Posamezna številka 30 tf&arjev. M*' 223. v LioMianl, * soboto, (oe 2H septembra isn Leto XLTL m Velja po pošti: aa u oelo leto uprt].. K 50--n ob mesec „ .. 4.30 u Rem6l|o oeloletno. „ S5-— ■1 ostalo Inozemstvo. „ W- V Ljubljani aa dom Sa ealo leto upre].. K 48 — •a«100100 „ ..I VivrmmlsBii■min«,, 3-so ea Sobotna izdaja: =e la oelo lato.....K 10 — >a Homčilo oeloletno. „ ti-— ia ostale Inoiamatvo. H 15 — IHT Urednlitvo ]e 1 Kopitarjevi nliol štev. 6/m. Rokopisi so ne vračajo; nefranklrana pisma ae na os sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 50.s=s 1 InuraMi ilpia Uroka la a Enostolpna petitvrata (M tam visoka ali a}e n dva* la večkrat. _ u. pri večjih aaroiUlh primera« popnst p« dogovora. Ob sobotah dvojni tartt. n 11» Poilanoi — Knastolpna petitvrata K t* lakaja vsak dan taviamll m> dalja ta praaalk«, ob t ari pop. Sadna lotu priloga veni rad Političen slovenski narod. arija ponudila ententi mir. Sonja, 26. (K. u.) Uradno se poroča: Z ozirom na zadnje dogodile in po skupnem posneta s urlsfojnimi Cinltelji o položaju, je bolgarska olada, hi želi da se konča prelivanje krol, pooblastila generalisima armade na bojišču, naj predlaga orhoonemn pooeljnikn ententinih bojnih sil o Solunu, naj se nstaoijo sovražnost, da se nuedejo pogajanja za sklepanja premirja in mirn. Člani bolgarske delegacije so odpoiooali sinoči, da stopilo o zoezo s pooblaščenci oojnfočih se ententinih držao. Upravništvo jo r Kopitarjevi nliol it 6. - Rada poštno hranllaloo avstrijske it 24.797, egrske 26411, bon.-haro. it 7563. — Upravnlikega telefona it Mk IZJAVA VLADNIH STRANK. Sofija, 26. (K. u.) Stranke, ki tvorijo vladni blok, so razglasile sledečo noto: V sporazumu s strankami bloka je ponudila vlada včeraj, dne 25. t. m. ob 5. url popoldne sovražniku oficielno premirje v svrho mirovnih predlogov. Strnnke bloka apelirajo na armado in na prebivalstvo, naj ohrani vojaško in Javno disciplino, ki je potrebna, da se v sedanjem težkem odločilnem trenutku uvedeno mirovno delo srečno konča. Narodna skupščina je sklicana na dan 30. septembra. PREMIRJE SE JE PREDLAGALO BREZ VEDNOSTI KRALJA. Berlin, 26. (K. u.) Poi-oča se, da je bolgarski ministrski predsednik Malinov predlagal voditeljem ententinih det, ki operirajo proti Bolgariji, premirje. Izjavlja se, da je gospod Malinov nastopil s ponudbo na lastno pest, ne da bi mu bili pritrdili kralj, parlament in bolgarsko vojno vodstvo. Zvezi zveste bolgarske kroge je Malinov nastop zelo razburil. * Uvedli so se vojaški ukrepi za krepko podporo bolgarske fronte. Po zadnjih iz Sofije došlih poročilih se že uveljavlja protipokret proti ministrskemu predsedniku Malinovu. SLOVESNA AVDIJENCA TURŠKEGA POSLANIKA PRI BOLGARSKEM KRALJU. Sofija, 26. Bolgarska brzojavna agentura poroča: Kralj Ferdinand je sprejel danes v navzočnosti ministrskega predsednika Malinova turškega poslanika Sefa-beja v slovesni avdijenci. Bolgarska kraljeva rodbina v inozemstvu. Budimpešta, 27. septembra. Bolgarske princezinje so odpotovale na kraljeva posestva na Ogrsko. Tudi 0 kralju Ferdinandu in prestolonasledniku poročajo, da sta zapustila Bolgarijo. Angleži zasedli Veles in Štip. Rotterdam, 27. septembra. Reuter poroča: Angleške čete so osvo^le Veles in Štip. Zavezniška konjenica je oddaljena od Skoplja še 24 km. Francosko poročilo iz Makedonije. 25, septembra. Kljub prihodu nadaljnih nemških čet je sovražnik nadaljeval svoje umikanje proti severu. Vendar se močne sovražne poslednje čete trdovratno upirajo severno od Bitolja. Na levem krilu so prekoračile zavezniške čete Pri-lep ter so prodrle na cestah v Kruševo, Kičevo in Veles. V centrumu so se Srbi polastili gorske skupine Popadina vzhodno od Babune ter so pridobili proti zapadu od Dolenje Črne tal. Na drugi strani so srbske čete razširile svoje mostišče severno od Vardarja ter dospele na višine med Vardarjem in delom Krive Lokavice, kjer se skuša sovražnik z vso naglico utrditi. Na desnem krilu so francoske, angleške in grške čete prodrle z močnimi četami an stran Vardarja proti Gradecu in rlu-dovi. Polastile so se gorske skupine Ka-rabil, severno od Dojrana. Plen se nepre- stano množi. 25. t. m. smo vplenili nad 30 topov in številno bojno orodje. Angleško poročilo iz Makedonije. 25. septembra. Konjenica in pehota nadaljujeta svoje prodiranje na bolgarskih tleh. Grške čete prodirajo ob strmi Bela-šici v gorovju. Grki so zavzeli greben severno Dojranskega jezera, naše črte v centrumu pa so dospele do črte Džame-Obesi. London, 27. sept. Angleške čete so vkorakale v Strumico, Bolgarska armada v sporazumu s centralnimi državami? Koln, 27. sept. Berlinska brzojavka »Kolnische Zeitung« poroča: Vojaški in politični položaj v Bolgariji se utrjuje. Bolgarski vrhovni poveljnik general To-dorov nastopa v sporazumu z vrhovnim armadnim vodstvom zaveznikov, od katerega dobiva navodila. Ofenziva v Makedoniji in ententa, Bern, 27. septembra. »Echo de Pariš« poroča, da je bila ofenziva v Makedoniji skl en jen a od entente v julijskem zasedanju ententnega vojnega sveta v VersaiHesu. Le s težavo je bilo takrat mogoče doseči ta sklep. Napad v Makedoniji se je izvršil na široki fronti. Srbska vlada ima sedaj svoj sedež v Bitolju. Ententna eksDe-dicija v Makedoniji naj bi se izvršila samo z namenom, da pritisne ententa na Bolgarsko, da se loči od centralnih držav. rt f> A Burian o položaju. Dunaj, 27. sept. (K. u.) »Fremdenblatt« poroča: Zunanji minister grof Burian je izjavil v svojih razgovorih z nemškonarodnimi člani zunanjega odseka delegacije, naj se kljub dogodkom v Bolgariji položaj ne presoja kritično. Na nadaljnja vprašanja delegatov je izjavil grof Burian, da postopamo v popolnem sporazumu z Nemčijo. Zveza med nami in Nemčijo ostane prej-koslej trdna in neomajljiva. Hintze o dogodkih v Bolgari?.. Berlin, 27. (K. u.) V današnji seji glavnega odseka je državni tajnik pl. Hintze podal naslednjo izjavo: Iz vojaških poroči! zadnjih dni vam je znano, da je prišla Bolgarija med Vardarjem in Črno v resne težave. V nadaljnem poteku dogodkov je zadela ista usoda tudi bolgarsko sosedno armado. Poročila s fronte je bolgarska vlada ministrskega predsednika Malinova očividno preveč neugodno tolmačila. Včeraj dopoldne je v Sofiji izšla časopisna notica, da je Bolgarija vrhovnemu poveljniku ententinih čet v Solunu predlagala, naj se sovražnosti takoj ustavijo in prično mirovna pogajanja. Bolgarska delegacija, obstoječa iz finančnega ministra Ljapče-va, generalnega majorja Lukova in poslanika Radeva, je baje že v sredo zvečer odpotovala v Solun. Iz dosedanjih nepopolnih vesti se še ne da z gotovostjo spoznati, če. je bolgarska vlada, kakor trdi, ravnala v soglasju z bolgarskim vojnim vodstvom, bolgarskim sobranjem jn kraljem, ali pa več ali manj na svojo post. Sobranje se snide še-le 30. septembra. Razni znaki dopuščajo možnost, da bo Malinov od nadaljnega razvoja dogodkov desavuiran. Po celi deželi se opaža močno gibanje proti Malinove-mu koraku. Važne stranke parlamenta in vplivni krogi naroda nočejo ničesar vedeti o posebnem premirju in o prošnji za mir. Značilno je, da bolgarski mirovni delegati, ki so bili glasom omenjene notice v časopisih že v sredo zvečer odpotovali v Sofijo, do četrtka opoldne še niso zapustili Sofije. Na prvo vznemirljivo vest z ma-cedonske fronte je nemško vojno vodstvo iz razpoložljivih rezerv takoj poslalo močne sile v Bolgarijo na pomoč svojemu zavezniku. Deloma so ta oja-Cenj a že došla, deloma bodo v prihodnjih dneh na svojem mestu. Tudi avstrijsko vojno vodstvo je poslalo zelo znatne silo. Nemške in avstrijske čete bi po sodbi vojaških izvedencev zadostovale, da se vojaški položaj spet izravna.. Vendar pa je položaj danes resen brez vsakega dvoma. Že čez par dni . pa bomo razmeroma jasneje videli. Povoda, da bi igro Bolgarije že danes smatrali za zgubljeno, ni niti za Bolgarijo, niti za nas. Predsednik odseka Ebert je nato predlagal, da bi z ozirom na nejasnost sedaj ne razpravljali o dogodkih. Predlog je bil sprejet. Dunajska sodba. Dunaj, 27. septembra. O sedanjem političnem položaju v Bolgariji sodijo dobro poučeni krogi tako-le: Pod pritiskom poraza, kakor tudi vsled gotovih, sicer ne preobširnih nemirov v zaledju, je bolgarska vlada, ki položaja ni pravilno cenila, nenadno prišla do zaključka, da prosi za premirje in se nato prične pogajati za mir z entento. Podrobne okoliščine, ki so privedle do tega sklepa, še niso znane. Prav tako še ni jasno razvidno, kakšno stališče zavzame bolgarska javnost k temu preobratu, čeprav se iz raznih znakov lahko sklepa, da se uveljavlja gotov odpor proti temu sklepu. Najvažnejše pa je dejstvo, da je bolgarsko odposlanstvo na potu v Solun. Mogoče, da se bo pod vplivom, ki se uveljavljajo v Sofiji, vendarle posrečilo doseči, da se ta sklep spremeni. Posebno veliko pa od tega ni pričakovati. Dne 30. septembra bo seja sobranja, ki nam bo prinesla jasnost. Na vsak način je treba ugotoviti, da sedanja vlada ne razpolaga s preveliko večino. Vendar pa na to ugotovitev ne moremo staviti nad. Odločilni moment je temveč, kakšne vojaške konsekvence bomo izvajali iz nastalega položaja, bomo li mogli paralizi-rati udarec sovražnika, da ne zgubimo zveze s Turčijo in s točkami, katere imamo zasedene. Nobenega vzroka ni, da bi dvomili o možnosti, da dosežemo ta cilj. Povedati moramo, da so gotova poročila o dozdevnih sklepih Turčije popolnoma izmišljena. V poštev prihaia edino le dejstvo, da je bolgarska armada prenehala igrati vlogo v svetovni vojski. Odredbe, ki smo jih ukrenili, nam jamčijo za zaupanje, da