r m-. ERi^kA Domovi ima K 0rk> NX l0°32 .can m mm m imm&m oms Sr".. ..'c.** Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg (m&Mm mwspAfm CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 15, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Poslovni svet misli svoje o gospodarstvu Poslovni svet, v katerem so Povezani vodniki 100 naj-Vecji’n podjetij dežele, je Precej manj optimističen kot zvezna vlada. Washington, d.c. — Pr«0r strokovnjakov por 0Vrie§a sveta objavil svoje Pa t ° ° Sospodarskem stanju, si o bodočem gospoda r- razv°ju- Poročilo ni tako ^ ° °Ptimistično; kar navaja jjjj l^c> 80 vse nižje od tistih, ki Rajajo predsednikove spo- f'ede E b< dohodek” Se ^ eracija trdi na primer, da , t^tos naš “splošni narodni *977 Pilonov dvignil od lanskih Ha * '*‘jvn.°v za $88 bilijonov Kvet bilijonov. P o s 1 o v ni j°Po ^ narabunal le $1,050 bili-ionov ^azlika Je torej $15 bili-^kat kar Precej pomerd pri str^.erib postavkah. Admini-Vf-r3 Ceni npr. primanjkljaj biijii eralhern proračunu na $11.5 ds ^Onov> poslovni svet misli, ^ ° za $5_0 bilijonov večji. vitlih06'10 bo brezpo- Pom ,Za eo odstotek več, kar ok°li 800,000 več, kot jih koj^ Aberacija. Poslovni svet VPošt ° Poudarja, da je treba Pe jj^y.^i tudi zmanjšanje kup-ietn00C:y ^°larja, ki bo letos ver-djggjo °SeSla 4%. Ce b vse to Pio im’eimorarnc) računati, da bo- Catherine MeLean V Woman’s bolnišnici je umrla na posledicah vrste kapi pred meseci 58 let stara Catherine MeLean, roj. Bunjevac, žena Angusa, mati Ronalda, sestra Ann Futtv, pok. Johna, pok. Petra in pok. Mary Polston. Preje je živela na 854 E. 75 St. in je bila do bolezni skozi zadnjih 15 let zaposlena kot čistilka pri Fisher Body. Pokojna je bila članica HBZ št. 663 in Cvijeta Hrvatskih sestara. Pogreb je iz Zeletovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue danes ob 9. dopoldne. Ludwig F. Pintar V petek je nenadno na poti v Euclid General bolnišnico umrl 73 let stari Ludwig F. Pintar z 18791 Meredith Avenue, potem ko ga je doma po daljši in težji bolezni prijela slabost in se je sedel. Pokojnik je bil rojen v državi Illinois in je bil v zorni mladosti prenesen v Cleveland. Zapustil je ženo Mae, roj. Muhic. Bil je oče pok. Mrs. Richard Bokal in pok. Allana, 2-krat stari oče, brat pok. Alberta, Mrs. Marie Dreger, Stan-leyja Benedicta in pok. Eddyja Benedicta. Bil je član SNPJ št. 26. Pogreb je danes ob 10.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Križa ob 11., nato na Ali Souls pokopališče. Agnes Zalokar V soboto je umrla v Euclid General bolnišnici 75 let stara Agnes Zalokar s Kildeer Avenue, roj. Rosel v Clevelandu, kjer je 1. 1964 praznovala z možem Johnom zlato poroko. Za- nick z E. 239 St. Pogreb ima v oskrbi Zeletov pogrebni zavod na E. 152 St. Podrobnosti jutri. Charles W. Cimbalos V soboto je umrl v Lutheran bolnišnici 56 let stari Charles W. Cimbalos, mož Sophie, roj. Petsche, brat Marie Decker, Anne Hritz, Mika in Georgea, rojen v Clevelandu, v pokoju od zadnjega leta kot preddelavec pri The Modern Motor Express Co. Pogreb bo iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda jutri ob 9.15, v cerkev sv. Patrika na Bridge Avenue ob 10., nato na pokopališče Sv. križa. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne ob dveh. Pokojnik je bil član V.F.W. Post No. 3003 na St. Clair Avenue. vPre£ ha koncu leta višje ce- ^a ho 4% povišanega po- ciji cen treba pripisati inila-z hjo zvezani draginji. • dobili pravico Jq *amo belih” služb Her ^KNESBURG, J. Af. — hlanjk ^°javilo občutno po-vlarje klovne sile, ^ Prit)11dovoli-f^Pine n^tom melšane rasne ?i doiPrevzeti Pos,e> ki 80 p ej Prihranjeni samo ^ice Dl..re Za zidarje in ome-t pgra^njah v Johannes-^ih ’ ret°riji in drugih b mes«h Južne Afr^e. Hele h ‘H e 1 a v s k e unije teh V'. Ptoto .?roti vladni odločit-lrale- četudi je bilo avcev ^°mahjkanje belih de- J?>jah v dVeh Str°kah pri y,1*1. Be]. v lrhenovanih me-teh ,e^ivci so seveda v Nhost ^ 1’0kah ohranili dobivar,etl barvnimi v pogleda dela. Jarringc^ poskus v JeriiialeiHi zavračajo ZDRUŽENI NARODI, N.Y, Četudi se stališča Izraela in njegovih arabskih sosedov niso tekom dosedanjih posrednih razgovorov kaj prida spremenila, prevladuje vendar prepričanje, da bo tudi po 7. marcu, ko sedanje podaljšano premirje poteče, ob prekopu še dalje mirno. Pogumne izjave Egipta ne bodo privedle do novih bojev, ker se v Kairu zavedajo, da si je Izrael zagotovil še dalje premoč v zraku z naročilom novih 15 a-meriških Phantom jet borbenih letal, ki mu jih bodo ZDA dobavile do maja. Samo sovjetska pomoč v zraku bi mogla pomagati Egiptu. Da bi Moskva v času, ko se pripravlja na 24. kon- . v T , , , igres Komunistična partija ZS- pustua je moža Johna, otroke loo ■ , U1. ”, , ini;™ ’ a____ SR’ nmla globlje v zaplet na Poljska je obsodila vojaški poseg v Laos Poljska je v posebni i/javi kot člani ca Mednarodne komisije za nadziranje sporazuma o Indokini obsodila južnovietnamski nastop v Laosu. VARŠAVA, Polj. — V posebni spomenici, ki jo je poslala Veliki Britaniji in Sovjetski zvezi, je Poljska protestirala proti juž-novietnamskemu vojaškemu nastopu v južnem Laosu, tega obsodila in pozvala obe velesili, naj “uporabita ves svoj vpliv”, da se prepreči nadaljevanje a-meriških vojaških operacij v In-dokini, posebno še v Laosu. Velika Britanija in Sovjetska zveza sta bili načelnici konference v Ženevi, ki je leta 1954 uredila jlndokino, in konference v 2e-jnevi leta 1962, ki je proglasila nevtralnost Laosa. Poljska je v preteklosti vse poskuse ostalih dveh članic, Indije in Kanade, pogledati v razmere Indokine zavračala, ker je bilo očitno, da gre za kršenje sporazumov in pogodb od strani rdečih. Sedaj se je oglasila, kot je dan preje to storila Sovjetska zveza. V Londonu so sovjetsko pritožbo zavrnili, češ, da je sedanji južnovietnamski nastop v Laosu posledica dolgoletnega kršenja laoške nevtralnosti od strani Severnega Vietnama. Ta je, kot je v svojem protestu izjavil, sam predsednik laoške 'rh?de Suvana Fuma, skozi leta uporabljal ozemlje Laosa v svojih vojaških Johna, Lillian Orazem, Agnes, Margaret Ivec, Thereso Weber in Catherino Palumbo, 26 vnukov in vnukinj, 9 pravnukov in pravnukinj, brata Johna in Ru-dolpha, sestre Mollie Poznik, Ann Laznik, Elizabeth Popovič in Albino Gross. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo ob 8.45, v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. ob 9.30, nato na All Souls pokopališče. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih. Matilda Yamnick Včeraj je umrla v Euclid General bolnišnici Matilda Yam- V TEHERANU SE ZEDINiLI NA NOVE CENE PETROLEJA Dolga in trda pogajanja med šestimi izvozniškimi državami pretroleja ob Perzijskem zalivu in 23 velikimi petrolejskimi družbami so bila včeraj uspešno končana. Evropa in Japonska bosta v bodoče morali svoje olje plačevati dražje, na cene v ZDA to povišanje ne bo imelo dosti vpliva, ker dobivamo s Srednjega vzhoda le okoli 3% olja za domače potrebe. TEHERAN, Iran. — Ponovno je bila nevarnost, da bodo pogajanja med državami izvoznicami petroleja in med petrolejskimi družbami, ki od njih petrolej kupujejo in predelujejo, propadla na škodo obeh strani. Končno je prevladala pamet in včeraj je prišlo do sporazuma, ki bo prinesel 6 državam ob Perzijskem zalivu, ki olje prodajajo, skupno letos 1.2 bilijona dolarjev dodatnega dohodka, od leta 1975 pa letno 3 bilijone. Novi dogovor bo veljal 5 let. Družbe so povedale, da bodo višje cene za petrolej prenesle na njegove kupce, ki so v glavnem v Zahodni Evropi in na Japonskem. Kolikšno bo povišanje pri cenah na drobno, se bo šele pokazalo. Kot pri nas je tudi drugod dober del cene gasolina davek, v Evropi v veliko večji meri kot pri nas. Države izvoznice petroleja so zahtevale večji delež od prodaje svojega naravnega bogastva in pri tem kazala na države potrošnice, ki da imajo od predaje petroleja več dohodkov, kot pa države izvoznice. Izjavile so, da bodo uzakonile posebni prodajni davek na petro- šati cene petroleja preko dogo-verjene višine. To bo olajšalo razgovore z Libijo in Alžirijo, ki sta važni oskrbovalki Zahodne Evrope s petrolejem. Oni dobivata zanj nekaj višjo ceno, ker je prevoz v Zahodno Evropo dosti krajši. Zahodna Evropa dobiva polovico svojega petroleja iz držav ob Perzijskem zalivu, Irak, Iran, Kuvajt, Savdska Arabija, Katar in Abu Dabi, Japonska pa celo 92%. ZDA krijejo svoje potrebe večinoma doma, v ostalem pa iz Kanade in Venezuele. Zato na cene petrolejskih izdelkov povišanje cene petroleja na Srednjem vzhodu ne bo imelo dosti vpliva. Tudi nove cene olja so j namreč še vedno višje od teh v ZDA. Srednjem vzhodu, na to tu ne verjamejo. Poskus G. Jarringa z vprašanji Izraelu, Egiptu in Jordaniji, ki naj bi jasneje označila stališča in zahteve teh držav pri sedanjih razgovorih, je bil v Kairu ugodno sprejet, naletel pa je na odklonitev v Jeruzalemu. Tam trdijo, da je naloga G. Jarringa posredovati predloge in načrte med sprtimi državami, ne pa stavljanje lastnih. Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število irtev 1 nastopih proti Južnemu Vietna-jlej, podobno kot je to v državah i potrošnicah, če petrolejske družbe ne pristanejo na njihove zah- mu. Lon Nol na Havajih WASHINGTON, D.C. — Ameriško vojaško letalo je preteklo soboto prepeljalo predsednika kambodžanske vlade gen. Lon Nola na Havaje v Triplar armadno bolnišnico v Honoluluju. Generala je zadela kap in je od tedaj delno hrom na eni strani. Upajo, da ga jim bo uspelo pozdraviti. Predsedniške posle in posle o- teve po višjih cenah petroleja. Po raznih spremembah, zastojih razgovorov in novih trdih pogajanj je končno prišlo včeraj do dogovora, ki bo veljal za 5 let. Cene pri sodu lahkega olja bodo vižje za 38t‘, cene težkega olja pa 40.5^. Po novem stane sod lahkega olja $2.17, težkega pa $2.125. Letos 1. junija bodo cene soda porastle za novih 5č- Države izvoznice so se obvezale, da bodo ostale pri tem brambnega ministra je prevzel dogovoru 5 let, pa četudi bi Li-začasno gen. Sirik Matak, pod- j bija, Alžirija in druge države predsednik vlade. ^izvoznice petroleje uspele povi- Boji v Laosu huda pteskušnja za juznovietnamske cefe C* sheKahlxTdn° 2 naletava-%• °koH 33NaiV1Šja tempera-U čez dan ponoči CLEVELAND, O. — Dolga leta so bile juznovietnamske čete dejansko le privesek a-meriških divizij. Le redko so nastopale samostojno, povsod so morale imeti ameriško kritje vsaj v zaledju, ako so se spoprijele s komunisti na prvih bojnih linijah. Nekaj več samostojnosti so saigon-ske čete pokazale lani v bojih v Kambodži, toda boji niso bili ne veliki, ne odločilni. Pokazali so, da se juznovietnamske čete le znajo tudi samostojno bojevati. Vse to je imelo svoj vpliv na vietnami-zacijo, na program, ki bi naj na te čete prenesel vse bojevanje z rdečimi. O vietnamizaciji je vladalo pri nas dolgo časa deljeno mnenje. Mnogi strokovnjaki so idejo gladko odpisali, drugi so upali, da bi se s primernimi reformami dal doseči postavljeni cilj. Mnenje o vrednosti v i e tnamizacije še vedno ni nesporno. Optimisti in pesimisti med generali se še zmeraj prepirajo med seboj, kdo ima prav. Nixon je odločil, da je tre- ba postaviti v i e tnamizacijo na preskušnjo. V vzhodni La-°s naj gredo najboljše saigon-ske čete in pokažejo, kaj znajo. Tam se bodo morale boriti same, brez zavesti, da imajo na vietnamski strani zaledje v ameriških polkih. Računajo lahko le na pomoč iz zraka in na artilerijo, ne pa na ameriško pehoto. Zato v Pentagonu tako pozorno sledijo bojem v Laosu. Kakšni so prvi vtisi poročil z laoške fronte na naše vojaške vodnike, tega pa ne povedo. Sicer je pa težko reči v nekaj dneh, kolikšna je resnična vrednost v Laosu nastopajočih čet. Vsi se zavedajo posledic tega že na prvi pogled tveganega poskusa. Ako se posreči, bi to pomenilo usoden udarec na komunistične načrte. Saj bi se zgodilo nekaj, na kar v Hanoiu niso nikoli računali. Da bi se jim južnovietnamske čete utegnile uspešno upirati. Ako bi se poskus ponesrečil, bodo ZDA postavljene znova pred vprašanje, kaj naj napravijo: Ali naj nadaljujejo boj pod poslabšanimi razmerami, ki bi verjetno dvig- nil nove valove protestov doma, ali pa naj se umaknejo na hitro roko neglede na posledice, ki bi jih tak umik mogel imeti na ameriško politiko v Aziji in po svetu. Značilno je, da boje v Laosu skrbno zasledujejo tudi v Moskvi in Peipingu. Zelo malo rohnijo o vdoru južnoviet-namskih čet v Laos. Kako vse drugače je protestirala vsa levica po vsem svetu lansko pomlad, ko so naše divizije šle v Kambodžo. Kaj je temu vzrok, se še ne ve. V oči je padlo le to, da je laoški ministrski predsednik Suvana Fuma postal silno nervozen in da se boji, da bodo kitajske čete posegle v bojevanje. Opaženo je še bilo, da je sovjetski poslanik v Vietnamu po par letih zopet šel na obisk k laoškemu kralju v Luang Prabang. Morda se v Moskvi bojijo, da bi kitajske čete vdrle v Laos in s tem podrle vso sovjetsko politiko v jugovzhodni Aziji. Nov položaj v vzhodnem delu Laosa je torej vreča polna samih ugank. Večina med njimi bo morala najti svoj odgovor do maja. Takrat nastopi namreč v Laosu deževna doba, ki bo onemogočila operacije skoraj do novega leta. Tako dolgo bi na odločitev ne mogli čakati niti v Peipingu. Ameriški vojaški strokovnjaki v Južnem Vietnamu trdijo, da je okoli 60% južno-vietnamskih čet, gre za pehoto redne armade, enakovrednih ameriškim tako v borbenem duhu kot v izvežbanosti. Skušnje in uspehi v Kambodži lani in letos so jim dali precej samozavesti, toda še niso zrele za nastope brez podpore ameriškega letalstva, topništva in oskrbe. Sedanji nastop v Laosu naj bi bil nov korak v njihovem usposobljanju za samostojno bojevanje. Dosedanji njegov potek potrjuje pretekle skušnje in daje upanje na uspeh. Predsednik R. M. Nixon je dobro premislil, predno je dal svoj pristanek na vdor v Laos, kajti od u-speha tega vdora in njegovih posledic bo nemara zavisela bodočnost njegovega bivanja v Beli hiši, zlasti njena dolgost. iz Clevelanda in okolice Iz bolnišnice— Mrs. Milka Novak, 1084 E. 177 St., se je po 3 mesecih vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje vsem za obiske, darila, pozdrave in pozdravne kartice. Želimo ji uspešnega okrevanja. Popravek— V “Naznanilu in zahvali” pretekli petek za pok. Alice Meg-lich, je bilo med imeni snah pomotoma navedeno Andy namesto Mollie. Prizadete prosimo oproščenja za neljubo pomoto. Seja— Klub slov. upokojencev za Senklersko okrožje ima v četrtek, 18. februarja, ob dveh popoldne redno sejo v navadnih prostorih SND na St. Clair Ave. Zvezni praznik— Danes je Dan predsednikov, nov zvezni praznik. Zvezni, državni in dober del okrajnih in mestnih uradov ter privatniFT podjetij je zaprt. Rogers se pripravlja na obisk Latinske Amerike WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik William P. Rogers se je odločil, da gre za dva tedna na obisk v Latinsko Ameri- Večj@ plače m\ vabife v ofcor&žene sik IMl WASHINGTON, D.C. Ro'jko. V državnem tajništvu se možni obrambni tajnik Roger I. j zc,aj trU(jjj0i bi sestavili tak Kelley je dejal, da bo treba po- ^rogram poti, da ne bi zašel W. ?. Rogers v težave, kot jih je imel na svojih potih v Južno A-meriko leta 1969 guv. N. Rocke- višati plače in posebne dodatke za bojevanje, če hočejo ZDA imeti poklicne oborožene sile, ki bodo sestavljene iz dobrovolj-:ev. Posebno je treba zvišati dohodke običajnega vojaka. Predvideno je, da naj bi vojaki la vojnem področju prejemali doklade do! feller. Ta je šel tedaj tja po naročilu Nixona, da presodi položaj in stavi predloge za izboljšanje odnosov ZDA z Latinsko Ameri- posebne mesečne uV*iauC uu,,^ Nekaj podobnega ima ?150. Kljub temu je še vedno i, mislih w p Rogers veliko takih, ki so prepričani, da ne bo mogoče nabrati dovoljš-nje število prostovoljcev za armado, pa tudi ne za vojno mornarico in letalstvo. Nekateri so car očitno nasprotni najemniškim oboroženim silam iz načelnih razlogov. Vsak zdrav in sposoben državljan je dolžan osebno služiti v obrambi domovine, je osnovno načelo demokratične države bilo v preteklosti in je še vedno. Zagovorniki naje mniške vojske trdijo, da je vežbanje modernih oboroženih sil tako dolgotrajno, naporno in zahtevno, da je treba te spremeniti v poklicne sile, če naj bodo res uspešne in takoj na razpolago, ko je to potrebno. V Laosu bilo oklicano izredno stanje VIENTIANE, Laos. — Vlada predsednika Suvane Fume je pretekli petek oklicala izredno stanje in s tem izročila odgo- Nixon premalo pove? WASHINGTON, D.C. — Načelniki odborov Doma in Sena-.a, pa tudi drugi vodilni člani kongresa, posebno demokrati se pritožujejo, da jih Bela hiša ne informira pravočasno o svojih načrtih in ukrepih, kaj šele, da bi se z njimi pogovarjali. Posebno se jeze v zvezi z dogodki v vojskovanju v Indokini, pa tudi glede sestave predloga proračuna in načrta o reorganizaciji vlade. Prostovoljci naj rešujejo mesto iz zadrege! CLEVELAND, O. — Sila spravi včasih nepričakovane ideje na dan! Tako je rodila županu C. Stokesu idejo, da naj se obrne na mestno javnost in predlaga, naj pridejo mestni upravi prostovoljci na pomoč. Župan je razposlal pretekli te- vornost za notranjo varnost vo- mestnim organizacijam jakom. Izjava o proglasitvi iz- P°2'v> naj pomagajo mestni u- rednega stanja pravi, da je to potrebno “zaradi zadnjega razvoja v vojaškem položaju”. Bolj kot prodiranje južnoviet-namskih sil v južni Laos je mišljen pri tem položaj v severnem in osrednjem delu Laosa, kjer rdeči pritiskajo s Planote vrčev na vladna oporišča na njenem zahodnem robu. Rdeči pritisk ni popustil tudi na področju Luang Prabanga. Vlada Laosa se boji, da bi utegnila poseči v laoško vojskovanje še rdeča Kitajska. PRIJATELJI KROMPIRJA LONDON, Vel. — Brit. — V Veliki Britaniji je poraba krompirja v zadnjih letih močno porastla. Statistike trdijo, da je tolikšna, da pride povprečno na vsakega prebivalca letno 222.5 funtov. pravi s prostovoljnim sodelovanjem. Sodelovanje bo organizirano v okviru VIP programa, ki ga bo vodil direktor za mestno premoženje Baugh. Cilj te akcije naj bi bilo prostovoljno podpiranje mestne uprave; na tistih področjih, ki so posebno prizadeta po zmanjšanem mestnem proračunu. Volitve potrdile imenovanje naslednika PORT-AU-PRINCE, Haiti. — Glasovanje pretekli teden je potrdilo imenovanje Jean-Claude Duvalierja, 19 let starega sina sedanjega predsednika republike Francoisa Duvalierja, za novega predse dnika republike. Kdaj