Leto XXIV., št. 166 u pra vniiivo; L|uol|atti, fuconijeva olica S. Telefon fe. Jl-22. 31-23. 31-24 Inseratm addelek: Liubliana, Pucdnijeva ulica 5 — Telefon ta. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo ta oglase (z Italije in inozemstvo: UPI S. A., MILANO Računi: za L|ubi|ansko pokrajino pn poStno-čekovnem zavodu it. 17.749, za ostale kraje Italije: Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 PoJtnina plačana v gotovini Postgebiihr bar bezahk LJubljana, sobota 12. julija 1944 1.— L Izhaja vsak dan razen poneaeljka. Mesečna naročnina 25 Ur. OredDittvot LJubljana — Puccinijeva oUca St. & Telefon ftt. 81-22 31-23 31-24. Rokopisi se ae vračajo Radijski govor Državni vodja F er fe govoril zločinskem poskusu atentata na njegovo življenje immler imenovan za poveljnika vojske v domovini er živi! DNB, 20. jul. Na Fiihrerja je bil izvršen danes atentat z razstrelivom. Pri tem so bili iz njegove okolice težko ranjeni: generalni poročnik Schmundt, polkovnik Brandt in sodelavec Berger. Lažje poškodovani so bili: generalni polkovnik Jodl, generali Korten, Biihle, Bodenschatz, Heusinger, Scherf in admirala Voss in von Puttkamer, kapitan bojnega broda Assman in podpolkovnik Borgmann. Fuhrer ni dobil drugih poškodb razen lahkih opeklin in udarcev. Takoj nato je začel zopet delo in spre jel, kakor je bilo predvideno, Duceja k daljšemu razgovoru. Kmalu po atentatu je prispel k Fiihrerju državni maršal. Fiihrerjev glavni stan, 21. julija. DNB. Fuhrer je imel danes ponoči po nemškem radiu naslednji- nagovor na nemški narod: »Nemški sonarodnjaki in .sonarotfnjakinje! Ne vem, koiikokrat je bil name nameravan in izvršen atentat. Ce vam danes govorim. petem storim to predvsem iz dveh razlogov: 1. da slišite moj glas in veste, da sem sam nepoškodovan in zdrav, 2. da tudi po bližje zveste o zločinu, ki mu ni enakega v nemški zgodovini. Povsem mala klika častihlepnih, brezvestnih in istočasno zločinsko neumnih častnikov je kovala zaroto, da bi odstranila mene in istočasno z menoj iztrebila štab nemškega vojnega vodstva. Bomba, ki jo je položil polkovnik grof von Stauffenberg je eksplodirala 2 metra od mene na desni strani. Težko .ie poškodovala vrsto mojih dragih sodelavcev; eden je umrl. Jaz sam sem popolnoma nepoškodovan. dobil sem le par malih prask in opeklin. Smatram to kot potrditev naloga Previdnosti, da nadalje zasledujem svoj življenjski cilj. kakor sem to doslej delal, ka.jti pred vsem narodom smem slovesno priznati, da sem imel od onega dne, ko sem prišel na VVilhelmstrasse, samo eno edino misei, da po najboljši volji in vesti izpolnjujem svojo nalogo in da sem, ko mi ie postalo jasno, da je vojna neizogibna in da se ne da več odložiti, poznal prav za prav samo skrb in delo in da sem v brezštevilnih dnevih in prečut'ih nočeh živel le za svoj narod. V uri. ko se nahajajo nemške armade v najtežjem boju. se je siično kakor v Italiji, našla sedaj tudi v Nemčiji neka povsem majhna skupina, ki .je mislita, da lahko kakor v I. 1S18. izvede sunek z bodalom v hrbet, vendar so se to pot težko razočarali. Trditev teh uzurpatorjev, da ne živim več, se je izkazala v tem trenutku, ko govorim vam. dragi sonarodnjaki. za iažnjivo. Krog teh uzurpatorjev je zelo majhen. "Nima ničesar skupnega z nemško oboroženo silo. predvsem pa ne z nemško vojsko. To ie povsem majhna klika zločinskih elementov, ki bo sedaj neusmiljeno iztrebljena. Zato sedaj ukazujem: 1. Noben civilni urad ne sme poslušati povelj z uradnega mesta, ki bi bilo poslušno tem uzurpatorjem. 2. Nobeno vojaško poveljništvo, noben vodja čete. noben vojak ne sme ubogati povelj teh uzurpatorjev, nasprotno je vsak dolžan, da vsakega posredovalca ali onega, ki bi sam dal takšno povelje, takoj aretira ali v slučaju odpora nemudoma uniči. Da bi konenoveljavno napravil red, sem imenoval za poveljnika domovinske vojske državnega mhiistra Ilimmlerja. V generalni štab sem poklical generalnega polkovnika Guderičina, da bi nadomestil obolelega šefa generalnega štaba, ter imenoval za njegovega pomočnika nekega drugega vojskovodjo. ki se je odlično izkazal na vzhodnem bojišču. Na vseh ostalih službenih mestih v Reiehu se ne izpremeni nič. Prepričan sem, da bomo z odstepom te povsem majhne izdajalske in zarotnlške klike končno tudi v domovini ustvarili vzdušje, ki ga rabijo borci na bojišču, kajti nemogoče je, da bi stotisoči in milijoni poštenih mož žrtvovali vse. medtem ko bi doma neka povsem majhna klika častihlepnih usmiljenja vrednih kreatur poizkušala nadaljevati takšno zadržanje. Tokrat bomo z njimi tako obračunali, kakor smo to kot narodni-socia'i-sti vajeni. Prepričan sem. da bo vsak pošten častnik, vsak hraber vojak to v tej uri razumel. Kakšna usoda bi doletela Nemčijo, če bi ta napad danes uspel, si lahko malokdo predstavlja. Jaz sam se ne zahvaljujem Previdnosti in mojemu Stvarniku, da mc je obdržal, — moje življenje je le skrb in je le delo za moj narod —, temveč se mu zahvaljujem le zato. ker ml je dal možnost, da smem še nadalje nositi te skrbi in nadaljevati svoje delo tako dobro, kakor ga lahko zagovarjam pred svojo vestjo. Dolžnost vsakega Nemca je. pa naj se kjerkoli nahaja, da se brezobzirno upre tem elementom, da jih ali takoj aretira ali pa, če se upirajo, brez nadaljnjega uniči. Dal sem že tozadevna povelja vsem četam. Ta povelja bodo slepo izvršena odgovarjajoče poslušnosti, ki jo pozna nemška vojska. Posebno vas, moji stari soborci, še enkrat z veseljem pozdravljam, ker mi je bi!o zopet naklonjeno, da sem ušel usodi, ki za mene samega ne bi predstavljala nič groznega. pač pa bi prinesla grozo nemškemu narodu. V tem vidim namig Previdnosti, da moram nadaljevati svoje delo in ga bom zato tudi nadaljeval.« Nagovor vrhovnega poveljnika vojne mornarice velikega admirala Donitza Fiihrerjev giavni stan, 21. jul. DNB. Vrhovni poveljnik vojne mornarice, veliki admiral Donitz je naslovil naslednji nagovor mežem vojne mornarice: »Možje vojne mornarice! Sveta jeza in brezmejni srd nas prevevata, ko slišimo o zločinskem udaru, ki bi naj stal življenje našega ljubljenega Fiihrerja. Previdnost je hotela drugače, obvarovala je Fiihreria in s tem ni zapustila naše nemške dr^^ne v njenem usodnem boju. Neka mala nora generalska klika, ki nima ničesar skupnega z našo hrabro vojsko, je nameravala s strahopetno nezvestobo izvršiti ta umor ter s tem izvršiti izdajo nad Ftihrerjem in nad nemškim narodom. Kajti ti lopovi so dninarji naših sovražnikov, ki jim služijo z brezznačajno strahopetno in napačno pametjo.' V resnici je njihova neumnost brezmejna. Oni mislijo, da bi nas z odstranitvijo Fuhrerja lahko csvoborlili našega trdega, toda nespremenljivega usodnega boja, ter v svojem zaslepljenem strahu ne vidijo, da bi nas s svojin* zločinskim dejanjem vrgli v grozovito zmedo in nas povsem brez-brambne izročili našim sovražnikom. Iztrebljenje našega naroda, zasužnjenje naših mož, lakota in brezmejno