Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sobot© *Z. septembra 1937
Štev. 218. Leto XI. (XVIII.)
MARIBORSKI
Cena-1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredn. 2440, nprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
Naš sadni izvoz
Naše obmejno ozemlje je v svoji eksistenci najtesneje združeno s sadjarstvom ]n sadnim izvozom. Odveč .bi pač bilo, ako bi hoteli opozarjati na veliki riziko, ® ga predstavlja sadjarstvo in sadni iz-Voz vsako leto za našega kmetovalca in sadnega izvoznika. Kaj nam prinese le-*Šnje leto? Ali pride sreča ali polom? takšne in slična vprašanja se porajajo nastopu vsakoletne sadne sezone. V ornpleks številnih vprašanj, ki so s tem h ČVC* s'ede letošnie sezone, pa je globoko segla včerajšnja konferenca Zdru-zenja sadnih izvoznikov dravske banovi-11e Pri Meranu, saj so se je spričo važ-P°sti te konference tik pred sestankom ^grajskega strokovnega odbora, ude. e*ili sadni izvozniki iz vse dravske ba. ^vine ter predstavniki gospodarskih organizacij in naših oblastev. Pred obravnavanjem važnih zadev našega sadnega ^vozništva pa je g. Srečko Kranjc, _ Gan strokovnega odbora in zaslužni pred S6dnik Združenja sadnih izvoznikov opozarjal, da so med sadno kampanjo nekateri listi silno nekorektno kritizirali postopanje naših trgovcev in izvoznikov, kakor da bi 'bili izvažali v Nemčijo nezdravo, še zeleno sadje, v čemer da je Poglavitni vzrok, da se naša sadna trgo-vina z Nemčijo ne more normalno razvijati. Potem, ko so zbrani izvozniki ogorčeno protestirali proti takemu pisanju in Poročanju y tendenčno prozornem smi-sty, se je ugotovilo, da niso Nemci niti v enem samem slučaju reklamirali zelenega blaga in so bili povsem drugi vzroji, če ni bil od strani nemških uvoznikov prevzet ta ali oni vagon s sadjem. Gre pač za slučaje, ko je bilo naše blago Predrago in so Nemci skušali doseči nižjo cene.
Izgledi, s katerimi gleda naš obmejni sadiar in sadni izvoznik v bodočnost, so se točno odražali v nadaljnjem poročilu g. S. Kranjca, ki je inaglašal, da smo v prejšnjih letih izvozili precej kanadk v Francijo in Italijo, kar pa letos 11 e bo mogoče. Francija, ki je itak svojo valuto dezavrirala za skoro 50%, plača danes za kanadke le do Din 1.75, dočirn te pri nas zahteva za kanadke 2 do 2.50 Gin za kg. Slično je tudi z izvozom sadja v Italijo, tako da letos v omenjeni dve državi ne borno izvozili niti kg kanadk, ki so glavni sadni predmet. Radi tega y°do naši izvozniki morali osredotočiti bvoz v N e m ča j o, kjer se še lahko dosežejo ugodne cene. Naš izvoz v Nemčijo pa bo seveda precej odvisen od trgovinskih pogajanj med našo državo in Nemčijo, katere rezultati pa trenutno še Piso znani. Najbolj pereče’ vprašanje pa Je stabilizacija nemške marke in je želja Paših izvoznikov, da bi se nemška marka stabilizirala na Din 14, dočirn se sedaj zaračunava po Din 12.50 do 12.80. če d sc marka stabilizirala na tečaj 14, potem lahko naši izvozniki uspešno konku-Lrajo drugim državam in posledica bo te-, da se bo naš izvoz v Nemčijo znatno dvignil.
Glasom poročil iz Berlina so kvote Nemškim uvoznikom že razdeljene, niso dobili nemški uvozniki sadja še de-Jdznega dovoljenja. Radi tega bo izvoz v Nemčijo precej zaostal in se računa, da Ile Pojde mesec dni v Nemčijo nobeno Sa’dje. Tudi glede obiranja jabolk so se 'znesle na včerajšnjem zborovanju pri-°zbe. Prt nas se izdaja uradno dovoljene za obiranje. Ko pa izide, so skoro že skf 'd5evesa Prazna, pridelek pa je v .Padiščih- posameznih producentov in trgovcev. Sadni izvozniki stojijo na stalite naj se vsakdo bi * zavaja kmeta k
SeeioSm
zakonodaje.
pravi v št.
Modernizacija socialne
Ljubljanska »Nova Pravda 18: »Socialna stran našega dela je deloma vpošteta že v poprej naštetih mezdnih gibanjih, glavno delo pa je bilo usmer jan© v inicijatiunem delu za modernizacijo obstoječe socijalne zakonodaje in za uveljavljanje novih socijalnih zakonov. Tako je naša organizacija na podlagi neštetih posvetovanj stavila vedno svoje ■samostojne predloge na merodajna mesta
udeležili velike, več dni trajajoče anketo pri centrali delavskih zbornic v Beogradu.«	M
RIM, 25. septembra. Predsednik vlade Mussolini je včeraj ob 12.20 odpotoval s kolodvora Termini s posebnim vlakom v Nemčijo. Na kolodvoru so spre mljali Mussolinija člani direkforija fašistične stranke, ministri, državni podtajniki in delegacija nemške kolonije v Rimu. Mussolini vrača s tem Hitlerju obisk pred tremi leti, ko je imel Hitler leta 1934 sestanek z Mussolinijem v Benetkah. Od nastopa fašistične vlade v oktobru 1922 je odpotoval Mussolini kot predsednik vlade v inozemstvo samo enkrat, in sicer 1924, ko so bili razgovori za sklenitev locarnskega sporazuma. Mussolini je tedaj posetjl Locarno, kjer je ostal samo dva dni. Odtlej je bil Mussolini v številnih političnih turnejah po,
Italiji, dvakrat je poset*l italijansko kolonijo v Libiji, vendar odtlej ni več od- i’11 sicer za: zakon o zavarovanju zoper potoval v inozemstvo. Na mednarodnih konferencah, ki niso na področju lta- brezposelnost, zakon o minimalnih rnez-lije in na sestankih Društva naroda v Ženevi, so Mussolinija stalno zastopali <lah, zakon o starostnem zavarovanju, ministri Scialota, Grandi, Aloisi ter Ciano. Mussolinijeva pot v Nemčijo pre- reformo zakona o bolniškem zavarova-kinja nekako še tradicionalno navado, da Mussolini ne zapušča Italije.	mu, reformo zakona o borzah dela in re-
LONDON, 25. septembra. Poročevalec »Daily Expressa« javlja iz Mona-: formo zakona o delavskih zbornicah. V kovega: Tu so mnenja, da bo Nemčija ob monakovskih razgovorih odklonila Ta namen smo se z močno delegacijo
vojaško zvezo z Italijo. Duceju bodo tu izjavili, da se čuti Nemčija dovolj mo- ' ...............*
čno, da odbije vsak napad sama, nadalje bodo Italiji tudi dopovedali, da se Nemčija ne more postaviti ob stran Italije, če bi ta imela težkoče v Sredozemlju. Nemčija bo v slučaju konflikta z drugo velesilo, ohranila svojo nevtralnost. V nemških diplomatskih krogih pravijo, da bo rezultat sestanka Hitlerja in Mussolinija zaključek nenapadalnega pakta med Italijo in Nemčijo, h kateremu pa lahko pristopijo tudi druge države.
LONDON, 25. septembra. Tukajšnji tisk posveča Mussolinijevemu obisku v Nemčiji največjo pozornost. Del tiska meni, da se bo zvezo med italijanskim fašizmom in nemškim narodno socializmom zapečatila in pokropila z vojaško zve- i zo. Drugi del tiska pa domneva, da se ne bo v Berlinu nič zgodilo, kar bi utegnilo vznemiriti evropsko javnost. Po informacijah londonskih diplomatičnih krogov bo Hitler odklonil misel vojaške zveze z Italijo. Z ozirom na morebitne težave v Sredozemskem morju se Nemčija ne želi preveč navezati na Italijo.
V slučaju morebitnega spopada Italije s kakšno drugo silo bi Nemčija ostaja politično ter vojaško nevtralna.
BERLIN, 25. septembra. Ves nemški tisk prinaša pozdravne članke ob Mussolinijevem prihodu. »Volkischer Beobachter« opozarja na evropski pomen tega obiska. »Lokalanzeiger« piše, da sta Mussolini ju Hitler nosilca nacionalne revolucije v Evropi. Oba sta rešila Evropo pred boljševizmom.
DUNAJ, 25. septembra. Danes ob 7. zjutraj je Mussolini na potu v Mona-kovo pripotoval v Inomost, kjer sta ga sprejela drž. tajnik za za javno varnost dr. Skubl in deželni glavar dr. Schuhmacher. Po 20 minutnem postanku je Mussolini nadaljeval pot v Nemčijo.
AmetišSU glas: jafmtd se m fuiUevm med mam natede
NEW YORK, 25. septembra. Havas poroča: Nezadovoljstvo v javnem mišljenju ob priliki bombardiranja Nankinga in Kantona je našlo svoj odziv v vseh jutranjih izdajah dnevnega časopisja. »New York Times« obsojajo na zelo oster način ta postopek in pravijo: »Ta politika je nerazumljiva. Vsaka bomba, ki jo vržejo japonska letala, zadene istočasno prija-
fmaMM	fueatstva
LONDON, 25. septembra. »Times« pišejo k francoskemu finančnemu položaju sledeče: Piratstvo na polju financ je isto-tako sramotno in nevarno kakor na območju morja. V finančnem življenju je tem nevarnejše, ker sega v korenine zaupanja. Položaj Francije v finančnem pogledu jc danes boljši nego je bil včeraj. »Pavza«, ki jo zahteva Chautemps in ki
predčasnemu obiranju, kaznuje, ker to našemu sadnemu izvozu silno škoduje.
Jedro zahtev in teženj naših sadnih izvoznikov pa vsebuje resolucija v smislu katere naj se kmetom predpiše čas trganja, kavcija sadnih izvoznikov, naložena v fond posameznih banovin, kjer se je globa plačala, pa naj se uporabi za dotipni kraj za pospeševanje sadjarstva. Narodna banka naj stabilizira marko na 14. Glede izvozne normalizacijo jabolk naj bo. najnižja mera 5 cm s toleranco do! cm navzgor ali navzdol. Osvoji se naj predlog po 5 letni praksi, v strokovni naobrazbi za sadne izvoznike. Spekula-
Ugodnost za delavstvo na železnicah fin ladjah. Nezaposleni delavci, ki potujejo iz enega kraja v drugega zaradi zaposlitve, kakor tudi tedaj, kadar se vračajo z dela domov, bodisi posamič ali v skupinah, imajo 50% popusta redne voznine v lil, razredu ali najnižjem razredu ladij v državni eksploataciji. Za delavca pa velja vsakdo brez razlike spola, ki daje svojo telesno ali umsko delovno moč v službi drugih oseb bodisi za nagrado, bodisi zaradi svojega izučevanja. Isto ugodnost uživa tudi sezonsko delavstvo, če potuje iz kraja v kraj radi zaposlitve ali če se vrača domov. To velja tudi za izseljence povratnike. V izjemnih primerih smejo izdajati organi javne službe za posredovanje dela namesto voznega popusta 50% nezaposlenim delavcem, sezonskim delavcem in izseljencem povratnikom objavo za 75% popusta.«
Kanadsko delavstvo je na svojem kon resu sklenilo, naj se bojkotira blago, ki prihaja iz držav, v katerih vladajo diktature.
