la atobonmeoto postale m Poitaina plačane » ptorU
Leto XXm., št. 164
Upravmštvo: Ljubljana, Puccinijeva ali ca 5.
Telefon tu 51-22, 31-23. 31-24 Inserarm oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon šc. dl-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu k. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Cooti. Cort. Post. No 11-3118
Ljubljana, sobota 24. julija 1943"XXI
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr.
Italije m inozemstva ima Unione Pubbliciti Italiana h. A. MILANO
Cena cent« 80
ilbtja ritk dan razen ponedeljka Naročnina znaia mesečno Lir 18.—. ca inozemstvo vključno t »Ponedeljskim J» tromc Lir 36.50.
Uredniitvo : Lfubtfana, Puccinijeva ulica b. 5. — Telefon ker. 31-22, 31-23. 31-24.
R o k o p i «i se ne vračajo.
CONCESSIONARLA ESCLUSIVA per la pob-
bliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO.
Devetnajsti julij
Dan 19. julija 1943 obeležuje važno poglavje v zgodovini vojne. Ako ta dan ni prekretnica vojne, ima pa gotovo vse znake prekretnice omike.
Kdor ne more razumeti, kaj pomeni ime Rima kot prestolnice krščanstva in »impe-flja« v zgodovini duha, nima pravice pripadati k omikanemu svetu, in ta ugotovitev ne velja samo za Američane, marveč za vse pripadnike belega plemena, zlasti za Evropce, ki se smatrajo za čuvarje za-padne omike.
Ako Slovenci čutijo, da so del takega sveta, in ne, da spadajo v kraljestvo prividov ali h kak; podvrsti človeškega rodu, se bo lahko scdilo po izbruhu ogorčenja in zgražanja, ki so ga morali -občutit; v svojih globinah ob vesti podlega zločina, ki so ga zagrešil; ameriški letalci.
Ne gre več za politične nazore ali za stališče napram vojni ali za verska načela ali za strateške zahteve. Gre za pravo pravcato nevednost, za najbolj živalsko nevednost tistih, ki ne občutijo globoke žalitve, ki je bila prizadeta dostojanstvu in veljavi najvišjih človešlch vrednot, kj jih predstavljajo ostanki starega in krščanskega Rima. Kadar se hoče človeštvo sklicevati na najplemenitejše in najvišje razloge za svoj obstoj, dokazuje to z mislijo na Rim. Vsak posameznik, ki hoče najti izvore svojega duhovnega življenja, kakor ga je človeštvo razumelo, živelo in trpelo z njim v tem našem omikanem občestvu, mora neizogibno poseči nazaj v davne vekcve zgodovine ter poklekniti pred Petrovim grobom, ki še ni onečaščen, ki pa bi bil danes prvikrat v zgodovin; sveta lahko oskrunjen.
Ta možnost odpira skrušena srca in zgrožene duše spričo tako strahotnih dogodkov.
Kajti ne gre za te brezdušne čine mešan-eev, ki so se v prenaglem industrijskem razvoju izpremenil; iz lovcev na bizone v pilote »Liberatorjev«. Ako ta bedna orodja ameriškega zločinstva ne morejo razumeti strahovitega propada, katerega začetniki so. ko izpodkc-pavajo osnove človeške morale. vedo to prav dobro njihovi gospodari", ki čujejo na ž5dcvska imena predsednika Roosevelta in poveljnika Levvisa.
V vsem tem ni nič več in nič manj kakor premišljen načrt za uničenje zapadne omike. Od nje ne bi smeli ostati na zemlji niti sledovi, r.iti sponama bi ne smelo biti po nji, ker bi to bilo neugodno in nevarno onim. kj streme po gospostvu nad svetom. To je blazni pomen bombardiranja Rima, proti kateremu pa je vstala vest vseh narodov.
Nam ni treba ugotavljati, kakšnega pomena bo ta upor vesti vseh omikanih na-
rodov, vključdvši narode nasprotne vojne stranke. Gctovo pa se nečesa boje amerišk; vladajoči možje, čeprav so tako zelo sposobni v laži, ako se jim doslej ni poreč i lo najti primerne oblike, da se javno izpove-do tega zlcčma državljanom Zedinjenih držav. Res ni pričakovati mnogo .od teh državljanov, ki so poplnoma predani lahkim užitkom in potemtakem ne morejo razumeti v celoti trpljenja zapadnih narodov.
Gotovo pa je vsekaor, da bo beseda Sv. očeta našla prav; odmev v srcih nekoliko milijonov krščanov, čeprav niso katoličani. Med vsemi gotovimi stvarmi pa je ena sijajna kot luč vere, ki se iz Rima širi na vse strani, in ta je, da nobeno dejstvo ni jasneje potrdilo namena sedanjega boja kakor je to storil podli poboj 19. julija. Vojn; cilji so sedaj jasn; in krivci so priznali.
Barbari doslej niso nikoli šli preko določene točke. Vsi vemo, da niti tolpe Visi-gotov in drugih barbarov, k; so zaporedoma plenili po Runu, niso prekoračile iz-vestne meje. Nijhov živalski bes se je razblinil spričo negotovega občutka veličine, ki so jo njihovi preprosti duhovi morali zaslutiti kot nekaj nadprjrodnega, nekaj božanskega.
Danes pa gre za hladno premišljenost poglavarjev, ki jih preveva sovraštvo z nagoni plemenskih križancev, ki jim je tuje vsako junaštvo. Iz višine deset tisoč metrov in ;z velike daljave, odkoder so, prehajajo ti letalski razbojniki z očmi, omamljenimi od teme. V njih dušah in v dušah njihovih prednikov nj nikoli zasijal kakršenkoli ideal. Oni niso bojevniki v evropskem smislu, ampak pustolovci zločinske vrste, brez vere, brez Brca, brez kulture, od katere imajo samo poznavanje motorjev.
Evropa ve torej dobro, prot; komu £e bojuje. Odmev napada na svetišče cesarja Konstantina in ra prenestinske zidove se bo razširil bolje kakor po valovh radia ter bo povzročil bolest in zgražanje v vsakem poštenem človeku. In kdor se ne bo hotel jutri sramovati, da pripada pokolenju topih in malodušnih, bo čutil v seb\ kako mu vstaja najgloblje ganotje ter rajodlcč-nejše zgražanje protesta.
če je kaka prekretnica vojne, je to ta ura, v kateri omikani narodi igrajo za svoje najdragocenejše celotno kulturno bistvo. Narodi to čutijo in bodo čutili vedno bolj. vse do zmage moralnih ncčel, brez katerih ni mogoče, da bi se razcvitalo življenje. Tak je smisel ure, k: je udarila.
Kro
li&m
Riiiseiti attacchi al navlglio nesmeo — Un mersantile di grossa fcanneSlaggia incendlitn — 15 velivoli ttemid
abbattuti
II Quartier Generale delle Forze Armate ccniuniea in data di 23 luglio 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 1154:
Attacchi di rilevanti forze avversarie contro il settore centrale del fronte e nella piana di Catania sono stati respinti dalle truppe italiane e germaniche, mentre nel settore occidentale, dopo as pri combatti-menti sostenuti contro poderose formazioni oorazzate, la difesa ha dovuto spostarsi su posizioni arretrate.
Reparti aerei JTAsse hanno operato su naviglio avversaiio nelle acque della Sicilia: un mercantile di grosso tonnellaggio č stato colpito ed incenrliato da nostri aero-siluranti ad oriente di capo Passero.
Silila Sardegna, durante 1'incursione se-gnalata dal precedente bollettino, l'avia-
zione anglo-americana perdeva ad opera della nostra caccia dieci plurimotori, le ar-tiglierie contraeree, oltre ai due gia indi-eati, abbattevano un terzo apparecchio ca-duto presso Villasor.
Incursioni aeree su Foggia, Salemo e su taluni piccoli centri del Lazio causavano danni di notevole importanza nelle due citta, di entita traseurabile nella campa-gna romana. Un aereo avversarie veniva distrutto in combattimento nel cielo di Foggia. Un altro nel cielo di Montefalclone (Avellino). L'equipaggio di quest'ultimo e stato catturato.
Dalle operazioni degli ultimi due giorni otto nostri velivoli non sono rientrati alle basi.
napadi sovražnika na ravnini pred Catanijo
Uspeli napadi na sovražnike*'« brodovje — Zažgana fs bila velika trgovska ladja — 1§ sovražnsS?ovJh letal
sestreli enih
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 23. julija naslednje 1154. vojno poročilo: /
Italijanske in nemške čete so v srednjem odseku fronte in na ravnini pri Cataniji odbile napade znatnih sovražnih sil, dočim se je v zapadnem odseku obramba morala po hudih bojih z močnimi oklop-nimi oddelki umakniti na nove postojanke.
Letalski oddelki Osi so delovali proti sovražnemu ladjevju v sicilskih vodah. Eno trjrovsko ladjo velike tonaže so zadela in zažgala naša torpedna letala vzhodno od rta Passero.
Na Sardiniji je angleško-ameriško letalstvo med napadom, ki ga je javilo včerajšnje vojno poročilo, izgubilo pod streli naših lovcev 10 večmotornikov. Protiletalsko topništvo pa je razen dveh javljenih, sestrelilo še tretje letalo, ki je padlo blizu Villasor a.
Poleti nad Foggio, Salerno in nekoliko manjših krajev v Laeiju so povzročili znatno škodo v dveh mestih, neznatno pa na rimski Kampanji. Eno sovražno letalo je bilo uničeno v boju v zraku nad Foggio. neko drngro letalo pa nad Montefalcione-Jem (Avellino). Posadka slednjega je bila zajeta.
Z operaeij zadnjih dveh dni se 8 naših letal ni vrnilo na svoja oporišča.
Velikodušen dar
Milan. 22. jul. s. Na svoji današnji seji je upravni svet Ljudske banke v Novari sklenil, da podari guvernerju Rima 500.000
lir za žrtv« sovražnega bombardiranja, nadaljnjih 500.000 lir pa naj_ se razdeli med prebivalstvo južnih pokrajin, ki je bilo preseljeno zaradi vojnih dogodkov.
Prebivalstvo Grusseta strnjeno v odporu
GrcSszto, 22. jul. s. Ob navzočnosti prefek-ta, vojaških oblasti in pokrajinskih hierarhov je zvezni tajnik poročal pokrajinskim hierar hem in maremanskim skvadristom. Posvetil ie misel padlim za Revolucijo in v vojni ter spomnil hierarhe in skvadriste na dolžnosti sedanje ure. Raport. ki je bil nekaj ur po sovražnem barbarskem napadu na mesto, je dokazal žilavo voljo vsega ljudstva do odpora ter se je zaključil s pozdravom Kralju in Cesarju ter Duceju.
Vzgled osebja civilnega inženjerstva v bombardiranih mestih
Rim, 22. jul. s. Tajnik Stranke je izrazil svoje zadovoljstvo osebju civilnega inženjerstva v mestih Bari, Cosenza, Enna. Neapelj in Salerno ter hidrografičnim sekcijam v Bariju in Palermu, ki se nahajajo v teh mestih že nad dve leti in so se odpovedali izmenjavi ter raje ostali v krajih, izpostavljenih sovražnim letalskim napadom.
Sestanek Duceja In Hitlerja
& poudaril skupno usodo evropskih narodov in
čitev za borbo do kraja
Zagreb, 22. jul. s. Zagrebški tisk komentira sestanek med Ducejem in Fuhrerjem. »Nova Hrvatska« piše, da je sestanek obeh poglavarjev sil Osi v središču zanimanja evropske javnosti in nadaljuje:
V kratkem poročilu se naglaša. da 3ta Mussolini in Hitler obravnavala izključno vojaška vprašanja in da je b'l stvarno proučen položaj tako na vzhodni fronti kakor na fronti Sredozemlja. Stvarno in temeljito je bil proučen vojaški položaj na obeti frontah, ki sta med seboj povezani. List zaključuje, da sledi po tem sestanku, da Je bila ponevno poudarjena skupnost usode evropskih narodov, kakor tudi trdna odločitev za borbo do končne zmage. Za Italijo in Evropo potekaio zgodovinske ure.
Uvodnik »Hrvatskega Naroda« pravi med drugim, da je razvoj dogodkov dosegel tečko, k; zahteva skrajno odločnost n zavest odgovornosti za usodo Evrope. Poglavarja sil Osi sta že neštetokrat pokazala, da sta zavest in odgovornost pred vsako drugo stvarjo in da se v tem smislu usmerjajo vsi napori obeh narodov.
»Deutsche Zeitung« naglaša. da je ime* sestanek predvsem resnično samo vo,aški značaj, ker je b'lo treba proučiti dejstva v odnosu z obupnimi napadi rdečih na fronti pri Oilu in z angloameriškim izkrcanje.".! na Siciliji.
Budimpešta, 22. jul. s. Sestanek med Ducejem in Fuhrerjem je bil zabeležen v Bu-
dimpešti s posebnim zanimanjem. L^sti objavljajo na prv<h straneh uradno poročilo, ki kljub svoji lakeničnosti jasno kaže važnost sestanka. Poluradni »Budapesti Er-tesito« naglaša, da je sestanek nov očiten dokaz zavestne odgovornosti obeh velikih poglavarjev, ki sta prevzela nalogo obrambe Evrope pred boljševizmom in imperialističnimi c 1 ji Angloameričanov. Mussolini in Hitler, piše list, sta se posvetovala, da bi še bolj ojačila obrambo Evrope. Bombardiranje Rima je vsemu omikanemu svetu pokazalo, da so Anglosasi zavezniki bolj-ševiškega barbarstva in da je treba zaradi tega proti njim zbrati vse d'namične sile celine. »Magyarszag« piše, da sestanek med obema velikima voditeljima znova potrjuje veljo obeh velikih sil Osi po nadaljevanju vojne do kraja na vseh frontah in to v neomajnem sklepu braniti evropsko omiko pred boljševiškimi in angloameri-škim barbarstvom. Medtem se Italija junaško brani in se upira pritisku na Siciliji. Italijanski narod je črpal iz bombardiranja Rima novo pobudo za odpor do zmagovitega zaključka vojne.
Bukarešta, 22. jul. s. Vest o sestanku Duceja in Fiihrerja, katero je tukajšnji tisk objavil z velikim poudarkom, opremljeno s slikama obeh poglavarjev, je vzbudila najgloblji vtis. tako v javnosti, kakor v rumunskih političnih krogih. Listi
niso komentirali narave tega sestanka med Mussolini jem in Hitlerjem, pač pa so močno opozorili na vprašanje vojaškega zna. čaja, zaradi katerih je prišlo do sestanka. List »Ordinea« piše: Ta sestanek Je treba smatrati za naraven dogodek v normalnem okviru razvoja položaja. V vrsti italijansko-nemških sestankov je poročilo o včerajšnjem sestanku brez dvoma najbolj la.konično, ki je bilo kdaj objavljeno. Tudi to je naravno zaradi tega, ker ima zdaj orežje večjo vrednost, besede pa manjšo.
Madrid, 22. jul. s. Sestanek Duceja in Fvihrerja je glavni predmet tiska, ki posveča dogodku obilo prostora pod velikimi naslovi. Pripominja se, da so bila na sestanku izključena politična vprašanja, kar znači, da ni mogoče misliti na mir, ne na skupen, ne na separaten mir in da se je vsak poizkus Angloameričanov doseči kak uspeh v tem smislu izjalovil. Pripominjajoč, da je bil vojaški položaj proučen stvarno, piše »ABC«, da Italija popolnoma pozna težkoče borbe, ki jo čaka ter dodaja, da se bo solidarnost med silami Osi gotovo nadaljevala. Vsi listi poudarjajo, da je ruska ofenziva zadržana in obramba na Siciliji še naprej kar najbolj srdito preprečuje napredovanje močnim angloameriškim silam.
INSERIRAJTE V »JUTRU"!
Novi poveljnik Kir. karaMnjerjev
R'm, 22. jul. s. Divizijski general Angelo Oerica je	can za naslednika ge^erals
Hazona v generalnem poveljništvu Kr. karabinjerjev. General Hazon je padel kot junak ob sovražnem letalskem napadu -a Rim dne 19 t. m.
General Cerica se je rodil 30. septembra 1885 v Alatriju. Pehotni podporočnik je postal leta 1906. premeščenje b'l h Kr. kara-binjerjem s činom poročnika leta 1912. udeležil se je vojne 1915/18 in je bil dodeljen poveljništvu reke sekcije Kr. karabinjerjev. Po vojni je kot major in podpolkovnik služ'1 v legi'ah Kr. karabinjerjev v Palermu, Trentu. Milanu in Livcrnu. Leta
1935	je napredoval v polkovn ka in bil imenovan za poveljnika legije v Bariju, leta
1936	mu je bilo povrejeno poveljn^tvo legije Kr. karabinjerjev v Eritreji, nato po je bil imenovan za vrhovnega poveljnika Kr. karab njerjev v Italijanski vzhodni Afrki. Zaradi deleža v pripravi in izvedbi velikih operacij kolenijalne polcije si je pridobil vojri križ za vojaško hrabrost m izredno napredovanje v brigadnega generala. Leta 1910 je bil imenovan za vrhovnega poveljnika Kr. karabinjerjev v Severni Afriki ter si je pridob i hrabrost. Lota 1942 je napredoval v e.ivizr skega generala ter je prevzel poveljništvo druge div.zije Kr. karabtnjerjev (Podgora) v Rimu, katero mesto zdaj zapušča, da prevzame .->->-ložaj generalnega poveljnika Kr. karabinjerjev.
B me isadijgkfm * prostovoljcem
Šonan. 23. jul. s. V sredo je Čandra Rose gcvoril pr\i skupini indijskih oficirskih gojencev. Rose je izjavil: »Naši sodržavljani v domovini. ki so se tako dolgo hrabro borili, zahtevajo ustvaritev druge fronte Naša naloga je, da jo ustvarimo Naša bodočnost in bodočnost indijske narodne vojske bosta od\isni od tega kako se boste zadržali na bojišču.« Rose je nato omenil tri ideale, ki bi jih moral vsak mlad oficir imeti v srcu: vero, čut dolžnosti in in duha požrtvovalnosti. Ti ideali bi se morali izvajati tudi v praktičnem žvijenju. Rose je dodal: »Če hočete, da bo vaša vojska nepremagljiva. bo potrebno, da boste vedno izpolnjevali te tri ideale « Rose je nato omenil čut odgovornosti ki ga morajo imeti oficirji, ter je izjavil: »Vi imate največjo odgovornost Pokazati morate z dejanji, da je indijska lzvež-banost boljša kakor angleška in da ni slabša kakor katera koli druga. Bližnja vojna za neodvisnost Indije vam ho dala ugodno priliko, da ustvarite Indiji tradicijo \ redno Auster-litza. Scdana, Mukdena Pcrt Athurja. Singa-pura in R:rme.« Ob kcncu je Rose čest 'a! mladm cficirjcm ter jim želel največji uspeh.
Patc^slgessa asuerlš&a p^miffssiea
Lizbona. 22 jul. s Uradno poročajo iz Wa shngtona. da je bila potopljena pcdmcTnica »Triton«. ki je :zpodrvals 1475 ton ter je bila oborožena z enim 76 mm topom, z eno strojnico in desetimi torpednimi cevmi ter je imela 60 mež posadke.
Sovjetski napa
lovsod eiMfi
Ogromne sovražnikove izgube — §§(3 tankov m I35 letal
uničenih
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. jul Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Sovražnik razširja svoje velike napadena vzhodni fronti na nove odseke. Kljub temu so ostali tudi včeraj brez uspeha vsi njegovi poskusi, da bi, ne glede na izgube, dosegel prodor. Kljub vsej sovražni propagandi stoje armade nemške vzhodne vojske trdno in neomajno. V tesnem sodelovanju z letalstvom prizadevajo sovražniku ogromne krvave izgube. Tako je izgubila sovjetska vojska včeraj 536 oklopnih voz in 105 letal. Nadaljnja oklepna vozila je uničilo letalstvo.
Na kubanskem mostišču in južno od La-doškega jezera je začel sovražnik po moč-r| topniški pripravi s podporo oklopnih sredstev in bojnih letal napade, ki jih je nemško vodstvom pričakovalo in ki so se brez izjeme vsi ponesrečili. Na frontj od Azovskega morja do Bjclgorodn so se sovjetski napad: proti nemškim postojankam zaman nadaljevali. S sestrelitvijo 50 oklopnih voz je bila do majhnih ostankov uničena oklopna skupina, ki je prodrla sever-nozapadno od Kujbiševa. Na vsem področju pri Orlu je vrglo sovjetsko poveljništvo v borbo močne, deloma sveže pehotne in okiopne sile, toda tudi te so bile s težkim: z'rn!iami o:Jbite
Pri obrambi napada sovjetskega bomh-niškega oddelka, ki je skušal napasti nemški konvoj v neposredni bližini severne norveške obale, so lovci in mornariško protiletalsko topništvo sestrelili 15 sovražnih letal.
