Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII, Ljubljani v saboto 13. maja 1854. List 3 8 9 9 krajnske kmetijske družbe. tak.° gotova, da ni treba, da bi se le od nas (Dalje.) ■MPI PU M ■■■■■ ipo terjena bila, in ker se je nadjati, da bi marsikdo Véliki zbor ----... j^ ..«WJU..J ^c* ui umiajftuu svoje močirne zemljišča rad drénažiti dal, ako bi Tretji oddelk pomenkov je bilo vse to, česar imel dnarja zato, je nasvetoval zboru: naj kmetij so podružnice in posamezni družbeniki želeli, ska družba brez odlašanja prosi si. deželno pogla , da bi dovoliti blagovolilo priprave za OU p V U A U U 11 1 V f ill JJUUU 111 V/filll l/A 1 11 U v 11 1 l\ 1 UVIVII^ KJ11U Vil l zboru v posvèt in sklep predložiti ali mu le na znanje varstvo V i m • m 1 1 ^ v f A II dati. Bile so pa sledece reci tega zapopadka: osnovo omenjene družbe. Na to je gosp. dvorni Gospod Kor en, predstojnik Planinske podruž- svetovavec grof H oh en wart, kot namestnik gosp. nice, je zboru nasvetoval: naj bi kmetijska družba deželnega poglavarja, besedo poprijel rekoć: da prosila, da pri obravnavi tistih servitutov 9 kteri v on v imenu gosp dezelnega poglavarja brez vložbe go j zdili zadevajo lés, pašo in druge gojzdne pri- ravno imenovane prošnje kmetijski družbi dovoli, pridelke, in ktere pravice imajo vsled naj višjega osnove omenjenega družtva se lotiti, ako zbor sklene « . 1 ^ • 1 • M to' Ah 1 f • * 1» 1 1 . V .m ~m m m ces. patenta od 5. julia it53 kmali v obravnavo vpeljavo takega družtva, in kadar je osnova go pnti , li aj mi »i3Ui\« vmua ui Luuma J iuva, nuj ju JJICUIUAI UUUU1 »1. UVIiVlUCUI U pOgia — postavila zastopnike za tište, ki imajo pra- varstvu. — Zbor je sklenil: naj se skusi vpeljava vico se posluževati gojzdnega lesa, paše ali druzih nasvetovane družbe, in je spodobno zahvalil go gojzdnih pridelkov, ker veći del vpravičenih nima spoda grofa za blagovoljno dovoljenje osnovavnega naj visoka vlada ure dom a (ex ofíicio) tova naj jo predloži odbor si. deželnemu pogla v teh zadevah potrebne vednosti 5 da žamogli pričetja. Gospod prošt Arko, predstojnik podružnice sami svoje pravice zagovarjati in so tudi dostikrat preokorni potrebne izvedenja dajati. — Sklep zbora Novomeške, jè prošnjo vložil: da kmetijska družba je bil: ta predlog glavnemu odboru prepustiti: ali podeli podružnici kmetijskih bukev in kmetijskega naj se predloži vladi Je kot posamna reč za okrajno orodja. Sklep zbora je bil: naj se ji pošlje oOiz T| I ^_ •_ ^ K _ M ^ 1___, r » M ^ ^ I ? ^ i. ^ L ^ • ^ .. « J « - ^ j • "f^ • _ i • • * . • tisov Pircovega „ ;n svilo reje" Planinsko podružnico, ali kot ohčinska zadeva. Gospod Trenc, predstojnik podružnice Ko stanjevško-Kerške, je zboru svèt předložil: naj bi se napravila družba za vpeljanje toliko ko ristne drénaže na Krajnskem, in sicer tako, je predloži! sledece nasvete: v er tna rja"in 50 iztisov„murvo Burgarjevo sejavnico za koruzo bo odbor za poskušnjo prihodnje leto tudi poslal Gosp. Bevk, predstojnik Ložke podružnice da namen te družbe naj bo: dnarno zalogo na praviti, iz ktere bi nepřemožní posestniki » Naj bi 9 9 ki ze ker vse priporoćila, vse prošnje in 1 • 1 • f I t # m it 1 • t t ê izgledi, da bi se ljudje sadjoreje bolj poprijeli 5 lijo svoje zemljiša drénažiti, za drenažo potrebni premalo izdajo, nečimernim posestnikom vlada zap o dnar na posodo dobivali, dolg pa bi šepotem veda la sadno drevje saditi in ga pridno gleštati, so bili v 61. listu od ž e n i n o v razloženi ^ 11 " * "" r v « v ~ v ^ v " " ' 9 uu,b Is" «V J/VWV«. ........ ..... na drenaženo zemljiše vpisal (intabuliral), dokler in naj bi se tišti nasveti Na leta 5 1852 v „Novícah" zastran 9 se v postavljenih obrokih (brištih) ne izplaca. to vižo bi se pomagalo manj premožnim kmetom« na poti postave izpeljevali, — Zbor je enoglasno I A V « V • « i fl . V V 1 1A V« 1 1«V -I11» i 1 1 li »• V 1£JU Ml Í7U llictllj jjl V/lli 1/JJlllUI aillVI/VllM 11W JJ V kji 1/ W f V J#JJJV1J V/ T Ullf JK-M KI \J 1 J V VllU^lUUIlU ki želé svoje mokre zemljišča po drénaži zboljšati. spoznal, da bi res treba bilo nemarne gospodarje log Dr. B le i we i s je, naznanivši zboru ta pred IJ1 • tJ 11/ I VV v i IX Ct li Cl 111 V OA AiMUl ti 1/CA J /1 t/ U— ^ iw^JUivuiu [/nwu «"»u ) "U ▼ % 11 vi«, besedo poprijel in poterdil veliko dobroto takih se kmetovavci ne morejo siliti lastnemu priđu siliti, ali vendar po poti postav njihlastni IVg , MCOtuu Jpupi JICl 111 pu ICI Uli vcimu UUUIUIV l«nm nuit»uru*v/i nv- in v i v^j u o i i i v i , vi/ družb, ktere so tudi na Angležkem tako osno- dobiček ne sili. Omenjeno je bilo pri ce priliki vane da družbiniki vložijo po 250 fl. za eno del- za sadjorejo so že nastopili veseliši časi 9 da ker »aut • 1.1 CL Ul U/iMlIilAl VIV^IJU JJU ^ II V/ 11 • Mi Cl l/liu UVI- MJIA o ti \M j \j i VJ v ov liv 11UOIUJJ11I ▼ \ ^vnui vii^i ^ nico (akcijo); nabrani dnar, kterega oskerbuje iz- se zdaj v mnozih krajih že mladina v šolahpođ voljeni odbor, se posojuje drénažnikom, in je tako učuje v sadjoreji in većina duhovnih gospodo v po naložen v ti družbi, da vlastníku nese po ali pridni ou sto na leto. Če ravno je korist take družbe očitna, sadjoreji in sami dajejo lepě izglede. V malo letih deželi in tudi mnogi učitelji spodbadajo je rekel dr. Bleiweis, in zahvalo zasluži 9 da je bo vse drugac tudi pri nas, ker se je že več let gosp. Trenc tudi za naše kraje to misel sprožil, prav veselo vnela ljubezen do koristne sadjoreje.^ Drugi predlog te podružnice je bil : naj bi se m 1 i bi utegnila vendar zdaj še pri nas prezgodnja biti. Kjer koli se kakošna nova reč vpelje v • v , i • 1 t 1 • 1 • 9 9 J° ki narji primorali, da bi mlevšino jemali po po stavi, ne pa kakor sami hočejo, ker zlasti sedaiiji čas. ko je žito že samo po sebi tako drago, se še mora jo pre m ožni si posestniki vpeljati ne iščejo dnarja na posodo; od malih nepremožnih nu j^ /juu cjamu pu ^^m• *u»v «v «v kmetov ne smemo pričakovati, da bi se nove reci po- bolj podražuje vsakemu gospodarju, kadar ga v pred poprijeli, dokler z I as tni m i očmí ne vi- mlin mleti dá, in zoper postavo premalo iz mlina dijo, da je res dobra; izgledi še le spodbadajo dobiva, ker si mlinar preobilno mlevšino jemlje. posnemanju Se potem tedaj, ko se bo drenaža Sklep o tem predlogu je bil: naj se si. deželno po tudi pri nas tako, kakor povsod drugod, razširila, glavarstvo prosi, da se c. k. mlinarska postava bo přišel čas za omenjeno družbo. — Na to je go- od leta 1814 mlinarjem vnović razglasi in potem spod odbornik Ambroz besedo poprijel in rekel, pa oštro pazi, da se zvesto ravnajo po zapovědí, da po njegovimisli naj bise ne odlašala naprava Gosp. grof Hohenwart je rekel, da bo deželno omenjenega družtva, ker koristnost drênaze je že poglavarstvo to rado storilo, ker take samopašnosti / 150 ne more vlada terpeti ; le čudno je to je rekel zato vstvaril, da bi enove ko naša zemeljska krogla, ^ odtok in pritok morja na zemlji pospeševal in prebivav- jemijejo preobilno mlevšino, čez mesarje in peke, cem zemlje še nektere nam neznane koristi napravljal? da ljudje