se bodo načrti entente izjalovili in da se nam bo posrečilo ohraniti zvezo s Turčijo. Nemški cesar pride jutri na Dunaj. Berlin, 27. septembra. Nemški cesar Viljem pride v nedeljo na Dunaj. Predujemi Bolgariji. »Neue Freie Presse« poroča: Bolgarija je v treh letih vojske pokrivala izdatke predvsem z velikimi predujemi Nemčije in Avstrije-Ogrske. Poučeni finančni krogi sodijo, da znašajo osem do devet tisoč milijonov levov. Koliko so v Bolgariji natisnili bankovcev, ni znano. V gotovini se Bolgariji večinoma predujemi niso izplačali in so večinoma naloženi Bolgariji na dobro v Berlinu. Glasovi časopisja. O položaju piše »Arbeitervville«: Bolgarija je omagala. Ofenziva, katero so pričele ententine čete i. septembra, je vtisnila prvi dan fronto, jo v bodočih dneh prebila in razbila. Angleži, Srbi, Francozi in Grki so preplavili Bolgarijo in Srbijo. Bolgarska mora položiti orožje... V Palestini se umikajo turške armade: ostro jih prijemajo in preganjajo. Na severu, severozahodu iu severovzhodu sedanje evropske Turčti je je zazijala široka vrzel, ker 30 odpadli bolgarski voj i, skozi katero lahka Sarrailovi vojaki skoraj brez ovire korakajo proti Carigradu. Bolgarija jfl omagala in je v istem trenutku potegnila Turčijo za seboj. Tak je vojaški položaj, ki je nastal v zadnjih urah. Zaman je trud, da si pojasnimo t<5 katastrofo; razmotrivanja o razlogih, ki jih iščejo nekateri v tem, da rad! omejenih prometnih sredstev Avstrija^ Ogrska in Nemčija Bolgariji nista prihiteli na pomoč in da zato niso moglf ustreči Bolgariji, ko je zahtevala pomoči (18 vrst je pobelila cenzura). Listi končno piše: Seveda, avstrijski-ogrski zunanji minister graf Burian je optimist, ki prej ko slej ne smatra, da je skupni položaj kritičen. Hitrejše se je uživel, kakor smo pričakovali. Gospodje nemški nacionalci, ki jih je obvestjl o svojem ohlajenem nazoru, so gotova pomirjeni, ker jim je povedal, »da jei zveza med nami in Nemčijo prej ko slej trdna in neomajljiva.« Lepo; toda gospod grof, dogodki v Bolgariji nisd umiki ob Mami, pri St. Michielu ali ^ Argonih; Bolgari so omagali, gospodi grof, in so ponudili ententi premirje, Toliko možnosti v vseh smereh se jg odprlo, da je glava vroča. Cenzura Sa danes lahko zabrani, da se o njih ra?s pravi j a. Polom Bolgarije ni morebiti kak X-uspeh entente, ki ga bo brez dvoma brezobzirno izkoristila in razširila, Če beremo danes berlinsko napoved, da uvajajo vojaške ukrepe, s katerimi nameravajo okrepiti bolgarsko fronto, sprejemamo vest ravno tako skeptično, kakor svoječasno stremljenje entente,' da bi si bila ohranila Rusijo s podpo» rami. Bolgarski ministrski predsednik gospod Malinov, je, kar se šele danea razglaša, ne da bi vprašal parlament in kralja, naročil generaligimu armai de, naj prosi pri ententi za premirje. Ali naj to prežene skrb, da je postopaj Malinov pod pritiskom sile? (Sledi bela lisa cenzure.) More li nadaljevati vojsko država, katere notranji položaj je razdrapan in katere večina odobrava dejanje svojega političnega vodite-i lja? Ruski dogodki so nas nazorno poučili, da bi ne bilo modro in bi razočaralo, če bi se zanašali na napovedana okrepitev bolgarske fronte, ker je težko mogoče, da se okrepi omajana armada. do dejanja v notranji vojski: v vojski vseh proti vsem. Brez sentimentalnosti in brez ozi« rov moramo računati z dejstvom, da je bolgarska armada razpadla in moramo zato dosledno postopati; izid more in sme le izpolniti najvročejše hrepenenja avstrijskih narodov. »N. Fr. Presse« se v svojih razraotri« vanjih o katastrofi Bolgarije sinoči jec! nad cenzuro, ker toliko časa ni dovolila poročati o mirovni ponudbi Bolgarije ententi in pravi, da je o dogodkih vsaj ožji krog v dopustnem okviru obvestila. Mo-ric Benedikt je obenem zapisal, da v Nemčiji vlada vsaj toliko spoštuje ljudstvo, k! nosi nevarnosti in bremena vojske, da s« objavili poročilo o dogodkih v Bolgariji; Sinoči dunajsko časopisje še ni smelo po« ročati o bolgarski mirovni ponudbi, dasi je že v četrtek zvečer cela Avstrija vedela, kar se je v Sofiji zgodilo. »Grazer Volksblatt« pravi, da po'd* vzeti korak Bolgarije ni presenetil. O po-i ložaju list poroča, da se je zavzemal precj vojsko Malinov za to, naj sc Bolgarija vojskuje na strani entente in da je zahteval od kralja, naj se sestavi koncentracijski kabinet, ki naj zabrani pustolovstvo. Očita osrednjim velesilam, da so premalo! vpoštevale važnost, ko je prevzel Malinov vlado. Nato poroča, da so bolgarske divizij ob napadu popolnoma odpovedale, ker so se Bolgari, ki se ž? skoraj sedem let vojskujejo, naveličali vojske. O obljubi Nemčije, da bo krepko pomagala Bolgariji, sodi lUt, da obljuba o« bo doiti um, narodno skupščino učinkovala, Bolgarska armada razpada, železniške zveze so pa nad vse slabe. Bolgarija se je pričela vojskovati na naši strani septembra 1915. Hulskanje na vojsko v SumumšE. Dunaj, 27. septembra. »Zeit« poroča iz Budimpešte: Budimpeštanski listi poročajo iz Moldave po vesteh, ki so došle iz Črnovic: Število opozicionalnih rumunskih časopisov se posebno v Jašu silno množi. Liga generala Averescua, bivšega rumun-skega armadnega poveljnika, ki vodi opozicijo proti bukareškemu miru, torej proti vladi in osrednjimi velesilami, razpolaga poleg obstoječega lista »Indepturea« z dvema novima dnevnikoma »Gazeto Po-porului« in z »Munoitorulom«. V Galacu sta tudi izšla nova dnevnika »Vocca Ga-latului« in »Voiuta Galatuili«, dalje tiskajo v Bešaniju tajno glasilo Bratianuove stranke »Reginul Nou«, ki izhaja tedensko v 'Jašu. Še večje važnosti je tednik >Sapta-mana Militara si Politica«, katero izdaja in piše večinoma general Dimitru Coco-rascu, ki piše o sebi, da je politični učenec velikega domoljuba Nikolaja Filipescua, ki je izdal v Rumuniji geslo: Si vis pacem, para bellum. — Dalje izhajajo še drugi listi, ki hujskajo na vojsko. »Revista Trans-celor«, katero izdaja neki erdeljski begunec, ki je pobegnil v Jaš, je objavila članek, ki pravi, da so »Ogri zločinski lopovi« in »Bolgari divje zveri«! Ni potrebno poizvedovati, kje dobivajo denar. Okolnost, da so na vojsko hujskajoči listi dobro preskrbljeni s popirjem, dokazuje, da jim gredo na roko tudi rumunske oblasti. Rumunski kraljevič se najbrž odpove prestolu. Berlin, 26. septembra. »Vossische Zeitung« poroča iz Bukarešta: Dnevnik »Lu-mina« piše o begu rumunskega kraljeviča: Kraljevič si je preskrbel popotni list na napačno ime, v katerega je vpisal gospodično Lambrino za svojo ženo. Odpeljal se je v Odeso. Na povelje kraljeve rodbine se je vrnil kraljevič v četrtek zvečer zopet v Jaš. 0 položaju so se vlada, politiki in kralj temeljito posvetovali. Predlagali so, naj se kraljevič odpove prestolu, čc pa tega ne stori, sc zakon razveljavi. Kraljevič se bo najbrž odpovedal prestolu. Notranjepolitični dogodki. Z Dunaja poročajo 27. t. m.: Poslance so obvestili, da se bodo vršila posvetovanja obojestranskih in skupnih ministrov, in to v navzočnosti merodajnih činiteljev, da se ustvarijo potrebni temelji za koncentracijski kabinet. Tozadevna prizadevanja ministrskega predsednika so se morala danes prekiniti, ker je moral Hussarek radi ministerialnih konferenc odpotovati z Dunaja. Opozicija za enkrat vladnemu načrtu ni naklonjena in zahteva najprej jamstvo za izpolnitev njenega znanega programa. Pa tudi v nemškonacionalnih krogih so nasproti načrtu koncentracijskega kabineta zelo hladni in opozarjajo, da v sedanjem položaju ni misliti na uspešno skupno delo s Čehi in Jugoslovani. Kar tiče sklicanja parlamenta, Se zavzema vlada za to, da se določeni rok drži; enako clr. Grofi. Tudi krščanski socialci so za 1- oktober. V nemškonacionalnih. krogih žele, naj se zbornica po obširnih izjavah vlade zopet razide in se počaka na nadaljni potek dogodkov na bojiščih in v zunanji politiki. Opozicija zahteva sklicanje zbornice. Pri ministrskem predsedniku So se zgodaj zjutraj oglasili nemški poslanci Pacher, Urban in dr. pl. Lan-genbap, da so izvestijo o notranjem in zunanjem položaju. Nato so poročali o seji zvezo nemškonacionalnih strank. V pogovorili 26. t. m. je ministrski predsednik Hussarek med drugim iz-iavil, da je Sprememba avstrijskega državnoprav-neqa ustroja potrebna 'n da stoji v tem oziru {rqnslovansko vprašanje v ospredju. Nemški poslanci so opozorili, da Čehi in Jugoslovani vsako delno rešitev ustavnega vprašanja odklanjajo. Nemški člani zunanjega odseka delegacije, dr. Waldner, dr. pl. Langen-han in baron pi. Pantz. so so 27. t. m. popoldne oglasili pri zunanjem ministru Burianu. Grof Burian je izjavil, da sc je vse storilo, da se vojaški poraz Bolgarov popravi in da ni izključeno, da se položaj na tamošnjem bojišču preokrene. V Rumuniji se izvaja demobilizacija in oddaja municije v zmislu pogodbe in so zlasti v zadnjem času došla o tamošnjih razmerah ugodna poročila. O poljskem vprašanju se pogajanja v Berlinu nadaljujejo in tudi v zmislu avstro-poljske rešitve ugodno napredujejo. Naša zveza z Nemčijo ostane slej ko prej trdna ne glede na katerekoli dogodke v Bolgariji. Vesti o pripojitvi Bosne-Hercegovine Ogrski niso resnične, marveč veljajo pogajanja le pridružitvi Ogrski kot aV-tonomni deželi. Jugoslovanska stremljenja je grof Burian odločno odklonil. Pripomnil je pa, da zunanjepolitični položaj vsekakor zahteva gotova! notranje izpremembe v zmislu federalizma, . da se ustvarijo predpogoji miru, kakor je tudi Nemčija na tem, da izpremeni svojo politiko v smeri parlamentarne vladne oblike. Wekerle pri cesarju. Dunaj, 27. septembra. Ogrski ministf- " ski predsednik Wekerle je