PHIHOHSKI DMEYH1K _ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE * Štev. 254 (2564) ra V našem pravičnem boju nam stoji ob strani ves napredni svet9 ki obsoja politiko diktatov in izvršenih dejstev. 'Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, torek 27. oktobra 1953 Cena 20 lir Odločno bomo nadaljevali borbo groti vsem pozicijam Stal, imperializma na naših tleh ^si tržaški demokrati se pripravljaj o, da bodo v nedeljo na najdo-j ne jsl način počastili spomin svojih za svobodo padlib borcev Zahvala Izvršnega odbora OF bratskim narodom FLRJ m.v , “ “ UHUMIJV I.vu, unuii oyv/iucuiAO pn jv, -icifir. j ne samo, da se ‘ bilo videti napise, ki so iz-H““Sioameriški diktat, ■triaif,-8 se italijanskemu im-iicji. Jnu. odvzamejo vse po- ’ **1 Sl lih iP nriHrthil nrtrl t^čTtovv,',i,h je pridobil pod V ta -■ na našib tleh! nar0!-*^ bomo nadalje- [ rica, okoli spomenika pa je " , ' - - “ ' ' razali gnev proti sklepu an- gleške in ameriške vlade o prepustitvi naše zemlje italijanskemu okupatorju. Ljudje, domačini iz Velikega Repna m s Cola, so se okoli spomenika zbrali, da počastijo spomin padlih junakov ter da na tem svetem mestu javno izpovedo, da si ne želijo več povratka Italije, proti kateri so se borili t.udi oni. ki so v tej borbi darovali življenje. Svečanost in protestno zborovanje je otvoril tov. Silvester Škabar s kratkim nagovorom, potem pa je zapel domači pevski zbor, ki ga sestavljajo izključno mladi pevci. Cim je pesem odzvenela, je na stopnico pod spomenikom stopil zgoniški župan tov. Vladimir Obad, ki je najprej počastil spomin padlih borcev, potem pa prikazal, za kakšne cilje so se borili vsi tisti, ki so sodelovali v narodnoosvobodilni borbi. Govornik je nato izrazil solidarnost prebivalstva zgoniške občine, -katero druži skupni cilj in skup. na borba, ki se odraža v geslu: Nikoli več pod Italijo! Za zgoniškim županom je pred spomenik stopil tov. Stanko Bole, ki je najprej posegel v tisto dobo, ko je italijanska fašistična strahovlada delila «pravico» slovenskemu ljudstvu. Takrat so bili bazoviški junaki tisti, ki so prižgali plamenico odpora, ki se je kasneje, v času narodnoosvobodilne borbe, razplamtela v vsesplošni požar, ki je uničil okupatorske vojske in osvobodil zatirani narod. Kot takrat, ko se je ljudstvo kot en mož dvignilo proti svojim zatiralcem, tako se je treba tudi danes, ko nam zopet gro- DRUGI DEL ČLANKA EDVARDA KARDELJA O TRSTU ,Ve»ela sin1—' sklep je iz' nocriia seja Izvrsne- pcj n- Osvobodilne fronte Stoifg , scdstv°m tov. Franca blu v -3e v svojem poro-dilno ,P,rvi vrsti poudaril vo-»dporn 6° OF v aktivnem akciia -1 j®vniini protestnimi ti angin' nai*«» ^udstva pro-Pozdj., arneriškemu diktatu in Venskn V■vse članstvo, vse slo-Pa hudstvo, v prvi vrsti skoro tasni° mladino, ki že 'ttrainntedne nenehno in ladalin; vedno odločneje da ne k sv°i pravični boj, imPeriai- f noga italijanskih Pila n i-07 nikdar več sto-ToVarPase kraie-Pil .»Stoka je nato ome-v tei av, ltn? dejstvo, da so 'ePi borv."^ni vsakdanji ogor-Stva ost rvZal °dpovedala vodjih skn ■ Protianeksionistič-itt i vP,'n. kar je v nasprot-l'0vi)1 i. ? .ln z interesi nji-Pam; , astnih pristašev, ki z nadaljujejo. Komin-Jej'""t Poglavar Vidali pa bistvo '•tem do kraja v iz-Pvstv 'nlcresov tržaškega ?v° narn’jSe b°li Pa v izdaj-Sloveon Pnih pravic tržaških iil zg0i fV‘ prl tem se ni orne-leč nn i11- neaktivnost, tem-^Bor v n/3, da bi aktivni "p ovi , večine Tržačanov K Via Ja Tržaški proletariat P j. a !3U ne sledi več, kar v i0 ?°kazalo že pri stavki, ^ ceif tntel Vidali izvesti spolno °m z zahtevo cone B, :!««„ J?a Pa je ostalo osamit v njegovo vodstvo — in > k0 ;3ern. vladajo razprtije Sl n r z j av i 1. da se ne bo Jičhitn italijanskim faši-dp se t lmPerialistom, temveč Psici ? hpril proti jugos1"-Oalin ,0c'alistični armad; ličnim 0 italijanskim faši-se j.lmPer|alistom, temveč bski ° *?°ril proti jugoslo-Oalin s.0cialistični armadi. čosea6 Predsednik pouda-l( in anB uspeh naše bor- Sovb0r’bl e jugoslovanskih lii ' Prvi V, UsPeh. ki se izraža ’li Hn.yr.stl v tem, da je Ita- f4ciia onemogočena ok'u-J^dstva ,as? cone in našega I9 so v*a tud* v dejstvu, ."dje ;ai resnično napredni 9, Paši . gibanja na svetu V n41 strani. hvi n 10bni in temeljiti raz-v^šni niu^nem položaju je 'Ppil: dbor v prvi vrsti ’ Je >>0rbl!l0v?eje nadaljevati lp 'n vse t,"*1 zaiame vse i". Paše., e kraje naše cone v „m5sta in k< nai se jttstnih akcijoblikah Javnib 'M' hli^Pe^Il!. ^db°r Pošilja svoje iu v*lo P°zdrave in bratsko C' njihiv?°s!ovanskim nar0' h! "hlike n v*adi, predsedniku ta ,u*0sinriarSalu Titu in slav' Sji nom Ski ljudski armadi »hipnost za odločnos-t in Hit. v odnn atero s0 se dvig-tir 51P, di ur- proti krivičnemu tb5 in da bJ zaščitili naše pra-W*°Vitn* skupno z nami ti»li1.Posku^Pr*?ili ta naJno-'ICnii, ltahjanskih impe-, 3 I "lb osvajalcev; l^Phje "f- “dbor je obsodil »JJ vodstev poli- L'uPi .- n, ki nasprotujejo Pse/) lavni ter odločni It 9nP« nr demokratičnih Tr-pnu 1 Povratku Itali-KnaihuitnVrHi pa v‘dalija Ws]iih i„.aa 'zdajalca živ- Vn8a deln,reS0V vse0° tr' odhp °a ljudstva; lj AonelPt4 obsoja tudi zad-h S&oo.ncpcdc pro-\ bo o,; P1 le bila, kt iK do Trst a edino iam- VN zof, Z1" me STO ni ši hamor lnie-uo pod Ita-\ l .kočejo vreči \c?*rim ,1'čni oblastni- > ■'» *• *.S$» s1' bo J, n,- !« i^Bani-n^dločneje izvedel Sb^nej.šo13* u]ircPe za >?9n ,.triaSiL ,n se ostrejšo 'Pij.ivdjti,!00 demokratii-jbe. pr0ti povratku V^^dbor of j. skienil J;P)ii»--0dnio naf demokrate, način eli° na najdo- zijo z okupatorjem, dvigniti j kot en mož in nadaljevati z odločno borbo, ki se je razplamtela vse, odkar so naši ljudje zvedeli za krivični in nagnusni sklep dveh zahodnih velesil. Tov. Bole je nato prikazal, da so nam v tej borbi stali ob strani edino-le jugoslovanski narodi in njihovo vodstvo s tov. Titom na čelu, ki so napravili in še delajo vse. da se ne zgodi krivica, ki bi jo hoteli storiti našemu ljudstvu. Zato je dolžnost, da s tega mesta, ob spomeniku padlih borcev, jasno in odločno povemo, da bomo nadaljevali z našo borbo skupno z jugoslovanskimi narodi, katerim se zahvaljujemo za njihovo pomoč v teh hudih dnevih. Kot v NOB. tako so tudi lugoslavfia ima pravico lastno pristanišče na svoiem zahtevati svoie narodnem ozemlju BEOGRAD, 26. — Današnja j te akcije ureditev tržaškega «Borba» objavlja drugi del vprašanja v korist Italije. S važnega in izčrpnega članka tem hoče Italija storiti prvi podpredsednika Zveznega iz-1 korak na Balkan in čimbolj vršnega sveta Edvarda Kar- j oslabiti zunanjepolitični polo-delja. V tem članku pojas- žaj Jugoslavije, kar bi bil o- njuje in utemeljuje Kardelj jugoslovansko stališče do tržaškega vprašanja, do vprašanja jugoslovansko - italijanskih odnosov in do vprašanja odnosov Jugoslavije do zahodnih držav. Pri tem poudarja Kardelj, da se je tržaško vprašanje po enostranskem sklepu od 8. oktobra spremenilo iz vprašanja, ki zadeva jugoslovansko-italijan-sedaj v vrstah slovenskega ] ske odnose, v širše vprašanje prebivalstva izdajalci, maloštevilni sicer, a vendarle so. Ne moremo rabiti drugega izraza, kajti kdor zavestno in hote dela proti interesom svojega naroda, ta ne zasluži bolj- (Nadaljevanje na 4. strani) odnosov med Jugoslavijo in Zahodom. Za italijanske imperialistične kroge, pravi Edvard Kardelj, je osrednje vprašanje očitno njihova protijugoslovanska akcija. Tu pa je spet odločilni korak v sedanji fazi oenem prvi korak k obnovi vodilne vloge Italije v tem delu Evrope Težnje takšne vrste hkrati tudi pojasnjujejo, zakaj je Italija po vojni sistematično odklanjala vse jugoslovansko prizadevanje, da bi prišlo do enakopravnega jugoslovansko italijanskega sodelovanja. Italijanski imperialisti nikakor ne morejo trpeti enakopravne Jugoslavije. ker jim je podrejena Jugoslavija «conditio sine qua non» za njihove hege-monistične naklepe na Balkanu. Zaradi tega se Italija tudi tako zagrizeno bori proti balkanskemu paktu in sploh proti stvarnemu sporazumu med balkanskimi narodi. Italijanski uradni krogi o-čitno čutijo, da Italija nima dovolj moči, da bi lahko sama količkaj takšne naklepe preprečila. Zato skušajo v svojo protijugoslovansko politiko pritegniti tudi zahodne vlade in ves atlantski pakt. Italijanski imperialistični krogi ne sodelujejo v atlantskem paktu tako, da bi Italija po svojih močeh pripomogla mednarodni varnosti, temveč da bi atlantski pakt izkoriščala za svoje ekspanzionistične cilje. .Ti naklepi so povzročili, da se je vprašanje Trsta spremenilo v vprašanje odnosov med Jugoslavijo in zahodnimi deželami. Zato njihove nevarnosti in škodljivosti ne smemo podcenjevati, zlasti pa jim ne smemo dajati koncesij, kakor je tista od 8 oktobra t- 1. Se v enem vprašanju, nadaljuje Kardelj, se pokaže KOČA POPOVIČ IH DR. ALEŠ BEBLER 0 RIMSKEM PREDLOGU ZA UMIK ČET ITALIJA Sl HOČE OLAJŠATI NEMOTENO ZASEDBO CONE A !■■■ ■■ nimm* -n o«-; i nmi mmiibhiiii« . . _ ' v » * Italijanske čete so se že v avgustu same prve približale meji, zato naj se tudi same prve umaknejo in s tem naj Rim pokaže dobro voljo, da se zmanjša napetost Aretacija lov. Predana Poročajo nam, da so v soboto opolnoči zaprli v gostilni v Klodiču v Beneški Sloveniji tovariša Izidorja Predana in da so ga najbrž odpeljali v Videm. Doslej se še ni javil. Uradni vzroki aretacije nam še niso znani. Tovariš Predan Je med voditelji Demokratične fronte Slovencev v Italiji za Beneško Slovenijo in tistimi neustrašenimi in predanimi slovenskimi ljudmi, ki se zadnja povojna leta trudijo, da bi si tudi beneški Slovenci priborili svoje narodnostne manjšinske pravice in predvsem slovenske šole, katere jim po italijanski republiški ustavi pripadajo. Od oblasti zahtevamo, da ta diskriminacijski ukrep razveljavijo. Tovarišu Predanu pa želimo, da bi se čimprej vrnil med svoje ljudi v Benečiji, katerim je tako zvest. PARIZ, 26. — Jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, k;i je prispel v Pariz pred dvema dne voma iz New Yorka. kjer je sodeloval pri delu 8. zasedanja glavne skupščine Združenih narodov, se bo zadržal krajši čas v Parizu. Med svojim bivanjem v Parizu bo Po. povič najbrž obiskal francoskega zunanjega ministra Bi-daulta. Pred svojim odhodom iz New Yorka je Koča Popovič dal daljšo izjavo zastopnikom jugoslovanskega tiska. Glede 'italijanskega ((predloga# o u-miku čet je Popovič dejal, da tako imenovani konstruktivni italijanski predlog, kolikor je res samo italijanski, predstav, ija diverzijo in sabotiranje konference zainteresiranih dr žav. Obenem je poudaril, da se vsaka italijanska saboter-ska pobuda obeša na veliki zvon, medtem ko se je glede stališča Jugoslavije ustvarila prava zarota molka. Jugoslavija je dala pobudo za konferenco, ie dejal Popovič, in če do konference ne bo prišlo, odgovornost za to ne more pasti na Jugoslavijo. Za taksno konferenco niso po. trebni nobeni drugi pogoji razen pripravljenosti za pogaja- nja Ce bi se pokazala najmanjša dobra volja za rešitev sedanjega položaja in tudi samega tržaškega vprašanja, tedaj bi bilo jasno, kaj je no-trebno. Postavljanje novih pogojev predstavlja dokaz slabe volje. To so manevri, ki v takem primeru niso čisti. Koča Popovič se je v svoji izjavi zlasti zadržal na paroli, ki so jo vrgli v svet, da bi z izročitvijo cone A Italiji ta prišla v enakopraven položaj z Jugoslavijo. Po Popovičevih besedah bi prav s stališča tako imenovane demo. kratične enakopravnosti izročitev Trsta Italiji pomenila dajati prednost Italiji, kar bi izključevalo enakopraven položaj. Nedopustno bi bilo, je dejal Popovič, dovoliti ponovitev zgodovine, v kateri je italijanska ekspanzija nenehno šla na Balkan. Ce te ekspanzije ne bi zadržali danes, bi bilo jutri že kasno. Ce bi se uvedli evropski argumenti, tedaj so pravice in potrebe Ju. goslovanov ter tržaškega pre bivalstva takšne, da bi bilo dajanje podpore kakršnemu koli italijanskemu imperializmu skrajno nevarno. Jugoslovanska vlada zahteva Včeraj in danes v Londonu anglo-ameriški razgovori o Trstu ^ fi \ t-iMo, S J** na borrB°Častii° spo" c brat., ev za svobodo, kSiA^rega _acizn?u in faši- bv, Vt 'v Vi, - Sl„u - — u.5l8bem,, ?? bi ki i. "jb vremenu in S živ!^. padli junaki ki Je bV£?treWg’ ^°^di!rbpred sp°- * i. borcem v 2brali števil* skor Umnimi obla- Popoi*d neba- so se '2VT 2brab števil* P,0menik i« bil bhi 1 i? cv«tjem in 6ls°kega X?