godernjajo od vsih strani čez mlinarje, da daje vaga premajhna, da bi pa tak, ki dovanega misli, s e 1 in tožil pri se posko gosposki, ka Kaj — da bi poveršje kakšnega sveta, ki nekoliko mi lionov stirjaških milj znese, prazno in brez živih stvari dar se mu kaj tacega primeri, tega pa ni bilo? Kaj da bi bil neskončni Bog ta prostor pust slisati, in to ravno je vzrok, odpravijo. da se take napake ne in pražen pustil? V resnici, to bi se z modrostjo in «rn à % • m A* a v • •• a « « « « Predlog zastran ž i vinske solí je bil s tem řešen, da je ni ravno treba v Ljubljani po fl. dobrotljivostjo bozjo nikakor ne skladalo ! Ker pa to spoznanje še ni dognano, ostanimo le pri koristi, ki jo luna naši zemlji deli. Kako očitno se kupOVâtl, auipan , nuuiut wuij nufiu , ju uauiviu nu— movuvfH uivuih pi vtiuuudi. vvojh uh viurvaai j piti po 2 fl. 20 kr. v Pir ani ali Kopru v Istrii; svetu je Bog tek tako blizo okrog zemlje določii . • • • 1 • • • « « « • « • v « ampak komur bolj kaže, jo zamore ku- razodeva modra previdnost božja za člověka! Temu da ji sam več svitlobe daja, ko vse nepremične zvezde skup. ? prosto iz morja se pa ne more nikjer dobivati, ker sol spada med samostčržtva eesarske. i tem je ne le nase veselje, temuč tudi naše vgodnosti Zastran nadlog, ki jih delajo večkratne po- pomnožil, ker nam mesečna svetloba na naših potih in pri naših opravilih prav koristno střeže. In v koliki vodnje v Ložki dolini, se bo podružnici nasve tovalo, da naj, ker ta zadeva je le soseskina za deva zmoti bi bili glede letnega računa, ko nas ne bile se Ložka podružnica združi s Planinsko, spremembe lune, ki se tako redoma godé, čas vrediti ktera se ravno pripravlja milostljivemu cesarjupro- in preračuniti naučile? Računi učenih nas sicer truda V • li v » , « 1 I • Y I V • v • . « . « «1« « • . 1 • • mm snjo predložiti, da se na kakosno vizo s pripo oprostijo, da nam ni treba zavolj tega lune in njegovih močjo visoke vlade odpravili vzrok i teh povodinj, sprememb ogledovati. Al brez ogledovanja luninega teka ki na Notrajnskem toliko škodo delajo. (Dalje sledi.) Premišljevanje narave in previdnosti božje v nji Poslovenil Mihael Verne. Luna. bi bile vse koristi koledarjev nemogoce. Zgodovinske pisma Tretje pismo. Odlomek krajnsko-slovenske povestnice. Kraj na » to je » dežela od Soče do Save, je bila ob časih Julija Cesarja vsa rimska; on je bil čez Luna je svet na nebu, ki se naši zemlji s soncom krajnske planine ali čez Kraj cesto napravil. Pozneje vred prav dobrotljiva skazuje. In ko bi tudi sama na sebi (452 po Krist.) je Atila s svojimi siïnimi vlaki tod prevdarjanja vredna ne bila, bi zaslužila vendar zastran velicih korist, ki jih hodil » razdjal Emono in Oglej. Ko so bili leta 452 Ati naša zemlja od nje dobiva vso lovi sinovi preobladani, so se Sarmatje Limigantes (Lemki) naso pazljivost. Ze z golimi ocrni zapazimo lahko vse in Cemanderi, oboji slovenskega rodu, io nekteri Huni prikazni na luni. Temen svet je, in njegova razsvetljena pri Ma r i b or u (Castrum Martena) z dovoljenjem izhodnje- stran je vselej proti soncu obernjena. Da je temen svet rimskih cesarjev poselili. okrogle podobe, ki svetlobo od sonca dobiva, nas to lahko Iz teh naselitev bi se utegnila kaka dušna ali te- prepriča, da se njegova svetloba množi in manjša. Verti lesna posebnost štajarskih Slovencov razložiti? Leta 624 se okrog zemljo in doverší svoj tek v 27 dnéh in ne- po Krist. tako govori Fredegar (c. 48.) koliko urah. dimo » Kar pa na luni z golimi ocrni lahko vi- bili