bil danes pri cesarju v dolgi avdijenci. Ogrski politiki pri cesarju. Budimpešta, 27. septembra. Več mažarskih politikov bo te dni poklicanih k cesarju. Grofi Karolyi, Bathyanyi in An-drassy so že na poti k cesarju na Dunaj. Odgovor Bosne Tiszi. O izjavah bosenskih politikov grofu Tiszi smo že poročali. Sedaj pa poročajo hrvatski listi — v kolikor niso konfiscirani — in ogrski listi sledeče podrobnosti. Iz cenzuriranih listov torej posnemamo: Tisza je izjavil v pogovorih: O sklicanju bosenskega sabora ne more bitir niti govora. Dosti neugodnosti in sramote povzroča monarhiji avstrijski parlament, ki samo bodri sovražnike monarhije. Za Slovence je rekel, da so Korošec in tovariši čisti agenti entente; in da bi on vrgel Slovence iz ogrske države, če bi bili v nji. Nadalje je povdarjal posebno pred Hrvati, da mora vsa politika meriti na to, da se Hrvati ločijo od Srbov. Glede bodočnosti kraljevine Srbije je izjavil, da bo po vojski tako majhna in oslabljena, da jo bo lahko Bolgarija, če se le premakne, pojedla za zajtrk. Sestanek med grofom Tiszo in delegacijo Srbov in Hrvatov se je vršil v sarajevskem konaku dne 21. septembra ob 5. uri popoldne. Navzoči so bili: grof Tisza, nadalje dele-' gati Vojislav Šola, dr. Jožo Sunarič, Danilo Dimovič, dr. Milan Jojkič, frančiškan dr. Karlo Ikič in Vjekoslav Je-lavič. Šef prezidija deželne vlade dr. H. Starch je bil pozvan od grofa Tisze stenografirat. Tisza je sprejel delegate v vojni uniformi polkovnika. Pričel je s tem, da je prebral memorandum, ki mu ga je izročil dan popreje V. Šola in rekel, da je mislil, da bo z gospodi mogel govoriti o interesih, ki bi morali biti skupni in da je prišel semkaj v prepričanju, da bo imel opravka z resnimi ljudmi, prožetimi s čuvstvom državnega patriotizma. Ta memorandum da je sestavljen v tonu in na način, iz katerega se vidi, da gospodje, ki so ga podpisali, ne računajo z velikimi zahtevami sedanjosti. Z ozirom na obliko, in vsebino spomenice je izjavil, da je' nedostojna (ungeziemend). Razpravljajoč o vsebini spisa, se je zaustavil pri načelu narodnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev (po.vdarjajoč Slo-\vonen) in rekel, da je to edinslvo v nasprotju z državnimi temelji monarhije. Posebno je udaril po zahtevi o samoodločbi narodov in izjavil, da se 1'n'e more govoriti o tem načelu v državi, kjer so narodi tako skupaj zmetani (zu-. sammengeriifelt) in. .da More to načelo, napraviti v državi lo zmedo-. To je samo zvočno geslo, ki* se lepo sliši na I shodih in v modnih člankih, ki jih pa trezen in realen politik ne riiore j*esno tre tira ti. ~ To je lažni denar (falsehe Mttnze), ki ga je Anglija vrgla med rias, da seje razdor, a sama ga doma na Irskem in drugje zametuje. Na pasus izjave o odnošaju jugoslovanske države napram Ogrski, ki ga dobesedno citira, je vprašal ironično, ali gospode z Ogrske* ničesar ne veže razen same geografije ln kakor da pozabljajo, da so v tej deželi mažarske čete prelile toliko krvi za oprostitev krščanskega ljudstva. Ali ne obsega (umfasst) Ogrska Hrvatske z vso svojo politično močjo? Iz tega memoranduma odmevajo oni isti glasovi, ki so do-se izreče odsek za takojšnjo rešitev tega nuj* vedoma ali nevedoma gredo paralelno s težnjo naših sovražnikov, da nas uničijo. ,!*•, 7 "" * Jugoslovani in Italija. »Allg. Zlg.« poroča iz Lugana, da je imelo zadnje potovanje Orlanda v Pariz in njegov razgovor s Pašičem in Clemenceauom ta uspeh. da je ministrski svet s simpatijami pozdravil jugoslovansko gibanje. »Corriere della Sera« dostavlja tej vesti: Italijansko gibanje v prilog avstro-ogrskim narodnostim je ententa in zlasti Anglija z zadovoljstvom sprejela. S tem se bodo notranje težkoče v Avstriji Ogrski samo povečale. Če bo Avstrija Ogrska poražena, je Nemčija izgubljena. * Ententa za jugoslovansko in češko vojno posojilo. Zagrebški Slavenski Lloyd poroča: Te dni je razpisano v Parizu vojno posojilo v svrho preskrbe čehoslova-ških in jugoslovanskih legij v ententinih deželah. Višina posojila je določena na 20 milijonov frankov, katerega pa je bilo v 24 urah podpisanega v samem Parizu 400 milijonov. Vlada Združenih držav Amerike,,je podpisala 50 milijonov dolarjev na češko in ravno toliko na jugoslovansko vojno posojilo, katero vsoto takoj izplača jugoslovanski narodni vladi, kakor hitro se ta ustanovi. Dr. Trumbič, ki je trenutno v Rimu, je takoj odpotoval v Pariz, kjer se bo vlada konstituirala. Čeho-slo-vaška narodna vlada je dala kovati za 10 milijonov frankov češkega zlatega denarja. — Odgovornost, v koliko je ta vest bajka, ali je sploh kaj resnice na nji, prepuščamo imenovanemu listu. * Važne konference v Budimpešti. Po posvetu eksekutivnega odbora hrvatsko-srbske koalicije so odpotovali včeraj v Budimpešto poslanci dr. Dušan Popovič, dr. Lukinič in grof Kulmer, kjer se bodo vršile važne konference o aktualnih političnih vprašanjih. Deielna vlada na delu. Preganjanje dr. Korošca. Kranjsko deželno predsedstvo je razposlalo vsem okrajnim glavarstvom naslednjo okrožnico: Abschrift. Sehr wieh~tlg. K. k. Landesprasidium fiir Krain. Z. 4965/Pras. Aufwieglerische Tatigkeit von AHge-ordneten und Parteifuhrern. Laibach, am 31. August 1918. »Sehr d r i n g e n d !« »Streng vertraulich!« An alle Herren Amtsvorstande der k. k. Bezirkshauptmannschaften ■X in Krain. Es ist mir zur Kenntnis gelangt, dafl der Reichsratsabgeordnete Dr. Korošec gegen die Kriegsanleihe und die Durchfiihrung von Requisitionen in eifriger Weise agitieren soli. Eure iWohlgeboren werden beauf-tragt, ln streng vertraulicher Weise nach obigen Richtungen Erhebungen zu pflegen und mir uber das Ergebnis zuversichtlich bis z u m 15. September 1. J. zu berichten. In dem Berichte wollen Eure Wohlgeboren auch anzeigen, ob Dr, Korošec, abgesehen von der aut den verschiedenen .Versammlungen in Krain betriebenen Propaganda fiir die Errichtung eines sudslavischen Staa-.tes, auch anderweitig in irgendeiner (VVeise gegen die Staatseinheit agitiert, wobei konkrete Daten anzufuhren sind. In beiden Richtungen sind etwa erforderliche Informationen oder Erhebungen in strengst ver« traulichem W e g e einzuziehen. beziehungsweise zu pflegen und hat insbesonders jedweder schriftliche tVerkehr mit Gendarmeriekommanden, Gemeindevorstehern u. s. yr. zu unter-bleiben. Fiir den k', k. Landesprasidenten: Laschan m. p, M slovenskem prevodu se okrožnica glasi: Prepis. Zelo važno. "C. kr. dež, predsedstvo za Kranjsko. St. 4965/Praes. ■: • , j feg V Rovanje poslancev in voditeljev strank. Ljubljana, 31. avgusta 1918. »Zelo nujno!!« »Strogo zaupno!« "•„,.. t T iVsem gospodom predstojnikom : c. kr. okrajnih glavarstev 5 na Kranjskem. Zve'del sem, da državni poslanec dr. Korošec baje vneto agitira zoper vojno posojilo in zoper izvršitev re-kvizicij. Vašemu blagorodju se naroča, da strogo zanpno poizvedujete v omenjenih smereh in mi o uspehu zanesljivo poročate do 15. septembra t. 1. propagando za ustanovitev jugoslovanske države, ki jo je delal na raznih shodih na Kranjskem, tudi sicer kako agitira proti enotnosti države, pri čemer naj sc navedejo konkretni podatki. V obeh smereh naj se morda potrebne informacije ali poizvedbo, dobe na najstrožje zaupen način, zlasti naj se opusti kakršnokoli dopisovanje z orožniškimi poveljstvi, predstojniki občin i. t. d. Za c. kr. dež. predsednika Laschan 1. r. Kakšne skrbi ima kranjske deželna vlada v petem letu vojske! Na de-nunciacijo, ki je, kakor mora pameten človek na prvi pogled spoznati, brez vsake podlage,* razgiblja ves svoj upravni aparat od okrajnih glavarjev do žandarjev, da odkrije strahotno zaroto dr. Korošca. Spočetka se mora človek čuditi neumnosti denucianta, ki prisoja dr. Korošcu tako brezmisel-no agitacijo zoper vojno posojilo in rekvizicije; a potem se mora, še bolj čuditi deželni vladi kranjski, ki gre takemu človeku na led in išče strogo zaupno po vsej deželi podatkov o ruvanju parlamentarcev. Sedaj je minil 15. september, do katerega so imeli okra jni glavarji dvornemu svetniku La-schanu poročati, in v palači na Blei-tveisovi cesti vedo politični gospodje že sami, da jih je njihov informator imel za norca. A vendar jih ni imel za norca. Ko bi bilo tako, bi bila vsa zadeva močno komična, tako pa jo izrazita ilustracija bolnih kranjskih razmer, šusteršičevi listi so že prej pisali, da nekdo agitira zoper vojno posojilo, a imena, niso hoteli navesti; namiga vali so deželni vladi, naj napravi red. Iz istega kroga je sedaj morala priti nedvoumna de-nunciacija, ki je deželno vlado nagnila, da jo jela. »postopati«. Dejstvo, da so državni poslanci pod žandarskim nadzorstvom, ni tako žalostno, kakor dejstvo, da so med nami ljudje, tako omejeni in pokvarjeni, da vsaki vele-izdajniški čenči verjamejo, da jo sporočajo dalje, da kujejo iz nje kapital zase in da najdejo pomočnika v deželni vladi kranjski! Silni napadi na zahodu. i ./V*. ', T«-*«" Nemško večerno poročilo. Berlin, 27. zvečer. Med črtami, ki vodijo iz Arrasa in Peronne proti Cambraiju in Siegfnedovi črti zahodno od Le Chateleta, so pričeli Angleži in Američani izvajati napade s silno uporabo čet in blaga. Z napadom v smeri proti Cambraiju so pridobili ozemlja. V Cambraiiu in med Argoni ter Mozo so omagali novi silni napadi, ki so jih izvajali Američani. Wolf!ovo poročilo. Berlin, 27. septembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Na 130 km široki fronti s« je točno ob 11, uri zvečer pričel težak topovski ogenj, ki ie uvedel veliki francosko-ameriški napad med Reirasom in Moselo. Ob 4. uri zjutraj so med Veslo in Suippo