Po ponedeljkovi stavki vlada omilila ukrepe LAS Kras predstavil razvojni načrt, t.i. masterplan za tržaški Kras Primorski dnevnik SREDA, 14. DECEMBRA 2011 Št. 294 (20.309) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Odločitev ravno v zadnjem trenutku SandorTence Pristojna komisija italijanske poslanske zbornice je v zadnjem hipu vključila manjkajoče državne prispevke za slovensko manjšino v vladni varčevalni odlok. Konec dober, vse dobro, pravi pregovor, s katerimi pa se ne moremo kdove kako tolažiti. Še danes namreč ni jasno čemu je sploh prišlo do takšnega zapleta s prispevki in če je zamude treba pripisati birokraciji ali politiki. Najbrž eni in drugi, ki sta si v določenem trenutku na koži Slovencev zvra-čali odgovornosti za nastale zaplete. Dovolj, da pomislimo na danes že bivšega vladnega podtajnika Mantico, ki je uradno izjavil, da so manjkajoči državni prispevki že v deželni blagajni, kjer čakajo na razdelitev manjšinskim ustanovam. Nekoč bomo morda izvedeli, kje se je zataknilo in kdo je odgovoren za ta zaplet. Sedaj je sicer bistveno, da slovenske kulturne ustanove čimprej dobijo denar, ki jim pripada. Nekatere so zaradi zamud s prispevki že v težavah, drugih pa je strah za prihodnost. Nič kaj spodbudna slika, tudi če upoštevamo splošno krizo, ki nas prizadene kot državljane Italije in Evropske unije. Velike odgovornosti ima pri tem deželna uprava, ki deli Slovencem državne prispevke. Deželni odbornik De Anna je svojčas pokazal pripravljenost, da bi Dežela anticipirala manjšini 2,5 milijona evrov. Kljub dobri novici iz Rima je njegova obljuba še vedno aktualna, treba jo je le izpolniti. RIM - Končno rešitev za manjkajočih 2,5 milijona evrov V varčevalnem odloku tf • I • IVt tudi prispevki za manjšino Ali bo Dežela vnaprej izplačala podpore manjšinskim ustanovam? TRST - Preiskovalci preverjajo, kdo je odgovoren za nesrečo Tragedija pred Jovanottijevim koncertom v športni palači TRST - V ponedeljkovi nesreči pred Jovanottijevim koncertom v tržaški športni palači je izgubil življenje dvajsetletni delavec, tržaški študent Francesco Pinna, sedem njegovih sodelavcev pa se je poškodovalo. Drža- vno tožilstvo in policija preiskujeta, zakaj je nosilni del odra popustil in kdo naj bi bil za to odgovoren. Socialna zadruga On Stage, za katero je delal Pinna, zavrača vsakršno odgovornost in poudarja, da je nosilni oder postavilo podjetje iz okolice Milana. Kantavtor Jovanotti medtem žaluje in poudarja, da imajo vsi delavci, ki se tako ali drugače ukvarjajo z njegovo glasbo, primerne pogodbe. Na 6. strani RIM - V varčevalni odlok Mon-tijeve vlade je parlament končno vključil 2,5 milijona evrov prispevkov, ki jih je italijanska država v tem letu dolžna slovenski manjšini. Dopolnilo, ki so ga poslanci predložili sporazumno z deželno upravo, pojasnjuje točno namembnost prenosa 2,5 milijona evrov iz državne blagajne v blagajno Dežele Furlanije-Julijske krajine. Sklep poslanske zbornice je spet postavil v ospredje možnost, da bi Dežela FJK 2,5 milijona evrov manjšinskim kulturnim ustanovam izplačala vnaprej. Na 2. strani Združiti moči za izhod iz krize Na 4. strani Zlati sveti Just letos mestu znanosti Na 8. strani V Trstu odprli razstavo o pisatelju Ivu Andricu Na 14. strani V Gorici imenovali skupščino EZTS Na 16. strani Goriški policisti spet brez goriva Na 16. strani Goriška pokrajina razstavlja divje živali Na 18. strani A www.alternativasport.com flRDIRA ALTERNATIVA » °fes|jTnu P NOVI ¿Tcember 2011 CENTER RABLJENE OPREME PREVZEM IN PRODAJA SMUČK IN SMUČARSKIH ČEVUEV VELIKE PRILOŽNOSTI PRODAJA NOVIH SMUČI IN SMUČARSKIH ČEVUEV 2012 Sesljan 41 /D, 34011 Devin Nbrežina (Trst) T/F: +39 040 2908105, alternativasport@alternativasport.com TERAPEVTSKA MASAŽA HRBTA V LIPICI 4Qjriin = 20€ SAVNA V HOTELU KLUB V LIPICI SAMO 1QC INFQ: 0D3E6 5 734 16 44. www.Sh>diOf-Si -trajno Odstranjevanj ti dlak »pomlajevanje kü2E »odstranjevanje Silnih nepravilnosti ■ODSTRANJEVANJE PIGMENTNIH NEPRAVILNOSTI ZAPR EOHODNAMAflOCl^ i7tSSATNE1NFORMAC*JE POKLIČITE NA TEL; O0386 41 973 550 Saro« Ui. Pclra Koziorja ifl, S&žana PctlMJlf (elös) BREZPLAČEN PREIZKUS STORITVE Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 cenTRO Revisioni Rpiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motorna kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. 2 Nedelja, 11. decembra 2011 ALPE-JADRAN / Slovenija - Neuradni rezultati osrednje volilne komisije Jankovic je prevladal tudi na volitvah v tujini Na generalnem konzulatu v Trstu je glasovalo 366 volilk in volilcev LJUBLJANA - Slovenska Državna volilna komisija (DVK) je objavila končne neuradne izide predčasnih parlamentarnih volitev. Izidom glasovanja so prišteli še glasovnice iz tujine, ki pa razmerja med političnimi strankami, ki so se uvrstile v novoizvoljeni parlament, niso spremenile. V končne izide so poleg glasovanja na rednih voliščih zajeti tudi rezultati glasovanja v tujini, po pošti iz Slovenije ter glasovanja zunaj kraja stalnega prebivališča. Po podatkih DVK je na diplomatsko-kon-zularnih predstavništvih glasovalo 3925 volivk in volivcev, ki so največ glasov, 29,27 odstotka, namenili stranki SDS. Za relativno zmagovalko volitev Pozitivno Slovenijo je na veleposlaništvih glasovalo 20,60 odstotka volivcev, na tretje mesto pa se je uvrstila Nova Slovenija, za katero je glasovalo kar 20,45 odstotka volivcev. Nekoliko drugačno sliko kaže glasovanje po pošti iz tujine, saj je 6853 volivcev, ki so glasovali na ta način, Pozitivni Slovenijo namenilo 26,94 odstotka glasov, stranki SDS 19,52, SD pa 12,89 odstotka. Sodeč po teh podatkih je Pozitivna Slovenija Zorana Jankovica v tujini dobila skupaj 2654 glasov, SDS Janeza Janše pa 2486 glasov. SDS je kot rečeno prevladala na volitvah na diplomatskih in konzularnih predstavništvih (1148 glasov-Pozitivna Slovenija 808 glasov), Jan-koviceva lista pa na volitvah po pošti (1846 glasov, SDS 1338 glasov). Največ volilk in volilcev (428) je glasovalo na slovenskem veleposlaništvu v Beogradu, na generalnem konzulatu v Trstu je volilo 366 volilnih upravičenk in upravičencev, na tretje mesto se je po številu volilcev (366) uvrstila ambasada v Buenos Airesu. Volitve v tujini niso spremenile sestave novega parlamenta. Na prejšnjih volitvah je do spremembe prišlo v poslanski skupini SDS, kjer je bil zaradi glasov iz tujine namesto Silva Mesojedca izvoljen Zvonko Lah. Pozitivna Slovenija Zorana Jankovica je največ glasov dobila tudi med slovenskimi državljani na tujem V slovenskem avtobusu na hrvaško-srbski meji odkrili več kot kg marihuane ZAGREB - Hrvaški cariniki so v ponedeljek v prtljažniku avtobusa s slovenskimi registrskimi oznakami, ki je pripeljal iz Srbije na mednarodni mejni prehod Bajakovo, odkrili več kot kilogram marihuane. Lastnika torbe, v kateri je bila droga skrita v dveh dvo-litrskih embalažah za sok, policistom ni uspelo izslediti. Nihče izmed potnikov v avtobusu namreč ni potrdil, da je bila sporna torba njegova. Hrvaška policija je na svoji spletni strani včeraj sporočila, da je bilo v športni torbi 1172 gramov zelene rastlinske snovi, ki je značilna za mamilo vrste marihuana. Policisti so po opravljeni kriminalistični preiskavi dovolili potnikom in vozniku, sicer makedonskemu državljanu, da nadaljujejo potovanje. Obenem so nadaljevali iskanje osebe, ki je poskusila pretihotapiti drogo na Hrvaško. Cariniki na Gruškovju zasegli 30.000 cigaret LJUBLJANA - Na mejnem prehodu Gruškovje so cariniki v četrtek popoldne zasegli 30.000 cigaret oziroma 150 zavojev, znamk West in West Silver. Cigarete je poskušal pretihotapiti državljan Kosova z osebnim vozilom s švedsko registrsko oznako, skrival pa jih je v tleh potniške kabine. KOROŠKA - Slovenci v Avstriji Po volitvah v Sloveniji • v • • v ■ • manjšina ne pričakuje večjih sprememb CELOVEC - Predstavniki političnih organizacij koroških Slovencev (NSKS, ZSO, SKS) kljub presenetljivem izidu na volitvah v Sloveniji ne pričakujejo večjih oz. bistvenih sprememb v odnosu Slovenije do slovenske manjšine na Koroškem oz. do zamejstva nasploh. Odnos naj bi bil državniški, sta npr. menila poslujoči podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Nanti Olip in politični tajnik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Valentin Sima. Olip je temu dodal, da je novi slovenski vladi v resnici treba spoštovati samo to, kar je napisano v slovenski ustavi oz. kar predvideva slovenska zakonodaja. Sima je še menil, da morajo koroški Slovenci imeti enako distanco do vseh strank v slovenskem parlamentu, seveda pa jih je treba ocenjevati po tem, kar storijo za Slovence v zamejstvu. Za predsednika Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernarda Sadovnika pa je najbolj pomembno, da bo Slovenija v bodoče še bolj podpirala čezmejne projekte. Glede odnosov s slovensko manjšino pa je zanj najbolj pomemben Svet pri predsedniku vlade, v katerem bodo predstavniki manjšine tudi v bodoče iznašali stališča do najpomembnejših vprašanj. (I.L.) LJUBLJANA - Sporni zapis na spletni strani SDS odmeva Informacijska pooblaščenka vložila ovadbo zaradi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti Kriminalisti na sedežu SDS - Pisec zapisa zmago Jankovica pripisal umetno ustvarjenemu strahu in radodarnosti z državljanstvi LJUBLJANA - Zapis na spletni strani SDS o volivcih Zorana Jankovica še vedno odmeva, afera pa dobiva nove razsežnosti. Sedež SDS sta včeraj popoldne obiskala kriminalista, ki sta želela zbirati informacije o zapisu prispevka z naslovom Jankovica sta dvignila umetno ustvarjen strah in radodarnost z državljanstvi. V stranki ugotavljajo, da sta kriminalista sedež stranke obiskala manj kot 24 ur po pozivu predsednika republike Danila Turka in manj kot 24 ur po vložitvi kazenske ovadbe informacijske pooblaščenke Pirc Musar zoper skrbnika spletne strani SDS. V SDS tudi znova pojasnjujejo, da v ponedeljek objavljeni sporni zapis na spletni strani stranke "ne odraža mnenja stranke", tudi sicer pa da "ne predstavlja sovražnega govora, prav tako ne poziva k nestrpnosti". Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani pa je že prejelo kazensko ovadbo informacijske po-oblaščenke zaradi kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Ovadba je vložena zoper eno fizično in eno pravno osebo, na tožilstvu pa pojasnjujejo, da je bila dodeljena pristojni okrožni državni tožilki, ki bo po proučitvi sprejela ustrezno odločitev. Medtem pa pravni in drugi strokovnjaki menijo, da sedaj veljavna kazenska zakonodaja v omenjenem primeru ne dopušča kazenskega pregona. Namestnik varuhinje človekovih pravic Jernej Rovšek pa je ocenil, da bi bil ta primer lahko tudi v sedanji ureditvi sankcioniran kot prekršek. Tudi zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc poudarja, da je politična nestrpnost lahko kvečjemu prekršek, ko pa bo začela veljati nova kazenska zakonodaja, bo lahko sovražni govor preganjan tudi kot kaznivo dejanje. Na zapis se odzvali tudi v Zboru za republiko, kjer menijo, da gre le za "kroniko pred-in povolilnega dogajanja s komentarjem, ki pa bi ga težko šteli za primer sovražnega govora". Ob tem v zboru izražajo zaskrbljenost zaradi dvojnih meril, saj za razliko od omejenega prispevka obstaja cela vrsta primerov toleriranja sovražnega govora. V državljanski tribuni Za več svobode, ki združuje 100 uglednih Slovencev in Slovenk z različnih področij, ugotavljajo, da je nestrpni in sovražni govor zadnja leta postal nekaj samoumevnega in da je čas, "da trendom zastraševanja in hujskanja proti drugačnim rečemo ne". Odzvali so se tudi v Mirovnem inštitutu, kjer so zapis ocenili kot poskus prikazovanja volilne- ga rezultata, udeležbe na volitvah in domnevnih volilnih izbir narodnostne skupine kot grožnje za varnost in obstoj države. Po njihovem mnenju ustvarja tudi tipično rasno konstrukcijo "neslovenskih" prebivalcev Slovenije, so zapisali. V besedilu, pod katero je podpisan Tomaž Majer, med drugim piše, da je "volilno telo novih državljanov", v katerega med drugim šteje priseljence iz nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so dobili državljanstvo po osamosvojitvi in po dodelitvi stalnega bivališča "takoimenovanim izbrisanim", naraslo na najmanj 280.000 volivcev, upoštevaje mešane zakone in njihov posreden vpliv pa domet tega volilnega telesa seže do 350.000 volivcev. Kot piše, je bilo "na blokovskih voliščih" opaziti množično udeležbo "volivcev s tujim naglasom" ter "volivcev v športnih oblačilih (trenirkah), ki so imeli na roki s kemičnim svinčnikom napisano številko, ki jo morajo obkrožiti na glasovnici". Navaja tudi, da so priseljencu iz Bosne "zabičali, da mora voliti Jankovica", ker da če "bo zmagal Janša, mu bodo vzeli državljanstvo". Dodaja, da je imela Jankoviceva stranka v vsakem mestu štab, ki se je ukvarjal samo s klicanjem "novih državljanov" in je razpolagal s kopijami volilnih imenikov. (STA) SLOVENIJA - Močno vnetje srednjega ušesa Pahor po operaciji ostaja v bolnišnici LJUBLJANA - Premier, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor bo še nekaj časa potreboval zdravljenje v bolnišnici, ocenjuje Miha Žargi, predstojnik klinike za otori-nolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKC), kjer se Pahor zdravi zaradi vnetja srednjega ušesa. Na UKC predvidevajo, da se bo uspešnost zdravljenja pokazala tekom tega tedna. Pahor je bil v ponedeljek popoldne sprejet na zdravljenje na Kliniko za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana. Preiskave ob in po sprejemu so pokazale, da gre za izredno močno gnojno vnetje levega srednjega ušesa, ki se je navezalo na predhodno prehladno stanje. Po sprejemu je bil opravljen kirurški poseg v splošni anesteziji za hitrejše zdravljenje in uvedena je bila intenzivna antibiotična terapija, so navedli v UKC Ljubljana. Borut Pahor Slovenski premier Pahor tako ostaja v bolnišnici, predvidevajo pa, da se bo uspešnost zdravljenja pokazala tekom tega tedna. AFERA PATRIA - Odločitev ljubljanskega okrožnega sodišča Janša naj bi zaradi oddaje Resnica o Patrii dobil 21.500 evrov odškodnine Finska TV YLE in novinar Berglund naj bi plačala 15.000, Potočnik pa 6.500 evrov - Vsi se bodo pritožili LJUBLJANA - Finska televizija YLE in Magnus Berglund bosta morala zaradi oddaje Resnica o Patrii Janezu Janši plačati odškodnino v višini 15.000 evrov, izhaja iz sodbe okrožnega sodnika Mateja Paplerja. Odvetnik nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Bojana Potočnika Uroš Pogačnik pa je za STA potrdil, da bo moral Potočnik Janši plačati 6500 evrov. Predsednik SDS Janez Janša je s tožbo zahteval milijon in pol evrov odškodnine. Sodišče pa je tudi naložilo umik spornih izjav, izrečenih v oddaji. Poleg odškodnine bodo morali Berglund, YLE in Potočnik plačati tudi zamudne obresti od 19. novembra 2008 dalje. Berglund mora umakniti izjavo, da je "oseba, ki je v Patriinih dokumentih označena z 'J', Janša in da je Patria podkupila (takratnega) predsednika slovenske vlade". Umik mora objaviti na Televiziji Slovenija, na finski nacionalni televiziji YLE (ta mora objaviti tudi sodbo z obrazložitvijo) in na komercialni televiziji Pop TV v glavnih informativnih oddajah, prav tako tudi v časopisu Dnevnik. Ni pa Berglundu in YLE treba objaviti umika izjave v drugih časopisih. Janša je namreč objavo umika izjave zahteval še v Delu, Večeru, Financah in Žurnalu24. V času osrednjih informativnih oddaj na Televiziji Slovenija in POP TV mora svojo izjavo umakniti tudi Potočnik, ki je dejal, da je Janša oviral policijsko preiskavo domnevno spornih poslov pri nakupu oklepnikov 8x8 za Slovensko vojsko. Janša je od Potočnika zahteval objavo umika izjave tudi v časopisju, vendar mu tega po odločitvi sodišča ne bo treba. Vendar pa bo moral Janša toženim vrniti pravdne stroške, in sicer Potočniku 6275, Švajgerju pa 6208 evrov pravdnih stroškov. Kot je povedal Potočnikov odvetnik Uroš Pogačnik iz odvetniške družbe Čeferin, ki je lahko potrdil le podatke za svojo stranko, se bodo na razsodbo pritožili. Da je pritožba zelo verjetna, meni tudi odvetnik Andrej Kirm, ki je zastopal Berglunda in YLE, predvsem zato, ker sodišče Berglunda ni zaslišalo. Kot je dejal za STA, morata njegovi stranki najprej prebrati sodbo, ki jo treba še prevesti v fin-ščino. Jima je pa že v grobem predstavil vsebino sodbe, tako novinar kot televizija pa sta pretežno zadovoljni. Sodba je namreč potrdila, da je Ber-glund kot novinar ravnal skrbno, je pojasnil Kirm, težava je bila le v tem, da je glede podkupovanja govoril v nepogojni obliki in torej ni upošteval domneve nedolžnosti. Poleg Berglunda in YLE ter Potočnika je Janša s civilno tožbo preganjal tudi direktorja Sistemske tehnike Milana Švajgerja, a je ljubljansko okrožno sodišče tožbene očitke na njegov račun zavrnilo. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 14. decembra 2011 3 RIM - Sklep proračunske komisije poslanske zbornice Manjkajočih 2,5 milijona evrov za manjšino v vladnem odloku Vlada sprejela dopolnilo Demokratske stranke in Ljudstva svobode - Kocijančič in Gabrovec: Dežela naj anticipira denar RIM - V varčevalni odlok Mon-tijeve vlade je parlament končno vključil 2,5 milijona evrov prispevkov, ki jih je italijanska država v tem letu dolžna slovenski manjšini. Za to dejanje je poskrbela proračunska komisija poslanske zbornice, ki je sprejela dopolnili z enako vsebino poslancev Demokratske stranke Ivana Strizzola, Ettoreja Rosata in Alessandra Marana ter parlamentarca Ljudstva svobode Manlia Contenta. Dopolnilo, ki so ga poslanci predložili sporazumno z deželno upravo, pojasnjuje točno namembnost prenosa 2,5 milijona evrov iz državne blagajne v blagajno Dežele Furlanije-Julijske krajine. Vztrajno prigovarjanje poslanca Strizzola Prvi podpisnik dopolnila, ki zadeva prispevke za slovensko manjšino, je furlanski poslanec Strizzo-lo, sopodpisnika sta Goričan Maran in Tržačan Rosato. Med postopkom je enak amandma vložil poslanec Ljudstva svobode iz Pordenona Contento, kar je dalo zadevi večjo politično težo. Dopolnili sta doživeli podporo Južnotirolske ljudske stranke in Severne lige, ki jo v poslanski komisiji zastopa Tržačan Massimiliano Fedriga. Strizzolo je o dogajanjih v poslanski zbornici sproti poročal senatorki Tamari Blažini, ona pa predstavnikom slovenske manjšine, v prvi vrsti predsednikoma SKGZ in SSO Rudiju Pavšiču in Dragu Štoki. Razvoju rimskim dogajanj sta neposredno spremljala tudi slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič in Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu. V poslanski komisiji vsekakor ni šlo brez težav. Vlada je v nedeljo »slovenski« amandma iz proceduralnih razlogov ocenila za nesprejemljivega, nakar je senatorka Blaži-nova Strizzolu poslala še dodatne elemente glede tega vprašanja, ki jih je furlanski parlamentarec uporabil za svoj ponedeljkov poseg v komisiji. Strizzolo ima s svojo vztrajnostjo vsekakor veliko zaslug, da se je stvar pozitivno iztekla. Na obzorju ni več negativnih presenečenj Montijeva vlada je, kot rečeno, osvojila dopolnilo o manjkajočih prispevkih za slovenske kulturne ustanove, ki ne nalagajo državi dodatnih proračunskih bremen. Če bo vlada, kot vse kaže, postavila zaupnico na svoje varčevalne ukrepe, bo denar za Slovence vključila v t.i. maksi amandma. Varčevalni dekret, ki je sicer že v veljavi, bo poslanska zbornica odobrila najbrž v petek, senat pa naj bi ga dokončno potrdil prihodnji teden. Senatna skupščina odloka ne sme spremeniti, ker bi se v tem primeru ukrep vrnil v presojo poslanske zbornice, kar bi močno zavrlo celotni postopek. Sodeč po široki večini, ki jo ima Montijeva vlada tudi v senatu, bo varčevalni dekret odobren brez sprememb. Kdaj bo manjšina sploh dobila denar? Vladni odlok je že v veljavi in »pade v vodo« le v primeru, da ga parlament ne uzakoni v ustavnem roku dveh mesecev. Prenos denarja iz državne v deželno blagajno bi moral potekati zelo hitro, izkušnje prav z manjkajočimi prispevki za leto 2011 pa svetujejo previdnost. Če ne bo zapletov, naj bi primarne manjšinske ustanove dobile 2,5 milijona evrov enkrat sredi januarja, bolj realistično gledano pa v drugi polovici tega meseca, če ne celo v začetku februarja. Razen v primeru, da manjkajoče prispevkov takoj vnaprej izplača deželni odbor Furlanije-Julijske krajine. To bi bilo finančno in obenem za Deže- Manlio Contento lo pomembno politično dejanje. Pristojni odbornik Elio De Anna je pred kratkim na seji posvetovalne komisije FJK za slovensko manjšino pokazal pripravljenost za tako rešitev. Ta odločitev pa ni odvisna od odbornika, temveč od sklepa deželne vlade. Slovenska deželna Ettore Rosato svetnika Igor Kocijančič in Igor Ga-brovec bosta v sklopu obravnave