LETO xm, 5TE7.143 LJUBLJANA, SOBOTI« 22. JOHUI 1959 CEHI 10 OH SLOVENSKI Izdaja in tlsKa Casoplsno-založnlško podjetje Slov. porodevalee. — Direktor: Rudi Janhuba. . Glav. la odgov. urednik: Sergej Vošnjak. — Za tisk odgovarja Fr. Plevel. — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva UL št. 1 la 3, telet. St. 23-522 do 23-528. - Oprava: Ljubljana. Tomšičeva ulica št. l/II. telefon št. 23-522 do 23-526. — Olasni oddelek Ljubljana, Titova c. 7, telefon št. 21-898, za ljubljanske naročnike 20-463. za zunanje 21-832. — Poštni predal št. 29. — Žiro račun pri Kom. banki. Ljublj.. St- 6&-KB-5-Z-367. — Meseč, naročnina 230 din BEDNA TEDENSKA TISKOVNA KONFERENCA V BEOGRADU Koristite bi bile izfave o ustavitvi fedrskih poskusov pred sporazumom Precisiavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve je pozdravil predlog Zorina in Stas-sencio začasni ustavitvi poskusnih eksplozij jedrskih bomb BEOGRAD, 21. Jun. (Tanjug). — Uradni zastopnik državnega sekretariata za zunanje zadeve je pozdravil danes predlog sovjetskega predstavnika v razorožitvenem pododboru Zorina za ustavitev poskusnih jedrskih eksplozij za dobo dveh ali treh let ter tudi predlog ameriškega zastopnika Stassena, da bi tak® poskusne eksplozije ustavili za deset mesecev. Opozoril je novinarje na nedavno važno deklaracijo zvezne ljudske skupščine, ki poziva članice pododbora, naj se takoj sporazumejo glede ustavitve poskusnih eksplozij nuklearnega ouožja. Ce n® bi bil mogoč trajen sporazum, naj bi se sklenil vsaj sporazum o začasni ustavitvi poskusnih eksplozij. Po deklaraciji zvezne ljudske skupščine naj bi ta sporazum dopolnili z deklaracijami držav-članic pododbora, da s« zavežejo, da ne bodo delale nadaljnjih poskusov tudi ko bo minil določen rak. če se s poskusi ne bo nadaljevala kaka druga velesila. Dalje je dejal, da bi bilo koristno. če bi velesile, ki delajo poskuse, dale takšne izjave tudi pred sklenitvijo sporazuma o ustavitvi poskusnih eksplozij, ker bi s tem močno olajšale sklenitev takega sporazuma. Govoreč o razlogih za tragično smrt pripadnika jugoslovanskega odreda sil OZN in poškodovanje več drugih jugoslovanskih vojakov rua jzraeisko-egip-tovski demarkacijski črti, je jzjiavil, da je bila m.;na, k: je zadela jugoslovanske vojake pri opravljanju njihove dolžnosti. namenoma položena. Upamo, da bo preiskovalna komisija dognala, kdo je pravi krivec. Treba je storiti vse, da zločince itzslede in kaznujejo ter da se takšna zloč: n sfc.g dejanja ne bodo več ponavljala. Med tiskovno konferenco so Sklicanje sej odborov za gospodarstvo pri republiškem zboru in zboru proizvajalcev Ljudske skupščine LRS Predsednika odborov za gospodo r>.tvo pri republiškem zboru in zboru proizvajalcev Ljudske skupščine LRS sklicujeta seji odborov za ponedeljek, 24. junija 1357 cb 10. uri v poslopju Ljudske skupščine LRS. Predlog dnevnega reda: 1. obravnavanje in sklepanje o predlogu zakona o ureditvi in izkoriščanju kmetijskih zemljišč na me-lioriranih območjih; 2. obravnavanje in sklepanje o predlogu resolucije o vprašanju rekonstrukcije ljubljanskega železniškega vozlišča. Sklicanje seje zakonodajnega odbora pri republiškem zboru Ljudske skupščine LRS Predsednik zakonodajnega odbora pri republiškem zboru Ljudske skupščine LRS sklicuje 20. sejo odbora za torek, 25. junija 1357 ob 10. uri v poslopju Ljudske skupščine LRS. Predlog dnevnega reda: 1. obravnavanje in sklepanje o predlogu zakona o ureditvi in izkoriščanju kmetijskih zemljišč na me-lioriranih območjih; 2. obravannvanje in sklepanje o predlogu zakona o ustanovitvi Sklada LRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti ; 3. obravnavanje ln sklepanje o predlogu zakona o spremembah zakona o območjih okrajev in občin v LRS; 4. obravnavanje in sklepanje o predlogu zakona o poklicnih gledališčih; 5. obravnavanje in sklepanje o predlogu zakona o Univerzi v Ljubljani. Sklicanje seje zakonodajnega odbora pri zboru proizvajalcev Ljudske skupščine LRS Predsednik zakonodajnega odbora pri zboru proizvajalcev Ljudske skupščine LRS sklicuje 15. sejo odbora za torek. 25. Junija 1957 ob 1«. uri v poslopju Ljudske skupščine LRS. Predlog dnevnega reda: 1. obravnavanje in sklepanje o predlogu zakona o ureditvi in izkoriščanju kmetijskih zemljišč na melioriranih območjih; 2. obravnavanje in sklepanje o predlogu zakona o ustanovitvi Sklada LRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti. Iz tajništva Ljudske skupščine LRS vprašali, če bo predsednik Mao Ce TunS obiskal (Jugoslavijo. Odgovoril je, da mu 0 tem ni nič znanega. V vsakem primeru pa bi v naši državi vedno zelo ■radi sprejeli predsednika Mao Ce Tunga. Za nedavno objavljen govor kitajskega predsednika je dejal, da je vzbudil v Jugoslaviji veliko zanimanj« .glede na to. da obravnava tako važne probleme socialistične teorij e i>n prakse, zlasti pa nakazuje njih rešitev v posebnih okoliščinah Kitajske. Urednik Jugopresa je opozoril predstavnika, da so se po velikem številu člankov v sovjetskem tisku o obletnici beograjske deklaracije, ki so hvalili dobre odnošaje z Jugoslavijo, v sovjetskih časopisih in listih nekaterih vzhodnoevropskih držav spet pojavili članki, ki so vnovič za,čeli z znano kritiko jugoslovanske politike. Vprašal je, če je mogoče to razumeti, da se jugoslovansko-sovjetski odnošaji niso vidno zboljšali, oziroma da so se poslabšali. Na bo je odgovoril: »Ti članki so v protislovju z ugodnim razvojem odnošajev. Prepričani pa smo. da sta obe strani željni prijateljskega sodelovanja in načelnih razgovo- rov«. Na vprašanj«, kaj misli o izjavi enega Izmed voditeljev češkoslovaške komunistične partije, kn je predlagal sodelovanje med komunističnimi in socialističnimi strankami, je dejal, da je znaho gledišče Jugoslavije. ki se bolj ogreva za dvostransko kot za večstransko sodelovanje, ne izključuje pa tudi slednjega v nekaterih konkretnih vprašanjih. Glede izjave namestnika predsednika vzhodnonemške vlade Erstne.rja, da želi DR Nemčija zboljšati odnose z Jugoslavijo, če bi bila Jugoslavija pripravljena priznati DR Nemčijo, je odgovoril, da odgovorni jugoslovanski organi razmišljajo o tem. Dodal pa Je. da so nekateri pogledi g. Erstnerja na jugoslovanska vprašanja neutemeljeni. OB ZASEDANJU PODODBORA OZN ZA RAZ0R021TE7 Mefasao stališče v Bonnu V bonnskih uradnih krogih niso naklonjeni inšpekcijskemu pasu ▼ Evropi, čeprav zatrjujejo, da nikakor nočejo ovirati londonskih raz- orožitvenih razgovorov BONN, 21 Jun. (Tanjug) Stališče zahodnonemške vlade do londonskih razgovorov o razorožitvi ki je zadnje dni vzbudilo dvome v javnosti jn tisku, še ni popolnoma jasno navzlic Izjavam uradnih predstavnikov, da vlada ne želi zavirati londonskih razgovorov. V krogih, ki eo blizu Boraiu, pravijo. da so razlike v pogledih med V/ashingtonom in Bonnom poravnane im navajajo kot primer za to pismo, ki ga je predsednik ZDA E-isenho\ver po— stel kanclerju Adenauerju kot odgovor na njegovo brzojavko po končanem nedavnem obisku v ZDA. Zastopnik za tisk za-hodnonemškega Bur.destaga Von Ecka.rt je potrdil, da so p::smo res prejeli 8. junija, da pa ni bilo objavljeno, ker bi moral na to privoliti ameriški predsednik. Zahedmonemškd vladni krogi zatrjujejo, da so v pismu zagotovila, ki jih vsebuje wa-shB.ngtonsko uradno sporočilo po Adenauerjev«m obisku. d'a namreč politiki ZDA ne ustreza, da hi drugim velesilam predlagala Severnokorejski protest zaradi orožja TOKIO, 21. jun. (AFP). — Severnokorejski delegat v komisiji za premirje na Koreji Čung Kvarkrok je danes vložil odločen protest proti sklepu združenega poveljstva, da bo moderniziralo sile ZN v Južni Koreji. Poudarjajoč, da je ta sklep protizakonit. je general K v orkirok izjavil, da nobena država. ki je podpisala sporazum o premirju, nima pravice ga kakor koli spreminjati. Severna Koreja j« odločno proti temu, d.a bi prišlo na Korejo atomsko orožje. General Kvorkrok je zahteval, da »takoj usiiavijo vse ukrepe, ki nasprotujejo sporazumu o premirju«. Neva kanadska vlada Ollatva, 21. jun. (Reuter). Danes je bila objavljena nova kanadska vlada, katere člani so že prisegli. V novi vladi je 17 ministrov. Predsednik je D'ie-fenbsker, ki je hkrati tudi minister za zunanje zadev«. stvarni. ki zadenejo koristi zaveznikov ZDA, ne da bi se o tem .posvetovale s svojimi zaveznike. Iz tega sklepajo v Bonnu, da ZDA v Londonu ne bodo dale predlogov, ki b« bili v z.ve-zi z Nemčijo, ne da bi vprašali za mnenje zahodnonemško vlado. V bo.nin?toih uradnih kroglih pa so še vedno nenaklonjeni predlogu o uvedbi inšpekcijskega pasu v Evropi. Pravijo, da bi sporazum, ki bi obsegal tudi Vzhodno Nemčijo, posredno privedel do priznanja tega dela Nemčije, to pa bonnska vlada odločno odklanja, ker bi ogrožali njene poglavitne nazore glede ponovne združitve države. Menijo namreč, da bi morali za sklenitev sporazuma o inšpekcijskem pasu zahtevati soglasje vlade Vzhodne Nemčije in ostalih prizadetih držav, kar bi pomenilo najmanj »d.e fa-eto« priznanje demokratične Nemčije. Iz izjav vladnih funkcionarjev lin časopisnih poročil pa se da sklepati, da v Bonnji čedalje bolj prevladuje prepričanje, da je razvoj v svetu prehitel svoje-časno uradno stališče, da bi moral biti sporazum o razorožitvi povezan z ureditvijo nemškega vprašanja. Spoznali so, da s« uradna politika ne more več od- Obsodba kapitana »Atosa« Oran, 21. junija. (Reuter). Francosko vojaško sodišče v Oranu je sudanskega lastnika ladje »Atos« Ibrahima ben Mohameda Naiela obsodilo na 10 let zapora, ker so ga lanskega oktobra zalotili ko je tihotapil z ladje orožje za Alžirce. Sodišče je kaznovalo tudi nekega Libanonca, člana posadke, medtem ko je 5 Alžircev, ki so bili na ladji, obsodilo na kazni od 5—20 let težkega dela. Brzojavko predsednika Naserja Beograd, 21. junija (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je prejel od predsednika egiptovske republike Gamala Abdela Naserja naslednjo brzojavko: »Z velikim zadovoljstvom sem sprejel Vaše prisrčne čestitke in iskrene želje ob nacionalnem prazniku. Zahvaljujem se Vam naj iskrene je in Vam od vsega srca želim srečo in uspeh, prijateljskemu ljudstvu Jugoslavije pa slavo in napredek.« fage Erlander se Je vrnil v Stockholm Stockholm, 21. junija (AFP). Švedski premier Erlander se je sinoči z letalom vrnil v Stockholm po potovanju po Jugoslaviji im Grčiji. Ob svojem prihodu je Erlander odgovarjal na vprašanja novinarjev, pri čemer je navedel svoje vtise s potovanja po Jugoslaviji in poudaril lep sprejem, na katerega je naletel. Premier Erlander je izjavil, da je v razgovorih s predsednikom Titom prišlo do izmenjave mišljenj o splošnih črtah važnejših političnih problemov. Erlander je pravtako izrazil svoje zadovoljstvo glede potovanja po Grčiji. Sihonuk odstopil PNOMPENH, 21. jun. (Reuter). Predsednik kambodžanske vlad« Norodom Sihanuk je danes odstopil. V uradnem sporočilu navajajo, da je to storil iz zdravstvenih razlogov. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj se na ljubljanski postaji pred odhodom »Jugoslavije-ekspresa« poslavlja od švedskega premiera Tage Erlanderja. ločino diržat): tez«, da so razorožitev. popuščanje napetosti in združitev Nemčije povezami in pogojeni drug z drugim, pač pa. da bi biil sprejemljiv t.ak /razvoj, ki bi zagotovili organsko povezanost teh vpraisaimj, tako da bi rešitev enega imelo za posledico reševanje tudii ostalih vprašanj. Italijanski politični kirogi pozorno spremlja o londonske -razgovore o razorožitvi in so optimistični glede izida le-teh. Kaikoir zatrjujejo, gleda Italija ugodno na vsak program razorožitve, iki bi temeljil na učinkovitem medsebojnem nadzorstvu. Predvsem meni, da bi morali takoj ustaviti poskuse z atomskim orožjem, kar bi bilo. po mnenju teh krogov izhodišče za vsake razgovore o razorožitvi. Sporazum o tem vprašanju bi omogočil, da bi se dejavnost držav usmerila k zava.rovamju miru in •reševanju težavnih socialnih in gospodarskih problemov, ki tišče Italijo, pa tudi druge diržave. Razen tega bi s tem olajšali izvedbo evropskih sporazumov, predvsem o skupnem evropskem tržišču in Evra-tomu. RAZPRAVA 0 FINANCAH V PARIZU Vlada v nevarnosti Finančni odbor skupščine je z veliko večino odklonil predlog o povečanju davkov, ki ga je sestavila vlada — Bourges-Maunoury bo zahteval zaupnico v ponedeljek PARIZ, 21. Junija. (Reuter). — Deset dni stara francoska vlada Mauriceja Bourges-Maunouryja stoji danes pred nevarnostjo, da jo bodo že do konca drugega tedna vrgli. Finančni odbor Narodne skupščine je namreč danes z veliko večino zavrnil predlog o povečanju davkov, ki ga je sestavila vlada. Odbor je slklon.il priporočiti naj bi davke povečali ža 170 je Narodni skupščini, ki se bo danes sestala en radi proučevanja vladnega finančnega programa, naj sprejme samo delno povečanje davkov, ki naj bi bilo nekajkrat manjše od tistega, ki ga j® priporočila vlada. V odboru je 15 poslancev glasovalo za to priporočilo, 14 jih je bilo p-roti, medtem ko se je 14 poslancev glasovanja vzdržalo. Današnji članek v progresi-stičnem listu »Liberation« komentira začetek velike finanč- za milijard frankov. »Prva bitka novega ministrskega' predsednika zna biti tudi zadnja«, je zapisal list »Liberation«. Večina francoskih komentarjev se strinja s to pesimistično oceno, ni listi, kot sta »Aurore« in medtem ko vodilni konservativ-»Figaro«, tej pomembni debati ne posvečata niti besedice. »Ključ za vladni uspeh ali pa za začetek nove krize zavisi od desnice«, poudarja list »Franc Tireur«, ki je blizu socialistom, ne razprave in vladno zahtevo, pri čemer poziva poslance, naj Protest jugoslovanskih žen proti poizkusnim eksplozijam z nuklearnim orožjem OBISK EGIPTOVSKEGA MINISTRA ZA TRGOVINO Beograd, 21. jun. (Tanjug). V Beograd je danes prispel egiptovski minister trgovine Mohamed Noseir z delegacijo, ki se bo pogajala za razširitev bla-gcvn8 zamenjave z Jugoslavijo V delegaciji so poleg drugih podtajnik v ministrstvu trgovine Mustafa Kalifa, generalni tajnik ministrstva Mustafa Ka-m.al jn svetnik v ekonomskem oddelku ministrstva za zunanje zadeve Mohamed Hamira F.leiš. Na zemunskem letališču so delegacijo sprejeli Hasan Brkič, predsednik odbora za zunanjo trgovino in vodja jugoslovanske delegacije v trgovinskih pogajanjih, ki se bodo jutri začela v Beogradu, dr. Vladimir Velebit. državni podsekretar za zunanje zadeve. Rudi Kolaik, predsednik zvezne zunanjetrgovinske zbornice, in drugi. Po prihodu v Beograd je minister Noseil izjavil, da je njegov obisk izraz prijateljskih čustev egiptovskega naroda do jugoslovanskih narodov, hkrati pa je njegov namen tesneje povezati državi na gospodarskem področju, kar bo dvignilo napredek in blaginjo narodov obeh držav. Predstavnik svetovne luteranske federacije v Jugoslaviji Beograd, 21. jun. Ob koncu junija bo prišel v Jugoslavijo Zcuthen Mogens, sekretar manjšinjskih cerkva v svetovni luterantskl federaciji, katere sedež je v Ženevi. V Jugoslaviji se bo mudil od 30. junija do 13. julija in bo obiskal evangelistične cerkve v Sloveniji, Hrvat&ld in Vojvodino. Beograd, 21. jtum. Upravni odbor Zveze ženskih društev Jugoslavije j® na. današnji seji sprejel resolucijo s katero se pridružuje deklaraciji zvezne ljudske skupščine o ustavitvi poizkusnih eksplozij z nuklearnim orožjem. V mnenju, da izraža s tem želje in čustva vseh žen in mater Jugoslavije, pravil upravni odbor Zveze ženskih diruštev v resoluciji naslednje: »Jugoslovanske žene pozdravljajo prizadevanja za razorožitev in prepoved poizkusov z nuklearnim orožjem, katerih tragične posledice so izkusili z« mnogi ljudje. Ker so občutile vojne strahote v tem, kar je bilo zanje na.jhuj-še. v smrti lastnih otrok, pozdravljajo žene Jugoslavije z Iskreno radostjo prizadevanja za ohranitev miru ln izboljšanje mednarodnega položaja. Menijo, da naj bi mir. zasnovan na širokem in enakopravnem sodelovanju narodov, prispeval k izboljšanju življenjskih pogojev in napredku ljudi v vsaki državi ln po vsem svetu. Zato s. strahom sprejemajo vesti o novih poizkusih z nuklearnim orožjem, ki upravičeno zbujajo bojazen, da se morejo novoodkriti viri energije usmeriti po poti, ki prinaša smrt in nničenje, namesto da bi ustvarili perspektive za boljše življenje vseh Mudi po svetu. Ko vsestransko podpirajo Izjavo predsednika naše republike, tovariša Tita. deklaracijo jngoslovanske ljudske skupščine In se nridružnjejo pozivom vseh organizacij In posameznikom ca prepoved poizkusnih eksplozij • nuklearnim orožjem In n upo- rabljanje nuklearne energije izključno za mirne namene, priključujejo jugoslovanske žene svoj glas k svetovnemu gibanju proti tako usodno usmerjenem razvoju znanstvenega dognanja 20. stoletja.« Na današnji sajt je upravni odbor razpravljal tudi o nalogah Zveze ženstoih diruštev, ki jih bo obravnaval plenum meseca septembra. Plenum bo proučil tudi probleme organizacije Zveze ženskih diruštev, nekatera vprašanja \ o gradnji stanovanj in seirvisni službi v okviru ©fca.no-vanj skdih skupnostih. Poziv Jugoslovanskih zdravnikov Skoplje, 21. jun. Plenum Zveze zdravniških diruštev Jugoslavije, ki zaseda v Skoplju, je po- slal v imenu deset tisoč zdravnikov Jugoslavije Svetovnemu združenju zdravnikov v New Yorku in Svetovni zdravstveni organizaciij poziv za ustavitev nuklearnih poizkusov. »Zahtevamo,« pravijo v svojem pozivu, »naj generalna skupščina Svetovnega združenja zdravnikov, oziroma generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije postavi na dnevni red poziv .jugoslovanskih zdravnikov, ki zahtevajo ustavitev poizkusov z nuklearnim in termno-nukleamim orožjem.« Na tridnevnem posvetovanju bo plenim razpravljal o problemih mediiemskega tiska v državi. o predlogu načrta kodeksa zdravniške deontologije in drugih znanstvenih zadevah. Sklicanje Ljudske skupščine LRS Predsednik Ljudske skupščine LRS sklicuje oba zbora Ljudske skupščine LRS na sejo, ki bo v petek, 28. junija ob 10. uri. Po začasnem predlogu dnevnega reda bosta oba zbora delno na ločenih sejah, delno pa skupno, predvidoma obravnavala: 1. predlog zakona o Univerzi v Ljubljani; 2. predlog zakona o poklicnih gledališčih; 3. predlog zakona o ustanovitvi Sklada LRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti; 4. predlog zakona o ureditvi in izkoriščanju kmetijskih zemljišč na melioriranih območjih. 