v 0 Št. 184 (15.912) leto UM. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do -u"' 1044 se je tiskal v tiskarni 'Dober- ■?0(AS k,v, ->004020 f Arwf 1 18. sep- RTOPKIMA8 cosmetics italy I \R(O >rl. I iM - lil. 114(1 - 2.(241(11 a\ (14(1 - 232.(111 NEDEUA, 3. AVGUSTA 1997 Bodo šli tokrat dodm? Dušan Kalc Izbruhnile so počitnice. Milijoni bežijo od vsakdanjih navad v naročje počitniške brezskrbnosti. To se dogaja od nekdaj v tem Času. Tudi pred 17 leti je bilo tako: vroč poletni dan, kot toliko drugih, ljudje na cestah, v Čakalnicah za odhod na počitnice. Tudi na bolonjski železniški postaji so Čakali tistega davnega 2. avgusta. Toda mnogi tedaj niso dočakali. Zločinska roka teroristov je sprožila peklenski stroj, ki je sejal smrt. Tista svinčena leta, ko so se nekateri izživljali z ustvarjanjem strategije napetosti, so že davno mimo, vendar še danes ne vemo s popolno gotovostjo, kaj se je tedaj pravzaprav dogajalo. Kdo je naročil smrt 85 ljudi, žensk in otrok? In tako se vsako leto v tem Času ponavlja obredni komemo-rativni shod pred spomenikom na bolonjski postaji, navadno ob prisotnosti predstavnikov najvišjih državnih oblasti, in vsako leto se tudi ponavlja ista obredna formula: »Hočemo resnico in zahtevamo naj bo končno zadoščeno pravici! Država bo šla do dna.« Potem pa se skoraj nic ne premakne do naslednje komemoracije. Tudi včeraj je bila ob prisotnosti ministrskega predsednika Prodija, podpredsednika Veltro-nija in predsednika poslanske zbornice Violan-teja izrečena ta zahteva ter obveza, da bo šla Država do dna. Se bo tokrat res kaj spremenilo? Ne preostane nam seveda nic drugega, kot da upamo in zaupamo. Prodi in njegovi so za svojega dosedanjega vladanja pokazali že marsikaj pozitivnega in tudi včeraj ni ostalo vse samo pri okvirnih besedah. Podtajnik Brutti je napovedal, da vlada pripravlja zakonski osnutek o preoblikovanju tajnih služb, ki bo spremenil tudi določila o državni tajnosti, eni glavnih ovir pri razkrivanju resnice. To je spodbudno, Čeprav še zdaleč in upravičeno ne zadovoljuje svojcev nedolžnih žrtev. Vprašanje je 16, Ce bomo na prihodnji komemoraciji lahko rekli, da se je nekaj konkretno spremenilo v perverznem kolesju odnosov med državo in državljanom, in da je država opustila veCno pretvezo zaščite višjih interesov, zaradi katerih je bila vedno pripravljena žrtvovati željo človeka po resnici in pravici. _________RIM / NAJVECJI ZASTOJI V PROMETU DOPOLDNE IN ZVEČER__ Množični odhod na dopust Dolge kolone na avtocestah Najdaljša kolona na odseku M Padova-Trst - Vrste na mejnih prehodih RIM - In prišel je dan velikega bega počitnicam naproti. Po podatkih policije je bilo včeraj na italijanskih avtocestah 4 milijone vozil, hujših nesreč ni bilo, paC pa je prišlo do zastojev, predvsem pri vhodih in izhodih (f. AP). Najdaljša kolona - 20 kilometrov -se je nabrala na avtocestnem odseku A4 Padova-Trst. Kilometrske kolone so se ustvarile tudi na mejnih prehodih, v tržaški pokrajini je bila vCeraj dopoldne najdaljša vrsta vozil - 8 kilometrov - na mejnem prehodu pri Pesku. Dolge kolone vozil so se vCeraj vile tudi po južnoitalijan-skih avtocestah. Na 2. in 3. strani Bologna: minilo je 17 let od atentata BOLOGNA - Ob poklonu žrtvam atentata, v eksploziji na železniški postaji 2. avgusta 1980 je umrlo 85 oseb, obveza najvišjih predstavnikov države, da bodo storilci kaznovani. Vendar pa so predstavniki Združenja svojcev žrtev tudi na včerajšnji slovesnosti izrazili dvome v učinkovitost vladnih ukrepov. Svečanosti so se začele že zjutraj v občinski palači, predsednik poslanske zbornice Violante se je sestal s svojci žrtev, podtajnik na obrambnem ministrstvu Brutti pa je v govoru v občinskem svetu dejal, da vlada pripravlja zakonski osnutek o preoblikovanju tajnih služb, v katerem bodo tudi določila o državni tajnosti. Prav to vprašanje pa je pri srcu svojcem žrtev, kajti zavesa tajnosti še vedno prekriva potek in storilce strašnega atentata. Na 2. strani Sprava: po Spadam tudi predlog Istranov TRST - Potem ko je Slovenija spremenila svojo ustavo in s tem naredila pomemben korak na poti v Evropsko unijo, se kar vrstijo predlogi po spravnih dejanjih med sosednjima državama. Pred nekaj dnevi je tajnik DSL Steho Spadaro predlagal spravno srečanje med Milanom Kučanom in Oscarjem L. Scalfarom, istrski optanti pa bodo na svetovno srečanje ezulskih združenj povabili KuCana in hrvaškega predsednika Franja Tudjmana. To je na včerajšnji tiskovni konferenci napovedal predsednik Federacije begunskih združenj Denis Zigante, ki je tudi dejal, da bodo oba državnika povabili na fojbo pri Bazovici, kjer bo spominska slavnost 14. septembra. Na 2.strani Sarajevu grozijo mednarodne sankcije SARAJEVO - Visok civilni predstavnik za Bosno Carlos VVestendorp je vCeraj povabil mednarodno skupnost, naj ne priznava veC bosanske veleposlanike v tujini. To naj bi bila sankcija, ker tristranska vlada v Sarajevu ni sprejela dogovorjenih ukrepov, med njimi zakona o kriterijih za podeljevanje diplomatskih sedežev. Španski diplomat je izjavil, da tisti veleposlaniki, ki trenutno zastopajo BiH, od vCeraj niso veC legitimni predstavniki nove Bosne in Hercegovine. Kot znano, je Nato maja na Portugalskem določil rok 1. avgusta za izpolnitev treh temeljnih določil daytonskega sporazuma, med katerimi je tudi obveza po taki izbiri ambasadorjev, s katero se bodo strinjale vse tri etnije. na vseh artiklih sezone pomlad-poletje ’97 vse za bazen, trekking, potovanja, kampiranje, morje, gore, jame, telovadbo BAZOVICA, ul. Kosovel 19, tel. 040/226913 DR. CESTA 202, Center Lanza, tel. 2528005 Miljenje vlaka pri tonu k sreči brez leSii posledic RIM - Večja hitrost od dovoljene, ki je na tistem odseku omejena na zgolj 30 km/h, je bila najverjetnejši vzrok železniške nesreče, ki se je pripetila v noCi na soboto v predmestju Rima in ki se le za las ni sprevrgla v pravi pokol. 14 vagonov vlaka na progi Reggio Calabria -Turin je iztirilo pri rimski postaji Casilina, pri Čemer se je lažje poškodovalo le šest od približno 650 potnikov. Incident je seveda povečal težave zgoščenega železniškega prometa ob koncu tedna. Na 2. strani Prvi zlati kolajni v Ukrajino in Mehiko ATENE - Ukrajinec Aleksander Bagac v metu krogle in Mehikanec Daniel Garcia (na sliki AP) sta osvojila prvi zlati kolajni na včerajšnjem svetovnem prvenstvu v atletiki. V italijanskem taboru niso bili zadovoljni z včerajšnjimi rezultati, vsi štirje slovenski predstavniki pa so bili izločeni. Na 16. strani Danes v Primorskem dnevniku Brodolom tunizijskih pribežnikov V brodolomu stare ribiške ladje na Pantelleriji sta umrla dva tunizijska pribežnika, sedem jih je ranjenih, ostalih 23 pa bo izgnano iz države. Stran 2 Ostra polemika v CGIL V deželnem vodstvu sindikata CGIL je prišlo do ostre polemike v zvezi z novim deželnim volilnim zakonom. Stran 3 Združenje Mittelfest Deželni odbor FJK je odobril statut in ustanovno listino združenja, ki bo tako lahko v kratkem prevzel organizacijo uveljavljenega festivala. Stran 3 Opčine: program sosveta Vzhodnokraški rajonski svet je od izvolitve opravil že veliko dela v korist krajevnega prebivalstva. Stran 4 Dva dobitnika nagrade Amidei Scenaristi filmov Go now in II camiere so zmagovalci letošnje nagrade Sergio Amidei, ki so jo sinoči podelili na goriškem gradu. Stran 7 bologna / Železniška postaja POLITIKA/SPORNA KANDIDATURA Poklon žrtvam 17 let po alentalu Združenje svojcev polemično do vlade Di Pietro pojasnil svojo izbiro Manconi vztraja Oljka bolj zanesljiva kot Pol RIM - Potem ko je predvčerajšnjim na uvodnem večeru praznika naravovarstvenikov Festam-biente pojasnil in utemeljil svojo izbiro, da kandidira za senat na strani Oljke, se je Antonio Di Pietro včeraj vrnil k stvari. Tako kot je dejal med ploskanjem okrog 300 udeležencev srečanja v Rispescii pri Grossetu, je včeraj ponovil, da je kot privrženec bipolariz-ma pac moral izbrati in "da je izbral stran, ki se mu zdi bolj zanesljiva. »V bipolarnem sistemu je treba izbrati, treba se je postaviti na eno ali na drugo stran, treba je povedati, s kom si,« je dejal BOLOGNA - Na železniški postaji so se včeraj dopoldne poklonili žrtvam atentata, v katerem je pred sedemnajstimi leti umrlo 85 oseb, okrog 200 pa je bilo ranjenih. Predsednik italijanske vlade Romano Prodi, podpredsednik VValter Veltroni in predsednik poslanske zbornice Luciano Violante so zatrdili, da bo storjeno vse, da bi kaznovali storilce, predsednik Združenja svojcev žrtev atentata Paolo Bolognesi pa je v svojem govoru izrazil dvome o učinkovitosti dosedanjih ukrepov vlade in drugih najvišjih državnih organizmov. Svečanosti so se začele že zgodaj zjutraj v občinski palači s srečanjem med predsednikom poslanske zbornice Violantejem in predstavniki Združenja svojcev žrtev. Po krajšem nagovoru župana Vitalija in podtajnika na obrambnem ministrstvu Bruttija v dvorani občinskega sveta so zbrani krenili proti želez- niški postaji. Ob 10.25 je minuta tišina, ki so jo bučno naznanili piski vlakov, opomnila na eksplozijo, ki je 2. avgusta 1980 zasejala smrt. Po priložnostnih nagovorih so se zbrani še enkrat poklonili žrtvam pred malim obeležjem v Čakalnici 2. razreda, pred ploščo so tudi položili vence (f. AP). V ospredju uradnih govorov, predvsem pa razgovorov ob svečanosti, je bila tema državne tajnosti in v povezavo z njo vloga oz. sestava tajnih služb: najvišji predstavniki države so zatrdili, da je bilo storjeno veliko, vsekakor pa se bo skušalo priti zadevi do dna, prestavniM Združenja svojcev žrtev pa so menih, da ni tako, da država preveč SCiti teroriste. V občinskem svetu je podtajnik Brutti tudi napovedal, da vlada pripravlja zakonski osnutek o preoblikovanju tajnih služb, osnutek pa bo vseboval tudi določila o državni tajnosti, ki je v Italiji danes dejansko neprebojna. H IMIGRACIJA / NA PANTELLERIJI h Dva mrtva v brodolomu tunizijskih pribežnikov TRAP ANI - Zadnje potovanje upanja, na katero se je skupina Tunizijcev odpravila s staro ribiško ladjo, se je končalo vCeraj zjutraj na skalah južnega dela otoka Pantellerija, kjer je ladja doživela brodolom. Sedem izmed 31 brodolomcev je bilo ranjenih in pospremljenih v bolnišnico, iz morja pa so potegnili dve trupli. Eden od ranjenih je v težkem stanju, varnostne sile pa nadaljujejo iskanje morebitnih drugih utopljencev. Odsluženo plovilo je priplulo do obale najjužnejšega italijanskega otoka okrog 5.30 zjutraj, ko so bile vremenske razmere izredno slabe, z moCnim vetrom in razburkanim morjem. Pribežniki so se pometali v morje tik preden se je barka raztreščila ob skalah. Skupini okrog dvajset Tunizijcev je uspelo priplavati na obalo, kjer so sprožili alarm. Na morje so se takoj odpravili Čoln obalne straže, ladja in letalo vojaške mornarice in helikopter pristaniškega poveljstva, ki so potegnili na kopno enajst pribežnikov in dve trupli. 23 SevernoafriCanov, ki niso utrpeli poškodb, je bilo odpeljano v Tra-pani, kjer so jim izročili list o izgonu. Italijansko ozemlje bodo morali zapustiti v 15 dneh. nekdanji javni tožilec, ki so mu v preteklosti največkrat očitali prav njegovo nejasno politično pripadnost. Zdaj te negotovosti ni veC, Di Pietro pa je naravnost povedal, da se je odločil za Oljko, ker Pol svoboščin trenutno ni zanesljiva stran. Včeraj je bivši sodnik, ki še kar naprej buri duhove v desnosredinskih vrstah, zlasti med vidnimi predstavniki Nacionalnega zavezništva, potrdil svojo odločitev za Oljko, vendar je svojo oceno o Polu omilil s pripombo, da ni mogoče vreči vsega v en koš. Res je, da se na Pol trenutno ni mogoče zanesti, toda ne zato, ker tam ne bi bilo zanesljivih oseb, ampak zato, ker so tudi nezanesljivi ljudje. »Menim,« je dodal Di Pietro, »da je v Oljki prostor zanesljivosti in kredibilnosti večji, in ker nameravam dati svoj prospevek, lahko to storim le tam, kjer je več zanesljivosti, z vsem spoštovanjem predvsem do volilcev seveda, a tudi do izvoljenih v desni sredini.« Glede odnosov z Zelenimi je bivši sodnik včeraj ponovil, da ni bil z njimi nikdar v vojni, ker kot minister ni podpiral »cementiranja«, in da je na predvčerajšnjem prazniku razjasnil odprta vprašanja. Resnici na ljubo pa tam ni bilo njihovega glasnika in največjega Di Pietrovega nasprotnika Manconija, ki je vCeraj potrdil, da se njegovo stališče ni spremenilo in da »razkol«, ki ga je v Oljki povzročila odločitev o Di Pietrovi kandidaturi, še ni bil saniran. r PREDLOG EZULSKIH ZDRUŽENJ »Na fojbi tudi Kučan in Tudjman« TRST - Potem ko je Slovenija spremenila svojo ustavo in tako naredila pomemben korak na poti v Evropsko unijo, se kar vrstijo predlogi po spravnih dejanjih med sosednjima državama. Pred nekaj dnevi je tajnik DSL Stelio Spadaro predlagal spravno sreCanje med Milanom Kučanom in Oscarjem L. Scalfa-rom (predsednika naj bi obiskala tržaški licej Prešeren in koprsko italijansko šolo Carli), istrski optanti pa bodo na svetovno sreCanje ezulskih združenj povabili KuCana in hrvaškega predsednika Franja Tudjmana. To je na včerajšnji tiskovni konferenci napovedal predsednik Federacije begunskih združenj Denis Zigan-te, ki je tudi dejal, da bodo oba državnika povabili na fojbo pri Bazovici, kjer bo osrednja spominska slavnost 14. septembra. S tem povabilom - je dodal Zigan-te - nudimo Kučanu in Tudjmanu priložnost za zgodovinsko spravno gesto, podobnemu tistemu, ki ga je svojčas v varšavskem židovskem getu naredil takratni nemški kancler Willy Brandt. Slovenski in hrvaški predsednik bosta povabljena tudi na spominsko prireditev, ki bo istega dne v Rižarni, »na kraju, ki tudi simbolizira trpljenje in tragedijo druge svetovne vojne«. Nekatere prireditve bo- do tudi ob fojbi (Bršlja-novka) pri Opčinah. Svetovno sreCanje nekdanjih beguncev bo sredi septembra v Trstu ob 50-letnici podpisa pariške mirovne pogodbe. Na prireditvi bo menda navzoč tudi italijanski predsednik, ki ga je Zigante izrecno pozval, naj glede spravnega dejanja odločno poseže tako v Ljubljani, kot v Zagrebu. Odločili smo se za to pobudo, je še pristavil vodja ezulskih združenj, po zadnjih dogodkih na mednarodnem prizorišču, pri katerih je Italija odkrito podprla sosednjo državo in to ne glede na nekatera še nerešena vprašanja med državama. Zigante se je odkrito nanašal na problematiko odškodnin nekdanjim optantom, za katere Prodijeva vlada za sedaj nima ustreznih proračunskih sredstev. Ezulska združenja so s tem v zvezi naslovila poziv ministrskemu predsedniku, zakladnemu ministru Carlu Azegliu Ciampiju in finančnemu ministru Vincenzu Viscu, naj prispevajo k rešitvi tega problema. Podobni apel so tudi naslovili pristojni senatni komisiji, v kateri je predstavnik zakladnega ministra tik pred poletnim premorom izjavil, da vlada ne more ezulom prav ničesar obljubiti, ker nima sredstev za izplačilo teh odškodnin. Problem je finančne, a predvsem politične narave. Vsi na počitnice, največ na morje RM - Včeraj so bili srečni vsi, ki so se že lahko sončili oz. ki so že bili v izbranem kraju za podtnice (f. AP). Po napovedih je včeraj bila na italijanskem avtocestnem in cestnem omrežju velika gneča, tako da je prišlo do precejšnjih zastojev, posebno pri vhodih in izhodih z avtocest. Do hujših prometnih nesreč včeraj ni prišlo, vendar so že manjše ob povečani živčnosti povzročale dodatne zamude. Zaradi železniške nesreče v Rimu pa je prišlo do velikih zamud v železniškem pro- metu, kot je bilo pričakovati, pa so se načakali vsi, ki so z osebnimi avtomobili želeti na Sicilijo in Sardinijo, saj je bilo vkrcavanje na trajekte zaradi večje gneče zamud-nejše kot sicer. Po podatkih policije naj bi včeraj italijanske avtoceste zasedlo okrog 4 milijonov vozil, do najveCjih zastojev pa je prišlo zjutraj na avtocestnem odseku A4 Padova-Trst. Veliko potnikov je bilo včeraj tudi na letališčih, najbolj so bila zasedena rimska in milanska letališča. PROMET / IZTIRJENJE VLAKA V PREDMESTJU RIMA Le za las ni bilo pokola RIM - Lahko bi bil pravi pokol. Na dan, ko Bologna praznuje tragično obletnico pokola na svoji železniški postaji, se je v predmestju prestolnice pripetila še ena železniška nesreča med tolikimi, ki so bile zadnje mesece v Italiji. K sreči iztirjenje vlaka Reggio Calabria - Turin, do katerega je prišlo v noči na soboto v bližini postajališča Casilina, ni zahtevalo žrtev med več kot 650 potniki, med katerimi je bilo veliko starejših in otrok. V nesreči je bilo lažje poškodovano le šest oseb, med njimi tudi 11-letna deklica, vsi z juga Italije. Strojevodja sta jo odnesla brez prask, vendar jima po prvih ugotovitvah preiskovalcev grozi obožba zaradi prehitre vožnje. Na odseku proge, kjer je prišlo do iztirjenja, vlaki ne smejo preseči hitrosti 30 km na uro, dinamika incidenta pa dokazuje, da strojevodja omejitve nista spoštovala. Od skupaj 17 vagonov jih je iztirilo 14, trije so pri tem preskočili tire in potrgali električne vode visoke napetosti, kar je le še povečalo paniko med potniki. Lokomotiva se je ob iztirjenju ločila od vagonov in nadaljevala vožnjo še 80 metrov. SreCa v nesreči je hotela, da se noben vagon ni prevrnil, prvi, spalni vagon pa je - na srečo s stranjo, kjer je hodnik - trčil v tovorni vlak na mrtvem tiru, kar je zavrl o hitrost kompozicije in preprečilo hujše posledice. Vzroki iztirjenja bodo v naslednjih dneh predmet več preiskav, sindikati železničarjev pa so že zavrnili kakršnokoli krivdo strojevodij in zavračajo domnevo o preveliki hitrosti. Edini krivec so po njihovem prepričanju Državne železnice oziroma njihov proces preustroja in sanacije. Iztirjenje je seveda povzročilo velike zamude in nevšečnosti v železniškem prometu, ki je bil vCeraj že sicer izredno gost. TRST / GOST PROMET NA AVTOCESTAH IN MEJNIH PREHODIH Kolone avtomobilov počitnicam naproti Najdaljšo kolona na meji pri Pesku - Brez hujših nesreč TRST - Tudi na deželnem avtocestnem omrežju in na mejnih prehodih je bil včeraj občuten veliki avgustovski počitniški eksodus. Po predvidevanjih je do najvecjih zastojev prišlo pri avtocestnih izhodih, na območju dežele na vozlišču proti TržiCu in pri izhodih za najpomembnejša obmorska letoviSCarska centra, Gradež in Ligna-no. Veliko večja gneCa oz. daljše kolone pa so se ustvarile pri Mestrah, na avtocestni povezavi za Trst, kjer je v jutranjih urah za vstop na avtocesto čakala 20 kilometrov dolga »kaCa« avtomobilov. Kilometrske kolone so se ustvarile tudi na nekaterih mejnih prehodih tržaške pokrajine s Slovenijo: najdaljše, včasih do 13 kilometrov, so nastale pred vstopom v Slovenijo pri Pesku, na Škofijah so bile kolone dolge »samo« °sem kilometrov, včeraj dopoldne je bilo veliko prometa tudi na ferne-tiCih, vendar Se nato niso vec ustvarjala kilometrske kolone. Iz teh podatkov je razvidno, da je bila večina ljudi namenjenih v Istro in Dalmacijo, ki postaja spet zelo priljubljena. Vendar pa na osnovi dosedanjih podatkov preko FJk v Slovenijo in nato na Hrvaško ne potuje veliko tujcev, temveč je bilo v kolonah še največ italijanskih registrskih tablic iz sosednjih dežel. Gost promet in nervoza, redna spremljevalka odhoda na dopust, sta med pogostimi vzroki prometnih nesreč. Včeraj, morda tudi zaradi številnih opozoril na previdnost, pa ni prišlo do hujših, temveC do vrste manjših nesreC, ki pa so vseeno marsikomu pokvarile dobro razpoloženje. Po podatkih, ki sta jih včeraj posredovala cestna policija in avtocestni operativni center (GOA), so včerajšnje drobne prometne nesreče na deželnem avtocestnem povzročile samo gmotno škodo. Ob že omenjenih zastojih je treba še povedati, da je bil včeraj gost promet tudi na avtocestnem Palmanova-Trbiž v obeh straneh, kilometrska kolona pa se je ustvarila na vhodih in izhodih pri Uk-vah. Zelo živahno pa je Nagrada za špetrski vrtec VIDEM - V Bordanu se je prejšnjo nedeljo začel Praznik metuljev, ki bo trajal do 24. avgusta. Ves Cas praznika si bo mogoče ogledati več razstav, ki so bile postavljene v prostorih osnovne gole na temo metuljev. Danes ob 17. uri bo eden izmed osrednjih dogodkov praznovanja nagrajevanje zmagovalcev natečaja »Na krilih metuljev«. Zmagovalec je Dvojezični otroški vrtec iz 'Spetra, nagrajeni pa bodo otroci in njihove učiteljice. Nagrado bo podelil predsednik žirije dr. Livio Sossi. Redarji so morali poseči celo na križišču pod Ključem (foto KROMA) bilo tudi na italijansko-avstrijskem mejnem prehodu. Gost promet se je seveda po prehodu državne meje nadaljeval, saj so bile npr. vse glavne pro-metnige v Sloveniji vCeraj zasičene z osebnimi vozili. Vreme je bilo včeraj vsem, ki so se odpravljali na dopust, pravzaprav še precej naklonjeno, saj ni bilo zelo sonCno in vroCe, temperature so bile namreč pod povprečjem. Za danes pa so napovedi ugodnejše, tako da bodo z vremenom zadovoljni vsi, ki so se srečno pripeljali do kraja, kjer želijo preživeti težko pričakovane počitnice. S prihodom gostov v zadnjih dneh, veliko jih je prišlo že v petek zvečer, pa so zadovoljni turistični delavci in gostinci v Gradežu in Li-gnanu. EPICENTER V SLOVENIJI Tudi v Benečiji včeraj zaznali potresni sunek KANAL OB SOČI -Iz uprave republike Slovenije za geofiziko so sporočili, da so seizmografi Observatorija na Golovcu vCeraj zjutraj zaznali zmeren potresni sunek iz oddaljenosti 75 km zahodno od Ljubljane. Potres je bil ob 6. uri in 49 minut, njegova magnituda je bila 2, 4. Po prvih podatkih je potres zbudil in prestrašil prebivalce Kanala ob Soči in okoliških krajev. Tresenje tal je spremljalo bobnenje. V Kanalu je potres imel intenziteto 4 po EMS lestvici. (STA) Včeraj zgodaj zjutraj se je zemlja tresla tudi v tistem predelu Benečije, ki je najbliže tokratnemu epicentru. Vsekakor so včerajšnji potresni sunek zaznali tudi na videmskem observatoriju, njegove naprave so izmerile, da je šlo za sunek 3. stopnje po Richterjevi lestvici. V Benečiji so ga najbolj občutno zaznali na območju občine Srednje, tresenje in rahlo bobnenje je prestrašilo prebivalce, vendar pa ni vesti ne o žrtvah ne o kakšni gmotni škodi. SINDIKAT / DEŽELNE VOLITVE Volilni sistem silno razdvaja deželno CGIL Na muhi Pupulin in Zvech TRST - Različna mnenja o novi deželni volilni zakonodaji in tudi o samih volitvah so sprožila ostro polemiko v sindikalni zvezi CGIL. V središču pozornosti je nedavna novinarska konferenca, na kateri sta se deželni tajnik Paolo Pupulin in njegov namestnik Bruno Zvech dokaj odkrito zavzela za uvedbo večinskega sistema, hkrati pa sta pokazala dokajšnje zanimanje za t.i. »Četrti pol«, ki ga snuje skupina deželnih industrijcev, začenši s Carlom Melzijem. Ta stališča niso po godu večji skupini tržaških in furlanskih sindikalistov (v glavnem iz vrst Stranke komunistične prenove), ki so vCeraj objavili stališče, s katerim ostro kritizirajo omenjeno novinarsko konferenco. Dokument deželnega vodstva CGIL - piše v izjavi - ne prinaša stališč v prid večinskemu ali proporCnemu sistemu, Ce bi bilo tako, bi se dvema nasprotnima glasovoma gotovo pridružili še drugi. Tako zastavljeni dokument sploh ne bi bil predmet razprave. Nihče ne oporeka tovarišu Pupulinu osebno mnenje o tem ali onem večinskem sistemu (v prid Deželi ali morda nekaterim strankam), ne more pa takih stališč zagovarjati v svojstvu tajnika CGIL. To je po mnenju podpisnikov izjave nesprejemljivo, saj postavlja v dvom avtonomijo sindikalne zveze in tudi njeno neodvisnost od političnih strank. Pupulin je dolžan pojasnilo, v nasprotnem primeru, naj si prevzame svoje odgovornosti, v bistvu naj odstopi in naj se, Ce hoče, vključi v volilno bitko, ki se je očitno že pričela, a v Cisto osebnem imenu. Podpisnike izjave (med njimi je tudi slovenski sindikalist Renato Kneipp) zelo moti tudi dejstvo, da je Pupulin kolikor toliko ugodno ocenil napovedano ustanovitev »Četrtega pola«. Tudi pri tej izjavi - beremo nadalje v dokumentu -smo priCa Cisto političnemu stališču, saj deželni sekretar izpostavlja osebno gledanje, kot da bi bilo to stališCe celotne sindikalne zveze CGIL. V izjavi za javnost je na koncu še zapisano, da bi bil dokument, ki so ga predstavili na sporni novinarski konferenci, vreden poglobljene razprave v sindikalni organizaciji, medtem ko se je z njim ukvarjalo le deželno vodstvo. O tako pomembnih in kočljivih argumentih bi bilo dobro in koristno, da bi se izrekla tudi sindikalna baza. Upajmo, piše na koncu še v dokumentu - da se bo Pupulin odpovedal svoji »vodstveni ihti« in da bo odslej ravnal bolj demokratično. Če tega ne bo storil, naj ga na to opozorili ter opomni deželno vodstvo sindikata. FJK / DEŽELNI ODBOR ODOBRIL STATUT