33. številka. „EDINOST" Izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaša: za vne leto K. za pol leta iS K. za četrt leta 6 K in za en m^see Q K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravni-itvo ne ozira. Po tobakarnah v Trstu ne prodajajo posamične številke po 6 stot. 3 nvč.); izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka S70. , Trst v sredo dne II. februvarija 1903. Edinost glasilo političnega društva „€5inost" za primorsko. Tečaj XXVIII Oglasi O V edinosti je moč ! se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo • > s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredn štvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo. Nhročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-nistvo v ulici Molin piccolo št. 3. H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna . ulica Carintia štev. o =0 V razjašnjenje riCMUjsto Dopis z dežele iz svečeniških krogov) K emanjci so bili že orl cesarja Jožefa II. pčtn v prepiru z Dolino radi oddajanja naturalij doliu«ki duhovščini. Že ce-br Jož< f II. je l il zaukazal z domina dekretom, da ima hiti ricmanjska duhovščina neodvisna od dolinskega župnika ter da ima samostalno izvrše v a ti vsa župnikov a opravila. Tudi tržsški sk(fij-ki ord.narjat je prvotno pritrdil temu, ali pozneje (mei da okolo leta 1830) je preklici 1 vse to in je kapelanijo v Kcmanjih zopet p>j>olnoma podredil župniku v Dolini. Tedaj se je bilo skušalo tudi s silo zatreti glagolsko starosloventko bogovi uženje. Kicmanjci sj se že takrat uprli temu in radi tega je bila takrat cerkev zaprta inzapečačena, istolako kakor seda;. Od ca8a, ko so R cmanjci dobili svojega kapelana in niso več potrebovali dolinske duhovščine, so se prot vili dajati tej poslednji naturalije. To je opravičeno. Plača gre le tistemu, ki jo zaslužuje. Dolinska dul občina ni več služila R cmanjcem in zato tudi ni imela od njih zahtevati plače. Tako pravi vsakomur že zdravi razum ! V vsakem kraju, kjer si je ljudstvo izposlovalo lastno kapetanijo, je storil? to jedino zato: 1) d a se reši duhovščine pri fari in plačila tamošnji duhovščini in 2) da ima svojega duhovnika, katerega potem vzdržuje. Kakor je razvidno iz odlokov cesarja .Jožtfa in sploh iz postopanja takratne posvetne oblasti, so se nastavljali duhovniki po raznih krajih zato, di. se je ljudstvu olajševalo plačevanje raznih štolnih pristojbin in drugih cerkven h davščin duhovnikom župnih cerkev. Mi ne soglašamo v obče z načinom kakor je postopala posvetna oblast za d be cesarja Jožefa II. s katoliško cerkvijo. Tudi ne moremo odobravati umesavanja posvetne oblasti v strogo cerkvene stvari. Vkljub temu pa moramo povdarjati, da so bile mnoge tedanje ureditve v naših krajih koristne za ljudstvo in za cerkev samo. Razkosale so ee n. pr. velike stare župnije in na mnogih krajih nastavili neodvisni duhovniki. Torej vkljub temu, da ne odobrujemo vsega, odobrujemo vendar, kar je bilo do brega. Na vsaki nač n pa moramo povdarjati. da je postopanje sedanje posvetne oblasti mnogo slabše, nego je b Io za cesarja J žef* II , a d a j e t o poet«*- PODLISTEK. 3 i Na rojstni zemlji. Spi^ E^aver Sandor-Ojalikl ; prevel K. C. XI. Slednjič je stara streha rojsintga doma še ved d j metala kako «enc;> preko Djega. Če tudi je b i u ver jen o zaLtevah oove zoanort , je vendar čutd na i sel»oj nekaj — ako ne nadnaravnega — ali v^akako nesaj visega. Isto-tako je rad grel dušo na žaru fjesn suih dr-misijij in je v morali priznaval dolžnosti, ki gredo nad laetai interes. Sedaj pa je v Davidu našel človeka, ki je se svojo siloo se-mitsko logiko in f-e svojo, iilasti razsodnosti pristopno dušo semitskfga (židovskega) plemena umel zahteve novih naukov raztegniti na vse strani duha in ne omejati j h v czke meje prirodoznanstva. Iz prepričanja svojtga, da je ves svet le posledica gibanja materije in da nima nobenega višega namena v sebi nego sestavljenje atomov, je on crpil moč, da je trdil neodklon ljivo prepričevalno*tjo, kako neumno je opu-ftčati Je en *-am trenotek brez koristi za svoje življenje in njegovo udoba« st, ker »kar do-nezaš tu, to ti je vse. Nade v kako daljnje, panje večkrat provocirano po istih cerkvenih dostojanstveni k i h U Ordinarijat bi bil moral upoštevati nevoljo Riomanjcev in storiti korake na posvetni oblasti, da bi bili isti odkupljeni (rešeni) davanja plače (naturalij) duhovščini v Dolini. Pesvetna oblast bi bila gotovo v tem zadovoljila taki prošnji ordinarijata. Poslednji pa se ni niti ganil, kar obžaljujemo silno. Mogoče je, da se isti ni ganil zato, ker so proti tikemu odkupu bili župniki dolinski, a ordinarijat ne bi se bil smel ozirati na te Četudi morda stoji v ustanovnem pismu riemanjske kapelam je, da bodo moVali R c manjci tudi zanaprej dajati dolinski duhovščini naturalije, kakor poprej, je to z a s ta rela stvar, ki ne odgovarja pravičnosti, niti zdravemu razumu. ('emu bi imeli verniki, živeči v ekspoziturah (kapelani -jah) dvojno breme? Cernu bi oni vzlržavali tudi duh »vnike pri fari, kateri jim prav n:č ne sluzjo?! Kake vrednosti je to pismo, ko je bilo razveljavljeno od cerkvene in p< svetne oblasti, ko je bil v Ricmanjih že saraostalen duhovnik ! ! Ordinarijatu je bila torej sveta dolžnost, da bi bil v sporazumljenju s poHvetno obla-Btjo rešil R'cmanjce krivičnega br-veški se mu ne sme odtezati. In se m'i v resnici ne odteza. Kdor je moČneji, kdor je : zavratneji, kdor je m >drej;, njeg »v je svet. i Večnosti te resnice — tega zagona ne pre meni nikakov fanatizem, nikako sanjarenje. Človeštvo