Stavka mizarskih pomočnikov v Beogradu je bila zaključena 9. septembra. Skupaj je podpisalo kolektivno pogodbo okoli 80 mizarjev. Več ko 100 jih še stavka.
Pariški šoferji so v mesecu avgustu izvojevali 10-urni delavnik. Doslej so morali biti v službi po 12 do 14 ur dnevno. Upravnik pariške policije kot krajevna politična oblast je zagotovil zastopnikom stroko>ynih organizacij, da bo z vko ostrostjo nastopil proti podjetnikom, če bi prisilili svoje nameščence, da delajo več kakor 10 ur dnevno.
Kakšna je zaposlenost v posameznih panogah. Od julija do avgusta se je število zavarovancev pri OUZD dvignilo za 1540, skupno 102.402. Najbolj se je dvignilo število zavarovancev v gozdno žagarski stroki (za 419) in se je zaposlenost povečala letos relativno najbolj v lesni stroki. Zaposlenost pri gradnjah nad zemljo se je v dveh letih podvojila. V tekstilni industriji zaposlenost stalo narašča in je bilo letos v avgustu 16.232 zavarovanim) s Člani in naj se črta klavzula v za- cev, to je za 14% več kakor lani in za devni nuredbi, da lahko prodajajo po-|8o% več kakor pred petimi leti. Nara-kvarjeno blago tudi nečlanom. Omenjena j »Čanje zaposlenosti se opaža tudi v ko-resolucija se bo predložila na seji st ra- vinski stroki. Nač kaj rezveseljiv razvoj kovnega odbora v Beogradu.	se opaža pri papirni in čevljarski indu-
Včerajšnje zborovanje naših sadnih tr-, strip. Ni pa naraščajoče število pravi od-govcev in izvoznikov je bilo vseskozi raz dejanskega stanja, v katerem se na-stvaroa, živahno. Pokazala se je skupna iiaja naše delavstvo, sj gre prirastek prevoha. da se naša sadna trgovina norma- težilo na račun tekstilne industrije,' kjer lizira, saj predstavlja sadna trgovina zla- so mezde razmeroma nizke, med tem ko sti za naše obmejne kraje dobršen del druge stroke z boljše plačanim delav-dohodkov ter eksistenčnih pogojev. stvom še zelo zaostajajo za zadnjimi leti
pred krizo.
teljske zveze med zapadnimi narodi in Japonsko. »H e ra Id Tribune« piše ob tej priliki o politiki Cordella ITulla ter še prav posebno o politiki Združenih držav ameriških do Japonske od !etal905 dalje. List pravi, da povzročajo ti barbarski napadi, da se Japonce ne more več prištevati med civilizirane narode.
jo je zahteval že Blum, bo dovolila francoskemu, kapitalu, da se prilagodi novim socialnim prilikam. Odmor v igri spekulacije na pariški borzi bo pripomogel 1» finančni in politični stalnosti Francije. — Politična stabilnost pa bo usmerjena proti nesproščeni in defaitistični spekulaciji inozemstva proti francoskemu franku.
tivne zadruge se naj odpravijo in prepovedo, ostale zadruge pa naj trgujejo sa-
Vo-niške kapele
»Kmet. list« piše v št. 38: »Nedelja je Gospodov dan. Posebno pa še moram n igiasili, da je bila nedelja dne 29. avgusta t. 1. posvečena vojniškemu farnemu patronu sv. Jerneju, torej vojniška lepa nedelja. O tej procesiji, ki se vrši na ta dan in po njeni starodavni tradiciji, sem že na tem mestu enkrat omla-til. Župan trga Vojnika g. R. Mikuž je dal občinske kapele postaviti točno na mesta, kjer so se postavljale že stoletja. Radi postavljanja teli kapel se je morala vršiti izredna občinska seja, kateri je prisostvoval sam sreski načelnik iz Celja. Zaključilo se je tako, da se imajo kapele postaviti na svoja starodavna mesta. Kakor v Ribnici, Lembergu, imamo tudi v Vojniku take Lenteke, Anze-ke, Micke in Urške, ki hočejo na vsak način bika v turn spraviti. Veste kaj so si izmislili? Saj mi ne boste verjeli. No, pa vam vseglih povem. Rekli so, da naj ima vojniška procesija pet evangelijev. Bog mi ne zarajtaj to v greh, ker njih misli ponavljam, ne mišjim pa kakor je Bog v nebesih, z njimi grešiti. Postavil se je peti evangelij. Radovedno smo se povpraševali, kateri je ta evangelij? Ali je Lukežev ali Matevžev ali kateri? Pet evangelijev veren kristjan ne pozna. Neki gospod častitljive starosti je rešil situacijo in rekel, ker je Lenta postavil ta oltar, pa naj bo Lentov evangelij. Na žalost, življenje petega Lentekovega voj-niškega evangelija ni bilo uulgo. V teku petih minut se je začel razdirati. Ne vem pa, kdo je imel prste vmes. Torej Len-tekove kapele »ni več. Procesija je prišla mimo prave kapele, ki stoji pri hiši našega župana, ki je bil izvoljen na opozicijski listi. Čudno! Procesija je šla mimo. Naš g. župnik je pri tej procesiji
Otmeiid sešfaltd fmšteua
Težko s® prizadsff vs?; vin; gradniki
in viniiarii
Hmte steike drž. razredne loterije
si čim preje nabavite pri glavni kolek-turi, bančni poslovalnici
Beafak, ftoti&at, Gosposka 25/
samo asistiral. Vodil jo je novocerkov-ški g. dekan. Procesija se pri tej kapeli iti ustavila im se ni pel določen evangelij. Župnik Vodušek, ki je to cerkev postavljal, ni rabil velike železne blagajne /a spravljanje bogastva v denarju, ni rabil velikih kašč, v katerih bi plesnelo več let staro suho meso, ni rabil na široko raztegnjene hleve, v katerih bi mukala dvajsetglava goveja živina, ni uporabljal za svojo komoditeto eden do dva para konj, da bi se prevažal z bahatim zapravljivčkom ali »landauerjem«, temveč je postavil vernim in mirnim Vojni-čanom (ne pa nemirnim,' kakor to navaja »Slovenec« z dne 31. avgusta t. 1.) lep Božji hram, ter v njem združeval ljubezen do bližnjega in do Boga.« Vera peša. Kaj bo, kaj bo, če se Brdavs ne ukroti?
Haptak
»Učiteljski tovariš« piše v št. 9 v zvezi s pisavo prekmurskih Kleklovih »Nevin«: »Na drugem mestu piše isti list: Na ednoj našo j šoli je neki vučitelj pre povedao, da bi deca med molitvov m el a roke vkup sklenjene i ka bi na konci molitve povedala amen, nego tak po »haptak« molijo z visečimi rokami. (Pravljice — kaj?)«
Pomagajte!
V glavnem glasilu slovenskega dela Jugoslovenske radikalne zajednice beremo: »To je važno zategadelj, ker smo sr-!j	in	obnove narodne ideje
in čustva priča žalostnemu in usodnemu pojavu, kako naš kmetski narod hira, kako je gospodarsko oslabel in kako so pogoji njegovega življenja na zemlji čedalje bolj hudi in kritični.« Kritični pa niso samo pogoji, ampak tudi čitalci, k: vprašajo očaka iz Kopitarjeve ulice, kaj je treba rtokr.nja in tožb. Saj ste v položaju, du bi lahko pomagali. Pomagajte!
Prejeli smo s prošnjo za objavo: Nikakor nočem osporavati dejstva, da se viničarjem danes godi slabo. Vendar je zanimivo, da skoraj istočasno z občnim zborom viničarjev čitamo v »Jutru« z dne 15. t. m. članek »Ljutomerski vinogradniki bodo zborovali«, v katerem se naznanja, da sili vinogradnike It temu zborovanju skrajno ogrožen obstanek. Ni treba posebej omenjati, da gre v obeh slučajih ne le za ljutomerske, ampak sploh za vse naše viničarje in vinogradnike.
Oba zbora pa sta viden dokaz, da sta v obupnem položaju oba: vin-čar in vinogradnik! Kdo še dvomi o tem? Izvzamem od teh obupancev redke vinogradnike — veleposestnike in meščane, ki jim je vinogradništvo le sporedni »šport in zabava«. Izvzamem tudi le redke viničarje, ki so ali po svojih roditeljih iz dobrih starih časov ali po svojih mnogoletnih delodajalcih iz boljših starih, pa-triarhalično urejenih medsebojnih razmerij obdržali ugodnosti, po katerih so danes na boljšem od posestnika-davko-plačevalca. Eni kakor drugi danes motijo istinito sliko povprečnosti obojih eksistenčnih naporov.
Najprej par ugotovitev k resoluciji viničarjev. Uredba o viničarjih z dae 20. julija 1928 ni niti takrat odgovarjala in tem manj odgovarja danes količkaj prenosljivim interesom obeh faktorjev, t. j. viničarja in vinogradnika. Kdor ve, kako prenagljeno, kako malo obojestransko zares v globino in širino so bila proučena vsa težavna vprašanja te uredbe pred njenim sprejemom v takratni mariborski oblastni skupščini, ta mora razumeti, 'da po tolikih letih tolišteviinih sprememb, motenj, ovir in udarcev na raznih poljih mora priti izvajanje take uredbe do motenj, nemožnosti in prej ali slej do izziva nove, boljše, razmeram bolj odgovarjajoče uredbe. Resolucija trdi, da sc uredba krši od večine vinogradnikov, čemur v smislu prejšnjega stavka dodajam: in tudi od strani viničarjev. Razlika je le ta: viničar ima obsežne pravice, da uspešno nastopi proti morebitnim krivicam in kršitvam napram vinogradniku, vinogradnik pa — morda pravico naposled doseže, toda kaznovan je vseeno, ker je za vse postopanje — plačnik. No in »strokovno sposobni viničarji« Ol. 3 uredbe pogreša podrobne pogoje strokovne usposobljenosti, govori le o začasnem izkazilu »dokler ni zadostno število strokovnih šol« in to izkazilo je še danes po 9 letih vedno — potrdilo o 3-letnem zaposlenju v vinogradniških delih, pa še to se izvaja premalo točno. Vse stanovske organizacije si dandanes prizadevajo dvigniti strokovno izobrazbo svojih članov, zahtevajo in predvidevajo več šol, tudinadaljevalnih, več učne sne vi, več let prakse itd., dobro vedoč, da s tem dvignejo ugled in pravice svojega članstva. Zaman iščemo v resolucijah take zahteve pri organizaciji viničarjev, katerim pripadajo vedno več strokovne izobrazbe zahtevajoče naloge.
»Potrebna je tudi za viničarje uredba o minimalnih mezdah« in »vinogradniki so predvsem največji kršilci zakonitih pravic naših viničarjev, oni skoraj ved no najslabše plačujejo svoje delavce, do čim pridelke vsikdar najboljše vnovči jo«, to sta pa dve izredni točki v vini čarski resoluciji. Na zahtevo o minimalni mezdi pristanemo vinogradniki, ako nam viničarji izposlujejo uredbo o mi nimalni vinski ceni, krijoči vse stroške obdelovanja, davka in amortizacije vrednosti vinograda s pripadajočimi pripravami. Debelo tiskano trditev — o najboljšem vnovčeniu vinskega pridelka —, t. j. pa, oprostite, pomota, ali — neslana šala!