močne sovražne sile napadle nemške postojanke. Kjer je sovražnik mogel vdreti, smo ga v trdovratnih, ves dan trajajočih bojih vrgli zopet nazaj, Francoski napad ae jc pričel ob 10. uri dopoldne med višinami zahodno od Suippe in Argoni. Podpirana od številnih tankov in močnih letalskih skupin, iz katerih se je vsul gost dež bomb — na nekaterih mestih so našteli do 600 bomb je napadla francoska pehota nemške prednje čete, ki so se na povelje umaknile v odkazano obrambno črto. Pred to je na obeh straneh Suippe omagal sovražni napad. Prav tako niso uspeli popoldanski napadi. Med cesto Suippes-Somme ry in Argoni napad. Prav tako niso uspeli popoldanski napadi. Med cesto Suippes-Somme ry in Ar se je pa Francozom po trdovratnih bojih posrečilo vdreti v nemške postojanke. Severozahodno in severno od Tahure kakor tudi na višinah pri Fontaine smo napad ustavili. Ameriški napad vzhodno od Argonov se je pričel ob 6. uri zjutraj. Tudi tu so se nemške posadke umaknile v odkazano obrambno črto. V ognju gosto postavljenih stroinih pušk so se Američani prebili naprej. V trdovratni borbi se jim je posrečilo udreti v nemško bojno < postojanko, dokler jih nismo ustavili na črti, ki je označena v nemškem vojnem poročilu. Računati moramo, da bo ofenziva trajala dalje in da se bodo vršili 5e težki boji. £ Napad maršala Haiga. ^ London, 27. septembra. (K. u.) Reuter: Haig je napadel zjutraj ob 5. uri 20 minut na široki fronti južno od reke Sen-see. Prva poročila javljajo o zadovoljivem napredovanju. Foch o položaja aa bojišču. ženeva, 27. r-F.cho de Pariš- poroča: Pri posvetih s parlamentarnimi armadnimi komisijami v glavnem stanu je poročal maršal Foch o sedanjem vojaškem položaju. Odločno jc nasprotoval nazoru, da je mogoče priboriti lahko zmago nad Nemci. Stavit si je nalogo, da osvobodi francoska tla od sovražnika. Ker se sovražnik v svojih starih postojankah zopet močno brani, ni nade, da se vojska kmalu konča in ni misliti na odločitev vojske še letos. por ti* nostopa tesnosrcno, ie predsednik rav« nateli Schreiner zaključil zborovanje. —• Z velikim pompom nam so napovedali z našega mestnega magistrata, da se otvori 4 U. iieptembrom t. 1. vojna kuhinja za srednji stan. Posebno stalni nameščenci so že sanjali o zlatih časih, ko sc jim bodeta cedila v naši kuhinji mleko in med, Toda 15. september j. za nami, a o vojni kuhinji ni ne duha ne slu« ha. Smo pač tudi tu zopet bogatejši eno prevaro. , Neznosno rekvizicije živine so kotleStni zganile tudi mariborsko podružnico štajerska kmetijske družbe, da je bila sklicala za mina-lo nedeljo izredni občni zbor, na katerem naj bi protestirali proti rekviziciji živine. V ka* kem duhu se je vršilo to zborovanje, s. raz« vidi iz tega, da je bil glavni poročevalec znan1 zatiralec slovenskih kmetov, veterinami nad« zornik FiSer. T* mož je govoril tako, kakor dt| bi bili vsemu krivi kmetje. Sicer je res, dal meščani trpe. pomanjkanje mesa. 1 o smo ža opetovano povdarjali v naših pismih. Pretekli teden smo dobili snlob samo 12 dkg meta ia še med temi 2 dkg kosti. Toda zakaj se ne re« kvirira tudi pri grajščakih in po nemških knt« jih? Mi znamo za nemške posestnike, U jo š« danes več živine nego pred vojno! venskenm kmetu pa poberejo zadnji rop iq hleva. Poročali smo že svoj čas, da jp prennfi njevalni urad okrajnega glavarstva v Mariboru odredil, da morajo posamezne nabiralnicq mleka nabirati jajca, ki sc plačujejo po 50 vi* narjev. Oddaja je bila prostovoljna tn se ie nabralo v celem okraju tekom meseca avgusta 16.480 jajc. V Murzuschlagu so imeli preteklo Bedeljtf ' Volkstag . na katerem so po stari navadi ro« hneli proti jugoslovanskim »v.eleizdajalcem«« V sprejeti resoluciji zahtevajo: uvedbo nemške »Staatssprache,;, izločitev Galicije, prosto pot do Adrije, nedotakljivost 1 u nedeljivost vseh nekdanjih nem« škili zveznih dežel in čim te s« ne j s o zvezo z nemškim rajhomit Drugih bolečin gospodje to pot niso im«K.,, AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Zahodno bojišče. Dana), 27. sept. Uradno: Avstrijske-ogrske čete so se na zahodnem bojišču slavno udeleževale bojev vzhodno od Mozo. NEMŠKO URADNO POROČILO. Francozi in Američani so pričeli včeraj z močnimi napadi v Champagni med višinami zahodno od Suippe in Aisne, kakor tudi severnozahodno od Verduna med Argoni in Mozo. Topovski boj sc je razširil čez višina zahodno od Suippe proti zahodu do Reimsa in čez Mozo proti vzhodu do Mozele; tam so sledili le delni napadi, ki smo jih z boji odbili. Pri njih obrambi vzhodno od Mozo so so, odlikovale tudi avstrijske-ogrske četo.. Na glavnih napadalnih frontah je uvedel silni topovski ogenj pehotno bitko. Zahodno od Aisne je izpadel Francoz, vzhodno od Argonov pa Američan s številnimi oklopnimi vozovi proti našim postojankam. Na povelje so se umaknile naše prednje straže na njim odkazano obrambno črto. Pri Ta« huri in Ripontu se je posrečilo sovražniku, ki je do večera nadaljeval napade, da je prodrl čez našo prednjo bojno črto do višin severnozahodno od Tahure in do Fontaine en Dormois. Rezerve so tam zapahnile krajevni vpad sovražnika, ki je z veliko silo izvajal svoje napade na naše postojanke med Aubčrivo in jugovzhodno od Somme Py; napadi so omagali pred našimi bojnimi črtami z najtežjimi izgubami za sovražnika. Napadi sovražnika, ki jih je do večera večkrat ponovil severno od Cernaya, so tudi omagali z najtežjimi izgubami za njega. V Argonih smo odbili delne napade sovražnika. Med Argoni in Mozo je prodrl sovražnik čez naše prednje bojne črte do Montblainville - Montfaucona in do ovinka Moze severnovzhodno od Montfaucona, kjer so ga ustavile naše rezerve. Sovražnik je torej na nekaterih mestih dosegel le črte naše pehote in predne črte artiljerije. Z velikopoteznimi smotri podvzeti veliki francosko-ameriški prebijalni poizkus se je izjalovil prvi dan bitke na žilavosti naših čet, Pričakujemo novih bojev« Umikanje Turkov v Palestini. Berlin, 27. septembra. (K. u.) Wolffov urad poroča: V Palestini se turške čete zahodno od Jordana umikajo dalje nazaj. Turška armada vzhodno od Jordana se doslej še drži proti premočnim silam, vendar je pa vsled upornega gibanja Arabcev, ki se razširja na ozemlje Havran, ogrožena. Pri umikovalnih bojih se je posebno odlikoval nemški pešpolk št. 146 kakor tudi druge nemške čete pod polkovnikom Oppenom in majorjem Mutherjem. Popolnoma obkoljene, so se uspešno prebile in se v dobrem redu umikale od postojanke do postojanke nazaj. Boji z Italijani. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Italijansko bojišče. Dunaj, 27. sept. Uradno: Na tirolski in benečanski gorski fronti so sc bili artiljerijski boji iu praske patrulj. Mariborsko pismo. Maribor, dne 24. septembra. »Dijaško podporno društvo • .v Mariboru je imelo včerai svoj redni letni občni zbor. Bil je le slabo obiskan. No, poročilo tajnika in blagajnika ie bilo tembolj razveseljivo. poročna tajnik* g. dr. Medveda povzemamo, da je dobivalo v minulem šolskem letu na račun društva opoldne 16 do 22 učencev. Hrano je dajala restavraterka v »Narodnem domu- gospa Stalrerjeva po 2 kroni za obed. Iz poročila blagajnika g. prof. Pirca povzemamo. da je imelo društvo v minulem poslovnem letu 17.775 kron hohodkov. Darovi g* znašali 11.737 kron. Med darovatelji omenja »Posojilnico« v Mariboru s 1000 K, deželni odbor 800 K, Lovro Petovac st. 200 K, dr. Pipuš in dr. Rosina po 120 K, kn.-Skof dr. Napotnlk 50 kron. Posebno omenja dr. Kukovca in dr. Lemeža, oba odvetnika v Slov. Bistrici, ki sta poslala več zneskov iz poravnav tožb vsled žaljenja časti. Cirilova tiskarna nam je tiskala v«e tiskovine zastonj. Poseben dobrotnik društva jc bil kaplan Matko Krevh v Remš-niku, ki je poslal društvu vsak mesec po 70 do 80 kron. Velik dobrotnik društva je bi! tudi dr. Medved. Tekom šolskega leta j« društvo plačalo za 4313 obedov 8626 kron. Društveno premoženje je znašalo koncem upravnega leta 24.267.48 kron. Pri volitvi odbora je bil predsednikom Izvoljen z vzklikom dosedanji predsednik ravnatelj Scheiner, a v odbor gg.: dr. Medved, dr. Rosina, dr. Pipuš, prof. Pire. prof. Voglar in prof. Vreže. Pri raznih predlogih sta dr. Rosina in poslanec dr. Vrslovšek pojasnjevala, v kakem stadiju se nahaja zadeva glede ustanove pok. zdravnika dr. Fcrka. Pridržujemo si, da n tej|tv8ri spregovorimo obširneje o drugi prilik!. Potem ko je poslanec dr. Verstovšek . Drtaoračil odboru, nai pri dovoljevanju ood« Pretekli teden. Jugoslovansko vprašanje je stopilo * OBpred« je. Potovanje grok Štefane. Tiszc po Hrvatski j* Bosni-Hercegovini jo imelo ta uspeb, da so politiki in zastopniki vseh narodnih strank »oglasa* odklonili ogrsku rešitev jugoslovanskega vpraSa« nja. Bosanski Hrvati, Srbi in Slovenci se Tlszl i* ročili apomonico, v katsri zahtevajo zedfofmf« •roeh jugoslovanskih dežela v samostojno drfavei; Frankovci na Hrvulskoin in Stadlerjevci » Bo»t)l .so se izrekli za Veliko Iinatnko (brez Slo»«ncev)> hrvatsko-srrbska koalicij« se jc ixik>4no nafntl* as utran naroila, ki zahteva Jugoslavijo, v nuan njcpolitičnera položaju eo v zvezi z dogodki ■■ bojiščih vtš« velevažne stvari. Na Dunaja so r«. lik« posvetovanja, katerih se udeležujejo vsi dr-J.avniki, voditelji političnih strank in ccsaf Karel, Merodajni finitelji ie le, da se sestavi koalicijsko ministrstvo. — Tudi v Berlinu, kjer imajo vladno kriao, sc vrSe posvetovanju o zunanjepolitičnem položaju. 