Slovenci zoper Obre (Avare) s perimkom Hune je bilo tako ni ravno najvaznise mnogo vaznišega se je s in zoper njih kralja G a ga na spuntali, kar pomočjo daljnogledov in natanjčnih obračunov znajdilo. prišlo: Vindi ali Slovenci so že od nekdaj Hunom kot Koliko hvale smo dolžni možém, ki sose, naše znauosti vojaki služili. Ko so se Slovenci vojskovali, so Huni v pomnožiti in čast vsigamogočnega Stvarnika med ljudmi stajah zbrani čakali. Ce so Slovenci premagali, niso razširiti, s takim preiskovanjem trudili, po kterem smo Huni imeli nič opraviti. Če so bili pa Slovenci prema- gani, so jim Huai k zmagi pomagali. Verh tega so Huni vsako zimo h Slovencom zahajali, njih žene in v stanu si naj visokejse zapopadke o nebnih svetih za dobiti! Iz njih težavnega ogledovanja vémo sedaj, da je luna, ki ji iz nevednosti velikost kakošne sklede da- hčere po sili jemali. Zraven druzih odertij so jim mo jamo, v primeri z zemljo znamenite velikosti. Poversje rali Slovenci tudi harač plačevati. Hunski sinovi od SIo- lune znese skoraj 663.042 štirjaških milj, in je tedaj venk rojeni niso mogli nič več tacih hudobij in odertij le štirnajstkrat manjše, ko poveršje zemlje. — Dasiravno prenašati, pokazali so torej, da kerv ni voda, in zoper je med vsimi planeti naši zemlji naj bliže, je vendar huosko rogoviljenje (saj gospodarstvo se ne more 50.000 milj dalječ od nje. Na poveršju mesca se imenovati) so se bili spuntali. kazejo razne lise, ki se tudi z golimi očmi lahko vi Ko so se bili z vojsko nad Hune vzdvignili ? jo dijo. Nektere so blede in temne, nektere pa svetle,ka- šel kupec Samo ž njimi. Slovenci viditi, da je serćen kor več ali manj svetlobe nazaj mečejo. Svetlejše lise in umen vojščak, so si ga kralja izvolili, in 35 let niso najberze nič druzega ko hribi, ki svojo visokost s je on srečno kraljeva!. Ko je bilo zapadno-rimsko ce senco kazejo, ki jo vedno od sonca proč delajo. In manj sarstvo (476) razpadlo, se je bil Teodoři k ostgotški razsvetljeni kraji so znabiti morja, ki po svoji naravi kralj polastil (okoli leta 489) Dalmacije, Norika, Krajne, veči del žarkov skozi se puščajo in jih le malo nazaj Njegovi nasprotniki pri lastenji rimskih dežel so bili fran- mečejo. kovski kralji, kteri so si jako prizadevali svojo oblast Te zapazke, zoper ktere se ne dá nič pametnega razširjati. Ob tej priložnosti so se lahko med Donavo in ugovarjati, nam ne kažejo lune tako majhne, kakor ne- med jadranskim morjem stanujoče ljudstva povzdvigovale kteri mislimo. Marveč nam velikost, daljnost in vsa na- in tudi širile. Med temi so bili Bojoari, Huni in rava tega sveta na nebu nov dokaz nezmerne mogoč- Slovenci. Slovenci so stanovali ob obéh stranéh nosti in modrosti našega Stvarnika lahko v roke podá. Drave pri Mariboru in ob obéh stranéh Save, to je na Al kaj > da ne imel toliki planet, ko je luna î nobe x/iovo pu luauuuru ni uu uucu buoucu j» , ut* Stajarskem okoli Celja, na Krajnskem in nekoliko tudi nega druzega namena, razsvetljuje? Kaj da ko da nekoliko noči našo zemljo na Horvaškem. Huni so pa bivali ob Muri in Rabi v bil Bog ta svet, ki je naši druzem kraji Štajarskega. Ko je Teodorik Italijo stiska!, -----—j-j- - -—j — "»e «'vv, jv uu»i zemlji tako mocno podoben, in ki je najberže iz enako mu za Norik ni bilo toliko mar, da so se mu bili litu 151 kajšnji narodi v varstvo podvergli. Oa jim je še poma da so svoje selišča po rimskih pastotah razširjali. V bolji čas od obeda Pili smo v dobri čas 9 — — —j- ------- r ~ .......... r-------- —j— ■» » «««u