bo izvoljeni nastopil, zavi-si od očeta, ki sicer ni star več kot 63 let. AMERIŠKA DOMOVINA FEBRUARY 15, 1971 » 1 ftUERIŠKA DOMOViiM t »/ic-p> ai» 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18-nQ per year; $9.00 for 6 monins; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO No. 31 Monday, Feb. 15, 1971 Megla na Poljskem Nemiri, ki so izbruhnili na Poljskem pred Božičem, so bili nekaj izrednega v tem, da niso presenetili vsega sveta, ampak v prvi vrsti Varšavo in Moskvo. Tudi tam jih niso pričakovali, čeprav so vsaj nekateri slutili, da razpoloženje med delovnim narodom ni bilo najboljše. Da je bilo tako slabo in da se je kot blisk začelo širiti po vsej Poljski, to je bilo nekaj novega, nekaj posebnega, česar si niti v Varšavi in niti v Moskvi niso znali razlagati in še danes ne znajo. Treba je bilo hitro nekaj ukreniti; ker ni bilo druge poti, so vodilni krogi v Poljski Komunistični partiji izbrali tisto, ki jim je bila najbližja: ugoditi, kolikor se da, ljudski nezadovoljnosti, obenem pa poravnati ob tej priliki tudi nekaj medsebojnih računov. Izvir ljudske nezadovoljnosti ni bil politične narave, ampak gospodarske in socialne, ^oljski delovni človek je bil prizadet kot potrošnik in kot uroizvajalec. To dvojno breme mu je nalagala režimska politika, ki je zavozila gospodarstvo v težko kribo. Iskala je izhod iz krize v večjih bremenih za poljskega delavca. Delavec naj bi dražje plačeval življenjske potrebščine, obenem pa tudi več proizvajal. To je pa bilo preveč zanj. Začel je godrnjati in se upirati, demonstrirati in razgrajati. Režim je smatral ta pojav ko neke vrste upor in nastopil s silo na ulici, z obdolževanjem v propagandi. To je delavce v poljskih mestih ob Baltiškem morju le še bolj razburilo. Sreča za režim je bila, da je to pravočasno uvidel. Začel se je umikati in iskati krivca v lastnih vrstah. Takrat ie nastopil trenutek za obračunavanje v vrhovni plasti poljskega komunističnega gibanja. Tam sploh ni že dolga leta bilo sloge, še manj vzajemnosti in discipline. Na videz je bilo sicer vse lepo pobarvano z edinostjo, za kulisami so pa trenja med posameznimi strujami postajala vedno ostrejša, pa tudi znana tistim, ki so se zanimali za poljsko politično življenje. Struj takratni generalni tajnik KP Gomulka ni mogel več obvladati. Ko je prevzel vodstvo partije 1 1956, je bil res ljubljenec poljske politike. Prisilil je Moskvo, da ga je priznala za vodnika poljskih komunistov. To je bil njegov glavni politični uspeh, ki mu je dal veljavo. Seveda ni mogel dolgo časa uveljaviti edinosti v partijskih vrstah. Stare struje so kmalu butnile na dan; Gomulka jih je skušal pokoriti z osebno diktaturo v partijskem vodstvu, ki je pa ni izvaja! nasilno. Kot sila nadarjen in razgledan, pa tudi izobražen Poljak je kmalu prišel do zaključka, da pri njegovih tovariših ni mogoče opraviti dosti s prigovarjanjem in prepričevanjem, da se je treba zato naslanjati tudi na rabo pritiska. Ta njegova taktika je stalno omejevala krog njegovih ožjih sodelavcev, v Politbiroju pa razpihovala strasti, medsebojnega nezaupanja, intrigiranja itd. Gomulki je zmanjkalo časa in moči, vsaka nova notranja kriza v stranki je zmanjšala njegov ugled in vpliv. Postajal je.osamljen, zaverovan v svoj prav, nedostopen za tuje nazore. Med vodilnimi komunisti v Varšavi je zmeraj bolj pridobivala tla misel, da se je Gomulka preživel, ni pa bilo prilike, da bi njegovi nasprotniki v glavnem odboru mogli ustvariti zanesljivo večino, ki bi ga vrgla. To priliko so dah letošnji decembrski nemiri med delavci ob Baltiku. Gomulka je padel z oblasti tako rekoč po kratkem postopku. Partija je smatrala, da je decembrske dogodke rodila napačna Gomulkina politika in da mora iti. Morda je to res, toda pravi nagib je bil ža stara želja Gomulkinih nasprotnikov, da ga spravijo z oblasti. V ta namen so tudi sklepali med seboj taktične koalicije. Drugače si namreč ne moremo razlagati, zakaj je tovariš Moczar tako hitro priznal Gieroka za novega glavnega tajnika partije. Vsi ti dogodki še zmeraj niso zadosten dokaz, da je gornja precej splošna razlaga poljske komunistične politike v decembru res edino pravilna. Šele čas bo dal pravi odgovor na to. Sprememba v vodstvu partije je pokazala, kako daleč je bil prejšnji režim od stvarnosti. Zato je moral Gierekov režim hitro začeti krpati najnevarnejše luknje v partijski politiki in popravljati napake, da pomiri razburkano poljsko javnost. To delo še ni opravljeno, bo verjetno trajalo še nekaj časa. Najprvo je Gierekov režim iskal nove stike z “delovnimi množicami”. Je umakni! vse obtožbe proti njim in skušal ugoditi njihovim zahtevam, ne da bi mnogo pomišljal, kdo bo plačal, kar so si delavci priborili zadnjih par mesecev. Povišanja plač in znižanja cen so lepe stvari, roda treba jih je plačati. Normalno bi jih morale plačati blagajne javnih uprav vseh vrst, te so pa suhe kot cerkvene miši. Dežela stoji zato pred nevarnostjo inflacije in draginje. Mislimo, da tu tiči največja nevarnost za Gierekov režim. Režim to dobro ve, ve pa tudi, da se tej nevarnosti lahko ogne le z obsežno pomočjo iz Moskve. Tam so v zade\i kapitala sami v škripcih in ne bodo mogli dosti pomagati. Kar bodo dali, ne bo brezplačno. Če ne drugače, bo moral Gierek te podpore plačati s političnimi uslugami. Toda vse to je muzika bodočnosti. Glavno za Giereka je, da sedaj plava nad vodo in da se mu ni treba bati, da bo že jutri utonil. Gierek je tudi nastopil pot sprave s katoliško cerkvijo, odnosno s kardinalom Wyszynskim. Kardinal je postopal skrajno popustljivo, je pozabil vse, kar mu je delal težav Gomulka. Gierek je po tej poti pomiril vsaj kmetski element v poljski politiki. Ali ga bodo kmetje ubogali tudi takrat, ko bo zahteval od njih žrtve za svoje gospodarske reforme, je pa drugo vprašanje. Gierek je zadovoljen, da se mu vsaj zankrat ni treba ubadati s tem vprašanjem. Sila mirni so ostali mestni prebivalci, posebno inteligenca in študentje. Ni bilo slišati, da bi že sedaj delali Giereku sitnosti. Ako vlada mir v mestih in na deželi, s tem ni rečeno, da tam ni dosti debat, tudi političnih. Pri njih se skušajo uveljaviti tudi optimisti, ki že govorijo o potrebi po večji politični svobodi. To ne pomeni, da gre razvoj debat v “praški smeri v 1. 1968”. Poljski komunisti za to vedo, pa pri tem molčijo. Vedo, kako kočljivo je vprašanje in se nočejo prehiteti, da bi izzvali reakcije Moskve. Sploh je stališče Kremlja posebno poglavje, ki ni prav nič pojasnjeno. Kremelj ni do sedaj posegal javno v razvoj poljske krize in tudi ne kaže znakov, da bi to kmalu storil. Kako vse drugače se je 1. 1968 obnašal na Češkoslovaškem! Tudi to je uganka svoje vrste, ki čaka na odgovor. Lahko namreč računamo s tem, da bo Kremelj posegal v poljsko politiko ravno tako odločno, kot je v češkoslovaško, ako nastopi po njegovem potreba po tem. Vsaj s tem lahko računamo v sedanji poljski megli. smmmmmm iiiMiiWiiw.iiw««,i i mi. BESEDA IZ NARODA mm it »'»i tiiiiMii ijriir T' 7iim'rimiiwiijiniiwMiiHii»* ipmimimii iiniMmiiinnii > > 11 vsem svetu dosti in tudi naša j Amerika ni brez njih. Vse preveč teh buri j in sap je domačih in veliko, veliko tujih. O tem smo pred par dnevi modrovali pri našem dobrem gostitelju in prijatelju Juretu. Zunaj je snežilo. Midva z Nickom pa sva seveda v topli Juretovi kuhinji. Dobra Bara je naju “po-tritala” z dobrim prigrizkom, |Jure pa z dobro kapljico in ob tem, j takih “zdravilih” smo postali vsi Joliet, 111. — Kmalu za ko sem oddal svoj zadnji dopis trije (posebno midva z Nickom) pet zmanjkalo. Mlinarji so Elijevo objavo upoštevli. Potoki in struge so se napolnile, vode so pognale mlinska kolesa in okrog Gorjancev je še danes tako.” Tako pravljica. Nato je Jure obrnil pogled proti nebu, kakor da ga je objela misel: “Ne sodi, da ne boš sojen ...” Nekaj časa molči, nato spregovori: “Fanta, nikdar ne pozabita, da ta svet vodijo še vedno ljudje. To taki, kakršni so. Tega se moramo zavedati vednq. Lahko bi ga vodili boljši ljudje, a izgleda, da nam čas še ni dal za vse položaje takih ljudi. Gre res v marsikateri zadevi in marsikje v skrajnosti. Čudne reči se slišijo dan za dnem, kako nekateri naši “politični mlinarji” obračajo tokove “potokov in strug”, ki so jim zaupane in jih obračajo vsak sam k sebi. In največkrat to povzroči kak tak “mlinar”, o katerem mislimo preje, da je vreden vseh medalj, ki jih daje svet takim, ki so zaupanja vredni. Vse to da misliti, da če ne bo poboljšanja med takimi “mlinarji”, da znamo doživeti, da bo tudi nad nas priropotal kak Elija s svojimi oblaki — nad nas vse.” Jure je utihnil in tudi midva sva. Pogovor se mi je zdel kar zanimiv. Drugič pa o čem drugem. Tone s hriba se od truda in trpljenja! Prosite pri Bogu za nas vse, za sorojake doma in za nas, ki smo šli po svetu! Bog Vam bodi dober plačnik! Počivajte v miru, božjem v domači zemlji in na svidenje v nebeški domovini! Anton Štrukelj Ljuba slovenski in še posebej štajerski rojaki! Soboška TV bo oddajala lokalne oddaje pod naslovom “Dogodki tega tedna' v Pomurju”, imajo pa še večje načrte, celo o barvnih oddajah se menijo. Oddajo bodo lahko gledali v vsem Pomurju in delu severno vzhodne Slovenije. Ig žaluje na pošto, me