finančnega zakona, ki se je začela včeraj v deželni skupščini, spet uradno zahtevala od Dežele anticipacijo 2,5 milijona evrov. Deželna vlada je posvetovalni komisiji za Slovence že pred meseci Alessandro Maran posredovala predlog dokončne porazdelitve 5,3 milijona evrov državnih prispevkov. S tem dejanjem je izpolnila svojo formalno obvezo do komisije, ki se bo morda spet sestala v kratkem, če se bo Dežela odločila za an-ticipacijo državnih prispevkov. S.T. REZIJA - Ob odprtju novega mosta postavili tudi nove oznake »Dvojezični« krajevni napisi Vendar pa se namesto slovenskega zapisa kraja, uporablja za črko c italijanski z, kar je predvsem želja občinske uprave V rezijanskem zapisu imena kraja je namesto slovenskega c dosledno uporabljan italijanski z nm REZIJA - V Reziji sta predsednik videmske pokrajine Pietro Fon-tanini in župan Rezije Sergio Chinese prerezala trak čez novi most v kraju Tesa, ki je bil poškodovan v poplavah septembra leta 2009. Vrednost del je znašala 500 tisoč evrov, dela pa so bila opravljena v 4 mesecih. Istočasno je pokrajinska uprava v dogovoru z občinsko poskrbela za postavitev novih dvojezičnih napisov. Napisi so v italijanščini in rezijanšči-ni, pri čemer pa velja povedati, da zapis v rezijanščini ne uporablja slovenskega (slovanskega) zapisa za črko c, temveč italijanski z (na primer Ravanza namesto Ravanca). To pomeni, da je nad znanstvenimi ugotovitvami in razlagami, zakoni ter zdravo pametjo prevladala ideologija in so javna sredstva (pokrajinska) porabili za table, na katerih so dvojezični kraji zapisani na način, ki ga želi predvsem župna Chinese, in sicer s pisavo, ki je mešanica italijanščine in slovenščine. FJK - Turizem Zaradi pomanjkanja snega odpadel »free day« za U13 VIDEM - »Free day« za otroke mlajše od 13 let, ki je bil napovedan za nedeljo, 18. decembra, so morali v Turistični agenciji FJK zaradi pomanjkanja snega odpovedati in ga bodo pripravili marca leta 2012. Previsoke temperature so tudi onemogočile pripravo umetnega snega, tako da organizatorjem pobude ni ostalo nič drugega, kot da vse skupaj odpovejo. S posebnim dnevom »free day« na snegu so želeli v deželni turistični agenciji mlajšim od 13 let omogočiti, da pobliže spoznajo deželna smučarska središča in vse možnosti, ki jih nudijo obiskovalcem. Tako bi imeli otročci brezplačne smučarske karte, lahko bi dobili smučarsko opremo, smučali pod budnim očesom smučarskega učitelja, poleg tega pa bi bilo brezplačno tudi prenočevanje v hotelih. HRVAŠKA - Korupcija Ivu Sanaderju odvzeli poslansko imuniteto tudi v primeru Fimi-media ZAGREB - Saborska mandatno-imunitetna komisija je v ponedeljek znova odvzela poslansko imuniteto neodvisnemu poslancu Sanaderju, tokrat zaradi primera Fimi-media. Sanaderjevi odvetniki pa so se skoraj istočasno pritožili na ustavnem sodišču, ker Sanaderja še niso izpustili iz pripora, da bi se lahko branil s prostosti, čeprav je sodišče prejšnji teden odločilo, da bi morali bivšega premierja izpustiti najpozneje v ponedeljek do 7. ure zjutraj. Ocenili so, da zagrebško sodišče ni spoštovalo odločitve ustavnega sodišča. Do zapletov je prišlo ravno zaradi obtožnice v primeru Fimi-media, ki jo je pro-tikorupcijski urad vložil v petek, tri dni po odločitvi ustavnega sodišča o Sanaderjevi izpustitvi. Zagrebško sodišče je v soboto znova potrdilo odločitev ustavnega sodišča, naj Sanaderja izpustijo ob rekordni varščini 12,4 milijona kun (1,8 milijona evrov). Če ne bo novih zapletov, naj bi Sa-naderja izpustili, da se bo branil s prostosti, najpozneje do konca tedna oziroma potem, ko bo vrhovno sodišče odločilo o pritožbi tožilstva na sobotno odločitev za- Ivo Sanader arhiv grebškega sodišča. Parlamentarna komisija je Sanader-ju v ponedeljek odvzela poslansko imuniteto zaradi primera Fimi-media, podobno kot po prvi zahtevi tožilstva za uvedbo pri- pora, preden so bile vložene obtožnice, ter po obtožnicah v primerih Hypo banke in Mola. Njegov poslanski mandat pa bo potekel z oblikovanjem novega sklica sabora, ki ga je možno pričakovati v tednu pred božičem. Sanader je prvo-obtoženi v primeru Fimi-media, poleg njega pa so obtoženi tudi HDZ kot pravna oseba ter še šest fizičnih in tri pravne osebe. Po navedbah pro-tikorupcijskega urada naj bi od konca leta 2003 do julija 2009 oškodovali državni proračun za najmanj 100 milijonov kun (13,5 milijona evrov), ker so preko oglaševalske agencije Fimi-media črpali denar iz javnih podjetij in ministrstev. Proti njemu poteka sojenje zaradi vojnega dobičkarstva in prejetja pol milijona evrov ilegalne provizije od koroške Hypo Alpe Adria Banke sredi 90. let ter zaradi deset milijonov evrov podkupnine, ki naj bi jo prejel od madžarske energetske družbe Mol za prepustitev upravljavskih pravic v družbi Ina v letih 2008 in 2009.Sanaderja so prijeli 10. decembra lani v Avstriji, 18. julija letos pa so ga izročili Hrvaški. 4 Četrtek, 15. decembra 2011 GOSPODARSTVO GOSPODARSKA KRIZA - Javni upravitelji na zadnjem srečanju niza Katedra sv. Justa Premostiti stara razhajanja in stopiti na skupno pot razvoja Tondo, Cosolini, Bassa Poropat in Marina Monassi o poteh za izhod iz krize TRST - Niz ponedeljkovih srečanj, ki jih je pod naslovom Katedra sv. Justa, letos posvečenim potem, ki vodijo iz krize, organizirala tržaška škofija, se je pretekli ponedeljek sklenil s srečanjem s predsednikom Dežele Fur-lanije-Julijske krajine Renzom Tondom, tržaškim županom Robertom Cosolinijem, predsednico tržaške pokrajinske uprave Mario Tereso Basso Poropat in predsednico Pristaniške oblasti Marino Monassi. Pogovor je vodil nekdanji rektor tržaške univerze Domenico Romeo, razpravo v polni dvorani mestnega hotela Savoia Excelsior pa je uvedel tržaški škof Giam-paolo Crepaldi, ki je med drugim izrazil prepričanje, da bo krizo mogoče premagati samo z zagotavljanjem dela kot temeljnega ključa za reševanje socialnih problemov. Tondo je prepričan, da bo treba za izhod iz krize poraziti tri nasprotnike: lokalizem (tistih, ki skrbijo najprej za svoje ozemlje), korporativizem (tistih, ki branijo svoje specifične interese) in konservativizem (tistih, ki ne razumejo, da je treba spremembe upravljati, ker sicer postanemo njihove žrtve). Za antične Grke je kriza pomenila nevarnost, a hkrati tudi odločanje, medtem ko se pri Kitajcih koncept nevarnosti povezuje s konceptom priložnosti, je izpostavil Romeo, za katerega je razvoj nekega ozemlja zasnovan predvsem na njegovi sposobnosti privlačevanja - podjetij, talentov, študentov, turistov, plovnih družb itn. Ne glede na to, kako se bo kriza iztekla, pa je za predsednika deželne uprave na dlani, da se bomo morali privaditi »na pomembne spremembe kakovosti našega življenja«. Na primer tako, da se bomo namesto sedenja pred računalnikom raje odločali za delo v turizmu ali pa v kmetijstvu, je dodal. Preprečiti moramo namreč, da bi rast bogastva v drugih predelih sveta povzročila zmanjšanje našega blagostanja. Med stvarmi, ki jih moramo narediti skupaj, je Cosolini navedel »pakt za rigorozno in resno rešitev problema škedenjske železarne in za izboljšanje infrastruktur, posebno tistih, ki služijo pristanišču«. Tržaški župan meni, da je treba valorizirati tri »surovine« -morje s prenovo starega pristanišča, sistem znanosti, kar pomeni, da Trst resnično postane mesto znanja, in kulturno dediščino. Tudi Bassa Poropat je prepričana, da je treba skupaj poiska- ti poti razvoja, med njimi pa je na prvo mesto postavila bonificiranje onesnaženih območij za umestitev novih gospodarskih dejavnosti. Marina Monassi pa je opozorila na prizadevanja za uresničitev logistične ploščadi v funkciji širjenja pristaniških dejavnosti na morje. »Opažam novo ozračje, preseganje določenih razhajanj in razširjeno zavedanje o nujnosti kohezije. Pretrgali smo s preteklostjo in pokazali pripravljenost, da stopimo na pot omikanega prijateljstva,« je na koncu spodbudno ocenil Tondo in se pri tem nanašal tudi na odnose med Trstom in Furlanijo, ki »si nista v nasprotju, ampak sta komplementarna«. Ponedeljkov večer je tako očitno služil za odprtje nove strani v institucionalnih odnosih na Tržaškem. Kar pa seveda ne pomeni, da ni tudi različnih stališč in pogledov. Na primer o plinskem terminalu, ki za predsednika Dežele FJK ostaja strateško pomemben, medtem ko mu tržaški župan naprotuje. Tržaška katedrala sv. Justa na istoimenskem griču DEŽELA FJK Zadružne banke za delavce podjetij v krizi TRST - Dežela FJK in deželna zveza zadružnih bank BCC sta s podporo sindikatov in stanovskih organizacij še za eno leto podaljšali sporazum za podporo delavcev, ki jih je prizadela kriza. Sporazum, ki so ga podpisali deželna odbornica za delo Angela Brandi, predsednik BCC Giuseppe Graffi Brunoro in predstavniki socialnih partnerjev, predvideva, da bodo zadružne banke delavcem v dopolnilni blagajni anticipirale zneske, ki jim pripadajo in na katere bi sicer morali čakati, da jim jih izplača zavod Inps. Prvič je bil sporazum z BCC podpisan aprila 2009 in nato večkrat podaljšan. Postopek za izplačilo anticipiranih zneskov je zelo preprost in brezplačen, zadostuje namreč, da se delavec obrne na eno od poslovalnic katerekoli zadružne banke v Furla-niji-Julijski krajini. LETALSKE ZVEZE Ryanair bo letel tudi v Bari in v Barcelono RONKE - Barcelona in Bari sta novi letalski povezavi, s katerima nizko-cenovni prevoznik Ryanair bogati ponudbo deželnega letališča FJK v Ronkah. V tiskovnem sporočilu letališke družbe je zapisano, da gre za dve absolutni novosti za deželno letališče, za destinaci-ji, po katerih je veliko povpraševanja in ki se bosta pridružili ostalim sedmim letalskim progam, ki jih že vzdržuje Ryanair (za London, Bruselj, Birmingham, Duesseldorf, Valencio, Trapani in Ca-gliari). Letalska zveza z Barcelono bo vzpostavljena 25. marca 2012 z dvema tedenskima povezavama (v sredo in nedeljo), 27. marca pa z Barijem, kamor bo Ryanair letele trikrat na teden (v torek, četrtek in nedeljo). Predsednik letališke družbe v Ron-kah Sergio Dressi je izrazil veliko zadovoljstvo z novima povezavama, ob tem pa je povedal, da je letališče konec novembra preseglo 800 tisoč potnikov, kar je zgodovinski rekord za Ronke. Pozitiven trend rasti zadeva vse povezave, posebno pa Milano Linate in Muenchen. SUROVINE V tržaškem • a «v v pristanišču stavijo na kavo TRST - Tržaška Pristaniška oblast se je odločila, da bo tudi za leto 2012 znižala najemnine za skladišča za surovo kavo, in sicer za 20 odstotkov. Kot je povedala predsednica Marina Monassi, bo to omogočilo povečanje tovorov kave iz držav proizvajalk, Trst pa bo posledično lahko potrdil svoje vodilno mesto pristanišča za kavo v sredozemskem bazenu. Po načrtih naj bi v tržaško pristanišče letos prišlo približno 130 tisoč ton surove kave, kar pomeni okrog 2,2 milijona 60-kilogram-skih vreč. Optimistične so tudi perspektive za prihodnost, saj je Vietnam, največji svetovni proizvajalec kave vrste robusta, ocenil, da bo pridelek sezone 2011-2012 rekordno velik. Od tega bo imelo zagotovo koristi tudi tržaško pristanišče, ki je akreditirano na londonski surovinski borzi. PODJETJA - Pekarna Bukavec na Proseku se je razširila v času Okusov Krasa Svojo ponudbo so podvojili Pavel in Nataša sta odprla novo prodajalno v prostorih, kjer je do pred kratkim delovala pekarna Davorina Starca TRST - Pekarna Bukavec na Proseku je ob letošnjih Okusih Krasa podvojila svojo ponudbo. Ob znanem obratu, ki deluje že od leta 1989, sta Pavel Bukavec in žena Nataša odprla novo prodajalno na proseški Krža-di, kjer je do pred kratkim poslovala pekarna Davorina Starca. Na glavnem sedežu pečejo in prodajajo, na novem pa le prodajajo priljubljene sveže žemlje in domače sladice. Po izredni prodaji raznih inovativnih vrst kruha in tudi tradicionalnega peciva za Okuse Krasa, ponujajo sedaj v decembru potico in belo potico, panetone, pandore in druge božične poslastice. Med Okusi Krasa se je lepo obnesla tudi prodaja kruha iz domače moke, mlete na mlinski kamen, ki so ga Bukavčevi skupaj z drugimi peki posebno promovirali. Zato Pavel in Nataša s sinom Danielom še naprej ponujajo ta posebno rahel in okusen kruh iz izvrstne bio moke, ki jo oskrbuje mlinar Igor Dekleva iz starodavnega mlina v Bujah v Vremski dolini. Na zalogi imajo tudi kruh iz bio pšenice kamut (egiptovskega izvora), naravno kvašen kruh iz pira (ponovno odkrita plev-nata zvrst pšenice), kruh z orehi itn. V novem obratu je do pred kratkim z mamo Majdo delovalDavorin Starec, eden od stebrov Okusov Krasa. Prava škoda, da je prenehal z dejavnostjo, saj je bil po izvirnosti in kakovosti proizvodov res cenjen. Lepo pa je, da so vrzel zapolnili prav kolegi domačini, ki z enakim navdušenjem ponujajo izvrstne domače specialitete. Vsi pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju in pri Servisu jim čestitajo za podjetnost in pogum. Nova obratovalnica je odprta vsak dan od 7.30 do 13.ure, ob nedeljah je zaprta, razen v posebnih prazničnih obdobjih. Za informacije in naročila lahko pokličete na tel. 040 251068 ali pobrskate po še sveži spletni strani www.paolobukavec.it. (D.D.) EVRO 1.3181$ -Q,5 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 13. decembra 2G11 valute evro (povprečni tečaj) 13.12. 12.12. ameriški dolar 1,3181 1,3384 japonski jen 102,60 103,95 kitajski juan 8,3877 8,4820 ruski rubel 41,7115 42,2020 indijska rupija 70,1100 69,6970 danska krona 7,4366 7,4349 britanski funt 0,84625 0,85315 švedska krona 9,0605 9,0185 norveška krona 7,7110 7,6770 češka krona 25,633 25,475 švicarski frank 1,2345 1,2332 madžarski forint 304,39 305,08 poljski zlot 4,5608 4,5149 kanadski dolar 1,3528 1,3674 avstralski dolar 1,3016 1,3179 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3485 4,3428 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6970 0,6981 braziljski real 2,4292 2,4243 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,4641 2,4700 hrvaška kuna 7,4986 7,5000 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 13. decembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,27655 0,54175 0,76200 0,03167 0,05167 0,09750 1,169 1,437 1,675 ZLATO (999,99 %%) za kg 40.431,23 € -627,73 arhiv Podjetna družina Bukavec s sodelavcema v novi pekarni na Proseku kroma TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 13. decembra 2G11 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,00 -6,98 IMTTIDCI IDADA il AZ. _Q (VI KRKA 1 1 IKA KOPER 50,00 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 7,50 153,70 158 00 -2,60 -0,84 TELEKOM SLOVENIJE 63,35 +2,11 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 15,00 AERODROM LJUBLJANA 10,12 DELO PRODAJA 21,00 rrm 7fiin -1,94 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABEN7 15,01 -0,21 ISIRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,00 3,45 -1,43 KOMPAS MTS NIKA 3,00 6,00 1750 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVALNICA SAVA PO7AVAROVALNICA SAVA 11,01 -- PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 6,00 9,89 -1 96 SALMS, L_IUB!__IANA SAVA TERME ČATEŽ 250,00 15,04 178 00 +0,27 IERME ČniEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 90,50 11,11 +0,56 -1,24 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 13. decembra 2G11 -G,3G delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,73 74,35 1176 -0,54 +0,20 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 0,94 +0,09 +4,48 -0 15 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,25 0,28 +1,52 EDISON ENEL ENI 0,79 3,05 15 97 -0,77 -0,52 +1 78 FIAT FINMECCANICA 3,81 +1,82 FINMECCANICA GENERALI IFIL 2,90 11,99 -0,62 +0,33 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,23 1105 +2,66 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,01 212 -1,16 -0,05 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,58 1 43 +3,51 +3,66 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,88 1007 -0,90 +1,70 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 32,81 +3,76 +2,08 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,28 4,35 +0,37 +1,26 +1 58 TENARIS TERNA 0,83 13,78 +2,99 +1 36 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,54 0,03 +1,06 -1 23 UNICREDIT 3,04 0,74 -0,53 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 100,19 $ +2,48 IZBRANI BORZNI INDEKSI 13. decembra 2G11 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 590,60 - TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.756,26 -0,29 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C DAA^it^^J 836,90 1.769,46 ^an 17 -0,20 -0,59 _1 Ar) LIUICA I J, uojy I OU -TI SRX, Beograd - - BICY Ç^^i^wz-v 1 /1QQ ~>Q _nr»c un /\, -jen aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.033,54 -0,45 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.099,80 2.294,76 +0,65 +0,11 S&P 500, New York 1.242,76 +0,11 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.168,92 5.744,26 5.529,21 -1,55 -0,19 +0,83 CAC 40, Pariz 3.172,35 +2,48 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.852,50 873,3 2.260,98 -1,71 -0,34 -0,37 Nikkei, Tokio 8.552,81 -1,17 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.315,27 18.586,23 2.248,59 -0,62 -2,73 -1,87 Sensex, Mubaj 16.002,51 +0,83 / ITALIJA Sreda, 14. decembra 2011 5 VARČEVALNI UKREPI - Vlada predlagala popravke Rešene pokojnine do 1400 evrov IMU: še 50 evrov odbitka na otroka Dodatni davek na tekoče račune - Taksisti in lekarnarji proti liberalizacijam RIM - V komisijah poslanske zbornice za proračun in finance so včeraj ves dan hiteli z obravnavo varčevalnih ukrepov in popravkov, ki jih je glede najspornejših postavk predložila sama vlada. Nekatere popravke je vlada predložila šele včeraj, kar je zakasnilo začetek razprave v zbornici, ki je od včeraj zdrknil na danes ob 10. uri. Predsednik finančne komisije Conte je sicer namignil na možnost še dodatne zakasnitve, posegel pa je predsednik zbornice Fini in pozval komisiji, naj zaključita obravnavo popravkov, tako da se bo razprava v skupščini začela danes in se predvidoma končala do sobote. Spremembe varčevalnih ukrepov zadevajo predvsem štiri sklope: pokojnine, davek na nepremičnine, liberalizacije in stroške politike. Pokojnine - Zgornjo mejo pokojnin, ki se bodo še usklajevale z inflacijo, bodo za leto 2012 dvignili na 1400 evrov, v letu 2013 pa se bo znižala na 935 evrov. Ministrica Fornero, ki je predložila ta popravek, je za ohranitev salda paketa predlagala 15-od-stotno obdavčitev pokojnin, ki presegajo 200 tisoč evrov letno. Sindikati so pozdravili ta predlog, opozorili pa so na spoštovanje načela progresivnosti, sicer bi prišli do paradoksa, da bi prejemali več upokojenci s 190 kot tisti z 200 tisoč evri nominalne pokojnine. Ministrica je tudi pripravljena nekoliko omiliti zakasnitev upokojitve za danes 59-letne odvisne delavce, ki bi se jim sicer delovna doba podaljšala za 5 let. V komisiji so tudi odobrili popravek, po katerem naj bi pokojnine do 1000 evrov še vedno izplačevali v gotovini. Vlada je tudi sklenila znižati pokojnine za delavce s 40-letno delovno dobo a manj kot 62 leti starosti, ki se upokojijo pred 1.1.2012: za prvi dve leti upokojitve pred 62 leti bodo izgubili po 1% letno, za morebitna dodatna leta anticipacije pa po 2%. Davek IMU - Ponovno obdavčitev prvega stanovanja bodo omilili s povečanjem odbitka 200 evrov za dodatnih 50 evrov za vsakega otroka do 26. leta, ki redno živi v stanovanju. Najvišji znesek odbitka ne bo presegel 400 evrov. Delno bodo te odbitke krili z novim letnim davkom na tekoče račune, ki bo znašal 34,5 evra za fizične in 100 za pravne osebe. Liberalizacije - Čeprav je Monti napovedoval liberalizacijo poklicev in storitev kot motor gospodarske rasti, je delno že klonil pritiskom lobistov. Taksisti so z grožnjami o blokadi že dosegli umik liberalizacije njihovega poklica, prav tako pa naj bi za eno leto (do konca leta 2012) zakasnili liberalizacijo cenikov in drugih norm za proste poklice, komercialne in storitvene dejavnosti. Med poslanci pa se je vnel spopad o liberalizaciji prodaje zdravil skupine C. Demokratska stranka je za, Ljudstvo svobode proti. Proti so tudi lekarnarji, ki grozijo z zaporo lekarn v ponedeljek. Po drugi strani pa trgovci spodbujajo vlado, naj ne kloni pritisku lobistov in naj sprosti konkurenco za farmacevtske izdelke. Stroški za politiko -Krčenje plač parlamentarcev na povprečno evropsko raven je doživelo zastoj. Vlada je umaknila napovedani odlok in zadevo prepustila pristojnosti parlamenta. Predsednik zbornice Fini obljublja, da bodo pohiteli in sprejeli krčenje do konca januarja. Pokrajine, kot jih poznamo, bodo delovale še eno leto. Do konca leta 2012 naj bi njihove pristojnosti prenesli na občine ali dežele, do 31. marca 2013 pa razpustili upravne organe. Dežele s posebnim statutom se bodo morale v 6 mesecih prilagoditi tem določilom. Izvoljeni v rajonske svete, gorske skupnosti in druga telesa, ki niso predvidena v ustavi, bodo v tem mandatu še ohranili sejnine, funkcije pa bodo brezplačne v naslednjem mandatu. Premier Monti je videti zamišljen: zneske varčevalnega paketa mora po eni strani prilagoditi načelu pravičnosti po drugi pa kljubovati pritisku lobistov ansa 4 ANKETA - Kljub težkim varčevalnim ukrepom Monti še vedno priljubljen Bossi napoveduje »padansko valuto« in napada Berlusconija, češ da podpira komuniste RIM - Premier Mario Monti ima po podatkih javnomnenjske raziskave, ki jo je objavil dnevnik La Re-pubblica, tudi po sprejetju 30 milijard evrov vrednega varčevalnega paketa, ki zaostruje pogoje upokojevanja in zvišuje davke, visoko podporo italijanskih državljanov. Podpira ga 58 odstotkov anketirancev. Pred sprejetjem varčevalnega paketa ga je sicer podpiralo 62 odstotkov anketirancev, medtem ko ga ni podpiralo 30 odstotkov. V včeraj objavljeni raziskavi se je ta odstotek povečal na 32. Nekoliko manjšo podporo ima celotna vlada, in sicer jo podpira 54 odstotkov anketiranih, medtem ko je ne podpira 35 odstotkov anketiranih. Med ministri poleg Montija najvišjo podporo uživa ministrica za socialno politiko in enake možnosti Elsa Fornero. Obema zaupa 58 odstotkov anketirancev. Večina vprašanih (37 odstotkov) je tudi prepričana, da je za uvedbo no- vih davkov kriva prejšnja vlada Silvia Berlusconija in ne Monti. 