Aoifhilno otočono * lotovlnl Leto XX., št. 255 Jprovmštvo nuOliono, Knotlievo t - feletor itev 3122 3123 3124 3125 1126 (nseratni addeleki Ljubljano Selen* burgovo ul - Tel 3492 in 2492 'odruznico Maribor Grajski trg St. 7 feleton st 2455 'odrozntco Cehe K oceno vo ulico 2 feleton «'!• >'"»ke nev ralncr.fi. ?>- Nadrljnja po-ruoč v prizadevanju da sc sedanja vojna nt razširi, temveč omeji. Ru«'ia upa, da bo \ tem prizadevanju u.spela. r « VHi V .. © 4 psgafanja London 31 okt s Iz Stockholma poročajo, da nosi finska ~ka n:ko1i ni imela nikakih napadalnih namenov proti Rusiji. Novi pol&žaf Litve Kovno 31. oktobra. AA. (Havas) V zve-zi s podpisom ruskc-litovskih vojaških klavzul ugotavlja, »Lieteuvos Aidas«, da ie Litva zaradi sedanjega vojnega stanja v Evropi prisiljena pristati na prisotnost tujega vojaštva na svojem ozemlja. Ta okoliščina ustvarja probleme, ki utegnejo nekatere ljudi pripraviti do pesimizma. List ne prinaša točnega števila tujih vojaških kontingentov, trdi pa: 1) da prihajajo sovjetske čete kot zavezniki in ne kot zmagovalci; 2) njihov prihod prav nič ne omejuje pravic litovske vojske; 3) v spremstvu sovjetskih čet ni civilnih funkcionarjev in torej Litva ohrani popolno neodvisnost in svoio državno ureditev; 4) prihod sovjetskih čet in njihova nastanitev je urejena s prijateljskim dogovorom; 5) prijateljski dogovor jasno ugotavlja, da se Rusija ne bo vtikala v litovske notranje zadeve; 6) prihod sovjetskih čet v Li- tvo ne bo povzročil nobenih gospodarskih težkoč, ker bo za njihovo vzdrževanje skrbela Rusija sama. Repatriacija letonskih Nemcev Pariz, 31. okt. s. V Rigi je bila včeraj podpisana nemško-letonska pogodba o re-patriaciji Nemcev iz Letonske. Po tej pogodbi imajo letonski državljani nemške narodnosti do 15. decembra pravico, da sprejmejo nemško državljanstvo, morajo pa se potem tudi do tega roka izseliti. Ustanovljen bo poseben mešani nemško-letonski urad, ki bo uredil vse zadeve Nemcev na Letonskem. Pogodba bo še ratificirana v Berlinu, stopi pa v veljavo že z dnem podpisa. V razgovoru z novinarji je izjavil letonski minister pravde, da predstavlja odhod nemške etnične grupe edinstven primer in zgodovinski dogodek. Po 700 letih se Nemci vračajo v svojo domovino. Ločitev se bo izvršila brez sovraštva. Letonci žele svojim dosedanjim sodržavljanom lepo bodočnost v novem življenju in delu. Politika imperialne nevtralnosti Italije Berlin, 31. oktobra, b. V tukajšnjih političnih krogih kažejo te dni izredno zanimanje za italijansko politiko. Vsi list! objavljajo od svojih rimskih poročevalcev daljša poročila o veliki notranjepolitični aktivnosti italijanskega fašizma, ki prihaja do izraza tako rekoč na vseh poljih javnega razvoja. Mnogi listi kažejo zanimanje tudi za razvoj italijanske zunanje politike, ki na zunaj ni posebno viden, ki pa vendarle dobiva vedno jasnejše obrise v znamenju posebne politike nevtralnosti, za katero se je Italija odločila v sedanji vojni. Rimski poročevalci nemških listov označujejo to politiko kot politiko tako zvane »imperialne nevtralnosti«, ln sicer v tem smislu, da se Italija nI umaknila vstran od vsega svetovnega dogajanja, temveč da se je postavila prav v njegovo ospredje. Italija se namreč ni odpovedala nobeni Izmed svojih aspiracij, kajti njene nevtralnosti ni mogoče primerjati z nevtralnostjo malih držav. Ona je v neposredni zvezi z Imperialno veličino Italije. Zato zasleduje Italija povsem svoje interese, ne da bi se pustila od kogarkoli v svoji politiki vplivati, še manj pa vsiliti kako odločitev. Samo Mussolini odreja politiko, ki jo bo Italija v bodoče vodila. Tega se dobro zaveda tudi italijanski narod, ki ne zapada nobeni tuji propagandi. Kar bo Mussolini odločil, bo tudi javno naznanil Brez Italije pa se v Evropi ne more nič zgoditi. V teh rimskih poročilih nemških listov pada v oči. da govore prvič o ItaHfansld nevtralnosti, medtem ko se je doslej pisalo o Ttall.fi samo kot o zavezniku, odnosno se je Italijanska politika v sedanji prehodni dobi označevala kot »politika čakanja v strogi pripravljenosti«! s>JUTRO« St. ZTT3. 2 Sreda, 1. XI. 1939. r fl^f^^ jf 5 . r. . v. -. na pogodba o in Grčijo F c la&^OiisUiH p^sfočšlih bo podpisana že v najkrajšem času London 31 okt s 17 Aten iavljajo da bo v kratkem podpisana med Ital jo in Grčijo nenapadalna pogodba. V glavnem bo pogodba vsebovala potrd:tev dosedan.e pegedbe iz leta 1928. V Londonu mslijo. da bo imela pogodba stab lizacijski voliv v Sredozem ju in io vsled tega popravljajo Angleška vlada je bila o rx>?aianjih za sklenitev pogodbe sproti informirana Tudi s Tntup Rim. 31 okt o Kakor se doznava iz diplomatskih krogov, so tudi pogajanja med Italijo in Turčijo o zaključitvi pakta o nenapadanju končana ter pričakujejo, da bo že v najkrajšem času objavljen o tem uradni komunike Nadalje se je izvedelo, da «e italijanska vlada pogaja seda' z drugimi balkanskimi državami za zaključitev sl>?nih paktov. Tako se bodo Italija in balkanske države onvezale ~ čvrsto verieo p?ktov o nenana^infn ter morda tndi o med^ehofni pomoči, ki bodo zagotovili mir na Fa'kanu. „Times" o t*«ložaju na Balkanu London. 31 okt br »Times« so danes objavile zanimiv uvodnik, v katerem se bavijo z razvojem položaja na Balkanu. List ugotavlja, da balkanski narodi slej ko prej iskreno žele, da b. si zagotovili svojo nevtralnost z ustanovitvijo nevtralnega bloka, ki ga pa hoče Rusija preprečiti To mnenje opira list na poročila agencije Havas, po katerih so pričele tajne organizacije makedonskih in dobru-džanskih komitov sedaj spet delovati. Italijansko-bolgarski razgovori Sofija, 31 okt. AA. (Štefani). Italijan-sko-bolgarski razgovori potekajo v kar najprisrčnejši atmosferi. Nov ruski poslanik ▼ Sofiji Sofija. 31. okt AA. Danes dopodne je prispel v Sofijo novi sovjetski poslanik Lavrentijev v spremstvu treh tajnikov poslaništva Na Dostaii ga je pozdravil zastopnik šefa protokola Vojaški neuk v srednjih šolah v Italiji Rim 31. okt AA. (Štefani). Letos bo v vseh srednjih in višjih šolah prvič uveden vojaški pouk. Tejna na morju Trgovinske ladje v zamene za surovine iz Rusije London. 31. okt p List »Daily Sketch« je objavil nasieunju senzacionalne vest: iz poučenega vira se doznava da ie Nemčija odstopila vso svojo trgovinsko mornarico Rusiji, od katere bo naknadno dob.la zanjo primerno količino surovin Ta dogovor je sklenil z rusko gospodarske delegacijo, ki se mudi v Berlinu, nemšk finančni minister dr Funk. Proti temi dogovoru so bili gotovi vplivni nemšk krogi, vendar pa se je dr. Funku posrečilo dokazaU, da je nemška trgovinska mornarica v sedanjem položaju obsojena v neaktivna t in da država nima od nje nobenih kori.jti Zato bi bilo mnogo bolj koristno za državo, če dobi zanjo surovine. da bi lahko nadaljevala vojno. Brez svarila potopljena angleška lailja London, 31. okt. s. Nemška podmornica je brez svarila potopila angleški parnik »Carmona« (4.700 ton). Ladjo je zadel torpedo ravno v sredino in se je potopila tekom 15 minut. 41 članov posadke se je rešilo v rešilne čolne in jih je pozneje vzela neka rib ška ladja, 3 člane posadke pa pogrešajo. Bili so v trenutku napada v notranjosti ladje in jih je najbrž ubila že eksplozija. Angleške ugotovitve o potopitvi „Athenie" London, 31. okt. AA (Havas) Po navodilih, ki jih je dobil od svoje vlade, je britanski poslanik v VVashingtonu izročil vladi Zedinjenih držav naslednje izjave v zvezi s torpediranjem »Athenie«: 1. Ladja »Athenia« ni prevažala ne kovin ne vrednostnih papirjev, ne topov, ne streliva, ne razstreliva. 2. »Athenia« se ni potopila zaradi britanske mine in je tudi ni potopila britanska podmornica, ne ogenj z britanskih rušilcev. Ladja tudi ni postala žrtev no- tranje eksplozije temveč jo je po dokazih. k: jih ima britanska vlada, potopila neka podmornica 3 »Athenia« m bila oborožena in tudi ne tako urejena da bi mogla sprejeti kakršnokoli orožje 4 Nihče ni imel namena izrabiti ladjo š.ot oboroženo trgovinsko križarko za no-oene napadalne namene po koncu njene vožnje, med katero so jo potopili. 5 Kapitan ie prisegel da ni nikoli govoril z Gustavom Andersonom o tem, ali so na ladji topovi ali ne. „City of Flint" zapustila norveško luko Tromso London, 31 okt s Ker ladja »City of Flint« po mednarodnih predpisih kot zaplenjena ladja ne bi smela pristati v pri stanišču Tromso. je bil pri njenem prihodu v luko Tromso uporabljen postopek da je bila ladja ves čas v gibanja med tem pa so jo preskrbeli z mesom in vodo Na krov ladje so šil samo predstavnik: luških oblasti in nemSk4 konzul Norvešk-pilot ie nato vodil ladlo i7 pristanišča ir iz norveških teritorialnih vod na odprto morje. Xaj pripoveduj sjo mornarji »Stonegate" London, 31 okt s Člani posadke s po-lupljene angleške ladje »Stonegate« pripovedujejo. da je križarka »Deutschland« 'adjo potopila dne 5 oktobra. Preden je bila ladja potoDliena se ie posadka imela 'zkrcati v rešilne čolne Ker ie bilo morje viharno, ie kanetan nemške križarke odločil. da sprejme križarka posadko na krov — V Tromsfiju ie potem neki član ameriške posadke ladje »City of Flint« obvestil norveške oblasti, da se nahaia v spodnjem delu ladje ujeta angleška do-sadka nakar so norveške oblasti prisilile nemško posadko, da je Angleže izpustila. Francija in Anglija bosta sklenili zavezniški pakt Obe državi se bosta med drugim obvezali, da ne bosta sklenili s sovražnikom separatnega miru Pariz, 31. ofot. br. Francosko-angleSkI parlamentarni komite je snoči ob pozni uri objavil komunike, v katerem naglaša, da pomeni njegova ustanovitev afirmacijo popolnega zaupanja med obema zaveznikoma ter izraz absolutne skladnosti stališč zavez-!5klh po^t^nih krogov. Komunike izraža nado, da bo zmagalo zavezniško orožje. V zvezi z razgovori angleškega poslanca generala Spearsa z odgovornimi politiki Francije naglašajo dobro poučenih krogi, da so se sedaj pričela pogajanja za sklenitev formalnega pakta, kl naj t prvi vrsti služi kot politično sredstvo v borbi proti Nemčiji in nemški propagandi, ld skuša razširiti po svetu vesti, da Anglija in Francija nimata Istovetnih interesov. Zato naj bi v tem paktu prišlo dc izraza predvsem absolutno zavezništvo med obema demokratskima velesilama tudi v tei obVki da se bo vsaka izmed njiju obvezala, da s sovražnikom ne bo sklenila separatnega miru. Francrsko vcj«*nskim sozdovjem ne7natna izvidnika tn topniška delavnost Na ostalih delih bojišča nobenih novebwh dogodkov Sestreljena so bila štiri sovražna letala Berlin. 31 okt o. Frr^no objavljajo, dn so nem*kr- f^-*" pr -V n«* fr« orem- ljc in da so sedaj tik pred prvimi utrd- bami Maglnotove črte. Njihovo prodiranje je močno oviralo obstreljevanje francoskega topništva. Kje se je posrečil ta vdor, ne omenjajo. Pariz, 31. okt. p. Danes so nemUfci bombniki bombardirali več francoskih vasi, kl so kakih 10 km za fronto. Pri tem so bila najmanj štiri nemška letala sestreljena. Neko nemško izvidniško letalo je preletelo celo 150 km daleč v notranjost Francije in je bilo prav tako sestreljeno. Alarm v postojankah angleške vojske London. 31 okt s. V postojankah angleške ekspedicijske vojske na tronti v Franciji je bil včeraj opoldne prvič od začetka vojne letalski alarm, ki je trajal tričetrt ure Vsa angleška vojska se ie med alarmom zatekla v zaklonišča, ki so zgrajena v to svrho. Paleti nad Nemčijo London, 31. okt. s. Angleška izvidmSka letala so izvršila včeraj več uspešnih izvidnikih poletov nad severno in zapadno Nemčijo ter zbrala več važnih podatkov. Poleti so veljali predvsem večjim nemškim vojaškim letališčem. Letala so bila ponovno obstreljevana in napadena: eno letalo se do polnoči ni vrnilo v svoje oporišče. Možnost množestvenega letalskega napada na Anglijo London. 31. oktobra AA (Reuter). Današnji »Times« prinaša članek svoiega strokovnega poročevalca za leta'stvo. ki pravi med drugim: Naše vojaške oblasti smatrajo, da je namen zadnjih nemških oglednih poletov nad Anghjo. da se ugotovi razpored in kapaciteta naše aktivne letalske obrambe, t. j kakšne izgledt bi imel nemški množestveni napad Pri tem moramo takoj ugotoviti, da je angleška aktivna letalska obramba že položila izpit zrelosti Nasprotnikove izgube so se o priliki do sedanjih napadov gibale med 25 in 50% | lični izgub, ki bi jih imel sovražnik v pri- I meru množestvenega napada, vendar je go-j tovo, da bi bile izgube toliko večje, koli ! »o1, dalje bi letala letela nad našim ozem Ijem Čina več letal bi sc udeiežiio napada tem večja je verjetnost, da bi dospela d< cilja, kajti takega obrambnega sistema, k bi popolnoma izključil naparl'. nasprotne ga letalstva, ni mogoče ustvarti. Cim vei edinic se udeležuje napada, tem zamotanej & postanejo problemi, ki nastane io za bra nitelja in napadalca Nemška poleti v notranjost Francije Pariz, 31 oktobra. AA (Havas). Prvič so zdaj nemška letala odletela na daljša ogledniške polete v notranjost francoskega ozemlja Včerajšnje jasno vreme nad boji ščern je letalstvo dobro izkoristilo Franco ska ogledna leta'a so se dvignila ter odle tela ne samo nad nem*ke postojanke, tem več tudi nad pokrajine, ki se razprostira jo globlje na nemškem ozemlju. Tako je bilo izvedenih nič mani kot sedem daljših oglednih poletov Vsa letala so se vrnila v svoja oporišča. Podobni poskusi nemških oglednih leta' se niso posrečili Prvič so se nemška letala drznila leteti nad Francijo. Dozdaj so nemška letala letela vedno le zunaj pokrajin, ki se razprostirajo nepo sredno za bojnimi črtami in to predvsem z namenom da fotografirajo to področje ar je po mnenju svete stolice prenehal veljati tudi kon-kordat iz teta 1851 Nesog.asja, ki so se pojavila zdaj med špansko vlado in Vatikanom. izhajajo iz želje generala Franca, da za Španijo doseže ponovno vzpostavitev privilegijev krone glede imenovanja škofov od strani države. Vatikan želi nasprotno enoten način volitve Škotov in opozarja na formalni sklep papeža Benedikta XV, ki je bil izdan leta 1918 po zlomu centralnih držav, in po katerem se smatra da bistvena sprememba režima v kak' državi razveljavlja tudi kenkordate, ki jih prejšnji režim sklenil. je Društvo mrcdov nsče vedeti za vojno Ženeva, 31. okt. v. Letošnja seja sveta Društva narodov bo 3 decembra v Ženevi Predsednik sveta bo tokrat ruski poslanik v Londonu Majski. Po seji sveta bo 4. novembra zasedanje plenuma Društva narodov, v katerem je včlanjenih še vedno okoli 50 držav G'avni predmet razprav bo proračun Društva narodov za leto 1940. Seji sveta in plenuma Društva narodov bi imeli biti že v septembru, a sta bili odloženi zaradi izbruha vojne. Po informacijah iz Ženeve bo Društvo narodov molče prešlo preko vojne na zapadu ter zaprlo oči pred dejstvom, da stojijo^ danes milijoni ljud v Evropi pod orožjem. To stališče bo zavzelo na izrecno i zeljo nevtralnih držav. Ženevsri diplomati pa imajo velike skrbi, kai bo s poljskim delegatom v svetu Društva narodov, ki se misli oglasiti. Čujejo se tudi glasovi, da razmišlja tudi bivši abesinski cesar o tem. ali ne bi tokrat zopet poslal svoje delegacije na sejo plenuma. Abes nija je namreč pravno še vedno član Društva narodov, dasi sta Francija in Anglija priznali italijansko aneksijo. Poleg proračuna je na dnevnem redu plenuma še ustanovitev posebnega osrednjega odbora za gospodarska in socialna vprašanja. ki bo imel 24 članov ter se bo bavil samo s strokovnimi vprašanji. Naravno bogastvo Rusije Zanimivo poročilo s kengr^a ruskih geologov Tuja letala nad Belgijo Bruselj, 31 okt. br. Preko severne Belgije je danes dopoldne letelo nekaj tujih letal. Protiletalsko topništvo jih je takm pričelo obstreljevati. Ni bilo mogoče do gnati, kateri državi 90 letala pripadala. Naplavljena trupla nemških letalcev London, 31. oktobra AA. (Reuter). Pri Mindsleyu (grofija Norfolk) je morie vrglo na suho truplo neznanega moškega. Mislijo, da gre za nemškega letalca. Kakor ie bilo že sporočeno, je morje na tem kraju vrglo na breg trupli dveh nemških letalskih častnikov. Vprašanja in odgovori v spodnji zbornici I/>ndon, 31. okt. s. V spodnji zbornici je danes izjavil vojni minister Hore Be-Usha na neko vprašanje, da angleška vla da nima namena, da bi pošiljala angleške vojake na fronto, če nimajo zadostnega treninga za sloižbo za katero bodo namenjeni. Trening za motorizirane oddelke traja 8 tednov. Ministrski predsednik Chamberlain je Izjavil glede kontrole živil, da je glavni namen vlade zmagati v vojni, da pa bodo vse težave in nevšečnosti odstranjene, kjer bo to mogoče. Na neko pismeno vprašanje je ministrski predsednik Chamberlain sporočil, da je angleška vlada Imenovala svojega generalnega konzula v Draču ln je prosila zanj za odobritev italijansko vlado. Prva dominionska letalska edinica v Angliji London, 31. okt s. Avstralska vlada je sklenila, da pošlje v Anghio tako; popolnj avstralsko izvidniško eskadro 70 oficirjev in 166 letalcev. To bo prva samostojna donvnionska edinica v aktivni letalsk' vojni službi v Angliji V nasprotju s prvotnimi načrti pa je avstralska vlada v sporazumu z angleško vlado tudi odločila, da ne pošlje popolne ekspedicijske letalske vojske v Anglijo, temveč bo svojo glavno letalsko silo porabila za obrambne svrhe v Avstraliji .JS^ 31 okt mp Na kongresu ruskih geologov je član vrhovnega sovjeta Mališev poročal o naravnem bogastvu v Rusiji. Dejal je, da je bilo za časa sovjetske države odkritih več ko 1000 novih najdišč rude Rusija je zlasti bogata na železni rudi. Največja najdišča so na Kavkazu, v Uralu, na polotoku Koli in na Daljnjem vzhodu. Ogromna so tudi ležišča nafte. Rusija ima skoraj tri petine vse svetovne proizvodnje. Večina vrelcev je v Baku, dalje v Uralu, na Sahalinu, v poslednjem času pa bo odkrili najdišče tudi na ozemlju med Volgo ln Uralom. Premoga ima sovjetska Rusija 1654.4 milijarde ton, kar Je devetkrat več ko Anglija. Premog je prvovrsten. Ruski geologi so v poslednjem času našli velikanske sklade premoga. kl se da predelati v tekoča goriva. Mališev je dalje govoril o velikih množinah surovin, ki iz njih pridobivajo ba- ker, kositer ln aluminij. V pogledu bakrene rude je Rusija na prvem mestu v Evropi. Rusija razpolaga z velikimi količinami svinca in cinka, kl ju je morala carska Rusija uvažati, ker ni znala dovolj Izrabiti domačih najdišč. Tudi kalija, ki ga je morala prej država uvažati, je dovolj. Ruski geologi so našli ogromne sklade kalijeve soli. Isto velja za fosforite. Carska Rusija je fosforite uvažala lz Maroka, zdaj pa Imamo doma bogata najdišča onstran polarnega kroga. Mališev je navedel še druge rude, med njimi mangan, volfram Itd. Rusija je morala doslej v veliki meri uvažati bor, zdaj pa so ga odkrili v Ka-zakstanu in bo tudi v tem pogledu uvoz nepotreben. Glede trgovinske pogodbe z Nemčijo je Mališev dejal, da bo Nemčija sama organizirala ruski izvoz. Volilna b:rba Nemški koloni- zacijski načrti Pariz, 31 okt. br »Petit Parisien« je objavil nove zanimive vesti, ki mu jih je stavi! na razpolago njegov poročevalec, znani ameriški novinar Knickerbocker Novinar zatrjuje, da segajo nemšk1 narodno socialistični kolonizacijski načrt' še mnogo dalje, kakor na Češko in Poljsko Nemci imajo v načrtu, da bi naselili svoje ljudi tudi v Franciji. Ce bi se jim posrečilo doseči zmago v sedanji Evropi, bodo. kakor zatrjuje Knickerbocker, odse.il> pretežni del francoskega naroda v sevr in centralno Afriko, v Franciji pa naselili 20 do 30 milijonov svojih rojakov. Nemiri v Pragi London, 31. okt. s. Pri demonstracijah, ki so se koncem tedna vršile v Pragi, je bila ubita ena oseba, hudo ranjeni so bili 4 Cehi in 2 Nemca. Po nemškem uradnem poročilu so povzročili nemire komunisti, iz Budimpešte pa poročajo, da je nemire organizirala tajna češka nacionalistična organizacija. Nevtralnostni zakon v reprezentančni zbarnici WashIngton. 31. okt. AA. (Havas) Odbor za poslovnik reprezentančne zbornice je sprejel predlog, da bo nevtralnostna debata trajala danes in jutri Glasovanje bo najbrže v četrtek aH najpozneje v petek dopoldne Republikanski zastopnik New c;„_„ .__• , . => "— —~ ~ — ncpuuiiKansKi zastopniK 1 ni mo2°če vračunati verjetnosti ko- i Yorka je glasoval proti temu sklepu. v Bolgariji 8oflja, 31. okt e. Glede na volitve za narodno sobranje objavlja bivši bolgarski poslanik in opolnomo*enl minister Petei Nejkov v »SJovu« čianek, v katerem pri poroča volilcem, da aobro ocenijo današnji mednarodni položaj in naj ne gredo na volitve, ki bi otežkočale položaj, temveč z mirno ln pametno zavestjo, da jim bo sama oblast olajšala njihovo dolžnost, zagotavljajoč jim svoboono Izražanje volje. V pričakovanju, da vlada dovršuje vse priprave za volitve, se v nekaterih krogih postavlja vprašanje ali je sploh oportunc da se gre v sedanjem trenutku na volitve ko je položaj v svetu tako težak in poln nesoglasij. TI krogi smatrajo, da bi bilo boljše, da se volitve odgode, dokler položaj ne bo razčiščen. Železniška katastrofa v Italiji Rim, 31. okt. AA. (Štefani). Električni vlak, ki je snoči ob 18.10 odpeljal iz Milana. je blizu Lambrate trčil v ekspresni vlak, ki je vozil iz Benetk. Doslej so izpod razvalin obeh vlakov potegnili 11 mrtvecev. Vlaka sta vozila s hitrostjo 80 km na uro. Karambol je bil tako strašen, da sta 9e ava vagona brzega vlaka razklala na dvoje, a lokomotiva in prvi vagon tovornega vlaka sta prebila vagone za njima. Reševalna dela gredo hitro od rok, vendar delajo zelo oprezno, ker morajo reševalci uporabljati razne tehniške pripomočke, da presekajo železno ogrodje vagonov in tako rešijo žrtve. Boje se, da je žrtev še več in da bo med 21 nevarno ranjenimi osebami Se katera podlegla, š te vUo lažje ranjenih je zelo veliko. Italijanska oMastva rr> 8 prometnim ministrom Penijem na čelu prispela na kraj katastrofe. Avstralska po tica za Anglijo London, 31. okt. s. Avstralska vlada je nakupila 17 milijonov bušljev pšenice, io milijonov jih bo prodala takoj naprej angleški vladi po ceni 2 šilinga in 8 penijev za bušelj, to je 1 šiling za bušelj več nego pred izbruhom vojne. Naseljevanje Italijanov v Albaniji Rim, 31. okt AA. (Štefani). Z združenjem Albanije in Italije je bdla ustvarjena nova možnost za izseljevanje Italijanskih delavcev. V prvih 9 mesecih letošnjega leta, od februarja do oktobra, je dal izselje-nlški komisariat 5 000 delavcem dovoljenje za preselitev v Albanijo. Angleški tanki za Rumunijo BukareSta, ** okt. z. Agencija United Press poroča, da sta včeraj prispeli v Konstanco dve veliki angleški križarki, ki sta takoj pričeli raztovarjati večje število tankov, ki jih je Anglija dobavila Rumuniji v smislu sporazuma, sklenjenega med obema državama. Omejitev trgovskih koncesij za tujce v Belgiji Bruselj, 31. okt. br. Vlada je pripravila načrt zakona, kl določa omejitev trgovin- Pavol*ni in Pricolo v Beogradu Rim. 31. oktobra AA. Novi italijanski minister za narodno kulturo Alessandro Pa-volini se je mudil v Beogradu tedaj ko je bila otvorjena razstava italijanske knjige. Novi državni podtajnik v letalskem ministrstvu general Pricolo je bil v Beogradu o priliki mednarodne letalske razstave meseca maja leta 1938. Veleposlanik Campbell odpotoval Beograd, 31. okt. p. Dosedanji angleški poslanik na našem dvoru Ronald Campbell je dopoldne odpotoval na svoje novo službeno mesto kot angleški veleposlanik v Parizu. Naša moka za Nemčijo Beograd, 30. okt. p. Te dni bo prispela v Beograd nemška delegacija zaradi pogajanj o cenah moke. ki jo naj bi Jugoslavija izvozila v Nemčijo. Kakor je bilo objavljeno ob priliki poslednjih pogajanj v Beogradu, je naša država pristala, da izvozi v Nemčijo 10.000 vagonov pšenice, v kar pa je že všteto 2500 vagonov pšenične moke. Ker cena za moko ori zadnjih gospodarskih pogajanjih z Nemčijo, še ni bila določena, prihaja sedaj v Beograd posebna nemška delegacija, da uredi tudi to zadevo. Ameriško -belgijska trgovina Bruselj. 