5. predlog resolucije o vprašanju rekonstrukcije ljubljanskega železniškega vozlišča; 6. predlog odloka o izvolitvi oseb, ki nimajo sodniškega izpita za sodnike okrajnih sodišč. Iz tajništva Ljudske skupščine LRS odobrijo novi finančni program, zakaj drugače bd kompromitirali tudi razpravo o ratifikaciji evropskih načrtov, ki je predvidena za začetek julija. Predsednik vlade Bourges-Maunoury bo zahtval od Narodne skupščine zaupnico, o .kateri bodo poslanci glasovali v ponedeljek. Tiskovna konferenca Edgarja Faura v Pekingu PEKING, 21. jun- (Tanjug). — Bivši francoski predsednik Edgar Faure, ki je že šest tednov na zasebnem obisku v LR Kitajski, je izjavil danes na tiskovni konferenci, da so kitajski voditelji pripravljeni razširiti gospodarske in kulturne zveze s Francijo. Ko se bo vrnil v domovino, bo storil vse za obnovitev diplomatskih rvez s ■to državo. Na vprašanje, kaj je glavni vzrok, da Francija še ni priznala LR Kitajske, je Faure odgovoril, da tu ne ©re sama za odnošaje med Francijo In Kitajsko, pač pa za svetovno politiko. Francija bo lahko prevzela važno vlogo v kompleksnem reševanju tega problema, je dodal Faure. Poudaril je tudi. da spričo dejstva, da LR Kitajska še ni splošno priznana, ostajajo nerešeni tudi druži problemi v svetovni politiki. Kitajski je treba vsekakor priznati pravico do soudeležbe pri reševanju irazorožitvenega problema, v svetovni trgovini, go-soodarSikem sodelovanju itd. Faure je dodal, da so se sporazumeli, da bo francoska trgovinska delegacija v kratkem odpotovala na Kjtajsko. Dr. JoSe Brilej na zasedanju EC0S0C Beograd, 21. jun. Dr Jože Brilej, stalni delegat Jugoslavije v OZN, bo vodil jugoslovansko delegacijo na 24. zasedanju ekanomsko-isoailalnega sveta OZN, ki se bo začelo 3. julija v Zeneivi. Na dnevnem redu zasedanja je .predvsem razprava o svetovnem gospodarskem položaju. V zvezi s tem bodo razpravljali tudi o gospodarskemu razvoju nerazvitih področij in o vlogi ZN pri finansiranju in tehničnemu podpiranju tega razvoja. VREME Stan]« 21. Janija: Nad srednjo Evropo zračni pritisk pada. Hladnejšemu zraku, ki se zadržuje nad Skandinavijo, je zaradi zahodnih vetrov v višinah onemogočen hitrejši pomile proti jugu. Napoved za soboto: Delno do spremenlj ivo oblačno vreme, vrne* nagnjenje h kratkotrajnim ploham. Jutranje temperature med U in 16. v Primorju okoli 20, naj-višje dnevne med 24 in 28 pinjami Celzija. SEJI SKUPŠČINSKEGA ODBORA ZA PROSVETO IN KUL7U30 . i* P * v • 15 M • | o SEJA SAUrSCinailEuA uimvu u ra«*'61« “ a aolisanje ppeskrte s sadjem in aeajan 0 gledališčih in univerzi (Od našega beograjskega dopisnik*) t*‘'j Letos v splošnem lahko rečemo, da Imamo dovolj zgodnjega in zelenjave. Tudi okoliščine za nadaljnjo preskrbo s sadjem im zelenjavo so dobre, saj kaže, da bomo imel: dobro letino. Kljub temu pa se gospodinje ne morejo pohvaliti, da bi na trgu kupovale sadje in zelenjavo po cenah, ki 'bi ustrezala letošnji, dobri letini. Kaj je temu vzrok? Ka posvetovanju, M je bito te dni v državnem sekretariatu za blagovni promet, so bili etljemi mnogi problemi, ki osv ovirajo dobro preskrbo mest in industrijskih središč s sadjem In zelenjavo, nakazana pa je bila obenem tudi njihova rešitev. POMANJKLJIVOSTI V SISTEMU ODKUPA Naj omenimo najprej vprašati: e sistema odkupovanja sadja in zelenjave i.n s tem v zvezi tudi cen teh kmetijskih pridelkov. PodaSki, lei so bili navedeni na posvetovanju, so ponovno opozorili, da so tržne cene raznih vrst sadja in zelenjave je prepogosto še enkrat tako visoke kakor odkupne cene. Pot od proizvajalca do potrošnika je torej predraga, kar pomeni, da ni dobro organizirana. Na posvetovanju so poudarili, da v organizaciji odkupa in prometa 6-3'd'jia in zelenjave ni dovolj sodelovanja med zadrugami, trgovskimi podjetji, ljudskimi odbori itd. Za zboljšanje položaja v tem pogledu ni predvidena urianov-iitev kakega administea-t-vmega -organa, ki bj vsklajeval to sodelovanje, temveč je bilo rečeno .da bi moralo biti scd.e-1 ovacije stalna metoda dela vseh či-neteljev, ki so odgovorni za odkup in promet sadja in zelenjave. Jasno j.e na primer, da se previsoke marže v prometu s sodnj-em -;m zelenjavo lahko znižajo n:a ustrezno raven s pira-v"mo politiko ljud. odborov in njihovim pravilnim sodelova-n;em s pristojnimi gospodassSti-m: orssnizaoijami. Sistem odkupovanja sadja in zelenjave in kmetijskih pridelkov sploh bi bilo treba zbolj-šsiti v vseh njegovih oblikah. Se v e - ir o nr.mreč poslujejo rztzni prekupčevalci, l-zi dvigajo cene, or-azlti pa je tudi monopolist: S-ne težnj-e poslovnih zvez, ki ponekod poskušajo — in neredko tudi uspejo izriniti s »svojega« oodročja diruga trgovska podiletjia. da bi dosegle čim višje cene posameznih kmetijskih predelkov. To se dogaja, čeprav je r.rcimet s kmetijskimi pridelki svoboden. Res je, da ir.ro vrl: e crganiza-rije n:-5 rade ne kontrahirato kmetijskih pridelkov, še manj Pa sb pripravljene kmetovalcem Jtinoslc-vnnsku udeležba nruštva matematikov in fizikov od 23. februarja; tekst te resolucije bo objavljen v julijski številki Obzornika za matematiko in flziko.) Nova fakulteta pa bi bila širša in bi mimogrede odpravila tudi dvojnost pri geologiji in mineralogiji. Ta fakulteta ne bi bila čez mero velika. Imela bi dobrih tisoč študentov. to je toliko kot Fakulteta za elektrotehniko in strojništvo. Profesorjev in docentov pa bi bilo približno toliko kot na medicini, namreč blizu 50. Ce pa bi se kdaj nova fakulteta tako povečala, da bi bilo misliti n:t njeno ponovno razdelitev, bomo kljub temu na boljšem. Tedaj se namreč gotovo ne bo delila tako. da bi se obnovil dvotirni sistem. Resen ugovor je ta. da ki bila nova fakulteta precej heterogena. Saj bi obsegls poleg rudarstva, geologije, metalurgije. kemije, kemijske tehnologije, tekstilne "ehnologije in farmacije še matematično fizikaJn ter biološki od-delek. Oba skrajna partnerja (biologija in rudarstvo) ima»a gotovo zelo malo skupnih interesov. Res pa je tudi. se drugod že sedaj dobilo oodobni primeri. Saj boetar na primer na eni fakulteti zdru« teni arhitektura la geodezija. Na- ravoslovna fakulteta. - pa. združuje med drugim biologijo In astronomijo. Teoretično usmerjenim naravoslovnim oddelkom bi bili na novi fakulteti pridruženi oddelki, ki se ukvarjajo predvsem s tehniško uporabo. Nekateri oddelki, Kot na primer kemični, bi vsebovali oboje. Ravno to pa se zdi napredno in goveri le v prid predlogu, ne pa proti njemu. V tej zvezi lahko navedemo besede, ki jih je znani kemik, profesor Gustav F. Hiit-tig lani povedal na svečani seji Avstrijske akademije znanosti: »Celotna stavba znanosti se brez bolečih amputacij ne da razdeliti na kose. Cisto nemogoča pa Je ločitev čiste znanosti od njene uporabe. Spoznanje in uporaba spadata skupaj kakor vzrok in posledica, pri čemer tiči vzrok včasih v spoznanju in včasih v uporabi. Kričeč primer take razdelitve pa se je na primer zgodil, ko so ločili tehniko od naravoslovnih znanosti. Posledica je bila, da se je tehnika zatekla k samopomoči in si ustvarila ~ izven univerze — svoje lastne naravoslovne fakultete«. — Opomba: prof. Huttig misli na nemške tehniške visoke šole. Analogijo k naravoslovnim fakultetam ali oddelkom na teh šolah predstavlja pri nas Oddelek 7.a splošne predmete na Tehniški fakulteti. Se nekaj jc. kar bi učinkovito povezovalo Oddelke nove fakultete. Tu bi namreč bile zdruzene tiste vede. ki so v največjl^ meri udeležene pri razvoju in pri uno-rabi nuklearne tehnike. Fiziki, kemiki, metalurgi in drugi bodo rabil! radioaktivne Izotope in^ bodo morali pri tem sodelovati. Kar se tiče problemov reaktorjev. pa povzemimo Iz Slovenskega poročevalca od 1. marca J957 besede ing. Milana Osredkarja, fizika, k* se je lani v Ameriki specializira v nuklearni tehniki; »Va1 nam kemije, metalurgija, fizika Itd. dalo absolvente, ki bodo Imeli temeliito osnovno Izobrazbo v svoj* stroki in bo-do poznali ter' r&zumeli moderne metode, p« M bomo ▼ *krb«h za strokovnjake, ki naj nam rešujejo probleme jedrske energije!« Nova fakulteta bi Imela precej obveznosti do celotne univerze. Saj bi bila to matična fakulteta za splošne naravoslovne :n ne- katere tehnične znanosti. Kot taka bi bila odgovorna tudi za pouk teh predmetov na drugih fakultetah, kjer so to le uvodna aii pomožna predavanja. Sploh hi bilo koristno in ekonomično, da hi se fakulteta) statuti uredili (ako. da hi bila vsaka stroka doma le na svoji fakulteti, ki hi prirejala predavanja iz te stroke tudi za druge. Tako na primer naj bi bili vsi matematiki zbra?ii na enem mestu, ne pa, da si jih, ko doslej, delijo štiri fakultete, pri čemer ima vsaka največ po dva. Predavateljem iste stroke, ki so raztreseni po tujih fakultetah, le-te ne morejo nudit! strokovne opore in možnosti za redno znanstveno delo. Takšno delo se dandanes uspešno razvija le v večjih kolektivih in ob zadostnih materialnih sredstvih. Predlagana fakulteta bi lahko rešila Problem splošnih osnovnih predmetov in ustreznih inštitutov za vso univerzo. Vprašat! moramo še, kakšno b4 moglo bit! ime nove fakultete. Predolgo bi b*lo. Če bi hoteli našteti vse oddelke. Mm-ria bi se pa lahko imenovala Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo. Ne bi bila prva « takim imenom; saj le nekaj podobnega londonski Tmnerlal Col-of Science and Technologv. Kar se biče imena tehnologija, sp še snomnimo zagre.bške Tehnološke fakultete, ki združuje kemijsko in ‘prehran cVo tehnologijo, metalurgijo In rudarstvo. Zgorn.il predlog, ki izvira h iovo nastale situacije, gotovo ne oredstavlja edine možnosti. Zapisala sva ga le kot prispevek k diskusiji o organizaciji univerze, 7. želio, da bi s° uršin rešitev, k! bi dokončno združila, kar spada skupaj. X. KuAčer ia A. MoU* sto tega uvede četrta nagirada* S III. nagrado za 100.000 din in IV. nagrado za 80.000 di-n b^lo nagrajenih 7 skladb, katerih avtorji so: Miroslav Biiro, Kre-šimir Miroslavič, L.ju-bo Kunta_ r*ič, Mirko Sollč, Milivoje K.er— bler in avtor, čigar ime še ni znano- Obenem so odkupili 11 skladb. Na natečaju so podelili nagrade tudi z*a sestave skladb zabavne glasbe Hi ju G-eniču in Mariju Nard-e*liju- Razgovori s poljskimi kmetovalci Beograd, 21. junija. (Tanjug). Z.a razgovorom z jugoslovansko kmetijsko delegacijo je vodja poljske kmetijske delegacije Marijan Jaworskl povedal svoje vtise s potovanj a po naši državi, ko je poljska delegacija obiskala nekatere kmetijske organizacije. Poudaril je, da je načelno poslovanje na osnovi rentabilnosti in delavsko samoupravljanje na državnih kmetijskih posestvih lahko zelo koristna izkušnja tudi za razvoj poljskega kmetijstva. Jav/oraki in člani poljske delegacij® so se zanimali tudi za vrsto vprašanj o jugoslovanski politiki v kmetijstvu. Povedali so tudi nekatere svoje pripombe glede na ukrepe v kmetijstvu. predlog predvideva, da morajo pristojni organi univerze v šestih mesecih po uveljavljen ju tega zakona vskl-adlti organizacijo -univerzitetnih cztroma fakultetnih zavodov s predpisi zakona. V načelni razpravi o predlogu zakona o univerzi v Ljubljani, js sodelovalo več poslancev. Med drugim je F. Kczak opozoril. da predlog zakona n* predvideva večje povezanosti umetniških akademij z univerzo, kar bi bilo vsekakor koristno, M. Zlatnar pa je člane odborov opozoril, da so organi medicinske fakultete zaprosili merodajne činiteije, da se študij na tej ustanovi ne b; teko občutno skrajšal. Predlagali so, naj bi študi-j trajal 12 semestrov ali pa 10 semestrov in 1 .eto za praktično delo. Ljuddki poslanec Vinko Hafner je vprašal, kako je u-rejen status izrednih Študentov, za kar zakonski predlog predvideva posebne določbe. V razpravi je sodeloval tudi poslanec dr. Anton Meilk. Na vprašanja i.n. onozorils je odgovoril Vladimir Krivic, ki je med drugim poudaril, da je bilo o dolgosti študija na medicinski fakulteti mnogo razpravljanja, vendar js bii izvršni svet mnenja, da predlagana doba študija ni pretirano kratka, saj je enaka študijski dobi na medicinskih fakultetah v tuj ini. Važno je le, da je program študija tako sestavljen, da ga št.u-deint v predpisanem roku lahko opravi. Z dolžino študija ni mogoče reševati vprašanja kvalitete, ta za visi od dobrih učnih pripomočkov i-n vrste drugih čini tel j e v. Razen tega pa študijska doba, z zakonom doioče-na, ni dokončna, saj jo bo ljudska skupščina, če bo pokazala potreba, lahko podaljšala aii skrajšala. Jutri zjutrsn ho skupščinski odbor za prosveto in kulturo nadaljeval razpravo o predio-gu zakona o univerzi v Lj-ubijani. št. Protiperonospoma služba Do vključno 22. t. m. naj prvič temeljito poSkrcpijo ovoje vinograde vinogradnik: okolice Maribora. Peker, Gornje Radgone, Podgradja pri Ljutomeru tu Jeruzalema. V okolici Podlehnika pri Ptuju (Haloze) naj vinogradniki poškropijo prvič le tiste vinograde, kjer le v zadnjih dveh dneh padel dež. Do vključno 22. t. m. pa n(\j končajo drago škropljenje vinogradnik: Zgornje Vipavske doli- ne (okolica Lot pri Vipavi) ter vinogradniki okolice Tomaja. Du-tovja Ankarana pn Kopru, Izole, Črnega Kala. Škocjana pri Kopru, Kopra, Portoroža. Sečovjs, Kubeda in Črnomlja. Škropljenje Izvršite temeljito, zlasti spodnje strani listov ter grozdičg. Kmetijski Inštitut Slovenije !n Hidrometeorološki zavod LRS S POSOJILI pri Mestni hranilnici ljubljanski so bili doseženi že vidni gospodarski uspehi 3389-R | I A OBVESTILO ČEBEL AR JEDI Zaradi suhih in vročih vetrov od 13. do 16. junija so se donosi znižali predvsem v nižjih in izpostavljenih legah. Deževje. ne~ urja in ohladitev, ki je sledila 17. in ia. t. m. je prekinila me-denje. in izi0t čebel v zahodni Sloveniji (Trnovski gozd — Hrušica, Logašhc-Rak-ltniSka planota) ne pa na Kočevskem ta Pohorju. Na opazovalnicah Trnovskega gozda (Predme.!-. Nemci, Krnica, Hrušica) so se donosi od zadnjega obvestila dalje nekoI.»o zboljšali. Z Rakitne in Je.ovica še ni poročil o omembe vredmti znakih izločanja. Na Pohorju izločajo gibljive uši c e na smreki, hoji in mestoma lista.v-cih tudi v vlšlih legah okrog Koče ob žičnici, Mariborske, Kagarieve ter Ruške koče Iz Rakeka javljajo 19. t. m., da se je mana pod hojo zopet pojavila. Gorenjskim čebelarjem javljamo, da 1e vzpostavljeno z Jelovice (Rovtarica, Martinček) dnevno obveščanje. Podatki z vseh postaj so stalno na vpogled v izložbenem oknu Cebelarne na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Ugotovljeno Je, cia sodeluje pri izločanju več vrst ušle. Meram«, da po meteorologih napovedana ohladitve ne bodo uničile povz.ro-či*el.iov medenja. Čebelarjem v krajih brez iglavcev, ki še niso panjev prepeljali na gozdno paso, svetujemo, da to storijo. Kmetijski inštitut Slovenija Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest, da je S3. letu starosti nena-doma umrl nas srčno ljubljeni in nad vse dobri Ata IVAN OBLAK »tar. bivši gostilničar in posestnik na Vrhniki. Na zadnji poti ga komo spremili 23. t. m. oh 15.30 na župno pokopališče na Vrhniki. Globoko žalujoči otroci: sinova Frano •n lanko, hčerke Mici, Jiilka,^ Canl i,n Tiriea, sestra Marjana, snahi Fani in Betka, zeta Ivan Istenič in Janko Surca, vnuki in vnukinje, T>™™uki in pravnukinje ter družijia Oblak na Drenovem priču. I TOVARNA »PLAMEN« V KROFI sprejme v zaposlitev: kvalificiranega avtomehanika - šoferja in I B šoferja za tovorni avtomobil Pismene ponudbe pošljite tajništvu podjetja. R-3464 \ mniiumn Sredine ni Italijanska vladna kriza, ki traja že 47 dni bi bila že davno rešena, če ne bi bile politične stranke zaskrbljena zaradi parlamentarnih volitev, ki bi morale biti prihodnjo pomlad. Če je bilo doslej mogoče s papirnatimi programi ter kompromisi med liberalci na desni in socialnimi demokrati na levi, varati volivce, si tega tndi tako močna stranka kot je krščansko demokratska ne more več privoščiti sedaj, ko jo samo slabo leto še loči od volitev. Ta bojazen pred volitvami pojasnjvje tudi nelogično iskanje rešitve krize. Ko sta že Zoli in Merzagora ugotovila, da. r.i mogoče sestaviti nove vlade na. osnovi štiristrankar-ske sredinske koalicije, ko so vse prizadete stranke pojasnile svoja, stališča in tudi povedale. da. od teh ne nameravajo odstopiti, se kljub temu i-ste naloge lotil še sekretar krščansko demokratske stranke Fanfani. Mrtveca ni mogoče obuditi, treba ga je le pokopati — poudarjajo levičarske stranke, s čemer mislijo va preiivelost sredinske koalicije. Čas zahteva jasna stališča, in ta čas so — volitve pred vrati. Krščanskodemo-kratska stranka ve more več slepomišiti, če pa hoče zavzeti d.o posameznih trenutno najvažnejših notranjih vprašanj kot so deželne avtonomije. agrarne pogodbe, osamosvojitev poldržavne industrije IRI itd. stališča, kakršna pričakuje od nje večina članstva. potem ve more računati na sodelovanje liberalcev, ki so. glede teh vprašanj jasno povedali, da ne smejo priti v idadni program. Če pa. rešitev teh vprašanj ve pride v vladni program pa socialni, demokrati niso pripravljeni vstopiti v vlado, medtem ko so republikanci že itak rekli svoj odločni »ne« vsakršni stari vladni kombinaciji. Razumljivo je, da v takem položaju tudi Fanfani ni mogel. najti, rešitvi, morda on kot sekretar stranke toliko manj kot drugi, ker se v primerni očitkov z ene ali druge strani ve bi mogel 'na nikogar izgovarjati.. Vodstvo krščansko demokratske stranke pa. je po ponovnih tigotovitvah, da sredinske kombinacije ni več, postavljeno pred alternativo povezave z desnico ali levico. A. Stanovnik Spet Koreja Koreja je skoraj stopila v pozabo; samo zdaj pa zdaj je . prišla, posredno kakšna vest iz , Seula ali Fenjanga., ki nas je opozarjala, da tam še vedno nekaj tli. Tako sporočilo je na primer prišlo lanskega, junija: suspendirali so delo nevtralne komisije za nadzorstvo premirja. v Koreji. Časopisi so takrat :. pisali o tem dogodku, čuti je b'!o medsebojne obtožbe, potem se je spet vse pomirilo. Zdaj pa je prišlo sporočilo, da je ameriško obrambno ministrstvo sklenilo opremiti s.voje čete v Južni Koreji z modernejšim orožjem. Nič določnejšega ni znanega. kakšno naj bo to »modei— neiše« orožje, ki pa bodo dobile ameriške enote v Južni Koreji, edino, kar trdijo, je to, da ne gre za atomsko orožje in za dirigirane izstrelke, V ameriškem pojasnilu je tudi pov.dnrje.no, da nove opreme — vsaj zaenkrat — ne bo do dobili južnokorejski vojaki, pač pa samo ameriške enote. Za vas je še najbolj zanimivo. da prihajajo takšne vesti s Koreje ob času, ko v Londonu veliko razpravljajo o razorožitvi in se trudijo diplomati, da bi napravili »čim. popolnejši načrt« za razorožitev. Istočasno pa zvemo, da se na Koreji i na severu i na jugu opremljajo z modernim orožjem. Kakor gledajo na razo-rožitvenih konferencah vse skozi prizmo »ravnotežja sil«, tako delajo tudi na Koreji: bojazen, da bi ena stran postala močnejša in sprožila napad, je očitna na obeh straneh. Kaže, da se niti Severni niti Južni Korejci ne strinjajo s sedanjo razdelitvijo, poleg tega pa tudi velesile, ki imajo odločilno besedo pri »korejskem vprašanju«, sumničijo druga drugo. Pred letom je kitajski zunanji minister Ču En Laj, upoštevajoč razmere, ki so nastale s tem, da mednarodna nadzorstvena komisija ni mogla več opravljati svoje dolžnosti, predlagal, naj bi spet prišlo do kor.ferevce, na kateri bi pregledali «korejsko vprašanje« v novi luči. Ta poziv takrat ni naletel na odmev; morda bi ga Mdaj kazalo ponoviti... .slo Orožje na Korejo Ameriško obrambno ministrstvo je sporočilo, da bodo ZDA takoj začele pošiljati sodobno orožje svojim enotam v Južni Koreji — Velika Britanija in Avstralija se strinjata z ukrepom WASHINGTON, 21. jun. (Reuter). Ameriško obrambno ministrstvo je davi objavilo sporočilo, da bodo ZDA začele takoj pošiljati v Južno Korejo moderno orožje, med drugim tudi letala na reaktivni pogon. V sporočilu je rečeno, da bo Združeno poveljstvo na Koreji danes obvestilo komisijo za premirje na sestanku v Panmundjonu, da se ne čuti več dolžno spoštovati določbe sporazuma o premirju, ki prepoveduje pošiljanje modernega orožja v Severno in Južno Korejo. Ministrstvo pripominja v sporočilu, da se severnokorejske oblasti že dolgo niso držale te določbe. Pomočnik ameriškega ministrstva obrambe Snyder je na tiskovni konferenci povedal, da Demonstracije pred ameriško ambasado v Tokiu TOKIO, 21. jun- (Reuter). — Policija v Tokaju je danes zavzela položaje pred. ameriškim veleposlaništvom. Študenti so demonstrirali proti nadaljevanju ameriških jedrskih eksplozij. V neki drugi demonstraciji so zahtevali, da ZDA takoj iz-roče japonskim civilnim oblastem pripadnika ameriške vojske. ki je ubil neko- žensko. Italija uradno ukinila embargo RIM, 21. jun. (AFP). — Danes so v Rimu uradno sporočili sklep italijanske vlade o odpravi omejitev izvoza v LR Kitajsko. Sklep velja od 18. t. m. in je bil pred nekaj dnevi sporočen mednarodnemu odboru za trgovino z LR Kitajsko, katere sedež je v Parizu. hočejo s sklepom združenega poveljstva popraviti »neravnovesje« v oborožitvi Severne in Južne Koreje, zlasti v reaktivnih letalih. Dodal je, da bodo za zdaj pošiljali orožje samo ameriškim vojakom v Južni Koreji, o modernizaciji južno-korejske vojske pa bodo razpravljali v okviru programa vojaške pomoči. Ameriški predstavnik je izjavil, da so se odločili pošiljati moderno orožje v Južno Korejo po posvetovanju z ostalimi državami članicami Združenega poveljstva, katerih čete so še vedno na Koreji. Ko je poudaril, da je namen tega ukrepa samo obrambnega značaja, je Snyder izjavil, da za zdaj ne bodo poslali atomskega orožja niti usmerje-vame izstrelke. Zastopnik ' britanskega ministrstva za zunanje zadeve je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da se Velika Britanija strinja s sklepom ZDA. da bodo svoje čete v Južni Koreji opremili z modernimi letala in novim orožjem in tudi atomskim. Dejal je, da je to postalo irujno potrebno zato, ker Je nasprotna stran nenehno kršila določbe sporazuma o premirju in svoje sile opremljala z modernim orožjem, s čimer je porušeno ravnovesje sil. Pripomnil j>e, da nimajo namena odpovedati sporazum o premirju in da se bo Združeno poveljstvo tudi v prihodnje držalo ostalih njegovih določb. i Po mnenju diplomatskih krogov v Londonu utegne sklep ameriške vlade zaostrita položaj na Daljnem vzhodu, posebno če upoštevamo, da so zdaj ns Koreji samo ameriške oborožene sile in so ostale države članice že davno umaknile svoj čete s Koreje. Zadnji britansk bataljon naj bi odšel s Koreje v drugi polovici prihodnjega meseca. Avstralski minister za zunanje zadeve Richard Casey je izjavil, da Avstralija odobrava sklep združenega poveljstva na Koreji glede nove oborožitve Južne Koreje. Indijski ministrski predsednik Nehru je med svojim obiskom na Danskem obiskal tudi dansko atomsko postajo v kraju Risee v Sealandu. Sprejel ga je Nobelov nagrajenec profesor Niels Bohr. — Na sliki Profesor Niels Bohr (levo) in Nehru. SKUPNO SPOROČILO POLJSKE IN VZHODNE NEMČIJE Odra In Nisa prvina mirn Včeraj se je ▼ Varšavo vrnila poljska vladna in partijska delegacija, ki je bila tri dni na uradnem obisku v Vzhodni Nemčiji Poljski časopisi so danes priobčili komentarje 0 berlinskih razgovorih, v kafer-h poudarjajo zlasti, da se solidarnost itn sodelovanje med državam* opira na globoke 'družbene iti politične spremembe, katerih posledica j« bila vzpostavitev Uradni podatki Madžarska podjetja pod upravo krajevnih oblasti hitreje zvišujejo svojo storilnost kot ostala — Partijska organizacija budimpeštan-ske pravne fakultete razpuščena Budimpešta, 21. jun. (Tanjug) Po uradnih podatkih iz posameznih področij Madžarske so podjetja po oktobrskih dogodkih pod upravo krajevnih organov dosegla večjo de-lovno storilnost in večje prihranke. Čeprav še niso imela normalne proizvodnje, so prejšnji mese« dosegla približno 80 