Naročnina	^■■■Ш fe, ^^ ^^^^^^^	^gl^. Çek rufun: tÂUl>"
ne-	^^^^^^ W^^ ^ ^^^^^ Л^к Ш ^^^^^	^ Sarajevo
« I /i n	< • ' • • в ^D^	Praea-I )niui j 24.7')"
Uredništvo je v	Uprava:
Kopitarjevi	^^^^^^^ ^^^^^ ^^^^ ^ ^^^^^^^^	jeva 6. telelon J99'J
S«'2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	^^lZ^r^
Knez mîru
(Ob IX. obletnici kronanja Pija XI.)
Devetič se obnavlja na današnji dan spo-.nin veleponiembnega dogodka, ko je tedanji milanski nadškof kardinal Kutti po kratkem konklavu bil kot Pij XI. kronan za papeža. Kar je sv. oče v teh devetih letih storil za katoliško cerkev, predvsem za njen univerzalni značaj, zasluži globoko hvaležnost vseh vernikov in brezpogojno priznanje tudi drugover-cev. Nikdar ni bila misijonska misel v katoliški cerkvi bolj živa in vseobsegajoča, nikdar ni bila ideja univerzalnega Kristusovega kraljestva bolj konkretno podana in zajeta od vernih množic in socialni pomen pracelice človeške družbe, družine in zalo na še ni bil ni k« dar v tako jasno luč postavljen kot pod Pijem XI.
Zato je 12. februar za vernega katoličana dan veselja in zalivale dobroti božji, ki za vsak še tako raaburkan čas Petrovemu čolnu preskrbi izkušenega krmarja, da ga sredi viharjev varno vodi v mirnejše vode, sledeč kompasu nezmotljivega nauka. Za papežem spoznavalcem Pijem IX. je prišel učeni razlagalec socialnega vprašanja Leon XIII.; sle- , dil mu je svetniški obnovitelj evbaristične misli Pij X.; preko vojnih grozot je f>opeljal Cerkev mirovni papež z velikimi diplomatič-nimi zmožnostmi Benedikt XV. Naslcdoval ga je sedanji Pij XI., ki ne neha oznanjati narodom — razjedenim in inedseboj odtujenim radi poganskega nacionalizma — ideje univerzalnosti katoliške Cerkve in postavlja tako brezbožni holjševiški internacionali nasproti krščansko internnoionalo, katere voditelj je papež in katere odraz je katoliška akcija. Ni nobenega dvoma več, da se bližamo časom, ko bo vse drugo kar je po sredi izginilo in si bosta stali nasproti edinole ti dve preko vse temlje se raztezajoči duhovni velesili.
Na odločilni boj obeh svetov — za ali proti Bogu — se na obeh straneh vrše skrbne priprave. Nedeljeno je prepričanje, da bi se nova vojna končala v splošni zmedi in strašni svetovni revoluciji, ki bi vrgla bogato žetev edinole skrajnim, revolucionarnim elementom. Tega se najbolj živo zaveda sv. stolica. Zato papež ne neha oznanjati miru. Pontifikat Pija XI. je prepleten z neumornim prizadevanjem, da obvaruje mir človeštvu. Ze ujegovo geslo: »Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem« je nadvse pomembno. O miru govori takoj prva okrožnica Pija XI. »UM arcano Dei«, ki jo je izdal o bežiču leta 1922. Odločilno besedo v prilog miru pa je spregovoril pred kardinalskim zborom na lanski božič, ko je s prerokovimi besedami klical prekletstvo na vse, ki bi hc'eli in pripravljali vojno. Kot učenjak in kot osrednja osebnost krščanstva zre papež po svetu in vidi nevarnosti, ki prete mirnemu sožitju narodov in vidi tudi tiste ka-lilce miru, ki se skrivajo pod lepo zvenečimi imeni. Velika ovira za mir je prenapet nacionalizem, ki je že enkrat zapletel svet v krvav metež. Pij XI. ga imenuje naravnost »krivo vero dvajsetega stoletja«. Ljubezen do lastnega naroda in do domovine je brez dvoma moralna dolžnost, ki jo je baš krščanstvo posvetilo z mnogimi svetlimi zgledi. Toda bolestna nacionalistična napetost, ki oznan a sovraštvo za vse, kar je izven lastnega rodu, je pa velika zabloda, katero je Pij XI. obsodil z ostrimi besedami: »Nemogoče je, da bi vladal. trajen mir med narodi in državami, če namesto prave domovinske ljubezni vlada sebičen in trd nacionalizem, ki namesto skupnega stremljenja za dobrini postavlja sovraštvo in zavist ter seje nezaupanje in sum namesto skupnega sodelovanja.«
Očuvanje in pospeševanje miru smatra sv. oče za prvobitno nalogo svojega pontifikata. ker je mirno sožilje med narodi in stanovi ne le v največji blagor človeštva, ampak je tudi najučinkovitejše orožje proti rovarjenju moskovske internacionale. Papež zato poziva katoliško elito, »ki se trudi, dela in moli v katoliški akciji, da pmsod deluje in se zavzema za mir«. Naravnost pozornost vzbuja zadržanje vatikanskega tiska, ki pozdravi vsako akcijo, stremečo za zbližanjem in prijateljskimi odnošaji med narodi. Vsem je še v spominu simpatično pisanje »Osservalore Romano« ob pri-jiki lanske atenske konference za zvezo balkanskih držav, čeprav si je radi tega nakopal hude napade italijanskega fašističnega tiska. Nobene prilike ne zamudi, da pozdravi in ugodno komentira delo Društva narodov v Ženevi, čeprav sv. stolica ni bila povabljena k sodelovanju.
Boj krščanstva proli mednarodnemu brez-boštvu bi postal zlasti učinkovit stoprav tedaj, ako hi vsi verujoči kristjani nastopali enotno. Pomislimo na silen vtis, ki ga je napravil lansko leto skupen protest krščanstva na pobudo papeža proti preganjanju kristjanov v Rusiji. Ce trpe radi svoje vere pravoslavni ali evan-geličani, čutimo bolest tudi katoličani in so-čuvslvujemo s preganjanimi brati. Mnogo bolj tiha in zn javnost neočitna, a dalekosežna akcija sv. očeta gre za zedinjenjem vseh pozitivno verujočih kristjanov, ki se more seveda izvršiti le v obliki vrnitve ločenih bratov v naročje edine Kristusove Cerkve. Tudi to je brezkompromisno, kakor mora, poudaril papež v božičnem nagovoru: »Ni s Kristusom iu ne Kristusov, kdor ni v katoliški Cerkvi in s katoliško Cerkvijo. Ubi Eeclesia ibi Christus: kjer ie Cerkev, tam ie Kristus.«
Triurni slovenske pesmi
Lep uspeh mariborske Glasbene Malice - Koncert počastil iVj. Vel krati
Belgrad, It. febr. I. Glasbena Matica iz Mariboru je imela v Bolgrndu |k>|h>Iii uspeh. Imela je tri koncerte, dvu včeraj in dunes jx>-|>oldnc v gledališču > Ma ne/a«, glavni koncert l>u je bil snoči v velikem narodnem gledališču. Snočnji koncert je še ]>rav pi>sebno uspel tako v materialnem kukor v moralnem |>ogledu. — Koncerta so se udeležili Nj. Vel. kralj, predsednik vlade, general Živkovič, prosvetni minister Boža Maksimović, vojni minister general Stevnn Iludžič, pravosodni minister dr. Milan Srskić in minister brez portfelja dr. Mate Drinković.
O koncertu piše belgrajska kritika zelo pohvalno. Tako prinaša »Pravda« Krstičevo kritiko, iz katere posnemamo: »Solo |>urtije v veliki IJvorakovi kuntnti »Mrtvaški ženin« so l>oli Anitn Mezetova sopran, Josip (iostič tenor, o. Kamilo Kolb bas. Vsi so svoje j>urtijc poli l>recizno v ritmu iu intonaciji. Na Mezctovi
smo spoznali lirično sopranistko z malini glu-som, toda z glasom, ki ima zelo izrazito barvo, ki v višini dobiva na intenziteti. Poleg tega ima Mezetova lejx> pevsko kulturo in dikcijo.
Gostič je lirski tenor, uiu/.ikulni pevec, čigar organ se nagiiblje bolj k baritonu. V višini pa je precej težak. O. Kamilo Kolb je ru-liniran basist, ki ima izrazito niu/ično frazo iu besedo, prožet čiste intouucije pri najbolj odličnih prehodili.
Na koncertu nam je najbolj imponiral zbor s svojo izve/.b t nosijo. namreč mnogoštevilni zbor, sestavljen izključno i/, učencev-srednješolcev. V vsakem pogledu je 1/nenadil v zvočnosti, v čisti intonaciji, v preciznem ritmu, v lahki dikciji, v dinamiki, eiiodušnosli in sigurnosti. Iznenndil nas je orkester šole, ki je to, ne ravno lahko paitituro tehnično in ritmično |>opolnomn obvladal. Napravil je «lis. da sta /bor in.orkester svoje partije i/.vnjaln ua pamet, toliku je bila sigurnost pii njih. V
orkestru so tudi zelo mladi dečki iu \ečje število deklic, ki imajo takorekoč prvo besedo. Za tako precizno izvcžhnnost pripade zasluga direktorju šole Josipu Hladeku-Bohinjskcmu največje priznanje. Če mestoma [>ri «premije-vanju solistov orkester ni bil dovolj diskreten, je to |>ri|)isovati nc|io/iiawinju akustike d\o rane. kjer se je niu/icirnlo.
Na vsak način predstavlja la koncerl ogromen uspeh mariborske glasbene sole, |hv-sebno radi tega. ker je s te.in |kkIuiui iniizi-kalnost mase ne |>u |H>sume/.nih talentov. I o je * jiedugoškogu stališču um >go bolj važno. V leni ]>oglcdu zav/епш mariborska glasbena šola brez dvomu eno izmed prvih mest. Dasiruvno »lusk ni i > i I obil, kakor bi moral biti. -o Muri-liorčnni lahko zadovoljni / velikim moralnim iis|K'Iioiii Na prisotno publiko so na|irnvili najboljši vtis. imeli so to čast. da je njihovemu koncertu prisostvoval Nj. Vel. kralj.
Atentat na čsl. diplomata
Postanišhi tajnih Zajček težko ranjen
Dunaj, 11. febr. kk. Okoli poldne je bil izvršen v tukajšnjem češkoslovaškem poslaništvu težek atentat. Legacijski tajnik Jaroslav Zajček je pripustil k sebi nekega obiskovalca, ki pa je takoj liotegnil revolver in oddal nanj tri strele. Tajnika je zadel en vertikalni strel, ki mu je prebil oko, šel skozi grlo in obtičal v hrbtenici. Ves v krvi jc Zajček takoj padel. Morali so mu takoj odstraniti ranjeno oko. Kljub težki poškodbi pa upajo zdravniki, da ga bodo ohranili pri življenju. Napadalca so prijeli. Je to očividno duševno zmedeni 65 letni češkoslovaški trgovec Bogoljub Zetka, ki je izjavil, da je hotel legacijskemu tajniku dati spominski listek, da bi ga tako opozoril nase. Odpeljali so ga v blaznico. Že pred več leti je Zetka tožil češkoslovaško državo za odškodnino 3 in pol mi-
lijona Kč. Svojo tožbo je utemeljeval s tem, da je v Pragi nakupil mnogo pohištva in ga v vrednosti 48.000 holandskih goldinarjev prepeljal v llolan-dijo, da ga tam proda dalje. Tam pa ga je neki agent ogoljufal, tako da bi moral še 1100 holandskih goldinarjev doplačati. Ko se je v Pragi radi tega pritoževal pri oblastih, so mu baje obljubili odškodnino, potem pa ga preiskali po uradnem zdravniku. Ket ni hotel to/be za odškodnino umakniti, so ga poslali v bla/nico. Pozneje je zbe/al na Dunaj, kjer živi kot znan kverulant, ki nc nadleguje samo češkoslovaškega poslaništva, temveč tudi avstrijske oblasti. Legacijski tajnik Zajček je star 52 let. Bil je pred vojno na Dunaju poročevalec čeških listov, po vojni pa je vstopil v diplomacijo in je bil na Dunaju splošno priljubljen.
Schober o dunajskem paktu
Avstrija želi pogajanj z Jugoslavijo
Dunaj, lt. febr. kk. V zunanjem odboru je izjavil danes državni kancler dr. Schober v svojem poročilu o zunanjem položaju, da ne razume prav, da je pogodba z Madjarsko v nekaterih državah, v katerih časih kažejo nervoznost, dala povod za neupravičene komentarje. Vsi komentarji o tej pogodbi, ki je napravljena po vzorcu analognih avstrijskih pogodb z drugimi državami, kakor z Italijo in Grčijo, spadajo na polje fantazije. Dr. Schober je dalje odiočno izjavil, da ni niti enega načrta o kaki vojaški zvezi našel v uradu svojega prednika. Oovorice, ki se nanašajo na to, da bi
bilo v pogodbi sami ali da bi se bilo ob priliki obiska grofa Bethlena na Dunaju kaj dogovorilo, so popolnoma brez podlage. Sedanja vlada misli ravno tako malo kakor vse prejšnje vlade na to. da bi kaj spremenila v vodilnih načelih zunanje politike. Dr. Schober je posebno naglašal, da je na podlagi ženevske konference skušal posebno / Madjarsko in Jugoslavijo priti v resna pogajanja, da bi se trgovski odnošaji uredili na podlagi organizacije uvoza in izvoza in na podlagi kreditnih olajšav, da bi s tem dosegel svoj cilj. to je ugodnejše pogoje za prodajo avstrijskih poljedelskih produktov.
Vtisi Curtiusovega govora
Francozov revizionistične zahteve niso zadovoljile
Pariz, 11. febr. kk. Govor dr. Curtiusa je tu napravil največji vtis, posebno oni odstavek, da se nova Evropa ne smo zgraditi na temelju najhujše bode v Nemčiji in da Nemčija nikdar ni jamčila za izvedljivost Youtigovegn pakta. »Petit Parisien« piše: Dr. Curtius je razvijal teze nemških narodnih zahtev s tako vsiljivostjo, ki nikakor ne more olajšati zboljšanja odnošajev. Desničarski listi izjavljajo, da je nemški cinizem proklamiral svojo strastni» voljo po revanši. »Echo de Pariš« izjavlja: Briand se mora sedaj ali mireči svoji evropski ideji ali pa z ono roko sodelovati pri uničenju jiogodb. To je plačilo za njegov trud pri francoskih bankah, da so se udeležile pri začasnem kreditu zu Nemčijo. Nikdar se no bi smelo v blazni zločinski gone-roznosti Nemčiji posoditi denar, ker lnisli samo na revanšo in odklonitev reparacijskih plačil. Levičarski listi vidijo v divje sovražnem vpitju desnice novo vojno nevarnost. -»Potit Journal« pravi, da je Curtiusov govor nekak manifest, ki pa je, čeprav ue vsebuje ničesar novega, vendarle važen in poln močnih argumentov za izboljšanje nomško-franco-skih odnošajev, o katerih se je izrazil Curtius zelo optimistično. List končno mer' dn je Curtius tako govoril iz notranjepolitičnih ozirov.
Berlin, 11. febr. kk. Državni zbor je danes nadaljeval debato o včerajšnjih izjavah dr. Curtiusa v pojmlnem miru. Narodni socialisti in nemški na-cionalci so izostali od sejo. Pričakuje se pa, da se bodo vsaj nemški nacionnlci po zaključku zunanjepolitične razprave vrnili v parlament. Sicer pa je danes nemška ljudska stranka skupno s centrumom vložila v parlamentu predlog glode vprašanja vojne krivde, katerega bi desnica morala vsekakor pod-pirati. V tem |>redlogu so prosi državna vlada, da
stori vse mogoče korake, da se v svrho odstranitve razsodbe o vojni krivdi v versnillski mirovni pogodbi, ki je biln enostranska in ne odgovarja zgodovinskim dejstvom, skliče mednaroden odbor nepristranskih strokovnjakov, ki bi edini mogel jk>-dati objektivno sodbo o dogodkih, ki so povzročili svetovno vojno.
Hitler gre na Aventin
Berlin, II. febr. kk. Po včerajšnjem demonstrativnem odhodu desničarske opozicije iz nemškega državnega zbora se širijo govorice, da nameravajo narodnosocialistični jioslanci oditi v Weimar, da bi se tain jx>d patronatom svojega vo-: ditelja, turinškega notranjega ministra Fricka kon-I stituirali kot okrnjen parlament. Pri takem ma-I nevru pa ne bodo sodelovali niti nemški nacionalci 1 niti člani drugih desničarskih frakcij. V vladnih i krogih z največjo mirnostjo presojajo sabota/o jiarlamenta po narodnih socialistih in vse tozadevne govorice. Odsotnost narodnih socialistov se smatra celo za koristno, ker bodo jjosvetovanja, posebno o državnem proračunu, na ta način mirna in stvarna.
Seja ministrskega sveta
Belgrad, 11. febr. AA. Danes od 11 do 13 je bila pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta seja ministrskega sveta, ki so se je udeje?ili vsi gg. ministri razen g. Marinkoviča, ministra zunanjih zadev, ki se mudi v inozemstvu, in Mirka Neudorferja, ministra brez listnice, ki je bolan. Na seji so razpravljali o tekočih zadevah.
Moralna moč katoličanstva pri pravoslavnih in evangeličanih bolj in bolj raste. To pričajo naraščajoče konverzije iz protestantizina in globoka hvaležnost ruskega naroda za papeževo intervencijo. Oni, ki z ravnim srcem iščejo resnice, mora,jo slejkoprej uvideti, da je v meni časov le Petrov stol, ki je skozi 1900 let nezmotno in nespremenjeno ohranil tradicijo prvega krščanstva. In morda ho velika nevarnost, ki grozi krščanstvu od mednarodno organiziranega brezboštva. »ospešila
razvoj v veliki dan. ko ho zopet »en hlev in en pastir«.
Pod temi vidiki se nam vzvišena oseba sedanjega papeža kaže še bolj veličastna. Sredi življenja sloji na idejni ločnici dveh svetov in z božjo modrostjo navdahnjen varno vodi usodo Cerkve in vseli, ki se njegovemu vodstvu zaupajo. Njegovi jubileji so jubileji pa-peštva, so radostni mejniki v vo' ovilrm življenju Cerkve in dnevi veselja za ves katoliški svet
Dr. Baaer 75 letnik
Zagreb, II. ber. /agiebikl nad*kol dr. Baue je danes slavil 75 rojstni dan. Slovesnost se je izvršila brez posebnih ccremonij in zelo skromno Jubilant je prejel zelo mnogo ies itk.
Grški spor z Valthanom
Atene, 11. febr. z Sem ie prispel apostolski delegat msgr. Margotti. Dai es ,e imel konfeiencc z Mihalokopulosom. ki nadomi. tuje predsednika vlade Venizelosa. V dobro poučenih krogih sc trdi. da se je poskušal Margotti pooblaščen od Vatilîana, pogajati o vseh vprašani h ki so bila dolgo sporna med Vatikanom in Grčiio, zlast glede vzroka ostiega spota med Vatikanom ir Grči|o. Grčija ie namieč prepove, a a poučevanje i v italijanščini v šo'ah ki so iih imeii italijanski I misijonarji. Vatikan je pioti tenu protestiral Protestu se ie prid u'ila ludi i!p' anska v'ada Grška vlada ie odredila da morej-> ij ški državljani obiskovati srednje šole. v katerih gr čina nI učni jezik, v ljudskih šolah * sc mora vrš Ii pouk v materinščini.
O,'letnica la(?rnnshe po 'oâbe
Rim. II. febr. kk. Italija praznuje danes prvič s\oj narodni |ira/nik dne II. februarju kot dan. ko se je pri I dvema lotoma p i ';>' >' i prav n.i pouoill) i ined dr/avo in ( erkvij >. \ - i javna poslopja j>a Iu Ii mnogo pri\atnili hiš. IMisebno v bližini sv. Petra, so v /asti \ali \ -i itoslojiju Vatikanu v uieslii kakor tuli \ Vatikanu samem imajo nove bo!;i-ruine;ie / ,vo. V vatikanskih vrtovih |ia |>ri<!no del > jo |к>-sebno. ker jo treba do juiri |>npr;i\iti novo vatikansko brezžično o:l I ijiio |K>slajo, ki bo jutri otvorjena.
Ргаца. 11. febr. kk. /a jutrišnjo slove-no olvo-I rilev vatikanske brezžične oddajne |)oslnie .-o sc izvršile v Pragi velike priprave. Nadškof dr. Kor-dač je dovolil, da je praško zastop.-lvo družbe ■/Telefunken ua velikem zvoniku cerkve sv Vida uredilo prejemno postajo, ki je v zvezi z /.vičniki, postavljenimi na pevskem koru glavne ladje. To je prvi primer, dn se je smel v eni uajlepšill katedral v Evro|ii postaviti radio aparat. Antena se je morala postaviti v višini SO metrov, kamor se dospe J po 285 slopnicnh. Včeraj so že poskušali ter se je izkazalo, da je sprejemna postaja zaradi svojega visokega |>oložaju nad strehami Prage za sprej»m zelo dobra ter so Vatikan ravno tako dobro čujt kakor praška lokalna oddajna postaja. V Prag: mislijo nn to, da bi otvoritveni govor papežev sprejeli na plošče. Pri sprejemanju v cerkvi sv. Vidb bodo zustopana posvetna in cerkvena oblastva.
Rudarske konierence
Belgrad. II. febr. /. Že par dni se vršijo konference zastopnikov rudarskih po-ljetij in zastopnikov ministrstva za rudarstvo iu gozdarstvo. /a trgovino in indusirijo in /a socialno politiko in narodno zdravje. Obravnava so vprašanje gospodarske krize in izhoda i/ nje. dalje vprašanje davka na j>romet iu vprašanje zavarovanja delavcev |x> novem / ikonu in končno vprašanje uvoznega tarifa, ki so ima te dni končati v prometnem ministrstvu. Tn podajanja so po izjavi vladarskih zastopnikov imela zadovoljiv usj>eh. Nadejati so je. da se bo konferenca jutri končala z uspehom
Davčno pofiasm o
Belgrad. II. febr. ni. Novosadska trgovska zbomicu se je obrnila na finančno ininisirsivo z vprašanjem, ali sc nanaša osvoboditev očetov z devetimi otroci tudi na občinsko davke dobila je pojasnilo, tla s0 v smislu S 9 davčnega zakona ti davčni obvezanci prosti samo |>rav-! llili in občinskih taks in vojnico izvzomš! davek za poslovni promet, ki se no smatra za ne liosrodmi davek.