31. okt br. V prihodnjih dneh prispe v Bruselj ameriška trgovinska delegacija, ki se bo z zastopniki belgijske vlade pogajala za poglobitev trgovinskih odnošajev med obema državama, kakor so bili urejeni s trgovinsko pogodbo, ki je bila sklenjena pred štirimi leti. Nobelova nagrada za fiziko in medicino Stockholm, ^ okt. br. Letošnja Nobelova nagrada za fiziko in medicino je bila podeljena nemškemu profesorju Gerhardu Domacku. Nagrada za leto 1938 pa belgijskemu profesorju Cerneilleu Hegmansu. Ribarstvo v Angliji počiva Bruselj, 31. oktobra. AA. (DNB). Angleško r.baistvo, ki je velikega pomena za preskrbovanje Angl je, je od začetka vojne skoro popolnoma ustavilo svoje delo. Angleška admiraliteta je zaplenila 75«/0 večjih ribiških ladij. Tako je ostalo brez posla 11.000 ribičev, zelo pa so tudi poskočile cene ribam. Na nekaterih angleških trgih rib sploh ni več. Trgovinski odnošaji med Anglijo in Italijo Rim, 31. oktobra, br. Državni podtajnik Giannini in angleški poslanik v Rimu Lo-raint sta te dni podpisala sporazum, po katerem se ustanovi mešana angleško-lta-lijanska komisija, kl bo v bodoče razpravljala o vseh perečih vprašanjih v okviru trgovinskih odnošajev med obema državama. Vremenska napoved Zemunska: Na zapadni polovici države «». . ^ , ------- --- , se bo spet pooblačilo in bo deževalo. Del- ^aši kraji in ljudje V nedeljo Je NJ. Vel. kraljica svečano položila temeljni kamen za novo zgradbo osrednje dijaške kuhinje v Beogradu, Id stoji pod njeno posebno zaščito. O svečanosti s^rni smo poročali že v ponedeljsld Številki, danes pa prinašamo sliko z visokimi gosti aa slavnostL V sredi Je NJ. VeL kraljica Marija, na njeni desni Nj. Vis. kneglnja Olga, minister socialne politike dr. Srdjan Budisavljevič in beograjski župan dr. Vojin Djuričič, na levi strani kraljice pa patriarh Gavrllo, prosvetni minister Boža Maksimovld ln vojni minister general Milan Nedič zaključku bolgarske knjižne razstave Ljubljana, 31. oktobra Danes se je zaključila razstava bolgarske knjige, ki je skoraj deset dni vzbujala razveseljivo pozornost ljubljanskega občinstva in mnogih obiskovalcev z dežele. Prireditelji razstave lahko ob nje zaključku z zadoščenjem ugotove dejstvo, ki bo nedvomno odmevalo tudi v Bolgariji: da je namreč imela prva razstava bolgarske knjige v slovenskem kulturnem središču nepričakovano velik uspeh. Zlasti tisočem naše srednješolske mladine, ki je tvorila več ko tretjino vseh obiskovalcev — in njih število lahko mirno označimo s častno številko 10.000 — zlasti tej mladini, pravimo, bo ostal prvi stik z bolgarsko knjigo v dobrem spominu. Ne dvomimo.. da bo vzpodbuda, kl jc je dala vsakemu pozornemu obiskovalcu ta manifestacija za jugoslov.-bol.srarsko duhovno zbli-žanje, obrodila tudi kaj trajnejšega sadu. Ce bodo naše Jugoslov.-bolgarske lige izkoristile duševno, čustveno voljnost za zbli-žanje z Bolgari, kakor se je pokazala prav v zvezi s sedanjo razstavo, tedaj morajo biti posledice te-le: večje zanimanje za bolgarski jezik med Slovenci in s tem v zvezi večje povpraševanje po bolgarski knjigi. Vsekako je prireditev bolgarske knjižne razstave veliko propagandno dejanje tukajšnje JB lige, ki je pod vodstvom svojega predsednika, ravn. Hxu?ta Pustoslemška zastavila vse svoje sile za dostojen uspeh te pomenljive kulturne prireditve. Oblasti, pred vsem gg. ban dr. N a 11 ač e n in župan dr. A d 1 e š i č , so pokazale hvale vredno zanimanje in s podelitvijo p xlpore sploh omogočile raz- stavo, ki je tako lahko bila zastonj dostopna občinstvu in je morda tudi zaradi tega v toliki meri privabila široke sloje občinstva, posebej še mladine. Največ pripravljalnega dela za razstavo je izvršil prizadevni ligin tajnik, publicist Vekoslav Bučar, ki je kot dober poznavalec Bolgarije in Bolgarov ie letos poleti dosegel v Sofiji, da so za beograjsko razstavo namenjene bolgarske knjige čakale do jeseni, ko je bila mogoča še raa-stava v Ljubljani. G.Bučar je ob sodelovanju gospe Ivanke Leskovčeve in ge. Pavle Hočevarjeve ter gg. dr. Svetozarja Ilešiča ln Kurnika raz-stavo uredil na razstavišču ln jI dal tisto vabljivo zunanjost, ki je vzbujala tudi priznanje sofijskih gostov. Za tako ureditev gre del zasluge tudi prof. arh. Milu Kosu, ki je izdelal načrte. Slike našega kralja ln bolgarskega kralja in kraljice v ospredju dvorane so s simboličnim poudarkom izražale večno prijateljstvo obeh držav. Obilno zelenje, kl ga je dala na ras-polago mestna vrtnarija, je okusno obdajalo bolgarske knjižne zaklade in tako izpopolnjevalo podobo velike dvorane Narodne galerije, ki se je ponovno pokazala kot kaj primeren lokal za take razstave. Razveseljivo je, da bo velik del bolgarskih knjig ohranjen Ljubljani: tvoril bo trdno podlago za bolgarsko knjižnico, kl je nujna izpopolnitev slovanskih študij v našem mestu. Upati je, da se bo poslej pojavila bolgarska knjiga tudi v izložbenih oknih naših knjigarn kot vidno znamenje napredujočega zbliževanja ln sodelovanja južnih Slovanov. Vrhovno sodišče v Ljubljani S 1, i^vemkoBi se dosedanji oddelek B zagrebškega Stola sedtnorise preseli kot Vrhovno sodišče za področje ljubljanske apeiasrlje v Ljubljano — Nastanjeno bo v stari palači banke Slavije V uredbi z čfoe 27. septembra 3939, kl je določila delokrog hrvatske banovine tn uredila tudi sodstvo v njej, je bilo le mimogrede omenjeno, da se bo ustanovilo kot najvišje sodišče za teritorij Slovenije Vrhovno sodišče v Ljubljani. Od tedaj pa ni bila objavljena še nobena nova uredba, ki bi odrejala podroben ustroj hi kompe-tence našega novega kasacijskega sodišča. GteiJe na to, <5a Je 138 dodočen 1. november tega leta kot datum preselitve slovenskega dela oddelka B Stola sedmerice iz Zagreba v Ljubljano, je apelacij-Sko sodišče zdaj obvestilo vsa v njen delokrog spadajoča sodišča, naj stranke v bodoče naslavljajo vloge na novi naslov: Vrhovno sodišče v Ljubljani — in več v Zagrebu. Razen tega je apelacdjsko sodišče odredilo z ozirom na to, ker bodo posli vsled premestitve zastali, naj sodišča vse vloge, ki bodo naslovljene na kasacij-eko sodišče, zadrži do 5. novembra t. L Do tega časa pa se bo verjetno že 'iredilo poslovanje najvišjega sodišča, kateremu bodo soiiišča poslala do tedaj zbrane vloge. Starejši naši pravniki so v svoji dosedanji praksi v svojih vlogah različno označevali sedež najvišjega sodišča: najprej je bil tak sedež Dunaj., nato Zagreb, odslej bo pa Ljuhljana. Prtp>omniti je še, dia se bo moralo z novo uredbo o našem najvišjem sodišču rešiti obilo vprašanj, ne samo tehnično-ufpravnih, temveč tudi zaradi senatov, plenarnih. občih tn izrednih sej. Najbrže bo imenovanih nekaj kasacijskih sodnikov, katerih imamo zdaj v Zagrebu samo 8 ln to število seveda ne bo moglo zadoščati za neovirano delo v Ljubljani. Po eni verziji pa bodo pritegnjeni k delu pri najvišjem sodišču tudi apelacijski sodniki. Področje novega najvišjega sodišča se bo krilo popolnoma s področjem ljubljanskega apelac jskega sodišča. Ura/3, najvišjega sodišča bodo narne- | ščeni v stari zgradbi zavarovalne banke * »Slavije«. V Gosposki ulici bo tako nastanjeno razen javnih in kulturnih istanov, kot so univerza, Glasbena akademija, univerzitetna knjižnica, Kmetijska družba in mestni muzej, tudi še najvišje sodišče. Nove prostore v omenjeni zgradbi si je komisija že ogledala, vendar pa s preureditvijo prostorov odnosno nameščanjem pisarniške oprave še niso pričeli, ker se za zdaj bančni uradi banke »Slavije« še niso v celoti preselili v novo palačo na Tyr-ševi cesti. Zgradba, ki ima vhod iz Gosposke ulice, leži nasproti univerzitetne knjižice ob Turjaški ulici. Zgrajena je bila ta hiša takoj po velikem potresu 1896. Stari Ljubljančani se še spominjajo raznih govoric, ki so se tikale zgraditve te hiše. Na ozemlju, kjer se dograjuje zdaj univerzitetna knjižnica, je stal ob času velikega potresa knežji dvorec, ki ga je pa potres precej omajal. Tedanji ljubljanski župan Hribar je dal s komisijo ugotoviti, da se mora knežji dvorec podreti, ker ni več mogoča njega restavracija. Iz materiala porušenega dvorca se je potem sezidala sedanja hiša. S to hišo so se ba-vili tudi že naši akademiki, ki so v svoji akciji za zgraditev univerzitetnih poslopij pokrenili lepo misel, naj bi »Slavija« odstopila hišo, ki deloma itak stoji izven re-gulačne črte, univerze tako, da bd se na. ta način ustvaril bodoči univerzitetni blok od univerze na Kongresnem trgu pa do univerzitetne knjižnice. Kasacijsko sodišče oddelek B v Zagrebu, pod katerega so pripadale sodne zadeve Slovenije, je bilo ustanovljeno z ministrsko naredbo z dne 28. nov. L919, tako da je poteklo prav zdaj 20 let, odkar obstoji to sodišče v Zagrebu. Upati je, da se bodo vse težkoče s preselitvijo odnosno ustanovitvijo Vrhovnega sodišča v Ljubljani, kakor tudi oddelka Vrhovn-ga državnega pravdni št va, skoro odstranile in da bo pričelo naše najvišje sodišče kmalu po L novembru redno poslovati. Griša Korttnlk: Grob je ta • • • Grob Je tu, ki niste ga zastrt: rov globok brez križa, »več in cvetja, črna jama, ki iz nje objeija molk mrtvaški po reiitvi tuli. Kje ste danes, ki skrbite za grobiKe, vi ogledniki ln službeni grobarji, kje ste, ki bedite nad oltarji —? Grob Je tu, ki dopolnitve iiče... Hoj, možjet Ne slWte, veljaki? Grob ihti, roti in obtožuje, mrzlo grabi, kot ujeda kljuje — Pomagajte bedni duH med mrivakL »Mahni kramp/ Zasujte me lopate/ Zemski čutim zrak v odprti jami/ Mržnjo vidim, kri, pokol j med vami ■ Vest sem v grobu, ki me ne poznat el* Ob grobu Bineta Bevca Ljubljana, 3L oktobra Včeraj popoldne je pokrila usmiljena, črna zemlja izmučeno truplo Albina Bevca, glavnega arhivarja ljubljanske univerze, ki je moral, strt od za vratne bolezni, leči v prerani grob. Ko je ležal od sobote do ponedeljka na mrtvaškem odru v mrtvašnici bolnišnice, so prihajali od blizu in daleč njegovi mnogoštevilni prijatelji in znanci po slovo. Tudi onim, ki so z njim preživeli samo nekaj or, se je globoko vtisnil v spomin kot človek visoke srčne kulture ln dobrotljlvostk Njegova plemenitost tn dobrotljlvost je osvajala vse od premožnih do revnih, od najbolj izobraženih do najbolj preprostih. Bine Bevc Je vroče ljubil ptirodo, vse ljudi z vrlinami ln hibami, ker je bil pač prepričan, da ljubezen, vera v pravico in resnico in šlrokogrudnost tvorijo temelje sveta. Lep je Ul njegov pogreb, ker pač ni mogoče, da tako lepo, prerano ugaslo življenje ne bi našlo odziva med sodobniki, katerim je bi] pokojni Bine Bevc vzor altrulsta v najčistejšem pomenu besede. Pokopali so ga z vojaškimi častmi, z ža-lostinkami so mu izrazili akademiki zahvalo za prijateljsko dobrotljlvost, čast so mu izkazali profesorji tn uradniki univerze, številni študentje, zastopniki združenja rezervnih oficirjev, aktivni oficirji ter dolga vrsta prijateljev ln znancev lz Ljubljane ln okolice. Po dolerem sprevoau so bili razvrščeni po skupim druZb, v katerih je bil pokojni Bine vedno najboljši, dobrodošli drug, ln ko je vsaka skupina nekako manifestirala: Bine je naš! — je vendarle ves veličastni sprevod izpričeval, da je bil Bine vsem dragocen. K tej manifestaciji so se pridružile tudi z jesenskim soncem ožarjene planine. Nikdar nisem mislil, da bom moral za nekaj let mlajšemu, tako čvrstemu ln živahnemu prijatelju pisati nekrologe. Težko ga pišem zdaj že drugič, izgovoriti pa ga itak ne bi mogel in sem hvaležen za poslovilne besede ob grobu, ki jih je izgovoril njegov in moj prijatelj, pisatelj Fran Albrecht. Vsem in tudi sebi, ki hočejo častiti Binetov spomin velja samo tole: Bodite tako dobri in pošteni, kakor je bil Bine Bevc. — tg. Spomenik pesniku Ljubljana, 31. oktobra. Požrtvovalni člani ljubljanskega pododbora četniskega združenja so že pred meseci pokrenili akcijo, da bi z lepim, vidnim spomenikom počastili spomin slovenskega pesnika Radivoja Peterlina Petruške na pročelju njegove rojstne hiše v Kamniku na Sut-ni. V svoji jugoslovenski bratski širokogrud-nosti in idealni vnemi je bil pokojni pesnik tudi zvest član vsem, najlepšim idealom jugoslovenskega rodu, služeči četniški organizaciji. Nekaj časa ji je predsedoval, pozneje pa je bdi izvoljen za njenega častnega člana. Pesnik in človekoljub Petruška se je ndej-stoval tudi povsod, kjer je bilo potrebno nesebično in bratski vzajemnosti posvečeno delo. Bil je človek, ki je ljubil vse dobre, za svetle ideale zavzete ljudi, in kot tak je s svojim blagim značajem m s svojo požrtvovalnostjo prav za prav naložil dolg izpolnjevanja dela, kateremu se je sam posvečal, in tudi posnemanju svojega lepega zgleda vsem, ki ljubijo svobodo, resnico, pravico in ki upajo v srečno bodočnost našega rodu. Vsi, ki so ga poznali, častijo njegov spomin, ker jim je prijeten, blag, a organizacija četnikov se je kot prva zavedla tudi da owhwtfl gs tovariša in voHkegt' idealista • spominsko ploščo, ki bo tudi sa vse, ki prihajajo za sodobniki. apoenin m opomin na slovenskega pisatelja in pesnika, ki je vse svoje življenje posvetil ideji slovanskega bratstva. Relief spominske plošče, ki ga kaže stika j« umetniško delo prof. Ivana Sajevica. Odkritje bo nepreklicno 5. novembra dopoldne po sporedu, ki bo še objavljen. Cetniki so požrtvovalno zbrali sredstva zs izgotovitev spominske plošče in ne bodo zs počastitve- no slavnost nikomur pošiljali posebnih obvestil in povabil. Pri tem se pač ravnajo po zgledu pokojnega blagega tovariša, človeka visoke srčne kulture, ki ni nikdar silil v ospredje, marveč je lepo skromno čakal, ds bo ideja, kateri m je oa z vsem svojim bistvom posvetil, zavzemala čim širši razmah m da bo tudi njegov zgled vzpodbudljiv. V mnogih ozirih je to dosegel, zakaj vsak, ki je prišel z njim v stike, je bil osd njegovo dobrotljivostjo tako vzhičen. ds je k njej sam sebe vzpodbujal, s če tega ni s pridom opravil, je vsaj obdržal v neizbrisnem spominu idilično podobo dobrega človeka — »prijateljčka« vseh dobrih, poštenih ljudi Organizacija četnikov je organizacija idealistov, nesebičnih in poštenih, kakršen je bil Petruška, in zato pričakujemo, da bo njena spominska slavnost 5. novembra deležna zaslužene pozornosti vse javnosti Joža Bebi: Srecku in Borisu na grob Zakaj si pravil, oče, mi nekdaj, o svetski sreči, oče? Sčn je sin! Življenje je sovraštvo, večen boj. Pač ljubim te, a ker te ljubim, znaj, ne želel bi te spet iz groba vin. Le spavaj, apavaj, srečni oče moj! Dragotin Kette 2. Sto štirideset petkrat utonilo }e sonce žalostno že za gorami, odkar Te ni, naš Srečko, več med nami, odkar srce se Tvoje Je umirilo. Prvič praznuješ danes pod gomth prsti in rož tn lučk ob stari mami Vseh svetih dan. Nihči Te več ne vzdrami, ne s pesmijo, ne t klicanjem, ne s silo. Srečko BekS, dipl. tehnik, uradnik papirnic v Vevčah (smrtno ponesrečil 9. VL 1939.) Zaman solza potoki Tvoje mama, zaman vsi vzdihi Tvojega očeta; nihčč Te. več ne di nam, več ne vzame. Boris Jenko, sta ief-prtmarlja dr. Ivana Jenka In tovarnar (smrtno ponesrečil 25. VL 1939.) CIMEAN ZOBNA KREMA O nfiva širna, a/I si zakleta, da ne rodiš? Kar pade v tvoje Jame zrn mladih, klenih — vsa so nespočeta,~ 2. Ne daleč, stnko moj, na tsfl trati spi Boris, drug Tvoj, ki ga ista sila pod rušo, ah, prezgodnjo je zvabila* da na vse veke ga s Teboj pobrati. — O dragi najini, ne tugovatii Najvarnejši zaklon sva izvolila, najslajša postelja bo vsem gomila, vsak si želi pokojno v njej zaspati. —» — Ne mislite, da smrt je bolečina/ Umreti prav za prav je oživeti v življenje novo brez tegob petina. — Tako ju čajem, slavca, gostoleti, nalijem zvrhano si čašo vina tn vprašam se, če izplača se ihtetl—m Francetu Kovaču v spomin Dosti prerano Je moral umreti g. France Kovač, ki se Je rodil 1L novembra 1890. v Zalogu pri Moravčah. V otroških letih je že moral po svetu za kruhom. Ko Ja dorasel, ga je borba za kruh zanesla ▼ službo nekdanje Južne železnice, v kateri Je dosegel visoko stopnja V službi Je Ul vedno korekten, do podrejenih pa «____ tal in tovariški. Poklic mu Je bil svet, po. sebno, ko Je lahko vse svoje sposobnosti posvetil Jugoslaviji. Tudi pozneje, ko Jt vršil službo skladiščnika, Je posvečal vsa svoje moči in vso svojo pozornost tej taks važni upravni službi Zgradil si Je dom, kateremu as Je posvetil z vso ljubeznijo a ves svoj prosti čas Je izrabljal, da s požrtvovalnim delom in dobrimi nasveti koristi tudi drugim, saj je mož poštenjak vse svoje življenje posvečal v večji meri. drugim, kakor pa sebi. Prerana njegova smrt Je globoko užakatfla veliko število njegovih prijateljev in znancev, ki bodo njegov spomin do konca svojih dni častni članski sestanek »Merkurja« Ljubljana, 81. Oktobra Smo« je b« v Ljubljani »Prt šesfclci« skS-ean danski sestanek članstva ljubljanske »Merkur jeve< podružnice. Po poročilih člana centralnega upravnega odbora in predsednika ljubljanske podružnice g. Bebra ter delegata H Zagreba B, Stttiča, Je bOo ngotovoljeno, da mora prevzeti glavno krivdo glede zahteve po razmejitvi teritorija Merkurja na banovino Hrvatsko SUZOR. Članstvo Je sklenilo, da odpo§!je|» na pristojna mesta naslednjo resolucijo: Članstvo ljubljanske podružnice »Merkurja« najodločneje protestira proti vsskS hx katerikoli razmejitvi »Merkurja« po banovinah, ker bi se Jhn kršile In oSkodova-le flanske pravice, ki so zasebno pravnega značaja. — Člani »Merkurja« so vsi prostovoljno pristopili ▼ društvo in bodo tndl sami prostovoljno tastapdU, fie Jfrn bo kazalo.— Pravice socialnega zavarovanja, kt JBi nad »Merkur« v Zagrebu, so najboljša, ker takšnih dajatev ne daje nobena drag« bolniška blagajna ter si JSi članstvo as pusti vzeti. — Zahtevamo, da »Merkur^ kakor doslej, deluje na vsem teritoriju žave, ker je edina čisto nameSčenska organizacija v državi, tn deluje za izboljšanje ter izpopolnitev socialnega zavarovanja trgovskih ki zasebnih nameščencev. NemA*a brzovlaK! vozijo ▼ Krakov o ln Poznanj. Obnovo razdrtih železniških prog na vzhodu je uprava nemških državnih železnic tako povspešUa, da zdaj te ▼ožijo brzovlaki v Krakovo in v Poznanj. Nemški prometni urad Je že objavil vozne redebrzovlakov iz Berlina, Beuthena In Katovic v Krakovo ter tudi vozne rede brzovlakov lz Berlina to Dresdena v Pos-nanj. Najprej sta bila uvedena v Krakovo in Poznanj po dva brzovlaka, pozneje p« sta bila uvedena lz Berlina in Dresdena še dva brzovlaka za Poznanj. (_) Postani in ostani čian Vodnikove družbet Najlepši film zadnjega desetletja, film, ki je bil odlikovan s prvo nagrado za umetnost — film za ljudi dobrega, plemenitega srca ! BREZDOMCI Ta film je najglasnejši memento človeški dražbi, da je rešitev naše sodobne mladine v razumevanju njene duše ... Ta film je najrealnejša socialna drama sedanje dobe... Ta film Vas bo vse ganil do dna srca — ne sramujte se pa svojih solz, kajti Vaše solze so dokaz, da ste na pravi poti! Ta film si bo ogledal vsak plemenit človek in nihče ga ne bo mogel vse življenje pozabiti! Svetovna kritika soglasno potrjuje, da je to edinstven, nepozaben film! PREDSTAVE ob 15., 17., 19. in tL uri. Preskrbite si vstopnice v predprodajt! KINO UNION — tet 22-21 ^mmm ^ mmm, ■ i M I C K E Y ROONEV Gospodarstvo Državna gradbena in cestna dela v Sloveniji Med pritožbami zaradi nepravične razdelitve državnih investicij na posamezne pokrajine naše države zavzemajo gradbena dela najvažnejše mesto. Od nekdaj mora^ mo ugotavljati, da država v Sloveniji skoro nič ne investira, čeprav prispeva Slovenija v skupno državno blagajno mnogo večji delež, kakor bi znašaj po številu prebivalcev. V zadnjih letih so se javna dela, ki j& izjvaja država tudi pri nas. sioer pomnožila, najnovejši podatki pa nam pričajo, da je delež Slovenije pri teh javnih delih oetal nadalje minimalen in se vsaj za zadnja leta celo zmanjšal Na razpolago so nam zanimive številke tas statističnega letopisa za leto 1938, ki ga je pravkar izdal državni statistični urad. Statistika, ki se tu vsako leto objavlja ne upošteva pričetih javnih del, temveč samo ona javna dela ki ao bila v dotičnem letu dovršena. To načelo, ki si ga je postajvil državni statistični unad za sestavo statistike o javnih delih, je docela pravilno, ker nam le dovršena javna dela nudijo pravo sliko o tem, koliko je posamezna banovina udeležena pri skupnih javnih delih. Znano je, da državna javna dela pri nas sila počasi napredujejo. Prav te dni so objavili beograjski listi, da je dovršena velika mednarodna avtomobilska cesta od madžarske meje do Beograda v dolžini 203 km (ostali ded te ceste do bolgarske meje bo dovršen prihodnje leto). Vsa ta cesta je zgrajena s sodobnim cestiščem v širini 7 m in so cesto na onih sektorjih, kjer je znašala prvotna širina 6 m, tudi že razširiti Kako počasi pa se pri nas v Sloveniji Izvajajo slična dela, nam priča gradnja ceste Ljubljana — Kranj, ki je dolga 25 km. Napredek del ovirajo zdaj načrti, zdaj krediti, zdaj razveljavljene licitacije ali pa se pokažejo kakšne druge ovire in tako je na videz vedno precej del v teku, dogradi meta, kajti stroški za vzdrževanje cest b sorazmerno večji, čim večji Je promet. Tu dl potreba gradnje sodobnega cestišča s posebnim ozirom na sodobni avtomobilski promet je največja tam, kjer Je promet na cestah največji. Žal pa zakonodajalec v tem pogledu n; ostal dosleden in uredba ne vsebuje predpisov, po katerih naj bi se cestna dela na breme državnega cestnega fonda Izvrševala prvenstveno tam, kjer to najbolj nujno zahteva sam cestni promet. Cestni promet Statistični letopis sicer ne vsebuje podatkov o obsegu cestnega prometa v posameznih banovinah, pač pa navaja razne značilne številke, ki kažejo, da je promet na cestah v dravski banovini v resnici naj-gostejši. Dravska banovina ima 1035 tovornih avtomobilov in avtobusov, t. J. 20% vseh tovornih avtomobilov in avtobusov v državi. Osebnih avtomobilov je bilo v Sloveniji po stanju lz leta 1938. 230«, t. j. 17.0%. Motociklov Imamo v Sloveniji 2706, t. j. 32% celotnega števila v vsej državi, bieiklov pa 148.000, t. j. 40% celotnega števila. Za merilo o tem, kako velik je cestni promet v dravski banovini, je treba omeniti tudi železniški tovorni promet, kajti blago, ki se prevaža po železnicah, se po cestah dovaža k železniškim postajam in se tudi po cestah odvaža. Od celotnega tovornega prometa naših železnic pa odpade, kakor je znano, na dravsko banovino 24%. Se bolj značilen je delež, ki odpade na Slovenijo v avtobusnem prometu. Znano je, da zahtevajo ravno težki avtobusi in tovorni avtomobili gradnjo trdnih sodobnih cestišč. V lanskem letu so na vseh medkrajevnih avtobusnih progah v naši državi prevozili 2,753.000 potnikov, od tega je odpadlo 866.800 potnikov ali 314!