Deset let slovenske besede v avstrijski radioteleviziji »Dober dan. Koroška« praznuje 10-letnico. V ponedeljek smo jo skupno proslavili v avli slovenske gimnazije. Proslave se je udeležil tudi nekdanji intendant ORF z Dunaja Thadeus Podgorski (drugi z desne). Radijska diskusija s slovenskim zunanjim minstrom Kar hitro je minilo. Priljubljena slovenska televizijska oddaja Dober dan. Koroška obhaja že svojo desetletnico. Mala obletnica, a veliko prizadevanja za majhno slovensko ekipo televizijcev, ki pokrivajo tudi slovenski radijski program. Najprej je oddaja trajala samo dvajset minut, zdaj pa pol ure enkrat tedensko. Sedaj jo po podatkih ankete gleda in posluša menda kar 95 odstotkov pripadnikov slovenske narodne skupnosti na Koroškem, vanjo pa se ozrejo tudi mnogi iz sosednjega naroda. Prav je tako. Javno je bolje kot prikrito, neopaženo. Ob desetletnem jubileju, ki so ga kolegi na čelu z vodjem slovenskih programov pri koroškem ORF Mirkom Bogatajem pripravili pretekli ponedeljek v avli slovenske gimnazije, so spregovorili koroški intendant Gerhard Draxler, tedanji intendant centrale ORF na Dunaju Thädeus Podgorski in seveda vodja Mirko Bogataj. Vsi so se pozitivno izrekli o oddajah, Bogataj pa je izrazil tudi upanje, da se bo Dober dan, Koroška razvijala tudi po kvaliteti in oddajnem času. Seveda je bilo na obletnici tudi veliko siceršnjih častnih gostov. Slovenska srenja je bila zastopana z vsemi pomembnimi predsedniki, tako na političnem kot kulturnem in gospodarskem področju, poleg tega pa tudi vrh slovenskega konzulata v Celovcu PREBERITE ŠENTPRIMOŽ 8. maj Slovenska sekcija KPAje preteklo soboto priredila proslavo ob dnevu zmage nad fašizmom in v protest bombardiranja Nata na Jugoslavijo. stran 3 ŠKOFIČE Koncert klasične glasbe Veliko obiskovalcev je obr čudovalo nastop mladih umetnikov Tonija Kernjaka in Williama Colemana, stran 5 PLIBERK Dobljani bodo spet igrali v prvi zvezni ligi. stran 8 Lep je bil tudi avdiovizualni ter glasbeni program v živo. Zapel je moški pevski zbor »Valentin Polanšek« z Obirske-ga, Kvartet »A capella« iz Do-brle vasi, vesel pozdrav so prinesli otroci »Mlade Podjune« iz Pliberka , spet je navdušila violinistka Nina Popotnig. Jubilej naj ne bi bil tudi brez želja za naprej. Res bi bilo prav, da bi se v času hitrega razvoja elektronskih medijev tudi naša slovenska oddaja nekoliko odebelila, da bi bilo v javnosti tudi preko televizije slišati in videti več slovenske prisotnosti na koroškem. Kolegom iz ORF čestitamo tudi iz uredništva Slovenskega vestnika. V torek je vabil radio Slovenija predstavnike krovnih organizacij zamejcev iz Italije in Avstrije na radijsko diskusijo s slovenskim zunanjim ministrom dr. Frlecom. Diskusije so se udeležili dr. Marjan Sturm (ZSO), Nanti Olip (NSKS), R. Pavšič (SKGZ) in Samo Pahor (SSO), vodil pa jo je vodja slovenskega sporeda ORF Mirko Bogataj. Diskusija je potekala v sklopu sodelovanja slovenskega sporeda ORF, slovenskega sporeda RAI ter radia Slovenija. V preteklih mesecih so tovrstne diskusije organizirali v Celovcu in v Trstu. Tokratna tema razprave je bil odnos R Slovenije do zamejstva. Diskusija je potekala predvsem v znamenju izziva, ki ga prinaša proces evropske integracije. Vsi razpravljalci so ocenili, da ta proces prinaša velike možnosti. Oddaja bo v slovenskem sporedu Koroškega radia v sredo, 19. maja. Personalne spremembe v sosvetu Na podlagi odstopov dveh članov sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja, in sicer dr. Jožeta Marketza za cerkev in mag. Grilca za ÖVP, bo prišlo do nove konstelacije sestava sosveta. Na podlagi volilnega rezultata deželnozborskih volitev bo svobodnjaška stranka dobila dodatno mesto na račun ljudske stranke. Koga bo svobodnjaška stranka imenovala za člana sosveta, zaenkrat še ni znano. Znano pa je, kdo bo zastopal cerkev v sosvetu. Avstrijska vlada je na predlog cerkve za člana sosveta imenovala gospoda Valeška. Mogočno je donela pesem Tržaškega partizanskega pevskega zbora preteklo soboto v Šentpri-možu. Organizatorji prireditve so koncert posvetili 8. maju, dnevu osvoboditve. stran 3 PREBLISK Preblisk je preblisk. Ni nujno, da je vedno v stilu neke porojene politike, v njem lahko pišemo tudi o povsem banalnih stvareh, kot npr. zakaj so se jajca podražila za pet grošev. A ker smo vedno vpeti v dnevna narodnostnopolitič-na dogajanja, nam (mi) pogosto prav ta narekujejo tudi prebliske. Pa ni vsem všeč. Baje sem se zadnjič postavil preveč na nacionalistično slovensko stran, ko sem zapisal, da je lepo videti množico mladih pevcev, vprašanje pa je, ali niso mnogi v teh skupinah zaradi neke nostalgije ali celo slabe vesti svojih staršev, dedejev in babic. To, da naj bi se o tem pogovarjali, ne zaleže kaj. Mi smo pač nedotakljivi. Tako nedotakljiva je tudi natovska politika s svojo »humanitarno« pomočjo Jugoslaviji. Bog obvaruj, da kaj napišeš, ne da bi ob tem trikrat omenil zločinskega Miloševiča. To, da srbski rojaki domov pošiljajo sol, da SOL, ker Kaj pisati? je zaradi embarga v Srbiji ni, da si ljudje lahko osolijo vsaj kruh, to nikogar ne zanima. Pa je vendarle fletno. Spet bomo brali preblisk in spet sem se komu zameril. Tak je pač žurnalizem. Bolj si sporen, bolj te ljudje berejo. Vsaj v teh letih si to lahko privoščim. J. R. PRIMUS SITTER five MICHAEL ERIAN PETER HERRERT PETER MADSEN ALEX DEUTSCH PRIMUS SITTER JAZZCONCEfRT Pe. 14. 5. '99 • 20.30 KULTURNI DOM ŠENTJAKOB Prireditelja: SPD »ROŽ«, SPZ \ jaslov komentarja ni pro-1 V Vokativen. Ta naš preljubi 8. maj je res nesrečen. Zgodovina ga je postavila prav ob bok materinskemu dnevu in ga s tem močno zavrla. Le kdo bo ob tem, ko se nam rosijo oči, ko ženam, materam izrekamo zahvalo, še pomislil na dan zmage nad fašizmom. Pa ne le to. Tudi v naši zavesti je 8. maj zelo zbledel. Navadili smo se nekake svobode, navadili da nam je dana, pozabili pa smo na gorje, v tem primeru še pred 54 leti. Polpretekla zgodovina, ki se v nekaterih obrisih ponavlja nedaleč od nas, kakih tisoč kilometrov. Živimo na otoku blaženih, zlaganih, diplomatsko pokvarjenih, molčečih in hinavskih. Parolo blaženih nam vbijajo v zavest že dolga desetletja. Kljub temu pa ob predajanju potrošniškim užitkom še vedno nimamo pospravljene zgodovine. Nimamo je sortirane po vrednotah. Dr. Klaus Amann je pretekli četrtek ob branju spominov otrok vojne lepo povedal, da se koroška zgodovina končuje s plebiscitom, ki ga znane sile mitologizirajo, da pa je zanj 8. maj veliko bolj pomemben. Pa najbrž ne bi smel biti samo zanj. Slovenske pravice smo si priborili v 7. členu Avstrijske državne pogodbe. Spet in spet bi bilo potrebno povedati, da je ta nastala na osnovi proti- KOMENTAR Jože Roviek fašističnega odpora. In kdo so bili glavni akterji v njem? -Danes je že tako, da bi o tem morali ugibati. - Koroški par- Nesrečni 8. maj tizani s podporo vseh, inteligence, tudi in predvsem duhovnikov, kmetov, kajžarjev so ustvarili pogoje za državno pogodbo in 7. člen. Pa izselje-ci v taboriščih, pa zaporniki v Karlauu, pa selske žrtve v Sivi hiši, pa vse matere ki so pekle kruh in točile mleko upornikom. Vidite, pa smo na skupni točki. Slovenski materinski praznik bi se lahko povezoval tudi z materjo upornico, z materjo izseljenko, z materjo varuhinjo slovenskega jezika in kulture. Koliko let se bosta v Celovcu še križali cesti 10. oktobra in 8. maja in koliko let bo prva dominantna nad drugo? CELOVEC/EU Slovenija šele po letu 2010 polnopravna članica EU? Po oceni člana evropskega parlamenta in zastopnika delojemalcev Haralda Ettla (SPÖ), je v letih 2004 do 2006 računati s sprejemom držav kandidakt in s tem tudi Slovenije v Evropsko unijo. Obenem pa je poudaril, da so potrebna prehodna