V Ljubljani, sobota 14. decembra 1940
osvoboditelj in voditelj soustanovitelj in krmar
slovenskega naroda lugoslavije - umrl
V	trenutku, ko je Lilo v teli mračnih dneh spet kronano z uspehom eno Njegovo delo za blagor slovenskega naroda in širše domovine, sredi nadčloveških prizadevanj za ohranitev našega miru in obstanka, sredi genialnega dela in načrtov za lepšo bodočm -t lastnega naroda in skupne države, je Bog v svoji nedoumljivi modrosti poklical k sebi naj večjega moža slovenskega naroda, doktorja Antona Korošca. Kakor da je sedanjemu strahotnemu času usoda, da nas sleherni dan preseneča s svojimi neslutenimi gro-zami, je udarila v nas novica, da smo izgubili nocoj moža, čigar ime je slovenskemu narodu postalo simbol obstanka, svobode in lepše bodočnosti in vsega dobrega.
Naše duše se upirajo verjeti v ta udarec, ki mu slovenska, tako žalostna zgodovina, nima primere. Umrl je mož, največji sin slovenske matere, čigar nesebično, daljnovidno in od Previdnosti vodeno delo pomeni usodo malega
evropskega naroda. Edina sreča tega naroda med zmedami in viharji Evrope v dvajsetem stoletju je bila, da mu je na čelu korakal mož, kakor je bil doktor Anton Korošec.
Voditelj malega naroda, ki mu je bil narod vse, kakor je bil on vse svojemu narodu. Ugasnilo je življenje, ki je bilo — kakor nobeno — sama ljubezen, žrtev in delo, čigar zgodovinski smisel mi slutimo, prav pa ga bodo razumeli šele bodoči slovenski in jugoslovanski rodovi.
Umrl je veliki Slovenec, veliki Jugoslovan, veliki državnik sodobne Evrope, apostol našega in evropskega miru.
Živ nam je bil voditelj, mrtev nam ostane simbol naše pravice in bodočnosti. Simbol, ki nas bo vse, brez razlike, vezal v slogi, delu in boju za velike cilje.
Ničesar se ne bojimo, ker je umrl za svoj nbrod in za svojo državo. Pokazal nam je pot in je zato večno z nami. Slovenski narod bo z njim korakal v veliko bodočnost!
Obmolknilo je srce našega narodnega velikana, našega voditelja dr. Antona Korošca
Zemske ostanke bodo pripeljali v Ljubljano - Narodno žalovanje - Vse prireditve odpovedane
Belgrad, 14, decemBra.
Jugoslovansko prestolnico in vso državo je danes navsezgodaj presenetila strašna novica, da je nenadno zatisnil svoje oči voditelj slovenskega naroda, soustanovitelj Jugoslavije dr. Anton Korošec, predsednik senata in prosvetni minister. Novica je udarila Jugoslavijo tako, kakor morda še nobena. Zlasti ker ni nihče niti najmanj pričakoval česa tako strašnega.
Dr. Anton Korošec je še snoči ob šestih telefonično vprašal Ljub-l jano, kakšno je vreme v Sloveniji, ker je nameraval danes potovati v ožjo domovino, kamor je s toliko ljubeznijo pohitel vedno, kadar so mu posli pri vodstvu države in usode slovenskega naroda le količkaj pustili.
Ko sta davi prišla v njegovo stanovanje v Kralja Milutma ulici št. 21 njegov brivec in njegov zvesti osebni sluga Dragi Glavinič, sta ga našla v postelji v popolni neza-yesti.
Takoj sta poklicala tri zdravnike, dr. Nikolo Beloševiča, dr. Sekuliča in dr. Aleksandra Rajkoviča, ki so mogli ugotoviti le nastop smrti.
vest o smrti voditelja Slovencev, predsednika senata in prosvetnega ministra dr. Antona Korošca se je bliskovito razširila po mestu in je povsod napravila najglobo-kejše sožalje. Kmalu nato so se
Dr. Korošec Anton, politik, rojen 12. maja r872 v Biserjanah pri Sv. Juriju ob Ščavnici, je obiskoval ljudsko šolo najprej doma, 1883—84. gimnazijo 1884—85 v Ptuju, 1885—92 v Mariboru kot gojenec dij .semenišča; nato je študiral bogoslovje v Mariboru do 1. 1896, ord. 25. junija 1895, služboval je kot kaplan na Sladki gori pri Ponikvi, od 5. avg. 1896 do marca 1897, v Maren-bergu do 30. apr. 1898, učni prefekt v dijaškem semenišču v Mariboru do 5. jan. 1902, promoviral za dr. bogoslovja 11. julija 1905 v Gradcu.
V	Mariboru so imeli višješolci slovensko dijaško društvo (predsednik pok. Žolger), v katerega je bil Korošec sprejet že kot četrtošolec. Sodeloval je pri literarnem listu dijaškega semenišča in dopisoval v »Slovenskem gospodarju«. Kot bogoslovec se je seznanil z dr. Krekom, sodeloval pri listu bogoslovcev »Lipici« s sociološkimi članki, pisal v »Slovenca? (prvi članek o celjski gimnaziji, deloma konfisciran), je bil 1894. 1. predsednik društva mariborskih bogoslovcev »Slomšek«, a moral odložiti predsedstvo zaradi nasprotovanja literarne struje. Kot kaplan je dopisoval »Slovencu« »Slovenskemu gospodarju«. Od prihoda v Maribor je sodelovali tudi pri SUdsteierischepost (rubrika; Polit. Rundschau). Od 1. maja 1898 je bil urednik »Slov. gospodarja«, ki ga je prevzel s 1700 naročniki in ga dvignil po nekaj letih na 4000 naročnikov.
Kot urednik zaradi napadov na Nemce v člankih in pesmih je bil obsojen na 6 tednov zapora, od cesarja pomiloščen na 1000 goldiranjev globe. Okrog Korošca in njegovih tovarišev Je-rovška in Kovačiča so se 1. 1900 zbirali ndadi, s tedanjim političnim mrtvilom in slogaštvom nezadovoljni duhovniki ter se uveljavljali na shodih in po društvih. Zoper nemškutarskega »Štajerca« so ustanovili maja 1901 politični 14-dnevnik »Naš dom«, ki ga je nekaj časa urejeval Korošec. Koj od začetka se je razširil v 10.000 izvodih in postaj glasilo katoliškega mladinskega gibanja na Štajerskem.
Korošec je nastopal vedno odločneje na političnih shodih in zlasti na ustanovnemu zboru katoliškega političnega društva v Slovenski Bistrici 9. junija 1901 ostro obsodil tedanjo slov. politiko oa Štajerskem ter zahteval ustanovitev odločno slov. kat kmečke stranke. Ta nastop je vzbudil živahnejše gibanje na obeh straneh in pri de-želnozborskih volitvah jeseni 1902. je nastopil v okraju Ljutomer-Ormož—Gor. Radgona kot kandidat proti Kočevarju tudi Korošec, a je zaradi nasprotovanja škofa Napotnika propadel. Korošec in njegovi prijatelji so se poslej še intenzivneje posvetili organizacij imladlne v mladeniških in dekliških zvezah, ki so dobile svoje središče v pododboru Slov. Kršačnskosocialne zveze v Mariboru.
Kljub napredujoči politični ločitvi štajerskih Slovencev je bil po Zičltarjeii smrti jeseni 1905 postavljen za skupnega kandidata Korošec, vendar so nekateri naprednjaki vztrajali pri svojem kandidatu Rebeku. V hudem boju s tem in zlasti z nemškutarjem \Vratschkom je bil 29. maja 1906 Korošec izvoljen za poslanca pete kurije* v avstrijski drž. zbor, ki mu je pripadal do konca monarhije.	,	.,
Končna ločitev duhov se je Izvedla na Štajerskem, ko so jeseni 1906 ustanovili mladi liberalci (Špindler. Kukovec, Karba in drugi), v Celju Narodno stranko za Štajersko Katoliški Slovenci so v odgovor najprej spremenili dosedanji pododbor SKSZ v samostojno Slov. kršč.-soc. zve- i zo za Štajersko, katere predsednik je postal Ko- j rošec, 21. jan. 190*7 ao pa ustanovili svojo poli- |
zbrali okrog mrtvega dr. Korošca njegovi ožji sodelavci, tako senator g. Smodej, pomočnik prosvetnega ministra g. Boško Bogdanovič, oba kabinetna šefa dr. Pavelič in g. Relja Jovanovič, bivši prosv. minister g. Magaraševič, dr. Besednjak ter urednik »Slovenca« in »Slovenskega doma« gosp. Krošelj. Bivši prosvetni minister g. Magaraševič je o smrti dr. Korošca takoj obvestil dvor in predsednika vlade in zastopnika notranjega ministra g. Dragišo Cvekoviča in vse ostale ministre.
Najstrašnejši vtis je ta usodni dogodek naredil seveda v Sloveniji, kjer nihče ni hotel zjutraj tega sporočila o smrti doktorja Korošca verjeti.
Ban dr. Marko Natlačen je takoj obvestil vse slovenske vodilne ,
Belgrad pod težo
Belgrad, 14. decembra. Vest o nagli smrti voditelja Slovencev, predsednika senata in prosvetnega ministra dr. Antona Korošca se je davi po prestolnici bliskovito naglo razširila ter povsod napravila najgloblji vtis. Prvi je prišel na pokojnikovo stanovanje g. Božidar Vlajič ter je izrazil domačim v svojem imenu in v imenu demokratske stranke globoko sožalje. Za belgraj-sko mestno občino je podal sožalno izjavo predsednik občine g. Jevrem Tomič.
V	trenntku, ko to poročamo, se sedaj ob 9.30 mudi na stanovanju blagega in velikega pokojnika policijskosodna komisija, da stori po zakonu predpisane formalnosti. Pokojnikovo truplo bo še dopoldne balzamirano. Slovenski kipar g. Lojze Dolinar je dopoldne posnel mrvasko masko.
O	smrti voditelja Slovencev, predsednika senata in prosvetnega ministra je bil davi takoj
tično stranko pod imenom Slov. kmečka zveza za Štajersko. Ta je začela z intenzivnim, zlasti tudi gospodarskim delom in zmagovito nastopila maja 1909 pri volitvah v štajerski deželni zbor. Pri teh je bil v splošni kuriji izvoljen tudi dr. Korošec in postal predsednik Slov. kluba v deželnem zboru.
Kot tak je zahteval decembra 1909 združitev slovenskega dela Štajerske in Koroške i ostalimi jugoslovanskimi pokrajinami v eno upravno celoto in začel februarja 1910 zaradi Slovencem krivičnega postopanja nemške večine obstrukcijo, ki je skoraj za vedno onemogočila delo deželnemu zt>oru. Med tem je priboril Slovencem gospodarsko šolo v Št Juriju ob j. ž.
V hrvatsko slov. zajednici je bil dr. Korošec tudi podpredsednik in član avstr, delegacije na Dunaju m v Budimpešti. Ko je jel dr. Šušteršič zaradi oportunistične politike izgubljati zaupanje, je ta odložil predsedstvo, ki ga je prevzel dr. Korošec. 21. nov. 1916 je Korošec sklical v Gradec sejo hrv slov. kluba, kjer so sklenili tesnejšo politično sodelovanje s Cehi. L. 1917 so vsi jugosl. poslanci združeni v Jugoslov. klubu izvolili dr. Korošca za predsednika. L, 1917. je Korošec prebral »majsko deklaracijo«. Ta deklaracija je postala izhodišče velikega narodnega gibanja. Kmalu se je pričel Jugoslov. klub tesno vezati s Cehi v vedno ostrejšo opozicijo. L. 1918. se je razvilo po Sloveniji živahno deklaracijsko gibanje. Na prostem so se vršili veliki tabori, kjer je govoril v prvi vrsti dr. Korošec. Največja manifestacija je bila 28. in 24. marca v Ljuhljani, ko so zastopnice slovenskega Ženstva izročile dr. Korošcu knjigo z 200.000 podpisi za majsko deklaracijo. Večkrat se je podal dr. Korošec na pot tudi v Hrvatsko, Dalmacijo in Bosno ter na Češko. L. 1918. eo tudi Hrvatje in muslimani na Koroščevo pobudo sprejeli deklaracijo.
5. in 6. okt. 1918 se je v Zagrebu ustanovilo Narodno Viječe Slovencev, Hrvatov in Srbov, za predsednika pa je bil 17. oktobra izvoljen dr. Korošec. 16. oktobra 1918 je Nar. viječe zahtevalo zedinjenje vsega naroda SHS v neodvisno državo. Korošec jo 23. oktobra 1918 še z nekaterimi drugimi politiki odšel v Švico, da bi tam dobil zveze z mozemskemi politiki in se informiral o položaju.
Ko je prišel v Ženevo, se Je sešel dr. Korošec najprej s tamkaj delujočim Lazo Markovičem' ter povabil takoj na razgovor še Pašiča in Trum-biča. Korošec je izroči' 4. novembra zavezniškim vladam noto, v kateri je zahteval, da priznajo Nar. veče v Zagrebu kot vlado za Jugoslovane bivše monarhije, nje same za zavezniški narod in jugoslovanske dobrovoljce za vojskujočo se stranko. Pri oficijelnih razgovorih naslednji dan, sta Korošec in Trumbič zahtevala v prvi vrsti priznanje Nar. viječa, za skupne zadeve pa se ustanove skupna ministrstva. Na to je pristal tudi Pašič. Pašič je 7 novembra sprejel Korošcev in Trumbičev predlog, ter z noto z dne 8. novembra v imenu srbske vlade priznal Nar. Viječe zakonito vlado Jugoslovanov bivše monarhije.
