P. b. b.
kulturno - politično glasilo
svetovnih in domačih dogodkov
Poštni orad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfnrt 2.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungjort Klagenfnrt
LETO XIII./ŠTEVILKA 9
CELOVEC, DNE 2. MARCA 1961
CENA 2.- ŠILINGA
Slovenec sem!
Slovenec seml Tako je mati d’jala, ko me je dete pestovala; zatorej dobro vem: Slovenec sem!«
To zavest bi posredoval rad tudi svojim otrokom — zavest, da pripadajo narodu z visoko kulturo in katoliško tradicijo. Zato čuvava z ženo v družini vse, kar je bilo sveto našim prednikom že od nekdaj. Zavedam se, da zahteva današnje življenje mnogo od človeka, da je v veliki meri svet brez duše in ljubezni, brez toplote. V naši družini naj jo otroci občutijo in ponesejo s seboj v svoje družine, v svet.
Slovenski duh je treba v družini namenoma gojiti. Starši se morajo zavedati, da je edino družini še dana možnost, z otrokom po domače govoriti, peti in moliti. Kasneje se otrok ne bo več naučil slovensko. šola in družba samo odtujujeta. Če se v družini zavestno slovensko govori, otrok nikoli ne bo pozabil slovenske besede. Ko se bo vrnil iz mesta ali tujine, bo še vedno znal slovensko in se tega ne bo sramoval.
Res, prava slovenska družina smo. Pa radi se imamo. In vsak izmed nas ima občutek, da nikjer ni tako lepo kot pri nas, da nikjer ni toliko prisrčnosti in resničnega razumevanja kot v naši družini. To pa zato, ker se vsi trudimo svoje prispe-vati /a družinsko harmonijo.
Mati je središče, rekel bi, sonce družine. Ob njeni ljubezni do najinih otrok zaživijo v meni spomini na mlada leta, ko je z nami prepevala moja mama venec slovenskih pesmi. »Slovenec sem, tako je jnati d’jala«, prepeva sedaj že naš najmlajši. Atek pa je ponosen nanj, ponosen, ko zadonijo iz vseh grl vedno lepe »Nmav čriez izaro«, »O moj preljubi dragi dom«, »Oj hišica očetova« in druge.
Posebno ob večerih in nedeljskih popoldnevih je naša izba polna milodone-oih melodij. Ob njih čutimo, da smo eno. Tedaj vzame mati v roke večkrat tudi ^njigo ter nam kaj lepega prebere. Mi pa j° zvesto poslušamo. Ob tej sliki mi pride na misel beseda pesnice o materi:
»Ko je ustvaril Bog človeku srce, mu je vložil vanj vso obilnost čiste in svete ljubezni. Ljubezen, največji božji dar, se pa °brača in razodeva najprej do predrage katere. Mati je srcu največja dragotina, *hati je zaklad vse lepote in dobrote. Materino naročje je detetu raj in materine P°dobe ne pozabi, čeprav jo krije gomila Je toliko let. Spomin na mater ga sprem-'ja do konca dni in celo ob smrtni uri 11,11 tolaži srce živo upanje, da se bo za veČ-1,0 združil z nepozabno materjo.«
Srečna družina ob materi, ki se zave-a svojega velikega poslanstva kot posre-tOca narodne in verske zavesti v družini! , a> v naši družini ni prostora le za meh-odoneče slovenske melodije, ampak tudi molitev. Kako lepo je videti k molitvi plenjene otroške roke! Ali zmore kdo še goreče moliti k angelu varuhu kot 'pok? Ali se ti ne zdi, kot da te ob otro-molitvi obdajajo v družini res angelska Srca? Ali ni tako, da so božični, velikonoč-1 prazniki in sploh nedelje ter prazniki Corkvenega leta v družini zato tako lepi in hhlni skrivnosti, ker so povezani z molit-
bh-užina, v kateri se zavestno govori slo-cmko, poje domača pesem, kjer je vedno *11 roki slovenska knjiga ali slovenski ča-PP15. kjer molijo po naše, tam je doma 'r‘lvi slovenski duh.
v ,Tako se oklepamo tudi v našem domu z t, . ° ljubeznijo ob molitvi in pesmi ma-rme besede. Saj drugače ni mogoče: Slo-Cnci smo!
Mnenja o ljudskem štetju
Namenoma smo se doslej vzdržali slehernega stališča k ljudskemu štetju, ki bo izvršeno dne 21. marca in to v spoštovanje pomena te ustanove, ki je ugotovitev resnice, to je dejanskega stanja. Zato bi naj odpadlo vsakršno zunanje vplivanje. Omejili smo se le na to, da smo objavili dosedanje izjave pristojne oblasti, to je notranjega ministrstva, namreč glede vprašanja o »občevalnem jeziku« (Umgangs-sprache), ki je po uradnem tolmačenju »tisti jezik, ki se govori v družini«. Ljudsko štetje pa zaposluje poleg pristojnih uradnih organov tudi koroške nemške liste. V informacijo našim bralcem prinašamo nekaj najznačilnejših mnenj.
((Neue Zeit”: Konfai cilj
Celovška »Neue Zeit« glasilo Socialistične stranke na Koroškem obravnava v članku svojega glavnega urednika minulo soboto pod naslovom »Razdražljivost na meji« tako vprašanje ljudskega štetja, kot tudi manjšinski problem vobče. Ugotavlja, da je »občutljivost na meji« splošen pojav, ki ni omejen samo na Nemce in tudi ne na Koroško ter pravi:
»Brez dvoma bi pretežni večini pristo-jalo, da pokaže več sproščene mirnosti in strpnosti kot izginjajoča manjšina. Nikjer ni spoznati niti najmanjših znakov, da bi bila nemška plast dežele ogrožena po slovenski, pač pa je trda resnica, da slovenska plast zaradi naravnega procesa postaja vedno tanjša. To vedo v Ljubljani in v Celovcu, to vedo tudi v Beogradu in na Dunaju. INi dvoma, da predstavlja koroško manjšinsko vprašanje gotovo obremenitev za avstrijsko zunanjo politiko, po drugi strani pa je res, da ljubljanska cen-itrala slovenskega nacionalizma prizadeva Beogradu še mnogo več skrbi. Ko smo svoj-čas tukaj ugotovili, da v Beogradu ne jedo tako vroče juhe, kot jo kuhajo v Ljubljani, je slovenski tisk ogorčeno protestiral in se skliceval na neko solidarnost z Beogradom, ki pa je v resnici sploh ni. Jugoslovanski zunanji minister na te stvari pač nekoliko drugače gleda, kot pa njegovi prijatelji v Ljubljani in o nečem smo lahko prav gotovi: da diktatorski Beograd neredko s hladno sapo ošine vroče glave v Ljubljani. Nam pa manjka ta možnost diktatorskega posega.«
V zvezi z ljudskim štetjem pa se bavi z navodili lista »Karntner Landsmannschaft« in glasila FPOe, da bi priglasitev slovenščine kot občevalnega jezika pomenila prištevanje k »jugoslovanski manjšini« ter ugotavlja, da je »Jugoslavija večnarodna država, zatorej ni kake jugoslovanske, ampak je samo slovenska manjšina«.
Svoja razmišljanja o tem, kako je treba z manjšino ravnati in kakšen je pravzaprav
končni cilj, kamor naj to ravnanje pripelje, zaključuje takole: »Človeških kvalifikacij ni moč zajeti v paragrafe. Zato polagajmo torej večjo vrednost na človeške odnošaje kot pa na formalne akte. Večina v deželi stori toliko laže, ker čas itak dela zanjo in neizogibno proti manjšini...«
..Volkszeitung": Domači jezik
Nedeljska »Volkszeitung« prinaša uvodnik izpod peresa državnega poslanca dr. WeiBmanna, ki med drugim ugotavlja, da je bistvena razlika sedanjega štetja v primeri s prejšnjimi, da pod »občevalnim jezikom« ni več mišljen kot jezik, ki se uporablja v običajnih odnošajih z zunanjo okolico, temveč »jezik, kii se govori v družini«. S tem je bil sprejet kot podlaga za štetje »domači jezik« (Haussprache), ugotavlja dr. WeiBmann. Ker zavisi od volje vsakega prebivalca samega, kaj navede kot svoj jezik, zato meni on, da so možne razne kombinacije, med temi tudi vse tiste, ki so bile v rabi pri zadnjem ljudskem štetju.
..Karntner Nachrichten'* rovarijo
Povsem drugače pa tolmači smernice notranjega ministrstva organ FPOe, kateri pripadajo mnogi ljudje rjave preteklosti, danes pa hočejo biti takorekoč edini in najbolj »heimattreu«. Tako pravijo: »Domovini zvesti Korošci bodo torej v rubriki »občevalni jezik« navedli tisti jezik, ki ga dejansko govorijo v stikih v javnem življenju, namreč »nemško« ali pa ustrezno po razmerah »nemško in vindi-šarsko«j
Ta razlaga je povsem samovoljna in očitno nasprotuje uradnim navodilom pristojne oblasti, to je notranjega ministrstva. Ugotavljamo, da je to nov poskus z neresničnim prikazovanjem na povsem nedopusten način izvajati na prebivalstvo politični pritisk v škodo slovenskega jezikovnega življa in v škodo ugotovitve resnice!
Seja
krajevnih odbornikov Narodnega sveta koroških Slovencev bo v nedeljo, dne 5. marca t. 1. v Mohorjevem domu v Celovcu. Ob osmih zjutraj sv. maša, na to seja. Prosimo vse vabljene, da se zanesljivo udeležijo.
iiiiiutiiHiHiiuiiniiiiiiioHiuiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiimutii
-KRATKE VESTI -
Konec vojne v Alžiru napovedujejo poročila iz IPariza po sestanku med tuniškim državnim predsednikom Bourghibo in francoskim državnim predsednikom De Gaul-lom na njegovem gradiču Rambouillet pri Parizu. Bourghiba velja za najboljšega prijatelja Francije v Severni Afriki in hoče posredovati med De Gaullom in voditeljem alžirskih upornikov Ferhatom Abbasom. Svoje študije je že za časa francoske kolonialne uprave namreč dovršil v Franciji in je kasneje bil glavni borec za neodvisnost svoje domovine, ki jo je tudi izbojeval. Oba državnika sta se razgovarjala 4 ure in med štirimi očmi.
Nenadoma je umrl Mohamed V. kralj Maroka, na operacijski mizi, ker mu je odpovedalo srce. Operacija nosnega prekata pa je popOlnoma uspela. iKo so zdravniki videli, da vladarju odpoveduje srce, so mu naglo odprli še prsi, da mu z direktno masažo srca rešijo življenje, toda po treh urah so se morali vdati. Mrtvaški list je podpisalo 9 zdravnikov, 'trije maro-kanski in šest švicarskih specialistov, ki so jih bili poklicali k operaciji. Pogreba pokojnega kralja, ki je bil šila priljubljen med ljudstvom, se je udeležilo milijon ljudi. Okoli prestolnice so goreli taboriščni ognji puščavskih plemen in v noč so se razlegala glasna žalovanja, kot so med Arabci v navadi. Za novega kralja je bil proglašen njegov sin 31-letni 'Hasan II.
V 6 držav brez potnega lista bodo mogli potovati Avstrijci po 1. marcu, ko je tudi Nizozemska pristopila k evropskemu sporazumu o potnih olajšavah, ki že velja med Avstrijo, Italijo, Zapadno Nemčijo, Francijo, Luksemburgom, Bdlgijo in Grčijo.
Angleška kraljica obišče papeža
V Buckinghamski kraljevski palači v Londonu so naznanili, da bo angleška kraljica Elizabeta dne 5. maja obiskala papeža Janeza XXIII. v Rimu. Ta napoved je zbudila mnogo pozornosti, ker so taki obiski sila redki, odkar se je pred dobrimi 400 leti, in sicer v letu 1534 angleški kralj Henrik VIII. ločil bd Rima zaradi tega, ker papež ni dovolil razveze njegovega zakona z Ano Boleyn. (To je dal ta krvoločni kralj kasneje sam usmrtiti.)
Če vzamete v roko kak angleški kovani novec, boste poleg podobe vladarjeve glave vselej našli latinski napis »Def. Fid.«, kar pomeni Defensor Fidei, to je po naše branitelj sv. vere. Ta naslov je namreč leta 1521, še pred njegovim sporom z Rimom, podelil istemu kralju Henriku VIII. papež Leon X. v zahvalo zato, ker je branil rimsko Cerkev proti zmotam Martina Lutra. Minila so skoraj štiri stoletja, ko med ločeno anglikansko ceritvijo, na katere čelo so se postavili angleški kralji, in Rimom ni bilo nobenih stikov. V tem stoletju sta samo dva angleška kralja vstopila v Vatikan, ko je Edvard VII. leta 1903 obiskal papeža Leona XIII., leta 1923 pa kralj Jurij V. papeža OPija XI.
Angleški uradni krogi so sicer kraljevski obisk v Vatikanu označili kot »običajno vljudnost med vladarji suverenih držav, kot sta Velika Britanija in Vatikan,« vendar kaže ta obisk napredek prizadevanj za zbližan j e med ločenimi krščanskimi cerkvami.
Eichmann sojen tudi za selitev Slovencev
Sredi marca se bo v Jeruzalemu začel proces proti bivšemu Hitlerjevemu pooblaščencu za »dokončno ureditev judovskega vprašanja« Adolfu Eichmannu. Sestavljeno je že bilo sodišče iz treh judovskih sodnikov. Prva točka obtožnice očita Eichmannu usmrtitev 6 milijonov Judov iz vse zasedene Evrope v konoentracijskih taboriščih. Med ostalimi pa navaja tudi izselitev Slovencev na južnem Štajerskem in Gorenjskem, ki jih je leta 1941 izvedel zloglasni referat IV B 4 v glavnem varnostnem uradu SS v Berlinu, katerega načelnik je Ibil vprav Eichmann ter je bil direktno podrejen samemu Himmlerju. Jugoslovanska vlada je predložila izraelskemu državnemu 'tožilcu 35 dokumentov v podporo te 'točke obtožbe, poroča beograjski dnevnik »Politika«. So to originalna poročila, v katerih Eichmannovi pomagači sporočajo svojemu šefu o izvedbi izselje-valne akcije. To je Eichmann s posebnim aktom, ki nOsi njegov podpis, izročil svojim izvrševalnim organom. Preseljevanje
je začelo takoj po začetku nemške okupacije. Odločitev je bila sprejeta že leta 1941 na nekem sestanku gestapovskih funkcionarjev v Celovcu pod predsedstvom samega Himmlerja. Drugi sestanek pa je bil nekoliko kasneje v Mariboru. Ustanovljena sta bila dva gestapovska »štaba za preseljevanje« eden v Mariboru in drugi na Bledu. Vodila sta ju ss-ovska oficirja Hu-mič in Lurker. Skupno je bilo izseljenih na Hrvatsko in v Srbijo 90.000 Slovencev, zaključuje svoje poročilo '»Politika«.
Eichmannu se je po koncu vojne leta 1945 posrečilo, da se je izmuznil roki pravice s tem, da je pobegnil v Argentino, kjer je delal kot mehanik. Tam so ga po dolgih letih odkrili agenti tajne službe judovske države, ga uijeli in z letalom prepeljali v Izrael. Sedaj ga bodo sodili preostali pripadniki tistega naroda, ki ga je hotel pokončati, a je bil prepočasen, kajti preden je utegnil svoje delo dokončati, se je zrušil »tretji rajh«, o katerem je mislil, da bo trajal tisoč let.
Politični teden
Po sveto ...
Previdni amcriško-sovjetski kontakti
Minuli teden je ameriški državni predsednik Kennedy podvzel prve resnejše korake za razčiščunje odnošajev med Združenimi državami in 'Sovjetsko zvezo. Potem, ko je ameriški poslanik v Moskvi, Lleve-lyn Thompson, imel daljši razgovor s sovjetskim ministrskim predsednikom Hrušče-vom, je odletel na poročanje v Washing-ton. 'Pravijo, da je nesel s seboj tajno poslanico prvega sovjetskega oblastnika za ameriškega predsednika. Thompson, ki je bil svojčas več 'let poslanik na Dunaju in je eden izmed redkih ameriških diplomatov, ki piše in govori gladko rusko, bo v prihodnjih letih igral važno vlogo v ame-riško-sovjetskih odnošajih, kajti, predsednik iKennedy je že dejal, da ga bo pustil še naprej v Moskvi. Po daljših konferencah z novim zunanjim ministrom Združenih držav Deanom Ruskom in Kennedy-jem samim se je Thompson vrnil v Moskvo. Govori se, da je nesel tajni Kennedy-jev odgovor Hruščevu.
O vsebini washingtonskih posvetovanj sicer ni bilo nič objavljenega in sicer precej prostodušni tK)ennedy je na tiskovnih konferencah izognil odgovorom na tozadevna vprašanja. Vsekakor ni težko uganiti glavnih točk teh razgovorov, saj so že leta na programu mednarodnih razgovorov med obema svetovnima blokoma, namreč postopna razorožitev in mednarodna kontrola nad atomskimi vojaškimi poskusi ter izvedbo razorožitve.
