Leto UX. številka 112. v Liuum, i tem 20. mii i9zt Ceno Din rss l4k«ia t mM dan pOvOifta«, Iavx«a**i a*4a)lja im ?rant*a). — —rili' do 30 petit a 2 D. do 100 vrat 9J 50 p, večji inseiati petit vrsti 4 D; notice, poslano, izjave, teklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — mseratni davek posebej. — „31*.venski Mar«** velja letno v Jugoslavij 240 O, za inozemstvo 430 D i mliea **•*. 1, prifUdl«. - Telefoa itai. 304. ■ ■Hm it. i, l. ■aatatropt«. — Telefon Mar*. m. ina plačana v gotovini. Radicev odmor Gospod Stjepan Radić se odpelje po Binkoštih v Dalmacijo, da si tam odpočije in okrepi svoje v zadnjih političnih boj h zrahljano zdravje. Za to bo potreba eden d:> dva meseca. V tem času vodja HSS ne bo govoril na javnih shodih in se ne bo udeleževal sestankov zaupnikov. Potreben mu je popom mir. da zbere novih dušnih in telesnih moči za ogromno delo, ki še Čaka njega in njegovo stranko. Tako nekako napoveduje današnji radičevski *Dom» politično internacijo %. Stjepana Radića. Kako je s tem dopustom v resnici, je znano. Stjepan Radić je bil za radikalno-radičevsko koalicijo pravi enfant terrible. Damo-klejev meč, ki je grozeče visel nad njo in vsak hip ogrožal nien obstoj. Radić je imel v zaiosi vedno nove bombe; zdaj je sprožil od te, zdaj od one strani; danes lopnil tega, jutri onega ra-dikalskega prvaka. Vedno nove zmede je povzročal in izzival vladne krize. Zato je umevno, da so se ga hoteli radikali odkrižati in da so že ob velikonočni krizi zahtevali, da g. Radić ne ime bili več minister, ako naj se obnovi koalicija RR. Gosp. Radić je odtočno odklonil insinuacijo, a ko je viđen, da bi utegnila postati stvar resna, |e takoj popustil in pristal ne le na to, da ostane Politika* in •-Pmvda« ppc-bčujeta dalj-& članek voditelja SDS Svetnzarja Pri-ia v rezvUar h nedeljskih občinskih volitev v Da Ima c: jL Svetozar Pr -blčević odločno in kategorično demen-tira od notranjega mnistrstva izdano • glede ved Inih rezultatov ter konstatira da so po avtentičnih In za-lesljtvih informacijah samostom^ demo-kratje dobili v Dalmac nad 200 mandatov, neračunajoč onih mandat-v ki so jih samostojni demokrat je dob Ii na skuntiih listah ood imeni *? u g ~>-Y# vlaški blok« in »Narodni b!~,k«. DR. NINCIĆ ODPOTOVAL V ŽENEVO — Beograd, 19. maja. Zunanji minister dr. Sinčić je danes odpotoval v Ženevo, kjer se udeleži razoroži tvene predkonferen« ce. ki je bila včeraj otvorjena in katere sc te v imenu naše vlad: udeležil poslarrc do* Mm Laza M a r kovic. BILANCA ŠKODOVm TOVAREN — Prega, 10. maja. Skodove tovarne izkazujejo 34.** milijonov jLrcga dobička za leto 1925. za 2.^ milijona več kakor prejšnje leto. Razdeli se 44% dividenda. — Beograd. 19. maja. Danes dopoldne je bila na objavni deski Narodne skupščine nabita objava skupščinskega predsedstva, s katero se sklicuje plenarna seja za sredo. 26. t. m. ob 10.30 dopoldne z dnevnim redom: določitev dnevnega reda. To znači, da so z dnevnega reda odpravljene interpelacije glede korupcije. Že snoči so ministri in vodilni radikali izjavljali, da se ne nadaljuje ko-rupcijska debata. Ministri so naglašali: c Interpelacija o korupciji n? več naša stvar. To le stvar opozicije. Korupcii-sk« interpelacije so za nas rešene. Opozicija ima pravico, da obnovi te interpelacije In da zahteva ponovno razpravo. Za nas je stvar odpravljena z dnevnega, reda.* Z ozirom r.a to so se sestali danes dopoldne načelniki takozvanega ožjega opozicijonalnega bloka v zemljora^ni-škem klubu ter so sklenili, da obnove iuterpelacUo slede manipulacij R?de Pašlća. Sestava ih redakcija nove interpelacije je Doverjena posl dr. Kosti Komanudiju To interpelacijo baje podpiše tudi Ljuba Jovanovič. Voditelji ožjega bloka zatrjujejo, da bo nova interpelacija obeloclani'a še bolj interesantne zanimivosti o korupcijskih aferah sc. Rade Pa'ča. Ožja opozicffa ie obenem sklenila, da prične med ljudstvom živahno ak- | ciio proti korupciji. Na današnjem se-I stanku je ožja opozicija skelnila. da se prično v vseh glavnih mestih prirejati protestni shodi. Prvi tak shod se vrši dne 30. maja t. L v Ljubljani. Za glavne govornike na tem shodu so določeni: dr. Ante Korošec, Ljuba Davidovih dr. Mehmed Spaho in še nekateri drugi. Slični shodi se vrše potem v Zagreba. Sarajevu, Beogradu. Splitu in drugod. V parlamentarnih krogih vlada veliko zanimanje za delovni program, ki ga bo razvila nova Uzunovićeva vlada. V smislu skfepa snočneca ministrskega sveta ima Narodna skupščina predvsem razpravljati o naslednjih zakonskih načrtih: 1. ) zakon o podaljšanju poslovanja zakonodajnega odbora. g!ede izenačenja zakonov: 2. ) zakon o spremembi finančnega zakona z ozirom na določila o invalidskem davku; 3. ) zakon o centralni upravi; 4. ) zakon o izenačenju davkov; 5. ) trgovske in mernarodne konvencije: 6.) zakon o sodnikih, o organizaciji sodiač, o državnih pravdnikih in o kazenskem pravdnem postopanju; 7. ) zakon o odvetnikih; 8. ) zakon o ribolovu in zakon o izkoriščanju vodnih sil. Politična sitostim se nI zoollsnlo Trenje v radikalnem klubu se nadaljuje« — Ouozic'ja prorokuje vladi le oartedensko življenje. — Bojazen pred Radićevimi poslovilnimi stoti;. — Beograd. 19 .ma;.a, PriJike v radikalnem klubu so sicer bistven3 nespremenjene, opažati je vendar novo vrenje. Skupina g. Nikole Paš ca smatra obnovitev vlade g. Uzunovića, brez obeh Rad.čev za svojo zmago in nastopa zato Čimbolj samozavestno in borbeno. Centrum ki pripada g. Uzunovi-ću. postaja rtzsrviran in nesiguren. Politično zakulisno borbo poznavajoči radikali so že danes prožeti globokega pesimizma in naglašajo da bo g. Stepan Radič porabil prvo priliko za stnnoglav-iien.ie sedan.te vlade, ki je ne more trpeti, ker je moral iz vlade tudi njegov nečak Pavle Radić. Nekateri rad,kali hkra.ru zameri io Užunoviću. da j 3 tako kategorično odklonil sprejem za/.ona za pobijanje korupcije, ker je s tem dal ravno najnujš'm nasprotnikom radialne stranke na?boUše agitacijsko orožje v roke. Vse opozicijo na Ine skupine soglašajo v sodbi da ie sedanja vlada samo provizorična in da se ne br> vzdržala na krmilu niti tri tedne. Radikali in radi-čevci nasprotno trdijo, da se je sedaj vlada 2 Uzimovlča stabilizirala in da je sposobna v Narodni skupščini izvesti vse zakone. Opozarjajo pa politični krogi na okolnost, da je ta vlada še vodno povsem odvisna od g. Stezana Radiča, čeprav je ta izjavil, da ne bo s s svojimi govori spravljal vlade več v nepriietne situacije. Parlamentarni krogi danes razmo-trivajo tudj vprašanje, zakaj jc sklicana seja narodne skupščine šele na 26. tm. To pozno sklicanje spravljajo nekateri v zvezo z Radičevima shodoma, ki jih namerava prirediti še pred tem datumom v Pazovj, in Somboru. Vlada hoče dejansko videti kako bo Radič nastopal na teh shodih in na podlagi njegovih izjav uravnati svojo nadaljno taktiko. Oba shoda sta bila napovedana že pred rešitvijo krize in so zato radikali g. Radiću še dovolili, da na njih govori, predno se umakne iz politične javnosti. Stjepan Radić na neprostovoljnem dopusta Naivno sporočilo t «Domn». — Noti Redićeve b^ce. — Radić ost ase na ▼ tem Usta« odmoru dra — Zagreb. 19. maja. Današnji *Dom- objavlja kratko, a zanimivo beležko, kako vod telj H5S Stepan Radič opravičuje svoj odhod iz Beograda m obenem navaja razioz za svoj *do-pust*. G. Stepan Radić, ki se ie g. Užunoviću obvezal, da za najmanj dva meseca zapusti Beograd, opravičuje napram hrvatski javnosti to odsotnost z zJravstveno potrebnim odmorom. Beležka pravi, da odhaja predsednik HSS na odmor, ki si ga bo privoščil od bin-k štn h praznikov do kenca jun/ia. Od-Far predsednik HSS vedi ravne posle, še ni bil na pravem odmoru niti teden dni, čeprav so mu njegovi prijatelji m zdravniki to nujrv» svetovali, ker je že skrajni čas. da si odpočije vsaj mesec drr v kakem gorskem zatišju ali pa ob m< ju. Ta odmor je potreben, da zbere pr isednik nove sile za svoj težki in neprestani posel. Zato eden a'i dva meseca ne pride predsednik HSS na nobeno javno zborovanje, nfti na noben zaupniški sestanek, toda — če Bo* da — za «Dom» bo napisa! kak članek ali ka!