« v daljavi bl«trov a°S,tanja pla-uolgo troboj- Morda se jim bo danes pridružil tudi francoski predstavnik „New York Times' priznava, da je bil sklep od 8. oktobra "preveč impulziven" - Eden v zadregi v spodnji zbornici LONDON 26 — Včeraj je I izvedbo sklepa od 8. oktobra. | liji#. Ko so laburistični po-prispel v ’ London načelnik da Jugoslavija ne bi mogla slanci še^ vztrajali pri vpraša-zahodnoevropskega oddelka a- intervenirati. meriškega državnega tajništva Homer Byington, Danes se je Byington dalj časa raz-govarjal z Johnom Cheetha-mom, načelnikom južnoevropskega oddelka Foreign Offi-cea. V uradnih krogih zatrjujejo, da sta govorila o ((tehničnih aspektih tržaškega vprašanja#’ in da bosta po koncu razgovorov dala predloge svojima vladama. Današ. nji razgovor je trajal dve uri, ponovno pa se bosta sestala jutri. Verjetno se bo jutrišnjih razgovorov udeležil tudi prvi tajnik francoskega veleposlaništva v Londonu Lebel V Washingtonu pa so danes zvečer uradno sporočili, da je Byington odpotoval v London v zvezi s tržaškim vprašanjem. V nekaterih krogih sodijo, da gre pri njegovem po. tovanju predvsem za proučitev možnosti sklicanja konference petih. V italijanskih krogih pa pravijo, da bi morala Byington in Cheetman predvsem najti takino pot za Zanimivo je, da priznava danes «New York Times#, znan po svojem Italiji naklonjenem nadstrojenju, da je «zdaj jasno, da so Velika Britanija in ZDA ravnale preveč impulzivno, ko so sporočile sklep od 8. oktobra#. List na-nadaljuje, da je «zdaj morda treba pričakovati nedoločeno nadaljevanje sedanjega ((statusa quo». ki je še vedno bolj. 51 od vojne, pa čeprav majhne in kratke#. «Ne\v York He-rald Tribune« pa se zavzema za takojšnje sklicanje konference petih V angleški spodnji zbornici je laburistični poslanec Norman Doods vprašal Edena v zvezi s sklepom od 8. ok tobra. ali je Foreign Office ((pripravljen prevzeti vso odgovornost za to dejanje neverjetne diplomatske budalo-sti»; Eden je odgovoril, da je Anglija ('pripravljena prevzeti svoi de' odgovornosti za osporavani angloameriški sklep o izročitvi cone A Ba- nju, je Eden očitno nevoljen, kratko ponovil, da «vlada pre vzema vso odgovornost# in se nato otresel nadaljnjih vprašanj z opozorilom, da je bila parlamentarna debata o Trstu napovedana za sredo Na vprašanje nekega novinarja glede vesti o anglo-ameriškem načrtu, da se čete obeh držav umaknejo iz cone A v 50 dneh. je predstavnik Foreign Officea odvrnil, da ((britanska vlada nikoli ni o-menila nobenega datuma o u-miku čei iz Trsta in tudi ni nikoli ničesar povedala o tra. janju operacij za evakuacijo# V govoru v Dunajskem No vem mestu pa je avstrijski kancler Raab dejal, da je Avstrija v tržaškem vprašanju nevtralna in da narekujejo to nevtralnost gospodarski razlogi. «Za Avstrijo, je dejal Raab, je življenjske važnosti možnost njenega mednarodnega prometa v ugodnih pogojih Važno pa je vedeti, kdo bo nudil najboljše pogoje — Trst, Reka ali nemška pristanišča# potrebno razumevanje od Zahodnih sil, ki so se zapletle v to vprašanje, zlasti pa od vlade Združenih držav Amerike. Ona pričakuje takšno ravnanje, ki bo v soglasju z izjavami ameriškega zunanjega ministra Dullesa, ki jih je dal 20. oktobra «New York Herald Tribune#, ko je poudaril, da Združene države Amerike ne bodo poskušale napraviti iz. Wa-shingtona mesto, iz katerega se diktirajo sklepi. V nadaljnjem razgovoru je Koča Popovič omenil interese Avstrije v Trstu. Dejal je, da potrebam tržaškega zaledja, v katero v širšem smislu spada tudi Avstrija, najbolj ustreza jugoslovanski predlog o internacionalizaciji mesta Tr:#ta. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler je odgovoril danes na nekoliko vprašanj, ki mu jih je postavil diplomatski urednik Tanjuga v zvezi s položajem okrog tržaškega vprašanja. Na vprašanje, ali je bila jugoslovanska vlada uradno obveščena o predlogu italijanske vlade o umiku čet z ju-goslovansko-italijanskc meje, je dr. Aleš Bebler odgovoril, da jugoslovanska vlada ni prejela nikakega uradnega sporočila o kakršnem koli italijanskem predlogu v zvezi z umikom čet Takšen pirediog. je izjavil Bebler, ni bil izročen jugoslovanski vladi niti s strani italijanske vlade, niti s strani vlad ZDA in Velike Britanije in Francije, ki jim je bil italijanski predlog u-ladno predložen. Za jugoslovansko vlaoo po vsem tem, je dejal dr. Aleš Bebler, obstaja samo izjava predstavnika italijanskega zunanjega ministrstva v poročilih inozemskih novinarskih agencij in nikak predlog. Na vprašanje, kaj misli o izjavi predstavnika italijan skega zunanjega ministrstva, j’ Bebler odgovoril, da je ta izjava tako splošna in nekon-kietns, da je o njej težko razpravljati, saj ni v njej niti omenjena razdalja, do katere bi bilo treba umakniti čete cc! meje. Ce je govora o umiku čet samo na takšno oddaljenost. da bi se pveprečil’ ctmejni incidenti, je izjavil dalje dr Bebler, tedaj je tak predlog popolnoma neumesten Samo itahjenske čete so sc že v avgustu toliko pribli-žrle meji, da so izzvale obmejne incidente. Ko so P° 8- oktobru postali nujni določeni ukrepi opreznosti z jugoslovanske strani, te-baj jugoslovanske čete niso šle na samo mejo in niso povzročile niti enega incidenta. Kakor je znano, italijanska vlada ni imela razlogov za pritožbe v tem pogledu, medtem pa je feba Jugoslavija prisiljena u-radno protestirati zaradi incidentov in kršitev jugoslovan- deve. skega zračnega prostora s strani italijanskih oboroženih sil. Ako gre v izjavi predstavnika italijanskega zunanjega ministrstva torej za takšen umik, tedaj ga lahko italijanska vlada izvede sama ter s tem pokaže dobro voljo, da se zmanjša napetost na jugoslovansko-italijanski meji. Na vprašanje, kakšno bi bilo stališče jugoslovanske vlade do italijanskega predloga o vzpostavitvi stanja, kakršno je bilo na meji pred zadnjo krizo zaradi Trsta, je dr. Bebler odgovoril. da se v tem primeru postavlja vprašanje o ustvaritvi položaja za tak umik. Jugoslovanski ukrepi opreznosti so bili izvedeni po anglo-ameriškem sklepu od 8. oktobra, s katerim so zagrozili, da bo prišlo do akta napada s strani Italije glede cone A Svobodnega tržaškega ozemlja. Iz tega je razvidno, in to moramo še posebej upoštevati, da bi se za tako imenovanim italijanskim predlogom lahko skrivala želja, da bi se ustvaril takšen položaj, ki bi Italiji olajšal zasedbo cone A, ter da Jugoslavija ne bi bila pripravljena upreti se takšnemu napadalnemu dejanju. Vendar, preden si ustvarimo mišljenje o tem, bi bilo potrebno, da se seznanimo s predlogom, ki, kakor je že znano, ni prispel v Beograd. Dr. Aleš Bebler je zatem odgovoril na vprašanje; «Na kakšen način misli jugoslovanska vlada, da bi se v sedanjem trenutku lahko zmanjšala napetost na jugoslovansko-itali-janski meji, ki je bila povzročena z aneloameriškim sklepom od 8. oktobra, kakor tudi s predhodnim koncentriranjem italijanskih čet na jugoslovanski meji?# Dr- Bebler je ponovno poudaril, da jugoslovanska vlada želi zmanjšati napetost na tržaškem področju in da je zaradi tega predlagala, naj bj čimprej sklicali konferenco o tržaškem vprašanju, na kateri bi pregledali nastali položaj. Jugoslavija je prav tako pripravljena, je izjavil dr Bebler, da tudi pred to konferenco prouči vse možnosti za zmanjšanje napetosti. Medtem pa je ključ za rešitev tako tržaškega vprašanja sploh, kakor tudi za zmanjšanje trenutne napetosti v Rimu, a ne v Beogradu. ((Zahtevamo dejanja, a ne besede#, je poudaril dr. Aleš Bebler. Ob koncu Intervjuja z diplomatskim urednikom Tanjuga je dr. Bebler izjavil, da Jugoslavija še vedno upa, da bo prišlo do konference o tržaškem vprašanju, do takšne konference, kakršno je ona predlagala. «Imamo razloge za mnenje. da dobiva jugoslovansko stališče o sklicanju konference, s katero se ne bi že vnaprej prejudiciralo stališče na samih razgovorih, v svetu vedno večjo podporo#, je zaključil državni podtajnik za zunanje za- tržaški problem kot staro vprašanje: v njem so namreč znova prišle do izraza tiste negativne težnje v odnosih med velesilami in jugoslovanskimi narodi, ki so spremljale ves proces dolgotrajne borbe za osvoboditev in združitev teh narodov. Bo pregledu prizadevanja velesil, da bi zavirale ta proces od začetka srbske vstaje leta 1804 pa do danes, omenja E. Kardelj sporočilo. ki ga je v novembru 1920 poslal Lloyd George v Beograd, ko se je jugoslovanska vlada upirala podpisati rapalsko pogodbo: «V primeru neuspeha pogajanj bo britanska vlada, zvesta svojim obveznostim, podprla italijansko vlado, če bo nameravala uporabiti londonski o akt#. Mar rakšno postavljanje stvari, poudarja Kardelj, ne spominja že na prvi pogled na metode, ki jih zdaj uporabljajo proti Jugoslaviji v zvezi s tristransko deklaracijo ali s sklepom od 8. oktobra? To podpiranje zahodnih držav italijanskega imperializma je predvsem odločilo, da je Jugoslavija leta 1920 dokončno izgubila Julijsko krajino. Takšna politika je ohrabrila italijanske imperialistične skomine, posredno pa je pripeljala tudi do agresije proti Jugoslaviji leta 1941, do novega razkosanja Jugoslavije. Vse kaže, da se zgodovina okiug- tržaškega vprašanja zdaj samo ponavlja; problem se je omejil na ožje področje, uporabljajo pa se iste* metode in ista sredstva. Zgodovinski podatki pa dokazujejo tudi, da so bili zmagovalci v tem neenakem boju navsezadnje vendarle vedno narodi Jugoslavije. Danes pa še posebno na Zahodu menda še ne razumejo povsem jasno, da Jugoslavija ne pripada več polkolonialnemu svetu na Balkanu. Neodvisna, močna Jugoslavija je ne le dobila državljansko pravico med e-nakopravnimi evropskimi narodi. temveč je tudi njena specifična vloga zdaj potrebna vsej Evropi, ki želi mir. Ce bodo to na Zahodu vendarle razumeli, bodo tudi videli, kako nesmiselna in škodljiva je dilema, ki jo postavlja italijanska politika izsiljevanja. namreč dilema, o nekakšnem «izbiranju» med Opozarjamo čitatelje. da bomo z jutrišnjo številko začeli objavljati celotno besedilo važnega članka tov. Edvarda Kardelja o tržaškem vprašanju «Trst in jugoslovansko-italijan-ski odnosi#. Jugoslavijo in Italijo. Jugoslavija ni nikomur na razpolago. da bi jo izbiral za svoje potrebe. »Tudi prizadevanje, da bi rešitev tržaškega vprašanja našli v preprosti uporabi mirovne pogodbe, dobiva v sedanjih pogojih poseben politični pomen. Zdaj očitneje kakor kdajkoli prej vidimo, da mirovna pogodba ni predvidela dovolj garancij za obstoj takšnega internacionaliziranega .fc&TU,. kakršno. *a .pogodba predvideva Takšno STO nikakor ne bi bilo sposobno. da bi se uprlo italijanskim ekspanzionističnim težnjam, tako bi bil Trst stalni vir napetosti v jugoslo-vansko-italijanskih odnosih. In ne samo to, mirovna pogodba ne nudi dovolj poroštva niti za notranji demokratični red na takšnem ozemlju, podvrženem stalnemu političnemu vmešavanju od zunaj. Akcija italijanske agenture v Trstu bi lahko celotno demokratično življenje na tem področju paralizirala in popolnoma zatrla vse nacionalne pravice jugoslovanskega življa. Razumljivo je, da bi bilo STO v takšnih razmerah ugodno sredstvo za vsakogar, ki bi bil zainteresiran na tem, da bi še nadalje zastrupljal ju-goslovansko-italijanske odnose ali slabil mednarodni položaj Jugoslavije, oziroma izpodkopaval sodelovanje Jugoslavije z drugimi deželami za zagotovitev miru v tem delu Evrope. Solucija preproste uporabe mirovne pogodbe torej v sedanjem položaju ni ne v korist Jugoslaviji, ne v dejansko korist okrepitve miru na tem področju#. Edvard Kardelj se nato dotika glavnih instrumentov, ki jih uporablja sedanja Italija v svoji zunanji politiki, predvsem pa intrig in izsiljevanja in navaja nato zgodovino koncesij, ki jih je Italija izsilila s to politiko, od tristranske izjave leta 1948 do sklepa od 8. oktobra, ki ga je Italija dosegla z izsiljevanjem v besedah in dejanjih in si zastavlja .vprašanje: kam vodi takšna italijanska politika ne samo v Italiji, marveč tudi v politiki zahodnih dežel v tem delu Evrope? ,'Ia politika stalno in sistematično spodkopuje evropsko varnost in vodi v nejiosredno netenje vojnih sil v Evropi Ta politika je nevarna, naj pa vsi vedo da Jugoslavija nikoli ne bo pripravljena za nekakšne «višje koristi miru# kapitulirati pred italijanskimi imperialističnimi zahtevami (Nadaljevanje, na J. strani) Rankovic, Pijade zahtevajo kone BEOGRAD, 26. — Včeraj je bila v Jugoslaviji vrsta velikih predvolilnih zborovanj. V Beogradu je na zborovanju govoril Aleksander Rankovič. Titogradu Milovan Djilas. v Ohridu Moša pijade, v Postojni Veljko Vlahovič, itd. Vsi govorniki so obširneje obravnavali tudi tržaško vprašanje. Tako je Rankovič poudaril. da bo jugoslovanska vlada tudi v prihodnje budno spremljala dogodke in ne bo dovolila nobenih novih spletk pa nai bi prihajale od katere koli strani. Samo sprememba značaja in vsebine sklepa od a oktobra lahko privede do konstruktivnega razvoja. Moša Pijade je poudaril, da pomeni