se more za hip postaviti proti temu, da potem gotoveje pade pod isti zakon. Z »t j naj mi bo na čelo m-voditeljem, da si brez ozira in brez omahovanja prizadevam, da si napravim stanje čin najbolje in najblažceje, a tega stanja si ne mislim kakor stari filozofi grški in Krščanski cerkveni očetje, č š, da je najbolje stanje ono, kjer je najmanje želja in najmanje potreb, ampak jaz si je mi9l m, daje tako najbolje, kjer je največ želja, največ potreb, ali tudi največ možn< sti, da ee jim zadovo- In kako mučno je za kooperatorje pri fari, ko morajo po ekspoziturah pobirati na tural;je ob — nevolji in g o d r n a n j u ljudstva! Nekateri gospodarji se ce!6 skrivpjo pred kooperatorjem, da mu nič ne ■lajo. Takov kooperator ne dobiva niti tega vsega, kar mu štejejo v legalno plačo (fasijo). In ker se noče tožariti z ljudmi, laje trpi škodo. Tako ne dobiva še tistih borih 600 kron, ki iznašajo njegovo plačo. Potem se ni čuditi, da je v škofijstvu vedno manj duhovnikov. Ko bi abiturijentje vedeii vse to, bi malokateri prišel v teologijo. Je tudi kooperatur v škofiji, kjer ima kooperator stanovanje in brano v župnišču pri žufn;ku. Za to Btanovanje in brano si župn k pridržuje vso kooperatorjevo plačo (kongruo). S čim naj si potem ta kooperator kupuje obleko, perilo, obuvalo, pokrivalo, knjige, čaeopise itd. ? In če zboli, s čem naj pltča zdravnika in zdravila?! In možje 16 let drgnil šolske klopi! Tako nezdrave in tužne razmere so v šiofiji, da si bi se iste lahko odpravile, ko bi šk( fijstvo hotelo, ker pesvetna oblast je voljna sodelovati na odpravi teh ždostnih odnošajev. Dokler se vse to ne uredi, ne bo miru in zadovoljnosti v škofiji, niti zadostnega naraščaja duhovskega. Na delo torej, vsi poklicani faktorji, v prvem redu pa ordinarijat ! Politični pregled. Y Trstu, 11. februvarija 3903. Državni zbor. Zbornica poslancev. — Začetkom včerajšnje seje odgovarjal je inini-sterski predsednik dr. Koerber na interpelacijo poslanca Pernerstorferja, tičočo se slučaja odvetnika dr. Bichracha. Interpelant je trdil, da je dr. Bachrach postopal nezakonito in v prilog visokim krogom. On je dal v Zagrebu zapreti znanega častnika Mataš da, ljubimca kneginje Koburške, njo samo pa je prisilil, da j« morala vstopiti v neko norišnico. Isti dr. Bachrach je tudi gospico AdamoviČ, Ijiv b mko in poznejšo zaročnico bivšega nadvojvode Leopolda, prisilil, da je morala zapustiti Dunaj. Minister je na vse to odgovoril, da so te stvari privatnege značaja ter da bi se morali pritožiti predvsem dotičniki, katerih se ta zadeva tiče. Dtdal je, da je interpelacijo sporočil prad-ttdnistvu odvetniške komore. Železniški minister W i 11 e k je odgovarjal na razne interpelacije glede uporabe elektiČoe goailne moči na oaih gorskih železnicah, ki se na novo gradijo. Minister je ljava, da ne treba odrekanja ali hrepenenja za njimi.« Lev se je skoraj z grozo odvračal od teh DaČel, ali — nahajal je v njih logike ; in čim dalje je razmišlja!, tem bolj je moral dajati Davidu prav. S ednjič je tudi on stal na materialističnem stališču. Nekega dne je dobil David od doma pismo. Ne da bi bil vprašan, je zaupal Levu, da mu piše deklica, 8 katero je že davno zaročen, katero pa da Inče zapustiti, ker je siromašna. Is^otako ni zatajil, da ga je mati te dek ice dala v šole in se zavzela zanj po smrti stansev. Lev je skoro s Btrtidom po slušal Žida. Ko pa ma je ta priznal, da se je iz ljubezni zaroč 1, bil je Lev povsem raz-ježen. On se je hudo zadri v svojega tovariša. Ta ga je pa le zaničljivo pomeril od glave do pete in pot?m mu je začel dokazovati, da je njegovo postopanje razsodno in po takem pravično in plemenito. Omenjal je svoje in dekličino siromaštvo, bedo, ki bi jo čakala, ako bi Be vzela. Zavaroval se je s poznanimi izreki : »treba svet vzeti kakoršen je« — »lakota mori tudi najtrajnejo ljubezen« — »čemu šestnajst let šole, ako se nimaš nikoli odtegniti bedi« - - in slednjič se je povzdignil do trditve, da bi bilo narav- zatrdil, da se vrše študije glede uporabe električne moči in da so se že izdelali načrti za električno železniško progo Landeck Blu-denz na arlberški železnici. Ako se izkaže, da bodo električne železnice nudile v tehničnem in gospodarskem obziru večje ugodnosti od parnih, se bodo grad'Ie prve. Zbornica je na tj prešla v razpravo o zakonskem načrtu glede konverzije avstrijske rente. Tu gre namreč za to, da se obresti a vstr. rente, ki znašajo sedaj 4.2°/0, znižajo. Nekateri m9nijo, naj bi se te obresti za sedaj znižale na 4°/0 s čemer bi država pr hranila 7 m lijonov kron na leto, drugi pa menijo, naj bi ss obresti znižale takoj na 3.5°/0- Ako bi se obresti znižale takoj na 3.5°/0, bilo to ugodno za one dežele, ki so močno zadolžene, ker bi potem splošno padla obreBtna mera vknjiženih poeojil, na drugi strani bi pa bilo to neugodno za državo, ker bi večina sedanjih posestnikov obligacij ne bila zadovoljni z znižanjem obresti in bi zahtevala, da se jim obligacije izplačajo v gotovini. Ker pa država nima toliko gotovine na razpolago, morala bi se zateči k velikim bankam, katerim bi morala izglačati mnogo milijonov provizije in bi te banke, posebno Rotschildova skupina, imele o tem ogromne dobičke. Znižanje na 4°/0 pa ne bi državi provzročalo nikakih stroškov, ker bi lastn;ki obligacij iste obdržali, črez kakih 6 let bi se potem obresti zopet znižale na 3.75°/o pozneje na 3.5%. MladoČeški poslanec F i e d 1 e r je menil, da bi odobrenje tozadevnega načrta tako, kakor ga predlaga vlada, pomenilo izraz zaupnice vladi, katere zaupnice pa vlada ne zasluži. Z gospodarskega in političnega stališča pa da to predlogo z veseljem pozdravlja. Poslanec dr. P 1 o j, član slovanske zveze, je nasvetoval znižanje na 3.75°/0. Poslanec K af ta n je menil, naj bi se obrestna mera določila potom zakona, ker se mu vidi nevarno dajati vladi popolno hvobodo. Finančni minister B o h m - B a vv e r k je v dolgem govoru pojasnjeval konverzijo in izjavil, da se je načrt za to konverzijo napravil po izgledu prejšnj h konverzij. Kar se tiče lastnikov državnih rent, dejal je minister, da se istim ni treba nič vznemirjati, ker jim bo svobodno zamenjati jin z denarjem ali pa s konvertiranimi rentami pod novimi pogoji. Poslanec B i a n k i n i je menil, da ne bi bilo dobro znižati obrt sti pod 4°/0, tudi krščanski socijalist A x m a n n se je izjavil za 4%. nost nemoralno, s silo tiraii eebe in deklico v pomanjkanje, in nasprotno da je plemenito. ako se tega čuva. Zastonj mu je vsklik-nil Lev, da izučen človek ne more zapasti v bedo; on mu je odgovoril takoj, da človek brez imetja, a z ženo in rodbino je gotov berač in suženj pred svetom. — Vsakdo te izrablja — ker si born siromak — suženj, ki mora vse pretrpet;, da želodci žene in otrok ne ostajajo prazni. — Vsakdo te prezira — a dokler sem Ham — odprt mi je svet. Zato zapuščam deklico avojo — na svojo in njeno srečo. Pridobiti si hočem sijajno stanje. In tedaj ne pozabim tudi nje. Dati jej hočem nekoliko tisočev — tako dobi doto — a žnjo tudi moža — Kaj hočem, meni treba bogate zaiočnice. Glej taka-le palača, kakorsnja je ona tam le na Ringu — mora biti moja, ko se mi porodi sin ! — Ti si torej tako gotov ! — mu je Lev padel v besedo glasnim smeliom. V prvi hip se mu je mladi Ž dov videl naiven, ali razsodno lice Davidovo ni nosilo na sebi niti sledi naivnosti. Nekak hladen fanatizem ij globoko prepričanje tta ležala v nelepih ali umnih črtah. — Da — gotov sem ! — je odgovori David — Pouvoir c' est vouloir — potere e Poljak B v k pa je menil, da ee mu 4°J0 obresti vidijo previsoke, sicer pa da je zadovoljen s predlogo. O položaju Mlado češki klub je sklenil dopustiti prvo čitanje vojne predloge. Istotako so poravnane vse težave, ki se jih delali Ćehi proti parlamentarnemu rešenju konverzijske predloge. Ćehi so prisilili vlado, da je računala žojimi kakor važnim faktorjem. To občutijo sosebno britko nemški liberalci. to jih boli. V včerajšnji seji svojega kluba so se kremžili, češ, da bo razprave zbornice odvisne od sklepov mladočeškega kluba, a to da je stanje, ki je nevredno zbornice. Temu da treba storiti konec, ali (to se umeje) brez vsacih koneesij Cehom v prilog. Ko pa ao oni, Nemci, terorizirali parlament iu fo iz vlade brutalnim nasdiem izsiljevali čine, ki so v svojih posledicah prov-zročili razsulo vsega parlamentarnega življenja in kater čini ravno s:> prisilili Cehe do odločnega odpora — o, tedaj ni bilo tako stanje »nedostojno« zbornice! V j otolažeaje Cehov da ni smeti dajati ni kakih »koncesij« in ni smeti odkupa vati njihove latentne obstrukcije! Da pa so si Nemci svojo, iz najgrših, nasilnih nfc gibov izišlo revolucijonarno obstruk-cijo dali . »dkupiti z največo in za državo in ustavno življenje rnjdrsžjo koncesijo: z udarcem v lice narodu s tako važnostjo za državo, kakoršen je češki — to pa je bilo prav in v redu! Nemci naj si enkrat zapomnijo, da nedostojno vedenje je le na nj hovi strani, ker se vedno in vedno oglašajo s pretenzi-;ami, ki so v dijamentralnem nasprotstvu z zakoni in naprimiti vn» jo pravičnostjo in tudi niso v nikakem razmerju z resnično pomembnostjo Nemcev za državo. Vest o mobilizaciji se potrjuje. Včera šrsji puljski list »Giornaletto« prinaša brzojavno vest z Dunaja, ki pravi, da dobivajo govorice o mobilizaciji v naši državi vedno večjo gotovost. V prihodnji spomladi da se za gotovo mobilizira nekoliko v-vsem zanesljiva. Iz K rna poročajo tu li, da so Av-trija, Rusija ;n Italija v popolnem soglasju glede nastopanja proti Turčiji. Zjedinjenje Mlado- in Starocehov ? Zagrebški »Obzor« dokazuje, da mladočeška stranka mora delati na to, da se zjedini s Staroeehi, ako noče, da jo zadene šts hHja usoda, nego je zadela te poslednje. Zagrebšsi list naglasa, da so sedaj sploh na dnevnem redu združevanja in konsolidacije sil. Tudi m'.aiov'eška stranka je prišia do moči v narodu in parlamentu kaKor huda radikalna opozicija. Sedaj pa se proti njej dviga opozicija še radikalnejih elementov. In miadoče-češka stranka da priznava sedaj sama, da nje radikalni Itliei ms t bili iskreni, to je, da so imeii le a^itatorieeu namen proti staroče-ski str.nki. S tem pa so Mlati jČehi — meni »Obz r« — porušili lep del plota, ki jih ločuje od i? aročehov. Zagrebški list se sklicuje tudi na poročilo, ki je je dobila »Information c iz mladočešiih krogov, da namreč v teh kr g;h res mislijo na zbližanje s Staro-čeh;. Dopisnik v »Inf jrmation « povdarja, da volere — pravijo latnski narodi, ki so do-sej Hi i r krit osvojili svet. Jaz hočem — in bom bngat — je vskliknil David. Lev je bil premlad, da ne bi bil gledal sveta v rožnati luč . Tudi za njega je imelo bogat-tvo, ugled, moč, čaroben zvok. O tem se nikakor ni mogel otresti, da ne bi bil primešal k temu tu li nek.h idejal nih teženj. On s: je želel bogatstva, pjajnega uglednega mesta, ali o tem je vedno mislil na nar d, na domovino in na dobra dela. Tudi koje David stavil to v drugo linijo, Lev ee je živo pr->t;\il in prijatelj mu je postajal strašen. Ali umaknili se logiki njegovih trditev tega ni mogel. Ista ga je tako zajela, da se je sramoval zaupati Davidu, da ima za roČnico, a da je ne misli zapustit'. S.loma si je klical v spomin sladke tre-notke občevanja z Blanšo, samo da bi se iztrgal iz mrež razlogov, ki jih je razsodnost, osvojena po Davidovih besedah, nastavljala povsodi okolo njega. Zastonj — priznati je moral, da ne stori dobrepa nt sebi ni Blanši, ter da sebe in njo vrže v kremplje bede in nadloge do groba, da bo žrtvoval — vse — vse ! (Pride še.) ae inteligencija, politično zrela družba, mora diplomacija je res brez čuta. Cel<5 »Neue od drugod — pri tem praktikantu-revežu edvračati od kričavosti radikalizma in Be na- Freie Preske« — ta najhuja turkofilka — hočejo torej dan danes štediti ! slanjati na mladočeško stranko ; potem bi prinaša izvadek iz nekega zasebnega pisma Gospod dvorni svetnik pl. Zimmermsnn, bilo združenje te poslednje s Staročehi velik iz Bolgarske, ki v svitlih barvah kaže trp- in pa vodja carinarskega višega urada, go- političen čin. ljenje, obup in odločnost Macedoncev. »No-Ispod viši finančni svetnik baron Kober, naj Vsi ti poiavi v političnem življenju če- bena stvar ne more Macedoncev v njih obupu bi si vendar enkrat malce ogledala stanje škem kažejo — zaključuje »Obzor« — da — pravi ta vir— odvrniti od velike ustaje, se nahajamo pred jako zanimivo strankarsko za katero se ž* leta pripravljajo, ako se do evolucijo, važno ne le za Caško, ampak tudi spomladi ne zgodi za Macedonijo Tse kaj za konstelacijo v vsej Avstriji. druzega, nego je to, kar njim in Evropi nu- Ako bi prišlo do sjedinjenja obeh veli- dijo sedaj turški poskusi za refjrmo. Ako bi kih čeških strank, potem bi ti poslednji res imelo na ta način nadaljevati še nekoliko me- postali eden najmogočnejih faktorjev v A v- secev, potem pride gotovo do splošne ustaje. Macedonci v svojem ogorčenju niti ne vprašujejo po tem, kako ee bodo vedle Bolgarska in druge evropske vlasti. Za njih je glavna stvar, da pride do temeljite spremembe vladanja, in če tudi bi si jo morali priboriti s potoki krvi. Pred smrtjo nimajo nikakega striji, a misel slovanska in kolektivna bi zadobila še večo podporo. Končno naj pripomnimo še naglašanje v »Int>rmatiou«, da se motijo oni, ki mislijo, da je mladočfška stranka odložila svoje najteže orožje. Ista da zastavi zopet z obstruk-cijo, čim pride čas za to; ali ona sama bo, strahu. Ptujec si ne more niti predstavljati, kako ki določi ta čas in si ga ne bo dajala dikti- slovesno-vzneseno razpoloženje je v krogih rati tedaj, ko bi kdo ravno hotel imeti Macedonije, navdušenih za ustajo. Mogli bi je škandalov. imenovati epično. Junaški pojavi vseh naro- Madjarsko beanilo. S>dišče v Vel J dov» ki » se borili za svojo svobodo, so Kikindi je obsodilo srbskega drž. poslanca Macedoncem pred očmi. Macedonci se nav-Lj a bornira Pavlovića na 2000 K globe, ker j kujejo za rj hova junaštva in so priprav-je bil obtožen, da je grdo ravnal z otroci, ki ])eni umreti za bodočnost svoje ueužnjene so pevali madjarsko narodne himno. Istega dne je bil obsojen v Segedinu j urednik srbskega »Branika«, Peric, na eden ! mesec zapora, ker je ščuval proti madjarski j narodnosti. V Kološu so obsodili dne 6. t. m. romunskega urednika Mohana na 15 me- Dogodki T Riemanjih. »Slovenski Na- secev državne ječe in 11.000 K globe. ! rod« je te dni apostrofiral državnega poslanca In vse to pred porotniki, kar je zopet Spinč ća, ker molči glede na dogodke v Rie-v nov dokaz, da so vsi madjarski krogi kar manjih, da si je on poslanec za R cmanje. domovine«. Tržaške vesti zbesneli v svojem šovinizmu in da so popolnoma na strani vlade, ki hoče tikim načinom graditi svojo veliko madjarsko državo. Ali taka proganjanja se navadno maščujejo, in maščevalo se bo tudi to pehanje nedolžnih žurnalistov v ječe od strani Atilovih potomcev ! ! Turška grozodejstva — (Zvršetek.) — Na »Njegovo Visočestvo Prevzhoditeij • stvo Solunskega Vali-ja« je bilo odposlano še drusjo pismo, podpisano po muktaru vasi Kroncelo^o, kateri se pritožuje v imenu svojih snvaščanov. Naša vas sestoji iz krščanskih in moha-medanskih. Nj. Veličanstvu sultanu najuda-nejših veščanjv. Mi živimo v potu svojega obraza s tem, da neprestano obdelujemo svoje zemlje. Naš trud in naše delo pa sa nam slabo izplačuje, ker nam vaši uradniki ugrabljajo vse pridelke — še predno so ieti dozoreli ! Temu nasproti konstatiramo, da Ricma-nje ne spadajo v volilno skupino gospoda Spinč ča. Po takem ima sleherni slovenski poslanec istotako pravico in dolžnost, da na-Btopa za koristi Ricmanjcev. Potem pa moramo tudi konstatirati, da so se R i c m a n j c i tekom minolega leta obrnili do carinskih uradnikov v Trstu! Takih razmer ni ilobiti tako z lepa v nobeni drugi branži. Tu je azistentov že po 12 let, ki čakajo na povišanje, azistentov, ki že nad sedem let čakajo v XI. razredu in pripravljeni naj bodo, da bodo čakali še 6 do 8 let. Ob toli žalostnih razmerah bi pač bilo umestno in pravično, ako bi fiaančno vodstvo vsaj deloma odpomoglo tej mizeriji in da bi popolnilo mesta, oziroma, da bi ljudij, ki služijo že nad 40 let, odposlalo v zasluženi pokoj ! T&ko oživi vsaj med uradnici zopet nada, da po dolgih letih zopet enkrat zasveti tudi njim. Merodavni krogi naj bi enkrat sprevideli, da le uradnik, ki je vsaj kolikor toliko zadovoljen, rad dela, ne da bi ga trebalo drezati, in eosebno še, ako vidi, da Be njegovi predstojniki brigajo za njegovo gmotno stanje ! Pravcoljub. »Kaj je tišto ?« Pišejo nam : Znani krčmar pri sv. Jakobu, Gor^a, ki jo js bil nekdaj na nekem zborovanju tržaških kramarjev »fino« skujil, ker je slovenskemu delu krčmarjem zalučal v obraz psovko »fora i šSavi«, je pred malo dnevi v nekem sv. Jakobskem lokalu videči list »Elinost«, rekel porogljivo: »Kaj je tisto?« Neki nav-soči Slovenec je odgovoril Gorzi, da je »tisto« ono zborovanje krčmarjev, katerega se Gorza gotovo prav dobro spominja ! — Gorza je urael pomen odgovora in je »junaški« umolknil! Mi smo mislili, da se je nekdanji veliki Lah Gorza res pobotal potjm, ko je postal socijalist. Sedaj pa vidimo, da je sedanji Goiza še vedno — nekdanji Gorza! Društvo tržaških zdravnikov je imelo enega slovenskih liberalnih poslancev s prošnjo, naj se zavzame j včeraj svoj občni zbor. Društvo šteje 120 č'e-za povspešitev rešitve njihovega vprašanja, a j nov. Predsednikom je bil izvoljen dr. Josip da je isti odgovoril, da s^ hoče s cer na mi- . Brettauer. V odbor je izvoljen tudi naš dr. nisterstvu obvestiti o stvari, da pa ne Simon P e r t o t. smatra oportunnim, stvari interpeliral da bi seo istej javno 1 j a 1 o ! ! i n da bi o sploh, Nesramne/i. Nekaj Časa sem se klatijo po našem mestu (kakor smo ža omenili o r a z p r a v - dmgi priliki) neke osebe, ki sleparijo jav-j nost, na bi raje denarne podpore v edini na-To smo hoteli konstatirali. S tem pa ni-: meD> tja pCtem pijančujejo in zabavljajo čez kakor nismo hoteli odobravati, da slovenska j__Slovence! delegacija na Dunaju molči o kričečih, za j je (joi emo doznali, da je neko tako sedanjo dobo modernega državnega življenja Sloveče lagalo okolo, češ, da je ravnokar naravnost neverjetnih dogodkih v Ricmanjih. j prigel peš iz Ljubljane, da je neizrečeno gla- Sadje nam odnašajo, ko je isto še ze- jMi obsojamo najodločneje sedanje postopanje den, da je bil pri »Edinosti«, da so ga tam ven vrgli! To mora biti tudi kak takov slepar, ker drugače bi si ne upal izmišljati leno. Žito pa, predno je moremo posuš ti ! j z Ric™aniei, kakor nam veleva naše prepri-V dokaz resnice naj navedemo sledeča ' 5anje- brez strahu, ali je to komu ljubo ali lakta: Snope žita so gori omenjene državne j ne- Zdto bi želeii> da bi naš* delegacija na : tako debel h laži. oblasti ugrabile Ćiču Spročen-u, Dimo Ge -Dunaju govorila, glasno govorila proti takim j Takjm z,oribam lraba n3praviti konec orgijev-u in Ivanu Goševu in drugim; j neverjetnostim. j [Q nj smetj dajati potuhe rotoričnim posto- mnogim se je posekalo najboljših sadnikov: Nemška šola v — Skednju! — Iz ' pagem jD lenuhom! Kjer je potreba resnična, kakor: črešeni, orehov, kostanjev iu drugo !, povsem zanesljivega v ri doznajemo, da nem-j bodimo usmiljeni, in pomagaj človek človeku Mihajil G jorgijev je bil šel pobirat ko-j ški schulverein otvori s prihodoj m šolskim j kolikor le more. Postopačem, ki ee niti ne staij na svoje posestvo, Kamber Bakaia pa letom nemško š »lo v našem Srednju. Zatrla e nagnal s posestva z revolverjem v roki. juje se narn tudi, da je tej nemški Šoli za- Kostanj je čisto pobran tudi na Georg Po povem zemljišču. Umeje se, uradne oeeb?. Ivanov sta morala silom braniti svoje ovce in koze, katere eo jim hoteli ukrasti. M^sto da bi vojaštvo pazilo na red in varnost, hodi po vasi pobirat in j^si piačno!! Samo pri Hristu Atanasovu pojeli tri kozle in nad 100 kokoši gotovljena podpora od strani države. Ce to odgovarja resnici, potem imamo nov da vse to »delajo« turške kričeč izgled o pristranosti sedanje vlale Kristo Georgijev in Marko ' Slovencem na škodo. Za par nemških otrok na indu-trijskih poijetjih v Skednju, ki so po velikem dtlu ce!<5 mozemci, ima vlada denarja in najbolje voj^ ; da bi pa tisočem _ brez-' slovenskih otrok, pripozuunih po nje lastni i statistiki, dala eno bomo slovensko solo, v so vojaki | to n'ma ne 'h na rja in se manje — poštene vse cvrto ' volJe ! samo na maslu, in so istemu iz nagajivosti požgali ves les, katerega je hotel rabiti o zidanju nove hiše!!! Naši s »sedje muslemani nas neprestano žalijo, zasramujejo in ludi dejanski napadajo; tako sr> mpadli : Asan Mustafa, Madžunr>v in A*an Ker;m, Dime M treva in Hristu Mi-treva, ter so nam hoteli pobiti našega duhovnika ! Dne 11. (25) oktobra sta bila Tašo Atanasov in Kolju Ivanov napadena po Mustafi-an hasi ter je bil Ivanov ranjen z nožem. Naši ljudje morajo bežati na tuje, ako nočejo, da jih Turki pobijajo in jim ropajo. Gornje dajem Vašemu Viaočestvu na znanje in prosim, da nam zagotovite varnost imetja in — življenja ! Slučaji, ki smo jih naveli tu, so pa še le kapljica iz morji gora ki ga trpi narod v Macedooiji |>od turškim trinoštvom ! Ka kor krvava ironija nam morajo zveneti vspričo takih dogodkov deklamacije diplomacije o potrebi ohranitve »statusa quo«. Ta Polževa pot. Na tukajšnjem glavnem carinskem uradu je izpraznjeno mesto višega kontrolorja v VIII. razredu in eventuveino mesta druzih razredov. R-čeno mesto je izpraznjeno že nad osem mesecev. Nadejati se je bilo. da fiaančno m nisterstvo popolni to mesto vsaj v oktobru, ali — prazna nada je bilo to onih uradnikov, ki koprneče pričakujejo svojfga povišanjf. Finančno ministerstvo je pomnožilo število azistentov za devet; in to že s 1. janu-varjem t. 1. Ubogi prakt'kantje so o Božiču srečni in veseli pričakovali vesti, da se je tudi njim obrnilo na boljše, čakali so in — čakajo še danes. Čakajo obupani, ker govori, da finančui direkciji treba, da je jako štedljiva in da spravi skupaj interka-larijev. Torej pri ubogem praktikantu, ki je poldrugo ali dve leti brezplačno opravljal državi službo uradnika in je potem dobil le malenkostno podporo (mesečnih 50 K, pozneje 67 K), tako, da bi bil moral jedno stavno »izpreči«, ako