Na Siciliji so bili včeraj samo v srednjem odseku težki boji. v katerih so bili sovražni napadi z izgubami odbiti. V zapadnem odseku so brle zasedene bolj zadaj ležeče obrambne postojanke. Sovražnik j-» tu le okleva je sledil. Pri Cataniji se topniška borba nadaljuje.
V nočnem napadu proti sovražnemu oskrbovalnemu prometu med Malto in Sicilijo je letalstvo zadelo s težkimi bombami 4 tovorne ladje srednje velikosti.
Težki obrambni biji
Berlin. 23. jul. s. Vojni dopisniki in poročevalci uradne nemške agencije javljajo v svojih poročilih z vzhodne fronte predvsem o težkih obrambnih bojih, ki jih morajo nemške čete bojevati v različnih odsekih fronte. Sovražnik skuša z vsemi sredstvi in ne glede na krvave izgube izvršiti prodor na široki fronti. Neki dopisnik piše o bojih, ki so se ponovno razvneli ob reki Miusu in ki so srditi, kakor doslei še nikoli, naslednje:
Naša četa. ki ji je bil zaupan kratek ob-•rartibni odsek, je morala vzdrževati ponovne sunke nadmočnega sovražnika. Od prvih jutranjih ur do poznega večera smo bili poti neprestanim topniškim ognjem ter izpostavljeni granatam in bombam iz
zraka. Prava ploha izstrelkov vseh vrst se je z nezaslišano silovitostjo usipala na nas. Ni bilo kvadratnega metra taL, ki bi ne bil zadet. Ni bilo grma, ki bi ostal nedotaknjen v tem peklu železa in ognja. Ves okoliš se nam je zdel neizmerno preorano polje, na katerem so se skoraj v pravilnih presledkih odpirale jame granat in bomb velikega kalibra. Sele, ko se je sovjetskemu poveljništvu zdelo, da je naša postojanka »zrela«, je ogenj prenehal. Takoj nato smo nad seboj začuli jate bojnih letal, ki so s strojnicami in s topovi obstreljevale naše postojanke. Nato so se vrgle v napad sovražne obrambne čete, toda postojanka je kljub prvemu silovitemu sunku ostala v naših rokah in tako je bilo tudi po drugih napadih, ki so se par ur neprenehoma ponavljali.
Bojišče je bilo doslovno posuto s sovjetskimi mrtvimi in ranjenimi. Sledili so zopet besni napadi. Premoč sovražnika jm med tem postala naravnost ogromna. Nai^ oddelki so bili prisiljeni umakniti se n« nove postojanke, toda borba ni prenehala in sovražnik je še nadalje med silnimi izgubami skušal izvršiti svoj prvotni načrt. Medtem je nemška pehota dobila nekoliko pomoči, zbrala vse svoje sile in prešla v napad z izredno silovitostjo, ki je prišel nad sovražnika popolnoma nepričakovano. Sprva se je nasprotnik nekoliko upiral, nato pa je utrujen zapustil bojišče. Nemške čete so ga zasledovale. Naslednje jutro je bila ta postojanka znova trdno v naših rokah.
Iz CMredbenega lista PNF
Rim, 22. jul. s. Odredbeni list PNF objavlja:
Navedbe: Junaško so padli v borbi fašisti Antcnio Perfetti, zvezni podtajnik v Pesaru, Pietro Bacchi, zvezni podtajnik GILa v Fiume, Lauro Davico, zvezni inšpektor v Turinu, Antonio Paoletti, tajnik fašija v Pontefercinu, Bruno Raic^ch, član direktorija GUFa v Fiume, Deseo Be-nelli. šef odseka GRF iz La Platanie pri Forliju, Rino Tassinari, vodja skupine fašija v Casamuru, Arturo Bernardom, vodja skupine CRF v Ciarlocchlju pri Siem.
Imenovanja: Za generalnega tajnika fašističnega narodnega zavoda za kulturo sem imenoval fašista Marca Comilija. direktorja kolonijalne akcije, prostovoljca in bojevnika v italijanski vzhodni Afriki in v sedanji vojni, odlikovanega z dvema
srebrnima kolajnama in z eno bronasto za voajško hrabrost ter z dvema svečanima pohvalama. Imenovan je na mesto fašista Giuseppeja Longa.
Imenoval sem za direktorja lista »Noi Donne« fašista Gina Cucchettija, šefa tiskovnega urada Kr. prefekture v Bolog-ni.
Imenoval sem za tajnika GUFa v Ales-sandriji fašista Alfreda De Giorgisa na mesto fašista Amata Conte, za tajnika GUFa v Cuneu fašista Pietra Delfina, na mesto fašista Giorgia Bocce, ki je pod orožjem, za tajnika GUFa v Lecce fašista Giacoma Bertona na mesto faš sta Tommasa Santora, za tajnika GUFa v Beneventu fašista Giuseppea Damlana, namesto fašista Michela Portoghesa.
Odkrita vohunska v Bolgariji
Sofija. 22. jul s. Uradno poročilo objavlja-da ie policija odkrila obširno vohunstvo v prid neke tuje sile. Vsi vohuni so bili aretirani Zaplenjene so b:le tudi tajne radijske postaje, katerih se je vohunska organizacija posluževala. Po skrbnih preiskavah v Plovdivu in Varni. kjer so bile nameščene tajne radijske postaje. so bili zaplenjeni tajni arhivi, šifre in ogromne vsote denarja. Posebno sodišče je po naglem postopku obsodilo štiri osebe na smrt Na manjše kazni so bili obsojeni ostali obtoženci, med njimi en Armenec. Policija je nadalje izvršila kontrolo v zabaviščih glavnega mesta in aretirala vse osebe brez poklica in dela. Sestavljen je bil seznam vseh oseb, ki bodo poslane na prislino delo.
Washingten ne dopušča več propagande begunskih vlad
Lizbona, 22. juL s. Zvezni obveščevalni urad v Washingtonu je strogo prepovedal radiofonske oddaje zastopnikom šestih v Londonu bivajočih fantastičnih vlad, to je Poljske. Češkoslovaške, Nizozemske, Norveške, Jugoslavije in Belgije, ki so doslej v svojih jezikih redno oddajali poročila po ameriškem radiu.
Zarota prati predsedniku Kolumbije
Buenos Aires, 22. jul. s. Doznavajo se naslednje podrobnosti o zaroti proti predsedniku Kolumbije Alfonzu Lopezu, ki je bila odkrita v Bogoti. Policija je aretirala mnogo oficirjev in podoficirjev vojske ter politikov opozicije in članov združenja »Mlada Kolumbija«. Kritičen položaj je nastal v Kolumbiji zaradi suženjske politike sedanjega predsednika napram Zedi-njenim državam. V državi je nastala velika draginja zaradi pomanjkanja blaga, ki so ga prej uvažali iz Amerike.
Naročite se na romane DOBRE KNJIGE
a sta Rim
Airgtnsasi sksašafo zaman opravičevati svoje barbarstvo
Rim, 23. jul. s. Prisiljena in cinična nesramnost Anglosasov v zan:kavanju najbolj otipljivih in vidnih resnic ne pozna meja. Po nek.i vesti alžirskega radija je poveljnik ameriške letalske armade, ki je sodeloval pri bombardiranju Rima, izjavil: »Nobeno obljudeno središče ni bilo zadeto v Rimu. Bombardirani so bili samo vojaški objekti.« Lažne trditve ameriškega poveljništva ne bi potrebovale nobenega demantija, vendar ne bo odveč ponoviti, da ljudski okraji Tiburtino, Prenestino in Latino pričajo nasprotno. O tem nasprotnem so besno in sogiasno poročali rimski dopisniki tujega tiska v obširnih poročilih, zbranih na krajih bombardiranja, ki so b'li tako barbarsko in hote napadeni. Bazilika sv. Lovrenca, poliklinika, vseučiliško mesto, središče za vzgojo mladoletnikov, seznam bi lahko še bolj razširili z napsdenimi središči delovnega ljudstva, so s svojimi ranami dokument o lažnosti nesramnih trditev poveljnika ameriške 9. letalske armade. 717 mrtvih, kolikor je bilo doslej ugotovljenih, ir 1599 ranjenih postavljajo dokpnčno na laž kliko njegovih gospodarjev, dokazujejo njihovo nesramnost in jih izročajo večnemu prekletstvu vsega omikanega sveta.
Bukarešta, 22. jul. s. Bombardiranje Rima nudi obilo gradiva rumunskim 1'stom, ki objavljajo nove podrobnosti o terorističnem dejanju sovražnika. »Universui« piše, da je bombardiranje povzročilo globok vtis. tem bolj, ker se je zdelo, da bo večnemu mestu pnzanešeno. Proti vsakemu pričakovanju se je pa le zgodilo. Rim ni običajna prestolnica države, temneč sinteza antične omike, verske kulture in sodobnosti ter pripada vsemu človeštvu. To je glavno mesto katoliškega in latinskega sveta ter politično središče naroda, ki ie okrasil svojo zgodovino z večnimi umetninami. Kdo bi
mislil, da bo človeška volja kdaj skušala uničiti te priče ustvarjajočega človeškega genija?
Madrid, 22. juL 8. V velikih španskih listih naglašajo, da so žrtve ob bombardiranju Rima
pripadale vse civilnemu prebivalstvu. Zadeti objekti so zopet cerkve, bolnišnice, dobrodelni
in kulturni zavodi. Dopisnik lista »Arriba« opisuje strašen prizor opustošenja na pokopališču Verano, pripominjajoč, da je bil to najbolj prizadet kraj. Vsi dopisniki drugih španskih listov naglašajo, da so bili uničeni civilni objekti in opustošena tisočletna bazilika svetega Lovrenca. Učinki tega premišljenega barbarstva pričajo, kako zločinsko hinavska so bila poročila iz Londona, da so piloti dobili povelje, naj bombardirajo izključno vojaške objekte, in da je bilo bombardiranje izvršeno podnevi, da bi se preprečile pomote.
Tetuan, 22. jul. s. Vsi listi objavljajo na prvih straneh poročila o bombardiranju Rima. V komentarjih naglasa tisk, da je bila uničena zelo stara bazilika sv. Lovrenca, da so bile po--kodovane kulturne ustanove in opustošeni z ogromnim številom človeških žrtev celi ljudski stanovanjski okraji. Ta barbarska dejanja, zaključujejo listi, nimajo nobenega učinka z vojaškega vidika, so pa pravcatf zločini, za katere bodo morali krivci odgovarjati pred človeštvom in omiko.
Pariz. 22. jul. s. Pod naslovom »Barbari nad Rimom« objavlja tednik »La Gerbe« članek o bombardiranju Rima. Po uničenju Palerma in drugih mest. piše list, so ameriški gangsterji čutili potrebo oskruniti s svojimi bombami glavno mesto krščanstva. Vojni Židov, kralja dolarja, je manjkal samo še napad Vandalov iz zraka. Uničiti hočejo krščansko duhovnost z najbolj nizkotno gmoto
»Deutsche Allgemeine Zeitung« objavlja naslednje živahno poročilo o letalski bitki izpod peresa svojega vojnega dopisnika Wer-nerja Karka.
Bitka za Sicilijo postaja od ure do ure silevitejša. To vemo mi, pa tudi sovražnik je že začel to spoznavati. Nihče izmed nas ni dvomil od samega začetka, da ne bi sovražnik zaradi svoje številčne in materi-jalne premoči dosegel kakih uspehov ter nas prisilil, da zastavimo v borbi največje junaštvo, žilavost in odločnost.
Mi se nahajamo s skupino rušilcev že več dni nasproti sovražniku. Njegovo prevozno brodovje in njegove kopninske čete eo se naučile bati se bojnega načina naš.ih mladih in starih letalskih posadk. Njegovi lovci so morali razen tega spoznati, da boj v zraku z letalci, izvežbanimi na vseh frontah, zahteva velike žrtve. Ako danes rušilci lahko beležijo letalske zmage, in naša jata jih je dosegla nekoliko od prvih dni borbe, se morajo ti uspehi še posebej visoko ocenjevati, ker so doseženi v naj-huiših spopadih.
Pozno popoldne smo dobili povelje za odhod. Treba je. da z bombami tolčemo reko važno križišče, odkoder pošilja sovražnik v dveh smereh težko orožje v prednje črte. Morali smo se pripraviti na hud obrambni ogenj. Stebri dima v posameznih delih mesta Messine so kakor nekako simbolično znamenje za ogorčene borce na morju, na zemlji in v zraku nad otokom. Mnogi izmed nas so iz velike vi-š'ne spoznali to blagoslovljeno zemljo, ki je sedaj postala boiišče v borbi proti nad-močnemu sovražniku.
Pred nami je določeno križišče. Tovorni avtomobili in oklopni vozovi se težko vlečejo po prašni cesti. Mi napadamo. V smelem zavoju vodilno letalo zavzame pravi položaj. Nato se letalo kakor puščica spusti proti zemlji. Za nami prihajajo drugi tovariši, šireč bobnenje v nizkem poletu.
V trenutku, ho je naš »Messersehmitt« vrgel svoje bombe, se dvigne iz doline ne-
koliko »Spitfirov«, toda samo za nekoliko sekund prepozno, da bi mogli preprečiti naš napad. Naše bombe že padajo, ko se moramo z bliskovito naglico postaviti v bojni red proti britanskim lovcem. Sedaj začno govoriti naše strojnice s krova in takoj smo sredi boja. Kakor prikazen vzra-ste nenadoma pred nami obris angleškega lovca. V jasni sončni luči se svetijo njegovi znaki. »Spitfire pred nami!« je zakričal mladi poročnik pri volanu. Bobnenje motorjev za nekoliko sekund zagluši grmenje topov in regljanje strojnic. Mimo okenca naše kabine leti v ostrem poletu najprej eno, nato še drugo angleško letalo. Eno izmed njih spušča črno progo dima. Naše strojnice so ga z zadnjega dela našega letala zopet zadele, da se zruši za nami na zemljo.
Sovražni letalci so se zaleteli prav v sredo našega križnega ognja. Zato so se obrnili proti lastnim črtam ter izginili kot prikazni. Daljno streljanje bitke zdaj osta ja za nami, ko imamo čas, da se prvič obrnemo ter gledamo nazaj z nasmehom na licu. Najvišja nervozna napetost je na mah izginila. Zbali smo eno letalo. Naši tovariši so gotovo opazili goreče letalo sovražnika, ki je strmoglavilo na tla. Še bolj nas pa veseli dejstvo, da smo v kratkem boju dokazali sovražniku, da borba z našimi rušilci ni šala.
Ta dogodek je samo ena podrobnost velike bitke. Zdaj smo v sred:šču odločilnih dogodkov tega poletja in vojaki Osi vseh vrst orožja bedo znali na vzhodu in na jugu še enkrat izvršiti svoje zgodovinske naloge. Naše letalstvo se je v zraku nad Sicilijo v hudih bojih spopadlo z močnim nasprotnikom. Okoliščina, da je pri tem v prvih dneh silovitih bojev proti često nadmočnemu sovražniku doseglo uspehe tako v napadu kakor v obrambi, dokazuje neomajno voljo naših po^dk do borbe in do zmage. Mi smo sovražniku zmeraj za netami. napadamo niegove ladie. njegove čete in njegova letala z našimi bombami in z našim krovnim orožjem. (»Le ultime netizife.«)
V	»Službenem listu za Ljubljansko pokrajine« z dne 21. t. m. je objavljen kraljevi ukaz z dr.e 8. junija 1943-XXI, št. 588. z novimi predpisi o ureditvi vojnih služb v pristojnosti ministrstva za notranje posle. Ta kraljevi ukaz je bil objavljen v rimskem Uradnem listu dne 8 t. m. in je stopil v veljavo peti dan po dnevu objave, kolikor v ukazu ni drugače določen o.
Min strstvo za notranje posle ie glede dobav in potrebne priprave, da se zagotovi delovanje njemu poverjenih služb, kakor tudi da se premagajo posledice sovražnih udarccv civilnemu življenju vojujočega se naroda, izenačeno z vojaškimi upravami, tudi kolikor gre za upravljanje prevozov.
V	nujnih primerih in kr.dar je treba poskrbeti za zaščito in pomoč civilnemu prebivalstvu v^fcrajih. ki jih zadeva sovražni udarec, ima ministrstvo za notranje pesle pravico od" rediti sporazumno z ministrstvom za kerpOTa-cije zaradi pozneje navedenih vojn:h služb re-kvizicijo imovine neposredno, pri čemer uporablja po potrebi postopek, določen za Oboroženo silo. Nadalje ima tudi pravico odrediti, vselej za namene iz sprednjega odstavka, mo-biizacijo posameznikov za delovno službo in določiti pri tem za umske, trajne in prehodne posle, tudi v nasprotju s sicer veljavnimi predpisi. ustrezne nagrade.
Vo:ne službe ministrstva za notranje posle so službe, odkazane: a) Glavnemu ravnatelj stvu za protiletalsko zaščito kakor tudi Državni zvezi za protiletalsko zaščito — U. N. P. A. In Italijanskemu rdečemu križu, slednjemu za njegovo delovanje pri protiletalski zaščiti; b) Glavnemu ravnateljstvu vojnp službe: c) Glavnemu ravnateljstvu za požarno obrambo in Narodnemu gasilskemu odboru, le za njuno delovanje v zvezi z vojnim stanjem; d) Glavnemu ravnateljstvu javne varnosti, le glede delovanja. ki je neposredno v zvezi z vojnim stanjem.
Za izvrševanje gornjih služb sme notranje ministrstvo tako za svoje osrednje kakor tudi za krajevne organe zahtevati: 1.) uporabo slu-žečih vojakov letnikov 1908 in starejših z omejitvijo po številu in stopnjah, ki se določijo sporazumno z ministrstvom za vojsko; 2.) poziv posameznih odpuščenih vojakov Kr. vojske, izvzemši tkte, ki so dodeljeni pomožnim zavodom iz naslednjih letnikov in z omejitvami po številu in stopnjah, kakor bi jih zahtevalo
notranje ministrstvo: a) iz katerega koli letnika. če so bili izločeni, in sicer po pregledu za ugotovitev njih spsoobnosti za službo, v kateri bi jih bilo uporabiti; b) iz letnikov 1900 in starejših za osebe, sposobne za vse službe; c) iz letnikov 1908 do 1901 za osebe, sposobne za vše službe, po številu v mejah, ki se določijo sporazumno z vojnim nrnistr-stvom; d) iz letnikov 1916 do 1901 za vojake, sposobne samo za pisarniško službo. Notranje ministrstvo sme vselej le za namene iz prednjega odstavka, zahtevati tudi poveljstvo nad funkcionarji drugh državnih uprav ali drugih javnih ustanov vobče, kakor tudi, da se_ mu dajo na razpolago pisarne in obrati civilnih tehničnih strok, izvzemši državne.
Osebju, prideljenemu navedenim vojnim službam notranjega ministrstva se dovoljuje sedanji vojni znak. Temu osebju, ki bi se udeleževalo vojnih operacij, se dovoljujejo za dejansko trajanje take udeležbe posebni prejemki v višini, ki jo- določi notranji ministr v sporazumu s finančnim. Za osebje, ki dobi zaradi vojne službe ali v zvezi z vojno rane ali poškodbe ali si nakoplje bolezen, zaradi česar izgubi delovno sposobnost ali se mu ta zmanjša, kakor tudi za rodbine tega osebja, če nastopi zaradi rane ali poškodbe ali bolezni smrt, se uporabljajo določbe kraljeve uredbe z dne 12. julija 1923, št. 1491, in kasnejših snrememb. kar velja od I. junija 1940 dalje. Prav tako se razširja na rodbine osebja postopek kraljevega ukaza z dne 15. marca 1943" XXI, št. 121. glede pravice do pooblaščene vojne pokojnine.
Z odlokom notranjega ministra v sporazumu z vojnim in finančnim ministrom se za omenjeno osebje, kolikor bi bilo potrebno, določi izenačen je činov z ustreznim' čini kraljeve vojske. Zaradi priznanja ugodnosti za invalide in rodbine se določijo pogoji in način za priznavanje udeležbe pri vojnih operacijah.
Gornji ukaz se uporablja tudi n« ozemljih, priključenih Kraljevini s kraljevima ukazoma z dne 3. maja 1941-XIX. št 291, in z dne 18. maja 1941-XIX. št. 452.
