Tadej Kralj OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik tadej88.kralj@gmail.com Slavistična revija 71/4 (2023): 399–412 UDK 811.163.6'27(71=163.6) DOI 10.57589/srl.v71i4.4147 Tip 1.01 Jezikoslovna analiza govorjene slovenščine pri nosilcih in govorcih slovenščine kot dediščinskega jezika v slovenski skupnosti v Torontu Članek obravnava jezikoslovno analizo govorjene slovenščine pri predstavnikih slovenske skupnosti v Torontu. Analiza prikazuje jezikovne značilnosti slovenščine pri dveh tipih uporabnikov slovenščine kot dediščinskega jezika, in sicer nosilcih in govorcih slovenščine kot dediščinskega jezika. Pri prvem tipu se kažejo predvsem narečne značilnosti izvornega kraja na vseh jezikoslovnih ravninah, pri drugem tipu uporabnikov pa vse večji vpliv angleščine kot večinskega jezika in kot enega od uradnih jezikov v Ontariu. 1 Ključne besede: slovenska skupnost v Torontu, dediščinski jezik, uporabnik slovenščine, narečje, knjižni jezik A Linguistic Analysis of Spoken Slovene by Users and Speakers of Slovene as a Heritage Language in the Slovene Community in Toronto The article presents a linguistic analysis of the Slovene speech of representatives of Slovene communities in Toronto. The analysis shows the linguistic characteristics of speaking Slovene in two types of users of Slovene as a heritage language – hold- ers and speakers of Slovene as a heritage language. The first type shows the special characteristics of the place of origin on all linguistic levels, while the second type of users shows greater influence of English as the majority language and one of the official languages in Ontario. Keywords: Slovenian community in Toronto, heritage language, user of Slovenian language, dialect, standard language Uvod Toronto z okolico je del južnega Ontaria, kjer se stikajo jeziki in kulture vsega sveta ter vplivajo na življenje in delo ljudi na tem območju. Po uveljavljeni zaščiti dveh uradnih jezikov (angleščine in francoščine), t. i. jezikovnega dualizma, je bila v poznih 60. letih prejšnjega stoletja tudi za avtohtone in priseljenske jezike sprejeta zakonska podpora. V Kanadi se je s sprejetjem Akta o multikulturalizmu v drugi polovici 20. stoletja v kontekstu priseljenskih jezikov začel uporabljati termin dediščinski jezik. V nasprotju z globalizacijo in njenim učinkom hegemonije angleščine v globalnem kontekstu so si raziskovalci prizadevali za ponovno uveljavljanje dediščinskih jezikov v multikulturnem okolju, tj. za njihovo vzdrževanje ali revitalizacijo. Dediščinski jezik ima v slovenski skupnosti dvojno funkcijo: služi sporazumevanju med predstavniki skupnosti, hkrati pa njeni člani z rabo jezika izražajo pripadnost k skupnosti, npr. na kulturnih prireditvah. 1 Prispevek je nastal kot rezultat raziskav na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 400 V raziskavi so me zanimale značilnosti govorjenega jezika, in sicer pri dveh raz- ličnih tipih uporabnikov slovenščine, izpeljanih iz teorije o dediščinskih jezikih (Kralj 2020: 58), tj. nosilcih dediščinskega jezika (prva generacija), govorcih dediščinskega jezika (druga generacija). Slovenska skupnost v multikulturni Kanadi Kanada se uvršča med države z visoko ravnjo sprejemanja multikulturalizma. Je ena od držav, ki poleg Avstralije, Velike Britanije, Nizozemske, Nove Zelandije, Norveške, Švedske in ZDA, priseljenskim skupnostim s politiko multikulturalizma zagotavlja državno financiranje za ohranjanje njihovih šeg in tradicij (Banting idr. 2006: 258). Njeno multikulturno družbo sestavljajo avtohtono, britansko in francosko prebivalstvo z veliko drugih rasnih in etničnih skupin. Kanadske statistike o etnični raznolikosti iz leta 2003 kažejo, da ima država 21 % prebivalcev britanskega, 10 % francoskega, 8 % kanadskega porekla ter 7 % mešanega prebivalstva teh treh narodnih skupin, preostalo prebivalstvo z deležem 54 % pa predstavljajo etnične skupnosti priseljencev. Raziskava etnične raznolikosti (Statistics Canada 2001) je pokazala, da v Kanadi prebiva več kot 200 različnih etničnih skupnosti. Kanada ima dva uradna jezika, in sicer angleščino in francoščino, v rabi pa so še jeziki avtohtonih etničnih manjšin 2 in priseljenski jeziki, 3 ki so se rabili s priseljevanjem od 20. stoletja naprej (Piccardo 2014: 184). Analize kažejo, da se v zadnjih letih povečuje jezikovna raznolikost prebivalstva, saj delež prebivalstva, ki kot svojega prvega jezika 4 ne navaja angleščine ali francoščine, vsakih pet let naraste za 2 % (Piccardo 2014: 184). V zadnjem popisu prebivalstva leta 2016 so na kanadskem nacionalnem statističnem uradu (Statistics Canada) objavili podatke, da v državi živi 34,7 milijona prebivalcev, tj. za 3,5 % več kot leta 2011. Od tega se je približno 213.230 prebivalcev opredelilo z avtohtonim poreklom, 7,7 milijona prebivalcev pa je Kanadčanov, pri katerih prva jezika sicer nista angleščina ali francoščina. V zadnjem popisu prebivalstva je bilo 22,3 % priseljencev, ki kot svoj prvi jezik opredeljuje kot 200 drugih jezikov (Čuš 2017: 10). Po neuradnih podatkih danes v Kanadi živi okoli 40 tisoč Slovencev in njihovih po- tomcev (Pospeh 2009: 85). Leta 2011 se je v kanadskem popisu prebivalstva za slovensko etnično poreklo opredelilo 28.910 oseb, od tega jih 20 tisoč živi v Ontariu, 10 tisoč pa v glavnem mestu Ontaria, Torontu, kjer je center političnih aktivnosti. Kanadski cenzus (angl. Statistics Canada) iz leta 2015 ne vsebuje več vprašanja o etničnem poreklu, ampak vprašanje o prvem jeziku. Kot svoj prvi jezik je slovenščino navedlo 2120 oseb, slovenščino kot v družinskem okolju najpogosteje uporabljen jezik pa 680 (Čuš 2017: 10). Slovenščina je prvi jezik 10.295 prebivalcev Kanade, od katerih jih 7120 živi v 2 V Kanadi so to jeziki Indijancev in Inuitov (Banting idr. 2006: 61). 