odstotkov redne proizvodnnje. Podjetja pod upravo mi- ljudske oblasti r. obeh strani nistrstev so v istih krajih dosegla nekaj nad 69 odstotkov Odre. »2;č* Va.rša-vi« piše, da so ugotovili »enotno gledanje na kt bo reorganiziral partijski mednarodni položaj, posebno aktiv na pravni fa/kulteti v glede popuščanja mednarodne Budimpešti. - napetosti, miroljubnega aodelo- Tajsi razgovori med Izraelom, Libanonom, Jordanom in Sau-dovo Arabijo o palestinskih beguncih, ki baje trajajo že nekaj mesecev - se Sirijo govorice in vzbujajo nezadovoljstvo v Kairu KAIRO, 21. jun. (Tanjug). Govorice o tajnih razgovorih o palestinskih beguncih med Izraelom ter Irakom, Libanonom, Jordanom in Saudsko Arabijo, v katerih sodelujejo tudi ZDA. so vzbudile v Kairu močno nezadovoljstvo. Razgovori trajajo baje že več mesecev. Po načrtu, ki je baje ameriški, bi večino beguncev, ki jih je poldrug milijon, razselili v bližnje arabske države, predvsem v Irak, manjši del pa hi ae vrnil v Izrael. VARŠAVA, 21. jun. (Tanjug). — Danes se je vrnila v Varšavo poljska partijska in vladna delegacija, ki je bila ped vodstvom prvega sekretarja CK pZDP \ladislawa Gouiulk, in predsednika ministrskega sveta Juzefa Cyrankiewicia na tridnevnem uradnem obisku v DR Nemčiji. V Varšavi so spremljali razgovore poljske delegacij* v vzhodnem Berlinu s veliko pozornostjo. Za njih so važni predvsem s stališča poglabljanja medsebojnih vezi med partijama, ki sta se po oktobrskem preobratu na Poljskem snočno razlikovali v pogledih na vrsto perečih vprašanj. vanja med državami in sistemi te* podpor« sovjetskemu predlogu za razorožitev«. • Vladni delegaciji Folijske in Vladi sta za miroljubno reševanje vseh spornih problemov, za mednarodni sporazum o prepovedi orožja za množično uničenje in za zmanjšanje konvencionalne oborožitve. Podpirata tudi predlog o omejenih pasovih razorožitve, ki bi obsegali obe nemški državi ter ozemlja nekaterih držav, meječih na Nemčijo. Poljska in DR Nemčija se izražata za to, da Se Baltiško morje spremeni v morje miru. Obe si želita večjega gospodarskega, znanstvenega DR Nemčije sta sinoči podpisa- in kulturnega sodelovanja z vse. te proizvodnje. Po sklepu vlade so bila ljudskim odborom prepuščena v upravljanje podjetna lokalnega pomena, podjetja živilske industrije, dalje nekatere komunalne, zdravstvene in prosvetne ustanove. Decentralizacija je prinesla 11 skupno sporočilo, v katerem pravita, da sta graditev socializma to težnje po miru trajni temelj za prijateljske zveze med državama. Poljsko-nemška meja na Odri to N (si je bistvena prvina m.iiru to varnosti v Evropi. mi evropskimi državami z ustanovitvijo evropskega sistema gospodarskega sodelovanja in miroljubne uporabe atomske energije. Delegaciji poljske združene delavske piartije in enotne soci- Delegaciji sta ugotovili, da sta alistične partije Nemčije pravi- občumo s-kroenje upravnega aparata, kakovost izdelkov pa se jie vzlic zvišani proizvodnji precej zboljšala. Po izjavi zastopnikov posameznih ljudskih odborov pa so še vedno precejšnje težave glede pooblastil ljudskih odborov za reševanje posameznih vprašanj. S širšimi pooblastili bi se lokalno gospodarstvo lahko razvijalo še hitreje in uspešnej e. Glasilo madžarske socialistične delavske partije »Ncp-szabadsag« piše, da je izvršni komite partije razpustil partijski aktiv na pravni fakulteti v Budimpešti. Ugotovil je, »da so se v ta aktiv in mjegovo vodstvo vrinili tudi pristaši desirutoarskega revizionizma. Le-ti so dolgo ovirali organiziranje partijskega aktiva na pravni fakulteti in ustanovili frakcionaško skupino »socialistično dogajanje,« zaradi česar so morali komunisti, zvesti idejam Marksa in Lenina, prositi za sprejem v drugih aktivih.« Izrvršni komite madžarske socialistične delavske ipartioe je pozval mestni odbor Budimpešte, naj določi delegata, razmestitev atomskega orožja v Zahodni Nemčiji ter načrti o zalaganju zahodno-nemške vojake z atomskim orožjem resno nevarni Poljski in DR Nemčiji, kajti »dejstvo, da se zahodno-r.em.ška vlada moče nedvoumno odreči politik; sile nasproti Poljaki, je hkrati spodbud® re-vanžistom«. Poljska In Zahodna Nemčija Bonn. 21. jun. (AFP). Uradni zastopnik v Bonnu je izjavil danes, da je razmerje med Foljsko in Zahodno Nemčijo že ta v skupnem sporočilu, da ju druži skupna borba ra mir in socializem, zgodovinska tradicije v boju za socializem in graditev socializma. Izražata solidarnost z delavskim razredom to vsemi miroljubnimi silami v Zahodni Nemčiji, ker menita, d® Je utrjevanje socialističnih držav. razvijanje sodelovanja vseh socialističnih sil in poglabljanje solidarnosti vseh miroljubnih sil pogoj za končno sklenitev trajnega miru. Socialistična graditev in utr- pagande in povzročanju razdor* med sociali s ti čnimi državami to njihovimi partijami. Poglavitna načela socialistične graditve, ki so skupna vsem državam, J* treba izvajat; ustvarjalno, upoštevajoč posebnosti vsake države. Komunistične partije pa s* morajo vzlic temu odločno upreti revizionističnim in dogmatskim odklonom. Na koncu pravi sporočilo, da so razgovori utrdili zveze med partijama in da so njuni zastopniki sklenili tudi v prihodnje obiskovati se med seboj. Alžirski begunci Pariz, 21. jun. (Tanjug). Zastopnik visokega komisarja OZN za begunce Borholt je začel danes prve razgovore s Tunizijci o alžirskih beguncih. V Tuniziji je zdaj okrog dve sto tisoč alžirskih beguncev. Tunizijski predstavniki pravijo, da je od začetka sovražnosti v Al-žiru prestopilo alžirsiko-tuniizdj-sko mejo nad 140.000 ljudi. Preskrba teh beguncev je postala pereča zlasti zadnje mesece, ko je prišlo v Tuninrijo naenkrat več desett-isoč ljudi. Tunteijska vlada se je pred tremi tod ni obrnila na mednarodno organizacijo zja pomoč oem. V Tunis je prispel zastopnik visokega komisariata za begunce, ki bo organiziral pomoč OZN pri reševanju begunskega Vse to bi finansirale ZDA. V Egiptu trdijo, da so v pogajanja vključene tiste arabske države, ki so sprejele Eisenhowenjevo doktrino in za katere menijo, da pripravljajo novo skupino, povezano z ZDA, vendar brez udeležbe zahodnih držav. Kairski kro-gi trdijo, da so o podobnem načrtu večkrat govorili tudi med vlado predsednika Trumana. Sodijo pa, da je načrt nestvaren tako spričo namena. da bi iz njega Izključili Egipt in Sirijo, kakor tudi zaradi položaja, ki je nastal ha Srednjem vzh-odu po agresiji. Egiptovski časopisi obtožujejo štiri arabske države, da so preveč uslužne Ameriki, da skušajo skleniti to »izdati arabske koristi za posebne koristi beguncev«. »Al Akbar« meni, da bi bil končni uspeh tega načrta, da bi bili arabska begunci ogoljufani, Izrael pa bi postal trdnjava Zahoda, k-i bi bila vedno pripravljena za napad prodi arabskim državam. Končno pravi isti časopis, da je politika ZDA na Srednjem vzhodu taka, da hoče radiu, da postaja ozračje v fran-sejati razdor med arabskimi d*— oosko-tunizijskih odnošajih manj žavami ter zbrati njim natklo- napeto. To je posledica dejstva. je vanj e miru narekujeta socia-dlje predmet zelo pozornega lističnim državam nadaljnje po- problema. O tem je Sklepal u--proučevanja. V kratkem bo za- glabljanje enotnosti to sodelo- di mednarodni Rdeči križ, či- stopmiik ministrstva za zunanje vanja. pravi dalje sporočilo, gair zastopnik je tudi prispel v zadeve imenovan pri ameriškem Obe partiji od-l-očno nasprotuje- Tuniis, da bi se na kraju samem veleposlaništvu v Va.ršavi, ki ta širjenju protisovjetske pro- prepričal o razmerah, ščiti koristi Zahodne Nemčije. Njegova naloga bo, pomagati ameriškemu veleposlaništvu, ki mora odgovarjata na številne prošnje (Poljakov, 'ki bi radi prišli v Zahodna Nemčijo. Zboljšanje odnosov med Francijo in Tunisom TUNIS, 21. jun. (Reuter). — Tunizijski predsednik Burgiba je izjavil sinoči v govoru po njene države za okroglo mizo, kjer naj bi sklenile kdo ve kakšen sporazum s Izraelom. VIENTIAN ■— Narodna skup« Cina Laosa je odklonila seznam članov vlade, ki ga je skupščini predložil mandatar za sestavo no-separatni mir ve vlade Kata) Sasorit. d;a se Francozi v zadnjem času izogibajo premikom čet znotraj Tunizije in drže svoje vojake v vojašnicah. Predsednik Burgiba je ponovil zahtevo, da se vse francoske čete umaknejo v pomoirsko oporišče Bjzerto. v .severni Tuniziji. TELEGRAMI SANTIAGO — V Ciin stavka 40,000 pomorščakov in pristaniških delavcev. S stavko hočejo podpreti zahteve ladijskih častnikov. katerim delodajalci nočejo zvišati plač. RIM — Mandatar za sestavo nove italijanske vlade Fanfani bo danes obvestil predsednika Gronchija, da ni mogel sestaviti koalicijske vlade sredine. Z liberalno stranko se ni mogel sporazumeti glede programa nove vlade. Tudi mala republikanska stranka je sklenila, da njeni zastopniki nebodo sodelovali v koaliciji. FARGO — Sinoči je- močan tornado divjal v Fargu v severni Dakoti. Po podatkih tamkaišnjih oblasti je izgubilo življenje c. ranjenih pa je okrog 20 ljudi. BRUSELJ — StavkadT je začelo okrog 3.000 delavcev, ki delajo na gradbišču svetovnega sejma v Bruslju. Zahtevajo zvišanj« mezd. Iz Anttverpna je prispelo v Bruselj kakih 3.000 gradbenih delavcev, da bi podprli svoje tovariše v stavki s tem, da nikomur ne dovolijo dostopa na gradbišče svetovnega sejma. NIKOZIJA — Vrhovno sodišče v Nikoziji je potrdilo sodbo, ■ katero je bil ciprski novinar Nikos Sampson obsojen na smrt. Njegov odvetnik se bo proti temu pritožil na kraljevi »vet v Londonu. new DELHI — Indijski obrambni minister Krišna Menon, kf Je danes zapustil Delhi in se na napotil v London na konferereu DredSPflnlkov vlart xr Krifonclra rL-nnn z ^ Nasej les predsednikov vlad držav britanske skupnosti narodov, se bo uit; vil v Kairu, kjer bo imel razgovore s predsednikom ln drugimi egiptovskimi voditelji. Britanska razorožitev Marca je britanska vlada izdala »Belo knjigo«, v kateri je razložila svoj'e težnje pri reorganizaciji vojaške obrambe. Glavna misel, ki Jo je vsebovala ta publikacija, je v tem, da nameravajo Angleži spremeniti ustroj svojih oboroženih sil tako, da bi težo preložili s konvencionalne oborožitve na nuklearna preventivna sredstva. Istega meseca je vlada Velike Britanije sklicala nujno sejo Zahodnoevropske unije, v kateri sodelujejo Velika Britanija, Francija, Zahodna Nemčija. Belgija, Nizozemska in Luksemburg, da bi razložila svojim najožjim zaveznikom, kaj namerava ukreniti. Angleži so napi'.vili načrt o umiku 27.000 vojakov z evropske celine. Razprava o tem načrtu je bila precej ostra; naposled so se Angleži vdali in privolili, da bodo še letos umaknili samo 13.500 vojakov. Takrat se je zdelo, da so nasprotja med zahodnimi zaveznik; vsaj za nekaj časa odpravljena. Zdaj pa je videti, da se ta nesoglasja razvijajo še naprej. Meseca maja se je v Bonnu sestal svet Severnoatlantskega pakta Na tern zasedanju So v prvi vrsti razpravljali o novih angleških načrtih in zunanji minister Selwyn Lloyd je imel prec-cj dela, da je ostalim predstavnikom razložil britanske na- mene. Pokazalo se je. da se zlasti Vlada Zahodne Nemčije ostro upira britanskim načrtom in da noče privoliti na umik britanskih čet z evropske celine. Spor pa se ni pojavil samo zaradi tega umika, temveč tudi zaradi načrta, da bo Veuka Britanija ukinila rekrutiranje za dobo treh let in da bo v roku petih let zmanjšala svoje oborožene sile od 695.000 na 375.000 mož, se pravi daleč manj kot predvidevajo razorožitveni načrti. Ob tem so se pojavna nasprotja med stališčem poveljstva NATO in britansko viado. General Norstad. poveljnik oboroženih sil NATO, vztraja pri zahtevi, da je za obrambo Zahodne Evrope potrebno imeti vsaj 30 divizij. To je najmanj, na kar lahko privoli poveljstvo. Kaže pa. da Angleži ne soglašajo s temi zah revami in ubirajo svoja pota. Za letošnji mesec avgust Je napovedano zceedJOJj* NATO. 'Ge- neral Norstad namerava na tem zasedanju predložiti svoj načrt in oceno britanske oborožitvene politike. Gre namreč tudi za kritiko britanskih načrtov, da poleg kopenske vojske zmanjša tudi svoj prispevek v letalih. Velika Britanija je namreč napovedala, da bo zmanjšala število letal v svoji drugi taktični skupini, ki jo ima v Zahodni Nemčiji, češ da bi svoje letalske sile opremila z modernejšimi tipi letal. Britanski voditelji pravijo, da bi zaradi teh sprememb nikakor ne bila prizadeta udarna moč njenih oboroženih sil, s čimer ne soglašajo niti v štabu NATO ni ti v v°ja_ ških ln političnih krogih v Bonnu. Ob vsej tej razpravi, o kateri javnost le malo ve, so se pojavile ostre kritike na račun Mac-millanove politike, češ da nameravajo Angleži tako organizirati svojp oborožene sue. da bi se brž videlo, da je tudi Velika Britanija postala »atomska velesila«, medtem ko Je jasno, da druge evropske države še dolgo ne bodo zmogle nuklearne oborožitve. Angleži naj bi postali nekaki znanstveni voditelji oboroženih sil, tehniki naj bi prevzeli vodstvo, ostale zahodnoevropske države pa naj bi dale pešce in »topovsko hrano«. Ta čustvena plat celotnega vprašanja je zelo važna in tako Adenauer kot njegov minister za vojsko Strauss ne varčujeta z besedami, ko obsojata te britanske načrte. Vse prepričevanje, naj britan- ska vlada odloži svoje načrte, ni nič zaleglo. Angleži vztrajno *a-govarjajo svoje namene in — kot kaže — nameravajo svoje načrte datkdaa 1ay**X Kje ao varokla* to trmoglavo politiko Velike Britanije, ki se ne ustraši celo ostrih nesoglasij, ki so se pojavila med zahodnimi zavezniki? V prvi vrsti gre za gospodarsko ozadj 3. Macmillan se dobro zaveda, dc je mogoče britansko gospodarstvo postaviti na noge samo. če zmanjša državne izdatke. Zmanjšanje oboroženih sil naj bi bil eden izmed ukrepov za sanacijo britanskega gospodarstva. Drugo so stroški, ki jih terja atomska oborožitev. Toda poleg tega je še močnejše poudarjena-nova strategija, ki jo terjajo nove oblike orožja. Angleži so mnenja, da so izdatki za konvencionalno oborožitev povsem odveč, brž ko je jasno, da bo morebitna prihodna vojna slonela izključno na uporabi nuklearnega orožja. Konvencionalna oborožitev naj bi bila primerna samo še za »malo vojno«, medtem ko bi »velika vojna« nujno uporabljala le najnovejše orožje, proti kateremu pa so stara sredstva neučinkoviti:. nekoristna in pravzaprav brez prave vrednosti. 'Britanski vojaški krogi so pokazali veliko prilagodljivost in so ob novem orožju iz-v< li tudi odgovarjajočo reorganizacijo svojih oboroženih sil. Mimo gospodarskih ln čisto vojaških ukrepov pa moramo upoštevati še politične smotre. V prvi vrsti Je tu problem razorožitvi. Vse kaže, da se »atomske velesile« strinjajo z ugotovitvijo, da so v oboroževanju nastale takšne spremembe, da Je skoraj nujno zmanjšati konvencionalne oborožene sile. To je že ukrenila Sovjetska zveza, tega pa se zdaj zelo drastično loteva tudi Velika Britanija. Fropaeadno so taki razglasi zelo učinkoviti, da-siravno strokovnjaki dobro vedo. da se zaradi odpustov lz vojske, udarna sila posamezne armade ni zmanjšala. Kljub vsemu pa ao te iMdnrln pq)«*d. U Jim 0* pri- pisati velik odmev, zakaj naposled gre vendarle za razorožitev. Nič manjši pa m problem političnih teženj, ki jih zagovarja Velika Britanija glede razmer v Evropi. Tu stopa v osredje problem Nemčije. Tako zahodne države kot Sovjetska zveza se zavedajo, da je nemški problem osrednje vprašanje, ki zadeva odnošaje med Zahodom in Vzhodom. Toda vse kaže, da Imajo Angleži tudi glede tega problema precej drugačne poglede od bonnske vlade in tudi od Washingtona. Dr. Adenauer je prav zato zahteval od Eisenhovverja obljubo, da nemškega problema »ne bodo pozabili«; še več: zahodnonemški kancler je zahteval zagotovilo, da bo nemško vprašanje še naprej »glavno« in da mora biti razorožitev odvisna od rešitve tega problema. Kaže pa. da se britanska politika precej nagiba k mnenju, da bi biio vredno podrediti ambicije dr. Adenauerja za spravo s Sovjetsko zvezo. Gre namreč za načrt o nevtralizaciji Nemčije. Ze Moilotov je pred časom ■predložil svoj načrt o »evrpo-skem varnostnem sistemu«, ki je predvidel poseben položaj Nemčije; Eden je ta načrt Pozneje obdelal tako, da je »Ede-nov plan« v bistvu sogiašal z načrtom Molotova. V obeh primerih je imela Nemčija povsem drugačen položaj, kot ga dobiva z današnjim; oborožitvenimi napori dr. Adenauerja. Videti pa je tudi, da Britanci ne nasprotujejo tako strašno sovjetskim Mhtevin o umiku čet s kontinenta. S strateškega st*» lišča stackmiranje velikih vo jaških kontingentov na evropski celini nima posebnega pomena, če se upošteva novo orožij*, predvsem pa dirigirane izstrelke, za katere je pač raziika nekaj sto kilometrov nepomembna. Tako se med seboj prepletajo gospodarski, vojaški to politični elementi. Velika Britanija hočo uveljaviti vse tri čimitelje, upoštevajoč nemara ne samo sedanje raizpoložemje, temveč tudi možnosti, ki jih zra prinesti prihodnost. Na eni stran; je treba vedeti za staiišče nemSkih socialnih demokratov, ki zagovarjajo načrt o nevtralizaciji Nemčije, češ da bi edinole taka politika omogočila zedinjenj* obeh delov, na drugi strani p* se tudi britanski laburisti čedalje boij ogrevajo ma Vo «*• misel. Vprašanje j« le, do kod m pripeljat; sedanji spor med Ur hodnimi zavezniki ProtislovJ* so velika, prav tako pa je tudt še vedno močna ideja o Jode-lovamju. Giede tega se bod* morali zahodni zavezniki tako ati drugače sporazumeti. ZcH po se. da imajo Britanci v svojih rokah precej močne adut*, M Jih bodo moraili naposled ipas ttevati tudi Američani. 8k r Idr. / SLOVENSKI P0B0CE7ALEC J »■ »» - 23 junija idst ■ « I« »v ■ ■ ,1 v IZ ZGODOVINE DELAVSKEGA GIBANJA Iz tovarne, ki uresmcuie samo tisočem župan -komunist v zagorju 32.000 kupcev Soka — Največ kupujejo delavci — Pomoč pri reševanju stanovanjske stiske Gradnja tovarne motornih koles (TOMCS) v Škocjanu pri Kopru ne napredno e po načrtu, pač pa hitreje. Pra-v te dni gradijo delavci Gradisa zadnji enaindvajseti šed. Izginil je še nedavni gozd betonskih nosilih stebrov in glavna’ proizvodna dvorana, ki meri nekaj čez 30.000 kvadratnih metrov, bo kmalu vsa pod streho. — Zelo dobro napreduje tudi gradnja upravnega poslopja in kotlarne. Ko so tovariši, ki danes vodijo tovarno in organizirajo proiavcdn j o, na prehodu iz leta 1951 na leto 1955, sestavljali gradbeni načrt, so izhajali iz nujne potrebe, da se tudi v proizvodnji motornih koles v doglednem času kar najbolj približamo Ebsednirn, že dobro motoriziranim državam na Zahodu. To dosežemo, če damo v naslednjih 10 letih na trg okrog 150.000 motornih koles. Zato določa sedaj že jasni proizvodni program TOMOS letno proizvodnjo 12.000 mopedov, 6000 kotačev scoo-terjem, 2600 motornih koles 250 ccm, 900 motornih triciklov in 2000 raznih motorjev (za ladje itn pod.) Planirano lemo -proizvodnjo mo-psdov bo tovarna dosegla Že konec prihodnjega leta. Razen potreb in realne ocen« kupne niooi — trenutno ima to- varna predbeležetnih 32.000 kupcev motornih koles — je proizvodnjo v zgoraj omenjenem obsegu narekovala tudi potreba po optimalni, gospodarsko rentabilni proizvodnji. Ravno ta tako velika proizvodnja bo že kmalu omogočila znižanje cen na raven povprečne kupne moči delovnega človeka. Zanimivo 'je, da se tovarna tudi že pripravlja na izvoz. Pravzaprav je nekalj desetin motornih koles že proda-la v Grčijo, Turčijo in Bolgarijo, razstavlja jih pa letos v Smyrni, Solunu in Poznanju. Gre za to, da se že sedaj sondira in pripravi inozemsko tržišče; za tisti čss, ko vse proizvodnje morda res ne bo mogel absorbirati domači trg; zlasti še, če se bodo pokazale kot uspešne napovedi nekaterih drugih tovarn (Zagreb. Vogošče), ki 93 dobiile licenca (Vogošče n. pr. NSU) in se pripravljajo na proizvodnjo na tekočem traku. Med dosedanjimi kupci TOMOS motorjev je največ delavcev (55 odstotkov), obrtnikov in drugih prostih poklicev je 10 odstotkov, razlika 35 odstotkov pa odpade na vse OiStale (tudi državne urade, gospodarske organizacije in pod.). Kmetije so zaenkrat še nekoliko bolj ob strani, vendar le zato, ker je šel večji del dosedanje proizvodnje v mestna središča. Ima pa tovarna namen, doseči preko svojih 39 zastopnikov in 112 prodajalcev, kolikor jih ima v vsej državi, bolj ustrezno porazdelitev motornih koles med kupce po mestih in na deželi. Vsekakor je zanimiv visoki odstotek delavcev. Ta opravičuje trditev, da pomagajo mopedi reševati tudi stanovanjsko vprašanje. V prometno razvitih državah 30 km dolga pot od kraja bivanja v kraj zaposlitve dejansko ne predstavlja nič posebnega; v takih deželah ie to za dobršen del delavcev normalen pojav. Na takšne misli prihajajo pri nas tudi že podjetja, kijih hudo bremeni plačevanje avtobusne ali železniške vožnje delavcctm, ki stanujejo po sili razmer daleč od podjetja. Rudnik Velenje je na pr. za svoje delavce že naročil prvih 100 mopedov. F. M. 26. junija 1927. leta so bile ▼ Zagorju ob Savi občinske volitve, pni katerih je zmagala komunistična lis-ta, ki je dobila največ volilnih glasov in največ mandatov. Cez dva tedna, 9. julija, se je sestal novoizvoljeni občinski odbor in z večino glasov je za župana bil izvoljen komunist. Ta dogodek pred 30. leti zasluži. da se ob njegovi obletnici spomnimo naše bližnje zgodovine. Ni treba še posebej poudariti, saj to je znano vsakomur, da je komunistična partija v teh Velik požar na OSIJEK, 21. jun- V ©groindu-strijskem kombinatu Beije je nastal ogromen požar. Ogromna sredstva. ki so bila vložena v gradnjo največjega mesnega kombinata pri nas, so se spremenila v eni sami noči skoraj popolnoma v prah in pepel. Sarmo izredni požrtvovalnosti 700 delavcev kombinata, gasilcev, vojakov in oficirjev gto zahvala, da So obvarovali pred ognjem ogromne količine dirugih surovin ter rešili pred ognjeno stihijo razne dragocene stroje in naprave v komore sorski dvorani. Prvi so opazili požar delavci Belja, in sicer okoli 20. ure. Na ..m........ y-. $ .... Pogled na glavno proI*vodno dvoran« TOMOS. Sredi »lik« Miv Badaševlce v Skocijan.kl *©-Sv. kf ga čez dobro leto dni ne bo več: - zgraditvijo nasipa od Kopra do Ankaran, (na .liki levo) se bo ta zaliv iuoiil in tpremenU v Koprsko polje. letošnja pomlad §hozl mctcorološb© podatke LetoSnJe nomladno vreme le bilo zelo muhasto. Enkrat je bilo prevroče. drusič premrzlo, pa zopet presuho ali premokro. Mesec marec je bil pa splošno pretopel, saj so srednja mesečne temperature bile po vsej Sloveniji nad temperaturnim povpreč-kom dobe 1S25—la. Srednje mesečne temperature so znašale: v Ljubljani 7,4 (-(-2,7), v Murski Soboti C,7 (-1-2.0), v Mariboru 6.5 v Ko vem mestu 7.0 (-4-1.9), ji a Planici 3,0, v Postojni 5.3 (-4-2.2), v Kopru 9,6 stopinj C. (Opomba: v oklepajih navedene vrednosti — za temperature in padavine — so odstopi od pov-prečkov dobe 1925-40). Kaj višjo dnevno temperaturo v Sloveniji v marcu 1557 so izmerili v Novem mestu in sicer 24,5 (dne 14. marca 1957). Pod normalo pa je bila mesečna množina padavin, katera ni nikjer v Sloveniji dosegla niti 50^v, povprečne množine padavin dobe 1925—40. Tako je padlo v Murski Soboti ll mm (249fc), v Mariboru 27 mm (45^), v Kcvem mestu 21 mm (23%), v Ljubljani 25 mm (22°fn), na Planici 38 mm (31%), v Postojni 2.1 mm (14%) in v Kopru 17 mm (2(Y°/n). Toplemu in suhemu sušcu je sledil hladni in vlažni april. Mesečni temperaturni povprečki so bili v glavnem pod normalno vrednostjo: Murska Sobota 9,4 (—0,4), Maribor 9,2 (—0,6), Novo mesto S,S (—0,«), Ljubljana »,8 (-4-0,5), Planica 5,4, Postojna 7,5 (-4-1,1), Koper 13,0. 