določila predvsem glede mobilnosti delojemalcev. Ettl je na tiskovni konferenci v Celocu spomnil na odločitev Evropskega parlamenta iz leta 1997, ko je sklenil uvedbo prehodnih določil za delovni trg v smislu neke »zavore«. S tem naj bi postala integracija v EU socialno sprejemljivejša. Po- polna integracija Slovenije pa bi bila možna, kot kaže zdaj, šele v letih 2010 do 2015, je dejal Ettl. Po njegovem potrebujejo države kandidatke same nekoliko zraka, češ da bi sicer prišlo do eskalacije problema zaposlovanja. Ettl je opozoril tudi na zamujanje Slovenije v zvezi s pogodbo o pridruženem članstvu. Ta proces da poteka v Sloveniji počasneje kot na Poljskem, Češkem in Madžraskem. Problem Slovenije je, da vidi v pritisku prilagajanja neke vrste diskriminacije, je menil Ettl. A. L. BRUSEU/EBLUL Francija bo podpisala listino »Danes je zgdovinski dan za evropske manjšine«. Tako Bojan Brezigar, predsednik Evropskega biroja za manj rabljene jezike (EBLUL), ko je Francija prejšnji teden napovedala, da bo podpisala Evropsko charto za regionalne in manj- šinske jezike. Priznavanje kulturne ih jezikovne raznolikosti s strani države kot je Francija, je pomemben korak za evropsko integracijo, ki temelji na zgodovinskem in kulturnem bogastvu, menijo v Bruseljskem biroju. Simbolična poteza Francije naj bi bilo močno sporočilo tistim državam, ki še vedno niso podpisale listine. Avstrija je listino sicer že podpisala, a parlament je še ni ratificiral. -red 8. MAJ Druga spominska svečanost v parlamentu Na Dunaju se na srečo stvari okrog 8. maja odvijajo precej drugače kot na Koroškem. Lanskoletni prvi prireditvi v spomin na zmago nad fašizmom je v zveznem parlamentu letos sledila druga. Tokrat je bila 4. maja, na dan osvoboditve taboriščnikov v zloglasnem koncentracijskem taborišču Mauthausen. V prepolni dvorani zveznega parlamenta - svečanosti so se udeležili poslanci vseh parlamentarnih strank - sta imela spominska govora predsednik zveznega parlamenta dr. Heinz Fischer in predsednik Zveznega sveta Gottfried Jaud. Njuna izpoved je bila jasna: pravočasno zaznavati nevarnosti, ki so tedaj pripeljale do svetovnega holokavsta, in jih preprečevati. V kulturnem delu spominske svečanosti je Dunajska državna opera v stari sejni sobi rajhsrata izvedla opero Weisse Rose Uda Zimermanna. Impresivni vlogi Hansa in Sophie Schol sta pela Hans Peter Kämmerer in Ildiko Raimondi. Povabilo za spominsko svečanost na Dunaju je prejela tudi Zveza koroških partizanov, v njenem imenu pa se je je udeležil predsednik Peter Kuchar. Ildiko Raimondi OLIMPIJSKE IGRE 2006 Pobuda k sodelovanju diplomacije in gospodarstva CELOVEC Ček za oskrbo otrok: še vse je odprto V ponedeljek, 10. maja, je koroška FPÖ začela s prvimi konkretnimi ukrepi za uresničitev svoje osrednje volilne obljube: ček za oskrbovanje otrok. Kot je dejal deželni svetnik inž. Mathias Reichhold, so na prvi sestanek tako imenovane »Koroške konference žensk« povabili merodajne strokovnjake s področja vzgoje otrok. Zatrdil je, da nikogar ne bodo politično zlorabili. Izrazil je skrb organizatorjev, naj razprava o čeku poteka stvarno. SPÖ ne bo sodelovala Konference v deželni vladi so se med drugim udeležili zastopniki žensk v sindikatu in gospodarske zbornice, zastopniki cerkvenih organizacij, raznih iniciativ in ustanov. Zastopnice žensk ljudske stranke so tokrat manjkale, udeležile pa naj bi se delovnih krožkov. Svoje sodelovanje pa so odklonili socialdemokrati. Deželni glavar dr. Jörg Haider je v svojem pozdravu opozoril na podobnost predlogov svoje in ljudske stranke z zvezi z oskrbovanjem otrok. Pokazal je odločnost, da želi svobodnjaška stranka za svojo zamisel pridobiti večino in jo uveljaviti tudi v vsej Avstriji. Glede financiranja čeka je dr. Haider spet izrecno omenil in zagovarjal samo možnost prodaje terjatev dežele iz podpiranja stanovanjske gradnje bankam. Več vprašanj kot odgovorov Prvo srečanje bilo namenjeno ustanovitvi štirih delovnih krožkov, ki jih bo koordinirala tretja predsednica deželnega zbora dr. Elisabeth Sickl in se bodo prvič srčali ob koncu maja in v začetku junija. V ospredju pa je bila predstavitev surovega osnutka prof. Helmu-tha Schattovitsa in njegovih sodelavcev o možnostih uresničitve čeka za oskrbovanje otrok. Raziskali so štiri možne variante. V referatih kjub nekaterim podrobnostim ni bilo povedano nič bistveno novega. Zato pa je ostalo nepojasnjeno, ali bo ček nadomestil karenčni dodatek ali ne. Tudi ni bilo omnjeno, da samohranilke trenutno prejmejo približno 10.700 in ne le 5.700 šilingov, kot jih zagotavlja ček. Prezentirali pa so javnomnenjsko raziskavo, po kateri se Avstrijci v visoki meri strinjajo z idejo o denarju za oskrbovanje otrok. A. L. Deželni direktor zavarovalniške družbe Generali Hans-Jürgen Seebacher je povabil generalnega konzula R Slovenije v Celocu Jožeta Jeraja na pogovor o možnih skupnih prizadevanj ob kanditaturi za Olimpijske igre »Senza confini — brez meja -ohne Grenzen«. Pogovor je potekal v nadvse prijetnem vzdušju in je nakazal nekaj pozitivnih aspektov za prihodnje sodelovanje. BRUSELJ Delo pri evropskih ustanovah Staži (praktikum) v evropskih ustanovah (EU) - tako v uradniških strukturah kot pri samih poslancih v Evropskem parlamentu - nudijo mladim akademikom posebne možnosti nadaljnega izobraževanja. Podrobnejše informacije o pogojih za štipendije nudijo pisarne za študije v inozemstvu (Auslandsstudien-referat) avstrijskih univerz, predstavništvo Evropske komisije in Evropskega parlamenta na Dunaju (Kärntnerring 5-7, A-1010 Dunaj, tel.: (43-1) 51 61 70; fax:(43-l) 513 25 15; Internet: http:// www.europarl.at, ali http:// europa.eu.int/austria/) ali pa pisarne evropskih poslancev. Rok prijave za staže od prvega septembra naprej je 15. julij 1999. Aktualne razpise najdete v internetu pod: http://www. wienerzeitung.at/amtsbl/euj-obs.htm Bojan-llija Šturm-Šnabl, asistent v Evropskem parlamentu ŠENTPRIMOŽ Močni glasovi zoper vojno v Jugoslaviji Spominske proslave ob kapitulaciji Nemčije 8. maja 1945 so postale že redkost. Letos so se poleg v Mauthausnu in v avstrijskem parlamentu vendar tudi med koroškimi Slovenci spet spomnili zmage nad nacifašizmom in prireditev povezali s protestom zoper vojno v Jugoslaviji. Kulturni dom slovenskega provetnega društva Danica v Sentprimožu je bil preteklo soboto prizorišče mirovne prireditve lani ustanovljene slovenske sekcije Komunistične partije Avstrije (KPA) za obletnico zmage nad fašizmom in ob napadu Nata na Jugoslavijo. Slednje je bilo povod, da so se pri-reditlji odločili za geslo »Vojne nikar - Niemals für den Krieg«. Prireditve so se udeležili tudi gostje iz Italije in Hrvaške, zastopnik stranke prenoviteljev Rifundazione iz Furlanije-Julij-ske krajine Natale Vadori ter predstavnika Socialistične delavske stranke Hrvaške Vladimir Kapuralin in Božo Kovač iz Pule. Veliko pozornost sta vzbudila že uvodoma predvajani kratki reportaži nemškega tv-magazina »Monitor«. Prva je pokazala uničujoče posedice Natove uporabe jedrskega streliva v vojni v Zalivu. Z njim pa so opremljeni tudi helikopterji Apache, ki so stacionirani v Albaniji. Drugi prispevek je na podlagi uradnih dokumentov vodstva ZDA opozoril na dejanske strateške interese Amerike in Nata svetu in v Evropi. 8. maj, praznik vseh zatiranih Krog govornikov je odprl Lipej Kolenik. 8. maj je označil kot največji praznik vseh zatiranih, ko so se odprla vrta fašističnih taborišč in ječ. Opozril je na ponos tistih, ki so se uspešno zoperstavili nasilju in postali spet ljudje. »Besede svoboda in mir so pomenile novo rojstvo in največjo dobrino človeštva.