mirovna pogodba, da Italija nima več nobenih pravic do Tržaškega ozemlja, s sklepom od 8. oktobra pa angleška in ameriška vlada, hoteč kupiti zavezništvo Italije v atlantskem paktu, nista žrtvovali samo zaveznika, temveč tudi Trst, za katerega bi pomenila vrnitev pod Italijo dokončni pogin kot pristanišče. Milovan Djilas je dejal, da Jugoslavija ne more odpreti vrat lačni rimski volkulji, da hoče sporazum in pogajanja, toda brez pogojev, izsiljevanja in diktatov. Zaradi enostranskega sklepa pojema jugoslovansko prijateljstvo do Velike Britanije in ZDA, vera Jugoslovanov v demokratičnost in pravičnost zahodnih vlad, kakor tudi v možnost sodelovanja z njimi pa je v temeljih omajana. Vendar je zdaj očitno, da tržaško vprašanje ne bo in ne more biti rešeno tako, kakor to žele Italijani. V Beogradu je govoril na predvolilnem zborovanju za jugozapadni del mesta podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, tov. Aleksander Rankovič, ki je najprej podal kratko zgodovino tega vprašanja ter nato rekel: «Na koncu poglejmo še, kakšen je položaj zdaj. to se pravi, v kakšni fazi je reševanje tržaškega vprašanja 7^ napori in odločnostjo naših narodov se nam je posrečilo odgoditi znani sklep o izročitvi cone A Italiji. To potrjuje tudi sam komunike treh zunanjih ministrov Amerike, Francije in Anglije, ki je sicer nedoločen in meglen, ker ne temelji na sklepu z dne 8 oktobra, vendar pa nedvoumno predvideva nadaljnja pogajanja Naša vlada bo tudi v prihodnje budno spremljala dogodke in ne bo dovolila v reševanju tega vprašanja nobenih novih spletk, pa naj bi prihajale od katere koli strani. Samo sprememba značaja in vsebine sklepa lahko privede do konstruktivnega razvoja. Kar se tiče nas, smo bili zmeraj pripravljeni. ne na prazne razgovore marveč na stvarno iskanje možne in naravne rešitve. Ta rešitev pa nikakor ne more biti vrnitev na mirovno pogodbo, ker bi ustrezala samo tistim, ki bi radi, da bi problem Trsta še nadalje visel v zraku in da bi bil zmeraj sredstvo za pritisk na nas ter za snovanje zunanjepolitičnih komplikacij na tem področju#. Potem, ko je poudaril, da Italijani že od nekdaj uveljavljajo politiko izsiljevanja, da v obravnavanju svojih notranjih težav ne poznajo gesla: «z lastnimi silami#, marveč jih skušajo reševati na račun drugih narodov, je tovariš Rankovič rekel, da, sodeč po pisanju tiska, vse kaže, da se spet obeta politika spletk Gre namreč za to, da bi Italija brez vkorakanja svoje vojske prevzela upravo cone A, in sicer pod začasno zaščito angloameriških čet. To v resnici pomeni omogočiti Italiji, da bi prišla v Trst skozi stranska vrata, če že ne more priti skozi glavna in odprta. V tej zvezi je tov. Rankovič na koncu svojega govora rekel: ((Skratka, iz sedanjega položaja v zvezi s tržaškim vprašanjem ni moči najti zadovoljivega izhoda z nekakšnim «sfriziranim» sklepom z dne 8. oktobra, marveč izključno z enakopravnim sporazumom. Jugoslavija je pokazala dovolj dobre volje, da bi olajšala pot k takšnemu sporazu- mu. Odgovornost je zdaj sto-odsotno na drugi strani#. V Ohridu v Makedoniji pa je govoril podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Moša Pijade, ki se je dotaknil najprej domačih, makedonskih vprašanj, nato pa tržaškega vprašanja. O tržaškem vprašanju je rekel, da se vrše zdaj diplomatski razgovori Anglije. Amerike, Francije, Italije in Jugoslavije. Bliža se 2. november, ko je sklicana seja Varnostnega sveta v zve. zi s sovjetskim predlogom o tržaškem vprašanju. «Mi zdaj ne vemo, kako se razvijajo ti diplomatski razgovori. Zaključeni naj bi bili do 2. novembra. Nimamo pa še nobenih informacij, ali bodo uspešno zaključeni, to se pravi, ali bodo zaščitene koristi naših narodov in ali se bomo ognili reševanju tega problema na drugačen, ne pa na miroljuben način. Mirovna pogodba iz leta 1946 je pomenila za Italijo, da nima več nobenih pravic do Tržaškega ozemlja. To je bilo dejanje pravice in popravlja, nja tistih napak, ki so bile storjene ob koncu prve svetovne vojne, ko so dalj Italiji v nagrado Trst in še nekatera jugoslovanska ozemlja. Zato so Trst leta 1946 z mirovno pogodbo vzeli Italiji, zato je bilo ustanovljeno , mo. Zahodne države Trsta niso mogle izročiti Italiji, ker bi bila to očitna krivica, ki je nihče v demokratičnem svetu ne bi odobraval, kakor zdaj demokratični svet ne more razumeti poskusov, da bi Ita. liji to ozemlje vrnili. Ni res. da je bilo STO z mirovno po. godbo ustanovljeno na pritisk in zahtevo Sovjetske zveze, marveč je nasprotno res, da je bilo ustanovljeno zato, ker ga niso hoteli dati Jugoslaviji, boječ se. da bi v rokah Jugoslavije služilo Sovjetski zvezi. Za Jugoslavijo je bila ustanovitev STO samo polovična rešitev, ker je dobila z mirovno pogodbo mandat, da upravlja cono B (Nadaljevanje na 3. strani) 8POM1NMKI ON K VI Na današnji dan je bil leta 1835 rojen Simon Jenko, pesnik in novelist. Umrl je 18. X. 1869. - Krf 1 U —J Danes, torek 27. oktobra Antonija, Srebra Sonce vzide ob 6.36 in .z?I0,^unj 17.01. Dolžina dneva 10.25 U) vzide ob 20.56 in zatone ob Jutri, sreda 2«. oktobra Simon, Mila f Saj žii'/ Osvcltedilna Sren ta, n demokrati ki sicje neemajne v Itvrbi preti anglc-ameriškemu tlikiaiul KATASTROFALNE POSLEDICE EVENTUALNE URESNIČITVE SKLEPA OD 8. OKTOBRA NIZKA KUPNA MOČ POTROŠNIKOV bi se s prihodom Italije še zmanjšala Iz denarnega obtoka bi izginilo takoj nad 12 milijard lir, toda ta vsota bi se z nujnim povečanjem brezposelnosti še zvišala Trgovina na drobno preživlja v Trstu že dalj časa zelo ostro krizo. To je žalosten pojav, katerega opazujemo že več let in ki postaja vedno bolj akuten, odkar so prišli v Trst italijanski funkcionarji in ‘ Zasedli vodeča mesta ZVU. Kriza male trgovine, obrtništva in podobnih panog ni slučajna, temveč je logična posledica vedno bolj prodirajoče krize v osnovne panoge tržaškega gospodarstva. Padec industrije, prometa in pomorstva mora nujno privesti do zmanjšanja zaslužkov, povečanja brezposelnosti in do skrčenja potrošnje. Delavci, uradniki, pripadniki svobodnih poklicev, pa tudi mali podjetniki imajo vedno manj denarja in zato kupujejo manj. To prvi opazijo ravno trgovci na drobno in je njih mnenje uradno potrdila tudi ZVU v* svojem tromesečnem poročilu, kjer tako obrazložuje padec trgovske dejavnosti: «Trgovski krogi pripisujejo krizo predvsem zmanjšani sp o. sobnosti nakupa širokih množic potrošnikov.# Poročilo se nanaša na dru-tromesečje tekočega leta. go Pa tudi v naslednjih mesecih ni bilo opaziti nikakega izboljšanja. Poročilo trgovske zbornice za avgust izraža to dejstvo v kratkem, točnem stavku; uTudi v avgustu ni bilo nikakega izboljšanja prodaj na drobno.« Trgovina na drobno je torej zelo točen odraz sedanjega gospodarskega stanja. Zal pa perspektive za bodočnost niso najboljše. Nnravnost katastrofalne pa postanejo, če se pomisli, da bi prišla v Trst Italija. Ze kratek, splošen in približen račun nam pove, da se bo zelo znižal obtok denarja, da bi v takem primeru naravnost katastrofalno padla potrošnja. Iz obtoka bo izginilo 7 milijard 182 milijonov lir, katere v obliki dolarjev in funtov šterlingov polagajo vsako leto angleške in ameriške čete pri «Banca dTtalia« in jih v lirski protivrednosti porabijo v Trstu. Iz obtoka bodo dalj* izginile plače vseh tistih, ki so direktno zaposleni pri okupacijskih četah. Računa se, da je približno 4 000 takih oseb, Ce računamo, da zaslužijo mesečno povprečno komaj 30 tisoč lir, se skupna letna vsota bliža milijardi in pol lir. Pri ZVU in civilni policiji je bilo zaposlenih okrog 12.000 oseb (v avgustu tožno 6.658 pripadnikov CP in 5.968 civil- nih uslužbencev ZVU — skupno 12.626 oseb). Računajmo. da bodo samo polovico pripadnikov (pa jih bo več!) Cp in civilnih uslužbencev ZVU odpustili ali premestili na Sicilijo in v Kalabrijo in da imajo odpuščeni uslužbenci in policaji komaj po 40.000 lir mesečnih povprečnih dohodkov, pa dobimo skoraj 3 milijarde lir, ki bodo izginil* iz obtoka. Nikakega dvoma ni, da bi Italija takoj, ko bi prišla v Trst, »rešila* vprašanje odvečnih železničarjev z odpusti, premestitvami in upokojitvami. V Trstu je sedaj okrog 4.000 železničarjev, dejansko potrebnih pri sedanjem prometu pa jih je največ 1500 Računajmo, da bodo odpustili, upokojili in premestili samo polovico železničarjev in da znaša povprečna plača le 35.000 lir na mesec, pa se Vnovič približamo milijardi lir, ki bo izginila iz obtoka. Skupno bo tako izginilo iz obtoka nad 12 milijard lir. To je naravnost astronomsko visoka vsota, ki pa še zdaleka ne pomeni, da se bo znižanje obtoka ustavilo samo pri teh Številkah. Mnogo hujši udarec bo za celotno tržaško gospodarstvo in tako tudi za trgovino na drobno; padec industrijske dejavnosti. znižanje prometa in nadaljnji propadi brodarstva, vse to bo nujno nastopilo s prihodom Italije. Kriza tržaškega gospodarstva pa bo privedla do resnega padca zaposlenosti, do znižanja plač, dopovečanjabrez-poselnosti in logično do nadaljnjega zmanjšanja denarja v obtoku. Padec plač, povečanje brezposelnosti ;n beda, pa bodo znižale nakupe in potrošnjo v daleko večji meri, kot znesejo vse gornje številke skupaj, Kriza gospodarstva pa je obenem tudi resnični vzrok, da se ne da rešiti vprašanja nadšte-vlinega uradništva in najrazličnejšega osebja javnih ustanov Ni dvoma, da So javne ustanove v Trstu preveč obljudene in da j« velik del tega osebja odveč. Dovolj bo, če se spomnimo, da je v industriji in obrtništvu zaposlenih 32 tisoč oseb, v javnih ustanovah pa 31 tisoč oseb. Tak odnos je seveda gospodarsko nemogoč in absurden, Italiji je bila do sedaj potrebna velika armada poslušnih uradnikov za njene politične špekulacije. V italijanskem Trstu pa bi bila ta ar-mada, ki ki n«1 ukaz kricalS «Italia», «Italia», seveda odveč. Gospodarsko samostojen Trst bi te ljudi absorbiral v proizvodnih panogah, pobrale bi zamfiNAMi DP,i,0PflJflcr.KV pri pobijaibjib PEKI OVIRAJO SKLENITEV novo pogodbe za pekovske delavce jih industrija, trgovina, promet in pomorstvo. S tem bi bilo to pereče vprašanje temeljito rešeno v zadovoljstvo uradnikov, ki bi tako prejemali mnogo višje prejemke kot sedaj. Gospodarska osamosvojitev Trsta in s tem povezana tesnejša naslonitev Trsta na naravno zaledje bi omogočili Trstu gospodarski procvlt. Tržaško pristanišče bi ponovno bilo izvozni in uvozni, center Srednje Evrope, industrija bi izkoristila svoje kapacitete, počasi bi se obnovilo pomorstvo. To pa bi pomenilo visoko zaposlenost in tudi visoko potrošnjo. Bojkotiranje Santinovih maš V nedeljo dopoldne je škof Santin med svojimi pastirskimi obiski obiskal tudi cerkev na Katlnarl. kjer je maševal. Kot že v Plavjah, tako je bila tudi katinarska cerkev skoraj popolnoma prazna, če izvzamemo nekaj žensk, ki so prisostvovale maši. Tudi pevski zbor, ki po navadi poje pri tej maši, je odklonil svojo udeležbo, tako da je bilo slišati le petje enega izmed tam prisotnih duhovnikov. Zanimivo dejstvo je, da so ljudje že med tednom izjavljali, da se v znak protesta proti fašističnemu škofu, maše ne bo-bo udeležili. To so povedali tudi duhovnikom, kar dokazuje, kako zasovražen je škof Santin med našim ljudstvom. Ljudje namreč vedo, da je Santin izbral čas za svoje pastirske obiske prav sedaj, ko trka na vrata italijanska vojska ter vidijo v tem provokacijo, ki jo J sabotiranjem njegovih maš odločno odklanjajo. IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO 20 MUH NIUM i Mu in mm otnin Delegacije prebivalstva obiskujejo vojaSke enote ln Jim prlnaSajo darila V jugoslovanski coni je bilo v Organizaciji zveze borcev do zdaj ustanovljenih že 20 prostovoljskih bataljonov, od tega 5 v koprskem in 15 v bujskem okraju. Največ prostovoljcev je dal Umag, 1.810, sledijo Buje. Novi grad, Koper, Izola in Piran. Množične organizacije so v zadnjem času napravile več obiskov enotam Jugoslovanske armade na položajih ter izročile svoja darila. Clant množičnih organizacij iz Kopra in okolice pa so obdarovali enote jugoslovanske vojne mornarice ter jim izročili razna darila. Ko- Mestnl ljudski odbor v pru je predstavnikom mornarjev priredil sprejem; Med navzočimi mornarji je bil tudi kapitan fregate narodni heroj Vicko Milat. KER JE GOVORILA SLOVENSKO. JO JE UDARIL IN... IZGINIL Nizkotna podlost šovinista proti lO-letni slovenski učenki Nizkotni napadalec se je pripeljal mimo slovenskih učenk z avtomobilom št. 4798 TS Do kam lahko privede šovinistična zagrizenost, nam priča naslednji primer, ki ga bo naša javnost prav gotovo z ogorčenjem ohsodila. Prejšnji Četrtek je po Ul. dellTstria hodila skupina deklic, ki obiskujejo I. razred gimnazije v Ul. Scuole Nuoye. Deklice