O ostalih točkah v resoluciji ne kaže zaenkrat razpravljati, ker so ondi navedeni slučaji, ki jih ne gre generalizirati. Sigurno lahko grešijo zdaj p5 zdaj od ene ali druge strani, ker so pač, kakor rečeno, določbe viničarske uredbe pomanjkljive. Mno;-o. mnogo p;’ se d" spraviti, popraviti in poravnati, ako
dovolj dobre volje in medsebojnega spoštovanja, pravnega in socialnega čuta na
obeh straneh! In baš viničarska organizacija je poklicana, da ravno s svoje strani ne le po svojili zastopnikih opozarja viničarje samo na njihove pravice, kar je vsekakor na mestu, a naj jih tudi vzgaja, vzgaja k vršitvi poklicnih dolžnosti, vzgaja k strpnosti in uvidevnost!. Stanovska organizacija bodi svojemu članstvu pobornik za stanovske pravice, vrši ca naj tudi vzgojno poslanstvo ter ne sme preiti v vlogo zagovornika, kjer bi morda morala nastopati kot svaritelj.
Končno še eno ugotovitev: Težko smo prizadeti vsi, vinogradniki in viničarji.
Začel ie obupavati delodajalec, sledi " slediti mu mora delojemalec. T. j. neizogibna posledica, neizogibna zveznost. Ta zveznost pa k tudi smf:':r.. naiti rešitev iz propadanja! Res :c vinogradniku predpotreben ugoden in odprt vinski trg te’ cenenost negovih pctreščili. A tudi to vse je ničevo, če nima dobre->:a vin'5fr‘a! Rešujmo torej ta v*?* šania skmno odkrito in pravično
i fj-
vezmi smo cirig na drugega. p?d": drug drugega in izk!;učimo iz te!’ •r"'1’1 prizadevam brez izleme vse. k' s? na naš račun kakorkoli. kjerkoli in k(k'-V:fi okoriščalo! »Čisti računi, dobri prijatelji!« — Vinogradnik.
ssMk & mm"
V gozdovnšškem svetu »Severnih Vigvanov“
Te dni so se zbrali člani mariborskega gozdovniškega rodu »Severnih Vigva-nov« v meščanski šoli k svojemu rednemu letnemu občnemu zboru. Zbor, ki je bil skoro stoodstotno obiskan, je vodil in ctvoril ob 10. uri starešina rodu g. dr. Vilko Marin - Plamen. Najprej je starešina br. Plamen prečital brzojavki, ki sta bili odposlani Nj. Vel. kralju Petru II. in g. ministru za telesno vzgojo. Za tem pa se je spomnil v lepih besedah pokoj. predsednika-Osvoboditelja T. G. Masaryka in orisal njegovo veliko delo in ljubezen do domovine im vsega Slovanstva in človeštva sploh. Masaryk naj bo vzor tudi vsem gozdovnikom, ki stremijo za boljšo in srečnejšo bodočnostjo domovine, Slovanstva in človeštva. Za tem so se vsi navzoči poklonili spominu G. Masaryka stoje z enominutnim molkom.
Sledilo je poročilo starešine, ki je orisal vse delo in skrb minulega leta. Vkljub vsem intervencijam se je bati, da bo gozdovniška organizacija izgubila iz svojih vrst srednješolsko mladino, za katero je organizacija prav za prav tu. Le tošnji tabor je bil od vseh dosedanjih najboljši in najpopolnejši. Pri tem je sta rešina izrekel zahvalo vsemu članstvu, posebej pa še glavarju rodu Lisjaku g. Klojčniku F. ter mu obenem čestital k poroki. Njegove besede so bile sprejete z glasnim in dolgotrajnim mrmra-njem (namesto s ploskanjem) kakor j*: to že star gozdovniški način izražanja zadovoljstva.
Sledilo je čitanje zapisnika lanskega zbora (sestra 'Katalpa — Silič), nato pa je podal zelo zanimivo poročilo glavar rodu Lisjak. Poudarjal je v svojem poročilu, da je vladala med družinami velika agilnost, ki jo je pa še povečal natečaj med družinami. V preteklem delovnem letu je bilo več izletov in večerov pri ognju, od katerih je bil naj lepši oni v Počehovi na posestvu starešine g. dr. V. Marina. Obžaloval je odlok ministrstva prosvete glede včlanje-nja dijaštva, a obenem izrekel upanje da bo odlok preklican. Vrhovno vodstvo Jugoslovanske Gozdovniške lige je seda v Mariboru, kar je za mariborski roc gotovo častno, ker pripada ozemlje, kjer so hoteli postaviti smučarsko kočo, agrarni reformi, je bilo nemogoče izve sti načrt in bo treba iskati novo rešitev v tem, da bo koča postavljena nekje blizu Ruške koče SPD.
Ing. D. Cejan-Panter je podal tajni ško poročilo, iz katerega je razvidno, da šteje rod 158 članov, od katerih je mnogo učiteljev (15) in profesorjev (4) ter drugih razen dijaštva, ki pa sedaj odpade. V preteklem letu je bilo več pre davanj. Predavali so gg. dr. Travnar Gruntar, Baš, dr. Kac in drugi. Taborenja se je udeležilo 76 v,anov iz Maribora Blagajniško poročilo, ki.ga je podal Du šari Vodeb-Jaguar kaže zadovoljivo sli ko. Pod nima dolgov, kar je velikega pomena. Gospo;’ T Robnik - Vatotivka ie poda! poročilo o gospodarskem sta nju. ki izkaznic 33 šotorov, mnogo tnbor-je nega orodja, in drugih potrebščin. Poro-
čilo knjižničarja je podal br. Ohijesa. Iz
poročila, ki ga :o podal br. Sheeta ie razvidno, da šteje rod 3 moške in 3 ženske družine. Najzanimivejše pa je bilo
ročilo taborovodje Lisjaka, ki je pO'
ročal o letošnjem taboru v Martuljku. 0 čemer je svojčas naš list že poročal. Letošnji tabor je bil že tretji na istem prostoru. ki je v t. namen res idealen. Med domačini na Gorenjskem so gozdovnik1 priljubljeni radi reda in discipline i11 vzornega obnašanja. Bila sta 2 tabora —* moški in ženski — ločena v vsem razen -aihinie, ki je bila skupna radi režijskih stroškov. Tabor je bil od 5. 7. do 4. 8. i® je imel 32 šotorov (21+11). Taborilo ie skupno 118 oseb (79 moških in 39 žen odnosno deklet). Taboreči so bili iz Maribora (76), Ljubljane (26), Celja, Zagreba. Zidanega mosta, Slivnice, Ruš, Križevcev, Marije Snežne, Ribnice, S'’-Mariete in Konjic. Po profesiji je bilo 9 učiteljev, 2 profesorja. 1 zdravnik, VI akademikov, 5 absolventov, 12 uradnico v, 10 zasebnikov, 62 srednješolcev in ljudskošolcev. Tehnično je bil tabor od dosedanjih najboljši. Taborni arhitekt Zdenek Sila je zgradil novo zidano ku-ilnjo, ki je bila vsestransko občudovana. Bilo je mnogo izletov v planine (Mojstrovka 28, Triglav 28, Vojšca 26, Prisojnik 23, Jalovec 18, Špik 15, Peč 9. Vršič Škrlatica 2, Vrata 45, Bled-Bohinj 12» Belopeška jezera 9 udeležencev). 25. ju-ija so šli taboreči v Vrata in pod severno steno Triglava, kjer je bila odkrita spominska plošča pokojnemu Do-micelju in Letnerju. V Aljaževi kapeli je bila maša zadušnica, ki jo je daroval S■ prof. Bogovič. — Kuhinja je zanimiv del taborne statistike. Porabili smo 1494 kg cruha, 1040 1 mleka, 123 kg sladkorja, 70 kg moke, 75 kg testenin itd. Sarne visoke številke. Tabor, ki je bil tudi v propagandnem oziru na višku, je filmala neka angleška družba iz Egipta. Film ie ozek in dolg 150 m. S strani tujcev in domačinov, ki so tabor obiskali, je tabor žel pohvalo.
Revizorji so predlagali razrešnico dosedanjemu odboru. Izvoljen je bil nov odbor. Za starešino je izbran dr. V. Marin, namestnik: g. I. Robnik, učitelj, glavar: Klojčnik Franjo, namestnik: Rojc Ljubo, tajnik: Koren Bruno in Silič Valerija, blagajnik: ing. Cejan in Piinter, gospodar: Orel, knjižničarka: Medanio Jelka. Odbor: Petejan, Nerinka, Krajnčič, Žolcer in drugi.
Zbor je zaključil starešina z gozdov-niškim pozdravom »Mir z vami!« Z. Z-
Tudi!
Igralec (kot kralj Rihard III.) na odru: »Konja, konja za kraljestvo!«
Poslušalec v parterju: »Ali bi ne bil osel dober?«
Igr-^c: »Tudi! Le pridite sem!«
Med zdravniki.
A.: »Kako da je postal dr. Zmazek tako znan?«
B.: »To je tako: Kadar kdo umre, vedno razglasi po časopisih, da ga on m zdravil.«
fr kt&fye$luu tehnike I ffateiftooslt# H@¥§§§
Nova zlitina. V Avstriji so pričeli z izdelavo nove magnezijsike zlitine, ki glede trdosti daleč prekaša vse dosedanje slične zlitine. Nova zlitina, ki jo označujejo pod imenom ormalit, prekaša isto-tako vse slične zlitine iz aluminija. Ormalit izkazuje 40% prihranka na teži, ter ima zelo nizko specifično težo, to je 1.8. Način pridobivanja nove zlitine zahteva povsem nov postopek, ki ustvarja novo' Zlitino brez katerihkoli gub ali njeni povr zlitine pokažejo navadno večje ali manjše Tazpokline, če ne prej prav gotovo ob
Prelat dr. Fr. Kovačič prvi enosi-
5ee Slomšekove nagrade i
Sinoči, na dan 751etnice smrti škofa A.; M. Slomšeka, je bila ob 18. uri v tukaj -1 šnqi mestni posvetovalnici svečana izročitev Slomšekove nagrade mariborskega mesta zaslužnemu kulturnemu delavcu, zgodovinarju in znanstveniku prelatu dr.
j, F. K o v a č i č u. K tej prisrčni slovesno-^katerihkoli gub ali razpok na . g0 prjSpeii številni mariborski kultur-ršini. Mnoge kovane odnosno nj delavci jn odličniki. Navzoče je najprej
je najprej
toplo pozdravil zastopnik razsodišča za podelitev Slomšekovih nagrad, nakar je
%
i uspesne nege
lepote brez dobrega mila
rv^rrs
M i LA
"H - -
J^ELIDA CVETIC MILO
posebno blago in učinkovito čudovitega vonja
Priliki ohlajevanja. Pri novi zlitim to ni spregovoriI mestni načelnik dr.’J uvan,! aj m je vsako pokanje kovine že vna- ki je najprej obrazložil ustanovo Slom-
prej in to radi svojevrstnega načina pridobivanja, nemogoče. Ormalit je splošno uporabna zlitina, ki nadomestuje tudi železo. Kemična sestavina, najmovejše. zlitine je zelo posrečena, ker jo lahko poljubno režemo in vzdrži do 500 stopinj toplote. Trdost ormalita se ceni na 1800 *lto 2200 kg/cm". Nova kovina, ki se izpluje doslej samo v Avstriji, se bo uporabljala prvenstveno za izdelovanje raznih delov v zrakoplovni’ ih avtomobilski industriji, kakor tudi za kovinaste dele 'daljnogledov, reflektorjev ter razne Manjše strojne dele itd.