ČRNA KRONIKA / FINANČNA STRAŽA Združenje Miltehesl se rojeva TRST - »Združenje Mit-telfest«, o katerem je že dolgo Časa govor, se s forl-nialno-pravnega vidika končno rojeva: v petek je namreč deželni odbor F-Jk P°d Cruderjevim predsed-stvom odobril statut in ustanovno listino. Poleg dežele sta ustanovna elana Združenja še Pokrajina Videm in Občina Čedad, katerih oorganizmi bodo mo-rali odobriti statut. V združenje pa bodo lahko Pristopili še drugi, kot na-vadni ali kot podporni elani. Kot je povedal predlagatelj, deželni odbornik Tan-taru, se združenje s formal-no-pravnega vidika že dolgo rojeva, saj je pred časom kazalo, da bo lahko v prvi osebi prevzelo organizacijo ke letošnjega Mittelfesta. Vendar pa je pomembno, je še dejal Tanfani, da je deželni odbor vse potrebno Uredil takoj po zaključku letošnje izvedbe festivala, tako da se bo lahko novi organizem v Času lotil priprav na Mittelfest ’98. Kot piše v statutu, je glavni namen združenja pripomoči k razvoju medsebojnega poznavanja in izmenjav na področju gledaliških in glasbenih predstav med Furlanijo- Julijsko krajino in srednjeevropskimi državami, s posebnim poudarkom na Članicah Srednjeevropske pobude. Zato združenje v Če- dadu letno prireja pobudo, imenovano Mittelfest, lahko pa tudi samostojno ali v sodelovanju z drugimi ustanovami proizvaja raznovrstne gledališke projekte, prireja srečanja, izdaja publikacije in podobno. Z meditvijo organizacijskega okvira festivala, bo odpravljena ena glavnih ovir za njegov uspešen in premoCrtneješi razvoj, saj bo struktura Mittelfesta postala stalna. V tem okviru pa je tudi lažje rešljivo finančno vprašanje, zaradi pomenjkanja sredstev so organizatorji letos skorajda Črtali iz programa plesne predstave. Na sliki: posnetek z letošnje otvoritvene gledališke predstave Donava. Razkrili tihotapljenje kaviarja Ilegalni uvoz iz Rusije in prodajo sta organiziralo dva Tržačana TRST - Člani mobilne enote 2. kom-panije Finančne straže na Opčinah so razkrinkali organizacijo, ki se je ukvarjala z donosnim prekupčevanjem ruskega kaviarja visoke kakovosti. V prvih mesecih julija je pozornost finančnikov pritegnil nek članek v krajevnem dnevniku, ki je govoril o kriminalnih organi-zacijih, ki se v tujini ukvarjajo z donosno trgovino z ribjimi jajCeci. Na tej osnovi je pod vodstvom namestnika državnega pravdnika na tržaški preturi Barresija stekla razvejana preiskava, ki je v kratkem Času privedla do identifikacije dveh italijanskih državljanov, stalno bivajočih v Trstu. Obdolžili so ju nezakonitega uvoza približno 20 kilogramov kaviarja ruskega izvora in prodaje tega blaga s pomočjo nekaterih tržaških živilskih trgovin in restavracij. Ruski kaviar najvišje kakovosti je bil konserviran v steklenih vazah po 113 gramov, ki so jih finančni stražniki našli v nekem stanovanju pri Briscikih v zgoniški občini, katerega je uporabljal eden od obeh obdolžencev. Po ugotovitvah Finančne straže je dragoceni tovor iz Rusije prihajal prek kopne meje, skrit v avtomobilih z dvojnim dnom. Na tak način so se tihotapci izognili tudi obveznih sanitarnih pregledov, ki so predpisani za zaščito javnega zdravja. Gozdni požari: obračun zadnjih treh let Prizadevnost deželnih gozdarjev je v zadnjem triletju nickolikrat občutno omejila škodo, ki bi jo gozdni požari, nemalokrat tudi velikih razsežnosti, sicer povzročili našemu ekosistemu. Za pristojnega deželnega odbornika Giorgia Mattassija to dokazuje povečano profesionalnost in raven pripravljenosti, ki je bila dosežena in ki uvrščajo gozdarje Furlanije - Julijske krajine med najbolj kvalificirane v državi. Deželna uprava za gozdove in parke je objavila podatke o protipožarni dejavnosti v letih 1994, 1995 in 1996, iz katerih izhaja, da so v tem obdobju ognjeni zublji zajeli povprečno 4, 5 hektarja pri vsakem požaru. Gre za razmeroma majhno površino, Ce jo primerjamo z drugimi deželami in ki hkrati dokazuje učinkovitost protipožarno usposobljenega osebja. Število požarov se iz leta v leto ne spreminja veliko (leta 1994 jih je bilo 175, leto kasneje 186 in lani 172), prizadeta površina pa je leta 1994 znašala 489 ha, v posebno sušnem letu 1995 1.340 ha, lani pa 637 ha. NOVICE »Zaščitni« predlog poslanca Niccolmija Tržaški poslanec »Fraza Italia« Gualberto Niccolini je napovedal predložitev zakonskega osnutka za zaščito slovenske manjšine. Predlog sta podpisala tudi nekdanji zunanji minister Antonio Martino in furlanski poslanec Maniro Collavini, ki ostro nasprotuje priznanju Slovencev v videmski pokrajini. Bolj kot za zaščitni predlog, gre za omejevalni osnutek, saj Niccolini skoraj v celoti povzema predlog nekdanjega goriškega senatorja Ettoreja Ro-molija, ki je sedaj deželni koordinator Berlusconijeve stranke. Osnutek zanika obstoj Slovencev na Videmskem, a le v tržaških okoliških občinah ter v Doberdobu, Sovodnjah in Steverjanu. V členu SL20 se Niccolinijev predlog zavzema za preštevanje manjšinskih pripadnikov, ki ga mora država obvezno izvesti šest mesecev po odobritvi zakona oziroma njegove objave v uradnem listu. 92. zborovanje Edinosti »Z današnjim dnem bo manjkalo samo še 151 dni do dneva, ko bo dopolnjenih 50 let, odkar je stopila v veljavo ustava Italijanske republike, ki v 6. členu predpisuje varstvo jezikovnih manjšin, v 10. prehodni določbi pa predpisuje takojšnje izvajanje 6. člena v deželi Furlaniji-Julijski Benečiji«. Tako piše v svojem tiskovnem sporočilu družbeno-poli-tično društvo Edinost, ki prireja danes od 11.30 do 12.30 na sredini trga Zedinjenja Italije v znak protesta proti skoraj polstoletni zamudi pri uresničevanju temeljnega načela temeljnega zakona Italijanske republike 92. protestno zborovanje. Posebna pozornost bo posvečena 55. obletnici italijanskih pokolov na Slovenskem in Hrvaškem. Drevi »sprehod« s srednjeveškim teatrom V okviru kratkega niza srednjeveškega gledališča, ki ga organizira kulturni krožek Jacques Maritain, bo drevi »sprehajalna« predstava s skupinama Studio Giallo in Cappella Civica. Tretjo letošnjo predstavo sta oblikovala Maurizio Solda za gledališko skupino Studio Giallo in Marco Sofianopulo za glasbeno skupino Cappella Civica. Gre za izrecno za to priložnost pripravljeno predstavo, ki ima naslov Romar, petelin, vislice (II pellegrino, il gallo, la forca). Zbirno mesto je ob 21. uri na Trgu San Silvestra, od koder bodo nastopajoči in gledalci krenili proti Trgu San Cipriano, kjer bo druga gledališča postaja, tretja pa bo pred tržaško stolnico. Kot ponavadi vstopnine ne bo treba plačati, v primeru slabega vremena (napovedi so sicer ugodne) bi predstavo prenesli na ponedeljek. Triestofe ’97 - drevi in jutri zvečer film Na grajskem dvorišču se nadaljuje letošnji niz poletnih prireditev, ki jih radi obiskujejo predvsem mladi. Najbolje so obiskani glasbeni večeri oz. prireditve z glasbo v živo za ples. Nedelje in ponedeljki pa so tradicionalno rezervirani za film, za izbor naslovov pa skrbi kinodvorana Alcione, v katero se lahko gledalci zatečejo v primera slabega vremena. Drevi bodo na gradu predvajali priljubljene »dalmatince«, disneyev film z »zlobno« Glenn Glose, jutri zvečer pa film Dragonheart, začetek ob 21.30. VZHODNI KRAS / ZAHTEVE RAJONSKEGA SOSVETA Opčine: novi pločniki in še zlasti parkirišča Občina ima premalo sredstev za čiščenje cest VOJAŠNICA SvJvan: ostro stališče zelenih Postavljanje novih pločnikov na Proseški ulici na Opčinah (foto KROMA) Vzhodnokraški rajonski svet, ki mu predseduje Zoran Sosič (Oljka-SSk), je imel pred poletnim oddihom polne roke dela z reševanjem rednih in tudi izrednih upravnih ter drugih vprašanj. Med izredne probleme sodi znana afera o trebenskem odlagališču, proti kateremu je sosvet soglasno zavzel negativno stališče, kar je nekaj dni kasneje naredil tudi občinski svet. Vprašanje pa žal še ni rešeno, saj pripada zadnja beseda o usodi deponije pri Trebčah pokrajinski upravi, ki se bo o tem najbrž izrekla septembra. Na eni izmed zadnji sej so svetovalci obravnavali pereče vprašanje novih parkirišč na Opčinah, za katera je Občina že nakazala milijardo lir, obvezam pa morajo sedaj slediti konkretni načrti. Predsednik Sosič je pristojnemu občinskemu odborniku poslal pismo, v katerem predlagala lokacijo novih parkirišč. Prednost imajo načrtovani parkirni prostori »Lokvice«, v Ul. dei Salici, della Vena in v bližini pokopališča, kjer bi bilo treba urediti tudi območje javnega zelenja. Parkirišča naj bi nato uredili tudi v Ul. degli Alpini (Mercedoi) in ob križišču državne ceste št. 202. Krajevni sosvet je z zadovoljstvom vzel na znanje, da je mestna uprava začela izvajati načrt o postavitvi oziroma ureditvi prepotrebnih pločnikov na Proseški in Narodni ulici. Večji problem pa bo s čiščenjem cest (zaraslo grmovje in plevel predstavljata ponekod nevarnost za promet), saj Občina, kot je Sosiču povedal odbornik Umberto Fortuna Drossi, za to nima dovolj proračunskih sredstev. Upravitelj mu je vsekakor obljubil, da bodo naredili vse vsaj za ureditev najbolj nevarnih predelov. Odbornika Giannija Pecola Comi-notta pa so opozorili na nekatere neizpolnjene obljube v zvezi s pokopališčema v Trebčah in v Bazovici. Kot nam je povedal predsednik, poteka delo rajonskega sveta složno in brez napetosti, saj imajo predstavniki vseh svetovalskih skupin pred sabo številne upravne probleme, s katerimi se soočajo od Opčin do Bazovice. Od Illyjeve uprave pričakujejo, da bo še v tem letu okrepila oziroma posodobila javno razsvetljavo na Opčinah, uredila greznično omrežje ter izvedla nujna popravila v stavbi openski šol De Grassi-Bevk in v osnovi šoli v Bazovici. V program za tekoče leto je sosvet uvrstil še nekatere posege na športnem področju (razširitev nogometnega igrišča Zarje v Bazovici, gradnja slačilnic ob trebenskem igrišču in slačilnice športnega društva Opicina) ter potrebo po ureditvi območja za rajonski sejem na Opčinah. Spor o gradbenih dovoljenjih Mestni in predmestni rajonski svet so zavrnili stališče občinskega odbora, ki hoče iz statuta sosvetov črtati člen, po katerem ta telesa morajo sedaj- obvezno izdajati mnenja o gradbenih licencah. Negativno mnenje bo v prihodnjih dneh skoraj gotovo prišlo tudi s strani obeh kraških sosvetov. Občina se sklicuje na neko razsodbo državnega sveta in na dejstvo, da mnenja rajonov ustvarjajo le birokratske težave in zamude pri izdajanju tovrstnih dovoljenj. Rajonski svetovalci pa niso tega mnenja. Pripravljeni so sicer na revizijo pravilnika, hočejo pa ohraniti pristojnosti na tem področju, ker pravijo, da so sosveti tisti, ki najboljše poznajo potrebe in probleme teritorija. Odločitev pokrajinskega sveta, da se ne opredeli o gradnji nove karabinjerske postaje pri Sv. Ivanu, je naravnost škandalozna. V to je prepričana Zelena lista, ki postavlja na zatožno klop svetovalce večinskega Kartela svoboščin, ki so zavrnili možnost, da bi se skupščina opredelila o tem načrtu. To so od svetovalcev zahtevali komunisti in predstavniki Oljke. Nekateri svetovalci, piše še v izjavi zelenih, so načrte Fundacije Be-netton, ki hoče urbanistično sanirati območje nekdanje umobolnice, zamenjali z gospodarskimi načrti istoimenske tekstilne grupe, kar je res neverjetno. Od tod poziv Pokrajini, naj nastopi vsaj za odložitev gradbenih del v skladu s stališčem, ki ga je na predlog zelenega Alberta Russignana svojčas zavzel tržaški občinski svet. Zeleni so vsekakor prepričani, da bitka proti karabinjerski postaji pri Sv. Ivanu še ni končana. To potrjuje tudi nedavna izjava samega načelnika karabinjerskih enot, ki je povedal, da načrtovana lokacija nove postaje še ni dokončna. Visoki karabinjerski častnik se je o tem pogovarjal s predsednico svetoivanskega rajonskega sosveta Bruno Tam. Zeleni so tudi mnenja, da bi se morali o tem spornem načrtu čimprej izreči tudi prefekt in vsi krajevni parlamentarci. V BARKOVLJE / NA KALAMARADI Zadovoljiv obisk razstav V petek zvečer je TPK Sirena priredil na svojem sedežu v Barkovljah tradicionalno »karamala-do«, ki se bo zaključila jutri. Tokrat pomorski klub ni imel sreče, vsaj z začetkom ne, saj je bilo tisti večer bolj slabo vreme in je pihal ob morju še hladen veter, ki ni dopuščal gostom, da bi posedeli na prelepem pro- storu in uživali ob glasbi Zamejskega kvinteta. Ce obisk ni bil tako množičen, pa je bilo vse, kar je praznik obetal, nadvse vabljivo. V dvorani kluba sta bili namreč kar dve zanimivi razstavi: prva je obsegala risbe osnovnošolskih otrok s pomorsko tematiko in pa razstavo ročnih del, ki so jih pripra- vili starši združenja »Starši skupaj«, v želji, da pomagajo s sredstvi, ki bi jih nabrali s prodajo izdelkov, združenju pri njegovi več kot hvalevrednem delu v pomoč mladim s posebnimi potrebami. Z obiskom obeh razstav so bili razstavljale! zadovoljni, predvsem seveda združenje »Starši skupaj«, ki je prikazalo bogato izbiro na roko izdelanih ročnih del - od ročno poslikanih rut, do majic in bluz iz bombaža in drugih vlaken, pa vse do lepih okrasnih predmetov iz stekla, lesa in še in še... Razstava bo odprta do jutri. Obiskovalci bodo lahko spoznali, kaj vse so sposobni napraviti starši, da pomagajo svojim otrokom. Nocoj se praznik nadaljuje. V petek je udeležence zabavaj Zamejski kvintet, ki bo nastopil tudi nocoj. Sinoči je igral ansambel Status Symbol, ki bo praznovanje tudi zaključil. Naj pohvalimo barko vij anske ženske, ki so tudi tokrat poskrbele za odlične »karamale«, pa še za vse druge, slane in sladke dobrote, ki so jih bili deležni gostje tega vsakoletnega paznika. Kaj lahko organizatorjem zaželimo? Samo lepo vreme! Neva Lukeš GuStin Car Point: Vse za avtomobile! Radko Guštin, znani obrtnik avtopo-pravljalec z Opčin, se je na podlagi svojih izkušenj in povpraševnja klientele odločil, da obogati in izpopolni svojo ponudbo. Lastniki avtomobilov si namreč navadno želijo dopolniti nepopolno serijsko opremo svojega vozila. Svojim željam in potrebam bodo odslej lahko zadostili na Opčinah, Ul. Carsia št. 45/2A, kjer je Radko Guštin 50 metrov od svoje priznane karoserije, pooblaščene za avtomobile audi in volkswagen, te dni odprl novo trgovino Guštin Car Point. V njej odjemalec dobi vse, kar spada k opremi za avtomobile: avtoradie najbolj znanih proizvajalcev, klimo, alarmne naprave, telefone, pnevna-tike, lita platišča, mehanizme za električno odpiranje stekel in vse ostalo, kar spada zraven. Specializirano osebje bo poskrbelo za primeren nasvet in seveda tudi za vgrajevanje omenjenih komponent. Svojemu članu želi Slovensko deželno gospodarsko združenje obilo uspehov z novo dejavnostjo. ZGONIK / POLETNI VEČERI Krstni nastop skupine Evasion Izvaja mešanico klasične in jazz glasbe Skupina Evasion Manj kot teden dni po gledališki igri »Filu-mena Marturano«, ki je pretekli Četrtek v Zgoniku žela že običajno navdušenje publike, bo v sredo zveCer dvorišče Petelinove domačije zopet prizorišče glasbenega dogodka. V okviru Poletnih večerov, ki jih pod pokroviteljstvom Občine Zgonik prireja kulturno društvo Rdeča zvezda, se bo 6. avgusta °b 21. uri na svojem krstnem koncertu predsta-vilka glasbena skupina »Evasion«, ki jo sestavlja šest mladih domačih glasbenikov. Skupina je nastala šele pred kratkim na pobudo nekaterih izmed sedanjih članov, ki so v lej obliki videli priložnost za samostojen pristop do neobičajnejše glasbe. Vsi namreč izvirajo iz klasičnih štu- dijev, povečini igrajo še druge instrumente in so že veliko nastopali v naših krajih in drugod po Italiji ter uspešno sodelovali - posamezno, skupinsko ter v različnih kombinacijah - na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih. Nekateri so tudi snemali za Radio Trst A in za slovenske državne radijske postaje. Clau-dia Sedmak - klavir in Tamara Tretjak - flavta nastopata kot stalen duo, Marko Feri je med drugim precej dolgo sodeloval z glasbeno-ka-baretno skupino Karst Brothers, Alessandro Ipavec - kontrabas, Da-rio Savron - bobni in Igor Kante - harmonika pa so razen tega tudi elani Harmonikarskega kvinteta Glasbene matice. V kombinaciji in kontrastu tipično kla- sičnih glasbil, kot sta npr..flavta in kitara, s kontrabasom in bobni pa ugotavljajo obilo novih izranih možnosti. Program, ki ga bodo predstavili, obsega skladbe Astorja Piazzolle, predvsem pa inovativnega sodobnega skladatelja Claudia Bollinga, ki je ustvaril zanimivo mešanico klasične in jazz glasbe. Pogumen avtor zahteva tudi pogumne izvajalce - kot je povedal eden od članov. Kakor pri vsem ostalem obstaja namreč tudi pri glasbi možnost, da ljudje novo ali nenavadno s težavo sprejmejo ali katkomalo odklonijo. Kvaliteta glasbenikov pa je v primeru skupine »Evasion« najboljše priporočilo in zagotovilo za uspeh. (mia) r GLASILO SKLADA M. CUK n »Škrat« se tokrat sooča s športom Kopica tehtnih člankov Po dolgem premora smo zopet dobili v roke revijo »Škrat«, glasilo Sklada Mitje Cuka z izredno bogato vsebino člankov, tokrat posvečenih športu. »Škrat, ki je bil že nekaj mesecev v računalniškem spominu, prihaja končno med nas, da bi zaokrožil raziskavo o športu v najintenzivnejšem razvojnem obdobju otroka,« je v uvodniku zapisala Jelka Cvelbar. Janko Mlakar objavlja odlomek iz knjige »Gospod Trebušnik,« izdane pri Mladinski knjigi leta 1974, z naslovom »Stric Trebušnik gre na Triglav«. Sledi članek Jelke Cvelbar, namenjen problemu škodljivosti neprimernega športa, v katerem govori o vzrokih za poškodbe pri športni dejavnosti. Objavljeno je tudi letno poročilo o poškodbah pri odbojkarjih v F-Jk, ki navaja izide pregledov, ki jih je dr. Massimo Neri opravil pri Centru za ortoped-sko-travmatološke preglede, in sicer kot deželni zdravnik odbojkarske zveze FIPAV. »Kako to zmoreš«, je naslov članku, ki obsega kratek razgovor s Katjo Fabrizi, odbojkarico združene ekipe »Koimpex«, ki je sicer močno zaposlena s svojim poklicem, kljub temu pa ne opušča svojih treningov in nastopov. Mario Cač objavlja članek z naslovom »Razvoj telesne vzgoje in športa«, ki daje nekak pregled tega športa med Slovenci v Italiji od leta 1869 do danes. »Šport in duhovna rast« je naslov članku izpod peresa Jelke Cvelbar, ki objavlja intervju z župnikom Tonetom Bedenčičem, duhovnim vodjem slovenskih tržaških skavtov in upraviteljem Marja-nišča na Opčinah, ki govori o športnem udejstvovanju mladih. »Prvaki v družini« je dragi prispevek Jelke Cvelbar, ki zajema razgovor z Maro Plesničar, nekdanjo odbojkarico pri Bora, sedaj pa v vodstvu teniškega odseka SD Gaja na Padričah. V tokratni številki je objavljen tudi zadnji del pogovora z Ivanom Peterlinom, profesorjem telesne vzgoje na slovenskih šolah ter trenerjem pri SZ Sloga. Sledijo še članki Branka Lakoviča o Andreju Vremcu, članek o Benečiji, v katerem govori predsednik Planinske družine iz Benečije Igor Tuli, članek o Goriški stvarnosti, ki je namenjen Gianniju Susiču in njegovem dolgoletnem delu na odbojkarskem področju na Goriškem ter članek, namenjen Simonu Komjancu, dosednjemu predsedniku SZ 01ympia iz Gorice. Sledita še članka z naslovom »Šport v medijih« in »Šport kot Show in zabava«. V prvem odgovarja na vprašanja Saša Rudolf, v dragem pa je objavljen razgovor z Igorjem Malalanom, kabaretistom, pevcem in športnim novinarjem Tokratna številka vsebuje še prispevke na temo »Šport za prizadete«, članek o športnih dosežkih Jana Budina in posebno stran, posvečeno izidu knjige Branka Lakoviča »Zbornik slovenskega športa v Italiji«. (ni) KINO ARISTON - 21.15 (na prostem) »II gobbo di No-tre Dame«, risani film, prod. Walt Disney. Jutri ob 21.15 »Ritratto di si-gnora«, r. Jane Campion, i. Nicole Kidman, John Malkovich. EKCELSIOR AZZUR- RA - Zaprto zaradi dopusta. EKCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE - Zaprto zaradi dopusta. MIGNON - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL - Zaprto zaradi dopusta. ALCIONE - 18.10, 20.15, 22.00 »Ridicule«, r. Patrice Leconte, i. Fanny Ardant, Jean Ro-chefort. s_____________IZLETI KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu in KMEČKA ZVEZA obveščata, da je na razpolago še nekaj mest za že tradicionalni tridnevni izlet ob priliki Radgonskega sejma in z obiskom sosednjih krajev Avstrije in Madžarske. Izlet bo potekal v dveh izmenah z enakim programom, in sicer prva od 25. 8. do 27. 8. in druga od 28. 8. do 30. 8. 1997. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na urade Kmetijske zadruge, tel. 8990111, oz. Kmečke zveze tel. 362941. H ŠOLSKE VESTI DTTZG »Žige Zoisa« obvešča, da bo do 30. 8. 1997 tajništvo odprto z naslednjim umikom: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure; ponedeljek in četrtek od 15. do 16. ure; sobota zaprto. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča starše in dijake, da že sprejema naročila vseh učbenikov za šolsko leto 1997/98. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, posluje v mesecu avgustu ob sredah, od 10. do 12. ure. t Zapustila nas je naša draga mama, nona in pra-nona Danica Čok vd. Križmančič Pogreb bo v torek, 5. avgusta, ob 12. uri, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev na Katinaro. Žalujoči hčeri Vilma in Boža, zeta Enzo in Benjamin, sestri Marija in Jelka, vnuki Suzana, Silvio in Monika, pravnuki Ivana, Devan in Valentina ter vsi sorodniki Lonjer, 3. avgusta 1997 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin našega dragega moža in očeta Mirka Košute Družina Sv. Križ, 3. avgusta 1997 3.8.1995 3.8.1997 Ob drugi obletnici smrti našega dragega Jožeta Sancina se ga spominjajo žena Gizela in sinova Radoslav in Bernard z družinama ANSAMBLI LAHKE GLASBE Tekmovalne ambicije »Babilonije« Slovenskih glasbenih skupin Pam res ne manjka. To lahko najbolje ugotavljamo v poletnih mescih, ko se na vaških praznikih *rt šagrah vrstijo razni slovenski Ansambli. Je pa tudi taksna skupi-na, ki ne nastopa na vaških praznikih, temveč le na raznih bolj izbranih prireditvah, pa tudi na tekmovanjih med rock skupinami. S člani takšne skupine, ki nosi irne »Banbilonija«, smo se pogo-'mrjali v našem uredništvu. Po-bliže so se nam predstavili, povedali svoje načrte in nam pustili brdi fotografijo, da jih lahko bolje sPoznamo. Med drugim so nam Povedali, da bodo jutri, 4. avgusta, nastopili v lokalu »Red devil« v Ul. Donota 2 na nekakšnem tekmovalnem srečanju rock skupin, ki so se ga enkrat udeležili in do-Segli uspeh, sedaj pa jih čakata še dva nastopa ob upanju, da se uvrstijo na prvo mesto. Obiskali so nas: FValter Germa-m, Pavel Kralj, D ari o Terčič in Martin Pertot. Prišla je z njimi tudi Mirjam Železnik, ki je njihova spremljevalka, pa tudi fotogra-mija. Na kratko so se nam predstavili. Vsi imajo takšen ali drugačen študij za sabo. Sedaj so že v službah; nekateri imajo tudi glasbeno vzgojo, drugi so samouki. So doma iz Slivnega, Proseka, Na-bežine in Sesljana, z njimi pa kot gost sodeluje tudi Claudio Bologna, ki igra na klaviaturo. Ostali igrajo kitaro, bas kitaro, bobne in baterijo; v glavnem poje VValter, po potrebi pa pritegne še goste. »Vadimo dvakrat tedensko v Sesljanu na domu VValterja,« so nam povedali. »Lani meseca junija smo se prvič javno predstavi-li na koncertu glasbenih rock sku- pin, ki ga je v Sesljanju organizirala devinsko nabrežinska občina. Jutrijšnji nastop v lokalu »Red devil« je za nas pomemben, saj smo se na prvem dobro izkazali. Ce dobimo dovolj točk še na drugem in tretjem nastopu, potem smo zmagali na tem tekmovanju. Veseli bi bili tega, saj bi se med skupinami uveljavili tudi kot slovenska skupina.« »Babilonija« izvaja angleško in italijansko rock glasbo; skušala pa bo vnesti v svoj repertoar tudi slovenske skladbe. Zaenkrat so sami krili stroške za nabavo glasbil, ojačevalca, inštrumentov, mix-erja; nameravajo pa si kupiti tudi aparaturo za svetolobne efekte. »Ta glasba seveda ni primerna za šagre in plesne prireditve. Poslušajo jo pa radi vsi, ki ljubijo rock. hi tudi mi imamo že svoje zveste spremljevalce in spremljevalke ter občudovalce. Spoznali smo se preko glasbe in smo sedaj res prijatelji. Dvakrat tedensko se srečujemo na vajah, pa tudi sicer smo večkrat skupaj. Druži nas veselje do igranja in želja, da bi se kakovostno izpopolnili in se predstavili s kvalitetnimi nastopi.