so se glasno razgovarjale med se. boj v slovenščini, ko je naen-ktat privozil nasproti neki o-sebni avto ter pričel zaustavljati. Ko je privozil do skupine deklic, je šofer avto skoraj Zaustavil, iztegnil skozi okno roko ter z vso močjo udaril eno izmed deklic po glavi. Takoj na to je zopet pognal motor ter zdrvel naprej. Deklice, med katerimi sta bili Petriča Skerlavaj ki je dobila udarec in Nives Skerlavaj ter Vilma Cerkvenik, So presenečene obstale vendar So imele še toliko časa. da so sl zapomnile številko avtomobila — 4798 TS. — Petriča je bila od udarca vsa rdeča po očeh in po licih, tako da je šele čez nekaj časa prišla k sebi. Dogodek je med materami pa tudi med drugimi vzbudil ogorčene komentarje, saj ne morejo razumeti, kako lahko odrasli človek izlije svoj bes nad 10 ali 11 let starimi otroki. Prav bi bilo, da se o stvari pobrigajo tudi oblasti ter ugotovijo, kdo je bil nesramnež, k; znaša svoje sovraštvo nad nedolžnimi Otroki. Bistveni podatek imajo, zato poizvedovanje ne bo težko! petek ob 18. uri Glavni *por »e «16® vlili*® prolavodnlto odfikodnln® *a večerno delo norm in Pekovski delavci že dolgo Sasa zahtevajo sklenitev nove delovne pogodbe. Delodajalci so pristali na pogsuanja o delavskih zahtevah toda ta pogajanja se Vlečejo že dva meseca ln ne kažejo nobenega upanja n* uspeh. Glavni spor se tič« proizvodne norme, druge točke spora pa so odškodnina za večerno de. lo, za pripravljanje kvasa, izpiti vajencev ter vključitev dragittjske doklad« v osnovno mezdo pri zračunavanju odpravnin. Sporazum so dosegli samo v tem zadnjem vprašanju, v vseh ostalih pa se de-lodajalci otepavajo. Najbolj s« upirajo delodajalci zahtevam delavcev po določitvi novih proizvodnih norm, ker je prejšnja pogodba pokazala, da Jih je bolje ln natančneje opredeliti. Ta pogodba je bila sklenjena novembra 1950 tar določa take proizvodne norme, ki bi se jih delavci lahko držali, če bi se pravilno Izvajale. V «« ' ci ca so delodajalci vsilili pekovskim delavcem tako povprečje, s katerim dejansko izigravajo sporazum, Dostej je namreč veljalo po. vprečje 120 kg kruha na pekovskega delavca, toda to je veljalo za take oblike kruha, ki go se dale laže mesiti in peči, ki pa jih sčda|” V glav nem ne nečeto več, k. malet p jo. Sedaj se namreč v pekarn prodaja kruh manjših oblik, ki zahteva več dela m bi morali zato določiti povprečje, ki bi se gibalo okoli 90 kg proizvodnje na peka na dan Sindikati so predlagall na) bi proučili P°lo.ial,p° b°s*: mezhlh pekarnah, čemur p* so se delodajalci uprli. Zato so se sporazumeli, da »• novi komisija pod Pr'jd,c^ »tvom funkcionarja ura.da a* delo dr. Pasejo, ki bo prpu e vala, kako se, sedaj večerno delo pri pripravljanju kvasa. Kar se tiče vajencev, zahtevajo sindikati, da se čimprej pričnejo izpiti zanje ter da se izroče spričevala o usposobljenosti tistim vajencem, ki so že opravili izpite. ker odje- p0Pnjl^° ne povpraiule- V sak dan ena s Včasih je Izhajal slovenski politični dnevni k, ki je imel na zadnji strani vsak dan po eno lalo pod naslovom #Vsak dan ena«. Nekaj podobnega si je sedaj umislil «Giornale di Trieste» le s to razliko, da je svoje Šale prenesel rut prvo stran in da so namenjene izključno prestrašenim iredentistom, da jim z njimi vsaj toliko dvigne moralo, da je ne popihajo it preden se je sploh kaj zaCelo, Tako so iredentisti za gotovo zvedeli v petek, da je ušel iz Jugoslavije v Italijo jugoslovanski tank tipa eSher-man», v soboto da je jugoslovanska vojska brez bencina, v nedeljo da So prišli v Moljetto štirje pobegli Jugoslovani in včeraj da je bilo pri Solkanu motno streljanje, ker je hotela skupino jugoslovanskih vojakov pribežati k Italijanom.., No, počasi bo uGiornale)> kar vso jugoslovansko armado preselil v Italijo, Lahko po se tudi zgodi, da mu bo JLA to mukotrpno delo prihranila, čeprav pravi sGior-nales, da JLA nima bencina... Upravna vprašanja v občinskem svetu razkuževanje, odbornik Forti bo govoril o reviziji statuta Tržaške hranilnice (Cassa di Risparmio), odbornik Carra bo podal poročilo o novem mezdnem sporazumu za uslužbence ACEGAT. o sklepu, da bo ACEGAT vzela v breme večji delež dajatev za zavarovalni Sklad tramvajskih u-službencev na podlagi novega zakona o pokojninah železniških in tramvajskih uslužbencev, o zavarovalnini u-službencev, ki so nameščeni na tramvajskih vozovih, o sklepu komisije podjetja glede ugodnosti, ki naj bi jih u-živsl; bivši bojevniki zadnje vejne. o revalvaciji prejemkov voditeljev ACEGAT, o razdelitvi dajatev za občinsko pokojninsko blagajno za uradnike nameščene pri oddelkih za elektriko, plin in vodo in o zaključni bilanci ACEGAT za 1952. leto. Odbornik Dulci bo poročal o dovoljenju raznim podjetjem za postavitev bencinskih črpalk v mestu, nabavi tekočega goriva za potrebe občinske ustanove za pobiranje smeti in raznih drugih manjših vprašanjih. Odbornik Ri-naldini pa bo poročal o posvetovalni komisiji za gradnjo novega občinskega trga za sadje in zelenjavo na debelo. cestišča Ulice Geppa, Trga San Giovanni in Ulice Giacinto Gallina. Ta dela pa so bila sedaj končana in bo zveza proge št. 1 redno delovala, razen malega odseka pri Sv. Jakobu, kjer niso do sedaj še končali cestnih del. Slavka kemičnih delavcev dgem odmoru se bo triaiki občinski svet prihodnji petek ob 19. uri ponovno sestal Dnevni red seje obsega naslednje točke: 1. združitev družb « Prijateljev o-trok« in «Otroške bolnišnice Burlo-Garofalo« (referent prof. Sciolis); 2. gradnja stavbe za trošarinske Urade na Opčinah (referent inž. Visin-tin); 3. zaključni računi za finančno leto 1949-50; 4. imenovanje računskih revizorjev za finančno leto 1952-53 in obrazložitev proračunskega načrt« za leto 1954 (referent prof Bonetti). Dalje bo inž. Visintin poro. oal o občinskem pravilniku za zidarska dela, prof. Sciolis bo poročal o nabavi zemljišča za gradnjo stavbe za V Italiji ao delavci kemične stroke napovedali dvodnevno stavko, ki se je pričela danes opolnoči. Ker Enotni sindikati in Delavska zbornica povsem sledijo sindikatom v Italiji in niso več sposobni začeti nobene večje samostojne akcije, so tudi oni napovedal, 48-urno stavko kemičnih delavcev, ki pa se tu prične danes ob šestih zjutraj in bo trajala do četrtka do iste ure. Kemični delavci stavkajo, ker delodajalci nočejo obnoviti delovne pogodbe in pristati na nekatera mezdna in normativna izboljšanja. Filobus št. 1 zopet po običajni progi Jutri bo začel filobus št. 1 ponovno voziti na redni progi čez Trg Goldoni, Ulico Car-ducci do glavne postaje, Od glavne postaje do Trga Goldoni je bila proga za več tednov prekinjena zaradi obnovljenja DOLGA VERIGA pošKodb na delu V tovarni Satin, na ladji Sirena, pri mizarskih krožnih žagah itd. Zgodaj popoldne so v bolnici, kamor se je zatekel z rešilnim avtom, nudili vso pomoč 55-letnemu Cristoforu Perinu iz Ul. Bonafata, ki se je med delom v tovarni Satin, s sedežem V Ul- Ceretto, ramil s pločevinasto škatlo, K »reči je ra* čeprav je dolga 5 cm. le na, Z tramvaja je padel iž Zaradi nerodnega izstopa tramvajske prikolice je 19-letni kako se sedaj a delovna pogodba, pelo1 tudi nočejo pristati na zabte ve delavcev po odskddmnl za Giovanni Zorzinl iz Zagrada (Italija) včeraj okoli pol devetih žjutraj nerodno padel, pri čemer J« z obrazom udaril ob tla, Po padcu so mladeniča odpeljali z rešilnim avtom v bolnico, kjer so mu ugotovili poleg zloma nekaterih zob tudi rano na bradi, praske na čelu m omotičnost. lažjega značaja in se bo zacelila, če seveda ne bo komplikacij/ najkasneje v 8 dneh. * * * Malo prej pa se je zatekel v bolnico 26-letnj težak Quinto Tommaso iz Ul. Castaldi, katerega so zaradi udarcev na hrbtu in spodnjem delu hrbtenice pridržali za dobo 3 dni na opazovanju, Quinto, ki *e je zatekel V bolnico z rešilnim avtom, je izjavil, da je zaradi sunka bremena na žerjavu padel s klopi, na katero Je stopil, da bi laže delal. * * * Huje pa se je neka) minut pred poldnem ranil G8-lelni Emanuele Pauion s Trga svobo- de 9, katerega so morali zaradi zmečkanega pivta desne roke sprejet, na ortopedskem oddelku. Kakor so izvedeli, si je Paulort poškodoval prst med delom pri krožni žagi, kjer je bil zaposlen na račun nekega podjetja, ki gradi hišo pri Sv. Jakobu. Po mnenju zdravnikov bo Paulon ozdravel v 25 dneh. * * * IZPRED KAZENSKEGA SOD1SCA Iz železne blagajne sta dvignila raarenge Med čiščenjem majhnega žerjava na motorni ladji «Sirena» je 43-letni Jožef Kusma doma iz Pirana po nesreči zašel s prsti med zobata kolesa, ki so se tedaj iz neznanih razlogov začela premikati. Mož je sicer takoj odtegnil roko. vendar s tem ni mogel preprečiti poškodbe na prstu ter se je moral zateči po pomoč v bolnico. Tu so mu samo izprali rano ter ga poslali domov, kjer se bo moral sam zdraviti in počivati približno 15 dni. * * * Proti večeru pa so morali sprejeti na I. kirurškem oddelku 48-letnega mizarja Marija Vertovca iz Lonjerske ceste, ki se je med delom prt parni žagi v mizarski delavnici Počkaj precej porezal po kazalcu leve roke. Vertovec bo po mnenju zdravnikov okreval v 10 ali najkasneje v 15 dneh. Dva moža. ki sta sa izdajala za trgovca in sicer 29-let-r.j Angelo Poggibonsi doma iz Asti (Italija) in 60-letni Italico Staffetta pravtako iz Italije in sedaj v zaporih S. Vittore v Milanu, sta oktobra 19i»l leta izvedela, da Ana ,teler Vd Mauri (Z Ul. Boccac-cio prodaja 90 zlatih maren-gov in dragocen prstan z bri-ljantom. Odšla sta k Ženi in se ponudila, da ji. zlatnino, vredno 1.210.000 lir. prodata, toda ne v Trstu pač pa v Mi. lanu. Zena je ponudbo sprejela že posebno, ker je potre bovala denar, ki ga je hotela vložiti kot kapital v podjetje, ki ga je ustanovila skupno z Leonardom Ghypsijcm in ker je verjela v poštenost Poggl-bonsija, ki se je izdajal za lastnika podjetja «Alpo» s se_ dežem v Ul Mazzini. Domenili so se, da bo Maurijeva spravila murenge in prstan v železne blagajne italijanske komercialne banke To je tudi storila in medtem ko si je 1 ključ pridržala zase je drugega izročila poggibensiju in Staffetti, Ko je nekega dne hotela Maurijeva ponovno pogledati v blagajno je z začudenjem epazila, da je popolnoma prazna. Nekaj dni kasneje je dobila telegram v katerem sta se oba «trgovca» opravičevala zaradj zavlačevanja kupčije. Kasneje je dobila še en telegram s katerim jo je Staffetta obveščal, da so prstan ocenili za 600.000 lir in da je kupčija sklenjena, vendar je treba še potrpeti, ker je kupec trenutno odsoten. Ker pa denarja ni bilo od nikoder je žena zadevo prijavila in tako je policija uvedla preiskavo in celo ugotovila, da sta oba osumljenca prevare prodajala v Rimu 8u ma-rengov, vendar denarja nista izročila lastnici, Ker so agenti ugotovili, da sta trgovca zagrešilo orevaro, so ju prijavili sodišču, ki ju je obsodilo in sicer Staffetto na leto dni in 6 mesecev zapora ter na 18.000 lir globe Pog-gibonsija pa na leto dni zapora in n« 12.000 lir globe. Oba obsojenca bosta morala povrniti Maurijevi škodo v višini 1,150.300 lir >n plačati stroške zastopniku zasebne stranke v višini 65000 lir. Preds.: Fabrio; tož.: Visalli; zapis.: Petrocelli: cbramba; odv. Borgna in Bologna, zastopnik zasebne stranke odv. Catalan, Solniki jug. cone proti aogioameriškemu sklepu V Kopru sta bila občna zbora društva učiteljev in društva srednješolskih profesorjev. Solniki so temeljito obravnavali probleme šolstva ter izvolili nova odbora, Prvikrat so izvolili tudi svoje predstavnike, ki jih bodo zastopali v svetu za prosveto pri OLO. Med problemi, ki so jih obravnavali, so zlasti vprašanje reorganizacije šolstva.ker je po mnenju večine šolski program v šolah preobširen Poudarili pa so tudi potrebo po tesnejši zvezi med šolo in domom, Solniki so nadalje obravnavali tudi zadnje 'dogodke v zvezi s tržaškim vprašanjem in so sprejeli tri resolucije. V prvi, ki so jo naslovili na maršala Tita izražajo pripravljenost napraviti vse za preprečitev krivičnega sklepa. V drugi resoluciji. ki so jo poslali mednarodni organizaciji profesorjev v Edinburgu, seznanjajo to organizacijo s krivično odločitvijo zahodnih sil, ki hočeta dati Italiji kos našega ozemlja ter tako zopet izpostaviti Slovence v coni A >n demokratično tržaško prebivalstvo ponovnemu zatiranju italijanskega imperializma. V resoluciji, ki so jo naslovili na angleško nacionalno združenje profesorjev v London, pa pozivajo svoje angleške stanovske tovariše, naj si prizadevajo, da bo njihova vlada preklical« avn.i krivični sklep o tržaškem vprašanju. Množic n a' (gledališčeverdi) zborovanja III. OKRAJ Danes 27. t. m. bo ob 20. uri v Ulici Montecchi 6-IV. množično zborovanje III. okraja Na dnevnem redu sedanji politični