v«D, zdaj pa bomo v bolji -, uo- Tako so bili Huni spodojo Austrijo, Slovenci ali Krajni bri pomagali, bolji pa priskakali našemn brata domaćinu pa Goratan pridobili. Kar je bilo sicer ljudetev 9 ki so in kdor je na njegovem postenem obedua. noriski (to je, slovenski} in nemški govorile, so se bile do Po tej zdravici se napija v božjo, pa po tem začele Bojoari imenovati, ker jim je bila useč ne- ko duhovnik svoje končá, se napija, dokler vsi odkriti stoje f kdanja imenitnost Bojev, in ker so bili še šemtertje kaki ostanki tega ljudstva, in ker je bil njih voditelj en Đojoar, ter so se tako polastili noriških dežel in Vin-doličja. n . V slavo bo&jo. Pili smo v dobri in bolj cas 9 zdaj pa bomo v Pozencau. prelepo slavo božjo. Da nam pomaga Bog in lep % ▼ • fl « « %« « • V * » božja Slovanski popotnik Kdorkoli v slavo bozjo vstajal ter jo spominjal m se njej molil, njemu tud pomagala ona duši in telesu * Lepo nemško knjižico „das Vaterunser und die zehn Gebote, ausgelegt von Alban Stole" je slavnoznani gosp. 01 i ban pod naslovom: „Očenaš in deset božjih zapoved" poslovenil. To delo se ravno pri g. Blazniku tiska, ter kdor jo je pa pozabljoval ali v strahu svojem zagrešenji, ter je ni spomenil, božja 9 9 v srami, ali v B lepa Reči smemo, da bojo ljudje 9 bo prišlo kmali na svitlo. z veseljem po ti knjižici segli, ki ni kakošno navadno delce ampak je skozi in skozi posebno izverstno, cesar se naši bravci sami iz dvéh sostavkov prepričati zamorejo, ki sta natisnjena v letošnjih „Drobtincah" za poskušnjo str. 210 in 216. Celo delce bo 12 pol v 12erki obseglo. J. Korsak je přestavil v poljsko Dantovo „divina Comedia". i njega nepozabila, ampak mu bila naj bolja pomoćnica duši in telesu \u Po tej zdravici pojejo tu in tam sledečo pesmico dva po dva : 9 9 » Kdor pije vino za slave božje Pomozi mu Bog in slava božja! Pa kaj je lepše od slave božje In od večere s pravom stečene? (pripravljene). . V zdravje domačinovo. Zdrav mi bodi brat I.! Pili smo v dobri in bolji cas . vno> in v bozjo lepo slavo, zdaj pa bomo pili £JiX ĚJ Nek neimenovan pesnik poljski prestavlja serb- našega brata domaćina od tega poštenoga doma zdravje ske narodne pesmi Vuka St. Karadčiča. da je matica rusinska skle * „Zorja Galicka" piše, nila, izdajati v posebnih zvezkih sostavke zadevajoče zgodovino Galicije pod naslovom: Gališki zgodovinski zbornik, izdavan od gališko-ruske matice. Za zdravje njegove poštene glave, njegovih bratov in stri- sinov in sinovcov (bratrancovi, njegovih unukov čičev 9 9 * Iz Kotora se • v in odvetkov, in za zdravje vsakega od njegovega doma roda in poroda! Za zdravje njegovega kardela širokega in rala globokega! Za zdravje njegovega terdega in visokega slemena, in vsakega rodoega in tecnega se- podaril in udělil, to mu tudi Dalej piše „serbski dnevnik", ohranil, in k temu pridal, kolikor je volja in milost nje- pise v „serbski dnevnik", da ondi ruski polkovnik Kovalevsky spisuje življenjopis rajnkega vladika Cernogorskega. da v Kotoru slovanska čitavnica od dné do dné več pri mena; kar mu je koli Bog gova! Daj mu Bog vse, karkoli on od njega pozelel jatlov in podpornikov dobiva, ne samo iz mesta, ampak in za kar mu se molil, to mu dodeli, posebno sereno tudi iz sorodnih krajev. Med udi je ban Jelačič, pa- zdravje in junaško zdravje. Kodar koli naš domaćin in triarh Rajačič, general Kničanin in drugi imenitni možaki. njegova deca iz doma hodili, povsod se na srečo na- v»* I'IM Ceski pisatelj Zap je izdal „Zem ep is" za tretji merjali! Kjerkoli