3 V kontekstu jezikovne politike, in sicer jezikov etničnih priseljenskih skupnosti, se termin dediščinski jezik pomensko prekriva s terminom priseljenski jezik, zato termin priseljenski jezik enačim s terminom dediščinski jezik. 4 Prvi jezik je s stališča posameznika tisti, ki se ga človek začne učiti prej kot katerikoli drug jezik (Pirih Svetina 2005: 9). 401 Tadej Kralj: Jezikoslovna analiza govorjene slovenščine pri nosilcih in govorcih slovenščine provinci Ontario. V Torontu se je na osnovi usmeritev politike multikulturalizma, ki sta jih v osmih točkah zasnovala Banting in Kymlicka (2006: 303), konstituirala tudi slovenska skupnost, v okviru katere njeni člani še danes ohranjajo etnično identiteto in jo prenašajo na člane mlajše generacije. Metodologija Izbor predstavnikov s terenskega dela raziskovanja predstavlja generacija slovenskih priseljencev po drugi svetovni vojni in njihovi potomci. V raziskavo sem vključil na- ključno izbrane slovensko govoreče predstavnike, ki v vsakdanjem govornem položaju uporabljajo slovenščino v različnih domenah. Iz intervjujev pridobljene podatke uporabljam za jezikoslovno analizo na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedoslovni ravnini. V članku predstavljam analizo štirih delov polstrukturiranih intervjujev, in sicer dveh primerov iz skupine nosilcev slovenščine kot dediščinskega jezika in dveh iz skupine govorcev slovenščine kot dediščinskega jezika. 5 Vsak primer sprva umestim v narečno skupino, nato pa predstavim krajši tran- skript v fonetičnem zapisu (Logar 1968, 1969, 1993; Šumenjak 2013). Za fonetični zapis govora uporabljam vnašalni sistem ZRCola, 6 ki omogoča kombinacijo osnovnih znakov s potrebnimi diakritičnimi znaki. Glasoslovno, oblikoslovno, skladenjsko in besedoslovno analizo opravljam primerjalno glede na značilnosti posameznega nare- čja, značilnosti slovenskega knjižnega jezika in značilnosti angleščine. Pri primerjalni analizi glede na posamezno izvorno narečje identificiram posamezne realizacije zna- čilnosti izhodiščnega narečja in odstopanja izbranega primera od siceršnjih značilnosti izhodiščnega narečja. Na vseh ravninah v analizi ugotavljam morebitne komponente angleščine, ki jih govorec vnaša v svoj govor. Analiza podatkov Izbral sem posnetke, ki v večji meri obravnavajo rabo slovenščine v družinskem okolju in skupnosti. Pri nosilcih dediščinskega jezika sem izbral tudi dele intervjujev, v katerih predstavniki pripovedujejo o priseljevanju in integraciji v Kanadi, o svojem poklicnem delu in prostočasnih dejavnostih. Nosilci slovenščine kot dediščinskega jezika 1. Govorec, roj. leta 1924 na Slovenskem, izvorno prihaja iz Prekmurja (panonska narečna skupina), in sicer iz kraja Beltinci. Leta 1961 je šel za eno leto v Avstrijo, nato je leta 1962 odšel v Kanado na delo. V družinskem okolju so se sporazumevali v prekmurščini. 5 Posnetke intervjujev in fonetične zapise uporabljam pri pouku slovenskega jezika v 9-letni OŠ za bolj poglobljeno poznavanje izseljenske tematike, s čimer krepim narodno identiteto, ki je eden od temeljnih splošnih ciljev pouka po celotni vertikali (UN OŠ 2018: 4). 6 Ta del besedila je bil pripravljen z vnašalnim sistemom ZRCola, ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani razvil Peter Weiss. Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 402 Zˈnaːte ˈkak, ˈjes san ˈtak sˈtaːri in fˈseː poˈzaːbim. […] ˈMiːslin, ka dˈvaːnˈšẹːzdeˈseːtoga. […] ˈToː van ˈčẹːn poˈkaːzat, kˈjẹː san ˈjaː dọˈmaː. ˈViːte, Pˈrẹːkˈmuːrje je ˈtoː. ˈToː je ˈMuːrska ˈSọːbota, ˈtoː pa ˈmoːja ˈvaːs Belˈtiːnci. ˈVẹːste ˈkak, […] miː smo bˈliː, ˈjeli, Pˈrẹːkˈmuːrje pod Maˈǯaːrsko. ˈJaː san zˈnaː ˈdoːbro maˈǯaːrski, ker ˈtaːkrat san bi mˈlaːdi, ˈja, ampak san ˈzaːj ˈčiːs poˈzaːbu, ker ˈtuː z ˈniːkim ne guvuˈriːm, ˈneː. […] ˈJaː san bi ˈpvo v ˈAːstriji petˈnaːjst ˈmeːscọf. ˈTaːn smọ ˈmaːlọ, ˈneː, ˈmaːlọ ˈmọːrali ˈtüːdi, ampak ˈtüːdi san na astˈriːjski ˈnẹːmško poˈzaːbu. Ker ˈtuː ne guvuˈriː- mo. Ali aŋgˈlẹːško ali ˈpaː … Pa ˈniːti aŋgˈlẹːško ˈdoːbro ne ˈvẹːn. […] ˈKaːk ˈtoː? ˈJaː san ˈdẹːla sˈtiːl ˈfiːtiŋk, ˈneː, kak ˈmoːste pa za ˈtẹː ˈbiːldiŋge. Duˈbiːš ˈveːlko žeˈlẹːzo in ˈpaːlce sˈkuːp ˈdeːvleš. ˈTẹ pa ne govoˈriːš ˈdọːsta z dˈruːgimi. ˈSaj ˈeːni so govoˈriːli, ampak ˈneː pa fˈsiː. In ˈtaːk ˈjes ˈniːsan ˈdọːber bi za ˈleːŋgviǯ, ˈneː. ˈBọːlši san bi za račuˈnaːnje. ˈTaːk de san ˈleːxku ˈdẹːla. […] ˈJaː san bi zˈmẹːraj za ˈleːŋgviǯ ˈmaːlo ˈbọːl, ˈkaːk bi pˈraːvu. […] ˈTaːm duˈbiːš žeˈlẹːzọ pa dˈrọːiŋk, ˈjaː, pa ˈdẹːlaš. ˈNiːmaš ˈkaːj aŋgˈlẹːško, ˈmiːdva sma pa ˈneː, ˈne, ker je Sluˈvẹːnc bi. In ˈtaːk aŋgˈlẹːščina ˈneːde v gˈlaːvọ. […] ˈNo, ˈtẹː pa je ˈoːn ˈšoː dˈruːgo ˈdẹːlat, ka je ˈdọːbo ˈmaːlo ˈveč deˈnaːra. ˈTẹː pa sˈpẹːt za eno ˈlẹːto je pˈriːše dˈruːgi Sloˈveːnec. ˈTẹː so pa ˈuːni, ˈkak bi pˈraːvu, nacoˈnaːlne sˈkuːp ˈdeːvali, ka se ˈbọːl ˈraːzmita. In ˈtiːsti je ˈdẹːla tˈriː ˈleːta z ˈmeːnof. ˈViːš, ˈte pa ˈtaːk aŋgˈlẹːščino guˈbiːš. ˈMiːdva sma ˈneː aŋgˈlẹːško guvuˈriːla. Zˈnaːte ˈkaːk je bˈlọː. ˈKa van ˈtüːdi ˈtoː puˈvẹːn? ˈDaːli smo ˈčeːrku  sluˈveːnsko ˈšoːlo. Cerkˈveːno, ˈja. Da bi se ˈmaːlo uˈčiːla. Še ˈpvo ˈvaːn ˈtoː ˈmọːrem poˈvẹːdati, ker ˈtuː so ˈnaːs Sluˈveːnci, ˈeːni, ˈneː fˈsiː, niˈkoːl ne sˈmeːmo ˈreːčti fˈsiː, so gˈlẹːdali Pˈrẹːkˈmuːrce ˈkak zau- sˈtaːle. ˈBiː je en ˈžuːpnik in ˈon je ˈžẹ ˈpvi ˈdaːn ˈjoː ˈtaːk ˈdẹːla pa za ˈvuːxa vˈlaːču. ˈČẹːrko, ˈja, ˈseːden ˈleːt je ˈbiːla sˈtaːra. ˈTe je pa ˈọːna ˈže ˈjoːkala, dˈruːgo soˈboːto, ˈjaː ˈneː bon šˈlaː, ker ˈfaːder ˈdẹːla