Jugoslavija zida šo?o o Fra .ciii
Belgrad, 11. febr. A A. Akcijski odbor, ki jo svojefasno zbral tri milijone Din jjodpor za Ijinii. i ki so jih prizadelo povodnji v Južni Fram iji, j'1 I izrazil željo, naj bi so ta vsota porabila za /graditev šolskega ]>oslo|>ja v jugoslovanskem narodnem slogu, ki naj bi stala v Fram iji. To naj bi spominjalo na bratsko goslo jugoslovanskega naroda. Odbor je pripravil posebno vsoto zn notranjo ureditev te šole, ki bo takisto v jugoslovanskem narodnem slogu. Zdaj je francoska vlada sporočila jio svojem poslaništvu v Belgradu. dn je zu to šolo določila mesto Monlaubon blizu Tou-lousa, kjer študira mnogo jugoslovanskih diiakov I Šola bo stala sredi mesta.
Velik požar v Zg. Kašlju
Plamen uničil Gradovo gospodarsko poslopje
Nocoj je mirno in idilično vasico Zgornji Kašelj pri Vevčah, kraj, kainor hodijo Ljubljančani prav radi na izlete, zadela velika katastrofa. Le sreči in pa ugodnemu vremenu je zahvaliti, da ni postala žrtev te katastrofe vsa vasica in premoženje vaščanov. V Ljubljano je prišla vest o požaru približno ob pol 8, ko so iz Vevč telefonirali na tukajšnjo gasilsko postajo in prosili za pomoč. >ffckaj minut za tem je že drdral iz Ljubljane v Zgornji Kašelj ob zvokih gasilske, po/.ar naznanjajoče trombe, avto z motorno brizgalno poklicnih gasilcev. Mi smo takoj nato poslali na kraj nesreče svo:ega poročevalca, ki si je ogledal požar in poizvedel o podrobnostih nesreče. Med tem pa je že tooovski strel z Grada sporočil Ljubljani, da gori nekje v okolici in kmalu so številni Ljubljančani zvedeli, da
gori pri Gradu v Zgornjem Kašlju.
Požar je izbruhnil nekako ob četrt na 8 in sicer v šuni v obsežnem Gradoveui gospodarskem poslopju. Daleč po deželi znani kašeljski posestnik, Irgovec iu gostilničar Franc Grad je leta 1020. zgradil tik ob svojem domn zelo prostorno gospodarsko poslopje, ki je obsegalo skedenj za seno in krmo živini, drvarnico, shrambo za meso. šupo in v zadnjem času, ko je Grad osnoval tudi avtobusno podjetje, tudi garažo za avtobuse. To gospodarsko poslopje je bilo približno 50 m dolgo in kakih 7 m visoko. Na južni strani je bila pnd streho tudi soba za ioîerje in sprevodnike avtobusov, primerno inebiirana in s 4 posteljami. Poslopje je bilo po večini leseno, vendar na dobro zgrajeno, stebri pn so bili zidani in streha krita z opeko. Vse to je nocoj postalo v teku ene ure irtev požara.
Požar sta prva opazila ob 7.15 neki Juretič in pa šofer Janez Leveč. Leveč se je prav tedaj vrnil z avtobusom domov in je hotel avtobus zaobrniti, da bi y a spravil v garažo. Na avtobusu je bil še sprevodnik Polde Janežič. Leveč je tedaj opazil na severnem koncu poslopja, kjer »o bile v šupi butare, da ~e nekaj svetlika. Pogledal je še natančneje in spo/nal, da gori. Hitro je skočil iz avtobusa in tekel povedati v kuhinjo, kjer so bili zbrani družina in nekateri gostje. Planil je notri in zakričal:
-Gori! Gori!»
Nato je v eni sapi kričal: Tecite ven. re-Site. kar e »e da! Vsi so planili iz kuhinje in stekli do poslopja 1er pričeli reševati, kar se je rešiti dalo. Hitro so odstranili iz garaže dva avtobusa. za katera je bilo najbolj nevarno, da se vna-
tneta, ter nekaj posod bencina. Levcc je skočil nu avtobus in se naglo odpeljal v Vevče obvestit orožnike o požaru in obenem prosit požarno brambo v vevški tovarni za pomoč.
Franc Grad je načelnik požarnega društva v Zgornjem Kašlju. Njegova hči Mici Grad se je v pravem trenutku spomnila in stekla v sosedno sobo po očetovo gasilsko tronibo, planila pred hišo in pričela trobiti gasilski na pomoč*. Ta duševna prisotnost hčerke Mici je obvarovala vasico še večje škode. Zakaj ni minilo dosti več kot 5 minut in že so pritekli prvi vaščani iu gasilci ter jionta-gali pri reševanju predmetov iz gospodarskega poslopja. Shrambo za meso, ki je bila v pritličju gospodarskega poslopja, vendar pa je bila obokana, so hitro zaklenili, tako da požar ni mogel do znatnih količin mesa, ki so bile v tej shrambi. Domači gasilci in sosedje so pričeli
valiti sode na ргон1о.
nos:ti orodje ven, obenem pa so Iz šoferska sobe znesli n« presto, kar se jo znesli dulo, lo je kovčego in obleko, ined tem. ko so pohištvo morali prepu-stiti usodi. Tudi kušeljskn brizgulnu пл -očm pogon je jiričela lakoj delovali. Kmalu nalo. «a «ašeljsko, so pridrveli s svojo ročno hrizgaluo na jmhiioč zaloški gasilci in za njimi gasilci tovarniške požarne brambo z motorno brizgalno. Medtem pa je ï'1 prišla tudi pomoč iz Ljubljane. Iz Ljubljane .e prišlo šest poklicnih gasilcev pod vodstvom gasilca Buha z motorno brizgalno. Tem pa je sledilo še sedem prostovoljnih gasilcev. He pred ljubljansko motorno brizga I mi pa so prihiteli nn pomoč gasilci iz So-stregi z ročno brizgalno.
Ali za rišitev gospodarskega pes'njiju samega je bilo že prepozno. Vse butare v šupi so zagorele v mogočen plamen, ki je prodrl do strehe in tam zanetil s-no in suho deteljo. V pol ure po izbruhu požara je ogenj že obliznil streho, jo predrl in v zrak je bruhnil ogromen ognjen steber do 80 m visok. Tu- steber ognja so videli po najoddnljcneišlh vaseh v tej ravnini. Z ogromnim hroščem se je nato zrušila streha in ostanki h senih sten. Ognjene iskre so pričele padati na komaj nekaj metrov oddaljeno Gradova hišo. na eni strani, iu nn sosedovo hišo na drugi strani 1er na sosednja gospodarska poslopja. Tu pa se jo izkazal
z« rešitelja sneg.
/.ak,{ Ukre niso megle zanetili streh. Medlem pa so že brizgnili v ognjeni »t» brr mogočni curki vodo iz dveh motornih brizgoln in iz treh ročnih. Gasilci so vodo napeljali iz približno 20<> m oddaljenega potoka Stare vode. ki teče pod vasjo in se izliva v
Za sanacijo poljedelstva
Prut». ti. febr. kk. N"a konferenco studijskega •dbora agrarnih držav, ki se začne 15. n-bruaria v Bnknreštu. bo odšla tudi češkoslovaška delegacija, ki ob-tojn iz zastopnikov vseh centralnih obla.-ti. Te konference se udeležijo zastopniki Bolgarije, Latvije, Estonske, Jugoolavlje, Madjarske. Poljske, Romunije in (VSkordovnSke.
2«nev«. 11. febr. kk. Delegacija tiuanfnegn odbora Društva narodov, ki se bavi z vprašanjem organizacije mednarodnega poljedelskega Instituta, je danes nn podlagi došlih vladnih poročil raznih vzhodnih in srednjeevropskih drŽav proučevala se- 4 •tanji kreditni položaj in kreditne pogoje v Poljski.
Romuniji, Jugoslaviji, Madžarski. Latvlji lu Estonski. Iz teh poročil izhaja, dn je v imenovanih državah zadolžitev poljedelstva in obrestna mera po-Ijedel kih kreditov izredno močna in velika. Med drugim izhaja iz poročil, da zadolžitev variirn pro hektar med 8 dolarji v E«tonski, dolarji nn Mod orsketn in 58 dolarji r Jugoslaviji. Skupna zadolžitev Imenovanih držav /.naša 1.582 000 000 dolarjev. Obrestna mora pu vnriira med 10% in 22;'«* in je v gotovih državah Se višja. Kljub temu, da so bile razprave delegacije zaupne, se čuje, da je večina v tej delegaciji za ustanovitev mednarodnega poljedelskega kreditnega in-tiluta.
Afcmfd Zo*u
Dunaj. 11. febr. ž. Albanskega kialja Ahm«-đa beg Zoga sta danes pregledala praški vseuči-liški profesor dr. Sch nidt in dunajski profesor Hvostek. Oba sta soglasno izjavila, de je kralj notranje popolnoma zdrav in da njegova fcolezen izvira od prevelikega uživanja nikotina. Bolezen so kmalu nehala. Kralj bo še par dni ostal пл Dunaju.
Ouh evropskega sag as a
Pariz, IL lebr. A A. V zunanje-političnem odboru francoske zbornice so nacijonalisticni poslanci kritizirali postopanje Irancoskih bank, ki se žele udeležiti mednarodne kreditne operacije za prodajo nekega dela prednostnih akcij nemških državnih železnic. Zunanji minister Briand je odgovoril, da bi francosko sodelovanje pri tej akciji odgovarjalo duhu in politiki evropskega soglasja in da bi rodilo koristi.
„Pustni karneval'4 na Polhkem
Varšava. 11. febr. kk. Ker se vršijo v sejmu hudi prepiri in besedni boji. je notranji minister, general Sladkowski, zagrozil opoziciji, da sc bo Pilsudski vrnil z Madeire. Pristavil je: »Sedaj praznuje opozicija veliki pustni karneval, ko pa se bo vrnil maršal, se bo začela pepelnična sreda.« — V Lvovu je bil v neki tovarni na mestu aretiran neki duhovnik, ki je trdil, da se Pilsudski sploh ne bo več vrnil z Madeire. Proti njemu se je uvedlo kazensko pos opanje.
Domače vesti
Belgrad. II. febr. \A. Kraljevsko jujro-slovunsko poslaništvo v Londonu je dobilo obvestilo od britskega ministrstva za zunanje zadeve, da o priliki poslednjih potresov v Novi Zelandiji ni bil ubit noben jugoslovanski po-danik.
Zagreb, It. febr. ž. Ob obletnici kronanju papeža Pija XI. prinaša »Hrvatska Straža« j>n-j>cževo sliko in uvodni članek o papeštvn kot največji moralni avtoriteti, nc samo v krščanskem. marveč v vsem svetu.
Zagreb. t L febr. ž. Na progi Gračac-Knin so čistilna dela «lunes bila z uspehom končana.
Zngrob, II. febr. ž. >Znkl?dno bolnico« na Jelačičevein trgu lw> Drapotili Peška pričel ]>o-dirati v ponedeljek. Za podiranje ni zahteval ničesar, ma-več je še celo ponudil 185.000 Din za materljal v nasprotju s ponudbami ostalih tvrdk, ki so celo zahtevale okroir 2 milj. w podiranje.
Drobne vesti
Reva!. II. febr. AA. Po poročilu i/ Hel-slngsTorsu je finski zaliv jiopolnonia zmrznil. Pri otoku Hnglandu je obtičalo v ledti 25 par-tiik'ov ruznili zastav. Po brezžičnih vesteh u teh pnrnikov gredo njihove zaloge premogu in živil h kraju. Plovba s Helsingsforsom jc prekinjena.
Dunajska vremenska napoved. Več'nom n oblačno. Višja temperatura. Naguenje k padavinam..
Težaven pobožaj v Španiji
Madrid, 11. lebr. kk. Ker je sedaj odpravljena cenzura, napadajo liberalni listi ne samo vlado in volitve, temveč tudi inoiiurhi jo. Današnja obletnica izklicanja republike 1. 1873. jim daje za to priliko. Položaj je v zadnjih |iar dneh postal ««do težaven in se je tako poostril, da je skoraj nastalo vprašanje, ali bodo sploh mo;.-'1 biti volitve. Za danes je bila napovedana črna maša za padle demonstrante, ki pn je bila prepovedana. Listi so bili zaplenjeni, odgovorni uredniki pn postavljeni pred sodišče. Oblasti so ludi zaprle vseučilišča, študenti so pozvali profesorje, nuj nadaljujejo predavanja zunaj vseučilišča, seveda ne zato, ker so ukaželjni, ampak da bi vladi napravili nove sitnosti.
Ljubljanico. Vode je bilo dovolj. Samo gasilci so med ledeno mrzlimi curki vode silno trpeli, prav lako linij tisti, ki so pri ročnih brlzgalnah črpali vodo iz potoka. Izkazali so se posebno vevški orožniki, ki so bili takoj na licu mesta. Orožnikov je bilo pet pod vodstvom stražmojstrn Sušuika. Ta mala četica orožnikov je s pomočjo nekaterih domačinov obvladala ves položaj, preprečila zmedo iu eventuelne tatvino 1er organizirala delo vrščanov pri ognjegascih. Orožniki niso pustili nobenega mlajšega moškega držati roke križem, temveč so vse prisilili k polnočnemu delu, kdor ni hotel iti prostovoljno.
Ogromna škoda
Da si pravilno predstavljamo velikost požara, moramo vedeli, da jo bilo v gospodarskem poslopju okoli 20 voz butar in okoli 25 voz krme, po večini suho detelje, sena in slame. Vse to je gospodarju Gradu zgorelo, obenem pa tudi 35 praznih sodov po ('00—700 litrov obsežnih, dosti orodja, lesa in pohištva. Gospcdar sam ceni škodo na približno 500.000 Din. Oolovo pa je, da skupna škoda znaša vsaj '-'50 do 300 tisoč dinarjev. Franc Grad je zavarovan pri zavarovalnici Dunnv. Izjavil pa nam je, da zavarovalnina nikakor ne bo krila škode.
Vzrok požara — jiržigV
O vzroku požara, kako je nastal, sla pričeli krožiti med vaščani dve verziji. Nekateri domnevajo, da je morda kakšna iskra iz prihajajočega avtobusa zanetila uinlo zalogo bencinu v garaži. Vse okoliščine pa govore izključno proti tej in za drugo verzijo, namreč, da je požar zanetila z'obna roka. Po*nr je najprej nastal med butarami in je torej izključeno, du bi nastal po kakšnih nerodnih manipulacijah. Oškodovanec sam. Grad, in ludi orožniki so tega mnenja, da je moral kdo nalašč zažgati butare, da bi se maščeval Gradu, zakaj Grad v Zgornjem Kašlju nima le samih prijateljev. Po vrhu tega so bile pri Gradu večkrat tatvine in je Grad včasih orožnikom tudi namigni), koga sumi tatvine in je bila pred kratkim i/sledena tam tudi znana roparska tolpa, ki pa seveda ni bila vsa po-lovljcnn. Morda je zažgal poslopje prav kdo od bimpatlzerjev le roparske tolpe, dn bi se maščeval Gradit.
Požar je bil ob devetih že povsem zadušen, samo tlelo je še med ruševinami. Tam. kjer je stalo deset jet najlepše gospodarsko poslopje daleč naokoli, je sedaj lo pogorišče. Ob zaključku lista gasilske skupine Se delajo na poeorišfu in ljubljanskih gasilcev še ni domov. Morda ostanejo ua pogorišču še pozno v noč.
Celo meslo preplavljeno
Bukarešt, 11. febr. kk. Zaradi močnega ledu se Je moral na dolenji Donavi popolnoma ustaviti ve- promet. Mesto Walcov, ki ježi ob izlivu najsevernejšega donavskega rokava, je preplavljeno. Meslo je zgrajeno slično kakor Benetke In ima kanale namesto ulic. Vojaštvo je dobilo nalogo, razbiti led v kanalih, da bo imela voda prost odtok. Enako je poplavljeno tudi pne«to Umnih kjer je vo la v zadnjih dveh dneb nnrnstln za 1.75 m. Meslo je popolnoma poplavljeno in so morali 300 stanovanj izprazniti. Z lodolomllcl njiajo donavsko strugo zopet očistili ledu.
Amer!ha noče sovf. lesa
Newyork. 11. lebr. kk. Ruski lesni distriktl, zn katere je zaklndni urad v Wnshingtonu prepovedal uvoz. so distrikl ob Belem morju, polotok Kola in knbrenska obala, praktično torej vsa evropska Ku-slja severno od 00 stopnje širine.
„Zeppelin" odplove na sev. tečaj
Newyork, 11. febr. A A. Listi poročajo, da bo poleti nemški zrakoplov Grof Zeppelin« poletel na severni tečaj. Vodstvo bo prevzel dr. Eckener. Zrakoplov bo preletel vso progo preko Londona, severnega tečaja iti Aljaske brez poslanka. Vodstvo poleta je organiziralo dve ekspedlcljl. ki bosta zgradili postaje za zasilne postanke.
Zveza arabskih držav
Nekatere arabske države arislale na federacijo — Kako gradi
Ang va svoj imperij
Isiauibul, IL febr. or. Novembra meseca lanskega leta sem vam poslal izvirne podatke o po-kretu, ki je takrat bil šele v prvem stadiju razvoja, namreč o ustanovitvi federativnega arabskega kraljestva. Načrt je izšel od iraškega kralja Fejsala ter obsegal zvezo vseh neodvisnih arabskih držav na aziislïem kontinentu. Iraški zunanji minister je potoval v Transjordanijo in v Arabijo, da osebno predloži načrt svojega kralja, za katerim je mednarodna diplomacija seveda lakoj zaslediln angleško roko.
Danes sem v položaju sporočiti Vam, da je žc prispel odgovor kralja Ibn Sauda iz Hed/asa v Arabiji. Ibn Šaud v svojem odgovoru pristaja пд neke vrste federativno zvezo z iraškim kraljem ter je pripravljen pripeljati s seboj v to zvezo tudi državici Asir in Jetnen, ki ležita ob vzhodni obali j Rdečega morja. Isto vprašanje je bilo stavljeno 1 tudi državicama El Masa in Oman ob Perzijskem I zalivu, ki pa do sedaj še nista dali nikakega odgovora. Kar se tiče kraljevine transjordanske, je |
njen vstop v projektirano zvezo arabskih držav zagotovljen, ker je kralj krvni brat iraškega vladarja.
Iz gornjrga je razvidno, da se vrši med arabskimi plemeni v Aziji široko zasnovano zbiranje. Če pomislimo, da je že v prošlem stoletju, ko so samo nekateri angleški državniki v proroškem poletu predvideli možnost, da bo angleška zastava zaplapolala na ozemlju, ki se razteza od Sredozemskega morja pa do Indije, veliki državnik Jožef Chamberlain v angleškem parlamentu javno zagovarjal tezo, da se morajo arabska plemena združiti v avtonomno državno ob'iko, potem nam mora bili jasno, da se to zbiranje vrši pod proteklo-ratom Velike Britanije. Ako spravimo v zvezo s tem načrtom tudi še namen, ki ga imajo Angleži, namreč da ustanovijo neodvisno sudansko kraljestvo, potem mora postati jasno, da se sedaj ,.ola-gajo temelji za panarabsko federativno državo, ki bo morebiti nekega dne vstopila v britski imperij v obliki avtonomnega dominijona.
Suženjstvo v Palestini
Angleški uradniki kupuje o mlada dekleta za „služkinje4*
Istambul. 11. febr. or. Turško časopisje je ob priliki zadnje debate v Ženevi o suženjstvu v Liberiji prineslo zelo zanimive podrobnosti o neznosnem stanju, v katerem se nahaja kmet v Palestini. Tako piše Al I layat< v odprtem pismu na angleškega višjega komisarja, da so palestinski kmetje tnko revni, da prodajajo svoje mladoletne hčerke za dobo 25 let kot služkinje in morajo biti veseli, če se res porabijo za služkinje in ne za druge namene. Danes obstojajo posebne agencije, ki se pečajo s to trgovino. Cena za desetletno deklico variira okrog 15 funtov (4000 Din). List si upa Irditi, da celo angleški uradniki na ta način kupujejo svoje »služkinje«. Ravno tako je javna tajnost, da imajo beduinske družine su/iije, katere kupujejo od sudanskih in abesinskih trgov-
cev, ki jih pripeljejo do Meke, kjer jih pobožni islamski romarji kupujejo. S pravnega staslišča se prizadete osebe sicer lahko zagovarjajo s tem, da na ta način kupljeni otroci po 25 letih zopet lahko postanejo svobodni, toda dejansko je ta položaj popolnoma podoben suženjstvu, ker služkinja^ navadno tudi potem ne more pobegniti, ker nima kam in ker je priložnost za ženitev že davno izgubila.
Angleški višji komisar je na podlagi teh obtožb obljubil, da bo slvar najstrožje preiskal. Tukajšnje časopisje ve poročati, da so že prve preiskave dognale resničnost očitkov izraženih v zgoraj imenovanem odprtem pismu. Vladnim krogom je stvar zelo neljuba, ker se bojijo, da vprašanje ne pride pred Društvo narodov, kjer bi se tragedija preveč razgalila v škodo britanske mandatske oblasti.
Zakon in socialne slishe našega časa*
Ok rožn i ca 'Ca sli connubii je z vso močjo poudarila, da se kriza zakonskega življenja, ker Je v prvi vreti moralnega značaja, mora predvsem zdravili z moralnimi sredstvi: da se namreč človeštvo vrne k božjemu zamitlu zakona, in da se podredi postavam moralnega reda, ki urejajo odnose ired možem in ženo. Papež pa pri tem no zapira oči pred gospodarskimi pogoji in težavami, ki so produkt modernega kapitalizma in materializma in ki v mnogih slučajih zdravo zakonsko življanje zelo otežujejo. >Cestokrat — tako piše papež — »ovirajo popolno izvrševanje božjih postav, ki zahtevajo pošteno zakonsko življenje, velike stis'.e, v katerih se dandanašnji nalm;ajo zakonci radi gmotnih težav in velike revščine. Tem stiskam je treba z vsemi silami odpo-moči.c Pri obravnavanju te prevažne strani modernega zakonskega problema kliče papež v spomin stališče in nauke, ki jih je glede socialnega vprašanja sploh postavil Leon XIII. v okrožnici >Rerum Novarum«. To je jako važno, ker sedaj vladajoči papež s tem ni samo v polnem obsegu potrdil stališča, ki ga je zavzel njegov veliki predhodnik glede sedanjega gospodarskega reda in njegove preureditve pot zahtevkih krščanstva, amoak je zlasti v vprašanju delavske plače razpršil vsak dvom o tem, kaj v tein oziru zahteva krščanska pravičnost.