hodili, hodili po širokém potu red nizjih realk. Ministerstvo nauka je priporočilo njegovo lim obrazom! Med ptuj knjigo za solo. in s svet- brati in v tujih krajih bili 'f* V Peštu je přišel na svitlo slovnik madjarsko štimani in pribrani, od Boga pa pomilovani in dra Naš se brat domaćin povsod med ljudmi s svojimi govani ! brati slovaški in slovaško madjarski; zložil navodu madjarske akademije Štefan Jančovič. Cena obéh delov znese 2 for. ga je po hvalil, s sinmi pa hvalil in odměnil, z unuki ponasal iu • • /N «« V .. « i i « 1 v « I • *M • __ • I'l 1__I, dicil z odvetki pa nasledniki dičil in kincil, kakor se Ministerstvo Serbske knežije v Belogradu razpisalo več jo diči in kinči Jurjev dan z litsjem in zeleno travo, kri-žev dan pa (aufertni dan) z letom in cvetom in božjim mest za zdraviteljske o kro žne vsakim blagoslovom! Da Bog dá našemu bratu doma-službe (Keieârzte), v kterem izpisu pravi, da naj pro- činu v vsem srečo dobro, srečno in dobro tečno, polno sitelj za tako službo povér ali zna serbski ali kak in bogato, da mu ralo orje v globoko, kardelo pa hodi drug slavensk jezik. IU uugaiu, ua mu mi« wijv » , r** na široko, da mu je sleme terdo, od zemlje visoko 9 na V tiskarni Osolinski v Lvovu se tiska zgodovina zidu čversto in deleč glasno! bilo mu temelito, prej dobe naroda poljskega od najstarših časov noter do leta 1763 nespremenito ; ko bi se pa s časom tud spremenilo, Bog od H. Schmidta. Izhajala bo v posamnih zvezeib. ga spomenil, Bog mu pomagal, in nobeden mu nahuditi a! Ktero- Serbske zdravice Po Vuku. 9 ga spomenil, Bog mu pomagal, in ne mogel! Da Bog dá in pa velika milost božj koli naš brat seme iz doma iznašal, in čez hišni prag desno Pred vsem je opomniti, da napija navadno 9 kdor prenašal, ter ga z desno roko mahal, mahal ga bilo mu srečno, mahal ga na levo, rodilo mu lepo 9 v gornjem čélu mize sedí, in da od sramote ondi sesti spod mu Bog puščal in ne sme, kdor napijati ne vé. Prijateljsko zdravico (tukaj na številu peto) napija domaćin (hišni oče), pa jo na- ne- poslušajo; samo ne- zdravi svojemu sinu ali bratu. Kadar kdo napija hajo vsi drugi govoriti iu jesti, pa 9 ! Go ajal po njem, od neba mu i rodilo! v dno mu se koša tilo, v sredi se čverstilo, na verhu klasalo! na gumnu (podu, skednji) mnogo bilo, v hiši pa sparno rosilo, ter mu dobro in iep in tečno » 9 da naš kteri tam pa tam reče na tihem polahki: „amen, da Bog Ali. «------ Ali: „amea, Bog te slišal!" od Boga pa blagoslovljeno! Da Bog daruje brat domaćin v svoji hiši pod hišno streho sabira in čakuje versnih in izbranih (izvoljenih) ljudi, patrijarhov in do In takih zdravic je na številu sedem. Tu sledijo Skofov, duhovnikov in redovnikov, kume (botre) in prijatlov po redu: 1. V dobri čas od obeda. dobrih junakov svojih bratov Serbov 9 nizkih in ubogih 9 9 „Vse z dobrim časom, pa mirom božjem, da pijemo solznih in nevoljnih (žalostnih) in vsakega po se s križem križa in v Boga veruje brata, ki v dobri cas od obeda, da se nameri dobri čas na obeda dohajali na glas in njegovo cast in po obedu našemu bratu domaćinu in kdor je v nje- glas in srečni udelek (milošnjo) versni in izabrani zki in ubogi pa na Žejnega napojil, glad- govem postenem domu!" nega nahranil, golega oblekel iu vsakemu dal dober 152 in voljni napitek, to leto kakor mogel kakor bi sam hotel in mislil! do druzega pa Kdor mu koli iz hiše ho Novičar iz mnogih krajev dil, lep glas po vsem svetu nosil, kakor nosi bečela po medenem cvetul Z vsakim se prav ljubil, iu bratski ob-jemal! In