ˈtaːk, ˈnẹː, Aŋgˈlẹːži pˈraːvijo ˈfaːder. ˈTẹː je pa ˈžeːna, ˈmọːraš ˈiːti, ˈneː, da bọš se ˈmaːlo sloˈvẹːnsko nauˈčiːla. Pa je šˈlaː. Dˈruːgi ˈpẹːtek du suˈbọːte pa ˈneː sˈpaːla, ˈceːlo ˈnoːč je ˈjoːkala. ˈJaː ˈneː bon šˈlaː, ker ˈọːn ˈtaːk ˈdẹːla, pa me za ˈvuːxa vˈlaːči. ˈTẹː san pa ˈjaː ˈžeːni pˈraːvu. ˈOːna ˈneː bo šˈlaː, bọ pa ˈmẹːla ˈžiːfčni zˈloːm. In ˈžeːna pa xˈtẹːla xˈtẹːla, san pˈraːvu, ˈno, ˈoːna ˈneːde. In ˈtaːk je ˈneː šˈlaː ˈveːč. […] ˈSiːn pa ˈte smo ga ˈneː ˈdaːvali. […] ˈMaːlo zˈnaːta sloˈveːnsko, ampak zeˈlọː ˈmaːlo. V glasoslovnem sestavu informantove slovenščine so opazne prekmurske narečne značilnosti, in sicer se pri dolgem vokalizmu pojavljajo naslednji refleksi: *ěː > eː, ẹː (ˈmeːscof 'mesecev', ˈdeːlaš/ˈdẹːlaš 'delaš'), eː > eː (ˈneː 'ne'), *ȏː > oː (ˈmoːste 'moste', ˈjoːkala 'jokala'), *ęː > ẹː (ˈpẹːtek), umično naglašeni *eː > eː (ˈžeːna) ter umič- no naglašeni *oː >oː (ˈoːn 'on'), stalno dolgi *u > uː (ˈžuːpnik, dˈruːgi) ali üː (ˈtüːdi) in stalno dolgi *a > aː (zˈnaːte 'veste', sˈtaːri 'star') ter stalno dolgi *i > iː (uˈčiːla, ˈžiːfčni), dolgi polglasnik *əː > eː (ˈleːxku 'lahko'). Refleks dolgega zlogotvornega  je  (ˈpvo). Kratki nenaglašeni e v 1. os. ed. sed. glagola biti se je razvil v a (san 'sem'), nena- glašeni a v vezniku da pa v e (de 'da'); kratki nenaglašeni samoglasniki i, o, u, ə lahko tudi onemijo (niˈkoːl 'nikoli', ˈveːlko 'veliko', Sluˈveːnc 'Slovenec', ˈtaːk 'tako', xˈteːla 'hotela', ˈraːzmita 'razumeta'). V prednaglasnih zlogih je veliko ojevskega ukanja (duˈbiːš 'dobiš', Sluˈveːnc 'Slovenec', du 'do'). Izglasni -o se je razvil v -u (ˈleːxku 'lahko', ˈčeːrku 'hčerko') ali -ọ (žeˈlẹːzo). Nenaglašeni sklop -il v izglasju se je razvil v -o (ˈdoːbo 'dobil') ali -u (poˈzaːbu 'pozabil', pˈraːvu 'pravil'). Običajen je umik naglasa na nikalnico ob glagolu (ˈneː bon 'ne bom', ˈneːde 'ne gre'). 403 Tadej Kralj: Jezikoslovna analiza govorjene slovenščine pri nosilcih in govorcih slovenščine V položaju pred nezvenečimi soglasniki in v izglasju se je v razvil v svoj nezve- neči par, tj. vK- > fK- (fˈsiː 'vsi'), -v > -f (ˈmeːscọf 'mesecev'). V izglasju se namesto -m govori -n (ˈsaːn 'sem', ˈneː bon 'ne bom'), x v vzglasju onemi (ˈčeːrke 'hčerke', ˈčeːm 'hočem'). Opazna je otrditev palatalnega ĺ > l (ˈbọːlši 'boljše', ˈbọːl 'bolj') in ohranitev ń > nj (račuˈnaːnje). 'Pred zadnjimi samoglasniki v vzglasju se je razvil protetični v- (ˈvuːxa 'ušesa', ˈoːn 'on'). V glagolih ˈviːš 'vidiš', ˈviːte 'vidite' je onemitev -d- pos- ledica asimilacije po onemitvi ponaglasnega -i- (-dit- > -dt- > -tt- > -t-). Ohranjen je soglasniški sklop šč (aŋgˈleːščina). V pregibanju je mogoče opaziti značilnosti prekmurskega narečja, ki je informantov prvi jezik. Samostalniki moškega spola, katerih osnova se končuje na -r, v odvisnih sklonih nimajo podaljšane osnove z -j- (deˈnaːra 'denarja'). Vrstilni števnik ima v tožil- niku ednine ohranjeno narečno končnico -oga (dˈvaːnˈšẹːzdeˈseːtoga 'dvainšestdesetega') trde zaimenske sklanjatve. Osebni zaimek jaz se v imenovalniku ednine glasi ˈjaː, v orodniku ednine pa ˈmeːnof 'menoj'; oblika osebnega zaimka ona v tožilniku ednine je ˈjoː 'njo'. Narečna oblika nikalnega zaimka nihče je v orodniku ednine z ˈniːkim 'z nikomer'. Glagol reči ima v nedoločniku podaljšavo -ti (rečti) (*reťi + *-ti). Glagol videti ima v drugi osebi ednine sedanjika obliko viš 'vidiš', ki je posledica asimilacije soglasnikov ob onemitvi ponaglasnega i. Pri glagolu biti v prvi osebi dvojine sedanjika je opazna dvojinska končnica -ma (sma guvuˈriːla 'sva govorila'). Glagol devati se v drugi osebi ednine sedanjika konča na -lješ (ˈdeːvleš 'devaš, daješ'), glagol razumeti pa ima v tretji osebi dvojine sedanjiško pripono -i- (ˈraːzmita 'razumeta'). Skladnja ni pod vplivom večinskega jezika. Govorec pogosto ponavlja prislov tej/ te 'potlej' na začetku stavka (ˈNo, ˈtẹː pa je ˈoːn ˈšoː dˈruːgo ˈdẹːlat, ka je ˈdọːbu ˈmaːlo ˈveč deˈnaːra. ˈTẹː pa sˈpẹːt za eno ˈlẹːto je pˈriːše dˈruːgi Sloˈveːnec. ˈTẹː so pa ˈuːni, ˈkak bi pˈraːvu, nacoˈnaːlne sˈkuːp ˈdeːvali, ka se ˈbọːl ˈraːzmita.). Informant rabi posamezne angleške besede, ki spadajo v pomensko polje njegovega poklicnega ustvarjanja (ˈleːŋgviǯ 'jezik', ˈfaːder 'oče, duhovnik'). Uporabi tudi angleške samostalniške zveze: sˈtiːl ˈfiːtiŋk (angl. steel fitting 'jekleni spoj'), ˈbiːldiŋge (angl. building 'stavba') in dˈrọːiŋk (angl. drawing 'risba/načrt'). Uporabi tudi mnoge narečne prekmurske besede, kot so: zˈnaːte 'veste' (Novak 2014), guˈbiːš 'pozabljaš, izgubljaš' (SSKJ 2014), ˈdaːvali 'dajali' (Novak 2014). Namesto veznika da informant uporablja narečni veznik ka (Novak 2014) in prislov ˈte 'tedaj' (Novak 2014). 2. Govorec izvorno prihaja iz Nove vasi na Blokah (dolenjska narečna skupina), od koder so se leta 1945 pri njegovih dveh letih z dvema voloma, dvema kravama in polnim vozom odselili v Avstrijo v Špital ob Dravi, kjer so živeli štiri leta. Leta 1949 so se odselili v Kanado. V družini so ves čas govorili slovensko in še danes se v Slovenskem letovišču s predstavniki svoje generacije sporazumeva v slovenščini. Kə šˈliːšiš ˈkəšne Priˈmːrce al ˈpa Pˈreːkmurce, ˈkuːmi zasˈtoːpəš. ˈNọːtrance pa ˈtuːt, mi dərˈgaːč govəˈriːmo. Ti bọm poˈveːdu, ka je bˈluː ˈpaːr ˈleːt nəˈzaːj. […] Gˈreːjo ˈmiːmo ˈviːken- da pa ˈpiːše Jakoˈpiːnovi, ˈne, in pˈraːvijo, sˈteː ˈviː Jakoˈpiːnovi, pˈraːvi Iˈvaːŋka, ˈjaː. Pˈraːvi, ˈtaː priˈiːmək ˈmaːmo nə ˈNoːtranskəm. ˈO, pˈraːvi, ˈmoːj ˈmoːš je ut ˈtəm, moːja ˈžeːna  pa Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 404 Belokˈraːŋka. In pˈriːdejo səm ˈgoːr. Tˈle pa ˈjes pa en pərˈjaːtu ˈmamo eno ˈpiːvo ˈpiː  jema, pa pˈriː  deta, ˈveːš, ˈmaːjo