« N. L. t V četrtek, 24.7.1997 smo se na pokopališču v Križu pri Tomaju poslovili od dragega Karla Pirjevca s Proseka. Iskrena zahvala vsem, ki ste sočustvovali z mano in kakorkoli počastili njegov spomin. žena Milena Križ pri Tomaju, 3. avgusta 1997 t 31. t.m. nas je zapustila naša draga Matilde Košuta vd. Puntar Pogreb bo jutri, 4. avgusta, ob 12. uri, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v proseško cerkev. Žalostno vest sporočajo sin Luči, sestri Nina in Anica, snaha, vnuki in ostalo sorodstvo Trst. 3. avgusta, 1997 Dolina, 3. avgusta 1997 2.8.1996 2.8.1997 Stanko Suc Neizprosno mineva čas, neizbrisno se veča praznina za tabo. tvoja Sonja Vižovlje, 3. avgusta 1997 3.8.1992 3.8.1997 Ob 5. obletnici smrti Guida Zudicha se ga z ljubeznijo spominjajo žena Marija, hčerki Orietta in Giuliana z družino ter sin VValter Trst, 3. avgusta 1997 TPK SIRENA vabi na tradicionalno Kalamarado na sedežu v Miramarskem drevoredu 2 danes bo igral ansambel ZAMEJSKI KVINTET, sodelovala bo tudi plesna skupina DIAMANTE iz Turjaka s krajšim nastopom, jutri, 4. avgusta ansambel STATUS SYMBOL V okviru praznika bo razstava otroških risb »Morje in ribištvo« ter razstava ročnih izdelkov Združenja »Starši skupaj«._________________ Da bi se izognili nevšečnostim vljudno naprošamo, da bi parkirali na Miramarskem drevoredu ali v bližnjih ulicah. KD JOŽE RAPOTEC - Prebeneg prireja tradicionalno vaško do 4. avgusta danes, 3. avgusta bo ob 16.30 srečanje godcev iz Slovenije, Avstrije in Italije igral bo ansambe/ADRIA KVINTET JUTRI, 4. avgusta, zabava z ansamblom HOppy DQy Poleg običajnih jedi na žaru in breskev v vinu,_ bo letos na voljo Se posebna specialiteta. KD RDEČA ZVEZDA pod pokroviteljstvom OBČINE ZGONIK Poletni večeri v zgoniški občini v sredo, 6. avgusta, ob 21. uri pri Petelinovih v Zgoniku Jazz klasika in tango z glasbeno skupino »EVASION« ansambel HAPPY DAV smučarski klub BRDINA vabita na praznik ansambla 9., 10., 11. AVGUSTA V TREBČAH (Ob 10. obletnici delovanja) Vsak večer ples z ansamblom Happy Day in tekmovanje v plesu z banano. 1. nagrada: 3-dnevni izlet za 2 osebi na Bavarske gradove (poklanja turistična agencija Kompas v Sežani). Delovali bodo dobro založeni kioski. 0 ČESTITKE ČESTITKE ČESTITKE VČERAJ-DANES Danes praznujeta v Borštu zlato poroko DORA in ANTON RAPOTEC. Se na mnoga zdrava in srečna leta jima iz srca želita družini Rapotec in Križmančič. Naša ljubljena PETRA se veseli, ker danes tretji rojstni dan slavi. Urno skače, se podi, s prijateljčki torto deli. Mi se tega veselimo in vso srečo ji želimo: Giovanni, Luca, Tanja, Antonio ter teta in stric. Danes praznuje 7. rojstni dan naš MARKO DEBER-NARDI. Da bi bil priden in Danes praznujeta Dora mToni Rapotec 50. obletnico poroke. Se mnogo zdravih skupnih let jima želijo Nadja in Tamara, Boris, Mirna, Iztok in Črtomir ubogljiv mu iz srca želita mama Mara in očka Franko, mala sestrica Martina pa mu pošilja zvrhan koš poljubčkov. Čestitkam se pridružujeta nona Vera in nono Silvano. Čeprav z malo zamude ampak toliko bolj občuteno čestitamo našemu kolesarju KRISTJANU LE-GISI ob uspešno opravljeni maturi. Obenem mu želimo mnogo uspeha za naprej. Odborniki in člani SK Devin. Tomažu in Tjaši se je pridružil krepek bratec JAN. S srečnima starše- Danes stopata na skupno življenjsko pot Claudia Plazzotta «Peter Gerdol Vso srečo jima želijo prijatelji pri Slovenski skupnosti ma se veselita Betty in Gabrijel. Lonjerski prijatelji čestitajo svojemu vaščanu FABIU RUZZIERU za osvojitev treh svetovnih naslovov v hitri hoji v Južni Afrild. Luciano Malalan, Virgilio Maver, Mario Lorenzi, Leandro Sattin, Landi Cioch, Ivan Gombač, Miran Cok, Silvano Mocilnich, Oskar, Milka in Katja Kjuder, Ri-naldo Cač, Vincenzo Fo-raus, Carlo Cok, Silvano Poropat, Branka Calzi, Pavel Kranjec, Rosanna Tomažu in Tjaši se je pridružil mali Jan Srečnima staršema Tatjani in Mauru ter malemu Janu želimo vso sreCo v življenju vsi domači Danes, NEDELJA, 3. avgusta 1997 LIDIJA Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 20.37 - Dolžina dneva 14.31 - Luna vzide ob 6.17 in zatone ob 20.40 Jutri, PONEDELJEK, 4. avgusta 1997 JANEZ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,9 stopinje, zračni tlak 1017,7 mb narašča, veter 13 km na uro severo-zahodnik, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodil se ni nihče. UMRLI SO: 65-letni Giovanni Maiola, 80-letna Antonia Grisonich, 84-letna Gilda Biagi, 86-letna Danica Cok, 70-letni Trifone Mar-chi, 81-letna Rosaria Ricci. ^ : LEKARNE Danes slavita zlato obletnico poroke Dora m Anton Rapotec Svoji dolgoletni pevki in njenemu možu želimo Se veliko zdravja, sreCe in medsebojnega zadovoljstva PD Slovenec in MePZ Slovenec-Slavec V Zabnicah si danes obljubljata večno zvestobo Claudia Plazzotta m Peter Gerdol NovoporoCencema Zeli mnogo sreCe na skupni življenjski poti Slovensko planinsko društvo Trst CONSORZIO PER L’AREA 1 Dl RICERCA Konzorcij za znanstvene raziskave razpisuje 2 štipendiji v sektorju VARNOST NA DELU za osebo z dokončanim univerzitetnim študijem v inženirstvu, kemiji ali bioloških vedah ter za osebo z višješolsko diplomo. Izbira za dodelitev dveh letnih šdpmdij, z možnostjo podaljšanja še za eno leto, je laboratorij podjetja SOS (Servizi di Oualita e Sicurez-za). Mesečna bruto plača 1.500.000 lir za osebo z univerzitetnim študijem, 1.250.000 lir za osebo z višješolsko diplomo; starost max 35 let; oproščeni vojaščine. Rok za predstavitev prošenj zapade 5. septembra 1997 ob 12.00. Kopijo razpisa in ostale informacije dobite pri: CONSORZIO PER L AREA Dl RICERCA PADRICE 99 - 34012 TRST /TRIESTE tel. 040/37551 TR2ASKA KNJIGARNA Trst, ul. Sv. Frančiška 20 - tel. 635954 - tel.+fax 635969 Vam nudi: KNJIGE, IZLETNIŠKE ZEMLJEVIDE, GRAFIKE, UMETNIŠKO OBRT Manico Maver in Mitjo Petarosa je osrečilo rojstvo prvorojenke Urške Z njima se veselijo prijatelji pri SSK in Ladi Slavec, Giuliana in Mauro Malalan, Angelo Viti, Jolanda Maver. Jutri praznuje MILJO CORETTI iz Pulj 50. let. Mnogo zdravih in srečnih let mu želi SKD Slavec Ricmanje-Log. NEDELJA, 3. avgusta 1997 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 - Ul. Mazzini 43, Naselje sv. Sergija - Trg 25. aprila 6, Ul. Combi 17, Zavije - Ul. Flavia 89, Fernetiči. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785), Naselje sv. Sergija - Trg 25. aprila 6 (tel. 281256), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253) FERNETIČI (tel. 416212) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Naselje sv. Sergija - Trg 25. aprila 6, Ul. Combi 17, Zavije - Ul. Flavia 89. NORD 16I Hm sa m MM NORD ESI M mm ha Largo Barriera Vecchia 15 tel. (040) 636757 - 636800 urnik 8.30/12.30 16.00/19.30 sobota 9.00-12.00 MENJALNICA ZADNJE RAZPOLOŽLJIVOSTI' V AVGUSTU DUNAJ z avtobusom od 14. do 17. avgusta cena polpenzion - hotel ★★★★ 640.000 lir salzburško območje z avtobusom od 15. do 17. avgusta polni penzion cena hotel ★★★ 460.000 lir SKUPINSKI IZLETI V SEPTEMBRU ISTANBUL IN KAPADOCA od 1. do 8. septembra polni penzion cena hotel ★★★★/★★★★★ 1.260.000 lir PRAGA z avtobusom od 3. do 7. septembra polni penzion cena hotel ★★★ 720.000 lir OTOK ELBA z avtobusom od 11. do 14. septembra polni penzion cena hotel **•* 470.000 Ur __________________________v FERNETIČI (tel. 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (tel. 302800). Od PONEDELJKA, 4. do SOBOTE, 9. avgusta 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (tel. 161391), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Milje - Lungo-mare Venezia 3 (tel. 274998). OPČINE, Proseška ul. 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Mascagni 2, Trg Unita 4, Milje - Lungomare Venezia 3. OPČINE, Proseška ul. 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Unita 4 (tel. 365840). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. ^il PRIREDITVE KD RDEČA ZVEZDA pod pokroviteljstvom OBČINE ZGONIK: »Poletni večeri v zgoniški občini«, v sredo, 6. avgusta, ob 21. uri pri Petelinovih v Zgoniku: Jazz klasika in tango z glasbeno skupino »Evasion«. U OBVESTILA V MARIJANISCU NA OPČINAH bo veseb živ žav ali oratorij 97 za otroke osnovne šole od ponedeljka 4. do petka 8. avgusta, od 9. do 16.30. Topel obrok je poskrbljen. Prijavite se lahko na tel. št. 211113 ali 0338/6526696. Prispevek 75.000,- lir, za dva otroka iz družine 45.000,- lir. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane in kmetovalce, da bodo njene podružnice v Nabrežini in na Opčinah v mesecu avgustu zaprte. FOTOKROŽEK TRST 80 vabi člane, da se udeležijo razstave v sklopu vsedržavne zveze društev FIAF. Za deželo F-JK si je prevzelo organizacijo društvo »Lo Scambio« iz Krmina. Letošnja tema je »Zob časa« (I segni del tempo). Vsak član lahko predstavi največ 4 slike na običajni podlagi. Slike so lahko barvne ali čr-nobele. Rok za predstavitev slika zapade 5. septembra. ZSKD obvešča, da je tržaški urad zaprt do 14. avgusta zaradi poletnega dopusta. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu bo avgusta zaprta. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen sobote (tel. 212289). Poletno varstvo na Opčinah bo do 30. septembra od 8. do 13. ure - možno vpisovanje iz tedna v teden. PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi v svoje vrste nove pevce in pevke, ki bodo začeli novo pevsko leto s teden dni trajajočimi študijskimi dnevi v ponedeljek, 25. avgusta v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vabljeni novi pevci in pevke pa tudi tisti, ki so že peli v zborih. Vse zaželjene informacije dobite na tel. številkah 215367 (Danev) in 213348 (Sossi) v večernih urah. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. SKGZ sporoča, da so do konca avgusta uradi odprti samo v jutranjih urah. LETOŠNJI 17. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR se bo odvijal v Kanalski dolini, od 25. 8. do 6. 9. 1997. Prijavnice lahko dobite na odseku za zgodovino v ul. Petronio 4, v Narodni in študijski knjižnici v ul. sv. Frančiška 20, in v Knjižnici Damira Feigla v Gorici. PATRONAT INAC (Ul. Cicerone 8/b Trst) obvešča, da bo urad do 31.8. odprt od 8. do 15. ure. KRUT obvešča, da bo do 31. 8. pisarna odprta samo v jutranjih urah z umikom od 9. do 12. ure. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da bo do 31.8. pisarna odprta samo v jutranjih urah z umikom od 9. do 12. ure. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 5. septembra odprta s poletnim umikom in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Do 14. avgusta bo zaprta zaradni letnega dopusta. MALI OGLASI tel. 040-7796333 POLETJE je čas sprememb. Ce si želiš afro frizuro, zelo praktično za plažo, pridi v frizerski salon Cecilia v Boljunec, kjer bodo po ugodni ceni ugodili tvojim željam, tudi če so tvoji lasje kratki. Tel. št. 228351. IŠČEM mlado gospo veščo varstva malih otrok in za pomoč pri gospodinjskem delu. Tel. št. 040/764716 od 14. do 15. ure. KUPIM KNJIGE druge roke za 1. razred Znanstvenega liceja. Tel.: 040/773752 ob uri kosila. PRODAM francoske ovčarje ali Baucerone z rodovnikom odličnih staršev, cepljeni. Inf. tel. 0038664/431445. V CENTRU OPČIN je na prodaj velika stara hiša potrebna popravil. Tel. št. 0338/7398333. PRODAM popolnoma nov divan - še v embalaži. Tel. št. 040/911679 v večernih urah. ROVER VITESSE 216 letnik '89 temno zelene barve prodam po ugodni ceni. Tel.: 040/200757 ali 0338/8780369. ■ BARI 1 59 75 18 40 CAGLIARI 56 4 78 23 61 FIRENCE 69 7 62 30 15 GENOVA 8 47 20 36 90 MILANO 33 68 74 4 26 NEAPELJ 18 36 74 40 5 PALERMO 28 7 67 68 44 RIM 13 18 9 80 77 TURIN 29 5 81 36 20 BENETKE 44 73 65 17 2 ENALOnO 1 X 2 1 X 1 1 1 1 X X 1 ISCEM delo kot skladiščnik. Tel. št. 040/226113. V JAMLJAH pri Mariotu Krošelju, Gregorčičeva 14, prodajamo razne vrste krompirja, cena po dogovo-m. Tel. (0481) 419948. , ISCEM STARE VESPE (od leta '46 do ’57) tudi v slabem stanju. Tel. št. 040/228538. POLETJE je čas sprememb. Ce si želiš afro frizuro, zelo praktično za plažo, pridi v frizerski salon Cecilia v Boljunec, kjer bodo po ugodni ceni ugodili tvojim željam, tudi ce so tvoji lasje kratki. Tel. št. 228351. PRODAM TELETA (Draga 31). Tel. št. 228932. ZASTONJ POKOSIMO v bližnji okolici strojno primerne parcele (Draga 31). Tel. št. 228932. PRODAM skoraj nove bele kotalke št. 30/31. Za informacije tel. št. 040/211940 ah 212659. TRGOVINA MORIS v Nabrežini ima ugodne popuste na čevljih in torbicah. Pohitite z nakupom! Nabrežina, 97. OPEL CALIBRA 2000, 8 ventilov, letnik 1992 prodajam v odličnem stanju, črne barve, aluminijaste feltne, široke gume komaj zamenjane, centralno zapiranje, vgrajena alarmna naprava. Aleš, tel. na št. 228174. DEBORAH v Nabrežini ima ugodne popuste na ženskih, moškin in otroških Obiščite nas, boste zadovoljni! DOMAČE VINO, belo in črno prodam po ugodni ceni. Tel. 228982 (Zabrežec). OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. OSMICO ima Marko Kovic (pri Mihelci) v So-vodnjah. OSMICO je odprla Sonja Rebula, Veliki Repen št. 2. STEVO ZAHAR je v Borštu, št. 58 odprl osmico. Vabljeni! OSMICO je odprl v Dolini Pepi Sancin (Sarnek). Toči belo in črno vino. OSMICO je v Mavhinjah odprl Ivan Terčon. OSMICO je odprl Mario Milič, Repnic 39. OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden, Sa-matorca 17. ODLIČNO belo in črno vino prodajamo v Mavhinjah po ugodni ceni. Tel. 299806. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarski drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Fort! (Naselje sv. Sergija) Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Fort! (Naselje sv. Sergija) SHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO Tre Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta ZGONIK drž.c. 202 Trg Valmaura Miramarski drev. 9 DEVIN-NABREZINA drž.c. 14 ERG Ul. F. Severo 2/7 API Drev. Čampi Elisi (vogal Ul. Meneči) Ul. Baiamonti 48 SAMOSTOJNI ACI Ul. Punta del Forno 4 (Agip) NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) j i \ i ZDRAVSTVO / ODKOD DENAR ZA BOLNIŠNICO? FILM / DVOJE PRIZNANJ ZA NAJBOLJŠA SCENARIJA Valenti sprejel deželne svetovalce Nagrada Amide! filmoma »Go now« in »II camiere« Podpisniki sporne resolucije skušali omiliti -afero - Degano potrdil obveze do Gorice Po prvih polemičnih reakcijah je včeraj nastopil Cas dialoga med gorisko občinsko upravo in deželnimi svetovalci z Goriškega, ki so podprli sporno resolucijo glede gradnje novih bolnišnic. Sest svetovalcev (podpredsednik dežele Degrassi je bil zadržan drugje) Antonaz, Larise, Fasola, Longo, Ri-tossa in Tomat se je odzvalo povabilu Zupana na razgovor. Valenti je izrazil veliko zaskrbljenost zaradi resolucije, ki namiguje na ntočnost, da bi vseh 50 milijard, kolikor naj bi jih FJk dobila za gradnjo bolnišnic, usmerili v Videm, Gorica pa naj bi si pomagala. Zupan odločno zavrača to možnost in zahteva, naj Dežela spoštuje obveze do Gorice. Med deželnimi svetovalci sta dva, Goričan Larise in Antonaz (SKP), ki sia glasovala proti resoluciji, prav tako zaskrbljena. Grugi štirje, posebno pa Fasola, Longo in Ritossa (vsi so iz Tržiča), ki so bili celo med podpisniki reso-mcije, pa so se skušali iz- govarjati, češ da je alarmi-zem pretiran in da je bil namen resolucije opozoriti Deželo na probleme bolnišnic v Vidmu in Gorici. Obe strani pa sta soglašali, da je treba pospešiti postopek za gradnjo in še posebej za pridobitev financiranj. Na državni ravni naj bi skušah pridobiti več denarja, tako da bi presegli spore na relaciji Gorica-Videm. Zupan Valenti je poročal tudi, da mu je odbornik za zdravstvo Degano telefonsko potrdil vse že sprejete obveze Dežele za bolnico v Gorici. Degano bo v kratkem sklical srečanje s predstavniki Deželne agencije za zdravstvo in Goriške zdravstvene ustanove za tehnično-finančno preverjanje postopka za bolnišnico. Za rešitev problemov zdrastva se je zavzel tudi predsednik Pokrajine Brandolin, ki je predsi-noči na zasedanju konference županov dejal, da je potrebna celovita in uravnovešena rešitev v pokrajinskem merilu. Kompromis v Sejemski ustanovi Upravni odbor Sejemske ustanove je predsinoči potrdil zaupanje ravnatelju Mauriziu Tripaniju. Njegovo glavo je pred nekaj tedni zahteval sam predsednik Gianni Or-zan, ki je direktorjevi nesposobnosti pripisal krivdo za težave v organizaciji sejmov in delovanju ustanove. Odborniki opravičujejo težave s podvojitvijo sejemskega programa, glede česar izrekajo polno podporo predsednikovemu programu, ravnatelja pa obvezujejo, da izvaja nove naloge. Stališče zveni kot zadnje opozorilo Tripaniju. Žirija: izbrali smo najvitalnejša izraza evropskega filma Vezna nit v boju posameznika z naravo oz. zgodovino Nagrado Sergio Amidei za najboljši scenarij si letos delita dva filma: angleški »Go now«in italijanski »II camiere«. Scenarij prvega sta podpisala Paul Henry Powell in Jimmy McGo-vem, drugega pa so pisali v štirih: izvirno zamisel novinarja Gigija Rive so razvili Maurizio Zaccaro (ki je tudi režiser), Marco Bechis in Umberto Conta-rello Na srečanju z novinarji pred večernim slovesnim podeljevanjem nagrad so včeraj popoldne v Gradišču bili navzoči Powell, Zaccaro in Riva. Izbiro dveh filmov sta v navzočnosti predsednika združenja Amidei Darka Bratine obrazložila predsednik žirije, scenarist Age in njen član, režiser Franco Giraldi. Žirija je hotela predvsem ovrednotiti nove Učno uvršča v bogato bero vitalne sile evrospkega fil- novega britanskega filma ma. »Go novv« se s na valu uspehov Kena Loa-tankočutno a ne sentimen- cha in njegovega scenarista talistično pripovedjo o Jima Allena, dobitnika na-neozdravljivi bolezni od- grade Amidei leta 1994. »II camiere«, film o treh italijanskih lovcih, ki se naenkrat znajdejo sredi balkanske morije, prav tako z lahkotno filmsko govorico obravnava težke stvari. Filma sta si v nekem smislu komplementarna: prvi govori o boju človeka s seboj in naravo, drugi o boju z dragimi in z zgodovino. Zanimivo je, da sta se zamisli porodili nepoklicnima scenaristoma. Povvell, bolnik za multiplo sklerozo, je opisal svojo življenjsko izkušnjo, Riva pa je novinar, ki je prav tako črpal zamisel v resnični zgodbi. Oba sta svoji zamisli nato dodelala v sodelovanju s poklicnimi scenaristi. Na sliki (foto Bumbaca) z leve P. H. Povvell in G. Riva ter predsednik žirije Age ŠTEVERJAN / MED MIZAMI NA DVORIŠČU GOSTILNE DVOR Velik uspeh igralk Beneškega gledališča Njihova zabavna predstava Buogi možje privabila več kot200 gledalcev, ki jim ni bilo žal Gostovanje Beneškega gledališča na pobudo ZSKD in društva Briški grič je v četrtek v Steverjanu doživelo res izjemen uspeh. Nič manj kot 200 ljudi se je zbralo na dvorišču gostilne Dvor, da bi sledili predstavi v benečanskem narečju “Buogi možje”. Prijetno komedijo so uprizorile Lidia Za-brieszach (prostitutka), Anna Jussa (vesela vdova), Bruna Chiuch (živčna bolnica) in Loredana Drekonja (žajfarca). Predstavitev galerije ženskih likov, ki so po svoje tragični, je bila podana na sproščen način, s komičnimi poudarki, ki so občinstvo pripravili do aktivnega sodelovanja v svojevrstni postavitvi. Monologe v različnih narečjih Benečije je uvedla in nato povezovala glasba harmonike Davida Clodiga. Uspeh večera je organizatorje pripravil do tega, da bodo konec avgusta pripravili nov gledališki večer na prostem. PODGORA / NA POBUDO RAJONSKEGA SVETA IN PD PODGORA Lep poletni pevski koncert “na britofu” Ob domačih skupinah Podgora in Akord nastopila dva mešana zbora s Pordenonskega DOBERDOB / POLETNE PRIREDITVE KD JEZERO Po gledališču jutri spet film Vrteli bodo restavrirano verzijo Hitchcockovega»Vertigo« Rajonski svet za Podgo-ro in prosvetno društvo Podgora v sodelovanju z ZSKP sta priredila Prejšnjo soboto, 26. julija, rtrugo revijo pevskih zbo-r°v “na britofii”. Pod vodstvom dirigen-*a dr. Mirka Špacapana sta nastopila mešani pev-ski zbor Podgora in ftroska pevska skupina '‘kkord, ki sta se občinstvu Predstavila s pesmimi iz slovenske narodne in Urnetne glasbene zakladnice, z dalmatinsko “A Ca” in z dvema furlanski-nra melodijama. Ob domačih sta se Predstavila tudi dva gostujoča zbora, ki sta prišla pordenonske pokrajine. Mešani zbor “Corale di Rauscedo” iz kraja Rau-scedo vodi Sante Forna-sier. Zbor sestavljajo mladi a glasovno bogati pev-CL Poslušalcem so se Predstavili s tradicionalno furlansko glasbo, ubrano so zapeli tudi nekaj sk-ladb iz repertoarja dragih narodov. Mešani pevski zbor “Gialuth” iz kraja Rovere-do in Piano vodi dirigent Lorenzo Benedet. Njihov program je bil drugačen, saj so izvajali v glavnem folklorne pesmi raznih narodov in nekaj skladb iz repertoarja moderne lahke glasbe. Program je ubrano po- vezoval domačin D ari o Flospergher. Občinstvo je z navdušenjem sledilo izvajanju vseh pevskih skupin, ki so nam prikazale kulturno pevski zaklad različnih etnij in še enkrat dokazali, da glasba ne pozna meja, združuje in povezuje ljudi različnih kultur.Koncertu je sledilo družabno srečanje na dvorišču kmetije pri Sirkovih in pesem se je razlegla pozno v noč ob zlati kapljici in okusnih čevapčičih, ki so jih spekli naši mladi možje in fantje. Na sliki (foto Bumbaca) občinstvo na letošnjem koncertu “na britofu” v Podgori V Doberdobu se nadaljujejo z dokajšnjim uspehom prireditve niza Poletnih večerov na prostem, ki jih prireja KD Jezero pod pokroviteljstvom občinske uprave na prireditvenem prostoru na Njiv’ci (dvorišče za županstvom). V minulem tednu so imeli najprej dragega iz ciklusa filmskih večerov posvečenega srhljivkam (na sliki), nato v sredo pa res posrečen poletni gledališki večer z dramsko skupino Kultumo-prosvet-nega društva Bazovica iz Reke s komedijo Andreja Jelačina Piknik s tvojo ženo, ki sta jo prepričljivo uprizorila Alojz Usenik (poskrbel je tudi za režijo) in Loredana Jurkovič. Zabavna komedija, ki se razvija okrog vloge žene v družini in dražbi ter konfliktov in nesporazumov, ki se pri tem pojavljajo, je gledalcem ponudila sprostitev in zabavo. Jutri ob 21.30 pa se nadaljuje filmski spored “ki- na pod zvezdami”. V sodelovanju z družbo Tran-smedia bodo vrteli pred kratkim restavrirano verzijo filma Vertigo (A. Hit-chock, 1958). Film je prava umetnina mojstra Hit-chocka, ki je v njem dodelano in učinkovito predstavil svojo filozofijo življenja kot nujnega prehoda preko temnega, iracionalnega dela naših čustev. V filmu sledimo pripetljajem moškega, v katerem ima strastna ljubezen premoč nad racionalnostjo. Kriminalka postane tako prikaz potovanja v prikrite dele naše notranjosti, ki jih lahko nenadoma ženska (“verti-go-omotica”) prikliče na dan. REVMA / PREJŠNJI KONEC TEDNA Lepo uspel praznik vaške zavetnice Po rock večeru za mlade so priredili dobrodelni nočni pohod in nato veselo družabnost OBMEJNA TELEVIZIJA TV Primorka želi pridobiti gledalce tudi tostran meje Njene oddaje zelo priljubljene Tradicionalni vaški praznik ob proslavljanju zavetnice sv. Ane je na prizorišče na dvorišču osnovne šole v Pevmi privabil kar lepo število domačinov pa tudi ljudi iz okolice. Petkov večer je bil v glavnem namenjen mladini, saj so si organizatorji omislili rock koncert z nastopom treh mladih skupin, ki so izraz domače glasbene ustvarjalnosti. V več kot triu-rem koncertu, ki ga je povezoval domači “speaker” Matjaž Pintar, so navdušenim poslušalcem, med katerimi smo opazili tudi ne več rosno mlade obraze, mladi glasbeniki predstavili različne zvrsti rock glasbe, od tiste iz “zlatih” šestdesetih let, ki je ogrevala njihove očete in mame, pa do tiste, ki jo rada posluša današnja mladina. Najprej so na oder stopili člani že uveljavljenega ansambla “Juke Box”, sledila pa sta nastopa skupin “S.T.M.”, ki združuje v glavnem štmaversko mladino ter “Last Chan-ce” (po naše: Zadnja priložnost) pevmsko-goriške naveze. Sobotni večer pa je bil namenjen ljubiteljem hoje in vesele družbe. Pi-reditelji praznovanja, domači rajonski svet ter društvi Sabotin in Naš prapor, so že drugič organizirali nočni pohod-bak-lado, ki je pohodnike popeljala po cestah, stezah in kolovozih vseh treh bližnjih vasi. Na nekaj manj kot šest kilometrov dolgo pot je krenilo približno dvesto ljubiteljev hoje, ki so si vso pot svetili z raznimi pripomočki, od sveč pa do žepnih svetilk, petrolejk in celo karbidovk. Po povratku v Pevmo jih je čakala pogo- stitev z družabnostjo in glasbo, za kar sta poskrbeli dve skupini. Svoj krstni nastop je opravil štmaver-ski trio Veseli bratci, ki ga sestavljata brata Tonče in France Figelj (oba ubrano igrata na orglice), medtem ko ju na kitaro spremlja Jordan Ipavec-Ringo. Sledil je nastop skupine Briški odmev iz Steverja-na, ki se je zelo uveljavila na nedavnem festivalu narodno-zabavne glasbe. Svojo dovršenost pri izvajanju je mlada skupina pokazala tudi na pevm-skem sobotnem večeru. Izkupiček dvodnevnega praznovanja so prireditelji namenili Skladu Mitja Cuk, ki pomaga prizadetim otrokom. Namenjeni znesek je predstavnici Sklada, gospe Jelki Cvelbar izročil predsednik