29. april je bil najtoplejši dan v tem mesecu, saj 6e je dvignila temperatura — razen na Gorenjskem — nad 20; v Novem mestu pa celo na 26,3. Glede padavin moramo povedati, da je bil letošnji april dobro namočen, saj je množina padavin bila povsod — razen v Prekmurju — nad povprečkom dobe 1925-40. Tako so ‘ izmerili v Murski Soboti 74 mm (76«%,), v Mariboru 115 mm (153%), Novem mestu 121 mm (133%), v Ljubljani 184 mm (153%), na Planici 153 mm (106%), v Postojni 334 mm (110%) in v Kopru 82 mm (120%). Padavine so padale predvsem v obliki dežja. Zadnji lepi dnevi aprila so nam ie obudili upanje na lepe sončne dneve v maju. Toda presenečenje ni Izostalo: hladna fronta, ki je v noči od 5. na 6. maj prečkala na£e ozemlje, nam je nasula zadnji sneg. Temperatura je _ v teh dneh močno padla. Na nižanje temperature so v znatni meri vplivale tudi skoro vsakodnevne padavine. Zaradi tega so majski temperaturni povprečki po vsej Sloveniji bili znatno pod normalnimi povprečki, ponekod celo za več kot 3 stopinje, kot razberemo iz naslednjih podatkov: Murska sobota 11,5 (—3,o), Maribor 11,6 (—2,8), Novo mesto ll.e (—3,2), Planica 7,9, Postojna 9,5 (—2,2) Ljubljana 11,5 (—2,3) Koper 15,0. . , , Da so bili temperaturni minimumi v marcu in aprilu pod 0 stopinj n as ne preseneča. Da pa so bile majske minimalne temperature nižje od aprilskih pa Je nekaj izrednega. Minimalna majska temperatura je znašala: v Murski Soboti —1,6 (dne 9. V.), v Mariboru —1,3 (dne 9. V.), v Novem mestu —1,7 (dne 8. V.), v Ljubljani —2,8 (dne 9. V.), na Planici —8,2 (dne 7. V.), v Postojni —5,6 (dne 8. in 9. V.), v Kopru 3,2 (dne 8. V.) Samo v Kopru živo srebro v aprilu in maju ni padlo pod ničlo. Druga leta se je temperatura v maju večkrat dvignila celo preko 3o stopinj. Letos pa Je močno ostala pod to vrednostjo. Samo v Novem mestu (26,4), Murski Soboti (26,0), Mariboru (25,6) in Kopru (26.0) se Je dvignila nad 25. Iz navedenih podatkov razberemo, da je bilo *— v povprečku vzeto najtopleje na Koprskem, dasi so bile najvišje temperature — v vseh treh pomladanskih mesecih — izmerjene v Novem mestu. Na temperaturne prilike Kopra vpliva morje, ki se spomladi dokaj bolj počasi ogreva kot kopno In tako — do neke mere — znižuje temperature, a jeseni se bolj počasi ohladi ln zato se poletje v obmorskem predelu zavleče še v jesen. F. Bemot kraj katastrof© so pridrveli pripadniki gasilske službe cele Baranje, zate-m p,a še iz Osijeka, Vinkovcev, Vukovarja. Novega Sada. Slavonskega Broda in Beograda, kakor tudi iz vseh podjetij Osijeka. Pridružilo se jim de tudi okoli 300 vojakov ln oficirjev JLA ter vsi delavci in voditelji kombinata Belje. Med tem časom je bil razžarjen ves prostor okoli požara. Plamen je v velikih zubljih prodiral iz novo zgnajene hladilnice. Vsi so z največjim prizadevanjem gasili ogenj, pri čemer so delali neutrudno vso noč. Zlasti so se izkazali pripadniki armade, ki so v življenjski nevarnosti vlekli jz gorečih prostorov dragoceno surovino — uvoženo plu-toviuo za izolacijo — v vrednosti več deset milijonov din. Požar je trajal nekaj dni, čeprav so vodni curki s pomočjo agregatov za umetni dež neprenehoma zalivali goreče poslopje. Ves prostor okoli mesnega kombinata je bil tedaj v gostem dimu, rtiaiko da ognja ni, bilo videti. ker so ga dušili gosti vodeni curki. V hladilnici so od silne vročine, ki j© dosegla 150 stopinj Celzija, deloma popokali tudi betonski zidovi. Po zasluffi gasil cev požar ni bil zajel prostorov, v katerih so kompresorji. Ce bi se bil razširil tudi nanje, bi bila škoda ogromna. Nova žrtev planin Ob koncu šolsjcega leta je Imel drugi razretl nižje gimnazije v Bempet.ru pri Gorici Izlet na planino Črno prst nad Podbrdom pod vodstvom pror. Slavka Šaleja. Veselje lepega Izleta in lepega razgleda s te planine je popoldne tik pred povratkom zatemnila tragična nesreča, ki je zahtevala smrtno fa-tev 13 letne dijakinje Nevenke Mavri* Iz Vrtojba pri Šempetru. Kakih 506 metrov vstran od planinske koče je na planinski poti prehitevala enega izmed dijakov. Pri tem JI je spodrsnilo tn se je načela kotali« po strmem razčlenjenem pobočju prek več terasastih skalnatih previsov. Obležala je zaradi udarcev po glavi ln telesu mrtva kakih 330 m daleč od kraja spodrsljaja. Njeno truplo so v poznih večernih urah prenesli v S tržišče pod Črno prstjo tn od tam v rojstni kraj, kjer so jo pokopali. Ob grobu so se poslovili od nje vzgojitelji ln dijaki ter ljudstvo la okolice. Ta nesreča ponovno opozarja na previdnost v planinah. -Jp Zbirka predpisov o upravljanju podjetij Ob kongresu delavskih svetov Jugoslavije je Izšla zbirka zveznih predpisov o delavskih svetih in upravnem odboru v založbi »Informatorja« v Zagrebu ln v uredništvu Inštituta za družbeno upravljanje pri izvršnem svetu sabora Hrvatske. Zbirka vsebuje vse predpise zveznih organov od objave osnovnega zakona o upravljanju državnih gospodarskih podjetij od 2. aprila leta 1950 pa do konca aprila leta 1957. Zbirka nudi na pristopen način vpogled v vse predpise, ki urejajo pravice in dolžnosti delavcev pri upravljanju podjetji j. Knjiga ima 300 strani in stane 700 din. Plačila se pošiljajo na časo-pisno-tiskovno podjetje »Informator« v Zagrebu, račun pri Gradski štedionici v Zagrebu at. 40-KB-6-Z-2341. Kompresorsko dvorano je ločil od požara glavni debeli zid, ki je preprečil nadaljnje razširjenje ognija. Vzroki požara še niso znani. Po ar ob ih ocenah je povzročena škoda okoli nekaij sto milijonov d m. Mesni kombinat bi moral začeti poslovati že čez dva meseca, ta nesreča pa js to onemogočila. Ostalih zgradb mesnega kombinata, kot so klavnica, tovarna konzerv in d.rugi objekti, požar ni prizadel. (Ro »Vjesnikuc) Četrti kuiturr.i festival v Slivnici Danes in jutri bo v Sl.ivnici pri Mariboru kulturni festival, ki ga fletos prireja že četrtič kul turno-prosvetno društvo iz Slivnice. Festival se bo začel drevi. Na prireditvi bodo nastopili pevci, telovadci in tambu-raški orkester. V nedeljo popoldne pa bodo uprizorili na prostem ljudsko igno »Jurij Kozjak«, ki so jo naštudirali večinoma mledi igralci. —ko Svetovno znani tržaški tenorist gostuje v Križankah Danes in jutri zvečer se bo ljubljanski publiki prvič predstavili znamenit,; tržaški tenorist slovenskega rodu Attilio Planinšek, ki bo v soboto pel Cavaradossijja v Puccinijevi To-sci, v nedeljo pa Manrica v Verdijevem Trubadurju. Obe predstavi bosta v Letnem gledališču Križank. Attilio Planinšek ima za se_ boj vkljub svoji mladosti že bogato umetniško pot. Njegov repertoar obsega domala vse glavne dramske tenorske partije, ki jih z velikim uspehom po j e v Italiji in Angliiji. Pogostokrat je gost Oovent Garden Opere, iz Ljubljane pa nadaljuje pot v Grčijo, kjeir bo nastopil v nekaj operah. Leta 1955 je na fcon_ kursu v Arrezzu, na katerem je sodelovalo nad 500 tekmovalcev, prejel prvo na.grado. Kritika ga ocenjuje za tenorista velikega formata, Izrednih glasovnih kvalitet in odličnega interpreta. .. . la.^o da se ljubljanskemu občinstvu obeta v soboto in nedeljo lep umetniški užitek. letih delovala Ilegalno in da se je v javnem življenju uveljavila po' svojih zastopnikih v sindikatih, društvih, pri volitvah, v časnikih itd. Taiko ®e je tudi partijska organizacija v Zagorju, ki je bila vedno ena najmočnejših, udeležila občinskih volitev. V Zagorju je namreč dotlej gospodoval gerent Korbar, ki ni bil izvoljen od ljudstva, ampak postavljen od državne oblasti. Partijska organizacija je sestavila listo kandidatov, dala ji ime delavsko-kmečka lartia in šla energično v volilno borbo. Proti njej so bile postavljene še tri liste: Samostojne demokratske stranke, Slovenske ljudske stranke in Socialistične stranke. Od hiše do hiše so hodili agitatorji delavsko-kmečks idrte, kajti zavedali so se, da samo živa beseda z vsakim volivcem lahko prinese usipeh. Agitacija je bila Komunisti SDS (demokrati) ostra in naporna, kajti zagorska občina je bila tedaj majhna in vanjo niso bila vključena delavska naselja Loke, Kisovec in druga, pač pa je zajemala okoliške vasi, a v samem Zagorim — obrtnike, trgovce i. dr. Meščanske stranke so se na svoj način pripravljale k volitvam. Gerent, ki je pripadal demokratom, je 12. junija pustil v pogon nov vodovod kot dokatz za napredek občine pod upravo SDS. Zastopniki SLS so se te svečanosti udeležili in »gospod župnik — kakor je takrat pisal »Slovenec« — je pred blagoslovom zelo primerno spregovoril nekaj besed o pomenu vode.« Vsi so pa trdili, da so le onrl sposobni skrbeti za blagor občine. Pri volitvah so posamezno stranke dosegle sledeče rezultate: 319 glasov 11 i dbornlkov 197 glasov 6 odbornikov SLS (klerikalci) socialisti (Cobal) 158 glasov 105 glasov 5 odbornikov 3 odborniki Z deliavslko-kmečke liste so bili izvoljeni sledeči tovariši: Martin Reipovž, Miirko Weinber-ger, Anton Okrogar, Alojz Lukač, Jože Bauer, Rudolf Re-gancin, Maks Hladnik, Jože Srebot, Anton Fl;.sek, Ivan Vidic in Ivan Mahkravic. Za župana je bil Izvoljen rudniški delavec Martin Repov ž, eden starejših delavskih aktivistov, a za občinskega tajnika Alojz Lukač. Zmaga komunistov v zagorski občini je prekrižala vse račune meščanskih strank, ki niso znale drugega, kakor da so pozivale vlado, naj razpusti občinski svet. Glasilo SLS »Slovenec« je dne 10. julija 1927 pisal dobesedno takole: »Mnogo se je delalo za protikomunistično koalicijo: naši, Cobal in demokrati, a so »e pogajanja razbila, ker so demokrati zahtevali, da mora biti za župana le njihov Mirko. Občinski odJbor je seveda delane-zmožen, ker nimajo komunisti potrebne večine. Imajo 11 glasov, opozicija pa 14. Gospod čobal je pretrgal vsako zveze s komunisti na podlagi izkušnje, da s takimi ljudmi ni mogoče nobeno deilo. Zagorje je danes edina komunistična občina v srednji in južni Evropi. Oblast bo morala prej ah slej uporabiti komunistično načelo zoper komunistični občinski svet v Zagorju: to je razpustitev; če ga potrdi, bo itak delanezmo-žen«. Ta dopis mnogo pove. Prdti delavskim od^omikem so skušali ustvariti enotno fronto, pa se nipo zbaranlali zaradi župana. V to enotno fronto meščanskih strank so se' zapisali tudi socialisti pod vodstvom C obala. Zanimivo je, da se je socialistični odbornik odpovedal mestu občinskega svetnika. :o je bil izvoljen z glasovi komunistov. Socialdemokrati so pač raje iskali družbe z meščan-ki-mi strankami. Ce bi oni podprli komuniste, bi imeli v odboru skupaj absolutno večino. Državne oblasti seveda niso mogle trpeti »edino komunistično oblino v srednji in južni Evropi« tar so razpustile občinski odbor, 'opet je bil imenovan gerent. Zavedno delavsko Zagorje pa je odgovorilo na nezakonito in protidemokratično delovanje oblasti s tem, da je še istega leta, 11. septembra 1927. pri volitvah v narodno skupščino oddalo že več glasoi za komunistično stranko, to je 373, dočim je socialistični, stranka nazadovala. Preteklo je 30 let in zgodovina je dala prav delavstvu in njegovi partiji. Občina je postala organ samoupravljan, a ljudstva. Za predsednika občinskega ljudskega odbora v Za-gsorju je danes Aloiz Lukač, ki ga stara Jugoslavija ni hotela priznati za občinskega tajnika. Stvar delavskega razreda je nepremagljiva. France Klopčič Ptujski mosi-zdai zares Terenska deia so že zaceli — L julija 1953 So izročen prometu Dolgoletna želja Ptujčanov in vseh tistih, ki so morali v Ptuju z vozili čez Dravo, se j« naposled uresničila. Ptuj dobi nov sodoben m-ost. Pred dnevi je bila v Ljubljani licitacija. Kot najtežjemu ponudniku je bila gradnja mostu oddana podjetju Tehnogiradnje. Gradbeni stroški o izračunani na 118 milijonov iinarjev. Te dni je podjetje Tehno&radnje podpisalo pogodbo z investitorjem — Upravo za ceste LRS in. rte dni so že nasadili prve lopate na terenu. Celotna gradbena dela, vkijučno dovozno cesto in ureditev obale, bodo trajala lato dni, tako da bo novi most 1. julija 1958 slovesno izročen prometu. Naj prvo morajo seveda urediti gradbišče, pripraviti potrebne stroje, buldožerje, žerjave, betonarno in vse drugo, kar je potrebno, da bo šlo delo gladko od rok. V zimski dobi, ko je vodostaj Drave najnižjl, bodo zgradili temelje in opornike v strugi, zatem pa samo mostišče. Hkrati bodo zgradili tudi dovozno cesto na obeh straneh Drave s podvozom na desnem bregu. Novi most bo moderne konstrukcije iz prednapetega betona in bo ne samo ustreza! vsem potrebam sodobnega prometa, marveč bo tudi v okras starodavnemu Ptuju. It. O. Zagrebška kronika URAD ZA AVTOMOBILSKI PROMET V ZAGREBU .te zelo koristna ustanova. Kadar mora n. pr. kak kamion Iz Ljubljane pripeljati blago v Zagreb. se mora šofer prijaviti v poslovalnici v Bogovičevi ulici. Ako mora peljati kakšno blago nazaj, tega ni dolžan storiti, če na bi se vračal prazen v Ljubljano, dobi n.^log, naj prepelje določeno blago. Tako se kamion popolnoma izkoristi, podjetje pa ima od tega določen dobiček. Potii/dna psiho-bioloSka razprava 0 A (SSMK* Natanko je poročal očetu o turobnem koncu martinovanj skeg a veseljačenja. Očetu Simnu pretep ni bil všeč. To pot pa Pazi ni bil njegovih misli, on je pretep odobraval, zakaj večkrat je veselo pomahal z repom in toliko, da ni od veselja zalajal. »Pa še to me skrbi, kako ga naj uklenem. Verig imam komaj za v hlev. Ali naj ga kar na štriku priženem, reveža, ki mi je dober prijatelj in ki me zdaj čaka doma in še ne ve. kaj ga čaka?« Simen je malo pomolčal; sin je spoštljivo čakal, da Je starec uredil svoje misli. »Tisto o verigah in štrikih si seveda izbij iz glave, to je neumnost,« je prekinil molk stari Simen. »Take reči so za žandarje, ti pa nisi žandar, ampak človek. Druga neumnost bi bila, če bi ga, siromaka, že danes gonil v mesto. Saj je že trda noč. Preden prideta v mesto, bo v tem vremenu gotovo že deveta ura. Kaj i>i tem? Na sodniji čisto zagotovo ni nobeneg i gospoda ječa je že zaklenjena, saj fie notri ne moreta. Boš vso noč prezebal v snegu in tratil denar v gostilni? Pa še za Toneta bi moral plačevati, saj bi ti njega prignal in ne v njegovo veselje. Tako! Danes iz tega ne bo nič! Ti greš zdaj domov, se s Tonetom lepo pomeniš in jutri zarana, ko se napravi dan, gresta v mesto. Pa brez verig in takega! Tako kot gresta dva prijatelja na semenj ali k maši. Na sodniji potem Toneta oddaš gospodom, ti naj ga potlej uklenejo ali obesijo ali kar že hočejo, lumpje! Videti Je bilo, da je dobrodušni starini za Toneta hudo, saj je vedel, da je dober fant. Da je le mogel tako potolči onega Miho! Tudi Paziju je bilo Toneta žal. Ze nekatero kost je dobil pri njem, ki je bil vedno vedre volje in se je tudi s psom rad pomenil. Simen je vstal, se počasi, kakor se njegovim letom spodobi, pretegnil in si preudarno prižgal črno, ceneno cigaro — te razvade se je naučil v Ameriki — no, pa saj je samo dve, tri na dan. »Ne verjamem prav,« je rekel in je puhnil dim v Franceta, »da bi moralo biti vse prav tako, kakor mi ti pripoveduješ. Morda ga pa sploh ni Tone, saj si sam pravil, da se je vse skupaj zgodilo v hudi zmešnjavi. Tone je p.eudaren in trezen fant. Navsezadnje bi prav tako lahko Miha lopnil Toneta, pa bi bila vsa reč na glavo postavljena. Stori, kakor sem rekel, jaz bom pa vso stvar še enkrat premislil.« France je potrepljal Pazi j a, zaželel očetu lahko noč in zdravje in se odpravil v neprijazno noč. Simen je sedel k peči, vlekel dim in premišljeval. »Nekaj se moram domisliti za Toneta,« je dejal bolj sebi ko Paziju. »Skoda fanta, da bi se dolgočasil v reštu, ko je pa doma dela zadosti in preveč. Fantje io m pač stepli, no, saj se vsako leto enkrat ali dvakrat; to mora biti tako. Eden je pač obležal, lahko bi bilo še kaj hujšega, saj to vse skupaj ni vredno besedi. Ce bi ga do smrti, ne bi rekel.« Premišljeval je in iskal, pa mu je nazadnje prišla dobra misel na um. »Jutri zarana grem v mesto jaz,« je rekel Paziju, »ne pa France s Tonetom. Ni vrag, da ne uženem te reči tako, da bo za vse prav!« Vrgel je proč mrzli ogorek cigare, slekel suknjo in se sezul, poslal Fazija spat in utrnil luč. Medtem je njegov sin France s težavo gazil v breg proti domu. Videti ni bilo nič in pošteno se je ogrel, preden je stopil v hišo. Barbka se je razposajeno vrtela po kuhinji, Tone Je ujčkal najmlajšega Mohorčka, starejša dva sinka sta zidala iz polen graščino. Nesrečnega Franceta pa je ta slika vedrine in miru le še bolj potrla. Stisnil je Tonetu roko, naročil Barbki naj prinese liter, potem pa naj se spravi spat ona in pamži, ker se ima s Tonetom pomeniti to in ono, kar ni za vsaka ušesa. Ko sta ostala sama, je natočil in začel previdno: »Saj menda veš, kaj ti imam povedati?« »Res ne vem, kam meriš,« se je začudil Tone, »včeraj sem se ga res malo nalezel, kar sicer ni moja navada. Pa kaj bi to?« »Kaj pa to,« je kar v sredo zavil France, »da sl potolkel Miho skoraj do smrti, in da te išče oblast in da te moram gnati na sodnijo in da boš zaprt, če ne bo kaj hujega?« Tonetu je vzelo sapo, ker ni mogel razumeti vse te strahote. »Ne vem, kaj naj mislim in kaj mi sploh pripoveduješ. Prosim te, povej mi še enkrat vse lepo počasi, da vidim, kaj hočeš od mene.« France je ustregel, kakor je najbolje vedel in znaL »Jaz da bi ga,« je zastokal Tone, »tega menda sam ne verjameš. Res je, nasekal sem se ga in kakor se spominjam, smo se tudi nekaj stepli, vse se mi je zamotalo v glavi... Kaj pa, če sem ga morda vendarle jaz? Lahko bi se zgodilo tudi to, kaj se vse ne zgodi! Vem dobro, da sem bil hudo vesel, ker sva se z Loj z ko v soboto zmenila, da se vzameva v predpustu. Tudi stari je za to, in doto, je rekel, da bo dal zapisati lepo. Ni čuda, če sem si ga iz veselja malo privoščil in malo stepel? Kaj čem, kaj čem? Znabiti sem ga pa le jaz?« France je poskušal tolažiti pobitega prijatelja. Da morda ne bo tako strašno. Miha da najbrž ne bo umrl in da on ne more nič za to, da je prišlo iz mesi a tako in tako pisanje, da ga pač mora prignati pred sodnijo in da ga ne bo ne uklenil, ne zvezal in da gresta jutri zarana v mesto pa bo že kako Danes da bosta samo e spila ta liter in nič več mislila na one nerodnost in naj Tone kar prespi pri njem, ker je zunaj tak grd sneg in težka pot. Tako se je tudi zgodilo. Se pred dnevom se je prvi zbudil Tone, poklical je Franceta, opravila sta se in zagazila v dobrega pol metr.. debeli sneg. Pri Zupancu sta se, kot je navada, ustavila na požirek žganega. Oštirjev sin je že oprezal za njima, vedel je, da prideta mimo in imel je zanju važno naročilo. »Tvoj oče, France, so bili tu, ni še tega pol ure, pa so naročili, naj vama povem, da v mestu nimata kaj iskati; so se že oni odpeljali z našim vozom in bodo vsa uredili sami. Vidva kar počakajta tukaj, opoldne bosta menda z mojim očetom, ki Je peljal, že nazaj.