tˈle za sˈliːkat, pˈrec ˈveːš, də so tˈle tuˈriːsti. Pa pˈriː  dejo zˈraːvən. Dobər ˈdaːn dobər ˈdaːn, začˈneːmo guˈvoːrt in ˈmoːš pa ˈžeːna se nəm nasˈmeːjeta. Pa səm si ˈmiːslu, sej ˈneːsmo ˈneč ˈxeːcnega ˈrːekli. ˈJa, pˈraːvi, ˈveː  š, ˈkaːj, vidˈvaː ˈbəl po bˈlọːško govoˈriːta, kə ˈmiː, kə smo ot ˈtəm. ˈOːna jə bla pa ˈdoːxtarca ot ˈCːẹrkce do ˈRiːbce, ˈtəm oˈkoːl. ˈTuː poˈmeːni, da ˈdoːst luˈdiː pozˈnaː. ˈso ˈmoːjo žˈlaːxto pozˈnaːla, poˈmiːsli. In ˈpoːli smo ˈmeːli pˈrec ˈneːki za ˈmeːnt se. ˈOn je bi pa žuˈpan ot ˈNoːve vaˈsiː. [...] Se bọš smeˈjaː, kə smo šli  ˈbaːŋko. Pa pˈraːvi ˈuːna ˈbaːŋkərca pˈraːvi, pa kəˈdaːj ste zaˈpuːstli domoˈviːno. ˈJa, sm ˈrẹːku ˈpːẹtšˈtərdəsədga ˈleːta. ˈTuː se mi je ˈxeːcno zˈdeːlo, pa ˈše sloˈveːnsko zˈnaːte. ˈJa, ˈtəm kə səm ˈjes doˈmaː, smo ˈsaːmi bˈriːxtni. Ja, kaːj ˈčəm pa ˈreːčt, ˈne. Ampak ˈoːna se ˈneːj zaˈveːdala, də je ˈtuːk Sloˈveːncu ˈtuːkej, da met ˈsaːbo guvuˈriːmo sloˈveːnsko ˈtut, uˈbuːje, ˈne. Sej ˈtiː, če ne bi ˈveːdu, de səm ˈjest ot tˈleː, pa doˈmaː me sˈrẹːča, sej nə ˈveːm, če bi ˈveːdu, də səm s Kaˈnaːde. ˈTam domaˈčiːni ne ˈveːjo, de səm s Kaˈnaːde. Kaˈkuː bo ˈveːdu, če govoˈriːm pu ˈniːxovo, pa ne ˈmeːšam beˈseːde. ˈMåːma je bla doˈmåː z ˈnaːmi, kə smo bli otˈroːci, pa po ˈaːtavo govoˈriːmo. Intereˈsaːntno. In če ˈeːd ˈkəš ˈmeːne sˈliːši, ˈon pˈreːc ˈveː, ot ˈkoːt səm, ˈne, kər ne zˈnaːm dərˈgaːč. ˈVeːš, ˈkaːj je intereˈsaːntno? Kə ti ˈneːkam gˈrẹːš, tˈvoːj ˈjeːzik se ˈveč ne spreˈmiːna. [...] Doˈmaː že spreˈmiːna se ˈjeːzik, kə pa pˈriːdeš ot ˈtəm ˈsəm, ˈkaːr si zˈno, boš zˈno, ˈnəč se nə bo sprəˈmeːnlu. ˈMeːšamo pa ˈne, reˈciːmo, ˈfuːl ˈdoːbru pa ˈtaːke stˈvaːri, opˈroːsti, zˈnaːm dərˈ- gaːč goˈvoːrt. Se sˈpoːmnem, de smo bli  Sloˈveːniji na uˈbiːski, pa ˈeːdn pˈraːvi, od ˈmoːjga bˈraːtranca pərˈjaːtu pˈraːvi: “ˈFant, ˈtiː ˈdoːbro aŋgˈleːško govoˈriːš, ˈkoːt si se pa naˈvaːdu?” ˈPoː pa pˈraːvi ˈmoːj bˈraːtranc: “ˈSej, ˈon je is Kaˈnaːde.” “ˈNe, ˈne, ˈon je ot ˈtam, ˈsej ga sˈliː- šiš, ˈne.” Interˈsaːntno, kaˈkuː ˈtuː pˈriːde. ˈViːdiš, ˈtaːm ˈpaːda, tˈleː smo pa ˈmiː na ˈdabrem. Səm bˈraː en čˈlaːnek eŋˈkat, ˈkaːj dərˈžiː ˈdiː, də napreˈduːjejo: sˈmeːx, vəˈsːelje, orga- niˈziːrana dˈruːžba pa ˈvəːra. ˈJəs bi ˈrẹːku, da ˈcəːrku je ˈnəːrveč narˈdiːla za ˈjeːzək. ˈTam je sreˈdiːšče in ˈtiːsto je ˈnərveč. Če se pa ˈže utˈroːci pəroˈčiːjo. ˈLeːj, ˈjes ˈmam ˈjeːŋga ˈzẹːta s Čiˈkaːga, sloˈvẹːnskex sˈtaːršu, belokˈraːnskəx, in zˈnaː sloˈvẹːnsko. Je xˈčẹːrko poˈroːču, ˈmoː- jo staˈreːjšo. Doˈmaː sloˈvẹːnsko zˈnaːjo, otˈroːci in ˈuːni. Dˈruːga xˈčẹːrka poroˈčiːla ˈIːrca, k je bla ˈmaːma Franˈcoːskinja. ˈViːš, ˈtuː je ˈse ˈsọːrte. In ˈtam ne govoˈriːjo ˈtuːk sloˈveːnsku, zasˈtọːpjo ˈmaː, ampak ˈneː taˈkuː. ˈMọːj ˈsiːn  Aˈmeːriki uˈčiː ˈLuːkata sloˈvẹːnsko. […] ˈMaː- jo kˈniːge ut ˈduːma ˈse ˈtuː. V informantovem glasoslovnem sestavu govorjene slovenščine so opazne dolenj- ske narečne značilnosti, in sicer se v dolgem vokalizmu kažejo naslednji razvoji: *ěː > eː (ˈveː 've', sˈmeːx 'smeh'), cirkumflektirani *ȏː > uː (kaˈkuː 'kako', ˈtuː 'to',), *ęː > eː (ˈjeːzik) ter *ǫː > uọː (ˈkoːt 'kod', Franˈcoːskinja 'Francozinja', ˈmoːš), redkejši je knjižni refleks o (ˈmoːš 'mož'). Za umično naglašeni *e > eː, redkejši je poknjiženi e (gˈrẹːš 'greš', ˈžeːna, ˈžeːna 'žena'), umično naglašeni *o > aː (ˈdaːbrem 'dobrem'). Stalno dolgi naglašeni *uː > uː, medtem ko je mogoč tudi razvoj *aː > åː (ˈmåːma). Stalno dolgi *iː > iː (pˈriːde, sˈliːšiš,) se ponekod pojavlja tudi v diftongični obliki *iː > iː (ˈpiː  jema, pˈriː  dejo). V kratkem naglašenem vokalizmu se kaže oslabitev naglašenega a ali e (ˈjes 'jaz', ˈtəm 'tam', ˈkəš 'kakšen', ˈčəm 'hočem') in oslabitev in asimilacija kratkega naglašenega a > e pred j (ˈsej 'saj') ter sprememba kratkega naglašenega samoglasnik i > e (ˈneč 'nič'). 405 Tadej Kralj: Jezikoslovna analiza govorjene slovenščine pri nosilcih in govorcih slovenščine V kratkem nenaglašenem vokalizmu so vidne popolne redukcije e, i (ˈmoːjga 'mo- jega', zasˈtọːpjo 'razumejo', bli 'bili', ˈbaːŋkərca 'bankirka') ali oslabitve samoglasnikov e, a, i, o > ə (sprəˈmeːnlu 'spremenilo', də 'da', kə 'ki', pəroˈčiːjo 'poročijo'). Veliko je ojevskega ukanja v prednaglasnih in ponaglasnih zlogih (guvuˈriːmo 'govorimo', utˈroːci 'otroci', sprəˈmeːnlu 'spremenilo'). V konzonantizmu je opazen izpad velara k v soglasniškem sklopu kš (ˈkəšn 'kakšen'), izpad r pred a v besedi krat (eŋˈkat 'enkrat'), razvoj ń > n (Belokˈraːŋka 'Belokranjka'), ĺ > l (ˈdiː 'ljudi'), izpad velara g v vzglasju besede glej (ˈleːj), pojav protetičnega j pred e (ˈjeːŋga 'enega'), razvoj -el v izglasju > u (pərˈjaːtu 'prijatelj'), izpad d ob popolni onemitvi ponaglasnega samoglasnika i v besedi vidiš (ˈviːš) in pojav prekozložne asi- milacije s-š > š-š (šˈliːšiš). Samostalnik moškega spola obisk ima v mestniku ednine končnico -i (na uˈbiːski), ki je analogna po mehki o-sklanjatvi, pri samostalniku moškega spola s končnico -a v imenovalniku ednine prihaja v odvisnih sklonih do podaljšave osnove s -t- (ˈLuːkata). Predpona presežnika količinskega prislova je nər- 'naj-' (*na + *že). Pojavlja se kratki nedoločnik glagola govoriti (zˈnaːm dərˈgaːč goˈvoːrt). Besedni red je zaradi vpliva angleščine zaznamovan. Na neobičajnem mestu se npr. pojavi prosti glagolski morfem glagola spremeniti se v vlogi povedka (Kə ti ˈneːkam gˈrẹːš, tˈvoːj ˈjeːzik se ˈveč ne spreˈmiːna [...]) in tudi členka že (Doˈmaː že spreˈmiːna se ˈjeːzik [...]). Informant rabi angleških izposojenk (intereˈsaːntno 'zanimivo'), saj se govorec zaveda, da ima slovenščina zadostno besedišče za sporazumevanje. Večji nabor besed je opaziti iz narečnega in pogovornega jezika (pˈreːc 'takoj', naˈvaːdu 'nauči', ˈtuː pˈriːde 'to se zgodi', pˈrec 'takoj' (SSKJ 2014)). Opazna je beseda ˈbaːŋkərca 'bankirka' s pripono -ica. V besedju so opazne tudi narečne nemške izposojenke (bˈriːxtni 'pametni' (Snoj 2015)). Govorci slovenščine kot dediščinskega jezika 1. Govorka je bila rojena leta 1953 v Kanadi. Njeni starši prihajajo iz vasi Sv. Gregor pri Velikih Laščah (dolenjska narečna skupina – dolenjsko narečje). V družinskem okolju so govorili slovensko. Slovːnci so zelː dːbro organizìːranə. Če je blu trːba, so réːklə, nå bːmo ˈkər tùːki sedːlə, bọːmo, ˈala, pèːjmo, začnéːmo ˈkej. ˈJəs níːsəm mːgla tùː verjéːt, tùː je takùː za- nimíːvu, zːme šlíːšat, kakùː ljudjː, kər so begùːncə, kər níːmajo ˈnəč, kər se bojíːjo, kər je vːjska in ˈkar takùːle, ˈju ˈno, sˈkəp prìːdejo, pa ˈkar začnéːjo šːle pa [...]