Rajonskega sveta Silvan Primožič. VIP Televizija Primorka oddaja že dobra tri leta. Iz skromnih začetkov, ko je bila redakcija sestavljena le iz skupine 6 oseb in ob skromnem programu 2-3 ur dnevno, se je televizija predvsem po zaslugi direktorja oz. odgovornega urednika Antona Venclja zelo razvila, tako da danes šteje nekaj več kot trideset sodelavcev in predvaja kar sedem ur dnevnega programa, ki je skoraj 80-odstotno v lastni produkciji. To je prav gotovo najvišji odstotek izmed vseh dvanajst regionalnih televizij, ki danes delujejo v Sloveniji. Zadnja leta so veliko investirali tudi v izboljšanje tehničnih aparatm. TV Primorka krije s svojim oddajnikom na Tr-stelju področje, ki sega od Bovca do Goriških Brd in Vipavske doline vse do Divače na Krasu, že z avgustom pa naj bi signal segal celo do Kopra. Seveda so programi TV Primorke vidni tudi na italijanski strani meje in to predvsem v Gorici, kjer številni Slovenci sledijo predvsem tedenski oddaji Med Sočo in Nadižo, ki je posvečena slovenski manjšini. V načrtu odgovornega urednika Antona Venclja je, da bi televizija posvetila Slovencem v Italiji še večjo pozornost, s tem da bi razširili in ojačili informativne programe namenjene tukajšnji stvarnosti. Ob tem pa obstaja še skrita želja, da bi TV Primorka namenila nekaj oddaj tudi italijanskemu delu Gorice, saj je to eno izmed redkih mest, ki nima lastne krajevne televizije. Seveda pa je TV Primorka komercialna televizija, tako da informativni programi, ki niso kriti s sponzorji, gredo v breme lastniku. Zaradi tega si vodstvo prizadeva, da bi se povečala pozornost tako slovenskih krajevnih uprav kot ostalih ustanov, ki naj bi v večji meri upoštevale informativno vlogo televizije. Iz tega vidika so regionalne televizije zanimive, saj nudijo krajanom take informacije, ki bi jih sicer na vsedržavnih televizijah ne mogli dobiti. Glavni programi Primorke so športni ponedeljek, ki mu gledalci zelo številno sledijo tudi zaradi visokega nivoja, ki ga je šport na novogoriškem območju dosegel v zadnjih letih z osvojitvijo naslovov državnega prvaka v nogometu in odbojki. Ob torkih in sredah so glasbene oddaje, ki jih vodi znani Giani Rijavec, ob tem so še kmetijske oddaje in oddaje namenjene narodnozabavni glasbi, ob sobotah in nedeljah pa filmi. Vse do junija pa je tudi ob ponedeljkih zvečer (s ponovitvijo v torek pozno popoldne) bila na programu oddaja med Sočo in Nadižo, ki jo je v zadnjih mesecih vodil Livio Semolič. Setral: Friulia z zaplembo preprečila izvoz strojev V tovarni Setral v Romansu je sodni sel dal zapečatiti stroje v oddelku za predelovanje kovinske žice, ki ga hoče lastništvo zapreti in odpustiti 32 delavcev. Predhodno zaplembo strojev je zahtevala deželna finančna družba Friulia, ki ima do lastnika Setrala še 18 milijard lir kredita. S tem varstvenim ukrepom se hoče Friulia zavarovati spričo nevarnosti, da bi stroje ob zaprtju oddelka izvozili v tujino, ne da bi poravnali dolg z javno finančno družbo. Poseg v tem smislu so že v prejšnjih dneh zahtevali sindikati. Zaplemba namreč ne preprečuje uporabe strojev. Ukrep Friulie bi utegnil učinkovati tudi kot dodatno sredstvo pritiska na vodstvo Setrala pred jutrišnjim novim krogom pogajanj na Pokrajini na pobudo predsednika Brandolina. NOVICE Predrag Matvejevič v Gorici Pisatelj Predrag Matvejevič, ki velja za enega najbolj prodornih intelektualcev na območju nekdanje Jugoslavije, bo jutri ob 19. uri v knjigami Equilibri v Semeniški ulici 8 sodeloval na pogovoru na temo “Mondo ex”. Matvejevič, ki je znan kot zagovornik večetnične družbe, se bo dotaknil tematik meje, kulture, religije, sre-zoemlja, identite, naroda, ideologije. Devetaki: Bosanec v prtljažniku Finančni stražniki na mejnem prehodu pri Devetakih so v prtljažniku nekega avtomobila okri-li mladega Bosanca, ki se je skušal skrivaj in brez dokumentov priseliti v Italijo. Dežurni fi-nancar je zasumil, da nekaj ni v redu, ko je opazil, da je zadnji del avtomobila “nizek” in torej obremenjen. Vozniku je velel odpreti prtljažnik in v njem odkril “potnika”. Voznika so prijavili sodstvu, avto zaplenili, Bosanca pa izgnali iz Italije. TRŽIČ / NOCOJ NA TRGU REPUBLIKE Carmen Consoli na rock večeru Pred njo bodo na prireditvi "RopccaRock" igrali lokalni ansambli Pred letom dni jeTržič gostoval festival mladinske glasbe “RoccaRock”, ki je v dveh tednih privabil veliko mladih na številna zanimiva koncerta. Izbira prostora prireditve (ulica Boito) pa ni bila najbolj posrečena, saj je zaradi množice in hrupa prišlo do dokaj ostrih polemik. Za letos so organizatorji iskali nadomestni prostor tudi v okoliških občinah, a zaman. Tako je mladina izgubila nekaj zanimivih večerov, festival “RoccaRock” pa se bo omejil le na nocojšnji večer. Vse v eni noči torej. Festival, ki je brezplačen, bo na osrednjem tržiškem Trgu republike od 20. ure dalje. Najprej bo nastopilo nekaj deželnih skupin, približno ob 22. uri pa bo zaigrala Carmen Consoli. Mlada kantav-torka je zelo talentirana. Nastopila je že na dveh Festi-valbarih in tudi na festivalu v Samemu, kjer pa njena skladba Confusa e felice ni prepričala žirije. Njen novi album, ki nosi ime po zgoraj omenjeni skladbi, pa je med najlepšimi letošnjimi italijanskimi ploščami. Con-solijevi nastopi so zelo vabljivi, saj se poleg lastnih skladb Carmen uspešno loti tudi številnih klasikov bluesa in soula. (AW) LAGO/02 «La Goriziana» PREVOZNIŠKO PODJETJE Mednarodni Mejni Prehod Standrež 34170 GORICA tel. 0481/527111 fax.: 0481/527150 Domači in mednarodni prevozi Prevzem manjših pošiljk Izredni prevozi Prevozi blaga klas. ADR Ekspresne storitve SPEDICIJSKO PODJETJE Sedež in skladišče: Ul. M. Hermada, 8 - 34170 GORICA tel.: 0481/21440,0481/21795 Operativni uradi: Mednarodni mejni prehod Standrež tel.: 0481/528711, fax: 20522 Spedicijsko podjetje Carinske usluge Skladiščenje Razkladanje, nakladanje blaga Etiketiranje, pakiranje Razpakiranje Čistilno podjetje KINO GORICA VITTORIA 1 in 3 Zaprto zaradi dopusta. CORSO Zaprto. H3 OBVESTILA SGZ obvešča, da zakonski odlok nalaga gradbenim podjetjem obvezo vodenja posebnega registra odpadkov (“Registro rifiuti speciali”), ki ga je treba po overovitvi na Registrskem uradu ažumirati tedensko. Podjetja naj se zglasijo na Goservisu (ul. Roma 20, tel. 537386). PO ZSSDI za Goriško sporoča, da bodo uradi Združenja zaprti zaradi dopusta do vključno 24. avgusta. SPDG obvešča, da je še nekaj mest za dvodnevno bivanje v planinskem domu Glažuta na Pohorju ob velikem šmarnu. Priporočajo udeležbo družinam z otroki. Prijave pri Loredani (tel. 21417). KMEČKA ZVEZA vabi kmete, ki jim je zapadlo dovoljenje za nakup fitofarmacevtskih sredstev I. in H. razreda, naj se čimprej javijo na sedežu zveze v ul. Malta 2, tel. 531644 od 8. do 13. ure ali na podružnici v Doberdobu od 8. do 10. ure ob petkih, ker bo KZ pripravila vrsto tečajev za pridobitev omenjenega dovoljenja. Izpiti bodo predvidoma konec septembra letos. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je umik tehničnega urada s 1. avgustom sledeči: ob ponedeljkih in četrtkih od 12. do 13.30 in ob torkih in sredah od 16. do 18. ure. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Joška Pahorja damje Milovan Lutman z družino iz Stan-dreža 100 tisoč lir za SKRD Ja-dro-Ronke. V spomin na Joška Pahorja damjejo družine Korošec, Šuligoj, Kusič, Blažič, C. Primožič, Comel, S. Primožič in Cej 800 tisoč lir v sklad za zdravljenje malega Giuha Vi-dalija iz Starancana. V spomin na pokojno Elo Fajgelj damjeta Lidija in Viktor 50 tisoč lir za Sklad Mitja Cuk-Gorica. Namesto cvetja v spomin na Carla Gergoleta darujejo sosedje in prijatelji 500 tisoč lir za Združenje proti rakastim obolenjem in 250 tisoč za SD Mladost. H ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia MONTESHELL - Trg Mu-nicipio AGIP - Ul. Lungo Isonzo IP - Ul. Di Manzano ESSO - Ul. Trieste GRADIŠČE ESSO-Trg Unita TRZIC AGIP - Ul. Valentinis MONTESHELL - Drevored S. Marco IP - Ul. IV. Novembra STARANCAN ERG - Trg Repubblica KRMIN AGIP - Drev. Ven. Giuha FARA ERG - Ul. Gorizia FOLJAN- SREDIPOLJE IP - Ul. IH Armata ^/aa Zlatarna Šuligoj Gorica, ul. Carducci 49 Posebne ugodnosti ob stoletnici \^na 94 Včeraj so stopili na i skupni življenjski poti Ivana m Davide Dimiti in Michela Obilo sreče in ljubezni jim želi SZ Dom E3 ČESTITKE Po dolgih letih pričakovanja je družino Danjele in Frankota Terpina v Steverja-nu razveselila prvorojenka Sara, tako da sta Liljana in Darinko postala “najbogatejša” nonota v občini, saj ju objema kar enajst vnukov. Srečni družini in novorojenki čestitajo pohodniki z obeh strani meje. s_________________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da bo napovedano enotedensko bivanje v Chiancianu od 15-do 21. septembra. Izletniki si bodo ogledali kraje Montalci-no, Perugia, Deruta, Todi, Arezzo, Cortona, Siena, San Giminiana, Chiusi, slap delto Marmore. Cena vključuje penzion, pijačo, udoben avtobus, krajevne vodiče. Prijave: od srede, 6., do nepreklicno 17. avgusta na sedežu (ob sredah) in pri poverjenikih. VČERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine v tednu od 26. julija do 1. avgusta 1997. RODEJ SO SE: Daniel Kof- fi Agbetiafa, Elisa Gallon, Martina Laco, Sabrina Zanel-lo, Simone Cosani, Luca Scor-do, Ismaele Bon, Valentina Padoan, Alessio Maghet, Lorenze Vida, Martina Germini, Enrico Visintin. UMRLI SO: 78-letni upokojenec Tancredi Paron, 79-letni upokojenec Milano Sossou, 87-letni upokojenec Ubaldo Urizio, 77-letna upokojenka Elia Buttignon, 77-letni upokojenec Gino Bo-dini, 79-letni upokojenec Quarto Cossi, 75-letni upokojenec Giovanni Sokol, 67-letna gospodinja Norma Maria Ronchese vd. Lo Presti, 81- letni upokojenec Stanislav Nardin, 72-letna upokojenka Anna Sirch, 87-letna gospodinja Rosa Bon vd. Petruz, 68-letna upokojenka Amelia Visintin, 79-letna gospodinj3 Gabriella Fajgelj por. Stanig, 82- letna upokojenka Elisabet-ta Madaschi vd. Cattaneo, 86-letna upokojenka Elsa De Luca, 85-letna upokojenka Maria Kleč, 75-letni upokojenec R°" dolfo Marchesan. POROČILI SO SE: upokojenec Cesare Di Lena in šivilja Sabina Morani, trgovec Graziano Cescutti in uslužbenka Luciana Cobelli, skladiščnik Antonio Parisi in uslužbenka Graziella Venier. OKLICI: uslužbenec Marco Franzo in uslužbenka Cristina Del Mul, policist Fabrizio Fio-resco in policistka Miriain Ipavez, študent Vojko Bratin3 in študentka Darija Colja, p®k Stefano Culiat in kuharic3 Orianna Grudina, financar Gianluca Converti in bolničarka Maura Bertolini, oficn vojske Massimo Baldo in Študentka Cosima Palumbo. ■ ■ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - D’UDINE, Trg h-Francesco 4, tel. 530124. . DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU - S. NICOLO’, Ul-1 Maggio 94, tel. 790338. pogreb} Jutri: 9.30, Stanislav Cern* iz splošne bolnišnice v cera in na pokopališče v StaD drežu; 13.15, Carlo Alfr®^ Sartori iz splošne bolnišnice Marian. Tajnik tržaške Demokratične stranke levice je izkoristil tudi letošnje poletje, da je vrgel nov kamen v vodo krajevne in vsedržavne politike. Potem ko je lani s pismom milanskemu Časopisu Corriere della Sera spodbudil kritično in samokritično razmišljanje levice o medvojnih in povojnih dogodkih, predvsem pa o fojbah, je letos, prav tako v pogovoru z dopisnikom uglednega milanskega lista, napovedal predlog simbo-liCne spravne geste, katere nosilca naj bi bila predsednika Itahje in Slovenije Oscar Luigi Scalfaro in Milan Kučan. Predlog bo Spadaro formaliziral v prihodnjih dneh s pismom obema predsednikoma, načrt pa je v glavnih obrisih že nakazal milanskemu časopisu. Po tem predlogu naj bi predsednika Kučan in Scalfaro obiskala slovenski tržaški licej Franceta Prešerna v Trstu in šolo Gian Rinalda Cartija italijanske manjšine v Kopru in pozvala mlade teh krajev, ki so bili simbol nacionalizmov in nasprotujočih si totalitarizmov, naj presežejo preteklost, ne da bi jo sicer odmislili. Italija in Slovenija sta po Spadarovem mnenju naredili veliko za premostitev razkolov in razhajanj preteklosti, sedaj je zato po njegovi oceni pravi čas za veliko simbolno spravno gesto. Nekateri komentatorji so ironično ugotovili, da Spadaro izbira za svoje pobude in izzive poletni čas okoti velikega šmarna, ko politična dejavnost zamre in novinarji »oglodajo« vsako, še tako majhno »kost«, da polnijo časopise. Skratka tajnik tržaškega Hrasta naj bi naslavljal svoje izzive v tem obdobju prevsem zato, da bi si v zagotovil zadostno medijsko odmevnost v poletnih »suši« dogodkov. Drugi pa pripominjajo, da se je Spadaro odločil za svoj predlog ob koncu vrste pomembnih dogodkov: srečanja srednjeevropskih predsednikov v Portotorožu in Piranu, prvega uradnega obiska italijanskega predsednika Scalfara Sloveniji, Vlaganje v spravo je naložba, ki se bo obrestovala tudi slovenski manjšini ■1 Vojmir Tavčar italijanski ratifikaciji listine o pravicah manjšin, ki jo je odobril Svet Evrope, spremembi ustave v Sloveniji, Id je naredila odločilen korak za Članstvo v Evropski uniji. V mozaik sodi nedvomno tudi ponovna izvoh-tev Riccarda Hlyja za tržaškega župana z zmago levosredinskih in nenacionalistiCnih sil, sledi pa tudi neformalnemu in na pol tajnemu pogovoru med predstavniki Demokratične stranke levice in Nacionalnega zavezništva v kavami Cafi« degli Specc-hi. Najbrž, kot se pogosto dogaja, je Spadarov predlog spodbudila tako »poletna suša« kot tudi navedeni širši politični okvir. Nedvomno si tajnik tržaškega Hrasta, kot vsak politik, želi medijske odmevnosti in doseže jo lahko - zlasti v širšem vsedržavnem okviru - ko doga-— janje, ki vsedržavna sredstva posvečajo Cez vse leto veliko pozornost, poCasi zamre. Prav tako res je pa tudi, da so se v zadnjih letih razmere ob meji spremenile in da je tudi lanskoletna debata o fojbah pokazala, da v zavesti dobrega dela Trsta za mejo ni več »sovražnika«, ampak ljudje, s katerimi se je mogoče pogovarjati in tudi snovati načrte za skupen razvoj. K odločilnemu preokretu v vzdušju na Tržaškem je prispevala izvohtev Riccarda Illyja za tržaškega župana pred štirimi leti. Ob tisti priložnosti ni bila samo poražena tržaška nacionalistična desnica, ampak se je uveljavila tista »tiha večina« -njen obstoj so ugotovile večkratne javnomnenjske raziskave -ki ni soglašala z razvpitimi na-cionalsti in njihovim podpihovanjem sovraštva v mestu in na celotnem obmejnem področju, a se istočasno ni hotela angažirati v prizadevanjih za drugačne odnose in je prepuščala bsedo »vpijoči« manjšini. Ni namreč naključje, da po takratni zmagi tržaških nena-cionalističnih sil v Trstu pravice manjšine in fojbe niso bile veC nosilna tema volilnih kampanj in da tudi lanskoletna debata o medvojnih in povojnih dogodkih ni dosegla tiste žolčnosti, ki je označevala vsa osemdeseta leta. V tem su je tudi italijanska desnica s kongresom Nacionalnega zavezništva v Fiuggiju spoznala, da mora ubrati drugačno pot in da se ne sme več zapirati v okostenele sheme preteklosti. Prekinitev s preteklostjo ni bila sicer popolna, nostalgičnost in nacionalizem sta v Finijevi stranki še vedno prisotna, toda nobenega dvoma ni, da je Nacionalno zavezništvo nekaj povsem različnega od tega, kar je bila MSI in da novo ime ni zgolj prenovljena obleka, ki naj bi skrila staro Cmo srajco. Razvoj stranke, kot je ugotovil tudi Silvio Berlusconi, je še prepočasen, skomine po populizmu in plebiscitamosti so še zelo prisotne, toda Nacionalno zavezništvo sodi - naj nam bo to všeč ah ne - v tisti sklop sil, ki so mu nekoč rekh ustavni lok. To si je pridobilo tudi z delom v dvodomni komisiji. V naših krajih - in v Trstu še posebej - je bil korak Nacionalnega zavezništva še počasnejši kot v vsedržavnem okviru. Ce je v vsedržavnem merilu itahjan-ska desnica še daleč od evropskih konservativnih sil in ni primerljiva s konservativci v Veliki Britaniji ali z degolisti v Franciji, razni Menia, Dressi, GiacomelU in drugi zaostajajo še nekaj korakov za svojimi vsedržavnimi voditelji. Toda tudi oni niso veC to, kar so biti. So politični nasprotnik, proti kateremu se je treba politično boriti in ga premagati, niso pa več, kot dolga povojna leta, sovražnik. Ce je nakazana slika verodostojna - in mislim, da J je Spa- darov predlog o simbolični spravni gesti ni tako iz trte izvit, kljub vsem ironičnim pripombam o Času, ki ga je tajnik tržaškega Hrasta izbral za njegovo objavo. Spravna gesta, ki naj prispeva k temu, da se obmejni kraji osvobodijo spon zgodovine, da odvrnejo pogled od preteklosti in se lotijo načrtovanja sedanjosti in prihodnosti, lahko spodbudi tiste kulturne procese, ki morajo biti nujni spremljevalec gospodarskega sodelovanja. Marko Marinčič je pred nekaj dnevi ob predstavitvi skupnega projekta Gorice in Nove Gorice pravilno ugotavljal, da je gospodarska integracija ob meji res potrebna, vendar bi bilo zmotno misliti, da je možna brez podobnih procesov na politični, kulturni in duhovni ravni. Sa- tako besede o sodelovanju niso fasada in imajo širšo vsebino. Spravna gesta med Slovenijo in Italijo te procese lahko spodbudi. Nedvomno je potrebna razprava o tem, ati je taka gesta, kakršno predlaga Spadaro, najprimernejša ali pa bi bila drugačna simbolična poteza bolj ustrezna; ati je umestno, da se tako izrazito vpletata manjšini, medtem ko sta za dogajanje odgovorni prevsem večini. In jasno je tudi, da taka spravna gesta ne sme biti osnova za zgodovinski revizionizem (nekaj tega je v razmišljanju tajnika Hrasta zaznavno, saj v milanskem Časniku omenja samo 40 dni partizanke prisotnosti v Trstu in eksodus istrskih beguncev, ne pa dogodkov fašističnega dvajsetletja), ampak za pošteno poglabljanje dogodkov preteklosti in za njihov celovit prikaz. Trst - slovenski in italijanski - se mora seveda soočiti s fojbami, vendar ne sme pozabiti ne požiga Narodnega doma ne Rižarne pri Sv. Soboti. Sedanjost in prihodnost mora graditi tudi ob zavesti te tragične preteklosti in razdvojenosti. Slovenska manjšina v Italiji se mora vključiti v ta proces, mora biti njegov kritični duh, obenem pa tudi njegov spodbujevalec, saj je sestavni del tega prostora in se bo lahko ohranila in razvila samo, če bo celoten prostor imel perspektivo razvoja in perspektivo prihodnosti. Ce Trst, Gorica, Cead in Trbiž nimajo perspektive za jutri, je tudi manjšina nima. Odločitev o vključevanju v ta proces in o aktivnem integriranju ni lahka, ker bi morala slovenska narodna skupnost v Italiji plačati nov, predvsem psihološki davek. Vendar se ta prispevek izplača, če je to naložba za danes, predvsem pa za jutri. Odločitev pa bi bila nedvomno veliko lažja, če bi tudi desnica naredila korak naprej, če bi tudi ona pokazala, da se zaveda, sprememnjenih zgodovinskih in političnih v krnjenem in širšem merilu. Naši otroci rišejo in pišejo Obisk staršev V nedeljo, 6 julija so nas prišli obiskat starši. Zjutraj smo se zbudili ob 7.00. Zajtrkovali smo do 8.00, najprej mlajši, nato starejši. Potem smo se pripravili in Čakali, da pridejo starši. Prišli so. Sli smo na kosilo. Jaz sem šla k Ju-reču na turistično kmetijo. Bilo nas je 7. Zabavali smo se. Jedli smo žlikrofe, meso in solato ter sladoled. Bilo je zelo dobro in gospod in gospodinja sta bila zelo prijazna. Potem smo prišli v dom. Imeli smo predstavo. Prve smo bile me. Plesale smo Wa-nabbe od Špice Girls. Nato so nastopali mlajši, potem pa starejši, ki so igrali na glasbila. Spet smo bile na vrsti me. Zapele smo venček slovenskih narodnih pesmi. Polet stopala foL pina. Vsi starši so odšli domov po predstavi. Tamara Včemj so me prišli obiskat starši. Ko sem jih videl, sem bil vesel, ker je minilo že dosti Časa, od kar jih nisem videl. Igrali smo nogomet, plezali po steni in imeli veliko izletov. Včeraj smo igrali na inštrumenti. Bilo mi je všeC, ko smo šli v Postonjsko jamo, ker smo videli stalaktite in stalagmite, ki so kapniki navzgor in navzdol. Sli smo z majhnim vlakom, ki nas je peljal do izhoda . Jan Piero Barazzuti Jara Colarich Erik Pertot Izlet na kmetijo V torek, 1. junija smo šli na izlet na kmetijo. Tam smo videli, kako so sekali žito. Nato smo odšli v kuhinjo, kjer smo dali v mentergo moko. Kmet nam je pokazal orodje za mletje žita. Nato smo naredili kruhke in smo jih dali vpeC. Nato smo odšli na voz. Privezali smo konja in se odpeljali. Po poti se je voz udrl in smo padli. Nobeden se ni poškodoval. Kruhki so bili že pečeni. Vzeli smo jih in odšli. Ta izlet mi je bil všeč, ker se je razbil voz. Lam 1.7. 1997 smo bili na kmetiji pri Tomi Slavka. Spoznali smo, kako se naredi kruh in ogledali smo si orodje, ki so ga uporabljali kmeti. Gospodinja je dala nam deklicam ruto in predpasnik, fantom pa klobuk in predpasnik. Naredili smo odličen kruh. Ko smo bili na vozu se je zaradi teže rob voza podrl in smo padli. Videli smo konje, kozo in psa. Preživeli smo lepo jutro. Valentina Iz zrna kruh Dane zjutmj smo po zajtrku ob 9. uri šli na izlet v turistično kmetijo Pr’ JureCu v Ledinah. Ko smo prišli, so pred hišo čakali kmet, kmetica in njihove hčere. Bili so oblečeni po kmečko. Nato smo šli po stopnicah navzgor in prišli do vrta. Tam smo se tudi mi oblekli po kmečko, nato smo fantje šli pobimt drva za peč, dekleta pa so šla v hišo pogledat in poskusit, kako se naredi kruh. Nato smo šh tudi mi v hišo. Ko smo prišli do peči, smo jo prižgali in začeli nalagati drva. Potem smo pa gledah kmetico, kako dela testo. Nato smo z vozom šli do kozolca. Tam nam je kmet razlagal, zakaj se mbi kozolce. Potem smo šli do polja, kjer je bila pšenica. Nato nam je pokazal, kako se naredi snope. Potem smo se vrnili k hiši in vsak je naredil en hlebček kruha. Nato smo šli jest malico. Potem smo šli v hlev, kjer nam je pokazal, kako se mlati čito. Nato nam je pokazal z raznimi stroji, kako pridobimo moko. Ta čas se je kruh pekel v peci. Nato smo šli na voz. Voz se je po nekaj minutah vdrl. Tako nismo mogli z vozom na sprehod. Popili smo še sok. Nato smo pozdmvili in šli domov. Iztok Ocenjevanje Vsako jutro imamo n a žalost ocen jevan je sob. Sobe so štiri, naša soba ima številko 1 in dali smo ji ime »TISTI NA KONCU«. Mi smo najslabši. Naša najnižja ocena je bila 6 in najvišja 10. Moja misel je, da Ce ne bi naredili ocenjevanja sob, bi bila naša soba grozna. Marko Ogenj Neko popoldne smo zakurili ogenj. Se prej smo šli v gozd, ker smo morali nabrati drva za kurjavo. Počakali smo, da pogorijo vsa drva in potem smo šli spat. Ob ognju sem se počutil priden in zdrav. Erik Šotor V petek, 4. 7. 97 smo postavili šotore in vzgojitelj Tomo nas je tudi slikal. Bilo je zelo zabavno. Jan Sadlowski Devan Pankrazi Simon A 1 Nedelja, 3. avgusta 1997 z — pa R plač ledvedj em lih p^bležei tičev ■ ' ( Aleš Ukmar ^ *,», ,w vrtji *» »twuV U' %t »eitlMlK V Sj It » »no *euu h« ,f'* "'nS't- ttt* •( *« ipii-t *’ » »ut (»« »it- <* v .ilH ** #‘*W 6*v, *»t«M. Erič Černigoj V Ledinah V torek, 1. julija smo Sli na ogled kmetije v Ledinah. Od 9. uri smo odpotovali iz doma. Vozili smo se približno četrt ure. Ko smo končno prišli do kmetije, so nas čakali gospodar in gospodinja z otroci. Najprej so Sle punce v kuhinjo in zamesile testo. Med tem so fantje nosili drva v peč. Potem smo Sli vsi skupaj v hlev na ogled starega orodja. Pod hlevom pa je rasla pšenica. Kmetica jo je požela in zavezala. Zal je bila pšenica še zelena. Začelo je močneje deževati, zato smo se vrnili na kmetijo. Tam je vsak oblikoval svoj kos kruha. Nato je gospodinja dala kruh v peč, medtem smo si mi ogledali, kako se pridobi moko. Medtem ko smo čakali, da se kruh speče, smo sedli na voz. Vlekel nas je konj. Ker smo bili pretežki, se je stranica zlomila. Nekateri so padli in se tudi udarili. Nazadnje smo Sli v kuhinjo po kruh in se poslovili od kmetov. Anja V jami ^ petek, 4. julija smo Sli na izlet v Postonjsko jamo. Učiteljica Marija nam je kupila vstopnice in razdelila vsakemu eno. Nato smo šli v jamo. Ker je bil vlak poln, smo čakali na naslednjega. Ko je prišel, smo stopili na vlak in čakali. Čakali smo par minut in nato je odpeljali. V jami je bilo mrzlo. Z vlakom smo prišli do druge postaje, kjer nas je čakal vodič. Ogledali smo si jamo. Videli smo kapnike. Prišli smo do mosta, kjer nam je vodič ugasnil Inči, da bi spoznali, kako je temno. To je bil Ruski most. Nato nam je pokazal še razne dvorane, kjer so bde trgovine. Tako smo si tudi kaj kupili. Nato smo se odpeljali z vlakom do izhoda. KO smo prišli ven iz jame, smo si Se kaj kupdi. Izlet v Postonjsko jamo mi je bd zelo všeč. Iztok stani Ko so starši prišli na obisk, se bil vesel. In tudi moj brat, ki se imenuje Piero. Ob 16.30 smo zaigrali Klarko skače. Starši so Potem odšli in mi smo večerjali. Ob 21. uri smo sli spat, jaz pa sem mislil na starše. Marko Ivo Kosmač Marko Barazutti Shamira Radioni g-s$ye.fi£t> Valentina Ronconi NEDELJSKE TEME KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI Nedelja, 3. avgusta 1997 KAKO SMO DOŽIVLJALI Avgust 1947 Tudi v poletnih mesecih se ne poleže skrb za cimboljšo ureditev, saj je bil v tistih Časih v veljavi rek, po katerem »nas nič ne sme presenetiti«: »V nedeljo 10. avgusta se je sestal v Gorici prvi kongres Demokratične fronte goriških, beneških in kanalskih Slovencev, ki mu je bil predložen politicno-kul-turni program, na katerem bo slonela in delovala ta vseljudska organizacija Slovencev, ki ostanejo po ratifikaciji mirovne pogodbe v mejah italijanske republike. (...)