% na dravsko banovino. Msioraih Me« pa odpad« na 100 km dr- I žavnih cest v dravski banovin 448, v du- 1 navski banovini ln Beogradu 237 v savski banovini 100, v primorski 31, v vrbaski 22, v moravski 18, v drinski 15, v vardarskl 12 in v zetski 8 Te številke nam znova potrjujejo kako velik je motorni promet v Sloveniji zlasti v razmerju z dolino državnih cest. Vprašanje bodoče ureditve Vprašanje cest v dravski banovini je pričo sedanjega obupnega stanja eno najvažnejših vprašanj, ki ga bo treba urediti v zvezi z upravno preureditvijo naše države in organizacijo banovine Slovenije. V sporazumu, ki je sklenjen med dr. Cvetkovičem in dr. Mačkom je določeno, da bo banovina Hrvatska dobila ustrezen del imovine posameznih državnih fondov. Za nas je predvsem važno, kako bo to vprašanje urejeno med ostalimi banovinami. Naša zahteva gre od nekdaj za tem, da se težišče sistema cestnih fondov prenese na banovinske cestne fonde, ki naj bi prevzeli tudi skrb za vdrževanje in rekonstrukcijo državnih cest lz dohodkov, ki se stekajo iz dotične banovine. Poleg tega se lahko organizira ločen državni fond, ki pa bi moral skrbeti le za taka cestna dela, ki so v interesu vse države, pa jih posamezne banovine same ne zmorejo. S tako ureditvijo bomo lahko likvidirali dosedanji sistem, ki je doslej vedno povzročal občutno prikrajšanje Slovenije. Najprej je bilo rečeno, da je treba v južnih krajih popraviti škodo, ki jo je na cestah povzročila vojna, pozneje, da je treba graditi ceste tam, kjer so najbolj potrebne, potem pa so dali Gosipodarske vesti = Nov namestnik generalnega direktorja PAB. Na današnji seji upravnega odbora Privilegirane agrarne banke je bil izvoljen za namestnika generalnega ravnatelja dr. Zuzič, bivši upravnik podružnice iste banke v Zagrebu. Dr. Zuzič se je rodil 1. 1902 v Soljanih v županskem srezu. Po končani gimnaziji v Vinkovclh je dovršil trgovinsko visoko šolo na Dunaju in v Kolnu, nakar je študiral de pravo na Dunaju. = Nova Siemens-Martinova peč v Zenici. Iz Zenice poročajo, da so v tamošnji železarni, ki pripada državnemu podjetju »Jugoslovensko jeklo«. dogradili novo Siemens-Martinovo peč. Doslej je imela železarna štir «ke peči s skupno letno produkcijsko .»pačiteto 80.000 ton Jekla. Nova peč. ki so jo pričeli graditi letos v začetku leta. pa ima produkcijsko kapaciteto 45.000 ton. Z dograditvijo te nove peči bo železarna lahko sama proizvajala pretežni del potrebnega jekla za valjamo. - Občni zbor Pri zada Je sklican za 27. november. Na dnevnem redu je med drugim sprememba pravil in izvolitev članov upravnega in nadzorstvenega odbora. =» Dobave. Komanda podvodnega orožja v Kumboru do 2. nov. ponudbe za dobavo raznega materiala za jadra, do 6. nov. za dobavo gumijastih izdelkov in do 15. nov. za dobavo Specialnega orodja. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 2. nov ponudbe za dobavo krilnih sesalk iz medi. stenja za petrolej, lepila za pnevmatike, amerikan-platna bombažnih krp, nih ieieznic v Beogradu licitacija za dobavo električnih svetilk, 18. nov pa za dobavo orodnega jekla — Dne 14. novembra bo v materialnem oddelku štaba zra-koplovstva vojske z Zemunu licitacija za dobavo risarskega pap.rja — Dne 14. novembra bo pri banovinski bolnici dunav-» ske banovine v Veliki Kikindi licitacija trn dobavo posteljnine in perila (v slučaju neuspele prve licitacije bo druga 24 in tretja 30 novembra). — Dne 23 novembra bo pri direkciji pomorskega prometa v Splitu licitacija za dobavo 123 dežnih ogrinjal. prednost veliki mednarodni cesti od ma- j platnenih brisač, konjske žime, afriške tra- džarske meje preko BeogTada do bolgar ske meje (čeprav se pretežni del vsega mednarodnega avtomobilskega prometa vrši preko obmejnih prehodov v dravski banovini), v zadnjem času pa se Je pojavil načrt, da je treba zgraditi mednarodno avtomobilsko cesto lz Beograda na Jadran. Ce bomo v bodoče modernizirali predvsem ceste v Sloveniji, preko katerih gre največji ve, plavljenega jekla, železne pločevine, železnih peči, dimov odnih cevi in kolen sa cevi, do 4. nov za dobavo orodja, ščetk lz žice. plute v ploščah, morskih gob, ročne priprave za brušenje, raznih brusilnih plodč in kamnov ter orpasačev za narednike, do 6. nov. za dobavo valjanih plošč lz čistega cinka, kravjega usnja, medeninaste pločevine, kositra v šipkah, mrež iz železne po- del mednarodnega avtomobilskega prome- j citikane žioe, elektromotorja ln motar-ven- Iz vseh teh številk lahko sklepamo, da pa se razmeroma malo. Tipičen primer za smo Zelo skromni, če trdimo, da odpade to, kako se gradbena dela v neskončnost I dravsko banovino 20% celotnega cest- zavlačujejo na škodo države in splošnosti je kirurški paviljon ljubljanske državne bolnišnice. Ta pamljon, ki je tako krvavo potreben naši bolnišnici, kjer že vrsto let leže težko bolni po dva v eni postelji, so dogradili v surovem stanju in spravili pod streho že v jeseni leta 1936, in bd moral biti dograien in pripravljen za vselitev sredi leta 1937. Ta paviljon pa še do danes ni pripravljen za vselitev, čeiprav so potekla tri leta, odkar je bila stavba v surovem stanju dovršena. Delež dravske banovine 2.6% Statistika, ki jo objavlja statistični letopis, obsega gradnjo cest, mostov, pro-pustov, zavarovanj, zgradb, instalacij in vrhu tega hidro-tehnična dela (nove gradnje ln popravila). Navaja pa ločeno državna javna dela in državno pomoč za javna dela ter banovinska in samoupravna javna dela, ki se vršijo pod nadzorstvom gradbenega ministrstva. Ker gre v našem primeru za vprašanje, koliko Investira naša država v posameznih banovinah, smo v naslednjem upoštevali le državna gradbena dela ln državno pomoč za javna dela. V zadnjih štirih letih so bila v naši dr-ftavi dovršena javna dela ▼ vrednosti 1412 milijonov din, od tega je odpadlo: na du-navsko banovino 47741 milijona din, na Beograd 355.1, zetsSas banovino 107.4, na moravsko 90.4, na t^piarsko 75.9, na drin-sko 55.8, na primorsko 49.3, na vrbasko 48.6 ln na dravsko banovino 36.4 milijona •lin. Dravska banovina je torej na zadnjem mestu. V posameznih letih od leta 1935 so se državna gradbena dela v vsej državi in v dravski banovini posebej gibala takole (v milijonih din): v vsej državi v dravski odst. delež banovini drav. ban 1935 1936 1937 1938 1935-1938 157.7 184.8 673.1 396.7 11.8 4.6 5.3 14.8 7.5% 2.5% 0.8% 3.7% 2.6% 7.9% 13.8% 1412.3 36.4 I>o številu prebiv. bi moralo odpastl na drav. ban. 111.4 po davčni moči bi moralo ©dpfsti na dravsk«? ban. 195 Od skupne vsote, ki Jo je država v zadnjih štirih letih Izdala za javna gradbena dela, je odpadel na dravsko banovino le malenkostni znesek, ki predstavlja komaj 2.6% celotnega zneska za vso državo. Ce bi dodelili Sloveniji delež na podlagi števila prebivalcev, tedaj bi morala dravska banovina dobiti od celotne vsote trikratni znesek, t. j. preko 111 milijonov. Vendar bi bila edino pravična ona kvota, ki ustreza davčni moči Slovenije. Izrazila U le zahtevo, naj bi država pri javnih delih upoštevala Slovenijo v onem razmerju, v katerem prispeva Slovenija v državno blagajno. Statistični letopis navaja na drugem mestu, koliko je znašal donos neposrednih davkov v posameznih banovinah. Iz te statistike je razvidno, da je dosegel lanski donos neposrednih davkov v vsej državi 2371 milijonov din, od tega pa je plačala dravska banovina 325.0 milijona din, t. J. 13.8%. Od skupne vrednosti v zadnjih Štirih letih Izvršenih javnih del bi morala torej Slovenija dobiti v resnici 195 milijonov, ne pa 36 milijonov, kolikor je v resnici dobila. Statistika Izvršenih javnih del kaže sliko onih javnih del, ki so se v glavnem pričela izvrševati v prejšnjem letu. Odstotek, ki odpade na dravsko banovino je bil še največji v letu 1935. (za leto 1934 žal državni statistični urad v svojih letopisih nI objavil podatkov). V letih 1931 do 1933 pa je znašal povprečni delež, ki je odpadel na Slovenijo 4.6%. Gradnja In rekonstrukcija cest Posebej je treba v tej zvezi obravnavati vprašanje gradnje ln rekonstrukcije državnih cest, ker je treba pri tem upoštevati drugačno merilo glede deleža dravske banovine ln glede prvenstva posameznih del. Ko je bil lani ustanovljen državni cestni fond je bilo postavljeno načelo, da se v ta fond stekajo že obstoječi davki, ki izvirajo lz cestnega prometa; vrhu tega so bili uvedeni še posebni davki na vozila. To načelo, da morajo vozila, ki uporabljajo državne ceste, prispevati k stroškom za gradnjo teh cest, je docela pravilno, kajti stroške za ceste naj nosijo oni, ki ceste uporabljajo. Dosledno temu načelu pa bi M morali tudi izdatki razporediti na posamezne pokrajine po višini cestnega pto nega prometa na državnih cestah v vsej državi. Ce smo že pri ustanovitvi državnega cestnega fonda postavili načelo, da morajo vozila, ki uporabljajo državne ceste, prispevati k stroškom za gradnjo teh cest, potem lahko tudi upravičeno zahtevamo, da se na breme cestnega fonda Izvršujejo cestna dela v naši banovini v onem razmerja, v katerem cestni promet prispeva v ta fond odnosno v onem razmerju, ki ga zahtevata gostota in struktura cestnega prometa v Sloveniji. Kakšnen pa je v resnici delež Slovenije pri državnih Izdatkih za rekonstrukcijo cest v zadnjih letih? Delež Slovenije pri cestnih delih Statistika o javnih delih nam v tem pogledu navaja naravnost obupne številke. V zadnjih treh letih, odkar se izvršujejo v večjem obsegu rekonstrukcije cest s sodobnim cestiščem za avtomobilski promet, je dobila dravska banovina namesto 20% celotnega zneska, ki bi jih upravičeno lahko pričakovala, le 4 4%. V zadnjih treh letih so bila dovršena v vsej državi in v Sloveniji cestna rekonstrukcijska dela v naslednji vrednosti (v milijonih din): v vsej v dravski delež drav. banovini 3.8 3.2 11.3 ta (zlasti na naš Jadran), bo to v korist ne samo Sloveniji, temveč vsej državi, ker bodo dobre ceste v Sloveniji največ doprinesle k razvoju tujskega prometa inozem-cev v naši državi. S. 1936. 1937. 1938. 1936/38 državi 66.3 113.1 285 18.1 banovine 5.4% 2.8% 4.9% 4.4% 407.9 po višini cestnega prometa bi odpadlo na Slovenijo 81.8 20% Namesto 81 milijonov, kolikor bi pripadalo Sloveniji po višini cestnega prometa. Je dobila dravska banovina le dobrih 18 milijonov. Ce U dobili po gostoti cestnega prometa in vplačilih za cestni fond pripadajoči JI del, tedaj bi lahko imeli že danes znaten del državnih cest urejen s sodobnim cestiščem, kajti dolžina državnih cest je v dravski banovini manjša, nego v katerikoli drugi banovini. Slovenija Ima najmanj državnih cest Slovenija ima vsega le 616 km državnih cest, medtem ko znaiia dolžina vseh državnih cest v naši državi 10.258 km. Na dravsko banovino odpade komaj 6% državnih cest in smo že zaradi tega dejstva hudo prikrajšani. Zato moramo vzdrževati in grad;ti mnogo več banovinskih cest, kakor druge banovine. V Sloveniji Je namreč 4.088 banovinskih cest. 1 J. 13% vseh banovinskih cest v naft drfavt V Beogradu pravilo, saj Slovenija glede na dolžino državnih cest ne more zahtevati večjega deleža. Mi pa vprašamo, ali naj bomo zaradi tega še kaznovani, ker imamo tako malo cest. za katere skrbi država, ln moramo imeti več banovinskih cest kakor druge banovine, kar obremenjuje naš banovinski proračun. Lastniki vozil v dravski banovini morsio pričevati za gradnjo in vzdrževanje cest ne glede na to, koliko imamo državnih cest, in tudi cestni prispevek za prekomerno izkoriščanje državnih cest se pobira (preko fonda za Javna dela za državne ceste) ne glede na to. koliko Imamo državnih cest Žrtve, ki Jih doprinaša cestni promet ▼ dravski banovini za državni cestni fond so izredno velike. V Sloveniji imamo, kakor smo Se navedli, 148.000 bieikllev. ki plačajo na leto 3.700.000 din takse (25 din na kolo), od tega 1,480.000 din samo za državni cesti fond (10 din na kolo) Ker odpade na Slovenijo 24% železniškega tovornega, prometa plača Slovenija v enakem razmerju takso na železniške prevoze v vagonskih pošiljkah, ki predstavlja glavni dohodek državnega cestnega fonda. Izredno velik Je prispevek dravske banovine za prekomerno izkoriščanje državnih cest, ki se steka v državni fond za javna dela, od tod pa gresta dve tretjini v državni cestni fond. Ker imamo v Sloveniji tako malo državnih cest (vozila pa plačujejo takse predvsem v državni cestni fond) odpade v Sloveniji na 100 km državnih cest 168 tovornih avtomobilov ta avtobusov, v du-navski banovini in Beogradu (skupaj) 144, v savski banovini 86, v primorski 44, v drinski 25, v vardarskl 20, v zetski 17, v i moravski 14 in v vrbaski 9. Ns 100 km državnih cest odpade v dunavski banovini in Beorradu 490 osebn'h avtomobilov, v dravski banovini 383. v savski 252, v primorski 58. v drinski 52. v mo-avski 38. v zetski 33, v vardarskl 32 in v vrbaski 28. » Posestne ▼ Ljubljani V zemljiško knjigo ljubljanskega sodišča so bile v oktobru vpisane tele po«estne spremembe: Jernej Jeleni?, posestnik v Slajmerjevi ulici je prodal Vinku Siren s Ceste na Rožnik njivo v izmeri 2104 m« v Mostah za 42.080 din Inž. Gvidon Gullč iz Vrstovfikove ulice je prodal posestnici Mici Perdan hišo in parcelo v Murnikovi ulici Stev. 24 za din 340.000. Amalija Kralj, posestnica iz Zeleznikar-jeve ulice St 18 je prodala ženi krojaškega mojstra Ani Oblak iz Domžal parcelo v Spodnji Šiški v izmeri 353 m1 skupno s stavbo v gradnji za 120.000 din. Amalija ln Peter Starin, posestnika iz Kavškove ulice v Spodnji Šiški sta prodala Amaliji Kralj parcelo v Spodnji Šiški za 38.000 din. Ciril Brajnik, uradnik direkcije državnih železnic in posestnik je prodal inž. Silvinu Burgerju in njegovi ženi Kristini svojo posest v Gradiškem predmestju za 210.000 din. Marija MUčlnskl, zasebnica na Mir ju 9 j« prodala Ribardu Scbvveigerju travnik v Gradiškem predmestju v izmeri 965 m1 po 180 din za m1, za skupno 173.000 din. Kati Kunovar, posestni ca v Dravljah je prodala zdravnikovi ženi Anici Zvokelj z Aleksandrove ceste dve stavbni parceli v Dravljah v skupni izmeri 990 m' za 55.000 din. Mlrotflav Anzelc, posestnik v Ljubljani-Moste je prodal zasebnici Amaliji Kralj iz Zeleznikarjeve ulice njivo in hišo v k. o. Udmat za 115.000 din. Anton Der in njegova žena Alojzija, posestnika v Novih Jaršah sta prodala Alojza Okorna iz Male vasi pri Ježici polovico svoje posesti v Brin j ah za 85.000 din Andrej Kregar, posestnik v Vižmarjih Je prodal ini. Eriku Miihleisnu in ženi Ljudmili parcelo v Vižmarjih v skupni izmeri 1590 m* za 30.000 dia Josip Sodnik, posestnik in zasebni uradnik iz Križevniške ulice Je prodal Antona Pelcu, posestniku in trgovcu iz Ribnice parcelo v Karlovškem predmestju v Izmeri 766 m* in tovarniško hišo za 170.000 din Družba 8v. Vlnoencija Pavelskcgs Je prodala vdovi zidarja Ivani Dermastiji iz Gameljnov pod Šmarno goro stavbišče z njivami, pašniki, gozdovi ln travnikom za skupno 75.000 din Prano Kmetec, železničar ln posestnik z Viča in njegova žena Jožefa sta prodala krojaču Brandstatterju ln njegovi ženi Jožefi vrt in hišo na Vlču-Brdo za 60.000 din. Družba Sv. Vincencija Pavel; kega je prodala posestnikov! hčeri Apoloniji Doli nšek z Jesihovega Stradona parcelo v Karlovškem predmestju, imenovano »Col-legium Marianum«, v skupni izmen 9238 m* za 54.500 din Tvrdka Iran Rnea z Gosposvetsk« ceste je prodala Stavbni zadrugi »Šišenski dom«, r. m. o. s. v Spodnji Šiški travnik v izmeri 1741 m1 ln pašnik v izmeri 340 m* po 100 din za m* sa skupno vsoto 208.100 din ljubljanska Kreditna banka je prodala zasebnid Moriji Zi bernovi iz Beethovnove ulic« vrt v Gradiškem predmestju v izmeri 980 m* za skupno vsoto 42.295 din. Ljubljanska Kreditna bank* je prodala ie Vilmi Piber vrt v Gradiškem predmestju v izmeri 980 m* za 83300 din. Viktor Skerl, posestnik in mesar z Viča. je prodal davčnemu uradniku Štefanu Voljču iz Mokronoga stavbišče na Viču, Cesta XVII št. 3 v izmeri 191 m* ln parcelo v Izmeri 587 m* za skupno vsoto din 100.000. Kudoif MfUler, posestnik n« Sv. Pitn cesti Je prodal dr. Josipu Volavšku ln njegovi ženi Dragiei svojo nepremičnino v Sv. Petra predmestju I za 950.000 din. Fedinand Poljak iz Komenskega ulice in trgovski pomočnik Frane Lah iz Streliške ulice sta prodala stavbeniku Leopoldu Brieljn stavbišče v Udmatu v izmeri 974 m* za 48.000 din. Stanislav Arko. višji veterinarski svetnik iz Vukovarja Je prodal gostilnlčarjevi ženi Pavli Hočevar s Tjnrševe ceste hišo v Kersnikovi ulici it. 5 s poslopjem na dvo-rišču in vrt za 170.000 din. 1NSERIRA JTE V „JUTRU"! tilatorja, do 8. nov. za dobavo mizarskih dlet prebijačev ter matric za strojne pre-bijače, do 10. nov pa za dobavo vijakov, matic zakovic in žebljev. štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 7. nov. ponudbe za dobavo cevi Iz gumija, do 9. nov. za dobavo ročnih tahometrov, do 10. nov. za dobavo zakovic te do 11. nov. za dobavo Djeselovega motorja, raznih vijakov iz jekla in madSL Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 1. novembra ponudbe za dobavo kopalnih kadi, železnih vijakov za les, stekla za okna krede. kito, p8 za kovino sekačev, ključavnic, kan t za vodo In cementa, do 8. nov. za dobavo cementa, do 8. nov. za dobavo plinskih cevi. slikarskega materiala, plinskega olja, kompletnega detektorja, ventilov te vodovodnega materiala do 15. nov. pa za dobavo žice za električno varjenje. Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 2. novembra ponudbe za dobavo signalnih zvoncev in tipkal ter kloeetnfli školjk. — Licitacije Dne 2. novembra bo pri vojno-tehničnem zavodu v Hanrijevu pri Skoplju licitacija za dobavo vijakov, žice. žebljev, pločevine, zakovic, smirkovega platna, azbesta v ploščah, manometrov termometrov i dr. — Dne 6. novembra bo pri direkciji državnih železnic v Sarajevu licitacija za postavitev železniške trinad-stropne zgradbe — Dne 13. novembra bo pri ekonom, oddelku gen direkcije držav- Borre 31. oktobra Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Grški boni so se trgovali v Zagrebu po 32 60 In v Beogradu po 33. Tečaji na svobodnem trgu se ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda, pri stalni tendenci trgovala po 439 (v Beogradu po 442 — 443). Promet pa je bil samo Se v delnicah Trboveljske po 200. Devize Ljubijana. Ofldelni tečaji; London 176.65 — 179.85 Pariz 99.85 — 102.15, New Tork 4408. Cur h 995 — 1005, Amsterdam 2348.50— 238650. Bruselj 735.25 — 746 25 Tečaji aa svobodnem trga: London 218.21 — 221.41, Panz 123.40 — 125.70 New Tork 5480—5620, Curih 1228.18—1238.18, Amsterdam 2600.55 — 2938.55, Bruselj 908.09 — 929.0©. Curih. Pariz 10.10, 'London 17.8250. New Tork 446 Bruselj 74.18, MIlan 22.50, Amsterdam 236.75, Berlin 178 50, Stockholm 106.25, Oslo 101.30, Kobenhavn 86.10. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 439 — 442 (439), 4% agrarne 52 — 55, 4•/• severne agrarne 54 bi., begluške 80 bi., 8*/» dalm. agrarne 72.50 — 74 6% šumske 75.50 bi. 7«/, stabfHz. 90 den., 7% in vest. 98 bi., 7»/. Seligman 97 den., 7*/, Blair 89 — 91, 8«/» Blair 94 den.; delnice: Trboveljska 197.50—200 (200), Gutmaim 40 — 40, Sečerana Osijek 90 den., Osiječ-ka Hjevaon ca 150 den. Beograd. Vojna škoda 440.50 — 442 (442 — 443). za dec. — (438) 6% beglo-Ske 81 — 81 25 (81 — 81.50). 6°/. dalm. agrarne 76.50 — 77, 6*/» šumske 73-50 — 75, TU Seligman 99 den., 7»/. Blair 89-25 den., 8% Blair 92.75 den., Narodna banka 7000 den.. PAB 204 — 206. Blagovna tržišča Žito -f- Chlcago, 31. okt. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 86.125, za maj 85.75, za julij 84.25; koruza: za maj 52.875. + Novosadska blagovna borza (31. t. m.). Tendenca čvrsta. Pšenica: baška okoL Novi Sad 157 — 159; gor. 160 — 162; srem.. slav. 154 — 156; rž: baška 127 — 129. Oves; baški sremski in slavonski 142 — 144. Ječmen: baški ln sremski 64 65 kg 145 — 147.50. Koruza; baška 124 — 125; banatska 122 — 123; pariteta Indija 124 — 125. Moka bažka in banatska »Ogc to »Ogg« 245 — 255; »2< 225 — 235; »5« 205 — 215; >6« 182.50 — 192.50; >7« 157.50 — 167.50; >7« 122.50 — 125. Fižol: baški, sremski beli brez vreč 312.50 — 322.50. Otrob»: baški ln sremski 105 — 106, banatski 103 — 104. Gospodarski razvoj Abesinije Državni podtajnlk za italijansko Vzhodno Afriko je predložil te dni Mussoliniju v odobritev obširno poročilo o gospodarskem razvoju bivše Abesinije. V njem navaja med drugim: Od dragocenih kovin se pridobivata v Abesiniji zal to in platina, od ostalih pa prihaja v prvi vrsti v poštev železo Največji rudnik železa Je v Monte Ghedemu v Eritreji, ki daje že sedaj blizu 100.000 ton dobre železne rude. Našla pa so se tudi ležišča kositra in bakra, nadalje soli in raznega gradbenega materiala. V pogledu pridelovanja kave se oblasti trudijo da bi z raznimi načini gojitve in predelave ustvarile tipičen produkt ki bi vzdr-| žal tudi mednarodno konkurenco Pridelek bombaža se ie v zadnjem času zelo povečal, enako tudi pridelek semenskih olj Lesa le za domače potrebe že dovolj na razpolago Pridelek volne se bo v krat- kem kvantitativno ln kvalitativno izboljšal Važno poglavje gospodarskega napredka Abesinije tvori kmetska kolonizacija vse pokrajine, ki stalno napreduje Posamezna zemljišča obsegajo po 25 do 50 hektarov plodne zemlje. Ogromen napredek pomenijo dovršena javna dela. Tako je bilo doslej zgrajenih 4000 km cest. Izdelani in deloma tudi že izvršeni so bili nadalje razni regulacijski načrti v posameznih mestih in večjih krajih. Trenutno Je v Vzhodni Afriki 25 moderno opremljenih bolnišnic. Velika javna dela se izvršujejo v luki Asab ki je sedaj zvezana z Adis Abebo z moderno cesto. Velik napredek pa je mogoče zaznamovati tudi na trgovskem in industrijskem področju. Vseh industrijskih in trgovskih podjetij v Abesiniji je sedaj že 8792. Od njih Investirani kapital presega znesek 5 milijard lir. Podzemska železnica v Rimu Italijanska prestolnica dobi izhod na morje Rim bo v kratkem deležen najmodernejšega proizvoda prometne tehnike podzemske železnice Dela zanjo so it v polnem teku. Računajo, da bo prva proga, ki bo vezala glavno postajo s prostorom svetov ne razstave, dograjena že prihodnjo jesen. Po tej progi boš prišel z glavne postaje v kakšnih 25 minutah do morja. Razstavišče bo pri cerkvi Treh vodnjakov. Do Ostij-skih vrat bo proga podzemska, od tam dali Murske Sobote ms— Stanovanjska akcija. Zadnjič smo zabeležili vest o zidavi stanovanjske hiše za uslužbence, drž. železnic. V teku je tudi akcija, da bi Pokojninski zavod zgradi! v Murski Soboti veliko stanovanjsko hišo zs 15 moderno urejenih stanovanj. Te dni je bil informacijski razgovor med predstavniki naše občine in Pokojninskega zavoda, ki bi z zgradbo stanovanjskega poslopja mnogo pripomogel k rešitvi stanovanjske krize r prestolnici Prekmurja. ms— Vrnil se Je lz Francije medlcinec in pravnik g. Janez Titan, ki je nekoč izdajal tednik »Novi čas«. Prekmurski katoliški tisk je razširja! o njem neverjetne vesti in mu pripisoval važno vlogo v političnem življenju. Po teh Informacijah je potoval iz Moskve v Pariz v spremstvu več letal in od-ličnikov. Dejstvo je, da }e potem, ko je zapustil Dunaj in se preselil v Pariz, sodeloval v odličnih francoskih ameriških, nemških in drugih listih. Zatrjuje se, da bodo v kratkem gotovi krogi preklicali svoje-časne trditve o njem. ms— Sokolske koline. Preteklo nedeljo je priredil soboški Sokol koline in trgatve-no veselico ▼ vseh prostorih Sokolskega doma. Ta tradicionalna prireditev je bila tudi letos zelo dobro obiskana. Prišlo je tu di mnogo gostov i ljutomerske strani Ko- lje bo vodila nad zemljo V zvezi s tem načrtom nameravajo italijansko prestolni-oo razširiti do morja, zato gradijo razstavne zgradbe tako, da bodo pozneje rabile kot upravna poslopja novega mestnega predela. Ta novi Rim bo nekakšno vrtno mesto, v katerem bodo smeli zidati tud visoke stavbe. Poleg omenjene