. Tùːki paznː, tùː so ˈsə pərˈjːtlə. ˈSej mːjo sluvːnsko mǻːšo sàːg dàːn tùːkej  kapːlə in mǻːma vːdə pːtje, je zmːram pːla  cerkvːnem zbóːru al kˈjer je blùː, ˈše  Àːstrijə med vːjsko. [...] Óːna vːdə, óːna vː sǻːko slovːnsko, kakùː se réːče, ljùːtsko pːtje. Zatùː kər vː, tùːkej ljudjː na mːrjo pːt táːko za zbòːr, mːrjo ljùːtsko pːtje pːt. In óːna vː sːko pːsəm in gdáːj ˈsiːzən ˈkeːləndəɹ, ˈčːɹč ˈkèːləndəɹ, gdáːj se póje kːra pːsəm in vː glíːx kːro nːto začéːt. Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 406 ˈJes səm mːgla ˈjət u šːlo, də səm se navǻːdla aŋglːškə. Mǻːma je ˈbəl znːla máː aŋglːškə, zatùː kə je bla  Óːtavə, ǻːta ˈniː takùː znː, ampak se je učíː, je xːdu  šːlo, ampak mǻːma jə zmːram imːla bùːlšə aŋglːščino kukər ǻːta. ˈJest bi réːkla. Za bìːznəs je ˈmu ˈon tǻːke besːde, za bìːznəs je bi ˈon zelː dóːbər, ampək za pɹavìːlən gɹemér, kakùː bi réːkla …, ampak ˈjes se spːmnəm, ˈjes səm damúː pəršˈla, ːna jə méːla pːt otrːk. Ampək ˈjes bə réːkla, mːma, ˈjes se mːrəm uˈčət tːle besːde, de bọm pravìːlno napisːla zə sˈpełiŋ ˈtest. In óːna níː vːdla, ˈjes səm jo navːdla besːde, pːtlej je pa ːna méːn povːdla, pa səm mgla napíːsat, pa səm se číːla [...]. Ampak damː smo pa zmːram slovːnsko. Dokléːr smo šˈle  šːlo, so zmːrej, samː slovːnsko bọmo govoríːlə in ˈkədər smo začːl preˈveč aŋglːško ˈa-a mːrmo ˈše slovːnsko govːrt. In pːtlej so nəs pəsláːl  slovːnsko šːlo. Zmːram səm rǻːda brǻːla, zatùː kər səm, óːče pa mǻːtə sta zmːram damǻː brǻːla  nədː- ljo in sta zmːri mːla kníːge in mǻːma otˈkar səm bla ˈməčkena óːna je zmːri slovːnske kníːge dabíːla, ˈaj ˈdon ˈno, kjː, pa smo sedːlə  ˈdaniŋg ˈɹuːm okrːk míːze, in óːna je nam po slovːnsko brǻːla in ˈjest imaːm zmːr ˈlaːv of ˈbuːks zarat tːga. Hčerka materi: ˈO, šùːr. Bọm nalíːla ˈma fríːšne vóːde, ˈmåːma. Za govor 7 informantke so značilni naslednji razvoji dolgega vokalizma: *ěː > ː (sedːlə 'sedela', trːba 'treba') in poknjiženi ẹː (tːga, mːla). Pogostejši je refleks cirkumflektiranega *ȏː > uː (zatùː 'zato', blùː 'bilo'), nekoliko redkejši pa je knjižni ː (šːle). Opazna sta dva refleksa za umično naglašeni *o, in sicer ː (vːdə 'vodi') ter < óː (óːna), za umično naglašeni *e pa je izpričan diftong ː (kapːlə 'kapeli'). Stalno dolgi *iː > iː (kníːge, dabíːla 'dobila') in stalno dolgi *uː > uː (tùːki 'tukaj') ter stalno dolgi *aː > åː (damǻː 'doma', mːjo 'imajo', rǻːda, brǻːla). Za kratki naglašeni vokalizem so značilne delne redukcije/oslabitve, npr. a > e (ˈjest 'jaz') in asimilacija a > e pred j (ˈkej 'kaj', ˈsej 'saj') ter i > ə (ˈjət 'iti', ˈnəč 'nič', ˈməčkena 'mičkena, zelo majhna') in u > ə (sˈkəp 'skup'). Tudi kratki nenaglašeni vokalizem je podvržen delni redukciji/oslabitvi, npr. i > ə (mǻːtə 'mati', réːklə 'rekli') ali onemitvi (bla 'bila', zaràːt 'zaradi', mːjo 'imajo', šlíːšat 'slišati'). Opazno je o-jevsko akanje v prednaglašenih zlogih (dabíːla 'dobila', atkǻːr 'odkar'), e-jevsko akanje (nikalnica na 'ne') ter oslabitev in asimilacija kratkega nenagla- šenega a > e pred j (tùːkej 'tukaj'), nenaglašeni izglasni -o > -u (zanimíːvu 'zanimivo'). Za konzonantizem je značilna depalatalizacija ń > n (kníːge 'knjige') in ohranitev palatalnega ĺ > lj (ljudjː, nədːljo 'nedeljo') ter prekozložna asimilacija s-š > š-š (šlíːšat 'slišati'). Pod vplivom angleščine je opazen izgovor r > ɹ (pɹavìːlən). V informantkinem govorjenem jeziku so opazne naslednje oblikoslovne posebnosti: glagol iti ima v 1. osebi množine v velelniku obliko pèːjmo 'pojdimo'. Rabi tudi glagol- sko zvezo priti skupaj 'združiti se' (sˈkəp prìːdejo). Ob zanikanem glagolu je zaimek v imenovalniku ednine (níːsəm mːgla tùː verjéːt). 7 Zaradi izrazite dolenjske intonacije informantke je v zapisu njenega govora označeno tudi tonemsko naglaševanje. 407 Tadej Kralj: Jezikoslovna analiza govorjene slovenščine pri nosilcih in govorcih slovenščine Kaže se odvečna raba osebnih zaimkov (Ampək ˈjes bə réːkla, mːma, ˈjes se mːrəm uˈčət tːle besːde), kar je vpliv angleške skladnje. Zanimivo je ekspresivno (našte- valno) ponavljanje veznika ker (ˈkər so begùːncə, kər níːmajo ˈnəč, kər se bojíːjo, kər je vːjska) in verjetno prav tako ekspresivna raba kazalnih zaimkov ([...] ˈJəs níːsəm mːgla tùː verjéːt, tùː je takùː …). Informantka uporablja glagol vedeti tudi v pomenu 'znati, poznati' (In óːna vː sːko pːsəm. 'In ona zna vsako pesem.', óːna ni vːdla besːde 'ona ni znala/poznala besede'), glagol navaditi pa v pomenu 'naučiti' (jəs səm jo navːdla besːde 'jaz sem jo naučila besede') (SSKJ 2014), podobno uporablja del. -l glagola moči v pomenu 'morati' (pa səm mːgla napíːsat 'sem morala napisati'). Opazna je dvojnica časovnega prislova zmerom (mːma jə zmːram imːla bːlšə aŋglːščino, óːna je zmːri slovːnske kníːge dabíːla). Uporablja tudi (narečne) nemške izposojenke (fríːšne 'sveže' (Snoj 2015)). Informantka rabi tudi posamezne angleške besede in besedne zveze, npr.: ˈlaːv of ˈbuːks 'ljubezen do knjig', ˈju ˈno 'veš', ˈaj ˈdont ˈno 'ne vem', ˈdaːniŋg ˈɹuːm 'jedilnica', ˈšùːr 'seveda', spelliŋ test 'za preizkus črkovanja'). 