30 odstotkov jih meni, da so novi davki posledica mednarodnih razmer, 26 odstotkov pa jih zviševanje davkov pripisuje Monti-ju in njegovi vladi. Številni delavci, upokojenci in drugi državljani so v ponedeljek na poziv treh največjih sindikalnih zvez v državi protestirali proti varčevalnemu paketu. Najbolj so nezadovoljni s pokojninsko reformo in obdavčitvijo prvega stanovanja. Razlogom protesta so prisluhnile stranke, ki sicer podpirajo Montija in njegov varčevalni paket, poudarjajo pa potrebo po večji pravičnosti. Vlado pozivajo, naj nekoliko omehča ukrepe, ki bodo prizadeli nižje družbene sloje. Zlasti iz leve sredine prihajajo zahteve po zvišanju zgornje meje mesečne pokojnine, ki se bodo še usklajevale z inflacijo. Trenutno je postavljena pri dvojnem znesku minimalne pokojnine, se pravi nekaj pod tisoč evri, predlog pa je, da bi ohranili prilagajanje rasti inflacije za pokojnine do 1400 evrov. Varčevalnega paketa kljub morebitnim spremembam, ki naj bi jih vnesla vlada, najverjetneje ne bodo podprli v Italiji vrednot, kjer zahtevajo radikalnejši zasuk v davčni politiki s po-gumnejšimi ukrepi zoper davčne uta-jevalce in obdavčitev velikih premoženj. Prav tako bodo proti glasovali v Severni ligi, ki tudi sicer ni podprla Monti-jeve tehnične vlade in skuša spet pridobiti v severni Italiji izgubljeni konsenz z ostro opozicijsko politiko. V tej luči gre razumeti napad Umberta Bossija na do nedavnega zaveznika Berlusconija, češ da s podpiranjem Montijeve vlade podpira komuniste. Zavezništvo Severna liga - Ljudstvo svobode zato ne obstaja več, trdi Bossi, ki je še napovedal, da bo Padanija ob propadu evra ustanovila svojo lastno valuto. Lire si ne želijo, saj bi s tem še naprej podpirali nepridiprave, kot je poimenoval prebivalce južnega dela Italije. Razrešen odgovorni urednik TG1 Augusto Minzolini RIM - Upravni svet državne radiotele-vizije Rai je včeraj na predlog generalne ravnateljice Lorenze Lei razrešil odgovornega urednika dnevnika TG1 Augusta Minzolinija, ki je obtožen zlorabe kreditne kartice podjetja za zasebne stroške. Njegovo mesto bo začasno (do 31.1.2012) prevzel urednik Tgr Alberto Maccari. Minzoliniju naj bi zaupali »enakovredno mesto«, po vsej verjetnosti vodenje enega od prestiž-nejših dopisništev v tujini. V Fiatu od januarja strožji pogoji dela TURIN - Vodstvo Fiata je s sindikati včeraj sklenilo novo kolektivno pogodbo za vseh 86.200 zaposlenih v Fiatovih tovarnah po državi. Zasnovana je na pogodbi, ki že velja za nekatere obrate, delavcem pa prinaša strožje pogoje dela. Pogodbo so popisali vsi sindikati, z izjemo FIOM. Po novem bo delo potekalo v treh izmenah in šest dni na teden, vodstvo bo lahko zaposlenim naložilo za tretjino več oziroma 120 ur izrednega dela, odmori bodo namesto 40 minut trajali pol ure, zaostrili pa so tudi pogoje za organizacijo stavk. Z novo pogodbo so si zaposleni za prihodnje leto sicer izborili 600 evrov izrednega dohodka, ki jim ga bo Fiat izplačal julija in zvišanje plačila za sobotno delo. Kolektivna pogodba spreminja tudi sindikalno organizacijo v Fiatu. Po novem bodo v Fiatu sindikalni predstavniki delovali na ravni celotnega podjetja, ne pa v posameznih obratih. To tudi pomeni, da bo od uveljavitve kolektivne pogodbe dalje FIOM, ki ni pristopil k pogodbi, v Fiatu ostal brez zastopniških pravic. Sindikati zadovoljni s stavko RIM - V ponedeljek je bila 3-urna stavka zaposlenih v privatnem sektorju po vsej Italiji. Prvič po dolgem času so jo skupno oklicali in izvedli vsi glavni sindikati, in sicer Cgil, Cisl, Uil in Ugl. Ze-dinili so jih varčevalni ukrepi Montije-ve vlade, ki so po oceni vseh delavskih organizacij krivični, češ da zvračajo glavnino bremena krize na odvisne delavce in na upokojence. Sindikati zahtevajo, naj vlada odpravi predvideno zamrznitev pokojnin, pa tudi naj ublaži pokojninsko reformo in naj vsaj omili davek Imu na prvo stanovanje. Sindikati so zadovoljni z udeležbo v stavki, češ da je bila povsod visoka, a točnejših podatkov niso objavili. Prihodnji ponedeljek (19. t. m.) bodo iz istih razlogov stavkali še zaposleni v javnem sektorju, roke pa bodo prekrižali za 8 ur. Voditeljica Cgil Susanna Camusso je na sindikalnem shodu v Rimu zagrozila z novimi protestnimi akcijami, če ne bo prišlo do sprememb, prvi mož Cisl Raffaele Bonan-ni pa je pristavil, da tokrat namerava iti s stavko »do konca«. RASIZEM - Včeraj na dveh tržnicah v Firencah strelski pohod Skrajni desničar sredi belega dne ubil ulična prodajalca iz Senegala FIRENCE - Skrajni desničar je včeraj na strelskem pohodu po Firencah sredi belega dne ubil dva ulična prodajalca iz Senegala, še tri ljudi pa je ranil. Napadalec - belec srednjih let, šlo naj bi za pisatelja Gianluco Casseri-ja iz toskanskega mesta Pistoia - si je nato, kot kaže, sodil sam in je mrtev. Po navedbah očividcev je napadalec na tržnici Piazza Dalmazia severno od starega mestnega jedra Firenc mirno stopil iz avtomobila, nato pa začel streljati na ulične prodajalce iz Senegala. Dva je ubil, enega pa huje ranil. Nato se je odpravil še na tržnico San Lorenzo v središču mesta, kjer je znova streljal in ranil še dve osebi. Kasneje je bil ustreljen in je mrtev, ni pa še povsem jasno, ali so ga ustrelili policisti ali si je sodil sam, kot je verjetneje. V napadu naj bi Casseri uporabil revolver magnum. Ulični prodajalci iz afriških držav so sicer na ulicah večjih mest precej pogosti, ponavadi pa prodajajo afriške kipce, nakit in ponaredke dizajnerskih torbic. Po streljanju se je kakih 200 senegalskih prodajalcev zbralo v centru Firenc. Vzklikali so »Sramota!« in »Rasist!« ter v jezi prevračali smetnjake, mopede in prometne znake. Na dogodek se je med prvimi odzval predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je posvaril pred rasizmom in ksenofobijo, firenški župan Matteo Renzi pa je za danes proglasil dan žalovanja. Trupli senegalskih prodajalcev, desno zgoraj Gianluca Casseri PROCES - Po trditvah obrambe Berlusconi naj bi verjel, da je Ruby Mubarakova vnukinja MILAN - Na sodišču v Milanu se je v ponedeljek nadaljeval proces proti bivšemu premieru Silviu Berlusconiju v primeru Ruby, v katerem je obtožen, da je mladoletni prostitutki plačal za spolne usluge in posredoval pri njeni izpustitvi iz zapora. Po trditvah obrambe je bil Berlusconi prepričan, da je Ruby v sorodu z bivšim egiptovskim predsednikom. Tožilstvo Berlusconiju med drugim očita, da je kot premier zlorabil pooblastila, ko je Maročanko Ruby s pravim imenom Karima el Mahroug spravil iz zapora s klicem na policijsko postajo, češ da je vnukinja zdaj že bivšega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka. Poleg tega je Berlusconi obtožen, da je Maročanki, ko je bila še mladoletna, plačal za spolne usluge. Za obe kaznivi dejanji Berlusconiju skupaj grozi do 15 let zaporne kazni. Berlusconi, ki je kot premier odstopil 12. novembra, se tudi v ponedeljek ni pojavil na sodišču. Na sodišču je znova pričal namestnik šefa policije Marco Ciacci, ki je vodil preiskavo v primeru Ruby. Povedal je, da je Berlusconi le v noči s 27. na 28. maj 2010 poklical na policijsko postajo in se zavzel za izpustitev dekleta. Kasneje, ko je Ruby zaslišala policija, pa se Berlusconi ni več zavzemal za njeno izpustitev, je povedal Ciacci. Po mnenju obrambe to dokazuje, da je bil Berlusconi prepričan, da je Ruby v sorodu z Mubarakom. Ko pa se je kasneje izkazalo, da nista v sorodu, se Berlusconi tudi ni več zavzemal zanjo. Ciacci je kot prvi na seznamu več kot 200 prič tožilstva in obrambe na sodišču nastopil že v začetku decembra. Takrat je dejal, da so bila nekatera dekleta, med njimi Ruby, ki so se udeleževala razvpitih Ber-lusconijevih zabav, prostitutke. Ob tem sicer ni povedal, ali so dekleta svoje storitve za denar ponujala tudi na Berlusconijevih zabavah. Po besedah Ciaccija so do teh ugotovitev prišli na podlagi preiskav, ki so vključevale tudi telefonsko prisluškovanje. Poleg Ruby je Ciacci imenoval še dve s seznama več kot 30 deklet, ki so se udeleževala razuzdanih zabav. Gre za brazilsko manekenko Iris Berardi in dekle z imenom Michelle Conceicao. 6 Sreda, 14. decembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu TRŽAŠKA ŠPORTNA PALAČA - Med ponedeljkovimi pripravami na Jovanottijev koncert se je zrušil oder Pod kupom železja in ozvočenjem ugasnilo življenje študenta-delavca Preiskovalci preverjajo, katera podjetja so sodelovala pri sestavljanju odra - Jovanottijevo žalovanje in polemike o plačah delavcev ODZIVI Minute molka in pozivi institucijam Ponedeljkova seja tržaškega občinskega sveta je zaradi tragedije v športni palači trajala le nekaj minut. Vodje strankarskih skupin so se odločili, da bodo na seji le počastili spomin nesrečnega Francesca Pinne. Župan Roberto Cosolini se je spomnil fanta in izrekel sožalje prizadeti družini ter opozoril na varnost na delovnih mestih, po minuti tišine pa je bila seja prekinjena in preložena. Včeraj so Pinni posvetili minuto molka tudi v deželnem svetu, Maurizio Salvadori (UDC) pa je v imenu svetnikov izrazil soža-lje prizadeti družini. Tržaški župan Roberto Cosolini, ki je bil v ponedeljek na prizoriščih obeh delovnih nesreč, je včeraj izrazil upanje, da bodo vzroke razčistili, »glede same nesreče in tragedije pa nimam besed«. Župan upa tudi, da bodo ostali delavci popolnoma okrevali. Žalovanju za Pinno se je pridružil tudi rektor Univerze v Trstu Francesco Peroni. Odzvale so se tudi razne stranke. Bruna Zorzini Spetič (SIK) je poudarila, da gre tudi to nesrečo pripisati sistemu nerednih delovnih razmerij, ki gotovo ne spodbujajo pravic in zaščit. Tržaškega župana poziva, naj od deželne in državne vlad zahteva sredstva za zagotavljanje varnosti pri delu, da bo mogoče spoštovati zakone. Podobno je stališče pokrajinske koordinacije stranke SEL, ki opozarja, da ponedeljkovi nesreči nista stvar usode, marveč nespoštovanja pravil in točno določenih odgovornosti. Institucije naj razčistijo zadevo, stranka pa se bo še naprej borila za varnost v delovnem okolju. V ponedeljek je senator Domenico Gramazio (Ljudstvo svobode) napovedal, da se bo s tržaškim tragičnim dogodkom ukvarjala tudi parlamentarna preiskovalna komisija za nesreče pri delu. Dvajsetletni Francesco Pinna, tržaški študent inženirstva, je v ponedeljek umrl med pripravami na večerni koncert Lorenza Cherubinija - Jovanottija. Sestavljanje velikih odrov za nastope glasbenih ikon je eno izmed študentskih del, s katerimi si mnogi mladi plačujejo študij. V tržaški športni palači je bil oder dobrih sedem ur pred koncertom že skoraj končan, več deset metrov visoka kovinska struktura je že kraljevala nad košarkarskim parketom. Okrog petdeset pretežno mladih delavcev je opravljalo zadnja dela, ko se je ob 14. uri vse skupaj sesulo. Vse kaže, da je nosilni del ogrodja popustil, kar je povzročilo porušenje celotne strukture, ki je pokopala Pinno in njegove sodelavce. Nosilni del odra je bil pritrjen na strop, kjer naj bi nekaj nenadoma popustilo. Francesco je umrl pod težo kakih dvestotih kilogramov naprav za ozvočenje in kovinskih drogov. Pod kovino je bilo ujetih še kakih deset pretežno mladih delavcev, sedem se jih je poškodovalo. Gasilci in reševalci službe 118 so se ob navzočnosti karabinjerjev in policistov reševali mlade, medtem ko za nesrečnega Francesca Pinno ni bilo pomoči. Po besedah sodnega zdravnika Fulvia Costantinidesa je bil na mestu mrtev. Francescovemu dekletu in prijateljem so žalostno novico sporočili nekaj ur pozneje pred samo športno palačo, kjer so se v dežju gnetli novinarji in snemalci. Včeraj je bil najhuje poškodovani še na oddelku za reanimacijo v katinarski bolnišnici. 26-letnega Videmčana tuni-zijskega porekla Saidi Bilal bodo danes verjetno podvržen kirurškemu posegu, njegovo zdravstveno stanje je baje stabilno. Od ostalih šestih poškodovanih sta bila sinoči po podatkih produkcijske hiše Trident dva v bolnišnici. Preiskavo zaradi suma nenamerne povzročitve nesreče vodi državni tožilec Matteo Tripani, ki obenem sledi preiskavi o nesreči v centru Avalon pri Briščikih. Tri-pani je odredil obdukcijo in čaka na tehnično poročilo oddelka za preventivo, varnost in nesreče pri delu zdravstvenega podjetja ASS. Glavni tožilec Michele Dalla Costa je dejal, da bo tožilstvo šele po prvem poročilu ocenilo, ali potrebuje druge ekspertize. »Moramo ugotoviti, ali je popustila struktura, ali pa je prišlo do napake med montažo. Ob tem moramo sestaviti shemo podjetij, ki so na raznih ravneh sodelovala pri sestavljanju odra in preveriti, ali so se med seboj tako ali drugače ovirala,« je delo preiskovalcev pojasnil Dalla Costa. Vodja mobilnega oddelka Mario Bo je pojasnil, da bi lahko bil obračun nesreče še hujši: »Očividci so povedali, da na odru ni bilo veliko ljudi. Ko bi jih bilo več, bi bile posledice gotovo še hujše.« Marsikdo je pomislil, da bi nosilni oder morda lahko popustil tudi osem ur pozneje, med samim koncertom v razprodani dvorani. Jovanotti je takoj po tragediji začasno preklical vse koncerte turneje. Prek Twitterja je najprej izrazil osuplost in globoko žalost. Včeraj pa je na Facebooku razložil, da je bil Francesco Pinna z redno pogodbo zaposlen za dnevno delo. »Ved- Levo Francesco Pinna (slika s Facebooka), desno neverjeten prizor v športni palači in eden izmed številnih rešilcev, s katerimi so v ponedeljek prepeljali poškodovane v katinarsko bolnišnico kroma no zahtevam, da morajo biti vsi, ki delajo v okviru moje glasbe, pogodbeno povsem zaščiteni in tako je bilo tudi v tem primeru. Svet koncertov je resen sektor, v katerem ni prostora za improvizacijo. V sklopu mojih turnej spoštujemo osebe in zakone,« je napisal kantavtor. Socialna zadruga OnStage, za katero je delal Pinna, bo nastopila kot oškodovana stranka. Predsednik Paolo Rizzi je povedal, da je njegovo osebje delalo na vodoravnem nosilnem odru, ki ga je že pred njihovim prihodom montiralo podjetje Stage System iz okolice Milana. Tovrstne strukture postavlja samo četverica italijanskih podjetij, ki je že več let dejavna v tem sektorju. Rizzi je poudaril, da so imeli Francesco Pinna in ostali delavci primerno pripravo in predpisano opremo. Eden izmed delavcev naj bi tik pred nesrečo zaslišal ropot, podoben premiku električnih motorjev, ki držijo nosilni del odra. Slednji je pritrjen na strop športne palače, po Rizzijevih navedbah pa je ta povezava popustila in povzročila zruše-nje celotnega odra, na Pinno pa so zgrmele naprave za ozvočenje. Organizatorji koncerta, podjetje Azalea Promotion, so v noti za tisk izpovedali svojo bolečino. »V vseh teh letih je bil naš edini namen zabavati občinstvo, v to smo vlagali svoja prizadevanja v sodelovanju s kvalificiranimi podjetji,« še piše v sporoči- lu. Assomusica, organizacija, ki združuje organizatorje in producente glasbenih spektaklov v živo, je odločno zanikala trditve, da naj bi Francesco Pinna za svoje delo prejemal le po pet evrov na uro. Asso-musica je v sporočilu zapisal, da se tržaški pobudnik koncerta obrača na zadruge in organizacije, ki za omenjena dela plačujejo od 13 do 16 evrov na uro, v primeru Pinne pa 13,5 evra. Assomusica je zapisala tudi, da člani združenja vsako leto organizirajo v Italiji več tisoč prireditev, zato njihov profesionalni pristop ni pod vprašajem. Za- druga On Stage pa je pojasnila, da je Pinna prejemal 6,5 evra na uro neto. Bil je edini sin, prijatelji ga opisujejo kot zelo resnega in prizadevnega fanta, ki je ljubil šport. Po obiskovanju pomorske šole v Trstu se je vpisal na fakulteto za inženirstvo. Prefekt Alessandro Giacchetti je po skupnem pozivu sindikatov CGIL, CISL in UIL sklical nujno omizje o varnosti pri delu, ki bo danes ob 10. uri. Sestanka se bodo udeležili predstavniki javnih uprav, sindikatov in stanovskih organizacij. Aljoša Fonda POMORSKA POSTAJA - Slabo uro po dogodku v športni palači Nesreča med gradnjo terminala Trije poškodovani, dva so hospitalizirali - Hiteli so z delom, da bi pravočasno predali namenu nov pomorski terminal za ladje za križarjenje Ponedeljek, dan splošne stavke, je bil za delavce preklet dan. Približno eno uro po neverjetnem dogodku v tržaški športni palači je odjeknila novica o podobni nesreči na Pomolu Ber-saglieri. Na gradbišču za Pomorsko postajo so se poškodovali trije delavci, ki so se ukvarjali s širitvijo skladišča številka 42. Okrog 15. ure so delali na podstrešju skladišča, ko so se jim tla zrušila pod nogami. Včeraj je bil eden izmed treh na Katinari še vedno na oddelku za reanimacijo, drugi je bil na ortopedskem oddelku, tretji pa je doma. Operativno komunikacijski center službe 118, ki je le uro pred tem dogodkom poslal vse razpoložljive rešilce v športno palačo, je moral na vrat na nos preusmeriti tri re-šilce na mestno nabrežje, kjer so poškodovanim najprej priskočili na pomoč sodelavci. Gasilci in policisti so bili prav tako sočasno na obeh prizoriščih. Navzoč je bil tudi tržaški župan Roberto Cosolini. Eden izmed delavcev je padel v beton, v katerem ni mogel premikati noge. Po posegu gasilcev so mu reševalci imo-bilizirali zlomljeni ud (foto Kroma). Najhuje se je poškodoval 58-letni italijanski državljan iz Foggie, ki je bil včeraj še na oddelku za reanimacijo, ni pa v smrtni nevarnosti. Zlomil si je stegneni- co i utrpel udarce po celem telesu. Ostala dva delavca sta srbska državljana. Eden se je v ponedeljek zvečer po pregledu na urgenci vrnil domov, drugega so hospitalizirali na ortopedskem oddelku, zlomil naj bi si golenico in piščal. Državno tožilstvo je zaseglo gradbišče, ki ga je pred časom odprla Pristaniška oblast. Okoliščine nesreče na pomolu, ki ga upravlja družba Trieste Terminal Passeggeri, preiskuje pomorska mejna policija, na potezi pa so gasilci, ki morajo izročiti tehnično poročilo o nesreči. V okviru posegov za podaljšanje pomola za potrebe ladij za križarjenje se zidarska zadruga CMB iz Emilije Ro-magne (Cooperativa muratori e brac-cianti di Carpi) z gradnjo novega terminala. Delo poteka brez prestanka, ne glede na vremenske razmere. V ponedeljek so delavci delali v dežju in na blatnem terenu: v zadnjem obdobju je ritem pospešen in vsak dan se delavci vrstijo v dvojnih izmenah, da bi terminal predali namenu v predvidenem roku. (af) / TRST Sreda, 14. decembra 2011 7 LAS KRAS - Predstavitev masterplana za tržaški Kras Razvojni načrt -svež zrak za naš Kras Anketirali so 103 kmetovalce in 12 mnenjskih voditeljev - Izdelali seznam razvojnih smernic »Držali smo obljubo in uresničili študijo, pravzaprav razvojni načrt - masterplan za tržaški Kras.