uboštvo bi bile posledice tega zločina. Naš narod bi doživfel neko neizrecno težko dobo, ki bi bila neprimerno bolj grozovita in težka, kakor pa je težka doba, ki nam jo prinaša sedanji boj. Mi bomo preprečili delo izdajalcev. Vojna mornarica stoji zvesto svoji prisegi v dokazani zvestobi do Fuhrerja in je brezpogojno odločena izvršiti svoje naloge. Vojna mornarica prejema sedaj oi mene kot vrhovnega poveljnika vojne mornance ter od lastnih poveljništev naloge, ki bodo onemogočile vsako zavajanje z napačnimi navodili. Ona bo brezobzirno uničila vsakogar. ki bi se izkazal kot izdajalec. Naj živi naš Fiihrer Adolf Hitler! Nagsvdt GSrlnga Fiihrerjev glavni stan, 21. jul. DNB. Reichsmaršal je naslovil naslednji nagovor na letalstvo: »Tovariši letalstva! Nezaslišano nesramen morilski udar je izvršil v četrtek proti našemu Fiihrerju neki polkovnik grof von Stauffenberg po nalogu neke usmiljenja vredne klike bivših generalov, ki so morali biti odgnani zaradi njihovega strahopetnega ter slabega vodstva. Fuhrer je bil po vsemogočni Previdnosti kot po čudežu rešen. Ti zločinci poizkušajo sedaj kot uzurpa-torji z napačnimi povelji napraviti zmešnjavo v četah. Zato ukazujem: Na vsem področju Reicha vodi po mojem navodilu vse nemško letalstvo generalni polkovnik Stumpf kot vrhovni poveljnik letalstva v Reiehu. Letalci se imajo ravnati le po mojih ali njegovih ukazih. Reichsfiihrerja SS Himmlerja mora vse letalstvo, če on to zahteva, čim najbolj ri-gen Front fiihrte der Gegner an viden Stel-len ortliche Angriffe, die erfolglos blieben. Die 16 SS - Panzer - Grenadier - Div ision »Keichsfiihrtr SS« hat sich unter Fiihrung des SS-Gruppenfiihrers und Generallcutnant der Waffen-SS Simon bei den schvveren Kiiinpfen an der Ligurischen Kiistc durch besondere Stamlhaftigkeit und Tapferkeit ausgezeichnet. Torpedoboote besehadigten im Golf von Genua zvvei britisehe Schnellboote. Im Osten dauern die Kampfe im Raum von Lemberg und am oberen Bug mit un-verminderter Heftigk"*t an. Unsere Divi-sionen leinsteten den Sovvjets vveiterhin zilhen \Viderstand und fiigten ihnen hohe, Verluste zu. Allein eine Panzergrenadier-Division schoss dort in den letzten Tagen 101 feindliche Panzer ab. Nordlich Brest-Litovv sk vvarfen Truppen des Heeres und der Waffen-SS die Bolscho-vvisten im Gegenangriff zuriick. Mehrere Angriffsspitzen des Feindes vvurden einge-scblossen und vernichtet. Ostlich Bia!ystok brach der Gegner in unsere Stellungen ein. Erbitterte Kampfe sind hier im Gange. Nordvvestlich Grodno vvurden sovvjetische Kampfgruppen im Ge-genangriff gevvorfen. An der Strasse Kauen-Dunaburg sovvie zvvisehen Diinaburg und Peipus-See griffen clie Bolsehevvisten mit starker Panzer- und Schlaehtfliegerunterstutzung an zahlreichen Stellen an. Sie vvurden unter Abschnss einer grossen Anzahl von Panzern abgevviesen oder aufgefangen. Im Nordabsehnitt haben Sich die schlesi-sche 255. Infanterie-Bivision unter Fiihrung v on Generalleutnant Melzer und das Grena-dier-Keginient S2 uiiter Oberst von Herder durch besomiere Tapferkeit ausgezeichnet. Sehlachtfliegergescbvvader zersprengten sovvjetische Panzorverbande und Naeh-sehubkolonnen. 58 feindliche Panzer nnd iiber 500 Fabrzeuge vvurden vernichtet. In Luftkampfen verlor der Feind 55 Flugzeuge. Wachfahrzeuge eler Kriegsmarin<» srho*. sen iiber dem Finnischen Meerbusen 5 sovvjetische Bomber ah. Stirke deutsche Kampffliegerverbande fiihrten auch in der vergangenen Nacht schvvere Angriffe gegen dfe Nachschuh-hahnhofe Minsk und >1 olodeczno. Nordamerikan. Bomberverbšinde griffen ven Siiden und \Vesten Orte in \Vest-. Siidvvest- und Mitteldeiftechland an. Besonders in Friedriehshafen, Wetz!ar und Leipzig entstanden Scliiiden und Personen-veiluste. Dnrch Luftverteuligungskrafte vvurden 47 feindliche Flugzeuge, darunter 45 viermotorige Bomber abgeschossen. In der Nacht griff ein britiseher Ver-liand Orte im rheinischvvestfalischen Ge-hiet an. Storflugzeuge vvarfen ausserdem Bomben auf das Stadtgebiet von Hamburg. 39 viermetorige Bomber vvurden dabei zum Absturz gebrach:. Schnelle dmitsche Kampfflugzeuge griffen Ziele in Siid- und Ostengland an. * Ogorčeni feoji pri Caenu in St. Loj u Es^ssa letala so potopila sovražnikov rašikc - V ItaSffi veŽji djr^sjfki v jadranskem obakem odseku — Na V2hfi'£a se ssa£o|l — 86 sovražnikovih letal sestreljenih Fiihrerjev glavni stnn, 21. jul. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Južnovzhodno in južno od Caena je nadaljeval sovražnik napade močnejših pehotnih in oklopniških sil. ne da bi mogel doseči vidnejšo pridobitev ozemlja. Tudi na področju severnozppadno od St. Loja so razbile naše čete vse sovražnikove napadalne skupine. Med boji 18. in 19. julija je bilo v Normandiji uničenih 200 sovražnikovih oklopnikov. Bojna letala so pctop-Ia na morju zapadno od Bresta sovražnikov rušilec, dva nadaljnja, pa hudo poškodovala. Pri očiščevalnih :)kei."a'i na francoskem področju je bilo zopet ubitih v boju 285 teroristov. Težak maščevalnj ogenj »V 1« pada še nadalje na velepodročje Londona. V Italiji je prišlo včeraj do večjih bojnih operacij le na področju jadranskega obalnega odseka, kjer je sovrsžn-k pridobil le skromno ozemlje. Na vseh ostalih bojiščih ,ie izvedel sovnžnik vf?roj krajevne napade, ki so ostnM brezuspešni. 16. SS-oklopn5ška grena I irska, divizija »Reichsfiihrer SS« se je po-skve. EiscnhcvvcT in Montgomery sta prejela naročilo, da morata ne glede na vse izgube do ve-1 i do nek« odločitve. oz'roma, da mo rata vsaj precej razširiti dosedanje predmestje v Normandiji, ki je mnogo preozko za večje operativne n'mene Sini napadi v poslednjih 48 urah in ojačeno delovanje letalstva so terej predvsem posledica moskovskih zahtev. Angleška bojazen preti ameriško konkurenca Stockholm, 19. jul. V spodnji zbornici so vprašali predsednika britanske trgovske zbornice, kaj mu je znanega o poročilu ameriškega urada za proizvodnio, ki se tiče priprav za preosnovo ameriške in dustrije na civilno proizvodnjo. Hoteli so vedeti, če je podvzela angleška vlada slične ukrepe na lastnem industrijskem področju. Predsednik Dalton je odgovoril, da je skrbno prečital to ameriško poročilo. Tudi angleška vlada ima takšne načrte, vendar je angleška industrija za enkrat močno obremenjena z vojnimi naročili. Henri?tov! mcsllci prijeti Pariz. 