PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
PRVA IZDAJA
GLASILO SOCftAUSTMNC 2VME DGLOVNCOA LJUDSTVA SLOVENIJE
Pogovor z bralci (3. stran) - Kako podaljšati premirje? (4. stran) - Pisani petek - Priloga RTV
LJUBLJANA, PETEK, 29. JANUARJA t9T1 LETO XIII. • ŠTEVILKA 26" •CENA 1 DINAR
.»DELO- IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE-, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA-, KI GA J€ LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UfieDNIK MITJA GORJUP ODGOVORNI UREDNIK JAK KOPRIVC
'lH
jaa RTV
Resolucija 71 podpira program stabilizacije
Trije zbori zvezne skupščine so včeraj obravnavali predlog resolucije o ekonomski politiki v letu 1971— Predvidena stopnja rasti 5 do 5,5 odstotka
BEOGRAD, 28. jan. Trije zbori zvezne skupščine, to je zbor narodov, gospodarski zbor in družbeno politični zbor so danes obravnavali predlog resolucije o ekonomski politiki v letu 1971. Na skupni seji je predlog obrazložil podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksandar Grličkov. Med drugim je poudaril temeljne postavke ekonomske politike za letos, ki j ib je po oceni ZIS podprla javna razprava, posebno še v odborih zvezne skupščine. Dejstvo, da je zvezna skupščina predložila 200 amandmajev, republike in sindikati ter zbornice pa okoli 50, govori, da je predlog rezultat intenzivnih skupnih naporov.
Prva značilnost začrtane politike je vztrajanje pri stabilizaciji, pri dosedanjem izvajanju programa, ki je bil »prejet. To pa ne pomeni, da bo prišlo v letu 1971 do zastoja v razvoju. Ocene kažejo, da bi začrtano politiko
BORIVOJE JELIC
lahko dosegli s stopnjo ra-ati 5 do 5,5 odstotka, kar za te razmere m tako malo. To je druga značilnost te politike. Tretja značilnost pa Je v tem, da hoče ta politika ustvariti pogoje za etapno reševanje osnovnih sistemskih vprašanj, da bd vgradili v sistem tiste mehanizme, ki ustrezajo njegovi prirodi in logiki.
Poslanci ao nato razprav-
ljali o predlogu resolucije na ločenih sejah in poudarili, da je resolucija boljša kot preteklo leto, da pa je vendarle še dokaj splošna in da ukrepi, ki jih predvideva, niso povsem usklajeni s cilji ekonomske politike. Poslanci so predlog resolucije v načelu podprli.
V gospodarskem zboru J* zvezni sekretar za gospodarstvo dr. Bortvoje Jelič ▼ od-
govoru na vprašanje poslanca Boža Rakoviča poudaril, da ZIS tudi po devalvaciji ne bo odstopil od načela, da cen ni mogoče zviševati, dokler ne bomo v skladu z resolucijo začeli uresničevati sklep o odmrzovanju cen.
Popoldne so zbori na ločenih sejah razpravljali o amandmajih k resoluciji. Fo-ročUji o sejah zborov objavljamo na 2. strani.
Po prevratu
General Amin se je sestal z Oboteje-vimi ministri in drugimi osebnostmi
NAIROBI, 28. jan. (APP). Set vojaškega režima v Ugandi general Amin je dopoldne sprejel ministre strmoglavljene Obotejeve vlade, pet izpuščenih ministrov bivše vlade kralja Mutesa (med njimi bivšega voditelja demokratske stranke Kivanuka) in nekatere druge osebnosti.
Posvet se bo nadaljeval popoldne, vendar se ga takrat ministri Obotejeve vlade ne bodo smeli udeležiti.
V intervjuju za londonski Times je general Amin -rekel, da bi Oboteju verjetno sodili, če bi se vrnil v državo. Obote je bil baje preveč usmerjen h komunistom in ni maral
Dve domnevi
Umik saigonskih čet iz Kambodže bodo pojasnili dogodki prihodnjih dni
SINGAPUR, 28. jan. (Tanjug). Tudi danes, drugi dan kitajskega in vietnamskega novega leta, je bilo na indokitajskih frontah sorazmerno zatišje.
V Kambodži je tudi v zad- j tej cesti še ni prišla dz Siha-
njih 24 urah »nasprotnik vznemirjal« Lan Nolove enote okrog Phnom Fenha, kakor je na tiskovni konferenci povedal Lon Nolov predstavnik. Vendar je glavnina osvobodilnih sil »krenila proti severu«, je dodal. Manjši spopadi so bili tudi ob vznožju visoke planote Kiri Rom, na cesti št. 4. Uradno so sporočili, da so Lon Nolove in sai-gonske enote cesto »osvobodile«, kljub tej trditvi pa po
nukvila niti kaplja bencina.
Dopisniki poročajo iz Kambodže, da se desettisoči saigonskih vojakov umikajo od tam v Južni Vietnam. Poročevalci domnevajo, da se te čete umikajo zaradi pričakovane ofenzive osvobodilne vojske v Južnem Vietnamu, ali pa da sta ameriško in
sodelovati z Veliko Britanijo. Amin želi te stike popraviti. F*oleg tega namerava organizirati volitve, »kakor hitro bo položaj to dovoljeval«. Doslej so iz zaporov izpustili okrog 400 jetnikov.
Brigadnega generala Huseina, poveljnika ugandske armade pod Obotejem, še iščejo. Nameravajo ga poklicati na odgovor, ker je v noči udara premestil nekaj čet v notranjost Ugande.
Tanzanijska vlada je sporo-čila, da dr. Miltona Obote j a šteje še naprej za predsednika Ugande in da »ne priznava oblasti tistih, ki so ubijali sodržavljane, da bi strmoglavili zakonito vlado bratske republike«.
Kongoška tiskovna agencija pa obsoja Aminov puč kot »delo reakcionarjev, ki so jim pomagali njihovi gospodarji iz pakta NATO«.
Mednarodna okrogla miza sindikalnih delavcev
BEOGRAD, 28. jan. (Tanjug) — Takoj po II. kongresu samoupravljavcev Jugoslavije (ta bo med 5. in 8. majem letos) bodo v Sarajevu orga-
Dinarske
cene
višje?
Hotelske storitve, plačljive v dinarjih, naj bi bile za 20 odst. dražje
ZAGREB, 28. jan. (Tanjug) — Predstavniki jugoslovanskih hotelskih podjetij in organizacij tipajo, da bo Jugoslavija po razvrednotenju dinarja za tuje turiste še bolj konkurenčna. V sporočilu o njihovem sestanku je rečfeno, da bodo dolarske cene ostale takšne, kot so bile napovedane v programih agencij in turističnih birojev za leto 1971. Hkrati pa so bile na sestanku potrjene domneve, da se bodo nastanitvene in penzionske dinarske cene v letu 1971 povečale za 20 %.
Tito in Pompidou pokrovitelja naše razstave v Parizu
BEOGRAD, ' 28. jim. (Tanjug) — Predsednik SFRJ Josip Broz Tito in predsednik francoske republike Georges Pompidou sta prevzela pokroviteljstvo nad razstavo »Umetnost na tleh Jugoslavije od predzgodovine do danes«, ki bo med 2. marcem in 17. majem v Grand Palaisu v Parizu.
SKUPNA SEJA TREH ZBOROV — V zvessni skupščini je poslancem .treh zborov podpredsednik ZIS Aleksandar Grličkov razložil predloge ZIS za nadaljnje stabilizacijske ukrepe.	Telefoto: Tanjug
Doseženo nadaljujmo
Izjava državnega sekretarja za zunanje zadeve Mirka Tepavca na zasedanju zbora narodov zvezne skupščine o jugoslovansko — italijanskih odnosih
BEOGRAD, 28. jan. (Tanjug). Na današnji seji zbora narodov zvezne skupščine je zvezna poslanka Mara Radič vprašala državnega sekretarja za zunanje zadeve Mirka Tepavca, kako je zdaj z jugoslovansko-italijanskiimi odnosi.
Mirko Tepavac je odgovoril-:	-
»Jugoslovanska vlada pozdravlja izjavo ministra Mora z dne 21. januarja letos v italijanskem parlamentu o odnosih med republiko Italijo in SFR Jugoslavijo. Strinja se z izraženim mnenjem o dobrem sosedskem in prijateljskem sodelovanju
med državama, slonečem na načelih popolnega priznanja neodvisnosti in suverenosti. Tako kot italijanska vlada tudi jugoslovanska vlada meni, da se morajo odnosi med našima državama še naprej razvijati ob kar najbolj doslednem spoštovanju sporazumov in pogodb, upoštevajoč tudi spomenico o soglas-
saigonsko poveljstvo nemara j nizirali dvodnevno mednaro-ugotovili, da Kambodže ni . dno okroglo mizo na temo mogoče braniti. Odgovor bo »Sindikat in udeležba delav-kmalu znan.	I cev pri odločanju«.
Kaj pa ljudje?
France Popit v Novem mestu: »Ne moremo reči, razvrednotenje je dejstvo, zdaj pase znajdi, kakor veš in znaš« •
NOVO MESTO, 28. jan. Danes je Novo mesto obiskal predsednik centralnega komiteja ZKS France Popit.
Skupaj s članom CK ZKS Janezom Hočevarjem si je ogledal proizvodnjo v tovarni perila Labod in tovarni zdravil Krka ter se s predstavniki obeh podjetij pogovarjal o gospodarjenju, še posebej se je zanimal, kako bosta podjetji poslovali v novih pogojih, ko je dinar razvrednoten.
Pred tem je France Popit v pogovoru s predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz novomeške občine poudaril, da moramo ob devalvaciji dinarja budno paziti tudi na standard delovnih ljudi. »Ne moremo reči, raz-
Samo pet izvršenih obsodb
Od 92 ljudi, v Conakryju obsojenih na smrt, usmrtili samo pet
AL2IR, 28. jan. (Reuter). Po izjalovljeni invaziji v Gvinejo v lanskem novembru so obsodili na smrt 92 ljudi, usmrtili pa ^so jih samo pet. To je danes izjavil gvinejski veleposlanik v Alžiriji Alpha Diallo Ibrahima. Povedal je, da je ta petfnca vodila zaroto proti predsedniku Sč-kou Tourčju in njegovi vladi. Štiri od njih so obesili v ponedeljek v Conakryju. To so bivši državni sekretar za planiranje Balte Ousma-ne, sekretar za finance Bar-ry Ibrahuna, višji policijski inšpektor Keita Kara in sekretar ministrstva za socialne zadeve Magassauba Mari-ba. Ime petega, ki so ga obesili v Kindiji, ni znano. Od 92 obsojencev so jih 34 ob-aodUi v odsotnosti.
DRUŽINA ODSTAVLJENEGA DRŽAVNIKA — Na sliki so žena in otroci bivšega ugandskega predsednika dr. Miltona Obote j a v njihovem domu v Kampali.
vrednotenje dinarja je dejstvo, zdaj pa še znajdi vsak, kakor veš in znaš,« je poudaril predsednik.
V Labodu je predstavnike podjetja France Popit najprej vprašal, kako se bodo znašli po devalvaciji. D ir ek-
Izraelska
razlaga
premirja
Izrael po petem februarju neizzvan ne bo obnovil sovražnosti
TEL AVIV, 28. jan (AFP) Po izraelski razlagi premirja na Bližnjem vzhodu ni mogoče omejiti s 5. februarjem, ker sloni na resoluciji varnostnega sveta iz junija 1967 in potemtakem velja za nedoločen čas.
Tako je premirje označil predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva. Dodal je, da Izrael po 5. februarju ne bo obnovil sovražnosti, razen če bd jih sprožili Egipčani. V izraelskih političnih krogih izražajo prepričanje, da bo ustavitev ognja mogoče podaljšati čez 5. februar kljub sedanjim egiptovskim izjavam, in to ne le za mesec dni, kor bd bili potem pogajalci preveč nervoze* in nestrpni.
FRANCE POPIT
tor podjetja Zdravko Petan je menil, da si tekstilna industrija lahko izboljša svoj položaj samo z bod-j smotrnim gospodarjenjem, vsi drugi ukrepi pa ji lahko pomagajo samo začasno.
Franceta Popdta je tudi zanimalo, kakšen je položaj žensk v podjetju, saj zaposluje Labod 94 odstotkov žensk. Ko so mu povedali, da, so praktično vse brigadirke ženske in da je tudi v samoupravnih in vodstvenih organih veliko žensk, je poudaril, da je to dobro in da sodi Labod med redke primere te vrste, saj običajno tudi v izrazito ženskih kolektivih vodijo podjetje moški.
Tudi v Krki se je France Popit še posebej zanimal, kako bo devalvacija dinarja vplivala na poslovanje. Predstavniki podjetja pravijo, da se boje splošnega vala podražitev, seveda pa izgubljajo zaradi razvrednotenja dinarja, saj za letos napovedujejo za 80 milijonov dinarjev izvoza in za 130 milijonov dinarjev uvoza. Po prvih ocenah bp njihova akumulacija prizadeta za vsaj 10 milijonov dinarjev.
JOŽE SPLYCHAL
ju iz leta 1954, kakor tudi njihovih ozemeljskih implikacij.
Jugoslavija prisoja velik pomen razvijanju prijateljskega sodelovanja z Italijo in potrjuje svojo pripravljenost, da kar najbolj prispeva k razvijanju takšnega sodelovanja, stoječ na stališču, da se lahko dobri sosedstve-ni odnosi razvijajo samo na podlagi enakopravnosti, zaupanja in popolnega medsebojnega spoštovanja.
Jugoslavija je še nadalje pripravljena prizadevati si skupaj z Italijo, da bi z zboljšanjem gospodarskega razvoja in napredkom obmejnih področij ter z razširitvijo sodelovanja zboljšali življenjske in delovne razmere prebivalstva na obeh straneh meje.
Z obojestranskim prizadevanjem in v obojestranskem interesu se je začela »tkati široka in trdna podlaga odnosov«, kakor je rekel minister Moro, ki je, kakor tudi predsednik italijanske vlade, imel pomembno vlogo pri razvdju našega sodelovanja. Sadovi, ki smo jih v tem času dosegli v gospodarskem, kulturnem, političnem in drugih področjih, nam dopuščajo sedanje odnose med državama po pravici postaviti za zgled dobrih odnosov, kakršne naj imajo med seboj države z različnimi družbenimi sistemi in različnim mednarodnim položajem.
To, kar smo dosegli, po mojih mislih omogoča, hkrati pa tudi zavezuje obe strani, da storita vse, kar je v njuni moči, da bi se ta pozitivna smer, ki ustreza ne le (rajnim koristim narodov obeh sosednih držav, ampak tudi širšim koristim miru in mednarodne varnosti, nadaljevala še uspešneje,
brez zastojev in nesporazumov.
To je najboljši način, da ustvarimo' razmere, v katerih bi — kakor je nedavno poudaril tudi predsednik Sa-ragat — dosegli konstruktivne rešitve na vseh področjih dvostranskih odnosov.
Na koncu bd rad poudaril, da tudi Jugoslavija prisoja velik pomen obisku predsednika SFRJ v Italiji in jo prav tako navdaja želja, ki jo je izrazila Italija, da bd do tega obiska prišlo.«
MIRKO TEPAVAC
Misija dobre volje
Ču En Laj je nadaljeval pogovore z odposlanci ZAR
PEKING, 28. jan. (AFP) — Premier ču En Laj je danes nadaljeval pogovore egiptovsko delegacijo, ki jo vodi predsednik egiptovske skupščine Labib šukeir. Današnjega pogovora sta se udeležila tudi podpredsednik stalnega komiteja ljudskega kongresa Kitajske Kuo Mo Dzo in namestnik načelnika generalnega štaba kitajske narodnoosvobodilne vojske Cu Hui Co.
Rim sodi, da ni pristojen
Pokrajinska vlada bo odločila o usodi Reggio Calabrie
REGGIO CALABRIA, 28 jan. (Reuter) —■ Danes so bili v Reggio Calabrii novi spopadi. V tem mestu čedalje bolj raste odpor proti italijanskemu parlamentu, ki noče razglasiti Reggio Calabrie za sedež pokrajine. Poročajo, da so pred mesto že prispele oklepne enote italijanske vojske, v mesto samo pa so poslali močne policijske okrepitve.
Ustavna komisija italijanskega parlamenta, ki naj bi imenovala za sedež pokrajine bodisi Reggio Calabrio ali Catanzaro, je sopeči naposled sporočila, da parlament ni pristojen za odločanje o tem. Tako so zadevo vrnili pokrajinski vladi, neredi pa se nadaljujejo. (Beri tudi članek na 4. strani.)
Stvarno naprej
Ze ob izjavi italijan-. skega zunanjega ministra smo izrazili iskreno zadovoljstvo, da so se robati vogali v jugoslovansko - italijanskih odnosih toliko obrusili, da lahko razmišljamo o programiranju teh odnosov na višji ravni, hkrati pa povedali tudi svojo misel o vsem, kar je v Morovi izjavi ostalo nedorečeno. Tako lahko samo zadoščenjem pozdravimo tudi izjavo našega državnega sekretarja, ne da bi si s tem odrekali pravico in potrebo povedati tisto, kar je po našem treba povedati.
Oba zunanja ministra sta v svojih izjavah potrdila na tem mestu že registrirano ugotovitev, da je nadaljnji razvoj v odnosih med dvema jadranskima državama tako globoko vsajen v njunih otipljivih interesih, da ga tudi občasna nihanja na politični in diplomatski liniji ne morejo zavreti. Tega ne pogojuje samo dejstvo, da sta Jugoslavija in Italija sosedi, marveč tudi njim položaj v Sredozemlju in Evropi. Obojestransko izražena želja, da se meddržavni odnosi postavijo na višjo raven, torej ni diplomatska metafora, marveč enako oprijemljiv interes obeh partnerjev.-
Po drugi strani pa je očitno, da bi bila graditev trajno poglobljenega sodelovanja vprašljiva stvar, če oba partnerja pri tem ne bi upoštevala tudi odprtih vprašanj, ki še čakajo na sporazumno razreševanje. Dejstvo, da je naš državni sekretar v svoji izjavi obšel tako pomembni vprašanji, kot sta dokončno formalno priznanje državne meje in položaj slovenske manjšine v Italiji, si optimistično lahko razlagamo tako, da je ocenil sedanje stanje v jugoslovansko-italijan-skih odnosih za tako dobro, da se samo po sebi razume, da bo ob pripravah, ki naj bi imele za svoj vrhunec srečanje na najvišji ravni, tekla beseda tudi o teh vprašanjih. Vrsta okoliščin —- minister Moro se na primer ni dotaknil formalnega priznanja meje, čeprav - je prišla spodbuda za to celo iz vladne stranke, premier Colombo pa še vedno ni odgovoril na poslanico slovenske manjšine — pa vsiljuje občutek, da medsebojni odnosi vendar le šq niso optimalni.
Zato bo samo v korist prizadevanj, katerih glasnika sta oba zunanja ministra s svojima izjavama, če ta vprašanja, kakor tudi tista, za katera meni naš partner, da so še odprta, najdejo ustrezno mesto in potrebno aktualnost v razgovorih, ki bodo nedvomno morali slediti po tem, kar sta povedala Aldo Moro v Rimu in Mirko Tepavac v Beogradu. Samo v tem primeru bo Saragatova izjava, da »odniramo novo in še soodbudnejšo stran v italijansko-.iugoslo-vanskih odnosih,« res dobila svojo popolno in za obe strani zado-voliivo vsebino in potrditev.
MIRAN ŠUŠTAR
Varčevanje za napredek
Čeprav sta si po svoji naravi razhčni, imata akciji no-vogoriikega Mebla ter idrijskega Simpleksa nekaj skupnega: spodbudili sta dane obeh kolektivov k večji skrbi sa njihov jutritnji dan, hkrati pa opozarjata na različne motnosti za izkoriščanje sredstev delavcev za nadaljnji gospodarski napredek.
