3. itmiks. f UMlnt t «* S. mu 1910. xini tem. „Slovenski Narod« velja: v Ljubljani na dom dostavljen: oelo leto.......K 24-— nol leta........ 12-— četrt leta ........ 6-— pa mesec •.......2~— v upravntttra prejeatan: odo leto ........ K 22-— S»1 leta........ 11 — trt leta........550 na mesec .......1 90 Dopisi maj ae frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it. 5, (L nadstropje na levo), telefon št 34. Izhaja vsak dan zvečer izvzemti nedelje in praznike. bisera« veljajo: peteroatopaa petlt vrsta ss enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat alt večkrat po 10 vin. Pri vač)m inserdjab po dogovoru. Upravaistvu naj se pošiljajo naročnine, reJrinsnacije. inserat! itd. to je administrativne stvari. ———— Posamezna številka velja IS vinarjev. ——— Na pismena naročila brez istodobne vpoalatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telsjon št. 85. .Slovenski Narod- velfa po posti: za Avstro-Ofjsko: « Nemčijo: celo leto.......K 25— , cdo leto.......K 28 — EmMi i;:.":::: frS I » ta vse druge dežele: na mesec........2*30 1 celo leto.......K 30*— Vprašanjem glede inseratov na) se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflova ulica št 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon št. 85 Hochenburjer in Plttrelch no delu. Novoletna imenovanja v justiei so vnovič pokazala brutalno krivie-nost vladajočega sistema. Onemogo-eenje vsake obstrukcije v državnem zboru, kar si štejejo abotni naši klerikalci v veliko zaslugo, sta justični minister Hochenburger in graški višjesodni predsednik Pittreich kvi-tirala, da sta pri novoletnem imenovanju pritisnila ob zid vse slovenske sodnike razen enega in pustila avan-zirati same nemške sodnike. Kaj takega, kar sta si dovolila Hochenbur-prer in Pittreich sedaj, se še ni zgodilo. Obenem s temi nečuveniini imenovanji se je zgodila pri ljubljan-skem deželnem sodišču prememba v razvrstitvi sodnega urudništva, ki tudi ni nič drugega, kakor namenoma in premišljeno storjena krivica slovenskim sodnikom na korist nemškim nacijonalcem. Svetnik Bosehek, zagrizen nemški nacijonalec, ki slovenskega jezika še zmožen ni, tako da uganja pri obravnavah najsmešnejše jezikovne budalosti, je bif doslej dodeljen kazenskemu odelku. Ta mož nima >ko-ro nobene civilne prakse in je notu-ričnn slaba moč, toda, ker je kazinot, ker je Nemoč in nasprotnik Slovencev, zato mu hočeta Hochenburger in Pittreich zagotoviti nadsvetniško mesto v Gradcu in preprečiti, da bi v bližnji prihodnjosti v »slovenski senat' pri graškem nadsodišču prišel kak Slovenec. V ta namen sta se morala dva odlično kvalificirana slovenska sodna svetnika potisniti v ozadje. To •-ta svetnik Toplak in svetnik Ko-blcr. Svetnik Toplak je bil iz civilnega prizivnega senata prestavljen na nižje mesto, v prvi civilni senat, svetnik Kobler pa je iz civilnega senata prestavljen h kazenskemu oddelku na me-to mlajšega Boseheku. Ta krivica je toliko hujša, ker je obče znano, kako daleč prekašata >votnika Toplak in Kobler proteži-ranepra Boseheka v vsakem oziru, tako daleč, da se jima reva Bosehek še primerjati ne more. Uoehenburger in Pittreich sta pač vodno dosledna v preganjanju in zatiranju slovenskih uradnikov. Tako kruto in brezobzirno, kakor sedaj, pa se justična uprava že dolgo ni upala rastopiti, celo ne na Kranj- skem. Nemško tiranstvo v justični upravi na Kranjskem je pri kipelo do vrhunca. To je pač samo mogoče, ker so klerikalci vsak nastop narodno - napredne stranke zoper te nečuvene razmere v sodni upravi spodkopavali in vedno, če ne drugače, pa s popolno pasivnostjo dajali podporo in potuho nemškemu sistemu v pravosodju, da bi za to svoje »lepo obnašanje* dobili koncesij in plačila na drugih ix>ljih. Solidarni volji slovenskih poslancev bi se vlada pač ne [ mogla ustavljati, a dasi se pri sodni upravi ne gre za nobeno strankar-stvo, nego le za skupno narodno korist, so se klerikalci vedno odtegnili vsakemu skupnemu nastopu ter prizadevanju narodno - napredne stranke še škodovali. Klerikalec izda vsak čas narodno korist, če dobi kako koncesijo za svojo stranko — zato pa lahko Hoehenburger in Pittreich divjata kakor hočeta. Ur:fflM preaonionie narodnih hGl&Df. Poštno ravnateljstvo v Gradcu m' je torej osmelilo izključiti iz pošt-j nega prometa dopisnice, na katerih sta nalepljena narod.kolka »20./ IX.« in Ptuju, in v Celovcu, Celju in drugod vračajo poštni uradi take dopisnice z opomnjo: »Geniass den Be-stiinmungen des Briefposttarifes Seite 37. Absatz 2. von der Postbe-fdrderung ausgesehlossen«. Ta določba pisemskopoštnega, tarifa, na katerega se poštni uradi sklicujejo, se glasi: Ks ist verboten aus&er den Kran-kierungsmarken den Korrespondcnz-karten irgend uelehe Gegenstiinde beizufiigen oder anzuheften. Jedoch konnen Name und Adresse des Empfangers, sowie Name und Ad ress ■ des Absenders auf aufge-kiebten Etiketten angebracht sein, velehe im auslandischen Verkehr die Ausdehnung von zwei zu fiinf Zentimeter uicht nbersehreiten diir-fen. Auch ist es gestattet auf der litickseite und auf dem linken Teil der Vorderseite dimne Papier * ijrnet-ten oder Photographien aufznkleben, im Verkehr mit Lngarn, den Oceu-pationsgebfet und Deutschlaiid sind auch anderwcitige Aufkie ungen auf der Kiickseite und auf der linken Half te der Vorderseite zuliissig. Die Abbildungen miissen sich von den Post- und Stcmpelmarken in Farbe. Form und Griisse -,<> auffallend un-terseheiden, dass sie mit diesen nieht leicht verwechselt \verden konnen. Auch darf dureh die A rt ihrer An-bringung z. B. um die Post marke oder neben ihr d i«4 Priifung der Kehtheit und l nversehrtheit der zur Frankierung verwendeten Markeu nieht erschwert werden. Die Auga-ben konnen auch auf Zetteln, die mit der ganzen Flaehe aufgeklebt sein miissen, angebrucht sein. Korre-spondenzkarten, aus deren Inhalt sich die Absicht von ['nanstandig-keiten, Ebrenbeleidigungen oder sonst strafbaren Handlmigen er-giebt oder auf denen Abbildungen oderandere Zusatze aitgebraeht sind, die einen unanstandigen, ehrenrlih-rigen oder politischdemonstrativen (harackter haben, werden von der Post be f o r d e r u n ge 11 a u sgee h 1 os.- » • n. Na to določbo pisemskopoštnega tarifa se je torej obesilo nemško ua-eijonalno praško poštno ravnateljstva, na podlagi te določbe je izključilo od poštnega prometa dopisnice, na katerih sta prilepljena kolka »20../IX.« in »Ptuj«. Poštno ravnateljstvo graško je zvijačno interpretiralo zgoraj citirano določbo poštnega tarifa. Po jasnem besedilu te določbe so izključene le podobe, ki imajo nespodoben, raz-žaljiv ali političnodeinonstrativen značaj. Tega pa narodna kolka »20. IX.« in »Ptuj« čisto gotovo nimata. Kaj je pa na številkah »20/IX.« ali na imenu »Ptuj« poli-tičnodemonstrativnegaCisto nič! Poštna uprava ima pri takih podobah pravico in dolžnost preiskati, kaj je na podobah samih politično-demonstrativnega. ne pa, kaj bi si utegnil pri teh podobah kdo misliti. Na dveh številkah in na enem krajevnem imenu ni in ne more biti nič po-Iitičnodeinonstrativnega in zato je izdana prepoved nezakonita in je drzno kršenje postave. Proti temu postopanju poštne uprave sta dani dve sredstvi za obrambo naših pravic: Družba sv. Cirila in Metoda ima kot založnica narodnih kolkov pravico do pritožbe in upamo, da jo uporabi, napredne poslance pa-prosimo, naj v državnem zboru ter v kranjskem deželnem zboru spravijo to zadevo na razgovor. Premembe v armadi? Po listih je te dni krožila vest, da je prestolonaslednik nadvojvoda i Fran Ferdinand spisal obširno kri- LISTEK. Spirlflstlčna seja na Silvestrov veter. Dan pred Božičem je zgodaj za-žarela borna petrolejka skozi malo okence podstrešne sobe v Martinovem predmestju. Janko Težak, še ne 40 Jet star mož, delavec v livarni za železo, s^di pri mizi in striže podobice, ostri lesene klinčke, lepi in deva lep zelen mah v red, glasno in enakomerno diha, le včasih mu uide iz velikih črnih izrazovitih oči pogled, poln žarne gorke ljubezni i>o dveh posteljah, kjer še spe njegovi štirje otročiči in njegova bolehna žena. Ko so jaslice že precej narejene, gre zakurit v štedilnik, ki je bil kar v sobi in skuha kavo, katere si natoči nekaj kar v železen lonček. Iz sklede, pokrite s krožnikom, s police vzame nekoliko koruznih žganjcev, ki si jih je bil skuhal že prejšnji dan, da jih ima mesto kruha pri kavi, hitro poje, postavi ostalo kavo na gorko, da bodo imeli dragi, ko se zbude, pokrije ostale žgance zopet s krožnikom, postavi jaslice na omaro, poljubi rahlo otroke in ženo. popravi si dolge in črne lase s tem, da kakor ne- jevoljen zmaje z glavo in naglo odide v tovarno na delo. Kakor megla ali senca se je vlačila bleda bolna žena okrog ognjišča in kuhala borno kosilce, ko nenadoma prineso v nosiluici štirje možje Težaka domov. Ni se zavedal, le stokal je, obraz mu je bil zmečkan in ves črn, raz prsi je bila koža potegnjena, leva noga dvakrat zlomljena. Onesvestila se je slabotna žena. Ko pa pride k sebi, ji povedo, da ga je nekam čudno zamišljenega, zgrabil transmisijski jermen in ga hitro potegnil trikrat, štirikrat med koles-ljein skozi. Potolažijo jo, da pride takoj tovarniški zdravnik in odidejo. Žena je moža klicala, zrni vala, močila mu usta in otroke svarila, naj ne plakajo preveč na glas, češ da to bolniku hudo de. Kar se nenadoma zdrami bolnik, široko odpre velike oči, silno se skloni, poljubi ženo, šepeta blagoslov svoji družini, bruhne kri, omahne — umre. Zdravnik pride, konstatuje smrt in odide. No, tak je tek življenja trpinov in težakov. V navadnem teku se je izvršilo vse drugo: hodili so ga kropit, časopisi so kratko sporočili o grozni nesreči, po cestah in ulicah ni bilo par dni nobenega drugega govora. Kjerkoli sta se dva sešla, sta pričela svoj dvogovor z vprašanjem: »Ali si že slišal grozno novico?