19. jui. Morilci francoskega državnega tajnika za informacije Filipa Henrota so bii prijeti. Dva sta v rekah milice Jožefa Dnrnan-da, eden je ubit, medtem ko je četrtemu uspelo. da je pobegnil. Pri tem je govor za stra-hovalno tolpo, ki jc že d?!go časa delova7a v parčki okolici in ima na vest' najmanj 80 umorov, po večini članov narodnih strank ali skupin. Aretacija je bila izvršena v soboto v dramatičnih okornostih. Glavno sled o tolp4 je dobila milica po več članih, ki niso bili zadovoljni s §vojo plačo. Tolp« tvori več ko 12 mladih mož med 20. in 30. letom starosti, ki so dobili za usmrtitev Henriota vsak po 10.000 frankov. Nasprotno pa je dobil vodja tolpe, 27-letni Pierre Desmou!:n, ki je bil pri aretaciji ustreljen, nagrado v višini 10 milijonov frankov, medtem ko sta dobila drugi in tretji kolovodja po 50 tisoč frankev Po posrednikih so sporočil- teroristom. da jim nudijo kupčijo z zlatem. V tem pogledu so Se dogovorili za sestanek. Ko so se teroristi pojav:Ii. jih je takoj obdalo 20 oboroženih članov milice. Pri tem je prišlo do streljanja, v katerem je padel Desmolin. Morilci, ki so v rokah nrlice, so priznali, da so bili v službi britanskega Intelligenoe Ser-vca. Vsi so Francozi. V Henrotovem primeruu se je glasila njihova zapoved, da naj Henriota ne usmrte. temveč privedejo živega v London. Prijeti terorist so priznali, da so imeli v načrtu še več atentatov. Nadzoruj od časa do časa sa«x, če je zatemnitev tvojega stanovanja v redu. Pojdi iz hiše in se prepričaj, če iz stanovanja ne prihaja kaka svetloba. Poškodovane zatemnitvene naprave popravi takoj. „Dunaj v besedi in plesu" Pod tem naslovom je priredila manjša skupina dunajskih umetnikov v veliki unionski dvorani večer, ki ga je zasnoval in vodil član Bugtheatra Reinhold Siegert. Vsebinsko pestri več.er je obsegal celo vrsto dobro izbranih pesnitev, ki poveličujejo dunajskega geniusa loci in nekaj plesov, izvajanih ob spjremljevanju klavirja. Z recitacijami pesniških in proznih del sta nastopila Inge Fiirstova in Reinhold Siegert. oba člana Burgtheatra, s plesi pa Ti ude Klotzova in Toni Birkmeyer iz dunajske Državne opere. Sodelovanje te če-tvorice priznanih umetnikov je že sdmo dajalo dovolj poroštva za kvalitetno višino prireditve. Pri klavirju je spremljala plesalca gospa Bartole. Prirelitev je začel Reinhold Siegert s kratkim nagovorom, v katerem je pojasnil značaj večera, "hakar je prebral daljši od-lcmek iz Ferd. von Saarovih »Dunajskih elegij«, že s tem je duhovno obudil nekdanji neskrbni in radostni življenjski stil tedanje cesarske prestolnice, že sam nastop v bidermeierskem kroju je dajal nekaj poudarka pasatističnemu značaju prireditve. njenemu nostalgičnemu tonu; E3 vvar einmal ... Pesnitve Fritza Stiil>ei ja, Josefa Wo padii še naslednji koroški rojaki; desetnik Ernest Voss iz Pliberka, vojak Franc Krai-ner i" desetnik Jurij Krajnc iz Lipja. Bodoči železničarski strokovnjaki. Pied-sednik železniške direkcije v Beljaku je pred inevi povabil očete in matere gojencev železnicarske šole v Beljaku na sestanek ter jih nato pogostil v jedilnici belja-škega Parkhotela. Ob tej priliki je obrazložil višji železniški svetnik Kos metode in cilje vzgoje železničarskega naraščaja. Mladim železničarjem se odpira najlepša bodočnost, kajti iz današnjih gojencev se bodo razvili strokovnjaki, ki bodo dobili tudi po vojni prvovrstno zaposlitev. Predavanje o jugovzhodu. Nemška delovna fronta je v okviru prosvetnega društva pri Sv. Mohorju priredila predavanje stotnika Fritza o r a/.mere h na jugovzhodu. Poslušalci so izvajanjem z zanimanjem sledili. Gledališka sezona je zaključena. Poročali smo že, da je koroško deželno gledališče v Celovcu te dni zaključilo igralsko sezono 1943-44 V zadnjih letih je ustanova razširila svoje delovanje tudi izven Celovca ter gojila poleg klasične tragedije tu:li sodobne komade, komedije, ljudske igre ter opere in operete. Posebna gledališka skupina je prirejala gostovanja v manjših koroških krajih ter s tem pomagala ki epi ti nemško kulturno zavest v deželi. Prireditev v Kranju. V Kranju so imeli 'te dni pester večer z dve uri trajajočim artističnim sporedom. Nastopilo je več plesalk z dunajske Državne opere, še večjo pozornost pa so vzbujali trije Arrigoniji, ki so izvajali razne akrobatske vežbe. Nove avtobusne proge v Celovcu. V Celovcu so zadnje čase razširili cestni promet z uvedbo novih avtobusov, ki so bistveno pripomogli k olajšanju prometa med Celovcem in okoliškimi kraji. Koroški listi pravijo, da je uvedba avtobusnih vozil v Celovcu dokaz za intenzivno delovanje občinske uprave, ki si tudi v petem letu vojne ne da vzeti pobude. Protiletalske vežbe bodo imeli v Celovcu v dneh od 24. do 28. julija. K sodelovanju pri teh vajah je vabljeno vse celovško prebivalstvo brez razlike stanu, ne glede na spol in starostno dobo. V Beljaku so umrli: 24«-letni tapetnik Jože Zagernik, 41-letni pleskarski pomočnik Franc Tavčer, 75-letna vdova po upokojencu državnih železnic Katarina Vidman, rojena Ogris, 30-letni Ervin Mistelbacher, 75-letni upokojenec Tomaž Osterman in 21-let-ni pomožni delavec Anton Untervveger. aj ga žensko dolo na Spodnjem Štajerskem. V ptujskem okrožju je bilo v minulih treh tednih več tečajev za ženske, v katerih so dobile napotke za vojno in drugo gospodinjstvo. Nekaj tečajev je bilo namenjenih mladim materam, kajti v ptujskem okrožju vzgajajo nad tisoč otrok v posebnih skupinah po načelih nemške ljudske skupnosti. Statistični pfodatki pravijo, da so žene ptujskega okrožja d osi t j žrtvovale 652.000 ur za javno blaginjo. Od tega odpade 190.000 ur za pomoč sosedom, 159 KaS ssevi rotrsan! V nedeljo 23. julija začnemo objavljala „žena za izpod peresa Herberta Steinmanna Junakinja romana je mlada gledališka igralka, ki postane središče nenavadnih dogodkov. Velika napetost, presenetljivi obrati dejanja in mična ljubezenska zgodba odlikujejo to delo. Nadalini vrlini sta izredno uspela karakterizacija nastopajočih oseb in to, da je dejanje stisnjeno v kratko razdobje treh dni. Posebno bo tudi mikalo bralca, da ga vodi naš roman za kulise gledališča v manjšem mestu, ki ga slika avtor z ljubeznijo in dobrim poznanjem okolja. Ne zamudite pričetka! tisoč ur pa za pomoč pri poljskih delih. V zadnjem času so žene v ptujskem okrožju sešile 22 000 kosov oblek in perila s katerim bo pomagano prebivalstvu. V letošnjem letu so napekle 780.000 kg peciva, katerega so razposlale v tisočih omotih vojakom na bojišče. Poleg tega so prejeH iz ptujskega okrožja vojaki v Celju 38.914 cigaret in 3547 litrov vina. Zborovanje v Celju. Dne 13. julija so imeli v Nemškem domu v Celju veliko zborovanje, katerega se je udeležilo celjsko prebivalstvo. Govorila sta skupinski vodja VVusser in prof. Schellhoss. Kakor v Celju, so se vršila zborovanja tudi v celjski Okolici; teh sestankov se je udeležilo posebno mnogo ženstva. Z vseh zborovanj so se vračali zborovalci domov pokrepčani z vero v zmago. Ob zaključku šolskega leta je pozval okrožni vedja in deželni svetnik Fritz Bau-er na sestanek v Ptuju učitelje in vzgojitelje svojega okrožja. Zahvalil se jim je, da so zastavili svoje sile za vzgojo mladine, pri čemer je priznal napore in uspehe. Višji vladni svetnik Karel Urrag je nato poročal o nalogah nemškega učitelja v na-rodno-socialistični državi. Kot otroci novega duha, je rekel, so spodnještajerski učitelji in učiteljice v vsakem oziru .zadostili svoji dolžnosti. V ptujskem okrožju je danes 51 ljudskih in poleg štirih višjih