Iz Ženeve je prišel Korošec 13. novembra v Pariz, da poišče stikov s francosko vlado in ostalimi zavezniki. Prizadeva' si je doseči priznanje nove jugoslov. države in vlade. Obiskal je predsednika C!emenceau-ja. zunanjega ministra Pi-chona, Wi'sonovega zaupnika House-a in še dru-de diplomate. V Parizu so Korošcu delali razne ovire. Tako se je Koroščeva vrnitev zavlekla pre-
politične osebnosti, nakar je bilo sklenjeno, da v imenu slovenskega političnega vodstva odpotujeta danes ob 9,20 z brzim vlakom v Belgrad bivša ministra dr. Kulovec in Šnoj, da uredita vse potrebno za prenos voditeljevih zemeljskih ostankov v Slovenijo. V Zidanem mostu se jima bo pridružil minister dr. Miha Krek, ki je kakor običajno konec tedna potoval v Slovenijo.
Zaradi smrti slovenskega voditelja je odrejeno narodno žalovanje do dneva po pogrebu. Vse prireditve, razen žalnih, vse gledališke in kinematografske predstave so ustavljene. Na vseh državnih in samoupravnih uradih ter poslopjih so izobešene črne zastave. Ljubljanski in mariborski škof sta odredila takoj, da morajo v zname-
strašnega udarca
telefonično obveščen g. ban dr. Marko Natlačen v Ljubljani, prav tako g. podban dr. Majcen ter minister dr. Miha Krek, ki se je bil snoči odpeljal v Ljubljano. Vsi so pozvani nujno v Belgrad.
Zaradi pogreba našega voditelja dr. Antona Korošca je predsednik minstrskega sveta in zastopnik notranjega ministra g. Dragiša Cvetkovič odredil, da se takoj ustanovi poseben državni odbor, ki bo izdelal program za vse pogrebne svečanosti. Pokojnikovo truplo bo položeno začasno na oder na domu, dokler državni odbor ne določi prostora, kjer bo dana prilika, da se narod poslovi na dostojen način od voditelja in predsednika senata.
Belgrad se je odel v črne zastave. Takoj je črna zastava zaplapolala na palači senata, prav tako vihrajo žalne zastave na poslopjih vseh ministrstev, raznih javnih ustanov, korporacij in društev.
ko 1. dec. 1918, ko se je v Belgradu izvršilo zedinjenje in proglasila kraljevina SHS.
20. dec. 1918 je bila v Belgradu sestavljena prva vlada nove države. Podpredsedniško mesto v *dadi je imel Korošec, ki je prevzel tudi oddelek za zaščito dece. 2. aprila 1919 pa je prevzel ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje. 19. februarja 1920 je bil postal minister za promet. V Vesničevi vladi je dr. Korošec predložil avtonomistični načrt ustave, ki je bil predložen tudi ustavotvomi skupščini kot odvojeno Koroščevo co mišljenje. Korošec je tudi vplival na Protiča, da je vzel v svoj ustavni načrt Slovenijo kot sa-stojno pokrajino in s'ovenščino kot državni jezik. Od konstituante dalje je bil Korošec zvest svojemu proticentralističnemu programu.
Pri volitvah 18. marca 1923 je SLS dobila od 26 slov. mandatov 21, tako da je mogel Korošec poslej govoriti »v imenu slov. naroda«. Na strankino željo je stopil sedaj v stik s Hrv. republikansko seljačko stranko ter z njo in z Jug. muslimansko organizacijo osnoval federalistični blok v Zagrebu. Njegovemu prizadevanju je v prvi vrsti zahvaliti, da so Hrvatje spremenili svojo abstinenčno taktiko. Po volitvah 8. febr. 1925, v katerih je SLS dobila 20 mandatov, je bil dr. Korošec izvoljen tudi v Ljubljani. Korošec je z Davidovičem, Radičem in Spahom osnoval v skupščini »blok nar. sporazuma in seljačke demokracije«. S predsednikom nove vlade Veljo Vukiče-vičem je 10. jul. 1927 sklenil na Bledu volilni sporazum (»blejski pakt«) in postal 23. febr. 1928 vladni notranji minister. 27. jul. 1928 je Korošec ministrski predsednik sestavil vlado četvorice (Korošec, Vukičevič, Davidovič, Spaho) in je obenem obdržal portfelj notranjega min. To je bila doba največje notranjo-politične krize.
Kmalu pa se je parlamentarna rešitev krize izkazala za nemogoče in Korošec je 2. jan 1929 podal ostavko, nakar je bila s kraljevim proglasom z dne 6. jan. 1929 razveljavljena vidovdanska ustava in razpuščena narodna skupščina. V novi vladi generala Zivkoviča je bil Korošec minister za promet do 5. avg. 1929, nato je prevzel ministrstvo za šume in rude, a 28. sept. 1930 je de-misijoniral.
V	začetku 1931. je bil kot predsednik Glavnega Zadružnega Saveza izvoljen za honorarnega profesorja za zadružništvo na kmetijski fakulteti belgrajske univerze, kjer je začel predavati v letnem semestru 1931.
In potem 'je prišlo leto borb, leto 1932. Objavljen je bil program zahtev slovenskega naroda. Dr. Korošec je moral zaradi tega svojega dejanja iz Slovenije v internacijo, kjer mu ena in dvajset mesecev ni bilo dovoljeno delati za svoj slovenski narod. Po smrti kralja Aleksandra se začenja spet pot dr. Antona Korošca v jugoslovansko politično življenje. 23. junija 1935 je kr. namestništvo poklicalo dr. Antona Korošca v novo vlado kot notranjega ministra, ki naj bi s svojo politično modrostjo in preudarnostjo pomagal gasiti politične strasti, ki so se v državi razvnele in ogrožale celo obstoj naše domovine. Tri in pol leta je dr. Anton Korošec na tem nadvse odgovornem in težavnem mestu izpolnil svoje naloge. Pomirjeval je in ugla-jal ostrine političnih bojev, svetoval, snoval in pripravljal tla za narodni sporazum s tiho vztrajnostjo in ne oziraje se na očitke z leve in desne iz vrst politikov, katerih neprijetno dediščino je prevzel. Ta čas je tudi doba njegovega silnega prizadevanja za ustvaritev številnih upravičenih želji in zahtev slovenskega naroda, ki si je hotel i zgraditi hrame svoje kulture; ti namreč daj a jo na-
nje žalosti vse te dni zvoniti zvonovi vseh cerkva v obeh škofijah.
Dan in ura pogreba še nista določena. Pogreb bo najprej v Belgradu, nato bo truplo dr. Korošca prepeljano v Ljubljano, kjer ga polože na mrtvaški oder, da se bo lahko slovenski narod poslovil od velikega in neustrašenega voditelja.
Pokojni slovenski voditelj dr. Anton Korošec je bil snoči v gledališču. Poslušal je »Pikovo damo« do konca, nato je odšel domov.
Vsem organizacijam JRZ
Banovinsko tajništvo JRZ sporoča, 'da naj vse okrajne in krajevne orga izacije za pogrebne svečanosti ob smrti voditelja Slovencev dr. Antona Korošca sprejemajo navodila, ki jih bo objavil odbor v časopisju. Potrebna navodila za organizacijo bodo sledila v okrožnici.
Banovinsko tajništvo JRZ, Ljubljana.
Odredba bana dr. Natlačena
Povodom smrti voditelja slovensfcega naroda, predsednika senata in ministra asa prosveto, gospoda dr. Antona Korošca, je gospod ban dravske banovine odredil, da se izobesijo na poslopjih vseh državnih, občeupravnih, banovinskih in ostalih samoupravnih uradov in zavodov črne zastave.
L’ublfanskemu meščanstvu!
Pretresla nas je vest iz Belgrada, da je Previdnost božja davi ministra prosvete g. dr. Antona Korošca p«k. ala od dela za narod in državo.
Kot tretja prestolnica kraljevine Jugoslavije in glavno mesto Slovenije je Ljubljana dr. Antonu Korošcu dolžna večno hvaležnost
za zmagovito vodstvo slovenskega naroda v boju za svobodo, za uspešno sodelovanje pri ustanovitvi in ureditvi kraljevine Jugoslavije ter za veliko ljubezen, ki jo je našemu mestu vedno dejansko izkazoval na vseh poljih.
Ko je mestni svet ljubljanski za vse te nesmrtne zasluge imenoval dr. Antona ca za častnega meščana, je tako počaščeni **" javil, da se s ponosom smatra za Ljubljančana-Najglobljo žalost za velikim pokojnikom že izražajo žalne zastave na vseh mestnih p°' slop jih ter vabim vse prebivalstvo, naj na enak način izrazi svoje žalovanje in obesi žalne zastave na svojih domovih.
Večna slava dr. Antonu Korošcu!
V Ljubljani, dne 14. decembra 1940.
Župan mesta Ljubljane:
Dr. Juro Adlešič 1. r.
*
Celje, 14. decembra. Mestno poglavarstvo v Celju prosi hišne posestnike, da izobesijo ob priliki nenadomestljive izgube, ki je zadela ves slovenski narod s smrtjo velikega jugoslovenskega državnika dr. Antona Korošca, na svojih hišah žalne zastave.
Dr. Josip Voršič.
Vsem prosvetnim društvom
Vsa prosvetna društva se s tem vabijo, da razobesijo na svojih domovih in dvoranah žalne zastave v znak žalosti, ki ^e doletela celokupen slovenski narod in tudi naso organizacijo s smrtjo našega voditelja. Vsa nadaljnja navodila bodo sledila potom okrožnice. Istočasno sporočamo, da so vse javne prireditve do pogreba prepovedane.
rodu pravo obličje in vsebino za njegovo legitimacijo, da je samobiten narod. V tem času je slovenski narod dobil celo vrsto visokih kulturnih zavodov. Po volitvah leta 1938., ko je slovenski narod Korošcu skoraj soglasno izrekel svoje popolno zaupanje, se je Korošec umaknil z mesta notranjega ministra, da je lahko kmalu potem prevzel predsedstvo senata. Niti mesec dni ni pretekel, ko je nujnost narodnega sporazuma, kateremu je pot najbolj vztrajno in z vso svojo dušo pripravljal dr. Anton Korošec, podrla vse ovire in je prevzela državno krmilo vlada z nalogo, da se sporazume s Hrvati. Ko je bilo to delo po polletnih pogajanjih kronano s hrvaško-srbskini sporazumom, je bil tega dogodka najbolj vesel dr. Korošec. Na obzorju naše celine so se že prikazovali temni oblaki in dr. Korošec ji takoj razumel bli-žanje velikih in usodnih časov, grozečih nam vsem. Dr. Korošec ni opustil svojega programa, da pribori slovenskemu narodu tolikanj željene pravice. Treba je bilo dati vsemu njegovemu delu še okvir in krono, toda preodgovorna naloga voditeljev jugoslovanske politike, med katerimi je bil najbolj radodaren s svojimi preizkušenimi in pretehtanimi nasveti prav naš voditelj, je odložila izvedbo tega programa. In navzlic vsej svoji pre-obloženosti z delom, se Koroščeve misli niso nikdar oddaljile od lastnega naroda. Za vse je skrbel, za vse je mislil in za vse imel popolno razumevanje-In spet je nujno potrebna njegova navzočnost v vladi. Dr. Korošec je postal prosvetni minister junija letos, da v pravo ustvarjalno in pozitivno smer usmeri kulturne tokove in delo našega naroda. In v tem velikem delu. ko je domovina, zlasti pa naš slovenski narod tako otroško zaupal krmarjenje našega broda njegovim preizkušenim lokam, prav v tem velikem in usodnem času se je zaprla knjiga velikih pokojnikovih dejan) m vsemogočni je poklical k sebi našega voditelja. Odšel je po svoje plačilo, ki bo pravično m za-i služeno. Tam bo prosil Boga za slovenski naro I in za svojo domovino Jugoslavijo, da bi jo oova-| roval vseh strahot in novih, težjih udarcev.
Življenjska pot pokoj, slovenskega voditelja
r- *v'*>v
*r»s
Dobrotnik, mecen in človek
Temu malemu našemu narodu je v njegovih najtežjih dneh nebo poklonilo moža, ki je kakor gora presegal malenkostne vršičke pomembnosti, do katere so se povzpeli naši vodilni ljudje pred njim, ob njem in se bodo po njem. Dr. Anton Korošec je bil resnično v vsakem pogledu naš voditelj, nezmotljivi, neprekosljivo skrbni in zanesljivi pastir, krmar z varno roko, oče slovenskega naroda, do slednje misli in srčnega utripa prežet od ljubezni do svojega nebogljenega, majhnega ljudstva. Velik v svojem miru, nedosegljiv v vseobvladajoči vedrosti, obziren, razumen, nikoli prenagljen, pa vendar vselej pravi hip posegajoč taktik, nadvse spreten strateg, ki je namah pregledal in ocenil slednji položaj .igralec, ki v svojih bitkah nikdar ni napravil napačne poteze, sijajni čelnik ljudstva, kateremu je služil m ki mu je neomajno zaupalo.
Drugo pero bo opisalo vso njegovo politično veličino, ves neprecenljivi dar, smotrnega, nepogrešljivega voditeljstva, dar, ki je tako redek, njegov pogum v boju, njegovo preziranje nevarnosti, njegovo modrost \n vse te lastnosti, ki so mu dajale format naj večje osebnosti med nami, format evropske veličine in resnično svetovniaškega značaja. Temu velikemu človeku se ne prej ne slej med nami ne bo našel niti približno podoben. Vsak, Wor je kdaj koli prišel z njim v stik, preprost človek ali pomemben politik, domač ali iz zamejstva, je moral priznati, da je podlegel vtisu njegove vseob vladaj oče osebnosti.
Knjige bodo pisale o njem, tisočere strani popisale njegove zasluge šele zdaj, ko je skromen kakor vsi veliki odšel od nas. V življenju mu ni bilo za miro in kadilo, po njegovem slovesu šele bodo suha zgodovinska dejstva njegovega dela zasijala v blišču zahvale, ki smo mu je dolžni, prereka roka bo zapisala plamteče besede slave k njegovemu imenu, in srca, ki jun je bilo to dano, bodo v zanesenih hvalnicah povedale vsaj nekaj tega, kar občuti ves slovenski narod hvaležnosti do moža, ki mii je toliko dal. toliko pomenil in čigar izguba y resnici ne samo nam, ampak vsej naši mladi dr-Zavi pomeni vrzel, ki je nihče ne bo mogel izpolniti.
Kdo pa bo kdaj dovolj primerno poveličal njegove druge lastnosti, vrline dobrotnika, mecena, človeka?