2. Starši govorke, ki se je rodila leta 1952 v Kanadi, prihajajo iz Brkinov (primorska narečna skupina – notranjsko narečje). Najprej so živeli v Quebecu, kjer so v družin- skem okolju govorili slovensko, angleško in francosko. Ko je bila stara dve leti, so se preselili v Toronto. Živeli so v bližini sorodnikov in drugih Slovencev, ki so prihajali na delo v Toronto, kjer so slovenščino pogosteje uporabljali zaradi vključevanja v širšo slovensko skupnost. Taˈkuː səm sə naˈvaːdła franˈcuọːsko, triesˈtiːnsko en iŋgˈłəːško en poˈteːm səm ˈčuːła ˈveːč ot słuˈveːnsko, ˈkədər səm bła ˈmaːxna. [...]  ˈcəːrkvi, daˈmaː, ˈkədər sma šˈlə na ˈpiːknik nə sluˈveːnsko letoˈviːšče, ˈse ˈtiːste dˈruːštva, kjər so iˈmeːłi dvoˈraːne, na kˈre ˈpiːknik. ˈTuːdi za pˈłəːsət ˈkədər sma ˈšlə na pˈłəːs poˈteːm, smo ˈčuːłi ˈmuːzika, smo ˈčuːłi ˈkaːdar sˈtaːrši so govariːłi na teleˈfoːn v Słoˈveːnija, Astˈreːlija, Juˈnaːted Sˈteːts, Aˈmeːrika. ˈMoːja ˈmaːma je ˈmäːła dˈveː ˈteːte ˈtəm, ˈeːna ˈteːta je žˈveːła  Kˈliːvlnd, Kˈleːvelande so ˈreːkli, Kˈliːvlend Oˈxaːjo, en ˈeːna  ˈSen Franˈciːsko Kaleˈfoːɹnija. ˈMoːji sˈtaːrši so ˈmoːgłi ˈjət ˈtaːm, ma ne ˈveːm, ˈke je šˈłoː naˈroːbe səs paˈpiːr, ˈniːso šˈłiː ˈtaːm, so ˈpəršłi ˈKaːnada. ˈNaˈboːlši ˈpłeːs. [...] Səs ˈmoːja ˈmaːma an ˈaːte, poˈte:m so ˈpəɹšłi braˈtraːnc Fˈraːnc ˈPọːčkaj otə ˈSłoːpe, poˈteːm dˈruːgi taˈkuː priˈjaːtłi, ki so ˈpəršli mˈłaːdi ˈfaːnti, ki so ˈpəršłi za ˈdeːło. An stanoˈvaːnje od ˈgoːri, ˈmoːj ˈaːte en ˈmːama so ˈmeːłi stanoˈvaːnje en dˈruːgi słoˈveːnski łudˈjẹː so žiˈveːli ˈtaːm, so səs ˈtiːsti, en poˈteːm pərˈjaːtli, ki so ˈpəršli ˈveːč in ˈveːč  ˈKaːnado, taˈkuː. [...] ˈNo, ˈjəs ˈniː  səm ˈteła ˈjət  słoˈveːnsko ˈšuːło, zaˈtuː səm ˈdaːła se naˈvaːdət, ˈjəs ˈmoːrəm ˈsaːmo, ˈjəs ˈniː  səm ˈmoːgła ˈsəːdət doˈoːł pˈreːveč, səm bła pˈreːveč ˈžiːva, zaˈtuː je ˈdoːbro ˈkədər ˈjəs puˈmaːgam sə oˈtroːci, se ˈpoːznam, kaˈkuː so. ˈMoːji utˈroːci so sˈłiːšałi stvaˈriː ot ˈmoːji sˈtaːrši, so sˈłiːšałi ˈduọːsti ˈxeːce, ˈduọːsti beˈseːde, kjər ˈniːso taˈkuː ˈdoːbre. Rəˈzuːməjo ən ˈmaːło, tə ˈnuːčke, ˈaːne tə ˈmaːxna je se nəˈvaːdła ˈpeːsme, en se je nəˈvaːdła sˈveːti ˈaːŋgel en  doˈłiːni ˈtiːxi. En stvaˈriː taˈkuː, ˈłeːpe beˈ- seːde. ˈNuːčke ˈtuːdi se naˈvaːdejo franˈcuọːsko en eŋgˈłəːško. […] Zˈde so taˈkuː ˈiːmajo ˈduọːsti stvəˈriː zə ˈdeːło taˈkuː, kəšŋkˈraːt zˈde, kadər so błə mˈłaːši. ˈJes səm zaˈčəːła ˈdäːłat  dˈruːštvo ˈSiːmon Greˈgoːɹčič. Poˈtəm so ˈpəɹš ˈpomaːgat in so zˈməːri ˈpəɹš waˈkuːłi. Ne gˈreːmo ˈduọːsti, kukər smo šˈłi pˈre. Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 408 Səz ˈmoːja ˈmaːma ˈsaːki ˈdaːn gåvåˈriːmo eŋgˈłəːško, itałˈjaːnsko, słoˈveːnsko, ˈseː, ki pˈriː- de na gˈlaːva, gåvåˈriːmo. Ma s ˈviːdu ˈtuː kaˈkuː gˈre, ˈja. Od ˈvəːrt, od ˈmaːčke, ˈmaːma je staˈreːša, ən ˈso gåvåˈriːmo ˈsaːmo taˈkuː, ˈka gˈre aˈkuːłi nˈjeːne žiˈłeːnja, taˈkuː napoˈvẹː, əː dərˈgaːčne sˈtoːrije, ot kadər ˈoːna je bła mˈłaːda. Ən poˈteːm ˈoːna gåvåˈriː ˈdoːsti səs pərˈjaːtəlce in poˈteːm me poˈveː […] sˈtoːrije ot łəˈdiː taˈkuː. ˈOː, so ˈdoːsti ˈleːpe ˈpeːsme, ˈja.  doˈłiːni ˈtiːxi je ta ˈnaˈleːpša, ˈDam duri ˈdam je ˈtiːsta, k je ˈmoːje ˈnuːčke ˈmaːjo ˈraːde. Govorka iz Brkinov govori notranjsko narečje, ki se kaže v naslednjih značilnostih dolgega vokalizma: *ěː > eː, äː, redko eː (dˈveː 'dve',; ˈmäːła 'imela'; ˈdeːło), *ȏː > uː ali oː (ˈšuːło 'šolo', šˈłoː 'šlo', franˈcọːsko 'francosko'), *ęː > əː (pˈłəːs 'ples',); umično naglašeni *e > eː ali əː (ˈteːta 'teta', ˈveːč 'več',), umično naglašeni *o > aː (ˈmoːja 'moja', ˈaːna 'ona'); stalno dolgi *i > iː (paˈpiːr), le izjemoma iː  (ˈniː  səm); stalno dolgi *u > uː (ˈčuːłi 'slišala', dˈruːštva) in *a > aː (ˈKaːnada, ˈmaːma). Kratko naglašeni samoglasniki pogosto oslabijo v polglasnik: a, e, i > ə (kˈjər 'kjer', ˈšlə 'odšli', ˈkaːdar/ˈkədər 'kadar'). Kratki naglašeni a > e pred j (kˈre 'kraj', ˈke 'kaj'). Izkazano je tudi o-jevsko akanje v prednaglasnih zlogih (daˈmaː 'doma', sma šˈlə 'smo odšli', gåvåˈriːmo 'govorimo'). Pogosta je tudi popolna ali delna redukcija nenaglašenih samoglasnikov ěː (ˈsəːdət 'sedeti'), i (ˈmeːłi 'imeli', naˈvaːdła 'navadila', žˈveːła 'živela', ˈsəːdət 'sedeti', ˈpəršłi/ˈpəɹšłi 'prišli' (< **pəršˈli < prišˈli)), a in e (ˈkədər 'kadar', ˈłudˈjẹː 'ljudje') ter polglasnika v priponi -ec (braˈtraːnc 'bratranec'). Pri konzonantizmu je opazna depalatalizacija *ĺ > l in morda vpliv angleškega izgovora /l/ (otrditev) ĺ > ł (łudˈjẹː 'ljudje'), onemitev soglasnika x > ø (ˈteła 'hotela') in v > ø (ˈnuːčke 'vnučke') ter ohranjen soglasniški sklop šč (letoˈviːšče). Na glasovni ravnini se pojavljajo tudi interference iz angleščine, in sicer izgovor r > ɹ (ˈpəɹš, Kaleˈfoːɹnija) in l > ł (sˈłiːšałi, doˈłiːni). V informantkinem govorjenem jeziku pri sklanjanju samostalnikov v ednini prihaja do izravnave tožilnika z imenovalnikom (ˈmuːzika 'muziko', na gˈlaːva 'na pamet'), mestnika z imenovalnikom ([...] v Słoˈveːnija, Astˈreːlija, Juˈnaːted Sˈteːts, Aˈmeːrika 'v Sloveniji, Avstraliji, Ameriki', na kˈre ˈpiːknik 'na kraj piknika') in orodnika z imeno- valnikom (s paˈpiːr 's papirji, s papirjem'), podobno deluje tudi analogija v množinskem samostalniku Slope (otə ˈSłoːpe 'iz Slop'). Opazna je tudi feminizacija nevter v samos- talniški besedni zvezi z zaimkom v prilastku (ˈtiːste dˈruːštva 'tista društva') in opuščanje dvojine pri samostalniku ženske a-sklanjatve (dˈveː ˈteːte 'dve teti'). Samostalnik pesem ženske i-sklanjatve ima v imenovalniku množine končnico -e analogno po a-sklanjatvi (ˈpeːsme). Prislovni prostorski zaimek tam (so ˈmoːgłi ˈjət ˈtaːm) se rabi tudi v pomenu 'tja'. Predlog od je rabljen pod vplivom angleščine ([...] səm ˈčuːła ˈveč ot słuˈveːnsko 'sem slišala več slovensko'; otə ˈSłoːpe 'iz Slop'). 