Za kaj gre7 Tovarna Meblo je organizirala svojo hranilno službo. Zdaj imajo že skoraj vei dani kolektiva knjižice, na katerih je po zadnjih podatkih vlog za okoli dva milijona dinarjev. V Simpleksu pa so prek referenduma razpisali notranje posojilo, s katerim bo v tem letu okoli 400 zaposlenih zbralo prav tako okoli dva milijona dinarjev. V neurejenih kreditnomonetamih razmerah sta si tako obe podjetji zagotovili prepotrebna obratna sredstva za tekoče poslovanje. To pa jima bo omogočilo investirati več ustvarjenega dohodka v širjenje in modernizacijo proizvodnih zmogljivosti. Lokalna kreditna banka in hranilnica, ki ima veliko več zahtevkov od razpoložljivega kapitala, se je k omenjenima akcijama pridružila še z lastno finančno soudeležbo.
Čeprav gre v obeh opisanih primerih v bistvu za posebno obliko hranilnokreditnih odnosov, je v njiju vendarle posebna kvaliteta. Našo pozornost zaslužita predvsem zaradi dejstva, da sta za zdaj še precej osamljena. Nista pa značilna le zaradi reševanja finančnih problemov obeh podjetij, marveč sta zanimiva tudi kot spodbuda za premagovanje izrazite potrošniške usmerjenosti prebivalstva.
Ob golobalnih podatkih, ki opozarjajo, da je pri zelo plitvih bančnih blagajnah veliko denarja v zasebnih rokah, ter ob opisanih in podobnih primerih bi nemara .kazalo bolj razmišljati o načrtnem usmerjanju sredstev občanov v uresničevanje različnih načrtov, stabilizacijska politika pač ne bo žela trajnih uspehov brez temeljitega prevrednotenja ustaljenih shem m gledanja ter brez iskanja novih rešitev.
LOJZE KANTE
Nekateri cilji v predlogu resolucije 71 so nerealni
Razprava o resoluciji v gospodarskem zboru — Milan Kožuh: »Gospodarstva jati v zaprtih mejah, temveč skupaj z razvitim evropskim gospodarstvom« -ski: »Spremeniti prakso, da živimo od izvoza surovin in delovne sile ter uvoza
O D N A S E G A B E O G R A J S K E G A D O P I S N I K A
BEOGRAD, 28. jan. Poslanci gospodarskega zbora so dopoldne končali načelno razpravo o resoluciji o družbenogospodarski politiki za letošnje leto skupaj s stabilizacijskim programom; resolucijo so sprejeli kot zanesljiv delovni program in program naših materialnih bilanc ter ugotovili, da potrebujemo, če hočemo uresničiti cilje resolucije, vrsto poprejšnjih sistemskih in drugih ukrepov. Le en poslanec gospodarskega zbora je predlagal, naj bi sprejetje resolucije odložili, a bil je osamljen, saj za to ni bilo argumentov.
Na začetku seje so poslanci gospodarskega zbora najprej poslušali odgovor zveznega sekretarja za gospodarstvo dr. Borivoja Jeliča, ki je odgovoril poslancu Božu Rakoviču, kaj bo s podjetji — proizvajalci končnih izdelkov po zamrznjenju cen, saj nanje iz kooperantskih podjetij dežujejo zahteve, naj zvišajo cene za 20 do 50 odstotkov. Jelič je med drugim dejal, da se ZIS dosledno drži načela, da tudi po devalvaciji ne zvišuje cen, dokler ne bodo uresničena načela odmrznjen ja, kot predvideva resolucija- o gospodarski politiki za letošnje leto. »Kakršnokoli zviševanje cen, dokler traja nadzorstvo nad njimi, je protizakonito in tržne inšpekcije bodo kontrolirale,« je odgovoril Jelič.
Proizvodnjo moramo povečati za 5,5 odstotka
Poslanci gospodarskega zbora so na skupni seji s poslanci zbora narodov poslušali govor podpredsednika ZIS Grličkova, največ časa pe so porabili za razpravo o resoluciji e družbenogospodarski politiki. Poslanec inž. Stevan Georgijevski je - opozoril, da je treba proizvodnjo povečati za 5,5 odstotka, kot je predvideno, ker bodo sicer, če bo prišlo do stag-
nacije in zmanjševanja proizvodnje, postale težave še večje. Po njegovih besedah je nujno treba pretresti tekoče ukrepe, da bi se stop-
Poceni
zvečana
tonaža
Reška »Jugolinija« je s preureditvami povečala nosilnost svojih ladij
REKA, 28. jan. (Tanjug.) — Jugoslovanska linijska plovba z Reke bo s posebnimi preureditvami svojih ladij, tako da se bo povečala njihova tonaža, prihranila več deset milijonov novih dinarjev. Tehniki »Jugolinije« so ugotovili, da je mogoče povečati nosilnost več ladij sedanjega brodovja, če okrepijo rebra na ‘trupu in most, zapro nekatera okna in zamenjajo po ena vrata. V vsako ladjo je treba vgraditi samo kakih 40 ton jekla in tako je z razmeroma skromnimi sredstvi mogoče doseči, da se njihova nosilnost poveča do 2500 ton.
nja naraščanja ne oddaljila od predvidene.
Poslanec Milan Kožuh je najprej podprl resolucijo in dejal, da bi bilo bolje, če bi bile ugotovitve o relativnih prejšnjih neuspehih navedene natančno in ne povprek. »Bolj bi bilo treba opozoriti v tem dokumentu, da ne moremo razvijati sodobnega gospodarstva v zaprtih mejah 20 milijonov prebivalcev, temveč skupaj z razvitim evropskim gospodarstvom,« je dejal Kožuh. Omenil je, da u-krepi, navedeni v resoluciji, niso povsem uskladenj s cilji, kar predvsem velja za enotno jugoslovansko tržišče, stike s tujino, cene in proračunsko potrošnjo. Glede tega vprašanja niso razrešena, ker ne vemo, kako bomo rešili gospodarske funkcije v republikah in pokrajinah. Opozoril je, da v resoluciji ni jasno povedano, da ravnovesja plačilne bilance ni mogoče doseči z omejevanjem uvoza, temveč predvsem s povečanjem izvoza in zaradi tega bo vse dotlej, dokler ne bo dinar postal konvertibilen, upravičena zahteva za devizno in dinarsko spodbudo • izvoza.
Resolucija ne zagotavlja izhoda iz težav?
Poslanec Radomir Blagoje-vič je dejal, da po njegovem
Svetovna raven cen terja tudi svetovno raven produktivnosti
Razprava o resoluciji v zboru narodov - Risto Djunov: Devalvacija bo spodbudi odhajanje delavcev na tuje - Kazimir Ban: Turizem pridobil z devalvacijo
BBOORAD, 28. jan. Po skupni seji zbora narodov, gospodarskega zbora in družbeno političnega zbora, na kateri so poslušali ekspoze podpredsednika zveznega ievršoega svete Grličkova o resoluciji o ekonomski poHfcBri za leto 1971, so vsi trije zbori začeli o predlog« resolucije razpravljati na ločenih sejah.
T zboru narodov je prvi govoril poslanec Mustafa Serce* s Kosova. Poudaril je. da v tej pokrajini posebno podpirajo temeljne cilje ekonomske politike za čim hi-
trejšo konsolidacijo in stabilizacijo gospodarskega položaja, ker samo v takem stabilnem družbenem razvoju Jugoslavije kot oelote vidijo pot za hitrejši razvoj manj
razvitih republik ln' tudi za hitrejši razvoj Kosova. Glede samega Kosova pe je dejal, da predloženi ukrepi ne glede na pomanjkljivosti predstavljajo korak naprej pr1 konkretizaciji sklepov 8. seje predsedstva in prve konference ZKJ.
Rajko Tomovič (SR Srbija) je menil, da je cene v infrastrukturi , to je na pošti, železnici in elektrike, sicer treba zvišati, toda pri tem je
Podpora zakonu
Skupščinska zakonodajno-pravna komisija je sprejela predlog zakona o merilih za usmerjanje delitve dohodka
LJUBLJANA, 28. jan. Razprava na današnji seji zakonodajnopravne komisije se je v glavnem osredotočila na zakonski predlog o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. Sicer pa je na dnevnem redu bilo več zadev s področja elektro gel p>-darstva, republiškega proračuna, zakonski predlog o pospeševanju razvoja manj razvitih območij v Sloveniji ifi drugo.
Razprave o družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju p delitvi
Mitja Gorjup (glavni urednik), Jak Koprivc (odgovorni urednik), Ante Mahkota (pomočnik glavnega urednika), Vlado Jarc (notranja politika in gospodarstvo), Miran Šuštar (zunanja, politika), Sergej Vošnjak (kultura), Miro Zakrajšek, Anton Rupnik (dopisništvo, lokalna kronika). Evgen Bergant (šport). Dušan Trebše (centralna redakcija), Jaka Štular (nedeljska izdaja »Dela«), France Vrečar (aobotna priloga), Boge Sojevic (Pisani petek).
osebnih dohodkov so se začele že lansko leto, zdaj predloženi zakonski predlog s tega področja pa j že indikativno našteva nosilce meril za dogovarjanje in sporazumevanje. Smisel zakona je v preprečevanju velikih razlik v osebnih dohodkih kakor tudi v smiselnem prelivanju denarja la ene v drugo delovno organizacijo. Zakon seveda skuša ta in podobna načela utemeljiti na samoupravnih pravicah neposrednih proizvajalcev, zato bodo pri sklepanju dogovorov sodelovali tako sindikati kot gospodarska zbornica, tretji partner pa naj bo bil republiški izvršni svet. Ob tem se postavlja vpraša nje, kako bo mogoče doseči tak dogovor na področji' družbenih služb; ob tem se je danes najdlje zadrževala razprava, kajti delovne organizacije nimajo ustreznih združenj (kot ga ona gospo darstvo recimo v zbornici), zato preko njih ne morejo odločati q svojih interesih. V tem bi se potemtakem njihova samoupravna pravica ne mogla uresničiti Sicer pe je komisija predloženi zakon sprejeta, seveda z neka
terimi pripombami k posameznim členom.
Poslanci so tudi podprli zakonski predlog o pospeševanju razvoja manj razvitih območij v Sloveniji, zakonske predloge s področja republiškega proračuna, elektro gospodarstva in druge.
J. H.
Zbor sklican na izredno sejo
BEOGRAD, 28. jan. (Tanjug) — Predsednik social-nozdravstvanega zbora zvezne skupščine Ljubiša Popovič je sklical za jutri izredno sejo tega skupščinskega telesa. Na njej nameravajo poenotiti besedilo treh »spornih« dopolnil, o katerih so poslanci tega doma na zasedanju 26. januarja menili, da jih je treba vključiti v osnutek resolucije o družbenogospodarski politiki za letošnje leto.'
Pogajanja s Pakistanom
BEOGRAD, 28. jan. (Tanjug) — Danes so se začela jugoslovansko-pakistanska pogajanja za sklenitev novega sporazuma o blagovni menjavi med SFRJ in Pakistanom. Pakistanska delegacija, ki jo vodi podsekretar ministrstva za trgovino Masud Zaman, je prispela v našo državo ponoči. Našo državo zastopa pri pogajanjih delegacija poslovne skupnosti za povečanje blagovne menjave s Pakista ; nom.
treba postaviti vprašanje protivrednosti. Gre namreč za racionalno poslovanje v velikih tehničnih sistemih, kjer kakšnih večjih rezultatov glede integracije doslej ni bilo. Ce se zavzemamo za pariteto svetovnih cen, se moramo zavzemati tudi za pariteto svetovne produktivnosti. Tomovič je predlagal, da naj skupnost postavi pogoje, kj bi jih morale te organizacije izpolniti, da bi lahko zvišale cene.
Mirko Lackovič (SR Hr-vatska) je glede predlogov za zboljšanje ekonomskega položaja gospodarstva dejal, da ni prepričan v dejanske učinke razbremenjevanja gospodarstva v tisti meri, ki je predvidena v predlogu resolucije.
Istvan Biro (Vojvodina) je dejal, da je resolucija dosti splošna, da je pomanjkljiva celo v ocenah dosedanjih gibanj in uresničevanja ekonomske politike v 1. 1970, v njej pa je tudi več načelnih postavk in predvidevanj, ki za sedaj niso podprta z ustreznimi ukrepi, da bi se uresničila.
Osman Karabegovič (BiH) je med drugim poudaril, da manj razvitih republik ni mogoč,e obravnavati kot enotno območje. To velja še posebej za Bosno in Hercegovino, ki predstavlja 50 odstotkov nerazvitega območja in zaostaja tudi v primerjavi z ostalimi manj razvitimi območji.
Risto Djunov je menil, da bo sedanja devalvacija še spodbudila odhajanje naših delavcev v tujino. Sami sebe ,bi varali, če bi trdili, da tudi 1.1971 odhajanje naših delavcev v tujino ne bo vsaj tako privlačno, kot je bilo doslej. Zavedati pa se moramo, da bi bilo bistveno povečanje števila naših delavcev v tujino škodljivo za našo skupnost in bi morali v tem smislu budi voditi ustrezno politiko.
Kazimir Ban je govoril o turizmu. Za turistično gospodarstvo je bila devalvacija nujna in z njo je ta panoga pridobila. Menil pa je, da bi bili na tem področju potrebni ^ še drugi ukrepi.
S tem je bila načelna razprava v zboru narodov končana. Popoldne je zbor nadaljeval razpravo o amandmajih k resoluciji. *
A. JAVGRteFK
mnenju resolucije v skupščini niso podprli, ker že zgolj dejstvo, da so poslanci predložili 140 amandmajev, potrjuje, da taka resolucija ne zagotavlja izhoda iz gospodarskih težav. Poslanec Bla-gojevič je zatem predlagal, da za dva meseca odlože sprejete resolucije, dokler ne bodo našli strokovnih ustanov, ki bodo znanstveno izdelale ta dokument. Drugi poslanci — takemu zavlačevanju je nasprotoval le Nor-bert Veber — Blagojevičevega predloga očitno niso resno vzeli.
Poslanec Dragi Trajanovski je opozoril, da bd bil največji uspeh pri izvajanju resolucije, če bi spremenili sedanje razmere, »da živimo od izvoza surovin in delovne sile in uvoza repromateriala in opreme«. Poslanec Josif Papič je govoril o tem, da je treba zvišati cene v železniškem in poštnem prometu. Poslanec Ivan Kur tal j je dejal, da po njegovem mnenju te resolucije ne bomo uresničili, saj bi se tekstilna industrija kot intenzivna delovna veja znašla v težavnem položaju.
Letošnja resolucija ima več možnosti kot lanska
Kurtelj je omenil, da je to industrijo hudo prizadela devalvacija in da predlagana oprostitev davka na promet pravzaprav degradira to vejo, ki je v težavnih razmerah. Poslanec Stojan Djorčevski je prav tako omenil težave tekstilne industrije, Natalja Grzetič pa je govorila o tem, da se zaradi preseženih investicij in nejasnosti v zvezi z anticipativnimi obrestmi zastavlja vprašanje, kako uresničiti predvideni devizni dotok od turizma. Poslanec Milan Miletič je dejal, da ima ta resolucija več možnosti kot lanska, sicer pa bi bilo slabo, Že ne bi bilo tako. Poslanec Sretan Cvijovič pa je menil, da so nekateri cilji iz resolucije nerealni, predvsem predvideni izvož/šaj se v zadnjih dvajsetih letih kljub devalvaciji še ni zgodilo, da bi izvoz naraščal dvakrat hitreje kot uvoz.
Inž. Vladimir Jasic je govoril o nelikvidnosti in opozoril, da je resolucija trden materialno - bilančni dokument, sistem pa je tak (takšen bo očitno tudi ostal), da obstaja razlika med proizvajalci, ki ustvarjajo dohodek in ki so se soočili s konku-
Dodatne obresti
BEOGRAD, 28. jan. (Tanjug) —ZIS je sprejel sklep o dodatnih 6-odstotndh obrestih k življenjski zavarovalnini. Tako bodo povrnili vsem tam zavarovancem, ki jih je pri nas približno milijon in pol, škodo zaradi devalvacije dinarja.
Posojilo
M ■
naj resi problem
600 milijonov ljudskega posojila za dograditev proge Beograd-Bar
BEOGRAD, 28. jan. (Tanjug). — Izvršnemu svetu . Sr. bije bodo skoraj gotovo že na prvi februarski seji predloženi dokončni podatki o pogojih za razpis ljudskega posojila, namenjenega dograditvi železnice Beograd— Bar. Takoj po seji republiške vlade, verjetno v prvi polovici februarja, pa bi se sestala republiška skupščina in sprejela dokončen sklep 0 razpisu posojila.
Celotno posojalo naj bi znašalo 600 milijonov dinarjev in bi ga razpisali že v prvem četrtletju tega leta, vpisovanje pa bi trajalo 24 mesecev.
Posojilo bi vpisovali državljani in delovne organizacije, posamezniki v mesečnih, kolektivi pa v šistmesečnih obrokih. Pričakujejo, da bi državljani lahko prispevali 300 do 350, delovne organizacije Pa 250 do 300 milijonov dinarjev posojila.
Državljanom to; posojilo vrnili v petih letih (moratorij bj trajal tri leta), delovnim organizacijam pa v sedmih letih (ravno tako s tri-letnim moratorijem). Obresti bi bile približno izenačene z ravnijo komercialnih obresti
<
ne moremo razvi-- Dragi Trajanov-repromateriala!«
renoo, in privilegiranimi v delovnih organizacijah, ki obračajo denar in blago in ki jih ščiti država. Zadnji je v splošni razpravi sodeloval poslanec Viktor Klanjšček, ki je navedel največ načelnih pripomb v zvezi z večjo odgovornostjo posameznikov in vodilnih skupin, ki so slabo in nepravočasno ukrepali. Poslanci gospodarskega zbora so zatem prešli na razpravo o amandmajih, ki jih ZIS ni sprejel.
ZDRAVKO ILIČ
Petnajst dopolnil k osnutku
Družbenopolitični zbor: bolj temeljit dokument, vendar dvom
BEOGRAD, 28. jan. (Tanjug) — V družbenopolitičnem zboru je med dopoldansko razpravo 11 poslancev obravnavalo osnutek resolucije o gospodarski politiki za leto 1971. Poslanci sodijo, da je letošnja resolucija temeljitejša od prejšnjih podobnih dokumentov, vendar dvomijo, ali bo predlagano ekonomsko zamisel mogoče v celoti uresničiti.
Za dele osnutka resolucije so v družbenopolitičnem zboru pripravili okrog 15 dopolnil. O njih so razpravljali še popoldne.
Porabski
Slovenci
v žarišču
V	Pomurju niso zadovoljni s sedanjimi oblikami sodelovanja
MURSKA SOBOTA, 28. jan. — Medobčinska komisija za obmejna in dvojezična vprašanja za občini Lendava in Murska Sobota je na današnji razširjeni seji izčrpno obravnavala položaj naše manjšine v Porabju. Predlagala je tudi program kulturnega in političnega sodelovanja s Slovenci na Madžarskem v tem letu.
Čeprav obstajajo med Pomurjem in porabskimi Slovenci (teh je blizu sedem tisoč) stiki že dobrih deset let, posveča po oceni te komisije, družbena skupnost našemu življu na Madžarskem premajhno skrb. Sedanji stiki namreč niso sad načrtnega sodelovanja in te- i meljijo zgolj na lokalnih po- I budah.
Med razloge, da nismo vse doslej našli bolj učinkovite poti v skrbi za Slovence na Madžarskem, sodi tudi pomanjkanje denarja, saj brez ustrezne gmotne podlage ne morejo uresničiti še tako dobro zamišljenih oblik sodelovanja. Tudi v meddržavnih odnosih z Madžarsko po mnenju članov medobčinske komisije za obmejna in dvojezična vprašanja premalo zavzeto postavljamo v ospredje vprašanje manjšinske politike na naši vzhodni meji.