Dr. Anton Korošec je imel zares zlato srce. Prošnje ni mogel odbiti, pomoči ne odreči potrebnemu. Kar je imel, je razdal. Kdor se je nanj obrnil, nikoli ni odšel razočaran. Koliko tisoč in tisoč ljudi se ga z ganjeno hvaležnostjo spominja, ko jim je ustregel v stiski in jim pomagal iz stiske! Kadar je šel med ljudi, je poslušal njihove prošnje, se zanimal za njihove potrebe, podpiral njihova stremljenja — pa ne kakor dela večina, z obljubami in ljubeznivimi besedami, ampak z dejansko •nočjo in takoj! Kaj denarja je razdal siromašnim, ki so se nanj obrnili v svoji revščini, koliko organizacij je podprl, kolikim društvom in zasebnikom je naklonil 3vojo pomoč! Ni ga stanu, ki bi se ga ne spomnil. Koliko je pomagal dijakom, delavcem, kmetom v svoji blagoslovljeni nesebičnosti, ki ni Poznala meja! Nikdar med nami ni bilo in ga ne bo voditelja, ki bi bil tako darežljiv, tako dobrega srca, tako prizanesljiv, obziren, širokogruden — saj ni odreke! pomoči niti tistim, ki so bili drugega prepričanja In drugačnega nazora, kadar so prišli
v stisko. O kom drugem med nami lahko rečemo še kaj takega?
Voditelj slovenskega naroda pa je bil tudi izobražen kakor redkokdo med nami. Vzor kulturnega Slovenca je bi! — in Udor se je kdaj z njim pogovarjal, je moral ostrmeti, ko je videl, kako presenetljivo do vseh podrobnosti pozna kulturne razmere pri nas, vse najmanjše odtenke struj in prizadevanj tudi pri mladem rodu literatov, upodabljajočih umetnikov in glasbenikov. Nešteti med njimi pa se z globoko bvaležnostio spominjajo tega velikega moža, ki jim je neutrudno prihajal ob vsaki priliki na pomoč, ne samo z besedno vzpodbudo, ampak z dejanjem. V priznanje za izredne zasluge na kulturnem polju je postal tudi častni doktor naše univerze — toda še večjo čast bo užival vselej v srcih mož, ki vedo, kaj jim je dobrega napravil in kako jim je pri bojih, načrtih m stremljenjih sla! ob strani ter jih podpiral s svojo vse razumevajočo blago dobrosrčnostjo. Resnično, dr. Korošec je bil in še dolgo bo največji mecen, kar so jih doslej slovenski kulturni delavci imeli.
In kdo bo popisal čar njegove osebnosti, ki si je znala brez sleherne vsiljivosti ali narejenosti vzeti v zakup srca vseh nepreglednih množic in vseh posameznikov, ko je stopal med njimi, sam fant med fanti, slovenski človek s smehljajočim se, podjetnosti polnim, mladostno razigranim obrazom in z rdečim nageljnom v gumbnici! Preprost, dostopen, dober pa obdarjen s privlačnostjo in pomembnostjo, da bi ga tako našli, tudi če bi se skušal skriti in izgubiti v množici. Ponosno in radostno smo gledali na tega velikega moža, srečni in Bogu hvaležni, da nam je dal takega, resnično ljudskega, resnično našega, nam iz src in misli izbranega in izrezanega voditelja. Vse oči so se zasvetile, ko je stopal med nami in nam govoril. In kakor se je znal vesti neprisiljeno in impozantno kot gospod med največjimi gospodi, dostojanstven in popoln, je bil priljuden, odkrit, šegav in domač med preprostim ljudstvom Kako rado ga je imelo prav zaradi te njegove krasne lastnosti gaše preprosto ljudstvo, naš očanec in naša ženica, naša kmetska in deiavska mladina.
V	ožji družbi je bil dr. Anton Korošec najprijetnejši družabnik. S svojim zlatim, duhovitim humorjem in 8 svojo zdravo šegavostjo je znal vselej poskrbeti za najboljše in najvedrejše razpoloženje. Koliko anekdot o njegovih duhovitih izrekih kroži med ljudmi, med znanci, ki 90 ga pobliže poznali! Prehvaliti ne morejo ne njegove že od rojstva gostoljubne prirode, v druščini njegove vedre, pa nikdar žaljive zbadljivke, njegovih čudovitih domislic in podjetnosti, ki so pričale, da ga, čeprav je bil že v letih, mladostna svežost in fantovska prešernost še nista prav nič zapustili. Koliko bistroumnih šal je še potuhtal, včasih v Ljubljani, včasih v Belgradu. Škoda samo nekaj: da teh domislic, anekdot in izrekov nihče za njegovega življenja ni zapisoval, da bi nam ostale trajna last, zapuščina in dokument njegove dobre, žlahtne in vedre človeškosti!
Slava velikemu možu! In če je kdaj komu med Slovenci ob zadnjem slovesu bilo obljubljeno, da njegov spomin med nami nikdar ne bo ugasnil, j potem to velja za dr. Antona Korošca. Njegov duh in njegov spomin bosta res večno živela med nami!
... Vesti 14. decembra
Eniški minister za telesno vzgojo von Tschammer und Osten je nenadno dopotoval v Rim.
^ Holandski Indiji so zdaj nabrali prostovoljnih prispevkov za angleško obrambo toliko, da so z njimi kupili 63 lovskih letal vrste »Spitfire« ter 18 bombnikov vrste »Lockhead«. Razen tega so zbirali tudi za lastno letalstvo.
Svoboda izražanja misli je bila Angliji vedno nevarna tam, kjer je imela kake svoje koristi. Zato je to svobodo zatirala in jo še vedno zatira. Lahko se verjame angleškemu notranjemu ministru Morrisonu, ki je dejal, da nikdar ne bi bil izpustil Hitlerja iz ječe, če bi bil on na vladi tedaj, ko se je Hitler boril proti tedanjemu redu v Nemčiji. Angleškemu notranjemu ministru se lahko verjame, da bi bil pripravil do molka in spravil s poti vse tiste, ki so Nemčijo pripeljali v sedanji položaj, piše »Nemška diplomatična korespondenca«, glede odmeva, ki ga je imel Hitlerjev govor v Angliji,
Angleške oblasti so določile hišni zapor za vso
italijansko višjo duhovščino v Jeruzalemu. Na domu je interniran med drugimi tudi patriarh Barlassina, ker je pred kratkim izjavil, da angleška uprava v Palestini ni v skladu s svetostjo te zemlje.
Od začetka sedanje vojne so Italijani sestrelili 067 angleških in grških letal, sami pa jih izgubili 110. Potopili so Angležem 37 vojnih ladij in podmornic, 56 angleških vojnih ladij, med njimi 7 oklopnic, 29 križark ter 6 letalonosilk je bilo poškodovanih. Italijani so izgubili 23 voj* nih ladij vseh vrst, poškodovane pa so bile °klopnice in 1 rušilec, pravi italijansko urad-no Poročilo o angleških ter laških izgubah v sedanji vojni. Angleži uradno trdijo, da toliko rodov j a sploh V Sredozemlju nikoli imeli niso.
Novo letalsko orožje so uvedli te dni Angleži, in sicer lovska letala, oborožena s topovi. Do zdaj so lovci imeli naPa(i in obrambo samo strojnice. Novo orožje se^ je v zadnjih bojih zelo dobro obneslo, poroča angleško letalsko ministrstvo.
Angleški kralj je včeraj obiskal mesto Birmingham, W je zadnje čase hudfl trpelo zaradi množin-skih nemških napadov. Ogleda! si je škodo. Velike množice prebivalstva so ga navdušeno
pozdravljale.
°red nekaj meseci se je Angliia precej bala vdora na svoje ozemlje. Danes k	k
i« uspešno preprečuje nemški vdor Vrh tega še pomaga Grkom na vseh bojiščih. Vse to priča, kako je zaradi ameriške pomoči bojna sila Anglije zrasla, sodi vodilni turški list »Ulus«, čigar p"isanje ni vedno v skladu z nevtralnostjo.
Oddelek nemških policistov je odpotoval v kolonije, da se bo tam seznanil z novim življenjem in novimi službenimi načini ter se usposobil za bodočo službo v kolonijah, ki jih bo po sedanji vojni dobila Nemčija, poročajo nemški listi. Ni pa znano, v katere kolonije so ti policisti odpotovali.
Vojna bo dolga, huda in bo zahtevala velike žrtve, piše glasilo jtaliianskeea zunanjega ministra, »Telegralo*.
Vse prredftve odpovedane zaradi narodnega žalovanja
Zaradi smrti voditelja slovenskega naroda, predsednika senata in ministra prosvete, gospoda dr. Antona Korošca, odpadejo od danes naprej do vštetega dne pogreba vse gledališke, kinematografske in vse druge javne predstave, vse prireditve ter zabave in javna zborovanja. Izvzete so samo žalne seje in žalna zborovanja.
Banska uprava.
Posvet med Rooseveltom in bratom angleškega kralja
Miami, 14. decembra. Reuter: Razgovor med bratom angleškega kralja, Windsorskim vojvodom, in predsednikom Rooseveltom je trajal poldrugo uro. Razgovor se je nanašal na načrt ofenzivnih oporišč na Antilih. Predsednik Roosevelt je priredil kosilo na čast vojvodii na križarki »Tuscaloo-sa«. Windsorski vojvoda je izjavil časnikarjem, da se je s predsednikom Rooseveltom razgovarjal o pomorskih oporiščih na vseh Antilih, ter tudi o tem, kako bi Amerika lahko z Anglijo sodelovala.
Ob 60-letnici dr. Korošca je slovenski narod pokazal vso svojo neupogljivo In nezlomljivo ljubezen do svojega voditelja. (Prizor iz proslave v »Unionu« leta 1932.)
Vo na v Severni Afriki:
Angleško prodiranje proti Sollumu
Nekje v Italiji, 14. dec. Italijansko vojno poročilo št. 189, pravi: Na meji Kiremaike, med Sollumom in Sidi Baramijem ter v puščavskih predelih jugovzhodno odtod so bili včeraj hudi boji med našimi četami, ki se bore zelo hrabro in med sovražnikovimi kolonami. Naši lovski in bombniški oddelki so navzlic puščavski burji neprestano leteli od zore do mraka in bombardirali ter metali zaži-galne bombe na sovražnikove enote. Od 9. t. m. je bilo zbitih skupno 18 sovražnikovih letal. V istem času se 12 naših letal ni vrnilo.
London, 14 dec. o. Po petih dneh srditih napadov v libijski puščavi boji še vedno trajajo. Angleške čete • pomočjo mornarice in letalstva prodirajo Uradno poročajo, da «o ujeli še več tisoč italijan»kih vojakov, razen 20.000, ki 60 jih ujeli pred dvema dnevoma pri Sidi Baraniju. Ujeli so še dva generala in jih je sedai pet v angleškem ujetništvu Zajet ie bil ves vojni materijal. katerega je -ripravil maršal Graziani za ofenzivo proti Aleksandriji Zasegli so tudi ogromne količine hrane in petroleja Angleško letalstvo neprestano bombardira umikajoče «e čete in italijanska letališča. Včeraj so Angleži bombardirali Tobruk m so povzročili velike požate Angleško letalstvo bombardira tudi na jugu Sudana v vzhodni Afriki in Abesiniji, V Gub« so povzročili več požarov, v Diredaui pa 60 zažgali motorizirani transport. Reuterjev poročevalec pravi, da 60 bile prva in druga divizija libijske armada in četrta divizija Črnih srajc pri Sidi Bara-
E
niju, deloma ujete in deloma razpršene od angleških čet. 63. diviziji pa »o povzročili Angleži hude izgube. Reuter poroča, da bodo angleške čete poskušale na podoben način vdreti do morja med Tobrukom in Sollumom, da bi zavzele Sollum. kakor so zavzele Sidi Barani. Pri tem napadu jim bo voj. ia mornarica vveliko pomoč.
Kairo. 14. decembra, o. Uradno poročajo, da so angleške izgube v sedanji ofenzivi malenkostne. Cete prodirajo tako naglo, da ni mogoče sproti dobivati podrobnih podatkov.
Vrhovni poveljnik angleške vojske na Bližnjem
vzhodu, general Wawel, je izdal vojski dnevno
zapoved, v kateri pravi:
Naš uspeh v puščavi pomeni odločilno razdobje v vojni, ki utegne sedanjo vojno »krajšati za precej mesecev. Mi smo močnejši od nasprotnika v vsakem oziru, razen po številu: v izurjenosti, v streljanju, v materialu. Dolgo smo čakali, toda ko je prišla naša ura, smo trdo udarili.
Poročajo, da ni doslej niti eno italijansko letalo napadlo angleškega brodovja, ki neprenehoma obstreljuje sovražne postojanke med Sidi-el-B.ira nijetn in Sollumom.
48. dan vofne med Italijo in Greife
Grška poročila o dosedanjem voj. plenu:
« t II	+	A	4	1	O	J	_	f	 _?	1	O	A	1 i . 1 !	n	A	^	^	.1.. ! . — _	I«	! X X. a	MA /4* Mn ■ A	i	A	i,
Nekje v Italiji, 14, decembra. Stefani. 189. Hali jansko uradno poročilo pravi:
Na grškem bojišču nič posebnega. Manjši napadi krajevnega značaja so bili odbiti.
Atene, 14. decembra, o. Uradno poročajo, da boji na južnem, srednjem in severnem albanskem bojišču še vedno trajajo in da so izidi teh bojev za grške čete ugodni.
Na jugu so grške čete vkorakale v Porto Palermo, sredi poti med Santi Gua ran ta in Valono.
rške čete prot’ severnem bo pomočjo topništva zavzele
Na srednjem bojišču prodirajo grški Tepeleniju, katerega že ogražajo. Na s jišču so grške čete s pomočjo topni: nekatere nove postojanke,
Grki so v teh dneh zajeli večje število italijanskih vojakov in se nahaja v grškem ujetništva do sedaj nad 200 častnikov, nad 7000 vojakov, 120 topov večjega kalibra, 55 manjših topov, 700 strojnic. večie število tankov ter 250 oklepnih voz.