« Za- ključila pa sta ga hladno z besedami: »Je že tako na svetu, no; se ne da nič pomagati.« Težaka so zakopali. Drugi dan pa že ni imela rodbina kaj v usta de-jati in na ogenj položiti. Ker je imel rajnki še nekaj zasluženega v tovarni, je šla vdova k tovarnarju Zaltar-ju, ki ji je odrinil 4 K, češ da bo do Novega leta že shajala s tem, potem se pa itak napravi obračun in bo dobila še ves ostali zaslužek. Hitro je bilo konec teh 4 K, žena z otroki pa je plakala, da bi se je kamen usmilil. Tako dobrega in blagega moža je imela in tako velika idealna ljubezen je vezala vse rodbinske člane, da se kaj takega le prav redko vidi. Zdaj pa bolna in zapuščena, pa mora gledati lačne otročiče, dati pa jim nima pod milim nebom ničesar. Tako je napočil Silvestrov da*v Zgodaj se je napotila vdova k tovarnarju, ki je pa niti sprejel ni, marveč ji dal po blagajniku sporočiti, da naj pride popoldne. Do poldne so šli vsi spat, da bi lažje prestali pekoči glad. Ob štirih popoldne zopet plaho potrka vdova na to var nar jeva vrata. Prišli ste obe njegovi, za možitev zreli hčerki in ji z ledeno hladnostjo povedali, da naj pride drugi dan, češ, da imajo dane* soarejo in da se nimajo Časa s takimi malenkostmi ukvarjati, raz- tiko lanskih cesarskih manevrov na Moravskem, katerih se je udeležil tudi nemški cesar. Kakor znano, so se ti cesarski manevri uprav žalostno obnesli. Severno armado je ko-m and i ral nadvojvoda Evgen in kakor je pač tradicijonalno, je tudi zmagal nad južno armado, ki jo je komandiral navaden general. Cesarjev zet je pri teh manevrih komandiral kavalerijsko divizijo, ki je bila v tej »vojni« popolnoma uničena. Strokovnjaki so bili edini v svoji sodbi: da je bila to resnična bitka, bi bila avstrijska armada doživela strahovito katastrofo; s to bitko bi bila izgubila celo vojno. Avstrijskim narodom se je ta izid cesarskih manevrov seveda prikrival. Pri nas pač velja mnenje, da davkoplačevalci ne smejo imeti jasnega znanja o akcijski zmožnosti armade, nego da jo morajo molče občudovati. Da je to mnenje krivo, tega pač ni treba šele praviti. Zdaj je prestolonaslednik o teh manevrih izdal kritiko in ta kritika se vjema popolnoma s tem, kar so strokovnjaki pisali v inozemskih listih. Po verodostojnih poročilih je prestolonaslednikova kritika jako ostra in vlada splošno mnenje, da se zgode v kratkem velike premembe v avstrijski generaliteti. To pomeni, da bo penzijski etat zopet znatno obremenjen, >icer pa se po naši sodbi ne bo dosti predrugačilo. Zanimivo je pač še nekaj. »Echo de Pariš«, ki je navadno jako dobro informiran, je mnenja, da je pre-stolonaslednikovo kritiko inspiriral nemški tesar, ki je bil pri omenjenih manevrih sam navzoeen in ki so ga spremljali prvi nemški generali. Nehote se vsiljuje pri tej vesti človeku vprašanje: Kaj je zdaj nemški cesar prevzel že vrhovno poveljstvo nad avstrijsko armado-J Poslanec dr. RyM o la-tinlzaciji naiih cerkva. Iz Trsta, 2. januarja. Na Silvestrov večer je bil priredil tržaški »Sokol« zabavo, ki je kaj prekrasno uspela in katere se je udeležilo ogromno število tržaških Slovanov, tako, da je bila velika dvorana in galerija »Narodnega doma« natlačeno polna. Prehod v novo leto je predstavljala živa slika, sestavljena iz Sokolov in Sokolić v kroju, na čelu jim starosta, poslanec dr. Rvbaf, ki je imel na ogromno množico obojega spola prekrasen novoleten nagovor. Gospod poslanec je najprej omenil razveseljivo in dosledno napredovanje sokolske ideje na tržaškem ozemlju, na kar je prešel na politično polje. Rekel je, da se mej avstrijskimi Slovani vedno bolj glasno čuje želja po združitvi vseh in skupnem nastopu proti skupnemu sovražniku Slovanov, do česar je upati, da prej ali slej gotovo pride. Govornik je na to v iskrenih besedah pozdravil hrvatski in srbski narod, rekši, da bo o sijajni zmagi Jugoslovanov nad skupnimi našimi klevetniki govorila — zgodovina. — Obrekovalci in razni denuncijanti so hoteli spraviti v grob Jugoslovane, ali bog je še pravičen, kajti ni dopustil, da bi se bila ta krivica zgodila. Jugoslovani vstajajo s ponosnim čelom, a v političen grob padajo osramočeni — nekoji drugi 1 Dr. Rvbaf je na to omenil poli* tično delovanje tržaških Slovencev in njih napredek, katerega se naši narodni nasprotniki tako grozno boje. — Napredovali bomo še bolj— je vskliknil govornik — ako bomo sledili i nadalje skupnemu eiljn, ako se bomo borili za svoja prava in obstoj z združenimi močmi proti našim neizprosnim sovražnikom! (Viharno odobravanje!) Nadalje se je govornik v zelo ostrih besedah dotaknil najnovejše gonje proti slovanskemu bogosluž-nemu jeziku in njega izganjanju iz istrskih cerkva. Ob času volitev — je zaklical — se je razlegal glas tržaških in istrskih Slovanov sirom naše domovine, in daleč preko njenih mej. Ta glas je pretresel naše sovrage obojih vrst in prestrašil tudi one eksponente, ki naj bi bili predstavitelji cerkve in vere. Ti poslednji so se zbali, da bi naš glas — kar pa po njih mnenju seveda ne sme biti — dosegel samo nebo, zato so se zakleli preprečiti, da bi se naš glas dvigal v višine ter se pridružili v gonji proti nam, našim političnim preganjalcem. Cerkvene oblasti so izdale ukaz, da narod naš ne sme bogu na čast prepevati in moliti v hiši božji v svojem jeziku, temveč v jeziku, njemu nerazumljivem. Kakor se šopiri italijanščina izvečine po vseh javnih uradih in institucijah Trsta in Istre, tako naj se šopiri latinščina po vseh naših cerkvah! To je parola cerkvenih zatiralcev našega jezika! ven tega pa da očeta tovarnarja tudi doma ni. Ne odšla, ampak opotekaje se je drsala nesrečnica iz grada in tavala po mestu. Pred marsikako pekarijo in prodajalno je postala in že je hotela iti prosit košček kruha za otroke, toda vedno je zmagala sramežljivost. Po večurni blodnji po mestu je mehanično korakala, sama ni vedela, kam, in prišla na pokopališče, kjer se je zgrudila na gomilo, pokrito s svežim snegom, ki je še vedno nale-taval v gostih, vodenih kosmičih. Omedlela je . . . Tedaj pa so se pred hišo Zaltar-ja razvrščale lepe elegantne ekvi-paže. Livrirani strežaji so odpirali vrata kočij, iz katerih so stopali ka-valirji in dražestne gospice v plesnih toaletah, pa z gorkim kožuhom ogr-njene. Spremljal jih je po stopnji-cah, razsvetljenih z nebroj žarnicami in pogrnjenih z mehko dragoceno preprogo, domač livriran strežaj. Pred vrati v salon jih je pozdravljal tovarnar Zaltar sam, črno oblečen, stiskal je roke, delal poklone, odka-zoval in navajal. Polne roke »dela« je imel. Kmalu so bili zbrani vsi vabljeni gostje v bajno razsvetljenem in lepo gorkem salonn. Zdelo se ti je, kakor da si v začarani deželi. Med palmami, filodendroni, dracenami in drugimi lepimi inozemskimi rastlinami so se vile po salonu stezice, označeue z baržunastimi preprogami. Večina teh stez skozi ta gozd rastlin je vodila ali na sredo salona, kjer je bila pogrnjena bogato obložena miza, ali pa v steklen balkon-ček, tiho zavetišče takih, ko so vsaj za trenotek radi sami. V kotu na levo od vrat je bil glasovir. Domača hči Elvira je izvabljala iz strun mehke, sanjave, razkošne zvoke, nek gospod pa je dodajal svoje sonorne, v srce segajoče glasove v čistem baritonu. Na migljaj tovarnarja poda vsak gospodov svoji dami roko in jo povede k mizi na prostore, označene na meniju, ki je bil na vsakem krožniku. Tiho se je pričela razkošna ve* cerja, malo se je govorilo, pa še to skrajno konvecijonelno, le toliko, kolikor so bili kavalirji dolžni, pozabavati svoje dame, da ni nastal mučen molk in kolikor se je čutil kdo poklicanega pohvaliti to in ono jed. Ko pa je odmašil sluga nekaj steklenic rdečega burgundea, zlatega mo-zeljskega in renskega vina ter solne-no gorkoto vsebujoča kaplandska vina, konstancijo in sherry, se ni bilo več treba truditi, da ae za hip prežene mučno tihoto, ampak so ae duhovi razvneli in jeziki sami od sebe razvezali. Začelo se ^o £* suloa^uzn » Ali tem poslednjim je dal naš narod po Istri sam zaslužen odgovor. Preganjalcem slovanskega b©> goslužja iz božjih hramov naj bo pa tudi s tega mesta povedano, da ae mi takim naredbam nikdar pokorili ne bomo! Ako prepode naš jezik is hramov božjih, bomo tndi mi zapustili latinske cerkve in šil molit boga tja ven v prosto zeleno naravo, kjer se kroginkrog razprostira tajinstvena hiša božja, kjer v naši molitvi nas ne bo nikdo preganjal In nikdo nadlegoval. Preganjalci našega jezika naj st zapomnijo, da se v tem pogledu ne odmaknemo ne pred kakim nemškim škofom, niti ne pred avstrijskimi orožniki! Viharno odobravanje množice, vskli kanje in živiokliei so bili priča, kako iz srca je govoril vsem navzočim dr. Rvbar. Vojaška godba je intonirala »Hej S.ovani«, Sokoli na odru so sneli čepice in peli z godbo, a množica naroda je stoje poslušala in si potem stiskaje roke voščila eden drugemu vse dobro. Deželni zbori. V nižjeavstrijskem deželnem zboru so, kakor se je že poročalo, nemški nacionalci vložili predlog, da bodi nemščina edini učni jezik na ljudskih in meščanskih šolah v tej kronovini. Krščanski socialci pa ne soglašajo s tem predlogom, ki bo vsled tega propadel. Pravijo, da se je že dovolj storilo za nemški značaj kronovine z znanimi jezikovuimi zakoni. — Veleposestniki nameravajo v kratkem vložiti predlog, da se dijete poslancem pavšalirajo. Poslan-ci bi dobili na leto 1500 do 2000 K. Kriza na Ogrskem. Lukacs bo torej vendarle novi ministrski predsednik. Imenovanje se objavi šele po prihodnji avaijenci. Odločilna avdijenca je bila včeraj dopoldne, trajala je pet četrt ure. Po avdijenci je povedal Lukacs zastopniku oficijelne »Budape^t r Korrespondenz« sledeče: ^Cesar je v>e moje predloge potrdil in mi je poveril nalogo glede sestave kabineta začeti potrebna pogajanja. V smislu cesarjevega naročila se podam v Budimpešto in bom vladarju v par dneh predložil ministrsko listo.