Berlin ima že nad 200.000 vozil. Raj-lwvska prestolnica je po najnovejši statistiki prekoračila drugi stotisoč vozil. Po zadnjih ugotovitvah znaša današnje število vozil 200.795. med temi je 102.015 Osebnih ter 29.732 tovornih avtomobilov, 3004 avtotaksijev. 3207 vlačilcev, %1 omnibusov, 30.869 večjih ter 31.007 manjših motornih koles.
šekovih nagrad mariborskega sveta. Prvo nagrado prejme prelat dr. Kova-č i č, ki bo nosil naslov prvega Siomše-kovega nagrajenca. Saj si je prelat dr. Kovačič pridobil za obmejni Maribor, zla sti za poglobitev'znanstvenega in pred-vse mzgodovinskega dela nevenljive zasluge. Potem, ko je mestni načelnik dr. Juvan izročil odlikovancu nagrado s pergamentnim izročilnim pismom, se je prelat dr. Kovačič vidno ganjen, prisrčno zahvali! za odlikovanje, izražajoč željo, da bi Slomšekova nagrada dala Mariboru mnogo mladih kulturnih in znanstvenih delavcev. Z zaključnimi besedami je za tem mestni načelnik dr. Juvan zaključi! to prisrčno slavnost.
Kavarna »Rotovž«. V sl prostori popol ma in prijetno renovirani.
Popolna preselitev ,,Mariborske tiskarne44. Z današnjim dnem so se zadnji ostanki ,,Mariborske tiskarne" d. d. iz svojih dosedanjih dolgoletnih prostorov v Jurčičevi ulici 4 preselili v nov«) tiskarniško poslopje v kopališki ulici (). Nove telefonske številke ..Mariborske tiskarne" so 25-67, 25-(»S in 25-69.
> kuhinjskih oprem pri tvrdki
ir F. H0V3K
Maribor, Jurčičeva ul. 6
Slovo proj. Karbe. Med onimi, ki so bili po službeni potrebi premeščeni v 'Celje, je tudi g. pnof. Karlra, ki je služboval na tukajšnji drž. realki in ki je med tem že nastopil svoje novo službeno mesto. V prof. Karbi je imela mariborska mladi
Pariz—Kongo v 4 in pol dneh! Od 1«- ^ ve]j^ega prijatelja, vzornega vzgojite-jpsnjega marca dalje je v postav jen mec ^	rnladinoljtiiba.	Bil	je	mo-
žakarjem in Pointe Noire reden poštni blagovni in pisemski promet, ki ga oskrbuje zrakoplovna družba »Aeromariti-me«. Na isti zračni črti prevažajo tudi Potnike. Zrakoplovi rabijo iz Francije v Kongo 4 in pol dni, kar je vsekakor ve-lik prihranek na času, če pomislimo, da so za isto progo potrebovale kar cele tri tedne. Dvomotorna letala Sikorsky-Am-Phibien »S 43« so preletela na tej progi doslej brez katerekoli motnje ali nezgode 230.000 km. Povprečna- hitrost letal znaša 230 km na uro.
1800 km kabla ima danes Nemčija za gledanje in govorjenje ma daljavo po
ija
deren pedagog, ki je razumel mladino in ž njo čutil. Živahno se je udejstvoval v tuk. Fraincosk krožku, ki ga bo tudi tež-
Putnk - Maribor oiicijelna potovalna pisarna z bančnim odeikom in menjalnico posluje od 26. septembra 1937 v nov Hi prostorih v GRADU na Trgu Svobode, i Uradne ure: od 7.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure,
Avtobus k paradi v Metliko odpelje jutri točno ob 4. zjutraj izpred hotela Orel«. Priglašenci bodite točni. Na zamudnike se ne bomo ozirali. Defflar se ne vrne.
pozor! Gospodinje! Novost! Poskusite samo enkrat SUPER MILO »ZLATO« in ostali boste naši trajni odjemalci! lzvan-rediso ekonomično milo in zato poceni! Zahtevajte pri svojem trgovcu!!!
Privatna plesna šola Simončič. Začetek prijav otl 1. oktobra dalje. Sezonske ■novosti »Swing step«. Novi dunajski val-
ko pogrešal. Na novem službenem me-j k Voisovanie' dnevno Gosposka 20 1.
stu mu želimo io<h muo«o uspeha in je i ;	-	■	.
iskrena želja njegovih učencev, da bi se v *>*«** Achtis. koncert- . ,	.
kaj kmalu povrnil v njihovo sredo.
Nočno lekarniško službo imata ud danes naprej Maver jeva. lekarna v Gosposki ulici in Vaupotova lekarna na Aleks.an drovi cesti.
Iz banovinske službe. V višjo položajno skupino je napredoval;inž. Erik Eiselt pri banovinski vinarski im sadjarski šoli v Mariboru. — Premeščena ie uradnica
vpostavitvi najnovejše kabelske proge I prj ljubljanski policiji Rafaela Toplikarje-
Gcstilna Weber vinska trgatev, železničarska godba (SchonhCrr).
Trgatvena veselica! Moška in ženska podružnica CMD priredita v soboto 2. sept. ob 20. uri v mali 'iu vehkj dvorani Narodnega doma »vinsko trgatev« z godbo, petjem jfa plesom. Vstopnina 5 Din za osebo. Dohodek za božičnico obmejnim šolam! Pridi, kdor je naš!
Ruski tečaji (začetni m nadaljevalni)
Berlin—Mooakovo z odcepi Leipzig— . va k predstoiništvu mestne policije v Ma-1 začnejo s 1. oktobrom. Sdlnina mesečno Nilrnberg. Na vseh odsekih te proge, sta • riboni. — Upravnik banovinske bolnišni- "	’’	"	'......
»»stavljena dva takozvana široko tračna ;Ce v Slovenjgradcu dr. Alojzij Simoniti je kablja. tako da se lahko vrši gledanje in ; napredoval v VII. položajno skupino, tovorjenje na daljavo tudi med vmesni-mi postajami. Pri preizkušnji te na novo postavljene kabelske proge so ugotovili zelo zanimive stvari. Tako so nrimer poslali po kablu neko sliko iz Berlina v Monakom odkoder so je nato Zopet vrnili v Berlin. Proga med Berlinom in Mbnakovom je dolgo i 500 km in ima v razdalji vsakih 36 kilometrov enega, torej skupno 42 ojačevalcev. Na ta način se torej prenašajo slike z bliskovito naglico iz kraja v kraj, ne ozirajoč se pri tem na oddaljenost.
Radijski sprejemni aparati na dvokolesih. Na zadnji .britanski radijski razstavi v Londonu je bil med drugim razstavljen tudi mali radijski sprejemni a pa- jp.regledal rat. ki ga lahko pritrdimo na vsako dvokolo. S temi aparati bo torej odslej omogočeno vsakemu kolesarju, da bo med "vožnjo nemoteno sprejemal programe radijskih oddajnih postaj. Obseg najnovejšega, rekli bi tudi najmanjšega radijskega aparata, je skrčen na minimum.
Aparat sam je opremljen z malimi baterijami. slušalko ter se lahko pritrdi z vzmetmi na kolo tako. da tresljaji, ki Ostanejo med vožnjo, ne motijo brezhibnega sprejema. Aparat je precizno izdelan, sprejema lahko več postaj na kratkih valovih in je vdelan v posebno skrinjico, da se notranji deli na ta način zaščitijo pred vremenskimi neprilikami.
Med tovrstnimi aparati naletimo tudi na aParate, katerih notranji mehanizem je nameščen v lupim kokušovega oreha.
20 Din. Prijave v knjižnici Ruske Matice, sredo in soboto od 19.30 do 20.30 v Na-rodtnem domu, soba Maistrovih borcev.
Cercle francais. Francoski kroaek v Mariboru priredi zopet, naslednje tečaje*: 1. Francoski otroški vrtec ob ponedeljkih sredah iu petkih od 15.—16. v Gaokapjevi ul. 5, in iste tri dni od 10.—M. v Gregorčičevi ul. 4 L, ako se za te iH^pnjavi radostno število otrok. — 2. Tečaše za osno vno- in mcšeanskošolsko mladino ob. ponedeljkih in petkih od 15.—#6. v (Sanka»-jevi ul. 5..— 3. Ponavljalne tečaje za <srednješolsko mladino ob ponedeljkih impet-kih od 15.—1-6. v Cankarjevi ul. 5'in db torkih in petkih od 8.—M), v Gregoneiee-vi ul. 4 1. — 4. Začetniški in nadaljte-va»loi tečaj za odrasle ob torkih in petkih od 18.—19. na . realni gimnaziji, prit+ičje levo; v teh tečajih se predela ttona snw nižjih razredov srednje šole. — 5. Kjop-verzacijske sestanke ob petkih od 1*8KS)-19.30 v društveni čitalnici Gregorčičeva ul. 4 1. — Prijave se sprejemajo ob sse-dah od 17.—19, v čitalnici, 1. ok-tobsa in naslednji teden pa v tečajih samih ob zgo raj označenih dnevih in urah. Pouk seffio začel v ponedeljek 4. oktobra. Šolnina je za otroški vrtec 35 Din, za konverzacijo 21) Din, za ostale tečaje pa 30 Din mesečno; v oktobru se plača namesto šolnine letna članarina Din 40,
Užižell
daje pouk v kitari, havajkitap in mandolini po priznani;metodi. Informacije daje glasbena šola ,, Perc « (Mariboru, Oospotha ntt«n
Mariborski šahovski klub poziva svoje članstvo na sestanek, ki bo drevi ob V8. uri v kavarni »Aštoria« v svrho določitve postave za šahovski turnir, ki ga priredi Slovenska šahovska zveza v Trbovljah.
Ljudska univerza v Maribo*« prične s
svojim letošnjim kulturnim delom v' petek, dne 1. oktobra, in sicer v popolnoma nanovo poslikanih prostorih, katerih preureditev je izvedla mestna občina v Mariboru. Kot svojo prvo prireditev bo predvajala kultuni film Po Donavi od Pasava do Črnega morja v petek L okt.
Zanj so nastopili lepi srečni dnevi. V duhu je videl množice ljudi v knjigarnah, ki vprašujejo: »Ali imate pesmi Izidorja Btirgtalerja?«
Vsak začetek pa je težak. Pesnil je v potu svojega obraza. Končno pošlje pesnitev, ki se mu je zdela najveličastnejša, uredništvu -znanega tednika. Razume se, da se je podpisat s polnim imenom. Z mrzlično nestrpnostjo je pričakoval naslednjo številko. Iz-šla., je. Nož se mu je tresel v roki, ko je rezal list. Hitro je vse pesmice v listu. Njegove ni bilo med njimi. Goljufan je že hotel zavreči list, ko opazi rubriko »Listnica
uredništva. Izidor B..............«	Ali je to
za njega?
celo.
? Potne srage so. mu stopile na Precej truda ga. ie. stalo preden ie prebral sledečo opazko: »Pjjsnitev „Srce in bolest” prav obsežna^-Žal pa ie naš koš s takimi Specialitetami tako preobložen. da vas moramo prositi, da drugič za podobne izdelke uporabite lastni koš.«
Poln presenečenja je vrgel list. S pesniškim delovanjem je torej zaključil.
"Kaj neki zdaj?« se .ie vpraša! v isti uri. Sluča.i mu je prinesel odgovor.