šol s skupno 398 razredi, katere je obiskovalo 9012 dečkov in 9364 leklic. Poučevalo je 41 učiteljev in 157 učiteljic, tako da pride povprečno na vsakega vzgojitelja sto otrok. Poleg šolskih predmetov so učitelji izvršila še celo vrsto drugih nalog. Vodili so mladino pri nabiranju kosti, papirja in olpadkov za obleke ter so nabrali 52.500 kg. še posebej so se izkazali otroci ptujskega okrožja pri gojitvi sviloprejk. Štajerski umetniki na praški razstavi. Nedavno so v Pragi imeli razstavo, ki je obsegala nad 3000 razstavljenih del. Na njej so bili zastopam tudi nekateri štajerski slikarji in kiparji, med njimi slikarja Franc Kek. Peter Oberhuber in kipar profesor Gosser. Film o Dunkerqucu ter o invaziji predvajajo te dni v mariborskem kinematografu Esplanade Predstave, ki seznanjajo gledalce s poskusi zaveznikov, da bi vdrli v evropsko celino, trajajo do nedelje. Odlikovanje. Naidesetnik Janez Grebin iz mariborskega okrožja je bil odlikovan z železnim križcem 2. razreda z meči. Dvanajsti otrok. V šmartnem ob Pakl so imeli slavnosten krst 12. otroka, ki se je rodil krajevnemu skupinskemu voditelju Waldnerju. Starše je nagovoril v imenu okrožnega vodje odposlanec Dukar in mladi občan ie bil krščen na ime Gott-fried Rudolf. Dekliški zbor je ob krstni svečanosti prepeval pesmi. Živinoreja na Štajerskem. V zadnjih petih letih so bili doseženi na Štajerskem prav lepi živinorejski uspehi. Oblastva so se potrudila, da so se izboljšale pasme, ki so za štajersko ozemlje primerne. Živali za poplemenitenje so dobavili iz krajev ob Muri, zlasti iz okolice Judenburga in St. Michaela. Od 1939 do 1943 je bilo na Štajerskem prodanih 6043 plemenskih bikov in S96 plemenskih krav. K temu je treba prišteti še 300 glav živine iz St. Vida ob Glini. Posledice izboljšanja živinoreje so se pokazali že leta 1942. Lani uspehi niso bili tak6 ugodni, ker je suša uničila mnogo krme. Letos se obetajo boljši uspehi, ker bo predvidoma na razpolago več in boljše krme. Smrtno zastrupljenje. 77-letna Regina Schvrindsackel iz graške okolice je pred tremi tedni padla ter se pri tem lahko poškodovala. Niti slutila ni, da bodo poškodbe povzročile hudo zastrupljenje, kateremu bo podlegla. Ko so se pojavili prvi znaki za-strupljenja, so Schvvindsacklovo oddali na graško vseučiliško kliniko, kjer pa starke niso mogli več rešiti. Umrla je na posledicah zastrupljenja. Nesreče. 46letni Janez Veha je pomotoma izpil kupico jedke kisline ter si s tem prizadejal poškodbe v vratu. — 33letni Franc Goričan iz okolice Maribora je trčil s svojo cizo v avtobus ter je dobil notranje poškodbe. — 38letni Ferdinand Gorjup se je pri delu ponesrečil. 311etni mizar Anton Jurič iz Maribora se je s sekiro vsekal v desno nogo. 16 letni Maks Rejec iz Selnice ob Dravi je padel s češnje ln si zlomil desnico. 20 letna Ana štuberjeva je padla s češnje in Si pretresla možgane. 39-letna dninarica Terezija Koroščeva je padla s češnje ter si je poškodovala obe nogi. — 13letna Ana Vresnikova se je pri igri ranila s koso v desno nogo. — 26'etna Cecilija Deutschmannova se je poškodovala pri delu. — 38letnemu mizarju Antonu Sojču iz Studencev pri Mariboru je priletel železni drobec v desno oko. — Vsi se zdravijo v mariborski bolnišnici. Karel Jeraj Iz spasaJnsv Hlharmonika Igor Stravinski Kroje in dekoracije so imeli s seboj, bile so mojstrovine originalnega sloga in očarljive barvitosti. Z njimi je prišel mlad skladatelj, ki je pravkar dovršil svoj balet. »Petruška«, za to izbrano skupino. Bil je Stravinski. Nervozno vznemirjen, siok in bled fantič z velikim orlovskim nosom in ostro bliskajočimi se očmi izza očaL Naše naporne vaje so pričele in Stravinski je bil vselej poleg. Ni pa bil nikdar zadovoljen, vedno je kaj izpostavljal in kritiziral. Orkester je bil že skoraj ozlovoljen, saj smo bili vedno deležni kar največje po- hvale vseh dotedanjih skladateljev. Da, prišlo je celo tako daleč, da smo sklenili »pasivno rezistenco«. Napočil je večer predstave. Schalk je dirigiral. Prvo je bil balet na Webrovo glasbo »Poziv k plesu«, že uvodni violin. čelo-solo je bil medlo-siv. Priključila so se mu ostala godala s prav tako ravduš-nim »piano«, ki se je trdovratno upiral vsem naporom dirigenta, da bi vzrastel do »forte«. Kaj storiti? Ravnatelj je v odmoru poklical k sebi one izvajalce orkestra, ki so imeli prve takte. Takrat je bil ravnatelj dvorne opere Gregor, ki je na upornike naslovil t»le besede: »Gospodje, pomislite vendar, skladatelj je podoben porodnici, k; se vije v krčih. Prosim vas, ne reagirajte nanjo, da ne onemogočite gostovanje, na katerem so zainteresirani najvišji krogi.« Spomini na Richnrda Straussa Rihard Strauss je gentleman od temena do peta, natančen v obleki, rojen diplomat. Njegov dovtlp je oster, poln ironije in sarkazma, in njegov materializem je mejil na egoizem. Zaradi malenkostne razlike v honorarjih smo se štiri leta tožarili z njim ln slednjič zmagali. V dvorni operi so dajali *EleKtro« in mojster je prisostvoval poslednjim vajam poln pohvale. Na mestu, kjer Elektra spozna svojega brata in se v divji boli zvija po tleh, zazvenijo vsj toni notnega stava v »FFF« — kongenialna zvočna kombinacija! Strauss je bil blizu orkestra in je pazil, kako so nekateri stari konservativni orkestraši odložili glasbila in si mašili ušesa. Takoj je prekinil vajo in ironično smehljajoč dejal: »Gosnoda moja. počakajte vendar, vse ge ro še izteklo v smešno zadovoljstvo!« Dejansko omili skladatelj tekom 20 taktov strahotno disonanco na mojstrski način, dokler ne prenese odrešenja čudovit čisti trozvok. Kadar Strauss »'irigira, preseneča sprva njegova stvarnost ali, skoraj bi dejal dolgočasje. Sede daje le najpotrebnejše znake. Polagoma pa narašča njegova tem-peramentnost v skladu z dramatičnim dejanjem na odru. Kri mu stopi v glavo in rdečica se jasno odraža oč belih las. Očf se mu zaiskrijo in se leskečejo grozeče v fanatični oduševljenosti Z ogromnim zanosom potegne s seboj orkester in oder k nenadejanim uso^hern NAROČITE SE NA ROMANE DK! Caruso Četudi sta pojma ust varjajočih in po-ustvarjajočih umetnikov le dopolnili, naj se vendarle tudi tu spominjam dveh genialnih mojstrov, ki sta mi veljala bolj kot ustvarjalca, nego kot izvajalca. Bila sta Caruso in Casals. Casals je ravno igral redko 'zvajani Monnov koncert za vio.inčelo in orkester. Filharmoniki smo ga spremljali. Popolnoma poduhovljen je sedel z 2aprtiml očmi; njegova tehnika je bila popolnoma duhovna in brez vsakršne materialne teže. Vsi smo bili tako zavzeti, ko je igral sam svojo kadenco v koncertu, da je Imel dirigent Schalk dokaj truda, da naa je iztrgaj iz začaranosti in smo zaigrali nekaj zaključnih taktov. Malokomu bo znano, kakšen izboren karikaturist je bil Caruso. Kadar je prišel k vaji, ga je bilo le malo Videti na odru. Njegovi partnerji in mi v orkestra smo vestno svirali in muzicirali; kadar pa le prišlo mesto, ki se mu je dirigentu