Prepiri med komunističnimi bratci
Vse kaže, da se oba največja »partnerja« previdno otipavata, kajti nobeden se noče prenagliti. Na ameriški strani mora Kennedy upoštevati interese svojih evropskih zaveznikov, Moskva pa ima vprav v zadnjem času zopet znatnejše notranje težave v svojem na zunaj '»kremenitem« komunističnemu bloku. Nedavni kongres albanske komunistične stranke je namreč pokazal, da obstojajo med Moskvo in Pekingom znatna trenja. Albanski komunisti, ki so svojčas bili najzvestejši podložniki Moskve, so se v zadnjem času usmerili proti 'Pekingu. Deloma zato, ker Peking mnogo bolj radikalno zahteva trd boj proti .»imperializmu«, po drugi strani pa mali albanski ikomunisti zelo zamerijo v Moskvi, da ni zadosti odločna pro-ti jugoslovanskim »izdajalcem svetovne solidarnosti komunizma«. V ozadju jugoslo-vansko-albanskega spora pa je znatna albanska manjšina, ki šteje 800.000 duš v Jugoslaviji in si jo Albanija želi priključiti. V
V Tirani so zopet ostro napadli beograjske oblastnike ter jih nazvali »hlapce imperializma«, v dokaz pa navajali obilna posojila z zapada v prid nedavno izvedene valutne reforme za ozdravitev gospodarstva, katere najbolj vidni praktični učinek v Jugoslaviji pa je sunkovit porast cen in splošna draginja.
Beograd med dvema ognjema
V Beogradu so razdraženo odgovorili na »grobe provokacije«, kot so nazvali govore v Tirani. Posebno so pa vzhodnemu bloku zamerili, da je albanske obtožbe odobril in ponatisnili so jih tudi sovjetski, čehoslovaški in vzhodnonemški listi, čeprav ne v tazo ostri obliki, kot so to storili albanski in kitajski časopisi. Kot običajno, je jugoslovanski poslanik pri vzhodnonemški vladi Mitja (sedaj Mita) Voš-njak, bivši generalni 'konzul v Celovcu, protestiral, toda vzhodnonemški časopisi pišejo v istem tonu naprej.
Očmdno se je pri izbiri med Beogradom in Pekingom Moskva odločila za Kitajce, da tako vsaj na zunaj zakrpa razpoke v svojem politično-vojaškem taboru. Po drugi strani, pa je izbruh »ideoloških debat« med »komunističnimi bratci« {ki so za povprečnega Človeka prav tako malo razumljive kot prepiri 'bizantinskih teologov pred 10. stoletji) zopet razgalil notranje te žave 'komunizma, ki jih še tako gostobc sedne resolucije o slogi ne morejo spra viti s sveta. Odtod torej previdnost Hm ščeva v prvih stikih z novo ameriško vla do, kajti moskovski politiki (v razliko od nemških politikov in generalov) dobro vedo, da je borba na dveh frontah nespametna stvar.
Ofenziva proti Hammarskjbldu se nadaljuje
Vendar pa »hladna vojna« med Vzhodom in 'Zapadom 'tudi minuli teden ni mirovala. Hruščev je spretno izrabil najšibkejšo točko svetovno politične pozor-nice in osredotočil svoje napade zopet na generalnega tajnika Hammarskjblda, češ, da je on kriv smrti Lumumbe ter nereda v Kongu, kjer postaja položaj vedno bolj zmešan. Intriga, ki jo je 'topot izmislil Hruščev je zelo lokava. Poslal je indijskemu ministrskemu predsedniku Nehruju pismo, v katerem imenuje Hammarskjblda »morilca« ter zahteva priznanje »vlade« Lumumbovega dediča Gizenge, ki mu je uspelo v '»vzhodni provinci« Konga ustanoviti neke vrste novo državo v državi ter organizirati vojaško silo, ki ogroža že samo prestolineo Leoppoldville. »Osrednja vlada« predsednika Kasavubuja je brez moči in tudi dosedanji »močni mož Konga« general Mobutu, slabi iz dneva v dan.
'Ker se Gizenga naslanja na Moskvo in druge komunistične ter nevtralistične države, ki so ga že priznale kot »zakonito vlado« Konga, vse bolj jasno postaja, da se Kongo neizbežno spreminja v novo bojišče hladne vojne, kjer bodo zamorski politiki mislili, da se borijo za oblast, v resnici pa se bodo med sdboj pobijali za interese velesil. Na drugi strani pa Čombe, vladar najbogatejše province Konga, Ka-tange, drži trdno oblast v rokah, v glavnem ob finančni podpori belgijskih gospodarskih interesnih skupin ter belgijskih in drugih evropskih vojaških svetovalcev in pomočnikov.
Čete Združenih narodov zaenkrat gledajo križem rok na to zmešnjavo. Predstavnik Hammarskjblda v Kongu, Indijec Daya'l, poskuša voditi nekako vmesno politiko. Poveljstvo čet Združenih narodov v Kongu je sicer po sklepu zadnje seje Var-
nostnega sveta dobilo 'pooblastilo, da naj prepreči razširitev državljanske vojne, če treba tudi s silo, vendar mu zato manjka resnične moči. Vojaške sile Združenih narodov, med katerimi prevladujejo kontingenti h komunizmu nagibajočih se afri-ško-azijskih držav, namreč več ali manj prikrito podpirajo Gizengo in njegove komunistične podpihovalce.
Poveljstvo Združenih narodov bi se moglo uveljaviti le, ako bi dobilo na pomoč nove, zanesljive čete. Doslej je tako pomoč obljubila samo Švedska, dočim Indija omahuje. V tej luči dobi pismo Hruščeva indijskemu ministrskemu predsedniku nov pomen, kajti Indiji .pripada ključna vloga v nadaljnem razvoju krize v 'Kongu.
Nova ameriška politika v Afriki
Zapad se doslej še ni mogel dokopati, do enotne politike v Kongu, časa vsekakor nima dosti, kajti če bo predolgo okleval, utegne biti prepozno. Vsekakor pa posveča Was'hington vedno večjo pažnjo Afriki, o čemer priča napovedano krožno potovanje novega ameriškega .podtajnika v zunanjem ministrstvu Mennena Williamsa po Afriki. I zgleda, da se ameriška politika glede Afrike usmerja bolj v smislu želj mladih afriških narodov, pa četudi to zbuja ne-voljo pri nekaterih ameriških zaveznikih v Evropi, ki imajo še gotove »kolonialne« interese v Afriki.
Da spravi te križajoče se interese kolikor toliko v sklad in evropske zaveznike Združenih držav pomiri, je Kcnnedy poslal na pot v Evropo svojega »potujočega poslanika« Averella Harrimanna, ki bo obiskal London, 'Pariz, Rim in Bonn. 'Kljub vsemu namreč ostaja Atlantski pakt jedro zapa-dne politične zgradbe. Druga, morda še važnejša Harrimannova naloga pa bo, da evropske državnike informira o ameriško-sovjetskih kontaktih ter jim zagotovi, da se Washington ne namerava pogoditi z Moskvo za zaprtimi vrati in na račun svojih evropskih zaveznikov.
... ifl pri nas v Mršiš
»Kdo bo minister?«
Napoved kanclerja Raaba, da namerava dne 11. aprila nepreklicno odstopiti ter imenovanje dr. Gorbacha za njegovega naslednika sta izvali dve posledici: sedanji ministri odlagajo neljube odločitve na — po 11. aprilu, in začela se je »krvava« borba za ministrske stolčke.
Že na zborovanju OeVP-jevskih mandatarjev na Semmeringu je predvideni novi kancler napovedal, da namerava izvesti temeljite osebne spremembe v vladi, menda najobsežnejše ipo letu 1945.
Kaj takega se je že davno izkazalo za potrebno, kajti izgledalo je že, kot da so se nekateri 'gospodje kar prilepili na ministrske stolčke, podobno kot (klopje na kožo. Obsežne vladne spremembe je napovedalo glasilo OcVP »Das kleine Volks-iblatt« pod naslovom »Kdo bo minister«. V navedbo imen se ne bomo spuščali, ker še ni nič dokončnega znanega in dr. Gor-bach je že vnaprej izjavil, da bo imena novih ministrov objavil šele »ob pravem času«, to se pravi enkrat med 11. in 20. aprilom.
Dr. Gorbach je svoj molk utemeljil takole: »Ako bi že sedaj, objavil imena novih ministrov, bi samega sebe postavil za 'tarčo na strelišču, kjer je dovoljeno streljati vsem od vseh strani«.
Do takrat bo pač treba čakati, med tem bo pa šla naprej podtalna in brezobzirna bitka za ministrske stolčke. Razumljivo, saj so zelo mehko podloženi — z alpskimi dolarji!
Sprememba koalicijskega pakta
Toda važnejše kot osebne spremembe so spremembe stvarnega značaja, ki jih napovedujejo. Že na Semmeringu je dr. Gorbach dejal, da sicer smatra sodelovanje obeh koalicijskih strank v vladi za potrebno tudi v bodoče, vendar namerava predlagati socialistom temeljite spremembe v koalicijskem paktu. Predvsem hoče zopet vzpostaviti 'klasično delitev oblasti na zakonodajno, sodno in izvršno ter zagotoviti njihovo samostojnost. To se pravi po domače, da hoče omejiti vsemogočnost sedanjega koalicijskega pakta, v kateri je nad vlado bil koalicijski odbor obeh strank vsemogočna zadnja Instanca. V zadevah, glede katerih v koalicijskem odboru ne bi prišlo do soglasnosti, bi naj svobodno odločal parlament. Prvo Gorbacho-vo dejanje po povratku na Dunaj je bilo,
da je sedel za mizo in v tem smislu pisal pismo šefu socialistične stranke dr. Pitter-mannu. To pismo je bilo objavljeno še preden ga je le-ta dobil v roke. Ta se je pomujal, da je takoj odgovoril, tudi javno, v svojem običajnem tedenskem nagovoru v radiu. Tudi on je za delitev oblasti in neodvisnost vseh njenih panog, vendar so njegovi ugovori glede podrobnosti bili precej nedoločeni. Razumljivo je, da bodo socialisti poskušali kolikor mogoče ohraniti sedanji zanje ugodni položaj. Ostreje se je izrazila socialistična »Arbeiterzeitung«, ki je zapisala, da Ibi »preobsežna« izvedba dr. Gorbaohovega predloga glede povečanja odločevalni moči parlamenta lahko pomenila zlom koalicijskega pakta sploh, v primeru namreč ako bi se OeVP v parlamentu glede zadev, o katerih ni bilo moč doseči soglasja v koalicijskem odboru, povezala z FPOe ter preglasovala socialiste. Da bi pa lahko prišlo po isti poti do obratnega pojava, namreč do povezave FPOe s socialisti, pa je ta list seveda zamolčal.
Nezadovoljstvo vlada pri OeVP posebno glede sedanjega zunanjepolitičnega kurza ministra dr. Kretskega. Na Semmeringu je izjavil generalni tajnik OeVP, da je zunanjepolitični odbor stranke dobil nalogo, da pregleda ne le personalni položaj zunanjega ministrstva (kjer se mesta tudi delijo po proporcu), ampak da tudi določi načelne smernice stranke glede zunanje politike.
Med vsemi negotovimi spremembami v vladi je baje skoraj najbolj gotova ta, da v novi vladi ne bo več »največjega strokovnjaka« za Južno Tirolsko dr. Gsohni-tzerja, ki mu OeVP po eni strani zameri, ker je povzrdčil sedanji preveč ostri kurz glede Južne Tirolske, ki je Avstrijo speljal v mednarodno izolacijo, po drugi strani pa — glej čudo — njegovo preveliko soglasje z zunanjim ministrom Krei'skym.
Zastoj južnotirolskih pogajanj
V zunanji politiki je pa bila prva posledica napovedi spremembe avstrijske vlade obotavljanje Italije, da pride v Celovec 'pogajati se glede južne Tirolske. Vse kaže, da hočejo v Rimu počakati, da najprej vidijo s kom se bo sploh treba pogajati ali zopet z dvovprego Kreisky - Gschnitzer ali pa s kom drugim, kar bi jim očiviclno bilo mnogo ljubše. Tako zaenkrat izgleda, da so zastonj pometali in kurili viteško dvorano v deželnem dvorcu v Celovcu.
SLOVENCI
dama in fu% laetu
f Univ. prof. Rudolf Sajovic
V	Ljubljani je minuli teden umrl dr. Rudolf Sajovic, univerzitetni profesor v pokoju, predsednik nadzornega odbora Slovenske matice, poleg Mohorjeve družbe najstarejše slovenske založbe, ter načelnik komisije za strokovno izrazoslovie pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani.
Pokojnik je v dobi med obema vojnama kot akademski učitelj v Ljubljani vzgojil generacije slovenskih pravnikov. Spadal je v vrsto mednarodno priznanih strokovnjakov za civilopravdni postopek. Bil je eden izmed znanstvenikov, ki so mlad: slovenski univerzi pripomogli, da se je tako naglo povzpela na mednarodno raven. Bil je zaradi svoje pravičnosti zelo spoštovan med akademsko mladino svojega časa.
85-letnica č. m. Terezije Hanželič
V	Rimu je v nedeljo, dne 19. februarja v krogu
svojih redovnih sosester obhajala 85. rojstni dan č. m. Terezija Hanželič, nekdanja dolgoletna vrhovna predstojnica slovenskih šolskih sester, ki si je pridobila nevenljivih zaslug za sv. Cerkev, za svoj red in za ves slovenski narod. Prav posebno pa ju-bilantko odlikuje dobro srce. Med zadnjo svetovno vojno in v težkih povojnih letih je mnogim potrebnim rojakom nudila streho in hrano v najhujši stiski. Sv. oče je po svojem državnem tajniku poslal slavljenki naslednjo brzojavko:	„Njegova
Svetost Vas ob Vaši petinoscmdesetletnici osrečuje s Svojimi očetovskimi čestitkami in voščili; želi vam izobilje nebeških milosti, pomoči in tolažbe ter Vam podeljuje svoj posebni očetovski blagoslov. Blagoslavlja tudi sosestre Vaše zelo zaslužne kongregacije, Vaše sorodnike in vse, ki z Vami vred zahvaljujejo Boga za dolgo vrsto prejetih milosti. Kardinal Tardini.”
Uspeh Avsenikov med avtomobilisti
V	oddaji avstrijskega radia „Autofahrer unter-wegs” je pred kratkim nastopil tudi znani Avsenikov kvintet iz Ljubljane. Ta oddaja je sicer namenjena, kot pravi njen naslov, „avtomobilistoin na poti”, vendar jo na Dunaju izvajajo v koncertni dvorani, kamor so pripuščeni tudi gledalci " brez avtomobilov. Nastop veselih ,kranjskih’ godcev in pevcev, ki so prepevali v slovenščini, je poslušalce tako navdušil, da so zahtevali „tlodatek” še ene pesmi, čemur so Avsenikovi ustregli; vodstvo oddaje take vložke zaradi točno omejenega časovnega programa le redko dovoljuje.
70’l@fnka Marije Kmetove
V Ljubljani je natihoma obhajala 70. rojstni dan pisateljica Marija Kmetova, ki spada i»e4 najznačilnejše osebnosti med ženskimi pisateljic3' mi na Slovenskem. Spisala jc več romanov, novel in črtic. Njen roman „V metežu” je izšel v revij* »Ljubljanski zvon”, prav tako daljša psihološka novela »Helena”. Marijo Kmetovo odlikuje reali' stičen pogled na življenje, prepleten z globoko religioznostjo, ki prihaja posebno do izraza v njenih zbirkah »Večerna pisma” in „Sv. Frančišek Asiški’-Spisala jc tudi dve drami »Mati” in »Notturiio’ • Sedaj uživa pokoj kot glavnošolska učiteljica.
Argentinski radio o dr. Korošcu
Poleg vrste proslav v slovenskih naselbinah v Argentini je posebni spominski odbor slovenskih rojakov v Buenos Airesu izvedel tudi na dveh 3r' gentinskih radijskih postajali oddaji v spomin pred 20 leti umrlemu velikemu slovenskemu državnik*1 dr. Antonu Korošcu. V španščini jc o pokojni**11 govoril odvetnik dr. Miloš Starc, ki je predstavil dr. Korošca v vrsti drugih velikih krščanskih državnikov, njegovih sodobnikov, kot Italijanov do** Sturza in De Gasperija, Avstrijcev prelata Seip*3 in Kaasa ter Francoza Maurica Schumanna. Kval' tet sester Finkovih pa jc zapel nekaj slovenskih pesmi, med katerimi je bila tudi dr. Korošcu naj' ljubša, božična »Glej zvezdice božje”.
Angleški umetniški strokovnjak v Ljubija^
Na svojem potovanju po Jugoslaviji se jc prC< sednik komisije za likovno umetnost pri Art Co*in cilu v Londonu ter predstavnik znamenite Ta*c Gal!ery istotam. Mr. David Thomas, ustavil v L j Ij.ani, kjer si ie ogledal ondotne umetniške usta nove ter se razgovarjal z ravnateljem Moderne g3 c rije dr. Zoranom Kržišnikom glede bližnje razst'"( jugoslovanskega kiparstva in slikarstva, na l*ate bo udeleženo več slovenskih umetnikov, v London*1 Ob slovesu od Ljubljane jc Thomas dejal: »Mid'1'1’ dii je likovna umetnost ena izmed vaših najbolj8 predstavništev v tujini”.
100. premiera v Mestnem gledališču
v Ljubljani	„ je
S Cankarjevo dramo »Za narodov blagor I Mestno gledališč v Ljubljani, ki je poleg Nar°* nega gledališča najkvalitetnejša gledališka usta**0'-v slovenski prestolnici, proslavilo lep jubilej, r,‘u' reč 100. premiero. Režija je bila v rokah Lrflld Pretnarja, scenerijo pa je pripravil Milan BU*
Dr. Anton Korošec -
slovenski državnik
V decembru 1960 je poteklo 20 let, odkar je umrl dr. Anton Korošec, slovenski politik, ki si je že kot član državnega zbora v Avstroogrski monarhiji pridobil sloves velikega politika in ga upravičeno prištevamo med najpomembnejše može v slovenski zgodovini. Naši rojaki po svetu so to obletnico v raznih krajih proslavili s spominskimi akademijami. Tudi mi se hočemo spominiti tega moža, ki je vse svoje življenje posvetil svojemu narodu in z ljubeznijo spremljal tudi usodo koroških Slovencev.