« Projekt, ki vsebuje strateške smernice za razvoj našega Krasa oziroma kmetijstva, je na tiskovni konferenci v deželni palači na Velikem trgu v ponedeljek predstavil predsednik Lokalno akcijske skupine LAS Kras Franc Fabec. Spomnil se je besed Piera Villotte, ki je Kras primerjal osebi, ki se potaplja na dah in ki skuša priplavati na površje, da bi končno zadihala in si pljuča napolnila s svežim zrakom. Masterplan je torej lahko za Kras ta potreben kisik. Tako kot obljubljeno pred letom dni je LAS namreč s finančno podporo deželne vlade in s pomočjo strokovnjakov opravil res koristno nalogo: ob posameznih strokovnih srečanjih je sestavila podatkovno osnovo, saj so anketirali 103 kmetovalce (od skupnih 500 kmetij na našem teritoriju) in 12 mnenjskih voditeljev, predstavnikov zasebnih in javnih inštitucij. »Iz njihovih odgovorov smo izdelati seznam pobud, investicij, želja in potreb za načrtovanje novih strategij za prihodnost, uspelo pa nam je tudi začrtati nek finančni okvir za njihovo uresničitev,« je dodal direktor LAS Erik Švab. Delovna skupina je po besedah koordinatorja dela Giulia Volpija statistično obdelala in se poglobila v teritorij in aktivne kmetije na njem, zaustavila se je pri najbolj razširjenih kmetijskih panogah (vinarstvo, sirarstvo, oljkarstvo, čebelarstvo, ipd) in ocenila obstoječe vin-kulacije (Natura 2000, SIC, ZPS, krajin- Udeleženci ponedeljkovega srečanja v deželni dvorani Predonzani na Velikem trgu kroma ske zaščitne norme ipd). Obenem je poskrbela za analizo prednosti in šibkih točk tržaškega Krasa, pa tudi priložnosti in tveganj, ki jih ta ponuja kmetovalcem. Ankete so pokazale veliko voljo do dela, željo po inovaciji in med drugim vse nižjo starost kmetovalcev, saj se vse več mladih odloča, da se bo posvetilo kmetovanju - vinogradništvu, olj-karstvu, sirarstvu, čebelarstvu in podobno, saj v tem vidi priložnost za razvoj, za inovacijo na domačih tleh, za širjenje delovnega spektra in seveda nek primeren ekonomski doprinos. Obenem je študija pokazala tudi vse večje zanimanje krajevnih upraviteljev za naš prostor, predvsem za posebnosti, ki jih predstavlja Kras kot mestno zaledje in vse bolj kot turistično vabilo. V tej luči je razvojni načrt ponudil nekaj idej o načrtovanju turističnih poti, ki bi obiskovalcu ponudile celoten pogled na življenje OBČINA TRST - Priprava prvega proračuna levosredinske uprave Milijoni za Kras Posegi občinskega svetnika Stefana Ukmarja za javna dela na Vzhodnem in Zahodnem Krasu Kraška rajonska predsednika Marko Milkovič (Vzhodni Kras) in Bruno Rupel (Zahodni Kras) sta se v letih Di-piazzovega županovanja ob predstavitvah občinskega proračuna vsakič hu-dovala zaradi skromne pozornosti, ki jo je desnosredinska uprava posvečala kraškemu ozemlju. Številna potrebna javna dela je prelagala iz leta v leto, investicij je bilo malo, za oba rajonska okoliša le nekaj sto tisoč evrov. Letos kaže, da ne bo tako. Dipiazzov naslednik, župan Roberto Cosolini, je že na srečanjih z rajonskima svetoma in prebivalci obeh okolišev pokazal zanimanje za nerešena vprašanja in zagotovil, da se bo njegova uprava lotila najbolj resnih in nujnih. V prejšnjih tednih je občinski svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar pozorno sledil delu občinskih upraviteljev. Od-bornico za javna dela Eleno Marchigiani in odbornico za šolstvo Antonello Grim je pospremil v slovenska šolska poslopja, potrebna popravil in obnove, seznanil ju je z zahtevami krajevnega prebivalstva. Stefanp Ukmar kroma V občinskem proračunu naj bi ta zanimanja dobila svoje mesto. Tako je od-borništvo za javna dela vključilo investicijo v višini milijona evrov za izredno vzdrževanje šolskih poslopij na Proseku, za vzdrževanja osnovne šole Primoža Trubarja in otroškega vrtca v Bazovici pa je predviden milijon 900 tisoč evrov. Levo poslopje osnovne šole Primoža Trubarja v Bazovici kroma V proračun naj bi vključili tudi finančno kritje za novo sekcijo vrtca v Dijaškem domu, in sicer 105 tisoč evrov. Veliko pozornost bo Cosolinijeva uprava posvetila tudi cestam, pločnikom in parkiriščem. Za parkirišča na kraškem območju je namenjenih 500 tisoč evrov letno za dobo treh let. Pri Ferlugih naj bi uredili razgledišče; v Lonjerju naj bi uredili manjše parkirišče in končno obnovili kolovoz, ki vodi iz vasi na Kati-naro. Pomemben poseg bo Cosolinije-va uprava izvedla v Bazovici: na Trmu-nu bo uredila parkirišče in tamkajšnje širše območje. Nadalje bo v proračunu postavka v višini 150 tisoč evrov za dobo treh let za ureditev cest in pločnikov na kraškem območju. Levosredinska uprava bo priskočila na pomoč tudi športnim središčem Zarje v Bazovici, Primorca v Trebčah in Er-vatti pri Proseku. Ta središča se nahajajo na jusarskih zemljiščih. Uprava bo delno krila stroške za ogrevanje, kot že leta krije tovrstne stroške občinskih telovadnic. M.K. in delo na Krasu, pa tudi o kapilarnem širjenju informacij o aktivnostih in prodaji krajevnih proizvodov. Da je bilo za Kras predstavljenih že veliko dokumentov, ki so drug za drugim ostali zaprti v predalu kakega urada, je po mnenju univerzitetnega docenta Gian-luigija Gallentija danost. Razvojni načrt LAS, ki ga je izdelala interdisciplinarna delovna skupina pa ima to prednost, da je »bottom-up« projekt, se pravi, da temelji konkretno na ljudeh, pravzaprav na njihovih ciljih. Načrt vsebuje več strateških nivojev, razdeljenih glede prioritet -med najpomembnejše spada okrepitev kompetitivnosti med kmetijskimi obrati z ureditvijo novih objektov in nakupom novih strojev na primer, ter spodbujanje ruralnega turizma oz. valorizacija turistične ponudbe na določenem območju. Ob primarnih pa velja zabeležiti še dopolnilne potrebe, kot so strokovno izobraževanje kmetovalcev, ureditev sistema teritorialne koordinacije z javnimi upravami in zasebniki ali spodbujanje energetskega varčevanja. Srečanja sta se udeležila tudi deželna odbornika za kmetijstvo Claudio Violino in za produktivne dejavnosti Federica Seganti. Masterplan naj bi predstavljal spodbudo za deželno upravo, naj poskrbi za razvoj kmetijstva, s časom pa naj bi se spremenil v deželni zakon, ki bi ponujal oz. konkretno izvajal ponujene smernice za razvoj tržaškega Krasa. (sas) Brez elektrike ponekod po dolinski občini Uprava Občine Dolina obvešča, da bo zaradi del na napravah električnega omrežja, ki jih bo izvedla družba ENEL, danes, 14. decembra, od 8. do približno 14. ure, prekinjena dobava električne energije na območju ploščadi pred tovarno Wartsila, v Borštu, Zabrežcu, Botaču, Dragi, na Hrvatih in na Jezeru; od 7.45 do 8.15 in od od 14. do približno 14.30 pa bo prekinjena dobava elektrike na Pesku in v Gročani. Za dodatne informacije je mogoče telefonirati na brezplačno telefonsko številko 803500 (opcija 1) družbe ENEL. Davek na smeti Tarsu ne vsebuje DDV Občina Trst je prejela številne prošnje z zahtevo po povračilu davka na dodano vrednost DDV, ki naj bi ga občani plačali neupravičeno skupaj z davkom na odpadke Tarsu. Pristojni občinski urad v tej zvezi pojasnjuje, da občani plačujejo davek Tarsu in ne tarife za mestno higieno (t.i. TIA). Davek Tarsu urejuje zakonski odlok št. 507/93, ki ne predvideva plačevanja DDV. Obrazci družbe Esatto za plačevanje davka Tarsu, ki jih prejemajo občani, torej ne vsebujejo DDV. Zato občani nimajo pravice do denarja za DDV, ugotavlja občinska uprava, ker ga niso dejansko nikdar plačali. Prevrnjen avto med Trebčami in Opčinami Na pokrajinski cesti med Trebčami in Opčinami se je včeraj okrog 11.45 prevrnil avtomobil znamke Toyota. Mlado tržaško voznico, ki se je peljala proti Opčinam, je tik pred restavracijo Le foglie del Carso zaneslo v desni obcestni zidek, nakar je izgubila nadzor nad vozilom, ki se je prevrnilo na sredo ceste. Voznica se k sreči ni poškodovala, na delu so bili policisti, mestni redarji, gasilci in reševalci službe 118. Uprli so se policistom Mestni policisti so zaradi upiranja javnemu funkcionarju in drugih kaznivih dejanj prejšnjo noč aretirali dva moška in eno žensko, drugo žensko pa so prijavili na prostosti. Ti so se uprli policistom, ki so zasačili 36-let-nega Tržačana C. L., ko je uriniral na cesti, medtem ko je njegova prijateljica 26-letna B. T. pazila, da ga nihče ne vidi. Ob prihodu policistov sta se poleg C. L. in B. T. nanje spravila tudi 26-letni B. M. in 27-letna P. M. Policisti jih obtožujejo dolge vrste prekrškov, od pijančevanja do povzročitve telesnih poškodb. SOCIO-PSIHOPEDAGOŠKA SLUŽBA Ukmar in Švab: Novi prostori so zelo lepo urejeni Novi začasni prostori Slovenske socio-psihopedagoške službe so, kljub morda ne-kolikšni utesnjenosti, zelo lepo urejeni, tržaško Podjetje za zdravstvene storitve pa je poskrbelo za postavitev dvojezičnih napisov z manjšo napako, ki pa jo bodo v kratkem popravili. Tako ugotavljata tržaška občinska svetnika Štefan Ukmar (Demokratska stranka) in Igor Švab (DS-Slovenska skupnost), ki sta si v ponedeljek ogledala nove prostore službe v Ul. Vespucci skupaj z direktorico Drugega zdravstvenega okraja Mario Grazio Cogliati Dezza ter odgovornima funkcionarkama Loretto Lattanzio in Danielo Vidoni. Kot piše v sporočilu za javnost, so predstavniki zdravstvenega podjetja občinskima svetnikoma potrdili, da je bila premestitev potrebna zaradi nujnih obnovitvenih del v stavbi v Ul. Farneto, kjer je bil poprej sedež službe in bo v prihodnje namenjena izključno upravnim dejavnostim. Lokacija v Ul. Vespucci pa je začasna, dokler se ne uredijo novi prostori pri Sv. Ivanu, kar pomeni, da bo slovenska služba ostala v teh prostorih manj kot dve leti. Ukmar in Švab sta dalje vzela na znanje dejstvo, da je krčenje števila zaposlenih žal strategija tako državnih kot deželnih oblasti, še posebno v zdravstvu, da pa bo podjetje še naprej skrbelo za visoko kakovost službe, ki je že trideset let prisotna na Tržaškem, enake pa žal ni na Goriškem. Predstavniki zdravstvenega podjetja so tudi potrdili, da od staršev ni prišlo do večjih kritik glede sedanje lokacije, saj je v neposredni bližini tudi podzemna garaža, tako da ni večjih težav glede parkiranja. Občinska svetnika priznavata celotnemu osebju izredno visoko strokovnost in zato upata, da jim bodo omogočili najboljše delovne pogoje, zato so skupaj s predstavniki zdravstvenega podjetja sklenili, da bo čez nekaj mesecev, približno pred poletjem, prišlo do novega sestanka, da se preverijo pogoji in delovanje službe. V primeru nesoglasij, menita občinska svetnika, je najboljša pot konstruktivno dogovarjanje vseh, še posebno pa politikov, zato odklanjata »brezpredmetne in žgoče polemike nekaterih, ki ne služijo nikomur, ne tistim, ki to predragoceno službo opravljajo in ne tistim, ki to službo še kako potrebujejo,« piše v sporočilu za javnost. 8 Sreda, 14. decembra 2011 TRST / SINDIKAT - Visoka udeležba na ponedeljkovi stavki proti Montijevim varčevalnim ukrepom Sindikati zahtevajo zaščito socialne države V podjetjih na Tržaškem stavkalo 55 do 80% ljudi - Protesti pred prefekturami Geslo »Roke dol« v obrambo socialne države je zaznamovalo splošno stavko, ki so jo oklicali zvezni sindikati Cgil, Cisl in Uil v ponedeljek v znak protesta proti varčevalnim ukrepom, ki jih vsebuje zakonski odlok italijanske vlade. Sindikati so oklicali najmanj triurno stavko, koliko ur pa so delavci stavkali, so določili posamezni panožni sindikati. Nedeljsko srečanje med ministrskim predsednikom Mariom Montijem in državnimi tajniki sindikatov Cgil, Cisl in Uil očitno ni obrodilo sadov. Ves dan so vsekakor stavkali kovinarji, vpisani v sindikat Fiom-Cgil. Ta je namreč razglasil celodnevno stavko, ker je protestiral tudi proti obnašanju pooblaščenega upravitelja družbe Fiat Sergia Marchionneja zaradi neupoštevanja državne delovne pogodbe. Poleg kovinarjev so ves dan stavkali tudi gradbinci. V deželi Furlaniji-Julijski krajini so deželni sindikati Cgil, Cisl in Uil priredili demonstracije pred prefekturami v Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu. Stavkali so tudi člani deželnega desno usmerjenega sindikata Ugl, ki je oklical triurno stavko in je sodeloval na demonstraciji pred tržaško prefekturo. Namen Montijeve vlade je unovčiti denar na račun vedno istih ljudi - odvisnih delavcev in upokojencev - in je zakonski odlok zato nepravičen in nesprejemljiv, so med drugim povedali deželni tajniki sindikatov Cgil, Cisl in Uil Franco Belci, Giovanni Fania in Giacinto Menis. Nedeljsko srečanje z Montijem je popolnoma propadlo, je poudaril Fania, zato so delavci še odločneje protestirali. Na Velikem trgu se je kljub dežju pred prefekturo zbralo okrog 300 demonstrantov z zastavami omenjenih sindikatov, medtem ko jih je bilo v Gorici približno 700. Sindikalno delegacijo je tudi sprejela namestnica goriškega prefekta Gloria Allegretto. Sicer so v podjetjih v deželi FJK po podatkih sindikata Cgil zabeležili visoko udeležbo na ponedeljkovi stavki. Na Videmskem je npr. v podjetju Dynamic technologies stavkalo 80 odstotkov zaposlenih, v podjetju Luvata 65 odstotkov, v podjetju Far 80% in v podjetju Automotive Lighting 65 odstotkov. Na Tržaškem je med ostalimi stavkalo 55 odstotkov zaposlenih v podjetju Pittway in 80% v podjetju Sertubi. Montijev zakonski odlok je dodaten udarec za delavce in upokojence, je še povedal Fania. Popravki, ki naj bi jih sprejeli v parlamentu so po njegovem mnenju nezadostni, ker bi se morala vlada osredotočiti na davčno reformo, na boj proti davčni utaji in na davek na premoženje. A.G. Demonstracija sindikatov Cgil, Cisl in Uil ter Ugl pred prefekturo na Velikem trgu kroma TRG GIOTTI - Voznik vespe s 35-dnevno prognozo Izsiljena prednost pred tržaško sinagogo Križišče pred sinagogo na Trgu Giotti je bilo včeraj popoldne prizorišče hujše prometne nesreče, v kateri se je poškodoval voznik vespe. Nesrečo je obravnavala tržaška občinska policija (na sliki Kroma). Okrog 17. ure se je 32-letni libanonski državljan M. A. s svojo vespo pravilno peljal po Ulici Zanetti proti Ulici Coroneo in tržaški sodni palači. Sredi križišča na Trgu Giotti pa ga je v desno bok silovito zadel avtomobil volkswagen polo, ki se baje ni ustavil pred znakom stop in mu tako izsilil prednost. Vespo in voznika j e odbilo vstran, znašla sta se na asfaltu pred sinagogo. M. A. je na tleh izgubil kar nekaj krvi, močno se je tudi udaril v glavo. Poškodba in prelita kri sta takoj vzbudila skrbi. Reševalci službe 118 so ponesrečenca z rešilcem prepeljali v bolnišnico na Katinaro, kjer prognoze naposled le niso pridržali. Poškodovani bo okreval, ampak šele v dobrem mesecu dni (35-dnevna prognoza). Kocijančič in Gabrovec V novem (radijskem) dnevu o Svetu slovenske manjšine Deželna svetnika Igor Kocijančič in Igor Gabrovec bosta danes ob 9. uri gosta radijske oddaje V novi dan, ki jo ob sredah vodita Marko Sancin in Boris Devetak. Govor bo o njunem predlogu o ustanovitvi neposredno izvoljenega predstavništva Slovencev v Italiji. Izziv sicer pripada društvu Edinost, ki ga je že pred leti predložilo deželnemu svetu FJK, na petkovi tiskovni konferenci pa sta pobudnika orisala svetle in nekoliko manj svetle strani, ki zadevajo morebitno ustanovitev Sveta slovenske manjšine. V današnji oddaji bosta Kocijančič in Gabrovec odgovarjala na vprašanja voditeljev, na razpolago bosta tudi telefonski številki (zelena brezplačna 800108533 in 040362875), preko katerih bodo lahko poslušalci neposredno sodelovali v oddaji in zastavljali gostom vprašanja. Sindikalna skupščina v uradu za sprejemanje aktov Občinski urad za sprejemanje aktov v Ul. Punta del Forno bodo zaradi sindikalne skupščine ta petek zaprli ob 11.30. Voda na ogled na Trgovinski zbornici Na Trgovinski zbornici bodo danes ob 11.30 predstavili razstavo Voda na ogled (it. »Acqua in passerella«). Razstavo prireja družba Acegas-Aps v sodelovanju z združenjem WWF OASI, ki upravlja miramarski morski rezervat. Namen razstave je nuditi informacije in razpravljati o vodi in njenem neprecenljivem pomenu ter o distribucijski mreži. V tem smislu bodo na razstavi tudi informacije o starih in sodobnih vodovodih. Na današnjem odprtju razstave bodo govorili generalni tajnik Trgovinske zbornice Stefano Patriarca, namestnik generalnega direktorja družba Acegas-Aps Alessandro Ba-roncini in direktor oddelka za dobavo vode in plina družbe Acegas-Aps Enrico Altran ter direktor miramar-skega morskega rezervata Maurizio Spoto. Sledil bo vodeni obisk razstave, za katerega bo poskrbel kurator Marco Francese. Razstava bo odprta do 15. januarja leta 2012 od ponedeljka do petka z urnikom odprtja Trgovinske zbornice. Opereta v dvorani Tripcovih V dvorani Tripcovih bo drevi ob 20.30 na sporedu opereta Che bel che xe l'amor. Libreto Edda Vidiz, glasba Umberto Lupi. ZDRUŽENJE KRONISTOV FJK - Na tržaškem županstvu podelili zlatega sv. Justa znanstveniku Mauru Giacci Priznanje Trstu kot mestu znanosti Nagrajenec je direktor tržaške sekcije Mednarodnega centra za gensko inženirstvo in biotehnologije - Trst potrebuje globalni načrt za prenos znanosti na področje gospodarstva Ponedeljkova podelitev 45. nagrade zlatega sv. Justa direktorju tržaške sekcije Mednarodnega centra za gensko inženirstvo in biotehnologije Mau-ru Giacci ni predstavljala toliko priznanje izjemnemu znanstveniku, kolikor predvsem priznanje Trstu kot mestu znanosti. Ta ugotovitev je bila nekakšen »leit-motiv« opoldanske slovesnosti na tržaškem županstvu, kjer je častni predsednik Združenja kronistov Furlanije Julijske krajine, ki od vsega začetka podeljuje nagrado, Giorgio Cesare izročil zlati kipec Tristana Albertija Giacci ob ploskanju župana Roberta Cosolinija, predsednika občinskega sveta Iztoka Furlaniča, odbornikov, svetnikov in občinstva, ki se je zbralo v dvorani občinskega sveta. Da je priznanje letos šlo tistemu Trstu, kateremu pravimo mesto znanosti in raziskovanja, so v svojih posegih poudarili vsi, od Furlaniča in Co-solinija pa do Cesareja in podpredsednika Fundacije CRT Renza Piccinija ter do samega Maura Giacce. Slednjega je Cesare označil za pravega ambasadorja najboljšega Trsta v Italiji in svetu, medtem ko se po Cosolinijevem mnenju dober del prihodnosti Trsta nahaja prav v vrednotenju znanstvenih in raziskovalnih ustanov, ki delujejo na tržaškem ozemlju in vrednost katerih ter lasten pomen na področju znanosti je morda kot zadnji spoznal prav Trst sam, ki je bil preveč časa ločen od teh ustanov. Ta oddaljenost se je v zadnjih časih zmanjšala in danes so dani pogoji za proizvajanje znanja, ki skupaj z obmorsko lego Trsta in kulturo predstavlja eno od »surovin«, ki so potrebne za gradnjo prihodnosti mesta, medtem ko je Giacca dragocen svetovalec in oporna točka za krajevne upravitelje, ko je treba opraviti pomembne izbire, je dejal župan. Z vidika znanstvene dimenzije je Trst fantastičen, glede tega so za spodbujanje prenosa znanosti na ozemlje prišli tudi pomembni finančni prispevki, je v svojem nagovoru dejal Giacca, zakaj torej doslej vse to znanstveno delovanje ni imelo učinka na mesto, zakaj pri nas ni bio-tech, spin off in start up podjetij? Nagrajenec vidi vzrok v dejstvu, da se povprečni Tržačan težko znajde med vsemi temi siglami znanstvenih ustanov, predvsem pa v pomanjkanju globalnega načrta za mesto, ki bi bil povezan s prenosom znanosti na gospodarsko področje. Potrebno se bo opremiti s poklicnimi figurami, ki bi raziskovalcem pomagale pri omenjenem prenosu. To je pomembno predvsem v kriznih obdobjih, kot je sedanje, kjer morajo biti rešitve vezane na izbire na visoki znanstveno-kul-turni ravni. (iž) 'Aissfir. ; Vi A SI vsa % i i • I Mauro Giacca z zlatim kipcem, ob njem Giorgio Cesare (levo) in župan Roberto Cosolini kroma / TRST Sreda, 14. decembra 2011 9 ŠOLSTVO - Na liceju Prešeren slovesno proslavili zaključek prenovitvenih del Med redkimi v Trstu z obnovljenim poslopjem Za prenovo prostorov poskrbela Pokrajina Trst - Slovensko ministrstvo za šolstvo prispevalo opremo za dijaško knjižnico »Smo majhna šola, ki se pa med redkimi v našem mestu lahko ponaša z obnovljeno stavbo, prepleskanimi razredi, telovadnico in drugimi prostori, z obnovljenimi sanitarijami, z dodatno učilnico.