« Fanta sta se oddahnila. Francetu Je bilo sicer malo nerodno pri duši, zakaj pisanje je le pisanje in sodnij* ni oštarija. Toda očetova beseda je več. Bo zavarovanje moti toči obvezno sMaidemoinih krmil Razgovor z direktorjem Državnega zavarovalnega zavoda tovarišem Nikom Habdijem Elementarne nesreče, med njimi (predvsem toča, povzročajo našemu gospodarstvu vsako leto veliko škode. V zvezi z vrsto ukrepov z.a napredek kmetijske proizvodnje 'je v zadnjem času vedno več govora o potrebi raz širitve zavarovanja v kmeti j-k^-.i tako pri posevkih in drug lir kulturah, kakor tudi pri živini. Zlasti poudarjajo potrebo Po obveznem rva rova ruju proti toč; in neobveznem zavarovanju pred drugim: elementarnimi nezgodami. rastlinskim; boleznimi in škodljivci. Nedavno je bi.lo v zvezni .Ljudski skupščin; govora o tem ter smo zato naprosili direktorja Državnega zavaroval nega zavoda tovariša Nika Hab-oiijo, naij nam pove o dosedanjih rezultatih zavarovanja posevkov pred točo ter kakšne so možnosti DOZ, da bi iahko uvedel obvezno zavarovanje kmetij siva proti toči. »Zavarovanje v naši vasi na sploh, zlasti pa zavarovanje proti toči je pokazalo že korenine«, je dejal našemu dopisniku tovariš Habdija. »Kake posebne propagande ne bo več treba, saj so se kmetje že sami prepričali o koristnosti takega zavarovanja. Zlasti veiilci uspehi so doseženi v Sloveniji, k.ier imamo tudi največji odstotek zavarovanja proti pczarom :n pri živini, prav tako Pa tudi veliko število zavarovanj pred točo. posebej še v krajih, ki so še zlasti ogrožani. Posebni uspeh; so bili dosežem v zadnjem času pri zaščiti posevkov pred točo. je tovariš Habdija poudaril. »T0 zavarovanje je pognaio že globoke korenine Pr: naših kmetih, tako na družbenem kot na individualnem sektorju, vendar pa so ca varovane površine razmeroma še majhne. Lani so bili zavarovani posevki in plodovi na površini 584.836 hektarjev, ka-r znaša še vedno samo 7.7°/» obdelovalnih površin. Od tega od-pade na posestva 27.878 h e k tar— jev, na zadruga 161.916 ha ter na posamezne proizvajalce 152,842 ha. Skupna v.išina zavarovanja je znašala skoraj 43 milijard dinarjev, dočim je znašam višina premij 1.66 milijard dinarjev. Med letom je bilo 35.684 primerov škode ter je DOZ povrnil zavarovancem 2,92 milijardi dinarjev ali 75<3/o več kakor so znašale vplačane premij e. Druga osnovna slabost pri sedanjem zavarovanju je v tem, da se proizvajalci usmerjajo pri za varovanju predvsem na kritične posevke ter se izogibajo zavarovanju večjega števila kultur in posevkov. Zaradi tega je na socialističnem sektorju obseg kultur popolnejši, v zasebnem sektorju pa so zavarovane v pretežni večini dražje in za točo občutljivejše kulture, kakor tudi površine v rajonih, ki so od toče bolj ogroženi. Značilno je« je dejal tovariš Habdija. »da je opaziti v vsej državi iz leta v leto več zavarovanih hektarjev, zlasti na individualnih gospodarstvih, čeprav — gledano v celoti — rezultati niso še zadovoljujoči. Vendar pozitivno vplivajo na raj širitev zavarovanja v kmetijstvu. Zlasti pomembni so rezultati v tej smeri v Srbiji ln. na Hrvatskem. kjer so doseženi pomembni uspehi v kolektivnem zavarovanju preko zadrug, odkupnih podjetij in občin. Prenos odkupa na zadruge je ustvaril radii možnosti, da. je zavarovanje zajelo tudi večje obdelovalne površine. r Šmartno pri Litiji. Na okrajni zadružni zvezi ljubljanskega okraja so mnenja, d.a je aktiv mladih zadružnikov pri Kmetijski zadrugi Šmartno pri Litiji med najboljšimi v okraju. Trenutno šteje 46 članov, imeli pa b; jih lahko tudi čez sto, vendar sprejmejo v svojo organizacijo samo tiste, ki pokažejo resnično voljo do organiziranega dela. Taiko so nam v Šmartnem sami povedali. Lani oktobra so se povezali v organizacijo, delala pa so že prej in opravili marsikaj koristnega. Med prvimi so se lotili sortnih poskusov pri krompirju in so jih opravili 14. izvedli so široko akcijo zatiranja koloradskega hrošča v štirih skupinah, jesen-; p.a so skrbno očistili saono drevje ter v dveh skupinah izvedli zimsko Škropljenje. Vsega tega seveda niso opravili sami. vendar pa je bilo pri teh delih udeleženih 70 odst. mladih. Poleg tega so Lani uredili 4 ha plantažnih sadovnjakov ter posadili pol hektarja jagodičevja. Šmarska zadruga je skupno z zadrugama v Veliki X o st revni-ci in Jablanici organizirala tudi kmet; j'Sko-gospodarsko šolo, ki jo je obiskovalo 35 mladih gojencev. Na praktičen pouk so potem odšli’ na posestvo v Popoviče pri Litiji, kjer so se še posebej obogatili z naprednim kmetijokim znanjem. Tako šolo nameravajo organizirati tudi letošnjo jesen in je zanjo že zdaj prevajanje z&nilmanje, v okviru aktiva mladih zadružnikov pa. še poseben tečaj za dekleta, v katerem se bodo naučila pravil- nega vkuhavanja in druge predelave sadja. Tudi letos so se lotili .poskusov; tako izvajajo šest gnojilnih pri krompirju, dva pa na travnikih, da bi tako izboljšali kirm-siko osnovo za živinorejo. Uredili oziroma povečali bodo na X> ha tudi plantažne nasade ja-bLan, hrušk in breskev, tako da nobena plantaža ne bo manjša od 2 ha. Prejšnjo nedeljo so imeli mladi zadružniki v Šmartnem svoj praznik. Dopoldne so imeli zbor s strokovnim predavanjem, popoldne pa so tekmovali mladi kosci im grabljice ter mladi traktoristi v spretnostni vožnji s traktorji. Ta praznik je bil nekako priprava za okrajni ' Dan mladih (zadružnikov, ki bo v nedeljo v Komendi in V zadnjem času kažejo same komune ne sam0 večji interes temveč tudi večjo pobudo za uvedbo zavarovanja posevkov proti toči. To zlasti v okrajih, ki so še posebej ogroženi. Posebno je treba -poudariti pobudo s tako imenovanim »komunalnim zavarovanjem«. To zavarovanje je novost i-n bo lahko v prihodnosti odigralo pomembno -vlogo pri morebitni uvedbi obveznega zavarovanja posevkov proti točj ter drugim nezgodam in škodi. »Komunalno zavarovanje* pedstavlja posebno izpopolnjeno -obliko množičnega zavarovanja. To je zavarovanje, pri katerem se proizvajata: gospodarsko teritorialne enote — komune na podlagi referenduma ali zbora volivcev izjavljajo za zavarovanje vseh ali posameznih kultur. Lani so premije za to zavarovanje zagotovile občine ter so jih pobirale hkrati s pobiranjem davkov. Pri vplačevanju premij ni bilo nikakršnih težav, vsem občinam pa so bile premije kreditirane do konca lanskega novembra. Kar zadeva-akcijo za uvedbo obveznega zavarovanja proti toči. pa bo le-ia imela vsekakor pozitivne rezultate.« je poudari, direktor DOZ. »Vsekakor gre predvsem za vprašanje višine premijske lestvice oziroma višine te lestvice za ogrožena l-n ne ogrožena področja. To vprašanje Pa je vezano tudi za obseg večjega števila kultur v zavarovanju, kar bi vplivalo na samo izenačevanje premijskih lestvic. Z uvedbo zavarovanja proti točj bi postopno ustvarili pogoje za. razširitev zavarovanja posevkov in plodov za druga tveganja kot na primer poplavo, pozebo ter rastlinske škodljivce itd. Da bi lahko uvedli tako zavarovanje, bi bilo treba rešit: predvsem materialno vprašanje: kako zagotoviti piačevanje premij in ali ne bodo le-te destimulativno delovale na proizvajalce. Prav tako se pojavlja tudi vprašanje kritja izplačane škode, ker zdaj na primer vpračane premije za zavarovanje proti toči niso krile izplačane vsote za škodo. Tako je bilo na primer v razdobju od leta 1947 do 1956 vplačanih 6,96 milijard premij, za škodo pa je bilo v istem času izplačanih 8,92 milijard dinarjev. V zvez; s tem problemom se pojavlja še vpna-šanje načina zavarovan ja: k•-,.< V-.. II pa tudi zato, ker jim je letos na tem področju toč? priženila medtem ko jih je lani trikrat obiskala. Letošnji pridelek cenijo na prav dober, če pa bi jih pozeba nekoliko ne prizadela, pravijo, da . bi dosegli tudi povprečje 35 metrskih stotov na ha. Ta visoki donos p>a navzlic vsemu upa doseči skupina 48 kmetovalcev, ki so se prnijaviila za zvezno kmetijsko tekmovanje. Posamezniki te skupine kot so Stanko Frfolja, podpredsednik zadruge Kogoj im še nekateri, pa računajo na določenih površinah. doseči celo do 6® metrskih stotov na ha, keir so poileg agrotehničnih ukrepov posejali tudi naibolj še izbrano seme. Najbolje se je na tem področju obnesla pšenica italijanske vrste »Tevere«. ki da boga! pridelek im je tudi bolj odporna proti vremenskima neiprilitaam. V naši državi dosegajo namreč tukajšnji kmetje razmeroma najvišje hektarske donose' pšenice ob ugodnih vremenskih razmerah in med prvimi v naši republiki tud; žanjejo. Ta teden računajo žetev s stroji že opraviti. Razen tega na področju mirenske zadruge tekmuje v zveznem tekmovanju tudi skupina 50 kmetov za večji donios koruze in 51 kmetov za večji pridelek krompirja, — ,ip .tttttttttt bi ga naj sprejela zvezna ljudska skupščina, v glavnem že pripravljen, so sklenili, da je treba te predpise čimprej ..sprejeti. V osnutku je točno določeno. koliko surovih beljakovin, celuloze in drugih sestaviin mo— rajo vsebovati osnovne surovine in mešana krmila. Kakovost mešanih krmil pa določa še bolj podrobno osnutek standardov mečnih krmil. Temu so po-svetili tudi ve-jidel razprave. Zdaj ga bodo poslali v pregled kmetijskim znanstvenim ustanovam in drugim odgovornim čini tel jem. že prihodnji mesec pa ga nameravajo sprejeti ne glede na izdaj« uredbe ali zakona. Govorili so tudi o izvozu surovin. Predlog industrije olj*, da bi zaradi ugodne cene na zunanjem trgu izvažala lanene tropine, so odločno zavrnili, z utemeljitvijo, da ie bolje izvažati končne pridelke: jaj^a. pitano živino, bekone. meso itd. Ob tem pa so še pripomnili, da d3jo or nov n e surovine v pravilno mešanih krmilih za 20— 30fl/o večjo proizvodnost. Zaradi tega so v Holandiji prepovedali prodajo ten surovin Tejcem. Bili so tudi proti posrednikom pri nakupu surovin, ker to delo iahko oipravijo tovarne same. -a£- Združenje kmetskih gospodarstev v Mariboru? Svet za kmeititJ©tvo in gozdarstvo okrajnega ljudskega odbora Maribor je sklenil, da bo priporoči! direktorjem kmetijskih gospodarstev mariborskega okraja, naj na posebnem posvetovanju razpravljajo o njegovem predlogu za ustanovitev združenja kmetijskih gospodarstev. Po mnenju sveta bi bilo tako združenje potreb n,o zlasti zato. ker bi lahko mnogo pomagalo kmetijskim gospodarstvom pri njihovem delu. tako glede sestavljanja gospodarskega načrta, imvesticajsikega programa lin priprav! jem ja razne dokumentacije. Prav tako hi lahko nudilo pomoč z instruktažo v knjigovodskih poslih posestev iin podobno. Za opravljanje teh nalog bi združenje imelo ekonomista, agronome in pravnika. S svojo dejavnostjo bi hkrati dopolnjevalo sedainjie republiško združenje kmeitijisikih gospodarstev, ki analizira^ razne pojave in je po svoja dejavnosti v glavnem študijskega značaja. Dr. Leon Kocjan: Pršičavost Med nalezljivimi boleznimi obraslih čebel ie pršičavost najbolj nevarna. V zimi 1953-54 je bila v nekaterih delih Evro-pe in tudi ponekod pri nas za čebelarje prava katastrofa. Poginila je več kakor polovica družin, zelo mnogo pa jih je oslabelo. Vzrok za vse to je bila pršičavost. Ce hočemo čebele zdraviti m jih obvarovati pred uničenjem, moramo poznati bolezen in ukrepe, s katerimi preprečujemo okužbo. Zaradi tega ie izdala leta 1955 založba »Kmečka knjiga« knjižico PESIČAVOST, ki jo je napisat strokovnjak dr. Leon Kocjan. Važnost knjižice je pokazalo dejstvo, da je bila že v nekaj mesecih povsem razprodana. Zdaj 1e izšla že druga izpopolnjena izdaja PRSlCAVOSTI. ki bo prav dobro služila čebelarjem. Knjižica je na razpolago v vseh knjigarnah in pri založbi »Kmečka knjiga«. -st- OBIŠČITE V. SEJEM TEKSTILU IN TEKSTILNIH STROJEV V LESKOVCU od 14. do 21. julija 1357 25% POPUST NA ŽELEZNICI! I Takole so cerkniške sadružnlce urejala svoje tople grede Bilo je lani enkrat, ko so se žene v Cerknici združile v organizacijo in se začele načrtno baviti s kmetijskimi problemi. Od takrat do danes je kratko razdobje, cerkniške zadružni-ce pa imajo že marsikaj uspešnega za seboj in vse to rade s po nosom pokažejo. Te dni sem šla k njim na obisk in sem, kakor je to v navadi, poiskala najprej predsednico Slavo Gerkmanovo. Našla sem jo na občinskem ljudskem odboru, kjer je sicer zaposlena. »Se vam zdi, da smo res prav me zaslužile vašo pozornost? No, ne vem. Ce na okrajni zadružni zvezi tako menijo, se mi pač dobro zdi, priznam. Nekaj bi vam že lahko povedala o našem delu.* Slava Gerkmanova ni kmetica. Je pa dobra organizatorka, polna pametnih zamisli in idej in žene jo imajo rade. Poleg redne službe na občini, kamor je prišla lani z bivšega postojnskega okraja, ima še svojega »konjička*, ki mu žrtvuje ves prosti čas. Ta konjiček je vrtnarstvo. Svoj vrt i?na in ob prostem času jo je težko najti kje drugje. »Tako se je pravzaprav vse skupaj začelo Na vrtu sem poskušala to in ono Uspevalo mi je. Zene so začele prihajat-k meni: ,Kje si dobila sadike? Kaj je sploh to? Kako se pripravi? Kako je treba negovati?', in na tisoč drugih vpra- (pti §adtu$niea(b šanj sem jim morala odgovarjati. Ta.ko sem jim vzbudila zanimanje. Brez nepotrebnih besed in nagovarjanja. Samo z zgledom. Obenem pa sem računala. V Cerknico smo vedno morali dovažati od drugod toliko in toliko zelenjave, če smo jo seveda sploh dobili. Nisem se mogla znebiti misli, da je to brez potrebe. Vse bi lahko same pridelovale. Ko sem ženam to predlagala, so bile navdušene. Pridelovati ne samo za domačo porabo, temveč tudi za prodajo. In na upravnem odboru zadruge sem to zamisel sprožila. — Takrat sem bila v upravnem odboru še edina ženska, letos sva že dve. — Naši možje zadružniki imajo za take stvari čudovit smisel in razumevanje ter nam dajejo radi vso podporo, veste. Tako smo začeli. Dogovorile smo se za zemljo v drevesnici. Tam, kjer je zasajeno jagodičevje, je med vrstami toliko in toliko prostora. Zemlja pa je dobra in kar je važno, gnojena Tam smo zasadile čebulo. Pet deset kilogramov čebidčka Zene, ki negujejo drevesnico, gredoč opravijo še z zelenjavo Ne veste, kakšna je letos naša čebula. Veselje jo je pogledati. To na novem kompleksu drevesnice, kamor bodo sčasoma zaradi kolobarjenja »preselili« staro. Stara pa bo ostala nam na razpolago za vrtnarijo. Tam smo uredile na zemljišču, s katerega je zadruga prodala jeseni nad 4.000 drevesc, demonstracijski vrt. Posadile smo vso zelenjavo, ki nam jo je svetovala okrajna zadružna zveza, in to z lastnimi sadikami, ki smo jih vzgojile v naših toplih gredah. Ogromno sadik smo tudi prodale, a jih je žal zmanjkalo za vse povpraševanje. Vrt je res vzoren. Zanj skrbi Meri Casermanova, žena upravnika drevesnice, z njo pa delajo še druge zadružnice.« Premišljevala je nekaj časa, potem pa je povedala tisto, kar je bilo zame najznačilnejše in od vsega najbolj važno: »Me ničesar ne delamo v ozkem krogu naše organizacije Ce gledamo s tega stališča petem sploh nimamo neke posebne organizacije. Vse. kar delamo, delamo v sklopu zadruge, v sklopu njenih pospeševalnih odsekov. Najbolj delovne so naše žene v sadjarskem odseku. Možje so naravnost zahtevali, da prid.ejo žene u ta odsek, saj opravijo v sad- jarstvu večino dela in poka-zale so tudi največ smisla za sajenje jagodičja. Lansko jesen pa so prvič predelovale sadje v ‘sokove. Tu še nikoli nismo pili tako dobre pijače, kot so jo napravile žene v jeseni: sadne sokove iz jabolk in hrušk. V tečaju za predelavo sadja, ki ga je vodil ing Kafol, se je kar drenjalo žena, pretočile pa so okrog 1.300 jabolčnega soka. To na enem sa-n-.em Baumanovem zvonu, ki ga je kupila zadruga, na razpolago pa je dala tudi stiskalnico in mlin. ■Na pobudo žena pa je zadruga sklenila še nekaj drugega. Štiri tisoč drevesc je prodala jeseni z drevesnice, drevesc plemenitega sadja. Ko bo vse to začelo roditi, bo sadja v naši dolini na pretek. Vsega gotovo ne bomo mogli prodati, ne doma ne za izvoz in da ne bo propadalo, bomo uredili predelovalnico za sokove Zgradbo smo že odkupili in jo bomo adaptirali. V njej bomo uredili stiskalnico za sadje sušilnico in skladišče ter destilacijo za. sokove. Računamo, da bomo imeli čez pet let dosti sadja. No, letos ga ne bomo imeli. V najlepšem cvetju ata nam ga uničila mraz in slana.* Zene delajo še v poljedelskem in živinorejskem pospeševalnem odseku. V prvem se bavijo predvsem s skrbjo za analizo zemlje in za pridelovanje semen, zlasti pri krompirju, v zadnjem pa predvsem s perutninarstvom. Upravni odbor zadruge jim je odobril regres za nabavo piščancev štajerske jerebičarke in tako so jih kupile na Dolskem tisoč. Vse so zadružnice pokupile. Sanjajo o tem, da bodo tu uredile vzrejno središče za to vrsto kokoši. Tako v kokošjereji, sicer pa je njihova velika skrb tudi mleko: čistoča v hlevih in ‘pri molži, kakovost mleka in odkup. Prav njihova zasluga je tudt e tem, da umetno osemenjevanje živine na tem področju sploh ni več vprašanj*. Da so imele svoj prav, ko to može prepričale, da je to Sternenjevanje pametna zadeva, govori danes krasna zdrava in odporna mlada živina. Potem me je tovarišica Sla oa peljala s seboj naj se vsem. sama prepričam. Najprej v vrtnarijo. Med potjo mi je še marsikaj povedala. Med drugim to, da razmišljajo žene o tem, da bi gojile še zdravilna zelišča. Morajo pa se še posvetovati s strokovnjaki, kaj bi najbolj kazalo gojiti. V vrtnariji smo našli Meri Casermanovo in moža. Meri je z Ivanko Petrovčičevo ravnokar plela. O, pa ne tako kakor včasih, ko so se ženske pri tem poslu plazile po kolenih in krivile hrbte, da so bile vse razbolene od tega posla. Delali sta s »Krtovim* orodjem, složno, hitro ter čisto sta pleli. Tudi »Krtovo« orodje je kupila zadruga. Ko ga je Slava prvič preizkusila na svojem vrtu, se je okrog nje zbralo najmanj deset gledalk. »Od kod je to in kako se s tem ravna? Da, čudovito. Tudi me moramo dobiti kaj takega.* Tako so bile navdušene. Posledica tega je bila, da je zadruga naročila v tovarni na Muti še deset garnitur. Splača se, ker ni drago — okrog 2.000 din garnitura. Z Meri sta imeli na vrtu kratek posvet. *Dom na Rakitni sprašuje, če imamo že kaj zelenjave na razpolago?* »Solgta je, čez kak teden pa bodo tudi kolerabe in morda še kaj drugega,* je povedala Meri. Klima tu je ostrejša in zelenjava je za kake tri tedne bolj pozna kakor drugod Kljub temu se ne boje, da bi kaj propadlo. Zanimanja zanjo je povsod dovolj in tudi vojska je že povprašala, če sme računati na njihov vrt. Ko smo hodile po vrtnariji in se potem odpravile še v novo drevesnico na drugi konec Cerknice, je Meri povedala, ko nas je za kratek hip povabila na njen dom, da nam ja pokazala svojo jato štajerskih kokoši s piščanci in nas postregla z jabolčnim sokom. »Vse je v tem-, da delaš z ljubeznijo in kakor zase na svojem. Potem moraš uspeti.* Meri Casermanova je poleg Slave Gerkmanove med prvimi ženami zadmžnicami v Cerknici. Vse novo in donosno jo zanima. Ne kakor kje drugje, kjer se otepajo »novotarij* in kmetujejo tako, kakor so kmetovali dedje in babice. Meri hoče več: z manjšim trudom več pridelka. Ponosne na to, da je med prvimi, ki se je ogrela za jagodičevje, poleg Martinčičeve in še nekaterih. Skrb za drevesnico in vrtnarijo pa je njej in možu kakor skrb za njun lastni dom in zemljo. Po tej poti hodijo tudi Mimi Petričeva, Ivanka Petrovčičeva *** druge, v živinorejskem odseku pa možje močno cenijo tudi delo in predloge Tončke Grebenčeve. Tako delajo skupno — možje in žene, cerkniški zadružniki za napredek svojega kraja, za večje pridelke ir* večje dohodke; trudijo se, rt« bi jim dala zemlja tisto, kar največ lahko dd, z manj znoj+ in manj garanja. -vi « IIlis?® r--------- ' " " " «!»■»■■■■"■■■*■ BJK?VE&ZES?: MAKO V KONGU pomivajo Nekega dne se je evropejska družba pri mizi pogovarjala o svojih strežnikih. »Ali veste kako zna strežnik gospoda elementa izvrstno pomivati posodo?« vpraša etair uradnik. »Ne vem«, odgovori Ccallen. »Dobro pa vam na kratko povem. Trikrat se zgane, pa je vse pomito. Najprej potegne z jezikom po krožniku, da ob-Jlizne vise ostanke ‘kajti v naravi »e ne sme nič izgubiti. Nato obriše krožnik parkrat v svoje košate kodre. Za konec pa o-briše krožnik z edino zamorsko obleko, z majhnim predpasnikom, kd ga nosijo zamorci krog ledij.« »Potem pa je Mutezo, pomi-vač kapetana Johna Bookrna-tia, še bolj spreten,« pristavi nek drugi. >.Tega je naša evropejska ciiviilizacija tako predelala, da bi ga bilo sram, če bi jedel ostanke kakega Evropejca. Kapetan ima velikega, lepega psa. Po kosilu je moral pes »Tom« krožnik očistiti, kar je seveda prav rad storil, in sicer ako temeljito, da ni bilo niti kapljice juhe več na krožniku. Nato pa je Mutezo psa Smejmo se birokraciji Francoska vlada je 24. marca objavila v svojem uradnem li-•tu, da bodo zaradi štednje odpustili 900 nepotrebnih uradnikov v kmetijskem ministrstvu Do tukaj je vse prav. V dekretu št. 365-57 pa so razpisali 9(KI Službenih mest v ministrstvu — kmetijstvo. Brez komentarja! zasukal In obrisal s Tomovim repom krožnik, da. &e je kar svetil.