Dr. Anton Korošec se je rodil v Biserjanah v župniji Sv. Jurij ob Ščavnici na Štajerskem. Ljudsko šolo je obiskoval doma in v Ptuju, gimnazijo v Ptuju in Mariboru, kjer je leta 1892 maturiral. Istega leta je stopil v mariborsko bogoslovje in bil v tretjem letniku posvečen za duhovnika. Ka-pianoval je na Sladki gori pri 'Ponikvi in v Marenbergu. Leta 1898 je postal študijski prefekt v mariborskem dijaškem semenišču, kar je ostal do 1. 1902. Leta 1905 je na graški univerzi promoviral za doktorja bogoslovja.
Leta 1898 je postal urednik »Slovenskega gospodarja«. Istočasno je urejeval tudi list »Siidsteirisohe Post«. Leta 1900 je prevzel uredništvo »Našega doma« v Mariboru. V tem času je Korošec propagiral ustanovitev katoliške kmetijske stranke. Leta 1906 je bil prvič izvoljen v dunajski parlament in član parlamenta je ostal do razpada Avstro-Ogrske. Leta 1907 je s svojimi prijatelji ustanovil na štajerskem krščansko demokratsko stranko z imenom Slovenska kmetska zveza. Leta 1909 je bil izvoljen ^a poslanca deželnega zbora v Grazu, kjer je isto jesen zahteval, naj se slovenski dad Štajerske in Koroške z ostalimi slovenskimi deželami združi v eno upravno enoto. Kot državni poslanec je bil večkrat izvoljen v delegacije, ki so reševale skuipe avstro-ogr-ske posle. Maja 1. 1913 je dr. Korošec v dunajskem parlamentu zahteval federativno ureditev Avstrije, štiri leta pozneje, 30. maja 1917, pa je kot predsednik Jugoslovanskega kluba v parlamentu prečita! Majsko deklaracijo. 27. dec. 1917 je bil na mesto dr. Šušteršiča izvoljen za predsednika Slovenske ljudske stranke. Avgusta 1918 je bil v Ljubljani ustanovljen Narodni svet pod Koroščevim predsedstvom. Nato je na seji Narodnega Veča v Zagrebu, ki je združevalo slovenske in hrvatske pokrajine Avstro-Pgrske v državno skupnost, bil Korošec izvoljen za predsednika.
'Po ustanovitvi države Srbov, Hrvatov in Slovenov je v naslednjem desetletju bil pogosto minister, večkrat pa tudi podpredsednik vlade, nekaj časa pa celo predsednik vlade. V septembru leta 1930 pa je prešel v opozicijo, ker ni soglašal s politiko kralja Aleksandra. Več let, in sicer do leta 1934, le bil interniran. Po atentatu na kralja Aleksandra v Marseillu leta 1934 je dr. Korošec /0Pet zadobil svobodo in zavzemal važna
mesta v javnem življenju. Bil je med drugim notranji minister, nato predsednik senata in končno prosvetni minister, dokler ga ni dne 14. decembra 1940 pokosila prenagla smrt.
Dr. Korošec je širokogrudno podpiral mladino in kulturno delo. Ljubljanska univerza ga je kot priznanje za njegovo odločilno vlogo pri ustanovitvi slovenske univerze imenovala za častnega doktorja. Kot prosvetni minister pa je med drugim dosegel tudi ustanovitev Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Predvsem pa je bil dr. Korošec velik politik in daljnoviden državnik evropskega formata. Tako piše o njem Ruda Jurčec:
Slovenskega državnika je morala voditi pri tem širša koncepcija slovenstva: Obstoj in poslanstvo slovenstva je bilo treba zasidrati v zdrav razvoj vsega okolja, ki je Slovenijo obdajal. Naš dom ni mogel biti varen, če ni bil zagotovljen miren in zdrav razvoj dežela okoli nas, v vsej srednji Evropi in v vsej Evropi. V 20. stoletju je slo-
venski narod vstopil v dobo svojega največjega razvoja, iz skušenj tega dela in ustvarjanja so rasle osnove za oblikovanje našega pogleda na mednarodno življenje okrog nas v Evropi in v vsem svetu.
Korošec nikdar ni bil politik ozkih koncepcij. Stal je trdno na osnovah slovenstva, njegov koncept pa je bil vedno tak, da je bil vsaj za eno dobo pred vsemi drugimi. Če je za staro Avstrijo veljala sodba, da je bila vedno za eno idejo prepozna, tedaj je bilo pri Korošcu opazno, da ni samo dobro vedel, kako se gradijo nove oblike, ampak je navadno bodoči razvoj celo bolj slutil, kakor pa da bi že točno vedel, kakšne bodo njegove realne oblike. Njemu trenutni položaj ni mogel pomeniti mnogo, iskal je na obzorju elemente, ki so bili zanesljivi in so se izkazali kot resnični. Vedel je, kaj je vsebina poslanstva slovenske politike ne samo doma, ampak tudi v svetu in z zavestjo te sigurnosti je nastopal na mednarodnih posvetih ali pa vplival nanje.
Velike katastrofe prinašajo vedno zamisli o tem, kako se naj narodi organizirajo, da do ponovitve vojska ne bo nikdar več prišlo. Po letu 1918 je zlasti Francija stremela za tem, da bi Evropo organizirala tako, da bi rasla svoji federaciji nasproti. Med glavnimi zagovorniki te zamisli je bil francoski državnik Briand, ki je med svojimi prijatelji odkril grofa Coudenhoveja - Ka-lerghija in ga navdušil, da je sprožil gibanje, ki si je nadelo ime Panevropa. Kot sede/. gibanja je bil izbran Dunaj, ki je že nekoč zbiral množice narodov; začela je izhajati revija »Paneuropa« in leta 1923 je bil sklican prvi kongres panevropskega gibanja. Med prvimi, ki se je vabilu odzval, je bil dr. Anton Korošec, ki je bil na prvem zasedanju delegatov izbran za člana predsedstva kongresa in potem za prvega
podpredsednika gibanja. Zanimivo je, da je bila ta prva Panevropa že takrat zamišljena kot neke vrste obrambni zid proti Sovjetski zvezi. Zato je bila Rusija iz gibanja izključena, kakor je bila iz te evropske kontinentalne zveze izključena tudi Britanija, ki je bila na čelu lastnega imperija, čigar posesti so bile izven Evrope. Dr. Korošec je ostal vselej vedno v tesni zvezi z vodstvom panevropskega gibanja in je zlasti med študirajočo mladino v Sloveniji njene ideale zagovarjal in priporočal študij evropskih problemov. S svojimi mislimi je korakal daleč pred svojim časom in skrbel za ustvaritev take Evrope, kjer bi poleg slovenskega mogli živeti v miru in zadovoljstvu vsi njeni narodi.
Po napoleonskih vojskah 1815 je knez Metternich, kancler Avstrije, veljal za »ko-čijaža Evrope«. V letu 1937 je eden izmed francoskih državnikov v Parizu izjavljal, da je dr. Korošec novi Metternich Srednje Evrope. Bilo je to nekako v času, ko se je na Bledu sestala konferenca Male antante, ki bi naj na predlog dr. Beneša izvedla zbližan je Male antante s Sovjetsko zvezo. Be-neševo zamisel je podpiral romunski zunanji minister Titulescu. Ko je prišel dan razpravljanja o tem predlogu, je iz Begunj s svojega počitniškega domovanja dopoldne nenadoma prišel dr. Korošec in kmalu za tem je završalo med inozemskimi časnikarji: Dr. Anton Korošec je Benešev načrt torpediral ... Izvojeval je zmago svojemu stališču, da je treba Srednjo Evropo ohraniti varno pred vplivi sovjetov in komunizma. Svoje delo v gibanju za Panevropo je dr. Korošec gotovo začenjal z zavestjo, da se mora Evropa zediniti in zavarovati pred poplavo 'komunizma z vzhoda, temu prepričanju je potem odločno sledil v vsem vrednotenju evropske in svetovne politike.
Slovenčev svetovni rekord v smuških skokih
^ ferstderfa le Me Šlibar, študent Iz Ljubljane, poletel 141 metrov
Na »Tednu mednarodnih smuških poletov« na skakalnici v Oberstdorfu v Za-padni Nemčiji je 25-letni Slovenec Jože Šlibar minuli petek poletel 141 metrov in s tem postavil nov svetovni rekord v smuških poletih. Za 2 metra je prekosil prejšnjega, ki ga je leta 1951 na isti skakalnici postavil sedaj že pokojni finski smučar Tauno Luiro s 139 metri.
Šlibar je rekordno daljavo dosegel pri svojem drugem skoku, ko se je pri krasnem sončnem vremenu ob pol 2. uri popoldne spustil po strmem naletu iin dospel na odskočni most z brzino 103 km na uro. Odgnal se je v dovršenem slogu ter zaplaval v daljavo. Letel je dalje, dalje, preko dosedanje rekordne znamke. Lepo je pristal in trdno stoječ na smučih zdrčal po doskočišču v iztočišče. »Šlo je vse povsem kot ponavadi in nisem imel občutka, da bi se zgodilo kaj posebnega,« je z nasmehom dejal skromni in simpatični študent, ki ga je šele orkan navdušenja iz množice 20.000 gledalcev iz cele Evrope poučil, da je postavil — nov svetovni rekord. PrVi Slovenec,
ki se mu je to posrečilo. In prvi človek, ki je s smučmi poletel preko 140 metrov.
Nato se je iz zvočnikov razleglo — v slovenščini »Sto enainštirideset metrov«. Prireditelji so z objavo rezultatov v Šlibar j e-vem maternem jeziku hoteli izkazati čast novemu svetovnemu rekorderju in njegovemu narodu. Nato je sledila objava v nemščini in drugih jezikih.
štiri dni so se spuščali mojstri v smu-ški h poletih po naletišču skakalnice in jadrali po zraku globoko doli z močno naprej stegnjenim telesom, da so na ta na-čim bolj prilagodili držo telesa aerodinamičnim zahtevam. Že takoj prvi dan
(Dalje na 4. str.)
fRAN ERJAVEC:	309
koroški Slovenc!
(III. del)
. N političnem ustroju tedanje Evrope je pa treba raz-. °' evati dva činitelja, ki ju francoski zgodovinarji na-1!VaJ° »francoski imperij« in »veliki imperij«. S pr-^ označujejo Francijo z zgoraj navedenimi anektira-lrtu deželami, a z drugim označujejo prvega, dopolnje-?eSa še z raznimi neposrednimi vazalnimi državami, v dterih je posadil Napoleon na prestole razne svoje so-Jntke in najzaslužnejše sodelavce, ali pa proglasil nad ! Pmi svoj protektorat (n. pr. Švico). Ta »veliki imperij« N pa tvoril končno nekako osnovo velikega »celinske-h‘l Ostema«, ki se je bil izoblikoval po tilskskem spora-'nu (1807) in v katerega je spadala poleg »velikega im-* lia« še vrsta drugih držav, ki so sicer ohranile svojo ■ Int*stojnost, a so se smatrale za zaveznike ali vsaj pri-Jj, clje »francoskega imperija«. Ta »celinski sistem« pa iP Podstavljal nikoli kake trdne stalnosti, kot »veliki perij«, kcr so se mu razne države v raznih časih pro-"O olj no ali prisiljene priključevale in zopet izstopale iz (n. pr. švedska, Španija, 'Prusija i. dr.). Avstrija li J‘)a H- pr. še i. 1808 bolj ali manj vključena v ta ce-v . ‘ sistem, nato ga je pa zapustila in se spustila celo v 1 'vr 's Francijo, a po schonbrunnskem miru se mu je jkij učila vnovič. Za neposredno nalogo tega celinskega tIna je smatral Napoleon vodenje vojne proti Angliji, v P°i globlji izvor je imel v njegovih sanjah o ustvaritvi Sy ‘^e politične in duhovne enotnosti vsega zapadnega a pod njegovim gospostvom.
jjj, 1 ° svoje gospostvo je širil Napoleon v treh narav-jn 1 Pravcih. časovno je tvorilo prvenstvo združevanje oblikovanje italijanskih pokrajin s podaljškom v Ili-
*ji
4 - 111 na Jonskih otokih. Na tem prostoru je ustvaril j. 'Nike politične enote: francosko Italijo, Italijansko
kral
jestvo, Neapeljsko kraljestvo in Ilirske province, ki
bi tvorile oporišče za zlom angleškega gospostva na Sredozemlju in za nadaljnje prodiranje na Vzhod; Ilirske province še posebej pa naj bi držale v šahu tudi Avstrijo in tvorile izhodišče za morebitni pohod v ostalo Podonavje, hkrati pa je bil končno ravno iz Ilirije možen še pohod po suhem proti Solunu in Carigradu. Nič manj važna ni bila zanj tudi Porenska konfederacija, ki je varovala najbolj izpostavljene francoske meje, držala v šahu Prusijo in Avstrijo od severa in nudila izhodišče za pohod proti Rusiji. Končno je hotel za vsako ceno spraviti pod svojo oblast še Pirenejski polotok, 'ki bi mu služil za oporišče za borbo z Anglijo na Sredozemlju ter na Atlantiku in od koder naj bi si v daljših perspektivah podvrgel še obsežne španske in portugalske kolonije.
Politična uvidevnost mu je narekovala, da teh dežel ni kratko in malo vzključil v svoj francoski imperij, temveč jim je pustil še nadalje neko navidezno samostojnost in je ustvaril iz njih nekak venec vazalnih držav, ki naj bi varovale Francijo, na kar so mislili že za časa revolucije žirondisti (gl. II. poglavje). Na njih prestole je posajal razne svoje sorodnike ali so mu jih pa upravljali generalni guvernerji (n. pr. Ilirijo).
Tako je tvoril ta »veliki imperij« nekako federacijo, s katero .pa je ves čas imel velike težave, ker se je bila pokazala večina njegovih sorodnikov za nesposobne, ljubosumne drug na drugega, lahkomiselne in celo uporne. Res je pa, da so imeli tudi ti vazali jako težko stališče, kajti vsak izmed njih je vendarle mislil na to, da bi si bil za trajno utrdil svoj položaj in si v ta namen pridobil naklonjenost prebivalstva, dočim je zahteval Napoleon od njih, da so ubogljivo izvrševali le njegovo voljo (vtikal se je celo v najmanjše njihove malenkosti), da »vladajo« svoje dežele izključno le v smislu francoskih interesov in da mu dobavljajo predvsem denar ter vojake za njegova vojevanja. Navzlic tem neprestanim trenjem pa se je ta sistem vazalnih držav v okviru »velikega imperija« vendarle vzdrževal brez hujših pretresov.
Manj trden je seveda bil Napoleonov »celinski si-em«, vendar pa je bil ravno z anjegovi dve glavni čla-ci, Prusijo in Avstrijo, vsak učinkovit odpor nomo-)č. Izmed držav tega sistema je znala obdržati edinole usija, čeprav ponovno potolčena, nekako samostojnost
l se je car Aleksander I. poskušal razgovarjati z Na-oleonom vedno kot enak z enakim, se oziral vedno redvsem na svoje lastne interese in si dal vsako uslugo :>bro nagraditi. Ravno ta stalna carjeva izsiljevanja otem tudi niso bila zadnji vzrok za Napoleonov pohod Rusijo, ker se je bil dobro zavedal, da svojih končnih olitionih ciljev, to je zedinjenja Evrope pod svojim >dstvom, ne 'bo dosegel, dokler ne prisili k pokorščini : Rusije.
Vzporedno s temi političnimii prizadevanji pa so šla uli čisto upravna. Vedel je, da bo mogel svoje politične spehe zavarovati le s tem, da povsod pomede s prežive-mi privilegiji dotedanjih vodilnih slojev in z zastarelo konto upravo ter jo nadomesti z discipliniranim urad-ištvom, ki bi smotrno uvajalo enotne ustanove in znalo aglo mobilizirati vse vire podložnih mu dežel, obenem a povezati tudi interese teh dežel s Francijo. Temu cilju aj bi služili predvsem državljanska enakost, verska svo-oda, ukinitev fevdalnih odnosajev in desetine, odprava riiov, modernizacija uprave, šolstva in sodstva po iranskih vzorcih, uvedba civilnega zakona, ukinitev ve-ine redov in skoro vseh bratovščin, ustanavljanje fra-lasonskih lož, uvajanje obvezne vojaške službe, prite-nitev domačega prebivalstva v upravnne m druge služ-e itd ter uvedba ustav, ki naj bi dajale predstaviteljem ozameznih dežel pravico pri zakonodaji tn odrejanju avkov a vse to naj bi dopolnila se visoka Irancoska ul tu ra' in njen svobodoumni duh. Bistvo vsega tega je seboval Napoleonov civilni zakonik, zaradi česar je ce-ir tudi hitel, da ga uvede čimprej m povsod ter ustvari avno z njim nekako enotno evropsko civilizacijo, ki i potem utrdila tudi evropsko politično enotnost.
iDalie prihodnjič)
v	CELOVEC
(Preizkus požrtvovalnosti za domovino)
Pri nas na KoroSkem je minuli teden zbudilo hudo Ikri 15 reakcijskih lovskih letal, ki jih je ob izdatku 50 milij. šil. za našo zvezno vojaščino nabavil na Švedskem podjetni obrambni minister Graf, a jih sedaj nima kam spraviti, ker vojaško letališče pri Linzu bo šele enkrat v prihodnjem letu gotovo. Sedaj pa minister ne ve kaj storiti z jeklenimi tiči, ki tako hitro lete, da so koj po vzletu že v nevarnosti, da prekoračijo avstrijsko mejo. Zato je v svojem koroškem domoljublju menil, da bodo ti za obrambo domovine namenjeni ptiči še najbolj primerno nameščeni v Annabichlu, kjer imamo moderno letališče in Celovčani itak veljajo za vse vneti, kar naj služi obrambi domovine, ki je tu pri nas po mnenju nekaterih itak najbolj ogrožena. Toda minister se je motil!