kaj bi se več želeli? in našemu bratu doma- ćinu in njegovim bratom in deci, rodu in porodu daj nosti. Enake svetinje, kakorsne so tište, ki so bile na Dunaji v spomin cesarjevega zaročenja iz srebra po 2 in 1 fl. kovane, so se kovale tudi iz zlata za cesarjevo rodovino in za goste, ki so bili povabljeni k ti sloves- Bog lepo in dolgovečno zdravj (Konec sledi.) C. k. ministerstvo notranjih oprav je po ukazu Novičar iz austrianskih krajev od 15. aprila političnim gosposkam vodila predpisalo kako se imajo ravnati, ako se pri prepisih kakega zem-ljiša izvé, da lastnik prodanega zemljiša ni i mel pravice, ga na kose razdeliti in razkošenega pro v * ^ " * Iz zlatnega Praga. Ze nekoliko časa je tukaj dati; v tacih okoljšinah morata prodajavec in kupec v « • Vlil V « I wr « A • fl * rv • i • i« « « • i « ■ V • v poslopju vseuciliscinem n Klementinum" zvaném * od 3 mescih pismeno ali pa z besedo pri protokolu prošnjo perta velika umetniška izložba* Akoravno se še vložiti za tako dovoljenje, ker vlada ne more pripušati i mnogo slik (podob) pričakuje, vendar v ze sedaj število da so zemljiša na sila majhne kose zdrobe, na kterih Med nobena družina pošteno živeti ne more. Vradni du umetniških predmetov v izložbi znaša čez 370. zgodovinskimi obrazi, kterih je, žalibog! letos le malo najski časnik naznanja, da so Njih veličanstvo po sklepu viditi se je ? je jeden > o kterega krasoti in povestniški važnosti od 3. susca razun tistih 50 milionov, ki so se imeli v že mnogo v novinah skoro cele Europe pisalo. Ta našem cesarstvu najeti in so se že najeli, se ima še pravična hvala pa nam mora toliko mileja biti, ker gré v ptujih deželah najeti 35 milionov v srebru, kteri za mojstru slovanskému. Posebno je predmet tega jém je c. k. dnarstveno ministerstvo izročilo M. A. Roth slikarskega delà, ne manj pa izverstno zares umetniško šil du in njegovim sinom v Frankfurtu. Natanjčniše do razvedenje tega predmeta velike hvale vredno. Mislimo ločila se bojo pozneje na znanje dale. — Iz rusovsko UtĚ HHHM Lomnicky" od Jaroslava Čermaka, kteri si turške vojske ni nič posebnega novega. Silistria je še je za svoje delo izvolil nekdanjega dvorskega pesnika zmiraj v rokah Turkov. Rusi so malo YTaIahijo zapustili čeških kraljev, kteri je pa zavoljo svojih satiričnih pe- in se uterdujejo poleg reke A lute, kjer so nek velik sem od dvora kraljevega pregnan, na beraško palico most in nektere magacine na desnem přišel in na pražkem mostu za božjo voljo milo prepe- se na uni strani reke ustavili. Na ukaz vojskovodja val osodo svojo, da bi mu se ljudi smilovali in kak kraj- Paskieviča je bilo stanovnikom male Valahije na znanje bregu sožgali,ter carček za življenje prikazali. V tem položaju ga je tudi dano, da je rusovska armada sicer zapustila iz vojskinih naslikal kist Cermakov. Slavni slikar česki je učenec vzrokov malo Valahijo, da pane bo zapustila vélike belgijskega slikara (»allait-u v Parizu, kjer je več let Valahije, in da pride spet v Krajovo nazaj ter bo vsakega svoji umetnosti živel. — Še druga slika, od Engerta oštro pokorila, ki bi med tem utegnil potegniti s Turkom. v Rimu: ..Zajeti obitelji kralja Manfreda" je prekrasna; Edina večja bitva je bila poslednji čas pri Turnu, kjer ja se tretja : obraz Jana Lucemburskega * kako svojega sina hotel en oddelk Turkov čez Donavo planiti; pa Rusi so Vaclava (Karla IV.) v ječo deva, od českega slikara jih nazaj zadervili, da jih je dokaj v Donavi utočilo. Javoreka je tudi vse hvale vredna. Iz Gorenskega se piše Klemens