Komite občinske konference ZK razpravljal o organiziranosti in metodah dela aktiva zveze komunistov neposrednih proizvajalcev
Ponovno je potrebno poudariti okoliščine, zaradi katerih je prišlo do ustanovitve aktiva komunistov delavcev. Bistveno je, daje v preteklosti nekaj časa zaradi določenih družbenih slabosti in slabosti v sami ZK prihajalo do zapostavljanja delavskega razreda kot socialne osnove socialistične revolucije. To je nujno povzročalo pojave, ki so bili nasprotni socializmu in samoupravljanju in s tem seveda tudi vodilni družbeni vlogi delavskega razreda.
Med te pojave sodijo predvsem nacionalizem, tchnokratizem, birokrati-?em, liberalizem, idejna nevtralnost in drugo. Vsak zase je poseben, za vse pa je v bistvu značilna ista končna posledica, to je, da so posamezne ožje družbene skupine zavoljo takšnih in drugačnih interesov, takšnih ali drugačnih okoliščin odrivale delavski razred od upravljanja v družbi, od odločanja o pogojih kot tudi o rezultatih dela. Hkrati pomeni to tudi zanemarjanje vsakodnevnih potreb in interesov delavcev in pogosto seveda tudi odklon od zgodovinskih interesov delavcev nasploh.
S takšnimi pojavi smo se v minulem obdobju do 21. seje predsedstva ZKJ intenzivno srečevali. Ogrožali so socialistični samoupravni razvoj naše družbe ter ohranjanje odnosov, ki so bili doseženi s socialistično revolucijo v Jugoslaviji. Kljub temu, da je delavski razred s socialistično revolucijo pridobil sredstva za ohranjanje in krepitev pridobitev revolucije, pa so se v naši družbi pojavljale osnove za krepitev že premaganih odporov, usmeritev in doseženih družbenih odnosov.
4 O teh pojavih in njihovem bistvu smo zelo veliko govorili zlasti po 21. seji predsedstva ZKJ, v predkongresnih razpravah in seveda tudi v razpravah v ZK po kongresih. -Vse razprave in vsa aktivnost so težile, da bi dosegli idejno
Probleme o družbeni vlogi delavskega razreda in o socialni strukturi ZK poudarjam predvsem zato, ker je bilo zavoljo omenjenih tokov čutiti v razvoju in delovanju ZK nazadovanje tistega, za kar smo se pravzaprav borili. v družbi namreč uveljavljamo temeljni odnos, ki zagotavlja, da je delavski razred vodilna družbena sila, da je delavski razred na oblasti, da to oblast izvaja. Povsem nelogično pa je, da se delavska struktura v ZK ohranja kot manjšinska struktura. v delovanju ZK moramo nenehno upoštevati to spoznanje. Zavedati se namreč moramo, da je dejanska zavzetost ZK za dejansko in dosledno uveljavljanje družbenih odnosov, kakršne smo začrtali, pogoj za spreminjanje strukture ZK v delavsko večino. Na 21. seji predsedstva ZKJ, deloma pa že prej na 17. seji, smo ocenjevali razmere. v razpravi na komiteju občinske konference ZK občine Kamnik in še posebej po pismu je bila oblikovana jasna ocena vseh navedenih pojavov in gibanj kot protidelavskih in tedaj je bila postavljena tudi odločna zahteva, da se takšna praksa in takšni trendi presežejo, da se presežejo trendi zapostavljanja in odrivanja delavcev. Srečah smo se s pojavi, da delavci niso bili prisotni v organih, kjer so sprejemali odločitve. Struktura delavskih svetov, struktura občinskih in republiških skupščin je pokazala, da so bili delavci odsotni, ponekod ni bilo nobenega delavca, drugod pa je bil delavec zgolj za okras. Kljub temu, daje v mnogih delovnih organizacijah delavska večina, pa v strukturi delavskih svetov delavci niso bili v večini.
Zlasti v tistih organih, kjer so se dejansko sprejemale odločitve, kot so bili upravni odbori, razni izvršilni odbori itd., delavcev ni bilo. Še več. Delovanje teh organov je bilo pogosto brez povezovanja s sindikalnimi organizacijami
mladi Člani zveze komunistov na seminarju v kamniški bistrici
m akcijsko enotnost* ZK in da bi z akcijo v družbi preprečili obnavljanje ^okov, ki so privedli do pojavov, o katerih smo govorili. Akcijo smo zasta-vili v dveh smereh:
intenzivno in poglobljeno spremeniti družbenoekonomske in družbenopolitične ter socialne odnose v naši družbi. Ti so danes oblikovani in strnjeni v novi ustavi.
Oblikovati temeljito oceno teh pojavov in njihovih posledic. To smo dokončno oblikovali na kongresih ZK po republikah in pokrajinah in na 10. kongresu ZKJ.
Poskusi odkrivanja delavskega razreda od upravljanja in odločanja v družbi, od njegove dejanske oblasti v družbi, so imeli posledice tudi v strukturi ZK. Posledica teh poskusov so bili tudi pojavi določene nemoči ZK pri vplivanju na urejanje bistvenih družbenih vprašanj in kot posledica tega izstopanja delavcev iz ZK. Struktura delavcev v ZK se je v obdobju do 21. ^je predsedstva ZKJ relativno osiromašila. To je moralo spodbuditi k obravnavi stanja v družbi in k obravnavi položaja delavcev v naši družbi. Poleg Vstopanja smo v tem obdobju beležili tudi zmanjšano sprejemanje delavcev v ZK zaradi naslednjega:
- delavci v mnogih sredinah niso kazali velikega interesa za vstop v ZK, Predvsem ker v neustrezni vlogi osnovne organizacije ZK v svojem okolju niso videli smotra, da bi se vanjo vključili. Dejansko so bile mnoge osnovne °rganizacije ZK v svojih sredinah odrinjene na rob dogajanj, včasih so Povsem zaostajale za družbenimi tokovi v svoji sredini;
~i mnoge osnovne organizacije ZK tudi niso kazale zadostnega interesa za sprejemanje v ZK.
Ferdinand Vode — član sveta republike
Na zadnji marčevski seji vseh zborov republiške skupščine so na predlog predsedstva SR Slovenije izvolili člane sveta republike, ki šteje 60 članov. Med njimi je bil izvoljen tudi naš
občan Ferdinand Vode, kmet iz Komende, ki je tudi predsednik občinskega    zbora krajevnih
skupnosti. V svojem dolgoletnem zelo uspešnem družbenopolitičnem delu je imel številne zelo pomembne dolžnosti, saj je bil dolgo vrsto let tudi poslanec republiške skupščine.
Svet republike je politično posvetovalno telo SR Slovenije. Njegovi člani so izvoljeni za štiri leta, vendar so po tem roku lahko ponovno izvoljeni. Svet republike, ki ga sklicuje predsedstvo SR Slovenije, obravnava važnejša vprašanja samoupravnega socialističnega razvoja, odnose Slovenije z drugimi socialističnimi republikami in avtonomnimi pokrajinami ter tujino, kakor tudi druga važnejša vprašanja splošne politike.
Ferdinanda Vodeta našim bralcem gotovo ni potrebno posebej predstavljati, saj ga zvečine dobro poznamo. V imenu uredništva Kamniškega občana tovarišu Vodetu iskreno čestitamo in mu želimo uspešno delo v svetu republike.
Tomaž Jančar
in z osnovnimi organizacijami ZK. Včasih so klicali sekretarja osnovne organizacije ZK na različne razgovore, na različne sestanke, bolj zato, češ partija je bila prisotna". Pri tem so smatrali sekretarja za partijo. Sekretar pogosto ni bil v stanju odločno se upreti določenim pojavom, ker ni posedoval dovolj informacij o raznih pojavih in usmeritvah.
Tudi v organih družbenopolitičnih organizacij ni bilo delavske večine. V delovanju ZK tudi nismo imeli razvitih drugih oblik, ki bi zagotavljale vpliv delavcev na politiko in njeno uresničevanje, tako v ZK in seveda v družbeni samoupravni praksi. Zavoljo tega v nekaterih sredinah ni bilo doslednega uresničevanja politike, ki bi bila v interesu delavcev. Na kratko bi naštel nekaj takih slabosti: pogosto ni bilo predhodnih razprav z delavci, niso bila spoštovana in upoštevana mnenja in zahteve delavcev, delavci tudi niso bili zadosti informirani, poročanja o izpolnjevanju in neizpolnjevanju sprejetih odločitev pogosto ni bilo ali pa je bilo enostransko, takšno, ki je skušalo zgolj objektivizirati nekatera gibanja, manj pa dati jasne, konkretne ocene tudi o subjektivnih slabostih.
O vsebini aktiva Z K
Aktiv je v svojem dosedanjem delu obravnaval kadrovsko politiko in kadrovanje, uresničevanje ustave in konstituiranje združenega dela, stanovanjsko politiko, delovanje delavske kontrole. To so vprašanja, ki jih je obravnaval aktiv komunistov - delavcev. Razpravljal je tudi o družbenoekonomskih razmerah v občini, o pripravah na volitve, o boju za stabilizacijo in o usposabljanju komunistov delavcev itd. S tem je aktiv dokazal potrebo in pomembnost obstoja in tudi sposobnost delavcev, da obravnavajo aktualna vprašanja. Pokazal pa je tudi na sposobnost razrednega pristopa k obravnavi teh vprašanj, ki upošteva krepitev samoupravljanja in uresničevanja politike ZK. Dokazal je, da je aktiv sposoben obravnavati izredno pomembna in zapletena družbena vprašanja. Na zadnji seji aktiva so sprejeli sklep, da bodo organizirali seminar za vse člane aktiva. Vodstvo aktiva pa je treba vključevati tudi v druge oblike usposabljanja, kot je na primer seminar za vodstva osnovnih organizacij v večernih političnih šolali, i Sekretarje ^ aktiva je treba vključiti v delo komiteja občinske konference ZK, političnega aktiva v občini in v delo medobčinskega sveta ZK, da bi ga za dosego bolje seznanili s posameznimi problemi, izkušnjami, itd.
Z vse večjo aktivnostjo aktiva delavcev ZK se bo utrjevala njegova vloga in pomen. Sestajati se bo moral pogosteje, kajti le na ta način bo lahko pravočasno obravnaval vse več aktualnih vprašanj. Za aktivno in uspešno delovanje aktiva so odgovorni sekretar in sekretariat aktiva, prav tako pa tudi komite občinske konference. Tone Fišer
) SREČANJE MLADIH ZADRUŽNIKOV V KOMENDI
Kaj veš o kmetijstvu
Konec februarja je bilo v Komendi tretje srečanje mladih zadružnikov ljubljanskega območja . Mladi zadružniki iz sedmih občin so se pomerili v poznavanju kmetijske stroke. Sodelovale so ekipe ljubljanske Emone, Ljubljanskih mlekarn, kmetijskih zadrug Stična, Velike Lašče, Dobrepolje, Litija in Zagorje. V ekipi kooperacije Emone so sodelovali' mladi kmetje iz naše občine: Marinka Perne iz Godiča ter Niko Zaje in Ivan Orehovec ml. iz Motnika.
Udeleženci tekmovanja so morali odgovorili na skupno 9 vprašanj v treh težavnostnih stopnjah. Vprašanja so bila iz poljedelstva, živinoreje in kmetijske mehanizacije. Tokrat so se najbolje odrezali udeleženci iz Zagorja, naši pa so bili tretji. Zanimanje za to srečanje je bilo veliko, saj so udeleženci dvorano kulturnega doma povsem napolnili. Po resnem tekmovalnem delu je sledila zabava, ki so jo organizirali Komendčani.
Navezali so številna nova poznanstva in izmenjali izkušnje o kmetovanju. Mladi kmetje si takih prireditev še želijo. ^
KAMNIŠKI OBČAN
ŠT. 3     MAREC 1975   1 DINAR
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Praznovanja ob 30-letnici osvoboditve v naši občini
Odbor za proslavo 30-letnice osvoboditve je na svoji prvi seji pripravil okvirni program proslav v tem letu.
Glede na akcijo varčevanja je komisija mnenja, da razen običajnih praznovanj v naši občini letos ne bi organizirali drugih jubilejnih proslav večjega obsega.
Ob praznovanju že znanih državnih in jubilejnih praznikov bomo organizirali svečanosti, prireditve, športna tekmovanja, jubilejne pohode in vse druge akcije le v okviru finančnih-zmožnosti vsake krajevne skupnosti, društva ah družbenopolitične organizacije s posebnim poudarkom na 30-lctnici osvoboditve.
Ta, že običajna praznovanja v naši občini, so:
- Prešernova proslava 8. februarja,
- Praznovanje dneva žena 8. marca,
- Praznovanje dneva Osvobodilne fronte 26. 4.
- Praznovanje 1. maja - v Kamniški Bistrici,
- Proslava za dan osvoboditve 9. maja - odkritje spomenika na osrednji proslavi v Ljubljani,
- Praznovanje dneva mladosti 25. maja,
- Udeležba na VI. zboru gorenjskih aktivistov v Domžalah 22. junija,
- Praznovanje dneva borca 4. julija,
- Praznovanje dneva vstaje 22. julija,
- Občinski praznik 27. julija,
- Praznovanje dneva republike 29. novembra in
- Praznovanje dneva jugoslovanske ljudske armade 22. decembra.
1975,
Občinsko praznovanje bi bilo izjemoma lahko tudi v eni od krajevnih skupnosti, za kar se bo potrebno točneje dogovoriti s krajevnimi skupnostmi.
Za vsa druga praznovanja, ki jih bodo organizirale krajevne skupnosti, društva, družbenopolitične ali športne organizacije, bo potrebno pripraviti programe po posameznih krajevnih skupnostih.
V ta namen pozivamo vse krajevne konference, naj imenujejo svoje odbore za proslavo ob 30-letnici in pravočasno pripravijo programe praznovanj.
Vsa praznovanja in proslave morajo biti časovno usklajene in občinski odbor za proslavo mora biti s programi seznanjen.
Občinski odbor za proslavo naproša vsa občinska in krajevna vodstva organizacij in društev^ naj čimprej imenujejo svoje odbore za proslavo, v mesecu aprilu pa izdelajo svoje programe ter jih posredujejo občinski konferenci SZDL, oziroma odboru za proslavo.    p q
Kako bomo letos financirali programe krajevnih skupnosti?
V vseh 20 naših krajevnih skupnostih so že sestavili predloge programov dela za letošnje leto. Ti so pravzaprav zaključni del srednjeročnih programov, ki so jih krajevne skupnosti sprejele leta 1971, ko smo sprejemali krajevni samoprispevek, ki bo potekel aprila 1976. Programi krajevnih skupnosti za leto 1975 predvidevajo za 12 milijonov dinarjev din. S samoprispevkom, če bodo v vseh kolektivih izpolnili svojo dolžnost, bomo zbrali okrog 270 milijonov S dinarjev. V predlogu občinskega proračuna je predvideno za krajevne skupnosti okrog 96 milijonov S dinarjev. Predvideno je, da bi ta sredstva letos zadnjič predvideli v proračunu, ki lahko po ustavi v bodoče financira le javne službe v občini in družbenopolitične organizacije.
Zato je izvršni svet občinske skupščine te dni dal v javno razpravo predlog dogovora, po katerem naj bi že letos vse TOZD in OZD prispevale iz svojega dohodka 15.000 starih dinarjev na zaposlenega. Na ta način naj bi zbrah za financiranje programov KS okrog 120 milijonov S din. Po predlogu naj bi dve tretjini teh sredstev dobile krajevne skupnosti neposredno na podlagi števila aktivnih prebivalcev, o eni tretjini pa bi se delegati krajevnih skupnosti skupaj dogovorih za solidarno razdelitev. Pri tem naj bi upoštevali zlasti tiste krajevne skupnosti, ki same niso v stanju uresničiti določenih nujnih nalog, npr. zgraditi vodovoda, obnoviti električnega omrežja in podobno.
Kolikor bomo uresničili navedeni dogovor že letos, bodo naše krajevne skupnosti imele na voljo iz teh virov okrog 480 milijonov starih dinarjev, g
Družbeni dogovor o skupni porabi podpisan
V petek, 21. marca, je bil v prostorih občinske skupščine podpisan družbeni dogovor o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975. O prispevnih stopnjah in višinah sredstev, ki naj bi jih prejele posamezne interesne skupnsti smo že poračali v zadnji številki Kamniškega občana.
S podpisom družbenega dogovora je bila zaključena večmesečna zelo razgibana aktivnost na področju družbenega dogovarjanja o skupni porabi v letu 1975. Seveda razpoložljiva sredstva ne bodo mogla kriti vseh potreb, kar je posebno značilno za kulturo in telesno kulturo. f m_
Politična šola v Kamniški Bistrici
Komisija za izobraževanje pri občinski konferenci ZK in delavska univerza v Kamniku sta organizirala politično šolo za člane OOZK iz kamniških delovnih organizacij v dneh od 10. do 15. marca. Seminarja se je udeležilo 29 slušateljev, v glavnem ljudi iz neposredne proizvodnje. Vsebina tem iz programa je usmerjena v spoznavanje osnovnih pojmov teorije marksistične filozofije, zgodovinskih pogojev za nastanek marksizma, odnosa med filozofijo, zna nostjo, ideologijo in politiko, materialističnega spoznavanja zgodovine, zgodovine marksistične misli in boja delavskega razreda za zmago socializma, razvoja delavskega gibanja in marksistične misli v Jugoslaviji, marksističnih metod v politični ekonomiji, marksistične politične znanosti in drugih vprašanj iz teorije marksistične filozofije.