24. i-ept. se jc bil s^iel glavni odsek dri. zbora; poročali bo o zunanjem, vojeSkem tn notranjem položaju dr ž. kancler, zastopnik voj.efa ministra in državna tajnika. V debati s. je pot, kazalo, da niti centrum niti socialni demokrati a« sofilaJajo več z vlado. — Na italijanskem fcojiJfrt sc je italijanska ofenziva polegla, ne da bi bila kaj dosegla. Italijani trdijo, da je sploh sto I« 2a 8C-znatno krajevno podjetje. — Na /apadu se «rrffe novi veliki napadi ter so nasprotniki med Sommo in Oiso in na drugih točkah zopet napredovat*. Velika borba se je začela v Chmapaflni, med Ar« goni in Mozo. — V Macedoniji ko zavesnBke Čete med albanskimi jezeri in Vardnrjem prodrle bolgarsko fronto, prekoračile Vardar in stoje ie M bolgarskih tleh. Bolgarska armada je razbita ia sO umika v popolnem neredu. — V Palestini so Ae-gle?i porazili Turke in ujeli 40,000 (lirikih vojakov; Angleži so zasedli Nazaret, Hajfo in Akk« if prodirajo dalje. , u'1- , Polltline novice. Načelnik Jugoslovanskega klabe dr, Anton Korošec je clanes prisp5| ftfe Dtfi naj. i H Krajevni odbor S. L. S, ■« je Resntca'< brani policijskega svetniki dr. Skubla, ki je napadel v ljubljanskem listu poroto. Glede drugega našega očib ka, da je dr. Skubl dal priobčiti ♦ »Mu«« kette« napad na ljubljanskega knosoikofa in glede tozadevnega popravka dr. Skubla pa še ni rečena zadnja beseda. Sicer pa ta) nc prihaja tu v poštev. Svoječasno so v takih stvareh gotovo in dobro informiram »Freie Stimmen« povedale, da eo »Novi« cc'i podpirane od vlade. Čc so ie »Novi« ce«, bo gotovo kaj odpadlo tudi na »Resnico*. Danes pa je ^Resnica« sprejela ulogo uradnega policijskega glasila, kljub temu, da ima policija že. drujJo nemško pi« sano glasilo >>Polizeiblatt<-, Kaj hočet« $« več! -T Proces proti poljskim legionarjcm ustavljen, Z Dunaja, poročajo 27. t. m.: Ce« sar je danes načelniku Poljskega kola dr. Tertilu, podpredsedniku Germana in g» sposkozbomičnemu članu dr. vit. pL Bilin-skemu naznanil, da je odredil, da se pro ces proti poljskim legionarjem v Marma« ros-Szigettt popolnoma ustavi. Sicer dejanje obtoženih vojakov ni prooto vojaik«* kazenskopravne nuguvurnosii, vendar a* E ozirom nn *nnožoiWviI;ie Jmhus veOlaa zvestobe in hrabrosti Poljakov ter njihove jo/.rtvovalnosti poslužuje svoje najlepše vladarske pravice in izreka milost in odpuščanje; pričakuje, da ostane dosedanje razmerje med poljskim narodom in krono tudi v bodoče. -(- Narodni svet. V četrtek, dne 26. septembra popoldne se je vršila pod predsedstvom dr, Korošca v Mariboru skupna seja zaupnikov SKZ. in JDS., v kateri se je ustanovil pokrajinski odsek Narodnega sveta za Štajersko. Jugoslovanska socijal-no demokratska stranka se bo povabila, da sodeluje. -j- Za apostolskega nuncija v Belgiji je imenoval papež msgr. Seba-stiana Nicotra. + Za papežev mirovni program z rine 1. avgusta 1917 se je vneto zavzela švicarska »Družba za mednarodno pravo«, ki je 11. sept. zborovala v Lu-zernu. Katoliškemu časopisju pošljejo spomenico. Povi poljski škoije. Sv. oče je (menoval msgr. Przezdziekega za škofa v Podlahiji; msgr. Fulmana za škofa v Lublinu; msgr. Bourkeja za škofa v Rigi za Kursko, Estonsko in Livonsko; msgr. Mankovskega za škofa v Iva-aiieniecu. + Mogočni tabor češkega ljudstva v Šleziji. »Narodni Politiki« se poroča: V Ostri Hurci pri Hlebiču v Šleziji se je vršil dadnjo nedeljo mogočen tabor češkega ljudstva, ki se ga je udeležilo najmanj 30 tisoč oseb. Na shod je prispelo tudi mnogo Čehov iz pruske Šlezije. Predsedoval je dr. Dynett. Navzoči so bili državni poslanci: Prokeš, Udržal, Hyrš, Oklešiek, Pavlok, Kadlčak, dalje dr. Witt, deželni poslanec Gudrich ter dramaturg narodnega gledališča Kvapil. Pozdrave so poslali poslanci Tusar, Klofač, Stanek, dalje dr. Kramar, pesnik Bezruč, pisatelj Jirasek in razne aarodne korporacije. O položaju češkega ljudstva in njegovih potrebah v Šleziji so Cl&KJ IMiJlgU, it . j v- /.aUllilJL Vtlii uivvutlj škoda, ker ste klerikalni. Sicer nn: kljub temu boste ravnatelj vojno šole.« Od takrat sta moža zvesta prijatelja. -f Tajna misija senatorja Levvisa. »Ziiricher Post« poroča iz Newyorka: O misiji senatorja Levvisa v Evropi poroča »Newyork Evening Journal«; Lewis se je razgovarjal z ministri francoske, angleške vlade o stališču, ki naj ga zavzamejo, če bi predlagale osrednje velesile mir. + Centrala vseh avstrijskih vojnogo-spodarskih central se je te dni ustanovila na Dunaju v obliki vojne surovinske družbe z o. z. Dnevne novice. — Cenjene naročnike, ki še niso obnovili naročnine, nujno opozarjamo, da to store čimpreje, ker se jim sicer prihodnje dni ustavi nadaljnje pošiljanje lista. — Koledar K. T. D. za L 1918/1919 izide koncem prihodnjega tedna. Prej-mo ga po pošti vsi cenj. člani društva. V prodajo se bo pa moglo radi pomanjkanja blaga oddati le prav malo izvodov. — V kraljestvo miru se je preselil po daljši in mukapolni bolezni, pridobljeni na bojnih poljanah, Alojzij Hočevar iz Mekinj iz znane ugledne rodbine, kateri izrekamo naše odkritosrčno sožalje. — Katoliško delavsko društvo na Jesenicah. Vse člane in članice društva opozarjamo in vabimo na predavanje, ki se vrši dne 29. septembra, ob 8. uri zvečer v Delavskem domu. Predmet predavanja je: »Namen društva in pot, po katerem ta namen dosežemo«. Ker je predavanje izredne važnosti za razvoj in delovanje društva, posebno za poživitev ženskega odseka, naj se ga prav gotovo vsi člani in članice udeleže. Vabljeni pa so tudi drugi, ki imajo veselje in se za društvo zanimajo. Pridite torej gotovo vsi, nikdo naj ne izostane! — Narodni blagdan na Jesenicah je izborno uspel. K temu uspehu je pripomogel največ trud in delo zavednih dam z Jesenic in Save. Kot plačilo naj jim bo zavest, da so delale za naše najmanjše in najrevnejše. Celotna svota, nabrana po hišah, pri vstopnini za koncert in šaljivi pošti znaša 2239 K 90 vin. Stroški 239 K, torej ostane čistega dobička 2000 K 90 vin. Res lepa svota in za Jesenice v^ledna. Naj bo Bog plačnik vsem darovalcem in soirudnikom, plemenitim gospodičnam ia gospem! — živež sa pleni in kvari. Pred več tedni je prehranjevalni organ za kamniški okraj, znani Rojko v spremstvu nekega orožnika zaplenil več živeža, kakor moke itd., ter istega oddal županstvom v Trzinu in Loki pri Mengšu »v shrambo«, kjer se baje še sedaj nahaja ter kvari. — Tako je pri nas. Rojko kot »poveljnik« z orožniki pleni in pleni živež; živež se kvari in ljudstvo — strada po milosti prehranjevalnega urada in njegovih organov. — Knežak, Na Baču so pri trgovini vulgo Škrivanu trije ruski ujetniki zbežali in seboj odnesli transmisijski jermen, dolg 21 metrov, vreden več tisoč kron. Od kočije so odnesli vse, kar je bilo usnjenega. Pred nakupom pozor! — Poročilo iz Bazla. Naš rojak Albin Kune iz Bazla, Centralbahnstr. 21, Švica, nam poroča, da so-ona pisma, ki so bila oddana v mesecih november in december 1917 ter namenjena za svojce v inozemtvu, došla šele sedaj v Bazel. Pisma so se takoj oddala naprej. Pisma za Božič naj se že sedaj odpošljejo na gori naveden naslov in sicer rekoman-dirano. Vloži naj se 3 krone (tri krone) v bankovcih za znamke in stroške. — Naznanilo. S 1. listopadom 1918 se odda na postaji Naklo proge Kranj—Tržič služba železniškega opravilnika. Mesečno plačilo znaša 70 K. Poleg tega je s tem mestom zvezano tudi prosto službeno stanovanje, Prosilci iz stanu umirovljenih in provizijoniranih postajnih mojstrov in postajnih paznikov naj vlože prošnje do 30. kimovca t. 1. pri c. kr. ravnateljstvu državnih železnic v Trstu. — Bolgarska kraljeva rodbina je odpotovala na svoja posestva na Ogrsko. — Pošlni promet med Avstrijo in Hu&ijo. Navadna in priporočena od prta pisma in dopisnice se odslej naprej morejo pošiljati iz Avstrije v Rusijo in obratno po poti čez Nemčijo. Pri tem veljajo pristojbine svetovnega poštnega društva. dek, se priredi v nedeljo ob 11. uri dopoldne slavnostna akademija v poslopju deželnega gledališča s sledečim vzporedom: Otona Župančiča prolog »Naša beseda«, bere g. nadrežiser Hinko Nučjč; dalje nastopijo kot solisti sledeče dame in gospodje: Cirila Medvedova poje: Čajkovsky: Arija Olge iz opere »Onjegin«, L. M. Šker-jančevo »Pesem« in dr, P. Ipavic Moniusz-ko: »Ciganka Marija«. G. Josip Stepniow-ski poje arijo iz opere »Strašni dvor«; Pa-derevvski: arija iz opere »Manru«. G, Jana Rihterjeva poje arijo iz opere »Poljub«; No-votny: »Pfibla k mnč laska«, pesem. Gdč. Dana Koblerjeva izvaja na klavirju: Novak: Amoroso iz cykla: »Vzpominky«; Smetana: »Na morskem bregu«. G. Čer-mak Josip poje: Dvofak: Arija povodnjaka iz opere »Rusalka« in Gounod: Arija Valentina iz opere »Faust«. Gdč. Rezika Tha-lerjeva poje: A. Liszt: Mignon; "Oskar Dev: »Ptička« in »Kangljica«. G, Hugo Zathey: Meyerbeer: Arija iz opere »Hugenotte«; Moniuszko: Poloneza iz opere »Hrabina«. Gdč. Hana Pirkova-Igorova: Dvofak: Narodne pesme .Gdč. Ivan Levar poje: Verdi: Arija Renejeva iz opere »Ples v maskah« in Leoncavallo: Proiog iz opere »Pa-gliacca«. Poljski večer. Gospa Gabrijela Zapolska slove kot odlična poljska romanopiska in dramatičarka. Baš sedaj izhajajo njena izbrana dela v nemškem in češkem jeziku in njene dranje igrajo po slovanskih in vseh drugih največjih odrih. Naše gledališče se je odločilo, igrati njeno satiro »Morala gospe Dulske« v ponedeljek, 30. septembra. V glavni vlogi g. Dulske igra zopet po štirih letih pri nas ga. Berta Bukšekova. Nanovo se predstavi gd., Mila Šaričeva v ulogi Mjelje, ki je absolvirala dunajsko dramatično šolo in je bila že an-gaževana na nemških odrih v Briksnu in Bielitzu. Simpatično vlogo ima gdč. Ljuba Marjanovič-Markova, v ulogi 1-Iesje pa gdč. Vera Danilova. Koketno ulogo Juljaševičeve igra ga. Ksenija Longhenova, ki