Uredništvo: Upravništvo: Schillerjeva cesta Stev. 3, - _ _ _ ^^ _ _ _ Schillerjeva cesta -štev. 3. na dvorišču, I. nadstropje. flH M ■ Naročnina znaša za avstro- II ■■ L I WW ■ ogerske dežele: Rokopisi se ne vračajo. llfftUUAllll " i ! K t.^.^. četrtletno ... K 630 List izhaja vsak dan razun ne- _ _ _ ___mesečno K 2"10 ob 4. uri wm. mm mm mm v H wm B| BkM «1 H K MM n Bf « ■I^^M ^BH H H «m bH| Bi JSm za vse druge de- Sklep uredništva HB IWO^H ^m j^BH^Hj MH HMf žele i.Ameriko K ^B " Mfij^gMR a^B Bb HSb^^HS B ^^^HT se ^H BB m ÌBg B» B&g HM ^HB BH ^HHA oglase se Nefrankirani dopisi se ne ^^H ICH BM ■ U BB ^^H ^^H HH ^H^k plačuje od čveterostopne g^JggH H| |B Hn^^ HH ^^B Hfl vrste po za * B^^U^^gf HB b^H HH|^H ^^H H|H ^^H ^^H Anonimni se ne uva- J^BB^^^^ ttt^k AHB BBHHHF 4HBk BSB BHHI 4H1B wB žujejo. Posamezna štev. stane 10 h. Štev. 14. Celje, v torek, dne 19. januarja 1909. Leto I. Cenjeni naročniki! 0d mnogih strani nam prihajajo pritožbe, da naši cenj. odjemalci ne dobivajo lista redno. Javljamo, da se od tukaj list redno razpošilja in da je krivda edino na poštah, če list ne prihaja redno. Prosimo vsakogar, kdor ne dobi lista pravočasno, naj takoj reklamira. Opozarjamo, da so reklamacije poštnine proste. Novela k melijoracijskemu zakonu. Avstrijski kmetje smejo biti s svojimi dolgoletnimi prizadevanji o zboljšanju in spopolnitvi melijoracijskega zakona od 30. junija 1884. 1. popolnoma zadovoljni. Zboljšanja, zasigu-rana v noveli, obstoje v glavnem v tem-le: Državni melijoracijski zaklad bode dobival v bodoče po 8 milijonov kronna leto iz državnih dohodkov. Državni prispevek je znašal s početka po 1 mil. kron na leto ter je bil 1902. 1. povišan na 4 mil. Za zajezovanje hudournikov in za uravnavo podzemeljskih rek se bode moglo dovoliti v bodoče iz melijoracijskega zaklada v najvišji odmeri po 70°/o od vseh po poljedelskem ministerstvn v to svrho odobrenih troškov pod pogojem, da prevzame ostalih 30% dežela. Adjacentom t. j. Okrajem, občinam ali vodnim zadrugam se ne bode smelo na temelju zakonov, katere bodo v tem obziru deželni zbori sprejeli, naložiti višjih prispevkov ko 15°/o od odobrenih skupnih troškov, ta prispevek bode pa iz-tirljiv šele ko bode celo delo ali pa določen del dogotovljen. (Prispevke v naturalijah bodo morali adjacenti dajati po potrebi pa tudi že prej.) Do-sedaj je država prispevala k večjemu po 50%. od adjacentov se je pa smelo zahtevati do 30% od vseh stroškov. LISTEK. Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. Češki spisal Svatopluk O e ch. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalja. „Seveda da vsak osel", je potrdil gospod Brouček, ki slučajno o kutno gorskem rovu tega imena ni imel niti pojma. „Sam bi vara mogel imenovati viteške gradove, odkoder so peljali skrivni hodniki pod gorami in dolinami, pod skalami in gozdovi daleč k drugim gradovom, oddaljenim za neka j milj — nekaj milj — razumete, in to je nekaj več kot kratki predor pod reko Vltavo. Na primer od gradu En-lenstein do gradu Teufelsburg — če se dobro spominjam. — Ampak takrat so se take reči zgodile čisto tiho, do- 1 J ""'JO; *T'F« Za regulacijo rekinpoto-kov, za zgradbo ribnikov v varstvo zemljiške posesti proti opustošenju po vodovju se bode smelo dovoliti iz melijoracijskega zaklada prispevek v višini 40% vseh po poljedelskem ministerstvn odobrenih troškov, dočim ne bode smel prispevek adjacentov presegati 30% ter se bode ostalo pokrilo iz deželnih sredstev. Ta državni prispevek iz melijoracijskega zaklada se bode pa smel povišati tudi na 50% v slučajih, ko bode treba na neškodljiv način odpeljati gorske lijake, ne da bi bilo treba posebnega zajezo-vanja hudournikov, ali ko bo treba urejevati podzemeljske reke, ali pa v onih slučajih ko bode dežela začasno iz svojega pokrivala tudi na adjacente odpadajoče troške, ki pa ne smejo nikdar presegati 20%, do dogotovitve celega podjetja ali določenega dela. Do-sedaj sta plačevali država in dežela za varnostne zgradbe v obrambo zemljišč proti opustošenju po vodovju kakor: pretrganje bregov, naplavljenje in preplavljenje, vsaka po 30% dočim so nosili lokalni interesenti ostalih 40% sami. Za osuševanje in namakali j e bode mogoče dobivati iz državnega melijoracijskega zaklada nevračljive prispevke in sicer v odmeri od 30% vseh, po poljedelskem ministerstvn odobrenem proračnnu, troškov za melijoracijo in 40% za potrebne regulacije, ako prevzame dežela na svoj račun za dela prve vrste vsaj 15% in za dela druge vrste vsaj 20% vseh troškov. Ako pa prevzame dežela nase več nego 30% oziroma 40% vseh troškov, je mogoče povišati prispevek melijoracijskega zaklada na mero deželnega prispevka. Dosedaj je znašal prispevek melijoracijskega zaklada za podjetja, ki imajo namen povišati rodovitnost zemljišča potom osuševanja ali namakanja samo 20%; samo v slučajih, če je bila melijoracija izvršena na deželne stroške, kar se je pa le redkokdaj zgodilo je dala država na temelju zakonite določbe 30% državnega prispevka. čim se sedaj trobi po celem svetu na ves glas o vsaki najmanjši ožini!" Ni mi treba pripomniti, da sta bila tudi gradova Eulenstein in Teufelburg, o katerih legi ne morem čita-telja poučiti, pridobitev mladostnega čtiva gospoda Broučka. Debate, ki je dobivala vsak hip večjo živahnost in napetost, so se vde-ležili z vnemo vsi navzoči razven gospoda Würfla, ki je komaj sproti napolnjeval čaše, ki so jih v govorniški navdušenosti kot za stavo izpraznje-vali. Največ dela je imel z obema ča-šama gospoda Broučka. Gospod Brouček postaja namreč v zadnji dobi bolj skrben za svoje zdravje in skrbi za to, da bi bilo pivo dobro uležano; zaradi tega si da prinesti, dve čaši naenkrat, ki sta mu sedaj i/.borno