\o politično vest. Današnji «Dom-- v splošnem že kažč pritisk tn vpliv s strani radikalov. Tudi formalne spremembe so se izvršile. Kot odgovorni urednik fungira inž. Avgust Košutič. Uvodni članek je zelo dolg in nosi naslov: «Parlament m ra delati! — Kcnncijo je treba zatretl.» Ta čla- shodih v Novi Gradiški in PožegL V drugem članku se Stepan Radić opravičuje glede nastopa radičevcev povodom korupcijske debate. Stepan Radić pravi, da je resolucijo poslanca dr. Šibenika Dokazal kralj« in da jo je g. Pavle Radić odnesel g. Užunoviću, toda g. Uzunović ni imei časa, da bi resolucijo prečital. Radič očita Užunoviću, da ni vešč parlamentarec, čeprav je pošten m Čestit človek. Nato na solističen način kazuje. da v bistvu Šibe-nikova resohicija ni dobila večine. Za njn je glgasovak> samo 125 poslancev, ker Radič hrvatskih federalistov in Članov SDS ne šteje zraven, dočim je za vlado glasovalo 127 poslancev. Tako pravzaprav ni bilo povoda za demisijo vlade. VEUK POŽAR NA 2EU2NI-ŠB POSTAJI V SULKOV&H — Z*0-eby 19. maja. U Pletenice jav» Ijftjo, de ae je včeraj okoli 14. ne železniškem postajališču v Sulkovcih (proga Nova K*pda*\raiice) vnela lesena sušilnica, v kateri je bil shranjen premog. Nastal je po* žar, ki je segal daleč naokrog. Požar je bil tako silen, de mešani vlak iz Nove Kapele ni mogel voziti dalje in ravnoteko tudi ne mešani vlak iz Pletemice. Potniki so morast prestopati. Ker v Sulkovcih primanjkuje vode. je bilo gašenje nemogoče. Iz Broda so n~to poslali pomo-žni vlak s cisternam? vode in brirg.iln.imi. nrfa Je znatna Položai na Paliskem Vesti o HaUerjevem uporu izmišljene. — Koriantv pobegnil na Češko« — Rusija in poljski prevrat« — Varšava, 19. maja. V inozenstvu razširjene vesti, da je bila v Poznanju pro» glašena protivi ada in da je general Haller proglasil zapadno Poljsko za avtonomno, sc označujejo v Varšavi ra izmišljene. Gb* de poljske SIczije ugotavljajo, da je tamošnje prebivalstvo, rlasti delavstvo povsem naklonjeno Pilsudskemu, ki uživa velike simpatije. Poljaki iz Poznanja, ki so bili na potu proti Varšavi, se že vračajo v svoie garnizijc — Dunaj, 19. maja. Nekateri listi jav» ljajo, da je iz \ -Save na Dunaj pobegnil vodja poljskih insurgentov in poljske kmet* ske stranke Korfintv, ki je nasprotnik PUsudskega. V Krakovu so prijeli njegove* ga zeta. Socijalisti zahtevajo, da se aretira* jo nekateri bivši ministri, ker so baje po* ner jrili velike svo*2 državnega denarja. — Varšava. 19. maja. Poljska brzojavna agentura objavlja, da datum sklicania narodne skupščine §e ni določ .. ker je začasni predsednik republike, obnosno sej~n-ski maršal Rata! obolel. Vlada ie odredila. da do nadaljnega ostane v funkciji cenzura časopisov, da se ne razširjajo vznemirjajoče vesti, ki po nepotrebnem begajo ljudstvo. — Moskva, 19. maja. Pnročila o revoluciji na Poljskem so prihajala v Moskvu indirektnim potom preko Berlina in Prage' Moskva še ni direktno zvezana z Varšavo. Vlald voziio samo do Brest - Litovskega. Zmago PUsudskega smatrajo tu za gotov« dejstvo, čeprav ne izkliičujejo nevarnosti ki preti od stran! generalov Hallerja in St-korske*:.-!. Sovjetska :avnost šo ni precizirala svojega stališča napram režimu PUsudskega. pač pa jc splošna sodba, da ji edini izhod iz kaotičnih razmer v upravičeni razdelitvi zeTJje in v ustavitvi carinske vojne proti Nemčiji. Vzpostaviti se morajo tudi tesnejši gospodarski odnošaH med Poljsko :n sovjetsko Rusi.o. S tega vidika sovjeti sumijo v uspeh Ptlsudskesa ki bo gotovo gospodarsko in finančno pomoč iskal na zapadu. Po'.cžai Poljske smatrajo v Moskv; za izredno kriiieen. Katastrofalen padec franka — Pariz, 19. maja. Na borzi je včeraj vladala pan ka. ker frank kljub vsem odredbam vlade rapidino pada. Frank je včeraj doživel na borzi katastrofo. Angleški funt je notiral včeraj 12. Frank le danes na curiški borzi padal pod češkoslovaško krono. — Dunaj, 19. maja. Francoski frank na borzi rapidno pada. Nahaja se pod nivojem Kč. Borzni krofci nanašajo da izvirata katastrofalni padec iz Francije, kjer se ie Dojavilo zadnji čas veliko po-VTJrasevanje po tujih devizah. Packe je obenem v tesni zvezi s francosko-anarle-škimi pcRajanji v Londonu. POTRES V BEOGRADU — Beograd, 19. maja. Danes ob 11.10 dopoldne je bil tu močan potresni sunek, ki je trajal tri sekunde. ČEŠKOSLOVAŠKI KREDIT V AMERIKI — Praga, 19. maja. Uradno objavljajo: Nla podlagi vladnega odobrenja je bila podpisana med finančnim ministrom in pod-predsednikom National Qty Bank v New* vorku sklenjena pogodba glede kredita če* škoslovaški Narodni banki v znesku 20 mi* Iijon-Tv dolarjev, ki se lahko po možnosti po-, iša na 30 milijonov dolarjev. Kredit ve* Ira eno leto ter se lahko podaljša. RUMUNSKA MOBILIZIRA — Beo .rad, 19. maja. Poročila iz Bukarešte n ivajajo. da ie sovjetska Rusija koncentrirala svoje čete ob besara-bijsfci meji proti Romunski. Romunska vlada je za*o odredila delno mobilizacijo. BOMBA PRED AMERIŠKIM POSLANIŠTVOM — Newyork, k* maja. Po poročilih iz Buenos Airesa je snoči pred tamoš-njim ameriškim poslaništvom eksplodirala bomba, ki k sreči ni nikogar poškodovala. Vsled eksplozije povzročena materijalna škoda je neznatna. Smatralo ta atentat kot maščevalni akt. ker je ameriška vlada odklonila prošnjo za obnovitev procesa proti Brazilijancu Venzelliju. ki je bil v Zedinjenih državah obsojen na smrt radi umora. Krvave zgodbe pred sodišči Pred sodiščem v Subotici se je zagovarjal te dni ruski emigrant Kaverzroa, kf ie umori] žeao posestnika Pavla Kovača v Baoki Topoli. Dne 21. marca t. 1. >o našli v Đački Topoli obešeno ženo Pavla Kovača. Sprva so mislili, da gre za samomor, povodom obdukcije trupla P>a so ugotovili, da je bila žena rtafpreje zadavljena in nato še le obešena. Dejanja jc bil ~akoi osumljen Ka-verzma in oročen sodišču. Pri razprav? je Kaverzina, k j je bil od leta 1916 zaposlen pri posestniku Kovaču, priznal, da je imel ljubavno razmerje s pokojno Kovače v v. Ko je to izvedel mož, gm Je odslovil iz skrlbe. Kaverzina je nato delal v neki bližnji tovarni. S Kcv-ačevo pa se je Se ve ino shajal. 20. marca zvečer ga je Kovačeva zopet povabila k sebi, češ da in moža do/na. Na domu ga ;e baje pošteno opijanila z žganjem in zahtevala, na) ji da svoj denar, kakor je to že večkrat storH.-Ker na ji ga oni večer ni h-*el več dati, ga ?e- žena udarila po licu. Ves besen fo ;e za^r^bi! za grh> tal }*) zaKiavi«. Kaj je nate storil s svoio žrtvrto. se baje .ne 9rx*m več. Priče so Rusa slikale ko; izrean marljivega in poštenega človeka. Kaverzina je bil zato obsojen le na tri leta ječe. Med brzojavnl-mi vestmi snio včrrai na kratko poročali, da sta bila v Osijeku obsojena na smrt dva razbojnika, Jovo En Jožo Oulina, tipična naslednika proslulega Caruge. Razprava proti njima in njunim tovarišem se je pričela že pred M dnevi. Tolpa je bil obdolžena 23 ropov. 15 vlomov, 1 sleparije m 1 umora. Vsi crrtD-žeeci so pri obravnavi zanikal i svoio krivdo. Var jim pa m mnogo pomagalo. Doka-zano jc, da je tolpa strahovala vso Slavo, nijo, okolico Zagreba, Karlovca in oek» Dalmacijo. V ponedeljek popoklne je bils; razglašena obsodba. Brata Ivan -n Jožo Gij-Hn sta bila obsojena «a smrt na vešafch, Tom;> Szabo na 10 let ječe. Jure Čović na 8 tn Ivan Nevestič na 7 let joče. OpT0šče:i j« bil Stipo Pogan, ki je sicer sodeloval pri enem roparskem napadu, vendaT ne prosrovoljno. nego ped pritiskom tovarišev. Obsc-ćbo so vsi obtoženci mirno sprejeli. ZagovoT-r'ka na smrt obsojenih stn vložil* aJČBDSino pritožbo. » Zagonetni Grk Sikiades, ki je baje po. neveri! ,?6 milijonov drafiem, daje še vedno opravka našim oblastim. Bil je že trikra'. aretiran m trikrat izpuščen. Sedaj je bil po intervenciji angleškega poslanika v Beogradu aretiran četrtič. Baje sedaj grškj oblasti predlože našim oblastim zadosten obtežilT;-; maler^jal. k? naj dokafže krivd^ Skiadesa. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Lesni trg: Malo ponudb in prsce = povpraševatj3. Prodanih 5 vagonov tra-mov fco. nakl. postaja, 260 Din. 2itn? trg: Malo ponudb in povpraševanja. Efekti: IJo mvest. pos. iz leta I9JI 77—78. 