podtalne proge nameravajo zgraditi še dve. I line so bfle Izvrstne, zabava pa je potekla v prav prisrčnem domačem razpoloženju. ms— Velik ogenj v T ela novcih V zgodnji večerni uri je pri posestniku Josipu Kuharju t Tešanovcih izbruhnil požar. Ogenj se je pokazal v gospodarskem poslopju, ki je bilo do vrha založeno s senom in ajdo, ki je še čakala na mlatilni stroj. Ker je imel ogenj dovolj netiva in je pihal močan veter, je bilo gospodarsko poslopje naenkrat v plamenu. Ogenj je razširjal tako vročino, da niso mogli rešiti niti gospodarskega orodja in treh vozov, ki so vsi postali žrtev plamenov. Prihiteli so gasilci iz Murske Sobote, iz Filovcev, Ivanjevcev in Bo gojine, ki so preprečili, da se ogenj ni razširil še na sosednje zgradbe. Poleg gospodarskega poslopja je bilo zloženih 300 centov slame, ki je tudi pričela goreti kot mogočna bakla. Ogenj je bil videti daleč naokrog, zato so nekateri mislili, da gori cela vas. Vzroka požara še niso mogli ugotoviti. Skoda je precejšna, zavarovalnin« ps prav nizka. ms— »Trgovsko Izobraževalno dru&tvo* bo z novembrom organiziralo šestmesečni poučni tečaj iz komercialne stroke in rasnih tujih jezikov: nemščine, francoščine, ruščine, angleščine itd., kar bo odvisno od zanimanja obiskovalcev Tečaja se lahko udeleži vsakdo. Učnina je minimalna. Ljubljanska pokopališča Pokopavanje rajnih od davnih dni do danes Kje je bilo prvo ljubljansko grobišče, pač ne bo moči nikoli natančno ugotoviti. Zgodovinar Ivan Vrhovec domneva, da ie bilo ua sedanjem Mestnem trgu ali pa v sedanji Stritarjevi ulici Ko so namreč po potresu leta 1895 podirali skupino hiš. ki •o sestavljale stari meščanski špital, so našli pod temeljnimi zidovi špitalske cerkvice sv. Elizabete ostanke mrtvecev Vobče znano pa je, da so bila tako ob stolnici kakor pri šentjak.bski, frančiškanski (na sedanjem Vodnikovem trgu) in šentpetrski cerkvi pokopališča. Zadnje jfc biio največje saj so na njem pokopavali ne le prebivalce, ki so preminuli v Ljubljani in njenih predmestjih, ampak tudi okoličane, to je vse tiste, ki so umrli na Glincah, v Spodnji Šiški, Vodmatu. na Selu, v Mostah in Jaršah. Nekdanji kristjani so goreče želeli, da bi čakali vstajenja na svetem kraju — v cerkvi. Seveda se je izpolnila ta želja le redkim, predvsem zgolj takim, ki so cerkvi kar koli poklonili že za življenja ali pa s poslednjo voljo določili, da se ji mora po njihovi smrti izplačati večji ali maniši znesek. Ko je cesarica Marija Terezija ukazala, da je odstraniti iz mest pokopališča ter zanje poiskati izven mestnih okolišev primerne prostore, se je moralo opustiti tudi pokopališče okoli cerkve sv. Petra To se je zgodilo leta 1779. Takrat je dobilo mesto pri Sv. Krištofu novo pokopališče za mrtvece iz vseh župnij ljubljanskih. Pri tisti priliki so prosili Tmovčani, Krakov-ci in prebivalci v nemškem predmestju odnosno krog Križank, da bi smeli napraviti lastno pokopališče, in sicer na mestni gmajni blizu mlinarja Petra Suhadolnika. Pokopališče bi obsegalo pet sto štirjaških sežnjev. Prvotno so namerjali ograditi prostor z deskami, če bi bilo pa ravno treba, tudi z zidom. Prav tako so bili voljni, sezidati mrtvaško kapelico ln mrtvašnico Kresija (okrožni urad) je vloženo prošnjo, naslovljeno nanjo, oddala dne 1. avgusta 1782 magistratu v nadaljnje reševanje. Dvanajst dni pozneje je obvestil magistrat prosilce, da je izbrani svet za pokopališče neprimeren, ker Je močvirnat in ker zastaja na njem voda tako. da dobavljajo tam pozimi celo led. Povrhu ni prostor pripraven za zadnje počivališče trnovskih župljancrv tudi zato, ker opravlja v bližini svoj posel mestni konjač. Navedeni razlogi so bili torei odločilni da zaprošena naprava pokopališča ni bila dovoljena in da so se morali prosilci zadovoljiti s pokopališčem pri Sv. Krištofu Ker je število grobov naraščalo od leta do leta, je postalo to pokopališče kmalu premajhno. Zaradi tega je bilo treba njegov obseg večkrat razširiti, in to v letih 1797.. 1849. in 1872. Spričo pričakovanega večjega razvoja mesta proti severu je jela že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja dozorevati misel, da bo treba ljubljansko pokopališče prej ali slej opustiti in si urediti novo, ležeče čimbolj ob skrajnem mestnem robu. Zato so se začeli odločilni činitelji jače zanimati za to vprašanje in se posvetovati, kje naj bi bilo novo grobišče. Eni so priporočali dovolj veliko razširitev pokopališča okoli štepanjske cerkvice, a drugi so bili vneti za prostor na severovzhodu Ljubljanskega polja. Ker je obveljala volja posiednjih. je bilo ustanovljeno pri Sv. Križu pokopališče, ki se uporablja izzj dne 1. maja 1906. Kot prvi Je bil na njem pokopan, odnosno nanj prenesen od Sv. Krištofa šempetrski župnik Martin Malenšek, ki si je pridobil dokaj zaslug za zgraditev pokopališča na tem kraju ter je točno pol leta poprej — na Vseh svtenikov d skalami na goličavah so se pozlatili mecesni. Skoro vsako jutro je pobelila slana jase sredi gozdov, gori visoko v pečeh pa so se pokazali snežni in ledeni kristali m vse to je po svoje okrasilo jesensko prirodo gora. Veter je bril preko goličav, kuštra! dolgo gorsko travo, se upiral v od viharjev okleščene in od strele osmr.jene mecesne, da so se upogibali in ječali pod pritiskom. Upiral se je veter v peči. grape in grebene s seboj pa je z juga gnal megle in oblake, polne dežja. Megle so se prihuljeno vlačile po južnih robeh prof grebenom. Na grebenih pa so z vetrom zaplesale in se vrtinčile v zraku. Spodaj v gozdovih se je veter upiral v porumenelo in rdeče listje, skozi gozd je venomer šumelo. Listje je odpadalo in veter ga je nosil visoko v zrak. da se je marsikateri list pridružil razce-franim meglam. Temni oblaki pa so ostali na grebenih; postrojeni kot grozeča vojska, vedno pripravljeni, da vsak čas prineso hudo uro nad dolino Končno 90 se spustili kot slapovi preko škrbin tesno ob stenah navzdol. Dolina je temno sivo potemnela. pred bližajočo se nevihto je vtihnilo vse tn v tem svinčenem sormaku pričakovalo nov»ga časa Megle so se spustile med gole veje, iz oblakov p« je začelo deževati. Po grapah in tokavah so vode narasle. Ko je prenehalo deževati. Je postalo še bolj hladno, megle »o se dvignile pod oblake, visoko v gorah pa )e snežilo. Spet se je spustil svinčeni svod in tudi v dolini »o začele padati snežinke. Na dan vseh vernih duš Je snežilo vse do mraka. Vse je bilo mirno in brez vetra. Sneg pa je padal... Iz vasi se je pozno v mrak oglasil zvon Zdrave Marije. Glas zvona se je pomešal s snežinkami in poroma! skozi lesove gori do sten, se odbil preko doline na nasprotni skalni greben in dalje do vseh robov in sten naših gor«. Potem pa je legel za kratek čas molk n« ves zagorski svet. Malo za tem pa se je sredi Velike stene na skalnem prostoru med prevesami in nad prepadi oglasil daljni glas. Na ta glas so sc oglasili še drugi, globoki, kot da so prišli z onega sveta. Oglasil se je oni izpod plazu in tudi oni zmrznjeni se je odzval vabilu. Tako je šlo vzdihovanje od Ozebnika do drugega žleb« preko vseh grebenov do poslednje stene. Vsi so se oglasili. Tudi oni iz Kamniških planin so se zbudili, se pomešali med snežinke in preleteli so duhovi dalje, d« se ta večer pomenijo, kako je bilo nekdaj. Prišli »o vsi, ki »o v gorah iskali svojih potov in so hodili tja v stene, žlebove, grape in grebene skozi mraz in viharje po borbena doživetja. Hoteli so si na t« način priboriti večje pravice do poštenega življenja. Veliko jih je bilo, preveliko samih mladih, idealnih ljudi, ki 90 se zbrali ta večer na onem previsu pod mogočno črno steno. Vse je zvabil klic gora. ki je bil pri njih tako velik in močan, da so šli in odšli za njim v dalje nedogledne. Zgrabil« jih Spominski krit na SkrlaMH za vse, kt so se ubili v gorah (Foto: Mar Jon) je želj« po boju. ki del« življenje močno in ga pripravlja v teb težkih daeh za bolj ie čase. V gorah so iskali ti m!«di ljudje človekovo bistvo. Cestokrat so ga iskali prav blizu meje med življenjem in smrtjo. A gore iin«jo ie od nekdaj svoje zakone, ki bodo trajali večno, le-tem ubogi človek ni kos. Mlad mož pa ne trpi zaprek in ugank, on hoče odkriti in razodeti Mladina ae odneh« n« svojih potih in odkriv« poslednje zsstore tajnosti stvarstva. Vsi ti, ki to po planinskih potih odšli v večnost, so bili željni, skušati svoje moči. Hoteli so hoditi po potih, kjer še nihče ni hodil. Vedeli «o. d« je lepo, narediti nekaj, kar drugi ae zmore in za ksr je potrebna posebna sposobnost. Uživali so ob zavesti, da imajo v sebi toliko življenjske sile, d« lahko spreminjajo nemogoče v mogoče in prav to jim je bila najbrže višja vrednost življenja. žrtvovali ao se za svoje ideale in pokazali so pot, ker so vedeli, da je bogato, žrtvovati se za take cilje. Pripovedoval je, kako (e bilo takrat, ko se je odprl pekel, ko se je nepretrgoma bliskajo, ko je tuP.i vihar in je naval oblakov zbudil vse vetrove, ko nisi videl ▼ steni ped predse, ko so pogledi zaman iskali prijemov in stopov. ko je pričelo deževati, ko so slapovi lili preko njegs; povedal je, kako je bilo takrat, ko ga je gora in raz besnela narava prisilila k strahu. Prav Um na robu se Je ogl »sil drugI. Pravil j«, kako so sunki vetrs prinašali snežne zastave preko grebena, kako je sneg v kratkem času pobelil vso steno m kako je obupal nad strašnim položajem. Stisnjen ob steno se je oglasil znova in zsvijal duh. kako strs*no je bilo. ko je gorel grebes V bliskih in ječal pod pritiski vetra, kako mu je vihar zaorglal poslednjo pesem. Kako je bilo takrat, ko sem moral odvreči vse železne stvari in se skril pod pre-veso, zunaj je besnel pokel, jaz pa sem postal ujetnik gore, dolgo eno noč in cn dan in še eno noč, je za ječal neznaten duh, sloneč na skali. Tesno mi je, če se spomnim na one ledene igle, ki so mi bičale obraz, zastajal mi je dih, lovil sem sapo. Mraz pa mi je z ledenimi prsti silil pod obleko m se zajedal v mozeg, da so mi pojemale mladostne moči. Takrat, ko je nastopil vihar ko sodnega dne, sem se zavedel, da lahko vsak trenu-(ek in vsak napačen gib prinese kaj hudega, takrat me je bilo resnično strah. Zbrfl sem se in zatajil strah mraz in utrujenost in šel sem srečen mimo smrti. To je bilo enkrat — « drugič? Ko sem nastopil poslednjo pot in se na-ielil tu med vas, sem nastopil tako pot, kjer ničesar ne morem imenovati lahko ali ne nevarno. Naneslo je tako, da se mi je sredi dela odkrušil edini prijem v prevesi, zaupil sem, veter pa je moj poslednji glas raztrgal in odnesel v dolino. Jaz pa sem padal--padal--- Vsi so govorili. Vsak je povedal svoje. Kako je takrat snežilo, kako je naglo prišlo nevreme, kako je mraz ubijal in utrujal moči in zagon, kako je varljiva skala zahtevala svoje, kako je na grebenu ob sunkih vetra, ki se je razvnemal lovil ravnotežje. kako je v privesi popustil edini prijem. kako se je zamajal klin kako se jo napela vrv, zahrnela. in potem — potem potovanje skoči zrak navzdol v večno6t Za podališanie naročnine prosimo cenjene naročnike, ki prejemajo list po pošti in jim je naročnina potekla, da se posluzijo položnic, ki so jih prejeli za vplačilo nadaljne naročnine in sicer zaradi poslovnega reda pri upravi že prve dni meseca novembra. Kdor ima še kak zaostanek, raj ga sečaj, ko se leto pcn.ika h koncu, in pa da ne zgubi za svojce pravice do »Jutrovega« nezgodnostnega zavarovanja pri Zedinjeni zavarovalnici d. d., s tekočo naročnino vred poravna. Kakor znano, velja zavarovanje le za naročnike, ki imajo naročnino poravnano vsaj za ves čas do 14 dni pred nezgodo. i tONO MATICA 21-24 Ob 15., 17 , 19 ln 21.15, {opoldanska predstava danea odpade. MARIA ANTOINETTA Žaloigra zadnje francoske vladarice. NORMA SHEARER TVRONE POVVER MISTERIJOZNA GROZODEJSTVA Mr. VVONGA PREMIERA DANES! Samo za močne živce! Mlstertozna senzacija lz zakullsja klnoškega okraja v San Franctscu. — V mučilnici kitajskega ra/.lx>jnika. kjer se dogajajo najstrašnejša grozodejstva! — Izredno napeto! Kot dopolnilo ameriSka senzacija vrtoglavega tempa' STEVII.KE, KI PRINAŠAJO SMRT (Noči v Monte Carlu) Zaradi dolžine programa se vrše predstave ob 14.80 16 45 19. In 21. uri. KINO SLOGA, tel. 27-30 Uprava »JUTRA« ffgl @ * Zaradi današnjega velikega praznika bo prihodnja številka »Jutra«. izšla šele v petek zjutraj. ♦ Občni zbor udruženja aktuarjev kraljevine Jugoslavije. Letošnji redni občni zbor je bil v nedeljo 29. oktobra v sejni dvorani »Vzajemne zavarovalnice« v Ljubljani. Poleg tekočih poslov je bilo na dnevnem redu tudi več Izrednih zadev. Predvsem je občni zbor enoglasno Imenoval g. Radovana Matjašlča, generalnega direktorja SUZOR-a v Zagrebu, z ozirom na njegove Izredne zasluge v našem socljal-nem ln zasebnem zavarovanju, nadalje za njegove zasluge kot eksperta pri številnih mednarodnih pogodbah itd. Itd. za častnega predsednika udruženja. Zaradi sedanje politične napetosti se je pečal občni zbor z vprašanjem vojnega rizika, to je s problemom vključitve škod, katere povzroča vojna v življenjskem ln elementarnem zavarovanju, v zavarovanje Itd. — Popoldne je bil slavnosten banket v srebrni dvorani hotela »Union«, na katerem je zastopal »Vzajemno zavarovalnico« njen prvi podpredsednik prečastiti g. Mlakar ln banko »Slavijo« pa njen generalni direktor gospod dr. Bole. 30 vrst kolon jske vode. odlično parfn niranih — toCI t vsaki količin In po nizkih renab Parfumerija »VENI S«, rvrftcva 1 • Častitljivi Jubilej zaslužnega zdravnika. Kastavski zdravnik dr. Kajetan Dabo-vlč, ki je doma z Reke, a is Ž2 od mladosti v Kastavu, je slavil te dni 401etnico svojega zdravniškega delovanja. Ta njegov jubilej pa bi se lahko imenoval tudi Jubilej najpožrtvovainejšega humanitarnega dela, kajti dr. Dabovič Je v svojem poklicu ln tudi drugače velik dobrotnik revnega ljudstva. Neštetim siromakom nudi zastonj zdravniško oomoč ln v kraiu in okralu ni Dobrodelne organizacije ali ustanove, pri kateri ne bi z največjo požrtvovalnostjo deloval. Dolga leta Je bil okrajni zdravnik a čeprav je bil za svojo službo Se v vsakem oziru sposoben, so ga vendarle leta 1936. upokojili. Vest o njegovi upokojitvi j« prebivalstvo hudo razburila ln v vsaki hiši Kastavščlne so podpisovali vlogo za njegovo reaktivlranje. Prošnja sicer ni imela uspeha, pač pa je dr. Dabovič ugodil prošnji prebivalstva ter ostal v kraju. Nje- PERGAMENTN1 IN C tJ ON SENČNIKI po najnovejših osnutkih pri TlČar, Ljubljana — Posebni oddelki za senčnike. Vse so si povedali, kako sc je raz grebena utrgala snežna opost, kako ga je plaz zgrabil, vrtinčil, zakopal in spet vrgel ns zrak pa ga spet zgrabila snežna gmota in ga vzela s seboj, kako ga je udarilo in zabolelo, potem pa je nastala tišina — tišina ki ni nikoli več prenehala. Pravil je. kako je noga stopila na spolzek led, kako je lovil ravnotežje M'ad duh je povedal kako so ga izvabile rože, in poslednji je povedal žalostno zgodbo, kako so ga zajele np sliko pieteU do naših uc~ MnrtiiikOv nam odkr.va Navje. ki Je vse ukraštmo s cvetjem, venci in srvefcunl. Ne pozabite pri obisku pukupaJišč počastiti tudi zaslužnih m slavnih mož na Navjus svečami m venci vsesvetske akcije! Iz Celja e— Petje na pokopališčih. Združeni moški zbori Celjskega pevskega društva »Oljke« in »Celjskega zvona« bodo peli danes ob 15. na okoliškem ln ob 16. na mestnem pokopališču, pevski odsek gasilske čete v Gaberju pa bo pel ob 15. oa bolniškem pokopališču ln ob 15.30 na vojaškem oddelku mestnega pokopališča. e— 8tetje obiskovalcev grobov je leto« sporazumno razdeljeno in to tako, da bo Izvršil štetje na mestnem pokopališču Rdeči križ, na okoliškem pokopališču pa Vlncencljeva konferenca. Obe društvi bosta pobirali prostovoljne prispevke. Pozivamo občinstvo, da prispeva po svojih močeh v dobrodelne namene. e— Zaključno nagradno strelsko tekmovanje bo priredila Strelska družina T Celju v nedeljo 5. t. m. na strelišču v Pe-čovniku Nagradno sobno streljanje Je vsak četrtek od 20. dalje v Celjskem domu. DAME! Da boste praktično tn lepo kupile vaš zimski plašč, perilo in drugo poiščite modno trgovino GUSTI VRACKO, CELJE. e— Težka prometna nesreča na Tehar-Ju. V ponedeljek okrog 18 se Je peljal oeljski avtoprevoznlk Karel Dolinšek s svojim tovornim avtomobilom po cesti is Stor proti Celju. Na ovinku pri Godčevi trgovini na Teharju mu Je privozil nasproti kmečki voz posestnika Franca Tovornika s Planine. Tovorni avto Je zadel z vso silo v Tovornikov voz in ga zdrobil. Pri karambolu se je pokvaril motor in zdrobile ao se tudi šipe na avtomobilu. Dolinšek Je dobil težke poškodbe po glavi ln vsem telesu. Nezavestnega so prepeljali v celjsko bolnišnico Posestnika Tovornika Je vrglo pri karambolu z voza na drugo stran ceste, a je dobil k sreči samo neznatne poškodbe. To-vomikovemu konju pa Je avtomobil zlomil dve nogi ln ga tudi močno poškodoval po glavi. Konja so morali na mestu ubiti. FRIZERSKI SALON R. GROBELNIK, Celje ZOPET PRENOVLJEN. Novost za prijetno britje. Novost za hitro sušenje las. — Nizke cene. — Pariška in dunajska diploma. e— Vlom v trgovino. V noči od ponedeljka na torek Je vlomil neznan storilec v trgovino Terezije Kolarjeva v Cretu pri Celju ter odnesel za 3.000 din blaga ln ukradel tudi kolo, s katerem se je po vlomu odpeljal. Orožništvo Je ukrenilo vse potrebno, da čimprej Izsledi vlomilca. e— Roparji so ga napadli. Ko se Je vračal 621etnl raznašalec peciva Anton Muršlč lz Rogatca v nedeljo zvečer domov, so ga blizu Rogatca napadli trije moški, ga podrli na tla in začeli biti po nJem s pestmi. V tem je prišla mimo neka ženska. Roparji so se ustrašili ln so pobegnili s 3 000 din, ki so jih bili ukradli Muršiču. Muršiča so oddali v celjsko bolnišnico. Izjavil Je, da Je roparje spoznal tn da so to neki posestnik iz Hrvatske ln njegova dva sinova, e— Slinavka ln parkljevka v Za vodni pri Celju. V hlevu posestnika Mihe Drobiža v Zavodni pri Celju se je pojavila slinavka in parkljevka. Zaradi tega je mestno poglavarstvo proglasilo Zavodno za okuženo področje ln odredilo vse potrebno, da se ta kužna bolezen omeji ln zatre. M. dr. so v Celju do nadaljnjega ukinjeni vsi živinski ln kramarski sejmi. V Zavodni morajo biti vsi psi tn mačke zaprti odnosno psi privezani. Na celjskem mestnem področju je prepovedan vsak svoboden in trgovski promet s parkljarji. e— Obnovite srečke drž. razredne loterije do sobote 4, t. m. v podružnici »Jutra« v Celju. Iz Maribora a— Vsesvetska pletetna počastitev. Na praznik Vseh svetih bo na pob reškem pokopališču tradicionalna popoldanska počastitev spomina mrtvih pri kateri sodelujejo vsi mariborski pevci. Ob 11. pa bo na starem mestnem pokopališču počaščen spomin prvega slovenskega novinarja Antona Tomšiča. a— 1500 litrov vina v Dravo. Neki posestnik, doma od Sv. Ane v Slov goricah, je hotel prodati nekemu vinskemu trgovcu v Mariboru 1500 1 vina. Kupčija je bila že dogovorjena. Finančni organi pa so se zar nimali za kakovost vina in so ga poslali r analizo. Dognalo se je, da je vino mešanica hruševca ln šmarnice. Zaradi tega so vino zaplenili, izlili ga bodo v Dravo. Posestnik pa bo imel sitnosti pred sodiščem. a— šolsko kuhinjo RK bo ustanovil odbor RK skupno z učiteljstvom. Šolska kuhinja bo skrbela v zimskih mesecih od decembra do mairca za najsiromašnerjše ske otroke. Prvovrstne bukove In hrastove PHRKETE dobavlja po najugodnejših pogojih REmEC G Kamnik a— Plapolajoča zastava. Ob znani madžarski obmejna postaji je ves čas do nedavna plapolala madžarska zastava oa poldrogu. Pied dvema mesecema so jo sneli, pa je kmalu zatem spet zaplapolala. Te dni pa so jo spet sneti. Ta plapolajoča zastava je kakor simbolno znamenje spremenjenih odnosov med našo državo in Madžarsko. PREDTISKANJE, entlanje. Izdelovanje vseh ročnih del Izvršuje hitro ln poceni »LAMA«, Jurčičeva ulica 4. — Prost ogled. a— Zaradi 8 din rabuka in razdejanje. Gostje so se v neki gostilni v Frankopa-nem ulici precej žilavo spoprijeli. Neki Franc P. ni maral plačati bdljardne pristojbine v znesku 8 din. To Je dalo povod vznemirjenju, ki je prešlo v rabuko in razdejanje. Padali so udarci na levo in desno io tudi gostilniški Inventar je čutil posledice razburljivega incidenta. Policija je vzpostavila red in mir Svoje odmeve pa bo Imela rabuka pred sodiščem. — Tudi v Veliki Zimici je bil razburljiv dogodek. Ra.zvila se je ogorčena fantovska bitka. Na bojišču sta obležala zaradi udarcev, ki sta, jih dobila s kolom po glavi 341etni hlapec Ervin Zdovc ter 191etni posestniški sin Alojzij Hrastnik. Zdovca in Hrastnika so adtpremili v bolnišnico. a— Krznarstvo P. Semko, Tyrševa 37 Vam nudi ceneno kožuhovino in krznarske izdelke. (—) a— Obiščite »Mariborsko menzo« na Sk>mškovem trgu, najboljšo in najcenejšo kuhinjo. Se priporoča M. Drčar. (—) Iz Gornje Radgone gr— Po treh letih pojasnjena tatvina. Z aretacijo tatinske tolpe Janeza Kosa iz Cogetlncev so prišli na dan številne tatvine, ki so bile pred več leti Izvršene v tukajšnjem okolišu, zlasti v okolici Sv. Jurija in v Sčavniški dolini. Med drugim je zdaj pojasnjena tudi velika trikratna tatvina, ki je bila pred tremi leti izvršena pri posestnici Kristini Flajsinger-jevl na Grabonoškem vrhu. Tatinska tolpa je odnesla vse. kar ji je prišlo pod roko. tako nad 100 litrov vina, več steklenic žganja in bučnega olja, različno gospodarsko orodje in posodo. Tatinska tolpa je tedaj povzročila občutno Škodo tudi s tem, da je razsekala dvojna vrata v klet ln sobo, nadalje razdrla štedilnik ln razbila železne plošče. Zdaj po aretaciji vodje tatinske tolpe si bo tukajšnje prebivalstvo oddahnilo. Iz Trbovelj t— Jadranski dan je proslavila Jadranska straža v Trbovljah v soboto zvečer z dobro uspelo akademijo v Sokolskem domu. Akademijo je otvoril s prlgodnlm nagovorom g. Pahor Drago, ki je v Izbranih besedah podčrtal, da Jadranska straža praznuje ta dan Jugoslovenskega morja leto za letom, a Se nikdar ga nI praznovala v teko Izjemnih razmerah, ki terjajo od nas vso nacionalno složnost. V tem času morajo nas Jugoslovene zanimati predvsem naši problemi, med katerimi ni naj-zadnji problem našega morja. Veliki časi zahtevajo velike ljudi: Zato proč z malenkostmi ln partikularlzmom! škodljivci naiie narodne stvari so oni, ki utesnujejo naše narodne probleme v ozke vsiljene meje! Po govoru so sledile deklamactje ln telovadne točke, kl so jih Izvajali gasilski naraščajnlkl, sokolska deca ln podmlad-karjl Jadranske straže. Vse točke so bile Izvedene prav odlično ln manifestirale za celotnost našega Jadranskega morja. Na prireditvi je bilo mnogo mladine, kar je razveseljivo. Manj razveseljivo je vsekakor dejstvo, da je bilo odraslega občinstva bolj malo — kot je to na žalost običajno če gre za nacionalne ln kulturno prosvetne manifestacije. Spričo dejstva, da udeležba na prireditvi nI bila vezana na stroške — vstop je bil prost — bi bilo pričakovati od trboveljske javnosti pač primernejše udeležbe! t— Organlzaelfa trgovskih hi privatnih nameščencev v Trbovljah sporoča, da se bodo od 1. t. m. do 1. marca 1939. zapirale trgovine ob 18. Izvzemšl sobote ter plačilnih dnevov t. j. vsakega 1. ln 15. Na to opozarjamo trboveljsko občinstvo radi Informacije! Iz Gornjega grada gTg— Za 'JSlotnloo je sprejela ga. Trobej Franja od številnih prijateljev in znancev čestitke ln ker se ne more vsakemu posebej zahvaliti, stori to po tej poti ter se iskreno zahvaljuje vsem čestilcera za čestitka. gg— Betonsfcl most v Na^arju bo kmalu dovršen ln izročen prometu. Zgradba pre<5stavlja lep napredek našega okraja n posebej Zadrečke doline. Otvoritev mosta se bo izvršila v kratkem na slovssen način. gg— Elektrif»«a«aja gOrnje^rajskega okraja le počasi napreduje. Stebri za daljnovod iz Velenja .