« Kabinet bo sestavljen najbrže tako-le: predsedstvo in finance Lukacs, justica bivši minister Erdelv, notranje bivši drž. tajnik Jakobftv. honved seke. šef Hoffmann. poljedelstvo bivši drž. tajnik Feher, hrvaški minister Josipovich, trgovstvo grof Szerenvi in minister a latere bivši reški guverner grof Szaparv. Ljudska stranka bo novo vlado podpirala. Stranki neodvisnosti tudi nista, nenaklonjeni novi vladi. Lukacs v parlamentu ne bo predložil nove iDdemnitetne predloge, temveč ono, ki jo je predložil že Wekerle. Kreta. Iz Londona se poroča, da je ministrski svet sklenil poslati štiri angleške vojne ladje iz Gibraltarja pred Kanejo, da varujejo tursko suveren i tet o na Kreti. Grško. Vesti o nameravanem odstopu grškega kralja še vedno nočejo potihniti. Pariški list »Liberte« pa temu naspi-otno prinaša sledečo izjavo kralja Jurija: »Pojdem le tedaj, če izprevidim, da si narod želi mojega odstopa; doslej pa ni videti, da bi narod to želel. UoMuiKkl oMinsM svet Ljubljana, 4. januarja. Ljubljanski občinski svet je v svoji današnji seji pod predsedstvom župana Hribarja rešil one točke, ki so ostale nerešene na seji dne 31. decembra, Predsedstvena naznanila, Iz Prage je povodom smrti bivšega podžupana dr. Bleiweisa viteza Trsteniškega brzojavno kondoliral župan dr. Oroš. Rodbina pokojnega dr. Bleiwei-sa se zahvaljuje županu in občinskemu svetu za izraze sožalja in za venec na krsto pokojniku. Dr. Fran Zupane je daroval za mestne ubožce 50 K mesto venca na rakev pokojnega dr. Bleiweisa. Povišanje plač pomožnim uradnikom in uradnicam. Imenom personalnega in pravnega odseka poroča obe. svetnik Milohnoja o dopisu županovem glede preuredbe plač pomožnim uradnikom in uradnicam mestnega magistrata. Poročevalec pred luga, naj se za pomožno uradniško osobje na magistratu zahteva t v), kar se zahteva drugje; prednost imajo oni z maturo srednje šole. Dnevna piača se odmeri po dobi službenih let in sicer prvo leto po 2 K, drm?o leto po 2 K 50 v, tretje 3 K, četrto 3 K 50 v in peto 4 K. Po petih letih postane vsak pomožni uradnik. oziroma uradnica, če ni še prekoračil 55. leta starosti, magistratni oficijant v stalnem svojstvu in dubiva letne plače 1500 K, ki se polagoma z\ tša na 2100 K. Pomožni uradnik, ki dobiva že kako pokojnino ali mil «šeino, ne more postati definitiven. Kdor ima sedaj višjo plačo obdrži kot os bno doklado znesek, za katerega je va plača višja od navadnih plac. Pomožna uradnica se ne ?mc omožiti; 'čc se omoži mora takoj zapustiti službo. V>ti d • >e glede r.^ulacije plač stopijo v veljavo s 1 januarjem 1910. — Vsi predlogi se sp> o brez debate. Finančnega odseka i • < lla. Proračun mestnega loterijskega posojila za 1. 1910. s prebitkom 53.270 K, torej za 757S K več nege lani, se odobri: istotako proračun amortizacijskega zaklada mestu, lo-ter. posojila s končne številko 1,609.886 K. Odobri se dalje proračun splošnih ustanov, ki jih je 45. Pokritje znaša 19.146 K, petre - ia pa 1S.672 K. Odobri se dalje preračun zaklada meščansk vine s primanjkljajem 504 K. Poreč« si pridržuje pravico, da glede tega proračuna v tajni seji spregovori par besed o gospodar *. Končno se odobri proračun nega ubožnega zaklada s potrebščino 131.437 K. h kateri bo morala m na občina prispevati z 78.510 K. — Obe. svetn. Lenčc želi, raj bi se vsr.j onim ubožcem* ki dobivajo 20 v na dan, zvišali prejemki; naj se tndi zvišajo doklade. Župan odgovarja, da se je o tem že razmišljalo, kdaj pa se bo to moelo storiti, ne more reči. Na vsak načiu je p< I r^b-na previdnost. Stanovanjski kongres. Sklene se, da se mestna o ina po odposlancih ud« loži m<-dn i: !nega stanovanjska a kon^nv^a na Dunaju, na katerem bodo za-* pai države in ki bo obravnaval vprašanja, kako dohiti zdrava, dobra in < na stanovanja. Imena novim ulicam. V kratkem času bo ljudsko štetje, zato je treba glasom zakona ščebetanjem, ki je pa potem naraščalo in prekipevalo v razmerju prazne-čib se steklenic. Dol^ro je trajala ta večerja. Ko se je pa končala, je začela ugibati družba, kako zabavo naj prično, da si preženo čas do takrat, ko se prične ples. Predlagalo se je to in ono, toda zoper vsako zabavo se je oglasil tu ali tam kak pomislek. Kavalir domače hčerke Elvire predlaga, naj poskusijo s spiritizmom. Splošno odobravanje je sledilo, mlajša hči Martina pa je samega veselja stopicala in skakala, da so odletavala kratka krila od kolen. Hitro so dobili okroglo mizo in postavili zraven staro šolsko tablo, na mizo pa papir in svinčnik. Bankirjev sin iz mesta, ki je pred kratkim še prakticiral pri prijateljski banki v Curi h u,k jer se je mnogo pečal s spiritizmom, na katerega je prisegal, je prevzel aranžma. Nastane vprašanje, katerega duha naj citirajo. Elvira predlaga, naj se pozove duha pred osmimi dnevi v njihovi tovarni ponesrečenega Janka Težaka- Aranžer je bil s tem silno zadovoljen, češ, da je osmi dan po smrti najugodnejši. Posedli so, položili roke ob rob mize, da so se dotikali vsi prsti in pogasnili luči. Marsikaki dami je bilo čudno pri srcu, da se je pomak- nila bližje k svojemu kavalir ju. Niso dolgo čakali, pa se že dvigne miza na enem koncu, potem na drugem; nato začne plesati naokoli in nazadnje obstane v zraku. V tem treno^ku vpraša aranžer duha, kdo da je. Pokorno odgovarja duh, da je Janko Težak, 40 let star in da je pred osjimi dnevi umrl. Na daljna vprašanja je duh deloma povedal, deloma zapisal s svinčnikom na papir ali s kredo na tablo, da se bo Elvira še ta pred-pust omožila, da bo napravil tovarnar Zaltar kupčijo, ki mu bo nesla stotisoče, da si je ta ali ona dama psi tej in tej priliki osvojila srce tega in onega mladeniča, da bo prišla 20. aprila drugega leta repatica, ki bo ves svet oplazila, da pa ne bo nič hudega in bo človeški rod potem še bolj srečen itd. Nazadnje je povedal duh nekemu lahkoživemu gospodu, da bo moral vsled intervencije sodišča kmalu začeti plačevati nekemu preprostemu dekletu mesečno rento. Se enkrat je divje zaplesala miza, trdo padla na voščena tla — in zagorele so po salonu luči; ples se je začel. Med spiritistično sejo pa se je zavedla na grobu svojega moža Te-žakova vdova. Do srca jo je zeblo, osobito še, ko je pomislila, da otroci doma vsled gladu jokajo. Sklenila je roke, padla čez gomilo in ustni se določiti imena doslej se neimenovanim ulicam. Občinski svet sklene sledeča imena: ulica za Peterčevim zidom pri pokopališču se imenuje: Samotna pot. Ob Souvanovem travniku pri Koleziji: Zelena pot. Od Martinove ceste proti pokopališču: Savska cesta. Od Poljanske ceste ob dolenjski železnici: V jami. Od Ceste na Rožnik proti Čonžku: Večna pot. Steza ob železničnem prelazu v Rožni dolini: Pot v Rožno dolino. Pot za tobačno tovarno: Glinška uliea. Med MarČanovo in Paichljevo hišo na Mir ju: Ulica rimske legije. Ob zapadni strani nove obrtne šole: Ivan Mu r bikova ulica. Nameravana ulica od Streliške ulice proti Ambroževem trgu: Dr. Valentin Zarnikova ulica. Ob severni strani obrtne šole: Obrtna ul^ea. Od Opekarske ceste na Rakovo jelšo: Pot na Rakovo jelšo. Od Opekarske ensie proti cesarskemu paviljonu v iiestnem logu: Cesta dveh cesarjev. Od Gline proti Pasjemu brodu: Ceata na Pasji brod. Pot med Sv. P tra cesto in Ilirsko ulico: Mala steza. Južno od Paichljeve hiše: Marmontova uliea. Nameravana uliea med Tomanovo ulico in Dunajsko cesto ob I. državni gimnaziji: Gajeva uliea. Trg pred justično palačo: Slovenski trg. Trg pred 6entpetei>ko vojašnico: Stanko Vrazov trg. Trg pred Sv. Petra cerkvijo: Hrvatski trg. Predihaa ulica se prekrsti v Dr. Pmžakovo ulico po bivšem ministru Prr:zaku, ki se je v ministrstvu ved no prav toplo zavzemal za Slovence, riica za vrtom jubilejne ubožnic** dobi kot podaljšt-k Jenkove ulice tudi to ime; Istotako dobi ime Gorupo-va nliea podaljšek te ulice na vzhodni strani obrtne šole. Poročila šolskega odreka. Odkloni se prošnja nekaterih šol za dotacijo za nabavo cvetlic in evet-i ih stojal. Odobre se računi o preiti izdatkih mestnega dekliškega liceja za L 1909. in računi o porabi dotacije za božičnici na I. in II. uwt tnem otroškem vrtcu. Poročilo direktorija mestnega vodovoda. Prošnji g. Ivana Beleta na Lon rski : tezi za delni odpis troškov za ::\ z ■ njegove hiše z mestnim vodo vodom so ugodi in se odpiše 100 K. Vsi troski znašajo 255 K. Proračun za 1. 