služili pri dokazovanju lege trradu Enlenstein in Teufelsburg. Grajsko posadko je predstavljala vsebina obeh čaš, skrivni hodnik pa Bruurkovo lastno grlo, po Čisto nova je določba, da se bodo v bodoče plačevale podpore tudi za zagradbevdolinah. Glede podpor za zagradbe v dolinah, ki tvorijo del kake regulacije ali pa samostojno zgradbo proti opustošenju po vodovju, so merodajne določbe § 7., za pospeševanje zagradb v dolinah, ki imajo namen nabirati vodo v svrho namakanja, pa določbe § 8. Za zagradbe v dolinah, sezidane v druge svrhe. je mogoče dobiti podporo iz melijoracijskega zaklada samo v toliko, v kolikor povspešujejo tudi regulacijske in melijoracijske koristi. (§ 9.) Za vzdrževanje zajezitev hudournikov, regulacij v obrambo proti opustošenju po vodovju sezidanih zagradb v dolinah, ki bodo izvedene s pomočjo državnega melijoracijskega zaklada, bode mogoče dobivati tudi it državnega zaklada vzdrževalni prispevek pod tem pogojem, da se potom deželne postave zavaruje potrebni vzdrževalni zaklad. V tem oziru so merodajne določbe §§ 6, 7, 8 in 9. Podeljevanje podpor iz melijoracijskega zaklada se bo vršilo na stari, birokratski način ter se bode pri tem potratilo mnogo časa po nepotrebnem. Tudi po uveljavljenjn novele bode v vsakem slučaju potreben poseben deželni zakon. Vsekako je pa z novelo postavljen temelj za največje razširjenje melijoracijskega delovanja. Slovenskim posestnikom svetujemo, naj si zakon pazno prečitajo in naj posvetijo še prav posebno pozornost vodopravnim vprašanjem, da ne bodo imeli od njega le Nemci koristi, ker so previdnejši in modrejši gospodarji. Politično kronika. o Češko-nemška anketa. Kakor listi poročajo, se snide ta anketa dne 26. t. m. na Dunaju. Priprave so se vršile sporazumno z nemškim in češkim ministrom rojakom Schreinerjem in Žačkom. Število onih, ki so na anketo povabljeni, je omejeno. Razpravljalo se bode o teh-le predmetih: Na- katerem je navadno posadka Teufels-burga izginila prej, nego je mogel gospod Würfel oskrbeti Eulenstein z novimi silami. Pa gospod Brouček se je spomnil še na tretji grad, nekak Unkenfels, ki je imel z onima dvema tudi podzemeljsko zvezo in je razširjeval svoje dokaze tudi v tej smeri, dokler ga ni profesor primerno opomnil, da je naznačeni Unkenfels njegova (profesorjeva) lastna čaša in da nima danes popolnoma nič opraviti s skrivnim hodnikom gospoda Broučka. Govorniški boj se je končal s popolno zmago gospoda Broučka. Sovražnik za sovražnikom se je premagan spustil v beer, dokler ni nazadnje naš junak ostal na obvladanem bojišču sam z gospodom Wii flom, ki je nadaljna njegova razlaganja spremijal sicer s popolnim soglasjem, toda pri tem stalno primerjal svojo remontoirko s stensko uro. Čitateljem „Izleta na mesec" je že znan pomen tega primerjavanja in se čela, po katerih naj se reformira raba jezikov pri državnih in avtonomnih uradih na Češkem, obrambne določbe o manjšinskih šolah na Češkem ter morda tudi posvetovanja o deželni volilni reformi in o reformi deželnega reda. Ankete se udeleže poleg roini-sterskega predsednika tudi drugi ministri, predsednika obeh zbornic, dež. maršal Lobkovic, zastopniki čeških in nemških državnozborskih strank in klubov. Nade v to anketo na češki strani niso posebno velike. Nemci so bolje pripravljeni, ker imajo od nekdaj jasen program — in se smejo nadjati, kakor se je v zadnjem času pokazalo, podpore od strani veleposestva. o Premena poslovnika. Odsek za premeno poslovnika je imel včeraj pod predsedstvom bar. Fuchsa svojo prvo sejo, v kateri se je posvetoval o Steinwenderjevem predlogu. Vlado sta zastopala min. pred. Bienerth in vodja notranjega ministerstva Haerdtl, poslanci niso bili vsi navzoči. Pred od-sekovim zborovanjem so se sešli soc. dem. poslanci in nemški poslanci na posebna posvetovanja, na katerih so se dogovorili o taktiki, katero bodejo v tem vprašanju zavzeli. Nemški poslanci so sklenili postopati zložno; ni pa še znano, bodo li za ali proti Steinwenderjevemu predlogu. Rnsini so se že izjavili z vso odločnostjo proti predlogu in nadjati se je, da se izreče večina tako, kajti Steinwenderjev predlog nima drugega namena, kakor napraviti iz avstrijskega parlamenta neke vrste dnnajski mestni svet po kršč. soc. receptu. a Kako mislijo nemško-štaj. obrtniki o novem starostno-zavarovalnem zakonu na Avstrijskem ? V nedeljo se je vršil v veliki dvorani obrtno-pospe-ševalnega urada v Gradcu shod štaj. obrtnikov, na katerem je poročal o snnjočem se zakonu za zavarovanje na starost in onemoglost dež. posi. Krebs. Sklenila se je sledeča resolucija, ki bo zanimala tudi naše obrtništvo in trgovstvo: torej ne bodo čudili, da je gospod Brouček čez čas plačal svoj del in je s svojo mesečno hojo zapustil gostilniško sobo. Na nesrečo je imel gospod Würfel opravka pri odnašanju nereda na bojišču in ni spremil zato kot po navadi uglednega gosta skozi predsobo do ulice, ampak je zaklical za njim le: „Lahko noč, gospod Brouček —" s šaljivim dostavkom: „in pozor na mesec!" Pravim, na nesrečo, a rekel bi bolje na srečo, kajti brez pozabljivosti gospoda Würfla bi gospod Bronček bržkone ne doživel novega, čudnega dogodka in ne bi nastala ta knjiga. Ali predno pristopim k popisu naslednjih dogodkov, moram podati čitateljem nekatere topografične podatke, čeprav ne dvomim, da je že morda vsak zaveden Čeh obiskal to, na veke spomina vredno izhodišče Broučkovih odkritij. Dalje prih. • Danes zbora j oča zveza okr. obrtniških zvez in zadrug pozdravlja z odkritosrčno zadovoljnostjo, da je vlada v socij. • zavarovalnem zakonskem načrtu prvič priznala načelo prisilnega starostnega zavarovanja z državnim prispevkom za male obrtnike in trgovce. S tem se spolnjuje zahteva, katero