322 občin je voditelju našega naroda izvolilo za svojega častnega občana, (Diplome so povezane v skupno knjigo.)
Dr, Korošec — predsednik senata
tu in tam
Belgrajska občina dobiva električni tok od
elektrarne, ki je last švicarske družbe »Moč in luč«. Predstavniki te družbe se sedaj mude v Belgradu in skušajo uveljaviti svojo zahtevo, tla se električni tok podraži zavoljo povišanja proizvajalnih stroškov in zaradi povišanja plač uslužbencem. Iz tega namena so imeli več sestankov z županom Tomičem in drugimi občinskimi funkcionarji. Obenem pa je belgrajska občina sprožila predlog, da bi električno centralo od Švicarjev odkupila. Pogajanja v to smer bodo še nekaj časa trajala.
Gripa se je začela naglo širiti v Belgradu
in drugih krajih. Bolnišnice imajo že precej takšnih bolnikov v negi, bili pa so že tudi prvi smrtni primeri. Tako poroča belgrajska »Politika«, da je za posebno vrsto nagle gripe umrl sin prometnega ministra inž. Besliča. Poročajo pa tudi, da je zbolel predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki bo moral nekaj dni ostati v postelji in ne bo smel po nasvetu zdravnikov opravljati svojih službenih poslov.
Zagrebška občina je najela novo posojilo v znesku 30 milijonov dinarjev za nakup živil in življenjskih potrebščin za svoje prebivalstvo. Na občinski seji so sklenili, da bodo denar v prvi vrsti porabili za nakup pšenice, rži, koruze in drugih žitaric, potem pa tudi za nakup sladkorja, riža, olja in podobnega. Občina je sklenila dalje, da bo skrbno pazila na živilski trg in ne bo dopustila nobenega veriženja ali pa podraževanja živil. Posebno bo poostrila nadzorstvo nad trgovanjem z moko in nad cenami ter kakovostjo kruha. Ustanovila pa je tudi poseben urad, ki bo skrbel za preskrbo prebivalstva s petrolejem. Razen v tem uradu, ne bo mogoče nikjer drugje kupiti petroleja. Cena je določena na devet dinarjev liter.
Pred belgrajskim sodiščem je bil oproščen zdravnik dr. Miloševič, katerega proces je vzbujal silno zanimanje vse javnosti. Dr. Miloševič je bil obtožen, da je s pretiranimi količinami ostrega zdravila pospešil, oziroma celo povzročil smrt Edite Nikolič, soproge inž. Nikoliča. Pred sodniki so defiiirali številni prestolniški zdravniki špecijalisti in vseučiliški profesorji, ki so podajala svoja strokovna mnenja o tem medicinskem primeru, šlo je za ugotovitev vprašanja, ali je dr. Miloševič proti medicinski praksi uporabil pretirano količino strupa, da bi pregnal iz bolnice trakuljo, ko pa je bila bolnica dejansko bolna na drugi bolezni, kakor se je bilo ugotovilo ob raztelesenju njenega trupla. Končno je bil pozvan glavni sanitetni svet, da poda svoje strokovno mnenje. To poročilo je reklo, da dr. Miloševiča ne zadene krivda, kajti bolnica je bila telesno neodporna in je zato podlegla. Končno je sodišče zaključilo dokazni postopek in dr. Miloševiča oprostilo. Državni to žilec se ni zadovoljil s sodbo.
Po svoje je bil podjeten belgrajski trgovec Radenko Nedeljkovič, ko je najemal paglavce in zapuščene dečke, da so kradli cement in ga njemu oddajali. Paglavci so oprezovali okrog novih stavb in prežali na priliko, da so sunili zdaj tu zdaj tam po kakšno vrečo cementa. Trgovec jim je za nagrado dajal po pet dinarjev, katere so dečki takoj gorke znosili v kinematografe. Nazadnje so jih pa le prijeli in prignali na sodišče. Dečki so bili posvarjeni, trgovec pa je dobil štiri mesece strogega zapora in 10.000 dinarjev denarne kazni.
■>'Predsednika vlade Dragiša Cvetkoviča in hrvaškega bana dr. Ivana šubašiča je izvolil za častna občana občinski odbor v Bitolju. Za predsednika vlade Cvetkoviča je bilo rečeno, da je velik prijatelj Bitolja in zaslužen za razvoj tega mesta v kulturnem in_ socialnem pogledu. Hrvaškega bana dr. šubašiča pa so izvolili za častnega občana zato, ker je s svojim go-\orom v Čakovcu pravilno označil pomen bi-, ♦oljskih žrtev in je s svojim darom 100.000 din dal pobudo za zbirke v korist Bitolja tudi na Hrvaškem.
Skoraj v vsej državi je zapadlo precej snega. Tudi v severni Dalmaciji ga imajo proti običaju. Ob obali divja že nekaj dni burja, ki je ohladila ozračje, da je nastopil precejšen mraz. S težavami se bori tudi plovba, zlasti pa plovba na odprtem morju. Z Dalmatinski Zagori je sneg onemogočil cestni promet in potrgal mnogo telefonskih žic. Telefonska zveza med Splitom in Zagrebom je pretrgana.
Motni časi, kakršni so, so kot nalašč prav ugodni za razne ljudi, ki so o sebi prepričani, da imajo od narave dar napovedovanja bodočih dogodkov. Tako poroča belgrajsko časopisje, da se je v Sarajevu naselila neka ženska iz Petrovgrada, ki se odlikuje po svojih napovedih za bodočnost, katere pogostokrat drže. Ta ženska je povabila tudi časnikarje in jim napovedala, da bo sedanja vojna trajala še tri leta in da bo prihodnje leto prišlo do moritve otrok. I.eto 1942 bo zelo plodno, vendar pa bodo kobilice po vsem svetu uničile mnogo plodov. Po končani vojni bodo v mnogih državah neredi in prekucije. le Jugoslavija bo ostala cela in mirna, ker se je vojna ne bo dotaknila. Končno je rekla ženska, da bo prihodnje leto Francija doživela hud potres.
V 10*. lctn svoje starosti je nmrl v Ilabi-jancu pri Osijeka kmet Ivan Bošnjak. Mož ni v življenju užil nobene posebne dobrote. Bil pa je navzlic temu nepoboljšljiv veseljak, ki je tudi v svoji pozni starosti rad posedal pri kozarčku slivovke in pripovedoval mladini o «tarih davnih časih, ko je bilo še mnogo boljše kakor danes... Zadnje tedne je poboleval, a 'inrt je prišla nenadno in je domači niso pričakovali. Bošnjak je zatrjeval ljudem, da ga je le veselost in vedrost držala tako dolgo po-koncu.
Krasen salonski vagon in posebno moderen slroj je poslala Nemčija pred nekaj duevi skozi Maribor v Turčijo za predsednika turške republike Izmeta lnenija. Vagon in lokomotivo
izdelale nemške tovarne v Kasselu, ki bodo i/delale še nekaj deset lokomotiv za Turčijo, kakor določa trgovinska pogodba, katera je bila sklenjena med Nemčijo in Turčijo še lani. Od-• lej bodo lokomotive in železniški material v Turčijo dobavljali Angleži.
O zadnji poplavi v Bosanski Posavini govore poročila, da je strašno prizadela 40 vasi. Tam so ljudje ostali brez krova in brez hrane, kajti voda je popolnoma porušila 3000 hiš in uničila ljudem poleg hrane in živinske krme ttidi vse vodnjake. Banska oblast v Zagrebu je nrebivalstvu prihitela na pomoč, ker je bila ntigla pomoč nujno potrebna posebno zaradi tega, ker je okrog 20% ljudi zbolelo. Strokovnjaki zahtevajo, da se nujno uredc nekatere >-ke in ojačijo zaščitni nasipi, posebno pa bi lilo treba povišati za en meter nasipe na bo-■mski strani
©
KINO UNION
Ljubljana od včeraj do danes
Ljubljana, 14. decembra.
Zvezde
zari o
Tak je bil naslov snočnjega prosvetnega večera, ki ga je priredila Prosvetna zveza v frančiškanski dvorani. Predavatelj je seznanil številne poslušalce s tajnami vsemirja, z zvezdami in nebesnimi telesi. Ker je malo komu dano, razen astronomom in še tem le malo, da bi prodrli v vsemi rje, nas je g. predavatelj popeljal z besedo in sliko tja, kjer »zvezde žarijo*.
V svojem predavanju nas je seznanil z najvažnejšimi planeti sončnih sistemov, ki jih je doslej znanih lepo število. Popeljal nas je na Luno, ki je tako »blizu« nas. Največ pa je g. predavatelj govoril o viru življenja, o soncu, do katerega bi rabili z dobrim letalom »Je« 34 let. Spoznali smo dalje še planete Jupitra, Marsa, Saturna itd. Naštel je nadalje še najraznovrstnejše »otroke« Sonca. Glede lune pa je omenil, da ima Zemlja le eno, dočim ima Mars dve, Jupiter devet, Saturn celo deset iti še celo Uran ima štiri... Na skioptičnih slikah smo spoznali razna ozvezdja, ki so bila marsikomu doslej neznana.
Vse zvezde so velika sonca, je dejal g. predavatelj. Vega je 64, Severnica 1000 krat, Aldeba-ran 120.000 krat, Betelgeza v ozvezdju Oriona pa celo 2 miilijonkrat večja od našega Sonca. Bajne številke so to, ki jih komaj razumemo. Vendar se nam zde ti sončni velikani le male lučke. Ogromne razdalje nas ločijo od njih. Nepojmljivo daleč so ti velikani od nas. Do Severnice je daleč »le« 300 svetlobnih let. Poslušalci so z napetostjo sledili izvajanjem predavatelja, prof. Franca Šuštaršiča, ki je bil ob koncu deležen tople zahvale za svoje zanimivo predavanje.
Vlom v Sušdinco rža
Lušči linica riža tam v Linhartovi ulici nima miru pred tatovi, ki jo zelo pogosto obiskujejo. Tudi včerajšnjo noč je prišel na obisk doslej še neznan tat, ki pa je odšel iz luščilnice prav tako praznih rok kakor je vstopil. 2e na vhodnih vratih je imel precej sitnosti, preden je izbezal iz vrat od znotraj ključ. Ko mu je to uspelo, je pa vrata s ponarejenim ključem odprl. Potem mu je bilo delo lahko. S ponarejenim ključem je odprl tudi pisarniške prostore. Tu je prebrskal vse predale omare in vse kotičke, koder je le malo slutil, da bo denar. Kljub temu, da si je dal tat pri brskanju precej opravka, le ni prišel do želenega. Denarja ni bilo. Na svojo žalost je moral vlomilec oditi praznih rok. Ker je to letos že četrti vlom v isto podjetje, ne bo napačna surrtnja, da vlamljajo v luščilnico vedno eni in isti ljudje. Pri dveh vlomih so sicer odnesli nekaj plena, nato pa so postali tudi ljudje v luščilroici bolj previdni in raje denar odnesejo na varno. Policija drznega vlomilca zasleduje, toda doslej še brez pravega uspeha.
Predavanje o nemški delovni fronti
Snoči je imel od dehti vod ja Nemške delovne fronte g. Trefz v Trgovskem domu propagandno predavanje, ki je imelo naslednjo temo: Organizacija im smoter delovne fronte (mir v obratu), storilno tekmovanje nemških obratov (zvišanje proizvodov) in uravnava prostega časa (moč po radosti). Številni poslušalci so sledili zanimivemu predavanju. Med odličnimi poslušalci smo opazili dr. Bogataja v imenu g. bana, ljubljanskega župana dr. Adlešdča in italijanskega konzula Gue-rini Maraldija. O. predavatelja je naj prej predstavil nemški konzul g. dr. Brosch.
G. predavatelj je nato razvil vse delovanje Nemške delovne fronte od leta 1933., ko je prišel na vlado narodni socializem. Tedaj je bilo v Nemčiji 7 milijonov brezposelnih, katerim je bilo treba dati dela. Delovna fronta se je morala boriti z najrazličnejšimi ovirami. Nemci so nadomestili kapital z delom in človekom. Sedaj je v vsaki nemški tovarni ali obratu vsak oddelrn vodja odgovoren ne za stroj, ampak za človeka. Potem je govoril o graditvi velikih stavb, v katerih imajo nemški delavci udobna stanovanja, o gledališčih, kinematografih, športnih organizacijah in drugih ustanovah, ki so vse ustanovljene v korist nemškega delavca. V njih imajo delavci znaten popust. Zabave si lahko vsakdo privošči, kolikor hoče, le če ima časa dovolj. Počasi z leti je bil premosten prepad med nekdanjo buržoazijo in delavstvom. Nič manjšo skrb ni imela Delavska fronta za kulturni preporod naroda. Vse dosedanje organizacije so združene in štejejo skupno nad 24 milijonov članov. Dobro je preskrbl|eno za počitek in za dopust. Zato ima nemška Delavska fronta poseben odsek, »Kraft durch Freude«, ki razpolaga z velikimi ladjami in morskimi kopališči, v katerih morejo delavci prebiti svoj dopust za majhen denar. Za predavanje je bil predavatelj deležen tople zahvale poslušalcev.
Kai so vse našli in prijavili pol čaji v novembru
V včerajšnji številki smo priobčili, kaj vse so ljudje izgubili. Danes naj pa javimo, kaj so posamezniki našli in prijavili policiji. Na policiji se nahajajo sedaj tile predmeti, ki čakajo svojega lastnika: 1 double zapestnica, ena moška zapestna krom-ura, 1 medeninasta broša s kamenčki, 1 rjava denarnica s 750 dinarji, 1 usnjata temno zelena denarnica z ‘21 dinarji in rožnim vencem, 1 črna usnjata denarnica, 1 črna usnjata denarnica z 81 dinarji in ključkom od kolesa, 1 črna usnjata denarnica z 1,25 din, 1 modra denarnica z 21 din, t listnica z dvema živinskima potnima listoma, 1 obrabljena aktovka, 1 aktovka, v kateri sta bili dve stari srajci, 1 suknjič, salama in hlebček sira, 1 otroška ročna torbcia z 2 din, 1 modra knjiga za krojače. 1 bela halja s kapuco, 1 ponošen klobuk, 1 sveženj ključev, 1 pisan prtiček. 1 svinčena cev in 1 častniška sablja.