-=*> postavljeni do Nazar-ja ta na drugi strani ob Savinji v smeri proti Rečici. Pravijo, da bo tu luč gorela že tekam meseca novembra. V Zadrečki dolini, v Gornjem gradu in v Novi Štifti pa i»e bodo dela za velenjski daljnovod pričela šele pomladi. Skrajni čas je že, da se elektrifikacija teh krajev Izvrši ko je zlasti v Gornjem gradu razsvetljava ln pogonska sila omejena le na nočni čas ln še v tem času je elektrčna sila preslaba in luč zelo pomanjkljiva, tok je seveda Istosmerni ln ne polnovredni izmenični tok. Pričakovati je pa da bode banovina prevzela uporabijvi material dosedanjih domačih elektrarn, da ne bodo lastnik: Istih preveč oškodovani. Seveda pa pričakujemo, da bo uprava in nadzorstvo nad električno napeljavo v dobrih in .skrbnih rokah ln da bo luč ter poganska sila v zadostni meri na razpolago ln da ne bo nikakih pomanjkljivosti, kakor jih čutimo sedaj. gg— Odbo,- za prošnje vojagKlh obveznikov, je pr čel z delom pod predsedstvom pr stava dr. žnidarja Antona Nabralo se je prošenj za podpore veliko število in bo pač delo odbora jako težko, želeti je, da bi se rešitev prošenj pospešila, ko rodbine obveznikov že komaj čakajo na denar. gg— Na«e ce«te so v izredno slabem stanju. Sele sedaj so pričeli s posipanjem gramoza, a gramoza je vse premalo priprav ljenega. Treba se bo lotiti temeljito rekonstrukcije naših cest v vsem okraju Naš okraj se tudi v tem oziru preveč zapostavlja. Potniki imajo priliko na lastni kož čutiti, ko se vozijo z avtobusi po naših cestah, kako desolatno Je stanje teh cest in mara človek imeti pač izredno dober želodec da srečno in brez -leprilik doseže svoj cilj. gg— Prezgodnji sneg. V soboto 28. oktobra je tudi v dolini snežJo, kakor sredi zime in je snega obležalo za nad 20 can. Ponekod je sneg poškodoval telefonske napeljave, ker je bil moker in težak. V nedeljo so nekateri navdušeni smučarji že h teli na smuk. Sedanja generacija ne pomni tako zgodnjega snega v dolini ko kmetje še niso pospravili jesenskih pridelkov in še tudi niso utegnili pr praviti stelje. — Krompirja je bilo letos zelo malo in se je seveda njegova cena zvišala. Pridelek fižola na je sploh odrekel in so tudi lanske zaloge že pošle. gg— Nov vozni red po savinjski železnici je jako nepriličen in se prebivalstvo sprašuje, zakaj je bil ukinjen uopoldansld savinjski vlak, ne da bi bili prej zaslišani krajevni faktorji ln ne da bi se bilo oziralo na potrebe in želje prebivalstva. Poštni avtobus bo odslej popoldne vozil pra- šen, ker potniki nimajo sveae takoj m Celje, oziroma bodo prišli r Celje sele po IS. url. Iz Ptuja j— Zvočni kino predvaja v četrtek dne 2. novembra ob pol 19. ln pol 21. url film Strahovi na potovanju. (—) Kino »Royal«, Ptuj. Danes senzacionalno reledelo »Kavčuk«. V gl. vi.: Rene Delgten, Gustav Dlesal tn Vera v. Lan gen. Najno-vej« tednik Sledi: »Klrehfeldskl župnik«, po Anaengruberjerem romanu! Iz Tržiča e— Kino predvaja daues 1. XI. film »V novo življenje« črtan film »Popaj-avijatik« ln tednik. (—) Iz Novega mesta Zima zahteva dobro, elegantno in poceni vrhno oblačilo! Vse to. Vam nudi v krasni izbiri modelov damskih zimskih plaSčev s prvovrstno kožuhovino v najboljši Izdelavi za vsak okus — splošno znani modni salon ŠETINC LADO. Iz Kranfa r— Na vojaškem pokopališču na Rupl se bo danes vršila spominska svečanost po končanem opravilu na kranjskem pokopališču, ob četrt na 17. Na grobovih bodo zapeli otroci obeh ljudskih in meščanske šole, kl ao tudi lepo okrasili grobove padlih borcev lz svetovne vojne. Promet o Vseh svetili Uprava policije odreja sporazumno z mestnim poglavarstvom glede prometa ob priliki praznika Vseh svetih 3ledeče: Dovoz je dovoljen po Smartinski cesti, Savski cesti m Med hmeljniki. Odvoz izpred pokopal šča pa po cesti, kl vodi v Tomačevo, L-nhartovi cesti v smeri Tyrševe ceste. Za vozove s konjsko vprego pa po cesti, ki vodi v Jarše Pokopališki ulici, mimo Kem čne tovarne in dalje skozi Predovičevo ulico proti mestu. 2. Električna cestna železnica, ki bo vozila vsaki dve minuti, bo imela pred pokopališčem posebno postajališče za izstop tn posebno postajališče za vstop potnikov. 3. Redni avtobusni promet iz mesta na pokopališče m obratno letos odpade. 4. Vsako prenatrpanje voz J je v smislu obstoječih predpisov strogo zabranjeno ln smejo sprevodniki sprejeti le ono število potnikov kolikor je kom sijelno dovoljenih mest (sedežev) in stoj.šč. Varnostni organi imajo nal< g da vozila, ki oj biia prenatrpana, izločijo iz prometa ter jim zabranio nadaljnje obratovanje Vsled tega se tudi obč nstvo opozarja naj ne sili v vozove, ki so že z najvišje dopustnim številom potnikov zasedeni. 5. Za privatne avtomob le ln avtoizvo-ščke je določen pred pokopališčem poseben park poseben park tudi za konjsko vprego, kolesarjem pa je dovoz pred pokopališče prepoveaan Vsi kolesarji oodo morali pustiti svoja kolesa na za to določenem prostoru to je na trikotnem vogalnem zemljišču, kjer se stekata Savska in Linhartova cesta. 6. Glede parkiranja voz1!, kakor tudi glede vožnje same, se morajo vsi vozači, brez Izjeme strogo ravnati po navodilih službenih varnostnih organov. 7. Občinstvo se opozarja, da je vstop na pokopališče dovoljen izključno pri vratih na desni strani cerkve (ki so navadno za Drta), izhod pa je izkJjučno skozi leva vrata (to je med cerkv.jo in upravnim poslopjem pokopališča). 8. Občinstvo, posebno starši z otroki, se opozarja, naj se tam kjer ni hodnikov strogo drže desne strani ceste, da se s tem izognejo nezgodam in da ne j vira jo po nepotrebnem prometa. 9. Občinstvo se ponovno, kakor vsako leto, opozarja, da je hoja in stopanje na grobove prepovedana. Varnostni organi majo strog nalog da vse take osebe legitimirajo in prijavijo, ker se bo proti njim postopalo zaradi poškodbe tujega imetja. 10. Končno se opozarja občinstvo, da se bo nahajala -tojnica mestne socialne akcije na prostoru pred pokopal-ščem, to je na desni strani ob koncu ulice Med hmeljniki, kakor tudi ob ipravnem poslopju žal S tem bo vsakemu obiskovalcu grobov omogočeno, da počasti spomin svojih rajn-kh z malenkostno oa kupnino v prid mestnih ubogih. ★ Na vseh svetih dan bo ves dan promet do skrajnosti pomnožen. S končnih postaj Vič, Rakovnik in St. Vid bodo vsi vozovi direktno vozili k Sv. Križu, iz Most p« s prestopanjem na Hrvatskem trgu. Za ta dan sta vpeljani tudi dve krožni progi. Krožna proga št. 2 bo vozila od 8v. Križa mimo kolodvora m pošte ter magistrata po Poljanah nazaj čez Hrvatski trg k Sv. Križu, a krožna proga St. 5 bo vozila od Sv. Križa čez Hrvatski trg mimo magistrata ln pošte ter kolodvora nazaj k Sv. Križu. Ponavljamo, da se bomo na praznik Vseh svetih lahko vozili k Sv. Križu naravnost s Rakovnika, Viča, St. Vida ln nazaj, a pri vožnji iz Most bomo morali prestopati na Hrvatskem trgu. V prometu bo ta dan 46 voz ln 6 prikolic ln zato prosimo občinstvo, da zaradi hitrejše od-preme voz od Sv. Križa vstopa samo v direktne vozove, da bodo odpadla vsa zamudna ln nepotrebna prestopanja. Pri vstopanju in Izstopanju pri Sv. Križu naj ljudje pazijo, da vstopajo na prostorih, Id so označeni za vstopanje, Izstopajo pa samo na prostorih za izstopanje, kl so tudi tako označeni. Posebno pa tudi prosimo, naj nihče ne stoji na stopnicah, ker bo policija strogo pazila na obešanje na tramvaj ln vsak prestopek takoj kaznovala. Na Vernih duš dan, v četrtek t. novembra bodo direktno k Sv. Križu vozili vsi vozovi iz Most in Rakovnika ter nazaj ves dan, z Viča naravnost k Sv. Križu in nazaj pa samo popoldne. Šentviška proga bo vozila do pošte ln nazaj. V prometu bo ta dan 36 voz ln 6 prikolic. V petek 3. novembra bodo res dan vozili vsi vozovi lz Most k Sv. Križu, na ostalih progah pa tako kakor vsak dan po obstoječem voznem redu. Skupaj bo ta dan v prometu 28 voz in 6 prikolic. Da se bo promet čim hitreje razvijal In ne bo zaradi napačnega vstopanja in izstopanja ter nepotrebnega prestopanja kakih zamud, zlasti pa zaradi pritiskanja na vozove ln obešanje nanje celo kakih nesreč, naj občinstvo mirno čaka na prave vozove in se ne gnete s silo vanje. Zate naj pa ljudje zlasti na praznik Vseh svetih odidejo od doma o pravem času, predvsem naj pa pazijo na napise ln pojasnila t-r navodila policije in uslužbencev električne cestne železnice. Presenečenja zgoinjs zime Žival! so jo oblutil« rastlinstvo in ljudje pa so bili presenečeni Radovljica, 31 oktobra. Prvi sneg, posebno če zapade zgodaj, povzroči vedno precejšnjo škodo. Tako je bilo tudi letos. Prlroda se je sicer v zadnjih dnevih Izredno hitro pripravljala na prvi učinkoviti zimski napad, toda vse le še ni bilo v redu, ko je zima nastopila svoje prodiranje tudi v dolini. Lastovke dolgo niso odletele, toda odšle so pa le še pravočasno. Divji golobi so odšli predčasno. Navadno se selijo še okoli Vseh svetih. Tudi škorci so odjadrali pravočasno. Zanimivo je bilo opazovati letošnjo selitev kljunačev. V planinah so jih videli precej stalno skozi kakih 14 dni. Močan polet kljunačev je prišel v dolino v noči od 23. na 24. oktobra, pač kakor vsako leto. Toda dolgokljunl so se letos zadržali v naših krajih izredno kratko dobo. 24. oktobra je bil glavni polet. Dan kasneje, ko je precej deževalo, so bili še pri nas. noč od 25. na 26. oktober pa je bila jasna ln hladna. Dočim so ljudje pričakovali z nočnim ohlajenjem zboljšanja vremena, so kljunači občutili svarilo pred snežno nevarnostjo. kl je res že sledila prihodnji dan. Druga leta so se kljunači zadržali celo po 14 dni ln še več. letos pa jih je odpeljala že prva jasna noč. In to je bilo za rod dol-gokllunov tudi rešilno. Le težko bi si bili Iskali hrane v trdih, zamrznjenih tleh. Hrana kljunačev obstoji v glavnem lz deževnikov, ki posebno v južnem vremenu prilezejo na površje ln jih kljunači z dolgimi kljuni vrtajo iz mehke, močvirnate zemlje. Kljub precej nenadnemu napadu zime so se letošnjo jesen vse selivke pravočasno umaknile čez gore v varne, tople kraje. Prihod zime pa so začutili pravočasno tudi četveronožci. Ko je po planinah pred dobrim tednom tu pa tam še prav prijetno poljubovalo solnce prosojne rebri, so že jeli črni gamsi prihajati iz senčne koroške strani na prisojno kranjsko plat Karavank. Večina gamsov s Karavank je po-vržena v ruševju ln v macesnovelh na naši stra.nl. Ko pa prične greti poletno solnce ln to že proti koncu pomladi ln ko pričnejo v planino prihajati turisti in pastirji, pa odide skoro vsa gamsarija. posebno koze z mladiči, v senčne pečine na Koroško, kjer je vse bolj mirno ln težje dostopno svetu, kakor Je na južni strani Karavank. Preden pa zakraljuje zima, se skoraj vsi gamsi spet vrnejo v svoje rojstne kraje. Prav tako kakor eramsi so tudi srne začutile pravočasno bližajočo se zimo. Nekaj ur preden je pričelo snežiti, ko je sijalo še solnce, so že opazili na pobočju Jelovice srne, kl so se pomikale v dolino. Po več skupaj so jih videli, kako so letele v nižje ležeče gozdove. Ljudje, kl so opazovali hitro premlkanle divlndi. so sklepali, da bo prlSlo Izredno hitro hudo vreme. In to se je tudi zgodilo. Na Karavankah 1e zapndlo v poldrugem dnevu toliko snega, da se Prešernova koča na Stolu le komaj še opazi. Sneg jo je skoraj vso zapadel Veliko snega pa je padlo tudi na Jelovici. Delavci, ki so sekali les na Jelovici, pravijo, da ga Je na MoSenjski planini, kjer bo kmalu lepa smuka, zšpadlo nad 1 meter. Vozniki so morali za nekaj dni ustaviti vožnjo s planine. Bolj kakor žlvano je IznenadO sneg cve-tano ln človeka. Listje z drevja je zelo hitro odpadalo, toda ne pri vseh drevesnih vrstah enako. Dočim so se bukve ln gabri hitro obleteli, Je na nekaterih vrstah drevja, posebno na sadnem drevju Se vse zeleno. Tako drevje je seveda zelo trpelo in ga je mnogo polomil prvi težki sneg. Mokri sneg pa je posebno v dolinskih gozdovih polomil tn celo Izruval več Iglavcev. Kako zelo težak je bil zadnji sneg, priča dejstvo, da Je potrgal na Gorenjskem električne vode ln da se je bilo zlomilo celo več drogov. Ker je bilo do zadnjega toplo, so kmetje pustili na njivah zimske pridelke. V nadi, da ne bo še takoj zapadel sneg, pa tudi niso zavarovali sadovnjakov, ln to se je že maščevalo. Prvo noč, ko je bil zapadel sneg, od sobote na nedeljo, zajci niso šli iz ležišč. Sadjarji so se tolažili, da bodo počakali vsaj do ponedeljka, kajti pri novczapadlem snegu zajci radi čepijo nekaj dni v ležišču, a zdaj imajo tudi Se V kozolcih dosti hrane. Toda letos se je zajcem zelo mudilo. Kljub temu, da jim nI primanjkovalo hrane, so se bili že v noči na ponedeljek lotili mladih debel sadnega drevja. V nekaterih krajih so povzročili že precejšnjo Škodo, kar naj bo sadjarjem neprijeten, žalosten opomin, da tudi lepemu, toplemu jesenskemu vremenu ne smemo verjeti ln da je treba pač vse narediti pravočasno. —s. Novi občinski dom v Trbovljah Novi trboveljski občinškl dom, o katerem smo poročali da je bil pred' kratkim dograjen, so nedavno na prvi otvoritveni seji občinskega odbora v novem domu prodali svojemu smotru. » Na predvečer je bala lmpozantna zgradba svečano razsvetljena. Množica ljudi Je prisostvovala na novem občinskem trgu koncertu delavske godbe, portal je bil lepo okrašen z jugoslavenakimi trobojkaml in zelenjem. Na dan otvoritve same se je dopoldne zbral občinski odbor k svečani se& katere so se udeležili zastopnik rudnika ravnatelj Inž. Biskupskl v imenu občine Hrastnik Dol pa župan Malovrh a hr&stniškega občinskega odbora. Sejo je otvoril predsednik Kleoorftek, kl je uvodoma omenil, da so se r Trbovljah baš pred šestimi leti združili delavci kmetje in obrtniki pod skupnim gospodarsko-po- litlčnim programom sa depolitizacijo občine, za ravnopravnost občanov ne oziraje se na stan in politično pripadnost. Poudaril je industrijski značaj Trbovelj, Sijih gospodarski napredek je odvisen le od prosperir bete rudarskega dela. Občina je pod današnjo upravo izvedla veliko socialno delo, predvsem v prid delavskega prebivalstva, od javne kuhinje, ki je preskrbovala v letu krize dnevno 1600 revnih otrok in 200 brezposelnih delavcev in delavk pa do finančne sanacije občinskega gospodarstva, ki je uspela vsled splošnega zboljšanja gospodarskega stanja in uvedbe novih davščin na električni tok. Občina skrbi za najpotrebnejša javna dela ln izpopolnitev higiensko zdravstvene službe, kl je zahtevala nastavitev lastnega občinskega zdravnika za bolnike, ki niso člani Bratovške skladnlce in Okrožnega urada ter nimajo sredstev za zdravljenje. Zgraditev novega, občinskega doma je bila z ozirom na velike nedostatke dosedanjih občinskih uradnih prostorov ter vedno večje upravne naloge občinskega uradovanja neobhodno potrebna. Priprave in zgradbe so bile dovršene v amerlkanskem tempu ter so biM celokupni gradbeni stroški kriti s prihranki in povečanimi dohodki na električni trošarini v Iznosu od din 1,654.000. Novi dom naj bi pravice za vsakogar, dom vseh občanov, kadar bodo v stiski Predsednik Je proiložil, da se mesto svečanostnih otvoritvenih prireditev nakaže kot pomoč na>-večjim občinskim revežem din 5000, kar Je občinski odbor odobril soglasno. V tmeno občine Hrastnik Dol Je župan Malovrh čestital k tako lepo uspeli zgradbi, ravnatelj TPD B&kupski pa Je izrazil čestitka ▼ imenu TTXP. Seji Je sfledil ogled zgradbe, ld Je po svoji smotrni notranji ureditvi brez dfvoma eden najlepših ln najmodernejših občinskih domov v Sloveniji Zgradba sama Je dvotraktno dvonadstropno poslopja. V glavnem traktu so na. meščeni v* občinski uradi, r manjšem stranskem traktu pa sejna dvorana. Urad! sami so prostorni in svetli ter vsi zvezam med seboj po dveh širokih hodnikih, kl Jta. zopet veže položno stopnišče. V pritličju Ja nameščen arhiv, skladišče za potretošO-ne proti napadom ie zraka s posebno celico za preizkušanje plinskih mask, soba za sAuge ln dostavljale«, stanovanje za hišnika kotlarna tn zaporne celice. V ptrvem nadstropju so uradi policije, prijavnega, vojaškega oddelka, blagajna in knjigovodstvo. Blagajniški in vojaški oddelek tanata posebno zidane trezorje. Poleg tega sta ▼ prvem nadstropju Se dve sobi za oddelek finančne kontrole, trošartnski tn socialni oddelek. V drugem nadstropju pa so urad župana, tajniške sobe, regfcstratura, vložišče ki strojepis, posvetovalnica uprave, so--ščioe, postavki kl sta lz higiensko zdravstvenih ozirov pač najnujnejši v bodočem programu občinskih Javnih del Zagrebški mestni uradniki po novem Značilna in zanimiva izjava novega zagrebškega mesto* nega komisarja Starčeviča Ljubljana, 30 oktobra V zvezi z organizacijo nove banovine Hrvatske se v vsem jugoslovenskem tisku mnogo razpravlja o novih političnih in upravnih prob^mih. ki se zastavljajo, in splošna »lika že približno naznačuje novega duha. v katerem se država preureja. Spričo tega pa smo skoraj prezrli nekatera konkretna socialna vprašanja, ki hkratu prihajajo na dnevni red. V drugem pogledu daje nekaj zanimivih informacij najnovejša številka lista »Gradski namještenik«, uradnega glasila »Društva gradskih službe-nika« v Zagrebu, k; objavlja na uvodnem mestu intervju svojega glavnega urednika z novim komisarjem zagrebške mestne občine Mate Starčevičem. Urednik lista je vprašal komisarja najprej, koliko je rcsnice v govoricah, da bodo vsi mestni uslužbenci, ki imajo manj kakor 10 let službe za sabo, stavljeni na razpoloženje. — Kdo pa govori takšne reči, je rekel komisar. O tem ni govora. Jaz poznam potrebe uradnikov, saj senr sam uradnik, zato pa se tudi borim na njihovi strani. Nihče naj se ničesar ne boji. Vršc se samo nekatere premestitve, a odpustov ne bo nikakih. Naj se le kar vsi mirno primejo dela. naj le delajo za občane in naj v svojem poslu zmerom bratsko ravnajo. Zmerom se moramo zavedati, da smo mi tu zaradi občanov, ne pa oni zaradi nas. Dolžnost nas uradnikov je, da narodu pomagamo, da ga dvignemo kulturno, moralno in gospodarsko. Le nič skrbi 1 Jaz hočem urad. stanje še izboljšati, da bodo 'ah-ko delali v miru. Zato je treba samo časa in možnosti Slišal sem, da se nekaterim premestitvam daje nekak političen pomen. A v resnici ni nič tega. Te premestitve se vrše po našem preudarku in po službeni potrebi. Tako so se izvršile nekatere iz-premembe med gospodi senatorji m med šefi odsekov Postavili smo jih na mesta, ki jim stvarno kot strokovnjakom ustrezajo. Kot primer lahko vzamete senatorja Mira Majerja. Prosim vas on je kot senator sedel pred županovo sobo in spuščal k njemu stranke. To pač nt bil posel za senatorja. Nismo mogli dopustiti, da sedi tam. zato smo ga razrešili te službe In sdaj ima priliko da ae povsem preda dehi ▼ svojem odseku. Na vprašanje, ali bodo res znižane plače, je komisaru odgovoril: — Kaj? Znižane? Ne! Če bi mogli, b« ie zvišali plače. Znižali bomo samo plače gospodom ravnateljem podjetij, nikdar pa mestnemu uredništvu. Bodite prepričani, da storim vse, kar morem, da bi bili mestni uradniki zadovoljni Frizersko zborovanje v Celju V nedeljo Je bflo ▼ Celju zborovanje zastopnikov frizerskih združenj iz Ljubljane, Maribora in Celja. Zborovanja so se udeležili tudi Štirje delegati zagrebškega frizerskega združenja. Na zborovanju so razpravljali o perečih stanovskih vprašanjih, zlasti o razmejitvi frizerske in brivske stroke. Zborovale! so zahtevali, da se Izda uredba, kl naj točno določa, da smejo mojstri, kl rf so pridobili do nveljavljenja te uredbe pravico, da Izvršujejo frizersko in brivsko panogo, obdržijo to pravico. Novi mojstri pa naj bi morali polagati Izpit is obeh panog, če bodo hoteli izvrševati obe panogi Kandidatov, kl ao as učili samo ene panoge in nameravajo Izvrševati samo to panogo, naj bi polagali izpit samo lz te panoge. Pri razpravi o pomočniških mezdah ni prišlo do zaključka. Mojstri so mnenja, da Je ▼ tem pogledu itak v veljavi zakon o minimalnih mezdah. Na zborovanju so tudi razpravljali o enotnem postopku pri mojstrskih izpitih v dravski banovini V debato so posegli tudi zagrebSki delegati ln dajali koristne nasvete. Na zborovanju je bilo doseženo popolno soglasje v vseh vpraSanjih. Podčrtana Je bila tudi potreba enotnega postopanja ▼ vseh obrtniških zadevah v dravski banovini Osa jo je pičila v jezik ▼ Frankfurtu ob Odri se Je primeril te dni nenavaden slučaj kl je zahteval zdravniško intervencijo. Neka Štiridesetletna ženska je jedla hruško in ni opazil«, da ae nahaja v sadežu osa, ki ja pičila lansko t Jesfk. Zaradi oslnega pika Js ko> akl otrpnil Jezik ln so JI morali nuditi Vojne mornarice obeh vojujocih se taborov Zadnji znani podatki o številu in velikosti nemških, angleških in francoskih vojnih ladij Dosedanji potek vojne med zapadnima velesilama in Nemčijo je zaenkrat obeležen predvsem po borbi na morju, pri čemer sta oba tabora prizadela drug drugemu že težke izgube Anglija jo izgubila že dve veliki ladji: nosilca letal »Coura-geous« in bojno ladjo »Royal Oak«. Nemci pa so izgubili okrog 20 podmornic. Anglija ima trenutno pod orožjem 14 velikih bojnih ladij s skupno 443 750 ton tonaže. Pri tem je potopljeni »Royal Oak« že odračunan. Francija ima 7 velikih bojnih ladij in tonažo 163.495 ton. Obe državi skupaj imata torej 21 velikih bojnih ladij s tonažo 607.695 ton. Nemčija ima pod orožjem 2 veliki bojni ladji s skupno tonažo 52.000 ton. Trenutno grade v Nemčiji še 2 veliki bojni ladji, v Angliji 5 in v Franciji 2. Francija in Anglija imata skupaj 7 velikih nosilcev letal s skupno tonažo MO 000 ton in 200 letali, nameščenimi na teh nosilcih. Potopljeni »Courageous* je že odštet. Pole® tesa imata še 3 matične ladie s skupaj 50 letali. Nemčija trenutno nima še nobenega nosilca letal, gradi Da dva, ki bosta imela na krovu skoraj 80 letal. V Angliji so v gradnji štiri, v Franciji pa ena mat'čna ladja. Nemčija ima tri oklopne križarke po 10.000 ton tipa »Deutschland« V uradn.ji pa ima še tri težke križarke Ansliia in Francija imata skuoai 22 oklopnih in težkih križark s tonažo 215.000 ton. Lahkih brzih križark imata Anolfia in FranrMa 57 s skucno tonažo 3P5 000 ton. Nemčija pa 6 s skupno tonažo 35.400 ton Fran^ja in Anelija imata še dve kri^arki mino-noskl. k^fprih vs»ka nosi do 630 min. Torpednih raSilcev imata FranoMa in Ansrliia 235 s skupno ton^go 370 000 ton, Nern*:iq ^ 22 s tonažo 31 ooo t#n. Podm^>rn'c imata Ancrlij;! in Franr-ua sloma i o'i teea 66 vei;kfh s 8n0 do ">000. PViirvna ip fran<--n«;T•-> rr1~?Vr> rvHnln +aVo r< q -no m nroio pn-i-loSVln in francoskih tv^-7 • vvsnevropskimi državamL Poleg te^a ima nemška mornarica večje število posebnih manjših ladij za polaganje in iskanje min Njih število ni znano ravno tako tudi ne število posebnih francoskih in angleških ladij za polaganje in iskanje min, za spremljevanje trgovskih ladij, za borbo proti podmornicam in za obalno službo. Anglija ima skupno pod orožjem okoli 550 pomorskih vojnih edinic s skupno tonažo 1,500.000 ton. Francija okoli 250 s tonažo 600.000 ton. Nemčija pa 140 edinic s tonažo okoli 200.000 ton. Težkoče prekomorskih letalskih napadov Znani francoski publicist Henri de Ke-rillis, ki slovi tudi kot eden najboljših letalskih strokovnjakov, je objavil v svojem listu »Epoque« studijo o izgledih nemškega letalstva za množinske napade na Anglijo. V študiji ugotavlja pisec. da je nemško vrhovno vodstvo doslej uporabljalo pri !etaisk'h akcijah samo manjše število letal. To taktiko tolmačijo letalski strokovnjaki na različne načine Najbolj verjetno tolmačenje je tisto, ki trdi. da razpolaga Nemčija z omejenim številom modernih bombnikov za doige polete. Med drugim pravi Kerillis: »Nemčija je gradila zadnja leta veliko število bombnikov, ki pa so sposobni le za krajše polete ker je pri njihovi izgradnji računa'o nemško vojno vodstvo prvenstveno z operacijami proti letalsko šibkim državam,, kakor sta to bili Češkoslovaška in Poljska. Tekom poljske akcije je utrpelo nemško letalstvo dokai velike mate;ia'ne žrtve, pa tudi človečke ki so še težje na-domestljive od materialnih. Letalcev ki so zmožni leteti s težkimi modernimi bombnika nad sovražnim ozemljem tisoče kilometrov brez pristanka, ni na legije Še manj pa je takih le"a!cev. ki so sposobni za pre-komorske polete Poleg tega je treba računat5 s tem. da je koeficient izgub pri letalskih operacijah z določenim ciljem mnogo večji, kakor pa pri poletih »na 9lepo« nad sovražnim ozemljem. Rezultati dosedanjih angleških in nemških letalskih operacij proti določenim ciljem dokazujejo, da se vrne na svoje izhodne baze samo 70 odstotkov letal, dočim jih je 30 odstotkov sestreljenih Na podlagi tega je mogoče v naprej izračunati, da so letalci pri poletih na velike razdalje nad sovražno ozemlje pri tretjem ali četrtem poletu po verjetnostnem računu obsojeni na smrt.