• Z vsem poudarkom,« tako naglaša papež, 'moramo vztrajati na tem, kar je po pravici zahteval naš predhodnik Leon XIII., da se morajo v človeški družbi socialne in gcsDO-darske razmere urediti tako, da bo vsem družinskim očetom omogočeno, da zaslužilo in si pridobijo ono, kar je potrebno, da preživijo sebe, žen« in otrnke stanu primerno in domačim razmeram odgovarjajoče. Zakaj delavec je vreden svojega plačila. Kdor mu torej mezdo odreka, ali pa nepravično pritiska navzdol, ta dela težko krivico, njegovo poeUpanie i pa Sveto pismo šteje med najhujše grehe. NI i pravično, če se mezde postavijo lako nizko, 1 da v vsakokratnih razmerah ue zadostujejo za vzdrževanje rodbine.«
S temi besedami je sedanji papež nedvoumno potrdil že v okrožnici »Rerum Nova-ni m postavljeno slališče o družinski plači, lo je, da mora delavec po svojem delu zaslužiti loliko, da more preživljati ne snmo sebe, ampak vso družino, in je sploh družino in njene življenjske potrebe označil kot ooi element, na katerem se mora osnovati načelo, po katerem se mora računati pravična plača (francoski akademik George Goyau o papeževi euciklikj v Osservatore Romano«, 29. januarja 1031). O edino pravilnem merilu de-j lavčeve plače, Iml or odgovarja strogi pravičnosti, po teh Pijevih besedah ne more med katoličani bili več nobenega dvoma.
Papež pa poslavlja glede lega vprašanja tudi nič manj strogo obvezna načela l'ubezni, to je, česa so premožnejši ljudje spričo sedanje bede in revščine napram svejemu bližnjemu dolžni, ako gori navedeno ne zndo.slu.je. "V tem slučaju je dolžnrst krščanske ljubezni, da se siromašnim družinam s številnim potomstvom pomaga. Bogatini so, ki imajo predvsem revežem pomagati. Tisti, ki živijo v i»-ohilju. ne smejo svojega denar a in imetja trositi in nepotrebne izdatke ali ga naravnost razsipati, ampak gn morajo uporabljati za življenjsko vzdrževanje in v prid onih, katerim nianika to, kar ie potrebno. Kdor tega ne stori, ne bo ušel božji kazni. Zakaj niso prazne besede, ki jih govori apestol: Kdor poseduje dobrine tega sveta, pa zapira srce pred bratom, ki trpi pomanjkanje, ta ne bo deležen ljubezni božje.»
Papež pa opominja tudi resno javno oblast, oziroma državo, kaj je ora spričo teh razirer dolžna. Država ne more in ne sme brezbrižno gledati, kako spričo nepovoljnih gosnodarskih in socialnih razmer prepada družina, ki je osnovna celica družbe. >Zakaj,« lako se glasijo papeževe besede, »če družine, posebno one, ki so bogate otrok, nimajo primernega stanovanja; če mož ne more najti dela in prilike, da bi zaslužil, kar je z.a življenje potrebuo; če ie mogoče kupiti neobhodne dnevne potrebščino samo za liorendne cene; če mora mati zaradi bridke stiske in v največjo škedo gospodinjstva vzeti nase to breme, da si mora tudi sama po delu svojih rok zaslužiti potreben denar; če v navadnih in izrednih težavah materinstva pogreša potrebne hrane, zdravil in pomoči izkušenega zdravnika — potem bo vsak razumel, če zakoncem upade duh, če jim življenje ped istim ! krovom postaja zoperno in če jim je težko rav-; nali se po božjih postavah. Vsakdo pa tudi 1 vidi, kakšna velika nevarnost grozi ne snnia j javnemu re:"u, ampak obstoju države samemu, I te ljudje, ki itak ničesar nimajo, kar bi mogli izgubiti, do skrajnosti obupani menijo, da mo-j rejo kaj pridobiti samo še iz prevrata države j iu vsega obstoječega reda. Zalo oni, ki so odgovorni za blagor države, ne smejo prezirati gmotne stiske, v kateri se nahajajo dandanašnji družine, ako nočejo prizadeti državi in splošni blaginji največje škede. Znto mora država v svoji poslavedaji in pri določan u javnih izdatkov predvsem vpoštevati položaj siromašnih družin in se mora zavedati, da je skrb zanje ena njenih najvažnejših nalog.«
Kakor torej vidimo iz tega, okrožnica >Casli connubii« ne razglablja samo moralne strani zakonskega problema, ampak razsvetljuje tudi socialno in gospodarske razmere, ! ki v našem času lako gjoboko vplivajo na za-! konsko življenje. Pravilno poudarja papež, kako mora z moralno sanacijo družbe iti vzporedno socialna sanacija.
mi.
* Glej »Slovenca«' 31. 8, 10, 13, 17. 10, 22 In 28;
Zagrebška vremenska napoved: Povečani oblačno. Temperatura zmerna. V'-«wie se bo morda nekoliko dos labiulo (snem.
40letni jubilej enciktihe
Priprave za socialno romanje v Rim iz vsega sveta
v	Riin, 9. febr.
Sv. stolica je odobrila ustanovitev mednarodnega odbora za proslavo 40 letnice enciklike velikega papeža Leona XIII. »Rerum novarum«. Odbor ima svoj sedež v Rimu, Via Cestari 21. Prirediti hoče romanje katoliških delodajalcev in katol. delavcev z vseh strani v Rim, da se na ta način proslavi 40 letnica te znamenite enciklike. V odboru so rektorji posameznih zunanjih cerkvenih kolegijev v Rimu in delegati osrednjega odbora Katoliške akcije v Italiji.
Odbor je določil za slavnosti naslednji dnevni red: Prihod v Rim 12. maja. Ta dan in 13. maja bi si romarji ogledali Rim. Skupni sestanek bi bil v jugoslovanski cerkvi sv. Jeroniina, Via Ripetta 108. Dne 14. maja ob 9 dop. bo v lateranski baziliki skupna sv. maša, po maši pa bodo člani posebnega odbora položili venec na grob papeža Leona XIII
se bo rad potrudil, da oskrbi romarjem hrano in stanovanje, če bo do 30. marca prejel število romarjev in nekaj denarja vnaprej.
Tega romarja se bodo mogli udeležiti samo tisti socialni delavci, ki s svojim življenjem in delom izpovedujejo krščanska načela, prav posebno pa tisti, ki so člani krščanskih socialnih sindikatov in društev.
Posamezni potni listi niso potrebni, ampak bodo voditelji romanja popisali romarje, ki bodo morali imeti vsak svojo fotografijo s podpisom in pečatom škofijskega ordinarijata ter potrdilo, da vsi v popisu navedeni res spadajo k skupnemu romanju. Romarji bodo dolžni udeleževati se vseli svečanosti, in sicer skupnih javnih kakor tudi tistih, ki se bodo vršile v njihovih narodnih cerkvah.
Pri slovesni avdijenci bo Sv. Očetu izročena skupna adresa, podpisana od vseh navzočnih zastopnikov raznih organizacij. Tiskana bo v latin;
in na spomenik katoliškega delavca. Nato bodo ; skem jeziku, a drugi udeleženci jo bodo dobili
odkrili spominsko ploščo na to slovesnost. Ob 4 popoldne istega dne bo na dvorišču apostolske
Îlisa me slovesno zborovanje, ki se ga bodo ude-ežili zastopniki vseh narodov in kjer bo po en zastopnik vsakega naroda v svojem materinem jeziku spregovoril nekaj aktualnih misli o tem slav-
Iju in pozdravil v imenu svojega naroda. Dne 15. maja bodo vsi zastopniki v baziliki sv. Petra pri sv. inaši, ki jo bo daroval sam sv. oče Pij XI.
Popoldne ob 4 bo na Damazovem dvorišču slovesna avdienca Dne 16. maja se bodo vršili sestanki in slovesnosti posameznih narodnih skupin v svojih
razmnoženo v materinem jeziku, da ji bodo med čitanjem pred Sv. Očetom mogli z razumevanjem slediti.
Za slovenske udeležence je važno še sledeče: Zelja osrednjega odbora je, da posamezne katoliške socialne organizacije, ki se žele udeležiti teh slovesnosti v Rimu, pošljejo do 20. marca t. 1. svoje adrese (spomenice) Sv. Očetu, katere mu bo osred; nji odbor izročil 25. marca. V teh adresah. ki naj bodo napisane v slovenskem jeziku s kratko označeno vsebino v latinščini, naj povedo v glavnem sledeče: 1. vpliv enciklike Rerum novarum na
narodnih cerkvah. Nato si bodo ogledovali Rim in	j	naše zakonodavstvo, 2. pregled vseh katoliških so;
njegove znamenitosti. Prav tako je določen prost	;	cialnih organizacij in podjetij, ustanovljenih po tej
čas za 17. maj do 6. zvečer. Tedaj pa bo v baziliki	j	encikliki, 3. današnje naše zakonodavstvo, 4. da-
Ivi i loeo nnj ia г*1л1гапаи I n lir«« ■	. I ^,.	. .. — л	Y _ " * ___I _ * « !___I . ^ - . ^ 11. ^..n .. ^ 1 »«r«/« ■
Matere božje slovesen Ге Deum, združen s proslavo 1500 letnice eleškega cerkvenega zbora.
Odboru se je posrečilo dobiti na italijanskih železnicah 50% popust za skupine najmanj 5 oseb. Ta popust velja od 7. do vključnega 22. maja t. 1. Vsak romar bo moral imeti »romarsko karto«, ki jo bo dobil od centralnega odbora v Rimu za 10 lir. Z njo se bo izkazal na železnici za 50% popust in z nio bo imel tudi znižano vstopnino pri ogledovanju raznih rimskih znamenitosti. Osrednji odbor
Božja orglavha
Ljubljana, 11. febr.
Tiho, skoro neopaženo se je prikradel med staro samostansko obzidje Cas, se preril do kora in se ustavil ob orglah. Niso ga opazile bdeče oči,
ni ga culo uho prepevaiocih sestra; pri maieri ob orglah se je ustavil za hip in ji nalahno pošepetal na uho: »Mati — petdeset jih je...« Izginil je Cas, a spomin njegov jc vztrepetal med zidovjem in lebdel bo skozi vse leto. Kdo bi mislil, da Cas ne pozabi tudi na tiste, ki jim Življenje radi njihovega sainozatajevanje, skromnosti in tihe pobožnosti odreka pisano besedo minljivega jubileja. Mati — petdeset jih je — ne petdeset let življenja, petdeset let je minilo, odkar se v svojem redovniškein poklicu osrečuješ v molitvi in siromaštvu, petdeset lel je minilo, odkar pod zavetjem sv. Uršule in njenih tovarišic orglaš in poješ v večno čast in slavo božjo. Ko se nad ljubljanskim poljem med ljubko ptičjo pesmijo razdihava zlato jutro, že poješ s sestrami v koru hvalnico Njemu, ki je dal dnevu solnca in luči, in ko utihne v večeru dan nad mestom, še Ti je nemirna roka, ko z večernim spevom in mehko melodijo zaključuješ božje delo. — petdeset jih je...
In ta redovnica — jubilantka je prečastita mati Eleonora. Rojena 25. marca 1863. leta v pošteni in ugledni rodbini Hudovernikov v Radovljici, je obiskala v domačem kraju prvi in drugi razred ljudske šole, potem pa osemrazredno ljudsko šolo pri Uršulinkah v Ljubljani. Posebno veselje do učenja mladine jo je s študijami usposobilo in določilo za učiteljski poklic, tako, da je 1. 1881. na drž. učiteljišču v Ljubljani napravila zrelostni izpit
za učiteljico ljudskih šol, I. 1891. usposobljenostni Izpit za ljudske šole in I. 1892. izpit za učiteljico meščanskih šol za predmete prve skupine. Od leta
1881. ko je osemnajstletna Josipina vstopila v uršu-linski red pa ves čas do 1. 1913. je poučevala predmete svoje skupine na ljudski potem pa na notranji meščanski šoli, kakor tudi na zasebnem učiteljišču pri Uršulinkah. Od 1. 1903.—1923. je bila tudi ravnateljica notranje meščanske šole, od 1. 1913. dalje pa si je pridržala samo še glasbeni
Couk na notranjih šolah. Poleg tega, da se je avila s študijem francoskega in italijanskega jezika ter slikanjem, jo je že v zgodnji mladosti navdajalo izredno veselje in zanimanje za glasbo. Prvi glasbeni pouk je dobila pri domačih učiteljicah — redovnicah, zlasti pri M. Serafini Pleničar. Rodom iz Tržiča na Oorenjskem je bila znana M. Serafina kot odlična pevka in učiteljica glasbe; šolala se je ta pri Lujizi Pesjakovi in odlični kon-servatoristki Rabovi na Dunaju. Po zrelostnem izpitu za učiteljico na drž. učiteljišču se je jubi-lantki nudila prilika, da bi nadaljevala svoje glasbene študije na dunajskem konservatoriju; toda, začrtala si je bila že poprej drugačno življenjsko
našnji položai socialnega gibanja pri nas in posebej položaj katoliških organizacij, in kaj so te na socialnem polju do danes storile.
Samo po sebi je razumljivo, da se bodo v tej adresi obdelavale samo tiste »očke, za katere bo vsaka posamezna organizacija mogla dati stvaren odgovor. Ce pa bi kazalo, da bi se za vse slovenske katoliške strokovne organizacije rajše napravila skupna adresa. naj se nanravi samo ena v imenu vçega slovenskega delavskega sveta.
pot in v skrbi, da bi v vrvenju velikega mesta ne izgubila volje do redovniškega poklica, se je odločila za privatni pouk pri ravnatelju stolnega kora in skladatelju Antonu roersterju, pri konservato-ristki Vilentini Karinger in pozneje tudi pri učitelj ici petja Berti de Pap-Stockert, tako da je leta 1894. napravila posebni izpit iz petja, klavirja in orgel z odličnim uspehom. Kot glasbeno zelo spretna je oskrbovala spočetka orglanje pri šolskih masah v Uršulinski cerkvi takoj od leta vstopa v red, od I. 1887 dalje pa poleg orglanja vodi tudi petje v uršulinski cerkvi. Izven samostanske klav-zure je imela M. Eleonora priliko spoznati cerkveno glasbo Nemcev in Italijanov; pri slednjih se je zlasti navdušila za Ijudfko petje pri službi božji. Kaj rada se spomni dobrodušna redovnica doživetja v Benetkah. Nekoč je stala med slovesno službo bo/jo v cerkvi poleg mlade matere z otročkom v naročju. Pela je in ljubko pogledovala dete in inu prigovarjala: poj! poj!« in to pri koralnemu Credo — Tako Italijani že v zgodnji mladosti vcepljajo otrokom ljubezen do petja.
Prečastita jubilantka pa je tudi skladateljica. Uglasbila je eno latinsko in dve slovenski maši, dve himni in mnogo nabožnih in prigodnih pesmi, katerih število presega 120. Večina njenih skladb je namenjena samostanskim korom in domačim šolam. dočim jih je le nekaj izšlo natisnjenih.
Spominjam se dvojne jubilantke, ki obhaja letos petdesetletnico, odkar je redovnica in petdesetletnico odkar je vneta orglavka, spomnili se je pa bodo za njen jubilej v srcu tudi vsi oni Ljubljančani, ki obiskujejo ob nedeljah in ob maj-niških pobožnostih božji hram pri Uršulinkah in katerim pesem ter sladka melodija jubilantke bla'ita in tešita duha in srce. Naj bi niena zaščitnica večna orglavka sv. Cecilija izprosila svoji zvesti varovanki materi F.leonori še mnogo let mladostne sile v glasbenem delu in ustvarjanju ter ji v jeseni nienega življenja naklonila, da spokojno konča par-tituro plodonosnega in skromnega dela z mehko donečim »Ave«.
Vladimir Pfeifer.
HALO, RADIO VATIKAN!
Danes od 16.30—17.30 otvoritev nove kratkovalov. postaje Radio Vatikan!
Valovna dolžina 19 48 m, frekvenca 15 410 kc, energija 20 kW v anteni.
Otvoritvena govora govorita
Papež Pij XI• :: Senator Marconi
DIREKTNI SPREJEM: Pri štirielektronskem aparatu »Radione« za izm. tok na ca. 18" drugega kondenzatorja :: Pri šestelektronskem »Radione« na tok z ultrakratko anteno na ca. 45" drugega kondenzatorja.
RADIO LJUBLJANA, Miklošičeva 5
Oderuh obogatel od revežev
Razprava pred sodiščem v Banja Luki
Banja Luka, 10. febr.
Danes se je pred tukajšnjim okrožnim sodiščem vršila javna razprava proti uglednemu banjaluškemu trgovcu Čedomiru Kovačeviču, ki je bil obtožen oderuštva. Imel je trgovino na Glavnem trgu v Baujaluki, zraven pa gostinlo in kavarno. Trgovina iu krčma sta bili vedno polni gostov. Moz si je v kratkem času pridobil veliko bogastvo. Poleg trgovine se je pečal z oderuštvoni kar ua debelo, kar je potrdila sama policija. Siromaki iz mesta in okolice so mu prinašali zastavljat svoje stvari, da jim je posojal denar, kadar so bili v zadregi, a le zastavljene predmete je imel kar celo skladišče, ki je bilo navadno jkjIiio. Ko je pretekel dogovorjeni rok. da bi dolžnik moral vrniti denar, pa ga ni vrnil isti dan, je Kova-čevič zastavljeni predmet takoj prodal, seveda mnogo dražje, kakor pa je znašala vsota, ki jo je bil posodil revežu. Te razlike seveda nikdar ni vrnil svojemu dolžniku, nmpak jo vtaknil sam v svoj žep. Poleg tega je Kovačevič zahteval od svojih dolžnikov obresti po 511 do 1825 odstotkov! Tako je ugotovila razprava. Današnje sodne razprave se je udeležilo 26 zasebnih tožnikov, zaslišanih pa je bilo 20 prič, ki so vse izpovedale proti oderuhu. Zanimivo je, da niti eden hanjaluških odvetnikov ni hotel prevzeti zagovorništva.
Pol stoletja pri enem gospodarju
Ljubljana, februarja.
Točno pred pol stoletjem, 12. februarja 1881 je ugledni ljubljanski meščan in posestnik Primož Hudoverni g v sedanji Kolodvorski ulici 12 sprejel v službo mladega in čvrstega fanta, iz katerega je sijalo siiino zdravje. Fant je obljubil, da bo dober vrtnar in da bo gospodarju zvest. Svojo obljubo je izpolnil, kakor malokateri ali pu sploh nobeden ne. Temu fantu je dane« 75 let, v službi pa je še vedno v eni in isti ter slavi dama 50 letnico nepretrganega službovanja [>ri eni in isti hiši.
Ta mož — kdo v Ljubljani ga ne pozna? — je gosp. Ivan K leni ene, vrtnar pri gosp. .fosijiu Hudovernigu, vnuku in nasledniku svojega prvega gospodarja Primoža Hudoverniga. 11 udovern igo venin Janezu, kakor mu pravijo vsi njegovi znanci, sploh vsa Ljubljana, so lasje že ( si veli, ali to je pa tudi skoraj edino, kar nui je prinesla starost spremembe. Zakaj naš današnji jubilant je So vedno zravnan kakor smreka, hodi s čvrstim korakom in I — dela tudi še vedno. V petdesetih letih nepretrganega službovanja se mož, pristen kranjski Janez. ' ni izčrpni.
Že se dobi sem in tja kakšna stara kuharica, ki služi toliko let pri eni m isti družini, da bi pa i moški v petdesetih letih niti enkrat ne prr menjal I službe in gospodarju, skoraj ni bilo še slišati. Zato
ZNIŽANJE CENI
SEDAJ
165.-
H U M A N 1 K
„PKlOViA", Dunajska cesta t. a
Ker je »Slovenec« že pred kratkim tudi poročal o podobnem slučaju, lahko sodimo, da je na delu po vsej Sloveniji večja družba teh ljudi, ki se celo budnim očem oblasti znajo izogniti in kažejo svojo igro za prav nedolžno in nič opasno zabavo. Treba bo tem tičein peruti nekoliko pri-striči; dejanje nadzornika g. Torkarja povsem odobravamo!
„Hazardisti pod mare lo" - razgnani
Kranj, 10. febr.
Že dalj časa se vedno vsako nedeljo in ponedeljek utabore na kranjskem trgu aranžerji neke vrste številčne loterije, ki je močno podobna prepovedanim hazardnim igram. Sicer se je vsako leto takole sempatje pojavil kak tak »dobrotnik« nevednih ljudi, toda zadnji čas smo imeli priliko opazovati dobro organizirano skupino, ki je izstavila kar dve ali tri igralnice. Radovedne gruče so obkrožale igralske stojnice in eden ali drugi se je opogumil za igro.
Zadnji ponedeljek pa je to nepovabljeno skupino doletela nepričakovana smola. Starešina finančne kontrole g. nadzornik Torkar, ie pri svojem obhodu posetil te igralce in se osebno preprN čal o škodljivem poslu in vplivu, ki ga prefrigani igralci izvajajo na ljudi in jim ropajo težko pri; dobljeni denar. Ko se je pa celo prepričal, da niti potrebnega dovoljenja nimajo, je sporazumno z okrajnim načelstvom enostavno igro zaključil in likvidiral, predmete igralnice pa zaplenil.
Mariborska Glasbena Matica se danes vrne
Ljubljana, 11. februarja.
Prejeli smo danes naslednji telegram: Belgrad, 11. februarja. — »Slovenec«, Ljubljana.
»Počaščena od Nj. Vel. kralja se mlada Mariborska Olasbena Matica vrne jutri, v četrtek, s popoldanskim brzovlakom v Maribor.
Dr. Tominšek.i
Zanimiv je bil tale slučaj, ki je o njem razpravljalo sodišče: Rado Končar je kovač v železniških delavnicah v Banjaluki. Ko sta obolela on in njegova žena ter zašla v velike stiske, je Končar prinesel Kovačeviču svoje nakovalo in nekaj drugega orodja v zastavo, da mu je oni posodil 300 Din. Ko je rok zapadel — Kovačevič je zahteval vedno zelo kratek rok za dolžnike — in Končar tistih 300 Din še ni vrnil — je Kovačevič prodal nakovalo Nikoli Bojaniču iz Hrupe na Vrbasu za 600 Din, medtem, ko je bilo samo nakovalo vredno nad 1200 Din
Kovačevič je revežem, ki so bili v stiski, rad podpisoval menice, posebno kmetom iz okoliških vasi Lijevča in Vrhovine, seveda za dobro garancijo. Poleg tega je za podpis zahteval in jemal 150 do 200 Din odškodnine. Če je bilo treba menico podaljšati, je rad jiodpisal ter sprejemal zato za vsak podpis še 10 do 20 Din ^napitnine-:.
Ker je bil Cedomir Kovačevič za ta dela sojen še po starem zakonu, ki ni bil tako strog, kakor je novi. je bil obsojen na 2 meseca strogega zapora in 2000 Din denarne kazni. Proti razsodbi pa se je priložil državni pravdnik, kakor ludi toženec. V kratkem se bo proti temu Kovačeviču vršila še ena razprava radi oderušlva, topot pa po novem zakonu, ki določa za take grehe mnogo ostrejše zaporne in denarne kazni.
je Janez Klemene na svoj današnji jubilej lahko г vso pravico ponosen. Pa tudi tludovernigovi so ponosni na svojega Janeza, ki je postal v teku dolgih lel pravi član družine, tako da si je težko predstavljati lludovernigmo hišo brez vrtnarja Janeza. Sedaj Janez pestuje že prnpravnuke svojega prvega gospodarja.	•
He v začelku svojega službovanja, ko je bila pri H udovern igovi hiši še velika kmetija, je Jarfez I>rijel za vsako delo. Kjer je bilo trrba kaj pomagati, kaj ukreniti v korist hiše. je bil Janez vedno nn mestu. Njegov prejšnji in njegov sedanji gospodar sla mu mogla vedno zaupati vsak posel, na naj
je bilo iu v dobrih ali manj dobrdi časih. Janez je spremljal v življenju lludovernigove v ereči pa ludi v nesreči, brez katere tudi ni življenja.