« Tako je ravnateljica Liceja Franceta Prešerna med drugim označila svojo šolo v svojem nagovoru na včerajšnjem dopoldanskem slovesnem zaključku prenovitvenih del na liceju. Trenutek je bil res slovesen, saj se je prireditve udeležila kopica gostov, od deželnega odbornika za šolstvo Roberta Molinara, državnega sekretarja za Slovence v zamejstvu in po svetu Borisa Je-siha, generalne konzulke Republike Slovenije v Trstu Vlaste Valenčič Pelikan, predsednice Pokrajine Trst Marie Terese Bassa Poropat, odbornice za šolstvo Adele Pino in predsednika pokrajinskega sveta Maurizia Vidalija do vodje Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino Tomaža Simčiča, pedagoške svetovalke za slovenske šole v Italiji Andreje Duhovnik Antoni in predsednika Sveta slovenskih organizacij Draga Štoke ter predstavnikov Dijaške organizacije Slovenije, medtem ko so za to priložnost z ravno tolikih drogov na pročelju šole prvič visele štiri zastave: italijanska, slovenska, evropska in deželna. Za prenovo stavbe je poskrbela Pokrajina Trst z vsoto dobrih 1,3 milijona evrov, od katerih dobrih 800 tisoč iz lastnih sredstev in 510 tisoč državnih: s tem denarjem so odpravili arhitektonske pregrade, vgradili novo dvigalo, prenovili sanitarije, posodobili električno napeljavo, razširili te-lematsko omrežje in poskrbeli za celotno prepleskanje prostorov. To pa še ni vse: Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije je po posredovanju pedagoške svetovalke Duhovnikove tudi poskrbelo za nove knjižne police in drugo opremo, zlasti mizi in stole, ki so jih namestili v dijaški knjižnici v pritličju, ki jo je uredila prof. Barbara Zlobec s pomočjo dijakov klasične smeri. Za vse to se je tako omenjenim ustanovam kot učnemu in neučnemu osebju ter dijakom v svojem nagovoru zahvalila ravnateljica Guštinova, ki je tudi na kratko predstavila licej Prešeren, ki je, kot je dejala, »majhna šola, ki pa vneto in zagrizeno kljubuje izzivom našega časa« in kjer se trudijo, da bi bil pouk čim bolj kakovosten ter da bi dijakom nudili trdne temelje, ki bi jim omogočili uspešno spopadanje z zahtevami študijskega in delovnega okolja. Guštinova je tudi postregla z nekaj številkami: kljub majhnosti je li-cej Prešeren z 240 dijaki najštevilčnejši licej s slovenskim učnim jezikom v Italiji, štirinajst njegovih dijakov je trenutno na enoletnem študiju v različnih državah po svetu. Na včerajšnji slovesnosti, ki se je začela v šolski veži z odprtjem razstave likovnih izdelkov, ki so jih v lanskem šolskem letu dijaki ustvarili pod mentorstvom umetnikov Deziderija Švare in Borisa Zuljana, po ogledu knjižnice pa nadaljevala v zborni dvorani, so poleg ravnateljice o dejavnostih na šoli, ki poleg rednega pouka obsegajo tudi številne projekte in programe, spregovorili tudi dijaki sami, ki so poskrbeli še za kulturni program v znamenju glasbe in branja aforizmov. Pozdrav svojih ustanov so prinesli državni sekretar Jesih, pedagoška svetovalka Duhovnikova, vodja Urada za slovenske šole Simčič, predsednica Pokrajine Bassa Poropat in deželni odbornik Molinaro, ki je slovenske šole v FJK označil za »postojanke Evrope« zaradi poučevanja več jezikov in priložnosti, ki jo nudijo na področju gradnje Evrope iz zornega kota kulturnih obzorij in znanja s startom od spodaj. Za Mo-linara je FJK dežela s posebnim statutom prav zaradi prisotnosti jezikovnih manjšin, to pa je bogastvo za celotno skupnost. Osrednja slovesnost je potekala v zborni dvorani (desno), dijaško knjižnico pa krasi oprema, ki jo je prispevalo slovensko ministrstvo za šolstvo (spodaj) kroma * Si \ Ob 70-letnici drugega tržaškega procesa Ob sedemdeseti obletnici ustrelitve obsojencev drugega tržaškega procesa se bosta poklonili spominu na žrtve tudi Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Zveza slovenskih kulturnih društev. Jutri se bosta namreč delegaciji obeh organizacij poklonili Pin-ku Tomažiču, in sicer ob 10. uri na njegovem grobu na pokopališču pri Sv. Ani. V soboto pa se bosta širši delegaciji popeljali v Ilirsko Bistrico, v Pivko, v Baško grapo in v Bovec, kjer se bosta obiskali grobove Bobka, Ivančiča, Kosa in Vadnala. O primorski šoli ... jutri v Tržaški knjigarni Tržaška knjigarna in Goriška Mohorjeva družba vabita jutri na predstavitev knjige profesorice Marije Kacin Primorska šola na prepihu - Ob 65-letnici obnovitve. Delo bo jutri ob 18. uri v Tržaški knjigarni (Ul. sv. Frančiška 20) predstavila avtorica sama. Literarni natečaj Leone di Muggia Miljska občina in tržaška Ljudska univerza sta v sodelovanju z italijansko unijo z Reke in Pokrajino Trst razpisali 51. literarni natečaj Leone di Muggia za promocijo književnosti in kulture med širšo javnostjo. Zmagovalce za prozo in poezijo (skupno 400 prispevkov) bodo uradno nagradili jutri ob 18.30 v občinski dvorani Negrisin. Labodjega jezera ne bo Iz gledališča Rossetti sporočajo, da zaradi tehničnih težav baleta Labodje jezero, ki je bil napovedan 3. januarja, ne bo. Denar za vstopnice bodo začeli vračati danes. Nobene spremembe pa ne bo za balet Giselle, ki je napovedan 4. januarja. Klepet o integraciji V dvorani Bartoli gledališča Rosset-ti bosta v petek ob 17.30 gosta igralec Alessandro Gassman in pa glasnik italijanske sekcije organizacije Amnesty International Riccardo Noury, ki se bosta pogovarjala o gledališču, pa tudi o integraciji in aktualnih socialnih temah. SLOVENSKI TV PROGRAMI RAI - Jutri ob 20.50 prva oddaja Transatira Andro, Boris in »prijatelji« Andro Merku in Boris Devetak bosta v satirični TV oddaji predstavila znane like tržaškega in svetovnega dogajanja Nemo propheta in patria,je latinsld rek, ki ga bo znani tržaški imitator Andro Merku jutri do tal zradiral. Slovenski ustvarjalec je bil doslej televizijsko bolj znan v italijanski tujini kot v domačem zamejskem TV okolju. Na vsedržavni La7 je že nekajkrat modroval z Vendolo in Fol-linijem v izposojeni Tremontijevi koži, medtem ko manjšinskemu televizijskemu občinstvu ni bilo dano, da bi uživalo ob njegovih iznajdljivih svetovno znanih likih. Jutri bo vendarle napočil čas domače poravnave. Ob 20.50, po TV dnevniku, bo na slovenski tretji televizijski mreži Rai startala oddaja z najbolj pravšnjim naslovom: Transatira. Levo svetovno znana astronomka Andra Hack z voditeljem oddaje Borisom Devetakom; desno tržaški razumnik prof. Andro Magris Da ne bo nesporazumov: to ne bo oddaja kakega nizkotnega spolnega razvrata, temveč hvalnica čezmejnega satiričnega preobrata. V smislu, da se bo protagonist Andro iz oddaje v oddajo spreobrnil (ne le glasovno, temveč tudi fizično!!!) v znane tržaške, deželne in vsedržavne protagoniste kulturnega, znanstvenega, politično-gospodarskega in športnega življenja. Pri tem njegovem zelo napornem delu (spremenil bo celo spol in postal znana zvez-doslovka prof. Hack) mu bo asistiral eden od utemeljiteljev zamejske satire, Boris Devetak, ki bo pod vestno režijsko ročico Martine Repinc v teku trinaj- stih oddaj izvlekel iz Merkuja telo in duh germanista Magrisa (jutri), žogobrcarskega trenerja Capel-la, že omenjene ljubiteljice vesolja Hackove in bivšega ekonomskega ministra Tremontija. TV zabava je zagotovljena! M.K. 1 0 Sreda, 14. decembra 2011 TRST / DSI - Ponedeljkov večer O zvestobi slovenstvu tako v zamejstvu kot v zdomstvu Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta sta na ponedeljkov večer priredila dvojni kulturni dogodek o zvestobi slovenstvu tako v zamejstvu kot zdomstvu. Uvodno je Matjaž Rustja spregovoril o razstavi, ki jo je postavila Knjižnica Dušana Černeta z naslovom Predhodniki slovenske osamosvojitve v našem zamejstvu ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije. »Hoteli smo počastiti vse, ki so s koprnenjem v srcu delali za samostojno državo in so zaradi tega bili zaničevani v obeh taborih. Kljub temu pa so videli najdlje in so med mladimi sejali svoje znanje. Počastimo jih ob udejanjanju njihovih idealov«. Rustja se je zahvalil predsedniku KDČ Ivu Jevnikarju, Lučki Krem-žar De Luisa za vsestransko pomoč, Alešu Breclju in Saši Martelancu pa za zbrano besedilo ob razstavi. Brecelj in Martelanc sta na kratko predstavila ozadje in razlago razstavljenih dokumentov ter publikacij. Tako se je prvi osredotočil na zbornik umetnosti in razprav Tabor, ki je izšel leta 1951. Poleg kulturnih tematik sta tudi dva prispevka z izrazito politično vsebino, ki zagovarjata neodvisno slovensko državo in ki sta dvignila veliko prahu. Prvi pa je na prehodu DANES Srečanje s Tomažem Šalamunom V Trst prihaja danes pesnik Tomaž Šalamun. Na pobudo Slovenskega kluba in Skupine-Grup-po 85 bo ob 18. uri v Narodnem domu srečanje z enim najbolj uveljavljenih slovenskih pesnikov doma in v tujini, ki velja za očeta slovenske modernistične poezije in je letos slavil sedemdeseti rojstni dan. Pogovor s pesnikom bo vodil David Bandelj, poezije pa bosta v slovenščini in italijanščini brala Šalamun in Patrizia Vascot-to, saj je današnje srečanje namenjeno tudi italijansko govorečim bralcem. Z nekaj glasbe ga bosta oplemenitili tudi Kristina Fran-dolič in Andrejka Možina. Dogodek je nastal v sodelovanju z Glasbeno matico in društvom Poesia e solidarieta ter pod pokroviteljstvom Hiše Literature. Pesnik in prevajalec, dobitnik Prešernove nagrade in številnih priznanj (leta 2003 je prejel tudi glavno nagrado za poezijo tržaškega društva Alta Marea), bo spregovoril o svojem življenju in delu. Na srečanju pa bo najbrž mogoče tudi kaj izvedeti o pesnikovem doživljanju Trsta, saj ga na mesto vežejo posebni spomini; Šalamunova mama je bila namreč po rodu Tržačanka. iz petdesetih v šestdeseta leta prejšnjega stoletja govoril o suvereni Sloveniji in zahtevo tudi utemeljil Franc Jeza. Znanih je njegovih pet zbornikov, zadnji je izšel leta 1983, leto pred njegovo smrtjo. Martelanc se je osredotočil na očarljivo idejo, sprejeto kot samoumevno, ki se je po drugi svetovni vojni začela širiti med slovenskimi rojaki. Zanjo so se navduševali tako posamezniki kot celotne skupnosti. Tako je 29. oktobra 1956 izšla prva številka glasila Slovenska misel, ki je bila uradno glasilo našega Slovenskega kulturnega kluba. Izšla je le dvakrat, ker so se potem že pripravljali na rojstvo revije Mladika, ki še vedno živi. V drugi polovici večera je prišel v ospredje strokovnjak za izseljenstvo in diplomat dr. Zvone Žigon, ki na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu pokriva gospodarsko sodelovanje z rojaki v iz-seljenstvu ter vprašanja v zvezi z izseljenskim arhivskim gradivom. Uvodno je prinesel pozdrave ministra Žekša in njegovo upanje v prihodnost, nakar je prisotnim v Peterlinovi dvorani predstavil svoje delovanje in prizadevanje za ohranjanje slovenstva s predavanjem Slovenci v svetu - iz spomina v prihodnost. ŠOLA - Usmerjanje Dnevi odprtih vrat na slovenskih šolah Potem ko so ga na Liceju Franceta Prešerna že imeli, bodo v prihajajočem tednu na treh slovenskih višjih srednjih šolah stekli dnevi odprtih vrat. Prvi bo na vrsti Izobraževalni zavod Jožefa Stefana, kjer bo dan odprtih vrat že danes: med 17.30 in 19.30 bodo nižješolci oz. njihovi starši imeli priložnost spoznati delovanje šole in njenih učnih smeri, ob 18. uri pa bo tudi uradna predstavitev šole. Na Tehniškem zavodu Žige Zoisa bosta dneva odprtih vrat v petek, 16. decembra, med 17. in 20. uro, in v soboto, 17. decembra, med 9. in 12. uro. Na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška bo dan odprtih vrat v petek, 16. decembra, med 16. in 18. uro. Informativna srečanja bodo tudi na obeh slovenskih večstopenjskih šolah v Trstu: na Večstopenjski šoli pri Sv. Jakobu bo tako srečanje danes ob 18. uri na sedežu v Ul. Frau-sin 2, na Večstopenjski šoli Vladi-mirja Bartola v Ul. Caravaggio 4 pri Sv. Ivanu (v prostorih NSŠ Sv. Cirila in Metoda) pa bosta dve srečanji: jutri, 15. decembra, ob 17.30 za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali prvi letnik vrtca, v ponedeljek, 19. decembra, pa ob 16.30 za starše otrok, ki bodo obiskovali prvi razred osnovne šole. Včeraj danes Danes, SREDA, 14. decembra 2011 DUŠAN Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.43 - Luna vzide ob 20.31 in zatone ob 10.05 Jutri, ČETRTEK, 15. decembra 2011 KRISTINA VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,5 stopinje C, zračni tlak 1016,2 mb raste, vlaga 59-odstotna, veter 7 km na uro jugo-vzhodnik, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,8 stopinje C. [12 Lekarne Od ponedeljka, 12., do sobote, 17. decembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ulica dell'Orologio (040 300605), Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ulica dell'Orologio 6, Melara - Ul. Pasteur 4/1, Trg XX. septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (040 371377). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. m* Kino V ponedeljek so odprli in predstavili razstavo, nato je besedo prevzel diplomat dr. Zvone Žigon kroma Kot triindvajsetletni študent tretjega letnika novinarstva je z nahrbtnikom odšel v Južno Ameriko in že tam odkril dvojnost identitete: »Ti ljudje so Argentinci v šoli in družbi, govorijo špansko, med vikendi in z družino pa slovensko. Prav to me je najbolj pritegnilo in presenetilo, tako sem pisal diplomo o Slovencih v Južni Ameriki.« Dalje se je Žigon zaposlil pri ZRC SA-ZU kot mladi raziskovalec in magistriral ter doktoriral. Organiziral je razne simpozije in izdal knjige o izseljenstvu, slovenski politični begunski emigraciji v Argentini in Afriki. Zadnja knjiga, naslovljena Ljudje odprtih src, pa govori o teoretskih podlagah. Sestavljena je iz osebnih dnevniških zapiskov in iz pisem in razmišljanj slovenskih misionarjev. Zvone Žigon je zadnjih šest let intenzivno delal na Generalnemu konzulatu v Cleevelandu kot edini diplomat. Ukvarjal se je največ z odnosom s Slovenci na različnih nivojih, delal z odškodninami beguncev, ustanovil je lektorat slovenskega jezika na Zvezni univerzi v Cleevelan-du, ki uspešno deluje in ga večinoma obiskujejo potomci Slovencev, Slovenski muzej in arhiv ter Združenje slovenskih poslovnikov. »To ni sajenje rožic, ima neko konkretno prihodnost«. (met) [lil Osmice M Izleti AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 21.10 »Midnight in Paris«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.15, 20.00, 22.15 »Luciano Ligabue - Campovolo 3D«; 16.10, 18.40 »The Twilight saga - Breaking dawn«; 20.00, 22.05 »Anche se e amore non si vede«; 16.20, 21.30 »Real steel«; 16.20 »Happy feet 2 - 3D«; 18.30 »Happy feet 2«; 16.30, 20.00, 22.15 »Il giorno in piu«; 16.10, 18.10, 20.10, 21.10, 22.10 »Midnight in Paris«; 22.15 »1921, Il mistero di Rockford«; 16.15, 18.35 »Lo schiaccianoci 3D«. FELLINI - 17.30, 19.45, 22.00 »Anony-mous«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »Midnight in Paris«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il giorno in piu«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.45, 22.20 »Tomboy«; 17.10, 18.50, 20.35 »Scial-la!«. KOPER - KOLOSEJ - 15.40, 17.40 »Arthur Božiček 3D«; 17.00 »Footloose«; 21.00 »Kužna nevarnost«; 19.10 »Le kako ji to uspe?!«; 20.40 »Policist«; 16.00, 18.20 »Somrak saga - Jutranja zarja 1. del«; 19.40, 21.45 »Traktor, ljubezen in rock'n'roll«. KOPER - PLANET TUŠ 21.40 »Nesmrtni 3D«; 18.05, 20.35 »Jutranja zarja - 1. del«; 12.20, 16.40, 18.50, 20.50 »Le kako ji to uspe?«; 13.50, 16.00 »Vesele nogice 2«; 14.20, 19.05, 21.20 »Traktor, ljubezen in Rock'n'roll«; 10.50, 12.10, 13.00, 15.10, 16.50, 17.20, 19.30 »Arthur Božiček 3D«; 11.50, 14.10, 16.20, 18.30 »Arthur Božiček«; 12.50, 15.30, 18.00, 20.30 »Silvestrovo v New Yorku«; 20.40 »Pisma Sv. Nikolaju«; 19.00 »Misija nemogoče 4«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.15 »The Twilight saga - Breaking dawn«; 20.30 »Anche se e amore non si vede«; 18.30, 22.15 »Real Steel«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tower Heist colpo ad alto livello«; Dvorana 3: 16.45 »Happy feet 2«; 18.20, 22.15 »1921 Il mistero di Ro-okford«; Dvorana 4: 16.30 »Lo schiaccianoci«; 16.30 »Lo schiaccia-noci 3D«; 20.10, 21.45 »Midnight in Paris«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 16.45, 18.30 »Happy Feet 2«; 20.10 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«; 20.10, 22.10 »Tower heist - Colpo ad alto livello«; Dvorana 2: 18.00, 22.15 »Ligabue - Campovolo 3D«; 16.00, 20.15 »Pina (dig.) 3D«; Dvorana 3: 15.10, 17.10, 20.00, 22.00 »Midnight in Paris (dig.)«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.10, 22.00 »1921 - Il mistero di Roockford«; Dvorana 5: 15.20, 19.50, 22.00 »Il giorno in piu«; 17.30 »Scialla«. AŠD SK BRDINA obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za zimovanje med božičnimi počitnicami od 26. do 29. decembra, v Forni di Sopra. Informacije: tel. št. 345-4093732 (Rado Šuber). OGLED JASLIC V LJUBLJANI: Mladinski dom Boljunec in Slomškov dom Bazovica prirejata izlet v Ljubljano v četrtek, 29. decembra. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 14. uri (pri gledališču) s postankom v Bazovici in Pesku. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Dedka Mraza. Večer sklenemo s skupno večerjo. Po-vratek približno ob 22.30. Program ni naporen in primeren za družine z otroci. Vpis na tel. 335-8045700 (Albert) ali 040-226117 (g. Žarko). KRUT vabi na voden ogled razstave »Ekspresionizem« v Villo Manin in ogled bližnjega mesteca Portogruaro, v soboto, 4. februarja. Vse informacije na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. 9 Šolske vesti DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD JOŽEF STEFAN Vrdelska cesta 13/2, prireja danes, 14. decembra, dan odprtih vrat od 17.30 do 19.30. Toplo vabljeni starši in srednješolski učenci, ki bi radi spoznali ustroj in vzgojno-iz-obraževalno ponudbo zavoda! VEČSTOPENJSKA ŠOLA pri Sv. Jakobu, ob priliki vpisovanja za š.l. 2012/13, vabi na skupno predstavitev delovanja vseh šol in vrtcev, ki bo danes, 14. decembra, ob 18. uri na sedežu šole v Ul. Frausin 12. Podroben koledar informativnih srečanj na posameznih šolah in vrtcih lahko dobite na www.dijak.it. VEČSTOPENJSKA ŠOLA VLADIMIR BARTOL sporoča, da bo v četrtek, 15. decembra, ob 17.30 v prostorih šole Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu - Ul. Caravaggio 4, informativno srečanje staršev otrok, ki bodo v šolskem letu 2012/13 obiskovali prvi letnik otroškega vrtca. DTZ ŽIGE ZOISA vabi dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihove starše na obisk sedeža šole, v Ul. E. Weiss 15, ob Dnevu odprtih vrat v petek, 16. decembra, od 17. do 20. ure in v soboto, 17. decembra, od 9. do 12. ure. LICEJ ANTONA MARTINA SLOMŠKA vabi dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihove starše na Dan odprtih vrat, ki bo v petek, 16. decembra, od 18. do 20. ure v šolskih prostorih v Ul. Caravaggio 4 pri Sv. Ivanu. VEČSTOPENJSKA ŠOLA VLADIMIR BARTOL sporoča, da bo v ponedeljek, 19. decembra, ob 16.30 v prostorih srednje šole Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu - Ul. Caravaggio 4, informativno srečanje staršev otrok, ki bodo v šolskem letu 2012/13 obiskovali prvi razred osnovne šole. Loterija 13. decembra 2011 Bari 50 15 42 32 62 Cagliari 6 78 58 33 13 Firence 42 35 19 38 5 Genova 24 36 9 48 44 Milan 49 9 80 88 35 Neapelj 26 84 3 24 18 Palermo 38 8 71 9 65 Rim 38 20 46 78 81 Turin 20 61 25 71 3 Benetke 70 41 17 26 45 Nazionale 70 54 31 37 10 St. 149 DANJEL GLAVINA je odprl osmico v Borštu. Tel. 040-228421. FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Tel. 040-229270. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. V PREČNIKU je odprl osmico Šemec. Tel. 040-200613. 10 26 31 36 72 85 jolly 61 Nagradni sklad 2.544.126,94 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 42.097.721,40 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 13 dobitnikov s 5 točkami 29.355,32 € 1.127 dobitnikov s 4 točkami 338,61 € 41.608 dobitnikov s 3 točkami 18,34 € Superstar 3 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitniki s 4 točkami 33.861,00 € 214 dobitnikov s 3 točkami 1.834,00 € 3.422 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 22.074 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 46.745 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / Slovenski klub in Skupina 85 v sodelovanju z Glasbeno matico in z društvom Poesia e solidarieta ter s pokroviteljstvom Hiše Literature v sredo, 14. decembra 2011, ob 18. uri Narodni dom (ul. Filzi 14) i— srečanje s — TOMAŽEM ŠALAMUNOM pogovor s pesnikom bo vodil prof. David Bandelj glasbena spremljava: Andrejka Možina in Kristina Frandolič branje: Tomaž Šalamun in Patrizia Vascotto Mali oglasi ENOSOBNO STANOVANJE v Sežani dajem v najem. Tel. št.: 392-4628911. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in negi starejših oseb išče delo od 13.30 dalje. Tel. 335-6445419. PODARIM 6-vratno omaro in posteljo. Tel. št.: 040-225655. STANOVANJE v Sežani prodam. Tel. št.: 00386(0)41 345277. V SEŽANI dajemo v najem dvosobno stanovanje v odličnem stanju, popolnoma opremljeno. Tel. 346-9520796. □ Obvestila PUSTNA SKUPINA JABADABA 2 vabi na sestanek danes, 14. decembra, ob 20.30 v prostore SKD Valentin Vodnik v Dolino. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA v Trstu priredi svoje tradicionalno predbožično srečanje v Domu Šolskih sester pri Sv. Ivanu (Ul. Delle Docce 34) v Trstu, danes, 14. decembra, ob 16. uri s sv. mašo. Po maši družabno srečanje in razgovor o pobudah in delu Konference ob priliki božičnih in novoletnih praznikih ter prilika za medsebojna božična in novoletna voščila. Vljudno vabljeni! KRUT - v četrtek, 15. decembra, ob 16. uri na društvenem sedežu, delavnica »Slani in sladki doma pripravljeni namazi« z inženirjem živilske tehnologije Matjažem Kološo. Lepo vabljeni! Informacije: Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 15. decembra, ob 20. uri na svojem sedežu, Prosek 159. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole v četrtek, 15. decembra, ob 16.30 v društvene prostore na stadionu 1. Maj na pravljico »Zimski prijatelji«, avtorice M. Christina Butler. Vabljeni! TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETO-KOV ONLUS priredi v četrtek, 15. decembra, ob 17. uri v dvorani Baron-cini zavarovalnice Generali, predavanje na temo »Navadna večkratna vprašanja glede sladkorne bolezni«. Predavali bosta bolničarki zdravstvene ustanove Elisabetta Tommasi in Katja Terčel. Vabljeni so vsi. OPEN DAY Ad Formandum: v petek, 16. decembra, od 15.30 do 18.30 v Gostinskem učnem centru na Fernetičih in v soboto, 17. decembra, od 9.00 do 13.00 na Ad formandumu v Trstu. Za informacije: Nataša Bisiacchi (tel. 040-566360, natasa.bisiacchi@adfor-mandum.org). KROŽEK AUSER za Kraško območje vabi svoje člane na predpraznično družabno popoldne, ki bo v soboto, 17. decembra, s pričetkom ob 16.00 v prostorih Dopolavoro Ferroviario v Nabrežini. OMK - OPENSKI MLADINSKI KROŽEK prireja v soboto, 17. decembra, v dvorani Prosvetnega Doma na Op-činah »Naš prvi bot«. Igral bo DJ Papž in se bo prvič predstavil publiki ansambel Nebojsega! Vsi toplo vabljeni! SKD TABOR NA OPČINAH - SLAŠČIČARSKI TEČAJ s priznanim mojstrom Naserjem Gashijem. Na tečaju, ki je namenjen tako slaščičarskim profesionalcem kot amaterjem, bo po- kazal, kako nastajajo slastne torte, čokoladne in kremne sladice v čaši ter jabolčne rože. Tečaj bo v prostorih na Brdini v soboto, 17. decembra, od 8.30 do 14.30. Prijave zbirajo na tel. 040211997 (Olga) in 328-3617232 (Silva). AD FORMANDUM organizira tečaj po diplomi »Marketing za promocijo turističnih storitev«, namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK, z diplomo višje srednje šole; traja 490 ur, od teh sta dva meseca namenjena delovni praksi v turističnih agencijah. Brezplačni tečaj se bo izvajal na Ad formandumu v Trstu, kjer že sprejemajo vpise. Izbor kandidatov bo v torek, 20. decembra. Za informacije: Anna Maria Milič (an-namaria.milic@adformandum.eu, tel. 040-566360). ŠČ MELANIE KLEIN - v sodelovanju z dobrodelnimi društvi prireja v nedeljo, 18. decembra, na Pomorski postaji v Trstu brezplačno pobudo Rasti s pravljicami. Od 10. do 12. ure bodo božične ustvarjalne delavnice za otroke, od 16. do 19. ure pa bo vsake pol ure na sporedu igrana pravljica o severnem jelenu Rudyju. Otroke bo obiskal tudi Dedek mraz. Toplo vabljeni! PIKAPOLONICA WINTER TIME Šc Melanie Klein vabi otroke od 3. do 7. leta na dvotedensko celodnevno čarobno preživetje. Od 27. decembra, do 6. januarja, bomo z domišljijo obiskali severni tečaj, spoznali kaj delajo severni jeleni in škrati. Otroke čakajo velika presenečenja, glasbene in ustvarjalne delavnice, motorične igre, izleti itd. Dodatne informacije na www.melanieklein.org, tel. 3284559414. Vpisovanje je možno do 21. decembra na sedežu, Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure. KRUT vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v sredo, 28. decembra, v Slovenskem dijaškem domu »S. Kosovel« Ul. Ginnastica 72, Trst. Prijave in informacije na sedežu krožka Krut-a, Ul. Cicerone 8b, tel. 040360072. SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di So-pra vsako soboto in nedeljo od 14. januarja dalje. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na: info@skdevin.it ali pa na 335-8180449 (Erika). AŠD MLADINA obvešča, da se bodo tečaji smučanja začeli v nedeljo, 15. januarja. Po potrebi organiziran avtobusni prevoz. Informacije na tel. št. 347-0473606. ZDRUŽENJE O.N.A.V. sporoča, da se je začelo vpisovanje v tečaj za pokuše-valce vina, ki bo od 24. januarja dalje vsak torek in petek zvečer. Informacije lahko dobite na www.onav.it, kjer je opisan program tečaja, na tel. št. 334-7786980 in 340-6294863. Vpisovanje bo ob ponedeljkih, od 18. do 19. ure na sedežu združenja v Lo-njerju. TEČAJ PRIPRAVE NA POROKO v februarju in marcu v prostorih Marija-nišča. Vabljeni so vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo od sedmih srečanj bo v sredo, 8. februarja, ob 20.30. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. 81 Prireditve KRD DOM BRIŠČIKI v sodelovanju z župnijo Zgonik prireja danes, 14. decembra, ob 20. uri v cerkvici sv. Ur-ha v Samatorci, koncert dua Janoš Ju-rinčič - kitara in Ghenadie Rotari -harmonika. Toplo vabljeni! SKD IGO GRUDEN - BOŽIČNI SEJEM v Kulturnem domu v Nabrežini od danes, 14. do 17. decembra, od 16. do 20. ure. Danes bosta na otvoritvi sejma ob 17. uri nastopila Opz OŠ V. Šček in otroška baletna skupina SKD I. Gruden, ob 17.30 bo prof. A. Tretjak predstavila likovni razstavi T. Kralj in E. Pozzecco, ob 18.30 predstavitev društvenega koledarja. V četrtek bo ob 17.00 predstavitev knjige Tipitapi v rusi kapi prof. M. Legiša z ilustracijami Š. Turka, nato bo lutkovna skupina Tipitapi liceja A. M. Slomšek prikazala Pesmi iz culice, ob 18.30 bodo TRST gojenci glasbene šole GD Nabrežina podali božični pozdrav. V petek bodo ob 17.00 nastopile baletke ŠKUD 15. februar iz Komna (vodi M. Koso-vac), ob 18.30 se bo predstavil Dpz Kraški slavček z Zvokom mladosti, ob 19.00 bosta plesalca I. Ban in P. Ce-glie prikazala argentinski tango. V soboto bo ob 17.00 predstavitev knjige H. Jovanovič Pravljice za bele zimske dni z ilustracijami Š. Turka, sledi pravljica Anika z delavnico v sodelovanju s knjižnico iz Komna, ob 18.00 bo Komorna skupina »gOSTh« iz razreda prof. M. Uršič zaključila z božičnim glasbenim utrinkom. SLOVENSKI KLUB IN SKUPINA 85 v sodelovanju z Glasbeno matico in društvom Poesia e solidarietà ter s pokroviteljstvom Hiše književnosti prirejata srečanje s Tomažem Šalamunom. Pogovor s pesnikom bo vodil prof. David Bandelj, za glasbeno spremljavo pa bosta poskrbeli An-drejka Možina in Kristina Frandolič. Pesmi bosta brala Tomaž Šalamun in Patrizia Vascotto. Srečanje bo danes, 14. decembra, ob 18. uri v mali dvorani Narodnega doma, Ul. Filzi 14. Vabljeni! ZTT, TRŽAŠKA KNJIGARNA IN MLADIKA vabijo na kavo s knjigo danes, 14. decembra, ob 10.00 v Tržaško knjigarno. Ob zadnjem letošnjem srečanju bomo s kavo in sladicami nazdravili odhajajočemu letu in si voščili za l. 2012. Kavo bo ponudil Qubick caffè, sladice pa bodo spekle zveste obiskovalke sredinih srečanj. AŠD MLADINA in Rajonski svet za Zahodni Kras vabita v četrtek, 15. decembra, ob 20. uri v dvorano Ljudskega doma v križu na predavanje z naslovom: »Pomen športa v obdobju socializacije mladostnika«. Predavatelj Tomislav Omejec prof. športne vzgoje in profesionalni trener smučanja. BOŽIČ SE BLIŽA... cvetličarna v Bazovici vabi na božično razstavo v četrtek, 15. decembra, od 10. ure dalje. OB IZTEKU SONČNEGA LETA prireja SPDT v četrtek, 15. decembra, ob 20. uri v dvorani Kulturno rekreacijskega društva Dom Briščki v Briščikih tradicionalni Zaključni društveni večer. Vabljeni člani in prijatelji. OBČINA ZGONIK v sodelovanju s krajevnimi društvi in šolami ter ob podpori Pokrajine Trst vabi na »Božični-co 2011«, ki bo v četrtek, 15. decembra, ob 18. uri v ŠKC v Zgoniku, med 17. in 21. uro knjižni in božični sejem; v soboto, 17. decembra, ob 20.30 v ŠKC v Zgoniku, v organizaciji Kd Rdeča zvezda »Duke Ellington Sacral jazz concert«, dir. Flavio Davanzo. Nastopajo: MePZ Rdeča zvezda-Devin, Jazz orchestra Shipyard Town Mon-falcone in MePZ Gorjansko. Med 19.00 in 22.30 božični sejem. SKD VIGRED vabi na božični sejem ročnih del knjig in koledarjev ter na razstavo »Zimski čar« od četrtka, 15. do nedelje, 18. decembra, v Štalco v Šem-polaju. Urnik: četrtek in sobota 15.3018.30, petek po božičnici, nedelja 9.30-11.00 in 14.00-16.00. Na sejmu sodeluje tudi združenje staršev COŠ S. Gruden in OV Šempolaj. VZPI-ANPI IN KNJIŽNICA P. TOMA-ŽIČ IN TOVARIŠI vabita v Prosvetni dom na Opčine v četrtek, 15. decembra, ob 20. uri na predstavitev knjige o drugem tržaškem procesu December 1941. Knjigo bosta predstavila avtorja Lida Turk in Dušan Kalc ter zgodovinar Boris Gombač. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi razstavo o procesu ter razstavo, ki so jo pripravili šolarji trebenske osnovne šole P. Tomažič. Nastopil bo openski MPZ Tabor. MEPZ FRAN VENTURINI - DOMJO v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert Nativitas v Bregu v petek, 16. decembra, ob 20.30 v Cerkev sv. Ur-ha v Dolino. Nastopajo MePZ Fran Venturini-Domjo (dir. Cinzia Sancin), MoPZ Valentin Vodnik-Dolina (dir. Anastasia Purič), MePZ Slovenec Sla-vec-Boršt, Ricmanje (dir. Danijel Grbec), Nonet Primorsko-Mačkolje (dir. Aleksandra Pertot), ZePS Stu le-di-Trst (dir. Katja Lovrenčič). MLVS ANAKROUSIS v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas Združeni v božični melodiji v petek, 16. decembra, ob 20.30 v Kulturni dom Skala v Gropa-do. Nastopajo MlVS AnaKrousis- Gropada (dir. Maurizio Marchesich), MePZ Adriatic-Hrvatini (dir. Mario Petvar), Vocalensemble Novigrad (dir. Maurizio Lo Pinto), OPZ Kraški cvet-Sv. Ivan (dir. S. Karmen Koren). SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v petek, 16. decembra, predavanje: »Etiopija...13 mesecev sonca«. Ob slikah in besedah Bi-serke Cesar. Začetek ob 20. uri. Vabljeni! SKD GRAD od Banov prireja Božični razstavni sejem, ki bo potekal v društvenih prostorih od 16. do 18. decembra s sledečimi urniki: petek, 16., otvoritev ob 18. uri; sobota, 17., 10.00-13.00 in 16.00-20.00; nedelja, 18., 10.00-13.00 in 15.00-19.00. Poleg božičnih okraskov, naravnih izdelkov, čajnih mešanic in naravnih mil, bo razstavljala slike Katerina Kalc. Toplo vabljeni na skodelico čaja. SKD VIGRED in Združenje staršev ter COŠ S. Gruden in OV Šempolaj vabijo v petek, 16. decembra, ob 18. uri na trg v Šempolaju na božičnico. UČENCI IN UČITELJI OŠ FRAN MIL-ČINSKI s Katinare vabijo na božičnico, ki bo v petek, 16. decembra, ob 17. uri v prostorih Dijaškega doma v Trstu. UČENCI IN UČITELJI OŠ GRBEC-STE-PANČIČ vabijo na božičnico, ki bo v petek, 16. decembra, ob 15.00 v ške-denjski cerkvi. Na prireditvi bodo učenci in malčki OV iz Škednja in OV J. Ukmar izročili predstavniku združenja »Ne bomb, le bonboni« dobrodelno nabirko, ki so jo priredili na šoli v okviru decembrskih praznikov. SKD IVAN GRBEC - Škedenjska ulica 124, Zapojmo si pesem veselo: glasovi ZPS Ivan Grbec bodo odmevali v soboto, 17. decembra, ob 20. uri v društvenih prostorih, pod vodstvom Marjetke Popovski. SKD VIGRED vabi v soboto, 17. decembra, ob 17.30 na ogled igrice »Angelčka v težavah« v izvedbi osnovnošolske skupine SDD J. Štoka. SPD KRASJE vabi v soboto, 17. decembra, v Trebče na otvoritev božičnega sejma. Sejem bosta otvorila Dekliški zbor Krasje pod vodstvom Urške Fabijan in Mladinski zbor Krasje pod vodstvom Petre Grassi, ki bosta nastopila ob 17.30 v trebenski cerkvi sv. Andreja. Zatem bo sejem v Hiški od Lj'nčkice odprt v soboto do 20. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure ter v ponedeljek in torek od 15. do 17. ure. Toplo vabljeni! ZBOR JACOBUS GALLU prireja v soboto, 17. decembra, ob 20.30 v Lute-ranski cerkvi v Trstu Koncert ob dvajsetletnici. Vabljeni vsi bivši pevci, prijatelji in ljubitelji zborovske glasbe. BARŠKI OKTER v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas »Božič v Terski dolini« v nedeljo, 18. decembra, ob 15.30 v cerkev sv. Jurija v Bardo. Nastopajo Barški oktet (dir. Davide Clodig), MoPZ Ta-bor-Opčine (dir. David Zerjal), OPZ Mali lujerji-Špeter (dir. Davide Clo-dig), Gojenci Glasbene matice v Bar-du (dir. Davide Clodig). DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 18. decembra, na koncert »V pričakovanju Božiča«. Nastopajo: OPZ »Kraški cvet« pod vodstvom s. Karmen Koren ter zbor »Vesela pomlad« z Opčin in vokalna skupina »Tamariska« iz Izole, ki ju vodi Andreja Štucin. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29) ob 16. uri. Misijonski krožek je pripravil dobrodelni božični sejem. MEPZ SLOVENEC SLAVEC v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas »Božični sijaj« v nedeljo, 18. decembra, ob 17. uri v cerkev sv. Antona puščavni-ka v Boršt. Nastopajo MePZ Slovenec Slavec-Boršt, Ricmanje (dir. Danijel Grbec), Vokalna skupina AnaKrousis-Gropada (dir. Maurizio Marchesich), Društvo Portoroški zbor (dir. Sonja Mezgec). OPZ IGO GRUDEN IZ NABREŽINE v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas Na križišču poti v nedeljo, 18. decembra, ob 16. uri v Cerkev sv. Roka v Nabre-žino. Nastopajo OPZ Igo Gruden (dir. Mirko Ferlan), OPZ Fran Venturini-Domjo (dir. Suzana Zerjal) in MeMlPZ Neokortex-Gabrje (dir. Jana Drasic). Četrtek, 15. decembra 2011 275 OPZ IGO GRUDEN iz Nabrežine v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas »Na križišču poti« v nedeljo, 18. decembra, ob 17. uri v cerkev sv. Roka v Nabre-žino. Nastopajo OPZ Igo Gruden-Nabrežina (dir. Mirko Ferlan), OPZ Fran Venturini-Domjo (dir. Susanna Zeriali), MeMlPZ Neokortex-Gabrje (dir. Jana Drasič). SKD SLOVENEC v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas z naslovom »Božični sijaj« v nedeljo, 18. decembra, ob 17. uri v cerkvi sv. Antona Puščavnika v Bor-štu. Nastopajo: MePZ Slovenec-Slavec (dir. D. Grbec), MLVS AnaKrousis-Gropada (dir. M. Marchesich), MePZ Društvo portoroški zbor iz Pirana. SKD VESNA v sodelovanju z Rajonskim svetom za Zahodni Kras vabi na prireditev »Sladko božično voščilo - Bi-škotada 2011« (pokušnja in nagrajevanje najboljših piškotov) v nedeljo, 18. decembra, ob 18.00 v KD Alberta Sirka v Križu. Nastopili bodo Mladi glasbeni ustvarjalci, hip hop plesna skupina ŠD Mladina in ansambel Po-doknjičarji. Udeleženci tekmovanja lahko oddajo pecivo od 16.30 dalje na dan prireditve. UČENCI IN UČITELJICE OŠ Kajuha-Trubarja Vas vabimo na božično igrico »Dobri snežak«, ki bo v torek, 20. decembra, ob 17. uri v bazovski ki-nodvorani. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, vabi na božičnico Glasbene kambrce v petek, 23. decembra, ob 17. uri. Prispevki V spomin na najinega preljubega, nepozabnega sina Borisa, ki bi včeraj, na dan sv. Lucije, imel rojstni dan darujeva Ondina in Davorin Tavčar 50,00 evrov za košarkarski klub Bor. Krožek Ob pletenju še kaj... daruje 150,00 evrov za SKD Tabor. Ob 60-letnici postavitve spomenika padlim v NOB daruje Alenka Renar z družino 50,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah. V spomin na Pepija Pipana in Bertota Perica daruje Danica Frandoli 60,00 evrov za pevki zbor Kraški slavček. Namesto cvetja na grob Marice Tretjak Bipčeve daruje sestrična Asti 20,00 evrov za SKD Vesna iz Križa. Namesto cvetja na grob Marice Tretjak Bibčeve darujejo Jolanda, Silva in Sandro z družinami 150,00 evrov za Ribiški muzej v Križu. Ob 20. obletnici smrti drage mame in none Marije Gomezelj darujejo Nataša, Jadranka in Matej 50,00 evrov za SKD Primorsko. V spomin na dragega očeta Radota daruje Jadranka 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob 75-letnici rojstva ljubljenega Janka Guština daruje Rožeta 50,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Marto Guštin darujejo svojci 50,00 evrov za Zenski pevski zbor Prosek-Kontovel in 50,00 evrov za Združeni zbor ZCPZ. 14.12.1991 14.12.2011 Marija Gomezelj (nona Mimi) Ob dvajseti obletnici smrti se je s hvaležnostjo spominjajo Nataša, Jadranka in Matej Užaloščeni ob izgubi gospoda LAPORNIKA izrekava iskreno sožalje gospe Marjani, Barbari, Maji in njunima družinama. Anka in Lučka Ob izgubi drage MARIJUČE CETIN izrekamo svojcem iskreno sožalje Nada, Igor in Aleksander z družino pustite se presenetiti. kakor mi. Sabina Fabbro, Igor Devetak, Aleksija Ambrosi , Danjel Radetič - goriško uredništvo Zaupajte nam. Potrdite naročnino za leto 2012. Naročnina ostaja nespremenjena: 215,00 evrov, kar pomeni, da vas bo vsak izvod časopisa stal le 0,70 evra! Če še niste naročeni, naročite se čimprej: Primorski dnevnik boste do konca leta 2011 prejemali brezplačno! Dostava na dom Primorskega dnevnika je za vse naročnike brezplačna! Brezplačno boste tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki pa bodo prejeli knjigo "Spomini na leto 1945" darilo Zadruge Primorski dnevnik. Znižano naročnino za leto 2012 se lahko plača do 31.1.2012: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu XPrimorski " dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji / KULTURA Četrtek, 15. decembra 2011 13 NOVA GORICA - Abonmajski koncert KD Po meglenem uvodu zasijalo sonce Harfistka Jasna Corrado Merlak in godalni orkester Slovenske filharmonije Tržaška harfistka Jasna Corrado Merlak, mednarodno uveljavljena koncertantka, ki je že večkrat svoje muzikalne darove izmenjala s člani Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, je 5. decembra na tretjem abonmajskem koncertu novogoriškega Kulturnega doma prvič zaigrala tudi s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. Ugledni sestav, dobitnik nagrade Prešernovega sklada ter Župančičeve in Betettove nagrade, pa nas je tokrat v uvodni skladbi večera precej neprijetno presenetil. Godalni ansambel, ki sicer posebno pozornost namenja stvaritvam slovenskih avtorjev, je Suito v starem slogu Lucijana Marije Škerjanca poustvaril površno in s precejšnjo mero manj profesionalne spoštljivo-sti do vendar izjemne slovenske glasbene umetnine. Kot bi njena zazrtost v preteklost in romantični »priokus« glasbenikom ukradli potrebno angažiranost pri korektnem in doživetem skupnem muziciranju. Posebno prvi stavek (Ciaccona) in deloma tudi drugi (Interludio) sta se močno oddaljevala od sicer žlahtnih, tehtnih in umetniško prepričljivih Škerjančevih kompozicijskih snovanj. Šele izvedba tretjega stavka (Gige) je nekoliko razjasnila koncertno vzdušje, ki se je potem samo še stopnjevalo in prvi višek doživelo v izvedbi Obredov in posvetnih plesov (Danses sacrée et profane) za harfo in godalni orkester, L. 103. Skladbo je Claude Debussy napisal leta 1904 po naročilu izdelovalca glasbil Pleyel, ki je izumil novo kro-matično harfo. Delo ponuja solistu velik izziv, hkrati pa je to tehnično precej zahtevno delo, saj ima veliko pedala in nenehno me- njavo tolanitet. A skladba predstavlja čudežni biser v literaturi za harfo in manjši godalni orkester, in Jasna Corrado Merlak nam je zelo elegantno, prefinjeno in tehnično spretno prebujala občudovano rahločutno in krhko tonsko slikanje francoskega mojstra impresionizma. Programsko izvirno in domiselno je v nadaljevanju koncerta - kot nekakšna protiutež lepoti zvočnega razkošja Debussyjevih del - zazvenelo manj znano, a nič manj dražljivo zvočno bogastvo Koščka koncerta v G-duru, op. 154 (Morceau de concert) kot ga je v zadnjem obdobju precej tragičnega življenja napisal Camillea Saint-Saens. Očarala je že preprosta uvodna tema, v kateri je tržaška harfistka odstirala vse svoje vrhunske solistične talente, ki jih je nato skupaj z orkestrom nadgrajevala in tako oblikovala sončno, pozitivno in dovršeno glasbeno umetnino. »Skladba je bila tudi zame prav poseben izziv, saj sem jo prvič izvajala in čedalje bolj mi predstavlja žarek sončka«, je po koncertu povedala Merlakova, zadovoljna s svojo izvedbo in tudi z igro Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije. Ta se je razživel, sprostil in zaigral v slogu naših pričakovanj v zaključni skladbi večera, v priljubljeni Holbergovi suiti, op. 40 Edvarda Griega. Z vrhunsko skupno igro in odlično interpretacijo je tako vendar zaigral svetlo kodo koncertu, v katerem je z umetniško prepričljivostjo blestela tržaška harfistka, pa tudi koncertu, na katerem smo si lahko z umetninami, zazrtimi v preizkušene glasbene vzorce iz preteklosti, lajšali zvočno in svetlobno kaotični vsakdan. Tatjana Gregorič TRST - Ars Nova international music competition Zmagoslavje naših malih glasbenikov v ostri mednarodni konkurenci Zadovoljstvo mladih glasbenikov in njihovih mentorjev je bilo upravičeno f. k. kravos Pravo zmagoslavje za učence in profesorje slovenskih glasbenih šol na Tržaškem in Goriškem, pa tudi iz Slovenije. 