položaj na Tržaškem ozemlju. Spor o izplačevanju drag. doklad bolnim uradnikom V primeru bolezni uradnikov so jim doslej plačevali delodajalci osnovno plačo, medtem ko jim je plačevala Bolniška blagajna draginjsko doklado. Ta način plačevanja uradnikov za časa bolezni je veljal Že več. let. na osnovi zakona, ki je bil raztegnjen na Tržaško ozemlje z ukazom ZVU. 26. septembra t. 1. pa je ravnateljstvo 1NAM (Bolniške blagajne) izjavilo, da od 1. oktobra ne bo vej izplačevalo draginjske doklade bolnim uradnikom, iz česar treba pač sklepati, da jo bodo morali plačevati delodajlci. Zveza mdustrijcev in druge delodajalske ustanove temu tolmačenju Bolniške blagajne ugovarjajo, zaradi česar preti nevarnost, da bi bili uradniki v primeru obolenja ob draginjsko doklado. Zaradi tega so sindikalne organizacije zahtevale, da se na uradu za delo skličejo predstavniki delodajalcev. Bolniške blagčjne in sindikalnih organizacij, da se sporazumejo o tem. kako je treba tolmačiti omenjeni zakon, drugače bi prišlo do tega, da bi nastali med delodajalci in Bolniško blagajno spori, ki bi se vlekli v nedogled. edini pri tem pa bi trpeli uradniki. Kako je v takin primerih, nam dovolj zgovorno kaže spor o plačevanju krušne doklade tistim upokojenim delavcem in uradnikom, ki so kljub upokojitvi še vedno zaposleni. Čeprav se je celo ministrstvo za delo v Rimu jasno izreklo v tem sporu, stvar še vedno ni rešena. Zadnje angleške družine včeraj zapustile Trst Teden Rdečega križa V jugoslovanski coni sc je začel teden Rdečega križa. V tem času bodo po vseh krajih zdravstvena in druga predavanja, Poleg tega se bo začela tudi akcija za zbiranje krvi, Po večjih krajih bodo v tem tednu organizirali združenja krvodajalcev. Poleg tega pa bodo v KraŠiei Lozarjih. Ka-stelu in Momjanu odprli nove zdravstvene ambulante. Včeraj je zapustila z vlakom naše mesto zadnja skupina angleških družin, v kateri je bilo 107 žensk in 130 otrok. Z isto skupino je odpotovala .tudi soproga gen. AVintertbna. Istočasno zapuščajo Trst tu di družine ameriških vojaških sil. Njih izseljevanje bo pred vidoma zaključeno prve dni novembra. Večina teh je namerjena proti Livornu, kjer imajo Američani svojo vojaško bazo. NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cammello. Drevored XX, septembra 4: Godina. Čampo S. Glacomo 1; Sponza, Ul. Montorsl-no 9 (Rojan); Vernari, Trg Val-maura 10; Vnelmetti, Tr* della Borsa 12: Harabaglia, Barkovlje in Nikoli, Skedenj. POLICIJA NADALJUJE Z ZASTRAŠEVALNIMI AKCIJAMI NASILNEŽE PUSTILI PRI MIRU nedolžnega (Slovenca) aretirali Obtožili so ga pisanja protianoksionističnih gesel, opirajoč se na trditve šovinističnih pobalinov Policija še vedno nadaljuje okoli stadiona in mu odnesli Otroka ja podrl Pol ure po 18 j* 20-letni Ful-vlo LinarSi iz Slataperjeve ulice vozil s svojo vwpn P? Dl. Orlandini v smeri Zoruttijeve ulice. Ko je mladenič, s katerim se je vozil tudi njegov 19-letni prijatelj Giorglo Mon* fagglo iz Ul. Cancellieri 12, privozil v višino stavbe št. 11, se je zaletel v otroka, identificl* ranega za 11-letnega Vincenza Vannlm iz Orlandlni.i*ve ulice št. 1, ki je tedaj nepričakovano in nepremišljeno stekel čez ceeto. . Ker so otroku, ki so 8« takoj odpeljali v bolnipo, ugotovili poleg dTugih manjših poškodb tudi zlonustegnenice'desne noge, io ga pridržali na ortopedskem oddelku. Okreval bo v 40 ali največ v 60 dneh. ŠTEVILKE NUJNOSTI TKLKFONhKE ZA PRIMER Rdeči križi •« Gasilci: 2 * 23 Polici la 2-23 z aretacijami oseb, ki z napisnimi akcijami ali z lepljenjem slovenskih zastav manifestirajo svoj gnev proti krivični odločitvi angleške in ameriške vlade. Seveda so žrtve vedno le Slovenci ali italijanski antifašisti, kajti do sedaj še nismo bili obveščeni, da bi policija aretirala enega samega izmed šovinistov, ki so ponoči metali nedovoljene letake in pisali po cestah «Vlva 1'Italia« In podobno. Prizadevnost nekaterih policijskih agentov Je šla tako daleč, da je v noči med 23. in 24. t. m, aretirala človeka, ki se sploh ni prekršil niti S pisanjem po cesti niti s kako drugo zadevo. Je to Franc Žagar stanujoč na Vrdelski cesti. Moža so namreč aretirali okolj 2. ure ponoči ih ga zadržali vso noč do 6. ure v celici na poveljstvu na Trgu Dalmacija. Kasneje so ga odpeljali na poveljstvo v Ul. Kolonja, kjer so ga skupno z ženo zasliševali, če je res pisal po cestah. Po njegovem zanikanju so mu še nadalje postavljali provokatorska vprašanja zakaj in čemu da je pisal. Ista vprašanja so postavljali tudi njegovi ženi. Kasneje so oba zakonca izpustili in jima ukazali, da »e morata oglasiti V ponedeljek zjutraj na zavezniškem vojaškem sodišču za določevanje narokov, kar sta zakonca tudi storila. Predsedniku maj. Grabbu je neki policijski agent na kratko obrazložil zadevo in dodal, da je Žagar udaril nekoga s čopičem ter mu tako umazal oblačila. Žagar Je tudi pred sodnikom zanikal dejanje ter obrazložil, da /e okoli 2. ure ponoči vstal, ker je zaslišal lajati psa. Oblekel se je in stekel na stadion, katerega Je čuvaj, z bojaznijo, da so tudi tokrat na delu nesramni zlikovci. Pred dnevi so mu namreč neznanci razbili del zidu Danes zvečer ob 21. uri bo skupina stalnega gledališča iz Benetk nastopila s A. Dumasa «Damo S kam elljamis. Jutri bo ista skupina nastopila z De Stefanijevo novostjo «Veliki igralec« s Hanibalom Ninchljem v glavni vlogi. Pri gledališki blagajni so v prodaji vstopnice za obe predstavi. Ljudska prosveta ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV jklicuje za četrtek 29. oktobra ob 18. uri ca svojem sedežu sestanek vsega članstva. Posebnih va* bil ne bo, zato naj velja ta oglas kot vabilo. Sestanek le važen /a vse članstvo, zato prosimo, da se ga polnoštevilno udeležite. Razna obvestila Akademski klub Jadran vljudno vabi člane in letošnje abitu-riente na peti redni članski sestanek, ki bo v četrtek 29. t. m. ob 20. uri v klubovih prostorih. Ul. Machiavelli 13, II. Predaval bo g. dr. E. Besednjak o temi: Današnji jiolitični položaj v zvezi s Trstom ln naloge akademske mladine. TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« V sredo, 28. t. m. bo od 19. do 21. ure sestanek za zamenjavo znamk. Belvedere. 16.00: «Krl W zen«, M Montez, M. er • ^ Marconi. 16.00: «Oprosti mi». Val ione. . g. Novo cine. 16.00: «Prqti jutru«i iNUVU L,I"C, It/.vv. T Gravvford. D. Reed. MjrU Odeon. 16.00: (cMftalinan, *» Felik. . rnP Radio. 16.00: "Sardinsko sčevanje«, W. Chiara, B, o* TOREK, 27. oktobra H53 ,IU«OSLOVA*S*3 CUKA T K »T A 254,6 m alt 1178 KC Poročila v slov.: ob 7.00, 1 19.00 in 23.30; _,n prr 7.10 Jutranja glasba 7.J« v gled tiska:l4.30 Kulturni di; 14.40 Pisan šopek slove in dalmatinskih pesmi: 1L" ,/fl red lahke zabavne 8j|Sj5 yy, A. Poročila v hrvaščini; 10-w 'ija Mozart: Klavirska sonata v ru; 18.32 Iz zakladnice zabavne glasbe; 20.00 Gib—^c. Verdi: Traviata opera v t -399 ianjih; 22.00 Plesna g asoa. • Zadnja poročila v italijansc 1 IIN 1' U-306.1 m ali 980 kc-sek 11.30 Zabavna glasba; 11.ju zaDavna pnročil*’ vsakega nekaj; 12.45 rv pf(. 13.00 Glasba po željah: 13.50 $ t ruuKha za gled tiska; 14.00 Glasba zz|aSDa; klavirje: 17.30 Plesna 8 gja. Mavujc; 11.jv ‘ ‘. ,a ki-18.00 Beethoven: Koncert ^, ... sopt-11 „ Darovi in prišpevk Za spomenik Franu Venturiniju so darovali Jerica Koful 300. Mihaela Slavic 200 in Milan Tomažič 300 lir. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 25. in 26, otobra t. 1. se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 15 oseb, porok pa je bilo 5. Poročili so se: študent Marco Polonsky in gospodinja Gianna Maionica, inženir Cemper dr. Giorglo in gospodinja Licia Ma-raspin; mehanik Anton Zvonimir Renko in prodajalka Angela Cok; kmet Rudolf Rupena in gospodinja Celestina Katarlnčič: šofer Rodolfo Fattor ln baristka Rosa Szlamek. Ufhrlt so: 84-letna Giuliana Steiner vd. Cecchi; 35-letni Ivan Koslovlč: 52-letna Anna Scherol-li; 46-letna Marcella Smilovič por. Kozlovič; 78-letni Marco Decorti; 77-letna Lucija Škerjanc vd. Kažem: 58-!etna Antonia Bandi po-. Može; 45-letni Domenico Bacci; 17-letnl Bruno Zigoj: 81-letna Luigia Visentin vd. Bornia. 50-letni . Željko Kokosar, 63-letni Paolo Guttmann; 74-letna Catci-na Sedmak por. Verginelia; 71-letna Italla Aprile vd. Fuderer; 77-letnl Eugenio Troier. ... št. 2.; 18.40 Koncert soPT jn ke Karmen Vilovič. 19.99 „„n0 Šport; 20.05 Operetne n‘c‘ vjo-20.30 Max Bruch: *r. S' lino in orkester št. L; 21'„o id-Finžgar: Naša kri, igra ’ VHmV “ .20 11.30 Operna glasba; . »«zv on nincha no - ka glasba; 20.20 Glasba |k> z ^o-21.0u Komorni koncert gt[,, vanjem sopranistke und' dirigira Mario BuganelU-M. U V K A ‘ ^ 327,1 m, 202,1 m, 212.4 iJ30i Poročila ob 5.45, 6-30, 15.00. 17.00 in 22.00. ...„iaminU 12.00 Pol ure pri •19ziPi 7Q7ahaVO. 13,45 Ipavcu; 12.45 Za zabavo; lodije, ki Vam ugajajo: Giasbeni razgledi: 16.®}^ slinlO’ L/CIll IflifilttAI. * DP „ ski koncert jugosiovans« ,n nične glasbe; l7-10„O^nSKe n>' lahka glasba: 18.00 3>loVl£)jev ^ nične glasbe; 17.10 lahka glasba; 18,00 ! rodne pesmi; 18.30 Iz ooj ših narodov: Padlim; ‘"jan,ea -j! cert violinista Bialsa Lai 19,00 pianista Luctorja P°n,s. odiorhk' Radijski dnevnik; 20.10 Hei0diie iz slovanskih oper: 2l/0,/^ctrt iz filmop; 22.15 Nočni k01 Hossetti. 18.30: «Nedeljsko dekle«, M. Govver, C. Dennis 0'Keete. Excelsior. 15.30: «Telički», F. Fabrizi. F, Interlenghi. Nazlenale. 16.30: »Pesmi.., pesmi.. pesmi..», A. Lualdi, S. Pampa- nekaj kolov. Prav zaradi tegn je atekel na prosto in natančno pregledal okolico. Ko se je Vrnil ga je prestrašena Ženu naprosila, naj telefonira policiji. Nekaj časa kasneje so prišli agenti. 2agar je odločno zanikal, da bi pisal po cestah in koga udaril. Nasprotno pa je nekdo na povabilo agenta izjavil, da se mu zdi, da je bil Žagar tisti, ki ga Je udaril. Takoj nato jc mož to Se enkrat potrdil, toda tokrat je «se mi zdi« namerno izpustil. Predsednik sodišča za določevanje narokov je oba zakonca (ženo sploh ni niti zaslišal) izpustil na začasno svobodo ter dodal, da bo akte predal civilnemu sodišču, kjer Se bosta morala zakonca zagovarjati. Pozanimali smo se za zadevo in smo izvedeli, da je Žagarjeva žena stopila oblečena v nočno haljo na cesto, ker je slišala neko kričanje. V višini ribarnice na Vrdelski cesti je opazila skupino fantov in drugo skupino 6 vespistov, ki so fante napadli. Zena se nekoliko približala skupini je in tedaj ji je eden izmed ve spistov zakričal, da jo pozna in ji zabrusil v obraz: «Vi-gliacchi non volete lTtalia«... Žena se je zbala nasilnega vedenja mladeničev ter je stekla zasledovana od razgra' jačev domov. Ker se Je bala hujšega je po telefonu poklf cala policijo, ki je prišla v hlSo v spremstvu mladeničev kateri so obtožili njo In njenega moža, ki je nekaj sekund prej prišel domov, da sta pisalu po c*stah. Policijski agenti so povabili ženo s seboj, toda temu se je uprl Žagar, ki je rekel, da gre on z njimi, kajti njegova žena mora paziti na mladoletn* otroka. Medtem ko so Zagurja pridržali vso noč v celici, kjer je moral »pati na deskah, »o nasilneže »aveda izpustili. nini, A. Sordl. Fiiodrammatico. 16 00: «Kondor- ski zaklad«. C. VVilde, C. Smith. Arcobaleno. 16.00. «LadJa prekletih žensk«, Kerima In E. Manni. Mladini izpod 16 let prepovedano. Astra Rojan. 18.00: «Zver avto- strade«. E. 0'Brien, F. Lowejoy Grattacielo. 16.00: »April v Parizu«, D. Day, R. Bendix. Alabarda. 15.30: »Puccini«, G. Ferzetti, M. Toren. Ariston. 16.00: »Stražniki in tatovi«, Toto. Fabrizi. Aurora. 16.00. 18.00, 20.00, 22,00: »Ivanhoe«, H. Fay, M. TayIor. Armonia. 15.30: «Tarzan proti spakam«. Garibaldi. 15.00: "Potopljeno mesto«, R, Ryan, M. Povvcrs. Ideale. 16.00: »Klatež na francoskem dvoru«, R. Colman. Impero. 16.00: »Konjar in velika vojvodinja«, R. Voung, Italla. 15.30: «Puccini», G. Ferzetti, M. Toren, Vlale. 16.00: «Jolanda, hčerka črnega gusarja«, po romanu E. saigarlja. Kino ob morju. Danes zaprto. Masslmo, 16,30: «Zeleni delfin«, L. Turner, Van Heflln. Moderno. 16.00: «On ln ona«, S, Tracy, K. Hepburn, Savona. 15.30: «Neznanec», N. Fldgeon, A. Hardlng. Vlttorlo Veneto. 15.30: »Vse mesto govori o tem«, E, Albert, C. Patrfk. Azzurro, 16,00; »samostanski zvon«, C. Colbert, A. Bl.vth, aletf j gt“? dbt kartotehnična dela. P°nU Tovarna išče va.-ročill, stare največ 00 upravo lista. NOVE Ljudski (UL. ROMA 13/*1 * Aleksander Dumas: set let pozneje« '!