Po mnenju slušateljev so predavanja presegla njihova pričakovanja, le da je za tako široko področje rezervirano premalo časa. O programu in uspešnosti seminarja smo zaprosili za mnenja nekaj udeležencev seminarja:
FRANC REMS
FRANC REMS, vkv delavec v TITANU:
Mojo pozornost so pritegnila vprašanja s področja marksističnih metod v politični ekonomiji. Snov je zelo obsežna za tako kratek čas, premalo je diskusije, je pa vendarle zadosti, da vzpodbudi za bolj poglobljen študij marksistične literature.
PAVLE SLABE, predmetni učitelj, osnovna šola TUNJICE:
Predavanja so dosegla svoj namen in bodo vsem koristna pri njihovem nadaljnjem delu. Osebno me najbolj zanimajo vprašanja s področja historičnega materializma, marksistične teorije in kritike religije ter zgodovine marksistične misli in boja delavskega razreda za zmago socializma. Se bolj se bom posvetil študiju marksizma, menim pa, da bi takšna predavanja usmerili tudi k širšemu krogu slušateljev, predvsem pa delavcev.
MIJA FLERIN, delavka SVILA-NIT:
Predavanja so zelo koristna, so
dobro pripravljena in zelo uspešna. Predvsem pa stimulirajo za bolj poglobljen študij in bodo dobra podlaga za konkretno delo.
DRAGAS GOLUB, delavec UTCK: ,
Snov je zelo zanimiva. Osebno me najbolj zanima zgodovina marksistične misli in boja delavskega razreda za zmago socializma. Predavanja so zelo dobra, dala so mi široko osnovo, predvsem pa me vzpodbudila za nadaljnji študij.
Predavanja B programa bodo v dneh od 17. do 22. marca, in sicer za sekretarje OOZK kamniških delovnih organizacij. Program zajema oris temeljev marksistične obče sociologije, osnovne oblike in poti razvoja socializma, razvoj samoupravljanja v jugoslovanski socialistični družbi, družbeno bistvo delegatskih razmerij, samoupravno organiziranje v SIS, idejnopolitično vlogo ZK v razvoju samoupravnega socializma itd.
Tomo Malinarič
DRAGAS GOLUB
PAVLE SLABE
MIJA FLERIN
Vodna skupnost Ljubljana je predložila poročilo o delu za leto 1975 in plan investicijskih del za leto 1975
Na nedavnem sestanku predstavnikov delovnih organizacij, predsednikov svetov krajevnih skupnosti in predstavnikov skupščine občine Kamnik, so predstavniki Vodne skupnosti Ljubljana poročali o izvršitvi plana vodogradbenih del v letu 1974.
V preteklem letu je Vodna skupnost Ljubljana na področju naše občine skupno investirala 163 milj. starih din. Med najvažnejša dela, ki so jih izvajali, sodi regulacija Nevljice od neveljskega mostu navzdol proti mekinjskemu mostu, nadaljevali so tudi z gradnjo obrežnega zida od železnega mosta v Maistrovi ulici proti tovarni usnja. Znatna sredstva pa so porabili za vzdrževanje jezov na K. Bistrici od Šrnarce do mosta v Stranjah. Manjša tekoča vzdrževalna in zaščitna dela so izvajali tudi na Nevljici od Podhruške do .Buča in na Pšati v Komendi. Poleg navedenih del, so pripravljali tudi tehnično dokumentacijo za nadaljnjo regulacijo   Nevljice,   Pšate   in potoka
Reka, ki povzroča- poplave v Komendi.
Plan za leto 1975 pa obsega naslednje investicije:
- vzdrževalna dela na jezovih, zaščiti mostov in obrežnih zidov na K. Bistrici v znesku   450.000 N din
- nadaljevanje regulacije Nevljice v Kamniku v višini      350.000 N din
- vzdrževalna dela na Nevljici v Tuh. dolini v višini    250.000 N din
- regulacija potoka Osranec v Mekinjah v višini      390.000 N din
- vzdrževalna dela na Pšati v Komendi v višini      250.000 N din
- regulacijska dela na K. Bistrici pri podjetju Stol na Duplici v višini498.
000 N din
Razen navedenih del so tudi očistili v lanskem letu zasuto strugo Tuhinjščicc ob sotočju z Nevljico v Šmartnem.
Vodna skupnost bo izdelala načrt za regulacijo Nevljice v Tuhinjski dolini, razen tega pa bodo v Mostah
pri Komendi ob sofinanciranju KS Moste, zgradili zaščitni zid v strugi Tuhinjščice pri gasilskem domu, ki ga narasle vode ogrožajo.
Za izvedbo vseh navedenih del je predvidenih premalo sredstev. Zaradi tega bodo predstavniki izvršnega odbora vodne skupnosti predlagali skupščini vodne skupnosti Ljubljana, da bi odobrila še dodatna potrebna sredstva.
Vsi udeleženci sestanka so bili enotnega mnenja, da naj se sredstva vodnega sklada ne drobe za izvajanje manjših vodogradbenih del, kajti s tem se ne doseže želenega učinka, temveč je treba še naprej načrtno izvajati večja dela na obravnavanih vodotokih po sprejetih in potrjenih dokumentacijah.
Dogovorih so se tudi, da bodo v Tuhinjski dolini bdprli kamnolom za potrebe vodne skupnosti, kajti do sedaj so morah dovažati ustrezno kamenje iz oddaljenih kamnolomov, kar je znatno podražilo gradnje. j
Pred razpravami in sprejemom novih statutov KS
Krajevne skupnosti morajo sprejeti nove statute, ki bodo morali biti usklajeni z novo ustavo in občinskim statutom. Večina krajevnih skupnosti v naši občini je že pripravila predloge novih statutov na podlagi osnutkov, ki so jih v preteklih mesecih obravnavali na konferencah družbenopolitičnih zborov v KS ter jih bodo na prihodnjih zborih delovnih ljudi in občanov predložili v razpravo in sprejem.
Novi statuti KS bodo vsebovali določila o nalogah in pristojnostih, ki jih bodo krajevne skupnosti v bodoče imele kot samoupravne skupnosti na svojem območja. Te naloge pa so obširne in zadevajo več ali manj vse družbeno življenje občanov.
Med najvažnejša določila novih statutov KS prav gotovo sodi načrtovanje skupnih nalog na področju komunalne dejavnosti, izobraževanja, otroškega varstva, socialnega varstva, telesne kulture, kulture, varstva okolja itd.
Izreden pomen je dan udeležbi delovnih ljudi in občanov pri oblikovanju stališč in predlogov, H bodo pomembni, tako za samo krajevno skupnost, kot za širšo družbenopolitično skupnost.
Delovni ljudje in občani bodo neposredno uresničevali svoje samoupravne naloge in pravice na zborih delovnih ljudi in občanov ter z referendumi, posredno pa na skupščinah delegatov krajevnih skupnosti, svetih krajevnih skupnosti in organih, ki jih bodo izvolili ali imenovali za izvedbo določenih nalog.
Skupščine delegatov krajevnih skupnosti bodo po novih statutih imele le večje krajevne skupnosti, v ostalih pa bodo njihovo pristojnost zadržali zbori delovnih ljudi in občanov. Delegate skupščine krajevnih skupnosti in njihove svete bomo volili vsake 4 leta. Med delegati skupščine krajevne skupnosti in člani svetov KS bodo sorazmerno zastopani tudi delegati TOZD in samoupravnih interesnih skupnosti.
Nadzor nad materialnim poslovanjem organov krajevnih skupnosti bodo imeli nadzorni odbori, ki jih bodo izvolile skupščine delegatov KS ali zbori delovnih ljudi in občanov. Ti organi bodo spremljali tudi izvajanje sprejetih planov in sklepov skupščin delegatov in svetov KS.
Krajevne skupnosti se bodo zaradi reševanja skupnih nalog, ki bodo zadevale več krajevnih skupnosti, lahko povezovale v skupnosti krajevnih skupnosti. Skupnosti krajevnih skupnosti se bodo sestajale na konferencah, na katere bodo sveti krajevnih skupnosti delegirali po enega delegata. Te konference bodo imele predvsem posvetovalni in usklajc valni značaj. Sklepi konferenc skupnosti krajevnih skupnosti bodo postali veljavni, ko jih bodo sprejeli ali po trdih tudi sveti krajevnih skupnosti na svojih sejah.
V predlogih statutov je obširno obdelano tudi področje splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite,« Naloge krajevnih skupnosti so na tem področju obsežne in odgovorne, zato se jih bodo morale lotiti z vso resnostji m prizadevnostjo. Predlogi novih statutov KS končno navajajo tudi vire materialnih sredstev krajevnih skupnosti med katerimi so našteti krajevni samoprispevek, prispevki delovnih organizacij, ki imajo svoje obrate na območju B ah so v njih zaposleni njihovi delovni ljudje, dotacije občinskega proračuna, davki in takse, ki jih krajevniri skupnostim odstopi občinska skupščina itd.
Zaradi obsežnosti novih predlogov statutov KS in zaradi velikih materialnih stroškov, teh ni mogoče v celot objaviti. Zato pa smo zeleh s tem člankom občane opozoriti na važnost in pomen razprav in sprejema novih statuto na zborih delovnih ljudi in občanov, ki jih bodo sveti KS sklicali v prihodnjih dneh. Na njih bodo tudi obravnavali i potrjevali zaključne račune KS za leto 1974 in letošnje programe.
Ml
Redno izhajanje Kamniškega občana zagotovljeno?
Časopisni svet Kamniškega občana je februarja in marca razpravljal o financiranju časopisa, ki že dvanajsto lete redno informira kamniške občane o najvažnejših dogajanjih v občini. Letos so zelo porasli tiskarski stroški, saj sc usluge Ljubljanskega dnevnika višje za skoraj 50 odstotkov, v primerjavi z lanskim letom. Zato je treba leto! zagotoviti vsaj 265.000 dinarjev, da bo časopis redno izhajal. Ker je občinska skupščina sprejela sklep, da naj ko! priloga Kamniškega občana izhaja tudi Uradni vestnik občine Kamnik, je potrebno tohko več denarja.
Na zadnjem sestanku časopisnega sveta, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki občinske skupščine in družbeno političnih organizacij ter vseh interesnih skupnosti, so vsi prisotni ugotovili, da je treba zagotoviti redno izhajanj« Kamniškega občana v nezmanjšanem obsegu. Ker samoupravne interesne skupnosti, ki naj bi bile tudi sofinancerj časopisa, niso v zavidljivem gmotnem položaju, rešitev sploh ni enostavna. Ob koncu so se le dogovorili, da bodo vs podpisali družbeni dogovor o financiranju in izhajanju Kamniškega občana. Seveda bodo o dokončnem podpisi odločale skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in občinska skupščina ter družbenopolitične organizacije.
Če bo predlog časopisnega sveta in prisotnih predstavnikov bodočih podpisnic sporazuma sprejet, bo Kamnišfc občan prejel od občinske skupščine 150.000 dinarjev (vključno s financiranjem Uradnega vestnika), od občinski konference ZKS in SZDL ter občinskega sindikalnega sveta po 10.000 dinarjev. Samoupravne interesne skupnosti na bi prispevale skupaj 60.000 dinarjev, pri čemer bi večji del po 20.000 dinarjev prispevali kulturna skupnost it izobraževalna skupnost. Ostali del bo Kamniški občan ..zaslužil" z lastnimi dohodki. Med te dohodke pa štejem« predvsem plačila čestitk kamniških gospodarskih organizacij, ki že nekaj let plačujejo za čestitke nespremenjel delež. i
Slovesnost ob 8. marcu
Letošnji 8. marec - MEDNARODNI DAN 2ENA - smo v občini Kamnik še posebno slovesno proslavili, saj je letos minilo 65 let, ko so proglasili ta dan za mednarodni ženski praznik - politično manifestacijo v boju za enakopravnost žensk na vseh področjih družbenega življenja - gospodarskem, kulturnem in političnem. Hkrati je to 30-letnica osvoboditve naše domovine - našega človeka, ko se je za nas iz trpljenja rodil nov svet, svet socializma. 8. marec je postal pojem po vsem svetu in OZN je leto 1975 proglasila za MEDNARODNO ŽENSKO LETO, da bi uresničila načelo: enakopravnost, razvoj, mir.
Ker letos praznujemo 30-letnico osvoboditve, torej tudi ženske -borke, interniranke in aktivistke, med NOB in v povojni graditvi, smo se ob letošnjem 8. marcu s šopkom spomnili tudi nekaterih znanih aktivistk (naše krajevne skupnosti): Marte Aparnik, Marice Brejc, Male Drčar, Terezije Hočevar, Silve Iva-netič, Ivanke Jeras, Bogice Mihelič, Savice Lanc, Klare Perčič, Marije Rot, Vere Verstovšek in Kati Za-gorc. Spoštovane tovarišice, še enkrat iskrene čestitke!
Proslavo sta organizirala občinska konferenca za družbeno aktivnost žensk.pri občinski konferenci SZDL in osnovne organizacije sindikatov Svit.
O pomenu 8. marca skozi zgodovino in danes je govorila predsednica občinske konference za družbeno aktivnost žensk Ana Kastchc, izredno lep kulturni program sta pripravila osnovna šola Toma Brejca in delavsko kulturno prosvetno društvo Solidarnost.
A. K.
S PRAZNOVANJA V NOVEM VRTCU NA BAKOVNIKU
z
60' da raj
Iz dela samoupravnih interesnih | , skupnosti t
____ ' ^me
'ko
V dneh med 12. in 19. 3. so zasedale skupščine SIS socialnega skrbstva, otroškega varstva, kulture, pokojninske^] in invalidskega zavarovanja, stanovanjska skupnost ter skupnpst za zaposlovanje. Osrednja točka dnevnih.redov ]%„ bila obravnava družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebni^ prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v občini v letu 1975, katerega sestavni del je tudi bilancfjjjj skupne porabe v občini. Splošna ugotovitev je bila, da prispevne stopnje posameznih SIS ne bodo mogle pokriti vsel"tuj potreb in bodo nekatere skupnosti morale skrčiti svoje programe. To posebej velja za kulturo in pa telesno kulturCob, ki bodo imele na razpolago letos manj denarja kot lani.
Na sejah omenjenih SIS so obravnavali tudi predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnos'tre: za socialno varstvo, določih podpisnika ter izvolili delegate za skupščino občinske skupnosti socialnega varstva pje Ustanovna skupščina le-te pa je predvidena za 26. marec. S tem bo pet SIS, ki ustanavljajo občinsko skupnoSnit socialnega varstva, vključenih preko omenjene skupnosti v skupščinski sistem. dej
Delegati prve redne skupščine občinske skupnosti socialnega varstva bodo 26. marca obravnavali samouprava y$g sporazum o ustanovitvi SIS socialnega varstva, programe SIS, ki so le to ustanovile, sklep o pristopu k občinskem'roi< družbenemu dogovoru o skupni porabi, ter še nekatera za delovanje te skupnosti pomembna vprašanja,  j Malinari'^
Tudi v Kamniku zbor varčevalcev
12. marca so se varčevalci, ki imajo svoje prihranke vložene pri Ljubljanski banki, podružnici Kamnik, zbrali na 1. zbor varčevalcev naše podružnice.
Po novi zvezni ustavi so.varčevalci bank pridobili pravico, da na podlagi svojih hranilnih vlog soodločajo o tistem delu poslovanja banke, ki zadeva gospodarjenje z njihovimi sredstvi, kar pomeni, da varčevalci pridobijo poleg dogovorjenih obresti še druge ugodnosti. V
Na tem zboru so varčevalci izvolili petčlanski odbor varčevalcev s predsednikom in podpredsednikom. Istočasno so varčevalci izmed članov odbora izvolili delegata v svet varčevalcev, ki zastopa varčevalce na nivoju celotne Ljubljanske banke, in delegata v izvršilni odbor Ljubljanske banke, podružnice Kamnik. Na zboru so bili varčevalci podrobno seznanjeni s položajem varčevalcev v novi ustavni ureditvi; na osnovi danih poročil so izčrpno razpravljali o aktivnosti Ljubljanske banke pri poslovanju s prebivalstvom ter o načrtih zbiranja sredstev in kreditiranja prebivalstva v letu 1975.
Z razširitvijo kroga upravljalcev tudi na delegate delovnih ljudi in občanov - varčevalcev je banka storila pomemben korak k nadaljnjemu prilagajanju zahtevam in vsebini ustave, še več: pritegnitev varčevalcev v upravljanje s posh banke pomeni tudi novo kakovost v poslovanju banke.
Ker bodo varčevalci prek svojih delegatov imeli vpogled v poslovanje banke in ker bodo lahko tudi vplivali na to, da bo denar, ki ga hranijo v banki, uporabljen za naložbe v tovarne in objekte, za katere smo vsi občani življenjsko zainteresirani, bodo lahko z zaupanjem in z zavestjo, da s tem sodelujejo tudi pri razreševanju svojih problemov, vlagali svoje prihranke v banko. p_ p.
Se sest
novih članov ZK
Dne 13. marca je osnovna organizacija ZK Gimnazije Rudolfa Maistra v Kamniku pridobila še šest novih članov ZK. V tej osrednji izobraževalni ustanovi, ki zaposluje 19 prosvetnih delavcev, je sedaj skupno 18 članov ZK, od tega štirje profesorji in štirinajst dija-
kov.
t. m.
i;
ob od; zdi mc
Utl
de: v
ob ca: bil ko bo Pri
de;
VPRAŠANJA DELEGATOV
Zanima nas
Na zadnji seji vseh zborov občinske skupščine, kije bila 18. marca, so delegati postavljali številna vprašanja. Ta točka dnevnega reda je na vseh sejah skupščine zelo zanimiva in terja velike napore izvršnega sveta, ki mora pojasnjevati reševanje številnih problemov v občini. Zal delegati zastavljajo tudi taka vprašanja, ki sodijo v pristojnost samoupravnih interesnih skupnosti ali krajevnih skupnosti in zato ne morejo dobiti zadovoljivega odgovora. Zato bi morale delegacije le razmisliti, kakšna vprašanja bodo zastavile izvršnemu svetu občinske skupščine.