so stavili svoj čas v svoji izjavi o Kör berjevem načrta združene trgovsko-obrtne zbornice in bolniške blagajne. Konečno spolnitev naših želj pa zahvaljujemo pred vsem živahni agitaciji obrtniških organizacij in prijateljskih obrtniških korpoiacij, potem pa tndi delovanju obrtništva prijaznih poslancev. Pozdravljamo, da določa vladna zakonska predloga trg. in obrtn. stanu primerno zastopstvo v vseh oddelkih novega zavarovalnega zavoda in smatramo kot posebno izvrstno napravo dejstvo, da bo dovoljeno s pro-stovoljnimidoneskistarostno rento, ki je po vladnem načrta pičloodmerjena, zvišati. Na ta način bi se vsaj kolikor toliko ustvarilo protitežje, ker so rente, žal, zelo majhne in tndi za vdove in sirote ni dovolj poskrbljeno in bi obrtniki uživali le starostno rento, ne bili pa zavarovani tudi za slučaj onemoglosti. To pa zahtevajo obrtniki za vsak slučaj četudi bi s tem prehodni čas za starostno rento nekoliko podaljša. Nasprotnikom samostojnega zavarovanja izjavimo, da si bodo obrtniki za svoj e zavarovanje sami plačevali doneske, odklanjajo na, da so s svojimi premijami prispevali tadi za zavarovanje malih posestnikov. Zato zahtevamo, da se sta tistično gradivo zbere in obdela le za obrtnike in da se uzakoni terjatev, da se doneski trgovcev in obrtnikov porabljajo le za star. in onem. zavarovanje trgovcev in obrtnikov. Zahtevamo iz upravno - tehničnih in organi' zacijskih vzrokov, da se zavarovanje raztegne na vse trgovce in obrtnike brez razlike dohodkov in da se pritegnejo obstoječe obrtniške organizacije kot volilni razredi in kot sodelavci pri upravi. Od deželnih uprav pričakujemo, da bodo podžigale posameznike k prostovoljnemu višjemu zavarovanju s tem, da bodo po belgijskem načinu prispevale tudi same. Od svojih poslancev in od proste obrtniške zveze v drž. zboru pa pričakujemo, da se bode novi zavarovalni zakon z ozi-rom na naše želje kmalu uresničil. — (Kakor se vidi iz te resolucije, bode prišlo v drž. zbora glede zavarov. postave še do ostrih konfliktov in želeti je, da bodo slov. poslanci na svojem mesta. Op. nredn.). b Protest proti Lex Axmann. Včeraj so sklicali dunajski Čehi v „Narodnem domu" XV. okraja protestno zborovanje proti brntalnemu ponemče-valnemu zakona Kolisko-Axmann, po katerem naj bi bila nemščina na celem Nižjem Avstrijskem kot edino dopustni nčni jezik na vseh šolah. Sprejeta je bila resolucija, ki pravi, da ako dobi ta zakon cesarjevo potrdilo, stopi 26.000 čeških otrok na Dunaju in na Nižjem Avstrijskem v šolski štrajk. To resolucijo so ministerskemu predsedniku ter voditeljem notranjega ter naučnega ministerstva in češkema miaistra poslali. Iz Poštorne je prinesel učitelj Klimeš zborovalcem pozdrave poštarn-skih Čehov. Ta češka občina na Nižjem Avstrijskem ji je dala svoj odgovor na Lex Axmann s tem, da je odstranila nemško-češke table in napise v občini ter je nadomestila s češko-nemškimi. Pripravljena je pa tudi proglasiti nemščino kot za v deželi nenavaden jezik, ako bi Axmanov zakonski predlog stopil kedaj v veljavo. dež. odbornik Bielohlawek, da ne bode mogoče predložiti še tekom tega zasedanja natančnega računa o zgradbi deželne blaznice na Steinhofu in dati zahtevanega pojasnila o prekoračenju kreditov. (Krediti so bili prekoračeni za 10 milijonov kron!) 6. Bielohlawek pa zatrjuje, da vsled tega ne bodo trpeli davkoplačevalci nikake škode (?), da je bilo vse, kar se je izdalo, tudi vestno in natančno vknjiženo. Prekoračenje kredita se da razlagati tudi s tem, da so baš za časa zidanja poskočile cene vsega zidiva. V tirolskem deželnem zboru so Italijani obstrairali proti predlogu poslanca dr. Grabmayerja, naj bi se učiteljske plače provizorično regulirale na ta način, da bi se učiteljem izplačala za 1909. I. posebna doklada, katero bi plačala polovico dežela, polovico dotična občina. Pozno v noč je bila na predlog dr. Concija seja pretrgana in so se poslanci dogovorili, da se bodo o tem predlogu nanovo pogajali, vlada je pa deželni zbor odgodila in učitelji bodo na regulacijo čakali. a Tolstoj balkanskim narodom. V ueki pariški reviji nasvetuje Tolstoj balkanskim narodom, naj končajo vse priprave za vojsko, naj pustijo vse panslavistične ideje (!) in naj se združijo z vsemi narodi v bratovski ljubezni (!). Konečno jim svetuje, naj si iščejo tolažbe in upanja v veri. . Tolstoju se žalibog od dne do dne bolj pozna, da je star — osemdeset let. b Ogrski parlament se je včeraj zopet sešel. Pred vsem je predsednik Justh izrazil sožalje italijanskemu narodu na grozni katastrofi, ki ga je zadela v Južni Italiji. Honvedski minister Jekelfalussy je predložil zakonski načrt o rekrutih za 1. 1909. Vse je pričakovalo, da bode zahteval rekrute za ogrsko armado, tva-rečo dopolnilni del skupne armade. Minister pa tega ni storil, pač pa je opustil vsako podrobnejše označenje, zakaj zahteva rekrute za skupno armado, letos pa le rekrute za leto 1909. plemen na Ogrskem0 (Baciai problema in Hungary). V tej knjigi obširno opisuje Slovake, njihovo narodno, politično, kulturno in gospodarsko življenje, zlasti pa nezaslišane krivice, ki se jim gode od Madžarov. Watson bode s to knjigo zainteresiral izobraženstvo cele Evrope za zatirane Slovake in vrši delo pravega političnega samaritana in misijonarja. — Sicer pa, koliko smo mi Slovenci na Štajerskem in Koroškem na boljšem? Watson bi tudi v naših razmerah našel dovolj gradiva za tako obširno knjigo kakor je „Rac'al Problems". Štajerske novice. Dnevna kronika. b Proti srbskim „velelzdajalcem" Kraljevsko državno pravdništvo v Zagrebu je izdalo obtožnico zoper 53 „srbskih veleizdajalcev". Predlaga, da se vsi kaznujejo s smrtjo. Obtožaica obsega 107 strani. Za priče predlaga 260 