Jansa po dolgem Zorislav. da je gosp bolehanji 22. dan p. m. „Danici", Francozki poročnik B a r a g u ey se je zavolj Grekov ka-toljške vere, kterih iz Turškega ni izpoditi připustil, s pervim turskim ministrom tako sperl, da je že hotel na Dovjem za pljučno jetiko umerl. Bil je rajnki dobra Carigrad zapustiti; nazadnje se je ta razpor vendar spet ? mil pastir veselega serca in zraven pa velik pri duša jatel rastlinoznanstva, ki hribih in dolinah iskat cvetlic poravnal, ali že je cesar Napoleon poročnika domu po S* je gnalo V ze kot učenca po klical, kjer mu je drugo službo določil; namestnik nje al za slabe njegove £ov Pa pljuča ni bil veliki trud, s kterim je sledil po rastlinah, r i grad. v se ni znan. Princ Napoleon je že došel v Ca-Sedaj nabirajo v Carigradu dve kardeli sercu njegovemu tako priljubljenih. Zaspal je v Gospodu se le 29 let star. Tudi položijo cvetllco serčnega spomina. Bodi mu zemljica lahka ! Iz Ljubljane. Le en glas je, da naj imenitniši vojskovod Austrije, prealavni maršal Ra deek i je v domaćem življenju neizrečeno prijazen in Ijubeznjiv in tako dobrega serca, da med velikimi gospodi mu jih je le malo enacih. To je lepo spet pokazal, ko je bil unidan v Ljubljani, kjer je na poti iz Dunaja na Laško čez » Novice" na njegovo gomilo w m V Pol jeo v, ki so začasno določeni v Sumlo. — Dan patrona Cernogore (5. maja), ki je bil določen za vzdigo zoper Turke, je mirno pretekel; okoli Cetinja stoji 8000 bojnikov, ki čakajo klica na vojsko. Da bi bila že an- bralo Serbija je po naj no-vejšem ukazu razdeljena v 5 vojnih kotarov; za vsaki strianska armada Cernogoro obsedla, kakor seje v nekterih časnikih, ni res. kotar je izvoljen en vojvoda, vsim pa zapoveduje slavni general Kničanin; tudi je povelje došlo vsakemu, ki ima 2 konja, da en ega pripravljenega ima za mogoče svojem gradu. Sprehajocemu se po bližnjem noc ostal na gaju se mu poklone gosp. Ka lm an, kteremu je oskerb mstvo Radeckovega grada izročeno. Komaj ga maršal za gleda potrebe. Sebastopola angleško-francoske barke V se niso začele bombardirati, kakor so se namenile. Voj ira ze pokliče: kje ste Kalman, da Vas ni me skovodja gerških vstajnikov jeizdajavca Gerkov skazal. general T z a v e 11 a s se k meni?" Gospod Kalman se spodobno izgovarja , da se ni smel prederzniti berž pervi hip nadležen biti. V tem pa seže slavni starček v žep in mu stisne nekaj v papir zavitega v roko rekoč: „vzemite to stvarico Stan kursa na Dunaji 11. maja 1854. 5 9 ki Obligacije deržavnega dolga / S sem Vam jo iz Dunaja za štruco prinesel v spomin 4'/ 4 3 0 86 '/, fl. I Esterhaz. srećke po 40 fl. 85 1 /, fl. 2 » 76 3/ / V V) 69 3/ 4 4 2 V) 56 7 43 V 2 i lahko, kako ginjen starega Radeckega". Vsak zapopade je bil gosp. Kalman od teh serčnih besed, s kterimi je nepričakovano dařilo přejel, ki bo njemu in njegovi rodovini vedno predrag, nepozabljiv spominek! Dařilo pa je bilo prelepa dragocena sreberno-zlata tabačnica, napolnjena s svitlimi Napoleondori. Oblig. 5% od leta 1851 B 105 Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 84 '/ . . 230 . . 123 Zajemi od leta 1834 » 183,9 r> » » 2 » 2 » 2 V) Windišgrac. Waldštein. V 57 w » 20 20 10 n n » 29 V, » 29% „ îo y M 6 fl. 21 Kegleviceve Cesarski cekini. Napoleondor (20frankov) 10fl.48 Suverendor.......18 fl. 20 Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 36 fl. Loterijne srećke V Terstu 10. maja 1854: 15. 00. 76. 13. 33 Prihodnje sreckanje v Terstu bo 20. maja 1854. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.