Čeprav Kamniški občan redno objavlja odgovore na važnejša vprašanja delegatov in so vsi odgovori tudi napisani v zapisnikih s sej občinske skupščine, kijih prejmejo vse delegacije, pa se nekatera vprašanja na sejah ponavljajo. Zato bi se morale delegacije bolj podrobno dogovoriti, ali je vprašanje res umestno in ah ni bilo zastavljeno že prej.
ALI IMA „KOCNA" MONOPOL?
Delegacijo iz SVITA je zanimalo, ali je res, da „Mercator" iz Ljubljane ne sme odpreti svoje trgovine v Kamniku? Tako onemogočanje tuji trgovini seveda ščiti domače trgovsko podjetje, ki ima po navedbah delegacije monopolni položaj.
Član izvršnega sveta Matjaž Vrbole je zanikal ugotovitve v postavljenem vprašanju in dejal, da so odprta vrata vsaki trgovinski organizaciji ki bi želela graditi v občini. Vsa zemljišča primerna za gradnjo trgovskih lokalov so bila in bodo tudi v bodoče oddana na javni licitaciji. Torej lahko vsako trgovsko podjetje začne graditi v Kamniku svoje trgovske lokale.
Zal se skoraj nobena trgovska organizacija ne zanima za investirainje v kamniški občini. To je tudi posledica ne preveč rožnatega denarnega položaja, v katerem se nahaja trgovina z živili v vsej Sloveniji. Kot dokaz naj navedemo, da krajevna skupnost Komenda že nekaj let zaman išče investitorja za novo samopostrežno trgovino v Komendi.
OB SOBOTAH POPOLDNE NAJ BI BILE TRGOVINE ZAPRTE
Konferenco delegacij nekaterih manjših trgovin, med katerimi so Borovo, Ona-on, Triglav in, druge, je zanimalo, zakaj naj ne bi bile vse trgovine ob sobotah popoldne in nedeljah ves dan zaprte? V" trgovini so pretežno zaposlene le žene - matere, kijih neugoden delovni čas zelo prizadene, zalo tudi vse več prodajalk odhaja v druge službe.
To vprašanje bo izvršni svet posredoval občinskemu sindikalnemu svetu, ki bo prav gotovo zavzel svoje stališče.
Prav gotovo je umestno proučiti delovni čas v vseh trgovinah v Kamniku, saj te dni teče podobna akcija v vsej Sloveniji Sobotno delo je za prodajalke - matere resnično zelo neugodno in tudi v trgovskih podjetjih ugotavljajo, da iztržek v soboto popoldne in ob nedeljah ni velik. Potrošniki bi prav gotovo z razumevanjem sprejeli odločitev, da bi bila v Kamniku ob sobotah popoldne odprta le dežurna trgovina z živili, mesnica in morda še cvetličarna. V gospodinjstvih se bo le treba navaditi, da bomo imeli doma manjšo zalogo živil, kar je tudi s stališča splošnega ljudskega odpora zelo preudarno.
KAKO S STANOVANJI ZA PROSVETNE DELAVCE?
Delegata Anica Urbanija in Marko Zupan sta želela zvedeti, kdaj se bo hitreje začelo reševati vprašanje stanovanj prosvetnim delavcem. Ta problem je posebno pereč v Stranjah, kjer se večina učiteljev vozi iz drugih krajev. Delegate je zanimalo, zakaj prosvetni delavci niso bili deležni stanovanj iz solidarnostnega sklada?
Predsednik izvršnega sveta ing. Alfonz Boltar je zanikal ugotovitev, da nihče od učiteljev ni dobil stanovanja iz solidarnostnega sklada. Lani je eden prosvetni delavec prejel ključe solidarnostnega stanovanja.
Izvršni svet je že jeseni priporočal, da naj bi prosvetni delavci zbirali več kot 6 odstotkov od svojih dohodkov za stanovanjsko izgradnjo. Žal omejena skupna poraba, kot jo določa resolucija republiške skupščine, onemogoča večje povečanje denarja občinski izobraževalni skupnosti. Izvršni svet in koordinacijski odbor za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora sta predlagala in sklenila, da se razlika med prvotno in predlagano stopnjo za solidarnost, ki jo plačujejo obrtniki in njihovi delavci, v celoti nameni za gradnjo stanovanj prosvetnih delavcev. Skupno bodo lahko letos razpolagali z 800.000 dinarji, kar je le več kot lani.
V prihodnji številki Kamniškega občana bomo zvedeli, kako je z domom upokojencev v Kamniku in preureditvijo dvorane nad kavarno v Kamniku. - tj
Dobro gradivo veliko pomeni
Zanimivi so tudi odgovori v zvezi fin8*adivom za seje zborov. Preko £ % delegacij TOZD in KS smatra, j~ je gradivo preobsežno in premalo ™zumljivo, premalo konkretno in P°dobno. Po mnenju delegatov bi "oralo gradivo biti bolj preprosto in razumljivo pripravljeno, potrebni bi '« izvlečki z bistvenimi vprašanji, s rornembnimi za odločanje itd. j Vse delegacije dobijo sedaj toliko J^odov gradiva, kolikor delegatskih
imajo
P* dobi še i ,0nference
v zboru, poseben izvod vodja delegacije oz. j!"j"'«erence delegacije. Nad 90 % lfk) •aci-' P zadovoljnih s tem števi-jL 111 izvodov gradiva, zlasti zato, ker :|m,0snutki vseh važnejših aktov, ki
3::, »vi ra^ii vazjicjaui aniuv, Ivi
.{h/., sprejema skupščina, objavljeni ■'°bčan.V tolcalnem 8lasilu Kamniški
:tfr Delegati menijo, da bi bilo po-a ¿7 n° s krajšimi povzetki gradiva in sj^ttogov za sejo skupščine seznami Vse delegate in po možnosti vse
n'vt!0Vne lJudi v T0ZD fa KS- SkoraJ 11 rov delegacijam odgovarja sedanji ,,j0K za dostavo gradiva (najkasneje * u dni pred sejo zbora).
Za oceno obsežnosti dnevnega ^da ni edino merilo število obravnavnih zadev, oz. točk dnevnega rj**! pač pa predvsem značaj ali **)rnembnost zadeve. Na dosedanjih *drnih sejah so zbori občinske ,Kupščine obravnavah od 9 do 21 zadev.
Okrog 55 % delegacij meni, da bi parali biti dnevni redi krajši. Neka-Sj. tudi pripominjajo, da bi morale S*'1 seje bolj vsebinsko zaokrožene, ¿3 bi se na eni seji obravnavalo eno rj pa nekaj med seboj povezanih Področij.
j. Ce so seje zborov dobro priprav-^ene, kratke in učinkovite, naj bodo ^dopoldanskem času. Odločanje o vyenjskih vprašanjih in o skupnih SSjvah delovnih ljudi in občanov v
odi"' n*mam- Pomem°no, kot Ječanje v temeljni organizaciji roženega dela. Zato ga ne more-"° prepustiti karkšnikoli udeležbi d 'ujenih delegatov po napornem 7*1 Zato se je 87 % vseh delegacij 0i'.OZD odločilo za seje zborov g Clnske skupščine v dopoldanskem ^j, u- 40 % delegacij predlaga, naj bi i."e seje že ob 7. uri zjutraj in ne f° . doslej ob 8.
P izkoristili čas, potreben za
ktJ. doslej ob 8. uri. Na ta način bi Jj-Ve izkoristi" *-» —— --mhod na seje. ^ Podobnega mnenja je tudi večina e,egacij v KS, medtem ko ena tre-
tjina delegacij KS predlaga, naj bodo seje zbora KS popoldan. \
70 % delegacij KS se zavzema za to, da bi se zbor krajevnih skupnosti ločeno sestajal, ker bi tako prišla bolj do izraza vloga tega zbora. Podobnega mnenja je tudi 38 % delegacij TOZD. Večina delegacij v TOZD pa meni, da je bolj racionalno, če so seje zborov skupne. Nekateri tudi predlagajo skupna zasedanja, na katerih bi podale obrazložitev, nato pa naj zbori ločeno razpravljajo.
Delegati so z odgovori izvršnega sveta in strokovnih služb na delegatska vprašanja zadovoljni (82 % delegacij TOZD in 46% delegacij KS). Delegacije KS predlagajo, naj bodo odgovori bolj jasni, določjni, predvsem pa naj se tudi uresničijo. Odgovori na pomembnejša vprašanja naj se posredujejo delegacijam tudi v pismeni obhki. Namesto improviziranega takojšnjega odgovora, naj se da pismeni odgovor ali pa odgovor na naslednji seji.
DELEGACIJE PRIČAKUJEJO POMOČ
Da so delegacije prepuščene preveč same sebi, potrjuje tudi odgovor na vprašanje, kakšno pomoč nudijo delegacijam družbenopolitične organizacije. V eni tretjini delegacij TOZD ni nobenega sodelovanja družbenopolitičnih organizacij.
Delegacije, zlasti v krajevnih skupnostih, se borijo tudi z ostalimi težavami, kot so prostori, administracija, poslovanje, finančna sredstva, itd. Tudi v delegacijah TOZD še niso povsod zagotovili ustreznih pogojev za delo delegacij. Pri delegacijah kmetov in obrtnikov se pojavlja vprašanje nadomestil za izgubljeni delovni čas ža udeležbo na sejah delegacij, skupin delegatov za republiško skupščino itd.
Medtem ko je doslej 15 delegacij TOZD vsaj enkrat obravnavalo gradivo za sejo republiške skupščine, pa v delegacijah KS doslej teh razprav ni bilo. Seveda imajo tako možnost samo delegacije, katerih delegati sodelujejo v skupinah za republiško skupščino in dobijo gradivo za te seje. Za razpravo o pomembnejših aktih, ki jih sprejema republiška skupščina, bi moralo biti na voljo več časa, da bi o njih razpravljale delegacije in delegati v občinski skupščini.
Med ostalimi predlogi, ki so jih dale delegacije za izboljšanje učinkovitosti svojega dela, velja omeniti pripombo o potrebi stalnega usposabljanja delegatov in oblikovanja ustreznega sistema obveščanja. Delegacije predlagajo tesnejšo povezanost s samoupravnimi telesi v TOZD in KS. Člani občinskega izvršnega sveta naj bi se pogosteje udeleževali sej delegacij. Za pomembnejše odločitve naj bo na voljo več časa, če hočemo, da bodo kvalitetne.
Povzetki gradiva in sklepi zborov skupščine naj se objavljajo v lokalnem glasilu Kamniški občan. Sleherni predlog delegacije naj se prouči. V predlogih rešitev naj bo več inačic, ne samo en predlog. Sestanki naj bodo dobro pripravljeni, kratki in produktivni.
S takimi in podobnimi pripombami, ki so jih dale delegacije z željo, da bi njihovo delo postalo plodnejše, so se zaključili odgovori delegacij.
UPOŠTEVATI PREDLOGE DELEGATOV
Odgovori delegatov opozarjajo zlasti na naslednje:
- Potrebna bo večja zavzetost in skrb družbenopolitičnih organizacij v KS in TOZD za izboljšanje pogojev za delo delegacij in pomoč pri povezovanju delegacije z delovnimi ljudmi in občani, še posebej pa skrb za izobraževanje delegatov.
- Izboljšati bo treba pripravo gradiva za razpravo v delegacijah in zborih občinske skupščine. Poleg osnovnih gradiv, ki naj bodo čimbolj jasna in razumljiva, naj se pripravijo povzetki s tistimi vprašanji, ki so pomembna za odločitve delegatov.
- Dnevni redi sej zbora občinske skupščine bodo norali biti krajši in vsebinsko bolj zaokroženi. Seje naj bodo krajše. K cemu bodo prispevale tudi samostojne seje posameznih zborov.
- Za izboljšanje obveščenosti delovnih ljudi in delegatov je treba izoblikovati vsestransko vsklajen sistem obveščanja ter vanj vključiti poleg sredstev javnega obveščanja lokalnega glasila tudi glasila delovnih kolektivov. V občini je treba organizirati središče za zbiranje in obdelavo informacij, ki jih potrebujejo delegacije za svoje delo.
F. Svetelj
8. marec v Volčjem potoku
Po nekajletnem premoru so letos žene v Volčjem potoku dostojno proslav vile svoj praznik, 8. marec. Krajevna organizacija SZDL in svet KS sta se zadolžila, da bosta ob 30. obletnici osvoboditve organizirala proslavo dneva žena za vasi Volčji potok in Rudnik v prostorih Arboretuma. Najprej je žene pozdravil in jim čestital predsednik krajevne organizacije SZDL Volčji potok Albin Kladnik. Nato je prof. Ana Gostiša-Fidler spregovorila o ženah pred 70 in več leti, kako so se borile za svoje najosnovnejše pravice, kako so proglasile 8. marec za dan vseh žensk na svetu. Kulturni program pa so izvedli najmlajši iz vasi, ki so recitirali pesmi, namenjene ženam - materam med borbo in delom. ,
Pokazalo se je, da si žene žele takšnih proslav, saj se je proslave udeležilo kar lepo število vaščank.
nk
TUDI V VOLČJEM POTOKU JE BILO SLOVESNO
0  RAZGOVOR Z OBČANOM
Pridite, ne bo vam žal
Številni obiskovalci Kamniške Bistrice dobro poznajo neumorno upravnico Doma v Kamniški Bistrici Slavko Erjavšek, ki že vrsto let vodi priljubljeno izletniško točko. Vidimo jo za točilno mizo pa v kuhinji in v Kamniku, ko nakupuje za potrebe Doma. Dela ima zelo veliko, vendar smo jo le uspeli zmotiti, saj nas zanima, kaj je novega v Kamniški Bistrici.
Koliko let ste že v Domu v Bistrici?
ERJAVSKOVA SLAVKA
- Letos teče že 15. leto mojega službovanja v Kamniški Bistrici, in moram reči, da se še nisem naveličala. Številni obiskovalci Doma me poznajo in prav rada jim svetujem, kam naj se odpravijo. Prav od tu vodijo številne planinske poti v Kamniške planine.
Kdaj pa je pri vas največ gostov?
- Tople pomladanske nedelje, zadnje čase pa tudi sobote, privabijo k nam veliko izletnikov, med njimi je največ takih, ki se zadržujejo v okolici Doma. Seveda je največ obiskovalcev poleti, saj smo večkrat
našteli tudi po 100 avtomobilov. Ob nedeljah je tudi dobra avtobusna zveza, kar vse privablja goste.
S čim lahko postrežete gostom?
- Zadnje čase se trudimo, da postrežemo z nekaterimi domačimi jedih. Tako lahko pri nas dobite domačo potico, jabolčni zavitek in domače klobase v zaseki. V domu nas je 7 zaposlenih jn ob lepih nedeljah komaj zmoremo vse po-streči. Tod številna podjetja organizirajo tudi srečanja svojih delavcev, poleti pa je tradicionalni izletniški piknik za naše rojake iz kamniške in domžalske občine.
Ali gostje lahko pri vas tudi pre-spijo?
- Na voljo imamo 32 ležišč v lepih sobah, ki so vse ogrevane s centralno kurjavo. To smo šele pred kratkim napeljah in počutje gostov je posebno pozimi bolje. K nam posebno radi zahajajo gostje iz Italije, Nizozemske in Zahodne Nemčije. Tujci pri nas preživijo tudi daljši oddih, saj je tu mir, ki ga doma nimajo. Tudi domačinov je več, čeprav marsikdo ne ve, kako prijetno je lahko pri nas.
Kakšni problemi pa vas tarejo?
- Žal naš Dom nima redne telefonske zveze, saj je možno k nam telefonirati le od 8. do 14. ure ob delavnikih, ob nedeljah pa je pošta v Stahovici zaprta in tudi telefonske zveze ni Stalno telefonsko zvezo nam že dolgo časa obljubljajo, ven2 dar ne kaže, da jo bomo kmalu dobili. Še dobro, da nas s Kamnikom povezuje dobra asfaltirana cesta, ki je velika pridobitev za nas in številne obiskovalce.
Po našem razgovoru je brž odhitela v kuhinjo, saj so imeli v Kamniški Bistrici seminar mladi komunisti iz Kamnika in dela je bilo še veliko. Na splošno je bilo letos pozimi vec obiskovalcev kot običajno in jim muhasta zima ni zagodla.    _ y
Znanje za kmete
Obrat za kooperacijo ljubljanske Emone, ki zadnje čase vse bolj pospešuje zasebno kmetijstvo in kooperacijo na Kamniškem, je v sodelovanju s kmetijsko zemljiško skupnostjo pripravil štiri cikluse predavanj za zasebne kmete. Predavanja so bila v vseh štirih območjih občine, in to v Kamniku, Motniku, Lazah in Komendi. Predavali so znani kmetijski strokovnjaki iz Kmetijskega inštituta Slovenije, obrata za kooperacijo Emone in Kmetijskega zavoda. Poudarek je bil na pravilnem krmljenju živine, proizvodnji krme, pravilni molži in uporabi kmetijskih strojev. Vsebina predavanj je bila prilagojena razmeram v zasebnem kmetijstvu na Kamniškem in tudi naravnim pogojem, ki jih kmetovalcem nudita podnebje in zemlja.