Današnji slavljenec Janez Klemene ee je rodil 17. decembra 1851! v Dolu pri Litiji. Vrtnarstva se je izučil pri starem ljubljanskem vrtnarju Dreotu. Kot fant je moral k vojakom in z avstrijskimi četami na okupacijo Bosne. Potem pa je vstopil v svojo sedanjo službo. Hudovernigov vri. ki ga je vseh zadnjih petdeset let oskrboval on, je eden najlepših vrtov v Ljubljani. Pn Janez je bil ves čas in je še danes vee goreč za svoj vrt. Brez vrta zanj ni življenja in sam pravi, da se ima le vrtu zahvaliti za tako čvrsto zdravje, ki se ga veseli še danes.
Janez Klemene je sicer podedoval po svoji materi malo posestvece v svojem rojstnem kraju, vendar pa se nI hotel ločili od svojega gospodarja. Tudi svojega edinega sina, ki je sedaj doktor in prolesor v Zagrebu, dr. Ivana Klemenca, je skrbno vzgojil ter mu preskrbel vso potrebno izobrazbo. Dr. Ivan Klemene jo znan slovenski znanstvenik.
Pa tudi sicer je današnji slavljenec Janez Klemene vrl mož. Živi po slrogih krščanskih načelih. Vsako nedeljo obiskuje dopoldansko in popoldansko službo božjo, in če utegne, tudi ob delavnikih Prav rad prebira »Domoljuba« in ^Slovencat, na katerega je naročen njegov gospodar. Tudi kot družabnik je Janez Klemene vedno dobrodošel svoji družbi.
Njegovi tovariši vrtnarji, zdruzeni v Vrtnarski zadrugi, mu bodo priredili za njegov petdeeetletn' jubilej lepo slavnost z. banketom pri »Štruklju«. Prav tako ga bo počastil tudi njegov gospodar z do mačim slavjem. Janezu Klomeiicu, ki je postavil v svojem življenju največje časti in slave vredni rekord, to je rekord dela, čestitamo tudi ml In mu kličemo: бе na mnoga, mnoga letal
Beli zobje: Ch lorodont
prijetno osvežujoča zobna pasla s poprovo meto tuba Din 8.— in Din 13.—
У 5200 let stari grobnici
Poročilo egiptovske univerze o grobnici statoegiptovske princezinie
Kairo, 4. februarja.
Due 18. januarja je fakulteta za književnost egiptske univerze odkrila na planoti pri piramidah mastabo (kamenito klop iz faraonskih časov), ki je najbrže že iz dobe IV.dinastije, kar pomeni, da je stara že 5200 let. V bližini so uašli kipec iz ala-bastra, ki predstavlja Ra-Vera v stoječem položaju, katerega mumijo so odkrili lansko leto. Kipec je izredno krušno umetniško delo. Vodnjak jc bil poln nedotaknjenega zidarskega materijala.
Dne 21. januarja eo dokopali do dna vodnjaka, čigar globina znaša 8 metrov. Tla se nagibajo k vzhodu, kjer je odprtina, ki vodi v grobnico. Ta odprtina je bila skrbno zaprta z velikimi kosi kamenja, pomešanega z apnom. Grobnica Ima obliko pravokolnika. Nn sredi je sarkofag iz belega, ne-uglajenega apnenca, zelo skrbno zaprt. Na jugovzhodni strani so našli štiri lončene vaze srednje velikosti. Ena teh je imela bakren pokrov polokro-gle oblike, ki je s pomočjo blata popolnoma zapiral vazo. Ostale tri vaze nimajo bakrenih pokrovov, unpak so samo napolnjene z zemljo. Vsebina teh
vnz èe ni znana. V bližini sarkofaga so našli razmetanih 78 malih vaz iz ulabaetra raznih oblik.
Na južni strani so našli desno prednjo nogo vola in dva okostnjaku neke male živalice, potem stol iz alabastra, na katerem eo žrtvovali. š>e so se videli ostanki nekake žrtve. V južno sleno grobnice so bila izgrebena neke vrste gnezda. Na volnenem blagu so našli obešenih pet zelo finih vaz iz ilovice, ki so bile prevlečene z metalno snovjo, ki je kakor iz srebra. Dve vazi sta poškodovani. Zdi se, da so bile namenoma razbite iz verskih razlogov. Ostale so nedotaknjene.
Ko so odprli sarkofag, so ugotovili, da leži v njem telo ženske, z obrazom proti vzhodu. V bližini glave, ki .je zelo poškodovana, so našli blazino iz alabastra. Nad glavo je bil diadem iz zlata, 60 cm velik, okrašen s tremi ornamenti novejšega tipa. Vsak oruament predetnvlja dva cveta, vrhu katerih je ptica, podobna ibisu. Ti ornamenti so ločeni od diadema z bronasto žico v zvezi z zlatim listjem. Okoli vrutu je zlata ovratnica, sestavljena iz petdesetih delov, prepletenih z zlato žico. Oblika teli
petdesetih delov ni jasna, zdi so pa, da predstavlja črve. Druga ovratnica i/, zlatih biserov se končuje v /.lato žico. ki drži napol porcelanske bisere. Na eni roki je zapestnica i/, zelo fine zlate žice, ki noti bisere, manjše od koralnih. Na desni roki sla dve bronasti in pozlačeni zapestnici. Tudi na nogah je nosila ženska bronaste -.zapestnice.-. Žena je najbrž nosila tuniko, okrašeno z napol porcelanskimi biseri. Na tej tuniki je viselo šest malih pozlačenih kozircev. Blizu rok in nog leže prsti, izdelani iz zemlje. Najbrž zamenjujejo prave prste, ki so že zgodaj izginili. Tak slučaj so učenjaki prvič ugotovili.
To je veebinu te grobnice. Izredna redkost je, da je bila grobnica se nedotaknjena, ko so pu bde večinoma vse grobuice več ali manj v teku čusa izropane. Vsi predmeti, ki so jih naâll, so zelo važni za proučevanje verskih obredov.
Sidki paša, predsednik egiptske vlude, je z vsemi ministri in velikim številom drugih uglednih osebnosti obiskal pred nekaj dnevi grobnico in si jo natančno ogledal.
Oiai ptaviM
Gospod urednik! Vi sle /treil meseci vprašali (prleški: pitali) in modri možje so odgovarjali, ali je nemiéina na naših srednjih šolah tprleški: ikolah, po grškem, šolah je po nemškem) potrebna. Ja;, ki sem tudi bil sludent (nemški: študent) trednje šole in napravil (snuj nemški: položil) izpil (vidite, iz prleikega pitati) is slovenščine in nemščine, Vam povem, da je nemščina vsakemu modernemu (in kdo ne mara bili moderen) Slovencu krvavo potrebna. Modernost namreč zahteva, da si nervozen, vsaj 75 stopenj (uli kako ie psihiatri to reč merijo) Nervoznosli pa se najbrže nalezeš pri čilanju listov in knjig, katere so pisali nemščine nevešči ali le delno vešči, ljudje. Mene vsaj pri vsakem izrazu, kateri diii(!) preveč po germanizmu, nekaj piči in moja nervoznosl poskoči vsaj za pol stopnje (ne stopinje, Io more samo noga). Tako, če berem: afrilcamki (namesto afriški), Amerikanec (n. Američan), Argentinija (n. Argentina), Evropejec (n. Evropee), govor je držal (n. imel), gregorijanski (n. gregorijski), sv. Ignacij Lojolanski (n. Lojolski), I Sirija (n. J sira), lipicanski konj (n. lipiiki), nagelj (n. klinček, po vsej Prlekiji). Nemška Avstrija (n. Avstrija, saj druge ni), oltar (n. allar, brez strahu pred nemškim, ki je iz latinskega allar e), Ostrovec (u. Ojstrica,'v Savinjski dolini), pogan (n. pagun), pred kratkem (n. kratkim), pred dvemi teti (n. pred dvema letoma), Salezijanci. (n. Salczijcl), triden-tinski (n. tridenlski), šporl (n. sport). Kako blagodejno 'vpliva na moje živce, če berem: 1. je bil šest lel prikovan na posteljo (strašno, grozno, tako neusmiljen niti stari Prokrusles ni bil s ljudmi); pripeljali (n. privedli) so slepca, težka (n. huda) bolezen, težka (n. huda ali velika) nesreča, težka •n. velika) škoda; ob nesreči na morju so poginile [utonile, gogine samo žival) človeške žrtve. Bil sem na Laškem (n. v Laškem, namreč metlu, na Laškem = v Italiji). Obsodili so Franca Kranjc 'n. Kranjca). Ničkoliko (odkod se je vzel la spak?). Od lukaj (n. odtod, prleiki odsod), od tam (n. od-ondod). In ti nesrečni besedici bir in »pa-! Ker sta taki kratki. zato vaji naši pisci vtekvejo kamor že, samo da sliči nemškemu besednemu redu; u. pr.: Deislvo, ki bi ga pa kritika ne bila smela prezreti. Preprost (ne pri prost) človek, ki mu iola ni pokvarila lindskega jezika, bi dejal: Dej-sivo, ki pa ga kritika ne hi bila smela prezreti. 1'aler is Novega mesta (oprostile, pozabil sem V aie ime), posvetile še na li besedici, kol ste nedavno па -»in* pa -ter*. Se to. Verjamete, g. urednik, da bomo pisali in rekali ie: benediktovci (u. benediktinci), dominikrrvci (n. dominikanei), fran-iiškovci (n. frančiškani), sv. Anton Padovski (n. Padovanski), lavanlska škofija, (n. lavavlinska ). hi-trovski (n. luteranski) itd.
Slovenski émancipai".
Tvrdka juho Meinl
d. d, Ljubljana
priredi dne 13 in 14. t. m. v svoji podnižmei Šnenburqova ul, 3, poskusno kuhame ka ve, / a katero Vas, Vaše oriiateije in znance vlfudno vabi. - Vsak dobrodošel!
— Pri boleznih na ledvicah, v mehurju in debelem črevesu polajšuje >Frans-Jo8ef<
grenčica v najkrajšem času tudi večje težko-če pri odvajanju. Spričevala bolnišnic potrjujejo, da je »Frani-Josef« voda radi svojega olajšujočega učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna za neprestano porabo pri mladih in starih. :Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Pri reševanju otroka iz plamenov
Sombor, 9. febr.
Na salašu Bukovac se je zgodila strašna ne-jreča. Kmet Andrej Klenovski in njegova žena sta pod streho luščila koruzo, spodaj v stanovanju pa so se igrali trije otroci, stari 2 in pol do 5 let. Mati ie večkrat pogledala po njih, kaj delajo. Toda, ko se je zvečer vrnila v kuhinjo, je zapazila, da prihaja iz nje gost dim. Preplašena je zaklicala moža na pomoč, ki je takoj planil. Ves v skrbeh za otroke in da bi bil takoj na kraju nesreče, ni šel po lestvici, ampak je kar skočil s podstrešja na tla. Obležal je nezavesten.
Žena je tekla v hišo in videla, da je pohištvo že v plamenih. V gostem dimu je zapazila svoje najmlajše dete, 2 in pol letno Aranko, ki je strašno opečena ležala na tleh. Oblekca na otroku je bila že vsa zgorela. In tudi deli otrokovega telesa so bili že zogleneli. Brž je rešila otroka, nato začela oživljati nezavestnega moža. kar se ji je posrečilo.
In nato sta težko poškodovano Aranko oba odpeljala v Sombor, kjer pa je otrok umrl. Preiskava je ugotovila, da sta »e starejša dva otroka na ognjiiču igrala s papirjem. Ko je začelo goreti, sta otroka zbežala, mala Aranka рд ni mogla več bežali, ker so io zaidi plameni.
Pri zimskem športu in ostrih dneh
NIVEA-CREME
in sicer preje nadrgniti, predno greste na oster zrak. Nivea Creme se uleže v kožo ne da bi zapustila kak blesk in jo naredi odporno vetru iti slabemu vremenu. Nivea Creme zabrani da koža ne razpoka in da ni hrapava. Nadrgnite si vsak večer predno greste spat obraz in roke temeljito z Nivea Cremo. Z veseljem boste mogli potem ugotoviti, kako mehka in prožna se občuti Vaša koža, ter kako zdravi in mladostni izgledate. Nadomestiti Nivea Creme ne morete, kajti druge kožne kreme ki bi vsebovala Eucerit, sploh ni. Doze po 5, 10 in 22 Din; tube po 9 in 14 Din. Dobavitelj v Jugoslaviji: Jugoslov. P. Beiersdor! & Co., d. s. o. j., Maribor, Gregorčičeva ulica 24.
Ljubljana Umetniki svetega življenja
Ljubljana, 11. februarja.
Današnje socialne razmere zahtevajo od slehernika. da posveti svoje najboljše sile lečenju tega problema. Brez osebnega sodelovanja in osebnih žrtev ni upanja na zboljšanje. Voditelji in tribuni dobrodelnosti v zmislu Kristusove zapovedi o ljubezni so pn svetniki, ki nam jasno kažejo tudi v današnjih dneh, kako moramo delati mi, da bo naše delo uspešno. G. dr. Alfonz Le v i čn i k je v torek, 10. februarja, znanstveno in obsežno odkril to življenjsko plat svetnikov, ki jih je nazval »žareče zvezde v rokah božjih«.
Svetijo in grejejo. Ta toplina je ljubezen, ki jo užiga Bog. Mi jih danee tako potrebujemo kakor v preteklosti. Ni namreč življenja brez ljubezni in velikokrat se zahteva za to juna.ška. heroična ljubezen. V razgledu preko vseh stoletij nam je g. predavatelj reliefno očrtal vrhove krščanske Caritas od sv. Pavla do našega Antona Martina Slomška. Kol v prvi cerkvi ni zapustil nihče daritve, ne da bi položil mal dar za uboge, tako so svetniki, znpustivši bogata imetja in udobnosl, posvetili samega sebe bližnjemu. Sv. Efrem Sirski je ob veliki epidemiji postavil 300 postelj v Edesi, kar bi lahko označili kot prvo bolnišnico, ki je služila pozneje za zdravniško šolo. Caritas v svetnikih se pojavlja ob zatonu antičnega sveta kot ljubeča mati Vsi veliki reformatorji življenja: sv. Gregor Veliki, sv. Bernard. ev. Frančišek, sv. Elizabeta, koje 700 letnico bo slavil letos vee katoliški svet, sv. Katarina Sien-ska, državnica in bolniška strežnica — obenem so
Ka» bo danes!
Prosveta Krakovo-Trnovo, ob 8 zvečer v društvenem domu Korunova ul. 14 X. prosvetni večer.
Drama: Trije vaški svetniki. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Opera: Madame Butterfly. Red D.
Tehnika: Predavanje ing. C. Znidaršiča: ■^Vodilu kolesa in turbine<...
Nočno služIm imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska e. 10.
O XVI. prosvetni večer, ki bo v petek 18. t. m. ob 8 zvečer v verandni dvornni Uniona, bo posvečen Fjodor Dostojevskemu. Skoro vsa Evropa in kulturni svet se v teh dneh spominja velikega pisatelja ruskega naroda. Minulo je namreč 50 let, odkar je Fjodor Dostojevskij zatisnil oči. Predaval bo o Dostojevskeni kot pisatelju in filozofu vseuč. prof. dr. Fr. Grivec. Predavanje bodo pojasnjevale izvirne skioptične slike. Predprodaja vstopnic, sedeži U Diu, stojišče 2 Diu, se dobijo v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 5.
Q I)rž. konservatorij v Ljubljani. Pri interni produkciji konservatoristov v petek 18. t. m., ki bo trajala od ti do pol 8 zvečer v Filharmonični dvorani, nastopijo gojenci in gojenke sledečih šol: Iz kompozicijske šole prof. Osterca nastopi Avčin Marij z delom: »Pet malih skladb za klavir?, igra jih Lipovšek Marijan. Iz šole prof. Lauua svir.i klarinet Branko Rueh. Iz šole prof. Berana nastopi Baj-de Oto. Iz šole prof. Jan. Slaisa nastopi Pfeifer I.eo. Iz šole gospe prof. Trostove poje Berglez Meda. Iz šole ravnatelja Mateja Hubada nastopijo: Zupan Leopoldina. Zupan Drago, Arko llerta in Jug Milan Posamezne točke spremljajo na klavirju gg. Lipovšek Marijan, feivic Pavel in Oalla-tia Reinhild. Litografirani programi se bodo dobivali pri vstopu v dvorano proti plačilu 2 Din. Vstop prost.
0 Prosvetno društvo Krakovo-Trnovo priredi X. prosvetni večer drevi ob 8 v Društvenem domu, Karunova ul. 14. Za ta večer je sestavilo društvo primerun spored, kateri je numenjeu letošnjemu predpustu. Posrečilo se je društvu dobiti za ta večer film Aladio smeinice«. Začetek točno ob 8. Vstopnina običajna.
© Loutkarskp odbor Cetkoslovenske Obce v Lublani hruje v nedeli, 15. t. m. o 10. hod. v Narodnim dome veselohru Knšparek vždy vitezi«.
0 Udruženje jugoslov. inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek 18. t m. ob 20 v družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1-II (Kazino). Predaval bo g. Ing. Mattnnovlch Drago o predmetu Arhitekt in moderna svetlobna tehnika. Vabljeni so člani ter vsi, ki se zanimajo.
se šolali in živeli v službi Caritas. Novi vek z novimi težavami je bil deležen zopel novih zvezd. Sv. Filip Neri. apostol mladine, pobudnik Palestine, sv. Karel Boromejski, - oče ubožcev«, sv. Janez od Boga, sv. Ignacij Lojolski, sv. Terezija, sv. Frančišek Šaleški, sv. Frančiška Šanlalska, sv. Vincenc Pavelski so v ljubezni preobrazili tedanjo družbo in jo privedli v naročje Cerkve. Najnovejši fae: sv. Janez Vianey, Mala sv. Terezija, Colelengo, don Bosco, Ozanam. Contardo Ferlni, naš Slomšek... Ljubezen lo-leh je osebna žrlev, da bi ee z dobrim delom rešile duše. Ako si rešil eno dušo, je Tvoje življenje vredno življenja. Skrivnostno žarišče tega ognja ljubezni ne izvira samo iz naravne usposobljenosti, zlasti i z domače dobre vzgojo v mladosti, ampak temelji na božji ljubezni. Kdor je blizu Bogu, hoče biti blizu tutti bližnjemu. To je veljalo za preteklost, a nič manj tudi zn današnji čas, ko svet v enaki meri potrebuje vodnikov in vzornikov.
V imenu vseh se je govorniku za globoka in jasna odkritja zn Caritas zahvalil g. komtur Vale-rijan U č a k, ki je pozval, naj se umetnosti krepostnega življenja predvsem pa tudi knrltativnega delovanja učimo od svefnikov. Pravilno pojmovanje so pokazali v avstrijski republiki katoliški akademiki, ki so se z ozirom na žalostne gospodarske razmere nižjih slojev odrekli letos vsem predpust-nim zabavam, enako je tudi episkopnt apeliral na občinstvo sploh, da se odreče veseljačenju v prid trpečih in stradajočih. To pojmovanje je v duhu karilativnosti in je opomin tudi nam. In Ljubljana v predpustu leta 1931?
Prečastitim gg. duhovnikom nudi 10% popusta pri nakupu zimskih sukenj, površnikov, bubertus plaščev in pelerin tvrdka
Fran Lukič, Ljubljana
Največja izbira in najnižje cene
O Pevski zbor Glasbene Matice: V četrtek 12. t. m. važna vaja mešanega zbora ob 20.
O Podporno društvo zn služkinje ima svoj redmi občni zibor 15. februarja ob treh popoldne v Jugoslovanski tiskarni III. nadstr. Vabljene so vse članice. — Predsednica.
O Trije ponesrečenei. Včeraj so v ljubljansko bolnišnico sprejeli tri ponesrečence. Prva ponesre-čenka je ôGleUia Ana Bedenk iz Zgornje Šiške 88, ki je okoli poldne padla na spolzkih domačih stopnicah in si zlomila nogo. Reševalni avto je ponesrečenim prepeljal v bolnišnico. — Resnejše se je ponesrečil ludi lOletni delavčev sin Maks Nečimer iz Verovškove ulice 01 v Spodnji Šiški. Ta se je danes opoldne polil z vročo mastjo po obph kolenih in dobil hude opekline. — lOletni brezposelni delavec Frane Simonšek iz Rajhenburga je pred-snočujim iskal prenoč.šče na Jesenicah, pri hiši Ivan VVerglesa. Tu pa ga .je napadel domači pes in ga vgriznil pod levim očesom in mu povzročil resno rano, tako da je Simonšek moral v bolnišnico.
Učinek Artin-dražej
je istoveten z normalnim izpraznjenjem. — Dobivajo se v vseh lekarnah. - Vsebina škatlje 8 Din, zadošča za 4—6 krat.
O Iz polieijske torbe. Na delu so šc vedno razni mali iu priložnostni tatovi. Dijak III. razreda realne gimnazije v Vegovi ulici Franc lgiič je v torek okoli poldne pustil svoje kolo v avli šolskega poslopja. Tu se gu je polastil ueznan tut in uiu kolo odpeljal. Kolo je bilo vredno 1000 Din in znamke »Wandererc. — Posestnikov;! hči Jožefu âivic iz Črne vasi je pustila v lorek donoldue svoj voz v Rožni ulici, medtem, ko je odvedla konja v Skuljev hlev. Neki neznan potepuh pa je tedaj pričel slikati okoli voza in res izvlekel iz košare torbico, v kateri je bilo 250 Din denarju in izginil z denarjem. Potepuha so pri tem opazovali neki otroci, ki pa niso mogli preprečiti tatvine. — Dijak Evgen Kotnik, stanujoč v Gorupovi ulici šl. 8 je prijavil, da mu je neznan tal odnesel iz predsobe njegovega stanovanja v II nudstr. siv zimski površnik. vreden B60 Din. Tatvino je izvršil najbrže kdo od onih številnih potepuhov, ki fp klatijo po hišah, na videz beračijo, v resnici pa prežijo ua prilike, kje bi kaj ukradli.
Da bodo Vaši otroci zdravi, močni in veseli
dajajte jim 1—3 žličke Ovomaltine v «kode*
lici mltka. Naravna knncen.rirana krepilna hrana
ОУСШАЈГШЕ
se zavživa kot slaščica.
Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in boljših speeerljsklh trgov nah: mala škntlja l)in IG1—, srednja škatlja Din 32'—, velika katlja Din 3l>-—. ekonomični zavoj Diu 100 -,
Seja ljubljanskega cestnega odbora
Proračun za ceste znaša nad tri milijone Din — Kako bo kritje?
Ljubljana, 11. februarja.
O novo ustanovljenem okrajnem cestnem odboru. ki obsega mrsto Ljubljano, ljubljansko okolico in Vrhniko, jc bila že daljša debata v plenarnih sejah ljubljanskega občinskega sveta, kjer je podal podžupan prof. Evgen J are tehtne podatke, kakšna bremena mora prevzeli Ljubljana. V dvorani mestnega magistrata je bila danes dopoldne prvn seja tega okrajnega cestnega odbora, ki ee oficielno nazi vije ;>srezki cestni odbor Ljubljana
Načelnik odboru ljubljanski župan dr Dinko Puc je olvoril sejo 1er podal kratko poročilo, kako je prišlo do ustanovitve tega odbora. Poz'val je navzoče člane, da skupno sodelujejo pri akciji za izboljšanje cest v okolišu tega odboru. Okrajni načelnik banski svetnik dr. And rej ka je nato po kratkem nagovoru, v katerem je podal glavne smernice nove cfstnogradbeue politike, zaprisegel najprej načelniku dr. Puca. nato pa vse tri podn-i-čelnike: podžupana prof. Јагеа, Pavla Birtiča z Vrhnike in Valentina Babnika, župana v Št. Vidu nnd Ljubljano. Nato so bili zapriseženi ostali člani odbora. Vseh Članov je 19. Dva člana sta bila zadržana.
Shvllli sta' nato poročili bivšega načelnika cestnega odboru zu ljubljansko okolico župana Valentina Babnika o stanju in vzdrževanju cest v ljubljanski okolici. Izvršenih je bilo mnogo popravil cest in mostov. Potreba pa je popraviti dva važna mostova: pri Tacnu in pri Sv Jakobu ob Savi. Poročevalec je dalje navajal nekatere statistične podatke, koliko je odbor izdajal za ceete in koliko kilometrov cest je imel v eskrbi.
Poročevalec za vrhniški cestni okrajni odbor g. TrSar z Vrhnike je v svojem poročilu osobito poudarjal, da' je nujno potrebna gradba ccste Borovnico—Rakitna, to iz Ifsuo-industrijskih ozirov, iz ozirov na tujski promet in končno tudi z-ito, da se bo nudila tamošnjemu siromašnemu prebivalstvu prilika za zaslužek. Cesta pa je ludi v drugem oziru važnega pomena.
Odbor je dalje pretresal tudi vprašanje cestarjev. O tem vprašanju bo v podrobnostih razpravljal v «mi prihodnjih sej. Oba poročevalca sta se ludi dotaknila vprašanja vzdrževanja cest. dohodkov. obnovitve cest, razširjenja ces! in gradnje odnosno vzdrževanja mcslov. Glavno vprašanje je tudi dobava gramoza in dražba oddaje dobav.
Po poročilih obeh bivših načelnikov gg. Babnika In Tršarja je novi cestni okrajni odbor prešel k kratki razpravi o proračunu zn leto 1931. Proračun izkazuje potrebščin 8,068.565 Din, dohodkov pa samo 52.000 Din. tako da znaša primanjkljaj 3.016.FG5 Din. V kritje tega primanjkljaja je določen 25%, prispevek banovineke uprave dravske banovine in 75%.cestnega okrajnega odbora. Za mesto Ljubljano, ljubljansko okolico in Vrhniko se je določilu 14% doklada na nepesredne davke.
Seja jc bila ob 10.30 dopoldne končana. V kratkem sc bo vršila druga seja, na kateri bo izdelan obširen delovni program okrajnega cestnega odbora.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA.
Začetek ob 20.
Četrtek, 12. februarja: TRIJE VAŠKI SVETNIKI. Ljudsko predstavo po znižunih cenah.
Izven.
Petek. 15. februar.: GLAVNI DOBITEK. Red B. Sobota, 14. februarja ob 16: MERCADET. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah.
Izven.
OPERA.
Začetek ob 20.
Četrtek. 12. februarja: MADAME BUTTERFLY.
Red D.
Petek. 13. februarja: NINA NANA. PUNČKA
MOJA; balet FIGURINE. Red C. Sobota. 14. februarja: DIJAK PROSJAK. Pre-mijeru. Izven.
Komu najbolj preti epidemija hripe?
Ta zli bolezenski pojav ni prizanesel niti dobro negovanim višjim krogom. Nastane torej vprašanje, odkod izvira ta nevarna epidemija in kdo ji je zlasti izpostavljen!
Hripa zalezuje zlasti one, ki so nagnjeni b prehladu, in se pripisuje nenadnim izpremembam vremena.
Ta nahod z mrzlico preti prav za prav vsakomur, a statistika smrtnih slučajev jasno kaže višino nevarnosti zlasti za one, ki smatrajo redno telesno nego za nepotrebni luksus.
Kot potrebuje stroi olja, avto bencina, lako potrebuje telo negovanja, najbolje dnevno dvakratne desinfekcije (umivanja) vsega telesa z Levjo Mentol droženko.
Enako priporočljiva je desinfekcija (grgranje) ustne votline in grla trikrat dnevno, kakor tudi v slučaju nahoda močna inhalacija Levje Mentol droženke nekajkrat dnevno.
V slučaju mrzlice |e priporočljivo umivanje vsega telesa po možnosti večkrat na dan z Levio Mentol droženko, ki se uporablja tudi za obklad-kc pri glavobolu in za masažo pri trganju in prehladu. — Lahko trdimo, da je prvi pogoj za dobro negovano telo redno uporabljanje že nad 35 let od milijonov ljudi uporabljane Levje Mentol droženke, ker preprečuje nastanek in širjenfe epidemije, krepi telo, in mu daje odpornost. Če se boste držali gorniih naših nasvetov, boste pos'ali nedostopni za vsako bolezen in v enem dnevu kot prerojeni; kajti Levja Mentol droženka daje one-I moglemu telesu in utrujenim živcem nove energije.
M ar f bor
□	Pomemben uvodnik je prinesel v svpji tadnji številki z dne II. t. m. tukajšnji Slovenski gospodar pod naslovom >Kdaj bodo to dobili koroški Slovenci?« Nanaša se na nedavno naredlK) prosvetnega ministra, ki Ivo mero-dajna za nemške manjšinske šole na državnih ljudsikih ali osnovnih šolah. Priporočano či-tateljem, da ga prečita jo, ker je zelo informativen.
□	Svojevrstna zanimivost bo nocojšnji prosvetni večer. Predaval bo priljubljeni mariborski predavatelj profesor Baš o naših najnovejših prazgodovinskih izkopavanjih. Njegova izvajanja bodo tem zanimivejša, ker bo pokazal s skioptičnimi slikami tudi uspehe svojih lastnih izkopavanj, ki so zbudila pozornost v naši javnosti. Predavanje prof. Basa, ki je poleg prelete Kovačiču steber znanstvenega raziskovanja na bivšem Štajerskem, bo gotovo privabilo najširše kroge._
Vzemite
pri prvih znakih hripe nekoliko aSP.RIN TAB.ET.
ki pa morajo imeli utisnjen Bayer-ov križ.
□	Mariborski Ljudski oder uprizori v nedeljo dne 15. t. m. v dvorani Prosvetne zveze s pričetkom ob pol 17 trodejansko veseloigro »Poslednji mož«, ki je za razvedrilo v pred-pusinem času zelo primerna. Komur se zahoče poštene zabave, naj pride!
□	čemu...? K včerajšnji notici radi tistega društva, ki bo mrliče sežigajo, še doda-jemo: Ko :o ljudje zvedeli, da se namerava zgraditi stavba, ki ji pravijo krema torij ali se-žigališče in ki je precej draga zadeva, so se poleg onih številnih brezstenovanjccv, ki stanujejo v zatohlih, nezdravih stanovanjih, barakah, iu celo luknjah in hlevih, spomnili tudi množice brezposelnih, ki tava |>o mariborskih ulicah brez zaslužka v skrbeli in težki brigi za svoje najdražje. Ali bi ne bilo bolje, d« gredo težki tisočaki, sicer za neko sežigališče namenjeni, v fond za brezposelne? Ni sežiganje mrličev uobeno pereče vprašanje in tudi čisto odveč in nepotrebno. Pereče je marveč vpra-J.inje siromaštva in revščine, ki pritiska k tlom več ali manj vse sloje prebivalstva, največ in najhuje pa delavstvo, ki s strahom ^lcda v bodočnost. Pa pridejo in sc zberejo in ustanavljajo čisto nepotrebna društva; med njimi so celo ljudje, ki zatrjujejo, da jim je briga za osiromašene delavske sloje poglavitna stvar. Bogve, kdo bi mogel to verjeti.
□	Volkovi so se pojavili v zadnjih dneh na Rdečem bregu v bližini Sv. Lovrencu ua Pohorju. Vesti so nastale radi tega. ker so na Lošnikovem lovišču našli 15 popolnoma raztrganih srn, deloma brez glav. Resničnosti tc vesti nismo mo^li kontrolirati.
□	Svedrovci so vlomili v noči ua sredo v materijalno skladišče tukajšnje stavbne tvrdke Jelenee-Schleimer ter odnesli stvari in predmete v skupni vrednosti okrog (>00 Din. Na kraj vloma se je podal mariborski duktiloskop Grobim ter izvršil posnetje prstnih odtiskov. Za vlomilcem so na sledi.
□	Iz zdravstvene službe. Zu višjega zdravstvenega svetniku je imenovan dosedanji zdravstveni svetnik ilr. Ivan Zorijan v Mariboru.
□	Mariborski šahovski klub razpisuje za vse svoje člane člane the.ma-turn.ir, ki se prične v sredo IS. februarja. Prijave se sprejemajo, v kavarni »Centrait ob sredah zvečer in v nedeljo dopoldne.
Celje
Učiteljsko zborovanje v Celju. Učiteljsko društvo za celjski okraj je zborovalo 9. t. m. ob zelo lepi udeležbi 128 učiteljev in učiteljic. Šolski upravitelj iz Žalca g. R. Vrečar je predaval o snovi in metodi geometrijskega in projekcijskega risanja v osnovni in obrtnonadaljevalni šoli. Sledila so poročila in debate o najvažnejših šolskih in stanovskih zadevah. Nad vse živahen je bil razgovor o očitkih učiteljstvu, ki so nedavno bili izrečeni v banskem svetu. O tej zadevi je bila sprejeta primerna resolucija.
TrbovVe
Rudarsko delavstvo stoji pred važnimi volitvami v 2. rud. skupino, ki bodo v nedeljo, 15. t. m. Delavstvu je dana možnost, da si izvoli svoje zastopstvo. ki ga bo pri podjetju in na drugih potrebnih mestih ščitilo in zagovarjalo. To zastopstvo ima po zakonu pravico vršiti intervencije in vse kar je z arudarja potrebno. Zaupniki sklepajo za delavstvo s podjetnikom kolektivne pogodbe in vse kar je za rudarja potrebno. Zaupniki sklepajo za konu le zaupniki.
Naloga vsakega posameznega zaupnika je delati v dobrobit splošnosti za delavstvo, zaupnik mora biti vedno pripravljen se žrtvovati na času, zastopati delavstvo pravično in pošteno, slehernemu, ki ga kaj prosi, ustreči, ako pa to ni mogoče, mu povedati resnico, da zadeva ni izvedljiva.
Volitve zaupnikov so silno važne za delavstvo. Kako nalogo ima delavstvo pri teh volitvah in kaj na) stori? V prvi vrsti mora sleherni delavec osebno glasovati s svojo glasovnico. Volivno pravico ima vsak moški in ženska, ki je pri podjetju zaposlen eno leto in ki je star 21 let. Vsak volivec na svojem obratu mora na svojo glasovnico napisati določeno število kandidatov in toliko namestnikov, sicer je glasovnica neveljavna. Vsak volivec bo oddat glasovnico na svojem obratu v volišču.
Predstavniki strokovnih organizacij in druga skupina so se združili pri teh volitvah za skupni nastop za delavske pravice v našem trboveljskem revirju, kar mora pozdraviti vsak količkaj zaveden delavec in delavka. Izdala se je skupna lista z imenom -Združena kandidatna lista strokovnih orga-zacij in druge rudarske skupine-.
Ce hočete, da bo vaše zastopstvo močno, volite prav vsi združeno listo.
«
Poročil se je pri podružnici Farne cerkve Sv. Katarini g. Zupančič Ivun. posestnik in lesni trgovec, z gdč. Marijo Durnikovo. hčerko posestnika v Sv i nom. G. Zupančič jc že dolga leta cerkveni pevec. Oba poročencu sta uglednih tukajšnjih družin. Želimo jima obilo sreče!
S prav lepim uspehom se je v nedeljo izvršil pri no« olični zl>or Krekove družine. Mladina si jc na lom občucni zboru začrtala nova pota.
□	Poslednja predstava Nnsičeve .Ministrice« v tukajšnjem Narodnem gleduUšču bo v soIh>Io zvečer. Znižane cene.
□	Med nnjagilnejšinti gasilskimi društvi v mariborski okolici je razvamjsko gasilsko društvo. To je bilo mogoče razbrati iz posameznih |K>i4>čil nu nedavnem občnem /.boru. V novi odlior so izvoljeni: Ivan Visočnik, načelnik: Matija Onič. njegov namestnik; Anton Cojhter. poveljnik; Herman Lubanjšek. tajnik; Simon Kožar, blagajnik; Herman l.ubajnšek, vodja plezalcev. Stefan Visočir'k, njegov namestnik; Prane Kaloh. vodja brizgalcev, Slavko Lebe, njegov nu mestnik.
□ Mariborski zasehui nameščenci, včlanjeni v Zvezi privatnih nameščencev Jugoslavije, so imeli v torek zvečer svoj občni zbor. Po poročilu društvenih funkeijonarjcv jc sledilo poročilo o novem načrtu zakona za socialno zavarovanje in se je zavzelo stališče proti parcelaciji nameščenčevega zavarovanja. Sprejela se je resolucija, ki jc bila sprejeta na zagrebški anketi dne 1. t. m. Pri volitvah je bil v glavnem izvoljen dosedanji odbor, ki se bo Konstituiral na svoji prvi seji.
Za ubogo vdovo s šestimi nepreskrbljenimi otroci je neimenovan dobrotnik daroval 50 dinarjev. Darovi sc sprejemajo v upravi na Ko roš"; i cesti I.
□	Mnrproškl Prleki mnjo v soboto večer y Marnrogi to štrto gostiivaje. Vsakši. ker si jc enok t.jko gostiivaje že skiisu. še vseli drgoč rad gre. Tu se da kak največ ali, kak tiidi keri ma ne leliko da. mesovja, kriihrrvja, pijače no kaj še se vse takega pr tak en deli kak je go-stiivuje niica. Vstopnine sploh nega. Samo pti-šlc košta 20 dinarof. Ker bi rad malo «leno v toteu fašenki dobre vole pa Ilišten bija, tisti naj ja nikar ne jjoza'bi na loto gostiivaje iti. Perlek.
□	Mariborski kegljači, včlanjeni v klubu Jugoslovanske strokovne zveze, imajo v soboto dne 14. t m. v dvorani Prosvetne zveze svoj tradicijonalni zabavni večer s pestrim sporedom. Omenjeni večer je v prednostnem času v Mariboru eden najbolj priljubljenih in naj-številncje obiskanih. Prijatelji poštene in prijetne zabave! Pričetek ob |н>1 20
□	Vztrajnostim smuška tekma preložena'! Radi prcdstoječih mednarodnih tekem v Bohinju se jc 50 kilometerska smuška tekma Mariborskega smučarskega kluba, ki bi se imelu vršiti dne 15. t. ui.. preložila ua jioznejši termin.
□	V studenški Ljudski univerzi predava drevi prof. dr. Pivko o dobrovoljcih v svetovni vojni.
□	Mariborski gasilci in reševalci iinujo svoj letošnji občni zbor v soboto dne 21. t. m. ob 20 v posvetovalnici na Koroški cesti 12. Ako ob določeni uri ne bo navzočih do\olj izvršu-jočih članov, se vrši ob pol 21 občni zbor z istim v/poredom ne oziraje se na število navzočih članov. ^Predlogi se morajo vložiti poveljstvu pismeno na jkasneje 24 ti r pred začetkom zborovanja, ker bi se sicer ne mogli obravnavati. K občnemu zboru sc vljudno vabijo vsi častni, izvršujoči in podoorni člani mariborskega prostovoljnega gasilnega iu reševalnega društva kakor tudi vsi dobrotniki in prijatelji.
□	Od doma je pobegnil 18 letni Ervin štraub iz Sokolske ulice 8 in se žc štiri dni ni l»rikazel domov. Fant je srednje močne postave, okroglega obrazu in kostanjevih las. Ima na sebi črn jop!, in dolgo sivo suknjo.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Četrtek. 12. februarja ob 20: CIGANSKA L|U-
BEZEN. Al». G. Petek, 18. februarja: Zaprto. Sobota. 14. februarji ob 20: GOSPA MINISTRICA. Znižane cene. Zadnjič v sezoni. Nedelja, 15. februarja ob 15; CIGANSKA LJUBEZEN. Kuponi.
Dnevna kronika
Domžale
Pevsko društvo Domžale je priredilo v soboto 7. febr. svoj koncert v dvorani Sokolskega doma. Lepo okrašena in polno zasedena dvorana je pokazala, da se tukajšnje občinstvo živo zanima za narodno in umetno pesem. Pod vodstvom g. Iv. Primožiča, šol. upravitelja v Mekinjah, je mešani zbor zapel več umetnih pesmi naših najboljših skladateljev. Ogromen aplavz, s katerim so poslušalci dali duška svoji zadovoljnosti, je najlepše priznanje pevovodji g. Jv. Primožiču in njegovemu zboru. Med odmorom je imel predsednik društva g. Adamič Josip jedrnat nagovor na goste in g. Iv. Umeka, katerega je pevsko društvo v znak njegovega 50 letnega delovanja pri pevskih društvih izvolilo za častnega člana in mu ta večer jxiklonilo krasno izdelano diplomo, delo učitelja g. Pogačarja iz Kamnika.
Drogovi za napeljavo daljnovoda velenjske elektrarne so v naši občini že postavljeni. Daljnovod gre ravno na meji med Sp. Domžalami in Stti-do. Preko Bistrice bo vod napeljan na železnih drogovih, ki bosta, visoka okrog 30 m.
Po oslri burji, ki nam je nanesla precej snega, je nastal občuten mraz. Nebo je ponoči kristalno čisto. Jutranja temperaturaa se drži okrog —12 —13" C.
Učiteljsko društvo kamniškega okraja zboruje v soboto na tukajšnji osnovni šoli.
Družin z 9 otroki, ki so oproščene direktnega davka, je tudi v našem trgu precej. Vloženih je že več družinskih pol za odpis davka.
Trata v Poljanski dolini
Pretresljiv dogodek je te dni posegel v naše mirno življenje. V soboto zvečer smo izvedeli, da je na potu v bolnišnico izdihnila svojo plemenito m lepo dušo v naročju svojega moža šele 24 letna mlada gospa in mali tlica Miklavčič, roj. Dolinar. Zgledna krščanska družina je s tem udarcem utrpela najhujšo izgubo, pa tudi vsa družba jc pokazala, koliko je cenila zlato srce pokojnice. V torek je izredno veliko sorodnikov, prijateljev iu znancev v cerkvi prisostvovalo slovesnemu Requieinu, ki ga je opravil brat rajne gospe g. prof. dr. A. Dolinar in ji nato izkazalo poslednjo čast v dolgem pogrebnem sprevodu, ki so ga vodili štirje gg. duhovniki. Pevci so ji za slovo zapeli ob obilnem žalovanju tri žalostinke. Naj bi ta splošna ljubezen in obilna molitev pomagala v krščanskem junaštvu prenašati bridko izgubo žalostnemu in priljubljenemu soprogu g. Mateju Miklavčiču, ki je ostal sam z dvema sirotama, od katerih ima mlajša komaj tri tedne, njenim staršem in sorodnikom. V naši krščanski družbi pa bo še dolgo svetil spomin na mlado gospo, ki je bila zares vzor potrpežljive dobrote in tihe požrtvovalnosti. Bog naj tolaži preostale, Elica, Ti pa počivaj v Bogu, ki si ga ljubila vse živlieniet
Kotedar
Četrtek. 12. februarja: Sedem sv. Ustanoviteljev; Evlalija, devica mučenicu.
Osebne vesli
= Zlato jioroko sta obhujata v nedeljo dne 1. febr. pri Sv. Trojici v Hulozah zakonca Anton Marlnčič in Vera, roj Kojc, ki sta bila poročena dne 81. jan. 1881. Narodno zavedna in versko poštena Marinčičeva hiša jc vzgojila 1 sina zdravnika, 1 sina oficirja in 1 hčerko, omož. Dreu, ki vodi na domu trgovino in gostilno. Zlatoporočence-ma želimo še naprej blagoslova božjega I
Posle upravitelja banovinske podkov-sk ešole v Ljubljani je prevzel veter, svetnik g. dr. Josip čecli.
== Poročil se je tukajšnji mesar g. Ivun Jazbec iz št. Jurija ob j. ž., z gdč. Aniko Selik, posest n ieo v Zg. trgu. — Mnogo sreče!
Ostale vesti
—	Prestolonaslednik Peler — smučar. Zim-sko-sportni zvezi je bila poverjena naloga, da prevzame izvežbanje Nj. Vis. prestolonaslednika Petra v smučanju. Zvezu je v to določila svojega nastavnika g. Pelana Staneta, ki je začel včeraj z vežbanjeui uu Bledu. Kakor je znano, je Zveza lani poklonila prestolonasledniku smuško opremo. Zaradi slabo zime pa lani ni bilo mogoče začeli s smučanjem.
—	Papežev govor bo prenašala tudi ljubljau-ska radio-postaja. Govoril bo sv. oče 12. t m. ob 16.45 nn valu 19.84 m. Govor bodo prenašalo vse večje evropske jios'aje (Rim 141).
—	Razpis župnije. Do 23. murca je razpisana župnija Šmartno pri Sloveujgradcu.
—	Izpred višjega deželnega sodišču. Včeraj se je pred ljubljanskim višjim deželnim sodiščem vršila vzkllcna razprava proti g. Jožefu à k o -berne tu, bivšemu narodnemu poslancu in županu v Senovem pri Rajhenburgu. Na obtožbo dr-žavuega pravdništva v Celju je bil g. škoberne lansko poletje obsojen radi razžaljenja Veličanstva na 14 dni zapora, radi zasebne tožbe (razža-ljenje časti) pa na 7 dni zapora. Celjski odvetnik g. dr. Anton Ogrizek, ki je zastopal obtoženca, se je pritožil na višje deželno sodišče. Pri včerajšnji razpravi je bil g. Jožef škoberne oproščen vsake krivde.