nastopi prvič na našem odru. Ga. Juvanova nastopi v ulogi botre, v glavni moški ulogi Zbischka pa g. Peček. Nema uloga Felicijana je poverjena g. J. Povhetu. Režijo vodi upravitelj drame g. H. Nučič. Iz pisarne slovenskega gledališča. Kljub temu, da je upravni svet vsled raznih težkoč, ki ovirajo radi neoprostitve opernega in operetnega osobja od vojaške službe, svečano otvoritev gledališča, sklenil pričeti že sedaj natihoma sezono in ne vabiti gostov, se jih je mnogo priglasilo. Zato se naproša občinstvo po ložah, da dovoli taistim vstop k otvoritvenim predstavam. Oficijelna otvoritev se bo izvršila, ko bo vse glede osobja na razpolago. zopet hudo mešetari'la na Dunaju od Bolfrasa in Hussareka doli do naučne-ga ministra. Ta gospa se nikdar ne vrne v krog ljubljanskih kazinotov, ne da bi imela v žepu kak nov uspeh marljivega svojega velezagrizenega rova-renja, Altroche Barbo, Egger, Binder e tutti quanti! — Stvar glede nastavljanja za mleko je dospela na mrtvo točko, ker naša vrla aprovizacijska ar-tiljerija nima tako daljnostrelnih topov, da bi pravo zadela- Ozebline torej legitimirancem ostanejo! — Bojna skupina vojvoda šušteršič in pribočnik Lampe. Osamljena sva močna! Le včasih se naju prime ke-sanje, ker vsa stvar noče in noče tako, kakor bi rada midva. Sicer pa sva se deloma vrnila z novimi močmi v svoje prejšnje postojanke. Pazi Jugoslavija! V znamenju zavoženega R o b e ž a morava zmagati in potem-- Harodno gledališče. Otvoritvena akademija, Za slavnostno otvoritev letošnje sezone nameravan velik simfonični koncert, ki pa se je vsled nedostatka glasbenikov, nastalega radi vladajočih razmer, moral od-pasti. Zato se je vodstvo gledališča ome jilo za sedaj na intimno domače slavlje ter se otvori lc dramska sezona, Da se pa vsaj skromno podčrta ta važni kulturni d°g° Uub3Iaitske novice. lj Umrla je gostilničarka g. Josi-pina Perko. — Umrl je nadrevident južne železnice g. Jakob Prek. lj Vpliv slabega berila (zgledi) je predmet propovedi jutri popoldne ob 5. uri v kapeli oo. jezuitov. Propoved je namenjena čitateljem in čitateljicam katerihkoli listov in knjig. lj Begunec, 51 let star, inteligenten, sedaj prišel od vojakov, sprejme vsako službo. Pojasnila daje »Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani«. lj Iščeta se dve deklici, begunki, siroti, v starosti 13 in 14 let, za družbo k dvema majhnima deklicama in za malo pomoč pri gospodinjstvu. Pojasnila daje »Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani«. lj Z ljubljanske fronte. Armad- na skupina Pflanzmacher-Atemam. Zadnje naše poročilo imamo popraviti v toliko, da stražarka gospa Pravica pred trdnjavo ob Blervvei-sovi cesti nima zavezanih oči, niti ne drži obligatne tehtnice v roki; torej ne gre pri nas zai pravo Pravico, temveč le za neko drugo gospo s Codexom, kar vse smo dali svoječasno na Dunaju čisto po svoje modelirati. Pa ne, da bi kdo zavožene sedanje razmere naprtil temu dejstvu! Na realki smo izvršili neko Cora-mizacijo proti volji ljudstva, vendar pa se je to zgodilo čisto v zmislu gori omenjene naše Pravice. Vojskovodja Tisza, vrli sprožitelj svetovnega meteža, je zapovedal ustavitev nadaljnega obstreljevanja bele Ljubljane, ker ima sedaj nujni posel z ane-ktiranjem mirne Bosne. — Bojna skupina Tavčar-Poljans ki. Hudo smo se razkoračili nad prejšnjo bojno skupino radi protiljudskega in tedaj veleizdajalskega koramiziranja na ljubljanski realki. Pozabili pa smo povdarjati v tozadevnem komunikeju, da je tudi v tej priliki »Cherchez la femme« tisti spiritus, v katerem temelji vsa ta pnekarija. Slišali smo ,da je vrla germanovkn iz Borovnice, gospa Lina, Sfaierske novice. š Slov. kmečka zveza. V četrtek dne 26. septembra je imela Slov. kmečka zveza za Štajersko odborovo seio, v kateri se je poročalo o sedanjem političnem položaju in o ustanovitvi pokrajinskega odbora NS za Štajersko, Vršila se je zanimiva razprava o današnjih vprašanjih, š Delavska demonstracija. Dne 27. t. m. ob 10. uri dopoldne so delavci v delavnicah j. ž. v Mariboru ustavili delo. Kor-porativno so šli nato pred okrajno glavarstvo demonstrirat. Deputacija, katero je vodil delavski tajnik Zupan, je šla k voditelju okrajnega glavarstva dr. Kram-merju in je zahtevala več krompirja, moke, mesa in masti. Delavci zahtevajo tudi pojasnila, kam gredo živila, ki jih naberejo pri kmetih, a jim jih poberejo na železniških postajah, š Dobrna. Za stradajoče otroke naših sobratov na jugu so na poziv SNS žena nabrale dobrnska dekleta 576 K 98 vin. p Tolminsko učiteljsko društvo zboruje dne 3. oktobra t. 1, ob 10. uri dopoldne pri Sv. Luciji. Dnevni red; 1. Naš gmotni položaj. 2. Aprovizacija. 3. Razni nasveti jn predlogi. Obilne udeležbe pričakuje odbor. p Učiteljsko društvo za goriški okra] bo zborovalo v četrtek dne 3. oktobra t. 1. v Gorici pri »Zlatem jelenu« ob 10. uri dopoldne. Ker je na dnevnem redu tudi razgovor o aprovizaciji, se pričakuje polno-številne udeležbe, Odbor, p Umrl je v Kastvu v Istri tamoš-nji župan in cesarski svetnik, znan hr vatski rodoljub Kazimir Jelušič, v 63 letu starosti. p Padel je 28. junija pri Asiagu Ru dolf Komel, doma iz Solkana pri Gorici. p Premoženje so zaplenili Ivanu Pi-rih, 31-letnemu posestniku iz Kala na G» riškem, nazadnje črnovojniškemu četo« vodju , ker je osumljen ubega k sovražni ku. p Zamena naših internirsncev v Ita liji. Osrednji odbor na Dunaju poroča ii nujno prosi: Italijani so ob okupaciji naše ga ozemlja do Soče izpraznili cele vas! (Žaga, Srpenica, Trnovo, Drežmca, Libus. nje, Kamno, Ladra), od drugod pa areto vali posamezne osebe in redbine ter jih m ternirali v Italiji. Osrednji odbor je dobi več prošenj, da bi posredoval potom zuna njega ministrstva za zameno teh naših lju> di za laške podanike, To je tudi storil, i« prav zdaj se vrši v Bernu v Švici konfe renca laških in avstrijskih odposlancev, k' se pogajajo o tej zadevi. Italija je nasprot na vsaki zameni obmejnega prebivalstva Očitno se godi to zaradi tistih Trentincel in Furlanov, ki bi se ne hoteli vrniti, ak< bi jim to bilo tudi dovoljeno. S tem bi s1 izročili avstrijskemu državnemu pravdni šivu. Zato je Osrednji odbor predlagal, na se izvrši zamenjava v skupinah, najpre Slovencev za tiste Italijane v zasedenen ozemlju, ki se žele preseliti v svobodn< Italijo, O tem se vrše pogajanja. Da bi s« v slučaju ugodne rešitve teh pogajanj mo glo takoj pričeti s transporti naših rojake preko Švice, je Osrednji odbor že pred ne kaj časom razposlal vsem prizadetim žu panstvom okrožnice, naj sestavijo in do pošljejo točne sezname vseh občinarjev, k so internirani v Italiji, Doslej ni pos'alo š« nobeno županstvo takega seznama! Ker y mogoče, da županstva niti ne vedo za se danje prebivališče teh internirancev, kai je pa znano nekaterim našim rojakom, k ne žive doma, in ker je lahko še drugi' Slovencev interniranih v Italiji in si žel« domov, prosimo, naj nam vsakdo naznani njih ime, starost, domovno občino in kj« so sedaj internirani. Za moške so letmk med 17, do 52 let izključeni. Ta zadeva j« zelo važna, kajti naši internirane! ob Soči srčno žele domov, zato prosimo, da nair županstva in drugi rojaki dopošljejo čin prej zaželjene sezname. Naslov: Osrednji odbor, Dunaj I., Bankgasse 2, oart. Prosvefa. pr »Glasbena Matica.« Češki najmlajši, 161etni vijolifiski virtuoz P e p a Bar t on, imenovan »najmlajši kralj joslarjev«, bo v sredo, 2. oktobra v Ljubljani v »Unionu« koncertiral. Za Dndričkom, Kocianom in Kubelikom je Barton najboljši umetnik mlajše češke generacije goslarjev. Koncertiral je že pred več leti z največjim uspehom do Češkem, Moravskem, Poljskem in irugod. V Krakovu je imel tolik uspeh, la je v dveh sezonah zaporedoma jsemkrat pred polno dvorano koncer-.iral. V koncertu bo sodelovala tudi rirtuozinja Hellerova-Sadecka. pr Umetnostna razstava v paviljoni R. Jakopiča se otvori prihodnji tele«. Obširnejše poročilo bo objavljeno t ponedeljek. 0®spodarsk@ novice. Z dunajske borze. Dunaj, 27. septembra. (K. u.) Efektna >orza: Vkorakanje angleških čet v Bolgarijo je povzročilo na današnji borzi tem nočnejši padec kurzov, ker je trg že v ;adnjih dneh le malo kupčeval. Najbolj so rpeli turški papirji. Turški tobačni papirji 0 padli za 174, turške železničarske ak-:ije za 145 kron, bančni papirji so padli :a 28 do 47 kron, železni papirji 43 do 88 cron, papirji južne železnice za 60 kron, igrski premogokopi za 118 kron, elek-rarniške akcije za 70 kron. Ko so prene-lale špekulacijske prodaje, so se kurzi ne-coliko izboljšali, a so kmalu zopet padli, ter je Budimpešta prodajala. Papirji so jadli 50 do 120 kron. Kurzi vojnih posojil n druge državne vrednosti so se držali. Direktna preskrba porabnikov s krompirjem. , Deželna vlada je v namenu ustreči 'bčni želji nepreskrbljencev z privolitvijo :. kr. urada za ljudsko prehrano dovolila lobavo krompirja kratkim potom t. j. di-ektno dobavo nepreskrbljenccv pri polje-lelcih. Pri tem se je ravnati po sledečih na-odalih: 1. Dobava se mora izvršiti le v mejah ranjske dežele. 2. Porabna letna množina do prihod-jega pridelka sme znašati za osebo naj-eč 100 kg. 3. Dobavna dovoljenja se sme izdati 1 pod pogojem, ako se porabnik odpove arti za krompir. 4. Prošnje za dobavna dovoljenja je ložiti v istem političnem okraju na poli-ično oblast I. instance (okrajno glavar-tvo), prošnje za dobavo zunaj polit, okra-i bivališča pa na žitni zavod za časa voj-e v Ljubljani. Primer: Ako porabnik sta-uje v litijskem polit, okraju in hoče krom-ir kupiti v Šmartnem pri Litiji, mora vlo-tti prošnjo na c. kr. glavarstvo v Litiji; ko pa hoče isti porabnik, stanujoč v po-tičnem okraju Litija kupiti krompir v ;rnučah (polit, okraj ljubljanska okolica), iora- prošnjo vložiti na žitni zavod v .jubljani. Politična okrajna oblastva (v prvem lučaju) in žitni zavod (v drugem slučaju) sdajajo porabnikom transportna dovolje- . , . 