• zek)- ^nrie*' Moniarrat: »Kruto m -j France Bevk: (. v tržaški občinski P rtgsle volil javno razglas1' njega sklepa; 0me3<:nv Zadružna družba z jruSe e, zavezo, Deliivske * s . Trstu, Istri in F«r ««>3 t dežem v Trstu Je, " a opozorilu članom >n -tal13 gj 4 ,>r člena 51 1» LUTKOVNI ODER bo v veliko veselje naših otrok nastopil danes 27. t, m. ob 17. url v dvorani v Ul. Montecchi štev. 6/IV. Pridite in boite zadovoljni ! točke III. člena SKLENILA, da P- K| zadrug 74.635 člano'vobVeZ. izpolnili statutarnih, %s . so v skladu S_ 'fo- nom o zadružni**v • jC P f), člane, katerih a«i, člane, katerih žen na »edežu^,*^ ^ it' ) 0 la sedežu drug, v uradu član J.Eds« ki ga je podpise' 1 8,d'1 „ in ravnatelj Deh*v ^ roK (j. OPOZARJA, da bo ^ dni. ki ga določa Ulil. ~ n viinega zakonik« «klcPu kiju™ vf pred k ščŽm, začel veljat 1P« ,i> - jvunif t,, - — - - - i* javuh tega sklcpj*. a tr !(,d‘ lntfn nmpninni dC *r V.hU* loča omenjeni v < v Uradnem listu £ rcP v Uradnem J‘»lf ke fcv) * nem listu Itd««*?? (JfAfi 1 ke, v Uradnih H® Gorici in Vidmu t«r ,rj»-prcsledku 14 dn ] dnevnikih. . nP& ^ m 4 d/ORNI u Tony Curtis in Plpper Laurlye šla igralca filma ali! tiivhtu att ki ga bo predvajal KINO NA OPČ1NA** danes z začetkom ob 19. uri y$i! DVE URI SMEHA! PtU^11 Po tragičnem naključju na« j« za »til naš ŽELJKO KOKOSAR ob 15- Guardiella 131. Pogreb dragega pokojnika bo danes iz mrtvašnic* glavne bolnice. - Vf^ Zglbjočl: žena Vera ter ?rU*' M«***1-Cebron, HUsU» 'n ur' Trst, Dobravlje, Brje, 27. oktobra 1983. J jfiVARP KARDELJ O TRSTU IN O JUGOSLO - ITALIJANSKIH Zapadne velesile morajo prenehati j podpiranjem stalnega italijanskega izsiljevanja bi kdo poskusil vsiliti nam rešitev s silo, tedaj se bomo s silo tudi branili” ^uljevanje s j strani) Jugoslavija je za mir. *fo-<2a spora2umno uredili jSa vprašanja. To pa Jte' ?.a 3,110 tudi za kom-%i’. vsaj minimalno 'J I135® Pravice in koristi ■* vsiii*•' e pa bl kdo Poskusi,?1, nam rešitev s silo, lit, bomo s silo tudi bra- U bi tako tU >,JT Vbjne sile. Mi se Qorai0 veciamo. Toda tega se ^vain tudi tist>. ki Svjfi,J °d nas nemogoče ^Qčrt grajen na pesku nastalo, bi *lj na Edvard Kar- Perspektive :»!ov in, “/italijanskih od-r-loJal Pravi, da je sedanji l!. kakor • odnose težavnej-kjni. c. bil kdaj koli po Jb. da c **? .Pred posku-bzem .e 1talijanski impe-stori?!3vamPiri in dolžni ! Ptvem t Vse> da t0 takoj „1 5aku Preprečimo, ■»tonskn,, e.so hotele «sa-;a8°8lovar,tV re^iti vprašanje !l0v tair ianskih °d- >,loniti /l da so sklenile l«iu. pT: . nalijanskemu poit* b‘stven,6m Pa so pozabile ?Vati da a rnoment pri tej 0 Jugoslovansko- Priti. He sodelovanja ne če tudi Jugosla- i?8oslaviSiare^me teSa Pogoja ;• kakiJ Pa ga v obli-/ka v,Ja .P°stavlja itali-Jtejele ?»a_ ln kakor so ga Jion /u ni b0Ce sPrejeti. Na zadkih , upoštevali jugoslo-je m "htev, zaradi tega Je načrt r nagl° P°kazati’ i,?obene„, zSrajen na pesku. S nrifl dvoma ni. da bi N Ital! f eljsko sodelovanje !$° lahko In /goslavijo po-kll va„k . ,zel° važen eini- zahodne dežele, ne fot umnosti ' s temu drži htski Evrope Toda Po mu sodelovanju ne ,.??.®danji liniji itali- ?siaviiiPo''.tike nasproti Ju-/ja J? 1 P° liniji popu-^skeniu h?dnih držav itali-!s. ne „ lzsil.jeyanju, zlasti 'Jstev, liniji izvršenih fej je 'nr?«? 2 dne 8. okto-i'ta j« . 0 vse vprašanje lii^ih nj„luSoslovansko'itali-,'Nte ,osov v zagato. Ita-CH> ,m!ne so dobile težko ?bliubo. ki se ji Sjilavij. botele odpovedati. ? izvia pa so postavili fe^liliki ;?n° dejstvo, ki je I ^“ristim VSt ni hud uda‘ S n‘ tlm Jugoslaviji, -Ta J0 irst,5enll,ie Jugoslaviji Jf A k! ^Prveč področje ib trio’ * 'ie malone stoli Se vo-lcn° jugoslovan-s ‘o t>zerv?i- s .tem sklepom ti2 ^herouf izročili Italiji ?J? h trtnih garan-iconi f°slovanski živelj v i t' v Z za Jugoslovanske A so vzeli, v tem primeru nastopili z diktatom in oboroženimi grožnjami. Njene v mirovni pogodbi fiksirane pravice so zadeli z enostranskim udarcem. Zato je ta udarec tudi udarec po časti narodov Jugoslavije. Zato je razumljivo, da smo mogli na ta udarec tudi reagirati samo na način, kakor ga je formuliral tovariš Tito v Leskovcu in Skoplju V coni A so napadli naše narodne pravice. V coni A so napadli naše ozemlje. Civilna ali vojaška uprava cone A v rokah Italijanov bi dejansko pomenila agresivno dejanje. Ce bo to dejanje storjeno, bomo morali storiti v coni A ustrezne ukrepe v smislu nedvoumne Titove izjave v Leskovcu in Skoplju. Ko pa postavljamo vprašanje tako, hkrati odkrite izjavljamo, da smo pripravljeni na pogajanja, ker ne želimo napraviti to vprašanje odvisno samo od propagandistične razprave najrazličnejših mednarodnih organov, ki v tem trenutku ne morejo roditi sadov, kakršni so nam vsem potrebni. ker bi raje imeli pogajanja z zainteresiranimi strankami in neposredni sporazum celo za ceno novih žrtev. Samo ti dve poti sta odprti Tretje ni», ..Ščitite nas pred Jugoslavijo" Kardelj je nato omenil reakcijo soglasne svetovne demokratične javnosti, ki je ob-tožila enostranski diktat in v veliki meri zahtevala, naj se sklep od 8. oktobra razveljavi in sprejme jugoslovanska pobuda za sklicanje konference zainteresiranih strank. Jugoslavija niti zdaj, po tako vsestransko pripravljenem naskoku z druge strani Jadrana, ni ostala osamljena. Edini, ki se iz vsega tega ni ničesar naučil, je italijanski iredentizem, kar dokazuje tudi Pellovo poročilo v italijan. skem senatu 17. oktobra, ko je med drugim ponovno vztra. jal pri plebiscitu, ki ga Jugoslavija ne more sprejeti, ker je v obliki, kot si ga zamišlja Pella, skrajno nedemokratičen in obenem tudi nesmotrn, obenem pa je preoblečena tristranska deklaracija, ki so se ji v bistvu odpovedali njeni tvorci. Toda italijanska politika še nadalje ostaja na poziciji izsiljevanja in poskuša prisiliti atlantski pakt, da se postavi v oboroženo zaščito italijanskih pretenzij na cono A, italijanski - tisk' pa- poziv a politike na zahodu: ščitite nas pred Jugoslavijo, ščitite naše bersaljerje s svojimi vojaki, da bi lahko junaško okupirali cono A Redko je kakšna dežela v 'zgodovini zdrknila do takšnega samoponižanja, do kakršnega so italijanski imperialistični krogi pripravili Italijo. «Razume se, da vkorakanje italijanske vojske v cono A pod zaščito čet atlantskega pakta ne bi bilo nič manj agresivno, kakor njihovo vko-rakanje brez te zaščite, čeprav bi bilo še bolj neslavno. Nasprotno, italijanska agresija, storjena pod zaščito sil atlantskega pakta, bi imela 2a nadaljnji razvoj v tem de. lu sveta še hujše posledice. Zaščita bi pravzaprav pomenila oboroženo sodelovanje zahodnih držav v protijugoslovanski agresivni akciji. Ni treba, da človek temeljito pozna stvari v tem delu sveta, da razume, kaj bi pomenilo za skupne napore miroljubnih narodov, če bi zgradili čvrst sistem mednarodne varnosti v Evropi. In ne samo to. Narodi Jugoslavije so bili v dveh vojnah zavezniki dežel, katerih vlade so jih zdaj s svojim sklepom z dne 8. oktobra tako brezobzirno oklofutale. Ce bi tej hudi napaki sledila še oborožena podpora italijanski agresivni akciji proti našim koristim in pravicam v coni A, bi zadnji Jugoslovan to ocenil kot izdajstvo, ki se nikoli ne pozabi. Zato se ne smemo slepiti: posledice oborožene zaščite, ki bi jo nudile zahodne države italijanski agresivni akciji v coni A, bi bile v tem delu svata daljnosežne. Vsekakor ne smemo pozabljati, da se je Jugoslavija leta 1948 rajši odločila za mednarodno izolacijo kakor za kapitulacijo. Toliko manj lahko pričakujejo, da bi narodi Jugoslavije kapitulirali pred zahtevami italijanskega imperializma* Italijanska ..enakopravnost" Kaže pa, da za nekatere italijanske politike sploh ni važno, če se z eno potezo podre vse. kar je bilo zgrajeno za obrambo miru v tem delu Evrope Nato omenja Kardelj razne ((predloge* in verzije, med drugimi tudi «argument», da bi Italija prišla V enakopraven položaj z Jugoslavijo, če bi dobila v upravo cono A ali če bi Jugoslavija umaknila svoje čete iz cone B in poudarja: «Nobene paritete, kakor si jo zamišljajo nekateri ljudje v Rimu. tu ne moremo doseči. Niti ne morejo jugoslovanske čete zapustiti cone B, niti ne moreta vladi Velike Britanije in ZDA z enostranskim sklepom prenesti svojega mandata upravljanja cone A na Italijo, . . Ce bi Jugoslavija soglašala s takšno apariteto*, bi pri. volila, da bi z njenim narodnim ozemljem razpolagale tretje sile,- to se pravi, da bi neumno zavrgla svojo pravico in dolžnost, da se o koristih in pravicah narodov Jugoslavije pogaja samo jugoslovanska vlada.* Nadalje omenja tudi grož- nje z ukinitvijo zahodne po-1 da Jugoslavija odklanja ta as o tržaškem vprašanju it ^k0gj-afi Sj-tovoril V Crni Sori pa *£~ n 2ai prve korake ita- in vP„rr,lali2ma- ki .f^i? raz?.. e*'ka Britanija račun n. vo »n tni. ^‘“1? ,na Balkanu \ N ln„ močna tudi za naš teh ,,p?Puščata. Dr-. držav ne ere v za enako- žavami upremo lm ne gre v Balkanu P;J 'kvmoČna država ... 'Izliti0' da1UR*m' d1’* t ‘tirnim ,uprpm............. vi|n p0stavlln v ka' ^ dtže . J° male in k v h v° Pred izvrše- t(Se2(lk«i vi?/0 gre za to, '*Ni zVhe?°- k0llk° 30 trii enak/ne vlade v d dr/t"jubnoPravno ,n to-k, se ami sodelovanje ah S k« p?. tor »Pu//.Premo vsiljene- iV;'v6 7’ ‘Orel a »»ujcue- ,le *he iugoslavf ubranimo Ž0le a kot ne" tujp a.,?e , sprej- t' na je v volje »ji . jtNii in me-račun, ali ,vrnta“ ? tem odpre-, rimski 5i,', C* ^°čeniQCemo “Pora-• dil Pogoia Pogajanja, lJ»h!'OCrata rni h ’?s”jeva* Sov>#.vm p°dtemo to Si d* Velfk P„a 3e i L9a , A v n ® lko Erita-W U6V*>lo, /mogoč polo. \l »i lanski j/o^em šči 1 Pr„ Phgltm^Periahzem ptičatiri' kako bi denimo An- igri . toi*hoč-v-elesil gleže, da bi se morali boriti celo proti Jugoslovanom, da bi zagotovili italijanskemu imperializmu vkorakanje v cono A. In prav tako daleč so spravili odnose: ali — ali, čeprav se mi nočemo boriti proti zahodnim demokracijam. Ponavljam, mi hočemo sode- lovanje in sporazum, hočemo pa tudi, da se Zahod odreče diktatu, da se odreče reševanju brez nas in izključno v našo škodo. Hočemo konec politike popuščanja italijan skemu imperializmu. Težko je reči, kako se bo gončalo tržaško vprašanje, toda nekatere stvari so že zdaj l jasne Očitno je, da je obnov. a* VHIimmAm I ijcui italijanski imperializem Pll9,u6 0 irSIll na P^em koraku dobil tudi (1 V »»»»ti.«* primeren odgovor. Zmagoslav. (Nadaljevanje s L sirarn) Ce so nekateri zahodni politiki pozabili, narodi Jugoslavije niso pozabili, da so se Italijani med drugo svetovno vojno polastili širokega področja, vse naše jadranske o-bale, Albanije in Grčije, da so povsod nastopali proti balkanskim narodom kot okupatorji. Zato Tysta kot odskočne deske za prodiranje Italije na Balkan ne bi smeli prepustiti Italiji. In zato ji ga tudi zdaj ne smejo vrniti. Vladi v Londonu in Wa-shingtonu sta v bistvu kršili mirovno pogodbo s tem, da sta hoteli s sklepom z dne 8. oktobra Italijo in Jugoslavijo izenačiti v pravicah do Tržaškega ozemlja. Napravili pa sta hudo napako tudi glede oblike. Brez slehernega pooblastila sta samovoljno P.ro-nesli svoji mandat na Italijo. Vsaj glede tega bi se bili morali posvetovati z Jugoslavijo. Zahodni državi sta se poprej razgovarjali z italijansko vlado, kar najbolje doka" zuje to, da je bilo Italiji dovoljeno, da je uveljavljala na naših mejah vojaški pritisk*. Tovariš Pijade je govoril tudi o tristranski deklaraciji-ki naj bi omogočila de Ga-speriju da bi na volitvah zmagal. B sklepom z dne 8. oktobra pa so hoteli podpreti pellovo vlado ter kupiti zavezništvo Italije v atlantskem paktu in evropski obrambni skupnosti. Vladi zahodnih dežel nista samo žrtvovali zaveznika. marveč tudi samo mesto Trst, za katero pomeni vrnitev pod italijansko suverenost dokončni pogin kot pristanišča. Naši narodi Jahko zdaj mirno, dasi zaskrbljeno, čakajo, kakšen bo konec pogajanj. Tisti, ki hočejo kupiti Italijo za evropsko obrambno skupnost, pozabljajo na močno obrambno skupnost proti agresiji v kateri ima Jugoslavija že sama zelo pomembno vlogo, še bolj pa v prijateljstvu s Turčijo in Grčijo v balkanskem paktu. na parada je odpadla in Itali jani bi bili srečni, če bi se lahko vtihotapil] za hrbtom Angležev in Američanov ter pod njihovo zaščito. Zdaj je že očitno, da tržaško vprašanje ne bo in ne more biti rešeno tako kakor žele Ita. lijani ali kakor so želeli, da bi jim ustregli na Zahodu. Mi že imamo in bomo imeli besedo o tem, ali pa ne bo nobene trajne in stvarne rešitve Najvažnejše v vsem tem 'pa Je, da se pri nas v Jugoslaviji krepi, in da se je že okrepil duh neodvisnosti m onotnosti nasproti vsem poskusom podjarmljenja. In to je naša največja zmaga, zmaga, ki smo jo že dosegli. To pa mnogo pomeni za našo bodočnost in ne samo za reševanje tržaškega vprašanja. Ce upoštevamo mogočni razmah titovskega revolucionarnega duha neodvisnosti in svobode pri nas, vidimo, kako smešni so ljudje na Zaho du, ki govoričijo, da se bomo morda zdaj obrnili k Sovjetski zvezi in upostavili z njo odnose, kakršni so bili nekoč. To ni mogoče. Stari aprljateljski* odnosi se ne morejo povrniti, ker v njih nismo bili enakopravni, ker v njih pravega prijateljstva sploh ni bilo. To vedo tudi tisti, ki trdijo, da se ria nekaj takšnega pripravliamo. V teh trditvah pa jo nekaj drugega, namreč prikrit poskus, da bi pritisnili na nas. da ne bi normalizirali odnosov s Sovjetsko zvezo in vzhodnoevropskimi deželami, Mi v a-cresivnih dejanjih to nakle-pth ne sodelujemo m ne bomo sodelovali. Mi smo za mir. V vprašanju Trsta je Sovjetska zveza bila m ostala pro-ti nam. Mi hodimo svojo demokratično socialistično _ pot ter uveljavljamo samo jugoslovansko in socialistično zunanjo politiko, Jugoslovanska in socialistično pa Je pri nas eno, ker pomeni demokracijo socializem, mir in enakoprav. nost narodov in držav.