Vsak naročnik „Jutra" je zavarovati!
za občino Ajdovec
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Je glede na potrebo, da se izvrši razpust redne občinske uprave v Ajdovcu ln imenuje izredni komisar zanjo, na osnovi čl. 3 Kr. uredbe z dne 3. maja 1941-XIX., štev. 291 odredil:
Cl. L Redna občinska uprava v Ajdovcu se razpufiča.
Cl. 2. Za izrednega komisarja omenjene občine se imenuje g. Josip Vidmar pok. Frančiška.
Civilni komjsar v Novem mestu je po. oblaščen, da izvrši pričujočo naredbo.
Ljubljana, 21. julija 1943-XXI.
Visoki komisar Giuseppe Lombrasfia.
Prodaja stresa na odrezek K112M
Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto 24. julija t 1. potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu cdrezka »112« julijskih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani.
100 g govejega mesa.
Delitev se bo pričela ob 7. uri.
Zaplemba imovine rpuriiika Belka Franca
Visokj komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na predlog okrajnega civilnega komisarja v Črnomlju z dne 16. maja 1943-XXI, upoštevajoč, da je po preiskavi, opravljeni po čl. 6. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 šteti Belka Franca pok. Franca iz Loke za upornika po členu 2. te naredbe in da je torej njegova imovina zaplenljiva. odločil:
Zaolenja se vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, lastnina upornika Belka Franca pok. Franca in pok. Kolesar Marije .roj. v Črnomlju dne 18. apr. 1897 in bivaječega v Loki, kmetovalca, v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini.
Pozivajo se po členu 7. in v izogib kazenskih odredb po členu 8. naredbe z dne 6. novembra 19»2-XXI št. 201 vsi morebitni imetniki premičnin po katerem koli naslovu, lastnine Belka Franca in njegovi dolžniki, naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene uccrnikcm v Ljubljanski pokrajin, Nanoleonov trg 7, II.. stvari, ki jih im?io. in veote. katere mu dolgujejo, in se jim prepoveduje vrniti njemu in drugim stvari in dclgovsni znesek tudi le deloma plačati.
Ta odločba je b'1? c-biavljena v Službenem l;stu za ljubljansko pc-krajino dne 21. jvlija 1943-XXI. '
Predpisi za mlatev žita
Smatrajoč za potrebno, da se ugotovi in nadzoruje množina strojno omlačenega žita. je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajina izdal naredbo s predpisi za mlačev kmetijske letine 1943XXI, ki je objavljena v »Službenem listu« z dne 21. t. m. in je stopila v veljavo z dnem objave.
Kdor koli mlati žito s stroji na kakisen koli pogon (na ročni pogon, s hidravličnim motorjem, na elektriko, s pogonskim strojem z notranjim zgorevanjem ali na paro), bodisi na lastnih ali na tujih zemljiščih, rnora imeti vpisnik z osteviljenimi stranmi, ki ga potrdi pred uporabo občinski preskrbovalni urad in v katerega mora vp sati vse množine žita. ki jih omlati. V vpisniku se morajo navesti: 1.) ime kmetovalca, čigar last je omlačeno žito; 2.) vrsta žita (pšenica, ječmen, oves. rž, soržica);
3.)	ime občine in selišča. od koder je pridelek;
4.)	množine omlačenega žita, dan in ura začetka in konca mlačve vsake množine.
Navedba eomjih podatkov je obvezna tudi za mlačev žita. ki ga je pridelal sam gospodar mlatilnice. Ce mlati pridelke drugi, mora gospodar mlatilnice zahtevati, da se podpiše v vpisniku tisti, za čigar račun mlati. Vpisnik se mora hraniti pri mlatilnici in se mora na vsako zahtevo pokazati nadzorstvenim organom.
Če se gornji vpisi ne bi opravljali ali bi ne bili resničn', ustavijo organi sodne policije, funkcionarji občinskih nreskrbovalnih uradov ali funkcionarji kmetijske službe obratovanje uradoma, tudi v primeru, če gre za mlatenje za lastni račun in le v obsegu lastnega gospodarstva.
Za dovolitve tekočega goriva, kuriva in maziva za motorje, ki poganjajo mlat:'nice, je potrebna potrditev ravnateljstva kmet:jske in veterinarske službe Visokega komisariata, ki 6e mu morajo predložiti v pogled v tej naredbi predpisani vpisn;ki.
Kršitelji določb te naredbe sc kaznuiejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX, št. 8, z uporabo določb naredbe z dne 25. novembra 1942-XXI. št. 215. v denarju do 5000 lir ali združeno z zaporom do 2 mesecev. Vselej pa se odredi zaplemba mlatilnice.
AUS«
f?
U;
OPERA
Sobota. 24. jul.. ob 19.: Mrtve cči. Red Sreda.
Nedelja, 25 jul.. ob 19.: Traviata. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. članice beograjske Opere. Izven. Cene od 35 lir navzdol Ponedeljek, 26. julija: zaprto. Torek, 27. julija, cb 19.: Mrtve cč'. Red A. Srecla, 28. julija., ob 19.: Madame Buf e fly. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Red Sreda.
*
Abonenti reda Sreda imajo izjemno danes v soboto predstavo v Operi, in sicer D'Alberta »Mrtve cči«.
Gospodarske vesti
= Novi izredni komisar Prevoda. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na čl. 4 naredbe z dne 2. maja 1942-XX štev. 92 in glede na odločbo z dne 9. maja 1942-XX št. 25 odločil, da se namesto dr. Karla Scale imenuje za izrednega komisarja Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu fašist cav. Covone Gio-vanni, ki mu je pri tej nalogi v pomoč fašist cav. La Giassa Francesco.
= Uvoz radijskih aparatov. Pokrajinski svet korporacij objavlja: V skladu z normami, ki jih je izdalo prometno ministrstvo sporazumno z ministrstvom za izmenjavo in valute, je bilo odrejeno naslednje: Za uvoz radijskih aparatov (radiote-legrafskih, radiotelefonskih in radiofon-skih), zvočnikov in radijskih žarnic morajo tvrdke predložiti prošnjo (na kolko-vanem papirju za 6 lir) Visokemu komi-sariatu, in sicer preko lastnega sindikat-nega združenja, ki bo prošnjo dostavilo s svojim mnenjem Pokrajinskemu , svetu korporacij zaradi obravnavanja pred odborom za uvoz in izvoz pri Visokem ko-misariatu. Prošnji mora biti predložena listina, ki dokazuje izvor blaga. Kolikor gre za privatnike, morajo biti prošnji priložene naslednje listine: a) anagrafsko potrdilo o bivališču: b) izjava, ki je lahko na prošnji sami, o rasi, kateri pripada interesent; c) potrdilo o abonmaju za poslušanje radijskih oddaj.
= Zastonstvo italijanskih podjetij v inozemstvu. K naredbi z dne 19 aprila t. 1., po kateri je za ustanovitev in vzdrževanje zastopstev italijanskih tvrdk in gospodarskih podjetij v inozemstvu potrebno
specialno odobrenje, je sedaj ministrstvo za izmenjavo valute izdalo še podrobna pojasnila. Obstoječa zastopstva se morajo likvidirati, če se v šestih mesecih ne iz-posluje potrebno dovoljenje. Likvidirati morajo torej zastopstva, za katera ministrstvo interesentom do 27. novembra ne dostavi odobritve. Dovoljenje je potrebno ne samo za inozemske urade, podružnice, agenture itd italijanskih tvrdk, podjetij in družb, temveč tudi za posamezne zastopnike, ki se stalno mudijo v inozemstvu zaradi sklepanja kupčij in zaradi drugih poslov v interesu podjetja.
= Iz trgovinskega in zadružnega registra. Pri tvrdk i Karel Prelog v Ljubljani je vpisano, da je Karlu Prelogu mL, trgovskemu nameščencu v Ljubljani, po dojena posamezna prokura za vse podjetje. Sedež firme je odslej pravilno: Ljubljana, Gosposka ulica 1—3, in Židovska ulica 2— 4 s podružnicama na Starem trgu 12 in na Bleiweisovi cesti 22. — Pri Zadružni gospodarski banki. d. d. v Ljubljani, je vpisan kot ravnatelj s prokuro Oton Vreča. uradni^ te banke. — Pri Kmetijskem društvu, zadrugi z o. j. v Metliki, je izbrisan dosedanji član upravnega odbora Anton Jakljevič, vpisan pa novi član u-pravnega odbora Marko Vukšinič, posestnik v Gabrovcu. — Pri Strojni zadrugi v Savljah, zadrugi z o, i-, sta izbrisana člana upravnega odbora Filio Merhar in Anton Lenče. vpisana pa sta bila Jože Dečman, posestnik v Savljah. in Kocjan Ce-mažar, posestnik v Klečah.
= Poslovanje Okrožne hranilnice v Kranju. Upravni odbor Okrožne hranilnice v Kranju je imel 15. t. m. svojo prvo bilančno sejo. Iz poročila, ki je bilo podano na tej seji, je razvidno, da se je hranilnica navzlic težavnim razmeram z vzornim poslovanjem razvila v močan denarni zavod, ki ima vse pogoje za nadaljnji razvoj. Presežek novih hranilnih vlog nad dvigi je znašal od 30 .aprila 1941 do konca lanskega leta 597.000 mark. presežek kanto-korentnih vlog pa je znašal 7,082.000 mark. Hranilne in kontokorentne vloge so se skupaj povečale za preko 8 milijonov mark. Navzlic kratki dobi obstoja se je Okrožna hranilnica v Kranju povzpela na tretje mesto med vsemi koroškimi hranilnicami. Bilančna vsota se je od 30. aprila 1941 do konca lanskega leta povečala do 2.85 na 12.21 milijona mark.
= Francoska proizvodnja cglja za pogon motornih vCzil. že leta 1941. je fian-
coska vlada v zvezi s preureditvijo avtomobilskega prometa na pogon z generator-skim plinom izdelala načrt za ustanovitev 100 specialnih obratov za pridobivanje lesnega oglja z letno kapaciteto 200.000 ton. Kakor sedaj poročajo iz Vichvja, je cd predvidenih 100 tvornic v obratu že 65 in je dosežene že 60% predvidene proizvodnje. Povečana proizvodnja oglja je znatno olajšala preosnovo avtomobilskega prometa na pogon z generatorekim plinom. Večje število novih tvornic bo pričelo obratovati v kratkem in bo do konca leta dograjenih in za obrat pripravljenih vseh 100 tvornic.
— Novi predpisi za uvozna dovoljenja v Srbi,";'. Srbsko gospodarsko ministrstvo objavlja, da se v bodoče ne morejo več iz koristiti že izdana uvozna dov:ljen;'a z določeno vrednostjo uvoza, če se je med tem cena v inozemstvu bistveno povcčrla (ne upoštevajoč prevozne, zavarovalne in postranske stroške). Uvoz takega blaga bo šele mogoč, če bo gospodarsko ministi"-stvo ponovno odbrilo uvoz po zvišani ceni.
Naučite se
soproga gradbenega inženerja
dne 22. t. m. ob 14. uri nenadne smrti v Št. Vidu nad Ljubljano.
Nepozabna pokojnica bo prepeljana v Maribor, kjer se vrši pogreb dne 24. t. m. v družinsko grobnico.
Maša zadušnica se bo brala dne 29. julija 1943 ob 7. uri zjutraj pri glavnem oltarju v cerkvi sv. Frančiška v ŠiskL Ljubljana, St. Vid, Marburg, 23. julija 1943.
Žalujoče rodbine: ud, Viktor Accetto, Golobova in Saksova
Ing. Francž Urbas:
Naša rodbinska in hišna imena
Vsem so znana naša imena: Vreče, Vreča, Vrečar, Vrečko, Vreček, Večer, Veeernik = večerni veter, veter od večerne strani pa ve-černik pravijo metuljem, ki letajo ob somraku ali somročnikom, Vihar. Vodnik, Val, Valič, Valar. Valjavec, VTaljalo, Vozel. Vozlič, Vodo-pivec, Vcdcpija, Volarič = manjši volar — volarski hlapec, Valpot (Vavpot, Vaupot) = valpet, Vavpotič, Vitez, Vitezič. Vojska. Voj ščak, Voj;ak, Vojnik, Vratar. Vratarič. Vrček. Vrisk = kis. Vrtič, Vrvar, Vrvičar.
Vevoda. Vojvoda. Vojvodič, Vajd. Va.ida. Vajde Vajdec, Vajdič, Vode, Vodej so bili nekdaj nekakšni vodje, voditelji ali »firerji«, pa tudi vojvodi = vojni vodje svojih ljudi.
Vabič je bil vabeč, ki je vabil. Pri lovu na ptice so imeli vabiča = posebno pt:co. ki je s svojim glasom vab la druee ptice. Tak:nega vabiča se kaj radi poslužujejo- čvenk^rjj = ptičji lovci, ki hodijo čvenkat ali čvinkat = piskat na posebno piščalko, ki oponaša glas 60ve. Ptice prlete, zlasti šoje rade sedajo na limanice. Kadar je čvenkar ujel prvo šojo, jo draži in včasih tudi neljubo mikasti, da se dere na mile viže. Njene preste tovarišice kar v tolpah prifrče, ker slišijo vabiča, svojo ujeto tovarišico. in se ujamejo na razpostavljene limanice na bližnjem okleščku. Kaj ni morda dobil lovec, ki je opravljal tako ptico = vabiča ali pa sam piskal. tudi ime Vabič.
Vajevec je bil pač vajenec, ki je bil v vaji in se je česa učil.
Valjak pravimo oni valjalni in likalni pri-prav;, s katero valjamo, gladimo, stiskamo in likamo razno perilo. Kaj pa. če je v imenu koren veljak? Potem naj pač vsakdo preceni, koliko je veljal takšen možak. Imamo pa še Vrlinške in Vrliče. ki so bili pač vrli in spoštovani ljudje.
Omenili smo že imena: Vran Vranič. Vranjek. Vrankar, Vršnik, Vršič, Vrščaj, Vršej, Vrtn'k in Vrbič pri črki u
Po vrbi so dobili svoja imena Verbič. Vrbič, Trbe. Verbe. Vrbovec, Vrbiščar, Vrbovšek, pa tudi Verbajs, Verbaje, Verbas. Vrbas (Urbas); zadnje ime pomeni ono, kar pomeni po nemški osnovi tvorjeni izraz jerbas = verbas. Kakor sem omenil, izgovarjajo starejši ljudje moje ime dosledno Verbas s polglasnim e-jem. Verbas pa je naš izraz za jerbas.
Vrhnjak je bil vsekakor kmet, stanovalec na vrhu. Pri mlinskih kamnih v mlinih je vrhnjak vrhnji vrteči se kamen. Vrhnjak ali tudi klobuk imenujejo pri kotlih za žgonjekuho gornji, vrhnii del. ki se odkriva in ima odvodno cev. Tudi pri oknih imenujemo vrhnjo letvo vrhnjak. Pa imamo še Vrhunce. Vrhov-nike. Vrhovce, Vrhov ščak e in Vrhovčane.
Vidmar je prebival nekdaj na vidmu ali na cerkveni prebendi, posestvu, katerega dohodke in dajatve je pobrala kaka fara odnosno du-ho<v*čina dotične fare. Več krajev imamo pri nas z imenom Videm.
Z vodo je imel opraviti Vodenik, bil je vodnar in je nosil vodo. Tudi Vodovnik ima ime po vodi.
Vračar in Vračko sta dobila ime po vraču, ki je vračil = zdravil ljudi in živino.
Vilar ni bil morda posestnik vile, hišice, ampak je izdeloval razne vrste vil, senene, gnoine itd.
Voder ali oselnik je tisti tok. ki ima opasa-nega kosec pri košnji okoli pasu, da ima v njem vodo in oslo = brus za estritev kose.
Od kod pač naše ime Vengar? Venge so se imenovale verige, ki so visele izpod nebes = kuhinjskega oboka nad ognjiščem in na katere so obe?ali kotel za kuho na ognjišču. Venge pravijo železni petlji. ki je pritrjena na vratih ali zabojih ter se ujema v posebno babico, skozi katero pretaknemo žabico, taško ali visečo- ključavnico ter tako zaklepamo vrata. zaboj. Morda js bil Vengar izdelovalec taksnih verig in železnih petelj in ling.
Virh je dobil ime od vireha ali veruha, ki označuje kadilo.
Vrtnik je bil lahko vrtnar aH pa je dobil ime po ptici pevki in selivki: vrtniku.
Vrtelj pravimo vrtelji ali vodoravno vrtljivemu križu v ograjah; tudi pri stružnicah pravijo strugarji tako onemu vreten čast emu glaviču z dvema ali tremi žebljastimi ostmi, kamor vpenja strugar les (Zvvirl der Drechsler). pa tudi pri večjih stružnicah za kovine je vrtelj naš izraz za Spindelstock (mit Mitneh-merseheibe). Vrtelj pravijo pri vozu prednjemu oplenu. ki je vrtljiv okoli oplenika = železne oplenove osi in v kateri vrtelj vtikajo vozove prednje ročice. Končno je vrtelj ime za viher, vrtinčev veter, pa zvrtinčenemu čopu las na gIav?/= vihru pravijo tudi vrtelj. Ali ni morda po takšnem čopu zvrtinčenih las dobil ime naš Vrtelj?
Zanimivo je ime Vadla. ki pomeni vadlo — omelo, s katerim pometajo krušne peči, pomeni pa ta izraz morda tudi vadijo = stavo.
Kadar se vadljajo = stavijo, dobi vedno eden ' vadijo = stavo, pa prejme nato tudi vadijo = zastavek, za kar so stavili. Včasih zapijejo zastavek in pravijo, da vadijo pijejo = stavo pijejo. Pa menda spadajo semkaj imena Vad-Ijal. Vadnjal, Vadnal, Vcdnov.
Valez (Vales) pravijo neke vrste platnu.
Vališ rekajo produ, kamenju, katerega vali voda v strugah; nekod pravijo tako po italijanski osnovi torbam; pa lepo okroglorejcne-mu pujsku, ki se od debelosti ker vali, rekajo vališ. Najbrže je dobii naš Vališ ime zaradi svoje večje rejenosti, ker tudi sedaj pravijo takim debeluharjem: glej kak-en valiž jc.
Ime Vardjan = čuvaj prihaja od italijanske osnove guardiano, ki pomeni prav isto kar slovenska beseda.
Ako ima ime Vap za osnovo staroBlovensko
besedo vap = barva, tedaj bi to pričalo 2»
njegovo veliko starost.
Lepa so imena Vede in Vedečnik. ki označujejo tako vedečne = vedoželjne kakor tudi vedomne — izvedene ljudi.
Ime Vedernjak (Vedrnjak) je lepo m pomeni lahko vedrnjak = zahednik, veter od zahoda, ki vedri nebo; pa je vedrnjak v kuhinjah oni stol ali klop, tudi prostor, kjer stoje vedra, kebli, škafi.
Vešnik je vsekakor rad vasoval, bil vasovalec = vernik; pa vešnik pravijo svedru za vehe pri sedih (Spundbohrer).
Vetrih pravijo zasdncmu. pomožnemu ključu in prihaja ta izraz c 1 nemškega Dictrich, ki je med Nemci zelo . to ime.
Sprememba medicinski
Z uveljavljenjem novih predpisov prosvetnega ministrstva o predavanjih in izpitnem redu na medicinski fakulteti zagrebškega vseučilišča je nastala pomembna spremeba v dosedanjem delu fakultete. Hrvatski list; poročajo, da je z novim pravilnikom popolnoma jasno in točno odrejena smer udejstv-ovanja medicinske fakultete. Njena temeljna naloga bo odslej pripravljanje slušateljev za zdravniški poklic, izpopolnjevanje zdravnikov, obravnvanje medicinskih znanosti in proučevanje zdravstvenih razmer v državi. Z novimi preizkušenimi in sedob^mi metodami se bodo slušatelji medicinske fakultete pripravljali na svoj odgovorni poklic.
Po novem pravilniku ima medicinska fakulteta v celem 28 kateder, v kater'h so obseženi vsi predmeti za uspešno in aktivno opravljanje zdravniške službe. Doslej je bilo 24 kateder. Med novimi se uvaja katedra vojne med cine, ki je važna zlasti v vojni dobi. Katedra vojne med'cine obsega naslednje predmete: vojno patologijo, voj-ro higieno, nauk o vojnih strupih in letalsko medicino.