5. V prošnjah se mora navesti natanč- i naslov (ime, bivališče, hišna številka) roducenta, pri katerem se namerava rompir kupiti, ker bi se sicer morale rošnje vrniti prosilcem v svrho dopolnit-e, kar bi povzročalo lc zamudo časa. . Da se olajša porabnikom hitra sestava rošenj, dobe stranke pri političnih obla-tih, v Ljubljani pri mestnem magistratu zorce (formularje). 7. Rok za vlaganje prošenj za dovolje-je direktne dobave krompirja v zgoraiš-jem smislu se konča 2. novembra 1918. 'odaljšanje tega roka se pod nobenim po-ojem ne dovoli. Prošnje bi morale biti ložene na vsak način do tega časa. one Tošnje pa, ki se oddajo na pošto do 2. no-embra, se bodo še upoštevale. Producenti in konsumenti se pa po-ebno opozore, da se bo prekoračenje cen ajstrožje kaznovalo. Najvišja cena za na-aden krompir je določena pri množinah lod 100 kg na 36 vin., le pri rogličarjih na 16 vin. za 1 kg, pri množinah najmanj 100 tilogramov in več 20 K za meterski stot a navaden krompir, za rogličarje za 50 K a meterski stot. Pripomni se, da velja dobava krom-tirja samo za zasebna gospodinjstva, za trankc torej ,ki imajo karte za krompir. Jedilna mast iz — žira. Bogato žetev, na katero nismo raču-lali, za katero ni sejala človeška roka in ii nihče poskrbel, nam obetajo letos naši »ukovi gozdi v korist naših zelo izpraz-ijenih loncev za mast. Žir, olja bogati sa-lež bukev, ki nam v letih normalne »pičc« e malo donaša, visi v veliki oblici liki tronam raz bukovega drevja jn hn kmalu f velikih množinah pokrival tla. Treba ga e le pobrati in dovesti pridelovalnici olja v koristno porabo za izdelavo jedilne masti. Žir bo prevzemala proti primerni dobri plači avstrijska centrala za olje in maščobo, a. dr, in — v malih množinah — prevzemalnice glavne zbiralnice pri c, kr. prehranjevalnem uradu. — Da se zagotovi nabiralcem poleg plače za nabiranje tudi znaten delež na donosu olja iz žira in se jih vspodobi za še večjo delavnost, je določila centrala za olje in maščobo z dovoljenjem c. kr. trgovskega ministra in c. kr, urada za ljudsko prehrano kot na-.grado za vsakih 100 kg oddanega žira pravico do dobave 3 kg jedilne masti za ceno po 15 kron za kilogram. Ta kot nagrada za prostovoljno nabiranje žira dovoljena množina maščobe se ne bo štela v raciionirano množino maščobnih izdelkov. Upati je torej, da se bodo povsod intenzivno pečali z nabiranjem in dovedli na ta način naši preskrbovalnici za maščobo velike množine tega sedai tako dragocenega oljnatega sadeža, -Neka strokov-njaška cenitev, ki pa seve še nima popolno zanesljive podlage, da se bo moglo letos nabrati v celi monarhiji oribližno 500 tisoč stotov žira. Vsekako bo vsled pomanjkanja ljudi zelo otežkočeno nabiranje žira, akoravno je ob času, ko dozoreva žir, že oo veliki večini dovršeno najnujnejše polisko delo in bo vsled tega nekaj več moči na razpolago. Z ozirom na izredno važnost zagotovitve letošnje ži-rovske niče za naše maščobno gospodarstvo bi bilo torej zelo želeti, ako bi dobili ob času, ko žir odpada in v krajih, ki pridejo tozadevno v poštev, ob ugodnem vremenu počitnice za nabiranje žira. Istodobno se pozivajo vsi lastniki gozdov, naj z ozirom na izredno občekoristen namen dovolijo pobiranje žira. Pojasnila vsake vrste, tičoča se žira, daje radevolie avstrijska centrala za olje in maščobo, a. dr. Dunaj, L, Seitzergasse 1 oziroma prevze-malnica glavne zbiralnice c. kr. urada za ljudsko prehrano. XXX g Razdelitev uvoza, Vojnogospodarska komisija je 24. t. m. razpravljala o avstrijski centralni nakunovalni družbi. Vladni komisar sekcijski svetnik pl. Horak je izjavil, da ne more biti govora o enakomerni razdelitvi živil, ker so bile dobljene množine mnogo premajhne in se je moral velik odstotek prepustiti vojni upravi. Tudi Ogrska ie bila deležna uvoza, ne glede na to, če je bila potrebna aii ne. Avstrija je bila pri razdelitvi uvoza zelo prikrajšana. g Informacije pri trgovski in obrtniški zbornici. Interesentie dobe pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani pojasnila: o novi ureditvi za prejem tekstilnega blaga iz Švice; o ravna Inih cenah za drobno blago; o ugodni razpečalni možnosti v Ukrajini za kose, poljedelske stroje, stavbeni les, pohištvo, steklo, papir, armature, tehnične predmete vsake vrste, kemične predmete itd. o neki tvrdki v Curihu. (Svarilo!) Informacije je le pri krajših poročilih moči dati pismeno. # g Premovanje kom letošnjo iesen v Lescah in v Št. Jerneju, C. kr. kmetijska družba je ukrenila z vso silo pričeti delovati v svrho pospešitve kranjske konjereje, ki je vsled vojne tako silno propadla. Med drugimi koraki v to svrho priredi še to jesen dvoje premovan; konj in sicer z namenom, na novo vzbuditi pri kmetovalcih zanimanje za to važno panogo živinoreje in dobiti pregled čez ostanke plemenskih konj. Eno premovanjc se vrši v pondeljek, dne 21. oktobra v Lescah na Gorenjskem za vse konjerejske pokrajine na Kranjskem, ki se pečajo z rejo težkih (pinegavskih) konj in drugo pa v četrtek, dne 24. oktobra t. 1. v Št. Jerneju na Dolenjskem za vse pokrajine na Kraniskem, ki se pečajo z rejo lahkih (žlahtnih) konjskih pasem. Za vsako teh dveh premo-vanj, ki se pričneta dopoldne ob 9. uri, je določeno 50 daril in sicer za kobile z žrebeti, za mlade zaskočene kobile in za žrebeta (žreb-čeke in žrebice]. Posamezna darila bodo znašala od 60 do 200 kron. Podrobnosti gori omenjenih dveh premovanj bodo objavljene po posebnih lepakih v vseh občinah. Kmet asi gile^ovš davki. (Poročilo poslanca P i š e k a v kmetijskem odseku S. K. S. Z.) (Dalje.) Davčni odpisi radi elementarnih nezgod. Od začasne davčne oprostitve se razlikujejo davčni odpisi na ta način, da nastopijo davčne oprostitve tedaj, če se je zemljišče spremenilo glede donosa, davčni odpisi pa tedaj, če se je vsled kake nezgode izpremenil letni čisti donesek, dočim je ostalo zemljišče neizpremenjeno. V smislu zakona z dne »12. julija 1896. leta odpis davka ni morda kaka dobrota, ki jo izkaže finančna oblast, ampak ima vsakdo pri danih pogojih pravico, zahtevati odpis davka. Kateri so ti pogoji: 1. način poškodovanja. Zakon razlikuje poškodovanje čistega doneska pri poljedelstvu in pri gozdovih. Pravica, zahtevati odpis davka, nastopi tedaj, ako so letni dohodki, t. j. oni dohodki, ki bi se bili v dotičnem letu, v katerem se je nezgoda pripetila, dosegli popolnoma ali pa delno uničeni. V poštev pride le obdelani del zemljišča, ako se je vsled nezgode onemogočilo obdelati tudi še neobdelani del zemljišča, recimo, da je stala voda na zemljišču. Davek se odpiše popolnoma ali pa deloma za tisto leto, v katerem se je nezgoda zgodila, vendar se pa davek lahko odpiše tudi za več let, ako se pokaže, da je vsled elementarnih nezgod donesek za več let uničen, n, pr. v vinogradih vsled hude toče. Imamo dve vrsti elementarnih nezgod in sicer v prvi vrsti spadajo le: toča, po-vodenj, požari, poležanje žita, nenavadna suša ali mokrota, miši in trtna uš; v drugo vrsto pa mraz, slabo prezimljenje, mrčes, peronospora, oidium in smetljivost i. t, d. Pri nezgodah prve vrste se za odpis zahteva, da mora biti pri zemljiščih do 2 hektarjev najmanj ena četrtina donosa uničena, pri zemljiščih nad 2 hektarja pa mora biti sad uničen najmanj od pol hektarja. Pri nezgodah druge vrste so isti pogoji, kakor pri nezgodah prve vrste, vendar se zahteva še dokaz, da je vsled nezgode četrti del doneska vseh zemljišč, ki spadajo k enemu posestvu, uničen. Pri nezgodah prve vrste je torej merodajna že posamezna parcela, pri onih druge vrste pa donos celega posestva. Radi obsega poškodbe je razločevati, ali je ena ali ste dve žetvi v letu v navadi, potem se na prvo žetev računijo dve tretjini letnega doneska, na drugo pa ena tretjina. Davčni odpis znaša, ako je uničena ena četrtma do ene polovice pridelka 25 odstotkov letnega davka. Če so uničene ena polovica do tri četrtine, pa 70 odstotkov. Ako so vsi pridelki uničeni, potem se tudi ves davek odpiše. Pri gozdovih imamo nezgode: požar in sneg. Ako se je uničil vsled požara vsaj četrti del stoječega lesa pri parcelah, ki merijo več kakor 10 hektarov, pa vsaj 5 hektarov, potem se davek odpiše. Radi škode po snegu se davek odpiše, če se vsaj ena tretjina rastočega drevja polomi. Postopanje. Kako je postopati pri elementarnih nezgodah? Kdo naj škodo naznani? Vsaka nezgoda se mora tekom 8 dni, ko se je zgodila, naznaniti okrajnemu glavarstvu kot davčni oblasti prve instance. Če se tega roka ne drži, se izgubi pravica, zahtevati odpis davka. Nato se odpošlje posebna komisija, da škodo ugotovi. Komisija sestoji iz enega finančnega uradnika in iz dveb izvedenih zaupnikov, katere predlaga občinski predstojnik in iz dveh občinskih odbornikov. Poslednja dva se pokličeta, da dajeta potrebna pojasnila. Poškodovanci so lahko pri komisiji na-vzroči in lahko ugovarjajo proti komisijskim izvidom. O teh ugovorih razsoja komisija takoj. Če se oba izvedena zaupnika ne strinjata, odloči uradnik s tem, da se pridruži enemu ali drugemu mnenju. Člana komisije ne moreta zahtevati povračilo kakih stroškov, stroške uradnika pa plača erar. Radi očividne neutemeljene prijave lahko finančna deželna oblast naloži stroške onemu, ki je napravi lprijavo. Ako se pa nezgoda izvrši neposredno