ljudi. Obtožence zastopa 30 najboljših hrvatskih in srbskih odvetnikov. Pod naslovom „veleizdajnički proces" so izdali ti knjigo, obsegajočo okoli 200 strani, v kateri podajejo javnosti vse razloge za nedolžnost obtožencev. A državno pravdništvo je zaplenilo celo naklado te knjige še v knjigoveznici, predno je sploh bila knjiga dogotovljena. Taka je danes na Hrvatskem — svoboda mnenja. v Železnica skozi Ture. V soboto, 16. jan. so dodelali predor na severni strani; na jnžni bodo dela okrog 20. febr. končana. Po 20. febr. je otvoritev železnice le še odvisna od končanja dela na kolodvoru v Beljaku in dovr-šitev novega mosta čez Dravo pri Beljaku. Drž. poslanec solnograškega mesta dr. Sylvester se je v tej zadevi mudil na Dunaju in predlagal železnišk. mi-nisterstvu, naj bi se železnica na vsak način otvorila pred začetkom letne sezone. v Anglež o Slovakih. Angleški pi-pisatelj, historik in politik R. W. Se-ton-Watson, znan pri nas pod pseudo-nimom Scotus-Viator, kateri je izdal knjigo „The future of Austria Hungary" (BodočuostAvstro Ogrske) in pišesplošno zelo strupeno o naši „nemško-magjar-ski" državi, je izdal koncem lanskega d Občni zbor „Celjskega Sokola„ in društva „Sokolski dom" se je vršil zadnjo soboto v Čitalnici. Starosta brat dr. Karlovšek se v vznesenih besedah spominja dveh v zadnjem letu umrlih bratov, dr. Ivana Dečka, ki je bil jeden prvih sodelovalcev društva in njegov dolgoleten starosta ter Antona Kun-šeka, ki ga je društvu ugrabila jetika. Obema so zborovalci zaklicali trikratni „slava"! Društvo je v pretočenem letu storilo velik korak naprej: po pridnosti društva „Sokolski dom" bode imel celjski Sokol v kratkem svoj lastni dom. Brat Smertnik poroča, da šteje celjski Sokol ob letnem zaključku 100 članov. Društvo je v pretečenem letu priredilo 1. marca maškarado „Na Balkanu", ki je gmotno in moralno uspela, ter napravilo tri izlete in sicer na C. M. slavnost na Vransko, v Hrastnik, katerega plod bo Trboveljski Sokol in k razvitju sokolske zastave v Ljutomer. Telovadni nastopi so bili lansko leto popolnejši od prejšnjih Delalo se je na to, da se ustanovi v kratkem sokolska župa za Spod. Štajersko. Telovadcev je bilo 20—24 in gojencev 28. Nato poda brat Meglič poročilo o denarnem stanju. Promet je znašal 4358*50 K in sicer 2316 91 K prejemkov in 204159 K izdatkov, torej 275 32 K prebitka. Odbor za tekoče leto se izvoli sledeče: dr. Ovidon Sernec, starosta, Miloš Stibler, podstarosta, J. Smertnik, načelnik, Jager, Šandor Hra-šovec, Furlan, Lončar, dr. Janko Serjec, Meglič, odborniki in Zabukošek, Stermecki in Botter, namestniki, Berk in Peternel, računska pregledovalca. Praporščakom se izvolita Furlan in Wel-tavsky. Pri slučajnostih omenja brat dr. Gvidon Sernec letošnje pastne ma-škarade „Postaja na Triglavu 2000", ki jo misli društvo prirediti 21. febr. Nato se je vršil občni zbor društva „Sok. dom". Predsednik dr. Božič opomni, da odbor še ne more podati računskih sklepov, ker še stavba vkljub vsej pridnosti odbora ni popolnoma gotova. Občni zbor je sklenil, da se delo ds posameznim obrtnikom, da se jih podpira in se jim vzbudi zanimanje za „Sokola", in tako je bilo delo otež-kočeno. Poročilo bo samo informativno. Tajnik Smertnik poroča, da je draštvo štelo 123 članov. Posebno so društvo podpirali dr. Janko Sernec, Majdič in dr. Gvidon Sernec, veliko sta tudi prispevala češka sokolska zveza (1000 K) in klnb naprednih celjskih akademikov (1000 K) od slavnosti 20. septembra in 200 K od narodne zbirke. Delo odbora je vidno in stavba ni sicer monu-mentalna, pač pa praktična. Dr. Božič še nato povdarja, da moramo pri prispevanja za razna draštva pomisliti, kaj nam je najbližje. Za nas sta celjski „Sokol" in okoliško slovenstvo najbližja, torej ju podpirajmo. Smertnik še poroča o denarnem stanju. Prometa je imelo draštvo 108.700 K, gotoviae je sedaj 27843 R. Nato se izvoli stari odbor na novo. Pri slučijnostih omeni napr. celjskih akademikov" osnovati v Gaberju javno ljudsko knjižnico, in da bi bilo jako dobro, če bi se mogla ž njo združiti javna čitalnica, Dr. Božič obljubi, da knjižnica dobi na vsak način svoje prostore v „Sok. domu", za čitalnico se bo pa tudi skrbelo, da se bo lahko ustanovila in zaključi občni zbor. d "Postaja Triglav let» 2000." Glavni odbor za to sokolsko prireditev na pustuo nedeljo v Celju ima jutri, v sredo, ob 8. ari zv. sejo v rdeči sobi restavracije „Narodni dom". Prosi se polnoštevilne ndeležbe! d Plesni renček „81ov. trgovsk. društva" v Celju. Naznanjamo uljudno, da smo pričeli danes z razpošiljanjem vabil. Prosimo si. občinstvo že sedaj, da nam blagovoli oprostiti, če se bi pomotoma koga prezrlo, kar je pri tolikem številu prav lahko mogoče. d Polzke poti v eeljski okolici. Kakor smo poročali včeraj, se je ponesrečil blizu stare občinske hiše celjske okolice na Bregu g. prof. Kosi. Pot je tam zelo nevarna in bi priporočali županstvu celjske okolice, naj bi poskrbelo za to, da bode prostor od obč. hiše do kapucinskega mosta posat s peskom. — Moramo pa ob tej priliki še izpregovoriti o cesti na miklavški hrib. Ta je sedaj za pešce skoraj nepristopna, razun če kdo riskira svoje kosti. Poprej je bila ta pot vedno lepa, a odkar se je dovolilo tod sankati drva iz Lise, je sam led. Ako se v tem oziru ne bode kmalu kaj zgodilo, si bodo iskali davkoplačevalci miklavškega hriba pomoči drugod. Kako pa pridejo domači občani do tega, da bi trpeli vsled do-bičkarije tujega občana? Pozivamo županstvo celjske okolice, naj vendar v tem ozira nekaj ukrene! o V konkurz je prišel celjski arar Almoslechner. V tozadevni vlogi na okr. sodišče v Celja navaja kot vzrok bojkot Slovencev. o Potres. V nedeljo dne 17. t m. ob 6. uri 32 minut