1910 izkazuje pokritja i 87.620 K in potrebščin«-163.183 K; prebitek torej znaša 25.437 K in je za 1537 K večji od iansk ga. Porodilo direktorija mestne elektrarne. Akumulatorska baterija št. II. so za daljno dobo desetih let zavaruje za 3685 K. Za prearedHo električne razsvetljave v nekaterih učnih sobah deki iškesra. liceja se dovoli kredita 175 kron. Odobri se proračun mestne elektrarne za L 1910 s pokritjem 330.500 K in potrebščino 304.758 K ter prebitkom 25.742 K. »Siovenčeva« suianičenja. Obč. svetnik Turk vprašuje 2u pana, kaj je resničnega na vesteh : ovenča« glede slabega gospodarstva v mestni elektrarni, ^upan odgovarja, da ne ve, kaj »Slovenec misli s svojimi sumničenji. Le toliko Lahko konstatira, da >: Slovenec mestno upravo načelno vedno napa da. Tudi napad na mestno elektrarno je iz trte izvit. Ob tej prilik * omenja, da je došlo magistratu od de/, odbora kranjskega neko uradno povpraševanje, nn katero se je že odgovorilo. V kolikor se to povpraše-vanje tiče elektrarne, prečita župan vprašanje dež. odbora in odgovore polglasno, toda presrčno tako - le mrmrali: »Janko, Janko, edini moj Janko, zakaj si zapustil mene, ki si me imel tako rad, zakaj si ostavil svoje nedolžne bedne otroke, da umiramo vsi gladu. Tisti, ki se jim na tem svetu dobro godi, ki živijo v razkošju in b:aženosti, f#avijo, da je po tem življenju drugo boljše življenje, da vži-vajo svojo srečo še naprej. Pa če je po smrti še kako življenje, Janko, Janko, tedaj te rotim pri živem bogu, pri neizmerni ljubezni, ki si jo gojil do nas, pri ljubezni, kakršne še nisem videla v nobeni družini, pri lepih, krasnih dneh, ki sva jih vklju-bu bedi uživala, pri svojem zdravju in pri svojem telesu, ki sem ti oboje žrtvovala, te rotim: osrlasi se, povej, kje dobim danes skorjico kruha, da otmem drasre otroke lakote, povej, kje je zakopan kak zaklad, kake Številke bodo prišle in kje najdem dobre ljudi, da se usmilijo mojih otrok ; in mene. Janko, srček dragi, nikar ne pusti, da poginejo gladu in mraza oni, za katere bi bil opetovano dal življenje . . .« Pritajen jok se čuje, veter zatn- j li, sneg se kar vsi pije, Janko pa se ne oglasi, pa kako naj se tudi oglasi, ko je ravno takrat zabaval razkošno, trdosrčno gospodo s svojim prerokovanjem« mest. magistrata. Eno vprašanje se glasi: Ali so zneski, ki so vpisani v proračun mestne elektrarne pod »raznimi dohodki« saldi ali samo prejemki!« Odgovor se je glasil: Saldi. Drugo vprašanje je bilo: Ali so anuitete ,ki so vpisane med izdatki, odklačilo ali samo obresti t Odgovor: Kakor že ime kaže, oboje; kajti anuiteta obseza obrestovan je in odplačevanje. Zopet drugo vprašanje: Po katerem merilu se dobivajo spe-eielne rezerve; ali niso prenizke? Odgovor: Niso. Na škodo dohodkom se se veliko preveč rezervira — tako se je izjavil odličen strokovnjak v električni stroki. Zopet drugo vprašanje: V katere svrhe so se porabile hranilnične knjižice, ki so v prejšnjih proračunih izkazane, sedaj pa ne več? Odgovor: Kako so se porabile, je v bilanci dovolj dokazano. Novo vprašanje: Kako se je I>o rabil čisti dobiček? Odgovor: V smislu sklepa obč. sveta. Na zahtevo, da naj se predlože računi za leto 1904. 1905 in 190G je odgovoril mest-ui magistrat, da tega ne more storiti, ker bi za to delo moral najeti posebno pisarniško moč. Na razpolago pa so knjige na magistratu odposlancem dež. odbora. Skrivati ni treba ničesar, ker je vse v redu. Kdor ima voljo in zna bilance pravilno čitati, se lahko o tem prepriča. Interpelacije. Obč. svetnik Predovič vprašuje, kaj je z mostovi na Barju, ki jih je zadnja povodenj porušila. Misli, da H bilo dobro, ko bi se mesto lesenih napravili kameniti ali pa železni. Zupan odgovarja, da so vsaj glavni mostovi že popravljeni. Kar se pa druge želje interpelanta tiče, ima za-oevo v roki že stavb, urad, le porodila še ni mogel izdelati, ker je z drugim delom silno preobložen. Isti obč. svetnik interpelira glede slal>ega stanja v spodnjem delu Poljanske ceste. Posebno neko ograjo v bližini nove domobranske vojašnice bi bilo treba odstraniti. Žu-oan odgovarja, da se bo po možnosti vse potrebno ukrenilo. Glede one 'graje se je sklepalo na eni zadnjih ^ej. — Nato župan javno sejo zaključi. Dnevne vestL + Kako dobro so informirani! Slovenec« piše: »2e pred leti so liberalci sami v občinskem svetu ljubljanskem slovesno sklepali o izpre-membi ljubljanskega statuta in vodnega reda, tako, da javnost še danes ne zna, kje da se nahaja tisti akt, ki so ga takrat ljubljanski »liberalni« mestni očetje sklenili.« Tako zabita javnost pa vlada samo v uredništvu »Siovenca«, ker druera javnost dobro ve, da -eži dotični akt že dolgo časa pri deželnem odboru. Meseca decembra 1909 je deželni odbornik dr. Pegan nasvetoval, da naj se celi akt predloži deželnemu zboru. Če je Mlo uradovanje deželnega odbora pravilno, moral se je ustavnemu odseku pri včerajšnji seji predložiti z drugim materijalom tudi dotični akt mestnega sveta ljubljanskega! -f Čudni nazori »Slovenca«. »Če M prodajal Pust v nedeljo gozd po zaroraj navedenih vsotah, doplačati bi moral Pust najmanj 5000 K!« — Gre se torej za neko zahrbtno pogodbo, po kateri bo moral Pust dežeM plačati več nego 5000 K. O prodaji deželne imovine veljajo posebni zakoniti predpisi! Kdaj in kako je odobril deželni odbor to pogodbo? Samo na to vprašanje prosimo odgovora, drugega pa nič! 4- Nemškutarski poštni uradniki proti slovenskemu narodnemu kolku. Na poštah v Celju in Celovcu se nahajajo uradniki, ki ne morejo videti narodnih kolkov »Ptuj« in »20./IX. 1908.« Da zadoste svoji vse-nemški strasti, vračajo dosledno vsa pisma in razglednice, ki so opremljene s tem narodnim kolkom, češ, da so takšne pošiljatve v smislu pisemsko postnega tarifa, oziroma posebnega ukaza poštnega ravnateljstva izključene iz poštnega prometa, O božiču in ob novem letu so prišli v LJubljano celi kupi takih pisem in razglednic, ki so jih vrnili iz Celja in Celovca, Slučajno smo dobili v roke dve razglednici, ki so jih vrnili iz Celja in Celovca. Na obeh je pri-tisnen narodni kolek »20./IX. 1908.« na levi sprednji strani v zgornjem kotu. Na razglednici, naslovljeni na prof. dr. I. Sketa v Celovcu je na sredi prilepljen listič s to-le hekto-jrraflrano uradno opazko: »Hetonr! Radmannsdorf. Gemass den Bestim-mnngen des Briefposttarifes, Seite 37, Absatz 2, von der Postbefčrde-rung ausgesehlossen. K. k. Post-und Telegraphenamt Klagenfnrt I.« Ta razglednica je bila dana na pošto v Radovljici 23. decembra 1908. — Druga razglednica je bila dana na posto v Rajhenburgu 24. decembra 1909 in je bila odposlana v Buče pri Mozirju. Prišla pa je samo do Celja, jo je zaplenil nemški poštni uradnik ter jo vrnil v Rajhenburg 4 to-le, takisto hektografirano opazko: »Retour! Korrespondenzkarten mit »Ptuj« und »20./XI. 1908.« sind zu-folge Anftrages der Postdirektion, Z. 109JS41/III. 09 von der Post-beforderung ausgesehlossen. K. k. Post- und Teleg.-Amt Ciili.« — Značilno je, da se uradnik v Celovcu sklicuje na pisemskopoštni tarif, uradnik v Celju pa na posebni ukaz poštnega ravnateljstva v Gradcu. Kako je potem mogoče, da Celovčan ne pozna ukaza poštnega ravnateljstva, ki ga celjski uradnik navaja v upravičenje svojega postopanja? To je vsekakor čudno in vzbuja sum, da je nkaz poštnega ravnateljstva, na katerega se sklicuje uradnik v Celju, najbrže docela izmišljen. Treba je torej priti stvari do dna. Zato pozivamo javno c kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Gradcu, naj nam pove, ali je res izdalo ukaz št. 109.541 III 09, s katerimi je izključilo iz poštnega prometa pošiljatve, na katerih so nalepljeni narodni kolki »Ptuj« in »20. IX. 1908«? V slučaju pa, da je ukaz, na katerega se sklicuje celjski uradnik, izmišljen, ali hoče z vso strog-ostjo postopati proti dotičnemu uradniku, ki se v svoji slepi strasti celo ne straši fingirati uradne ukaze, samo da zadosti svoji nemško-narodni zagrizenosti in nestrpnosti? Ako pa bi se izkazalo, da je graško poštno ravnateljstvo res izdalo ukaz, na katerega se sklicuje celjski poštni uradnik, pozivamo naše poslance, naj store potrebne korake, da se nauči spoštovati ravnopravnost Slovencev v državi tudi poštno ravnateljstvo v Gradcu. -f- Deželni odbor štajerski je imel prvo svojo sejo po novem letu včeraj dopoldne. Dr. Benkovič je utemeljeval predlop:, da se uvede volilna dolžnost. Posl. Jodlbauer je utemeljeval predlog na spremembo volilnega reda v občinah. Oba predloga sta se odkazala političnemu odseku. Slednjič so se rešile nekatere peticije. -j- Podivjnost ptujskih Nemcev* Iz Ptuja se nam piše:V Ptuju obstoji neka podružnica društva vsenemških železničarjev, pri katerem imata neki Gross in neki Vedernjak glavno besedo. To društvo je