na ljubo zdelo potrebno, da se prikaže, je tako storil za trenutek in pel s polnim glasom. Takoj nato pa je znova izginil za kuliso, kjer je nadaljeval z risanjem karikatur. Vedno je nosil 6 seboj malo Bkiclrko in vsakdo si je želel, biti narisan od njegove roke. Karikiral je vsakega delavca, pa tudj vsakega dvornega pevca, če se mu je zdel le dovoli 7animiv. Jaz pa sem sedel v orkestru, zato nimam nobenega risanega spomina nanj, sicer bi se mu moi nos gotovo zdel ugoden predmet ovekovečenja. Bil sem torej toliko srečen, dh sem spoznal osebnosti, ki nosijo na sebi pečat nesmrtnosti. Dali so človeštvu najplemeni-teiše kar pose<®«i-fe. umetnost. Kaftl umetnost in narava stne 1943-44. * Friedrich SchiUer: »Marija Stuart«. Tragedija v petih dejanjih (sedmih slikah). S uporabo Cegnarjevega prevoda poslovenil Oton Župančič. Osebe: Marija Stuart, škotska kraljica, jetnica na Angleškem — Šaričeva; Elizabeta, angleška kraljica — Marija Vera; Robeit Dudlev. grof ieice-sterski — Jan; Jurij Talbot, grof shrews-buryski — Debevec: Viljem bavison, državni tajnik — Lipah; Amija Paulct, vitez, Marijin čuvaj — Cesar; Mortimer, njegov stričnik — Bitenc; grof Aubespine, francoski poslanec — Verdonik; Okelli, Mortimerjev prijatelj — Korošec; Melvil, Marijin dvornik — Gregorin; Hana Ken-nedy, njena dojilja — Kraljeva; Margareta Kuri, njena hišna — Pugljeva; častnik telesne straže — Raztresen. Režiser: C. Debevec. Scena: arh. Rohrman. Kostumi: D. Kačerjeva. — Začetek ob 17.30. OPERA Sobota 22. julija ob 18.: Paganini. Red Sobota. Nedelja, 23. julija, ob 17.: »Carmen«. Izven. Cene od 40 lir navzdol . F. Lehar: »Paganini«. Opereta v treh dejanjih. Napisala P. Knepler in B. Jenhach. Prevedla: L. S. in V. U. Osebe: Marija Ana Eliza, kneginja luccaška — Mlejniko-va; knez Felice Bacciochi, njen soprog — Zupan; Nikolaj Paganini — B. Sancin; Bartucci, njegov impresario — M Ičinski; grof Hedouville, general v Napoleonovi armadi — Humer; markiz Giacomo Pimpi-nelli, prvi kneginjin komornik — M. Sancin; grofica de Laplace, dvorna dama — Sancinova; Bela Giretti, primadona knežje opere — Barbičeva; Marko, Filip, Ema-nuel, vaščani — Pianecki, škabar, Langus; Julija, Anita, Foletto, Tofolo. grhec Bepo, tihotapci — Kačičeva, Japljeva, Jeln kar, Povše, Simončič; Corallina, lastnica prenočišča »Pri zarjaveli podkvi« — Zamejčeva; sobarica — Kačičeva: gostilničar — Gregorin; obredar — Marenk. Violinsk5 solo: A. Dermelj. Godi se v začetku 19. stoletja v kneževini Lucca. Dirigent: S. Hubad. Režiser: D. Zupan. Koreograf: P. Gole vin. Scena: ing. E. Franz. Kostumi: J. Vilfanova. Oddajniška skupina Jadransko Printerje RADIO LJUBLJANA TOREK, 25. JULIJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini; 7.10— 9.00: Jutranji pozdrav, vmes od 7.20—7.40 poročila v nemščini; 9.00—9.10: Poročila v nemščini; 12.00—12.30: Opoldanski koncert; 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. Napoved sporeda; 12.45—-14.00 Koncert glasbe za razvedrilo — Radijski orkester, vodi D. M. šijanec; 14.00—14.10: Poročila v nemščini; 14.10—15.00: Vsakemu nekaj; 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini; 17.15—18.00: četudi poznano ni zelo, vendar zanimivo bo; 18.30— 18.45: Pregled športnih dogodkov (v nemščini in slovenščini); 18.45—19.00: Zdravniška ura — Ing. Hočevar Josip: Konservi-ranje živil; 19.00—19.30: Slovenska ljudska odaja; 19.30—19.45: Poročila v slovenščini; 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos); 20.00—20.15: Poročila v nemščini; 20.15—21.00: Dunaj pozdravlja Ljubljano; 21.00—22.00: Komorni koncert — Ljubljanski komorni trio in Jelka Stanič, viol/na, klavirska spremljava: M. Lipovšek; 22.00— 22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda; 22.15—23.00: Plesni orkester, vodi Marjan Vodopivec; 23.00—24.00: Prenos sporeda nemških radijskih postaj. Ne pozabite vzeti v zaklonišče odeje, ker Je prostor hladen in je potrebno včasih prebiti v njem precej časa. Nespametni so oni, ki se smejejo tistim, ki se vestno drže navodil za zaščito pred letalskimi napadi, ker se ravno njim lahko zgodi, da bodo bridko obžalovali svojo neumestno junaštvo in vsevednost. Cltajte In skrbno zasledujte opozorila In navodila o zaščiti pred letalskimi napadi, ki izhajajo dnevno v časopisju, tje pozabite na te objave ter se točno ravnajte po n£Ui4 Pokrajinski obraz Normandije __ f.leOCasgueTs j^—r ^o ^' £ 5 , - n ■ ^onrVsJ^O^' -Alderney — Raum, _ VauvIEflj m- „w w S.PierreTTr>eMv « \a ■^ivT . Egiisejl*.-^ ^ .sMarWast a - SVglervenC.s ^almonr** ' Beuzeville EtreTaTj ' Porlbjj J^Ph ■ la Corb;ere SK Creanc.®! . Geffosse. — Regnev "i^Fii Granvi! - t> n. Pont .GaTien^^Aijdem t Beuzeville' ŠPonJ l'Eveque „^roaTn t Corneilles er:ers ^/S.tlair Balleroy V Sfflo Caugior.T t)le„Mesni! >ayeux faren*2* V li, sDives ^BruccurT 20 30 40lpno. Čeri so nevarne morjeploveem, ker ieži med njimi plast sipkega peska, ki i. 1:1x0 zavedt neizkušenega pomorščaka. Vzhodno od Orne se začenja visoko na-brež e Zgornje Normandije. Ponekod ga sicer obroblja še nizka obala, zlasti na zapadu Touquesa. Tudi od Vire dalje proti St. V?, as tu se ponavlja in deloma stopnjuje ta slika, ki seže tja do zaliva St Michela. Na zapadni obali Cotentina so na mnogih mestih podobne razmere, ponekod pa se vlečejo da eč ven proti morju dolge ciune. ki se izmenjavajo - skalovitim in razdrapanim nabrežjem. Ta sestav nabrežja -iii celo ladje ir.sjhr.e tonaže, da se zasidrajo piecej daleč od obale. Izjemo tvorijo le izlivi rek Orne, Vire in Aure, ob katerih je morje i'/jedlo široka ustja v celino. 7:11 acii česar re lahko ob njih Ustavljajo tudi vetje ladje. čela S' -nja Normandija zapadno od črte, ki jo lahko potegnemo od Isignvja čez Caen do Argentana pripada slično kakor Bretagna in Cornwall na drugi strani Ro-kavskega preliva k tako zvanemu arinori-kaniškernu masivu. Ozemlje je sestavljeno iz skrilja, iilita in gnajsa. kar povzroča,da se zemlja zdaj polagoma dviga, zdaj zopet upada v mirnih črtah. Posamezni granitni skladi tu in tam pu-kinejo to podobo. Tudi oba končna stebra Cctentin>kega polotoka, utrjeni postojanki St. Martin in Barfleur. sta sestavljena iz granitn:h skal. Zato se dviga sevemi del Normanskega polotoka mestoma 200 m visoko. Toda že »vrat« Cotentina pri Carentanu in Lessavu doseže največ 30 m višine. Sov rozap^dni jezik Cotentina pri St. Martinu pa naglo pada proti morju. Slednjič dobi severovzhodni del polotoka pri Barfleuru mirnejše oblike. Na južni strani Bayeuxa leži pokrajinica Bocage, ki pomeni Francozu oznako za svojevrstno podobo te pokrajine. Bocage pomeni toliko kakor skupina travnikov, pašnikov in polj v pestri medsebojni menjavi. Tej pokrajini daje značilno podobo grmičevje vseh vrst, vmes pa uspeva jas idičje. med katerim rasejo tu pa tam posamezni topoli in bresti. Pokrajina se zdi, če jo pogledaš iz daljave, kakor zaključen gozd, iz katerega tu pa tam kuka zvonik vaške