Kmete so seznanili tudi z ustanavljanjem strojnih skupnosti, saj je več kot očitno, da številni kmetijski stroji niso izkoriščeni. Zato bi le kazalo, da se kmetje pred nakupom kmetijske mehanizacije pomenijo ne le s strokovnjakom, temveč tudi s sosedi, da bi skupaj kar najbolj smotrno izkoriščali kmetijske stroje.
Na predavanjih je bilo govora tudi o starostnem zavarovanju kmetov, ki ob hudi inflaciji ni stimulativno za kmete. Številni udeleženci, na predavanjih je bilo tudi več kot 40 kmetov, so bili s takim načinom izobraževanja zelo zadovoljni. Pričakujemo lahko, da bosta oba organizatorja z izobraževanji zakmete še nadaljevala.
Kmetijska zemljiška skupnost tudi razmišlja o ustanovitvi izrednega oddelka srednje kmetijske šole v Kamniku. Prepričani so, da bi bilo med mladimi več zanimanja za šolo, če bi le-ta delovala zelo blizu. Tudi tak način izobraževanja bi zainteresiral veliko mladih za delo na kmetijah, ki zadnje čase postaja vse bolj zanimivo. O možnostih za ustanovitev oddelka srednje kmetijske šole bomo v na,šem časopisu še poročali. _ ^
Enote civilne zaščite v Srednji vasi so obnovile svoje znanje
Pred štirimi leti so imele enote civilne zaščite pri krajevni skupnosti Srednja vas 80-urni tečaj iz prve pomoči, v katerem so se člani veliko naučili, vendar pa, če človek neke stvari ne dela vsak dan, sčasoma pozabi nanjo. Zato se je odbor za SLO odločil, da je treba snov iz prve pomoči teoretično in praktično obnoviti. Tako so v januarju in februarju organizirali tečaj iz prve pomoči, ki ga je zelo lepo vodila Fanika Burja iz Srednje vasi. Udeleževali pa so se ga vsi člani civilne zaščite.
Na tečaju so obnovili vso snov, ki je potrebna za prvo pomoč pri nesrečah v miru kot tudi v vojni, obenem pa so se seznanili tudi z novejšimi metodami nudenja prve pomoči ponesrečencem.
Po končanem tečaju so imeli izpite, teden kasneje pa tudi nenadno nočno vajo, ki je tekla naglo in brez motenj, saj so vsi člani CZ prihiteli z vso opremo v rekordnem času na svoja mesta.
Vaje se je udeležil tudi predstavnik civilne zaščite pri občinski skupnosti. Po vaji je bil kratek posvet, na katerem so ocenili, da so enote CZ v krajevni skupnosti Srednja vas še kar dobro organizirane, vendar pa jih bo treba še razširiti in bolje opremiti, tako da bi bih res ob vsakem času sposobni priskočiti na pomoč občanom. ^ g
Več organizacij
Kamniška organizacija zveze rezervnih vojaških starešin, ki je imela več kot 400 članov, bo odslej razdeljena na pet manjših organizacij. Rezervni oficirji so ugotovili, da tako številna organizacija v svoje delovanje ne "more vključiti večjega števila članov in je bil zato najbolj aktiven le krajevni odbor organizacije. Nove manjše organizacije bodo delovale v posameznih volilnih enotah ali pa bodo člani iz dveh ah treh volilnih enot združeni v eno organizacijo.
Zveza rezervnih vojaških starešin bo še nadalje izobraževala svoje člane na strokovnih in' družbenopolitičnih predavanjih, ki so bila do sedaj dobro obiskana. Program izobraževanja bo obsegal 36 ur vseh oblik izpopolnjevanja. Obiskali bodo tudi vojašnico v Šentvidu nad Ljubljano, s katero Kamni-čani že vrsto let uspešno sodelujejo. V svoje akcije pa bodo vključili tudi Planinsko društvo in mladino,, kar bo zlasti koristno pri organizaciji orientacijskih in spominskih pohodov. Seveda se bodo spomnili tudi vseh drugih važnejših dogodkov iz zgodovine NOB; letošnje delovanje pa bodo zaključili s tradicionalnim praznovanjem dneva Jugoslovanske ljudske armade, ki je prav gotovo najbolj prijetna družabna prireditev v Kamniku.
-tj
Kulturni koledar za mesec april 1975
PETEK, 11. aprila
Mestno gledališče ljubljansko, B. Nušič: MISTER DOLAR Predstava bo ob 16,30 za popoldanski in ob 20. uri za večerni abonma.
PETEK, 25. aprila:
Odprtje razstave likovne skupine Petra Lobode iz Domžal ob 17. uri v renesančnem pritličju gradu Zaprice. b
Še verjamemo v čudeže?
Vsakdo, ki živi v današnjem času in mu sedanje gospodarske razmere niso nepoznane, mora vedeti, da so vsi pojavi v družbi med seboj povezani. Inflacija kot tudi vsi spremni pojavi se odražajo na vseh področjih našega življenja in se zajedajo v vse raze. Cene se dvigajo z vrtoglavo naghco, tako da jim se komaj sledimo. Zanimivo je, da naša potrošniška miselnost ob porastu cen ni vedno enako prizadeta. Ko se podraži bencin, se samo posmejemo in se vozimo še več kot pred podražitvijo. Tudi vile gradimo in nam denarja za luksuz ni nikoli žal. Ničemur se nočemo odpovedati, vse smo pripravljeni žrtvovati za zunanji bhšč. Avtomobil mora biti vedno po zadnji modi, moderni so tudi vikendi in še bi lahko naštevali. Za vse smo pripravljeni žrtvovati svoj denar in čas, le za zdravo pomlajevanje družbe nam ni mnogo mar. Ob vsem bogastvu, ki smo si ga pridobili, so naši otroci mnogokrat pravi reveži. Ne mislim, da so slabo oblečeni in lačni, čeprav tudi takšni primeri niso redki. Lačni so vsega tistega, kar jim bi naj omogočilo normalen osebnostni razvoj. Vedeti moramo, da otroci ne morejo živeti samo od kruha, temveč potrebujejo mnogo več. Potrebujejo tudi toplino in nezlagano ljubezen. Roko si položimo na srce in se vprašajmo, koliko tega otroku še nudimo. Ce mu ne, se ne smemo čuditi raznim odklonom, kijih zasledimo pri premnogih mladoletnikih in tudi odraslih. Res je nemogoče, da bi danes, ko je družina podvržena tolikim spremembam,,starši še sami zmogli v celoti poskrbeti za vzgojo svojih otrok. Zato je družini priskočila na pomoč družba z organizacijo .predšolskih vzgojnih ustanov, osnovnih šol in drugih vzgojnih institucij. Medtem, ko je osnovna šola stara že nad 900 let, si predšolska vzgoja šele zadnje čase pridobiva svojo življenjsko pravico. V naši občini se šele izmotava iz plenic. Prav zato je na tem podrpčju toliko problemov, ki pa jih z združenimi močmi skušamo reševati. Žal so poklicni pedagogi, ki se ukvarjajo s predšolsko vzgojo, v naši občini še osamljeni in njihova piizade-vanja nimajo zadostne podpore. Kljub temu pa je bil na vsebinskem področju predšolske vzgoje v naši občini storjen velik korak naprej in smo prepričani, da se razvoj ne bo več ustavil. Menimo, da so prizadevanja za vsestranski razmah predšolske vzgoje v naši občini pravilna. Naša družba še ni tako bogata, da bi si lahko privoščili brezplačno predšolsko vzgojo. Zato morajo tudi starši prispevati, čeprav minimalni delež. In prav ta delež je v naši občini največkrat jabolko spora. Prispevek, ki ga starši plačujejo v naši občini k oskrbnemu dnevu, je najnižji v Sloveniji. Prispevek za predšolskega otroka znaša 360,00 din, za dojenčka pa 50,00 din. Te cene pa so diferencirane in je plačevanje odvisno od osebnih dohodkov družin. Nekaj staršev pa je sploh oproščeno plačevanja oskrbnine in imajo svoje otroke v vrtcu zastonj. S temi cenami smo v letu 1975 zagotavljali otrokom res ugodno enajsturno bivanje v otroškem vrtcu. Kljub zelo nizki oskrbnini in primerni kvaliteti storitev so nekateri starši vedno godrnjali, da so cene previsoke. K sreči takšnih staršev ni bilo veliko in, da so se na drugi strani mnogi čudih, kako moremo poslovati s tako nizkimi cenami. Naj povemo, da so godrnjali zoper ceno prav tisti starši, ki so zelo dobro situirani. Povedati vam moramo, da v otroškem vrtcu ne verujemo v čudeže in, da jih tudi ne znamo delati. Zanesljivo vemo, da so oskrbnine v drugih občinah neprimerno višje, kot pri nas. V ljubljanskih vrtcih je bila oskrbnina že v letu 1973 med 620,00 din in 650,00 din. V letu 1974 pa je znašala v istih vrtcih 800,00 din za predšolskega otroka in 1050,00 din za dojenčka. Vprašujem se, ah je ljubljanski otrok res dražji od kamniškega otroka. Osebno mislim, da je cenejši, ker so cene v Ljubljani nižje kot v Kamniku. Dovolimo si majhno primerjavo:
Kamnik
predšolski otrok 360,00 din dojenček 550,00 din
Ljubljana
Predšolski 00,00 din dojenček 1050,00 din
Podatki se nanašajo na leto 1975, in so bili objavljeni
Če smo v Otroškem vrtcu Antona Medveda doslej lahko poslovali s tako nizkimi cenami, moramo povedati, da v letu 1975 ne bomo mogli več. Nove cene, ki smo jih predvideli za leto 1975, so bile še vedno mnogo nižje, kot so jih imeli v letu 1973 v drugih občinah. -
V interesu predšolskih otrok se obračamo na širšo družbeno skupnost fn jo prosimo za razumevanje. Naš odnos do predšolske vzgoje se zrcali v prispevku, ki ga odmerjamo za to dejavnost. Le-ta je v naši občini najnižji in znaša 0,41 %. Menimo, da smo smernice, ki izhajajo iz partijskih dokumentov in se nanašajo na predšolsko vzgojo, dolžni spoštovati v naši življenjski stvarnosti.
prof. Anton MIHELJ
Pisatelj Ivo Zorman med mladimi bralci
Na osnovni šoh Komenda - Moste so imeli 20. marca 1975 prireditev ob podelitvi Prešernovih bralnih značk. Prejšnja leta so bile take prireditve za vse šole v občini Kamnik, tako da so se jih lahko udeležili le nekateri učenci Letos pa so na proslavo lahko prišli vsi učenci, tudi tisti, ki še niso tekmovali za bralno značko. Morda jih bo to Spodbudilo, da se bodo še oni uvrstili med ljubitelje knjig.
Zvedeli smo, kako je število bralcev značkarjev od leta 1969 do letos venomer naraščalo, tako da seje tokrat tekmovanja udeležilo že več kot tristo značkarjev. Tisti, ki so si že drugič priborih zlato značko, so dobili tudi knjižne nagrade. Mladi bralci so nam povedali, zakaj tako radi berejo. V knjigah najdejo vehko poučnega, vzgojnega in zabavnega. Zavedajo se zgodovinskega poslanstva knjige, saj besede o knjigi, brez katere bi bil narod brez spomina, niso prazne. Ker so tekmovali za Prešernovo bralno značko, so spregovorili tudi o pesniku Prešernu in njegovem pomenu v njegovem in našem času.
Učenci višjih razredov so zaigrali kratko igrico, pevski zbor pa je pod vodstvom profesorja Branka Markiča zapel dve pesmi. Učenci so program pripravili pod vodstvom profesoric Ane Razpotnikove in Frančiške Kraljeve.
Nato se je začel najprijetnejši in najzanimivejši del proslave. Učenci so v svoji sredi pozdravili svojega rojaka Iva Zormana. Ta pisatelj se je namreč rodil na Gori pri Komendi. Mladi bralci so pokazali, da so prebran vehko njegovih knjig, saj so mu zastavili precej vprašanj. Govorit jim* je o svojih mladinskih delih, o otroštvu, ki ga je preživljal ob potoku Knezu na Gori, kamor se še vedno rad vrača, pa o partizanskih letih, ko je bil še bolj partizanček kot partizan, čeprav se je takrat imel za celega moža. Učenci so bili veseli njegovega obiska in so ga povabili, naj še pride mednje, ter mu povedali, kako so ponosni nanj. '
Za prijeten konec srečanja je poskrbel gost sam z nenavadnim vprašanjem. Dejal je, da je tudi on ponosen na svoje mlade gostitelje, zato upa, da ga ne bodo razočarali, ko jih bo prosil za pomoč. Tudi on jim je pripravil vprašanje. Neki deček, ki hodi v drugi razred, je povedal pisatelj, bi rad imel noja. In zdaj ne vedo, kje naj ga dobijo, kako naj ga hranijo in kje naj ga imajo, saj je noj navsezadnje le precej velika ptica. Čeprav učenci niso mogli uganiti, zakaj pisatelja zanimajo take nenavadne stvari, so mu obljubili, da bodo premislili in mu pisali, kako bi oni rešili to vprašanje. Pisatelj pa jim je zagotovil, da jim bo čez čas sporočil, zakaj jih je spraševal o tem.
Učenci osnovne šole Komenda - Moste so se od svojega gosta poslovili s šolskim glasilom in šopkom rož.
Jeseni bo pri Mladinski knjigi izšlo novo mladinsko delo pisatelja Zormana- Rosni zaliv. Mladi bralci bodo gotovo tudi po tej knjigi segli z velikim zanimanjem.
Mojca Založnik
Ob pomembnem mejniku v naši zgodovini
Literarno-novinarski krožek na osnovni šoli Toma Brejca je ob dnevu žena obiskal zaslužno borko.
Vas se je kopala v soncu, vsa visoka planota je dehtela v pomladnih sapah, ko smo se ustavili pred kmečko hišo pri Zibertu na Rakitovcu. Vstopih smo. V veži nas je pričakala mladostna ženska. Smehljala se je, v očeh pa so se ji ukresale iskrice radosti. Obraz so ji resda krasile gube, a starosti niso izdajale.
Podarili smo ji skromen šopek cvetja in knjigo ter ji čestitah ob prazniku. Vesela je sprejela darilo in nas s toplim nasmehom povabila v hišo. Brž ko smo posedli za mizo, smo ji zastaviti vprašanja. Majda je vprašala: „Zakaj se je vaš mož že tako kmalu odločil za odhod v partizane? „Jeseni 1942 so moža, ki je sodeloval s partizani, ujeli Nemci. Cel dan so ga mučili in mu grozili da ga ustrele. Nazadnje so ga odvlekh v kamniške zapore, kjer je imel veliko besedo domači izdajalec. Bil je vohun. Ljudem je škodoval, kjer je le mogel. Tudi nam je storil vehko gorja. Zamenjal je svež domači kruh, ki sem ga pošiljala možu v zapor, s suhim. Možje to vedel in mi pozneje povedal.
PARTIZANKA MAJDA Z NEČAKOM IN ČLANI NOVINARSKEGA KROŽKA. FOTO: S. PLESKOVIČ
Celih 9 mesecev je trpel pod njegovo zlobo in zlobo drugih ljudi njegovega kova. Po skoraj letu dni je prišel domov in rekel, da se Nemcem ne daveč."
„Nemci so ga verjetno iskali? " je z zanimanjem vprašal Gorazd. „Da. Večkrat so prišli v hišo, a mož je že bil v varnem zavetju gozda. Iskali so ga vsi. Se celo nekateri vaščani, s katerimi smo se pred vojno dobro razumeli, so bili med njimi. Mož je bil takrat ravno doma in le hčerini hitrosti se je imel zahvaliti, da ga niso našli. Namesto njega so odpeljali mene. Vedeli so, da jim ne bom v pomoč, a kljub temu so me posadili poleg poveljnika raztrgancev, ki me je med vožnjo dodobra zdelal. Moža so se naprej iskali. Vedela sem, kaj bi bilo, če bi ga ujeli, saj je bila na najino glavo razpisana nagrada,."
„Kdaj ste se vrnili domov? Domači so bili prav gotovo veseli vaše vrnitve,' vpraša Marja. ■
„V Kamniku sem ostala 15 dni, nakar so me spustili. Peš sem odšla proti domu. Že pred hišo so mi srečni domači sporočili, da me žele v štabu Šlandrove brigade. Odhitela sem v gozd, zavedajoč se, da v njem tudi ostanem."
„Slandrova brigada je bila ustanovljena nad Kozjakom, ah ne? " „Da, prav tam. Oba z možem sva bila na Sipku, ko so ustanavljali brigado."
„Tudi vaša hiša sama je bila za naše borce izredno pomembna. V njej ste imeli bunker. Nam lahko kaj več poveste o tem vašem bunkerju? "
„Bunker je bil dobro skrit. Vanj si prišel lahko skozi omaro, kjer je bil dobro zamaskiran vhod. Notri smo imeli velike zaloge hrane in municije", včasih pa smo vanj skrili tudi ranjence. Skrivališče nam je vrsto let dobro služilo, a našel se je izdajalec, ki je okupatorju pokazal pot do njega. Svoje čase se je v njem skrival tudi Krim .. ."■
„Krim .. ? "
„Da. Toda v bunkerju je bil le kratek čas. Hotel je nazaj med svoje ranjene tovariše. Nismo mu mogli preprečiti. To je bilo zanj usodno. Pozno ponoči je v tistem delu gozda, kjer seje nahajal Krim, zapokalo. Moj možje
Praznovanje dneva žena v Komendi
Letos je bil 8. marec še posebno slovesen praznik, saj je OZN proglasila leto 1975 za mednarodno leto žensk. Prosvetno društvo je ob podpori družbenih in političnih organizacij iz Komende in sindikalnih organizacij podjetij, v katerih so zaposlene delavke iz Komende in okolice, pripravilo prijetno praznovanje.