ne bi bil imel podpore biigajo za t\ da bi dobili delo, pa treba kazati vr*tn. Kajti tu ni le to, da dobiva podporo on, ki je ni vreden, ampak kvari drugim, ki so res vredni usm ljenja ! ! Priporočamo torej n&šemu občinstvu, naj od sumljivih — beračev, zahteva legitimacijo ! Iu če se nikakor in z ničemer ne morejo izkazati, naj jih — če s> posebno sumljivi — izroči redarstvu. Saj ti nesram-neži mnogokrat ako jim niso dali, se začenjajo nesramno žaliti nas in našo narodnost, dočim so se malo popred ponašali se svojim »slovenstvom«. Mi se prav radi odrekamo takih »Slovencev«, ki ime svoje narodno+ti le zlorabljajo, da morejo potem — v žga-njarijo ! Kakor vse, tako bodi tudi dejanje miloščine na pravem mestu I Kjer je beda resnična, tam odpirajmo srce in — po svoji moči —•- žepe. Otovek u, ki je res v msreS't ne tmemo odrekati vsmiljenja n kdar. Ljudem pa, ki zlorabljajo čut usmiljenja v s< človeku — takim pa smemo kazati vrata, ker s tem vršimo cel<5 dobro delo resnično potrebnim v pr log, kakor smo rekli že gori ! Kostimirani ples, ki ga priredi odbor trž. gospa seje — kakor smo bili omenili že včeraj — ladi nepričakovanih zaprek prenesel na 21. t. m., to je zadnjo soboto tega pusta. Dotlej imajo še našegospice in gospe dovolj Časa, da bi preskrbe kostim. Tudi vnanjim gostom bo primernejše, ker se lahko udeleže prihodnjega dne »Sokolove« maska-rade ter tako »zajamejo dve muhi na ea udarec.« Pa sploh, kdo bi se ne vmmal za to zabavo?! Ali niBte č tali včeraj v »Edinosti« poročilo, kakov vspth je imel ples na R^ki za uboge dijake pod pokroviteljstvom in od-bororn hrvatskih dam? Pomislite: 8000 kron dobička ! No, me moramo biti skromnejše ter rade črtamo eno 0; tudi s tsko skrčeno Bvoto bi bile jako zadovoljne ! Pomozite torej, da bomo mogle odposlati kako večo svoto glavnemu vodstvu v Ljubljano, ki je, kakor znano, v slabih denernih stiskah ! Za zavod sv. Nikolaja so darovali v mesecih december in januvar sledeči gospodje : Gregor Zorman 1 K, b1. županstvo So-vodnje 20 K, županstvo Kozina 20 K, Mi-hael JSinigoj iz Mirna pri Gorici 10 K, Andrej Znidetšič 7 K, županstvo Skopo 10 K, župans'vo Ajdovščina 5 K, lavant;nski kon-zistori,a!ni urad 50 K, Podgrad je priredil veselico v prid zavoda in daroval čisti dobiček 23 K 10 st., županstvo v Šmarjah 10 K, gospa dr. Tavčirjeva pos ala po gg. prof. Rutarju in Reemanu 10 K. Donat Premrov Ravna pri Cirknem 10 K, župaostvo Bloke 10 K, županstvo Stari trg pn Ložu 50 K, Raj mu od Jelusic, župnik v Beršeeu (Istra) 2 K. mastno župfnstvo Črnomelj 10 K. Porotno sodišče. Pred tukajšnjim po rotnim sodiščem vršila se je včeraj razprava proti Jer! Peternel, obd- lženi različn h tatvin. Predsedoval je svetnik Petronio, dr-žavco pravdništvo je zaet ipal namestnik državnega pravdnika dr. paograzi, obtoženko je branil dr. Coduri. Peternel se je na razpravi vedla kakor umobolna, vsled česar so porotniki po kratkem posvetovanju sklenil*, da naj sodni dvor preski bi od kake vseuČi* liske medicinske fakultete z travniško poročilo o tem, da-li je Peternel umobolna ali ne. Včerajšnja velika nesreča. — Našo včera £;ij > ver»t o ue-reči, ki se je dogodila na e ektričneui tramvaju pred bolnišnico, p >-polnjujemo tako-le : Ponesrečeno dete ni bilo deklica, ampak deček, sin ivaie Ferjančič iz ulice Mauriz o. Očevidci potrjajo soglasno, da zavirača ne zadevlje nikaka krivda, ker itti da je storil vse možn< , da bi preprečil nesrečo. Toda oddalja od mesta, kjer je deček hotel preteči cesto, in d > j ribližajočega se voza je znsšela komaj en meter. Tako naglo, skoro na mestu, ws ni možno ustaviti voza. Tudi dečkova mati potrja, da zavirača ne za ievlje nobena krivda. Vs'ed teh soglasnih iz av je < rg; n oblasti pustil tuli res istega na svobodi. Iz p< ročil očevidcev je tudi razvidno, da matere dečkove tudi ne zadevlje krivda, Sfer se je otrok v hipu, ko je ona dvignila vodo na glavo in ko ga je ravno hotela prijeti za roko, bliskoma spustil preko ceste. Otrok ni takoj umrl, pač pa kmalu na to, ko so ga v bolnišnici položili na operacijsKO mizo. Nesreča ali zločin ! V glohočiri neke jame biizu Bazovice zapazi je delavec Ivan Zuparč č koncem m. m. človeško truplo. Ko je to stvar naznanil oblasti, podal se je takoj na jI-.-e mesta načeln k bazoviške orož-niške postaje, ki je — ker se v jamo ne more iti - pogledal z daljnogledom in izjavil, da je v globoč ni jame le slamnat mož, ne pa človeško ttaple. Včeraj popoludne pa je isti načelnik telef »n ral tukajšnjemu policijskemu ravnatelju, da leži v dot.čii jami vendar le človeško truplo. Danes se je podal na 1 ce mtsta izpraševalni sodnik, gospod Prati. A.'1-sŠkr?- ^rv aU^iilF; V č trte'«, dne 12. feb. ob 10. ur. predpctuJuH tnxio vhj5». ■ar«!' <. tui:. c * r ofi_ruj&wgu dv>.iie<>ii v -viiflc stvari vian« »itiir.. « Lra£t>« ^rr>a. Predvreraj ponoči je odpotovalo z južnega kolodvora v Ljubljani 106 zseljencev v Amerik;;, 36 Hrvatov in 72 s Kranjskega, večinoma Kočevcev in No-trai jcev. * Ustreljen od orožnikov. V »Slovencu« čitamo : Orožuišsa patrulja z Mengša, zasledujoča nekfga Andreja R^bne iz Vinj, župnije iS t. Helenske, zalotila je na večer 6. t. m. v Trzinu brezposelnega samskega 45 letnega Frančiška Aleša iz Sela, župnije ihaeske, ki je b i iskanemu podoben. Pozvan, da se izkaže kdo in od kod je, si je Fran Aleš pri dejal tuje i me Janez -Janežič ter izjavil, da naj ga spre'.edejo do diaLsk»ga župana, ki ga pozna. Na potu tja je patruljo, ki je bilaeedaj izven svojeg i rajora in jej lokalne razmere niso bile znane, zvodil po ovinkih v