* moči in pa predloge, naj bi cono A izročili Italiji samo v upravljanje in poudarja, da je tov. Tito tudi na te stvari jasno odgovoril. Glavno vprašanje je upravljanje cone A P.° Italiji medtem ko je vprašanje čet sekundarno. Bistvena je izročitev tega o- zemlja Italiji, česar nimajo pravice storiti niti tisti, ki hočejo to darilo dati, niti tisti. ki se bore zato, da bi takšno darilo dobili Zaradi tega je jugoslovanski' odgovor na to formulo isti, kot je bil na sklep od 8. oktobra. Nadalje govori E. Kardelj o nasvetu. naj bi tržaško vprašanje obravnavali na ((širši os-novi*. pri čemer razumejo balkanski pakt, atlantski pakt in morda še kakšen drugi pakt. in pravi: «Najprej so spravili zadevo tako daleč, da so iz vprašanja krajevnega problema napravili problem. ki ogroža mednarodne odnose v celoti, zdaj pa trdijo, da je to vprašanje, ki je po svojem bistvu lokalnega značaja, mogoče reševati samo «na širši osnovi*. Ne samo, da se mi s to logiko ne moremo sprijazniti, marveč ji po izkušnjah z 8. oktobrom niti načelno ne moremo zaupati* Avtonomija Trsta Jugoslovanski nasvet je: pojdimo korak za korakom, odstranimo najprej ta problem, in to bo ohranitev tudi za nadaljnje korake. Zato rešitev ne more biti formalna, marveč mora biti stvarna. Drugače povedano: ne gre za to, kako uresničiti sklep iz dne 8. oktobra, temveč doseči stalen sporazum med Jugoslavijo in Italijo; ((Jugoslavija je tudi v tem oziru že pojasnila svoje sta^ lišče. Mi smo bili prepričani in smo zdaj bolj kakor kdaj koli prepričani, da bi bila v tej fazi najpravilnejša rešitev, da bi mesto Trst internacionaliziral'. cona B in ostanek cone A Pa naj bi pripadalo Jugoslaviji, ker je to področje v velikanski večini etnično jugoslovansko in ker ne le, da ni potrebno normalnemu živlienju mesta Trsta, marveč'bi celo kompliciralo njegove notranje odnose in njegov mednarodni položaj. Ta predlog je v samem Trstu in povsod po svetu naletel na odobravanje. Ce bi na Zahodu bolj upoštevali koristi Trsta, manj pa italijanske eks-panzioni stične zahteve, ne bi Lilo težavno najti rešitve na tej bazi. Toda prav zaradi tega, ker smo želeli pokazati maksimum pripravljenosti na žrtve, da bi dosegli sporazum z Italijo, je tovariš Tito predlagal, naj bi prišel Trst kot avtonomno mesto, v katerem bi si ljudstvo samo upravljajo, pod suverenost Italije, ostanek co_ ne A in cone B pa spet kot avtonomna enota pod suverenost Jugoslavije. Ta predlog ne pomeni, da se jugoslovanska vlada odpoveduje načelu, naj bi bil Trst kot svobodno mesto odprt za potrebe svojega gospodarskega zaledja in naj bi me3to u-pravljalo avtonomno tržaško prebivalstvo. Italijanska suverenost bi morala biti omejena tako, da ne bi i ogla zavirati teh naravnih gospodarskih funkcij tega mesta. Tu je dana dovolj široka pod. luga za razpravo. Ra/.gnvar-jtmo se lahko o značaju avtonomije. o garancijah za ena. kopravnost italijanskega in jugoslovanskega življa, o mejah mesta Trsta, o načinu zaščite koristi Jugoslavije m drugih dežel v tržaškem pristanišču itd. Jugoslavija ima vsekakor vso pravico Zahtevati svoje lastno pristanišče na tem delu svojega narodnega ozemlja, da bi lahko suvereno izkoriščala to zvezo z ostalini svetom brez^ nevarnosti, da bi lahki nosilci italijanske ekspanzije to v kakem težavnem trenutku v prihodnosti onemogočili.* Edini izhod sklep prav zato, ker je vseskozi proitalijanski. Konferenca s takšnim dnevnim redom ne bi mogla biti niti izhodišče za stvarno obravnavanje tržaškega vprašanja. Enaka usoda bo doletela vse poizkuse, ki bi jih napravili v smeri iskanja nekakšne ((ugodnejše zunanje oblike* za sklep z dne 8. oktobra, da bi ga mogla Jugoslavija sprejeli. Nekateri znaki vzbujajo u-panje. da tudi tisti, ki imajo predvsem ključ do rešitve tega problema, začenjajo spoznavati, da so zahteve Jugoslavije prav tako v splošnem, in njihovem lastnem, kakor tudi jugoslovanskem interesu. Mi smo razen tega prepričani. da so tudi v sedanji Italiji ljudje, ki so proti temu, da bi zaradi ekspanzionistič-nih fantazij nekaterih krogov v tej deželi ogrožali ne le odnose s sosedno Jugoslavijo, marveč tudi življenjske interese in bodočnost Italije same. Kar se tiče Jugoslavije, je pripravljena v okviru svojih možnosti — vzlic vsem razočaranjem — storiti vse. kar je v njenih močeh. Pripravljena je tudj na nove žrtve za uspešno in pravično rešitev tržaškega vprašanja, ki bi odprla pot ^ boljšim odno. som med Jugoslavijo in Italijo in ki bi bila ohrabritev za vse tiste, ki jim je boj za mir in varnost prva naloga in glavna skrb. Torej: še ni prepozno, da se ognemo nedoglednim posledicam sklepa z dne 8. oktobra. Treba pa se je odločiti: ali še nadalje popuščati izsiljevanju in grožnjam z one strani ter tako uni- čevati vse, kar smo doslej storili za okrepitev varnosti na teh zemljepisnih področjih, ali pa prepričati tiste kroge v Rimu, ki v svoji imperialistični zaslepljenosti ne vidi. jo ničesar, razen svojih aspiracij, da tako naprej ne gre, ne da bi bila mir in varnost na svetu ogrožena, Mi tudi takšni konferenci, kakršno si zamišljajo zahodne dežele, na kateri bi meritorno obravnavali sporno vprašanje, ne nasprotujemo, kolikor na tej konferenci sta. lišča Jugoslavije glede sklepa z dne 8. oktobra ne bi prejudicirali. Toda na stvari je treba gledati realistično. Takšna konferenca krije v sebi tudi resne nevarnosti. Tudi če bi se posrečilo najti nekakšno formulo za dnevni red konference, bi bila vendar pot do njenega uspeha še dclga. Se več. neuspeh na konferenci, kakršno predlaga, ji. zahodne države, bi lahko zelo resno ogrožal rešitev vse. ga vprašanja in še bolj zaostril vse odnose, to se pravi tudi odnose med Jugoslavijo in zahodnimi deželami, a to bi lahko samo hudo škodovalo koristim miru v Evropi. Zato je po mojem mnenju zdaj najvažnejše, da si prizadevamo, kako bi lahko v neposrednih diplomatskih stikih zainteresiranih vlad gledišča pojasnili in kar najbolj približali. Brez tega ni treba pričakovati, da bi mogla biti konferenca uspešna. Jugoslavija je svoje predloge jasno formulirala, zdaj ie na vrsti druga stran, da dokaže svojo pripravljenost za miroljubni sporazum, ki bi lahko postal začetek nove dobe v jugoslovansko-ita-lijanskih odnosih. 'M —i .:-. u— Proč z italijansko spakedranko «Bagnoli» za slovenski Boljunec. KAJ SE SKRIVA ZA «BIVSO VELIČINO ITALIJE* G. PELLE DULLESH t Pravo in dejansko vprašanje Trsta ne obstaja» - VERDI. 17: ((Volkulja«, E. Manni in Kerima. CENTRALE. 17: «Močan Alžir«, Y. De Carlo1- in C. Thompson. VITTORIA. 17: «Atanazij», T. Molla in K. Urbani. MODERNO. 17: »Tarzan in sužnje«, L. Barker in V. Brown. šah z blokirano najemnino de-vetkratno najemnino v primeri s tisto iz predvojne dobe, medtem ko najemnina v novih hišah znaša tudi stokrat več, kot pa tista iz leta 1938. Tako ena kot druga ne ustrezata današnji vrednosti lire, katere kupna moč je za 50 do 60-krat manjša kot pred vojno. Cesto se zgodi, da morajo delavci in nižji uradniki stanovati v novih hišah, s tako pretirano najemnino, medtem ko imajo poceni stanovanja družine, ki imajo dovolj velike dohodke, da ne bi potrebovale nikake stanovanj- stanovanja, medtem ko so po i ske zaščite. Poleg tega se de- drugi strani številna stanovanja prazna, ker so zaradi previsoke najemnine nedosegljiva delavcu in uradniku. To le razvidno tudi iz podatkov ljudskega štetja iz leta 1951, ki navaja, da je frlo že takrat praznih v vsej državi okrog 600.000 stanovanj z 2 milijonoma stanovanjskih prostorov. Iz istih podatkov pa je razvidno, da je 700.000 družin še vedno brez lastnega stanovanja, medtem ko mora prebivati drugih 1 milijon 400.000 družin, ali 12 odstotkov celokupnega prebivalstva, po barakah, jamah, kleteh, podstrešjih in drugih že iz zdravstvenega vidika absolutno neprimernih prostorih. Dejstvo je namreč, da plačujejo sedaj stanovalci v hi- lavci pritožujejo tudi zato, ker morajo vsi plačevati prispevek za gradnjo ljudskih hiš (ker je obvezen), medtem ko je samo manjši del delavcev deležen stanovanj v takih hišah. Taka stanovanjska politika je dala možnost tudi za razne špekulacije in niso redki primeri, kjer mora podnajemnik samo ene sobe plačati dvakrat do trikrat toliko, kolikor plača najemnik za celotno stanovanje. Nova uredba o povišanju najemnin, o kateri bodo te dni razpravljali, obljublja, da bodo odpravili vsaj deloma te nepravilnosti. Načrt za povišanje najemnin predvideva naj bi v treh letih povišali dosedanje blokirane najemnine od količnika 9 na količnik 30 v primeri z najemninami pred vojno. Za dosego tega namena je predloženih več načrtov, med katerimi ima največ zagovornikov tisti, ki predvideva povprečno povišanje najemnin za stanovanja s prihodnjim 1. januarjem za 25 odstotkov, naslednje leto (1955) za 55 odstotkov in leta 1956 pa za nadaljnjih 75 odstotkov. Za trgovske lokale pa naj bi veljal že s 1. januarjem 1954 50-kratni povišek najemnine v primeri s predvojno. (Iz »Soče«) DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje .ves dan in ponoči lekarna Pontoni - Bassi, Raštel 26 - tel. 33-49. Pojavile so trikolorističnetolpi Zvedeli smo, da so se rah Beneške Slovence ■ pojavile tolpe oboro en ^ ristov. ki sejejo preP $ prebivalstvom. NekatfrIliij( skupine so opazili V 8 # diski dolini, zlasti v b Prosnid, Cmi vrh m . Očividno gre za tolp ' tižni9 padajo zloglasnim ter° ki J* P0"« «trikol°r>s«'P formacijam, pod imenom «u jaK gibanje«. Kot zna"° prt* te trikoloristične tolpe: letih po vojni z nam«« bi zadušili vsako gl neških Slovencev za Jt svojih manjšinskih P vrsn tolpe so zagrešile ze^ ^ strašnih zločinov višek t Jus« prebivalstvom, katerih •bil v uboju Andreja Fetejaha. . ^ Naše prebivalstvo, ki 1 ^ ralo že pod fašizmo ^ mnogo hudega, zlas i pr no. si želi sedaj miru. zivamo oblasti, da P ^ n potrebne varnostne zaščito prebivalcev in ^ j9 jo, da se te tolpe ra* ^ pripadniki izročijo ^ ti lastem. S svojim delov ti banditi radi ustva ^j. tast v. deželi in M™" iv ne incidente. Obene htevamo. da se končno^, preiskava o uboju Juše. NA MOSTU V PlER isM SMRTNO NESRE<^ zakrivil tržaški Š03, Tovorni avtomobil je od zadaj zadel v Koi • Trst*' zil Pietro Bullian lztovjtj, V stu v Pierisu našli ljudje biln moeoče ug° mrtvega 55-letnega Guida Mi-chelona iz Pierisa. Kot se je moglo kasneje izvedeti, je mož postal žrtev tovornega avtomobila, last podjetja Po-litzer iz Trsta, katerega je vo- bilo še mogoče ugul“eje, ko je prišlo do nes^ ^0iesU; chelon se je peljal na^ ^ naenkrat pa ga Je - je > lo Po£ tako) podrl tovorni avto. p0s? na mestu mrtev. Trup _v„j v siečenca so pripclJ3*' kapelico v Pieris, t:«;-,; * m 4* *" 1 ■ j I I «■ —- ..... J.-!* SEDMO KOI.O ITALIJANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA Napoli-Triestina 1:0 (OtO) Inter še vedno nepremagan; »ledi Kupoli, nitto JEioren-tina iu Juveiitns. JPet tekem se je končalo neodločeno Gotovo nihče ni dvomil v zmago Napolija nad Triesti-no. In vendar ni mnogo manjkalo, pa bi Triestina prišla domov z eno točko. Samo en gol v deseti minuti drugega polčasa — to je vse. kar so dosegli Neapeljci proti Trie- od časa do časa ogrožali vrata Napolija, tako da je bilo med gledalci, nekoliko nestrpne nervoze, vendar se je le končalo z zmago domačih, kar je Napoliju pripomoglo, da je ostal sam na drugem mestu z eno samo točko za stini To seveda ne pomeni,: vodečim Interjem. Toda Trie- da so igrali slabo. Pač pa se je Triestina tako dobro branila, da ni bilo mogoče več doseči. Zlasti se je v nedeljo izkazal vratar Cantoni in bo najbrž dobro, če se pri Trie-stini kar zanj odločijo namesto Nuciarija. Strelov na gol je deževalo in Cantoni je imel polne roke dela, ki ga je dobro opravil. Tudi pri edinem golu je storil, kar je mogel, vendar je bil Jeppson za del sekunde hitrejši. Gan-zer se je držal Jeppsona kot klop; temu je enkrat uspelo pobegniti in tedaj je bil gol. Proti koncu so tudi Tržačani V neki vasici Beneške Slo-venije sem slišal med materjo in osemletno hčerko naslednji pogovor: «Mamica' Zakaj nam ne pustijo govoriti po slovensko?