je prehlad pocukal za grlo in nos, da sem kihal in kašljal še vse huje, kakor kašljajo v Karlovcu, kadar se tam srečujejo burje in sape po sv. Boštjanu in se poljubljajo med seboj. Kihanje in kašelj navadno kar sam zdravim. Pardon! “Kihanja in kašlja” ne zdravim, naj bi le poginila za vedno, da bi nas ljudi ne nadlegovala. Hotel sem reči in v mislih imam: Zdravil sem samega sebe, da bi se otepel kihanja in kašlja. Kako sem se zdravil? To me je naučila ljuba mamica v starem kraju. Zmešala je v lonček ali v ponev unčico vode in un-čico ali dve brinovčka, malo o-sladila s sladkorjem, skuhala to skupaj in taka zdravila je bilo treba použiti kolikor mogoče topla, in verjemite, prehlad preženejo, seveda če se prehlad prehudo ne zagozdi v človeka. Taka brinovčkova zdravila najbolj pomagajo, če se jih zaužije v jutru na tešče. Za zvečer, predno se gre k počitku, so pa pri nas v starih časih skuhali kak četrt vina. Najbolj za take slučaje so rekli, da je bil tisti, ki mu je Bog določil prostor na gori Veselici pri Metliki. Sladek je, zato pomaga. Dali so zraven malo cimeta, suhega v palčkah, in komur ugaja, sc da zraven še malo sladkorja. To reč je treba kuhati kake 3 do 5 minut, potem pa toplo popiti, se vleči pod toplo odejo, se priporočiti vsem svetnikom, posebno še Noetu, ki je patron dobrih kapljic, in če gre vse po sreči, drugi dan vstane tak pacient kot nov človek in se počuti, da bi se šel kar cesarju javit za vojaško službo. Tako sem se jaz počutil, če verjamete al’ pa ne, ko sem se s takimi zdravili zdravil in ozdravil. Bogme, pomagala so, kar je res, je pa res. Naj bo dovolj o tem domačem zdravljenju, da se ne zamerim komu iz vrst, ki imajo “patente” za ta' poklic. * DA, DA! NASA AMERIKA in z njo ves svet je pa še hujše prehlajena, kakor sem bil jaz te zadnje tedne. Ta prehlajenja pa ne prineso, ne pripihajo zračne burje in sape raznih sezon. Pripihajo in prineso jih politične burje in sape, katerih je po modri preroki. Nick je med tem že ves čas, ko smo drugi govorili o tem in onem, z brado in ustnicami migal. Videlo se je, da ga je srbel jezik in da bi rad nekaj na dnevni red privlekel in postavil. Pa ni imel takoj prilike, ker smo ostali govorili in naglašaii druge zadeve. Ko smo pa naposled le končali govoriti o drugih zadevah, tedaj pa je spregovoril Nick: “Hej, hej! Dosti ste že povedali kaj mislite o raznih zadevah. Kaj pa mislite o naših “gospodih” doli v Springfieldu? Kako se vam kaj dopadejo in kako vam ugajajo s svojim poslovanjem?” Jure se je nasmehnil in mene postrani pogledal. Najbrže je čutil, kaj hoče Nick s svojim vprašanjem. Tu sem jaz vtaknil svojo pripombo k vprašanju, da najbrže mislimo in sodimo o vsem tako, kakor on. Zatem se je pa Jure oglasil in komentiral o pojavu res čudne zadeve, ki je nastala po smrti bivšega državnega tajnika Po-vella. Začel je takole: “Tista stara pravljica je pa vama znana, ki so jo nam pravili naši stari očanci o Gorjancih in nekdanjih mlinarjih. V u-bogi deželici je nastala dolga suša. Vsi potoki in struge so se posušile, mlinska kolesa pa ustavila. Pa so šli k Sv. Jeri na Gorjance in jo prosili več dni, naj za nje pri Bogu izprosi kaj moče in vode, da se bodo mlinska kolesa spet vrtela ter ječmen in ajdo drobila, da bo kaj cmokov za v usta. Prošnja je bila usli- EMILY, Minn. — Predno naznanim žalostno novico, vse rojake v Ameriki in Kanadi prav lepo pozdravljam iz mrzle in zasnežene Minnesote. Sporočam vam, da je na Igu 29. januarja mirno v Gospodu zaspal po hudi bolezni župnik in dekan č. g. Anton Bergant. Po petih tednih v bolnici so ga prepeljali domov na Ig. Ko je sedaj ,že pokojni župnik in prodekan č. g. Janez Klemenčič leta 1945 odšel v tujino, je župnikovanje upravljal do leta 1951 č. g. Erjavec (sedaj tudi že pokojni). Pokojni škof A. Vovk je poslal na Ig bivšega župnika v Šmihelu pri Novem mestu č. g. Antona Berganta. Agilni župnik se ni ustrašil obilnega dela, ki ga je čakalo v prostrani ižanski fari. Pokojni g. župnik in dekan je bil rojen v Godešicah pri Škofji Loki na Gorenjskem 18. maja 1904. Za duhovnika je bil posvečen 29. junija 1928. Vsa leta je trdo delal za dušni in telesni blagor ižanske fare. Naj omenim samo to, kar sem sam videl, ko sem bil 1. 1964 na obisku pri svoji materi na Igu. Glavni oltar sv. Martina je bil ves prenovljen. V cerkvi je dal urediti krstilnico (pri oltarju sv. Družine). Cerkev je dobila nova marmornata tla. Prav tako je očetovsko skrbel za številne podružnice. Ko je v soboto, 30. januarja, veliki zvon sv. Martina oznanil njegovo smrt, ljudje kar niso mogli verjeti, da so izgubili tako dobrega in skrbnega dušnega ^ pastirja. Na mrtvaškem odru je ležal v župnišču nasproti kuhinje. Kropilci so se hodili poslavljat v obilnem številu. Pogreb je bil 1. februarja popoldne. Pogrebne obrede je opravil g. škof Lenič, čez 100 duhovnikov se je poslovilo od svojega sobrata. Cerkev sv. Martina je bila polna SV. TROJICA, Slov. -- Ker je postala cerkev pri Sv. Juriju ob Ščavnici premajhna, so se farani in župnik odločili za zidavo nove. Stara cerkev je bila zidana let 1336 in je 22 metrov dolga in 11 metrov široka. V župniji je okrog 4,000 faranov, zato je sedanja cerkev veliko premajhna. Leta 1895 je imel v njej novo mašo znani voditelj slovenskega naroda dr. Anton Korošec, leta 1950 pa sedanji pomožni škof v Mariboru dr. Vekoslav Grmič. On je pomagal, da so dobili vsemogoča dovoljenja za zidanje nove cerkve. Ko bo nova cerkev dograjena, ste povabljeni vsi na blagoslovitev. Našli boste od stare cerkve glavni oltar; ostal ho, ker je u-metnina. Prosim vas, pomagajte in darujte za dograditev nove cerkve pri Sv. Juriju ob Ščavnici, če Bog da in vas vabim na blagoslovitev in se bomo videli tam. P. Odilo Hajnšek, OFM Samostan Sv. Trojica P. Gradišče v Slov! goricah 62235 Slovenija Jugoslavija Teatro universitario de Camara iz Barcelone je gostoval v Ljubljani; pokrovitelj gostovanja je bil Radio Študent in Forum. Igralci iz Barcelone so u-prizorili delo Antonina Artauda “Los Conci” in recital španske poezije. šana. Kmalu nato je nebo po- tako, da je mnogo ljudi moralo slalo nad Gorjance znanega kleparskega strokovnjaka sv. Elijo, Priropotal je s težkim tovorom polnim črnih, težkih oblakov, stati zunaj. Med pogrebnim govorom škofa je vsa cerkev jokala. Ig še ni videl tako velikega pogreba in ga tudi zlepa ne 1 bo. odmašil vrh Gorjancev. Vanj je Gospod dekan so pokopani na vtaknil velik lijak in obrnil vse pipe iz oblakov in napolnil je gorjanski hrib z vodo, da jo je še danes dovolj. Pravljica je omenjala dalje, da je nato Elija s svojimi oblaki zaropotal in vsem okoliškim mlinarjem zagrozil, naj bodo pošteni in naj tekov potokov in strug nikdar preveč vsak k sebi ne obračajo. Sicer bo vode zo- ižanskem pokopališču poleg svoje matere pred pokopališčno kapelo. Na pokopališču je v slovo zapel zbor bogoslovcev. Začasno upravljajo faro gg. salezijanci iz Želimelj. Bog daj, da bi dobili Ižanci dobrega dušnega pastirja, ki bi hodil po stopinjah pokojnega župnika in dekana! G. župnik in dekan, odpočijte Tako prošnjo mi je poslal p. Odilo. Sedaj vas pa še jaz prosim v imenu župnika pri Sv. Juriju ob Ščavnici, če je kateremu mogoče darovati kak dolar, če je v Sloveniji cerkev premajhna, mislim, da je to za nas razveseljiva novica. Pokojni voditelj slovenskega naroda dr. Anton Korošec je daroval vse svoje življenje za slovenski narod. Mislim, da bo prosil za nas Boga, če bomo darovali kaj za dozidavo cerkve, v kateri je bil krščen in v kateri je imel prvo sv. mašo. Župnija Sv. Jurij je povečini kmetska in ljudje posebej še sedaj nimajo večjih dohodkov. Sami bodo težko cerkev dogradili. Pred prvo svetovno vojno je bil že zbran denar in tudi gradbeni material. Denar so morali posoditi za voj no posojilo in ni bil nikdar vrnjen. V drugi svetovni vojni so Nemci izselili župnika in kaplana in pobrali tudi vse tri zvonove. Ko sta se vrnila, sta morala začeti spet vse na novo. Prosim torej, če kdo lahko pogreša kak dolar, naj ga pošlje ali župniku Radu Junež, Videm ob Ščavnici, 69244 Slovenija, Jugoslavija, ali pa na podpisane: Pred leti je bilo veliko prahu zaradi velikega hotela v Bohinju, ki ga je hotel zgraditi hotel “Lev” iz Ljubljane. Ugovarjali so ljubitelji naravnih lepot; razburjenje se je polagoma poleglu, urbanisti pa so iskali nov prostor za hotel. Našli so ga pod Rudnico za cerkvico sv. Janeza. Pravijo, da je ta prostor boljši in da novi hotelski velikan ne bo kvaril narave. Po novem razpisu za gradnjo hotela ima največ izgledov načrt arhitekta Ravnikarja. Hotel bo imel 483 postelj in 53 francoskih ter v skrajnem slučaju še 157 dodatnih ležišč Ob hotelu, ki bo seveda imel restavracijo, zajtrkovalnico, dnevni in nočni bar, aperitiv bar, kmečko gostilno ter dva salona in dvorano, menjalnico, trgovino in brivnico, bo še dependan-aa s 110 ležišči, ki se bo arhitektonsko ujemala s hotelom. V depandansi bodo stanovali delavci) zaposleni v hotelu. Izpred hotela bo tudi več žičnic. Hotel naj & zgradili do konca leta 1972, ve* dopolnilni načrt pa naj bi b-zveden do 1975. Anton Meglič, 6526 Bonna Ave. Cleveland, Ohio 44103 Rozika Jaklič, 7008 Schaefer Ave. Cleveland, Ohio 44103 Ljudmila Glavan, 13307 Puritas