Precej stvari so ljudje pozabili tudi v železniških vozovih Naslednji predmeti so bili najdeni: 66 dežnikov, dežnik in risbe, dežnik in palica, dežnik in aktovka, 18 klobukov 3 suknjiči, 1 površnik, 1 častniški plašč, 4 pari galoš, 1 par novih moških čevljev, 1 par novih copat, 9 plaščev, 1 kožuhovinast ovratnik, 1 zavitek, 1 boa, 1 šal, 5 parov rokavic, 1 moške hlače in toaletne potrebščine, 5 čepic, 2 para naočnikov, 19 aktovk, 1 aktovka, v njej rokavice in epica, 5 kovčegov, 1 fotoaparat, 1 aktovka in mreža, 1 stara delovna obleka, 1 nova delovna obleka, 1 prazna ročna torbica, 1 košarica s praznimi vrečicami, risalna deska, 1 zračna sesalka od kolesa, 1 cepin, 1 zavitek , v njej dve vreči z jute, 1 zavitek dekliškega perila, i zavitek posteljnine, 1 zavitek (v njem dežni plašč in galoše), 1 zavitek z razno vsebino, 1 zavitek (v njem nove moške hlače), 1 zavitek živil, 1 zavitek umazanega perila, 1 zavitek tkanine, 1 zavitek z delavno obleko in 1 zavitek z jabolki in denarnico z gotovino 20 dinarjev.
Vse te predmete lahko dobe oni, ki so jih izgubili, na upiavi ljubljanske policije.
Škofja Loka
Kolodvorsko cesto bodo modernizirali. Čisto gotovo je, da je cesta, ki veže Škofjo Loko z njenim kolodvorom, ena najbolj prometnih cest v Sloveniji, saj po svojem prometu daleč nadkri-ljuje promet na gorenjski državni cesti, kar je bilo že neštetokrat ob zaznamkih prometa ugotovljeno. Na tej cesti se namreč združi ves promet, tako lokalni od mesta do kolodvora, kakor tudi promet iz dolin Selške ir Poljanske. Po njej pa teče tudi ves promet iz teh krajev na Gorenjsko kakor tudi v Ljubljano in druge kraje. Zato so se tukajšnji činitelji, zlasti pa župan Ziherl kot cestni načelnik že pred diktaturo zelo trudili, da bi se cesta modernizirala, to je betonirala v vsej svoji trikilometrski dolžini. Res je bilo že takrat pri oblastnem odboru nekaj razumevanja za to in kazalo je, da se bo ta velika želja vsega tukajšnjega prebivalstva izpolnila v doglednem času. A prišla je nesrečna diktatura in z njo popolno nerazumevanje za vsakršne ljudske potrebe. Zadeva je zaradi tega seveda zaspala Treba je bilo zopet vrnitve naših mož na odločilna mesta, da se je stvar premaknila z mrtve točke. Po večletnem prizadevanju našega celotnega odbora stojimo danes pred uresničenjem. Banska uprava je pokazala zlasti veliko razumevanje, ker se je v zadnjih letih promet na cesti potrojil. Zato cesta seveda silovito trpi in jasno je že bilo, da jo cestni odbor s svojimi sredstvi nikakor ne bo mogel vzdrževati, če ne bo modernizirana. Zato se je banska uprava odločila. V jeseni so že pričeli s pripravljalnimi deli. Namleli so v kamnolomu v Podpulferci ogromne količine kamenja in ga zvozili k gostilni »Plevna« in še na nekaj drugih kupov. Vsi stroji so že prispeli. Spomladi pa, kakor hitro bo vreme dopuščalo, bodo začeli z deli na več krajih hkrati. Prej	pa	bodo še popravili	za
silo odsek stare ceste	od	Plevne do	mesta,	po
kateri bo med delom šel ves promet. Česta bo betonirana, osem metrov široka in tri kilometre dolga. Obenem bodo pa tudi tlakovali Lahov klanec z granitnimi kockami, asfaltirali cestišče na Spodnjem trgu in tlakovali s kockami klanec »Graben«. S temi velikopoteznimi deli je za prihodnje leto zagotovljen	zaslužek veliki	večini	naših delavcev, cesta pa	bo	enkrat za	vselej	do-
končno urejena. -
Najlepši igralski par v ljubavni drami profinje-nega okusa
Obvestila
Veliko akademijo za zimsko pomoč ljubljanskim revežem priredi v petek, 10. januarja 1941 ob 20. uri v Operi Ljubljanska filharmonija skupno z Združenjem gledaliških igralcev Po blestečem programu, ki ga še objavimo, bo ta prvovrstni koncert gotovo pomenil višek glasbene sezone, zato pa že sedaj opozarjamo druge organizacije na to prireditev, ki bo gotovo pritegnila vse ljubljansko občinstvo
Ustanova ljubljanskega mesta za učence dr-žavne tehniške srednje šole in učence ter učenke delovodske, moške in ženske obrtne šole v Ljubljani je razpisana in sicer štiri mesta za učence v tehniške srednje šole in štiri mesta za učence in učenke delovodske, moške in ženske obrtne šole v Ljubljani v znesku po 1000 din na leto. Pogoji so razvidni iz razglasa na mestnih uradnih deskah in na šolski deski tehnične srednje šole v Ljubljani.
Železniška direkcija državnih železnic r Ljubljani namerava sprejeti za prometno službo nekaj absolventov gimnazij in realk z višjim tečajnim izpitom. Reflektantje naj predlože prošnje do 1. januarja 1941 direkciji državnih železnic v Ljubljani, prometno-komercialni oddelek. Podrobnejše pojasnilo dobe prosilci na direkciji, soba številka 131.
■na
Vsem cenj. interesentom sporočamo, da je
Gutenbergova proslava preložena!
Čas prireditve objavimo pravočasno.
Prikrojevalne tečaje za krojače, krojačice in čevljarje v Ljubljani priredi kr. banska uprava v prostorih tehniške srednje šole. Tečaje bosta vodila obrtna učitelja Knafelj Alojz in Steinman Josip. Interesenti naj priglase svoj oudeležbo osebno ali pismeno najkasneje do 7. januarja 1941 kr. banski upravi, VIII. oddelku, Erjavčeva ulica št. 12, kjer dobe tudi vse potrebne informacije.
Umetnostno zgodovinsko društvo ▼ Ljubljani
bo	imelo XVII.	redni letni	občni zbor	v torek
17.	t. m. ob 5	popoldne v	knjižničnih	prostorih
Narodnega muzeja v Ljubljani (vhod z Bleiweisove ceste). Člani in prijatelji in prijatelji društva vab-Ijeni.
Nj. Vel. kralj Peter II. je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo XX. mednarodnega pomladanskega velesejma v Ljubljani, ki bo od 31. m»ja do 9. junija 1941.
Na razstavi	Božidarja	Jakca ima	vodstvo
v nedel jo, 15. decembra ob 11 dopoldne, umetnostni zgodovinar g. Jože Gregorič o zgodovini in razvoju pastela. Opozarjamo na fotografske reprodukcije, podob iz razstave, ki se dobe pri blagajni. Razstava ostane odprta do torka, dne 17. decembra.
Filozofsko društvo priredi danes ob 18^ redno	predavanje	v predavalnici mineraloškega
inštituta na univerzi. Predaval bo g. dr. Stanko Gogala o temi: »Logika mišljenja in logika čustvovanja«. Vabljeni!
P1ETEKINE TELOVNIKI PULOVERJI JOPICE ITD.
IZ ČISTE VOLNE ZA DAME. GOSPODE IN DECO
Modnoin športno blago za srajce po meri v naj-novejših vzorcih. Damsko perilo, kravate, nogavice, rokavice, žepni robci, brisače in vse ostalo modno blago v največji izbiri nudi najugodneje spec. trgovina
ALOJZIJ POTRATO PREJ
Jot. Kunc&(o.
Ljubljana, MikloSiieva 32, m. 3013 Frančiškanska ul. 2
Ne zamenjajte naših domačih izdelkov z drugimi manj vrednimi! Kroji so brezhibni, kakovost blaga pa odlična!
Continental
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEGAT
Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30
lijemo
skladišče
večje (ali več manjših od 30 do 900 m* površine), je lahko tudi nizko, s pripravnim dovozom, prednost bližina carinarnice ali kolodvora, — Ponudbe na upravo lista pod »SUHO SKLADIŠČE«.
r Štev. 287.
<Vx"f	V TV''1. *!•*■»>• ’
»SLOVENSKI DOM«, 'dne M. decembra im	 9tran	5.
Kino Matica
Telefon 22-41
Predstave ob 16., 19, in 21. nri. Rezervirajte vstopnice!
Kolosalen francoski velefilm iz romantične viteške dobe
.Grbavi1 vitez Lagarder
V glavnih vlogah: Robert Vidalin, Samson Fainsilber, Josseline Goel! Ljubezen, junaštvo, časti
je tiri včerajšnjih premijerah navdušil občinstvo. Dejanje, ki drži gledalca neprenehoma v napeti pozornosti, je polno sijajnih prizorov, junaških nastopov, romantičnih pustolovčin in karakternih duhovitosti.
Eden najzanimivejših velefilmov sploh! Kvalitetno med ua'boljšimi!
Igralsko med najbolj dovršenimi!
Vremensko poročilo
Palača Vzajemne zavarovalnice bo staia na 19 ..vodnjakih"
#f
Maribor, 13. decembra.
Na veliki parceli poleg dravskega mostu na Glavnem trgu grade novo palačo Vzajemne zavarovalnice. Nova stavba vzbuja med Mariborčani toliko zanimanja, kakor še nobena dosedaj, to pa •predvsem zaradi tega, ker ima z mo6tu na stavbi-šče imeniten razgled, kakor s kakšne galerije. Zato je tudi ograja pri tem delu mostu neprestano zasedena z radovedneži, kljub temu, da piha sedaj burja m reže mraz 6kozi obleko. Je pa nova stavba tudi drugače zelo zanimiva, saj bo stala na samih »vodnjakih,« katere sedaj vodnjakarji s polno paro kopljejo. Teren, na katerem gradijo novo palačo, je namreč naplavina Drave, na vrhu pa je še precej debela plast nasipa. Tak teren ne bi mogel držati Velike stavbe, pa so zato morali seči v globino, da ®o prišli do raščenega gramoza, ki se kakih 8—12 metrov pod površjem že izpreminja v konglomerat. Ce bi hoteli graditi takšne temelje, kakor so pri stavbah v navadi, bi bil potreben ogromen izkop, da bi segli v takšno globino. Zaradi tega so 6e odločili za sistem vodnjakov ki je prav tako trden, Pa mnogo cenejši in hitrejši. Na obodu 6tavbe kopljejo 6edaj po 12 metrov globoke vodnjake. Vsega ®kupaj jih bodo izkopali 19 Kopljejo jih vodnjakarji ter jih delajo čisto po načinu običajnih vodnjakov.
Na Polževo!
Kakor je Dolenjska lepa, kakor se 6talno hudi, da bi privabila čim več gostov, je vendar nekako zanemarjena od posetnikov ,ki se raje obračajo k drugim krajem, ki imajo daljšo in pestrejšo zgodovino. Vendar to ni prav. Tudi Dolenjsko je treba v polni meri upoštevati, tudi Dolenjsko je treba obiskovati, zlasti še tam, kjer So za obisk ustvarjeni vsi predpogoji. '
Ena turistično najvažnejših postojank na Dolenjskem je Polževo nad Višnjo goro. Polževo je znano kot prijetna izletna točka iz poletnega časa. Pa tudi pozimi se splača iti na Polževo, saj so v njegovi okolici obsežna smučišča in komar nekaj dni bi zadostovalo smučarju, da bi prehodi!
■ ■■ •:' 'y	'’	'•	x
'
m
'
in presmučal vse one proge, ki so jih turistični delavci v okolici Polževega že markirali.
Planinski dom na Polževem im a620 m nadmorske višine ter je zelo udobno urejen. Prikupna je obsežna jedilnica, prijetno je bivanje v večjem številu spalnic. Postrežba je v tem planinskem domu pozorna, tako da dom v nobenem oziru ne zaostaja za sličnimi ustanovami v drugih krajih. Dom ima vodovod, kopalnice, električno razsvetljavo in centralno kurjavo ter telefon preko- Višnje gore.
Najpriljubljenejši vzpon na Polževo je preko Višnje gore, priljubljeni so sestopi na Višnjo goro, Stično ali Žalno.
Prav priporočljivo bi bilo, da bi se naši smučarji v večjem številu obračali tudi na Dolenjsko s?i ilm je Dom na Polževem dobro tofišče sredi •bsežnih smuških poljan.	GP.
Vsak vodnjak ima poldrug meter premera. Vodnja-kar ga koplje pod 6eboj, nad seboj pa dela sproti betoniran oklep Ko doseže vodnjak peščeno plast, mu napravijo spodaj še »kopito« — razširijo ga, da ima večjo ncsilno ploskev. Nato začnejo vodnjak od 6podaj navzgor zalivati z armiranim betonom, nad zemljo pa se bo nadaljeval v višino z železo-betonskim stebrom. Na 19 takih stebrih, ki bodo rastli iz zemlje, bo obešena potem celotna železo-betonska konstrukcija stavbe. Poleg vodnjakov pa kopljejo tudi kletne prostore. Ta razkopavanja so mariborski zgodovinarji pričakovali z veliko nestrpnostjo, saj se je tukaj, kjer se bo sedaj dvigala mogočna palača Vzajemne, končaval v srednjem veku mariborski ghetto, v katerem so stanovali bogati židovski trgovci in bankirji. Ko sc pred leti kopali temelje za sosednjo Bergovo hišo, so našli v zemlji 200 komadov florentinskih zlatnikov — ki so bili nekoč gotovo last bogatega židovskega bančnika. Pri razkopavanju tal za palačo Vzajemne so 6icer odkrili dosti starega zidovja, ki pa nima nobenega zgodovinskega pomena. Tako so naleteli na staro pekamo, še ohranjeno peč » sajastim dimnikom, potem na obokane stare kleti, ki pa so bile vse zasute z zemljo, od zanimivejših reči, ki 60 jih izkopali, pa bi bila omembe vredna samo starinska čelada in pa vrček, kar je oboje sedaj dobil muzej. Letos bodo od nove palače končali errao temelje in kletne prostore., če ne bo prehud mraz in sneg preprečil delo, drugo leto na spomlad pa se bo s polno paro nadaljevala gradnja.