2H% ati. Zavračam tudi trditev, da bi madžarska vl.ida položila na Dunaju po^efjno Kavcijo za zopriega profesors ja y.e?aro*a. ker 90 tega izpustili brez položitve kake kavcije.» Po Hmundsenoiigin poletu - No-ge» prodajo v Ameriki ali prepe'jejo v Italijo. — Ugasli ognjeniki v polarnih krajih. — Kako se je preživljala posadka. — Prva topla kava. Veselje nad posrečenim Amundse-novim poleten preko severnega tečaja se v Italiji še ni poleglo. Časopisje poroča podrobnosti, kako je bila >Nor--re* demontirana in namiguje, da bodo Italijani poizkusili prodati ladjo ameriškemu zasebnemu prometnemu društvu v reklamne svrhe ker bi na vsak način regularni potniški promet z zrakoplovom, ki ie preplul severni tečai. zelo \ Jekel zlasti v bližini velikih mect. Ako pa Američani ne bodo hoteli plačati ogromnega zneska, bodo morali Italijani zrakoplov natovoriti na transocean-ski paniik ter ga odprenriti nazaj v Italijo. V tem slučaju bi zrakoplov nanovo montirali v zrakoplovnih delavnicah v Rimu, nakar bi »Norge« služila civilni ali pa voiaški aeronavtiki. Uspešen polet zrakoplova »Norge« ie vzbudil tudi v Zruženih državah veliko senzacijo. Listi že poročajo, da bodo Združene države gradile zrakoplove iz istih zlitin, iz katerih je »Norge«. S takimi zrakoplovi bodo preiskali še ostale neznane kraje planeta. »New York Heraki« poroča, da ie nrehivalstvo Nome sprejelo Amundsena m tovariše, ko so dospeli iz Tellerja na >aneh. z velikkn* častmi. Amundsen je izjavil, da so preleteli severni tečaj v ie letela tisoče in tisoče kilometrov nad pokrajinami ki iih geografi imenujejo »pokrajine molka«. Na tem ozemlju ni opazil nobenega kontinenta niti zemlje. Le tu in tam so bili neredno posejani izumrli vulkani in prav dr.ion i skakati otoki, pokriti z večnim ledom. S črni se je hranila posadka pri poletu preko severnega tečaja? Radi neznosnega mrazu ni bilo mogoče misliti na to. đa zakurijo in da pripravno redno skuhane, g^rke ali vsai tople jed':. Posadka je zavživala mrzle konserve, tr kuhana jajca in biskvite. Zanimivo je. da sta zmrznila celo čaj in kava ki so ju imeli v termosteklenkah. Cim je posadka pristala v Tellerju. je zahtevala vročo, močno dš.čo kavo. s čimer so ji seve ustregli. Ko ie zrakoplov pristal v Tellerju, je radiotelegrafist po-iskušal obvestiti bližnji Nome. da so pristali. Radiopostaja v Tellerju pa ni delovala. Sele po 24-urni reperaciji so postajo popravili za silo in so lahko ostali svet obvestili o posrečenem poletu. Predno je bila odda ina postaja repa-rirana. je sprejemna prevzemala razna povpraševanja in obvestila postaj, ki so klicale »Norge«. nai se oglasi in nai da znake življenja. Med poletom je bila oosadka tako za- -redo točno ob 3.30 zjutraj. Ekspedicija t poslena z delom, da ni opazila nevarno-ni odkrila nikake nove zemlje. »Norge* sti. katerim je bila izpostavljena. Tako Danes nprerlciio I Jm dan BUS'JTE^I* KEATOl v komediji .Norčava hi?a*. Pr.-. ROSENKAVAB.IER" PH-#' •t filmska posebnost z originalno godzo .K -sen a a <* * p*jd vodstvom kapelnika g Ryncša. m Ki mm Ideal. ■ je na pr. letela nad obaljo Alaske s hitrostjo 100 km. pri tem pa komaj 30 do 40 m nad zemljo. Nevarnost kolizije je bila velika. Posadka na se ni zmenila zanjo in je mirno opazovala pokrajino skozi okence kabine. O znanstvenih uspehih ekspedicije bo mogoče govoriti Sele pozneje, ko bosta AfBondsen in Eteworth objavila svoje dokumente ter natančno proučila gradivo, ki sta ga nabrala med poletom preko severnega tečaja. r H S 1 birmanska darila v baaatfl IztocH Lil. Cerae, zlatar in jnrelir LJUBLJANA, Woifova ulica 3. Prosveta Alfred Cortot: Klavirski koncert Na smemo tajiti, da interes publike za koncertajoče pianiste od leta do leta poje* mi, da klavir kot soloinstrument ne opra« vićuje več nad dobe Lifzta in njegovih posnemovalcev, ki je mislila, da bo ž njim izpodrinila s koncertnega odra vse ostalo. 2*1 nam ni virtuoznosti, saj piani stična spretnost dandanes ni več privileg posa* meznikov. Časi, ko je bil poslušalec samo gledalec, so minuli. Tehnika, radi katere so Li*tzta, Rubinsteina in druge heroje tipk povzdigovali v nebo. zasipali s cvetjem in zlatom, je danes več ali muni Ust vsakega nadarjenega konservatorijskega absolventa. Le naivno publiko frapira jo se ropotajoče oktavne pasaže, skale, akordno šumenje in glisandni potočki. Akrobat pri klavirju, zv:» jajoč se v krčih, z divjimi grivami in bož* jastno zavitimi očmi ni več demon, ampak, kiovn. Krivda neinteresa za klavirske kon* certe tiči v pomanjkanju dobre, moderne klavirske muzike. Gre tu bolj za klavirsko strokovno tehniko, kot za vsebino mode rs ne k'"»m rizici T e. Wo pianist izloči dosita prrigrans kla* sična klavirska dela, zavrže vse. kar je mu* zikaV.o in panistično manj vrednega, pa mu skoro ničesar ne ostane. Klavirska omamljenost je prešla. Rekli so. da je Liszt klavirski izraz silno razširil. On in njegova šola jc v resnici izvrstno razumela izčrpati klavir po virtuozni plati. Toda to ni izra* v smislu muzika. Ravno nasprotno je pri LHztovi stavkovni tehni* ki. Z rm?zika!nim izrazom vobče ni v organ» uki zvezi, kaže pri vsej svoji mnogoličnosti le manjvredno šaro. pod katero izgine mu* zikalna forma. Ta stavkovna tehnika jc iz* vrstno sredstvo, da prikriva trivijalnosti glasbenih misli, premostuje popolne praz* note. Lszt, kompozitorični antitalent, ki ni znal zgraditi niti štiritaktne perijode. pod čigar rokami so se tuje gTasbene misli spre« m-njale v nič, je zamogcl pri sicer razsod« r?h muzikiH vzbud:ti sugestijo, da je v mu* zikalnem oziru ustvarjal gigantske reči. To sugestijo je vzbujal edino le s svojo bleste* čc klavirsko stavkovno tehniko, nekaj pre* senetljivo novega, velikanskega za tisto do« bo. S to se je okoristila ncštev.lna vrsta malo ali nič nadarjenih epigonov. Kar so ti pobarali, ni nič drugega kot bravurozna tehnika, silno razviti ročni in prstni gibi. Muzikalne vsebine pa ne najdeš nikjer ali p? le prav malo. Tak je Ml danes Liszt, ki ga je igral slavni Cortot pa tudi C. Saint=Saens mi radi tega ni bil bogvekako simpatičen. Najbolj j blesteči primer piani:>tične iznajdljivosti ka* ; že brez dvoma Chopin. On je dvignil kla* virsko pasažo in spremljajočo figuro iz prazne dekoracije do vloge nositeljice glas* bene misli. Chopinska klavirska tehnika jc še danes vzor klavirske kompozicije, če iz* ločimo njen romantični salonski stil, ki je pač odgovarjal takratnemu časovnemu oku* su. In zdi se mi, da jc Chopin tudi Corto* jev ljubljenec. Igral je njegov Andante spianato in njegova Polonezo, dalje kot glavno točko programa vseh njegovih 24 preludijev tako sijajno, globoko občuteno, tehnično zlasti pa dinamično in izrazno do* vršeno, da v resnici zasluži ime svetovno slavnega pianista. Doda! je tudi en Chopi* nov valček. Tu ni bila glavna misel zuna* nja t-hnika, temveč zmagovit' glasbeni iz* raz. — Zanimiv je bil Vivaldi s svojim Con* certo da camera v treh delih: Preludij, Si* ciliana in Allcgro. On je formo italijanske* ga solokrncerta popolnoma razvil. J. S. Bach je mnogo njegovih godalnih del — tudi ta koncert je prvotno pisan za godala — predelal za orgle in klavir. Dcbussvjeva •La Cathćdrale englutic» nam jc prijetna znanka, Albcnizove Scgidile so publiki radi svoje poskočne melodijoznosti ugajale ta* ko. da jih jc Cortot moral ponoviti, dasi fiaabeno vsebinsko ne pomenijo mnogo, ahko rečem, da se je sukalo vse okoli Chopina. Ta pa me je v največji meti dvig* nil in zadovoljil. Kakor rečeno, ne občudujem Cortojeve tehnične spretnosti, temveč močno interpre* tacijo. originalno poglobitev v izvajana de« la, sijajen dinamiko, prepričevalen izraz. Cortot je igral na klavirju panike fir* me «Pleyel», ki ga je pripeljal seboj. Po mnenju kons. profesorja A. Ravnika ima ta fabrikat izvrstne skrajne oktave, sredina pa je premalo gosta. Koncert je bil razmeroma prav dobro obiskan. —Č. Iz gledališke pisarne. Danes zvečer pojejo v operi Puccinijevo »Boheme« za red T. V vloži M'mi nastopi prvič na našem odru ga. Pavla Lovšetova, kar pomrnj prijetno iznenađenje za prijatelje in obože-vatelje nadarene pevke. Jutri vprizori opera Puccirtijcvega »Gianni Schicchi«. Premijera delca je pred lati izzvala po celem gicdališkem svetu navdušeno priznanje in predstavlja najboljšo opero burfo svetovna eperne literature. Naslovno vlogo poje topot g. Janko, ki poda v tem oziru uprav dovršeno kreacijo. V Splitu jc žel za svojo igro In petje naravnost viharne ovaerc. Red D. Na binkoštno nedeljo ob 3. popoldne pojeo v operi >Gorenjskega slavčka* za birmančke. Tretja produkcija Glasbene Matice v Celju. V ponedeljek zvečer se je vrš:!a v celjskem mestne-n s:le-d3!:šču tretja javna produkcija co ?ncev Glasbene Matice v Celju. Nastopi'o je 8 gojencev in 7 gojenk srednje in višje (konservatorijske) stopnje in sicer 8 pianistov, 6 vijolinistov in 1 klarinetist, ob koncu pa še Matičin orkester s Havdnovo »Otroško sinfonijo« za godalni orkester fn otroške instrumente. Izvajanje nekaterih gojencev je bilo naravnost prvovrstno po tehniki in