« štiri vofm zapada proti Nemčiji Belgijski vojaški tednik »Guerre» je objavil v svoji poslednji številki zelo zanimiv članek o vojaških ciljih sedanje vojne. Najprej se dotika vprašanja opozicije v Nemčiji proti sedanjemu režimu in prihaja do zaključka, da se va^aio vsi. ki mislijo, da je mogoče Hitlerja in njegov režim strmoglaviti na tako zvani »notranji fronti«. Nato presoja posamezne izraze sedanje vojne in piše, da vod'jo to pot zavezniki proti Nemčiji štiri vojne- vojaško, gospodarsko, moralno in diplomatsko vojno. Izmed vseh štirih je znabiti najbolj uspešna gospodarska, toda tudi najbolj počasna. Preden bi ona dosegla svoje uspehe, bi »e lahko pri sovražniku pojavil oni notra-aji razpad, ki bi pozneje samo kompliciral ; delo za vzpostavitev miru, kakor je bil to j primer leta 1918. ko so zavezniki dolgo zaman iskali prave odgovorne državnike na nasprotni strani, s katerimi bi se lahko pogajali. Najbolj uspešna je vsekakor prava vojna na bojiščih, kajti edino ta nudi možnost, da se zasede primeren del sovražnega ozemlja in pridobi s tem edino zanesljivo jamstvo za vzpostavitev take vlade, ki nudi vse garancije za sklepanje o novi, boljši mirovni ureditvi po končanih operacijah. Moralna vojna ali »vojna živcev« se je začela že davno pred pravo vojno in se je potem le še stopnjevala.. Toda ona igra enako kakor diplomatska vojna le podrejeno vlogo: nobena od njih ne more izsiliti odločitve, temveč lahko le pripomore k pospešitvi odločitve v pravi vojaški ali pa v gospodarski vojni. Mak priče velikih dogodkov Svojevrstna razstava v Londonu V Londonu imajo navzlic vojni svojevrstno razstavo. V hiši v Piccadiiiyju, v kateri sta prebivala sedanji kralj in kraljica kot vojvoda in vojvodinja Yorška, so razstavili predmete iz vsakdanjega življenja, ki so bili v zvezi z znamenitimi osebnostmi in ki so v določenih trenutkih imeli zgodovinsko ulogo. Videti je n. pr. z dragulji posuti red, ki ga je Napoleon izročil nekemu prijatelju, ko je zapustil »Bellerophon« in šel v pregnanstvo. »Napoleon je sam stopil v čoln,« piše neka priča tega tragičnega dogodka. »Kmalu sta mu sledila dva francoska generala in dve francoski dami... Oba generala sta sedela molče s sklonjeno glavo, klobuk sta držala med koleni. Obe dami sta med vso vožnjo tiho jokali. Ko se je odpravljal na krov »Northumberlan-da«, je Napoleon snel z vrtu red z ognjenim trakom in ga izročil Manningu s francoskimi besedami: »Obdržite to v spomin name.« Manning je odgovoril: »Do svoje smrti, Sire!« Številne so relikvije iz stuartske dobe Tako je St. John's College v Oxfordu posodil podobo Karla I.. ki so mu lasje in brada popisani s teksti spokornih psal-mov. Karel II. je bil prosil, naj mu to podobo darujejo. Zelo nerad se je zavod ločil od nje. Nekoliko let pozneje je kralj vprašal, ali bi mogel za zavod kaj storiti Tedaj so ga prosili, naj bi sliko vrnil. Na razstavi je videti tudi pol zlate gvi-neje ki jo kraljica Henrieta Marija izročila Karlu I., svojemu možu, ko se je z zadnjim stiskom roke za vedno ločila od njega. Nenavaden razstavni kos je čudovito lepo rumeno brokatno oblačilo iz 1. 1760 Jane Wainwrightova. lepa, čednostpa Jiči nekega kvekerskega zdravnika iz Yorks-hirea, je prišla v London, da obišče kraljevega telesnega zdravnika Ta ji je podaril omenjeno oblačilo in jo vzel s seboj na dvorni ples. Ves London io je potem slavil zavoljo njene lepote. Ko je pa o tem »nesramnem« početiu zvedel nje oče je nriSel v London vzel hčer domov tn 1o kmfVomaio poročil z nok;m dostojanstvenim kvpkpr«lrim treovcem z volno. Nadalje občuduješ na razstavi lahko po steljo, v kateri je spal Welllngton med waterlooškim pohodom, brivsko skledo, ki jo je uporabil v jutru bitke, daljnogled, skozi katerega je Florence Nightingale opazoval bitko pri Sebastopolu, malo žago, s katero so lordu Nelsonu amputirali roko po bitki pri St. Vincentu, in njegove prve otroške oblekce. Mnogi predmeti spominjajo na dobo kraljice Viktorije. Tu je videti n. pr kraljičino pisalno mizo. na njej kip njenega moža, pisemski papir s sliko Windsorske-ga gradu, nje najljubši stol nje šal, skice in slike o njej kot otroku, dekletu, mladi ženi in babici v krogu vnukov male gosli, ki jih je daroval nje mož princu Albertu in na katere je ta na kraljičin rojstni dan pred njeno spalnico igral »God save the Queen«. Našemu času bližji so spet spominki na nesrečno Scottovo odpravo na Južni tečaj posebno pa njegovo zadnje presenetljivo pismo na go Wilso-novo, katere mož je poleg njega umiral, ko je to pismo pisaL Italijanski strokovnjak? o nemških pripravah Italijanski listi objavljajo obširna poro-čJa svojih vojaških strokovnjakov o nameravani nemški ofenzivi na zapadu. Večina italijanskih strokovnjakov meni, da ni računati s kakimi vojašk im operacijami nemške vojske proti nevtralnim državam Švici, Belgiji in Nizozemski. Ako bi nemška vojaka reerlčno nameravala storiti tak korak, potem bi izvršila svoje priprave tako da bi bile povsem tajne ter napad izveden čim bolj nepričakovano in Lznenaua. Pač pa italijanski vojni strokovnjaki ne izključujejo v zvezi z morebitno nemško ofenzivo možnosti, da bo nemška vojska nastopila z vojaškimi izne-nadenji, na katera Angleži in Francozi niso pripravljeni. Med iznenadenji bi lahko bili izredno težki tanki, oboroženi s topovi kalibra 15 cm in pa obstreljevanje francoskih in angleških postojank z izredno močnim doslej neznanim eksplozivom, kakršen je bil najbrž uporabljen že tudi pri nemškem podmormškem napadu na an-£leiSke ladje v Scapa F1qwu. Beležke Dr. Krnjevič v Beogradu Glavni tajnik HSS dr. Krnjevč je. kakor smo že poročali, v torek zvečer prispel v Beograd, prvič po svojem puvratku sz emigracije Včeraj se je sestai s podpredsednikom vlade dr Mačkom m v teku dneva tudi z drugimi hrvatskimi ministri. Dr Krnjevič je obiskal tudi ministra pravde dr. Lazarja Markoviča v njegovem stanovanju ter mu čestital h krstni slavi Razen tega ga je sprejel predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, s katerim je imel daljši razgovor. Priprave za vsesokoiski zlet 1941 V Beogradu je b-la seja prosvetnega odbora saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Na seji je poročal profesor Krejčik o pripravah za vsesokoiski zlet v Beogradu leta 1941. Zlet bo štel skupaj 28 zlet-nih dni. Pričel se bo že januarja 1941 z glasbenimi prireditvami in zimsko športnimi tekmami. V teku mesca maja bodo zletni dnevi sokolske dece, ki naj bi se vršili za več sokolskih žup skupaj v Ljubljani, Subotici Beogradu in Zagrebu. Glavni zletni dnevi bodo okoli Vidovega dne v Beogradu. Vojaški zletni dnevi pa bodo okoli 6 .septembra v Beogradu v zvezi s proglasitvijo polnoletnosti Nj. Vel. kralja Petra H. V glavnih zletnih dneh bodo predvajali tudi zletno sceno, ki bo nosila naziv »1804 — 1918«. Katere volitve imajo prednost ZabeležtH smo mnenje nekaterih beograjskih političnih krogov, da se ne morejo vršiti volitve v hrvatski sabor pred volitvami v narodno skupščino in da je zaradi tega sedaj prvenstvena potreba, da izda vlada čim prej nov volilni zakon za volitve poslancev v narodno skupščino. V Zagre- Sestanek kmecko-delavskega gibanja v Ljubljani V nedeljo je bil v Ljubljani sestanek, ki sta ga sklicala ljubljanski odvetnik dr. Viktor Maček in kozjanski posestnik Franc Jevšnik. Na sestanku naj bi se bilo glasom okrožnice, ki je bila izdana od omenjenih dveh gospodov, obravnavalo vprašanje slovenske »kmečko-delavske zveze«. Sklicatelja zatrjujeta, da so voditelji bodoče kmečke stranke, v katerih imenu sta izdala okrožnico, že dobili v tem oziru pritrdilni odgovor delavske levice. Neodvisni kmet in neodvisni delavec naj se kot naravna zaveznika združita v posebno zvezo. Tudi da je že dosežen sporazum za sodelovanje odn. fuzijo s predstavniki grupe »mlado-kmetijcev«. Sestanka se je udeležilo okrog 80 povabljenih ljudi s podeželja, zlasti iz ljubljanskega okrožja, kakih 100 udeležencev pa je bilo iz Ljubljane. Prireditelji so povabili na konferenco dr. Dragoljuba Jovano-viča, znanega zastopnika levičarskega de-Lavsko-kmečkcga programa. Dr. Jovanovič osebno ni prišel, temveč je poslal kot svo- jpga zastopnika nekega g. Bogdanoviča tz Beograda. Konferenca se je zaradi intervencije oblasti predčasno razšla O njej poročajo tudi zagrebški listi. Med drugim javlja »Hrvatski dnevnik«: »V restavraciji pri Levu so se zbrali delegati in pristaši slovenskega delavsko-kinečkega gibanja, mladokmetijcev in zveze delavskega ljudstva Kmet Jevšnik je prečital okrožnico, ki poziva na sestanek pristašev vseh treh skupin v svrho fuzije. Na sestanek sta prišla tudi dva delegata dr Dragoljuba Jovanoviča. Čim je Jevšnik otvoril sestanek, ga je policijski zastopnik razpustiL ker je bil sestanek sicer prijavljen, toda dovoljenje ni prišlo. Jevšnik je izjavil, da se bo vTšil sestanek v Zagrebu čez 14 dnL Nato je povzel besedo odposlanec dr. Jovanoviča Bogdanovič, toda beseda mu je bila odvzeta, ker sestanek ni bil dovoljen. Tedaj je policija izpraznila dvorano, nakar so prisotni odšli v »Loyd«, kjer so sprejeli neke sklepe.« Naš izvoz in uvoz Važni podatki ministra trgovine in industrije Andresa Beograd, 3L oktobra. AA. Danes dopoldne je minister za trgovino in industrijo, dr. Ivan Andres sprejel novinarje, ki jih je v enournem razgovoru obvestil o vseh aktualnih vprašanjih svojega resora. O trgovinske h pogajanjih je m. dr. dejal: »Samo v 10 dneh, od 14. do 24. oktobra, smo podpisali pet trgov in sitih dogovorov, od katerih so nekateri življenske važnosti za nadaljnji razvoj vse naše zunanje trgovine. Tako je bil novi trgovnski sporazum z Nemčijo sklenjen 16. oktobra, z Grčijo 18. oktobra, s Švico 21. oktobra. bu so nekateri zopet drugega mnenja. Do- 7 H»l«jo pa 24 oktobra. Z Bolgarijo smo čim zagovarjajo samostojni demokrati z v tem času postavili podlago za gospodar- Večeslavom Vilderjem na čelu preko svojega organa »Nova riječ« čim prejšnji razpis volitev v narodno skupščino pa meni »Obzor«, da je treba najprej razpisati volitve v hrvatski sabor, to pa zaradi tega. ker »banskji oblast ne more razviti svojega delovanja v polnem obsegu vse dotlej, dokler ae ne bo sestal hrvatsk. sabor. Poleg tega ni reševanje splošnih političnih vprašanj v narodni skupščini nob?n razlog, da bi čakali z izvolitvijo in sestankom hrvatskega sabora vse dotlej, dokler ne bo Izvoljena nova narodna skupščina.« Demokrati o današnjem političnem stanju V spominu je še, koliko prahu je svojčas dvignila afera prof. Kneževiča, ki ga je kot predsednika Jugoslov. profesorskega društva Stojadinovičev režim pognal v penzijo. Sedaj je pričel profesor Kneževič aktivno nastopati v politiki ter Je v ponedeljek govoril na demokratski konferenci v Seievcih.. V svojem govoru se Je v celoti tn brez pridržka izrekel za zunanjo politiko, ki jo vodi v sedanjih težkih časih naša država, ostro pa je kritiziral našo notranjo politiko. Obrazložil Je stališče demokratske stranke dp sporazuma med predsednikom Cvetkovičem in dr. Mačkom. Po poročilu beograjske »Politike« je dejal med drugim: »Sporazum nI zadovoljil Srbov lz več vzrokov. Predvsem zato, ker ni pri vedel do splošne preureditve naše državne zajedni-ce in ni vrnil političnih in državljanskih svoboščin. Najnovejša razdelitev države odgovarja v neki meri razdelitvi interesnih sfer in predstavlja pravi politični rebus. Na sliki vidimo danes Hrvatsko, jutri bomo videli morda Slovenijo in mi se upravičeno vprašujemo, kje so ostali Srbi in k jo je ostala Jugoslavija. Razpis volitev v senat, nesvobodni tisk in vse metode vladanja dokazujejo, da se nadaljuje s starimi metodami. Tudi dr. Stojadinovič Je »gus^aril« o političnih svoboščinah in izvajal pri teim najbolj črni režim, kar j£h Je doživela Jugoslavija.« JRZ v banovini Hrvatski Za nedeljo 5. novembra Je bila sklicana skupna seja banovinskih odborov Jugoslovenske radikalne zajednlce za savsko ln primorsko banovino, qa kateri naj bi se bila osnovala enotna JRZ za banovino Hr- , _ . , ... , . vatsko. Sedaj Javljajo beograjski listi, da £f ^ovenča, tudi najstarejšega ne, je ta seja odložena 4radi tehničnih razlo- ' bl Ljubljanskemu gradu pravil »šlos-gov za nedoločen ča«. Odložitev seje Je bd- sko sodelovanje glede gotovih vprašanj. Istočasno smo pripravil: pogajanja, ki se bodo v kratkem začela z Rum um jo, Madžarsko in Francijo. Tolikšna trgov in sko-politična delavnost v tako kratkem času dozdaj še ni bila zabeležena v naši državi. Izvoz žita in sliv Letos smo imeli razmeroma obilno žetev pšenice in precej slab pridelek koruze, ki zato odpade kot izvozni predmet. Prebitek pšenice za izvoz v letu 1939/40 more doseči kljub povečani domači potrošnji in ustvarjanju večjih nalog hrane kakih 85.000 vagonov. Dozdaj smo že izvozili 12.700 vagonov, poleg tega pa smo sklenili ugodne pofe-odbe za še 10.000 vagonov. po večini z Italijo in Nemčijo. Proizvodnja suhih si v v državi je večja kakor pa je bilo pričakovati. Lahko računamo, da bo Bosna dala 3.500 do 4.000 vagonov, Srbija pa okoli 3.000 vagonov suhih sliv. V Nemčiji smo z dopcd-niJnim kont ngentoan zagmovili prodajo 2.300 vagonov. PRIZAD je doadaj že kupil 1960 vagonov sliv in nadaljuje s svojimi nabavkami. Kljub ogromnim ponudbam odgovarjajo cene na vseh merodaj-nih tržiščih v državi intervencijskim cenam. Dobra kakovost narn bo olajšala letos tudi plasman sliv na novih tržiščih v severnih državah ter v Holandiji in Franciji ker srednja Evropa ne more porabiti letošnjega naše.ga prebitka. PRIZAD bo te dni določil pogoje za izvoz v te države. Izvoz živine Na vprašanje novinarjev o stanju živinoreje je minister dr. Andres dejal: Pogajanja z Nemčijo. Ital jo in Švico ao posebno pripomogla k zboljšanju izgledov za izvoz živine. Dozdaj ti izgledi niso bili bog ve kako zadovoljivi. Zaradi dejstva, da smo z Nemci zagotovili ravnotežje v plačilnem prometu, je zavod za pospeševanje zunanje trgovine mogel usjpešno končati pogajanja, ki nam zagotavljajo do Konca letošnjega leta izvoz 30.000 živih in 15 000 zaklanih praš čev, 300 vagonov masti, 100 vagonov slanine in 5.000 glav goveje živine v Italijo, s katero imamo ugoden plačilni promet (pasivni saldo nad 130 milijonov din). Sklenili smo pogodbe, ki nam la storjena v sporazumu z glavnim vodstvom stranke v Beogradu. Kakor nam javljajo iz Zagreba, obstoja razpoloženje, da se JRZ v hrvatskih krajih likvidira. Dva hrvatska škofa obiščeta Ameriko Zagrebški listi poročajo, da je bilo v soboto na končani konferenci jugoslovenskega katoliškega episkopata med drugim sklenjeno, da se zaradi organizacije proslave 1.300 letnice pokristjanjenja Hrvatov pošljeta v Ameriko kotorski škof msgr. Butorae in sarajevski pomožni škof dr. Čeka da Skof Butorae bo obiskal hrvatske naselbine v Severni, škof Cekada pa one v Južni Ameriki. Ljubljanski „šlosberg" Kratkovalovni radijski postaji v Beogradu, ki je edina od vseh naših oddajnih postaj v državni upravi, je treba priznati, da za naše razmere opravlja mnogo koristnega propagandnega dela doma in v tujini. V obliki ličnih brošuric izda vsak mesec naprej svoj program V novembrskem zvezku je posvečeno mnogo prostora ziasti Sloveniji in Slovencem Na prvih straneh ima brošurica Prešernovo sliko, sliko cerkve v Vrbi ter kratek životopis pesnika z oceno njegovega dela. Tudi par-titura Hajdrihove skladbe »Pod oknom«, sonet »O Vrba. srečna, draga vas domača« s faksimilirano Prešernovo pisavo zadnjih dveh verzov soneta in pesnikovim podpisom opis Logarske doline — vse to se dobro poda vanjo in smo je kar veseli Pri nas pa je menda že tako, da nobeno veseljg ne sme biti neskaljeno. Tudi s to broSurico je tako. V kratkem opisu LJubljane s sliko naleti namreč čitatelj na tale stavek: »... iznad starih krovova uzdi-gao se breg Slosberg sa starim zamkom « Upravičeno se bojimo, da ie tudi v tuje-lezlčn* izdaje oro«?pekta (v frsnro«ke. italijanske itd.) aan uredbah, omogočajo izvoz do 800 glav goveje živine na teden, od česar odpade 360 glav na lažja goveda. Tudi z Nemčijo smo poskusili skleniti pogvodtie glede izvažanja lažjih govedi (buš) in uspešni izid teh poskusov bo prinesel znatno olajšanje razmer v hribovitih krajih, ki ao dozdaj najmanj sodelovali pri izvozu. Pogodba o izvozu žvine v Švico določa izvoiz 4.000 glav živih prašičev v mesecu novembru, od česar najmanj 1/3 odpade na mesnate prašiče. Od povečanja izvoza mesnatih, prašičev in lažje goveje živine bodo imeli predvsem korist hrvatski kraji, od izvoza mastnih prašičev in težje goveje živine pa bolj Vojvodina in Srbija. Izvoz v Ceško-moravski protektora* je Slabši (tisoč pra-š čev na teden) zaradi neugodnega plačilnega prometa. Pogooijše Itakovo-sti, 9 do 10 din za kilogram žive teže. Sedanje cene se že gibljejo v teh rrar-jah. Izvoz lesa Kar se tiče izvoza lesa, so se izgledi, ki sicer niso bii ugodni in katerih ;irrsn:če-nje so onemogočale motnje v prometu, poboljšali po zadnjih sporazumeli. V Nemčijo boino v zadnjih. 4 mesecih letošnjega, leta mogM izvoziti za 3 mil jome nemških mark lesa. Kontingent lesa za Italijo ao je pove<5al od 153 na 195 milijonov lir na leto. Cene, iti jih šmarno na teti tržiščih, se morejo smatra ci za zadovoljive v .sedanjih razmerah. Glede izvoza leaa bomo imeli v ostalem ugodne izglede tudi na francoskem, angleškem in španskem trgu. Pogajanja s Francijo in Španijo, ki so že na pragu ,nam bodo prinesla vsekakor gotov napredek. Uvoz industrijskih izdelkov in surovm Zatem ao novinarji prosili ministra, naj jim pove kaj o uvozu in o naši preski bi. Minister dr. Andres je odgovoril: Prj vseh dosedanjih pogajanjih smo si prizadevali ne samo, da bi dosegli ugodne pogoje za izvoz, temveč prav tako in še bo(lj, da bi zagotovili našo normalno preskrbo inozemstva. Vprašanje preskrbe je zaradi vojnih razmer v Evropi stopilo na prvo mesto. Težave, k: so se glede tega pojavile, morejo ogrožati našo gospodarsko delavnost, ter je razumljivo da smo posvetili temu vprašanju V90 pozornost V odnošajih do klirinških držav Je tn vprašanje toliko bolj važno, ker od njegove rešitve zavisi tudi izplačilo denarja 3 našega izvoza. Danes morem reči, da arna pri dosedanjih pogajanj h to vprašanje ugodno rešili. Z Nemčijo smo popolnoma zagotovili ravnotežje v Izmenjavi blaga. Nemčija nam bo še dalje dobavljala vse vrste blaga, ki jih pri normalnih razmerah uvažamo, izvzeimši tetotilne proizvode. V nadomestilo za tekstilije bomo mogli uvažati znatno večje količine črnega premoga, koksa, pa tudi strojev in voziL Z Italijo smo v zadovoljivem plačJnem položaju, ker še dolgujemo okoli 130 milijonov lir. Iz Italije bomo uvažali tudi v bodoče vse vrste blaga v kJiringu, medtem bombažno predi vo, ki je za ras posebnega pomena. Prav tako smo vprašanje uvoza zadovoljivo rešili tudi z Grčijo. Neugodno stanje v plačilnem prometa iimamo predvsem s češkomorav^kim pro-tektoiatom, kier imamo za 43 milijonov kron terjatev. Toda to vprašanje bočno, upam, zadovoljivo rešili v novembru. Ostaja še vedno nerešeno vprašanje gotovih surovin, kakor so bombaž, volna železo Ip drugo. Storili smo razne korake, da gospodarstvo ne bi trpelo pomanjkanja surovin, a skorajšnja pogajanja z deviznimi državami nam bodo prinesla vsekakor znatno olajšanje v tem o-ziru. Glede bencina in nafte se bodo jutri začela pogajanja z Rumunijo v Bukarešti. Za zdaj je uvoz nafte normalen. Vojni mornarji na dvorni straži Beograd, 31. oiet. p. Ob priliki proslave današnjega Jadranskega dneva je prevzel« stražo na dvoru kr. vojna mornarico. Izredna državna podpora za zagrebško gledališče Zagreb, 31. okt. o. Finančni minister dr, Sutej je odobril narodnemu gledališču v Zagrebu naknadni kredit 2 milijona dinarjev. s tem je za sedaj kriza gledališča odpravljena. Napredovanje Beograd, 31. okt. p. Napredovali so v 7. pol skupino veterinarski pristavi Josip Legat pri sreskem načelstvu v Uroševcu, dr. Josip Bizjak pri sreskem načelstvu v Tesliču in Fran Rigler pri veterinarskem bakteriološkem zavodu z Ljubljani. Kulturni pregled Dr. Andrej Buda! LJubljana, 81. oktobra E Kaneš praznuje ▼ Vidmu v Italiji svojo petdesetletnico tamošnji profesor, slovenski pisatelj, prevajalec in kritik dr. Andtrej B u d a L V St. Andražu pri Gorici rojeni rojak )e Študiral gimnazijo v Gorici ln se na to posvetil Študiju rumarostike na dunajski ter nekaj časa Se oa pariški in rimski univerzi Prvo službo je nastopil na goriški realki L 181C, potlej je nekaj časa pooiSevai francoMno na re&Dd ▼ Idriji, dokler se ni ustalil v Vidmu. V akrvtnokl književnosti ae je začel dr. Andrej Buctai uveljavljati že 1. 