409 Tadej Kralj: Jezikoslovna analiza govorjene slovenščine pri nosilcih in govorcih slovenščine Glagolska zveza dati se in namenilnika navaditi se uporablja v pomenu 'dati se/ pustiti se naučiti' ([...] səm ˈdaːła se naˈvaːdət). Opazne so zamenjave med izgovorno podobnimi glagoli (se ˈpoːznam 'se spoznam'). Naklonska glagola morati in moči sta kontaminirana (ˈMoːji sˈtaːrši so ˈmoːgłi ˈjət ˈtaːm [...] 'so morali'). Besedni red je pod vplivom angleščine. Glagol pomagati v povedku se veže s predmetom v orodniku (puˈmaːgam sə oˈtroːci) namesto v dajalniku ali pa gre za iz- puščeno besedo (npr. pomagam v zvezi z otroki). Prav tako se kaže neustrezna vezava med povedkom in prislovnim določilom kraja (so ˈpəršłi ˈKaːnada 'so prišli v Kanado'). Pogoste so elipse/izpusti in zamenjava skladenjskega vzorca ([...] ˈTuːdi za pˈłəːsət ˈkədər sma ˈšlə na pˈłəːs [...]). Prosti glagolski morfem stoji za deležnikom na -l ([...] səm ˈdaːła se naˈvaːdət 'sem se dala navadit'). Veznik in (en/an) je v konjuktivni rabi med posameznimi besedami (səs ˈmaːja ˈmaːma an ˈaːte) ali stavki (Taˈkuː səm sə naˈvaːdła franˈcuọːsko, triesˈtiːnsko en iŋgˈłəːško en poˈteːm səm ˈčuːła ˈveːč ot słuˈveːnsko [...]). Informantka rabi posamezne angleške besede kot interference iz jezika okolja: en/ an 'in' (angl. and [ˈeːnd]), pˈłeːs 'prostor, kraj', sˈtoːrije 'zgodbe', Astˈreːlija, Juˈnaːted Sˈteːts 'Avstralija, Združene države (Amerike)' ter and ˈso 'in tako', iŋgˈłəːško 'angle- ško' (← angl. ˈiːŋgliš 'angleško'). Rabi tudi posamezne narečne in pogovorne besede (naˈvaːdła 'naučila', triesˈtiːnsko 'tržaško', ˈčuːła 'slišala' (SSKJ 2014)). Sklep V analizi govorjene slovenščine nosilcev dediščinskega jezika je mogoče opaziti, da sta govorca med narečnim govorjenjem preklapljala v knjižno zvrst jezika, ker sta se med intervjuvanjem zavedla (pol)uradnega/formalnega govornega položaja. Nekateri govorci so namreč vešči tudi knjižne zvrsti jezika, saj so del svojega šolanja opravili na Slovenskem. Kot Bitenc (2016: 55) ugotavljam, da pri strukturni asimilaciji nižje (narečne) k višji (standardni) varieteti narečja izgubijo izrazite značilnosti in prevzemajo standardne varietete. Prihaja do strukturnega izravnavanja, kar lahko vodi k pojavu vmesnih varietet med standardom in narečjem. Posledično govorjeni jezik izbranih infor- mantov ne vsebuje avtentične narečne govorice, ampak gre za prehajanje v nadnarečno jezikovno zvrst z značilnostmi knjižnega pogovornega jezika. Zlasti na glasoslovni ravnini opažam mešanje narečnih in knjižnih refleksov pri stalno dolgih naglašenih samoglasnikih, npr. za *ěː: ˈdeːlaš/ˈdẹːlaš 'delaš') ali tudi za umično naglašeni *e > eː (gˈrẹːš 'greš', ˈžeːna), redkejši je poknjiženi e (ˈžeːna 'žena'), *ǫː > uọː (ˈkoːt 'kod', Franˈcoːskinja 'Francozinja', ˈmoːš 'mož') ter knjižni refleks o (ˈmoːš 'mož'). Nosilci slovenščine kot dediščinskega jezika so namreč pogosto aktivno vpeti (kot predsedniki društev, napovedovalci kulturnega programa, bralci berila pri cerkvenem obredju itd.) v kulturno in družbeno dogajanje skupnosti, zato v njihovem govoru prihaja do izgube določenih narečnih značilnosti in prehajanja v višjo zvrst jezika. Govorce slovenščine kot dediščinskega jezika je analiza govorjene slovenščine ločila na dve podskupini, in sicer na tiste, pri katerih je bila v primarnem družinskem okolju v rabi samo slovenščina, ter na tiste, pri katerih je bila v družinskem okolju poleg Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 410 slovenščine pogosteje v rabi tudi angleščina. Pri obeh skupinah govorcev slovenščine kot dediščinskega jezika je vpliv angleščine intenzivnejši na vseh jezikoslovnih ravninah. Iz prve podskupine so pri govorki slovenščine kot dediščinskega jezika opazne predvsem dolenjske narečne značilnosti. Kljub mešanju narečni refleksov s knjižnimi različicami (npr. knjižni ː (šːle), mešanje refleksov za umično naglašeni *o, in sicer ː (vːdə 'vodi') ter < óː (óːna) ter *ěː > ː (sedːlə 'sedela', trːba 'treba') in pok- njiženi ẹː (tːga, mːla)) dolenjske narečne značilnosti prevladujejo, saj predstavnica rabi slovenščino za sporazumevanje v omejenih okoliščinah, a le ko se sporazumeva z materjo. Pri govorki slovenščine kot dediščinskega jezika iz druge podskupine narečni sistem na glasoslovni ravnini ni več tako trden, saj je opaziti mešanje refleksov zlasti pri dolgem vokalizmu (npr. *ěː > eː, äː, redko eː; *ȏː > uː ali oː; *e > eː ali əː itd.). Podobno kot Bitenc (2016: 55) ugotavljam, da se pri vmesnih varietetah lahko pojavijo elementi, ki niso del standardnega jezika niti del kakšnega tradicionalnega narečja. Medtem ko je izposojanje iz angleščine kot večinskega jezika značilno za vse uporabnike slovenščine kot dediščinskega jezika (ˈgaːrbič 'smeti', ˈfaːrma 'posestvo, kmetija, letovišče', ˈso 'tako'; en 'in), je kodno preklapljanje značilno predvsem za govorce slovenščine kot dediščinskega jezika. Tipe kodnega preklapljanja (Šabec, Koletnik 2017) sem zasledil na ravni: besednih zvez (ˈjest imaːm zmːr ˈlaːv of ˈbuːks zarat tːga 'imam zato rada knjige', zə sˈpełiŋ ˈtest 'za preizkus črkovanja'; pa smo seˈdələ  ˈdaːniŋg ˈɹuːm 'pa smo sedeli v jedilnici'; ˈo, šùːr 'o, seveda', ˈaj ˈθiːŋk 'mislim'); enostavčnih povedi (ˈju ˈno 'veš'; ˈaj ˈdont ˈno 'ne vem'). Viri in literatura Keith Banting , Will KymlicKa , 2006: Immigration Multiculturalism and the welfare state. Ethics and International Affairs 20/3. 