Cleveland, Ohio 44135 Slovenski dramatik Ivan Mra> je na razpisu židovskih verski*1 občin v Jugoslaviji prejel nagrado za himnično tragedijo He* rodes Magnus. V razpisu je bd° rečeno, da pridejo v poštev lbe' rarna dela, v katerih je v °' spred ju kak usodni trenutek ži' dovske zgodovine. Drama sevč' da širšemu krogu ni znana, tod3 avtor jo bo skušal izdati v biiz', nji bodočnosti. Gorenjska predilnica Škofi3 Loka je predlagala v odpri6111 pismu Akademiji za gledališč’ radio in televizijo, naj v sporni11 na gledališkega igralca Stane13 Severja ustanovi Sklad Stane13 Severja. V ta namen je prispeva13 5,000 din, istočasno pa je P°0 jetje pozvalo še druga slovensk3 podjetja, naj prispevajo v sklad, ki na ustvari podlago z3 nagrajevanje najboljših dosez kov na področju gledališke k3 ture. Vesti iz Slovenije Slovensko filmsko podjetje "Vesna film” je posnelo celovečerni film “Na klancu” po istoimenskem romanu Ivana Cankarja. Premiera tega filma, ki ga je režiral in pripravil scenerijo V. Duletič, je bila na Vrhniki 28. januarja. Radioamaterji v Murski Soboti bodo 1. maja predstavili “Pomurski četrti TV kanal”. Rojstvu tega mini TV študija je botroval soboški radioklub s sedmimi podeželskimi sekcijami in 234 člani. Uresničitvi je poma- Državna založba Slovenij6 ^ izdala umetniško knjigo SloveI1 ski impresionisti. Knjiga irI^ 212 strani velikega formata uvodno študijo akadefl111^ luanceta Steleta in barvnimi produkcijami najpomembnej51 del Riharda Jakopiča (36 sl1*'. Matija Jane (21 slik), lvžri Groharja (16 slik) in Mat6j' Sterneta (18 slik). Slike j6 ^ bral prof. Stele, knjigo pa Je premila lanova. in uredila Nadja ftf' Bcdoča tovarna titanovega d1' oksida v Celju, ki bo prva ^ vrstna tovarna v Slovenij1 . Jugoslaviji, že dobiva ne obrise. Pri tovarni sodeluj partnerji iz Vzhodne Nemrije Francije, montažo izvaJ al3 pa " Ao* Minel iz Beograda in Hidro1*1 taža iz Maribora. Tovarna bo imela letno ^ Ijivost menta; 25,000 ton belega or pir poskusno bo začela ob*3' liri*' tovati šele čez dobro leto. ^ sticijski stroški so od Prel3^v nanih 285 milijonov dio*1' zrasli zaradi nekaterih P0^1^ gala tudi soboška občina, rad-J it v gradnje in tehnoloških gonsko podjetje za elektroniko memb na 361 milijonov ^ ELRAD (er ljubljanska RTV. jev. Ut AMERIŠKA DOMOVINA ) ttlAN ERJAVEC: IZBRANI SPISI Huzarji na Polici ^ °spa mu rada prebere pis-°> iz katerega se je zvedelo, ni.,Pride jutri stoindvajset ko-1 ov, za katere mora vas pri-aviti stanovanje in živež. Za 1?^s^ra in lajtenanta z dvema uzabnikoma vred Pravic ----- je bil° Pri' Žu V Sradu> druge je pa pan še tisto popoludne s pri- 5A^nirn^ fužini razdelil med va-ne> navadno dva i’ '‘“vvaui!U v vsako hišo po > ^kočarji so bili prosti, zato So na > " F*-'-'3''1? tr/ ,^uPan in še nekateri drugi ^ kmetje vzeli po tri. Ta sta * } Sta PrinesIa pismo, ostala tantak0j Pfi županu. ^rugo int™ Sq ugo jutro okoli jednajstih e zaslišale trobente, in od Znam ocue trooeme, in oa siv Se vab^ Prab kakor k0v0„.a^.Proti vasi; niti konji- °blak prah,?11' k°nj ni bil° videti iz peket” CU 6 so se trobente in Pan an^6 ^onjskih kopit. Žu-kiti S SV°Prna huzarjema jim j »aP-ti. Po dva in dva so - - 1 v vas in se postavili v Phst^6^ cerkvijo. Župan hitro - °pi 2 zeleno kapico v roči _ ;ru in lajtenan-sta poskakala s konj, in Mu k ritmajst i! siCer 2n° Pozdravlja. Nista ga deia ^azumela» a toliko sta vi-nji^’ a jiuna veli, naj gresta ž pr0y upan ju pelje naravnost cerkeyra^nb in ko so zavili za t / Zarjj ? Poskakali so tudi hu- s° konj in prisežni možje Vsak debti po hišah. Skoro vZeJ ^0sP°dar je prišel sam ter hig j.^Va ali tri može, kolikor krnaju bdo namenjenih, in Pre,j Se je spraznil prostor Zazv0llCfkVijo- P°^udne kolnik1 °’ Sedeli so že vsi pri C Skl*dah. strani p0*em si je župan od stg bjj p°gledoval oficirja. Oba Pled a.m^ada, ali vender je bil velik razloček. Rit-Pejši r’ ki je bil nekaj let sta- Piož' . lajtenanta, bil je lep pojp In jja a2°val neko dobrovoljnost ktU pariu poaobnejsi veiike-)kožu alinu, nego jedrnemu N j2r a Srajskih vratih je žu-Že °Ca gospoda hišni, ki ju ^edla pilCakovala in ju precej frndu n. pripravljene sobe. iive a. v ba° videti razven hh videti razven hišne t° se jima je zdelo , “Alj s 3 ®0sPoda doma?” vpra- 'CS,“ »«„o. 'r°sim “PtvJ ^°sPa so doma. kfišla ; ----- J------’------- 'avua k ln da bi jih rada po- naznanite jim, da kri j/ J u p preCe- .z ko se preoblečeva.” / odPr !i jim Povem,” veli hiš- gostoma vrata in odi- ak0 akoUit'Cete’ Pridite v mojo Va^... Se pa jaz prej, pridem VaV’ Obr0 hi ak .g0sPod ritmajster!” k:,e tirr,,. l0lel dve sobi. Sobe sc sicer Pnia2ne> pohištvo je v'^er x0precej starinsko, ali H. ^Oo in v najle;šem (ii i)rr,_. pi v lajtenantovo sobo. v ^ stoma;’stner. ie bil Prej g°' i _• ^ teli tpn 3 n t rtxrrv %ta§i se se v ^0sPocl ritmajster, >m.krišii Se la^° dozdeva, da viri 0likorV pravo puščavo.” ? okolica6"1 m°gel S P°ta nje, ^ prav prijazna.” bd nikoli in nikoli V] ’ Su' Akiat!lj idiličnega žili* bi rai-- nirnarn druščine, % ralsi od ' %, ar se na* n hiš dolzega časa.” ne prenaglite, saj ne se nikog; žak ^Og ,, uiKogar ne poz- V" g ve, kak0 vese]je PVas ^ d g°že, ah se u meni nekaj pra- naVa°?0 d°lgočasili, ka-adi na devon » “Kar se mene tiče, reči moram, da sem doslej užil še malo dolzega časa. Jaz mislim, da je človek sam kriv, ako se dolgočasi.” “A da! Ne zamerite!” namuza se nekako zaničljivo lajtenant. “Skoro bi bil pozabil, da ste filozof.” “Ako se pravi to filozof biti: ne ravno v sebi iskati središča, okoli katerega bi se moral vrteti ves svet, marveč le kakor človek živeti med njimi, potem sem filozof.” Lajtenantovo dolgo lice se je pri teh besedah še bolj podaljšalo, rekel pa ni ničesar. “Gospod ritmajster, jaz sem pripravljen! Ako hočete, greva se poklonit gospe.” Ko sta stopila na mostovž, stala je tu že hišna in jima je pokazala na velika vrata. V veliki sobi je sedela pri gorenjem oknu gospa v prosti domači obleki s pletenjem v rokah. Ko se odpro vrata, položi delo iz rok, vstane in jima gre nekoliko kozakov naproti. “Gospa milostiva!” izprego-vori ritmajster. “Usoda naju je privedla pod Vašo streho in prisiljena sva, nekoliko časa uživati Vašo gostoljubnost. Veva, la Vam bo to naklonilo marsi-cako sitnost, ali jaz in tudi prijatelj moj iskreno želiva, da bi /as kar najmenj nadlegovala, n prosila bi Vas, da bi zaradi laju ne izpremenili najmanjše ;tvarce v svojem navadnem življenji. Jaz sem ritmajster Mo-:ošinyi in tu Vam predstavljam Banfyja, lajtenanta v mojem eskadronu.” Gospe je ugajala vsa ritmaj-trova podoba, posebno jej je )rijal njegov krepki ali vender nili glas in še bolj njegova neprisiljena uljudnost. Gospa jima ponudi sedeže, ekoč. “Da sta mi srčno pozdravljena v hiši moji, ali precej :daj moram prositi gospoda, da podeta imela z nami potrpljenje, n mnogo potrpljenja, ako ne vode vse tako, kakor bi moralo piti. Mi živimo tu takorekoč od-očeni od izobraženega sveta, posebno tako odlični gostje ne nahajajo pogost orna k nam. Zla-Ji se bojim že naprej, da se posta gospoda pri nas dolgoča-ula, ker sta bolj vajena hrupnemu življenju v mestih.” Lajtenantu se je zmračilo lice, n kakor blisek je neka nejevolja prešinila njegov prazni obraz, kakor bi hotel reči: ‘To em si mislil!” in pri tem se je aničljivo ozrl po starinskem pohištvu. Gospe ta pogled ni ašel, ali kakor bi ne bila ničesar ppazila, nadaljuje: “Če bi gospoda v svojih sobah morebiti pogrešala kake stvari, prosim ‘/aju, da bi mi naravnost povedala.” ‘Gospa milostiva!” veli na to iajtenant. “Ne pozabite, da smo vojaki, in vojak mora vse poskusiti.” Pri teh besedah je gospo oblila lahka rdečica; ritmajster je zapazil, da so jo zbodle lajte-nantove nepremišljene besede, torej hitro pristavi. “Res, vojaki smo, in ravno vojak, ki je izkusil težave in nadloge svojega stanu v sovražnikovi deželi, pravim, ravno vojak toliko bolj spoznava in ve ceniti prijazno gostoljubnost.” Hišna napove zdaj kosilo in vsi trije stopijo zraven v veliko prostorno sobano. Dolga miza sredi izbe je bila pa le za tri ljudi pogrnjena, kar je oba osupnilo. “Gotovo že dolgo niste imeli vojakov v vasi in v gradu?” povpraša laj tenant. (Dalje prihodnjič) ------o—----- FEBRUAR □DMdlSI IfliUfflB jf U n m _____lUi u litr • ISteSi I! KOLEDAR društvenih prireditev FEBRUAR 20. — Lilija priredi “maškaradni ples” v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Van-drovci”. 20. — Društvo Triglav v Milwaukee, Wis., priredi maškaradni ples z večerjo. 21* — Fara Marije Vnebovzcte priredi Predpostni bazar v šolski dvorani. 21- — Perry Home Owners Personality Banquet at SNH, St. Clair Avenue, at 4 p-m. 28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi kosilo v dobrobit vzdrževanja šole. MAREC 6 — Večerja in ples kluba upokojencev na Waterloo Rd. — Jadran poda koncert ob 3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. 21. —Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu nudi v avditoriju od 8. dop. do 1.30 popoldne zajtrk s klobasicami in palačinkami. 21. — Federacija slovenskih narodnih domov priredi banket v počastitev “moža leta” v Slov. nar. domu na St. Clairju. APRIL 4. — Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 4. — Misijonska znamkarska akcija priredi kosilo v šolski dvorani pri. Sv. Vidu. 17. — Materinski klub fare sv. Vida priredi polka plesno zabavo v Avditoriju. Začetek ob 8. zvečer. Igra Slogarjev orkester. 