—	Za mednarodne smuško tekme, ki se vrše v Bohinju od 20. do 24. februarja, je prispel včeraj v Ljubljano Sigmund Guttormsen iz Norveške,
I zijani uorveški tekmovalec, ki si je priboril lani I na slovitih tekmah v tlolmenkohlnu peto mesto. Jutri odide v Bohinj, kjer bo nadziral ureditev skakalnice. Od ponedeljka pa bo vodil kratek j smuški tečaj v skokih.
— Cerkljanska šola proslavi svoj 140-letni razvoj z zgodovinsko razstavo vseh literarnih in kulturnih del svojih bivših gojencev, učiteljev in slavnih rojakov, med katere štejemo zlasti Davorinu Jenku, Mateja Ravnikarja, Antonu Kodra. Jakobu Bcdenka, Andreja Vavkaa, Ignaca Borštnika, Franca Barleta, dr. Kropiv-nika, ministra Hribarja, dr. Hacina. prof. Me-žana iu Frankeju. Vse bivše učence in učitelje prosimo, do |iošljejo šolskemu upruviteljstvu v Cerkljah pri Kranju svoje slike, življenjepise, spomine na šolska leta in po možnosti literarna dela navedenih slavnih rojakov, zlasti pa svoja.
—	Uradni dan okrajnega gremiia trgovcev v Celju za člane trgovce v rogaškem sodnem okraju se vrši v |x>nedeljek. dne 16. jan. t. I. in sicer od 9 do 12 prcdpoldne v Rogatcu v posebni sobi hotela »Snom«. Načelstvo.
—	Tečaj za izobrazbo delovodij železo-betonske stroke. Zadruga stavbnih mojstrov v Dravski banovini v Ljubljani ofvarja tečaj za izobrazbo gradbenih delovodij železobetonske stroke. Ta tečaj bo vodil in v istem predaval g. univerzitetni profesor dr iivg. Kasal. Tečaj bo brezplačen in se bodo predavanja, ki bodo trajala dva meseca, vršila v večernih urah taiko, da je vsakemu delovodji omogočeno ta tečaj obiskovati. Vpiše se lahko vsaki delovodja, ki
Sport
Mednarodne smuške tekme za državno prvenstvo
od 20. in 24. februarja 1931 v Bohinju.
Težko pričakovani sneg je zapadel. Zimsko-športni savez je vzorno organiziral zimsko olim-pijado, ki se bo vršila v dneh od 20. do 24. februarja 1. 1. Udeležbo so obljubile vse povabljene smučarske organizacije: norveška, francoska, nemška, češka, poljska, rumunska, madjarska itcl. Norvežan Ounar Janssen pride prihodnje dni obenem s češko ekipo.
Savez je poskrbel za vzorna prenočišča. Za časa tekem je v Bohinju po zmernih cenah na razpolago 1000 zakurjenih sob s 1300 posteljami. Celodnevna oskrba od 40 do 70 Din.
Državnim uradnikom je preskrbel Savez, da dobe v dneh od 20. do 24. februarja dopust, ako I zaprosijo zanj, da se lahko udeleže olimpijade. Posebni vlaki bodo vozili iz Belgrada, Zagreba, Maribora in Ljubljane.	J. Z. S. S.
NerfeVshe tekme
Dopoldne: Sokolske smuške tekme v Kranju, jjopoldne: otvoritev sokolske skakalnice v Kranju; smuška tekma SK Celja v Celju; skupinska smuška tekma SPD Maribor na Pohorju; prvenstvo zagrebškega podsaveza v Gorskem Kotaru. *
Razpis saveznega tečaja v smuških skokih na Hanssenovi skakalnici v Bohinju pod vodstvom Sigmunda Guttormsena. Udeležba je brezplačna za vse verificirane smučarje, prijave morajo izvesti klubi direktno na Savez pred "ponedeljkom. Neprijavljenim udeležba ne bo dovoljena. — J. Z. S. S.
SK Korotan. V soboto ob 18 redna odborova seja. V nedeljo, 15. febr. ob pol desetih bo skupni mesečni sestanek nogometne šahovske sekcije.
Smučarski klub Celje priredi v nedeljo, dne 15. febr. 1931 smuško tekmo za klubovo prvenstvo s startom pri Celjski koči in ciljem v Storah. Tekmuje se po pravilih JZSS in sicer v sledečih kategorijah: a) senijorji od 18. leta dalje, b) juniorji do 18. leta in c) dame. Start je v nedeljo, dne 15. febr. ob 11, za juniorje in dame eno uro pozneje. Prijave sprejema Smučarski klub Celje (gg. Er-vvin Gračner in Edo Paidasch) do 14. februarja do 18 zvečer.
Smuški tečaj za začetnike in srednje dobre vozače se bo vršil ob Bohinjskem jezeru od 14. do 20. febr. Prijevnina Din 50. Ker se bodo od 20. do 24. t. m. vršile mednarodne lekme, bo s tečajem vsakemu udeležencu ustreženo. Nastavnika bo dal Smuški klub Bohinj. Prijave sprejema hotel Sv.
Janez ob Bohinjskem jezeru.
Za čas
Vas varujejo
АМАСОТ-РДШ1Е
Dobivujo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka 8 Din velikega 15 Din Varujte se ponaredbl
doprinese od svojega dosedanjega uli prejšnjega delodajalca potrdilo, du jc kot delovodja bil zu pos len. Priglase sprejemu načelstvo zadruge stavbnih mojstrov (Rimska cesta 15) do. 20. februarja 1931. Začetek tečaja kakor tudi program p reduvonja iu ure bo objavljen v časopisih.
— Vremenska poročila: Sv. Planina —0 C, nu
podi. 30 cm suh. pršiča, smuka dobra, vetra ni. oblačno. — Krvavec: —6 C, na podi. 1 m suh. pršiča. sinuka idealna, sev. va., jasno. — Bohinj: —12 C, na podi. 28 cm suh. pršiča (smuku idealna, miruo, jasno. — Dovje: —10 C, ua jtogl. 30 cm suh. pršiča, smuka ideaina, sever, jasno. — Rateče: —12 C, na podi. 50 cm suh. pršiča,' smuku idealna, sever, jasno. — Planica: —13 C, na podi. 00 cm suh. pršiča, smuka idealna, sever, jasno.
—	Na progi Podsreda—Kozje— Celje začno celjski mestni avtobus zopet ohratovnti po dosedanjem voznem redu danes 12. februarja /. odhodom ob 5 popoldne iz Celja.
—	Proilaju konkurznega blaga. V koukurzni stvari Batiča Josipa, trgovca v Ljubljani se vrši javna prodaja 289 kom. klišejev vporabnih osohi-to za razpošiljalnice za nalisk cenikov v pisarni konkurznega upravitelja g. dr. Antona Urbanca, odvetnika v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 1, dne 14. februarja 1931 ob 15 (3) popoldne.
—	Nesreča. V Vevčah pri Ljubljani je na opolzkih tleh padla tovarniška delavka Ivana Lu-kec in si zlomila nogo. Ljubljanski reševalni avto jo je prepeljal v bolnišnico.
—	Pozor pred lubadarjcnt. Izredna suša lanskega leta v juniju mesecu in malomarno gozdno gosjiodnrstvo zadnjih lel je mnogo pripomoglo k temu, da se je lubudar lahko razmnožil kot v našem okolišu do sedaj še ni bilo opaziti. Da se tu nevarnost, ki preti gozdu, prepreči, ukazuje okrajno glavarslvo, da gozdni posestniki pregledajo svoje gozdove do 1. maja t. I. in izsekajo vse su-šce, lubje in vejevje pn previdno sežgo! Kontrolo bodo vršili orožniki in osebje gozdarskega urada in se bo nejiokorščina strogo kaznovala.
—	Cerkvene zbore opozarjamo na novo izdajo p. Ilugolin Satlnerjevih pesmi, ki so bile več let razprodane in spadajo pre med najlepše postne pesmi, kar jih imamo Slovenci. Partltura slane 20 Din, glasovi so po 0 Din. Dobijo se v Jugoslovanski kntigarni v Ljubljani.
—	Natečaji. Pehotna podčastniška šola Kralja Aleksandra I.c v Belgradu, dalje pehotna podčastniška šola ^Prestolonaslednika Petra«- v Bile-či (Bercegovina) in IV pehotna podčastniška šola »Kraljice Marije« v Zagrebu bodo sprejele s 1. majem t. 1 večje število gojencev iz meščanstva. Kandidati morajo biti uaši državljani, ne smejo bili oženjeni 1er ne mlajši od 17 in ne starejši od 21 lel. Ostali pogoji so razvidni iz službenega vojnega tista oo 7. februarja t. t.. ki je na razpolago pri pristojnih poveljstvih vojnih okrožij in ua vseh orožniškili postajali.
l\Iase di'aštvo
3. K. A. društvo »Zarja« ima danes zvečer ob 8 svoj redni sestanek. Na sestanku govori g. urednik Terseglav o problemu zakon a. Za člane j Zarje- udeležba obvezna! Tovariši bratskih društev srčno vabljeni. — Odbor.
APZ bo imel v četrtek. 12 t. m. vejo samo za base. Prosimo točno in sigurno.
Radio
Proprami Kadio-Linhnnnai
Četrtek, 12. febr.! 12.15 Plošče (operetna glasba in šlagerji iz zvočnih filmov). 12.45 Dnevne vesti. 13 Ćas, plošče, boiza. 17.30 Otroška ura, Manca Komanova. 18 Plošče. 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 19 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 19.30 Pero Horn: Duševna vzgoja otroka. 20 Koncert delavske godbe »Zarja«. 21 Kupletc poje Danijel Bučar. 22 Časovna napoved in poročila. 22.15 Radio orkester.
Pelek, 13. febr.: 12.15 Plošče (ruska glasba, ouverture) — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Radio orkester — 18.30 P. dr. R. Tominec: Samostanske naselbine kol kulturni faktor — 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina — 19.30 Oospodinjska ura: Sadje (Krekova gosp. šola) — 20.00 Vseuč. prof. dr. Fr. Grivec: Ob 50 letnici Fjodora Dostojevskega — 20.30 Samospevi Milana Juga — 21.15 Hawai-jazz.
Drugi programi i
Petek, 13. tebruarja:
Belgrad: 12.45 Radio orkester — lo.OO Plošče
—	20.00 Narodne pesmi — 20.30 Komorna glasba
—	21.30 Komedija — 22.15 Radio orkester —22.50 Balalajke, koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče — 17.00 Glasba — 20.30 Koncert »Belgrad) — 22.40 Plesna ura. — Budapest: 12.05 Orkestralni koncert — 16.1X1 Otroška ura — 18.40 Koncert ciganske godbe — 20.15 Varšava. — Dunaj: 15.25 Popoldanski koncert — 69.30 Glasbila — 20.00 Opera — 22.30 Večerni koncerl. — Milan: 12.15 Vesela glasba — 16.35 Otroški kotiček — 19.30 Pestra glasba — 21.00 Izbran spored — 21.30 Koncert solistov in orkestra. — Praga: 19.35 Petje — 20.00 Potovanje na luno« — 22.20 Glasbeni večer v Brnu. — Lan-genberg: 17.00 Popoldanski koncert — 19.40 Večerna glasba — 20.30 -Minna von Barnhelm , Leasing, veseloigra. — Riin: 12.45 Lahka glasba — 17.00 Instrumentalni koncert — 21.35 Veliki simfonični koncert. — Berlin: 19.30 R. Wagnerjev večer — 22.35 Baletna glasba. — Katovice: 17.45 Popoldanski koncert — 20.00 Glasba — 20.15 Simfonični koncert Filharmonije. — Miihlackcr: 12.20 Plošče — 16.30 Koncert — 19.45 Tri enodejanke
—	20.15 Lepa deklica iz Pertha«, opera, G .Bizel
—	22.10 Zabavna glasba. — Mor. Ostrava: 12.30 Orkestralni koncerl Brno — 15.00 Koncert — 16.15 Pesmi — 16.30 Koncert vojaške godbe v Brnu — 18.40 Vojaška glasba — 20.00 Praga — 22.20 Glasbeni večer v Brnu. — Leipzig: 16.30 Lahka glasba
—	19.45 Wagnerjev večer.
Karotajte .Slovenca'X
Kako živi sveti Oče
Iz pripovedovanja kap ana papeževe garde
Rim, 9. februarja.
Drte II. febr. Ix> preteklo 9 let, odkar je milanski nadSkof kardinal A 11 il Ratti postal vrhovni poglavar krščanskega sveta in bil na ta dan v Petrovi cerkvi v Rimu slovesu,u kronan. Zanimivo je pogledati na ta dan, kako se raizvi ja zatsebno življenje svetega Očeta. Dr. Krieg, kaiplain papeževe švicarske gairde, je objavil uaslednje podrobnosti, iz katerih poeme-maimo:
Delovni dam paipeža P'ija XL se pričenja zgodaj zjutraj. Ko v Petrovi cerkvi zazvoni dan. je v tretjem nadst rop ju pailače vogalna soIhi že razsvetljena, paipeiž že apraivlja jutranje mo>lrtv€. V svoji zasebni ka'|»eWci nato daruje sv. mašo; v miru in tiihoti sani zase. le strežnik zaikristan avguiHinski lirait mu streže. Po zelo preprostem zajtnkn se pričenja delo.
Sredi drugegu nadstropja glavne vatikanske pailače. v smeri proti Petrovemu trgu. je knjižni«) in papeževa delovna soba. Ob stenah stoje velike otuare s knjigami, vise imnetniAke slike in kipi njegovih prednikov. Sredi sobe pisalna miza, nekaj stolov — to je ven oprava. Na pisalni mizi slonokoščeni križ. d>ve sliilki ape-.tolsikili prvakov in slika sv. Terezike od Deteta Jezusa. V tej sobi dela sv. Oče ure iin ure. Kmalu po 9 pride kardinal Pacceli, državni tajnik im prvi zauipnik papežev, na poročanje. Ta avdienca traja navadno delj časa, ker je treba včasih razpravljati na doligo in široko o najvažnejših tekočih zadevali. Nato prkleta na vrsto oba drž. podita j n.ika in načelnika obeh najvažnejših sekcij cerkveine zunanje uiprarve: nadškof Pizzardo. tajnik kongregacije za izredne zadeve in msgr. Ottaviani, predstojnik odidelika za redne cerkvene zadeve. Tudi njuna avdienca traja navadno zelo dolgo. Potein p« prihajajo dolge vrste napornih avdienc kardii-nalo\ in voditeljev raznih cerkveni kongre-gacij. da poročajo sv. Očetu in prejemajo od njega navodila. Končno pridejo ua vrsto škofje in prehuti. poslaniki, ministri, pa tudi posvetni knezi. Vsi ti so včasih dneve, ali pa tudi kar tedne poprej pri načelniku avdienc »maestro di ( aiinerac zaprosili za avdioneo. In ko so prejeli vabilo, čakajo sedaj, včasih zelo nepotr-pežljivo. ker kij se l hm Io njim odprla vrata k sv. Očetu. Službujoči zasebni tajnik jih javlja paipežu in vodi v njegovo delovno sobo.
Te avdience trajajo največkrat pozno čez poldne ter so zelo naporne. In to se ponavlja v.sak dan, dan za dnem, leto za letom, iste skrbi, nove skrbi in nove odločitve. Za vse to je treba imeti močnega du,ha i.n veliko milost od zgoraj. Pij XI. pri teh avdiencah pokaže svojo izredno odločnost in energijo. Svoje misli in želje včasih zelo določno povdari. ko vidi. da to zahteva korist sv. Cerkve. Torbi nikdar ne izgubi potrpežljivosti, vedno je dobri oče. ki ima odprto srce za zadeve vseli svojih duhovnih otrok.
In še vedno stoje v številnih malih in večjih sobah ter dvoranah vrste ljudi, ki žele biti sprejeti Okrog I popoldne prihajajo na vrsti ti, taikozvame posebne avdience. Sv. Oče zapusti sedaj svojo delovno sobo, v spremstvu načelnika avdienc in svojega tajnika ter saim gre v sobe, kjer ga čakajo večje ali manjše skupine. Te skupine navadno nimajo drugih
I važnih zadev, kakor le to, da bi sv. Očetu, na-I mestniku Kristusovemu nu zemlji, izrekli svojo udarnost in spoštovanje ter ga prosili z« njegov blagoslov. Te avdience trajajo bolj malo časa, vendar sv. Oče tudi tukaj spregovori z vsakomur nekaj dobrih besed in obiskovalce blagoslovi. Tem slede takozvune splošne avdience. Z resnično mladostno svežoetjo stopa Pij XI. v dvorane, kjer ga obiskovalci iiozdiravljajo kleče, mm poljubljajo prstun na roki. poslušajo njegove očetovske besede in k skle.pu sprejemajo njegov apostolski blagoslov. Pri teh splošnih avdiencah spremlja papeža nekaj njegovih gardistov, nekaj svetnih tajnih in častnih ko-mornikov ter službujoči častniki švicarske in palatinske garde. Pogosto tem splošnimi avdienea in sledi še sprejem kakega romarskega vlajca. Romarjem navadno papež izpregoivori kra'tek govor, aili latinsko. italijansko. francosko ali nemško, z iskrenostjo in ognjem, ki bi ga človek ne pričakoval od človeka, kateri je ta dan opravil že tako naporno delo. Vedno je očetovsko dober, za vse se za nima. Roma rje pogosto sprašuje o njihovi družini, o njihovem poklicu ter čudovito dobro poz,na tuje razimere in duhovne smeri. Mnogo dežel severne Evrope sam pozna, ter se zanima zn podrobnosti. Marsikdaj pa »e v njem uveljavi nekdanji knjižničar. posebno tedaj, kadar mu romairji izroče v dar kako dragoceno kuj igo. Tedaj se rad delj časa razgovurja. in vsakdo more občudovati pri takih prilikah njegovo globoko »nanje in svežo prožnost duha.
Že davno je odbila ura dve, ko sveti Oče blaigoslovi zadnje obiskovalce, da odide li kosilu. Še preti kosilom pa gre vedno v svojo delovno sobo, da z m a est rom di Caméra določi program dela za prihodnji dan. Papež Pij XI. obeduje vedno sami. Živi sani zase, z.elio pri-prosto im skromno. Toda še celo med obedom mu zasebni tajnik mora poroča iti o manj važnih prošnjah in zadevah.
Po obedu si sv. Oče. posebno v vročeni poletju, privošči dve uri počitka, ki sjn navadno prebije na sprehodu po vatikanskih vrtovih. V avtomobilu se v nekaj minutnih pripelje tja ven v senco dreves in v osvežujoči hlad vodometov. Tam se sprehaja, dokler ga nnjni
opravki zopet ne pokličejo na delo. Najrajši svoj |Xnpoldainski odmor preživlju Pij XI. na najvišji i očki vatikanskih vrtov, odkoder je krasen razgled ua albanske in sabinske gore, kar sv. Očeta, znanega ljubitelja planin, osveži in okrepča. Pa še med tem odmorom včasih sprejema obiske v knjižnici, ali nove romarje, ali pa si ogleduje dela v vatikanskem mesitu.
Ko se vrne čez dve uri v svojo palačo, je njegova prva pot v kapelico, kjer opravi kratko molitev. Nato se začno posvetovanja in avdience s kardinali in škofi, ki traja jo pozno v noč. šele ob devetih zvečer, včasih pa še kasneje, povžije skromno večerjo ter odide nato molit im potem zopet delat v svojo delovno sobo. Tam osta ja do polnoči, nakar šele odhaja počival.
Ta dnevni red se redikokedaj snremiinja; le če je treba opraviti kaiko spominsko svečanost za katerega od prednikov ali za kakega v tem letu umrlega kardinala, ali se udeležiti kake velike slovesnosti v cerkvi sv. Petra, ali sprejemati vlada joče kneze, ob konzi stori ju na sejah kongregacij, atli. pa. ko se zadnji teden cerkvenega leta umakne, da opravi svoje duhovne vaje, kakor tudi, kadair o postu in ad-ven'tu s kardinali in prelaiti posluša postne im adventne pridige. V teh slučajih je dnevni red njegovega vsakdanjega življenja nekoliko spremenjen.
Pri vsem tem vsestranskem in utrudljivem delu pa je sv. Oče Pij XI. na zunaj mladostno čiil. Izredno je okreten in živahen, kakor mož pri 50 letih. Sam je pred kratkim dejal, dn ne ve. kaj se pravi truden biti. Kadar pa opravi svoje cerkvene opravke, tedaj se vedno vzbudi v njem nekdanji učenjak, ki se zanima za vsa vprašanja cerkvenega, gospodarskega im političnega značaja, ter za rezultate najnovejših iiznnjdib in raziska'vanj. Zato tudi vsako leto prisostvuje prvi seji papeške akademije naravoslovnih ved.
Tak je Pij XI. v svojem žnVljenim in delovanju. vzgled najizivestejseçja izpolnjevan i-a dolžnosti, velikodušnega in požrtvovalnega dela za svojo visoko službo. S tem je našemu času vzgled krščanskega dela, dela za Boga, z Bogom in iz Boga.
Elektrarna in radio v Vatikanu
Rim, 7. febr.
Papež Pij XI. je včeraj ob blagoslovitvi nove električne centrale v Vatikanskem mestu izrekel svojo zahvalo domačim in tujim vladam, tvrdkam, podjetjem, delavnicam in delavcem za sodelovanje. Tehničnemu vodji delavcev je Sv. Oče sam izročil odlikovanje. Pri blagoslovitvi električne centrale je I bil prisoten tudi znani izumitelj Marconi, ki se mu : je papež zahvalil za navodila pri zgradbi radio . postaje v Vatikanu. Marconi je zadnje dni in noči j delal uspešne poskuse z vatikansko radio postajo, j posebno pa z novim Duplex aparatom, ki ga je i sam iznašel. Ta aparat radijske vesti obenem pošilja in sprejema kakor na telefonu. Doslej je imel iznajditelj samo en aparat te vrste, montiran na svoji ladji »Elektra«. Z vatikanskim aparatom je Marconi dosegel zvezo z angleško postajo Dorche-ster in s severno ameriško postajo Long Island. Sv. Oče je v svojem govoru omenjal ta čudoviti na-
predek, ki mu omogoča, da se razgovarja širom vesoljne zemlje.
Vatikanska radio postaja pomeni novo dobo v občevanju vrhovnega poglavja svetovne cerkve s škofi in verniki po svem svetu. Koliko in kedaj ga bo papež uporabljal, ni mogoče še reči. Tiskana beseda izdaj aeta apostolicae sedis »Osservatore Romano« in katoliškega svetovnega časopisja pa radi tega svoje trajne veljave ne bo zgubila. Zakaj ravno vatikanske izjave, enciklike in govori v kon-zistorijih in drugi papeževi nagovori so navadno take vsebine, da jih je treba dobro premisliti, predno jih more sprejeti duh in srce. Zato ne bo dovolj, poslušati jih kakor kakršnokoli novost v radiu in jih potem pozabiti. To čudovito dobro in natančno pripravljene izjave zahtevajo skrbne pozornosti poslušalca, ki se nikdar ne bo mogel odreči potrebi da ne bi jih prebral, premislil in šele potem popolnoma doumel.