Reakcijski lovci bi namreč delali neznosen ropot, tako da bi dramili s sna ne le Celovčane, ampak bi utegnili celo odgnati z jezera letoviščarje, ki bi hrupa reakcijskih letal visoko v zraku naj ne prenesli, mimo pa prenašajo ropot neštetih music-boxes tik pred nosom. Začele so deževati resolucije razjarjenih državljanov obeh strank na župana in druge veljake. Očitno je, da se volja Celovčanov za hrambo domovine neha tam, kjer se začne njihova komodnost in zaslužek.
RADIŠE
(Lep zaključek gospodinjskega tečaja)
'Minulo nedeljo je bil s pestro akademijo zaključen 4-tedenski gospodinjski tečaj, ki ga je vodila učiteljica č. sestra Cirila iz št. Ruperta. Je to že 7 gospodinjski tečaj odkar je leta 1934 naša draga Milka Hartman prišla na Radiše in začela ta za bodoče gospodinje tako potrebni pouk. In vsakokrat je bil tečaj zaključen z razstavo in slavnostno akademijo.
Le prehitro so tudi letošnjim tečajnicam minili štiri tedni, ko so se vsak dan pridno sukale okrog štedilnika ter si v urah jk>-uka pridobivale raznovrstnega px>trebnega znanja za življenje. Vladalo je med njimi pravo družinsko razmerje in čas jim je mineval ob delu, petju in razvedrilu.
Da so se veliko koristnega naučile je pokazala bogata kuharska razstava. Kaj kmalu so bile vse dobrote razprodane, kar je znamenje, da so bile razstavljene reči ne le lepe za oko, ampak tudi okusne.
Na popoldanski prireditvi so nastopile gojenke iz Št. Ruperta ter nam nudile pester in prijeten pevski program. Višek prireditve pa je tvorila igra »Izgubljena Marta«. Na prireditvi je spregovoril g. prof. dr. Valentin Inzko, čigar podžigajoče besede je številno poslušalstvo nagradilo z navdušenim odobravanjem. 'Nastopili so
se je ^pokazalo, da je sedanji rekord omenjenega Finca s 139 m v resni nevarnosti. Kar trije skakalci so namreč dosegli 136 m in sicer: Leodolter (Avstrija), Maatela (Finska) in Happle (Nemčija).
O Šlibarju velja omeniti, da je bil njegov dosedanji največji uspeh, ki ga je dosegel 1. 1958 v Kulmu, s poletom 113 m, dočim je pri lanskih poletih v Planici prišel »samo« na 109 m. Letošnji njegov uspeh v Oberstdorfu je že zato izrednega pomena, ker ga je dosegel s poškodovano nogo, radi katere je po doseženem svetovnem rekordu moral nehati s skoki.
Tretji dan se je posebno odlikoval Otto Leodolter (Avstrija), ki je dosegel daljavo 138 m, torej samo 1 m manj od rekorda, ki ga je deset let branil leta 1954 umrli Finec Tauno Luko. Leodolter je poleg tega najlepše skakal in za svoje najboljše skoke kar se sloga tiče, prejel tudi najviš-je ocene. Na drugo mesto se je umestil dosedanji olimp. prvak Helmut Reoknagel (Vzh. Nemčija). Več kot 25.000 gledalcev je ta dan gledalo polet komaj 19-letnaga Nempa Happle-ja, 'ki je potegnil na 145 m; bajna daljava, vendar mu sodniški zbor skoka ni priznal, ker je pri doskoku na tla klecnil s koleni, se usedel na smuči in se v izteku takorekoč sankal. Pri tem velja omeniti, da mora biti doskok — da se skok prizna — neoporečen, to se pravi izveden stoje (ne sme oplaziti z rokami .po tleh, se usesti na smuči i. sl.)
Zadnji dan se je zbralo 50.000 gledalcev, ki so prisostvovali poletom 30 tekmovalcev
tudi domači pevci, z vrsto ubrano zapetih pesmi.
Zahvaljujemo se vsem sodelujočim, prav posebno pa požrtvovalni učiteljici č. s. Cirili, domačini dekletom in šentruperškim gojenkam, pa tudi vsem tistim, ki so žrtvovali celo nočni počitek za vaje ter za delo, da so pripravili oder z novimi zastori.
ŠT. LIPŠ
(Smrt zavednega Slovenca)
Dolg žalni sprevod z g. Nageletom na čelu in požarno brambo se je pomikal dne 12. februarja iz hiše žalosti v Podlogu pod Zagorjami, ko smo spremili rajnega Prunarjevega očeta Filipa Vesenška na farno pokopališče v Št. Lipš. Ker je bil rajni stalen naročnik slovenskih listov: Kronike, Vere in doma ter Nedelje, se spodobi, da se ga ob njegovi smrti spomni tudi naš list. Rajni Lipej je bil zaveden Slovenec, kremenitega značaja, a tudi poštenih Nemcev ni sovražil; dobro je obvladal tudi nemški jezik v besedi in pisavi. Zelo veliko je čital, težko hi našel kje kako knjigo, ki bi je on že večkrat ne prebral. Mohorjeve knjige je vedel takorekoč na pamet, saj je prebral vse, kar jih je Družba izdala. Najraje je prebiral zgodovinske romane ter ceikveno in občno zgodovino, zato je bil mož širokega obzorja. Le malokdo je vedel, koliko učenosti tiči v tem človeku. Po poklicu je bil krojač in kot dober mojster znan daleč izven svojega kraja. Tudi svoja dva sinova je izučil kro-jaštva. Eden je sedaj krojaški mojster v Železni Kapli, edina hčerka je pa v sanatoriju v Celovcu, kjer se bo izučila za bolniško sestro. Rajni je bil dolga leta naglušen, na starost pa je skoraj popolnoma oglušil, le svojo ženo je še razumel. Par let sem so mu začele otekati noge, lotila se ga je vodenica, zadnje mesece je veliko trpel, zadnjo nedeljo, dne 19. februarja ga je pa, dobro pripravljenega, rešila smrt vsega trpljenja. Cerkveni pevci so mu zapeli pri odhodu od doma in Ob odprtem grobu pretresljive žalostinke. Pokoj njegovi duši, ženi, sinom in hčerki pa naše iskreno sožalje!
(še šimunovi materi v slovo)
V zvezi z našim poročilom v prejšnji številki o smrti šimunovc matere, Neže Brežjak, na Blaznici smo prejeli še en dopis, ki ga radevolje objavljamo.
Vsem številnim pogrebcem, ki smo raj-
iz 8 narodov, šlibarjevega rekorda ni nihče ogrožal.
Ob velikih uspehih letošnjih smuških poletov velja omeniti naslednje: Samo tri skakalnice imamo trenutno na svetu, ki dopuščajo take skoke, odnosno polete: Planica (Jugoslavija), Kulm (Avstrija) in Oberstdorf (Nemčija). Prvo je zgradil pokojni ing. Bloudek 1. 1934 v Planici; na tej skakalnici je bil postavljen prvi svetovni rekord nad 100 m. Ostali dve mamutski skakalnici — kakor tudi nazivamo te vrste naprave — sta bili zgrajeni šele po drugi svetovni vojni.
Da imamo danes mamutske skakalnice in novo panogo v smuškem športu — smuške polete — je zasluga velikih slovenskih športnikov in prvoboriteljev za omenjene polete: pokoj. ing. Bloudka kot graditelja in Joso Gorca kot organizatorja. Še dobro se spominjamo velikih borb, ki sta jih imela omenjena pionirja z mednarodnim športnim svetom pri uveljavljanju svojih načrtov vse do druge svetovne vojne, šele po tej vojni, ko sta bili zgrajeni še skakalnici v Oberstdorfu in Kulmu, je končno [»pustila Mednarodna smučarska zveza (FIS) in prevzela tudi smuške polete v svoj program.
Tako je mali slovenski narod odločilno vplival na nastanek in razvoj največje športne panoge. Slovenec ing. Bloudek in Goreč sta z gradnjo skakalnice v Planici uveljavila smuške polete v Sloveniji in svetu, mladi slovenski športnik Šlibar pa je sedaj postavil svetovni rekord.
Ivo Kermavner
nico spremili na njeni zadnji poti, 'bo ostal v globokem spominu govor, s katerim so se ob odprtem grobu od raj niče poslovili č. g. dekan Snienc iz Šmihela.
Rajna je bila dolgo prikovana na bolniško iposteljo, saj je bolehala že od zadnje vojne, v kateri je morala veliko pretrpeti. Ker je bila šimunova hiša narodno zavedna, je bila zato cilj nacističnih šikan. Moža so j'i odvlekli Gestapovci v Mauthausen. Morala je zapustiti dom in šele po vojni se je sredi maja leta 1945 zopet združila srečno s sinovi na domu. Toda ob snidenju so se tudi razjokali od žalosti, ker se oče ni več vrnil. Umorili so ga šele 50 let starega v Mauthausenu.
Rajna šimunova mati naj počiva v miru, svojcem pa iskreno sožalje.
DJEKŠE
(Mati Ladinica umrla)
Še v svoji bolezni se je zanimala za »Naš tednik - Kroniko«, zato je prav, da se je list sedaj spomni, ko je umrla.
»Še petdeset let nimaš, pa si Abrahama videl?« so rekli Judje Jezusu. Zato sedaj praVijo, če je kdo dopolnil 50 let, da se je z Abrahamom srečal. Rajna Ladinikova mati je tudi dopolnila 50 let; 53 jih je dopolnila, ko je .umrla. Lani je morala iti v bolnico. Podvreči se je morala težki operaciji. S skrbjo nas je napolnilo, ko smo slišali, da so ji izrezali ves želodec. Kako bo živela brez želodca? In to je bil začetek njenega križevega pota. Hud in dolg je bil ta njen križev pot, trajal je približno eno leto.
Zdravniki so hoteli ustaviti raka, a ni se jim posrečilo. Še drugič je morala rajna iti v 'bolnico. Vrnila se je neozdravljena. Dolge tedne in mesece ni mogla skoro nič jesti. Poleg gladu je trpela tudi velike bolečine. Nazadnje jo je smrt rešila trpljenja.
Kristjani so vedno znali ceniti trpljenje. V postnem času smo, ko še posebno premišljujemo Jezusovo trpljenje, skrivnost trpljenja. »Trpeti ali umreti,« je rekla sv. Terezija. In o bi. Lidvini smo slišali v cerkvi, da je bila bolna 38 let. Toda dokopala se je do take vdanosti v voljo 'božjo in do takega razumevanja trpljenja, da je rekla: i»če bi si mogla z eno zdravoma-rijo izprositi zdravje, ne hotela bi je moliti.«
Skoro nepregledna množica ljudi je spremljala rajno Ladinikovo mater na zadnjem potu. Bilo je na prvo postno nedeljo. In koliko se je molilo v dolgem sprevodu! Od Ladinika do Djekš je eno uro daleč?
Rajna Ladinica se je odlikovala po veliki ljubeznivosti in gostoljubnosti. In zdaj je morala še toliko trpeti! 'Koliko dobrih del si je nabrala! Ni prišla pred Sodnika praznih rok. In zdaj 'bo uživala plačilo celo večnost! Kakor smo jo prej pomilovali, bi jo zdaj skoro zavidali. Blagor ji. Res: Blagor ji, ki se spočije, v črni zemlji v Bogu spi, lepše sonce zdaj njej sije, lepša zarja rumeni! —
Naj se spočije od svojega hudega trpljenja! Žalujočim naše sožalje! —
V ponedeljek po prvi postni nedelji pa smo pokopali pd. starega Prošta iz Hudega kraja. Dopolnil je 84 let. Tudi njemu naj sveti večna luč!
PLIBERK (Srečanje in slovo)
Sedemnajsto leto že teče, ko hočem obuditi spomin na nesrečnega sotrpina v gestapovskih zaporih.
Tisto leto 1944 so tudi mene potisnili v veliko, prenapolnjeno celico pri gcstapo v Celovcu. Tam so mi najprej povedali, da jih je že itak veliko preveč notri, namreč na en kvadratni meter po en človek, druge potrebščine pa še povrh. Ko sem si oprezno iskal prostor za ležišče in pri tem le prekoračil sobo, zagledam v kotu na tleh ležečega znanca iz našega kraja. Ležal je na svojem jopiču, v delavnih prtenih hlačah in lajbiču. Ko sem ga vprašal, kaj on tam dela in čigav je že hitro, mi je povedal, da je I žepov Nac iz Podkraja.
Spomnil sem se ga, da je vozil les in da ima samo eno roko. Slučajno sem zvedel, da so njega dolžili, da je on vodil parti-
Slovenčev svetovni rekord v smuških skokih
(Nadaljevanje is 3. strani)
..- Naše prireditve
GLOBASNICA
Katoliško prosvetno društvo v Globasnici vabi na viteško igro
»VISLA VIN A ODPOVED«,
ki bo v nedeljo, dne 5. marca, ob pol 8. uri zvečer pri Šoštarju v Globasnici.
Prisrčno vabljeni!
ŠT. PRIMOŽ PRI ŠT. VIDU V PODJUNI
Radi velikega uspeha, ki so ga doživeli pri prvi uprizoritvi pred 16. dnevi, bo prosvetno društvo »Danica« iz št. Vida v 'Podjuni v nedeljo, dne 5. marca, db 3. uri popoldne pri Voglu v št. 'Primožu ponovilo igro
MATERINSKO SRCE.
Igra je resne vsebine in res vredna, da si jo vsak ogleda.
Vse od blizu in daleč prisrčno vabijo igralci.
~ URADNE URE
Pisarna Narodnega sveta koroških Slovencev, Krščanske kulturne zveze ter Kmečke gospodarske zveze je odprta vsak dan razen sobote od osmih do pol ene. Uradne ure predsednika Narodnega sveta so vsak četrtek od 10. do 12. ure.
Poverjenikom Mohorjevih knjig
Cenjene poverjenike, ki so jim ostale Družinske pratike 1961, nujno prosimo, da jih vrnejo. Radi bi postregli tistim, ki si jo še želijo. V naprej: naj lepša hvala. — Uprava knjig.
IZ NAŠEGA DNEVNIKA:
Naši obrazi
Katarina Tomažej iz Kmetijsko gospodinjske šole v Št. Jakobu v Rožu piše:
32 nas je v razredu. Vsak je svojski. Niti dva si nista enaka. Tej je poln mladostne sreče. Iz oči žari življenje. Rdeče lice ga izdaja. Usta govore ljubezen.
Druga resna, 'tiha, modra. Ozek in podolgovat ji je obraz. Oči globoke. Visoko čelo kaže darovitost. Besed je redkih in ne praznih.
Tretji sije iz pogleda žalost. Brez staršev je sirota. Veselje pije iz naše radosti.
Četrti bereš iz oči vihravost. Ves razred bi rada objela, a obstanka nima. Ko metuljček hiti od cveta do cveta.
'Peta topo mirna. Za okolico se dosti ne meni. Uživa svoje delo in življenje.
Šesta vsa osorna. Moti jo vihravost sosede. Miru želi pri delu in učenju.
Zvedava sedma, osma radovedna, deveta glasna in veljavna, deseta urna in napredna, enajsta vdana in pokoma, dvanajsta po robu se postavlja, trinajsta spretna, iznajdljiva, štirinajsta prijazna, ljubezniva, petnajsta privlačnost sama.
To vodi nagajivost, oni ipostrežljivost je načelo.
Več jih žene ukaželjnost. Drugih se drži udobnost.
Še zlikovec bi našel par.
Moja prijateljica je vesela. Povsod ima red. Rada pomaga drugim in se dobro uči-Drago ji je ročno delo. Z njim izpolni prosti čas.
Vzgojiteljice uboga. Pa moli rada. Saj le predobro ve, da je vsakdo potreben božje pomoči.
Ve tudi, kako se mora mladenka obnašati med ljudmi, zlasti med fanti. Starost spoštuje in j'i je na uslugo.
In moj obraz! Gledam ga v zrcalu. Poteze daje mu življenje. Bog daj, da vedno bila bi značaj.
zane, ko so hoteli napasti Brnikovo hišo
v Podkraju, kjer so bili takrat novi naseljenci. Vedel sem pa tudi, da je bila stvar čisto drugačna in da je bil Nac nedolžen-Seveda mi je tudi povedal, kdo ga je ovadil.
Pri gestapo v Celovcu sva bila sam0 'kakšen teden dni skupaj in jaz sem ga zme' raj [tolažil, da se bo njegova stvar že razjasnila in da pojde kmalu domov. Vsak dan so ga zasliševali in pri tem vsakokrat strašno pretepali, še danes vidim njeg°* v hrbet, ki ga je večkrat pokazal.
Toda to mučenje ni trajalo dolgo, kmal0 so odrinili v Dachau in od nekoga, ki sC je po vojni vrnil iz onega pekla, sem zvc' tlel, da je bil Ižep žirv sežgan ...
Vprašujem se, koliko imamo pri nas IŽC' pov, toda kje so sodišča, da bi sodila naše rablje in ovaduhe!
Pa počivaj v miru nesrečni Ižep!