V svrho čim uspešnejšega zdravstvenega dela in pouka se poslužuje medie nska fakulteta 18 znanstvenih zavedev in 12 klinik. Ker vsaka nova katedra zahteva nov zavod, bo medicinska fakulteta dobila tudi zavod za vojno medicino. Ustanovljeni bosta tudi dve novi klniki in s;cer za nalezljive bolezni in za urologijo.
Po novem učnem redu število predavanj tedensko ne sme presegati 24 ur, medtem ko so morali prej slušatelji vpisati včasih
v Zagrebu
tudi 60 ur predavanj na teden. Razen tega, da se bodo slušatelji med:cine učili teorije, je dobro poskrbljeno tudi za praktično izobrazbo. Pol dneva je določenega za predavanja, pol pa za praktične vaje.
Razen praktični vaj, ki jih bodo imeli slušatelji med šolskim letom vsak dan popoldne, je predvideno, da bodo po končanem šestem in osmem semestru morali opraviti tudi praktične vaje na klinikah ali bolnišnicah. Te vaje bodo lahko opravili samo v počitnicah, morajo pa trajati tri mesece.
Temeljne spremembe so nastale v izpitnem redu. Po novem predpisniku bodo polagali slušatelji izpite samo po 2., 4. In 10. semestru. Strogi izpiti so razdeljeni v tri skupine. Gradivo predmetov, iz katerih se ne polaga izp:t, se izprašuje ob izpraševanju sorodnih strok. Da bi se pri sluša-teljh doseglo redno in marljivo polaganje izpitov, so odrejene stroge sanke je. Doslej je mogel biti slušatelj vp!san na medicinski fakulteti tudi 8 -n več let, čeprav bi lahko končal študij v petih letjh. Po novih predpisih pa je določeno, da se sme študij podaljšati največ za eno leto. Za nadaljnje podaljšanje lahko izjemno izda dovoljenje prosvetno ministrstvo.
Spremenjeni predpisi vsebujejo še to važno sprememboj da jo naslov doktorja medicine odvisen cd doktorske disertacije.
Novi predpisi veljajo samo za slušatelje, ki bodo pričeli študij z zimskim semestrom letošnjega leta, medtem-ko bodo že vpisani slušatelji lahko končali svoj študij po predpisih stare uredbe o medicinski fakulteti.
40 letnica matere na

»m*
n s
Ljubljana, 24. julija.
40 letnico mature letnika 1903 klasične gimnazije v Ljubljani so praznovali pred kratkim v Ljubljani in v bl:žini živeči tovariši. Od 84 tedanjih maturantov je živih še 49. V Ljubljanski pokrajini jh prebiva sedaj, kolikor je znano, 27. Od teh se je udeležilo proslave obletnice 23, in sicer: dr. Eberl Erik, sodnik apelacijskoga sodšia; Hieng Ernest, veletrgovec; Južnič Rudolf, gimnazijski profesor; Košmerl Janez, višji železniški uradnik v pok.; Kremžar Franc, uredmlt »Slovenca«; Merala Ferdinand, sodnik okr. sodišča; dr. Rekar Ernest, industrijalec; dr. Rcš Fran, odvetnik; Supin Karol, župnik; Badiura Rudolf, referent Visokega komisariata; Bajuk Marko, ravnatelj klasične gimnazije; Breceljnik Alojz, župnik; Del Lmz Avgust) policijski uradnik v p.; Ferjan Franc, inšpektor Visokega komisarijata; dr. Fettich Oton, odvetnik; inž. Gostiša Viktor, vseučiliški profesor; Kadunee Franc, gimnazijski ravnatelj; dr.
Novak Franc, gimnazijski profesor; Podboj Ivan, železniški inšpektor v pok.; Ri-har Ivan, župnik; Mulaček Rojko, sodnik upravnega sodišča; dr. inž. Vidmar Milan, dekan tehnične fakultete; Zarn k Alcjz. ži-vinozdravnik. Dva tovariša, in sicer Bur-gar Anton, gimnaz'jski ravnatelj v Kočevju in škulj Karel, župnik v Dolenji vasi pri R-bnicS ki sta bila zadržana, sta tovariše pismeno pozdravila.
Vsi udeleženci so se cb 10 dopoldne udeležili maše, ki jo je daroval za rajne tovariše župnik iz Dolskega g. Ivan Rihar, nakar so se dali skupaj slikati, še dopoldne so odšli na pokopališče k Sv. Križu, kjer so obiskali grobove svojih rajnih profesorjev in sošolcev ter jih okrasili z nageljni. Popoldne so se zbrali k prijateljskemu po-menku ter sklenili, da se bodo večkrat sešli na tovariški pomenelt.
Jub'"lantom želimo, da bi jim bilo dano obhajati še 501otnico mature!
NAROČAJTE »DOBRO KNJIGO«
Pregled letalskih torpedov v skladišču nekega italijanskega letalskega oporišča,
SPOR T
Danes — ženski miting
Ob 17. na stadionu Hermesa v Siškf
Popoldne ob 17. bo na Hermesovem stadionu v Šiški zanimiva lahkoatletska prireditev, druga te vrste v letošnji sezoni, in sicer žensko atletsko prvenstvo Ljubljane.
Naša dekleta, ki so letos že enkrat pokazala, da imajo mnogo volje in veselja, da bodo spet oživila to najbolj koristno športno panogo tudi za nežni spol, nas s prvimi tehničnimi izidi gotovo niso mogla preveč navdušiti. Toda led je zdaj prebit in po pravici smemo upati, da poj-de odslej še bolje in še marljiveje in še uspešneje.
Današnji spored bo obsegal naslednje discipline: tek na 100 m in štafeto 4X60 m. dalje skok v višino in daljino ter met diska, kopja in krogle. Vsaka atletinja bo smela nastopiti razen v štafeti samo še v dveh disciplinah. Nagrajene bodo posameznice, ki bodo zasedle prvo ali drugo mesto, klub pa ki bo zbral največ točk, pa bo še posebej prejel plaketo CO-Nla.
Pridite pogledat — naše nove pionirke ženskega lahkoatlctskega športa!
Med vrstami
N: mnego novega te dni po športnih terenih. ne samo pri nas. kjer tako nismo mislUi dyscč; več kakor to. da bi ne zaspali na nekdanjih lovorikah, temveč tudi drugod po svetu, kjer so na šport vrgli svoje sence dogodki z drugih poljan, kjer jc prav tako udcležen:h na tisoče in tisoče športnikov, katerih uspeh- ali neuspehi pa se ne merijo več s športnimi merili. Tako tudi nam, ltakcr mnogim drugim kolegom po svetu, ne preostaja drugega, kakor beležiti majhne in najmanjše dogodke, samo da ne bi rekli, da smo na to zdravo in ko rstno udejstvovanje mladega človeka čisto pozabili. Ko tako stikamo za novicami s športnih področij pri drugih narodih, je tu ali tam le še kaj drobnega, kar bi utegnilo tudi našim čjtatekem pomagati preko
pasjih dni in dobe kislih kumaric.
*
Prosim, kar za nami! Bolgarska športna publika je znana po svoji živahnosti in ognjevitosti. Kdor je kdaj kot sportn(k hodil po Bolgariji, že ve, kako vroči so navijači tamkaj! Tako se je godilo pred dvema letoma tudi zagrebškemu Gradjanskemu, ki so ga pri prvem gostovanju kot predstavnika Hrvatske sprejeli s silnim navdušenjem, med njegovo igro proti sofijski Slaviji pa tudi pritiskali na zmago domačih, da je slišala vsa Sofija. V kritični situacij^ iz katere bi bil moral vsak začetnik zadeti v mrežo, se je naenkrat zaslišal žvižg; in oba Zagrebčana, ki sta bila v bližini bolgarskega svetišča, sta obstala kakor ukopana. Ko sta se obrnila po pojasnilo k sodn'ku, jima je pojasnil, da on spioh ni uradoval s piščalko. Pozneje se je ugotovilo, da jc zapiskal eden od gledalcev, ki je tako rešil bolgarsko meštvo sigurnega gola.
Podobna zgodba je bila pred kratkim objavljena v nemških listih, jn s cer v zvez'-
KULTURNI PREGLED
Literat in pesnik
Nekateri slovstveni teoretiki in kritiki razločujejo med književnikom (literatom) in pesnikom v tem smislu, da je pesnik višja, umetniško dragocena vrsta slovstvenega ustvarjalca ne glede na to, ali piše v vezani ali nevezani besedi. Po tem pravilnem in potrebnem razločevanju, ki mu je namenjen tudi ta sestavek, bi imeli med pesniki v našem (ožjem) pomenu besede takisto pisatelje ali književnike in med proznimi pisci pesnike. Razločevanje med obema pojmoma prehaja potemtakem meje oblikovnih pojavov, kakor sta proza in poezija, pisatelj in pesnik, ter dobiva značaj strogega, kvalitativnega vrednotenja in nekakega hierarhičnega stopnjevanja.
Književnik, literat je izrazito civilizacijski pojav. Nastal je v zvezi z razvojem in razširjenjem omike, tehničnih možnosti proizvajanja in širjenja knjige. 2e v rimskem kulturnem življenju cezarske dobe. ko je bila književnost precej razširjena (namesto tiskarn so imeli nekake »pisarne«, v katerih so pisarji razmnoževali spise pisateljev), opažamo prvi pojav literatstva, čeprav v mnogo skromnejši meri. Sele silen razmah tiska, sprememba tiskarstva v industrijo, masovna proizvodnja knjig in odprava velikega dela cenzurnih omejitev ustvarjajo ugodna tla za široko uveljavljanje knj iževništva. Knjiga, kakor koli je sicer dragocena in nenadomestljiva posoda človeškega duha, je postala navadno tržno blago in neredko predmet neodgovorne špekulacije. Kar velja za proizvajalce, pa velja tudi za pisce.
Osemnajsto in zlasti še devetnajsto stoletje je odprlo tej novi špekulaciji vrata
na stežaj. Tekma v izdajanju knjig je prinesla marsikaj dobrega, posebej še razširjenje kvalitetne knjige v najširše sloje, a prinesla je tudi čez mero slabega. Pro-fitarska morala se je s področja proizvodnje zanesla na področje pisateljevanja. V jezikih velikih narodov so pisci slabih, nedognanih del in špekulanti s človeško radovednostjo, lahkomiselnostjo in duhovno umazanostjo našli z lahkoto založnike; veleprodukcija knjig je povzročila sama po sebi veleprodukcijo v pisateljevanju. Ustvarjanje pesniških del je bilo v svetu količinskih razmerij vedno manj zadeva visoke odgovornosti, izredne nadarjenosti in dolgega, plemenitega truda. Število literarno ustvarjajočih ljudi, je pri vsakem kulturnem narodu raslo v nekem progresivnem razmerju z njegovo knjižno produkcijo, kar pa seveda ne pomeni, da se to razmerje odnaša tudi na razvoj talentov. ki so dar narave. Vzlic temu, da je demokratizacija družbe omogočila uve-ljavljenje mnogo večjemu številu nadarjenih ljudi, je vendar statistični odnos med knjižno produkcijo in talenti nujno ostal v pasivi na strani talentov. Tako je silna proizvodnja knjig potrebovala vedno več »književništva«, medtem se resnična pesniška darovitost giblje še nadalje v mejah izjemnosti. Škodljive posledice vele-produkcije opažamo tudi pri dobrih pisateljih; nekateri so se zgodaj izpridili ali celo izčrpali, ker so morali zaradi prilike in potrebe pisati naglo in obilno. Tudi pri pesnikih visoko kvalitetnega značaja opažamo prenekikrat predor »literatstva« v njihovo tvorbo, kar je v nemali meri posledica današnjega načina življenja in profesionalnih interesov na Literaturi. »Lite-
ratstvo« je v tem smislu vse, kar nosi pečat slovstvene nepristnosti, nedognanosti, površnosti in vnanje narejenosti; vse, kar ni dozorelo. Drugo je tisto literarno delo, ki ima že po sebi spremljevalen znaCaj, kakor na pr. kritika. A tudi t, » se stvar-jalni — pesniški duh razločuje od kom-binacijskega in kompilacijskega - literat-skega duha.
Razvoj »knj iževništva« ali literatstva kot civilizacijskega pojava, kot značilnosti »dobe papirja«, nekako sovpada z romantiko, ki je močno povzdignila in čez mero pretirala pomen literata. Njegovo hierarhično stopnjo v svetu duhovnih ustvarjalcev so preveč poveličevali. Tega visokega nazora o edinstvenem značaju in pomenu umetnosti, nazora, ki je pač odraz individualističnega mišljenja, so se oprijeli tudi manj izvirni ustvarjalci, epigoni velikih mojstrov; začeli, so se celo z nekaterimi vnanjimi znaki razločevati od »profanih« meščanov. Tako se je ohranila vse v naše dni vera. ki se dostikrat trdovratno vzdržuje v literatskem cehu. da je vsak književnik ali sploh vsak umetnik v primeri z drugimi kulturnimi delavci, na pr. v primeri z znanstveniki, iznajditelji. velikimi filozofi sam po sebi in na splošno pomembnejši in važnejši ter da mu gredo kot pripadniku najvišje duhovne elite posebna priznanja in pravice.
Prav zoper to samodopadljivost in cehovsko poviševanje nad druge se je začela v novejšem času reakcija iz vrst samih slovstveno ustvarjajočih ljudi, predvsem kritikov. Začela se je borba tistih, ki so sami pesniki ali ki zagovarjajo pesnike v kvalitativnem, hierarhičnem pomenu besede, zoper literatstvo, zoper pro-
Naročite se na romane DOBRE KNJIGE!
dukcijski »sistem« in njemu ustrezajočo moralo v literaturi. Je to značilen in pred vsemi modnimi pojavi v slovstvu ne-ugnano pereč boj, ki je vreden, da ga
spozna tudi širši čitateljski krog. *
V čem je razloček med pesnikom in pi-sateljem-literatom? V tem, da je pesnik samo tisti, ki piše iz posebne stvarjalne nujnosti, zaradi notranje sile svoje inteligence. svojega daru. ne pa iz kakršnih koli drugih razlogov, tudi ne zaradi kruha. (S čimer je seveda mišljen samo nagib pisanja, ne pa izsledek dela, ki prav kakor vsako delo zasluži gmotno odškodnino in moralno priznanje). Pesnik je s svojim delom neudeležen v produkcijski hausse in basse. ker pomeni njegovo delo izživljanje posebnega, v njem delujočega nagiba, spraščanje subtilnih, v njegovem duhu nakopičenih tvornih energij, ki same po sebi niso proizvod gospodarstva in njegovih zakonov, marveč posledica specifičnih sposobnosti njegovega duha. Pravi pesnik bi ustvarjal (in ustvarja) tudi tedaj, če ne dela za založnika, za občinstvo. za trg. kakor koli je človeško razumljivo, da se hoče po tej poti izživeti ne le zase. marveč tudi za druge in da ima njegova individualna stvarjalna potreba vi-roko socialno funkcijo in njegovo delo svoje poslanstvo. ^
Višja stopnja pesnika v primeri z navadnim pisateljem ni v večjih sposobnostih oblikovanja ali v večjem znanju, marveč v samem pesnikovem značaju, v njegovi osebnosti in iz nje izvira jočem odnosu do literature. Pisateljstvo je poklic (četudi v kakem konkretnem primeru ni edin), peništvo pa je poslanstvo in dosmrtna mučna borba za popolnost in za odkrivanje novih duhovnih področij, za ustvarjanje novih pozitivnih vrednot. Resničen pesnik se ne mara Io-
z mednarodno tekmo med Madžarsko in Bolgarijo, prav tako v Sofiji- Madžari so takrat sicer zmagali s 4 : 2, toda v resnici bi bili lahko imeli v dobro še en zgoditek, kajti zanj so bili prikrajšani zaradi tegale nevsakdanjega primera. Ko je sredi igre nekje madžarski napad pustil za seboj vso domačo obrambo in je eden napadalec uspešno zvabil iz vrat še vratarja, je bilo pet Madžarov samih pred golom in ni je bilo več pomoči za novo nesrečo bolgarske enjstorice. Ta hip pa je pritekel na igrišče nekdo iz občinstva, se postavil v zapuščona vrata in res prišel še pravočasno, da je usnje od njegovih nog odletelo nekam izza črte. Presenečenje je bilo ogromno in vse je samo čakalo, kaj bo ukren'1 sodnik. Hrvat Marek, ki je vodil ta dvoboj, Madžarom ni priznal gola. temveč je dal streljati prosti strel, iz katerega pa se ni rodilo nič.
Italijanska nogometna federacija je te dni izdala dolgo službeno objavo, iz katere je razvidn:h mnogo navodil za bodočo nogometno sezono, ki bo precej bolj prilagojena trenutnim razmeram zaradi vojne. V tej objavi je najprej moštvo AC Torina ofi-cijelno proglašeno za prvaka Italije za športno sezono 1942/43. Dalje je odrejeno, da se do nadaljnjega ukine odigravanje tekem za italijanski pokal, namesto katerih bodo do preklica na sporedu posebne tekme za zvezni pokal, v katerih bodo sodelovala vsa moštva, ki se v mešanem tekmovanju za točke po okrožjih — o tej novi. ureditvi bodoče prvenstvene kampanje smo že pisali prod nedavnim — ne bodo plasirala na prva odn. druga mesta, da bi mogla nastopati pezneje tudi v Fnalnih tekmah. V poštev pride vsega 24 moštev, kj bodo razdeljena v 6 raznih okrožij tako, da posameznim udeležencem ne bo treba preveč potovati. Nadalje so bila izdana vsa podrobna navodila za ureditev finančnih vprašanj v zvezi z novim načinom tekmovanja. Posebnega prvenstva rezerv to sezono ne bo. Do nadaljnjega naj se po želji federacije nastopanje nogometnih društev podredi odločitvam višjih športnih instanc in tudi za začetek nove prvenstvene sezone bodo izdane smernice pozneje.
*
V Zagrebu so ono nedeljo plaval' na plaval'šču Akademskega športnega lciuba na šalati. kjer je bilo videt- predvsem mnogo nadobudnega naraščaja. Med znanimi plavalci je seveda prekašal vse preko domačih mej znani Miloslavič, ki je na progi 100 m presto dosegel čas 1:01.5, na 400 metrski progi pa je bil prav tako prvi s časom 5:05.2. Čas 1:19.6, k- ga je zabeležil Marčič na hrbtni progi do 100 m, ni baš
vreden posebnega poudarka.
*
Hrvatski športni vodja Miško Zebič je prejel pred kratlrm v znak priznanja za zasluge za poglobitev hrvatsko-rumunskih športnih odnošajev darilo od rumunskega športnega voditelja, in sicer krasnega metalca diska.
•
Za zveznega kapetana madžarske plavalne zveze je bil izbran olimpijski zmagovalec z berlinske olimpiade na 100 metrski progi dr. Ferenc Csik.
čiti z vnanjimi znaki od drugih in si tudi ne domišlja, da mu gre v družbi kako izjemno mesto; ne misli, da mora družba spoštljivo spregledati njegove človeške slabosti. Pesnik je v veliki duhovni delavnici, kjer predaja rod rodu svoja izročila in svoje mesto v ustvarjanju življenjskih idej in vzorov, samo eden izmed vodilnih delavcev in eden med onimi. ki hočejo biti na svojem mestu mojstri. Pesnik ali drug umetnik ni družbeno nič manj in nič več kakor na pr. znanstvenik. Znanstvenik obvladuje abstrakten ali stvaren material in odpira s svojo intuicijo in svojim znanjem nove poglede in nove možnosti. Pesnil: ni zgolj tankočuten oblikovalec ali s življenju oddaljen estet, marveč je predvsem borec za višje vrednote in človeške možnosti, za lepšega in boljšega človeka. Pesnik je po svojem osebnem nagibu umetniški oblikovalec, toda po socialni sili svojega dela je hkrati tudi etik. človek, ki se trdovratno borj za lepoto kot višje, plemenitejše življenjsko čutenje.
Samo etično gledanje na literaturo in umetnost, odtehtano z najtankočutnejšimi estetskimi merili in preizkušeno ob najboljših umetnostnih vzorih, je moglo posameznika dvigniti nad množico konjunk-turnih avtorjev in poklicnih proizvajalcev knjig ter uvrsti'!i med reprezentativne može svojega časa in okolja. Zakaj etika v prvotnem in širokem pomenu besede daje našemu početju višji smisel in spreminja igro naših čutov in sposobnosti v b o j za visoke človeške ideale.
Tudi v novem svetu, ki nedvomno nastaja v viharju zgodovine, bo ohranila svoj pomen zgoli literatura, s katero se bo človek notranje prenavljal in postajal večji v svoji lepoti in dobroti, v vseh svojih odnosih do življenja. Umetničenje, epigonstvo in zabavno pisarjenje ima ne-.