Papež Pij XI. otvarja novo elektrarno Vatikanske države.
Ptui
Odvetnik g. dr. Visenjak Alojzij |»o ртеве-selitvi uraduje v Panonski ulici v Maitzunovi hiéi [»leg gostilne pri Belem križu.
Prevoz pošte se oddu v zakup in sicer zn progo Ptuj-pošta do ptujske železniške postaje. Tozadevnu dražba se bo vršilu 16. febr. v |io-slopju mestnegu načelstva v Ptuju. Prevažanje pošte dvakrat lia dan se bo oddalo s prvim marcem. Izklicna cena je 18.000 Din za eno leto.
Pri napadu na g. župana Rašla v Rogoi/.-nici, ko so ga precej divje in surovo obdelali, niso sodelovali domači fantje iz Rogozn.ice, kot bi si morda kdo mislil. Napad so izjvršili fantje iz Spultlje.
Mariborski študentje zopet igrajo. Pod okriljeùi ptujskega Prosvetnega društva so že večkrat pri nas gostovali mariborski študentje in vedno so nas priklenili k sebi. V nedeljo, 15. februarja bodo dali |x>poldne ob treh spet dve zelo zanimivi igri. Obe sta vzeti iz laičnega teatra, kot ga v Ptuju še nismo videli. Obe je spisal francoski umetnik Ghéon. Pri prvi »Parada v hudičevem mostu« so poad.revili v nedeljo v Mariboru igralce pri odprti sceni. Čistega veselja pa je gledalcem nudila druga »Igra o pohlepnem mesarju«. Vsekakor bosta igri nekaj novega za Ptuj. Zaslužita brez dvomu pozornosti pri vseh, ki ljubijo gledališče. Vstopnice je mogoče dobiti že vnaprej v prodajalni Tiskovnega društva. Dajmo z udeležilo priznanja dobremu hotenju mladine, ki ne išče duševne hrane po plesiščih!
Koniice
Kaj bo, kaj bo... Po par mesecih so zadnjo nedeljo seizmografi zopet zaznamovali precej močne potresne sunke. Tudi nov vulkan je izbruhnil. Vendar pa ta izbruh ni napravil nobene posebne Škode. Toliko je pa le koristil, da Koiijičani ne bodo pozabil, da se nahajajo še vedno na vulkanskih tleh i.n morajo biti ču-ječi in previdni pri vsakem koraku.
Kdor nesebično dela in se trudi za dobrobit ljudstva, prejme najlepšo zahvalo za svojo požrtvovalnost s tem, da se ga osumniči nepoštenosti in korupcije. »Morda« se mu s tem naredi celo usluga ali poklon. Da, da, nehvalež-nost je plačilo sveta. Tako je bilo in bo še dalje ostalo.
Grobovi tulijo... V Vešeniku je nmtrl posestnik Višnar Karol v 58. letu starosti. Približno v istem času je umrl v Gabrovniku posestnik Pec Franc, star 70 let. španska bolezen kosi dalje. Morda bo sedaj kaj bolje, ko se je zima poostrila.
Zafog
Nevarno je obolel znani gostiiluičar in trgovec g. Fr. Siherl. Priljubljenemu družabniku in cerkvenemu pevcu želimo skorajšnjega okrevanja.
V javno ljudsko knjižnico se pretvori šoJ-i sika knjižnica v Zalogu. G. upravitelju Silve-! stni smo Založeni prav hvaležni za ta korak in j priliko za napredek in izobrazbo, ki jo nam bo i nudila knjižnica.
Tvrdka Singer priredi v dvorani g. C. Po-žarja večdnevni poučni tečaj v umetnem ve-; zetiju. Domača in sosedna dekleta se pridno ' priiglašajo za tečaj.
Za električno razsvetljavo na zailoški j*»-staji prosimo železniško ravnateljstvo. Po vseh vaiseh obširne občine že sveti. Stroški bi irteik i ne bili Bog vc kako veliki, saij se /je že svojčas obljubilo, da se vnese v prihodnji proračun potrebna vsota. Prosimo!
Vavia vas
Naša fara šteje okoli 1300 ljudi, a bo sčasoma še precej narasla, ker je vsaiko leto prirastek. L. 1950. n. pr. je bilo rojenih 55 otrok, umrlo pa je 27 oseb. Tudi porok je precej vsako leto. Letos je kratek predpust, po je bilo okli-canih 5 parov. V jxnnedeljek, 9. t. m. sta bila v domači župni cerkvi poročena 2 para in sicer: g. 1. Mrvar, posetmik ugledne domačije na Borčevem, župnija Šmihel, z Marijo Počrvina, hčerko spoštovanega posestnika v Jurtki vasi in Josip Bukovec, posestnik in član cerkvenega zbora v Vavti vasi, z M. Gorfie iz Me,miške vasi, župnija Toplice. — Obema paroima želimo obilo sreče!
Mos*e n r* IJnbVani
Kje bo stala meščanska cerkev? To vprašanje še ni rešeno, čeprav je odbor za zidavo cerkve kupil svet za Ciglarjevo ulico. Vprašanje, kje naj stoji moščanska farna cerkev, je namreč zelo težko in ga bo treba obravnavati z vseh vidikov. Pri tem bodo poleg cerkvene oblasti, poleg mnenja strokovnjakov (arhitektov) in poleg finančnih vprašanj merodajni tudi predlogi prebivalstva. Doslej je v tem oziru znanih več predlogov, ki jih bo j prejel odbor za zgradbo cerkve. Želeti je, da bi i svoje predloge prizadeti izročali odboru v uvaževa-I nje in presojanje. Vsekakor je zanimanje za to važno reč veliko, kar je veselo znamenje.
КиЛшт obzornik !
Lilurgično gibon e tudi med nami
Jugoslavijo» Misijonska pisarna v Ljubljani (Se-meniška ulica 2.) in sicer pošilja »Red in pravilo sv. maše (najmanj 4 izvode) po 4 izvode za ceno Din 10.—.
Vložki (po 4 izv. najmanj) za vsake 4 izv. 1 Din.—.
*
Z veseljem in z neko sladko radostjo moramo pozdraviti akcijo, ki si jo je zamislila Caritas za Slovence v Celovcu. Izdala je namreč Red in pravilo maše in začela razpošiljati nedeljske maše, prirejene za recitacije v cerkvah. S tem smo Slovenci izpolnili občutno vrzel. Drugi narodi imajo že v velikih nakladah izdaje masnih tekstov, na pr. Nemci, Francozi in tudi Hrvati. Končno bomo dobili nekak celoten misale ludi Slovenci. Podlago za lilurgično skupno božjo službo imamo: Red in pravilo sv. maše, to je knjižica, ki na 32 straneh daje v lepem tisku in v slovenskem jeziku besedilo stalnih masnih molitev. Za vsako nedeljo se tiskajo in potem skupaj dopošljejo vložki. Stvar samo cerkev toplo priporoča in izvesti se da najboljše takole. Župnija si na pr. naroči primerno število (30. 60 do 100) izvodov Red in pravilo sv. maše, poleg tega se pa naroči na stalno dopošilianje nedeljske sv. maše, ki se kot vložek dodaja knjižici. Cena je tako nizka, da lahko računamo s širokim pokretom. Skupne molitve niso težke. Pritegniti je za začetek nekoliko zmož-nejše fante ali može in dekleta in v župnijah, kjer je ob nedeljah dvojna sv. maša, naj bi bila ena tiha, recitirana, darovana v skupni molitvi vse srenje, ki je mislično Telo Kristusovo. In taka molitev je vse globlja in bolj goreča in je res izraz prave krščanske vzajemnosti.
Liturgično gibanje je močno in je ludi med Slovenci že našlo umevanje. Iz ljubezni do stvari same in pa iz ljubezni do koroških Slovencev je razprodajo »Red in pravilo maše« prevzela za
Tabu V.—VI. zvezek. Zbirka potopisov pod imenom Tabu se je udomačila in zdi se, da bo sčasoma neobhodno potrebno čtivo v vsaki slovenski hiši.
V.	zvezek popisuje nekdaj najbolj čilane doživljaje Marka Pola, ki se je okoli I. Ј260 uveljavil celo na kitajskem dvoru. Življenje na dvoru je popisal sam in sicer tako napeto, da se je od zvezka nemogoče odtrgali.
VI.	zvezek nam je v slovenskem jeziku prvič izčrpno predstavljen Odorik Pordetionski, ki je prepotoval Indijo, Kitajsko, Tibet. Čudežne doživljaje je zapisoval sam. Zanimivi so zlasti opisi šeg in navad, kakršne je Odorik našel med divjimi narodi. Domneva se, da je bil Odorik slovanskega pokoljenja, vendar ni nič gotovega. Letos praznujemo šcslstoletnico njegove smrti. Cerkev ga je radi zglednega življenja in radi misijonske gorečnosti prištela zveličanim 1 .1755. Znanstveniki pa ga prištevajo najbolj slavnim srednjeevrojiekim potopiscem.
Tabu je dobro urejevali, pisan v lepi slovenščini. Naroča se v upravi Talin, Semeniška ul. 2, Ljubljana.
Modra ptica t—2
V novem letniku je dobila mesečna revija „Modra ptica? okusnejšo opremo v tiskarskem pogledu, papir je boljši, nekoliko ponesrečena pa izgleda naslovna risba. Kakor je vsebinsko pestra in bogata, se nam vidi ta revija idejno šibka, za-
kaj v bistvu boleha na isti bolezni kakor Petru-škovi »Odmevi . Zamišljena je bila izvrstno kot vez med naročniki knjig »Modre Ptice« in založništvom, ali preprosteje povedano, kot nekak reklamni organ za knjige, a že v prvem letniku se je skušala povzpeli na višino leposlovne revije, v katerem pravcu se nadalje razvija. Leposlovna revija pa mora imeti enotno idejno temeljno potezo, da ojiraviči svoj obstoj. Ali je glasilo neke generacije — ki je morda še tako heterogena — ali pa mora na kak drug način biti glas in vez v eno
—	pa niagari še tako širokogrudno zaslavljeno — smer. Ako hoče biti plodna in živeti, ne more združevati pod svojim krovom slučajno na kup znesene mešanice, četudi ,ie vsak posamezni del kvalitativno še tako dober. Ne vidimo nuje, izvirajoče iz potreb našega narodnega organizma, ki bi opravičevala obstoj te revije pri nas — amjiak samo zase hvale vredno ambicijo založništva.
Uvodna beseda urednika Janeza Žagarja je lepa, samo konkretnosti ji manjka — konkretnosti glede na revijo samo. mislim. V splošnem je vse jirav, kar piše, samo kaj ima s tem ojiraviti »Modra ptica«, taka kakršna je, ni jasno. — Pero Pajk piše o Selmi Lagerlof z ozirom na prevod »Giiste Berlinga<, ki je izšel nedavno v založbi »M. P.«. — Daljša stvar obeta postati spis. ki ga je začel objavljati Rudolf Kresal pod naslovom »Vojna in glad in kruh in kuga:: — daljša, pravim. zaokrožena pa ne. Opisuje vojna leta otroka v zaledju. Mirno, zavralno, kakor je bil tisti čas
—	in kakor je bil tisti čas resnično. V dveh treh besedah bi bilo greh govoriti o Kresalu, ki je tako tenkočuten, da v svoji skrupuloznosti ne opisuje, marveč opravičuje svoje figure drugo pred dnigo in pred ljudmi, ki Čitajo. Resnico jiri|iove-duje tako. da se nam vidi kakor izumetničena — pa ni. Vsekakor je ta odlomek po svoji izvirnosti
1 najboljši del lega zvezka, v kolikor so prispevali
zanj domači avtorji. — Josip Vidmar podaja vtise ob doživetju velikih arhitektonskih umetnin. Hladno z možgani dojeto in opisano, kakor je navada tega avtorja. — Jože Kranjc skicira »Nepomembno zgodbo« v načinu svojega »Pisma s sod-nije« — bežno nekoliko podlistkarsko, vendar čutiš ob tej površnosti ljubezen do globine, to je do tragike vsakdanjosti, pa še razvit dar opazovanja. Škoda, da hoče biti po vsej sili stvaren ob vsakdanjem, mesto da bi iz reportaže napravil neposredno doživetje. — S. Gregorc je prevel iz lalin-ščine odlomek iz »Izpovedih sv. Avguština, s katerim proslavlja revija 1500 letnico smrti velikega svetnika. — Ob Vladimiru Bartolu in njegovih črticah se bo treba o priložnosti delj časa pomu-diti — ne zato, ker bi bile posebno dobre, marveč zato, ker je uvedel pri nas nov, »genre« pisanja: magazinski. »Nenadejan uspeh gospe Dobrovske« je zopet izrazita inagazinska storija. Tega odkritja nismo posebno veseli. — Sledi prevod ene izmed maloštevilnih novel Jensa Petra Jacobsena >Strel v megli« — male mojstrovine danskega pisatelja, ki je pri nas skoraj neznan. Rajši bi bili seveda čilali »Mogensa«. — Schopenhauerjeve misli 0 sodbi, kritiki, odobravanju in slavi« je začel pri-občevati v slovenskem prevodu Pero Pajk, a Ivo Orahor je objavil črtico »Harmonika« — stvarco brez posebnih pretenzij, toda vsebinsko in oblikovno verno sliko avtorjevega gledanja na svet. — Med poročili čitamo ocene knjig Mohorjeve in Vodnikove družbe (Grahor), pa gledališka poročila (Bartol). — Novost so kratke beležke Mirka Javornika »Ali veste...«. Poročilo založbe in uredništva zaključuje številko.
Kdor je morda ob uvodu majal z glavo ob mojih trditvah glede na »Modro ptico«, se je gotovo zdaj, ko se je seznanil z resnično »pestro« vsebino tega zvezka, prav zlahka uveril, da imam prav.	b. š.
îSte.v.
>5uTvt,i\t,C., dno 12. februarja 1031.
Padanje cen se nadaljuje
Stran 7.
Pravkar objavljeni indeks veletrgovinskih o«> za januar kaže. da so cene na naših trgih ponovno šle dol in dosegle izredno nizko stanje.
Indeks je bil v lanuarju sledeč (v oklepajih december): rastlinski proizvodi 71.7 (72.5), živalski 86.4 (82.8), mineralni 87.0 (84.9), industrijski 72.8 (75.2), skupni indeks 75.7 (78.0). Kakor je iz teh podatkov razvidno, so najbolj padle cene živini in živalskim proizvodom, znatno so padle tudi cene industrijskih in mineralnih proizvodov, najmanj pa cenc rastlinskih proizvodov.
Padec cen živine je vplival tudi na indeks izvoznih predmetov, ki je v januarju 1931 v primeri z decembrom 1930 nazadoval od 79,4 na
Povišanje uvoznih carin
na pšenico, koruzo in moko
Znano dejstvo je, da so cenc naše pšenice in moke nad svetovno pariteto in da le pred nedavnim povišana uvozna carina na pšenico od 2.50 zl. Din na 5 zL Din za lOOkg (torej po pri-bitku ažija 0.55 Din pri kg) preprečuje uvoz tujega blaga. Položaj na našem trgu je čvrst in cene so visoke (seveda relativno).
Kakor pa sedaj poročajo iz Belgrada, je kr. vlada sklenila zvišati uvozno carino na pšenico, koruzo in moko. Ta ukrep motivira s tem, da so cene pšenice v državi znatno narastle in je nastala nevarnost, da se začne uvažati cenena ruska in madjarska pšenica pa tudi madjarska moka. Sedaj so carine za pšenico zvišane od 5 na 10 zl. Din za 100 kg (torej od 0 55 na 1.10 Din za kg), za koruzo od 2.50 na 5 zl. Din za 100 kg (torej od 0.275 na 0,55 Din). Dosedanje carine so bile zadnjikrat zvišane lani in so znašale prej za pšenico 2.50 zl. Din, za koruzo pa l.k5 zl. Din. Nadalje ie sedaj zvišana tudi uvozna carina na moko od 8 na 16 zl. Din za 100 kg (torej od 0.88 na 1.76 Din pri kg).
*
OUZD v januarju 1931. Število pri OUZD v Ljubljani zavarovanih delavcev je padlo od januarja 1930 do januarja 1931 za 2546, mesto da bi narastlo za ca. 6100 članov, kakor prejšnja leta. Temu dosledno je padla tudi celokupna dnevna zavarovana mezda za 31.761.20 Din. To so zanesljiva znamenja, da gospodarska kriza še vedno narašča. Padec statusa bolnikov za 212 oseb je posledica manjšega članstva in padec odstotka bolnikov za 0.15% pa posle ica strožjega nadzorstva nad bolniki od si rani OUZD. Povprečna dnevna zavarovana mezda izkazuje prirast za 0.38 Din, kar pa ne pomeni povečanja povprečnega delavskega zaslužka, ampak samo pravii-nejše prijavljanje taktičnega zaslužka od strani podjetnikov kot poslcdica strožjega nadzorstva OUZD.
Poslovni odbor podružnice Drž. obrtne banke v Ljubljani. Na sestanku delničarjev so bili v podružnični odbor izvoljeni: sedlar v Zagorju ob Savi Ivan Bajcar, mehanik Ludvik Baraga, brivski mojster F.ngelbert Franchetti, kleparski in inštalaterski mojster Lovro Pičman, tesarski mojster Fran Ravnihar, ključavničarski mojster Josip Rebek, tovarnar Miroslav Urbas in pekovski mojster Kari Vidmar, vsi v Ljubljani.
Konkurz je razglašen o imovini Ćadeža Avgusta, posestnika v Ljubljani; prvi zbor upnikov
13.	febr., oglasili se je do 5. marca, ugotov. narok
14,	marca; nadalje o imovini Brcarja Antona, posestnika V Ljubljani z istimi roki; nadalje o imovini Kralia Otona, neprot. trgovca v Ljubljani, Rožna dolina; roki 13. februar, 10. marec in 13. marec.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Guida Franca, trgovca v Mariboru; narok 23. marca, oglasiti se je do 18. marca.
Odprava korku>za: Košenina Ivan, posestnik in mesarski mojster v Ljubljani (ni kritja za stroške postopanja).
Konec poravi ave: Ivan B. Mally, trgovec v Tržiču (potrjena poravnava).
Dobave. Gradbeni oddelek ljublj. žel. ravn, sprejme do 20, t. m. ponudbe glede dobave 1300 kub, metrov tolčenega gramoza. — Ravn. drž. železarne Vareš sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave 250 kg različnega laka. 250 kg cin-kovega belila in 2003 kg ciiinde skega olja. — Ravn. drž. žel. v Subotici spre'ema do 20. t. ra. ponudbe glede dobave 10 državnih zastav. — Ravn. drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 300 m gumijevih cevi. — Ravn. drž. rudnika Breze sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 40 kg jermen, 60 kg gumijastih plošč, 9000 komadov samotne opeke in 5000 kg samotne moke. — Ravn. d-ž. rudnika Kreka sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave instalacijskega materijala, 1600 komadov pil, 500 kg bombaža za čiščenje, 1700 kg (trojnega in 800 kg cibnderskega olia ter glede dobave 500 rn pocinkanih jeklenih vrvi. — Ravn. drž. rudnika Zabukovca pri el:u sorejme do 26. t. m. ponudbe glede dobave zobatih koles.
76.2, indeks cen uvoznih predmetov pa se je znižal od 72.8 na 72.5 (cene 1. 1927 so vzete za podlago kot 100).
Tudi na svetovnih trgih cenc nadalje padajo, kar priča indeks prof. Fischerja. Indeks cen je bil sledeč:
USA
Anglija
Nemčija
Francija
Italija
Jugoslavija
jan. 19:o dec. 1930 jan. 1931
93.3	79.7	77.9
86.9	70.1	68.5
98.8	89.5	87.4
85.2	76.7	76.1
69.3	56.8	55.6
93.6	78.0	75.7
Borza
Dne U. februarja 1931.
Denar
V današnjem deviznem prometu so bili tečaji nekoliko slabejši. Promet je bil znaten in jc znašal 2.6 milj. Din, od tega največ v devizi London, katere je bilo zaključeno ca. 1.1 milj. Din, nadalje še v devizah Newyork in Praga. Vse zaključene devize je dala Narodna banka.
Ljubljana (v oklep, zaklj. teč.). Amsterdam 2278.50 bi., Berlin 1349.75 bl„ Bruselj 792 bi., Budimpešta 950.14 bi., Curih 10 4 40 — 1057 40 (1095.90), Dunaj 795.33—798.33 (796.83), London 275.47—276.27 (275.87), Newyork 56.545—54.745 (56.645), Pariz 222.58 bi., Praga 167.47—168.27 (167.87), Trst 296.93—297.10.
Zageb. Amsterdam 2278.50 bi., Dunaj 795.33 —798.33, Berlin 1348.25—1351 25, Bruselj 792 bi., Budimpešta 988.64—991.64, London 275.47—276.27, Milan 296.01—298.01, Newyork ček 56.515—56.745, Pariz 221.58—223.58, Praga 167.47—168.27, Curih 1094,40—1097.40. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 9.85 milj. Din.
Belgrad. Amsterdam 2275.50—2281.50, .Berlin 1348.25—1351.25, Budimpešta 988.64—991.64, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 795.33—798.33, London 275.47—276.27, Newyork 56.54—56.74, Pariz 221.58 —223.58, Praga lt7.47_168.27.
Curih. Belgrad 91275, Pariz 20.3075, London 25.1725, Newyork 517.85, Bruselj 72.275, Milan 27.11, Madrid 51.90, Amsterdam 207.85, Berlin 123.15, Dunaj 72 75, Stockholm i;8.65, Oslo 138,575, Kopenhagen 138.575, Sofija 3.75,, Praga 15.325, Varšava 58, Budimpešta 90.375, Atene 6.70, Carigrad 2.455, Bukarešta 3.08125, Helsingfors 13.025.