čutili smo v Celja dva bolj lahka, par sekund trajajoča podzemska sunka. Smer od vzhoda proti zahodu. o Bralno društvo na Bregu pri Celjn, tako se nam piše iz celjske okolice, nekako hira. Ob ustanovitvi tega za Breg tako važnega društva gojili smo kar najboljše nade, vedoč, da se isto lahko vzdrži, ako je le resne, volje za to. — Dne 30. jan. t 1. ima kakor ste to že javili, bralno društvo na Bregu svoj glavni zbor. Želimo, ;da se takrat ukrene pravo v njega okrepitev! o Na meščanski doli v Celju še vedno „šomoštan" upokojeni učitelj Kresnik t. j. tisti mož, ki je radi raznih „pikantnosti" moral ostaviti svojo službo. Radi njega se je tudi že interpeliralo v našem deželnem zboru. A nič ni izdalo: Nemčevalui Kresnik še zmirom mrcvari slovenščino na deželni mešč. šoli v Celju. — Spet nov prinos v ilustracijo famozuih razmer, ki vladajo na meščanski šoli celjski! o Tajništvo „Narodne stranke". Kdor želi govoriti v kaki zadevi a tajnikom stranke, g. J. Lesničarjera, naj se, prosimo, potrudi v uredništvo „Narodnega Dnevnika" v Celjn, Schiller-jeve alice 3. (Zvezna tiskarna). o Kandidaturo v celjskem mestnem vol. okraju je odložil dr. Delpin iz Ormoža. Nemški listi različno pišejo o tem. „Vahtarica" pravi, da Delpin kot nepristranski predsednik nemškega „Volksrata" na Sp. Št. ne more kandidirati, graški listi pa še dostavljajo, da kot tak ne more prevzeti kandidature. Turej bo prišel vendar Aistrich na površje. o Iz Št Jurja ob Juž. ž. (Ustanovitev „Sokola .) Tudi pri nas v Št Jurjn smo se začeli resno bariti z ustanovitvijo „Sokola". Pripravljalni odbor prav marljivo delnje vkljnb vsem saprekam, koje ga ovirajo. Koncem januarja bode ustanovni občni zbor Sokola, na katerega pride brat Smrtnik predavat Nabira se precej pridno; po «adnjem izkazu se je nabralo okoli 100 kron. Posebno se odlikujejo narodne gospodične. Poslale so se nekaterim rodoljubom pole, s katerimi se priporočamo v začetnem težkem položaju, da nam pridejo na pomoč vsi rodoljubi in prijatelji napredka. Res se jih je precej odzvalo, a od mnogih še ni nobenega odgovora Prosimo vse na tem mestu, da se nam odzovejo s poljubnim zneskom; vsaki najmanjši znesek bode hvaležno sprejet in v časopisu objavljen. Sokol šentjurski si je nadel nalogo razorati trdino. vcepiti v srce ▼sem pravi narodni ponos, privajati jih do pravega iskrenega domoljubja, krepiti svoje telo in srce za pravi mili nam materni jezik. Odbor je v najboljših, najdelavnejših rokah; bodite overjeni, da bode vse storil v blagor svojih 8obratov. Na zdar! o Glogovega belina je ujel dne 16. t m. v Ločah g. Friderik Rosina in sicer v gozdu. Gotovo redkost v tej zimi! o Tatvina. Na zadnjem sejmu v Konjicah je pokradel neznan uzmovič več kmeticam iz žepov skupaj 120 K. O tatu ni sledu. d Drobne novlee. Za župnika pri Svetinjah je imenovan ondotni provizor g. Bratušek. — Klerik. „izobraževalni" društvi ste se ustanovili v Poljčanah in pri Sv. Emi. d Ii Trbovelj. Volitve v krajni šolski svet Krajni šolski svet je v svoji seji v soboto, dne 16. t. m. izvolil za 3 letno dobo načelnikom župana in nadzornika gosp. Gustav Vodušeka; za podnačelnika in blagajničarja g. Jos. Molla, trgovca, ki je objednem tudi od okrajnega šol sveta izvoljeni šolski ogleda. Novi odbor kraj. šol. sveta, v katerega sta od občine na novo izvoljena narodnjaka g. Kramar in Goro-pevšek in v katerem sedi tudi ravnatelj Tentschert, kot edini Nemec, nam bode porok za obstanek in še večj i razvitek našega uže itak na visoki stopinji stoječega ljudskega šolstva V izobrazbi je moč naroda. Kakor se čnje, se bode novi odbor v prvi vrsti potegoval za ustanovitev nižje realke v naši občini. d Sokolsko društvo v Trbovljah bode v kratkem imelo občno zborovanje, kjer se bode sestavil definitivni odbor. Nabralo se je nad 600 K za orodje. Telovadno dvorano je prepustil g. Forte. Z nabiranjem se je največ trudil gosp. učitelj Velkavrh. Čast mu! d Konkurz je dovolilo mariborsko okrožno sodišče na premoženje trgovca Fr. Laha v Ormoža. Komisar je okrajni sodnik dr. Presker, upravitelj konkurzne mase odvetnik dr. I. Omnlec. d Tatvine v Rogatcu se nadaljujejo. Minulo soboto po noči je bilo pokradenih pri Huberju in Lorberju nekaj kokoši, pri Jelovšeku pa je bilo ukradeno hlapcu iz kovčega 10 K. d Nesreča v ledenici. Pri mesarju Zanglu v Gornji Radgoni je padel pri spravljanju ledu delavec Pintarič iz Plitvičkega vrha v ledenico in si stri nogo. d Nagloma je umrl 16. t. m. v Botričuici pri Sv. Jurju ob j. ž. ob 7. uri zvečer 60 let stari Franc Ratajc. Zadela ga je najbrž kap. d Ogenj je izbruhnil 15. t. mes. okoli pol 10. ure zvečer vsled neprevidnosti v Doberni v hiši celjske hranilnice, kjer se nahaja prekajevalnica. Vnela se je namreč maščoba za pre-vojenje obešenega mesa in je povzročila ogenj, katerega je pa požarna >ramba še pravočasno udušila, tako da ;e samo okoli 200 K škode. o Polzela. Vranski sodnijski ad-unkt Nemec Jany ni vsem po volji. Baje nadleguje priče z nepotrebnim vmešavanjem in neumestnimi (za sodnika namreč) opombami. Imamo že nekaj takih slučajev. Pridemo še že na dan, g. Janj! o Podpora žrtvam v južni Italiji. V Gradcu se je osnoval odbor pod protektoratom c, k. namestnika grofa Claryj8, ki bo zbiral prispevke za žrtve potresa v južni Italiji. o Podpora po suši. Nekateri meščanski krogi v Gradcu so sklenili, da bodo del čistega dobička raznih plesov in veselic obrnili vprid onim okrajem na Južnem Štajerskem, ki so najbolj trpeli vsled suše. (Ali si ne bodemo tuintam Slovenci mislili: Timeo Danaos. — Op. uredn.) o Za državni obrtni svet želi imeti Zveza nemšk. štaj. obrtnih zadrug kot zastopnika bivšega štaj. dež. poslanca Krebsa. o Podružnica društva za reformo avstrijskega