»JUTROi' št 164 , . .. -■•	■■■:•■.. . ...... rg	- - - ■	- •	g^«- 24. Vn. 1943-XXI
i k a
*	MiCtarlzaclja osebja v operacijskih
conah. Uradni list v Rimu objavlja Du-cejev razglas v svojstvu prvega maršala imperija in poveljnika vseh operativnih čet, s katerim se militarizira vse ossbje v operacijskih conah na Siciliji in Sardi-nji. Izvedba vojaških ukrepov pr stoji vojaškim poveljnikom v imenovanih krajih. Ukrep je že stopil v veljavo z dnevom objave.
*	Poslanica katoliške univerze italijanskim vojakom. Akademski učiteljski zbor katoliške univerze v Milanu je izdal o priliki letalskega napada na Rim poslanico, s katero pozdravlja vse junaške vojake, ki se bore za sveta tla Domovine. Obenem izraža ogorčen protest proti opustošenju, ki so ga sovražni letalci izvršili na tleh večnega mesta.
*	Smrt znanega arhitekta. V Comu je umrl na posledicah kapi arhitekt Giuseppe Terragni. Bil je kot rezervist v vojaški službi, in sicer topniški kapetan, ki se je vrnil šele nedavno iz Rusije. Terragni uživa v Italiji velik sloves kot obnoviteij arhitekture. Star je bil komaj 38 let ter je bil član najvišjega sveta za arhitekturo v Italiji.
*	Smrt viteza železnega križa. Na vzhodni froti je padel poveljnik skupine lovskih letal Rudolf Rosch, ki je bil odlikovan z viteškim križcem železnega križca.
*	Odhod podprefekta De MaseUisa iz Triesta. »Piccolo« poroča, da zapušča Trieste po 7 letih službe podprefekt comm. dr. Michele De Masellis. S svojega mesta odhaja iz zdravstven h razlogov. Leta 1939. bi bil moral oditi v pokoj, pa je prostovoljno ostal v službi, dokler so mu dopuščale telesne moči.
*	šola za neveste, ženski fašiji v Triestu so organizirali poseben tečaj za neveste. Tečaj je bil otvorjen že lani meseca decembra ter je bil nedavno z uspehom zaključen.
*	Koncentracija v italijanski konservni industriji. V italijanski konservni industriji je bila izvedena koncentracija, ki %o jo že delj časa napovedovali. Vlada bo odslej samo nekaterim tvrdkam dodeljevala potrebne surovine. Tvornice, ki so morale ustaviti obrat, bodo prejemale podporo iz kompenzacijske blagajne industrijske konfederacije, v to balgajno pa bodo prispevale tvornice za konserve, ki niso ustavile obratovanja.
*	Cepljenje kokoši v Milanu. Milanski »Corriere della Sera« poroča, da so v Milanu že tri leta razne kurje bolezni po-končavale kakošji rod. Zdaj so živino-zdravniki menda izdelali učikovit serum zoper kurjo kugo in s tem serumom so začeli cepiti kokoši. Upajo, da bo ta postopek rešil mnogim kokošim življenje.
*	Posebni odrezki za maščobe za ljudi, ki jedo v javnih knliinjah. V Rimu je izšlo uradno pojasnilo, ki se tiče odvzema odrezkov za maščobe pri osebah, ki nimajo lastnega gospodinjstva ter so pri-morane obedovati in večerjati v javnih kuhinjah in restavracijah. Vse takšne osebe dobe 16 kontrolnih znamk, katerih vsaka odgovarja 6.5 g maščob. S temi znamkami obedovalci lahko preskrbijo zabeljene obede in večerje v kuhinjah in krčmah.
*	Kolonijo GILa v okolici Trieste. Pod-
poveljnik GILa v Triestu je v zadnjih d meh nadzoroval več počitniških kolonij GILa na področju Triesta in Carsa. Obiskal je Poggio, Reale, Banne, Gropado, Sesano, Villa Caccio, Postumio in Colog-no. Povsod se je razgovarjal z otroki, ki izhajajo iz delavskih slojev ter so po večini sirote padlih vojakov.
*	Nesreča na poskusni vožnji z motorjem. Te dni se je pri poskusni vožnji z novim motornim kolesom ponesrečil na strmi gorski cesti 23!etni pekovski pomočnik in šofer Stanko Mlakar, doma iz ža-žarja nad Vrhniko in si hudo poškodoval desno nogo, dobil pa je tudi lažje i otranje poškodbe. Ponesrečenec se zdravi v domači oskrbi.
*	Po pomoti je bil proglašen za mrtvega. »Popolo d'Italia« objavlja v svoji izdaji od 21. julija pismo novinarja Maria Buzzichini.ia, o katerem so vsi italijanski listi poročali, da je bil ubit med letalskim napadom na Rim. Buzzichini sporoča, da je živ in zdrav ter pristavlja po vzoru ameriškega humorista Marka Twaina, da je bila vest o njegovi smrti I preuranjena.	i
dvomno svoj sociološki pomen v dobi množice, vendar je z nadčasovnega vidika bližje žurnalistiki, kakor Pa resnični poeziji. Med pesniki vseh časov je mnogo večja sorodnost, kakor bi jo kdo pričakoval; so to vrhovi, ki se stikajo. Vendar niso edini in tudi ne najvišji vrhovi, ker !\S duhovnem isvetu najvišjih vrhov ni; zanj veljajo relativna merila. So pesniki in so pisatelji, kakor so znanstverniki in strokovnjaki in kakor imamo tiste, ki vodijo in tiste, ki jih vodijo drugi; tiste, ki iznajdevajo in tiste, ki posnemajo; tiste, kj razmišljajo in tiste, ki posredujejo tuje misli. Noben prevrat ne more odpraviti razlik, ki obstoje v rečeh samih in ki s samosvojo 'težo in pravico vplivajo na naše odnose do teh reči. Borba za etične in umetniške vrednote ostaja toliko časa, dokler bo stalo dobro zoper zlo, pozitivno zoper negativno, umetnost zoper neumet-nost, beseda zoper duha. resnica zoper laž in kar je še takih kontrastov, ki so neločljivo združeni s človeško naravo.
Na kateri strani naj stoji pesnik, ni težko reči; težavnejši so vedno literatovi računi in kompromisi.
Eksistencializem
Je to filozofska struja, ki vzbuja danes v italijanskem razumništvu največ zanimanja. Rimski obzornik »Primato« je priredil o nji anketo, v kateri so se oglasili najpomembnejši predstavniki današnjega italijanskega modroslovja; več knjig, ki so iešle o tej struji v teku zadnjih dveh let, članki v revijah, tednikih in dnevnikih kažejo, da je celo na robu današnjih vojnih dogodkov ostalo neka i zanimanja za velika filozofska vprašanja.
Schmidtov »Philosophisches Worterbuch« iz 1. 1931. še ne omenia eksistencializma med samostojnimi gesli. Opozarja samo na usmerjenost enega izmed mlajših nem-ikih modroslovcev, Martina Heideggerja,
*	Smrtna nesreča z motociklom. 27 letni
Werther Bellinzoni je dirjal z motociklom po Borgu "Milanu pri Veroni. Hotel se je izogniti neki potnici, ki je prečkala cesto, ter je odletel z motocikla s takšno silo, da si je zlomil tilnik.
*	Porod med bombnim napadom v Neaplju. V javnem zaklonišču palače feol-lamare v Neaplju so pri zadnjem bombnem napadu porodile tri ženske, ki so iz varnostnih ozirov zapustile svoja stanovanja. S pomočjo babice Marije Agoetini je prva mati povila mrtvega otroka, druga mati, ki ima že devet otfok, je povila živahno deklico, tretja mati pa je takisto porodila otroka ženskega spola.
*	Nevaren pes. V Benetkah se je te dni
sprehajal 641etni Elizij Constantini s svojim velikim psom volčjakom. Nenadoma mu je pr šla nasproti 48l£tna Elizabeta Tranquilini z majhnim ps.čkom. Psa sta se začela najprej ovohavati, nato je Tranqui-linijeva svojega psička hotela potegniti k sebi. V tistem trenutku se je volčjak vzpel na noge, planil na žensko in ji strgal obleko z života. Prizor je bil zalo buren in je izzval mnogo zgražanja.
*	frouajau so materino perilo, aa so nakupili sladoled. Giovarma Brina iz Fer.
rare je že nekaj časa opazovala, da izginja iz njenih omar kos za kosom perila. Začela je paziti na tatove ter morala na svojo žalost ugotoviti, da sta pri teh tatvinah udeleženi njeni dve hčeri, stari 10 in 14 let. Deklici sta odnašali materi rjuhe, prevleke za blazine, prte in druge predmete ter sta jih prodajali na starini. Za izkupiček pa sta kupovali sladoled, katerega nista jedli sami, ampak sta ga delili tudi svojim tovarišieam.
IZ LJUBLJANE
u— Novi grob°vi. Za vedno je zapustil svojce po daljši bolezni g. Josip Gračn^r. Za njim žalujejo soproga Marija, sinova dr. Jože in Edo. hčerki rar. ph. Marija por. Koruza in Tilka ter drugo sorodstvo. K večnemu, počitku bodo rajnkega spremili v soboto ob 15. iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V častitljivi starosti 94 let je preminila ga. Ivana Novohradsky, rojena Sartory. Pogreb bo v soboto ob 16. iz kapelice sv. Marije na Žalah na pokopališče pri Svetem Križu. — Po hudi bolezni je dotrpel brivski mojster g. Niko Kojič, Na zadnji poti ga bodo spremili v soboto ob pol 15. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k Svetem Križu. — Umrl je finančni svetnik v pokoju in mornariški podpolkovnik v rezervi g. dr. Lojze Kant. Zapušča ženo, hčerko, dva sinova in drugo sorodstvo. Pogreb bo v soboto ob 17. od doma žalosti v Suttnej-jevi ulici 9 na Viču. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Ne hvali dneva pred večerom! nam
bo kdo očital, ker smo zapisali, da je bil včerajšnji dan eden najlepših v letošnjem poletju. V opravičilo moramo pojasniti, da se je to zgodilo že opoldne, ko še ni bilo nobenega znaka za to, da se bo vreme tako poslabšalo. Neverjetno hitro se je popoldne pooblačilo in potem s presledki deževalo do večera. Oblačno je bilo tudi ponoči in je tako ostalo ves včerajšnji dan. Od časa do časa je še nekoliko deževalo. Včerajšnjega poslabšanja vremena barometer ni zabeležil, nasprotno, za malenkost se je celo dvignil in je v petek zjutraj kazal 762 mm. najvišja temperatura v četrtek čez dan je znašala 28.2 stopinje Celzija, včeraj zjutraj pa je termometer zabeležil najnižjo temperaturo 16 stopinj Celzija.
u— Slikarska razstava mojstra Skrnš-nega. Zanimivo razstavo svojih slik bo priredil v nedeljo, 25. julija, ob pol enajstih mojster Vaclav Skrušny, dolgoletni šef sli-karne Državnega gledališča. Razstavljenih bo okrog 60 del, večinoma olja, pokrajine, tihožitja, pogledi na Ljubljano. Prago itd. Razstava bo v novi slikami Državnega gledališča, ki se nahaja na dvorišču hiše nasproti vladne palače — Corso Vittorio Emanuele III. (bivša B!eiweisova). K nedeljski otvoritvi so vabljeni vsi ljubitelji slikarske umetnosti in prijatelji mojstra Skrušnega, ki praznuje ob tej priliki svojo sedemdesetletnico.
u— Obrtnike poziva Odsek za obrtništvo Združenja industrijcev in obrtnikov, naj prijavijo Pokrajinskemu svetu korporacij do 31. t. m. vse količine mizarskega
predstavnika tako zvane fenomenološke šole in na njegove ideje o »konkretni eksistenci človeka«. V ostalem se današnji eksistencialisti sklicujejo na mnoge mo-droslovce kot svoje predhodnike, posebej še na Danca Kierkegaarda. V zvezi z anketo »Primata« se je v »Meridiano di Roma« vrnil k tej duhovni struji eden izmed udeležnikov anketa, pisec knjige o eksistencializmu., Enzo Paci. V članku »Eksistencializem kot nova oblika življenjskega smisla« razglablja nekatere značilnosti te modroslovne struje. ki morda bolj kakor nekatere druge ustreza razpoloženosti družbe, ki se bori za svoi obstanek.
Logično je — piše Paci — da bo razočaran. kdor išče v eksistencializmu sistem... Z njim pa se človek še enkrat vrača v središče filozofskega mišljenja. To je logičen sklep poti. ki jo je zapadno filozofsko mišljenje prehodilo od Sokrata do Kanta. Pri tem pa je največ vredno to. da eksistencializem na večno vprašanje: »Kaj je človek?« odgovarja tako, da bi mogel njegov odgovor korenito spremeniti občutje, pomen in odgovornost za človeško življenje. Odgovor ni samo neka beseda, ne neka teorija, marveč vodi človeka v njegovo notranjost, preustvarja dej njegovega življenja in utemeljuje smisel njegovega človeškega obstoja (eksistence). Eksistencializem ne pričakuje od človeka, ki ga je doumel, da bo sprejel neko novo idejo, marveč hoče, da se v njem začne neki fundamentalen odnos do stvari, do ljudi, do zgodovine, do ljubezni, do smrti in do usode, skratka do vsega bistvovanja
Idealizem odgovarja na zgornje vprašanje: Človek je misel, je ideja. Ali pa: človek je sinteza čutov in intelekta. Ali tudi: človek je dej. ki čuti in misli. Gio-vanni Gentile je presojal s simpatijo eksistencializem, ker vidi v njem nadaljevanje polemike zoper »storitev«, zoper kri-stalizacijo misli in življenja. V resnici pa
Meja, katere posedujejo bodlat aa lastno
uporabo ali za račun tretjih oseb. Opozarja so, da se marajo prijaviti brez Izjeme vse količine nad 1 kg.
n— Rektorat kr. univerz© v Ljubljani
sporoča, da ima odslej telefonska centrala glavnega univerzitetnega poslopja na Kongresnem trgu dve številki, in sicer 46-42 m 46-43. Obenem tudi sporoča, da ima Inšpektorat za univerzitetne zadeve telefonsko številko 46-41.
u— T«čaj za popravne izpite. — Turjaški (Novi) trg 5. Tisti dijaki(inje), ki bodo delali septembra popravne izpite, so vabljeni da se udeleže našega tečaja za popravne izpite na Turjaškem trgu 5. ki se začne 5. avgusta. Poučujejo samo pro-fesorji-strokovnjaki vse predmete- Temeljita, strokovna priprava. Honorar nize*. Prijave dnevno od 9.—12. ure dopoldne: Turjaški (Novi) trg5 ). Inštrnkcije.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo. in trimesečni strojepisni tečaji se prično v ponedeljek 26. julija. Desetprstna učna metoda! Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisnica. Učnina je zmerna. Posebni tečaji tudi za stenografijo. Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Informacije in prijave: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Ali se hočete naučiti italijanski Jezik brez trada in napora ? Nabavite si dr. Gradov Italijanski tečaj za Slovence, ki ga dobite v Knjigarni Tiskovne zadruge, šelenburgova 3. Knjiga je namenjena samoukom, ki se ob točnem upoštevanju predpisanih navodil z lahkoto nauče v kratkem času italijanskega jezika. Meha-nieno-suge«tivna metoda.
u— Kr. K ves tura v Ljubljani je v posesti zlatega križca s kamni sumljivega izvora, ki se nahaja na razpolago lastniku v sobi št. 26-HI.
Z GoreaHskega
Deželna bramba je nastopila. Preteklo
nedeljo so v Mežici, Prevaljah, železni Kaplji, Velikovcu in drugih krajih člani deželne straže položili prisego. Okrožni vodja Grum in orožniški častniki so članom deželne straže govorili o nje pomenu.
Vitez železnega križa Staudegger je prišel domov. Takoj ko se je izvedelo, da je bil najstarejši sin gost, lničarja Staudegger. ja iz Spexlnjih Libuč pri Mežici odlikov:n z viteškim križcem železnega križa, so začeli domačini upati, da jih bo čez kratek čas obiskal. Preteklo sredo se je pripeljal Franc Suudeggeer z bratom A ojzcm na dopust. Pozdravili so ga predstavniki stranke in župan, dekliški zbor pa je poveličevali sprejem s petjem pesmi. Staudegger se je zahvalil za prisrčen sprejem in iz-rasil svoje veselje, da je po 14 mesecih prišel spet v domači kraj.
Svilogojstvo na Kcriškem. Iz nemških listov povzemamo, da so začeli zaradi velike potrebo naravne svile gojiti sv loprejko v različnih krajih države. Tudi na Koroškem so začeli uspešno gojiti to panogo. Leta 1939. so pos diH poskusne rasLine. Pri lanskem pregledu so ugotovili, di so se mnogi pockusni nasadi kljub ostrim zimam ohranili. Letos spomladi so poradi.i več novih nasadov, med njimi tudi nekatere na Gorenjkem.
Spsdssja štajersko
Promocija. Na graški univerzi je bila promovirana gdč. Elfi Martinovič za doktorico naravoslovja.
Odlikovana Spodnještajerca. Vojni prostovoljec Emil Verdnik iz Šoštanja in Jožef Bombek iz Ptuja sta bila za svojo hrabrost na vzhodni fronti odlikovana z železnim križcem 2. stopnje.
Graški umetniki v Mariboru. V nedeljo in ponedeljek bodo v dvorani Heimatbun-da v Mariboru nastopili člani graškega gledališča. Izvajali bodo melodije iz zvočnih filmov in operet, nastopil bo pa tudi balet s soloplesalko Marion Iguči, po rodu Japonko.
Novi grobovi. V Studencih pri Mariboru je umrla 50 letna soproga železniškega upokojenca Marija Kajzerjeva. V Polzeli je preminula 47 letna soproga tkalskega mojstra Leopoldina Schetor, roj. Podver-šič. Nadalje so umrli 14 letni Stanislav Ar-nuš iz Podvincev, 37 letni Andrej Cizerl iz Sp. Brega, 68 letni Franc Kolarič iz Spuhlje in 45 letni Jožef Smrčič iz Trnove gore.
K protiletalski zaščiti bo prebivalstvo na Spodnjem Štajerskem pozvano v bližnjih dneh. Obisk tečajev je za poklicane
ostaja Gentile zvest tradiciji in če odgovarja, da je »človek dej«, pomeni to nekako tole: človek je tale stvar tukaj, človek je nekaj danega, storjenega, kristalizirane-ga. skratka, je bitje. Toda eksistencializem se začenja pri nečem drugem: on odgovarja na zgornje vprašanje; Človek je nič!
Nerazumljivo je, zakaj so se toliki in celo tako bistri modroslovci ustrašili besede »nič« in zaradi tega niso razumeli eksistencializma. Tako je Heinrich Rickert obtožil eksistencializem »nihilizma«. Struja, ki jo obravnavamo, res zatrjuje, da človek ni nič, vendar to pomeni, da je nič nasproti bistvovanju. In prav to bistvova-nje je onkraj človeka, je transcedenca. Človek je nič samo zato. ker si mora šele pridobiti svoje bistvovanje; ni že storjen, marveč mora vse šele postati. Obstajati (eksistirati) pomeni potemtakem: prizadevati si. da bistvu jemo. da smo; ne gre torej ne za mišljenje in ne za naravo, marveč gre za strast, s katero si usvajamo misel in naravo. Človek si mora v občestvu pridob:vati tudi smisel svoie skupnosti z drugimi osebnostmi; niti ljubezen ni dano dejstvo, marveč je boj. Življenje je torei večno osvajanje in pridobivanje; v tem ie naša usoda. Človek ni nič absolutnega. ni Bog, marveč je, kakor« je rekel Pascal vzfjon »sans f'n.et sans repos« nasproti Absolutnemu in Bogu.
To je le krajši odlomek iz Pacijevega članka, ki označuje eksistencializem. V novi modroslovni struji čutimo odklon ne le nasproti racionalizmu, marveč tudi nasproti vsej filozofiji 18. in 19. stoletja — nasproti vsakemu, zlasti še rousseaujev-skemu precenjevanju človeka in njegovega zemeljskega obstoja. Nič nisi. vse si moreš pridobiti, in samo to. kar si pridobiš. samo to si — to je osnovni ton, ki zveni v filozofiji eksistencializma. V njem zaznavamo večni človekov strah pred neznanim, pred ničem in pred uničenjem,
obveam. Mariborski nemški dnevnik poroča, da načelno nihče ne bo mogel biti oproščen obiskovanja tečaja.