281–304. Maja Bitenc , 2016: Z jezikom na poti med Idrijskim in Ljubljano. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Canadian Multiculturalism Act. Na spletu. Alenka Č uš, 2017: Pomen vzgoje in izobraževanja za vitalnost slovenske skupnosti v Torontu: Doktorska disertacija. Koper: Fakulteta za humanistične študije. Jack Jedw aB , 2014: Canadaʼs ʻOther̕̕̕ languages: The Role of Non-Official Languages in Ethnic Persistence. Rethinking Heritage Language Education. Ur. Peter Pericles Trifonas, Themistoklis Aravossitas. Cambridge: Cambridge Univerity Press. 237–53. Tadej KralJ , 2020: Slovenščina kot dediščinski jezik v slovenski skupnosti v Torontu. Jezik in slovstvo 65/1. 49–63. Tine l ogar , 1968: Kazalni zaimek v slovenskih narečjih. Slavia orientalis 17. 347–50. Tine l ogar , 1969: Praslovanska a-sklanjatev v slovenskih narečjih. Jezik in slovstvo 14/4. 104–09. Tine l ogar , 1993: Slovenska narečja. Ljubljana: Mladinska knjiga. 411 Tadej Kralj: Jezikoslovna analiza govorjene slovenščine pri nosilcih in govorcih slovenščine Vilko n o V a K, 2014: Slovar stare knjižne prekmurščine. Elektronska objava. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Na spletu. Irena o rel , 2004: Razvoj slovenskega oblikoslovja. Skripta. Ljubljana. Enrica Piccardo , 2014: The impact of CEFR on Canadaʼs Linguistics Plurality. A Space of Heritage Languages? Rethinking Heritage Language Education. Ur. Peter Trifonas, Themistoklis Aravossitas. Cambridge: Cambridge University Press. 183–212. Nataša Pirih SVetina , 2005: Slovenščina kot tuji jezik. Domžale: Izolit. Stanislav PoSPeh , 2009: Slovenska imigracija v Kanadi. Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Mojca P o z n a n o v i Č J e z e r š e k idr., 2018: Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Na spletu. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), druga dopolnjena in deloma prenovlje- na izdaja, 2014. Elektronska objava. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Na spletu. Vera Smole , 2000: Zgodovinska slovnica in dialektologija II. Narečne skupine. Skripta. Ljubljana. Vera Smole , 2001: Zgodovinska slovnica in dialektologija I. Vokalizem, naglas, kon- zonantizem. Skripta. Ljubljana. Vera Smole , 2006: Lingvogeografska obdelava spola v ednini: samostalniki srednjega spola na -o v slovenskih narečjih. Slavistična revija 54/4. 491–503. Marko Sno J, 2015: Slovenski etimološki slovar. Elektronska objava. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Na spletu. Statistics Canada 2017. Na spletu. u Stni Viri Franca a nderSon : Predstavnica slovenske skupnosti v Torontu. Ustno izporočilo, julij 2017. Polde Ja Ko Pin : Predstavnik slovenske skupnosti v Torontu. Ustno izporočilo, julij 2017. Josephine m uhic - Pellettier : Predstavnica slovenske skupnosti v Torontu. Ustno izporočilo, julij 2017. ** : Predstavnik slovenske skupnosti v Torontu. Ustno izporočilo, avgust 2018. Summary Users of Slovene as a heritage language (representatives of the first generation) employ Slovene as a heritage language both in everyday speech situations in the family environment and at cultural events within the community. These representatives are both speakers of dialects and the standard language of the time, as they used it more often in the Slovene environment until they moved to a new environment. Institutionalized community organization in this group of representatives contributed to the preservation of dialects in the new environment. Representatives from the same Slovenian areas founded societies, which connected them with the local dialect and customs of their places of origin. On the one hand, while these speakers Slavistična revija, letnik 71/2023, št. 4, oktober–december 412 maintained their dialects, they at the same time moved to the standard language with interloc - utors from other dialectal environments, losing certain dialectal characteristics. Slovene was used by speakers of Slovene as a heritage language (representatives of the second generation) in childhood, especially within an organized community, within which they participated in various activities that contributed to increasing opportunities for the use of Slovene: Slovene school, church, choirs, drama and dance groups, scouts, etc. When they continued their education in high school and university, they lost contact with the community and consequently with the Slovene language. According to the characteristics of spoken Slovene, I divide this group of representatives into two subgroups—namely, those in which only Slovene was used in the family environment and those in which English was more frequently used in the family environment in addition to Slovene. Speakers who communicated only Slovene with their family members in the family environment until entering school showed a transfer of language at the level of the dialect from which their parents and grandparents came and rare occurrences of English interference, which takes place mainly on the morphological and verbal planes. In the second group of representatives, in which English was used in the family environment in addition to Slovene, the dialectal system at the phonetic level is no longer as solid, and linguistic interference from English is reflected on all language levels. Today, these representatives use the Slovene language in the family environment when communicating with their parents, and in the community – in church ceremonies and at cultural events – when communicating with older members of the community, relatives, and friends from Slovenia.