Leto XXI., št. 120
h
UpravnlStvo: Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3126, 8126.
Inseratm oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 3392
Podružnica Maribor: Grajski trg tt. f. — Telefon 2456.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Teiefon St. 190.
Računi pri poftt. ček. zavodih: Ljubljana St. 17.749.
Ljubljana, sobota 25. maja 1940
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon 5t. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Ob kritičnem
razdobju vojne
Zadnji poldrugi mesec vojne je prinesel več sprememb kakor vsa dosedanja vojna doba. Osobito pa velja to o poslednjih dveh tednih. Orjaška borba na belgijskih in severnih francoskih tleh še traja, ves svet napeto čaka, kakšen bo njen izid. Kaj bo vse od tega jzida zavisno, je predmet razglabljanja in pričakovanja. Toda že dosedanji razplet vojne situacije je prinesel toliko novega, toliko drugačnega, nego je bilo do sedaj, da se ti zadnji tedni označujejo kiot kritično razdobje vojne.
Pred vsem se je pokazalo, da je bil vojni koncept zapadnih zaveznikov zgrajen na napačnih predpostavkah. Podoba je, da je izhajal iz računov, da so utrdbe na meji med nemško in francosko sfero dovolj trdne in da morejo prenesti tudi največjo obremenitev. Smatrajoč, da so za utrjenimi mejnimi črtami varni pred nemškimi napadi, so se zavezniki počasi pripravljali na pravo vojno, v tempu, ki se je izražal v geslu, da je čas zaveznik za-pada. Nemški prodor skozi belgijsko in deloma tudi francosko utrjeno področje je prevrgel ta načrt ter postavil zaveznike tako rekoč čez noč pred popolnoma nove naloge. Kar naenkrat se je vojna za zaveznike zares začela, in sicer v dobi, ko se zdi, da njihove priprave še niso v onem stadiju, kakor bi si sami želeli.
Pod vtisom tega spoznanja se danes zgodovina vojnih priprav vse drugače p.esoja. nego se je do sedaj. Politični in vojaški kritiki so na samem zapadu povzdignili svoj glas ter osvetljujejo bližnin preteklost z vidikov vojaške preizkušnje zadnjih tednov. Kaki bi bili rezultati spopada, se vprašujejo ti krogi, ako bi se bila vojna začela v dobi monakovske solucije? Kako bi potekali vojni dogodki na vzhodnih bojiščih, ako bi bila udeležena tudi Sovjetska unija na strani zapadnih zaveznikov. ako bi se bila nemška ofenziva obrnila v vzhodno smer? Nedvomno bo politična zgodovina še mnogo prihajala na ta in podobna vprašanja, ko bo več časa za razglabljanje.
Vojna zadnjih tednov je pokazala povsem resno, da je mogoča napadalna akcija preko ozkih morskih področij tudi v primeru, da napadalna sila ne obvladuje morja z vojnim brodov-jem. Norveška kampanja in uspehi s padalci na Nizozemskem so pokazali, da je treba v območju te oblike moderne vojne računati vsekakor z velikimi opasnostmi. Odkar so se nemške vojne sile primaknile v bližino Kanala in se celo že pojavile ob njem, je dobila možnost neposrednega nemškega napada na velikobritansko otočje nove osnove. V taki situaciji dobiva preko noči vojaška politika Velike Britanije povsem nov značaj.
Reakcija na spremenjen položaj ni izostala. Nacionalna vlada je bila sestavljena tako v Franciji kakor v Angliji. V francoskem vojnem vodstvu so se izvršile važne spremembe, a tudi važni ministrski resori so se zamenjali. Toda še mnogo bolj daleč segajo spremembe v Veliki Britaniji, dasi jih na vojaškem vodstvu ni bilo. Prej ko v štiriindvajsetih urah je angleški parlament sklenil zakon, ki podreja celotno osebno in premoženjsko stanje pod izredno državno kontrolo. Kdor pozna dosledni liberalizem britanskega sistema, bo pritrdil, da je to prepričevalni izraz resnosti položaja.
O Angležih velja pravilo, da se začno pošteno vojskovati šele takrat, kadar jih najprej temeljito dobijo po glavi. Podoba je, da je sedaj nastopil tak preobrat. Nemške vojne sile ofo Kanalu, oborožene z obilico zračnega brodovja, pomenijo resno ogražanje za Britanijo, kjer s ponosom navajajo stoletja, ki so pretekla, odkar je zadnjič sovražna noga v osvajalnih namenih stopila na angleška tla. Mnogo-stranska aktivnost novega ministrstva kaže, da premo tri vaj o v Londonu položaj zelo resno. Zlasti je svet opazil ukrepe, ki so usmerjeni v zasiguranje notranje varnosti, zoper posameznike, skupine in organizacije, ki bi mogle nuditi zaslombo znameniti peti koloni. Kaj pomeni to za Anglijo, si je mogoče predstaviti, ako se spomnimo, da je bilo še nedavno dovoljeno in povsem prosto, stopiti brez posebnih priprav in dovoljeni v londonskem Hy-deparku pred občinstvo in mu pridigati o pacifizmu. zoper vojno in kaj podobnega. Sedaj so vodje teh prizadevanj romali v ječo. kar je pač ena največjih senzacij za britansko politično tradicijo.
Hkrati se ob tem odpira novo vprašanje, ki bi moglo postati še iako kočljivo. Irska je te dni poklicala pod orožje nekaj rezervistov. Irska je oni del britanskega imperija, ki ni v vojnem stanju z Nemčijo. Saj so iz obzirnosti do nje celo novačenje v Ulstru izvedli na obziren način, da ne bi sprožili novih sporov. Toda Irska je ,
Bitke v Flandriji besne dalie
Nemci skušalo svoj klin proti Kanalu razširiti, zavezniki pa ga skušaio prerezati ali vsaj utesniti — Silni boii ob reki Scheldi
Potek dosedanjih operacij na francoskem bojišču se je po vdoru nemških čet med Sedanom in Maubeugeom razvijal s pravo filmsko brzino. Izgleda, da se je zavezniško vojno vodstvo šele zadnje dni znašlo v tako nepričakovano kritični situaciji. odkar ga je vzel v roke Weygand. S potekom vojnih operacij postaja vse bolj jasno, kako neorganiziran in konservativen je bil celokupni obrambni sistem zapadnih zaveznikov, ki so se le preveč zanašali na utrjene obrambne linije in premalo računali z modernim načinom sodobnega vojevania v znamenju »bliskovite vojne«, katere veliki mojster je nemško vrhovno vojno vodstvo. Šele sedaj zatrjujejo londonska in pariška poročila, da je kriza dosegla svoj vrhunec in da je nastopila konsolidacija v odporu zavezniških vojsk.
Na belgijskem bojišču med Gentom -reko Šeldo in Vallenciennesom zadržujejo očividno združene belgijsko-angleške in francoske divizije nemški pritisk in krijejo premikanaje glavnine te združene vojske v smeri proti jugu na linijo Vallen-ciennes - Arras. O številčni moči te vojske krožijo različne vesti ,ki varirajo med milijonom in pol milijona mož. Tudi ostala poročila iz tega odseka si med seboj zelo nasprotujejo. Nemci zatrjujejo, da so svoj prodor pri Oudernaardu razširili in se prebili do reke Lys, kjer so zasedli Kor-trtt. (Coutrait). V zadnjih poročilih javljajo Nemci, da so že tudi vdrli v Gent. Zavezniki zatrjujejo na drugi strani, da so nemški prodor pri Oudernaardu paralizi-rali. Verjetno pa je, da so nemška poročila o prodoru do reke Lys stvarna in da zavezniki svojega umika iz taktičnih razlogov še niso priznali.
Kritičen lahko postane položaj zavezniške vojske v Belgiji zaradi zavzetja Boulo-gnea, ki so ga zavzele nemške motorizirane čete. S tem prodorom bo prisiljeno zavezniško vodstvo, da čim preje z najener-gičnejšimi ofenzivnimi operacijami zoži, če že ne more presekati 50 km široki kanal med Arrasom in Amiensom, skozi katerega hite nove nemške edinice proti Kanalu, da bi okrepile pritisk nemških edinic okoli Boulognea, ki jih vodi general Blii-cher, na iz Belgije se umikajočo zavezniško vojsko z njenega boka. Lahko se reče, da se bodo v trikotu Amiens—Arras—Cam-brai odigrale faktično odločilne bitke za usodo zavezniške vojske v Flandriji in pokrajini Artois. Vsa poročila se strinjajo s tem, da je bilo zadnjih 24 ur to področje središče največjih bitk v toku sedanjih operacij. Nemška in zavezniška poročila o poteku borb v tem trikotu so dokaj rezervirana, kar pa je pripisati dejstvu, da oba tabora iz taktičnih razlogov prikrivata do zadnjega potek posameznih svojih akcij in operacij.
Nemško vrhovno vodstvo stremi še vedno za tem, da z vsemi svojimi silami, ki so mu na razpolago kot udarne in operacijske edinice v prodornem klinu, predvsem osigura in razširi ta klin ter s tem obkoli in uniči zavezniško vojsko v Belgiji. Tega se seveda dobro zaveda tudi zavezniško vojno vodstvo. Zaradi nezmanjšanega nemškega pritiska proti Kanalu in severu je bojišče na jugu od črte Abbeville—Amiens—La Ferre- reka Somma—reka Aisne—Longuion še vedno podrejenega pomena in so tod Francozi aktivnejši v svojih operacijah od nemških edinic, ki predvsem osigura vajo bok nemških operacij proti Kanalu.
a vojna poročila
Trije disevl bitke v Flandriji — Zavarovanje pozicij ob reki Sommi — Prodor nemškega klina je širok 50 km Nemški napadi južtso od Sedana
Pariz, 24. maja AA. (Havas). Francosko poročilo z dne 24. maja dopoldne pravi: V severnih pokrajinah se sovražnik trudi, da bi povečal svoj pritisk. Ob Sommi francoske Čete čvrsto drže postojanke, ki so jih osvojile Južno od Sedana nada^uje sovražnik svoje napade, toda njegovo prodiranje ni občutno kljub sredstvom, ki jih je zastavil v ta namen.
Pariz, 24. maja. AA. (Havas). Bitka v Flandriji se je začela pred tremi dnevi. Boji so silno srditi na črti Valenciennes— Cambrai—Arras, kjer so francosko-an-gleške severne armade strahovito udarile po jedru nemških čet. Francoske čete na Sommi so uspešno izvedle celo vrsto krajevnih operacij, ki jim je namen čvrsto zavarovati čto cb Sommi. Skoraj vsi mali predori, ki so jih Nemci dosegli na levem bregu reke. so likvidirani in vsa pokrajina južno od Somme je očiščena nemških čet. Na desni od sommske črte so Francozi predrli vse do predmesiij Ami-enSa in smemo upati v naglo zboljšanje položaja na tej točki. Prostor med som-msko črto in južnimi oddelki, ki se bore v Flandriji, meri samo še 50 km. V tem tesnem hodniku se prebijajo nemški lahki motorizirani elementi po cestah, ki jih zavezniško letalstvo neusmiljeno bombardira in tako ruši centre odločnega odpora. V tem hodniku se neprestano vrie praske z Nemci in veliki boji med motoriziranimi enotami. Nemci še zmerom pošiljajo v ta predor lahke elemente, cklop-ne enote pa imajo namenjene za kraie pri Arrasu in Cambraiju, kjer so jim neobhodno potrebni.
Zdi se. da je nemško poveljstvo po?lalo pri včerajšnjem napadu južno od Sedana v boj samo eno pehotno divizijo brez podpore tankov. Ta napad smo na vsei črti izjalovili. Po najnovejših poročilih je sovražnik skušal južno od Sedana izvesti majhne predore, a smo ga odbili. Pri Lon-guyonu in na reki Niedi se ni po včerajšnji srditi topniški pripravi razvil neben napad.
Francozi o letalskih
izgubah Nemčije
Pariz, 24. maja. AA (Havas) Nemško letalstvo je od 10. do 20 maja doživelo skrajno hude izgube, tako človeške kakor materialne. Če se upošteva, kar so Nemci izgubili tudi na Nizozemskem se sme računati, da znašajo celotne izgube Nemčije med 10. in 20. majem najmanj tisoč aparatov. To število zdaleč presega zavezniške izgube in pomeni zelo hud udarec Nemčiji tako s stališča izgube materiala, kakor s
stališča izgube posadk, ker je te izgube težko nadomestiti.
Francosko večerno
vojtfo poročilo
Pariz, 24. maja. s. (Reuter) Vrhovno poveljstvo francoske vojske je izdalo nocoj naslednje vojno poročilo: Močni spopadi, ki so se v teku več dni nadaljevali na severu, posebno pri Cambraiu in Arrasu in so se raztezali do St. Omera in Boulognea, niso mogli vzpostaviti kontinuitete naše fronte v celoti.
Južno d Sedana je bil proti sovražnemu napadu, omenjenem v jutranjem poročilu, izveden močan naš protinapad. Ta protinapad je imel zelo jasen uspeh.
Naša izvidniški in bombna letala so izvedla zelo aktivne opearcije in nadaljnje napade na zaledje sovražnih pozicij. Lovska letala so krila operacije proti sovražni obrambi.
Pariški listi
Pariz, 24. maja. AA. (Havas) Listi pišejo v glavnem o vojnem položaju, posvečajo pa tudi veliko prostora zadnjim ukrepom v Angliji. Listi naglašajo, da se je treba za ohranitev svobode odreči gotovim pravicam. »Petit Parisien« pravi glede vojnih operacij, da ni treba pripisovati prevelikega pomena dejstvu, da je to ali ono mesto zasedeno ali izgubljeno, kajti vsa pozornost mora biti vsmerjena na Scheldo in Sommo. To naglaša tudi »Journal«. »L' Epocue« pravi, da pomeni s stra-tegičnega stališča mnogo že samo dejstvo, da se položaj ni poslabšal. »Jour« pravi da je bojišče od Maginotcve črte do Somme solidno, da pa ostane položaj resen vse do takrat, dokler prodiranje Nemcev proti obali ne bo ustavljeno. »Ordre pravi, da je preizkušnja, ki jo preživlja sedaj Francija, posledica nepopolne in počasne mobilizacije francoskih in angleških virov. To je tudi splošno mnenje vseh ostalih listov, ki naglašajo sedaj ogromne napore Anglije, ki je na tako kratek in hiter način sprejela zakon, ki je nezaslišan z ozirom na tradicionalno zgodovino države.
Načrti obeh nasprotnikov
Torino, 24. maja. AA. (Štefani) »Stampa« prinaša članke o strateških možnostih na zapadni fronti. Članek ugotavlja da so strateški cilji zavezniških in nemških čet različni. Nemške čete streme za tem, da čim prej zavzamejo postojanke ob Ro-
oni del britanskega otočja, ki je od nekdaj zunanjemu sovražniku Anglije nudil prikladno in vabljivo oporo za sovražne akcije. Zgodovina ni v zadregi za zglede o tem. Saj so celo med svetovno vojno ekstremni Irci zasnovali upor zoper Anglijo v zvezi z Nemci, ki so pripeljali tja orožje kljub blokadi. Po izkušnji s padalci se odpirajo nove možnosti za morebitno akcijo, ki bi si izbrala Ir^ko za izhodišče svojega podjetja. Še se obravnavajo okolnosti, ki bi zelo pospeševale nastop nemških napadalnih sil. Irska je v velikem delu ravnina. Mnogo ima jezer, ki bi mogla nuditi vabljivo oporišče huiroavianom. Končno je na Ip-
i skem obilo netiva za stališče zoper Anglijo. Opozoriti je treba samo na revolucionarno irsko armado, ki "pri-zaria atentate zoper angleške ustanove. Je sicer v nasprotju do de Valero-ve vlade, toda ta odnosa j ne pomeni mnogo.
Nihče se tedaj ne čudi, da so na Angleškem kar naenkrat začeli pisati o irskih radikalnih elementih. Stvar je povsem resna, zakaj v odsotnosti angleške vojske se morejo na Irskem čez noč osnovati postojanke nemške napadalne sile. 2e se oglašajo prvi glasovi z vprašanjem, kako bo s spoštovanjem irske nevtralnosti v teh kočljivih pogojih.
kavskem prelivu, francoske čete pa hočejo izvesti novo ofenzivo na Sommi. Dalje pravi članek, da so sedanje operacije jasno pokazale, da oba nasprotnika stremita za tem, da zbereta velike sile na enem samem področju.
Rimski situacijski pregled
Rim, 24. maja. br. (Štefani) Po informacijah iz nemških virov je nemški vojski v pokrajinah Flandriji in Calaisu malone že uspelo popolnoma obkolit' veliko zavezniško vojsko. Na področju med Šeldo, Sommo in morjem je okrog 23 divizij zavezniške vojske. Predvsem je tam skoraj vsa . angleška ekspedicijska vojska, dalje pet |
belgijskih divizij in dve francoski armiji. General Bliicher je izjavil nemškim novinarjem, da se nemško prodiranje proti lu-kam ob Kanalu nezadržano, čeprav nekoliko počasneje nadaljuje. General Bliicher poveljuje vojski, ki prodira v smeri iz Anversa proti Ostendu Nekoliko južneje prodira armija generala Reichenaua, ki skuša doseči Dunkerque in Calais.
Nemci v Gentu
Rim, 24. maja. br. (Štefani). Vesti iz Berlina pravijo, da je Nemcem davi uspelo prodreti tudi v Gent (Gand). V mestu se sedaj razvijajo hude borbe. Z novo nemško ofenzivo so bili izjalovljeni poskusi Francozov in Angležev, da bi se iz Flandrije in severne Francije prebili na jug.
Nemška vojna poročita
Prehod preko reke S elde v Belgiji - Nadaljevanje srditih bojev ob »nemškem klinu" — Letalski spopadi
Berlin, 24. maia. br. Vrhovno povell-stvo nemške vojske je objavilo popoldne naslednje vojno poročilo:
Področje na katerem je bila sovražna vojska v severni Franciji in Belgiji obkoljena. Se je v teku včerajšnjega dne Spričo uspešnih napadov našib čet z vseh strani še nadalje utesnilo. V Flandriji so naše divizije prodrle preko utrjene linije na Seldi in prispele do reke Lys. Tournay je bil zavzet. Za fronto ležeča trdnjava Maubeuge je prešla po predoru mimo zadnjih zunanjih utrdb v nemške roke.
V Artcisu so naše čete zavzele višino Loretto severnozapadno od Arrasa, za katero so se v zadnji svetovni vojni razvijali ljuti boji. Med ArraSom in morjem proti severu prodirajoče močne nemške oklopne sile so se včeraj približale francoskim lukam ob Kanalu.
Manjši sovražni napad od juga proti Amiensu je bil odbit. Na južni fronti v ostalem ni bilo nikakih posebnih dogodkov.
Akcija nemških letal
Letalske sile so v močnih formacijah podpirale vojsko v borbi na kopnem proti sovražnim oddelkom, ki so na belgijskem in francoskem področju obkoljeni Tudi na južni fronti so nemška letala bombardirala prometne naprave. vojaške transporte in koncentracije čet. Pri izvidniški akciji nad obalo Kanala so nemška letala pred Boulogneom s težkimi bombami zadela neko veliko vojno ladjo, bržkone križarko in tri rušilce. Naša letala so pri tem naletela na močan ogeni sovražnega protiletalskega topništva. Vendar jim je poleg tega uspelo potopiti nadaljnjih 6 polno natovorienih transportnih ladij.
Kakor se ie naknadno izvedelo, ie bilo v dneh 21. in 22. maja pri obupnih poskusih sovražnika, da bi prodrl proti jugu. uničenih poleg drugih številnih oklopnih vozov samo od protiletalskega topništva še 56 sovražnih oklopnih vojnih avtomobilov.
Sovražnikove izgube v zraku so znašale včerai skupno 49 letal. Od teh ie bilo v letalskih spopadih sestreljenih 25. od protiletalskega topništva oa 8. Ostala letala so bila uničena na letališčih. 16 nemških letal se ni vrnilo na svoja oporišča.
Tudi v pretekli noči so sovražna letala priletela nad zapadno in jugozapadno
Nemčijo ter so znova brez načrta bombardirala objekte, ki nimajo nikakega vojaškega pomena.
Glasovi tiska
Berlin, 24. maja. AA (DNB) Nemški listi pravijo v svojih komentarjih o današnjih poročilih vrhovnega poveljstva, da je najpomembnejša točka teh poročil vest o znatni zožitvi pokrajine, kjer so obkoljene francoske in belgijske armade. »Lokal Anzeiger« pravi, da skušajo v zavezniških prestolnicah zmanjšati pomen bližajočega se uničenja velike armade, češ da se s tem splošni položaj ne bo spremenil. Očitno h c če sovražnik tako naslikati položaj, kakor da je nastal zastoj v vojni. Toda bitka ne stagnira, ampak se nadaljuje. »Ham-burger Fremdenblatt« naglaša, da je minilo šele 14 dni, odkar se je začela velika nemška ofenziva na zahodu. Čeprav se boj na severnem Francoskem še ni končal, so dosedanji uspehi zelo pomembni. Pogoje za te uspehe vidi list predvsem v okoliščini, da ima Nemčija za hrbtom tiste mogočne utrdbe, o katerih je francoski generalni štab mislil, da bodo jamčile sadove zmage iz leta 1918. Francija je prisiljena biti odprto bitko na lastnih tleh. Zavzetje obale pri Rokavskem prelivu na Nizozemskem, v delu Belgije in ob izlivu Somme je vojno približalo angleški obali.
»Berliner Borsen Zeitung« komentira zadnje dogodke ter piše o vlogi Velike Britanije v sedanji vojni. List pravi, da so številne države postale žrtve Anglije. Vse države, ki so se pustile od Anglije zapeljati, so morale postati žrtve. List omenja primer Finske, Norveške, Nizozemske ln Belgije ter v zvezi s tem naglaša veliko junaštvo in požrtvovalnost malih držav, ki da so se stvarno žrtvovale za Veliko Britanijo Na koncu piše list o ogromnih izgubah zavezniških čet na zapaanem bojišču.
Posamezni nemški listi se dotikajo pisanja dela švicarskega tiska, ki je zelo ostro pisal proti Nemčiji in istočasno izražal odkrite simpatije za Francijo. »Berliner Borsen Zeitung« naglaša, da tako pisanje gotovih švicarskih listov ni v skladu z nevtralnostjo. »Lokal Anzeiger« piše ironično o gotovih trditvah dela švicarskega tiska ter istotako pripominja, da je take pisanje v nasprotju s pojmovanjem stališče nevtralnosti in da to ne more koristiti.
Nemški letalci in padalci
Uradna objava DNB o vlogi padalcev in letalcev v bojih na Nizozemskem in v Belgiji
Berlin, 24. maja. AA. Uradna agencija DNB objavlja: Kako velika in odločilna je bila udeležba padalcev in letalstva pri prodiranju nemških čet na Nizozemsko in v Belgijo, se vidi iz daljšega poročila, ki ga je dalo meiodajno vojaško oblastvo na razpolago agenciji DNB. To poročilo pravi, da so se takoj po začetku sovražne vojne akcije na Norveškem, to je 10. maja t. 1., ko je sovražnik hotel čez Belgijo in Nizozemsko napasti nemško ozemlje, začele protioperacije, ki so imele namen zasesti Nizozemsko in prebiti belgijsko utrjeno črto. Ta načrt je bilo mogoče rešiti z bliskovito hitrostjo. Francoske in angleške čete, ki so se nahajale v severni Franciji ni bilo v nobenem primeru mogoče smatrati za slabe ali plašne. V popolni tišini in z največjo energijo je ustvaril maršal Goring iz elitnih čet nemške mladine armadni zbor letalcev in kopnega letalstva. Vojaki tega zbora so se zavedali, da lahko prispevajo uspešno k operacijam, če popolnoma žrtvujejo svojo osebo celoti. To so vojaki, ki so ponosni, da lahko na neposredno povelje svojega vrhovnega poveljnika izvr-še nalogo v sovražnikovem ozadju brez ozira na številne ovire.
To je bilo prvič v zgodovini vojn, da vojaki izvršijo take naloge. Oboroženi so z najmodernejšim orožjem. Te napadalne čete se spuščajo Iz zraka neposredno na sovražno ozemlje. Njihov cilj so točke, ki so posebne strategične važnosti. Na sovražnem ozemlju so prepuSčeni samim sebi in oni morajo ne samo boriti se temveč tudi izvršiti važne naloge, kakor je n. pr. zavarovanje prehodov in pravilno vzdrževanje
Te čete so zgodaj zjutraj 10. maja pod poveljništvom letalskega generala Stude-na napravile zmešnjavo med sovražniki in odprle vrata nemški vojski skozi utrdbe na Nizozemskem in Belgiji. Ko so se izkrcali v ozadju sovražnega bojišča, so ti vojaki zasedli najvažnejše mostove na reki Meusi ter preprečili, da bi mogel .sovražnik te mostove razstreliti. Te mostove so ščitili tako dolgo, dokler niso prišle nemške patrole. Z bliskovito hitrostjo so te čete zasedle ceste v Ardenih in omogočile hitro napredovanje. Te čete so prodrle v utrdbo Ebenemael, ki je najmočnejša utrdba lieške trdnjave in ki ščiti vse prehode čez Meuso. Na isti način so te čete zasedle najvažnejša letališča na Nizozemskem in omogočile, da se takoj zjutraj dne 12. maja nemška letala spustijo na Nizozemskem. Samo tako je bilo mogoče, da je Nizozemska v najkrajšem času kapitulirala in da je nemška vojska prodrla skozi sistem belgijskih utrdb. Ti podvigi bodo zabeležni v knjigi vojne zgodovine. Nemško letalstvo je s svojo drznostjo ter oboroženo z vsemi sredstvi za borbo pokazalo, da ne prinaša sovražniku smrti in uničenja z bombami in strojnicami, temveč da lahko z bliskovito hitrostjo zasede področja, ki so mu dosegljiva. Nemško letalstvo razpolaga z močnimi sredstvi ter bo odločilno vplivalo na potek vojne.
Razmejitev med Finsko in Rusijo
Helsinki, 24. maj«. AA (DNB) Kakor se izve, je finsko-rus^a razmejitvena komi-lunifHin a^ojje deto.