zakonskega prava se je ustanovila v Eisenerzu na Zgornjem Štajerskem. a Odločna beseda Proti verskim nasprotnikom se bodo borili naši klerikalci na Spod. Štajerskem po napo-vedbi „Slov. Gosp." pri prihodnjih de-želnozborskih volitvah. Kakor znano, je po spodnještajerskih mestih in trgih mnogo protestantov iz rajha in tem torej napoveduje boj „Slov. Gosp.". Ali ga bo tudi z vso odločnostjo bojeval ? b Rokovnjači v Mariboru. V nedeljo 24. t. m. ob 8. uri zvečer vprizori „Slovanska čitalnica" in „Bralno in pevsko drnštvo" v Mariboru v veliki dvorani „Narodnega doma" v Mariboru narodno igro „Rokovnjači". Ker se igra vprizori v polnem obsegu in nastopi 50 dobro izvežbauih novih dile-tantk in diletantov, je pričakovati najlepšega užitka. Pri predstavi sodeluje na novo ustanovljeni „Slovanski orkester". Slavno občinstvo se vljudno vabi, da si ogleda to krasno, izvirno narodno igro. Obenem opozarjamo, da se dobivajo vstopnice v predprodaji v v nedeljo 24. t. m. od 2—4. ure popoldne v Čitalnici v „Narodnem domu" in prosimo mariborske Slovence, da se po možnosti poslnžijo piedprodaje, da se tako prepreči naval na blagajno zvečer in omogoči začetek igre točno ob 8. uri. a Graška trgovska zveza („Bund der Kaufleute") bo razširila svoj delokrog na vse planinske dežele. Delovanje društva se razteza tudi na pra-vovarstvo, vsakovrstne brezplačne svete v pravnih zadevah, posebno v davčnih in obrtnih zadevah, glede penzijskega zavarovanja, stavbnih zadev, domovin-stva itd. Ali se ne bi moglo misliti tudi v „Slov. trg. društvu" v Celju na enako razširjenje delokroga? a Ptujski izgredi pred prizlvnlm sodiščem. Kakor smo že pred časom v „Domovini" poročali je sodišče obsodilo radi pretepanja Slovencev filozofa Brataniča na 40 K globe in 10 K odškodnine za bolečine, visokošolca Kasimirja na 30 K globe in znanega urednika ptujskega „Štajerca" Karla Linharta na 8 dni zapora. Ker so vsi vložili prizive je razpravljalo o tem mariborsko okrožno kot prizivno sodišče. Brataničev priziv je zavrnilo, Kasimirja je oprostilo, obsodbo Linharta je razveljavilo in odredilo novo obravnavo pred ptujskim okrajnim sodiščem. a Učiteljsko mesto je razpisano def. ali provizorično na štirirazrednici, v 3. pl. razr. stoječi šoli pri Sv. Urbanu bi. Ptuja. Prošnje do 7. febr. 1.1. Kranjske novice. v Župan Hribar o Schwarzovi izjavi v deželnem zboru kranjskem. Kakor znano, je v zadnji seji deželnega zbora kranjskega govoril deželni pred-8epnik baron Schwarz o septemberskih dogodkih v Ljubljani. Med drugim je trdil, da je 19. septembra župan Hribar sam zahteval vojaštvo. Dr. Šušteršič je takoj zagrabil to izjavo in sobotni „Slovenec" napada župana Hribarja in ga kliče na odgovor, češ da je od njega poklicano vojaštvo po Ljubljani prelivalo slovensko kri. Župan Hribar se je izrazil danes napram „Ljubljanski korespondenci" nekako takole: „Izvajanja barona Schwarza so netočna in deželni predsednik govori deloma namenoma neresnico. Sklicujem se na uradno poročilo, ki sem ga poslal na notranje ministerstvo. Deželni predsednik je 18. sept. sklical s cele dežele orožnike, ne da bi mene o tem le količkaj obvestil, kakor je tudi isti večer policijski svetnik Wratschko brez moje vednosti razpolagal po Ljubljani z orožništvom, tudi nisem znal, da je vlada že 18. sept. po noči rekvirirala vojaštvo. Dne 19. sept, me je postavila vlada pred fait accompli in naš pogovor v deželnem predsedništvu se je sukal le še o d i s p o zi j i vojaštva, v kolikor sem pač jaz svetoval, naj bi se edinole okoli kazine postavilo vojaštvo, drugod pa ne. 20. septembra sem bil zopet v prezidiju, kjer se je posvetoval deželni predsednik s poveljniki vojaštva in orožništva. Mene se k tej seji ni povabilo in sporočilo se mi je le, da bo zopet nastopilo vojaštvo in da bo razpolagal z njimi dr. Mathias. Jasno je torej, da niti govora ne more biti o tem, da bi jaz zahteval vojaštvo". Narodna delavska organizacija v Ljubljani je včeraj ustanovila svojo I. skupino: ono mesarskih pomočnikov. v Detomor. Na Grmu pri Metliki je posestnikova žena Ivana Bajuk, katere mož išče sreče v zlati Ameriki, umorila 16. t. m. zjutraj novorojeno dete. Otrok je bil posledica zakonske nezvestobe. Detomorilko so zaprli. Potres v Italiji. « ________ Nov milijonski dar Amerike. o Rim, 18. jan. „Agencia Stefani" objavlja dopis poslanika Združenih držav na generalnega tajnika v zunanjem ministerstvu Bolattija, v katerem se pravi, da je poslanec dobil iz Washington brzojavko, v kateri se mu naznanja, da je mornariški minister po naročilu Rooseveltovem nakupil za 500.000 dolarjev materijala za sezi-danje in opravo 3000 solidnih hiš za žrtve po potresu. Šest parnikov bo spravilo gradivo in če mogoče tudi tesarje z orodjem na kraj nesreče. Dva parnika sta že danes odplula, ostali štirje pa odrinejo v jednem tednu. Položaj v Mesini in Regiju. o Reggio di Calabria, 18. januar. Zdravstvene razmere so zadovoljive in gospodarsko življenje se vidno boljša. o Mesina, 18. jan. Preiskovanje razvalin se še vedno nadaljuje. Zdravstveno stanje prebivalstva in vojaštva je dobro. Življenje v mestu je zmiraj živahnejše. Po noči se je čutilo nekaj lahnih potresnih sunkov. o Rim, 18. jan. Včeraj sta se ponovila v Mesini zopet dva močna potresna sunka, katerima sta sledila dva lahnejša. Dve precej razpokani hiši sta se sesuli. Med prebivalstvom je nastal nepopisen strah. Ljudje so bili celo noč na prostem. Včeraj se je v Mesini našla municipalna blagajna, v kateri je bilo 1 milijon lir. Najnovejša brzojavna in telefonija poročila. Obsodba slov. akademikov na Dunaju. o Dunaj, 19. jan. (Tel. por. „Nar. Dn.") Nižjeavstrijska namestnija je zavrnila rekurz 15 slov. dijakov, katere je policija