cerkvice. Kmetije so zavarovane z živimi mejami, ki ne dajejo zavetja le živini na paši, ampak varujejo tudi h še in gospodarska poslopja pred viharji z Atlantika. Živina se tod okoli 'leto in dan pase na pro-sten^. Vsaka njivica je obložena s kamenito ograjo in se zdi kakor obzidana. Na rodovitni ravnici med Orno in Divesom se širijo žitna polja, na katerih imajo konji od maja do julija prav izdatno pašo. Naseljenost odgovarja pojmu »bocaga«. Vasice so raztresene, hiše se ne držijo skupaj. izvzemši nekaj krajev v bližini Caena. Gospodarska poslopja se izgubljajo v morju sadovnjakov. Strehe hiš v teh naseljih so večinoma krite s slamo. Šele proti severu jame prevladovati kamen pri zgradbah, ki so pozidane iz težkih granitnih kvadrov. Spodnja Normandija je zelena dežela kjer zavzemajo tri četrtine površine pašniki in travniki. Kmetijstvo je tukaj podrejenega pomena, če izvzamemo področje pri Caenu. Klimatične razmere usposabljajo ta del Normandije za izrazito živinorejsko deželo in njeni kraji so svetovno znani po domačih konjih, katere je cenil že Ludvik XIV. zaradi njihove hladnokrvnosti. Čisto drugačno sliko nudi kredna visoka ravnica Zgornje Normandije. Ti kraji so siromašni z vodo in zavoljo tega niso primerni za živinorejo. Prebivalstvo je iz tega izvajalo posledice in se je oprijelo kmetovanja. Kamor se ozre oko, povsod vidiš kakor miza ravna polja, ravne ceste in neskončno dolge drevorede. Samo doline so globoke in strme. Reke tečejo tod mirno po svojih strugah, njih nabrežja so poraščena z drevesi, med katerimi klopočejo mlini. Vasice in mesta, gradovi in razvaline, vse to navdaja oko z istimi podobami. Seina pri Rouenu pa je že pod vplivom morja. Zgornja Normandija ima v svoji splošni podobi marsikakšno značilno skupnost z Nizozemsko, kajti tudi iukaj je vse polno prekopov, jezov in zatvornic in ozemlje se zdi mestoma kot šahovska deska, tako je prepreženo s kanali, po katerih odteka voda, da je manj vlage. Normandija je že od najstarejših časov obljudena, kar velja posebno za kraje v okolici Caena. Iz kamene dobe se je ohranilo mnogo spominov, ki so jih domačini oddali v muzeje. Posebnost Normandije je. da je ta dežela tako rekoč brez mest. Rouen. stara prestolnica Normandije ie pozidana tam, kjer omogočajo nekateri otoki prehod čez reko. Ta kraj lahko smatramo za zadnje otoško mesto ob Seini. Kljub temu, da je Rouen tudi pristaniško mesto, se tu lahko zasidrajo ie srednje vei>ki par niki, zaradi česar velja za tipično prekla-dališče tovorov, predvsem za premog. Si-veda je imel Marseille, ki je bM na gla>u drugega največjega francoskega pristaniškega mesta, neprimerno večji promet 2e v 16. stoletju so Francozi spoznali, da Rouen ni sposoben za preureditev v veliko pristanišče. Zaradi tega so zgradi1! pred njim na primernejšem prostoru umetno pristanišče, to je Le Havre. Seveda je bilo treba ogromnega dela, preden so b le urejene vse pristaniške naprave. Tudi v denarnem pogledu ie zahtevala zgradile Le Havrea veiike izdatke.' Mesto je bilo pred vojn« največje uvozno pristanišče Francije za kavo, kakao, kovine in petrolej. Od zaledja pa je tudi to mesto -koro popolnoma, odrezano. Do prve svetovne v« jne je bil Le Havre zvezan s Parizom samo z enotirno že eznicn. Caen, prestolnica nižje Normandije, ie že od nekdaj tekmovala z R vi »nam ter je oiia zlasti v starejši dobi kulturno središče dežele. Tu se je porodil norman-ki slog ter s svojim pohodom ieta 1066 - ti -ml svoj j ečat vsemu britskemu ot čju. Iz Caena so celo odvažali kamenje preko Rokavskega preliva. Obe stari kaledrali v Caenu tvorita z drugimi normanskimi zgradbam: svojevrstna umetnostne spomenike. V novejši dobi je postal Caen z radi izkoriščanja bližnjih rudnikov tudi industrijsko mesto, njegovo pristanišče je bilo izboljšano in so do njega prihajale tud m; njše ladje, ki so pospeševale promet med Franc jo in Anglijo. S P O E T S čelii! po vodah Gotovo zaaj niso časi takšni, da bi mogli govoriti o športnem razmahu v velikem, še mfnj pa so sedanji dnevi prikladni, da bi uvajali kaj novega na tem torišču ali skušali iz onega malega, kar smo pri nas doma že poznali iz te ali one manj udomačene športne zvrsti, ustvarjati kaj večjega, trajnejšega in solidnejšega. Toda julijski dnevi so le postali vroči kakor treba in morda že zato nam tu ali tam misli nehote uhajajo v prosto naravo in pod božje sonce, predvsem pa tja na zelene bregove naših voda, kjer je v teh julijskih dnevih nepopisno lepo. Ne samo tedaj, kadar si v hladnih valovih hladimo telo. temveč prav tako. kadar v čolnih ali kajakih drsimo po vodni gladini in uživamo sonce, zrak, tišino, stvarstvo sploh ... Čeprav zdaj vse to ni tako lahko izvedljivo, pa vendar ni nedosegljivo. Kdor je voljan in odločen dovolj, mu pot do kratkega odmora na vodi ali ob njej ni zaprta. Če ima čoln ali kajak, bo lahko užival nespremenjeno kakor včasih, ne samo moški, temveč tudi ženska. Kaj posebno slednja? Veslanje in čolnarenje je za žensko dragoceno sredstvo za krepitev telesa; če že vsaka športna panoga dviga voljo in odločnost v človeku, ju še prav posebno šport na vodi. To velja najbolj za čoln, ki daje mesta le posamezniku, v katerem mora sam premagovati vse težave in ovire, zdaj zaradi nasprotnega vetra, zdaj zaradi brzic ali skalnatih tal ali drugačnih zaprek. Odločnost, korajžo in vztrajnost, vse, kar je treba pokazati v borbi z naravo, vzame športnik z vode s seboj v vsakdanje življenje, kjer mu daje mnoge koristi. Pa tudi notranji dobiček, ki je združen s povezanostjo z naravo, ni nepomemben. Kdor je poskusil užitke celodnevnih ali celo večdnevnih izletov s kajaki ali čolni, jih bo gotovo rad zamenjal z vsakim bivanjem po dolgočasnih letoviščih, ki so mnogokje in mnogokdaj prikrojena vse drugo, samo ne na neprisiljeno in zdravo življenje obiskovalcev. Šport v čolnu J6 V Ha daljnjem tesno povezan s plavanjem, najbolj zdravo športno panogo v poletnem času. Čeprav nobenemu veslaču ali kajakašu ni treba znati plavati tako, da bi podiral rekorde, je vendarle neobhodno potrebno, da je v vodi toliko spreten, da si pri morebitnih »kozolcih« s svojim vozilom lahko sam pomaga do brega in na'kopno. Kopanje in plavanje sta po bistvu veslaškega ali kajakaškega športa pač najboljša izpopolnitev dveh športnih panog. Seveda pa je med čolnarji tudi mnogo lakih, ki ob določenih dnevnih dobah — bodisi zjutraj ali zvečer — zd:užu-jejo s svojim glavnim športnim zanimanjem tudi telovadbo in razne igre z žogo. Kolikor si pri tem ne krepijo vseh telesnih delov toliko lahko to še v posebnem nadoknadijo pri veslanju — posebno na regatah ali vožnjah proti vodi. Najlepša stran kajakaškega športa — in športa s čolni sploh — pa je ta, da je v tej športni panogi najlaže gojiti šport skupno, predvsem v družini, ali pa tudi v manjših ali večjih skupinah. Ta zdravi šport veže tako ljudi tudi izven doma ali urada ali tovarne in tako spet pripomore, da