Kralj Jurij o vojni
Radijski govor narodom britanskega imperija - „Na£a vest je čista" - »Gre za življenje ali smrt44
London, 24. maja. s. (Reuter.) V okviru proslave dneva imperija je govoril nocoj ob 21. preko vseh radijskih postaj v angleškem imperiju kralj Jurij VI. Izvajal je rned drugim:
»Na dan imperija lani sem vam govoril iz Winnipega v s' m Kanade. Tedaj je vladal mir. Tedaj sem govoril o idealih našega imperija: svobodi, pravičnosti in miru, na katerih je zgrajen naš imperij svobodnih narodov. Oblaki so se tedaj že zbirali. Toda upali smo, da bodo ti ideali še dovolili svoboden razvoj, ne da bi jih prekinila vojna. Pa ri bilo tako, prišla je vojna.
Naša vest je čista. Sovražnik je dolgo pripravljal podjarmljenje narodov vsega sveto.. Zaman so bila vsa prizadevanja za mir. Sedaj smo v vojni. Govorim k vam v tej usodni uri. Nihče naj se ne moti, za kaj gre. Sovražnik ne želi malih teritorialnih osvajanj, temveč popolno in dokončno uničenje našega imperija in vsega, kar nam je drago, želi končno osvojitev sveta in je pripravljen v to svrho porabiti vse svoje moči, kakor se je to že izkazalo.
Cas za dvome: je davno minul. Danes je za vse nas v tem imperiju, za vse ljudi dobre volje po vsem svetu jasno, za kaj gre. Gre za življenje ali smrt za nas vse. Poraz ne bi pomenil za nas padca, od katerega si lahko zopet opomeremo, temveč uni-
čenje našega sveta in popolno temo na njegovih razvalinah. Naš imperij ima edino en namen: mir, v katerem je mogoče nadaljevati svoboden razvoj, razvijati tradicije naših narodov in reševati probleme naše vladavine v duhu dobre volje. Sovražnik pa hoče uničiti vse, kar smo hoteli ohraniti.
Jasno preko vsakega dvorna je. kakšne sile si stoje nasproti. Naši narodi v imperiju pa kažejo jasno, katera volja mora zmagati. Ničesar ne more zlomiti njihove odločnosti. V popolnem edinstvu so namenjeni. da branijo svoje življenje in vse, zaradi česar je vredno živeti. Sem poln zaupanja v uri sodbe, ki je prišla. Toda zaupanje samo ni dovolj. Morate biti oboroženi s pogumom in odločnostjo, vztrajnostjo in žrtvami. To so one vrline, ki jih kažejo v borbi na kopnem na morju in v zraku naši vojaki. K njim so obrnjena vsa naša srca. Pdleg njih stoje naš zaveznik Francija in za njim narodi Poljske, Norveške. Belgije in Nizemske.
V tej hudi uri odrejam prihodnjo nedeljo kot dan nacionalne molitve. Za mnoge naše brate preko morja bo mogoče, da svojo molitev združijo z našo. Zaupajmo z vsem srcem in dušo v boga in prosimo njegovo pomoč, da nam uspe braniti pravico, kakor nam je dano, da jo vidimo.«
soml^tvim osebam. Pravosodni inhilHter je
izjavil, da je bilo doslej interniranih 260 sumljivih tujcev. Nad ostalimi vrši policija nadzorstvo.
Garda za notranjo varnost ▼
01213 poročila
Potek sedanje Sronte — Nemški oddelki v Roulogneu Zakaj poročila as navajajo več krajev
London, 24. maja. s. (Reuter) Današnje francosko vojno poročilo javlja predvsem, o povečanem sovražnem pritisku na francoske pozicije ob Sommi, ki pa jih Francozi trdno drže. Včerajšnje večerno poročilo je javilo, da so se približali francoski oddelki Amiensu. Kakšen je sedaj položaj tam, še ni znano.
Danes je sporočil zastopnik francoskega vojnega ministrstva, da so bili včeraj boji najhujši pri Arras«, Cambraiu in Vallen-ciennesu, torej na položajih, ki jih drži angleška vojska.
Danes popoldne je bilo v Londonu jav-ljeno na meroda,inem mestu, da .je T,ou-logne sedaj v nemških rokah. Skoro vse angleške čete, ki so se nahajale v mestu, je bilo mogoče umakniti.
Na južnem delu bojišča javljajo francoska poročila samo o bojih v okolici Se-dana, drugod pa so v teku samo topniški dvoboji.
V	splošnem ni položaj na bojišču nič manj težak kakor pred 24 urami. Fronta teče sedaj približno takole: Začenši ob Severnem morju v Belgiji gre po Seldi navzdol približno do Vallenciennesa. Nato se obrne proti jugozapadu in gre do Cambraia. odtod pa zopet proti severozapadn do Arrasa. Med Arrasom in Sommo je primeroma ozka vrzel v fronti zavezniške vojske in skozi to vrzel prodirajo nemški oddelki proti obali. Južno od tega vdora drže Francozi linijo ob Sommi. Od Somme proti jugovzhodu gre fronta do reke Aisne in ob njej preko Rethela do postojank Mae:inotove linije pri Longuionu.
Na obeh straneh je letalska aktivnost zelo velika. Angleška in francoska letala neprestano bombardirajo nemške postojanke, nemški bombniki pa so zopet napadli francoske luke ob Kanalu.
Zavezniško vojsko ob Kanalu uspešno podpira angleška vojna mornarica, ki skrbi predvsem za to, da očiščuje vhode v luke min, ki jih skušajo Nemci položiti.
V	merodajnih angleških in francoskih krogih pripominjajo k zadnjim uradnim zavezniškim vojnim poročilom, da ne bi bilo oportuno navesti v poročilih vse točke, ki so jih Nemci zasedli ali od koder so bili pregnani. Nemški oddelki, ki so prodrli daleč od svojih oporišč v Francijo, namreč težko dobijo zvezo s svojim vrhovnim poveljstvom in bi lahko podrobnejši podatki v zavezniških vojnih poročilih služili v informacijo sovražniku. Zato vrhovni poveljnik zavezniške vojske general Weygand ne želi dajati za javnost informacij, ki bi lahko sovražniku koristile. Zlasti je treba upoštevati, da nemške čete prodirajo skozi vrzel med Arrasom in Sommo v zelo ozkem pasu in zelo hitro. Za seboj rušijo vse telefonske in druge
zveze. Verjetno je zato, da niso stalno v zvezi s svojim vrhovnim poveljstvom. Ce bi sedaj bilo iz zavezniških poročil razvidno, kje so posamezni nemški oddelki, bi jim mogli eventualon priti na pomoč oddelki padalcev.
Nemci v Roulogneu
London, 24. maja. AA. (Reuter). Iz pooblaščenih londonskih virov se je zvedelo, da so snoči Nemci zavzeli Boulogne na morju. Ugotavlja se. da se je skoraj vsem britanskim četam, ki so se nahajale v Boulognu posrečilo mesto zapustiti. Kaže, da pomeni zavzetja Boulogna nadaljevanje nemškega gibanja v pokrajini Abbe-ville in da očitno pomeni del splošnega načrta, ki stremi za tem da dobe Nemci v roke pristanišča ob Rokavskem prelivu. Domnevajo, da so Nemci imeli močnejše sile. kakor so bile zavezniške obrambne sile v Boulogneu. Splošni položaj je še zmerom resen.
Angleški listi
London, 24. maja. AA. (Havas) Angleški listi poudarjajo, da je položaj resen, da pa zbuja upanje. Kljub sovražnim napadom se zavezniške čete na severnem Francoskem čvrsto drže. Nemško prodiranje proti Calaisu ne bo odločilo usode bitke, po-; udarjajo listi. Tisk naglaša zaupanje v ! osebnost generala Weyganda in pravi, da ! je dolžnost vsakogar, da potrpežljivo in i hrabro počaka na razvoj položaja. Listi tudi poudarjajo hitrost in daljnosežnost ukrepov, ki so jih britanska oblastva izdala, da preprečijo nevarnost vpada na Angleško. »Times« ugotavlja, da se zelo hitro ustvarjajo prostovoljski oddelki za boj proti padalcem. List zahteva, naj postane vrhovni poveljnik te obrambe kakšna osebnost iz letalstva in da naj dobi proste roke za vse svoje sklepe.
Nemški tanki
z metalci ognja
Curih, 24. maja. z. Poseben dopisnik »Neue Ziircher Zeitung« na zapadnem bojišču poroča, da so včeraj prvič stopili v akcijo nemški tanki opremljeni z metalci ognja. Po splošni cenitvi so Nemci v zadnjih dneh izgubili blizu 1400 tankov in oklopnih avtomobilov. Da nadomeste to izgubo, so začeli sedaj uporabljati tanke z metalci ognja, ki predstavlja jo svojevrstno orožje. Poleg topa in strojnic imajo ti tanki v topovsko cev vmentirane metalce ognja, ki bruhajo pri napadu bencin in druga lahko gorljiva sredstva ter povzročajo požare. En sa mtankl ahko zažge celo vas ali ulico.
Notranji varnostni
krepi vsepovsod
številne aretacije članov Mosleyjeve fašistične stranke v Angliji ter irske republikanske garde na Irskem Ukrepi proti tujcem v vseh državah
London, 24. maja. s. (Reuter). Danes so se nadaljevale v Angliji aretacije sumljivih oseb. V Manchestru sta bila aretirana dva voditelja angleških fašistov. V Severni Irski je bilo aretiranih 12 članov irske republikanske armade, večje število aretacij pa je bilo izvršenih tudi v Belfastu. Uradno poročajo, da je zaprtih 76 članov irske republikanske garde.
V Londonu je notranje ministrstvo prepovedalo zborovanje, ki ga je hotela prirediti jutri komunistična stranka na Tra-falgar Squareu.
Med osebami, ki so bile danes v Angliji aretirane, je tudi nemški emigrant kape-tan Franz von Rintelen. Rintelen je bil med svetovno vojno šef nemške službe v Zedinjenlh državah.
London, 24. maja. AA. (Reuter.) V zvezi z aretacijo vodje angleške fašistične stranke Mosleya je bilo prijetih še osem vodilnih osebnosti te stranke. Izve se, da so na sedežu stranke in pozneje tudi na drugih krajih v Londonu našli številne letake in brošure. Ena izmed teh brošur je vsebovala »Mosleyev apel za mir«.
Listi odobravajo
ukrepe vlade
London. 24 maja AA. (Reuter) Listi odobravajo energično iniciativo vlade, ki je odredila včeraj aretac;jo vodje fašistične stranke Mosleya in osem njegovih pomoč-
nikov. Po tem, kar se je dogodilo na Norveškem in Nizozemskem, smatrajo listi, da ni nikoli preveč previdnosti in da so bili ti ukrepi podvzeti za ohranitev varnosti države. Listi smatrajo to za popolnoma naravno v sedanjih nenormalnih čas;h. »Daily Mail« zahteva, naj izvede vlada iste ukrepe tudi proti komunistom in da prepove njihov dnevnik »Daily Worker«. Nizozemska. pravi *>Daily Mail« je padla v petih dneh, ker nihče ni mogel imeti zaupanja niti napram svojemu sosedu. Te se v An-giliji ne sme dogoditi. Nemčija nas ne bo podjarmila z ozadja. »News Chronicle« pravi: Javno mnenje sprejema ugodno ta znak, da bo vlada internirala vse one brez ozira na položaj, katerih svoboda bi lahko ogrožala varnost države. V normainih časih bi bili za svoboden narod taki ukrepi nemogoči, toda sedanji čas je nenavaden in zato so ti ukrepi potrebni. »Daily Herald« piše: Ta ukrep ne bo našel kritikov. Naša stvar je stvar svobode in ta bi bila lahko smrtno zadeta, če ne bi prišle pod kontrolo osebe, katerih obnašanje se lahko smatra kot škodljivo za javne interese.
Internacije v Kanadi
Kanada, 24. maja. AA- (Reuter). Pravosodni minister kanadske vlade je izjavil, da so podvzeti vsi potrebni ukrepi proti vohunstvu in sabotaži. Podvzeti so tudi ukrepi proti sumljivim tujcem ter drugim
Ottawa, 24. maja. s. (Reuter) Kanadski obrambni minister Roggers je sporočil si noči, da je bil sedaj tudi v Kanadi ustanovljen poseben oddelek, ki bo skrbel za varnost pred možnostjo sovražnih opera cij v notranjosti Kanade. Predvsem bodo zavarovani vojaški objekti. Oddelek se bo imenoval domača veteranska garda, vanj bodo sprejeti dosluženi vojaki, stari do 50 let. Nosili bodo vojaške uniforme in orožje ter bodo prejemali plačo, kakor vojaki. Zaenkrat bo tvorila ta garda 12 čet po 250 mož.
Registracija tujcev v Ameriki
Washington, 24. maja. s. (Reuter). Ameriške oblasti so odredile registracijo 3 in pol milijona tujcev, ki žive v Zedinjenih državah.
Prepovedani komunistični listi v Avstraliji
Sidney, 24. maja. (Reuter). Avstralska vlada je prepovedala nadaljnje izhajanje 9 komunističnih listov v Avstraliji.
Aretacije tujcev v Egiptu
Kairo, 24. maja. s. (Reuter). Egiptska policija je odkrila v Kairu tajno radijsko oddajno postajo, ki je služila oddaji
- j o . ^ V zvezi s tem je bilo aretiranih v Egiptu več tujih državljanov.
Preiskava se nadaljuje.
★
2Joo ameriških letal že dobavljenih
New York, 24. maja. AA. (Havas). »Newyork Times« piše. da so zavezniki od začetka vojne naročili v Zedinjenih državvha 6.100 letal. Od tega ie bilo že dobavljenih 2.300 letal. Nadaljnjih 4.000 letal bo dobavljenih na osnovi pogodb, ki se sedaj pripravljajo.
Velike prijave pilotov v Ameriki
VVashington, 24. maja. AA. (Reuter) Predsednik Roosevelt je izjavil poročevalcem listov, da se je po izdelanih načrtih prijavilo 30.000 Američanov v pilotske šole ameriškega letalstva za prihodnje leto, začenjajoče se 1. julija.
Krediti za mornarico odobreni
Washing-ton, 24. maja. A A. (Štefani). Senat je odobril kredit 1.475 milijonov dolarjev za mornarico, reprezentančna zbornica je pa odobrila kredit l.lll milijonov dolarjev za boj proti nezaposlenosti.
Tečaj funta ostane
nespremenjen
London, 24. maja. AA. (Havas) Na včerajšnji seji parlamenta je delavski poslanec Wadeswood vprašal finančnega ministra, ali ima namen spremeniti razmerje tečaja funta do dolarja. Finančni minister Kingswood je odgovoril: »Ako me vprašate, ali naj se funt svobodno menja po uradnem tečaju v dolarje ob vsaki priliki, potem izjavljam, da obžalujem, da je to v današnjih razmerah neizvedljivo. Če pa na drugi strani mislite, da uradnega tečaja, ki je bil določen takoj po vojni, nI treba dalje ohraniti, smatram, da bi bila taka rešitev zelo škodljiva za državne interese.«
Anglija skuša obnoviti
pogajanja z Italijo
V Rim je prispela angleška delegacija za gospodarska pogajanja, ki se bodo predvsem nanašala na odpravo blokade — Pogajanja zaenkrat samo z Anglijo
Na Norveškem
Stockholm. 24. maja. AA. (Havas). Zavezniki in Norvežani so zadnje dni razvili živahno akcijo. Nemci so morali zapustiti več postojank. Mislijo, da imajo Nemci okoli Narvika okoli 600 mož izgub mrtvih, ranjenih in ujetih. Poskusi Nemcev, da bi se izkrcali v okolici Narvika, so se izjalovili. Pač pa so zadnje čase Nemci v Narviku dobili pomoč od padalcev. Tudi glede prehrane se morajo zadovoljiti s tem, kar dobe z letali. Včeraj je 19 Nemcev prišlo čez norveške črte in se vdalo. Nemško letalstvo še zmerom nadaljuje napade, a brez uspeha. Norveške čete, boreče se na fronti južno od Narvika, so prepustile svoje mesto svežL.i oddelkom. Nemci so bili v te kraje poslali močne oddelke tirolskih smučarjev. Ti oddelki imajo občutne izgube.
Oslo, 24. maja. AA. (DNB). Nemška oblastva so izdala dovoljenje, da se lahko vsi Norvežani, ki so pobegnili na švedsko, vrnejo na Norveško po načrtu, ki bo v kratkem določen. Norvežanom bodo dani na razpolago posebni vlaki, število Norvežanov, ki se bodo vrnili na Norveško, znaša okoli 2.500.
Berlin, 24. maja. br. (DNB) Pri Narviku so nemška letala uspešno napadla vrsto ciljev na kopnem, taborišča, transporte vojnega materiala, koncentracije čet in iz-krcavanje vojnih potrebščin. Sestreljeno je bilo neko sovražno lovsko letalo. Bombe so poškodovale tudi neko križarko in neko drugo transportno ladjo.
Naraščanje napetosti na Daljnem vzhodu
Šanghaj, 24. maja. AA. (Štefani) Italijanske, francoske, angleške in ameriške čete opravljajo nadzorstvo nad mednarodnimi koncesijami v Šanghaju. Iz Indo-kine so prispela ojačenja v francosko in angleško koncesijo. Obenem so se vsidrale italijanske, francoske, angleške in ameriške vojne ladje. Tudi japonsko vojno brodovje bedi nad kitajskimi obalami, ker mislijo, da pritiska Cangkajšek na USA, hoteč pridobiti Zedinjene države na svojo stran proti Japonski. Ugotavljajo, da je večina ameriškega brodovja zbrana v Tihem oceanu; zato obstoji nevarnost, da bi se iz tega utegnili roditi zapletljaji v tem oceanu.
Mandžurski cesar
obišče Japonsko
Tokio, 24. maja. AA. (DNB). Mandžurski cesar se je odpeljal na Japonsko z bojno ladjo. Cesar se pripelje v Jokoha-mo 26. maja. Na Japonskem bo ostal 10 dni. Iz Jokohame se bo odpeljal z rušilcem Asakumo v Osako. od ondod bo pa z bojno ladjo »Hjuro« krenil v Dairen.
Rim, 24. maja. p. (Agencija Radio). V Rimu so se danes opoldne razširile vesti, da so Se v dopoldanskih urah pričela gospodarska pogajanja med Anglijo in Italijo. Angleška delegacija pod vodstvom Greena je že snoči prispela v Rim in se je davi prvič sestala z zastopniki italijanske vlade. Pogajanja se nanašajo v prvi vrsti na učinkovanje blokade na italijansko gospodarstvo. V rimskih političnih kregih naglašajo. da se pri teh pogajanjih ne bodo načenjala vprašanja političnega značaja, temveč da gre za sedai le za raz-člščenje cSnovnih sp?rnih vprašanj na gospodarskem področju.
V rimskih in nemških diplomatskih krogih opozarjajo, da italijanski tisk ne govori več o odnošajih med Italijo in zavezniki, nego o odnošajih med Italijo in Anglijo ter med Italijo in Francijo. To okoliščino smatrajo diplomatski krngi za znak, da se je Italija odločila pcgaiati Sc ločeno z Londonom in Parizom, ke»- je mnenje, da sredoremska vprašan'a niso takega značaja da bi se megla rešit: z vidika občih edno-ajev Italije do zavetnikov. Sredozemski problem ie srstavlien iz kompleksa vprašanj, ki prihaja do izraza v specifičnih odnošajih do vsake posamezne velesile. Zato smatraio diplomatski krogi v Rimu, da za.=tona angleška gospodarska delegacija pod vodstvom Greena zgoli Anglijo in ne tudi Francije Ni pa izključeno, da bo. kakor se zatrjuje v debdo obveščenih krogih. kmalu prišlo tudi do direktnega stika med Ital:j > in Francijo. V zvezi s tem so se znova pojavile gevorive, da ho Pierre I aval, nekdanji predsednik francoske vlade, ki uživa v Italiji še največ simpatij, v kratkem imenovan za francoskega veleposlanika v Rimu. Sedanji poslanik Francois Poncet je prišel v Rim z nalogo, da obnovi prijateljske odnošaie med Italijo in Frsnciio. Ta misija pa mu ni uspela Morebitna nova posaiania s Franciio bi se pi mnenju nekaterih razvijala povsem ločeno od italijanskih pogajanj z Angliio Cav^io vprašanje pa ostaja za Italijo slej ko prej izhod iz Sredozemskega moria.
Prepozno ?
Basel. 24. maja. z. Rimski dopisnik »Basler Nachrichten« izve iz bnje zelo zanesljivega vira. da se je Anglija odločila brezpogojno opustiti vso nadaljnjo kontrolo nad italijanskimi lad ami Anglija noče dati Italiji nobenesa povoda ?a pritožbe, še manj pa vzrok s katerim bi mogla Italija utemeljiti svoj vstop v vojno. Ta korak Anglije bo morda pripomogel k popuščanju dosedanje napetosti med Italijo in Anglijo, toda v rimskih diplomatskih krogih dvomijo, da bi še dosegel svoj glavni cilj in odvrnil Italijo cd žc dolgo napovedane intervencije na strani Nemčije.	^
Soglasje italijanske akademije
Rim, 24 maja AA (Štefani) Na seji nacionalnega sveta akademije ki združuje najvažnejše znanstvene in kulturne ustanove države, je imel njen predsednik Fc-derzoni govor, v katerem je podčrtal, da je ta najvišji organ visoke nacionalne kulture izraz zavesti sloge članoA vseh akademij in ustanov glede legitimr:h teženj fašistične Italije, k* se mc-aj^ vendar žc izpolniti. Predsednik je dalje izjavil, da ču-tiAjo italijanski znanstveniki, pisatelji in umetniki dolžnost, da v tem trenutku zavzamejo odgovorno rresto spričo perizkušen. v katere bi duce mogel popeljati italijanski narod, da doseže cilje ki jih označuje večno poslanstvo Rina Na koncu svojega govora je Fedcrzoni prosil prosvetnega ministra Bottaija. ki je prsostvoval tei seji, naj duceju zagotovi to vero in voljo predstavnikov visoke italijanske kulture, pa da lahko z njimi računa pri preizkušnjah bodočnosti.
Minister Bottai je izrazil zadovoljstvo spričo takšnega stališča visoke italijanske kulture in izjavil, da je sedanja vojna postavila drugega proti drugemu d^a velika sistema političnih in zgodovinskih interesov in dve različni pojmovanji civiizacije. Zato imajo v državi, kakršna je Italija, ki ima in hoče ohraniti svejo čudovito tradicijo doktrine in civilizacije, znanstveniki, pisatelji in umetniki povedati svojo besedo, a ta beseda seveda ne more biti drugo kakor manifestacija možate in zavestne vere v usodo domovine.
Nato so izglasovali rcsolucijo o absolutni zvestobi domovini, zvestobi italijanskih intelektualnih sil. strnjenih v blok misli in volje z narodom, da bo pod močnim vodstvom duccja kos vsaki preizkušnji, da doseže potrebna poroštva za neodvisnost in imperijski razvoj naroda.
Rrzojavke Mussolini]u
Rim, 24. maja. AA. (Štefani). Vseučili-ški rektorji v Turinu, Benetkah in Pisi so poslali brzojavke duceju. V brzojavkah potrjujejo zvestobo profesorjev in študentov ter njihovo vero in voijo v uresničenje pra-
vičnih teženj Italije pod Musso'inijevim vodstvom.
j Tudi bivši bojevniki so poslali preko svojega predsednika brzoja\ko duceju. V njej obsojajo tiste, ki so Italijo prikrajšali za sadove skupne zmage in k' so nato skušali podcenjevati fašistično gibanje pod Mussolinijevem vodstvom Narod pričakuje ducejevega ukaza, pripravljen na smelost in polet, ki sta označeval vse vojne nastope.
Zakon o državljanski
disciplini sr?eist
Rim, 24. maja. A A. (Štefani). Načrt zakona o državljanski disciplini v vojnem času so sprejeli pristojni organ;, t j. odbori v senatu in poslanski zbornici in korno racijah.
★
Grof S iam v ASSssi p
Tirana. 24 maja. A A Albanska brzojavna agcncija poroča, da je grof Ciano prispel iz Tirane v Skader, kjer so mu bile prirejene prisrčne manifestacije Neprestano je množica vzklikala kralju in ccsarju ter Mussoliniju. Grof Ciano j. obiskal glavno poslopje državnih oSlaste\. nakar je bila prirejena velika narodna manifestacija. Pred grofom Cianoni je defihrala povorka čez 10.000 kmetov iz skadrske okolice, ki so nosili transporte z napisi o veličini dela fašističnega režima v Albaniji. Po končani svečanosti se e Cian^- z letalom vrni! v Tirano.V Tirano sta med tem z letalom prispela tudi prosvetn; mmster Bottai in minister Ricci. Tudi njima so v Tirani priredili svečan sprejem.
Tirana, 24. maja. br. (Štefani) Italijanski zunanji minister grof Ciano se je danes dopoldne iz Drača odpeljal v albanske rudnike železa pri Elbasanu. Spotoma je pregledal gradnjo nove železniške proge iz Drača preko Albasana proti tem rudnikom. Na poti sta se mu pridružila tudi prosvetni minister Bottai in minister Ricci.
Ko si je ogledal razne rudniške naprave, se je grof Ciano odpeljal v Butrinto. Prosvetni minister Bottai pa je že v prvih popoldanskih urah z letalom zapustil Albanijo in se vrnil v Rim, kjer je proti večeru prisostvoval seji nacionalnega svpta italijanskih akademij. Italijanski zunanji minister bo ostal v Albaniji še jutri. Nato se bo tudi on vrnil v Italijo.
©b listnici vstopa v svetovno vetpa
Rim, 24. maja. AA. (Štefani). Današnji listi naglašajo, da slavi Italija 251etnico vstopa v svetovno vojno. Listi naglašajo, da predstavlja ta datum začetek nacionalne revolucije in izhodno točko novega in velikega razdobja njene zgodovine.
»Popolo di Roma« pravi, da nimajo prav oni. ki vidijo nekako protislovje med vstopom Italije v svetovno vojno leta 1915 in njeno potjo v poznejši in sedanji njeni politiki. List pravi, da so oni, ki vidijo v tem protislovje, v veliki zmoti. Italija je leta 1915 stopila v vojno zaradi tega, ker je morala izvesti svoje narodno edinstvo. Nova fašistična Italija se je rodila v vojni in zmagi. Potem ko so bile določene narodnostne in zemljepisne meje Italije, se je morala država boriti za to, da naj Se prostor za presežek prebivalstva in da najde vire za preskrbo svoje industrije. V teku te akcije, ki je našla svojo kulminacijo v ustanovitvi imperija, se je znaSel italijanski narod pod neizprosno in sefcično hegemonijo dveh zapadnih demokracij. V tem spopadu se nahaja Italija na strani narod-no-sccialistične Nemčije, ki jo istotako ženejo življenske potrebe, da se bori za nov red v Evropi, ki bo vpošteval naravne pravice posameznih narodov.