imelo pod zaščito župana Orniga dosedaj velik vpliv in je teroriziralo skoraj vse že-lezničarsko osobje. Kdor je hotel dobiti pri železnici službo ali delo, moral je postati Član tega vsenemškega društva, moral je biti nadalje naročen Ml nemškutarski list »Stajere« in vsak, ki je imel otroke, se je moral zavezati, da jih bode pošiljal v nemško šolo! Ker se novoimenovani po-stajenačelnik, ki je pravičen in popolnoma nepristranski mož ni hotel pustiti komandirati od teh ljudi, in je celo povzročil, da je bilo par kriča-čev odpuščenih oziroma prestavljenih, obrnila se je vsa nemška jeza proti gospodu postajenačelniku. V. temni noči preteklega tedna zbrala ?.e je podivjana dmhal pred stanovanjem gospoda načelnika na postaji ter mu priredila veliko mačjo godbo, prepevala vsenemške pesmi, ter tulila in hajiala, da je bila groza. Ker »i bilo policije blizo, vdrla je nazadnje v pisarno ter grozila službujočemu uradniku z revolverjem. Kes prava nemška kultura! — Protestni shodi narodno - na« uredne stranke v Gorici. V nedeljo je bil v Gorici protestni shod proti nasilstvom zveze Pajer - Gregorčičeve v goriškem deželnem zboru; jutri pa bodejo trije protestni shodi na deželi, in sicer v Komnu na Krasu, na Cesti v Vipavski dolini in v Tolminu. V nedeljo bodo shodi v raznih drugih krajih. — Slovensko deželno gledališče. Jutri v četrtek sta dve predstavi: popoldne ob 3. narodna igra s petjem in godbo »Rokovnjači« (izven abone-menta; za lože par), zvečer pa Jar-nova opereta »Logarjeva Krista« (za uepar-abonente). — V soboto se uprizori prvič duhovita in veleza-bavna angleška komedija »Sebasti-jan, veliki knez Georgijski«, spisal W. Somerset-Mangham, ki je danes eden najefektnejših komediografov moderne angleške dramatike. Komedija »Sebastijan« se vrši v grand-hotelu »Babvlon v Londonu in v »Ta-vemer-Hallu« ladv \Vanley. Dejanje je izredno napeto, presenetljivo, sila zanimivo, frapantno. Pisatelj je mislil očividno na afero grofa Ortha, ki je čudežno izginil ter se pojavljal v raznih poklicih križem sveta. — Prihodnji teden je premijera Pueci nijeve opere »Tosca« in takoj za njo se uprizori Fallova najnovejša opereta »Ločena žena«. — Slovensko gledališče. »Logarjeva Krista« se je občinstvu prav posebno omilila. Pri sinočni predstavi je bilo gledališče zopet razprodano in utegne biti tudi jutri. Opereta pač vleče. — Za dražbo sv. Cirila in Meto* da so nabrali sinčki narodne rodbine A. KanČeve: Zvonko, Maksoin Pavel 5 K 20 h in velik zavitek rabljenih poftnih znamki. — Iskrena zahvala mladim rodoljubom in njihovi požrtvovalnosti! — Živio! — Enako so darovale c. gojenke internata »Mladike« naši družbi večji zavitek rabljenih poštnih znamk. — Iskrena zahvala! — Popravek št. 512 obrambnega sklada družbe sv. Cirila in Metoda se f glasi: Šentflorijanski farizejci v Trstu »pri Francu« via Ircneo dclla Croce, pristopajo k obrambnemu skladu i 200 K v spodbudo tržaškim rodoljubom kakor Miklavžev dur in odrinejo prec 50 K. — Odbor »Napredno polit, in izobraževalnega društva za koUzej-ski okraj« vabi somišljenike, na današnjo domačo plesno veselico v vrtnem salonu »pri Levu«. — Politično in prosvetno društvo za K rakovo in Trnovo priredi na dan Sv. Treh kraljev, oh 4. popoldne v gostilni gospoda Sokliča, Ko-njuška ulica predavanje, h kateremu vabi vse svoje člane in prijatelje društva z rodbinami. Predaval bode občinski svetnik gosp. Matej Kothl o >Emoni«. — Občni zbor pisateljskega podpornega društva se bode vršil dne 'JI. januarja 1910 ob 8. zvečer v gostilniških prostorih »Narodnega doma« z običajnim vsporedom. Xa obilo 'ideležbo vabi odbor. — Cehi iu Slovenci. Dobri odno-saji, ki so že od nekdaj vladali med Čehi in Slo vene i, so se v zadnjih letih zelo poglobili in razširili. Vzajemno spoznamo drug drugega vedno bolj in ustvarjamo zdravo podlago za nadaljnje skupno realno delo. Prirejajo se češki izleti na Slovensko iu slovenski na Češko, češki kapital se naseljuje med nami in nam pomaga pri našem delu za gosi>odarsko osamosvojitev, slovenska literarna dela se prevajajo v češe ino in češka na slovensko, uaše dijaštvo v vedno večjem številu noseča češke visoke šole, odkoder prinaša novih idej v domovino, in zadnjič smo celo imeli v Plznji slavnost v korist naši »Ciril-Metodovi družbi«, s predavanji o ;msih razmerah, naši zemlji in naši kulturi. Vsaka stvar gre seveda bolje naprej, če je sistematično urejena in organizirana. Pred leti že je nepozabni Jan Lego v Pragi ustanovil J < ^kosiovensko društvo, ki je sistematično gojilo eeško-slovenske stike in si je v tem oziru pridobilo neprecenljivih zaslug. Po Legovi smrti so *. nalogo prevzela druga društva v T rairi: češki odsek Sloven- planinske- društva, sloven. akadem. društvi Adrija« in ^Ilirija« ter »Svaz ce-slov. studentstva«, in izpolnjujejo jo s hvalevredno vnemo. Pri nas v Ljubljani nimamo še nič stičnega, ukoravno bi bila ravno tu taka korporacija zelo potrebna. V Ljubljani živi prav mnogo Cehov, in vendar žive dpiramo pri njega trdfm bojn. Zaman bi bil ves trud učiteljstva, da ne pripomore k nj^ga boju tudi slovenska napredna javnost! Ni slovenske napredne javnosti samo moralna dolžnost, temveč celo ji je lastni interes, da podpira napredno nčiteljstvo, ker v naprednem nčiteljstvu leži naprednost šolstva in naroda. Ne s puhlo frazo ^prijatelj učiteljstva«, temveč dejansko pokažite, da se zanimate za šolska in učiteljska vprašanja s tem, da se vsi do zadnjega naročite na »Učiteljskega Tovariša« in podpirate po naprednih listih učiteljstvo v moralnem oziru, z naročnino pa v gmot- nem ozira* — Da je ne bode ne gostilne in kavarne, kjer bi ne bilo tega pomembnega tednika. Pokažimo, da slovensko napredno nčiteljstvo ni osamljeno, da je s njim tudi slovenska napredna javnost, ki ga podpira in brani! — »Slovenski Dom«, ki izide prihodnjo soboto, priobči poleg druge zanimive vsebine tudi podrobnosti o smrti cesarjeviča Rudolfa, po duhovniku preti tedni v Ameriki umrlega bar. Večere, ki je bil priča tragičnega dogodka v Maverlingu. »Slovenski Dom« izhaja vsako soboto in stane za vse leto samo 3 k ione. Naročnina se naj pošilja upravni-štvu >»Slovenskega Doma< v Ljubljani. — Iz šolske službe. V višji plačilni razred so pomaknjeni s 1. januarjem 1910. sledeči gospodje in sicer iz drugega v prvi razred: Ivan Potrato, učitelj v Št. Vidu pri Brdu; Josip Goderer, nad uči tel j v Starem logu pri Kočevju, Ivan Lokar, nad-učitelj na Hrušici, Josip Svetina, nadučitelj v Žalni; Ivan Okorn, nad-učitelj na Premu; Plorijan Rozman, učitelj v Krškem; Friderik Kaucky, učitelj v Kočevju; Josip Turk, nadučitelj in okrajni šolski nadzornik v Novem mestu; Anton Čadež, katehet v Ljubljani; ga. Marija Cepuder-Za-lesnik, učiteljica na Hrušici; ga. Neža Bregar - Droll. učiteljica v Zgornji Šiški: gdč. Frančiška Illerschitz, nadučiteljica v Ljubljani. Iz tretjega v drugi razred so pomaknjeni sledeči gos]x>dje: Andrej Lah, učitelj v Nev-Ijah; Josip Korošec, nadučitelj v Mošnjah; Friderik Pehani, nadučitelj v Trebnjem; Teodor Schuller, nadučitelj na Rakeku; Alojzij S^iuu, učitelj v Mavčičah; Peter Sire, učitelj v Mengšu; Pavel Šile, nadučitelj v Žirih; Fran Punčuh, nadučitelj na Vrhpolju pri Vipavi; Ivan Cvirn, nadučitelj v Leskovcu; Rudolf Horvat, nadučitelj v Zagorju; Fran Ivane, učitelj v Kranju: Tomaž Bi-tenc. učitelj v Dragatušu, Bernard Andoljšek. nadučitelj v Litiji; Fran Kopitar, učitelj v Šmihelu pri Novem mestu; gdč. učiteljice: Izabela [d. Fodransperg v Vevčah, Marija Iioos v Kranju, Ivana Dolina r v Višnji gori, Gizela Ekel v Novem mestu in ga. Amalija Koncilja-Bauer v Božjakovem. — Iz četrtega v tretji razred so pomaknjeni sledeči gospodje: Friderik Repovš. učitelj v Tržiču: Leopold Mani, učitelj v Sko-eijanu: Ivan I^evstik. učitelj v Zagorju: Karel Hlebec. učitelj na Ubeljskem: Anton Sila. nadučitelj v Brusnici; Ivan Strekelj, učitelj na Vrhniki; Ludovik Dermelj, učitelj v Cerknici sedaj na gluhonemniei v Ljubljani, Fran Fabine. učitelj v Svibnju; Viljem Zirkelbaeh, učitelj v Pod brez ju: Vineeneij Zahrastnik. učitelj v Škotji Loki; Adolf Harmel, učitelj v Cerknici; Ivan Petrovčič, nadučitelj v Kranjski jrori: Fran Kuhar, učitelj v Domžalah; Anton Turk. nadučitelj pri Sv. Križu; Ivan Kocijančič, nadučitelj v Dušeči vasi; Friderik Praprotnik, učitelj na Homcu; Jos. Ambrožič. nadučitelj v Čatežu pri Krškem; Andrej Škulj, nadučitelj v Tržišču: Matevž Peteri in, učitelj v Dobrepolju: Jos. Sbasehnik, učitelj v Nemški Loki: Fortunat Lampret, učitelj v Trnovem; los. Lipovec, nadučitelj v Bukovju, Julij Čenčič, nadučitelj na Vrenr gdč. učiteljice: Frančiška Mikec v Žu-žemperku. Fvgenija Kalan v Postojni. Marija Fajdiga v Šmartno m pod Šmarno goro, Evgenija Lapajne v Senožečah, Julija Jaklič, Amalija Preve na Koroški Beli, xn. Matilda Achatz - Gorjanc v Srednji vasi pri Kočevju, Marija Zgur v Tomišlju, Frančiška Valenčič v Starem trgu pri Ložu, Marija Drenik na Kalu, sedaj na gluhonemniei \ Ljubljani, Marija Detel a v Ljubljani, ga. Marija Levstik - Heoking v Zagorju, Juli jana Kos v Zolimljah, Ana Pfeifer in Zofijo Kalan v Kostanjevici, Marija dirk v Razdrtem, Marija Carli v Mrzlem polju, Zofija Grundner v