Po pozdravnem govoru je dramska skupina PD Komenda uprizorila eno-dejanko Mileta Klopčiča - MATI. Pod vodstvom režiserja Valterja Horvata so zaigrali Dani Grošelj, Tomaž Drolc, Barbara Grkman, Andrej 1.ukane in Ivo Fujan. Posebno pohvalo zasluži Dani Grošelj, ki je izredno doživeto in naravno zaigrala vlogo partizanske matere in popolnoma pritegnila in prepričala vse občinstvo.
Po predstavi so se med mizami, okrašenimi s pomladnim cvetjem, zavrteli fantje in možje v belih suknjičih in postregli slavljenkam. Ansambel Dancing Quartet je v novi zasedbi igral za ples in poskrbel za prijetno vzdušje. Med odmori se je od miz oglasila tudi pesem.
Naj zaključim z besedami iz pozdravnega govora: „Mednarodno leto žensk naj ne bo le lepa beseda, prav tako praznik žena naj ne bo le 8. marec. Ni dovolj, da se delovnih žena spomnimo le enkrat na leto, kajti praznični šopek hitro ovene. Nanje je treba misliti vse dni v letu in vsa leta, ne le
letošnje praznično."
Mojca Založnik
Dvoje bežnih srečanj z našo »kulturo«...
zajokal kot otrok, kajti vedel je, da Krimu ni pomoči. Zarana smo zvedJ kaj se je s Krimom ponoči godilo v gozdu. Iz še živega telesa so mu rea jermene, dokler ni izdihnil. Krima je bilo škoda, res gaje bilo škoda .'. ."
Naša simpatična pripovedovalka se zagleda nekam na steno in se zami solze se ji lesketajo v živih očeh. Morda mislina ubitega Krima, na neustt nega partizana, ki so ga pred smrtjo tako zverinsko mucih. Zdi se nam, moramo spregovoriti, zato vprašamo:
„Kdo pa je bil Krim? "
„Pravzaprav sploh ne vem, kdo je bif. Vem le, da je bil Domžalča Zlatega denarja je bil vreden. Otroci so ga imeli zelo radi."
„Otroci, pravite. Pa niso otroci kljub grožnjam ničesar izdali? "
„Ne, to pa ne. Spominjam se, kako so prišli Nemci v našo hišo. Doma! bil starejši sin in moj nečak. Sina so za noge privezali pod strop in nezav< nega vrgli na tla. Nato so ga polili z vodo, da se je osvestil. Trikrat so tako mucih in pohvali z vodo. Moj oče, star osemdeset let, se je zgrol sklenil roke in vzkliknil: „Takole pa že niso nikoli delah z otroki!" Razji jeni okupatorji so nato zgrabili mojega nečaka in ga odpeljali. Kasneje sol ustrelili. Star je bil 15 let. Moji otroci so imeli neverjetno srečo. Vsi so ost živi, le starejša hčerka je še sedaj prizadeta."
„Koliko otrok pa imate? " »
„Pet. Zadnji sin je bil rojen že v svobodi."
,',Vojno ste torej preživeh vsi? "
„Da, čeprav je možu vojna zapustila posledice."
„Mu ni bilo pomoči? " , ,,Z operacijo bi ga rešili. Toda mož ni hotel pod nož. Celo tov. Mit Ribičič ga je prosil, naj se odloči za zdravljenje. Toda moj možje venonj ponavljal, da bo že kako, saj je bilo med vojno še teže. Niti za dan se ni hoj ločiti od ljubega doma, saj je bil prej dolgo brez njega."
„Tovariš Mitja Ribičič ga je prigovarjal k zdravljenju? "
„Po vojni, ko je prišel z ženo in otroki k nam na obisk, je videl nem njega partizana. Ukazal mu je, naj se čez dva dni zglasi pri njem v LjubljaJ Mož ni ubogal dobrih nasvetov. Štirinajst dni zatem je umrl. Na pogrebj prišel tudi tov. Ribičič."
„Kdaj pa ste spoznali tov. Ribičiča? "
„Med vojno sem ga srečala v štabu Šlandrove brigade. Pa tudi Mi Marinka poznam. Oba sta rada zahajala v našo hišo."
Naša sogovornica se zopet zamisli. Vsi vemo, da se je težko spominjf neljubih dogodkov, zato poskušamo speljati pogovor na drugo, vesele) stran.
„Prav gotovo ste imeli v partizanih tudi vesele trenutke, ki so vas spodb jah k boju? "
„0, seveda smo imeli, mitinge. Na našem dvorišču se je včasih zbralo tu po več sto ljudi. Cela dolina je plesala in pela po travniku. Večkrat so i prekinili Nemci in začele so se hajke, v katerih smo uporabljali svojo par zansko taktiko."
„Vi ste bih v ZK sprejeti že med vojno? "
„Leta 1943 sva bila z možem sprejeta v ZK. .To je bil za naju vel dogodek."
„ Katerega trenutka, ki se vam je vtisnil v spomin kot najhujši, se spominjate? "
„Najhujše je bilo, ko so vzeli otroke in zažgali hišo. Sinova so odpeljal taborišče Burghausen, od koder sta se vrnila šele jeseni 1945. Strašno je bi tudi takrat, ko so Nemci pobih triintrideset partizanov. Vaščani so žrt pokopali v skupen grob, ki leži na hribu za vasjo. Še sedaj vidim v ki Osolnikovega Tineta, pogumnega domačina, ki je vedno govoril, da bo | vojni obračunal z izdajalci.
Hudo je bilo, ko smo bili po ves teden lačrii, niti fižola nismo mo; skuhati do mehkega, da nas ogenj ne bi izdal. Posteljo sem zamenjala smrekovo veje, po več tednov se nisem sezula. Saj je res čudno, kolil človek vzdrži. Pa se navadiš, mislila sem že, da ne bo konca te vojne."
Iskrica v njenih očeh je živa, solze drsijo po licih, z gibom odgrinja zave spominom. Močna žena je, a mehka. V tistih težkih dneh ni nikoli jokala.
Slovo je bilo prisrčno. Vsi smo bili zadovoljni, prijazna Žibertova nu4 in nti Spoznali smo eno izmed tisoč ustanoviteljk nove Jugoslavije, spozn smo pogumno ženo, ljubečo mater.
Ganila nas je vaša pripoved, Žibertova mama, in sedaj vam želimo zdrav in moči ter tihe sreče med svojimi.
Polni občudovanja smo vsak zase premišljevali o tistih hudih letih, ki postala zgodovina, legenda, ki nam bo zmeraj blizu in ne bo nikoli poza tjena. .      i '
Marja Kofl)
"lajda Sloki; lazd Brlog
J* a
uničenih kulis, ki očitajo obledel spomin na nekdanje Celjs grofe, Hasanaginico, Kralja na Betajnovi, Molčeča usta ... Sram me je bilo.
V imenu vseh Kamničanov in v imenu vseh nas, ki smo nekdaj večer za večerom s tako ljubeznijo in navdušenjem sestaj v teh hramih kamniške boginje Talije! ...
Na šolah v naši občini se tudi letos učenci in dijaki pripravljal da bodo napisali spise o varstvu narave in okolja, ki v njem 'živirij
Kamniško Turistično društvo namreč vsako leto pripravi I devno akcijo; izbere najboljše naloge in avtorje povabi naenodn' no poučno ekskurzijo po znamenitih krajih naše domovine.
Turistično društvo ve, da je treba ljubezen do narave in sk zanjo vzgojiti že pri mladih in v tem ima precejšen uspeh.
Mladi se tudi dejavno udeležujejo raznih očiščevalnih akcij skrb za naravo mekinjskih šolarjev izpred nekaj let ni več osamlj' primer - pa vendar...
Kamorkoli se človek napoti, povsod je nesnaga. Na mesti ulicah, pločnikih, zelenicah, ob gorski poteh, na vrhovih na>! gora.. . Človek bi v naivnosti sodil: V gore zahajajo ljudje, imajo globlji, intimnejši odnos do narave.
Sledovi, kijih planinci puščajo za seboj, kažejo drugače. Kaki je Človek, ki se mu ljubi povzpeti se na vrh Grintavca, da ti odvrže pločevinke, razbija steklenice!?
Tudi obrežja naših rek, potokov niso več, kot so bila. SpreM ob njih ne pomirjajo več - žalostijo. Česa vsega ni najti zdajl« njihovih na pol praznih strugah!
Na vsakem grmu se klavrno obešajo ostanki poUvinilnih vreč bele zastave poraza narave pred vsemogočno civilii
Motiv za tole ..impresijo" je bilo gostovanje Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta s Kaplanom Martinom Čedermacem in srečanje z glavnim igralcem v hodniku za odrom.
Zelo naravnost me je namreč vprašal, kdo je upravljalec stavbe in odrskih prostorov. Ko sem odgovorila, da so v tem Domu vsaj^ trije gospodarji, me je povabil pred zgornjo garderobo in odrinil sosednja vrata brez kljuke in ključavnice.
Prizor za bogove! V sobi brez pohištva najbrž že leta ležijo kupi umazane posteljnine, cunj, smeti in različne navlake.
Obnemela šem. Medtem pa je skozi troja okna in umazane šipe sililo v sicer lepo sobo zahajajoče sonce. - Je takšna skrb Kamničanov za kulturo! In ob odru - v garderobi!
Drug na drugem umirata dva stara klavirja; vsako leto močneje kažeta svojo razbito in skrivenčeno goloto ob grmadah na pol
Bele cunje
cijo, ne pa tudi civiliziranostjo modernega človeka'
Tü
Svitovi izdelki v tujino
Kemično keramična industrija SVIT, ki od lani deluje vjestavljeni organizaciji združenega dela POLIKEM, je lani močno povečala prodajo svojih izdelkov v tujino. Leta 1973 so izvozili za 4.561.000 dinarjev, lani pa so prodali v tujino za 10,620.000 dinarjev svojih izdelkov, kar je za 132 odstotkov več. Svoje izdelke, med katerimi je največ polirnih past in elektrokeramičnih izdelkov, prodajajo v Zahodno Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko in Sovjetsko zvezo. Zlasti izvoz v Sovjetsko zvezo, kamor prodajajo polirne paste za pohištveno industrijo, se hitro povečuje in kupec je s kvaliteto zadovoljen. Tudi v Avstriji, kamor že nekaj let izvažajo elektrokeramične izdelke, so že lani dosegli ugodne cene, saj je treba tudi v izvozu doseči soliden ! dohodek. _tj
O zaključnih računih krajevnih skupnosti
V današnji številki Kamniškega občana na kratko objavljamo pregled izdatkov in dohodkov vseh krajevnih skupnosti v kamniški občini v letu 1974. Seveda za posamezne krajevne skupnosti ne moremo natisniti podrobnega pregleda vseh dohodkov in izdatkov, ki so prikazani v zaključnih računih vseh krajevnih skupnosti, ki jih je v naši občini kar 20. To nam na žalost, onemogoča pomanjkanje prostora v časopisu. Vendar pripominjamo, da bo na bližnjih zborih občanov govora tudi o delovanju krajevnih skupnosti in tudi na njih bodo občani lahko spregovorili o dejavnosti svojih krajevnih skupnosti.
V prikazu je napisano, da je bil lani glavni vir dohodkov vseh naših krajevnih skupnosti samoprispevek občanov, ki ga vsi plačujemo od naših
DOHODKI
osebnih dohodkov ah katastrskega dohodka. S samoprispevkom smo uspeh zbrati 3,6 milijona dinarjev, občnski proračun in skladi so prispevali 1,9 milijona dinarjev, občani in delovne organizacije pa so še dodatno prispevali 416.000 dinarjev.
Lani smo največ potroših za gradnjo vodovodov in kanalizacije, saj je bilo za ta namen potrošenih 1,1 milijona dinarjev, ter za ureditev cest, mostov in parkov, kjer so v krajevnih skupnostih potrošili kar 2,9 milijona dinarjev. Vse krajevne skupnosti zelo varčno trosijo težko pridobljeni denar in skoraj vse prenašajo v novo leto večji ali manjši prihranek, ki je letos znašal 2,8 milijona dinarjev.
Krajevna skupnost
1. Črna
2. Duplica
3. Godič .
4. Komenda
5. Kamniška Bistrica
6. Moste
7. Motnik
8. Nevlje
9. Podgorje
10. Pšajnovica
11. Sela
12. Srednja vas
13. Šmarca
14. Šmartno
15. Špitalič
16. Tunjice
17. Tuhinj
18. Volčji potok
19. Vranja peč
20. Kamnik
SKUPAJ:
krajevni sanoprispevek
dotacije SOb in skladov
139 204 94 ,255 273, 174 72. 171 98 29, 69 80, 138 105, 40 102, 145, 51, 47, 1,352,
036,55 135,80 777,20 169,65 396,15 973,50 905,80 328,25 422,55 162,20 260,40 196,35 520,65 713,30 098,15 067,85 811,25 033,85 388,75 399,70
19 43 153 111 59 ■ 8 35 45 12 43 28 31 3 39 1
32 8
7
10
1,227
.400,00 .500,00 .900,00 .260,00 .220,00 .560,00 .940,00 .400,00 .000,00 .320,00 .800,00 .020,00 .600,00 .040,00 .400,00 .800,00 .640,00 .800,00 .440,00 .646,55
3,645.797.90
1,923.686,55
gospod, organ, občani.razno
3.956,65 17.810,00 44.761,45 918,45 41.831,40 193,80 5.148,75 60.791,55 2.190,15 479,90 2.122,50 6.878,80 2.412,55 984,00 1.332,15 1.954,50 3.398,85 876,55 514,35 218.057,60
416.613,95
prenos iz leta 73
18.426,52 107.083,87
20.927,21 214.827,85 24.838,30 71.545,52
6.683,18 14.368,15 39.605,92 48.887,04
188.536,41
101.689,43 29.796,04 96.187,69
202.807,13 55,419,33 45.800,89
888.885,70
2,176.316,18
180
372. 293 388, 589, 208. 185. 277. 119
87, 139, 166, 333, 247.
72, 233, 360. 115, 104, 3,686.
skupaj
819,72 529,67 438,65 275,31 275,40 565,60 540,07 519,80 295,88 330,25 788,82 982,19 069,61 426,73 626,34 010,04 657,23 129,73 143,99 989,55
opomba
(minus 73 57.802,94)
(minus 73 35.821,74)
+ 8,162.414,58 - 93.624,68
(nedokonč.dela 74 917.000,00
OPOMBA: Pri KS Kamnik so v dotaciji SOb in skladov upoštevane tudi postavke
- dotacija za vodovod Iverje • 300.000,00
- dotacija za dvorano nad kavarno 350.000,00
- dotacija za ureditev Žal 100.000,00
- dotacija za sklad za urej. zemljj. 292.818,45
1,042.818,45 '
IZDATKI - STROŠKI
krajevna skupnost
1. Črna
2. Duphca
3. Godič
4. Komenda
5. Kamn. Bistrica
6. Moste
7. Motnik
8. Nevlje
9. Podgorje
10. Pšajnovica
11. Sela
12. Srednja vas
13. Šmarca
14. Šmartno
15. Špitalič
16. Tunjice
17. Tuhinj
18. Volčji potok
19. Vranja peč
20. Kamnik
kanahz. vodovodi rezervoarji 36.989,35
191.276,00
505,45 1.500,00 75.000,00
27.167,00
9.000,00
71.558,35 . 3.050,40 56.000,00 21.372,50 2.544,10 36.463,00 585.865,70
SKUPAJ: 1,117.991,85 Kamnik, dne 31. 12. 1974
elektrif. pokopališča mrtvašnice 3.168,00
5.897,95 78.957,70 229.274,25 71.101,55 17.230,55 16.310,40
958,45
15.285,00 1.200,00 1.031,25 2.101,70
34.053,30
600,00
477.170,10
ceste	organiza c.	bančni	" SKUPAJ
parki	društva	administr.	
mostovi	kult.dom.	ostal.stroš.	
90.745,75	5.435,50	1.299,10	137.337,50
201.092,40	500,00	821,45	202.413,85
280.639,20	-	5.711,10	483.524,25
272.754,20	16.905,25	1.115,55	369.732,70
170.444,15	51.577,00	7.483,85	458.779,25
45.274,00	63.250,00	3.240,80	183.371,80
49.628,45	10.001,25	1.617,70	79.977,95
66.785,55	5.000,00	1.228,00	164.323,95
5.449,10	553,85	2.048,15	8.051,10
42.482,85	400,00	890,70	70.940,55
55.427,85	28.818,65	2.989,90	88.194,85
32.479,85	57.464,40	1.436,40	100.380,65
-	7.893,50	952.40	24.130,90
73.755,30	6.226,30	3.375,10	156.115,05
20.212,85	7.017,40	2.347,65	33.659,55
24.931,00	" 261,75	243,00	83.537,45
12.681,65	42.000,00	3.623,80	113.731,25
56.854,>5	-	162,60	59.561,45
40.024,70	—	491,70	77.579,40
1,336.664,25	520.175,05	176.815,20	2,619.520,20
2,878.327,85	823.479,70 '	217.894,15	5,514.863,65
31. 12. 74 SALDO
43.482,22
170.115,82 -247.888,54 18.542,61
130.496,15 25.193,80
105.562,12 77.374,11
111.244,78' 16.389,70 51.593,97 66.601,54
308.938,71 91.311,68 38.966,79
149.472,59
246.925,98 55.568,28 26.564,59 1,067.469,35
+2,801.814,79 -247.888,54
Računovodja krajevnih skupnosti Zagorc Kati
Na pomoč, pri nas gori!