Katoliški list »Italia« piše za 251etnico vstopa Italije v svetovno vojno, da so se razmere danes popolnoma izpremenile in da so postojanke skoraj ravno nasprotne kakor takrat. Mi smo prav tako kakor pred 25 leti prepričani, nadaljuje list, da bo italijanski narod znal priti tja, kamor ga bo poklicala vrhovna korist domovine, da uresniči usodo, ki mu jo je Bog dal.
Diplomatski urednik agencije Štefani piše v zvezi s proslavo 251etnice vstopa Ita-lije v svetovno vojno, da italijanski narod ne more pozabiti, da je v teh 25 letih žel pri svojih bivših zaveznikih samo sovraštvo in da so ti imeli namen ovirati razvoj Italije. Problemi, ki sedaj nastajajo v italijanski politični zavesti, izvirajo iz teh dolgih in težkih izkušenj.
7o-letnica generala Ssnutsa
Capetown, 24. maja. s. (Reuter) Južnoafriški ministrski predsednik general Smuts praznuje danes 70.1etnico rojstva. Zvečer bo govoril Smuts po radiu kot uvod v prenos govora kralja Jurija VI.
Zemunska vremenska napoved: Jasno v severni polovici, delno oblačno na jugu. Možnost krajevnih neviht in ploh. Porast temperature.

f
Dotrpela je v 70. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere, naša zlata sestra, teta, svakinja, gospa
MARIJA KLAVŽER roj. WARLETZ
K večnemu počitku jo spremimo v nedeljo ob 15. uri iz hiše žalosti v Brežicah štev. 62.
Sv. maša zadušnica bo ▼ ponedeljek ob pol 7. uri v farni cerkvi v Brežicah.
BREŽICE, 24. maja 1940.
Globoko žalujoče rodbine: WARLETZ, LEVAK, DERŽIČ, ter ostalo sorodstvo.
kraji in ljudje
Jutri Danešev praznik
Jutri ob 20. bo Josip Danes, mojster komične in karukterne igre v našem Talijinem hr emu, s svečano predstavo Gogoljevega »Revizorja« v Operi praznoval 40-letnico svojega umetniškega dela 40 let smeha in razigranosti, vedrine m poleta, žalosti in obupa — zakaj nič na svetu ni drugo drugemu tako blizu kakor radost in obup — se vam ne zdi. da je vse to moglo privreli samo iz dna redke, bogate duše. kakršna pride stvarnici-naravi le na svete čase izpod rek? 40 let smeha v teh naših ktajih — in povrhu smeha v teh naših dneh — to pač ni manj, kakor bi mogel pričakovati, a kaj šele terjati narod od človeka. Zato smo Denešu tako iz srca hvaležni za njegovo žrtev in za njegov dar, zato je naše spoštovanje in ljubezen do njega tako brez me j a.
A bi moglo biti nebo bolj brezsrčno do koga ko do človeka, ki ga je bilo izbralo in zaznamovalo, da bo nosil radost in vedrino ljudem? Prav ko se je pripravljal, da da odru slovo in se umakne v zavetje — ■sredi smeha in bučnih aplavzov grenko prisluženega — počitka, prav ko se je približal praznik — ah, še tako velik praznik ne bi mogel izmeriti, kaj šele poplačati te žrtve — sta muka in trud, ki sta se tako dolgo tajila človeškim očem, prišla na obisk,da skalita slavnostno uro Daneš je le gel, na smrt bolan, a natura igralca, vaje na. peklu in nebesom zreti v obraz, je premagala najhujše, kar bi se moglo zrušiti nanj. Jutri se bomo spet srečali z njim — ne v Hlestakovu, ker mu zdravje še ne dopušča naj>orov na sceni — a zbrali se bomo, čestilci njegove umetnosti, da prisostvujemo slavju, ki bo toliko lepše in res-ničnejše, ker ni ostalo brez kaplje grenkobe.
A ko bomo Danešu čestitali k jubileju, bomo enako vroče želeli, da si kmalu spet opomore in se vrne na deske, ki brez njega skoraj ne bi mogle živeti.
L. M.
no neurje nad Mariborom
Na raznih krajih je treščilo — Strela prizadela dve družini — Toča je oškodovala nasade
f
V bližini Tuzle je 21 maja umrl nenadne smrti jurist ljubljanske univerze in rezervni letalski podporočnik Tine Tabor, doma iz Ljubljane. Dopolnil je komaj 23 let. Dne 23. t. m je mladi vitez našega svobodnega neba krenil na zadnjo pot v ožjo domovino. Izpred bolnišnice v Tuzli se je razvil dolg žalni sprevod. Vsa Tuzla se je ganljivo poslovila od mladega junaka, gotovo nad desettisoč ljudi je bilo pri pogrebu. Teplo se je v imenu tovarišev poslovil od pokojnika tovariš-podporočnik Divijak. Iz mrtvašnice so prinesli krsto njegovi tovariši-oficirji, nato je krenil sprevod proti kolodvoru, kjer so krsto položili v posebni vagon, da ga popelje v Ljubljano, kjer bo pri Sv. Križu našel večni počitek. Na kolodvoru v Tuzli se je od dragega pokojnika z domačo besedo poslovil njegov tovariš poročnik Robinščak, ki je izročil krsto podporočniku Majcnu, da jo povede v objem drage slovenske grude na ljubljanskem pokopališču.
Tine Tabor je bil zgleden mlad inteli-gent, marljiv pri študiju, junaški pri letalstvu. Kakor je v JNAD Jugoslaviji zapustil kot zvest član in nadvse prikupen tovariš mnogo toplih simpatij, ki mu zagotavljajo najtrajnejši spomin, tako je tudi v našem letalstvu za njim zazevala vrzel, ki jo mora izpolniti viteška mladina njegovega kova. Tuzla je vedela ceniti njegovo žrtev in je mlademu junaku izkazala poslednje slovo z veliko pieteto. Gotovo bo tako storila tudi rodna Ljubljana. Tine Tabor naj ostane svetel zgled slovenski mladini, ki ji žari pogum v očeh, v srcu pa ljubezen do domovine in do žrtvovanja za njeno svobodo. Krsta z zemskimi ostanki Tincta Tabora je prispela včeraj v Ljubljano in bo pogreb danes ob 15. izpred mrliške veže na \Tidovdanski cesti. Vsi pokojnikovi tovariši in vsi starešine JNAD »Jugoslavije« naj izkažejo prezgodaj umrlemu junaku poslednjo čast. Žalujoči materi in vsemu ostalemu sorodstvu izrekamo odkritosrčno sožalje!
Dolžnost zdravih je, da pomagajo bolniim. Prispevajte vsi za protijetične ustanove.
Maribor, 24. maja
Danes ob 12.45 so se nakopičili nad Mariborom temni, gosti oblaki ki so se pojavili že dopoldne. Zastrli so nebo in sredi bliska in groma se je vlila ploha, da je lilo kakor iz škafa. Naliv je trajal dalje časa, vmes pa je udarjala tudi strela Udarila je v električne stikalne naprave na Fali in zaradi tega so seveda nastale motnje na električna napeljavi in je bil električni tok za nekaj časa prekinjen Razen tega je udarila strela v neko hišo v Ulici kraljeviča Marka, kjer je uničila električno napeljavo. Potem je udarila strela tudi v naprave radvanjskega transformatorja.. Mestni uslužbenci in zasebniki so tako.i potem popravili nastalo škodo.
Velik strah sta doživeli rodbini Severje-va in Javorškova v Dobravi, tako zvani Abesiniji pri Teznem. Tukaj je ob času neurja udarila strela v hišo gostilničarja Se-verja. V kuhinji so bili domača 16-letna hčerka, mlajši brat in neka deklica Strela je udarila po anteni in šinila v kuhinjo. Ob udarcu strele se je sesu! omet s stropa. 16-letna Severjeva hčerka je bila omamljena, brat in deklica sta padla na tla. One-sveščenka se je kmalu zavedala.
Nekoliko huje je bilo pri Javorškovih, ki so sosedje gostilničarja Scverja. Skoraj ob istem času je udarila strela skozi streho in dimnik v kuhinio. Javorškovi stanujejo v hiši posestnika Paka. Ravno ob času neurja je domača gospodinja pripravljala obed na štedilniku. Pri štedilniku je sedel na zaboju 13-Ietni domači sin Alojzij, na drugem koncu kuhinje pa sta bila njegnva brata, od katerih je prvi star 10 let drugi pa 7. Strela je udarila skozi streho, razbila opeko in oplazila 13-letnega Alojzija S stropa se je vsulo precej ometa Vse štiri, ki so bili v kuhinji, je vrglo na tla. Alojzij pa jc bil omamljen in so ga morali obuditi k zavesti. Nato so ga prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico, ker jc precej ožgan na glavi in ima tudi lase vse osmojene. Sredi bliska in groma je padala danes tudi prva letošnja toča, ki je bila debela kakor lešnik. Toča je padala v Mariboru, Kamnici, Košakih, Studencih in po drugih okoliških naselbinah, niso pa prizadeti na primer v Pekrah. Seveda so zaradi toče precej | oškodovani sadovnjaki in vrtovi. Pomladi | je kazalo, da bo sadna letina prav dobra, toda najprej dolgotrajno deževje, zdaj pa še toča sta izglede za dobro rtetmo v teh i krajih uničila.
Zvezda se pripravlja
Spomenik blago pokojnemu Viteškemu kralju bo delo velikega stila, da bo Ljubljana lahko ponosna nanj
Ljubljana, 24. maja
Naša Zvezda ie vsa preorana in izpre-menjena. V osrednjem prostoru, kjer bo stal kraljev spomenik, je padlo lepo število častitljivih kostanjev, stara vremenska hišica, poslopje javnega stranišča, a tudi veliki plinski svetilnik na križišču prejšnjih alej je konec vzel. Ves park je krog in krog ograjen in so se morali stalni obiskovalci — penzionisti začasno umakniti na klopi zunaj ograje.
Počasi rasejo obrisi na novo preurejene Zvezde. Aleje bodo poslej tekle prav tako v diagonalah, vendar v povsem izpreme-njenih drugam prestavljenih oseh. Na nekaterih krajih bo odpadlo dokaj sveta na račun predvidene razširitve cest. Tako se bo cesta pri Uršulinkah razširila na 16 metrov, spodaj, pri kinu Matici, pa za tri in bo segalo cestišče prav do prve vrste kostanjev v Zvezdi, kjer ie zdaj hodnik za pešce. Poslej bo hodnik tekel za kostanji. Iz Tivolija vozijo zdaj ilovnati material za ureditev nasadov, prestavljajo kanale in izravnavajo osrednji prostor pred bodečim spomenikom, ki je širok 45 metrov. Na vsaki strani bo urejena zelenica, ki bo vrtnarsko oskrbovana in negovana. Odkopali bodo v bližnih dneh že pozabljeni vodnjak s talno vodo. ki leži na mestu sedanjega vodovodnega stebra s pipo. Ta vodnjak je svoje dni z imenitno vodo oskrboval domala vše nekdanje Kapucinsko predmestje. Tudi danes bo lahko
v primeru eventualnega porušenia glavnega vodovoda mnogo koristil.
Temelji za spomenik so zabetonirani in postavljajo betonsko ogrodje štierimetr-skega podstavka. Železne mreže ogrodja, ki štrle v višini bodočega podstavka, vzbujajo pozornost številnih gledalcev. Spodai bo okrog spomenika postavljena plošča, na tej plošči šele prizma. Plošča bo pol metra dvignjena od tal in se bo lahko na njej sedelo. Lik na konju bo visok 6 metrov, na vsaki stremi Pa bo stal bronast relief, ki bo predstavljal Vojno in Mir. Ves podstavek bo grajen iz bukovač-kega granita, nalomljenega blizu rojstnega kraja pok. kralja. Prepeljali ga bodo iz Beograda. Lepo politiran na zunanji strani, bo dajal prekrasno sivkasto-zeleno barvo. Zanimivost posebne vrste bo betonska cev. ki bo izpeljana v notranjosti podstavka. Vanjo se bo iztekala voda. ki se bo nabirala ob dežju v žlebovih na vrhu podstavka ter se skozi cev iztekala v ponikalnico. S tem bo torej odstranjena škodljivost vremenskih neprilik, ki spomenik mažejo in zajedajo. Podobne naprave menda nima še noben spomenik, ne blizu ne daleč.
Kako impozanten bo cestni spimenik, lahko vidimo iz dejstva, da bo potrebno zanj 27 vagonov materiala. Samo figura tehta 8000 kg, ves spomenik pa celih 270.000 kg! V resnici bo Ljubljana lahko ponosna nanj.
Ropar iz černetove draguljarne prijet
Med drugim je odnesel za blizu l£io.ooo din damskih in za 80.000 moških ur — Plen je policija našla pri njem
na zasledovanje. Kakor je izprva izgledala vsa stvar precej zamotana, so sj kmalu pokazali prvi znaki sledu za zlocmcem. G. Černc je storilca opisal zadost natančno. Na blagajni so bili posneti popolnoma ohranjeni prstni odtisi vlomilce Našfli so tudi kos zavijalnega papirja papirne trgovine Tičar in v tej smeri je naprej tekla preiskava. Prodajalka v trgovini je v resnici opisala zunanjost ncznanca. ki se je malo pred storjenim zločinom mudil v trgovini in kupoval papir za z&vijanje. Na podlagi informacij iz registrature prijavljenih oseb in kriminalne razvidnice je policija že zasumila. da jc storilec nemara neki Kavčič, po poklicu kuhar iz mariborskega okrožja, ki je pred nedavnim prišel v Ljubljano in sc mudi nekje v mestu. Bil je tudi že večkrat kaznovan zaradi vloin-nih tatvin. Pričel se je intenziven lov za tem človekom Na prijavnem uradu so povedali, da je bil nekaj dni priglašen na Ambroževem trgu 1, vendar jc tisto stanovanje kmalu zapustil in poslej izginil brez sledu. Povpraše%-anja so prinesla dejstvo, da se Kavčič večkrat preoblači in sploh izpreminja zunanjost, si natika očala iz-preminja hojo itd. Zasledovalci kljub tež-kočam niso obupali, marveč so še bolj temeljito nadaljevali preiskavo Povečane so bile straže, strogo zastraženi vsi izhodi iz mesta in poostrena jc bila kontrola vseh sumljivih oseb v policijskem okolišu.
Potlej se je nadoma vsa stvar čez noč razjasnila. Dan pred praznikom je prejela policija obvestilo, da je bila v neki hiši na Poljanski cesti najdena prtljaga s sumljivo vsebino, to se pravi, veliko število zlatih predmetov in dragocenosti. Kovčeg z zlatnino je prinesel neki moški spravit, dne 20. t. m. Zdaj je bilo očitno, da je storilec Kavčič, saj je zlatnina iz Černetove draguljarne. Opis lastnika prtljage se je docela strinjal z opisom vlomilca, Kavčiča, za katerega je medtem policija na podlagi informacij pri mariborski policijski upravi že dognala, da je pravi storilec, saj so fotografski posnetki in daktiloskopski izkaz mariborske policije to jasno potrdili.
Vest o najdbi zlatnine je policija v interesu nadaljnje preiskave čuvala zase in čez praznik budno stražila, kajti lastnik jo bo vendar danes ali jutri moral dvigniti. Davi ob polosmih je prišel V veži hiše na Poljanski cesti sta čakala v zasedi dva detektiva. Vstopil je visok moški, ki sta ga takoj spoznala: bil je Kavčič. Planila sta jadrno k njemu z naperjenima samokresoma. »Roke kvišku«. Vlomilec se ni prav nič upiral, saj ga je nepričakovano razkrinkanje pošteno zmedlo. Na policiji so ga podrobno preiskali in našli pri njem stotak in strašilno pištolo za pse, ki je čisto podobna pravemu browningu. S tem neškodljivim orožjem je najbrže ostrašil Černeta. Aretiranec svojega zločinskega dejanja ni tajil. Zagovarjal pa se je z brezposelnostjo, ki da je kriva njegove zablode. Zlatnino so našli še vse, prav tako tudi gotovino 8.000 din. ki jo je pa iz previdnosti spravil pri nekem posestniku v Guncljah pri Št. Vidu.
Storilec Franc Kavčič je rojen leta 1895. v Desnjaku pri Cezar:evcih v ljutomerskem okraju. Po poklicu je trgovski pomočnik, po vojni pa se je izučil tudi za kuharja in jc tudi za ta poklic večkrat iskal zaposlitve. Kavčič je bil že štnikra: kaznovan zaradi raznih deliktov. V večletnem zaporu jc imel dost' prilike za izpopolnjevanje v družbi izkušenih razbojnikov Ljubljanska policija ga ni imela v stalnem seznamu, ker se je Kavčič udejstvoval le v mariborskem policijskem okrožju od leta 1925. naprej. — Zaplenjeno ukradeno zlatnino so na policiji, lepo razstavljeno in urejeno, še fotografirali Plen je bil kaj bogat in številen: 96 ziatih ženskih ur po 1.500 din, 30 zlatih moških ui po 3 000 din in še lepo število zlatih prstanov zapestnic, verižic, obeskov z dragimi kamni v skupni vrednosti okrog četrt milijona. Vse ukradene stvari z denarjem vred bo dobil g. Černe seveda vrnjene. Kavčiča zdaj zaslišujejo in bodo nemara prišli na dan še kakšni njegovi neodkriti grehi V nekaj dneh bo izročen sodišču v nadaljnje postopanje, to se pravi, v kazen in pokoro.
Kje bo stala meščanska šola v Litiji?
Rešitev naj bo v korist trgu in davkoplačevalcem
Ljubljana, 24. maja
Drzen roparski napad v juvelirski trgovini Ludvika Černeta v Wolfovi ulici, ki se je zgodil v ponedeljek sredi dneva, je do danes vzbujal živahno zanimanje in mnogotero ugibanj med prebivalstvom. Govorilo se je marsikaj, tako naprimer, da je bil zlikovec najbrž od nekje 1 juga in da je tja doli odnesel plen. Da ga bodo pač težko dobili, ker mora imet najbrž zelo dobre zveze, če ž^ itak ni član nemara kakšne dobro organizirane mednarodne tolpe, ki je samo mimogrede malte porogovi-ilil po Ljubljani. Danes se :e bliskovito po mestu raznesla nepričakovana vest. da so storilca že ulovili in da Ljubljane od zločina naprej sploh ni zapustil V resnici se je posrečilo ljubljanski policiji po komaj nekaj dni trajajočem temeljitem in vsestranskem zasledovanju do kraja odgoneti-ti vlom, da zaslužijo organ, kriminalnega
oddelka za svoje res uspešno in spretno izsleditev vso pohvalo in priznanje.
Takoj po vlomu se je policija pod vodstvom g. Zajdele in Lovrečiča odpravila
Litija, 24. maja Kje bo stala meščanska šola v Litiji? To je vprašanje, ki je med prebivalstvom naše občine zelo pereče kljub temu. da so naše misli v glavnem osredotočene na zunanje velike dogodke. Posebno pa to vprašanje zanima vse one, ki jim je procvit meščanske šole v resnici pri srcu ter v enaki meri razvoj in napredek trga
Kakor je »Jutro« že poročalo, je bil pred kratkim ponoven komisijski ogled za določitev stavbišča Gospodje občinski odborniki so vodili komisijo po vseh dobravah na levem in desnem bregu Save. Ie na trg sam so popolnoma pozabili. Tudi so pozabili, da se take stavbe ne gradijo niti ne vsakih dvesto let Vse kaže. da zadeve niso dovolj premislil' ali pa nimajo razumevanja za stvar Dalo b; se govoriti celo o pomanjkanju čuta odgovornosti. Žalostno je to, tembolj žalostno, ker se ne moremo otresti vtisa, da se tako gradnja meščanske šole kakor razvoj trga nekje namenoma zavirata. Edino mogoča smer razvoja trga je od sodišča po litijskem polju proti Grbinu. Naši predniki so to smer s postavitvijo sodišča in osnovne šole na-značili, toda so pri tem storili veliko napako s tem da so pročelja stavb obrnili od solnca Če b' postavili na .stem mestu poslopje sodišča m osnovne šole s čelom proti vzhodu, bi v teku 35 let, odkar stoji sodišče, danes že stala na litijskem polju nova solnčna Litiji. Sedaj se nudi prilika, da pogreško naših prednikov popravimo, na ta način da postavimo meščansko šolo na parcelo nasproti osnovni šoli. Tako se odpre možnost razvola trga pc litijskem polju. To je želja občanov in tržanov.
Kamor koli drugam bo postavljeno novo poslopje, bo storjen neodpustlj^v greh. Interesi kakega posameznika gostilničarja se morajo brezpogojno podrediti koristim splošnosti
Napačno je, da o takih stvareh odločajo ljudje, ki nimaio interesa ne za razvoj meščanske šole niti ne za napredek trga, predvsem pa ne ljudje, ki nimajo namena stalno prebivati v kraju To zadevo bi morali prepustiti v odločitev tržanom davkoplačevalcem kot prvim interesentom, kajti je vprašanje, kedaj in \ katerem stoletju se bo spet nudila prilika že omenjeno napako naših prednikov popraviti. Iz napak se učimo. To pravilo b' morali ravno v tem primeru upoštevati gospodje občinski odborniki. Čujemo namreč, da hočejo novo poslopje za meščansko šolo postaviti na dobravi nad Grbinem To stav-bišče je absolutno neprikladno in neuporabno ter ga ravno tako odločno odklanjamo kakor stavbišče na dobravi na levem bregu Save. Gospodje niso prav nič premislili, da na dobravi ni nit' dobre pitne vode, niti primerne ceste do parcele, ni kanalizacije za odtok fekalij in. kar je glavno, gospodje niso prav nič mislili na davkoplačevalce. Na dlani je. da bo gradnja na dobravi znatno, da občutno dražja kakor pa na parceli nasproti osnovni šoli. Ta parcela ima vse pogoje za veliko in reprezentativno stavbe in nam je zato nerazumljivo, zakaj jo odklanjajo. Na to vprašanje naj nam možje iz občinske ga odbora odgovore, pa bomo na jasnem, kdo je tista coklja, ki zavira zidavo poslopja meščanske šole in z njim razvoj trga.	Franci Lajovic.
Najslavnejši predstavnik francoske filmske umetnosti
JEAN GABIN
v največji in najboljši svoji kreaciji »Le jour se leve«
Velika ljubavna socijalna drama. Borba dveh moških za ljubezen in srce ženske, ki jo ljubita oba moža na svoj način ...
DANES ob 16., 19. in 21. uri.
Dani se...
Kino Union — tet 22-21
»Popotnik« in prosvetna vzgoja naroda
Resnost časa in dogodkov zahteva, da se ves naš narod strne v eno samo celoto odločnosti in sloge. Zdi se, da mnogi ne čutijo te potrebe. Pojavljajo se krivi preroki, ki iščejo krivcev nemorale, gospodarskega. zastoja, bede in kulturne zaostalosti našega podeželja v učiteljskem stanu. »Učiteljstvo je zlo za naše ljudstvo in našo deželo«. Po svojevrstnih načelih in pojmih o poštenju naj bi bilo učiteljstvo skupen imenovalnik za vse zlo, ki je zaradi splošnega razvoja razmer v Evropi zadelo tudi slovenskega kmeta.
Ti otipljivo krivični in očitno nekulturni napadi pa našega učiteljstva ne begajo in ne vznemirjajo. Kljub vsem težavam in neprilikam je slovensko učiteljstvo v zadnjem času še poglobilo svoje delo in ga brez hrupa, v tihem naporu energij navezalo na resnične potrebe našega naroda. Eden izmed dokazov dela, razvoja in kulturnih stremljenj slovenskega učiteljstva je dvomesečnik »Popotnik«, ki ga izdaja JUU za svojih 3600 članov. To kvalitetno glasilo naše pedagoške kulture je mnogo več, kakor so običajni »stanovski« listi in časopisi, zato ni namenjeno samo učiteljstvu, marveč vsem, ki se resno zanimajo za vzgojna in sploh kulturna vprašanja. Zato je »Popotnik« vreden, da ga čita čim širše kulturno občinstvo izven učiteljskih vrst.
»Popotnik« je nastal pred več ko pol stoletjem iz naših živih kulturnih potreb. Kljubujoč vsem nevšečnostim časa je po-
gnal iz zdravih korenin na domačih tleh in se v šestdesetih letih svojega razvoja in rasti izpopolnil v resno vodilno pedagoško revijo. Preko popularizacije radikalnega herbartizma osemdesetih let ga je Pavle Flere razvil v glasnika znanstvene pedagogike prve poprevratne dobe, nakar ga je uredniški triumvirat (dr. žgeč, Osterc, Vrane) vodil na barikade slovenskega radikalnega šolsko-reformnega po-kreta, a Matija Senkovič zopet v didaktično umirjenje na podlagi demokratičnih pedagoških načel.
Na pragu v 61. letnik ga je novi urednik, šolski nadzornik Ernest Vrane postavil na kompleksni sistem. Prosvetno-šolska vprašanja so v na,jožji zvezi z obče družbenimi in kulturnimi slovenskimi problemi, zato je prva dvojna številka posvečena naši vaški šoli, ki v zvezi z našo novo notranje politično problematiko doživlja možnost globlje reforme. V tej številki se kažejo vsi mnogovrstni in zapleteni problemi demokratične ureditve ljudskega šolstva, ki je splošna in obvezna vzgojevalnica in izobraževalnica za ves narod, zato ne smejo in ne morejo biti odločilne zahteve poedinih slojev, kakor so si to zamislili v svoji resoluciji svetniki kmetijske zbornice. Glede na težke življenjske razmere vaških otrok postaja šolsko vprašanje od dne do dne izrazitejše socialno vprašanje. Nujno je, da postavimo šolskega otroka v središče narodnega zanimanja, kajti v današnjih razmerah je
vsako vzgojno in izobraževalno delo izredno težko in šolski uspehi postajajo vsak dan bolj problematični. Zakaj? Vprašanje kruha in demokracije ni bilo nikdar tako napeto in potrebno pozitivne rešitve, kakor je danes.