V	soboški in lendavski občini se nikakor ne otepajo tudi materialnih obveznosti do Slovencev v Porabju, so poudarili, vendar bi tudi republika morala zagotoviti u-strezen vir denarja za neposredno pomoč.
BORO BOROVIC
Svet za usklajevanje znanosti in tehnologije SFRj
ZAGREB, 28. jan. (Tanjug) — Predstavniki repubi-šk-ih in pokrajinskih svetov za znanstveno delo iz vse države in JLA so se v Zagrebu sporazumeli, da bodo ustanovili svet. za usklajevanje znanosti in tehnologije SFRJ, ki bo zamenjal dosedanji zvezni svet. Ta bo prenehal delovati 31. marca. Vsaka socialistična republika bo imela v svetu za usklajevanje znanosti in tehnologije tri predstavnike, pokrajini po dva, z delegiranim predstavnikom JLA vred jih bo 23.
Pisma bralcev
VOS ponovno na zaslonih
Dne 13. januarja 1971 smo gledali na televizijskih zaslonih epizodo »Milijon«. Epizoda se nanaša na resnično akcijo VOS v okupirani Ljubljani, ki je bila izvedena 12. septembra 1942; scenarij sta napisala Aleksander Marodič in Ivan Ribič, režiral je France Štiglic.
Po končani oddaji sem dolgo premišljal, zakaj so pisec scenarija 'in režiser akcijo tako primitivno poenostavili, zakaj v zgodbi ni poleta, ki so ga imeli člani VOS in drugi med narodnoosvobodilnim bojem v okupirani Ljubljani, zakaj niso pokazali vsaj delček tistega, kar se je resnično dogajalo na terenu. Epizode »Milijon« tudi ne moremo šteti med neke literarne stvaritve, ki vzpodbujajo in prenašajo tradicije NOB na mlajšo generacijo, niti ni posvečena vsem znanim in neznanim ilegalcem — junakom, ki so v akciji sodelovali. Zgodovina je še preveč sveža, zato vemo, da se je okupator ■maščeval nad uslužbenci v bivši Poštni hranilnici, nekateri so zaradi te akcije posredno izgubili življenje, drugi so bili obsojeni na dolge zaporne kazni.
Po mojem vtisu se je dogodek zaradi naivnosti in poenostavitve sprevrgel v nepomembno akcijo, kar je v očitnem nasprotju z razmerami v tistem nevarnem času pod italijansko okupacijo. Člani VOŠ so prikazani v akciji, ki se je končala z uspehom, kot oboroženi zanesenjaki, naivneži brez izkušenj in prakse, ki ne poznajo ne strahu ne zvijač in ne pasti okupatorja. Akcija je bila bolj zapletena in ne tako enostavna, kot jo epizoda predstavlja, okupatorja pa je demoralizirala.
Imam celo občutek, da epizoda »Milijon« ni prikazana kot akcija ilegalcev, ki je bila najožje povezana s celotnim narodnoosvobodilnim gibanjem, temveč kot nekak roparski podvig, zato lahko žali vse. ki so na kakršenkoli način pri njej sodelovali, kasneje pa trpeli po zaporih in taboriščih.
Marsikateri narod je dal v drugi svetovni vojni za osvoboditev razmeroma veliko manjši delež, kakor smo ga dali Slovenci, danes pa v filmih, dramah in umetniških delih prikazujejo izmišljena junaštva. Pri nas pa pomemben dogodek prikažemo tako, kakor da ne bi imel nič skupnega ž NOB. Vemo pa, da zgodovina ceni narode tudi po njihovih junaštvih, na to moramo še posebno misliti Slovenci, ki živimo na zelo izpostavljenem delu Jugoslavije. Akcije VOS in partizanski boji so bili v Sloveniji zelo dramatični in prepričljivi, saj nam je bil okupator ‘povsod za petami, zato jih ni treba še posebej barvati s sentimentalizmom ali z romantiko ali jim pridajati še neke posebne zgodbe. Naši ljudje so šli v akcije brez dolgih dialogov, brez negodovanja, brez taktiziranja, z okupa-
torjem so se udarili iz oči v oči, ker so zahtevali svojo pravico. Za naše akcije med okupacijo ne potrebujemo nobenih legend, ker so bile vse dovolj zapletene, zato je edino prav, da jim damo čimbolj pristno vsebino.
LOJZE KERSNIC, Ljubljana, Bajtova S
»Težave otroškega varstva v Brežicah«
K pismu, kj je bilo objavljeno v »Delu« z dne 10. 12. 1970 z gornjim naslovom, dajemo naslednje pojasnilo:
V skladu s petletnim programom izgradnje osnovnošolskega prostora v občini Brežice je bila v letu 1970 zgrajena nova osnovna šola v Brežicah, z njo pa še ni rešen prostorski problem ostalih osnovnih šol v občini, kakor ugotavlja pismo. Z zgraditvijo nove osnovne šole v Brežicah je bil realiziran le del tega programa, medtem ko se je za izpolnitev preostalega dela programa o investici-trebnih še 14.853.000 dinarjev, kar bo realizirano v nekaj prihodnjih letih. Ob tem želimo pripomniti, da jah v šolstvu v občini po-pojem »občina« ne obsega samo območja mesta ‘ Brežic, to je širši teritorialni pojem, in na tem širšem teritorialnem območju občine pa materialni problem šolstva še ni rešen.
Otroško varstvo v Brežicah je dejansko tako, kot je v pismu opisano. Podobno je tudi v drugih večjih središčih občine, toda najbolj pereč je ta problem v mestu Brežice, tega se občinska skupščina dobro zaveda. Zato je začela reševati problem šolstva in otroškega varstva najprej v mestu Brežice', že ob uvedbi krajevnega samoprispevka za investicije v osnovnem šolstvu leta 1968 je bilo predlagano, da se zgradba osnovne šole I. v Brežicah nameni za potrebe predšolskega varstva otrok po zgraditvi nove šole v Brežicah. Taka rešitev je predvidena tudi v programu o perspektivnem razvoju otroškega varstva v občini Brežice, ki ga je sprejela temeljna izobraževalna skupnost Brežice in potrdila na svoji seji občinska skupščina Brežice v letu 1969..
Oktobra preteklega leta je podjetje »Jutranjka« iz Sevnice predlagalo razširitev svojega obrata konfekcije v Brežicah, in sicer tako. da se podjetju dodeli zgradba poklicne šole za kadre v blagovnem prometu in prostori internata ter s preureditvijo navedenih prostorov omogoči dodatna zaposlitev cca 300 delavkam do konca leta 1973. O predlogu podjetja je razpravljalo predsedstvo občinske skupščine Brežice na svoji seji 15. 10. 1970 in v zvezi s tem sprejelo stališče, da v nobenem primeru ne bi smeli odkloniti vloge »Jutranjke« ter da je od samoupravnih organov podjetja treba dobiti pismeno zagotovilo za uresničitev predloženega programa. Tako zagotovilo je občinska skupščina naknadno dobila. Predsedstvo je ugotovilo, da se bo s povečanjem števila zaposlenih v obratu »Jutranjka« in dru-
gih na novo predvidenih ob. ratih v Brežicah problem otroškega varstva še povečal, zato bo to vprašanje treba čimprej rešiti. Predlagalo je gradnjo novega objekta za otroško varstvo, ker bi tako rešilo to vprašanje za daljše obdobje, v zgradbo sedanje osnovne šole pa naj bi se preselila poklicna šola.Sredstva za novo gradnjo naj bi se razen iz ostalih virov zbirala tudi od prispevka iz osebnega dohodka zaposlenih v tem obratu. Predsedstvo je predlagalo, naj bi o tem predlogu razpravljali svet za gospodarstvo, svet za šolstvo in temeljna izobraževalna skupnost.
Predsedstvo ni dalo svojega predloga občinski skupščini, kakor navaja pismo, pač pa je predlagalo zgoraj navedenim organom, da o tem problemu razpravljajo in dajo občinski skupščini ustrezne predloge.
Navedeni organi so o predlogu predsedstva že razpravljali, zadnja dva 13. in 14. januarja tega leta. Sprejeli so predlog, ki ga bodo posredovali občinski skupščini, da se namreč zgradba sedanje osnovne šole v Brežicah dodeli v uporabo
„Pisma
bralcev"
so vaša tribuna
SODELUJTE
poklicni šoli za kadre v blagovnem prometu, Za potrebe predšolskega varstva otrok pa so predlagali novo gradnjo v prihodnjem letu; le-ta bo v primerjavi z obstoječo šolsko zgradbo v funkcionalnem in perspektivnem pogledu ustreznejša rešitev problema otroškega varstva. Viri financiranja nove gradnje so zagotovljeni iz prispevka za dnevno varstvo otrok in kreditov. Ob obravnavi predloga predsedstva so organi upoštevali razširjanje materialne osnove v občini ter racionalnejšo rešitev otroške ga varstva. Posebej je bilo poudarjeno, da je treba poiskati dodatne začasne prostore za rešitev najnujnejših primerov. Iz povedane ga se jasno vidi. da pristoj. ni organi v občini s polno odgovornostjo in zavzetostjo razpravljajo o problemu otroškega varstva in iščejo hkrati z reševanjem ostalih problemov vsestranske ustrezne rešitve tudi na tem področju, ker se zavedajo teže tega problema. Zato mnenje v pismu, da se občinska skupščina premalo zadeva velike odgovornosti za vzgojo predšol. skih otrok, ni točno.
Na koncu želimo ponovno poudariti, da se skrb in odgovornost občinske skupščine za reševanje takih in drugih problemov ne omejuje samo na mesto Brežice; ta skrb in odgovornost sta in morata tudi v prihodnosti biti prisotna na vsem območju občine, pri časovnem reševanju posamezne vrste problemov pa se mora upoštevati teža problema določenega krajevnega območja.
VINKO JURKAS, predsednik občinske skupščine Brežice
Gre tudi za posledice!
Ocena o ustavnosti zbiranja statističnih podatkov naj bi tudi preprečila objavo in posledice objave podatkov
LJUBLJANA, 28. jan. V Delu je bila 27. t. m. objavljena Tanjugova vest z gornjim naslovom, ki zaključuje, da se postavlja vprašanje, ali je razprava pred ustavnim sodiščem Jugoslavije o tem potrebna in kaj bi pomagala praktična odločitev ustavnega sodišča, če so statistične raziskave že končane.
Zanimali smo se za stališča o tem vprašanju in ugotovili naslednje:
Ustavno sodišče SR Slovenije je predlagalo oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o načrtih statističnih raziskav za leto 1968, ker je bila določitev vsebine in obsega prepuščena odločitvi generalnega direktorja i’ zveznega zavoda za statistiko, kar pa je v nasprotju s temeljnim zakonom o statistiki, pa tudi z ustavo. Takemu stališču je pritrdila tudi zakonodajnopravna komisija zvezne skupščine. Ker zvezni zavod za statistiko vztraja pri svojem stališču, da ni ravnal v nasprotju z zakonom in ustavo in ker meni, da postopek pred ustavnim sodiščem Jugoslavije ovira objavo zbranih podatkov, je po mnenju ustavnega sodišča Slovenije potrebno odločiti o zakonitosti in ustarvnostl uvedbe tega raziskovanja in s tem v zvezi tudi preprečiti posledice, zlasti objavo nezakonito zbranih podatkov.
Mnenju ustavnega sodišča SR Slovenije se pridružujejo tudi strokovni organi, zlasti z naslednjimi utemeljitvami:
Republiški sekretariat za finance navaja, da so zbrani podatki nepopolni hi je zato vprašanje ali realno prikazujejo stanje. Tako je bilo v
letu 1968 v SR Sloveniji 36.690 občanov s skupnim čistim dohodkom nad 20.000 din, medtem ko jih je v obdelavi zavoda zajetih 1^ 26.821 torej le 73 odstotkov.
Zavod za statistiko SR Slovenije prav tako poudarja sporno veljavo zbranih podatkov, ker niso bili popolni in jih zato ni mogoče primerjati med republikami oz. posameznimi mesti Podatki So bili obdelani glede na skupno število prebivalstva po republikah oz. meštih, ne pa tudi po bolj objektivnih znakih, kot je npr. število zaposlenih. Objava teh podatkov za Jugoslavijo in po republikah oziroma mestih bi dala napačno sliko dejanskega stanja in bi lahko povzročila celo politična vprašanja.
Zato očitno ne gre za formalna vprašanja in ni vprašljiv smisel obravnave pred ustavnim sodiščem Jugoslavije glede že opravljene raziskave. Ce se ugotovi neustavnost in nezakonitost odloka o načrtu statističnih ra zrskav, tedaj mora odpasti tudi objava nezakonito in strokovno nekorektno zbranih in obdelanih podatkov, ki bi ob različnih primerjavah lahko povzročili napačne, pa tudi politično problem.' tične zaključke.	j. g.
Posluh za
koristne
pobude
O bistvenih vprašanjih naj soodločajo družbenopolitične organizacije
BEOGRAD, 28. jan. (Tan-jug) — Zvezni odbor zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije je na današnji seji poudaril, da se -mora okrepiti vloga družbenopolitičnih organizacij, zlasti tistih, ki so splošnega jugoslovanskega pomena. Menijo, da sedanji položaj teh organizacij , vštevši zvezo rezervnih vojaških starešin, ne ustreza smernicam našega samoupravnega razvoja.
Zategadelj bi morale po mnenju zveznega odbora v prihodnje neposredno sodelovati pri urejanju bistvenih družbenih vprašanj tudi vse družbenopolitične organizacije.
Glede na to so predlagali, da naj bi ustava SFFjJ ustave republik in pokrajin ter statuti komun posebej vsebovali vse bistvene družbene funkcije, ne . samo zveze komunistov in socialistične zveze, ampak tudi drugih družbenopolitičnih organizacij.

Vztrajanje pri stabilizaciji je pogoj za nas nadaljnji razvoj
Podpredsednik ZIS Aleksandar Grlič kov: »Reformo bomo uresničevali naprej, a sedaj z višje ravni materialnega in družbenega razvoja — Delovni ljudje razumejo nujnost in verjamejo v uresničljivost reforme — Cilj stabilizacijske politike je mogoče doseči ob 5 do 5,5-odstotni stopnji rasti — Posebno družbeno skrb ljudem z nizkimi OD«
BEOGRAD, 28. jan. (Tanjug). Podpredsednik ZIS Aleksandar Grličkov je na dopoldanski skupni seji zbora narodov, družbenopolitičnega in gospodarskega zbora zvezne skupščine prebral referat o gospodarski politiki v letošnjem letu.
Najprej je spregovoril o novem tečaju dinarja, ki ga je določil ZIS. K temu sklepu sta nas prisilila, je rekel Grličkov, obseg in narava motenj pri notranjem in zunanjem ravnotežju našega gospodarstva. To dejanje bo prva stopnica k obnovitvi ravnotežja, nato pa bomo na njegovi podlagi nadaljevali delo, ki smo ga začeli leta 1965:	najprej	bomo uresni-
čevali družbeno in gospodarsko reformo, a sedaj z višje ravni materialnega in družbenega razvoja, z novimi spoznanji in novimi težnjami.
Preobrazba našega gospodarstva in družbe traja skorajda celo desetletje, od prva skromnih reform iz leta 1961. To je dokaz, da tako kakor ob začetku tega desetletja tudi danes, ko se kon-
Ni časa!
Direktor kragujevške »Zastave« Prvoslav Rakovič je izrazil bojazen nekaterih gospodarstvenikov, da bodo napovedani sistemski ukrepi spet preveč osiromašili -gospodarstvo, v prispodobi: »Nas, gospodarske ovce, bodo spet ostrigli do gole kože, še preden nam je zraslo dovolj dolgo runo!« Kaj hočemo, ko pa proračuni zaradi nepotešljivih potreb ne morejo počakati, da bi ovcam zraslo beatles -runo; zato se raje zadovoljijo s kratkodlako volno. ki pa jo zato večkrat strižejo...
Koristna
zamuda
Kmalu bo pomlad: prve ploskve asfalta na naših cestah so se že razcvetele, obeta pa se nam tudi postopno tajanje cen. »Dobro obveščeni« že vedo povedati, kakšen bo vozni red odmrzovanja: najprej se bo podražila elektrika za 30 odstotkov, potem bodo »odgnale« železniške in PTT tarife, nato bodo vzbrstele cene naftnih derivatov _Upajmo, da se
tudi tu ne bomo držali voznega reda kot pijanec plota in da si bomo vendarle privoščili kakšno — tradicionalno zamudo .. Tokrat bi bila koristna!
Verižna reakcija
Proizvajalci keksov, čo. kolade in bonbonov so na sestanku v zvezni gospodarski zbornici ugotovili, da bodo morali zaradi podražitve škroba — ki je posledica zvišanja cen koruze — podražiti svoje izdelke za 5 do 8 odstotkov. In za koliko odstotkov bodo morali zvišati cene srajc s škrob-ljenimi ovratniki naši izdelovalci srajc?
Koristno ,
Uradno imamo v naši državi že šest proizvajalcev osebnih avtomobilov, ki proizvajajo nekaj več kot dvajset različnih tipov avtomobilov. Ob nedavni devalvaciji pa smo neuradno ugotovili, da imamo pravzaprav samo 1 (z besedo:	er^ega) domačega
aroizvajalca avtomobilov, ki proizvaja tri različne tipe osebnih avtomobilov, katerim tudi sprememba paritete dinarja ne gre do živega. Devalvacija je bila torej za marsikaj zelo ko-ristr°
Varčnost?
V razpravah o predlogu resolucije o ekonomski politiki za letos so poslanci ugotovili, da smo že zaleti uresničevati proklami-rano zahtevo po vsesploš-lem varčevanju: zato smo ■a primer kmetijstvu v resoluciji odmerili samo pet vrstic besedila. Z navedenim primerom skorajda vzorne varčnosti bi lahko Pili zadovoljni, če ga ne bi devalviral primerjalni statični podatek, da smo lani v resoluciji odpravili kmetijstvo samo s tremi vrsticami besedila ..
Pogojnik
Po mnenju turističnih de--vcev je devalvacija dinarja re val vi rala možnosti za razmah našega turizma. Se veda, če bodo tudi turistični in gostinski delavci poskrbeli. da jih ne bo spet devalvirala kakovost naših turistično-gostinskih storitev!
Suje, nimamo na tej poti kaj izbirati, če se ne bi odločili za odločen poseg, bi se morali zadovoljiti z nadaljevanjem življenja in razvoja v avtarkiji z bolj ali manj pravično delitvijo revščine in z vse večjim tehnološkim prepadom med nami in razvitim svetom, nazadnje pa tudi z vsemi posledicami takega materialnega in družbenega zaostajanja na političnem in socialnem področju.
Danes je Jugoslavija nekaj drugega kot leta 1965
V proizvajalnem in družbenem pogledu je Jugoslavija leta 1971 nekaj čisto drugega kot Jugoslavija leta 1965. Njena gospodarska struktura je znatno bogatejša, dejanske izvorne možnosti znatno širše, zmožnost za izdelovanje blaga na ravni zahtev, najiz-birčnejših trgov občutno povečana.
čeprav dinar še zmeraj nima statusa konvertibilne valute in čeprav na področju zunanje trgovine iz raznih razlogov še 'nismo odpravili mnogih omejitev, ki so temu sistemu tuje, so v poslovanju, razlogih in odločitvah v največ ji meri navzoča merila razvitega sveta Ravno tako smo tudi priče, da je jugoslovansko gospodarstvo v družbenem in organizacijskem smislu nekaj čisto drugega, kot je bilo pred petimi leti.
Brez kakršnekoli domišljavosti lahko rečemo, da so velike spremembe v predrefor-mni strukturi Jugoslavije povzročile dosti manj pretresov na socialnem področju, kot jih ponavadi doživljajo države z že določenimi socialnimi in ekonomskimi modeli. V tem bi morali videti dokaz, da delovni ljudje Jugoslavije razumejo nujnost in verjamejo v uresničil j ivost in pravilnost zamisli družbene in gospodarske reforme.
Gospodarstvo danes ne išče nasvetov, kako naj se vede, ker so milijoni ljudi zmožni zlahka in hitro prepoznati svoje interese. Pravica ljudi, da prosto izbirajo, kje bodo delali, bistveno spreminja pojmovanja o kadrih in podira nekdanje iluzije, da lahko gradimo gospodarstvo na umetno nizka zadržanem osebnem dohodku: zavest o pravici do enakih priložnosti podira iluzijo, da je to mogoče doseč! na podlagi privilegijev in umetno ovirane rasti cen.
Stabilizacija pogoj
nadaljnjega
razvoja
V nadaljevanju ekspozeja je Grličkov govoril o temeljnih izhodiščih gospodarske politike v tem letu. Po njegovih besedah je prva značilnost te politike vzSrajanje pri stabilizaciji, kajti stabilizacija je pogoj za vse nadaljnje korake tako v materialnem kakor v družbenem razvoju. V to je zajeta zahteva po usklajevanju vseh oblik potrošnje z razpoložljivimi sredstvi, po vodenju odgovorne politike dohodka in
delitve, po razbremenjevanju gospodarstva in krepitvi njegove reproduktivne sposobnosti in nazadnje po prenehanju dosedanje prakse financiranja družbenih potreb z novimi denarnimi emisijami. Ravno to so bila poglavitna žarišča inflacije.
Ta temeljna značilnost gospodarske politike v letu 1971 ne pomeni zastoja v razvoju. Ocene kažejo, da je cilje stabilizacijske politike mogoče doseči ob 5 do 5,5-odstotni stopnji rasti. To je druga bistvena sestavina gospodarske politike. Tretja sestavina je prizadevanje, da bi ustvarili takšne razmere, ki bodo omogočile postopno reševanje temeljnih sistemskih vprašanj, da bi v sistem vključevali tiste mehanizme, ki ustrezajo njegovi naravi in logiki.
Kakšne so bile
priprave
na devalvacijo
Grličkov se je nato ponovno vrnil k sklepu ZIS o spremembi paritete dinarja.
Po njegovih besedah je bil trenutek razglasitve devalvacije, na katero smo se • aktivno pripravljal: od novembra lani, odvisen od več dejavnikov.’ K temu ukrepu se ni bilo mogoče zateči, dokler nismo sprejeli predpisov o omejevanju proračunske potrošnje in skladov družbenopolitičnih in interesnih skupnosti, dokler nismo investicij zmanjšali, jih uskladili z resnično razpoložljivimi sredstvi, dokler nismo zožili čezmerne kreditne ekspanzije, dokler nismo sprožili neposrednih ukrepov za razbremenitev gospodarstva in ukrepov na podredju gibanja osebnih dohodkov. Vse te zadeve smo uspešno opravili in ko bomo resolucijo sprejeli, bomo imeli v rokah popoln stabilizacijski program oziroma del tega programa, ki ga bo treba izpeljati letos.
Devalvacija predvsem popravlja možnosti za nadaljnje razvijanje menjave z vsemi državami. T0 je temelj, na podlagi katerega bomo lahko začeli obnavljati proces liberalizacije zunanjetrgovinskih stikov in zmanjševati izredno naraščanje uvoza, s tem pa tudi uravnovešati trgovinsko oziroma plačilno bilanco. Domači in tuji partnerji bodo imeli več- interesa za skupna vlaganja, na področju cen pa se bomo vrnili k merilom reforme.
Grličkov je sporočil poslancem, da ZIS ob tej priložnosti ne bo prosil za od. ložitev odplačila naših dolgov tujini. Pričakujemo finančno pomoč mednarodnega monetamega sklada, kar je v takšnih okoliščinah v navadi. Vsekakor pa računamo tudi na dodatne redne kredite za razvoj.
Posebna skrb ljudem z nizkimi dohodki
Naš namen, da bi ohranili doseženo raven življenjskega standarda, je popolnoma re-
alen, v skladu z večjo produktivnostjo dela pa se bo standard še naprej večal. Ker je inflacija najhuje prizadela ljudi z nizkimi dohodki, smo dolžni položaju tega dela prebivalstva posvetiti posebno družbeno skrb. Tako na primer ZIS namerava zvišati spodnjo mejo minimalnega osebnega dohodka in preprečiti podražitev temeljnih izdelkov in storitev (stanarine, komunalne storitve), hkrati pa bo gospodarstvo razbremenil prehudih dajatev.
Dirigiranje in zamrzovanje cen ni naša politika, je dejal Grličkov. Vsa naša stališča izhajajo iz prepričanja, da mora o ravni cen odločati trg. Oblikovanju cen v skladu z gospodarskimi zako-nistostmi in razvojno politiko bo treba podrediti politika davkov in delitev, a tudi zunanjetrgovinsko politiko — doslej pa smo delali ravno narobe. Za blago, katerega cene je treba še naprej nadzorovati, bomo morali izdelati objektivna merila in postopek tako, da se bodo avto-
matično prilagajale spremenjenim odnosom. Ce bodo cene nekaterih izdelkov in storitev odstopale od te politike in če jih bomo izjemno zadrževali pod ravnijo, ka bi se oblikovala na trgu, bo takim kolektivom seveda treba zagotoviti ustrezno nadomestilo.
Postopna sprostitev cen
Prehod k tej politiki pa mora biti postopen m v skladu z dejanskimi možnostmi. To pomeni, da v tem trenutku vse cene ostajajo pod nadzorstvom, v toku pa je že izdelava programa za njihovo postopno liberalizacijo.
Neodvisno od tega programa so možna prilagajanja cen, ki se določajo s sporazumi med proizvajalci in porabniki in z drugimi mehanizmi. To pa mora odobriti pristojni organ zveznega izvršnega sveta, če so cene pod ravnijo uvozno - izvoznih cen. Tam, kjer so cene nad novo pariteto, ne bi smeli dovo-
liti njihovega nadaljnjega povečanja brez poprejšnjega dogovora z gospodarstvom in brez medrepubliškega soglasja.
O zahtevah za spremembo cen na področju infrastrukture, ki so že dalj časa pred ZIS, bomo zavzeli stališča na naslednji seji zveznega izvršnega sveta, je dejal Grličkov.
To pomeni, da bo za zdaj, dokler ne bomo imeli izdelanih meril za stabilizacijo cen, dopuščeno samo nadzorovano spreminjanje cen.
Da bi razbremenili gospodarstvo, je ZIS sklenil odpraviti prispevek iz osebnih dohodkov, ki je bil doslej namenjen federaciji, ter zmanjšati stopnjo zveznega davka na promet in tarife administrativnih taks.
Na koncu je Grličkov zatrdil, da smo lahko optimisti. Realen, upravičen optimizem pa seveda ne pomeni, prikrivanja zapletenih problemov, ki jih bo še treba rešiti, temveč je izraz prepričanja v moč skupne akcije vseh odgovornih dejavnikov v družbi.
Štore: poskusno valjanje uspešno
V novi valjarni bodo že februarja začeli valjati jeklene profile na grobi progi, rta srednji, progi pa šele marca
Pred leti zastavljen program rekonstrukcije v železarni štore in izgradnja novih objektov za predelavo železa v visokokakovostne jeklene polproizvode na kompleksu štore II. gre sedaj dokončno v cvet. V neposredni bližini nove livarne za poljekleno litino, ki jo je železarna v minulih treh letih zgradila in opremila z lastnimi sredstvi, stoji nova valjarna, katere zmogljivost bo med 80.000 in 100.000 tonami jeklenih profilov letno.
Količinsko bo proizvodnja, kajpak, odvisna od dimenzij profilov. Ko je že beseda o karakteristikah nove valjarne, naj na kratko povemo, da je celoten objekt dolg 450 metrov ter da je proizvodnja razvrščena v treh dvoranah. Sodobni tehnološki proces zahteva razmeroma malo delovnih moči. Namesto 315 ljudi, kolikor jih tehnološko zahteva stara valajma, bo tu že v naslednjih tednih in pozneje delalo enkrat manj ljudi, vtem ko bo proizvodnja v primerjavi s staro valjarno kar trikrat večja Nova investicija, ki je bila svoičas zaradi restriktivnih ukrepov prekinjena, je veljala 120 milijonov dinarjev Ob polnem obratovanju bo letna proizvodnja dosegla vrednost 250 milijonov dinarjev.
V novi valjarni so začel! prvič s poskusnim enoizmenskim valjanjem 24. novembra lani. S tem so nadaljevali tudi v decembru m letos januarja. Trenutno preizkušajo program grobe proge, ob tem pa tudi vse vzporedne naprave, ki služijo celotni valjarni. V začetku februarja bo tu uvedeno že dvoizmensko obratovanje ter bodo začeli valjati izdelke iz proizvodnega progranrla stare valjarne, se pravi okrogle in ploščate jeklene profile. Hkrati s poskusnim ob-
ratovanjem proge. 500 forsira-jo zaključno montažo naprav na srednji progi (300). Tu bodo, če ne bo kakšnih izrednih zadržkov, začeli s hladnimi preizkusi že v marcu, takoj nato pa z vročim poskusnim obratovanjem. Fina proga (250) bo predvidoma nared za obratovanje v-aprilu oz. v maju letos. Prvi dve valjarski progi predstavljata nosilno proizvodnjo. Prva bo na primer že v februarju dala kakih 1500 ton jeklenih profilov.
Rekordna
proizvodnja
v Štorah'
V elektroplavžu Štor-ske železarne so v minulem letu proizvedli 46.000 ton kakovostnega surovega železa. Večji del tega so predelali v različne livarske izdelke (valji itd), drugim uporabnikom surovega železa, to je manjšim livarnam v Sloveniji pa so prodali 15.000 ton surovega železa. Lanska proizvodnja elektro plavža v Štorah je bila doslej rekordna Tudi januarja letos obratuje elektro plavž brez omejitev.
V zvezi s poskusnim obratovanjem novih naprav v vajami je inž. Milko Starc dejal: »Ce lahko tako kratek rok poskusnega obratovanja dela valjarne služi za oceno, lahko trdim, da smo z njim zadovoljni.« Po trditvah strokovnjakov v Štorah so odjemalci profilnega jekla s posebnim zadovoljstvom sprejeli napoved o tem, da bo slednjič nova valjarna začela proizvajati, naravnost na vudšeni pa so bili s prvo po šiljko izdelkov z nove proge Sodobna tehnologija dovolju je vse možne in želene dimenzije profilov, izpolnjuje pa tudi vse tolerančne meje. Za vso proizvodnjo valjanega jekla ima železarna zadosti naročil.
Letošnji proizvodni program celotne železarne, ki je lam dosegla realizacijo 170,3 milijona din, je zelo pogumen, saj načrtujejo povečanje realizacije na nadaljnjih 60 milijonov dinarjev Pri tem korekture cen, ki jih je v splošnem pričakovati, niso upoštevane K večji proizvodnji bo letos vsekakor že prispevala svoj delež nova valjarna, ki je doslej največji novi objekt v Štorah, železarna v tem letu s tem tudi zaključuje svoj, pred leti zastavljen investicijski program. FRANJO KRIVEC
Mnenje in kritika
Res čudna pojmovanja
Igor Kostjukovskij zagovarja v odgov oru na komentar našega sodelavca »Neučinkovita inšpekcija« stališče, da sprejemamo zakone v lepih dvoranah, življenje pa teče povsem drugače
Nas sodelavec Marko Jakše je za sobotno številko Dela (23. januarja) napisal komentar z naslovom »Neučinkovita inšpekcija«, ki je spodbudil asistenta inštituta za javno upravo pravne fakultete ljubljanske univerze Igorja Kostjukovskega, da je napisal odgovor. Ta je bil objavljen v sredo, 27. januarja. Nekatere trditve v tem odgovoru pa So take, da ne moremo mimo njih, saj bi v resnici vnesle zmedo v naš celoten pravni sistem, če bi pri njih ostalo.
Pustimo ob strani ton, ki ga je v svojem odgovoru ubral asistent inštituta za javno upravo. Sfrustil se je namreč na raven osebne prizadetosti, kar je seveda njegova stvar.
Posebej se kaže ustaviti ob dveh njegovih trditvah, V prvi pravi, ali se komentator »zaveda dejstva, da lahko inšpekcijske službe s. svojini ukrepanjem oziroma pooblastili, ki jih že imajo v pozi tivni zakonodaji, paralizirajo domala celotno gospodarsko in druge dejavnosti občine (zlasti terciarne) glede na dejansko stanje urejenosti, ki vlada v teh dejavnostih«. In
druga: »Slehernemu človeku je jasno, da se zakoni pripravljajo in sprejemajo v lepih dvoranah, resnično živ ljenje pa poteka čisto drugače.«
Ce vse to drži, potem se docela podre celoten pravni sistem, boj za zakonitost postane boj z mlini na veter. Misel asistenta inštituta za javno upravo naravnost poziva k temu, naj inšpektorji ne bodo samostojni in naj se ne ravnajo po zakonu, marveč naj ne glede na zakon ukrepajo po načelu koristnosti. Zlo naše družbe pa je prav v tem, da je zakonitost že postavljena na rob, da
marsikje spoštujejo zakonodajo le, če je njim v prid; zato je že vzniknila miselnost, po kateri je dober gospodar tisti, ki zna obiti za kon in poiskati v njem luknjo.
Dodajmo k temu še drugo asistentovo trditev, da je namreč »slehernemu človeku jasno, da se zakoni pripravljajo in sklepajo v lepih dvoranah, resnično življenje pa poteka čisto drugače«.
Ta trditev že vnaprej postavlja vsak zakon v dvom in se potem ne bi smeli čuditi, če se zakonov, ki jih sprejemamo mimo živi jeni
skega toka, ne držimo. Takšno pojmovanje zakonitosti je v nasprotju z najelementar-nejšo državljansko moralo. Hudo je, če se je udomačilo celo v taki znanstveni instituciji, kakor je ugledni inštitut za javno upravo.
Nenavadno je še nekaj. Avtor odgovora s citatom iz recenzije elaborata dokazuje njegovo vrednost. V recenziji pa je poudarjena vrednost elaborata prav »glede stališč do problemov, ki upravnim organom onemogočajo (pod črtali smo mi) učinkovito uresničevanje pravic in inte resov občanov in ne organi zacij«. Ta recenzentova ocena elaborata je usmerjena na podporo samostojnosti tnš pekoijskih služb in na do sledno varovanje zakonitosti. Ce potem asistent inštituta s svojim nadaljnjim raz-
mišljanjem to oceno ovrže, ko pravi, da bi lahko inšpekcijske službe paralizirale domala celotno dejavnost v občini, če bi se ravnale striktno po zakonih, in da je življenje eno, zakoni pa so nekaj drugega, potem spravlja v dvom tudi recenzentovo oceno njegovega lastnega ela borata.
Najbolj pa vzbuja skrb to, da si mora človek ob razglabljanjih Igorja Kostjukovskega zastavita vprašanje, ali bomo »v lepih dvoranah« zakone sprejemali samo zato, da lih bomo imeli, ali pa bomo po' njih tudi v resnici uravnavali življenje naše družbe Ali m nevarno, če že pravni strokovnjaki začenia-jo trditi, da so predpisi eno, žiljenje pa drugo.
VLADO JARC
Pogovor^ z_ braki
(
Kaj
hočemo?
Tovariš urednik!
No, po dolgotrajnem govorjenju, ali bomo imeli devalvacijo ali je ne bomo imeli, je devalvacija zdaj tu. Seveda ni problem, kdo jo bo plačal. Kdo neki, delovno ljudstvo. Kakor smo plačevali še inflacijo, tako bomo nosili tudi breme devalvacije. Mučno je le to, da sploh ne vemo, kolikšno bo pravzaprav to breme. Le slutimo lahko, da ne bo prav majhno, še bolj mučno pa je to. da bomo nas ljubi dinar še čez tri leta ponovno devalvirali, vsaj tako nekateri še zdaj govorijo.	Tomaš Gasler,
Ljubljana
Nerad sem se lotil tega pisanja. V naši rubriki devalvacije ne morem niti opisovati niti utemeljevati, pa tudi za to, da bi jo opravičeval, nisem poklican. Toda bolj kot devalvacija sama, človeka zamika ta že kar odkriti dvom v njen uspeh. Ta dvom sam po sebi še ne bi bil nič posebnega. Več kot dovolj je vzrokov zanj. Preveč obljub in napovedi pri nas nismo uresničili, da bi tisti, ki dvomijo o tem in onem, do tega ne imeli pravice.
Toda tokrat gre za dvom, ki se poraja v posebnem trenutku; v trenutku, ko človek lahko dobi vtis, da vsi dvomimo o prav vsem — razen o utemeljenosti lastnega dvoma seveda. Zato mislim, da zasluži ta tema posebno pozornost.
Zdi se mi, da danes pri nas ni nikogar, ki ne bi bil prepričan o nujnosti razvrednotenja dinarja. Dinar je dejansko že dolgo razvrednoten, le da tega nismo takoj tudi formalno potrdili.
Trošili smo več kot proizvajali. To smo vsi dolgo vedeli, toda temu se očitno nismo znali ali pa ne mogli odpovedati. Naše temeljne skrbi so bile dosti bolj usmerjene k temu, kako bomo delili, kot pa kako bomo proizvajali.
Inflacija ni zajela samo dinarja, razvrednotila je tudi mnoga merila: za delo, za uspešnost; poudarila je vrednost kratkoročnega in destimulirala dolgoročnost, zbudila je dvom o že tako načeti vrednosti poštenja in zakonitosti ter prepogosto nagradila nepoštenost in nezakonitost.
Inflacijska spirala je torej poleg gospodarstva zajela tudi svet naših vrednot, zaupanja in po svoje tudi našo zavest. Vzdušju nestabilnosti se je znal upreti le redkokdo. Zajelo je posameznike, delovne organizacije, družbenopolitične skupnosti.
Samo nekaj primerov.
Ni dolgo tega, kar smo v Delu pisali, kako je poslanec Mihajlo švabič v zvezni skupščini med drugim dejal: »Ce je potrebnih več glasov dvignem obe roki za bistveno zmanjšanje plačilnega pri-manjkanja in povečanje deviznih zalog, vendar ne verjamem, da^bomo to dosegli.
Tako torej! Več mesecev govorimo o stabilizaciji, delamo programe, se dogovarjamo, glasujemo, v uspeh pa ne verjamemo Prav nič hnm ni nerodno tega javno razglašati. Najbrš je slišati celo duhovito
Mestna skupščina Ljubljane je razpravljala o ceni mleka. Ljubljanske mlekarne so predlagale — naj tnš upravičeno — podražitev. Toda cene so administrativno določene z zakonom. Tako direktor Ljubljanskih mlekarn na seji sveta izjavi: «... Pa sprejmite odlok o višjih cenah za mleko. Prišli boste pred ustavno sodišče in čez dve leti boste dobili odločbo, da niste sklenili prav. In kaj potem «
Ne gre za cene mleka. Gre za to, da očitno živimo v času, ko se ni prav nič neprijetno norčevati iz zakonitosti. To, da so razlogi za takšno vzdušje tudi v dolgoročni in tekoči gospodarski politiki in to, da no v nekaterih drugih republikah ob mleku zakon gladko obšli, zadeve prav nič ne spreminja, samo še bolj trpko jo dela.
Ustvarja se nevarna psihoza korupcije, družbene in privatne, malverzacij in podobnega. Pretiravanja so očitna in zbujajo skrb Zvezno javno tožilstvo ie poročalo zvezni skupščini o 200 primerih korupcije po vsej državi Mnogim, tudi nekaterim poslancem, se je zdela to številka nerealno skromna. In ko v Delu želimo objektivno pisati o resničnih razsežnostih korupcije tn Izigravanja zakonov pri nas ter gredo zato- novinar ji po podatke k organom, ki so Za to pristojni, Uh povsod gledajo kot marsovce, čkš kje pa nai mi takšne podatke dobimo, saj nič ne vemo ipd.
Večkrat lahko poslušamo različne razprave in govore. Najljubša tema, predvsem zn uvoa, za ustvarjanje razpolože nja. so čedalje pogosteje postajale kritike »oblasti« Recimo temu dokaz demokratičnega vzdušja pri nas Toda čista nekaj drugega postane to takrat ko tudi ljudje iz tako imenovane »oblasti« kritiziralo »oblast« ter računajo, da s tem vzbujajo zaupanje r rrsvici pa največkrat delujejo neodgovorno
Iz dnnegn položaja potegniti 'čim več,
PIŠE: MITJA GORJUP
pa brez predsodkov, je bila logika go spodarslva. In iz podjetniškega zornega kota so ravnali smotrno — kot dobri gospodarji.
Na takšen način ni bilo in ni več mogoče. Danes je čas, da to brez dramatiziranja, toda z vso odgovornostjo temeljito spremenimo. Zato nas ne bi smelo biti strah še tako velikega političnega in delovnega napora.
Jugoslavijo postavljamo na nove temelje.
Vse kaže, da bomo temeljito rešili nacionalno vprašanje.
Federacija — zveza suverenih republik — bo izgubila večino dosedanjih gospodarskih pristojnosti. Za zvezne naložbe kaže, da novih ne bo več in tudi zbiranja ter prelivanja sredstev v ta namen ne. Na široko se bodo odprla vrata za dosledno uresničitev načela, naj nosilci razširjene reprodukcije postanejo neposredni proizvajalci in njihova združenja.
Za vse bodo ustvarjene enake možnosti na enotnem trgu. Odpirajo se potemtakem nove, spodbudne j še možnosti za večjo ustvarjalnost posameznikov, organizacij in družbenih skupnosti.
Prostor za številne negativne pojave pri nas bo tako objektivno bistveno zmanjšan, sistemski izviri številnih nesporazumov, sporov ter nedodelanih ukrepov in nedoslednih gospodarskih in političnih posegov pa najbrž skoraj odpravljeni. Z njimi se bo moral zožiti, če že ne izginiti, tudi prostor za vse mogoče špekulacije — gospodarske in politične.
Ustvarjamo torej objektivne možnosti za nov razmah te družbe ter za nove socialistične odnose v njej.
Bilo pa bi vendarle naivno in neresno trditi, da bo vse to mogoče brez zavestnega hotenja, brez truda in žrtev. Že sama devalvacija, ki je le majhen delček v ustvarjanju nove zgradbe, bo zahtevala tako trud kot žrtve. O tem ne bi smeli imeti iluzij pa tudi nihče jih ne bi smel ustvarjati.
Račun za devalvacijo, predvsem pa za stabilizacijo, za to novo torej, bomo plačali vsi. Eni sicer manj, drugi več, toda to je realnost. Prav tako je realnost dejstvo, da tako kot ni politične stabilnosti brez gospodarske, tudi ni in ne more biti gospodarske stabilnosti brez politične. Toda ne eni ne drugi se ne bomo približali, če se bomo vsi od vrha do zadnjega gospodarskega subjekta, vedli tako, kot smo se prepogosto doslej.
če bomo na primer zdaj ob devalvaciji v gospodarskih organizacijah takoj začeli vsi od kraja računati le to, kako bi zvišali cene, povečali osebne do hodke in vendarle našli še kje kako luknjo v sistemu, namesto da bi se obrnili k sebi, razmišljali o povečanju storilnosti, o Dreusmeritvi proizvodnje. o integracijah, skratka, o ustvarjanju nove vrednosti, ootem bomo kmalu na istem oziroma na slaVišem, kot smo bili do včeraj
Prav tako mora biti jasno, da brez sprememb v celotnem gospodarskem instrumentariju — ta bo moral biti strnjen, celovit, jasen in dolgoročen — ne bo mogoče od nikogar zahtevati in pričakovati bistveno boljših uspehov, pa tudi discipline, spoštovanja dogovorov in resnično strokovnega dela ne.
Odgovornost, ki smo si jo naložili, je velika. Nihče ni izvzet, ■eprav je odgovornost vodstev na vseh ravneh v gospodarstvu in politiki še posebej izrazita. Tudi zato bolj kot kdaj prej potrebujemo zvrhano mero samozaupanja, treznosti in delovne ter politične solidarnosti; pa tudi prepričanega hotenja in vestnega ter predvsem strokovnega dela.
To noče biti ne demagogija ne mesijanstvo. Niti poklicni optimizem Je samo izraz zau panja v to, kar se mi zdi edina možna pot.
Eksplozija v Skopju
V torek zvečer je na dvorišču grškega konzulata v Skopju eksplodirala bomba. Kot je pokazala preiskava sta bili podtaknjeni dve, ena ni eksplodirala, druga pa je po sporočilu makedonskega sekretariata za notranje zadeve povzročila samo gmotno škodo. Izvršni svet Makedonije je izrekel uradno obžalovanje zaradi tega dogodka, sekretariat za notranje zadeve pa poroča, da krivce te iščejo.
To so zaenkrat vsa uradna dejstva.
Podobni atentati v današnjem svetu niso redki in Jugoslavija jih je vselej obsojala, kot nesmiselno nasilje, ki ne rešuje ničesar in ne koristi nikomur. Ce bomb v Skopju ni podtaknil kakšen klinični duševni bolnik, lahko domnevamo samo, da jo je podtaknil človek ali ljudje, ki jim niso všeč grški polkovniki in njihov režim. Takih je v Jugoslaviji in vsej Evropi veliko. In ne samo grški polkovniki — še marsikakšni drugi režimi mnogim ljudem niso všeč.
Toda to, ali je komu kakšen režim všeč ali ne, ni ne merilo ne opravičilo za podtikanje bomb. In še posebno ne za atentate na predstavništva v drugih državah.
Jugoslavija je vselej kar najbolj odločno protestirala in zahtevala ukrepe, kadarkoli so bile žrtve takih atentatov naša predstavništva v drugih državah.
Nedotakljivost tujih predstavništev je temeljno načelo, na katerem je zgrajen ves sistem meddržavnih komunikacij. Le te bodo učinkovite in bodo služile svojemu namenu in s tem interesom vseh samo, dokler bo njihovo temeljno načelo veljalo ne glede na politične, ideološke, svetovnozarske, sistematske in kakršnekoli druge razlike. To načelo spoštujejo — pa ne zaradi načela samega, mmpak zaradi lastnih inter%iov — vse države, ki imajo odnose z drugimi državami in popolnoma nedopustno je, da bi kdorkoli ali kakršnakoli skupina v imenu česarkoli podtikala bombe v tuja predstavništva in s tem tudi pod naše interese. Prav tako je nedopustno, da bi kdorkoli na tak način izvajal pritisk na naše odnose z drugimi državami.
Zato upravičeno pričakujemo, da bodo krivci za eksplozijo v Skopju hitro odkriti in primerno kaznovani.
J. STANIČ
MtGovernova
pobuda
Demokratski senator Geor-ge McGovem, ki se poteguje za kandidaturo pri prihodnjih predsedniških volitvah, je predvčerajšnjim v svoji zahtevi kongresu vnesel dodaten element glede ameriške vojaške prisotnosti v Juž nem 'Vietnamu. Senator iz Južne Dakote je namreč zahtevat od kongresa, da naj uzakoni končanje vojne v Vietnamu do 31. decembra letošnjega leta. Po tem datumu naj bi tudi prepovedali uporabo vseh fondov za vzdrževanje ameriških oboroženih sil na tem področju. Svojo zahtevo, ki jo je podprlo še sedemnajst drugih senatorjev, je utemeljil tudi z večjimi možnostmi za politično rešitev vietnamskega problema.
Ne glede na to, da je ameriški senat podoben predlog zavrnil v lanskem septembru, pa je treba zadnjo zahtevo skupine senatorjev uvrstiti v sklop širše politične ofenzive za končanje vietnamske vojne. Gonilna sila te ofenzive je prav McGovem, za njim pa stojijo še senator Mans-field, predsednik senatnega zunanjepolitičnega odbora William Fulbright, Edioard Kennedg in drugi. Politična ofenziva, ki se ne omejuje samo na vietnamsko vojno, ampak zaobsega širši prostor, saj McGovem med drugim poudarja tudi nujo, da se spremeni ameriška politika do LR Kitajske. Drugače povedano, potrebno je več realizma in priznati LR Kitajsko, kar bi ji seveda tudi odprlo vrata v svetovno organizacijo. S tem pa bi bil iz ameriške zunanje politike odstranjen anahronistični element, ki je glavna ovira, da Kitajska še nima sedeža v OZN.
Pomemben faktor politične ofenzive, ki so jo sprožili ameriški senatorji je gotovo tudi v tem, da je usklajena na valovno dolžino Hanoja in FNO glede določitve datuma in umika za umik ameriških vojaških sil iz Južnega Vietnama. Sevemovietnam-ska delegacija in delegacija južnovietnamske začasne revolucionarne vlade postavljata slednje kot neogibni pogoj, da bi pariška mirovna pogajanja lahko prišla iz slepe ulice, v kateri sedaj tičijo.
Nobenega dvoma namreč ni, da bi že sam umik za dokončni ameriški umik iz Vietnama dosedanji »dialog gluhih« na aveniji Klčber pripeljal iz slepe ulice.
A. PUDGAR
POLJSKO ODKRITJE
»±^erspeKtywy«, varsava
Kitajska vrnitev
Po štirinajstih letih bo LR Kitajska letos znova razstavljala v svojem paviljonu na zagrebškem velesejmu
BEOGRAD, 28. jan. Iz obveščenih virov je slišati, da je tukajšnje veleposlaništvo LR Kitajske te dni obvestilo upravo zagrebškega velesejma, da bi Kitajska letos vnovič izkoristila svoj paviljon za razstavljanje industrijskih, kmetijskih in drugih proizvodov. Del razstavnega prostora, ki obsega 4.600 kvadratnih metrov, pa bi uporabili za prikazovanje dosežkov kulturne revolucije.
LR Kitajska je svoj paviljon zgradila 1957. leta, tedaj v njem tudi razstavljala, po-
Povsod težave z inflacijo
NEW YORK, 28. jan. (AP) — Predsednik zahodnonem-ške zvezne banke (Bundesbank) Karl Klassen je dejal, da bo v Zahodni Nemčiji in drugih industrijsko razvitih državah boj proti inflaciji težavnejši kot doslej.
Inflacija je p>o njegovih besedah sedaj »dvakrat hitrejša kot v začetku sedmega desetletja. V poglavitnih trgovskih državah že nekaj let narašča za 5 odst. letno. Leta 1970 je bila v večini teh držav bližja 5,5 odst., letos pa se bo tudi sukala okrog 5 odstotkov«.
Čeprav so bila gospodarska gibanja v severni Ameriki, zahodni Evropi in na Japonskem zadnja leta različna, »je bil rezultat povsod enak: povečanje cen«.
zneje pa se na tem velesejmu ni več pojavljala.
Znano je, da je Peking pred kulturno revolucijo razstavlja! svoje proizvode samo na leip-zlškem sejmu, sicer pa je svojo zunanjetrgovinsko dejavnost razvijal na sejmih v Kantonu, ki jih prirejajo dvakrat letno. Doslej ni bilo slišati, da namerava LR Kitajska razstavljati svoje blago še kje drugje razen na zagrebškem velesejmu. Zaradi tega dobiva letošnji prihod v Zagreb še večji gospodarski pomen. Nesporno pa ta odločitev vsebuje tudi svojo politično komponento. Smeli bi tudi sklepati, da so v Pekingu oce nili, da bi nastopanje na zagrebškem velesejmu bilo najbolj primerna pot na tržišča zahodne in vzhodne Evropo. Skupina vrednost lanske zunanjetrgovinske kitajske izmenjave je znašala 4 milijarde dolarjev. V tem znesku je bil delež trgovine z zahodno Evropo približno 820 milijonov dolarjev, delež vzhodne Evropo pa približno 350 milijonov dolarjev.
Kot smo izvedeli, je omenjeno sporočilo kitajskega veleposlaništva neposredni nasledek prizadevanj uprave zagrebškega velesejma, da LR Kitajsko vnovič pritegne. Predlog Je namreč sprožil generalni direktor dr. Anton Borčeta med lanskim obiskom v Pekingu in na kantonskem sejmu. Na rezultat očitno ni bilo treba dolgo čakati.
V. H.
Oblasti naj zagotovijo m*r sovjetskim gostom
WASHINGTON, 28. jan. (AFP) — State Department je zahteval od newyorških oblasti, naj zagotovijo nemoten potek gostovanja sovjetske folklorne skupine iz Omska. Ta ansambel gostuje v ZDA na podlagi sporazuma o sov-jetsko-ameriški kulturni menjavi. V ZDA bo ostal do 1 aprila. ,
Zunanje ministrstvo se je odločilo ■ za ta korak p>o demonstracijah, ki so jih židovske organizacije pripravile ob gostovanju raznih sovjetskih umetnikov (med drugim tudi ob gostovanju violinista Leonida Kogana). Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve takšno dejavnost obsoja, »ker nasprotuje temeljnim pravilom o ameriški gostoljubnosti in škodi stikom med ZDA in SZ«.
NEW YORK, 28- jan. (Tanjug). V sedežu svetovne organizacije se diplomatska dejavnost v zvezi z Jarringovim poslanstvom na Bližnjem vzhodu nadaljuje, a nič ne kaže, da bi doslej kaj napredovali in tako zagotovili, da bi se premirje na tem območju tudi po 5. februarju nadaljevalo. Dejstvo, da se obe neposredno prizadeti strani strogo držita tihe 'diplomacije in da nobena od njiju ne meni, da so pogovori z Jarringom zašli v slepo ulico in da jih je treba opustiti, je očitno spodbudno. Predvidevajo celo, da bodo postala diplomatska prizadevanja, čim bliže bo 5. februar, še bolj živahna.
Takšne napovedi slede iz bojazni zahodnih sil, zlasti ZDA, da bi prekinitev premirja pomenila nenehno nevarnost ponovnih, hujših spopadov na Bližnjem vzhodu in da bi ogrozila nadaljnje Iskanje miroljubnega izhoda za izraelsko-arabski spor. ZDA očitno žele preprečiti tak potek dogodkov, a na tak način, da pri pogajanjih z Jarringom ne bi trpel dipomatski položaj Izraela.
V krogih, ki so blizu arabskim delegacijam, p>a poudarjajo, da bi pomenilo nadaljevati premirje — ne da bi napredovali k mirni rešitvi, kar je odvisno zgolj od Izraela — vodo na mlin za Izrael in. mu omogočilo, da še nadalje utrjuje svoj položaj na zasedenem ozemlju in zavlačuje uresničevanje določila varnostnega sveta izpred treh let — umik Izraela z vsega zasedenega arabskega ozemlja.
Pred sestankom ‘ med U Tantom In Jarringom so se veleposlaniki Izraela in ZAR ločeno pogovarjali tako z generalnim sekretarjem in švedskim diplomatom. Id mu je varnostni svet zaup>al
naiogo, da pomaga najti pravično in trajno rešitev na Bližnjem vzhodu. Izraelski veleposlanik Tekoah je Jar-ringu posredoval odgovor svoje vlade na egiptovski predlog o miru, ki obsega šest točk, ničesar p>a nd hotel p>ovedati o njegovi vsebini in je omenil le, da bo njegova vlada zvesta »tihi diplomaciji«. Po nekaterih ne potrjenih vesteh izraelska vlada ni zavrnila egitpovske-ga predloga, temveč je baje
»Nemogoča združitev«
MOSKVA, 28. jan. (Tanjug). Socialistična NDR in imperialistična ZRN se ne moreta združiti Med tema nemškima državama ni narodnostne enotnosti. Nasorotna družbe na in razredna sistema dajeta nacionalno podobo nemškima državama. Nikakor p>a to ne pomeni, da mora med Nemčijama vladati sovražnost. Takšnega mnenja je zunanji minister NDR Otto Win-zer v članku, ki ga je danes objavil sovjetski list »Krasna-ja zvezda«.
Zaupnica Clarkovi vladi
BELFAST, 28. jan. (AFP) — Severnoirski parlament je danes izglasoval zaupnico vladi Chichestra Clarka.
Po dvanajsturni debati o ukrepih njegove vlade za ohranitev reda in miru v deželi se je za Clarkovo vlado izreklo 29 px>slancev severnoirskega parlamenta, proti pa jih je bilo sedem.
V
i
Spopadi med policijo in demonstranti v Reggio Calabrii - Osmi dan splošne stavke - Parlament še ni odločil, v katerem mestu bo deželno središče
DD NAŠEGA RIMSKEGA DOPISNIKA
RIM,- 23. jan. (telex). Italijanski bralec, ki že mesec dni pozorno sledi delavskemu uporu na Poljskem, zdaj nabira cvetje iz domačih logov: po trimesečnem premirju so se v Kalabriji vnovič začeli nemiri, povezani z rivalstvom med Catanzarom in Reggio Calataria — dvema mestoma, ki kandidirata za položaj deželne prestolnice.	*
Reggio Calabria preživlja že osmi dan v ozračju splošne stavke, ki se je včeraj izrodila v hude spopade med policijo in demonstranti. Medtem ko so demonstranti v predmestjih čez dan napadali policijo in karabinjerje s ploho kamenja, je pozno sinoči prišlo tudi do nekaj strelov. Demonstranti so že v minulih dneh popolnoma blokirali dvoje mestnih okrožij, ki jih je policija včeraj s trudom vnovič zavzela. Kljub temu pa je na ulicah ostalo Se mnogo barikad, ta-
ko da so oblasti poklicale na pomoč tudi vojsko: oklepni avtomobili stoje v predmestju Villa san Glavarini ter Sq pripravljeni na intervencijo. Hkrati oddelki planincev nadzorujejo železnico in državno cesto številka osemnajst, ki sta bili med oktobrskimi neredi blokirani Prehod po železnici je tudi v sedanji fazi neredov težaven in železničarji spuščajo čez Reggio Calabria samo osebne vlake, medtem ko tovorni čakajo boljših časov.
Prvi izbruh demonstracij
je bil konec minulega poletja v Catanzaru, potem ko so začele krožiti vesti, da bo italijanski parlament za deželno središče imenoval Reggio Calabria. Zadeva ni samo platonične narave: deželno središče pomeni kruh za cel sloj državnih uradnikov, pomeni višje plače, pomeni pa tudi razpolaganje s tistim delom državnega denarja, ki naj bi ga sedanja davčna reforma namenila deželnim vladam. Nerede v Catanzaru so pomirili potem, ko je vlada obljubila precejšnje investicije v korist gospodarstvu območja okoli Catanzara. Leve sile So demonstracije v Catanzaru obsodile kot politični manever, ki ga je zakuhala desnica in v katerem so sodelovali predvsem kadri neofašistične stranke.
Pred osmimi dnevi se je začela splošna stavka v Reg-
gio Calabria, ki terja, da se parlament kar najhitreje odloči in sicer v korist tega mesta. Zadeva se je tako zaostrila, da se je včeraj morala sestati komisija ustavna vprašanja rimskega parlamenta. Po sestanku sicer ni povedala svojega meritornega mnenja o tem, katero od dveh mest naj postane deželno središče, pač pa je objavila cel spisek kriterijev, ki naj bi pri takšni izbiri odločali. Hkrati se je včeraj se-SLo tudi vodstvo KPI. ki je napadla oživljanje neofašističnega skvadrizma ter nemire v Reggio Calabria pripi-sala- prav neofašistom z ugotovitvijo, da gre za spor, ki nima nič. skupnega z dejanskimi interesi prizadetega območja.
MARJAN SEDMAK
BARIKADE NA ULICI V REGGIO CALABRII.
Telefoto: UPI
Kambodža
pred
senatom
Kongres in javnost vznemirjena zaradi vse večjega vmešavanja ZDA
WASHINGTON, 28. jan. (Tanjug) — Pred zunenjapo-litičnim odborom senata je bilo danes ponovno zaslišanje o Kambodži. Zaslišali so državnega sekretarja Roger-sa, sekretar za obrambo La-ird pa je pričal pred senatnim odborom za oborožene sile včeraj.
To vznemirjenje v kongresu in med javnostjo so povzročile vse pogosteješe vesti o vedno večjem ameriškem deležu pri vojaških operacijah v Kmaboaži. ZDA so se s sklepom kongresa in izjavo predsednika Nixona junija obvezale, da ne bodo pošiljale svojih čet v Kambodžo in da kamboški vojski ne bodo več pomagali ameriški vojaški svetovalci. To je bil tudi pogoj, da je kongres konec leta odobril vojaško pomoč Kambodži — približno 220 milijonov dolarjev.	k
Zadnje dni pa ameriški fotoreporterji pošiljajo iz Kambodže dokumentirane prispevke, ki prikazujejo ameriške vojake v Kambodži, v uniformah in civiiu. Dopisnik televizijske družbe CBS je »neuradno« ujel s kamero na letališču v Phnom Penhu trenutek, ko je skupina ameriških vojakov, preoblečenih v oivilne obleke, zapuščala tri vojaške helikopterje, ki so pripeljali iz Saigona. Predstavnik Pentagona po takem dokazu in odmevu, ki ga je vzbudil, ni mogel več zanikati, da je »15 Američanov prišlo iz Saigona po poškodovana helikopterja«. Ni hotel povedati, ali so bili Američani pripadniki vojske.
Helikopterja sta bila poškodovana med znano akcijo komandosov osvobodilnih sil, o kateri so sedaj objavil! več podatkov. Omenjajo na primer, da je bilo med to akcdio uničenih in poškodovanih več kot 40 kambošfcih letal in helikopterjev, drugih pa morda sploh ne bodo mogli več popraviti.
Opozarjajo, da je bilo med akcijo na letališču Phnom Penhu približno 75 letal, to je skoraj vse kamboške letalske zmogljivosti. Predstavnik sekretariata za obrambo je izjavil, da bodo ZDA Kambodži nadomestile izgube, kar pa ne velja za letala sovjetske proizvodnje, ki jih je bilo baje uničenih približno deget. »Washington Post« je objavil del govora predsednika Nixona o Kambodži, ki ga je imel 30. j.unija Poleg že omenjene obljube, da Lo-novi vojaki ne bodo več pošiljali ameriških pehotnih čet in vojaških svetovalcev, da bodo dobavljali le lahko orožje itd., je predstavnik tudi dejal: »Za operacije juž-novietnamskih čet v Kambodži ZDA ne bodo več prispevale letalske in druge pomoči.« Obrambni minister Laird pa je pred dnevi izjavil: »Letalstvo bomo v Kambodži uporabljali vse dotlej, dokler bom na tem položaju.«
Pomoč državam v razvoju
DUNAJ, 28. jan. (Tanjug). OZN za Industrijski razvoj (UNIDO), katere sedež je na Dunaju, bo letos sodelovala pri uresničevanju devetih velikih načrtov v državah v razvoju. Za te načrte — za osem azijskih, afriških in evropskih držav in en načrt pomoči vzhodnoafrlški banki za razvoj — bodo porabili približno 10 milijonov dolarjev. UNIDO namerava tem državam pomagati predvsem s svojimi strokovnjaki in štipendiranjem ter izpopolnjevanjem domačih.
zahtevala nekatera pojasnila.
Po pogovoru z U Tantom in Jarringom tudi egiptovski veleposlanik El Zajat ni želel komentirati izraelskega odgovora, za katerega je očitno zvedel od Jarringa. Dal je vedeti, da se bo tudi ZAR še nadalje držala tihe diplomacije, dokler jo bo spoštovala druga stran. Egiptovski ve leposlanik pa je novinarjem dejal, da pogovori, Id jih je imel z Jabringom, ne zbujajo upanja, »sedaj nisem nič bolj optimističen kot pred pogovorom.« ie dejal El Zajat. Omenil je, da se bodo pogovori z Jarringom nadaljevali.
V New Yorku menijo, da Kairo, čeprav si po 5. februarju ne želi ponovnih spopadov, ne more sprejeti premirja še za tri mesece, če od druge strani ne bo dobil kakega zagotovila, ki naj bi tako premirje opravičilo. Me-
nijo, da bi še do 5. n. morda lahko našli vsaj kolikor toliko zadovoljivo pot. Baje so ZDA že pripravile tak predlog, Kairu pa zagotovile, da so še vedno prepričane, da je miroljubna rešitev na Bližnjem vzihodu možna le, če se Izrael umakne s »skoraj vsega Sinajskega polotoka« in iz zasedene Jordanije. Očitno takšno prepričevanje Kairu ni dovolj, saj ne gre za urnik Izraela z vsega zasedenega ozemlja, pa tudi zaradi tega, ker Izraela v ničemer ne obvezuje.
V newyorštoih diplomatskih krogih pa omenjajo še drugo možnost, ki naj bi omogočila podaljšati premirje še za štiri tedne, medtem pa naj bi diplomati v pogovorih z Jarringom zares našli izhod. Po nekaterih vesteh so razpravljali o raznih možnostih za tak izhod na sinočnjem 53. sestanku veleposlanikov štirih velesil — stalnih članic varnostnega sveta. Pričakovanja nekaterih, da bodo štirje veleposlaniki s tega sestanka poslali poziv obema zainteresiranima stranema, se niso uresničila.
Predstavniki štirih velesil pa so se domenili, da se bo-
do ponovno srečali 4. februarja. Nekateri ocenjujejo, da bodo morda, če se bodo vmesna posvetovanja uspešno končala, poslali poziv 24 ur pred iztekom premirja na Bližnjem vzhodu.
Samo tri leta za Britanijo
BRUSELJ, 28. jan. (AP) — Predstavniki EGS izjavljajo, da bi bilo Veliki Britaniji treba dati samo tri leta časa za sprejetje sistema taks na dodatno vrednost blaga po vključitvi v skupnost, ne pa pet let, kakor je bilo predlagano.
Za takšno stališče so se predstavniki EGS izrekli na kratkem, enournem sestanku med predstavniki britanske delegacije in izvršilne komisije EGS.
Predstavniki delegacije EGS so dodali, da so države članice EGS v glavnem imele na voljo samo dve leta in 9 mesecev za sprejetje sistema taks na dodatno vrednost blaga. To obdobje so podaljšali samo Italiji in Belgiji, vendar njunih primerov ni mogoče vzporejati z britanskim.
GIEREK MED DELAVCI — Prvi sekretar poljske partije Edward Gierek je obiskal baltiška mesta, v katerih je prišlo decembra do resnih delavskih nemirov, nedavno pa do ponovljenih stavk v ladjedelnicah in drugih podjetjih. Med obiskom se je pogovarjal z nezadovoljnimi delavci in jim razložil, kaj misli storiti novo vodstvo, da bi popravilo gospodarski položaj dežele. Poročajo, da so bili pogovori koristni. Na sliki je Gierek (v sredini desno) med pogovorom z delavci ladjedelnice v Szczecinu.	Telefoto: UPI
Madžari so lani komisijam ljudskega nadzorstva poslali 10.100 pritožb - S katerimi pojavi so najbolj nezadovoljni?
BUDIMPEŠTA, 28. jan. (Tanjug). Ljudski nadzorni organi, ki imajo na Madžarskem pomembno družbeno funkcijo, so lam posredovali v več kot 6000 primerih. Preiskave in preglede so opravljali pretežno na zahtevo državnih ustanov in državljanov, svoje ugotovitve pa so dostavljali, če je šlo za večje stvari, vladi in posameznim ministrstvom. Ti organi so potem odločali, kako ukrepati.
V eni od najpomembnejših lanskih akcij so nadzorni organi preverili, kako se oblikujejo cene za stanovanja. Razčlenili so vse podatke in ugotovili, da obstoje razne luknje v predpisih, • s čimer se okorišča gradbena industrija, tako da na tihem povišuje cene. Nato so pregledali delovanje poštne službe in ugotovili, da' se storitve na tem področju kljub povečanju cen niso izboljšale za toliko, kot bi bilo zaželeno.
Švedski zunanjetrgovinski primanjkljaj
STOCKHOLM, 28. jan. (Tanjug) — Lani je švedska imela v trgovini s šestimi članicami EGS negativen saldo v višini skoraj 3 milijard kron, to je za 30 milijonov več kot leta 1969.
švedski izvoz v države, ki so članice evropskega združenja za svobodno trgovino (EFTA), se je v tem obdobju povečal za 24 odstotkov in presegel 14 milijard ton. Uvoz iz teh držav je narasel za 21 odstotkov in dosegel 12,4 milijarde kron. Tako je imela švedska v menjavi s članicami EFTA poldrugo milijardo kron presežka, to je okrog 500 milijonov več kot. prejšnje leto.
Po nepopolnih podatkih je švedski zunanjetrgovinski primanjkljaj v letu 1970 dosegel 1,30 milijarde kron. Z novo gospodarsko politiko namerava švedska vlada primanjkljaj v blagovni menjavi s tniino že Ieto6 popolnoma odpraviti.
Nadalje so sprevideli, da je konfekcija nezadovoljiva, zlasti slaba pa je izbira otro-
BUU llVUr-hlSTANSKI DETAJL
šklh oblek. Industrija se izgovarja, da se ji taka proizvodnja ne splača itd. Samo lani je osrednja kamisija ljudskega nadzorstva dobila 6600 pisem s pritožbami splošnega interesa in 3500 osebnih pritožb.
To je dokaz, je rekel predsednik komisije in državni
sekretar Gyula Dabronaki, da je število pritožb večje kot prejšnje leto. Vendar to ne pomeni, da sta se podkupovanje in kršenje predpisov letos bolj razmahnila. Gre samo za to, da delovni ljudje sedaj, ko se uveljavlja nov gospodarski mehanizem, posvečajo več pozornosti raznim pojavom.
Diplomatski udarec po ZDA
WASHINGTON, 28. jan. (UPI) — Svet organizacije ameriških držav je sklenil, da bodo o ameriško-ekvador-skem sporu zaradi zaplembe ameriških ribiških ladij odločali zunanji ministri te organizacije na izrednem sestanku. Za ta sklep so glasovali vsi člani sveta, razen ZDA Te so se vzdržale in so zahtevale, da bi spor rešili z arbitražo. Izid glasovanja ocenjujejo kot diplomatski udarec, naperjen proti ZDA.
ZDA zapiralo vrft+n .laooncfim
TOKIO, 28. jan. (Tanjug) — V tukajšnjih uradnih pro-gih trdijo, da Washington namerava po 337. členu svojega carinskega' zakona (določilo proti »nepošteni trgovini«) prepovedati uvoz vseh japonskih izdelkov, če se bo izkazalo, da -resno ogrožajo ustrezne ameriške proizvode.
Ce bodo ZDA uporabile tako drastične ukrepe, sodijo, da bo japonska industrija hudo prizadeta, saj bi bilo potem to za Japonsko najvažnejše tržišče zaprto za vse izdelke, katerih cene bi bile razglašene za dumpm-ške.
NAROČNIKI DS1A SO
Nezgodno zavarovani
PRI ZAVAROVALNICI SAVA
Kako podaljšati premirje?
Na sedežu svetovne organizacije v New Yorku si diplomati prizadevajo doseči, da bi premirje na Bližnjem vzhodu trajalo tudi po 5. februarju, ko se bo iztekel drugi rok za podaljšanje
Novice
UUEUANA: razstava »Vietnam« podaljšana — Raz-■tavs o Vietnamu, ki jo je pripravil Slovenski etnografski muaej v Ljubljani s sodelovanjem ki pomočijo repafbU-itoega tooorcHnacijskega odbora za pomoč žrtvam impema-Matšgne agresije pri republiški konferenci SZDL, seenanja naše {Judi z zgodovino ki z dragoceno več tasočtetno kulturo te dežele. Prav s poemavanjem bogate kulturne dejavnosti vietnamskega ljudstva obiskovalci razstave leže razumejo herojski boj današnjega prebivalstva za svobodo in neodvisnost .dežele. S slikami in predmeti prifcaaiude razstava več edinstvenih umetnin. To so budistični kipi, templji s čudovitimi arhitektonskimi dosežki, okrasne ree-Vjane figure iz slonovine, uporabni predmeti ki zelo zanimivi prizori o njihovih nekdanjih običajih. Slovenski etnografski muzej je razstavo zaradi velikega zanimanja podaljšat do 21. februarja.
POSTOJNA: opera Don Pasquale — Drevi bodo v kulturnem domu v Postojni nastopili v Donizettijevi operi Don Pasquale znani slovenski pevci: Sonja Hočevar, Rajko Koritnik, Marcel Ostaševski ki Ladko Korošec. Gostovanje Je ▼ organizaciji ljubljanskega Festivala pripravila Zveza k«kumo-prosvet nih organizacij v Postojni.
LJUBLJANA: predavanje o sodobnem slušnem je^ku — Nocoj ob 20. uri bo v Društvu slovenskih pisateljev predaval dr. Janko Goliat. Naslov predavanja je Nekaj misli o sodobnem slušnem jeziku. Predavanje prireja Društvo književnih prevajalcev Slovenije.
MARIBOR: izšel je turistični vodnik — V redakciji zbornika Po Jugoslaviji, ki ga izdaja turistično društvo Lovrenc na Pohorju, je pred kratkim izšel turistični vodnik. Zajetna knjiga — šteje več kakor 300 strani — nas ▼ besedi ki sliki popelje po vseh zanimivih turističnih krajih jugoslovanskih republik. Podatki so napisani v slovenskem jeziku, v srbohrvaščini, razpn tega pa so povzeti tudi v jezikih tistih narodnosti, ki so določenemu turističnemu kraju najbližje. Tako n. pr: blizu avstrijske meje t nemškem jeziku, blizu madžarske v madžarskem, blizu Italijanske v italijanščini, medtem ko so splošno znana letovišča predstavljena razen v vseh teh jezikih še v angleščini.
ZAGREB: razstava »Pogled na Rim« — V Umetnostnem paviljonu na Zrinjevcu in v Kulturnem centru mesta Ztagreba je od petka zvečer odprta zanimiva razstava, ki predstavlja glavno mesto Italije. Jugoslavija je bila šesta država, v katere glavnem mestu je bila pred kratkim odprta ta razstava, sedaj pa se je zgodilo prvič, da so obsežno razstavno gradivo pokazali v še enem mestu iste države, se pravi v Zagrebu. V Kulturnem centru Zagreba je hkrati odprta tudi miniaturna razstava rim«*:ega grafika in slikarja Burrija. Prihodnje leto bo s podobno razstavo predstavljen v Rimu Zagreb.
ZAGREB: knjiga v spomin kmečkega punta — Mlada založba »Liber«, ki sicer izdaja v glavnem slavistično in reprint literaturo, se je odločila, da bo ob 400-letaioi kmečke vstaje (1573—1373) izdala posebej dragoceno knjigo, ki bo naletela tako na književni in še posebej na likovno-umemišid odmev. Gre namreč za novo izdajo Krležev* »Balad Petriče Kerempuha«, odtisnjenih na 40 listih,
% umetniško izdelanimi začetnicami, vinjetami in ilustracijami, vse v izdelavi Krste Hegedušiča. Razen tega bo izdaja obsegala okrog 20 izvirnih in podpisanih grafičnih listov na temo kmečkega upora, izdelala pa jih bo vrsta hrvatskih in slovenskih likovnih umetnikov. V knjigi, ki bo na vrhu sodobne tehnike, bo natisnjen posebni slovar Krleževe kajkavščine, kdt ga je sestavil dr. Mladen Ku-snanovič, asistent za zgodovino jezika na filozofski fakulteti v Zagrebu. Tu se bodo našli še prepevi Krleževih »Balad«, in sicer v nemščini, francoščini, češčini in madžarščini, kjer je njegova zbirka že objavljena. Spremno študijo in komentar bo prispeval profesor za hrvatsko novejšo književnost na filozofski fakulteti v Zagrebu, dr. Ivo Frangeš. To obsežno delo bo najbrž doslej najdražja bibliofilska izdaja, ki je sploh kdaj izšla pri nas. Izdana bo namreč samo v 2C0 izvodih in kot pričakujejo, razprodana že v predplačilu.
ZAGREB: v mestu pod Sljemenom bodo prvič igrali Grumovo »Gogo« — Vladimir Gerič je prevedel v hrvaščino znano dramo Slavka Gruma »Dogodek v mestu Gogi«, na odru pa bo drama, kot jo bodo prvič zaigrali hrvatski umetniki, zaživela pred letošnjo pomladjo, 1». marca v režiji Georgija Para. Med drugimi bodo posamezne vloge iz »Goge« odigrali Spiro Guberina, Ivo Serdar, Mira Župan, Fabijan šovagovič, Ilija Džuvalekovski, Ljudevit Galic itd.
BEOGRAD: nova literarna revija — V Beogradu je izšla prva številka mednarodne revije »Signal«. Objavljala bo domačo in tujo poezijo nove avantgardne smeri »signa-linem«. V prvi številki je objavljenih dvajset pesmi, sestavljenih iz številk, črk, znakov in risb, ki so jih prispevali avtorji iz »signalističnih« centrov: Beograda, Zagreba, Novega Sada, Niša, Subotice in Prištine ter avtorji »konkretne« in »vizualne« poezije iz Italije, Francije, Avstrije. Urugvaja, ZR Nemčije, CSSR, Belgije, itd. Objavljen je tudi manifest signalizma. Revija Signal« bo izhajala vsake tri mesece, njen urednik pa je Miroljub Todorovič.
BEOGRAD: Cankar na beograjskem odru — Zgodilo »e je to po precej letih popolne odsotnosti Cankarjeve dramatike na beograjskih odrih. Uprizorili so »Kralja na Betajnovi«, in sicer v Sodobnem gledališču (Savremeno poaorište). Režiral je Aleksandar Ognjanovič. Kantorja je igral Sima Janičijarvič. Predstava je bila po umetniški vrednosti kaj povprečna.
SVETOZAREVO: srbski naivci v Rimu — Tisti med naivci, ki ae niso še čisto skomercializirali, nimajo časa toliko delati poleti kot v zimskem času. Tako je zlasti s vojvodinskimi kmeti in kmeticami iz slovaške Kovačiče in romunskega Uzdina (obe vasi sta v Banatu). To zimo tamošnji naivci, med katerimi je zlasti veliko žensk, posebej hitijo. Galerija umetnikov samoukov iz Svetozareva namreč pripravlja' za pomlad obsežno razstavo del naivcev iz Srbije v Rimu. že februarja pa bo v Kovačiči posebej samostojno razstavljala Suzana Halupova. ena najbolj uspešnih tamošnjih slikark, in sicer v čast dneva žensk.
TITOGRAD: jugoslovansko gledališko srečanje — Uprava Črnogorskega narodnega gledališča v Titogradu se resno pripravlja na poletno gledališko manifestacijo (od 15. julija do konca avgusta vsakega leta), ko naj bi deset jugoslovanskih gledaliških ansamblov gostovalo na odrih v Titogradu, na Cetinju, v Herceg-Novem in v Nikšiču. Nagrade so visoke, npr. za najboljšo režijo 30.000 Ndin.