poprej, predno je sad zrel, in se je torej bati, da bi komisija prišla prepozno, je dolžnost župana, da sam ceni povzročeno škodo, pritegniti mora dva odbornika in pa po dva zaupanja vredna posestnika iz dveh sosednjih občin, ter povabiti k temu tudi poškodovane posestnike. Ti ugotove povzročeno škodo provizorično, koji uspeh se potem od komisije še enkrat preskusi. Obvestilo o odpisu davka se izvrši su-marično tako, kakor se izvrši tudi predpis davka. Če je kdo že več plačal, se mu do-tični davek prenese za prihodnje leto, na zahtevo pa se mu več plačani davek tudi vrne. Davčne olajšave obstoje za vinograde, ki so bili uničeni vsled trtne uši. V tem oziru sc strinjajo predpisi o prijavi s predpisi, kakor smo jih navedli pri elementarnih nezgodah. Razlika je samo ta, da je v tem slučaju posestnik vinograda primoran javiti nastop uši. Če tega ni storil, potem sploh ni deležen nikakih olajšav. Olajšave so že navedne pod naslovom: Začasne oprostitve davka. Razne novice. r Padec Thlepvala. Dopisnik »Dai-ly Telegraph« poroča: Tako se sodi, da sta včerajšnji večer in današnje jutro (sobota 24. avgusta) točki preobrata v sedanji borbi in lahko se reče, v celi vojski. Dejstvo je, da je sovražna armada zmajana in da skušajo naša tretja ai'mada pod generalom Byngom ob zgornji Ancre (reki), a četrta pod ge-generalom Rawlisonom ob Somi ter južno od nje do točke, kjer se pri Lihon-su spaja a Francozi, te ugodnosti kar najbolje izkoristiti. Vojni dogodki se razvijajo naglo in ni dvoma, da bomo še prodirali, preden bom jutri telegra-firal. Zato morem popisati le majhen del zmagovalnih uspehov, ki sem jih zasledoval. Videl sem, kako so sovražna črta ruši. Vedno sem si želel videti Thiepval, to grozno postojanko, tako slavno v stari bitki na Somi, ki jc bila od meseca marca zopet v sovražnih rokah. Ko sem torej Cul, da so bo izvršil zopet naskok nanjo, sem šel danes zgodaj zjutraj v gozel mesnilski nad roko Ancre, ki go io očividno Nemci Aame- noma izpustili Cez bregove in jt-^ove. Na levi strani sc vzpenja otožni vrh Thiepvala. Dviguje se polagoma do ne< velike višave, teman in čmeren ne samo po svoji okolici, temni tudi vsled premnogih požarov, vsled razletelih se granat, sovražne fronte in radi razni hostankov gozdne goščave. Vasica ii?' gradič, ki sta mu dala ime, ležita vse« kako v razvalinah. Od desne strani doli do reke semkaj prihaja grozno grmenje topov. Krogle so padale preko cest? iz Alberta v Bapaume. Ali iz Thiepva« la ni bilo slišati zvoka razen tega, da3 je vsakih pet minut eksplodirala v go-i zclu granata, kakor bi sovražnik v temi šlatal, če ni to nemara steza za vojsko in municijo. Kmo smo stopali po desni strani thiepvalskega vrha, je postala tihota zlokobna. Korakali smo torej oprezno na vrh hrbta. Ko smo speli po drugi strani navzdol, smo bili veseli,, da smo srečali dva angleška vojaka* ki sta peljala veliko tolpo ujetnikov* Kmalu na to smo srečali drugo skupi-' no ujetnikov, pozneje manjše tolpe in posamezne može. Po vsem najvišjem grebenu in v dolini za njim so bili raztreseni Nemci. To so bili namreč ostan-ki ene armade ali vsaj divizije, ki je' jzgubila zvezo in upapolno srčnost. — Hercegovinski tobak kot dota. Ne« ka deklica v Bos. Brodu išče ženina; za doto bo imela 30.000 zavojčkov hercego-« vinskega tobaka, ki stane danes v tihotap-ski trgovini po 4 K zavojček. Dekle ima torej 120.000 K dote. — Čeden aprovizacijski nadzorniki 14. t. m. so v Lipnici aretirali aproviza-cijskega nadzornika tamošnjega c. kr. okri glavarstva, Hammerja, in uradnico Rlgini ter njenega moža. Pri hišni preiskavi sol našli v Hammerjevem stanovanju tolikd živil — bele moke, masti itd. — da so jih morali odpeljati z vozom. Hammer je bil preje zelo skromen mož, v vojni mu je pa nadzorniška služba pri okrajni aprovizaciji tako »nesla«, da je postal velik gospod« Prebivalstvo se grenko pritožuje nad kri4 vicami, ki mu jih je prizadel ta organ cv kr. okrajnega glavarstva. r K zgodovini zlata. Kakor priča po-vestnica, je imela že četrta egiptovska dinastija rudarje, ki so kopali zlato rudo, to je okoli 2000 let pred Kr. r., in sicer v Nubiji. V tebskih grobovih so našli dokaze iz leta 1500 pred Kr. r. o starem načinu pridobivanja, pranja in taljenja zlala. Pri Črk.h je bilo zlato ie za trojanske v<,jske precej dragoceno. V starodavni klasični dobi je bila vsekako Španija najbogatejša dežela na zlatu. Od tam kakor tudi iz južne Francije, iz alpskih pokrajin, Sedmo-, graškega, Dalmacije, da celo iz porenskib1 krajev je prišlo bogastva zlata v Riiu. Vi Avstriji se pridobiva največ zlata pri. Čehih; zlasti zlatonosna je bila Otava, a tud? v bližini Kotovic in Strakonic nahajamo sledove pridnega pridelovanja redke zlate rude. Drugi važni zlati rudniki so Lili meo Barilejo in Mohučem, v Alzaci|i, v pritokih Mozele, v Zlatogorju itd. Pridobivanje zlata v avstrijskih alpskih deželah jc cvetelo že v predrimski dobi, ponehalo je v 5. stoletju po Kr. r., a čez 3C0 let se je spet oživilo in je doseglo v 15. in pa v 16. sto' letju največji procvit, Čehi so imeli že v 7, stoletju po Kr. r. svoje zlate rudnike ir zlate pralnice in topilnice, ki so v dobi od 10. do 15. stoletja v celi Evropi najbolj slovele. V najnovejših časih se na Češkem spet bolj pečajo s pridobivanjem zlata. V/ Rusiji so začeli kopati zlato rudo šele v 18. stoletju, in sicer v Jekaterinoslavu tik Urala (1774). V 19. stoletju so odkriH zlatonosna polja v Kaliforniji in Avstraliji, a' 1. 1824. so odkrili prostrana zlata polja v južni Afriki na Witwatersrawdu. Aprovizadia. a Iz se|e mestnega aprovizačnega odseka dne 27. septembra 1918. V smislu zadnjega sklepa je bilo podano poročilo o uvedbi centralnega klanja. Potem ko je mestna aprovizacija sklenila ustanoviti centralno klavnico, se sedaj oglaša še deželno mesto za vnovčevanje živine in reklamira centralno klanja zase. Poslalo je mestni aprovizaciji dopis, v. katerem kratkomalo naznanja, da bo začelos 1. novembrom oddajati mestni aprovizaciji mesto živine meso. Po obširni debati, v kateri se je povdarjalo, da spada centralna klavnica med tiste neobhodne naprave, v kateri mora imeli mestna občina iz javnih interesov absolutno pravico do svobodne samoodločbe, speli clo nas iz Prage in Ljubljane, ki nega vprašanja ter sklene, da mora ostati centralno klanje v rokah mestne občine. Tudi mestna občina graška je uvedla centralno klanje v svojem lastnem delokrogu. Naproša se c. kr. deželna vlada, da takoj skliče deželno komisijo za promet z živino, katere izvrše-valni organ je deželno mesto za klavno živi no, da se tako reši zadeva v prilog konsu-mentov, katerih zastopnica je mestna občina. Odsek sklene sklicati posebno anketo ter povabiti k njej tudi ljubljanske mesarje, da se po možnosti najde pot, kako hi bilo centralno klanje izvesti v zadovoljnost konsumentov in prizadete obrti. Popolna omejitev prometa z nahrbtniki je zelo težko zadela prebivalstvo. Mestna občina je najodločneje protestirala proti tej krivici prehranjevalnega urada na Dunaju, vendar protesti do danes še niso našli nobenega odmeva. Le to je dovoljeno, d* 1 sme posameznik prinesti iz dežele v mesta brez vsakega transportnega dovoljenja v nahrbtniku do 10 kg krompirja. Če iina kdo več kot 10 kg krompirja v nahrbtniku, se mu ga brezobzirno zapleni. (Seveda v zabojih se pa krompir lahko prevaža posameznikom izmed aristokracije. Op. stavca.j a Krompir za VI. okraj. Stranke VI. okraja prejmejo krompir v torek, dne 1. oktobra t. 1. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: od 8. do 9. ure štev. 1 do 160, nd 9. do 10. ure štev. 161 do 320, od 10. do 11. ure štev. 321 do 480, popoldne od pol 2. do pol 3. ure štev. 481 do 640, od pol 3. do pol 4. ure štev. 641 do 800, od pol 4. do pol 5. ure štev. 801 do 960, od pol 5. do pol 6. lire štev. 961 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 5 kg krompirja, kg stane 34 vinarjev. Pripraviti je treba drobiž. a Krompir za V. okraj. Stranke V. okraja prejmejo krompir v pondeljek, dne 30. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen jc ta-le red: od 8. do 9. ure dopoldne štev. 1 do 160, od 9. do 10. ure štev. 161 do 320, od 10. do 11. ure štev. 321 do 480, popoldne od pol 2. do pol 3. ure štev. 481 do 640, od pol 3. do pol 4. ure štev. 641 do 800, ocl pol 4. do pol 5. ure štev. 801 do 960, od pol 5. do pol 6. ure štev. 961 do konca. Stranka dobi za vsako oseho 5 kg krompirja. Kg stane 34 vinarjev. Pripraviti je drobiž. a Zeljnate glave za II. okraj. Stranke II. okraja prejmejo zeljnate glave na zelena nakazila za krompir v pondeljek, dne 30. t. m., v torek, dne 1. oktobra, v sredo, dne 2. oktobra in v četrtek, dne 3. oktobra t. 1. Določen je tale red: V pondeljek, dne 30. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure štev. 1 do 50, od 9. do 10. ure štev. 51 do 100, od 10. do 11. ure štev. 101 do 150. popoldne od pol 2. do pol 3. ure štev. 151 do 200, od pol 3. do pol 4. ure štev. 201 clo 250, od pol 4. do pol 5, ure štev. 251 do 300, od pol 5. do pol 6. ure štev. 301 do 350. — V torek, dne 1. oktobra dopoldne od 8. do 9. ure štev. 351 do 400, od 9. do 10. ure štev. 401 do 450, od 10. do 11. ure štev. 451 do 500, popoldne od pol 2. do pol 3. ure štev. 501 do 550, od pol 3. do pol 4. ure štev. 551 do 600, od pol 4. do pol 5. ure štev. 601 do 650, od pol 5. do pol 6. ure štev. 651 do 700. — V sredo, dne 2. oktobra dopoldne od 8. do 9. ure štev. 701 do 780, od 9. do 10. ure štev. 781 do 860, od 10. do 11. ure štev. 861 do 94Q, popoldne od pol 2. do pol 3. ure štev. 941