« (12.8.) Tako je bilo na Goriškem, kjer so takrat postavljali mejo. V Trstu pa so proslavljali obletnico ustanovitve Slovansko-italijanske antifašistične unije ter pozivali dane, naj strnejo vrste in neumorno delujejo na terenu, da bodo k tej organizaciji pristopili vsi demokrati STO-ja. Demokratična odprtost tržaške uprave je ostajala namreč prazna beseda. Slovenski železničarji, ki so jih v 20. letih razpodili po Italiji, še vedno zaman prosijo, naj jih prestavijo na Primorsko (10.8.), glede slovenske šole pa izvemo, da postavlja tov. Pahor kot najnujnejše vprašanje »resnične avtonomije slovenske šole, ki bi jo bilo treba zagotoviti s posebnimi odloki» (22.8.) Zanimiv je tudi dopis »skrbne učiteljice« z dne 17.8., ki se zaveda, da je treba spodbujati zanimanje uCencev in se sprašuje, kako odpraviti površnost in nevljudnost, ki sta se razpasli med slovensko mladino. Škof Santin pripravlja velik misijon, ki naj bi potekal v vseh mestnih cerkvah, na trgih in v gledališčih, zaključil pa naj bi se s pobožnostjo križevega pota po mestnih ulicah. Slovenski duhovniki ugotavljajo, da ima Santin pri tem zelo jasen naCrt: »1. Za bližajoče se volitve v tržaški parlament želi pridobiti Cim več volilcev za svojo stranko. 2. Take vrste misijoni so v Italiji v navadi. Škof hoče prirediti enak misijon v našem mestu, da bi s tem spet »dokazal« in »afirmiral« »italijanstvo« Trsta. 3. Treba je dokazati, da Slovenci Santina spoštujejo, kar bodo dokazali z udeležbo pri njegovem misijonu.« Zato je stališče slovenske duhovščine jasno: »Ljudstvo bo Santinovo komedijo odklonilo, ker noCe biti lestev, po kateri bi škof hotel lesti in si ustvarjati politični kapital.« (9.8.) Časi sumničenj in nestrpnosti privedejo celo do tega, da v Istri vernikom, ki so elani JA, po škofovih navodilih, prepovejo vstop v cerkvena poslopja in njihovi otroci ne morejo k birmi. (31.8.) Na Koroškem so zavezniške oblasti dovolile ustanovitev profašisticne organizacije s pomenljivim imenom »Zveza prebivalcev slovenske Koroške in zvestih domovini« in avstrijska policija dosledno ovira delovanje koroških Slovencev. (9.8.) Na svetovnem prizorišču je v ospredju problem Grčije in 1.8. piše PD v naslovu: »Opozorilo generala Markosa plutokratom in izkoriščevalcem, ki netijo državljansko vojno - ameriški reakcionarji hočejo v Grčiji spraviti na oblast nove slamnate može, ki še niso kompromitirani (...)« Toda vojnih žarišč je na pretek in velesile imajo tako priložnost, da nadaljujejo s proizvodnjo in trgovanjem z orožjem. (6.8.) Stanje v Grčiji spodbudi Zvezo bivših antifašističnih političnih preganjancev za STO, da pošlje OZN poziv, »(...), da se kolaboracionisti in fašisti odstranijo z vlade in odgovornih mest in se s tem zajamčijo splošna varnost, mir in demokracija.« (21.8.) Varnostni svet v Lake Success se ukvarja tudi s problemom Indonezije: »(...) holandska vlada je pripravljena pričeti posvetovanja z vlado ZDA za ureditev sedanjega indonezijskega spora. Holandski odposlanec je omenil, da je Amerika ponudila svoje posredovanje v tej zadevi.« (2.8.) Napeto je tudi v Palestini, kjer je v Jeruzalemu »(...) britanski oklopni avtomobil zavozil v množico, ki se je bila zbrala pred veliko sinagogo med pogrebom Zidov, ki so bili ubiti sinoči. Mnogo oseb je bilo ranjenih. Policija je tudi streljala na množico.« (2.8.) V odgovor na to dejanje zabeleži PD 6.8., da je »(...) poslopje Ministrstva za delo zaradi eksplozije zletelo v zrak. Dva angleška policista sta bila ubita, eden pa težko ranjen.« V Londonu manifestanti zahtevajo, naj vlada umakne angleške Čete iz Palestine. 22.8: izvemo, da je Varnostni svet odbil prošnje Madžarske, Romunije in Bolgarije za sprejem v OZN. »Glede sprejema Italije in Avstrije je Sovjetska zveza postavila veto.« Gro-miko je glasoval proti predlogu Velike Britanije in ZDA, opirajoč se na potsdamske dogovore in mirovno pogodbo, na podlagi katerih morajo članice najprej ratificirati sprejete mirovne pogodbe. 5.8. izvemo tudi, da so v Drač pripeljali s parnikom prvi vlak in na lokomotivo so napisali: »Dne 7. novembra bomo imeli v Albaniji prvi vlak. Brez pomoči Jugoslavije in maršala Tita ne bi mogli imeti v naši deželi še vlaka.« O razpoloženju v tistih Časih govori tudi Članek, ki ga PD objavlja 3.8. z naslovom Stalin je enostaven človek. Zapis je za Unita pripravil prof. Antonio Giordano, ki je bil v letih 1931 do 1944 med Stalinovimi osebnimi zdravniki. Zmagovalca vojne slavi kot nadpovprečno občutljivega, za potrebe bližnjega dovzetnega voditelja in neutrudnega borca za dobrobit Človeštva. BK Program Demokratične fronte Slovencev 1. Demokratična fronta Slovencev je enotna vseljudska organizacija Slovencev na Goriškem, v Benečiji in Kanalski dolini. Vodi neizprosen boj proti vsem, ki skušajo razbiti enotnost Slovencev; sloni na tradicijah na-•rodno-osvobodilnega boja slovenskega naroda; preprečuje vsak poizkus narodnostne in kulturne odtujitve slovenske manjšine od narodov FLRJ. Zato ima vso moralno pravico in dolžnost zastopati in braniti slovensko narodnostno manjšino. 2. Fronta se bori skupno z vsemi naprednimi silami nove Italije za obnovo dežele, za obrambo demokratičnih pridobitev republike Italije in za socialno zboljšanje v korist delovnega ljudstva. Fronta podpira zato vse demokratične, sindikalne, zadružne, mladinske, ženske organizacije itd. 3. Nameni fronte so: V ojaCe-vanju prijateljstva in v sodelo- vanju med republiko Italijo in FLR Jugoslaviji za utrditev in razvoj demokratičnih pridobitev v obeh državah. Borba proti vsakemu poizkusu okrnitve pravic slovenske narodnostne manjšine ter predvsem za: a) Na osnovi Člena 3. ustave italijanske republike bo Fronta storila vse, da se bodo izvajale zajamčene pravice, kot so priznanje slovenskega jezika, tiska, združevanja, javnih shodov in manifestacij; uveljaviti se mora dvojezičnost povsod, kjer bivajo Slovenci, zajamčeno mora biti službovanje slovenskih javnih uslužbencev v njihovih domačih krajih in povrnitev onih javnih uslužbencev, ki so bili zaradi raznarodovalne politike premeščeni v italijanske pokrajine, po njihovi želji na njihovo narodnostno ozemlje. b) Fronta zahteva priznanje slovenskih osnovnih in srednjih šol, ki morajo biti priznane kot javne in ne kot zasebne, prosvetna društva, knjižnice, čitalnice, itd. c) Na osnovi dekreta italijanske republike o popravi krivic, ki jih je prizadejal fašizem, zahteva Fronta, da se ta dekret do popolnosti izvede tudi na našem ozemlju brez ozira na rok (priimki, požgani domovi, vrnitev škode političnim preganjancem itd.) Vsem tukajšnjim Slovencev, ki so se zaradi fašizma izselili in sprejeli drugo državljanstvo, mora biti zajamčena pravica do italijanskega državljanstva. C) Upravljanje slovenskih občin po tam bivajočih Slovencih, v mešanih krajih pa sorazmerno soupravljanje po izvoljenih slovenskih zastopnikih. Demokratična fronta Slovencev bo zastavila vse svoje sile za izvedbo programa, ki je prvi pogoj zmage resnične demokracije. (12.8.47) Razmejitvena komisija v Repentabru V Repentaboru so že v torek in v sredo pričakovali prihod razmejitvene komisije. 2e pred mesecem dni so prišli zavezniški oficirji in zaceli količiti mejo na tak naCin, da niso pustili Jugoslaviji niti tistega, kar ji je pustila francoska Črta. Glasom francoske Črte bi prišle Voglje in Vrhovlje pod Jugoslavijo, Col in Veliki Repen pa pod STO in bi šla meja tik pod cerkvijo ter pustila cerkev, šolo in vodovod v STO-ju. Vse štiri vasi pa so sestavni del Repentabora in tvorijo nerazdružljivo celoto, ki ima le eno skupno šolo, cerkev, pokopališče in vodovod. Zato so Repentaborci nestrpno pričakovali komisijo, da bi ji na terenu pokazali vso nesmiselnost prvotne francoske črte. Le nekaj sto metrov je treba premakniti to mejo, pa bo. ostal Re-pentabor združen kot celota. Ko so torej v četrtek okrog 9.30 zagledali 3 jeepe, ki so se bližali vasi, je nekdo zaCel zvoniti in vsa vas je prišla na cesto, kjer so sprejeli člane komisije s slovenskimi in jugoslovanskimi zastavami. Tudi delavci iz kamnoloma so prišli s svojo zastavo. Vsega je bilo tam preko dvesto ljudi. V imenu ljudstva je eden izmed vaščanov izročil komisiji 4 resolucije za vsako vas po eno, kjer so se podpisali vsi vaščani in zahtevali, naj se meja potegne tako, da ostane ves Repentabor v Jugoslaviji. Ker so hoteli nekateri člani komisije kljub temu začrtati mejo po sredi Repentabora, so jim ljudje na miren in dostojen način to preprečili. H komisiji je pristopila 80-letna ženica Marija Brana iz Vogelj, mati prvega partizana, ki je padel v borbi za svobodo: »Tukaj niso padli v borbi za svobodo ne Angleži, ne Amerikanci, ne Francozi, pac pa domači fantje in moj sin kot prvi med njimi. Zato imamo pravico, da zahtevamo svobodo, ki smo si jo sami priborili.« Podobno se je izrazila tudi Amalija Guštin, druga partizanska mati iz Cola. Nato so vaščani peljali komisijo pod vas in pokazali, kje naj bi tekla meja na Križišču, blizu napajališča za živino. »Manj od 500 m se boste oddaljili od prvotne francoske Črte in se izognili razkosanju vasi.« Vodovod, ki oskrbuje ves Repentabor, je komaj sto m odaljen od prvotne francoske črte. Komisija si je na zemljevidu začrtala želje prebivalstva in obljubila v osmih dneh odgovor. »Vsaka druga meja bi bila krivična in ne bomo je priznali nikoli.« so še rekli Repentaborci komisiji ob njenem odhodu. (9.8.47) 4. avgusta 1919 V ponedeljek zvečer je tov. Vidah imel v Kulturnem krožku Črmelj govor ob 29-letnici fašističnega napada na demokratične ustanove. 4. avgusta 1919. leta je Trst doživel svoj prvi fašistični napad prav v takih razmerah kot vladajo danes. Tedaj so fašistične bande napadle skupino delavskih otrok, ki so se vračali domov s Krasa. Takoj naslednjega dne je Delavska zbornica proglasila protestno stavko. Oblasti pa, ki so na tihem podpirale delovanje fašističnih band, pa so dopustile in celo podpirale, ko so fašisd napadli časopis »Lavo-ratore«, slovenske ustanove in sedeže delavskih organizacij. Delavce pa, ki so se branili so oblasti odpeljale v zapore. Govornik, ki je bil že tedaj borec za pravice delovnega ljudstva in je bil priča začetkom fašističnega terorja, je opisal, kako so tudi tedaj fašisti začeli napadati demokratične delavske ustanove in jih označevali kot filoslave in boljševike, kljub temu. da tedaj KP še sploh ni obstajala. Tudi danes, kot 1919 se pojavlja laši-zem v istih oblikah, zopet vpijejo o itahjanstvu, ki naj bi bilo v nevarnosti. Toda izkušnje so bogate in nikdar več se tu ne bo povrnil fašizem. Zato je dolžnost vseh poštenih demokratov, da se prej ali slej združijo v enoten blok, ob katerem se bodo razbili vsi bedni poskusi neofašistov. Te besede so prisotni poslušalci, ki so do zadnjega kotička nepolnih dvorano, nagrachh z burnim ploskanjem. (6.8.47) Iz tatinskega dnevnika Vlomilska dejavnost, ki je morda zaradi vročine zadnji mesec malo pojenjala, se zopet povraca v svoj »normalni tir«. V sredo ponoči so neznanci s ponarejenimi ključi odprli trgovino z zelenjavo v ul. Trento, last Marija Franzla in odpeljali motorno kolo »Tau-rus«, ki je last neke tvrdke iz Bologne. Ukradeni motor je vreden nad 200 tisoč lir. Eno noč poprej so vdrli neznanci s ponarejenimi ključi in deloma vlomili v starinarnico Dante Michelazzi v ul. Mazzini 22. Iz trgovine so odnesli foto aparat Leica, 37 kosov srebrnega jedilnega pribora in razne druge stvari v vrednosti nad 200 tisoC lir. Prejšnjo noc so obiskali vlomilci tudi mehanično delavnico v ul. delle Ville št. 1, odkoder so odpeljali lastniku Biasoletto Andreju kamionček Fiat 508, ki ga cenijo na 400 tisoč lir. V vseh treh primerih je policija uvedla preiskavo, vendar doslej še nima sledu za tatovi, ki so najmanj v dveh primerih motorizirani in so se lahko odpeljali na varno. (8.8.47) NEDELJSKE TEME Nedelja, 3. avgusta 1997 DOGODKE PRED 50 LETI___ Demokratične fronte kanalskih Slovencev KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI Izjave maršala Vita Beograd, 7. — Agencija »France Presse« poroča, da je maršal Tito v razgovoru z ravnateljem »Tanjuga« na Bladu izjavil med drugim: »Neresnične in izmišljene obtožbe proti grškim sosednim državam, ki so bile izrečene pred Varnostnim svetom, ne predstavljajo v nobenem primeru prave poti do izboljšanja odnosov s temi državami. Maršal Tito je dalje dejal, da pristransko zadržanje preiskovalne podkomisije OZN v Grčiji ne bo pripomoglo k vzpostavitvi dobrih odnosov med balkanskimi državami, paC pa bo še bolj zapletlo grško vprašanje, s Čimer bo še povečana nevarnost za mir v tem delu Evrope. »NihCe ne more oporekati tem trditvam«, je pripomnil maršal Tito, »Ce upoštevamo zagrizenost, s katero se komisija trudi, da bi zbrala dokaze v oporo obtožb grške vlade proti Jugoslaviji, Bolgariji in Albaniji. Maršal Tito je nato navedel primer tako imenovane »med- narodne brigade« in dejal: »Grška vlada nas obtožuje - in mednarodna reakcija jo pri tem podpira - da pomagamo grškim borcem v njihovi borbi za svobodo. Vse to je premišljeno z namenom, da v svetu prikažejo, da se vmešavamo v notanje zadeve Grčije.« Glede incidentov na avstrijski meji je maršal Tito poudaril, da nekateri vojaški krogi zahodnih držav podpirajo četnike in ustaše, ki prehajajo mejo, da bi vršili teroristična in sabotažna dejanja. Pripomnil je: »Želimo mir in mirni razvoj naše države, ki je bila v vojni hudo prizadeta, in bomo vse to branili do našega poslednjega diha. Želimo dobrih odnosov z našimi sosedi, toda v sedanjih pogojih ne vidim možnosti izboljšanja glede Grčije in to tembolj, ker naše odnose kalijo nekatere velike zahodne države.« V zvezi z odklonitvijo Jugoslavije, da bi se udeležila pariške konference, je maršal Tito dejal, da ne oporeka dejstvu, da bi bila za obnovo Jugoslavije poštena in odkrita pomoč dobrodošla. »Vendar pa«, je pripomnil, »pričo dosedanjih izkušenj z zahodnimi državami, in v prvi vrsti z ameriškimi vladnimi krogi, ne verjamemo v možnost odkrite in nezainteresirane pomoči.« Maršal Tito je poudaril, da bi morala Jugoslavija na podlagi Marshallovega načrta prevzeti obveznosti, ki bi škodovale njenemu petletnemu načrtu in njenemu gospodarstvu. Maršal Tito je nato obrazložil vzroke, zaradi katerih dvomi v tako pomoč in je navedel, da so ameriški uradni krogi odklonili podpis pogodbe o zakupu in posojilu med osvobodilno vojno. Dalje so ti krogi pridržali jugoslovansko zlato v vrednosti 50 milijonov dolarjev, ki ga ZDA še niso vrnile. Obstoja tudi neke vrste gospodarski blok ameriških krogov proti Jugoslaviji. (8.8.47) Velika eksplozija municije Trije mrtvi in eden ranjen V sredo dopoldne okrog 11. ure so pobiralci min znašali vojni material v neko jamo pri Selcih, da bi ga tam uničili. Zadnja dva sta še nesla granate v jamo, dočim sta druga dva pripravljala ogenj, s katerim so nameravali uničiti nakopičeno strelivo. V tem je enemu od nesočih padla iz rok granata in se razpočila v bližini drugega streliva, ki se je seveda tudi vnelo in eksplodiralo. Cim se je polegla eksplozija, so takoj pristopili ostali pobiralci, ki jim se je nudil strašen prizor. Podčastnik, 38-letni Manlio Rotta, ki ima doma ženo in tri otroke, je ležal na tleh mrtev in ves razmesarjen. Njegov tovariš Renato Leonzini, ki ima tudi ženo in dva otroka, ter je star 38 let, je umrl med vožnjo v tržiško bolnico, dočim je tretji, Ugo Geromet, ki ima 25 let in je tudi pred kratkim postal oče, umrl med operacijo v bolnici. 37-letni Flavij Grilli je bil ranjen v levo nogo in je izgubil tudi desno oko. Čeprav so njegove rane precej težke, vendar so zdravniki izjavili, da je izven nevarnosti. Vsi štirje so Tržačani. Včeraj dopoldne so jih prepejali v Trst na njihov sedež v ul. Gallina, kjer so jih postavili na pare. Ves dan so prihajali Tržačani, da bi se poslovili od padlih minoi-skalcev in soba je bila proti večeru napolnjena z venci. Ganljiv je bil prizor, ko so prišle v mrtvaško sobo žene pokojnikov in njihove družine, da bi še enkrat videle svoje drage in se od njih poslovile. Danes dopoldne bo ob 10. uri svečan pogreb, ki se ga bo udeležila tudi občinska godba in gotovo tudi veliko število meščanstva. Sprevod odhaja iz ul. Gallina na pokopališče k Sv. Ani. 14 nesrečnic Včeraj zjutraj je bila pred pretorjem kratka razprava proti 14 nesrečnim ženskam, ki jih je ženski oddelek civilne policije nravstvenega oddelka aretiral v moški družbi v starem mestu. Aretirali so jih kljub temu, da so imele redno knjižico izdano od policije. Nekatere izmed njih so bile malo več kot polnoletne. Po krajši razpravi, so bile vse žrtve težkih socialnih razmer, kakor se je med razpravo izkazalo, obsojene še na nekaj dni zapora. (8.8.47) PRI GRADNJI CESTE NAD LOBJERJEM Brezobzirno uničevanje polj Kmetje zaman čakajo na komisijo, ki bi ocenila povzročeno škodo Poročali smo že, da je 5- t.m. pisal enotni sindikat kmetijske stroke Pismo tvdrki »Autovie Venete«, v katerem jo °pozarja na škodo, ki jo Povzroča gradbeno podrtje SICELP Lonjercem Pfi gradnji nove ceste Oad vasjo. V pismu so kS predlagali, naj bi Prišla še tisti teden na ttjesto paritetna komi-sija, da bi si ogledala skodo in določila primerno odškodnino. Tvrdka »Autovie Venete« je pismo prejela, vendar doslej ni poslala nikogar, da bi si ogledal Povzročeno škodo. Bili smo na mestu, kjer je napravljena škoda, in vide-ii mnogo sadnega drevja, Posebno češpelj, ki so brez vsakega sadu in ga zaradi polomljenih vej tudi prihodnja leta ne bo imelo. Skoda se najbolj vidi sedaj, ko človek lahko primerja opustoše-na drevesa z onimi, ki jih je kamenje od minskih eksplozij prizaneslo, ter se njihove veje krivijo pod obilico zrelega sadja. Tudi v vinogradih je kamenje uničilo mnogo trt. Samo enemu kmetu so jih polomili okrog 30. V dokaz da delavci pri miniranju rabijo preveč močne mine, lahko še danes vidimo med trtami po 100 in več metrov od ceste velike kose kamenja, ki tehtajo večkrat nad 100 kg vsak. Vse, kar je podjetje ukrenilo, je to, da je določilo dva delavca, ki pobirata kamenje, ki so ga mine vse polno na- strosile po polju. Samo v enem kraju so zbrali okrog 30 kub. m. S tem pa seveda še ni popravljeno polomljeno sadno drevje in uničene vinske trte. Lonjerci imajo vtis, da jih imajo s takimi praznimi obljubami samo za norca, ker podjetje še vedno uporablja premočne mine in brezobzirno uničuje že itak skopa polja, ki so si jih marljivi kmetje ustvarili v dolgoletnih naporih v potu svojega obraza. In vendar bi se z ob-zirnejšim postopanjem pri miniranju in drugih cestnih delih lahko povzročalo mnogo manj škode, ne da bi pri tem trpela sama gradnja nove ceste. (23.8.47) Mladina se pripravlja na Primorski festival Mladina na progi Samac - Sarajevo je v tesnih stikih z domačimi mladinskimi organizacijami, katerim pošilja pisma in v njih poroča o svojih uspehih, bodisi pri gradnji same proge kot pri učenju in poglabljanju v splošna vprašanja. »Za-pažamo,« pišejo mladinci, »da smo prišli na progo, da bomo gradili progo, še bolj pa sami sebe. Priporočamo vam, da se učite mnogo, da uporabite ves prosti čas za učenje, kajti to je glavna dolžnost mladine Jugoslavije. V roko vzemimo petletni plan, v njem nam bo jasno pred očmi, kaj vse čaka našo mladino. Mi vam obljubljamo, da bomo naše naloge častno izvršili«. Medtem ko se brigadirji na progi borijo pod pekočim bosanskim soncem s trdimi nasipi, tudi mladina, pravi dopis iz sežanskega okraja, tekmuje v pripravah na veliki Primorski festival, kateri bo ponovni dokaz svetovni reakciji, kaj primorsko ljudstvo prav za prav hoče in zakaj se je borilo. Mladina tekmuje, da bi dobila čim več mladincev članske izkaznice ljudske mladine Jugoslavije, kajti one so naš ponos, one so dokaz, da smo vključeni v vrste mladine Jugoslavije, s katero smo se ramo ob rami borili. Pripravljajmo se z vsemi silami za Primorski festival, ki mora biti resničen izraz vsega našega bistva, vse naše borbe in naših zahtev po priključitvi Primorske k Jugoslaviji in odgovor vsem onim, ki skušajo v teh dneh prepričati svetovno javnost, da primorsko ljudstvo noče Titove Jugoslavije, da Primorcem ni za ljudsko oblast, ki more edina zagotoviti najširšim ljudskim množicam vsestranski napredek in blagostanje. (30.8.47) Prireditvi v Skednju Na god domačega patrona sv. Lovrenca je bil v Skednju koncert slovenskega in italijanskega prosvetnega društva ter pevskih zborov »Zmaga« in »Slava« iz Magdalene. Prireditve se je udeležilo nekaj tisoč oseb. Prireditveni prostor je sicer z krepkim razgledom na morje in s stalnim odrom idealen, vendar pa premalo akustičen. Nastopila sta oba zbora iz Magdalene z Mirkovim »Pradedom« pod vodstvom tov. Fabrisa. Lahko rečemo, da je bila ta pesem ena izmed najučinkovitejših. Oba zbora sta iz istega kraja in ni prav nikakega razloga, da delujeta ločeno, kajti le združena bosta dosegla uspeh. Zborovodja Occini je nastopil z italijanskim zborom, ki šteje 30 pevcev. Iz še tako preproste pesmi zna izluščiti vse, kar je mogoče za resnično umetniško podajanje. Kot zadnji je nastopil trenutno najmočnejši pevski zbor v STO-ju, to je škedenjski pevski zbor pod vodstvom tov. Milana Pertota. (24.8.47) ________FIZKULTURA________ Proslava druge obletnice oživitve delovanja Primorja V proslavo druge obletnice ponovne oživitve delovanja športnega društva »Primorje« so se v nedeljo popoldne že v zgodnjih urah zbrali lahkoatleti iz Trsta, Krasa in domačini. Zopet je odločevala med njimi prednost tistih, ki se za svoj nastop pripravljajo in potem tudi lahko zmagajo. Omeniti moramo, da so se teki vršili kar na napoleonski cesti in da so uspehi, ki so jih dosegli z ozirom na tekališče, zelo dobri. Največ uspeha med lahkoatleti je imel Fonda Orlando, ki je zmagal kar v treh disciplinah. Rezultati so bili naslednji: Tekma 100 m: Fonda Orlando 11,9, Sedmak Marij 12,1, Dugar. Tek na 200 m: Fonda Orlando 23,5, Sedmak Lucijan 24,8, Paparot, Sedmak Marij, De Gaspe-ri. 400 m: Fonda Orlando 53,5, Sedmak Lucijan 53,7, Rossani 57,6, Ciuf-farin. 