1911 kot pripovednik. Bil je predvsem sat rudnik »Ljubljanskega zvona«, kjer je priobčil L 1911 zgodovinsko povest »Križev pot Petra Kupljenika« pod psevdonimom Pastu- «dn. Ta psevdonim ga je dolgo spremljal na literarni prti. Pod istim psevdonimom je L 1924. izšla omenjena povest v knjižni Izdaji (Tiskovna zadruga v Ljubljani) »Ljubljanskemu zvonu« je v naslednjih letih pokljaj svoje krajše pripovedne spdse ln se oglašal tudi s slovstvenimi poročili z&asti iz sveta romanskih literatur. Tudi v zadnjih letnikih je dr. Budal objavil kritike raznih slovenskih knjig in tako izpričal, da ▼ tujem okolju pozorno zasleduje nafte slovstveno življenje. Razen v LZ je Pastuškin sodeloval v »Slovanu«, tržaški »Njivi«, tržaškem »Novem rodu«, »Goriškem koledarju« ln goriški »Mladiki« ter v raznih drugih literarnih publikacijah naše manjšine v Italiji, šele kdaj pozneje bo lahko bibliografija celotnega dela pokazala dr. Budalovo obsežno dejalnost na slovenskem književnem poprišču. Kakor je v svoji pripovedni prozi dober opazovalec ljudskega življenja in človeških značajev se v slovstvenih sestavkih odlikuje po obdirni razgledanosti ln prečiščenem okusu, življenjske prilike ln neprilike so nanesle, da živi že dolga leta Izven našega kulturnega kroga, kjer ne more posvečati svojega velikega znanja, bistre inteligence ln spretnega peresa v toliki meri literarnemu in kulturnemu delu, kakor bi bil mogel če bi živel v našem kulturnem središču. Tem bolj je torej treba urvaževati delo ki ga ustvarja v manj ugodnih okoliščinah. Dr. Andrej Buda® se je uveljavil tuočega ta čas po slikarskih šolah, ki hočejo iz svojih gojencev za vsako ceno vzgojiti »sodobne umetnike«. Kakor tisti slovenski profesor ki je nameraval iz svojih dijakov napraviti same filozofe, s čimer je marsikateremu spodmaknil za vselej realna tla za bodočega moža. Slikarske šole niso vzgojile še nobenega umetnika ln ga ne bodo. Umetnosti same se ni mogoče priučiti, slikarske šole so le za to, da nadarjenemu začetniku utro pot tako, da mu nudijo izobrazbo v potrebni ročni spretnosti, brez katere ni mogoče doseči posebnih uspehov, ft-dor je zapustil slikarsko šolo s zavestjo patentiranega umetnika, je za vselej zgrešil pra-fo pot Le tisti, ki so za lastno delo strožji sodniki ko za dela drugih, ki iščejo, poizkušajo ln se trudijo v spoznanju, da je umetnost tako težko dosegljiva ko ie kaj, da se ji je mogoče približati, doseči jo pa je le ideal — tisti utegnejo kdaj postati pomembni za slovensko likovno umetnost Vztrajnost, doslednost v delu, Jasna razsodnost in potrebna razgledanost po vsem duhovnem življenju so pogoji za uspeh, za katerega Je le malokateri izbran. Treba se je le ozreti nazaj, da vidimo koliko jih še stoji od legionov kiparjev in slikarjev, ki so Jih bila stoletja prav tako polna kakor sedaj. In tisti, ki so ostali do danes: s trpljenjem, z muko so ustvarjali, se gnali za vzorom. Naj bi na to pomislili razstavljale!, tel so s svojimi deli napolnili prostore razstavnega paviljona. Morda bo ta ali oni spoznal, da ni umetnost, oponašati zgolj slič-nost kompozicijskega načina francoskih Impresionistov, še celo, ko so njegove iz-raževalne sposobnosti močno začetmške; da se pravi oblačita se po modnem kroju surreaiistov in ne vedeti za prave, vse lepše pa tudi težje probleme slikarske umetnosti; da je težje dobro risati ali modelirati roko ali samo zapestje, kakor pa oponašati Mailola, Braqua, Chirica rtd.. Cč-zanne je bil velik, ker je bil edinstven za njim pa ne ostaja kdo ve kaj zanimivost1.! Sto je potov, po katerih je mogoče kal doseči. Treba je le študirati, opazovati, razmišljati, iskati. Res. tudi s sanjskimi prividi, s podobami lz podzavesti se je mogoče okorisFti. Vse to pa so kar siromašni problemi v razmerju do tistih ki Jih pravemu slikarju ustvarla n. or. ena sama čaSa vode aH vina, komur Je drugo bolj povšeči. Precej dobrih del je na razstavi; tista ki moremo v njih svoje življenje nadaljevati. ki so sama iz živlienja poroj ma k' žive. Neodvisnemu obiskovalcu razstave odločitev ne bo težka. C. S. Drugi slovenski prevod Maja V prvem zvezku zbornika »Slovanski spomini (Slovenska matica) je izšel L 1911 slovensud prevod znamenite češke romantične pesnitve K. H. MAche »Maj«. Prevod, ki je bil pozneje panatsnjen v »Češki antologiji« (Slovenska matica), je priredil za stoletnico pesnikovega rojstva dr. Ivan Lah ln hkrati prispeval študijo »Maj in njega pesnik K. H. M&cha«. Osem in dvajset let po Lah o vem prevodu smo dobili v razkošno opremljeni in natisnjeni izdaj. Blbliofilske založbe v Ljubljani drugi prevod MAchove očarljive pesnitva. Ta prevod Je delo pesnika in kritika dr. Tineta Debel jaka. Ob novem »Maju« nam melanholično prihaja v spomin Ter ene i j ev rek »Habent sua fata Lbelli«. Zares, koliko češke in naše zgodovine, koliko vrtoglavih sprememb je poteklo med obema prevodoma te pesniške mojstrovine! Med tem je minila stoletnica pesnikove smrti ln ob istem letu stoletnica »Maja«. Zdi. se, da je novi val zanimanja za MAcho, ki ga je prineslo leto 1938, vzpodbudil dr. T. Debel jaka, da je začel znova prevajati Mšchovo pesni-tjpv. Medtem ko je zorel drugi slovenski prevod »Maja«, je bil Mžcha drugič pokopan, umri pa Je tudi njegov prvi slovenski prevajalec malo pred začetkom viharjev, ki so razdejali njegov svet in katerih konca še ne poznamo. Kako težko je pred to knjigo pozabiti ozadje časa, ki se spleta o • rog Mžchove visoke pesmi o pr rodni lepoti, ljubezni, svobodi in smrti! Tudi drugi prevajalec »Maja« ga ni prezrl in je v uvodu s prikupnim, besedami nazna-čil njegove bridke poteze. V kakšnem odnosu je bil do Mžche in njegovega »Maja« prvi prevajalec, ,x>koj-ni dr. Ivan Lah, je pokazal v svoj h »re-miniscencah in refleksijah«, ki jih je v slovaškem prevodu objavil dr. Vojtech Merka 1. 1937 v Nitri. Bil je to odnos sorodnega duha, odnos romantika do romantika, obenem pa izraz prevajalčevega čustvenega kulta mladosti in ljui^ezm. Saj ima prvi prevod posvetilo: Posvečeno E. D. Ljubezni in spominu preteklosti.« In v navedenem intervievvu z dr. Merko pravi dr. Lah: »In naj so že bili časi 'aki ali drugačni, on (»Mšcha) je ostal pesnik mladosti tn pesnik pomladi, zato -Mtane večno mlad«. Tudi dr. Tine De beljak se je podtil prevajanja »Maja« z občutjem, da je ta pesnitev vzlic svoji stoletni starosti še vedno mlada ki da nudi prevajalcu kaj hvaležno priliko za preizkušnjo pe-sn i ško-prevaJalskih sposobnosti. Tako drugi slovenski prevod M&chovega »Maja« nikakor ni bil nepotrebno pesniško delo, marveč je nazorno pokazal, v koliki meri se je v teku necehh treh desetletij razvil in sublim ral naš pesniški jezik. Primerjava obeh slovenskih prevodov med seboj in vsakega posebej z izvirnikom je prav mikavno deSo, ki nas neredko postavlja pred najtežje probleme prevajanja pesniških umotvorov. Ti problemi niso samo formalni, marveč se tiče- . jo najrahlejAe substanca notranjega rttr 1 ma, besedne barvitosti in vsebin sk .h odtenkov M&chovih melodično pojočih, slikovitih, iz intuit-vne globine in stvarjal-ne napetosti rastočih verzov. Ce uvažujemo. da je bil prvi prevajalec Ivan Lah po svojem osebnem značaju bolj pripovednik ki public.st. kakor pa lirik tenkočutnega posluha za vse drhtljaje poglobljene ln bogato niansirane M&chove pesniške besede, tedaj moramo priznati, da njegov prevod za tedanje čase ni bil slab Ima pa očitna znamenja neke ohlapnosti, površnosti, lnmpresionističnega odnosa nasproti besedni umetnosti; zadovoljuje se marsikje s približnimi rešitvami težjih prevajalskih nalog. Naj navedem za primer enega najlepsn in najglobljih odstavkov v vsej pesnitvi: simbolno podobo mladosti ob koncu »Maja« »L ah:., .prešle so sanje vse, kot senca brez sledu, / kot slika belih mest v je-zčrskem temnem dnu, / kot mrtvih zadnji vzdih, kot zadnja misel njih/ kot slava starih dob, kot davnih bojev rog / kakor ugasli svit na krajah severnih / ton harfe zlomljene kot strte strune zvok / kot bajka davnih dni, kot zašle zvezde sled,/ zgubljene de ve pot, kot mrtvi nje pogled / kakor pozabljen grob, kakor zapadli svet, / kakor po ognju dim, kot zvona daljni glas, / labuda zadnji spev kakor zgubiJe-raj. /To moja je mladost.« Debeljak: »Kot senca, ki umre, prišel je mladi sen. / kot belih mest odraz, v dno Jezera vtop-ljen, / tako kot zadnja misel, mrtvih zad nji vzdih, / tako kot njih ime, kot davnih bojev vik, / žar severnih noči, ugasle lu či v njih, / razbite harfe glas. razdrte strune krik, / kot zgodbe davnih dni, ugasle zvezde sij, / pot padle deklice, kot ljubic mrtve oči, / kot grob pozabljeni, kot padec večnosti, / plamena ugasli dim, kot zvena veliki jek, / spev mrtvega laboda, kot izgubljeni raj / to moja je mladost.« Primerjava obeh prevodov z Izvirnikom nam pokaže, da ne ta ne oni prevod ne doseza kraja kondenziranosti in umetniške popolnosti Mdchovlh verzov, ki jim je v izvirniku težko kaj dodati ali odvzeti, ne da bi se spremenila njih zaključena lepota. Toda končna skrivnost vsakega pesniškega umotvora je njegova navezanost na strukturo izvirnega jezika, na vse tone in poltone besed, na njihovo originalno predstavotvornost, na vsa prelivanja ritma in ubranost rim. torej na nekaj, česar ne more niti največji prevajalec prav do zadnjega prenesti v drug jezik. Izmed obeh prevodov pa je Debeljakov ne le formalno, marveč tudi poetično bližji M&-ehovemu izvirn ku. Oba prevajalca sta ohranila dvanajsterec originala. Med tem ko je dr. Lah ohlapnejši v ritmu, nič kaj izbirčen v rimah, zadovoljen samo s približnimi pesniškimi podobami, je dr. Debeljak konciznejšd in natančnejši v zgradbi verza, bi ž ji njegovi značilni mdchovskl barvi, strožji v izbiri rim in v zvestobi originalu, pri tem pa rahločutnejši za izrazno zmogljivost slovenske pesniške besede. Dr. Lahov prevod Ima dokaj manj pesniških kvalitet, a je v nekem smislu poJjudnejši in svobodnejši. Tak prerez, ki sem ga napravil na majhnem delcu pesnitve pokaže tudi drugod približno iste rezultate. Natančna primerjava dr. Debel jakovega prevoda z izvirnikom, ki pa zanjo na tem mestu ni prostora, bi sicer opozorila na to ali . no ne-dognano, šibkejše mesto, ali na Kakšno netočnost, v splošnem pa bi potrdila celoten vtis, da je drugi prevod M&chovega »Maja« že na višini sodobnega prevodnega pesn štva in da ustreza razvoju našega pesniškega jezika v zadnjih tridesetih letih Predvsem pa čutimo, da je prevod delo lirika, ki je bil na njem stvarjaino udeležen. Mnoge Maleševe Ilustracije razširjajo pesniško obzorje te besedne umetnine v 11-kovno-umetnostne vizije tn ponekod — a ne vedno — povečujejo njeno poetično atmosfero. Vsekako pomeni bibliografski »Maj« lep donesek k povel čanju slovesa češke literature in dostojen slovenski literarni spomenik Prešernovemu prijatelju Machi Ali ne b* kazalo izdati »Maja« v še cenejši, vsakomur dostopni knjižici? o. Prof, dr, Ozvald o vzgoji novega človeha Pedagoško društvo v Ljubljani je priredilo v ponedeljek v dvorani Mineraloškega instituta svoje prvo sezonsko predavanje Naš vodilni pedagog, g univ prof. dr Ka rel Ozvald je govoril o tčmi »Da bo mlado pokolenje kal novega človeka« številni poslušalci sc pozorno sledili njegovim, kakor vedno jasnim, z zdravo življenjsko modrostjo prežetim izvajanjem. Predavatelj je označil vzgojo mladine ze osrednje vprašanje naše narodne bodočno sti zakaj »odkod neki če ne iz vrst mla iega naraščaja, bi naj prišli možje in žene ki prineso bo\jše čase.« Pri tem pa tež šče vzgojnega oblikovanja ni več v domači hi-■M, kakor je bilo nekoč marveč v šoli Odtod ogromni pomen šolstva za narodno življenje. Predavatelj je znova podvrgel kri-t!ki »mrsel^ost moderne tovarne«, s katero ie prepojena današnja šo'a njen čez mero racion°list;čni okosteneli in birokratski 7inačaj. ter je postavil v sr-dišče -svo'ih izvajanj izjavo šviearsk~ga pedagoga Kap-pelerja. da se a^ji svet ne more več ozdra.veti ob bobrih učencih ampak samo še ob d<"br"'h ljudeh. Vzgoja č i o v e-ka v m'ad^sti to je potemtakem žgoči TVoblcm našega časa. V nadaljnjem se je predavatelj pomudil pri razl'kah med prosveto in kulturo in navedel besede ruskega filozofa Berdjaje-va, ki je dejal, da ga v naši dobi ni bolj perečega vprašanja nego vprašanja, kaj je kultura in kaj civilizacija, kako se med seboj razlikujeta in kaj ju veže. Razrešitev problema kulturne in civilizacijske miselnosti je odločilnega pomena za usmerjanje vzgoje novega človeka Preko mehanizacije in racionalizacije življenja, ki nam ju vsiljuje naš čas, je treba ustvarjati v novih obakah življenja tudi občeveljavne nravstvene norme ali moralne obveze, kaj- I ti brez njih ni mogoče urejeno in duhovno i plodno človeško sožitje. Vzgojitelji mladega rodu morajo najti metodo, po kateri bodo vzgajali v sedanjem naraščaju novega človeka, ki bo imel o"prto dušo za svetinje človeštva kakor so delo, resnica, ljubezen, pravica, domoljubje«. Nobena šolska reforma ne more tega Izvesti, preroditvena moč Je dana samo duhovni vsebini ki je položena v to ali ono kulturno odnosno obra-zovalno dobrino. Metoda pa dobiva svoj smisel šele od cilja Zato je treba postaviti pravilne cilje, pri čemer pa ne smemo segati predaleč, marveč je treba vedno najti . pametno ared od tem nazivom, moramo omeniti tudi naše čebe larje. Čebelarstvo je bilo pri nas prej zelo skromno, zdaj pa imamo že več vzornih čebe'arjev, ki si od čebelarstva obeta io dober zaslužek Kot posebno zanimivost naj še dodamo, da je bilo letos pri nas za čebele malo hrane in so nekateri najbolj napredni čebelarji poslali svoje panje na našo — kar onstran Gorjancev, tja okoli St Jerneja. Takšnih primerov prešel ievanja čebel in pošiljanja panjev drugam na pašo v Beli Krajini doslej še nismo poznali. ★ Naše prosvetne razmere — šolske in splošne na vasi — niso prav posebno zadovoljive. Čutimo pomanjkanje učiteljstva, še bolj pa takšnih učiteljev, ki bi jih resno in iskreno zanimalo tudi splošno prosvetno delo na vasi. Nič novega ni tole, kar bomo povedali: na naših učiteljiščih uče bodoče učitelje vsega, o tistem, kar bi jim bilo na vasi najbolj potrebno pa jim nihče ne pove. Tudi brezposelnih učiteljskih abiturientov imamo veliko število. Ko čakajo na službo, bi jih prosvetna oblastva lahko z velikim pridom v posebnih tečajih seznanjala s kmetijskimi, zadružnimi zdravstvenimi in drugimi vedami, tako da bi tudi v tem pogledu dobili vsaj skromen temelj za svoje poznejše, tako važno in v moralnem pogle- i du odgovorno delo na nafem podeželju. Zdaj tega ni in zaradi tega niti učitelji — pogosto brez svoje lastne krivde — ne izpolnjujejo nalog in namenov, ki so jim dani in ki jih od njih pričakuje naša vas. ★ Malo več sreče imamo Belokranjcl pri gospodarskih in gospodinjskih tečajih Letos je posebno dobro uspel tečaj v Tribučah. Ti lepi uspehi in resnična ukaželj nost Belokranjcev in posebne Belokranjic naj bi dali kr. banski upravi in drugim po budo, da s svojimi tečaji po naših vaseh nadaljujejo in hrabre našega kmeta na po ti proti boljšim časom Bele Krajine. Belokranjci so mehki in sprejemljivi za vsak dober nasvet. Radi ga sprejmejo in radi ožive. O tem so se prepričali vsi. ki so imeli opravka v na^ih vaseh in ki so dajali našim kmetom pobudo za naprednejše gospodarstvo ali na=im ženam in dekletom za vzornejše gospodinjstvo. Se nekai tečajev in v vsaki vasi vsaj en zgled vzorne kmetije — posebno pozornost zasluži preskrba z vodo — in naše vasi bodo kmalu naprednejše pridelek pa bo obilnejši in do-bičkanosnejši. Bela Krajina pa je po svoji revščini že pravljična in zato tem bolj zasluži pouk, vzgled in uspeh. ★ Naše ceste niso dobre O tem smo poro čali že neštetokrat. Letos so izboljšali cesto med Črnomljem in Vinico ter med Črnomljem in Metliko, nadaljuieio pa z deli za izboljšanje ceste med Črnomljem in Starim trgom ob Kolpi. Ceste izboljšujejo počasi tudi v met'i«ki okolici Zdaj prelagajo k'anec pod Drašiči proti Krmačini, v sami Metliki pa so popravili tudi k'anec na banovinski cesti ki vodi proti Draši-čem. Najslabša je — državna cesta, tako da se je avtomobilisti kar boje in ?zogib ljejo. Cestnemu vpra"anju v Beli Krajin4 bi morala pristojna ob'astva posvečati največjo pozornost več pozornosti s stran-domačih cestnih odhorov pa zaslužijo tudi nekatere loika'ne ceste. ★ Tujski promet je v Metliki in Črnomlju čedalje živahnejši. Iz najprej zelo skromnih začetkov se je razvil prav lepo in je Bela Krajina s strani letoviščarjev deležna čedalje številnejšega obiska. Leto« so v Črnomlju popravili oziroma skoraj čisto prenovili prej?nje kopališče popravljeno oziroma pa je bilo prav lepo izpopolnjeno pa je bilo tudi kopali?če met'"kega Tujskr prometnega društva ob Kolpi. Med tujci so bili Slovenci in zlasti Hrvati, svojo otroško ko'onijo pa je poslala k nam tudi ljubljanska mestna občina. Posebna tujskoprometna atrakcija je bil letošnji črnoma'jski festival, ki je bil prirejen 18 junija, obiskalo pa ga je okoli 2.000 ljudi. Kdor pozna naJe skromne razmere ve. kako ogromna je ta številka. Za Belo Krajino bi bilo prav potrebno tudi posebno muzejsko društvo, ki bi zbiralo stare, še pristne narodne noše in druge izdelke in ;ih obvarovalo pozabe Narodnega b'aga -e pri nas še dovolj in tudi dovolj lepega, res pristno nagega. Muzejsko društvo za Belo Krajino naj bi imelo svoj sedež v Ljubljani, kjer bi bilo neprestano lahko v stikih z vsemi drugimi podobnimi društvi in kjer je dovolj poznavalcev in ljubiteljev narodnega blaga, ki bodo čisto zanesljivo radi pomagali, da ne bo naše izumrlo. Tudi o naši železnici, ki bo pi'bližala morje Sloveniji, moramo povedati nekaj besed. Delo napreduje precej hitro Pri sekciji je zaposljenih okoli tri sto delavcev, prav toliko pa tudi pri drugih podjetjih. ki so prevzela posamezna dela pri gradnji. Zdaj popravljajo tudi ovinek nad črnomaljsko postajo, da bo pozneje odcep laže izvršen. Železnica bo dala našim ljudem precej kruha, varčnejši pa bodo nekaj beličev tu- ^ -di lahko prihranili. Bela Krajina, ki ni plodna in nima pomembnejših industrij, bo tako vsaj nekaj časa imela košček boljše-s ga kruha. Naposled še nekaj besed o naših »Nem-cihLetos pomladi je odšlo na delo v Nemčijo veliko število naših mladcev in mož. Nekateri so se spet vrnili, nekateri celo novič odšli nazaj v Nemčijo. Zaslužek je tam dober, za Belo Krajino pa posebno pomemben zaradi tega, ker naši »Američani« žive onstran morja v tako skromnih razmerah, da so pisma iz Amerike in dolarji v njih čedalje bolj redki. Na drugi strani pa nam Nemčija tudi škoduje: v narodnostnem pogledu naših ljudi. Ko odhajajo tja, so še čisto naši, ko pa se vračajo, čutimo, da se nam odtujujejo in nam prinašajo neko novo miselnost. Zaradi tega ne bo odveč, če novič poudarimo potrebo zbujanja narodne zavednosti ne samo pri nas, v Beli Krajini, ampak sploh po vsej slovenski zemlji... R-y i Negujte lase s : Trilysinom, da ■ odpravite prh-: Ijaj in izpadanje ; las. Nova učinkujoča tvarina, dodana Trily-sinu, čuva Vaše I lase. MASTEN ALI BREZ MASTI Simboli narodov Mihael, Marijana, Uncle Sam in John Bul! Tudi ljudstva imajo svoje vzdevke. Ti vzdevki niso vedno laskavr in tudi niso stalni. Največ sprememb je doživela pač postava nemškega Michla. Pogosto so ga predstavljali s spalno čepico kot simbolom počasne neokretnosti. Zgodovina pa je pokazala, da zna Mihel včasih odložiti to čepico. Iz zaspanega kmetskega moža je postal vojščak in njegov obraz je dobil poteze nadangela Mihaela. Tak angel je bil nekoč sploh simbol bojujočega se Nemca, tako je bilo v dobi reformaciie in kmečkih puntov ter v dobi tridesetletne vojne. Sele dosti pozneje, v mlačnem ozračju bieder-meierske dobe, je postava nadangela Mihaela dobila zaspan obraz in nočno čepico. Marianna ni brez vzroka simbol Francije. Galantni narod je ženskemu elementu v svojem življenju dajal vedno prevladujoč položaj Koliko kraljev so vodile tam me-trese, koliko političnih in drugih podjetij je bilo tam pod vplivom častihlepnih žensk. Toda Marianna ni metresa in regentka. Na glavi ima jakobinsko čepico in v desnici drži prapor revolucije. Njeno ime je nekoč, v dobi meščanskega kralja, krilo politično tajno zvezo. Šele pozneje se je posplošilo in je označevalo junakinjo svobode, simbol francoske republike, kakor ga poznamo s francoskih znamk. Stric Sam zre s slikanice svetovne zgodovine v karirani suknji in s sivim cilindrom na glavi. Kakšen je njegov izvor, je še zavito v temo. Sam, ameriška okrajšava svetopisemskega Samuela, je v Zedinjenih državah priljubljeno krstno ime in bogati stric iz Amerike je bil za mnoge Evropce istoveten z yankeejem. Tako sc je Uncle Sam rodil morda v možganih dediščine željnih nečakov kot legendarna figura. Morda pa je tudi igra s črkami, ki je USA razširila v Uncle Sam. John Buli je znamenita prispodoba angleškega naroda. Njegovo ime se je pojavilo 1712 v nekem londonskem političnem pamfletu, ki je glosiral v zakriti obliki tedanje politične dogodke. V tistem času so v angleški literaturi ironične simbole iz živalskega carstva imeli zelo radi, tudi Jo-nathan Swift je polagal odgovore na mnoga politična vpra5anja mislečim konjem na jezik. Pisec tistega pamfieta pa je predstavil javnosti like četvorice prepirljivcev: Ior da Struta (gospoda bahača), Nikolaja Fro-ga (žabe), Louisa Baboona (opice) in Johna Bulla (Janeza Bika). Angleškemu občinstvu se je posebno priljubila figura zadnjega moža. bika, ki je podiral v teku vse, kar mu je bilo na poti. Pri tem je igralo neko vlogo po vsej priliki tudi ime resničnega človeka, kajti v 16. stoletju je organist in skladatelj John Buli ponesel angleško slavo po Evropi. s prakso vinske stroke za Ljubljano ta okolico IŠČE renomirana tvrdka, uvedena v Sloveniji. — Samo prvovrsten zastopnik naj pošlje ponudbe na oglasni oddelek lista pod »br. 2500«. Hubertus išči k din 250 vse vrste dežnih piaščev, trenško-ov sukenj toplega! ■erlla itd nudi oo| >riznanc nizkih cenah PRESKER, Sv Petra c. 14. Sveže najfinejše norveško ribje olje lz lekarne ir. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim ir slabotnim osebam Psiho-grafolog in astrolog S. Paradiso Maribor, Kneza Koclja 24 Psiho gra'olcg Paradiso Vam pokaže smet sreče in blagostanja. Predložite svo-le roistne podatke in lastnoročni podpis, pa Vam op t Je Vaš značaj. Odpre Vim zastor \ a tega živlie-nja Ftv» Vam, s kom in kaso se losi- po očili. Kako se ot\aruje.e nesporazuma v zakonu. Kako vzgaiaite otrobe. Ksifnh bolezni se morate varovati. Kdat se podajajte v špekulacije, da Vam srečno uspejo. Kdaj stavite v loteriji itd. Dela na najnovejši znanstveni podlagi grafologije. Njegovim psihološkim analizam izraža na tisoče obiskovalcev prisrčne zahvale. Za stroške ;n dopisovanje NAJSLAJŠA in NAJBOLJŠA krepilna pijača je BERMET—VINO ČRN IN A IZ FRISKE GORE. Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja B. MARINKO V, Sremski Karlovci — Fruška gora. PBEY premoga, drv, moke, selitve itd v vseh tudi vagonskih količinah Vam izvrši točno ta po najnižjih cenah z avtomobili ali konjsko vprego prevozništvo A. Privoz št. 13, Ljubljana TELEFON 36-92 i;>lllllilll!lllllll!i!!!ll!l'!!l!!!l»!n NSERIRAJTE V „ JUTRU" S ZAHVALA Ob bridki izgubi moje srčnoljubljene, nenadomestljive soproge, zlate mamice, hčerke, sestre, tete, svakinje, gospe ALBINE BAKAR roj. KOS GOSTILNIČARKE izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so z nami sočustvovali, jo obiskovali ta tolažili v njeni dolgi, mukapolni bolezni. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniku gosp. dr. Rusu za ves njegov požrtvovalen trud v njeni težki bolezni. Nadalje se prisrčno zahvaljujemo č. p. Jožefu za vse njegove številne obiske ta duhovno tolažbo v njenem bridkem, dolgem trpljenju. Končno se toplo zahvaljujemo vsem onim, ki so blagopokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti ta pokrili njeno prerano gomilo s številnimi venci ta cvetjem. Vsem bodi Bog plačnik! V LJUBLJANI, dne 31. oktobra 1939. Žalujoči soprog FRANC in ostalo sorodstvo. ZAHVALA r * t ■ * -» . - • r Vsem, ki ste spremili našo ljubo mamo, staro mamo, sestro in taščo, gospo TEREZIJO SCHROTT roj. SOVlč na njeni zadnji poti, darovali cvetja in nam pismeno ali ustmeno izrazili sožalje, naša najiskrenejša zahvala. čakovec, Ljubljana, Senovo, Poljčane, 31. oktobra 1939. Rodbine: Schrott, Brozovič, Vučnik MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din S.— davka sa vsak oglaa m enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki tečejo Služb. Najmanjši znesek ra enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— ca vsako besedo, Din 3.— davka Ba vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši cnesek za enkratno objavo oglasa Din 20._. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka Za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.