Ljutomerske žene na obisku v Murecku.
Preteklo nedeljo so ljutomerske žene pod vodstvom gospe Bouvierjeve obiskale svoje tovariši ce v Murecku. Gostje so bile prisrčno sprejete. Tovariški sestanek je bil namenjen tesnejšemu sodelovanju med obema sosednima okrožjema.
Mariborska mladina v Deutschlandsber-gu. Pod vodstvom dr. Manfreda Krepsa je preteklo soboto pevska in igralska skupina mariborske mladine obiskala Deutsch-landsberg, kjer je priredila zabaven večer. Mladina je prepevala, plesala in jo-dlala. Poslušalci so jo nagradili s toplim odobravanjem.
Zaplemba bakren ah kotlov. Nemški l:sti objavljajo poziv pooblaščenca za železo :n kovine, naj ljudje do konca julija prijavijo gospodarskim uradom vse bakrene kotle razen tistih, ki imajo manjšo prostornino kakor 5 litrov. Vsaka prod.-ja aLi sprememba lastnine je prepovedana.
Četrta hišna zbirka za nemški Bdeči kr ž je na Štajerskem dosegla 1,021.000 mark.
V	primeri s prejšnjim letom se je poveča'a za 249.160 ali za 32%. Spodnje štajerska je pri tem znesku udeležna z 263.000 marke trni (prejšnje leto 206.000).
Sestanek v Šmarju pri Jelšah. V nedeljo je bil v lepo okrašeni dvorani gasilskega doma v Šmarju sestanek krajevne skupne, kjer so se zbr:Qi vsi funkcionarji. Krajevni skupinski vodja Vogl je govoril o vojnem položaju in pozval žene, naj skrbe za vojake, ki nimajo svojcev. Na koncu je navzočim zabičal, naj z vsemi sredstvi in odločnostjo zavračajo sovražno propagando.
Otroško slavje v Rogaški Slatini. Preteklo nedeljo je mlaelina iz poletnega taborišča v Rogaški Slatini pred zdraviliškim domom imela svojo prireditev. Igrala je godba, otroci pa so izvajali spored. Prebivalstvo je z zanimanjem sledilo izvajanjem otrok in jih prisrčno nagradilo z odobravanjem
Strela je zažgala gospodarsko poslopje.
V	noči na 18. julij je zažgala strela gospodarsko poslopje posestnika Kranjca v Ga-berku v okolici Šoštanja. Ogenj je zajel tudi v bližini stoječi hlev, ki je pogorel. Na srečo so utegnili živino rešiti.
Iz Hrvatske
Inž. Milivoj Sažunič, ustaški poveljnik.
Hrvatski listi objavljajo odredbo, s katero je Poglavnik na predlog Postrojnika imenoval inž. Milivoja Sažuniča, dosedanjega načelnika ustaškega štaba Livac—Zapolje za namestnika upravnega poveljnika usta. šev.
Hrvatski znanstvenik v komisiji aa preiskavo umora v Vinici. Hrvatski dopisni urad poroča iz Berlina, da je nemško časopisje objavilo zapisnik mednarodna zdravniške komisije o žrtvah v Vinici. V komisiji je sodeloval tudi hrvatski znanstveni profesor patologije na veterinarsikl fakulteti v Zagrebu dr. Jurak.
Zagrebški župan za ranjence. Listi poročajo, da je da! zagrebški župan v mestnih sadovnjakih napolniti 2500 vrečic izbranega svežega sadja, ki naj se razdele med hrvatske in nemške ranjence v zagrebških bolnišnicah. Sadje so razdelile gospe z županovo soprogo na čelu.	•
Velik uspeh sarajevskega gledališča ▼ Mostarju. Poročali smo že, da je gostovalo v Mostarju sarajevsko gledališče. Iz hrvat-
Radio Ljubljana
SOBOTA. 24. JULIJA 1943-XXI 7.30: Slovenska glasba. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 11.00: »Pol ure za vojaka«. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Napolitanske pesmi. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil v slovenščini. 13.12: Klasični orkester, vodi dirigent Manno. 13.00: Poročila v italijanščini 14.10: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. Operetna glasba. 15.00: Po-roč la v slovenščini. 15 15: Pokrajinski vestnik. 17.00: Napoved časa; poročiia v italijanščini. 17.15: Komorna glasba. 17 35: Prenos za Ru-munijo. 18.00: Gospodinjsko predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Lirična pr reditev družbe EIAR: Gospod Bruschi-no glasba: G Rossmi; Maria Egiziaca, glasba: O. Respighi. V odmorih: predavanje v sloven ščini; zanimivosti v slovenščini. Po končani operi: Poročila v italijanščini.
ter človekovo nadejo, da se vzdrži in obrani tudi v skrajni borbi za ohranitev samega sebe. _
Naš jezik
Jezikovna paša
144) Veliki in mali možgani.
»Uradni zdravniki so pri vseh truplih ugotovili, da so preluknjana v višini možFsnice.«
Tako je prinesel slovenski časnik to. kar je povedal italijanski z besedami: »All'altezza del cervellato.«
»Cerveilato« je latinski »cerebellum« in ta deminutivum latinskega »cerebrum« = možgani.
Predno smo dobili v Ljubljani vseučili-ško stolico za anatomijo, smo govorili in pisali »veliki in mali možgani«. Ljubljanska vseučiliška anatomija je zadnjo oznako ovrela in uvajala, ne da bi to obrazložila in brez vsake potrebe novo: »mož-ganci«. Jasno je: kar sme eden. sme tudi drugi! In tako je šel tudi časnikarski pisec no svoji poti ter nam dal za isti pojem še eno oznako; »možganica«. Vrsta s tem nemara še ni končana. Pričakovati morem" da bomo dobili še novih oznak, kadar se bo komu zdelo, da bj zmeda še večja.
Po slovensko pravimo veliki in mali možgani; temu. čemur pravi mednarodna govorica »detritus« (lat. detero strem, zmačkam). rečemo po slovensko možganska brozga, saj pravimo tudi »sadna brozga« za podobno tvarivo iz sadja; juhi iz možganov pravimo možgdnovka, kakor »fižolovka«, »gržhovka«, »paradižnikovka« juhi iz fižola, graha, paradižnika; oznaka možganica pa bi bila najbolj pravšnja za ekstrakt iz možganov.
V III. desetletju slovenske vseučiliške anatomije bo vendarle že treba urediti slovensko anatomsko besedje in izrazje, če hočemo kdaj imeti dostojno slovensko
skih listov povzemamo, da so bile vsi v o-niče za vse predstave že naprej pro~Lan-. Gostovanje v Mostarju se lehko smatra za eno najuspešnejših gostovanj sarajev.skega gledališča.
Na 100. skupščini Matice Hrvatske, ki je bila zadnjo nedeljo je pieilsediuk prof. Filip Lukas očital delovanje M tiče Hrvatske v sto letih. Na koncu svojega poročila, je prof. Lukas predi, gal, da se k.par Iv n Meširovič imenuje za častnega člana Matice Hrvatske, kar so čiani skupščine soglasno sprejeli.
Stroga kazen za. taksija. Obrtni oddeitk. zagrebške mestne občine ie taksiju Antonu Metelku odvzel obrtno dovoljenje, ke: je za prevoz neke bolrice iz bolnišnice na Vinogradski cesti do Nehaiske ui ce 26 (Trešnjevka) zaračunal pretirano pristoj-bno 500 kun. L sti pozivajo meščani*, .-o, naj vsakega brezvestnega navijalca vozaih pristojbin takoj naznani oblastveni.
Maksimalni esnifs
Maksimalni cenik štev 9 ki velja po naredbi Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10 aprila t. i. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje ce ne na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kras iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 Ure, v Kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne m ke 3 90 iire za kg; enotna pšen«čna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg.
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-Ijena 19 lir za kg; ma.st 17 lir za kg.
3.	K>s, 4% vinski 6.35 Ure za liter.
4.	Mleko 2.50 Ure za liter; iior.clenzars.no mleko v dozah po 880 g 15.90 Ure za duzo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5.	Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire.
6.	Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje). približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za 3tot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno milo, kj vsebuje 23—27% Kisline, 4.10 lire za kg.
Skladatelj Anton Jak! 70letnik
Danes praznuje skladatelj Anton Jaki svoj 70. rojstni dan. Rodil se je na čeSkcm v Uhlifsk^ch Janovlcich. Leta 1889. se je prostovoljno javil k vojaški godbi 89. peš-polka, ki je bil tedaj v Jaroslavi v Galiciji.
Tam se je pri kapelniku V. Eismanu izučil intrumentaclje. Privatno je študiral harmonijo pri Josipu Foersterju, profesorju praškega konservatorija. Leta 1896. je prišel v Ljubljano in pristopil k vojaški godbi 27. pešpolka, kjer je bil tudi prvi dirigent. Od 1906 do 1926 je bil v službi pri drž. študijski knjižnici v Ljubljani. Ves ta čas je bil član ljubljanskega opernega orkestra, do 1. 1932. Napisal je več slovenskih vsn-čkov za klavir, salonski orkester, veliki orkester ter za godbo na pihala, med katerimi so najbolj znani: »Potovanje po kranjski deželi«, »Sloverski biseri«, s>V veseii družbi«, »Po naših livadah« itd. Napisal je tudi veliko koračnic, valčkov in drugih skladb. Zadnje njegove skladbe so tri Marijine pesmi, katere je ugiasbil za zbor in orgle.
Slovenski glasbeni svet slavljencu k 70-letnici iskreno čestita, še posebno zato, ker se naša lepa slovenska pesem <f>o njegovi zaslugi glasi po širni naši domovini in še čez njene meje. številnim čestitkam se pridružujemo tudi mi z željo, da bi Anton Jaki s svojo ljubljeno družino preživel še mnogo
let v polnem zdravju in zadovoljstvu! 1 "—■—— 1 ■ _______
zdravstveno besedo. Saj je anatomska termino- in frazeologija temelj vsemu zdravstvenemu besedju in izrazju, kakor je anatomija temelj vsemu zdravstvu.
POPRAVI!
V	Jutru 16. VII. 1943 v točki 139 Jezikovne paše beri namesto »mirajoči bolnik« hirajoči, namesto »opečenemu prahu«: opečnemu; v točki 142 v drugem odstavku namesto »sterilna živa«: žival!
*
V	točki 136 Jezikovne paše mora stati: zajca na ložu in ne zajra v ložu
__Dr. C.
ZAPISKI
Nove slovenske knjige. V zadnjem času smo prejeli naslednje nove knjige, ki bodo po možnosti prikazane še s podrobnejšimi poročili: Zbornik znanstvenih razprav, 19. letnik. (Izdal profesorski zbor juridične fakultete, 304 str.). — Janez J a) en, Bobri. II. del: Rod. (Slo-venčeva knjižnica št. 57, str 240.) — Gelč J o n t e s, Sreča na črepinjah. Novele. (Založba »Plug« v Ljubljani, 300 .str.). — C r o n i n, Citadela. Roman. Prevedel L. Klakočer. (Naša knjiga, Ljudska knjigarna, 418 str.). — Jože T o m a ž i č, Drvar-ka Marija. Legenda. Slike narisal Jože Be-ranek. (Samozaložba, 128 str.). — Jack London, Pustolovka. Poslovenil Vinko Gaberski. (Slovenčeva knjižnica št. 56, 168 str.).
Skladatelj Blaž Arnič nam je poslal to-la izjavo: »Glede na beležko, ki je bila objavljena brez moje vednosti v »Jutru« z dne 19. t. m., da sem dovršil svoj koncert za gosli in klavir, izjavljam, da ni bila točna.« — Pristavljamo, da smo notico posneli iz kronike »Cerkvenega Glasbenika« (št. 6—8). str. 52., kjer s* zabeležene razne vesti o delovanju slovenskih skladateljev.
Razpravljati o dežniku poleti, v dobi tako zvanih kislih kumaric, ni dandanes
:r ena pregrešna stvair. Dežnik je zvest £ .. amljev&lec človeka v vsakem letnem ča-s ; čudi tedaj, ko človek ni na dopustu ter ne živi v letovišču. V nekaterih krajih jo dežnik poleti prav tako potreben kaikor v drugih mesecih. Zato ne bo cdveč, če si življenjsko poč dežnika nekoliko podrobneje ogledamo.
Kako star je dežnik, kje je njegova pradomovina in kdo ga je prvi napravil? To vpraš3<nje do danes še ni do kraja pojasnjeno. Nobenega dvoma ni, da se ponaša deinik z nadvse častitljivo starostjo ter ima pravico praznovati jubilej kakor vsi drugi predmeti, ki so človeku v vsakdanjem življenju neobhodno potrebni.
Približno 200 let je že, pravijo, odkar je dežnik prišed v promet. Dve stoletji torej nosimo umetno streho nad svojo glavo, streho, ki nas varuje moče.
Ce smo zapisali, da se dežnik ponaša z dvestoletno zgodovino, pa sezrmo še nekoliko gioblje nazaj in zapišimo z mirno roko, da £» njegovi predhodniki blizu 2.000 let stani.. Iz leta 885. do 8S0. pred našim štetjem govore poročila o reliefu iz alabastra, ki so ga našli v Nimrodovi palači v Nini-vah. Tisti relief prikazuje nekakšen dežnik, ki se je, po podobi sodeč, daj zapirati in odpirati. Ce je bila tista naprava sonč-rak ali dežnik, ni pojasnjeno. Vsekakor se zli verjetno, da so prve naprave te vrste ljudem rabile bolj proti sončnim žarkom kakor proti deževnim kapljam.
Mandarini in drugi velikaši na Kitajskem bo imeli posebne služabnike, ki so držali nad njihovimi glavami mogočne pahljače. Z njimi so vihteli po zraku, kadar je bilo zelo vroče, da je dobil gospodar nekoliko svežine. Aristofanes omenja v svoji veseloigri »Vitezi« dežnik, ki se odpira in zapira. Vse to kaže, da je bil dežnik, odnosno sančnik v rabi že davno pred našim štetjem. Juvenal omenja v svojih spisih dežnik z besedami: »Poslati bi mu morali dežnik, kajti bliža se vlažna pomlad.« Te besede kažejo, da je Juvenal nedvomno poznal dežnik, ki je torej moral biti tiste čase že v raibi. To pa je bilo približno sto let pred našim štetjem. Seveda pa je bil v tisti dobi dežnik najdvse redka prikaizen, dostopna samo izbranim ljudem. Uporabljali so ga na dvooih, pa tudi cerkveni dostojanstveniki so ga imeli nad svojimi troni v podobi nekakšnega baldaihina. Okoli 1 800. je poslal AEcuin, škof iz Toursa, škafu v Solnograd takšno »strešico«, ki naj bi častitljivo škofovo glavo varovala pred dežjem.
Toda šele okrog L 1720. se je dežnik razširil, in sicer s pomočjo Robinsona C rosne ja, kakor trdijo nekateri raziskovalci Daniel Defoe popisuje v svoji zgodbi, da je imel Robinson Crosue s seboj dežnik in bolj nego vse drugo je menda to pripomoglo k splošnemu razširjenju dežnika po svetu. L. 1755. so v Norimberku izdelali dežnik, ki je kmalu potolkel svojega dosedanjega predhodni]ca in konkurenta, nekakšno dežno plahto. Te plahte so se ljudje posluževali, kadar je deževalo. L. 1773. pa je abbe Dubcurg v Parizu izdelal prvi dežnik s »strelovodom«. Da ne bi treščilo v dežnik, je abbč pritrdil na njegovi konici
kapico iz kovine, od te kapice pa je visela po dežniku žica Na koncu je imela žica
kroglico, ki se je vlekla po tleh ter se na ta način dotikala zemlje. To je Ma seveda precej nevairna naprava, kajti namesto da bi ljudi čuvala, strele, je naravnost privabljala blisk.
Proti koncu 18. stoletja se je našel na Anglešem praktičen mož z imenom James H=n\va,y. To je bil mož, Id velja za pravega očeta današnjega dežnka. Seveda je bil njegov dežnik okoren, vendar zelo podoben današnjemu. Mnogo bolj interesanten je bil dežnik, ki ga je izpopolnil neki Nizozemec. Ta dežnik je imel žičnata rebra. Med drugimi dežniki so izdelovali dežnikarji v tistih časih celo dežnike z majhnimi žlebiči,
M pa se ntoo posebno obnesli. L. 1852. Je
napravil neki navadni anglcžfld delavec z imenom Fox navadno jekleno ogrodje, kakršnega vidimo še pol današnjem dežniku. Dal je svojo Iznajdbo patentirati ln je za>-služri z njo nekaj milijonov. Sele njegova iznajdba nam je prinesla dežnik v današnji obliki. Na Angleškem so začeli izdelovati dežnike v velikih množinah in to izdelovanje se je izplačalo, kajti naročil je bCo toliko, da so jedva utegnili izdelati toliko blaga, kolikor je bilo po njem povpraševanja. Pozneje je dežnik dobil še iazne izboljšave, med drugimi! tudi tisto kratko obliko, katero sodobne da ime tako cenijo. Začeli so izdelovati dežnike iz boljšega in slabšega blaga, iz svile in drugih tvoriv, in danes imamo ta rekvizit na razpolago v raznih oblikah in kvalitetah. V svojem bistvu pa ustreza dežnik svojemu prvotnemu namenu; s sigurnostjo nas brani dežja.
Kaka so prišle rosne les na zemlja
Bilo je suho in vroče poletje. Cvetlice so pobešale glavice in v hudi žeji obupane tožile: če bo ta suša še nekaj časa trajala, bodo morale od žeje umreti.
»Joj, ko bi imele vsaj kapljico vode, da bi se ohladile!« so žalostno vzdihovale.
Na nebeškem vrtu so se tedaj igrali angelčki. Zalivali so nebeške rožice, ki so cvele v mavričnih barvah. Vsak angelček je imel zlato škropilnico, s katero je zalival svojo gredico.
Nebeške rožice pa so potožile angelčkom, kako strašno žejo morajo trpeti njihove sestrice na zemlji. »2e nekaj tednov ni deževalo in vse naše sestrice bodo morale umreti, ako ne pride hitro pomoč!«
Tedaj je najmlajši krilatec veselo vzkliknil:
»Jaz vem, kako bi lahko pomagali ubogim cvetlicam na zemlji!«
»Nu, kako misliš?« so ga radovedno izr pra.ševali drugi angelčki.
»Nič lažjega kakor to!« je menil drobni krilatec. »Z rosno vodo napolnimo škropilnice in jih izlijmo skozi nebeško okno
latcem vred pred božji prestol. Mali krilatec je boječe potrkal na vrata.
Ljubi Bog je prav tedaj bral v debeli zlati knjigi, kaj delajo otroci na zemlji Ko je vstopil drobni krilatec, se mu je hudomušno nasmehnil in ga vprašal:
»Nu, kaj bo dobrega?«
»Oh, prosil bi te, ljubi Bog, dovoli nam, da vzamemo vsak po eno škropilnico rosne vode, da jo izlijemo skozi nebeško okno na zemljo. Huda suša je tam doli. Vsi potoki so se že posušili in vse cvetlice bodo morale od žeje umreti, če jim hitro ne po-moremo. Še spominčice, ki rastejo tik ob potoku, so vse obupane in napol ovenele!«
Ljubi Bog je poslušal majhnega krilat-ca, ki ga je imel že od nekdaj najrajši, in vesel smehljaj mu je zaigral okoli ust. Pobožal je krilatca po zlatih laseh in mu rekel:
»Pojdi s svojimi tovariši, napolni škropilnice z rosno vodo in stori, kakor si rekel. Odslej lahko izlijete vsako noč po eno škropilnico na zemljo, da si cvetlice čez noč opomorejo!«
In tako se je tudi res zgodilo. Od tistih dob pade vsako noč rosa na zemljo, in poleti, kadar je huda suša, obvaruje nočna rosa cvetlice, da ne pomro od žeje.
na zemljo. Rosa se v zraku ne bo posušila in uboge cvetlice si bodo lahko vsaj za silo potolažile žejo.«
»Toda kako naj vzamemo rosno vodo, saj je ne smemo!« so zaklicali starejši angelčki.
»Nič za to! Sam pojdem k ljubemu Bogu in ga poprosim, naj nam dovoli vzeti toliko rosne vode, kolikor je potrebujemo, da rešimo uboge cvetke smrti!
Nebeške rožice in angelčki so bili zadovoljni in vsi so se odpravili z malim kri-
Nedavno je bilo čitati v listih, da so Japonci prekrstili svojo dosedanjo prestolnico Tokio v Veliki Tokio. To se ni zgodilo samo zaradi naraščajočega prebivalstva in tudi ne zategadelj, da bi postavili Veliki Tokio ob bok Londonu in New Yorku.