« Kritčno je pripomnil, da so danes prireditve ob 8. maju le redke, posebno klavrno pa da je na \Mhr m j milimi A ji r jL, , Tržaški partizanski pevski zbor »Pinko Tomažič« Koroškem, kjer so namesto praznovanja zmage nad fašizmom začeli praznovati 10. oktober. Lipej Kolenik Kolenik je izrazil svojo zaskrbljenost nad najnovejšim dogajanjem na svetu. Spet da se zbirajo novi zatiralci narodov, ki bi radi imeli oblast in moč nad vsem svetom. Tokrat da se je za agresorje našlo ozemlje Jugoslavije, da pridejo tja in uničujejo, kaj se da in zdi potrebno, da napravijo iz »ljudi ponosa ljudi hlapcev in beračev«. Kot posebno zakrblju- joče je označil rušenje uspešnega dela Združenih narodov, a tudi kritiziral, da sekretar te svetovne organizacije po Natovem napadu na Jugoslavijo ni sklical izredne seje. »Nalogo« in bodočnost Nata vidi Kolenik v uničenju organizacije Združenih narodov, da bi le-ta mogla vladati svetu z bombami in zahodno demokracijo. Pristavil je, naj Američani počistijo pred svojim pragom, ker se niti doma ne morejo rešiti problema rasizma, nacionalizma in kriminala. Pozval je, naj se s pomočjo človečnosti, z razumnostjo in gospodarsko pomoč reši trpljenje ljudi Kosova in Srbije. Za nevtralnost Avstrije Predsednik KPA mag. Walter Baier se je v svojem govoru osredotočil na novo vojno v Evropi. Dejal je, da bombe nikakor ne zagotavljajo človekovih pravic, temveč da jih negirajo in samo stopnjujejo nasilje. »Izkazalo se je, da je lahko začeti vojno, a težko jo je končati«, je podčrtal Baier ter pozval ljudi, naj potek dogajanja ne prepustijo tistim, ki se neodgovorno igrajo z življenji in prihodnost- jo drugih. Naj vstanejo in se vključijo v politiko. Zanikal je trditev, da padajo bombe na Jugoslavijo v interesu prebival- Predsednik KPA Walter Baier stva na Kosovu. Baier vidi resnico v tem, da gre za vojno ZDA proti Evropi, zahodne Evrope proti vzhodni Evropi in Nata proti mednarodnem pravu in Združenim narodom. Izrazil je prepričanje, da se bo pogodba iz Rambouilleta v luči zgodovine izkazala kot eno največjih zavajanj v zgodovini diplomacije. Močan aplavz je Baier žel z vprašanjem, ali je ta današnja nova Evropa to, za kar so se borili partizani in uporniki proti fašizmu med 1. 1938 in 1945. Bajer se je nadalje jasno izrekel za ohranitev avstrijske nevtralnosti, od odgovornih politikov pa je zahteval, naj v dokažejo, da mislijo z nevtralnostjo tudi v povolilnem boju resno, s tem da Avstrija izstopi iz Natovega partnerstva za mir. Da vojna v Jugoslaviji močno in negativno posega tudi v mišljenje pri nas, na to je v imenu slovenske sakcije KPA opozorila Marjeta Einspieler. Menila je, da smo tudi tukaj objekti vojne: »Kajti tisti, ki bombardirajo, se dobro zavedajo, da morajo svoje nasilstvo legitimirati.« To pa da počenjajo mediji s primitivnim demoniziranjem celega srbskega naroda, čeprav je najti zločince in žrtve na obeh straneh. Pesmi odpora in solidarnosti Kulturni, nič manj politični in vsekakor emocionalni višek večera je bil koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora »Pinko Tomažič«. Leta 1972 ustanovljeni zbor je pod vodstvom Oskarja Kjuderja nastopal po vsej Evropi, tudi na Koroškem je že gostoval. Zdaj zbor v nekoliko spremnjeni zasedbi in stilu vodi Pia Cah. Predsednik TPZ Igor Pavletič je v kratki izjavi odločno obsodil agresijo zveze Nato, ki vključno z Italijo napada ozemlje ZR Jugoslavije. Izrazil je upanje, da bo kmalu spet zavladal mir v celotni Jugoslaviji in da se bo obnovilo sožitje med narodi. Poslednjo pesem sporeda »Na Kordunu« je zbor posvetil vsem žrtvam novega kr-voprelitja v balkanskem prostoru. Izkupiček iz prireditve, ki jo je podprla tudi Slovenska prosvetna zveza, je slovenska sekcija KPA namenila Jugoslovanskemu Rdečemu križu. Tudi Srbija nujno potrebuje pomoč. Član srbskega kluba Brača Jugoviči iz Celovca je dejal, da že zdaj pride na prebivalca 1 kilogram eksploziva. Andrej Leben Nato z glavo skozi zid Kaj vse se dogaja v Jugoslaviji! Saj to je skoraj neverjetno. Zgrešenih izstrelkov je čedalje več. Po podatkih Nata jih je bilo doslej menda samo 24 od približno 15.000. Res malo, a koliko gorja. Najbolj odmeven je bil seveda tisti izstrelek, ki je zadel kitajsko veleposlaništvo. Zanimivo. Kitajci so protestirali, demonstrirali, demolirali ameriške in angleške predstavniške stavbe, a rezultata ni bilo. Varnostni svet ZN ni sprejel kitajskega predloga o resoluciji, s katerim bi obsodil Natov zgrešeni izstrelek. To kaže na to, da lahko za- hodni zavezniki, združeni v Natu, povsem obladujejo tudi Organizacijo združenih narodov. To pa je zelo zelo nevarno! Vse izkušnje iz druge svetovne vojne, zaradi katerih je nastala OZN, so na veliki preizkušnji. Naj nekdanji ekspazivni red zamenja drugi? In to v imenu svetovne demokracije? Srbi pa se ne dajo. Morda imajo po svoje prav. Po petdesetih dneh bombardiranja in raketiranja še vedno vztrajajo. Le koliko časa še? Zgodovinske izkušnje so na njihovi strani. V tej vojni eni ne razumejo drugih. Srbi pravijo: Če smo zdržali 500-letno turško okupacijo, bomo tudi Nato. Po drugi strani pa se zgodovinsko maščujejo nad muslimani, kosovskimi Albanci in čistijo ozemlje. Etnično čistijo. Kdaj pa je boljša priložnost kot v tako umazani vojni? Strahote se dogajajo na obeh straneh. Kosovo se prazni. So zato res krivi samo Srbi, bo odgovorila zgodovina. Koliko časa bodo tako imenovani zahodni zavezniki še nudili humanitarno pomoč beguncem, je tudi vprašanje, saj se je že do sedaj v sklad zanje namesto potrebnih 130 milijonov dolarjev steklo samo borih 80. Ob tem pa je ameriški kongres Clintonu za bombardiranje Jugoslavije odobril kar 23 milijard! do- dih težavah, delovna mesta iz-larjev. Vsakemu Srbu naj bi na ginjajo, Bolgarija že^čuti posle-glavo spustili vsak kilo razstre- dice, prav tako proameriška Hr-liva. vaška. Tudi Slovenija. V Brus- Celotna regija je prizadeta, lju pa sklepajo o še intenzivne-Romunska plovba po Donavi jšem bombandiranu. Dejansko zaradi porušenih mostov stoji, z glavo skozi zid! Makedonska industrija je v hu- J. R. Vojna v Jugoslaviji SLOVENSKA GIMNAZIJA SVET V MIRU Od jeseni Kugyjev razred Kar nekaj časa je bilo že znano, da se slovenska gimnazija v Celovcu pripravlja na novost, na uvedbo tako imenovanega Kugyjevega razreda. Ime Kugy najbrž poznajo pla- . ninci, saj njegov spomenik tiči v Trenti ob poti proti Vršiču, le malo pa jih ve, daje bil mož treh jezikov, sin koroškega očeta, rojenega blizu Podkloštra, in slovenske matere, hčerke pesnika Jovana Vesela- Koseskega, daje dor-aščal v Trstu in bil tako doma v jezikih in kulturah treh narodov. Celo na stišišču treh velikih jezikovnih in kulturnih skupin. Pravo ime moža torej za alp-sko-jadranski projekt, ki naj bo zgled za Evropo sožitja, prepletanja kultur in jezikov. Prejšnji teden je kar nekaj prominentnih mož v avli slovenske gimnazije predstavilo ta projekt. Jeseni bo namreč na slovenski gimnaziji začel delovati Kugyjev razred z vsemi značilnostmi tega velikega moža. O tem so spregovorili ravnatelj gimnazije dr. Reginald Vospernik, predsednik deželnega šolskega sveta mag. Werner Glas, poslovodja komiteja za olimpijske igre leta 2006 Dieter Janz, dobitnik zlate kolajne dr. Karl Schnabl, igralec dr. Kugy-ja mag. Manfred Lukas-Lude-rer (Vas ob meji) in znanstveni spremljevalec projekta univ. prof. dr. Dietmar Larcher. V novem razredu bo po 7 dijakov iz Slovenije in Furlanije-Julijske krajine in 14 iz Koroške. Vsem mora biti skupno znanje slovenskega jezika. Iz Koroške je zelo veliko prijav, tako daje selekcija precej težavna. Kugijev razred bo vodila učiteljica italijanščine mag. Olga Gallob. J. R. Spomladansko srečanje Mohorjeve ljudske šole m Prizadevni učenci Mohorjeve s svojimi učiteji in veleposlanikom Zdravkom Inzkom Kot vsako leto je tudi letos Mohorjeva ljudska šola priredila spomladansko srečanje. Bilo je 7. maja v jedilnici šole. Letošnje srečanje je bilo že deveto, potekalo pa je pod motom »Vse se veseli«. V središču večera je bila predstavitev knjige »Svet v miru - Fröhlich in Frieden -Mir u svijetu«, katero so napisali učenci Mohorjeve ljudske šole v treh jezikih (slovensko, nemško in bosansko), predvsem za otroke v Bosni in seveda tudi za otroke v Avstriji. Vodja projekta je bila mag. Alenka Weber Inzko z veliko pomočjo razrednega učitelja Martina Moschitza. Sodelovali pa so še mag. Milena Blažič s pedagoške fakultete v Ljubljani, umetnik Petar Waldegg in mladinski pisatelj Ernst A. Ek-ker. Avstrijski veleposlanik v Bosni dr. Valentin Inzko pa je posredoval šolo, s katero so učenci Mohorjeve ljudske šole sodelovali. Pripovedoval je tudi o dogodkih v Bosni, kateri so bili zelo pretresljivi. Na srečanju so bile in so še vedno naprodaj tudi slike znanih slikarjev. Starši otrok 1. razreda so ples odlično pripravili. Dolgčas ni bilo nikomur, za to sta skrbela instrumentalista Hanzi Kežar in Heinzi Sadnikar skupine »Duo Peugeot«. Za napetost pa je skrbel še srečolov. M. R. V DOMU V TINJAH Zaključek serije »Slovenščina moj, tvoj, naš jezik« Živo je bilo pretekli petek v domu Sodalitas v Tinjah. Obiskali so ga namreč kar trije razredi slovenske gimnazije in se za zaključek serije, trajajoče od jeseni dalje, Slovenščina moj, tvoj, naš jezik, na desetih stojnicah ukvarjali z njim oz celo z njegovimi značilnostmi in po- sebnostmi. Ves projekt je vodil dr. Miha Vrbinc, med tem časom pa je bilo kar nekaj prireditev, ki naj bi utrdile našo jezikovno iodentiteto. Zadnja prireditev, katere so se udeležili dijaki petega, šestega in sedmega razreda, je bila organizirana na desetih sto- jnicah, ob karterih so se dijaki lahko ustavljali in ob vsaki doživeli nekaj izkuženj fz slovenskega jezika. Ob stojnicah so bili ali učitelji slovenščine na slovenski gimbnaziji ali pa sodelavci kot npr. dr. France Vrbinxc ali mag. Toni Schel-lander. J. R. Ena izmed jezikovnih stojnic z dr. Francetom Vrbincem Foto: SV LUTKOVNA SKUPINA Ml SMO Ml »Sapramiška« na Dunaju Tamburaški ansambel Slovenk in Slovencev »FERMATA« na Dunaju je povabil lutkovno skupino »Mi smo mi« v hotel in študentski dom »Korotan« na Dunaju. Skupina je tam gostovala z igro »Sapramiška«, katero je napisala znana avtorica in pevka Svetlana Makarovič . Odpeljali so se že v petek, 30. aprila, ker je bilo treba zaradi obolenja Tete Grizelde (Sonja Kramer) pričeti z vajami že v soboto navsezgodaj zjutraj. Namesto obolelele je v igro vskočila Mihaela Hartmann in vlogo odlično zvozila. Strogi režiser Tine Varl je z igralci vadil skoraj ves dan, da je predstava uspela. Obiskovalcev je bilo več kot so jih pričakovali. Dunajska Slovenka Maria Hartmann pa je vse gostoljubno sprejela, pripravila postelje za prenočitev in igralce skrbno pogostila. Tudi na večer nastopa je pripravila prigrizek za po predstavi. Predstava je uspela in igralci/ke Mihaela, Simona, Katarina Hart-mann, Anja Wieser in Marko Loibnegger so se v nedeljo, 2. maja, domov vrnili zadovoljni. M. R. 100 LET PAVLA KERNJAKA IN 10 LET GLASBENE ŠOLE Koncert klasične glasbe v Škofičah PLIBERK/GALERIJA WERNER BERG Slike izza severne fronte Preteklo soboto, 8. maja, je Slovensko prosvetno društvo »Edinost« priredilo koncert klasične glasbe v ljudski šoli Škofiče. Nastopila sta znana študenta »Mozarteuma« v Salzburgu Toni Kemjak na klavirju in Anglež William Coleman, ki študira violo. Toni Kemjak se je rodil leta 1974 v Celovcu. Prvi pouk klavirja je opravil pri A. Gianesin v Vrbi. Nato se je vpisal na konzerv atorij v Celovcu v razred Sylvije Taubmann. L. 1993 pa se je vpisal na »Mozarteum« v Salzburgu. Kernjak je dobitnik številnih nagrad in štipendije podjetja »Bösendorfer« idr. William Colemann prihaja iz Anglije in je študiral violo na šoli »Guildhall School«. Nato je bil nagrajen z dveletno štipendijo za »Purcell School« v Londonu in se nato vpisal na »Mozarteum« v Salzburgu, kjer sedaj študira že drugo leto. Tudi on je bil nagrajen s številnimi nagradami in štipendijami. Za pozdrav je kvartet »Rož« zapel dve pesmi, med katerimi je bila pesem »Sanje«, ki jo je napisal Tonijev stari oče Pavle Kernjak. Nato pa je predsednica društva Magda Errenst predstavila oba umetnika. V prvem delu koncerta je Toni igral sam. Prva skladba je bila Josepha Haydna sonata za klavir, ki jo je skladatelj napisal leta 1794. Nato je sledila Johannesa Brahmsa 1. balada op. 10 (»King Edward«) iz leta 1854 in Alexandra Skrjabina sonata za klavir, ki je bila komponira- Seveda je bil tudi drugi del odličen, kar je potrjeval mogočen aplavz. Ker pa poslušalci niso hoteli prenehati s ploskanjem, sta oba mlada umetnika kot dodatek zaigrala še pesem Kemja-kovega deda Pavleta »Mojcej«. Ker je imel Toni Kernjak na ta S koncerta Tonija Kernjaka in Williama Colemana na leta 1903. Vse skladbe je odigral odlično in navdušil poslušalce. V drugem delu pa se mu je pridružil William Coleman. Igrala sta Franza Schuberta sonato »Arpeggione«, ki je bila napisana leta 1824 in Roberta Schumanna »Märchenbilder« za violo in klavir iz leta 1851. dan rojstni dan, mu je SPD »EDINOST« podarilo sliko. Vsi sedeži v večnamenski dvorani ljudske šole so bili zasedeni. Po prireditvi pa so organizatorji z obema umetnikoma velik uspeh praznovali do ranih jutranjih ur pri Janšeju v Hol-bičah. Mitja Rovšek SLOVENJI PLAJBERK-PODEN Razstavi o Čepi in o saneh Na pobočju nad Podnom, neposredno ob gostišču Andreja Lauseggerja, pd. Ožekarja, so preteklo soboto odprli kar dve razstavi, ki pojasnjujeta geografsko in etnološko posebnost tega kraja oz. okolice. Prof. inž. Hans Kuschar, rojeni Boroveljčan, sicer pa svetovljan v vlogi vodilnega člana predstojništva Siemensa, ljubitelj domačega kraja in slovenje-plajberškega področja, je raziskal zgodovino soteske Čepa (Tschepaschlucht) in na lastne stroške pripravil zelo zanimivo razstavo. Umestil jo je v uto pod »toplarjem« ob Ožekarjevi pravil obširno in zanimivo dokumentacijo in jo podkrepil s kartami, načrti in fotografijami. V kronologiji je posegel v daljnje leto 1486, ko je Poolo Santonino, tajnik škofa Pietra iz Caorla v svojem dnevniku opisal naporno potovanje čez Ljubelj in Hudičev most. Nadalje je zanimiv podatek o odprtju nove ceste preko Ljubelja, ki jo je leta 1729 opravil cesar Karel osebno in tedaj poimenoval gostilničarja Petra Tschauka v »Deutscher Peter«. Kronologija sicer ne upošteva podatka, da so med drugo svetovno vojno v noči s 24. na 25. junij 1944 par- Motiv z obeh razstav pri Ožekarju gostilni, na ogled pa bo vse do konca avgusta. Za številne turiste, ki dokaj pridno obiskujejo ta naravni biser med Sopotnico in Brodmi, neposredno pod Slovenjim Plajberkom, je pri- tizani minirali Hudičev most, da bi onemogočili nemško delovanje v podružnici koncentracijskega taborišča Mauthausen na Ljubelju, vendar je kljub temu zelo poučna, končuje pa se z zadnjimi deli s pomočjo EU, ki turistom omogočajo dostop do nedostopnega predela pod Hudičevim mostom. Drugo razstavo je pripravila dr. Herta Lausegger, govori pa o kmečkem orodju, in sicer tokrat o saneh. Pod »toplarjem« jih je zbranih kar nekaj na ogled, razstavo pa spremlja videofilm s potrebno razlago v drobnem katalogu. Videofilm so pripravili poleg avtorice projekta snemalec Ivan Klarič, za ton je skrbela Rina Kropiunik, montažo in ovitek je opravil, pripravil Valentin Čertov, tekst bral Sigi Kolter, glasbo zložil Roman Verdel, sodelovala pa sta še Narodopisni inštitut Urban Jarnik in Marija Smolič. Pripovedovalec v videofilmu je domačin Lenci Tschertou, pd. Najek. Otvoritev obeh razstav je bila pravi praznik za domačine, saj se jih je zbralo krepko preko sto. Razstavi je odprl boroveljski župan dr. Krainer ob prisotnosti selskega župana Was-snerja in drugih številnih častnih gostov. Razstavam nudi svoj prostor gostilničar Andrej Lausegger. Zagotovo boste mnogi našli pot v Poden in si ju ogledali. Ob tem pa priporočam tudi postanek v prijaznem gostišču. Jože Rovšek Z razstavo »Tuje pokrajine -Werner Berg 1942 - 1945« odpira galerija Werner Berg v Pliberku v soboto, 15. maja, ob 10. uri spet svoja vrata. V zadnjih letih druge svetovne vojne je bil Werner Berg (1904 - 1981) kot »vojni slikar« na Norveškem in Finskem. Toda nemški umetnik, ki si je našel svoj drugi dom na Rutarjevi domačiji nad Šentvidom, ni slikal vojnih grozot, temveč se je spo- prijel s tujo pokrajino na tem koncu evropskega severa. Namesto vojne in uničenja prikazujejo njegove slike barvne in svetlobne odtenke hladno-jasne narave, ki je v takratni dobi razdejanjenja občutena kot nekaj večnega. Človeški liki so redki, in če jih je najti, potem spijo ali so zasanjani nekam daleč - proč od vojne. Otvoritev razstave je obenem tudi dan odprtih vrat. Mestna občina Priberk prisrčno vabi. -red MePZ Gorotan iz Šmihela na zgoščenki Že več kot 100 let prepeva MePZ Gorotan iz Šmihela nad Pliberkom svoje posvetne in cerkvene pesmi. Saj sodi leta 1893 ustanovljeni zbor sploh med nejstarejše slovenske zbore na Koroškem. Svoj prvi glasbeni izdelek pa so pevke in pevci predstavili te dni občinstvu. »... ki jo poje Gorotan« se glasi naslov lično opremljene zgoščenke, s katero Šmihelski zbor predstavlja svoje vsestranske pevske sposobnosti. Zgoščenka je viden rezultat vztrajnega dela skupine, obenem pa tudi pravi domači izdelek. Pod taktirko Alberta Krajgerja (hkrati avtor slike na ovitku) je MoPZ Gorotan lani poleti posnel 18 pesmi v telovadnici ljudske šole in po- zimi v študiu 4 v Šmihelu. Tonski mojster je bil Jurij Opetnik, fotografije sta prispevala Jozej Opetnik in predsednik društva Franc Opetnik. K nastanku CD-ja pa so med drugim pripomogli tudi štvelna podjetja iz Šmihela in okolice. Med posnetki, ki zajamejo narodne pesmi, skladbe domačih avtorjev Milke Hartman, Janeza Petjaka, Lenčke Küpper in Jožeta Ropitza ter nekaj cerkvenih pesmi, je najti tudi pesmi v zasedbi ženskega kvarteta in moškega okteta ter melodijo Tria Korenika. Ta pestrost prepriča, še posebej ob glasbeni in tehnični kakovosti zgoščenke. Dolgo čakanje na prvi glasbeni izdelek se je obrestovalo. A. L. V MUSILOVI HIŠI V CELOVCU Pričevanje »Otroci v vojni« Pretekli četrtek zvečer je Inštitut Roberta Musila Univerze Celovec, ki ga vodi dr. Klaus Amann priredil v Musilovi hiši na Kolodvorski v Celovcu spominsko literarno branje in ga posvetil dnevu zmage nad fašizmom. K branju z naslovom »Otroci vojne« je povabil Romano Verdel, Tončija Haderla-pa in Andreja Kokota. V uvodu je Amann kritično osvetlil avstrijski in predvsem koroški odnos do zgodovine. Zanjo se ta še vedno končuje z abwerkämpfom oziroma obrambnim bojem leta 1919 in z zmagovito »abštimungo« 10. oktobra, ki je postala koroški mit, ki ga ne more preseči. 8. maj, dan zmage nad fašizmom in nemškim nacionalsocializmom, ne v uradni politiki ne v prebivalstvu ni dovolj zasidran, po najnovejši politični konstelaciji pa bo v bodoče na račun 10. oktobra še bol izrinjen. Pred dokaj številno in izbrano množico obiskovalcev je najprej prebrala svoje spomine tedaj v letu 1943 5-letna Romana Verdel. Vojna vihra jo je zatekla pri teti v Remšeniku, z njeno družino pa je doživela skrivanje od bunkeija do bunkerja, beg preko Olševe, izdajstvo, poboj partizanov, kri. kruti spomini iz otroštva so ji ostali. Strah v njej je ostal. »Če sem kdaj pozneje imela vročino, nihče ni smel k meni. Videla sem vse sorte spačenih obrazov...« Tonči Haderlap je prebral spomin svojega brata Zdravka, v bistvu pa tudi svojo zgodbo saj sta morala skupaj v beg s partizani, se prebijati preko Savinjske doline, Velike planine nad Kamnikom in potem preko Gorenjske nazaj na Koroško. Dodal je še nekaj pesmi na isto temo, ki mu jih je v nemščino prevedel Fabijan Hafner. Andrej Kokot je iz svoje knjige Ko zori spomin najprej prebral poglavje o izselitvi s Kostanj v nemškem jeziku, potem pa še v slovenskem britke izkušnje ob vrnitvi iz pregnanstva. Močne vtise večera prič je dopolnila še razstava slik pokojnega Falkeja, ki so umerjene na isto temo, ki jo je odprla njegova žena Renate, vodja galerije v Libučah. J. R. PRIREDITVE ČETRTEK, 13. 5. REBRCA, 10.30 Otroški dan PETEK, 14. 5.__________________ ROŽEK, Galerija Šikoronja 18.00 »Približevanja umetnosti« z gospo Janjo Zikulnig BILČOVS, Pri Miklavžu - SPD Celovec, SPD Bilka 20.00 Dia-predavanje Tonija Valentinič: »30 let Koče nad Arihovo pečjo« LJUBLJANA, v ljubljanski stolnici - KKZ, Ljubljanska stolnica, Klub koroških Slovencev Ljubi. 20.00 Kantata: Žena-mati (Ropitz/Rebula) TINJE, - Sodalitas 20.00 Predavanje in diskusija: Soška fronta (1915-1917). Predava: dr. Vasja Klavora ŠENTJAKOB, farna dvorana -SPD Rož in SPZ 20.30 Koncert Primus Sitter - five SOBOTA, 15. 5._________________ RADIŠE, v kapelici v gozdu -SPD Radiše 19.00 Koncert Marijinih pesmi Nastopajo: mešani mladinski pevski zbor KD Brezje, Radiški kvartet, Radiški fantje; ob slabem vremenu bo prireditev v farni cerkvi na Radišah TINJE, Kapelica - Sodalitas 19.00 Koncert cerkvenega zbora z Obirskega s samospevi Ludovika Karničarja ŠENTJAKOB, farna cerkev - KKZ, fara Šentjakob, SPD Rož 20.00 Kantata: Zena-mati (Ropitz/Rebula) NEDELJA, 16. 5._______________ LEDINCE, kulturni dom - SKD Jepa-Baško-jezero, SPD Dobrač 19.30 Komedija: »Kam iz zadrege«. Nastopata: gledališka skupina iz Modestovega doma in otroška skupina »Jepca« ŠMIHEL, farna cerkev - KKZ, KPD Šmihel, MePZ Gorotan 20.00 Kantata: Žena-mati (Ropitz/Rebula) TOREK, 18. 5.__________________ CELOVEC, Modestov dom -Društvo Glasbena šola 19.00 Klavirski večer učencev glasbene šole ŠENTJAKOB V ROŽU, Regionalni center - Regionalni center 19.30 Predavanje v nemščini: »V sreči in nesreči« - partner kot. podpora pri zdravljenju« - izkušnje terapevtke; predava: mag. Kassimira Dimova SREDA, 19. 5._________________ PLIBERK, Farna dvorana -Društvo Glasbena šola 18.00 Srečanje glasbene šole Slovenj Gradec in Glasbene šole na Koroškem TINJE, - Sodalitas 19.30 Predavanje: »0 smislu nesmisla - o nesmislu smisla«. Predavatelj: dr. Paul Watzlawick CELOVEC, Mladinski dom -Mladinski dom, SPZ, Odštekano L gledališče 11.00 Odštekana predstava: »Blazno resno« (premiera). Predpremiera: ponedeljek, 17. 5. 1999, ob 20. uri MLADINSKI DOM »Blazno resno« Blazno resne stvari se bodo dogajale prihodnjo sredo v Mladinskem domu. Odštekan-ci, to so igralke in igralci iz Mladinskega doma, se bodo v režiji Milene Vehovar po naporni vajah spet postavili na oder. Meda Kavčič je iz zanimanja otrok in mladincev izluščila idejo za primemo besedilo. Našli pa so ga pri igralki in avtorici Desi Muck. Zanjo so se odločili, ker so bili zelo navdušeni nad njeno knjigo »Lažnjiva Suzi«. Zbrali so kar več njenih šaljivih zgodb in jih povezali v igro »Blazno resno«. Nastal je enourni gledališki strip - satiričen in poln morale. Ne zamudite! Premiera: 19. maja, ob 11.00 ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV IN PRIJATELJEV PROTIFAŠISTIČNEGA ODPORA poziva svoje člane in prijatelje za delovno ali finančno pomoč pri investiciji, ki jo je potrebno še letos dokončati pri Peršmanovem muzeju odpora v Podpeci nad Železno Kaplo. Potrebno je urediti: - obnovo in sanacijo vodovodne napeljave od izvira do stavbe muzeja - obnovo dimnikov Peršmanove hiše - izgradnjo čistilne naprave za odplake - ureditev okolice z mizami in klopmi Vse prostovoljce prosimo, da nam sporočijo svojo pripravljenost, poleg tega pa tudi svoje naslove, da jih o trminih izvajanja pisameznih del pravočasno obvestimo. Za tiste pa, ki niso sposobni fizično pomagati, radi pa bi nas podprli, velja štev. konta pri Posojilnici-Bank Borovlje 302 76 12 BLZ 39102 Obvestilo Za tradicionalno majniško potovanje v spomin Janeza Weissa na Madžarsko so še prosta mesta! Informacije prejmete pri Milki Kokot, tel.: 0463/514300-20 PRAZNUJEJO! Rozalija Golavčnik iz Sinče vasi - 50. rojstni dan; Franci Stern iz Sel - rojstni dan; Primi Mak s Kota v Selah - TINJE, - Sodalitas 20.00 Agresija in nasilje pri otrocih in mladih iz socialpsihološkdga in pedagoškega vidika; predavateljici: mag. Elisabeth Mairitsch in mag. Gerda Trinkei SOBOTA, 22. 5._______________ S0LN0GRAD, Theater Holzhausen 16.00 Komedija: »Pleskarji nimajo spominov« (Dario Fo). Nastopa gledališka skupina KPD Planina Sele v okviru gledališkega festivala »Theater aus den Regionen« NEDELJA, 23. 5._____________ ŽITARA VAS, Kum st - SPD Trta 20.00 Gledališka predstava: »Angel varuh«. Gostuje: gledališka skupina z Radiš PONEDELJEK, 24. 5. ŽELEZNA KAPLA, Zadruga - SPD Zarja in SPD Celovec 8.00 Romanje k sv. Duhu nad Solčavo Območni odbor Zveze borcev in udeležencev NOB Mežiške doline vabi na spominsko slovesnost na Poljani v nedeljo, 16. maja 1999, ob 11. uri. Počastili bomo spomin na zadnje boje II. svetovne vojne v Evropi, ki so bili na Poljani nad Prevaljami. Po slovesnosti bo tradicionalno srečanje »Pod kozolcem« z Božankovimi muzikanti. rojstni dan; Zorka Trinkaus iz Vogrč - 50. rojstni dan in god; Johana Riepl iz Štebna - rojstni dan; Travdi in Silvija Robelk z Bajtiš - rojstni dan; Elzi in Franc Golob iz Železne Kaple - poročni dan; Jožko Zeichen iz Ledine - 50. rojstni dan; Rozalija in Valentin Veratschnig iz Medgorij - 50-let-nico skupnega življenja; Zofka Sturm iz Dobrle vasi - rojstni dan; Flori Lipuš iz Sel pri Miklavčevem - rojstni dan; Božo Hartmann iz Škocijana - rojstni dan; Janko Zwitter iz Žahomca - rojstni dan; Joži Ogris-Martič iz Bilčovsa -rojstni dan; Hanzi Lesjak z Žihpolj -rojstni dan; Slovenski vestnik - usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin. tel. 0463/514300-0 » faks -71 UREDNIKA dr. Andrej Leben (-34) ......Jože Rovšek (-30) Tajništvo....................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba ...........Milka Kokot (-40) Prireditve ..............Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 _____________________ VSI_____________________ Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec VESTNIK čestita! RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE PETEK, 14. 5._______________ 18.10 Utrip kulture SOBOTA, 15. 5.______________ 18.10 Od pesmi do pesmi -od srca do srca NEDELJA, 16. 5._____________ 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena mavrica PONEDELJEK, 17. 4.__________ 18.10 Kratek stik TOREK, 18. 5._______________ 18.10 Otroška oddaja SREDA, 19. 5._______________ 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Odnos Slovenije do zamejskih Slovencev - skupna oddaja ORF-Radio SL0-RAI Trst. S predsedniki osrednjih organizacij koroških in primorskih Slovencev diskutira zunanji minister R Slovenije Boris Frlec. Vodi: Mirko Bogataj DOBER DAN, KOROŠKA NEDELJA, 16. 5.______________ 13.30 0RF 2 • »Dober dan, Koroška« v naslednje tisočletje • »Človek, ti si enkraten« - otroški dan na Rebrci • Take molžnje že dolgo ni bilo! » Šola povezuje učence kmetijskih šol Stiegerhof v Diči vasi, iz Čedada in Nove Gorice • »Marija pomagaj nam sleherni čas ...!« ■ Vsebino televizijske oddaje in dnevnih radijskih sporedov lahko preberete tudi na ORF-tele-tekstu, stran 299 - oddaje pa si lahko ogledate ali jim prisluhnite tudi v internetu: http://www.kaernten.orf.at PONEDELJEK, 10. 5.___________ 3.30 0RF 2 (Ponovitev) 16.30 TV SL01 (Ponovitev) RADIO KOROTAN na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Domače viže in zborovska glasba 8.30 Živa (do 10.00) 14.00 V taberni 16.00 Od štirih do šestih -informacije o dnevnih dogodkih NEDELJA_________________________ 8.00 Zajtrk s profilom 15.30 Voščila RADIO AGORA Dnevno 10.00-14.00 in 18.00-02.00 na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9 10.00 P0-PE: Kalejdoskop; SO: Forum (prilično, sicer glasba), 11.30 Campus radio (14-dnevno); NE: Evopa v enem tednu (BBC), 11.00 Literarna kavarna 12.00 Poročila BBC 12.10 Divan (glasba) 13.00 PO: Alpe-Adria; TO: V pogovoru; SR: Pq Koroškem; ČE: Glasba; PE: Kultura; SO: Die Welt ein Dorf; NE: Special 18.00 PO: Glasba; TO: Šport; SR: Glasba; ČE: Šoja und Elster; PE: Glasba; SO: Sto decibelov; NE: Glasba 18.45 Poročila BBC 19.00 PO-PE: Otroški kotiček 19.15 vsako drugo sredo; stay tuned 20.00 PO: Take the jazz train, TO: Noche Latina, ob 23.00 Nachtfalter; SR: Ruff Radio, ob 22.00 Mad Force; ČE: Musič for the masses, ob 24.00 Freakshow; PE: Soundcheck; SO: Jugorock, ob 23.00 Klub Karate; NE: Sunday loops, ob 22.00 For those about to rock RAVNE NA KOROŠKEM Obletnica smrti Franja Malgaja ■ Pismi bralcev Vojaki prostovoljci v bojih za Koroško Na Dobrijah pri Ravnah na Koroškem je 6. maja ob spomeniku koroškim borcem potekala spominska svečanost ob 80-obletnici nesrečno preminulega junaka, borca za severno mejo, Franja Malgaja. V nemirnem času po koncu prve svetovne vojne je nadporočnik Franjo Malgaj vodil enoto prostovoljcev vojske generala Rudolfa Maistra, ki so branili celovito Koroško pred nemškimi apetiti. Ob napadu na Ravne oz. Guštanj leta 1919 se je komandantu Malgaju pri izpolnjevanju bojne naloge sprožila pripasana granata in ga smrtno ranila. »Spominjali se ga bomo kot človeka, ki je začel uresničevati idejo samostojne Slovenije,« je Na rednem občnem zboru škofijskega športnega društva DSG Sele/Zell preteklo soboto v farnem domu v Selah je bil vnovič izvoljen za predsednika Franz Kelih, z izvolitvijo Igoija Robleka in Ivana Keliha za podpredsednika pa je občni zbor vključil v ožje vodstvo društva tudi mlade funkcionaije. Občni zbor je potekal v znamenju prizadevnega delovanja društva v zadnji mandatni dobi, hkrati pa se društvo že pripravlja na 40-letnico v letu 2000. V ta namen je poseben odbor pri- med drugim prisotnim dejal ravenski podžupan Stane Osojnik. Udeleženci spominskega shoda so položili venec tudi pri spominski plošči Jovu Zapun-džiču na ravenskem trgu, na zgradbi magistrata. Umrl je pod pravil obširno razstavo, ki jo je prvič predstavilo prav na občnem zboru. V poročilih je bila najbolj izpostavljena dekliška nogometna ekipa. Le-ta ima še dobre možnosti za osvojitev naslova koroškega prvaka, vrhu tega pa so bile nekatere igralke že celo sprejete v avstrijsko reprezentanco deklet pod 16! Poleg uspešne dekliške ekipe v letošnji sezoni igrajo kar tri nogometne ekipe - članska, rezervna in prvič tudi mladinska (pod 12 let). koli nemških brambovcev na isti dan. Kulturni program so sooblikovali mladi pevci in recitatorka, slovesnost pa je pripravil krajevni odbor ZZB NOV Ravne skupaj s tukajšnjo občino. S. Š. Iz poročil sekcij skih vodij je bilo razvidno, da ima društvo tudi več perspektivnih smučarskih tekačev in tekačic ter alpskih smučarjev in smučark, namiznoteniška sekcija pa se je kljub personalnim težavam obdržala v 1. razredu. Dejaven je bil tudi kulturni odsek društva. Novi odbor: predsednik -Franc Kelih; podpredsednika -Igor Roblek, Ivan Kelih; blagajnik: Nande Pristovnik (Stanko Kelih); tajnica: Zalka Zdouc-Oraže (Carmen Rakuschek) I. L. Spoštovano uredništvo! I/ predprejšnjem Vestniku sem prebral intervju z gospodom dr. Vladimirjem Wakounigom, ki je med drugim tajnik ZSO, o rasizmu med koroškimi Slovenci. Sedaj mi srce prekipeva od hvaležnosti, saj mi je to branje odprlo oči. Doslej sem menil, da sem navaden narodnozavedni koroški Slovenec. Odkar pa sem prebral intervju z gospodom Wakounigom, vem, da sem rasist. Bridko sem se zjokal ob tem spoznanju, saj vem, da ima gospod Wakounig prav. »Narodna identiteta je postala orodje rasizma«, tako piše in to je tista dolgo pričakovana vesela vest, ki nas lahko na mah reši vseh naših malenkostnih manjšinskih problemov. Le zakaj se tega nismo spomnili že prej? Kdor je narodno zaveden, je rasist. Kdor ni narodno zaveden, potemtakem seveda ne more biti rasist. Bodimo torej politično korektni, asimilirajmo se takoj? Potem končno ne bo več prostora za naš notranji rasizem, za »manjšinsko intimnost, ki je tako stara, kot kapitalizem«. Saj res, če že kapitalizma nismo ugnali, toliko nam mora biti enakost vseh pri srcu, da uženemo vsaj te sitne, z narodno zavednostjo povezane razlike. Poklapan, zavedujoč se svojih doslejšnjih zablod, sem sklenil, da bom takoj zaprosil za članstvo v ZSO, da bom na ta način lahko storil pokoro za grešni rasizem, katerega pri-držanec sem doslej bil. Pretreslo me je in zgrozil sem se, ko sem ob nadaljnjem branju ugotovil, da nisem bil rasist samo jaz, temveč da nas rasizem kar obdaja. »Zame se je rasizem prvič očitno pojavil v začetku 90-ih let s tvorbo nove slovenske države. Zelo zavzeta je bila s tem, da pomete s stvarmi, ki bi kakorkoli še spominjale na komunistični sistem«, piše Wakounig. Kot da se bi mi odprle oči in bi stopil iz temne noči v svetlobo spoznanja, mi je postalo jasno: Slovenija je rasistična država! Kdor pometa s stvarmi, ki spominjajo na komunizem, je rasist, in kdor je rasist, je ponavadi tudi fašist in imperialist. Pred svojimi očmi sem videl imena in obraze: Janša - rasist, seveda, Peterle - imperialist, da, Podobnik - fašist, kdo bi pomislil, in celo Kučan... Zbledlo se mi je in komaj sem še sledil mislim, ki so švigale po glavi, ko sem bral naprej: »Kdo je narodno zaveden? To je samo tisti, ki se da vpisati v javni kataster, ki je samo za eno politično zastopstvo, ki pristane na neke parapolitične volitve in podobno. Ves ta sklop novih kategorij služi temu, da si priborim oblast ali nadvlado nad nekom, da ga lahko iztrebim. To je vzporednica vsaki definiciji rasizma«. Torej ne samo jaz, ne samo Slovenija, ves zahodni svet je poln rasizma. Povsod se ljudje vpisujejo v volilne sezname. Volijo parlamente, ki jih priznavajo kot edino politično zastopstvo. Stranke se borijo za oblast, najraje imajo absolutne večine, da ne bi mogli soodločati. Celo SPÖ to dela. Rasisti, fuj! Toda kaj bi iskali smeti v očeh drugih, ko jih pa imamo sami polno v očesu. »Dvojezične izobraževalne strukture potrebujejo korektiv s strani tistih, ki niso slovensko-dvojezično definirane«, se glasi zahteva. Seveda, saj sicer lahko zaidejo v rasizem. Le kakšen bi lahko bil izhod iz tega sveta, polnega zlobe? »Če nas je samo pet, bomo imeli svojo organizacijo«, je menil predsednik ZSO dr. Sturm. To je edini antirasistični pristop. Že Lenin je vedel, zakaj ne sme biti volitev. Ljudje niso za politiko, ljudje so rasisti. Politika je stvar avantgarde, stvar poklicnih funkcionarjev, tistih petih s svojo organizacijo. Kajti »rasist je iznajdljiv do zadnjega«, le politična avantgarda spozna njegove finte. Deshalb, liebe Cenosssen, auf zur Selbstkritik, um die politische Verfehltheit unserer slowenischnationalen Vergangenheit zu erkennen. Die Rassismusforschung a' la Dr. Wakounig, sie lebe hoch! Seiner Vergangenheit abschwörend konvertiert Mag. Rudolf Wouk PS: Žal je stvar preresna, da bi se z njo samo pohecal. Kdor krčevito išče rasizem za vsakim vogalom, dela škodo boju proti temu, kar rasizem dejansko je. Kdor istoveti narodno zavest z rasizmom, rasizem bagatelizira, argumentira podobno kot Peter Handke, ki govori o NATO- fašizmu, s tem pa žali vse, ki so dejansko bili žrtve fašizma. Po svojem domačem društvu »SPD Srce« sem že dobrih dvajset let tudi včlanjen v ZSO. Vse člane ZSO sprašujem, če se naj dejansko brez ugovora pustimo od tajnika lastne organizacije zmerjati za rasiste. Podpisani, tokrat z navadnim V. Pismo bralca V zadnjem času dobiva naše društvo več in več pošte raznoraznih narodnih organizacij, v kateri se nahaja približno 30 vabil na razne prireditve bodisi sosednjih društev, bodisi centralnih organizacij. Po tej poti bi rad vprašal od-pošiljatelje teh pošilj, kaj naj naredimo s temi vabili... Menda ne bo kdo mislil, da jih bomo tedensko razpošiljali svojim članom in navdušencem.. ? Če ne bomo dobili odrešilnega odgovora, bomo od 15. majnika naprej vse vrnili odpošiljateljem ... brez komentarja. Franc Kattnig. predsednik Kulturnega društva »Peter Markovič«, Rožek KRIŽANKA 6 Sonja Wakounig VODORAVNO: 1. sedem dni, ko so kulturne prireditve 12. vzklik pri bikoborbi 13. živalsko tuljenje 14. azijska žitarica 15. glavno mesto Kube 17. kis 19. ukaz, da mora kdo v smer iz notranjščine 20. bicikel 23. pisan del očesa 25. rimski pesnik (Metamorfoze) 26. »opoldne« v angleščini (High ...) 27. izolacija 28. rimski bog ljubezni 30. stanje velike razburjenosti, ko človek stori nepremišljeno dejanje 33. staroslovanska pijača 34. primorska tovorna žival 36. ilovica 37. osebni zaimek (množ. m. spola) 38. ozračje 40. arabski žrebec 41. avtom, oznaka Velike Britanije 42. kocine 44. olimpijske igre 45. žensko ime (igralka Massari) 46. Tone Novak 47. kocen pri gobi 49. pripadnik razdelitve v stranke 52. ubožec 53. glavni števnik 54. glavno mesto Filipinov NAVPIČNO: 1. naša dežela 2. ozka cesta v mestu 3. lagodnost, komodnost 4. slovenska oblika imena Ulrich 5. gora blizu Triglava, imenovana po rjavi barvi 6. kovanec 7. žensko ime (slikarka Kobilca) 8. polt, barva kože, tudi angleško »deset« 9. identičnost, istovetnost 10. srbsko-hr-vaški sklop črk 11. dve enaki črki 16. način 18. teoretično pravilo 21. srbohrvaški kazalni zaimek »ta« 22. kisel južni sadež 24. japonska igra na deski 27. neokreten, neroden 29. mestni del Berlina 31. svetovna nogometna zveza 32. Orestova sestra, Agamemnonova hči 35. debelo volneno sukno 39. domača ovijalka, tudi ime narodno-zabavnega ansambla v Sloveniji 41. povabljenec 43. Kajnov brat 45. rastlina, iz katere delajo tekstil 48. prva ženska v raju 50. italijansko »kralj« 51. kem. znak za americij 52. avtom, oznaka za Rijeko Rešitev iz prejšnje štev.: VODORAVNO: 1. ŽUPANOVA MICKA 13. ULICE 14. BLAZINA 15. POVEST 17. MLAKAR 18. AVA 19. RIMA 20. DA 21. RMAN 22. NO 24. ČIN 26. MANDORLA 30. IDA 31. ŠIVANKA 33. ČE 34. VOD 36. RE 37. ER 38. ABESINEC 41. KDO 42. LASTNIK 43. SLON 44. LIST 45. AKTIVEN 47. OSA 48. IR 49. ODOJEK 51. STRAN 52. GRAD 53. CA NAVPIČNO: 1. ŽUPANČIČ 2. ULOV 3. PIVARNA 4. ACE 5. NESRAMNOST 6. VB 7. ALMA 8. MAL 9. IZADORA 10. CIKA 11. KNA 12. AAR 16. TINA 22. NOVEC 23. MAKEDONEC 25. IDEALIST 27. NŠ 28. DIREKTOR 29. LN 32. ARON 34. VEST 35. DINAR 39. BASAR 40. NIK 41. KLEJ 43. SVOD 44. LOS 46. IDA 48. IN 50. KA OBČNI ZBOR DSG SELE Franc Kelih vnovič izvoljen za predsednika TENIS ASKÖ Globasnica slavi 10-letnico obstoja Pred desetimi leti se je »beli šport« uveljavil v Globasnici -leta 1989 sta namreč bili zgrajeni prvi dve teniški igrišči v občini. Prav od začetka je za društvo vladalo izredno zanimanje in je že kmalu imelo okoli 100 članov. Leta 1990 je Walter Gutov-nik prevzel pozicijo predsednika od ljudskošolskega ravnatelja Lorenza Krauta in le eno leto pozneje je moška ekipa globaškega kluba prvič tekmovala v 4. razredu koroškega teniškega prvenstva. Ob še vedno naraščajočem številu članov se je pokazala potreba po povečanju kluba in bili sta zgrajeni še dve igrišči, ki sta nudili 120 športnikom in športnicam ustrezne pogoje za treninge in tekme. Postavljena pa je bila tudi klubska kabina. Skupne investicije so znašale nad 2 milijona šilingov, ki jih je klub skoraj izključno prevzel sam. Korak za korakom so nastajale nove ekipe - najprej ženska, nato pa še moška II in III ter ekipa pod 12. Moški ekipi I je že dvakrat uspel podvig in zaradi tega zdaj igra že v 2. razredu G. Druga moška ekipa je v 3., tretja pa v 4. razredu. Ženska ekipa se je pred leti uveljavila v 1. razredu D in tudi ekipa pod 12 tekmuje v L razredu. Veselje ob športu v Globasnici tudi po desetih letih ne pojema. Spominski in hobijski turnirji klubskih članov in tudi številna praznovanja ter vsakoletni ples v gostišču Juenna vedno spet potrjujejo uspešno delovanje društva. Leta 1998 seje teniško društvo Globasnica včlanilo v Slovensko športno zvezo, s čemer je vodstvo hotelo potrditi dvojezično orientacijo kluba. Nfar L Dobra oprema in nova garnitura dresov sta predpogoj za veselje ob tenisu in uspešno izvajanje športa iS&mml'", Ri »Danes je poudarek predvsem na podpiranju mladine, saj je to naša perspektiva za prihodnost«, meni sedanji predsednik Franz Pmtej. Zaradi tega je klub tudi pridobil slovenskega trenerja Mirana Stefanoviča, ki od lani naprej ne le trenira mladino in prvo moško ekipo, temveč tudi sam igra kot legionar za Globasnico. Pri zimskem treningu v dvorani v Železni Kapli oz. v Klopinju je Stefanovič deloval predvsem z mladino. Za letošnjo sezono so ob 10-letnem jubileju kluba na programu proslave in turnirji -med drugim bo to praznovanje v šotoru 13. junija in mednarodni turnir septembra, ki ga bo društvo organiziralo skupaj s sšz. Tekmovalna sezona pa se je že začela pretekli konec tedna. Tekme moških moštev so bile zaradi slabega vremena odpovedane, ženske pa so poskrbele za presenetljiv uspeh. V Globasnici je gostovala favorizirana ekipa iz Sinče vasi, toda Globašanke so pokazale dobro formo in zmagale s 4 : 3. Lep začetek torej za teniško društvo Globasnica ob začetku sezone svoje 10. obletnice! T. C. KOROŠKI RAZREDI PODUCA-VZHOD Veselje v Bilčovsu - v tekmi proti Žrelcu je ekipa končno spet lahko slavila zmago! Razplet igre je bil zelo napet. Po zadetku 1 : 0 (Strugger) za Bilčovs v 20. minuti sta imeli obe ekipi dobre možnosti, toda domačini so ubranili rezultat in si s tem pridobili 3 pomembne točke. Na lestvici so Bilčovščani zdaj na 11. mestu in so za 3 točke oddaljeni od izpadne cone. Situacija v Globasnici pa je vse bolj neizgledna. V tekmi proti predzadnjemu DSG Borovljam je ekipa spet pokazala slabo igro in zgubila z 0 : 2. Prečka je kar trikrat rešila Glo-bašane pred še višjim porazom. Ekipa se torej ni mogla znebiti zadnjega mesta na lestvici. Ostali rezultati: Gurnitz - Po-kiče 2:0, Šentpavel - Vetrinj 1:1, AS V - Welzenegg 0:1, Velikovec - Mostič 2 : 2, Liebenfels - ATUS Borovlje 2 : 1 22. krog: Vetrinj - Bilčovs (že v četrtek, 13. 5. ob 18.00!), Globasnica - Gurnitz 1. RAZRED D Vrhunski dvoboj med Žitaro vasjo in Rudo se je končal s pravičnim remijem (1 : 1). Žitrajčani so sicer vodili po prvem polčasu, toda Piuk je le še poskrbel za izenačenje. Tudi Šmihel je v Eitwegu iztržil remi - za zadetek je bil odgovoren spet enkrat Motschilnig. Štiri krogov pred koncem še vedno vodi Ruda (46) pred Metlovo (41) in Žitaro vasjo (38). Ostali rezultati: Grebinj - Železna Kapla 1:1, Vovbre -Metlova 2 : 3, Šteben - Klopinj 1:1, Rikarja vas - Šentlenart 0 NOGOMET - REGIONALNA LIGA Mallegg rešil SAK pred višjim porazom : 2, Labot - Maria Rojach 0 : 2 23. krog (15/16. 5.): Železna Kapla - Rikarja vas. Ruda — Metlova, Šentlenart - Labot, Šmihel - Grebinj, Klopinj -Eitweg, Šteben - Vovbre, Maria Rojach - Žitara vas 2. RAZRED C Rezultati: HSV - Sele 4:1, Ledince - SAK II2 : 1 22. krog (15./16. 5.): SAK II-Dholca, Sele — Hodiše 2. RAZRED E Rezultati: Dobrla vas - Sinča vas 1:1, Žvabek - Galicija 2 : 0 22. krog (15./16. 5.): Frant-schach - Dobrla vas, Mautern-dorf - Žvabek ŽENSKA LIGA Selanke so utrpele poraz proti vodečemu Lienzu (0 : 2), toda z eno tekmo manj in 5 točkami zaostanka imajo še vedno dobre možnosti za naslov prvaka. Prvi polčas v tekmi med Voits-bergom in Slovenskim atletskim klubom je bil popolnoma v znamenju domače ekipe, ki pa svojih možnosti ni znala izkoristiti. V drugi polovici je napadalec Schreiner zadel za Voitsberg in šele nato se je moštvo SAK zbudilo. Danny Roy je v 60. minuti zapravil najlepšo možnost za SAK - zgrešil je prazen gol. To pa je bilo tudi že vse, kar je ekipa pokazala v tej tekmi. Proti koncu je vratar Mallegg preprečil višji poraz, saj je ubranil številne lepe možnosti nasprotnika. Pliberčani pa so le za las zgrešili zmago proti vodečemu Hartbergu, in to na tujem! V po poteku precej izenačene tekme je Robert Miklau zadel za Pli- berk (62. minuta), toda 4 minute pred koncem je domači ekipi le še uspelo izenačenje iz prostega strela. Vsekakor važna točka za Pliberčane v boju ob koncu lestvice. Rezultati 21. kroga: Voitsberg - SAK 1 : 0, SVR Lienz - LUV Graz 0:1, Wels - Leibnitz 3 : 0, Hartberg - Pliberk 1:1, Pa-sching - St, Florian 1 : 0, Gratkorn - WAC 1 : 2, Šentvid -Grieskirchen 1 :4 22. krog (15./16. 5.): SAK -Pasching (nedelja, 16. 5., 17.00), Pliberk - SVR Lienz, LUV Graz - Grieskirchen, Wels -Šentvid, Leibnitz - Gratkorn, WAC - Voitsberg, St. Florian -Hartberg; 12. 5. naknadna tekma Lienz - Hartberg ŠPORTNE VESTI Kolesarjenje Peter »Paco« Wrolich je spet slavil uspeh - tokrat na mirovni dirki po Češkem in Nemčiji. V prvi etapi se je uvrstil na odlično 6. mesto (isti čas kot zmagovalec Danilo Hondo iz Nemčije), v drugi pa je po končnem Sprintu dosegel celo 5. mesto. Olimpijada Organizacijski komite za »Senza confrni« je zdaj razvil novo strategijo za pridobitev olimpijskih iger leta 2006. Z ozirom na krizo na Kosovu so v regijah Koroške, Furla-nije-Julijske krajine in Slovenije v šolski akciji na potezi otroci in mladinci - MOKu naj napišejo kartice s pozdravi miru. S to akcijo naj bi bilo poudarjeno povezovanje narodov s pomočjo športa. ODBOJKA Dobljani dobili tudi zadnjo tekmo Odbojkarji S K Zadruga Dob, ki so si že predčasno zagotovili obstanek v najvišji avstrijski odbojkarski ligi, so dobili tudi zadnjo tekmo kvalifikacijskega tekmovanja za obstanek v 1. avstrijski zvezni ligi. V soboto so na Zgornjem Avstrijskem premagali Linz s 3 : 1. Manjkal je še vedno poškodovani Wolfi Schmerlaib, toda ekipa je vseeno pokazala dobro igro in si s tem zagotovila osmo zmago pod novim trenerjem-igralcem Pridalom, ki je po slabem začetku kvalifikacije zamenjal dolgoletnega trenerja Dobljanov Toneta Ivartnika. Dob je kvalifikacijsko tekmovanje zaključil na drugem mestu in si tako - skupaj s prvouvrščenim Fiirstenfeldom - zagotovil vstop oz. vrnitev v 1. avstrijsko odbojkarsko ligo. Rezultati 10. kroga: Linz -SK Zadruga Dob 1:3, Gleis-dorf/Weiz - Steyr 0:3, Fürstenfeld - Döbling 3:1 Zaključna lestvica play-offa 1. Fürstenfeld 10 9 1 28:8 18 2. SK Dob to 8 2 26:9 16 3. ATV Steyr 10 6 4 18:15 12 4. Döbling 10 4 6 18:23 10 5. Gleisdorf 10 2 8 10:24 4 6. SL Linz 10 1 9 7:28 2 ŠAHOVSKI OREH ŠT. 63 Silvo Kovač Stanec - Kožul / Velden 1994 Hrvaški velemojster Kožul na številnih odprtih turnirjih dokazuje svoje kombinatorne sposobnosti in visoke uvrstitve. V poziciji, ki je nastala v siciljanski otvoritvi, priljublje- a b c d e f g h nem orožju črnega, je Kožul nevarno ogrozil položaj belega kralja v veliki rokadi. Kako poteka zmagovita kombinacija črnega, kt je na potezi? Rešitev št. 62 Vezava črnih figur po poševnici al - h8 je dovoljevala belemu naslednji zmagoviti razplet l.Th3! / črnemu grozi 2.Th6 mat! / Zato črnemu ne preostane kaj boljšega kot poteza l...Le5:, vendar je črni po 2.Th6:+ Kg7 3.Th7+ Kf6 4.Td7: ostal brez trdnjave in pred matom ter podpisal predajo!