prednasanju. Poznalo se je, da imajo gojenci dobro, resno in sistematično šolo, ki jamči za stalen napredek. Celjska Glasbena Matica je letos znova dokazala, da vrši svojo nalogo v polni meri kot resen kulturni zavod. — Koncert Ljubljanskega Zvona« t Zagorju ob Savi je v nedeljo zelo lepo uspel. Zbori, kakor tudi solo - točke in kvarteti so bili prav debro izvajani, dasi je na vse pevce vidno slabo vpHval zelo neakustičen oder. Pevovodja g. Zorko Prelo vec in njegov zbor sta si tekom malo časa popolnoma osvojila še dosti Številno občinstvo, ki jim je bilo hvaležno In je iskreno obžalovalo, ko ie bil koncert pri kraju. Izpred sodišča ZANIMIVA TISKOVNA PRAVDA. Pred deželnim sodiščem se je včeraj opoldne vršila razprava o tožbi g. dr. Pe-stotnika. bivšega prosvetnega Šefa v Ljubljani, proti glavnemu uredniku »Narodnega Dnevnika« g. Zeleznikarju. »Narodni Dnevnik« ie namreč lani v avgustu prinesel članek, v katerem je očital g. Pestotniku. da je ket prosvetni šef premeščal učiteljstvo iz strankarskih razlogov in se pri tem oziral samo na predloge tajništva SDS in svojih ožjih somišljenikov. Gospod 2:Icznikar je prevzel odgovornost za članek in nastopil dokaz resnice. Včeraj se je nato vršila prva razprava pred senatoir. kateremu je predsedoval g. v s. s. Mladič. vot2nti pa so bili gc. dr. Mohorič, dr. Gradnik in Avsec. Obtoženca sta zagovarjala gg. dr. Ravnihar in Maru-šič, tožitelja pa g. dr. Knaflič. G. 2e!eznikar poudarja v svojem zago-vc.rn, da so bile persekucije uradništva noto rične in da e kot novinar moral nastopiti proti niim. Nobeden izgred premeščenih učiteljev ni bil v disciplinarni preiskavi: službene potrebe za premestitve da ni bilo. Pretllaga, da se prečkajo izpovedi prič. zaslišanih v preiskovalnem postopanju. Predsednik smatra za nepotrebno, da bi se prečitale vse izpovedi, ker se mnosc sploh ne nanašajo na tolitelja in tudi niso v nikaki zvezi z današnjo razpravo. Dr. Ravnihar vztraja na predlogu obtoženca, da se prečitajo nekateri članki iz listov. Dr. Knaf ič poudaria, da bi se tožitelj Ir.hko skliceval na določbe uradniškega in deloma še vedno veljavnega kranjskega Šolskega zakona, ki brezdvomno prepuščajo prosvetni upravi, da sama odloča, ali ie dana službena potreba za kako premestitev ali ne. Tožite!; pa tesa ne stori, ampak hoče v vsakem konkretnem slučaju dokazati, da in zakaj je obstojala službena potreba za premestitev. Po kratki kentroverzi med zagovornik; s? je um.iknil senat k posvetu, na ka- terem je sklenil, da se razprava preloži, vmes pa bo sodišče poskusilo izposlovaii za nekatere priče odvezo službene molčečnosti in izročitev uradnih aktov, nanašajočih se na učiteljske premestitve. železnica KOLEDAR. Danes; Sreda, 19. maja katoličani: Celestin. Vitoslava; pravoslavni: 6. maja: Jov: muslimani 7. zilkida 1344; iidje: 6. šivana 56S6. Jutri: Četrtek, 20. maja 1926; katoličan:: Bernardin, Mifcdar; pravoslavni: 7. maja: Akakije; muslimani: 8. zilkida 1>44: židje: šivana 5686. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: drama «Jakob Ruda^, ope* ra «Boheme*>. A'ino Matica: «FIirt»; Ljubljanski d\-or: «Joana. milijonarjeva hči«; Aino Ideal: •Norčava hiša*>. JUTRIŠNJE PRIREDITVE, Gledališče: drama «Idijot»; opera «GTu* maci*. «Oianni Schicchi»- Kino Matice: «?*>: Ljubljanski d\H>r: •Joana. milijonarjeva hči»; Kino Ideal: SK Jupcst&vijj : ASK Primorje na igr * Šču Primorja ob IS. in četrt. DEŽURNE LEKARNE. .Smfa; Bohinc. Rimska cesta, Levstek, ResJjeva cesta. Četrtek: Piccoli, Dunajska cesta. Ba* karčič. Karlovska cesta. Solncc zaide danes ob 19.26, vzide jutri ob 4.27 in zaide cb 19.27. OBLEKE lastnega izdelka Vam nudi 07 NAJCENEJE Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova 3. Sport Ova odlična gosta kakor smo že poročali, gostuje jutri v Ljubljani naš nogometni prvak, beogradska o.Tuj;c3lavija». za Binkosti pa prvak dunaj = skih neprofesionalnih klubov «Vienna Cri* cket F. C.». Jugoslavija igra s Primorjem, Cricketerji pa z Ilirijo. •Jugoslavija* nastopi v Ljubljani sploh prvič. Njene odlične kvalitete so splošno znane: tehnično po možnosti nadkriljuje splitskega Hajduka in ga prekaša a sila ne« varno prodorno kombinacijo, pri čemur uporablja razantne udarec svojih strelcev, priznano najboljših napadalcev jugosloven* skega nogometa. Imena Petkoviča. Jovano« viča pa Sekuliča. da ne govorimo o ostalih prvorazrednih igračih, 90 dobro znana na domačem, kakor na mednarodnem polju. Postati dvakrat zaporedoma državni prvak ni lahek persel, zlasti ako mora klub pri tem nastopati proti celokupni eliti jugoslo« venskega nogometa, proti vsem podsavez« nim prvakom. Največ pa govore za Jugo» ■lavijo njeni zmagovalni rezultati ravnokar zaključene turneje po Franciji. Tekma se vrti jutri, v četrtek. Vienna Cricket F. C. jc najstarejši klub Dunaja. Osnovali so ga leta 1*92. na Du* naju bivajoči Angleži. E>o razkola v klubu leta 1911.. iz katerega je nastal današnji Amatcurssportverein. jc bil VCFC mero* dajni klub na Dunaju, pa tudi nato se je vzdržal na visoki stopnji. Ob odločitvi Amaterjev od profesijonalov se je izjavil za čisto amaterstvo ter velja danes za najboljše amatersko moštvo Avstrije. Okoli* ščina, da amaterski klubi niso obvezani igrati prvenstvenih tekem, daje Crickcter* jem mrjžnost do živahnih tekmovalnih zve« z inozemstvom, kjer dosegajo vseskozi iz« vrstne rezultate. Nedavno je n. pr. vzbu« dila veliko pozornost njihova zmaga nad praškim D. r. C., ki velja za kontinentalno «klaso>». Izravnane rezultate beležijo tudi proti prvim profesijonalnim klubom na Du* naju (n. pr. Slovan 1:1, \VAC 4 : 2, Ama« tcure 1 : 2, Rapid 2 : 2). Največji filmski umotvor sezije 1826/27 Rosenhavfiilgr s prvo^rstn mi francosk mi in nemškimi Hmskmi močmi «er oiiginalno go:bo .Rosenkavalier" pod vodstvom dob. o .ianc ga g. kapelnika Rvneša se rrpravlja za Kino Ideal S Jack London: 112 Roman treh src XXVII. In tako sta prišli v dolino Izgubljenih duš po dveh podzemnih poth dve ekspediciji iskalcev zaklada. Po prvi poti je prišla zelo hitro carica z Lonicio. Henrvjem Morganom in Solanovimi sinovi. Bolj počasi sta se bližala svojemu cilju poglavar in Torres. Prvi napad na sveto goro plemena Mava je pokazal kje tiči glavna ovira. Tor-r€*sova ekspedicija je hotela raztreliti velika skalo in odpreti vhod v dolino. V ta namen je bilo treba \eč dinamita, kot so ga vzeli s seboj. Skala je bila namreč masivna in zelo trda In ko so napravili cdprtino, ie bila nad dnom podzemne jame tako, Ja so morali Še enkrat navrtati in razstreliti skalo. >ele Po drugem poizkusu se jim je posrečilo od-rreti vodi pot iz podzemlja. Naposled so srečno -usili podzemlje in prispeli v jamo, kjer sta stala .^rorona kipa boga in bornie. Tu so morali zopet j vrtati skalo, da pridejo v notranjost gore. Pred no so se pa napotili dalje, je Torres ukradel rubine i iz Chimih in smaragde rt Uzatzlovih oči. \ Ta čas je prispela carica s svojimi spremlje-' \a!ci brez večjih težav v dolno skezi nasproti sto-j jeeo goro. Nj se jimbilo treba vračati po isti poti, i ki jih je vodila iz doline Izgubljen:h duš. Iz Ogledala Sveta je poznala carica vsako ped poti. Tam, kjer je tekla p pa je svoje delovanje na polju obrtništva n trgovstva koncentriral na južne kraje Srbije. Oh izbrnhu vojne je pobegnil v co. Truplo pokojnice pripeljejo Zagreb. — Velik požar. V selu Kuman pri VeK- kem Bečkereku je dne 17. t. m. izbruhnil požar, ki je uniči! 16 hiš. Večina posestnikov r.\ bila zavarovana. V neki hiši so baš obhajali svatbo, ko je pričelo goreti. Razen nevestine oprave niso rešili ničesar. r 1 v izvrstnih Kvalitetah priporoča po zelo zmernih cenah tvrdka A. Kune, - Uumiona t. u »trnov. i. 1879. 