radi demonstracij pred parlamentom dne 3. dee. obsodila na 50 kron globe ali 5 dni zapora. Slovenskim akademikom sedaj ničesar drugega ne ostane kakor sprejeti to dra-konično obsodbo zaradi nekaj živijo-klicev. Rektor Exner — je odstranil „Siidmarkin" razglas, o Dunaj, 19. jan. (Telef. poročilo „Nar. Dn.") Danes je poklical ravnatelj vseučiliške pisarne dr. Blumauer k sebi predsednika slov. akad. društva med. Zalokarja in mu naznanil, da rektor Exner prostovoljno odstrani s črne table na vseučilišču razglas „Südmarke", ki poziva nemške pravnike, naj vstopajo v službo pri celjskem in mariborskem okrožnem sodišču. To je uspeh intervencije drž. poslanca Iv. Hribarja in dr. M. Ploja pri vodji naučnega ministerstva Kanéri, nadalje uspeh rezolucije javnega ljudskega shoda v Ljubljani in enotnega odpora slov. dijaštva in časopisja. Iz sodne dvorane. a Porotne obravnave. \ čeraj se je razpravljalo o obtožbi Franca Med-vedca v Velikem Obrežu radi hudodelstva uboja. Dne 11. novembra L 1. so ga precej čez mero pili v gostilni T. Paulič v Velikem obrežju. Ko sta odhajala tesarja Škofca in Molan se je vnel med njima in med Fr. Med-vedcem in Hrvatom Debogovičem prepir in pretep za neko sekiro, ki jo je imel s seboj Molan. Gostilničarka jim je sekiro komaj vzela in spravila na varno. Medvedec in Debogovič sta svoja protivnika podrla na tla in dočim ja Molan še vendar mogel uiti je Medvedec tako udaril Škofco po glavi * nekim drogom, da je nato umrl. Medvedec je obsojen na 5 letno težko ječo poostreno z 1 postom na mesec in vsako leto na Martinovo s temnico. Tržni cene. 18. j annarja. Kava: Santos Good Average za mare 34'—, za maj 33*25, za september 31*50, za december 32*50. Tendenca stalna. Produktni trg. Pariz: moka za tekoči mesec 29'55, moka za prihodnji mesec 2975, moka za januar — april 3075, moka za mare — junij 30*85, pšenica za tekoči mesec 22'95, pšenica za prihodnji mesec 23*10, pšenica za januar — april 23'65, pšenica za mare — junij 23 75, rž za tekoči mesec 16*40, rž za prihodnji mesec 16*40, rž za januar — april 16*90, rž za mare — junij 16 90. Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 2290, za oktober — december K 2210. Tendenca mirna. Prodnktnitrg. Budimpešta. Pšenica za april K 12 60 pšenica za oktober K 1078, rž za april K 10'—, rž za oktober K 9 — oves za april K 8*50, oves za oktober K —'—, turšica za maj K 7*26, ogrščica za avgust K 13 50. Promet 12.000 met. st. Budimpešta, 7. jan. Svinj ad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 118 do 120 vin, mlade, srednje 120 do 121 vin., mlade, lahke 121 do 122 vin.; zaloga 22517 kom. Svinjskamast 134'—, namizna slanina 108'—. Društvene vesti. b klub slovenskih naprednih akademikov v Celju je daroval Zvezi narodnih društev na Štajerskem in Koroškem v Celju iz Narodne zbirke 50 K, za kar mu podpisana izrekata imenom odbora Zveze iskreno zahvalo. Za odbor: Janko Lešničar, Alojzij Trstenjak, podpredsednik. blagajnik. b Pri občnem zboru „Čitalnice" v Sv. Lenartu v Slov. goricah z dne 17. prosiruaa 1909 so se izvolili v odbor sledeči gg;: predsednik Jakob Kopič, podpredsednik Fran Stupica, tajnik Janko Rnpnik. blagajnik dr. Milan Go-rišek, knjižničar Fran Vrabl, odbornika Ivan Urek in Fran Breznik. b Samski klub v Ljutomeru je podaril „Podpornemu društvu Franc Jo-žefove šole" v Ljutomèru 11 K 06 v kot prebitek zadnje gledališke predstave „Čevljar baron", za kar izreka odbor svojo najiskrenejšo zahvalo. Fr. Zacherl, predsednik. b Zahvala. Odbor „Kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju" izpolnjuje prijetno dolžnost, da se tem potom najlepše zahvaljuje vsem, ki so na ta ali drug način pripomogli k temu, da se je Narodna zbirka, katero smo priredili, tako sijajno obnesla. S tem so pokazali, da vejo ceniti delo nas akademikov, ki ravno v teh časih bijemo v tujih mestih tako težek boj za našo narodnost. Prosimo le, da nam vsi ceujeni darovalci ohranijo naklonjenost tudi v bodoče, da se bo druga narodna zbirka, ki jo bodemo to leto priredili, še sijajnejše obnesla. S ponovnim izrazom naše hvaležnosti za odbor: Milko Hrašovec, L. Zupančič, predsednik. tajnik. b Odbor „Dijaške kuhinje v Ptuju" se zahvaljuje za sto kron. katere je prejel od novoletne narodne zbirke naprednih slov. akademikov. v Moškanjci: Po 2 krone: Tomaž Koštanjevec; po 1 krono: Marinič, Vi-hovec, A. Koštanjevec, J. Šešerko, Liza Nemec, A. Zalokar, J. Vidovič; po 80 v.: Neimenovan; po 40 v.: Neimenovan, Meixner; po 20 v.: Marg, Lok. — Svota 11 kron. v Sv. Ant. na Pohorju: Po K 10: Pahernik; po 3 krone: Pahernik; po 2 kroni: Pahernik; po 1 krono: K. Schindler, J. Ribič, Mravljak, P. Mravljak, P. Osrajnik 20 v. — Svota K 19 20. v Laporje: Po 1 krono: Lah,Asič, Pirš, Planker, Jančič, Birk, Mlakar, Kaukler, S. Matuš, J. in A. Lah, Kosič, Trev, Neznan; po 40 v.: A. Lah, P. Lah, Sušnik, Javernik — Svota 14 kron 60 v. v Izkaz Narodne zbirke spodnje štajerskih. Slovencev : Vransko : darovali so po 3 krone gg. A. Zamuda: po 2 kroni: Dr. Karba, L. Schwentner, Dr. Stiker, Fr. Schanz, M. Meglič, R. Vrabl; po 1 krono: Kolšek, Fr. Rotner, S. Meglič, J. Vrabl, K. Schwentner, Fr. Oset, K. Košenina J. Jakše, Brezovšek, Brinovc, Kramar, Fr. Košenina, Zdolšek, Jezovšek, F. Irgl. — Svota 30 kron. v ianžev vrh pri Ribnici ; darovali so po 2 kroni: SI. Sterle. Lud. Sterle, Mar. Urbane; po 1 krono: J. Vomer, J. Tušnik, A. Skočir, Fr. Ger-želj J. Zapečnik, J. Verner, Urban. Lezbant, A. Sevšek, Podlesnik, F. Mik-lavc, Rudolf Sg. .., J. Hudernik, Dr. Škof, J. Vorner, J. Ričnik, U. Haupt-man po 80 v.: J. Zapečnik, M. Račnik; po 50 v.: Zapernik; po 20 v.: J. Za-bovnik. — Svota K 25.30. v Polzela: darovali so po 5 kron: Zigan, M. Cimperman, Tilda Farčni-kova; po 4 krone: Na Silvestrovo nabrano: Soparnik; po 3 krone: Franc Furušek; po 2 krone: Atteneder, Ant. Farčnik, Soparnik. Koderman, J.