Tržiču, Ana Mali v na Primskovem in Marija Barle v Prečni. — Iz poštne službe. Postnemu nadkomisaiju dr. Ivanu Slejkotu je podeljeno mesto poštnega tajnika. Poštni komisar Angelo Po jan i je imenovan za poštnega nadkomisarja. — Gerlovič zopet izziva. Studi se nam sicer, da smo prisiljeni pečati se že zopet s slavnoznanim vladnim detektivom Gerlovičem, toda v interesu vse javnosti je, da osvetlimo nastop in skrajno nespodobno obnašanje tega vladnega organa. Na novega leta dan se je zabavala večja družba v neki gostilni blizu vlade na Rimski cesti. Bilo je navzočih tudi več dam in otrok. Pri eni sosednih miz pa je popival Gerlovič s tremi drugimi tovariši. Obnašanje te četvorice je bilo že od kraja nad vse izzivajoče in vsi navzoči so se spod tikal i nad njihovim vedenjem. Višek predrznosti pa je doseglo njih obnašanje, in v tem se je odlikoval posebno Gerlovič, ko je začel hruliti goste, sedeče pri sosednih mizah. Ker so ga le €1 popola na— ignorirali, trznil m je priti celo k dragim mizam, kjer so sedele tudi dame in polival s svojim kozarcem. S svojimi tovariši in proti sosednim mizam je govoril tako nesramno, da ae je čuditi, da ni izkupil takih kakor pod Rožnikom. Slavni vladi in barouu Schwarzu pa le čestitamo, da ima take ljudi, ki uživajo njegovo naklonjenost. Na razpolago je več prič, ki bodo lahko potrdile vse, kako skrajno nesramno se je vedel omenjeni detektiv. Njemu pa svetujemo, da naj stresa svoje svinjarije v družbi enakih kompanjo-nov, mirne in spodobne ljudi pa naj pusti v miru! Le skrajni ]>otrpežlji-vosti ostalih gostov se ima zahvaliti, da ni dobil plačila, kakršno j=i zahteval s svojim obnašanjem. — Na novega leta dan no bili nekateri klerikalni petelini tako nadelani, da so v gosji vrsti korakali iz slaboglasnega »Fniona«, kjer se morajo ljudje z revolverjem braniti pred klerikalnimi napadi, v — ka-zinsko »švemo«, kjer je pusti Fran-celj tako xhajlal«, da je bil ves hri-pav. — Klub ljubi jan tili akademikov naznanja, da se vrši njegov običajni plesni večer v soboto, dne 8. t. m. v mali dvorani Narodnega doma. — Na občni zbor akad. fer. društva »Sava« opozarjamo, ki se vrši jutri, v četrtek ob 10. dopoldne v zgornjih prostorih restavracije »pri Roži«. Gostje, ki se zanimajo za napredek društva, dobrodošli! — Pevski zbor »Glasbene Matice« v Ljubljani priredi svoj plesni venček v sredo, dne 12. januarja 1910 v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma« v Ljubljani. Svira slav. »Slovenska Filharmonijam. Začetek ob 8. zvečer. Toaleta promenadna. Vstopnina: Za člane pevskega zbora »Glasbene Matice« in dijake 1 K, za nečlane 2 K. — Vstopnice se dobivajo v trafiki gospe Cešarkove v Šelenbur-govi ulici in na večer plesnega veuč-ka pri blagajni. — Športni ples. Na razna vprašanja izjavlja odbor, da so se vabila razposlala samo članom, to pa le radi tega, da se preprečijo vse neprijetne pomote, ki so bile sicer pri sličnih prireditvah v Ljubljani vedno neizogibne. Odbor vabi tem potom vse znance kluba in prijatelje športa ter prosi svoje člane, da povsod širijo zanimanje za to prireditev. Z dekoracijami v veliki dvorani se je že pričelo ter si je zabavni odsek nadel nalogo tudi v tem oziru vzdržati ples ne le na lanski višini, temveč j>o možnosti zunanji vtis plesa letos še povečati. Oziralo se je na vse stroke športa, ki jih goji klub in upa deko-raeijski odsek. da se bodo v tem okviru združili vsi klubovi odseki v pnv veselem plesnem razpoloženju. — Slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani priredi v nedeljo, dne f>. januarja 1010 zabavni večer s plesom v veliki dvorani Narodnega domaPri oknu sva molče slonela, h) I. M a jer: »Tičica«, četverospeva, pojo gg. Dražil. Te-kavc, Bogataj in Lebar. 3. A. Ne-dved: »Kranjska dežela««, baritonsa-mo-«pev s spremijevanjem klavirja, poje gosp. Vouko. 4. F. S. Vilhar: »Na vrelu Bosne«, /bor z baritonsa-mospevom g. Vouka. II. Komični prizor: Potujoča koncertna kapela. Kosturniran humoristieen prizor za moški peterospev s spremljevanjem klavirja. III. Godba: Pomnoženi »Ljubljanski sekstet« na lok. Po končanem sporedu, pred polnočjo iu po polnoči: ples. Do otvoritve plesa bodo v dvorani mize pogrnjene. Začetek ob pol 8. zvečer. Konec ob 4. zjutraj. — Vstopnina: Za člane 50 vin., za nečlane 1 K, za 3 osebe ene obitelji 2 K 50 vin. — Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« opozarja svoje društvenike, kakor tudi ostale cenj. gospode plesalce, ki prihajajo k plesnim vajam, da se vrši prihodnja plesna vaja jutri (na praznik) dne 6. t. m. ob 3. popoldne v društvenih prostorih, Narodni dom, T. nadstropje, desno. — Knjige »Matice Hrvatske« za leto 1909 so pravkar došle in se dobe na domu podpisanea vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne in od L do 4. popoldne. Izkazati se je treba s pobotnico. Zaeno se tudi pobira Članarina za leto 1910 v iznosu 4 K. — Fran Podkrajšek, poverjenik »Matice Hrvatske« za Ljubljano, Resi jeva cesta 24. — Monakovski glasbeniki so preteklo nedeljo priredili v dvorani nemškega filharmoničnega društva koncert. Dasi so naši Nemci delali za ta koncert veliko reklamo in so agitirali za udeležbo takorekoč od hiše do hiše, vendar je bila koncertna dvorana skoro do polovice prazna. Kje je ostalo to pot »das kunst-liebende Publikum«, s katerim se naši Nemci tako radi ponašajo f Sicer pa tudi prireditev sama ni bila nič posebnega in proizvajanja posamnih koaeertnih toči ne zaslužijo tista hvale in slave, ki Jo pojo nemški listi. Neki strokovnjak, ki se je udeležil koncerta, je izrekel o njem to-le sodbo: Monakovski glasbeniki imponiraju sauio po Številu, igrajo pa nečisto in brez vsakega temperamenta. Z dunajskimi glasbeniki, ki so lani priredili koncert v Ljubljani, se ne morejo meriti. — Vajenska skupina »NDO.« priredi v tekočem meseeu svoj IV. zabavni večer, nakar že danes opozarjamo slavno občinstvo. Na sporedu je med drugim tudi gledališka predstava. — »Lalbaeher Zeitung« je priobčila »Preklic«, ki je uprav ginlji-vo sestavljen in ki zasluži, da ga ponatisnemo v izvirniku. Glasi se takole: »Mit Bezug auf die Not iz voni 27. Dezember 1909 mussten wir prote-stieren, dass der verstorbene Johann Ju van, k. k. Finanzwaeh-Oberauf-seher, nieht nur ein starker Alkoho-list, sondern auch ein herzensguter und wohltatiger Mann war, dass er Armen gewohnlich Bittgesuche und Schriften aus Mitleid gesehrieben hatte, deshalb hat ihm der liebe Gott in der letzten Stunde die Gnade der letzten Olung durch den Dompfarrer Herrn Kanonikus Erker verliehen. Die tieftrauernden Ange-h 6 r i g e n.« — Ti ubogi Janez Ju-van! — Restavracijo »zum bairisehen Hof« prevzame z mesecem februarjem g. Štefan Bergant, dosedanji gostilničar v »Jugoslovanski restavraciji«. Tako je prešla važna doslej »hajlovska« gostilna v narodne roke! Priporočamo novo slovensko gostilno, zlasti, ker je g. Štefan Bergant vedno odkrito priznaval svoje narodno mišljenje. — Podraženje usuja in čevljev. Po poročilu zadnje »Frankfurter Zeitung« so vse velike tvornice čevljev v Nemčiji s prvim januarjem t. 1. zvišale cene svojim izdelkom. V svojem tozadevnem cirkularju pravijo, da so z ozirom na sedanji teški položaj, v katerem se nahaja čevljarska industrija vsled visokih cen usnja, katere niso še nikdar tako visoke bile, primorani cene zvišati. — Tudi nekatere avstrijske tvornice so že podražile svoje izdelke. Umevno je, da bodo tudi pri nas čevljarji nekoliko zvišali svoje cene. Ker pa širša javnost do sedaj še ni imela prilike napraviti si jasne slike o nastali draginji usnja in usnjatih izdelkov, nam je tvrdka K. A. Kregar v Ljubljani i>osl»la nekaj podatkov, vzetih iz statistike o podraženju surovih kož ene največje avstro-ogrske tvornice v pretečenih 14 leteih. Cena surovi koži je bila 1896. 1. za 1 funt 31 vin., 1897. 1. 33*/a vin., 1898. 1. 36 vin., 1899. 1. 37 \ in.. 1900. 1. 387a vin., 1901. 1. je padla cena na 36 v., in se je leta 1902. zopet povspela na 38 vin.. 1. 1903. se je zvišala na 42 v, leta 1904. na 45 vin., leta 1905. na 481./;J vin., leta 1906. pa je cena skočila na 61l/» vin., v letu 1907. je padla zopet na 54 vin., leta 1908. pa na 491/2 vin., ter je v letu 1909. dosegla najvišjo ceno, 62 vin. Torej se je cena surovega blaga zvišala v zadnjih 14 letih ravno za 100f/t ali za še enkrat toliko kakor je bila 1. 1896. Gotovo je tudi, da so med časom postale delavske moči dražje kakor tudi vsi pripomočki, kateri se rabijo pri strojenju. Z ozirom na predidočo statistično navedbo pa je za vsakega posameznika lahko umevno, da bo vsled nastale draginje surovih kož, kakor tudi delavskih moči, tovarna zvišala svoje cene, prodajalec jih bo zvišal čevljarju, čevljar pa svojim izdelkom. --- Ciril-Metodovu podružnica v Grosuplju je irnela na novega leta dan v Koprivčevi gostilni prvi redni občni zbor ob dokaj številni udeležbi. Govorila sta gg. učitelj Fr. Kos in potovalni učitelj Ante Beg. Odbor je ostal večinoma stari. Nanovo je bil izvoljen za tajnika g. Rudolf P o d p a c , železniški uradnik; za odbornike pa gdč. Mimika G a r b a s ste vaje članic. % Proste vaje clsab*,! & Proste vaje naraščaja (izvaja Ink?-semburške). 