Tretja in četrta številka »Popotnika« je namenjena problemom hribovskih niže organiziranih šol. Tam žive večinoma siromašni ljudje, ki ljubijo svojo zemljo, čeprav sta glad in bolezen prepogosta gosta v njihovih bajtah. Skoraj polovica slovenskih učiteljev službuje po teh »visokih« šolah. Vključeni v ljudsko življenje, daleč od vsakega prometa in svetovnega dogajanja, razumevajo ti učitelji potrebe in težnje ljudstva ter mu skušajo povsod pomagati. Tudi v hribovske in planinske eno, dvo in trirazredne ljudske šole prinaša »Popotnik« sodobne pedagoške izsledke. tisoče se vzgoje najširših narodnih slojev, malih kmetov in kočarjev. Tudi v tej revščini je treba dvigniti speče tvorne sile ter jih pripraviti za krasnejšo in boljšo bodočnost, saj ima tudi to zapuščeno ljudstvo pravico, da se v svobodni domovini dvigne kulturno, gospodarsko in socialno.
Mesta, predmestja in večja naselja imajo višje organizirane včasih krasno urejene osemrazredne šole, ki dosezajo ponekod 20 oddelkov. Te naše šole so ponos in viden dokaz visoke splošne izobrazbe Slovencev, zato jih naši bratje z juga s priznanjem občudujejo. Kljub vsemu prizadevanju pa te šole še vedno niso dovolj vključene v mestno, predmestno, industrijsko ali kmečko okolje. Mnoge še s svojimi zakoni, tradicijami, pravili in pravilniki životarijo brez srčne vezi s svojo okolico kot izolirani otoki sredi današnjega razgibanega življenja. Problemom prilagoditve mestnih in sploh višje organiziranih šol je posvečena peta in šesta skup-
na številka »Popotnika«. O stvarnem delu slovenskega učiteljstva za prosvetni in gospodarski napred ek našega naroda najbolj pričujeta sedma in osma številka, ki sta tudi izšli v skupnem zvezku. Ob tu navedenih dejstvih se vsi strupeni in demagoški napadi razbijejo v prazen nič. Učiteljstvo je žrtvovalo največ svojih materialnih in moralnih energij za povzdigo najširših narodnih slojev. Rešilo je slovensko kmečko ljudstvo pred analfabetizmom v najširšem pomenu te besede, slovenska ljudska šola je služila vsemu narodu kot osnovni temelj narodne izobrazbe in kulture, zato je naše učiteljstvo upravičeno ponosno na svoje delo. Vedno ga je vodila nezlomljiva vera v svetost njegovega poslanstva, zato nam preglednica razvojnih faz udejstvovanja učiteljskih generacij kaže zavidanja vreden vzpon od »mežnarstva« do sodobnosti ustrezajočega resnega delavca.
Pri teoretskih in praktičnih »celostno« zajetih razpravah se v »Popotniku« udej-stvujejo predvsem ljudskošolski učitelji sami: Dolgan, Hudales, Jandl, Jurančič, Majhen. Mencej, Ledinek. Kocbek, Kont-ler, Kolar, šegula, Vanda. Iz celotne letošnje revije se zrcali preglednost velikih delovnih naporov slovenskega učiteljstva v njegovem najresnejšem stremljenju, da bi sodelovalo pri graditvi lepše bodočnosti našega naroda. »Popotnik« izhaja brez vsake javne podpore ali subvencije in se vzdržuje samo iz sredstev učiteljske organizacije. Zavednost slovenskega učiteljstva, ki skrbi v obliki kulturnega davka za razvoj in napredek domače pedagoške književnosti, je živ dokaz vztrajnosti, discipline in kulturne orientacije vseh učiteljskih generacij. Ker je učiteljstvo v odvisnosti in povezanosti z družbeno ekonomskimi razmerami, se sočasno z družbo neprestano izpreminja in izpopolnjuje. Družbeni na-
predek trka brez nehanja na šolska vrata in zahteva, da se mu na stežaj odpro. Konservativne sile pa se temu napredku upirajo, ker hočejo, da bi bila šola odrezana od resničnega življenja in podrejena samo njihovemu sistemu. Tu je vzrok »živčnosti« onih, ki jim dejansko ni nič pri srcu resnična prosvetna in sodobna izobrazba slovenskega podeželja.	—k
Izkušnje g. Rog&za
Bivši član ljubljanske drame in dolgoletni član Narodnega divadla v Pragi g. Zvonimir Rogoz je minule dni končal svoje gostovanje na deskah vodilnega slovenskega gledališča. Čeprav smo mu vsi nekoliko zamerili, da je skočil iz Hamleta v Ne-stroyevega Bobka, je vendar po sodbi občinstva in tudi po sodbi večine gledaliških poročevalcev odlično izpričaj svoj igralski sloves. Njegov Hamlet je osvojil naše občinstvo, ki je napolnilo gledališče pri vseh predstavah te, pri nas najbolj priljubljene Shakespearove mojstrovine. G. Rogozu je občinstvo pri vsaki predstavi izražalo v jasni, vsakomur očitni obliki svoje priznanje in hvaležnost za užitek, ki ga je nudil s Hamletom.
G. Rogoz je zapustil Ljubljano z izkušnjami, ki sicer niso ne nove in ne presenetljive. Ljubljana ga je po svoje obrcala in mu dala občutiti, da je bil neki njeni kliki nevšečen gost. Ta klika mu je za slovo spletla v ljubljanske vence nekoliko v žolč namočenega trnja.
Zlasti iz člankov v dveh listih smo izvedeli, da ljubljansko občinstvo, ki je hvalilo g. Rogoza, prav za prav nima okusa in tudi ne pravega pojma o tem, kaj je igralska »kunšt«. To je sicer porazno, če pomislimo, da je raven naše drame priznano visoka in da vsi poglavitni umetniki, ki predstavljajo umetniško višino
DomaČe vesti
Marsikomu
»Noben jetični brez bolniške postelje!«
(Geslo protituberk. tedna) Ob koncu pomenljivega smo tedna in zdaj je čas, prijatelj, da se vprašaš: Mar storil sem dolžnost ln se oddolžil po svoji vesti in močeh? —
Mar sem s prispevkom, mene vrednim, vlil kanec vere v srca bedna sobratov bolnih, sester siromašnih za rast in zdravje naših korenin, za ohranitev zrelih, a s kaljo v telesih, ki jim, v nemoči zapuščenim, preti predčasno žalostni pogin? —
Povsod si jo srečaval to mladino, ki prva zna, kaj ji je lastno zdravje, vso nasmejano, vedro z listki: »Prosim!«
Vsi trgi, vsa križišča, cest so jo družila pod geslom tedna našega, to zlato mladež, to kleno zrnje z listki: »Prosim!«
In ti si se odkupil z dinarjem, pa listek kakor fant, ki gre z nabora, kot vidno znamenje, da je potrjen, zataknil za klobuk ali pripel na prsi.
Prijatelj, nisi se oddolžil ne odkupil, ker si obdarjen z gmotnimi zakladi, a z majhno dušo.
Srce pobaraj, ki ne vara, in to poreče ti, da si se z vidnim znamenjem potuhnil, skril med one revne, ki so, polo-
[živši dinar, priznanje za storjeno delo odklonili in strgali pobotnico. —
Srce pobaraj! Ono ti poreče, da si kljub vsem zakladom slabič in nepotrjen, nepriznan.
In če, prijatelj, kri ti šine v lica in sram premaga nebogljeno dušo: dejanje vredno tvojega imena In blagostanja naj te poveliča, ker Praznik velikega tedna ne gre k zatonu še in bo žarel iz dneva v dan, dokler njegovo geslo ne zatemni od srečne izpolnitve! —
Joža Bekš
A-.-" ' .-''..''n ,•*;■"• •, . ■>■
*	Nova revija Jadranske straže. Znana in cenjena je vsebinsko obilna mesečna revija »Jadranska straža«, ki io že dolga leta izdaja istoimensko društvo. IzvTŠilni odbor JS v Splitu se je letos odločil za izdajo še posebne revije, ki nai bi bila po svoji cenenosti dostopna najširšim slo-rem, da bi ideja našega edinega pomorsko-obrambnega društva zajela ves narod. Tudi nova revija nosi ime »Jadranska straža« in je izbor najboljših in najvažnejših člankov iz treh številk v uvodu omenjenega mesečnika. Nova revija, katere prva številka je že izšla, bo torej tromesecnik in bo izšla v štirih številkah na leto. Prva številka, ki ima obliko velike osmerke. šteje 40 strani izbranega štiva in slik. Enake bodo nasledne tri številke. Celotni letnik stane 12 din, ki iih je treba plačati v naprej. Izdajatelj je razposlal prvo številko revije na mnoge člane in prijatelje JS. pa iih zdaj vljudno prosi za takojšnje nakazilo naročnine, odnosno za vrnitev revije, kar pa upa. da se ne bo zgodilo, ker slovenska iavnost visoko ceni in upošteva plemenita prizadevanja Jadranske sftraže.
*	Slovenski nesamostojni zobni tehniki bodo razstavili svoja dela na letošnjem velesejmu (od 1. do 10. junija) pod pokroviteljstvom gospoda bana dr. Marka Natlačena. Društvo zobnih tehnikov _ za dravsko banovino v Ljubljani priredi o priliki 301etnice svojega obstoja razstavo zobotehničnih del na ljubljanskem velesejmu. Zobni tehniki žele s to razstavo prikazati širšim ljudskim slojem način izdelave zobnih nadomestil, s katerimi se lahko izpopolni pomanjkljivo zobovje. Na to obče koristno razstavo, katere ogled bo breziplačen in bo prva te vrste v Jugoslaviji in na Balkainu. že danes opozarjamo.
*	Enotno dobrodelno društvo naj bi se ustanovilo v Zagrebu. Tako se glasi predlog Društva za olepšavanje mesta Zagreba, ki že dalje časa proučuje socialna vprašanja doma in na tujem in je prišlo do prepričanja, da se dajo vsi medsebojno ozko zvezani problemi rešiti edino s pomočjo enotnega nadzorstva in sicer na ta
Muzikalna atrakcija ▼ stila največjih glasbenih filmov »Plešem za tebe«, »Rosalie« in »Ljubimci«. Film divnih havajskih melodij ln očarljivih plesov. tf t *f k T C* V 1? M A m V Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri.
PREMIERA DANES! HAVAJ&Kli N U C I KINO SLOGA, teL 27-30
V glavni vlogi: ELEANOR POWELL, kraljica plesov, nepozabno dekle iz filma »Broadway Melody«. Prekrasna ljubavna romanca iz čarobnega havajskega otočja ob zvoku havajskih kitar in nežnih ljubavnih pesmi v divni mesečini
Letos najlepši francoski film IZGUBLJENI RAJparadis perdu*
FERNAND GRAVEY nepozabni star iz ameriškega filma »Veliki valček«. MARIA PRESSLER — nova DanieUe Darieux. Problem »Je 11 oče v pravu zbog svoje sreče, zrušiti življenje svoji hčerki«. Prekrasna, nepozabna vsebina. Ob 16., 19., 21. uri
PREMIERA DANES V KINO MATICA, tel. 21-24
K/HITRO, C r STO /P OCENI V DROGE RIJ I >
JV.KANC,
ZALOGA FOTOMANUFAKTURE
L J UBLJANA N E BOT1ČN I K
s Z ljubljanske univerze. Na predlog prosvetnega ministra in z ukazom kr. namestnikov so postavljeni na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani: dr. Boris Fur-lan za rednega profesorja na pravni fakulteti II./2., dr. Alojzij Odar za rednega profesorja na bogoslovni fakulteti II./2., inž. Feliks Lobe in dr. Salvislav JenčiČ pa za redna profesorja tehniške fakultete
n-/2.
9qwfi
y „sle/temisi9
iepraui z slabovidnimi aan Hi skozi življenja.
način, da se uvede socialno poverjeništvo za vso banovino Hrvatsko. Kakor drugod je tudi na Hrvatskem polno različnih dobrodelnih društev, razen tega morajo posamezni uradi s policijo vred skrbeti za pobijanje revščine, beračenja in prostitucije. Ce bi se vsa ta društva in ustanove zedinile, bi nova ustanova gotovo lahko pravično skrbela za tiste ,kl so pomoči resnično potrebni, razen tega bi rživala večjo podporo prebivalstva kakor posamezni drobci. V okviru zamišljenega so-cijalnega poverjeništva naj bi se ustanovilo enotno dobrodelno društvo s centralo v Zagrebu ter s podružnicami v več-
*	Šolska vodstva opozarjamo na letošnji pomladanski ljubljanski velesejem. ki bo od 1. do 10. junija. Velesejem bo v svojem splošnem delu obsegal vse glavne panoge industrijske proizvodnje, pa tudi domača obrt bo prav lepo zastopana. Posamezne stroke bodo razporejene takole: Strojna in kovinska industrija, fina mehanika. radio in elektrotehnika, razsvetljava in kurjava, bicikli. vozovi in šport, poljedelski stroji in orodje, mlini, lesna industrija, pletarstvo, ščetarstvo, igrače, tekstilna industrija in konfekcija, klobu-čarstvo, čipkarstvo, usnje in konfekcija, papir in pisarniške potrebščine, kemična industrija, fotografija, elektromedi cinski aparati, živilska industrija, stavbarstvo, glasbila, steklo, porcelan, keramika, bižu-terija in razne novosti. Posebne razstave bo tvorilo: pohištvo, stanovanjska oprema, avtomobili in motorna kolesa, mala obrt. Nadvse delavna ljubljanska Zveza gospodinj bo priredila razstavo »Naša vsakdanja hrana«. Mestna občina ljubljanska priredi razstavo o zaščiti pred napadi iz zraka. Obe ti razstavi sta posebno aktualni. Nekai povsem novega bo razstava zobne tehnike, kakršne v Jugoslaviji in na Balkanu sploh še ni bilo. V okviru tujskoprometnih razstav bo prikazala Jugoslavija in — prvič pri nas — tudi Bolgarija. Šolskim vodstvom priporočamo da za majniški izlet popelje mladino na ogled ljubljanskega velesejma od 1. do 10. junija.
*	Ali se v Tvojo družino, v družino Tvojih sorodnikov ali prijateljev doslej še ni vtihotapila jetika? Zahvali ljubega Boga, če je temu tako, vendar pa ne pozabi, da je usoda nepreračunljiva in da pri svojih sklepih ne izbira. Ako se v protitu-berkuloznem tednu še nisi oddolžil, kupi pri najbližnjem poštnem uradu takoj položnico za 25 par, zabeleži nanjo račun štev. 15-531, naslovi jo na »Protituberku-lozno zvezo« v Ljubljani ter nakaži za pro-tijetično borbo primeren znesek. Protitu-berkulozna zveza je trdno uverjena, da se seznam z imeni premožnih oseb, ki so v protituberkuloznem tednu odklanjale nakup nabiralnih listkov ali pa prispevale le malenkostne zneske, ne bo povečal in to tem bolj, ker bi bilo to v sramoto slovenski kulturi. — Protituberkulozna zveza v Ljubljani,
*	Kaj bo obsegala »Razstava o zaščiti pred napadi iz zraka«? V glavnem bo imela dve skupini, t j. aktivno obrambo in pasivno obrambo. Aktivna obramba so protiletalski topovi in strojnice, prisluškovalni aparati, reflektorji ter pripadajoči voeni park. Pasivna obramba pa bo imela na-
* Petdesetletnica pravniškega društva v Beogradu. Juristi beograjske univerze bodo danes -r dvorani pravne fakultete proslavili 501etnieo ustanovitve študentskega pravniškega društva, ki je eno izmed najstarejših združenj v Jugoslaviji ter je mnogo pripomoglo k napredlku pravnih študijev. Večina današnjih profesorjev beograjske pravne fakultete je izšla iz tega društva.
Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Sokolstvo za narodno obrambo
Vsemu članstvu in naraščaju ljubljanskih sokolskih
društev
Bratje! Sestre! Akcijo naše pripravljenosti za obrambo naših pravic, ki smo jo prepričevalno dokazali na nedavnem našem zboru, moramo nujno nadaljevati in poglobiti. To nam narekuje resnost današnjih dni, je pa tudi v smislu in v dubu poslanice našega vrhovnega vodstva Saveza SKJ.
Kot drugo važno in neodložljivo dejanje v nizu ukrepov za našo pripravljenost in s tem za našo varnost moramo izvršiti nemudoma naslednje:
1.	Vse članstvo in ves naraščaj, ki niso vojaški obvezniki, se mora zgla-siti v pisarni svojih društev, kjer bodo prejeli nadaljnja navodila v duhu sokolske pripravljenosti.
2.	Vsak član, vsaka članica, vsak naš naraščajnik in sleherna narašcajni-ca morajo imeti predpisano sokolsko legitimacijo: kdor jo pa že ima, jo mora dati uveriti pri svojem društvu, sicer postane neveljavna.
Glede dneva in časa pric.ikujle posebnih navodil od svojih društev.
Zdravo!
Meddruštveni odbor ljubljanskih sokolskih društev.
ljubljanske drame, delujejo vsaj že deset let na njenem odru. če vzamemo, da večina občinstva, ki se je v svoji nevednosti in gledališki nevzgojenosti ogrevalo zaRo-gozovega Hamleta, obiskuje tudi že deset let našo dramo, tedaj se vsiljuje logični sklep, da je umetniško-vzgojni vpliv domačih igralcev minimalen. čut za razločevanje vrednot igralske umetnosti je prav kakor božja milost dan samo nekaterni-kom. Da ni med njimi — v očeh avtorjev navedenih sestavkov — »dnevna kritika«, ki je s publiko vred »hvalisala« Rogozo-vega Hamleta, se razume ob sebi. Med kritiki in kandidati za kritike, ki se vedno delajo, kakor da so največji adepti, velja že od nekdaj znano pravilo: »Ote toi, que je m' y mette.«
G. Rogoz se je med tem deset let udej-stvoval v Pragi, enem največjih gledaliških središč srednje Evrope. Je član ansambla. ki ga uvrščajo Čehi če ne na prvo, pa vsaj na eno prvih mest. Ne trdimo, da zavzema g. Rogoz v tem ansamblu najod-ličnejše mesto. Toda biti tujeroden človek in ostati celo desetletje član ansambla, v katerem ima tudi umetniška selekcija neko besedo, pomeni že samo po sebi, da se je g. Rogoz uveljavil z nekimi umetniškimi kvalitetami. Pri tem niti ne upoštevamo njegovih uspešnih nastopov v filmu. Z druge strani smo sami opazili, da so mnoge odrske stvaritve g. Rogoza dosegle lepo priznanje vodilne praške kritike, katere sposobnost bržčas ne zaostaja za sposobnostjo najsposobnejših gledaliških adeptov v slovenskih Atenah.
G. Rogoz se je moral sedaj vrniti v Prago s spričevalom, da je prav za prav gledališki rutiner. S tem »slovesom« je šel nekoč iz Ljubljane in nesrečni Cehi ga niso celo desetletje spoznali in razkrinkali, kakor so ga v nekaj dneh novi in stari ljubljanski gledališki detektivi. Le-ti imajo posebna, matematično natančna merila za razločevanje »rutine« in »doživljanja«. Erav zaradi tega ni pri nas sploh nobene-
ga rutinerja; vse je samo doživljanje. Hva- ^ kaj novega, češki kritik se tudi pohvalno la bogu: pri nas je taka popolnost, da ni f izreka o prevodih, ki jih je delno primer-
več mogoče postaviti niti pike na i.
Ali imajo članki v slovo g. Rogozu kakšno zvezo s tistimi pismi, ki so jih prejeli nekateri in ki so takoj v začetku in-tonirala staro popevko o rutini in rutiner-ju, tega ne vemo. Ne moramo se tudi spuščati v prerekanje o »rutini« in »doživljanju«, ker nimamo za to tistih matematično natančnih meril, kakor jih imajo razni adepti. Ugotovili smo samo, da ljubljanske kl%e niti v teh časih ne marajo spremeniti svojih manir in svojega tona. G ima eno izkušnjo več.
Rogoz
Zapiski
Češki glas o slovenski poeziji. V praškem dnevniku »češke slovo« z dne 19. t. m. je izšla ocena antologije slovenske lirike v češkem prevodu, ki smo jo pred nekaj dnevi obširneje prikazali v okviru naše rubrike. Oceno je spisal znani literarni znanstvenik in kritik prof. Bohumil Mathesius. V svojem članku izreka priznanje organizatorju češko-slovenskih kulturnih stikov dr. Otonu Berkopcu in pesniku Josefu Hori. O slovenski liriki pravi, da razodeva poleg evropskih vplivov tudi originalne korenine, ki so v velikem delu ljudskega in popevkarskega značaja in ki iz njih poganja slovenska lirika. Malo, zelo malo radosti, pa tudi mirnega na-strojenja je v teh verzih. Uporni, udarni ton kakšnega Golie, Klopčiča, Jarca in Gradnika vpliva osvežujoče in kaže prelom v novo doživljanje sveta, prelom, glede katerega bi bilo prav, če bi ga slovenska poezija še razširila. Drugi izraziti znak naše poezije, kakor ga opaža češki kritik, je poleg tragične atmosfere nje jedrnatost, dalje nekaka treznost v besedah in čvrsta zakoreninjenost v domači tradiciji. Glede forme sodi Mathesius, da razodeva še najmanj pridobitev in meni, da bi utegnilo polje svobodnega verza z mnogimi svojimi prednostmi odkriti slovenski poeziji marsi-
jal z izvirnikom in ki stojijo tudi z zreli-šča češkega pesniškega jezika na lepi višini. Tako smemo tudi po tem važnem kritičnem glasu sklepati, da Berkopec-Horova antologija slovenske lirike lepo predstavlja našo literaturo v češkem kulturnem svetu.
Pred zaključkom razstave Elde Piščančeve v Galeriji Obcisnej. V nedeljo, 26. t. m. se bo v galeriji Obersnel na Gosposvet-ski cesti zak',iučila razstava umetniških del slikarice Elde Piščančeve. Cpozarjamo ene, ki si še riso ogledali te prve kolektivne razstave nadarjene umetnice, da vsaj jutri obiščejo Obersnelovo galerijo, kamor je vstop prost. Razstava je odprta dnevno od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure.
Mauriac°v »Asmodcj« na čitalniškem odru v Kranju. Piejeli smo poročilo, iz katerega posnemamo: Ljubljanska drama je gostovala te dni z Mauriacovim »Asmode-jem« na čitalniškem odru v Kranju. Režiser g. Milan Skrbinšek je ob tej priliki igral namerto odsotnega g. Lipaha vlogo župnika, Firmin g. Presetnika je odpa-cel, slugo pa je igral g. Bratina. Ostala zasedba je bila kakor v Ljubljani. Režiser Skrbinšek je posvetil temu delu. kar opažamo tudi sicer pri vseh njegovih rež:jah, vse svoje znanje, vno ljubezen pa tudi mnogo truda. Odtcd tudi velik uspeh njegove režije, čudim se samo, da je g. Jan v vseh prizorih zamenjaval angleško ležernost z robatostjo, ki je bila ponekod celo pretirana. Ta poravljajoča se hiba je motila intimnost celotnega ozračja, da ne omenjam zunanje motnje, ki je prihajala iz telovadnice v Sokolskem domu in ki bi bila lahko izostala. Vsi ostali sodelujoči, zlasti ga. šaričeva, ga. Slmčičeva, in ga. Gabrijelčičeva, g. Sever in drugi so bili odlični, želeti bi bilo, da bi Kranjska čitalnica po tem nedvomnem uspehu ljubljanskih igralcev sklenila z ljubljansko dramo serijo rednih gostovanj. — Vd.
slednje oddelke: muzejski del in historiat, pouk in propaganda, služba javljanja nevarnosti, služba odkrivanja in uničevanja bojnih strupov, gasilstvo, skupna zaščita in zaklonišča, osebna zaščita, sanitetna služba, kamuflaža. Razstava bo na ljubljanskem velesejmu od 1. do 10. junija.
*	Zanimivo trgovanje zagrebških mesarjev. Kakor beleži »Jutarnji list«, je zadnji čas prišlo do nenavadnega stanja pri prodaji mesa v Zagrebu. Pristojni urad za določanje cen je maksimiral cene posameznih vrst mesa. To se je izvršilo na prošnjo mesarjev in po podatkih, s katerimi je urad razpolagal. Zagrebški mesarji so pa te dni začeli prodajati svinjino ceneje kakor jim to dopuščajo maksimirane cene, in to je zadosti poučno. Pokazalo se je namreč, da so maksimirane cene v Zagrebu previsoke in da so mesarji sami uvideli, da morajo meso prodajati ceneje, kakor bi to mogli in smeli. Podobnih primerov je več tudi pri prodaji živil, katerih cene so maksimirane. Ti primeri dokazujejo, da bo treba v Zagrebu čimprej revidirati vse živilske cene.
*	Novi grobovi, v Kranju je umrl g. Stanislav Pollak, tovarnar, veleposestnik in rez. peš. poročnik. Uglednega pokojnika bodo danes ob pol 17. pokopali v Tržiču. — V Mostah je umrl g. Franc Mati-č i č, sprevodnik cestne železnice v pokoju. Pogreb bo jutri ob 17. s Poljske poti 37. —
V	Ljubljani je umrla gospa Marija G al ,j o-tova, delavka tobačne tovarne v pokoju. Zadnjo pot bo nastopila jutri ob 15. iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	50 sarajevskih trgovcev Kaznovanih.
V	zvezi z uredbo o pobijanju draginje so pristojna oblastva v Sarajevu pregledala vse sarajevske trgovine. Ugotovila so, da 50 sarajevskih trgovcev ni vidno objavilo živilskih cen, s čimer so se pregrešili zoper predpise uredbe o pobijanju draginje. Proti njim je bil takoj uveden kazenski postopek in bodo kaznovani z globo kakor tudi z zaporom, ki se izpremeni v denarno kazen.
*	Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani je na svojem zadnjem občnem zboru izvolilo bana g. dr. Natlačena za svojega častnega člana v priznanje za podporo, ki jo on in banovina izkazujeta slovenski likovni umetnosti. Diplomo častnega članstva sta v imenu društva včeraj izročila g. banu predsednik g. Saša šantel in tajnik g. Mirko šubic. Ban se jima je zahvalil ter jima zagotovil, da bosta tako banovina kakor on osebno tudi v bodoče podpirala slovensko likovno umetnost in njene predstavitelje.
