo izolacij­ skih plošč na osnovi m ineralnih vlaken, tem elji na m ešanju prim erno pripravljenih vlaken v vodni suspenziji z izbranimi vezivi, oblikovanju z va­ kuumom, sušenju in žganju. Naši izdelki so po­ sebna podvrsta izdelkov iz keram ičnih vlaken, ki so togi, čvrsti, razm erom a lahki in dobro toplotno izolativni. Glede na ostale izdelke iz keram ičnih vlaken (filci, blazine, itd.) imajo svoje prednosti in svoja področja uporabe, ki jih zagotavljajo več­ ja nosilnost m ateriala, uporabnost pri večjih h it­ rostih plinov in minimalno krčenje p ri višjih tem ­ peraturah ob dolgotrajni uporabi. Lastnosti m aterialov TG in KVG prikazujeta tabeli 2 in 3. M aterial se pri vgrajevanju zelo enostavno obdelu­ je z ročnim orodjem (rezanje, vrtanje , brušenje). Da se lepiti na podlago in med seboj z gradbenimi ali ognje vzdržnimi maltam i te r lepili. Ze v fazi vakuum skega oblikovanja m u lahko z ustreznim i kalupi damo zelo komplicirano obliko. T abela 2. Osnovne lastnosti materialov TG in KVG TG KVG poroznost vol. °/o 75 75 prostom inska m asa kg/m 3 325—750 325—750 upogibna trdnost v hladnem M Pa 0,6—2,5 0,6—2,5 tlačn a trdnost v hladnem M Pa 0,7—5,0 0,5—3,0 top lo tna prevodnost p ri T (°C): 20 W /m K 0,12 0,10 200 W /m K 0,17 0,16 400 W /mK 0,22 0,22 600 W /m K 0,26 800 W /mK 0,28 900 W /m K 0,305 1000 W /mK 0,29 1200 W /mK 0,305 specifična toplota W s/kgK 905 900 lin. tem p. razt. koeficient 1/st. 9. 10—6 5. 10—6 naknadn i skrček p ri pogojih: 12 h/980 °C «/» 0 4 h/1340 °C »/0 0,8 t - a v rednost p ri obrem enitvi: 0,05 M Pa °C 1020 1265 0,025 M Pa 1065 1295 zm ehčišče °C 1050 1700 Vse vrednosti, razen trdnosti, se nanašajo n a prostorninsko maso 500 kg/m 3. T abela 3. Lastnosti izolacijskega materiala TG, pomembne za gradbeništvo negorljivost po stan d ard u JUSU.J1.040 negorljivo odpornost p ro ti ognju (prelim inarna preiskava, p rim erljiva s standardom JU S U.J1.090), (min) 140 toplotne karak teris tike nenosilnega zidu beline 20 cm, zidanega in om etanega s stificirano m alto debeline do 0,5 cm: prostorninska m asa (kg/m3) de- pla- 615 toplotna prevodnost (W/mK) 0,12 toplotna prehodnost (W/m°K) 0,54 dušenje tem peratu re — 33,5 tem pera tu rna zakasn itev — (h) 8 4. UPORABA TOPLOTNOIZOLACIJSKIH MATERIALOV NA OSNOVI MINERALNIH VLAKEN Pri industrijskih pečeh se m aterial lahko uporab­ lja za izolacijo izpostavljenih sten in stropov ali pa za izolacijo vm esnih slojev. P ri tem peraturah do 1150 °C se obloge izpostavljenih sten p ritrju je jo s prokron sidri, tako da so vidne kovinske podlož- ke. Za višje tem perature pa mora biti izolacija de­ belejša. V tem prim eru so sidra ugreznjena več kot 5 cm, v rtina pa je zapolnjena s čepom iz istega materiala. Večja trdnost m ateriala je prim erna predvsem tam, kjer zaradi večjih hitrosti zraka in plinov ni več mogoče uporabiti blazin te r filcev iz keram ične volne. Njegova nosilnost je prim erna tud i za apli­ kacije v podih peči. Glede na specifično obreme­ nitev z m aterialom, ki se polaga na dno pri žga­ nju, je mogoče uporabiti izolacijske plošče nepo­ sredno ali pa m orajo biti zaščitene s slojem ognje- vzdržnega betona, opeke itd. M aterial se lahko uporablja za časovno daljšo za­ ščito konstrukcij pred požarom. Zaradi poroznosti je prim eren tudi za filtriran je plinov p ri višjih tem peraturah. U porablja se tudi za toplotno zašči­ to zgradb (glej tabelo 3!), vendar glede na ceno le težko tekm uje z običajnimi materiali, kot so ka­ m ena volna, stiropor, kombi-plošče itd. Slika 1. Vgrajevanje vmesnih izolacijskih slojev v vagončke za žganje keramičnih ploščic V nadaljnjem besedilu in na slikah so prikazane nekatere uspele aplikacije izolacijskih materialov TG in KVG. T em peratura v tunelski peči nad vrhnjim slojem vagončka je 1200 °C, v kanalu pod njim pa 50 °C. Obloga vagončka je bila prvotno sestavljena iz treh slojev (od v rha navzdol: šamotni beton, ver- m ikulitno-keram zitni beton, verm ikulitni beton) in robne obzidave iz keramzitnega betona. Nova konstrukcija pa je bila iz dveh slojev, in to Sa­ motnega betona te r plošč TG, robna obzidava pa je bila stanjšana na polovico prvotne debeline. Dosežena sta bila za 25-odstotkov nižji toplotni tok skozi vagon ček te r za 25 °C nižja tem peratura na kovinskem podvozju (od 145 na 120 °C). Slika 2. Obloga grelnega dela avtomata za u livan je cinkovih odlitkov V oblogo se vstavlja register električnih grelcev z močjo 31,5 kW, v register pa talilni lonec za cink. T em peratura v loncu je 420 °C, med grelci in ta ­ lilnim loncem pa okoli 650 °C. Obloga je termično zelo obrem enjena, saj se pri vsakodnevnem zago­ nu avtom ata v kratkem času segreje na delovno tem peraturo. Tem peratura na zunanji strani ohiš­ ja ne presega 75 °C, čeprav je debelina plošče KVG le 5 cm. Sestava stene je takšna: kovinski plašč, plošče tervol 10 cm, plošče KVG 450 kg/m3 5 cm. Dimenzije pečice so 70 X40 X 50 cm. Dve talilni peči obra tu je ta že leto dni v Kovinoplastiki Lož. S lika 3. Pečica za preliminarne preiskave požarne odpornosti materialov Pečica je inovacija tov. M arijana Kavčiča iz ZRMK Ljubljana. Tem peratura v njej med preiskavo po­ teka po standardni požarni krivulji, od sobne tem ­ peratu re do 1200 °C v času treh ur. Peč se nato ohlaja do naslednje preiskave. V položaju na ko­ lescih preiskujejo požarno odpornost sten in sten­ skih elementov, v zvrnjenem položaju na saneh pa stropne elemente. Peč je ogrevana s plinom. No­ tran je dimenzije obloge pečice so 100 X 100 X X 70 cm, sestava sten od znotraj navzven pa je : plošča KVG 450 kg/m3 5 cm, plošča TG 550 kg/m 3 5 cm, tervol na alum inijasti foliji 2,5 cm, železna pločevina. Po treh urah preiskave je bila tem pera­ tu ra v pečici 1100 °C, tem peratura na notran ji s tra ­ ni kovinskega ohišja pa 35 °C. Pečica obratuje brezhibno pri uporabniku pol leta. Obloga pečice je sestavljena iz 17 oblikovancev, izdelanih iz m ateriala KVG form ata 18 X 16 X X 11,5 cm s posebno oblikovano odprtino, kakor je to prikazan na sliki 4. Segmenti so izdelani s po­ sebnim kalupom in vgrajeni v ohišje peči tako, da so med vstavljanjem lepljeni med seboj z og- njevzdržnim lepilom. V peč je vgrajeno pravokot­ no na os 24 plinskih gorilnikov, katerih plam en prodira skozi odprtine — te so v stenah segmentov — v notranjost kanala. H itrost zgorevalnih pli­ nov je okoli 50 m/s, tem peratura pa do 1200 °C. Slika 4. Pogled v tunelsko pečico za predgrevanje kovanih izdelkov med montažo Debelina naj ožjega dela segmenta je le 3 cm, ven­ dar je tem peratura zunanje stene peči zaradi vod­ nega hlajenja gorilnikov pod 70 °C. P ri stacionar­ nem delovanju peči je tem peratura kovanih izdel­ kov, ki prehajajo skozi tunel, okoli 700 °C. Slika 5. Obloga pokrova pri predgrevanjn Hvarskih ponvic v Železarni Ravne Med obratovanjem je pokrov nad ponvico p rip rt v vodoravnem položaju, plameni pa gredo skozi vstopno odprtino pokrova proti dnu ponvice, na­ to pa ob steni navzgor te r med pokrovom in ro­ bom ponvice navzven. Vgrajeno je 14 plošč KVG s prostorninsko maso 450 kg/m3 in debelino 5 cm. To je prva aplikacija m ateriala v stropni izvedbi. Plošče so p ritrjene s prokron sidri in ognje- vzdržnim kitom. Značilne so velike hitrosti plinov ob oblogi pokrova, njihova tem peratura pa je do 1300 °C. 5. NADALJNJI RAZVOJ Razvoj m aterialov na osnovi keramičnih vlaken poteka trenutno v treh sm ereh: 1. Za povečanje ognjevzdržnosti z dodajanjem fi­ nih izredno ognjevzdržnih polnil. Domačim vlak­ nom s klasifikacijsko tem peraturo 1260 °C želimo povišati tem peraturo uporabe do 1300 °C pri raz­ meroma m ajhni prostorninski masi (pod 400 kg/m 3). H krati pa bi izboljšali tud i odpornost proti naglim tem peraturnim spremembam. 