89 Iz Ljubljane —lj Častni veder Ivanu Franketu. Ob priliki 85ietnice staroste slovenskih slikarjev je priredilo Strokovno udruženje jugoslovanskih obiikujočih umetnikov sivolasemu kolegi Franketu časten večer. V restavraciji Zvezdi se je zbrala skoraj polno-številno ljubi anska umetniška kolonija pri prijateljskem banketu, ki je potekel nadvse prisrčno in intimno. Jubilantu je bila najprej izročena bronasta portretna plaketa na mramornati plošči, krasno umetniško delo Lajzeta D o I i n a r j a. kot dokument Franketovega častnega članstva v Udruženju. Nato mu je prisrčno nazdra\i! slikar V a v p o t i č, slavljenec pa se je zahvalil v skoraj enournem govoru ter razložil svojo delovanje v zadnjih letih, v katerih si je stavil kot cilj izkoristiti svoje temeljite študije na polju tehnike oljnatega slikanja v korist splošnost:. V veselem razpoloženju se je čili starček mudil v družbi svojih, po večini mnogo miajaih kolegov in njihovih dam do pozne ure. —lj Palackega večer. Snoči se je v elegantni dvorani Kazine vršila proslava oOletnice smrti največjega češkega politika 19. stoletja, »očeta češkega naroda«, Fran-tiška Palackega. Proslavi, ki jo je priredila Češkoslov. Obec. je prisostvovalo izbrano občinstvo visokih državnih in vojašJkih predstavnikov in iunkcijonarjev, zastopnikov javnih korporaci.i, univerze itd. ter polnoštcvilna ljubljanska češkoslovaška kolonija. Na proslavi je sodeloval oddelek godbe dravske divizije. Slavnostno predavanje o Palackem je imel češkoslovaški konzul dr. F. Resi. ki je v plastičnih izvajanjih načrtal portret tega najzasluženej-šega sina češkoslovaškega naroda v minulem stoletju. V slovenskem jeziku je govoril prof. dr. Preohraženski o zaslugah Palackega za celokupno slovanstvo. Predavanjem je sledil umetniški program, pri katerem so se odlikovali g. Milan Jug, gdč. Golobova, oktet akademikov, mešani zbor učite! išča pod vodstvom prof. Adamiča m g. Rupel z izbrano vijolinsko točko. Koncertni del je zaključila animirana zabava. Občinstvo je zapuščalo lepo proslavo s splošnim zadovoljstvom. —lj Današnji živilski trg je gotovo zadovoljil ljubljanske gospodinje. Bilo >e na izbiro različno domače in uvoženo blago in tudi cene ravno radi množine blaga niso bile pretirane. Seveda se je boljše in izbrano blago plačevalo dražje, posebno uvožena zelenjava, kakor češnje, grah, šparglji in kumare. Tako so bile češnje, kjer so se posebno ustavljali otročiči in cukali matere za roke. kilogram po 6 do 10 Din. Največ češenj je prišlo iz Goriške. Tam za vogalom, ker prodajajo Ribuičani svojo suho robo, pa je razstavil star mož Iz Dolenje vasi pri Ribnici lične igračke, ki jih je napravil $am iz bele ilovice m jih pisano pobarval. To so konjički, petelinčki in podobne iicalice - piščalke. — Poleg njega pa je razložila stara mama iz Idrije krasne ži-rovske in idrijske čipke, ročno delo. ki je res nekaj posebnega. Poleg tega je bilo na trgu veliko zelenjave, jajc po tri krone, večja po dva za 7 kron, kuretine, piščanci po 35 do 40 Din. domačih zajcev m golobov. Na cvetličnem trgu pa so proda-ale naše okoli čanke ede košare krasnih narcis, šmarmc, snežink. kovaČnikov. kukavic, pogačic, spominčic trobenfic in drugih pomladanskih cvetlic in zelenja. - Ij Selitve v Ljubljani Pišejo na.n: Do prevrata smo bili Ljubljančani vajeni ob seTTrnfri rairfh — v februarju, maju. avgustu in novembru — srečavati po mestnih uli-cali in cestah skozi cel teden številne, s hišno opravo obložene vozove, ki so prevažali mobilar strank, ki so se preseljevale iz enega stanovanja v drugo. In v vsakem takem terminu so imeli s takim prevažanjem dovoli posla tako zadruge postre-s^kvjv. kakor špediterji. Danes ne srečnš i \ navedenem času v celem .nesta niti treh takih selitev! In še ti: kdo so, ki se selijo? Razni premeščeni nameščenci, ljudje, ki gredo iz Ljubljane in naposled tisti iz svojih stanovanj jztirani ali oblastno deložirani! In takih bo še! Srečna doba. toda — znamenje časa! —lj Regulacijska dela v Bohoričevi ulici naglo napredu ejo. Ulica bo. vštevši hodnike, 5 do 6 metrov široka; hodniki bodo tlakovanj s ploščami, kamniti robniki so deloma že napeljani. Na Friškovcu so odstranili nekaj starih barak. —ij Društvo »Treznost v LJubljani ima danes v sredo svoj redni sestanek ob pol 19. uri na moškem učiteljišču. Dnevni red: I. Antialkoholni dsn. 2. Poročila iz Kragujevca (br. dr. Mikič). 3. Eventualia. —Ij Prihod beogradskih nogometašev. Danes ob 5. uri zjutraj so dospeli v Ljubljano nogometaši SK Jugoslavije s turneje v Franciji. Nastanili so se v hotelu Slon. Svojim beogradskim gostom in državnemu j prvaku želimo v našem mestu prisrčno dobrodošlico! — !j Trgovsko društvo Merkur v LJubljani ima svoj izredni občni zbor danes ob pol 8. zvečer v prostOTfhJ Gremija trgovcev, Ljubljana. Aleksandrova cesta. — Odbor. 541n —Ij Kolo jugoslovenskih sester v LJubljani bo imelo redno odborovo sejo v četrt e k 20. maja ob 16. 544n —!j »Hera«. stavbna zadruga v Ljubljani, vabi svoje člane, ki reflektira jo na s ta vb išča na Kodeljevem. da se zglase v petek dne 21. maja popoldne v zadružni pisarni. Važno radi oddaje parcel. Načelstvo. —I Ples fn koncert gradbenega odbora Rožnodolskejca doma Je Preložen na bin-koštni ponedeljek 24. t. m. na Strelišču pod Rožnikom. Začetek ob 15. (3.) popoldne. Vstopnina prosta. —IjOpozarJamo na današnji oglas razprodaje S c I o v i n - Čuden! 542n —Ij Došla krasna Izbira otroških obleke in plaščkov! KristoPč-Sučar, LJub-Oana. 58-T Največji filmski umotvor sezije 1926.27 Rosenkavolier s prvovistnimi francoskimi in nemškim. Minskimi močmi ter originalno godbo .Rosen avalier" pod v os tvora dobro znanega g. kapelnika Rvneša se pripra\lja za Kino lateal Iz Celja. —c Celjska brivnJce bodo na linkaštno nedeljo ves dan zaprte, na hinkoštni ponedeljek pa od 7. do 11. dopoldne odprte. —c Tedenski izkaz mestne klavnice. V tednu od 10. do 16. ma a se je zaklalo: 22 volov. 24 krav, 7 telic, 31 telet, 60 svinj in 4 kozliče. — Uvozilo se je: 350 kg govedine, 1646 kg teletine. 292 kg svinjine in 7 kg: kozličevine. —c Razstava risb in ženskih ročnih del osnovne in meščanske šole šolskih sester v CeJju bo na binkoštno nedeljo in binkoštni ponedeljek v risalnici in II. razredu meščanske šole šolskih sester. —c Obrtni referat bo, kakor čujemo, zopet vrnjen mestni občini celjski. S tem se upostavi zopet važen del mestne avtonomije. —c Celjski občanski svet ima plenarno sejo v četrtek dne 20. t. m. ob 17. uri. Na dnevnem redu so poročila odsekov. —c V občinskem svetu celtsketn je odložil mandat občinskega svetnika dr. Rudolf Dobovišek, ki se je preselil v Krško. —c Telovadni nastop Celjskega Sokola se vrši v nedeljo 30. maja na dvorišču rrestne osnovne šole. Ob 8. bo godba po mestnih ulciah. ob pol 12. promenadni koncert v mestnem parku in ob pol 4. telovadni nastop. Cisti dobiček je namenjen za praški sklad. —c Za porotno zasedanje v mesecu Juniju pri celjskem okrožnem sodišču se bodo žrebali porotniki 20. t. m. Pri zasedanju bo na dnevnem redu tudi več umorov. Ljubljanska kronika TATVINE IN SLEPARIJE. V zadnjem času je tatinska in sleparska sodrga v Ljubljani zopet pridno na delu in policijska kronika beleži prav pestro Število tatvin in sleparij, izvršenih zadnje dni. Tako je bilo slugi Ivanu Kiklju, stanu-jočemu v Rožni dolini, v soboto zjutraj odneseno iz stanovanja za 3000 Din rams obleke in perila. — Ključavničarju Edvardu Urbasu na Dunajski cesti je bila iz omare v garderobi Strojnih tovarn in livarn odnesena 800 Din vredna obleka. Ravnotako js neznan uzmovič odnesel ključavničarju Alojziju Rodiču 1500 Din vredno obleko. Tat je vlomil v kovčeg ter v omaro, kjer je bila obleka shranjena. — Delavki Pavli Zeleznik iz Rožne doline te bilo dne 17. t. m. iz garderobe skladišča * Balkan« ukradeno navo krilo. Zlasti podjetni so tatovi v Rožni dolini, od koder je javljenih še celo vrsto manjših tatvin. K trgovskem« potniku Petjku Bcriiču v Rožni dolini je prišla 15. t. m. neka ženska z vizitko Benjamina Kobala. poslovodja, pri železniški nabavi jalni zadrugi v &ški, m dvignila 1300 dinarjev. Ko j^ Berlič kasneje od Kobala zahteval potrdilo, odnosno povrnitev vsote, se ie nrotovilo. da ic b:?a v izitka ponarejena. Polici a je zaslišala tri osumljene /?n<=ke. ki pa so dokazale svoj r,:hi. Fotograf Fran Kune Je Prijavil na po*'-cfH. da ie n egov bivši, sedaj v zaporu se nahajajoči trgovski potnik Ignac Rozman Izvabfi od raznih strank večve zneske za fotografije, ki da jih bo' fotografski zavod F. Kune povečal. Izdajal ;? tudi tozadevna potrd'Ia. Policija ;e aretirala brezposelnega delavca A. K., ki je osumljen, da je dne 15. t. m. urradcl dvema n onterjema mestne e'ektrarn« čepico in jopič ter 75 Din gotovine. Osumlencc tatvino taji, vendar govori vse proti njemu, tako da so ga izročili sodniji. Včeraj popoldne je doletela smrt kletnega ključavničarja Leopolda Majtingerja, stanujočega v Zgornjj Šiški štev. 89. Okoli 16. je pri-el v gostilno Antoni:e Grošelj v Šiški ter zahteva! osminko žganja. Petem, ko je zgine popil, se ie mirno razgovarjal z gostilničarjem in kleparjem Grošičjm, nenadoma pa je izjavil, da