*	fiabjeveren župan. »Vreme« beleži: Pred nekaj dnevi je poslal neki kmetovalec iz vasi blizu Rume hlapca s konjem in plugom na njivo orat. Preden je minila ura, se je hlapec vrnil. Brez konjev. In je potožil gospodarju: »Komaj sem pričel orati, je že prišel občinski redar in mi zapovedal, naj ne orjem. Nato je odvedel konje na občino.« Kmet se je nato podal na občino, da vidi, za kaj gre. In tam so mu vso reč zanimivo pojasnili: Lani 16. maja, na dan sv. Janeza Nepomuka, je posevke pobila toča. župan je pobožen in babjevercn mož, pa je zapovedal, naj v bodoče na dan 16. maja nihče v tej občini ne orje. da ne bi spet vsega pobila toča. Kmet je po tem pojasnilu sedel na voz in pognal v Rumo, kjer je s pomoč j« advokata vložil tožbo zoper babjevernega župana, ki ne dopušča oranja v območju svoje občine na gcd sv. Janeza Nepomuka.
*	Obup mlade Slovenke v Zagrebu. V
Draškovičevi ulici 23. v Zagrebu se je zastrupila v svoji sobici gospodinjska pomočnica Javomikova, stara 24 let in doma iz Slovenije. Zapustila je pismo, v katerem pa ne navaja vzrokov svojega obupa in pravi samo: »Za mene življenje nima več smisla... «
*	Smrt nezn3nke pod vlakom. Na Te-lovo popoldne je tovorni vlak pri Haram-bašičevi ulici v Zagrebu povozil neznano 50-letno žensko in jo močno razmesaril. Nezavestno so prepeljali na kinirSko kliniko, kjer je kmalu nato izdihnila. Njene istovetnosti še niso ugotovili.
*	Razbojnika *ra napadla avtomobil zagrebškega industi ijca. Drzen napad cestnih razbojnikov je doživel zagrebški industrijec Emil Baclimann pred lesenim mostem. ki drži čez kanal Cmajo, nedaleč od slavonske vasi Gaje. Razbojnika sta položila čez most deblo. Ko je indu-striiec Bachmann me; al ustaviti avto, v katerem je bila še njegova soproga z 9-letno hčerko in je skušal odstraniti deblo, sta dva maskirana razbojnika skočila iz zasede prvi s puško, diugi s samo-k resam. Zahtevala sta denar. Bachmann jima je izio:i! 650 din. kolikor je imel pri "sebi. Razbojnika pa sta se očitno nadejala večjega plena in sta vršila telesno preiskavo. Sredi preiskave pa je industrijče-va soprega pritisnila na električno sireno avtomobila in ko je začela sirena pretresljivo tuliti, sta se razbojnika tako prestrašila, da sta jadrno pobegnila v gozd, nakar ie Bachmann odstranil oviro in z vso si'o zdirjal dalje po cesti.
*	Goljufije in beg bivšega svečenika. Bivši pravoslavni duhovnik Hranislav To-mič je izvršil v Beogradu vrsto sleparij. Zato je Ul obsojen od beograjskega okrožnega sedišča. Ko so ga izpustili, so mu postala tla v Beogradu prevroča, pa se je podal v Kruševac. Dobro je poznal on-dotne razmere in se je začel domačim kmetom predstavljati kot politik, ki želi reševati siromašne ljudi pred posledicami slabe politike brezvestnih oderuhov. Ustanovil je »Jugoslovansko gospodarsko zadrugo za kredit, nabave in proizvodnje« in je samega sebe postavil za ravnatelja. Zbiral je deleže in izvršil vrsto novih sleparij. Te dni so ga v Kruševcu zaprli. Vrata so zaklenili z dvema ključavnicama in poleg paznika Je bil na stražo po-
stavljen še orožnik. Toda Hranislav To-mič je bil za vrati vedno na preži. V noči med 22. in 23. majem je izkoristil priliko. ko sta za smrčala paznik in orožnik, da se je izba vil iz zapora, skočil preko ■visokega zidu na dvorišču in pobegnil bog ve kam. Povzročil je mnogo strahu po Kiuševcu, kjer je že nekaj časa pretil, da bo smrtno obračunal z nekaterimi nasprotniki, čim pride iz zapora.
*	Zaradi psa je z vilami ubil strica. V mirni vasi Višnjici nedaleč od Beograda je zavladalo v četrtek dopoldne velikansko razburjenje. Mladi kmetovalec Sre-ten Jankovič je z vilami prebodel svojega 60-letnega strica Kosto Jankoviča. vzrok uboja pa je bil v tem, ker je stari Kosta z nogo brcnil Sretenovega psa. Sre-ten je bil zadnje čase na orožni vaji v Zemunu in je prišel na kratek dopust, ker so imeli v Višnjici žegnanje. Nekoliko se je napil in ko je zvedel, da je stric brcnil njegovega psa, je planil za stricem z vilami in ga na mertu usmrtil. Nato se je sam javil vojni edini ci v Zemunu- kjer služi vežbo, in mu bo sodilo vojaško sodišče.
♦	Gasilska četa pri Sv. Križu nad Jesenicami sporoča, da je. njena prireditev z blagoslovitvijo gasilskega doma in nove motorne brizgalne v nedeljo 26. t. m. oblastveno dovoljena.
I? LIffMfame
u— Gostovanje Mihajla MarkOviča, nestorja zagrebškega Narodnega gledališča ob 401etnici našega nestorja Daneša, bo dalo predstavi »Revizorja« še poseben poudarek. Markovič, upokojeni član zagrebške drame, je v teku let že večkrat gostoval na našem odru. Slučaj hoče, da bo igral vlogo poglavarja, s katero je dosegel pred dvajsetimi leti pri nas velik uspeh, saj je še danes po najrazličnejših drugih vlogah njegova najbolj dognana in najljubša, življenjsko pristno podaja pretkanega, goljufivega, a končno opeharjenega mogočnika, ki ga je naštudiral v režiji znanega ruskega režiserja Ozorovskega. Markovič je gostoval pri nas v vlogi Hasan-age v Ogri-zovičevi »Hasanaginici« in v Nušičevem »Dr-ju«. Ta nadvse popularni igralec je bil dolga leta predsednik Združenja gledaliških igralcev, za katero ima velike zasluge. Kot igralec si je stekel mnogo umetniških uspehov in nenavadno priljubljenost ter splošno priznanje tudi na najvišjih mestih, o čemer priča več domačih in inozemskih odlikovanj. Markovič bo prav ljub in dobrodošel gost pri našem domačem prazniku.
MOŠKE SRAJCE PO MERI
Alojzij Potrato — prej
JOS. K U N C & Co.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 32.
u— Prepovedano točenje alkoholnih pi*
jač ob vpoklicu vojaških obveznikov na orožne vaje. Zaradi ohranitve miru in reda je strogo prepovedano točenje alkoholnih pijač in vsakršno oddajanje vsem na orožne vaje poklicanim vojaškim obveznikom in njih spremljevalcem, bodisi v javnih lokalih ali pa tudi pri zasebnikih. Alkoholne pijače, ki bi jih nosili vpoklicani vojaški obvezniki ali njih spremljevalci seboj, jim bodo odvzete. Prekrški te nared-be se kaznujejo z denarno kaznijo od 10 do 1000 din ali pa z zaporom od 1 do 20 dni. Prepoved velja še za danes in jutri, torej 25. in 26. majnika, ter še posebno opozarjamo na vaje poklicane vojaške obveznike, da od tistega trenutka, ko dobe poziv na orožne vaje, spadajo pod vojaško disciplino.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnnnnm
V NEDELJO 26. t. m. OB 16. URI
javni telovadni nastop
Ljubljanskega Sokola
z izbranim sporedom, na letnem telovadišču v Tivoliju. V primeru slabega vremena bo nastop 2. junija. Predprodaja vstopnic v pisarni Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu.
Naknadni pregled m°tornih voziL
Po odloku kr. banske uprave v Ljubljani in po pravilniku ministrstva notranjih del bo naknadni komisijski pregled motornih vozil, ki služijo zasebnemu ali javnemu prometu potniških avtomobilov, motoci-klov, avtobusov in avtotaksijev. ki v tem letu še niso bili uradno pregledani in odobreni za javni promet. Pregled bo v četrtek, 30. maja, od 8. do 10. ure v Ljubljani na Bregu št. 20. dohod z Novega trga. Ker se sme obratovati samo z onimi motornimi vozili, ki so letos že odobrena za promet in opremljena z evidenčnimi tablicami za leto 1940, bo zamudnike zadela občutna kazen. Na to opozarja uprava policije v Ljubljani prizadete lastnike motornih vozil.
^□□□□□□□□□□□□□nnnLiJiJjmiJiJULtL
LEPO DARILO
za dijaka aH vojaka:
smo izpopolnili z 1 šivalnim priborom z ogledalom in poleg tega dobite še: 1 kom toiletnega mila; 1 aparat za britje, 1 čopič za britje, 10 britvic, 1 milo za britje, 1 zobno ščetko, 1 zobno pasto, 1 steklenico kolonske vode, vse to za Din 30.— ako želite, da Vam pošljemo po pošti, vplačajte gornji znesek plus din 4.— za priporočnino na ček. rač. 13285 ali v znamkah na naslov:
Foto Tourist — Lojze Sume,
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 8
rnmnnnnnnnnnnnn a u i h 11 f m k l
peneča a,

se
n— Akademska protituberKulozna liga.
Včeraj popoldne je bil na ljubljanski univerzi občni zbor akademske protituberku-lozne lige. Predsedniško poročilo je podal jurist Pavličič, ki je ugotovil razne nevšeč-ne zadeve z liginimi dolžniki in nerednosti pri vseh dosedanjih blagajnikih. Po skopih poročilih ostalih funkcionarjev je občni zbor razrešil ves odbor razen blagajnika. Predlagana je bila lista novega odbora, nakar je bil zaključen eden najkrajših občnih zborov. Ko to objavljamo, se čudimo neza-nimanju akademske mladine za protituber-kulozno ligo. Res se je letos po zaslugi predsednika pokazal napredek, da se je mogel sestaviti odbor iz navzočih akademikov. kar druga leta ni bilo mogoče, vendar daje pičla udeležba naši akademski mladini slabo spričevalo, žalostno je, da se za občni zbor zanima vedno le peščica pripadnikov ene skupine na univerzi, medtem ko bi se prav tu našlo najlepše polje skupnega dela. Po vsem dosedanjem delu se vprašamo, ali ne bi bilo bolje, da se akademska PTL priključi Univerzitetnemu zdravstvenemu fondu?
u— Opozorilo dijakom. V Ljubljano pristojni dijaki rojstnih letnikov 1913. do 1919., ki so bili usposobljeni za vojaško službo, a doslej iz kakršnih koli razlogov še niso bili pozvani v kadrsko službo, se pozivajo, da se najkasneje do ponedeljka t. j. 27. maja t. 1. zglase v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7/1. S seboj naj prinesejo dokazila o končanih študijah. Odsotne naj zglase svojci.
u— Koncert pevke Ksenije Kušejeve zasluži v vsakem pogledu naše popolno zanimanje. Na tem koncertu bomo spoznali mlado, slovensko koncertno pevko, ki se je posvetila koloraturni stroki. Njen spored je izredno bogat ter obsega dela iz klasične in sodobne pevske literature pa tudi operne. Na koncertu bosta sodelovala še pianist Pavel šivic in klarinetist Milju-tin Raubar. Koncert bo v ponedeljek ob 20. uii v veliki Filharmonični dvorani. Vstopnice in spored v knjigarni Glasbene Matice. (—)
u— Rdeči križ v Ljubljani vabi one, ki
bi hoteli prostovoljno prevzeti razna pomožna dela v bolnicah in zavodih Rdečega križa v primeru vojne, da se prijavijo takoj v pisarni na Gosposvetski cesti štev. 2/II. dopoldne med 9. in 12. uro ali popoldne od 16. do 19. ure. V poštev pridejo predvsem kuharice, perice, šoferji in mehaniki. Ponovno naj se zglasijo tudi oni, ki so se lani že zglasili in še vzdržujejo svojo prijavo. Od moških naj se oglasijo le taki, ki niso vojni obvezniki. — Dravski banovinski odbor Rdečega križa.
u— Mezdno gibanje stavbnih delavcev. Včeraj zjutraj so stopili v stavko stavbni delavci, zaposleni v Ljubljani in okolici. Izdali so proglas, ki razlaga njihovo odločitev, da gredo po brezuspešnih poizkusih, doseči sedanjim draginjskim razmeram odgovarjajoče zvišanje zaslužkov, v stavkovni pokret. Nikdo ne more trditi, da je bila zahteva po enem dinarju mezdnega po-viška na eno uro zaslužka previsoka. Ta zahteva ne znaša niti polovice tega, kar je delavstvu vzela sedanja draginja. In celo od te zahteve so strokovne organizacije popustile v pričakovanju, da bo končno le mogoč sporazum. Toda vsa pričakovanja so bila zaman. Zato stavbinsko delavstvo sprejema borbo in prevzema nase vso odgovornost zanjo, da jo bo vodilo dosledno in disciplinirano.« Proglas so podpisale vse štiri delavske strokovne organizacije: Savez gradjevinskih radnika Jugoslavije, Narodna strokovna zveza, Jugoslovanska strokovna zveza in Zveza združenih delavcev.
u— Pošta išče prostore. Poštna direkcija poziva vse interesente, ki Jmajo primerne, zračne svetle in suhe prostore in jih želijo oddati za III. ter. t. t. sekcijo v Ljubljani v najem, da se zglasijo pri eko-Eomnem odseku direkcije ptt., kjer dobe pogoje v pogled. Prostori morajo biti po možnosti v bližini glavne pošte. Interesenti naj izroče ponudbe, v katerih naj navedejo zahtevano najemnino, pri ekonomnem odseku direkcije najkasneje do 25. junija do 11. ure dopoldne. Ponudbe morajo biti kolkovane s kolkom za 10 din.
u— Vsi napredni starešine naj se blagovolijo danes ob 15. udeležiti pogreba pokojnega člana JNAD »Jugoslavije« g. Ti-neta Tabora.
u-— JNAD »Jugoslavija«. Javljamo vsemu članstvu žalostno vest, da je nenadno preminul naš tovariš Tine Tabor, rezervni letalski podporočnik. Pogreb bo danes ob 15. Zbirališče ob 14.45 v parku pred Taborom. Udeležba je za vse člane in članice obvezna. Pogreba se udeležimo z društvenimi trakovi.
u-— Direkcija šum ima sedaj številko telefona 34-66.
u— Starokatolikom. Jutri v Ljubljani ne bo starokatoliške sv. maše, ker imajo vsi duhovniki svojo redno, letno sinodo v Zagrebu. Zaradi tega tudi na Jesenicah ne bo službe božje.
u— Jutri vozi izven voznega reda Vehov-čev avtobus v Horjul in št. Jošt z odhodom iz Borštnikovega trga ob 8. uri. (—)
u— Zbirke Narodnega muzeja bodo po-čenši s 26. majem t. 1. dalje otvorjene za splošen brezplačen ogled vsako nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne.
u— pogrešan dežnik. O priliki pogreba dne 21. maja popoldne je bil pomotoma vzet iz tujega avtomobila znamke DKW pred pokopališčem pri Sv. Križu moški dežnik. Lastnik ga dobi pri V. Bučarju, Miklošičeva cesta 22b/n.
u— Mestno zdravniško službo ima danes od 20. ure do ponedeljek do 8. ure zjutraj g. dr. Gvido Debeljak, Tyrševa 62, telefon 27-29.
u— Jutri s Putnikom na Kurešče«. prijave danes. (—)
u— Mak ga je butnil. Včeraj so pripeljali na kirurški oddelek 471etnega Kristjana Lesjaka. slugo iz gramozne jame. Ko je šel v šiški čez železniški prelaz, ga je dohitel vlak in ga butnil vstran, da je dobil nerodne poškodbe, ki pa na srečo niso težjega značaja.
g. Milana Pertota. Vloge so bile dobro na- a— 10.000 dinarjev je dosegla nabiralna študirane in zelo posrečeno podane. Zla- i akcija v okviru Protituberkuloznega tedna
sti so ugajali dvorni norec, kralj palčkov in kraljica vil. Zbor palčkov se je krepko uveljavil, tudi ples vil je močno ugajal. Pevske točke so bile podane eksakitno. Predstava je bila razmeroma dobro obiskana, zlasti mnogo je bilo otrok. Mariborski gostje zaslužijo vso pohvalo za lepi užitek, ki so ga nudili. — R. P.
e— Emanuei Zelinka izpuščen na svobodo. Emanuel Zelinka, prokurist kemične tovarne v Hrastniku, ki je 15. aprila pred tovarnišlko pisarno v Hrastniku ustrelil brezposelnega delavca Viljema Gačni-ka, je prosil okrožno sodišče v Celju, da bi ga izpustilo iz preiskovalnega zapora ln je ponudil 30.000 din kavcije. Okrožno sodišče je prošnjo odklonilo. Sedaj pa je bil Zelinka na odredbo apelacijskega sodišča izpuščen iz preiskovalnega zapora. Razprava proti Zelinki bi morala biti v torek 28. t. m. na okrožnem sodišču v Celju, a so jo preložili.
e— Začasna ukinitev prevozov z reševalnimi avtomobili. Reševalna postaja v Celju javlja, da zaenkrat ne prevaža več bolnikov, ker so njena vozila pokvarjena.
e— Za poučni izlet v Kozje, Podsredo j in Krapinske toplice v nedeljo 26. t. m. je j na razpolago še nekaj mest v avtobusu. ' Prijave sprejema še danes drogerija »Sa-nitas« v Celju.
e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel jutri zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti.
Iz Maribora
a— Gledališče Mladega rodu je organiziralo gostovanje Pavlihovega odra iz Ljubljane, ki je znan po uspelih nastopih v radiu. Ročne lutke, ki jih vodi prof. g. Kuret, nam bo pokazale nekaj najuspelejših igric kakor: »Pavliha se predstavi«, »Kaznovana trdosrčnost« in za zaključek še »Strupena klobasa«. Edina predstava bo to nedeljo ob pol 11. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Namenjena je deci nižje stopnje od 4. leta dalje.
a— Zadnja pot inž. Zlatka Najžerja. Ob ogromni udeležbi pogrebcev je bil v četrtek popoldne na pobreškem pokopališču pogreb tragično umrlega inž. Zlatka Najžerja. Izredno številno spremstvo je pokazalo, kolikih simpatij je bil deležen pokojnik v vseh slojih mariborskega prebivalstva. Pri pogrebu je igrala žalne koračnice železničarska godba.
a— Doslej najboljša razstava mariborskih likovnih umetnikov, ki je bila otvorje-na v okviru III. Umetnostnega tedna v Mariboru, bo odprta še danes. Kulturnemu občinstvu se priporoča, da si ogleda razstavo v Sokolskem domu.
a— Iz magistratne službe, šef mestnega tržnega nadzorstva inž. Martin Večerjevič, ki je vršil doslej svojo službo kot dnevni-čar, je sedaj nastavljen po službeni prag-matiki.
po ulicah. Telovska zbirka je prinesla 2800 din. Marljivo so sodelovali dijaki ter dijakinje H. dekliške in I. ter H. deške meščanske šole in še nekaj pridne dece iz drugih šol. PTL liga se za sodelovanje iskreno zahvaljuje še gg. prof. Finku, S. Rode-tu, J. Levstikovi, E. Kosijevi, ravnatelju P. Modicu, ravnatelju dr. Sušniku, prof. I Miocinu. prof. Arku in gdč. J. Cerinškovi. a— Hramovsko slavo so včeraj slovesno praznovali mariborski pravoslavni verniki v pravoslavni kapeli sv. Cirila in Metoda v meljski vojašnici. Slovesni službi božji so prisostvovali poleg vernikov tudi predstavniki oblasti ter uradov. Polnoštevilno so bili zbrani pri lepi cerkveni slovesnosti oficirji mariborske garnizije.
a— Avtomobilski in avtobusni promet po novi pohorski avtomobilski ceM.1. Z izgradnjo nove pohorske ceste do Sv. Are ha je mogoče dospeti z avtomobilom do vseh planinskih postojank na vzhodnem in srednjem Pohorju do Pohorskega doma, Mariborske koče, Poštarskega doma, Sokolskega planinskega doma in Ruške koče. Za prevoz s taksijem so določene sledeče maksimalne cene: Maribor—Poštarski dom 180 din, Maribor—Ledinekova žaga 200 din, Maribor—Pohorski dom 220 din, Maribor—Mariborska koča 220 din, Maribor— Sv. Areh (Ruška koča) 300 din. Iz Hoč veljajo sledeče maksimalne cene: do Poštarskega doma 130 din, do Ledinekove žage 130 din, do Pohorskega doma 150 din, do Mariborske koče 150 din, do Ruške koče 230 din. V času turistične sezone od 15. maja do 15. septembra je redni avtobusni promet iz Maribora na Pohorje do Ruške koče. Avtobus odhaja ob 6.30 vsako nedeljo in praznik, vrača se ob 17.30. Do Pohorskega doma tja in nazaj stane vožnja 31 din, do Ledinekove žage tja in nazaj 34 din, do Ruške koče tja in nazaj 42 din.
a— Povhe gostuje v »Gejši«. Jutri, v nedeljo zvečer bo gostoval v mariborskem gledališču v komični vlogi čajarnarja Wunhsija naš znani komik g. Povhe. To bo obenem zadnja predstava »Gejše«. Veljajo znižane »pene. — Jutri ob 15. bo uprizoritev »Trnjulčice« v proslavo 'materinskega dne v okviru krožka žen zadrugark pod okriljem PRK. Na sporedu so tudi de-klamacije. Pri. predstavi sodelujejo gledališki igralci ter igralke.
a— V »vet ga je zamikalo. 17-letni sedlarski vajenec Franc Penko je pobegnil z doma v Vojažniški ulici št. 11 v neznano smer. Policija poizveduje za njim.
a— Pet kavalirjev na 17-letno deiqe. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici je navalilo pet »kavalirjev« na 17-letno Marijo Kramber-gerjevo, ki se je peljala na kolesu. Vrgli so jo s kolesa, nakar so jo ucvrli v temo. Krambergerjeva je obležala nezavestna in krvava. Prepeljali so jo v bolnišnico. Orožniki se zanimajo za svojevrstne »ka-valirje«, ki bodo primerno nagrajeni.
arsfve
Prvo poslovno poročilo
družbe »Jugoslovensko jeklo«
li Celfa
»V kraljestvu palčkov«, ženski krožek društva Jadran-Nanos iz Maribora je priredil na Telovo popoldne v celjskem gledališču materinsko proslavo z uprizoritvijo Ribičič-Gerbčeve mladinske spevoigre »V kraljestvu palčkov«. Po zelo ljubki deklamaciji male deklice se je pričela predstava v temeljiti in učinkoviti režiji
Družba Jugoslovensko jeklo d. d. je pripravila obširno letno poročilo za prvo letno skupščino. Kakor je znano, se ustanovitev te družbe naslanja na uredbo ministrskega sveta od 24. junija 1938. Na osnovi pooblastila iz te uredbe je minister za gozdove in rudnike v imenu države ustanovil delniško družbo Jugoslovensko jeklo s sedežem v Sarajevu, ki je prevzela od države dva premogovnika (v Zenici in Brezi) ter rudnik železne rude v Ljubiji, nadalje vse železarske obrate dotedanje Industrije železa d. d. v Zenici, katerih delnice so bile že prej skoro v celoti v rokah držav. Prenos aktiv in pasiv Industrije železa d. d. je bil izvršen na podlagi fuzije. Končno je novo podjetje prevzelo od države v zakup rudnik in železarno v Varešu. Podjetje v Varešu je še last Vareške industrije železa d. d., ki mora ob zaključku koncesijske dobe (to je s 1. januarjem 1945) izročit celotno podjetje državi, država pa bo naprave v Varešu potem izročila družbi Jugoslovensko jeklo, za kar bo dobila 20.000 novih delnic v nominalni vrednosti 100 milijonov din.
Poslovno poročilo družbe »Jugoslovensko jeklo« se nanaša na razdobje 17 mescev od ustanovitve, to je na razdobje od 1. avgusta 1938 do konca septembra 1939. Celotni prevzem podjetij se je izvršil šele do konca oktobra 1938, tako da velja poročilo glede nekaterih obratov za 14-mesečno poslovno dobo. Poročilo navaja, da je imela družba v tej poslovni dobi velike težkoče pri nabavi surovin in raznih instalacij, in je morala cene svojih proizvodov povišati. V pričetku letošnjega leta je družba povišala delavske mezde. Cena
železu je ostala nespremenjena do začetka letošnjega leta, ko je bila povišana za 0.40 din pri kilogramu. Tudi cena premogu je ostala do konca leta 1939 na prejšnji višini.
V družbenih rudnikih so v omenjeni poslovni dobi nakopali 689.600 ton premoga in 830.260 ton železne rude. V ostalem pa je podjetje proizvedlo 6455 ton litožnlez-nega blaga, 72.730 ton surovega železa, 2000 ton žice, 3260 ton raznih žebljev in 2320 ton ostalega materiala. Skupna vrednost produkcije je znašala 572 milijonov din. Povprečno je bilo zaposlenih 9540 delavcev, ob koncu poslovnega leta pa je bilo okrog 10.000 delavcev. Povprečni zaslužek delavcev se je v teku leta 1939 dvignil od 41.86 na 46.36 din dnevno. V 17 mescih je družba izplačala delavstvu 194 milijonov din.
Bilančna vsota je dosegla znesek 759
Zedinjenih držav, vendar je v pravnem in fiskalnem pogledu neodvisna in daje takim družbam davčne ugodnosti.
Tudi nizozemska vlada je že ob koncu aprila izdala zasilni zakon o prenosu sedežev delniških družb, ki daje olajšave za primer, da prenesejo družbe svoj sedež v nizozemske kolonije. Po tem zakonu zadostuje za tak prenos podpis enega samega člana uprave brez pristanka občnega zbora. Nizozemska ima veliko število mednarodnih koncernskih podjetij, ki imajo pretežni del svojih aktiv v inozemstvu. Prav tako je v Nizozemski mnogo kolonijalnih delniških družb, čim se je pričela vojna med Nemčijo in Nizozemsko je največja petrolejska družta »Royal Dutch Oil Co« prenesla svoj sedež iz Haaga v Curacao, koncernski podjetji »NederlanJsclie Han-dels Maatschapij« in rotterdamski Llcyd pa sta prenesli svoj sedež v Batavijo. V kolonije so prenesle svoje sedeže tudi velike holandske kolonijalne družbe.