ZA FANTE;
Po ravni poti do cilja
V življenja slavnega francoskega kemika Ludovika Pasteurja, ki je živel pred sto leti in kateremu se mora svet zahvaliti za mnoge zdravniške iznajdbe i(zdravilo zoper steklino), beremo, da si je že kot mlad študent ‘postavil za življenjsko vodilo: po ravni poti do cilja. Po tem pravilu se je tudi ravnal vse življenje. Ko je študiral v Parizu, so ga zaskrbljeni starši večkrat svarili pred zapeljivo nenravnostjo tega razkošnega velemesta. Sin pa jim je odgovarjal: »Pariz ni nič nevarnejše mesto kakor vsak drug kraj, če se človek zanima samo za to, kar je njegov cilj.« Živel je tako skromno, da je še denar prihranil in ga staršem pošiljal. Oče mu je ves ganjen pisal v Pariz: »Malo staršev je tako srečnih, da bi mogli tako pisati. Zadovoljen sem s teboj.«
Le tako se je Pasteur dvigal od nspeha do uspeha. Ko mu je bilo 26 let, je bil že profesor, z 41. letom pa je postal član Akademije znanosti; v 69. letu starosti pa je dosegel naj višjo čast učenjaka kot član Francoske akademije in tako eden izmed 31 »nesmrtnikov«.
Ta vzgled more biti svetlo vodilo mnogim mladim, zlasti pa onim, ki gredo iskat svojo srečo v tujino. Ravno v tem času je važno, da se zaveda: treba je dobro delati zaradi dobrega in ne samo zato, ker ga vidijo starši, predstojniki ali nadrejeni. Kdor samo iz obzira ali zaradi nadzorstva dela dobro, ta bo kmalu odpovedal, če bo prepuščen sebi.
Delati moramo dobro zaradi dolžnosti in cilja, ki nam je postavljen. Tak cilj je videl mladi Pasteur: hotel je postati učenjak v svoji stroki in se je dobro zavedal, da tega visokega cilja ne more nikdar doseči, če se bo veseljačil, postopal in živel lahkomiselno življenje.
En cilj mora imeti sleherni človek: postati pošten. Pošten je pa tisti, ki dela dobro neglede na to, kaj in kako delajo drugi. Saj moramo delati dobro iz lastnega nagiba in ne zaradi pohvale, časti ali strahu. Kdor dela samo iz strahu, ta ne dela dobro zaradi dobrega; tak ni pošten, ker je v srcu pripravljen to delo tudi opustiti. Včasih mora človek vztrajati v dobrem tudi, ko ga drugi za to celo smešijo.
Mislimo, da bi vsi ljudje delali dobro samo zato, ker se bojijo višjih. Taki ljudje so ]>odobni živalim v kletki, ki tako dolgo nikomur ne škodujejo, dokler so v kletki.
Ne smemo se čuditi grškemu filozofu Diogenu, ki je pri belem dnevu hodil s prižgano svetilko po mestu, kakor da nekaj išče. Ko so ga pa meščani vprašali, kaj išče, jim je rekel: »Iščem človeka!« Ljudje pa so mu odgovorili: »Saj jih je ves 'trg poln.« Pa jim zopet odvrne: »To niso ljudje, ampak živina, ker jih ženejo Sn vodijo pri delu njihovi živalski nagoni.«
iZa mladina in punMln
Zakaj ne beri vsega?
Zelo bi bilo zgrešeno, če bi rekli takole: »Ničesar ne bom več bral, ker je danes toliko slabega v knjigah in revijah!« Čeprav ni vedno lahko .razločiti, kje se skriva strup, in spoznati, katere knjige naj odklanjam, je vendar treba ostati knjigi zvest. Saj smo že pred časom zapisali, da je knjiga velik vir za našo duhovno rast in oblikovanje. Zato ne v strahopetnosti kratko-malo odklanjati vsega, marveč se v previdnosti in podučljivosti oklepati dobrega in plemenitega čtiva
In zakaj? Že zadnjič smo omenili nekaj nagibov, ki nas naj vodijo pri izbiri dobre knjige. Dodajmo danes še nekaj dokazov, da je resen in dosleden katoličan dolžan odklanjati slab tisk.
Saj hočemo ostati zvesti veri očetov. To je vendar dediščina, ki nam je dragocena kot življenje samo. Toda ta vera ne sme biti samo dediščina, marveč naše iskreno prepričanje in vodilo vsakdanjega ravnanja. »Nisem katoličan, ker sta bila moj oče in ded dobra kristjana, marveč, ker sem prepričan, da je to edino pravi življenjski nazor!« tako mislimo in govorimo! Naše prepričanje je torej oprto na umske razloge in na nagibe naše volje.
Slabo čtivo more škodovati naši vernosti tako na strani uma kot na strani, volje. Izpodkopati ji more temelje; ob dvomih se naš duh vznemiri, ob smešenju pa se zbega.
Nihče ni vseveden
Človek, ki ni sam dobro izobražen v vseh vednostih — saj še profesorji ne vedo vsega — ne more zavrniti vseh ugovorov, ki jih kopičijo slabe knjige in revije proti umskim razlogom vere. Tako je pred kratkim komunistična »Volksvrille« prinesla daljši članek o smrti in o življenju po smrti. Neki brezbožni profesor navaja v tem članku razne »znanstvene« dokaze o delovanju možgan in njih razkrajanju, kar povzroča smrt. Nadalje hoče prav tako »znanstveno« dokazati, da po smrti ni mogoče nikako življenje duše, katere — po njegovem — sploh ni.
Med tisoči čitateljev tega brezbožnega lista je mnogo katoličanov, ki se še imajo za verne. Toda koliko je med temi tisoči takih, ki bi znali sami zavrniti laž tega članka, katerega je napisal brezbožni univerzitetni profesor? Nujno je torej, da je ob branju takega lista v veliki nevarnosti ka-
Doraščajoča mladina hoče zabave
Predpustni čas je za nami. Kar vrstili so se plesi eden za drugim po mestnih in podeželskih dvoranah. Vabila so napolnila glasne deske in s kričečimi besedami vabila k udeležbi. Velika skušnjava in velika bližnja priložnost...
Marsikatero doraščajoče dekle je že me-sece sanjalo, da bo imdla priliko iti na ples. bai je že toliko prosjačila okrog matere, da ji pomaga »omečiti trdosrčnega očeta«, '■'sako priliko izrabi, da se iztiri v plesni Umetnosti; tudi obleko si je že pripravila P° plesni modi in podobno ...
1 udi fantje, ki so svojo puberteto prav-';ar prestali, se pripravljajo na svoje prve plosrie pohode... Njih miselnost doživlja Velike preokrete in njih fantovstvo dobiva prve značilnosti...
Ob teh pojavih, ki so povzročala mnogo skrbi staršem in vzgojiteljem, doraščajoči gladini sami pa mnogo dušnih pretresov, •N prav, da nekoliko spregovorimo o problemu plesa v odnosu do mladine.
Sanje dvanajstletnih
. ■če otroci v šoli govore večkrat o plesu 'n se vesele, da se ga bodo smeli kmalu udeležiti. Po 10. letu pa že slišite o njih,
. so bili na kakšni plesni prireditvi ob Priliki svatbe ali žegnanja. Prav živahno komentirajo svoja opazovanja in dognanja ° plesu. Ko pa po 14. letu odidejo na delo, uinogi ob prostih dneh in ob večji prostosti /e zaidejo na plese. To je zlasti opaziti Prj dekletih.
Ea leta so v človekovem življenju najvaž-nejša: pripravljati se mora na naloge, ki
ga v življenju čakajo, se izobraževati, se učiti v poklicu, ki ga bo v življenju izvrševal. Duhovno je v tem času najbolj dojemljiv za vtise, ki morejo za vse življenje imeti odločilno vlogo; tedaj si utrjuje svoj značaj in se usposablja za resno delo.
Fant si mora pridobiti zavest odgovornosti, da bo s svojim delom postal častivreden član družbe. Izvežbati se mora zato v svojem poklicu in si ustvariti položaj, ki mu bo zagotavljal solidno bodočnost. Dekle, ki hoče postati skrbna gospodinja, dobra žena, predvsem pa mati, bo ves čas svoje mladosti uporabila za pripravo za svoj bodoči poklic. Vadila se bo v gospodinjskih spretnostih, v šivanju, v ročnih delih in se udeležila tečajev za izpopolnitev v gospodinjstvu.
Ob tem pa nastane vprašanje, ali ples to prizadevanje mladih ljudi podpira ali pa ga ruši? Odgovor na to važno vprašanje si 'bo resna mladina mogla sama dati.
Ples dela mlade ljudi plitve in neresne. V tem zapravljanju mladostnih moči in sanjarjenju izgubljajo veselje do resnejšega dela. Želijo si le veselic in zabav. Vse, kar zaslužijo, sproti zapravijo. Ni jim mar več nobena izobrazba. V roko vzamejo He še kakšno prazno ilustrirano časopisje, da pregledajo slike. Priti do motornega vozila in se brez potrebe prevažati, to je višek njihovih želja. Na plesu se je začel prvi člen verige, ki jih vodi v nesrečo. Na njem so prvič prišli navzkriž s svojo vestjo; tam se je začelo prazno, ničemumo, lahkomiselno in brezciljno življenje.
toličanova vernost. Ker ugovora in trditev ne zna razrešiti (saj mu manjka zadostne izobrazbe) se mu zdi, da imajo trditve prav in tako je njegova vernost omajana.
Pa tudi še tako izobraženega in trdnega katoličana more slaba knjiga zbegati in mu Škodovati. Eden največjih učenjakov pre-teklega stoletja filozof Balmes je pisal svojemu prijatelju: »Vi veste, da je vera globoko vsajena v mojem srcu. Ta vendar ne morem prebrati niti ene prepovedane knjige, ne da bi začutil, kako mi je potrebno Sveto pismo, da se zopet pomirim.« Kdor zato trdi, da njemu nobeno branje ne more škodovati, ta vara sam sebe ali pa sam sebe ne Dozna.
Vsi smo slabotni
Še večja nevarnost pa preti od slabega tiska človekovi volji. Že po naravi je ona nagnjena k slabosti in hrepeni po užitkih. Teli ji slaba knjiga more dovolj nuditi, ko v privlačnih in dražečih podobah slika razvratnost življenja in sproščeno uživanje. Da je to kot slana za pomladno cvetje, mora sleherni priznati. Priznani mladinski pisatelj F. W. Foerster pravi: »Mnogo ljudi niti ne sluti, kako je domišljija, ki se stalno bavi z opolzkimi predstavami, razpoložena za vsak nravni poraz. 'Zaradi tega bi morali biti na velik del leposlovja abstinentje kakor pri alkoholu.«
Branje umazane knjige umaže človekovo duševnost. Vtisne ji podobe, ki povzročajo mnogo težkih bojev. Kdor hoče torej svojo voljo ohraniti sproščeno in plemenito, ta se mora varovati umazane 'knjige.
Izogibaj se strupene hrane
Žival, ki se pase, se izogne strupeni travi. Po samem nagonu dela tako. človek pa se mora ravnati po pameti. Ta pa nam pravi, da je slabo čtivo strup za naše zdravo, pošteno in verno življenje; zato se ga moramo izogibati in ga odklanjati. Tako nam narekuje zdrava pamet, če jo imamo.
O knjigah, ki so svetovno znane in so v veliko škodo katoliškim čitateljem, so imenovane na seznamu prepovedanih knjig ali so »na indeksu«. Toda poleg teh je še nešteto, ki morda niso prav nič škodljive in povzročajo mnogo zla. Zlasti je treba šteti med tako nevarno čtivo razne revije in časopise, ki tedensko ali mesečno prihajajo v naše hiše. V takih revijah je mnogo strupenega, ki počasi zastruplja krščansko mišljenje in krščansko moralo, predvsem med kmečkim delavskim ljudstvom.
Znano je, da je pred nekaj leti bila ustanovljena posebna 'katoliška filmska komisija, ki redno presoja nove filme in daje o njih javne ocene, ki so dostopne vsem vernikom. Pokazalo se je, da je ta komisija storila zelo veliko in potrebno delo in je premnoge pravočasno opozorila pred nevarnostjo slabega filma.
Katoliška komisija za tisk
Nekaj podobnega so pred kratkim ustanovili na Dunaju po naročilu avstrijskih škofov. Za časopisje in revije, ki dnevno, tedensko ali mesečno izidejo, še nismo imeli nikakih zanesljivih poročil o njih vrednosti. Zato so škofje na svoji skupni konferenci sklenili, da je treba ustanoviti podobno katoliško komisijo za časopisje, revije in ilustracije, katerih je tudi pri nas veliko število. Poleg tega pa prihaja tudi iz inozemstva (Nemčija, Švica itd.) mnogo ilustracij, katerih vrednost je zelo dvomljiva. Saj je zlasti z ilustracijami podobno kot s filmom: da lovi naročnike s senzacijami v kričeči in dražljivi podobi.
Tudi za našo mladino je taka časopisna ocena zelo potrebna in bo mogla v veliki meri prav usmerjati naše ravnanje pri naročanju Oziroma čitanju revij in ilustracij, katere nam nudi avstrijski knjižni trg.
Iz tega razloga bomo tudi mi skušali naše čitatelje informirati o dognanjih te katoliške komisije, da si bodo mogli ustvariti jasno podobo o današnjem časopisju in si izoblikovati tudi v tem vprašanju svojo katoliško vest.
cŽz filmsktqa sotiu
»VESNA«
Na južnem Koroškem že par tednov predvajajo v podeželskih kino-dvoranah slovenski film: »Vesna«. Filmsko podjetje Triglav v Ljubljani je posrečeno pripravijo ta umetniški film, ki obravnava zanimivo dogodivščino študentovskega življenja.
Dejanje se odigrava v Ljubljani. Tri študente, med seboj tako različne, muči skrb zaradi maturitetnih izpitov, a vendar najdejo še čas za svoja osebna zanimanja, kot so letalstvo, muzika i. dr. Da stroga, a dobra mama v skrbeh rohni, se razume.
Svojevrsten je zaplet zgodbe: študentje si belijo lase zaradi matematike; kako zvedeti, kaj bo za maturitetno nalogo... eden od njih naj se zaljubi (žreb naj ga določi)
—	v profesorjevo hčer... izžrebani mora pod Okno, nato pa v park. Zgodi se, da se njegovo srce zaljubi zares...
Zgodbo prepletajo šaljivi prizori iz vsakdanjega življenja. Tako je film izrazita komedija, ki spravlja gledalce v dobro voljo. Razumljivo, da ga na našem podeželju ljudje radi gledajo in z zadovoljstvom ugotavljajo lep napredek slovenske filmske proizvodnje. Dobro vpliva film tudi radi tega, ker je podan pod zgolj dramatsko-umetniškimi vidiki brez kakih političnih primesi. Film je režiral František Čap. Osrednjo vlogo, profesorjevo hčer Vesno, je lepo podala gdč. Metka Gabrijelčičeva.
Film je primeren za zrelejšo mladino.
—	Izdelali so že tudi drugi del filma pod imenom »Ne čakaj na maj,« ki ga je kritika ugodno ocenila.
Film v Sloveniji
Kulturno delo je bilo v predvojnem času v Sloveniji zelo razgibano in je katoliška prosveta oblikovala skoro vsakega mladega človeka tudi v najoddaljenejših vaseh. Saj ni bilo fare brez katoliškega prosvetnega društva in knjižnice in še celo vrsto drugih kultumo-gospodarskih organizacij.
Drugače pa je bilo v Sloveniji s filmom, ki je tudi važen pripomoček kulture. V tem času je bil film še v povojih. Poleg zasebnih kinodvoran, ki so bile le v mestih in še morda v kakem večjem trgu, je le par prosvetnih društev imelo svojo kinodvorano in redne kino-predstave. V splošno takrat film ni užival pri nas velikega zaupanja, čemur je bilo krivo dejstvo, da je prevladovali v letih po prvi svetovni vojni predvsem slab francoski film.
Danes je filmska umetnost v vseh razvitih kulturnih deželah zavzela zelo odločujoče mesto. Kakor pri nas je tudi v Sloveniji prodrl do vsakega človeka; saj ni večje vasi brez kino-dvorane.
Ker se je torej filmski konsum tako razširil, je seveda tudi možnost proizvajanja domačih filmov veliko večja. Pa tudi želja gledalcev sili domačo filmsko produkcijo, da se čimbolj, pomnoži in izpopolni. To moremo opaziti po vseh državah in prav tako tudi v Jugoslaviji oziroma v Sloveniji. Ker pa je v Jugoslaviji troje narodnosti, od katerih skuša vsaka svojo lastno kulturo ohranjati in razširjati v samobitnosti, se stavi s 'tem temu prizadevanju mnogo ovir in zaprek, ki ovirajo hitrejši razvoj.
Že v predvojni Sloveniji je bilo nekaj poskusov s filmskim podjetjem, ki, je že pokazal nekaj vidnih in razveseljivih uspehov. Toda pravega zamaha ni imel, ker takrat še niso bile dane dovol j ugodne prilike za lastno filmsko produkcijo. To začeto delo pa so po vojni takoj nadaljevali in danes morejo v majhnii' Sloveniji biti ponosni na svoje uspehe v filmski umetnosti. Saj so jim te uspehe priznali že mednarodni krogi na filmskih festivalih v inozemstvu, kjer so odnesli že prav visoka odlikovanja.
Z letošnjim letom so začeli v Sloveniji z izdelavo povprečno 6 do 8 filmov na leto. Cena vsakega filma je približno 70 milijonov dinarjev (ca 3 milj. šilingov). Vendar zaslužijo precejšen del te vsote z uslugami, katere izkazujejo tujim filmskim podjetjem, ki se rada 'poslužujejo lepih pokrajin Slovenije in običajev, katere potem uporabijo za svoje filme.
Slovenija ima trenutno kar štiri filmska podjetja: Triglav-film, Viba-film, Zavod za šolski in poučni film in Film-servis. V slovenski filmski industriji je najpomembnejša osebnost inž. Branko Tuma, generalni direktor Triglav-filma.
Zaščita rastlin s kemičnimi sredstvi
Ali je zatiranje rastlinskih škodljivcev v kmetijstvu neobhodno potrebno? Ali je mogoče izpolniti zahtevo po biološkem načinu zatiranja teh škodljivcev?
Brez dvoma je mogoče veliko rastlinskih škodljivcev in bolezni trenutno zatirati samo s pomočjo komičnih preparatov. Ako bi ne imeli na razpolago kemičnih sredstev za zatiramje koloradarija (krompirjevega hrošča), bi morali letno odpisati precejšen del krompirjeve letine, v številkah izraženo letno za kakih 100 milijonov šilingov. Isto velja za plesen, ki jo povzroča neka gliva. Ta bolezen krompirja je še pred 100 leti izzvala v Evropi lakoto in jo je moč zatreti le s kemičnimi zaščitnimi sredstvi.
Seveda je treba razčistiti tudi še vprašanje, če v zvezi s praktično uporabo kemičnih rastlinstkih zaščitnih sredstev lahko pridejo v človekovo telo zdravju škodljive količine teh preparatov. Za to obstojita teoretično dve možnosti: prva pri ravnanju s sredstvom samim. Ta nevarnost se da izključiti, če se ravnamo po navodilih o uporabi preparata. Druga možnost pa je v sprejemanju zdravju škodljivih količin preparata s hrano vred, v kateri so preostale gotove količine zaščitnega sredstva. Vprašanje preostankov preparatov v rastlini, ki je bila z njimi negovana, zaposluje dejansko mnoge znanstvenike v vseh državah in tudi pri nas v Avstriji posvečamo temu vprašanju veliko pažnijo.
Se pred 15 leti smo zatirali rastlinske škodljivce z omejenim številom preparatov, pri katerih so igrali veliko vlogo močni strupi, kot m. pr. arzenik in nikotin.
Zanimivo
Pred kratkim se je vršil na živinozdrav-niški univerzi na Dunaju nadaljevalni tečaj o roji, vzdrževanju in obolenjih prašičev. Znani predavatelji dunajske živino-zdravniške univerze so razpravljali o perečih vprašanjih krmljenja in zdravljenja bolezni prašičev ter o reorganizatoričnih ter kliničnih vprašanjih avstrijske službe za zdravje prašičev, kot jo poznajo že na Švedskem v praksi. Ponovno je bilo poudarjeno, naj bi taka zdravstvena služba bila pod živinozdravniškim nadzorstvom.
Prof dr. Miinchberg, predstojnik fakultete za higijeno mleka in mesa ter za nauk o krmilih, je govoril o možnostih preventivnih ukrepov proti boleznim, ki bi jih bilo mogoče izvesti s primerno prehrano. Prof. dr. Miinchberg je izjavil, da je skrb za zdravje živine predpogoj donosne živinoreje. Proizvodnjo maksimalno možne količine mesa, mleka itd. je možno doseči samo s krmo, ki vsebuje vse potrebne vitamine in hranilne snovi, živalske beljakovine, rudninske snovi, sledne elemente in antibiotike v potrebnih količinah in pravem medsebojnem razmerju.
V zadnjih letih se je grozljivo pričelo širiti takozvano obolenje Rhinitis atrophi-cans (šnofljanje), kakor tudi infekcijsko Obolenje Bronho-Pneumonie, ki ga po domače imenujemo svinjska ali prašičja gripa.
Dandanes uporabljamo pri tem mnoga sredstva, ki jih človek in živina veliko laže prenašajo, kot svoj čas arzen in nikotin. Pomisliti moramo tudi, da so moderna kemična sredstva učinkovita že v zelo malenkostnih količinah. Akutna strupenost prej uporabljanega arzenikovega preparata je petdesetkrat večja kot DDT-praška, ki ga uporabljamo sedaj in sedemkrat močnejša kot preparata E 605.
Že 0,35 litra škropila bivšega apnenega arseniata vsebuje srednje smrtonosno dozo za 70 kg težkega človeka; od E 605 pa vsebujeta šele 2,5 litra uporabne raztopine količino istega učinka; od DDT škropil je šele 18 litrov in od Lindan proizvodov šele 38 litrov škropila tako učinkovitih.
Samo ta primer že zadostno priča, da moderna zaščitna sredstva mnogo manj ogrožajo človekovo zdravje, kot so ga ogrožala
Kako izpolniti
Finančni uradi razpošiljajo sedaj davčne izjave in morda ste jo že dobili. Vzemite jo in preberite tale članek.
V rubriki »Kindorermassigung« so točni podatki potrebni zavoljo tega, ker gre tu za določanje davčne skupine III. V to sku-pino spadajo vse osebe, ki imajo pravico do zmanjšanja davka zavoljo otrok ali jo na podlagi tozadevne prošnje dobijo.
Davkoplačevalec ima pravico do zmanjšanega davka zavoljo otrok, če so ti mladoletni in so najmanj štiri mesece v letu, za katero velja davčna izjava, v njegovem
in poučno
Ti obolenji nevarno ogrožata zdravstveno stanje staležev prašičev. Prof. dr. Kobler, predstojnik fakultete za patologijo, je sporočil, da je mogoče ti obolenji, katerih vzrokov popolnoma še ne poznamo, zaenkrat zatirati le z radikalnim iztrebljenjem obolelih staležev. To se da napraviti podobno, kot že delamo z velikim uspehom pri zatiranju tuberkuloze in Bangove bolezni.
Prof. dr. Benesch, predstojnik fakultete za pomoč pri rojstvu in ginekologijo, ki je razpravljal o raznih zanimivih vprašanjih s tega poprišča, se je bavil med drugim tudi z vprašanjem pomanjkanja mleka in z vzroki, ki do tega vodijo pri drugače popolnoma zdravih svinjah takoj po kotenju. Vzrok za izostanek mleka je mogoče iskati v različnih oblikah, ki pričajo o oslabljenem delovanju nadobišti (Nebenniere). Enkratna injekcija iPrednisolona in Teramy-cina, ki so jo dali svinji, je v 24 urah povzročila, da je svinja spet lahko dojila. Na ta način se da rešiti leglo. Izgube na oddojkih zaradi pomanjkanja mleka pri svinjah povzročajo veliko gospodarsko škodo. Prof. dr. Schmidt je omenil zanimivo dejstvo, da prihaja 60 odstotkov kmetijskega dohodka iz živinoreje in le 9 odstotkov do kvečjemu 10 odstotkov iz gozdarstva.
sredstva, ki smo jih uporabljali pred dvajsetimi leti.
Uporabo kemičnih sredstev določa zakon
Slednjič pa kemičnih sredstev za pokon-čavanje škodljivcev nikakor ne smemo uporabljati kot se komu zdi. Zakon o zaščiti rastlin določa, da smejo v prodajo le preparati, ki so prestali uradno preiskavo in so zavoljo tega uradno registrirani. Z dovolj enijem za prodajo kakega zaščitnega preparata so povezani vedno tudi gotovi pogoji, ki jih st avl j a zdravstvena oblast v interesu varovanja zdravja. Obdobja med zadnjim škropljenjem in spravilom škropljenih rastlin so odmerjena tako, da 'ta čas tudi v izredno neugodnih razmerah, n. pr. zaradi močne suše, ki zadržuje ostanke preparatov na 'rastlinah, zadošča, da tudi ti preostanki ne morejo več škodovati. Največkrat pa to niti ni potrebno, kajti zatiranje škodljivcev se prične navadno že dolgo pred žetvijo, v mnogih slučajih že pri mladi rastlini, ko ta sploh še nima plodov.
davčno izjavo?
gospodinjstvu, ali pa davkoplačevalec nosi pretežno stroške njihove vzgoje in oskrbe vsaj štiri mesece.
Na prošnjo so lahko deležni zmanjšanja davka zaradi otrok tudi davkoplačevalci, ki imajo že polnoletne otroke, do 25 let starosti, ki v davčnem letu živijo pretežno na stroških davkoplačevalca in se učijo kakega poklica. Davkoplačevalec mora nositi tozadevne stroške vsaj 'štiri mesece v letu.
Po zakonskih določilih veljajo kot otroci:
1.	lastni otroci in njih potomci;
2.	pastorki in adoptirani otroci,
3.	druge mladoletne osebe, ki stalno živijo v gospodinjstvu davkoplačevalca in ta ■skrbi za njih obstoj in vzgojo.
Izvzeti pa so takozvani otroci na hrani, n. pr. otrok kmetijske delavke, ki dela na kmetiji in ima otroka na hrani tu.
V za to predvidenih rubrikah je treba vnesti ime, rojstne podatke, sorodstveno razmerje, bivališče in zaposlitev, če je mladoletni otrok zaposlen, to se pravi, če je v rednem delovnem razmerju kot vajnec, je treba vnesti v rubriko ime in naslov delodajalca in vsoto, ki jo otrok zasluži. Če zaradi mladoletnih otrok zaprosite za znižanje davka, ker jih hranite, je treba predložiti overovljene izdatke, ki jih s tem imate. 'Predvsem bo šlo tu za nezakonske in izvenzakonske otroke, za katere mora davkoplačevalec plačevati alimente. Lahko pa so to tudi vnuki, ki sicer ne živijo skupaj z davkoplačevalcem pod eno streho, vendar pa mora ta za nje plačevati vzdrževalnino.
Na odrezku 'B davčne izjave je treba navesti vse osebe, ki spadajo k domačemu gospodinjstvu, torej gospodar sam, njegova žena, neoženjeni polnoletni otroci, zeti, tašče in njihovi otroci, tete, strici itd. Otroci, ki to leto še ne bodo postali stari 14 let, naj tu ne bodo navedeni, ker še ne veljajo kot delovno moč.
Stalne tuje delovne moči je treba tu navesti le po številu.
Pravilno Izpolniti davčno izjavo, kot vidite, ni enostavno.
Mešalnik ali mixer
Z mešalnikom si pri pripravljanju hrane zelo veliko pomagamo. Našteli bomo le nekaj primerov. V sodobni kuhinji se zelo uveljavljajo razne sadne zelenjavne in mešane pijače. Poskusite naše recepte, pa se boste prepričali, da so res okusni in po svoji sestavini visokovredni. Z mešalnikom zmeljemo lahko tudi zelenjavo ali sadje v kašice, ki so priljubljena jed malih otrok. S tako kašasto hrano pa lahko zelo raznovrstno pripravljamo bolniško hrano, in to ne samo krepčilnih pijač in kašic, temveč zmeljemo lahko še normalno kuhano hrano, Če je bolnik ne more uživati v kosih.
Mešalnik nam služi kot pomočnik pri pripravljanju hrane. V njem stepamo sneg, smetano, naredimo surovo maslo tudi iz domače smetane, namesto nas seseklja zelenjavo, čebulo itd., zmelje nam žitno kavo, orehe, mandeljne, nariba sir itd. Vedeti pa je treba, da mešalnik obdeluje, drobi, seklja itd. živila brez vode in z dodatkom vode. Tako n. pr. meljemo žitno kavo na suho, prav tako sir ali kruh za drobtine.
Sadju ali zelenjavi, ki nima sama dovolj lastnih tekočin, dolijemo nekaj vode, medtem ko mešamo na primer paradižnike, jagodičje brez dodatka tekočin. Ravnamo se po receptih, veliko pa nas nauči skušnja.
Mešalnik se čisti sam. Nalijemo v posodo mrzle ali tople vode in ga za nekaj sekund zapremo.
Naslednji recepti so namenjeni predvsem pripravi surovih sadnih in zelenjavnih sokov oziroma pijač v mešalniku ali mixerju. Te pijače postrezimo zlasti spomladi, ko telo tako potrebuje vitaminov. Ne pripravljajmo jih prezgodaj, kar je posebno važno zaradi vitaminov, ki so občutljivi za zrak, na primer vitamin C. Dobra gospodinja bo po svojih možnostih in z nekoliko truda lahko pripravila prav različne pijače, ki so zdravju zelo koristne, posebno otrokom, starim ljudem in bolnikom. V mnogih naprednih deželah jih pijejo namesto juhe. Dobro bi bilo, da bi uvedli to koristno navado tudi pri nas.
Zelenjavna pijača iz
enake količine zelene, korenja in jabolk.
V	tej mešanici so vsi vitamini, rudninske snovi in fermenti. Trije kozarci te okusne pijače na dan so zdravju zelo priporočljivi.
Rabarbarin sok z medom
Mladi in sveži rabarbarini peclji, med.
V	kozarec rabarbarinega soka zamešamo jedilno žlico medu. 'Priporoča se uživanje
pred zajtrkom ali med njim dosledno dva tedna, kar odlično vpliva na prebavo, posebno spomladi.
Korenov sok z jajcem
!4 kg korenja, Vz limone, 1 rumenjak, nekaj smetane in sladkor.
Oprano, očiščeno korenje in limono zrežemo na koščke in damo v mešalnik. Nato primešamo soku rumenjak ter po okusu še smetane dn sladkorja.
Malinovo mleko
Na vsako osebo vzamemo 1 žlico malinovca (sirupa), t/j litra mleka, 1 žlico smetane, 1 žličko naribane čokolade.
Najprej razžvrkljamo v mešalniku mleko in malinovec in zlijemo v kozarec. Nato stepemo v mešalniku smetano in jo denemo na pijačo ter potresemo z naribano čokolado.
Jogurt s sadjem
1 pest poljubnega jagodičastega sadja (ribeza, malin, borovnic, jagod itd.), 2 do 3 dkg jogurta, sladkprja po okusu, nekaj kapljic limoninega soka.
Vse naštete sestavine dobro razžrvčklja-mo v mešalniku, nalijemo v kozarce in ohladimo. Preden pijačo serviramo, jo ponovno premešamo.
Šoferski kotiček
EEEffissBnHaHnasmffiEEnssifflzssEEamBEMSi
Vsako pretiravanje je nevarno in škodljivo
Preveč dobrega ne de dobro! Tudi pretirano čiščenje avtomobila s čistilnimi sredstvi je lahko škodljivo laku. Razumljivo je, da je od časa do časa treba lak poživiti, ker mora biti odporen proti vsakovrstnim vplivom vremena. Vsake štiri ali vsaj vsakih šest mesecev je res potrebno po pranju avtomobila lak konzervirati s kakim primernim sredstvom. Dvakrat na -leto pa bo skoraj dovolj. Lak je treba osvežiti in ga konzervirati tedaj, ko opazimo, da ne odbija več dežnih kapljic. Vedeti pa tudi moramo, da čistilna sredstva in sredstva za konzerviranje laka razkrajajo vrhnjo, tako zvano odmrlo plast laka, ki se več ne svetilka, in dajejo pod to ležeči plasti nov lesk. Veselje in želja po bleščečem se avtomobilu pa nas ne smeta zavesti tako daleč, da bi prepogosto uporabljali taka čistila, kajti plast laka je zelo tenka.
•
Če vozimo dolge proge, kar je včasih tudi potrebno, postanemo po nekaj urah vožnje utrujenii in zaspani. Kako nevarna je vožnja v takem stanju, nam zgovorno pričajo statistike o nesrečah, če se hočemo izogniti prezgodnji utrujenosti in zaspanosti, je pametno takoj v začetku vožjnje ogreti vozilo, potem pa postopoma ohlaja-jati notranjščino. Torej je treba najprej dovajati topli zrak, potem pa postopoma sveži, hladni zrak. Kdor postane med vožnjo utrujen ali 'zaspan, naj ustavi vozilo in napravi kratek sprehod okoli voza. Utrujenost je namreč znak pomanjkanja kisika. Bodite pa oprezni pri uživanju tablet, ki imajo baje lastnost poživiti utrujeno telo. Saj drži, da nekaj časa res delujejo poživljajoče, toda ko njih učinek popusti, je utrujenost še večja. Komur pa se že zeha, naj ustavi in malce zadremlje. Ko bo dovolj spočit, bo vozil bolje in varneje.
V svojo beležnico pa zapišite danes še tale stavek: Po toči zvoniti je prepozno! Vozimo zato vselej s pametjo in mislimo na posledice lahkomiselnosti. Posebno na cesti se lahkomiselno početje hudo maščuje.
Neumno je odlašati s tankanjem bencina vse dotlej, dokler je še kakšna kaplja bencina v bencinskem tanku. Slej ko prej boste le morali kupiti bencin, ker brez tega ne bo šlo; najslabše pa je to, da vam 'lahko' usedline na dnu bencinskega tanka zamašijo dovodne cevke. Najbolj pametno je imeti vedno vsaj tri četrtine tanka polnega. Toda človek je pozabljivo bitje in zato se vkljub temu še kdaj 'lahko pripeti, da vam bo pošlo gorivo. Kaj v tem slučaju lahko storite? Če se vas bo kdo usmilil in vam ponudil bencin iz svojega tanka, pa ne boste imeli niti vi niti on pri roki potrebne cevke, da bi bencin lahko prelili iz enega v drugi tank, snemite pokrovce na kolesih. Te temeljito očistite, odvijte nato cevko za dovajanje bencina v uplinjač in s pomočjo štarterja napolnite pokrovec. Iz časopisnega papirja si zvijte livček in pretočite benoin v svoj tank. Ni pa treba pri tem izgubiti humorja, kajti: čemu enostavno, če pa gre tudi komplicirano!