gre ležat ra travo. Ker se ni vrnil, so ga šli ;>.kat. Našli so ga umirajočega in nekaj časa pozneje je umrl. Pokojni je bil zelo vdan pijači. Zadela ga e srčna kap. Jakob Vojska, konjski mešetar iz Spodnje Siškc. je dne 18. t. m. okoli 18. ure tako nagio jn neprevidno drvel z enovprežnim vozičkom po Rimski ce^ti v smeri proti Tržaški cesti, da is pred hišo š:cv. 23 pr-drl na tla "Sletno starko Elizabeto Osrcd-karjevo. Starka ;c pri padcu zadobila težke ! poškodbe in so jo prepc! jn ij v bolnico. Vojska te b:1 ovaden sodišču. To je pravi zametek Aspirin tableta <&^* Palite nm modro-belo-rdečo pečatno znamko! pl Da najboljši je to znaj, |^ Colornbo Ceylon čaj^ Velike povodni! in neurj Povodnji so poplavile cele pokrajine in povzročile ogromno škodo. — Oviran železniški promet. — Neurja in poplave v Švici in Franciji. — Mraz in sneg. Italijanski listi poročajo zelo na dolgo in široko o katastrofalni povodnii in neurju v Gornji Italiji. V nedeljo se je nad Pincenzo utrgal oblak. Takega katastrofalnega in silnega naliva ne pomnijo že desetletja. Vsa gorcnicitali-janska ravan okoli Piacenze in drugod jc bila mahoma r>od vodo. V Piacenzi so morali okoli polnoči ustaviti ves železniški promet, ker je reka Po tako na-rastla. da je segala do železniških nasipov. Tovorni kolodvor v Piacenzi je bil naenkrat pod vodo. Voda je tudi poplavila pokopališče in nekatera predmestja, tako da je moralo prebivalstvo v noči zapuščati svoja stanovanja in sc zateči v viš.ie ležeče dele mesta. V bližnji vasi Martizzi so zvonili neprestano plat zvona in prebivalstvo je obupano klicalo na pornoč. Povodeni jc vas kar zalila. Iz Piacenze so poslali v vas avtomobile, ki so potem ljudi odpeljali na varno. Mesto je bilo vso noč na nogah in skupr.šalo povsod nesrečnikom pomagati. V padjvski pokrajini je povodenj povzročila v ečrnilijonsko škodo na poljskih pridelkih. Voda v Comskem jezeru ie rucčno narastla. Jezero ie prestopilo bregove in poplavilo celo trg v Comu. Več prodajalen so morali zapreti, ker je vanie začela vdirati voda. Strahovito »e naliv divjal tudi v okolici Genove. Tu je orkan porušil brzojavne in telefonske žice. Včerašnji listi poročajo da nalivi še vedno traiajo Po vsej severni Italiji. Glavna reka Po je narastla za 9.55 m. Reka še vedno narašča. Zelo ogroženo je mesto Piacenza. Tu se prebivalci selilo na varnejša mesta. Popolnoma je ukinjen železniški promet med Piac^n-zo> in Miiarrom Strahovito neurje je vladalo tudi v goroviti Aaamello. Tu so plazovi zasuli 7 delavcev. Našli so doslej le dve trupli. V Vcrcni so trije delavci utonili v močno narastli Adiži. Adiža je več več okrajev popolnoma poplavila. Iz Curlha javljajo, da so več dni trajajoči neprestani nalivi povzročili tudi v južnem delu Švice prava opustošenja. Lugansko jezero je prestopilo bregove. Radi zadnjih mednarodnopoli-tičnih dogodkov znano mesto Locarno 'c deloma pod vodo. Na Simplonu ;e plaz zasul znamenito Gotthardsko cesto 40 m v dolžino s 6 metrov visoko snežno plastjo. Očiščevalna dela bodo trajala najmanj 14 dni. Mnogo plazov ie zasulo na več krajih brenersko železnico. Promet je moral biti ustavljen. Tudi v Franciji so viadala zadnji čas neurja. Radi silnih nalivov sta si, zrušila dva paviljona na Ivonskem ve-lesejmu. Na velesejmu v Saint Germai-nu ie neurje podprlo gledališko barako. Radi neprestanega dežja so morali sejem zapreti. V južni Franciji so nalivi povzročili ogromno škodo. Mesto Nimes je pod vodo. Ob francoski Rivijeri je zadnje dneve nastopilo zelo hladno vreme. V Alpah, Vogezth in Pirenejah je zaoadel nov sneg. Curih, Ič. maja. Velikanske poplave, ki upropaščaš) tc dni skoro celo Gornjo Italijo, so zajele tudi južne krnic švicarske ter francosko rivijero. V L";carnu .ie voda prestopila kejc in promenado ob jezeru. Pomladanska sezona, ki ie letos privabila neobičajno število leto-viščarjev, je radi hudega mraza in grdega vremena prekinjena. Tudi na francoski rcvijerji do Genovskega zaliva so divjali viharji. Neprestani nalivi so nabrekli gorske potoke, poškodovali nasade v vrtovih in povzročili ogromno škodo. Tujci zapuščajo trumoma rcvi-ierska letovišča. Ogromno škodo je napravilo neurje v gornli Italiji, kjer se vodna energija uporablja za dobavo električne sile. Radi poplav so v resni nevarnosti š:o-vilne elektrarne in pogonske naprave na gorn.ieitalijanskih jezerih in rekah. Povsod je vojaštvo v akciji, da pomaga s svojimi pijonirskirni in saperskimi oddelki ter nadzoruje nasipe železniških zvez in rek. Škoda na poljih in stavbah ^re v milijone._ Največji filmski umotvor sezi.c 1926 27 Rosenkovalier h prvovrstnimi francoskimi in nemškimi f Imski močmi ter originalno godbo .Rosenkavalier" pod vodrtvom dobio znanega g. kapelnika K\ ntla se pripravlja za Kino Ideal Za rezervne oficirje Objave za brezplačno vožnjo v Zagreb ob priliki zbora in razvitja zabave l dru* ženja rezervnih oficirjev so sc pravkar raz* l-oslale vsem članom, ki so do sedaj j-rijavili. Kdor je ne bo prejel, naj jo ta^oj reklamira. Objava velja samo s dansko l-arto in za čas od 20. do 28. maja 192d. Medzave/niško federacijo bojevnikov bo na zboru v Zagrebu zastopal angleški polkovnik g. F. \V. Abbot. ki sc bo ustavil v soboto 22. t. m. v Ljubljani, kjer bo j^ost ljubljanskega pododbora. Za člane ljubljanskega pododbora ho uprava poslovala v hotelu »Lovački Rog* na Ilici 14. Objava velja za vse potniške in br/n* \lakc. vendar so članom priporoča, da ure« d-c potne dispozicije tako. da vporabijo sledeče vlake: 1. V soboto potniški vlak iz Ljubljane ob 12.14 (s tem vlakom odpotuje uprava); 2. v nedeljo brzovlak iz Ljubljane ob 9.; 3. kdor bo šel samo v ponedeljek k razvitju zastave, ter ne bo imel prenočišča v Zagrebu, naj uporabi potniški vlak. ki odide iz Ljubljane v nedeljo ob 23.10 ter pride v Zagreb v ponedeljek ob 7.23. od* nosno brzovlak, ki odide iz Celja v ponrs deljek ob 4.25 ter pride v Zagreb • ob 6.50. Vsak poznejši vlak bo neprimeren, ker bo zbor za razvitje zastave že zgo<\&j zjutraj v ponedeljek. Pristopajte k Vodnikovi dražbi! Samo ie danes! Vedno večji uspeh pri vseh dosedanjih predstavah izvanredno uspele salonske veseloigre FLIRT mm m m) Sijajni no ▼ svojih vlogah: Šarmantna HENNY PORTEN originalni Ferdinand v. Al ten in Ida VVusst. elegantni simpatični L. C. Pavanelli ter srdčani mali Parsifal. — Komični zapletlja--j: — Sme h »polne scene. — Bogata opre« ma. — Lepi igralci. Prednaznairfo: Senzacionalni veteffltn: - f;h M rpT 7 Na SLOVA«. : ELITNI KINO MATICA » 43 Stran 4. /LOV EN SK I NAROD, dne 20. maja 1926\ dtev 112 Gospodarstvo Žilni trg (Tedensko poročilo novosadske blagovne bone.) kljub labilni tendenci na inozemskih tr» žL>č:h je ostal položaj pri nas ne:/preme* njen Radi minimalnega dovoza so začele cene celo skakati. Povpraševanje iz ino* zemstva je bilo slabo, dočim je povpraie* vanjs iz naših pasivnih krajev vedno večje. Italija se je zanimala za koruzo in pšenico, am;> da radi rapidnega padanja lire cene ne odgovarjajo našim razmeram. Braila je nudila za pšenico in koruzo zelo slabe ce* nc. Isto velja za Dunaj. Tako je bil promet ves teden tamo v mejah domačega konzu* m#, koruza gre zlasti v Liko, Slovenijo, Cr* no goro, Dalmacijo in Bosno, pšenico pa kupujejo domači mlini. Promet na borzi je znašal 26V vagonov. T*šcn:cc je bilo prodane 46 vagonov. Bačka in >rcmska uzanca je poskočila od 297.50 na 305. boljše vrste koncem tedna celo ^07.30. Kupovali so samo domači mlini. Po* nudrte so bile zelo slabe. Nova pšenica jc notirala v Bački za dobavo avgust* se ptem* ber 250—255, julij—avgust—september v Sremu 25730. Kupci so bili izvozničarji v Italijo. Domače špekulacije je malo. Ita» Jija je plačevala novo pšenico po 545 lir Postojna, Braila samo 205 šilingov. Dunaj pa 174—175 Kč. Koruze prodano 192 vagonov. Bačka prompt je po-skočila od 125 na 132.50, kon* tem tedna povpraševanje brez ponudbe. Sremska koncem tedna 135, boljše postaje kakor n. pr. Md 137.50, vse povpraševanje z minimalno ponudbo. Vagonsko blago so kupovali včinoma samo domači interesenti. Fkla bačka jc notirala 132JJ0 z minmalno ponudbo. Okrogla za domačo potrebo 140. Rlasjo na rekah je šlo slabo v promet. Iz* • ozr.ičarji ne kupujejo, ker jc koruza pre^ tir-iga. San.o začetkom tedna je bilo skle-njenih par kupčij za junij po Dcnavi 133— P L Moke prodano 20 v a^onov. O. borza je p i -kočila od 475 na 432.50—485. Povpra« kerasja jc bik> za demačo potrebo živah* i . ponudbe pa slabe. Manjši mlini imajo zelo malo razpoložljivih zalog. večji pa t Jjjo popustiti v cenah. St. 6 je notirala 2?'