Gospodarske vesti
= Možnost razširjenja sovjetsko-jugo-slovenskih blagovnih kontingentov. Po informacijah dunajskega lista »Neues Wie-ner Tagblatt« je verjetno, da bo v sovjet-sko-jugoslovenskim trgovinskim sporazumu določeni kontingent za blagovno izmenjavo v višini 176 milijonov din še povedan. S sovjetske strani je po teh informacijah predloženo, da se ta kontingent poveča za 1 milijon dolarjev (55 milijonov din). Kontingenti so namreč določeni v dolarjih, ker je za plačilni promet vzet dolar kot računska enota. To povečanje predvidene blagovne izmenjave pa bo odvisno od ureditve transportnega vprašanja, kajti Jugoslavija, Bolgarija in Ru-munija še nimajo direktnih paroplovnih zvez s sovjetskimi lukami na Črnem morju.
= Stavka v beograjskih letalskih tvor-nicah. Nedavno je beograjska »Politika« poročala o stavki v beograjski tvornici letal »Rogožarski«, ki traja že od 17. aprila in se je začela zaradi spora v zvezi s prevozom delavcev do podjetja, ki je do-vedlo do protestne ustavitve dela. Ko je podjetje delavce zaradi tega izprlo in je pričelo najemati drugo delavstvo, so v znak protesta ustavili tudi delavci ostalih podjetij te stroke, tako v podjetju »Rako-vica« in »Mikron« ter končno v podjetjih »Zmaj«, »Nestor« in »Teleoptika«, tako da je v stavki okoli 2.500 delavcev. Po najnovejših informacijah beograjskega »Jugoslovenskega kurirja« je pričakovati, da bo stavka v kratkem likvidirana. List poudarja, da je glede na vzroke spora stavka neupravičena, kar izjavljajo tudi delavske organizacije, češ da sploh nimajo zveze s to stavko in da se delavci niso obrnili na profesionalne organizacije zaradi intervencije in zaradi sporazuma.
= Pridobnina in družbeni davek podjetij, Id poslujejo v banovini Hrvatski in v ostali državi. V Zagrebu se je včeraj mudil pomočnik finančnega ministra dr. Filipančič. Posetil je bana dr. šubašiča in podbana Krbeka ter z njimi razpravljal o spremembi pravilnika za Izvajanje uredbe o načinu obdavčevanja podjetij s pridobni-no in družbenim davkom na področju banovine Hrvatske ln na ostalih področjih države. V glavnem gre za način, kako naj se vodi evidenca poslovanja teh podjetij, ki poslujejo na teritoriju banovine Hrvatske in v ostali državi. Beograjska trgovinska zbornica je namreč zahtevala, da se razveljavi določba o posebnem prijavljanju prometa med centralo posameznih podjetij in njenimi podružnicami, kolikor spadajo centrala ali pa njene podružnice pod kompetenco davčnih oblasti banovine Hrvatske, odnosno ostale države. Finančni minister je upošteval ugovore beograjske zbornice in namerava sedaj v sporazumu z banom banovine Hrvatske spremeniti zadevne določbe.
= Terminsko poslovanje z angleškimi funti. Iz Beograda poročajo,da je devizni odbor pri Narodni banki sklenil, da se odobri terminsko trgovanje s svobodnim angleškim funtom na naših borzah. Doslej je bilo dovoljeno terminsko poslovanje samo z nemškimi klirinškimi čeki. Raz-
j	širjenje terminskega poslovanja na angle-
I	ški funt je bilo odobreno zaradi tega, da
j	se glede na fluktuacije tečaja funta omo-
milijonov din. Pri glavnici 500 milijonov j	goči izvoznikom, da si zasigurajo tečaj in
nn nmnXn1i imnilri OOO m ili^nMA.. /lin '____A ____ _ t____ — - - __ _	^	> ««
din so znašali upniki 232 milijonov din Pretežni del aktiv odpade na trajne investicije. med tem ko znašajo rezerve po-trošnega materiala v bilanci 66 milijonov din, gotovi izdelki 87 milijonov in dolžniki 84 milijonov.
Kosmati zaslužek je izkazan v višini 67.7 milijona din. Po odbitku v uredbi predvidenih davka prostih odpisov in drugih izdatkov je izkazan čisti dobiček v višini 14.4 milijona din. Družba bo plačala državi kot lastnici delnic 6% divi-dendo, toda le na prioritetne delnice, to je na glavnico 200 milijonov din. Za. izplačilo dividende bo porabljenih 12 milijonov din.
Velika aktivnost naše trgovinske bilance
Iz mesečnega poročila Narodne banke za marc je razvidno, da kaže bilanca naše zunanje trgovine v prvem letošnjem četrtletju aktivni presežek v višini 435 milijonov din, med tem ko je bila lani v istem času bilanca pasivna za 175 milijonov. Do te aktivnosti trgovinske bilance je prišlo navzlic povečanju uvoza, ker se je namreč izvoz še v znatno večji meri dvignil. Obseg naše zunanje trgovine je bil letos v prvem četrtletju naslednji (v milijonih din):
izvoz uvoz saldo I. četrti. 1939	1.081.6 1256.6 —175.0
I. četrtL 1940 1.847.9 1412.6 +435.3
+766.3 156.0 Naš izvoz je v prvem četrtletju dosegel 1848 milijonov din in je bil za 766 milijonov din ali za 71% večji nego v istih treh mescih lanskega leta. Naš uvoz, ki je lani po izbruhu vojne precej zaostajal v primeri z ustrezajočimi mesci prejšnjega leta, se je letos povečal za 156 milijonov ali za 12.2%.
Po količini je uvoz v januarju in februarju nekoliko zaostajal, v marcu pa je bil večji nego lani. Izvoz pa je bil v vseh treh mescih po količini večji nego lani, in sicer v celoti za približno 25%.
Lukscnnfmrške in nizozemske delniške družbe
Glede na davčne olajšave za celniške družbe, ki upravljajo udeležbe pri koncernskih podjetjih so imele v Luk3embur-gu od nekdaj sedež številne tako zvane
se na ta način obvarujejo rizika. Devizna direkcija Narodne banke je že izdala potrebna navodila.
= Ugodnejši tečaji za izseljeniške devize. Poročali smo že o načelnem sklepu, da se priznajo ugodnostni tečaji pri zamenjavi denarnih pošiljk naših izseljencev. Sedaj je o tem konkretno sklepal devizni odbor pri Narodni banki. Doslej so se izseljeniške devize zamenjavale tako, da so se za eno četrtino uporabili transferni dinarji. V bodoče pa se bodo izseljeniške devize obračunale tako, da se bo ena tretjina porabila za nakup transfernih dinarjev. pri čemer se doseže ugodnejši tečaj v dinarjih, ostali dve tretjini pa se bosta obračunali po svobodnih deviznih tečajih. Nov način obračunanja bo stopil v veljavo najbrž v začetku prihodnjega tedna.
} -— Prem ir a nje Izvoza zdravilnih zelišč z uporabo transfernih dinarjev. Doslej je , veljalo premiranin izvoza z uporabo trans-! fernih dinarjev le za določene vrste zdra-i vilnih zelišč pri izvozu v devizne države.
Sedaj pa je po informacijah iz Beograda f odločeno, da se to premiranje razširi na ! vs> vrste zdravilnih zelišč. Od izkupička I pri izvozu bo dovoljeno porabiti 15% za ! nakup transfernih dinarjev.
= Posvetovalni odbor za tekstilno in
holding družbe. To so družbe, ki imajo l dustrijo je imei za včeraj sklicano sejo v
znatno glavnico, vendar nimajo drugega poslovanja kakor da upravljajo udeležbe pri drugih podjetjih v obliki delnic ali
direkciji za zunanjo trgovino. Na dnevnem redu ite konference je bilo predvsem
bombaža in
j^i	vv....^	vprašanje uvoza surovega boml
deležev. Luksemburška vlada je v bojazni vprašanje razdelitve kontingentov za po pred zasedbo ob strani Nemčije že 28. fe- , s^meznaJ podjetja.
bruarja t. 1. izdala zakon, ki dovoljuje takim holding družbam, da prenesejo svoj sedež za čas trajanja vojne v inozemstvo, ne da bi zaradi tega izgubile luksembur-ško pripadnost.
Na podlagi tega zakona so se v naglici izselile iz Luksemburga številne take mednarodne holding družbe. Kakor poročajo iz New Yorka so številne take družbe iz Luksemburga prenesle svoj sedež v republiko Panamo, ki je pod vojaško zaščito
= Industrijska podjetja zvišujejo glavnice. V zadnjih dneh so številna indu-i strijska podjetja sklenila izvesti povišanje | delniške glavnice. Tako bo tekstilna in-\ dustrija Zivojin Vukojičič in sinovi d. d.
»Ustiprača« d. d. za šumsko industrijo in rudarstvo s sedežem v Beogradu pa je sklenila spremeniti svoje ime v »Leče« d. d. in bo obenem zvišala glavnico od 2 na 12 milijonov din.
= Škropljenje vinogradov proti perono-
spori. Banovinski vinarski in sadjarski zavod v Mariboru opozarja vse vinogradnike, da izvrše zaradi navala toplega in južnega vremena prvo škropljenje proti peronospori na vinski trti z l4/« galico najkasneje do 27. t, m.
= Vozne olajšave za obiskovalce ljubljanskega velesejma. Na jugoslovenskih železnicah imajo obiskovalci ljubljanskega velesejma, ki bo od 1. do 10. junija, popust za 50% na ta način, da imajo pravico do brezplačnega povratka s staro vozno karto. Na postajni blagajni kupijo pri odhodu v Ljubljano poleg cele vozne karte še rumeno železniško izkaznico za 2 din. Ko dobe potrdilo o obisku velesejma, imajo s to izkaznico in staro vozno karto brezplačen povratek. Ta ugodnost velja za do-potovanje od 27. maja do 10. junija in za povratek od I. do 15. junija. Na parobrodih Jadranske in Dubrovačke plovidbe velja vozna karta nižjega razreda za vožnjo v višjem razredu, Zetska plovidba pa daje 50"/o popust. Inozemski obiskovalci dobe na podlagi velesejmske legitimacije, ki jih prodajajo vsi večji inozemski potniški biroji in tudi jugoslov. konzulati, brezplačni vizum. Na železnicah pa imajo sledeče popuste: v Bolgariji 50" /o, Češko-Mo-ravski 25«/®, Franciji 25%, Grčiji 25"/«, Italiji 30n/o, Madžarski 50% Rumuniji 25<Yo, Švici 25%, Turčiji 25»/0.
Borze
24. m^ja
Na jugoslovenskih borzah noti rajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 28.50. Beograjska borza zaradi praznika danes ni poslovala.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca danes nadalje slaba in so državni papirji ponovno nekoliko popustili. Vojna škoda se je trgovala po 403 (v sredo je znašal tečaj 411). Promet pa je bil tudi v 4«/o agrarnih obveznicah po 50, v 7°,'o investicijskem posojilu po 96, v delnicah Trboveljske po 245 in v delnicah Gutmanna po 53.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 141.40 — 144.60, Pariz 79.85 — 82.15, NevvYoric 4425 — 4485, Curih 995 — 1005. Tečaji na svobodnem trgu: Lcndon 174.74 — 177.94, Pariz 98.73 — 101.03, Nevv York 5480 — 5520, Curih 1228.18 — 1238.18.
Curih. Beograd 10, Pariz 8.10, London 14.30, Nevv York 446, Milan 22.50. Madrid 45, Berlin 178.75, Stockholm 106.37, Sofija 5.50, Budimpešta 79, Atene 3.10, Carigrad 3.12, Bukarešta 2.37.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 400 — 404 (403), 4"/0 agrarne 49 — 50 (50), 4% severne agrarne 50 — 51, 6% begluške 70 bi., &>/„ dalm. agrarne 52 — 57, 7% stabiliz. 94 bi., 7®/» invest. 95 — 96 (96), 7®/o Blair 86 bi., 8«/0 Blair 96 bi.; delnice: PAB 178 bi., Trboveljska 240 — 247 (245), Gutmann 55 — 60 (53), šeče-rana Osijek 215 den., Osiječka lijevaoni-ca 160 den., Oceania 600 den., Jadranska 400 den.
Beograd. Zaradi pravoslavnega praznika borza danes ni poslovala.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 24. maja. Začetni tečaji: pšenica: za julij 82.50, za sept. 82.875; koruza: za julij 62, za sept. 61.50, za dec. 59.125.
SOKOL
Akademija vojniš^ega Sokola. Ker letos Sokol v Vojni ku zaradi bližajočega se pokrajinskega zleta v Celju ne bo imel letnega javnega nastopa, je priredil v nedeljo 19. t. m. v posojilnlčni dvorani uspelo telovadno akademijo. Nastopili so vsi oddelki, katere sta vodila neumorni načelnik Drago Rebernik in načelnica s. Nada Joštova. Akademija je imela namen, pokazati sadove zimskega deJa v telovadnici in je bila zaradi pestrosti in izvedbe na lepi višini. Dosegla je popoln uspeh. Vse točke so bile iavedepe lepo in skladno na spremljavo klavirja. Krono vse akademije je nosila moška deca, ki je izvedla proste vaje »Naprej zastava slave«, kate.-e je sestavil društveni načelnik br. Rebernik Drago, in pa slovanski ples »češka beseda«, piesan v narodnih nošah. Obe točki sta bili deležni navdušenega ploskanja in sta se morali ponoviti. Na orodju so nastopni trije oddelki, ln sicer članice na bradlji, moški naraščaj s preskoki čez koeo in člani na bradlji, kjer smo imeli priliko videti eksaktna izvajanja našega bodočega oJimpijca br. Stavbeja. Sploh je akademija pokazala velik napredek vseh telovadcev. Akademija, kateri je prisostvovalo mnogo občinstva, ki ni štedilo s priznanjem nastopajočim telovadcem, je bila zaključena s spuščanjem državne zastave in petjem slovanske himne »Hej Slovani«, katero je pelo vso občinstvo stoje. Sokol v Voj-niku je s to prireditvijo pokazal, da. je važen čini tel j na telesnov^ojnean in na-cionalnovzgojnem področju zaradi česar zasluži vse priznanje.
Kinematografi
Jesenice. Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 21. uri (v nedeljo tudi ob 15. uri) napet špijonski velefilm »Gibraltar« s slavno Viviano Romance. Med dodatki tudi zvočni tednik. Sledi »Beg na Jadran«.
Sevnica. Zvočni kino bo predvajal samo jutri ob pol 17. in 20. zgodovinski film »Sužnji svobode« iz časov borbe za neodvisnost škotske. (—)
Tržič. Opozarjamo na nedeljski koncert pevskega zbora »Ljubljanski Zvone. Spored je zelo pestro sestavljen, izključno <S&* la pokojnega skladatelja Zorka Prekmau
(—) _ Kibnic». Sokolski zvočni kino bo predvajal v soboto 25. t. m ob 20.30 ln v ne-
v Beogradu zvišala glavnico od 2 na 8 i
milijonov din. Družba »Uljanica« d. d. za « ._,„ --------------------
gojitev oljnih rastlin in za prodajo agrar- ' deljo 26. t. m. ob 15.15 in 20.30 fftm. »V nih proizvodov v Beogradu bo zvišala i neznani džungli«. Za dedatek Foxov zvo6-glavnico od 5 na 10 milijonov din, družba ' ni tednik.
WOTRO« St 120 '— Razbit tank
m .. ff I, nI 1, .,
IHO Hmivaiii ^POBT*!®
Posledica bitke med Nemci in Belgijci: na cesti leži razdejan oklopni voz belgijske vojske, nemški prateZ pa nadaljuje po cesti svojo določeno pot
Grob sodobne kulture
Jeklene In granitne shrambe z dokumenti naše dobe
število ljudi, ki hočejo našim poznim potomcem ohraniti priče naše dobe, narašča. V jeklene in granitne shrambe so zaprli proizvode našega časa in odredili so, da je te shrambe odpreti šele po 1000 ali celo 10.000 letih. Takšen »grob sodobne kulture« si je izmislilo tudi vseučilišče Oglethorpe v Ameriki.
Spravilo je vanj tudi nekaj filmskih posnetkov. Ker pa možje niso bili popolnoma gotovi, da-li se bodo možje čez 5000 let
kaj razumeli na današnje filmske aparature, so te filme kopirali in kopije združili v knjižice, kakršne so otroške knjižice i z živimi podobicami. Gramofon pa so v | shrambo dali takšen, kakršen je, kajti bo-j doče človeštvo po mnenju oglethorpeskih i strokovnjakov vse eno ne bo tako nazadnjaško, da bi se ne spoznalo na gramofon. A kdo to ve? Za sedaj kaže, da človeštvo i vendarle in nezadržno nazaduje, v razmere 1 džungelske kulture pred 10.000 leti. . .
Svarilni znaki v živalskem svetu
če še ne ves, zda] izveš:
da se naihaja bivši nemški cesar Viljem n. še vedno v Doornu ter se tudi ne kani izseliti iz Nizozemske.
da živi v Narviku še vedno 5 do 6000 civilistov, ki životarijo v kleteh in podzemskih shrambah ob pičli hrani;
da imajo angleške straže med Mosulom in Sirijo povelje ustreliti vsako o?ebo, ki se brez vzroka približa ondotnim petro-lejskim vodom;
da je bila španska cona v Maroku proglašeno za vojaško področje;
da je Italija proslavila včerajšnoj obiet-tnico svojega vstopa v svetovno vojno.
Signali lisic, bobrov, azijskih Iscnjev in opic
Živali, ki živijo v družbah, so si razvile najrazličnejše metode, da druga drugo v primeru nevarnosti posvarijo, če se bližamo lisičji jami, pred katero se igrajo mladiči, in nas starka zavoha, zaslišimo votle zvoke kakor udarce na majhen boben. Lisica je udarila z zadnjo nogo dvakrat po trdih tleh in že so mladiči izginili na varno.
Podobno »svarilno službo« poznajo bobri. čim zasluti nevarnost, udari eden izmed starih samcev s ploskim repom po vodi in ta glas, ki se daleč širi, pripravi ostale živali do tega, da se takoj potopijo
Vsem ljudem številko!
V posameznih deželih in krajih je mnogo ljudi istega priimka in istega krstnega imena. Lahko si mislimo, da povzroča to mnoge težave, zlasti pošti. Zato se oglašajo čedalje češče ljudje, ki pravijo, da bi bilo treba ljudem poleg krstnih imen in priimkov naprtiti še posebno številko. Majhen začetek v to smer so napravili Smithi v Ameriki, ki se v poedinih mestih naziva jo n.pr. Smith I., Smith II., Smith lil. i. t. d. To idejo so z vnemo pograbili tudi v Skandinaviji, kjer si od samih Jensenov, Olse-nov in »-sonov« vseh vrst že ne vedo več pomagati.
in poskrijejo v svoje trdne podvodne zgradbe.
Azijski divji konji, ki se pasejo v velikih čredah, si postavljajo isto tako stražo. Te straže ne premoti niti najbolj sočna trava, da bi pozabila na svojo nalogo, temveč gleda neprenehoma pozorno na vse strani in če se pokaže kakšna nevarnost, se oglasi s kratkim udarjanjem s kopitom po tleh in rezgetanjem. Opice so bolj poredkoma tako previdne, vendar pa potujejo južnoafriške opice vedno s sprednjo stražo, ki glavno čredo s hripavim lajanjem opozori, naj sc ustavi, če nekaj ni v redu.
Velik požar
pri Patheju
Veliki filmski ateljeji Pathejeve družbe v Joinvilleu-le-Pont, »francoskemu Holly-woodu«, so postali žrtev požara. Ogenj se je razširil z bliskovito brzino in je zajel vseh sedem ateljejskih poslopij. Velike filmske zaloge so mu dajale obilo hrane.
Navzlic temu, da je prihitelo na pomoč mnogo gasilskih čet iz pariške okolice, so poslopja v nekoliko urah pogorela do tal. Škodo cenijo na 20 milijonov frankov, človeških žrtev ni bilo. r
Po vkorakanju v Liege
Imena v novejših vojnih poročilih
Saint Quentin leži ob prekopu, ki vodi od Skalde ali šelde k Oisi. Mesto je bdlo v zgodovini pogcstoma prizorišče velikih bitk. Tako je 1. 1871. nemški general von Goeben tu izvojeval odločilno zmago nad francosko severno vojsko pod poveljstvom generala Faidherba. V svetovni vojni sta se v zadnjih dnevih avgusta 1914. spopadli na tem kraju francoska in nemška armada. Bitka se je končala s francoskim porazom. Mesto je bilo v nadaljnjih bojih popolnoma razrušeno. V marcu 1918. je nemška vojska prebila francoske črte pri Saint Quentinu — La Feru, toda v septembru istega leta so zadali Francozi Nemcem baš tu enega izmed odločilnih udarcev.
Laon leži na osamljenem gorskem hrbtu. V marcu 1814. je Napodeon po Blii-cherjevi armadi doživel tu težak poraz. Ko so 1. 1870. Nemci zasedli Laon, je neki francoski podčastnik pognal shrambo za smodnik v trdnjavi v zrak. pri čemer je izgubilo mnogo vojakov življemja. V svetovni vojni so Laon v avgustu 1914. zavzeli Nemci. 13. oktobra 1918. pa so jih Francozi od tu napodili.
Renesansa v Anversi
Umor s sekiro
Osemnajstletno dekle umorilo svaka
Ga. Auberta Thrasherjeva iz Detroita, ki je kot bolniška strežnica s težavo redila svojih osem otrok, je doživela te dni veliko presenečenje. Podedovala je 11.000 dolarjev.
Pred šestimi leti je bolničarka na detro-itski cesti našla popolnoma razcapanega človeka, ki je hudo krvavel in je bil komaj še pri zavesti. Thrasherjeva se je za tujca zavzela, spravila ga je v svoje stanovanje, ga obvezala in potem ga je dala odpeljati v neko zavetišče. Preden je mož zapustil njeno hišo, si je zapisal njeno ime
in naslov.
Vse to se je zgodilo, kakor rečeno pred šestimi leti in Thrasherjeva je na dogodek že davno pozabila. Tujec je bil berač in je kot takšen v neki revni sobici v Chicagu umrl. Ko je pa policija pregledala njegovo zapuščino, je našla hranilne knjižice, ki so se glasile na 13.000 dolarjev, poleg njih pa je bila v redu sestavljena oporoka, ki je nekega sodnika Murphyja določala za izvrševalca oporoke, go. Thrasherjevo pa za glavnega dediča. Sodniku je bilo določenih 2000 dolarjev, ostanek pa bolničarki.
Kmaln potem ko je nemška vojska vkorakala v Liege, se je na ulice vrnilo skoro
normalno življenje
Nagrada usmiljeni bolniški strežnici
j ša sestra je molčala in je nesrečni ženi I skušala samo po svojih močeh lajšati muke. Ko je žena pred kratkim zbolela, je dekle prevzelo gospodinjstvo in je skrbelo, da je četvorica otrok imela kaj jesti.
Nekega dne je spet prišla, da bi opravila potrebna dela in je našla Chevalierovo vso krvavo v njeni postelji. Zverinski mož jo je bil navzlic bolezni spet pretepel, nato je legel v sosedni sobi spat. Ne da bi trenila z očmi, je dekle odšlo v klet, vzelo tam sekiro in pijanca s tremi udarci umorilo. Ko so jo prijeli, je izjavila, da se nič ne kesa in da bi dejanje ponovila, če bi imela možnost.
ANEKDOTA
Švicarskega pisatelja Gottfrieda Keller-ja je obiskal nekoč mlad moški, ki se je ponosno izdajal za pesnika in ga je prosil, da bi mu smel kaj prebrati. Keller je izjemoma dovolil, mladi mož je začel brati pesem za svojo izvoljenko. Pesem je bila prav tako kratka kakor brez vsebine, toda mladi mož je na koncu Se pogledal Keller-ja, kakor da pričakuje od njega odobravanja,
Keller je samo malo odkimal in dejal; »Svojim čustvom ste tu dali malo preveč omejitve.«
»Gotovo«, je menil mladenič, »v omejitvah se kaže mojster«.
»Da, toda preveč omejenosti je tudi napaka,« je odgovoril Keller.
VSAK DAN ENA
»Nu, otroci, kaj vam je tako všeč moj obraz, da buljste vame?«
»Kaj še, mi samo čakamo, da se zruši stol, na katerem sedite!«
(»Ziircher Illustrierte.«)
Nekaj trenutkov preden je bila napravljena ta slika, je divjal na fotografiranem kraju hud boj, po katerem so ujetniki odvrgli čelade. Nemci popravljajo telefonske žice
Beračeva zapuščina
V Chatelineauju v Belgiji so našli 35-letnega Juliena Chevaliera v njegovi postelji mrtvega. Trije udarci s sekiro so mu končali življenje. Dejanje je izvršila, kakor se je izkazalo, njegova 181etna svakinja.
že dalj časa je dekle opazovalo in težko prenašalo, kako je mož svojo ženo, njeno sestro, trpinčil na najnizkotnejši način. Domov je prihajal večinoma pijan in je ženo, namesto da bi ji dal denarja za gospodinjstvo, pretepal. Njena deset let mlaj-
Novo lovsko letalo
Ljudje ne dišijo komarjem
Entamolotški oddelek ameriškega poljedelskega ministrstva je odkrilo nekaj, kar je za začetek vročega letnega časa vse-kako tolažijivo: komarji imajo, če imajo možnost izbere, rajši vse druge toplokrvne živali nego človeka. Na prvem mestu stoje v komarskem »jedilnem listu« konji in govedo, in ker povedo Američani svoje številke vedno najrajši v številkah, so izračunali, da imajo te živali šestkrat rajši živali nego čiloveka. Tudi prešičja kri jim je še vedno trikrat ljubša nego človeška. Potem je na vrsti še cela vrsta drugih sesalcev in živali .šele nato človek, a za človekom sta na vrsti sploh samo še dve živali, namreč kokoš in mačka.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
»Oprostite, gospod doktor — kako je vendar s temi očesnimi kapljicami? Pozabil sem —«
»Nu, kaj«
»— ali naj jih jemljem pred jedjo, ali po jedi?«
*
»Ali predstavlja ta slika sončni vzhod ali zaton?«
»Gotovo zaton.«
»Zakaj tako menite?«
»Ker slikarja poznam. Tako zgodaj ta ne vstaja.«
Skupina renesančnih hiš v Anversi, največjem in najvažnejšem gospodarskem središču belgijskega ozemlja
»Herald Tribune« poroča, da so začeli v Ameriki izdelovati enosedežna lovska letala, ki so najboljša svoje vrste na svetu. Ta aeroplan brzi s hitrostjo 720 km na uro, ženeta ga dva motorja. Oborožen je s štirimi topovi, ki so dovolj močni, da lahko potopijo podmornico in z mnogimi strojnicami.