List, ki ga je prevari! za toliko in tako lepe mule. je še vedno ležal pred njim. Mehanično je listaj, list za listom. In kaj mu je gledalo nasproti? ;>Kotiček ugank.« Tu so bile uganke, rebusi, šarade n drugi enaki problemi, poet temi pa drob-Vreme.	Dunajska	vremenska	napoved	; no tiskani srečni rešitelji ugank pretekov!.	da'	bo	jutri	lepo' Jesensko	vreme .j lega tedna.
Tudi zagrebška vremenska napoved nra- Današnji dogodek ga je napravil po-
inižnega in pohlevnega. Seveda je to ie
agrebška v,i. da je pričakovati
jpšega vremena.
skromna slava, a vendar je boljše nego nič. Začel je ugibati, reševati probleme in razgrinjati temne-, skrivnosti, ki so v tem kotičku prežale na reševalce. Ali je mogoče, da je rešitev, teh problemov tako težka? Morda pa mu- samo vaje manjka? Trudil se je več tednov zaporedoma na .enakih problemih. Končino se mu js vendar posrečilo zdrobiti enega teli trdih orehov. Takoj je poslal uspeli svojega truda.
V kotičku ugank v naslednji številki pa je pisalo mesto zaželjenega,imenika, naslednje:	»Prejeli	smo, najbrže radi
prelahko sestavljenih ugank, toliko pravilnih rešitev, da. nam radi pomanjkanja prostora ni možno objaviti Imena vseh p. t. pošiljateljev.«
»Torej niti tega zadoščenja s petitni-mi črkami v kotičku ugank mi ne privošči usoda!« si je mislil.
Bil je vedno bolj otožen in obupam.
Nekega dne, pravzaprav nekega večera, pa mu je posijal še po-slednji žarek upanja, ki pa je bil le svit zmote.
Ko je korakal zamišljen Po prav obljudeni ulici mesta, se je odprlo okno in nanj je padla p soda, ne posebno ic-pega značaja. Bolj od strahu kot od sramu. se je zgrudil na tki. Množica ljudi se. ie zbrala okrog njega.
V bližini je bil poročevalec zelo razširjenega časopisa. Pristopil je k njemu in rekel; »To je skrajna nepazljivost ju nesramnost, ki zasluži da Se javno ožigosa. Ali imate kaj proti temu, da v imenu javmosti objavim ime nesrečnika?« — »Niti najmanj!« odgovori hitro naš juttak. »Imenujem s-e Izidor Burgtaler, Bungtaler z mehkim B.
Naslednjo noč je prebil Izidor v velikih bolečinah z mrzlimi obkladki na glavi. Bridko ure pa mu je lajšala miseri na prihodnjo številko jutranjika.
Jutro je napočilo. Min-iia je sedma, osma, deveta ura, a njegov časopis, ki »a je navadno tako točno dobival, ni hotel iziiti. Končno pošlje slugo, da mu ga prinese, a ta je prišel nazaj z odgovorom, -da je državno pravdništvo zaplenilo to številko.
Leto za letom je minilo im Izidor Burng-taler je bil z vsakim letom bolj otožen in bolj tih. izgubljal je veselje jio .sveta, ki ni hotel niti enkrat objaviti njegovega imena. Boječe se je ogibal ljudem. 'Nekega tihe si je kupil samokres in v tihem gozdičku kraj mesta je poiskal prostor, da vzame slovo od lužnega sveta. Že je hotel sprožiti, kar mu šine neka misel v glavo. Bila je gotovo vesela, ker se mu je obraz prijazno nasmehnil. Hitro je odšel domov, odprl neko škatijo in razdelil vsebino po vseh žepih — potem pa nazaj v gozd — blisk, pok — in Izii-dor Burgtaler je 'ležal z razbito glavo na zeleni livadi.
Naslednje jutro je izšla v časopisih sledeča vest:	»Včeraj opoldne se je
ustrelil tik mesta v gozdiču mož boijših krogov iz dosedaj nam neznanih vzrokov. Več vizitk, ki jih je imel pri sebi v vseh žepih, izključujejo vsak dvom- o identiteti. Mislimo, da lahko z ozirom na nesrečneža zamolčimo njegovo ime.«
Torej niti po smrti mu usoda ni dovolila, da bi njegovo čudežno lepo ime z | vsemi peterimi samoglasniki in mehkim iB natisnjeno zagledalo luč sveta.
«RXEifSW
EBCB$EJ^rT
spotoMutta tadi Besattdiie
PRAGA, 25. septembra, »češke Slovo javlja, da pogajanja med romunskim zunanjim ministrom Antonescu in Litvino-vom radi še vedno odprtega vprašanja pakta medsebojne pomoči še niso dovedla do končnega sporazuma. Moskovska vlada sili k izpolnitvi pristankov, ki jih ie dal Moskv] svoječasno Titulescu. Romunija pa hoče prvenstveno definitivno rešitev besarabskega vprašanja. Ni iz-
ključeno da bosta obe vladi sklenili kompromis in da bo Romunija podpisala pakt z Rusijo, če se Moskva predtem odpove vsaki nadalnji zahtevi po Besarabiji. Tež koče pri pogajanjih se pojavljajo samo radi tega, ker stoji Romunija pred volitvami, ki bodo imele svoje odmeve tudi v zunanjepolitičnih problemih in vplivale na odločitev, kdo bo pri volitvah zmagal Titulescu ali kdo drugi.
Vovetjkik pmJmtgu fmed ffuukidot* iežlta tatdeu
MADRID, 25. septembra. Poveljnika Francovih • bojujočih se sil na madridski fronti, generala Vareda je zadela včeraj
■pri Cerro-Carabitasu neka granata in ga -težko poškodovala. Drobci granate so mu prizadjali tri težje rane.
Naslednji program pa bo obsegal vrsto zanimivih predavanj: o slikarju meščanske vojne Goyu, o češkem Jarku Bezru-eu, o Maksimu Gorkem itd. Nadaljeval se bo prirodoslovni ciklus in se nanovo uvedel ekonomski tečaj.
Ustanovitev novega društva. Dne 2. oktobra t. 1. se vrši ob 18. uri sestanek posestnikov novih hiš v Mariboru v Bir-tičevi gostilni pri klavnici v Mariboru radi osnovanja »Društva posestnikov novih hiš v Ljubljani«, podružnice v Mariboru. Ker je ustanovitev tega društva za vso posestnike novih Mš zelo potrebna in koristna, se vabijo vsi v Mariboru in okolici stanujoči posestniki novih viš na ta važni sestanek. Na tem sestanku bosta poročala tudi delegata Društva posestnikov novih hiš iz Ljubljane o razlogih za ustanovitev te prepotrebne podružnice. Zatoraj vsi na ta sestanek.
Še enkrat — obmejni sokolski praznik! Ze zadnjič smo opozorili, da se vrši v ne delijo 3. okt. t. 1. oib pol 3. uri pop. pri Sv. Marjeti ob Pesnici pri br. R. Krambergerju letni nastop tamošnje Sokolske čete ob sodelovanju njenega matičnega društva -Maribor IH. Zaželjeni so člani v krojih, prisrčno dobrodošlo pa seveda tudi ostalo članstvo ter Sokolu naklonjeno, narodno občinstvo. Iz Maribora z glavnega kolodvora vozi ob pol 2. uri redni avtobus, ki se vrača nazaj Ob pol 8. uri. Prijave udeležencev v svrho naročila več k prireditvi vozečih cenenih avtobusov sprejema do sobote 2. okt. t. 1. Sokol IIJ. Maribor (Krčevina). Ponovno kličemo In vabimo k marješkemu sokolskemu nastopu, ki. naj bo za vse bližnje in sosednje Sokole in narodnjake obmejni sokolski praznik.
Pri plašen ju škorcev našla smrt. V bližini domačije posestnika žerdina v Lendavi so našli v mlaki krvi mrtvo 181etno domačo hčerko Marijo žerdinovo, ki je imela na glavi veliko rano. Poleg nje je ležal samokres. Prvotno so domnevali, da je žerdinova izvršila samomor. Preiskava pa je dognala, da gre za nesrečen slučaj. Marija žerdinova je namreč imela veliko veselje s tem, da je streljala na škorce v domačem vinogradu, ki leži tik za domačijo. Ko je žerdinova tekla po strmem bregu, se ji je spodrsnilo in je dekle tako nesrečno padlo, da se je sprožil samokres in je krogla zadela nesrečno dekle; v levo sence.
Neprijeten doživljaj je imela trgovčeva hčerka Marica Korenova iz šmartna na Pohorju v neki tukajšnji kavarni. Ko je namreč včeraj dopoldne okoli pol 12. ure sedela v kavarni, jo je nekdo poklical k telefonu. Korenova je šla k telefonu. Ko pa se je vrnila k mizi, je opazila, da ji je izginila ročna torbica, v kateri je bila denarnica s 3000 dinarji. Korenova je zadevo prijavila policiji, ki sedaj poizveduje za storilcem.
Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je danes dopoldne obsodil 56Ietnega narednika-vodnika v pok. Franca M a r a t a iz Maribora na 22 mesecev robije, ker je lani poleti izvabil od posestnice Eme šepinger od Sv, Duha na Ostrem vrhu 900 dinarjev pod pretvezo, češ, da bo napravil prošnjo, da bo njen mož namesto 18 mesecev služil le 8 mesecev vojaškega roka. Marat pa je tudi nekatere druge ljudi ofmažil pod sličnimi pretvezami.
Tezenčani so si oddahnili. Letos v juliju in avgustu so se na Teznem vršile številne tatvine in so bili raznim posestni-
kom ukradeni razni predmeti. Tezenski orožniki so naposled izsledili in aretirali strahovalca, in sicer v osebi 251etnega kiju čavničarskega pomočnika Jurija Gosaka, ki se je moral za omenjene podvige danes dopoldne zagovarjati pred mariborskim kazenskim senatom. Obsojen je bil na 1 leto in 4 mesece robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let.
V borbi s podivjanim bikom je zadobil težke notranje poškodbe Ferenc J. iz Cerknice pri št. liju. V namenu, da pomiri zdivjano žival, je pritegnil vrv k sebi, kar je postalo zanj usodno. Podivjana žival se je z vso silo zakadila v Ferenca ter ga nasadila na roge. Pri tem metežu je utrpel Ferenc tako težke notranje poškodbe, da so ga morali nemudoma prepeljati v tuk. splošno bolnišnico. Stanje ponesrečenega je zelo resno.
Priglasni rok za gledališki abonma se podaljša do petka, 1. oktobra. Ne zamudite te zadnje prilike zasigurati si cenen obisk gledališča v vsej bodoči sezoni!
Bajno. Prejeli smo:	»Kako	pojmuje
mestna občina mariborska moderno ureditev mestnih ulic kaže najbolje primer sedaj v delu se nahajajoče stavbe v Cr-■tomirovi ul. pri tovarni Doctor in dr. Pogled iz TvoPii. ceste je naravnost bajen!? Kaj takega bi se pač nc smelo dovoliti. Z odiič. spošfov, Vač meščanov.«
Jagostovenska kntfga v Češkoslovaški.
Lepa je bilanca prodaje naše knjige na češkoslovaškem knjižnem trgu. Kakoir znano, je českoslovaško-jugoslovenska liga v Pragi izdate v maju 1936 v L. Mazačevi založbi serijo reprezentativnih del sodobne jugoslovenske književnosti. Propaganda za to zbirko, ki je bila silno sistematična, je rodila presenetljive uspehe, Ni minilo niti 12 mesecev in je navedena založba prodala 50.000 izvodov navedene serije, tatoo da ni bilo več mogoče ustreči novim povpraševalcem. Radi tega se je naveuena založba odločila, da izda drugi natis navedene serije v
40.000 izvodih. Ce upoštevamo, da so v tem času izdale tudi druge založbe razne prevode iz srbolir vatske in slovenske knjizeivnosii, potem ni nič pretirano računati, da je šlo v teku enega leta okoli
70.000 izvodov med češkoslovaško 'kulturno občinstvo.