4. Skupine naraščaja in 5. Skupine članstva. Vstopnina 50 M za osebo. Spričo tega zanimivega sporeda pričakujemo obilne ndelež. be. Ločani, pokažite ta dan s svojo navzočnostjo v čitalnici, da vam je na srcu napredek našega »Sokola« in da se ne plašite strupenih pušie raznih zavidnih gromovnikov, ki vam v najčrnejših barvah slikajo našo starodavno čitalnico, kakor da bi bila res najostudnejše in najpre-grešnejše društvo pod božjim soln-cem. Tem klevetnikom damo najboljši odgovor s tem, da napolnimo vse čitalniške prostore do najzadnje-ga kotička. Krasen užitek bo, ko bomo gledali uspehe dela naših vrlih in nevstrašenih sobojevnikov za napredek in svobodo našega ljudstva, krepkih naših telovadcev in telo-vadkinj in jih vspodbndimo k na-daljnem vstrajnem delu. Torej na svidenje! Radi pokojnine. Kamniški mest* ni stražnik Fritz je bil pred leti vpo-kojen in se mu je priznala pokojnina mesečno 30 K. To pokojnino so mu kasneje odtegnili, nakar je Fritz nastopil pot tožbe. Deželno sodišče je nedavno tega razpravljalo o tej tožbi ter razsodilo, da je kamniška občina dolžna Fritzu ne samo plačevati pokojnino, marveč tudi izplačati s 5/r» obrestmi zapadle pokojninske zneske od časa, ko se mu je ustavila pokojnina. Godbena šola na Jesenicah. V kratkem otvori učitelj Leon Pibrovee godbeno šolo. Poučevalo se bo vse instrumente, teorijo in nauk o harmoniji Ker bo gospod učitelj poučeval po najspretnejših metodah in bo šolo vodil požrtvovalno, zato bo postala vsled izbornih uspehov zelo renomirana. Morebiti bo pouk brezplačen ali pa bodo mesečni prispevki zelo skromni. Vsakdo bo rad stopil v to šolo, ker se bo res kaj naučil. Kako poučuje gospod Pibrovec, dokazuje njegov tamburaški zbor, ki svira po nekaj tednih že 12, nekaj že prav težkih komadov. Ta zbor pa se sedaj tudi z nekaterimi goslači pomnoži. Vodnik po Postojni je izšel sedaj v češkem jeziku. Knjižica opisuje postojnsko jamo in postojnsko okolico ter je prav lično ilustrirana. Društvo za tujski promet v Raj-henburgu priredi v nedeljo, dne 9. januarja svoj III. planiski ples: »Že-gnanje na Kumu« v vseh prostorih restavracije »Unschuld^ v Rajhen-burgu. Umrl je v Gradcu bivši večletni predstojnik mestnemu uradu v Celju Toma Furstbauer v 52. letu svoje starosti. ■— Rajnik je bil seve Nemec, a Slovencem še toliko pravičen, kolikor je pač mogel. Vsekakor je bil dosti boljši kakor pa sedanji »arntsvorstand«, talmi-Nemec Ambroschitz! Demonstrativen pogreb v Gorici. Včeraj popoldne so pokopali v Gorici italijanskega podanika, delavca Lovrencija Mareschi z velikimi častmi. Svirala je mestna godba, najrazličnejša laška društva so s*1 udeležila pogreba, kakih deset vencev so nesli, nesli so tudi krsto, dasi je v Gorici navada, da vsakega peljejo na l>okopališče. Pogreba se udeležilo Lahov par tisoč. Prodajalne so bile zaprte po ulicah, po katerih se je vil sprevod. Zakaj vse to? Lovrenci j Mareschi, 36 let star, je sedel vesel in zdrav v kavarni »Armonia« v noči od sobote na nedeljo v svoji družbi. Na cesti blizu kavarne je bil potem zaboden z bajonetom. Ne ve se natanko, kako je prišlo do tega, da so se sprli Lahi z nekaterimi vojaki 47. pešpolka. Nastale so razne ver-eni trdijo, da so se štirje vo-med seboj sprli ter stepli in da njih padel v krvi na tla, na Ihomoč temu pa da je bil priskočil Jareschi, pri čemur je dobil sunek bajonetom v prsi; drugi pripovedu f i. pesj Vzije: en oaki me Se eden in Ljejo, da so Lahi pričeli prepir, da jih □e šlo več na štiri vojake, ti da so se » -. , . . t, /branili ter da je bil zaboden Mare-n ™'i u t al1f.ntAine\c 1.in *r- Dschi v pretepu, ker se je bil tudi on B a v d e k. Izvolila sta se tudi vese- I vdeležil pretepa prav z onimi vojaki, lični in agitaeijski odsek, m sicer v 1 Pravijo tudi, da so šli s kameniem prvega g. Kttll e r Fr. m gde. Mi- j nad vojake. Oni vojak, ki je zabodel V Laha, se pise menda Vedenk ali Le- pac Rud., Boh Martin in Žitnik mika G a r b a s in Polonica Mež- nar v agitaeijski od^k r* gg. Pod-s ter je doTn& iz mariborske oko- pac Rud Bo h Martin m Z 11 n i k . lie4?. menda je Slovenec. Prav ne- Jan di nenravnega mejsebojnega občevanja po Eulenburgovi metodi sta bila v ponedeljek v Trstu aretovana dva pristna Nemea: 181etai Josip Mayer, po poklicu tesar, đona is immHeaamaHM Monakovega, In Remigij "Aochler, star 51 let, delavec iz Bodmanna na Bavarskem. Sodišče ju bo po najbrže poučilo, da metoda »imenitnega« nemškega državnika, aristokrata in »dvorjana« kneza Eulenburga vendar le ni ni prava in jima v premišljevanje vsega tega prisodilo par mesecev. Proti latinizaciji v cerkvah. V nedeljo, 2. januarja, je buzetski župnik K u r e 1 i ć prvič po škofovem nalogu zapel v buzetski farni cerkvi v latinskem jeziku. Ko se je to zgodilo, se je cerkev, ki je bila natlačeno polna vernikov, spremenila v pravo mravljišče. Vse je drlo proti izhodu, in v petih minutah je bila cerkev prazna. Ko so videli buzetski italija-naši in socijaldemokrat je, da naše ljudstvo zapušča cerkev, so šli oni, ki prej nikdar ne prestopijo cerkvenega praga, v cerkev in za oltarjem peli v latinskem jeziku. Mej pevci so bili najhujši brezverci, irredenti-sti in socijalisti. Sam vodja socijalistov, neki Piero Patacila, je imel v rokah mašne bukvice in kričal latinsko, da se je vse kadilo. Res, lep socijalist! Komedija je nastala mej mašo taka, da so razne italijanske babure kar kričale zunaj cerkve: Te-atro, teatro! Hrvatsko ljudstvo se je soglasno izreklo, da ne pojde več v cerkev, dokler se škofova naredba ne prekliče. V Vodicah in bližnjih župnijah ni bilo vse božične praznike maše. Ljudje pravijo, da ker jim je »slava v višjeh Bogu« prepovedano, ne bodo pa nikdar poslušali »Glorie^. V Vodicah bo na praznik Sv. Treh kraljev velik javen shod, kjer bo ljudstvo protestiralo proti krivične-ma ukrepu cerkvene oblasti in dalo javno duška svojemu ogorčenju. — Res lep sad rodi naredba nemškega škofa Nagla! Lani je umrlo v Ljubljani 12S4 oseb — 77 več nego leta 1908 in 1 manj kakor leta 1907. Pičla polovica teh smrtnih slučajev pripada raznim hiralnicam, ubožnieam, zdraviliščem in bolnicam, kamor prihaja s kmetov vedno več bolnikov zdravja iskat. Zdravstveno razmere v mestu so bile preteklo leto nenavadno ugodne. Društveno stanje v Ljubljani leta 1909. Lansko leto je bilo v Ljubljani 257 poslujočih društev in sicer 20S slovenskih in 49 nemških. Prostovoljno se je razšlo 14 društev in sicer 10 slovenskih in 4 nemška. Z odobrenimi pravili je ostalo 9 društev neustanovljenih in sicer 6 slovenskih in 3 nemška. Oblast pa je "spustila eno društvo. Tujski promet v Ljubljani. Zadnji mesec je prišlo v Ljubljano 3630 tujcev — 1501 manj kakor meseca novembra in 115 več nego predlanskim. Nastanilo pa se je v hotelu Union 750, Slon 591, Lloyd 338, Cesar avstrijski 262, Južni kolodvor 152, Ilirija 130. Štrukelj 121. Tivoli 100, Bavarski dvor 85, Malic 80 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1021 tujcev. Prvi kinematograf »Pathe« prej '-Edisona. Dunajska cesta št. 22 nasproti kavarne Kvropa ima od srede, dne 5. do petka, dne 7. januarja sledeči >pored: Čudodelni zdravnik. (Komično.; Atentat z dinamitom. (Drama.) IIon^rkoniT- (Po naravi.) Predstave za dijake v petek. Poročno darilo. (Drama.) Dva srčkana otroka. (Umetniška projekcija.) Elektro - Radiograf »Ideal«, Prane Jožef ova cesta št. 1, hotel »pri Maliču«, zraven glavne pošte ima od srede, dne 5. do petka, dne 7. januarja 1910 sledeči spored: Tatvina, t Komično.) Moderna Kitajska. (Po naravi.) Božične punčke. (Kantastič-no.) Predstave za dijake v petek. Begunec izza leta 1870. (Drama. Epizoda iz francosko - nemške vojne.) Opica Adam II. (Komično.) Oznanjevalke pomladi. Gospodična Zinka Pečnikova je nam poslala na ogled šopek trobentic in marjetic z razcvelim resjem, natrganim ob izletu v našo solnčno Gorenjsko. Prijet uzmovič. Z ozirom na notico pod tem naslovom priobčeno 22. decembra m. 1. konstatiramo, da je preiskava zoper Frana Brunška iz litijskega okraja radi hudodelstva tatvine ustavljena. Aretovan je bil na novega leta dan 231etni hlapec Jožef Krese iz Šmarjete na Dolenjskem, ker je svojemu tovarišu Jakobu Vodetu ukradel pelerino. Dognalo se je tudi, da je Krese identičen z onim človekom, ki je dne 17. oktobra pri Kosezah ukradel jermenarju Ivanu Zniderši-ču 200 K vredno kolo, s katerim se je potem peljal v Kočevje ter ga hotel tam prodati. Ker je pa u videl, da je prevroče, je kolo popustil in zbežal. Kreseta sodišče poleg tega tudi preganja še od leta 1907. zaradi tatvine. Oddali so ga deželnemu sodišču. 