Tokio, ki se razprostira čez 570 četvor-nih kilometrov površine, ima danes nad 7 milijonov prebivalcev. Kakor se je iz Japonske razvila Velika Japonska, tako se je tudi Tokio razvil v Veliki Tokio, ker so to zahtevali vojaški, gospodarski, pa tudi duhovni vzroki.
Tokio pomeni po naše Vzhodno mesto. Pred dobrimi 77 leti je bil Tokio še navadna vas. Do 1. 1868 je bila namreč prestolnica Japonske Kyoto. kar pomen po naše Glavno mesto na zapadu. V tem mestu je tedaj biva! japonski cesar in tam je uradovala tudi japonska vlada. Tokio se je tedaj imenoval Yedo. ter je bil majhna naselbina z utrjenim obzidjem ter za-
livom pri otoku Hondu. Yedo pomeni v japonščini toliko kakor Vhod v zaliv. Danes uparabljajo ta zaliv samo za ladje, ki imajo za cilj Tokio, kajti velepristanišče za zunanjo trgovino je Yokohama. Po svojem gradbenem temelju se Tokio naslanja na nižino reke Sumidagave ter se grupira okrog cesarske palače, ki je obdana z visokimi zidovi in globokimi jarki. Na vzhodni in zapadni strani se razprostirajo palače ministrstev, poslaništev, gledališča, templji ter glavni kolodvor. Najmodernejši del mesta leži na vzhcniu, kjer je tudi trgovinsko središče Tokija. V tem predelu so tudi zbrane japonske industrije za predelovanje bombaža, usnja, kemične tvornice. tvornice za porcelan, igrače in tvornice za živila. Tu je poleg vsega tudi prometno središče Japonske, iz katerega gredo železnice na vse strani, ter osrednje letališče, s katerega se dvigajo letala, ki krožijo r.ad prostranim prostorom japonskega imperija.
TIm in Trm se kosata v laganju
Tom sreča Tima.
»Nu,« reče Tom, »ali naj ti kaj povem?«
»Da,« reče Tim, »pripoveduj!«
»Pri nas doma so hiše tako visoke, da si še misliti ne moreš, kako. Če stopi kdo dol v trgovino po razglednico za novoletno voščilo, se šele o Veliki noči vrne v svoje stanovanje.«
»Nu.« pravi Tim. »to ni nič posebnega. Pri nas doma imamo velikanske trgovske hiše. Nedavno tega je pobegnil iz živalskega vrta lev in vdrl v neko veliko trgovsko h;šo. Teden dni je požiral prodajalke in nihče ni opazil, da bi jih kaj manjkalo.«
»To je bil čisto navaden lev,« je rekel Tem. »Pri nas pa imamo v živalskem vrtu kačo, ki žre ogenj in pljuje led!«
Tim se je razjezil.
»To ni nič posebnega,« je rekel. »Pri nas imamo v živalskem vrtu opico, ki | skoči tako visoko, da v zraku od lakote poCTine. preden pade spet na zemljo.«
Tim je torej zmagal, ker je bila njegova laž najbolj dobela, in Tom je šel osramočen domov.
Ma£.fn is-aftESaplm
KOSEC
»Bil?« je vprašala Ana. Zdaj bo hotela, naj mu pomagam nazaj v tovarno. »Ali ni več tam?«
»Ni. Ker je imel tam neko neprijetnost ... z nekom se je spri, pa je moral zapustiti svojo službo.« Naglo: »Nikar ne mislite, da hočem izprositi Kolomanu Borbelyju nazaj to mesto ... kaj takega mi še na misel ne pride ... kajti Kolo-man Borbely bo dobil odlično služba v živilski trgovini. Toda ta Koloman Bor-bely bi se oženil z menoj, ker se bom ločila od svojega moža, in to je vendarle vse kaj drugega, ako je ženska poročena in ima nekoga svojega, kaj ne, milosti jiva gospa?«
»Da ... toda jaz ...« »Ne jezite se name, takoj bom povedala ... Ta Koloman Borbely je namreč oženjen, a bi se meni na ljubo ločil, toda njegova žena se noče dati ločiti in gospod milostljive gospe jo v tem podpira,, da se ne bi dala ločiti.«
»Moj mož?« je začudeno pogledala žensko. »Moj mož?! Mislim, da se motite, gospa Derekova.«
»Ne, ne motim se, prosim, milostljiva gospa. Kajti Koloman Borbely je bil v tovarni in milostljivi gospod je tudi v tovarni in tako sta nekako prišla skupaj in družina Kolomana Borbelyja si misli, da to ni uradna stvar, in neprestano letajo za milostljivim gospodom v tovarno, njegova žena in njegova hči... mu visita za vratom... in prosila bi milostljivo gospo, da bi izvolila reči mi-lostljivemu gospodu, da se bo Koloman Borbely vendarle oženil z menoj, in ako se ta ženska ne da ločiti, mu sploh ne bom dovolila, da bi se vrnil k nji, kajti tudi jaz nočem biti nesrečna in ...« pri zadnjih besedah je jela hlipati: »saj milostljiva gospa razume človeka, in jaz bi jo hotela prositi, da bi izvolila povedati milostljivemu gospodu, naj ne žali Kolomana Borbelvja in naj ga ne nagovarja, da bi me zapustil, kajti ako me Koloman Bor'oely zapusti...«
»Poglejte, gospa Derekova ...« ji je segla v besedo Ana, »ne jokajte, ali jaz mislim, da se vendarle motite, kajti mojemu možu ni nič do tovarniških nameni ščencev in ... do odpuščenih nameščen-g cev.«
Stara zadeva? se je zganila v nji na-j gla misel, ni mogoče, saj je govoril, da ij ie vse stare zadeve že oddal, kaj bi neki i tole moglo biti?
Gospa Derekova si je obrisala nos. »Saj tudi Koloman Borbely pravi, da ' milostljivemu gospodu doktorju ni nič do tega ... to je ...«
Ana je naglo vstala. »Gospa Dereko-S va, prosili ste me, naj bi vam pomagala S v zadevi vašega moža. Moj mož je advo-p kat, in ako rešuje stvar * tiste gospe | 3orbelyjeve, potem r am ja:- najmanj-| še pravice, da bi mu kogarkoli pripori ročala. On najbolje ve, kaj mora storiti. £ žal mi je, da se nahajate v tako težkem položaju, toda jt-z vam v tej stvari ničesar ne morem obljubiti.« Pokimala ji je in se okrenila. Gospa Derekova je odšla iz sobe.
V zlatu so široke njive, kjer zgube se poti krive. Stopa kosec, vriska: »Juh! To bo zopet ljubi kruh!«
Ko je ostala Ana sama, je začutila čudno tesnobo. Rodbinska zadeva Kolomana Borbelyja. Lepa zadeva. Toda kako je prišla k Janku? Kaka stara stvar? In zakaj mi ni ničesar povedal o njej? čuden slučaj. In da se še zdaj bavi z niimi in dovoli, da ga nadlegujejo, žena in njena hči, visita mu na vratu? Mar nimata nikogar drugega, da bi se obrnili do njega?
Ako ji teta Klara ne bi priporočila ravno te gospe Derekove, ne bi nikoli
izvedela, da sploh obstoja neka zadeva z Borbelyjevimi in da Janko igra v nji neko vlogo. Tudi to je čuden slučaj, Morda pa niti ne slučaj: ta ženska je nekaj pravila, da je sama naprosila teto Klaro, naj bi jo priporočila, ko je izvedela, da sva prijateljici.
Čutila se je vznemirjeno in naj se je še tako trudila, ni se mogla iznebiti te tesnobe. Sklenila je, da bo pred Jankom molčala o gospe Derekovi, o vsem tem neprijetnem in neljubem razgovoru s to žensko in da bo na vse to pozabila.
Opoldne je prišel Janko dobre volje domov, pripovedoval je o današnjem delu in vpraševal, kaj je delala Ana dopoldne. Nič posebnega ni bilo, je odvrnila Ana, bila je doma, brala je, kasneje o I je prišla tista ženska, ki jo je bila priporočila teta Klara, sprejela jo je za v garderobo, neka gospa Derekova je to. »Tako?« je vprašal Janko. In ničesar drugega? Jezus Marija, se je prestrašila Ana, saj ni niti slišal, kaj sem rekla, ali pa se le dela, kakor da ni bil slišal?! Jezus Marija, čemu se pretvarja, kakor da ne pozna tega imena?!
Toda Jankov obraz se je že izpreme-nil: v mislih se mu je odbilo tisto ime, kakor se odbijajo od zrcala sončni žarki. Začudeno je pogledal Ano.
»Kaj si rekla, deklica? Koga si vzela za v garderobo?«
»Neko gospo Derekovo,« je odvrnila Ana z zatajevanim dihom.
»Gospo Derekovo...? To je smešno.« Takoj mu moram vse povedati! Moram mu povedati, kaj sem izvedela od te ženske! Toda neka čudna, nepremagljiva sila ji je izoblikovala le besede:
»Zakaj je smešno, da sem vzela gospo Derekovo ?«
Lažem! je viharil strah v njej, lagati se ne sme! Ne smem čakati! Zakaj govorim nekaj drugega?« Janko se je zasmejal. »Zato je smešno, ker imam slučajno neko zadevo, moral sem se baviti z neko pravno stvarjo, kjer se ena izmed nastopajočih oseb imenuje gospa Derekova. Zares bi rad vedel, ali ni slučajno to ravno moja gospa E .rekova.«
Povedati mu, da je to ta! Povedati mu, da vse vem! Ne da bi...
»Zakaj? Kdo pa je ta Derekova?« je vprašala iz nje tista tuja, nepremagljiva sila.
»Gospa Derekova... toda deklica, zdaj se spominjam, da sem ti že pripovedoval o tej stvari... ne spominjaš se?«
»Ne,« je togo odgovorila Ana, »nikdar nisem čula od tebe tega imena.«
»Ne? Saj se spominjam, da sem ti pripovedoval o tej stvari, zgodilo se je to namreč takoj prvega dne, ko sem nastopil-svoje mesto v tovarni, in potem sem ti doma natanko pripovedoval o dogodkih tistega prvega dneva.« »O temle ne.«
Janko se je ozrl na Ano zaradi čudnega prizvoka v njenem glasu. Toda njen obraz je ostal negiben.
»Ne 1... No, pa ti povem zdajle ... v ostalem je to povsem nepomembna stvar. V tovarni se je nahajal neki skladiščnik Borbely, ki se je spečal z neko gospo po imenu Derekovo in najbrže je tej dami na ljubo ukradel nekaj drobnarij. Seveda so ga zalotili, ga tožili, nato pa je prišla njegova družina prosit zanj, plačala je škodo, nakar smo ustavili kazenski postopek. Veš ... kdor je enkrat zagrešil, se lahko še poboljša.«
»Da. In ... njegova rodbina je poravnala škodo?«
A nt. Adamič:
§©I;
v m
»Vi vsi ste neumni!« je kričal; ml pa smo rekli, da je le on tisti. Vsakokrat, kadar smo se zbirali pred šolo, je bil med vsemi najbolj glasen. Preden so se šolska vrata odprla, je stopil na vzvišeni prag in on-dot je prav rad na ves glas razlagal. Kar zgrinjali smo se okoli njega. Ne zasmeh, pa tudi medklic ga ni zmedel; govoril je po svoj«5 in mahal z rokami, da mu je torba na hrbtu kar poskakovala. Kaj pa je tako razlagal ? Nekoč je med vikom in krikom vse prekričal in dejal: »Saj je za vas slabo, če me nočete poslušati; se pa ne boste ničesar naučili. Ce me hočete poslušati, vam bom razložil, kako se skuha jajce v mehko.« Boris Zamik je že takrat imel smisel za predavanje, ki je dandanes njegov poklic.
Takole z desetimi leti se naseli v fantičke malo ničemurnosti. Res, rad bi bil nekoliko bolj rejen, seveda ne zavaljen, trebušast bajs. želel ^em si lepših, okroglih in ne tako koščenih pesti, kajti skoraj vsem se je laket nad členkom lepo širila, meni se je pa najprej zožila, potem šele širila. Kar sram pa me je bilo predrobnih meč... Da bi skril to grdobijo, sem si želel dolgih hlač. Stcprav birma mi je z dopetačami skrila suhe noge. želja po Lepoti je vsakomur prirojena, kar položimo si reko na srce.
Domov grede smo se prekopicevali, podili, se suvali in bili z ravnili po glavah, kepaii in kričali ko jesiharji; vse prav tako, kakor počno šolarčki tudi dandanes. Popoldne smo premočili na snegu čevlje, da je kar žvekalo. Mati je obeljene čevlje mazala s salom. Drugo jutro pa smo med stokom in jokom vlekli ko rog tj-do obutev na ozebljene, boleče noge, se puntali, da ne gremo v šolo, ker noče in ne more škarp na noge. Pomagali so, da je šlo; vsi
objokani smo morali k-pouku na Ledino. Najbolj smo si premočili obutev pri smučanju. Da, pri smučanju! Posnemali smo vojaštvo, ki je že takrat gojilo ta špoit. Seveda, pravih smuči nismo imeli. Nekoč smo našli razbit sodeč za pomije. Na doge smo s cvcki pritrdili vrvice, ki smo si jih ovili okreg stopal, pa je šlo. Najlepše je šlo po zmrznjenem snegu, pršič nam je takoj premočil borno obutev. Ker pa je bil napredek manj ko zadosten in si je brat tudi izvinil nogo, smo kaj kmalu opustili imenitni smučarski šport.
Prišel je pust, ta čas presneti. Prvi večji pretep onstran »šrange« ali mitn'ce je bil uvod v predpust, ki se je pričel že o svetih Treh Kraljih. Pri Kamnarju in pri Jerneju je zarezgetala harmonika, pari so se zavrtili. Le redkokdaj niso imeli ženski svatje abtahov ali petelinčkov na glavi. Vse so bile v črni svili in s širokimi skle-panci okoli pasu. Vsak svat je imel cigaro za ušesom. Več ko je bilo voz, bolj imenitna je bila seveda tudi poroka. Bilo je včasih do dvajset in tudi več svaiovskih voz pred cerkveno ograjo. Ukali so, ko so med hreščanjem harmonike odrdrali na ženitovanje. Mcščanci so morali na Zaloški- cesti pri Novaku postati ob fantovski zapornici, prečnem tramiču, ki je bil ves okrašen s svilenimi ruticami. Po plačani odkupnini in izpitem Štefanu vina je sprevod krenil dalje.
Zgodilo se je, da so za neko lepšo poroko pozvali našega organista, naj zaigra za to slavje na orglah. V cerkvi so goreli vsi lestenci in po sredi do velikega oltarja so bili pogrnjeni rožasti tekači. Ko sta stopila nevesta in ženih ter ženin s pričami v svetišče, so zapele vse piščali orgel, da so zažvenketale šipe in je zatrepetal
v svečanem razpoloženju božji hram prav od šarenega, krstnega kamna pa do vrh oltarja in prav pod obek, kjer blagoslavlja Bog pelikana, ki si grebe srčno kri za napoj svojih mladičev. Ko mi je uhajal pogled preko beljave nevestinega šumečega krila in preko gosposk!h svatov in ženina z visokim belim ovratnikom, se mi je zdelo, da se celo svetniki na oltarjih zvedavo ozirajo za novoporočencema. Ce bi takrat žp> razumel, bi tudi opazil, da je celo na-skakovalcem neba* prav tam gori na cerkvenem svodu, zastal korak ob naporu, da bi dosegli vrhunec naclzrmske sreče. Ob veličastnih, presunljivih zvokih Men-delsohnave poročne koračnice sem pač samo zaslutil radost zveze dveh dobrih si bitij, ki sta si za vedno podali reke. Nerazumljiva pa mi je bila bledica neveste, ki jo je med gromenjem in vriskom orgel odpeljal iz cerkve visoko zravnani, ves blesteči se ženin, ki so se mu kar usipali žarki zmagoslavja iz oči. Dolgo smo gledali za kočijami. Ah, da, blo je porok tudi iz predmestja, toda tako svečanih in gosposkih, kakor je bila Hečevarjeva, bolj malo.
Pravega pusta smo pričakovali kaj nestrpno. Na pustni torek popoldne so pri-vpile »pustne šeme«, kakor smo jim dejali, prav do nas; dlje se niso upale, ker je bilo prepovedano. V ženskih krilih z nagnusnimi, rdečimi krinkami na obrazu, so se pojale po cesti ter kaj kmalu zbežale mimo mitnice, konec cerkvenega obzidja, nazaj na kmete. Nič se jim nismo smejali, pač pa smo kar capetali, kadar je prišklopctala po snegu brna s konjsko glavo. To ti je bilo čudo! Kar nismo se mogli nagledati dolgega gobca, ki se mu je spodnja čeljust široko odpirala, štirje pošvedrani čevlji mož pod plahto, ki so nosili to pošast, so se pa včasih kaj urno zasukali ter jo ucvrli iz mesta nazaj. Prej tako ponosna brna se je pri begu klavrno
• Naskakovalci neba (Himmelsttlrmer), slika nad presblterijem, ki je ena najlepših cerkvenih fresk v našem mestu.
nagnila postrani. Mi pa smo bili strašno hudi na policaja, ki jo je preganjal ter nam jemal bogato pašo za oči. Takoj o mraku so tudi starejši ljudje trapali po cesti, kakor bi bili vrtoglavi. Mati se je križala: »Glejte jih, pijanci so, ki rajši ves mesec stradajo, da se le ta dan do sitega nažrč in potem nore do zore.« Sicer je pa tudi naša mati za pustni torek popoldne skuhala dve ali tri klobase, da smo dobili pri »pojedini« popoldne ob štirih vsak svoj košček. In tudi krapov je na. cvrla polno skledo, da smo se jih najedli do sitega.
>;Saj vam damo, kolikor le moremo.« že po naglasu smo spoznali, da bo spet učila. »Le namaškarati se nikoli! Ali še ne vesto. kaj se je zgodilo z Rothschi'do-vo hčerjo? Lepa je bila ko zarja, saj Je njer oce stokratni milijonar. Za pustni torek si je nesrečnica nataknila krinko smrti, potom pa je vso noč preplcsala v tej pregrešni maski. Jav, in drugo jutro si jo hoče sneti, pa je ni mogla strgati z obraza... Ker se ji je bila piirastla! Kot grdo smrt so jo potem zaprli v samostan.«
Neko tako popoldne ni bilo dolgo nobene »maškare« na spregled. Postali smo že nestrpni. Nataknil sem si kučmo ter smuknil po stopnicah na cesto, od tam pa za cerkveno obzidje proti mitnici. — Lepe stvari sem tam videl! In res, prav nič nisem to popoldne pogrešal maškar, saj zabavno je bilo več ko dovolj. Neki moški ln ženska sta si biLa endi za zidom v laseh. Kakor kazno, je bil možak raznašalec časnikov; novine so ležale vsepovsod raztresene po blatu in grezu ob cesti. Nič nista govorila, samo skakala sta drug v drugega kakor dva petelina. — Po pravici povedano, je bila bolj koklja tisti ljuti petelin, kajti možic se je je zgolj otepal ln otresal. 2e krvave in podplute oči je Imel, las? razmršene, črna brada pa mu je bila skoraj izpukana. Po vsem obrazu 1n po čelu je imel dolge krvave vgrebe, levi rokav odparan. še mlajša, revno opravljena ženska je morala biti prava vražjevka. V
obraz ji skoraj ni bilo moči pogledati, ker so se ji nanj vsipali razpuščeni, kuštravi lasje, kj so ji pri zaletavanju v moškega kaj smešno odskakovali; videl pa sem pene na ustih in slišal hropenje. S stegnje-nimi rokami in z besnim zaletom se mu kakor skobec zaprašila v obraz, sigala je. - kremplji mu je hotela izkopati oči. In pahnil jo je od sebe, da je zletela vznak ter se sescdla na tla. Ni odnehala, ampak spet in spet se je pobrala, se oddihavala ter iskala novih moči za naskok. Po divjem, srditem naskoku pa je naposled odletela tako nerodno, da je udarila s temenom ob zid cerkvene ograje ter se sesula poleg na tla. Obležala je kakor mrtva. Možakar je pobral nekaj časnikov s tal, potem pa jo je tebi nič meni nič, ubral po Zaloški cesti v Vodmat in naprej. Trop gledalcev, ki se je ves čas prisrčno zabaval, se za revo v snegu in blatu niti zmenil ni. Prišla sta dva mitničarja, jo pobrala ter odnesla v vežo hiše. Bila pa je trdoživa ženska, ki se je kar hitro zavedla; ko se je nekoliko opomogla, je omahevaje šla za njim in govorila sama zase: »Ne boš ne denarja zapravljal z drugo, s tisto...« Prav dobro sem slišal vse grde besede.