300 m: Faidutti Um-berto 14.50, 8, Cuk 15:58, Fuš, Vidonič, German, De Gasperi. V štafetah, ki so jih postavila posamezna moštva na 4 x 100 m, je prišlo prvo na cilj moštvo Vesne (Sedmak Marij, Sedmak Lucijan, Sedmak Ladislav), potem pa Sv. Marko (Poropat, Micheli, Casson, Fonda), Primorje (Cuk, Danieli, Puntar, Trobelli), in Sv. Vid (Emili, De Gasperi, Križman, Dugar). I Tov. Sedmak Lucijan (»Vesna« -Sv. Križ) prvi na cilju Ponziana - Spartak 1:0 V Subotici je bila včeraj tekma med Spartakom in Ponziano. Kakor poročajo, je odločilni gol za Ponziano padel že v prvem polčasu po Tomasi-niju, čeprav sta Spartak in Ponziana po svoji moči precej enakovredni moštvi, je zmaga Ponziano stala le nekaj naporov, ker je pač igrala na tujem igrišču. Sedaj ima Ponziana dve točki v dobro, kar ji bo v nadaljnjem tekmovanju veliko koristilo. Drugi rezultati so bili takole doseženi: Hajduk je tolkel Lakomotivo s 4:2. Partizan je še vedno na prvem mestu. V tekmi z Metalcem, ki mu sledi trdno za petami, sta dosegla nedoločen rezultat. V Sko-plju je gostoval Dinamo v tekmi z domačim moštvom. Tla so bila za goste le malo prevroča in Dinamo je šel domov z rezultatom 2:3. V Beogradu je gostoval Torpedo iz Sarajeva. Zmagala je Rdeča zvezda s 4:1. (26.8.47) 14 Nedelja, 3. avgusta 1997 MNENJA, RUBRIKE I PRIREDITVE ODPRTA TRIBUNA Za trdnost vladanja in pestro zastopanost Odkrito povedano: v »zadružnem« obdobju dnevnika sva si pričakovala manj pristranskega obravnavanja sicer delikatnega, a za Slovence življenjsko pomembnega vprašanja nove volilne zakonodaje in s tem povezanega poskusa spreminjanja deželnega statuta. Za ohranitev statutarne obveze o proporC-nem sistemu za izvolitev deželnega zbora Furlanije - Julijske krajine se zavzemajo tudi demokratične sile, kot so Zeleni, Slovenska skupnost in komunisti. Zato je prepoceni podtikanje, Ceš da se je proti spremembi deželnega statuta zarotila desnica, polna skomin po »starem«. S starim proporCnim sistemom smo Slovenci v deželni zbor izvolili od leta 1964 do 1993 povprečno po tri svetovalce. Dejansko se za spremembo deželnega statuta zavzema le del DSL in del Ljudske stranke, vsi ostali pa mu iz različnih razlogov nasprotujejo. Ob tako zmedenih signalih iz dežele ni Senatu ostalo drugega, kot že nekajkrat odložiti glasovanje. Kaj se bo zgodilo, Ce statut ne bo spremenjen? Deželni svet lahko še vedno spremeni obstoječo volilno zakonodajo, le da bo moral spoštovali določilo o proporcnosti. Kar pa ni Stojan Spetič v nasprotju s potrebo po večji trdnosti deželnih vlad. Pravzaprav, zavajajoče je misliti, da je njihova trdnost v celoti odvisna od volilnega sistema. Naša dežela je imela trdne vlade, dokler se ni razkrojila KD, kar pa gotovo ni bila zasluga spremenjenega volilnega sistema. Prej pordenonskih sodnikov in njihovi vlogi v operaciji »Ciste roke«, ki je pometla z dvovladjem KD - PSI. V zadnji mandatni dobi pa je krhkost deželnih vlad bila odvisna predvsem od političnega kolebanja Hrasta med Severno ligo in Oljko. Recimo raje, da z volilnim sistemom lahko vsaj deloma pripomoremo k večji trdnosti koalicij, Čeprav je le-ta predvsem politično vprašanje. Poroke na silo se lahko tudi razde-rejo. O tem najbolje priča Berlusconijeva vlada s postfašisti in Bossijevo ligo, ko ga je ta vrgla s stola. Je mogoCe zagotoviti trdnost deželne vlade in koalicije ob spoštovanju proporCnega sistema? Seveda je. O tem priCa volilni sistem v vseh ostalih italijanskih deželah z navadnim in posebnim statu- - Sergij Lipovec tom. Cernu bi morala biti samo naša dežela izjema? Mar kdo misli, da smo preizkusni kunci za bodoCe volilne reforme? Prenašanje v nekaj letih iztrošenega sistema uninominalnih volilnih okrožij na deželno raven je po svoje le perverzno posiljevanje političnega sistema. Izkušnja o tem, kako so bila zarisana volilna okrožja za parlament pa bi nas morala že nekaj naučiti. Trdnost deželne vlade lahko zagotovi sistem, ki zmagoviti kola-liciji strank nudi večino svetovalcev z volilno nagrado (da pride do 55%), medtem ko drobljenje strank lahko prepreči vstopni prag za stranke, ki bi nastopale same, izven koalicij. Tak volilni sistem, ki bi vključil tudi jamstva za slovensko narodnostno manjšino, lahko deželni zbor sprejme že sedaj, brez spreminjanja statuta. Potreben je le dogovor med strankami. Kar zadeva zastopanost manjšin pa nehajmo s slepomišenjem: v naši deželi je ustavno priznana samo slovenska manjšina. Nemci predstavljajo neznaten jezikovni otok v Alpah in gre njihovo zastopanost jamčiti kvečjemu na ravni videmskega pokrajinskega sveta in posameznih občin. Furlani pa niso manjšina, paC pa večina v naši deželi in še posebej v videmski pokrajini. Zanje sploh ni potreben mehanizem olajšanja zastopstva. Glede zastopnosti Slovencev bi moral deželni volilni sistem predvideti mehanizem, po katerem bi tri mesta v deželnem zboru pripadala najbolje uvrščenim kandidatom, ki pred volitvami in ob sprejemu kandidature javno potrdijo, da so Slovenci. Tri mesta: enega za vsako pokrajino, kjer živimo Slovenci. Je preveč? Četrt stoletja so v deželnem svetu sedeli po trije Slovenci (SiškoviC, Jarc, Škrk, nato Lovriha, Godnič, Stoka, potem še Iskra, Bratina, Brezigar in konCno Budin, Brezigar, Tršar), le da so bili skoraj vedno Tržačani. Tokrat bi zajamčili tudi zastopnika beneškim Slovencem. Vse to je mogoCe doseči, Ce bomo poiskali skupen jezik in se odpovedali obrambi zgolj strankarskih koristi, ko Hrast brani svoj pridobljeni monopol nad manjšinskim zastopstvom, SSk pa skuša vsiliti koncept »volilnega apartheida«, raCun spora pa plačuje vsa manjšina. Navdušenje nad letošnjim bivanjem v Comegliansu Comeglians, nasvidenje! Tako so se otroci, po 20 dneh bivanja poslovili od kolonije v Comegliansu. Obiskala sem jih na dan, ki je bil namenjen obisku staršev in znancev; sprejeli so nas z veselim in živahnim petjem, skratka bili so pri najboljšem razpoloženju. Morda zato, ker jih je bilo letos manjše število kot prejšnja leta in so se počutili kot v veliki družini. Pozanimala sem se za njihove dejavnosti. Dopoldne so hodili na daljše sprehode po senenih gozdnih poteh do sesednjih vasi kot so Calgaretto, Luinzis, Braida, Clavais, Tualis (800 m)... Med potjo so opazovali in spoznavali rastline in živali. Videli so celo svizca in polha poleg različnih žuželk. Popoldanski Cas je bil posvečen v glavnem igranju, prostem in vodenem. Dedci so izbirali igre z žogo ah so se šli gusarje, deklicam so se prilegle mirnejše igre. Rade so se tudi kreativno udejstvovale. Iz slanega testa so oblikovale, barvale in pekle spominke. Iz niti so spletale pisane zapestnice. Vsi pa so radi igrali skupinske igre kot npr. med dvema ognjema. Popoldne so šli tudi na krajši sprehod ali do tobogana in gugalnice. Se veC igralnih naprav so našli na igrišču v Ravasclettu (950 m), kamor so se podali na celodnevni izlet. Ves dan jim je tudi vzel izlet do jezera Volaia (1870 m); avtobus jih je pripeljal do planinske koCe Tolazzi, nato so še lep kos poti pešačili. Onkraj jezera so videli Avstrijo. Zelo jih je navdušil mali ledenik v bližini jezera. Z vremenom so imeli veliko srečo; dež je padal večinoma ponoči. Zelo redke deževne ure med dnevom so preživeli z igranjem v prostorni telovadnici, z risanjem ali z namiznimi igrami. Skrbna kuharica jih je gostila z njim najljubšimi jedmi Obiskal jih je Radio Trst A. Kar so povedali, bomo lahko slišali v eni od prihodnjih oddaj »Na počitnice« ob petkih ob 8.30 s ponovitvijo v nedeljo ob dvajsetih. Tako otroci kot starši so bili navdušeni nad letošnjim življenjem v koloniji v Comegliansu in so izrazili željo, da bi prihodnje leto lahko spet prišli vanjo. Obiskovalka 1 FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Festival operete - Gledališče Verdi Danes, 3. avgusta, ob 18. uri zadnja ponovitev operete »V deželi zvončkov« po zamisli Carla Lombarda. Glasba Virgilio Ranzato, režija in koreografija Roberto Croce. Nastopajo orkester gledališča Verdi pod vodstvom Guerrina Gruberja, zbor pod vodstvom Franca Monega in baletni ansambel. V četrtek, 7. avgusta, ob 20.30 premiera tan-go-drame »Milonga Boulevard«, predstava Mariachiare Michieli in Marca Castellanija. Nastopila bosta Nueva Compania Tangueros ob spremljavi Orqueste Color Tango. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi, urnik: 9-12, 16-19 (tel. 6722500); v teku je predprodaja vstopnic za opereto »Milonga Boulevard« (7., 8., 9., 10.8.). Dvorana Tripcovich: v torek, 5. avgusta, ob 21. uri nastop Ensemble Triestango. Avditorij Muzeja Revoltella: jutri, 4. avgusta., ob 21. uri »L’amore e un tango« - tango v italijanski popevki. Miramarski grad - Luci in zvoki Jutri, 4. avgusta, ob 21.00 in ob 22.15 »Miramarski cesarski sen«. Triestestate - Grad Sv. Justa V nedeljo, 10. avgusta premiera filma Antonia Avatija »Ti amo Maria«. Triestate Kino: danes, 3. avgusta, ob 21.30 bodo predvajali film »La carica dei 101«. Jutri, 4. avgusta, ob 21.30 pa bo na vrsti »Dragonheart«. SESUAN Poletje v Sesljanu V Četrtek, 7. avgusta, ob 21.15 predvajanje filma »Nirvana«, režija Gabriele Salvadores, nastopajo Christhoper Lambert, Diego Abba-tantuono in Stefania Rocca. DEVIN Trg pred cerkvijo V ponedeljek, 11. avgusta, ob 21. uri bo na sporedu de Filippova »Filomena Martura-no« v italijanski verziji. Režija Mario UrSiC. Nastopata Miranda Caharija in Livij Bogateč. VIDEM Občinski bazen: danes, 3. avgusta, ob 21.30 »La voce umana« v izvedbi gledališča CSS iz Vidma. Ponovitev jutri, 4. avgusta, ob 21.30. Torre di Santa Maria: danes, 3. avgusta, ob 15. uri »Edipo« v izvedbi gledališča Teatro dei Lemming. Ponovitev jutri, 4. avgusta, ob 21.30. Giardini Pensili: jutri, 4. avgusta, ob 22. uri »Trance bakxai«. _________KOROŠKA___________ DOBRLA VAS Samostan: danes, 3.8., ob 20.30 gorenjski veCer z ansamblom Gašperji. OBIRSKO Danes, 3.8., ob 11. uri pohod na Obir. ŽELEZNA KAPLA RemSenik: danes, 3.8., ob 11. uri Zegnanje v Smarjeti. FURLANIJAUULUSKA KRAJINA TRŽIČ TRST Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII, 1) V torek, 5. avgusta, ob 20.30, ob 21.30 in ob 22.30 bo v okviru pobud »Musei di sera« (podaljšan urnik za ogled muzejev) na sporedu koncert Donatelle Riosa in Clare Gianga-spero (mezzosopranistki), na kitaro ju bo spremljal Giulio Chiandetti. Muzej Revoltella. Danes, 3. avgusta, bo ob 21. uri na terasi muzeja, v okviru pobud »Poletje v Revoltelli«, nastopil ansambel Star Dust Duo (Celo in klavir). Poletje pri Sv. Ivanu V petek, 8. avgusta, ob 21. uri bo v parku bivše umobolnice, v baru »II Pošto delle Fra-gole«, nastopil ansambel blues glasbe Dottor Kamasio Blues Band Miramarski grad V petek, 8. avgusta, ob 21. uri koncert Wie-ner Ensamble. Grad Sv. Justa - Triestate V torek, 5. avgusta, bo ob 21.30 nastopil Frank Raya, priznani glasbenik reggae. ZGONIK Poletni večeri v zgoniski občini V sredo, 6. avgusta, ob 21. uri bo pri Petelinovih v Zgoniku, v organizaciji KD RdeCa zvezda in pod pokroviteljstvom občine Zgonik, nastopila glasbena skupina Evasion z jazz klasiko in tangom. V sredo, 20. avgusta bosta v RepniCu - pri Stubljevih na št. 11 nastopila violinist Ales-sandro Simonetto in harmonikaš Roberto Da-ris s ciganskimi melodijami in ritmi. Trg Republike Danes, 3. avgusta, bo ob 21. uri nastopila Carmen Consoli. Vstop prost. VIDEM Folkest - Mednarodni festival etnične glasbe V Vidmu, na Trgu Antonini »Ai Frati« bo v soboto, 9. avgusta nastopil P. Cozzi Quartet VERONA Arena - 75. Festival 1997 Danes, 3. avgusta, ob 21.15 »Carmen« G. Bi-zeta. Dirigent David Gimenez. V petek, 8. avgusta, ob 21.15 Verdijeva opera »Rigoletto«. Dirigent Nello Santi. V soboto, 9. avgusta, ob 21.15 Puccinijeva opera »Madama Butterfly«. Dirigent Angelo Campori. V nedeljo, 10. avgusta, ob 21.15 Verdijeva opera »Aida«. Dirigent Nello Santi. V sredo, 13. avgusta, ob 21.15 Verdijeva opera »Macbeth«. Dirigent John Nescbling. SLOVENIJA IZOLA Festival Mediteran V petek, 8. avgusta bo ob 21. uri na Manziio-lijevem trgu nastopil Romano Rei. PORTOROŽ Portoroška ploščad Danes, 3. avgusta, ob 20. uri Istrski veCer z Istrskimi muzikanti. Vstop prost. NOVA GORICA Cerkev na Kostanjevici V Četrtek, 7. avgusta, ob 20. uri koncert cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška. Nastopil bo pevski zbor Laudesi Umbri iz Spoleta. RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Muzej Revoltella: do 31.8. je ob 90-letnici umetnika Lojzeta Spacala odprta velika razstava. Urnik ogleda: ob delavnikih (razen ob torkih) 10-13,15-0.1, ob nedeljah 18-0.1. V nedeljo, 3. avgusta, ob 22. uri vodeni obisk razstave z dr. Lorenzem Michellijem. Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII, 1): na ogled je starodavna japonska grafična umetnost. Umik: vsak dan (razen ponedeljka) od 9. do 19. ure, ob torkih in sredah tudi od 20. do 24. ure. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): do 31.8. je na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«. REPEN Galerija Kraške hiše: danes, 3.8. je odprta razstava Marjana Miklavca in Janka Kastelica; na ogled: 11-12.30, 15-17. SESUAN Razstavnn dvorana na sedežu letovišCarske ustanove: v torek, 5. avgusta, ob 18. uri odprtje razstave »I Torcolieri«, skupine rezbarjev »Bottega del Tintoretto« iz Benetk. MIUE Razstavna dvorana na sedežu letovišCarske ustanove: v sredo, 6. avgusta, otvoritev razstave Marie Grazie Detoni Campanella. GORICA Goriški grad: do 10.8. je na ogled razstava -Albrecht Duerer 1471-1528 - stari tiski (od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30). Pokrajinski muzej na gradu: Perujski zakladi (odprto vsak dan, razen ponedeljka, 0 10. do 18. ure). .. Ars Galerija - Katoliška knjigarna (Travm 25): razstavlja Herman Kosič. SLOVENIJA PIRAN Galerija Meduza 2: razstavlja akadeffl5 slikar Narcis KantardžiC. ŠTANJEL Spacalova galerija: na ogled je razstav1 »Maks Fabiani - vizije prostora« . NOVA GORICA Grad Dobrovo: na ogled je razstava slikarski del Jaglenke M. Leban in Božidarja Ščurka- KOROŠKA ___________/ CELOVEC Kavarna Karner: odprta je razstava Tatjan1 Jenko. POKRAJINA ODOBRILA NAČRT ZA KMETIJSTVO Pomemben korak za razvoj kmetijstva na Tržaškem Ugodne ocene predstavnikov strokovnih organizacij kmetov Vremenska ujma Kot je znano, je v nedeljo 20. julija v popoldanskih urah zajelo goriško pokrajino silovito neurje z vetrom in toCo. Najhuje je bilo prizadeto območje, ki zajema Standrež, Rupo, PeC in Miren, kjer so bili močno poškodovani vsi kmetijski pridelki, predvsem pa soja, koruza in vrtnine. Vremenska ujma ni prizanesla niti vinogradom, kjer je bilo uničenega približno 60 odstotkov pridelka, škoda pa se bo poznala tudi v prihodnjem letu, ker so bile poškodovane mladike. Temu gre dodati še škodo, ki so jo goriški kmetje utrpeli spomladi, ko so močan veter in nizke temperature močno prizadele oplajanje vinske trte in sadnega drevja. Nizke temperature pa so poleg tega uničile velik del zgodnjih pomladanskih vrtnin. Strokovna služba Kmečke zveze iz Gorice je že naslednjega dne obiskala poškodovano območje in svetovala elanom najnujnejše posege za ublažitev posledic toče. Obenem je posegla pri zainteresiranih občinskih upravah in pokrajinskem nadzor-ništvu. Prve so zadolžene, da obvestijo Deželo o ujmi in povzročeni škodi, nadzomištvo pa ima nalogo, da začrta poškodovana, območja in oceni višino škode. Ob tej priložnosti je predsednik Kmečke zveze Ivan Humar opozoril deželno upravo na nezadovoljstvo in zaskrbljenost briških vinogradnikov zaradi zamujanja pri izplačevanju odškodnin že izpred nekaj let. Marino Faraglia Možno je, da je bil ta teden za perspektive razvoja kmetijstva na Tržaškem storjen odločilen korak naprej. Pogojnik je seveda obvezen, kajti soglasni sklep pokrajinskega sveta, ki je odobril toliko pričakovani razvojni načrt za kmetijstvo, postavlja nujno Potrebo nadaljnjih korakov, da bo načrt možno tudi uresničevati. Vsekakor je treba zabeležiti, da je soglasje na Pokrajini velikega pomena, kot je tudi važno, da je načrt že usklajen z regulacijskimi načrti drugih krajevnih uprav na Tržaškem. Za konkreti- zacijo bo namreč potrebno soglasno delo z občinami in Kraško gorsko skupnostjo in upati je, da politični razkorak med pokrajinsko ter občinskimi upravami dela ne bo zaviral. Načrt so, kot je znano, dolgo let zahtevale predvsem sindikalne organizacije kmetov, Pokrajina je njegovo izdelavo poverila profesorju Mariu Prestamburgu iz tržaške univerze in zaključen je bil v začetku letošnjega leta. Sedaj je na vrsti Dežela, ki mora odobriti ustrezni zakon, razprava o njem pa naj bi se po napove- dih začela prav kmalu. Za mnenje o pomeb-nem sklepu tržaške pokrajinske uprave smo vprašali Vilija Mikaca, pokrajinskega svetovalca in kmetijskega izvedenca. Mikac ocenjuje načrt kot pomemben korak naprej in podčrtuje, da gre za dokument, ki je okvirne narave, v bistvu analiza stanja, v kateri se daje izreden poudarek ambientalni naravi kmetijstva v tržaški pokrajini.“To je značilnost, ki daje načrtu ustrezno težo in omogoča, da se pridobijo ustrezna finančna sredstva. Govor je o 30 do 40 milijardah lir in 100 novih delovnih mestih v tem sektorju, če se načrt uresniči, tako kot je zastavljen11, ocenjuje Mikac in opozarja na potrebo, da dežela čimprej sprejme ustrezen zakon, za katerega se je že obvezala. Glede tega so nekateri mnenja da bi bil namesto deželnega zakona enostavnejša rešitev programski sporazum, pomembno pa je, da gre zadeva naprej brez zastojev. “Ta načrt je velik dosežek, ker bo njegovo uresničevanje vzpostavilo koordinirano delo med javnimi upravami, kmetijskimi organizacijami in drugimi dejavniki na teritoriju, s tem pa se pozornost za kmetijstvo v tržaški pokrajini poveča11, pravi Mikac in je prepričan, da je treba za kmetijski sektor poiskati ustrezna finančna sredstva ne samo na Deželi, pač pa tudi na evropski ravni, kjer obstajajo programi, ki še zasti zadevajo infrastruk- ture in čezmejno sodelovanje. Mikac je tudi prepričan, da bo pokrajinska uprava za uspešno koordinacijo tega dela morala okrepiti svoj strokovni kader, ki je trenutno povsem nezadosten. Udodno oceno načrtu daje tudi strokovnjak Kmečke zveze Mario Gregorič, ki je pri izdelavi načrta tudi sodeloval, še zlasti v njegovem zajetnem delu, ki zadeva vinogradništvo. "Vtis je zelo dober, pa ne samo iz strokovnega vidika, važno je, da so bile dane smernice vsem glavnim kmetijskim panogam. In to je sedaj sprejeto od vseh organizacij, ki se bavijo s teri- torijem. Sedaj je ključnega pomena, da dežela sprejme tak zakon, ki bo upošteval specifiko tržaškega kmetijstva. Po tem načrtu se namreč celotna tržaška pokrajina smatra kot področje “s težkimi naravnimi dano-stmi“. To pomeni, da mora biti do tega kmetijstva več pozornosti kot drugod. Ključ, da se pride do takega zakona je narava-teritorij in po drugi strani manjšina, ki ga naseljuje, na te argumente pa je občutljiva tudi Evropska skupnost11, ocenjuje Gregorič in podčrtuje potrebo po hitrih nadaljnih ukrepih, predvsem s strani deželne uprave, ki je sedaj na potezi. (du) Sejem v Radgoni Za večdnevni izlet ob sejmu v Radgoni, ki ga prireja Kmetijska zadruga v sodelovanju s Kmečko zvezo, je na razpolago še nekaj mest za prvo izmeno, ki bo od 25. do 27. avgusta, nekaj več pa za drugo izmeno, ki bo s povsem enakim programom °d 28. do 30. avgusta. 25. 8. bo ob 5.30 odhod izpred kmetijske zadruge. Pot bo vodila mimo Trbiža v Avstrijo, kjer si bodo izletniki v kraju Spielfeld-Spilje na Štajerskem ogledali biološki vinotoč družine Rupp. Tam ho tudi kosilo v obliki pokušanja njihove raznovrstne biološke hrane. Sledil bo še ogled druge kmetije, kjer biološko pridelujejo zelenjavo in seveda pogovor o načinu pridelovanja in trženja. Prihod v Moravce po prehodu čez mejo v Gede-rovcih je predviden za 18. uro. Tu bo možnost za kopanje, naslednjega dne pa se bodo izletniki Preko mejnega prehoda Hodoš odpeljali na Madžarsko v vinsko klet Bacchus, kjer bo pokušnja vhia in sira. Sledil bo ogled jezera Balaton z enourno ladijsko vožnjo po jezeru, nato pa kosilo v starinski čardi Gyngyosi Betyar s folklornim programom in cigansko glasbo. Po povratku v hotel v Moravcih bo ponovno možnost termalnega kopanja. Tretji dan bo ogled sejma v Radgoni s kosilom, oato pa odhod na Bizeljsko z ogledom samostana olimje blizu Podčetrtka. Tam bo tudi obisk znane kleti podjetja Barbara intemational družine Istenič, ki je za svoja peneča vina dobila vrsto visokih mednarodnih priznanj. Sledil bo povratek proti domu z vmesnim postankom za večerjo. NOVICE Kako je s prispevki iz Sklada za Gorico Kmečka zveza iz Gorice opozarja na pravilnik Sklada za Gorico, po katerem je možno koristiti prispevke za dve pomembni postavki. Prva zadeva prispevek za overovljenje dosežene kvalitete dela (certificazione qualita po normah UNI-ISO), druga pa predvideva prispevek za prilagajanje delovnih ambientov varnostnim predpisom ( po dekretu 626/94). Morebitni interesenti naj se za podrobnejše informacije obrnejo na goriški urad Kmečke zveze.( tel.0481/531644) (mf) Kmečka zveza v Gorici prireja tečaje Kmečka zveza Gorica vabi vse kmetovalce goriške pokrajine, katerim je letos zapadlo dovoljenje za nakup fitofarmacevtskih sredstev 1. in 2. razreda, naj se čimprej zglasijo na sedežu zveze v Ul. Malta, tel 531644 od 8. do 13. ure, ah na podružnici v Doberdobu ob petkih od 8. do 10. ure. Kmečka zveza Gorica bo namreč organizirala vrsto tečajev za pridobitev omenjenega dovoljenja. Izpiti bodo predvidoma konec septembra letos. (M. F.) Podružnici KZ avgusta zaprti Tržaška kmečka zveza sporoča, da bosta njeni podružnici v Nabrežini in na Opčinah avgusta zaprti, zato vabi vse člane, naj se za ta mesec poslužujejo osrednjega sedeža v Trstu, v ul. Ci-cerone 8. Pristojnosti sindikalnih organizacij kmetovalcev V Vidmu je bil sredi minulega tedna sestanek deželnega ravnateljstva za kmetijstvo s kmetijskimi pokrajinskimi nadzomištvi ter stanovskimi organizacijami kmetov. Srečanje je bilo potrebno, potem ko je deželno ravnateljstvo vprašalo pristojno ministrstvo za oceno o nekaterih odprtih vprašanjih. Tako je prišel odgovor (dežela bo poslala ustrezno okrožnico), da sindikalne organizacije ne smejo opravljati formalnosti za vpisovanja v register kmetijskih strojev. To lahko delajo le agencije, ki imajo za te storitve dovoljenje ( n. pr.agencije za avtomobile). Pač pa lahko sindikalne organizacije sprejemajo prošnje za pridobitev bonov za kmetijsko gorivo po znižani ceni. Marino Faraglia __________OBISK PRI MIHALICEVIH V OCIZLI_ Kozjereja je lahko perspektiva Nad Dolino se dviga hrib, ki mu Brežani rečemo Vrh Griže, italijansko govorečim prebivalcem pa je holj znan kot Monte Carso. Zato se je tudi v slovenščini uveljavilo ime Kras. Za tem vrhom se razprostira obširna socerbska planota, posejana 2 brinovim in šipkovim grmovjem ter ostalim tipično kraškim rastlinjem. Nekje na sredi planote stoji danes že skoraj neobljudena vas Beka, do katere je mogoče priti, Ce se z glavne ceste za Koper iz Kozine zavije desno mimo Klanca. Asfaltirane ceste je na Beki konec. Ob nekdanji vojašnici, ki gleda v dolino Glinščice, se na obširnem ograjenem pašniku pase kakih 60 koz, vključno z mladiči. Kozjereja je last družine Rada Mihabč, ki sicer stanuje v bližnji vasi Ocizla. Kozje-fejo smo nekega poletnega popoldneva obiskali in prijaznemu Radu zastavili sledeča vprašanja: Kdaj in kako ste začeli z rejo koz? Začeli smo leta 1990, točneje novembra. Jaz sem bil sicer od vselej navdušen in sem vedno imel v mislih, da bi začel z rejo koz. Tisto zi-nio se nam je ponudila prilika in v Bovcu smo kupili 15 koz bovške pasme. To je zelo zdrava pasma. Daje sicer manj mleka in se zgodaj presuši, ker je pasma bolj za meso. Koze so velike, pasma pa še ni priznana. Pozneje smo nabavili še koze smaste pasme, katere smo križali s bovškimi. Bovške matere so nam tako rojevale večje mladiče, mlečnost se je tudi povečala. Tudi vime so se popravile in so sedaj bolj dolge in viseče. Poskusili smo tudi s sansko pasmo, a ni šlo. Sanske koze so bolj delikatne in so bolj za rejo v hlevu. Tako, danes imate bovško in smasto pasmo, v glavnem križance. Kako pa je s količino mleka in kako ga uporabljate? Dnevna kobčina mleka je na kozo zelo nizka in gre nekako od 0, 5 do 3 litre na dan. Konec zime in pomladi za 1 do 2 meseca ne molzemo, ker se v marcu valijo mladiči. V glavnem mleko predelamo v sir, za katerega dnevno uporabimo približno 50 btrov mleka. Reja 60 koz res ni tako enostavna zadeva. Kdo pri tem še pomaga? Z rejo koz sodeluje kar cela družina. Pomaga mi žena Božica, tašča Anica in tast Srečko, posebno pa so navdušeni mladi: hčerka Tatjana, sin Danijel in bodoča neve- sta Ester. Za predelavo v sir je odgovoren Danjel. Pogovoru se nam je tako pridružil še Danjel Danjel, s sirom si se začel ukvaijati takoj na začetku. Kako je danes s predelavo? Prav na začetku je sir delala no-na, ker je imela s tem že izkušnje s kravjim sirom. Jaz sem ta posel prevzel pred tremi leb in sedaj se s sirom ukvarjam le jaz. Na začetku ni bilo tako enostavno. S sirarstvom je treba imeb vebko izkušenj in se v to poglobib. Na začetku je bil vsak sir drugačen, komaj sedaj so vsi enaki. Kar se bče bpa sirov, v glavnem delam poltrd sir, ki je star od 1 do 3 mesece. Ta gre najbolj v prodajo, v glavnem pa prodamo že po enem mesecu. Uredili smo tudi prostor za sušenje snov, z ventilatorjem, optimalno vlago 75/85-od-stotno in stalno temperaturo. Poleg sira delam tudi sirarsko (albumin-sko) skuto iz polnomastnega sira. To je skuta pridelana iz sirotke, ki ostane od predelave sira. Delam tudi sveži sir v oljčnem olju, obogaten z raznimi aromi, sirov namaz z raznimi dodatki: banane, medu, kivvijem, atov glavnem za domačo rabo. Začel sem tudi z jogurtom. V prodajo pa gre v glavnem vse. Upamo, da bomo kmalu proizvalaji tudi sn z belo žlahtno plesnijo. Pred kratkim ste prestavib vaš sir na Vinskem sejmu v Ljubljani V okviru sejma se je predstavU Kras s svojimi pridelki, prisotni smo bib tudi mi in nekatrei drugi rajci drobnice. Naš sir smo predstavili tudi na Gorenjskem pred dvema letoma, kjer je Mo tudi ocenjevanje, v organizaciji Društva rejcev drobnice s Krasa. Gospod Fischia-ni, ki je eden izmed petih izvedencev za sir v ceb Sloveniji, je ocenil naš sir kot zelo kakovosten. Sir smo predstavili tudi v Senožečah lani avgusta, v okviru pastirskih iger, kjer smo dobili prvo nagrado za pikantni sveži sir, prvo nagrado za sveži sir v olju z začimbami, za skuto, 2. nagrado pa za kislo mleko. Letos bomo v Senožečah tudi prisotni. Prisotni smo bili tudi na bi-sterških dnevih v Ilirski Bisbici, kjer smo tudi dobih. Omenili ste Društvo rejcev drobnice s Krasa. Ah bi lahko zvedeb kajvečotem? Društvo je nastalo pred dvemi le-b in ima sedež v Sežani. Ob ustanovitvi nas je bilo 20 kozjerejcev in ovčjerejcev, danes nas je nakaj več. Predsednik društva je dipl. inž. agr. Evgen GrZelj, ovčjerejec, ki je obenem tudi predsednik državnega društva reje drobnice. Predsednik je zaposlen v svetovalni službi, M nudi vsakršno strokovno pomoč. Društvo je organiziralo tudi tečaj o reji drobnice, ki ga je vodil Zlatko Jenko. Večkrat so tu na vrsri predavanja. Včasih nam kaj pomaga tudi g. Cotar iz Čedada, ki je izvedenec za sir. S čim se koze branijo? Koze so vedno na prostem, tudi pozimi in ponoči. V glavnem se pasejo, le bele detelje in regrata ne marajo. Dodajmo jim tudi zrnje koruze, jačmena in ovsa, ki ga zmeljemo. Pozimi pa jedo repo in peso. Vso krmo proizvajamo sami. Dodajamo le vitamine in sol. Zato je naša kozjereja popolnoma biološka. Danjel, kako pa vidiš bodočnost? Kozjerejo mislim vsekakor izboljšati in povečati. V Evropski uniji je minimalna količina 200 koz, da se nekdo s tem preživlja. Mislim tudi uredid nov hlev, kjer bi strojno molzb. Bodočnost pa vidim posebno v tem, da se kakovost poveča, ne pa kobčina, ostab hočemo vsekakor biološka kmebja. Na koncu se je porodba tudi misel, da bi se tudi na italijanskem koncu Krasa začeb bolj ukvarjab z rejo drobnice, saj so pogoji isb, če izvzamemo zapletene birokratske probleme, če le nekdo ima dobro voljo in pa seveda že nekaj pripravljenega. To ni le način za zaslužek, ampak tudi mogoča rešitev zapletenega problema o vzdrža-valju kraškega teritorija. Dr. Magda Stunnan Nedelja, 3. avgusta 1997 ŠPORT _________ATLETIKA / SVETOVNO PRVENSTVO V ATENAH_ Zlati kolajni za Mehikanca Garcio in Ukrajinca Bagaca Italijani se niso posebno izkazali - Slovenci izpadli - Danes 100 m MOTOCIKLIZEM / VN BRAZILIJE ! M. Doohan brez težav Italijani solidni ATENE - Prvi zlati kolajni na letošnjem svetovnem prvenstvu v atletiki v Atenah sta odšli v Ukrajino in Mehiko. Ukrajini je zlato odličje prislužil metalec krogle Aleksander Bagac, ki je bil leta 1989 za dve leti suspendiran zaradi jemanja nedovoljenih požiivil. Leta 1993 pa je na SP osvojil bronasto kolajno. Včeraj je ukrajinskemu »velikanu« uspel velik met in z rezultatom 21, 47 m osvojil zlato pred Američanom Godino in Nemcem Buderjem. Branilec naslova Randey Bames je izapdel že v kvalifikacijah. Razočaral je tudi Italijan Dal Soglio, ki se je uvrstil le na 10. mesto. Mehiški hitrohodec Leon Garcia je končno dočakal svoj veliki dan in včeraj na 20 km ugnal vso konkurenco. Garcia je bil na zadnjih izvedbah kar dvakrat diskvalificiran, leta 1993 pa je osvojil bron. Italijanu Didoniju ni uspelo ubraniti naslova, dosegel pa je dobro 7. mesto. Za mesto niže se je uvrstil drugi Italijan De Benedictis. 