Murska Sobota
Zimska pomoč v Soboti. Na pobudo občine je bil preteklo soboto sestanek pridobitnih krogov v Soboti. Predsednik občine, ki je vodil ta sestanek, je v svojem poročilu podčrtal, da je v Soboti mnogo družin, ki s strahom pričakujejo bližajočo se zimo. Zato je treba oirokom in starčkom priskočiti 1 na pomoč s toplo odejo in hrano v zimskih me- * serih. Sestanka se je udeležilo prav lepo število j premožnejših meščanov, vendar smo pogrešali še S, marsikaterega. Prepričani pa smo, da bodo tudi tisti, ki se tega sestanka iz katerega koli razloga niso udeležili, prispevali za zimsko pomoč in tako pomagali svojemu bližnjemu. — Uspeh sestanka je prav zadovoljiv, saj so prisotni podpisali skupaj 65.000. Iz tega zneska bodo dobili podporo reveži, deloma pa se bo ta denar porabil za javna dela in se tako omogočil zaslužek tudi dela zmožnim revežem. Začetni uspeh zimske pomoči naj bo 'vzgled tudi ostalim premožnim meščanom in naj podprejo tako potrebno socialno akcijo.
Novo bolnišnico bodo gradili v Soboti. Prostori soboške bolnišnice nikakor ne ustrezajo higienskim predpisom in so tudi premajhni. Kakor se sliši bodo po posredovanju tukajšnjih krajevnih činiteljev le začeli spomladi graditi novo bolnišnico. V soboto bo komisija pregledala prostor ob cesti Sobota—Rakičan, kjer naj bi stala nova zgradba. Bolnišnica bo zelo moderno urejena in so preražunski stroški predvideni na 20 milijonov din, ker bo zidana v večjem obsegu, kakor je bilo prvotno mišljeno. 7.a realizacijo načrtov nove bolnišnice bo imel neprecenljive zasluge naš ban dr. Ndtlačen, ki se zelo briga za Slovensko Krajino.
Kraj	Barometer-sko stanje	'l em partitur.'i v O		■ * a » •- e c ** S >	■o 0 1 s Kj C ~7 b'	Veter	Pada- vine	
		itv c «; t»	si • Si «e c c □			fsuier. Jakost!	S S	« m £
Ljubljana	767*5	4-9	-9-3	96	2	NNEj	—	—
Maribor	770-7	1-0	-8-0	50	7	0	—	—
Zagreb	76 >3	1-0	-3-0	90	10	SV7j	—	—
Beigrad	757-6	2-0	-1*0	80	10	NW,	1-6	dež
Sarajevo	759-4	i-o	-4-0	90	10	N,	2-0	»neg
Vis	758-5	8-0	2-0	60	8	NE,	—■	—
Split	758-0	7-0	3ti	45	10	N,	—	—
Krnnbor	756-1	10-0	3-0	55	10	E,	—	—
Žirje	759-3	9-0	5-0	65	6	N,	—	—
utiorpvntR	756-8	6-0	2-0	60	5	NE,	—	—
Sezonski delavci s® vračajo v domovino
Murska Sobota, 14. decembra.
Vsako loto odhaja več tisoč prekmurskih poljedeljskih delavcev v zamejstvo s trebuhom za kruhom. Nekateri iz resnične potrebe, drugi pa iz navade, ker niso vkoreninjeni v lastno zemljo in je ne ljubijo Grunt je doma zanemarjen, ker ni nobenega, da bi ga obdelal, morda je celo brez gosoodarja. Domača zemMa — premalo te imajo
tudi ljudje nič ne odgovorijo.
Vlaki prihajajo iz zamejstva in z njimi naši sezonski delavci. Pravijo, da so dobro zaslužili na tuji zemlji in s tem denarjem bodo poskušali reševati svojo hoši in oplajati svojo zemljo, na kateri tudi tega ni. Pa se ne zavedajo, da domačo zemljo najbolj požlalitni lastni znoj in roko — pa ljubezen. Toda vsak človek ima pravico do živ-
radi. Le po zimi se spet vračajo v naročje prek- t ljenja in tem večnim popotnikom bi to življenje murske zemlje in nič ne vpraša: moji ljudje, ) morala nuditi naša zemlja, kar bi bilo v korist kje ste bili toliko časa, ko sem jaz samevala. Pa tudi domovini!
K cenam mleka
Z ozirom na članek inž. Suhadolca »Ali je nova cena mleka upravičena« (»Slovenec« od dne 24. nv. 1940) in na odgovore, ki so sledili v »Slovencu« in »Slovenskemu narodu«, izdaja Kmetijska zbornica sledeče uradno pojasnilo:
Članek inž. Suhadolca temelji skozi in skozi na popolnoma stvarnih podatkih in ni le teoretično pravilen, ampak je tudi v resnici stvaren. Če pa živinorejci tu ali tam ne krmijo prav tako, kot se v članku navaja, potem je nujna posledica, da je pri njih proizvodnja mleka manjša in proizvodni stroški	za mleko	še večji.
Vsi	odgovori	na ta članek	so hoteli izvajanje
spodbijati s tem, da so opisovali težek položaj nižjih nameščencev. Jasno pa je, da ta težek položaj, ki ga ne osporavamo, prav nič ne vpliva na proizvajalne stroške mleka, niti ne more biti edino merilo pri določanju cene. Kmetijska zbornica popolnoma razume, da so danes za nameščenca težki časi, toda zavedati se moramo vsi, da so prav tako težki za malega in srednjega kmeta, ki tvorita jedro kmečkega stanu. Stanje teh komaj moremo primerjati s stanjem nekvalificiranih delavcev.
Da	se je pa	tudi današnji	težek položaj	nižjih	nameščencev dovolj močno	upošteval, se	vidi
iz tega, da se je cena določila na 3 din, ker sicer bi se z ozirom na proizvodne stroške prav gotovo določila višja cena. Drugod, kjer so isti ali ugodnejši pogoji za mlečo proizvodnjo (Zagreb), je oblast, ki ni predstavnica kmeta in ki dela v interesu vseh slojev, določila mleku ceno na 3.50 din.
Če upoštevamo splošni porast cen, potem prav gotovo m pretirano 20% povišanje. Da bo prebivalstvo vsaj za silo preskrbljeno z mlekom in mlečnimi izdelki, je v obstoječih razmerah možno do-
Dr. Janez Ev. Krekova dijaška ustanova. Navedeno ustanovo je razpisalo mestno poglavarstvo ljubljansko. Ustanova je namenjena dijakom tehniške srednje šole v Ljubljani in so natančni pogoji razvidni iz razglasa na mestnih uradnih deskah in na šolski deski tehniške srednje šole v LjubljanL
seči le z odgovarjajočo ceno. Santo na ta način bo mogoče proizvodnjo mleka obdržati na današnji višini, ker mleko se ne more umetno fabri-cirati. Ce pa enkrat proizvodnja mleka pade iz katerega koli razloga, minejo leta, preden se krave zopet vzredijo in s tem proizvodnja, mleka dvigne, in to zopet samo tedaj, če je cena mleku primerna. Upoštevati moramo tudi, da je izostal ves uvoz masla in mleka iz Hrv »take. Nazadovanje v mlečni proizvodnji gre preko prerekanja svojo pot naprej. 2e po tem vidimo, kaj usmerja naše kmetijstvo in kaj je vzrok, da se to ali ono v večji meri pride'uje ali pridelovanje omejuje, in tako bo ostalo, dokler ne dobimo načrtnega gospodarstva. Prizadevanje Kmetijske zbornice, da mlečna proizvodnja prekomerno ne pade, je prav gotovo v interesu vseh slojev.
Vremenska napoved:	Stanovitno	in mrzlo
vreme. Večinoma jasno, zjutraj megla v dolinah. Najniija temperatura na letališču danes 16.9 stopinj C.	*.
Koledar
Danes, sobota, 14. decembra: Spiridijon. Nedelja, 15. decembra: Valerijan.
Obvestila
Nočne službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, MikloSčeva c. '20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78.
Hišni posestniki, ki imajo svoje obrtne delavnice v svojih hišah, ali v posebnih lastnih zgradbah, naj se v lastnem interesu, tudi če niso naši člani ali naročniki, nemudoma oglase v pisarni Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova 8. Izven Ljubljane lahko pismeno.
Petrfknve poslednje sanje je naslov lepi božični igri, ki jo bo uprizoril Rokodelski oder jutri ob petih popoldne. Predprodaja vstopnic bo jetri od 10—12 dopoldne in od 4—5 popoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12.
Lepo dbrilo za božič ia novo leto je slika Harije z Brezij!
»Naša skrinja« izda umetniške razglednice »»Premrli ptički« za »Zimska pomoč« celokupne Slovenije.
Gledališče mladih ponovi v nedeljo popoldne ob pol 5 v frančiškanski dvorani Leskov-čevo drumo iz življenja beračev »Dvo bregova«. Cene so zni/aue.
Ljubljansko gledališče
DRAMA — začetek ob t »večer
Sobota, 14. decembra: »Cigani.« Izven.
Nedelja, 15. decembra ob 15: »Mali kwd.< Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol.
Ob 20: »Romeo In JuHJa.« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol
OPERA — začetek ob 8 »večer
Sobota, 14. decembra: »Vesele žene urindeorake.«
Premiera. Red Premierski.
Nedelja, 15. decembra ob 15: »Grof Luksemburški.« Izven. Znižane cene od 90 din navzdol. — Ob 20: »Friderika.« Izven. Gostovanje tenorista J. Gostiča.
Mariborsko gledališče og
Sobota, 14. decembra ob 20:	»Ples	v	maska1!!.?'
Premiera. Gostovanje gdč. Vere Majdičbvo. Nedelja, 15. decembra ob 15: »Na res. nk«z.«r.**d Ob 20: »Na dna.« Znižane cene. V korist igralskega penzijskega fonda.
Pil	Zimsko veselje v domačih krajih!		
Bled GRAND HOTEL TOPLIC« Aranžman 7 dni Din 875"— vse vračuna««. PARK HOTEL BLED Ugodni aranžmanl za božič lu timsko sezono.		POHORJE 910.8543 m Idealen smuški avet. prijetno zimsko bi-vanlc; številni planinski hoteli iudorntvi, dobra oskrba. Polni dnevni penzion din 4b’— do 7#—. Nova poliorska avtocesta.	
		OBliČlTB lepe turlatlCne kraje »r severni Sloveniji 1 Pohorje, Savin jase Alne, Logarska dolina, Mozirska planina, Smrekovec, Himsln vrelec itd. Smnčarsbi tečaji; dobra oskrba. Polni dnevni penzion din 51/— do 71/—.	
Valvazorjev dom pod Stolom USt m. Bmnškl ia sankaški izleti. Poto.ka, Ziruvuiška in Za-breška pianina v zvezi z Zplenieo. Markirani dohodi z Žirovnice in Slov. Javornika.			
DOVJE-MOJSTRANA 700 m Obsežna smučišča. dober sneg, smuški tečaji, udobna gostišča.		DOM SPD NA KOMM 1520 m nad Bohinjem. 80 postelj, poezija od din til'—, dalje, smuška Šola, prospesli.	
POLŽEVO 670 m. Udoben planinski dom sredi krasnih smučišč. Telefon Višnja gora 1		RATEČE-PLANICA 800-110« m /. i ine k o-spor i n i center, obsežna smu' čišča. smnške Sole, skakalnice-	
Informacije in prospekti: Tujskopromema zveza „PUTNIK“-LJUB LIANA. „PUTlVlK"*MARlBOB in vse ostale poslovalnice Putnika.			
NA zapoved
kraljice...
FILMSKI ROMAN
Tako se opravičuje, kakor se vedno opravičujejo tisti, ki 6e boje, da ne bi razžalili mogočnikov in se jtm zamerili. Lelo za svoje uspehe bi se radi opravičili, nekaj neljubega 6e jim zde, nekaj takega, za kar bi bilo boljše, da se sploh ne bi bilo zgodilo. Taka je človeška priroda že od nekdaj.
Toda Elizabeta se za njeno opravičevanje ne zmeni in prekine njeno nespretno ih neuspešno Ugovarjanje.
Ze je obvladala svojo 6labo voljo ki jezo.
Utrujeno pravi soigralki:
»Nič hodega. otrok moj, to je samo igra! Igra in nič drugega, jaz pa se popolnoma brez potrebe jezim! Sita sem že .vsega, zadosti imam za dane« šaha ...«
Razločno se vidi na Elizabetinem obrazu, da trpi, da jo nekaj muč«, da nikjer ne more najti pravega obstanka. Izgubila je ravnovesje, 6Vojo tako znano obvladanost tn treznost.
Nobena reč je ne veseli več.
Za V6ako najmanjšo malenkost že plane pokonci, se razburi in razvname, ni. kakor ne more najti nekdanjega ravnotež-
ja, tistega hladnega miru in obrzdanosti, ki ga je okolica tako dobro poznala in ga morala ceniti, ker ga je sama na sebi dan za dnem čutila včasih v prijetni, še večkrat pa v neprijetni obliki.
Ko bi zmagala V6aj ena, pa naj bo to že Žeraka, ali pa kraljica Elizabeta! To 6tanje je v resnici neznosno, in Elizabeta se sama tega dobro zaveda Kako rada bi se že znebila tega mučnega, nerodnega, neznosnega občutja, te klavrne praznote, te nevzdržne puščobe in te nemogoče razdvojenosti, tega nenehnega, edaj vprav usodnega kolebanja med dvemi klici v sebi, med žensko in kraljico!