se ijudje še bolj zavedajo medsebojne navezanosti ne samo, kadar jih šport potegne s seboj v naravo, temveč tudi tedaj, kadar jih življenje postavlja pred najtežje naloge. In takih je v teh ča^h dovolj in zato je i šport danes — ispet eden dokazov več — ! morda še bolj koristen kakor je bil v do- 1 brih star>h ča-ihl Iz Trsta šest esds cfiveč Pred kratkim sta nas naša ljuba prijateljica Hermina in nje mož France povabila na majhno družinsko slavje. Postregla sta nam z izboino malico, ki je za navzočih štirinajst oseb povsem zadostovala. Aled temi štirinajstimi osebami sta bili tudi dve Herminini stari teti, dve isto-takšni ali pa še starejši Francetovi teti, neki prastari prijatelj Hermininega očeta in neka prijateljica Herminine matere. Teh šest starih oseb smo se hoteli najpozneje do sedmih zvečer iznebiti — ne morda zato. ker so bile prestare, ne, samo zato. ker so bile preprosto odveč. Dobra večerja, ki jo je bila Hermina pripravila za družinsko slavje, za štirinajst oseb ni zadostovala. zadostovala pa bi za osem oseb. že kmalu po malici je, Hermina pošep-nila svojemu očetu: »šest oseb je preveč! Očka, glej. da bo teh šest starih žensk iz. ginilo! Napravi to nam ostalim na ljubo!« Herminin oče je bil vse prej nego dober diplomat. Govoričil je in govoričil ter prispel končno do večerje, kako težko je danes pripraviti večerjo za ka.kšno svečano priliko, in podobno. Tedaj je menila stara prijateljica Herminine matere s svojim globokim glasom:. »Da. da, to vemo vsi! Tem mičneje se nam vidi, da sta nas v takšnem številu povabili! Sodeč po malici, bo večerja pre-bogata!« Sedeli smo na prvovrstnih iglah. Hermina je naznotraj gorela, ka-. ji je bilo videti tudi nazunaj, to se pravi: šestorica starih ljudi, ki naj bi izginila, tega ni videla. Videli smo samo mi ter smo si belili glave, kako naj se onih otresemo. France je sedel zamišljeno kakor kakšen Platonov učenec. Nenadno je dejala moja zvita svakinja Suzana potihoma Hermini: »Mi se bomo sedaj na videz poslovili. Preden se čez pol ure vrnemo, bodo ti odvišneži tukaj menda že razumeli in odšli! Potem ostanemo sami in lahko ...« »Da, da,« je pekimala Hermina. Pol ure pozneje smo se vrnili. France nas je sprejel že pri vratih in zašepetal s pravo grozo: »Stari sedijo še vedno notri! Menijo, da jim bo sedaj šlo še bolj v slast, ker bodo lahko pojedli še to, kar je bilo namenjeno vam. Kako naj se jih rešimo? če kmalu ne odidejo, moramo z večerjo pričeti, kajti Hermina, njeni starši in jaz sam smo že lačni kakor volkovi.« »Mi tudi,« je rekla Suzana kakor odmev, se obrnila k meni ter menila, da bi tudi jaz svojo domišljijo uporabil enkrat plodonosneje nego samo za izumevanje mršavih zgodbic. »Le nobenih žalitev ne!« sem odvrnil. »Bom že opravil. Izmislil sem si imeniton načrt. Počakajte me t.u! Takoj se vrnem « Stekel sem do bližnjega kinematografa, ker sem tam za srečo poznal blagajr.ičar-ko. S tisoč obljubami sem ji iztisnil šest vstopnic, ki so bile rezervirane za prav posebne »goste« S temi vstopnicami sem p"hitel nazaj. Pri vhodu so me že nestrpno čakali. Dejal sem: »Hiti o noter!" in ko smo vstopili, nas je šestorica ne;:ot ebnlb ljudi začudeno pogledala. Nasmehnil seri se nedolžno kakor angel in velel: »Ah. imamo srečo! Gospoda i" tnVni; pno vnili? Tako-! vam p "jasnim: na. š:m ljubim šestim ®roftom nr:skvlT»; za zaključek t^a icr»fgp. dre kinemato-grnffke vstopnice. Ce pohitite pridete še pravočasno!« Komaj so stari ljudje slššili o k;nu. so skočili kakor podlasice pokonci Pogiabili s: karte in že jih ni bilo več. čestitali so mi zavoljo i zborne n. Te dn so se poročili v Trstu: mehanik Emil Marzari in gc.nollnja Vanda Detela. električar Bruno Brajko in šivilja Norma Marin, mehanik Zvonimir Pi-slak in gospodinja Julijana Kumar, mehanik Rihard šuman in gospodinja Santa Koejančič vd. Simčič. Ljudsko gibanje. Dne 18. julija je bilo v Trstu 8 rojstev. 23 smrtnih primerov in 11 porok. Koncerti vojaške godbe po tržaških obratih. Na pobudo prosvetnega urada za delavce pri Vrhovnem komisarju je priredila vojaška godba vrsto koncertov po tržaških obratih in obratih tržaške pokrajine. Razdeljevanje paradižnikove mez^je. Pr°-hran^eva^o ravnateljstvo v Trstu objavlja. da prejmejo potrošniki občin Trst, Tržič. Gradež. Milje in Dolina po 200 gramov paradižnikove mezge, če je mezga dvojno koncentrirana, in po 100 gr. če je šestkratno. Umetnostna razstava slikarji Mora je bila otvoi jena te dni v prostorih Michelaz-zijeve umetnostne galerije v Trstu. Deček je utouil. šestletni Enrll Mantua. ni se je verjetno šel kopat pa je utonil. Morje je naplavilo dečkovo truplo, ki je bilo prepeljano v mrtvašnico. Ponesrečenci. Na levici se je ranil med delom 38-letni I. V3niglio, 7S-letna gospodinja Hermina Kramar iz Telovadne ulice 46 si je pri padcu zlomila levo nogo. 18-letni kolar Otel Kocijan iz ulice Canova 15 se je pri padcu ranil na levici. 31-letni pomoruski kapitan Simon Lazarini iz Sv. Križa je padel v podpalubje in obležal s številnimi poškodba.mi. Njegovo stanje je zelo resno. Avto je povozil 66-letnega Ivana Mezinca iz ulice Sv. Marka 45. ki ima poškodbe po kolenih in levici. Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici. Pozor pred uzmoviči v tržaških tramvajih. Na avtobusnih progah 1. 6 in 11 so postali potniki večkrat žrtve tatinskih uzmo-vičev, ki so številnim osebam izmaknili listnice in denarnice. Potujoče občinstvo se opozarja, naj bo med vožnjo v tramvajih previdno in naj pazi na vsakega sum-ljivca. Tatovi po tržaških stanovanjih. Drzni tatinski zlikovci so ukradli 511etnemu R. Fiorencisu iz Telovadne ulice 2 kg masti, 20 jajc, obleko in nekaj gotovine. Skupna škoda znaša nad 7000 lir. Iz stanovanja Antonija Cherubinija pa so odnesli nekaj obleke, za 20 m jernrenja in druge predmete. Cherubini je oškodovan za 5000 lir. Tržaška policija poizveduje za storilci. Mati oglasi Službe išče PIANINO z n.: j boljšo mehaniko, ________citre. violino, fotoaparat MESTO NATAKARICE 1 Pro^m. o?!«! od začetnice ali podobno ih«:.^!; iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »NaUku • rica« 18395-1 'I i i HLAPCA za malo živine in lažja polj>ka dela sprejmem. Dobra hrana in phtča. Naslov v ogl. odd. Jutra 18137 -la SLUŽKINJO pridno in pošteno s prej mem takoj. Sv. Petra c št. 61. 18316-la PRODAJALKA z daljšo prakso v trgovini mešanega bhg3 že ieznine dobi takoj služ. bo pod boljšimi pogoji. Naslov v ogl. odd. Jutra 18276-la BRIVSKEGA pomočnika sprejme takoj M. Podkrajšek. Sv. Petra c. 12. 1S145-1.1 BRJV. POMOČNIKA in frizersko vaienko, sprejme salon Giud, Konpresni trg 6. 18106-la KUfURICO samostoino in služknjo, ta koj sprejmem. Vprašati trgovina Javornik \Vo!fova ul. 12. 18004-la POSTREŽNICO pridno iščem od 8. do 12. m od 14. do 19. ure. Plača dobra, ncLstov v ogl. odd. Jutra. 18420-la DORER ZASLUŽEK nudi prodaja novega artikla. Primimo za moške in ženske. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18283-3 Iz Gorice Oddaja žita v zbiralnice je v polnem teku. Tako poročajo iz Krmina, Romansa, Zagrada, Gradišča ob Soči, ter Dolenjega in Dobrovega v Brdih. Cene so sledeče: žito 350 lir za metrski stot, rž 280 Ur, ječmen 250 lir in koruza 250 lir za metrski stot. Potrjeni občinski proračuni. Goriški deželni odbor je na svoji zadnji seji potrdil občinske proračune občin Breginj, Dorn-berg. Renče Grgar in črni vrh nad Idrijo. Slovenska predstava v Gorici. V kratkem bo v Gorici posebna slovenska predstava Uprizorili bodo Smetanovo »Prodano nevesto«. Služba božja tudi pri Sv. Ivanu. Na novo je uvedena slovenska služba božja ob 10. v cerkvi sv. Ivana, podružnični cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Tatovi v delavnici. Tatinska druščina se je pojavila v Crocettijevi delavnici v sveto-gorski ulici. Zadovoljiti so se morali s kolesom, ki so ga odpeljali. Crocetti je oškodovan za 4000 lir. V zaklonišču najmlajši odstopijo sedeže strejšim, zdravi boinikom in moški ženam saj to je eno osnovnih pravil dobre vzgoje! V zaklonišču naj bo obnašanje posameznika še bolj pazljivo, ker so ljudje nervozni in nes.rpni. Vedno niisii na to, da ne storiš svojemu bližnjemu ničesar, kar ne bi biio povšeči Tebi samemu! — Vpitje, sprehajanje, prerivanje, neumestne šale ne spadajo v zaklonišče. BLAGO za moško obleko z vso podlogo zamenjam za žensko kolo. Jamnik, — Cesta, na Rožnik 9. 18370 6 RABLJENE ČEVLJE tu;iujcm in proiajam. zamenjam večje in iuanj5e storilke. Klavžer. Vošnjukova 4. 17.913-6 SPECIALNO OLJE in kremo za sončenje, dobite v Drogeriji Emona. Iv. Kane, Nebotičnik. 16634-6 ROKE hrapave ln razpokane, Vam napravi zopet nežne in gladke Meloderm glicerin krema. Drogeri j a Emona Iv. Kane Ne botičnik. 16633-6 18393-6 PRODAM še 3 oleandre. dobro razvite. Ogled Ob Ljub ljanici št. 71. 18448-6 2 ŠPORTNI KOLESI in tricikel nosilnost 400 kg. prodam. Vse v novem stanju z novimi gu mami. Ogled Ob Ljub ljanici 18. 18447-6 GOJZERICE moške št. 44 prav dobro ohranjene, prodam. Ogled dnevno od 12-— 15. Naslov V ogl. odd. Jutra. 18359-6 Moško in žensko KOLO mprodaj. Ciglarjeva 10, Moste. 18243/6 PRODAM globok, še dobro ohranjen otroški voziček. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 18326/6 BLAGO Za dežn« plašče inpreg-nirano ugodno prodam Pojasnila in ogled v trgovini >Alpina., Tyrševa cesta 12. 18429/6 DAMSKO KOLO novo in šivalni stroj dobro ohranjen prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13430-6 OMARO iz trdega lesa. lepo pro dam za 2000 lir. Moške jahalne hlače, marengo, nove. črno damsko jopico. marengo novo, pro. d ..m. Cesta 800 let Ljubljane 66. 18424-6 MRČES) IN GOLAZEN : uši, stenice, bolhe, ščurke, molie. miši, podgane, vo-luharie in bramorje zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji KANC. Židovska ulica 1. 18392-6 PEGE IN LISAJ Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogerija u'-. -^.vln^ifs ulica 1. ogi. odd. Jutra. 18414-« OTROŠKI VOZIČEK globok, zamenj..m za športnega. — Predvojni material. Gorjup, Vič,— Cesta na Brdo št 71. 18427 6 GLOBOK VOZIČEK prodam. Naslov v og!. odd. Jutra. 18433-6 MOŠKO OBLEKO novo. za srednjo postavo prodam. Medvedova cesta 7. 18404 6 MOŠKO OBLEKO temnosivo, iz predvojne ga blaga za visoko vitko postavo prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18402-6 HARMONIKO klavirsko, eno 24 basov, drugo 80 basov. novo r>rod;im Vprašati žnid^r šič. Gledališka 7-IIT. od 13. do 15. ure. 18401-6 GLEDALIŠKI LIST letnike 1920 21 do 1929-1930 ali tudi posamezne številke kupi Državno gledališče. Ponudoe v tajništvo Drame. 18327 7 LJUBLJANSKI ZVON tudi posamezne knjige, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod »Ljubljanski Zvon« 18294-7 ZNAMKE kompletno zbirko ali po samezne partije, tudi prekomorske in pokrajin ske, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Znamke« 18293 7 KUPIM vsakovrstne knjige za lastno knjižnico. Ponudbe z navedbo knjig in cen na ogl. odd. Jutra pod :-E'bliofll« 18292 7 KUPIM rabljene okvirje ženskih koles z gumami ali brez Ponudbe na. ogl. oidd;. Jutra pod -Pridem sami 18446-7 POVEČEVALNI aparat za kino film (Čontax) kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18456 7 CONTAX aparat n aii in kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18455-7 KUPIM solidno podjetje ali pri stopim kot družabn.k. Ponudbe m ogl- odd. Ju tra pod >Solidno« 13350-7 MOŠKO SUKNJO zimsko, boljete. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Suknja 18385 7 KUPIM kompleten zobozdravni-ški instrumentar. Ponud be poslati na. naslov: Dr. Koch Danilo. Slomškova 6. 18415 7 TRGOVSKI LOKAL v zvezi s pisarno ali pisarno v zvezi s skladiščem. v centru mesta, iščem. - Posredovalci do. bro nagrajeni. — Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 17793/17 TRGOVSKO HIŠO ali vilo v Gorici ali Trstu, kupim. Ponudbe na. ogi. odd. Jutra pod »Goric.it. 18351/-20 KUPIM hišico ali parcelo od 500 do 1000 ml v bližnji okolici Ljubljane po možnosti v bližini tramvajske proge. Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Kažeta* 18400 20 PRAZNO SOBO za takoj ali pozneje — iščeta zakonca - oba v služoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Jesen«. 18390/23a mMMMMMMMtm širite „JUTRO" 1 '1'uj1. j,.1 ■ 3heww 5S3 le K«. ■■'*•> '■- vi KINO SLOGA Tel. 27-30 Dve uri prijetnega razvedrila! Najlepša vaška burka! KDO JE OČE? V glavnih vlogah: lise VVerner, Roma E.ihn, Hans Stihve, Theodor Danegger, Beppo Brein in drugi odlični umetniki Predstave ob 16. in 19. uri iit><) ^ .V I ON telefon 23-21 Pretresljiva življenjska slika o ljubeči. požrtvovalni in za srečo svojih otrok boreč' se materi MATERINA LJUBEZEN Kathe Oorseh, Hans Holt, Hans Hotter, \Volf Alba«-h Retty, Traudl Stark, Paul Horbiger Predstave ob 17. in 19.15 uri Umrla je ljubljena mama in sestra, gospa ANICA ČOPIČ Pogreb bo v nedeljo 23. t. m. ob 15. uri z žal, kapelice sv. Krištofa, k Sv. Križu. Ljubljana, 21. julija 1944. ŽALUJOČI OSTALI »• • <1/4 l it a lete.Iofl 22-41 Vožnja v smrt največjega luksuznega parnika TITANIC Katastrofa, ob kateri je obnemela svetovna javnost Igralci: E. F. Fiirbringer, Elfriede Datzig in Svbille Sehmit* Predstave ob 16 1n 19 uri ZAHVALA Od srca se zahvaljujem vsem, ki so se spomnili moje ljube ŽENE v njeni bolezni in ob njeni smrti, ji položili cvetja na krsto in jo spremili na njeni zadnji poti. Sv. maša zadušnica bo darovana v torek 25. t. m. ob pol 8. urj pri oltarju sv. križa v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 21. julija 1944. Ing. Vladislav Fasan Schriftleiter - Urejuje: Davorin Kavljen — Fiir das Ronsortinm »Jutro« ais Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Vtrant — Fttr »Narodna tiskarna A. O.« ais DrncksteUe — Za »Narodno tiskarno d. d.c tot tiskarn ar ja: Fran Jeran — Fur den Inseratentetl verantwortlich - Za inaeratut oddelek odgovarja: Ljubo mir Volčič /