?, st. 7 190 brez povpraševanja. Otrobov '•.i: 4 vsgo.ie. bački po 145. Ovsa 7 :iov po 180. Ponudba ;n povpraševa« r. \z iabo. - g Izgledi letošnje tatine \- Vojvodini. Predsednik novosadske borze je izjavil o i/2'cdu letošnje letine v Vojvodini slede* lc: Ze 40 let se pečam s pol jedci jstvom in >c nikoli v Bački ni kazala letina tako do hro, kakor letos. Stanje posevkov kaže. da K>m » imeli letfs rekordno letino. To ve* lja za orimino :n jarovino. Ce ne bo ele* mentarnih nesreč, se obeta Bački izvrstna letina. —g- /kongres mednarodne organizacije industrijskih delodajalcev. V Pragi je bil otvorjen v ponedeljek dopoldne kongres mednarodne organizacije industrijskih de* Todajalcev, ki so re ga udeležili zastopniki večine evropskih držav. ju"» oafriške Unije v .Int>onskc. Govorniki so naglašali, da je freba doseči kompromis med socijalnim in produkcijskim stališčem, zaicaj brez tega kompromisa ni mogoče sanirati gospodar* skega življenja. Ker so delavci mednarodno • r«;.---,--.-- nq se organiziral; tudi dc!o* dijaki. Na obeh straneh si prizadevajo zboljšati organizacijo gospodarskega živ* ljenja in utrditi gospodarski mir. —g Velik uspeh čeikoslov. konsotids-cijskega posojila* Dosedanji vpis na držav* no konsolidacijsko posojilo znaša okrog 1,900.000.000 Kč, kar pomeni nepričekova* no velik uspeh. —g Sovi sezonski krediti Sarođne banke. Kakor znano, določi Narodna banka vsako leto poleg rednih tudi sezonske kre* dite. Lani je dala okrog 380 milijonov za sezonske kredite, od katerih je doslej iz* plačala 280 milijonov, ostalo pa izpliča do konca maja, ko počete rok za te kredite. Po sklepu upravnega odbora začne Narodna banka dajati nove sezonske kredite 1. avg. Prošnje se lahko vlagajo tudi prej. —g Reorganizacija madžarska Poštne hranilnice. Mad2arski finančni minister Bud je predlagal ministrskemu svetu načrt za* kona, po katerem preide Poštna hranilni* ca v delokrog finančnega ministrstva. —g Zlata valuta na Estonskem. Eston* ska vlada namerava v kratkem uvesti zlato valuto. Kot temeljna edinica se uvede eston* ska zlata marka. ki bo odgovarjala po vrednosti skandinavski zlati kroni. Eaton« ska Narodna banka izda potem novčanice, glaseče se na zlate krone, ki morajo biti do 25 % krite z zlatom ali tujimi devizami. To in ono Zadnji triki tultan Mri Iz San Rema ooročajo. da je umrl tam v ponedeljek ponoči zadnji turški sultan Mehmed VI.. 37. poglavar turške države jz vladarske rodbine Osmanov. poglavar vseh vernih mohamedanov. gospodar zemlje in morja, padi šah osmanske države in duhovni poglavar islamskega sveta — vse to seveda nekoč, zdaj pa privatnik, ki je stanoval v nekdanji Noblovi vili in nosil časten naslov Veličanstva kot zadnji ostanek nekdanje slave. Njegovo spremstvo sta tvorila dva karab njena kot telesna straža, ki sta zvesto čuvala dostop v vil° in vrt. K zadnjeTrru sultanu je bilo zelo težko priti, ker je bil Mehmed nezaupljiv. Le redko so ga videli prebivalci San Rema. kako se sprehaja s fesom na davi uo vrtu. Sicer pa ni čuda. da ni nikomur zaupal. Saj je umrlo mnogo prednikov nasilne smrti. Zadnji član vladarske hiše Osmanov pa je umrl naravne srnrtL Mehmed VI. je bil sin sultana Ab-dula Medžida. ki je umrl v juniju 1861, nekaj mesecev po Mehmedovem rojstva. Otroška leta je preživel za časa sultana Abdula Aziza, svojega strica, ki je bil detroniran 30. maja 1876. Mladi mehmed je videl potem na cesarskem prestolu svoje starejše brate — najprej MuradaV„ ki je vladal samo tri mesece. :x>tem Abdula Hainida IL. ki je spravil Tirxčijr> na rob propada in bil odstavljen 1. aprila 1899. končno Mohameda V., po katerem je nastopil 3. julija 1918 sam. Kmalu potem je Turčija skupaj z Berlinom in Dunajem kapitulirala pred zmagovito antanto. Mehmed VI. je bil pravi »bolnik na Bosporu«. Za politične dogodke se ni zanimal in tako je angorška narodna skupščina 1. novembra 1922 brez njegove vednosti sklenila, da spada carigradska vlada v preteklost. Odstavila »e Mchmeda najprej kot sultana nato šč kot kalifa, V strahu, da ea ne doleti usoda tolikih njegovih prednikov*, ki so umrli nasilne smrti, je pobegnil 17. novembra 1922 na angleški ladji iz Carigrada. Bival je nekaj časa na Malti nato v švici in Angliji, naposled pa v severni Italiji. Sprva je še poskušal ob-nov it; svojo vlado, vsaj versko, ako še posvetne ne. izdajal je proklamacije na muslimane, a vse brezuspešno. KemaJ paša je bil močnejši od njega. Zato se ie naDos^ed udal v svojo usodi, ki jo 'e delil s tolikim nekdaj vsemogočnimi vladarji umaknil se je v zatišje in preživel zadnje dve leti kot izgnanec v San Remu. kjer ga je zadela kap. Star je bil 65 let. birmemeet s krasno obleko, ki jo najlažje n najbolje kupiš pri tvrdki Drese Scharab, Ljtbljasa V zalogi tepe cea ce ta seete. Super X-žarki Na zborovanju Akademije znanosti v Madisonu je predaval prof. dr. Robert Andrews Millikan o odkritju novih žarkov v atmosferi ki se širijo s hitrostjo svetlobe na vse strani in imajo tako moč. da lahko prodirajo skozi razne tvarine. Jeklena mrežica, debela 12.50 rnrru lahko zadrži tudi v »najtrše« X-žarke ki jih je mogoče producirati v dosedanjih laboratorijih. Nasprotno so pa prodrli novi »super X-žarki«« z lahkoto 1.80 m debelo mrežo. Dolžina vala teh žarkov je manjša kot ultravijoliča-stih, in tako zvanih gamma-žarkov. Profesor Mi 11 kan ceni dolžino na eno desetimi ijonitno srednje dolžine vidnega svetlobnega vala (modro-zelenega). Po Millikanovem mnenju izvirajo »super X-žarki iz svetovnega prostranstva, kjer razpadajo atomi, ne da bi nastali novi Millikan trdi, da bi nastali pri zadostni energiji za transmutacijo kovin, n. pr. živega srebra v zlato, tp žarki kot postranski produkt. Taka sprememba bi Pa zahtevala visoko električno napetost in sicer okrog 10 milijonov voltov. Millikan je odkril te žarke po 20 letnem napornem delu. Naravoslovci, ki se zanimajo za atmosfero, so že davno opazili, da moti njihove elektroskope neka zagonetna sila. Prof. Millikan je dolgo razmišljal, kje tiči vzrok tega pojava in tako je začel raziskovati zj?oraje plasti atmosfere. V ta namen je konstruiral fine in precizne aparate ki jih je obesil na balončke in spustil visoko v zrak. Kontrolne aoarate je položil v gorsko jezero kakih 20 metrov pod vodno gladino. Rezultat teh poizkusuv je bilo odkritje »Super X-žarkov.« Od ključavničarja do ministrskega predsednika Karijera sedanjega poljskega** mini* strskega predsednika Kazimirja Bar« tela je zelo pestra, slična karijeri biv* šega angleškega ministrskega predsednika in vodje delavstva Ramsavja Macdonalda. Ministrski predsednik Kazimir Bartel ie bil rojen kot sin . revnega strojevodje v Lvovu. študiral je gimna'-ijo; a adi velike revščine, v kateri je živel rodbina, pa je moral študije ukiniti in posvetil se je kiju* čavničarski obrti. Iz Lvova, kjer se je izučil za mehanika je odšel na Dunaj in vstopil v službo znanega podjetja Siemens. V pro5**m času je nadalje« val štu lije, naprpvil mat ro in se vpi* sal na tehnično visoko šolo v Lvovu. Istočr^-io je na univerzi študiral fiziko in matematiko. Pridobil si je tak slo* ves, da je bil kmalu po dovršenem doktoratu s* rejet kot docent in kas= ne je imenovan za izrednega profesorja na tehniki v Lv .vu. Sli'na je bila trdi Bartlova ^ojaška karijera. Leta 1914 je kot korporal vstopil v avstrijsko armado. Ob pre* vratu je bil polkovnik. Povodom oble* ganja Lvova je ustanovL prvi železni* carski bataljon. Po prevratu je kandi* diral za poslanca, bil izvoljen in postal železniški minister. Odlikoval se je zlasti povodom "-*>ada boljševikov. Se* daj je star 44 let. Vzrok številnih letalskih nesreč Pretekli teden smo poročali o stra* hoviti zračni tragediji. Nad Novim Sadom je treščilo na tla vojaško leta* lo, ki je uničilo dve mladi nadepolni človeški življenji. Ni bila to prva zrač* na nesreča v naši državi in bojimo se, da tudi ne bo zadnja. Značilno je, da se je večina zračnih nesreč, ki so se primerile do sedaj v Novem Sadu, zgo* dila z letali sistema «Breguet». Novo* sadski «Deutsches VolksbIatt» poroča o vzrokih teh številnih nesreč med dru« gim sledeče: «Ni naš namen, da bi izrekali svoje mnenje, če gre samo za opetovana naključja ali če je vzrok številnih ne* sreč odpovedan je strojev, ki so m on-* tirani