Vrednostni papirji
Tendenca za domače papirje je ostala danes v glavnem neizpremenjena. Piav znatno pa so se danes učvrstili naši dolarski papirji, to pa radi znatne učvrstitve v Newyorku. Danes je 8% Bler presegel tečaj 93, 7% Bler pa je v Zagrebu celo narastel na 85, kasneje pa je popustil na 81 in 83, pos. DHB je narastlo na 82,50. Promet je bil v dolarskih papirjih znaten, nekaj prometa pa jc bilo tudj v terminski vojni škodi. Bančni papirji so bili v splošnem čvrsti in so bili zaključki v del i-cah Praštedione po 975 in 980, nadalje v delnicah Poljo in Jugobanke po 56 oziroma 78. Srbska se je nadalje učvrstila na 195. Industrijski papirji so slejkoprej brez posebnega zanimanja in so njih tečaji ostali v glavnem neizpremenjeni.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 92.50 bi., 7% Bler. pos. 82 bi., Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 125 den., Praštediona 980 den., Kred. zavod. 170—180, Vevče 128 den., Stavbna 40 den,, Split cement 350 —400, Ruše 200—230.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 86.50—87.50, agrari 50—51.50, vojna škoda ar 419—470. kasa 419—422, 2. 417—417,50 (417), 3. 416—417.50 (417), 4, 417—417.50, 5. 417—417.50, 6. 417 417.50 (4181, srečke Rdeč. križa "8 bi., 8% Bler. pos. 9"<—93.125 (92.75, 93, 92.875, 93), 7% Bler. pos. 83—83.25 (35, 83, 84, 83.125, 83), 7% pos. Drž. hip. banke 82.25— 83 (82.50), Tob. srečke 28 bl„ 6% begi. obv. 68.50 deti. — Bančne delnice: Ravna gora 75 den., Hrvatska 50 den., Poljo 5'—57 (56), Kreditna 125— 129, Union 194.50—195.50, Jugo 77.75—78 (78), Lj. kred. 125 den., Medjunarodna 68.50 den., Narodna 8100—8300, Obrtna 36 den., Praštediona 975— 980 (975—980), Etno 135 den., Srbska 194.50—195 (195), Zemeljska 135 bi. — Industrijske delnicc: Nar. šum. 25 den., Guttmann 135—150 Slaveks 40—49, Slavonija 200 den , Danica 95—100, D ava 136 den., Šečerana Osjek 280—285, Nar, ml. 20 den., Osj. ljev. 220 den., Brod. vag. 85 bi., Union 57.50—70, Vevče 128 den., Isis 40-43, Ragusea 385—390, Oceania 220 den,, Jadr. plov. 545 dcn„ Trboveljska 342—345, Split cement 2j5 bi.
Belgrad. 7% inv. pos. 87—87.50, agrari 49.50, vojna škoda 421, 2. 417—418, 6. 421, 8% Bler. pos. 93, 7% Bler pos. 81.25, 7% pos. Drž. hip. banke 82.50—82.75, 6% begi. obv. 69.50.
Notacije d ž. pap. v i-oremstvu. London 7% Bler. pos. 82—83, Newyork 8% Bler. pos.
lagesb.
92.25—93, 7% Bler. pos. 84—85, 7% pos. DHB 80—81. '
Dunaj. Don. sav. jadr. 92.20, Wiener Bank-verein 16.55, Creditanstalt 47.35, Escompteges. 160, Ruše 34, Mundus 138.!0, Alpine 20.80, Trboveljska 44, Leykam 4.10, Rima Murany 69.10.
Višje cene pšenice in moke
Na današnjem žitnem trgu je bila pri nas tendenca izredno čvrsta. Kajti objavljeno povišanje uvoznih carin, o katerem poročamo na drugem mestu, je vplivalo na trg. Pripominjamo, da je danes tudi Budimpešta javljala čvrsto tendenco. Pšenica je danes za vse vrste narastla v ceni za 2 in pol pare. Pa tudi povpraševanje je za pšenico v sviho izvoza oživelo. Koruza ie posebno čvrsta in je danes cena bila za času primerno ] suho blago 84 v primeri s 77 včeraj. Tudi inozemske borze javljajo znatno povpraševanje, zlasti v srednji EvrOpi, kjer Donava ovira promet. Nad-časovno suha koruza stane 90, stara pa je ostala v ceni neizpremenjena: 97.50—100. Tudi moka ie ostala v ceni neizpremenjena.
Novi Sad. Koruza bč. ladja Donava in Sava predčasno suha 85—87, sr. gar. 78—80, bč. gar. 80 —82.5, Vse ostalo nespremenjeno. Promet: pšenica 14, koruza 27, moka 4 vagone.
Budimpešta. Tendenca prijazna, Promet miren. Pšenica marec 15.18—15.10 zaklj. 15.18— 15.19, maj 15.04—15.20, zaklj. 15.04—15.06; rž marec 11.17—11.23, zaklj U."2—11.35, maj 11.29 —11.42; koruza maj 12.50—12.72, zaklj. 12.72— 12.74, trans, maj 10, zaklj. 10.10—10.20.
Živina
Živinski sejem v Kra"ju 9. februarja. Na trg je bilo prignanih: volov 68, prod. 38, cena 3000— 6000 Din,; krav 22, prod. 3, cena 1500—29 00; telet 2, junic 2, obe prod., cena 2000—3700 Din; b kov 4, prod. 2, cena 2300—4£00 Din; svinj 6, prod. 2, cena 500—3000; prašičev 10, prod. 2, cena 500— ЗОСО Din.
Šoštanj
Naši delavci odhajajo v Karlovac. Poročali smo že, da je Voschnaggova tovarna vsled premajhnega obratovanja znatno reducirala število svojega delavstva. V borbi za kruhom pa je odšlo v zadnjem času nekaj delavcev v Karlovac, kjer je pred leti zgradil usnjar Podvinac usnjarno, ki dobro obratuje in dela močno konkurenco Voschnag-govi. Naši delavci, ki so si v tukajšnji tovarni pridobili precej prakse, so Karlovcu baje zelo dobrodošli.
Sedmi gospodinjski tečaj v Slom. domu se je pričel. Obiskuje ga 14 deklet. Prejšnji, 6. tečaj, sc je zaključil zadnjo nedeljo z običajno razstavo izdelkov tečajnic.
Oder Prosv. društva uprizori v nedeljo 15. t. m. veseloigro 'Vaški skopuh« in »Ne kliči vraga Vabljeni!
Kolovrat
V zadnjem času smo dobili pri пав precej
snega in mraza. Nismo se ga kdoveikaj ust rešili; saj ne bo doljo ležal. Čez meeec dni bo p« žc na lailiko trkala jwinlad. Na pustno nedeiljo Iiomo imeli pri nas prijetno zabavo. Igrali bomo »Zupanovo Micko« in »Čudodelno briv-nico«. Pred predstavo zapoje mcšiimi Ln moški zbor venčetk narodnih pesmi. — Pridite!
Cadrant
Opozarjamo naše živinorejce, du se vrši v nedeljo, dne 15. t. m. po jutranji sv. maši v Društvenem domu važno predavanje o živinoreji. Predaval bo prizinani strokovnjak in priljubljeni predavatelj g. živinorejski inšpeiktor Martin Zupuiiic. — Popoldne istega dne pa priredi tukajšnje Prosvetno društvo zanimivo igro »Rodoljub iz Amerike«. Dobrodošli! — sšpnn-ska« je precej razširjena; posebno pri otrocih: lotos smo pokopali že 9 otroik.
a ~ — • Q
u- 2 N
.. e o © o
8© 2Ž© N
m a. -e n <u > f-?; >
.a
.. "i. N „, •2. * .-"g 2 . SSgjag sigl-aS
4) .. r-, .. P
S-SNigS«
Ç? NJ N . st 4) » o J5
."S, > t> > w v
O I B I ~ J
I es Q o
c s •
u j o s u
S
o jc 2j f > !N љ« i> " — n ■ > jc i£ <U N . r > đJ s M
>5 S N '= 9>
» 1
tj ™ ^ —^sz • 5 „a-S a
jj C C/J -g
fšsP*^
a» >-2-*J «j
2=>.sg| >
is
O

Hnns Dominik:
Moč treh
Roman M leta 1955.
106
- Narava ne dela skokov... dozdevnemu skoku sledi ,corrigens''.. • mora slediti po višjem zakonu neprestanega razvoja ..
Bil je čas, da gre k predavamju. Profesor je odložil brzojavni trak. Z mirnimi rokami si je napolnil svojo aktovko.
Sporočilo moči je bilo tu in imelo je svoje posledice. Vojna je bila končana, tudi brez posebnega povelja obeh vojskujočih se svetovnih sil. Sama od sebe se je končala, ker je posegla vmes moč z viharjem in požarom, kjerkoli so hoteli začeti še z bojem. Šlo je k večjemu še za to, da j>otrdijo s formelnim mirovnim sklepom udeleženih vlad pravo stanje.
V	Zedinjenih državah so sprejeli ta razvoj stvari z neprikritim zadovoljstvom. Vojna je bila le vojna Cira Stonarda. Mladi vladi je prišlo prav, da ji ni bilo treba prevzemati neprijetne dediščine, da je bila ta tako malo priljubljena vojna v Državah brez h.u-šca in trušča pri kraju. Čutili so pač tudi nezavedno, da mora miren stalen razvoj prinesti Uniji sam od sebe prav vse one prednosti, ki naj bi si jih hi izvo-jevali.
V	Angliji se je nudila drupačna slika. Z vsemi sredstvi so se bili pripravili za boj. Angleški držav-
1 Popravek. (Op. prev.)
niki so bili spoznali, da more le srečno dobljena vojna ohraniti angleško posest.
Lord Gashford je stopil v svojo pisarno in se zgrudil izčrpan in nejevoljen na svoj stol. Slugi je naročil kratko: "Lord Maitland bo prišel. Naj nihče ne moti!«
Angleški ministrski predsednik si ni vedel sveta in je ostal v svoji odgovornosti sam. Razburjen je tolkel s prsti svoje desnice po naslonjalu.
Predsednik je naprosil lorda Horaca v nadi, da mu bo našel nasvet ali načrt.
Lord Horac je stopil v sobo in se usedel njemu nasproti.
Trajalo je dokaj časa, preden je lord Maitland odprl ustnice, in tudi potem je izgovoril le tri besedo: »Vojna je končana!«
Lord Gashford je pričakoval kaj drugega. Pričakoval je pomoči z nasvetom in dejanjem in je postal nestrpen. Skušal je pripraviti svojega tovariša po ovinkih do tega, da bi govoril, in je vprašal: "Kako se bo zadržala vlada v Ameriki?«
Po Stonardovem padcu jim bo mir prišel prav. Misel, da bodo morali ubogati drugo železno pest, jim ni tako strašna. Bili so pač dvajset let zasužnjeni.«
Lord Gashford je poskočil.
»Toda mi? Velika Britanija... najsvobodnejša dežela sveta, ponosna na to, da ni morala nikoli služiti tuji sili. Kaj bomo napravili mi?«
Lord Horac je odgovoril počasi in udanost je zvenela iz njegovih besed: »Ne bo težko skleniti miru z Ameriko. Mnogo težje z našimi dominijoni in kolonijami. Bojim se, da se bo Avstralije ločila od kraljestva. Afriška Unija nas še potrebuje. Kljub svoji
lastni močni industriji potrebuje... za sedaj še matično deželo. In Indija ...«
»In Indija...?« Lord Gashford je izgoltnil to vprašanje.
»Indija... Eden od treh je Indec ... Upam, da indsko razumništvo zna ceniti dobrote, ki jih je prinesla angleška vlada deželi. Nismo vedno gospodarili dobro. Sto tisoči so pod našo oblastjo pomrli od gladu. Toda milijoni bi si bili porezali vratove med sabo, ako nas ne bi bilo tam.::
Lord Gashford je štel na prste kakor šolarček pri svoji računski nalogi:
; Kanada izgubljena,... Avstralija napol izgubljena... Afrika nesigurna... Indija negotova...«
/Tako bi se moglo dogoditi, da nam ostanejo le britski otoki...«
Lord Horac je gledal mrko predse. Rahlo je prikimal in pritrdil.
»Ako ne ...« Komaj slišno so mu zdrsnile besedo preko ustnic, toda napeti pozornosti lorda Gashfordn to ni ušlo.
»Ako ne? ... Kaj mislite? Ako ne ...« Mišičevje na obrazu lorda Maitlanda se jo napelo. Skozi zobe je izgoltnil besede:
"Ako ne brije ta moč... ta skrivnostna, neverjetna moč norcev iz svetovne zgodovine.. Lord Gashford je odkimal. r>Za zdaj je moč tu! Kaj svetujete?<: ^Hladno kri! Za zdaj se sprijaznimo s tem. Za zdaj sledimo pritisku ...«
Brzojav na mizi je začel pisati. Ameriška vlada prosi, da določijo čas in kraj za mirovna pogajanja. Lord Gashford ie prečital in porinil trak lordu Ho-racuu
ZOPER HRIPO

Pri ODRASLIH
Pri OTROCIH
Čim opažate mato пегакрошкепје, potrtost in nekoàko višjo temperaturo, masirajte bolniku nalahno pr§a, hrbet, roke in noge z A.EiOO.
Bolnik se bo počutil takoj bolfe, ker ALG\ ublažuje takoj vročino, ALGA osvežuje, ALGA krepi. Po masaži dobi bolnik mirno in zdravo spanje, vstal pa bo kot prerojen. ALGA prepreči s tem vsa težja obolenja.
ALGA se dobiva povsod. 1 steklenica Din 16*—
Po pošli pošlje Laboratorij ALGA Sušak 4 sleklenice ALGA Din 77 — 8 steklenic ALGA Din 131 — 14 steklenic ALGA Din 205 — 25 steklenic ALGA Din 320 —
ШШШЖ
Odpraviteljica
z izpitom za pogodbeno pošto. Lepo, krščansko obnašanje, nekai trgovske izobrazbe (enostavno knjigovodstvo). Ponudbe upravi »Slovenca« pod štev. 1378.
MALI OGLASI
Vsak» drobna vrsl co l-JO Oin »II vsaka betedo 50 par N»|m>n|Sl ona* - S !> In. Oglas) n». devet vrstic se računajo vlfi«.. Za odgovor ruant. N» vpra šan;» brez znamUe nc nflgo var|.'i mo »
Razpisana je služba organista
na Dobrni. Prošnje s potrebnimi izpričevali je do 20. sveč. vložiti na župni urad Dobrna pri Celju.
Pohištveni mizarji
dobri, za furnirsko delo, se sprejmejo za akordno delo. — Zglasiti se je v obratni pisarni tovarne Remec & Co na Duplici pri Kamniku. Samci imajo prednost.
Trgovskega učenca
s primerno šol. izobrazbo (najmanj dva razr. mešč. ali srednje šole), iz dobre hiše. sprejeme takoj M. Berdajs, trgovina s špec. blagom in semeni, Maribor. Hrana in stanovanje v hiši prosto.
Trgovska pomočnica
dobra moč, se takoj sprejme v večjo špecerijsko trgovino. Ponudbe je poslati na upravo tega lista pod šifro: »Pomočnica« št, 1355,
Deklico
od 15—17 let, pridno in pošteno sprejmem v pomoč gospodinji. Pogačar Ivana, trgov., p. Radomlje
Ako hočete delati
in z lahkim domačim obr-tom na svoiem domu za- i služiti 7 Din na uro —: vstopite v našo zadrugo I Pouk ie brezplačen Vpis- i nina 10 Din Obširna navodila pošliemo radevolie. ako ie priložena znamka za odgovor — Zadruga Jugoslo« pletača. Osiiek.
Barvamo
vsakovrstno blago v vseh barvah, zlasti pavolo v štrenah v Indanthren in Naphtol barvah
Kemi na čistilnica in bsrvarna A. Ko Jas, Kreni
Ćamernikova šoferska šola Ljubljana Dunajska c. 36 |.luf!o-avtol Prva oblast, koncesnonirana Prospekt zastoni Pišite oonil
Lepo stanovanje
se takoj odda. Naslov v upravi pod štev. 1493.
Stanovanje
z delavnico ozir. skladiščem se odda s 1. marcem na glavnem trgu v Kranju, pripravno za malo obrt, kakor: trgovino z zelenjavo, čevljarja ali kaj sličnega. Vpraša in ogjeda se pri lastniku Franc Majdič, Kranj.
Strojni mizar
dobro izurjen pri frezerju se takoj sprejme. Jurij Pollak, strojno mizarstvo, Kranj.
Hlapca
za kmečka dela, 16 do 20 starega, sprejme A. Ja-ger, Dobrnnje 12, p. Sp. Hrušica.
Mesto duhovnika
ki bi mogel opravljati dušnopastirsko službo in poučevati verouk na tro-razrednici, je izpraznjeno v Radomljah, župn. Kamnik. Pojasnila daje župni urad v Kamniku.
Dražba vina
Ormoška mestna občina bo v nedeljo 22. febr. t. 1. ob 2 pop. v občinski pisarni na prostovoljni javni dražbi prodala 60 hI prvovrstnega sortiranega vina, lastni pridelek iz Vinskega vrha, let. 1930. Poboji licitacije se poiz-vedo v obč. pisarni. — Mestno župan, v Ormožu.
Odda se v Kamniku
v novo prezidani hiši ob vodi v pritličju 3 sobe, kopalnica, vrtiček, lepe pritikline, deljeno ali pa skupno, v podstrešju ločeno večia soba s kopalno sobo, event meb'ira-na, vodovod, elektrika. -Vprašati pri Štele, Kamnik. Glavni trg, ali pri g. j Briščiku, Ljubljana, Aleksandrova c. 2-1., levo.
Lep trgovski lokal
2 prostora, 3 izložbe, klet se proda vsled bolehnosti z že obstoječo znano in vpeljano delikateso, z večletno pogodbo. - Naslov v upravi ^Slovenca« pod št. 1497.
rilale i'«'dnO_l
Stanovanje
dve lepi sobi, kuhinja in pritikline, v pred 4 mes. dograjeni hisi, oddam s 1. marcem. Naslov v upr. pod št. 1496.
Stavbne parcele
od 300—500 m'J v občini Moste, proda Zavetišče sv. Jožela v Ljubljani, Vidovdanska cesta št, 9. Poizvedbe od 8 do 12 in od 15 do 18 v pisarni.
Kupimo
dobro ohranjene instrumente za tamburaški zbor j in prodamo za godbo na pihala 24 instrumentov, ozir. zamenjamo za instr. za tamburaški zbor proti doplačilu. Naslov v upr. pod št. 1506.
Otroška postelja
kredenca in razno drugo pohištvo se proda. - Naslov v upr. pod št. 1499.
Vsakovrstno
IPSlfU fttrnflTP
oo na'višiih cenab ĆERNE. luvelir Liuhliaria Wollovs ulica št. 3
Polenovka
namočena, najboljša pri I. Buzzolini, Lingarjeva ul.
Puhasto perje
čisto čohano po 48 Din kg druga vrsta po 18 Din kg čisto belo gosi« po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpoši liam pu poštnem oovzetiu L BROZOV1C - Zagreb. Ilica 82 Kemična čistilnica pena
»Javor«
lesna industriia v Logatcu ima svoi lokal za pohištvo tudi v Liubliani v novi palači Vzaiemne zavarovalnice.
OvesinKoriiztt
kupite nniceneîe Dr» i*rdk
A VOLK LJUBLJANA
ИРЧИСП reste гл Veleireovna i Jtitom
Vaše zlato
srebro, predmeti iz medi in raznih kovin postanejo kot novi. če jih drgnete s suho »Polirol« - krpico. Ne rabite nikakih drugih čistilnih pripomočkov. Razpošilja proti predplačilu 10 Din tvrdka »Va-ko«, Celje. — Prospekti brezplačno.
Drž. razredna loterHa
Poročilo iz kolekture Ant. Golež, Maribor :: Aleksandrova cesta štev. 42,
Žrebanje VI. razreda, 21. kola, 10. t. m. Izžrebani so bili sledeči dobitki (za event. tiskovne pogreške se ne odgovarjal: 200.000 Din št. 92089. 80.000 Din št. 72.339 60.000 Din št. 18361. 40.000 Din št. 40765. 30.000 Din št. 77942. 20.000 Din št. 13195. 10.000 Din št. 20513, 71888. 7.000 Din št. 8140, 22167, 83225. 3.000 Din št. 41344, 36466, 54669, 62777, 98417. 900 Din št. 6071, 8036, 12964, 13787, 13955, 17521, 19906, 22663, 23454, 25072, 25742, 32063, 33137, 39397, 39306, 48638, 41620, 43819, 47731, 54744, 56738, 59300, 59385, 64676, 70892, 76260, 77328, 78020, 82973, 83314, 87939, 90317, 16198, 41758, 45011.
Od glavnega dobitka 200 000 Din je bila zopet polovična srečka št. 92.089 pri nas prodana.
RAZPIS. Cerkveno skladni odbor Sv. Urban pri Ptuju razpisuje oddajo zidarskih, tesarskih, mizarskih in kleparskih del za zidavo gospodarskega poslopja za nadarbino Sv. Urban in sicer po zmanjševalni dražbi, ki se bo vršila 26. II. 1931 (četrtek) ob pol 3 popoldne v župnijski pisarni Sv. Urban pri Ptuju. Pogoji, načrti stroškovnik so na razpolago v župnijski pisarni med uradnimi urami ali na dan dražbe. Cerkveno skladni odbor si pridrži pravico oddati dela komur hoče.
Zdravljenje uradnikov v Vrnjicah
Savez nabavljalnih zadrug drž uslužbencev v Belgradu organizira dobro zdravljenje državnih in samoupravnih uradnikov v Vrnjački banji. Najlepša vila, komfortno stanovanje, dijetna postrežba, vse za ceno: v aprilu in oktobru 65 Din, v maju in septembru 70 Din, v juniju, juliju in avgustu 80 Din dnevno za osebo. Zdravljenje 21 dni v 10. skupinah po 60—80 ljudi od 1. aprila do 29. oktobra 1931. Prijave za vso sezono je poslati Savezu (Belgrad, poštni predal 290) najkasneje do konca februarja 1931.
Opremljena soba
lepa, se odda solidnemu gospodo. Streliška ulica št. 24-11-, levo. Istotam mala sobica s brano.
Garandrana kenstrukclla!
,'runtor m poelrllnlno.
FRANC JPGER
tapetništvo Uubllana S«. Pere n. 29
priporoča svoje najmodernejše folelje vseh vrst. modroce. otoinane. žimo zložljive postelje, patentne divani' i.t.d.
NajmodernoISa
-Ч »vi • ' 'Ч » ч.• Ч. /V' '	''' '" Tj^ÎV •
ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti naše v najlepših letih umrle nepozabne žene, sestre, tete in svakinje, gospe
LOJZKE PREMELC
soproge trgovca
in za poklonjeno krasno cvetje, kakor tudi za mnogoštevilno udeležbo na zadnji poti blage pokojnice, se s tem najlepše zahvaljujemo. — Posebno zahvalo pa še izrekamo prečastiti duhovščini ter prijateljem in znancem iz St. Vida, kateri je bil rajnki tako drag.
V Zagorju, dne 12. svečana 1931. Žalujoči soprog Ivan in rodbine Premelč, Šporn in Majcen.

Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel < eć
Izdajatelj. Ivan Itakuven-
30 W, H cevni radio aparat za neizmenični tok Lin 3150 —
Izpadanje las
bolečine lasišča, temena, prhliaj, srbež in druge preneha hitro in zanesljivo, lasie se zopet zara stejo, prhljai in srbež izgineta če uporabljate
RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV. Stekleničica 20 Din Proizvata in razpošilja stara, I 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb Jelačičev trg 20.
Urednik: Franc Kremzur.