S tem klicem se marsikdo javi po telelonu na postajo milice v Kamniku ah pa kakemu odgovornemu funkcionarju gasilskega društva. Občan s tem klicem ne more rezumeti, da ga miličnik ali gasilec ne pozna po glasu. Zato se takoj pojavijo vprašanja: „Kdo pa je pri telefonu? " Največkrat dobimo odgovor: „Jaz." Seveda s tem ni nihče zadovoljen, a ogenj nemoteno divja dalje. Ker je vsaka minuta res dragocena, se moramo pri prijavi požara zbrati ter se takoj predstaviti ih povedati celotni naslov, da bi poudarili resničnost prijave. Povedati moramo, kje gori ter kakšen obseg je že zajel požar, Vsi ti podatki so potrebni, da bi bilo posredovanje gasilcev čimbolj uspešno. .
Pri začetnem požaru, ko ognja še ni videti daleč, je posebno važen točen naslov. Tako se je zgodilo 28. 2. 1975, ko je bil dan alarm, a prijava in obveščenost gasilcev nista bili točni. Eno obvestilo je bilo, da gori šola Toma Brejca, drugo pa, da gori stara hiša v ulici Toma Brejca: tretje obvestilo ) maia hiša pri šoli Toma Brejca, slednjič pa se je postavilo vprašanje, mogoče pa je požar v Blejčevi ulici na Bakovniku? Tako smo gasilci po nepotrebnem izgubljali čas, namesto da bi ob pravilni prijavi lahko takoj ugotovili, da je začetek požara na ostrešju šole Toma Brejca.
zanima kje je kak podtalni hidrant za gašenje, posebno še sedaj, ko skoraj nikjer (vsaj, kar je novih) niso zaznamovana njihova nahajališča.
Tako smo lani v Šmarci iskali hidrant na dvorišču gostilne, ko si njeni prebivalci niso bih na jasnem, ali je na severni ah na južni strani dvorišča, a avto in garaža sta gorela dalje. Posebno važno je to še v sedanjem sušnem obdobju, ko je splošno pomanjkanje vode; zato je res nujno, da bi zgradili na čimveč krajih potrebne dostope v strugo Bistrice in druge tekoče vode. Da to ni kaprica gasilcev, lahko navedem primer, ko je bil mojster iz tovarne TITAN službeno, v Švici. Ko se je peljal z vlakom mimo mesteca Neuchatel, je videl v razdalji vsakih 100 metrov lepo urejen dostop do tekoče vode. Na koncu kraja je videl mimogrede požar stanovanjske hiše, ko so gasilci pričeli z gašenjem ter pri tem uporabljali tc dostope k vodi. Takrat se je spomnil, da je bral moj članek, v katerem grajam nedograjene dostope v Bistrico, ter takoj praktično ugotovil veliko prednost zgrajenih dostopov. Uporabnost dostopov je tudi dokazal veliki požar v Kemofarmaciji v Ljubljani, ko niso zadoščali samo hidranti iz vodovoda, pač pa je bilo treba napeljati tri linije cevi iz Ljubljanice. Kako bi gasili, če ne bi bilo zgrajenih dostopov v Ljubljanico? V tem primeru bi bilo škode še veliko več.
Dogaja se mnogokrat, da se prebivalci razburjajo, kje hodijo gasilci toliko časa in ne pridejo gasit, a da bi občani izpolnili svojo dolžnost in takoj sporočih o požaru milici ali gasilcem, na to se malokdo spomni. Zato naj vsakdo pomisli, da brez obvestila gasilci ne morejo priti na pomoč. Hitra in pravilna prijava požara pa je največja pomoč. jofe Beriec
Kako uporabiti zmrzovalne skrinje?
Zmrzovalne skrinje, ki sta jih pred kratkim začela izdelovati Gorenje in Loška tovarna hladilnikov, so kupili v številnih kmečkih gospodinjstvih. To velja tudi za gospodinjstva v krajevni skupnosti Tuhinj, kjer seje kmečka lekcija pri krajevni organizaciji Socialistične zveze odločila, da bo pripravila posebno predavanje. Nekdanja predavateljica na višji gospodinjski šoli v Grohljah in znana strokovnjakinja lila Kovačič bo tuhinjskim gospodinjam predavala o uporabi zmrzovalnih skrinj v gospodinjstvih. Predavanje bo meseca aprila v prosvetni dvorani na Laza.h. _ ^
Kako z avtom na Perovo?
GASILSKA VAJA V KAMNIKU
Važno je tudi obvestilo „kaj gori" ali je to majhna ah vehka stanovanjska hiša, tovarna, avto, gospodarsko poslopje ah pa gozd in podobno. Za razne vrste požarov imajo gasilci razna orodja in gasilna sredstva, ki jih vseh ne morejo voziti s seboj. Tudi velikost požara je važna, da vemo poklicati več gasilskih enot. Zelo dobrodošlo je tudi obvestilo, če je v bližini na voljo voda za gašenje, naj bo hidrant na vodovodu, bazen ali tekoča voda. To obvestilo je važno, če je potreba, da pripeljemo vodo s cisterno ali pa kličemo še drugo pomoč. Dolžnost vseh .prebivalcev je, da se vsakdo v svoji okolici
Nič lažjega, boste odgovorili na vprašanje. Na Perovo lahko vozite čez leseni most pri tovarni usnja ali pa čez železni most pri živilskem trgu in nato skozi Novi trg po cesti na levem bregu Kamniške Bistrice. Toda med nadebudnimi avtomobilisti in motoristi so tudi taki, ki si pot skrajšajo čez brv pri Tovarni Titan. Seveda jih prav nič ne moti, da je' pred mostom postavljen prometni znak, ki izrecno   prepoveduje promet
av io i no bilo m in motornim kolesom. Tako nespoštovanje predpisov pa je zelo nevarno za pešce, ki se na zelo ozki brvi avtomobilu ne morejo ogniti. .
Kamniški občan je v eni izmed prejšnjih številk zapisal registrske številke avtomobilov, ki so vozili po zelenici parka med bloki na Zapricah. Javni opomin je zalegel, prihodnjič bomo zapisali tudi imena lastnikov vozil, ki bodo vozili po brvi pri tovarni Titan. tj
Kemično keramična industrija SVIT KAMNIK z. n. sol. o. Kamnik, Zebljarska pot 5 sporoča V S0ZD P0LIKEM
VISOKO IN SREDNJE - STROKOVNIM KADROM
Delovna organizacija z dvema temeljnima organizacijama združenega dela in delovno skupnostjo skupnih služb želi v proizvodne TOZD in v njihove delovne enote ter delovno skupnost skupnih služb vključiti nove visoko in srednje strokovne kadre, zato vabi:
- DIPLOMIRANE EKONOMISTE
- DIPLOMIRANE ELEKTR0IN2ENIRJE - Šibki tok
- DIPLOMIRANE STROJNE INŽENIRJE
- ELEKTROTEHNIKE - šibki tok
- EKONOMSKE TEHNIKE
- KEMIJSKE TEHNIKE
- ADMINISTRATIVNE TEHNIKE
- VKV ALI KV ELEKTRIKARJE
- VEČ NK DELAVCEV
naj vključijo svoje delo v delovno organizacijo oziroma TOZD.
Na delovna mesta z zgoraj omenjenim poklicem se lahko zaposlijo tudi pripravniki.
Osebni dohodki so delavcem zagotovljeni na podlagi nove ocene tabele točkovnih delovnih mest. Vse podrobne informacije vam nudi kadrovska služba Kemično keramične industrije »svit« Kamnik, kamor so kandidati vabljeni na razgovor oziroma dobijo informacije po telefonu št. 831-288.
ODBORI ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU TOZD IN DSSS
SVET DOMA UPOKOJENCEV KAMNIK v ustanovitvi
VABI K SODELOVANJU VEC SODELAVCEV:
t.
RAČUNOVODJA ZAVODA (vodilno delovno mesto)
2. VEČ MEDICINSKIH SESTER - ambulantno bolnične smeri - za nego oskrbovancev, praksa zaželena
3. 2 KUHARICI s prakso za vodenje kuhinje
4. 2 POLKVALIFICIRANI KUHARICI za pripravo hrane
5. VEČ STREŽNIKOV - STREŽNIC
6. SNAŽILKE
Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu". Nastop dela takoj oz. po dogovoru.
Pismene ponudbe sprejema SVET DOMA UPOKOJENCEV KAMNIK, Neveljska pot 26.
»TOVARNA USNJA KAMNIK«
s svojimi temeljnimi organizacija — USNJARNA, USNJENA KONFEKCIJA in INDUSTRIJA PLASTIČNE OBUTVE IN GALANTERIJE
vabijo- k sodelovanju:
- NEKVALIFICIRANE DELAVCE in DELAVKE za dela v usnjami:
osebni dohodek od 2.000,00 do 2.500,00 din;
- NEKVALIFICIRANE DELAVCE in DELAVKE za dela v Usnjeni konfekciji
osebni dohodek od 1.900,00 do 2.300,00 din;
- NEKVALIFICIRANE DELAVCE in DELAVKE za dela v IP0G
osebni dohodek od 2.000,00 do 2.500,00 din;
Zapisani osebni dohodek predstavlja neto osnovo brez variabilnega dela, ki je odvisen od rezultata poslovanja TOZD in dela posameznega delavca.
- KVALIFICIRANE ČEVLJARJE za TOZD IPOG
osebni dohodek od 2.400,00 do 2.800,00 din;
- KVALIFICIRANE ŠIVILJE in KROJAČE za TOZD Usnjena konfekcija
osebni dohodek od 2.300,00 do 2.500,00 din;
- KVALIFICIRANE KLJUČAVNIČARJE in ELEKTRIKARJE za dela v TOZD Usnjarna in TOZD IPOG
oseebni dohodek od 2.850,00 do 3.100,00 din.
Zapisani osebni dohodek predstavlja neto osnovo brez variabilnega dela, ki je odvisen od rezultata poslovanja TOZD in dela posameznega delavca.
- ADMINISTRATIVNE TEHNIKE ali KONČANA DVOLETNA ADMINISTRATIVNA ŠOLA za dela v skupnih službah
osebni dohodek od 2.950,00 do 3.100,00 din;
- EKONOMSKE TEHNIKE za dela v računovodstvu in operativni pripravi
osebni dohodek od 2.950,00 do 3.100,00 din;
- KEMIJSKE TEHNIKE za dela v analitskem laboratoriju
in drugih delih v usnjami ter IPOG, - lahko tudi začetniki
osebni dohodek od 3.000,00 do 3.800,00 din;
- STROJNE in ELEKTROTEHNIKE za delo v Usnjarni in IPOG
osebni dohodek od 3.600,00 do 3.900,00 din.
Zapisani osebni dohodek predstavlja neto osnovo brez variabilnega dela, ki je odvisen od rezultata poslovanja TOZD in dela posameznega delavca. Poskusno delo traja 2 meseca.
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite na naslov: Tovarna usnja Kamnik, Splošno kadrovska služba. Rok za prijave je 15 dni po objavi.
Prepričani smo, da boste v našem kolektivu našli dobre pogoje za delo in odlične sodelavce.
Cesto jih vidimo
Voznika velikega Krpana Janeza Dolinska in sprevodnika Jožeta Galičiča smo srečali pred avtobusom na končni postaji v Kamniški Bistrici, kjer sta imela kratek postanek. Večkrat ju vidimo in na videz tudi poznamo, pa vendar^bolj malo vemo o njunem delu in številnih težavah, kijih njun pokhc Prinaša.
Sprevodnik Jože že 14 let izdaja vozovnice in pobira denar. Prav toliko časa se vozi v Kamniško Bistrico.
Zobna ambulanta za borce NOV
V zdravstvenem domu Kamnik posluje od 1. marca 1975 dalje zobna ambulanta za borce NOV. Odprta je
v sredo od 7. do 13. ure in v četrtek      od 13. do 19. ure.
V ambulanti bosta izmenoma delali dr. Marija PAVLIC in dr. Smiljana ŠAPEK, kar je razvidno na vratih ambulante.
Splošna ambulanta dela vsak torek in petek od 7. do 9. ure in jo vodi dr. Kobilica.
Zdravstvene knjižice borcev NOV, ki imajo posebno dobo v dvojnem štetju, potrjuje referent za borce NOV, soba št. 18/1. nadstropje občinske skupščine Kamnik.
Občinski odbor ZZB NOV KAMNIK
JOŽE IN JANEZ V KAMNIŠKI BISTRICI
>,S potniki ni večjih težav", nam je zaupal, „le ob nedeljah, ko nekateri ''olj globoko pogledajo v kozarec, jih moram prepričevati, da se ne vozijo sami v avtobusu. Največ potnikov izstopi pri spodnji postaji žičnice, ostali
odpeljejo naprej v Bistrico. Letos, ko jo je smučarjem zagodla muhasta zima, pa je bilo več potnikov za Bistrico. Človek se na pokhc kar navadi, le ■telo hudo je, ker imamo prosti le dve nedelji. Zgodilo se je že tudi, da sva z v»znikom pozimi ostala v Bistrici, ker nama je sneg onemogočil povratek."
Janez je doma iz Kamnika in vozi pri Viatorju avtobus že 4 leta. Bil je "asmejan, vendar bolj redkobeseden.
»Tudi kamenje smo že metali s ceste, ki ga je ob nalivih vedno dovolj," "arn je dejaL „ Čeprav je Krpan zelo velik, ga lanko tudi v Bistrici obračam, MJ so nam uredili obračališče kak lučaj pred domom. Malo težje je ob nedeljah, ko je tod parkiranih veliko osebnih avtomobilov. Ti se bolj malo cenijo za naše težave. Sedaj je tudi mnogo bolje, ker je cesta do Bistrice asfaltirana."
Za razgovor nam je zmanjkalo časa, saj sta morala brž odpeljati proti Kamniku in Ljubljani Pa srečno pot Jože in Janez!
OGLAS
Sprejmem vajenko za pletilsko stroko
Strojno pletilstvo Smolnikar Saša Domžale Kraigherjeva 27
Narava nas klice
Spregovorila bi rada o naših zelenicah in parkih, ki so zelo zanemarjeni. Kamnik ima nekaj parkov, vendar niso urejeni. Povsod je Polno zavrženih vrečk in drugih odpadkov. Mnogi ljudje se ne zavedajo, da vrečka ne spada na tla in konserva ne skozi okno. Prepričana pa sem, da bi se vsi ljudje radi sprehajali po urejenih parkih, ki bi bih .lahko urejeni tako, da se sprehodu ne bi mogli odreči. Če pa bi ho teh jimeti lepe in urejene parke, bi bilo treba najprej prevzgojiti ljudi, posebno starejše. Otrok vidi, da kdo izmed staršev vrže nepotreben predmet na tla; posnemal ga bo. Posnemal pa bo tudi, če bosta mama ali oče vrgla predmet v koš. Na žalost pa so koši skorajda prazni. Resnično, redkokdo vidi koške za odpadke! Mnogi se vedejo močno prostaško.
Nekaj vrstic bi rada napisala tudi o stanovanjskih blokih. Za Primer bom navedla okolico stanovanjskih blokov podjetja Kamnik. Ob ravnanju nekaterih stanovalcev bi se lahko zgrozil vsak dobro yzgojen človek, domačin ah tujec. Skozi okna namreč mečejo vrečke, konserve in celo hrano! Trava je uničena, pohojena! Klopce so podrte, ker so se nad njimi raztogotili pijani stanovalci, predvsem jnladina. Mlada drevesa, komajda nasajena, so žrtve hudobnih stanovalcev. Okna so brez cvetja. Kam nas to pelje'.' Kakšno bo mesto že cez deset let! Ali smo proti nesnagi res brez moči!
Narava pa vedno bolj kliče: „Na pomoč!" Helgna Qbomar
UTO K.
¿IUMI« - JUOOfUWijA.
Sestanek z rojaki
Podružnica Izseljenske matice Domžale-Kamnik bo organizirala letošnji sestanek z rojaki v soboto, 19. julija, ob 15. uri v Kamniški Bistrici. Kakor vedno, bodo tudi letos na sporedu pevske točke, folklorni plesi in zabavni nastopi, domači ansambel pa bo igral poskočne viže. Še vedno je čas, da sporočite rojakom in zdomcem, ki želijo prilagoditi svoj obisk v domačem kraju; datum ki je določen za sestanek v Kamniški Bistrici.
Bistrica bolj čista
IZ ZGODOVINE KAMNIŠKEGA ŠPORTA
JOŽE KOTNIK
V Volčjem potoku je spomin na Jožeta Kotnika še vedno živ. „Pa saj to je vednar Štefanov Pepe," pripoveduje oče Ktadnik iz Volčjega potoka št. 34. „V onile hiši nasproti naše, na številki 33 je živel pri Štefanovih, kjer je bil rojen njegov oče Franc. Zdaj od sorodnikov ni nihče več živ in hiša je prišla v druge roke."
„Jožeta sem dobro poznal, nikoli ga nisem videl, da bi hodil po naši vasi ah pa se sprehajal po današnjem Arboretumu. Vedno je tekel, po celo Uro je treniral," se spominja Lojze Škerjanec, upravnik restavracije tovarne Sto L
„Da, Jože je bil dober fant in vsi smo ga imeli radi. Vedno je bil dobre volje in pripravljen za kako fantovsko šalo, a zelo resen, kadar je šlo za lahko atletiko. Njegov vzor je bil Bručan in vedno je želel, da bi ga dosegel," je povedal Jožetov bratranec Mavricij Kotnik, referent v oddelku za kadrovsko službo v tovarni Stol.
Jožetova sestra Fani, poročena Kladivar, živi v Ljubljani, na Celovški c. 28. Ohranila je nekaj spominov na svojega brata, v glavnem slike iz tekmovanj. Jožetova odličja, pokali, plakete in slike so propadli ob bombardiranju stanovanja v Zagrebu, rešil je iz ruševin le nekaj malenkosti.
„Naš oče se je rodil v Volčjem potoku v številni in revni družini," pripoveduje Jožetova sestra. „V Kamniku se je izučil za ključavničarja pri nekem mojstru v mestu, nato pa je odšel na Češko. Ob izbruhu prve svetovne vojne se je vrnil in se zaposlil v Trbovljah, kjer se je tudi oženil. Jože se je rodil 9. februarja 1919. Ko je bil star 10 let, mu je umrla mati. Oče je vedno z navdušenjem pripovedoval o Kamniku in Jože se je odločil, da se bo v tovarni Titan izučil ključavničarske obrti. Na očetovo prošnjo so sina Jožeta sprejeh za vajenca, učitelj Tori pa mu je izstavil spričevalo še pred koncem šolske obveznosti. Tako je Jože leta 1933 prišel v Volčji potok k stari materi in teti in hodil na delo v tovarno na Perovo. Tu se je ob Bručanovcm vzgledu navdušil za lahko atletiko."
Jože Kotnik se je zelo zgodaj pojavil na atletski stezi S 16 leti je bil že med zmagovalci. Na prvenstvu Ilirije v krosu 18. marca 1935 je v skupini junior-jev od 16-18 let zmagal najmlajši med njimi Jože Kotnik na progi 3000 m s časom 10 : 03,6. Med seniorji je takrat zmagal Bručan, drugi je bil Osterman, tretji pa Ivan Pirš iz Radomelj. V Kamniku je bil 14. julija 1935 na športnem dnevu tudi tek okrog mesta na 2900 m dolgi progi. Med desetimi tekmovalci je zmagal Bručan pred Kotnikom, 3. Krpan, 4. Srakar (oba Primorje), 5. Pirš (Radomlje) itd. Mesec dni kasneje, 17. avgu-
sta, je Kotnik že nastopil na državnem prvenstvu v Ljubljani in med 11 tekmovalci na 1500 m osvojil 6. mesto s časom 4 : 29. Prvi pomemben uspeh za mladega tekača! Na medmestnem tekmovanju Ljubljana : Gradec je na 1500 m v začetku ostro vodil Kotnik in je bila njegova zasluga, da so prvi dosegu izredno dobre čase 4 : 10. Izven konkurence sta bila Kam-ničana Miran Ogrin in Kotnik na četrtem in šestem mestu. Na teku zedinjenja 1. decembra je Kotnik zmagal na krajši progi pred Ff. Srakarjem, med 17 tekmovalci na dolgi pa Krevs pred Bručanom, ki je bil bolan in je nastopil kljub zdravniški prepovedi. Kvas iz Domžal je osvojil 8. mesto.
Leta 1936 je Jože Kotnik na prvenstvu Ljubljane v krosu 19. marca na 2500 m dosegel v svoji
JOŽE KOTNIK
juniorski skupini s časom 8:16 prav lepo zmago. Na športnem dnevu SK Planine 9. septembra na stadionu v Ljubljani pa v teku na 1000 m med juniorji zmagal na razmočenem terenu z 2 : 44. Na juniorskem mitingu Ilirije 18. oktobra 1936 je na 1000 m zmagal s.časom 2 : 41,8, ki je za dobre tri sekunde boljši od državnega juniorskega rekorda. Torej prvi državni rekord mladega Kotnika! Na teku zedinjenja 1. decembra pa je zmagal na krajši progi 2700 metrov z 9 : 45. Časopisna pripomba v JUTRU : Z velikim naskokom je zmagal izredni talent Kotnik (Ilirija), ki je pustil drugega za več kot 200 m za seboj.
Leto 1937 je pričel Kotnik spet z zmago na 1000 m med juniorji. („Kotnik je postal mnogo bolj prožen in je napredoval tudi taktično"). Na izbirnem mitingu za sestavo državne reprezentance 16. maja 1937 za dvoboj s Čehoslovaško je na 1500 m zmagal s časom 4 : 19 in 29. maja je prvič oblekel državni dres. Na teku 1500 je z novim državnim rekordom zmagal Goršek s 4 : 04,4, Kotnik pa je bil s 4 : 16,1 četrti. Na izbirnem tekmovanju za troboj mest Ljubljana-Zagreb-Beograd je Bručan postavil na 10
km rekord mednarodne vrednosti 32 : 28,6, ki je bil za 34,8 sekunde boljši od njegovega prejšnjega 33 : 03,6 iz leta 1935. Kotnik se je v solo teku s 4 : 16,8 uvrstil v reprezentanco Ljubljane. Na troboju 3. julija 1937 v Ljubljani je bil rezultat nad 1500 m : 1. Goršek (Lj.) 4 : 08,8, 2. Flass (2) 4 : 10,4, 3. Kotnik (Lj.) 4 : 12,8 itd. K tej točki piše zagrebški list: Posebno omembe vreden je mladi juni-or Ilirije Jože Kotnik iz Kamnika, ki je v krosnem stilu in z izredno borbenostjo dosegel 4 : 12,4 na 1500 m in vprašanje je, če ima še katera država v Evropi takega juniorja. Zagrebški trener Finec Kuisma pa je izjavil, da je Kotnik največji talent, kar jih je videl na troboju. Isti rezultat je dosegel Kotnik na lahkoatlet-skem prvenstvu Zveze slovenskih lahkoatletskih klubov 7. avgusta 1937 in postal slovenski prvak na 1500 m. JUTRO piše; Nova nada Ilirije vztrajni plavolasec Kotnik obeta še veliko prav zaradi solidnosti, ki ga odlikuje kljub mladim letom. Bručan je na svoje „odkritje" že sedaj ponosen. Kotnik pa naj le ostane skromen - ker bo le tako postal dober športnik.
Na državnem prvenstvu 20. avgusta v Zagrebu je Kotnik osvojil s 4 : 10,8 naslov državnega prvaka na 1500 m (Primorje in z njim Goršek ni nastopilo) in si s tem priboril pravico do nastopa na VIII. balkanskih igrah v Bukarešti od 5. do 12. septembra. S 4 : 09 je bil tretji v teku na 1500 m, Goršek pa je s 4 : 02,1 postavil nov balkanski rekord. Ovenčan z lovorjevim vencem je edini jugoslovanski junior stal na tretji stopnici zmagoslavnega odra, medtem ko so zmagovalcu Goršku v čast odigrali jugoslovansko himno. Tako je Kotnik še kot junior osvojil prvo (srebrno) plaketo na balkanskih igrah.
Bručan je bil v Bukarešti bolan (želodec!) in je dosegel na 10.000 m četrto mesto, tako da je priboril dve točki naši splošni oceni. V Zagrebu so pričakali našo reprezentanco z balkaniade funkcionarji Concordie in vabili Gorska in Kotnika, če se ne bi hotela preseliti v Zagreb, kjer ju baje čaka velika športna kariera. Na lahkoatletskem juniorskem tekmovanju slovenskih klubov v Ljubljani je Kotnik osvojil v teku na 1000 m pvo mesto z 2,38,8, teden dni kasneje, 3. oktobra, pa je ponovil ta uspeh še na lahkoatletskem mitingu Ilirije in Concordie. Na teku zedinjenja 1. decembra je Kotnik zmagal tretjič na krajši progi in si priboril v trajno tast prehodni pokal. Popravil je za 5 sekund rezultat iz prejšnjega leta.
I. Z.
(nadaljevanje sledi)
WKomisija za varstvo okolja pri juiiški občinski skupščini, ki jo Hi inženir Miha Ogorevc iz Arbo-^'ifma, je -pozvala vse kamniške *'ovne organizacije, naj bolj skrbijo ? red in čistočo v svojem okolju, fr^nji petek in soboto v februarju q -pozvali vse kamniške delovne Jganizacije,   naj  očistijo strugo ^"hniške Bistrice. Te dni je bilo ^tireč V strugi Kamniške Bistrice „j IaJ vse suho in je bil čas za čiščenj6 Zelo primeren. Vse delovne orga-J?.ac% so obljubile, da se bodo "darno odzvale pozivu komisije za ^stvo okolja, saj nam kopica ne-j?a8e  v  strugi  in ob bregovih ^"vniške Bistrice ni v ponos. Kaj k-? je bilo v strugi Bistrice! Najti je 10 moč stara ogrodja koles, neupo-
mezne odseke in skoraj vsi so sodelovali. Žal tiste dni kolektivi Svila-nita, Stola in Mesa dogovora niso spoštovali. Prav gotovo pa je struga Bistrice mnogo bolj čista, in moramo prizadevne čistilce pohvaliti.
V akcijo čiščenja okolja bodo vključili tudi šole in vse občane, saj lahko vsi skupaj očistimo naše okolje nepotrebne nesnage, ki ni le grda za oči.temveč je lahko tudi vir okužb. Prav gotovo je neprestano čiščenje premalo, vsi bomo morah paziti, da okolja z malomarnim odlaganjem smeti ne bomo sproti onesnaževali
Ker imajo številni občani doma večje predmete, ki jih želijo zavreči, bo komunalno podjetje organiziralo
SEVEDA, TAKŠNA JE BILA NAŠA ..BISTRICA"
jjjne štedilnike in avtomobilske prošenje, stare sode, zavrženo j^sodo in številne polivinilaste vreč-
• ki so visele na grmovju. si Kamniške delovne organizacije so od aždeule strugo Kamniške Bistrice Stahovice do Šmarce na posa-
pobiranje smeti s kontejnerji v vseh predelih mesta. Odvoz bo organiziran vsaj dvakrat letno, občani pa bodo pravočasno obveščeni, kam bodo postavili zaboj za večje odpadke.
-ti
SVILANIT - KAMNIK
TEKSTILNA TOVARNA
razglaša
naslednja prosta delovna mesta za:
1. 1 delovno mesto VRTNARJA v splošnem oddelku
POGOJ: poklicna šola s prakso nad 1 leto
2. Več delovnih mest za TKALKE V T0ZD Frotir
POGOJ: popolna osemletka in priučevanje do 6 mesecev
3. Več delovnih mest za PREVIJALKE v T0ZD Frotir
POGOJ: popolna osemletka in priučevanje do 3 mesecev
4. 3 delovna mesta POMOČNIKOV BARVARJA v T0ZD Frotir
POGOJ: osnovna šola in priučevanje do 6 mesecev
5. 1 delovno mesto TRANSPORTNEGA DELAVCA v T0ZD Frotir
POGOJ: osnovna šola in priučevanje do 3 mesecev
6. 4 delovna mesta ČISTILCEV STROJEV v T0ZD Frotir
POGOJ osnovna šola in priučevanje do 3 mesecev
7. 1 delovno mesto ZUNANJEGA DELAVCA v splošnem oddelku
POGOJ: osnovna šola
8. 1 delovno mesto SNAŽILKE
POGOJ: osnovna šola
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov v delovni organizaciji.
Pismene ponudbe sprejema kadrovsko-socialni oddelek delovne organizacije 8 dni po objavi oziroma do zasedbe delovnih mest.
OBVESTILO O OBVEZNEM CEPLJENJU PSOV PROTI PASJI STEKLINI
Na podlagi 37. člena temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Ur. Ust SFRJ, št. 16/65 in 8. točke odredbe o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1975 (Ur. Ust SRS, št. 1/75) morajo vsi lastniki psov v občini Kamnik privesti svoje nad tri mesece stare pse na cepljenje proti pasji steklini.
Stroški cepljenja pri rednem cepljenju znašajo din 40,00
Dan
9. IV. sreda
RAZPORED CEPLJENJA
ZbiraUšče
a) MOTNIK ŠPITALIČ ZG. TUHINJ LAZE ŠMARTNO SR. VAS
b) MOSTE KOMENDA KRI2
10. IV. četrtek   a) NEVLJE KAMNIK
b) ŠMARCA
VOLČJI POTOK TUNJICE
SP. STRANJE
KREGARJEVO
KRIVČEVO
ČRNIVEC
GODIČ
11. IV. petek
Za zamudnike: 13. IV. sreda
a) MOTNIK LAZE SR. VAS
b) KOMENDA ŠMARCA KREGARJEVO
pri Flegarju pri šoli pri Kavsarju pri Kraj. uradu pri Hvaletu pri UStanku
pri Resniku pri Kramarju pri Čubru
pri Novaku pri sejmišču ob Nevljici
pri Jeranu Arboretum pri Jamovcu
pri Pemetu pri Prodniku pri Jurčku pri Nežki ,.ri Hribarju
pri Flegarju pri Kraj. uradu pri Ustanku
pri Kramarju pri Jeranu pri Prodniku
na sejmišču
Ura cepljenja
8-9
9 - 9.30
10 - 11
11 - 12 1.2- 13
13 - 14
8- 9
9- 10 14- 15
8- 9
9- 11 15 - 16
8- 9
9- 10 14-15
8 - 8.30
9- 10
10- 11 11 - 12
14 - 15
8 -9-10
8-
9 -10
9 10
- 11
9 10
- 11
24. IV. četrtek       KAMNIK na sejmišču 10-11
15 - 16
Po opravljenem cepljenju bo izvršena kontrola in bodo vsi necepljeni psi pokončani VETERINARSKI INŠPEKTOR
Demeter Sadnikar
Občinsko prvenstvo
deklet v orodni telovadbi
Letošnjega občinskega prvenstva se je udeležilo .nalo vrst: dve vrsti šole Frana Albrehta ter dve.iz osn. šole Toma Brejca. Šoli Stranje in Moste sta svoj nastop odpovedali. Ugotovitev, da je ta športna zvrst postala v zadnjem času v Kamniku zapostavljena, je na dlani.
NAJBOLJŠA: METKA JEVŠN1K
Tekmovanje je dne 10. 3. 1975 organizirala šola Toma Brejca. Nastopilo je le 24 deklet. Uspehi vseh so bili zadovoljivi. S svojo vajo so na visoki gredi izstopale le tekmovalke prve vrste osn. šole Toma Brejca. Ta vrsta si je priborila tudi naslov občinskega prvaka. Za svoj uspeh se morajo zahvaliti predvsem svoji skromni in marljivi tov. Dragici Božičnik, ki jih vodi že vsa leta. Občinska prvakinja je zopet postala Metka Jevšnik. S svojo vajo je na visoki gredf pokazala izreden smisel za lepoto gibanja. Njena moč je predvsem v njeni razteglji-vosti, saj nalovka pri njej meji že na „špago .
Najboljša vrsta in tri najboljše posameznice so dobile diplome. Vsem nastopajočim iskreno čestitamo z željo, da bi se v prihodnjem letu tega prvenstva udeležilo še večje število vrst.
Rezultati - ekipno: 1. mesto Tomo Brejc, 1. vrsta 183,0; 2. mesto Frana Albrehta, 1. vrsta 178,3; 3. mesto Frana Albrehta, 2. vrsta 152,7; 4. mesto Tomo Brejc, 2. vrsta 151,0.
Posamezno: 1. Metka Jevšnik - šola Toma Brejca 37,3; 2. Pestotnik - šola Toma Brejca 36,8; 3. - 4. Pohlin Cvetka -Frana Albrehta 36,7; Alenka Rostan - šola Toma Brejca 36,7
Jana Pogačar
šola
Po delu šport in razvedrilo
Športni utrinki
Redna letna skupščina športnega društva Komenda
Konec februarja so se športniki, simpatizerji in nekateri častni gostje ŠD ter predstavniki krajevnih organizacij zbrali na redni letni skupščini; obenem je bila to prva obletnica nadvse uspešnega delovanja društva. Slavnostno okrašena dvorana, ki sprejme okrog 100 ljudi, je bila nabito polna. Obiskovalci so si lahko ogledali diplome, pokale in nagrade, osvojene v lanskem letu, pa tudi zanimive fotografije lanskih prireditev.
Po pozdravnem govoru je predsednik Kimovec poročal o delovanju društva kakor tudi o željah in načrtih za naprej. Največja uspeha društva sta izgradnja in ureditev igrišč ter dobra organizacija tekmovanj ob mesecu športa Komenda 74. Najbolj pereč problem so slačilnice, ki so / načrtu za letošnje leto. Zatem so bila prebrana poročila posameznih sekcij; najmočnejše in najuspešnejše so šahovska, nogometna, košarkarska, namiznoteniška in hokejska sekcija. Ustanovljena pa je še kegljaška sekcija za rekreacijo vseh članov društva.
Odbor ŠD se ni bistveno spremenil. V odbor so bili predlagani nekateri novi člani, ki so zamenjali nedelavne.
. Predsednik je v imenu ŠD podelil priznanja najboljši sekciji, ekipi in nekaterim najboljšim športnikom. Za najboljšega športnika ŠD Komende v letu 1974 je bil izbran Brane Maren, dijak 1. letnika kamniške gimnazije.
ROKOMET
V Kamniku deluje zelo malo ženskih športnih vrst. Ena redkih je ženska rokometna ekipa, ki tekmuje zelo uspešno. Trenutno vodi na prvenstveni lestvici LCR hge po zaključenem jesenskem delu tekmovanja. Zadnji večji uspeh pa je prvo mesto na sjovenskem zimskem prvenstvu B skupine. V zadnjem kolu je premagala še ekipi Grosupljega in Zagorja.
Ženski rokomet je bil pred dvema letoma v krizi. Igralke so ostale brez trenerja. Treningi so bili zelo redki in neorganizirani. V teh težkih trenutkih se je za ekipo zavzel sedanji trener Milan Kerec. Pod njegovim vodstvom so se uspehi zelo popravili.
Sedaj trenirajo 3-krat tedensko. Poleg igralk, ki so Članice kluba že nekaj let, trenira še vrsto mladih nadarjenih deklet. Na treningih je povprečno po 13 igralk. Pripravljajo se za nastop v pomladanskem delu, kjer jih čaka še nekaj tekem z neposrednimi tekmicami za prvo mesto.
Vse igralke pa si želijo, da bi letos končno uspele in v jeseni nastopile v SLR ligi. ' j y
V četrtek, 13. marca 1975. je bila v dvorani kina Dom Kaninik zabavno glasbena oddaja „Po delu šport in razvedrilo", ki jo je organizirala OO ZSMS Svit.
Oddajo je vodil Mirko Bogataj, pogovore z znanimi športniki pa Mirko Strehovcc, znani reporter RTV Ljubljana. Predstavil je Vihja Amcrška (NK Olimpija), Mira Cerar-ja, Vinka Jelovca (KK Olimpija), Natašo Urbančič (Jelovac in Urban-čičeva sta bila lansko leto proglašena za najboljša športnika leta v Sloveniji) in Toneta Škarja, vodjo odprave JAHO 5. Pogovori z njimi so bili zelo zanimivi, posebno pogovor s Cerarjem in Škarjem. Prvi je na kratko orisal svojo uspešno in bogato športno kariero, Škarja pa je spregovoril o sami odpravi JAHO 5.
Marjan Bovlia, predsednik STKS Kamnik, je podelil kamniškim športnikom priznanje za dosežene uspehe. Nagrajeni so bih: Franc Podjed (za uspehe v odbojki), Andrej La-nišek (za uspehe v smučarskih tekih), Roman Radej in Marjan Repič (strelca, nagrajena za uspeh na državnem prvenstvu s standardnim orožjem - zračno puško). Za najuspešnejši  klub je  bil proglašen
Spominski
turnir v Domžalah
Od 1. do 15. marca je bil v Domžalah že dvanajsti Hering-Zupan-čičev spominski turnir. Požrtvovalni prireditelji so ga organizirali v treh jakostnih skupinah po 12 udeležencev. V prvi so igrali štirje prvo-kategorniki, 7 mojstrskih kandidatov in mojster Jože Šiška. Zmagal je mojstrski kandidat Marijan Karner iz Kamnika z 8 točkami, 2. - 3. mesto pa si s 7 in pol točke delita Vide Vavpotič in S. Manhler, ki si je s tem osvojil naslov mojstrskega kandidata. V drugi skupini so igrali kategomiki, v kateri so se zastopniki iz Kamnika dobro uvrstili. Zmagal je Janez Hribar s 7 in pol točke, 2. -4. mesto pa si delijo Mencinger, Bavčar1 in Božič; Peti je mladinec Osolin iz Radomelj. Bavčar in Hribar sta osvojila prvo kategorijo, Žare Bračič pa drugo. Sodelovali so še Lojze Jagodic, Bergant, Rudi Ocepek, Peter Zupančič itd. V tretji skupini so bili veterani, ki so še igrah s pokojnima Francem Herin-gom in Gilbertom Zupančičem. Zmagal je Mitja Zupančič, sin Gil-berta Zupančiča, z 9 točkami, Sonc in Limbek pa si delita drugo in tretje mesto. Sledijo Žitko, Ritonja, Milic in Kati Dedič, ki je s tem uspehom osvojila prvo žensko kategorijo, ter ing.,Ogrinec, Mile Dedič, Lojze Ocepek, Belcijan in Osolnik.
Na začetku turnirja so udeleženci z enominutnim molkom počastili spomin umrlih šahistov Antona Narada iz Kamnika, mojstra Lon-gerja iz Ljubljane in drugih, ki so včasih igrah na spominskem turnirju. Zaključek turnirja je bil v okusno opremljeni in za take prireditve primerni veliki sobi gostilne Repansek na Homcu. Po pozdravnem govoru predsednika šahovskega društva Domžale je mednarodni sodnik Lado Hren, ki je vodil vseh dvanajst spominskih turnirjev v Domžalah, razglasil rezultate. Zbrane šahiste sta pozdravila predsednik skupščine občine Domžale Jernej Lenič in zastopnik šahovske zveze Slovenije Jože Šiška, ki je poudaril, da še nobena organizacija ni priredila toliko spominskih turnirjev kot domžalski šahisti. Omenil je tudi, da je šahovska moč velemojstra dr. Vidmarja rasla v igri z Gilbertom Zupančičem, s katerim sta odigrala na stotine partij. Zaslužnim organizatorjem in igralcem so podelili tudi praktične nagrade; najstarejši udeleženec vseh 12 spominskih turnirjev 70-letni Lojze Ocepek s Ko-mendske Dobrave pa je dobil lepo spominsko darilo. Domžalskim šahistom gre vehko priznanje za res lepo prireditev. j ^
To pot Štrajhar
Ni prvič, da je Albin Štrajhar osvojil prvo mesto na mesečnem brzo turnirju Solidarnosti. Na turnirju v marcu je dobil vse partije, kar je redek primer. Sledili so Krivorotov, Vcrbolc, Podgoršek, Dubrovski itd.
'Na pionirskem brzoturnirju pa sta na prvih mestih brat in sestra Vlado in Sonja Stanič, Samo Haj-dinjak in Jankica Hribovšek pa sta na drugem mestu. j ^
plavalni klub Kamnik, za najboljšo ekipo ekipa MSDK (mladinsko strelsko društvo Kamnik), za najboljšega posameznika pa Bojan POLLAK, član odprave JAHO 5. Vsi so dobili diplome in praktična darila.
Rezultate sindikalnega tekmovanja je razglasil Slavko Šuštar, predsednik športne komisije pri -občinskem sindikalnem svetu. Prehodni pokal za prvo mesto je dobil Stol, Utok pa je dobil pokal za najbolj množično udeležbo na tem tekmovanju. Vse druge ekipe pa so ob koncu tekmovanja prejele diplome, ki jih je podelil Janez Maleš, predsednik občinskega sindikalnega sveta.
Za najbolj požrtvovalnega športnega delavca na območju občine Kamnik je bil izbran Janez Kimovec, predsednik športnega društva Komenda. Janez Tajč pa je prejel posebno priznanje ob 25-letnici dela na področju športnega udejstvo-vanja.
Med pogovori s športniki in podelitvijo priznanj pa so znani slovenski pevci zapeli najbolj priljubljene pesmi. Peli so: Sonja Gaberšček, Janko  Ropret,  Marjana  Držaj in
• SMUČANJE
Braco Koren, spremljal pa jih je ansambel Dancing iz Komende. Za smeh je poskrbel znani humorist Lipe.
VSAK DAN SKOZI VSE LETO
VAM NUDI POCENI DOPUST
Dvorana je bila nabito polna, kar kaže, da se Kamničani navdušujejo nad podobnimi prireditvami. Vse drugačna podoba pa je bila naslednji večer, ko je gostovalo Tržaško slovensko gledališče z vedno aktualnim Kaplanom Martinom Cedermacem. Ob prazninah v dvorani je človeka kar zbodlo pri srcu. Saj, človek se rad razvedri ob podobnih oddajah, kot je bila „Po delu šport in razvedrilo", dobro pa bi bilo, ko bi pokazali tudi nekaj okusa za umetnost in ne na koncu tudi delček narodne zavesti, saj ima uprizoritev Bevkovega dela globji pomen, za nas in za naše rojake na italijanski strani.
Sonja Hribovšek
Uspeh Kamničanov
Na tekmovanju za XIII. spominski pokal Vlašič v Bosni so naši smučarji osvojili največ prvih mest. Z dobrimi rezultati so se predvsem izkazali smučarji tekači, saj so bih daleč najboljši v vseh kategorijah, razen v eni. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela v dveh dneh. Prvi dan so nastopili v solo tekih in alpski disciplini veleslalomu. Drugi dan pa tekači v štafetnih tekih. Najboljši rezultat je dosegla članska štafeta, saj je zmagala s skoraj 15-minut-no prednostjo pred štafeto Jahorinc iz Sarajeva. V štafeti so tekli Lanišek, Vengust, Sedušak.
Rezultati: smučaiski teki
mlajši mladinci, 5 km, 12 nastopajočih: 1. Palsvič, Zenica; 2. Osolnik, Kaninik; 6.  Rokavec, Kamnik;
starejši mladinci, 10 km, 15 nastopajočih: 1. Lanišek, Kaninik; 2. Pogačar, Kamnik; 5. Kemperle, Kamnik; 9. Poljanšek, Kamnik;
člani, 15 km, 7 nastopajočih: 1. Sedušak, Kamnik; 2. Jankovič, Pale; 6. Vengust, Kamnik;
štafete - člar.i
3 x10 km
1. Kamnik (Lanišek, Sedušak, Vengust) 2,17.26, 2. Jahorina, Sarajevo 2,31,07, 3. Travnik 3,08,05; starejši mladinci, 3x5 km
1. Kaninik (Kemperle, Poljanšek, Pogačar) 1,04.06, 2. Travnik 1,08.50, 3. Zenica 1,10.49;
mlajši mladinci, 3x3 km
1. Kamnik (Potočnik, Bukovec, Osolnik) 39,06, 2. Travnik 39,20, 3. Jahorina, Sarajevo 49,50;
veleslalom, člani, 31 nastopajočih:
1. Kobler, Pale; 6. Zabavnik, Kamnik; 9-10. Grilc, Kamnik; Sedušak (Kamnik) diskvalificiran;
mlajši mladinci, 21 nastopajočih:
1. Saličič, Sarajevo; 5. Grbec, Kamnik bg
Plavalni klub Kamnik
V Kamniku imamo poleg deškega še dekliški plavalni klub. Dekleta trenira Lidija Švarc, ki je bila poleti zelo prizadevna, saj se je vsak dan vozila iz Kranja v Kamnik. V začetku nas je bilo razmeroma malo. Bile smo le štiri punce: Golob, Lap, Obolnar in Homar. Sčasoma pa je število članic naraščalo, toda še vedno nas je bilo zelo malo. Kljub majhnemu številu je Lidija vedno prihajala v Kamnik. Za prizadevnost smo ji zelo hvaležne. V zelo kratkem času nas je s svojo vztrajnostjo pripravila za troboj Kamnik, Radovljica, Jesenice. Dosegle smo prvo mesto. To je bil naš vehki uspeh in zadovoljstvo, hkrati pa spodbuda za nadaljnje treninge. Z zimo pa so prišle tudi težave. Vsako soboto vstanemo zelo zgodaj in se odpeljemo v Kranj. Težave imamo s prevozom. Zgodilo se je že, da so morah nekateri oditi domov in so se odpeljali le najurnejši, ker v NSU ni prostora za vse. Vsako soboto nas vozi s svojim avtomobilom mgr. phar. Roman Dobrovoljc. Sedežev pa je premalo, saj v tem času obiskuje treninge več punc, ker je pač zima in se rade okopajo brezplačno. Tako izkoriščajo dobroto Lidije in tov. Dobrovoljca.
Od prvega do šestega le točka razlike
Na februarskem občinskem brzoturnirju v Komendi je v močni in izenačeni konkurenci zmagal Peter Zupančič z 11,5 točke. Drugo do četrto mesto si dehjo Maren, Vuksa-novič in Štrajhar zli točkami. Peto do šesto mesto sta zasedla Kern in Ogrinc z 10,5 točke, sedmi je Troha z 10 točkami itd.
L. S.
Upajmo, da bo čez nekaj let tudi v Kamniku zimsko kopališče in da bo s tem urejen naš problem..
ODBOJKA - Moška ekip Kamnika ni najbolje startala v spi mladanskem delu, saj so na doni* čem igrišču izgubili z rezultatom 3 0 z igralci Kopra. V ekipi se pozni da ne nastopa najboljši igralec Fran Podjed zaradi operacije kolena. Ve spomladanski del ne bo mogl pomagati soigralcem v borbi l prvenstvene točke.
V drugem kolu so gostovah Polskavi. Tudi to tekmo so izgubili 3 : 0. Na tej tekmi pa za ekip Kamnika ni nastopil Milan Štehai nik, ki je poškodovan.
KARATE - Karate klub Kamni vabi v svoje vrste mladino, ki s navdušuje za ta borilni šport. VI treningi so pod strokovnim vo( stvom. Treningi so štirikrat n teden, ih to: ponedeljek v telovai niči v Mekinjah od 18. - 20. uri starejši in mlajši člani; torek v tek vadnici OŠ Stranje od 18. - 20. ure starejši člani; črtrtek v telovadnici Mekinjah od 18. - 20. ure, stareji člani; petek v telovadnici OŠ Tom Brejca od 20. - 22. ure, starejši i mlajši člani.
ŠPORTNO DRUŠTVO KOMEN DA - 23. februarja je bil v Komend občni zbor športnega društva. N njem so pregledali dosedanje delo. i doseženimi rezultati smo lahki zadovoljni. V tem športnem drušvi delujejo nogometna, košarkarska namiznoteniška, šahovska in hokej ska sekcija. Podelili so priznanj | najbolj aktivnim članom.
KONJENIŠKI KLUB - V Ko mendi so se 2. marca zbrali n' j občnem   zboru   ljubitelji   konje i niškega športa. SITTKS Kamnik 'f \ dala predsedniku kluba Janku JU hantu za 'dolgoletno delo in jubik, lepo   priznanje.   Konjeniški klut Komenda preznuje letos 20-letnicc kluba.
NOGOMET - V nedeljo, 30 marca, bodo nogometaši nadaljeval tekmovanje. Kamničani gredo ni gostovanje v Renče. Z rezultati \ pripravljalnem delu ne moremo bit zadovoljni. Eno zadnjih preizkušen so imeli v pokalni tekmi s KočeV jem. Prikazana igra ne obeta nii dobrega v nadaljevanju prvenstvaj To tekmo so izgubili z rezultatom 1 : 1 (1:1). Igra sama je bila groba M nepovezana, lahko rečemo, neodgo vorna.
VATERPOLO - V nadaljevanji Gorenjske zvezne lige v vaterpolu sC bili naši vaterpolisti uspešni. w tekmi s kranjsko Iskro so zmagah * rezultatom 11 5. Strelci zf'. Kamnik: Iztok Šnabl 3, Reisner l-Homar D. 2, Ručman 2, Avsec iS: Farčnik 1. V drugi tekmi so prem*;
fih Tekstilindus iz Kranja s 15 : 8. trelci: Iftok Šnabl 5, Reisner 4,! Ručman 3, Verstovšek 3. V obeK tekmah so bili naši igralci boljši nasprotnik in so v vseh elementil) igre prekašali nasprotnika in zasluženo zmagah.
V prijateljski tekmi so Kamničani premagali ekipo Celovca iz Avstrije z rezultatom 8 : 4. Vse tekme sc bile odigrane v kranjskem zimskem bazenu. ^
FEBRUAR 1975 POROKE:
Zdravko Baloh iz Zg. Tuhinja, obratni električar, star 21 let, in Vera Kodra iz Zg. Tuhinja, kemijski tehnik, stara 18 let;
Janez Kosec iz Sp. Brnika, delavec, star 32 let, in Marija Slapar z Brega pri Komendi, delavka, stara 24 let;
Franc Osolnik iz Kamnika, šofer, star 23 let, in Majda Kosec s Križa, prodajalka, stara 20 let;
Franc Senožetnik iz Stahovice, delavec, star 24 let, in Marija Baloh iz Cirkus, delavka, stara 18 let;
Janez Slapar iz Sidola, delavec - livar, star 30 let, in Ivana Hribovšek s Črnega vrha, delavka, stara 25 let;
Janez Spenko iz Most, elektrotehnik, star 32 let, in Cirila Juhant iz Most, pletilja, stara 20 let;
Jože Spenko iz Komende, mizarski pomočnik, star 27 let, in Marija Emeršič iz Šmarce, delavka, stara 23 let;
Mihael Vrhovnik iz Kamnika, usnjar, star 23 let, in Doroteja Slanovcc iz Tunjic, prodajalka, stara 19 let;
Jože NVeisseisen s Klanca, strojni ključavničar, star 25 let, in Olga Kern s Klanca, delavka, stara 19 let;
Ivan Zabukovec iz Male Slevice, viličarist, star 35 let, in Marija Brojan iz Šmarce, snažilka, stara 29 let.
SMRTI:
Stanislav Bergant,'iž Kamnika, osebni upokojenec, star 74 let; Ivana Butalič iz Mekinj, krneč, upokojenka, stara 79 let; Frančiška Galin iz Kališč, gospodinja, stara 74 let; Martin Kržišnik iz Kamnika, osebni upokojenec, star 73 let; Leopold Novak iz Nevelj, kmetovalec, star 77 let; Jožef Pestator iz Godiča, osebni upokojenec, star 70 let; Cecilija Pibernik iz Suhadol, prevžifkarica, stara 79 let; Miha Poljanšek iz Srednje vasi, upokojenec, star 75 let; Mihael Pirš iz Kamnika, krneč, upokojenec, star 88 let; Angela Sodnik s Klanca, družinska upokojenka, stara 86 let; Marija Svetelj iz Podgorja, prevžitkarica, stara 85 let.
KAMNIŠKI
OBČA*
K AMNIŠKI OBČAN, glasilo SZDL občine Kamnik - Ureja uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Tomaž Jančar - Tehnični urednik Jana Lazar - Izhaja enkrat mesečno - Uredništvo in uprava: Občinska konferenca SZDL Kamnik, Ljubljanska 1 (zdravstveni dom), telefon 831-315 - tekoči račun 50140-678-57156 - Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani.