Leto LXVIII Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, v petek, dne 12. julija 1940 štev. 157 a Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ni. 6/111 telefoni uredništva la apravei «MJ1. 40-02, 40-03, 40-04, 40415 — Izhaja vsak daa zjutraj razea ponedeljka in dneva po prazniki Cena 2 din Čekovni račun Ljubljana številka 10.050 in 10.349 za inserate. Uprava: topitarieva ulica ite vilka 6. Usoda velihoromunshe ideje Usoda, ki je doletela romunsko kraljestvo z aneksijo Besarabije po Sovjetski Kusiji, nas nehote spominja na nastanek tako imenovane Velike Romunije, ki jo je ustvarila v minuli svetovni vojni antanta zapaduih velesil. Zakaj odcepitev Besarabije ne gre samo na rovaš Sovjetov, ki so izrabili,ugodno konjunkturo današnjega mednarodnega položaja zato, da so to deželo zahtevali v zavesti svoje premoči od Romunije nazaj, ampak je hkrati neizogibna posledica neorganske skladnje sodobne romunske države. Pesniki, jezikoslovci in zgodovinarji, ki so v mnogih primerih v Romuniji bili tudi na odgovornih mestih državne-uprave, so vpregli v politični načrt, iz katerega je v 20. stoletju izšla današnja Romunija, tako imenovano velikoromunsko idejo, ki izvaja romunski narod iz vojakov in kolonistov rimskega cesarja Trajana, tako da bi bili Romuni pravi in pristni potomci latinskega jezika in kulture. Nepristranska znanost je dokazala, da že v šestem stoletju po Kristusu na romunskih tleh ni nobene sledi več o kakšnih rimskih kolonistih, pač pa se v tem času nahaja tam pestra kopa mongolskih plemen in njim sorodnih Bolgarov ter nekaj Slovanov, tirkov in Albancev. V 9. stoletju prevladujejo na Sedniograškem Madžari, ltalov oziroma Latincev ni. Šele v 1». stoletju se začenjajo .širiti po vsem Karpatju tja do Slovakov, Poljakov in Čehov Vlahi, skrivnostno pleme, ki se je izselilo z Balkana, in sicer z vzhodnojadranske obale; bilo je to napol romanizirano praprebivalstvo dinarskih gora. To je bil rod skrajno primitivne omike brez narodne zavesti, ki je od Rimljanov imel le nekaj besednega sklada, sicer pa prav nobenih rimskih osobitosti, kakor so ostroumje, disciplina in državljanska zavest. Naselili so se v Moldavi in Valahiji, ki sta pracelici poznejše Romunije, ter na Sedmo-graškem, kjer so pa ves čas do našega stoletja ostali nosilci omike in politične vlade Madžari — čeprav je Madžarov bilo le 30 odstotkov — pod madžarskimi knezi, od katerih so najbolj znane rodovine Bethlenov, Rakoczijev in Apafijev. Skoraj istočasno so se skupaj z Madžari, torej kakih 400 let prej, bili naselili Saksi in Švabi, ki so ustanovili vsa gla vna mesta Sedmograške kot središča svetoče obrti. Tako je na Sedniograškem ostalo do 19. stoletja, ko se je v vrenju romantike porodila tudi romunska narodna ideja. Sedmograški Romuni so se naslonili na dunajski dvor ter se udeležili pohoda na vslaške Madžare leta 1848/49 na strani avstrijskih in hrvatskih polkov. Sedmograško so takrat v resnici povzdignili v avtonomno provincijo. Čez nekaj let so avstrijske čete med krimsko vojsko zasedle še Moldavo in Valahijo, tako da se je zdelo, da bo Avstrija uresničila narodno edin-s t v o Romunov. Moldava in Valahija sta bili postali v srednjem veku kneževini in sta pozneje prišli pod nadvlado Turčije, ki je od začetka bila zelo rahla in se skoraj ni čutila. V Besarabiji, katero so Vlahi tudi močno naselili, se je ustoličila rodovina Besarabov. V 17. in 18. stoletju pa so Turki v teh deželah med Karpati in Črnim morjem, po katerih je segal pohlep tako Poljakov kakor Rusov in seveda tudi Avstrije, nategnili vajeti in postavili nadnje gospodarje, ki so jih strahovito izžemali. Skupaj z bojari, to je veleposestniki in dvorjani, so iz kmetov iztisnili še to, kar je ostalo po izropanju od strani turških paš in njihovih valptov. Romunski gospodarji so bili večinoma Grki iz Turkov udi-njane grške čaršije v Carigradu, tako imenovanega fanarja. Tako je bila v Moldavi in Valahiji omika na najnižji stopnji; kmet je bil popoln suženj; uživala je samo tuja in domača bojarščina. Drugače je bilo na Sedniograškem, kjer pa so Romuni zaradi čedalje večjega pritiska madžarske hegemo-nistižne ideje bili politično zapostavljeni, na drugi strani pa se kmeta ni globoko oprijela ideja romunskega narodnega edinstva, ker jih razmere v moldavski in valaški kneževini pač niso preveč mikale. Končno sta se Moldavija in Valahija združili pod knezom Cuzo, kar Avstriji ni bilo prav. Njegov naslednik princ Karel Hohenzollernski, ki so ga Romuni izvolili za svojega gospodarja, bi bil kmalu od avstrijske žandarmerije ujet. Zasedel je prestol kot Carol I. in je v vojski Rusije proti Turčiji leta 1878 pomagal Rusom, kar je prineslo Romuniji neodvisnost, njemu pa leta 1881 kraljevsko krono. Ta stara Romunija pa je prišla kmalu v konflikt z Rusijo, in sicer zaradi Besarabije, ki jo je Rusija po.tej vojski anektirala kot plačilo za usluge, ki jih je naredila romunski kraljevini. Romunija se je zato sedaj naslonila na Avstrijo, in sicer ne samo zato, da bi pridobila nazaj Besarabijo, ampak tudi zato, ker je upala v federalizacijo podonavske monarhije, ki bi odvzela Madžarom njihov privilegirani položaj in pomagala na Sedniograškem romunskemu življu tudi do politične moči. Rajni patriarh Miron Christea, kakor tudi voditelja agrarcev Ma-nieu in Vayda Voevod, vsi doma na Sedniograškem, so bili v tistih časih celo pristaši ideje združitve vseh romunskih dežel pod habsburškim žezlom. V Bukarešti pa se je uveljavila nasprotna stru-ja, ki jo je vodil Take Jonescu, šef liberalne stranke. Ta se je naslonila na zapadne velesile, kar je pomenilo obenem spravo z Rusijo in boj Avstriji ter seveda tudi Nemčiji. Kralj Carol I., ki je umrl leta 1914., je bil tej struji nasproten, leta 191(5. pa, kakor vemo, se je v Romuniji končno uveljavila stranka, ki je deželo usmerila po novi poti in spretno manevrirala, da je Romunija postala, ko je svetovna vojna že počasi utihala, deležna sadov zmage velike antante. Tako so se uresničile veliko-romunske sanje, ki so po mirovnih pogodbah z Versaillom postale resnica. Trajale so, kakor vidimo, samo 20 let. Bile so premalo utemeljene v realnosti. Med Sedmograško, Moldavijo, Valahijo, Besarabijo in Bukovino, ki so jo zapadne velesile tudi prisodile Romuniji, dasi je tukaj narodno in kulturno prevladoval ukrajinski element, ni bilo nikoli nobene prave, deloma pa sploh nobene skupnosti. Samo v stari Romuniji je romunski element bil kompakten in je imel državno misel. V Sedmograški številčno s 60% prevladujejo Romuni, a kulturno še vedno veliko pomenijo Madžari in Nemci; v Dobrmlži pa, ki si jo je prisvojila Bolgarija v balkanski vojni leta 1913., je prebivalstvo prav za prav neka nedoločna mešanica, ki pa jc danes gotovo vsaj na jugu orientirana bolj po svojem prejšnjem gospo- Konferenca srednjeevropskih drŽav naj bi se sešla v Rimu Sporazum med Italijo in Nemčijo določa, da na jugovzhodu Evrope ne sme priti do nasilnih izprememb Berlin. 11. julija, t. Posebni dopisnik belgraj* skega >Vremena« je o sklepih razgovorov, ki so bili včeraj v Monakovem, mogel izvedeti naslednje podrobnosti. Med razgovori t italijanskim zunanjim ministrom in madžarskimi državniki je bilo predvsem ugotovljeno, da sovjetski poseg v Romuniji ni šel' čez okvir- sporazuma, ki je bil med Nemčijo iui Sovjetijo, sklenjen lansko leta konec avgusta in sta ga podpisala Ribbentrop in Molotov. Že takrat jc bilo sklenjeno, da Nemčija, ki meni, da je ta del Evrope v območju njenih koristi, ne bi nasprotovala tistim sovjetskim posegom na romunsko o-zemlje, ki so ga bili sovjetski oddelki sedaj zasedli. Ker se je z zasedbo Besarabije in severue Btikovine izpolnilo vse, kar je želela Sovjetija v črnomorskem bazenu, je verjeti, da Moskva ne b<> postavljala več nobenih predlogov in da no bo izvajala nadaljnjih ukrepov. V tem okviru se sprejema na znanje uvedba novega režima v Romuniji in v tem smislu se ho tudi razlagala v Berlinu iu Rimu rantunska politika dn Sovjetije. 0 vseh ostaliji vprašanjih v jugovzhodni Evropi je bil med Italijo in Nemčijo dosežen sporazum, ki pravi, da se ne bodo urejala poprej, preden se ne bo sešla mirovna konferenca. V tem smislu je bil razložen položaj tudi madžarskima državnikoma, ki sta bila te dni v Nemčiji. Berlin in Rim sta prepričana, da meddržavni položaj na Balkanu zahteva nekatere, dasi zelo majhne korekture, da bi bil sposoben za daljši zgodovinski čas. Zato se v tem delu ne morejo pričakovati nobena posebna presenečenja, ko se ho ustaljeval končni medsebojni balkanski položaj. O Romuniji menita Berlin In Rim, da se večje teritorialne izpremembe na korist Madžarov in Bolgarije ne bodo odobrile, ker se iz gospodarskih in političnih razlogov ne bo dopustila oslabitev Romunije, pa tudi zato, da se ohranijo koristi Italije in Nemčije na skrajnem vzhodu Balkanskega polotoka. Vendar pa priznavajo upravičenost manjših korektur, ki bi pa bile bolj psihološkega značaja in ki ne bi preveč posegale v nedotakljivost Romunije. 0 položaju ostalih držav na Balkanu razen Turčije, jo med Nemčijo in Italijo dosežen sporazum, po katerem se ne ho v njegovem teritorialnem in političnem stanju izvršila nobena izpremem-ba, ki hi bila pod vplivom od zunaj, ker je korist osi Rim—Berlin v tem, da se ohrani evropski jugovzhod nedotaknjen in brez pretresljajev kot partner Nemčije in Italije, pri tem pa naj ta del Balkana izvrši tudi vso svojo važno strateško in politično vlogo v tem delu Evrope. V zvezi z vsem tem pričakujeta Rim in Berlin, ila bodo jugovzhodne države ukrenile vse potrebno in uvedle v svojem notranjem življenju take obnove, ki jih bodo prilagodile sedanjemu položaju in sedanjemu času. Z drugimi besedami: Italija in Nemčija pričakujeta, da bosta podonavski in balkanski del Evrope vpostavila tak državni red doma v svojih državah, da bo že po svoji zunanji obliki poroitvoval sodelovanje z Rimom in Berlinom. Ne da bi se vmešavali v notranjo ureditev posameznih držav, bosta obe velesili osi, kakor poudarjajo v Rimu, pozdravili vsako spremembo pri balkanskih državah, ki bi odgovarjala tem načelom. Nazadnje pa se v Rimu bolj ko kdaj poprej govori o sklicanju konference vzhodnoevropskih držav. Na tej konferenci hi se naj brez vsakega pritiska razpravljalo o vseli odprtih vprašanjih balkanskega in podonavskega področja. Madžarska državnika sta se vrnila v Budimpešto: Grof Teleky je izjavil, da so bili v Monakovem dogovorjeni temelji za dolgotrajen mir Budimpešta, 11. julija. Štefani: O priliki vrnitve iz Monakovega je na budimpeštanski železniški postaji pozdravil predsednika vlade grofa Telekyja predsednik madžarske vladne stranke. Po pozdravu je grof Teleky izjavil med drugim, da se vrača iz Nemčije z najboljšimi vtisi. Posebno je poudaril svojo hvaležnost vodji rajha, ki je v času borbe za življenje in smrt nemškega naroda našel čas za lo, da je sprejel madžarske državnike, ki so ga obvestili o nekaterih življenjskih vprašanjih Madžarske. Vodja rajha Hitler in zunanja ministra Ribbentrop in Ciano so poslušali razlago madžarskih državnikov z največjo pozornostjo ter so zavzeli stališče do vsakega vprašanja z razumevanjem in blagohotno. Sili osi — je rekel grof Teleky — sta se na koucu sporazumeli o temeljih dolgotrajnega miru. Madžarsko javno mnejne mora spoštovati prijatelje, ki so stalno in iskreno na njegovi strani. Ljudstvo ima v tem trenutku dolžnost, da malo govori, da pa z zaupanjem nadaljuje s svojim delom, ter se pokori odredbam vlade. Budimpešta. 11. julija. DNB: O priliki sprejema na tukajšnji železniški postaji je predsednik vlade grof Teleky posebno poudaril skupno sporočilo, ki je bilo objavljeno po monakovskih razgovorih, Rekel je, tla nudi to sporočilo najboljši dokaz za tesno prijateljstvo, katero obstoji med tremi narodi, kajti to prijateljstvo se je pri razgovorih, če je to sploh bilo še mogoče, še bolj poglobilo. Budimpešta, 11. julija. A A. Štefani: Predsednik vlade grof Teleky in zunanji minister grof Czaky sta bila sprejeta od regenta Horthyja in sta mu poročala o rezultatih / razgovorov v Monakovem. Grof Ciano se le vrnil v Rim Rim, 11. julija. A A. DNB: Danes je prispel v Rim italijanski zunanji minister grof Ciano v spremstvu nemškega veleposlanika Mackensena. Na postaji so grofa Ciana pozdravili uradniki zunanjega ministrstva ter člani nemškega veleposlaništva na čelu z opolnomočenim ministrom von Bismarkom. Miiuchen, 11. julija. Štefani: Italijanski minister za zunanje zadeve grof Ciano je snoči s posebnim vlakom Zapustil Salzburg ter odpotoval v Italijo. Na postaji so se od njega poslovili nemški zunanji minister von Ribbentrop, italijanski veleposlanik v Berlinu Alfieri ter predstavniki darju bolgarsko kakor romunsko. Zedinjevalna politika romunskih režimov, ki so poizkušali zdaj z bičem, zdaj s sladkorjem, je bila nesrečna. Madžari, Ukrajinci in Bolgari so postajali čimdalje hujši sovražniki velikoromunske države, da ne govorimo o Židih, ki so komaj čakali, da so jih prišli odrešit Židom prijazni Sovjeti. Da Romunija ne bo mogla dolgo držati Do-brudže in vseh sedmograških Madžarov, je danes jasno, samo kdaj bo prišel trenutek odpovedi tudi v tem oziru, še ne vemo. Gotovo pa ostane skupno«! in celo®! Moldavij? in Valahijc, ki imata za seboj vsaj 80 let skupnega državnega življenja. krajevnih oblastev. Po nekaj minutah sta grof Teleky in grof Czaky s posebnim vlakom odpotovala na Madžarsko. Italijanski tisk o stališču Jugoslavije Rim, 11. julija, b. Italijanski politični krogi posvečajo veliko pozornost položaju in slališču Jugoslavije v sedanjem razvoju mednarodnih dogodkov. Turinska »La Stampa< poroča, da je želja jugoslovanskega ministrskega predsednika gosp. Dragiše Cvetkoviča postopen razvoj Balkana. Jugoslavija je že, pravi list, pokazala dobro voljo, da se čimbolj prilagodi političnemu sistemu osi-šča Riin-Berlin. Jugoslavija v tej smeri že dela razne spremembe, ki pa se bodo počasi in postopoma izvedle. „Messagero" pise, da je jugovzhodna Evropa najmirneiša Rim, 11. julija. Štefani: Italijanski tisk posveča veliko pozornost sestanku v Monakovem ter pravi, da so se tam sestali predstavniki sil osi s predstavniki prijateljske Madžarske. »Messaggero« objavlja članek svojega posebnega dopisnika, v katerem pravi med drugim: Včerajšnji dan v Monakovem ima zgodovinski pomen. Ta dan ponovno potrjuje prestiž in moč osi. Nemčija in Italija sta zmagali zaradi tega, ker so njih ideje sposobne obnoviti Evropo. List pravi, da so madžarski državniki dopotovali v Monakovo zato, da bi se posvetovali s predstavniki sil osi o koordinaciji akcije v bodočnosti. Na kraju piše list o jugovzhodni Evropi kot o najmirnejšem delu kontinenta ter pravi na kraju, da je bila vprašanjem evropskega jugovzhoda |io-svečena na konferenci v Monakovem velika pozornost. Rim, 11. julija. Glede obiska madžarskih državnikov Telekyja in grofa Czakyja v Monakovem, pišejo italijanski listi danes v tem smislu: Na Madžarskem je zadnje dni nastalo vznemirjenje zaradi tega, ker so se pokazale v Romuniji mrzlične priprave, da bi se izpremenil režim v fašističnem smislu. Iz tega so v Budimpešti sklepali, da se hoče Romunija, ko se bo vojna končala in bo začela zasedati mirovna konferenca, predstaviti kot država, ki zasluži, da ostane neokrnjena, to se pravi, da bi smela obdržati tudi Sedmograško in Dobrudžo, ozemlja, ki ji nikakor ne gredo. Seveda sta se madžarska državnika v Monakovem prepričala, da take zakasnele izpre-obrnitve, kakor sta francoska in romunska, tudi v primeru, če bi se ne vedelo, kakšen namen se s tem zasleduje, ne morejo izpremeniti sklepa, ki sta ga napravila Rim in Berlin kako naj se na pravičen način uredijo balkanske zadeve. Obisk Telckyja in Czakyja v Monakovem bo na vsak način Madžarsko zopet popolnoma pomiril. Ko bo dosežena zmaga nad Anglijo, se bodo tudi rešila vprašanja, ki se tičejo Balkana, tako, da se bo ustnovil pravičen in trajen mir tudi na tem sektorju Evrope. Ni zastonj rečeno, da se bodo te zasluge uredile po miru, kar se pa tiče novega političnega reda in discipline ter socialne pravičnosti v smislu narodnega socializma in fašizma, velja tudi za Madžarsko, da bo tudi ona, ko bo vpostavljena v svojih upravičenih mejah, morala slediti zgledom, ki kažejo, da so tudi take dežele, ki -;o se doslej oklepale rušečih se režimov, izprevidele, da se morajo usmeriti v duhu novega časa. Sporazum med Madžarsko in Bolgarijo Budimpešta, II. julija. AA. MIT.: Kot rezultat pogajanj je bil včeraj v Budimpešti podjiisan madžarsko-bolgarski sporazum, na osnovi katerega se določa za eno leto okvir trgovinske izmenjave. Na osnovi tega sporazuma so bili dosedanji kontingenti znatno zvišani. Romunija zapustila Zvezo narodov Bukarešta, 11. julija. "Rador: Minister za zunanje zadeve Manulesco je dal tole izjavo: Z umikom Romunije iz Društva narodov je končno razpršena iluzija, pri kateri smo tako dolgo ostali. Od Zveze narodov navzlic vsem obljubam in lepim besedam Romunija ni nikoli imela stvarnih koristi, temveč jo je nasprotno ta avtomatski mehanizem zavlekel v politične akcije, ki so bile zanjo škodljive in v nasprotju z njenimi pravimi čustvi glede gotovih velikih in plemenitih nacij, ki so bile napram Romuniji prijateljsko razpoložene. Romunija bo nadaljevala politiko pravega pojmovanja svojih interesov ter evropskega realizma in zato smatra, da njena prisotnost v Zvezi narodov nima več nobenega smisla. Halifaxov govor: Anglija zaupa Egiptu in Turčiji London, 11. julija, t. Reuter: Danes popoldne je bila seja lordske zbornice in je govoril tudi zunanji minister lord Halifax. V svojem govoru je poudaril med drugim: »V zamejstvu se širijo novice o tem, češ da bi bila angleška vlada vplivala na egiptsko vlado, da naj napove vojno Italiji. Odkar je Italija vstopila v vojno, Anglija nikdar ni tega zahtevala od egiptske vlade. Toda pri tem je bilo sklenjeno, da naj se povečane angleške oborožene sile bore proti Italiji, ti oddelki pa so bili vsi povečani že prej na zahtevo egiptske vlade. Mi bomo še naprej izpolnjevali svoje obveze, da bomo branili Egipt. Neodvisnost in življenjske koristi Egipta je v svoji izjavi priznala tudi ita-Ijanska vlada, ko je napovedala vojno Angliji. Srečen sem, da lahko izjavim, da vse egiptsko ljudstvo čuti in priznava, da so vse njegove koristi tesno fiovezane z našimi. Zato tudi dvomi v italijanske obljube. Spomniti se je samo treba, kako je Italija izvedla svoje pohode proti Libiji, Abeslniji in Albaniji, pa se lahko vsakdo zaveda, da ne sme dvomiti o težnjah totalitarnih držav. Italijanski poslanik dalj časa ni odšel iz Egipta in zalo se jo že govorilo, ali bo Egipt izpolnil svoje zavezniške obveznosti. V tem važnem trenutku je ves egiplski narod zahteval močnejšo vlado, ki naj točneje izpolnjuje vse, kar zahte- vajo koristi Egipta. Anglija bo s svoje strani prav gotovo izpolnila vse obveze pogodb z Egiptom.« Nato ie Halifax govoril o položaju na Bližnjem vzhodu in poudaril, da je prebivalstvo v Palestini lojalno. Arabci in Židje sodelujejo 7. angleškimi oblaslmi iu nas podpirajo v borbi za zmago. Anglija o turški politiki Na Turčijo nas vežejo najtesnejše vezi. Ko je Italija vstopila v vojno, je turški predsednik vlade izjavil, da lv> Turčija ostala nevojskupoča se država. Mi v polni meri spoštujemo ii) upoštevamo to turško stališče, dasi je turška vlada postopala v po|)olnem sporazumu z našo vlado. Jaz mislim, da je pogodba, ki nas veže s Turčijo, izraz čustvovanja obeh naših narodov. Ta pogodba bo tudi trden temelj za naše sodelovanje v vojnem času in v dobi, ko bo vpostavljen mir. Nato je omenit llalifax vznemirljive govorire, ki se širijo o Balkanu, in se izrazil v tem smislu, da bodo te države ohranile mirno kri in ostale lojalne. Anglija pa ho s svojimi prijatelji in zavezniki nadaljevala vojno z vsp večjo silovitostjo in je prepričana, da bo nazadnje orožje odločilo v njeno korist. Sovjeti segajo po Carigradu V pričakovanju sovjetskega ultimata se danes snide turško narodno predstavništvo Carigrad, 11.julija, t. »Associated Press«: »Ta teden je bil za Turčijo zelo važen in lahko se reče, da po izbruhu vojne v septembru 1939 turško javno mnenje še ni bilo tako razburjeno, kakor pa je prav te dni. Po tej bivši prestolnici turških sultanov krožijo najrazličnejše govorice, vse na se skladajo v tem, da je zaradi razvoja dogodkov v zadnjem času Turčija zašla v nevaren prelaz, iz katerega se bo morala izmotati le z največio spretnostjo in orientalsko modrostjo. Sovjeti pripravljalo ultimat Turčiji Najbolj pozorni so postali tukajšnji krogf tedaj, ko so se razširile govorice, da je sovjetski poslanik Terentijev sklend odpotovati v Moskvo, pred odhodom pa se je šest ur pogovarjal z nemškim veleposlanikom v Turčiji — von Papenom, to je s tisto osebnostjo, o kateri se je govorilo, da je pripravila podpis pogodbe med Nemčijo in Sov-jetijo dne 23. avgusta lanskega leta. Sovjetski veleposlanik je sklenil odpotovati v Moskvo takoj nato, ko se je uspešno zaključila zasedba Besarabije in severnega dela Bukovine. Sov-jetija pa je opravila to nalogo tedaj, ko je bila zapečatena vojaška usoda Francije na zahodu. Poslej na kontinentu v Evropi ni bilo več vojne, začela se je vojna proti Angliji na morju in v zraku ter v Afriki. Ko se je nekoliko razbremenila Ironta na zahodu, je Sovjetija segla po prvem delu sovjetskih zahtev na vzhodu — to je po Besarabiji in Bukovini, ostane sedaj samo še drugi del sovjetskega načrta, to je pridobiti posest Dardanel ter se tako vsidrati v Sredozemskem morju. Ta drugi del pa se lahko uresniči samo na škodo Turčije in njenih koristi. V Sredozemskem morju se je Turčija upirala italijanski in angleški premoči na ta način, da se je spretno naslanjala na Sovjetijo. Anglija je sedaj daleč, Italija se na strani Nemčije pripravlja za odločilen udarec na Anglijo, Sovjetija lahko sedaj najbolj poceni uresniči stare načrte carskega in sovjetskega imperializma: Sovjetska zveza naj dobi prost dostop v Sredozemsko morje. Že snoči so se v Carigradu razširile govorice, da je Sovjetija ie poslala ultimatum Turčiji zaradi Dardanel in Carigrada. Te govorice so zaenkrat zanikali, venndar pa so istočasno naznanili, da se danes v petek snide turška narodna skupščina, da se posvetuje o morebitnih sovjetskih zahtevah. Turška narodna skupščina bi naj bila zbrana od petka naprej, kajti zatrdno se vzdržujejo novice, da bo sovjetska vlada poslala Turčiji svoj ultimatum v soboto dne 13. julija. Sovietska vlada mora poslopati hitro V marsičem preseneča tukajšnje mednarodne kroge dejstvo, da skuša sovjetska vlada delati s tako naglico. Vsekakor mora biti sovjetska vlada prepričana, da Nemčija in Italija ne moreta biti proti njenim posegom na Carigrad in Dardanele. Ko je Sovjetija zasedala Besarabijo, se je poudarjalo, zlasti med tukajšnjimi nemškimi krogi, da dela Sovjetija v popolnem sporazumu z Nemčijo. Ce hoče sedaj sovjetska vlada potegniti še najvažnejšo potezo s tako naglico in nekako na isti način, se to pravi, da mora biti prepričana, da obe velesili osi nista proti njenim posegom v Turčiji. Še lažji je pa sovjetski račun z Anglijo. Proti Sovjetiji bi se mogla Turčija zanesti najprej nase in na to na svoji bližnji zaveznici asahabskega sporazuma, to je na_ Irak in na Iran. Obe državi sta pod velikim angleškim vplivom, toda ta vpliv je zaradi neuspeha vojskovanja na zahodu zelo splahnel in posebno iranska, to je perzijska vlada je začela v zadnjem času iskati opore pri Nemčiji. Turčija bi tako morala v spopadu s Sovjetijo računati samo nase. Vojna med njo in Sovjetijo bi ostala omejena tako kakor je ostala omejena vojna med Finsko in Sovjetijo. V Črnem morju bi turško brodovje najbrž bilo kos sovjetski mornarici, tam po maloazijskih planotah, kjer ni prometnih sredstev bi pa najbrž zmagoval tisti, ki ima boljše letalstvo in boljše oklopne oddelke. Nazadnje bi najbrž sama Anglija ne imela mnogo proti temu, da Sovjetija vdere na obale Sredozemskega morja, kjer se sedaj Italija proti An- gliji bori za popolno oblasl nad tem morjem, v istem času pa bi se ob istih obalah vsidrala tista evropska celinska velesila, ki še nikdar v zgodovini ni prodrla tako daleč. „Največji načrt 20. stoletja" Izvedbo teh sovjetskih namenov bi moglo preprečiti samo dvoje: hitri konec vojne z zmago nad Anglijo, ali pa popolen preobrat v evropski politiki, ki bi se naj v trenutku, na katerega pa niti ni mogoče računati, usmerila proti Sovjetiji. Po razgovorih v Monakovem se vidi, da na konec vojne v nekaj dneh ali kratkih tednih ni računati. Zato se tudi nihče ne more obrniti proti Sovjetiji tako, da bi se njeni sedanji načrti izpremenili in propadli. Sovjetska vlada mora torej delati silno hitro in izrabiti ves položaj tako, da nikdo pri uresničenju starih teženj ruskega in modernega sovjetskega imperializma ne bo mogel posredovati. Bivša carska Rusija se je več stoletij borila za prehod skozi Dardanele na odprto morje. V vsakem stoletju se je Rusija zaradi Carigrada zapletla v dve do tri vojne. Nikdar pa se ruski mornarici ni posrečilo prodreti skozi ovire, ki so jih poleg Turčije postavljale Rusiji zmerom vse evropske velesile skupno Nobena evropska velesila nikdar ni hotela dopustiti uresničenja starih ruskih želja. Kadar se je ruska vojska s svojimi balkanskimi zavezniki bližala Carigradu (leta 1878 je bila ruska vojska obenem z bolgarsko že pred vrati Carigrada), se je zmerom morala na ukaz velesil ustaviti in nato na raznih evropskih kongresih poslušati povelja, ki so jo podila nazaj z Balkana. Lahko se reče, da je boj za Carigrad prešel z vso rusko zgodovino kot eden največjih in najpomembnejših načrtov vse ruske politike. Sovjetska zveza je sedaj pograbila ta načrt in ga skuša v novih razmerah Evrope uspešno izvesti. Tukajšnji sovjetski krogi izjavljajo, da je v sovjetski zunanji politiki ta načrt pač največji načrt »20. stoletja«. Vsekakor bi pa bil prihod Sovjetske Rusije na Sredozemsko morje skozi Dardanele pač eden največjih dogodkov v našem veku. Zato računajo tukaj, da bo sovjetska vlada nastopila tembolj brutalno, čimbolj ugoden se ji bo zdel trenutek za uresničenje svojih namenov proti Turčiji. Kako v Ankari presojajo m#^[a Moskva hotelu uresničiti svoje načrte v Romuniji. Sovjetija, tuko se je v teh krogih govorilo, se ni nikdar odrekla Besarabiji. Čakala je 1? ugodnega trenutka, da si osvoji ozemlje, ki ga je izgubila v zadnji vojski. Pač pa sodijo, da v Rimu in Berlinu ne gledajo z zadovoljstvom na početje Sovjctije. Tako trdijo v Ankari, da sta državi osišča Moskvi predlagali mirno rešitev, in sicer po končni zmagi. Toda Moskva je hotela, da bi v Bukarešti vlada uradno priznala in potrdila pismeno, da bo vrnila Besarabijo, češ da noče tega ozemlja sprejeti kakor darilo iz Berlina in Rima. Turčija je takojšnjo zasedbo Besarabije razlagala tako, kakor da je posledica nestalne romunske zunanje politike. Znano je, da tudi Turčija ni bila zadovoljna z romunsko politiko, ki je stalno nihala med zapadnima demokracijama in jia med državama osišča. Zat<> je umljivo, da odhoda romunskega ministra iz Ankare sjiloh nihče ni pozdravil in se ga nihče ni spomnil. Toda vseeno'se nadaljujejo trgovska pogajanja med obema državama, se- veda pod pogoji, da Romunija od Turčije ne bo zahtevala nobenih žrtev in da Turčija od Romunije ne bo zahtevala novega petroleja. Uradni politični krogi v Ankari upajo, da ne bo Moskva postavila prav nobenih novih zahtev na Balkanu in da je gotovo, da tudi ne bo indirektno podpirala bolgarskih teženj po spremembi meja, V Ankari ne verjamejo, da snuje Sovjetija pomorsko oporišče v Varni, odkoder bi ogrožala Bospor. Sicer pa Turki izjavljajo odkrito, da bi vsako napredovanje Sovjetije proti Bosporu in Dardanelam neizbežno vedlo v vojsko s Turčijo. Nova Turčija na noben način ne bi mogla prenesti, da bi ta življenjsko važna pomorska pot bila v rokah kogar koli razen Turčije. Vendar so v Ankari prepričani, da tako daleč Sovjetija ne bo šla. Zaradi tega Turčija tudi ni poslala novih čet v pokrajine Kaera in Ardahaiui, ki sta nekdanji ruski jx>krajini. Sicer pa je to divje ozemlje, ki ni pripravno za vojskovanje. Trenutno ima Turčija večino svojih čet na zapadli, to je na bolgarski meji. Splošno sodijo, da ima poti orožjem okrog milijon mož. Sicer se ne neuradno priznava le 600.000. toda dejansko je pod orožjem mnogo več čet, ki so razvrščene v utrjenem pasu v Traciji. Turki pravijo, da ima njihova mobilizacija le obrambni značaj, posebno odkar so Bolgari napovedali, da hočejo spremembo svojih meja. Nasprotno namreč zahtevam Sovjetije do Besarabije, ki jih sniatrajo za pravno opravičljivo, v Ankari' mislijo, da Bolgarija ni upravičena zahtevati iz pravnega stališča spremembo svoje meje napram Romuniji in Grčiji. Kajti Bolgarija je formalno priznala sedanje meje. Vendar pa v sedanjih razmerah nihče temu ne pripisuje važnosti, ker je itak znano, da ne drže nobene pogodbe. Radi tega je Turčija tudi zavarovala svojo inejo. V ostalem pa so prepričani, da Bolgarija sama od sebe ne bo započela ničesar, ampak si bo prej hotela zagotoviti pomoč gotovih velesil. Kljub porazn Francije je treba priznati, da je Turčija ostala na strani zapadnih velesil in da je tudi še danes ob strani Anglije, Kot takšna je Turčija resna ovira za vsakogar, ki bi čez Balkan hotel iti proti Indiji. Pri tem se Turčija zaveda. da. je Bolgarija v zelo dobrih odnošajih z' Nemčijo, kakor da ima tudi Iran (Perzija )zelo dobre odnošaje z Nemčijo. Odkar je Italija stopila v vojsko, zelo trpi turško gospodarstvo. Trgovina za Anglijo je čisto preneliala in ves Balkan je postal ogromno zaledje Nemčije, ki skoraj edina še kupuje in prodaja na Balkanu. Tuli turška vlada se je morala prilagoditi novim razmeram Sklenila je novo trgovinsko pogodbo z Nemčijo, po _ kateri Ix> Nemčija uvozila predvsem kemične in farmacevtične ter industrijske predmete, Turčija pa bo Nemčiji dala žito, tobak in orehe. Kljub vznemirljivim glasovom Ankara trdno veruje, da bo ostala izven vojske in da bo ostalo prijateljstvo s Sovjetijo, ki traja že nad 20 let. V Ankari mislijo, da je od strani Sovjetije res pričakovali presenečenj, ki pa ne bodo v škodo Turčije. G. G. Gospodarski pomen francoske Indokine V zvezi z zadnjimi dogodki je bilo svetovno zanimanje že ponovno obrnjeno na vprašanje francoske Indokine, ki leži na skrajnem vzhodu Zad-nje-indijskega polotoka. Obsega kolonijo Cochon-chine in protektorate Cambogde, Tonkin, Anam in Laos ter del polotoka Leiču. Obsega 742.242 m3 in šteje 23,100.000 prebivalcev (1. 1931). Gostota je nad 30 prebivalcev na kvadr. km (Jugoslavija 60). Glavno mesto je Ha-noi (125.000 preb.). Prebivalci so evropski priseljenci, nad dve tretjini pa je Anamitov, delno so tudi priseljeni Japonci in Kitajci. Na čelu kolonije je generalni guverner, ki ima svojo rezidenco v Ha-noiu. Ne ve se niti približno, kakšno je bilo prebivalstvo Indokine ob času zagospodovanja Francozov, niti ritma njegovega razvoja v teku tucata let, ki so mu sledila. Vendar, če se vzame v obzir razne cenitve statistike in različna objavljena poročila o razvoju indokitajskega prebivalstva, se zdi, da je stanje sledeče: Indokina je imela v času od 1885—1888 11 — 12 milijonov prebivalcev; 1. 1911 14.5 milij,, 1. 1921 18.5 milij., 1. 1931 21 milij., 1. 1937 23,1 Gospodarsko sodelovanje med Nemčijo in Jugoslavijo članek trgovinskega ministra v nemški tedenski reviji Berlin, 11. julija. AA. Nemška revija »Das Reich« prinaša v svoji zadnji številki članek jugoslovanskega ministra za trgovino in industrijo dr. Ivana Andresa o gospodarskem sodelovanju. Jugoslavije z Nemčijo. Dr. Andres pravi v članku, da se je ožje ju-goslovansko-nemško sodelovanje na gospodarskem polju začeto pred 6 leti. Danes lahko že točno ocenimo rezultate tega sodelovanja. Nagla-siti moramo velike uspehe, ki so bili doseženi v tako kratkem času nemško-jugoslovanskega gospodarskega sodelovanja. Jugoslavija se ima predvsem svojim gospodarskim zvezam z Nemčijo zahvaliti, da se je tako hitro opomogla ,od težkih posledic svetovne gospodarske krize. Gospodarski napredek Jugoslavije, ki se je takrat začel, se nadaljuje še danes navzlic vojnim zapletljajem v Evropi. Ti zapletljaji niso mogli omajati naših medsebojnih gospodarskih odnošajev. Stabilnost naše medsebojne izmenjave blaga je najboljši doka«, da smo šli v svoji gospodarski politiki po pravi poti. Toda če tudi tega dokaza ne bi bilo, bi Moral vsakdo, ki točnejše proučuje gospodarsko strukturo obeh držav, priti do sklepa, da vsebuje gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Nemčijo zdravo osnovo, ki že sama po sebi nudi ugodne pogoje za plodovito sodelovanje. Med temi pogoji je treba predvsem naglasiti razIUo strukture naših narodnih gospodarstev, ki je bila vedno najboljši pogoj za živahno izmenjavo dobrin. Pri tem ne mislimo samo na razlike, ki obstojajo med agrarno in industrijsko državo. Omenjena razlika ne odvisi od tega, ali bo Jugoslavija imela vedno 75% kmetov. Napredek jugoslovanske industrije ni nobena ovira za to, da se jugoslovansko in nemško gospodarstvo ne bi mogla dopolnjevati. Nasprotno, zvišanje kupne moči Jugoslavije," ki bi nastala zaradi močnejšega razvoja industrije, bi samo zvišala sposobnost jugoslovanskega trga kupovati nemške proizvode. Različnost gospodarske st[ukture in veliko bogastvo Jugoslavije na gototih surovinah bo vedno omogočala zvišati uvoz iz Nemčije, ter izravnati trgovinsko bilanco. To stanje so merodajni nemški gospodarski krogi uvideli v polni meri in to je ravno prvi razlog, zakaj so nove nemške gospodarske smeri našle razumevanje tudi v jugoslovanskih krogih. Jugoslavija in Nemčija sta dve sosednji državi. Vežejo ju železnice in reke, kar omogoča obema državama naravno izmenjavo dobrin. Ta izmenjava dokazuje tudi v sedanji vojni dobi in dobi mednarodnih sporov nevtralnost, ki si jo je Jugoslavija znala zagotoviti, ker je onemogočen ■ is medseb ojni blagovni prosnet- milijonov. Zaradi cenitve more pri tem biti 5 do 10% razlike. Torej se je po verjetnosti prebivalstvo Indokine po zagospodovanju podvojilo. Hitro naraščanje prebivalstva je predstavljalo seveda težko gospodarsko vprašanje, ki ga je morala rešiti francoska uprava. Da je bilo mogoče zadostiti naraslim potrebam, je ta morala res smotreno izkoriščati razpoložljive vire dežele. Oglejmo si po vrsti razvoj raznih gospodarskih panog: poljedelstva, rudarstva in industrijske delavnosti. Poljedelstvo Z ene slrani prideluje dežela riž (posebno na skrajnem vzhodu), na drugi pa nove kulture: koruzo, čajevec, kavovec, heveo, oljne rastline itd. Ob zavzetju so rižna polja obsegala približno 3,640.000 ha površine. Z umetnim namakanjem se je 1. 1913 povečala na 4,130.000 ha. Novi nasadi so bili urejeni posebno v Tonkinu in Anamu ter Cochincninu. Pridelek riža Kakšna je bila po zavzetju Indokine produkcija, se ne ve točno. L. 1900 ga je dežela porabila 3,400.000 ton, za izvoz pa ga je ostalo 900.000 ton. L. 1913 je znašala skupna produkcija 4,718.000 ton, za domače potrebe je bilo od tega potrošenih" 3 milijone 451.000 ton. To so sicer približne cenitve, vendar predstavljajo dosti točno sliko. L. 1936-37 je pridelek riža v Indokini znašal 6,316.000 ton, od tega pa je bilo za krajevne potrebe obdržanih 4,220.000 ton. Kulture drugih živil Istočasno, ko so se francoske oblasti trudile, da bi se razširilo sejanje riža, so pospeševale tudi razvoj drugih gospodarskih osnov dežele, tako pridelovanje koruze, kavčuka, čaja, kave in oljnih rastlin itd. Koruzo so poznali v Indokini že, ko so prišli tja Francozi, toda njen pomen je bil še majhen. Gojenje se je razširilo šele s svetovno vojno, najprej v Tonkinu, nato pa v Cambodgeu. Sedaj obsegajo koruzna polia 400.000— 500.000 ha. — Izvoz koruze je znašal i. 1900 500 ton, 1. 1913 130.000 ton in 1. 1937 378.000 ton. Vrednost pridelka je narastla od 300.000 piastrov (en piaster je 10 fr. frankov) na 38,000.000 piastrov. Tudi kar se tiče drugih hranilnih rastlin kot manioka, ararut, soja in krompir, se je njihov pridelek zelo dvignil. Industrijske rastline Med industrijskimi rastlinami zavzema prvo mesto kavčuk. Prve plantaže so bile nasajene okoli 1. 1905, toda njihov obseg je postal pomemben šele v 1. 1920-1926. Pridelek, ki je znašal 35 ton v 1. 1911, je narastel na 3.700 ton v 1. 1921, 11.900 ton v L 1931 ter 440.000 Ion v 1. 1937 Dohodki Indokine so od pridelka kavčuka v 30 letih narasti! na 30,000.000 piastrov. Prvi poizkusi z gojenjem bombaža niso bili zelo vzpodbudni, vendar je znašal izvoz 1. 1927 2.291 ton. Oojenje oljnih rastlin je tudi važno, saj je znašal izvoz oljaric v zadnjih letih 18.000 ton. Med industrijskimi rastlinami je omeniti še sladkorni trs, poper, kavo, čaj in tobak, ki so bile ob zavzetju praktično še neznane. Pomen in razvoj lesnega gospodarstva, živinoreje in ribarstva kažejo sledeče številke: L. 1900 je znašal izvoz lesa( stavbnega in za gorivo) 400.000 m®; 1. 1937 pa 2,058.000 m3. L. 1921 je znašalo število prašičev 5,970.000: 1. 1937 pa 7,270.000. Donos ribarstva je znašal ob začetku stoletja 13,000.000 piastrov na Jeto, sedaj pa se je dvignil na 20,000.000 piastrov. Skupni dohodki poljedelstva so se dvignili t 260 milij. piastrov 1. 1901, na 621 milij. 1. 1937. Ta dvig dohodkov dežele je omogočila v veliki meri načrtna in obsežna zgraditev prekopov in nasipov. Obrt in industrija Francoska uprava je podpirala obrt vedno in v vseh oblikah, ker je smatrala, da je ta gospodarski činitelj obenem temelj socialnega ravnovesja. Težko je pokazati s številkami obrtno pro* jzvodnjo. Omejili se bomo na omembo važnosti izdelovanja čipk v Tonkinu, zlatarstva v Cambodgeu in keramične obrti Cochinchine. Kar zadeva industrijo, je treba razlikovati rudarstvo in predelovalno industrijo. Kopanje rud: kositrovih, volframovih in cinkovih se je zelo hitro razvijalo do svetovne vojne. Izvoz je znašal 1. 1911 28.600 ton. V zadnjih letih pa se je znatno zmanjšal ter je znašal 1. 1931 20.724 ton in 1. 1937 14.200 industrije (tovartje cementa, destilarne, predilnice itd.) zavzemajo v gospodarstvu dežele važno mesto, saj je vrednost produkcije v teh podjetjih 180 milijonov piastrov letno. Že dolgo vrsto let obstojajo številne: 1. industrije za obdelovanje ter predelovanje poljskih m gozdnih pridelkov (luščilnice riža, rafinerije, tovarne opija, oljarne, žage, predilnice bombaža in svile, destilarne); 2. industrije za predelavo naravnih zakladov (apnenice, cementarne, opekarne, tovarne briketov in porcelana, solarne, svečarne, tovarne gumija, vžigalic, papirnice, pivovarne in tovarne ledu, cigaret ter mila); 3. metalurške in kemične tovarne; 4. ter razne druge industrije (bombažasfa pokrivala, dežniki, gumbi, preproge, čipke, vezenine, svileno blago, tovarne pohištva — evropskega in domačega, keramika, bižuterija, steklarne itd.). Končno se čuti francoski vpliv še pri javnih delih in prometnih sredstvih. Promet na cestah in železnicah nudi zaslužka precejšnjemu številu prebivalstva. Celotna struktura narodnega dohodka Indokine se je od začetka stoletja kot smo zgoraj videli, znatno spremenila. Skupni dohodek dežel« se je do danes potrojil, medtem pa se je prebivat ! stvo v istem času pomnožilo samo za 80%. I 1 Zakaj naj se ohrani mir na Balkanu Spopad na Balkanu bi obrnil ves položaj na glavo Rim, 11. julija, m. Znani italijanski časnikar Ansaldo, ki je bil prav tako v spremstvu zunanjega ministra grofa Ciana v Berlinu in Monako-vem, je objavil danes članek v »II Telegrafo« pod naslovom: »Madžarska in osiščne sile«. V članku pravi, da so madžarski državniki že dalje časa vztrajali na tem, da naravnost z nemškimi državniki proučijo položaj, v katerem se je znašla Madžarska po sovjetskem ultimatu Romuniji, Pokazalo se je, da so osiščne sile ugodile madžarski želji. Člankar opisuje delikaten položaj, v kate-rerm se nahaja Madžarska. Pravi, da je Madžarska prekinda vse stike z zapadnimi demokracijami ter da je zavrgla celo lorda Rothemera in se povsem oprijela sil osišča. V svojih nadaljnjih izvajanjih Ansaldo izjavila, da danes padajo meje pod udarci osiščnih sil. Madžarska ima priliko, da vidi Rusijo, kako se približuje Karpatom in kako je zasedla Besara-bijo in Bukovino. To je Rusija, proti kateri vsako madžarsko srce skriva sum in stare rane. Zato vsi Madžari od svoje vlade zahtevajo, da mora izkoristiti dane trenutke. Madžari se vprašujejo, zakaj se tudi Madžarska ne vrže na stran sil osišča. Oni mislijo, da je sedaj neugoden trenutek. Toda to ni točno. Sile osišča so zavzete v borbi za uničenjem stare in ustvaritvijo nove Evrope. V kolikor se to nanaša na Balkan imajo osiščne sile koristi od tega, da se trenutno ohrani mir iz več razlogov, najbolj pa iz gospodarskih razlogov. Spopad na Balkanu bi obrnil na glavo ves proizvajalni sistem, s čemer bi bilo ogroženo obskrbovanje osiščnih sil. Toda še važnejši so politični razlogi, ker bi vojna na Balkanu spravila v položaj gotove nebalkanske sile, da razširijo svoj vpliv na balkansko Evropo, ali pa še hujše, da si jo teritorialno podvržejo. Do tega pa ne sme priti. V načelu morajo vse meje, ki se nahajajo na drugi strani od meja, ki so jih dosegle sovjetske čete s svojim motoriziranim izletom v Besarabiio, ostati nedotaknjene, ker je to v interesu osiščnih sil. Dalje pravi Ansaldo v svojem članku, da v primeru, če bi Madžarska prekoračila transilvansko mejo, lahko pride do balkanskega 6pora. To je pa tisto, kar hočejo sile osišča ravno odstraniti v sedanjem trenutku. Vsekakor je potrebno, da se mir na Balkanu začasno ohrani. Madžarski državniki so dobili jamstvo, da se sedanjega stanja na Balkanu ne more spreminjati, da pa Madžarska lahko ostane v sedanjem trenutku mirna in ga ne sme izkoristiti. Z eno besedo, madžarski državniki so slišali naslednje nasvete: Bodite mirni, mi vemo, kakšne so vaše koristi. Za vašo žrtev jih bomo v ugodnem trenutku uresničili v okviru nove ureditve Evrope. V novi Evropi bo Madžarska imela dostojno mesto. Potek pomorske bitke pri Malti tfim, 11. julija. Štefani: Na dana poročila o pomorski bitki pri Malti pravijo: Topovi italijanskih križark so začeli streljati z razdalje 26 km. Borba med italijanskimi in angleškimi linijskimi ladjami je trajala 15 minut. Zadržanje italijanskih ladij je bilo odlično. Četrti strel »Cavourja« in »Cesarja« je zadel neko angleško oklopnico. Jasno se je videlo, kako se neka sovražnna linijska ladja trudi pogasiti požar na ladji. Istočasno so italijanske 10.000 tonske križarke začele srdito streljati proti angleškim ladjam. V trenutku najhujše borbe so številni italijanski rušilci navzlic srditemu sovražnemu ognju prešli v napad ter vrgli torpede. V tej borbi je bila torpedirana neka nasprotna ladja ter so bila zbita tri sovražna letala. Borb so se udeležili bombniki z obeh strani. Italijanski bombniki so večkrat točno zadeli nasprotne ladje. Po prvih 15 min. boja sovražnik ni kazal nobene želje več nadaljevati borbo ter je smatral, da je boljše, če se umakne, ker so bile gotove enote zadete. Nastajala je tema. Sovražna mornarica se je oddaljevala v smeri proti jugu ter na ta način opustila svoje prvotne namene napasti italijansko obalo. Vse italijanske vojne ladje so se vrnile v oporišča. Zadeta je bila samo ena italijanska ladja, toda škoda bo v nekaj dneh popravljena. To dokazuje odlično odpornOst materiala, iz katerega so zgrajene italijanske vojne ladje. Tudi posadka italijanskih vojnih ladij je pokazala v tej borbi visoko moralo in noben trenutek ni bilo videti, da bi se bala sovražnika, ker je bila prepričana, da bo v tej borbi zmagala. Italijansko vojno poročilo Nekje v Italiji, 1. julija. AA. Štefani: Poročilo vrhovnega poveljstva italijanske oborožene sile se glasi: Z naknadnimi poizvedbami je nesporno ugotovljeno, da so enote italijanskega vojnega letalstva na svojem pohodu 9. julija blizu Balearskih otokov poškodovale in zažgale veliko britansko bojno ladjo »Hood«, ki ima 42.000 ton. Razen tega sta dve težki italijanski bombi zadeli tudi poveljniški most velike britanske matične ladje »Are Royal«, kar se je nedvomno in točno ugotovilo iz fotografskih posnetkov. Med pomorsko bitko, ki je bila v Jonskem morju, sta bila dosežena dva polna zadetka z bombo na neki britanski linijski ladji. V teku je še preiskava, da bi se točneje ugotovila škoda, katero je pri tej priliki utrpel nasprotnik. Ta preiskava bo ugotovila ne samo škodo, ki jo je utrpel sovražnik med borbo v Jonskem morju, temveč tudi škodo, ki jo je utrpel sovražnik pri prejšnjem italijanskem letalskem napadu na britansko mornarico južno od Krete. Včeraj sta bila izvedena dva nova bombna napada na britanske pomorske sile na Malti in sicer en napad zjutraj, drugi pa proti večeru. Bombardiranje je bilo izredno hudo in letalci so ugotovili več požarov in težkih eksplozij, ki so močno poškodovale pomorsko-tehnične naprave v pristanišču. Naši bombniki so zbili tri sovražna lovska letala, medtem ko se dve italijanski letali nista vrnili na svoja oporišča. Rim, 11. julija. AA. Štefani: Posebni poročevalec agencije Štefani podaja sledeče podrobnosti o letalskem bombardiranju italijanskih letal na angleško pomorsko eskadro, ki je prihajala iz Gibraltarja in se ;',e nahajala jugovzhodno od Balea-rov. Velika bojna ladja »Hood« je bila zadeta od dveh bomb velikega kalibra, ki sta ladjo resno poškodovali in povzročili požare, katerih ni bilo mogoče j)ogasiti, kakor je to mogel ugotoviti italijanski letalec nekaj ur po bombardiranju. Ladja ie zelo jM>časi plula proti jugozahodu morebiti z namenom, da bi se zatekla v Gibraltar. V njenem spremstvu je bilo več rušilcev. Uspeh italijanskih letalcev je bil toliko uspešnejši, ker je l£o bombardiranje izvedeno v zelo težkih okoliščinah zaradi slabega vremena, ki je zelo zmanjšalo preglednost ter zaradi reakcije vseh vrst protiletalskega orožja sovražnega brodovja. Ladja »Hood« je bila tako poškodovana, da je ne bo mogoče v nekaj mesecih popraviti. Ladja se ne bo mogla vrnili v ladjedelnico na Malti, temveč v neko ladjedelnico v Angliji. Dnevno povelje generala Pricola Rim, 11. julija. DNB: Načelnik generalnega štaba italijanskega letalstva general Pricolo je izdal sledeče dnevno povelje, v katerem med drugim pravi: Dneva 8. in 9. julij označuje sijajno delovanje našega letalstva, ki bo ostalo znamenito za vso to vojno, ker predstavlja prvikrat klasičen primer množinske akcije letalskih enot proti pomorskim enotam. Rezultati te akcije so bili v vsakem pogledu odločilni in učinkoviti. Dve najmočnejši sovražnikovi pomorski eskadri sta se namenili proti našemu jiolotoku z najhujšimi nameni proti nam. Naše letalstvo ie t? eskadie urza- lo stalno fiod svojim nadzorstvom, ter jih ni niti trenutek pustilo na miru, temveč jih je nepretrgoma bombardiralo z velikim uspehom. 300 letal z najbolj oddaljenih oporišč Egejskega morja, iz Libije, Apuliie, Albanije, Sicilije in Sardinije, je večkrat zadelo sovražne pomorske enote navzlic močnemu delovanju protiletalskega topništva. Sovražne pomorske enote so bile prisiljene zaradi napada našega letalstva stalno menjati smer plovbe. Naši bombniki so v tesnem sodelovanju z našo slavno mornarico onemogočili izvedbo namer sovražnih eskader, ki so morale zapustiti naše vode, ne da bi prej mogle izvesti le enega svojih namenov. Iz verodostojnih nevtralnih virov ter na podlagi fotografskih dokumentov so bile ugotovljene težke poškodbe, ki jih je naše letalstvo prizadelo angleškim ladjam. Vedenje naših letalskih posadk je bilo zgledno, prav tako pa tudi organizacija in izvedba celotnega manevra. Vse to jx)trjuje dejstvo, da so bila pri vsej tej akciji izgubljena samo tri naša letala. Nekje v Italiji. 11. julija. Štefani: Izvedelo se je da so italijanska letala včeraj bombardirala vojne delavnice in skladišča na Malti. Navzlic ostremu streljanju protiletalskih baterij so se vsa italijanska letala vrnila na svoja oporišča. Angleško uradno poročilo pravi da „Hood" ni zadet London, 11. julija. A A. Reuter: V zvezi z današnjim italijanskim sporočilom, da so italijanska letala povzročila požar na angleški bojni ladji »Hood«, pravi uradno spioročilo britanske admira-litete sledeče: Prispelo je poročilo poveljnika eskadre britanskih sil, katero pravi, da niso bombe — pa čeprav so padale zraven ladij — dosegle nobenega direktnega zadetka ter tako ni bilo prav nobeno škode niti nobene žrtve na nobeni ladji. Kairo, 11. julija. AA. Reuter: Naša letala so uničila včeraj dva italijanska bombnika, ki sta bila na letališču Makaska v Eritreji. Napadi na Malto so povzročili le malo škode. Ubit je bil en civilist« trije pa ranjeni. Britanski bombniki so zadeli z bombami velika skladišča jjetroleja blizu Tobruka. V trenutku, ko so se bombniki oddaljili, so letalci videli velik dim, ki se je dvigal iz skladišč. London, 11. julija, t. Reuter: Admiraliteta je objavila uradno jjoročilo, v katerem pravi, da so angleška letala včeraj priletela nad italijansko pristanišče Augusta v Siciliji. Pri tem sta bila potopljena neki italijanski rušilec in stara vojna ladja, ki služi navadno za skladišče za mine. Vsa letala so se vrnila na svoja oporišča. Parnik »Paganini« potopljen Rim. 11. julija. AA. DNB: Ladja »Paganink, last družbe »Kirenija«, katera je 27. junija od-plula iz Barija proti Draču z 920 vojaki in 30 člani posadke, se je jm> poročilu agencije Štefani 28. junija ob 8 zjutraj 12 km pred Dračeni vnela in okrog 12 potopila. Rim, 11. julija. A A. DNB: O priliki katastrofe italijanske motorne ladje »Paganini« je izgubilo življenje po jx>datkih uradnega seznama seznama italijanskega vrhovnega j>oveljstva 214 italijanov in 6 Albancev. Rim, 11. julija. A A. DNB: Vrhovno poveljstvo je objavilo prvi seznam izgub italijanskega letalstva. Po tem jKiročilu znašajo izgube italijanskega letalstva v vojni proti Franciji in Angliji od začetka sovražnosti pa do 30. junija 76 mrtvih, 103 ranjene in 75 izginulih. Rim, 11. julija. DNB: Spričo jx>ročila iz Syd-neya, da se je jx>topila italijanska čezmorska motorna ladja Romolo, izjavljajo v dobro poučenih italijanskih krogih, da se je ladja potopila na ukaz poveljnika ladje, da ne bi padla v roke sovražniku. Francija ima nov režim Marseille, 11. julija. Havas: Senat se je sestal včeraj ob 16.05 pod predsedstvom Jeanneneya in je z 229 proti enemu glasu sprejel predlog za revizijo ustave. Pred tem je predsednik senata s krajšim govorom izrekel spoštovanje bojevnikom, ki so padli na polju časti in izrekel maršalu Petainu spoštovanje vse skupščine, ker je svojo osebo ponovno dal na razpolago domovini. Ko je govoril o strahoviti usodi Francije, je Jeanneney izjavil: »Mi priznavamo svoje napake. Lahko tudi rečem, da se naši otroci ne bodo mogli izkazati bolj zvesti francoski državi, njenim svoboščinam in pa njeni stoletni tradiciji kakor smo se izkazali mi, vendar pa bode pokazali več opreznosti, kakor pa smo jo pokazali mi. Živela Francija!« Ženeva, 11. julija. DNB: Izvedo se nadaljne podrobnosti o delu zadnjega francoskega narodnega predstavništva v Vichyju v zvezi z bodočo ureditvijo Francije. Vlada maršala Petaina bo še v toku tega tedna predpisala uredbo, ki bo služila kot začasna osnova za sodelovanje med vlado ter sedanjim narodnim predstavništvom, dokler ne stopi v veljavo nova ustava Izvedelo se je, da bo imela vlada že sedaj odločilen vpliv na delo parlamenta in senata Plebiscit o novi ustavi, ki naj bi imel namen njene ratifikacije, ne bo istočasno s prvimi volitvami v novo predstavništvo, temveč bosta to dva posebna akta. Lebrun bo odstopil Ženeva, 11. julija. DNB: Po vesteh iz Vichyja je treba pričakovati odstop predsednika republike Lebruna. Maršal Petain bi bil v tem primeru izvoljen za predsednika republike. Vlado pa bi vodil triumvirat Laval, Marquet in Weygand. Te vesti pa še niso potrjene. Značilna izjava francoskega zunanjega ministra Newyork, 11. julija. A A. DNB: »Chicago Daily News« objavlja zanimivo poročilo iz Vichyja. Zunanji minister Baudoin je izjavil, da Francija je in ostane demokratična. Po novi ustavi bo predsednik vlade obenem tudi poglavar države z razširjenimi pooblastili, da bi mogel takoj odstraniti morebitne težave. Nikdar ne bo maršal Petain ali kateri drugi član vlade vladal kot diktator. Nato je Baudoin zagotavljal, da bodo volitve v parlament še naprej demokratične. Končno je zunanji minister zavračal trditve Dutf Coopra, da francoska vlada ni svobodna. Pri Oranu je bilo ubitih 1300 francoskih mornarjev Ženeva, 11. julija. DNB: Generalni rezident v Tunisu je izdal prebivalstvu proglas, v katerem med drugim poziva prebivalstvo, naj ohrani svoj mir in naj ohrani še potrebno zaupanje vladi maršala Petaina. Nato govori o dogodkih v Oranu in poudarja, da je bilo pri tej priliki ubitih 1300 Francozov. Rezident ostro napada Anglijo, češ da je te Francoze ubila po zrelem preudarku. Mittelhauser razrešen Rim, 11. julija. DNB: »Popolo di Roma« izve iz Carigrada, da je dosedanji poveljnik francoskih čet v Siriji general Mittelbauser razrešen svojih dolžnosti in stavljen na razpoloženje, na njegovo mesto pa je imenovan general Marey. Mussolini ni pisal Chambrunu Rim, 11. julija Štefani: »Messagero« v članku pod naslovom: »Izmišljotine v duhu ge. Tabouis« pravi, da je poluradni organ »Petit Daufhinois« na prvi strani in na vidnem mestu prinesel vest iz Ženeve, da je Mussolini nedavno osebno poslal pismo bivšemu francoskemu veleposlaniku pri Kvirinalu Chambrunu s povabilom, naj pride v Italijo, da bi se z njim razgovarjal. Ta vest, pravi »Messagero«, je naravnost neumna in smešna. Noel odpotoval v Pariz Vichy, 11 julija. AA. Havas: Francoski veleposlanik Leon Noel je bil postavljen za glavnega delegata pri šelu nemške vojaške uprave za zasedeno ozemlje. Leonu Noelu je vlada dodelila še dva posebna delegata. Ženeva, 11. julija. DNB: Po sporočilu francoskega radia je notranje ministrstvo objavilo, da je generalni pooblaščenec za zvezo med francosko vlado in nemškimi oblastmi v Franciji, veleposlanik Noel, odpotoval danes v Pariz. Po razgovorih v Monakovem Madžari so svoje zahteve razložili v posebni spomenici Rim, 11. jul. m. Po končanem obisku zunanjega ministra grota Ciana v Nemčiji, poudarja vse italijansko časopisje, da so izidi razgovorov, ki jih je imel grof Ciano z voditeljem Nemčije Hitlerjem in zunanjim ministrom von Ribbentro-pom zgodovinsko važni. Na teh sestankih sta tudi predsednik madžarske vlade grof Teleki in zunanji minister grof Czaky govorila z voditeljem Nemčije in italijanskim zunanjim ministrom, ter sta jima izročila spomenico, v kateri madžarska vlada v 8 točkah določa vse teritorijalne zahteve in razne obveznosti, ki jih je Madjarska pripravljena prevzeti za primer, če se sprejmejo njene zahteve. V tej spomenici je izražen maksimalni madžarski program ki seveda ne izključuje možnosti kake odpovedi samo da bo prišlo do pravičnega kompromisa. Po sestanku v Monakovem bo madžarska vlada zahtevala od Bukarešte, da se prično takoj pogajanja med zastopniki obeh držav. Če bi romunska vlada na ta pogajanja ne pristala, bo madžar- ska vlada predložila celoten spor v odločitev osišč-nim silam. Italijansko časopisje poudarja, da se bodo v vsakem primeru vsa sporna vprašanja med Madžarsko in Romunijo rešila mirnim diplomatskim potem. V zvezi z rešitvijo teh vprašanj fioudarja tudi Corriere della Sera, da so madžarske zahteve tlačile s svojo težino odnošaje med državami v jugovzhodni Evropi. V zvezi z berlinskimi in monakovskimi razgovori omenja italijansko časopisje (udi Jugoslavijo.' »La Stampa-* 'pravi: »Po izjavi jugoslovanskega predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča in prosvetnega ministra drnKonošca želi.Jugoslavijajriti do evolucije na Balkanu in v Podonavju. Jugoslavija danes dokazuje da se je prilagodila novemu položaju. Jugoslavija se prebuja in vrača k svojim mladim močem, k svoji moči in mladi rasti. Za sedanjo jugoslovansko politiko je jx>-menibna uravnoteženost, s katero stopa k zamišljeni spremembi. Letalski boji nad Kanalom Nemško vojno poročilo Berlin, 11. julija. A A. DNB: Vrhovno poveljstvo sporoča: Uspešne letalske akcije proti britanskemu otočju, o katerih so že javljala zadnja poročila, so imele po dobljenih poročilih za rezultat uničenje ene križarke od 10.000 ton, več trgovskih ladij od skupno 21.000 ton. Razen tega je bila poškodovana ena križarka in sedem trgovskih ladij, med katerimi je bila tudi ena tankovska ladja. Te ladje so bile tako poškodovane, da jih je lahko smatrati za izgubljene. Naša letala so imela včeraj znatne uspehe pri bombardiranju letališč v jugovzhodni Angliji ter pri bombardiranju pristaniških naprav na jugovzhodni obali Anglije ter pri bombardiranju naprav vojne industrije in skladišč za strelivo. V pristaniščih so nastale eksplozije in veliki požari, zlasti pa v skladiščih tekočega goriva v Themsbrocku ter Scotlandu. Sovražni letalski napad na letališče v Amiensu je izvedlo sedem britanskih bombnikov, toda ta napad se je končal s tem, da so bili vsi bombniki sestreljeni, kakor je to že javilo posebno poročilo. Ob priliki letalskega napada na neki konvoj v Kanalu se je razvila letalska borba, v kateri je bilo sestreljenih 10 sovražnih lovskih letal. Preteklo noč ni bilo letalskih napadov na nemško ozemlje. V letalskih borbah včeraj je bilo sestreljenih skupno 35 sovražnih letal, naših letal pa se sedem ni vrnilo na oporišča. V trgovski vojni proti Angliji se uspešno udejstvujejo podmornice, ki so v zadnjih 6 tednih do 8. julija potopile 600.000 ton sovražnega trgovskega brodovja. Nemške podmornice potope tedensko po 100.000 ton sovražnega brodovja. Angleško uradno poročilo o včerajšnjih letalskih izgubah London, 11. julija, t. Reuter: Izdano je bilo uradno poročilo, ki zanika nemške navedbe o izgubah britanskega letalstva v zadnjih borbah. Navedbe nemškega letalskega poveljstva o britanskih izgubah so fantastične in imajo samo namen, da prikrijejo lastne izgube, ki niso v nobenem sorazmerju z britanskimi izgubami. Medtem ko so Nemci izgubili 14 letal, 23 pa je bilo hudo poškodovanih, so britanske letalske .sile utrpele le izgubo dveh lovskih letal, ne pa 35, kakor navaja današnje nemško uradno poročilo. Angleška poročila o letalskih bojih London, 11. julija, t. Reuter: Letalsko jx>-veljstvo je uradno objavilo, da je bilo v današnjih letalskih bitkah sestreljenih 12 sovražnih letal, mnogo drugih je bilo pa jx>ško-dovanih. Naša letala so uspešno bombardirala vojaške objekte v Franciji. London, II. julija. AA. Reuter: Ministrstvo za javno varnost sjjoroča: Ponoči so bile v nekaterih krajih v vzhodnih in jugovzhodnih grofijah ter v osrednjih pokrajinah vržene bombe. Poročajo samo o večjem številu žrtev Vladne krize v Romuniji ne bo Bukarešta, 11. jul. t. Reuter: Poluradna romunska agencija zanika, da bi številni mlajši člani nove romunske vlade podali ostavko. Edini vladni član, ki je odstopil, je profesor Ilorea Sitna, vodja Železne garde, ki je bil določen za ministra za prosveto. Omenjena agencija poudarja, da vlada dela povsem normabio in v najlepšem sporazumu. Bukarešta. 11. julija, b. Bivši vojni minister general Antonescu, ki je bil predvčerajšnjim aretiran, je bil danes Izpuščen na svobodo, ker je dal oismeno izjavo, da se bo vzdržal vsakega sovražnega dejanja napram sedanji vladi in da bo spoštoval zakonske predpise, ki so sedaj veljavni. Bukarešta. 11. julija, b. Britanski in sovjetski poslanik v Bukarešti sta imela snoči dolg razgovor. Razgovor med obema diplomatoma je povzročil precejšnjo senzacijo v tukajšnjih političnih in diplomatski! krogih. Bukarešta, 11. julija. A A. Štefani: Romunska vlada je izdala ukrepe proti nedovoljeni špekulaciji z delnicami romunske petrolejske industrije. Dekret, ki je bil danes objavljen, je naperjen zlasti proti Angležem, ki imajo j>etrolejske delnice in jih skušajo sedaj prenesli na AniPrikance M vsak slučaj. v dveh mestih no vzhodni obali. Vojaški objekti so utrpeli le brezjjomembno škodo. London, 11. julija. AA. Reuter: Ministrstvo za javno varnost objavl ja nova poročila o zračnih napadih, ki jih je izvršil včeraj sovražnik. V južnem \Valesu so bile vržene bombe na več krajih. Poškodovana je bila neka kapela, več hiš in ena tovarna. V neki luki jugozapadne Anglije je bila na|>ravljena neznatna škoda. Bilo je več človeških žrtev. London, 11. julija. AA. Reuter: Kakor pripovedujejo očividci, ki so opazovali letalsko borbo z neke ladje, se je udeležilo borbe nad Rokavskim prelivom 38 bombnikov vrste Dor-nier in 23 lovskih letal vrste Messerschmitt 119. Smatra se, da je v teku borb bilo zbitih 10 nemških letal. Sovražna letala so napadli anglseški lovci ter protiletalsko topništvo angleške vojne mornarice. I.ondon, 11. julija. AA. Reuter:'Podla jnik notranjega ministrstva jjo izjavil v spodnjem domu, da je bilo iz Anglije pripeljanih v Kanado 6700 vojnih ujetnikov in internirancev. London, 11. julija. A A. Reuter: Uradno potrjujejo, da je bilo v sredo zbitih 14 sovražnih letal. London, II. julija, t. Reuter: Letalsko poveljstvo objavlja uradno |xiročilo. v katerem lirnvi, d« je bilo dunrs nad jugozahodno Anglijo sestreljenih najbrž troje sovražnih letal. Beseda slovenske mladine »Kres«:, glasilo ZFO v Ljubljani, prinaša uvodnik z naslovom: »Smo ali nismo? V njeni pravi med druginr »Naš čas zahteva mož! Pokažimo, da stojimo na dobrem temelju, na temelju-verskih resnic in na temelju narodnih in državnih svetinj. Evropa doživlja težke čase. Majhni narodi plaho zro v prihodnost. Kako bi ne, ko pa majhne države izginjajo z zemljevida Evrope. Toda njihova plahost jim je v škodo. Zato moramo biti pogumni. Vsako protinarodno ali protidržavno gibanje moramo v kali zatreti. Pokažimo, da smo Slovenci in Jugoslovani. Smo ali nismo? Smo, toda, ali smo v resnici? Ali nas ni morda sram svetu javno povedati, da smo Slovenci, ki smo sicer majhen narod, a vendar vase upajoč. Nismo Slovenci, če nismo taki... Pokažimo svetu, da se ne bojimo prihodnjosti... Slovenci smo na slovenski zemlji ir. bomo tudi ostali. Sveta nam je. naša zemlja. Naša last je!« Vprašanja jugoslovanske mladine S tem naslovom je prineslo belgrajsko »Vreme« članek L). Cirkoviča, ki naglaša naloge sodobne jugoslovanske mladine ter nazadnje pravi tudi tole: ^Narodna mladina stoji na stališču, da je najprej treba niiseinost prevzgojiti. Da beseda ne ostane mrtva črka na papirju, ampak da dobi svoj polni izraz, je treba s časom ustvariti zdravega, delovnega človeka. Kes pa ie, da se nobena stvar tako počasi ne spreminja kakor miselnost. Spreminjanje duha je dolgo, toda neobhodno potrebno. Zdravi in trezni ljudje naj vidijo potrebe jutrišnjega dne, kakor tudi nevarnosti današnjega dne. Zdravljenje je prva nujna potreba. Mladina je kol najbolj bojevita enota poklicana ustaviti se vsem brezvestnim demagogom. Je jia še eno vprašanje. Medtem ko so na strani razdiranja in zanikanja vsi elementi brez ozira na to, ali jih vodijo isti politični motivi ali ne, združeni v vzajemno ^fronto, pa nacionalno misleči ljudje, ki imajo celo enake politične misli, še niso združeni v skupno in enotno organizirano skupino, ki naj bi se odločno postavila po robu fronti razdiranja. Tako skupnost naj bi ustvarila mladina,, in sicer čim prej.« Razdolžitev srednjega stanu na Hrvatskem »Hrvatski dnevnik« poroča, da je bila na banski upravi, na oddelku za obrt, industrijo in obrt v Zagrebu seja posvetovalnega odbora za denarništvo pri banski oblasti. Govorili so o organizaciji denarstva, kar sicer ne spada v področje banovine Hrvatske, nakar poroča list: »Na seji so nadalje razpravljali o razdolžitvi srednjega stanu v^zvezi z akcijo »Zveze dolžnikov srednjega stanu t. Sam ta naslov gotovo ni srečno izbran, ker bi po tem nazivu morali biti višji in nižji stanovi. Gre pa tukaj le za dolžnike, ki ne spadajo pod uredbo o razdolžitvi kmeta. Banska oblast bo to vprašanje skoraj rešila na najugodnejši način. V zvezi s tem so obravnavali ludi vprašanje o razdolžitvi -hotelirstva* ki mu. IkkIo-denarni zavodi v vsakem oziru priskočili na pomoč. Zelo važna je bila razprava o USUltfiijtejl Privilegirane industrijske banke, kakor tuof o Hrvatski rečni plovbi.« »Svetovni mir položen na nova socialna načela« Zagrebški »Obzor« pod gornjim naslovom tole poroča: »Klub ABC je izdal v hrvatskem, nemškem, italijanskem, angleškem in francoskem jeziku brošuro z naslovom »Svetovni mir položen na nova socialna načela « Brošuri je • priložena zemljepisna karta Jugoslavije, na kateri so označene meje banovine Hrvatske ter so objavljeni tudi uradni statistični podatki o prebivalstvu banovine Hrvatske kakor tudi o številu Hrvatov po vsem svetu. Na uvodnem mestu je tiskana »Beležka izdajatelja«, ki med drugim pravi, da se g. Rudolf Hercog ne ukvarja s politiko v ožjem pomenu besede, ker stoji na stališču, da morajo ideje poprej dozoreti, preden jih je mogoče v življenju uresničiti. Vendar pa, se glasi dalje, se je prijateljem g. Hercoga posrečilo pregovoriti ga, da je poslal svoj načrt kot odgovor na anketo, kako si misli bodoči mir. Tukaj je v glavnem takole rečeno: »Po zamisli g. R. Hercoga svetovne vojne ne bodo prenehale, dokler na svetu ne bo samo enega vladarja, človečanstvjo, in ene države, ki se imenuje Pangea, v kateri bodo posamezni narodi kot kulturne samobitnosti uživali absolutno svobodo brez ozira na meje, podobno, kakor je bilo z veroizpovedmi po vvestfalskem miru. Etniške meje se namreč nikjer ne skladajo z državnimi mejami, namreč z mejami ozemlja, nad katerim se razprostira suverena oblast enega naroda. Pangea bo imela svojo zakonodajno in izvršilno oblast. V svetovni parlament, ki bo pomenil zakonodajalno oblast Pangeje. bodo narodi kot kulturne samobitnosti pošiljali svoje zastopnike, medtem ko bo vlada Pangeje, sestavljena od zastopnikov posameznih. držav, pomenila izvr-i ševalno oblast. Tako v novem redu kriterij organizacije ne bo več oblast (kratia), ki se izvaja od zgoraj navzdol, marveč se bo izvajala narobe: od posameznika po družini, vasi, občine, okraja, dežele in današnje države do človeštva Posamezniki v narodu,- narodi v človeštvu so zaslužni le v toliko, kolikor izvršujejo kako važno in potrebno opravilo, ki prinaša skupnosti originalne vrednosti, ki so vsem koristne. Na taki podlagi organizirana Pangea bi mogla zagotoviti mir vsem ljudem in vsem narodom. Samo ona. to se pravi človeštvo, bi imela pravico imeti armado ter kovati denar. Tudi izdelovanje ter razdeljevanje orožja bi bilo le stvar Pangeje. Posamezne države, to se pravi kantoni, bi imele le svoio policijo. Armada in policija pa bi smeli služiti le varstvu kulturnih vrednost « — Tako se glasi izvleček Hercegovih idej po Obzoru, ki še dodaja, da je to brošurico sestavil vseuč prof. Dinko Tomašič, ki pravi o sebi, da proučuje in izdeluje ideje bratov Radičev, dr. Mačka in Rudolfa Hercoga. Obzor je te podatke povzel iz italijanske izdaje, kjer je tudi Hercogovo predavanje o Seljački slogi, ki je »čistilnik hrvatskega ter razsadnik svetovnega kmetskega gibanja«. Ljubljanski občinski svet Ljubljana, 11. •julija. Nocoj je bila ob fl seja občinskega svela, katero je vodil ljubljanski župan dr. Jure Adlešič. Po uvodnih formalnostih je g. župan dal obsežno poročilo, iz katerega posnemamo: Poročilo župana dr. Adlešlča Dno 8. junija je bila slovesno odprta razstava protiletalske zaščite na velesejmu, ki je bila zaradi velikega obiska celo podaljšana in je po štetju imela nad (K)(XX) obiskovalcev, med njimi dve tretjini odraslih. Razstava je popolnoma uspela kot propagandno in poučno sredstvo za samopomoč, hkrati pa pomenja začetek za trajno šolo vsega prebivalstva. Prav tako bo mnogo gradiva od te razstave ostalo za muzej, ki bo imel trajno vrednost. Pred nedavnim so pevci in glasbeniki postavili svojo umetnost v službo dobrodelnosti s koncertom za zimsko pomoč. Akademski pevski zbor je zapel onemoglim v zavetišču nn Japljevi cesti, sedaj pa je po tem zgledu razveselil Pavlihov oder otroke v vseh ljubljanskih zavetiščih, za kar mu gre posebna zahvala. Mestna občina pa je dobro in pridno mladino ob koncu šolskega leta obdarovala ludi z lepimi in bogatimi knjižnimi nagradami, za katere so nekateri učenci poslali pismene zahvale. _Ves občinski svet pa navdaja s ponosom po-čaščenje odličnega sodelavca v mestnem svetu g. nniv. prof. dr. Franceta Steleta, ki ga je Akademija znanosti in umetnosti izvolila za svojega rednega člana. (Občinski svet je pozdravil te besede z navdušenim ploskanjem.) G. župan je za tem v svojem imenu in v imenu mesta čestital g. dr. Steleta, ki ž-j spet nesebično deluje v mestnem odboru, in ga prosil še za nadaljnje sodelovanje pri delu za napredek in lepoto Ljubljane. Zatem je omenil župan, da so bili izvoljeni za redne člane Akademije še specialist za prometno pravo dr. Milan Škerl, kemik dr. Maks Samec, elektrotehnik dr. Milan Vidmar in skladatelj Ant. Lajovic, ter jim čestital. Znano je, da naša Akademija nima dovolj gmotnih sredstev ln da kljub temu z veliko vnemo dela, kar dokazujejo njene dosedanje edicije. Drugje podpirajo Akademije meceni. Dokler so pri nas meceni tako redki, naj prevzamejo to častno in neodložljivo narodno dolžnost podpiranja Akademije naše slovenske občine, zlasti avlo- 1 nomna mesta. Mestna občina ljubljanska je že dala zgled z vsakoletnimi dotacijami v proračunu in hoče še naprej ostati za zgled drugim mestom Slovenije. (Navdušeno odobravanje.) Nova važna naloga je bila pred kratkim poverjena ljubljanskemu častnemu meščanu g. dr. Ant. Korošcu, ki mu je bilo poverjeno ministrstvo pro-svete. Svojim iskrenim čestitkam se pridružuje občinski svet tudi z željo, naj bi ljubljanski častni meščan imel mnogo uspehov tudi pri vzgoji vse naše mladine. (Navdušeno odobravanje.) V nedeljo so bile slovesno blagoslovljene Zale, za katera je mestna občina v svoji previdnosti že preje speljala tramvajsko progo do pokopališča. Za veličastno zamišljene Zale gre častnemu meščanu in '' mojstru univ. prof. Jožetu Plečniku prisrčna zahvala za to veliko delo epohalnega pomena na polju spoštovanja do rajnkih. (Odobravanje.) Prav tako pa gre zahvala škofu dr. Gregoriju Rožmanu, ki je osebno blagoslovil vrt "umrlih:1'Priznanje zasluži tudi predsednik MčStnega pogrebne- * ga zavoda g. Stanko Sušriik, kakor tudi' vM Člani upravnega odbora, ki so z dobrim gospodarjenjem omogočili, da so 6e Žale zgradile brez posebne obremenitve občinskega proračuna. Zahvala gre tudi ing. Marko Prelovšku, ki je kot ravnatelj mestnega gradbenega urada pripomogel Ljubljani, da se je Ljubljana obogatila s prekrasnimi deli olna jasnost glede njih pogoj za zaupanje v strokovno utemeljenost in pripravljenost napovedanih reform. Rekli smo, da ima gospodarsko življenje ne-glede na sisteme vrsto zakonitosti, mimo in preko katerih nobena reforma ne more iti. Niti s tem uvodnim razmišljanjem, niti t naslednjimi sestavki nismo hoteli ničesar konkretnega prejudicirati glede napovedanih reform, niti se kakor koli izreči za neki dokončni konkretni sestav. Edini namen naših razmišljanj je v tem, da se na resni strokovni ravni bistri « pojmi in javnost zanesljivo informira o raznih reformnih perspektivah, ki se po dalekosežnih izjavah vodilnih državnih čini-teljev odpirajo tudi pri nas, potem ko so skoraj povsod v svetu v eni ali drugi obliki že prešle v novo stvarnost. Žal moramo ugotoviti, da nekateri odmevi, ki so se v zvezi z našimi temeljnimi uvodnimi pripombami k napovedanim reformam sprožili v drugem tisku, niso bili povsem lojalni. V nekaterih izmed njih smo namreč naleteli na dejstvo, da so se naša zgolj informativna razmišljanja in stro-kovno-kritične pripombe prenaredile v politično-naučne in strankarsko-prograinatične recepte. Naj bo kakor koli, mi smo še vedno prepričani, da je razpravljanje o napovedanih reformah resna in odgovorna zadeva, ki jo je treba in jo je tudi mogoče voditi strogo v strokovnem okviru in na ravni znanstvene zanesljivosti mimo strankarsko-politič-nih ozirov. Ako temu ne bi bilo tako, bi bilo vsako javno razpravljanje odveč, ker iz apriorističnih doktrinarnih trenj, ki se love okoli simpatičnih ali nesimpatičnih prizvokov, ki jih imajo gotovi strokovni pojmi, ter za strankarskim prestižem, — sploh ne bi prišli. Načrtno ali uravnavano gospodarsko? Večina nesoglasij, ki se pojavlja.'« v zvezi s pojmom načrtnega (Hrvati in Srbi pravijo: planskega) gospodarstva, ima svoje korenine v ne-izčiščenem izrazoslovju. Dočim so namreč strokovni krogi v svetu skoraj že vsi sprejeli razlikovanje med načrtnim (planskim) in uravnavaniiii (dirigiranim) gospodarstvom, — pri nas po navadi oba pojma, oz. obe načelni zasnovi, ki jih omenjena dva pojma izrazoslogno označujeta, imenujemo z enim in istim imenom, t. j. kot »načrtno« (piansko) gospodarstvo. V tem, se zdi. je glavni vzrok mnogih nepotrebnih nevzkrižij. Odmevi naših uvodnih pripomb z dne 3. t. m., o kapitalu in delu, o merilu gospodarske vrednosti in o načrtnem gospodarstvu, v drugem tisku, nas v tem potrjujejo. Ni namreč, mogoče zatrjevati, da najavljene reforme ne bodo prizadele ustanove zasebne lastnine, niti baje .ne zasebne pobude v gospodarskem procesu; da napovedana reforma ne bo prekoračila okvira nadzorstva nad dejavnostjo gospodarskih krogov; to slednje (nartjserstviui); p« -rta «ne :,b*j'5>re-stopilo meje regulatorja (uravnavale«) gospodarske dejavnosti, — v isti napi pa braniti načelo »ačrt-nega (planskega) gospodarstva. Zakaj ne? Zalo, ker pomeni načrtno gospodarstvo gospodarjenje po določenem načrtu. Načrt pa pomeni do vseh podrobnosti vnaprej izmerjen gospodarski postopek. V.se gospodarske edinice (podjetja) in vsi produkcijski činitelji (narava, delo, kapital) imajo v načrtnem gospodarstvu zgolj pasivno vlogo izvrševanja načrtnih določb, za kar skrbi osrednje načrtno vodstvo; za izpolnjevanje njegovih povelj, — izpolnjevanje, ki mora že iz samega načrtnega bistva bili po času in jakosti v strogem soglasju z načrtnimi določbami —, pa skrbe zanesljive kazenske sankcije in vsesplošna prisotnost neusmiljene gospodarske policije. Naj se komu to zdi pretiravanje, v resnici je temu tako (prim. Sovjetska Rusija) in drugače enostavno biti ne more, ker bi sicer načrt ostal na papirju oz. bi se zrušil v realizaciji. Jasno je, da načrtno načelo pomenja likvidacijo zasebne lastnine na produkcijskih činiteljih. Zakaj je to tako jasno? Zalo, ker brez vsaj minimalne pravice razpolaganja lastninska pravica izgubi svojo stvarno vsebino, z njo pa svoj smisel. Isto velja glede zasebne gospodarske pobude. Če je vse t načrtu določeno in se it načrta prevaja v gos|)odarsko stvarnost (v gospodarski proces) potom striktnih povelj načrtnega središča, potem postane zasebna gospodarska pobuda iz nekdanje gonilne sile in funkcionalnega načela gospodarskega življenja — gospodarski delikt. Ne, načrtno načelo in torej »plansko« gospodarstvo z zasebno lastnino na produkcijskih činiteljih in z zasebno pobudo v gospodarskem procesu — ne gre vkup! Je torej v interesu elementarne jasnosti, da se s pojmom načrtnega (planskega) gospodarstva ne ravna preveč elastično. To, kar imajo merodajni činitelji pri, nas v smislu njihovih lastnih izjav in v smislu naknadnih uradnih in poluradnih tolmačenj teh njihovih izjav, v misli, to ni namera po načrtnem (planskem) gospodarstvu, temveč spoznanje po potrebi postopne uvedbe uravnaranega (dirigiranega) gospodarstva. Uravnavano (dirigirano) narodno gospodarstvo namreč v razliki od načrtnega (planskega) gospodarstva ne predpostavlja načelne likvidacije zasebne lastnine, niti likvidacije zasebne gospodarske pobude, temveč hoče le nrarBavati njuno aktivnost j z širšega narodnostnega in sorialnega vidika. Ne gre torej za njuno odpravo, temveč za to, da se le s|>ontane prvine gos|H>darskega življenja obenem. ko po naravnem gonn služijo svojim interesom, larestno-polititno postavijo v službo širšim narodnim in sorialnini zahtevam. Birokratiiirano ali organizirano gospodarstvo? Že iz teh temeljnih načelnih razlikovanj je razvidno, da uravnavano (dirigirano) gospodarstvo, ako hoče biti zvesto samemu sebi in motivom, ki so ga sprožili, ne more sprejeti take strukture in funkcionalne (delovalne) tehnike, ki bi šle mimo samih neposrednih gospodarskih izvrševa-teljev oz. subjektov (podjetnikov, delavcev) in bi si nadele izključno uradniško-birokratično obliko. Par praktičnih primerov: Merodajni činitelji spoznajo, da n. pr. ni več v interesu narodnega gospodarstva, ako bi najvišji denarni in kreditni zavod, srce denarnega obtoka in kreditnega ožil a, banka nad bankami, t. j. Narodna banka, še nadalje ostala v oblasti zasebnih delničarjev. Primerneje bo, če se spremeni v neke vrste javnopravni zavod. Toda takoj se pojavi vprašanje, ali naj se zaradi tega Narodna banka kar enostavno in neposredno podržavi in birokratizira, ali pa naj se k njeni upravi pritegnejo tudi neposredni zastopniki samega gospodarskega življenja, pa ne kot poedinci-delničarji, temveč kot predstavniki gospodarskih panog, ki v tem svojslvu pač bolj kot birokrati poznajo prave denarne in kreditne potrebe narodnega gospodarstva. Še, bolj neposredno velja ta načelna pripomba glede uprave deviznega ravnateljstva, ravnateljstva za zunanjo trgovino, Prizada itd. To, kar imamo danes, lo ni niti načrtno, niti uravnavano (dirigirano) gospodarstvo, temveč enostavni empirični (brez vnaprejšnje načelne zasnove) državno-birokratični iiiterrencionizeni v gospodarsko življenje. Tudi, če bi se ta intervencionizem polagoma spremenil v nek širši, vse vodstvene točke gospodarskega življenja obvladujoči sistem, njegovi učinki na gospodarsko življenje ne bi bili dosti koristnejši od dosedanjih, ako ne bi bilo namesto dosedanjega pretežno birokratičnega načina njih sestave in funkcioniranja upoštevano organizacijsko gospodarsko načelo. Saj sta to organi-zacijsko-gospodarsko načelo upoštevali n. pr. celo obe glavni totalitarni državi, Nemčija in Italija, in ne brez uspeha za njuno gospodarsko strategijo. Ako imajo namreč vse vodstvene ustanove in organi uravnavanega (dirigiranega) gospodarstva bi-rokratirni značaj, potem je poteptano samo temeljno načelo dirigiranega gospodarstva. Načelo, ki ga razlikuje od načrtnega gospodarstva, t. j. da se država v narodnem in socialnem interesu pri uravnavanju gospodarskega življenja okoristi samih ne-posredno-gospodarskih sil. Tako uravnavano gospodarstvo birokratskega sloga bi namreč neposredne gospodarske sile. njihovo gospodarsko pobudo i dejavnost samo dušilo, ne pa koristno upo- rabljalo pri svojih uravnavalnih opravilih. Narod in država ter njuno gos|>odarstvo bi od tega imela |S«mo nova bremena za vzdrževanje gospodarskega birokratskega aparata. ln vprav ta organična včlenitev neposrednih gospodarskih sil v uravnavalno sfero, ta sistematična uporaba neposrednih gospodarskih sil pri sestavi ustanov in'organov uravnavanega (dirigiranega) gospodarstva, to organimrijsko načelo v nasprotju z birokratitniiii načelom je tisto, kar se povsod na svetu na splošno imenu« kot korpora-tivn« načelo. Dirigirano gospodarstvo, strukturalno in funkcionalno zgrajeno na tem organizacijskem načelu narodnega gos|>odarstva — pa kot korpora-tivno gospodarstvo, ali korimrativna organizacija narodnega gos|>odai*lva, ali kot korporativui gospodarski sestav in pod. Gospodarsko - tehnični pomen korporativnega načela Poleg označenega načelnega pomena pa ima kor|H>rativno načelo v dirigiranem gospodarstvu še svoj poseben gospodarsko-tehnični poiuen, ki pa je bistvenega značaja. V uvodnem članku 7. dne 3. t. m. smo na kratko nakazali, da dirigirano gospodarstvo ni samovoljno-admiiiislrativno kot je načrtno (plansko) gos|>odarslvo, ki brez katerega koli zanesljivega objektivnega oslona enostavno administrativno vnaprej določa vse produkcijske elemente (količine, kakovosti, cene). Dirigirano gospodarstvo ostaja tržno gospodarstvo v tem smislu, da se pri opredeljevanju medsebojnega razmerja vrednosti gospodarskih dobrin vseh vrst naslanja na konkretno tržno situacijo, t. j. na dosedaj edini izkustveno dani merilni mehanizem, ki nima značaja nesniotrene gospodarske samovoljnosti. Toda dočim liberalno gosiKKlarstvo tržne situacije sainogibno, s|H>nlauo, množično-neorgani-lirano ostvarja. pa dirigirano gospodarstvo tržne situacije zavestno uravnava. V tem je vsa skrivnost dirigiranega gospodarstva. Da pa dirigirano gospodarstvo na tržne situacije sploh more uravnavalno vplivati, mora nujno organizirati produkcijske kategorije (in s tem tržno ponudbo) in uravnavati sistem dohodkov (in s tem tržno povpraševanje), torej oba fundamenlalna činitelja. od katerih vsakokratnega stanja ie odvisna tržna situacija (primerjaj n. pr. nemški sistem). Vidimo torej, da mora dirigirano gospodarstvo tudi iz samega vidika uravnavalne tehnike biti vsaj do neke stopnje korporativno organizirano. Birokratizirano gos|>odarstvo more biti samo načrtno (plansko) ali pa empirično - intervencio-nistično. Dirigirano gospodarstvo pa mora tako iz načelnih kot ix tehničnih razlogov biti vsaj do gotove stopnje korporativno organizirano. —o— Ako je torej res, da se z nameravanimi reformami misli na dirigirano gospodarstvo, ne pa zgolj na neko posplošenje dosedanjega empiričnega intervencionizipa in če je res. kot zagotavlja »Obzor«, da bo upoštevano načelo sodelovanja yseh zainteresiranih in koinpetenlnih činiteljev«, potem Im> naša gosi>odarska reforma sama po sebi do neke mere morala sloneti na korporativnem načelu, pa naj potem kdo ta naziv rabi, ali pa ga odklanja. Prav je, če se je pri nas, kot pravi »Obzor«. odprla »zanimiva razprava o načrtnem (planskem) gospodarstvu in korporativnem sistemu«. Želimo pa, da bi ta razprava ostala zvesto na torišču strokovnih argumentov in da ne bi zdrknila na brezmejno ravan strankarSko-prestižnih trenj. Mi nismo nobenemu političnemu činitelju im-putiralinkakj.li j revolucionarnih", namenov, temveč jsmo le skušali poljudno obrazložiti nekatere temeljne gospodarske pojme, ki iriiajo v strokovnem svetu že svoje .jasno odmerjene iz«"« v nazive. ti. Maksimiranje cen drv Zadnje čase prihajajo iz Belgrada vesti, da se pripravlja maksimiranje cen drv. Da se bo nekaj takega dogodilo, je pričakovati tudi zaradi tega, ker je hrvatski ban predpisal maksimalne cene za drva. Maksimalne cene drv na Hrvatskem »Narodne novine., službeno glasilo banovine Hrvatske z dne 10. t. m. prinašajo naredbo bana o omejitvah prometa z drvmi na področju banovine Hrvatske in odlok o maksimalnih cenah drv. Po naredbi bana mora vsak producent na Hrvatskem ne glede na njih vrsto, polovico proizvodnje cepanic oblic in gule za kurjavo zagotoviti, zadržati odnosno prodati do konca septembra za potrebe banske oblasti in njenih ustanov, mestnih poglavarstev in njih ustanov, ostalih socialnih ustanov in njihovih uslužbencev ter javnih in zasebnih namečencev in delavcev ter ostalega prebivalstva. Vsi trgovci z drvmi v banovini Hrvatski ne glede na njih vrsto, morajo od producentov zaključene katere koli količine na račun omenjene polovice zagotoviti, zadržati odn. prodati izključno za prej naštete potrebe. Producenti in trgovci z drvmi morajo»v roku 8 dni po objavi te naredbe prijaviti svojo proizvodnjo, odn. zalogo, svojemu pristojnemu oblastnemu nadzorništvu za cene, z istočasno navedbo vseh onih količin, za katere so že sklenili pravne posle o dobavah in z označbo podrobnih prodajnih pogojev. Vsi pravni posli, ki so bili sklenjeni pred objavo te naredbe, se morajo registrirati pri oblastnih nadzorništvih za cene v roku 8 dni od dneva uveljavljenja naredbe. Za producenta odn. trgovca se smatra vsaka fizična ali pravna oseba (posamezniki, družbe, zadruge, imovinske občine, ravnateljstva banovinskih gozdov itd.), ki na področju banovine Hrvatske proizvaja, Konferenca zastopnikov naše in italijanske tekstilne industrije Ljubljana, 11. julija. Na osnovi uspehov trgovinskih pogajanj med našo državo in Italijo, so nam Italijani dovolili za izvoz. odn. uvoz k nam 4000 ton bombažne preje, nadalje 4000 »on bombažne preje mešane s 25% fiocce. 3000 ton fiocco-preje ter 120 Ion preje za prodajo na drobno. Sedaj gre za izkoristitev teh kontingentov kakor tudi v zvezi s tem za cene te preje. Zaradi lega so danes dopotovali v Slovenilo zastopniki italijanske tekstilne industrije, da se porazgovore z našimi industrijci, predelovalci Ivoni-hažne preje o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z izkoristitvijo teh kontingentov. Italijansko delegacijo tvorijo industrije! gg. Cesoni, Čavallieri, Stecher in Landi, ki zastopajo največje italijanske tekstilne tvornice — Izvoznice k nam in g. (Jarzonio od Istitutu Cotoiere osrednje organizacije italijanske bombažne industrije. Našo delegacijo pa tvorijo gg. Vlada Ilič (Belgrad), Rudolf Kralochvil (Duga Resa), Tobolski (Oroslavje), Edvard Ivančič (Maribor). Franjo Sire (Kranj) in Maks.im Horvic (Kranj). Poleg tega se udeleže konference še zastopniki industrijskih korporacij, in sicer g. dr. Adolf Ciolia za Zvezo in-dustrijcev v Ljubi ja in, g. Ivan Mohorič za Zvezo predilnic, g. dr. Cvetko Gregorič za Centralo industrijskih korporacij ter g. Marko Bauer za Zvezo industrijcev v Zagrebu. Z zastopniki naše tekstilne industrije in industrijskih organizacij pa pridejo judi zastopniki Ravnateljstva za zunanjo trgovino, in sicer načelnik oddelka za uvoz g. dr. Krešimir Kristič in pristav g. Radojevič. Ker so glede l>oiuhaža nastale z vslopom Italije v vojno nove razmere, kaže. da se bodo cene ponovno zvišale z italijanske strani. Pri svoječasnih pogajanjih v Milanu je bila dogovorjena cena 18 lir na bazi American St. 20, sedaj bodo pa Italijani najbrž zahtevali še višje cene. To bo pomenilo tudi novo ^višanje cen za finalne izdelke. Delegacije so se nastanile v hotelu Toplice. Zasedanje bo trajalo najbrž do konca lejga tedna. drži na skladišču, odn. kupuje ali odpremlja z ene ali več železniških postaj, s tovornimi vozili, ladjami ali drugimi prevoznimi sredstvi najmanj 500 prostorninskih metrov drv. Okrajna načelstva in mestna poglavarstva morajo to naredbo objaviti na običajen način in takoj začeti z zbiranjem podatkov o javnih in zasebnih potrebah drv na svojem področju. Prijave za kritje potreb drv, ki se lahko narede tudi kolektivno, t. j. za posamezne ustanove, društva, zveze, zadruge itd., se izročajo pristojnemu okrajnemu načelstvu, odn. mestnemu poglavarstvu, ki te prijave dostavijo svojemu pristojnemu oblastnemu nadzorništvu za cene do konca meseca avgusta. Prijave producentov in trgovcev morajo vsebovati tele podatke: 1. s katerimi količinami drv razpolagajo in kje so razmeščene; 2. v primeru že sklenjenih pravnih poslov, za koga so rezerve rezervirane in na katero namembno mesto se imajo disponlrati. Prav tako morajo producenti drv prijaviti pristojnemu oblastnemu nadzorništvu za cene vse zaključke, katere bodo sklepali po uve-ljavljenju te naredbe z označbo, s kom so jih sklenili, za katere namembne kraje so dobave določene. Ce se do konca leta 1940 pokaže, da so potrebe drv v smislu te naredbe zagotovljene, se bo določeni odstotek zmanjšal, odn. bo dovoljena popolnoma prosta prodaja drv. Za kršitev teh predpisov je določena kazen do 6 mesecev zapora in globa do 100.000 din, povrh pa še prisilno bivanje v drugem mestu za šest mesecev. Nadalje so določene maksimalne cene za bukova drva (cepanice) najboljše vrste 2000 din, za slabše vrste od 1550 do 1800 din, za cepane oblice 1650 do 1800 din, za cerova drva 1350 do 1750, za jesenova 1400 do 1850, za hrastova 1400 do 1650, za brestova 1320, za bukove oblice 1050 do 1230 itd. Vse cene so za vagon. V teh cenah so •vračunani vsi proizvodni stroški, poslovni davek in čisti dobiček producenta. Cene se nanašajo na paritetno ceno franko vagon postavna postaja Nov-ska. Na paritetno ceno franko vagon, katera druga nakladalna postaja se morejo gornjim cenam do-djati samo naslednji stroški za prodajo na debelo, kar delajo trgovci na veliko: 1. efektivni železniški stroški; 2. stroški mestne užitnine, v kolikor obstojajo; 3. stroški tovornega lista in tehtanje v znesku 4 din za vagon; 4. stroški dovoza od raz-Ikaladne postaje do skladišča veletrgovca maksimalno 100 din za vagon; 5. stroški skladanja na skladiščih veletrgovcev 40 din za vagon in 6% zaslužek veletrgovca 10% na tako dobljeno ceno franko skladišče veletrgovca. Količina suhih drv v vagonu mora odgovarjati 20 prostorninskim metrom, katera mera služi najprej za prodajo potrošnikom. Prekrški bodo kaznovani po naredbi o nadzorstvu nad cenami itd. Maksimiranje v vsej državi? V zvezi s temi odredbami na Hrvatskem prinaša »Hrvatski dnevnik« vest, da se je banska oblast pogajala z zastopniki centralne vlade, da bi se določile maksimalne cene za vso državo. Dne 7. t. m. je prišlo do sporazuma, da bodo predpisane za vso državo iste maksimalne cene kot na Hrvatskem. Ministrstvo za trgovino in industrijo bo izdalo kmalu tozadevno uredbo, ki bo prav tako rezervira za državo itd. polovico vsega blaga. Iz besedila hrvatske uredbe je razvidno, da se smatra za producenta odn. trgovca vsakdo, ki izdela ali ima na skladišču ali proda najmanj 500 kubičnih metrov drv. Iz tega sledi, da ne bo obstojala potreba za male producente, ki v Sloveniji prevladujejo, da prijavijo svoje zaloge. Te zaloge bo lahko zasebni kupec kupil brez vsega. Vprašanje pa je, ali zanje velja maksimalna cena, kakor jo bo določila uredba. Ce zanje ne bo veljala maksimalna cena, potem seveda ni pričakovati, da bi dobili zasebniki poceni drva, p« tudi veletrgovina odn. trgovina z drvmi tudi ne bo mogla prodajati po maksimalnih cenah, ker bo morala dražje kupovati od malih producentov. Belgrajska agencija »Jugoslovanski kurir« pa smatra, da bi uvedba maksimalne cene za dna bila popolnoma brezpredmetna, če se ta kontrola ne bi razširila na vso trgovino z drvmi. Izvoz zelenjavo in sadja v Nemčijo Privilegirana izvozna družba sporoča vsem interesentom, da so za likvidiranje zaključkov iz drugega četrtletja za nove zaključke v tretjem četrtletju dodeljena nemškim uvoznikom devizna dovoljenja za naslednje kontingente: suhe hruške in jabolka 300.000 mark, za sadne sokove 30.000 mark, za suhe višnje 150.000 mark, za razno sadje in povrtnino 300.000 mark, za orehe 50,tXX) mark, za breskve 100.000 mark in za paradižnike 100.000 mark. Nadalje sporoča, da so za paradižnike (ho-landsko pakiranje) določene naslednje cene: od 9. do 15. julija 16, od 16. do 23. julija 13 in od 26. julija do 5. avgusta 8 mark, za pakirane breskve do 9. julija 38 mark, po 9. juliju 35 mark, vse za l(Xlkg brutto za netto, franko jugoslovansko-nemška meja, pri prodaji franko madžarsko-nemška meja se cene zvišajo za 1.50 marke. Družba opozarja izvoznike še posebej, da je prodaja po nižjih cenah prepovedana. V svrho kontrole mora vsak izvoznik v roku 24 ur dostaviti družbi kopijo fakture s točno označbo vagona (pri prekladanju je treba navesti obe številki), količine in vrednosti izvoženega blaga kakor tudi ločni datum nakladanja. Poleg tega mora biti na vsaki kopiji fakture avedena številka potrdila, količina, na katero se glasi in ustanova, ki je potrdilo izdala. Odbitki po fakturah se morajo opravičiti z originalnimi dokumenti. Stanje naših kliringov Po podatkih Narodne banke je bilo stanje naših kliringov dne 8. julija naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 30. junija); Aktivni kliringi: Nemčija 6.029.207 (+ 987.010) mark, protektorat 8.172.980 (— 11.312.942) kron, Francija 2.155.827 (— 8.987.508) fr. frankov, francoske kolonije 1.032.934 (— 11.000.000) fr. frankov, Turčija 5.826.270 (— 110.473) din, Bolgarija 3.975.935 (+ 81.347) din in Španija 2.934.900 |>ez.et. Pa Hi rni kliringi: Italija 41.559.625 (+ 17.042.417) din. Madžarska 18.987.191 (+ 9.890.158) din, Slo vaška8.929.980 (+992.502) kron. Romunija7.370.820 (— 461.873) din, Belgija 1.333.411 belg in Poljska 18.890.014 din. Stanje kaže znatne izpreniembe v dobi od dne 30. junija do 8. julija, narasle so naše terjatve v Nemčiji, izredno pa so se zmanjšale naše terjatve v protektoratu. Franciji in francoskih kolonijah. Med pasivnimi kliringi se je zelo jHivečal naš do!g Italiji in Madžarski, nadalje tudi v Slovaški. Borze Dne 11. julija 1010. Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90 Devizni promet je znašal na zagrebški b"rzi 0.257.985 din, na belgrajski borzi 7.92 milij. din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 230.000 din. Ljubljana — uradni tečaji: London 1 funt....... 165.46— 168.66 Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov..... 1004.91—1014.94 Ljubljana — svobodno tržišče: London 1 funt....... 201.65— 207.85 Newyork 100 dolarjev .... 5480.00— 5520.00 Ženeva 100 frankov , . . . . 1241.85—1251.85 Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 1 marka....... 14.70— 14.90 Zagreb — zasebni kliring: Solun 100 drahein....... 35.15—35.85 Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem.......34.10—31.80 Sofija 100 dinarjev....... 89.20— 90.80 Curih. London 16.45, Nevvvork 441.50, Milan 22.30, Madrid 40, Berlin 176.75, Buenos-Aires 91. Vrednostni papirji Vojna škoda: v Ljubljani 423 blago v Zagrebu 422 —424 v Belgradu 428.50 denar Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 95 denar, agrarji 50 blago, vojna škoda promptna 423 blago, begluške obveznice 75 denar, dalm. agrarji 71.50 blago, 8% Blerovo posojilo 96.50 denar, 7% Blerovo posojilo 91 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 101.50 denar. — Delnice: Trboveljska 315—320, Kranjska industrijska družba 148 denar. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 94 denar, agrarji 50 denar, vojna škoda promptna 422—424 (423), begluške obveznice 75 denar, dalm. agrarji 71.50 blago, 4% severni agrarji 50 blago, 6% šuniske obveznice 71 denar. 8% Blerovo posojilo 96.50 denar, 7% Blerovo posojilo 91 blago. — Delnice: Priv. agrarna banka 195 blago, Trboveljska 315—320, tiutmann 55 denar. Sladk. tov. Beč-kerek 500 denar, Sladk. tov. Osijek 425 denar. Isis 32 denar, Oceania 550 denar, Jadr. plovba 400 denar. Helgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97 denar, agra:ji 51.50 denar, vojna Skoda promptna 428.50 denar (428), begluške obveznirc 77.50 blago, dalm agrarji 70.25—71. 6% šumske obveznice 69.50—70.50, 8% Blerovo posojilo 90.50 denar, 7% Blerovo posojilo »2.50 denar (92.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 101.50 denar. ... Žitni trg Novi Sad. Oves: bački sremski in slavonski 238—240. Promet: 27.5 vagona pšenice in 12 vagonov mlinskih proizvodov. V petek t'>. t. m. norosadska in sombortkt borca ne poslujeta. novice Koledar Petek, 12. julija: Mohor in Fortunat, niučenca; Janez Gvalbert, opat. Prvi krajec ob 7.35. Herschel napoveduje spremenljivo vreme. Sobota, 13. julija: Anklet, papež, tnučenec; Mar, gareta. Osebne novice - Diplomski i/.pit na Glasbeni akademiji in srednji glasbeni šoli so opravili v šolskem letu 1039-40: \a (ilasbeni akademiji: .Jerabek .laroslav (pedagoški odijolelO z odličnim uspehom; /upanič T.jiljann (sofopevski oddelek) r odličnim uspehom. Sa srednji glasbeni šoli: Tortič Viktor (oddelek za orkestralne inštrumente) s prav dobrini uspehom; Kuštrin Jože (oddelek za klavir) z dobrim uspehom. Specialitete »NEPTUNa«za Vas: skusi — iiletl — sardine brez kosti — Gourmand — Touriste — tunina Proizvodi največjih domačih tovarn »NEPTUN« d. d. — Split — Aljažev klub obvešča vse prijatelje naših gora in planin, da bodo v nedeljo, 14. t. m. sv. maše na sledečih postojankah: na Kredarici ob 8, na Vel. Planini ob 9. iiu Krvavcu ob 9. v \ rsnetek narave najdemo pri nekaterih metuljih. Neke vrste gozdnih metuljev seda in počiva samo nn deblu drevesa. In dokler mirno sedi na deblu, ga ne vidiš, ker je |Mi|Milnoma iste barve, kakor deblo. Torej spojitev enakih barv, dela predmet neviden. Nasprotno pa barve, ki se odbijajo (kontrast), delajo predmete vidne. Vzemimo primero zopet iz narave. Kragulj lovi ptiče, da se preživlja. '/.t' oddaleč zapazi njegovo oko svoj plen, pa ne vselej. Prej Im> opazilo njegovo oko belo kokljo, ki vodi bela piščeta jm) travniku, kakor pa rjavo rusasto drnžinico gozri-nega jerebu, ki vodi svojo družino |x> rjavi zemlji. V. — Sprejem gojencev v vojno obrtno šolo zavoda Obiličevo. Letos bo vojno obrtna šola zavoda Obiličevo v Kruševcu sprejela 40 gojencev v prvi razred, šola se začenja 1. septembra 1940. Prosilci ki bi želeli vstopiti v to šolo, morajo biti državljani kraljevine lugoslavije ter morajo biti rojeni v letih 1925, 1926. 1927 in 1928. Končati so morali najmanj s prav dobriin uspehom ljudsko šolo ali pa z zadostnim uspehom kakšen razred srednje ali meščanske šole,- Biti morajo zdravi in imeti morajo dovoljenje staršev ter pismeno obvezo, da pristanejo na vse pogoje in posledice, predpisane z uredbo o vojaških obrtnih šolah zavoda Obiličevo. Prvenstvo za sprejem imajo sirote, otroci revnih invalidov, otroci revnih delavcev in obrtnikov, otroci odlikovanih revnih bojevnikov in otroci aktivnih podoficirjev. Prosilci morajo poslati svojeročno napisane prošnje najkasneje do 1. avgusta letos upravniku vojnoobrtne šole zavoda Obiličevo v Kruševcu. Podrobnosti je objavil -Službeni vojfii ' list št. 25 ilne 6. julija. Pojasnila tiajejo orožniške postaje in vojaška okrožja. hh Kino Kodeljevo te/. 41-64 mmm Danes in jutri ob 20*30 monumentalni so« cijalni velefilm po znanem podlistku: Angeli mračnih obrazov PAT 0'BRIEN, JAMES CA G N E Y Razdor J E A N G A B IN, V IV i A N E ROMANCE — Sprejem gojencev v vojno-obrtno šolo voj7 nega tehničnega zavoda v Kragujevcu. Letos bo sprejetih v prvi razred vojno obrtne šole vojno-tehničnega zavoda v ^ragujevcu 100 gojfinc^v, Šola se začenja 1. septembra. Prosilci", ki bi želeli, vstopiti v to šolo, morajo biti državljani kraljevine Jugoslavije ter biti rojeni "v letifi 1923,'1926, 1927 in 1928. Končati so morali najmanj s prav dobrim uspehom ljudsko šolo ali pa z zadostnim uspehom kakšen razred srednje ali meščanske šole. Vedenja so morali biti prav dobrega. Morajo biti zdravi, imeti dovoljenje staršev ter pismeno obvezo, da pristanejo starši na vse pogoje in posledice, predpisane z uredbo o vojaških obrtnih šolah. Ker se slabo razviti mladeniči ne bodo sprejemali, velja, da morajo imeti prosilci, rojeni v letu 1928 obseg prsi najmanj 62 cm, višino 140 cm,' težo 34 kg; v letu 1927 obseg prsi najmanj 65 cm, višina 145 cm, teža 37 kg; v letu 1926 obseg prsi Film za j? edalce izredno močnih Orlakove roke Po noveli Maurice Renerda > Le s m a i n s d'0 rlact KINO SLOGA tel. 27 30 živcev, film, ki ga boste pomnili še mesece . , , PETER LORRE, največji dramski umetnik tilmskega platna, v mojstrskem delu demonske napetosti, v veliki ljubavtii drami neobičajne vsebine' V glavni vloai poleg tega še: FRANCES DRAKE in COLIN CLIVE poznan iz filma *Frankenstein« Predslave ob 16.. 19., 21.:: PREMIJERA DANES! Odlična francoska V v glavnih vlogah Vivianc Ro- komedija US VCIC1 mance, Reger Ductiesne in drugi V zakonu razočarana mlada žena najde pota, da si zopet pridobi nezvestega moža Prelstave d,1nrs oh lfi , tO. in 2l. uri Kino Union, tel 22-21 ] — Sprejem rezervnih častnikov v aktivno službo. Službeni vojni list št. 25, z dne. 6. julija objavlja razpis ministra za vojsko in mornarico za natečaj, po katerem bo sprejetih večje število rezervnih častnikov, podporočnikov in poročnikov vseh redov vojske razen letalstva v aktivno službo v avtomobilskih edinicah. Glavni pogoji za udeležbo pri natečaju so sledeči: prosilci morajo biti zdravi, neporočeni in morajo biti rojeni leta 1910 ali pa kasneje. Prednost imajo tisti rezervni častniki, ki so služili v avtomobilskih četah in tišli, ki posedujejo šoferske legitimacije. Prosilci naj vložijo prošnje naravnost na ministra za vojsko in mornarico najkasneje do 30. julija t. 1. Vsi prosilci, ki bodo sprejeli, bodo najprej poklicani na dvomesečno vajo, ki bo trajala od 18. avgusta do 18. oktobra. V tem času bodo morali položiti izpit, nakar bodo aktivirani. Državni uradniki pa morajo najkasneje do 25. julija dobili odobritev resornega ministrstva, da sc sinejo udeležiti tega natečaja, ako hi do tega časa ne bilo objavljeno splošno dovoljenje od vseh ministrstev. Podrobnejše podatke najdete v »Službenem vojnem listu«. najmanj 70 cm, višina 150 cm, težo 40 kg; v letu 1925 obseg prsi najmanj 72 cm, višino 152 cm, teža 43 kg. Prvenstvo za sprejem imajo sirote, otroci revnih invalidov, otroci revnih delavcev in obrtnikov, otroci odlikovanih revnih bojevnikov in otroci aktivnih podčastnikov. Prosilci morajo poslati svojeročno napisane prošnje najkasneje do 31. julija letos upravniku vojno obrtne šole vojnotehnič-nega zavoda v Kragujevcu. Podrobnosti o pogojih in prošnji je objavil »Službeni vojni list« št. 25 z dne 6. julija 1940. Pojasnila dajejo orožniške postaje in vojaška okrožja. pO cUl&a/C Jčaj {JKcviU? Skoraj mak dan beremo r časopisih med gospodarskimi restmi, da jr dovoljeno zvišanje cen trj ali oni tvrdki. Oblativa utemeljujejo zvišanje lin podlagi računov trrdk dobaviteljic, čudno se mi zdi, da mora n. pr. olje sedaj, ko še ni norine, imeli pri veletrgovcu - dobavitelju naenkrat višjo ceno. Oblastvo najbrž ne pregleda pri dovoljevanju višjih cen, v koliko je račun dobavitelja upravičen. Opažamo, da pri naraščanju uredb in pravilnikov, ki naj regulirajo cene, naraščajo tudi cene. Vri vseh teli :risanjih cen so plače ostale še vedno enake kol so bile pred letom. Ati ne bi bitu tudi tu potrebno zvišanje f. * Odkup gozdne železnice Banjaluka—Ko-forvnroš—šipraga. Minister za gozdove in rudnike je imenoval komisijo, ki je sestavljena iz jmslnp-nikov ministrstva za gozdove in rudnike, centrale rudarskega ravnateljstva v Sarajevu, gozdarskega ravnateljstva v Banjaluki in ravnateljstva rudnika Lauš v Banjaluki. Komisija ima nalogo, da reši vprašanje odkupa gozdne železnice Banjaluka— Kolorvuroš—Šipraga, last podjetja Bosna Bois, ki je v končni likvidaciji. Komisija mora proučiti vse tehnične strani proge in precenili njeno donosnost, ker bi se v bodoče s to progo v prvi vrsti okoristil državni rudnik Maslovar, ki je doslej po lej progi prevažal premog v Banjuluko. Potemtakem je na tej progi neposredno zainteresirano ministrstvo za gozdove in rudnika, zanilnri pa vprašanje te proge tudi javnost, predvsem gospodarstvenike v Bosanski Krajini, .javnost Bosanske Krajine pričakuje, da bo ministrstvo odkupilo to progo, upoštevajoč poleg komercialnih strani tudi socialne, ekonomske in kulturne koristi lega dela vrbaske banovine, ker predstavlja la proga veliko prometno in gospodarsko pridobitev, * Nov spor med siaroVatoličani. Zagrebške Novosti poročajo. Škofijska pisarna hrvatske sta- je s podpisom škofa Marka Ka\ iblelnice njegove smrti, In sicer rokatoližke cerkve je s podpisom škjfa Marka Km lodjere poslala v časopi dne 14. julija ob 8 davni ob priliki oblel V liioliluici v Unuiiiiiifiuvi.ulicj, kie.r idilkM vsako lelo zadušil icff po želji vodstva hrvatskega naroda. Obvestilo Marka Kalodjere opozarja, da je v listu .Starakaloličkl Preuoi.oift, ki gH izdajajo ijajo i*liškcga Preporoda« je razširila svoj list tudi na opozicionalce iz Slovenije in se tiskata dve struni lisla v slovenskem jeziku. List seveda še najirej ostro napada škofa Kalodjero in sinodalni svet, objavlja razne očitke ler napoveduje, da se bo boj nadaljeval. Siužbeno glasilo hrvatske slarokatoliške cerkve »Slarokato-lik. pa objavlja zapisnik zbora s poročilom o iz-ključenju nekaterih opozicionalce v, ter z dopisom pravosodnega ministrstva, ki je vzelo na znanje sklepe zbora, v kolikor se nanašajo na notranja cerkvena v|>rašanja. List prinaša govor škofa Kalodjere na slovesnem sklepu zbora, resolucijo, ki zavrača vse tožbe, in na koncu članek profesorja M. Sinovčiča, v katerem spet napada tisk in opozicionalce. Nasprotnikom pravi, da so robijaši, konfi-denli in denuncianti. Tako pišejo zagrebške >No-vosti« in končajo s stavkom: >Bog ve, koliko časa bo še trajal ta boj ined raznimi skupinami staro-katolikov.« — Pri lonivosti črev je blagodejno delujoče sredstvo naravna »Franz-Josefiiva« crenka voda, ki zmanjšuje težave, ker cesto že majhne količine dobro delujejo. Ueg. S. br. 15485 od 28. novembra 1D3V_ * Peronospora uničuje trte. Iz Petrinje poročajo, da se je kot posledica pogostega dežja v času. ko je vinska trta cvetela, po številnih vinogradih pojavila peronospora. Ogroženih je nad polovico vinogradov. Kakor vse kaže, bo letošnja trgatev dala komaj petino lanskega pridelka. * Pri Sisku so našli rimsko grobnico. Na poljskem polu, ki se odcepi od glavne ceste blizu Siska, so delavci pri kojianju naleteli v globini dveh do treh metrov na široko kamenilo ploščo, ki je bila gotovo pokrov grobnice. Ta plošča, na kateri so bili napisi, pa je ponoči brez sledu izginila. Pozneje so zvedeli, da so jo tatovi dali neki gostilničarki za nekaj litrov vina. Sedaj bo mestno načelstvo odločilo, če bodo na dotionem mestu še naprej kopali. * Ponarejevalec dolarskih bankovcev obsojen na pet let robije. Osješko okrožno sodišče je le dni sodilo Grga Patarčiča iz Starih Mikanovcev in Dragulina Gnšpurja, trgovskega pomočnika iz Subolice. Palarfič je bil obložen, da je jionarejal bankovce po '20 dolarjev. S tem •»poslom« se je pečal že v Ameriki, kjer je bil zaradi tega večkrat obsojen. Gašpar se je zagovarjal kot njegov po- Radio Ljubljana Petek, 12. julija: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 NilimtdL poročila — 7.15 ^'isan venček veselili zvokin (pMče) - 12 Naši zbori (plošče) - 12.30 Poročila, objave — 13 "Napovedi — 13.02 Opol-, iliinski koncert JUidijlkega orkestra — 14 Poro-fiilii - 14.10 Turi*ično poročilo - 19 Napovedi, poročila — 10.20 Nac. ura: Zagrebški proračun pred 400 leti (Srdju Djokič, Zagreb) — 19.40 Objave — 20 Navodila planincem — 20.10 Ali se more žena uveljavljati v vsaki obrti, (gdč* Fr. Gruden) — 20 30 Violinski koncert: g. docent Kurlo Rupel, pri klavirju prof. M. Lipov-šek — 21.15 V sodobnem ritmu (plošče) — '22 Napovedi, poročila dijski orkester)). 22.15 Za boljšo voljo (Ra- Drugi programi Petek, 12. julija: Belgrad: 20.10 Zbor. - Zagreb: 20 Chopinove skladbe. — Sofija: '20 Roseini: jeva opera »Seviljski brivec«. — Praga: 20 Filh. koncert. — Trst-Milan: 22.10 Simfonični koncert. — Bim-Bari.: 21 Lahka glasba. — Budimpešta: 21,10 Violina. — Bukarešta: 19.55 Leoncavallova opera »Bajazzo«. — Sotlens: 21.45 Pavelove skladbe. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leusiek, Res-ljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. močnik. Patarčič je pri razpravi izjavil, da Je ponarejene dolarske bankovce prinesel iz Amerike in da jih je nekaj v pijanosti dal v promet. Odkar se je vrnil iz Amerike, ni ponaredil nobenega bankovca več. Gašpar se je zagovarjal, da je dva ponarejena bankovca našel pod mizo v gostilni in ju dal v promet, ne da bi vedel, da sta ponarejena. Sodišče je Patarčiča obsodilo na pet let robije, Gašparja pa na leto dni zapora. * S četrtega nadstropja skočila. Preteklo sredo je v Zagrebu skočila s četrtega nadstropja zgradbe Osrednjega urada :a zavarovanie delavcev 23 letna Olga GrezeJ in obležala mrtva na pločniku. Grezejeva je bila nastavljena kot dnevničarka v osrednji kartoteki SUZOR-ja. pa ji je bilo odpovedano in 30. junija je prenehala njena služba. Obljubili so ji, da bo v doglednem času spet dobila službo, ona pa tega ni verjela in je šla v nesrečno smrt. Anekdota Stuttgarski estelik Friderik Teodor Vischer je prejel vabilo od svojega prijatelja. Kot starega znanca družine in dobrega govornika so ga gostje prosili, naj bi imel govor. Vischer se je prošnji odzval. Zdi se pa, da ni bil posebno zbran ali pa so mu misli krožile v višjih sferah, ker je njegov govor izvenel nekam čudno. Dejal je namreč: »Spoštovane gospe in gospodje! Mi vsi vemo, da gre ljubezen pri človeku skozi želodec. Zato nj potrebno, da bi bila žena lepa. tudi ne pametna. Eno pa je brezpogojno potrebno: Znali mora dobro kuhati 1 Najboljši dokaz za to je naša velecenjena gostiteljica. In zato vas prosim, da njej v čast dvignete svoje čaše.« Odlikovani koroški borci S Spomenico na boje za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije 1918—1919 s trakom osnovne rdeče barve so bili odlikovani: Kaplarjl: BunČič Niko, Zavec Franc, Cop Albin, Keuda Mihale, Gašparovič Marko, Golobič Janez, Dajčer Anton, Bertič Valentin, Nahberger Martin, Novačan Josip, Zeme Anton, Plevnik Jožef, Novinc Franc, Fidler Mihael, Bremec Franc, Pogačnik Matko, Kren Martin, Kosec Filip, šušter-šič Alojz, Toporiš Julij, Pertekelj Karel, Ocepek Dragotin, Šoštarič Nikolaj, Kogej Ivan, Hudover-nik Simon, Terpinc Karel, Barle Janez, Plečko Ivan, Ritonja Martin, Grandič Josip, Roršek Jožef, Mahen Josip, Vari Ivan, Zaletel Avgust, llrovat Franc, Terčnik Janko, Brinskele Ivan, Kumer Josip, Florjančič Franc, šušteršič Alojzij, Kavčič Matija, Jeršinovič Ignac, Gostinčar Vinko, Strašek Alojzij, Brenšak Franc, Manko Vinko, Javoršek A-l bin, Kotnik Ciril, Cirman Metod, Anžlovar Štefan, Bojsk Janko, Šloser Leopold, Cavničar Alojzij, šo-štar Franc, Valnečak Alfonz, Kovač Alojzij, Ho-man Anton, Šavora Martin, Kolarič Albert, Ko-larič Anton, Culinovič Matija, Žnidarič Josip, Skr-binek Franc, Kos Henrik, Uršič Pavel, Cankar Franc, Kelemina Matko, žužek Vinko. Dečko Rudolf, Šavničar Matij.i, Eigner Albin, Kikeij Ludo-vik, Hanželič Ivan, Pečaver Matija, Pavšič Anton, Cavničar Vinko, Ogriz Jurij, Aleš Odrejc. Pavluša Josip, Brodar Izidor, Varničič Vlatjjmir, Stanič Vin-cenc, Beguš Juško, Štamberger Ivan, Slamnik janež, Herman Štefan, Grabner Jožef, Vogelnik Franjo, Volovšek Ivan, dr. Maršič Robert, Teržan Ivan, Strgar Franc, Deržaj Rudolf, Kihar Mihael, Šeruga Anton, Poglavc Avgust, Lindič Albert, Rožanc Josip, Repe Janko, Brezovšek Konrad, Mali Franc, Kren Marlin, Klobučar Josip, Držanič Franjo, Ermenc Joža, Cas Franc, Turk Fortunad, Mar-jaševič Josip, Bucik Hinko, Brvar Ivan, Mlinar Franc, Keršner Marij. Vojaki: Poslržiu Ivan, Hrastnik Rudolf, Korošec Franc, Bevc Alojzij, Novinc Franc, Borišek Avgust, llribernik Ivan, Glojek VUipii), Bodlaii..lože, Sen Martin, Robnik Jaltob, Podlestlik josip. Podlespik Ivan, Metulj Janez, Ore^iik Martin, lamnik Albin, Kreštelica Josip,-^upaiic lože!, 2van Andrej, ?ebre France, Smavčer Anton, Leskovec Adrej, Genusi Ivan, Cerne Ciril, Benko Ivan, pa-miš Jakob, Granda Rudolf, Lešničar Alojzij, Kozinc Franc, Bizek Rudolf, Pucihar Ivan, Ratis |o-zef, Hostnik Edvard, Omladič Filip, Baš Anton, Boželj Alojz, Oblak Jurij, Milar Anton, Urbanč Anton. Škafar Alojz, Plešnik Franc, Pleško Josip, Zlatorep Valentin, Lipar Ivan, Mavrič Vincenc! Fajs Franc, Slak Jože, Breznik Albin, Slatnar Lu-dovik, Suhadolnik Anton, Miklavčič Alojzij, Miho-lič Andrej, Golob Janez, Sošlarič Franc, Urban Luka, Prah Anton. Oprčan Franc, I.ipovd Ivan, Znidaršič Alojzij, Frmenc Leopold, Kranjc Franc! Kapitler Ivan, Janša Franc, Vogelnik Franc, štingl Franc, Rus Martin, Oornik Alojzij, Budna |ožef, lija. Medi ■--•-- -' škrlovnik Ciril, Novak Matija. Meden Jožef, Krol nik Jakob, Juvan Jože, Juvan Albin, Miholič jožef. Klemenčič F.vgne, Herjavec Marko. Erjavec Mihael, Božič Ivan, Princ Joža. Stopinšek Alojzij, Springer Franc. Juvan Martin. Alalec Ljudevit' Brcšar Alojzij, Bole Jožef, Razgoršek Florijan, Bučar Jakob, Vidmar Jožef, Perk.mj Ivan. Krnc |a-nez. Pečnik Gustav, Slajnar Josip, Saje Franc, Per-me Franc, Frantar Franc, larc Janez, Sribar Ivan, Harlman Alojzij. Smrke Franc. Ksber Dragotin, oblak Andrej, Jelovčan Jakob, Križaj Drago, Hu- dež Anton, Strlič Jakob, Udovč Franc, Laznik Jože, Stremlelj Tomaž, Kenk Franc, Kekar Alojz, Florjaricič Peter, Perkovič Ivan, Vinsek Ivan, Mr-cina Viktor, Kunstek Alojzij, Šumak Franc, Kristan Mat^ež, Bobek Ivan, Lipovščak Slavko, Ko-vačevič Ivan, Dolenc Alojzij, Kotnik Andrej, Za-bukovec Ivan, Skušek Janez, Seljak Drago, Miškoš Peter, Stanič Stanislav, Milač Miroslav, Brolih Jože!, Repina Franc, Tomazin Peter, Slivnik Rok, Barbič Anton, Štancer Franc, Jerina Franc, Zni-dar Avgust, Stražišar Ivan, Pcrme Franc, Kolenc Rafael, Perovšek Anton, Tekavc Rudol!, Korošec Ivan, Hribernik Ivan, Hočevar Franc, Pešl Viljem, Gajser Josip, Pevec Marin, Strižič Stelan, Hlade Jožef, Bercko Janez, Godič Jožef, Rilel Anton, Po-Ijanšek Franc, Perovc Mihael, Klemenčič Pavel, Jezeršek Ludovik, Kriše Josip, Bernot Janez, Ma-telič Alojzij, Markič Anton, Bulovec Ivan, Berdov-nik ivan, Beg Anton, Zavec Konrad, Juš Alojzij, Cizelj Adolf, Kosier Adolf, KronaLietfogl Stanko, Kolar Ivan, Laurič Radivoj, Levičnik Štefan, Uran Franc, Lipovec Janez, Grom Matko, Šot Josip, Žle-bir Franc, Zabavnik Jože, Brulec Ignacij, Hrova-tin Ljubomir, Zakrajšek Jože, Erjavec Drago, Zor-man Anton, Mulej Josip, Novak Anton, Hafner Peter, Gašperin Franc, Medle Franc, Zargi Josip, Pibernik Stanislav, Šinkovec Ivan, Frank Albin, Škerget Henrik; Peitler Karel, Gamze Andrej, Kac Ivan, Pušnik Franc, Gačnik Anton, Gogala |anez, 1 reven Franc, Zalar Alojzij, Lisac Anton, Hukec Ludovik, Veselic Franc, Matunovič Vinko, Kuder Franc, Dremelj .Matevž, Petkovšek Janez, Petkov-šek Jakob, Frank Franc, Končan Franc, Krevs Alojzij, Gole Brane, Mrak Jože. Bregar Rudolf, Kon-čič Josip, Kolenik Alojzij, Keržan Avgust, Povič Josip, Planine Ivan, Nerad Martin, Majcen Miha, Kotar Ignac Mahkovec Josip, Fijavž Rudolf, Perkovič Ivan, Jamnikar Ivan, Cas Matko, Brumen Martin, Prinec Ferdo, Dovečar ložaf, Murmič Anton, šegula Josip, Mlakar Ivan, Glaser Ignacij, Ce-lan Henrik, Tušar Janez, Kos Anton, Strnad Ivan, Rakuš Franjo, Srečnik Karel, Miklošič Martin, Ora-sii- Martin, Šift Ferdo, Klaučnik Franc, Majcen Alojz, ■ Kamenšak Alojzij, Zalokar Martin, Bolle Aloizii, Kokal j Kristijan, Fink Janez, Kranjc Mihael, Markič Janez, leinent Anton, Povirk Vincen-cij, šuster Anton Irgolič Jožef, Krpan Andrej, Zc-lenjak franc, Rep Jažko, Kramberger Anton, Zor-man Janez, Vister Valentin, Kosmač Franc, Smolej Miroslav, Polda Pavel, Osenk Franc, Koser Franc, Pezdirnik Maks, Kuster Janko, Koritnik Viktor, Zargaj Stanko, Zima Franc, Španbauer Maks, ing. Julij Ivanko, Vekoslav Jordan, Zurman Franc, Jakob Koter, Jože! Praprotnik, Ignac Cernec, Anion Zorko, Simon Šantl, Lešnik Ludovik, Brade-ško Luka, Balant Janez, Bajt Janez, Kranjc Gašper, Keržina Anton, kamenik Ignac, Kramej Jožef, Ci-inerman Toniai, Podberšič Ambrož, Kolar Maks, Marčec Matija, Aleksič Alojzij, Arnež Peter, Kem-perle Matija, Višnar Drago, Svetina Franc, Horvat Viktor. Hvaleč Franc, Šifran Franc, Krivec Valentin, Zejn Ivan, Brajc Alojz. Zvan Franc, Podgor-nik Andrej, Janez šranc, Trojar Franc, Ržek |a-nez. Jeglič Andrej, Erlah Franc, Cegnar Jakob, Vidic Anton, Zupane Janez, Jazbec Mirko. Kosi Franjo, Stojkovič Milan, Lamper Franc, Klemen Janez, Lukinan Jožef, Mastnak Franc, Rantak Franc, Jurca Rado, Kokošar Jernej, Švagan Jožef, Anton Zu pančič, Štefan Job, Viktor Vuk, Gregor Jankovič, Franc škoporc, Oto I.acko, Ivan Sanko-vič. Franjo Ratej, Jakob Štukl, Franc Završnik, F"-!- Tomažič, Janko Hauplman. Metod Golinaicr. I 11UBDAN4 Nova maša na Rakovniku Rakovniška cerkev se pripravlja na lepo slovesnost nove maše, ki jo bo imel salezijan-ski novomašnik g. Franc Štuhec v nedeljo 14.^ julija. Novomašna slovesnost bo po sledečem sporedu: V soboto ob pol osmih zvečer sprejem novomašnika in gostov duhovnikov pred cerkvijo Marije Pomočnice. Po sprejemu slovesen blagoslov, ki ga bo podelil novomašnik. V nedeljo ob 9 izročitev novomašnega križa pred_ cerkvijo. Po tem ganljivem prizoru se bo pričela nova maša. Pridigal bo novo-mašnikov sorodnik g. župnik Alojzij Zamuda. Po maši daritev novomašnih spominov z darovanjem. Popoldne ob pol štirih govor križev- skega rojaka g. Franca Skuhate, pete litanije in slovesni blagoslov. Po blagoslovu priredi rakovniška mladina akademijo v čast novo- mašniku in njegovim gostom. V ponedeljek, 13. julija bo novomašnik imel drugo sveto mašo pri Mariji Pomagaj na Brezjah. 1 V nedeljo dva Putnikova izleta: Logarska dolina in Žužemberk — Del. Toplice — Št. Jernej. 1 Ban dr. Natlačen boter 14. otroka. Dne 10. t. m. ob pol 12 je bil v kapeli ženske bolnišnice v Ljubljani krst 14. otroka ge. Angele Pungerčav iz Boštanja, občina Slivnica-Zalna pri Grosupljem, kateremu je kumoval ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen po svojem zastopniku bano-vinskem svetniku dr. Karlinu, k je srečni materi v imenu g. bana iskreno čestital in izročil v njegovem imenu lep dar. Krstu so prisostvovali primarij dr. Lunaček z zdravniki in ostalim osebjem. Novorojenec je bU krščen na ime Marko. Najstarejši otrok siromašne družine (oče je priden in marljiv mlinarski pomočnik) je star 21 let, do sedaj najmlajši razen Marka pa 16 mesecev. — S tem je g. ban zopet pokazal svoje socialno Čustvovanje do siromašnega ljudstva, posebno pa še težnjo, da se podprejo družine, ki imajo veliko otrok. 1 Slovo dr. Lavriča od bolnišnice. Šef drugega kirurgičnega oddelka splošne bolnišnice dr. Božidar Lavrič je bil, kakor smo že poročali, imenovan za rednega univ. prof. medicinske fakultete v Ljubljani. Že prihodnjo jesen bo dr. Lavrič prevzel na medicinski fakulteti stolico za kirurgijo in bo že oktobra pričel z fizičnimi predavanji. Dr. Lavrič je bil skoraj 7 let vodja drugega kirurgičnega oddelka splošne bolnišnice in je v tem dolgem razdobju mnogo storil za zdravje bolnikov, katerim se je posvečal z vso ljubeznijo Tisoči' in tisoči se ga spominjajo s hvaležnostjo. Včeraj je bil zadnji dan, ko je dr, B. Lavrič še opravljal posle vodje drugega kirurgičnega oddelka. Po dopoldanskem obisku pri bolnikih se je g. prof. iskreno poslovil ne samo od svojih bolnikov, ampak od vseh nameščencev in usmiljenih sester, ki ga bodo za vedno obdržali v najlepšem spominu. Včeraj je tudi dr. Lavrič izročil po nesreči padel in si zlomil ključnico. — 53-letni posestnik Andrej Arko 7 Lipovšice pri So-dražici je padel po stopnicah na skednju in si zlomil rebra ter poškodoval hrbtenico. — Nazis Kalupčič, delavec brez stalnega bivališča, je z drugimi delavci podajal opeko. Pri tem mu je nekdo po nesreči vrgel opeko v koleno in mu ga tako poškodoval, da se je moral zateči v bolnišnico. 1 Za poletne damske in moške obleke boste najlažje izbrali pri tvrdki Goričar Sv. Petra cesta. I številne aretacije v Ljubljani. Ljubljanska policija je včeraj prijela več nepridipravov, večinoma same stare znance. Tako je bil aretiran 61-letni breziioselni delavec Andrej Trejc iz Polšnika pri Litiji. Zasleduje ga namreč okrožno sodišče. Iz prav istega razloga je bil prijet 40-letni Franc Čerin, doma iz Borovnice. Že 20 let se možakar brez stalnega dela že iz Ljubljane večkrat izgnan. Sedaj ga išče okrožno sodišče v Škofji Loki. — Zaradi suma. da sta s pajdaši zagrešila več tatvin, sta bila aretirana 62-letnl Franc Ilruši? iz Prečne pri Novem mestu in 4l-letni Frauc Vrtačnik u Vira pri Domžplnk. — Bivši raznašalec zavojev 50 letni Anton Ž. pa je bil prijet zuradi tega, ker je utajil nekaj zavojev, ki bi jih moral po naročilu nekega prevozniškega podjetja izročiti strankam I V kino »Sloga< leče te dni tlim i neobičajno vsebino, pod imenom »Orlakove rokec, prirejen po noveli M. Renardn »Les mains d'Orlac«. Glavno vlogo ima Peter Lorre. Napol nori uče-njak-zdrnvnik Gogola, je zaljubljen v ženo slavnega pianista Orhka. Pri železniški nesreči zgubi Orlak roke. Zdravnik Gogola mu na prošnjo Orlakove žene da z operacijo roke metalca nožev, ki je bil usmrčen pod giljotino. Orlak se zgrozi pred svojimi rokami, ki imajo samo željo metati nože, a igrati ne morejo več. Ker imajo Ljubljančani zelo močne in utrjene živce, jih ne bo groza filma, da si ga ne bi ogledali. I Na zavori poštnega vagona se je vozil. Včeraj so našli pri brzovlaku, ki prihaja iz Zagreba, na zavori poštnega vagona 16-letnega Dragotina Granatirjn, ki je pobegnil staršem iz Siska. Fant jo je po čudnih potih priinahal do Zagreba in trdi sedaj, da b»* ie iz Zagreba pripeljal naravnost v Ljubljano kol flepi potnik na zavori poštnega vagona. Če je vse res, kar pripoveduje, bodo šele ugotovili, nakar ga bodo poslpli doniov. MARIBOR posle vodje kirurgičnega oddelka. Njegovo*«***®.. vladika je tudi ob tej priliki po- 1A nrpv7.pl nrimarii rlr Vlnrlkrt (tiiTpli __t.-______i____• • _ i-i i r je prevzel primarij dr. Vladko Guzelj. 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. 1 Vse pevke in pevce Hubadove župe mešanih in moških zborov v Ljubljani vabi župna unrava k prvi skupni vaji, ki bo drevi ob 20 v Hubadovi pevski dvorani Glasbene Matice, za odkritje spomenika kralja Aleksandra v Zvezdi. Poleg not »Slava najboljšemu sinu< ter tridelne državne himne, naj arhivarji prineso s seboj tudi dr. Kimovčevo »Ah, ne mislimo« za glasovno-filmski jjosnelek, ki bo drevi na skupni vaji. — Uprava Hubadove župe. 1 Zvezda je že lepo urejena. Ureditev trat v Zvezdi^ bo kmalu končana in mimoidoči se lahko prepričajo, da je preureditev Zvezde le povečala njeno lepoto. Sveže zelenje na novo posejanih trat je nekaj izredno lepega in upravičeno je upanje, da bo to zelenje obstalo tudi pod sencami kostanjev, ki v resnici ne prepuščajo mnogo svetlobe. Tudi razsežni trg pred spomenikom'je že lepo spla-niran. Sedaj urejajo pota, ki bodo vodila skozi Zvezdo. Če je ureditev vse Zvezde šla hitro izpod rok, tedaj pa gre tem bolj počasi izpod rok oblaganje spomeniškega podstavka. Že lep čas je od tega, odkar so vzidali v podstavek spominsko listino, vendar se od tedaj na betonskem podstavku ni skoraj prav nič spremenilo. Sicer je res, da je hudo nagajalo vreme, čujemo pa, da so tudi veliki granitni kvadri izdelani v napačnih merah, tako da morajo sedaj že lepo zbrušene in obdelane kamne na novo obdelovati, kar zahteva seveda neprimerno več časa. če bo šlo delo na spomeniku samem tako počasi naprej kakor doslej, fiotem bomo lahko veseli, če bo spomenik popolnoma urejen na zimo, ko bo Zvezda že zgubila svoj zeleni okras. 1 I* bolnišnice. 9-letni sin krojaškega mojstra Leopold Toporis iz Tržiča na Ljubljanski cesti je V Franciji le niso vse telefonske zveze ▼ reda. Tu ia tam jih preizkušajo, ali zveze ie delujejo. Obnovitvena dela v stolnici Maribor, 10. julija. Zadnjič smo poročali, da se v notranjščini mariborske stolnice izvršujejo ojačevalna dela v obliki železobetonskih preklad nad vsemi romanskimi ločnimi konstrukcijami. Te preklade imajo namen, da prevzamejo na se vso težo zidovja, stropov in tudi strehe in jo prenesejo neposredno na močne kamnite slope, da tako popolnoma razbremene od starosti že močno načeto romansko zidavo. Pri teh delih je bila potrebna vsa previdnost in vestnost. Potem, ko so se utrdile razbremenilne preklade, so pričeli zidarji previdno odpirati stare konstrukcije, ki so bile do tedaj skrite za povsem neurejeno arhitekturo novogotske romantike iz konca stoletja. Po razkritju odprtin je postal cerkveni tlo-črt izredno jasen in predstavlja tipično troladijsko slopno baziliko. Ladje so sedaj medsebojno popolnoma povezane, ves vtis je zračen in svetal. Kakor je bila poprej vsaka od treh ladij omejena, oddvojena, tako so sedaj padle pregraje in sodelujejo vse tri ladje v skupnem ubranem prelivanju. Tudi iz praktičnih pogledov je tako preurejena notranjščina mnogo pridobila. Saj je sedaj možen pogled na prižnico od vsepovsod in se glavna ladja koplje v luči. Pretekli teden sta si ogledala restavracijska dela univ. prof. dr. Štele in banov, konservator dr. Me-sesnel ter sta skupno s projektantom arhitektom Marjanom Mušičem obravnavala problem obnovitve starih ločnih konstrukcij. Pri tem se je sklenilo, da bo restavracija skušala očuvati, kjer je to le mogoče, stare konstrukcije v prvotni kamniti izdelavi; tam pa, kjer to ni mogoče zaradi prepere-lega gradiva in statično prešibkih slopov, bo dodana obloga iz klepasega umetnega kamna. kazal vse globoko razumevanje in je odredil, da se dela v tem smislu nadaljujejo in tako estetsko zadovoljivo končajo. Pri preiskavi podstavkov slopov je restavracija ugotovila, da je bil prvotni cerkveni tlak pol metra izpod sedanjega. V kratkem bodo oddana dela nove podometne električne instalacije; prenovljena bo prižnica z odstranitvijo rizalita, na katerem danes sloni in z dopolnitvijo služnika, ki je bil odstranjen, v območju prižnice. Mariborsko občinstvo z vsem interesom spremlja obnovitvena dela, po katerih bo notranjščina stolnice zadobila prečiščene umetniške vrednote. * m Karitativna zveza v Mariboru sporoča, da se odpeljejo dečki, ki so sprejeti na okrevanje v Mladinski dom v Kaštelu Štafiliču pri Splitu v petek, dne 19. julija z brzovlakom ob 13.53 ter se vrnejo 10. avgusta z vlakom, ki prispe v Maribor ob 11.43. Starše oziroma tozadevno obveščene urade vljudno prosimo, da se ravnajo po navodilih, ki so jih prejeli. m Blagoslovitev prapora magdalenskih svečar-jev bo v nedeljo, 21. julija v magdalenskj župni cerkvi. Slovesnost se vrši ob pol desetih predpoldne. m Žetev smrti. V bolnišnici je umrl $01etni vratar drž. žel. g. Franc Zupan, na Koroški ce6li 90 pa 321etm tovarniški delavec Josip Kosi. Naj v miru počivata, sorodnikom naše sožaljel m Šoler brez izpita z avtom podrl barako. Solastnik avtoprevozniškega podjetja Janez Slokan iz Slovenske Bistrice 6e je spravil v tovorni avtomobil, čeprav nima šoferskega izpita. Mož je pognal tovorni avto. Ker pa ni izvežban vozač, se mu je na Glavnem trgu v Slov. Bistrici dogodila nesreča. Najprej je zavozil v kup gramoza, radi česar je izgubil oblast nad voailom. Zavozil je v park in v njem podrl barako, v kateri ima Emil Dorn svojo branjarijo. Barako je popolnoma zdrobil, K sreči se je nesreča dogodila zjutraj ob šestih, ko v baraki ni bilo nikogar. Škoda znaša 15.000 dinarjev. S tem avtomobilom je imelo podjetje že več nesreč, tako eno v Slivnici, ko je iz njega padlo več o«eb, ki so se vračale s tombole v Mariboru. m Iz stisk drugih si je delal dobičke. Oblasti so dobile prijavo, da so šoštanjski orožniki aretirali nekega Ivico Horvata, 26letnega bančnega uradnika, rojenega v Sisku. Mož je hodil po Sloveniji in pridno izvabljal denar od ljudi, ki so bili v stiski in so potrebovali posojila. Najbolj se je Horvat udejstvo-val v Šoštanju, kjer je celo sto ljudi opeharil za nad 2500 dinarjev. Možakar se je izdajal za uradnika bančnih zavodov »Danubius«, »Narodne štedione« in »Uzajamnosti« r Zagrebu. Ljudem je obljubljal posojila proti mesečnemu obročnemu odplačevnju. Za vsako tako obljubljeno posojilo pa je seveda inkasiral potrebno pristojbino za sprejem v članstvo enega teh zavodov. Ljudje so mu nasedli ter mu pristojbine plačali. Seveda so se pa čudili, ko v dogovorjenem času ni bilo obljubljenega posojila. Ko se je po daljšem času Horvat v Šoštanju zopet pojavil, se je izgovarjal, da je bil na orožnih vajah in da ni mogel izvršiti potrebnih poslov. Vkljub temu izgovoru pa so ga orožniki aretirali, ker bi 61 sicer Horvat gotovo še znal najti kako žrtev. Pred Horvatom je pred časom preko časopisja že svarila »Narodna štediona« v Zagrebu. m Oškodovani rezervisti. Trije rezervisti iz Rogaške Slatine, Peter Janžek, Jožef Hibler in Martin Kočijaž, so služili orožne vaje v Mariboru. Civilno obleko so shranili pri neki znanki v mestu. Po dosluženih orožnih vajah so šli po obleko, tam pa so prestrašeni zvedeli, da je pred nekaj dnevi prišel neki mlajši moški, ki je rekel, da so ga poslali njegovi tovariši, m vse tri obleke odnesel. Oškodo- vani 60 se eatekli po pomoč na policijo, da jim ta izsledi goljufa. m Najprej napadel z nožem, potem pa se fe sam sodil. Med ooseetnikoni Leopoldom Ferkom k> Alojzijem Špelcem ter njegovo ženo iz Selnice ob Muri je že dolgo vladalo sovraštvo radi uporabljanja poti, ki je vodila čez Ferkovo posestvo. Z vso silo je to sovraštvo izbruhnilo dne 7. julija, ko je Ferk na cesti srečal zakonca. Takoj se je vnel prepir, v katerem je Ferk Špelcevo hotel dejansko napasti. Ta se ga je spretno ubranila, kar je Ferka še bolj podžgalo. Potegnil je nož ter z njim Špelcevo hudo ranil na vratu. K 6reči je bila biizu zdravniška pomoč. Zdravnik, j: je takoj obvezal rano in izjavil, da bi bila žena izkrvavela, če ne bi bilo takojšnje zdravniške pomoči. Ferk je bržkone slutil, kako hudo poškodbo je prizadjal svoji nasprotnici. Odšel je domov in se na dvorišču obesil. Studenec pri Sevnici Pretekli teden je bil pri nas šestdnevni higienski /tečaj z razstavo, ki ga je priredil higienski z&vod v Ljubljani. Tečaj sta vodili zaščitni sestri Higienskega zavoda, ki sta ti svoje človekoljubno delo tako uredili, da sta čez dan obiskovali naše revne domove, dajali našim materam različne zdravstvene in druge potrebne nasvete in delile najpotrebnejšim tudi gmotno pomoč, dočim sta pjrirejali ob večerih poučna predavanja, katerih se j« udeleževala naša mladina kakor tudi odrasli v t|ko častnem številu, da je bila šolska soba, kjer so se predaval i. Posaiiie: i nazorno pr epidemičnih bolezni, kar bo služilo v dobro po- se predavanja vršila, večer za večerom nabito polna. Posamezna predavanja so pojasnjevali filmi, ki so nazorno pokazali razvoj in potek različnih sebno našim materam, ki si v sili mnogokrat ne zmajo pomagati. Ob zaključku je gdč. šolska upra-viteijica izrekla najlepšo zahvalo gdč. sestram za nju trud, Higienskemu zavodu pa za priredbo tako potrebnega tečaja in socialno pomoč našim naj-bednejšim. Občinstvo se je razšlo s toplo željo, da bi se podobna predavanja pri nas večkrat vršila. Ptuj Smrtna' nesreča mladega fanta. Malck Frane, 16 letni vajenec in posestnikov sin iz Žabjeka pri Ptuju je v nedeljo obiral na visoki lipi cvetje. 5toj)il je na krhko vejo, ki se je pri tem zlomila Nesrečni fant je padel na tla in se hudo poškodoval. Takoj so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico, vendar pa mu zdravniki niso mogli pomagati in je kmalu pri prevozu izdihnil. Naj mu sveti večna luči llu-do prizadeti družini naše iskreno sožaljel Smrtna kosa! Te dni sta umrla v tukajšnji hiralnici 5b letni Bogomir Jagrič in 26 letni Ivan Košns. Naj počivata v miru! Poskušeni vlomi. V noči od torka na sredo so neznani vlomilci poskušali vlomiti v trgovino Sirec Marice, v prostore urarja Alojza Pinoze in ▼ branjerijo Marije Vodopivec. Pri prvih dveh niso mogli vdreti v prostore ter so poškodovali samo vrata, medtem ko so pri zadnji uspeli, vendar niso nič posebnega odnesli. Zadevo zasledujejo oblastva. Mestna godba priredi v soboto, 13. {. m. ob pol 21 v mestnem parku v pavilijonu po daljšem presledku zopet svoj koncert. Dirigi-ril bo g. prof, Jože Gregorc. Koprivnica pri Rajhenburgu Cestni odbor je tukaj naredil nov most iz žel. betona, cesto na vsako stran primerno povišal in s tem promet izdatno olajšal. Delo je bilo prepo-trebno, saj je prej skoraj ob mali povodnji tekla voda čez cesto in tako ovirala promet med Raj-henburgom in Kozjem. Zelo smo hvaležni odboru za veliko žrtevl Je zopet en korak naprej glede kulturnega središča, ki kliče po samostojni občini Koprivnica! Imamo cerkev, šolo petrazrednico, pošto ter v neposredni bližini larne cerkve hra« nilnico in posojilnico. Denarni zavod ima prav udobno stanovanje z vrtom za sočivje, zelo primerno za kakega upokojenca aH obrtnika, krojača, čevljarja i. dr. Kdor hoče dolgo in v miru živeti, naj pride v Koprivnico, kjer je dober planinski zrak in mični sprehodi Avtozveza vsak dan in v primeru bolezni zdravnik blizul Slovenska Krajina Nove iole so pričeli tudi po naši Krajini graditi. Hvalevredno je prizadevanje nekaterih občin, da se ne ustrašijo žrtev, ki so s tem v zvezi. Ti ljudje se gotovo zavedajo, da to delajo za svoje otroke. Tako so že začeli graditi šolo na meji v Hodošu, urjevati zemljišče in kopati temelje so že tudi začeli v Markovcih. V obeh krajih bodo zidali dvorazrednici. Priprave za zidanje nove iole so v polnem teku tudi v Bakovcih, kjer bo šest-razrednica, toda zaenkrat bodo gradili samo tri učilnice, druga nova šola v isti občini, to je Sobota okolica, bo zgrajena v Rakičanu, tu bo šola z dvema učilnicama. Kmetijsko-gospodlnjski tečaj bo kr. banska uprava priredila jeseni v Martjancih. Tečaj se bo pričel 10. septembra in bo trajal tri mesece. Že sedaj opozarjamo dekleta na ta tečaj, obenem pa pripominjamo, naj se dekleta že sedaj pobrigajo za sprejem, ker je število omejeno. Novo mesto Farni večer. Ob priliki 40-lctnice mašni-štva g. prošta Karla Cerina priredi Prosvetno društvo s sodelovanjem še drugih organizacij občestveni farni večer. Na sporedu so pevske, orkestralne, drarnnfske in simbolične točke. IC farni prireditvi, fcj se prične v nedeljo, dne t4. julija ob 8 zvečer v dvorani Prosvetnega doma, kar navljndneje vabimo v«e farane novomeške mestne župnije. Vstopnin.a običajna.' Celjske novice Požar v Gaberjih pri Celju Celje, 11. .'julija. V pretekli noči je zgorelo v Gaberjih pri Celju veliko gospodarsko poslopje veleposestnice Adele Dečkove. Ogenj je izbruhil okrog 11 ponoči, zato je razumljivo, da je gasilski rog zelo vznemiril gosto naseljeno prebivalstvo, ki je prihitelo na kfc».j požara, saj skoro verjeti ni moglo, da spet gori pri Dečkovih, kjer je lani zgorel do tal velik kozolec, 1. 1930 pa isto gospodarsko poslopje, katerega je lastnica dala obnoviti. Ogenj se je z vso naglico razširil in zajel vse poslopje ter uničil leseno ogrodje, zgorelo pa je tudi seno, vozovi in drugo. Na kfaj požara so prvi prihiteli gasilci iz Gaberij. nato Celjani in še gasilci iz Škofje vasi. Škodo cenijo na 150.000 din. V poslopju sta bila tudi lokala — frizerski in krojaški salon, ki sta prav tako poškodovana. Kako je ogenj nastal, zaenkrat še ni dognano. Gasilci so zaradi tlečega ognja morali biti na kraju požara do zgodnjega jutra. * c Tujskoprometno društvo za šmarsko-rogaško-kozjanski okraj bo imelo svoj letošnji občni zbor v nedeljo, 14. julija ob pol 9 v restavraciji hotela Habjan v Šmarju. Na dnevnem redu je poleg poročil tudi sprememba pravil. Kdor želi sodelovati, naj pristopi kot član in se udeleži občnega zbora. c Iz Galicije pri Celju. Letos bo običajna lepa nedelja ali »žegnanje« v nedeljo 21. julija, mesto 28. julija, ker je ta dan v Smartnem nova maša. Sosede in okoličane vljudno vabimo! c Mestno poglavarstvo opozarja hišne posestnike in lastnike vozil, da so 1.' julija zapadli v plačilo 5% najemninski vinar in 2% kanalska naklada za preračunsko razdobje od 1. VII. do 30. IX., vodarina in števnina od 1. IV. do 30. VI. in obrok davščine na vozila za leto 1940/41. Zapadle obroke je plačati pri mestni blagajni do 10. avgusta. Po preteku tega roka se bodo zaračunale zakonite 6%-ne zamudne obresti. Plačila, ki bodo zaostala C o preteku šestih tednov od dneva dospelosti, se odo izterjala izvršilnim potom. c Brezposelnost. Po evidenci Borze dela v Celju je na njenem področju 239 brezposelnih, dočim jih je bilo pred 10 dnevi 244. Delo dobe: 4 čevljarski pomočniki, pekovski, frizerski pomočnii, raznašalec peciva, 10 kmečkih dekel, sobarica, 6 kuharic in 2 služkinji. Nova godba celjskega 39. pespolka Po prizadevanju vojaške oblasti, zlasti dosedanjega poveljnika 39. pp. g. polkovnika Defarja Liberala. in celjske mestne občine je dobilo Celje vojaško godbo. S tem je naše mesto mnogo pridobilo. kar vidimo no vnetem sodelovanju cpIisI-p vojaške godbe pri raznih kulturnih in drugih pri- reditvah v Celju, okolici i celjskem okraju. Fotografija nam kaže godbenike vojske eodbe 39. pp. s poveljnikom 39. pp. polkovnikom e. Defarjein Liberatom in vodjo godbe podporočnikom gosp. FabjauoviČen!. Moderne slovenske novele v nemščini Založba Adolf Lu.^r na Dunaju in v Lipskem je izdala v lepi obliki z.birko slovenskih novel v nemškem prevodu »Sloicenische Novellenkakor sla jih preskrbela gospoda dr. Franc Hille in Stanislav Hafner, predstavnika nemških kulturnih teženj v Belgradu in v Ljubljani. Knjiga obsega 252 slrani ter je izredno okusno izdelana. Vinjeta na ovitku je lesorez Mihe Malria, kakor tudi vinjeta Slovenke v avbi na platnicah. Hrbet platnic je okrašen z nriianienlom Maksima Gasparija, ki predstavlja stilizirano srce, nagelj in slovenske cvetove. Obsega pa naslednje prevode, liana Cankarja, ki začenja zbirko, predstavlja črtica brstiča, ki prisrčno kaže tujcem ljubezen velikega Slovenca do matere, obenem pa globino Cankarja - psihologa. Finigar je zastopan s starejšo črtico A ad petelina, dasi bi gotovo boljše predstavljala kakšna kmečka novela (Naš vsakdanji kruh itd.), ki pa so seveda predolge za tak izbor. Meiko ima črtico Pravica slarrga Matije. Iz Bevka je vzeta njegova novejša novelica Bajtar Mihale iz Doma in sveta 19;!6. Juš Kozak je predstavljen s polnobarvno Bohinjsko pa-stornlo, 1'r'eiihov I orane pa z Bojem na 1'oiirav-nikih, ki je gotovo ena njegovih najboljših, pa seveda ludi najbolj materialističnih novel. Ti pisatelji torej v nemškem izboru predstavljajo slovensko moderno pripovedništvo. Po kakšnih vidikih sta prevajalca izbirala pripovednike za te antologije slovenskega, hrvatskega in srbskega modernega pripovedništva, izmed katerih je slovenska izšla kot prva, nam pove dr. Hille v Pogovoru na treh straneh. Tam pove jasno, da ta zbirka noče biti antologija modernih pripovedništev, ki bi bila urejena po literarno zgodovinskih načelih, temveč hoče biti več: hoče bravca s povestmi in črticami vpeljati v duhovni svet te pokrajine, ki leži na ločnici med Vzhodom in Za-padom in ki ima posebno privlačno moč za Nemce zaradi čudovitega mozaika pokrajinskih raznolikosti in kulturnih krogov, zaradi življenja njenih prebivalcev ter velikega bogastva narodnih izročil. Zaradi teh lastnosti, pravi prevajalec, so te literature posebne nacionalne književnosti v smislu liansa Urinima. Glavni poudarek v izboru teh novel je torej v predmetnosti, v snovi. Zato morda kak pisatelj manjka — Slovenci takoj opazijo, da manjka Ivan Pregelj, glavni predstavnik desetletja po Cankarju —, kajti prireditelja sta sprejemala v izbor izključno »realistične in sodobne snovk, zato je izpadel tudi tak klasik zgodovinskih črtic kakor je Pregelj (to pove tudi Hille) ter tako opraviči Pregljevo odsotnost v zboru modernih slovenskih pisateljev. Ko tako v splošnem pove značaj zbirke, označi Slovence še posebej kot take, ki smo Nemcem po sosedstvu, zgodovini, narodni kulturi, po življenju, gospodarskih in socialnih razmerah najbližji. Nato z nekaj besedami predstavi avtorje, ki so zastopani v tem izboru. Cankar mu je ustvarilelj moderne slovenske proze ler nadpovprečna postava slovenske književnosti. V njegovih povestih zvene problemi slovenstva. Je to tragedija malega naroda, da se mora stalno bojevati proti nevarnosti potujčpvanja. Cankar dvigne vprašanje narodnostne potrditve v višji svet duhovnega in čutnega: stražarica ljudskih izročil je mati, motiv, ki se pri'Cankarju vedno in vedno spovrača. Iz materinskih plasti narodnosti, iz kmečkega življenja je zrastla nekoč narodna obnova Slovencev, iz nje izvira še danes narodu pomladitev. Finžjfar mu korenini v jezikovni kulturi impresionizma. Njegova novela (Nad petelina) je značilna za močno prirodno dojemanje Slovencev, katerih domovina je bogala z naravnimi lepotami. Zaokrožena, skoraj bi lahko rekli klasična podoba slovenske gotske pokrajine in njenih prebivalcev v veselju in tegobi vsakdanjega dne je novela Juša Kozaka. Nato opozori na primerjavo Ksaverja Me-ška in Prežihovega Voranca, da se vidi, kako velik razpon vlada v današnji slovenski književnosti. Meško, katoliški duhovnik — ti imajo sploh posebno velik vpliv na slovensko književnost — riše v postavi starega Matije religioznega Človeka in vas v svojem starem ohranjenem redu. Kakšno brezno deli ta svet cerkvenega zavetja od »mladega Voranca« (?), ki opisuje težko, brezupno borbo za vsakdanji kruh malega človeka. V sredini svojega zanimanja stavlja za današnje slovenstvo tako važno vprašanje malega in najmanjšega kmeta. Tako stopa k problemu malega naroda tudi problem malega človeka, kateremu je Bevk. najpomembnejši in najplodnejši slovenski pisatelj po Cankarju, kot prvi pogledal v dušo. Zaključuje pa na splošno o Slovencih takole: »En del slovenskega naroda (Volkes) sega prav v panonsko nižino, ki je do leta 1918 bila v okviru krone sv. Štefana in se pod njo po svoje razvila. Zlasti s tega stališča se nam kaže slovenstvo nekdanjih avstrijskih dežel kljub pokrajinskih različnosti in siceršnjih nasprotij kot zaključeno narodno telo in živa narodna skupnost z zrelostjo in oblikovno zmožnostjo srednjeevropskega naroda. Kdor pozna bogato izdajanje knjig in časopisov tega raz-boritega naroda, ne bo mogel domnevati, da predstavlja samo osem odstotkov skupnega prebivalstva Jugoslavije.« Tako predstavlja dr. Hille Slovence in moremo mu biti hvaležni za tako predstavitev Slovencev v širokem svetu. Na ovoju knjige, ki je okrašen z Malešovo vinjeto, vzeto iz Maciiovega Maja, pa je naslednje priporočilo založbe, ki je za naše književnike jako laskava: »Prav tako preproste v svojih literarnih sredstvih kakor prepričujoče s svojim pesniškim vidom, se uvrščajo te novele ob stran najboljšega, kar more pokazati svetovna literatura, zlasti v kolikor opisuje trpečega in borečega se človeka. Veliko raznolikosti je našlo svojo pesniško obdelavo v tej knjigi: otroška bol, zanimiva premena lovske strasti, usoda ubogih in slabih v svetu, ki ne pozna nobenega usmiljenja. Vsepovsod pa zapazi bravec: neprestano borbo, ki vlada med temno močjo bivanja na zemlji in močjo človeške duše, polna menjav in groze, več ali manj krito in vedno blizu odločitve. Ta knjiga zajame in pretrese bravca, napolni pa ga obenem tudi z zadoščenjem tega, čemur se je življenje dalo v vsej polnosti.« Tako torej ta zbirka predstavlja slovenske književnike širokemu svetu. Kolikor sem mogel primerjati prevode, so do skrajnosti skrbni in vestni ter doslovni. Tudi imena so vsa ohranjena v slovenski obliki (Podlogar, Peternelj, Lisec itd.), razen v naslovu Kozakove novele Bohinjska pastorala, kjer je ime kraja ponemčeno Wocheiner Pastorale, kar je gotovo nedopustno in neumestno. Pa to je tudi edini primer, ki sem ga zapazil jaz. Morda bi želeli v tako antologijo pripovedništva tudi literarno zgodovinski uvod v moderno slovensko književnost, tako nekako kakor ga imata češka in slovaška antologija lirike. Toda ta izdaja tega uvoda nima, razen nekaj opazk, kakor smo jih navedli. Pač pa je ob tej priliki eden izmeil prevajalcev g. Stanislav Hafner priobčil v literarni reviji iste založbe Der getreue Eckart (1. VIL'1940) pregled modernega slovenskega pripovedništva, o katerem pa bomo poročali jutri. Prevajalcema liakor založnici pa smo hvaležni za lep izbor, lep prevod in izredno lepo izdajo slovenskih modernih pripovednikov v svetovni jezik. Tako najmodernejša slovenska književnost prestopa ozke meje domovine in rasle v svet. td Dr. Adolf Rcžek: Pabirci po novijoj literaturi ' o Rogaikoj Slatini. Poseben odtisak iz Alma Mater Croalica, leto 111. št. 10. Zagreb — Str. 7. Sunt certi denique fines. Znani prirodoslovec dr. A. Režek, ki je kot kaže njegovo dosedanje delo (glej LZ 1939 in CZN XXXIII. 2. 1938) edini naš- človek, ki more in sme avtoritativno soditi o bitju in žitju R. S„ je v zadnji številki Almae Ma-tris Croaticae (A .M. C. III. 10. 1940 442—448) obdelal s strokovnega stališča reklamno literaturo o R. S. v članku: »Pabirci po novijoj literaturi o Rogaškoj Slatini.. Dr. Režek zahteva v uvodnem delu svoje razprave, da naj je vsebina reklamnih člankov in reklamne literature o zdraviliščih dostojna, resnična in objektivna. S temi njegovimi zahtevami se mora strinjati vsakdo, saj reklamna literatura zdravilišča ni samo zato, da krasi z lepimi ovitki in slikami ordinacije praktičnih zdravnikov, ali pa da »Put-nik' naredi z dekorativnimi platnicami apartno izložbo. Ne, njena naloga je mnogo večja, zdravniki morajo, ker je ninogo gradiva težko dobiti, tudi iz nje črpati znanje in poznanje vode zdravilišča, da vedo kam pošljejo bolnika. Poleg tega pa ima reklamna literatura še dolžnosti do bodočnosti, do zanamcev, da morejo ti nekoč črpati iz nje vednost o vodi in razmerah v zdravilišču v prejšnih časih in tako skrbeti in biti upozorjeni na razne potrebne izboljšave in ukrepe. V koliko odgovarja tem zahtevam reklamna literatura o R. S., nam pokaže avtor, z obdelavo brošure, ki jo je napisai bivši šef-zdravnik kopališča R. S. dr. Kolterer in ki jo z malimi, neznatnimi izpremembami publicira od 1923—1938 kot standard reklamno delo o R. S. Dr. Režek nakaže, da ve zanje in pomaga pri teh reklamnih delih uprava R. S. Kakšnim delom daje s tem svoj imprimatur uprava, ki je 1930. leta zahtevala, da se uvede za reklamne tekste cenzura, moramo vedeti, da nam bo mogoče sedaj, ko se bliža tristoletnica »zgodovinske dobe« R .S. ukreniti kaj proti temu in dvigniti pisanje o R. S. na pravilen in pošten niveau. Kakšna resnost vodi dr. Koltererja pri sestavljanju te standard reklame nam kaže to, da se n.pr. ni potrudil, da bi ugotovil pravo ime gore Stra-hinčice nad Krapino, ampak jo enostavno per fa-bricam manu imenuje Krapinska gora. Res je, da (o najbrž ne bo delovalo na kvalitativni efekt zdravljenja in na vtise, ki jih bo imel tujec o R. S., pač pa bo začudeno gledal pazljivi čitalec Kolte-rerjeve brošure, ko bo iskal toplih lušev v športnem kopališču, a jih ne bo našel. Ko bo videl, da piše na marmorni plošči v Zdraviliškem domu, da je leta pogorel 1910. leta, dočim piše dr. Koltertr, da je pogorel 1908. leta. Ko si bo tujec ogledoval zbiralne naprave, bo ugotovli, da ni resnica, kar piše dr. Kolterer. da zrak nima dostopa do vode in pričel bo misliti, da je vsa knjižica pisana neresno. Vse to morda ne bo v preveliki meri škodovalo ugledu zdravilišča, kaj pa če prične kdo po teh neresničnostih upozorjen primerjati in pregledovati analize v tej reklamni knjižici? Našel bo. da navaja dr. Kolterer 1938. kvantum kalija v vodi »Tempe!« 0,1237 g, dočim 1927. leta po isti analizi navaja 0,0608 g. Dalje bo videl, da navaja za vrelec »Tempe!« na isti strani enkrat 0,0609 g in drugič 0,0617 g kremenčeve kisline. Dr. Kolterer navaja vrednost hidrokarbonatov »Styriae« 5,1548 g, »Donat« pa 6,4061, dočim pokojni profesor balneo-logije Nenadovič navaja za prvi vrelec 0,778 g, za drugi 1,3321 g manj. Za jon magnezijo v vodi »Donat« navaja dr. Kolterer (po IMohorčiču) 0,9212 g. a Nenadovič za 300 mg manj. Kolterer navaja za svobodno ogljikovo kislino v vodi »Donat« vrednost 5,5620 g, a Nenadovič po isti analizi (Mohor-čič) 1,5610 g, to je za 4 g manj. Nadalje bo videl čitalec, da poziva dr. Kolterer za particepsa pri svojih »izsledkih« prof. E. Mache-a, podtikajoč mu, da je ugotovil in trdil, da je R. S. radioaktivna, kar je vnebovpijoča neresnica, neznanje fizike oziroma farmakodinamije in nepoznavanje Mache-jevih del. Diference, ki nastanejo, če primerjamo knjižico dr. Koltererja, ki gotovo ni imel samo te ambicije, da se njegove brošure dele tako kot reklama na velesejmu, ali pa reklamni letaki po cestah, kojih usoda je, da slej ali prej izginejo na smetišču ali stranišču, z drugimi resnimi balneološkimi deli so tolike, da moramo podvomiti v resnost in resnico-Mubnost- bivšega člana znanstvenega oddelka v R. S. in pravilnost ambicij, ki so ga vodile pri sestavljanju knjižic. Kajti nikakor ni vseeno, če odredimo bolniku vodo, ki ima 5'A g (toliko sploh ne more imeti!) ali pa l'Ag svobodne oglenčeve kisline, ali pa če ga pošljemo zdraviti še obenem v zdravilišče, ki ima '/„ <>ne radioaktivnosti, pri kateri moremo imenovati vodo radioaktivno, ko mu taka voda sploh ne more pomoči. Tak način reklame je enak onemu, s katerim ljudje po hišah prodajajo maže proti žuljem, čirom izpadanju las in sličnemu. Saj je eminentno jasno, da hoče prikazati nekaj, česar ni. To nam dokazuje tudi pasus, kjer govori dr. Kolterer o hidro-terapiji, o kateri priča, da je moderno opremljena, ko pišejo zagrebške »Novosti« in »Slovenec«, da bodo vprav ta oddelek preuredili najmodernejše. V istem času, ko je knjižica izšla. Dr. Kolterer nam piše 1939. leta, da je v načrtu preureditev hi-droterapije. Cemu jo. preurejati, če je moderna? Nedoslednost, ki kaže, kako neresno je pisana knjižica, samo ad usum reclamae, ne pa ad usum medici. Saj ta član znanstvenega odseka poroča, da voda R .S. zmanjšuje količino sladkorja v krvi in scalnici, a niti ne pozna, niti ne navaja edinega dela, ki se s tem vprašanjem ukvarja: A. Režek und Dr, Ciglar: Der Einfluss komplizierter Elekvo-lytlosungen auf dass Zuckerstoffwechsel, dočim je prav v zadnjem času baje zahteval prof. H. Seyle, znanstvenik iz Kanade od avtorja članek, ki ga omenjamo, dočim ga član znanstvenega oddelka ne citra v seznamu literature, niti ne iznese faktov, ki sta jih naša domača znanstvenika ugotovila. Ka-nadci vedo za to delo, pisec standard brošure, ki sedi v R. S. in od nje živi, ga ne pozna. Poročamo o tej brošuri samo kot kronisti, ker smo dobili v roke separat omenjene razprave in nam je hudo, da naleti reklamna knjižica na tako strokovno oceno. Rogaška Slatina je tako priznano in svetovno Mussolini na obisku v bolnišnici vojaških ranjencev v San Remu. Nostradamusova prerokovanja Sedanja vojna je vzbudila po vsem svetu ogromno zanimanje za jirerokovanja znamenitega francoskega učenjaka Mihaela Nostra-damusa, ki je pred 400 leti vse sedanje dogodke s čudovito točnostjo napovedoval. ^ Mihael Nostradamfls se je rodil 1505. leta v Saint Remv, umrl pa je 1566 v Salonu. Bil je jurskega rc J mena lsahar, ki ga že sv. Pismo navaja kot do ga rodu ter je izhajal iz znanega ple- pleme prerokov in jasnovidcev. Že njegov praded je sprejel krščansko vero. Mihael No-stradamus je bil znamenit zdravnik, astronom, botanik ter je spisal več znanstvenih del, ki imajo še sedaj svojo vrednost. Živel je dolgo časa na francoskem dvoru. Najbolj slaven pa je jiostal zaradi svojih čudovitih prerokovanj, takozvanih »Centuries«. Spisane so v obliki verzov ter je v njih napovedal bodočnost Francije, francoskih mest in posameznih fiokrajin, francoskih vladarjev ter tudi bodočnost ostalih evropskih držav in sveta za 23 stoletij naprej. Že za časa njegovega življenja so se mnoge njegove napovedbe uresničile, tako na primer nenadna smrtna nesreča kralja Henrika 11., ki je bil smrtno ranjen na turnirju. Nostradamus je njegovo smrtno nesrečo točno predvidel in opisal. Prav tako pa so bila točna njegova prerokovanja o francoski revoluciji, o Napoleonu I. in Napoleonu 111., o pretekli svetovni vojni. S čudovito točnostjo se izpolnjujejo tudi njegove prerokbe o sedanji dobi. Pred 400 leti je napovedal Nostradamus brezuspešne najKire in polom Društva narodov, nastop evropskih diktatorjev Mussolinija, Hitlerja in Stalina, revolucijo v Španiji, Ljudsko fronto v Franciji, zasedbo Češkoslovaške in izbruh sedanje svetovne vojne ter poljski in francoski ]x>raz. Celo prodor Maginotove linije na Moselli omenja! Prav tako je napovedal uporabo sodobnih bojnih sredstv — letal, motoriziranih edinic, podmornic, iznajdbe radia in modernih prometnih sredstev. Silno so zanimive njegove najx>vedi o nadaljnem razvoju sedanje vojne ter o bodoči fiodobi Evrope. Omenja tudi našo državo, Nostradamusova prerokovanja so že izšla v vseh svetovnih jezikih, tudi v srbskem in hrvatskem. Kakor smo izvedeli, bodo izšla te dni tudi v slovenskem jeziku ter bodo gotovo tudi pri nus vzbujala veliko zanimanje. ŠPORT Atletika med našo kmečko mladino Človek bi skoraj ne verjel, s kakšnim veseljem in s kakšno voljo se atletike oprijema naša kmet-ska mladina. Kdo bi si mislil, da je fantovski odsek v Mengšu v nedeljo slovesno, odprl svoje atletsko igrišče. V to svrho je Fanto.vski, ^ods^k^JJ Mengšu priredil atletsko tekmovanje svojega ocfc seka, h kateremu pa je tudi povabil celo kopico odsekov iz svoje okolice. Tako so poleg prireditelja tekmovali člani in mladci odsekov iz Vodic, iz Grobelj, Doba, Domžal in Homca. Izven konkurence je sodelovalo tudi nekaj članov in mladcev iz Ljubljane, Dravelj in Št. Vida. Udeležba je bila zares odlična in kar veselje je bilo gledati mladino, s kakšno borbenostjo in s kakšnim navdušenjem je tekmovala v plemeniti borbi med seboj. Zveza fantovskih odsekov, ki je v svoj telesno-vzgojni sistem prevzela poleg telovadbe vse športne panoge, je med našo kmetsko mladino vzbudila zlasti veliko veselja za atletiko in za smučanje. Torej za dve najpopularnejši športni disciplini. Upamo, da se bo po letih iz mladcev in članov, ki so danes prav za prav komaj začeli, razvilo nekaj prav dobrih atletov, ki bodo iz tolikšnega števila članov in mladcev Zveze fantovskih odsekov izstopili kot prav posebni talenti. Z velikim pričakovanjem čakamo letošnjih atletskih tekem na Stadionu; teh tekem se bodo udeležili v6i člani in mladci Fantovskih odsekov. Eden najagilnejših odsekov, ki se je z največjim veseljem oprijel atletike, je pa Fantovski odsek v Mengšu. Z lastnimi rokami in s prištedenim denarjem si je napravil atletsko igrišče, kjer so bile nedeljske tekme. Če bo odsek vztrajno nadaljeval delo z istim zagonom in z istim veseljem, kot je to začel, potem smemo upati od njega kmalu še večjih in vidnejših uspehov. Slovesna blagoslovitev novega atletskega igrišča je bila združena z mašo ob 8 zjutraj v farni cerkvi v Mengšu. Po maši je župnik Sušnik Janko blagoslovil igrišče z željo, naj bo Bogu v čast in mladini v korist. Takoj po blagoslovitvi so se začele tekme, ki so trajale z majhnim opoldanskim presledkom ves dan. Tekmovali so člani in mladci. Tehnični rezultati so zlasti pri mladcih kar zadovoljivi in kažejo viden napredek od zadnjega mitinga, ki ga je FO Mengeš priredil pred kakim mesecem dni. Točno se je videlo, da so člani in mladci ta čas vestno izrabili za trenihg. Uspeh ni izostal. Zato smo tudi prepričani, da se bo odsek, sedaj ko ima lastno igrišče, še z večjo ljubeznijo oprijel atletike in kmalu pokazal še večji napredek. '' 'Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo navesti vseh tekmovalcev, ampak bomo zapisali samo zmagovalce v posameznih disciplinah. Člani: Tek na 100 m finale: Kocelj (Vodice) 12,7. Met diska: Kompare (Mengeš) 27,60. Skok v višino: 1. Mihelčič (Mengeš) 160 cm, 2. Sedej (Homec) 155. Tek na 400 m: Lipar (Mengeš) 61,4. Met krogle: Kompare (Mengeš) 9,55. Štafeta 4 krat 100 m: 1. Mengeš 52,1, 2. Vodice 54,5. Skok v daljavo: 1. Kompare 5.85, 2. Lipar 5.62 (oba Mengeš). Met kopja: Rožič (Groblje) 36,92. Tek na 1.500 m: Gosar (Mengeš 4:55,8. Triskok: Kompare (Mengeš) 11,35. Tek na 3000 m: Cankar (Mengeš) 11:03,2. Skok ob palici: Mihelčič (Mengeš) 2,80. Stanje točk: I. Mengeš 80 točk, II. Vodice 27 točk, III. Groblje 19 točk. Ostali odseki (Domžale. Dob, Homec) 13 točk. Mladci: Tek na 60 m finale: Veider (Mengeš) 7,6. Met diska: Kralj (Groblje) 22,92. Skok v višino: Oražem (Mengeš) 145. Tek na 200 m finale: Veider (Mengeš) 27,9. Met krogle: Baje (Domžale) 9,25. Tek 100 m finale: Veidei (Mengeš) 12:8. Skok v daljavo: Vulkan (Damžale) 5,25. Met kopja: Teran (Domžale) 32,35. Tek na 1000 m: Škofic I. (Mengeš) 3:26,1. Izven konkurencežele (Ljubljana-Šiška) 3:06. Triskok: Veider 10,73. Štafeta 4 krat 100: 1. Mengeš 55,1, 2. Domžale 55,5. Končno stanje točki I. Mengeš 71, II. Domžale 42, III. Groblje 25, ostali odseki (Dob, Homec) 4 točke. Po končanih tekmah so bile razdeljene zmagovalcem v posameznih disciplinah lične diplotne. Med odseki pa je bil najboljši Fantovski odsek v Mengšu, ki je za to dobil lep prehodni pokal. Dve odpovedani mednarodni prireditvi Plavalna zveza kraljevine Jugoslavije je predvčerajšnjim sprejela od izvršilnega odbora Balkanske plavalne lige, ki ima svoj sedež v Ankari, odpoved balkanskih plavalnih iger, ki bi morale biti letos. Te prve balkanske plavalne igre bi morale biti letos 15. avgusta v Ankari, ali pa 15. septembra v novem plavališču v Smirni. Prireditelji svojo odpoved razlagajo s tem, da je večina včlanjenih zvez javila, da zaradi splošnih razmer, ki vladajo v svetu, ne bi mogle nastopiti s svojim najboljšim moštvom. Prireditelji so si obenem tudi pridržali pravico, da bodo prve balkanske plavalne igre, ki naj bi bile prihodnje leto, tudi v Turčiji. Naši plavalni zvezi je ta odpoved najbrž tudi dobrodošla, ker zaradi zgodnjega termina (15, av- znano zdravilišče, da nikakor ne potrebuje lažnji-vih priporočil, ko se priporoča sama po sebi. Dr. Režku gre hvala, da je odkril pomanjkljivosti te dr. Koltererjeve brošure, na vodstvu R §. je da jo popravi in spravi v sklad s kritiko. Samo to je namen našega opozorila. z. K. gust), ne bi mogla sodelovati, dasi je bila kot eden od ustanoviteljev te balkanske plavalne lige k temu vezana. Prav tako je tudi madžarska Atletska zveza odpovedala atletski dvoboj Srbije in vzhodne Madžarske, ki bi moral biti prihodnjo nedeljo v Dioščeru in za katerega je Srbska atletska zveza, kakor smo včeraj zapisali, že določila svoje reprezentančno moštvo. Mislimo, da tudi ta odpoved Srbskt atletski zvezi ne bo preveč 'neprijetna. Kolesarska podzveza sporoča: Ljubljanska kolesarska podzveza s tem opozarja vse dirkače, člane klubov ljubljanske kolesarske podzveze, ki so veljavno verificirani za leto 1940, da se morajo vsi brez izjeme udeležiti kolesarskih dirk za prvenstvo podzveze. ki bodo v nedeljo, dne 14. julija 1940. Start bo ob 8 zjutraj izpred gostilne »Je-latin* na Dolenjski cesti. Vsi vozači morajo biti na startu ob 7 zjutraj. Ker bo start točno ob napovedani uri, se vsi pozivajo, da pridejo točno na start. Istočasno se pozivajo vsi ggr odborniki, da pridejo vsi polnoštevilno ob 7 zjutraj na start, ker imajo vsi brez izjeme določene funkcije, katere •bodo morali sprejeti. Tajnik. ŽSK Hermes. Seja centralnega odbora danes v petek ob 19.30 v poslopju Grafike. Italijansko letalsko orodovje Stockholmski list »Dagens Nyheter« objavlja lledeči, strokovno izvrstni, članek svojega sotrud-nika iz Rima, ki opisuje razvoj in sedanjo moč italijanskega letalskega orožja. Po končani svetovni vojni je imela Italija manj letal in slabše vrste kot druge velesile. Leta 1920 jih je imela samo 200. S fašizmom se je dvignila tudi moč letalstva. Od 1923 se je kot samostojni del oborožene sile mirno in enakomerno razvijalo. Letalstvo je v Italiji kar ponarodelo. Ni bilo težko vzbuditi smisla zanj, ker se Italijani že po krvi prilegajo motorju in naglici. Vodilne osebnosti dajejo zgled za to. Duce sam je izvrsten letalec, prav tako njegova dva sinova, in njegov zet grof Ciano in minister Staface. Italijanski bombniki kraljujejo nad vzhodnim Sredozemskim morjem. Italija ima letališča na otokih Rodu in Lerosu. Razdalja do Hajfe je le 750 km; to angleško brodovno oporišče in hkrati končna točka pe-trolejskega voda iz Iraka je torej v dosegljivi bližini srednje težkih laških bombnikov. Preizkušeni v tisoč bitkah Abesinska vojska je 1. 1935 nudila »Regi Aero-tlautici« prve uspehe. Španska državljanska vojna ni bila nič manj važna za razvoj laškega letalstva. Nič manj ko 773 lovskih letal »Fiat C-R-32« se je udeležilo španske vojske in so se zaradi svoje okretnosti izkazali kot najboljša lovska letala. Kasneje so poslali Italijani v vojsko lovska letala »Fiat G-50« s hitrostjo po 770 km na uro. Tudi bombnik »Breda BA 65« (strmoglavec) z motorjem 950 konjskih sil in z brzino 430 km na uro so tedaj preizkusili. V 30 mesecih letalske vojne v Španiji 6e je obneslo od enajstih ondi preizkušenih italijanskih vzorcev, kar 5 tipov. »Fiat BR 20« se je izkazal kot posebno brzi bombnik z dvema Fiat-A-80 motorjema po 1000 ks in s hitrostjo 440 km na uro, Akcijski radij je 2500 km; torej bi lahko metal bombe 2000 kg težke na industrijska poslopja v Birminghamu in Manchestru in poletel spet nazaj v Italijo. Pri napadih na Valencio in Barcelono se je obnesel tudi hitri bombnik »Sa-voia S 81« (s hitrostjo 400 km na uro in s 7 strojnicami) zlasti na fronti ob Ebru 1. in 15. septembra 1938, in 420 teh bombnikov je porušilo zadnje zveze nasprotnika. Sploh je bombnik »Savoia 81« najboljši bombnik na svetu. Njegova izredna brzina in sedemglava posadka pri sedmih strojnicah se more uspešno zoperstavljati lovskim letalom. Deset takih bombnikov, ki skupno nastopajo, so nezavzetna leteča trdnjava, ki tvori njenih 70 strojnic neprodirno ognjeno zaporo v dolžini 2 kilometrov. Skupno je italijanska letalska bojna sila proizvedla v španski državljanski vo)ni 86.420 poletov v 135.265 letalskih urah. Pri 5318 bombnih napadih je vrgla na bojišče 11.384 ton bomb in je uničila 943 sovražnih letal, sama pa je izgubila le 86 letal. Konec lanskega leta je italijanska bojna sila po ameriški sodbi veljala kot najboljša za nemško, V začetku L 1939 so navedli 2500 italijanskih letal prve črte, od teh je polovica bombnikov, četrtina je lovskih in izvidniških letal. Kako se je odtlej številčno razvilo italijansko letalstvo, ni še znano. it Najmodernejši, najzmožnejši tipi Mimo letal, ki jih je Italija preizkusila v Španiji. ima še več najnovejših tipov. Med lovqi je predvsem treba imenovati letalo »Caproni 165«, Za Jegličev akademski dom so darovalit Št. Vid nad Ljubljano: Markež A., ekonom 50, Glinšek F. 50, Kregar St. 20 din. Gameljne: Češenj M. 100, Kolman F. 20 din. Kočevje: Burgar A. 40, Schiffrer N. 20, Kovač F. 20, dr. P. Eržen 11.50, Thaler K. 10 din. Videm ob Savi: Cernoga I., kaplan 50 Medve-šek J., dekan 30, Gojnič Iva, šol. upr. 30, Petrič Celestina 30 din . Adamovo: Podboj 20, Štular M. župnik 50 din. Št. Vid nad Ljubljano: Gregorič J. 50, Čampa M. 50, dr. Jenko J. 50, Kopač J. 50, Snoj V. 50, Pavlič A. 20, Fiorjančič J. 20 din. Višnja Gora: Vidmar F. 20, Kopušar N. 10 din. Društvo Jegličev akademski dom se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Hkrati sporočamo, da smo za doslej nabrani denar kupili veliko trinad-stropno Pongratzovo hišo na Novem trgu št. 4. Preuredili jo bomo za akademska stanovanja in bo temu namenu služila, dokler ne bo nabranih dovolj sredstev za zidavo novega akademskega doma. Ker nas bo adaptacija in oprema hiše stala mnogo denarja, se obračamo na vso slovensko javnost, posameznike in društva, da po svojih močeh prispevajo v ta namen. Ustanovni član društva Jegličev akademski dom postane, kdor daruje enkrat vsaj 5000 din (lahko v obrokih); dobrotni član kdor daruje enkrat (tudi v več obrokih) 2000 din; podporni član kdor daruje letno najmanj 100 din; redni člani morejo postati kat. akad. starešine, ki plačajo letno vsaj 25 din in kat. akademiki, ki plačajo 10 din. ki je dvokrilnik iz lesa, ima motor Isotta-Fra-schini s 900 ks; 2 vgrajeni strojnici in brzino 450 km na uro; dvigne se v višino 10.000 m. V velikem številu izdelujejo ameriškemu Northropu slično letalo »Aer. Macchi C 200«, ki je iz kovine, ima 2 strojnici, motor Fiat 840 ks, brzino 505 km na uro in se v b'/j minutah dvigne 6000 m visoko. (Oba ta tipa imata vozno ogrodje tako prirejeno, da se more potegniti na znotraj.) Eden od poslednjih vzorcev lovskega letala je »Aut 18«, enokril-niki iz kovine z motorjem Fiat s 1000 ks in z avtomatičnima topovoma. Med novejšimi bombniki je odličen tip »Breda 68«. To je dvomotorni kovinasti enokrilnik z 2 Piaggio motorjema po 1000 ks, z 2 negibljivima strojnicama v sprednjem delu in z 1 gibljivo strojnico v zadnjem delu. Če je obremenjen s 1000 kg na daljo 1030 km, more leteti z brzino 524 km na uro. V 11 minutah se dvigne 5000 m visoko, a dvigniti se more do 8500 metrov. Udarna moč italijanskega letalskega bojnega orožja je jako pomembna. Po številu je bilo to letalstvo večje kot francosko, a v sept, 1939 skoraj enako angleškemu. Singapur, angleško oporišče na Daljnem Vzhodu. Lunina elektrarna Svet je postal jako trd in koristoljuben. Grkom se še sanjalo ne bi, da bi kdaj utegnili luno, njihovo krotko Seleno, vpreči v jarem! Kaj bodo porekli k temu zaljubljenci v mračnih gajih in kaj Filomela — slavček, ki sladkobno pripcva ljubezni? Pa bodi, da bodo rekli to ali ono, inženirji in gospodarstveniki se za to ne bodo zmenili, luna bo postala delavka, pa če bo to hotela ali ne. Seveda, v nekem pogledu je luna to že zdavnaj. Mogočno gibanje pozemskih voda, ki mu pravimo plima in oseka morja, je največ lunino delo, čeprav je njena gmota 80 krat manjša kot zemeljska, a ker je luna samo 384.400 km oddaljena od nas (30 druga poleg druge položenih zemeljskih obei bi premostile to razdaljo), izvaja močno privlačno silo na našo zemljo. Plima in oseka se menjavata po tem, kakor je luna obrnjena It poedi-nim morjem in obalam, in na nekaterih krajih je višina plime jako velika. V Fundyskem zalivu v Sev. Ameriki, na meji med Združ. ameriškimi državami in Kanado, dosega plima 25 m višje stanje kot oseka; ob izlivu Avone v južni Angliji pa je višina plime 14 m; v zalivu San Josč (argentinska obala) 9 metrov, a v Hamburgu 2 metra. Oblika kopne zemlje, smeri vetra, vplivanje sonca itd. so tu tudi važni činitelji, vendar se je stara nočna romarica luna izkazala kot najvažnejša sotrudnica. Večkrat so se poklicni možakarji bavili z vprašanjem ali ne bi bilo mogoče prisiliti množine vodovja, ki jih luna dviga, da bi pri odtekanju nazaj v morje poganjala turbine za elektrarne, ki bi velike pokrajine oskrbovale z gorivom in jim ne bi bilo treba skrbeti za premog? Mesta bi bila razsvetljena s to elektriko, na tisoče strojev bi poganjalal Zdaj šele — tako pravijo listi —• bodo zgradili lunino elektrarno — seveda z velikanskimi stroški. Gospa Luna stopa s svetlega prestola in si bo zavihala rokave in si opasala predpasniki Na zvit način so seveda inženirji luno že večkrat nastavili kot pomožno delavko, predvsem pri gradnji mostov. Že. storjene, orjaške dele mostov so montirali na čolne in so jih tja odpeljali, kjer naj bi jih postavili na stebre. Pa teh delov niso dvignili, ampak so pusfili, da bo to luna opravila. Ko je nastopila plima, so se dvignili tudi čolni s težkimi kosi mostu, ki so jih tako usmerili, da so tedaj, ko je voda spet odtekla, točno prišli na svoje temelje. — No, pri tem bi dejali, da je luna storila majhno uslugo. Lahko je mogoče, da njena privlačna sila opravlja neskončno večja in bolj usodna dela. Tako na primer še zmeraj ni pojasnjeno, na kakšen način luna vpliva na potrese. Pomniti je treba, da luna nikakor potresov ne povzroča, pač pa utegne luna potres sprožiti, ona izvaja svojo privlačno silo tudi na zemeljske plasti. Glede na to so mnenja še različna. Lunina elektrarna, ki govori ta članek o njej, naj bi nastala v Fundyskem zalivu, v državi Maine, tik kanadske meje in naj bi stala 30—50 milijonov dolarjev. Omenjeno je že bilo, da tukaj v času plime, v ozkih morskih prelivih, ki so zasekani v zemljo, stoji vodovje Atlantskega oceana 25 m višje ko v času oseke, in bi bilo na razpolago na milijone in milijone konjskih sil, če bi vodovje, ki se dvigne po lunini privlačni sili, izrabili v delo. Amerišk strokovnjak, inženir Cooper, je napravil načrte, ki so deloma že sprejeti. Le s tem si še belijo glavo, ali bi bilo moči mogočne energije tudi kasneje pravilno in plodonosno izrabiti. Dozdeva se, da se ondi na obali Maine resno bavijo s to zadevo. Prav po tihem in skrivnem pa izvaja srebrna luna še mnogo večje delo, delo, ki ne povzroča nič mknj in nič več ko pogin vsega pozemskega življenja. Seveda je res, da je to delo za več milijonov let, da je to mlin, ki počasi, pa fino melje, in ki si je svest svojega končnega uspeha. Če namreč pozorno proučavamo vprašanje plime in oseke, in če sledimo učinke tega zanimivega prirod-nega pojava, kar je predvsem storil angleški zvezdoslovec Darwin (sin Charlesa Darwina), se izkaže, da se zaradi plime in oseke in vplivanja lune tvori zaviranje kroga zemlje. Z drugimi besedami: Zemlja se počasneje vrti, dan bo zmeraj daljši in slednjič bo messc dni dolg. V pra-pra-davnini se je zemlja baje — kot pravi Darvvin — zavrtela v 4 urah krog svoje osi (dan je bil dolg le 4 ure); v daljni, daljni bodočnosti pa se bo zavrtela v 55 dneh, v tolikem času, kolikor bo dolg en mesec. Seveda se bo potem, vse spremenilo, tako podnebje, toplotne razlike med dnevom in nočjo in zato tudi ne bo kakega više organiziranega življenja. Kdo bi prisodil čarobni luni takšno hudobijo? Šele fizik in matematik teh dni jo je razkrinkali Nemški vojaki kot delavci v tvornicah na bivšem francoskem ozemlju. Zbirališče vojnega piena, ki so ga Nemči laseifu na zahoda. Hrušica pri Ljubljani Izredno lepa slovesnost je bila v nedeljo v bližnji ljubljanski okolici v Sp. Hrušici, kjer sta fantovski odsek in dekliški krožek prejela nov prapor, ki je izredno lepo umetniško delo. Saj ga pa odsek tudi zasluži, kajti je eden najagilnejših v vsej ljubljanski okolici. Celodnevna proslava se jc vršila pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marka Natlačena. Ob 9 zjutraj je bila na vrtu prosvetnega doma maša. Lepemu nagovoru, ki ga je imel župnik g. Košmerlj, je sledila blagoslovitev prapora, ki sta mu kumovala znana prosvetna delavca ga. Pahole Marija in g. Majdič F. Službo božjo je nato prav tako opravil g. župnik. Maši je prisostvovala velika množica okoliškega prebivalstva. S prapori pa sta bila zastopana: okrožni prapor zasavskega okrožja in FO ter DK Sostro. Popoldanska proslava se je pričela ob 3 z lepim nagovorom, ki ga je imel predsednik g. Gra-dišek na častne goste, med katerimi je bil zastopnik bana okr. načelnik g. Maršič, dobiunjski žUpan g. Trkov, ga. Pahole in g. Majdič in pa izredno številno občinstvo. Sledil je mimohod vseh nastopajočih, nakar so s prostimi vajami pričele mladenke, sledile so jim članice, mladci, člani, mladina itd. Vsi so pokazali, da so se za nastop pripravljali resno, žato pa jih je tudi prisotno ob-čistvo pošteno nagradilo. Tudi na orodju je marsikdo pokazal prav dovršene vaje. Zlasti pa je s prostimi vajami zadivil g. Cankar, ki se je pokazal izredno talentiranega in že mnogo obetajočega. Mladci pa so se spoprijeli tudi na drugem bojišču. Borili so se v teku čez drn in strn in sicer je vodila pot preko Bizovika, Zg. Hrušice in končni cilj vrt prosvetnega doma. Žal pripada skoraj vedno zmaga le enemu, tako je tudi tukaj simpatični mladenič prejel prav lep marmornati kip, ki mu ga je izročil predsednik g. Gradišek. Po nastopu se je razvila prijetna zabava. FO in DK Hrušica želimo, da bi se še naprej tako lepo razvijal, delal in vzgajal mladino pod novim praporom. — Pri slabom teku, zaprtju črev poživi en kozarec naravne »Franz-Josofovc« grenke vode pokvarjeno prebavo in čisti črevesni kanal. _Iieg. 3. br. 15485/35. Vrhnika Tukajšnji študentje so zadnje čase postali zelo podjetni. Zda j so se odločili, da bodo izdajali svoj list z naslovom »Močilnik«. List, ki izide že sredi tega meseca, bo vsekakor zelo zanimiv, saj sodelujejo pri njem sami odlični Vrhničani. V nedeljo, dne 14. t. m., bo zapel novo mašo g. Jože Cukale, bogoslovec V. letnika ljubljanskega semenišča. Novomašniku bo pridigal bivši vrhniški kaplan g. Ivan Veider. K izredni slovesnosti iskrene čestitke, novega mašnika pu naj spremlja bo/ji blagoslov na njegovi živ-IjenjsKj podi Jesenice Pod vlak je skočila. Včeraj zjutraj je na-i še! železniški čuvaj mlado dekle, ki je ležalo med tračnicami, še živo z veliko rano na glavi. Obvestil je takoj policijo, ki je na kraju m-;-sta ugotovila, da je ponesrečena 25 letna zobo-tehnica pri g. dr. Kr/anu Boga Božič, doma iz Obrtniške ulice. Zdravnic dr. Bergelj je ugotovil, da ima počeno lobanjo od silnega udarca lokomotive tovornega vlaka. Čudno naključje je, da je ni povozilo. Prenesli so jo na dom. kjer pa je jx> dveh urah umrla. Kaj je gnalo mlado dekle, du si je izbrala tako nesrečno smrt, še ni pojasnjeno. Kino Krekov dom predvaja dva prvovrstna filma. V petek in v soboto ob pol devetih zvečer glasbeni šlager film »Marionete«, v soboto ob štirih popoldne super šlager film >Ci-ganček«. Pri vseli predstavah drug tednik in še kaj. Dovje Triglavska podružnica SPD Dovje-Mojstrana nam sporoča, da je koča na sedlu Mlince stalno do 1. oktobra odprta in oskrbovana. V koči je tudi osem prenočišč. Postrežba dobra. Do koče je komaj dve uri hoda iz vasi Dovje ter je zelo lepa tura za nedeljske izletnike, ki se z lahkoto opravi od turistovskega vlaka pa do povratka istega. Daljšn ture se lahko napravi dalje na Kepo in skozi Belco na postajo Dovje-Mojstrana, ali od koče na Babo-Rožco in dalje na Golico. Pet minut od koče je lep razgled na Koroško. Ker koča obstoja šele dve leti, katero je postavila tukajšnja agilna podružnica SPD, je mnogo turistov, katerim jc ta koča še nepoznana. Zato smo zaprosili uredništvo lista, da objavi ta članek. Nova maša. V farni cerkvi sv. Mihaela na Dovjem bo v nedeljo, 14. julija zapel novo mašo g. p. Fortunat Zorman O. F. M. Novomašnik je bil rojen v Metliki iz ugledne in krščansko družine. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, bogoslovne študije pa v Mariboru. Za slavnostnega govornika si je izbral svojega rojaka, tukajšnjega župnika in duh. svet. g. Franca Pečariča. Fara se bo na to izredno slovesnost, ki je ni doiivcla ie 50 let, lepo in dostojno pripravila in želi g. novomašniku, ki bo prihilel med nas, da tako rekoč ob grobu svojega dragega očeta opravi prvo najsvetejšo daritev sv. maše, obilo sreče in božjega blagoslova na njegovi novi življenjski potil Mengeš Študentje! Dne 13. julija bo K. d. p. d. »Bistrica« v_ prosvetnem domu v Mengšu imela svoj prvi delovni dan s sledečim sporedom: Ob (5.15: Matjašič Milan: Moji pogledi na »Bistrico« in počitniška društva; ob 17: Dr. Vilko Fajdiga: Naša naloga. Vljudno vabimo vse študente in lokalno inteligenco, da se teh predavanj v čim večjem številu udeleže. — Odbor K. d. p. d. »Bistrice«. Sava pri Litiji Banovinska elektrika nam je zasvetila v petek 5. t. m, ob pol 7 zvečer, Lepa hvala banovini, občini, tehnikom in vsem delavcem, ki izvršujejo delo res v rekordnem času kljub temu, da tako rado dežuje in je več izurjenih delavcev poklicanih k orožnim vajam. — Tombola za pokritje stroškov električne razsvetljave je preložena na 13. oktober. — Prvi primer kužne meningitis se je pojavil pri 8 letni učenki Ivani Hribar na Spodnjem Logu. Zaplaz na Dolenjskem V Marijini božjepotni cerkvi na Zaplazu bo dne 14. julija redka slovesnost. Ta dan bo namreč daroval svojo prvo daritev novomašnik g. Vitigoj Viktor, doma iz Dolenje vasi pri Čatežu. Slavnostni govornik pa bo ljubljariski škof prevzv. g. dr. Gre-gorij Rožman. Prihitite, dragi Marijini častilci, ta dan na lepi Zaplaz in se pridružite prošnjam novomašnika in prevzvišenega nadpastirja, naj Marija vsem izprosi obilnih milosti. Št. Peter pri Novem mestu V »Slovencu« z dne (0. t. m. je bil na strani 7 priobčen dopis, ki ga je treba pojjTaviti. Med drugim piše dopisnik: »Iz šole je bilo treba predvsem pregnati bolhe, urediti dvorišče, napeljati električno razsvetljavo itd. V kljub temu, pa ima jo še mnogo v načrtu, preden bo konec letovanja. Posuli bodo dvorišče, napravili bodo na Krki, ki teče pod šolo, kopališče in morda se jim bo posrečilo nrediti vprašanje gnojišča, ki stoji ravno nasproti šole in ki ob sončnem vremenu razvija velik smrad.« — Tukajšnje šolsko poslopje je bilo pred nekaj leti novo in naš vzorni šolski upravitelj g. Leopold Jovan skrbi, da so šolski prostori vedno čisti in snažni. Da ni bilo v tukajšnji šoli brez bolh. ko se je šola zaključila, je čisto umevno. Več pa jih gotovo ni bilo, kakor po drugih šolah, kamor so prišli otroci iz Ljubljane letovat. In vendar nobena druga kolonija v javnosti po časopisih ne erdi zaradi tega dotičnih šol. Vodstvo kolonije ni prav nič preuredilo dvorišča jired šolo, iz-vzemši, da je izčistilo podkletni okni pri dvorišču. Če jevodja kolonije g. Tavčar oskrbel po šolskih sobah preprosto napeljavo elektrike, iip more biti to šteto v zlo tukajšnjemu šolskemu vodstvu, zakaj naša šola ni po šolskih sobah potrebovala do sedaj nikake tozadevne napeljave. Sicer pa pa bodi vodstvu kolonije povedano, da je prav njegovo napelja-vanje elektrike krivo, da smo v št. Petru že od b. t. m. brez električne luči. Če ni temu res tako. nni i/vnli r vodja ko!oni;s poučiti pri naši domači električni centrali. Iz Julijske Krajine Malt Očlast ■ groba. V Ravnah nad Cerknom je umrl, • Wm Dva groba. V Ravnah nad Cerknom je umrl, star šele 34 let, tamošnji posestnik Franc Drolc. Bil je skrben oče in priden, podjeten gospodar. Odlično je sodeloval prt ustanovitvi mlekarne, sezidal je mlin in se vneto trudil za podvig svoje domačije. Njegova smrt je težka izguba. Sin Fran-čck je tiste dni delal izpit za gimnazijo v Gorici. Ko se je z dobrim uspehom vrnil domov, je našel očeta mrtvega. Naj poltenemu možu sveti večna luči Žalujočim naše sožaljel — V Ivanjemgradu pri Komnu je po daljšem bolehanju mirno izdihnil g. Alojzij Dugulin, star 70 let Do zadnjih let je rajnki vodil v Trstu dobro znano pekarijo in slaščičarno. S podjetnim delom in z varčnostjo si je ustvaril lep dom. Ko se je umaknil iz svojega podjetja, je živel največ v Gorici, umret, je šel pa v svojo rodno vas, ki jo je kot caveden Kraševec Iskreno ljubil. Naj počiva v mirul Družini iskreno sožaljel Dekanat Devin lopet vzpostavljen. Pred dobrim letom je bil dekanat Devin ukinjen; sedež stare spodnje kraške dekanije je bil prenešen v Na-brežino, župnija Devin je bila priključena dekanatu v Tržiču. Kakor smo poročali, je bil za župnika v Devinu pred kratkim imenovan msgr. Della Tolla, ki je svoj čas pr;šel z nadškofom Margot-tijem na Goriško in je zadnje čase služboval v Trstu. Sedaj je bil dekanat Devin znova vzpostavljen, za dekana je namesto dekana g. župnika Grbca v Nabrežini, ki j* premeščen, imenovan devinski župnik msgr. Della Tolla. S tem je župnija Devin zopet izločena iz dekanije Tržič, kateri ostane pa še nadalje vključena nekdaj devinska župnija Doberdob, Duhovnija Jamlje ostane še naprej pri Devinu, župnija Kostanjevica na Krasu pa se loči od Devina in priključi dekaniji v Mir-nu pri Gorici. V počastitev pokojnega maršala Balba. Zadnji teden so se po vsej državi vršile žalne slovesnosti v spomin v boju padlega velikega maršala Balba. Tudi po raznih mestih in večjih krajih Julijske Krajine smo imeli slovesne maše zadušnice, katerih so se udeležile vse organizacije in množice ljudstva. V nedeljo, 7. julija je bila žalna prireditev v Gorici v cerkvi Srca Jezusovega. Sv. mašo je daroval goriški nadškof Margotti, ki je imel tudi lep spominski govor. Isti dan je počastila pokojnika tudi Postojna. Kovanci iz niklja po t in 2 liri. Uradno ie sporoča: Kovanci iz niklja po t in 2 liri bodo do 31. julija t. 1. vzeti iz prometa; nadomestili jih Kodo bankovci po t in 2 liri. Označene nikljaste kovance 1)0 po 31. julija, ko bodo v splošnem prometu že izgubili svojo veljavo, sprejemali davčni uradi do 31. avgusta t. 1. Kdor bi kovance pridržal in kopičil, bo hudo kaznovan. Eno- in dvolirski bankovci so že nekoliko v prometu. Vrlipolje na Vipavskem, Slovesno smo pokopali Frančiško Repič, kuharico našega nekdanjega župnika g. Dejaka. Dočakala je častitljivo starost 85 let. Umrla je v župnišču, kjer je nad eno leto ležala . bolna. Gospodu župniku se je usmilila dobra stara ženica in je radovolje prevzel nase težko breme njene dolge bolezni. Pri njeni postrežbi je požrtvovalno pomagala Ivanka Repič, že znana kot angel bolnikov, za kar zasluži vso zahvalo. Pogreb s sv. mašo je vodil vipavski dekan g. Breitenberger , olj, spremstvu budanjskega svetnika g. Debevca in domačega g. župnika, udeležila se ga je v eJik.&.,množica ljudstva. Naj delavni, plemeniti pokojuici sveti večna luč! Skrivnosten umor raijasnjen. Zadnje dneve meseca maja je razburjal ves kanalski okraj, zlasti pa duhovnijo v Levpi, grozen dogodek. V neki samotni bajti v bližini Zavrha so našli zadavljeno 781elno Lucijo Šuligoj, ki je tam stanovala. Ne srečna starka je v mladih letih služila v Egiptu največ v Kairi. Ko se je postarala, se je vrnila v domače kraje, si postavila skromno kajžo in v njej samotarila. Živela je bolj revno, vendar so jo mnogi smatrali za petično, ker je toliko let delala v tujini. Ko so jo 29. maja našli mrtvo, zadavljeno, je bilo splošno prepričanje, da gre za strašen roparski umor. V tem pravcu se je začela živahna preiskava. Orožniki, katerim se je pri družila tudi goriška policija, so prijeli in zaslišali več sumljivih oseb, vendar zločinca dolgo niso mogli izslediti. Razpredli so svoja vneta poizvedovanja preko domačega okraja tudi na sosedne okoliše. Tako so na Vojskem riad Idrijo iztaknili nekega delavca, ki se imenuje Josip Liuto. Dognali so, da je možakar pri iskanju dela prišel tudi v hišico Lucije Šuligoj in tam jedel, o kakem zločinu pa ni hotel nič vedeti in nič priznati. Po daljših zaslišavanjih je pa končno le povedal, da je ubogo Lucijo ubil, ni pa še povedal, kaj in koliko je pokradel in odnesel. Sedaj se preiskava v tej smeri nadaljuje. f malih eclaalk velja teaka beuda I din: tealtovaajakt torta«! I din. Debelo tiskane naslovne beaede aa rainaaj« dvojna. Najmanjši anesek >a mali •arlaa U din. . Hali •■lani ea plaftnjeje takoj pri aarojlln. • Prt aclaalb reklamnega malaja aa rafnna enokolonaka. I mm rtioka •atitaa rratlea po I dla. • Za plamena ed*o»ora (lede •al I h hUm< treba prlloilU aaamka. r i v« •v v • iluzbeucejo • Trgovski pomočnik mešano stroke, išče službo. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. Trgovska pomočnica pridna ln poštena, vajena konfekcijske stroke, z znanjem knjigovodstva ln trgovskega doptsja, želi menjati službo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Sposobna« št. 10187. Zasebni uradnik trgovsko naobrazbo ln trgovsko ter pisarniško prakso, z dobrimi spričevali, vešč slovenskega, nemškega in srbohrvat-skega jezika v govoru in pisavi - želi mesto kot korespondent ali knjigovodja ali kalkulant ali kot trgovski poslovodja kjerkoli v Sloveniji. — Ce^nj, ponudbe prost v upravo »Slov.« pod »Stalnost« št. 10191. iluibodobe Ključavničar, pomočnika sprejme za »talno delo takoj Fodržaj Ciril, Ig št. 147 pri Ljubljani. Tapetniškega pomočnika mlajšega, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10180. Ličarskega pomočnika sposobnega za duco-ltča-nje, takoj sprejme Skan-der, avto-iičar, Celovška cesta. Ekonom prakso želi službo ša-farja ali pa oskrbnika. Naslov v upravi »Slov.« Maribor št. 796. (a Občinski tajnik odličnimi priporočili, mlad, vojaščine prost — vešč blagajniških in vseh pisarniških poslov, išče primerne zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 10084. Nadmlinar mtad, samski, žeti priti na večji mlin ali za samostojno vodstvo ; vzame ga tudi v najem. Martin Klemenčič, nadmlinar, pri g. Petek, Frate, p. Marija Snežna. Mlad trgovski potnik dobro sltuiran, Išče mesta pri tekstilnih-industrijah ali sllčnh obratih kot zastopnik (koiektor) za vardarsko, moravsko ln drinsko banovino. Obrniti se na: Branko Gojič — 3. četa, 45. pešpolk, Mari bor. (a Kuharico popolnoma samostojno ter varčno in pošteno, sprejmemo za sezono alt za stalno. Ponudbe v upravo Slov.« pod »Toplice« št. 10208. Kam pa kam? Obvestilo! Cenj. občinstvu, zlasti pa Izletnikom, naznanjam, da odprem v nedeljo, 14. julija pri Sv. Duhu nad Polževem novo gostilno. Poskrbel bom za dobra topla in mrzla jedila ter za vse vrste pijač. Postrežba točna in solidna Za obiske se priporoča Jože Lavrič, gostilničar Razno Mladega sotrudnika ali kompanjona iščem za odvetniško pisarno Otroikl kotiček ZAČARANI GOZD (231) Nazadnje je le vse pospravila vase. Z globokim vzdihom je odložila vilice. Ančka je krožnike spravila lepo skupaj, in ko je še pospravljala po mizi... Kaj, ali je mogoče? je čarovnica že zaspala. (232) Začela je celo smrčati. Tega pa Ančka le ni mogla razumeti. Kako more kdo tako hitro zaspati? Aha, čakaj malo! Morda pa le ve, kako je to mogoče. BSBB23I Na Bledu ali v Bohinju kupim manjšo vilo ali hišo z nekaj vrta. - Po možnosti blizu jezera. -Ponudbe s točnim opisom in ceno na naslov : A. Suša, Savlje 18, p. Ježica pri Ljubljani. pri aerodromu prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10038. (p Hiša z vrtom v večjem mestu štajer-1 2 sobi, kuhinja, elektrika, pod »^di- ske. Ponudbe znejšl prevzem« v ♦iT 11: Glasba Gramofonske plošče _ ln gramofona najceneje kupite prt Banjal, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20 vodovod, v bližini Celja, ugodno naprodaj. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju pod 9863. (p Naprodaj hiša' za 130.000 din, mesečni donos 950 din, ln hiša v Dev. M, Polju za 120.000 din. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 10091 Obvestile Naročnike malih oglasov opozarjamo, naj naroče male oglase najkasneje do 6. ure popoldne v glavni upravi Kopitarjeva 6 ali pa v podružnici na Miklošičevi cesti Uprava „Slovenca" iii Prodamo | Glavna kolektura Drž. razr. loterije Fižol za kuho po najnižji ceni — nudi Sever & Komp., Ljubljana Naprodaj imam ca. 100—120 m' obtesanih tramov. Naslov v upravi Slov.« pod št. 10207. Damsko in moško kolo športno, popolnoma novo, skoraj za polovično ceno, naprodaj. Strojna delavnica, Sv. Petra c. 85 Trsje (Štorjo) za strope, strešno lepenko in dr. dobite vedno po nizkih cenah v železnim Fr. Stuplca, Ljubljanat Gosposvetska l'l ^PriojK koks, drva nudi I. PogaCnlk Ljubljana, Bohoričeva B teleton 20-60 Poitrelba brezhibna Modroce patentne postelne mreže, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Radovan tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13 Otomane od Din 820"— VRELEC SREČE Alojzij Planinšek Ljubljana, Beethovnova nlica 14 javlja izid žrebanja IV. razr. 40. kola 11. julija freinijo 505.000 din je zadela srečka št. 85.901, 200.000 din je zadela srečka št. 28.258 100.000 din je zadela srečka št. 36.906 60.000 din je zadela srečka št. 61.899 50.000 din je zadela srečka št. 22.66? 40.000 din je zadela srečka št. 37.875 12.000 dfn št. 22.836, 46.326, 62.053, 84.678, '90.903. — 8.000 din št. 2.925, 7.617, 23.211, 36.540. 40.287, 58.709, 61.281, 66.648, 75.696, 83.281. — 5.000 din št. 5.961, 6.936, 12.736. 17.106, 26.29?.. 30.168, 34.348, 37.127, 37.272, 38.976, 39.557, 43.893, 63.711. 65.107, 72.317, 75.684, 84.255, 86.227, 93.642. 2.000 din št. 5.391, 8.029, 8.412, 8.777, 13.942, 17.703 18.155, 22.089, 22.521, 23.857, 26.632, 26.907, 29.811, 31.634, 32.657, 32.668, 38.648, 40.348, 44.236, 53.519, 53.232, 55.251, 58.571, 63.758, 64.569, 68.233, 73.003, 89.456, 95.231, 99.401. Nadalje je bilo izžrebanih še 1430 dobitkov po 1.000 dinarjev. Zaradi telefoničnega sporočila eventuelna pomota ni izključena. Žreban je V. razreda 40. kola se prične dne 9. avgusta in bo trajalo 20 dni t. j. do 7. sept. Vsi oni, ki so. zadeli v kolekturi »Vrelec sreče« lahko denar takoj dvignejo. Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? Pavel Keller: 5 Muiikantjc (Godci) Tovariše sedaj že dobro poznam. Dobri fantje se mi dozdevajo vsi. Da ima pa vsak svoje napake, je umljivo. Kraus, »Orel«, zmerja in kolne pri najmanjšem povodu kot Turek. Tega se je navadil kot podčastnik. Iz tistih časov izvira tudi njegova živa zbirka prispodob. V splošnem njegove izbruhe vsak mirno posluša in se ne zmeni zanje. Kvečjemu jih »Muholovec« kdaj vkuje \ verze. »Pelikan« ves božji dan kadi svojo pipico. Večno pa je v boju z »Muholovcem«. Komaj se eden oglasi, mu že drugi oj>oreka. Največkrat je to zelo zabavno, »Muholovec« je sploh Pavliha cele družbe. Strašno je naviiian. In hudomušen! Strašne so njegove rime, ki jih vsak dan naperi na kakega člana godbe. »Pe-likonov« nos zažari pri tcv izlivih navadno v najčistejšem cinobru. Zabavna pojava je tudi basovski godec »Vran«. Ta ima neko bolezen — hrepenenje. Onstran gora, v šleziji živi njegova izvoljenka. Spoznal jo je na potovanju. Zagledal jo je, — vzljubil — pa se moral takoj ločiti od nje. — Stara pesem. »Muholovec« je to tragično usodo takoj prelil v verze. On sam imenuje to svojo pesem mojstrovino in v resnici dokazuje, da »Muholovec« ni jjopolnonia brez talenta. Naj jo napišem: Nekoč bila je »tuba« pu-pu-pu. k njej spada seveda godec. tu. tu, tu, godec je po vsej deželi potoval, v roki svoj inštrument pestoval. Se tuba v soncu je blestela, še bolj godcu so lica žarela, gostolela sta glasno: hali-halo! Vedno sta po svetu romala in godla ter prepevala, nekje na deklico sta naletela, ki očke črne je imela; obema vname se srce: o je , o je! Deklica je blaga, nu, nu, nu, v srce ji je segel njegov pu, pu, pu, vzela je krpo urno v roko, < |i zbrisala mu tubo prav svetlo; tudi za godca se je zavzela — res, zelo ga je rada imela. Lepo je bilo v vasi tu — juhu, juhu! Ni dolgo trpelo, u, u, u. zagodla v slovo sta svoj pu, pu, pu, zbogom sedaj, ljubica, — tuba bo zopet zamazana — in godec šele. ubogi mož, kaj ii sedaj vse trpel boš; vse ti bode šlo po zlu — .;.!').;; pu, pu, pu! K tem »mojstrskim« verzom je »Muholovec« skomponiral tudi napev in nikoli tte poje te pesmice raj^i kot tedaj, kadar pusti ul>ogi »Vran« — večnega žalovanja sit. da ga tolaži prijetna natakarica v kakem gostišču. Kot rečeno, »Muholovec« je zelo navihan in včasih celo zloben. Nekdo, ki kar nič ne spada v to družbo, je Čermak. Navadno hodi molče svoj pot in molči tudi v krčmah, kjer prenočujemo. Redkokdaj mu smehljaj prileti obraz. Tudi drugi ga navadno ne ogovarjajo, celo »Muholovec« mu prizanaša. Večkrat sem se z njim razgo- varjal, a seveda skoro vedno samo jaz govoril. Je redkobeseden, toda moja družba mu ni neprijetna. Ko sem hotel drugi dan mojega godčev-skega potovanja čistiti čevlje, je stopil Čermak k ineni. Vzel mi je krtačo iz rok: »Pusti, to delo nj zafe, imaš prebele roke. Jaz sem dela bolj Vjajen.« Pri zadnjih besedah se je smehljal. Dvoje sodim o njem: Čermas, Čeh, je od nas vseh najboljši in drugič — težiti ga mora neko gorje iz prejšnih let. Za danes bom končal, ker moram pisati še materi. Ljubeznivi teti sem na dan odhoda pustil samo listek z besedami: Pobegnil. Tudi svoji materi ne smem razodeti resnice. Sicer bi se moral bati, da bi me ujeli in bi me opazovalo kup zdravnikov — psihiatrov. Torej sem enostavno na j>otovanju. Naslova ji seveda ne morem poslati. Vendar pa hočem od časa do časa zvedeti, kako ji- gre, saj jo srčno ljubim. Prijatelj, ki sem se mu zaupal, mi bo poročal o njej. Naslednjega dne zjutrajf. Čermak, Čeh! Še včeraj mi je bil uganka — no, bom hitro napisal. Zopet smo prenočevali v neki pritlični plesni dvorani. Bilo je okrog dveh, ko me prebudi rahel šum pri oknu. Luna je sijala skozf nezagmjena okna in lahko sem vse dobro videl. Kar se krilo okna, ki je bilo samo prišlo-njeno, odpre in skozi odprtino stopi — čermak! Nisem se ganil, samo ostro pazil. Previdno stopi Čermak v dvorano; nihče se ne zbudi. Ob temnem stebru je stol, nanj sede skrivnostni možak In sedaj vidim točno, rfh nasloni glavo na obe roki — in joka. Drget me spreleti po telesu. Ne morem dolgo vzdržati in se dvignem, Čermak prestrašen vstane. Luna mu sije v obraz, — spogle-dava se. Kako je bled! Ne morem se ganiti; 6n pa stopi k meni in vpraša: »Ti si me opazoval?« Prikimam. Njegov jjogled postane za hip skoro sovražen, t akoj pa se mu zopet omili. »Pridi z menoj, razložil ti bom.« Zlezel je zopet skozi okno. Ne brez strahu, a radoveden, se za silo oblečem in zlezem za njim. Nihče se ne zbudi. Zunaj je lila mesečina svojo bledo luč na vas in daleč okrog se ni zganila niti senca. »Ne smeš slabo misliti o meni, zato pojdi,« pravi Čermak in jaz mu sledim. Molče greva po poti in prideva na bližnji hribček. Tam se Ceh ustavi, pokaže z roko na le.vo in vpr&ša: »Vid iš vasico tu spodaj v dolini?« Jaz pritrdim |n mrki Čeh nadaljuje. »Cerkvica leži ravno v luninem svitu, cerkvica in — pokopališče. Tam sem bil prej.« »Tam leži — pokopano vse — kar sem imel, preden se-m postal muzikant — prosjak.« Trdno sem mu stisnil roko. »Glej, živel sem nekoč boljše dni,-Velika hiša tam ob gozdu je bila moja. Imel Sem dečka, ki je bil angel, imel ženo, — ki je bila več kot angel. Neko noč je hiša pogorela — in postal sem berač. Ne berač, imel sem ženo in sina. Pa mi je ugrabila smrt sina in moja žena je bila prezvesta mati, — šla je, kamor je mislila, da spada — k svojemu otroku. Jaz pa sem odšel po svetu, postal muzikant, potepuh, — kaj jaz vem... Včasih nas pripelje pot v ta kraj. Podnevi igram valčke kot drugje, a ponoči zlezem skozi okno in hodim na pokopališče.« Objel sem nesrečneža. Položil mi je glavo na prsi, veliki, močni mož in plakal kot dete. Potem sva šla nazaj. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Joži Kramarič Izdaiateli: inž. Joži Sodia Urednik: v"Vtor CenEil / Zakaj naj se ohrani mir na Balkana Spopad na Balkanu bi obrnil ves položaj na glavo R»m, 11. julija, m. Znani italijanski časnikar Ansaldo, ki je bil prav tako v spremstvu zunanjega ministra grofa Ciana v Berlinu in Monakovem, je objavil danes članek v »II Telegrafo« pod naslovom; »Madžarska in osiščne sile«. V članku pravi, da so madžarski državniki že dalje časa vztrajali na tem, da* naravnost z nemškimi državniki proučijo položaj, v katerem se je znašla Madžarska po sovjetskem ultimatu Romuniji. Pokazalo se je, da so osiščne sile ugodile madžarski želji. Člankar opisuje dclikaten položaj, v kate-rerm se nahaja Madžarska. Pravi, da je Madžarska prekinda vse stike z zapadnimi demokracijami ter da je zavrgla celo lorda Rothemera in se povsem oprijela sil osišča. V svojih nadaljnjih izvajanjih Ansaldo izjavila, da danes padajo meje pod udarci osiščnih sil. Madžarska ima priliko, da vidi Rusijo, kako se približuje Karpatom in kako je zasedla Bcsara-bijo in Bukovino. To je Rusija, proti kateri vsako madžarsko srce skriva sum in stare rane. Zato vsi Madžari od svoje vlade zahtevajo, da mora izkoristiti dane trenutke. Madžari se vprašujejo, zakaj se tudi Madžarska ne vrže na stran sil osišča. Oni mislijo, da je sedaj neugoden trenutek. Toda to ni točno. Sile osišča so zavzete v borbi za uničenjem stare in ustvaritvijo nove Evrope. V kolikor se to nanaša na Balkan imajo osiščne sile koristi od tega, da se trenutno ohrani mir iz več razlogov, najbolj pa iz gospodarskih razlogov. Spopad na Balkanu bi obrnil na glavo ves proizvajalni sistem, s čemer bi bilo ogroženo obskrbovanje osiščnih sil. Toda še važnejši so politični razlogi, ker bi vojna na Balkanu spravila v položaj gotove nebatkanske sile, da razširijo svoj vpliv na balkansko Evropo, ali pa še hujše, da si jo teritorialno podvržejo. Do tega pa ne sme priti. V načelu morajo vse meje, ki se nahajajo na drugi strani od meja, ki so jih dosegle sovjetske čete s svojim motoriziranim izletom v Besarabijo, ostati nedotaknjene, ker je to v interesu osiščnih sil. Dalje pravi Ansaldo v svojem članku, da v primeru, če bi Madžarska prekoračila transilvansko mejo, lahko pride do balkanskega spora. To je pa tisto, kar hočejo sile osišča ravno odstraniti v sedanjem trenutku. Vsekakor je potrebno, da se mir na Balkanu začasno ohrani. Madžarski državniki so dobili jamstvo, da se sedanjega stanja na Balkanu ne more spreminjati, da pa Madžarska lahko ostane v sedanjem trenutku mirna in ga ne sme izkoristiti. Z eno besedo, madžarski državniki so slišali naslednje nasvete: Bodite mirni, mi vemo, kakšne so vaše koristi, Za vašo žrtev jih bomo v ugodnem trenutku uresničili v okviru nove ureditve Evrope. V novi Evropi bo Madžarska imela dostojno mesto. Potek pomorske bitke pri Malti Rim, 11. julija. Štefani: Na dana poročila o pomorski bitki pri Malti pravijo: Topovi italijanskih križark so začeli streljati z razdalje 26 km. Borba med italijanskimi in angleškimi linijskimi ladjami je trajala 15 minut. Zadržanje italijanskih ladij je bilo odlično. Četrti strel »Cavourja« in »Cesarja« je zadel neko angleško okloppico. Jasno se je videlo, kako se neka sovražnna linijska ladja trudi pogasiti požar na ladji. Istočasno so italijanske 10.000 tonske križarke začele srdito streljati proti angleškim ladjam. V trenutku najhujše borbe so številni italijanski rušilci navzlic srditemu sovražnemu ognju prešli v napad ter vrgli torpede. V tej borbi je bila torpedirana neka nasprotna ladja ter so bila zbita tri sovražna letala. Borb so se udeležili bombniki z obeh strani. Italijanski bombniki so večkrat točno zadeli nasprotne ladje. Po prvih 15 min. boja sovražnik ni kazal nobene želje več nadaljevati borbo ter je smatral, da je boljše, če se umakne, ker so bile gotove enote zadete. Nastajala je tema. Sovražna mornarica se je oddaljevala v smeri proti jugu ter na ta način opustila svoje prvotne namene napasti italijansko obalo. Vse italijanske vojne ladje so se vrnile v oporišča. Zadeta je bila samo ena italijanska ladja, toda škoda bo v nekaj dn?h popravljena. To dokazuje odlično odpornost materialai katerega so zgrajene italijanske vojne ladje. Tudi posadka italijanskih vojnih ladij je pokazala v tej borbi visoko moralo in noben trenutek ni bilo videti, da bi se bala sovražnika, ker je bila prepričana, da bo v tej borbi zmagala. Italijansko vojno poročilo Nekje v Italiji, 1. julija. AA. Štefani: Poročilo vrhovnega poveljstva italijanske oborožene sile se glasi: Z naknadnimi poizvedbami je nesporno ugotovljeno, da so enote italijanskega vojnega letalstva na svojem pohodu 9. julija blizu Balearskih otokov poškodovale in zažgale veliko britansko bojno ladjo »Hood«, ki ima 42.000 ton. Razen tega sta dve težki italijanski bombi zadeli tudi poveljniški most velike britanske matične ladje »Are Royal«, kar se je nedvomno in točno ugotovilo iz fotografskih posnetkov. Med pomorsko bitko, ki je bila v Jonskem morju, sta bila dosežena dva polna zadetka z bombo na neki britanski linijski ladji. V teku je še preiskava, da bi se točneje ugotovila škoda, katero je pri tej priliki utrpel nasprotnik. Ta preiskava bo ugotovila ne samo škodo, ki jo je utrpel sovražnik med borbo v Jonskem morju, temveč tudi škodo, ki jo je utrpel sovražnik pri prejšnjem italijanskem letalskem napadu na britansko mornarico južno od Krete. Včeraj sta bila izvedena dva nova bombna napada na britanske pomorske sile na Malti in sicer en napad zjutraj, drugi pa proti večeru. Bombardiranje je bilo izredno hudo in letalci so ugotovili več požarov in težkih eksplozij, ki so močno poškodovale pomorsko-tehnične naorave v pristanišču. Naši bombniki so zbili tri sovražna lovska letala, medtem ko se dve italijanski letali nista vrnili na svoja oporišča. Rim, 11. julija. AA. Slefani: Posebni poročevalec agencije Štefani podaja sledeče podrobnosti o letalskem bombardiranju italijanskih letal na angleško pomorsko eskadro, ki je prihajala iz Gibraltarja in se ;'ie nahajala jugovzhodno od Balea-rov. Velika bojna ladja »Hood« je bila zadeta od dveh bomb velikega kalibra, ki sta ladjo resno poškodovali in povzročili požare, katerih ni bilo mogoče pogasiti, kakor je to mogel ugotoviti italijanski letalec nekaj ur po bombardiranju. Ladja je zelo počasi plula proti jugozahodu morebiti z namenom, da bi se zatekla v Gibraltar. V njenem spremstvu je bilo več rušilcev. Uspeh italijanskih letalcev je bil toliko uspešnejši, ker je bilo bombardiranje izvedeno v zelo težkih okoliščinah zaradi slabega vremena, ki je zelo zmanjšalo preglednost ter zaradi reakcije vseh vrst protiletalskega orožja sovražnega brodovja. Ladja »Hood« je bila tako poškodovana, da je ne bo mogoče v nekaj mesecih popraviti. Ladja se ne bo mogla vrnili v ladjedelnico na Malti, temveč v neko ladjedelnico v Angliji. Dnevno povelje generala Pricola Rim, 11. julija. DNB: Načelnik generalnega štaba italijanskega letalstva general Pricolo je izdal sledeče dnevno povelje, v katerem med drugim pravi: Dneva 8. in 9. julij označuje sijajno delovanje našega letalstva, ki bo ostalo znamenito za vso to vojno, ker predstavlja prvikrat klasičen primer množinske akcije letalskih enot proti pomorskim enotam. Rezultati te akcije so bili v vsakem pogledu odločilni in učinkoviti. Dve najmočnejši sovražnikovi pomorski eskadri sta se namenili proti našemu polotoku z najhujšimi nameni proti nam. Naše letalstvo je te eskadre drža- lo stalno jxid svojim nadzorstvom, ter jih ni niti trenutek pustilo na miru, temveč jih je nepretrgoma bombardiralo z velikim uspehom. 300 letal z najboli oddaljenih oporišč Egejskega morja, iz Libije, Apulije, Albanije, Sicilije in Sardinije, je večkrat zadelo sovražne jjomorske enote navzlic močnemu delovanju protiletalskega topništva. Sovražne pomorske enote so bile prisiljene zaradi napada našega letalstva stalno menjati smer plovbe. Naši bombniki so v tesnem sodelovanju z našo slavno mornarico onemogočili izvedbo namer sovražnih eskader, ki so morale zapustiti naše vode, ne da bi prej mogle izvesti le enega svojih namenov. Iz verodostojnih nevtralnih virov ter na podlagi fologratskih dokumentov so bile ugotovljene težke poškodbe, ki jih je naše letalstvo prizadelo angleškjm ladjam. Vedenje naših letalskih posadk je bilo zgledno, prav tako pa tudi organizacija in izvedba celotnega manevra. Vse to potrjuje dejstvo, da so bila pri vsej tej akciji izgubljena samo tri naša letala. Nekje v Italiji. 11. julija. Štefani: Izvedelo se je da so italijanska letala včeraj bombardirala vojne delavnice in skladišča na Malti. Navzlic ostremu streljanju protiletalskih baterij so se vsa italijanska letala vrnila na svoja oporišča. Angleško uradno poročilo pravi da „Hood" ni zadet London, 11. julija. AA. Reuter: V zvezi z današnjim italijanskim sporočilom, da so italijanska letala povzročila požar na angleški bojni ladji »Hood*. pravi uradno sporočilo britanske admira-litete sledeče: Prispelo je poročilo poveljnika eskadre britanskih sil, katero pravi, da niso liombe — pa čeprav so padale zraven ladij — dosegle nobenega direktnega zadetka ter tako ni bilo prav nobene škode nili nobene žrtve na nobeni ladji. Kairo. 11. julija. A A. Reuter: Naša letala so uničila včeraj dva italijanska bombnika, ki sta bila na letališču Makaska v Eritreji. Napadi na Malto so povzročili le malo škode. Ubit je bil en civilist, trije pa ranjeni. Britanski bombniki so zadeli z bombami velika skladišča petroleja blizu Tobruka. V trenutku, ko so se bombniki oddaljili, so letalci videli velik dim, ki se je dvigal iz skladišč. London, 11. julija, t. Reuter: Admiraliteta je objavila uradno poročilo, v katerem pravi, da so angleška letala včeraj priletela nad italijansko pristanišče Augusta v Siciliji. Pri tem sta bila potopi .ena neki italijanski rušilec in stara vojna ladja, ki služi navadno za skladišče za mine. Vsa letala so se »vrnila na svoja oporišča. Parnik »Paganini« potopljen Rim, 11. julija. A A. DNB: Ladja »Paganini«, last družbe »Kirenija«, katera je 27. junija od-plula iz Barija proti Draču z 920 vojaki in 30 člani posadke, se je jx> poročilu agencije Štefani 28. junija ob 8 zjutraj 12 km pred Dračem vnela in okrog 12 potopila. Rim. 11. julija. AA. DNB: O priliki katastrofe Malijanske motorne ladje »Paganini* je izgubilo življenje po podatkih uradnega seznama seznama italijanskega vrhovnega poveljstva 214 italijanov in 6 Albancev. Rim, 11. julija. A A. DNB: Vrhovno poveljstvo je objavilo prvi seznani izgub italijanskega letalstva. Po tem poročilu znašajo izgube italijanskega letalstva v vojni proti Franciji in Angliji od začetka sovražnosti pa do 30. .junija 76 mrtvih, 103 ranjene in 75 izginulih. Rim. 11. julija. DNB: Spričo poročila iz Syd-neya, da se je potopila italijanska čezmorska motorna ladja Romolo, izjavljajo v dobro jioučenih italijanskih krogih, da se 'je ladja potopila na ukaz poveljnika ladje, da ne bi padla v roke sovražniku. Francija ima nov režim Marseille, U. julija. Havas: Senat se je sestal I kateri drugi član vlade vladal kot diktator. Nato ai rtk nn/l 1 ~..---------• II ] ' , I 1 , 1. , 1,1 , včeraj ob 16.05 pod predsedstvom Jeanneneya in je z 229 proti enemu glasu sprejel predlog za revizijo ustave. Pred tem je predsednik senata s krajšim govorom izrekel spoštovanje bojevnikom, ki so padli na polju časti in izrekel maršalu Petainu spoštovanje vse skupščine, ker je svojo osebo ponovno dal na razpolago domovini. Ko je govoril o strahoviti usodi Francije, je Jeanneney izjavil: »Mi priznavamo svoje napake. .Lahko tudi rečem, da se naši otroci ne bodo mogli izkazati bolj zvesti francoski državi, njenim svoboščinam in pa njeni stoletni tradiciji kakor smo se izkazali mi, vendar pa bode pokazali več opreznosti, kakor pa smo jo pokazali mi. Živela Francija!« Ženeva, 11. julija. DNB: Izvedo se nadaljne podrobnosti o delu zadnjega francoskega narodnega predstavništva v Vichyju v zvezi z bodočo ureditvijo Francije. Vlada maršala Petaina bo še v toku tega tedna predpisala uredbo, ki bo služila kot začasna osnova za sodelovanje med vlado ter sedanjim narodnim predstavništvom, dokler ne stopi v veljavo nova ustava Izvedelo se je, da bo imela vlada že sedaj odločilen vpliv na delo parlamenta in senata Plebiscit o novi ustavi, ki naj bi imel namen njene ratifikacije, ne bo istočasno s prvimi volitvami v novo predstavništvo, temveč bosta to dva posebna akta. Lebrun bo odstopil Ženeva, 11. julija. DNB: Po vesteh iz Vichyja je treba pričakovati odstop predsednika republike Lebruna. Maršal Petain bi bil v tem primeru izvoljen za predsednika republike. Vlado pa bi vodil triumvirat Laval, Marquet in Weygand. Te vesti pa še niso potrjene. Značilna izjava francoskega zunanjega ministra Newyork, 11. julija. AA. DNB: »Chicago Daily News« objavlja zanimivo poročilo iz Vichyja. Zunanji minister Baudoin je izjavil, da Francija je in ostane demokratična. Po novi ustavi bo predsednik vlade obenem tudi poglavar države z razširjenimi pooblastili, da bi mogel takoj odstraniti morebitne težave. Nikdar ne bo maršal Petain ali je Baudoin zagotavljal, da bodo volitve v parlament še naprej demokratične. Končno je zunanji minister zavračal trditve DuH Coopra, da francoska vlada ni svobodna. Pri Oranu je bilo ubitih 1300 francoskih mornarjev Ženeva, 11. julija. DNB: Generalni rezident v Tunisu je izdal prebivalstvu proglas, v katerem med drugim poziva prebivalstvo, naj ohrani svoj mir in naj ohrani še potrebno zaupanje vladi maršala Petaina. Nato govori o dogodkih v Oranu in poudarja, da je bilo pri tej priliki ubitih 1300 Francozov. Rezident ostro napada Anglijo, češ da je te Francoze ubila po zrelem preudarku. Mittelhauser razrešen Rim, 11. julija. DNB: »Popolo di Roma« izve iz Carigrada, da je dosedanji poveljnik francoskih čet v Siriji general Mittelhauser razrešen svojih dolžnosti in stavljen na razpoloženje, na njegovo mesto pa je imenovan general Marey, Mussolini ni pisal Chambrunu Rim, 11. julija Štefani: »Messagero« v članku pod naslovom: »Izmišljotine v duhu ge. Tabouis« pravi, da je poluradni organ »Petit Daufhinois« na prvi strani in na vidnem mestu prinesel vest iz Ženeve, da je Mussolini nedavno osebno poslal pismo bivšemu francoskemu veleposlaniku pri Kvirinalu Chambrunu s povabilom, naj pride v Italijo, da bi se z npm razgovarjal. Ta vest, pravi »Messagero«, je naravnost neumna in smešna. Noel odpotoval v Pariz Vichy, 11 julija. AA. Havas: Francoski veleposlanik Leon Noel je bil postavljen za glavnega delegata pri šefu nemške vojaške uprave za zasedeno ozemlje. Leonu Noelu je vlada dodelila še dva posebna delegata. Ženeva, 11. julija. DNB: Po sporočilu francoskega radia je notranje ministrstvo objavilo, da je generalni pooblaščenec za zvezo med francosko vlpdo in nemškimi oblastmi v Franciji, veleposlanik Noel, odpotoval danes v Pariz. Po razgovorih v Monakovem Madžari so svoje zahteve razložili v posebni spomenici Rim^ 11. jul. m. Po končanem obisku zunanjega ministra grofa Ciana v Nemčiji, poudarja vse italijansko časopisje, da so izidi razgovorov, ki jih je imel grof Ciano z voditeljem Nemčije Hitlerjem in zunanjim ministrom von Ribbentro-pom zgodovinsko važni. Na teh sestankih sta tudi predsednik madžarske vlade grof Teleki in zunanji minister grof Czaky govorila z voditeljem Nemčije in italijanskim zunanjim ministrom, ter sta jima izročila sfiomenico, v kateri madžarska vlada v 8 točkah določa vse teritorijalne zahteve in razne obveznosti, ki jih je Madjarska pripravljena prevzeti za primer, če se sprejmejo njene zahteve. V tej spomenici je izražen maksimalni madžarski program ki seveda ne izključuje možnosti kake odpovedi samo da bo prišlo do pravičnega kompromisa. Po sestanku v Monakovem bo madžarska vlada zahtevala od Bukarešte, da se prično takoj pogajanja med zastopniki obeh držav. Ce bi romunska vlada na ta pogajanja ne pristala, bo madžar- ska vlada predložila celoten spor v odločitev osišč-nim silam. Italijansko časopisje poudarja, da se bodo v vsakem primeru vsa sporna vprašanja med Madžarsko, in Romunijo rešila mirnim diplomatskim potem. V zvezi z rešitvijo teh vprašanj poudarja tudi Corriere della Sera, da so madžarske zahteve tlačile s svojo težino odnošaje med državami v jugovzhodni Evropi. V zvezi z berlinskimi in monakovskimi razgovori omenja italijansko časopisje tudi Jugoslavijo. »La Stampa« pravi: Po izjavi jugoslovanskega predsednika vlade Dragiše- Cvetkoviča in prosvetnega ministra dr. Korošca želi Jugoslavija priti do evolucije na Balkanu in v Podonavju. Jugoslavija danes dokazuje da se je prilagodila novemu položaju. Jugoslavija se prebuja in vrača k svojim mladim močeni, k svoji moči in mladi rasti. Za sedanjo jugoslovansko politiko je pomembna uravnoteženost, s katero stopa k zamišljeni spremembi. Letalski boji nad Kanalom Nemško volno poročilo Berlin, 11. julija. A A. DNB: Vrhovno poveljstvo sporoča: Uspešne letalske akcije proti britanskemu otočju, o katerih so že javljala zadnja poročila, so imele po dobljenih poročilih za rezultat uničenje ene križarke od 10.000 ton, več trgovskih ladij od skupno 21.000 ton. Razen tega je bila poškodovana ena križarka in sedem trgovskih ladij, med katerimi je bila tudi ena lankovska ladja. Te ladje so bile tako poškodovane, da jih je lahko smatrati za izgubljene. Naša lelala so imela včeraj znatne uspehe pri bombardiranju letališč v jugovzhodni Angliji ter pri bombardiranju pristaniških naprav na jugovzhodni obali Anglije ter pri bombardiranju naprav vojne industrije in skladišč za strelivo. V pristaniščih so nastale eksplozije in veliki požari, zlasti pa v skladiščih tekočega goriva v Themsbrocku ter Scotlandu. Sovražni letalski napad na letališče v Amiensu je izvedlo sedem britanskih bombnikov, toda ta napad se je končal s tem, da so bili vsi bombniki sestreljeni, kakor je to že javilo posebno poročilo. Ob priliki letalskega napada na neki konvoj v Kanalu se je razvila letalska borba, v kateri je bilo sestreljenih 10 sovražnih lovskih letal. Preteklo noč ni bilo letalskih napadov na nemško ozemlje. V letalskih borbah včeraj je bilo sestreljenih skupno 35 sovražnih letal, naših letal pa se sedem ni vrnilo na oporišča. V trgovski vojni proti Angliji se uspešno udejstvujejo podmornice, ki so v zadnjih 6 tednih do 8. julija potopile 600.000 ton sovražnega trgovskega brodovja. Nemške podmornice potope tedensko po 100.000 ton sovražnega brodovja. Angleško uradno poročilo o včerajšnjih letalskih izgubah London, 11. julija, t. Reuter: Izdano je bilo uradno poročilo, ki zanika nemške navedbe o izgubah britanskega letalstva v zadnjih borbah. Navedbe nemškega letalskega poveljstva o britanskih izgubah so fantastične in imajo samo namen, da prikrijejo lastne izgube, ki niso v nobenem sorazmerju z britanskimi izgubami. Medtem ko so Nemci izgubili 14 letal, 23 pa je bilo hudo poškodovanih. so britanske letalske 'sile utrpele le izgubo dveh lovskih letal, ne pa 35, kakor navaja današnje nemško uradno poročilo. Angleška poročila o letalskih bojih London, 11. julija, t. Reuter: Letalsko j>o- veljstvo je uradno objavilo, da je bilo v današnjih letalskih bitkah sestreljenih 12 sovražnih letal, mnogo drugih je bilo pa poškodovanih. Naša letala so uspešno bombardirala vojaške objekte v Franciji. London, II. julija. AA. Reuter: Ministrstvo za javno varnost sporoča: Ponoči so bile v nekaterih krajih v vzhodnih in jugovzhodnih grofijah ter v osrednjih pokrajinah vržene bombe. Poročajo samo o večjem številu žrtev Vladne krize v Romuniji ne bo Bukarešta, 11. jul. t. Reuter: Poluradna romunska agencija zanika, da bi številni mlajši člani nove romunske vlade podali ostavko. Edini vladni član, ki .je odstopil, je profesor Horea Sitna, vodja Železne garde, ki je bil določen za ministra za prosveto. Omenjena agencija poudarja, da vlada dela povsem normalno in v najlepšem sporazumu. Bukarešta. 11. julija, b. Bivši vojni minister general Antonescu, ki je bil predvčerajšnjim aretiran, je bil danes izpuščen na svobodo, ker je dal pismeno izjavo, da se bo vzdržal vsakega sovražnega dejanja napram sedanji vladi in da bo spoštoval zakonske predpise, ki so sedaj veljavni. Bukarešta. 11. julija, b. Britanski in sovjetski poslanik v Bukarešti sta imela snoči dolg razgovor. Razgovor med obema diplomatoma je povzročil precejšnjo senzacijo v tukajšnjih političnih in diplomatski! krogih. Bukarešta. 11. julija. AA. Štefani: Romunska vlada je izdala ukrepe proti nedovoljeni špekulaciji z delnicami romunske petrolejske industrije. Dekret, ki je bil danes objavljen, ie naperjen zlasti proti Angležem, ki imajo petrolejske delnice in jih skušaj sedaj prenesti na Amerikance za vsak slučaj. v dveh mestih na vzhodni obali. Vojaški objekti so utrpeli le brczjioinembno škodo. London, tf. julija. AA. Reuter: Ministrstvo za javno varnost objavlja nova poročila o zračnih napadih, ki jih je izvršil včeraj sovražnik. V južnem VValesu so bile vržene bombe na več krajih. Poškodovana je bila neka kdpela, več hiš in ena tovarna. V neki luki jugozapadne Anglije je bila napravljena neznatna škoda. Bilo je več človeških žrtev. London, ti. julija. AA. Reuter: Kakor pripovedujejo očividci, ki so opazovali letalsko borlio z neke ladje, se je udeležilo borbe nad Roknvskim prelivom 38 bombnikov vrste Dor-nier in 23 lovskih letal vrste Mossorschmitt 119. Smatra se, da je v teku borb bilo zbitih tO nemških letal. Sovražna letala so napadli anglseški lovci ter protiletalsko topništvo angleške vojne mornarice. London, II. juliju. AA. Reuter: Podtajnik notranjega ministrstva ie izjavil v spodnjem domu, da je bilo iz Anglije pripeljanih v Kanado 6700 vojnih ujetnikov in internirancev. London. 11, julija. A A. Rei.ter: Uradno potrjujejo, da je bilo v sredo zbitih 14 sovražnih letal. London, tf. julija, t. Reuter: Letalsko poveljstvo objavlja orodno jioročilo, v katerem pravi, da je bilo danes nad jugozahodno Anglijo sestreljenih najbrž troje sovražnih letal. Ljubljanski občinski svet Beseda slovenske mladine »Kres«, glasilo ZFO v LJubljani, prinaša uvodnik z naslovom: »Smo ali nismo?« V njem pravi med drugim: »Naš čas zahteva možl Pokažimo, da stojimo na dobrem temelju, na temelju verskih resnic in na temelju narodnih in državnih svetinj. Evropa doživlja težke čase. Majhni narodi plaho zro v prihodnost. Kako bi ne, ko pa majhne države izginjajo z zemljevida Evrope. Toda njihova plahost jim je v škodo. Zato moramo bili pogumni. Vsako prolinarodno ali protidržavno gibanje moramo v kali zatreti. Pokažimo, da smo Slovenci in Jugoslovani. Smo ali nismo? Smo, toda, ali smo v resnici? Ali nas ni morda sram svetu javno povedati, da smo Slovenci, ki smo sicer majhen narod, a vendar vase upajoč. Nismo Slovenci, če nismo taki... Pokažimo svetu, da se ne bojimo prihodnjosti... Slovenci smo na slovenski zemlji in bomo tudi ostali. Sveta nam je naša zemlja. Naša last je!« Vprašanja jugoslovanske mladine S tem naslovom je prineslo belgrajsko »Vreme« članek U. čirkoviča, ki naglaša naloge sodobne jugoslovanske mladine ter nazadnje pravi tudi tole: »Narodna mladina stoji na stališču, da je najprej treba miseinost prevzgojiti. Da beseda ne ostane mrtva črka na papirju, ampak da dobi svoj polni izraz, je treba s časom ustvariti zdravega, delovnega človeka. Res pa ie, da se nobena stvar tako počasi ne spreminja kakor miselnost. Spreminjanje duha je dolgo, toda neobhodno potrebno. Zdravi in trezni ljudje naj vidijo potrebe jutrišnjega dne, kakor tudi nevarnosti današnjega dne. Zdravljenje je prva nujna potreba. Mladina je kot najbolj bojevita enota poklicana ustaviti se vsem brezvestnim demagogom. Je pa še eno vprašanje. Medtem ko so na strani razdiranja in zanikanja vsi elementi brez ozira na to, ali jih vodijo isti politični motivi ali ne, združeni v vzajemno fronto, pa nacionalno misleči ljudje, ki imajo celo enake politične misli, še niso združeni v skupno in euo(no organizirano skupino, ki naj bi se odločno postavila po robu fronti razdiranja. Tako skupnost naj bi ustvarila mladina, in sicer čim prej.t Razdolžitev srednjega stanu na Hrvatskem »Hrvatski dnevnik« poroča, da je bila na ban-ski upravi, na oddelku za obrt, industrijo in obrt v Zagrebu seja posvetovalnega odbora za denarništvo pri banski oblasti. Govorili so o organizaciji denarstva, kar sicer ne spada v področje banovine Hrvatske, nakar poroča list: »Na seji so nadalje razpravljali o razdolžitvi srednjega stanu v zvezi z akcijo »Zveze dolžnikov srednjega stanu«. Sam ta naslov gotovo ni srečno izbran, ker bi po tem nazivu morali biti višji in nižji stanovi. Gre pa tukaj le za dolžnike, ki ne spadajo pod uredbo o razdolžitvi kmeta. Ranska oblast bo to vprašanje skoraj rešila na najugodnejši način. V zvezi s tem so obravnavali tudi vprašanje o razdolžitvi hotelirstva, ki mu bodo denarni zavodi v vsakem oziru priskočili na pomoč Zelo važna je bila razprava o ustanovitvi Privilegirane industrijske banke, kakor tudi o Hrvatski rečni plovbi.« »Svetovni mir položen m nova socialna načela« Zagrebški »Obzor« pod gornjim naslovom tole poroča: »Klub ABC je izdal v hrvatskem, nemškem, italijanskem, angleškem in francoskem jeziku brošuro z naslovom »Svetovni mir položen na nova socialna načela « Brošuri je priložena zemljepisna karta Jugoslavije, na kateri so označene meje banovine Hrvatske ter so objavljeni tudi uradni statistični podatki o prebivalstvu banovine Hrvatske kakor tudi o številu Hrvatov po vsem svetu. Na uvodnem mestu je tiskana »Beležka izdajatelja«, ki med drugim pravi, da se g. Rudolf Hercog ne ukvarja s politiko v ožjem pomenu besede, ker 6toji na stališču, da morajo ideje poprej dozoreti, preden jih je mogoče v življenju uresničiti. Vendar pa, se glasi dalje, se je prijateljem g. Hercoga posrečilo pregovoriti ga, da je poslal svoj načrt kot odgovor na anketo, kako si misli bodoči mir. Tukaj je v glavnem takole rečeno: »Po zamisli g. R. Hercoga svetovne vojne ne bodo prenehale, dokler na svetu ne bo samo enega vladarja, človečanstvo, in ene države, ki se imenuje Pangea, v kateri bodo posamezni narodi kot kulturne samobitnosti uživali absolutno svobodo brez ozira na meje, podobno, kakor je bilo z veroizpovedmi po wes>tfalskem miru. Etniške meje se namreč nikjer ne skladajo z državnimi mejami, namreč z mejami ozemlja, nad katerim se razprostira suverena oblast enega naroda. Pangea bo imela svojo zakonodajno in izvršilno oblast. V svetovni parlament, ki bo pomenil zakonodajalno oblast Pangeje. bodo narodi kot kulturne samobitnosti pošiljali svoje zastopnike, medtem ko bo vlada Pangeje, sestavljena od zastopnikov posameznih držav, pomenila izvr-ševalno oblast. Tako v novem redu kriterij organizacije ne bo več oblast (kratia), ki se izvaja od zgoraj navzdol, marveč se bo izvajala narobe: od posameznika po družini, vasi, občine, okraja, dežele in današnje države do človeštva Posamezniki v narodu, narodi v človeštvu so zaslužni le v toliko, kolikor izvršujejo kako važno in potrebno^ opravilo, ki prinaša skupnosti originalne vrednosti, ki so vsem koristne Na taki podlagi organizirana Pangea bi mogla zagotoviti mir vsem ljudem in vsem narodom. Samo ona. to se pravi človeštvo, bi imela pravico imeti armado ter kovati denar. Tudi izdelovanje ter razdeljevanje orožja bi bilo le stvar Pangeje. Posamezne države, to se pravi kantoni, bi imele le svojo policijo. Armada in policija pa bi smeli služiti le varstvu kulturnih vrednost« — Tako se glasi izvleček Hercegovih idej po Obzoru, ki še dodaja, da je to brošurico sestavil vseuč prrf. Dinko Tomašič, ki pravi o sebi, da proučuje in izdeluje ideje bratov Radičev, dr. Mačka in Rudolfa Hercoga. Obzor je te podatke povzel iz italijanske izdaje, kjer je tudi Hercogovo predavanje o Seljački slogi, ki je »čistilnik hrvatskega ter razsadnik svetovnega kmetskega gibanja«. Ljubljana, 11. julija. Nocoj je bila ob B seja občinskega sveta, katero je vodil ljubljanski župan dr. Jure Adlešič. Po uvodnih formalnostih je g. župan dal obsežno poročilo, iz katerega posnemamo: Poročilo župana dr. Adlešiča Dne 8. junija je bila slovesno odprta razstava protiletalske zaščite na velesejmu, ki je bila zaradi velikega obiska celo podaljšana in je po štetju imela fiad 60000 obiskovalcev, med njimi dve tretjini odraslih. Razstava je popolnoma uspela kot propagandno in poučno sredstvo za sarao-j)omoč, hkrati pa pomenja začetek za trajno šolo vsega prebivalstva. Prav tako bo mnogo gradiva od te razstave ostalo za muzej, ki bo imel trajno vrednost. Pred nedavnim so pevci in glasbeniki postavili svojo umetnost v službo dobrodelnosti s koncertom za zimsko pomoč. Akademski pevski zbor je zapel onemoglim v zavetišču na Japljevi cesti, sedaj pa je po tem zgledu razveselil Pavlihov oder otroke v vseh ljubljanskih zavetiščih, za kar mu gre posebna zahvala. Mestna občina pa je dobro in pridno mladino ob koncu šolskega leta obdarovala tudi z lepimi in bogatimi knjižnimi nagradami, za katere so nekateri učenci poslali pismene zahvale. Ves občinski svet pa navdaja s ponosom po-čaščenje odličnega sodelavca v mestnem svetu g. univ. prof. dr. Franceta Stcleta, ki ga jc Akademija znanosti in umetnosti izvolila za svojega rednega člana. (Občinski Bvet je pozdravil te besede z navdušenim ploskanjem.) G. župan je za tem v svojem imenu in v imenu mesta čestital g. dr. Steleta, ki žj spet nesebično deluje v mestnem odboru, in ga prosil še za nadaljnje sodelovanje pri delu' za napredek in lepoto Ljubljane. Zatem je omenil župan, da so bili izvoljeni za redne člane Akademije še specialist za prometno pravo dr. Milan Škerl, kemik dr. Maks Samec, elektrotehnik dr. Milan Vidmar in skladatelj Ant. Lajovic, ter jim čestital. Znano je, da naša Akademija nima dovolj gmotnih sredstev in da kljub temu z veliko vnemo dela, kar dokazujejo njene dosedanje edicije. Drugje podpirajo Akademije meceni. Dokler so pri nas meceni tako redki, naj prevzamejo to častno in neodložljivo narodno dolžnost podpiranja Akademije naše slovenske' občine, zlasti avtonomna mesta. Mestna občina ljubljanska je že dala zgled z vsakoletnimi dotacijami v proračunu, in hoče še naprej ostati za zgled drugim mestom Slovenije. (Navdušeno odobravanje.) Nova važna naloga je bila pred kratkim poverjena ljubljanskemu častnemu meščanu g. dr. Ant. Korošcu, lci mu je bilo poverjeno ministrstvo pro-svete. Svojim kkrenim čestitkam se pridružuje občinski svet tudi z željo, naj bi ljubljanski častni meščan imel mnogo uspehov tudi pri vzgoji vse naše mladine. (Navdušeno odobravanje.) V nedeljo so bile slovesno blagoslovljene Žale, za katera je mestna občina v svoji previdnosti že preje speljala tramvajsko progo do pokopališča. Za veličastno zamišljene Žale gre častnemu meščanu in mojstru univ. prof. Jožetu Plečniku prisrčna zahvala za to veliko delo epohalnega pomena na polju spoštovanja do rajnkih. (Odobravanje.) Prav tako pa gre zahvala škofu dr. Gregoriju Rozmanu, ki je osebno blagoslovil vrt umrlih. Priznanje zasluži tudi predsednik Mestnega pogrebnega zavoda g. Stanko Sušnik, kakor tudi vsi člani, upravnega odbora, ki so z dobrim gospodarjenjem omogočili, da so se Žale zgradile brez posebne obremenitve občinskega proračuna. Zahvala gre tudi ing. Marko Prelovšku, ki je kot ravnatelj mestnega gradbenega urada pripomogel Ljubljani, da 6e je Ljubljana obogatila s prekrasnimi deli mojstra Plečnika. Že 60 se pričele priprave za zidavo velikih tržnic, k: pomenijo začetek velike in tudi v lepotnem smislu mogočne preureditve osrčja mesta. Tudi ta veličastni načrt je popolnoma samoniklo zamišljen, tako kar se tiče celote kakor tudi prvega de-1 la — tržnic. Te se namreč razlikujejo od vseh do sedaj običajnih tržnic drugod po svetu. Zastopniki prodajalcev ter zastopnikov kupcev so s svojimi organizacijami soglasno izjavili, da bodo nove tržnice popolnoma ustrezale njihovim željam in zahtevam. Začenja se tudi že kanalizacija Trnovega, ki bo s to važno sanitarno napravo mnogo pridobilo v zdravstvenem pogledu, zaradi česar bo tudi goJ spodarski dvig Trnovega dobil krepko poživitev. S posojilom, ki ga je občina najela pri Javni borzi dela v Ljubljani, bo tudi letos oblina sezidala 50 stanovanj za najrevnejše delavske sloje. Prav tako bo še letos mogoče omogočiti staro željo Podgolov-čanov in izpeljati sklepe prejšnjih mestnih uprav z zgraditvijo novega mostu med Streliiko ulico in I Hradeckega vasjo tez Gruberjev kanal. Licitacija za to gradbeno delo sicer ni uspela, vendar bo občina sama zainteresirala tvrdke za to graditev. Letos bo tudi kanalizirana Tijrševa cesta. Skupno s kanalizacijo Trnovega bo v letošnjem letu kanalsko omrežje razširjeno za okrog 4 km in se bo znatno približalo celotnemu načrtu kanalizacije vsega mesta, pripravlja pa se tudi kanalizacija Viča v zvezi s tlakovanjem Tržaške ceste. Bliža se tudi uresničitev velikega načrta za dom onemoglih na Bokalcah, za katerega je razsodišče načrte že izbralo. (O sklepih razsodišča poročamo na drugem mestu.) Občina je uredila ludi Zvezdo, da bo dobil spomenik kralja Aleksandra Zedinitelja primerno okolico, vedno jasneje pa se kaže potreba, da bo treba likovni spomenik čimprej dopolniti s propi-lejami. ki bodo okolico spomenika veličastno zaključile. Končno se je župan spomnil davčnega nad-upravitelja Maksa Lillega, ki je od I. 1012 pa do 1020 v ljubljanskem mestnem svelu uspešno deloval v številnih odborih za koristi Ljubljane in ki je 8. junija umrl 20. junija je umrl bivši industrijalec Karel Pollak, ki si je pridobil veliko zaslug za industrijo v Ljubljani. 28. junija se je v Kamniški Bistrici smrtno ponesrečil ravnatelj tobačne tovarne Franjo Golob, znan po svojem socialnem čutu in delavnosti. 27. junija je zgubila pravna fakulteta svojega dekana, rednega profesorja upravnega prava dr. Josa Jurkoviia, ki si je pridobil velik sloves po svojem delu. 29. junija je umrl industrijalec Franc Batjel. ki se je iz skromnih začetkov povzpel do upoštevanega tovarnarja in dobrotnika slovenskega športa. 10. julija je za-tisnil oči stalni mestni delavec v pokoju Tomai Bitenc, ki je 84 let zvesto služil mestni občini ljubljanski. Občinski svet je počastil pokojnike in jim zaklical »slava«. Velike investicije Poročilo finančnega odbora je dal ravnatelj Dermastia. Za zgraditev mestnih tržnic bo občina potrebovala 5 in pol milijona dinarjev. Ta denar bi dobila občina tako. da vzame dva in pol milijona din iz posojila 15 milijonov din, ki ga je najela pri SUZOR-ju, ostale tri milijone din pa bo mogla dobiti iz prihrankov proračunskega leta 1939r40. Mestni svet je to odobril in s tem zvezane popravke v mestnem proračunu. SUZOR v Zagrebu je ljubljanski mestni občini odobril posojilo 15 milijonov din. O tem posojilu nai sklene mestni svet, kako naj se porabi.-Finančni odbor predlaga: i) milijonov naj se porabi za tlakovanje in izpopolnitev Dunajske ctsle. Mestna občia je dolžna prispevati k 4 in pol km dolgemu odseku Dunajs.«.« ceste do Ježice po pra-računu skoraj 7 milijonov din. Vsa graditev bo veljala namreč 14 in r>ol milijona din. Ker bo pa cesta razširjena, bo morala občina še odkupiti zemljišča, prav tako pa bo morala urediti kanalizacijo. To oboje bo veljalo še dva milijona, tako da znesejo stroški občine z Dunajski cesto skupno 9 milijonov din. Od posojila naj gre nadalje milijon din za kanalizacijo Opekarske ceste, 1 milijon dinarjev naj se odobri za tlakovanje Zaloške ceste od državne bolnišnice do garnizijske bolnišnice. Poldrug milijon din naj se določi za zgraditev novega ljudskega kopališča v Koleziji, 2 in pol milijona din pa gre za tržnice. K predlogu se je oglasil obč. svetnik Bohinc in omenil, da bi pri tlakovanju Zaloške ceste bilo treba paziti, da se kar najbolj omili šum, ki ga povzroča tramvaj, ki hudo moti bolniške ustanove zlasti ponoči. Razdelitev TKisojila je občinski svet potrdil. Fin. odbor predlasa nadalje, naj se najame dodatno posojilo v višini enega milijona din pri Javni borzi dela v Ljubljani za graditev delavskih stanovanjskih hiš. Posojilo naj bi se odplačevalo 23 let in obrestovalo po 4%. Tudi druge oblasti naj zidajo! K predlogu je pripomnil svetnik dr. Bohinc, da bi bilo prav, če bi tudi industrija kaj storila za svoje delavstvo in mu joomagala graditi stanovanjske kolonije, kar nekatere industrije v Sloveniji, kakor Hutter v Mariboru in KID na Jesenicah, že delajo. Tudi druge javne ustanove, zlasti žel. direkcija, banska uprava, poštna uprava in Mestna hranilnica ljubljanska ter drugi denarni zavodi naj bi pokazali pri gradnji stanovanj v.eč smisla. Hišni posestniki pa naj bodo nekoliko bol obzirni do družin s številnimi otroki, ker sicer jih bo treba, kar je sedaj moderno, malo »podi rigirati«. Občinski svetnik Likar je omenil, da se čuje med uradništvom na magistratu, da bo to posojilo namenjeno mestnemu uradništvu za zgraditev stanovanjskih hiš, da pa je posojilo v resnici namenjeno najrevnejšim slojem, ki se bodo izselili iz barak. Škandal pa je, da ugledna zavarovalnica gradi v osrčju Ljubljane 3 m pod zemljo stanovanje, ki bi bilo mnogo bolj primerno za skladišče, in da je prav, če občinski svet tako nesocialno gesto ožigosa. Občinski svetnik Kralj je poudaril, da je gradbona akcija bila po-krenjena zato, da se odpravijo neznosne stanovanjske razmere med najrevnejšimi ljubljanskimi stanovalci in da naj zadruga mestnih uslužbencev poskuša najti primeren način za financiranje stanovanjskih hiš pri Mestni hranilnici. K temu je pojasnil predsednik gradbenega urada dr. Štele, da se strinja 7. izvajanji svetnika Likarja glede nesocialnega postopka zavarovalnice, če pa je bilo | izdano uradno dovoljenje, je razlog v tem, da je bila zahteva zavarovalnice v okviru zakona. Dva samostojna predloga Zupan dr. Adlešič je ?atem prebral samostojna predloga g. obč. svetnika Andrejke, ki se nanašata prav na gornjo debato. Prvi predlog navaja, da je ljubljanska občina v povojni dobi zgradila že mnogo stanovanjskih hiš, v katerih znašajo mesečne najemnine okros 200 din. Kakšna stiska vlada za taka cenena stanovanja, dokazuje najlepše dejstvo, da se javi takoj 20 prosilcev, če se le eno stanovanje izprazni. Značilno je, da v stanovanjskih hišah mestne občine stanuje poleg zasebnikov tudi veliko število državnih uradnikov, tako 91 železničarskih družin, 43 poštarskih družin in 40 policijskih družin. Občina naj stori vse, kar le more, da bodo tudi ta oblastva iz svojih sredstev kaj storila^ za ublažitev stanovanjske stiske svojih najnižjih uslužbencev. Drugi predlog se glasi: občina naj ukrene vse potrebno, da se odstranijo na Linhartovi cesti dve stanovanjski baraki, ki kazita vhod v Navje. Baraki sta last železniške direkcije, ki bi bila tudi dolžna, da stori kaj za svoje uslužbence. Za tem je bil sprejet še nujen sklep glede pridobitve sveta za novo žensko realno gimnazijo v Ljubljani. Banska uprava je zahtevala od občine, da da primerno stavbišče za gimnazijo. Za gimnazijo je prišel v poštev na vogalu Marmon-tove ulice in Lepega pota. Svet pa je zasebna last nadsvetnika dr. Kaiserja, ki pa zemljišče ne jroda. Nato je odločila banska uprava naj ob-'ina proti zasebnemu lastniku uvede razlastitveno postopanje. Občinski svet je razlastitveno postopanje za 5947 kv. m veliko zemljišče potrdil. Sledilo je poročilo gradbenega odbora, ki ga je podal načelnik dr. Štele. Obravnavane so bile same kancelacije. Poročilo tehničnega odbora je podal prof. dr. Horvat Alojzij. Svet je sklenil, da se zapreta dve nepomembni poti za pešce. Ravnatelj Dermastia je poročal za trošarinski odbor o raznih ugovorih proti predpisom trošarine. Občinski svet je sklenil tudi spremembo glede oprostitve plačila trošarin* na žganje lastnega pridelka za lastno potrošnjo. Občinski svetnik Novak je podal poročilo personalnopravnega odbora. Obravnavana so bila nova pravila Mestne hranilnice ljubljanske, ki je prilagodila pravila novi uredbi trgovinskega ministra o občinskih hranilnicah. Sledila je tajna seja. Tajna seja Na tajni seji so bili sprejeti sledeči sklepi: V komisijo za odpis davčnih taks so bili izvoljeni: Prof, Dermastia Karel, Lukič Zvonko, Požar Vinko. V mestni okrajni kmetijski odbor so izvoljeni: Karpe Franc, posestnik, Zaloška cesta, Žitnik Fr., posestnik, Štepanja vas, Sojer Franc, posestnik, Vič, Hubad Feliks, posestnik, Celovška cesta, V odbor za podeljevanje izrednih podpor rodbinam vojaških vpoklicancev: Prof. Dermastia K., polk. Andrejka Viktor, Slapšak Julij, Vončina Jos. Stalna namestitev: arh. Kobe Boris, inž. Pre-zelj Marjan, Missok Marija, Levstik Milena, Klun Alojzij, Kremžar Alojzij, Majcen Ivan, Pregel Jože. Na novo nastavljeni: Konceptni uradnik Jarc Vojteh, pisarniški uradnik Plestenjak Karel, Uspeh natečaja za načrte Doma onemoglih na Bokalcah Razsodišče za oceno del natečaja je danes končalo svoje delo ter ocenilo 17 predloženih projektov ter spoznalo 16 projektov upravičenih za ocenjevanje. Razsodišče je po podrobni presoji preuredilo nagrade tako, da se I. nagrada ne podeli, razpoložljivi znesek pa razdeli' po naslednjem vratnem redu: I. ing. arh. Tepina Marjan dobi 20.000 din nagrade za projekt z geslom »5264«. II. ing. Ravnihar Edvard dobi 15.000 din nagrade za projekt z geslom »2311. III. ing. arh. Kumbatovič Filip in ing. arh. Sedlar Saia dobita 14.000 din nagrade za projekt z geslom »2605«. IV. ing. arh. Tepež Robert in ing. arh. Jane Adrijan dobita 13.000 din nagrade za projekt z geslom »5792«. V. ing. arh. Kos Miroslav in ing. arh.' Platner Jože dobita- 7000 din nagrade za projekt z geslom »7340«. VI. Ing. arh. Murko Stanko dobi 5000 din nagrade za projekt z geslom »1908«. VII ing. arh. Lojk Teodor dobi 4000 din nagra« de za projekt z geslom »4135«. Razsodišču predloženi projekti bodp_ razstavljeni prihodnji teden v Jakopičevem paviljonu. Zahteve državnih nameščencev Belgrad, 11. jul. m. Kakor smo že poročali, so zastopniki raznih organizacij državnih uslužbencev ustanovili že pred meseci osrednji odbor organizacij državnih uslužbencev v Belgradu. Ta odbor je na svoji zadnji plenarni seji 9. t. m., ki so se jo udeležili tudi zastopniki Združenja vseučiliških profesorjev v Belgradu, sprejeli med drugim naslednje sklepe: Predsedstvu osrednjega odbora se naroča, da predloži kraljevski vladi težko stanje državnih uslužbencev in njihovih družin. Ce se njihov težki položaj kmalu ne popravi in ako se ne priskoči na jx>moč družinam, ki imajo dolgove, bo nastalo resno stanje s težkimi posledicami. Pomaga naj se Prejemki vpoklicanih rezervnih častnikov Dr. Mačkov god Zagreb, 11. julija, b. Danes slavi dr. Vlad-ko Maček svoj rostni dan in god. Pri tej pri-liki je dr. Krnjevič izdal oklic na hrvatsko ljudstvo. Ban dr. šubašič se je včeraj mudit v Karlovcu. Belgrad, 11. julija, m. Današnje »Službene Novine« objavljajo uredbo o spremembi in do-polnitvi čl. 269 in 270 v Zakonu o ureditvi vojske in mornarice. Člen 1. te uredbe se glasi: Rezervni častniki in rezervni uradniki vojske in mornarice, kadar so na orožnih vajah ali sploh v službi vojske in mornarice v rednem. pripravnem, mobilnem in vojnem stanju, imajo za ta čas naslednje mesečne prejemke: Plačo, položaj no doklado in osebno drag. doklado po določbah čl. 259, 272 in 274 tega zakona, kakor tudi aktivni častniki in aktivni vojaški uradniki istega čina, ozir. razreda. Plača s periodičnim poviškom in položajnimi do- K kladami se jim računa j>o času, ko so bile objavljene omenjene odločbe. Rezervni častniki kakor tudi vojaški uradniki, ki so aktivni državni ali samoupravni uradniki in uslužbenci in sploh tisti, ki uživajo kakršno koli podporo od državne ali samoupravne oblasti, če dobivajo manj od določenih prejemkov po odstavku 1, dobivajo od vojaške oblasti samo razliko med svojimi prejemki, po- kojnino ali podporo in prejemki, ki jim pripadajo pod gornjim odstavkom. Če so pa njihovi prejemki, pokojnina ali podpora večji od tukaj določenih dohodkov, potem jim prejemki kot rezervnim častnikom in vojaškim uradni' kom odpadejo. Prejemki rez. častnikov in rez. uradnikov v vojski po tem členu zakona pripadajo od dneva odhoda od doma na orožne vaje oz. v službo in do vrnitve domov po končanih orožnih vajah z. po razrešitvi službe. Določbe tega člena pa ne veljajo za rez. častnike, ki so kot službujoči aktivni častniki v obmejnih četah, ali ki se kot rez. častniki pripravljajo za prestopitev v orožniško stroko, ker so njihovi prejemki že s tozadevnim zakonom določeni. Častniki po čl 115 tega zakona, ki bodo poklicani v dužbo vojske in mornarice, prejemajo za ta čas tiste prejemke, ki bi jim pripadali, če bi bili ob pravem ča«u prevedeni v rezervo. Za vojake-duhovnike v rezervi se prejemki določajo, prav tako pa tudi za druge rez. vo-jaŠke uradnike ustrerzajočega razreda v smislu čl. 226 točke 3, odst. 2 tega zakona. Ta uredba je postala veljavna 1. julija. predvsem tistim, ki s svojimi dohodki ne morejo preživeti sebe in svoje družine. Posebno naj se posveti vsa pozornost družini kot osnovni celici naroda. Povečajo naj se doklade za žene in otroke. Potrebno je čimprej storiti energične ukrepe za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije. Huda nevihta v Brčkem Brčko, 11. julija, b. Predvčerajšnjim je nad občino Rapič divjala strašna nevihta. Utrgali so se oblaki, zaradi česar sta reki Rašička in Zori-ška naglo narasli ter povzročili ogromno škodo. 110 delavskih in kmečkih hišic je voda tako poškodovala, da »o zr stanovanje brez večjih popravil neuporabne, 20 hiš pa je bilo popolnoma uničenih, Ljudstvo je ob vso živino in pohištvo, zaradi česar zastopnik občine zahteva nujno pomoč v hrani in denarju Porušenih je bilo tudi nekaj mostov na poti Brčko—Bosanski Šamac. Nevihta je trajala nad 4 ure. V Brčkem so vse ulice pod vodo in so neprehodne. Osebne novice Belgrad. 11. julija, m. S kraljevim ukazom je nameščen za rednega profesorja na filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Niko Zupanič za katedro etnografije in etnologije. Belgrad, II. julija, m. S kraljevim ukazom so napredovali: za višje carinske kontrolorje 6. pol. skup : Berlot Avgust, Kogej Mirko, Ciril Švajger. Novak Marjan - vsi v Ljuoljani na glavni carinarnici: pri glavni carinarnici v Mariboru Kneževič Božo; pri carinarnici I. reda v Gor. Radgoni Franc Novnk: v Dravogradu-Meža Brumen Franjo, na Rakeku Simonovič Anton. Z odlokom ministra za go/dovp in rudnike je napredoval pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani za pomožnega tajnika 8. pol. skup. Grum Julij. Belgrajske novice Belgrad, U. julija m Gradbeni minister dr. Krek je podpisal odlok o modernizaciji ceste 7 drobnimi kockami skozi Tižič. Za cesto je odobren kredit 1,364.608 din. Najnovejša poročila Anglija se hoče vojskovati tudi na Irskem London, 11. jul. Reuter: Parlamentarni urednik agencije Reuter piše, da so člani parlamenta razpravljali o položaju Irske z ozirom na možnost nemškega napada. Angleška vlada ni mogla doseči sporazuma z de Valerom. Pogajanja pa so imela za rezultat, da je, Irska potrdila svojo nevtralnost za vse primere. De Varcla odklanja vsako možnost sodelovanja navzlic nevarnosti, ker je nastopil ne samo za nevtralnost, temveč je objavil celo zahtevo o enotnosti irskega otoka, V parlamentu se smatra ta zveza za nemogočo. Ako bi pa de Valera pristal na to, da se bori na strani Anglije, se smatra, da bi težko vprašanje razdelitve Irske moglo biti nazadnje rešeno. Med tem časom pa Anglija pozorno gleda na položaj z ozirom na okoliščino, da bi napad na Irsko mogel dati sovražniku nova oporišča za operacije proti Angliji, kar bi zahtevalo angleške protiukrepe. V severni Irski je storjeno vse, da se v danem trenutku da učinkovit odpor. London, 11. julija. Reuter: Ministrski predsednik severne Irske, lord Craigevon, je v izjavi, katero je podal v parlamentu v Beltastu, sporočil, da je de Valera danes končno odklonil njegov predlog, da bi se izdali skupni ukrepi za obrambo. Kar se mene tiče, je rekel lord Craigevon, je vprašanje zaključeno. Jaz ga ne bom več sprožil. Lord Craigevon je nato aludiral odgovor de Valere, ki je bil sporočen po tisku in kateri je zahteval, da se severna Irska podredi svobodni Irski. Predlog, naj severna Irska (Ulster) ostane nevtralna v tej krizi britanskega imperija, ne odgovarja duhu lojalnega stališča Ulstra. Craigevon je izjavil, da Ulster nikoli ne bo pristal na to, da bi bila Irska ločena od Velike Britanije. Nekateri zavezniki Velike Britanije so odpadli v borbah, nevtralne države pa so bile zasedene, toda severna Irska je bila v vojni, in bo ostala v vojni na strani britanskega imperija vse do konca. Atentat na Roosevelta? Stanton (Delaware), 11, julija, šele danes se je zvedelo, da so preteklo soboto odkrili nekaj, kar mnogi smatrajo kot poizkus atentata na predsednika Roosevelta. Kmalu potem, ko je vlak, ki je pripeljal predsednika iz Hyde-parka v Washington, prebrzel postajo Stanton, so ugotovili, da so na nekem metu tračnice bile odvite od prečnic. Stvar je bila dobro izvedena in zato sumi policija, da je bil nameravan atentat. Pravijo, da je treba iskati storilce med železniškim osebjem. Ustavljen francoski list v Turčiji Carigrad, 11. julija. AA. DNB: Iz Ankare poročajo, da je vlada prepovedala nadaljnje izhajanje lista »Istanbul«, ki je bil glasilo francoskega veleposlaništva, ker je zadnji čas prehudo napadal Nemčijo. Komisar v Pragi . Praga, 11. julija. AA. DNB: Državni predsednik je imenoval namestnika državnega predsednika Alojzija Riha za komisarja praške občine. Z jadralnimi letali nad Angleško London, 11. julija »Exchagce«. Iz Stockholma prihajajo poročila, da misli Nemčija za napad na Anglijo v velikih množinah uporabiti jadralna letala, ly bi brez šuma izpustila ponoči v Angliji predstraže, ki bi onesposobile angleško zračno obrambo. Prav tako poročajo sedaj iz Trontheima na Norveškem, da Nemci tamkaj pripravljajo izredno veliko množino jadralnih letal, katerih namen in uporaba ni znana. , Aretacija v Rigi Kovno, 11. julija. AA,- DNB: Bivši litoan-ski predsednik vlade Merkis je bil aretiran v Rigi ter odpeljan v Kovno. Nj?gova aretacija je bila izvršena v trenutku, ko je hotel stopiti v letalo ter se odpeljati v Stockholm. Novi poveljnik Ljeningrada Moskva, 11. julija. DNB: >Krasnaja Zvezda« poroča, da je za novega poveljnika ljenin-grajskega vojnega okrožja imenovan general Kirkunos. Njegov prednik general Mereskov je bil pred kratkim imenovan za armadnega generala. Iz Vatikana Vatikansko mesto, 11. julija. Uradno poročajo, da se je sv. oče končno odločil, da letos ne gre na oddih v Castel Gandolfo. Ostal bo v Vatikanu. To odločbo sv. očeta je narekoval, tako mislijo, mednarodni položaj, ki zahteva, da je papež v stalnem stiku z vatikanskimi uradnimi krogi, da more tako vsak čas opravljati svojo pastirsko in ljubezensko službo. Papež je po apostolskem nunciju v Bukarešti naklonil pomembno denarno podporo romunskim beguncem, ki so zbežali pred boljševiki iz Besarabije. V Vatikanu demantirajo, da bi nova litavska vlada odpovedala konkordat. Litva je sklenila, kakor znano s sv. stolico konkordat 1. 1927. V maju je bilo v Rimu veliko japonsko odposlanstvo, ki je obiskalo tudi sv. očeta. Sedaj je vatikanska knjižnica prejela iz Japonske veliko množino knjig,, ki obravnavajo zgodovino in kulturo Japonske. Podobno darilo je dobila tudi katoliška univerza v Milanu. Sovjetski poslanik obiskal W LlUBlMNA -rstvo zunaM & Beigrad, 11. julija. AA. Sovjetski poslanik Viktorin Andrejevič Plotnikov je obiskal danes ob 12 pomočnika zunanjega ministra Mili-voja Smiljaniča ter mu izročil kopijo pove-rilnic numesto zunanjemu ministru Cincar-Markoviču, ki je težje bolan. Nato je Plot-nikov obiskal drugega pomočnika zunanjega ministra Milivoja Pilja, s katerim je ostal 15 minut v razgovoru, nato pa še tretjega pomočnika Ilija Jukiča, s katerim se je prav tako razgovarjal 15 minut. Beigrad, |l. julija. AA. Zunanji minister Aleksander Cincar-Markovič je težje obolel in zato ne sprejema strank. Moskva, 11. julija. AA. Tass: Predsednik vrhovnega sovjeta Kalinin je sprejel danes jugoslovanskega poslanika dr. Gavriloviča, ki mu je izročil svoje poverilnice. Komisija za polaganje revizorskih izpitov ,. Beigrad, 11. julija, m. V današnjih »Službenih Novinah« je objavljen pravilnik o polaganju revizorskih izpitov, ki ga je predpisala Glavna zadružna Kveza kraljevine Jugoslavije. Po tem pravilniku bodo za polaganje revizorskih izpitov 3 komisije, ki bodo imele svoj sedež v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. Drobne novice Burbanks (Kalifornija), 11. julija, t. Reuter: Semkaj je prispela britanska nabavljalna komisija, ki je naročila pri družbi »Lockhead Vega« za 30,000.000 dolarjev bombnikov novega, tipa, ki bodo večji in bolj hitri kot so bombniki tipa »Hud-son«. Malta, 11. julija, t. Reuter: Minulo noč je bil na otok izvršen napad iz zraka. Letala so bombardirala Malto neprestano 90 minut. Vrženih jc bilo mnogo bomb, vendar pa ni bilo človeških žrtev. Poškodovana je bila le privatna lastnina. Aleksandrija, 11. julija, t. Reuter: Nad mestom krožijo podnevi in ponoči izvidniška letala. Od nedelje do danes se je iz Aleksandrije izselilo že okoli 80.000 prebivalcev. Glavar mesta je izdal nalog, da sirene ne smejo več dajati znakov za alarm, kadar se pojavijo letala v okolici mesta, pa če tudi stopijo v akcijo protiletalski topovi. Požar v Gaberjih pri Celju Celje, 11. julija. V pretekli noči je zgorelo v Gaberjih pri Celju veliko gospodarsko poslopje veleposestnice Adele Dečkove. Ogenj je izbruhil okrog 11 ponoči, zalo je razumljivo, da je gasilski rog zelo vznemiril gosto naseljeno prebivalstvo, ki ie prihitelo na kraj požara, saj skoro verjeti ni moglo, da spet gori pri Dečkovih, kjer je lani zgorel do tal velik kozolec, 1. 1930 pa isto gospodarsko poslopje, katerega je lastnica dala obnoviti. Ogenj se je z vso naglico razširil in zajel vse poslopje ter uničil leseno ogrodje, zgorelo pa je tudi seno, vozovi in drugo. Na kraj požara so prvi prihiteli gasilci iz Gaberij. nato Celjani in še gasilci iz Škofje vasi. Škodo cenijo na 150.000 din. V poslopju sta bila tudi lokala — frizerski in krojaški salon, ki sta prav tako poškodovana. Kako je ogenj nastal, zaenkrat še ni dognano. Gasilci so zaradi tlečega ognja morali biti na kraju požara do zgodnjega jutra. Studenec pri Sevnici Pretekli teden je bil pri nas šestdnevni higienski tečaj z razstavo, ki ga je priredil higienski zavod v Ljubljani. Tečaj sta vodili zaščitni sestri Higienskega zavoda, ki sta «i svoje človekoljubno delo tako uredili, da sta čez dan obiskovali naše revne domove, dajali našim materam različne zdravstvene in druge potrebne nasvete in delile najpotrebnejšim tudi gmotno pomoč, dočim sta prirejali ob večerih poučna predavanja, katerih se je udeleževala naša mladina kakor tudi odrasH v tako častnem številu, da je bila šolska soba, kjer So se predavanja vršila, večer za večerom nabito polna. Posamezna predavanja so pojasnjevali filmi, ki so nazorno pokazali razvoj in potek različnih epidemičnih bolezni, kar bo služilo v dobro posebno našim materam, ki si v sili mnogokrat ne ztnajo pomagati. Ob zaključku je gdč. šolska upra-viteijica izrekla najlepšo zahvalo gdč. sestram za nju trud, Higienskemu zavodu pa za priredbo ta- ko potrebnega tečaja in socialno pomoč našim naj-bednejšim. Občinstvo se je razšlo s toplo željo, da bi se podobna predavanja pri nas večkrat vršila. Nova maša na Rakovniku Rakovniška cerkev se pripravlja na lepo slovesnost nove maše, ki jo bo imel salezijan-ski novomašnik g. Frane štuhec v nedeljo 14 julija. Novomašna slovesnost bo po sledečem sporedu: V soboto ob pol osmih zvečer sprejem novomašnika in gostov duhovnikov pred cerkvijo Marije Pomočnice. Po sprejemu slovesen blagoslov, ki ga bo podelil novomašnik. V nedeljo ob 9 izročitev novomašnega križa pred cerkvijo. Po tem ganljivem prizoru se bo pričela nova maša. Pridigal bo novo-mašnikov sorodnik g. župnik Alojzij Zamuda. Po maši daritev novomašnih spominov z darovanjem. Popoldne ob pol štirih govor križev-skega rojaka g. Franca Skuhale, pete litanije in slovesni blagoslov. Po blagoslovu priredi rakovniška mladina akademijo v čast novo-mašniku in njegovim gostom. V ponedeljek, 15. julija bo novomašnik imel drugo sveto mašo pri Mariji Pomagaj na Brezjah. * 1 Ban dr. Natlačen boter M. otroku. Dne 10. t. m. ob pol 12 je bil v kapeli ženske bolnišnice v Ljubljani krst 14. otroka ge. Angele Pungerčav iz Boštanja, občina Slivnica-Žalna pri Grosupljem, kateremu je kumoval ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen po svojem zastopniku bano-vinskem svetniku dr. Karlinu, k je srečni materi v imenu g. bana iskreno čestital in izročil v njegovem imenu lep dar. Krstu so prisostvovali pri-marij dr. Lunaček z zdravniki in ostalim osebjem. Novorojenec je b'I krščen na ime Marko. Najstarejši otrok siromašne družine (oče je priden in marljiv mlinarski pomočnik) je star 21 let, do sedaj najmlajši razen Marka pa 16 mesecev. — S tem je g. ban zopet pokazal svoje socialno čustvovanje do siromašnega ljudstva, posebno pa še težnjo, da se podprejo družine, ki imajo veliko otrok. 1 Slovo dr. Lavriča od bolnišnice. Šef drugega kirurgičnega oddelka splošue bolnišnice dr. Božidar Lavrič je bil, kakor smo že poročali, imenovan za rednega univ. prof. medicinske fakulteto v Ljubljani Že prihodnjo jesen bo dr. Lavrič prevzel na medicinski fakulteti stolico za kirurgijo in bo že oktobra pričel z fizičnimi predavanji. Dr. Lavrič je bil skoraj 7 let vodja drugega kirurgičnega oddelka splošne bolnišnice in je v tem dolgem razdobju mnogo storil za zdravje bolnikov, katerim se je posvečal z vso ljubeznijo Tisoči in tisoči so pa spominjajo s hvaležnostjo. Včeraj je bil zadnji dan ko je dr, B. Lavrič še opravljal posle vodje drugega kirurgičnega oddelka. Po dopoldanskem obisku pri bolnikih se je. g. proL iskreno poslovil ne samo od svojih bolnikov, ampak od vseh nameščencev in usmiljenih sester, ki ga bodo za vedno obdržali v najlepšem spominu. Včeraj je tudi dr. Lavrič izročil posle vodje kirurgičnega oddelka. Njegovo mesto je prevzel primarij dr. Vladko Guzelj. 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še no prazen želodec en kozarec naravne »Frnnz-Josef« grenčice, 1 Vse pevke in pevce Hubadove župe mešanih in moških zborov v Ljubljani vabi župna uprava k prvi skupni vaji, ki bo drevi ob 20 v Hubadovi pevski dvorani Glasbene 'Matice, za odkritje spomenika kralja Aleksandra v Zvezdi. Poleg not »Slava najboljšemu sinu« ter tridelne državne himne, naj arhivarji prineso s seboj tudi dr. Kimovčevo »Ah, ne mislimo« za glasovno-filmski posnetek, ki bo drevi na skupni vaji. — Uprava Hubadove župe. I Zvezda je že lepo urejena. Ureditev trat v Zvezdi bo kmalu končana in mimoidoči se lahko prepričajo, da je preureditev Zvezde le povečala njeno lepoto. Sveže zelenje na novo posejanih trat je nekaj izredno lepega in upravičeno je upanje, da bo to zelenje obstalo tudi pod sencami kostanjev, ki v resnici ne prepuščajo mnogo svetlobe. Tudi razsežni trg pred spomenikom je že lepo spla-niran. Sedaj urejajo pota, ki bodo vodila skozi Zvezdo. Če je ureditev vse Zvezde šla hitro izpod rok, tedaj pa gre tem bolj počasi izpod rok oblaganje spomeniškega podstavka. Že lep čas je od tega, odkar so vzidali v podstavek spominsko listino, vendar se od tedaj na betonskem podstavku nI skoraj prav nič spremenilo. Sicer je res, da je hudo nagajalo vreme, čujemo pa, da so tudi veliki granitni kvadri izdelani v napačnih merah, tako da morajo sedaj že lepo zbrušene in obdelane kamne na novo obdelovati, kar zahteva seveda neprimerno več časa. Če bo šlo delo na spomeniku samem tako počasi naprej kakor doslej, potem bomo lahko veseli, če bo spomenik popolnoma urejen na zimo, ko bo Zvezda že zgubila svoj zeleni okras. 1 Iz bolnišnice. 9-letni sin krojaškega mojstra Leopold Toporis iz Tržiča na Ljubljanski cesti je Nova godba celjskega 39. pespolka Po prizadevanju vojaške oblasti, zlasti dosedanjega poveljnika 39. pp. g. polkovnika Defarja Liberata. in celjske mestne občine je dobilo Celje vojaško godbo. S tem je naše mesto mnogo pridobilo, kar vidimo po vnetem sodelovanju celjske vojaške godbe pri raznih kulturnih in drugih pri- reditvah v Celju, okolici 1 celjskem okraju. Fotografija nam kaže godbenike voaške godbe 39. pp. s poveljnikom 39. pp. polkovnikom g. Defarjem Liberatom in vodjo godbe podporočnikom gosp. Fabjanovičem, po nesreči padel in si zlomil ključnico. — 53-ietni posestnik Andrej Arko t Lipovšjce pri So-dražici je padel po stopnicah na skednju in si zlomil rebra ter poškodoval hrbtenico. — Nazis Kalupčič, delavec brez stalnega bivališča, je z drugimi delavci podajal opeko. Pri tem mu je nekdo po nesreči vrgel opeko v koleno in mu ga tako poškodoval, da se je moral zateči v bolnišnico. I Za poletne damske in moške obleke boste najlažje izbrali pri tvrdki Goričar Sv. Petra cesta. I številne aretacije v Ljubljani. Ljubljanska policija je včeraj prijela več nepridipravov, večinoma same stare znancc. Tako je bil aretiran 61-letni breziioselni delavec Andrej Trejo iz Polšnika pri Litiji. Zasleduje ga namreč okrožno sodišče. Iz prav istega razloga je bil prijet 40-letni Franc Čerin, doma iz Borovnice. Že 20 let se možakar brez stalnega dela in zaslužka potika po Sloveniji in je bil tudi že iz Ljubljane večkrat izgnan. Sedaj ca išče okrožno sodišče v škofji Loki. — Zaradi suma, da sta s pajdaši zagrešila več tatvin, sta bila aretirana 62-letni 1'ranc Hrušič iz Prečne pri Novem mestu in 41-letni Franc Vrtačnik iz Vira pri Domžalah. — Bivši raznašalec zavojev 59 letni Anton Ž. pa je bil prijet zaradi tega, ker je utajil nekaj zavojev, ki bi jih moral po naročilu nekega prevozniškega podjetja izročiti strankam. 1 V nedeljo dva Putnikova izleta: Logarska dolina iu Žužemberk — Del. Toplice — št. Jernej. I V kino »Slogic teče te dni film z neobičajno vsebino, pod imenom »Orlakove roke«, prirejen po noveli M. Renarda »Les mains d'Orlac<. Glavno vlogo Ima Peter Lorre. Napol nori uče-njak-zdravnik Gogola, je zaljubljen v ženo slavnega pianista Orlaka. Pri železniški nesreči zgubi Orlak roke. Zdravnik Gogola mu na prošnjo Orlakove žene da z operacijo roke metalca nožev, ki je bil usmrčen pod giljotino. Orlak se zgrozi pred svojimi rokami, ki imajo samo željo metati nože, a igrati ne morejo več. Ker imajo Ljubljančani zelo močne in utrjene živce, jih ne bo groza filma, da si ga ne b| ogledali. 1 Na zavori poštnega vagona se je vozil. Včeraj so našli pri fcrzovlaku, ki prihaja iz Zagreba, na zavori poštnega vagona Kl-letnoga Dragotina Granatirj.i, ki je pobegnil staršem iz Siska. Fant jo je po Čudnih potih primahal do Zagreba in trdi sedaj, da se treb-ne izboljšave in ukrepe. V koliko odgovarja tem zahtevam reklamna literatura o R. S., nam pokaže avtor, z obdelavo brošure, ki jo je napisal bivši šef-zdravnik kopališča R. S. dr. Kolterer in ki jo z malimi, neznatnimi izpremembami publicira od 1923—1938 kot standard reklamno delo o R. S. Dr. Režek nakaže, da ve zanje in [>omaga pri teh reklamnih delih uprava R. S. Kakšnim delom daje s tem svoj imprimatur uprava, ki je 1930. leta zahtevala, da se uvede za reklamne tekste cenzura, moramo vedeti, da nam bo mogoče sedaj, ko se bliža tristoletnica »zgodovinske dobe« R .S. ukreniti kaj proti temu in dvigniti pisanje o R. S. na pravilen in [Kišten niveau. Kakšna resnost vodi dr. Koltererja pri sestavljanju te standard reklame nam kaže to, da se n. pr. ni potrudil, da bi ugotovil pravo ime gore Stra-hinčice nad Krapino, ampak jo enostavno per fa-bricam manu imenuje Krapinska gora. Res je, da to najbrž ne bo delovalo na kvalitativni efekt zdravljenja in na vtise, ki jih bo imel tujec o R. S., pač pa bo začudeno gledal pazljivi čitalec Kolte-rerjeve brošure, ko bo iskal toplih tušev v športnem kopališču, a jih ne bo našel. Ko bo videl, da piše na marmorni plošči v Zdraviliškem domu, da ji !cts pogorel 1910. leta, dočim piše dr. Kolterer, da je pogorel 1908. leta. Ko si bo tujec ogledoval zbiralne naprave, bo ugotovli, da ni resnica, kar piše dr. Kolterer, da zrak nima dostopa do vode in pričel bo misliti, da je vsa knjižica pisana neresno. Vse to morda ne bo v preveliki meri škodovalo ugledu zdravilišča, kaj pa če prične kdo po teh neresničnostih tipozorjen primerjati in pregledovati analize v tej reklamni knjižici? Našel bo, da navaja dr. Kolterer 1038. kvantum kalija v vodi »Tempel« 0,1237 ff, dočim 1927. leta po isti analizi navaja 0,0608 g. Dalje bo videl, da navaja za vrelec »Tempe!« na isti strani enkrat 0,0609 g in drugič 0,0617 g kremenčeve kisline. Dr. Kolterer navaja vrednost hidrokarbonatov »Styriae« 5,1548 g, »Donat« pa 6,4061, dočim pokojni profesor balneo-logije Nenadovič navaja za prvi vrelec 0,778 g, za drugi 1,3321 g manj. Za jon magnezijo v vodi »Donat« navaja dr. Kolterer (po Mohorčiču) 0,9212 g. a Nenadovič za 300mg manj. Kolterer navaja, za svobodno ogljikovo kislino v vodi »Donat« vrednost 5,5620 g, a Nenadovič po isti analizi (Mohor-čič) 1,5610 g. to je za 4 g manj. Nadalje bo videl čitalec, da poziva dr. Kolterer za particepsa pri svojih »izsledkih« prof. E. Mache-a, podtikajoč mu, da je ugotovil in trdil, da je R. S. radioaktivna, kar je vnebovpijoča neresnica, neznanje fizike oziroma farmakodinamije in nepoznavanje Mache jevih del. Diference, ki nastanejo, če primerjamo knjižico dr. Koltererja, ki gotovo ni imel samo te ambicije, da se njegove brošure dele tako kot reklama na velesejmu, ali pa reklamni letaki po cestah, kojih usoda je, da slej ali prej izginejo na smetišču ali stranišču, z drugimi resnimi balneološkimi deli so tolike, da moramo podvomiti v resnost in resnicoljubnost bivšega člana znanstvenega oddelka v R. S. in pravilnost ambicij, ki so ga vodile pri sestavljanju knjižic. Kajti nikakor ni vseeno, če odredimo bolniku vodo, ki ima 5!4 g (toliko sploh ne more imeti!) ali pa lKg svobodne oglenčeve kisline, ali pa če ga jjošljemo zdraviti še obenem v zdravilišče, ki ima '/,„ one radioaktivnosti, pri kateri moremo imenovati vodo radioaktivno, ko mu taka voda sploh ne more pomoči. Tak način reklame je enak onemu, s katerim ljudje po hišah prodajajo maže proti žuljem, čirom izpadanju las in sličnemu. Saj je eminentno jasno, da hoče prikazati nekaj, česar ni. To nam dokazuje tudi pasus, kjer govori dr. Kolterer o hidro-terapiji, o kateri priča, da je moderno opremljena, ko pišejo zagrebške »Novosti« in »Slovenec«, da bodo vprav ta oddelek preuredili najmodernejše. V istem času, ko je knjižica izšla. Dr. Kolterer nam piše 1939. leta, da je v načrtu preureditev hi-droterapije. Cemu jo preurejati, če je moderna? Nedoslednost, ki kaže, kako neresno je pisana knjižica, samo ad usum reclaniae, ne pa ad usum medici. Saj ta član znanstvenega odseka poroča, da voda R .S. zmanjšuje količino sladkorja v krvi in scalnici, a niti ne pozna, niti ne navaja edinega dela, ki se s tem vprašanjem ukvarja: A. Režek und Dr, Ciglar: Der Einfluss komplizierter Elekvo-lyfldsungen auf dass Zuckerstoffwechsef, dočim je prav v zadnjem času baje zahteval prof. H. Seyle, znanstvenik iz Kanade od avtorja članek, ki ga omenjamo, dočim ga član znanstvenega oddelka ne citra v seznamu literature, niti ne iznese faktov ki sta jih naša domača znanstvenika ugotovila. Ka nadci vedo za to delo, pisec standard brošure, ki sedi v R. S. in od nje živi, ga ne pozna. Poročamo o tej brošuri samo kot kronisti, ker smo dobili v roke separat omenjene razprave in nam je htido, da naleti reklamna knjižica na tako strokovno oceno. Rogaška Slatina je tako priznano in svetovno Mussolini na obisku v bolnišnici vojaških ranjencev v San Remu. Nostradamusova prerokovanja Sedanja vojna je vzbudila jx> vsem svetu ogromno zanimanje za prerokovanja znamenitega francoskega učenjaka Mihaela Nostra-damusa, ki je pred 400 leti vse sedanje dogodke s čudovito točnostjo nnjiovedoval. Mi-luel Nostradamus se je rodil 1505. leta v Saint Remv, umrl pa je 1566 v Salonu. Bil je judovskega rodu ter je izhajal iz znanega plemena Isahar, ki ga že sv. Pismo navaja kot pleme prerokov in jasnovidcev. Že njegov praded je sprejel krščansko vero. Mihael Nostradamus je bil znamenit zdravnik, astronom, botanik ter je spisal več znanstvenih del, ki imajo še sedaj svojo vrednost. Živel je dolgo časa na francoskem dvoru. Najbolj slaven pa je postal zaradi svojih čudovitih prerokovanj, takozvanih »Centuries«. Spisane so v obliki verzov ter je v njih napovedal bodočnost Francije, francoskih mest in posameznih |iokrajin, francoskih vladarjev ter tudi bodočnost ostalih evropskih držav in sveta za 25 stoletij naprej. Že za časa njegovega življenja so se Hiuoge njegove naj>ovedbe uresničile, tako na primer nenadna smrtna nesreča kralja Henrika II., ki je bil smrtno ranjen na turnirju. Nostradamus je njegovo smrtno nesrečo točno predvidel in opisal. Prav tako pa so bila točna njegova jirorokovanja o francoski revoluciji, o Napoleonu 1. in Najjoleouu 111., o pretekli svetovni vojni. S čudovito točnostjo se izpolnjujejo tudi njegove prerokbe o sedanji dobi. Pred 400 leti je napovedal Nostradamus brezuspešne napore in polom Društva narodov, nastop evropskih diktatorjev Musso-linija, Hitlerja in Stalina, revolucijo v Španiji, Ljudsko fronto v Franciji, zasedbo Češkoslovaške in izbruh sedanje svetovne vojne ter poljski in francoski jKiraz. Celo prodor Maginotove linije na Moselli omenja! Prav tako je napovedal uporabo sodobnih bojnih sredstv — letal, motoriziranih edinic, jx>dmor-nic, iznajdbe radia in modernih prometnih sredstev. Silno so zanimive njegove najsovedi o nadaljnem razvoju sedanje vojne ter o^ bodoči podobi Evrope. Omenja tudi našo državo. Nostradamusova prerokovanja so že izš'a v vseh svetovnih jezikih, tudi v srbskem in hrvatskem. Kakor smo izvedeli, bodo izšla te dni tudi v slovenskem jeziku ter bodo gotovo tudi pri nas vzbujala veliko zanimanje. ŠPORT Atletika med našo kmečko mladino Človek bi skoraj ne verjel, s kakšnim veseljem in s kakšno voljo se atletike oprijema naša kmet-ska mladina. Kdo bi si mislil, da je fantovski odsek v Mengšu v nedeljo slovesno odprl svoje atletsko igrišče. V to svrho je Fantovski odsek v Mengšu priredil atletsko tekmovanje svojega odseka, h kateremu pa je tudi povabil celo kopico odsekov iz svoje okolice. Tako so poleg prireditelja tekmovali člani in mladci odsekov iz Vodic, iz Grobelj, Doba, Domžal in Homca. Izven konkurence je sodelovalo tudi nekaj članov in mladcev iz Ljubljane, Dravelj in Št. Vida. Udeležba je bila zares odlična in kar veselje je bilo gledati mladino, s kakšno borbenostjo in s kakšnim navdušenjem je tekmovala v plemeniti borbi med seboj. Zveza fantovskih odsekov, ki je v svoj telesno-vzgojni sistem prevzela poleg telovadbe vse športne panoge, je med našo kmetsko mladino vzbudila zlasti veliko veselja za atletiko in za smučanje. Torej za dve najpopularnejši športni disciplini. Upamo, da se bo po letih iz mladcev in članov, ki so danes prav za prav komaj začeli, razvilo nekaj prav dobrih atletov, ki bodo iz tolikšnega števila članov in mladcev Zveze fantovskih odsekov izstopili kot prav posebni talenti. Z velikim pričakovanjem čakamo letošnjih atletskih tekem na Stadionu; teh tekem se bodo udeležili vsi člani in mladci Fantovskih odsekov. Eden najagilnejših odsekov, ki se je z največjim veseljem oprijel atletike, je pa Fantovski odsek v Mengšu. Z lastnimi rokami in s prištedenim denarjem si je napravil atletsko igrišče, kjer so bile nedeljske tekme. Če bo odsek vztrajno nadaljeval delo z istim zagonom in z istim veseljem, kot je to začel, potem smemo upati od njega kmalu še večjih in vidnejših uspehov. Slovesna blagoslovitev novega atletskega igrišča je bila združena z mašo ob 8 zjutraj v farni cerkvi v Mengšu. Po maši je župnik Sušnik Janko blagoslovil igrišče z željo, naj bo Bogu v čast in mladini v korist. Takoj po blagoslovitvi so se začele tekme, ki so trajale * majhnim opoldanskim presledkom ves dan. Tekmovali so člani in mladci. Tehnični rezultati so zlasti pri mladcih kar zadovoljivi in kažejo viden napredek od zadnjega mitinga, ki ga je FO Mengeš priredil pred kakim mesecem dni. Točno se je videlo, da so člani in mladci ta čas vestno izrabili za trening. Uspeh ni izostal. Zato smo tudi prepričani, da se bo odsek, sedaj ko ima lastno igrišče, še z večjo ljubeznijo oprijel atletike in kmalu pokazal še večji napredek. Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo navesti vseh tekmovalcev, ampak bomo zapisali samo 'zmagovalce v posameznih disciplinah. Člani; Tek na 100 m finale: Kocelj (Vodice) 12,7, Met diska: Kompare (Mengeš) 27,60. Skok v višino: 1. Mihelčič (Mengeš) 160 cm, 2. Sedej (Homec) 155. Tek na 400 m: Lipar (Mengeš) 61,4. Met krogle: Kompare (Mengeš) 9,55. Štafeta 4 krat 100 m: 1. Mengeš 52,1, 2. Vodice 54,5. Skok v daljavo; 1. Kompare 5.85, 2. Lipar 5.62 (oba Mengeš). Met kopja: Rožič (Groblje) 36,92. Tek na 1.500 m: Gosar (Mengeš 4:55,8. Triskok: Kompare (Mengeš) 11,35. Tek na 3000 m: Cankar (Mengeš) 11:03,2. Skok ob palici: Mihelčič (Mengeš) 2,80. Stanje točk: I. Mengeš 80 točk, II. Vodice 27 točk, Ul. Groblje 19 točk. Ostali odseki (Domžale, Dob, Homec) 13 točk. Mladci: Tek na 60 m iinale; Veider (Mengeš) 7,6. Met diska: Kralj (Groblje) 22,92. Skok v višino; Oražem (Mengeš) 145. Tek na 200 m finale: Veider (Mengeš) 27,9. Met krogle: Baje (Domžale) 9,25. Tek 100 m finale: Veidei (Mengeš) 12:8. Skok v daljavo: Vulkan (Damžale) 5,25. Met kopja: Teran (Domžale) 32,35. Tek na 1000 m: Škofic I. (Mengeš) 3:26,1. Izven konkurencežele (Ljubljana-Šiška) 3:06, Triskok: Veider 10,73. Štafeta 4 krat 100. 1. Mengeš 55,1, 2. Domžale 55,5. Končno stanje točk: I. Mengeš 71, II. Domžale 42, III. Groblje 25, ostali odseki (Dob, Homec) 4 točke. Po končanih tekmah so bile razdeljene zmagovalcem v posameznih disciplinah lične diplome. Med odseki pa je bil najboljši Fantovski odsek v Mengšu, ki je za to dobil lep prehodni pokal. Dve odpovedani mednarodni prireditvi Plavalna zveza kraljevine Jugoslavije je predvčerajšnjim sprejela od izvršilnega odbora Balkanske plavalne lige, ki ima svoj sedež v Ankari, odpoved balkanskih plavalnih iger, ki bi morale biti letos. Te prve balkanske plavalne igre bi morale biti letos 15. avgusta v Ankari, ali pa 15. septembra v novem plavališču v Scnirni. Prireditelji svojo odpoved razlagajo s tem, da je večina včlanjenih zvez javila, da zaradi splošnih razmer, ki vladajo v svetu, ne bi mogle nastopiti s svojim najboljšim moštvom. Prireditelji so si obenem tudi pridržali pravico, da bodo prve balkanske plavalne igre, ki naj bi bile prihodnje lito, tudi v Turčiji. • Naši plavalni zvezi je ta odpoved najbrž tudi dobrodošla, ker zaradi zgodnjega termina (15, av- znano zdravilišče, da nikakor ne potrebuje lažnji-vih priporočil, ko se priporoča sama po sebi. Dr. Rcžku gre hvala, da je odkril pomanjkljivosti te dr. Koltererjeve brošure, na vodstvu R. S. je, da jo jrapravi in spravi v sklad s kritiko. Samo to je namen našega opozorila. £. K. gust), ne bi mogla sodelovati, dasi je bila kot eden od ustanoviteljev te balkanske plavalne lige k temu vezana. Prav tako je tudi madžarska Atletska zveza odpovedala atletski dvoboj Srbije in vzhodne Madžarske, ki bi moral biti prihodnjo nedeljo v Dioščeru in za katerega je Srbska atletska zveza, kakor smo včeraj zapisali, že določila svoje reprezentančno moštvo. Mislimo, da tudi ta odpoved Srbski atletski zvezi ne bo preveč neprijetna. Kolesarska podzveza sporoča: Ljubljanska kolesarska podzveza s tem opozarja vse dirkače, člane klubov ljubljanske kolesarske podzveze, ki so veljavno verificirani za leto 1940, da se morajo vsi brez izjeme udeležiti kolesarskih dirk za prvenstvo podzveze. ki bodo v nedeljo, dne 14. julija 1940. Start bo ob 8 zjutraj izpred gostilne »Je-lačin« na Dolenjski cesti. Vsi vozači morajo biti na startu ob 7 zjutraj. Ker bo start točno ob napovedani uri, se vsi pozivajo, da pridejo točno na start. Istočasno se pozivajo vsi gg. odborniki, da pridejo vsi polnoštevilno ob 7 zjutraj na start, ker imajo vsi brez izjeme določene funkcije, katere bodo morali sprejeti. Tajnik. ŽSK Hermes. Seja centralnega odbora danes v petek ob 19.30 v poslopju Grafike.