2. Razvijamo stropne elem ente debeline 15 do 20 cm z robnimi peresi in utori, ki se s sidri obe­ šajo na nosilne kovinske prečke. Vsak elem ent im a v težišču po eno sidro, ki je ugreznjeno 7,5 do 10 cm, izvrtina pa je zapolnjena s čepom iz ena­ kega m ateriala, lepljenim z ognjevzdržnim lepi­ lom. Prosti konec sidra, ki gleda iz elementa, ima navoj ali kavelj za obešanje na konstrukcijo. Pro- storninska masa elem entov naj bi bila m anjša od 350 kg/m3. Tako bo mogoče sestavljati lahke stro­ pove za uporabo p ri tem peraturi do 1200 °C ali več, kar pa je odvisno do uspeha prve usm eritve. 3. Metoda vakuum skega oblikovanja omogoča eno­ stavno vgrajevanje greln ih spiral v grelni elem ent iz keram ičnih vlaken. Iz končnih grelnih elemen­ tov se lahko sestavljajo stene električno ogreva­ nih peči. Na sliki 6 je prikazana poskusna pečica iz takšnih elementov, ki so vzdržali prek 20 segre­ vanj do 1200 °C brez najm anjših poškodb. Slika 6. Pogled v poskusno pečico z dvema grelnima elementoma 50 X 50 X S cm. Na desni strani so vidne grelne spirale, vgrajene v material Glede na prikazane aplikacije upravičeno meni­ mo, da bodo toplotnoizolacijski izdelki na osnovi m ineralnih, predvsem pa keram ičnih vlaken, upo­ rabni v toplotni tehniki in da je smiselno nadalje­ vati nakazano razvojno delo. Literatura: 1. H ubert Scäfer Moers, B austoffe fü r die W ärm e- däm m ungim Industrieo fen und Anlangenbau. 2. Prospekt: D idier Pyrostop P reform . A vtorji: mag. Ju r ij Soba, v iš ji raziskovalni sodelavec A ndrej Eleršek, dipl. inž., raziskovalni svetn ik H erm an M ikuž, prof., strokovni sodelavec m RAZVOJNI CENTER CELJE 63000 CELJE, Ulica XIV. divizije 14 p. p. 141, telefon 28 611 in 27 05, telex 33663 YU RCC RAZVOJNI CENTER CELJE je delovna organizacija za opravljanje celovitih projektov in posamičnih razvojno- uporabnih nalog. V RAZVOJNI CENTER se združuje 5 temeljnih organizacij združenega dela: — Planiranje, — Inženiringi, — Projektiva, — Informacijsko-računalniški center, — Inštitut za raziskave in razvojno inženirstvo ter — Delovna skupnost skupnih del. Usposobljene so za prostorsko in urbanistično planiranje, graditeljski in proizvodno-tehnološki inženiring, projektiranje, celoviti informacijski inženiring ter izvajanje razvojno- raziskovalnih nalog. Z V E Z A D R U Š T E V G R A D B E N I H I N Ž E N I R J E V IN T E H N I K O V S L O V E N I J E L J U B L J A N A , E R J A V Č E V A U L I C A 15 Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Ljubljana in Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor, v sodelovanju z Zavodom za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana in Društvom konstrtikterjev Slovenije organizirajo dvodnevni seminar z naslovom: PRAVILNIK O TEHNIČNIH NORMATIVIH ZA BETON IN ARMIRANI BETON Namen seminarja je informirati gradbenike o novostih, ki jih prinaša novi pravilnik. Seminar je namenjen vsem gradbenim strokovnjakom, predvsem pa: - projektantom - izvajalcem gradbenih del - tehnologom - nadzornim organom - inšpektorjem - delavcem notranje kontrole - pedagogom gradbene stroke. Z namenom, da omogočimo udeležbo čim širšemu krogu strokovnjakov, smo se odločili organizirati seminar zaporedoma v M ariboru 27.-28. X. 1987 ob 9. uri v dvorani ZS »Triglav«, Cankarjeva 3 v Ljubljani 3.-4. XI. 1987 ob 9. uri v dvorani KS »Stadion«, Staničeva 41 Za oba seminarja sprejema prijave ZVEZA DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE, Ljubljana, Erjavčeva 15. Informacije dobite na njenem sedežu po telefonu: 221 587. Enoslojni zid brez fasad nega ometa TABELA KOEFICIENTOV TOPLOTNOIZOLAC OMETANEGA S TOPLOTNO IZOLACIJSKO MALTO TEI KONSTRUKCIJA ZIDU Enoslojni zid s fasadnim ometom I DE^EIJNAZIDU h - Šentiljska c. 116/ m T T * " PROSTORNINSKA MASA kg/m3 1050 TOPLOTNI UPOR m2K/W 1,543 TOP PREVODNOS W/m K 21-Q66 / Direktor 25-730 / Komerciala 24-907 / Tekoči račun pri 0,34