__ Kam pa,kam ? Danes in jutri priznano dobre domače krvavice, vsakovrstna vina, portugalka, sladki štajerski mošt. Se priporočam Lojza Taučarjeva, 29252-18 Za danes »e priporoča gostilna pri »PANJU«, Vegova ul. 10. 29296-18 Gostilna Zaje, Zgor. Šiška ►ejčeva 8 nudi cenjenim gostom domače krvavice in pečenice in najboljša vina vseh vrst — Se priporoča Josip Omahen. 29350-18 Mlinar Kuharico samski, trezen in zanesljiv, popolnoma izvežbano, — dobi službo pri Kovačič sprejme večja trgovska hiša Jože, Brod 17 p. Sv. Križ v mestu na deželi. Pogoj ob Krki. zdravje, spretnost, neopo- 29218-1 rečnost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »500«. Briv. pomočnika sprejmem takoj. — Salon »Merlak«, Sv. Petra c. 76. 29269-1 Raznašalec 29320-1 Pekovskega pomočnika mladega, pridnega, sprejmem takoj. Naslov v vseh s 3.000 din kavcije dobi poslovalnicah Jutra, stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Emona«. 29270-1 Halo! Halo! Ceni. občinstvu vljudno sporočam, da bom pričel 2. novembra v novo otvor-jeoi podružnici v šiški, Ee-jjaška 34 v hiši gostilne pn »Korelnu« v bližini nove nove cerkve prodajati prima gov. din 8—10, tel. 10—12, svinjsko 12—14. Za obilen obisk se priporočam Ivan Dolničar, mesar. 29352-18 Postrežnico iščem od desetih dalje za nekaj ur dnevno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29255-1 Več pleskarskih pomočnikov Sprejmem takoj. Glinšek Jvan, Rožna dolina, Cesta II. 36 Ljubljana. 29244-1 Krojaškega pomočnika sprejmem takoj za velike kose. Stojan Ivan, Jesenice Gorenjsko, Obrtniška ul. 29314-1 Avtoelektrikaria fci je vajen avtomobilske instalacije in popravil akumulatorjev sprejmem takoj. Kovač Jože, Tržič. 29312-1 Več avtomehanikov Spreimem za takoj. Kovač Jože, Tržič. 29313-1 Rezbarja ii veliko delo, potrebujem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29285-1 Pošteno dekle sprejmem za vsa hišna dela. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Kuharica - sobarica«. 29290-1 Več voznikov sprejme takoj Tone Hui, Vegova al. 10. 29295-1 Ferfektna kuharica »nožna samostojno voditi gospodinjstvo, poštena, popolnoma zanesljiva, lepega vedenja, ki poseduje dolgoletna spričevala, dobi mesto proti dobri plači k eni osebi v Ljubljani. Ponudbe pod »Poštena, čista kuharica«. 29303-1 Kontorist in prodajalec 2n specialno trgovino zdravniških potrebščin, dobi mesto. Nemščina, lep rokopis pogoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop takoj«. 29224-1 Spretno kuharico katera obvlada tudi nemščino, dobi mesto za Ze-mun. Plača dobra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23273-1 Krojaškega pomočnika prvovrstno moč, za velike kose, iščemo. — Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 29212-1 Krojaško pomočnico za moško delo, spreimem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29213' 29344-1 Vajenci (ke) Mesarskega vajenca poštenega, pridnega ta-koj sprejme Aat Bel-nar mesar, Tržič. 28821-44 Frizerka dobra moč, dela vse, išče službo za takoj ali po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva frizerka«. 29258-2 Sobarica katera tudi pere, dobi stal no službo z dobro plačo v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29199- Krojaško pomočnico sprejmem takoj. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 29317- Postrežnico stanuj očo v Šiški, sprej mem. Naslov: Benič, Mur-nova 6, pri novi cerkvi Šiška. 29318-1 Trgov, sotrudnika popolnoma izvežbanega manufakturi, ki ureja tudi izložbe in je deloval v trgovinah z mešanim blagom spreimem 1. jan. 1940. Podrobne ponudbe s sliko nn zahtevki na P. Koren, preje Sterk, Črnomelj. 29339-1 2elezninarja popolnoma izvežbanega, — sprejme trgovina ▼ mestu, Hrana in stanovanje v hiii Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevki pod »Bela Kra. jina« na ogl. odd. Jutra. 29340-1 Dva krojaška pomočnika za mala in velika dela — sprejme takoj L. Knol, Litija. 29342-1 Postrežnico snažno in spretno, za dopoldanske ure, iščem. Na slov r vseh poslovalnicah Jutra. 29338-1 Krojaškega pomočnika sprejme Sefic Vinko, Sv, Petra nasip 29, Ljubljana. 29334-1 Služkinjo z znanjem kuhe in gospodinjstva, iščem. Plača dobra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29332-1 Sprejmem takoj mizarja, mehanika in tapet-nika. Aero, Kolodvorska 18 29325-1 Ujetnika v deželi lati? Gospodična inteligentna, z malo maturo in enoletnim trg. tečajem, zmožna strojepisja in pisarniških del, išče primerne službe. Gre tudi en mesece brezplačno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležna 222«. 29248-2 Abs. trg. teč. gimn. in male mature išče zaposlitve v pisarni. Gre tudi v prakso. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »251«. 29200-2 Sposoben administrator star 25 let, išče službo privatnega uradnika. Ostalo po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29243-2 Pošteno dekle išče zaposlitve za popoldan. Zna pospravljati boljše sobe ali pisarne, lepo pere in lika. Stari trg 28, II. nadstr. 29227-2 Starejša oseba vešča samostojnega kuhe, išče službe čez dan ali pol dnevno za skromno nagra do. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zanesljiva 287« 29287-2 | Višješolka poučuje po zmerni ceni z uspehom vse predmete nižje gimnazije. Oglasiti se od 12. do 15. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29249-4 Francoščino in nemščino poučujem dijake(inje) vseh šol in razredov in privati-ste. Sem drž. diplomirana in imam mnogoletno učno prakso. Groharjeva C. 2 — vhod s Tržaške ceste 1, I. nadstr., vrata št. 5. 29256-4 Angleščino in klavir poučujem uspešno in poceni (roj. Amerikanka). — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28783-4 Izkušen inštruktor absolvent agronomije, poučuje učence gimnazije in meščanskih šol iz vseh predmetov in potrebnih jezikov. Pride na dom. Honorar po dogovoru: Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _29309-4 Angleščina za začetnike ob ponedeljkih in četrtkih — tudi Vernih duš dan — ob pol osmih na Učiteljišču, Res-Ijeva. 29266-4 Dipl. učiteljica poučuje nemščino, francoščino in klavir. Informacije dopoldne in 11.—12. in popoldne. Cena zmerna. — Dollar, Mestni trg 5. II. 29282-4 Strojepisni ..oub Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. in od pol do 9. zvečer. Pouk tudi po diktatu. Tečaji od 1 do 4 mesece. Novi tečaji se prično 2. novembra Šolnina zelo nizka. Moderna in največja strojepisnica. Vpisovanje dnevno do 8. are zvečer. Christofov učni zavod, Ljubliana. Domobranska 15 telefon, it 48-43. 28787-4 Tečaji nemščine začetniški, nadaljevalni in konverzacijski. Dnevni in večerni. Mesečno 40 din. Beethovnova 9, L 29328-4 rn 91 Serioznega zastopnika za prodajo radio aparatov, sprejmemo. BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva 20. 29281-5 Gospodična stara 36 let, zmožna trgovine in vsega gospodinjstva želi primerne službe. Poseduje obrt, trgovine in nekaj gotovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra moč«. 29293-2 Brivski pomočnik mlad in dober delavec išče službo za takoj. Ante Ne-nadič, brivski pomoč pri Franc Hering, Preserje p, Radomlje. 29214 2 Pekovski pomočnik z mojstrskim izpitom, mlad prvovrsten delavec, — želi spremeniti ilužbo. Sposo-soben za poslovodjo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29276-2 Prodajalka prikupne zunanjosti, želi službe, najraje v trgovini bonbonov in deserta. — Zmožna prav tako vseh pisarniških del s prakso. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Vestna proda jalka«. _29337-2 Tkalski mojster Jugoslovan, star 28 let, poginoma samostojen, z več-etno prakso na težkih tkaninah (krimer, pliš, baržun in štof) išče zaposlitve za takojšen nastop. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Astrahan«. 29329-2 Prodajalka zanesljiva in delavna, želi namestitve. Naslov: Paveu Fani, Zavod na 6, Celje. 29347-2 Med tem pripovedovanjem so bili prišli do marmornih stopnic. Ko so se Cin-Lo in njegova ujetnika počasi vzpenjali po širokih stopnicah, je ljudstvo spoštljivo stalo ob njihovem znožju. Komaj pa sta naša prijatelja dospela do bogato okrašenega vhoda in storila nekaj korakov naprej, sta se že znašla v mogočni stebrni dvorani, kjer so bila tla in stene obložene z dragocenimi preprogami. Pot jih je vodila naravnost skozi širni prostor, ki je bil razsvetljen z mnogoštevilnimi svetilkami in poln težkega vonja po kadiln. Na oni strani ju je Cin-Lo s kratkim migom roke povabil v manjšo, a čudovito bogato opremljeno sobano. »Bodite tako dobri in počakajte nekaj trenutkov,« je rekel Cin-Lo dr. Madiganu; »veliki lama želi najprej govoriti z mladim gospodom v štiri oči!« Mesto gospodinje v boljši hiši ali gostilni pri samostojnem gospodu — ščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29349-2 Gospodična z najboljšimi referencami, išče pisarniške službe kot začetnica. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna in vztrajna«. _ 29333-2 Zimskim športnikom zlasti Športnim učiteljem se nudi lep postranski zaslužek potom sklepanja zim-sko-športnih nezgodnih zavarovanj pri svojih tovariših in znancih odnosno učencih. Malenkostni zavarovalni prispevki in enostavna manipulacija. Interesenti se naj javijo pod »Smuk 39« na ogl. odd. Jutra. 29247-3 Miss Farler English lessons, Dvoržako-n 3. HI. a. 28695-4 'ItJ.L Barako z dvojno steno 7 X 4, t dobrem stanju, prodam takoj. Cena nizka. Poizve se v baraki gledališke mizarne, Knafljeva ulica. 29245-6 Frizerji! Prodam malo rabljen For-schritt aparat za trajno on-dulacijo poceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Aparat«. 29215-6 Zimska suknja črna, dobro ohranjena, poceni naprodaj Benedičič, Smartinska 14. 29311-6 Amerikanska peč dobro ohranjena, naprodaj Informacije: Tyrševa c. 75 28784-6 Prodam brezhibno Wertheim blagaj no št. II., pisalni stroj in novo kartoteko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nizka cena«. 29267-0 Otroški voziček naprodaj. Šiška, Medvedova 17, vhod iz Zibertove pritiičje. 29239-6 damske plašče m Kostume Pil JKOfT LJUBLJAKA LlIi&ARJEVA OLICA Pred škofijo Ugodne cene Ford — limuzino, 8 cllindrsko, brezhibno ohranjeno SVinderer — limuz 4 cllindrsko, najnovejši model ugodno proda za stopstvo DK\y. 3. Lov-še. Tyrševa cesta 35 -10 Krupp Tunkers Diesel, 4 ln pol ton čiste nosilnosti, 90 te, skoraj nov, naprodaj zaradi nabave večjega, dalje Blitz 3 ln Chevrolet 2 tonski. O. Žužek Krupp zastopstvo. Ljubljana, Tavčarjeva 11. 29319-10 BMW limuzina najnovejšega typa, ekonomičen, šestcilindrski, brezhiben, malo vožen, triptik Italija, Nemčija, moderno opremljen, nujno naproidaj, polovična cena. Informacije Ostrožnik, trgovina, pasaža 29304-10 r/ Orehovo jedilnico kombinirano in več spalnic poceni proda mizarstvo Josip Goljar, Gerbičeva ulica vis a vi* trgovine Novak 29294-12 Pohištvc iovo in že rabiieno. ki želite prodab ali amo lati shrambo tpretmetne posebni oddelek » komisij sko prodaio do zelo ugoc nih pogoiih Kupce« ie < tem oddelku vedno dovolj za dobro ihranjenc pobi 5tvo. Vse reklamo oreški t>imo sami Sporočite oam na dopisnici sli ustno Prt voz pohištva preskrbimo sami Ivan Mathian, Ljubliana ryrievs U. 17-12 Otrošek vozičke najugodneje kupite — pn BANJAI, Ljubljana, Mi klošičeva e. 20. 29280-6 Paritete, desk? in bukova drv; ugodne proda lv»r ŠIŠKA arna parketov Metelko-va 4, telefon 22-44 3494 Bukov žir zdrav, suh, kupujem. Po-nudbe na Franc Bergant. tovarna olja, Medvode. 29289-7 Popolnoma zastonj dobite začetek velikega ljubezenskega romana »Ljubezen španskega častnika«, če Se danes plSete upravi »Družinskega tednika«. LJ ubija na, Miklošičeva 17 28933-8 Poltovorni avto v dobrem stanju, nosilnost do 800 kg kupim Ponudbe navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gotovina 288« . 29288-10 Opel Super Six limuzina za smešno nizko ceno naprodaj. Informacije Ostrožnik, trgovina, pasaža. 29305-10 Motor DKW 100 ccm Ardie 125 ccm in Puch 250 ccm za vsako ceno naprodaj. — Muller, Jurčičev trg 2, III. 29324-10 BMW motor 500 ccm OHV, prodam. Zaloška c. 30. 29316-10 Več oseb sprejmem na dobro domačo hrano. Sv. Petra cesta 27. Zor. 29327-14 Posojila aa vknjižbo bis v me-stili, na kmečka posest va po 6 odst obresti na dolgoročno odplačUo nabavljamo, prodajamo tU še. posestva, gostilne Itd Realitetna pisarna, Zagreb, V laška 2-H. 28926 lf Večje Število parcel Kompleksov parcel dov trgovskih u> nano ranjakib aii is m ima oa prodaj gradbeno stro rov uobražeo oasredo-•slsc KUNAVfcB LUUVU Cesta 29 oktobra S Te- tefoo 37-33-rooDUtt-em graditelj m •i*dnj cen i tel j u nasvete orezplsčno oa razpolago 125-3« Ce kupite aU p rod as tt olAo parce lo. posestvo obrnite se na priznano, solidno ln kuiantno reantetne pisarno Franjo Pri stavec Ljubljana Erjavčeva cesta 4a Vse Informacij* «o orezplačne MS 2t Parcelo ali vilo kupim v severnemu delu Ljubljane, najraje za Bežigradom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 376«. 29091-20 Hišo v centru Ljubljane, pripravno za gostilno, z veliko delavnico. primerno za vsako obrt ali manjšo tovarno, ali parcelo za trinadstropno hišo, prodam. Prevzem hipoteke. Brezplačne informacije. Interpromet, Aleksandrova 10. Mr-20 Hišo v Ljubljani, obremenjeno z večjo hipoteko, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »230.000«. 29345-20 Parcela k azino Pričetkom leta 1940. oddamo v večleten najem povečano ln preurejeno tovarniško restavracijo na Jesenicah. Le serlozni interesenti naj se z lastnoročnim življenjepisom (ob navedbi družinskih in premoženjskih razmer, strokovnih izpričeval in znanja jezikov) obrnejo na naslov: Kranjska Industrijska družba, Jesenice-Fužine, ki jim bo nato poslala razpis s podrobnimi pogoji. 2-sobno stanovanje oddam za takoj samo mirni stranki do največ 3 odraslih oseb. Ogled Novi trg 5, II. levo od 2. novembra dalje. 29321-21 Dopisi Gospodična značaja, želi spoznati zna-značajna, želi spoznati zna-nudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Intimna sreča«. 29205-24 Trgovec inteligenten, star 50 let, v Ljubljani, želi resnega znanja z boljšo gospodično, vdovo ali ločenko, do 55 let, katera bi mi hotela pomagati pri trgovini z večjo vsoto denarja. Poznejša ženitev ni izključena. Samo resne ponudbe s polnim naslovom na ogl. odd. Jutra pod Strogo tajno zajamčeno«. 29308-24 »Klasična« v Zalogu K O. Kašel 1285 Prosim. '"'j' svT°i naslov kv. m, ugodno naprodaj. Poizve se: Zibelnik Iv., Dravlje, p. St. Vid. 29351-20 Mali hotel na Štajerskem, s 15 po večini opremljenimi sobami in vsemi postranskimi prostori, kletmi, vodovod, elektrika, tik železniške postaje (pomembno križišče) prodam zaradi izselitve za 250.000 din — tudi na več obro kov. Ponudbe na ogl. odd, Jutra pod »Primerno za penzionista«. 29353-20 na ogl. odd. Jutra pod značko »Cvetje v jeseni«. 29300-24 Sobo in kuhinjo oddam v podstrešju. Kode Ijevo. Malejeva ul, nova hiša. 29254-21 Enosob. stanovanje v podpritličju, oddam Cigaletovi ul. t. 29259-21 Trisobno stanovanje komfortno, oddam t. XII. 1939 stalni stranki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29201-21 )vosob. stanovanje s- pritiklinami in nekaj vrta oddam za december. Tyr-ševa cesta 66. 29263-21 Več stanovanj eno-, dvo- in trisobnih stanovanj za takoj ali za t. december odda Realitetna pisarna, Ljubljana. Gospo-svetska cesta 3, 29286-21 ietsobno stanovanje kopalnico in komfortom, bližini glavne pošte, od damo I. decembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Centrum«. 29291-21 'risobno stanovanje vrtom oddam. Poizve se pri Pegan, Carja Dušana 14, pri novi gimnaziji. 29307-21 komfortno stanovanje dvosobno, tako; oddam za Bežigradom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29298-21 Vlonže knjižice rrve Hrvatske Stedlont m njenih podružnic kupuje ln plača največ. , „ , takoj ln v gotovini. - Pod »Febru"« tteantetna pisarna Via--Ka 2-11., Zagreb 28927-U 'etsobno stanovanje s kopalnico in vsemi priti-klinami v sredini mesta oddamo 1. februarja 1940. Ponudbe na ogl. odd Jutra Gostilno velikim sadonosnikom, vrtom in gospodarskimi poslopji, se odda radi družinskih razmer takoj v najem. Ponudbe na podružnico Jutra Ptuj pod »Dober promet«. 29246-17 IL Brivski in damsko-frizerski salon in kompletno spalnico poceni prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29257-19 Kupim trgovino modno ali mešano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »100.000«. 29284-19 Lokal za manufakturno trgovino, vzamem takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tončka v Ljubljani ali Kranju«. 29354-19 Posestvo ali večje zemljišče v2amem v najem za več let. Event. kupimo pod ugodnimi po-;oji. Ponudbe na ogl. odd. utra pod »Dobra zemlja«. 29315-20 Novo hišo vrtom, 4-stanovanjsko, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina tli dogovor 450.000«. 29121-20 29292-21 Dvosob. stanovanje oddam v 1. nadstropju. — Oddam lokal na dvorišču za mirno obrt Ogledati od 13. do 15. ure. Karlovška cesta 2. 29302-21 Lepo stanovanje 3 sobe, kabinet, kopalnica v vili z vrtom, po ugodni ceni takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izredna prilika«. 29262-21 Enosob. stanovanje išče zakonski par brez otrok za december v okolici Stadiona. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29297-21a Dve stanovanji enosobno in dvosobno s kopalnico v isti hiši iščemo za takoj ali za dccem-ber. Najraje bi vzeli v najem manjšo hišo z dvema stanovanjema. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Družinici«. 29204-21a Ugodno naprodaj čevljarski rabljen »Cilinder stroj«, pisalni stroj »Ad-ler 30« in dirkalno kolo »Diamant«. Ogled pri tvrd-ki Ivan Jax & sin, nasledniki, Ljubljana, Tjrrševa cesta 36. 29251-29 ifjjjtmtriri Sostanovalko »prejmem v vso oskrbo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. __29253-23 Sobico oddam po zmerni ceni takoj ali pozneje. Masarykova cesta 58, pritličje. _ 29299-23 Sobo oddam boljšemu gospodu. Novi trg 1, L 29274-23 Turbino rabljeno 800 do 1000 1. s, padec 3 m, kupim. Ležeča os. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Turbina«. 27872-29 Šivalni stroji Phoennt, Veritas, Viktoria. šivajo naprej, nazai, »ežeio in krpajo. — Na ugodne obroke. Stare stroje vzamemo v račun Nova trgo vina, Tyrševa 36, nasproti Gospodarske zveze __29051-29 Hitite! Naprodaj je več prvovrst nih pogrezljivih šivalnih strojev po zares nizkih cenah pri »Promet« (nasproti križanske cerkve). _ 29331-29 Pisalni stroj (kovček) mali, in 2 motorni kolesi za vsako ceno naprodaj. Miiiler, Jurčičev trg 2, III. 29323-29 Kislo zelje, repo in sarmo prvovrstno in vsakn množino po kon kurenčni ceni dobavlja Homan. Ljubljana Sv Petra c. 81 tel 3539 299-3C- Obvestilo Podpisani I. H. p. Vodnikova 131, sem prodal g. K. G. Emonska 25 n»kaj zemljišča. Dotično pogodbo bom spodbijal. Vsled tega se vsi, ki kupujejo ta svet, naprej opozarjajo na posledice H. I. 29260-31 Sobico čedno, s souporabo kopal niče v 1. nadstropju takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29310-23 Lepo sobo opremljeno, oddam takoj. Tjrrševa cesta št. 51. II. •evo- 29283-23 Prazno sobo s posebnim vhodom poceni oddam. Langusova ul. 5. _ 29279-23 Sobo lepo. solnčno, s kopalnico za 1 ali 2 osebi oddam takoj. Bežigrad 7, I. _ 29271-23 Parkefirano sobo iddam za december černe tova 11. _ 29341-23 Postrežnico za dve odrasli osebi, iščem za takoj. Javiti se od 12. do 13. ure vsak dan: Lav-ričeva 4, I. n. 29336-23 Garsonjero komfortno (2 sobi). Poizve se Aero, Kolodvorska 18. __29326-23 Sobo lepo opremljeno. oddam. Ogled od četrtka naprej, Dvorakova 3, I., levo. 29346-23 Obvestilo Podpisani H. J. p. Vodnikova obveščam J. č. p. Vodni! :ova 133, da postavi mejnike na isto mesto kot so bili, sicer bom pravno postopal. H. J. 29261-31 | Pozor! Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za nikake dolgove, ki bi jih naredila moja žena Gračner Ana ali kdorkoli. — Kari Gračner, Celje - Ostrožno št. 43. 29348-31 I raaocen Briljantne uhane in prstan ter lepo večio preprogo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«. 29301-36 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE - juvelir, Ljubljana, Wolfova Continental g TV ^ aa ugoonf mesečne obroke Ivan Legat LJUBLJANA t-Tešemova ulica 44 M A KI BOR Vetrlnjska ulica 30 Od Vas je odvisno da ima t i obleko ved 1.0 kot nove sato Jo pustite redni kemično čistiti ai barvat) v tovarni JOS. REiCU LJubljana Poljanski nasip 4-6 — Sverk>n>c*lnk> zimske > u k n i e kamgarni, športni ševioti za fine obieke IIU PRI JOFIJ" UHLJU LinOARJEVfl ULICA Pred škofijo Solidna postrežba! Kupujemo posušeno cvetje arnike. korenine preobjede, Oezgovo cvetje, naldrianove korenine tn sviščeve • eneianove) korenine. Ponudbe naj se ooš-ijejo na A.PEF Vta oeclanl 15 — Udlne. glavno zastopstvo za dravsko banovino ANT. RADIO CELJE, Miklošičeva 2 — tel. 202 Kupujte aparate direktno v trgovini, ker dobite znaten popust. STROJI NAJNOVEJŠI OTROŠKI VOZIČKI es ■X a a > MOTORJI TRICIKLI ŠIV. STROJI « "Z S IGRACNI VOZIČKI, SKIROJI, AVTOMOBILČKI, KOLES. DELI TRIBUNA F.B.L. Ljubljana, Karlovška c. 4 Podružnica: Maribor, Aleksandrova 26 — Ceniki franko. 'SMSi*. - : i wii . i b ivv.b f. - R.MIKLAUC LJUBLJANA Dvosob. stanovanje s kabinetom oddamo solid- _______________„ ni stranki za november ali slov v vseh ^poslovalnicah jA^AmkA* tt DA Jm.112.1________T V CeHu ščem za prvi decembet eno opremljeno sobo in eno prazno, prikladno za zobotehnični laboratorij. Po možnosti v pritličju. Na december v Podmilščakovi ulici 14. 29278-21 Enosob. stanovanje s kabinetom in pritiklinami takoj oddam Podmilščako-va ulica 41, Bratovž Franc. 29272-21 Dvosob. stanovanje oddam 1. decembra odrasli družini Kavškova 13, Sp. Šiška. Ogled popoldne. _29275-21 Enosobno lepo in solnčno stanovanje v pritličju nove vile takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29230-21 Stanovanje v pritltčju vile. Mlrje, 3 sobe, kabinet, kopalnica Itd oddam 6 1. februarjem Naslov v vseh ooelov&l. Jutra 28949-21 Stanovanje enosobno, vse pritikline, pod enim ključem, oddam 1. decembra. Šiška, podaljšek Aleševčeve ulice 38. 29330-21 Jutra. 28725-23a Opremlieno sobo strogo separirano, v centru išče soliden gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Event. tudi prazno«. 29277-23a Sobo prazno, raje opremljeno, s separatnim vhodom, iščem v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reden točen plačnik«. 29335-23a Dobro obrlt- dobno volje! iasč znamka ROTBART Sobo s posebnim vhodom, čisto, s kopalnico, po možnosti centralna kurjava, v centru na progi Vič, išče gospodična. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Takoj sobo«. 29343-23a Prazno sobo iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Miren gospod«. 29355-23a INSERIRAJ v ..JUTRU"! Umrl je naš dragi oče, ded in praded FRANC PUREBER posestnik in mestni nadstražnik v pokoju v 88. letu starosti, previden s tolažili sv. vere. Pogreb našega pokojnega bo v sredo, 1. novembra 1939 lz hiše žalosti v žabji vasi, ob 4. uri popoldne, na farno pokopališče v šmihelu. V ŽABJI VASI, dne 30. oktobra 1939. Žalujoča žena MARIJA in sinova IVAN, EMIL in hčeri MICI, POLDI. Družine: prof. ANDREfi, RADI, PUREBER, RENCELJ in PANTELIC. Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja ga konzorcij »Jutra« Stanko yirant, — Za Narodno tiskaruo d, d. kot tiakarnarja Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.