Domov grede sem se zdajci spomnil klica iz množice: »Oba sta pijana!« Meni se je zdelo, da nista prav nič.
Zakaj se ta dva človeka tako sovražita? Ker zapravlja z drugo? Z njo samo bi pa smel ter bi bilo vse prav? Kdo pa je ta »druga« ženska? Torej je neka tuja ženska posegla, se vsilila vmes, in zavoljo te vsiljivke sta se danes krvavo stepla... Do tega poznanja sem se povzpel, ker sem se znašel pred zidom, preko katerega mi oko ni seglo. Ko pa sem dora. stel in se razgledal, sem 6 strahom ugledal velikansk plamen, ki ao vanj nebrzdane, divje strasti zadegale uboga srca, da se zvijajo ter umirajo v bolečinah.
(Dalje.)
»JUTRO« št. 164 r
os
KAJ VEM? KAJ ZNAM?
337.	Katero je najvišje poslopje v Evropi, ki v njem stanujejo vse leto?
338.	V kateri bitki so prvič uporabili smodnik?
339.	Kdo so bili fiziokrati?
*
340.	Križanka
Vodoravno: 1. kamni, 6. oblika glagola kobaliti. 12. oblika nikalnega glagola, 14. italijanski spolnik, 15. medmet, 17. znak za prvino, 19. izumirajoča vrsta jelenov, 21. iglavec, prvina, 24. kratica za množino, 25. nedoločni števnik, 27. veznik, 28.
zlasti pri slonih, 23. posoda, 24. italijanska reka, 26. ptica iz razreda nočnih ujed, 27. domača žival, 29. se rima na prejšnjo, a ni žival, 34. vzklik, 38. tuja kratica za »odgovor plačan«, 40. proga, 41. sladka snov in kovina, 43. predlog, 44. veznik, 45. moško ime, 47. pritrdilnica, 49. kakor 18., 50. zlato (franc.), 52. kraj v bližini Ljubljane, s # *
Rešitev nalog 22. t. m.:
333. Islandija je zvezana z Dansko v personalni uniji, to se pravi, da sta obe deželi samostojni, imata pa skupnega državnega poglavarja.
romanski spolnik, 30. močan zvok, 31. gojenec, vajenec, 32. priprava za plezanje, 33. stran, del telesa, 35. povratno osebni zaimek, 36. glasbeni zvok, 37. moško ime, vrsta žab, 39. vzklik, 40. sestava, moštvo (tujka, fonetično), 42. debela odeja, 44. veznik. 46. predlog, 48. kakor 36., 50. pijača, 51. osebni zaimek, 53. raj, 54. dodatek.
Navpično: 2. predpona, ki daje besedi nasprotni pomen, 3. ljub, blag, 4. čutilo, 5. oblika glagola biti, 7. kakor 50. vodoravno, 8. kača, 9. dolga dlaka, 10. vzklik, 11. lju-dožer, 13. oblika glagola biti, 16. opojilo, 18. oblika glagola biti. znak za prvino, 20. obljube, 21. mlad oven, 22. živalski organ.
334. V starem veku so se Dardanele imenovale Helespont.
335 Postila je zbirka pridig.
*
336. V pričakovanju.
Ura na sliki kaže 8 in 50 minut. Sonce sije skoraj vodoravno skozi okno, torej je še zelo nizko, kar je ob tem času samo v zimskih mesecih. Polet je bil torej pozimi, to je o božičnem času. Sonce stoji jugovzhodno. tedaj gleda oče skozi okno proti jugu. Ker je opazil letalo jz te smeri, je moralo prihajati z juga, torej iz B, in je bila hči tedaj že na povratku. Oče je til nedvomno manj v skrbeh nego takrat, ko je hči prvič letela nad comačo hišo.
P^FIPJWWBMS


Da trpel je po težki bolezni dne 22. t. m. naš dragi, gospod
brivski mofi&ter
previden s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti ga bomo spremili v soboto, dne 24. julija 1943 ob y2 3. uri popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 29. jul? j a 1943 ob 7. uri v župnijski cerkvi sv. Fetra.
LJUBLJANA, dne 22. julija 1943.
Kjer je nekoč stalo mestno skladišče
Kako so v starih časih vskladi&evaii, tehtali in prodajali blago v LJubljani
V	Ljubljani bi lahko marsikje odkrili tradicijo, če bi malo bolje poznali mestno zgodovino in gospodarske ustanove prejšnjih stoletij. Marsikdo niti ne sluti, kako je naš živilski trg tesno zvezan s tradicijami ljubljanske trgovine v prejšnjih stoletjih. Na kraju je, kjer se je že v davnini osredotočalo kupčijsko življenje, ki je imelo sicer drugačne oblike kakor dandanašnje, vendar je posredno vplivalo na sedanji razvoj, na kraju sedanjega Poga-čarjevega trga je bilo v 16. stoletju ustanovljeno mestno skladišče za trgovsko blago. To skladišče ima zanimivo zgodovino. Naj navedemo najprej nekaj podatkov o njem.
Trgovsko življenje v 16. stoletju
V	začetku 16. stoletja je bila trgovina zelo razvita. Trgovcem v naših deželah se je zdelo trgovsko življenje celo preveč živahno. Zelo so se pritoževali nad konkurenco tujih trgovcev. Posebno spretni so bili trgovci iz Italije in z Ogrskega. Domači trgovci so se pritoževali, da jim tuji trgovci odjedajo zaslužek ter da zaradi tega trpi tudi cesarska blagajna. Obrnili so se na cesarja, ki bi naj nekaj ukrenil, da bi zajezil trgovino nedomačih trgovcev. Cesar Maksimilijan .1. je imel razumevanje za potrebe domačih trgovcev in leta 1503. je izdal pomembne ukrepe. Zaščitil je ljubljansko trgovino pred nedo-mačimi trgovci. V ta namen je bilo tudi ustanovljeno v Ljubljani posebno skladišče za blago tujih trgovcev. Sleherni tuji trgovec, ki je pripotoval s svojim blagom v Ljubljano, je moral blago vskladiščiti v mestnem skladišču. Celih šest tednov je moralo blago ostati v mestnem skladišču in trgovec ga ni smel ponuditi nikomur drugemu v nakup kakor meščanom, da ni mogel tekmovati z ljubljanskimi trgovci, ki so zalagali s svojim blagom skoraj vso deželo in trgovali tudi daleč od svojega mesta v drugih deželah. Šele po šestih tednih, če bi meščani ne pokupili blaga od tujega trgovca, ga je smel ponujati tudi drugim kuncem, ki so bili navadno odjemalci ljubljanskih trgovcev. Tuji trgovec je moral čakati v Ljubljani, dokler ni prodal blaga. Tako je izgubil precej časa. razen tega je pa moral plačevati tudi precej visoke pristojbine za vskladiščenje. Tako je bil onemogočen kot tekmec domačih trgovcev. Razen tega moramo vedeti, da je svoje blago lahko prodajal meščanom po ceni, ki so jo oni določili. PLazumljivo je, da so se zaradi tega tuji trgovci začeli izogibati Ljubljane. Poslej niso prihajali več v Ljubljano tudi mnogi trgovci, ki so bili prej redni gostje. To pa ni bilo le v korist Ljubljani. Izosta-jati so začeli tudi trgovci, ki so prihajali v Ljubljano kupovat kožuhovino. 2e čez 10 let po ustanovitvi mestnega skladišča za blago tujih trgovcev ni bilo več v Ljubljano skoraj nobenega nedomačega trgovca.
Kazen za trgovca, ki so se izogibali Ljubjane
Tako so Ljubliančani najprej odganjali tuje trgovce, a kmalu so se začeli pritoževati, da se tuji trgovci izogibajo mesta. Najbolj so bili zlasti prizadeti prodajalci kcžuhovine. Trgovina s kožuhovino je zelo cvetela v Ljubljani že od starih časov, kajti v naših gozdovih je bilo mnogo divjačine in zverjadi. Ljubljančani so se leta 1513. obrnili na cesarja s prošnjo, nal nekaj ukrene, da se tuji trgovci ne bodo več izogibali Ljubljane. Predlagali so kazni za trgovce, ki so prejšnje čase redno prihajali v Ljubljano kupovat in ki so se po ustanovitvi mestnega skladišča izogibali mesta. Cesar je ob tej priliki potrdil nrivilegij mestu, ki mu ga je podelil 1. 1503., a hkrati je še določil, da je treba stehtati vse v Ljubljani prodano blago. Tako je bila uvedena tehtarina kot eden dobrih virov dohodkov, ki se je ohranil d0 novejšega časa. V tistih časih so morali stehtati vse blago na mestni tehtnici. Iz listin, ki govore o tem tehtanju, zvemo mnogo zanimivosti o trgovini v Ljubljani v prejšnjih stoletjih. Tehtarina seveda ni bila vedno enaka. Sredi 17. stoletja ie znašala za stot blaga 3 krajcarje. Zgodovinar domneva, da ie bila ta tarifa uvedena že leta 1524. L. 1561. je bila določena tehtarina na 4 krajcarje za stot voska in 2 šilinga za stot železa. Ce je bilo blaga manj kakor stot, je bilo prosto tehtarine. Vedeti moramo, da tehtarina ni bila uvedena le za blago tujih trgovcev. Tudi domačini so morali plačevati to pristojbino.
Prazno, slabo oskrbovano skladišče
Čim bolj je mestno skladišče služilo svojemu namenu posredno, namreč ščitilo domače trgovce pred tujimi tekmeci, tem manj je bilo v njem shranjenega blaga.
Zato pa ni bilo dober vir dohodkov. Magistrat ni hotel mnogo žrtvovati za skladišče in je bilo slabo vzdrževano. Kmalu je bilo tako slaba shramba za boljše blago, da so se trgovci bali shranjevati v i njem svilo in druge dragocene izdelke. Streha je puščala in blago je trpelo zaradi moče ter vlage. Zato so trgovci začeli shranjevati svoje blago v hišah meščanov, česar bi seveda ne smeli. Ljubljanski trgovci so jih zaradi tega naznanjali, toda magistrat je pokazal razumevanje ter je dovolil shranjevanje blaga v zasebnih skladiščih, a zaradi tega ni bil nihče oproščen plačevanja pristojbine magistratu. Tako je ostalo mestno skladišče sčasom povsem prazno.
Mestna in cesarska tehtnica
V starih časih je magistrat dajal v najem skoraj vsa svoja podjetja in razne naloge, ki jih je bilo mesto dolžno opravljati. Tako je magistrat 1. 1731 oddal v najem tudi mestno skladišče in tehtnico. Sčasom so tuji trgovci povsem obrnili hrbet mestni tehtnici. Če so ga vozili v skladišče, so ga morali razkladati in zopet nalagati. zato so ga raje pošiljali naravnost, kamor jim je najbolje kazalo ter so le kratkomalo plačali pristojbino, določeno za vskladiščenje. Zato je razumljivo, da se najemniki niso trgali za mestno skladišče. L. 1753 pa ni hotel več nihče prevzeti v najem mestne tehtnice. V tistih časih je bila v Ljubljani tudi cesarska tehtnica na mitniškem uradu na Bregu. V začetku cesarski urad ni silil trgovcev, da morajo tehtati blago na njegovi tehtnici, sredi 18.
stoletja je začel zahtevati, da morajo tehtati pri njem. Urad je naznanil, da ne bo dovoljena prodaja medu, če ga ne bodo stehtali na cesarski tehtnici. Zaradi tega so nastali spori, a L 1755 je bil dosežen sporazum, da je treba med, ki gre skozi Ljubljano, tehtati na cesarski tehtnici, med, ki ga porabijo v mestu, pa so tehtali na mestni tehtnici. Vendar s tem še ni bilo konec sporov o pristojnosti cesarske in mestne tehtnice. Vedeti moramo, da je bila včasih pri nas trgovina z medom zelo živahna. Kranjska je slovela o svojem medu ter čebeloreji. Dokler še nista bila znana rastlinski vosek in umetni sladkor, je bila čebeloreja še posebno pomembna.
Odprava tehtanja in skladiščenja
V 18. stoletju po znanih reformah Marije Terezije in Jožefa II. se je marsikaj ' spremenilo v mestni upravi in mestnem življenju. Okrožni urad, ki je bil poslej nadrejen magistratu, je 1. 1769 odredil, da mora magistrat oddati v najem na dražbi vse nestalne pristojbine. Dotlej so oddajali v najem že tehtarino, a ne na dražbi. L. 1770 je bila pristojbina za skladišče ločena od tehtarine. Po odloku L 1774 je bilo blago, ki so ga peljali skozi mesto, prosto tehtarine. tehtali so pa še vosek. L. 1781 vskladiščenje blaga v mestnem skladišču ni bilo več obvezno. Do L 1777 so skladiščnino in tehtarina prevzemali meščani sami v najem, a omenjenega leta so pobiranje prepustili nekemu tujcu, ki je plačeval na leto 240 gld. najemnine za tehtnico in 138 gld. za skladišče.
t
Umrla je naša mamica
Ivana N®vchradsky, rojena
v 94. letu starosti. — Pogreb bo v soboto, dne 24. t. m. ob 4. uri iz kapelice sv. Jakoba na Žalah, k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 22. julija 1943.
x	Žalujoče rodbine:
NOVOHRADSKt, DINTAR, KROMBHOLZ, FLORJANČIČ



Dotrpel je naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, stric, svak in tast gospod
JOSIP GRAČ

Fogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 24. t. m. ob 2. uri popoldne z Žal — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu.
I.' •"-"a, dne 22. julija 1943.
Globoko žalujoči: MARIJA, soproga; dr. JOŽE in EDO, sinova; mr. ph. MARIJA por. KORUZA in TILKA, hčerki; JOŽEK, vnuček; NADEVA, snaha; FRANC KORUZA, zet — in ostalo sorodstvo


Včeraj, dne 22. julija 1943, je v Gospodu zaspal naš ljubljeni mož, oče, stari oče in brat
FINANČNI SVETNIK V POKOJU, BIVŠI MORNARIŠKI PODPOLKOVNIK V REZERVI
Na kraj miru ga bomo spremili v soboto, dne 24. julija 1943 ob 5. uri popoldne od doma žalosti, Sattnerjeva ulica št. 9 na Viču.
Odšel je v večnost, da gleda slavo troedinega Boga, ki je vanj veroval, da prejme plačilo blažene večnosti, ki je nanj upal, da objame vso radost poveličanih, ki je po nji hrepenel.
LJUBLJANA, dne 23. julija 1943.
TILKA, žena — MARJANCA, ZORAN, JELKO, otroci — in ostalo sorodstvo

EMILIO SALGARI
Vsi ostali so bili popadali pod točo granat.
Morgan jih je dal po oddaji orožja prepeljati v tovorne prostore flibustirske ladje. Postavil je stra žo in ukazal svojim ljudem, naj poskrbe za tiste, ki so ranjeni.
Ogled fregate ni pokazal kdovekaj veselega.
Jambori so bili deloma polomljeni, deloma zogleneli, medpalubje in skupna kajuta vsa razdejana. V gredeljnem prostoru je divjal ogenj.
»Ladja je izgubljena, kapitan!« je rekel Morgan. »Ko prvič potegne veter, se zrušijo jambori na palubo. Požar se bo hitro razširil!«
»Vse, kar bi nam utegnilo koristiti, spravite na ,Folgore'!« je ukazal Ventimiljski. »Potem jo lahko prepustimo usodi!«
Plenitev ni dala kdo ve kakšnega dobička, kajti toriovi so bili že uničeni. Razen orožja in streliva so'spravili na »Folgore« tudi ladijsko blagajno. V nji so našli 20.000 piastrov, ki so jih razdelili med mornarje,
Ko so se flibustirji okrog poldne pripravili, da bi nadaljevali vožnjo, je gorela fregata kakor kres.
Ognjeni jeziki in gosti oblaki dima so se vili skozi baterijske strelnice in ladijske line ter ogražali jambore. Pod mostom se je od vročine razcejal deget, tekel po palubi in se razlival na okrog.
»Škoda lepe ladje!« je zamrmral gusar, ki je stal visoko na krmi svoje »Folgore« ter opazoval konec fregate.
»Meni je ni žal,« je rekel glas za njegovim hrbtom. »Saj je last morilcev mojega očeta!«
Bila je Jara. V očeh se ji je lesketalo sovraštvo.
»Da je po mojem, bi vse Špance pobila!« je nadaljevala,
»Sodba jim je napisana,« je odgovoril kapitan. »Povsod imajo sovražnike. Večina okrutnosti, ki so jih zagrešili prvi osvajalci Amerike, je že maščevana!«
Plameni, ki so se na fregati čedalje bolj razbesne-vali, so segali že do zastavnih drogov in jih ovijali kakor zastor. Od prednje do zadnje palube je valoval ogenj kakor razburkano morje.
Zdaj je zavihral nad ladjo velikanski črn oblak, ki mu je ob robovih sršalo na tisoče isker.
In mahoma je zagrmel čez morje zamolkel pok. Goreče lesovje, razbitine, iskre, vse je zletelo kvišku, se žvižgaje in siče zavrtinčilo v zraku ter popadalo v morje.
Očitno je bilo v spodnjem prostoru vzbuhnilo skladišče granat, ki ga gusarji niso bili opazili.
Vzbuh je bil tako silen, da je raztrgal ladiji že ogorele boke. Voda je planila skozi odprtine.
Vendar se je fregata le počasi potapljala. Ogenj in voda sta se še vedno borila zanjo.
Kljun se je polagoma nižal, med tem ko se je nasprotni konec dvigal. Zvon na palubi je votlo klenkal med butanjem valov, kakor bi zvonil ladji k pogrebu.
Zdaj je izginil kljun, ki je bil že ves zalit. Na onem »koncu se je pokazala hrbtnica. Gmota ladje se je postavila skoraj navpik in naglo poniknila. Še oblak sopare, še zadnji buh islfer, in vse je bilo končano.
Kolobar, podoben vrtincu, se je pokazal na morski površini. Tudi ta je kmalu izginil.
Mogočne ladje, ki so jo bile najprej razdejale krogle, nato ogenj in nazadnje vzbuh streliva, ni bilo več.
Črni gusar se je z resnim obrazom obrnil k Jari, ki je še vedno strmela v morje, kakor bi hotela na dnu globočine zagledati sovražni ^rod.
»Ali ni bil strašen prizor?«
»Da, strašen! Toda še mnogo groznejši je v mojem spominu požar naših koč! Ogenj, ki je uničil moj rod!«
Kapitan je zdaj krenil k malim stopnicam na poveljniški most, kjer je našel Morgana.
Ta se ni dal motiti od požara, ampak je zložno sedel v udobnem naslanjaču, z zemljevidom zaliva na kolenih.
»Kje vas izkrcam, kapitan?« je vprašal. »Drevi bomo ob mehiški obali!«
»Poznate Veracruz?«
»Da, kapitan!«
»Je tam kaj križark?«
»Kakor slišim, stražijo vso obalo do Tuxpama, da bi obvarovali Jalapo presenečenj.«
»Torej bo izkrcanje težavno?«
»Nemogoče, lahko rečem! Kakor hitro pristanete, vas bodo prijeli!«
»Kaj mi svetujete?«
»Izberite si za izkrcanje samoten kraj, čeprav daleč od Veracruza, in se potem v majhnih pohodih bližajte mestu! Morda preoblečeni v mezgarja ali lovca!«
»Ali veste tak kraj, Morgan, da nas ne bi takoj odkrili?«
»Svetoval bi vam, da pristanete južno od Tampica, ob veliki Tamiahuaški laguni! Tam ne bo straž, ker razsaja prav zdaj rumena mrzlica!«
»Je Veracruz daleč od lagune?«
»V štirih ali petih dnevnih pohodih pridete tja, ne da bi se vam bilo treba prehudo dvizati!«
»To bi šlo, tem bolj, ker flibustirsko brodovje ne more biti na mestu prej kakor v desetih dneh!«
»Čez štiri ure je »Folgore«, ki je dotlej plula proti severu, krenila na zapad, da bi se približala mehiškim obalam.
Gusar se ni niti za trenutek ganil s poveljniškega mostu. Na svoje oči se je hotel prepričati, da ladji ne preti nevarnost. Vendar ni med to vožnjo proti zahodu nobena luč na temnem obzorju naznanila bližine sovražnih ladij.
Urejuje): Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratpi del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani