11. številka. Ljubljana, v sredo 15. januvarja. XXIII. leto, 1890 Izhaja vsak dan aveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 -hI., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ne po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je v Gospodskih alicah fit. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vse one čast. p. n. naročnike, katerim smo danes pridjali nakaznice, prosimo prav uljudno, da blugovole poslati naročnino saj do ponedeljka 20. dne t. m., ker drugače jim bode list ustavljen. Upravništvo »Slovenskega Naroda". V LJubljani 15. januarja. General Boulanger je nekako združeval v sebi francoske maščevalne ideje proti Nemčiji. Okrog njega zbirali so se vsi rodoljubi francoski, kateri zmatrajo za glavno zadačo Francije „revanche" za 1870. leto, kakor je Deroulede in mnogo drugih. Je li bil general prava osoba, da se maščuje nad Nemci, tega nečemo preiskovati, kajti glede vojaških zmožno8tij njegovih so kaj različnih mislij celo francoski vojaški krogi. Toliko je pa gotovo, da bi zmaga generalova pri volitvah bila znak, da se je jako približala odločitev osode Alzacije in Lorene. Ker pa general ni imel sreče pri volitvah, so se malo oddahnili ob Sprevi. S tem je za Nemčijo nevarnost vsaj malo odložena, če morda ne odstranjena. Da Berolinska vlada je celo propad Boulan-gerjev tako tolmačila, da začenja v Franciji se že ohlajevati sovraštvo proti Nemčiji. Stranka, ki je v Franciji sedej prišla na krmilo, baje ni baš nasprotna Nemcem, če tudi si ne upa naravnost izreči se za Frankobrodsko pogodbo. Ferry, ki je vodja te stranke, a je propal pri volitvah, velja celo za velicega prijatelja Nemcev. Bismarcku na ljubo je državo zaplel v kolonijalna podjetja, ki mu pa ueso prinesla posebnih lavorik. Sedanji predsednik republike je precej priljubljen pri narodu in poleg tega je pa mož, ki tudi želi, da se ohrani mir. Naravno je, da so v Berolinu prišli na misel, če bi se ne dalo kako stvari tako poravnati, da bi bila za Nemčijo nevarnost za zmiraj odstranjena. Bismarck je imel priliko preveriti se posled njih dvajset let, da Alzacija iii Lorena ne prinašata zjedinjeni Nemčiji nikakih koristij, temveč sta njej pravo breme. Al/.ačani danes ueso nič bolj naklonjeni Nemčiji, nego so bili takoj po sklenjenem Frankobrodskem miru. Prišli so sicer na misel, da bi se poskusilo polagoma naseliti Nemce v ti pokrajini, kakor jih naseljujejo mej Poljake, toda uspebi so že mej Poljaki tako neznatni, da nemška vlada dobro ve, da bi tako postopanje še le Čez mnogo desetletij jej utegnilo kaj koristiti, toda tedaj bode pa oaoda teh pokrajin že itak odločena. V Al-zaciji in Loreni biva varčen francoski živelj, ondu ni toliko zadolženih veleposestnikov, ki bi radi državi prodali svoja posestva, nego v Poznanji. Če bi prišlo do vojne, bi se vse alzaško in lorensko prebivalstvo spuntalo. Že v miru mora v teh deželah imeti Nemčija veliko vojsk zbranih. Vse to pa naklada Nemcem silna bremena. Ni čuda torej, če bi v Beroliuu se radi že znebili teh dveh pokrajin, ko bi bilo to mogoče na časten način. Toda Franciji jih vrniti ne morejo, ker bi to bila sramota za mogočno nemško državo. Sploh nemška vlada se v tem oziru ne more lahko poprijeti inicijative. Po listih nemških so se pa na migljej nemške vlade razpravljali že razni načrti. To se je v prvi vrsti zgodilo zato, da se vidi, kaj porečejo na to Francozi. Tako se je nasvetovalo, da bi se dežela razdelila. Vse kraje, v katerih so nemški govorili, ko jih je dobila pred 150 leti Francija, naj bi ostali pri Nemčiji, drugi se pa vrnejo Francoski. Dežela bi se baje lahko tako razdelila, ter v krajih, ki so sprva bili francoski, govore neko narečje, v pofrancoženih krajih pa pismeno francoščino, ker so jih pi/f.'ancozili po šolah. Drugi predlog je pa bil, da bi se deželi proglasili za samostojno vojvodino in bi se jima dal kak nemški vojvoda za vladarja. Zoper oba predloga se je kmalu izjavilo francosko javno mnenje in nato so seveda nemška oficijozna glasila takoj izjavila, da Nemčija ne odstopi od Frankobrodske pogodbe. Baš pred volitvami se je pa na Francoskem po nekaterih listih razpravljalo o tem, da bi Francozi odkupili ti dve deželi od Nemčije. Ta predlog se je gotovo tudi rodil v Berolinu in se je zaradi tega sprožil po francoskih listih, da bi imel več uspeha. Nemčija ima v Franciji mnogo francoskih listov najetih, da zanjo pišejo. Zaduji čaB se je po francoskih in nemških listih pisalo o tacem predlogu, da bi se Alzacija in Lorena proglasili za neutralni. Govorilo se je celo, da sta francoska vlada in predsednik republike že za sporazumljenje z Nemčijo. Koliko je v tem resnice, ne vemo. Da pa mej francoskimi politiki tudi ideja, da bi se to vprašanje mirno rešilo, dobiva tla, zato je nekaj uzrokov v sedanjem političnem položaji. Velike nade so v Franciji stavili v Rusijo in tudi ruski državniki so se laskali jako Francozom. Vzlic temu pa vedno jasneje postaje, da se ruski car nikakor ne more prav sprijazniti z republiko. V jeseni se je govorilo, da carjevič pojde na razstavo v Pariz, dočim je car pohod v Berolinu odlašal od dne do dne. Celo listi, ki so v zvezi z rusko vlado, so pisali, da ni nobene ovire omenjenemu potovanju. Konec vsega je pa bil, da je carjevič bil navzoč pri manevrih nemške vojske, car je prišel v Berolin in carjevičevo potovanje v Pariz se je opustilo. Tudi nedavno se je pokazalo, kako mrzi car republikansko vladovino. Ko se je proglasila republika v Braziliji, je Rusija izjavila, da je nikdar priznala ne bodo. Pri tacih okoliščinah je čisto naravno, da razni republikanski politiki imajo vedno manj simpatij za Rusijo in od nje ne pričakujejo pomoči. Tako je pa Francija popolnoma osamljena. Ti možje, ko bi mogli postopati po svoji volji, bi se gotovo sporazumeli z Nemci, zlasti če bi zato dobili kako odškodovanje. Za tako odškodovanje pa v Berolinu že vedo, toda se je še ne upajo predlagati. Nemci že dolgo hrepene po nemških kantonih Švice. Iščejo povoda, da bi to deželo razdelili. Nemški listi zlasti vladni že nekaj let slikajo Švico kot gnezdo anarhizma. V Švico se pa pošiljajo nemški agentje, da mej tamošnjimi delavci razširjajo anarhistične ideje, da bi to državo pripravili ob dobro ime. To se gotovo ne godi brez posebnega namena. Radi bi našli uzrok, da Švico razkosajo. Rusija bi temu ne ugovarjala, vsaj so baš v Rusiji jako nevoljni, da se v Švici zbirajo politični emigranti ruski. S francoskimi departementi Švice bi Nemci odškodovali Fracoze za Alzacijo in Loreno, z nemškimi sami sebe, da bi potem Alzacijo in Loreno pustili iz svoje zveze in je naredili za samostojno državico, laške dele bi dobila Italija. Nobene dvombe ni, da bi se zvršila taka delitev, če bi Nemci upali s tem rešiti alzaško in lorensko vprašanje. V Franciji bi se dobili taki politiki, ki bi bili LISTEK. Slike litevske. V palači in dvorci. (Češki napisal K. Jo lino k, posl. V. Nevin. (Dalje.) »Zakaj ne, ,pane koehanku', pridem", odgovoril je Radzivvill. Bilo je to nekje v Vilni. Določeni dan sede plemič na konja, zbere svojo veselo družbo in jaha na poset k temu šlahčiču. Gredo, gredo, ali jedva so dospeli na mesto, od koder je bilo že možno ugledati bele stene dvorca, užalostili so se vsi. Dvor, kateri naj bi za nedolgo pogostinski pozdravil »pana Karla Radzi-vvilla — gorel je baš z ogromnim plamenom. V tem prijezdi slavno na konji naproti „panu bratu" sam gospodar. „Za Boga, ,paue koehanku1, kaj se godi s tvojim dvorom?" Šlahcič, skočivši s konja in pozdravljaje arčno imenitnega gosta, odgovori mirno : „Nič se ne godi, ,pane koehanku. Hotel sem te le počastiti, n ker nisem imel, s čim bi tako storil, pripravil sem ti v počeščenje vsaj razsvetljavo. Ali imaš radost, ,pane koehanku'?" „Imam radost!" odgovoril je nesvežaki plemič, in divili so se skupno razsvetljavi. Lepo je gorel ta dvor. Vender no mislite si, da Karel Radzivvill ni pripoznal prijateljstva pana brata. Ubogi šlahčič je dobil lepo, nezadolženo vas in moral vsprejeti le to jedino zavezo, da ne bo več iznenadil svojih gostov s takimi r a zve 11 j a vami. To mi je prišlo prav živo na misel v tre-notku, ko so se pripeljali naši vozovi iz gozdnih goščav. Nanagloma odprl se je daljen razgled do kraja in tam za prijazno vasico opazil sem cilj naše današnje poti. Tam je bil pan Henrik doma, tam je stal njegov dvor čuvan z dvema krepkima topoloma. Bože! To mi je bilo tesno, in na vso moč sem preganjal strahove baš pripovedovanega spomina na dohrodružnega pana llndzivvilia. Ali povsod je bilo tiho in mirno, nič ni motilo idilične in poetične utešenosti te šlahtske naselbine, katere bele strehe so stopale z vsakim tre-notkoni vidneje in mileje pred našo oči. Sam ne vem, kako je to, da mi vedno bolj ugaja, kar je prosteje iu skromneje. Isti čut prevladoval je v meni tudi danes, ko sem opazil pre« prosti tuskulum pana Henrika. Njegov dvorec, razkošno založen v skupino dreves, ugajal mi je takoj v prvem creuotku nepopisno. Tam v imovitej Sig-muntovki bilo je razkošja v obilnosti, povsod gledala nam je nasproti skrb za vrt iu poslopje, ah tu, ah, tu sem opazoval vse tako, kakor o tem pripovedujejo tradicije srečnejih staropoljskih časov. Bil je ta dvorec nizek, ne globok in ne širok. Belota njegovih sten je bila preprežena z vejami. Na slamnatej strehi bivala je štorklja. Pred poslopjem dvigala sta se visoko proti sinjemu nebu oba stražna topola in tam za njima vedle so lepe stopnjice k „mostovžu", kritemu s posebno strešico. Niti teh dveh stebričev ni nedostajalo. Vse tako, kakor je bilo v Poljskej in na Litvi od pradavna in kakor — žalibog — ponehava. Kaj, sedaj imajo že iue šege in običaje! Na poslopja devajo škrli, štorkljam ne delajo gnezd, topolom ne dajejo prostora pred mostovžem. Ali pri panu Henriku bilo je vse po starodavnem. Zato je bila tudi odveč moja skrb, da se v ta mali dvorec vsi uiti ne Btlačimo- Stari poljaki s tem zadovoljni , morJa bi celo Carnot temu ne ugovarjal. Toda temu uresničenju bi se kmalu postavila nasproti huda ovira. V Franciji je republika in v takej državi ima javno mnenje mnogo več upliva nego v monarhijah Predsednik republike itak sam ne more nič stori ti , On trna le predsedovati ministerskeinu sovetu, podpisat' in molčati. Ko sta se bila poskusila Thiers in Mac Mahom postaviti bolj na lastue noge, sta kmalu >>e morala umakniti. Pa tudi vlada nema dosti več upliva pri sedanji razcepljenosti strank. Dosedaj se je javno mnenje vselej odločno izrekalo proti sporazumljenju z Nemci. Tudi ko se je te dni to vprašanje jelo razpravljati, se je večina listov odločno izjavilo proti prijateljstvu z Nemčijo, celo zmernorepubli-čanski so neso upali naravnost izreči za Nemčijo Se manj bi se pa upal kak francoski politik zagovarjati pred javnim mnenjem razdeleuje švicarske republike. Zato smo preverjeni, da Nemčija še ne bode tako hitro se znebila strahu pred Francozi in skrbi, ki jo jej napravljata Alzacija in Lorena. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 15. jauuvarja. Poljski listi se mnogo bavijo s Ćeikonem-Mkinii konferencami in posebno nuglašajo, da se jim ne sme pripisovati preveč važnosti. Te konference nemaju pravice ničesar definitivno sklepati, ker njih odposlanci neso dobili nikakega mandata od prebivalstva češkega za ta pogajanja. Vsa ta posvetovanja imajo zatorej le bolj akademičuo vrednost. „Pol. Fragm." očitajo avstrijskim katolikom, da so premalo požrtvovalni, kar se vidi v tem, da tako počasi dohajajo darovi za osnovo katoliš kega vseučilišča. Mej drugim očita list škofom, da mnogo premalo store v tej zadevi. Sami bi lahko darovali v ta namen večje vsote. Švicarski kanton Freiburg je osnoval katoliško vseučilišče, dasi ima le 94000 katoliških prebivalcev. V Avstriji pa biva na milijone katolikov, pa vender ne morejo nabrati potrebnega denarja za vseučilišče To je vsekako sramotno za Avstrijo. Omenjeni list misli, da bi se katoliško vseučilišče prav lahko osnovalo, da bi bilo le nekaj več požrtovalnosti. Saj bi toliko ne Btalo. Sprva bi se ne gradilo kako veliko poslopje. Poučevanje na bogoslovnej fakulteti prevzeli bi lahko benediktinci, vsaj bodo v Freiburgu na bogoslovnej fakulteti poučevali tudi dominikanci. V nanje države. V Srbiji mislijo odpustiti več uradnikov, da bc zmanjšajo državni stroški. Prejšnje naprednjaške vlade ustanovile so bile mnogo nepotrebnih uradniških mest samo zaradi tega, da so svojim pristašem pripomogle do mastnih služeb. Ta uradniška mesta se bodo sedaj opustila. Car riiNki je baje odgovoril osebam, ki so mu prigovarjale, da se hitro omislijo repetirke in brezdimni smodnik, da se Rusija ne sme prehiteti. Denar, ki bi se potratil za take eksperimente, se lahko prištedi, ker on dobro ve, da se bode ohranil mir. Da bi Be bil car taKo izjavil, je precej vero-jetno, ker tudi ekspose finančnega ministra tako odločno naglasa upanje, da se bode ohranil mir. .Journal de St. Petersbourg" opravičuje korak nittlte vlade zastran bolgarskega posojila s tem, da se je po poznejšem sporazumljenji bila Bolgarijo zavezala Rusiji v letnih obrokih plačati stroške devetmesečne okupacije, katero ima plačati po 22. članu Berolinske pogodbe ter so se v ta na- men bili določili dohodki železnic, katere je sedaj Bolgarija zastavila za posojilo. Od 1886. leta pa Bolgarija Rusiji ni plačevala zapalih obrokov. Kil kor se pa poroča iz Sofije, je denar za plačilo za-palih obrokov uložen pri bolgarski banki in se Rusiji le zategadel še ni izplačal, ker se za plačilo zglasila ni. Bolgarija je pa pripravljena, tudi hratu Rusiji plačati ves dolg, če poslednja tega želi. Pri dopolnilnih volitvah za zbornico f*r«ii-coMko preteklo nedeljo bili ho voljeni: v Poitiersu konservativec Dupuvtren, v Rochenouartu republi-čan Puyboyer, v Moutaubanu republiČan Cambe, v St. Etennu prejšnji poslanec Nevraud, katerega volitev se je bila razveljavila, v Lorientu, kjer je bil pri občnih volitvah voljen Dillon, pride monarhist Cluvile v ožjo volitev. fcvicarHbi zvezni sovet baje pripravlja načrt zakona, da se podržavijo vse Železnice švicarske. Dopisi. VMi Borovnice 13. januvarja. [Izv. dop.] Gospod urednik, da ne bodete mislili, da smo tu izjema, da smo brez hripe ali influence (faulence), naj Vam poročam, da tudi v našej okolici imamo to nadležno bolezen, ki nikomur ne prizanaša. Najstrastneje razsaja v Bistri, izvemši gOBpO-spoda župana; vse drugače je v graščini g. Galeta, kajti tam ne kihajo in ne kašljajo samo ljudje, in to samo ob delavnikih, — ampak, tam se je ta nova bolezen tako čudovito ugnezdila in je tako nalezljiva, da Be prijema celo žag, (pil) in mlinov! Ko je g. graščinski oskrbnik prestal to bolezen, sklenila sta z g. Galetom ml., naj imajo hripo tudi žage in mlin — in res čudovito kihanje in kašlja-nje ter krelianje nastalo je nagloma in to tudi ob nedeljah in praznikih ! Kako čudno uplivalo je na mimo k službi božji idofte ljudstvo; — mlin i žage so pri kantonski cesti ! — ko so graščinske žage tako kihale in kašljalo, kakor da niso pod božjim očesom! — ! Seveda naš g. kaplan se kregajo na „Brusa" a proti temu, da v graščini ob nedeljah in prazni-| kih žage režejo, pa nimajo besede — tako da ne ve ljudstvo, kaj je večji greh, ali „Brusa" brati, ali v nedeljo žagati? — Tudi kruha manjka v graščini, kajti celih 8 mesecev stal je mlin, najeden-krat pa si domislita Lah in Madžar ter začneta ob nedeljah in praznikih mleti, da dobijo kruha. Kaj bi rekel Btari gospod k temu, ko bi to vedel? Ubogi delavci se menda vsi napravljajo v Ameriko, jeden je že šel in doma puščajo družino v reditev na občinske stroške, to pa samo zaradi tega, ker nimajo noč in dan niti jedne proste ure in za to trpljenje 60 kr. ob svojem! Gospod urednik, ali ni nikakeršne moči zaradi take influence, ali je dovoljeno tako trpinčiti delavce, ali vlada ve vse to, kaj se dela v graščini, ali vlada ve, da ni noben praznik — praznik, nobena nedelja — nedelja —?— Kaj pa dohodninski davek —? V primeri z drugimi žagami v Borovnici moralo bi se pač 5krat toliko od zadnjih plačati. Lov mora priti letos na novo na dražbo, kajti pretekla je najemninska doba. Možje ne smejo lovskega zakupa na novo podaljšati, kakor se je pred 10 leti zgodilo, to tem manj, ker sedanji zakupnik za cerkvene potrebe prav nič ne da (akoravno je dvori so imeli to čarobno vlantnost, da so se nji- J hove stene za potrebo razširjale. Kolikor gostov je prišlo, toliko je bilo prostora, in če bi bilo prišlo še sto novih gostov, še bi uiti jednemu ne trebalo vrniti se. Pogostinske stene so se širile vedno bolj in bolj, da so zadoščale. Tako tudi danes. Lepa kopica nas je bila, ki smo se ustavili pred skromnim dvorcem, ali ko smo prestopili za mostovžem prag, pokazalo se je prostora dosti in dosti za vsakega. In kako je bilo tam notri prijazno! Miza, divan in stoli so svedočili o davnih časih. No, kaj je na tem, da so jeklena peresa že davno od jenjala, da se je le dobro sedelo na njih. Nič ni bilo v sobi ozko ali tesno, morda le na videz: vse lepo složno iu prijetno v bivanje. Po oknih polno cvetlic, največ takih, katere v solakih lezejo po steni, in nad divauom slike ne kar si bodi. Tu gleda iz širokega okvirja Tadeus Košciuzsko s Kra-kovko čapko na glavi, tam Poniatowski, in drugje Mickiewicz. V niši puBtil je zidar lep prostorček za herbar, kolendar, kroniko in roman. In na malej mizici poleg sviralnih ur (Bvirati so pač že dnvno prenehale) bila je v začujenje postavljena litovska pepelnica. Pan Henrik jo je nekje izkopal — bil je prijatelj takim rečem. Ali največje okrasje pana Henrika bivališča bilo je „skfdilou poljskega hu-zarja. Dragoceni ta kos, svedok Sigmuntovskih 6a sov ! Bil je to vspominek po knezu panu Sanguzskem blagega spomina. Ako Še dodam, da je šel z oken daljen razgled k gozdom z jedne strani v lepo dolino z druge — priznate zaboga, da je bilo zatišje pana Henrika prijazno. In da bi nam vsem v njem ugajalo, kakor treba, skazoval nam je gospodar tudi vse gostitelj-ske čednosti v polnem lesku. Neutrujeno hodil je od drugega k drugemu, tu potresel roko, tam poljubil na obličje in vsakega, kakor je mogel, zabaval in tešil. A sam se je topil pri tem v največjem razkošji. Ko pa je bilo dano znamenje, šlo je zopet vse po starem redu. Pani so si napili, a potem so sedli vsi k izvrstnemu cholodcu. Tako nam je minolo pod slamnato streho ne-imovitega Šlahčiča nekoliko ur milo in prijetno vsem! Bogati obed, vreden vsake palače, podaljšal se je pri razgovorih dosti poznato; ničmanj ostajalo je popoludne še dosti Časa, da bi odšle da< na vrt po cvetic a pani na — karte. (R. ..uo prili.) patron) in smo imeli v štirih letih velikanske stroške več tisoč goldinarjev, katere smo pa z dobro-voljnirni doneski pokrili. Ob občnem zboru našega bralnega društva imel bi še kaj povedati, pa oprostite, gospod urednik. Vam pa prilično na uho pošepečetn. Do tedaj pa zdravstvu jte ! Borovnicam Iz Zagorju na 1'ivkl dne 12. jauuvarja. [Izv. dop.] Dne 6. januvarja bil je občni zbor na šega bralnega društva. Iz poročila tajnikovega in blagajn i kovega povzeli smo, da je društveno stanje dovolj ugodno. — Preteklo leto napravilo si je društvo lep, nov oder in priredilo tri veselice. Čisti dohodek prve veselice bil je namenjen Vilhar-jevemu spomeniku, a čisti dohodek zadnje — na novega leta dan — pa napravi društvene zastave. Na novo voljeni odbor sestavljen je tako-le: Predsednik g. Fran G rožni k, župnik, podpredsednik g. Jakob Čopič, trgovec, tajnik g. Dragotin Čes-nik, blagajnik g Alojzij Domicelj, trgovec, knjižničar g. Fran Domicelj, odbornika g. L. Fettich — Frankheim in g. Matija F a tur ml. Letos ima se odkriti spominska plošča ljubljenca — pesnika notranjskih Slovencev vrlega in [ložrtovalnega Mirosl. Vilharja. Razen tega se govori, da se mu še to leto postavi spomenik v središči Notranjske, v Postojini. Zagorska čitalnica je po skrajni svoji moči vsegdar pripomogla, da se spomin Vilharjev kolikor mogoče dostojno in častno proslavi. Ranji MiroBlav bil nam je rojak, sosed, učitelj — probuditelj—vse. Plod njegovega delovanja znati je danes: glede narodne zavednosti smemo se gotovo ponašati, da zavzema Notranjska častno mesto mej slovenskimi pokrajinami. Samo ob sebi se razume, da smo sklenili udeležiti se teh proslavljanj našega vrlega Miroslava korporativno. V ta namen omisliti se hočemo tudi društveno zastavo. Nabirali smo v to svrho radodarne doneske, pri domačih rodoljubih in rodoljubnih damah in reči moramo, da se nismo nadejali tako povoljnega uspeha. Vsak, tudi naj-ubožnejši, položil je z veseljem svoj donesek na narodni žrtvenik, tako, da se je v kratkem pri-brala lepa svotica za naš bodoči prapor. Ravno v ta namen priredila se je tudi na novega leta dan veselica, katera se je vrlo dobro s ponesla navzlic mlačnosti nekatere gospode, ki je blagovolila raje doma gorko pečico varovati. No, gospoda moja, le kurite jo, a pazite, da res kaj zgori te! Jako obilno pa so nas pri zadnjej veselici podpirali naši vrli sosedje Knežani. Bodi jim i tukaj najiskreneja zahvala! Roka roko umiva; pri priliki Vam z veseljem vrnemo! — Vse točke programa izvršile so se precizno. Najbolj pa sta ugajala mešan zbor „Kislioa — sladka" in igra „Jedno uro doktor". Igralo se je izborno, kar pa ni Čudo! Doktor Žrjav, slugi Škrjanec in Ančika, gospa Bornova In goBpica Ema, Sedlač, čudak Plesnik in Vetrnik: vsi so Vam že znani „kulisarji", — igralci kar za šalo! ne ustavi Vam jih niti „hripa" niti „influenca" ! Tako prijetna zabava mora zares človeka vzra-doBtiti ter ga saj za one trenotke oprostiti vsakdanjih skrbij, sitnostij in bedarij! — — Pa, kaj bi--! Povsod menda mora biti kaka zgaga! Tudi „v nasu imamo nekaj lulike, pa ne bogsigavedi koliko. Lulika, gospod urednik, to Vam je velik in masten kos mesa (po najnovejših mikroskopičnih najdbah). Sicer pa jaz popolnem odobravam, da se je božji previdnosti /ljubilo postaviti tam pa tam kako orodjiče, s katerim svet nekoliko podreza in razjari. Gotovo pa je oni na napačni poti, če si to ulogo šteje v zaslugo. Nikakor ni on kriv, če se kje kako debelo zlaže (slučajno), če narodno požrto-valuost smeši (za „špasu) in če ovira („za ,hetzH) delovanje za narodno naobraženost vnetih rodoljubov. Kaj še; kam pa mislite! Kriva je temu slepa in gluhonema usoda, ki si včasi tuko nerodne ljudi (brez zamere, prosim) izbira za svoje žalostne zastopnike. Tužna uloga! — Pa kdo se more upirati slučaju? Menim, da gotovo nihče izmej umrjo-čega rodu človeškega. Zgaga je tedaj popolnem v redu. Bog ji daj dobro!-- Da pa morajo ona gospoda svojo tragikomično ulogo vestno izigravati, ume se samo ob sebi. Tako imajo na priliko naslednje ljubeznjive uloge: Kedar se priredi kaka veselica v ta ali oni namen, treba je počastiti s svojo malenkostno (prosim!) nenavzočnostjo; kedar je podpirati kako narodno koristno napravo, — treba ju zabavljati — pa nič dati (poprej naj bi plačal, potlej pa bi že smel „nekoliko" pozabavljati); rodoljube, kise mučijo in mučijo na narodnem polji — treba je smešiti in jih opravljati (češ: kaj bodo te reve, ti otroci, ti „fiekotia! Mi, mi pa naš trebuh!) Poleg tega pa so ne sme pozabiti, tudi druge ljudi v to napeljati ter jih pregovarjati, da puste take „otročje neumnosti" i nemar. Nu, kaka debela laž za ocvirke na te žgance (gospoda imajo radi tako) in — uloga naše gospode je pogojena — dobro pogojena! Le naprej z geslom: trebuh, ocvirki in žganjci, telečja glava pa hren! To jo pravi narod, to prava domovina! Kaj bi tisto! — — — Pa kaj hočemo! Tudi jabolka začela so dan danes padati daleč, daleč od drevesa. --- Veuder vseh teh gnilih jabolk, lulik in („duševnih") rev se ne strašimo. Proč ž njimi, pa očistimo našo reči Še ponosneje dvigal se bode naš prapor in plapolal po ljubi Pivki. Stari Vilhar, Miroslav Vilhar pa bo z zadoščenjem zrl doli na svoje delo, na svoje rojake. — Na delo tedaj, pa — na svidenje! „Revaa. Domače stvari. — (Včerajšnji „11 Piccolo") bavi se s prepovedjo namestništva v Trstu, da se pepel italijanskega pesnika Giuseppa Revera ne sme prepeljati v Trst. Ta prepoved, ki se je čitala v predvčerajšnji seji mestne delegacije Tržaške, slove: j,Kakor je razvidno iz telegramov, priobČenih v „Indipendentu" in drugih italijanskih listih, namerava neki Bidischini občini Tržaški podariti nekoliko predmetov, ki so bili lastnina Garibuldijeva, da se hranijo v mestnem muzeji. Vrh tega ustanovil se je v Rimu odbor, obstoječ iz treh znanih irredentovcev, katerim se je pridružil znani agitator Imbriaui, v ta namen, da vsprejme te predmete in je mestnemu zustopu izroči isti dan, ko se bode Trst odtrgal od avstrijske oblasti. Ta fakta spravljajo ne v zvezo z nameravanim pre-peljaujem pepela Giuseppa Revera v Trst iu gospodu Županu se naznanja, da so politična oblastva ob meji dobila nalog, da pepela Giuseppa Revera ne puste čez mejo. — Mestna ^delegacija vzela je ta odlok na znanje in sklenila, da se pepel Giuseppa Revera ne prepelje v Trst, ampak da ostane pri meritoričuein predlogu, da se postavi Tržaškemu pesniku Reveru spomenik. Manjina delegacije pa je tudi proti temu protestovala, ker delegacija nema pravice, izrekati se „in merito", temveč bi Re imeli prvotni predlogi ob jednem s prepovedjo nameBt-ništva predložiti mestnemu svetu. — „1! Piccolo" je precej nevoljen zaradi te prepovedi in ne umeje, kakšna zveza bi bila mej Bidischinijevim darilom in pesnikovim pepelom, sicer pa pričakuje, da bode bodoča mestna seja stvar pojasnila. Iz vsega pa je vidno, da je prepoved Tržaško irredeuto vender nemilo zadela. — („Slovenski Pravnik") izide ta pot zaradi bolezui urednikove dne 17. t. m. «— (G o s p. dr. Julij De re a u i) imenovan je okrajnim deželnim zdravnikom v Kamniku. — (Premeščen) je gosp. kapelan Ivan Oblak iz Žirov k sv. Jakobu v Ljubljano. — (Priprave za bicikliški ples) lepo napredujejo. Krasna darila za dame so narojena, ukusna vabila so pod tiskom in se bodo kmalu raz poslala. Odbor stori torej vse, da bode bicikliški ples jeden najlepših v predpustnej sezoni. — (Domač umetnik.) Z Dunaja piše nam prijazna roka: „V letošnji, dne 8. t. m. otvorjeui akvarel ni razstavi v Domu umetnikov (Kiin-stlerhaus) na Dunaji zastopan je prvikrat g. profesor J os i p S t u r m, k; se je pred dvema letoma mej sotruduiki cesarjevičevega dela „D!e bsterreichisch-uugarische Monarchie in Wort und Bild" često imenoval. Razstavil je troje slik: 1.) Ciprese iz okolice Goriške. 2.) Cesta v južuih Tirolih ob mesečiui. 3.) Jesenska noč. Gozdni prizor pri Novem mestu. Sturinove risarije jako uspešno tekmujejo s pisanimi akvareli, ker so dražestne lepote, da se žive boje, ki so na risarijah izključene, niti ne pogrešajo. V dolžnost si itejem, ponavljati besede, ki jih je član razsodišča o teh delih proti meni izrekel. Rekel je: „lfii sind dios Arbeiten von solcher Schdnheit, wie wir Bie in d ie.se r Art der Autdiihrung sehon lange Ulelit zugeBnudt bekatnen und die desahalb auch von der ganzen Jury e i usti m mig fiir die Aus- stelluug aufgenommen vvurden". Ta, za domačega umetnika jako laskava pohvala potrjuje nam prepričanje, da ima bogato nadarjeni narod slovenski za obrazilne umetnosti poseben talent. Zato bi bilo v interesu tega naroda jako želeti, da bi se skrbelo, da bi mu kakor na znanstvenem polji, tako tudi glede obrazilnih umetnostij bilo več prilike, izobraževati in uveljaviti se." — (Senzačna vest.) Časopis „Echo de Pariš" dobil je iz ruskega vira naslednjo vest, katero tiskamo brez vsakega dostavka in za katero prepuščamo odgovornost rečenemu listu, ki piše: „Naš car, Aleksander III., je lastnik jednega pruskega polka — prvega polka gardskih grenadirjev — kakor je Viljem II. lastnik ruskega grenadirskega poika v Kalugi. Običajno je, da se uniforme teh carskih polkovnikov delajo pri dotičnih dvornih za-lagateljih. Tako se pruske uniforme za ruskega carja delajo v Berolinu. Ko je naš car v septembru preteklega leta oblekel iz Berolina došlo mu uniformo, postalo mu je jako slabo in rudeče pege prikazale so se na telesu njegovem. Ko so kemiki preiskali podlogo uniforme, dognali so, da je bila otrovana. — (Slabi časi.) Kamor se človek obrne, povsod čujejo se pritožbe in povsod se opaža, da je nastalo nekako mrtvilo. Gostilnice in kavarne neso tako obiskovane, kakor sicer pred pustom, trgovci in obrtniki pa silno čutijo nedostatck sicer o tem času navadno živahnega prometa, to tembolj, ker se to že tretjo zimo ponavlja. Predlanskim bde so uzrok osepnice, lani tožni dogodek v cesarski obitelji, letos pa nesrečna liri pa, ki je močno omejila vso predpust.no veselost. Le mesec dnij traje še predpust, a veselic Bkoro nič in še te, kar jih je, so zelo slabo obiskane. Na sobotni veselici v kazini plesalo je nekda devet parov! Ni čuda torej, da v prodajalnicab ui kupcev in marsikdo ne ve, kako bodo svoje blago npečal in si pridobil sredstev, da plača davke in druga bremena. — (Izvenakademična [II.] podružnica sv. Cirila in Metoda v Gradci) imela bode dne 1. svečana, v soboto pred svečnico, ob 8. uri zvečer v dvorani akademičuega društva „Triglava", v podnožji Grada št. 1, v I. nadstropji, svoj redni letni zbor, na kateri društvenike uljudno vabi odbor. Gosti dobro došli. — (Hripa.) Gimnazijo v Celji so zaradi hripe za osem dnij zaprli. — V Celovci zbolelo je do 11. t. m. 680 ljudij za liripo. — V okraji Št. Mohor zaprtih je vseh 30 ljudskih šol do 10. t. m. — Na Dunaji bolezen ponehava — (Iz Celovca) se nam poroča, da je ondu preteklo nedeljo 12. t. m. v dvoboji padel bivši a pozneje izključeni jurist Knappitsch. Pripoveduje se, da Bta na poročnik Ilns.sa in Knappitsch, oba nekoliko vinjena, sprla v neki kavarni in je poslednji pozval v svoji prirojeni mu prenapetosti prvega na dvoboj. Poročnik Hussa, misleč, da se Knappitsch šali, s prva ni vsprejel vabila, a poslednji pritožil se je vsled tega pri polkovniku, kateri je pozval poročnika Husso na odgovor in se je konečno določilo, da se ima dvoboj s samokresi vršiti v m -d^ljo dopohidne ob navzočnosti zdravnikov in se-kundantov na vrtu vojaške bolnice. Izid je bil ta, da Ije dobil Knappitsch kroglo v trebuh in sedaj leži v groznih mukah Pravijo, da je malo upanja, da bi ozdravel. Njegova usoda ne vzbuja posebnega pomilovanja, ker je bil prenapet in razposajen človek. — (Sleparja,) o katerem je pred par dnevi poročal uaš dopisnik iz Kopra, je policija že razkrila. Ameriški princ, ki se je v Kopru podpisal kot Moriti pl. Stein, se v resnici piše Moritz Rumpe. On je sicer trdovratno to tajil, u poslali so njegovo fotografijo v Berolin, od koder jo kmalu došel odgovor, da je to isti Rumpe, ki je v Beroliuu pone-veril 20 000 mark in ubežal. Pozueje dobili so v Trstu še 10.000 mark, katere je bil Rumpe pri neki banki uložil, boječ se, da bi mu denar ne bil ukraden. Uloga ameriškega princa bila je torej jako kratka. — (Bralno društvo v Dolu) imelo je v nedeljo 12. t. m. svoj redni občni zbor ter so bili voljeni v načelstvo naslednji gospodje: Štefan Lemut, mlinar in posestnik, predsednikom; Jakob Kreč, podpredsednikom ; Robert Ziegler, tajnikom; Josip Jakše, blagajnikwm; odborniki pa: Jarnej Grad, Fran Leve, Anton Leve iz Dola. Ob jednem je odbor tudi sklenil, dne 2. svečana prirediti Vodnikovo veselico. — (Cerkniška či ta I n i c a) priredi veselico dne 19, jao u v ari j a 1890 v prostorih gosp. Antona de Schiava. — Vspored : 1. »Za dom", moSki zbor. 2. „Lovčeva", moški zbor. 3. Igra: „Blaznica v prvem nadstropji4*. 4. Tombola. 5. Ples. - Začetek točno ob polu 8. uri zvrčer. Ustopnina za ude od osebe 40 kr., za družino 60 kr ; za neudo od osebe 60 kr; za družino 80 kr. Pri plesu svira češka godba g. I. rCntzmanna. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. — (Potres.) Dne 14. t. m. ob '/a 10. uri zvečer je bil na Bledu potres, ki je trajal 8 sekunde. Sunki od severo-vzhoda. Kozarci, ki so ti-koma drug pri drugem stali, so precej žveukljali. — - (V Celovci) čutil se je včeraj zvečer ob Va10\ uri močen potres. Občinstvo v gledališči se je zelo prestrašilo in bežalo no ulico. — (Nova pošta) otvori se jutri v Dolu pri Litiji. Imela bode na teden trikratno zvezo s postnim uradom pri Sv. Križi. — (V Podnartu) otvori se jutri nova pošta, ki bode imela vsakdanjo petkratno zvezo s kolodvorom Podnart8kiin. — (Razpisano) jo mesto nadučitelja na dvorazrednici v Litiji. Plača 500 gld., prikliida 50 gld. in stanovanje Prošnje do 1. fehruvarja.— V Tržči razpisano je mesto druzega (plača 500 g).), eventuvalno tretjega učitelja (450 gld.) Prošnje do 25. t. in. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 14. januvarja. Današnja konferenca trajala od 2. do 48/4 ure. Začelo se je in končalo posvetovanje ob ustanovitvi trgovinske in obrtnijske zbornice v vzhodni Ceski, v Kraljevem Gradci. Prihodnja seja jutri ob 1. uri popoludne. Madrid 14. januvarja. Po izvestjih do 3V* ure zjutraj je kralj mirno spal. Dihanje vrši se ložje in redno. Ker se zdravje stalno boljša, ne treba več ministrom biti zbranim v kraljevskem dvorci. Kajira 14. januvarja. Stanlev in dr. Parke dospela popoludne semkaj. Dunaj 15. januvarja. „Wiener Zeitung" objavlja zakon o številu vojaških novincev in skupnega ministerstva razglas z dne 4. januvarja glede državnozborskega sklepa o državnih podporah za Galicijo, Šlezijo, Bukovino, Tirolsko tn Koroško. Madrid 15. januvarja. Poslednje izvestje ob 1. uri zjutraj. Stalno se kaže, da se zdravje kralju odločno boljša. Atene 15. januvarja. Vsi predsedniki krečanskih sodišč odstopili. Sakir paša dal sodniškega predsednika v Kanei zapreti. Živahna razburjenost. Atene 15. januarja. Vsi člani kraljevske obitelji malo za hripo zboleli. London 15. januarja. Pretekli teden pomrlo za plučniini boleznimi 1070 ljudij, za 522 več nego povprečno. V Edinburgu, Glas-gown in Dublinu se je umrljivost tudi močno pomnožila. — Maršal lord Napier umrl v Magda li. Bazne vesti. * (Slovarja S t. V u k a K a r a d ž i č a), kije že davoo razprodati, t.e namerava izdati nov natis. Radi tega se je obrodit deluižka tiskarna v Zagrebu, do srbskega ministerstva v Belemgradu, da bi jej ono dovolilo izdati na novo to velevažno delo in sicer se bi.deta preskrbeli dve izdaji, jedna v cirilici druga v latinici. * (G rof An dr as sv — ded.) Dne 9. t. m. dobil je gr.f Andrassv brzojavko, da je sinaha njegova grofinja Teodora Andras>y ro;ena grofica Ei!a Zicbv povila deklico. * (Visoka sta r ost.) V Pankraci na Čt'škeui umrl je dne 11. t. ni. godec Vaclav Svoboda, ki je bil na Novega leta ipolatl 100 let. * (fiazstava v Barceloni.) Kraljevo Bptojsko generalno ravnateljstvo svetovne razstave v Barceloni je Izmej treh častnih diplom nauienjeaih vladam, jedno podelilo avstrijskemu trgovskemu ministarstvu. Jednako je odlikovala tudi vla to republike tra nc< ske * (Kaj se dobi mej starim železom.) \ V Linci je umrl 0 l let ni dninar Jože Vaner nagle • smrti. Ker se je govorilo, da je pokojnik imel pre-; cej denarja, so drugi dnti po smrti njegovi jeli is-\ k*ti, kje je denar. Po dolgem iskanji uaSli so v , D( trugi mej starim železjem dva odrezana I h .i.a žepa. V jednem je bilo nekaj papirnatih gol- dinarjev, v drugem pa dve hranilnični knjižici, na kateri je bilo ulužemh 3000 gld. * (Državnega pravdnika bo prijeli.) V Pragi je prišel k brzojavnemu uradu dne 7. t. m. gospod, ki je oddal brzojavko in plačal z bankovcem za 50 Rld. Uradnik, ki jo vsprejel brzojavko, je dvomil, je li bankovec pristen; ker je tudi drug uradnik dvojil, so posluli po redarja. Gospod bo je sicer malo čudil, a je vender vesel odšel z redarjem na policijski komisarjat. Tu bo pa spoznali, da je ta gospod namestnik državnega pravdnika v Pragi dr. Otokor Brozovskv pl. Piavoslav. Pokazalo se je pa tudi, da petdesetak ni ponarejen, temveč pristen. * (Kraljica brez perila.) Kraljica belgijska ni dne 1. januvarja imela nobenega komada perila in obleke, da bi ga oblekla. Pri požaru gradu Larken zgorela je vsa kraljeva oblačilnice in na Novega leta dan so bile vse prodajalnico v Bru-selji zaprte. Le s težavo so spravili za kraljico vkupe najpotrebnejše toaletne predmete. * (Nevarnega tatu so zaprli.) Dne 21. in 22. decembra pri odhodu železniških vlakov na državnem kolodvoru v Pragi bila je gimnazijskemu dijaku Hugu Sedrki in vojaku Josipu Stor-kanu ukradena prtljaga in 50 gld. Policija je prijela nekega čedno oblečenega moža, ki se je klatil ta dva dni po kolodvoru Po zaslišanji se je pokazalo, da so dobili v pest natakarja brez službe Ju lija Eckerta, 42 let starega tatu, ki je že zaradi raznih zločinstev prestal 25 let kazni v raznih ječah, kar je gotovo veliko za njegova leta. Izročili so ga deželnemu sodišču. * (Za jeden krajcar.) Kmet Janez Simon iz Szent Mihaliv-ja je pred nekaterimi dnevi nekemu kupcu v Stolnem Belem Gradu prodal koruze za 9 gld. 45 kr. Domu prišed.ši je opazil, da mu je kupec dal le 9 gld. 44 kr. Mož ne bodi len, vrne se nazaj v mesto, po noči zbudi kupca iz spanja očitajoč mu, da ga je goljufal za jeden krajcar. Stvar je prišla pred policijo, ki je pomogla, da je dobil krajcar, ki mu ga je bil kupec premalo plačal. * (Trojčki.) Žena kurjača na češkej severno-zapadnej železnici v Nimburgu je te dni porodila tri dečke, in je uložila prošnjo na cesarja, da bi prevzel kumstvo. Ravnatelj omenjene železnice je bednemu kurjaču podaril 12 cekinov. * (Lep ženin.) Uradnik v Parizu Ludovik Hoche je le dni se spri s svojo devetnajstletno nevesto Marijo Godmond. Po kratkem prepiru zgrabil je dekle okrog pasa in je vrgel s prvega nadstropja na ulico. Dekle je močno poškodovano, že nina so pa zaprli. * (35 dirjal cev zgorelo.) V Varsaillessu v ameriški državi Kentucky je v nekem konjskem hlevu, kjer je bilo 35 jako lepih konjev dirjalcev vrednih 150.000 dolarjev, nastal je ogenj. Vsi konji so zgoreli. * (Dober lov) Mesto Pasov je lani oddalo lov v zakup za 12 gld., kar gotovo ni veliko, pa še je imel najemnik zgubo. V tem lovu se je lani, kakor se govori, ubilo 115 kebrov, 4 miši, 1 krta in 7 črvov. * (Poslednji ples.) Dne 6. t. m. je v Au-bervilliersu pri Parizu bil velik ples, Neka gospa je tako zelo plesala, da se je nakriit zgrudila v naročje svojega plesalca. Pokazalo se je, da so jej razpočile žile. * (Strašen vihar) razsajal je dne 12. t. m. po nekaterih krajih v Severni Ameriki. V St. Louisu podrl je več hiš, velikih tovarn in cerkva, več ljudij pobil ali pa poškodoval. Ravno tako je tudi mesto Venice močno poškodoval in več ljudij ubil v tem mestu. Blizu St. Louisa je vrgel vlak 8 tiru. Tudi mesto Tennesse ob Missisipiji je veliko trpelo zaradi viharja. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih, (161-6) „ljubljanski iriiii »toj i /n VMe leto -i.OO ; za pol leta gld. S.30; xa četrt leta gld. 1.15. ispi. Uiierli so 1 Ejllbljaill; 13. januvarja: Matija Pcrdan, hišni pr.sestnik, 68 let, Hradeckega vas št. 30. za plačnico. — Karol Fritsch, umirovljeni poštni sprevodnik, 73 let, Poljanska cesta št. 8, za jetiko. 14. januvarja : Angela Magister, delavčeva hči, 7 m, Krakovsko ulice it, 7, za hripo. 16. januvarja: Antonija Blivar, gostija, G5 let, sv, Petra cesta «t. 67, za srčno napako. V deželne j bolnici: 13. januvarja : Jožef Janežič, delavčev sin, 7 let, za jetiko. — Fran Mrak, delavec, 29 let, za plučnico. — Jakob Brajar, delavec, 26 let, za jetiko — Jakob Markovec, gostač, 81 let, za oslabljenjcm. — Jera Mubovne gostija, 78 let, za pluonieo. 14. januvarja : Gregor Bartel, orglar, 18 let, za jetiko. — Neža Bremiak, gostija, 79 let, za oslabljenjcm. Tigoi ; 14. januvarja. Pri M.niu: K ti gol iz Kapošvara — Epstein, Jellu-sig, Kassa\vit« z Dunaja. — (Joldstein iz Velike Kaniže. — Gm-zda iz Trsta. — Kremi z Javornika. — Obach iz Gradca. -- Rabitsch z Gorenje Avstrije. — Kohn, Kuttu is Budimpešte. — Piakar, Goldachmidt iz Trsta. — HorT-mann z Kek»\ — Fludovernik iz Kranjske Gore. — Gau dia iz Ponikva. — Sehollmaver s Sneperka Pri Mitllftl: Sruh, Mersel, Hauliček, Kollerman, Sri-v in z Dunaja — Miserovskv iz Gradca. — Makovec iz Belo vara. Pri |uinem kolodvoru : Heicliert, Franki iz Trsta. — Goljovšćek iz Gorice. Tržne cene v IJiioljani dne 15. januvarja t. 1. rl. kt kr. 1 Pšenica, hktl. . . . t; se Speli povojen, kgr. . «8 Rež, # * . r> - Surovo maslo, „ 1- 90 ' Ječmen, ■ • . 4 58 Jajce, jedno : . , . Mleko, liter .... 3 0 ros, ■ • . 3 K — 8 Ajda, •i R ~ Goveje meso, kgr. 56 Proso, . 4 M Telečjo „ „ 60 i Koruza, » • . i f,< Svinjsko „ — 60 1 Krompir, . 8 80 Koštrunovo , „ — 32 Leča, rt • • . 10 - PiSanec...... _ 40 Grah, » • . 10 - _ 18 Fižol, • 8- Seno, 100 kilo . . . 2 32 Maslo, kgr. .! 1 — Slama, „ „ . . . 2 50 i Mast, 1 . i— 70 Drva trda, 4 Quietr. 7 20 I Speli trišeii „ . J— 54 „ mehka, 4 „ 4 40 Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje harometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Moki Mili. V mm. d .2. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 741*6 mm. 74I-1 mm. 742'7 mm. —4-6«C 14° C —2 2° C si. vzh. si. svz. si svz. d.jaB. jao. jas. 0 00 mm. 88-20 88 40 110 10 101 95 981'— 32740 117-85 gld. Srednja temperatura —18, za 0-7° nad normalom. jD\n.:n.£tjslra, borza dne 15. januvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj Papirna renta.....gld Srebrna renta.....„ Zlata renta......„ 5°/0 marčna renta .... „ Akcije narodne banke . . „ Kreditne akcije.....„ London........„ Srebro ........ „ Napol.........„ C. kr. cekini......„ Nemško marke.....„ 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 Državno srečke iz 1. 1864 9 32 5-55 r»7 60 250 gld. 100 M danes 88-— 88-25 109-60 101-80 931 — 32550 117-85 9-32'/, 5-55 57 85 133 gld. — kr. 174 Ogerska zlata renta 4°/0....... 101 Ogerska papirna renta 5°/0...... 99 Dunava reg. Brečko 5°/0 . . . 1(10 gld. 122 Zemlj. obč. avstr. 4Vi70 z'ati zast. listi . . 116 Kreditne srečke......100 gld. 181 Rudolfov« srečke..... 10 „ 19 Akcije Miiglo-avstr. banke; . . 120 „ 156 Tramuiway-društ. volj. 17o gld. a. v.. 50 75 40 50 75 50 75 Zahvala. Vsem, ki so mojega predragega, nepozablji-vega soproga, gospoda Jurija Deisinger-ja v tako mnogobrojnom številu spremili k večnemu počitku, kakor tudi darovalcem prelepih vencev, izrekam tein potom najodkritosrčnejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujem gospodom pevcem za ganljive nagrobnice, gospodom nositeljem krasnih vencev in slavnim Škofjeloškim cgnje-gascern za ladnje spremstvo. Škcfja Loka, dne 14. januvarja 1890. (28) Apoloni ju Deisinger. Cvet proti protinu po dr. Malici. 1 steklenica 5<» kr. Odločno najboljše zdravilo zoper prntin ter revmatizem, trganje po ndih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele rule in kite itd. Malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. — Dobiva ae v {1034—4) lekarni Trnk6cxy zraven rotovža v LJubljani. flV" Razpošilja se vsak dan s prvo pošto. •'fimrtrfr. j Čudovite kapljice sv. Antona Fadovanskega. To priprosto in naravno zdravilo jo prava dohnidejna pomoč in ni treba mnogih besedij, da se dokaže njihova čudovita moč. Če bo le rabijo nekoliko dnij, olaj-fiajo in preženejo prav kmalu naj-trđovratnojSs želodčne bolesti. — Prav izvrstno ustrezajo zoper he-morojide, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadlež-noBtlh, zoper beli tok, božjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. — Ono ne pregaujajo samo omenjenih boleznij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naroćbe in pošiljatve pa jedino v lekarni Crltito-foletti v Gorici; v I. ju bi i u 11 i v lekarnah U. pl. Trnkoczy iu ii. l»i<»oli; v Trstu v lekarnah C Zauettl in O. II. ltovl*: v Ilcljuku v lekarni «lr. Kuuiiif; v I*ohJ©JiuI v lekarni Fr. ISiKtureu-li. '348—8) » I I I I I I • I t I » l ft » mm V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani so izšle in se dobivajo po ziiižuni ceni sledeče knjige lSlocluc cliiMe. Roman. Češki spisal Viicslar ISencš-Tiebizskj. Preložil Ivan Gforttik. Mala 8°, 523 stranij. (!ena 70 kr., po pošti SO kr, Olci in MiRiovi. Roman. Ruski apisal J. S. Turgenev. Preložil Ivan Gornik. Mala 8°, 357 stranij. Cena 50 kr., po pošti 55 kr. Uiidina. Spisal Andr6 Theuriet, poslovenil Vinko. — Ml. 8g, 143 stranij. Ona 20 kr., po pošti 25 kr. Vilciiski lirofluili. Spisal Emile Souventre, prevel Muhoder. — Ml. 8n, 82 stranij. Cena 15 kr., po pošti 17 kr. Dnevnik. Spisal Ludovik llal&ij, poslovenil Vinko. — Ml. 8°, 95 stranij. Cena 15 kr., po pošti 17 kr. Ukrajinske fliiine. Češki spisal E. Jelinek. Poslovenil Fodvidovski. Mala 8", 84 stranij. Cena 15 kr., po pošti 20 kr. v Časnikarstvo in naši easniki. Spisal n * ^ Stat uominis umbra. Ml. 8°, 19 p61. Cena • -v 1 ; cfiti 45 kr. Duhmvski. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. l*ari% v Ameriki. Roman. Francoski spisal Jienf. Lefebvre. Poslovenil * * * Stat notninis umbro. Ml. 8°, 535 stranij. Stano 50 kr., po pošti 55 kr. Ivan Zilioj^ar. Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-iišnik. — Ml. 8°, 198 strauij. Cena 25 A.*-., po poŠti 30 kr. •Iimak naseda easa. Romar.. Spisal 3/. Lermontor, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 strauij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Selski /utrnili. Roman. Spiaal L. Halhij, poslovenil Vinko. — Ml. B*, 203 strani). Cena 25 kr., po pošti 30 kr. B4nex 8erel»rjaul. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°. (509 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. M « V. Romau. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Malovrh. — Ml. 8W, 32 pol. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. clra&'oeeiuiEfti korenom« Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J Makshnov. Posloveuil J. P. Ml. 8", 141 stranij. Stane 20 kr., po pošti 25 kr. V isti zalogi sta izšla in so dobivata i>o znižani ceni še sledeča zvezka: grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, noveliea, spisal J. Ogrinec, Velja .... 15 kr. V.zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman,francoski spisal Viktor Clierbuliez, poslovenil Davorin llostnik. Velja.................25 kr. I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Životopisje, spisal Itojč Boz. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, Bpisal dr. Celestin. — Trštvo z Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poStnine, za posamezne zvezke pa 5 kr. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".