Severna armada drži krepko svoje pozicije
Velike vojne operacije na manevr skem terenu med Kolpo in Gorjanci se bližajo svoji zaključni fazi. Včeraj je prispel v Novo mesto Nj. Vis. knez namestnik, ki se je s svojim spremstvom podal na opazovalnico v Radatovičih. Prebivalstvo ga je povsod navdušeno pozdrav Jjalo. Vreme je v »vojni coni« še vedno čmerno. Južna armada »modrih« pritiska na dobro utrjene postojanke »rdečih«, 'ki se odlično branijo, skriti v vejevju, drevesih in grmovju. Kino operaterji so na opazovalnici istotako v polni funkciji. Na teritoriju severne vojske je izpeljanih več tisoč km telefonskih zvez. Severni armadi je še celo vreme naklonjeno. Gosta megla pokriva vznožje in pobočja Gorjancev. Letalci južne vojske 'imajo težaven posel, ker ne morejo zaslediti sovražnika. Na drugi strani pa ovira megla tudi razgled naši severni armadi in uspešnejše obstreljevanje »sovražnikovih« pozicij. Po trodnevnih operacijah severne in južne armade so se znašle čete obeh armad v tesnem stiku. Severna vojska, 'ki obsega dravsko divizijo ter planinsko in konjeniško brigado je zavladala nad razvodjem med Kolpo in Krko in se utrdila v postojankah, ki iih krepko drži v svojih rokah. Južna vojska, v katerem sestavu so savska in vrbaska divizija, brzi in planinski odred se pripravlja na napad. Ob njenem desnem krilu sc koncentrirajo njene glavne sile. Odtod bodo skušali južni prodreti bojno linijo. Včeraj zjutraj ob 7. je prešla južna vojska v napad na vsej fronti. Cilj včerajšnjih operacij je, da sproži južna armada odločilen sunek. Južni 39.
ie bil vso noč v bojnem položaju, ležka strojnica strojniške čete čisti z »ognjem« sovražnikov teren. Nad Metliko visi pod nebom balon, ki dirigira ogenj težke armijske baterije; krog njega križarijo lahka in lovska letala. Težka artilerija obdeluje predvsem zaledje in skuša porušiti utrdbe. Severne trupe so storile vse, da obdrže svoje postojanke in so zlasti na levem krilu zaustavile prodiranje. Predsednik vlade dr. Stoiadino-vič in min. za promet dr. Spaho sta z jutranjim brzim odpotovala na manevrsko področje v Belo Krajino. Jutri v nedeljo se vrši v Metliki revija dela čet, ki se udeležujejo letošnjih manevrov.
Siavanska ofaatia
Slovaška liga
Skrb za narodno ogrožene in zapuščene brate je najzanesljivejše merilo za presojo notranje moči in življenjskih si-kakega naroda. V tem oziru so Slovaki na prvem mestu. Ko so se Slovaki osvobodili tisočletne tuje vlade, so imeli iz-redno malo narodno zavednega izobra-ženstva, zlasti svetnega, ki se je v ogromni večini pomadžarjevalo. Kako tudi ne, saj je bilo med 3640 ljudskimi šolami na sedanjem ozemlju Slovaške le 140 slovaških šol, a še te so bile vse cerkvene, dočim so bile vse državne šole izključno samo madžarske. Madžarski jezik im madžarski duh sta popolnoma obvladovala vse srednje in meščanske šole. Kdor je hotel dobiti službo, je moral biti Madžar ali pa vsaj madžarskega mišljenja. Ko je nehal ta pritisk in je dobil tisoč let zatirani slovaški narod svobodo, bi po zgodovinskih zakonih pričakovali, da bi se slovaški narod te svobode upijanil in pozabil na svoje najvažnejše naloge vsaj za dogledno dobo. Toda pod vplivom treznih in stvarno mislečih Čehov se Slovaki niso vdali iluziji, da bodo velesile trajno skrbne za nje in njihove meje. Zavedli so se, da jih morajo sami varovati in se sami boriti proti tedaj tako živahnemu madžarskemu revizionizmu. Zato so si v ta namen ustanovili Slovaško ligo (Slovenska Liga) s sedežem v Bratislavi. Pobudo za njo je dal Ignac Gessay, slovaški učitelj, ki se je po osvobojenju vrnil iz Amerike, kamor je moral pobegniti pred madžarsko jezo zaradi svojega narodnega delovanja. Prvotno se je omejevala Slovaška liga samo na bujenje narodne zavesti in na organiziranje protirevizio-nističnih zborovanj. Kmalu pa so Slovaki spoznali, da jim je potrebna podobna organizacija kakor je češka Šolska matica, zakaj mnogo zavednih Slovakov f2 dobilo po osvobojenju službo v poma-džarjenih slovaških krajih, kjer so bile šole samo madžarske in se jim je za*0 deca pomadžarjevala. Ker ne velja za
Svinjski sejem dne 15. 9. t. 3. je pokazal sledečo sliko. Prignanih je bilo svinj 106, prascev 9, skupaj 115 komadov. — Prodali so 23 komadov. Cene so bile, kakor sledi: prasci od 6 do 12 tednov stari so se prodajali po Din 75—140 eden. Pr-š uta rji 6,50 do 6,75 Din za kg, debele svinje 7 do 7,50 'Din, plemenske svinje 5,75 do 6.— Din, vse za kg žive -teže.
Konkurz je razglašen o premoženju trgovca Mitzky Geze v Središču ob Dravi, reg. pod firmo A. Lowy, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki ter izvoz jajc in sadja na veliko. Konkurzni sodnik dr. Fabiani, upravnik mase dr. IBan. Prvi zbor (upnikov pri sodišču v Ormožu dne 29. septembra ob 10.
Intervju leta 2037
»ftapd&te, prosim, v vašem časrjiku, da ima odbor za mevmešavanje silno važen novi pssdlae^BČG vprašanja'kontrole in sicer v zvezi z zadnjimi dogodki v Španiji.«	(iz	<Osišane£a	ježa-«.)
Slovaško čsl. zakon o manjšinskih šolah da mora država ustanoviti ljudsko šolo v jeziku tiste narodnosti, ki ima v šolskem okolišu vsaj 30 šoloobveznih otrok, mora slovaška deca v madžarske šole tudi tedaj, če jih je v okolišu nad 30. Skrb za nje je prevzela Slovaška liga.
V pomadžarjenih in ponemčenih krajih Slovaške je ustanovila od svoje ustanovitve — 294 šol, po večini ljudskih, razen 9 otroških vrtcev in gimnazije v Komarmi ob Donavi. Ko zgradi šolsko poslopje ali pa ga najame in preuredi Slovaška liga, tedaj včasih prevzame plačevanje učiteljev država, dočim mora liga še nadalje skrbeti za klopi, učila in druge potrebščine. Vendar pa plačuje v 113 šolah sedaj vse učiteljstvo, ki je plačano enako kakor drugod v državnih in deželnih šolah, namreč 815 Kč ali 1306 din čistih začetniki, dočim doseže v najvišji skupini učitelj čistih 2250 Kč ali 3600 din. Treba pa pripomniti, da so življenjske razmere na Slovaškem enake ali pa morda celo malo cenejše kakor v Sloveniji. V pretekli poslovni dobi je izdala Slovaška liga za šolstvo 4,963.619 Kč ali 7,931.890 din. Vsi njeni izdatki pa so znašali 5,988.519 Kč ali 9,581.632 .dim Podružnic ima nad 300, vseh članov pa nad 40.000. Sodelujejo vse politične stranke, vsi stanovi. Katoličani, Iuterani in ka.lvinci složno sodelujejo v vseh ob-čeinarodnih zadevah. Značilno je, da je med člani skoraj tretjina Čehov, dasi oni vneto podpirajo tudi svoje narodnoobrambne organizacije, v čemer se naj-bolie vidi, ikako utrjena je v vsej državi narodna in državna misel. Vsak član dobiva brezplačno časopis in letni koledar, razen tega pa je za smrtni slučaj zavarovan za 500 Kč. V centrali v Bratislavi je 14 stalnih nameščencev. Njena palača jo stala štiri in pol milijona Kč. V najemu ima dva kina. ima lastno založbo 'knjig, razen tega pa odaja v svoji palači trgovske lokale in stanovanja.
Ko bo v nedeljo 26. t. m. z odkritjem spomenika slovaškemu pesniku Hviez-dosilavu začela svoj občni zbor vpričo ministrskega predsednika g. dr. Hodže, želijo Slovenci Slovaški ligi tudi v bodoče toliko uspehov kakor doslej.
Prof. S-
v Mariboru, cine 25. IX. 1937.
V-T"'-ITT']'" •-»*• " _
Sfmšfce 0m§e
Jutršrcjš športni spored v Mariboru
Ob 8. izpred stadiona SK Železničarja:
Start h kolesarski dirki Maribor - Polskava - Maribor. Prireditelj Mariborski kolesarski podsavez.
Ob 9. na stadionu SK Železničarja: tned klubski lahkoatletski miting SK Železničarja.
Ob II). na stadionu SK Železničarja: prvenstvena nogometna tekma ISSK Ma nbor mlad.:SK Železničar mlad.
°b 15. na igrišču SK Rapiida; prvenstvena nogo metina tekma Čekovečki S|K:I'SSK Maribor.
Apostoli je zmagal. Boksarski dvoboj uied Marcelom Tielom in Apostelijem se Je končal z Apostolijevo knock out zma-^■0. Iagledalo je, da je Marcel Thiel že zmagovalec, ko je sodnik po deseti rundi Prekinil borbo in proglasil Apostolija za zmagovalca. Thiel je bil namreč v deseti iundi težko zadet po levem licu in se je Javil k deseti rundi s krvavečim obrazom. Ud.očitev je sprejel Thiel s protestom.
tlli'
Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 26. trn. Ob 8: Kmečki trio in plošče — 9.00: Čas, poročila, spored — 9.15: Plošče — 9.45: Verski govor (dr. Ciril Potočnik) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice
— 11.00: Otroška ura: Jurček in Jerica
— 11.30: Promenadni koncert godbe »Slo ga« — 13.00: Cas, vreme, poročila, spored — 13.15: Plošče — 17.00: Kmet. ura: Priprava ensilažrae krme (ing. Matija Avsec) — 17.30: Koncert lahke glasbe. Sodelujejo Radijski orkester in brata Golob (duet harmonik) — 19: Čas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura: Sodobna hrvatsika pripovedka — 20.00: Prenos iz Prage: Dvorak; Slovanski plesi, igra filharmonični orkester, dirigent: V. Tairch — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Radijski jazz.
Ponedeljek, 27. sept. 12.00: V sodobnem ritmu (plošče) 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Operni.-odlomki (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Koncert radijskega orkestra — 18.40: Pogled v bodočo sezono (vodja uprave prof. Fr. Koblar) — 19: Čas, vreme, poročila, spored — 19.30 •Nac. ura: Skandinavci in Jugoslovani (Luka Smodlaka) — 19.50: Zanimivosti -20: Mozartova ura. Sodelujejo: gg. V. Janko, S. Banvoec iln radijski orkester —
22.15: Prelovčeve samospeve poje Poldka Zupanova.
gdč.
Kaj je z Vošnjakovo proslavo? Te dni
se je naše časopisje spomnilo 100-Ietnice rojstva očeta slovenskega zadružništva, šoštanjskega rojaka ing. Mihe Vošnjaka, ki si je s svojim bratom dr. Josipom Vošnjakom pridobil ogromne zasluge na slovenskem gospodarskem in narodnostnem polju. V Šoštanju so se vršile priprave za večjo proslavo 100-letnice, združeno z vzidanjem spominske plošče. Kakor pa sedaj čujemo, ne bo nič in da je po izjavi nekega merodajnega čini-telja »vse v vodo padlo«. Mi in še mnogi drug; se s čudno kratko izjavo ne moremo zadovoljiti in bi radi jasnejše razlage. K zadevi se še povrnemo.
Strelske tekme. Minulo nedeljo popoldne so se vršile na strelišču šoštanjske Strelske družine tekme v streljanju, katerega so se udeležili tudi Celjani, Vran-čani in drugi. Izid tekem je bil: 1. Topol-šek (Šoštanj) 103 točke, 2. Blumer (Celje) 85 točk. 3. Amon (Celje) 75 točk, 4. Steinbach (Šoštanj) 74 točk, 5. Jevšek (Celje) 74 točk, Natek (Celje) 70 točk itd. Kljub neugodnemu vremenu je bila prireditev deležna lepega obiska.
§6SfUHUuske Gdežke
Na petkov svinjski sejem v Mariboru
dne 24. t. m. je bilo pripeljanih 283 svinj. Povprečne cene so bile sledeče: 5—6 ted nov stare od 75—100 Din, 7—9 tednov 85—110. 3—4 mesece 130—170, 5—7 mesecev 210—340. 8—10 mesecev 350— 440, 1 leto stare 630—780. Prodanih je bilo 101 komad. Mesne cene: 1 kg žive teže 6—7.50, 1 kg mrtve teže 9—11 Din.
Problemi elektrifikacije Jugoslavije. Te dni se je vršil v Beogradu občni zbor Saveza elektriških podjetij Jugoslavije, na katerem je bila sprejeta resolucija, v smislu katere se povdarja, da je elektrifikacija med primarnimi nalogami naše države. Pogoji za splošno elektrifikacijo j so povečanje konauima, dotok cenenega kapitala z dolgoročnimi plasmani, jasne .zakonske odredbe v vseh vprašanjih elektriškega gospodarstva, reguliranje vprašanja delovnega odnosa, zbujanje podjetniške iniciative ter opravljanje ali vsaj znižanje fiskalnih obremenitev. Radi tega savez elektriških podjetij Jugosla vije smatra za potrebno, da se čimpreje napravi zakon o elektrifikaciji, nadalje da se odpravijo državne, banovinske in občinske trošarine, prepovedo naj se vse samoupravne davščine na sirovine iii pomožna sredstva za proizvodnjo' električne energije, znižanje carine na stroje in material za elektrifikacijo itd.
Mali oglasi		ORIENTALSKE SPECIJALI-TETE kakor tahan halva, rahat lo-kum, mandulat turški med i. t. d. dobite vedno sveže v bonbonieri »Beograd«, Cafo= va 1, pri Union kino. 53?9 Posest
fcazno	ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE M. LEBEN Slovenska ulica 6, tel. 24-39, gradba elektrarn, električnih krajevnih omrežij, instalacija v hišah in tovarnah. Splošno poravilo kurilnih aparatov, likalnikov, kuhalnikov itd. po nizkih cenah. 5338	
JEDILNE IN SPALNE SOBE sBerane, politirane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah, mizarstvo In zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48		
		Na prodaj tristanovanjska HIŠA in 6000 m2 njive, oziroma stavbišča pri Sv. Miklavžu, pošta Hoče. Vprašajte v šoli istotam. 5315
JOS. TICHY IN DRUG Koiices. elektrotehnnično oo djetje. Maribor. Slovenska ul. 16. tel 27—56. Izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaioga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga po kon .mečnih cenah	SALONSKO KEGLJIŠČE RESTAVRACIJE SENICA ,v Tattenbachovi-je nad. vse okusno prenovljeno. V zimskih večerih je kcglanje v udobnem, kurjenem kegljišču prijetno razvedrilo. Zglasite se, ker le nekaj večerov je še klubom na razpolago. 5341	
		LESENA HIŠA s 1055 tn2 zemlje pri glavni cesti na prodaj. Sp. Dobrava št. 181 pri Teznu. 5318
		PARCELA 70 ml. sadnih dreves, 5 km od mesta, ob glavni cesti proti Koroški, 14.000 1112, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 5328
POHIŠTVO 'astnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizar-iev. Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t	PREKLICUJEM neresnične vesti, ki sem jih izrekel 0 gospodu S. Hanžel-u in se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnijskega pošto panja. L. Kolarič, Pobrežje. 5358	
		Novozgradba, 3 sobe, kuhinja vrt 28.000. — Trgovska hiša novozgradba, periferija 25-000 —	Jrscvska hiša. dobra točka, s trgovino in pekarno 85.000. — Moderna tristano-; vanjska vila po 2 sobi velik vrt 120'900. — Dobičkanosno' posestvo, 50 oralov, vinograd, velik sadonosnik 130.000 —	Posredovalnica »Rapid«, Gosposka 28. 55E1
Ce hočete res dober VINČEK Pii: ,potem morate v gostilno »Prešernova klet« priti. Sprejmemo tudi abonente. 4801		
	POPRAVILA RADIO APARATOV vseh znamk ceneno in hitro izvršuje Bezenšek, radioteh-nik, Vetrinjska 17. 5353	
NOVAK ni več na Koroški 8. ampak v Jurčičevi ul. 6 »Obnova«. 4977		
	MODERNO KOŽUHOVINO izdeluje in predeluje po najno vejših pariških in dunajskih krojih. Za prvovrstno izdelavo in solidne cene ter točno postrežbo jamči P. Semko, krznar. Maribor, Gosposka ul. 37. 5355	
		Kupim vinogradno POSESTVO cventuelno s prevžitkom. Ponudbe na upravo lista pod »Župnik«. 5350
SAMI SE BOSTE ČUDILI, da Vam za tako mal denar napravim obleko. Pohitite, Pridite si jo pomerit h krojaču Ivanu Rojsu na Zg. Tržaški cesti. 5192		
	Opozarjam da NISEM PLAČNICA za dolgove, ki bi jih naredil moj mož Alojz Komel. Marija Komel, posestnica v Košakih. 5358	Ugodno naprodaj novozidana tristanovanjska HIŠA Bolfenkova 18, Studenci. 5356
ODPRTI ROBAUSOV SUHOR dobite odslej tudi v trgovini Oert, Gosposka ul. 13 5008		
		VEC STAVBIŠC tudi na obroke. Vprašati Pobrežje, Sokolska 23. 5343
SOUDELEŽNIK aa zidanic dveh skupnih enodružinskih hiš, blizu Betnav-■ske ceste, se išče. Naslov se dobi v upravi, 5325		
	LCRENZ-RADIO. APARATI 1938 so prispeli. Zastopnik J. Bezenšek. Vetrinjska 17-1. 5354	
		MALA HIŠICA na Pobrežju se da trajno v najem. Naslov v upravi. 5344
Poceni naprodaj ENOSTANOVANJSKA HIŠA
lep rodoviten vrt. lepa lega. Cena Din 21.000. Lovska 27, Pobrežje.	5373
HIŠA
4 sobe in dve kuhinji, velik vrt, naprodaj. Nova vas, Bol-fenkova 19 pri Mariboru. 5388
Prodam
OKOVI ZA STAVBE
apno, cement, beton-železo, traverze, ter vso železnino in ves drugi gradbeni materijal, kupite ugodno in po zelo nizkih cenah v veletrgovini An-drašič, Maribor.	4902
Prodam
VINSKI SOD
400 1 Din 150.—. - Košaki, Aleksandrova c. 21 Rože. 5308
PRIA1A GRAŠČINSKA VINA
od 5 litrov a Din 6.—. Dr. Kokoschinegg, Počehova 91,
5324
PRODAM DVE POSTELJI
z vložki. Nova vas. Sp. Radvanjska cesta 28._________5339
~ PEC
velika železna obložena, traj-nogoreča za vsak (lokal sposobna poceni na prodaj. Pobrežje, Aleksandrova 99.
5351
KROMPIR
beli, kg 65 para postavno Ma ribor dobavlja Rigler, Pra= gersko.	5350
Na prodaj
ROČNI VOZIČEK
gare. Koroška 27. Lasič. 5359
Oddam solnčno
SOBO IN KUHINJO
z vrtom v bližini tovarne Thoma. Malgajeva ulica 11. Pobrežje.________________ 5337
STANOVANJE V VILI
ob Tomšičevem drevoredu, obstoječe iz 2 oz. 3 sob, terase, kopalnico, s pritiklinami, se da s 1. novembrom mirni stranki v najem. Ponudbe pod »Južno in brez prahu« na upravo lista.'	5340
ŠIVALNI STROJ
pogrezljiv, na prodaj. Slovenska 15, Simerl.	5380
Radi opustitve trgovine naprodaj
PULT. POLICA IN BLAGO-
Starinarna, Meljska c. 58. 5284
ZA GOSTILNE
porcelan, emajlirana in litoželezna posoda, kozarce in steklenice, ne kupite nikjer ceneje kakor v oddelku za kuhinjsko opremo firme An-drašič, Maribor.	4903
Naprodaj po nizki ceni ŠIVALNI STROJ.
TeziiOi Ptujska c. 36.	5314
Dve izborni
LONČENI PECI
poceni na prodaj. Vprašati -Kino Union«.	5332
RADI SELITVE
na prodaj dve postelji z noč= nimi omaricami. Zidovska ul 8-1. _  ____________  53831
MOŠKO KOLO
naprodaj. Ogledati Koroška c. 49, pri Dvoršaku. 5387
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
oddam. Strossmajerieva 28=11, vrata 9. Ogled dnevno med 13. in 14. ter med 18. in 19-uro. _________________ 5285
VELIKO SOBO
na ulico z uporabo kuhinje oddam. Jože-Vošnjakova ul. 21=11.	5352
OPREMLJENO SOBO
in kuhinjo oddam samo eni ggurnemu plačilu. Glavni trg st. 3._______________5342
GOSPODIČNO
sprejmem na stanovanje in hrano. Frankopanova ul. 14. pritličje.	5349
DVA FANTA
sprejmem na hrano in stanovanje. Studenci. Slomškova Ul. 21.	5349
GOLOBE
več vrst golšarjev, poceni prodam. Sokolska 19, Pobrežje.	5333
OPREMLJENO SOBO
oddam eni ali dvema osebama. Horvat, Slovenska 24. 5372
Stanovanje
POŠTENEGA FANTA
sprejmem kot sostanovalca. Loška ul. 5-1, vrata 7. 5309
STANOVANJE
oddam. Bolfcnkova ul. št. 3. Nova vas.	5327
Dvosobno, parketirano STANOVANJE
v novi hiši oddam. Eventuel-no 1 sobo in kuhinjo. Nova vas, Sp. Radvanjska c. 42. 5^40
STANOVANJE
sobo in kuhinjo, oddam 2 ose« bama. Studenci Kralj Matjaževa 44.	5,346
8!
ivnosti
30
Ah, livala, hvala vam, gospod!« je ginjena rekla. »Torej še živi... videli s>te J0; je lepa, kaj ne? O, ko bi vedeli, kako blažilne so vaše besede!... O, pojdiva, Pojdiva! Toliko časa sem hrepenela po teOi trenutku! Ne obotavljajva se več; vo ^‘te me k njej gospod! Pojdiva, pojdi-^3!«
Obrnila se je že k vratom, Everard pa w e zadržal.
"Kaj je vendar?« je vprašala mlada go-sDa. ki se je polastil nenavaden nemir.
»Nič. milostna gospa,« je odgovoril -Verard, »samo ...«
'Govorite!«
* Ali se ne boste ustrašili?«
, »Za božjo voljo, govorite vendar!«
'Vaša hči je rahlega zdravja m glejte,
ne pričakuje, da vas bo videla ... Močno razburjenje, nenadno svidenje bi jo zelo. vznemirilo in bi ji utegnilo zelo škodovati.«
»Kaj naj torej storim?«
»Nekaj časa bo treba še počakati.«
»Še čakati?«
»Nekaj ur samo... morda do jutri. Jaz pojdem k njej in jo bom pripravil na svidenje ... in jutri ob tem času jo boste lahko brez strahu objeli.«
»Ah, ali je to gotovo? Ali ml obljubljate?«
»Prisegam vam.«
»Dobro, pojdite torej gospod, pojdite! in mislite na to, da vas tukaj čaka mati, ki bo štela ure, dokler ne pridete z veselim poročilom.«
Everard se je priklonil in hotel oditi, ko ga je gospa Kuran zopet poklicala.
»Še eno besedo!« je rekla in pokimala z glavo na svoj žalosten način.
»Prosim, ukazujte!«
»Mislim samo na svojo hčer,« je odgovorila gospa Kuran, »in to je naravno, kaj ne? Toda še nekdo je, ki ga ne smem pozabiti, ki mu ne smem 'bati nehvaležna.«
»Kdo je to?« je dejal Everard.
»Gospod Morton.«
»Da, on zasluži.«
»Morton mi je bil vedno zvest, umrl je, ko je vršil moje naročilo... in hočetn, da bo vsaj njegov grob, v katerem počiva, vreden moje hvaležnosti.«
»Kaj pa nameravate?« je vprašal Everard in namršil obrvi.
»Pravično je, da zvesti služabnik popiva ob strani svojega gospodarja. Prenesti bom dala telo gospoda Mortona na Angleško.«
Everard se je prestrašen zganil.
»Ali se vam mar to ne zdi primemo?« je vprašala gospa Kuran.
»Oprostite, gospa,« je odgovori? Eve-
rard, »o tej zadevi bova govorila pozneje če hočete. Za sedaj se mi zdi važnejše...«
»Da, res je,« je dejala nesrečna gospa. »Pojdite, gospod, in Bog vam poplačaj vse dobro, ki ste mi ga storili, preden ste me poznali... Pojdite, gospod, opravite čimprej in poskrbite, da se kmalu snidem s svojo hčerko. O, kako sladko je izgovoriti to besedo.«
^ Everard je odšel zelo nemiren, premi-šljevaje, kje bi našel hčerko gospe Kuran. II. Volkuljina rešitev.
Ko je Everard zapustil gospo Kuran, je najprej sklenil, da obišče Blanko v-njenem lepem stanovanju.
Med potjo pa si je premislil in -krenil drugam.
Everard nikakor ni bil zadovoljeni z dogodki, kakor so se začeli razvijati.
(Dalje.)
Darujte za azilni sklad PRI
Novo volneno blago za lesen od Tekstilane Budefeldt
vodi v okusu, kakovosti in cenenosti, Gosposka ulica 14. ♦ Prosim, piepričajte se neobvezno » naši zalogi.	Oglejte	s:	izložbe?
Originalne mgpzemske cvefiiene tifibum ce!
Hijacinte, tulipane vseh najlepših vrst, narcise žafran (crocus). veternice, zlatice, Iris-lilije i. t. d. priporoča trgovina semen
šBerdais ■ Maribor
Telefon 23-51	5343
UaSOUlkUA
r. z." z o. p. MARIBOR, NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranilnih vlog nad 55 milijonov Din - Rezervni sklad nad 11 milijonov Din
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od 3 do 5°/«
ENOSOBNO STANOVANJE
takoj oddani. Taborska 22. ____________5354___________
Sprejmem 1 ali 2
GOSPODIČNI
na stanovanje in lirano. Taborska ul 9.	5347
GOSPODIČNE
sprejmem na čisto stanovanje in lirano po zmerni ceni. Plinarniška 15-11, levo. 5375
Prazno
SOBO IN KUHINJO
v sredini mesta oddam. Naslov v upravi.	5384
V naiem
HIŠICA
-ventuelno s pohištvom. 1000 nr' vrta, na periferiji, se odda zelo po ceni zanesljivim ljudem v najem. Naslov v upravi.	5319
Sobo išče
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom, sončno, iščem za oktober. Ponudbe na upravo pod »Ind. uradnik!-.	5323
Stanovanje išče
Stranka brez otrok išče SOBO IN KUHINJO
za takoj ali s 1 novembrom. Naslov pustiti v upravi. 5320
Lokal
LOKAL
pripraven za brivca ali krojača v novi hiši v Račah pri postaji ter 2 sobno stanovanje z velikim vrtom se takoj odda. Ugodno za vpokojence in železničarje. Vprašati v pisarni na Aleksandrovi cesti 10 v Mariboru.	5263
Pouk
ENGLISH LESSONS
od 1. oktobra Miss Oxley, Krekova 18/11.	4679
POUK V FRANCOŠČINI
konverzaciji in za šolo. Garantiran uspeh. Pismene ponudbe na upravo lista pod -j Poceni«.	5329
NEMŠČINA. ITALIJANŠČINA
po lahki, hitri metodi. Zajamčen uspeh. Tattenbachova uil. 27-1, srednja vrata. 5357
Službo dobi
Mariborska podjetje sprejme pomožno
PISARNIŠKO MOČ
zmožno slovenščine, srbohrvaščine, nemščine in stroje-pisja. Oferte na urpravo pod »C 31«.	5316
UČENKA
za trgovino se sprejme takoj. Naslov v upravi.	5346
proda poceni na mesečne obroke 5345	po din
mehanična delavnica Draksler,
itfari&or, Vetrinjska ul.11 - Telelon 23-79
SPREJMEM PRODAJALKO
znati mora slovensko in nemško. Nastop takoj. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Pridna«.	5334
UČENKO
za modistinjo sprejmem takoj Aleksandrova cesta 32, Helena Kvas.	5321
ŠIVILJA
za šivanje odej se sprejme takoj. Naslov v upravi. 5347
za
ZASTOPNIKA
spretnega in marljivega, dravsko in savsko banovino iščemo. Samo pri trgovcih z železnino dobro vpeljani potniki naj pošljejo svoje ponudbe pod šifro »Leseni izdelki« na upravo lista.	5350
KONTORISTINJA
dobra računarica. z lepo pisa vo se sprejme. Pismene ponudbe pod »Vestna« na upravo »Večernika«.	5342
Službo išče
ZAČETNICA
z malo maturo in odličnim uspehom te,r znanjem steno^ grafije in strojepisja, želi mesta v pisarni. Gre nekaj časa brezplačno. Naslov v upravi.	J	5357
PRIDNO DEKLE
veščo vsakega dela želi službo s 1. oktobrom. Naslov v upravi lista.	5381
"^GOSPODIČNA
19 let stara, čedne zunanjosti, prikupljivega nastopa, pridna in povsem zanesljiva, išče namestitev v delikatesni trgovini ali kot prodajalka. Službo lahko nastopi že s 1. oktobrom. Ponudbe na uprava lista pod »Uslužna«. 5385
Vinsko
trgatev
in pojedino domačih klobas priredi gostilna KOS na Meljskem hribu v nedeljo 26. septembra. Vabljeni vsi!
5311
IV
5344
kupi vsako množino
ARB ESTER
Dravska 15, tel. 26-23
o -C •rr _ - c O T3 >w
>n o ^ O.
-2 -Z -d ‘o
> 2 *>*§
»TRIBUNA" F.BAT3EL
podružn. Maribor, Aleksandrova 26
Št. 48.755/37.
Razglas o licitaciji
Mesino poglavarstvo V Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del za napravo Inunicijskih skladišč v k. o. Gorica pri Celju ponovno II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 11. oktobra 1937 ob 11 uri dopoldne v sobi št. 23 v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Nabrežje 20. septembra št. 2/II. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek Mznesek) odobrenega uradnega proračuna, ki znaša za posamezne skupine del:
'	1. Skladišče tipa	I................................Din	350.044-—
Skladišče tipa	II...............................Din
Skladište tipa	III .... ,......................  Din
Stražnica.......................................Din
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Staonvanjska zgradba  .................................Din
Stranišče in drvarnica.................................Din
Razna manjša dela......................................Din
Ceste in nasipi.............................  ■	•	■	Din
117.631*
108.075--228 479-76 216.218-19 16.147-01 77.500- -468.108’— •
Skupaj Din 1,582.202-96 Predpisana kavcija znaša Din 130.000'— za vsa dela skupaj, za posamezne skupine pa :	1. Din 36.000--. 2. Din 12.000- -. 3. Din 11.000--. 4. Din 23.000--.
5. Din 22.000--. 6. Din 2.000--. 7. Din 8.000'-. 8. Din 47.000--.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni mestnega gradbenega urada v Ljubljani, Nabrežje 20. septembra št. 2/II, soba št. 7.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 25. septembra 1937.
Predsednik: Dr. JUTO j&dleŠI€ 1. r.
Kupujta svoje po* trebitine pri nailh inserentlhi .
ih drugi mrčes, ki vas nadleguje v vaših stanovanjih uničuje
STINiCi
Pesinsekcijski odd. MP ©r	m	E.	S/3,
Maribor
Jamčimo za diskretnost in uspeh.
1128
RAZGLAS!
Ker sem svojo pekarno prezidal v parno pekarno prosim cenj. odjemalce, da me tudi v naprej počastijo s svojim zaupanjem. « Potrudil se bom kakor že dosedaj vedno, postreči svoje odjemalce v vsakem oziru s prvo* vrstnim pecivom.	5330
Genzker Ludvik
pekovski mojster
Maribor, Meljska sesča 23
din todto
9
k dokler traja zaloga, dobite pri sses
L TRPiH-u, Maipr, MiinisKa ulita Ij
Tudi ne pri preveč ugodnem vremenu še vedno samo
18,	^	*	H	•
5SOCHROM--ISOPAN 1SOPAN
Absolutno zanesljiv filmski materija!!
Razvijanje, kopiranje in povečanje pri nas hitro in solidno!
FOTO-KEMIKALIJi i.t.d.
Ivan Pečar, Gosposka ul. 11
5389
Opravilna številka IX I 1105/37-L;
Dražbeni oklic
Dne 3. novem ora 1937 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga; Pobrežje vi. štev. 707
Cenilna vrednost: Din
Najmanjši ponudek: Din 37.265-33
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih.ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX«
dne 4. septembra 1937.
. »h A0IBAD *	novi	P3!ais	Ba
vGntrflIS. IvsAKleUK Gosposke - Slovenske ulite
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Halboll varna naložba denarja, ker /amil xa vloge pri tel hranilnici Dravska banovina s telim svojim premoženjem in z vso svojo davil10 možjo — — Hranilni ta Isvriule vse v denarno stroko spadajoče posle to« n o in ku la n t no
Spre j e mb ^®®a;iSo3n*ifcmaoo?e«ovan"2 Podružnica: CELJE
'izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.