7. mednarodno tekmovanje Ars Nova international music competition, ki ga organizira tržaško društvo Accademia di musica Ars Nova v spomin na Paola Spincicha je bilo res lepo zadoščenje za naše male glasbenike in njihove pedagoge, kajti v ostri mednarodni konkurenci so naši odnesli kar tri absolutne nagrade v posameznih kategorijah in takorekoč rešili čast Italije ...Morda bi se dalo kaj spremeniti v zasnovi tekmovanja, ki obsega kar pet sekcij: violino, klavir, violončelo, flavto in komorno glasbo, kar pomeni dokaj zahtevno delo za žirijo; okrog dvesto tekmovalcev je število, ki nalaga ogromno breme, sorazmerno dolg je seveda tudi zaključni koncert nagrajencev, ki je v dvorani Tripcovich trajal slabe tri ure, brez vsakršnega premora. Res so mladi prava paša za oči in ušesa, talenti, ki se razodevajo že v rosnih otroških letih in jamčijo visoko kvaliteto na koncertnih odrih, ki jih bodo bržkone kmalu zasedli kot protagonisti. Hrvaška, Slovenija, Italija (z našimi učenci), ter Rusija so države, iz katerih so prišli najboljši tekmovalci, sodelovalo pa je še veliko število držav iz vzhodne Evrope, vse do Kitajske. V kategoriji najmlajših so se na prva mesta uvrstili hrvaški (priimek sicer zveni armensko) pianist Arsen Dalibaltayan, ki je zaigral Lisztovo Consolazione št.1 v E-duru, nato še Etudo v d-molu op.1 št.4 in pokazal že visok tehnični nivo. Med flavtisti je zmagal Rus Yury Dunaev, ki se je izkazal z virtuozno Gavr-linovo Tarantello, med violinisti pa Rusinja Varvara Prezhyna, ki je odigrala l.stavek Vivaldijevega Koncerta v a-molu. Zelo lepo je v kategoriji B nastopil slovenski trio Rupnik: Anže, Nejc in Manca so pokazali občudovanja vredno zlitost, pa tudi prikupnost igre v Sternbergovi Napolitani iz Tria Aus Italien.Najboljša pianistka v tej kategoriji je bila Rusinja Elisaveta To-manova, ki je zelo muzikalno podala najprej Etude ta- MILAN - Dolgo pričakovan dogodek Red Hot Chili Peppers: nov kitarist, deseta plošča, stari hiti in navdušenje Za nedeljski nastop legendarne skupine Red Hot Chili Peppers v Milanu je vladalo veliko pričakovanje, med publiko pa se je marsikdo tudi spraševal: bo nov kitarist John Kling-hoffer sposoben nadomestiti prejšnjega Johna Fruscianteja? Bo pevec Anthony Kiedis na nivoju vokalnih nastopov prejšnjih let? Skrbi marsikaterega oboževalca ameriškega benda pa so izginile že ob prvih notah uvodne pesmi Monarchy of Roses! Milanski nastop zasedbe Red Hot Chili Peppers, pravi »big event«, se je začel točno ob pol devetih in tako sledil težnji, ki se je v zadnjih časih držijo tako veliki koncerti. Ameriški funk-rock bend, ki je svojo glasbeno kariero začel pred petindvajsetimi leti, je letos izdal svojo deseto ploščo I'm With You in se tako po štirih letih spet pojavil na svetovnih glasbenih prizoriščih. V treh mesecih evropske glasbene turneje je bila večina nastopov benda razprodanih, kar daje vtis, da je bilo pričakovanje res na višku. Kiedis in ostali pa niso razočarali nabito poln milanski Forum. Njihov nastop je trajal dve uri, v teku katerih so izvedli le štiri komade nove plošče. Bend je koncert raje osredotočil na starejše uspešnice, med katerimi so izstopali komadi Me & My Friends, Around The World, Cali-fornication, idr. Skoraj petdesetletni karizma-tični basist Flea je nepretrgoma skakal po odru, ravno tako pa pevec Kiedis, kateremu se pozna, da je obdobje z mamili dokončno pustil za sabo ... Dvajset let mlajši kitarist Kilnghoffer je nedvomno sposoben glasbenik, ki ima pred sabo dolgo glasbeno kariero, ostaja pa dejstvo, da je Frusciante bil razred zase. Višek večera je napočil z žalostno balado Under The Bridge, v kateri Kiedis opisuje ravno dobo, med katero je zaradi uživanja mamil posedal pod mostovi Los Angelesa. Uspešnico so seveda zapeli vsi prisotni, tako da je Kie-dis nekaj krat kar obrnil mikrofon proti publiki. Po krajšem odmoru je kitarist Klinghoffer presenetil večtisočglavo množico in zapel pesem Io sono quel che sono italijanske pevke Mina, nato pa so se mu na odru pridružili še ostali trije in zaigrali še izredna komada Can't Stop in Give It Away. Kiedis se je nato poslovil od gledalcev, medtem ko so Flea, Klinghoffer in bobnar Smith nadaljevali z neverjetno, deset-minutno improvizacijo, v bistvu pravo funky jam-session. R.D. bleau v g-molu op.33 št.8 Sergeja Rahmaninova, nato Chopinov Valček v e-molu. Doberdobski violinist Aleš Lavrenčič, ki študira na SCGV Emil Komel pod mentorstvom prof.Ju-rija Križniča, se vedno bolj prepričljivo uvršča med najboljše talente naših šol, kot je pokazal s ponovno zmago ter izvedbo dokaj zahtevnega Preludija in Allegra, ki ga je po Pugnaniju priredil Fritz Kreisler: Upravičeno ponosni oče Hilarij je bil tudi tokrat pri klavirju ter se je veselil pokala in priznanj, ki jih je bil deležen odlični študent. Aleš je zmago delil z violinistko Majo Juriševič, ki se je lepo izkazala v l.stavku Koncerta št.7 Charlesa De Beriota. Zmago v kategoriji B sta v komornem oddelku osvojila Simon Kravos in Max Zuliani, učenca Glasbene matice, ki sta pod mentorstvom prof.Tamare Ražem požela že veliko lovorik: imenitna pianista sta v Rondoju op.3 Carla Marie von Webra potrdila svoje vrline, od sproščene mu-zikalnosti do izostrenega čuta za skupno igro, ki jo oblikujeta v absolutnem soglasju. Najboljši violinist, ki je požel tudi končno zmago, je bil učenec GŠ Moste, odlični Rok Černoš Zaletel, ki je z virtuozno izvedbo 3.stav-ka Koncerta v d-molu Henryja Wieniawskega navdušil občinstvo. V kategoriji C je zmagala slovenska flavtistka Lara Rojc, v isti kategoriji pa je za komorno glasbo zmagal klavirski trio, ki ga sestavljajo Zala Vidic, Manja Slak in Ana Čop: slovenska dekleta so odnesla tudi absolutno nagrado Paolo Spincich, zmagoslavje slovenskih šol pa je dopolnila čelistka Vita Peterlin, ki je ob spremljavi godalnega orkestra Arrigoni iz kraja S.Vito al Tagliamento briljantno odigrala l.stavek Haydnovega koncerta v C-duru. Mladi orkester vodi Domenico Mason, odličen pedagog, s katerim študira tudi Laura Bortolotto, izjemno nadarjena in uspešna violinistka, ki že nastopa v pomembnih evropskih koncertnih dvoranah. Orkester je spremljal tudi flavtista Marca Obersnela, učenca Glasbene matice, ki je pod mentorstvom prof.Erike Slama že odnesel številne nagrade; tokrat je zmagal v kategoriji B ter dokazal svojo muzikalnost z občuteno izvedbo Cantabile iz Vivaldijevega koncerta Il Cardellino. Naši mladi talenti so odnesli še nekaj stranskih nagrad: klavirski duo, ki ga sestavljata Rok Dolenc (GM) in Eva Škibin (GŠ Sežana), oba učenca prof.Tamare Ražem, si je prislužil 2.nagrado, Max Zuliani (GM, prof.Ražem) tretjo, prav tako violinistka Maša Kocijančič, ki študira na GM pri prof. Jagodi Kjuder, v kategoriji A pa je odnesla 2.na-grado pianistka Katarina Vizintin, učenka prof.Vesne Zuppin na Glasbeni matici. Nastope je povezoval Daniele Tenze, ki se je zahvalil številnim pokroviteljem ter poleg predsednika društva Ars Nova Mattea Fannija Cannellesa povabil na oder občinskega odbornika za kulturo Andrea Marianija, zastopnika deželne uprave FJK Edoarda Sasca, predstavnika UNESCO Enrica Fra-giacoma in odgovorno za stike z Rusijo Eleno Osi-povo. Vsi so izpostavili žlahtne smotre in mednarodno pomembnost pobude, ki v imenu glasbe združuje mlade iz najrazličnejših dežel; med sestankom žirije, ki je morala odločati o končnih zmagovalcih, pa je orkester Arrigoni pripravil kratek prikaz svojih najboljših solistov: čelist Leo Morello je zaigral 3.stavek Haydnovega Koncerta v C-duru, violinist Cristian Se-bastianutto pa Tartinijevo sonato Vražji trilček. Pri predstavitvah je sodeloval tudi hrvaški prof. Boris Ju-revini, ki je govoril v hrvaščini in slovenščini, pripeljal pa je tudi mali trio s klarinetistom in harmonikarjema, ki so zaigrali Svendsenovo Romanco. Ponoven nastop odličnega slovenskega Tria (Vi-dic, Slak in Čop) ter nagrajevanje pedagogov, čigar učenci so odnesli prve nagrade, je sklenilo glasbeni maraton, ki je v tržaško dvorano Tripcovich privabil polnoštevilno in upravičeno navdušeno občinstvo. Katja Kralj 14 Četrtek, 15. decembra 2011 KULTURA / TRST - V Državni knjižnici odprli zanimivo razstavo o Ivu Andricu Avtor mora ustvarjati, njegovo delo mora govoriti Skupni projekt italijanskih in srbskih ustanov - Na ogled številni panoji, knjige, posnetki Pogled na razstavo in včerajšnje odprtje kroma REVIJE ZA MLADE IN OTROKE - Novembrska številka V Galebu veliko zanimivega branja in spodbud k raziskovanju Novembrski Galeb nas vabi k branju, igranju, likovnemu ustvarjanju, raziskovanju in zabavi: v razredu, še posebej pa doma v temnih zimskih popoldnevih, med počitnicami in prazniki. Naslovno stran tokratnega Galeba krasi risba Gabriela Perica, učenca tretjega razreda nabrežin-ske osnovne šole, sicer pa pisane in simpatične ilustracije spremljajo tudi pesmice in pravljice. Na prvi strani je v tej številki mogoče najti pesmico Zvezdane Majhen z naslovom Razmišljanje, lično ilustracijo pa je prispevala Mojca Cerjak. Sezonsko vsebino ima pesmica Martine Legiša Listek, ki jo je likovno zelo lepo upodobil Štefan Turk. Deček in smrt pa je naslov pesmice, ki je nastala pod peresom Bine Štampe Žmavc in čopičem Alenke Sotler. Znanka Galebovih strani je v tem šolskem letu postala tudi Čarovnica Česminka, ki se je tokrat napotila v tuje mesto med tuje ljudi. Tatjana Kokalj je v tej pravljici šaljivo spregovorila o nalogah, ki jih v svojem vsakdanu morajo opravljati mlajši. Štefka Kac Marn je v novembrskem Galebu prispevala nadaljevanje zgodbe z naslovom Pingvin Pingi. Prijetno zgodbico je ilustrirala Živa Pahor. Darinka Kobal in ilustratorka Magda Starec pa nas osrečita z novo zgodbico, ki nas pouči o obstoju besed, ki danes niso več v rabi. Zgodbica Dedek, igraj se z nami nam tokrat govori o besedi korec. Šaljivo vsebino pa ima pravljica Tinček in tri zlate ribice, ki jo je napisal Tim Zupan, ilustrirala pa Katerina Kalc. Osabosa pa nas tudi v tej številki razveseljuje s svojimi prigodami. Jože Sevljak tokrat piše o težavah z branjem, ki jih ima naša osrednja junakinja. Na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji piškotkov, ki nastopajo v zgodbici Slavka Pregla z naslovom Slaščičarna pri veseli Eli. Novembrski Galeb je oživila tudi v obliki stripa pripovedovana pripoved o medvedu in miški, ki spoznavati skrivnosti gradu. Prisrčna zgodbica je nastala izpod peresa Majde Koren. Po ljudskih pripovedih je povzeta tudi rubrika Ko živali spregovorijo kot ljudje, ki jo vsak mesec pripravlja Klarisa M. Jovanovič. Tokrat lahko izvemo, kaj vse je povezano s polžem. Z ljudsko pripovedjo pa se poveže tudi zgodba o hihitajočem škratu, ki jo je priredila Marjeta Zo-rec. Zanimiv segment te pripovedi je tudi, da nam prinaša dodatek, v katerem lahko izvemo marsikaj zanimivega o rud- niku pod Peco. Poučno vsebino pa imata tudi prispevek Berte Golob, ki tokrat predstavlja pisatelja Ivana Cankarja, in prispevek o spaleofantaziji. Smeha in igre nikoli ni preveč. Nasmejimo se tudi ob do-polnjevankah, pozabavamo se tudi ob križankah in kvizu, praznično gradivo pa nam prinaša likovna delavnica Jasne Merku, ki nas uči izdelovati božične okraske. Za sladokusce pa je ravno pravšnja kuharska delavnica Škrobek kuha, ki nam tokrat deli nasvete za izdelavo zelenjavnih gosenic. Čisto na zadnjih Galebovih straneh pa se nahajajo risbice naših šolarčkov. (sč) Avtor mora ustvarjati, njegovo delo mora govoriti. Tako je razmišljal Ivo Andric, edini literat z območja nekdanje Jugoslavije, ki je prejel Nobelovo nagrado (in večino denarja namenil javnim knjižnicam v Bosni). Ravno njegove besede, ki jih je v francoščini izrekel tistega 10. decembra 1961 pred švedskim kraljem in kraljico, sprejmejo obiskovalce razstave, ki so jo včeraj odprli v lepih razstavnih prostorih Državne knjižnice v Trstu (Largo Papa Giovanni XXIII) in bo na ogled do 18. februarja. Razstava o »evropskem diplomatu, pisatelju in intelektualcu« je rezultat večjega projekta, ki si ga je ob petdesetletnici podelitve Nobelove nagrade in 120-letnici rojstva (potekala bo prihodnje leto) zamislilo kulturno društvo Cizerouno v sodelovanju s številnimi partnerji iz Italije in Srbije. Včeraj so jih zastopali ravnateljica knjižnice Sabina Magrini, Bojan Starec, direktor Centra za razvoj in sodelovanje regij jugozahodne Evrope in Mediterana, ki ima sedeža v Beogradu in Novi Gorici, ter pobudnika projekta Mila Lazic in Massimiliano Schiozzi. Prisotna je bila tudi tržaška občinska odbornica Antonella Grim. Vsi so izpostavili Andricevo kulturno širino, njegovo zavračanje nestrpnosti, veliko ljubezen do knjig. O teh in ostalih značilnostih njegove osebnosti pričajo številni razstavni panoji, ki obiskovalcu približajo avtorja znamenitega romana Na Drini ču-prija (Most na Drini). A tudi življenje diplomata, ki je kot konzul Kraljevine SHS nekaj mesecev preživel tudi v Trstu. Bilo je med letoma 1922/23, v Bosni rojeni pisatelj pa se v mestu ni znašel: predvsem mu ni bilo pogodu podnebje, tista burja, ki je pihala okrog Trga Venezia. To so bila tudi leta, ko je Andric sodeloval z nekaterimi jugoslovanskimi časopisi, v katerih je na primer objavil nekatere posrečene članke o Mussoliniju in umoru antifašista Matteotti-ja. Pot ga je nato vodila v številna evropska mesta, v Pariz, Marseille, Gradec, Berlin. Prisluhniti bo mogoče tudi daljšemu dokumentarcu o pisatelju in si ogledati nekatere italijanske izdaje njegovih del, ki jih v Pisi hrani fond Lugi Salvini. Tisti Salvini, ki je med vojno rešil ženo in otroke Otona Župančiča ... In ravno bogastvo tega arhiva je založbo Comunicarte prepričalo, da odloži napovedano izdajo Andriceve biografije; dopolnili jo bodo z novim še neobjavljenim gradivom o vezeh med pisateljem in Italijo. (pd) POKRAJINA TRST Mednarodna nagrada operete Arielli Reggio Dobitnica letošnje, 24. mednarodne nagrade operete je tržaška gledališka igralka Ariella Reggio. Priznana in priljubljena igralka, ki je ravnokar nastopila v predstavi Peter in volk Sergeja Prokofjeva, je prepričala žirijo predvsem s svojo igrivostjo, popolnostjo in navdušenjem do dela. Nagrado ji je včeraj na sedežu tržaške pokrajinske uprave podelil predsednik deželnega mednarodnega združenja operete Claudio Grison. LJUBLJANA Nagrada trend Meti Hočevar V Kristalni palači v BTC so razglasili prejemnike nagrad za vizualno ustvarjalnost trend. Nagrado za življenjsko delo je prejela režiserka, kostumografka in scenografka Meta Hočevar. Nagrajeni so bili še kostumograf Alan Hra-nitelj, grafični oblikovalec Ajdin Bašic, umetnica Jasmina Cibic in biro Dekleva Gregorič arhitekti. Hočevarjeva, kot piše v obrazložitvi priznanja, velja za utemeljitelji-co sodobne slovenske gledališke scenografije. V svoji štiri desetletja trajajoči karieri je ustvarila prek 200 projektov za številna gledališča v Sloveniji in po vsem svetu. Hranitelj je bil nagrajen za kostumografijo akrobatske rock opere Zarkana kanadskega gledališča Cirque du Soleil, Bašic za oblikovanje katalogov, publikacij in tiskovin za različne slovenske kulturne institucije, biro Dekleva Gregorič arhitekti pa za naselje Razgledi Perovo pri Kamniku in zasebno hišo na Havajih. Cibice-va je žirijo prepričala z razstavo Objekt spektakla v Galeriji Škuc, so sporočili organizatorji podelitve nagrad. Trendove nagrade, ki so jih letos podelili že 11. zapored, je leta 2001 ustanovila modna strokovnjakinja Jožica Brodarič z namenom vrednotenja slovenske modne produkcije in vizualne kreativnosti v najširšem pomenu besede, od oblikovanja in fotografije do arhitekture, oblikovanja in sodobne umetnosti. (STA) Starodavna Makedonija v Parizu V pariškem muzeju Louvre je na ogled razstava V kraljestvu Aleksandra Velikega - Starodavna Makedonija. Postavitev združuje skoraj 500 eksponatov, od katerih jih je večina prvič razstavljena v Franciji. Preko njih se obiskovalec seznani z dogajanjem v obdobju od 15. stoletja p.n.št. do rimskih ča-sov.Glavni poudarek razstave je na vzponu makedonskega kraljestva, ki je največjo moč in slavo doseglo v času Aleksandra Velikega (356-323 p.n.št.), je mogoče prebrati na spletni strani muzeja. Arheologi so ob izkopavanjih na severu Grčije leta 1977 v bližini mesteca Vergina odkrili več grobov, med njimi grob kralja Filipa II., očeta Aleksandra Velikega. Ta in nekatera izkopavanja na nekaterih drugih lokacijah, kjer so arheologi naleteli na grobove, so razkrila sijaj najvišjega družbenega sloja, pa tudi razvoj izjemno pre-finjene umetnosti na dvoru. Najdbe pričajo tudi o intenzivnih trgovskih zvezah med Makedonijo in drugimi deli grškega sveta. Posamezni razdelki razstave obiskovalcu omogočijo, da se seznani z različnimi vidiki makedonske civilizacije: umetniško produkcijo, načinom organizacije kraljestva, izobraževanjem, vsakdanjim življenjem, tedanjim dojemanjem smrti in religioznostjo in z legendo o Aleksandru Velikem. Izjemna dela, kot so kipi, vaze, keramika in nakit, pričajo o bogastvu ter dovršenem umetniškem ustvarjanju tistega časa. Razstava bo odprta do 16. januarja. (STA) www.primorski.eu1 / SVET Sreda, 14. decembra 2011 15 EVROPSKA UNIJA - Po oceni večine poslancev bi morala pokazati večjo solidarnost V Evropskem parlamentu kritike ravnanja Velike Britanije na vrhu Nekateri britanski poslanci pa so branili Camerona in napovedali izstop Otoka iz povezave STRASBOURG - Evropski poslanci so včeraj v razpravi o nedavnem vrhu EU izpostavljali, da z rezultati niso povsem zadovoljni. Številni so bili kritični do "sa-moosamitve" Velike Britanije, drugi so britanskemu premieru Davidu Cameronu stopili v bran. Več jih je tudi menilo, da varčevanje, ki ga zagovarjata Nemčija in Francija, ni prava pot za izhod iz krize. Voditelji unije so v petek dosegli zgodovinski dogovor o paktu za krepitev fiskalne unije v evrskem območju. Zaradi Velike Britanije pakt ne bo zaživel skozi spremembe pogodbe EU, temveč skozi meddržavni sporazum, h kateremu Velika Britanija ne bo pristopila. Rezultate vrha sta poslancem v Strasbourgu predstavila predsednik Evropskega sveta Herman van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Barroso. Barroso je napovedal, da bo nad uresničevanjem zavez 26 članic glede fiskalnega pakta bdela Evropska komisija. Izrazil je obžalovanje, da se meddržavnemu sporazumu ni pridružila Velika Britanija. "Ne gre za 17 plus, temveč 27 minus," je opisal stanje v Evropski uniji. Barroso je tudi napovedal, da se bo na spomladanskem vrhu unije prihodnje leto znova govorilo o uvedbi evroobvez-nic, poleg tega naj bi še poglobili gospodarsko upravljanje v uniji. Predsednik Evropskega sveta Herman van Rompuy je branil meddržavni sporazum kot praktično edino alternativo posebnemu sporazumu med 17 članicami unije. "To je bil trenutek odgovornosti in solidarnosti," je poudaril. Po njegovem mnenju sicer ne bo preprosto obnoviti zaupanja v območje evra, vendar pa je zadnji vrh "mejnik" na tej poti. "Meddržavni sporazum ni bila niti moja niti najljubša rešitev ostalih," je priznal van Rompuy. Vendar pa je bilo nujno, da so ukrepi za večji proračunski nadzor obvezujoči in uresničeni čim prej. Glede neenotnosti unije, kar zadeva ta sporazum, pa je spomnil, da tudi za uvedbo evra in schengensko območje niso bile vse države. Po napovedih van Rompuya bodo sporazum podpisali spomladi. Številni poslanci so bili kritični do ravnanja britanskega premiera Davida Ca-merona na vrhu in so poudarili, da se je uklonil pritisku britanskega finančnega sektorja na račun solidarnosti unije. Predsednik Evropske ljudske stranke (EPP) Joseph Daul je menil, da poteza Velike Britanije kaže, da ta država nima smisla za solidarnost. "Solidarnost ni enosmerna ce-sta,"je poudaril. "Ne vidim potrebe po tem, da bi ostalih 26 članic zagotavljalo ugod- Herman van Rompuy ansa nosti Veliki Britaniji, če ta ne želi biti solidarna z ostalimi članicami," je še dejal in tako namignil na možnost ukinitve britanskega rabata. Predsednik liberalcev (Aide) Guy Verhofstadt je Britancem namenil sporočilo v obliki angleškega pregovora: "Če ste povabljeni za mizo, ste bodisi gost bodisi jed." "Britanske strategije koristoljubja ne moremo več prenašati," pa je v imenu Zelenih poudarila Rebecca Harms. Nekateri, v glavnem evroskeptiki in poslanci iz Velike Britanije, pa so Cameronu stopili v bran. "Kar je naredil Cameron, je bila le obramba nacionalnih interesov, tako kot sta naredila (francoski predsednik Nicolas) Sarkozy in (nemška kanclerka) Merklova," je v imenu konservativcev in reformistov poudaril Čeh Jan Zahradil. Evroskeptični poslanec iz Velike Britanije Nigel Farage iz skupine Evropa svobode in demokracije (EFD) pa je napovedal izstop Velike Britanije iz EU. "Vi ste na Titaniku, mi smo v rešilnem čolnu," je sporočil ostalim članicam unije. "V petek smo spremenili smer. Smo na poti k velikemu pobegu. Velika Britanija bo šla po svoje in si znova povrnila nekdanji ugled," je napovedal. "Dobra rešitev je le še referendum o izstopu Velike Britanije," se je z njim strinjala neodvisna poslanka Nicole Sinclaire. Številni parlamentarci so v razpravi tudi ocenili, da so na vrhu "ignorirali" Evropski parlament, ki so ga izključili iz reševanja evra in pomiritve trgov. Med njimi je bil tudi predsednik socialistov in demokratov (S&D) Martin Schulz, ki je poudaril, da bi moral parlament do marca podati alternativne predloge za dosego stabilnosti v Evropi ter postaviti demokratična pravila za delovanje trgov. Nekateri parlamentarci pa so kritizirali dejstvo, da se voditelji unije v Bruslju niso dogovorili niti za delitev bremen niti za krepitev začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF) niti za uvedbo davka na finančne transakcije. Poleg tega so mnogi menili, da zgolj varčevanje ne zagotavlja izhoda iz krize. "Pretirana varčevalna politika je prizadela vse. Varčevalni diktati ne vodijo iz krize," je tako menil Lothar Bisky iz skupine združene levice (GUE/NGL). (STA) RUSIJA - Oligarh Prohorov v tekmo za predsedniški stolček Medvedjev kljub protestom sklical umestitveno sejo parlamenta MOSKVA - Po nedavnih parlamentarnih volitvah je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev včeraj - kljub glasnim protestom zaradi domnevnih volilnih prevar v korist vladajoče Enotne Rusije - sklical ustanovno sejo novega sklica parlamenta. Kot je sporočil vodjem štirih poslanskih skupin, bo ustanovna seja 21. decembra. "Podpisujem odlok za prvo sejo (spodnjega doma ruskega parlamenta) dume, ki bo 21. decembra," je Medvedjev povedal na posebnem srečanju z vodji štirih poslanskih skupin. Kot je še dejal, "z volilnimi izidi nikakor niso vsi zadovoljni ... a temu je vedno tako". Predsednik je obenem predstavil načrte za svoj letošnji nagovor narodu, ki bo 22. decembra. Dva dni kasneje bo v Moskvi predvidoma potekal množični opozicijski protest, na katerem že drugič v dveh tednih pričakujejo kakih 50.000 ljudi. Medvedjev je v nedeljo - dan po najbolj množičnih protestih v Rusiji od razpada Sovjetske zveze - na svoji strani na Mihail Prohorov ansa socialnem omrežju Facebook zapisal, da se sicer ne strinja z izjavami protestnikov, a da bodo domnevne nepravilnosti in poneverbe volilnih izidov preiskali. Na včerajšnjem sestanku je v zvezi s tem povedal, da preiskava poteka in da je bilo vloženih 117 pritožb. "Volilne komisije in sodišča bodo vse pritožbe in tožbe sedaj skrbno preučili. Kjer bodo odkrite dejanske kršitve, bodo morali ukrepati," je zatrdil. A, kot kaže, s konstituiranjem novega sklica parlamenta na izsledke preiskave ne bo čakal. Ta četrtek naj bi o najhujšem političnem viharju v Rusiji v zadnjih 12 letih, odkar je na čelu ruske države oziroma ruske vlade, obširneje spregovoril tudi premier Vladimir Putin. Na ta dan bo namreč po televiziji tradicionalno odgovarjal na vprašanja sodržavljanov. Medtem je svojo kandidaturo na marčnih predsedniških volitvah napovedal tudi ruski milijarder Mihail Pro-horov. 