krumprški gozd ; ondi pa, v bližini vasi Brda, kjer biva župan, je ubežal nagloma orožnikoma. Ker se ni odzval na trikratni klic, sta oddala orožnika zh njim vsak | o eden strel. Eden strel v je zgrešil svoj cilj, drugi pa zadel ubežnika tako smrtonosno, da se je isti zgrudil na tla ter ondi mrtev obležal. Razne vesti. Zaklad za gradnjo doma umirovljenih župnikov na Hrvatskem. »Hrvaška« popravlja ?vojo veet o velikem daru za gradnjo tega doma v toliko, da darovatelj ni kanonik Svinderman, ampak katedralni arhidjakon Mije Smetiška. Roman saksonske prlncezinje. Princezi- tamošnja pristanišča, nja Lujiza se baje poravna se svojo rodbino zaustaviti delo. Vaak dan se dogaja do 20 v Solnogradu. Isti zthteva od nje, da se slučajev kuge. Nad 200 bolnikov zdravijo v popolnoma in defin tivno loči od Girona, da boln šnici. Kuga se Siri. se naseli v kraju, katerega določi dvor v Kraljeva dvojica srbska na i^robil Solnogradu, tudi pri sebi smela bo imeti le Milana. take osebe, katere jej določijo roditelji, voj-' BELIGRAD 11. (B) Kralj in kraljica vode to^kanski. Dobivala bo tudi primerno sta predpoludne odpotovala v Krušedol a apanažo. Zatrjuje se, da je prineezinja zado- posebnim av^fo-ogrskim dvrrn m vlakom, voljna s temi pogoji. j ZEMUN 11. (B.) Ob 9. uri in en četrt Nova efera V Vrešenu. Borba med Po- predpoludne so dospeli na kolodvor ban Ijaki, ti se upirajo germanizaciji, in Nemci, Khuen Hedervarv, korni poveljnik in srbski ki h< čejo po sili ponemČiti Poljake v Pozna- odpoalanec. Na peronu se je nastanila častna ZDanju, trtija dalje, kakor priča nastopni stotn-j*. Kmalu na to je dospel dvorni vlak, slučaj : v katerem so bili kralj Aleksan ler in kraljica Učenka Bronialava Smidovviez iz Vre- Draga In spremstvo. Godba je zasvirala sena ni hott la nemškega katekizma v roke, ei bsko himno. Ban je pozdravil kraljevo dvo- ampak ga je prjela a predpasnikom. Radi jico v f»aoc>zken> jeziku, rekši : tfcga in ker ne je tidovratno upirala nem-: »Na ukaz svojega prevzvišecega mo- ščini, je bila obsojena, da mora do dovrše- narha, poverjen s častno nalogo, da vsprej- i nega 14. leta obiskovati ljudsko šolo. Oče mem vajini veličanstvi na meji avstro ogrske ! pa, da prepreči to, je dekbco vcel iz šole in monarVje, mi je čast, da pozdravim istotako • jo je poslal v V:t>čno Galicijo. Sedaj so spoštljive, kakor prisrčno. šolske oblasti proti njemu nastopile s tožbo. Dovoljeno mi bodi izraziti željo, da bi Obveščen ;e, da ga bodo toliko časa proga- bilo vajinima veličanstvoma kratko bivanje t>jn>i a kaznimi, doftler njegova hči ne zado- na tleh d žele ogrske krone v najv Š3 za io- volji šolski d »lžnost*. voljstvo * Grozen prizor na železnici. Iz Tridenta Štrajk v Bareeloni. poročajo, da seje tam v eni zadnjih noči BARCELONA 10. (li.) Guverner je med vožejo brzovlaka, ki vozi proti severu, odredil razpaičenje zveze delavskih združenj d* godil grozen prizor. Nrki visi uradnik iz v Barceloni, kakor tudi društva črkoatavcev. Verone, ki je po neprevidnosti odprl zadnja Naložil je, da je člene odbora in ravna- vrata, je padel doli na železje, ki spaja vo- tejstva zapreti, toda isti so izginili iz Bar- zove. Mogel se je sic :r okleniti istega, ali cej( ne> vendar je b lo soditi, da je izgubljen, in to Umirovljenje v sodni stroki, tembolj, ker njegovih klicev na pomoč, radi DUNAJ 11. (B.) »W. objavlja: rop t. Pa naj se kdo čudi-da je italijanski narod t*ko nagnen za po!i tične škandale. Kajti iz mladičev — posta jajo možje ! Akademijino društvo »Slovenija« na Dnnaju priredi dne 12. febtuvarja t. 1. svoj IV. redni občni zbir. Dnevni red : 1. Čitanje zapisnika. 2. O lborovo poročilo. 3. Slu čajnosti. Začetek 8. uri zvečer. L cal : Bud-jeviška pivnica VIII. Alaerntrasse 59. Slovanski gostje dobro došli 1 Prvfc in MiJvflija tovarna yohtItr» »Ksk vrst. TRST TOVA-Kf'A • V!a T 64«, vogal Via Uaitaava ZALOOt: I I« Via Rlfatr*« it. 21 Telefon ftt. 670. -<4UH- Veiif ib-j. tapucmij, srca- s si ta- Tifaj« auočbs lad" po posebnih bač^i C? Osa« brsi konknrsa&D & aoiT^ariSf -*m 2i«Tuii is fK&nc & Prea.-neti poaia/lo 10 na p«^. oorod W a h žaidZnico rranKO. (d Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugod&imi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodna zavarovanje na doživetje in »mit z zmanjMi očimi »c vplačili. Vsak dan ima po preteku petih let pravico do dividende. 99 SLAVI JA U vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni f nd 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po Telil«osti drusa vzajemna zavarovalnica naše države z> vseskozi slovansko-narodno upravo. VČA POJASNILA DAJE: Generalni zastop V Ljubljani, regar pisarne so v lastni bančni liisi v Gospodskih ulicah 12. Zavarj e poslopja i:i premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah, t?kode ceni u e takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. od se t XXXXXXXXXKXK9*XXK*XXKK»?