Pozm mi nakupu mešane krme
Poleg umetnih krmili je krepka krma učinkovito sredstvo za povečanje proizvodnje in kakovosti v živinoreji. Teh močnih krmil pa ne moremo pokladati živini neposredno, ampak jih mora prej industrija predelati in jih zavoljo popolnosti njihove krmne vrednosti pomešati z drugimi hranilnimi snovmi in dodatki. V prodajo pridejo taka krepka krmila potem kot tako-zvana mešana krma, ki nosi najbolj fantastična imena. Se prav posebno priporočajo ta sredstva rejcem prašičev. Brez dvoma lahko ta mešana krma prihrani kmetu mešanje krme ter mu pomaga, da v praksi ne dela pregrobih napak pri krmljenju. Toda žal so ta krmila predraga, ker njihova krmna vrednost ni v nobenem razmerju s ceno, ki jo zanje zahtevajo. Kmetje morajo biti predvsem oprezni pri na-bavlljainju beljakovinskih koncentratov. Noben beljakovinski koncentrat ne stane več kakor njegov najdražji sestavni tlel, ki je itaveden na listu, lin mora biti po zakonu pri vsaki vreči.
P ^ J #	# /\ # N # O * B * R * /\ » fsj * J ^ E
Karl Rojšek:
Krompir stražil,
(Nadaljevanje)
»Pa bi ne mogli takole kakšen dan ati kam v taberh, da bi si prislužili nekaj najpotrebnejšega živeža,« sem vprašal.
»O ljubi Bog, prav rada. Toda kako? Dekle hodi v drugi razred, fantka sta pa še oba majhna: eden ima dve, drugi pet let, in potrebna sta varuha. Nikdar v življenju nisem mislila, da bom morala beračiti ali celo krasti. Toda sila 'kola lomi, zase ne bi šla, raje umrem! Toda ali naj otrokom, ki so ustvarjeni po božji podobi, zavijem vrat?«
V srcu sem ji pritrjeval in nehote se je moja roka stegnila po fižolu, da sem ga trgal in avtomatično deva! v njeno košaro. Ko je videla, da sem premagan, je še sama nadaljevala započeto delo.
»Imate vrečo?« sem jo vprašal. »Ne, samo tole košaro,« je rekla. »No, v to košaro ne boste mogli dosti spravi ti. Imam tamle nekaj krompirja, in če obljubite, da mi prinesete vrečo nazaj, vam jo posodim.
Ženska me je gledala, kar v glavo ji ni šlo, solza je kanila na mojo roko, ko sem ji vsul pest fižola v košaro.
»Če si tako dober, pa ti prinesem jutri zvečer poleg vreče, tudi eno srajco, po postavi in vratu, mislim, da ti bo kar prav.«
Odšel sem po vrečo, žena pa je medtem pridno obirala fižol. Potem sva nabasala krompirja dobre pol vreče. Polna ne sme biti. tSaj bo itak reva utrujena, preden pride v eno uro in pol oddaljene Loke. Oprtal sem ji vrečo na hrbet, dal košaro v roko in rekel: »Srečno mati, jutri se vidiva!«
Če bi ne bil tisto noč tako polomljen, bi gotovo šel z njo pol pota in pomagal nositi. Tako sem pa ves boleč gledal revo, ki se je opotekala pod težo božjega daru, ki je bil pravzaprav ukraden. Tudi jaz nimam pravice dajati poljske pridelke nekomu, ki ni pri nas nikdar prijel ne za vile ne za grablje in tudi ne za motiko in srp. Vseh teh grehov je kriva ta prekleta vojna. Toda ali je greh, lačne nasititi? sem premišljeval sam pri sebi: In če bi jaz ne bil na straži, bi brez dvoma šlo več krompirja z njiive kot pa v moji prisotnosti. Neža je sicer dobra duša, marsikateremu 'je že napolnila košaro ali cekar, seveda vreče ne, kot sem storil jaz. Zato sem sklenil o tem daru molčati.
Stopil sem z njive na skedenj in se vle-gel v dišečo seno, da si olajšam boleče ude. Zarana, kot po navadi, sem vstal,
fižol pa kradel
opravil živino in stopil v hišo. Neža je imela opravka v kuhinji, stara mati je bila z obroki v hišci (pri nas pravijo veliki sobi hiša, mali pa hišca). Stopil sem in se pogledal v ogledalu, ki je viselo poleg zidne omarice med dvema oknoma. Moj mladi obraz ni 'bil nič podoben včerajš-njemn. Levo lice z očesom vred je bilo nabreklo in se nikakor ni skladalo z desnim, kar sem med bojem ležal na desni strani, kamor ni segla trda knapovska pest. Da je moje lice tako neenako, je kriv ta falot, ki se ni potrudil, da bi me obrnil, saj je vendar imel čas in možnosti dovolj. Obvezal sem si levo stran z žepnim robcem, ki pa ni mogel pokriti niti polovico lica. Delal sem se, kot bi me zobje boleli.
Zunaj so se zaslišali Franckini koraki. Pravkar je prišla; vtem pa je že tudi Neža prinesla okusno zabeljene žgance z debelimi ocvirki. Da, Neža je bila dobra kuharica, vsaj meni se je zdelo, da ne zna nihče skuhati tako okusnih žgancev. Kar tresli so se, najbrž pred mano, ker sem bil v normalnih razmerah dober pokončevalec takih jedi. Toda danes se mi je zdelo, da vsak ocvirek na tresočih se žgancih izziva in vpije: »Ali me boš danes tudi pohrustal s tisto vnemo kot ponavadi?«
»Kaj pa ti je?« je vprašala Francka. Sele takrat se je Neža obrnila in se začudila. »Zob me boli,« sem ji rekel. Neža ni bila samo dobra kuharica in gospodinja, temveč tudi usmiljena samaritanka. »Pokaži, kateri?« Zinil sem, kar sem mogel, da mi je videla podpluto čeljust, »čakaj, da ti dam drugo ruto, kaj boš s tem »fecenetel-nom«!« in potegnila mi je robec z glave.
»Ja kakšen pa si?« Saj podplutba pri očesu mi od zoba! Nadaljevala je ostro: »Ste se pa že zopet pretepali! Klanski otroci, komaj jim začenja poganjati pod nosom prvi mah, se pa že lovite pod okni za babnicami. Ko bi bila jaz punca, bi vam že pokazala. Samo enkrat bi prišel pa nič več. Daj sem goflo, da ti jo zavežem, da ne dobiš »asla« (prisada). Francka, ti pa skoči dol'h koritu po nekaj lapuha, da mu ga navežem.«
Neža je bila tudi dobra pridigarica. Ker nisem nič zinil, jo je še bolj podžgalo, ko mi je navezovala lapuh na glavo. Res je, da smo pobalini marsikaj počeli med tistim časom, ko so bili starejši fantje pri vojakih, in so bile pridige te ali one odrasle osebe na mestu. Toda na Nežine besede sem vztrajno molčal. Kdor molči, devetim odgovori, sem si mislil. Odrival sem
Visoška kronika
3*.	Dr. Ivan Tavčar
Prišel sem v Škofjo loko. Vse je letelo 'Skupaj, ko je pri vodnih vratih v mesto 'Prijahal v zarjavelem oklepu cesarski ali švedski kirasir, kakršnih niso videli mnogokrat. Ustavil sem se v najboljši gostilni, 'ki je bila že takrat v posesti Wohlgemuetov. Dali so mi hlev za konja in tudi posebno euinnato, v katero sem se naselil s svojim zakladom. Pričetkoma sem zahajal po pivnicah ter pripovedoval loškim meščanom različne pripovesti iz vojaške službe, kate-le so bile največkrat zlagane. Da bi ne V7buja'l sumov, sem plačeval počasi svoje račune pri Woh'lgemuetu; po gostilnah sem Prodajal svoje 'laži ter sem rad pil, če so drugi plačevali. Tako sem bil kmalu do-Jor znanec celemu mestu. Splošno se je mislilo, da nimam nič, in mestni sodnik Sc' je že bal, da padem občini v breme. Za 1 enar so bili tedaj hudi časi; zatorej je bil moj zaklad precej varen, ker ga nihče ni Pričakoval pri meni!
Ludi tedanji loški škof Vid Adam je ži-Ve'l v vednem pomanjkanju. Grajski gla-Var, grajski žitničar in še celo škofov lov-mojster — vse, kar je Služilo pri gra-'scmi, je vohalo od Loke do Vipave, kje bi Se dobil človek, ki bi hotel gospodu kaj Posoditi. Ravno v tistih dneh se je po ce-fm mestu govorilo', da išče Vid Adam dva-hsoč nemških goldinarjev in da bi zanje Nastavil dve lepi kmetiji na Visokem. Tedaj mi je zasijalo sonce! Ponudil sem go-spodu g! a v ar ju ta dva tisočaka. Ko ju škof po preteku dveh let ni mogel plačati, mi
je obe kmetiji prodal. Dodal sem še petsto domačih goldinarjev, da je bila s tem odkupljena desetina, in ostala je še neznatna tlaka, katero sem opravljal z vinskimi tovori. Postal sem torej posestnik na Visokem, v očeh ljudstva pa eden prvih mož v Poljanski dolini. Sam svoj biti je največja sreča! To srečo sem si želel že takrat, ko sem jezdaril v vojski, bodisi pod Gal-lasom, bodisi pod TorstensonomI
Oženil sem se. Volk Wulffing na Suhi je imel mladega dekleta. To deklico sem dobil in še nekaj dote z njo. Bila je tvoja mati Barbara. Starejši brat je še sedaj gospodar na Suhi, mlajši, Jeremija, pa se je nakupil v Davčah, kar ti je itak znano.
Dopadlo je Bogu ali pa morda hudiču: gospodarstvo se mi je čedno razvijalo, polnili so se hlevi in množili so se posli!
Nekega dne je prišel k hiši raztrgan človek, in poznalo se mu je, da se je klatil po svetu. Bil je moj kamerad Lukež. Ostal je pri meni; pa tudi ni popraševal, ali sme ostati. Nikdar ni vprašal, kaj je z vojno blagajno, kako se je delila in kje je njegov delež? Tudi ni popraševal, koliko bo služil na leto.. Bil mi je priden in pošten hlapec. Legal sem mu, da ga je za njegov delež opeharil Jošt Sclnvarzkobler. Verjel mi je, ali se pa vsaj delal, kakor bi mi veroval. Bil mi je vdan, kakor je svojemu gospodarju vdano ščene, ki mu liže roko. Blagor mu, lahko je umrl potem!
Ko se mi je imetje množilo, ko sem moral vsak dan gledati Lukežev ponižni obraz in ko sem se pri tem vsak dan zavedal, da Lukež ve, da sva s Schvvarzkoblerjem skupaj odhajala od Dachaua, me je pričelo skrbeti, ali ni morda kaj popraševal po Schvvarzkoblerju, ali ni morda pozvedoval v njegovi vasi ter zvedel, da je bil umor-
dobre ocvirke Francki in žulil z bolečo čeljustjo žgance. Ko sem spoznal, da mi prizadeva okusna jed bolečine, sem odložil žlico, še preden je Neža prinesla vroče mleko, s katerim je polila zabeljene žgance. To je omečilo nekoliko bolj trdo Nežo, da je prinesla krono in md svetovala, naj grem k zdravniku. Saj, če ne moreš jesti, tudi delati ne moreš. Jaz sem pa vedel, da se bom zlizal tudi brez doktorja, zato sem brž po molitvi snel koso s čepurjem (oselnik) in šel za hlev nakosit nekaj pre-lasta (sveže trave) za živino, potem sem se lotil drugih poslov, ki jih je v jeseni itak toliko, da ne veš, kje bi začel. Treba je, da nadomestim z vztrajnim delom vse to, kar sem snoči dn kar bom še danes razdal. Moja dolžnost je bila, da se oprimem dela, ne pa zdravnika.
Opoldne pri kosilu je šlo še slabo, zvečer pri kaši pa že malo bolje. Po večerji sem ubral sinočnjo pot na njivo. Trgal sem fižol za uboge knapovske sirote, ki imajo zdrava usta in bi radi jedli, pa nimajo. Ob določeni uri je prišla knapovka z vrečo in belo, na prsih poškrobano srajco.
»Ne veš, fant, kako so se otroci danes basali s krompirjem in fižolom, da se mi je srce smejalo. Naj ti ljubi Bog poplača tvojo dobroto. Kar si mi dal, ne smatram za ukradeno,« se je zahvaljevala.
Naružil sem ji nekaj koruze, naj jo posuši in zmelje na kavnem mlinčku, da bo za močnik. Je sicer bolj pust, ker so otrobi zraven, toda v času lakote je kar dober za večerjo, še na kraj njive sem stopil, kjer je na obronku rastel bob in ga natrgal za nekaj obrokov. »To je tečna jed,« sem dejal. »Stari ljudje so ga nekoč mnogo sadili. Današnji svet pa ne ve, da zdrži solata do praga, močnik čez prag, žganci do hriba, fižol £ez hrib, bob pa čez hribe in doline. Na mizo ga dajte opoldne, ne zvečer, ker je pretežek. Res ima bolj trdo lupino, ampak če je dobro zabeljen, je pa naravnost dober.«
Porinil sem ji kakšne pol kile slanine iz kašče številka dve, da ga bo lahko zabelila. »Hraniti pa boba ne smete dolgo, ker ga radi molji napadajo. Tako, gospa, dal Bog, da bi vam teknilo. Greha mislim, se vam ni bati, saj ste ga izbrisali s tole srajco in ga naložili meni.« (Konec na 8. str.)
F. S. FINŽGAR:
Kaj poreko oče?
Ko so se zbrali prvi dan novega semestra dijaki v šoli. je Francelj strmel. Sam je prinesel s seboj žalost in resnih naklepov dobro vrsto, součenci pa so bili prešerno veseli in razposajeni. Da so odličnjaki z zmagoslavnim nasmehom gledali po razredu in se hrupno pogovarjali, temu se Francelj ni čudil. Da so pa zadnje klopi, koder je »bila toča« brez usmiljenja, kar norele, tega ni razumel. Zakaj kljub karnevalu in pomarančam, ki jih je nalovil, kljub Jakobovemu tolažilu, se v Francelj novo srce ni naselilo veselje. Ni bila še izgovorjena zadnja veljavna beseda, ki je bila Franceljnu dotlej edino pravilo dejanja in nehanja: očetove besede še ni slišal. Od doma je sicer prejel kratko ■in resno pismo, da oče pridejo čimprej v Ljubljano in da se tedaj domenijo, kaj bi z njim. Drugega nič.
Prav ta hlad, ki je dihal iz pisma, je bil za ponesrečenega študenta strup. Od očeta, pa tako pismo! Na zadnji strani, dvakrat je pogledal, nič pristavka od matere, še to povrhu! Torej molk, taka žalost in •jeza, da utihne vsaka svarilna beseda in se srce v bridkosti zapre in joče samo vase grenke solze in govori samo sebi žalostne besede.
Francelj se je natanko domislil takega
jen in oropan. Tej skrbi se je pridružila še skrb, da bi moje imetje, katero sem si pridobil s tujim življenjem, zopet izginilo, da mi morda postaneta otroka berača in potepuha, kakor je bil svojčas oče.
Ti dve škrbi sta me davili, a njima se je pridružil še nekdo drugi, ki ni hotel obtičati v svojem grobu: Jošt Sclnvarzkobler je zopet pričel zahajati k meni! Če sem ugledal kakega loškega biriča, ki je prihajal po opravkih v dolino, me je premra-zilo, da mi je kar sapo jemalo, ali morda ne lovi mene. Jošt Sclnvarzkobler se je oglašal, in sicer glasneje in glasneje od leta do leta. Ponoči v sanjah je bil tu, in če sem sedel v sedlu, je čepel ta peklenski mrlič zopet za mano! '»Pridem po te! Pridem po te!« mi je zopet in zopet zvenelo po ušesih in od muk sem se v temni kleti dostikrat zvijal ko kača! —
Vse to sem ti povedal, ker mi je tako zapovedal Valentin, vnuk Felicijanov.
Ti veš, kako je pri meni umirala Marija Schvvarzkoblerica im kako je hudiču izročala morivca svojega moža. Tako se mora pričenjati peklensko trpljenje, kakor je bilo meni tisti večer!«
Stari mož je stokal in ječal. Ali zopet se je ojačil:
»Poslušaj me natanko, fante, in tvoja duša naj si zapomni vsako mojo besedo!
Moja želja je, da gospodariš za mano na Visokem. Napravim šef svoj testament, da bo držalo povsod, tudi na gradu v Loki. Preveč te ne bom obložili, da ti bo mogoče obdržati posestvo in da ga obdrži tudi tvoj otrok, ker je njegov stari oče v ta namen moril in kradel po svetu!«
(Dalje prihodnjič)
molka, kakor ga je doživel doma. Razžaljen je bil glavar družine tako bridko, da je spregovoril v navalu jeze, in beseda, ki je prišla na dan, je bila kletev. In ko je bila izgovorjena iz ust, ki je niso poznala, je udarila po družini kakor božji bič. Materi so utrle solze, sivi ded sc je poslovil od peči in brez besede odšel k sosedovim, otroka, Francelj in Janezek, sta se stisnila v temen kot in prisluškovala v trepetu. Oče pa je pomaknil pokrivalo globoko na oči in obmolknil. Nad družino, kjer je postavila tron tiha ljubezen, se je nagnila grenka teža očetovega molka. In ko so sedli k večerji, se je vrnila skleda s komaj dotaknjeno jedjo nazaj v kuhinjo. Tudi v jed je bila vmešana grenkost očetovega molka. Rožni venec, ki je po večerji pridušeno kipel pod leseni strop kot spravna daritev, je ublažil očetovo razžaljen j e, iz srca se je rodilo odpuščanje in, ko je oče iz kanglice pokropil hišo in iz-pregovoril: »Da božja pomoč ostane vedno pri nas«, so se razjokala vsa srca od veselja.
Take družine sin je bil Francelj in tega molka strah ga je prevzel ob hladnem pismu, zato je nemel sredi veselega vrveža sošolcev.
Mokrotnega lica je stopil razrednik Valentin v sobo. Vrata je zaloputnil, da so za-Sklepetale šipe v oknih, kateder zaprl, da je počilo kakor strel.
»Ni bila žetev tako bogata, da dvigate po nepotrebnem toliko prahu. Nismo dejali velnice iz rok. Poslednje bo gorje od prvega! Kdor noče, mu ni pomoči — no-lenti non fit iniuria.«
Tako je izpregovoril prvi hip novega semestra profesor Valentin in njegovo oko je vnovič poiskalo zadnje klopi, kjer so sedele zdesetkovane vrste učencev. Nato je vzel v reko knjigo, premiril s cvrkajo-čimi koraki sobo gor in dol, zroč zamišljeno v tla, potresajoč po malem z glavo, kakor bi odganjal strupene misli, potem pa takoj začel pronomina personalia — o-sebne zaimke.
Francelj je poslušal, kakor je bil dodobra sklenil. Trikrat ga je vščipnil zahrbtni sosed repetent Vihar, pa je potrpel voljno to krivico, da bi mu ne ušla profesorjeva beseda. Zdelo se mu je celo, da je razrednik nekajkrat z milejšimi očmi pogledal nanj, posebno ker je dvakrat to uro dvignil roko, kar je bilo v zadnjih klopeh dogodek, ki je bil skoraj v spotiko trdovratno nazadnjaškemu oddelku.
Vendar pa Francelj novega srca ni pomiril pogled, celo pohvala profesorja Mihaela zadnjo uro ga ni ogrela. Nad njim in njegovo usodo je viselo mračno vprašanje: 'kaj poreko oče? Dokler ne bo izgovorjena ta edina veljavna sodba za sina, tako dolgo ni prostorčka v srcu, kjer bi se zasmejalo veselje.
Ko je šel po stopnicah v stanovanje, je zaslišal s hodnika očetov glas. Kakor nekdaj Izraelci pod Sinajem ob gromu zapovedi, tako je okamenel Francelj sredi stopnic in se stisnil k steni. Prisluhnil je.
(Konec na 8. strani)
Pet nas na HocošUetn
DOBRIA VES (Farne novice)
Ne samo po drugih farah, tudi pri nas je bil »pust masten okrog ust«.
V	nedeljo, 5. februarja, je gostovala farna mladina z veseloigro »Ženin iz Amerike« pri Pušniku v Grabalji vesi. To igro je farna mladina že lansko leto prikazala in jo letos z ravno tistim navdušenjem in izvrstnim igranjem ponovila. »Zelo ste nas razveselili! Pridite šel«, so klicali v Grabalji vesi vsi navdušeni igralcem v slovo.
Na pustno nedeljo pa nas je vse v Do-hrli vesi presenetila farna mladina z dvema novima igrama »»Mutasti muzikant« lin »Lažizdravnik«. Igralci so se svojevrstno lepo vživeli v svoje vloge 'in tudi vsak svojo izborno podali. Smeha je bilo dovolj v nabito polni farni dvorani. Režijo vseh iger je imel naš g. kaplan Jože Adamič. Vse priznanje in poklon, g. kaplan! — Zvečer pa je obhajala farna mladina prav vesela svoj pust v farni dvorani. Pa še bolj luštno bi bilo, če bi se bili smeli tudi nekoliko zasukati. —
Pa ne, da bi se v Dobrli vesi samo smejali. Pridno obhajamo svoje stanovske nedelje. Lepo število vernikov prejema sv. zakramente. Najprej je začela mladina z zborno sv. mašo na svojo stanovsko nedeljo. Sedaj pa imamo vsako nedeljo pri prvi božji službi zborno sv. mašo z ljudskim petjem. Šele sedaj prav občutimo skupnost z duhovnikom pri sv. daritvi. Pa se tudi lahko postavimo, ko imamo tako izvrstnega kaplana-pevca, g. Adamiča. Moški se pa sami postavijo s svojim moškim pevskim zborom, ko obhajajo svojo stanovsko nedeljo. Mešani pevski zbor pa nam tem lepše zapoje pri farni božji službi. Tudi otroci se pridno vadijo v petju.
Na kvatrrii petek smo se po družinah še posebno postili in, kar smo si pritrgali, — in še mnogo več — smo darovali v »Žakelj čkih« na kvatrno nedeljo za uboge, ki trpijo pomanjkanja.
V	postu 'bomo imeli pri fari tudi verske obnove po stanovih in se hočemo tako notranje prav pripraviti na največji praznik cerkvenega leta, na Veliko noč.
Koš dobrolskih novic sicer še dolgo ni izpraznjen. Pa »boste že počakali do prihodnjič.
Morder sieht dkh an) (IV+). — Zgodba, kako bo ujeli morilca, ki je umoril otroka. — Četrtek, 9. 3.: Draiuf und dran (IVa). — Film z divjega zapada.
Pliberk: Sobota in nedelja, 4. in 5. 3.: Buden-brooks II. del (IV). — Zgodba nemške patricijske družine na vrhuncu slave in njen propad. — Torek in sreda, 7. in 8. 3» Bumerang (IV). — Kriminalni film. Nameravan vlom izda policiji eden izmed sodelujočih.
št. Jakob v Rožu: Sobota, 4. 3.: Blonde Fracht fiir Havanna (V). — Policijski agent in časnikarka pridejo na sled druščini, ki kupčuje z dekleti. — Nedelja, 5. 3.: Zauber der Montur (IVa). — Veseloigra iz vojaškega življenja iz časov cesarske Avstrije. — Torek, 7. 3.: Der Vampir von Notre Dame (V). — Grozljiv film, ki ga je treba odkloniti.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 6. 3.: 14.00 Poročila, objave. Pregled sporeda. Socialna visoka Sola. 6 pesmi Franza Schuberta poje Zlata Gašperšič. — 18.00 Josef Friedrich Perkonig: Ugrabljena strd. — TOREK, 7. 3.: 14.00 Poročila, objave. Glej, ne izgubi svetle smeri. — SREDA, 8. 3.: 14.00 Poročila, objave. Za našo vas. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 9. 3.: 14.00 Poročila, objave. Rdeče, rumeno, zeleno.
—	PETEK, 10. 3.: 14.00 Poročila, objave. Morda uganete? — SOBOTA, 11. 3.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 18.20 Iz domačih gajev.
-	NEDELJA, 12. 3.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
QLEPALI$CE V CELOVCU
Petek, 3. 3.: Gostovanje kabaretističnega ansambla „Wiener kVerkel’' z „Hereinspaziert”. — Sobota, 4. 3.: Eugen Onegin, opera, (poslednjič). — Nedelja, 5. 3. ob 15.00 uri: Das Dreimaderlhaus, opereta. — Sreda, 8. 3.: Das Dreimaderlhaus, opereta. — Četrtek, 9. 3.: Fast ein Poet, drama. — Petek, 10. 3.: Der Troubadour, opera (premiera). — Sobota, 11. 3.: Das Dreimaderlhaus, opereta. — Nedelja, 12. 3. ob 15. uri: Die Heiratsvermittlerin, komedija.
Začetek ob delavnikih ob 19.30 uri, ob nedeljah ob 15. uri.
KOMORNI ODER:
Sobota, 4. 3. (premkra) in nedelja 5., sobota 11. in nedelja 12. marca: VVeekend im Exil, komedija.
Začetek vselej ob 19.30 »uri.
Titmi
Bistrica v Rožu: Sobota, 4. 3.: Taiga (Engel von Sibirien) (IV). — Film iz življenja ujetnikov v drugi svetovni vojni. Ujeta nemška zdravnica mora živeti med moškimi ujetniki. — Nedelja, 5. 3.: Die groBe Chance (III). — Muzikalični film. Mladina, ki je navdušena za jazz, premaga odpor staršev. Sreda, 8. 3.: FluBpiraten (IIa + ). — Dober pustolovski film.
Borovlje: Sobota, 4. 3.: Ich schw6re und gciobe (IV). — Dramatični film iz zdravniškega življenja. — Nedelja, 5. 3.: Salomon und die Konigin von Saba (IVa). — Po svetopisemski zgodbi pripravljen film, vendar zelo spačen. — Torek, 7. 3.: „M" (Dein
Š BLUZE
ra
la
■
m
M
a
a
n
ta
is
an
E9
■
H
■
II
£1
■
KRILA
OBLEKE
Klageniurt, BahnhofstraBe 9
Odlična kvalifefa
po najugodnejših cenah!
ZOPETNA OTVORITEV KOMORNEGA ODRA V CELOVCU
Po zaključku plesne sezone bodo odslej v Koncertnem domu zopet redno ob sobotah in nedeljah komorne igre. V soboto, dne 4- marca, bo premiera glasbene veseloigre Oskarja Chalaupka „Week-end v izgnanstvu”. Režira Fred Schule-Holz, dirigira Gcmot Schweikert, nastopa pa domači ansambel.
V petek pa gostuje v Mestnem gledališču „Wie-ner Werkcl” z jubilejnun kabaretističnim programom „Hereinspaziert”.
KRASNE BARVNE FOTOGRAFIJE
Marije Pomagaj z Brezij v velikosti 37x26, primerno darilo za poroko, za god, za materinski dan, so na prodaj pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu. Cena: 48.— šil.
Najnovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje. Gospodinjske po-trebcine
ugodno in na obroke pri
HANS WERNIG
KLAGENFURT. Panlitsdigasse (Prosenhof)
Radio aparati šivalni stroji Kolesa
V VELIKI IZBIRI
^adloiuuu
KERN
Klagenfun. Burggatte
Ugodna plačila na obroke
Krompir stražilf fižol pa kradel
(Nadaljevanje s 7. strani)
S temi besedami sem se poslovil od neznane, toda »poštene »trboveljske maitere, ki je v ljubezni skrbela za svoj mladi rod. Nikdar več je nisem videl. Kdo si upa vreči kamen nanjo? Ali ni »bila ona, kot nešteto drugih mater, svoje vrste mučenica? Ali je greh, če v sili stopiš na njivo in si nabereš najpotrebnejše za svojo družino. Saj so vzeli samo tisto, kar bi sicer itak pobral »erar«. Zatorej si »tudi jaz nisem delal skrbi in vest mi ni očitala, da sem napravil kaj pregrešnega. Tisto srajco, ki sem jo dobil od »knapovke, sem z bolečinami odslužil; »tudi delal sem z večjo vnemo, da pridobim Neži to, kar sem kot samaritan dal drugim. Nobeden »pri Veligovšku ni bil lačen zaradi »tega. Nežin mož je bil pri vojakih za kuharja in mu ni »bilo treba pošiljati »priboljškov, še danes ga vidim naslikanega z zajemalko pri delitvi menaže.
Tudi na dopust (je prišel za časa mojega službovanja. Bil je prijazen mož, srednje velik; samo eno napako sem našel na njem; nosil je namreč ob delavnikih meni osovraženo rumeno klafeto. Tudi »Nežin brat Petrovškov Jaka je prišel na dopust kot
dragonec. To vam je »bil postaven in krepak dečko v svoji slikoviti uniformi. Ko so takole »po deseti maši postavni fantje stali pred cerkvijo, so bili starši nanje ponosni in nežna dekliška srca so gorela zanje. Ko so pa odhajali nazaj, »je bil pa zopet »jok, ker krogla »pač ne izbira.
Od takrat je minulo 44 let, ko smo se »takole »pehali za prehrano. To revščino v prvi kot v drugi svetovni vojni »bi morali večkrat prikazati oziroma opisati današ-mjemu svetu, ki je vsega sit in zametuje celo obložen »kruh, da »ga vidiš ležati skoro na vsakem oglu, kb hodiš po mestu. Še »presiti psi ga samo »povohajo; pobere ga pa stara sključena ženica, ki pobira z vozičkom ipomije za prašiče. Tega greha iz »prve svetovne vojne se še nisem spovedal, ker smatram, da mi je ljubi Bog sproti odpustil, »ker sem s svojim ravnanjem tešil glad knapovskim otrokom. Tudi ddbra gospodinja Neža, je izgubila pravico, da me toži za ukradane dobrote. »Vse je prešlo, ostal je samo spomin, kako mi je brusasti »knap omehčal »kosti, knapovska mati pa s»rce.
(Konec)
Kaj poreko oče?
»(»Nadaljevanje s 7. strani)
»Tako? — Da nima izpričevala? — Skril ga je, paglavecl« Te očetove besede je ujel. Regina ga je tožila, da ne pokaže izpričevala in da se trdovratno izgovarja: ga nimam.
»»Ponj!« je hipoma sklenil.
Sredi temnih stopnic »je sezul škornje in se neslišno splazil na »podstrešje, »kjer je izpod opeke vzel listino in se neopaženo vrnil do škornjev.
Še nikdar se mu ni zdel oče tako silen velikan »kakor »to uro, ko je stal pred njim grešnik pred sodnikom.
»Tako, fant! Ti si doštudiral! Dosti draga je latinščina, s katero »boš klical pra-seta na Gosposvetski gmajni. Zakaj gor te »popeljem. Pa »takoj!«
Kakor je »bila trda ta »beseda in grožnje »polna, se je Francelj vendar prav za prav razveselil. Samo da je bila beseda, da ni bil molk!
»»Nisem mogel, oče,« je izpregovorii Francelj in segel v žep po ruto.
»Le kaj si imel opravka, da nisi mogel: Ni živine »pri hiši, da bi jo vardeval, »niso pridelali koruze, da bi jo robkal, in statev tudi ne, da bi sukati tkanje.«
Ker so študentu »kapale solze po licih, se je oglasila Regina:
»»Oče ne zamerite, vi ne razumete. Ljubljanske šole so hude!«
»»Hude, hude, že razumem, pa za očetove groše hude, »ne za fanta!«
»L no Matevžek, »govori ti!«
Regina je namignila sinu na »pomoč.
»»Takole je, oče: če bi se bil Francelj noč in dan učil, morda bi bil zlezel do nemščine. Tam bi ga pa deset inštruktorjev ne bilo rešilo. Če ne zna, pa ne zna. V enem mesecu se ne vlije v glavo, česar se drugod dve, tri leta učijo.«
»Pa menda ni samo nemščina! Kje imaš izpričevalo?«
Francelj ga je potegnil iz žepa in ponudil očetu.
Regina se je zavzela.
»Vis »ga! Ponoči sem mu stikala »po 'žepih in »knjigah za izpričevalom. Kje si ga imel?«
Francelj ni odgovoril. Matevžek je pa očetu razlagal rede.
»Da si mi doma takoj po šoli popoldne! Dodobra se posvetujem, »kaj 'bi s teboj.«
Blago, perilo
v veliki Oz&ici,
fto uCf&dniU cenaU pri
L Maurer
KLAGENFURT, Alter Plati 35
Oče se je obrnil in nič ni rekel »zbogom«, »tudi Regini ne...
Okrog četrte ure se je oče vrnil in z njim bogoslovec Nace, Franceljnov str-nič. »Njega je oče »poklical za razsodbo.
Študent je sedel na skrinjici, Iko sta vstopila. Na kolenih je imel zaprto knjigo, zamišljeno in nemirno je mislil, kako se odloči: ali »pastir v Korotanu na Gosposvetskem »polju ali še nadalje študent. Resnica je bila, da Franceljnu ni bilo kdo ve kaj do nadaljnjega šolanja. Toda zelo bridko je bilo spoznanje, da bo moral za »kazen mimo doma past v tuje kraje, a ne lepih zvončastih krav, tudi ne bele črede ovčic, ampak svinje. Kakor »izgubljeni sin v zgodbah. In natančno je že videl sebe.
KMETJE POZOR!
šivalne stroje znamke Rast Sc Gasser, Jax, Gritzner, Necchi (izg. Neki) in Anker, pralne stroje, peči in Štedilnike — naročite najceneje »pri domačem podjetju
JOHAN LOMŠEK
Št. Lipš, Tihoja, p. Dobila veS
Zaloga raznih strojev, vozil, radioaparatov, šivalnih strojev, kakor vseh električnih predmetov.
Plačilne olajšave!	Zahtevajte cenike!
Naročene stroje dostavimo na dom.
»kako se bo raztrgan in »umazan spopadal z umazanimi živalmi za ostanke ob »koritu. »O,« je vzdihnil bolestno, »ali je bilo tega treba?«
»Bogoslovec Nace je stopil predenj in mu govoril dolgo pridigo. Francelj jo je tiho »poslušal, toda »njegovega srca se »te »besede niso kar »nič dotaknile. Drži edino očetova beseda, vse drugo se posluša, pa se ne sliši. Ko je strnič Nace dogovoril študentu, se je obrnil do očeta:
»Kakor sem vam rekel, stric; ostane naj. Pravzaprav »bi bil resnično »moral v peti razred in ne v latinsko. Če »pade enkrat, leto ni izgubljeno. Saj je dobro, da dobi »trdno podlago takoj spočetka. »Drugo leto se bo Sele »pokazalo, ali je za šolo ali ni-Le poskusi tel«
»'Dobro »govoriš »za fanta, za očeta so pa take poskušnje hentano drage. Pa naj bo-Sin, ti si pa zapomni, »tukajle je priča: ti stroški, ki jih imam morda »po nepotrebnem s teboj, se ti odtegnejo pri doti, če je sploh »kaj »bo. Ne boš zapravljal meni, zapraviš sebi, »negodnik!«
Ko je oče naročil še gospodinji: »Trdo ga imejte »in privežite ga na »kratko,« je oprtal bisago in odšel resen in strog, »kakor utelešena božja in človeška zapoved.
Najbolje kupite ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru
Gottfried Anrather
Klagenfurt Paulitschgasse 9
Popravila tako! in soliano. Kupite ali zamenjate
lahko zlato in srebro (strto zlato)
List izhaja vsak četrtek. — Naroča sc pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Kadite, p. Zrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.