Nekaj časa strmi predse, potem pa se zgane iz svoje tope zamišljenosti in nestrpno zapove:
»Naredite vendar že kaj! Zganite 6e, premaknite 6e! Oživite, saj dojite kakor okamenele! Zapojte ali pa zaigrajte kaj! Zabavajte me kakor veste in znate!«
Ob teh kraljičinih besedah pa Penelopi, ki jo je že dolgo ča6a, odkar je zvedela za odnošaje med kraljico in Essexom mučila ljubosumnost, šine v glavo neka škodoželjna misel. Vedno bolj se jezi na Elizabeto,
ker je bila tako surova e E66exom, zato misli, da je zdaj prišla prava prilika za majhno maščevanje.
Zato vpraša kraljico:
»Ali bi hoteli poslušati pesem »Pastir in njegova draga«?
»Karkoli hočete, samo začnite že vendar enkrat!« ji odvrne kraljica.
Miss Margareth Ratcliffe, mlada, flet-kana dama, prestrašeno zašepeta Penelopi: »Pro«im te, Penelopa, nikar.. . « Penelopa pa se je že namenila, da bo izpeljala svoje maščevanje.
S sladkobno dvoumnostjo reče:
»Sir Ralcign je napisal odpev na to balado. Ali jo smem peti? Margareth bi me lahko spremljala ...«
»Pa saj to je prava pevska tekma, a kakor slišim! Tedaj je sir Raleigh postal celo pesnik! Vsega drugega bi bila prej pričakovala od njega, samo tega ne, da bi utegnil kdaj v svojem življenju zagrešiti kako pesmico!«
Penelopa je nalašč izbrala to pesmico, ker ji je njena vsebina še prav kakor nalašč ustregla. Govora je bilo v njej o ženski, ki je zaljubljena v mnogo mlajšega moškega.
Pesem je brez dvoma namigavala na kraljico in na njene odnošaje z Essexom. Namigavanje je bilo čisto očitno in popolnoma nedvoumno.
Margareth Ratcliffe je poskušala še enkrat odvrniti Penelopo oa njene muhaste in nevarne namere,
i	Zato ji vnovič zašeoeče:
»Ali ste enoreli, ali kaj? Zbili Vas bodo, pretepli in Vas vrgli v temnico! Kraljica ne pozna prav nobene šale v rečeh, ki se je tičejo in jo povrhu še žalijo!«
Toda Penelopa ae ne da zbegati.
Brez oklevanja in obotavljanja prisili Margareth, da jo začne spremljati.
Z ljubkim, svežim glasom začne peti.
Penelopa je bila dobra pevka.
Plamenček zlobe je gorel v n'enih krasnih očeh, plamenček jeze na kraljico, ki ji prevzema ljubljenega moža.
Margareth pa jo je z drhtečim glasom spremljala.
Bala se je, da bo kraljica V6ak čas vzrojila, da bo zdaj-zdaj vzplamtela njena jeza in da bo obe zadela njena pravična, trda kazen. Zato je njen glat trepetal, bil je negotov. S strahom je strmela v kraljico in 6e čudila, da se poteze v njenem obrazu niso hotele prav nič izprpme-niti. Elizabetin obraz ni razodeval ničesar drugega kakor pazljivost.
Pesem, ki sta jo pred kraljico Elizabeto peli lady Penelopa in lady Margareth, pa se je glasila takole:
»Zakaj le nočeš k meni v naročje priti, ljubezni in 6ladke sreče se veseliti, radost uživati tu, na jasni višini in 6redi cvetja v zeleni' do! ni?
O. ko bila bi lepa in mlada, takoj bi pritekla, in kako rada bi poslušala tvoje sladke besede, ko bi sedela v travi, krog naju duh
resedel
Besede ljubezni, besede zlate sreče!
Ko vedel bi, kako me k.Tebi vleče!
Zaljubljen bit*, ta sladka norost!
Polna laži, ljubezen išče samo mladost!
Toda ljubezen mine, preden je leto v
ktnju,
samo spomin ostane za njo o srečnem
maju!«
Elizabeta sprva posluša molče, potem pa kar naenkrat začuti želce, ki je skrito
v pesmi.
Prebledi in nato še pazljiveje poilula.
Pred špansko steno sedi pri toaletni mizici.
Molče ekrivaj Ogleduje v zrcalu svoj obraz. Goste gube ga že preprezajo. Uvenela je lepota vedrih, zdravih let, kmalu bo izginila čisto. Obraz grde starke jo bo poslej jutro za jutrom in čez dan mrko pozdravljal iz njega, kadarkoli bo pogledala vanj.
Sladko-hudobni glas lady Penelope pa
se noče zmesti. Penelopa poje naprej:
»Če si ti lepa in če ei mlada,
edaj pridi k meoi, up moj, moja nada!«
»0, če bi bila lepa in mir,da,
k tebi stekla bi hitro in rada!«
Pesem je v kraju,
Penelopa utihne.
Vse čaka, kaj bo napravila kraljica.
Mučna tišina zavlada v sobi.
Elizabeta končno besno plane pokonci.
(Dal)« dedi.)
Štev. 287.
Še en glas o krivdi
Izvajanja bivšega ministrskega prišlo do vojne
Bivši predsednik francoske vlade Flandin, Ki je znan po svojih zvezah z Nemčijo, je dal zac.njič v Parizu izjavo o odgovornosti za vojno- Glavno odgovornost no«i po njegovi sodbi j dolgoletni predsednik vlade. Flandin o tem takole pripoveduje:
»Dne 27. avgusta 1959 sem obiskal Dala-diera v njegovi pisarni in mu dobesedno rekel: Ta vojna bi bila zločin. Mora se preprečiti. Če hočeš, da te v senatu podpremo, tedaj se moraš začeti pogajati. V tem primeru lahko v senatu računaš na naše popolno sodelovanje. Nemčija je odločena iti do kraja in Hitler ne bo popustil
Daladier ni bil tega mnenja. Prepričan je bil, da Hitler ne bo vzdržal pred zvezo med Francijo in Anglijo- Razen tega je francoski veleposlanik v Berlinu, Coulondre, brzojavil, da je Hitler na koncu. Zato se mu je treba upreti. Daladier je svoja obvestila o Nemčiji sprejemal samo od Inteligence Servicea in oa nekaterih nemških beguncev.
Nemška vojna Industrija je bila kos nalogam na vseh področjih. Ta industrija je s pomočjo izumiteljev, tehnikov, kemikov, voditeljev in delavcev zadostila vojaškim potrebam in bistveno pripomogla nemškim zmagam, za kar zasluži posebno zahvalo, je dejal kancler Hitler včeraj, ko je sprejel ministra za vojno industrijo dr. Totha in njegove sodelavce.
Fašistična in narodnosocialistična revolucija sta osvobodili delavce suženjstva in zamenjali zlato z vrednostjo dela. Močni sta, ne samo zaradi svojih vojska, temveč ker sta njuna naroda prešinjena z novim duhom in novo voljo. To silo je Italija dokazala že v Abe-siniji in Španiji, a tudi njena sedanja vojna je revolucionarnega značaja in bo uničila mednarodno bogaštvo. tako in podobno, razpravljajo po poročilu agencije Stefani italijanski listi o zadnjem velikem govoru kanclerja Hitlerja.
Egiptovski kralj Faruk je podaril 300.000 dinarjev angleški vojski v Egiptu za priboljške ob Božiču.
Najdragocenejša pomoč, ki jo je Anglija dala Grčiji, je bilo sodelovanje angleškega letalstva. Angleški bombniki so tri tedne neprenehoma napadali italijanska vkrcevalna in izkrcevalna pristanišča, zbiranje čet in materiala in niso lal Italijanom miru ne ponoči ne podnevi. To je grški vojski omogočilo zbiranje ter uspešno napredovanje, sodi ameriški list »Cristian Science Monitor«.
Ameriški finančni minister Morgenthau je včeraj poklical k sebi vodilne uradnike iz finančnega ministrstva ter iz raznih ustanov za obrambo. Posvetovali so se dve uri o možnosti za večjo ameriško gospodarsko in vojaško pomoč Angliji. poroča agencija United Press.
Anglija je zavrnila vse predloge raznih ameriških organizacij, da bi dovolila poSiljati v države, ki jih je zasedla Nemčija, zlasti v Poljsko in Francijo, živež in življenjske potrebščine, je izjavil angleški poslanik v Washingtonu lord Lothian. Anglija ne mara odnehati zaradi tega, ker je prepričana, da bi razne te potrebščine porabili Nemci za nadaljevanje voj-ne. z* i , » /*. ^	►-	m	k ~ «*
»
Če bi se Združene države zapletle v evropsko vojno, bi se članice trojne zveze pogajale, ali naj v tem primeru vstopi Japonska v vojno ali ne. Upam pa, da se to ne bo nikoli zgodilo, ker se Japonska lahko z Združenimi državama sporazume in si z njimi mirno uredi svoje odnošaje. Ni razloga za vojno na Tihem morju, se gla&i v glavnem prva uradna izjava novega japonskega zunanjega ministra Macuoka. ,	.
Bolgarija ne obupuje nad tem, da bo prej ald slej uveljavila svoje težnje, toda vendar mora ostati izven vojne ter se ne sme spuščati v tvegana dejanja, da bi dosegla uresničenje svojih ozemeljskih zahtev, piše voditelj bolgarskih socialistov Pastuhov. Njegovo pisanje priča, da so bolgarski marksisti prav tako malo pacifisti, kakor bolgarski desničarji. Naj si skušajo naši levičarji dopovedati, da je to drugače.
Za novega predsednika italijanske komisije za izvedbo premirja s Francijo je bil imenovan general Camillo Grossi, ker se je prejšnjo predsednik, general Pintol, z glavnim organizatorjem italijanskega letalstva _ generalom Pelegrimettijem, ubil na poletu iz Rima v Turin.
za vstop Francije v vojno
predsednika Flandina o tem, kako je
Judovstvo je iz njegove okolice odstranilo vse tiste, ki bi lahko pomirljivo vplivali nanj, in to je bilo tudi razlog za odpoklic bivšega francoskega veleposlanika v Berlinu Francoisa Ponceta Angleški veleposlanik v Parizu je zelo dobro razumel nemške predloge o Poljski, ki mu jih je sporočil v. Ribnentrop Poljska pa nikdar ni izvedela za te predloge, ker jih poljski vladi nista sporočili niti francoska niti angleška vlada. Poljska zato ni jx>slala zastopnikov na pogajanja, ki jih je Nemčija pričakovala.
Ko je Daladier poslal vodju Nemčije osebno pismo, na katero je ta odgovoril 27. avg. 1939, je bilo sklenjeno, da se ti pismi ne objavita. Vendar pa so nekateri francoski listi objavili Daladierovo pismo, niso pa objavili Hitlerjevega Zaradi tega je nemški veleposlanik y Parizu protestiral in je zahteval, da se naj francoskemu ljudstvu objavi tudi odgovor, ki ga je poslal vodja Nemčije, da bi se tako obe pojmovanji lahko primerjali. Tiskovni oddelek pri nemškem veleposlaništvu je poslal listom francoski prevod Hitlerjevega pisma-
To pismo pa je Daladier preprečil tako, da je že dne 27 avgusta, t j. štiri dni pred pohodom nemških čet na Poljsko, uvedel cenzuro v Franciji Tako je bila vsaka neugodna resnica zatajena. Vse, kar bi lahko rešilo mir s pomočjo tiska ali pa radia, je bilo potisnjeno ob stran.
Krediti, ki jih je Daladier zahteval od parlamenta za vojno, so bili izglasovani na podlagi dveh očitnih laži. Vlada je namreč izjavila, aa so še pogajanja med Londonom, Parizom. Rimom in Berlinom in da bo vlada spet prišla pred parlament, če bo prisiljena napovedati vojno. Toda tudi to se ni zgodilo.«
Tako razlaga dogodke, ki so privedli do vstopa Francije v vojno, omenjeni francoski politik. O njem smo slišali zadnje čase, ko so napovedovali, da bo stopil v sedanjo francosko vlado, kar se pa ni zgodilo, ker baje maršal Petain ni hotel sprejeti njegovih pogojev. Glavni del teh pogojev se je nanašal na čim tesnejše , gospodarsko in politično sodelovanje med Fran- I cijo in Nemčijo.	1
—g—,....—p—^
^ i
i
o >*>l
Maršal Peta>n na obisku v taborišču francoske mladine. Slika ga kaie pri ogledovanju kuhinje
na prostem.
Drobne
Angleške oblasti so v Indiji zaprle enega od Gandijevih tajnikov. Zaprli pa so ga, ker je kršil vojne zakone in zaradi odpora proti angleškim načrtom o sodelovanju tned Anglijo in Indijo v vojnem oziru.
Med nemško in bolgarsko vlado je bila sklenjena pogodba o dobavi bolgarskega tobaka lanske in letošnje žetve. To je doslej največji sporazum o dobavi tobaka in sicer gre za 40 milijonov kilogra-mov.
Iz italijanskih uradnih statističnih podatkov o reorganizaciji prometa motornih vozil z zemeljskim plinom se vidi, da od 7294 avtomobilov, ki opravljajo javni avtomobilski promet v vsej Italiji, uporablja 6030 avtomobilov zemeljski plin, med njuni jih je 870, ki lahko uporabljajo gazogen.
Vatikanski radio je pred dnevi sporočil, da so se začela dela pri gradnji nove grobnice papeža Pija XI. Grobnica bo izgotovljena pred februarjem, t. j. pred drugo obletnico 6mrti papeža Pija XI.
Kdo je admiral Cunningham,
poveljnik angleškega brodovja na Sredozemlju
Admiral 6ir Andrew Cunningham, glavni poveljnik angleškega sredozemskega vojnega brodovja je večji del svojega službovanja preživel vprav na Sredozemskem morju. Cunningham je prišel na ta položaj, ko je zamenjal sira Dudleya Pounda, ki je bil imenovan za mornariškega ministra.