*KXK»?XKXK v sv. Križu pri Trstu bwa štev. SI. j-p;daj< <"a j (<1 Nahrežino. ol> cest i in z i mMoj rimi j rostori : v ] ritlirju kuhinja.1 erii velikii dvntana, ena stranska soba. čiimrata in klet; v prvem nadstropju j c t m t>. Prestoli fo jako primerni za gcstilno. Natanjenfje se izve pri lastniku F r a n u Košuta v sv. Križu bst. 24. J{;izprodaja ! Po nečuveno nizki ceio se dobi za samo 2 gfl- 95 nč. i krasna garnitura ob- . stoječa iz 14 krasnih dragocenih predmetov in sicer : 1 ara od nikla, AnUfr r -motit, (na ž»-!jo tud1 potrebr.)z Irpti iajr >ljar>im pokr'arof*l>e je nastavljati na tvrdko prc/. €rrcst pagliano, Kapolj, Salata San jtfarco štev. 4. * a X X X JS X s* x X X X « ***** X*SXX»XXXXXXXKX podpirajte družbo Cirila in J^etoda! TRGANJE / X KAŠELJ v rokah in nogah preneha vsa- ^^ k preneha ako se uporabi steklenico komu v treh dneh ako se po-^^ Želodčne bolf rnuN;. trp0tČevega SCka in franco" sluzi antirhenminega leika previjanja pri po-\®' s« ilemir napre1 JoSlje mazila ..,,., •u-kiemc-i^^'manjkanju leka, končanju, kcssvm* ^^ , w - ločnim navodil) ni . ... - - ______ ^^ in brulianiu erce in prenapeti želodec. ^^relih bolečinah m n pottsin«, akt, j c r • M-dfiurnapnj ^^ zasltfenje. m val krvi v glavi, ćr^vesne bolezni treim mulaijne pottje, gli -ofih-rm „O t\ L V t\ 1 ^ It ^^^o^ofvimhJd s n?;?noi *n»,> i««i »»»"m Varaidinu 'a^si oqejodn z lABjd -Ihq«r« uwi»« ^^.po 800;8!08U 9UZ0H flBnjp ui 3|nz -aBad auo|os oijoj 'aai.i k z „S A L V A T O R" v Varaždinu (Hrvatsko) NiHvoua "s:^ vavi/iod vAONvrin r HTJN t s a »f0J«tJB «tj»ndjd o(bj( '■»nrj 0nisJ.toqr«A ni »nifmazo ta isrni Čast mi je i aznaniti }>. n. s*, obciusi vu ireft') Tr.-ta in okolice, Hp sera te dni otvoril zalogo flf*lrt!r.t n^kili naravnih vin. Prodajam po v m mili c« nah na debelo in v steklenicah. Z^l- jra ne nahaja v h ši Emila. grofa Alberti-ja, ulica Ghega š t. 8 zid p j na dvoriš u. Namizna vina, črna, Ma „Opollo" (sclrilcher). ProdaiHni tudi naraven in pristen tro-p i n j p v e e i :i olje. Ker so naša dalmatinska vina ne samo na glasit kakor izvrstna, an jnk še znamenita, tud i kakor o k r e p 1 j a j o 6 a z a b o 1ni k e i n m a 1 o k r i v n i k nadejam se ?a trdno. | Ha me bo s!. c bčin-tvo najranogoštevilneje i po^aSča'o se svoiimi n«roAWami ter st^m vršilo naše narodno sl<» : Svoji k BVOjim '. <"MliPnim spoštovanjem Mat k o Pilić. K 5 L I J A L K A c. ti pri?, avstr. MMm zavoda za trgovino hi obrt v Trstu. Novci za vplačila. 4 vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 2 V/. ^O-dnevni odkaz 2« 0\. 3 0 d-meseč-m „ 214% - - * * » e- „ . 2V9°/» jb pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih ban-iovcib avstrijske veljave, stopijo nove obrestne caks> j- krepoHt z dnem 24. junija, 28. junija in o.lnosna 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. j vredn. papirjih 2° n na vsako svoto. V napoleonih brez obresii- Jlakainlce aa Duuaj, Prajo, PeHo, Brno, bvo < Tropav Reko kako v Zagreb, Ar.i'1, IJiditz, Gdblonz, šk«>v. Kupnja in prodaja bitku 1"00 provizije, inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. J unčevne listine po dogovoru. Kreilit na dokumente v Londonu, Parizu, Beroliuu sili v drugih mestih — provizija ^o jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pobrano. >aša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. sprejemajo ee v pohrano vrednostni papirji, zlati a r3 brni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodb ■OO" M. Aite Rrbavirp g'*c«% dolgost na 1<; gumbov gld. nUnaVILC na gumbi' tudi v barvah. J. vrste gld. 1.20, na 2 gumbe gld. 1.— ; za gospode gld. 1 ^pravi angleški (pp< eijal teta glac»' črne na 3 gun bti g'd. 1 :j«>. ponarejena 6oža na 2 gnm^a po Fj() nvč Švedski in l»ante (za prati) na 2 gumba pc gld 1.20. Rtkovic- j ere. poprav!ja v 24. urah. Sprejema naročte po meri. A. HUBMANS, Corso 19. Naznanilo in priporočilo. ! Častim si naznanjati slavnemu ob-j tinstvu da je prodajalnica jcstrin v ulici L<*iriia stv. G kojo sem vee let vodil, prešla v mojo popolno last. Prodajalnica je dobro založena z vedno zvežim in raznovrstnim blagom. Prodaju m testenine iz tovarne znider-šič & Valenčić v II. Bistrici, Ciril Metodovo kavino primes in Ciril Metodovo sladno kavo kakor tudi narodne užigalice. Nadejam se, da me bode slavno občinstvo blagovolilo tudi za naprej po-cašeati z obilnimi obiski, beleži udani Josip Lain. Najstarejsa slovenska tovarna i« zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom «voje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno pclitmno, kakor za spalne, jedilne in vizitne eobe. Sprejema tudi naročbe za veakovrstne itilelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naročbe se toplo priporoča svojiuu rojakom v mestu, okolici in na dežel: v smislu gesla : Svoji k svojim ! ■ ooot o o o trgovina z man i fakt urni m blaarom ul. 'luova, ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro st. 5. si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi povečala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam cenj. odjemalcem. V obeh prodaj al nicah vdobiva se razno blago najbolje kakovasti in najmodernejše iz prvih tovarn, po-ebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in piličkov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za šivilje iu kitničarke Velikanski izbor anovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. ^ cšprejema naročbe na moške obleke po meri, kateie izvrši najtočneje in najnatan-ueje po cenah, da ^e ni bati konkurence. Pri svetem Antonu Padovanskem. Prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Dobi se bogata izbira p amt, dalmatik, pluvial, buneral, n ketov, kvadratov, kol a rje v Lm-, jrt-nikov, niical« v, breviijev, ritua ov, diurnov in n«številno nabožnih različno fino \ezamb Knjig, sv« čnikov, k rižev, pvetilnic, k« 1 hov, ei borje v se srebrno kupo. Jedina zaloga za celo Primorje k pov v Npakovr.-tni velik« sti in kvaliteti, umetnic k o tleio v i orna nekem kartonu, prtp« ročljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveč in čistega čebelnega voska kakor tudi mtšane svtče 1. in II. \ ^t*-. poHoK. \encev, križcev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spa