46-letni ruski tajkun je septembra odstopil kot predsedujoči Pravične Rusije, saj se ni strinjal s strankino podporo Kremlju. Prohorov je sedaj napovedal ustanovitev nove politične stranke, ki bo ščitila interese ruskega srednjega razreda, poroča ruska tiskovna agencija Interfax. Po poročanju ruskega časnika Vedomosti bi lahko Pro-horov oblikoval zavezništvo z nekdanjim finančnim ministrom Aleksejem Kudrinom, ki je zaradi nestrinjanja z gospodarsko politiko predsednika Dmitrija Medvedjeva septembra odstopil s položaja. (STA) Evropske borze neenotno, evro najnižje v 11 mesecih FRANKFURT - Indeksi na vodilnih borzah stare celine so včeraj trgovanje zaključili neenotno, potem ko negotovost, povezana z evropsko dolžniško krizo, še traja. Na drugi strani se je zaupanje vlagateljev v nemško gospodarstvo znova okrepilo. Je pa precej izgubil evro, ki je dosegel celo novo najnižjo vrednost v zadnjih 11 mesecih. Prvi odgovor finančnih trgov na petkov dogovor voditeljev evropskih držav je bil pozitiven. A je optimizem vlagateljev kmalu splahnel, saj dogovor naj ne bi zagotavljal znižanja zadolženosti in krepitve gospodarske rasti. Pozitiven signal pa je prišel iz največjega evropskega gospodarstva. Zaupanje vlagateljev v nemško gospodarstvo se je decembra nekoliko okrepilo, je pokazala včeraj objavljena raziskava nemškega centra za evropske gospodarske raziskave ZEW. Obama pozval Teheran k vrnitvi vohunskega letala WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v ponedeljek povedal, da je njegova vlada poslala poziv Iranu, naj vrne ameriško brezpilotno letalo, ki je v začetku meseca strmoglavilo v Iranu. Odgovora iz Teherana še ni dobil. "Rekli smo, da želimo letalo nazaj. Videli bomo, kako bo Iran odgovoril," je dejal Obama, ki si je za to potezo prislužil točo kritik republikancev, med njimi nekdanjega podpredsednika ZDA Dicka Cheneyja. Iran je 8. decembra objavil posnetek brez-pilotnega letala, za katerega trdi, da ga je sestrelil. ZDA trdijo, da je letalo zašlo tja iz Afganistana in samo strmoglavilo. Posnetek, ki ga je prikazala iranska televizija, je zaskrbljujoč za Washington. Letalo namreč ne kaže znamenj sestrelitve in je zelo dobro ohranjeno. Strelski pohod v Belgiji LIEGE - Včerajšnji napad s strelnim orožjem in granatami v belgijskem Liegeu je izvedel en sam napadalec, ki ni bil povezan s terorizmom, so sporočile belgijske oblasti. V napadu so bili ubiti štirje ljudje, med njimi napadalec. Gre za 32-letnega Nordina Amranija, starega znanca policije, ki je bil leta 2008 obsojen zaradi nezakonitega posedovanja strelnega orožja in gojenja marihua-ne. Za zdaj ni jasno, ali je napadalec storil samomor ali umrl ponesreči. Po navedbah tožilstva je bil na poti na policijo, ko je sprožil napad. Njegov avto so našli nedaleč od avtobusnega postajališča, kjer se je zgodil napad, posebna policijska enota pa ga je razstrelila. Po navedbah tožilstva so ostale tri žrtve 15-letni fant, ki je umrl na kraju dogodka, ter 17-letno dekle in 75-letna ženska, ki sta umrli kasneje v bolnišnici. V napadu je bilo 75 ljudi ranjenih, od tega sedem huje. Dveletni otrok pa se po poročanju medijev bori za življenje. (STA) KONFERENCA ZN O PODNEBNIH SPREMEMBAH - Kanada je medtem potrdila izstop iz kjotskega protokola V Durbanu dogovor o pogajanjih za zavezujoč sporazum Nevladniki opozarjajo na potrebo po čimprejšnjem ukrepanju DURBAN - Udeleženci podnebne konference ZN v južnoafriškem Durba-nu so v nedeljo zjutraj sklenili dogovor, da se bodo začela pogajanja o pravno obvezujočem sporazumu, ki bi vključeval vse države in bi začel veljati leta 2020. ZN in EU so dogovor pozdravili, nevladne organizacije in strokovnjaki pa opozarjajo, da časa za dolgotrajno dogovarjanje ni. Dogovor, ki so ga sklenili po dveh tednih pogajanj v "podaljšku" konference, predvideva, da bodo države začele pogajanja za sklenitev pravno obvezujočega sporazuma, ki bi nasledil iztekajoči se kjotski protokol in h kateremu bi se priključile vse glavne onesnaževalke, ki v ozračje izpuščajo največ toplogrednih plinov. Pogajanja naj bi glede na časov-nico končali do leta 2015, sporazum pa bi začel veljati leta 2020. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je pozdravil dogovor kot ključnega za spodbujanje večje aktivnosti in ambicioznosti pri odzivanju na izzive podnebnih sprememb. Pravno zavezujoči sporazum je bil največji kamen spotike na konferenci, ki so jo podaljšali za dva dni, in sicer predvsem zaradi nestrinjanja Indije, Kitajske in ZDA. Indija in Kitajska, ki nista sodelovali pri kjotskem protokolu, ker sta državi v razvoju, sta zahtevali, da razvite države, ki so v preteklosti najbolj onesnaževale okolje, naredijo več kot države v razvoju. ZDA, ki kjotskega protokola niso ratificirale, so končni dogovor sprejele, vendar pa se napovedujejo težave v kongresu. EU je v burni razpravi vztrajala, da v besedilu ostane formulacija v smislu obvezujoče pravne veljavnosti sporazuma, in s tem uspela. Tako Evropska komisija kot Evropski parlament sta ocenila, da dogovor pomeni preboj v spopadu s podnebnimi spremembami. "Ne bi sprejeli novega kjotskega obdobja, če ne bi v zameno dobili časovnice za prihodnost, ko se bodo morale vse države zavezati k ukrepom. Kjer Kjoto deli svet na dve kategoriji, bomo sedaj dobili sistem, ki odraža realnost sedanjega soodvisnega sveta. Tako kot smo neodvisni, tako morajo imeti naše obljube isto pravno težo," je po- udarila evropska komisarka za podnebno ukrepanje Connie Hedegaard. Udeleženke konference so podprle namero o obnovitvi kjotskega protokola z decembrom 2012, ko se protokol izteče. Takrat naj bi tudi sprejeli odločitev, ali bi ga podaljšali do leta 2017 ali 2020 - v sedanjem besedilu je možnost podaljšanja za pet ali osem let. Medtem ko je EU pripravljena pristati na drugo obdobje zavez, so Japonska, Rusija in Kanada dale jasno vedeti, da protokola ne nameravajo podaljšati, saj da nima smisla, ker ne vključuje največjih onesnaževalk. Da Kanada izstopa iz kjotskega protokola, je v ponedeljek potrdil kanadski okoljski minister Peter Kent. Kanada je tako prva država, ki je ratificirala kjot-ski protokol h konvenciji ZN o podnebnih spremembah in je enostransko predčasno izstopila iz tega trenutno edinega pravno zavezujočega mehanizma za zniževanje izpustov toplogrednih plinov. Vodja delegacije Evropskega parlamenta v Durbanu Jo Leinen je medtem ocenil, da je svet dosegel velik preboj v bo- ju proti podnebnim spremembam in da gredo EU zasluge za pripravo načrta. Pri tem je opozoril, da morajo uspešnim pogovorom slediti učinkoviti ukrepi. Še vedno obstaja velikanski razkorak med obljubljenimi ukrepi za zmanjšanje izpustov in ukrepi, ki so potrebni, je dejal. Konferenca je dosegla dogovor tudi o posebnem zelenem skladu, ki naj bi državam v razvoju zagotavljal sredstva za pomoč v boju proti vplivom podnebja. V sklad naj bi razvite države glede na dogovor z lanske konference v mehiškem Cancunu sprva prispevale 30 milijard dolarjev, do leta 2020 pa 100 milijard dolarjev na leto. Ostaja pa odprto vprašanje, kakšen delež financiranja bi prišel iz javnih virov in kakšen iz zasebnega sektorja. Konferenca je naletela tudi na kritike. Opozorila prihajajo iz vrst strokovnjakov in nevladnih organizacij. Slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je za STA ocenila, da je v Durbanu postalo jasno, da so politiki podnebne spremembe dokončno uvrstili med nerešene svetovne probleme, s katerimi bo tre- ba živeti, kot sta terorizem ali revščina, za rešitev katerih ni politične volje. Meni, da Durban ne prinaša zmagovalcev, ampak same poražence, tako ZDA kot Kitajsko, tako bogate kot revne. "Poražena je znanost, poražen je tako opevan princip previdnosti. Čakanje na 2015 ali celo na 2020 je pač nedopustno in nevarno," je prepričana. Organizacija Greenpeace meni, da zaključek konference "daje vtis, da so naše vlade v zadnjih dveh tednih raje poslušale ogljično intenzivne korpora-cije, kot pa da bi poslušale ljudi, ki želijo prekinitev naše odvisnosti od fosilnih goriv ter takojšnje ukrepanje proti podnebnim spremembam". Opozarjajo, da bi glede na besedilo bilo možno preprečiti, da bi bil prihodnji mednarodni podnebni sporazum pravno zavezujoč. V organizaciji Focus pravijo, da dogovor v Durbanu ne bo zmanjšal razkoraka med potrebnim zmanjšanjem emisij za zaustavitev globalnega segrevanja pod dvema stopnjama Celzija in trenutno ponujenimi cilji držav. (STA) 1 4 Četrtek, 15. decembra 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Občinski svet izglasoval predlagana imena Skupščina imenovana, EZTS se lahko loti dela Za člana slovenske konzulte pri goriški pokrajini izbrali Stefana Cosmo - Opozicija predlagala Maria Muccija Goriški občinski svet je izglasoval seznam sedmih predstavnikov, ki bodo vstopili v štirinajstčlansko skupščino Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) na območju občin Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba. Kot smo že poročali v prejšnjih dneh, bodo v najvišji organ EZTS na predlog goriške občine vstopili nekdanji evropski komisar in bivši zunanji minister, poslanec Franco Frattini, občinski svetnik Davide Comolli, inženir Giuseppe Fian-nacca, arhitekt Walter De Gressi, pokrajinski predsednik SKGZ Livio Semolič ter psihiater in goriški koordinator SSk Bernard Spazzapan, sedmi član pa bo Pierluigi Me-deot, ki ga je predlagala Trgovinska zbornica. Imena novogoriških in šempetrskih članov skupščine so znana že poldrugo leto. Za Novo Gorico bodo v skupščini sedeli Tatjana Gregorčič, Tomaž Vuga, Boris Rijavec, Uroš Saksida in Robert Golob, medtem ko bosta Šempeter zastopala Zdenko Šibav in Boris Nemec. Za seznam »goriških« članov je na ponedeljkovi seji glasovalo 27 svetnikov (26 jih je na glasovnico zapisalo »SI'«, eden pa »JA«), tri glasovnice so bile bele. Glasovanje, ki je potekalo po daljši razpravi, je bilo tajno. »EZTS ne predstavlja posameznih občin, pač pa je izraz celotnega čezmejnega teritorija. Po 60 letih EZTS ponovno združuje skupnost, ki jo je vojna razcepila,« je povedal župan Ettore Romoli in pristavil, da bo Gorica za predsednika predlagala skupščine Frattinija, ki morda ne bo »vsak dan prisoten na sedežu EZTS, bo pa lahko odigral pomembno vlogo na evropski ravni«. Zakonski okvir in postopek, ki je privedel do tega, da je danes EZTS operativen, je v ponedeljek predstavil občinski odbornik Guido Pet-tarin, nato pa je Romoli prebral seznam sedmih imen. »Na seji načelnikov smo se zmenili drugače. Rečeno je bilo, da bo vsak lahko glasoval za posamezne kandidate, ne pa za celoten seznam,« je bil kritičen načelnik Foruma Andrea Bellavite, po katerem bi morali vsi člani ob angleščini obvladati slovenščino in italijanščino, svetnik SSk Silvan Pri-mosig pa je spomnil, da se čezmejno sodelovanje ne začenja danes, čeprav je bilo v zadnjih letih veliko izgubljenih priložnosti. Pomisleke v zvezi s potencialom EZTS-ja in izbranimi člani je izrazil tudi svetnik Foruma Marko Marinčič, svetnik Demokratske stranke Aleš Waltritsch pa je izpostavil, da se je z Romolijevo upravo čezmejno sodelovanje kljub EZTS -ju, na ki je vsekakor pomemben, upočasnilo. Nezadovoljstvo zaradi dejstva, da ni goriška občina v skupščino imenovala nobeno žensko, pa je izrazila občinska svetnica Foruma Anna Di Gianantonio, ki je zaradi tega zapustila dvorano. Romoli je na predlog načelnika DS Federica Portellija pred glasovanjem osvojil dokument - ob Portel-liju je njegov podpisnik tudi Waltritsch, ki predvideva razširitev sodelovanja v okviru EZTS tudi na druga področja, razvoj enotnega univerzitetnega pola, zaščita okolja, ipd. Skupščina, ki naj bi se sestala po novem letu in jo bodo sklicali trije župani, bo izvolila predsednika (po vsej verjetnosti Frattinija) in podpredsednika (ta vloga bo pripadala slovenskemu članu), EZTS pa bo nato dobil tudi direktorja. »Direktor bo edini, ki bo prejemal plačilo. Seveda bo treba izbrati profesionalca, morda preko razpisa,« je povedal Pettarin. Mandat skupščine bo trajal štiri leta, mandat predsednika in podpredsednika pa dve. V ponedeljek so izglasovali tudi predstavnika goriške občine v slovensko konzul-to pri goriški pokrajini. Izbran je bil Stefano Cosma, ki je obenem pokrajinski svetnik FLI. Cosmo je na seji predlagal župan, občinski svetnik Primosig pa je ocenil, da pri izbiri kandidata ni bilo dogovarjanja in je zato predlagal še ime Maria Muccija, ki je bil član kon-zulte v prejšnjem mandatu. Cosma je biliz-glasovan s 17 glasovi, medtem ko je za Muc-cija glasovalo 7 svetnikov. Dve glasovnici sta bili neveljavni, odbornik Sergio Cosma pa ni glasoval. (Ale) PEVMA - Parkirišče ob vrtcu Konvencija sprejeta, odprtje šele prihodnje leto V postopku za odprtje parkirišča ob vrtcu v Pevmi je prišlo do koraka naprej. Na ponedeljkovi seji je goriški občinski svet sprejel shemo konvencije, ki jo bo občina podpisala z društvom Horse Club Remuda za uporabo javnega parkirišča, na katerega čakajo starši otrok, šolsko osebje in pevmska skupnost že predolgo. Sporazum, ki ga je občinski svet sprejel s 25 glasovi za in enim vzdržanim, žal še ne pomeni avtomatskega odprtja parkirišča: na potezi je zdaj občina, ki mora poskrbeti za ureditev prehoda s parkirišča na cesto in vrat za dostop s parkirišča na dvorišče vrtca. »Kdaj se bo to zgodilo, ni dano vedeti. Odgovorni pravijo, da morajo poskrbeti še za nekatera dovoljenja, nato pa bodo uredili vhod. Povedali so, da bodo parkirišče odprli pred koncem šolskega leta,« je povedal občinski svetnik SSk Silvan Primosig, ki se je pri glasovanju vzdržal: »Zdi se mi sramotno, da občina za tako enostaven, a hkrati pomemben ukrep, potrebuje toliko časa. Upam, da bodo parkirišče res odprli v doglednem času, saj morajo končno le odstraniti mrežo in urediti majhno rampo. Pri glasovanju pa sem se vzdržal, ker sem razočaran nad sporazumom. Nikjer namreč ne piše, da bo parkirišče služilo za potrebe vrtca: to pomeni, da bo lahko kdorkoli parkiral na njem tudi v času, ko je vrtec odprt ter potrebujejo parkirne prostore starši in osebje. Funkcionarka mi je zagotovila, da lahko ta problem rešijo z odredbo mestnih redarjev, meni pa se zdi, da bi morali to črno na belem zapisati v sporazumu.« Ista pomanjkljivost je zmotila tudi svetnico SSk Marilko Koršič, ki upa, da bo do odprtja parkirišča prišlo čim prej. (Ale) Bodoče parkirišče ob pevmskem vrtcu bumbaca TRŽIČ - Beraud Občina išče rešitve Podjetje Navalimpianti praznuje 40 let Tržiški občinski odbor se je sestal s pokrajinskimi tajniki sindikatov FIM, FIOM in UILM ter s sedemdesetimi delavci podjetja Beraud Mare, ki je kot podizvajalec skrbelo za barvanje ladij v tržiški ladjedelnici Fincantieri, zdaj pa je ukinilo svojo dejavnost, ker ji niso obnovili pogodbe. Za delavce so v prejšnjih dneh v Rimu podpisali pogodbo za izredno dopolnilno blagajno, ki bo trajala eno leto, podaljšati pa jo bo mogoče za dodatnih 12 mesecev v primeru, da bo vsaj 33 odstotkov delavcev našlo drugo službo. Na srečanju, do katerega je prišlo le nekaj dni pred avdicijo poverjenega upravitelja družbe Fincantieri Giuseppeja Bona v tržiškem občinskem svetu, so sogovorniki poudarili, da je lad-jedelniška družba prav gotovo zelo pomemben resurs za teritorij, hkrati pa je tudi odgovorna za delavce in njihove družine. V teku sestanka so sindikalni predstavniki opozorili županjo Silvio Altran in odbornike na glavna vprašanja, ki so povezana z zaprtjem obrata. »V težkih trenutkih se najslabše godi ravno zgodovinskim podjetjem, ki so nekoč zagotavljala stabilna delovna mesta. eden od teh primerov je podjetje Beraud,« so povedali sindikalni predstavniki. Altranova je zagotovila, da bo vsa vprašanja, na katera so jo opozorili sindikati, posredovala v ponedeljek v občinskem svetu ob Bonovi prisotnosti, delavcem pa je izrazila solidarnost in jim obljubila, da se bo zavzemala za čim prejšnjo rešitev. Ob podjetjih, ki trpijo zaradi gospodarske krize, pa so na Tržiškem tudi nekatera, ki lahko z večjim optimizmom gledajo v prihodnost. Primer je podjetje Navalimpianti, ki praznuje 40 let delovanja. Prihodnji dve leti, pravijo predstavniki, bosta prav gotovo zahtevni, Navalimpianti pa je pripravljena na izzive. Pri tem se bo opirala na diverzifikacijo, vrhunsko proizvodnjo, internacionalizacijo in sposobnost prilagajanja, ki so ji omogočile, da v zadnjih treh letih ni zaprosila niti za uro dopolnilne blagajne. V tržiškem obratu 42 načrtovalcev, upraviteljev, delavcev in tehnikov ravnokar dela na sistemu za premikanje cevi, ki je vreden okrog 12 milijonov evrov.Ob tem ima podjetje kar nekaj drugih naročil, ki so mu jih zaupale ladjedelnice iz različnih držav. GORICA - Brigada Pozzuolo del Friuli Po preselitvi bosta dve kasarni na voljo mestu 350 intervenciji za razstrelitev eksplozivnih sredstev na našem teritoriju Še pred koncem leta bodo izpraznjeni prostori kasarne Del Fante v Ulici Duca dAosta, ki jo je zasedala konjeniška brigada Pozzuolo del Friuli; tam načrtuje občina novo rezidenčno naselje. Z denarjem, ki ga bo brigada prejela od oddaje opuščene kasarne, se bo lotila prenove objektov v kasarni Montesanto v Tržaški ulici, kamor so že preselili opremo in osebje iz Ulice Duca d'Aosta. Tja je tudi namenjen sedež poveljstva brigade, ki danes domuje v kasarni Guella na Battistijevem trgu, usoda katere pa ostaja neznana. Za poveljstvo bodo v kasarni Montesanto zgradili novo poslopje; do selitve naj bi prišlo predvidoma do leta 2016. Tako bo vsa brigada na enem samem mestu, kar bo olajšalo njeno delovanje, hkrati pa bo zagotavljalo prihranek. S temi informacijami je v ponedeljek postregel poveljnik brigade, general Maurizio Boni, ki je naredil obračun letošnjega leta. V Libanonu je mirovna misija pod poveljstvom goriške brigade opravila 13 tisoč patrulj, poskrbela je za odstranitev min na dva tisoč kv. metrih ozemlja, v Afganistanu pa je posebej skrbela za usposabljanje domače vojske. General je še navedel, da so 350-krat posegli za sestrelitev eksplozivnih sredstev na našem teritoriju, in poudaril, da je brigata dinamična ter dan in noč v stanju pripravljenosti. * Sl J^Ti X-VO KOČEVJE «St (NAPOVED ZA JUTRp Jutri bo oblačno z občasnimi padavinami. Meja sneženja se bo zvečer spustila do nadmorske višine okoli 700 m. V petek bo sprva delno jasno, čez dan pa nas bo od zahoda že dosegel vpliv nove vremenske motnje. Okrepil se bo jugozahodni veter, na zahodu bo spet pričelo deževati.