300 K nagrade. Leta 1892. na Dunaju rojeni in tja pristojni zaseb- ni sluga Rudolf Holtmayer je dne 28. m. m. pokradel svoji gospodinji za 15.000 K raznih dragocenosti in jo neznano kam odkuril. Kdor bi povzročil, da pride Holtmayer v roko pravice in da dobi oškodovanec svoje reči nazaj, dobi 300 K nagrade. Novoletni vošilri. Policijja je na novega leta dan aretovala več sumljivih elementov, ki so po mestu beračili pod krinko novoletnega voši-la. Vse so oddali okrajnemu sodišču. Posledice prepira. Včeraj popoldne sta se pri zgradbi hiše uradniškega društva v Hilšerjevi ulici na oknu III. nadstropja sprla zidarski vajenec Ivan Škof iz Spodnje Hraste* in zidar Jakob Obreza. Pri prepiru je Škof z jopičem udaril Obrezo, ta pa ga je nato sunil v prsa tako, da je izgubil ravnotežje, vsled ieaW je padel čez stopnjišče na oder, od tu pa na tla, kjer je nezavesten ob! žal. Na lice mesta došla policijska komisija je odredila, da so Škofa z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico, proti Obrezi se bode pa kazensko postopalo. Škof je ponoči umrl. Poneverba. HlajKV Anton Logaja je te dni prodal za 23 K premoga vr denar, mesto, da bi ga bil oddal gospodarju, sam porabil. Pobegnil je včeraj prostak tukajšnjega c. kr. 27. domobranskega polka Karel Kovač, rodom iz celjske okolice. Izgubljeno in najdeno. N~ka dama je izgubila denarnico, v kateri je imela do 14 K denarja, neki gospod pa 60 K vredno kukalo. — G. Uršnla, Ferfoljeva je našla zavitek ob k — Postreznica Marija Stefančičeva je našla denarnico z manjšo svoto >'>s-n a rja. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južneca kolodvora odpeljalo v Am ■ riko 97 Slovencev in 3 Hrvati, nazaj je prišlo pa 10 Hrvatov. Mladenič narodno - naprednega mišljenja bivajoč na deželi, vešč dobre slovenske koresj ondence, ter hitre pisave. rr<-'si vstopa v knko pi-sarno. v Ljubljani, z željo da bi se bolj izvežbal v tem poslu. Vstopi popolnoma brezplačno, samo proti prosti oskrbi za dobo enesra leta. Cenjeni reflektant^e dobe naslov pri uredništvu >^S1. Naroda«. »Slovenske Filharmonije-: oddelek koneertira danes v kolodvorski restavraciji g. Josipa S - va. Začetek ob 8. uri zvečer. Razne stvari. * O smrti cesarjevi ča Rudo'fa pišejo te dni li^ti izredno mn< go. Včeraj smo med brzojavkami posneli nekaj podrobnosti iz dunajskega lista »Forum« in pariškega. Mai;-na", danes pa navajamo zanimive detaile, ki jih priobčuje v madžarskem dnevniku »A Nap« bivši ce jevieev lovec Hubert, ki živi v Pešti. Hubert piše: »Pred neki;j dnevi sem izročil muzeju eesariee Elizabete dva zavoja. V enem teh zavojev se nahaja zvezek pe^mi, ki sem jih dobil od cesarice Elizabete, v drtifem za vojn pa so bile moje beležke, ki s/ jih svoječasno napisal o svojih do/ vlja-jih v Meverlingu. O katasti fi v Meverlingu se je mnogo lagal« zato sem se potrudil, da napišem o tem dogodku najčistejšo resnico. Moje beležke so v muzeju >'v**r spre. ii, a so jih takoj na to uničili. Povs< m zanesljivo vem, da je dal cesar napisati avtentično zgodovino strašne drame v Meverlingu za dvorni arhiv, kjer bo po preteku 50 let pristopna zgodovinarjem.« V bistvu slika Hubert dogodek v meverlin-škem gradu prav tako, kakor je opisan v listu »Forum«. Značilno je, da Hubert j>ovdarja, da je tragedija v Meverlingu mnogo pripomogla k temu, da je dal ee*ar svoje dovoljenje, da se je nadvojvoda Fran Ferdinand smel poročili z grofico Cho-tekovo. Hubert zatrjuje z vso gotovostjo, da se je cesarje v ič Rudolf sam ustrelil in sicer v glavo, dočim se je baronica Marija Večera zastrupila. * Aretiran dunajski bankir. Dunajska policija je te dni aretirala posestnika menjalni« - na Dunaju Teodorja Kolina in njegovega remi-sirja Frica Rotha. Povod za to aretacijo je dala ovadba »Češke banke« v Pragi proti nje bivšim borznim špekulantom Ferd. Houžvički in Vacl. Schmidtu zaradi zločina ode-ruštva. Med preiskavo je prišlo na dan, da je bivši disponent banke Jos. Kofinčk imel goljufive zveze glede uradovanja s Kobnom po posredovanju Rotha. Vsled teh zvez je bila banka oškodovana za 390.000 K. Banka ne bo trpela škode, ker ima Kohn dosti premoženja in ji je tudi Korinek dal na razpolago svoje vrednostne papirje. Skuša i so do«eči poravnavo, pa se doslej ni posrečilo. »II ves t rova noe, ki se po provincijalnih mestih kakor je Ljubljana, prav skromno praznuje, daje po velikih mestih policiji silno mnogo opravka. Na Dunaju se je letos na tisoče in tisoče ljudi udeležilo Silvestrov ega »rumla« v notranjem mestu. Ko je prišel po svojem poslu neki dimnikar med to množico, so ga skoro slekli — ker prinese dimnikarska metla v novoletni noči srečo. Policija je intervenirala samo v najnevarnejših slučajih, sicer pa pustila ljudi noreti in divjati kolikor so hoteli, a vendar je morala 73 oseb odpeljati v zapor. — V Budimpešti je bilo še huje. Sicer je Budimpešta za pohvieo manjša kakor Dunaj, toda policija je morala tu aretovati 113 oseb, 24 oseb pa je nesla v bolnico zaradi — zastrupljenja z alkoholom. A nikjer na svetu ni bilo tako hudo kakor v Derolinu. V tem središtu nemške kulture je bilo divjanje in pijančevanje uprav zverinsko. Aretovan i h je bilo 1182 oseb, 4 osebe so umrle vsled zastrupljenja z alkoholom, 67 so jih prinesli v bolnico, povrh pa se je zgodilo v pijanosti 22 samomorov in ubojev. Pa naj kdo reče, da berolinski Nemci niso lepo začeli novega leta. * Milijorarjeva hči in njena ljubezen. V Fi addfiji je pobegnila 161etna milijonarjev« hči s SOletnim oženjenim atakarjem Gowanom. Sprva se je mislilo, da se je kje ponesrečila, toda iz najdenih pisem se je d »gnalo, da je bila smrtno zaljubljena v starega, oženjenima natakarja. Govana so že zaprli. * M>aJ samomorilec. Na Dunaju jc obesil te dni 131etni A. Seussen egger, sin delavskih staršev. Prepuščen sam sebi, je postal že z 11 letom strasten sgaarjar. V šolo je zahajal /elo neredno; rajši je donašal strankam premog, da si je zaslužil n^kaj vinarjev, ki jih je takoj zapil na žganju. Prcdno je izvršil samomor, je se napisal listič s sledečo vsebino: »Ljuba mati! Življenje me nič več ne veseli. Ker je rekla žena Maehal. da Bem tat, se obesim. Pozdrav očetu in mnteri. Adolf.« Ljubezniv soprog. D: žavnemu pravdnistvu v Bnvonne je izročil neki Bolvssonie pi?mo. ki je bilo naslovljeno na njegovo ženo. V pismu je bilo rečeno: »Samo strop te more oprostiti in prinesti nama popolno srečo«. Preiskava je dognala, da je mož sam napravil s svojo ljubico načrt, da uniči svojo ženo. Bolv&so-nie je že prejo vsled naročila svoje ljubice skušal z arzenikom zastrupiti svojo soprogo, kar se mu pa ni posrečilo. Možev zli duh se je vsled razkritja obesil, pa so mu še pravočasno vrvico prerezali. j Čar japonske noči j j Inz 5 prosinca • s v Mestnem domu. ! Telefonsko in teoim O s? rti prestolonaslednika Rudolfa. ihmaj, &. januarja. Dr. Eaben-leehner, oc1 etnik princeze Luize, izjav]..!, da njegova klientinja ni v nobeni zvezi z razkritji v »Matinnc o drami v Meverlingu. Češki deželni zbor. Praga, 5. januarja. Jutri se prič-no konference čeških strank glede deželnega zbora. Deželni zbor bo sklican lo. t. va. in bo zboroval 3 tedne. Zadnja ministrska seja. Budimpešta, 5. januarja. Ministrstvo Wekerle ima danes popoldne ob 3. svojo zadnjo sejo. Dr. Lukacs je že prič«! pogajanja glede trimesečne indemnitete. Kinematografi v cerkvi. Reka, 5. januarja. Po otoku Krku hodijo okrog kapucini ter prirejajo po župnih cerkvah kinematografske predstave. Pred cerkvami pobirajo vstopnino cerkovniki. Kapucini predstavljajo Lurd in delo\anje franeoske duhovščine. Med slikami propovediijojo o lurških čudežih in atritirajo za prireditev III. hrvatskega romanja v Lurd. Slovensko društvo na Reki. Reka, 5. januarja. Danes zvečer ima pripravljalni odbor za ustanovitev slovenskega društva na Reki sejo v hotelu »Kontinentol«. Na tej seji se ima določiti dan ustanovnega občnega zbora. Med reškimi Slovenci, ki so bili dosedaj neorganizirani, vlada veliko zanimanje za novo društvo. Rodbinski škandal. Zagreb, 5. januarja. Žena odvetnika dr. Vladimira Franka, sina voditelja Čiste stranke prava dr. Jo- sipa Franka, Dora, je pobegnila od svojega moža k dr. Elegoviču, ki je preje igral najintimnejšega prijatelja dr. Vladimira Franka in ki je še sedaj glavni steber frankovske stranke. O tem rodbinskem škandalu govori ves Zagreb. Za železniško zvezo Dalmacije z monarhijo. Split, 5. januarja. Tu se je sestavil medstrankarski odbor, ki je sklenil sklicati 16. t. m. v Splitu velik shod, na katerem se bo z vso energijo zahtevala takojšnja zgradba dalmatinsko - belokranjske železnice. Tega velikanskega shoda se udeleže vsi dalmatinski državni in deželni poslanci, deželni odbor, vsi občinski zastopi in trgovske zbornice, izvrše-valni odbori vseh strank in uredništva vseh dalmatinskih listov .Želeti bi bilo. da bi tudi na Kranjskem, zlasti pa v Beli Krajini istočasno manifestirali za takojšnjo zgradbo belokranjske železnice. Ustava za Bosno. Sarajevo, 5. januarja. Po Informacijah v vladnih krogih se proglasi ustava za Bosno in Hercegovino v drugi polovici meseca januarja. Ob tej priliki bo vladar pomilostil razne politične zločince. Med potniloscenci bodo tudi oni kmetje iz Gaekega, ki so bili obsojani na več let ječe radi svojega odhoda v Crno goro v času v »jne napetosti. Sprememba predstolonasledstva v Crni gori. Belgrad, 5. januarja. »Štampa« javlja, da se črnogorski knez Nikola v kratkem napoti v Petrograd, da dobi od carja dovoljenje, da spremeni prestolonasledstvo na korist princa Mirka in sicer z ozirom na to. ker sedanji prestolonaslednik Danilo nima otrok. Francosko brodovje \ Sr>!itu. Split, 5. januarja. Francosko brodovje pod poveljstvom admirala Piveta je priplulo včeraj iz Bara semkaj. Fskadra obstoji iz treh 'klopnic i>.Tules Ferry«, »Victor Hu-