Iz bojev v Belgiji
Nemški metalec granat na belgijskem bojišču. Kadar se naprava sproži, da izstreli granato, morajo vojaki poiskati kritje
MICHEL ZftVACO:
Don Juan
KOMAM.
»Nič ne morem?... Če drugega ne, lahko umrem tisti dan, ko sprejmem ime tega plemiča, da ustrežem očetovi volji.«
Globok, slovesen molk je nastal med njima, kakor bi bil vsak izmed njiju začutil, da sta izgovorila nepreklicne besede, ter poklical nebo za pričo, da se je zavezal na vekomaj ...
Toda čez nekaj časa je Klotar tiho vprašal:
»Ali smem, ne da bi vas užalil, zvedeti ime plemiča, ki se je zdel namestniku de Ulloa edini dovolj dober, da vam postane soprog?«
In Leonora je odgovorila:
»Ime mu je Amauri, grof de Loraydan ...«
Tisti mah je planil Klotar Ponthuški pokonci.
Oči so mu vzplamenele. Val krvi mu je šinil v obraz. Mogočna radost ga je pretresla... še malo, pa bi se bil opotekel...
Radost? Nad čim? ...
Radost nad tem, da je zdaj vedel ime častitega plemiča, ki ga je bil izbral namestnik de Ull^ Leonori za vrednega ženina! Radost nad spoznanjem, da se je bil Sancho Ulloa zmotil! Zavest, da se Leonora sme in celo mora upreti pokojnikovi želji... zato, ker je temu vrlemu plemiču ime Amauri de Loraydan!
Enako ljubeznivo in neprisiljeno kakor prej
I Leonora njega, je zdaj on njo prijel za roko, jo rahlo potegnil za seboj, jo odvedel v kapelico in obstal z njo pred rakvijo ...
j »Dragi senor,« je izpregovoril, »tisti dan, ko ste , me umirajočega pobrali v samotni hiši, ob veliki cesti, kjer nadlegujejo potnike grabežljivi klateži, sta me bila napadla dva človeka, izmed katerih je eden že mrtev, drugi pa še živi in lahko priča, da govorim čisto resnico. Ta dva razbojnika sta bila najeta in plačana za to, da sta me poizkusila umoriti! Najel ju je bil plemič, ki se me je bal naskočiti pri belem dnevu in se z mečem v roki poizkusiti z menoj! Ta izdajalski plemič, ki bi mu bili za mojega očeta dni strgali viteške ostroge in mu nato v kazen za njegovo nizkotno dejanje do golega ostrigli lase, ta človek, senor de Ulloa, je bil Amauri de Loraydan, in v dokaz svoje trditve ga s tem pozovem na sodni dvoboj s kakršnim koli orožjem, dokler eden izmed naju ne pogine.« Leonora je vzdrhtela.
Čudno se je zazrla v namestnikov negibni kip ter izpregovorila, kakor da bi jo zanašala burja čuvstev, ki se je bila sprožila v njeni duši:
»Oče! Slišite strašno obtožbo, ki jo je Klotar, gospod Ponthuški, izrekel zoper Amaurija, grofa de Loraydana? ...« Toda že je Klotar nadaljeval: »Z lažnim izgovorom, da se želi pogovoriti z menoj, me je neki plemič, ki sem ga bil opsoval vpričo vseh, tudi vpričo vas, senor de Ulloa, zvabil v svoj dvorec ob Vrvarski ulici. Ko sem bil
v dvorcu, me je zavratno zaprl v čumnato brez izhoda, z namenom, da tam umrem od lakote in žeje; to je storil zato, ker se je bal udariti s svojim jeklom ob moje jeklo in ga je bilo strah odkritega boja z menoj. In ta človek, ki bi mu bil v viteških časih krvnik odpasal meč in ga sramotno prelomil na krvavem odru, je bil spet Amauri. grof de Loraydan. Jaz, Klotar de Ponthus, ga obtožujem tega izdajstva in sem voljan vzdržati svojo obtožbo proti vsakomur, kodr se postavi zanj, s tistim orožjem, ki si ga nasprotnik izbere.«
Nato se je obrnil k Leonori in rekel z ganjenim glasom, kakor da bi čakal sodbe, ki naj odloči o njegovem življenju ali njegovi smrti:
»Svoje obtožbe ne izrekam samo pred vašim plemenitim očetom, ampak tudi pred vami — najbolj pred vami. Ako sem v čemer si bodi popačil resnico,, naj pri tej priči vstane namestnikov kip in me postavi na laž.«
Vsa bleda, je Leonora z glasom trdnega prepričanja odgovorila:
»Dobro, gospod Ponthuški. Obe vaši obtožbi štejem za upravičeni in veljavni. Hvala vam, da ste mi, čeprav samo za en dan, prihranili sramoto, nositi onečaščeno ime.«
Kaj bi rekel Sancho de Ulloa, da se je mogel oglasiti?
Kaj bi rekla Agneza de Sennecour?...
Agneza de Sennecour! Morda se je ta mah smehljala v svojem grobu, kakor se znajo smehljati sa-
mo matere, kadar vzhaja zarje sreeč nad srci njihovih otrok...
Klotar Ponthuški in Leonora de Ulloa se nista drug z drugim ničesar domenila. Saj je bilo v tem, kako sta se vedla, že vse povedano. Izpregovorila nista niti besedice o ljubezni; vse, kar sta rekla, je bilo ljubezenski spev. Zaobljubila sta se bila drug drugemu bolje in trdneje kakor s slovesnimi prisegami, čeprav si nista bila ničesar obljubila. Oba bi se bila neskončno zavzela, ko bi jima bil kdo rekel, da sta danes slavila svojo zaroko, a vendar je nosil poslej vsak izmed njiju na dnu srca gotovost, da je za vse veke oddan.
Po tem kratkem prizoru v kapelici je Klotar Ponthuški zapustil Arronški dvorec in z velikimi koraki ubral pot proti ulici svetega Dioniza. Neznana čilost ga je nesla naprej kakor veter, življenje se mu je zdelo polno visokega smisla, in obrazi ljudi, ki jih je srečaval, so bili vsi izpre-menjeni od sreče ...
A tega se ni jasno zavedal. Priznaval si je le, da je lačen kakor volk, in ko bi ga bil kdo vprašal, zakaj se mu tolikanj mudi, bi bil najbrže odgovoril, da je do »Vedeževalke« daleč... daleč za mladega človeka, ki komaj čaka, da bi sedel za mizo...
Oh! Lačen je bil za dva in žejen za štiri...
Povejmo po pravici: vse te dni, kar se je raz-govarjal s samim seboj in si domišljal, da je naj-nesrečnejše bitje pod solncem, ni bil skoraj ničesar zaužil.
BELEŽKE
Za politično premirje in koncentracijo
Minister pravde dr. Lazar Markovič nadaljuje v svojem listu »Delo« s hvalevredno akcijo, da bi se proglasilo v naši državi za določen čas neko politično premirje. Pri tem opozarja, da so storile v tej smeri prvi korak že državne oblasti, ki so prepovedale vse zbore in shode. Dalje piše:
»Neodvisno od vsega tega pa se vedno bolj pojavlja potreba notranjega moralnega in duševnega premirja ter duhovne koncentracije vseh narodnih sil. Prilike so danes take, da ni nobenih nepremostljivih skupin v naši državi. Glavno naše notranje vprašanje, hrvatsko vprašanje, je na poti reševanja, ki računa z bitnimi nacionalnimi in državnimi interesi. V kolikor so zavzele proti sporazumu od 26. avgusta razne politične stranke rezervirano in negativno stališče, ni to izhajalo z načelno odklonilnega stališča proti sporazumu, nego iz posebnih pogledov na način sklenitve tega sporazuma. Gotovo računajo vse te skupine z današnjim težkim položajem in so pripravljene podrediti svoje posebne poglede v vprašanju sporazuma velikim državnim in nacionalnim interesom. Po našem prepričanju ni nobenih velikih stvarnih razlogov in težav, ki bi onemogočile koncentracijo narodnih sil za čim večjo okrepitev enodušnosti naše narodne in državne volje. Splošno politično ozračje je že danes tako, da omogoča koncentracijo vseh konstruktivnih političnih in narodnih sil.
Stvari se danes razvijajo tako naglo, da ne moremo čakati do poslednjega trenutka. Mi moramo že sedaj z veseljem ugotoviti, da se v vseh političnih krogih Jugoslavije brez ozira na narodnostni značaj in strankarsko opredeljenost pojavlja vse močnejši pokret za zbiranje narodnih sil in za čim večjo okrepitev notranje povezanosti vsega našega naroda.«
Pokret naših rezervnih oficirjev
Poročali smo že. kako uspešno akcijo razvija Udruženje rezervnih oficirjev, katerega članstvo stalno raste. Zadinie dni so marave pododborov URO na področju dravske divizijske oblasti, ki so organizirale skupen propagadni odbor razposlale še vsem onim rezervnim oficirjem, ki doslej niso bili člani udruženja, posebne pozive k pristopu. V pozivu se poudarja:
»V težkih trenutkih, ko je potrebno zastaviti vse sile za obrambo državne samostojnosti in ohranitev narodne svobode, moramo zlasti rezervni oficirji vršiti vedno in povsod svoje nacionalne in vojaške dolžnosti. Naše udruženje razvija na tem polju uspešno akcijo, ki ni ostala brez ugodnega vpliva na povzdigo vojaške izobrazbe rezervnih oficirjev samih, a tudi na duhovno razpoloženje in moralna pripravljenost naroda. Izpolnjevati to visoko nacionalno misijo neprestano in požrtvovalno, je dolžnost vsakega rezervnega oficirja brez izjeme.«
Minister vojske in mornarice je vsem
rezervnim oficirjem priporočal vstop v udruženje, ki je postalo pomemben pomožni organ vojaške uprave. Vrhovna inšpekcija vojne sile pa vodi posebno evidenco o članstvu, v polnem uvaževanju pomena in dela organiziranih rezervnih oficirjev. Ne dvomimo, da se bodo pozivu udruženja za pristop odzvali vsi, ki do-sedaj še niso bili člani.
Krščansko socialno
delavstvo in Jugoras
Pretekli teden je časopisje JRZ objavilo sklep ljubljanske duhovniške konference, da se je krščansko-socialna Jugoslovanska strokovna zveza sama izločila iz občestva katoliških organizacij. Glasilo JSZ objavlja sedaj pod naslovom »Nemoteno najprej!« uvodnik, v katerem dokazuje, da ima borba proti JSZ namen, da se JSZ razbije, njeno članstvo pa prevede v vrste JugcTasa. Članek pravi med drugim:
»Boj proti JSZ pomeni vseskozi likvidacijo osnovnih načel krščansko socialnega gibanja, katerega je pred 46 leti ustanovil dr. Janez Ev. Krek. Osnovna misel tega gibanja je svobodna in neodvisna borba krščanskega delavstva za gospodarski in moralni dvig vsega slovenskega delovnega ljudstva. To načelo je poudaril že papež Leon XIII., ki priporoča svobodne krščanske delavske strokovne organizacije, prav tako pa tudi dr. Krek, ko pravi, da mora biti dellavsko gibanje neodvisno od političnih strank.«
»Delavska pravica« poudarja dalje, da deluje Jugoslovanska strokovna zveza samo v duhu Leona XIII. in dr. Kreka. Zato da je ne moti nikako nasprotovanje, ampak jo notranje le še poglablja, na zunaj pa združuje v vedno močnejšo armado borcev, ki se preko viharjev današnjih dni bori za uveljavljenje živega in dejavnega krščanstva v človeški družbi.
V posebnem članku dokazuje »Delavska pravica,« da med katoliško zavednim delavstvom Jugoras vedno bolj nazaduje, do-čim je JSZ svoje pozicije povsem ohranila ter je deloma celo napredovala.
Boj za občine v Bačlrf in Baranji
V nedeljo, 26. maja, bodo občinske volitve v celi vrsti občin v Bački in Baranji. V večini teh občin imajo po zatrjevanju zagrebških listov večino Hrvati. Med drugim bodo volitve v Bajmoku, kjer so bile pod dr. Stojadinovičevim režimom trikrat zaporedno občinske volitve. Vse trikrat je dobila večino Hrvatska seljačka stranka, a so bile voihtve vedno razveljavljene. Pristaša HSS so bili prepričani, da se bodo tokrat izvedle občinske volitve povsem svobodno. Kakor pa trdi dr. Mačkovo glasilo, temu ni tako, ker »so se žc zopet pričele izvajati stare metode Sto-jadinovičevega režima in njegovih oprod. Tako so oblasti postavile na zahtevo senatorja dr. Koste Popoviča za predsednike volilnih komisij same ljudi, ki so znani kot strokovnjaki za razne volilne mahinacije in ki so se odlikovali v tem poslu že za Stojadinovičevega režima. Zaradi tega je odpotoval v Beograd senator Vukovič, ki bo poskrbel, da bodo postavljeni novi predsedniki volilnih komisij, tako da bodo vsaj iokrat volitve v teh krajih res svobodne.«
Volitve v Bački in Baranji se vršijo po starem zakonu. Kakor na Hrvatskem, bodo tudi te volitve javne.
Inšpekcija v Delavski zbornici
V petek dopoldne je prispel v Ljubljano načelnik ministrstva socialne politike in narodnega zdravja g. Popovič. ki bo kot poseben odposlanec ministra dr. Budisav-Ue vica pregledal poslovanje sedanje uprave ljubljanske delavske zbornice To upravo tvorijo, kakor znano, pod dr. Stojadinovičevim režimom imenovani gospodje, postavljeni iz vrst Jugorasa, ki predstavlja v primeri z drugimi delavskimi organizacijami v Sloveniji neznat. manjšino. Upamo, da bo misija g. načelnika Popovica pripomogla k uresničenju davne zahteve vsega slovenskega v svobodnih strokovnih organizacijah organiziranega delavstva, ki zahteva razpis volitev v Delavsko zbornico odnosno normalizacijo prilik v tej najvišji delavski samoupravni instituciji.
Še ena bilanca Stojadinovičevega režima
Tarifni odbor generalne direkcije državnih železnic je te dni predložil prometnemu ministrstvu povišanje potniških tarif na naših železnicah za 10 odstotkov. V zvezi s tem so zanimivi podatki o prevozu potnikov po naših železnicah v letih 1937 in 1938. ko je bil v polnem cvetu režim dT. Milana Stojadinoviča. Iz teh podatkov je razvidno, da pri nas stalno raste število potnikov, ki se vozijo brezplačno ali pa z raznimi olajšavami. Leta 1938 so prevozile naše železnice 56 milijonov potnikov. Od teh se je vozilo z brezplačnimi kartami ali pa z znižano voznino 18 milijonov, ali 32 10 odstotka vseh potnikov. Leta 1937 se je vozilo z brezplačnimi in znižanimi kartami 17 milijonov ljudi, tako da se je v enem letu povišalo število brezplačnih, odnosno privilegiranih potnikov za mi-llijon ali 6.08 odstotka. V letu 1938 je plačalo karto I razreda na vseh naših progah vsega skupaj 32.839 potnikov Znano pa je, da je ravno I. razred v naših vlakih vedno polno zaseden ...
Zaplenjena knjiga
Kakor nam poročajo, je državno tožilstvo v Ljubljani zaplenilo znano knjigo pisatelja Ignaca Koprivca »Kmetje včeraj in danes«. Zaplembo utemeljuje drž. tožilstvo z določbami tiskovnega zakona, po katerem so prepovedane knjige in tiskovine, če se v njih »težko krši javna morala« ali pa »izziva verski ali plemenski razdor«. •
^Bodiino pripravljeni"
Pod tem naslovom objavlja zagrebška »Nova riječ« uvodnik nekega Sarajevčana, ki piše med drugim:
»Naša država ni v vojni. Naš narod ni nikdar želel vojne in danes še celo ne. Vsi naši činitelji, od največjega do najmanjšega, se trudijo, da bi ohranili našo nevtralnost. In mi smo zares nevtralni, to je. nismo še v vojni. Ako pa nismo v frontalni, oboroženi vojni, vendar ne moremo reči, da smo v miru. Zato smo tudi mi v vojni, v vojni živcev, psihološki vojni. Ako pa je tako, se moramo tudi mi pripravljati, pripravljati za vojno, ako želimo mir. Današnja vojna ni več vojna armad, temveč vojna narodov. Sedaj ne more več biti govora o vojni in miru, zmagi in porazu, temveč samo o življenju in smrti.
Zato bodimo pripravljeni! Bodimo pripravljeni, da lahko vsak hip sprejmemo borbo, ne le na naših mejah in bojiščih, temveč na vsaki stopnji naše zemlje, na vsaki plajnini, njivi ali livadi, na vsaki steni, na vsakem potu, v vsaki vasi ali mestu, na vsaki ulici, pred vsako hišo na pragu ali oknu. Bodimo pripravljeni, da postavimo modernim evropskim metodam nasproti naše stare balkanske metode z isto odločnostjo, požrtvovalnostjo in fanatizmom, kakor smo to delali skozi ve-kove. Samo tako bomo lahko mirni in gotovi, da bomo tudi to pot obračunali z vsako silo in vsakim napadom, ako bi se spustil na nas.«
Poslanstvo Švice
v sedanji vojni
Velilki švicarski list »Journal de Gene-ve« objavlja članek, v katerem se ogreva za to, da bi Švica, kakor že v prejšnjih vojnah, spet pokazala svojo naravno misijo: skrb za vojne ranjence in begunce. Res je, da mora Švica danes misliti predvsem na svojo obrambo in vzdrževati armado, ki je trdno odločena, da brani vsako ped švicarske zemlje, toda mimo te svoje naloge bi mogla Švica cib dobri volji prizadetih vršiti tudi splošno človeško nalogo negovanja vojnih ranjencev, za kar ima vse pogoje. Vsi njeni hoteli, ki so daines prazni, bi se lahko sipremenili v vojne bolnice — namesto v razvaline, ki ne bi nikomur koristile.
Bernard Shaw o prestrašenih Angležih
Londonski listi objavljajo razgovor z Bernardom Shavvom o položaju, ki je nastal po pritisku nemških armij proti Karala Slovit angleški pisatelj, ki je imel doslej o angleški zunanji in notranji politiki zelo samosvoje poglede, je dejal:
»Sedaj, ko smo se prav pošteno prestrašili, bomo pričeli v redu delati in misliti. Dokler se Angleži ne prestrašijo, ne mislijo in ne delajo drugega, kakor igrajo kriket, nogomet in tenis. Svoj čas je storil nemški cesar Viljem II. veliko pogreško, ko je prestrašil Angleže. Prav tako so tokrat Nemci slabo zadeli, ko so nam pognali strah v kosti. Sedaj bo svet lahko videl zopet enkrat, česa vsega so Angleži zmožni, če so pošteno prestrašeni.«
Seja vodstva KDK
Zagreb, 24. maja. o. Na stanovanju dr. Mačka je bila danes dopoldne seja vodstva KDK. Sejo je vodil dr. Maček Udeležili so se je senatorji inž. Košutid in dr. Krnjevič za HSS ter Vilder in Kosanovid za SDS. Seja je trajala od 9.30 do opoldne. Razpravljali so o političnem položaju po občinskih volitvah v banovini Hrvatski.
Pisma Švicarjev
Švicarski listi objavljajo, kakor znano, stalno pisma svojih naročnikov. V teh težkih dneh so ta pisma še posebno zanimiva, saj nam kažejo razpoloženje švicarskega naroda. Iz objavljenih pisem dihajo velika samozavest Švicarjev, njihova treznost in hladnokrvnost, predvsem pa njihova odločnost v obrambi domovine pred vsemi zunanjimi nevarnostmi. Posnemamo nekaj takih glasov iz »Neue Ziirchcr Zeitung« z dne 21. t. m.
Pod naslovom »Resna beseda« piše neki M. F. o švicarskih nalogah v teh dneh v pogledu pobijanja malodušja v zaledju. Za vodilo navaja besede zveznega predsednika, ki je dejal: »Ne verjemite govoricam in tendencioznim vestem. Mi vam bomo povedali resnico.« Nato pripominja: »Ne gre, da bi se odpovedali svoji svobodni presoji. Prav za to se namreč borimo. Toda vsak uvidevni Švicar mora danes vedeti, da je njegova svobodna presoja močno zmanjšana z zavestnim razširjevanjem Zlobnih vesti. Kdor to uvideva, mora storiti samo še korak k pobijanju tega največjega sovražnika.«
Drugo pismo je pismo nekega preprostega vojaka, ki takole piše listu: »Tri noči že nisem spal. O delu, ki zahteva velike telesne napore, vam ne bom pisal. Mi vojaki smo resni, toda polni zaupanja 'n jemljemo dneve, kakor pridejo, pripravljeni da postavimo celega moža, kjerkoli bi to bilo potrebno. Z zaskrbljenostjo smo slišali, da vlada v za^dju vznemirjenost. Zakaj? Ali nimate zaupanja v vojske? Mi vojaki pričakujemo, da bode vsi tloma ohranili mir in odločnost ter da bodo povsod preganjali notranjega sovražnika.«
Tretji Švicar se dotika vprašanja radijskih oddaj in opozarja na nevarnosti, ki lahko nastanejo, ako se tujcem posreči razširjati po radiu napačne vesti. Zato kritizira, da se prav v teh dneh menjujejo napovedovalci švicarskih radijskih postaj, češ da se ljudje ne morejo navaditi na glasove svojih napovedovalcev. Zaradi vojaške službe bi se te spremembe ne smele zgoditi, kajti napovedovalci vrše tudi na svojih mestih veliko narednoobrambno delo.
V nadaljnjih treh dopisih ped skupnim naslovom »Treznost« pa čitamo še vse polno drugih originalnih pobud za varovanje morale zaledja, kar dokazuje, kako je ta občutek pri slehernem Švicarju danes močno razvit.
Pomen angleških reform
Prevrat v angleški gospodarski in socialni politiki
O poslednjih obrambnih ukrepih v Angliji. ki pomenijo uvedbo pravega kolektivnega sistema v tej državi, objavlja bu-dimpeštanski vladni organ »Pester Lloyd< uvodnik, iz katerega posnemamo naslednja izvajanja:
»Ta poLnomočja angleški vladi zaključujejo proces, ki mu je Anglija le z obotavljanjem sledila, ker je doslej poskušala totalnim metodam Nemčije postaviti nasproti svoja lastna organizacijska načela. V miru odgovorni krogi v Angliji niso mislili na prehod k totalnim metodam gospodarske vojne, ker so po zgledu svetovne vojne domnevali, da bo tudi nova vojna trajala dolgo V triletni vojni bi angleška industrija imela dovolj časa, da bi se med samo vojno prilagodila njenim potrebam. Samo nekateri poedinci v konservativni stranki, kakor Churchill in Eden. so že prei zahtevali drugačen tempo angleške vojne industrije, toda proti večini niso mogli prodreti. Trdi nekateri daljnovidni pisatelji so mislili tako. kakor na primer Aldous Huxley. ki je tragični paradoks takole označil: demokracije se
morajo ali odpovedati svojemu svetovne-| mu položaju. ali pa zoperstaviti totalni organizaciji povezanost vseh svojih siL
Sedaj se pot totalne in brezobzirne uporabe vseh sil angleške družbe postavlja kot edini cilj vojnega vodstva. Vse to diši nekako kakor vojni socializem, kakor najvišja uporaba sil na kolektivni osnovi. Seveda pa to še ne pomeni, da bi se bila Anglija že odpovedala načelom svoje mirovne organizacije. Vojni socializem je tudi zamišljen samo kot provizorij. kakor so bili kolektivni ukrepi v svetovni vojni izdani Le prehodno. Kakor pa ni bilo mogoče že tedaj v naprej predvidevati posledic tega vojnega gospodarstva v na-daljnem razvoju, prav tako ni tudi sedai mogoče oceniti, kakšne nove oblike življenja in gospodarstva se utegnejo razviti iz teh najnovejših naporov angleške skupnosti. Le toliko ie gotovo, da so sedaj tudi v Angliji spoznali da gre zares za vse in da je treba v tej vojni za življenje in smrt dosedanje oblike industrijske organizacije z eno samo potezo peresa odstraniti in jih zamenjati z novimi.«
Bolgari in balkanski sosedje
Bolgarski glasovi
o varnosti Balkana
V	zadnjem času zasledujemo tudi v bolgarskih listih vedno več glasov o povečani varnosti Balkana. Na kaj se opirajo te bolgarske domneve, naj pokažeta naslednja dva primera. V sofijskem i-Slovu« je izšel uvodnik polkovnika generalnega štaba v rezervi Gančeva o odnošajih med Anglijo in Rusijo. Po daljšem zgodovinskem prikazu angleško-ruskega nasprot-stva, ki vse do naših dni označuje odnošaje med obema imperijema, »ki skupaj gospodujeta nad 65 milijoni kvadratnih kilometrov površine, medtem ko vsi drugi narodi razpolagajo z okoli 80 milijoni kvadratnih kilometrov«, prihaja ugledni bolgarski pisec do naslednjega zaključka:
»Dogodki nam kažejo, da se Rusija in Anglija še nadalje medsebojno spoštujeta in to tvori jamstvo za mir na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Najnovejša odločitev Moskve v pogledu ohranitve miru v jugovzhodni Evropi je še bolj poudarila željo sovjetov, ne le da ostanejo izven oboroženega konflikta, temveč da tudi ne dovolijo razširjenja požara na Balkan. Ta odločitev se tiče obeh vojnih taborov m odpira vpogled v vlogo, ki jo je Rusija začela igrati v svetovni politiM.«
V	sofijskem »Utru« piše o istem vprašanju Genov in prihaja do naslednjih zaključkov: »Italija in Rusija moreta uresničiti svoje politične interese le, dokler traja sedanja vojna. Italija je po pogodbi vezana stopiti na nemško stran. Glede Moskve pa vse kaže, da ne bo vstopila v popolno zvezo z Nemčijo. To rusko zadržanje nudi jamstva za ohranitev miru na Balkanu, znabiti celo v primeru, :ia Italija stopi v vojno. Kot zaveznica Nemčije bo Italija morala nastopiti predvsem na zapadu. Sama tudi nima nikakega interesa, da bi razpršila svoje sile in del teh sil vezala z akcijo na vzhodu.«
Poroke in rojstva v Nemčiji
Berlin, 24. maja. AA. (DNB). Leta 1939 se je v Nemčiji nevštevši prejšnje poljske vzhodne pokrajine sklenilo 944.246 zakonov in rodilo 633.078 živih otrok. V primeri z letom 1938 je število sklenjenih zakonov poskočilo za 174.821, število porodov pa za 126.738.