17. — DSPB TABOR priredi spomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci.” 18. — Koncert Mladih harmonikarjev v avditoriju pri Sv. Vidu ob 3.30 popoldne. Po koncertu domača zabava. Igrajo Vandrovci. koncerta ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci. 30. Na Slovenski pristavi bodo tekme v odbojki, ki se j in bodo udeležili SSK iz Clevelanda, skupina iz Toronta ter odseki SAVE v New Yorku, Chicagu, Torontu in Minnea-polisu. 30. — Društvo SPB Cleveland pripravi spominsko svečanost za žrtve druge svetovne vojne in revolucije v Sloveniji v letih 1941-45 na Spominski dan pri Mariji Lurški na Providence Heights na Chardon Rd. 30. — Društvo Triglav v Milwaukee, Wis., priredi spominsko svečanost sv. mašo v Triglav parku pri kapeli ob 11. dopoldne. JUNIJ 5. — Baragov dom priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu SENKLERSKI VEČER z večerjo in plesom. Igrajo Vandrovci. 19.20. — Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue. 20. — Društvo Triglav Milwaukee, Wis., priredi svoj prvi letni piknik v parku Triglav. 27. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi. JULIJ 14. Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ. AVGUST 1. — Federacija KSKJ društev priredi letni Ohio KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd. 14. -15. — Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue. 15. — Katoliški veterani Post 1655 priredijo piknik na prostorih ADZ v Leroyju, O. la- — Fara Marije Vnebovzetc priredi Žegnanjski festival v šolski dvorani. 22- — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi piknik na Saxon Acres na White Rd. 19- — Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue. NOVEMBER 6. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi letni banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri. 7. —Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. 13. — Belokranjski klub priredi tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 21. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. 20. in 21. — “Jesenski dnevi” pri Sv. Vidu. 21. — Jadran poda koncert ob 3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. iojš e!i gfočiminhsvs poli tf®kšv£j® Letalska podpora, posebno bojnih helikopterjev, je izredno pomembna, rdeči jo zato skušajo z načrtno o brambo čim bolj oslabiti. 25. — Pevski zbor Planina poda 22. — Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ob 4. popoldne koncert v SND na Maple Heights. MAJ 2.—Pevski zbor Triglav poda svoj 24. letni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. 9. — Materinska proslava Slovenske šole pri Sv. Vidu. 15- — Pevski zbor Korotan praznuje 20-letnico v S.N.D. na St. Clair Ave. Pričetek priredi piknik na izletniških prostorih ADZ v Leroyju. 22. — Društvo Triglav v Milwaukee, Wis., praznuje 10-letnico obstoja Triglav parka. SEPTEMBER 12. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo obhajalo 50-let-nico svojega obstoja. 19. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo od 11.30 do 2. pop. v farni dvorani pri Sv. Vidu. SAIGON, J. Viet. — Naša politika je začela polagoma dvigati zaveso nad operacijami v Laosu. Poročila omogočajo domnevo, da so se severnovietnamske sile skušale dobro pripraviti na te boje, kar samo potrjuje dejstvo, da smatrajo boj za Hoči-minhovo pot kot izredno važen. Čuti se, da so svoje napore naravnali na dve smeri. Naj prvo bi radi zlomili pr itisk ameriškega letalstva, helikopterjev še bolj kot bombnikov in lovcev. Operacijsko področje ob Hočiminhovi poti je sicer dolgo, toda široko ni. Povrhu je na vzhodn in zahodni strani hribovito. To dela pri iskanju ciljev več težav bombnikom in lovcem kot helikopterjem. Zato so rdeči vzeli posebno helikopterje na piko. Važno je tudi vprašanje posadk helikopterjev. Do sedaj vemo le, da imajo saigonske čete okoli 600 letal, kakšnih, to je pa tajna. Ni tudi znano, koliko helikopterjev je vključenih v to število. Važno je, kako daleč so sai-gonski pilot j e obvladali tehniko rabe letal in helikopterjev. Če je še niso in se šele sedaj vežba-jo, bodo letalske zgube velike. Tudi to je nabriže vzrok, da so se rdeči tako zagnali v proga njanje helikopterjev, ne glede nato, čigavi in kakšni so pilotje. ---------------o------ Nixon ima že silnosli z idejo delitve dohodnine WASHINGTON, D.C. — Prav so imeli tisti, ki so se bali, da se bodo interesenti za kvote iz delitve federalne dohodnine javi li, še predno bo Kongres začel razpravljati o njej. Niso se le javili, so takoj postali zelo glasni. V San Franciscu je na primer zasedal pretekli teden: Odbor konference ameriških mest za zakonodajo. Konferenca ameriških mest je mogočen političen faktor, pa tudi odbor ni od muh: v njem sedijo župani 16 naj večjih ameriških mest, tudi župan C. Stokes iz Clevelanda je med njimi. Odbor je na svoji seji premlel tudi Nixonove ideje o delitvi federalne dohodnine in našel na načrtu toliko temnih peg, da se jih je v poročilu nabrala kar lepa kopa. Poročilo trdi, da župani res ne vedo, koliko bodo imeli koristi od delitve. Župani so namreč u-gotovili, da jim federalna uprava z eno roko nekaj daje, z drugo pa tudi nekaj jemlje. Jem-ija celo take federalne podpore mestom, ki gredo v bilijone in ki jih je Kongres že odobril, do-čim še nihče ne ve, kaj bo Kongres napravil z Nixonovim načrtom o delitvi, člani Kongresa niso namreč preveč navdušeni nad idejo samo. Connally zaprisežen WASHINGTON, D.C. — Pretekli teden je bil zaprisežen J. Connally, bivši guv. Teksasa, za zveznega zaklad, tajnika. Njegov prednik David Kennedy je bil zaprisežen istočasno za izrednega poslanika ZDA. Predsednik R. M. Nixon mu je dal kot prvo nalogo pot v jugovzhodno Azijo, posebno v Južni Vietnam. D. Kennedy bo odšel na pot po daljših počitnicah v Mehiki. V Aziji, zlasti v Južnem Vietnamu bo proučeval potrebe in načrte za gospodarsko obnovo in razvoj v dobi, ko bo vietnamska vojna končana. Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! četrtina jih slabo vidi Eno četrtino ljudi, ki vozijo avtomobile v ZDA, ima povprečno slab vid. Letošnji mraz drag CLEVELAND, O. — Vsi potrošniki plina morda tega :e niso opazili, pa bodo, predno bo zime konec. East Ohio Gas Co. poroča namreč, da smo v našem mestu v januarju potrošili povprečno 18% več plina kot navadno, v primeri z d e c e m b rom pa kar 33%. Da februar ne bo zaostajal, priča mrzli val v zadnjih dveh tednih. Uslužbenci ne morejo radi mraza tako hitro pobirati podatkov plinskih števcev kot navadno. Zato se bo dostava računov zakasnila za nekaj dni. Dnevna poraba plina znaša te dni več kot 2.5 bilijona kubičnih čevljev, torej visoko nad povprečjem prejšnjih let. ‘DELAVSKA MODA” — V ženski modi so postale moder e kape, krojene po vzorcu običajnih delavskih čepic. Na sliki vidimo dva primera nove ženske mode v pokrivalih. Rev. P. Berrigan in tovariši ne priznavajo krivde HARRISBURG, Pa. — Rev. Philip Berrigan in tovariši, ki so obtoženi, da so pripravljali ugrabitev predsednikovega svetovalca dr. H. Kissingerja, so odločno zanikali krivdo v smislu obtožnice. Prizivno sodišče 4. področja v Richmondu v Virginiji je med tem potrdilo obsedbo rev. P. Berrigana na 6 let zapora, ker je polil kri na vojaške naborne spiske v Baltimorju pred par leti. J. C. Penney umrl NEW YORK, N.Y. — V petek je umrl v bolnišnici 95 let stari J. C. Penney, ustanovitelj druž-ce> ki ima po vsej deželi skupno 1,660 prodajaln in je poleg Sears Roebuck & Co. največja družba / deželi za prodajanje na drobno. PLASTIČNA LADJA — V Veliki Britaniji gradijo naj večjo plastično ladjo za Kraljevo vojno mornarico Nova ladja bo služila za lovljenje in pobiranje- min. Pošiljanje vojaštva na jiug manjše od decembra SAIGON, J. Viet. — Vojaški vili so poročali še pred sedanjim pohodom v južni Laos, da je pri-lajanje vojaštva iz Severnega Vietnama na jug po Hočiminhovi poti že v decembru močno pojenjalo. Niso imeli za to prave razlage, vendar se zdi sedaj, da imajo rdeči težave že z oskrbo tega moštva, kar ga imajo na jugu. Moški dobijo delo Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmans). Nastop službe takoj. Unijskr pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628. AMERIŠKA DOMOVINA 8117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 (x) MAL! OGLASI Stanovanje išče Zakonca srednjih let iščeta 3-sobno stanovanje s kopalnico in garažo v Euclidu. Kličite 486-4265. (33) V najem Oddamo 3 sobe, zgoraj, pri 16307 Trafalgar Ave. Kličite 531-6218. (35) Frijalei’s Pharmacy izdajamo tudi zdravila za RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair A\ A 68th S: ; 361-4112 ALEXANDRE DUMAS: Grof Monte Cristo “Povedal sem vam že, Ekscelenca, da bandit, kakoršnega izza zloglasnega Mastrille še nismo videli.” “In v kakšni zvezi je ta bandit s poveljem, katero sem dal jaz svojemu vozniku, namreč, naj naju pelje skozi vrata del Popolo in se vrne skozi vrata San-Giovanni?” “V tej,” odvrne mojster Pa-strini, “da vaju lahko pelje skozi prva, da je pa vprašanje, če vaju pripelje nazaj skozi druga vrata.” “Zakaj?” vpraša Franc, “Zato, ker človek petdeset korakov zunaj vrat ni več varen, kakor hitro se stemni.” “Vaša častna beseda?” vsklik-ne Albert. “Gospod grof,” pravi mojster Pastrini, vsled dvoma, katerega je izrazil Albert nad resničnostjo njegovih besed, še vedno globoko užaljen, “kar pripovedujem, to ni za vas, ampak za vašega gospoda tovariša, ki Rim pozna in ve, da take stvari niso šala.” “Moj ljubi,” pravi Albert Francu, “tu se da doživeti nekaj lepega. Svoj voz oboroživa s pištolami, puškami in dvocevkami. Luigi Vampa pride nad naju, in midva ga vjameva. Pripeljeva ga v Rim in izročiva Njegovi Svetosti. Ta bode ves CHICAGO, ILL FEMALE HELP COSMETIC GIRLS — Over 21. Part-full time. Commission and bonus. 