2e prvi dan je prišlo do nekaterih presenečenj. V prvi vrsti naj omenimo izpad Britanke Holmesove, ki je imela najboljši letošnji rezultat na 1.500 m. Ge je bilo pričakovati, da bodo vsi štirje slovenski predstavniki (Anja Valant, Helena Javornik, Tomaž Božič in Miro Kucovan) izpadli, pa so v italijanskem taboru pričakovali mnogo več. Poleg solidnega nastopa obeh hitrohodcev so zadovoljili še Sommaggiova na 10.000 m ter Mori in Sa-ber na 400 m ovire. Izločeni so bili Patrizia Špuri na 400 m, Ottoz na 110 m ovire in med drugimi tudi vsi trije deželni predstavniki (Lah v troskoku, Gallina v sprintu in Paoluzzi v kladivu). Veliko pričakovanje vlada za današnji spored, seveda predvsem za oba finalna teka na 100 m. 2e na včerajšnjih kvalifikacijah je namreč Ato Boldon iz Trini-dada dosegel izjemen čas 9, 87, kar daje slutiti, da bi lahko drevi padel celo svetovni rekord, ki ga je Kanadčan Donovan Bailey postavil na lanskih OI v Atlat-ni z 9,84. VČERAJŠNJA FINALA Met krogle 1. Aleksander Bagac (Ukr) 21,47 m 2. John Godina (ZDA) 21, 44 m 3. Oliver Sven Buder (Nem) 21, 24 m 4. Hunter (ZDA) 20, 33 m; 5. Belonog (Ukr) 20, 26 m; 6. Halvari (Fin) 20, 13 m; 7. Vi-rasjuk (Ukr) 20,12 m; 8. Toth (ZDA) 20,02 m. Hoja 20 km 1. Daniel Garcia (Meh) 1.21:43 2. Mihajl Sčenikov (Rus) 1.21:53 3. Mihajl Hmelnički (Blr) 1.22:00 4. Gudhui (Kit) 1:22, 57; 5. Zeven (Kit) 1.23:03; 6. Mi-sjulja (Blr) 1.23:10; 7. Didoni (Ita) 1.23:14; 8. De Benedictis (Ita) 1:23,33. DANAŠNJI SPORED 16.30: met kladiva, finale 17.00:400 m moški, 2. krog 17.30:100 m ženske, polfinale 17.50:100 m moški, polfinale 18.00: sedmeroboj, met krogle 18.20:400 m ženske, polfinale 18.50:1.500 m moški, 1. krog 19.35:1.500 m ženske, polfinale 20.05:400 m ovire moški, pofinale 20.35:100 m ženske, finale 20:50:100 m moški, finale 21.05: semeroboj, 200 m 21.25:10.000 m moški, 1. krog Ukrajinec Aleksander Bagac, zlata kolajna v metu krogle (Foto AP) RIO DE JANEIRO - Včerajšnji drugi uradni trening za VN Brazilije v motociklizmu je bil gotovo uspešnejši za italijanske pilote kot dan prej. V razredu do 125 ccm je namreč Valentino Rossi z odlično zadnjo vožnjo dosegel drugi čas . Boljši od njega je bil samo Japonec Noboru Ueda. V drugi vrsti bosta danes startala Jorge Martinez in Lucio Cecchinelle. V razredu do 500 ccm je Avstralec Michael Doohan na hondi spet dokazal svojo premoč in dosegel Iže svojo sedmo poole position. Odličen je bil tudi Italijan Luca Cadalora, tretji pa je bil Spanec Carlos Geča. VČERAJŠNJI REZULTATI. 125 etan: 1. Noboru Ueda (Jap, honda) 2:00, 287; 2. Valentino Rossi (Ita, aprilia) 2:00, 431; 3. Jorge Martinez (Spa, apriha9 2:00, 914; 500 ccm: 1. Michael Doohan (Avstral, honda) 1:51, 955; 2. Luca Cadalora (Ita, yamaha) 1:52, 353; 3. Carlos Checa (Spa, honda) 1:52, 653. Včerajšnje prijateljske nogometne tekme Včeraj je več italijanskih nogometnih prvoligašev igralo prijateljske tekme. V kraju pri Trentu je Parma premagala Panathinaikos z 2:0 (strelca: Mussi in Maniero). Bologna je brez težav odpravila Carpi (Gl liga) s 6:0. Napoli pa je povsem nepričakovano izgubil proti Leccu (Gl liga) z 0:1. Za lep podvig je poskrbela Fiorentina, ki je v Londonu odpravila Tottenham z 2:0 (strelca: Kanchelskis in Oliveira). ________ODBOJKA / BI LIGA__ Val v zelo težki skupini Italijanska odbojkarska zveze je včeraj objavila skupine Bi lige, v kateri letos prvič igra tudi OK Val. Naše ekipa bo igrala v B skupini, v kateri so še naslednje ekipe: Concesio Brescia, Mantova, Due Castelli Bustafa Mantova, Occhiobello Rovigo, Me-stre, Isola delle Scale Verona, Bussolengo Verona, Valdagno Vicenza, Ferrara, Mirandola Modena, Sassuolo Modena, Lugo Ravenna, Viserba Rimini. Valov športni direktor Ivan Plesničar nam je, po objavi sestave skupine, po telefonu povedal na- slednje: »Ce smo lahko zelo zadovoljni s skupino, v kateri je tudi naša ekipa, zaradi dejstva, da ne bomo imeli tako dolgih gostovanj, saj ne bomo potovali v Toskano, moram takoj pristaviti, da je to zares izredno zahtevna skupina. V tej skupini so namreč najboljše ekipe iz Emilie Romagne, Veneta in Lombardije, to je iz dežel, kjer je odbojka izredno kvalitetna.« Naša ekipa se bo torej v bližnjem prvenstvu neposredno soočila z zares vrhunsko odbojko Tega mnenja je tudi Plesničar, ki je pristavil: »Z napredovanjem v višjo ligo je seveda tudi kvaliteta večja. Concesio in Viserba, na primer, imata v svoji sredi odbojkarja, ki sta igrala več kot deset let v A ligi. Valdagno, ki je izpadel iz A2 lige, ima zelo bogato odbojkarsko tradicijo in v tej sredini je zrasel odličen odbojkar Bonati, ki je igral tudi v državni reprezentanci. Želel bi poudariti še dejstvo, ki velja tudi za ostale športe v Italiji, to je, da se starejši, toda zelo dobri odbojkarji, ki so igrali v A ligi, vračajo v matične klube. Veliko je takih, ki bo v tej sezoni igralo v BI ligi, saj so jim društva poskrbela stalne službe in tudi nimajo tako napornega režima treningov kot v najvišji ligi. Ti igralci pa ti lahko čez noč bistveno dvignejo kvaliteto ekipe.« Dodatno zadoščenje za Valove odbojkarje bo tudi to, da bodo igrali v mestih, kjer je odbojka zelo popularna (Mantova, Modena itd.). Skratka, našo ekipo čaka izredno zahtevna naloga, ki je obenem tudi velik izziv . Valovci bodo prirpve začeli 18. t.m. Do začetka pouka bodo imeli treninge dvakrat dnevno. Veliko zanimanje za Krosov nastop v slovenski rokometni ligi Rokometna zveza Slovenije je objavila razpored tekem 2.B državne lige moški zahod, v kateri bo letos prvič nastopila tudi Kraševa rokometna ekipa-Sploh je nastop našega moštva vzbudil v slovenskem športnem krogu veliko zanimanje, saj je to prvič, ko kaka zamejska ekipa nastopa v uradnem prvenstvu Slovenije. Kras bo prvenstvene nastope začel 13. septembra, ko se bo v gosteh spoprijel z ekipo RK Duplj6’ OSTAU SPORED 1. KOLA: Alples Phištvo - Jezersko, B. Kolarič RK Hrvatini-Žabnica, Novo Mesto - DVZ Prizma Ponikve. NOGOMET / V TRSTU MALI NOGOMET / MEMORIAL MARKO FERLETIC Drevi Triestina proti Palermu Navdušenje navijačev - Gambaro je za ekipo močna okrepitev TRST - Triestina bo drevi na stadionu Roc-co ob 20.30 igrala prijateljsko tekmo proti Palermu. Že danes pa bi lahko stopil na igrišče s tržaškim moštvom novi nakup Enzo Gambaro, bivši branilec Milana, kijev lanski sezoni igral v avstrijski A ligi pri ekipi Sturm iz Gradca. Tržaško moštvo se je s tem nogometašem tako okrepilo, da bo tudi med favoriti za napredovanje v višjo ligo. Triestina je že pred tem nakupom imela kar čedno postavo (Notari, Sgarbossa ...), sedaj pa ni več dvoma: tržaška ekipa je nesporen favorit za prvo mesto. Kaže tudi, da je navdušenje med navijači nad novim moštvom veliko. Na predstavitvi ekipe, ki je bila na Grezarju v okviru »športnega praznika«, se je namreč zbralo več tisoč ljudi. V Trstu, tudi najzvestejši navijači, ne pomnijo kaj takega. In tudi abonmaji gredo dobro v prodajo. V pičlem tednu so jih prodali več kot tisoč. Na sliki (KROMA): Gubellini. Turnir vsestransko uspel Moški del turnirja za memorial Marka Ferletiča, ki so ga v Doberdobu priredili prijatelji preminulega sovaščana, je za nami. V petek bi se moral končati tudi ženski turnir. Vreme pa je organizatorju zagodlo, tako da bosta finalni srečanji na sporedu jutri, v ponedeljek. MOŠKI TURNIR Na moškem tumiju je nastopilo 12 ekip, ki so bile razdeljene v 4 skupine. Skupina A: Doberdob 2, Poljane in Imper Ronchi. Skupina B: Križ, Martinšči-na, Sovodnje. Skupina C: Doberdob 1, Over 30, Doberdob 3. Skupina D: Medja Vas Stivan, Vrh, Standrež. V polfinale so se uvrstile prvouvrščene ekipe iz vsake skupine, ki so se nato spoprijele v polfinalu. POLFINALNA IZIDA Martinščina - Doberdob 2 3:2, Over 30 - Medja Vas Stivan 5:3 po 7-metrovkah (2:2). FINALE ZA 3. MESTO Medja Vas Stivan - Doberdob 2 2:1 FINALE ZA 1. MESTO Over 30 - Martinščina 1:0 VRSTNI RED: Over 30, 2. Martinščina, 3: Medja Vas Stivan, 4. Doberdob 2. Poleg nagrad za ekipe so podelili tudi priznanja in nagrade za najboljše posameznike. Najboljši strelec: Davide Visintin (Martinščina) 9 golov; najboljši registrirani igralec: Aleš Ferfolja (Dobverdob 2); najboljši ne-registriani igralec: Adam Pahor (Medja Vas Stivan); najboloj zagrizen igralec: Aleksander Devetta (Doberdob 1); strelec najlepšega gola: Marko Kerpan (Standrež na tekmi z Vrhom); najbolj disciplinirana ekipa: Imper Ronchi. Moški turnir je vsestransko uspel, tako glede zelo dobre organizacije kot kakovostnih tekem in predvsem zaradi velikega obiska gledalcev. ZENSKI TURNIR Manj sreče je imel organizator z ženskim turnirjem. Prav na zadnji dan, ko sta bili na sporedu finalni tekmi, je moral zaradi naliva obe tekmi prenesti na jutri (v ponedeljek). Ob 20. uri bo tekma za 3. mesto: Sovodnje - Standrež; ob 21. uri pa finalno srečanje za 1. mesto: Doberdob - Martinščina. Na ženskem turnirju je nastopilo 6 ekip. V prvem delu so igrale vsaka proti vsaki, vrstni red pa je bil naslednji: 1. Sovodnje, 2. Standrež, 3. Doberdob, 4. Mar-tinšCina, 5. Medja Vas, 6. Vrh. V polfinalu so se spor-pijele prve štiri uvrščene ekipe. Polfinalna izida pa sta bila naslednja: Martinščina -Sovodnje 2:1, Doberdob -Standrež 3:0. Tudi za ženski turnir je bilo zanimanje veliko. Na vseh tekmah, posebno na polfinalnih, se je zbrala velika množica gledalcev. V ponedeljek pa je bilo med ženskim turnirjem še posebno svečano, saj so podelili priznanja OKS našim najboljšim športnikom, priznanja PO ZSSDI Gorica in je bila tudi predstavitev Zbornika Za jutrišnja finalna obračuna je pričakovati, in predvsem za tekmo za L mesto, v kateri bodo zap°' slene Doberdobke, i® pričakovati zares velik obisK gledlacev. Obvestili MOŠKI ROKOMETNI ODSEK SK KRAS obvešča vse rokoma; taše in tiste, ki bi se žele > ukvarjati s to panogo, da bo prvi trening s skupninl sestankom v Zgoniškenj Športno kulturnem centi11 v ponedeljek, 18. avgusta, ob 19. uri. SK DEVIN se zahvaljuje vsem, so na katerikoli nadin p® magali na športnem P^a niku v Praprotu. PosebfJ zahvala gre tvrdki DanUa KrižmančiCa, ki je sp°a sorizirala sobotni kolas ^ ski poligon, katerega se 1^ udeležilo prav lepo stevt šoloobveznih otrok. SP VETERANOV V ATLETIKI / IZ JAR S TREMI ZLATIMI MEDALJAMI Nikoli ni prepozno, če si opremljen z jekleno voljo Fabio Ruzzier se je s hitro hojo začel ukvarjati šele pri 29 letih, zdaj pa je med veterani nepremagljiv šampion Na zmagovalnem odru v Durbanu Hitrohodec Fabio Ruzzier je na 12. svetovnem atletskem prvenstvu za veterane v južnoafriškem Durbanu svoji zbirki odličij z največjega tekmovanja over 40 dodal še tri zlate medalje. Skupno jih •rna zdaj doma že šest. Prvi dve, na 20 in 5 km, je pred Štirimi leti osvojil na Japonskem, tretjo si je prislužil lani v Belgiji (30 km), po preostale pa je poletel čez ekvator. V Durbanu je bil namreč svetovni Prvak na 20 in 5 km posamezno ter na 20 km ekipno. Na Japonskem je bil leta 1993 v ekipni konkurenci »srebrn«, ponaša pa se lahko še z dvema evropskima naslovoma (Karlovce 1993 in Valladolid 1995). Letošnji zmagi v Durbanu sta bili kristalno čisti. Ruzzier je na obeh tekmah kot prvi pretrgal ciljni trak in dosegel tudi najboljša absolutna časa. Na Japonskem ni bilo tako. Na 5 km se je do zlate kolajne dokopal po diskvalifikaciji pr-vouvrščenega tekmovalca, na 20 km pa je najboljši čas dosegel nek tekmovalec iz kategorije do 50 let. Ruzzierjeva športna pot je resnično nenavadna. Z atletiko se je začel ukvarjati pri 14 letih pri Bom pod vodstvom trenerja Vojka Cesarja, Nastopal je v krosu, potem pa v mnogoboju. Najbolj je uspeval v metu kopja, na zaprekah in v skoku s palico, a je po rezultatih težko presegal Pokrajinski okvir. V hitro nojo se je »zaljubil« pri 29 letih, ko večina atletov razmišlja o upokojitvi. V to panogo ga je usmeril so-tmdnik pri lonjerski Adrii Alfred Zudek. Bil je samorastnik. Minilo je pet let, preden je pri tržaškem Čušu spoznal prof. Enza Ste-ro, ki mu je popravil tehniko in ga seznanil s pravilno metodologijo treniranja. Zatočišče je dobil pri lombardskem klubu Pia-nura Bergamasca, ki mu krije stroške za nastope na uradnih tekmah. Ostalo je opravila Ruzzierjeva jeklena volja. Kot član je svoj najboljši rezultat dosegel leta 1992, torej pri 39 letih, ko je bil 6. na državnem prvenstvu na razdalji 50 km v Gradišču. Ta rezultat ni od muh, saj je Italija ena svetovnih zibelk hitre hoje. Po 40. rojstnem dnevu se je za hitrohodca Fabia začelo novo obdobje - nastop med veterani. Iz povprečnega mladinca in solidnega, a žal že »prestarega« člana se je razvil v veteranskega šampiona. Pri tem je absurdno, da večkratni svetovni prvak Ruzzier ne more biti istočasno državni prvak. Če bi to hotel biti, bi se namreč moral odpovedati nastopom med člani. Takšno pravilo velja samo v Italiji. Tekmam za člane pa se Ruzzier noče odpovedati. Drugače tudi ne bi moglo biti, če vemo, da je sposoben premagovati tudi veliko mlajše tekmece. Fabio, v svoji kategoriji si bil med najstarejšimi, zato pred odhodom v Južno Afriko nisi bil prepričan, da se bo ponovila Japonska. Pa si vendarle obakrat zmagal. Si presenečen? »Med prijavljenimi za nastop je bil tudi tekmovalec nekdanje DDR Gauder, olimpijski prvak v Moskvi (leta 1980, op.ur.), vendar sem ob prihodu v JAR izvedel, da je pred par meseci imel srčni napad in se bo moral celo operirati. Ne vem, ali je to tudi posledica nekdanjih vzhodnonemških metod dela. Skratka, najhujši antagonist je odpadel. O tri leta mlajšem Portugalcu Joseju Pintu, ki je še elan A državne reprezentance in je letos nastopil na svetovnem pokalu, je bilo rečeno, da je v odlični formi, saj je pred kratkim 50 km pretekel v štirih urah in štirih minutah. Toda na prvenstvu je odpovedal, ne vem zakaj, on pravi, da zaradi vlage. Ko je bil ob 10.30 Start tekme na 20 km je bilo 25 stopinj, na cilju pa 30 stopinj in 87% vlage. Tudi sam trpim vročino, a očitno sem bil tokrat res v formi.« Kako je potekala tekma na 20 km? »Startalo nas je 147 iz treh različnih starostnih kategorij. Starejše kategorije so tekmovale posebej. Vsega skupaj je bilo 300 hitrohodcev. Do osmega kilometra nas je bilo v vodstvu sedem. Tedaj je bil Či-lec Barrero diskvalificiran, Rus Kišeljev pa je popustil. Po 14 km sva v vodstvu vztrajala le jaz in Italijan Penolazzi. Tedaj sem že vedel, da bom zmagal. On me ni doslej nikoli premagal, Pinto pa je zaostal. V zadnjem krogu, 2 km pred ciljem, sem potegnil in zmagal z minuto prednosti.« Kaj pa na 5 km. Za to tekmo je bila tvoja napoved še bolj negotova... »Problem je bil v tem, da sem dan po nastopu na 20 km na treningu staknil vnetje stegenske mišice, tako da sem na tekmi začel previdno in bil stalno na začelju skupine vodilnih. Med tekmo je bil diskvalificiran Rus Kišeljev. Zadnja dva kroga, to je osemsto metrov pred ciljem (tekma na 5 km je potekala na stadionu, op. ur.) sem povečal svoj tempo in zmagal s 17 sekundami prednosti. Dan zatem sem izvedel za diskvalifikacijo drugega, tretjega in četrtega, tako da je srebrno medaljo dobil petouvršče-ni Južnoafričan. Vsaj do dveh tekmecev so bili sodniki krivični, pomagali so pač domačinom.« Kakšna je bila organizacijska raven prvenstva? »Daleč slabša kot na Japonskem, ki je bila res non plus ultra. Tu se pozna, da je od apartheida minilo premalo časa. Nimajo nobenih pravih izkušenj. Organizacija se je sicer iz dneva v dan izboljševala, ampak si res ne predstavljam, da bi lahko Južna Afrika že čez sedem let priredila olimpijske igre.« Koliko tekmovalcev je nastopilo na prvenstvu? »Okoli tri tisoč. Tokrat prvič pa je bilo tujcev več kot domačinov. Teh je bilo tisoč, med njimi pa praktično sami belci.« Je bilo tudi kaj dobrih rezultatov? »Zmagovalec maratona je razdaljo pretekel v 2 urah 21 minut.« Je nastopil tudi kak znani atlet? »V skoku v višino je tekmoval tudi sloviti Rus Valerij Brumel (zdaj je star 55 let, op. ur.), v mlajši kategoriji pa nekdanji svetovni rekorder Poljak VVzsola. Med hitrohodci je nastopil tudi dobitnik petih olimpijski kolajn Golubnicki, najboljši hitrohodec doslej. Tudi Italijan Aquarone je znan. Nastopil je tudi de-seterobojec Indra.« Kaj pa Slovenci? »Skakalka Lidija Lapajne in Branko Vivod sta osvojila srebro, najboljši pa je bil Krempl, ki je zmagal v krosu in na 5.000 m.« Ah kdaj obžaluješ, da se s hitro hojo nisi začel ukvarjati prej? Kaj bi lahko v tem primeru dosegel? Ne vem. Vem le to, da je bivši selektor reprezentantov v hitri hoji Dordoni nekdaj dejal, da bi bil gotovo med »azzurri«, ko bi s to panogo pričel deset prej.« Zdaj stopaš v starejšo kategorijo do 50 let, Iger pa boš spet najmlajši. Obeta se ti nova bera kolajn. »Nasprotniki bodo verjetno isti. Težje kot jke bilo letos, ne bi smelo biti.« Boš torej vztrajal? »Ja, ampak ne zaradi kolajn. Z atletiko se ne ukvarjam zaradi veteranskih naslov, ampak zato, ker jo imam v krvi, ker brez vsakodnevnega treninga preprosto ne morem, pa tudi zaradi zdravja in predvsem, ker se zabavam. Zame predstavlja zadoščenje tudi že samo dobro uspeh trening.« (A. Koren) IZ JAR s tremi zlatimi medaljami (Foto KROMA) ŠZ JADRAN / OBČNI ZBOR NA OPČINAH PRAPROT / VAŠKI PRAZNIK »Ideja združevanja še vedno živa« VRJoni zapušča predsedniško mesto SZ Jadran je gotovo ime-0 eno najtežjih sezon v svoji zgodovini. Finančni ^"ah, ki je dotolkel TKB, Stavnega sponsorja naše združene ekipe,in na-zadnje še izpad iz B lige sta bila izredno huda udar- Ca> ki bi spravila na kolena še tako solidno in organizi-rano sredino. Da je Jadran dokončal Prvenstvo, da je sklenil se-zono, kot je bilo slišati iz ttiagajniškega poročila, urez vsakega dolga, se je treba zahvaliti predvsem trpni neutrudljivim odbor-rukom (predsedniku Pavlu ttidoniju, Marku Banu in jutru Žerjalu) in igralcem, ft so ob mnogih žrtvah vztrajali do konca hge. In prav eden od treh Stavnih Jadranovih stekov, predsednik Pavel Vi-noni, ne bo več v odboru, 'tidoni je ogromno žrtvo-val za društvo in si vedno Prizadeval za rast naše Košarke ter za sodelovanje tited matičnimi društvi. V svojem posegu je Vi-tioni dejal, da je sicer podajanje obračunov, glede na lanske rezultate, vse prej kot lahka naloga. V luči štiriletnega ciklusa pa je Jadran nedvomno dosegel dobre rezultate in predvsem spet dokazal, da je pot združevanja edina za boljše uspehe. Predsednik Vidoni je nato analiziral minulo sezono. Ta ni bila uspešna iz več razlogov. Ekipa je že pred prvenstvom izgubila kar tri ključne igralce. Finančne težave pa so stanje društva še otežile. Odbor je v zadnjih štirih sezonah z vsemi močmi skušal urediti društveno bilanco. Plačevanje vadbenega prostora, doma Pristaniških delavcev (kar 70 milijonov letno) pa je bilo za društvo preveliko breme. Pomanjkanje odbornikov je bil in ostaja velik problem. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je bilo društvo prisiljeno ukiniti tajništvo, brez katerega je bilo delovanje precej ohromljeno, saj zahteva B liga temeljito organizacijsko strukturo. Predsednik pa je dejal, da so, kljub vsem tem velikim težavam, v društvu lahko zadovoljni z opravljenim delom in da je Jadranova ideja po združevanju še vedno živa. Ob koncu se je zahvalil vsem posameznikom in ustanovam, ki so bili društvu ob strani, in nato najavil, da zapušča predsedniško mesto. Predsednik PO za Tržaško Mario Šušteršič je v svojem pozdravu naglasil, da je bila Jadranova pot združevanja pozitivna in za zgled vsem našim društvom. Podčrtal je tudi, da z veseljem ugotavlja, da si je društvo finančno opomoglo, in to v času, ko je finančna kriza na vseh področjih zelo huda. Svoje sodelovanje in pomoč SZ Jadran so potrdili vsi predstavniki matičnih društev, Bogdan Bogateč za Kontovel, Renato Stokelj za KK Bor in Cici-bono, Livio Semolič za Dom, Niko Pertot za Sokol in Adriano Sosič za Polet. Novi odbor si bo poraz-dehl funckije na prvi seji, ki bo ta teden, (bi) NOVI ODBOR SZ JADRAN Marko Ban, Ivan Gej, Stojan Kafol, karel Ražem, Denis Salvi, Adriano Sosič, VValter Sosič, Peter Žerjal, predstavniki matičnih društev (Bor Breg, Ci-cobona, Dom, Kontovel, Polet, Sokol); nadzorni odbor: Branko Lakovič, Rado Race, Peter Starc. Kolesarski poligon SK Devin vzbudil radovednost mladih Smučarski klub Devin ima že od nekdaj tudi pestro poletno ponudbo. Tako so požrtvovalni športni delavci tega našega zahodnokraškega društva konec preteklega tedna v okviru vaškega praznika v Praprotu priredili zabaven kolesarski poligon za otroke do 14. leta starosti, da bi k temu športu (in svojemu kolesarskemu odseku) približali še večje število mladih. Ce pomislimo na čas in na starostno omejitev, pomeni nastop 30 malčkov res prodoren uspeh, kar kaže na to, da velja razmisliti o ponovitvi te prireditve. Nastopajoči, razdeljeni v pet kategorij, so se na plošči na prireditvenem prostoru spoprijeti z raznimi ovirami in nalogami, največ preglavic pa jim je povzročal met žoge v buč. Vsak tekmovalec je progo ponovil dvakrat, upoštevali pa so najboljši čas. Absdolutno najboljši niti zadovoljni. V okviru praznika je SK Devin priredil tudi košarkarski Superbowl, met z razdalje 9 metrov. Nelahke naloge se je lotilo kar 47 pogumnežev, končni zmagovalec pa je bil Giutiano De Meo iz Nabrežine. Izidi poligona: Letnik 1991 in mlajši: 1. Erik Briščak 1:19, 93; 2. Poljanka Doljak 1:22, 56; 3. Peter Radovič 1:33, 58. Letnika 1989 in 1990: 1. Devan Radovič 56, 69; 2. Patrick Štolfa 1:02, 70; 3. Olaf Samuele 1:09, 09; 4. Andrea Gombač 1:16, 62. Letnika 1987 in 1988: 1. Andrej Šušteršič 51.26; 2. Alessio Sibilla 57, 16; 3. Nicholas Vidulič 1:00, 05; 4. Daniele Sirca 1:00, 71; 5. Jan Sossi 1:01, 92; 6. Veronika Milič 1:05, 28; 7. Loris Dobranovič 1:05, 53; 8. Igor Markovič 1:14, 70; 9. Petra Doljak nkl. Letnika 1985 in 1986:1. Denis Pilat 48, 47; 2. Aleksij Budin 52,42; 3. Žiga Ražem 53,41; 4. Mateja Paulina 53, 79; 5. Karen Dobranovič 54, 69; 6. Nejc Skubic 56, 64; 7. Mitja Briščak 1:00, 01; 8. Aleš Pernarčič 1:00, 03; 9. Tomaž Jazbec 1:00, 09; 10. Uroš Fabjan 1:00, 27. Letnika 1983 in 1984: 1. Patrick Kocjančič 42, 46; 2. Dejan Furlan 48, 28; 3. Gregor Budin 50, 56; 4. Jernej Milič 55, 79. 