na teh aparatih. V to so pokli* cani strokovnjaki in tem prepuščamo svojo sodbo. Značilno je samo, da so do sedaj aparati «Breguet» odpovedali ne samo pri nas, nego tudi v drugih državah. Letalo tega tipa je povzročilo že nebroj smrtnih nesreč. Prejeli smo argentinski list «La Argentina* z dne 17. marca, ki silno omalovažuje vred* nost Breguetovih aparatov. Med dni* gim pravi «Argentina»: «Prodaja letal tipa Breguete za armado je stvar, ki jo je treba preiskati. Ali smo kupili stroje ali staro železo? Življenje naših pilotov se žrtvuje. Med letalci je že javna tajnost, da so letala tipa «Breguete iz silno slabega materijala. Tudi motorji ne funkcijonirajo. Doživeli smo šest zračnih kata* strof. Od osmih letal, ki smo jih pre* jeli, se jih je šest zrušilo. Eno letalo je padlo v reko La Plata ter uničilo življenje dvema oficirjema. Večina ne* sreč se je primerila radi defektov v motorju. Letala padajo na tla, kakor kamen. Dogodili so se slučaji, ko so s« letala vnela v zraku.» — 1 ako argen* tinski list. Da-li so te navedbe resnične ali ne, nam ni znano, dejstvo je, da se največ letalskih nesreč primeri z avi* joni tipa «Bregueti» in to naj upošte. vajo merodajni faktorji. Življenja na« ših junaških letalcev vendar ne more* mo z mirno vestjo izpostavljati nevar« ncstim.» Podatki «Deutsches YolksbIatta» so take važnosti, da tudi naša vojaška uprava ne more preko njih. Dolžna je javnosti in dolžna našim letalcem, da jih skrbno preišče in prepreči n^dalj« nje nesreče, ako so dosedanje res za« krivili slabi aparati. NOGAVICE- 11» t so najbolj!« !n najcenejša kajti trpežnos* enega para nogavic z Sigom In znamko (rdečo, modro aH zlato) ključ je ista kot trpeznost Itirifc dragih parov. ta-« ) Rositf In diMUle a! Sladkor Kakor mnogim drugim predmetom, ki jih rabi kulturni človek, tako je tudi sladkorju pradomovina stara Indija. Prebivalci Indije so pridobivali sladkor iz sladkorne trstike. Zanimivo ie, da ie sladkor prispel v Evropo šele proti koncu srednjega veka in da je postal v Italiji šele za časa renesance splošno-uporabljena jedilna primes. Neki pisatelj iz renesančne dobe Diše, da ni veselice, kjer ne bi rabili sladkorja v raznih oblikah. Iz sladkorja delajo figure, skupine, tiče in četveronožce. S sladkorjem kandirajo sadeže v Čudovitih naravnih barvah. Brez sladkorja ne za-vžijejo ljudje skoro nobene jedi več. Sladkor uporabljajo pri močnatih jedeh, stavljajo 2a v vino, v vodo in celo jajca in ribe pripravljajo s sladkorfem. V Francijo je upeljala sladkor Katarina Medici, soproga kralja Henrika Drugega. Italijansko spremstvo kraljice je upeljalo v Pariz tudi likerje iz Italije. Sredi 16. stoletja zavlada sladkor po celi Evropi in spada odslej k najpotrebnejšim jedilnim pripravam višje francoske družbe. Tudi v Angliji so dajali sladkorne jedi pri vsaki svečanosti na mizo. zlasti kandirane sadove, marmelade, želeje. Prvo slaščičarno so otvorili v Nemčiji I. 1573 v Augsburgu Leta 1800 so na pr. v Nemčiji po računih Humbofdta potrošili 4 m pol milijonov centov sladkorja, kar znaša 1.5 do Z kilograma na glavo prebivalstva. Danes je stvar drugačna. Na vsako glavo odpade v Nemčiji letno 17 kg sladkorja. Temu razmer no treba izračunati svetovno potrebo sladkorja. Mogočni napredek sladkornega konzuma pri vseh kulturnih narodih bi ne bil mogoč, da niso iznašli industrijo sladkorne pese ter začeli pridobivati sladkor iz pese. Darujte za Sokolski Tabor! a rv n e trakove >glje«iiv p«voičenl. k«*p«ratl peplr, fc«jkt«*fjrafičnl — zav tki Im pri LUD. BARAGA, Ljubljana. Šelenburgova ulica 6 Telefon 9SO Ocarinjenje a*-T vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, >krbno in po najnižji tarifi Raj ko T ur k, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9, nasproti carinarnice. Revizija pravilnega zaračunavanja car ne po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. KRAPINSKE TOPLICE poleg Zagreba, Hrvatska. 42° C termalna voda in blato zdravijo revmo, protin. iseh as, ženske bolezni itd. Stanovanje s popolno oskrbo dnevno Din 50-— do 80— za >šcbo V pred- in po sezoni z atni popusti. Vojna glasba ter druge zabave Kopeli doma, lastna elektr razsvetljava in tako d*lje. Več pove in prospekte daje kopalKcna uprava Kiapinske toplice. M T Pletilni stroji emikega Izdelka patent „Ideal" 7. jamstvom za nogavice, jopice, •^vitarje in vsakovrstne r'etenine ■dro vsakomur najbobSo in sigurno eksistenco. V zalogi a po ukom, ki jc jako l?frak, n po potrebi tudi s stanovanjem edino lepri F.Kos.LWl3.ZiMaL5 Generalni zastopnik. RazproeOa|a. - - Oblastveno dovoljena prostovoljna pepeli razproda:a. Prodajale st bodo ure, verižice, prstani, zapestice. nam zna oprava iz przvega in kina srebra, siva! u stroji in dvokolesa za moške in žerske itd. »• z a nudit« poeložNI ee oecdne prilike I Na mnogobrojni obisk vsb tvTdka Joo. SoCovin-CuaJon LJUBLJANA, Mestni trg 13 mmto v ilov. liani' POZOR! POZOR! Ostanki za perilo so naprodaj po polovic« ni ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne pri* like! Realjeva cesta 30. L nad str., desno. 1519 RADIO aparate m sestavne dele Ima v zalogi Klfučavničarski priden in močan — išče službo. — Ponudbe pod •Ključavničarstvo/1524» na upravo «SIov. Nar.». Stanovanje v mestu (soba is kuhi« nja) — išče vpokojenee. — Ponudbe pod «Vpo* kojenec 1526» na upravo •Slov. Naroda*. detaierja išče v trajno službo največja 1 vam ca v Vojvod ni. — Blagajničarka zmožna slovenskega, ar* bohrvatskega in nem« škega jezika, strojepisja in stenografije — išče službo. Nmstopr lahko takoj. — Ponudbe pod «Blagajnićarka,1527» na upravo «Slov. Naroda*. Tičemo za vstop s 1. ju« nijem perfektno stenotSrafinjo in strojepisko slovenske* ga in nemškega jezika, po možnosti samostojno korespondentinjo. Prošnje z referencami in za« htevkami na upravo «SL Nar.» pod «KTV/1484» J Knez iz Ljubljane bo prodajal na binkoštra po* ne de I jek letošnjo košnjo trave in detelje. — Pričetek ob 14. pri Ančnikovem ko* rolcu v Spodnji Šiški. 1530 Noto gosje perje skubeno, belo. puh. 1 kg i 65 Kč. pošilja od 4 kg proti povzetju — R. Freund, trgovina s perjem, Praga L. Benedikt« ska ulice št L 1067T Prodajalec aserije in galanterije, ra moč, vojaščine prost, išče službo v trgovini v mestu ali na de* želi. — Ponudbe pod •Dober prodajalec/l479» ns upravo «Slov. Nar.». zmotam strojepisja, slo* venske steeopaltjc, slo* venskega, srbohrvatske* gs in nemškega jezika išče službo. Nastopi Is* hko takoj. — Ponudbe pod cPoitena in pridna 1477» os opravo •Slovenskega Narodi. Za t Prago priporoča podpisana tvrdka vse telovadne oblačilne potrebščine za člane, članice, naraščaj in deco. Solidno in lepo izdelani kroji po najnižji cent — Zahtevaj tc cenike! — Brata Capuder, Ljubljana. \Vol fovs ulica 1/IL 99/T Enodružinsko hišico z Trtom najraje v Rožni dolini ali ob Tržaški cesti — kupim. Posredovalci izključeni. — Ponudbe z navedbo cene na upravo •rSlov. Narod » pod *Hi* šica/1525». Na prostovoljni sodni dražbi se proda hiša z vrtom pri izklicni ceni 90.290 d-r.arjcv 10 para dne 29 maja 1926 ob 15. v Ljub* Ijk.ni. Krakovska ulica št 29. Dražbe ni pogoji na pogled pri okrajnem sodišču v Ljubljani, so* ba 33. Vabilo na redni občni zbor Kmetske hranilnice in posojilnice v Šmartnem pri IMiji. ki bo dne 3. junija 1926 ob 15. uri v zadružnem lokalu s sle* de čim dnevnim redom: 1. poročilo načelstva in računskega pregledoval-cm; 2. čitanje revizijskega poročila; 3. določitev računske* ga zaključka za 1. 1925: 4. volitev načelstva in računskega pregledoval* ca: 5. sprememba pravil; 6. razno. Sačelstvo. xxxrxxxxxxxxxxxxxxixxs ■ ejef domača tvornica damskega perila )k6UQ - - in vezenin r. z. z o. z. Ljubljana, Šelenburgova ulica 1 opozarja na biMkoitnl reklamni teden, tekom kate* rega so znižane cene vsakemu perilu za 10°/0 »ošabna ugodnost za botrcel XXXIXXXXXXXXXXXXXXIXXX 1523 Naznanilo preselitve. V soboto, SS t. m. preselim svojo RESNICO iz Wolfove u!'cc na Pcgačarjev trg v dobro znano prejšnjo mesnico g. Kozaka. Zahvaljujem se za naklonjenost svojim cen*, odjemalcem in se v nadalje priporočam. Frane Lovie, mesar Pomladne novosti nogevlee v raznih baivah, žepne robce, čipke, rokavica, naramnice, palice, razna mila. gumbe in po« treeečlvte za šiviljo, kroječe in čevljarje ter nahrbtnike. NAJNIŽJE CENE. JoSIP PETELINC (ob vosU) LJUBLJANA blizu Preeei 65-1 saonike. Urcjjaie: — Za det usta: Oton Christot — Vsi v Ljubljani