625-3599 (32) HOUSEHOLD HELP MAID—FULL TIME—LIVE IN Fine suburban home, private quarters. Foreigners welcome. 654-0088 FARMS FOR SALE 5 ACRES near Woodstock YOUR FUTURE HOMESITE $9,500. Good investment. Terms. Phone 246-1642 (33) REAL ESTATE FOR SALE DOWNERS GROVE—Lemont area. By owner-builder. Just fin. raised ranch brk. and cedar. 1blks from Stevenson Xway on % A. lot. 3 bdrms Iposs. 51 21/fe cer. tile ba., liv. rm... din. rm., kit. w-blt.inc. Inch dishwasher. Lge pan. rec. rm. w-rustic marble frplc. and bar. Slate entry. 2 car gar. Cpta. incl. $45,600. 739-7370 CONDOMINIUM — Choice River Grove loc. By pvt. owner. 2 bdrms, \Vz baths, in 5 yr. old bldg. Crptg. & drapes incl. Over 45 preferred. Lo $20’s. Lo main. fee. 453-4957 (32) CARPENTERSVILLE — 3 bdrm. ranch, 2 car gar., $900 down. $145 mo. P & I. $19,300. Immed. occup. Newly decorated. By Owner. 428-6468 , I (32) BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN with equip, and stock, 4 rm. apt. in rear, 3 yr. lease. 13 yrs. in business in Bridgeport. Owner retiring. LI 8-9514 vzradoščen ter naju vpraša, s čim nama more izkazati svojo hvaležnost. Poprosiva ga za voz in za dva konja iz njegovega hleva, preživiva karneval na vozu, in hvaležno rimsko ljudstvo nama ovenča na kapitelu glave ter naju proglasi nalik Kurciju in Horaciju za rešitelja domovine.” Tekom časa, ko govori Albert te besede, dobi Pastrinijevo obličje izraz, katerega ni mogoče opisati. “Toda,” odvrne Franc, “pred vsem te vprašam, kje dobiš pištole, puške in dvocevke, s katerimi hočeš oborožiti najin voz?” — “V svojem arzenalu gotovo ne, kajti v Terracini so mi vzeli vse orožje, celo nož, ki je bil brušen na dve strani. In tebi?” “Z menoj so storili isto v Aquapendente”. “Ah, moj ljubi gospod krčmar,” pravi Albert, prižigaje si z ostankom prve smodke drugo, “ali veste, da je to za tatove velika usluga, in da je videti prav tako, kakor da se godi v dogovoru ž njim?” Vsekakor ta dovtip mojstra Pastrinija razžali, kajti odgovori samo na pol in še to obrnem samo k Francu, smatraje samo njega vrednega, da se pogovarja ž njim. “Ekscelenca ve, da se človek, ki ga napadejo banditi, običajno ne brani.” “Kako?” vsklikne Albert, katerega pogumni naravi je bilo nerazumljivo, da bi se pustil človek oropati čisto mirno. “Kako? Da se tak človek običajno ne brani?” “Ne, kajti vsak,odpor bi bil zastonj. Kaj hočete storiti proti ducatu banditov, ki skočijo iz jarka izza starega zidovja ali vodovoda ter vas naenkrat obkolijo?” “Ej, vraga, pustim se usmrtiti!” vsklikne Albert. Krčmar se obrne k Francu z obrazom, na katerem je bilo čitati: “Ekscelenca, vaš prijatelj je brezdvomno blazen.” “Moj ljubi Albert,” odvrne Franc, “besede so zelo vzvišene; toda gre nama samo za to, da zadovoljiva svojo majhno željo, in smešno bi bilo, da bi tvegala pri tem svoje življenje.” “Ah, per Bacco!” vsklikne mojster Pastrini. “To imenujem pametne besede.” Albert si natoči kozarec vina, katero izpije v kratkih presledkih, mrmraje pri tem nerazumljive besede. “Torej, mojster Pastrini," reče Franc, “zdaj, ko vidite, da se je moj sopotnik pomiril in ste se prepričali, kako miroljuben sem jaz, zdaj nama povejte, kdo je ta gospod Luigi Vampa. Ali je ovčar ali patricij, mlad ali star, majhen ali velik? Opišite nama ga, da ga spoznava, če ga srečava slučajno v življenju nalik Jeanu Sbogaru ali Lari.” “Boljše kakor jaz vam ga ne more opisati nihče, Ekscelenca, kajti Luigija Vampo sem poznal že kot otroka. In ko sem šel nekega dne iz Ferentina v Ala-tri ter mu prišel sam v pest, se je k sreči spomnil najinega starega znanja. In ni me izpustil samo brez odkupnine, ampak podaril mi je celo jako lepo uro ter mi povedal svoje dogodbe.” “Pokažite nama uro!” pravi Albert. Mojster Pastrini potegne iz žepa krasno breguetsko uro z imenom tvrdke, v kateri je bila narejena, in z grofovsko krono. “Tukaj je,” pravi. “Vraga,” pravi Albert, “izražam vam svoje največje prizna- nje. Moja ura je skoro čisto taka,” — pri tem potegne iz telovnikeveka žepa svojo uro— “in velja tritisoč frankov.” “Povejte nama njegovo povest,” prigovarja Franc in povabi mojstra Pastrinija, naj sede. “Ekscelenci dovolita?” pravi krčmar. “Vraga,” odvrne Albert, “saj vendar niste pridigar, moj ljubi, da bi morali stati.” Krčmar se pokloni vsakemu poslušalcu posebej in sede, pripravljen, povedati jima, kar želita vedeti o Luigiju Vampi. “Stojte,” prekine Franc mojstra Pastrinija baš v hipu, ko odpre ta usta, da bi pričel pripovedovati; “rekli ste, da ste poz-, nali Luigija Vampo, ko je bil še čisto majhen otrok; torej je to še čisto mlad mož?” “Mlad mož, to bi menil! Komaj dvaindvajset let ima! O, ta prekanjenec pride še daleč, o tem ste lahko prepričani.” “Kaj praviš k temu, Albert? Ali ni lepo, če je človek z dvaindvajsetimi leti že slaven?” pravi Franc. “Gotovo, in Aleksander, Cezar in Napoleon, ki so vzbujali v življenju vendar precejšnjo pozornost, v njegovih letih še niso bili tako daleč.” “Torej,” se obrne Franc h krčmarju, “junak povesti, katero imava slišati, je star šele dvaindvajset let?” “Največ dvaindvajset, kakor sem imel že čast povedati.” “Ali je velik ali majhen?” “Srednje rasti, kakor Ekscelenca,” odvrne krčmar in pokaže na Alberta. “Hvala vam za primero,” pravi ta in se prikloni. “Le nadaljujte, mojster Pastrini,” pravi Franc, smeje se občutljivosti svojega prijatelja. “In iz katerega družabnega sloja izhaja?” “Bil je preprost pastir na posestvu grofa San-Felice, ležečem med Palestrino in jezerom Gabri. Doma je iz Pampirare in v grofdvo službo je prišel, ko je bil star pet let. Njegov oče, ki je bil tudi ovčar v Anagni, je imčl svojo lastno majhno čredo ter živel od dohodkov, ki mu jih'je- donašala ta. “Že v prvem detinštvu je kazal mali Vampa čisto poseben značaj. Ko je bil star sedem let, je šel nekega dne k župniku ter ga prosil, naj ga uči čitati. To ni bila lahka stvar, kajti mladi pastir ni smel zapustiti svoje črede. Toda dobri svečenik je hodil vsak dan v majhno vasico, ki sama ni mogla plačevati duhovnika in so jo nazivali, ker ni imela niti svojega imena, II Borgo, da je čital tam mašo. In rekel je Luigiju, naj pase svojo čredo na kraju, koder se je vedno vračal; tam da ga hoče poučevati. A ker ima malo časa, si mora Luigi pač prizadevati, da mu bode kratek pouk v korist. Otrok je bil tega zelo vesel. (Dalje prihodnjič) -—o------- Oglašajte v “Amer Domovini” LEPO OfCOLJE — Dekle se hladi pod 300 čevljev visokim slapom, ki se zliva v malo jezerce na dnu na o-toku Gvadalupe v Karibskem morju. Otoška uprava se trudi, da bi pritegnila tuje obiskovalce. Nekdaj je o-;ok imel glavni dohodek od obsežnih sladkornih plantaž. Imenik raznih društev Ameriška Slovenska Katoliška Jednota ORUSTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Tu-ek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Joseph Baškovič. Nadzor-liki: Anthony J. Fortuna, Jo- seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atle-ike in mladinskih aktivnosti John /. Folz. Za pregledovanje novega ilanstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek / mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 wečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v nesecu od 6. do 8. ure zvečer v truštveni dvorani. V slučaju bolez-u naj se bolnik javi pri tajniku. !a dobi zdravniški Ust in karto. OR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, iredsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hiilsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: ■Jllvester Urbančič in Charles Virant Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 10. St.; J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan jet dni ali več. Rojaki v Newbur-?hu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Var- ga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes žagar. Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. —< Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDA LENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Framces Macerol, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Josephine Ambrosic, Dorothy Strniša, in Anna Godlar. Reditelj ica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki; vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure tudi spodnjih prostorih šole sv. Vida. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc. častni predsednik J»hn Habat, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 K 152 St., tel. 5Ž1-7131; pomožni tajnik J os. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Anton Nemec Mary Okicki. Vratar: Frank Supa-nick. Zdravniki: Dr. L. Perme, Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta orez zdravniške preiskave ter od rasle do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednica Theresa Lach, podpredsednik John Hosta, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1129 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach, zapisnikarica Ljudmila Glavan. Nadzorni odbor, Josephine Weiss, John Hosta in. Ljudmila Glavan. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol 1031 E. 62 St, Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St, ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmen.ta vsako četrto nedeljo na 1129 Addison Rd. ob 10. uri dopoldne. Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certifikati življenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo elane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti. Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 1129 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 881-7670. DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik; Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: Josephine Je-vec, Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnik^ za KSKJ dan Frank Drobnič, Jacob Gustinčič. Zdravniki: Eh’. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duh. vodja Rev. Jos. Falež, predsednik Ulrich. Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Maty Semen. Slovenska in angleška poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki.—Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v "Sodality” sobi šole sv. Vida. Slovenska ženska zveza PODRUŽNICA ST. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., 681-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave.,. 541-6245; zapisnikarica Sophie Magayna; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ST. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik. predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra: zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, Rose Miekovic. Zastop. za Klub društev AJC: Frances Eržen, Rose Rodgers, zastop za SDD na Recher Ave., Vera Bajec, Mary Iskra, Mary Stražišar. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer. PODRUŽNICA ST. 15 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Antonia Stokar; podpredsednica Marie Papijan; tajnica Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric; zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Jennie Zupančič, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Antonia Stokar in Frances Novak. — Seje so vsak drugi torek vsak drugi mesec ob 2:00 pop. v SND na 80. cesti. PODRUŽNICA ŠT, 25 SŽZ Duhovni v®dja Rev. Rudolph A. Praznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Silva Mihevc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Marie Telich; redi-teljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič. — Seje še vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida ob 1:30 uri pop. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu. PODRUŽNICA ŠT. 32 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Joseph Celesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Cecilia Žnidar; taj. Josephine Comenshek, 924 E. 223 St., 731-8698; blagajničarka Molly Sodja, zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Mary Drobnič, Barbara Baron. — Seje prvi torek v mesecu v šolski dvorani sv. Kristine ob 7. uri zvečer, izvzemši feb., julij, avg., in nov. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Rev. Victor Tomc predsednica Mary Debevec, podpredsednica Rose Pujzdar, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. 481-6248; blagajničarka Rose Pujzdar; zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Yerak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Markel Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 2:00 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 6. seču ob 1.30 pop. v Slov. domu n3 Holmes Avenue. DRUŠTVO GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ , Predsednik Joseph Lausin, P°“' predsednik Stanley Ziherl, Andrew Champa, 1874 E. 225 St> tel.: IV 1-6437, blagajnik Rober' Menart, zapisnikar Joseph Ponik' var; nadzorni odbor: Frank John Borso, Joseph Paik; redit6 J j Florijan Mocilnikar, vodnik rm3 I dinskih dejavnosti Joseph Lausut i zastopnik za Slov. nad. dom b'r.a/1 | C h e s n i k, za zdravniški preiskavo vsi slovenski zdravnik' j — Seje se vršijo vsako prvo nedril | v mesecu v Slovenskem nar' odnefl| Domu na St. Clair Ave. ob 9- dopoldan v starem poslopju. DANICA ŠT. 11 ADZ , Predsednica Josephine Centa; P°u I predsednica Lillian Marinček; *3 S in, blagajničarka Frances Kodri6' 6522 Schaefer Ave., tel. 881-46' ’ ; zapisnikarica Frances Zakrajs6 I Zastopnica za mladino Lillian | Marinček. Društveni z^rw0 I niki: vsi slovenski. — Seje se vr^J I vsak 2. torek v mesecu v vsak6 drugem mesecu ob 1:30 uri pop0^ v Slovenskem narodnem domu, st poslopje, soba št. 2. ^ DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik Joseph Okorn, pod- PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga, častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Mary S h o 1 a r, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, za pisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stella Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na 2. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights. predsednik Matt Martinčič, taj11^ in blagajnik Joseph Ban, 1201 168 St., 481-2246, zapisnikar L<>6 Mrhar, nadzorni odbor: Rud0*^ Kozan, Fi-ances Tavzel in Iva. j Cendol. — Za pregled vsi slovens zdravniki. Zastopniki: za konfet-®1 SND Frank Virant, za Klub dr.ua ^ SND Ivan Cendol, za Društveni . na Recher Avenue, Joseph ChatnP. in Fanny Modic, Za Slov. Nar. talnico Louis Mrhar, za Dom °® | relih na Neff Rd. Frances Modic^ ^ Seje so tretjo nedeljo v mesecu | 9:30 predpoldne v sobi št. 2, s — poslopje SND na St. Clair | COLLINWOODSKE SLOVEN®® Ameriška Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277. blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Ersie. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Redi-teljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki ŠT. 22 ADZ d- Predsednica Mrs. Stefi K. Ija, podpredsednik Jack Sim6 , finančna tajnica in blagajni ka Rose Miekovic 19612 Chef«* Ave., 486-0462; zapisnikarica ‘ e Rose Miekovic, nadzorniki: , JacK Šimenc in G®r ^ Arosel, j at«. n* - j, le Bokal. Zastovonošir.ja Mrs. ^jti Malovrh. Zdravniki: vsi sloVLjC zdravniki. — Seje so vsako 01 ^ sredo v mesecu ob 7:30 zve^efve Slovenskem domu na Holmes v spod. dvorani. ___^ i tSr DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 Predsednica Agnes Žagar, r ,, predsednica Mary Filipovič,^ DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yoše-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave. SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ Predsednica Molly Legat, pod predsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., IV 1-7554; blagajničarka Mary Koljat. zapisnikarica Ann Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Ivanka Hrvatin, John Gerl, John Burjak. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Avenue, ob 8. uri zvečer. DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ Preds. Jožko Jerkič, podpreds. Louis Yerkich, taj. Mary Kobal, 19500 Lake Shore Blvd., tel. 531-6631, blag. Jennie Kapelj, zapis. John Kapelj, nadzor, John Terček, Steve Černigoj in Frances Polc. Seje so vsako drugo nedeljo v me- ča Alice Arko, 3562 E. 80 St-t blagajničarka Agnes 'h$ Mary Prosen, ^ 7540, zapisnikarica zornice: Josephine Winter, jj Prosen, Theresa Janežič. Sel6 j: vsako tretjo nedeljo v mesec1 ^ 1:30 pop. v Slov. nar. domu m* 80 St. DRUŠTVO SV. CECILIJ® ŠT. 37 ADZ J Predsednica Netile Zamiclc. v redsednicn Anna Zalar . $1® in blagajničarka Mary Jeraj. % Edna Ave., 391-5341, zapisni*3*! Fanny Majer. Nadzorni “TiHl Mary Otoničar, Emma Tof3n'-|ii Dorothy Strniša. Vsi slov6 atc zdravniki. Seje se vrši vsaki d i četrtek v mesecu ob 7:30 zveC šoli sv. Vida.__________________ DR. NAŠ DOM ŠT. 50 Predsed. Antonia Stokar, P°. „ iL sednica Josephine Lea, tajiU^ zapisnikarica Jennie Pugely. /jjjl Plymouth Ave., Garfield Hts. 587-4230; blag. Antonia p0] yt* Nadzorni odbor; predsednica J ^ Christine Szendel, Stanley * nje. Zdravniki: vsi priznani z ji. niki. Zastopniki: za SND na ° Antonia Stokar in Stanley Pfil SDD na Prince Ave. J Za im j: i liiccr x-xvg. gely; za SND v Maple Hts. A 1 Stokar. — Seje se vršijo vsa* ^ , ,,_______________nb i' ..4 mesec 3. nedeljo v mesecu ob^f pop. na v S.N. Domu, 5050 Ave., Maple Heights. V blag spomin OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NA5A LJUBLJENA SOPROGA-MATI IN STARA MATI Anna Pirnat Že leto dni Te zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. ki nas je za vedno zapust®3 dne 15. februarja 1979 Počij od hudih, težkih l®** preblago Tvoje zdaj srce, ko zadnje trombe zadon®, veseli snidemo se spet. Žalujoči: JOSEPH PIRNAT, soprog JOSEPH in JOHN, sinova Vnuki, vnukinje, pravnuki in pravnukinje ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio 15. feb. 1971