Objavili smo že nekaj značilnih glasov, ki kažejo, da se javno mnenje v Bolgariji značilno vsmerja v pravcu zavarovanja pred skupnimi balkanskimi nevarnostmi. Danes objavljamo izvleček iz članka, ki ga je napisal v sofijskem »Slovu« ugledni bolgarski publicist Nejkov. Dotika se trenutno najbelj perečega vprašanja na Balkanu, izrabe sedanjega zatišja za '"'im aktivnejšo skupno politiko vseh balkanskih držav. Nejkov piše med drugim:
»Veliki dogodki na zapadu dovoljujejo, kakor se zdi, nekoliko odmora državam na jugovzhodu. Vsekakor nudi to zatišje tem državam priliko za pregled vzhodnih obzorij, kar lahko omogoči prilagoditev njihovih naporov morebitnemu nadaljnjemu razvoju dogodkov. Nekatere novejše manifestacije kažejo, da je zavest skupnih nevarnosti narasla. Medsebojno prila-gojevanje se je povečalo na osnovi prijateljskih akcij. Nekatere napake preteklosti se sedaj razumejo in deloma celo priznavajo. Sosedne države s proizvodnjo, ki se često čudovito dopolnjuje, so bile druga od druge ločene zaradi nespametne politike. Med znaki pomembnih sprememb, ki se kažejo v duhu sosedstva na Balkanu, omenjamo v prvi vrsti medsebojne obi-
ske preteklih tednov. Ti obiski daleč presegajo po svojih manifestacijah zgolj gospodarske naloge ter odkrivajo nova in dobra razpoloženja, ki so jamstvo boljše bodočnosti.
Napake, storjene na gospodarskem področju, se morajo popraviti in meje čim širše odpreti za izmenjavo blaga in potnikov. To bo znak zaupanja med sosedi, kar ne bo brez dragocenosti v sedanjih prilikah. V tem pogledu ne smemo izgubljati časa delati moramo naglo in z vso odločnostjo, ako nočemo ostati samo pri besedah. Toda to še ni vse. liazčiščenje je potrebno tudi na političnem področju. Predsodki med sosedi morajo izginiti, zla volja zlomljena. Na njih mesto mora stopiti aktivno sodelovanje na področju miru. Sorazmerno zatišje, ki nam ga dopuščajo dogodki na zapadu, ne bo za nas resnično zatišje, če ga mi vsi ne bomo izkoristili za pozitivno in ustvarjajoče delovanje. Mi vsi smo, o tem ni dvoma, nev-tralci, pa si lahko v celoti predočimo skupno nevarnost. Toda ideja in volja za njeno uresničenje sta dve stvari. Nastopil je čas, ko moramo dati svoji volji tudi izraza, ako ta volia resnično obstoji.«
Odnošaji med Anglijo in Rusijo
Budimpeštanski vladni »Pester Lloyd« objavlja krajši komentar k poslednji objavi doslej izmenjanih not med Londonom in Moskvo o trgovinskih pogajanjih med obema državama Pomen polslužbe-nega sovjetskega komunikeja vidi madžarski vladni organ predvsem v ponovnem sovjetskem zagotovilu popolne nevtralnosti sovjetske Rusije v sedanji vojni. Objave besedila izmenjanih not ne tolmači kot prelom trgovinskih pogajanj med obema državama .temveč samo kot priznanje težkoč, nakar pripominja:
»Iz slepe ulice, v katero so pogajanja zašla, sta sedaj mogoča samo dva izhoda: bodisi da pošlje Velika Britanija kakega svojega posebnega pooblaščenca v sovjetsko Rusijo, ki bi se v svojih razgovorih dotaknil poleg gospodarskih tudi drugih vprašanj, pri čemer bi gospodarska vprašanja sama po sebi stopila v ozadje; bodisi da spet zasede svoje diplo-
matsko zastopstvo v Moskvi, izpusti obe zajeti sovjetski ladji ter skuša na prestižnem področju doseči, da bi se pogajanja spet začela. V angleških listih se pojavljajo kombinacije o tem, da bi se znabiti sir Samuel Hoare ali Lloyd George podala v Moskvo, vendar se dvomi, ali bi bila misija v sedanjem trenutku primerna. (Pripominjamo, da prihaja po najnovejših vesteh iz Londona sir Samuel Hoare v poštev za angleškega poslanika v Madridu, medtem ko se o možnosti Lloyd George^t* misije v Moskvi še nadalje razpravlja. Op. ur.) Ne glede na to, je treba ugotoviti, da Rusija slej ko prej vztraja pri svoji nevtralnosti, pri čemer poudarja tudi svoj interes glede ohranitve svojega gospodarskega sporazuma z Nemčijo. Znani pa so tudi vedno bolj se razvijajoči gospodarski odnošaji sovjetske Rusije z Ze-dinjenimi državami Severne Amerike.«
Lek proti govoricam
V sofijskem »Dnesu« smo te dni čitall naslednja sodobna razmišljanja, ki veljajo v polni meri tudi za nas:
»Vse države so danes izpostavljene napadom posebne vrste — napadom z govoricami. Tudi mi nismo več izjema. Tudi pri nas se razširjajo govorice in razne laži. Morda se jim v teh težkih dneh ne morejo nikjer izogniti. Toda te »napade« na našo mirnost moramo zavrniti. Najmanj, kar lahko v tem pogledu storimo, je, da nikjer ne pomagamo k razšir je vanju nobene govorice. Vsak Bolgar lahko uniči najmanj eno tako govorico, ako se odpove »veselju«, da bi jo povedal naprej. In ako bo vsakdo izmed nas delal tako v zavesti, da brani s tem bodočnost svoje države, je gotovo, da najmanj dve tretjini teh govoric ne bo doseglo svojega namena. Naše geslo v teh težkih dneh mora biti samo ene: molk in delo!«
(NSERIRAJTE V »JUTRU«!
LoriDon
| rOURflAl
\ DOUAhO >0iAnuxu[iM£S, AR RAS Pm* -t
OBAPAuni OCAn&PM
IE.NS itCATi --pinonnt
O BRUCE$ S
JjtATIVERS
iUDlnMDl g* a
tLGL.
O M0nfl)/D/ER/& a
4 iČLA FiRC CLERMom coriPfforil ^lao/i
charleroi
DIHANT
*—-^OPlkuni ic	v
r^a oit quctlt/n o HlRb0tl<{1
o ve Miru
CHARLlV/LU ~~X\5EDAt1
OLOUV/ERS
(.AlGLC
O
£V*£UX \AHT£S SQHAtlT,Uy
verm/LLEH
OREiMS \ coriGurONO
(VERgUN
Iz Novega mesta
Kino »Dom« v Sokolskem domu prikazuje slavno umetnico Viviane Romance v čarobnem orientalskem filmu »Bela sužnja« danes ob 20.30 in jutri ob 16., 18.30 in 20.30. Koga ne bo zanimal Istam-bul z vsemi svojimi zanimivostmi? Koga ne bo zanimalo življenje v haremu? Predigra: tednik Univerzum. Pride glasbeni ve-lefilm »Cigančica«.
n— Protituberkulozna I'ga v Novem mestu ima drevi ob 20. uri zaključni večer protituberkuloznega tedna v osnovni šoli. Na sporedu je orkester, petje, predavanje in igra. Ves čisti dobiček je namenjen izključno le vzdrževanju protituberkuloznega dispanzerja. Cenj. občinstvo se vljudno naproša da se v čim večjem številu udeleži te naši prireditve. Pomagajmo najbednejšim, ubogim jetičnikom! Odbor.
I
7.05:
Sobota, 25. maja
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav. Napovedi in poročila. — 7.15: Pisan ven-ček veselih zvokov. — 12: Plošče kar naprej igramo, kako in kaj pa ne izdamo. — 12.30: Poročila in objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plošče kar naprej igramo, kako in kaj pa ne izdamo. — 14: Poročila.
—	17: Otroška ura. — 17.30: Med igračami in bajkami (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi in poročila. — 19.20: Nacionalna ura (Lepote spomladanskih gora). — 19.40: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled (g. dr. Al. Kuhar).
—	20.30: Smo skuhali dovtipov zmes, na-tresli pesmi, godbe vmes. — 22: Napovedi in poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna (plošče).
Beograd 19.40: Narodne pesmi. — 20.40: Zabavni koncert velikega radijskega orkestra. 22: Prenos glasbe iz kavarne. — 22.50: Plesna glasba (plošče). — Zagreb 17.15: Koncert radijskega orkestra. — 20: Komorni koncert. — 20.30: Vesel večer. — 21.30: Sremske narodne pesmi. — 22.20: Koncert radijskega kvarteta. — Sofija 18: Glasba za vas. — 18.30: Mandolinski koncert. — 19: Koncert bratov Vladigerov. — 20.45: Sopran. — 22.30: Narodna glasba.
—	Praga 20.30: Simfonični koncert. — 21.30: Lahka glasba. — 22.30: Plesna glasba. — London 21.35: Koncert orkestra. — 22.35: Lahka glasba. — 23.15: Plesna glasba. — Pariz 18: Prenos iz opere. — 24: Lahka glasba. — Rim 17.15: Novosti s plošč. — 21: Prenos opere »Fedora«. — 23.15: Plesna glasba. — Berlin 19.15: Le-harjeve melodije. — 21.30: Lahka glasba.
—	23: Nočni koncert.

ŠPORT
Začetek domačih finalov v nogometu
Jutri bodo prve štiri tekme v finalnem tekmovanju SNZ, in sicer v Ljubljani,
Celju, Mariboru in Trbovljah
Po sklepu organov SNZ se bo jutri začelo tudi pri nas doma finalno tekmovanje za naslov slovenskega nogometnega prvaka, v katerem sodeluje, kakor znano, 8 najboljših moštev, ki so se za to kvalificirala iz dosedanjega prvenstvenega tekmovanja po skupinah. Trije od teh klubov so iz ljubljanske in mariborske skupine, ostala dva pa sta prišla vanj iz celjskega okrožja.
Za odigranje tega tekmovanja, ki se bo vršilo po dvojnem pokalnem sistemu, je potrebnih 6 terminov, in sicer sta za I. kolo določeni nedelji 26. maja in 2. junija, za semifinalne tekme nedelji 9. in 16. junija, medtem ko bosta obe finalni igri — vse seveda s pogojem, če se medtem ne zgodi kaj nenavadnega — zadnji dve nedelji v juniju (23. in 30.). Jutri torej bodo na sporedu prve tekme otvoritvenega kola.
'C!
Edini ljubljanski udeleženec in tako rekoč predstavnik dolgoletnega nogometnega središča Ljubljane SK Mars bo jutri odigral prvo tekmo v tem finalu doma. V goste bo dobil Cakovčane, ki se bodo prišli predstavit v Ljubljano s svojim najboljšim moštvom. Ljubljanska nogometna publika
redko vidi te zanimive goste in gotovo bo že zaradi tega obisk na igrišču večji kakor sicer. Razen tega pa bo ta igra privlačna tudi zaradi važnosti za oba nasprotnika.
Marsu manjkajo za ta nastop najboljše moči v napadu in zato mu bo treba nekatera mesta izpopolniti z mlajšimi močmi. Kako se mu bo to posrečilo, bomo videli, lahko pa vemo že zdaj, da bo moštvo zaigralo požrtvovalno in žilavo ter bo skušalo kar se da častno odpraviti to prvo srečanje v tej važni konkurenci.
Tekma bo ob 15.30 na igrišču SK Ljubljane s predtekmo ob 14.30, v kateri bodo igrali juniorji Marsa in Grafike.
Olimp—Maribor
V finalnem tekmovanju za prvenstvo SNZ se bosta srečala jutri ob 16.30 na Olimpovem igrišču v Gaberju pri Celju SK Olimp in ISSK Maribor. To zanimivo srečanje bo gotovo nudilo lep športni užitek, ker sta obe moštvi v dobri formi. Olimp pa bo moral proti močnemu nasprotniku napeti vse sile, če bo hotel častno zastopati celjski nogomet in doseči povoljen rezultat.
Ostali dve tekmi bosta jutri še v Mariboru in Trbovljah, in sicer med železni-
čarji ln Bratstvom v naši severni metropoli, med Amaterjem in Kranjem pa v rudarskem središče!
Prijateljska tekma
Svoboda—Korotan
Rakovčani so povabili za to nedeljo v goste prvorazredne Svobodaše, da se pomerijo z njimi v prijateljski tekmi. Korotan je v letošnjem letu znatno napredoval, kar so pokazali rezultati zadnjih tekem, v katerih je vse svoje nasprotnike po vrsti odpravil z visokimi rezultati in si tako priboril vstop v I. razred. Da se zdaj prepriča, ali bo jeseni kos tudi klubom v I. razredu, se bo to nedeljo pomeril s mladimi in simpatičnimi Svobodaši.
Tekma se bo pričela popoldne ob 17, s predtekmo obeh juniorskih moštev ob 16. na igrišču Korctana na Rakovniku.
GLASI
■ v..,".'. ../•-. -i ])•' ' . ..'.-.. .-• ■■:-.■•> ■■ i ■'.vi;-.	BS S^M
	
tJmiMm. Pri Putrichu
danes in jutri ples do 1. ure. Vljudno vabljeni.
15610-18
Večje količine še stoječega lesa
bukovega in mehkega v
poljubnih	dimenzijah nudi
Beseda 1 din, davek 5 din. j »Kmečka	pomoč«. Celje,
za šifro ali daianie naslova . na k3tero	se naj naslovijo 5 din Najrnaniši znesek j ponudbe.
Sluibodobi
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanie naslova 5 din. Najmanjši znesek
17 din.
Šofer - mehanik
s prakso pri osebnih ame-rikanskih avtomobilih, ne-oženjen, vojaščine prost, dobi mesto za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv in pošten«.
13583-1
Boljši gospod
išče boljšo gospodinjo, — staro od 30 do 40 let, dobro kuharico. Ponudbe na Hotel Slon, pri portirju.
13576-1
Frizersko
pomočnico
sprejmem Nastop takoj. Karle Jakob, Mokronog.
13608-1
SlMheiiče
Beseda 50 par, davek 3 din. tei * din za šifro Ji daja nje naslova - Naimanjši znesek dm 13.
Postrežnica
išče službo za popoldanske ure. Dvorakova ulica 3, III. nadstropje, levo. Od 10. do 16. ure.
13595-2
Pohištvo
in drugo prodam. Bezen-škova 31.
13600-6
Stanovanje
Beseda t din, davek 3 din, za šifre ali dajanie naslova 3 din. Najmanjši znesek 17 din.
Stanovanje
iz 1 sobe, kuhinje in pri-tiklin v centru mesta, oddam 1. junija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13602-21
Dvosob. stanovanje
parketirano, s predsobo, kopalnico, oddam za 1. julij v I. nadstropju na Cesti 29. oktobra (Rimski) številka 23.
13589-21
Vsaka beseda 2 din: davek 3 din Za daianje naslova 3 din. Naimaniši znesek 20 din.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in uporabo kopalnice oddam boljšemu gospodu. Tabor, Sokolski dom I. levo.
13621-23
8 velikih sob
z vsemi pritiklinami, celo I. nadstropje, v sredini Ljubljane, odda za pisarne Društvo hišnih posestnikov, Salendrova 6.
13457-23
Beseda 1 din, davek i din,
za 4ifro ali daianie naslov 3 din Naimaniši znesek 17 din.
Vinogradno
posestvo
kupim, v Halozah, arondi-rano. vinograda pet do šest oralov ali tudi več. gozd, travniki, njive, zraven hiša in hlevi ter viničarije, velikost skupaj 30 ali 40 oralov, od banovinske ceste oddaljeno največ četrt ure. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Arondirano«.
13612-20
13564-15
-*eseda 1 din, davek 3 din. '.2 šifro ali daianie naslova i din. Najmanjši znesek 17 din
Jabolčnika
pristnega, proda večjo množino po ceni 180 din za hektoliter franko Ptuj — Šteger Alojz, Žabjek pri Ptuju.	13565-33
Glasbila
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najman^i znesek 17 din.
Klavirska
harmonika
zelo dobro ohranjena, 120 basov in register naprodaj. Na ogled Brezovšek, Vod-matska 1, Moste - Ljubljana.	13485-26
INSERIRAJ V „ JUTRU" S
deseda 1 din, davek 3 din, ia šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Topolino
majhen avto, zelo dobro ohranjen, mala poraba bencina, ugodno prodam. — Zg. Šiška, Bizjanova 5, Pod hribom.	13605-10
Otomane
najnovejše oblike
za din 295»-
pri
E. ZAKRAJŠEK,
tapetništvo, MIKLOŠIČEVA 34, tel. 48-70.
Beseda 1 din, davek 3 din, zs šifro ali dajanje naslova J din. Najmanjši znesek 17 din.
Lesena zložljiva patentna postelja
s tapeciranim mo-drocem Din 240.— pri
R. RADOVAN
Mestni trg IS.
Sprava med športnimi zvezami
Kakor piše zagrebški »Jutarnji list«, Je »Hrvatska sportska sloga« v Zagrebu prejela od »Saveza srbskih športnih savezov« iz Beograda dopis s predlogom, da bi čim prej sklicali konferenco delegatov vseh savezov, na kateri naj bi rešili vse spore in nesporazume, ki so nastali in tudi danes še niso rešeni v zvezi z likvidacijo starih in ustanovitvijo novih športnih zvez. Ta akcija naj bi imela namen, da bi se slednjič normaliziralo vse športno življenje v naši državi ln ojačila moč naše športne reprezentance v tujini. Kakor pristavlja zagrebški list, je ta predlog SSS zadel v Zagrsbu na splošno odobravanje, tako da je verjetno, da bo v bližnji bodočnosti res prišlo do te konference, ki naj bi bila v Zagrebu.
V zvezi s tem nam prihaja na misel, da smo pred dnevt v našem listu objavili dolgo pričakovani poziv pripravljalnega odbora, po katerem bo ustanovni občni zbor skupnega reprezentanta vseh slovenskih športnih zvez — Slovenske športne zveze — vendarle v četrtek, 30. t. m. Ustanovitev te skupne športne organizacije za ves slovenski šport je morda že nekoliko pozna, toda, kakor se vidi po pripravah za gornjo konferenco, še zmerom ne prepoz-
na. Vsekakor pa Je zdaj važno, da se bodo naše športne zveze vsaj zdaj brez dolgotrajnih prerekanj strnile v močno skupno organizacijo, ne pa spet, kakor je pri nas že star običaj, iskale dlako v jajcu, samo da bo zadovoljeno temu ali onemu interesnemu krogu. Ustanovni občni zbor Slovenske športne zveze naj bo torej spričo čim prejšnje sposobnosti dela tega foruma spontana manifestacija skupnosti vseh slovenskih športnikov!
Atletski miting v Celju
Kakor že javljeno, bo jutri ob 10. na celjski Glaziji prvi letošnji atletski miting SK Celja. Na mitingu bodo sodelovali poleg številnih atletov prireditelja tudi atleti iz Ljubljane in Maribora. Posebno ljubljanska Ilirija je javila prihod močne ekipe s Cičarjem, Kolencem, Glonarjem ln Milanovičem na čelu. Primorje pošlje tudi svoje predstavnike. Na startu bo skoraj gotovo tudi ljubljanska Planina s svojo odlično gardo z Mavsarjem, odličnim metalcem kopja. Mariborski železničar je prijavil ekipo 12 članov, med drugimi Gradjanskega, Gregoroviča in Zorka, ki zavzemajo častno mesto v eliti slovenskih atletov. Po prijavah sodeč se nam obeta nadvse lepa atletska prireditev, na kateri bodo zastopani najboljši atleti Slovenije. Zaradi tega opozarjamo vse. ki se zanimajo za atletiko, da bodo borbe v posameznih disciplinah izredno zanimive m je tudi preskrbljeno, da bo prireditev uspela v vsakem pogledu.
SK Svoboda. I. moštvo naj bo jutri ob 16.30 na igrišču Rakovnika. Opremo prinese gospodar. Juniorji naj dvignejo opremo ob 14. v naši garderobi, odkoder pojdejo skupno na Rakovnik.
Uredništvo slovenske strani »Sportske revije«, ilustriranega beograjskega polme-sečnika, obvešča vse, ki želijo odstopiti kakršno koli gradivo v besedi ali sliki za to revijo, naj vse dopise naslavljajo na naslov Mihajla Milanoviča v Ljubljani, Knaf-ljeva ulica 13/ni.
Turnir v Budimpešti odgoden
Zagreb, 24. maja Sinoči bi bila morala naša teniška reprezentanca odpotovati v Budimpešto, da bi od danes pa do nedelje nastopila v mednarodnem dvoboju z Madžarsko za pokal italijanske teniške zveze, v kateri konkurenci so iste države kakor v tekmah za podunavski pokal. Tekmovanje je bilo iz tehničnih razlogov odgodeno na poznejši čas.
★
Včerajnja prijateljska tekma v nogometu med Baskom in Edinstvom v Beogradu je ostala neodločena 3:3.

ZA VSAKO PRILIKO
aajboljša m najcenejša oblačila si nabavite prt
Preskerju,
Sv. PETKA C. 14.
Naznanjamo, da je umrla preljuba mama in sestra, gospa
MARIJA GALJOT
roj. ZUPAN delavka tobačne tovarne v pok.
Pogreb drage pokojnice bo dne 25. maja ob 15. uri iz mrtvaške veže na Vidovdanski cesti k Sv. Križu.
Ljubljana, Kranj, 23. maja 1940. žalujoči: MIRKO, sin; TONČKA,
hči — in ostalo sorodstvo.
NSERIRAJ V „JUTRU"!
KSILOLITNI TLAK
je edini sodobni tlak za kuhinje, kopalnice, trgovske in tovarniške prostore.
Izdeluje ga
JATERIAL"
trgovina s stavbnim materijalom lastnik: MIRO VOVK,
Ljubljana — Tyrševa cesta 36-a telefon 27-16 — Brzojavi MATERIAL
Naše gledališče
DRAMA
Sobota, 25.: Severna lisica. Red B. Nedelja. 26.: zaprto. (Dramska predstava v operi).
Ponedeljek, 27.: Revizor. Red A. Gostovanje Mihajla Markoviča iz Zagreba.
401etni jubilej umetniškega dela bo imel naš popularni igralec Josip. Daneš-Oradiš 26. t. m., t. j. v nedeljo zv«čer v opernem gledališču. Zaslužni član nam je v teku dolgoletnega dela v Ljubljani ustvaril celo vrsto nepozabnih karakternih vlog. Opozarjamo na ta izredni jubilej, pri katerem bo gostoval v vlogi poglavarja M i h a j 1 o M a r k o v i č. znani hrvatski igralec.
Aktualnost teme — zakonske krize — ki jo obravnava madžarski dramatik Herczeg v svoji tridejanski sodobni komediji »Severna lisica«, je vzbudila najživahnejše zanimanje našega občinstva, ki ljubi duhovite in zabavne igre. Igrali bodo: Mira Danilova, Kralj, Vida Juvano-va, Gregorin in Drenovec. Režija je prof. šestova.
OPERA
Sobota, 25.: Evgenij Onjegin. Premiera. Premierski abonma Gostovanje ruskega baritonista Borisa Popova. Nedelja, 26.: Revizor. Izven. Proslava 40 letnice umetniškega delovanja Josipa Daneša-Gradiša in gostovanje Mihajla Markoviča iz Zagreba. Ponedeljek, 27.: zaprto.
Peter B£č Čajkovski, čigar umetniška tvorba obsega vse glasbene vrste, je svoja največja in najpomembnejša dela ustvaril na dramatskem in simfoničnem polju. Sloves opernega skladatelja mu je v svetu utrdila v največji meri čudovita lirična pesnitev »Evgenij Onjegin«, ki ji je po Puškinovi osnovi znal dati kongenijal-ni glasbeni okvir. V naši na novo naštudi-rani uprizoritvi, ki je bila pripravljena v proslavo stoletnice rojstva velikega skladatelja, bodo peli glavne partije Boris Popov. Josip Gostič. Betetto in Heybalova. Režija je Debevčeva, dirigent Niko štritof.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 25.: Krisalida. Red C. Nedelja, 26.: Gejša. Gostovanje J. Povheta. Zadnjič. Znižane cene.
Iz Tržiča
č— Razstava izdelkov strokovne nadaljevalne šole v Tržiču na meščanski šoli bo v nedeljo 26. t. m. ves dan odprta. Občinstvo, posebno pa še mojstri in mojstrice vabljeni, da si ogledajo izdelke vajencev in vajenk in s tem dado mladini spodbudo.
Naznanjamo žalostno vest, da je umrl naš preljubi očka in soprog
FRANC MATIČIČ
SPREVODNIK CESTNE ŽEL. V POKOJU
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 26. maja ob 5. popoldne iz hiše žalosti PoLska pot 37, Moste.
LJUBLJANA, 24. maja 1940.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
Nenadoma nas je zapustil naš ljubljeni sin, brat, svak, stric, gospod
Tabor Tine
stud. iur. in rezervni letalski podporočnik
dne 21. maja 1940.
Na zadnji poti ga spremimo v soboto, dne 25. maja 1940 ob 3. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 24. maja 1940.
Žalujoči: MATI, rodbine: dr. AHČIN, VVOHINZ, TABOR in ostalo sorodstvo.
Lrejujt Davorin Uavljen - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno ^ d. kot
Fran Ji
— Za inaaritiri dal je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.