« «Kdo ti brani, Manca moja?» jo je vprašala mati. »Oh, dosti jih je, dosti. Vsi tisti, ki ne govore ali ki nočejo govoriti našega jezika.« »Da, hčerka moja, res je, da so nasprotni, če govorimo v domačem jeziku, toda mi teh ljudi ne smemo poslušati, ker nas samo slabo učijo m nas hočejo pripeljati na slabo pot. Ne morem ti dopovedati, zakaj nam ne dovolijo govoriti slovenski.« «Zakaj ne?« «Zato, ker si majhna in premlada, da ne moreš še razumeti, zakaj nam prepovedujejo govoriti naš materini jezik.« «Ko sera zadnjič plačala v šoli učitelju globo zato, ker sem z mojo prijateljico govorila slovenski, sem ga prosila, naj mi pove, zakaj ne smemo govoriti v tem jeziku. Namesto, da bi mi odgovoril, me je kaznoval, da sem morala četrt ure klečati pred njim.« PISMO IZ BENEŠKE SLOVENIJE OTROK SPRAŠUJE MATER zakaj ne sme govoriti slovenski Ko je s prijateljico govorila v soli slovenski, je morala plačati globo in klečati četrt ure «Ali so se ti smejali sošolci, ker si plačala globo za tvoj »greh« in ker te je prisilil klečati?« »Ne, mama, ne, nihče se mi ni smejal. Vsi so bili žalostni. Obračali so name svoj mili pogled, kakor da bi mi hoteli pomagati v mojem trpljenju. Kajti vedeli so, da nisem prva ne zadnja, ki sem bila za to kaznovana. Vedeli so, da čaka drugi dan njih ista usoda. Njihova zavednost mi je bila v tolažbo in v pogum, da se nisem sramovala, ker sem bila kaznovana.« Osemletne Marice ni bilo sram, ko je to zgodbo pripovedovala, čeprav sem bil tudi jaz zraven in sem vse to slišal. Zato je bila tudi mati zadovoljna. Bil je deževen dan. Mati je sedela na stolici na mostovžu. Pletla je volnene nogavice za majhnega Tončka. Poleg nje je na majhni klopici sedela Marica, v roki je držala »Matajur«. Se imam pred očmi to deklico, njen pogum ter živahen pogovor med njo in materjo. Kasneje je Marica razgrnila ((Matajur« in pričela pregledovati pravljico s .prizori na četrti strani Itstiča. Nadalje me je Marica vprašala, če je res, da so tisti, ki hočejo govoriti po starem, atitini«, da »Slovenci ne znajo nič drugega kot ubijati, da nas tisti, ki hočejo govoriti slovenski jezik in ki ga branijo, hočejo spraviti pod Jugoslavijo, da nas bodo potem Jugoslovani obesili, pobili duhovnike, prepovedali moliti, da nam bodo pojedli vse krave. Da preprečimo to nesrečo, je bolje, da govorimo italijanski.« «Marica! Kje si to slišala?«, jo je vprašala mati. «V šoli«, je odgovorila deklica. «Lepa vzgoja, zares lepa je tal«, je odvrnila mati in nadaljevala: «Kadar boš še koj takega slišala, odgovori tistemu, ki ti bo to pravil, da nismo atitini«, če govorimo slovenski, ker smo govorili slovenski in smo bili Slovenci še prej ko smo slišali imenovati Tita. Kadar pa ti rečejo, da ne smemo govoriti slovenski in naj se naučimo italijanščine, tedaj jim povej, da naši očetje niso znali niti besedice italijanski, toda ni vseeno nihče umrl od lakote. Nasprotno, bolje so živeli kot mi danes.« Lep odgovor je dala mati! Ce bi bile vse matere v Beneški Sloveniji tako trdne, da bi s tako odločnostjo branile naš jezik, da bi otroke učile sovražiti laž in krivico ter ljubiti resnico m pravico, bi vsi raznarodovalni načrti italijanskih oblastnikov splavali po vodi. BENEŠKI SLOVENEC stina je s tem porazom, ki je bil sicer že v naprej določen, samo dve točki od zadnjega mesta, čeprav je navidez na 12 mestu, kjer pa so štirje z enakim številom točk-Prihodnjo nedeljo pride v Trst Roma, ki ni med slabimi moštvi, in tu bo treba vzeti stvar v roke z vso resnobo. Inter, državni prvak ki še ponosno nosi na čelu zastavo, je to nedeljo nastopil prav proti Romi in sicer v Rimu. Doslej ni še nobene tekme izgubil, v Rimu pa je moral drugič deliti točke. V prvem polčasu so z edinim golom zmagali domačini, toda v drugem je Lorenzi izenačil, Inter je nastopil brez Skoglunda in igra obeh moštev ni bila na posebni višini. • Tudi je malokdo računal, da bo Legnanu uspelo zadržati juventince in doseči neodločen rezultat. Medtem ko so nekaj nedelj tega Ferarci (Spal) uspeli z visokim rezultatom zmagati v Legnanu, pa je morala oditi Juventus z ne posebno častnim izidom 1:1 in pustiti eno točko Legnanu. Temu so kajpak točke zelo dragocene in če pridejo od takih ((klientov«, kot je Juventus, so še zlasti cenjene, Toda izguba točke je Juventus stala tudi izgubo drugega mesta. Podobno se je zgodilo tudi Fiorentini, ki je gostovala v Bologni; razlika je seveda v tem, da je rezultat med Bologno in Fioreiiti-no, ki je sicer enak (1:1), vendar mnogo bolj realen. Tudi igra obeh moštev je bila zelo lepa In izenačena. Milan je imel v gosteh nasprotnika, za katerega je malokdo mislil, da bo delal čzno-rdečim preglavice ter uspel odnesti točko v Bergamo. Da. še štiri minute pred koncem je Atalanta celo vodila s 3:2 In vendar je Atalanta moštvo, ki si je v nedeljo priborilo šele tretjo točko iz tretje neodločene tekme. Mogoče pa gre moštvo vendar boljšim časom nasproti, V nedeljo bo imelo doma v gosteh Legnano in borba bo za to, kdo se bo bolj odmaknil od zadnjega mesta. Trenutno ga ima prav Atalanta, toda če zmaga, tedaj bodo Legnanci ostali zadaj. Presenečenje, ki je gotovo pripomoglo k reduciranju možnosti za dosego trinajsti-ce pri igralcih na totocalcio, je bila tudi zmaga Lazia nad Torinom, tesna sicer, vendar zmaga. Tekma ni bila nič posebnega; Lazio je v drugem polčasu igral celo samo z desetimi igralci, ker je bil eden poškodovan in je v glavnem le štatiral. Vendar mu je u-spelo doseči edini gol. Turin-ci pa so upropastili priložnost za izenačenje, ko niso znali pretvoriti enajstmetrovke v gol Furlani, ki so v Vidmu prejšnjo nedeljo odpravili Triestino s 4:2, pa zadnjo nedeljo niso znali ukrotiti Spal, ki jim je odnesel točko. Sampdoria je šla v Palermo in tam pustila obe točki, medtem ko je Genoa. ki je ostala doma, premagala Novaro Prihodnjo nedeljo bo v Milanu «derby» Inter - Milan, medtem ko bodo ostale tekme večinoma take, da so domačini favoriti. LESTVICA : Inter Napolj Fiorentina Juventus Milan Roma Bologna Sampdoria Novara Spal Genoa Palermo Triestina Udinese Lazio Legnano Torino Atalanta S 2 0 S 1 1 4 2 1 4 2 1 3 3 1 2 4 1 3 2 2 3 1 3 2 3 2 2 3 2 2 2 3 2 1 4 2 1 4 1 3 3 2 1 4 0 4 3 1 2 4 0 3 4 15 7 12 17 5 11 10 3 10 13 7 10 15 8 • 11 6 8 12 11 R 10 9 7 7 7 7 7 7 7 7 12 6 11 15 3 8 14 5 8 14 5 3 11 5 • 14 4 6 12 4 9 16 I bi sesta- vil moštvo iz 22 igralcev, ki so igrali na tekmi Anglija - Kontinent, je Čajkovski odgovoril s takole postavo: Beara; Rams»y. Hanappi: Čajkovski, Posipal, Ocwirk; Mat-thews, Boniperli, Kubala, Vu-kas, Zebec. REZULTATI: SERIJE A: Bologna - Fiorentina 1-1 Genoa - Novara 2-0 Legnano - Juventus 1-1 Milan - Atalanta 3-3 Napoli - Triestina 10 Palermo - Sampdoria 2-1 Roma - Inter Torino - Lazio 0-1 Udinese - Spal 1'1 REZULTATI: SERIJE B: Brescia - Pro Patria odi. Cagliari - Verona 1-1 Como - Salernitana 1-1 Marzotto - Monza 1-1 Messina - Modena 0-0 Padova - Fanlulla 2-2 Pavia - Alessandria 2-0 Piombino • Catania 1-2 Treviso - Lane Rossi odi. Holandska-Beigija 1:0 Holandska nogometne reprezentanca je dosegla prvo zmago po dolgi vrsti porazov in neodločenih rezultatov 7 belgijsko reprezentanco. Holandci so zmagali 7 1:0 (1:0). Gol je zabil Van Beureden, desna zveza, v 8’ prvega polčasa Holandci, ki sicer niso veljali za favorite, so navdušili 65.000 gledalcev. Borili so se z velikim elanom. Tudi po prejetem golu se Belgijci niso zganili, pač pa so Holandci še naprej igrali z vso voljo, da bi povišali rezultat, vendar jim je zato primanjkovalo tehnike. V drugem polčasu so se Belgijci nekoliko poboljšali, vendar so komaj enkrat zadeli v drog gola, medtem ko so Holandci, ki so se borili kot levi, tudi zamudili krasno priložnost za drugi gol. Pri Holandcih je bil dober vratar ki je pogosto rešil svoj gol. jfi. DEVETO KOLO PRVE ZVEZNEjj^ Lokomotiva-Odred 5:2J3|| Partizan je premaqal Hajduka • Tudi Omamo se je vrnil 12 ^ i zmago,- sicer pa so se tekme končale i zmagami I3' razne »načine«, katl8rspeli- ^ Čeprav je IX. kolo jugoslovanske zvezne, prve lige prineslo zmage favoritom, je poraz Odreda, ki ga je doživel v tekmi z zagrebško Lokomotivo, vendarle presenetljivo visok. Presenetljiv toliko bolj zaradi tega, ker Lokomotiva letos še niti enkrat ni zmagala. Toda to pot je bila njena zmaga zaslužena, kajti igrala je tako, kot v letošnji sezoni še ni zaigrala. Pri vsem tem pa niti Oied ni igral slabo, kar daje uspehu Lokomotive še tem večjo vrednost. Na lestvici pa je Odred zopet na predzadnjem mestu, pravzaprav na zadnjem, če za to, da dosežejo a°rp0»* j da na take stvari s goss" rezultat pa ostane- .j^n sj v Sarajevu "8°" yad*J vtaknili Makedoncem ^ pil ja dva gola v torbo ^ na Bosna. gSK * Crvena zvezda in sob° V -sl" REZULTATI Lokomotiva - Odred 5:2 (3:1) Sarajevo - Vardar 2:0 (2:0) Rabotnički - Dinamo 1:5 (0:1) Partizan - Hajduk 4:2 (1:0) Vojvodina - Radnički 4:1 (2:0) Proleter • Spartak 2:1 (1:1) Crvena zvezda - BSK 3:0 (1:0) j odigrala tekmo ze Pri Crveni zvezo1. gUtK0Vj pili dve novi m°cl' pj-viil0 na levem krilu 'n se °. v vratih. Obadva pr lično izkazala 10 giOL junaka zmagovite® vil ^ Butkovič je celo in1- u.i spi0". tr ‘ naPsd8' J' akcij nap *v«*, tri gole ter tor vseh a»-j 0 zultat 3:0 za CrV,dno< ne kaže točno ral' igrišču, kajti BSK ^ ko* ko podrejene '^jult*'8’ mogli sklepati iz Tudi ČSR finalist za svetovno prvenstvo Češkoslovaška nogometna reprezentanca je premagala romunsko v Bukarešti z 1:0 (1:0). Gol je zabil branilec Safranek iz kazenskega strela v 29’. CSR je s to tekmo, ki je veljala za svetovno prvenstvo, zmagala v svoji skupini in se tako plasirala v finale, ki bo drugo leto v Švici. GIBRALTAR, 26 — Portu- galec Batista Pereira je včeraj preplaval gibraltarsko ožino v 5 urah 4 minutah ter ze dve minuti izboljšal rekord Američanke Florence Chad-vvick. Rekord Američanke je držal 35 dni. upoštevamo, da imajo štirje na koncu vsi po pet točk. Glavno zanimanje pa je seveda veljalo tekmi med Partizanom in Hajdukom. Beograjski igralci so igrali zelo dobro, medtem ko Hajdukov vratar — in vratar kontinentalnega moštva! — Beara ni bil nič kaj zanesljiv. Najboljši je bil Zebec. Bobek je dosegel dva gola, prav tako pa tudi Vidoševič pri Hajduku. Ostala dva gola za Partizana sta dosegla Zebec in Mihajlo-vič; rezultat bi bil lahko še višji, če če Mihajlovič ne bi zastreljal enajstmetrovke. Dinamo je gostoval v Skop-lju in se je vrnil z lepo zmago, saj v Rabotničkem ni imel nevarnega nasprotnika. Tudi Radnički, ki je lepo začel svoj nastop v prvi ligi, dela sedaj na zadnjem mestu družbo še dvema novincema Odredu in Rabotničkemu. V nedeljo je izgubil v Novem Sadu tekmo z Vojvodino, ne da bi mogel nuditi resen odpor. Četrti novinec, osiješki Proleter, ki ima dvakrat toliko točk kot njegovi tovariši, je v nedeljo doma premagal Spartaka. V O-sijeku znajo sicer igrati na Crv. zvezda Hajduk Dinamo Partizan Vojvodina Spartak Proleter Vardar BSK Lokomotiva Radnički Odred Sarajevo Habotnički Arsenal v lestvica;, f,,j '‘h?'1, 96 961 >5 »5Z »V 951 y 92 3 y 9,3 y »>5 X »•v 9 2 * 3 9 2 9 2 * LONDON, 3 °e ,:soS*v. 1» Londona, kjer j® Sovjetske Sergej bav>n prI e(i* ‘ K°°> Londona, ,f tekmi Ang11;' j^edn3'., i* / potem se seji J j8y t , zveze, gometue z^po» . . Arsenal vabilo, igrat z .Di"a^n8n^ rol ni določen. 10m ga* ned ^ , nu kmalu ^ ^ LONDON, n3*1" K$ ton si ie ®v8k» PelJ tanfkeg premami. Potf!Vf. gorije Powela je sodnik jvob0* ruP3‘ boi ustavi’ določen Pojtm 18 — Tel. Odgovorni urednik STANISLAV KFNKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St. 6 lil, nad. - Telefon številka 93-808 In ~ nrt-dal 502 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 13.30 In od 15 -18 73-38 - Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnuce 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine I stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podn.žn Gorica Ul. S. Pell.ro Ml. Tei. 33-82 - Rokoolsi ,r ne vračajo. —...........■■ 11 1 ■1 1 J [ 0, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed, IJud, repub. Jugoslavija: Izvod l0, NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna iroo, ceioieuia jzoo lir. Fed, IJud. repub. Jugoslavija: **»"" |nO**‘"'Z()Z-' Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — za Jugoslavijo: Agencija demokratične« ^ p. Z . Ljubljana Trg revolucije 19 tet 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 ■ T . 892 — Izdaja Založništvo tržaSkeg«