18 Nedelja, 3. avgusta 1997 TV SPORED ZA DANES RAI 2 §3 RETE 4 ITALIA 1 fr* Slovenija 1 BORIS S. popravila TV - VER antene - 5AT Ul. degli Alpini 91 OPČINE Telefon: (040) 214871 S RAI 1 Aktualno: Euronevvs Dokumenti Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Variete: L’albero azzurro • Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino, vmes risanke in nan. Le simpatiche canaglie Aktualna oddaja: Linea verde - Zelena črta Maša Nabožna oddaja: Sedmi dan Angelus in papežev blagoslov Aktualno: Poletna zelena Črta (vodi Sandro Van-nucci) Dnevnik Variete: La Domenica in... degli italiani TV film: Marco Polo (zgod., It. ’81, r. G. Mon-taldo, i. Ken Marshall, Burt Lancaster) Dnevnik Aktualno: Giostra della Quintana Nan.: Gospa iz VVesta Vremenska napoved Dnevnik Športne vesti Variete: Tomare a Sorren-to - Terra delle sirene (vodita Melba Ruffo in Livia Azzariti) Dnevnik Dokumenti: 500 ljudstev - Zgodovina indijanskih plemen Aktualno: Effetto dnema Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vremenska napoved Variete: Videocomic Nad.: La traidora, 7.50 Harry in Hendersonovi Nan.: VVings, 6.20 Sodnik ponoCi, 6.50 Z odprtim srcem, 7.40 Burk, Film: Romuaid in Juliette (kom., Fr. ’88, i. D. Au-teuil, R. Firmine) 8.30 Pregled tiska, 9.00 Christy Maša 10.00 Dnevnik Nedeljski Disney: Risanke, 10.55 nan. Žarek Dokumenti, vmes (11.30) dnevnik Nan.: 11 cliente 1 lune za Dorothy Jane Dnevnik Tg4 Dnevnik Film: Anno 79 - La di- i Varieteja: Scanzonatissi-ma, 11.55 Cercando cer- struzione di Ercolano (zgod., It. ’63) H cando Dnevnik, 13.20 Tg2 Mo- Variete: Una cittžt per cantare i tori Aktualno: Telecamere TV film: Cuore e batti-cuore (dram., ZDA ’93) H Vremenska napoved Dnevnik in vreme Film: Blitz nell’ oceano (pust., ZDA ’80) Film: Souvenir d’ Italie (kom., It. ’57, i. J. Laveri- Variete: Scanzonahssima ch, V. De Sica) Šport: SP v atletiki, 18.55 motociklizem, VN Brazilije Variete: Iva Show Nanizanka Dnevnik Tg2 Pregled tiska Šport: SP v atletiki Nan.: Law and Order Film: Italian Secret Service (kom., It, ’68) Dnevnik, vreme Rubrika o židovski kulturi Film: L’ ultima valle (pust, ZDA ’70, i. Michael Caine, Omar Sharif) j Glasba: Replay RAI 3 Variete: Fuori orario Šport: SP v atletiki Koncert v spomin na žrtve pokola v Bologni Dok.: V kraljestvu živali Film: II forestiero (kom., VB ’53, i. G. Pečk) Deželni dnevnik, 14.15 dnevnik Dok.: geo magazine Šport: kolesarstvo, 15.55 VN Brazilije v motociklizmu Vreme, dnevnik, deželne vesti in šport Aktualno: On the Road SP v atletiki Nad.: Un pošto al sole (i. Ida Di Benedetto) Dnevnik, deželne vesti Nogomet: Boavista - Roma Dnevnik, vreme Športna nedelja Film: 18.000 giorni fa (dram., It. '94, i. Maurizio Donadoni, Silvia Cohen) Variete: Fuori orario Koncert v živo: Fred Bongusto CANALE 5 Na prvi strani Nan.: Love Boat Nan.: Cosby indaga (i. Bill Cosby, Rita Moreno), 11.45 Nonno Felice (i. Gino Bramieri) Glasba: Superclassifica Lestvica LP (vodi Laura Otroški variete, vmes nan. in risanke ter varieteja Bim Bum Bam Variete: Cittadini del mondo, 9.55 La nostra inviata Manuela, risanke Variete: Sorridi, c’b Bim Bum Bam, risanke Nan.: Phenom Šport: Grand Prix Odprti studio Glasba: Robby VVilliams -Lazy Days Nan.: Tequila & Bonetti (i. Jack Scalia) Variete: Re per una notte (vodi Gigi Sabani) Nan.: Raven Nan.: Star Trek (i. Wil-liam Shatner) Odprti studio, vremenska napoved, 19.50 Fatti e i misfatti | Variete: Karaoke Nogomet: Juventus - New-castle (Trofeja republike San Marino) Film: Squadra antiscippo (krim.. It. ’76, r. B. Cor-bucci, i. Tomas Milian, Jack Palance) Italija 1 šport Film: Una carabina per Schut (pust., ’64, i. Lex Barker, Maria Versini) I Vremenska panorama m Včeraj, danes, jutri IS Ozare (ponovitev) Otroški program. Risana nan.: Čebelica Maja, 9.15 nan. Otroci Polderjev Nedeljska maša Dok.: Rojen med divjimi živalimi (Fr., 10. del) Dlan v dlani Oddaja o ljudeh in živalih: 4X4 Ljudje in zemlja Poročila Igre brez meja (pon.) Film: Otok zakladov (VB 1990, r. F. Heston, i. C. Heston, Christian Bale) Obzornik Nan.: Otroški svet (ZDA, i. J. Duffy, G. Clooney) . Po domače Včeraj, danes, jutri Risanka, 19.15 Loto TV Dnevnik, vreme Šport, Zrcalo tedna Kamra Večerni gost Včeraj, danes, jutri Poročila, vreme Poletna noc. Nad.: Pacific Drive (Avstral., 6. del), 22.50 nan.: Sestre (ZDA, i. Svvdozie Kurtz, 10. epizoda) Slovenija 2 Euronevvs Nad.: Konec tedna (D. Jovanovič (5. del) Tedenski izbor. Povej naprej, 11.35V vrtincu Poletna noč. Nad.: Pacific Drive (Avstral., 5. del) Nanizanka: Sestre (ZDA, 9. epizoda) Opera: Aida (Giuseppe verdi, r. Elijah Moshin-sky, pojejo Cherly Stu-der, Dennis O’ Neill, Luciana D’ Intino, Alexan-dru Agache) (posnetek iz Covent Gardna) Motociklizem za VN Brazilije SP v atletiki (prenos iz Aten) Alpe Jadran Nadaljevanka: Jokovo otroštvo (VB, i. Julie VVal-ters, Robert Lindsav, B. VVright, 2. del) Dokumentarna nadalje-vankanka: Svet čudes (Avstralija, 13. del) Šport v nedeljo Koncert Tria Luvvigana Alpe Jadran S TELE 4 Koper Freddi) Dnevnik ■ 22.00 Dogodki in odmevi Euronevvs Nan.: Mr. Bean - Mr. tm Film: Passaggio a Nord Film: Kazenski zakonik, člen 519 (dram., It. ’51, i. H. Vidal) Bean TV film: Rossella (dram.. Ovest Nad.: Joana Kam vodijo nase stezice Vsedanes - TV Dnevnik, vreme ZDA '94, i. Joanne Whal- Dokumentarec Nan.: Dragnet, 20.00 Vesolje je... ley-Kilmer, Timothy Dal- M Intrigo Globus, 21.00 Vsedanes - TV Dnevnik, vreme ton, 2. del) ra Rivediamoli SP v atletiki. 22.30 Musiche Film: Arrangiatevi (kom., FBI, 23.00 Non siamo mi- Roberto Magris Jazz Quartet (1. del) It. '59, r. M. Bolognini, i. ca americani, 0.00 Film TV Dnevnik-Vsedanes, vreme po, Franca Valeri) Nan.: Caro maestro (i. Marco Columbro, Elena Soha Ricci) Dnevnik TG 5 in vreme Variete: II quizzone (vodita Gerry Scotti in Laura Freddi, 4. oddaja) TV film: La sposa perfet-ta (krim., ZDA ’91, i. Sammy Davis jr., Marilyn Rockfellovv) Nan.: Dream - On Nočni dnevnik Nan.: Maledetta fortuna -Nekoliko sreče za Angie Pregled tiska Aktualno: Target MONTECARLO 19.30, 22.30, 0.20 dnevnik, 13.15, 19.50 Šport Papežev blagoslov Nanizanka: Booker Film: Gli spadaccini di Siena (pust., It. ’61) Film: Mia moglie e di leva (kom., ZDA ’55) TMC Race/Crono Strogo osebno Film: Nedelja v New Vorku (kom., ZDA ’63, i. Jane Fonda) OVEN 21. 3. - 20. 4.: Zopet ste dokazali, da ste sposobni delati čudeže, "če se le potrudite. Zavihali ste rokave in pri delu nadoknadili vse. kar vam je zaradi lenarjenja ušlo iz rok. Uživajte pri svojem delu. BIK 21. 4. - 20. 5.: Čeprav ste trenutno v dobri formi, bolj popazite na svoje zdravje. Ce se Se niste odpovedali najrazličnejšim navadam in razvadam, se vam bo to v prihodjnem obdobju maščevalo. DVOJČKA 21. 5. ■ 21. 6.: Proti koncu tedna boste zopet v stari formi. Ne boste se več obremenjevali z denarnimi težavami, saj boste zaredi vesele družbe nanje kmalu pozabili. Razveselilo vas bo darilo. RAK 22. 6. - 22. 7.: Zadnje čase ste si privoščili malo lenarjenja, zdaj pa bo zopet treba zavihati rokave. Čaka vas kup obveznosti, zaradi katerih boste živčni na delovnem mestu in tudi doma. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Minute za; 18.05 Igra; 18.35 Zborovska glasba; 19,45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno, Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.35 Gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Stergo ergo; 13.00 Športno popoldne, zimzelene melodije, novice; 15.30 Dogodki in odmevi; T6.00 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli;!8.50 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Drugi val. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 10.40 Izbrana proza; 13.05 APZ T. Tomšič; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi, 19.30 Cerkvena glasba; 20.15 Svet glasbe; 22.05 Literarni portret; 22.30 Vokalno-instrum. glasba; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 -100,6 -104,3-107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 7.15 Otvoritev; 7.30 Vreme, cestne informacije; 7.45 Ali ljubite klasiko?; 8.00 OKO obveščajo,-8.30 Jutranjik; 9.15 Kmetijski nasvet; 9.30 Glasb, reportaža; 10.10, 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du.jes?!; 14.30-19.00 Glasba in šport; 15.30 DIO; 19.00 Dnevnik; 19.30 Večer večnoze-lenih T. Priča; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.00 Opereta; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single;! 1.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellissima; 14.00 Lestvica LP; 15.15 London Calling; 16.00 Ferry šport, 18.00 Smešne zgodbe; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in Šport. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Živa voda (D. Pertot, r. L. Lombar); 10.30 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice, nato Poletne melodije; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Igra: To sem bil jaz (M. Vilhar, r. A. Rustja); 15.00 Z naših prireditev: Senjam beneške pesmi, nato Glasbeni predah; 17.00 Kratka poročila; 17.05 Izbor iz okroglih miz; 18.30 Kratki časi; 18,45 Zabavna glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8,30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14,00 Radio gol. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro. Koroška! - Guten Morgen, Karnten - Duhovna misel (žpk. Štefan Krampač); 18.00-18.30 Za vesel konec tedna._______________________________y M m. j? kh LEV 23. 7. - 23. 8.: Energije vam tudi v prihodnjem tednu ne bo manjkalo. Tudi večjim naporom boste kos. Srečo boste imeli pri denarnih zadevah, predvsem pri večjih nakupih in transakcijah. DEVICA 24 8. - 22. 9.: Brez slabe vesti si privoščite popoldanski spanec, saj prihaja za vas krajše obdobje počitka in ležernosti. Posvetite tim več časa svojemu partnerju in vsem. ki jih imate radi. TEHTNICA 23. 9. - 22. TO.: Dnevi, ko vam je najbolj prijalo preživljati prosti čas doma, med štirimi stenami, so mimo. Tudi vas bo prevzelo sonce in ne boste si mogli kaj, da ne bi odkorakali na svež zrak. ŠKORPIJON 23. T 0. - 22. T T.: Ce se vam je doslej uspelo izgonih delu. je že zadnji čas. da resno poprimete zanj. Poslovna priložnost, ki se vam je P0-nuduila, obeta napredovanje. Izkoristite jo. STRELEC 23. TT.-2T. T2.: Razmere na delovnem mestu so se umirile, čas je, da se tudi vi otresete napetosti, v katerih neprestano živite. Koristilo 1 vam gibanje na svežem zraku. Izogibajte se alkohola- KOZOROG 22. T2. -20. T.: Pokazalo se bo, da ste se v svojih načrtih ušteli. Zaradi tega boste spr'a nekoliko slabše volje, kasneje pa se boste sprijazni z dejstvi in ugotovili, da je tako, kot je, najbolje. VODNAR 2T.T.-T9.2.: Se pred kratkim ste hoteli biti Cimveč sami in ste se do drugih obnaša nekoliko arogantno, zdaj pa pogrešate toplino, ran ner bo spremembe vesel, tega pa vam ne bo pokaza ■ RIBI 20.2. - 20.3.: Vaše počutje bo v tem obdobju zelo odvisno od načina življenja. Potrebujete eimver gibanja na svežem zraku. Le tako boste ostali v pra formi. Ne pustite drugim, da bi imeli vpliv nadvanm/ RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Bip Bop TV DNEVNIK ® RAI 1 6.30 '6.45 10.05 11.30 11.35 11.30 12.25 12.35 13.30 14.05 16.00 18.00 18.10 18.25 19.50 20,00 20.35 20.50 22.30 22.45 23.45 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Poletna Unomattina (vodi Melba Ruffo), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.35, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodar-| stvo Film; Una spia in vacan-za (kom., ZDA ’79, i. Jef-frey Byron, Roy Kirnieat) Dnevnik Aktualna oddaja o vrtnarstvu; Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello) Dnevnik Vreme in kratke vesti Nan.*. Gospa v rumenem -Skrivnost jezera (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: II conte Tacchia (kom.. It. ’82, i. Enricb Montesano, Vittorio Gas-sman, Paolo Panelli) Mladinski variete Poletni Solletico, vmes nan. risanke Tin Tin, Charlot-te in (17.10) nan. Skrivnostni svet Alexa Mačka (vodita E. Ferracini, Mauro Serio) Dnevnik Komični filmi Nan.: Hai paura del bulo? - Ali se bojiš teme? - Začarani gozd, 18.55 Gospa iz Westa Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: La zingara Film: Coppia d’ azione (kom., ZDA ’93, i. K. Turner, Dennis Quaid) Dnevnik Dok.: Messnerjeve Alpe -Monte Rosa Nočni dnevnik RAI 2 6.35 6.50 9.45 10.15 11.45 12.00 13.00 13.30 14.00 15.25 16.15 17.20 17.45 20.00 20.30 20.50 22.35 0.10 1.25 Aktualno: Pane al pane Šport: SP v atletiki Protestantizem Nad.: Quando si ama, 11.00 Santa Barbara Dnevnik Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Dnevnik Risanke: Animaniacs Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Nan.: Bonanaza 17.15 Dnevnik Variete: Videocomics SP v atletiki Komični filmi S. Lamela in O. Hardyja Večerni dnevnik Nan.: Amico mio - Mali Cezar (i. Katarina Bolim, M. Dapporto) Film: Johrmy cento pesos (thriller, Cile/Meh./ZDA ’93, r. G. Graef Marino, i. A. Araiza, P. Rivera) Dnevnik, vreme, 0.45 vreme, 0.50 noCni šport Film; I ragazzi della por-ta accanto (dram., ZDA ’84, r. Penelope Spheeris, i. Maxell Caulfield, Char-lie Sheen) M, RAI 3 Jutranji dnevnik Dok.: Geo magazine Film: Anna (dram., It. ’51, i. S. Mangano) Aktualni odd.: Tempo, 11.00 Grand Tour Dnevnik Nad.; In nome della fa-miglia, 12.35 nan. Blue jeans Deželne vesti, dnevnik Nan.: ENG - V živo Športno popoldne, vmes mountain bike, 15.45 kotalkanje, 16.10 tenis Dok.: Geo magazine Vremenska napoved Nad.: In nome della fa-miglia Dnevnik, deželne vesti, deželni šport SP v atletiki Nogomet: Derby County-Sampdoria Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.: Headline, 0.00 Mixer dokumenti Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Variete: Fuori orario S2 RETE 4 ITAUA 1 fr" Slovenija 1 {r Slovenija 2 Nad.: Lasciati amare Otroški variete, vmes na- TV film: New York New nizanke in risanke York (krim., ZDA ’95) Nan.: Mc Gyver Nad.: Vendetta d’ amore, Film: Il riscatto di Capo 10.00 Perla nera, 10.30 I Rosso (krim., ZDA ’96) due volti deli’ amore. Šport studio, 12.25 Odpr- 11.00 Regina, 11.45 Mila- ti studio, 12.50 Fatti e groš, vmes (11.30) dnev- misfatti nik Nan.; Happy Days Nan.: Hiša v preriji Variete za najmlajše; Dnevnik Ciao Ciao Parade in ri- Variete: Chi c’š c’e al so- sanke Dragon Flyz le Variete: Mai dire TV Nad.: Sentieri - Steze Nan.: Hercules Film: Vento di primavera Variete za najmlajše, ri- (glas., It.-Nem. ’58) sanke, 17.25 Giovani in- Kviz: OK, il prezzo e giu- traprendenti sto! - Cena je prava Nan.: Prvi poljubi - JIzpi- Dnevnik in vreme ti (1. del), 18.00 Helene Variete; Game Boat in njeni prijatelji Variete: Campioni di bal- Odprti studio, vreme, lo 18.50 Šport studio Film: Dove vai in vacan- Nan.: Baywatch - Pasja za? (kom.. It. '78, r.-i. A. vročina (i. D. Chokachi) Sordi, Ugo Tognazzi) Variete: Karaoke Pregled tiska Odprti studio (vodi A. Cecchi Paone) Aktualna odd.: 8 rnm - 8 CANALE 5 Prime Time Nogomet: Corinthians - Milan IM Spori: Rally Na prvi strani, vreme Italija 1 šport ila Nan.: Wonder VVoman, Nan.: Star Trek 10.00 Sionska ženska, Film: I briganti italiani 11.00 Blondinka za očeta, 11.30 V osmih pod isto streho, 12.00 La tata a, 12.30 Nonno Felice TELE 4 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron 16.45, 23.00, 1.30 Do- Moss, Dylan Neale) godki in odmevi TV film: Insieme verso il Amando domani (dram., ZDA '96, Nad.: Joana i. Judith Light, Chri- Dokumentarec stopher Reeve) Dnevnik v nemščini Nan.: Sisters - Heroji (i. Poletni šport George Clooney, Sela Film: Toth cerca časa VVard) Film Nan.: Komisar Scali, 18.15 Časa Vianello Kviz: 6 del mestiere? (vodita Claudio Lippi in (#) MONTECARLO Luana Ravegnini) Dnevnik TG 5 HHj Variete: Paperissima sprint 19.30, 22.30, 0.45 Dnev- (vodi Michelle Hunziker) nik, 13.20, 20.20 Spori Film: Chi trova un amico Nanizanka trova un tesoro (kom., It. Rini Duecomevoi '81, i. Terence Hill, Bud Film: La maschera di Di- Spencer) mi trios (krim., ZDA ’44) Dnevnik Nan.: Booker Film; Appuntamento al Rgg Variete: Zap Zap buio (kom., ZDA ’87, r. HiIcU Film: Gli irriducibili B. Edwards, i. Kirn Ba- (dram., ZDA ’88) singer, Graham Stark), Bella serata di p rima vmes (0.000) dnevnik v 11 estate (vodi Luciano Ri- Nan.: Dream On spoli) m Vremenska panorama - 0.00 Teletekst Včeraj, danes, jutri Euronews BES Videoring Otroški program: Na po- klici; Tedenski izbor: nan. tep - Po spominu... (oddaje iz arhiva otroškega Otroški svet (ZDA, 8. ep.) Ljudje in zemlja in maldinskega progra- Utrip ma) Zrcalo tedna Tedenski izbor: Šport v Poročila nedeljo TV igrica: Hugo (pon.) Irke, po starom spijsane Videostrani Koncert tria Luvrigana Tedenski izbor: Kamra, Nadaljevanka: Jakovo 15.10 Večerni gost otroštvo (VB, 2. del) Dober dan, Koroška Poletna noč. Avstralska TV prodaja nadaljevanka: Pacific Dri- Videostrani ve (6. del) m Obzornik Nanizanka: Sestre (ZDA, Otroški program: Rado- 10. epizoda) vedni Taček: Kukavica Dokumentarna serija: Se- Dokumentarna serija: dem čudes sveta (ZDA, 1. Mejniki (Nemčija, 10.) del) Nanizanka: Jake in debe- Včeraj, danes, jutri luh (ZDA, 18. epizoda) Dnevnik, vreme TV igrica: Lingo Spori Včeraj, danes, jutri Razvedrilna oddaja: Ka- Risanka raoke Žrebanje 3X3 Mladinska nadaljevanka: TV dnevnik, vreme, šport Bratovščina sinjega gale- Nadaljevanka: Župnik za ba (4. del) 10 tednov (VB, zadnji Dokumentarna oddaja: del, i, S. Tompkinson, D. Dvakrat rojen, D.N. (VB) Kiman, Tony Doyle) Brane Rončel izza odra Mednarodna obzorja: Albanija med obupom in novim upom Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme, šport Poletna noč. Avstralska nadaljevanka: Pacific Drive (7. epizoda) 1 Nanizanka: Sestre (ZDA, 11. epizoda) m Videoring EČ8 Videostrani Koper 15.00 16.30! 18.00 18.30 19.00 19.25 20.00 20.30 21.00 21.15 22.30 22.45 Euronevvs Film: Prijateljeva smrt (It. *60, r. Franco Rossi, i. Gianni Garko, Spiros Fokas) Program v slovenskem jeziku: Studio 2 šport Športni portreti, 18.45 Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Nan.: Dragnet Risanke: Super Book Dokumentarna oddaja: Beyond 2000 Vsedanes - TV dnevnik, vreme SP v atletiki (prenos iz Aten) Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Studio 2 šport TV dnevnik Vsedanes, vreme r '\ Slovenija 1 5.00,6.00,6.30,7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, '2.00, 14.00, 17,00, 18.00, 23.00 Poročila; '9.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Radio plus; 9.45 Počitniški rin-9araja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na da-naSnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna Kultura; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute za...;J9.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Odrske lučii; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00,6,00,6.30, 7.30,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost izbira glasbo; •14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, vmes šport, Vreme; 17.00 Glasba ob 5-ih; 17.35 Obvestila; 18.50 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Iviala nočna filmska. Slovenija 3 7'00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna \Panorama; 11,05 Čas in glasba; 13.05 Ba- ročni koncert; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO; 16.05 Di-vertimento; 16.45 Ekonomska politika; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov. glasb, ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 Koncert BBC Symphony Orche-stra; 22.30 Komorni studio; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.30 Noč in dan; 7.40 Agencijske zanimivosti; 8.00 Pregled tiska,vreme; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Reggae; 11.00 Intervju; 11.30 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Iz parlamenta; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasba in informacije; 19.00 RD RASLO; 20.00 Bla bla radio; 19.30 Večrni program; 22.00 Zrcalo dneva; 21.00 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Sigla single; 11.30 Souvenir d' ltaly; 12.55 pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.55 Lo-candina; 16.00 E„ State freschi; 18.45 Istrske legende; 19.20 Sigla single; 19.45 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Poletne melodije; 8.30 Na počitnice; 9.30 Izbrani listi; 9.40 Revi val, 10.10 Koncert: Pianist Bruce Vogt; 11.30 Odprta knjiga: Ptičja pesem (A. De Mello, r. M. Peterlin, 12. del), nato New Age; 12.00 Zelena eko-magija, nato Soft mušic; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasbeni predah; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kavarna Bratuž; 15.00 Shalom, Izrael (prip. Tereza Srebrnič) 16.00 Made in England; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: O. Respighi; 18.00 Človek in tehnologija na robu 2. tisočletja; 18.20 Born in U.S.A.; 19.20 Napovednik, Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov,; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratki stik. Primmki dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 UT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zalivale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAH DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG IQ] 20 Nedelja, 3. avgusta 1997 VREME IN ZANIMIVOSTI J, . SRB ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA FRONTA OKUIZUA CIKLONA CIKLONA PLIMOVANJE Danes: ob 4.27 najnižje -61 cm, ob 11.03 najvisje 39 cm, ob 16.36 najnižje -19 cm, ob 22.15 najvišje 42 cm. Jutri: ob 4.53 najnižje -60 cm, ob 11.28 najvišje 40 cm, ob 17.06 najnižje -20 cm, ob 22.44 najvišje 40 cm. ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH oc 500 m.............23 1000 m.............18 1500 m............13 °C 2000 m............10 2500 m ............7 2864 m.............4 Lipa kot pika na (U JJ HIT HO I EL L1 PA, Šempeter pri Gorici HIT Hotel Lipa Trg Ivana Roba 7, 5290 Šempeter pri Gorici TeL 00386 6531358, Fax: 00386 6531254 Internet: http://wuw.hit.si E-mail: info@hit.si Novi HIT Hotel Lipa sooblikuje slikoviti glavni trg v Šempetru tik ob državni meji. Novi...? Povsem prenovljena Restavracija s prenočišči Lipa je razstrla pahljačo nove hotelske ponudbe in udobja. Udobne hotelske sobe, klimatizirana restavracija z igralnim kotičkom za otroke, prijazno urejeno okolje, to je novi Hotel Lipa. Nova je tudi večnamenska dvorana Modri hram s 150 sedeži, namenjena banketom, predavanjem ali posvetom, poročnim slavjem... Hotelska restavracija ohranja najboljšo tradicijo odlične mediteranske kuhinje. Mavrica izvrstnih ribjih in mesnih specialitet ter jedi iz morskih sadežev je pripravljena z domiselnostjo, kije kot pika na “i” na kulinarični ponudbi. Eno takšnih specialitet vam priporočamo kar takoj: riba “po egejsko” je več kot riba - je praznik! Vrestavraciji Hotela Lipa lahko posežete tudi po posebnih tedenskih ali mesečnih ponudbah. Ves avgust vas vabi z grško kuhinjo in ritmi žive glasbe! Kulinarično ponudbo zaokrožuje pester izbor kvalitetnih vin. Otrokom so namenjeni posebni otroški menuji. Zares pestra je tudi izbira hitro pripravljenih jedi, predvsem hamburgerjev vseh vrst, pa tudi ocvrtih lignjev, hot-doga ali pizze... Hotel Lipa ima skupaj 42 udobnih eno in dvoposteljnih sob. Opremljene so s TWC in telefonom z direktno zunanjo linijo. Odločiti se je mogoče tudi za hotelsko sobo s TV sprejemnikom. Poletje vabi na senčni letni vrt, urejen tako, da očuva zasebnost. Dogajanje na glavnem trgu lahko spremljate tudi iz simpatičnega barčka “Na placu”, pa naj bo to pozimi ali v prijetni senci v poletni pripeki... ■Lara wF h Igralnice C. IX. korpusa 35,5250 Solkan, Nova Gorica tel. 00 386 65 28 221,27258 (prodajna služba) fax 00 386 65 26 430