*Ko-derman, Ant. Cizelj, Jos. Cizelj. Mrak; po 1 krono: Nar. Kunst, Ant.Tarčnik, I. Leskošek, Neža Farčnik, A. Cimperman, M. Žolnit, M. Brišnik, M. Plas-kan, A. Weincel, J. Uratnik, Repič, Tom. Pavšek; po 80 v.: K. Srabotnik, H. Kok; po 70 v'n.: Jos. Repič; po 60 v.: J. Jelen, Parfant, Mar. Vede, Ant. Močnik. Neim; po 50 v.: A. Kunst, 1. Leber; po 40 v.: I. Grejan, Fr. Kvac-tič, A. Predovnik. Satler. J. Jos. A. Tarnšek, I. Pire, Nabiralca Kunst, Jelen, M. F., J. Kač, M. Kunst. M. Cim-peršek, J. Cimperšek; po 30 v.: Hrašar, Polesnik, J. Maurer, J. Vasle, M. Voš-matz, Repič, Juhart, I. Farčnik; po 20 v.: Kunst. F. Emencremen. Rozman, Po-sedu, M. Pire, G. Rok, F. Parfant, Šu-ster, Kobar, Zagoričrik, Šuster V. Voš-matz, M. Rodovnik, Repič, Laznik ; po 10 v.: V. Drev. Nabirateli. — Svota K 73'90. v Izkaz „Podpornemu društvu za slov. visokošolce na Dunaju" naravnost poslanih prispevkov, katere so a) n a-brali: gg. Fran Stupica c. kr. notar Št. Lenart v Slov. Goricah 50 kron, Dr. Karel Chloupek, okr. zdravnik, Ljutomer, 35 kron Slovensko omizje v Sarajevu 29 kron 84 v. L. Cvetnič, iz nabiralnika I. 3 krone60 v. b) darovali: si. županstvo Zagorje ;b Savi 200 kron, g. Dr. Ed. Šavnik: za odbor „Dijaške kuhinje v Kranju" kot lo-žično darilo slov. visokošolcem 50 kron, si. mestna občina Kranj 50 kron, si. Posojilnca v Drnovem na Kranjskem 40 kron, si. mestno županstvo v Kamniku 20 kron, g. Dr. Vel. Flerin v Črnomlju 10 kron, g. Anton Reich c. kr. ravnatelj glavne blagajne v Ljubljani 10 kron, g. Ivan Škarja. dežel, koncipist v Ljubljani 5 kron, g.Franjo Žagar, Markovec pri Starem trgu 5 kron, g. Štefan Klun, Ljubljana 4 kron, g. Dr. Jan Lenoch, odvetnik na Dunaju 3 krone, g. Pravdo Rebek veterinar, Pazin, Istra 3 krone, g. Štefan Lapajne c. kr. okrajni glavar v Ljubljani 2 krone in g. L. Voglie v Feld-bachu 2 kroni. Skupaj 523 kron 44 v. Darove sprejema in izkazuje blagajnik Ivan Lnzar, nadrevident j. ž. v. p. Dunaj III./3. Reisnerstrasse 28. Književnost. b Prijateljem krasot naše domovine. Z dejanjem in z besedo deluje .Slovensko planinsko društvo' nele v prospeh slovenskega planinstva, ampak v prodiranje zmisla za krasoto prirode sploh ter v dejansko spoznanje, pripoznanje in ščitenje lepote naše domovine. Stik med širšo slovensko javnostjo in med „Planinskim društvom" posreduje društveno glasilo „Planinski vestnik'' že štirinajst let. Z bodočim letom stopi pred naše občinstvo „Planinski vestnik" prenovljen; povečan in polepšan; razkazoval bode Slovencem domovinske krasote tudi s slikami in sicer z umetniškimi prilogami in s podobami v tekstu. — Ker izide prva številka že z novim letom, naj se oglase novi člani „Planinskega društva" (letna članarina 6 K) pravočasno, da se jim bode moglo po-streči s „Planinskim vestnikom", ki ga dobivajo kot člani zastonj. (Naročnina le na „Vestnik" znaša 4 K na leto.) Listu je oskrbljena bogata zabavna in poučna vsebina. b Spomini na francosko dobo. Ob stoletnici „Napoleonove „Ilirije" namerava „Matica Slovenska" izdati „Zbornik" o zgodovini naših dežel v tedanji dobi. Važen zgodovinski vir pa je ustno sporočilo narodovo, ki se izraža v raznih pripovedkah, anekdotah, pesmih. Zdaj je še najti mnogo blaga te vrste med ljudstvom, a skoro bode izginilo popoln ma. Da otme pozabljivosti ljudske spomine na francoske čase, je sklenila „Matica" jim posvetiti posebno knjigo. Zato nujno prosi svoje člane, da bi blagovolili sodelovati pri pobiranju tega narodnega blaga. Vpo-števati je zlasti: pripovedke o bojih s Francozi, narodne pesmi o Napoleonu in Francozih, pregovore, pisma in zasebne rokopisne podatke, krajevna imena, narodne izraze (morda tudi običaje), ki so francoskega izvora na pr. „mer", „fronk", tudi podobe, orodje, knjige in napise iz francoske dobe, izkratka vse, kar je še preostalo sledov nekdanjega francoskega vpliva na zgodovinski razvoj našega naroda. — Iz črnomaljskega okraja nam je že došla zbirka takih spominov; treba jo je le še izpopolniti s poročili iz drugih krajev naše domovine. Vsako poročilo bode dobro došlo. Ono gospodo in društva, ki bi hotela prevzeti nabiranje tega gradiva v svojem okraju, prosimo, naj naj naznanijo svoja imena „Matici Slov." v Ljubljani. Odbor Mat. Slov." se išče ki bi učil Čeha hitro in pravilno slovenski govoriti, pisati in pravilno rabiti slovenski jezik za vsakdajno potrebo. — Cenjene ponndbe sprejema upravništvo tega lista. 1 Soštanjska godba je na razpolago za vsakovrstne veselice in sicer 6—16 mož na lok, 10 — 20 mož na pihala. — Slavnemu občinstvu se priporoča kapelnik Josip Mazej, Šoštanj. 59 8-2 ll i Šil popolnoma nova, davka prosta, z gostilno, trgovino in prodajo smodnika, tik farne cerkve v Slovenskih Goricah. Pogoji ugodni. 57 3-3 Ponudbe na upravništvo ,Nar. Dnevnika'. Kupujte narodni kolek! Pridno veščo mešane trgovine, sprejme takoj And. Elsbacher, Laški trg. 55 3-3 E Plača se za enkratno objavo.................60 vin. za dva- ali večkratno objavo za vsakikrat...........50 „ Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako na- daljno vrsto ......................10 „ Oglase v „Malem oglasniku" se plačuje vnaprej (tudi v znamkah)-Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo le, če je priložena vprašanju znamka ali dopisnica za odsrovor. Upravništvo „Narodnega Dnevnika"» Proda se nora hiša zraven cerkve in meščanske šole, 6 oralov zemljišča in vinograd. Lastnik Jos. St^gar « Krškem. 11 6-1 Eden ali dva dečka ki imata veselje za kleparsko obrt. se sprejmeta za vajenca s celo oskrbo na štiri leta. Posreduje >dru