Admiral Cunningham je vstopil v kraljevsko mornarico že leta 1888, ko mu je bilo komaj 15 let. Doma je s Škotskega. Oče je bil profesor. V zadnji svetovni vojni je bil poveljnik rušilcev Za hrabrost je bil odlikovan kot poveljnik rušilca »Scorpiona« v Galipoliju Njegov rušilec je izvajal najtežje in najbolj odgovorne ter nevarne naloge. Pripadal je znani peti dcupini rušilcev. Kadar je bilo treba nare-
| diti kak d iv. en korak, vedno 60 predpostavljeni mi-1 slili na »Scorpiona« in njegovega poveljnika Cun-ninghama Pozneje je bil Cuningham poveljnik rušilcev v Sredozemskem morju in vsega angleškega domovinskega brodovja na oklopnioi »Rodney«. Leta 1937 je bil imenovan za podadmirala kot povelj, aik skupine križark. Novembra leta 1938 je bil na »Hoodu« poslan, da preišče, kako je prišlo do potopitve neke angleške trgovske ladje. Avgusta leta 1939 je poveljeval petim angleškim vojnrcn ladjam, ki so plule v Turčijo na uradni obisk. Ob tej priliki je z letalom prišel tudi v Ankaro, kjer se je sestal in razgovarjal s predsednikom turške republike Izmet Ineoijem.
Amerika se pripravlja na obrambo zoper napade iz zraka
Promet v Franciji je po vojni padel na petino
Francoski prometni minister Berthelet je dal časnikarjem izjavo, v kateri je poudaril težave, s katerimi se mora francoska vlada boriti pri izvedbi preosno^e državnega gospodarstva zavoljo nezadostnih prometnih zvez in sredstev. Minister je rekel med drugim: »Nimamo zadosti vagonov. Sedaj imamo na razpolago v celoti le pol poti, kolikor smo jih imeli na razpolago 1938 leta. Prav tako nimamo zadosti goriva. Prisiljeni smo bili zmanjšati naš cestni promet na 20% cestnega prometa v letu 1938. Navzlic temu pa ne bomo vpeljali nakaznic ea prevoz potnikov in blaga. Popolno prednost dajemo prevozom živil, drv, premoga in gnoja.
Križanka
m	i |a a -i							5	6 J8		8	n
D					10		11					12
13					14	15		1!	16			
17 1		m		18				19	m	20		
a | UH)« j									23	11		
r						1	25	1 1				
Ameriški general James Chaney, ki je poveljnik obrambe pred zračnimi napadi, misli, da bo Amerika najprej napadena iz zraka, če se^ zaplete v vojno s katerimkoli sovražnikom. Zaradi te ^nevarnosti je general Chaney že pričel organizirati posebne oddelke in edinice, ki imajo nalogo takoj javiti prihod sovražnika in nastopiti v obrambi.
Z 20 novembrom so se pričele posebne vaje proti napadom iz zraka, pri katerih je sodelovalo 10.000 Newyorčanov. To so bili povečini nekdanji ameriški bojevniki, ki so 6e bojevali v zadnji svetovni vojni. Ti bojevniki bodo tvorili odslej poseben zbor opazovalcev in bodo organizirali dajanje znakov za nevarnost.	•
Vaje so bile najprej za zvezni državi Nova Anglija in Newyork, kjer je zlasti veliko lndustnje. Določili so že 650 mest za opazovalnice neba Vsaka opazovalnica ima neposredno zvezo z glavnim obveščevalnim središčem.
Straže na obalah bodo imele še posebno važno vlogo. Opazovalnice ob moreki obali 60 kaj pripravno zgrajene, ker so skrite tako, da jih je le z največjo težavo odkriti.
Prve vaje v velikem obsegu bodo izvedli januarja leta 1941. Obrambena organizacija se bo hitro tako izpopolnila, da bodo mogli njeni člani uspešno stopiti v akcijo, takoj ko bodo potrebe to zahtevale.
Imenovanje admirala Leahyja za ameriškega poslanika pri francoski vladi dokazuje, da je v Franciji prevladala politika, katero zagovarja mar&al Petain, ki se hoče nasloniti na Ameriko, proti prizadevanju zunanjega ministra Lava la, ki hoče za vsako ceno čim tesneje sodelovati z Nemčijo, sodi »Newyork Herald Tribune*.
Proti voditelju angleškega gospodarskega odposlanstva v Argentini so bile pri neki športni prireditvi velike demonstracije v Buenos Airesu, javlja Nemški poročevalski urad.
110 milijonov dolarjev posojila bodo dale Združene države Argentini, katero hočejo s tem še močneje vključiti v vseameriško skupnost, poroča »Newyork Times«.
Vodoravno: 1. Poljedelsko orodje — 5. Pokrivalo — 9. Grešno mesto iz sv- pisma — II. Stara rimska naselbina v Dalmaciji — 13. Ptič
— 14. Sorodnik — 16. Sklep, izhod, uspeh — 17. Hiter tek, ježa — 18. Belgrajska veletrgovina — 20. Oče — 21. Osebni zaimek — 22. Taktičen, agilen, kvaliteten — 24. Evropska denarna enota (kratica) — 25. Žensko ime — 26. Zgodovinska cesta iz Rima
Navpično: 1- Grška pesnica — 2. Prizorišče, prostor v dvorani — 3. Začimba — 4. Začetni črki imena in priimka sloven. pisatelja — 5. Označka za kem. prvino — 6. Veznik — 7. Stav, položaj — 8. Oseba iz Grieg Peergyntha — 9-Neliho — 10. Kontinent — 11. Morska pena
— 12. Prvi mož — 15. Grška črka — 18- Lučaj
— 19. Zamašek pri sodu — 22. Pritrdilnica — 23. Nikalnica.
RADIO
Program radio Ljubljana
Nedelja, 15. dec-: 8 Jutranji pozdrav — 8.15 Komorni trio (gdč. F. Ornikova, gg. prof. Čenda Šedlbauer, prof. M. Lipovšek) — 9 Napovedi in poročila — 9.15 Prenos cerkv. glasbe iz trnovske cerkve — 9.45 Verski govor (dr. V. Fajdiga) — 10 Pisani napevi (plošče) — 10.30 Prenos izseljenske akademije (vel- dvor. Uniona) — 13.30 Objave — 13 Napovedi — 13.02 Neaeljski koncert Rad. ork. — 17 Kmet. ura. Spori v živin, trgovini (Gunde Lojze) — 17.30 Salonski orkester (vodi K. Petrič), vmes pojo sestre Stritarjeve plesne pesmice — 19 Napovedi, poročila
in objave 19.30 Slovenska ura: Zbor Krakovo-
Trnovo — 20.30 Pevski in orkestr. koncert. Sodeluje Tone Petrovčič in Rad ork. Dirig- 1).
M. Šijanec   22 Napovedi in poročila — 22.15
Veseli zvoki (plošče).
GBNBK AL KBlVlCKls
BIL SEM V STALINOVI SLUŽBI
Nič zato, ni razloga, da bi bili užaljeni. Vas bodo že zadosti Kadar sem prišel v Stockholm, sem tam vzel potni list, s katerim kmalu vzeli!« Pri teh besedah se je kar zvijal od smeha. I sem živel v Holandiji, in sem tako spet postal dr. Martin Lesner, Imela sva fleten pogovorček. Zdrdral mi je v ducatih imena ; avstrijski trgovec z umetninami, Haag, Celebesstraat 32,
zaprtih častnikov. Tedaj so bili Tuhačevski in tovariši že v mreži Niti najmanj ni dvomil, da bo tudi on kmalu prišel na vrsta Prišel sem bil samo za kratko v Sovjetsko zvezo, toda pretekla sta že dva meseca, ne da bi mi bili zapovedali, naj grem nazaj. Polagoma je postajalo neverjetno, da mi bodo dovolili
'čeprav so me doživljali v Moskvi pretresli, sem se vendar vrnil na svoje mesto v Haagu s trdnim sklepom, da bom tudi vnaprej služil sovjetski vladi.
V Haag sem prišel 27. maja. Dva dni pozneje me je obiskal moj stari prijatelj in tovariš Ignac Reiss. Ta je že leta pripadal
Zagovarjal sem, da bi Kitty Harrisovo poslali na mesto v tujini in odpotovala je 9. aprila. Druge, katere sem izbral, so tudi poslali v tujino z zapovedjo, naj se oglasijo pri mojem pomočniku v zahodni Evropi. Pokazalo se je, da čiščenje, in tudi to, da so prijeli Maksa, ni omajalo mojega položaja, čisto gotovo bi mi Ježov ne bil pustil izbrati agente in jih poslati v tujino, če bi bil nameraval tudi z menoj obračunati.
In še vedno so izginjali okoli mene ljudje, kakor pod plazom. Nekoga od mojih starih prevajalcev, neko žensko, ki je dolga leta delala v mojem oddelku, je GPU tudi prijela. Bilo je skoraj nemogoče nadomestiti jo, ker je njeno delo zahtevalo človeka izredne zanesljivosti, takega, ki temeljito zna dosti jezikov. Ko sem vprašal, zakaj so jo prijeli, so mi rekli, da so zaprli njenega moža, komunista, ki je delal kot ravnatelj v neki moskovski tovarni, in da so njegovo ženo vzeli hkratu iz previdnosti.
»Toda čemu naj mi potem ducat ljudi v tujini zbira gradivo za Politični urad, če nimam tajnice, ki bi ga rnzvozljavala in prevajala?«
Zato sem se obrnil na Slutskega, toda tudi on je samo skomignil z rameni-
Sredi meseca maja sem srečal starega znanca, ki je bil vojaški odposlanec pri poslaništvu v Romuniji. Bil je velikanski, vesel fant, ki ga smisel za šalo še zdaj ni bil zapustil.
Ustavil se je, ko me je srečal na cesti:
»Vidim strahove, ali je to Walter? Kaj, niso vas še prijeli?
zapustiti državo, ko je bilo čiščenje v rdeči vojski na višku. .In j na-. sj[rivni službi v tujini in je imel izmišljeno ime Ludwigg.
’	‘	“..... 1,-1	Tiste	čase je uporabljal potni list nekega Čeha, po imenu Hansa
tako sera brzojavil ženi v Holandijo, naj bo pripravljena, pride z otrokom v Moskvo.
Dne 22. maja, na dan, ko je tudi usoda vojnega ministra Vorošilova visela samo na niti in>so zdaj zdaj pričakovali njegovega padca, so mi sporočili, da pelje moj vlak ob 10 zvečer.
Obrnil sem se na Mihaila Frinovskega, desno roko Ježova, in ta mi je potrdil, da moram zvečer odpotovati-
Tovariši so videli v tem znamenje, o« mi v Kremlju brezpogojno zaupajo. Toda, ko sem dospel v Bjelo—Ostrov na finski ------------------ j	   .	.	.	.	.
meji in sem zagledal znano postavo krajevnega poveljnika, ki se je bil s srcem in z roko zapisal komunistični Stva.,n vet je vihtel v roki brzojavko in prihajal proti mojem., oddelku, i revoluciji. Stalinova politika se mu je vedno razločneje zdela
Eberharda. Reissa so obračunavanja s starimi boljševiki in »veleizdajalski procesi« globoko pretresli. Bil je že trdno odločen, da prelomi z Moskvo. Nepotrpežljivo je pričakoval moje vrnitve iz Sovjetske zveze in je takoj prišel v Holandijo, da bi od mene dobil obvestila iz prve roke o dogodkih doma.
Moji odgovori na njegova številna tipajoča vprašanja so naredili nanj uničujoč vtis. Reiss je bil skozi in skozi idealist, ki
razvoj v smeri proti fašizmu.
Reissa in mene so vezala številna leta skupnega in nevarnega nezakonitega dela. Bilo je malo skrivnosti, ki bi jih ne bila delila. Pravil mi je o strahotnem streznjenju, ki ga je prevzelo, po želji, da bi vse pustil in se umaknil kamor koli v kak oddaljen kot sveta, kjer bi ga lahko pozabili
Porabil sem vse znane dokaze in pel staro pesem, da ne
sem si mislil:
»Zapoved ima, naj me prime!«
Mnogo so jih tpko prijeli ravno v trenutku, ko so hoteli čez mejo. Spraševal sem se:
»Pa zakaj, le zakaj me niso poprej prijeli?«
Vlak se je ustavil. Poveljnik me je prisrčno pozdravil.
Brzojavka je bila samo stvar običajne uradne poti, sporočala mu je moj prihod in mi zagotavljala njegovo pomoč, kakor je'smemo v bitki pobegniti. Vztrajno sem mu razlagal to običajno pri uradnikih skrivne službe, ki potujejo z lažnimi listinami.
še vedno sem nosil potni list, s katerim sem bil leta 1935 zapustil Sovjetsko zvezo. Po tem potnem listu sem bil Edvard Miller, avstrijski inženir. Ta potni list so zame imeli vedno pripravljen v sovjetskem poslaništvu v Stockholmu. Določen je ' bil samo za moja potovanja iz švedske v Sovjetsko Rusijo,
»Sovjetska zveza je še vedno edino npanje delavcev na svetu. Stalin lahko nima prav. Stalin je prišel in pojde. Toda Sovjetska zveza bo ostala naprej. Naša dolžnost je, da ostanemo na svojih mestih.«
♦
V torek: Razočarani boljševišk. idealist obsoja...
Z« Juno»lo*«n»ko tUk.rno t LloMI.nl: lot. Rr.rn.rW ~ Ud.J.tell; tnt lot* Sodi. ~ Urednik. Mirko J.»or»IU - Rokopisov oe »rutam« ~ »Slovenski dom« UhnJ. r«.b delavnik ob 12 -
V	oonedelikib le Intr.ollb ~ Metetn. a.rofnln. )e 14 din. •• inniemM»o 28 din - Samo ponedeljki »Slo.enskl dom« reli. me»e*no 5 dinarjev, polletne 2B dinarje« eelolemo 50 Ucednlttvet Kopitarjeva •Hea #/111 - Upra»*i Kopitarjeva oliea ft, Ljubljana - Telego 40 01 do 4U 05 ~ Podiulnl«*j Maribor, Celje, Ptuj, Jeieolce, Kranj, Moto me»io, Trbovlje.