« Major King Louis pa je imel izreden dar opazovanja. Nekega dne je opazil po kosilu, da je njegiciv orna strežniki posebno dolgo umiival njegovo posodo. Majior se je tiho približal kuhinji, da bi ga opazoval. Pa ni mogel nič posebnega u-g Otovih: v eni roki brisačo, v drugi krožnik. Poleg sebe je imel strežnik §teal tople vode. Major je zadovoljno nadaljeval svoj sprehod. Ko *» je čez nekaj časa vrnil, Je strežnik še vedno pomival. TV> se je zdelo majorju Kingu vendar predolgo. Previdno se Je približal in pogledal v kidiinjiou Kaj je zagledal? Na tleh gkaf. Potujoči obešalnik na oblake Policija v Miamiju je bila dalj časa pozorna na Willia Gooper-ja, ki ji je s svojo obsežno zunanjost jo skoraj šest mesecev povzročal skrbi Nekega dne pa so ga kar ustavili na cesti in povabili na policijo. Tam »o ga temeljilo izprašali in seveda tudi slekli. Hladnokrvno je mož od-.ložl dva plašča, dva veterna jopiča, štiri pare hlač, dva puloverja in štiri srajce. Na glavi je imel trd drug na drugega poveznjene klobuke. \VilIdjevo pojasnilo pa je bilo: »Mnogo potujem pp deželi, in ker sovražim prenašanje kovčkov, nosim svoje obleke kar na sebi«. Ker je končno čisto njegova stvar kako prenaša svojo garderobo, ni policiji preostalo drugega, kot da ga je izpustila. strežnik si Je v mlačni vodi u-miival noge, poleg pa j« bJlo še nekaj krožnikov za pomivanje. ..... Drobne ploščice iz silikona ali tako imenovane sončne baterije, ki so nanizane v ozkih grozdih na tej ameriški vojaški »radijski čeladi«, proizvajajo dovolj električne energije za pogon miniaturnega radijskega oddajnika in sprejemnika. Prav tako kot prvotni »čeladni« radio so tudi to verzijo oddajnika in sprejemnika na pogon s sončno energijo razvili in izdelali v laboratorijih ameriške armade v Fort Monmouthu. Sončni elementi so okrepljeni z zelo majhnimi aknmnlatorji iz niklja in kadmija, ki delujejo ob dotoku največje sončne energije in tudi ponoči. Tako ti sončni elementi proizvajajo dovolj električnega toka za pogon odajnika in ■prejemnika tudi za eno leto, medtem ko običajna baterija iz suhih elemntov traja samo nekaj ur. Na sliki: vojak David Sturek ima na glavi čelado, ki je opremljena z oddajnikom in ■prejemnikom na sončni pogon. Operacija »Slonova kost« V zaščitenih delih, od civilizacije nedotaknjenih predelov Afrike, obstojajo še vedno velike črede slonov in mnogo nosorogov. Sčasoma pa so» kakor pred stoletjem, prodrli tya arabski in azijski prekupčevalci slonove kosti im posebno v Aziji zaželenih nosorogovih rogov. Domačini, največ nomadska plemena, so s Puščicami, prepojenimi z rastlinskimi strupi mno. žično uničevali črede slonov. Tako je posameznemu strelcu uspelo v enem samem jutru za- deti tudi šest slonov, ko so šli k napajališču in so čez čas, zastrupljeni v mukah poginili. Sedaj nadzorujejo premikanje slonovih čred z letali tn pravijo, da bodo divje lovce »kultivirali« in pripravili do tega, da bodo postali čuvarji narodnih parkov. Zanimivo je, da Angleži ne povedo, zakaj ®o Afričani primorani to delata. Včasih ]e domačin lovil za hirano in potrebo, pa je bilo slonov vedno dovolj. Med progonom proti Mau-mau v Keniji pa so pre- gnali cela plemena v pragozd in 6tepo- Prej so ista plemena gojila domačo živino, fco pa so jim to oteli, morajo pač streljati slone. 2iveti je treba, pa čeprav dobijo za plen komaj majceni del prave vrednosti. Če bi jdun vrnili zemljo in oropano živino, bi zatrli tudi »divji lov« na slone. Kdo bo vztrajal? V Vzhodni Nemčiji izhaja li*t »Neues Leben«. Ta listt je napovedal izhajanje novega romana v podlistkih. Ta roman naj bi bil sila napet, objavljali pa •bi ga v 157 nadaljevanjih. »Neues Leben« izhaja dvakrat mesečno, kar pomeni, da bo roman izhajal več kot šest in pol let. Bralci tega lista bodo imeli torej izredno priložnost, da bodo »v izredni napetosti« vse do novembra 1962, ko bodo šele izvedeli, kaj se je zgodilo z glavnimi junaikd tega »napetega« ro-t mana. Grosistično trgovsko podjetje Droga fotografija Kralj in krakjica belgijskih dimnikarjev sta g. Antoine in njegova žena. Oba skupaj sta stara 114 let (on 66, ona 48) in še vedno vestno opravljata svoj poklic ter skrbita, da so dimniki v belgijskem glavnem mestu Brnzellesu vedno lepo očiščeni. •Avstrijska študentka umetnostne zgodovine je tožila dunajskega fotografa, kd je objavil brez njene vednosti v nekem nemškem časopisu sliko, kd ie predstavljala njo v precej ekscentrični obleki, tesno privito k mlademu možu. Slika je bila posneta v Dunaj sikein parku in jo j* podjetni fotograf poslal vsem večjim redakcijam po svetu. Študentka je zahtevala zaradi objave odškodnino — 25.000 šilingov. Navedla je, da zaradi tega trpi njen ugiled, ogrožena pa je tudi zaroka s članom znane dunajske družine. Dunajsko sodišče, ki je obravnavalo ta spor, ji je prisodilo 6000 šilingov (ca 150.000 din). TEKSTIL« Ljubljana, Ciril Metodova ul. 1 obvešča vse svoje odjemalce, da bodo skladišča v od 24. do 27. junija fc L maradl Inventure saprta. 3388-R Izgubil Je stavo Fred številnimi radovedneži so v Pergine na Južnem Tirolskem te dni obrili na balin brivca, ki Je z nekaterimi prijatelji stavil, da bo na znani kolesarski dirki Giro dTtalia zmagal domačin Moser. Stavo je izgubil in rad ali nerad je moral žrtvo-vati svoje lepe kodraste lase. »Splača se biti pavliha« 5000 Avstralk je telefoniralo televizijski postaji v Sydneju ter se prostovoljno ponudilo, da bi jih postrigli na balin in bi tako postale podobne znanemu ameriškemu igralcu Jylu Bryn-nerju. Televizija je namreč razpisala natečaj za oddajo »Splača se biti pavliha«. Tista, ki jo bodo izbrali, bo dobila za nagrado diamantno zapestno uro, hladilnik in najlepšo lasuljo izdelano v Avstraliji. Mesto brez žensk Švedski znanstveniki že dolgo časa preiskujejo vzroke čudnega pojava. V majhnem mestu Mansbo se že deset let ni rodila nobena deklica. Vse do danes pa so bile te preiskve brezuspešne. Sredi poletja smo. Sonce pritiska In celo v lahnih poletnih oblekah se potimo, iščemo sence in vode; dekleti, ki jih vidite na sliki pa sta se oblekli za najhujšo zimo. Slika je namreč posneta sedaj, ne morda pred nekaj mesecu Modni ustvarjalci že sedaj mislijo na zimsko modo in tako je eden od njih Heinz Oestergard pri 25 stopinj Celzija v Berlinu pokazal gornji zimski modni kreaciji. Najmlajši motorist na svetu. Dečko je star devet let, doma pa Je na Montmartru v Parizu. Gornja slika je bila posneta, ko Je na 50 cem motorju ponovil poskus, ki ga je leta 1922 napravil Pierre Labrie. Z motorjem, ki je bil narejen nalašč sanj, se Je popeljal po stopnicah Sacre-Coeur. Preizkušnjo je dobro prestal. Avtomatizirana dražba Včasih smo bili vajeni pri dražbah slišati ono staro: kdo da več, v prvič, v drugič itd. Švicarja pa so za prodajo kmetijskih pridelkov uvedli popolnoma nov, pa izredno zanimiv sistem- Kmet ali pa kmetijska skupnost (oddaleč nekako podobna našim splošnim zadrugam) pripelje v tržnico naprodaj svoje pridelke. Trgovci - interesenti čakajo na ošte- Prelahko življenje je imel Sest tednov so ameriški listi pisali o skrivnostnem izginotju Vittonia Barattieri, sina i-talijamskega generalnega konzula v Chicagu. Dečko je staar 14 let in dobro razvit. Šolal se je v jezuitskem kolegiju. Starši so obupani in policija je zadevo vsestransko raziskala. Sprva so mislili, da so mladeniča ugrabili gangsterji, toda nihče se ni oglasil zaradi odkupnine. Beg ne bi imel smisla, kier se je fantu predobro godilo. Ko se je že zdelo, da bo vse iskanje jalovo, je dečka prepoznal v New Yorku znanec družine, John Rawl, obvestil policijo in ga pomagal ujeti. Sprtva ti e fant tajil, da je Barttieri, pozneje pa je vse priznal. Svoj beg je pojasnil takole: »Življenje mi j« postalo dolgloičasno. Zato sem hotel dokazati, da se lah-k° preživljam sam, čeprav s tež. kim delom.« Ko je odšel % doma, jie imel v žepu 90 dolarjev in kupil letalsko karto za let v New York. V New Yorku je najprej delal kot sluga, potem pa je umival posodo v neki gostilni Zadnjih nekoliko dni je bil brezposeln. Ujeli so ga, ko je iskal novo zaposlitev. Zdaj j« doma pri ših. Ameriška policija jo trošila 70.000 dolarjev n nje mladega fanta. V tej vratt niso vračunani izdatki za številne privatne detektiv® v nih ameriških mestih. vilčenih sedežih in ko so sl ogledali kakovost pripeljanega blaga, vsi napeto gledajo na veliko uro v ozadju tržnice. Ta ura pa ne gre v smeri urnega kazalca, pač pa ravno narobe od sto proti ena. Ko kupec smatra, da je kazalec prišel do cene, ki ,io lahko plača, pritisne na električni gumb pred seboj, ura se ustavi, zasveti se njegova številka tako na uri kot na njegovem sedežu _ in blago je predano. Konkurent, ki je prav tako napeto sledil padanju kazalca oziroma cene, ostane z dolgim nosom, pa čeprav je pritisnil na gumb le delček sekunde za prvim kupcem. Ugovora ni. Edini, ki ima pravico ugovora, je prodajalec, če smatra, da je kazalec družbene ure padel pod ceno, po kateri je v skrajnosti mislil prodati blago. Tedaj on pritisne na svoje stikalo in na plošči se zablesti beseda »se ne proda«. Vsak prodajalec ima prvico nuditi isto blago le dvakrat -dnevno-Vse gre mimo in brez hrupa. Elektrika opravi svoje tudi brez »prvič, dirugič. tretjič in brez dokončnega udarca kladiva«. Poljedelci so s tem sistemom izredno zadovoljni, navadno dosežejo kar ugodno ceno zaradi konkurenčnega strahu med trgovci. Viharji, neurja, tornadi in podobne elementarne nesreče so v zadnjih tednih zadele skoro ves svet. Poplave, hudourniki, toča in zračni vrtinci so napravili povsod ogromno škodo, ki je marsikje še ni bilo mogoče niti preceniti. — Na sliki vidimo avtom obli e, ki jih je neurje presenetilo na ulicah Hongkonga. Ko se je odtekla voda hudournikov, ki so zalili mest ne ulice, se je avtomobile komaj še videlo iz obilice blata, ki so fa hudourniki naplavili. šolska naloga V neki vasici na Bavarskem v bližini A soh affenburga je vaški učitelj velik ljubitelj reje zajcev. Ves prosti čas uporabi za to. V dolgih letih opravljanja svojega poklica, kot učitelj m napredoval, dosegel pa je lepe rezultate z rejo zajcev in je znan zaradi tega tudi izven okraja, kjer prebiva. Goji najrazličnejše vrste, zlasti zelo dragocene; z različnimi križanji je dosegel izredno kvaliteto In kvantiteto, zaradi česar mu mnogi zavidajo. Neke noči so mu vs« to njegovo bogastvo pokradli. Odnesli so mu vse zajce od najna-vadnejših do najbolj dragocenih. Ko je zjutraj opazili tatvino, je takoj javil žandamerij.i. Tega dne je prišel nekoliko kasneje v šolo. Zandarii so tri dini zaman iskali tatove, kajti vaščani so zelo zaprti in pri preiskavi niso prav nič pomagali. Tatvina se je zgodila v noči od petka na soboto. V ponedeljek zjutraj pa se je učitelj odločil za tvegan poskus. Ko je prišel zjutraj v razred, je svojim učencem dejal: »Danes bomo pisali šolsko nalogo.« Vsi so bili zelo začudeni, toda tema, ki jim jo je dal, se jim ni zdela težka i.n so se sprijaznili tudi 8 to nevšečnostjo. Naslov teme je bil »Včerajšnje nedeljsko kosilo«. Se preden je minula šolska ura, so učenci že oddali svoje naloge. Učitelj pa je nervozen in nestrpen prebiral drugo za drugo in nenadoma le poskočil od veselja. Njegov pogled se je zapičil v dva dečka v zadnijl klopi. V nalogi sta napisala s skopo popolnoma istimi besedami, kakor bi drug od drugega prepisala, da so v nedeljo imeli za kosilo odlično pripravljenega zajca, ki je imel nenavadno žlahtno meso. Učitelj je tekel k žandarjem in jim molel pred oči dokaz do katerega je sam prišel. 2andarjl so prijeli starše obeh dečkov, ki so nekoliko obotavljajoče 1« priznali tatvino in vrnili zajce, ki niso še postali žrtev nedeljskega banketa. Ni verjel... Diktator Kube, narednik Batista, se je znašel pred nedavnim v zelo nezabeljenem močniku. Proti njemu obstoja na Kub; gibanje, ki teži za demokratizacijo dežele. Novinair Matthews od »New York Times« je imel intervju z vodjo opozicije Fidelom Castrom, ki ga je tudi objavil. Batista 3® avtoritativno izjavil, da je t* članek laž in da on ni.ma v »svoji državi« nobene opozicije in je trdil, da si je newyorškl novinar vse to izmislil zaradi senzacionalnosti, češ. da če bi bil res pri Castru, bi priobčil o tem sestanku tudi kako vero-' dostojno tfotosrafiijo. Imel pa je smolo in gotovo mu je zaprlo sapo. ko je naslednji dan >New York Times« objavil sliko njihovega dopisnika skupaj z vodjo opozicije Castrom. Kajpak. da se sedaj vsi oni, ki poznajo razmere na Kubi, iz srca smeiajo presenečenemu dikta- Brez r \,. 106. »Kaj Je to? Ali umiram, Baghira?« Je vprašal deček, ki je prvič v življenju jokal. »Ne, bratec,« mu je odgovoril panter, »to so samo solze, kot jih imajo budje. Pusti Jih, naj teko, Mavgli, saj so samo solze. Zdaj vidiš, da si človek, in da se moraš vrniti med ljudi.« Deček je vstal in odšel v votlino, da bi so poslovil od svoje volčje družine. 107. Bratje volkovi so mu obljubili, da ga bodo obiskovali v vznožju hriba, ko bo človek, in da sc bodo v nočeh pogovarjali z njim. Oče volk pa mu je rekel: »Vrni se kmalu! Ch, ti pametna žabica, vrni se kmalu, zakaj stara sva, tvoja mati In jaz.« »Pridi čimprej!« je pristavila volčiča. »Vedi, da sem te ljubila bolj kot svoje lastne otroke!« 108. »Prav gotovo se vrnem!« Je zagotavljal Mavgli in solze so tan tekle po obrazu. Ne smete me pozabiti. Povejte še onim v džungli, naj me nikar ne pozabijo. Zora je vstajala, ko je hitel Mavgli v dolino, da poišče tista skrivnostna bitja, ki se jim pravi ljudje. ^llDHSD KOLEDAR Sobota, 22. junija: Ahacih. KOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA 6LU2BA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO 7. URE ZJUTRAJ, OD NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN. Zdravstveni doni VIC: Dr. Jek Janez, Prešernova 36-IV. tel. 32-740. V odsotnosti zdravnika k Vidite tel. 22—61. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Rimska c. 31. od 8.—14. ure tel. 21-797. Zdravstveni dom Bežigrad: Dr. Peče Henrik, Milčinskega 6». tol. 21-523. Zdravstveni dom SlSKA: Dr. Vv e. J so ni Marko. Černetova Sl. tel. 22-831. Zdravstveni clom CENTER: Dr. Kozak-Bizjak. Vlasta, Poli anslu nasip 14. tel. 31-155. V odsotnosti zdravnika klicati tel. L M 30-200. Zdravstveni dom MOSTE: Dr. Kurous Janja. Krekova 5, tel. 3-1-351. V odsotnosti zdravnika' klicati tel. LM 39-300. Sl c’ v a v s J v’ en 1 d o m RUD N J K: Dr. Sirca Anton, Rrivoz 5, tel. 22-742, v odsotnost zdravnika klicati tel. L M 20-500. V soboto dežurna služba 2e od IS. ure dalje. Želodčni katar, čir na želodcu in. dvanajsterniku ter katar debel-a. a črevesa, zdravite z uspehom s prirodnim zdravilom; rogaškim »D ON AT« vrelcem. Zahtevajte ga v trgovinah, pri »Prehran;«, »Ekonomu« in »Mercatorju* v Ljubljani. KOLEKTIV »SLOVENSKI PORO C E VALE C« Ljubljana je podali! Okrajiteinu odboru Združenja slepih, Ljubljana, 3.100 din namesto" venca na grob pok. Borisa Furlana. Iskrena hvala! Namesto cvetja na grob polu g-Mateje Zl .-ec so poklonili Pov-f e to vi 1500 din za slepo mladino. Is k cena hvala! Namesto venca na grob pok. dr. Furlanu Borisu pa so poklonili 2509 din za slepo mladino. — Vera. Slavica, Berta. Nanca in Erika Vsem iskrena hvala! Maturanti Poljanske gimnazije 1S37 (vse paralelke) se zberemo 22. VI. ob 13. pred Poljansko gimnazijo za proslavo 20-lethice maturo. Po proslavi večerja v restavraciji »Union«. Pridite vsi! SEMINAR O POMGMVEHTISU, Kf G-A BO priredilo Slovensko zdravniško društvo ža zdravnike vse Slovenije v Celju dne 25. junija ob 8. uri, bo v dvorani Narodnega *loma m ne v dvoran* kina Union, kakor je bil prvotno Javljen. LETOVANJE NA MORJU, 470 din, otroci s starši 230 din, za j uh j-avgust rezervirajte »TURI-STICKI KAMP« Omišslj. otok Krk FRIZERSKI SALONI! Vse potrebne preparate in ostali material dobhe s primernim popustom v drogeriji »Majda«, Zidovska uL i, Ljubljana. ZABAVIŠČE TIVOLI. Pričetek obratovanja danes, v soboto, od 15. ure dalje, jutri nedeljo od 13. ure .dalje. ZADNJI KRIK FRANCOSKE MODE — 3 svetle barve šminke »EVELINE« so dobile drogerije v Ljubljani, Mariboru, Kranju in No »em mestu. ZA OTROŠKO KOZO N A J R O L.J 3 A K FID M A! »FLEX« je najboljše sredstvo čisčc-n.ie madežev. To ve vsak otrok. Zahtevaj »FLEXs kjer kupuješ milo! RECEPT za nego lica; Redno upnrbljaj za nego kože samo kvalitetno mastno kremo ULTRA-Oi>:-šport. Dobiš jo v vseh parfumerijah. T RAJNE KOL Y \Y O O D S Itl l N K E v novih pastelnih barvali, narejene po najboljših francoskih receptih, dobite v drogerijah in vseh trgovinah s kozmetiko v Sloveniji. Ko potujete na morie, v planine in na kopanju, ne pozabite vr j UO in povsod na nepogrešljivi. r r«»’ •rsi Onteščamo vse odjemalce Trgovskega podjetja »živila« — Piran, da se ie podjetje spojilo z Veletrgovino »Prerad« — Portorož. — Prosimo, da vsp svoje obveze nakazujete na no-.- tekači račun št. 657-T-313 NB — Koper. pa«.;mžmmmm 1=. & j f./~y $ s Zaradi nujnih del na prenosnih napravah bodo v nedeljo, 23. junija, oh ugodnem vremenu brez el. energije odjemalci, ki se napajajo iz trafo postaj: Zaina, Vel- Loka, Kudo — Stranska vas. Ivančna gorica od 6. no predvidoma 15. ure: Dobrtm.ie, Zadvor, Sadinja vas, Lipoglav, Pleše. Javor, Janče in Tre-beljevo pa od 5. do pre-rl-vidoma 16. ure. — Od 24. do 28. junija bodo brez el. energije odjemalci, ki so napajajo iz trafo postaj: Podlipa, bmrečje. Vrh. Ra-fevo, Rovte, Trate, Zavra-tec in Dole od 5.45 do predvidoma 20. ure. ELEKTRO-LJUBLJANA OKOLICA v_y Pece Vam sigurro odstran >ECl]SAN krem? Odklanjajte v \ov!r,ih nadomestila in zahte-jte same o ^: 21 n air> J PEGESAN euket-^. Za nego normalne ali malo mastne in občutljive kože pol-mastns hranilna PERKUTOL-VELOUE krema. Se ne sveti, uporabna za dan in noč. GLEDALIŠČA DRAMA — * LJUBLJANA Sobota, 22. junija, ob 20: Nash, »Mojster za dež«. Abonma T. Ob 20: v Operi: Potrč »Krefli«. Abonma F. Nedelja. 23. Junija, ob 20: Nash, »Mojster za dež« Abonma S Abonente reda F obveščamo, da zasedejo v soboto pri dramski predstavi, k! bo v Operi, operne številke sedežev in.ne dramske. Abonentp pa. Iti so v abonmaju reda F abonirani samo na Dramo, prosimo, da se pred pričetkom predstave zglasijo pr- blagajni, kjer dobijo nakazilo za sedež v Operi. Dramska predstava v soboto zvečer v Open bo le v primeru, če bo operna predstava »Tosca« lahko uprizorjena v Letnem gledališču v Križankah, to je ob ugodnem vremenu. Sicer pa ta predstava xa red F v soboto zvečer v Operi odpade. OPERA — LJUBLJANA Sobota. 22. junija, ob 2H.39: ▼ Letnem gledališču v Križankah: Puccini »TOSCA« Gostuje znameniti tržaški tenorist Attilio Planinšek. Izven 1n za podeželje. (V primeru slabega vremena bo predstava v Operi!) Nedelja. 23 junija, ob 20.30: v Letnem gledališču v Križankah: Verdi »TRUBADUR«. Gostuje tržaški tenorist AttiUo Planinšek Izven in za podeželje. (V primeru slabega vremena bo predstava v Operi). Opozarjamo na gostovanje znamenitega tržaškega tenorista Att.i-lia Planinška, ki bo v soboto, 22. t. m. pel Cavarad.ossi.1a v Puccinijevi »Tosci« in v nedeljo. 23. Manrica v Verdijevem »Trubadurju«. V Ljubljani, rojstnem mestu svojega oče‘a. do Attilio Planinšek prvikrat pi odstavil opernemu občinstvu. Doslej 1^ nastopal v Italiji, pel Je v gledališču San G-iusto v Trsni glavno tenorsko partijo v Puccinijevi »Tu-randot«, pogostokrat je tudi gost Covent G-arden Op-re v Londonu. Njegov reoerf.nrt* obsega domala vse glasne dramske tenorske partije. Bil ie najboljši učenec slavne Toti Dal Monte in je leta 1955 v konkursu v Arrezzu med 500 tekmovalci dosegel prvo nagrado. Po gostov-n ju v Ljubljani od:de na gostovanje v Grčijo, sodeloval pa bo v Puccinijevi »Turandot« tudi na letošnjem Splitskem festivalu. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 22 Junija, ob 20: Goo- dricb-Hackett, »Dnevnik Ane Frank« Gostovanje SNG Maribor. (Cene od 150 din.) Nedelja, 23. junija. ob 16: Goodrich - Hackett. »Dnevnik Ane Frank«. Gostovanje SNG Maribor. Popoldanska predstava (cene od 120 din). — Ob 20: Goodrich - Hackett »Dnevnik Ane Frank«. Gostovanje SNG Maribor (cene od 150 din). Izven. Torek, 25. junija, ob 15-30.: Igor Torkar »Pozabljeni ljudje«. Abonma Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji. Cenjene obiskovalce opozarjamo na gostovanj** Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora. Uprizoril! bodo dramo »Dnevnik Ane "Frank«. Vstopnice so v prodaji pri dnevni blagajni. Šentjakobsko olfaialisce Ljubljana. Mestni dom Sobota, 22 junija, ob 20: Žižek: »Jezični dohtar Petelin« burka. Zadnjič. Nedelja. 23. junija, ob 16: I Cankar: »Z3 narodov blagor«. Red nedelja popoldanski Vstopnice so tudi v prodaji Zadnja uprizoritev v letošnji «ezoui Prodaja vstoomc v Mestnem domu. rezemdranje tel 32-869. Prihodnji teden bo premiera Nestroyeve veseloigre z godbo in perjem: »Nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito«. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE ota 22 junija ob 20: Ram ro!t .Specialist za srce« Pre mi era — premierski alninm« in . izven Nedelja. 23. Jun. ob 15.30: Mol*čre »Skopuh«. Nedeljski abonma in •izven. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sobota, 22. Junija, ob 20: V. Efti-miu »Človek, ki Je videl smrt«, gostovanje v Gorišnici. Sobota, 22. junija, ob 20: Lehar: »Dežela smehljaja«, opereta v treh dejanjih. Gostovanje DPD »Svoboda« Ljutomer. Rezerviranje in predprodaja vstopnic v gledališču. KONCERTI Simfonični koncert kluba kom-ponistov AG, dne 27. VI. 1957. ob 20.15 v dvorani Slov. Filharmonije. Na spored« so dela Božiča, Lampreta. Betriča in Srebotnjaka. Izvaja orkester slov Filharmonije, dirigent Samo Hubad in solisti: Samo Smerkolj — bariton; Boris Čampa — flavta in Borut Lesjak — klavir. K NA JEZERSKEM bo Jutri v nedeljo ob 15. uri koncert moškega zbora »Prešeren«* iz Kranja. PREDAVUNJR Društvo gradbenih inženirjev 1n tehnikov priredi v ponedeljek, 24. Junija 1957, ob 20. uri v dvorani Sekretariata IS za splošne gospodarske zadeve, Ljubljana. Gregorčičeva 25. predavanje s predvajanjem filma o najnovej-ših in najmodernejših gradbenih strojih (o stolpnih vrtljivih žerjavih, o hidravličnih bagrih, o betonskih silosih in mešalcih itd.), ki jih izdeluje velika nemška tovarna za gradbene žerjave Hans Lirbherr, Maschinenfabrilt, Bi-berach-Riss. Govoril bo konstruk-ter ing. Schnatbaum. Razen tega bo Se diskusija o odličnih, na svetovnem trgu vpeljanih opažnih nosilcih firme HOnneheck, Dflsseldorf, Achen-bachsirasse 7. Vabimo vse Kane 1n vse ostale, ki se zanimajo z« gradbeno mehanizacijo. ” RAZPISI RAZPIS TToravn Poliklinike v Ljubljani razpisuje nAslednja delovna mesta za 1. 2 fnst rumentarkl, 2. medicinsko sestro. 3. 3 medicinske laborante. 4. 2 mavčarja. 6. 3 administrativne uslužbenke na oddelkih, 8. delavca za destilacijo vode. Pogoji: za delovna mest« od 1. do 4. Je potrebna predpisana strokovna izobrazba, pod. tč. 5 je potrebna popolna srednja šola z delnim obvladanjem strojepisja. Piača po uredbi in dopolnilna plača. Nastop služb« takoj »H po dogovoru. Pravilno kolltovano prošnjo z opisom dosedanjega dela, pošljite Polikliniki v Ljubljani. Njegoševa c. št. 4. trakt B, II. nadstropje, soba št 235, najkasneje do 3. julija 1857. n RAZPIS Upravni odbor elektrarne Velenje razpisuje mesto tehničnega vodje podjetja. Pogoj : elektro-strojni Inženir z enoletno prakso v elektrogospodarstvu ali tehnik z dvanajstletno prakso, od tega dve leti v elektrogospodarstvu. Plača po tarifnem pravilniku, nastop službe po dogovoru. Ponudbo z življenjepisom vložite v tajništvu elektrarne, najkasneje do 30. junija 1957. R OBVESTILU OBJAVA Vsem profesorjem, ki poučujejo fiziko v višjih gimnazijah in na strok, šolah pa se še niso prijavili za fizikalni tečaj (od 1. do 14. VII. v fizikalnem Inštitutu), sporočamo. da ho tečaj poleg eksperimentalnih vaj vseboval tudi predavanja in eksperimente iz moderne fizike. Prijavite se nemudoma na Pedagoški center — Ljubljana! Društvo matematikov In fizikov LRS. II. JAVNA LICITACIJA PODJETJA »KAMNIK« V KAMNIKU Podjetje »Kamnik« v Kamniku razpisuje dne 6. julija 1957 ob 9. uri 'dopoldne v posvetovalnici upravne zgradbe II. javno licitacijo za devetstanovanjsko stavbo v Kamniku. Predračunska vrednost vseh gradbenih, obrtniških in instalacijskih del znaša 18,474.242 din. Pok za dograditev zgradbe do III. faze je 31. december 1957. za dokončanje objekta pa 31. V 1958. Projektni elaborat dobijo Interesenti v pisarni tehniškega oddelka. V ponudbi predloženi predračun naj bo sestavljen: a) v smislu navodil 1n tehničnih predpisov za kalkulacijo in za izdelavo predračunov za g/ad-bena dela Ur. 1. LRS št. 19 od 26. V. 1855: b) v smislu n? i novejših gradbenih planskih instrumentov, katere poseduje gradbeništvo Varščina znaša 1 «/• predračunske vrednosti. Občinska taksa za oddajo ponudb znaša 5771 din. Pismene ponudbe z vsemi prilogami po določbah Pravilnika o oddaji gradbenih objektov in del. oddajte v zapečateni kuverti, najkasneje 15 minut pred pričetkom Učita c je. I odjetle »Kamnik« v Kamniku O Na podlagi 10. čl. pravilnika o' oddajanju gradbenih del (Ur. list FLRJ št. 13/57 razpisuje KZ Sava pri Litiji I. javno licitacijo za oddajo gradbenih del gospodarskega poslopja. Predračunska vsota znaša 13 milijonov 930.748 din. rok za izvedbo do ITI. faze je 31. oktober 1957. Ponudbe sprejemamo do 3. julija 1957. Elaborati so na vpogled 24. v. 1957 dalje. Licitacija bo 4. VII. 1957 ob 9. uri v prostorih Gospodarske poslovne zveze Ljubljana, Aškerčeva 3. O RAZPIS Prve javne licitacije- podjetja ELEKTRO-MARIBOR OKOLICA v Mariboru, Kero.ia Tomšiča 2 Po členu 10 in ostalih Pravilnika o oddajanju gradbenih objektov in del razpisuje podjetje Elektro-Maribor okolica v Mariboru, Heroja Tomšiča 2, I. nadstropje PRVO JAVNO LICITACIJO za oddajo gradbenih in obrtniških del za razdelilno transformatorsko postajo 35 10 kV Gradišče v Slovenskih goricah. Predračunska vrednost za vsa dela j.mrša li0.113.214 din (beri: deset milijonov sto trinajst tisoč dve sto štirinajst dinarjev). Rok za popolno dograditev In Izgotovitev del razdelilne transformatorske postaje je 15 december 1957. Javna licitacija bo 20. VII. 1957 ob 10. uri v prostorih podjetja Elektro-Maribor okolica v Mariboru. Heroja Tomšiča 2. I. nadstropje. Varščino 1 V« od predračunske vrednosti je treba predložiti z garancijskim pismom banke najkasneje do pričetka licitacije. Ponudbe morajo obsegati vse potrebno iz člena 15 zgorai citiranega Pravilnika in biti oddane licitacijski komisiji po predpisih člena 16 tega pravilnika. Ponudbam priložite izven zapečatenega ovitka še listine iz člena 17 omenjenega pravilnika. Ponudbe se bodo sprejemale na dan licitacije dne 20. julija 1957 do 10. ure v prostorih podjetja Elektro-Maribor okolica v Maribon:, Heroja Tomšiča 2, l. nadstropje. Licitacijski elaborati In splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od 27. junija naprej vsak dan od 8. do 12. ure v prostorih podjetja. Ponudniki morajo pred pričetkom licitacije plačati predpisano občinsko takso v znesku 16.670 din. Investitor: Elektro-Maribor okolica Maribor, Heroja Tomšiča 2 RADI3 SPORED ZA SOBOTO Poročila: 5.05, 6.00. 7.00, 8-00 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 22.55. 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi po slušalci! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.3(1—6.40 Reklame; 6.40 do 6.45 Naš jedilnik; 7.10 Zabavni zvoki — vmes ob 7.30—7.40 Mladim poslušalcem o počitnicah; 8.05 Akademska folklorna skupina »France Marolt« igra in poje. koroške in panonske ljudske pesmi in plese; 8.25 Lepe pesmi — znam napevi; 9.00 Utrinki iz literature: Čudežni otrok Minou Drouet; 9.20 Antonin Dvorak: Koncert za klavir in orkester v g-molu; 10.00 Revija zabavnih ansamblov in solistov; 11.00 Za dom in žene; 11.10 Domače napeve igrajo Mariborski pihalni ansambel pod vodstvom Draga Lorbeka in Mariborski ansambel domačih napevov in plesov; 11.40 Veseli intermezzo; 12.00 Opoldanski koncertni spored — Krešimir Baranovič; Striženo-ko-šeno, uvertura, Pavel Sivic: Meri jimurska in kolo; 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Kuhinjske dišavnice; 12.40 Igra trio Dorka Skoberneta; 13.15 V tempu valčka; 13.30 Od arije do arije; 14.20 Z izolskimi ribiči na morju (studio Koper); 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.40 Novi filmi; 16.00 Glasbene uganke; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku vmes ob 17.30 prenos reportaže s cilja 2. dirke« za državno prvenstvo v kolesarjenju (prenos izpred Narodnega doma v Lj.); 18.00 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 18.20 Pojeta zbor primorskih študentov p. v. Antona Nanuta in mladinski mešani zbor I. gimnazije iz Celja p. v. Egona Kuneja: 13.45 Okno v svet: Kako je organizirana alžirska vojska :10.00 Posebna oddaja: I. slov. festival telesne kulture; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Koncert plesnega orkestra RL na festivalu zabavne glasne Jugoslovanske radiodifuzije, dirigent Bojan Adamič (posnetek koncerta, z dne 20. junija. 1957); 22.15 Oddaja za naše izšel1 ence: 23.00— 23.15 in 23.30—24.00 Oddaja za tujino (prenos iz Zagreba). II. PROGRAM (za soboto) 14.00 Koncert pihalnih godb: 14.30 Igramo za razvedrilo; 15.00 Napoved časa. poročila in vremenska napoved: 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila: 15.25—16.00 Jo- hannes Brahms: Tretja simfonija: 22.15—24.00 V plesnem ritmu. Za napovedano televizijsko oddajo v nedeljo, bodo namestili televizijske sprejemnike na sledečih mestih: na Gospodarskem razstavišču, v dvorani Dr na sindikatov, na zadružni palači na Ti-rovi cesti, v izložbi Ma-me. na po«!or-’U trgovine »Tromostovje«. v Gradisovi palači na Titovi cesti, v proštorih »Avtotehne« v Vošnjakovi ulici, na palači »Žita« v Kolodvorski ulici, na strelišču -«a Dolenjski cesti, v restavraciji Lel-le-ue, v rest a vract/ na Gradu in v Domu JLA. bo trajal* predvidoma od 25-3C do n. ure. ZHHVfiLE ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega očeta J02F.TA KOLBEZNA se iskreno zahvaljujemo vsem. Id so darovali vence, cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Tomažiču za požrtvovalno pomoč in sk:rb v času bolezni ter ostalim zdravnikom in strežnemu osebju nevrološke klinike v Ljubljani Rodbina Kolbezen. Ob bridki izgubi našega ljubljenega ALBINA SMERKOLJA izrekamo Javno zahvalo .vsem. ki so sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo vsem tistim, ki so nam stali ob strani v prvih najtežjih trenutkih, zdravniku dr. Vladimirju Troštu, številnim darovalcem cvetja, upravi in sindikalni podružnici »Fructus« — Koper in vsem. ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči ostali. urisLi Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da so se po težki bolezni za vedno poslovili od nas naša srčno ljubljena mama, stara mama FRANČIŠKA LOVŠIN roj. Prijatelj p. d. Stekličkova mama iz Ribnice Pogreb bo ob 1L uri v Hrovači pri Ribnici. Žalujoči: Mihaela Ilc. Francka, Milka Starec, Tone z družinami, zeta Po!d» in Anton, snaha Albina. vnuki: dr. Leopold, Ivan, Edi, Tone, Stanka. Elica, Majda. Ribnica na Dolenjskem, Beograd 21'. junija 1957. Danes popoldne je štiri leta kar nam Je Gradaščica ugrabila našo nepozabno zlato hčerkico NATASKOJERALA Družina Jerala — Miiller. MARIBOR Sobota, 22. junija. Dežurna lekarna: »Center«, Gosposka ul. 12. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 20.: Verdi »Traviata«. — Gostuje Otta Ondina, Miro Brajnik in Marcel Ostaševski. — Izven in za premierski abonma. RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana, 8.C0—8.05 Domače vesti, 8.05—8.15 Objave, 8.15—8.40 Plesne napeve izvajajo mariborski ansambli, 8.40—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 14.35— 15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00 —17.00 Prenos sporeda * Radia Ljubljana, 17.00—17.10 Domača poročila, 17.30—17.20 Objave, 17.20— 17.30 Nekaj narodnih v priredbi Mateja Hubada, 17.30—17.40 Radijska reportaža. 17.40—18.00 Igra Mariborski ansambel domačih napevov, poje baritonist Miro Gregorin, 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO Murska Sohota: ob 20 angl. barvni film »PARIZ, MESTO ZALJUBLJENIH«. Ptuj: ruski film »Vesele zgodbe vojaka Brovkina«. MALI OGLASI SLIKE ZA LEGITIMACIJE izdela najhitreje FOTO HOLVNSKI Cankarjeva 8. FOTO HOLVNSKI se priporoča za vsa fotografska dela v ateljeju in na terenu. Fotografiramo povsod, kjerkoli želite, tel. 2]-6o9. 10440-2 VESTEN MIZARSKI POMOČNIK želi spremeniti službo; po možnosti soba. Naslov v ogl. odd. VEČJE OBRTNO PODJETJE v Ljubljmi sprejme samostojnega knjigovodjo-kinjo. Ponudbe v ogl . odd. pod »Samostojna moč.« 12730-1 TRGOVSKO POMOČNICO ali pomočnika iščemo za prodajalno s čevlji. Nastop po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Marljiv«. 12707-1 KLJUČAVNIČARJA. veščega v svoji stroki sprejmem v službo. Zaposlitev takoj. F. K. Domžale. Cerkvena ul. 7. 12671-1 ŽENSKO HONORARNO MOC za 4 ure dnevno iščem. Naslov v ogl. odd 12648-1 turiv-iCno podjetje put- NIK SLOVENIJA, Ljubljana. Nazorjeva ul. 3. razpisuje v odd. za propagando delovno mesto stalnega referenta za pro-daio komisijskega blaga. Interesenti morajo imeti primerno šolsko izobrazbo (trgovska izobrazba ima prednost) in obvladati delno nemški ali angleški jezile. Nadalje razpisuje sezonsko delovno mesto pomožnega referenta za prodajo komisijskega blaga. Plača no tarifnem pravilniku. Nr -top službe takoj ali oo dogovoiu. Prošnje vložite v odd. za propagando PITTN1KA SLOVENIJA, Nazorjeva ul. 3/1.. najkasneje do 26. junija. V prošnji navedite podatke o šolski izobrazbi in dosedanji zaposlitvi. Na gornii razpis se lahko prijavijo tudi začetnikil U 1771*1 NON — STOP! Takoj sprejmemo .strokovnega prodal alea-ko. Pismene ponudbe upravi trg. podjetja »Moda«. Ljubljana, V/olfo-va 1 I. 12622-1 UPRAVNICA gostinstva, perfektna, želi spremeniti službo takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pod »Promet« v ogl. odd. 12381-1 ČASOPISNO PODJETJE »SLOVENSKI POROČEVALEC« sprejme takoj 2 absolventki srednje ekonomske, šole za saldakontist-ki v naročniškem oddelku. Ponudbe sprejema sekretariat podjetja. -1 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PRIMORJE«. Ajdovščina, nudi takojšnjo zaposlitev visokokvalificiranemu in trem kva-lificiinanim fasaderjem. Plačilni in ostali pogoji ugodni. Ponudbe pošljite na gornji naslov. R 1782-1 KEGL.TISCNO STAVBO, zidano z opeko, krito z valovitim salonitom. potentna okna, angleško stranišče, lesena konstrukcija in vse ostalo v dobrem stanju, ugodno prodamo. Materiala dovoli za postavitev hišice ali garaže. Naslov v ogl. odd. ali na telefon 22-575 in 21-882. -4 MOŠKO Sivo KOLO dobro ohranjeno. prodam. Cena 28.000 d!n. Naslov v ogl. odd. 12706-4 OREHOVO SPALNICO 1n pleska-no kuhinjo, oboje kompletno, sodobno, prodam zaradi selitve. Ogled v soboto od 15. — 18. in v nedeljo od 9. do 12. Groharjeva 9 pritličje 12799-4 DK1V AVTO F 8 Univerzal. u dobrem stanju, prodam. KaWjan. Maribor, Radvanjska 124. 12698-4 Železno posteljo prodam. Naslov v ogl odd. 12687-4 SPALNICO, novo. prodam eventualno na obroke: v račun vzamem dobro žensko kolo. Pokopališka 8 1. 12686-4 KOZO, dobro mlekarico, prodam. Poli e 150. pri postaji 12685-4 VESPO, zelo dobro ohranjeno, moderno opremljeno. prodam Cerkno 103 pri Idriji. 12619-4 KOMPLETNO KUHINJSKO OPREMO s kuh. kavčem in pogrez-Ulvim šivalnim strojem »Singer«, zaradi selitve prodam. Farič. Ulica kneza Koclja 33. Maribor. 12693-4 VARILNI KOTEL, polni se od 1 do 5 kg, in poceni, nov tricikel nosilnost 200 kg, prodam Naslov v ogl. odd. 12564-4 SANDOLIN dvosedežni, prodam Ogled v Zbiljah. Ponudbe pod »Sandolin« v ogl. odd. 12579-4 NOV VETERNI JOPIC. Siv podložen primeren za motoriste, poceni prodam. Ogled iz prijaznosti v trgovini Seidel, krznarstvo. Trg revolucije 4. 12548-4 VALVASOR 1689, posamezne dele ali liste, kupim Soršak. Maribor. Cankarjeva 18/1. 12600-5 HlSO z dvosobnim komfortnim stanovanjem v Crikvenici vseljivo. deset minut od morja, po ugodni ceni prodam. Buian, Račkoga št. 10, Rijeka. R 1787-7 ŠTUDENT EKONOMSKE FAKULTETE. vljudno prosi za sobico. Ponudbe v ogl. odd. pod »Center«. 12695-9 ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami, v Ljubljani, zamenjam za enosobno ali dvosobno v Mariboru. Naslov v ogl. odd • 12690-9 ISCEM SOBO, pomagam v gospodinjstvu. Pismene ponudbe v ogl odd. pod »Mirna in poštena«. 12688-9 DVOSOBNO STANOVANJE v Mariboru zamenjam za enakovredno v Ljubljani. Kramberger. Maribor — Pipuševa 11. 12599-9 ZELENO JOPICO SEM izgubila 20. VI. ob 1530 uri po Gosposvetski do Dalmatinove ulice. Najditelja prosim, naj jo odda pri Zaletelcu. Gosposvetska 16 W 12701-10 PROSIM NAJDITELJA zelene preko Cankarjeve do Tivolija, Ijena 20. VI. 1957 od Titove preko Cankarjeve do Tivolija, da jo odda v ogl. odd. 12692-10 RDEČO SKATLJO, zgubljemo 20. VI. 1937 na Poljanskem nasipu, v kateri je bila zobna proteza (otroška), vrnite prosim na naslov: Srščaj, Pcvšetova 3, Ljubljana. 12714-10 K »VESELI?.* PRIJATELJEM« aa dobro voljo ob prvovrstni kap-iiici, ocvrti piščančki in ribe, vsega po izbiri. ob četrtkih godba veselih planšarjev na vrtu, vabi kolektiv gostilne »Veselih prijateljev«. Oglarjeva 2 — Moste. -14 ISCEMO VE C ŠOFERJEV tovor. avtomobilov š takojšnjim nastopom. Zaželena C in D kategorija. Naslov v ogl. odd. R 1*07-1 AVTOMEHANIKA z mojstrskim izpitom, za vodenje avtomehanične delavnice, takoj sprejme Avfco-mobo društvo »Šlander« Celje. R 1805-1 SPORED ZA SOBOTO KINO »UNION«: francosko itali- janski barvni film »N.-VNA«. — F. N. štev. 25. — Predstave ob 16, 18.30 in 21. Ob lo je matineja amer. fiima. »1VEEKEND V W ALDORFU«. »KOMUNA«: kitajski film »CIR- KUS«. Tednik: F. N. 25. Predstave ob 17, 19 in 21. KINO »SLOGA«: angl. barvni film »ZVEZDA INDIJE«. Tednik. Predstave ob 17, 19 in 2L KINO »VIC«: amer. film »WEE- KEND V \V ALDORFU«. Predstave ob 16. 18.30 in 21. V gl. vlogi: Lana Turner in Waltel Pidgeon Prodaja vstopnic v vseh štlr**l kinematografih od 9.30 do 11 in od 14 dalje. Za matinejo v kine Union pa od 9 naprej. KINO »SOCA«: amer. film »KLIC DIVJINE«. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. LETNI KINO BEŽIGRAD: jap. barvni film-. »VRATA PEKLA« predstava ob 20.30. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI KINO »LM«, Kotni- ' kova 8: — angl. film »KA- PETAN KID«. Predstavi sta vsak dan ob 10 in 15. »SISKA«: jugosi. film »OSUM- LJEN«. V glavni vlogi: Milorad Margetič jn Tamara Markovič-Miletič. Predstave cb 16, 18 in 20. Predaja vstopnic od 14 dalje. Na sporedu samo še danes in jptri. TRIGLAV: ameriški barvni film »NA DALJNEM SEVERU«. Tednik. V glavni vlogi: Rok Hudson in Marchnl I-renderson. — Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 13 dalje. Danes zadnjikrat. Jutri amer. barv. film »SAN ANTONIO«. ■ »LITOSTROJ«: ital. film »PRE- POVEDANE ZENSKE«, ob 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. ŠENTVID: »Svoboda«: češki film »DIVJA BARBARA«, ob 18. in 20. ZADOBROVA: amer. barv. film »FANT IZ OKLAHOME«. VEVČE: amer. barv. film »UJETNIK DVORCA .ZENDA«. CRNUCE: jugosi. film »ZENICA«, ob 20. DOMŽALE: amer. barv. film »HO-UDINI«, ob 18 in 20. KAMNIK »Dom«: amer. film »VESELO IZKRCAVANJE«. BLED: amer barv. film »UPOR NA LADJI CAINE«, ob 13 in 20.30. NOVO MESTO »Krka«: - ruski barv. film »MEHIKANEC«. KRANJ »Storžič«: amer. barv. superscop film »VERA CRUZ*, ob 17.30 in 20. KRANJ »Lelni-Partizan«: dvojni spored Večer veselih melodij in premiera amer. barv. filma »POSLEDNJI KOMANC«, ob 20.30. KKANJ »Svoboda«: amer. film »LETEČA VRAGA«, ob 20. JESENICE »Radio«: prem. amer. barv. filma »DVORIŠČNO OKNO« ob 16. in 20. JESENICE »Plavž«: franc. barv', film »AVANTURE SEVILJSKEGA BRIVCA«, Ob 18 in 20. JESENICE-Zirovnica: amer. barv. film »KLEOPATRA«, ob 20. JESENICE-Dovje: amer. barv. film »BRODVAJSKA USPAVANKA.«, ob 19.30. JESENICE-Kor.-Bela: amer. barv. film »DVORIŠČNO OKNO«, ob 19. NATAKARICO IN KUHARICO, kvalificirano ali poikvalificira- no, za restavracijo v bližini Rogaške Slatine, sprejmemo v službo. Naslov v ogl. odd. K 1804-1 KUHARICO ALI GOSPODINJSKO POMOČNICO ter dve delavki za poljska dela sprejmemo takoj _ Ekonomija bolnica DSZNZ Podbrezje na Gorenjskem, pošta Duplje. K 1880-1 GORENJSKE NAGEL.7E, fras-ne, cvetoče, prodam. Rožna dolina, cesta V/2. 12739-4 KMETIJSKA ZADRUGA TURJAK kupi ognjevarno blagajno. Ponudniki naj pismeno javijo na naslov ter naj po modnosti opišejo in navedejo ceno. R 1866-5 SPREJMEMO V UK VAJENCE za ključavničarsko, ličarsko, mehanično in elektrostroko. Pogoji: stanovanje v Ljubljani ali v bližnji okolici in najmanj 3 razredi gimnazije. Pismene prošnje vložite na podjetje: Električna cestna železnica Ljubljana. Celovška c. 164. R 1817-1 UPRAVNI ODBOR Kmetijske zadruge Turjak razpisuje mesto poslovodje zadružne gostilne. Nastop službe s 1. 7. 1957. Eventualno oddamo tudi privatno. Pogoji: primerna strokovna izobrazba. R 1822-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmemo takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop takoj. Gostilna pod Debu vrhom Sp. Kašelj 8, Ljubljana, Polje. 12775-1 DOBRO ZENSKO, ki bi mi pazila na otroke, iščem. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd. 12753-3 POLTOVORNI AVTO znamke Chevrolet, v voznem stanju, prodam. Naslov v ogl. odd. 12750-4 20 m AMERIŠKEGA CA.JGA za delavske halje prodam. Naslov v ogl. odd. 12765-4 MEDICINSKE INSTRUMENTE (za o-torinolarmgologa, punkcij-ske igle) zelo ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 12767-4 DVA ŠTUDENTA iščeta sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Plačata vnaprej« v ogl. odd. 12776-9 SVOJO ZENO SVETINA MARIJO pozivam, da se v roku 5 dni vrne s svojimi , otroki; v nasprotnem primeru bom vložil pritožbo za razvezo zakona preko pristojnega sodišča. Dolgove, ki bi jih naredila, ne priznavam. Svetina Jože, Skop-ljanska ul. 2, Niš. R 1S9S-U ZAMENJAMO nov HLADILNSK mamke »Tobl«, 1201, m večjega, ki ja primeren *a počitniški dom r Dalmaciji. Prosimo ponudbe v oglna-cti oddelek pod »večja kapaciteta« — SP PTUJSKA TISKARNA PTUJ sprejma ROČNEGA STAVCA in KN.TIGOTISKARJA. I t pošljite upravi j Ponudbe podjetja. Ptujska tiskarna Ptuj Slovenski trg 9. a?,00-R fovi« l Jutri ob 7. url start za pohod ob žici okupirane Ljubljano Na 32 km dolgi poti več ko sto ekip Prva množična manifestacija telesne kulture za uvod v letošnji I. slovenski festival Prijave ra pohod ob žici okupirane Ljubljane so presegle ■tevilo Sto. Za zdaj sta se priglasili že sto dve ejtipi. Ker pa se Je moč prijaviti še neposredno pred startom, lahko pričakujemo še boli množično udeležbo. Sto ekip pomeni, da je razpis za pohod res eAfeknil mladino tako. kakor so prireditelji pričakovali. Množična udeležba bo dala tej pomembni Prireditvi, ki ima S* od vsega začetka vse pogoje za najširšo udomačitev, tudi T»'o tekmo Mtriki bodo morali preteči ali prehoditi 32 km, zenske pa S km To nikakor ne bo lahka naloga, posebno če upoštevamo ge pripeko, ki je prav te dni skoraj neznosna. Kljub temu pa ■mo 1-hko prepričani, da bomo videli pri delu borbene in po-fe tv ovalne ekipe, ki se bodo * vsemi silami borile za zmago. SPISEK FAVORITOV Čeprav 1e partizanski pohod prvič na sporedi: in torej nimamo na vo-Ijo nobenih rezultatov, po katerih bi lahko primerjali posamezne prijavljene ekipe, smo vendar iz kopice prijav izbrali nekatere, o k a ten h sodimo, da Imajo v posameznih disciplinah, nekaj prednosti. To so predvsem ekipe, ki j ih sestavljajo atleti in smučarji — torej taki športniki, ki tud: v svojih specialnih panogah »požirajo« kilometre. Po posameznih kategorijah je podoba naslednja: Moški — ekipe organizacij ZB: Prijavil-nih je 9 moštev. Največ možnosti za prvo mesto ima mo-Živo Okrajnega komiteja LMS, ker pa sestavljajo sami mladi tekmovalci. Starejši člani: T*.Ied 37 ekipami so vidnejša predvsem moštva L 9 ubij no. Jesenic 4 n Fuž..iapa. Maratonec A K Ljubljana Lesizza bo tekel v družbi Špacapana. Pe-harca. Kogovška in Paka. Jeseničani pa bodo prišli z Benedičičem in *znar.iml smucarj: Knifi- cem. Pračkom. P6gačnikom m. Urošem Zupančičem. Na čelu ravenskega moštva bo Gregor f f mUsM TELESNE KULTURE OD DNE?! BO DNE Vil Frvi dan Naposled so priprave tiso-čev in tisočev telesnovzaojnih delavcev v naši republiki postale kri in meso. Najvažnejše prireditve prvega slovenskega festivala, telesne kulture so stekle. Sobota — 22. junija 1957 bo šla v avale slovenske telesne kulture, kot otvoritveni dan največje množične manifestacije vseh tistih, ki kakor koli prispevajo k naši telesni kulturi. Že ta dan se bodo pojavili po raznoterih tekmovališčih kegljači, dvigalci uteži, kolesarji, judoisti, igralci hokeja, na kotalkah, kajakaši, plavalci in boksarji. Vsaka prireditev je čisto po samosvoje privlačna, ne glede na to aii gre za mednarodni nastop, državno ali republško prvenstvo. Vzemimo na primer samo mednarodno tekmovanje plavalcev invalidov, ki se ga bodo udeležili Avstrijci in naši. Na Ko-leziji bo tekmovalo kar 77 in- Klančnik. znani imeni pa sta tudi Fsnedl in Cesar. Člani: 4« prijavljenih ekip- Nal-hujši boj za prvenstvo bo bržkone med ekipama LM Ljubljana, ki 1o je .-vipravljai ib J° bo vodil Janez Pavčič, ter Odredovimi atleti, ki bodo tekli v^ zasedbi. Tratnik. Svetina. C- Pavčič. Klančar in Majcen. Prvič v dolgi karieri b-atov Pavčičev bosta tokrat startala v ločenih taborih. Tudi v t*J kategoriji ne gre podcenjevati Fužinarja z znanima smučarskima tekačema Robačem in Ovseni akom na čelu. Mladinci: Smučarji Enotnosti med 18 prijavljenimi najbrž ne bodo zadeli na enakovrednega nasprotnika. Ali pa tudi? TVD Partizan Brezovica je le eno izmed imen. ki si ga morajo Ljubljančani zapomniti. Zenske — ekipe organizacij ZB: odzvali sta se le dve ekipi, in sicer ZB Šentvid I. in II. Članice; Med 12 ekipam! dajejo poznavalci največ možnosti Fuži-narju iz Raven in Usnjarju iz Šoštanja. Mlidinke: 3 ekipe na startu. Smu jarke Enotnosti Glavanova. Berčičeva in Kristanova so po vsej oriliki najbolj rutinirane. XXX Takšne so napovedi, boji na progi pa bodo pokazali, ali bodo tudi obveljale. 'Se nekaj zanimivosti- proga l:o označena rim visokimi količki, na katerih bodo rdeče zastavice. Drogovi bodo stali od 70 do 100 m. tako da ho smer proge zelo dobro vidna.'Eden S A H Madžarska šahovska federacija je predložila Jugoslaviji, da bi septembra v Budimpešti odigrali dvoboj Jugoslovavija—Madžarska, jn sicer na lo do 12 deskah dvokrožno. Na turnir naj bi šlt tudi po dve šahistki. Po obvestilu Šahovske sekcije SZ je leningrajski mednarodni mojster Furman določen za dru gega rezervnega igTalca sovjetske eki.pe v dvoboju med SZ in Jugoslavijo. Letošnji ženski šampionat se bo začel 13. julija v Vrnjački - . uforltin ZclCGl iO. jUIlja. v v 111 j dL-tki od traserjev steze Skušek b igralo po 16 šahistk, med meni, da je njen najtez.u del ne niinV4 tr* «z Slovenije. Pravico kako v tretji petini (med vzponom njiim ti 1 iz biovenije. mav cu na Golovec* in pa prav ob koncu, EVROPSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO V SOFIJI JUGOSLAVIJA V FINALU Sofija, 21. jun. Jugoslavija se je plasirala v finale X. evropskega košarkarskega prvenstva, po-t“m ko je danes zmagala nad Škotsko s 94:39 (42:14). Reprezentanca Jugoslavije je 'erala -akole: Kandus 2. Radovič 15, Nikolič o, Ensrier 5, Dermastja o. ’ Kat.ič lfl. Minja 10. Daneu 8, Muli er l’- MoletiČ 8. Loci 4, Kristančič )C Tudi današnji nasprotnik naše reprezentance je bil rtelo slab. Čeprav so naši igralci bolje kakor včeraj, vendar niso zadovoljili. kajti s tako igro ne bomo prišli do uspeha v finalu. Najboljša igralca sta bila Radovič in Miiller. •v ostalih tekmah so igrali takole: Turčija : Avstrija 90:57, (50:12), CSR : Albanija 71:37 (34: 17> in Francija : Nemčija #3:39 (44:24). Sinoči so odigrali v II. in IV. skupni naslednje tekme: Finska *r IV. skupini sta se končali sp,-č=.Tijtakole: Bolgarija : Zali. Nemčija 100:58 (44:23), Francija : Italiji' » 59 (31:23), medtem ko se 1« teina po rednem času končala neodločeno 54:54. Francozi so zmag.*1'’ šele v petminutnem podaljšku. V finale sta se plasirali Bolgarija in Francija. ko morajo teči tekmovalci po povsem nepokritem delu proge (sonce!). Na progi bosta dve okrepčevalnici. Člani enega moštva sl lahko med seboj pomagajo kakor hočejo, za nošenje puške in nahrbtnika kakor tudi pri v?egj ostalem. "Vsaka pomoč tujih l.iudi pa je prepovedana Jutri torej: partizanski pohod ob žici okupirane Ljubljane! Pridite. Start ob 7. Uri, cilj pa bo pn Gospodarskem -azstavišču. -eb da je italijanski kolesar Messi-na predsinočnjim v Milanu postavil nov svetovni rekord v vožnji na 5000 m s časom 6:05, pri čemer je dosegel povprečno hitrost 43.315 km na uro. Frenjšnji rekord njegovega rojaka Bevli-lacque (6:05.8) je veljal od julija svetovno prvenstvo Paragvaj v 1550; ... , da je v kvalifikacijski tekmi za Bogoti zmagal.nad Kolumbijo 3: 2 (1:1). da je bilo v nedeljo končano nogometno prvenstvo Avstrije, po katerem le postal novi prvak Rapid s 40 točkami pred Vienno (39) in Austrio (38). Iz naj višje lige morata Austria (Salzburg) m Stadlau. da je letošnji Tour de Suiea v končanem plasmaju zasedel prvo mesto Italijan F-ornara pred Belgijcem Sorgeioosom in Švicarjem ivio-resijem. neposrednega vstopa imajo Ne-deljkovičeva, Lazarevičeva in Vukovičeva. >«♦♦♦♦♦♦>•»♦♦♦♦«»♦♦♦«♦>»♦♦< * x A i * Trgovsko podjetje S VSEM PREBIVALCEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM OBČINE LENDAVA ISKRENO ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU: AAoAA ..Petrol • i proda večje število lese- X nih zabojev, različnih X velikosti, po ugodni ceni. X Pojasnila glede nakupa ♦ daje skladišče Petrola v J Zalogu, telefon 383-175 ♦ 8483—R | PRED NOVIMI BORBAMI V RINGU Prvenstvo v Ljubljani (drevi), kvalifikacije v Mariboru V glavnih prazničnih dneh I. Dr«vi ob zn. url bo na Gospo-, . „ darskem razstavišču dvoboj v slovenskega festuala telesi.e dviganju uteži med reprezentan- knlture v Ljubljani se bodo v rama Dunaja in Ljubljane. Pri ringu zbrali spet najboljši slo- gostih ho nastopi! , . L ,___... __ prvak v težki kategoriji Iranz Hočbi, ki je obenem tretji naj* VAJENCI | Več vajencev za izučitev X kamnoseške stroke - sprejme kamnoseško podjetj« »NARAVNI KAMEN« v Ljubljani, Kolodvorska ulica 32. Zaželeno je, da so re-flektanti iz Ljubljane ali bližnje okolice. Prijave pri upravi podjetja vsak dan od S. do 14. ure 3489-R Občinski ljudski odbor Lendava Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski odbor ZB Občinski komite LMS Gradbene podjetje »Gradbenik« Lendava Mestne komunalne ustanove Lendava X X ♦ \ ♦ : \ 3452-R X X X X Trgovsko podjetje P E T R 0 I sprejme takoj v službo FRKTUFJ2TR ZA SKLADIŠČE PETROLA V ZALOGU Pogoj: dovršena srednja šola. Praksa ni obvezna. Moški prosilci imajo prednost. Plača po tarifnem, pravilniku. Prošnje naslovite na Petrol, Ljubljana, Cankarjeva 5-II. R-3484 X O Z venski boksarji. To pot ne bomo gledali morda kakšne neza IlrtSlUUU.I-C tt-nint-. -* — ... _ o; Belgija 76:74 (37:33), Madžarska mmive revije brez pravega ti-Romunija 65: 65 (30:28). Obe nala, temveč razburljive in hu- boljši na svetu. tekmi sta bili zeio razburijiiv in odločeni šele v zadnjih sekundah igre. Prvo in drugo me5tx> sta zasedli Finska in Madžarska. validov — mnogi viea njimi opravilo izpite y ... nev atletike za sodnike, za kar tudi brez obeh nog. Ali niso to Športniki, ki zaslužijo povrh priznanja, tudi vse občudovanje za svojo vztrajnost? gt00 — mednarodno plavalno tekmovanje invalidov na Kolcziji; 13.00 — pred 'Narodnim domom: start kolesarjev v II. dirki za državno prvenstvo; 14.00 — kegljišče Gradisa — ce-tverohoj kegljaških reprezentanc Celja. Kranja, Ljubljane in Sarajeva (moški in ženske); 16.00 — Tacen: izbirne tekme za sestavo državne reprezentance v kajaku in kanuju, ki bo zastopala .Jugoslavijo . na svetovnem prvenstvu; 17.00 — mednarodni dvoboj v ju du Ljubljana: Munchen na GR; 19, oo — začetek boksarskega prvenstva Slovenije za posameznike v dvorani direkcije železnic Pražakovi ulici; 20,03 — medrepubliška tekma v hokeju na kotalkah: Hrvatska : Slovenija (kotalkališče v Čufarjevi ulici). 20,<)u — GR: mednarodni dvoboj Dunaj : Ljubljana v dviganju uteži. de borbe za letošnje prvenstvo Slovenije. £e ta naziv zagotavlja, da bodo nudili ljubiteljem m ” ‘ —“ tega trdega športa prav zanes- Vesti iz Marioora ljivo več kot pa m ed rep ubil- Pretekf*'' dni je nastopil* proti gko srečanje med Orno goro in reprezentanco Slovenije. Frvi imajo namreč prvenstvene obveznosti v domačem ringu in jih ne bo v Ljubljano. Prvenstva Slovenije v h~ksu za posameznike se bodo udeležili borci obeh močnih mariborskih klubov — »Branika« in »Maribora«, obeh ljubljanskih kolektivov — Odreda in »Ljubljane« ter Celuloze (Videm-Kr-ško). O favoritih je za zdaj težko ugibati. po prvenstvu v Ljubljani se bodo novi. prvaki preselili za kratek čas v Maribor. Boksarska daljino. V ženski k-onkurenci zveza Jugoslavije oz. Slovenije je namreč izbrala to mesto ob Dravi za kraj odločilnih kvalifikacijskih borb za jugoslovansko prvenstvo med republiškimi prvaki BiH in Slovenite. Prvaki s prvaki se bodo borili za pravico udeležbe v finalu državnega prvenstva. ki bo 3. in 4. avgusta v Beogradu. Kdor bo v mariborskem ringu imel trše pesti, še ne bo dobil brezplačne vozovnice za Beograd. Zmagovalci iz Maribo-ra bodo maroli namreč v goste dru-goplasiramim boksarjem s hrvat-skega prvenstva. Šele po tem srečanju med Bosanci. Hrvati in Slovenci bomo zvedeli za prve finaliste zveznega prvenstva, kjer bodo še boksali prvaki Srbije in Hrvatske ter nekateri atleti iz vzhodnega področja. Pot do finala bo torej zelo naporna: za SK »Maribor* v povratnem šahovskem dvoboju ekipa železni-ča rsk^ a »E is enb a hnspor trver ein a « iz Zimeha in izgubila 2,5:3,5. Nogometaši Branika se resno prioravljajo za ponoven start, v conski ligi. To dokazuje predvsem okrepitev njihovega moštva. ki sta zaenkrat Belcer, ki je doslej igral za Kladi var j a in vratar Bauman, ki je nastopil že na zadnii tekmi proti »Mariboru«, doma pa je iz Čakovca. * 2AK »MARIBOR« bo priredil konec julija veliko tekmovanje »Zorkov memorial", v spomin na odbdnega atleta tega društva, ki je Pil slovenski rekorder v skoku ŽELEZARNA RAVNE Ravne na Koroškem razpisuj* DVE ŠTIPENDIJI *a slušatelje višje pedagoške šole na Reki. Pogoji: dokončana TSS — strojni ali metalurški tehnik. ki ima veselje poučevanja na industrijskih šolah. Predpisane prijave pošljite upravi Metalurške industrijske šole Ravne na Koroškem. 8463-R ZAHVALA Vsem, ki so spremili našo drago mamo IVINO KAVČIČ na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, ali kakorkoli izrazili sočustvovanje, se najprisrčneje zahvaljujemo. Kavčič-evi Ljubljana, 20. VI. 1957. ******** bodo sodelovale verjetno tudi tekmovalke iz Madžarske, v -moški pa nekateri atleti državne reprezentance, ki se bodo ravno takrat vračali z Dunaja. Mariboru ,1e pretekle dni dvanajst ljubite- gre predvsem zahvala požrtvovalnemu organizatorju prol. Kabaju.. Večina novih sodnikov, ki so' za Maribor zelo potrebni, je naredila izpit z odličnim uspehom. Tečaj in izpite je izvedla Mariborska atletska podzveza. e Boksarji ŽTAK »Maribor« so se vrnili s turneje v Avstriji. Najprej so nastopili v Celovcu, , kjer so izgubili proti KAC 9:11, nato pa so dosegli proti avstrijskemu , , , prvaku BC Salzburg neodločen zdaj lahko seveda samo upamo, rezultat 30:10. To je, ne glede na da vsi slovenski boksarji ne bo- Nad 90 najboljših kolesarjev Iz naše države se ho danes popoldne spustilo v borbo za nove najvišje naslove. Ob 13. uri bodo stnrtali člani (nad 50), pol ure za njimi pa 41) mladincev. Prvi bodo vozili čez Razdrto do Ajdovščine in nazaj (170 km), mladinci pa samo do Postojne in nazaj (100 km). Po prvem delu državnega prvenstva vodi Valčič z 20 točkami pred Petrovičem 17, Vuksa-nom 15, Flajsom 13, Levačičem 11, Bajcem 10 itd. Prihod tekmovalcev v Ljubljani bo približno ob 17,45. Start in cilj bosta pred Narodnim domom. Jutri ob 9 dopoldne pa bodo kriterijske dirke okrog Tabora, na kar še posebej opozarjamo ljubitelje kolesar stva. Z ah val a Za vse, kar ste storili za našega dragega moža in očeta AVGUSTA ČERMELJA ob njegovi smrti, iskrena hvala. Žalujoči Čermeljev! in Avbljev!. Ljubljana, 21.'junij 1957. 3 to. da so nastopili z dvema okrepitvama (Vojnovič in Strukar), zanje lep uspeh, saj »sta boksala v avstrijski ekipT dva državna prvaka. Usenikova — 14.81 m Z veliko zamudo smo slednjič le zvedeli za izid, ki ga je naša olimpijka Milena Usenik dosegla na velikem mitingu v Pragi. Ljubljančanka je vrgla kroglo 14.31 m (najboljši rezultat letos) in zasedla za olimpijsko zmagovalko Tiškevičevo (SZ) drugo mesto. En teden poprej je bila Usenikova s 14.16 m prva v Varšavi. do omagati na teh trdih preizkušnjah. (ii) Republiško prvenstvo v boksu za posameznike se začne drevi ob 19. uri v sindikalni dvorani doma železničarjev (poleg žel. postaje) in se nadaljuje jutri ob 20. uri na Gospodarskem razstavišču. * V Jevnici so pred dobrim me-, sečem ustanovili nogometni klub Enotnost, ki zbira številno tamkajšnjo kmečko mladino pri igri z žogo. Te dni so imeli tudi že prvo tekmo, v kateri so z 2:1 zmagali nad enajstorico Partizana iz Dolskega. (T.) Strti v žalosti spo-ročamcf, da je že po šestih mesecih sledil svoji čfobii ženi na.š dra.gi brat, svak in stric BOGOMIR ŽURGI bivši trgovec Spremili ga bomo na njegovi zadnji poti v nedeljo, 23. junija 1957, ob 16.30 iz. Nikolajeve vežice. Rodbine: Zargi, Kham, Kimovec, Kadunc. V Ljubljani, dne 21.. junija 1957. V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem iri znancem, da nas je za vedno zapustil naš srčno dobri mož, zlati ata in brat FEHKJ0 VOJSK profesor vinarske šole v pokoju K večnemu počitku ga bomo spremili v nedeljo, 23. VI. 1957, ob 16. uri na Pobrežju pri Mariboru. Žalujoči: žena Ruža, sinova Milan, Danilo, hčerka Ruža, sestra Marica ter ostalo sorodstvo. Maribor, Ptuj, Avstralija, 21. VI. 1957. Po kratki bolezni nas je zapustil dobri Član našega kolektiva, tov. Marjan Pestotnik trg. pomočnik Poslovili se bomo od njega v soboto, 22. junija 1957, ob 16. uri iz Jožefove mrliške vežice na Zalah. Nenadomestljivega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Ljubljana, 21. junija 1957. Kolektiv trg. podj. »Manufaktura«, Ljubljana 50 h Tega, kar je bil hotel najti, ni dobil. Toda ta neuspeh ga ni tolikanj težil kot čudno govorjenje, ki ga je bil slišal iz Far-ringdonovih ust. Bilo je nemogoče, da bi bila Joan — toda njen oče je bil lord, imela je srčasto brazgotino na roki — in ime ji je bilo Joan! »To je vendar nesmisel,« si je dejal. »To ne more biti res. Ni mogoče, da bi bila Joan uničila življenje temu človeku. Saj je vendar še otrok ...« Gotovo je bilo vse le prazno govoričenje pijanca, se je poskusil tolažiti, toda njegov razum se s to tolažbo ni pomiril. Nato je sklenil, da bo odšel zjutraj h gospodu Ferdinandu Farringdonu ter ga poprosil za pojasnilo. Spal je štiri ure, nato se je okopal v mrzli vodi in se oblekel. Njegove prve misli, ko se je zbudil, so se znova ukvarjale s pijancem in njegovim nemogočim govorjenjem. Ko je popil skodelico čaja, ki mu ga je prinesel Binger, je zajezdil konja in po stranski poti objezdil vas, dokler ni prispel do osamele letoviščarske hišice. Gospe Cornfordove še ni bil videl in njegov prvi vtis o njej je bil zelo ugoden. Bila je plemenita ženska, kar je tudi pričakoval. Od ljudi je bil slišal, da je prijateljica lady Joane. »Morlake sem,« je rekel in jo ostro opazoval. »Veseli me, da ne omedlite, če se vam približa član zločinske družbe.« Ko je slišala njegovo ime, se je nasmehnila. »Rad bi govoril z gospodom, ki biva pri vas.« »Z gospodom Farringdonom?« Izraz njenega obraza se je iznenada spremenil. »Zal mi je, da ga ne morete videti — zelo je pijan. Morebiti veste, da je vdan pijači. Včeraj, ko sem nakupovala v vasi, je odšel z doma in se šele davi vrnil. Pravkar sem poslala po zdravnika.« »Ali je tako hudo bolan?« je vprašal Jim. »Mislim, če je tako bolan, da ne morem govoriti z njim?« »Bojim se, da ima vročico. Ima tako visoko temperaturo pa tudi drugače ni normalen. Ali ga dobro poznate?« »Ne, vem pa marsikaj o njem, to je vse.« Ker bržkone ni hotela govoriti z njim o gospodu Farringdonu, se je poslovil. Jahal je po polju proti No Mans Hillu —-jezdenje tod je zelo ljubil. Uvidel je bil, da ne more ničesar zvedeti, dokler si ne bo gospod Farringdon opomogel — ako se bo še sploh kdaj opomogel. Nekaj ga je spodbodlo in zavil je s svoje običajne poti ter odjezdil proti vrhu hriba. Izbral si je udobno pot med borovjem in rododendronovimi grmi. Iznenada ga je prevzelo hrepenenje po samoti, ki jo bo našel na vrhu hriba. Šele ko je pojezdil na jaso, je odkril, da se je moral ob tej zgodnji jutranji uri tod spotoma ustaviti še nekdo drug, nato pa je iznenada'obstal pred lady Joano. Sedela je v sedlu, zroč s čudnim smehljajem vanj, in se slednjič glasno zasmejala, ko je opazila njegov začudeni obraz. »Moj oče se je sinoči vrnil v Creith,« je rekla, »in najino vsakdanje podeželsko življenje se je zopet začelo. Vsak trenutek pričakujeva tudi Hamona.« »Tedaj vam menda lahko čestitam!« »Ali že veste, da je bilo minulo noč v Londonu spet vlomljeno? Spet je videti podobno vašemu junaškemu dejanju!« Pri teh besedah ga je trdno pogledala. »Bilo je le slabo posnemanje. Mar me hočete narediti za sleherni vlom odgovornega —?« »Ste bili vi?« ga je prekinila. Smeje je stopil s konja. »Zelo mladi ste še — vendar pa ne bom ugodil vaši radovednosti.« »Saj menda ne boste trdili, da niste bili vi?« »Gospod James Morlak > odklanja sleherno pojasnilo,« je odvrnil Jim. »Torej ste bili le vi!« Težko je vzdihnila. »Tega sem se bala. Toda vsa vas je prepričana, da niste zapustili dvorca Wold.«_ »Vendar sem pa dvorec Wold kljub vsemu zapustil — minulo noč sem bil v Londonu. Karkoli sem pač hudega storil — eno dobro delo sem vendarle napravil. Obvaroval sem nekega mladeniča pred tem, da ga niso zaprli zaradi vinjenosti, in ga spravil domov do njegove dobre, prijazne gospe Cornfordove.« Močno je prebledela. 1 »Bilo je zelo lepo od vas.« - »Ga poznate?« Ni mu odgovorila. »Ali ima kak vzrok, da vas sovraži?« Odkimala je. \ »Joan, aii imate kake skrbi ali težave?« »Brez skrbi nisem nikoli,« je odgovorila vnemamo, »tako je že od tedaj, ko sem začelalmisliti.« »Vidim, da se mi nočete zaupati. Morebiti mi pa boste odgovorili na drugo vprašanje?« Težko je našel primerne besede. »Joan — ko — ko ne bi bil — ko bi bil pošten član človeške družbe in vašega stanu ... bi se potem hoteli omožiti z mano?« Dolgo ga je gledala z globokimi, žalostnimi očmi, nato je počasi odkimala. . »Ne.« »Zakaj ne?« »Ker . .. Ravno prejle ste govorili rtu.« Komaj, da je lahko nadaljevala, zatem rekla, v ostrem loku obrnila konja in v polnem diru odjezdila nizdol po hribu. 32 Gotovo sanja! To ne more biti res! Bilo bi preveč nesmiselno. Hotela ga je le prestrašiti, tako kot je bila prestrašila Lydijo Hamonovo. To kajpak ni res! Kako naj bi bilo to mo« goče, ko pa je vendar še otrok ... o Ferdieju Farringdo-»On je moj mož!« je