S ID: Bosiljeva galerija — Sremski Sid ima že dolgo vrsto let znano galerijo slikarja Save Šumanoviča, ki so ga med vojno Nemci ustrelili v bližnji Sremski Mitroviči. Sedaj je vari šid podaril kakih 300 likovnih del (svojih in svojih prijateljev) tamošnji, že priletni naivec Ilija Bosilj-Bašičevič. Doslej imamo v Jugoslaviji že več galerij naivne umetnosti, npr. v Zagrebu, v Hlebinah, v Svetoza-revu in banatski vasi Kovačiča. Sidska se bo imenovala »Ilijanum«, po slikarju, ki ji je položil temelje. Bo tik Sumanovičeve v vasi, saj si nista bila le šolska tovariša, ampak tudi prijatelja. Večji del slik je Bosiljevih, 25 pa so mu jih podarili slikarji in kiparji naivci iz raznih krajev (Generalič, Rabuzin, Kreča, Večemaj, Skurjeni, Rašič Itd.). Bosilj je začel slikati na stara leta. Njegov sin je dr. Miša Bašičevič. znani likovni kritik iz Zagreba.
LONDON: »New Writing in YugosIavia« — Gre za bogat izbor jugoslovanske proze in poezije iz vseh naših književnosti, saj je v knjigi, ki je izšla pri založbi »Pin-guin« zastopanih 37 avtorjev. Dela je izbral Bernard Johnson. v enajstih tematično razporejenih oddelkih zastopajo slovensko književnost kot pripovednik Lojze Kovačič, izmed pesnikov pa Tomaž Šalamun. Veno Taufer. Kajetan Kovič, Dane Zajc in Gregor Strniša, prevajalcev je več, tud* nekaj iz Jugoslavije. Kratek predgovor je knjigi napisal Johnson. Doslej je »Pinguin« izdal dvanajst takih knjig. Izmed slovanskih narodov so bili doslej zastopani Poljaki.
M. A. S. H. — Režiser Donald Sutherland z junakinjo iz svojega filma. Posnetek je z lanskega carinskega festivala. Film predvajajo v Unionu.	Foto: Joco Žnidaršič
Premalo zdravnikov stiska fakultete
m
Razmišljanje ob problemu izobraževanja zdravniškega naraščaja v SRS
Po uradnem predlogu medicinske fakultete v Ljubljani so tudi študentje te fakultete na svoji skupščini zahtevali, da se nemudoma začno graditi novi objekti za to fakulteto. Zahteve in obljube v zvezi s to gradnjo so stare že najmanj četrt stoletja in možnosti za delo v sedanjih prostorih te fakultete so postale do kraja nevzdržne. Spričo takih razmer je fakulteta že vrsto let prisiljena omejevati vpis novincev, čeprav to ni v skladu s splošnimi načeli o prostem vpisu na univerzo v Ljubljani in tudi ne z velikimi potrebami po novem zdravniškem kadru.
Letošnje šolsko leto je slovenski izvršni svet kot ustanovitelj univerze menda zadnjič dovolil omejen vpis. Prihodnje leto menda te izjeme spričo izredno velikega pomanjkanja zdravnikov v Sloveniji — govori se o številki 2.000 — ne bo več mogel upoštevati. V zvezi s tem pritiskom je seveda tudi medicinska fakulteta povedala svoje zahteve bolj glasno: novi objekti, da bo študij lahko normalen.
Glede na take okoliščine Je razumljivo, da je zahteva medicinske fakultete kljub sedanjim velikim težavam glede finančnih sredstev dobila v javnosti ustrezno podporo in se bo menda stvar le premaknila z mrtve točke.
Velik osip
Vendar pa — tako vsaj ka-. že — tudi zdaj ne bo šlo tako hitro, da bi imela fakulteta novo streho že letos ali prihodnje leto. Glede na to se nepoučen človek z dobrim namenom in z željo, da bi fakulteta čimprej lahko dajala več diplomantov kot
zdaj, vprašuje, če se nemara v tem času vendarle ne bi dalo še kako drugače pomagati, da bi se študij kako
Računalnik — profesor medicine
Dve ameriški fondaciji sta pred nedavnim sporočili, da začenjajo na petih ameriških univerzah z eksperimentom, ki naj bi pokazal, ali je mogoče kompjuter uporabiti za pouk in za testiranje študentov. Računalnik bi naj zamenjal tradicionalne ustne in pismene izpite, ki so postali — kakor to menijo strokovnjaki — neustrezni vsaj kar zadeva preskus tega, koliko bo bodoči zdravnik sposoben skrbeti za svoje paciente. V eksperimentalnem sistemu naj bi bil kompjuter programiran na kompleksne medicinske probleme pacienta, vključno s popolno »zgodovino« njegove bolezni in njegovo družinsko poreklo. V računalniški program bi bili vključeni rezultati zdravniških pregledov in laboratorijskih raziskav. Študent b0 moral najprej določiti probleme, ki so pomembni za določanje diagnoze, nato pa diagnozo tudi postaviti, obenem pa biti seveda sposoben, da svoje ugotovitve brani na temelju podatkov, ki jih bo dobival od kompjuterja, in da spremlja pacientovo \ stanje skoz več dni, tednov ali mesecev.
olajšal. V mislih je najprej sam režim študija na fakulteti in kaj pogostne govorice med študenti, da je tudi tistim, ki so sicer opravili sprejemni izpit za študij medicine, zelo težko priti do diplome. Pravijo, da so preobremenjeni in da bi kazalo študij podaljšati iz sedanjih petih let na šest. Pravijo pa tudi, da so nekateri njihovi učitelji — profesorji in asistenti — zelo obremenjeni z delom na kliniki in da jim zato zmanjkuje časa za vzgojo bodočih zdravnikov. Ali ne bi bilo nemara v odpravi teh vzrokov tudi mogoče iskati možnost za to, da bi spravili do diplome še kakšnega študenta več? Skratka, ali bi bilo mogoče « strani same fakultete še kaj storiti, da bi bil zdaj velik osip v prvem in drugem letniku vsaj še za malenkost manjši?
Drugo vprašanje, ki se nepoučenemu v zvezi s tem zastavlja, pa je vprašanje, če je ta študij mogoč samo tako, da v celoti poteka v Ljubljani, ali pa bi se nemara dalo tudi kako tako urediti, da bi potekal kakšen del tega študija še kje drugje.
Dislocirani študij?
Gre za to, da je bila v Mariboru dobra in lepo opremljena višja stomatološka šola in da so ob nedavni opustitvi te šole nekateri ljudje — predvsem v Mariboru — razmišljali, če se kapacitete te šole nemara ne bi dalo na kak način uporabiti za potrebe ljubljanske medicinske fakultete. Namreč v tem smislu, da bi študentje medicine z območja severovzhodne Slovenije prvo leto ali nemara tudi drugo leto
Vabilo k sodelovanju
B. Plavšak, predsednik iniciativnega odbora za kulturno skupnost, o položaju pred sklicom^ustanovnih skupščin
Enomesečno obdobje po sprejetju obeh zakonov je skoraj povsod po Sloveniji v znamenju intenzivnih prt-' prav za sklic ustanovnih skupščin temeljnih kulturnih skupnosti pa tudi kulturne skupnosti Slovenije. Slovenska javnost je bila že med javno razpravo o predlogih obeh zakonov občasno seznanjena z včasih prav kontroverznimi pogledi snovalcev ljubljanske kulturne skupnosti, zato nas je zanimalo, kakšna je situacija v Ljubljani danes, ko zakona že veljata.
Za pojasnilo smo prosili predsednika iniciativnega odbora za kulturno skupnost Boruta Plavšaka, ki je povedal sledeče:
Kljub temu, da sta zakona o kulturnih skupnostih in financiranju kulture pravno uokvirila sistem bodočega samoupravnega povezovanja v kulturni sferi, vendarle dopuščata obilo možnosti, da se ta ideja v različnih okoljih raznovrstno uresniči. V Ljubljani prav gotovo ne bi hoteli biti originalni za vsako ceno, vendarle nas specifičnost kulturnega življenja in delovanja sili, da se priprav za osnovanje kulturne skupnosti že drugo koledarsko leto lotevamo skrajno pretehtano. Ker ni naš namen, da na novo grupiramo le tako imenovano »mestno kulturo«, ki naj bi izžarevala svoje poslanstvo daleč čez meje ljubljanskih občin v vso Slovenijo so seveda pripra-
ve obsežnejše in dolgotrajnejše, kot v ostalih slovenskih središčih.
Ne zakonska prisila!
Sprejeta zakona sta sicer nedvoumna in avtomatično razvrščata vse kulturne dejavnosti v temeljne skupnosti, tako tudi kulturne ustanove, ki delujejo v Ljubljani. Iniciativnemu odboru pa je bila od vsega začetka tuja misel, da Di se to moralo zgoditi na podlagi zakonske prisile, pač pa je menil, da se ljubljanska kulturna skupnost more osnovati le s samoupravno odločitvijo prizadetih delovnih kolektivov. Zaradi tega je odbor prepričan, da so ideje o izpeljavi kulturne skupnosti v našem mestu toliko časa šablonsko osiromašene, dokler pri njihovi formulaciji ne sodelujejo tudi delovni ljudje iz vseh tako imenovanih »republiških« kulturnih ustanov ter ostalih (neproračun-skah) kulturnih dejavnikov, kot so RTV, založbe, filmska podjetja, časopis in drugi.
Tem delovnim skupnostim, organom upravljanja in vodenja smo zato naslovili pismo, kjer jih seznanjamo s svojim dosedanjim delom pri pripravah za osnovanje kulturne skupnosti in jih vabimo k najtesnejšemu sodelovanju. Prepričan sem, da bo sporazumevanje uspešno zlasti, če upoštevamo, da se v zadnjem času uspešno odstranjujejo tudi še nekatera odprta vpra-
študirali v Mariboru, seveda pod enakimi pogoji kot v Ljubljani in v najtesnejšem sodelovanju z učitelji medicinske fakultete v Ljubljani. Ce bi možnost — recimo začasna — za to obstajala, bi se mogoče dalo na kak način pomagati, da bi se nekako razbremenil študij na tej zahtevni fakulteti in da bi se odstotek tistih študentov, ki pridejo do diplome, vsaj nekoliko povečal.
Taka razmišljanja — naj bo to posebej poudarjeno — nimajo niti najmanjšega namena vzpodbujati k mislim o odlaganju prepotrebne nove gradnje medicinske fakultete. Narobe, želijo samo povedati, da moramo misliti tudi na tiste študente medicine, ki jim še ne bo dano, da ba začeli šudirati že v novih prostorih. Tudi tem bi bilo treba kako pomagati.
Prejeli smo
Krivičen
očitek
Odgovor soboške občinske skupščine na.pripis v članku »Kje vzeti denar za osnovno šolstvo?«
Naprošamo vas, da objavite stališče predsedstva skupščine občine M. Sobota o finansiranju osnovnega šolstva kot odgovor »na nekoliko daljši pripis« novinarja J. Svetine, ki je bil objavljen v Delu dne 8. 1. 1971.
V	pripisu novinar J. Svetina ne odgovarja le na članek B. Boroviča »Kje vzeti denar za šolstvo«, ampak obračunava tudi s pogledi soboške občine in nekaterih drugih občin, ki da bi se rade znebile svojih obveznosti do osnovnega šolstva in ne da razumejo, da je osnovno šolstvo predvsem problem občine in šele nato republike. Zaradi pravilne obveščenosti javnosti smo dolžni povedati naslednje:
V	soboški občini že vrsto let nazaj razumemo, da je skrb za osnovno šolstvo predvsem naloga, ne pa »problem« občine. Dokaz takega pojmovanja so med drugim tudi finančna sredstva, ki smo jib dajali za izobraževanje, ne glede na delež in gibanja deleža republike. Porast občinskih sredstev od 5,979 milijonov din, kolikor so znašala 1967. leta, na 11,845 v 1969. letu, ali za 98 odst. v primerjavi z rastjo republiških sredstev (od 2,525 na 2,554 milijonov ali za 1,1 odst.), to tudi nazorno dokazuje. Tako je dala manj razvita soboška občina 1969. leta kar 82 odst. celotnih sredstev za svoje osnovno šolstvo.
Ni težko dokazati, da je reševanje materialne osnove izobraževanja v dobri meri prizadelo vse ostale koristnike občinskega proračuna, ki so 1969. leta imeli na voljo le 9. odst. več sredstev kot dve leti poprej. Očitno je neskladje med 98 odstotnim povečanjem sredstev za .šolstvo in le 9 odstotnim povečanjem čistega občinskega proračuna. Ta neznatna rast občinskega proračuna je predvsem posledica večjega deleža anuitet Za posojila, kj smo jih najeli za rekonstrukcijo cest I. in II. reda, za izgradnjo
JANKO SVETINA | komunalnih naprav in ne na-
zadnje Za izgradnjo šolskega prostora.
Napori vseh družbeno političnih činiteljev občine v zadnjih letih in danes so usmerjeni proti trdoživosti proračunske logike, ko se na določen način ugetovljena in uzakonjena razmerja vlečejo iz leta v leto in jih je ne glede na tok dogodkov skoraj nemogoče spremeniti. Velik korak naprej je bil storjen v lanskem letu, ko je izobraževalna skupnost SRS v veliki meri zvišala dopolnilna sredstva naši občini in tako znatno zmanjšala neskladje prejšnjih let. Pričakovati pa je bilo, da bo taka tendenca prisotna tudi v prihodnje. Toda iz predloga razdelitve dopolnilnih sredstev, ki ga je pripravila republiški izobraževalna skupnost, je razvidno, da je kar 19 občin izmed 33 udeleženih pri dopolnilnih sredstvih v večjem odstotku kot naša, ki je po stopnji manj-razvitosti žal na četrtem mestu ter izpolnjuje vse tri kriterije za ugotavljanje manjrazvitosti, ob tem pa se lahko še »pohvali« z nekaterimi posebnostmi osnovnega šolstva. Nekaj teh je bilo nakazanih v članku B. Boroviča, toda ta problematika ni pritegnila pozornosti J. Svetine. S sedanjim izračunom dopolnilnih sredstev se v soboški občini ne moremo strinjati in zato tudi ugovarjamo republiški izobraževalni skupnosti.
Zaposlovanje naravnega prirastka prebivalstva in prikrite prenaseljenosti ter izobraževanje so vprašanja, ki so nenehno v središču prizadevanj družbeno-politič-nih sil občine po osvoboditvi. Trdno smo prepričani, da je izobraževalni proces tisti činitelj, ki po najkrajši poti vodi manj razvito območje iz relativne zaostalosti. Zato nas je tudi prizadelo pisar nje, s katerim ugovor na omenjeni izračun avtor pri-pisma J. Svetina tolmači kot prenos obvez skupščine občine na republiko.
PREDSEDSTVO OBČINE MURSKA SOBOTA
Komentar
Položaj je še konflikten
TIS naj bi se ukvarjala s strokovnimi vprašanji
šanja finančne narave na relaciji SR Slovenija—mestna skupščina ljubljanska v zvezi z bodočim sistemom financiranja kulturnih institucij.
V iniciativnem odboru so menili, da tega sistema ne kaže brez temeljiti priprav spreminjati, zato je obveljalo stališče, ki je bilo sprejeto tudi v organih mestne skupščine, da se sredstva za delovanje inštitucij z dosedanjim skupnim republiško-mestnim financiranjem do nadaljnjega stekajo še na star način, šele ko bo dokončno konstituirana kulturna skupnost s svojimi organi in finančno-računovod-skim aparatom, bo možno preiti na nov način financiranja. Posebna skrb iniciativnega odbora zato velja sklepu, da se ohrani kontinuiteta financiranja tako, da kulturne dejavnosti ne bi bile z ničimer ovirane pri realizaciji sprejetih programov.
Tačas iniciativni odbor pripravlja predloge dokumentov za ustanovno skupščino, med njimi zlasti teze za statut kulturne skupnosti, ki ga bomo v naslednjih dneh razgrnili v široki javni razpravi. K pripravam mnogo prispeva tudi dejavnost sveta za kulturo pri mestni skupščini, ki zaključuje obširno študijo o položaju kulture v Ljubljani in njenih razvojnih možnostih. To gradivo bo dobrodošla in tehtna osnova za oblikovanje vsebinskega programa v bodoči skupščini kulturne skupnosti.
Morda ni bilo najbolje, da je bila mariborska temeljna izobraževalna skupnost ustanovljena v obdobju, ko je šolstvu primanjkovalo denarja na vseh koncih in krajih. V teh letih (zlasti 1967. in 1968.) pa je bil položaj pač tak in se ga je morala skupščina TIS tako tudi lotiti, četudi je bilo znano vsem ali vsaj bi moralo biti znano, da TIS ni samo nadaljevalka prejšnjega sklada za šolstvo, temveč je njena vloga in naloga mnogo globlja, bolj demokratična, bolj vsestranska.
Toda prosvetni in družbeni delavci, ki so izvoljeni v organe skupnosti, so se morali spoprijeti z danim položajem. In potrebno je zapisati, da so se ga lotili prizadevno in tudi uspešno, kajti materialni problemi na področju vzgoje in izobraževanja so se dejansko izboljšali, čeprav s tem ne mislimo trditi, da so tudi že dokončno rešeni. Najbrž tudi nikoli ne bodo; kajti pojavili se bodo novi ali pa starj v novih oblikah.
Vendar je sedaj težava nekje drugje. Prvo, tako imenovano »materialno« obdobje bi moralo kljub temu vsaj deloma preiti sedaj v drugo ero, ko bi se morali delavci v TIS začeti intenzivneje zanimati tudi za druge probleme, predvsem za probleme organizacijskega in — še posebej — strokovnega značaja. Temeljna izobraževalna skupnost je namreč, prav tako kot institucije strokovnjakov, poklicana, da v svojem območju, na svojem »terenu« v praksi pospešuje izvajanje tistega, kar razni zavodi, pedagogi in precej številne domače revi-
je in časniki svetujejo v teoriji.
Najbrž je eden izmed temeljnih problemov v šolah mariborske občine — podobno pa je tudi v drugih občinah — kako učiti, kako podajati snov, in kako oblikovati osebnost mladega človeka.
In kako je s problemom razpravljanja o vsebini in kvaliteti pouka v temeljni izobraževalni skupnosti mariborske občine? Zal se z njim še niso spoprijeli, ali vsaj ne dovolj učinkovito. Prosvetni delavci, tudi tisti v skupnosti, vidijo v tej organizaciji še vedno predvsem institucijo, v okviru katere — ali pa tudi proti
kateri — se je treba boriti še vedno največ z in za vire financiranja. Nekaj je temu tudi krivo dejstvo, da ti viri še vedno niso povsem zagotovljeni, oziroma niso dovolj samostojni. Oblika in višina sredstev za financiranje je še vedno odvisna od dogovora med občino in izobraževalno skupnostjo. Tak način pa seveda na daleč od proračunskega razdeljevanja sredstev.
Ko bo rešeno tudi to, takrat verjamemo, da se bodo prosvetni delavci posvetili bolj kot doslej tudi strokovnim vprašanjem.
V interesu mladih je, da bi se to zgodilo čimprej.
FRANC ŠRIMPF
pogled na platno
M. A. S. H.: krvava komedija in ironlzacija — Gre za izrazito komercialen, gladek in seveda zabaven film. Vsem tem njegovim lastnostim daje še posebno dražljivost dejstvo, da je njegova zgodba postavljena v dovolj nenavadno okolje: kratica v naslovu filma pomeni namreč »Mobilno armadno kirurško bolnišnico«, film pa govori o ameriški vojni nekje v Indokini, ne da bi seveda natančno opredelil obe nasprotujoči si strani. Predmet njegove zgodbe je drugje, je v zabavnih, ironizirajočih epizodah, ki jih doživlja osebje te improvizirane, zato toliko bolj krvave in v razmerju do drugih vojakov seveda privilegirane kirurške ekipe, ki je pač v vsem »na boljšem«. Treba je reči, da ironija v tem filmu ne pozna predsodkov, vsemu, kar se zdi še tako nedotakljivo — na primer ranjeni vojaki, smrt itn. — uspe spodmakniti temelj. Toliko, kolikor je ta vojna, posebej v svojih bolnišnicah, kjer na hitro roko krpajo rane in obenem zbijajo črni humor, dobesedno krvava, toliko je ironizacija vseg^ tega klanja in njegovih junakov potemtakem lahko tudi zares radikalna ali absolutna. Obenem pa so prav zaradi humorja ti junaki tudi zares junaki ter jim kajpada nič ne more do živega, sami stojijo nad vsem in vse obvladujejo, imajo vsega dovolj ter neprestano balansirajo med ženskami, alkoholom, rugbyjem pa seveda spet med potoki krvi v svoji bolnišnici. Nekaj uživaškega je v vsem tem in po vsem videzu je prav to tisto, kar povzroča, da nam gledanje tega krvavo-komičnega filma ne dela prav nobenih težav, nasprotno: povzroča prav enako uživaštvo, v kakršnem se kopajo njegovi junaki. To seveda navkljub njegovemu krvavemu ambientu ali prav zaradi njega. Konec koncev pa je le treba ugotoviti, da je M. A. S. H. režiserja Donalda Sutherlanda zgodba tudi o tem, kako lepo je, če je človek v vojski in kakšne neslutene radosti ga čakajo znotraj vojaškega sistema, katerega mera in obseg se natanko ujemata s tistim, česar človek v svoji civilni nevednosti niti v podzavesti ne more pričakovati. A. I.
Obsežna
zgodovina
hrvaške
književnosti
Izredno pomembno delo s področja naše literarne zgodovine i
Vsekakor je treba najtopleje pozdraviti načrtno delovanje novega zagrebškega založniškega podjetja »Liber«, za katerim stoji Inštitut za znanost o književnost i Filozofske fakultete v Zagrebu. Dosedanje izdaje te založbe so izjemne v vsakem pogledu.
Poglavitna skrb mladih in prizadevnih kroatistov in komparatistov na zagrebški univerzi pa je posvečena vsoti njihovih prizadevanj, osrednjemu delu, obsežni novi zgodovini hrvatske književnosti. Vedeti je namreč treba, da hrvatska književnost do današnjega dne še ni bila te sreče, da bi jo kdo obdelal na široko, v nekaj knjigah in s primerno temeljitostjo. O edinem s takim načrtom, o Antonu Barcu, lahko zapišem, da bi nam utegnil dati tako delo, da ga ni smrt pokosila prezgodaj in je moral že drugi zvezek njegove zgodovine iziti posmrtno.
Seveda tako delo ne more nastati čez noč. Zahteva nešteto pripravljavnih akcij, obdelav, monografičnih študij, da bi njegova rast bila kar moč harmonična, naravna in trdna.
Potrebe po čeprav ne-kompletni, toda primemo informativni Zgodovini hrvatske književnosti so tolikšne, da ni mogoče čakati sedem dolgih let. Zato so se sodelavci omenjenega Inštituta odločili — in zagrebška kreditna banka jim je s primernim kreditom za pripravljalna dela priskočila na pomoč — in bodo v najkrajšem mogočem roku, pred dokončno izdajo obsežne hrvatske literarne zgodovine, oskrbeli dovolj obsežen pregled dogajanj v hrvatski književni zgodovini v šestih zvezkih. Dela so se že lotili in bo ustno in narodno slovstvo obdelala dr. Maja Boškovič-Stulli (400 strani), srednjeveško književnost dr. Edo Hercigonja (300 str.), književnost od 15. do 18. stoletja dr. Rafo Bogišič (450 str.), od ilirizma do moderne dr. Ivo Frangeš (600 str.), moderno dr. Miroslav Šicel (450 str.) in sodobno hrvatsko književnost dr. Stanko Lasič (600 str.). To delo, ki bo obsegalo blizu 300 strani in bo bogato ilustrirano, bodo s še nekaterimi sodelavci napisali v glavnem omenjeni uredniki posameznih zvezkov. Večina knjig naj bi izšla 1973., zadnja, 6. knjiga pa 1974. leta.
TONE POTOKAR
Zagreb
Koncertanti
igrajo
hazard"
Zagrebška koncertna direkcija uresničuje v tej sezoni svojo novo zamisel — ciklus komornih koncertov pod naslovom »Zagrebški umetniki — zagrebškemu občinstvu«. Formula »tombole« ali »hazardne igre«, kakor to imenuje zagrebško časopisje, je, da skrbi direkcija za organizacijske stroške (kar jo stane 3000 dinarjev za koncert), medtem ko umetnik ne dobi »zabetoniranega« honorarja (med 1500 in 2000 dinarji), temveč celoten dohodek od vstopnine.
Na tem tankem ledu se je prva znašla Pavica Gvozdič; pianistka je nastopila pred razprodano dvorano, ter dobila 5395 dinarjev honorarja. Zdelo se je že, da je ta poskus ena od posrečenih možnih rešitev krize našega koncertnega poslušalstva, vendar pa je že naslednja prireditev knockoutirala prezgodnji optimizem. Znani Zagrebški kvartet je igral namreč pred ISO poslušalci in prejel honorar (ves ansambel!) 631 dinarjev. »Spodrsnilo« je tudi Vladimirju Ruždja-ku in Juriči Muraiju, ki sta koncertirala pred polprazno dvorano ter dobila komaj 142 dinarjev . ..
Ob startu teh koncertov so predstavniki koncertne direkcije sicer zatrjevali, da je riziko honorarja samo formalno na ramenih reproduktivnega umetnika ter da ni verjetno, da bi lahko izvajalec koncerta »potegnil« manj od najnižjega honorarja, ki je sicer v navadi. Težavno je sicer napovedati, kako bo tekla ta zadeva med umetniki in poslušalci naprej, toda če bo seštevek še slabši, bo ciklus verjetno že v prihodnji sezoni ugasnil, saj ne bo nikogar več, ki bi bil voljan toliko tvegati.	MARJAN KUNEJ
MARIBOR
Katere
ceste?
Modernizacija cest 3. reda v mariborski občini je problem, ki prerašča okvire in motnosti občine ter poraja med ljudmi vedno nove probleme. Pred kratkim so na posvetu v Mariboru predstavniki občine opozorili na izredno slabe ceste v nekaterih delih občine. Po teh slabih cestah se vosi v mariborska podjetja dnevno približno 25.000 ljudi. Njihovo nezadovoljstvo in zahteve so močan pritisk na mariborsko občinsko skupščino in njene organe.
Prav zaradi takega slonja pa je v sedanjem trenutku vprašanje, ali bi v mariborski občini lahko podprli pobude za mo demizacijo nekaterih cest je krepitev turizma na Pohorju, katerih cilj je krepitev turizma na tem območju. Vsekakor gre za pomembne ceste, ki bi lahko v primeru mo demizacije odločilneje vplivale na pritegovanje novih turističnih tokov in zlasti kapitala iz drugih krajev republike in izven nje. Kot vse kaže, bi bila tudi republika pripravljena prispevati del denarja za modernizacijo cest na Pohorju.
Vodstvo mariborske občinske skupščine je v tem primeru pred pomembno in odgovorno alternativo: izkoristiti možnost republiške soudeležbe za ceste na Pohorju tn istočasno pustiti odprto perečo problematiko na cestah 3. reda v nekaterih podeželskih predelih občine. Politično bo vsekakor težko zagovarjati ureditev cest na Pohorju v trenutku, ko množica občanov na podeželju nima urejenih prometnih zvez z mestom, kamor se vozijo na delo. Skoda je samo v tem. da republika letos praktično ne razpolaga z denarjem za modernizacijo cest 3. reda.
Vsekakor pa bo treba v republiki tn občini poiskati možnosti za dodatne vire, iz katerih bi lahko financirali to modernizacijo. Potrebne bodo tudi nekatere sistemske spremembe, ki bodo omogočile večji dotok denarja v ta namen.	M. KOS

ZIMSKI MARIBOR
■
Foto: B. Čerin
Dobro pripravljeni
V soboški občini so pripravili osnutek izhodišč ekonomske in proračunske politike - Tehtno gradivo za volivce - Svoj delež bo prispeval klub odbornikov
V soboški občini so na podlagi skrbnih analiz pripravili doslej najbolj preučen osnutek izhodišč ekonomske in proračunske politike, ki bi jih brez nadaljnjega lahko označili za stabilizacijski program v malem. Pri oblikovanju tega pomembnega dokumenta so med drugim upoštevali nekatere značilnosti gospodarskih gibanj v lanskem letu in ne nazadnje mnenja, pobude in predloge kolektivov in občanov.
Po številnih pogovorih z občani, ki jih je priprav-vljala SZDL, bo za bližnje zbore volivcev prispeval svoj delež tudi klub odbornikov. Na bližnji seji kluba se bodo odborniki vnovič podrobno seznanili s tem gradivom, da bi lahko potlej kar najbolj učikovito sodelovali na zborih volivcev.
Na podlagi napovedanega stabilizacijskega programa v soboški občini predvsem pričakujejo, da bo poleg ustreznih ukrepov federacije za zboljšanje delitvenih razmerij v korist gospodarstva tudi republika uveljavila sistem kar najbolj utemeljenega družbenega usmerjanja in samoupravnega dogovarjanja o delitvi dohodka.
Ob teh napovedih so v soboški občini tudi »vgradili« v izhodišča ekonomske in
proračunske politike za le tos nekatere pomembne naloge. Med drugim predlagajo več ukrepov, ki naj bi spodbujali gospodarske organizacije in občane pr; varčevanju in zbiranju denarja. Po mnenju odgovornih dejavnikov v občini bi kazalo sprejet: tudi nekatere dopolnilne ukrepe, ki bi stimulirali naše delavce v tujini, da bi bolj zavzeto usmerjal: svoje zaslužke domov. Na prvem mestu omenjajo večjo stopnjo obresti za devizne prihranke, ugodnejše kredite za gradnjo stanovanj, sodelovanje zdomarjev v naložbah za hitrejši razvoj kmetijstva, obrti, gospodarstva in drugih dejavnosti.
Naporom za stabilizacijo gospodarstva nameravajo podrediti v soboški občini tudi politiko financiranja
Polagati kulturi
Izvršni odbor SZDL Maribor o kulturni skupnosti
MARIBOR, 28. jan. Na sinočnji seji izvršnega odbora SZDL v Mariboru so poslušali informacijo o poteku priprav za ustanovitev temeljne kulturne skupnosti v Mariboru.
Na osnovi poročil, ki so pokazala tudi trenutno stanje kulture v Mariboru, ki niti finančno niti kadrovsko m preveč zadovoljivo, so potem udeleženci razpravljali.
Predvsem so člani pozdravili in podprl: stališča sekcije za kulturo. Maribor bo moral na področju kulture v prihodnje delovati bolj povezovalno, tako s svojim neposrednim zaledjem kakor tudi s slovensko kulturno skupnostjo. Povečala pa naj bi se tudi njegova vloga kot
prenašalca slovenskega kulturnega snovanja v tem delu Slovenije na zamejske Slovence, kakor tudi na zamejstvo sploh.
V novi temeljni kulturni skupnosti bo 21 predstavnikov jz gospodarstva, kar pomeni za bodoče delovanje te skupnosti gotovo novo kva liteto. Njihovo zastopstvo v začasni skupščini — tako *) poudarili na sestanku — pa ne sme biti zgolj formalno, temveč morajo delovne organizacije poslati v skupščino
V nekaj vrstah
MARIBOR
Nezaposleni — Na območju komunalnega zavoda za zaposlovanje Maribor, ki obsega občine Lenart, Ljutomer, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistriica je bilo decem bra nezaposlenih 3221 občanov.
Ura stoji — 2e pred meseci so na stolpu stolne cerkve na Slomškovem trgu v Mariboru namestili uro, ki pa Se zdaj ne teče.
RADENCI
Mineralna voda — V zdravilišču Radenska, kjer bodo letos natočili 270 milijonov Utrov slatine, so v hudi stiski za steklenice. Letos bi potrebovali že 23 milijonov stekle nic. Steklenice dobivajo v glavnem iz Romunije. Stanovanja — Enota stanovanjsko komunalne dejavnosti zdravilišča Radenska je razprodala šestdeset gradbenih parcel zasebnim graditeljem stanovanjskih hiš. To pomlad bodo pripravili v ta namen še dva nova kompleksa zemljišč.
MURSKA SOBOTA
Otroško varstvo — Matere v Murski Soboti nestrpno pričakujejo, da bodo razširili otroški vrtec v ulici Stefana Kovača. Kljub velikim potrebam po otroškem varstvu namreč v nobenem izmed obeh otroških vrtcev že lep čas ne morejo sprejeti novih varovancev.
Mesnica — Soboška tovarna mesnih izdelkov je uredila na novi tržnici v Murski Soboti novo mesnico, ki je pa premajhna.
SPODNJI IVANJCI
85 let gasilskega društva — Gasilsko društvo Spodnji Ivanjci v gomjeradgonski občini bo letošnje leto praznovalo 35-letnico svojega obstoja. Pred to obletnico bodo ure dili dvorano, oder In klopi v dvorani. Po tej obnovitvi bo lahko delala dramska sekcija, ki sedaj zaradi pomanjkanja prostora ni mogla delati.
GORNJA RADGONA
V občini 124 štipendistov — V gomjeradgonski občini je 124 štipendistov. Republiška izobraževalna skupnost štipendira 28 dijakov srednjih Sol.
POLJČANE
Planinska šola — Pred dnevi je v organizaciji mladinskega odseka planinskega društva Poljčane pričela v tem kraju osnovna planinska šola za mlade planince. Udeležili pa se bodo še orientacijskega tekmovanja, ki bo aprila na Boču SLOVENSKA BISTRICA
Sprejemi v pionirsko organizacijo — V občini Slovenska Bistrica so v letošnjem šolskem letu sprejeli v pionirsko organizacijo 507 cicibanov.
MARIBOR
Pogrebi danes: Marija Debeljak, 67 let, upokojenka.
resnično
di.
zainteresirane lju-
Sinočnja razprava na IO SZDL je pokazala, da ta po litični forum m sprejel zgolj na znanje informacije o kulturni skupnosti m o stanju kulture v Mariboru, temveč je pokazal tudi pripravljenost, da v prihodnje tvorno deluje in sodeluje z novo kulturno skupnostjo. Tako željo F>o sodelovanju so izra žili namreč tudi kulturni delavci, k) menijo, da ne bi bilo prav, če bi se zadovoljili samo s formalno ustanovitvijo temeljne kulturne skupnosti, potem pa bi to inštitucijo prepustili sami sebi. Pomoč SZDL bo potrebna v začetku in tudi v nadaljnjem obdobju.	F. ŠRIMPF
Šoferji brez izpitov
Slov. Bistrica: vozniške tečaje bolj približati
posameznim območjem
SLOVENSKA BISTRICA, 28. jan. — Občinska skupščina Slovenska Bistrica je danes razpravljala o delovnem poročilu občinskega sodnika za prekrške za leti 1969 in 1970 V razpravi so odborniki menili, naj bi financiranje sodnikov za prekrške prevzela republika. Pri tem so opozorili, da se v republiški proračun steka denar od kazni, ki jih izrekajo sodniki za prekrške.
Ugotovili so tudi, da Je zlasti na pohorskem območju največ prometnih prekrškov, ko vozniki vozijo brez vozniškega dovoljenja. Zaradi tega so priporočili avtomoto društvu v Slovenski Bistrici, naj šoferske tečaje in izpite še bolj približa posameznim območjem. Ugotavljajo namreč, da vrsta ljudi zaradi oddaljenosti ne obiskuje šoferskih tečajev.
V razpravi smo slišali tudi j mnenje, da bi morali starejše voznike, ki imajo že dlje časa vozniško dovoljenje, seznaniti z novimi prometnimi predpisi.	M. K.
družbenih služb. V smernicah za hitrejšo krepitev materialne podlage gospodarstva pa so v izhodiščih posebej poudarjena prizadevanja za smotrnejše izkoriščanje materialnih, kadrovskih, organizacijskih in drugih razvojnih možnosti. Le tako bo, menijo, temeljila poslovna politika delovnih organizacij na določenih zasnovah, kar je tudi eden izmed pogojev za učinkovit vpliv ugodnosti, kakršne predvidevamo v naši republiki za razvoj manj razvitih območij.
Ob upoštevanju vseh teh in drugih pobud, v soboški občini pričakujejo, za to leto bolj umirjeno rast družbenega proizvoda, saj napovedujejo, da bo ob sicer hi-trejšeh naraščanju dohodka (16 do , 17 odstotkov), znašalo povečanje celotnega dohodka le okrog 15 do 16 odstotkov. Po zaslugi višjih obračunskih stopenj pa naj bi bila amortizacija v primerjavi s preteklim letom večja za okrog 25 odstotkov.
Slej ko prej bo tudi v prihodnje industrija na tem območju najbolj odločilno vplivala na gospodarsko krepitev občine. Med drugim tudi po zaslugi novih obratov v tovarni oblačil in perila Mura, v Pomurskem
Premalo odkritih grehov
ORMOŽ, 28. jan. — Dopoldne se je tu sestala občinska skupščina in uvodoma razpravljala o delu občinskega sodnika za prekrške, ki -je lani obravnaval 943 prijav in predlogov za kaznovanje.
Ko so odborniki potrdili delo sodnika za prekrške, so poudarili, da bi moralo biti odkrivanje prekrškov občanov bolj učinkovito, saj je na primer lani sodnik za prekrške obravnaval le en primer opitja mladoletnikov z alkoholom. medtem ko je teh primerov po mnenju odbornikov vedno več.
Med prometnimi prekrški, ki jih je bilo lani 423, jih je bilo precej zaradi neregistriranih traktorjev, ker so takse za prometna dovoljenja za traktorje visoke. Odborniki so zato predlagali, da bi komisija za varnost prometa pri skupščini posredovala republiškim prometnim organom predlog, da bi zmanjšali dajatve ob registraciji traktorjev.	P. P.
tisku, v KIK Pomurka in drugod.
Dokaj previdna napoved pa velja za obseg kmetijske proizvodnje v tem letu — 5 °/o povečanje.— medtem ko so dokaj optimistične ocene za uspehe turizma, trgovine, gostinstva in drugih terciarnih dejavnosti, ki so se v preteklih letih po zaslugi lastnih naporov, naravnih pogojev in ne nazadnje zaradi odprtih meja z Avstrijo in Madžarsko modno okrepile in dobivajo čedalje večjo vlogo v gospodarstvu te velike občine.
B. BOROVIC
Spet
na
nogah
Poživitev taborništva v Pomurju - Kmalu enotna zveza tabornikov
LENDAVA, 28. jan. — V Pomurju, kjer združuje taborniška organizacija skoraj tisoč članov, od tega 500 v soboški občini, so sredi priprav za organizacijo pomurske taborniške zveze.
Potlej bo imela ta pokrajina skupno organizacijo in novo skupno vodstvo, kar naj bi odločilno prispevalo k poživitvi te koristne dejavnosti. Dejstvo je, da sedanja razdrobljenost taborništva v Pomurju slabo vpliva na aktivnost te organizacije, s skupnim programom dela pa bi nedvomno popestrili delo in pomagali na noge tudi nekaterim odredom, ki so v zadnjih letih močno popustili. Slednjič bi s skupnimi prizadevanji pritegnili v vrste tabornikov še več medvedkov in čebelic, torej taborniškega naraščaja, ki ima sedaj največ pristašev v soboški občini.
V pripravah na poživitev taborništva bodo v prihodnjih mesecih poskrbeli za boljše strokovno delo vodilnih kadrov. Tako sta taborniški zvezi v Murski Soboti in Lendavi že pripravili skupen tečaj za vodnike taborniških enot. Na tečaju, ki bo od 29. do 31. januarja v Lendavi, bodo obravnavali razne taborniške veščine, oblike dela v taborniških organizacijah in izletništvo. Mladim vodnikom iz obeh občin bodo predavali starešine taborniških enot.	B. BOROVIC
Odpusti v prid rešitvi
»Vegin« novi program: 25 milijonov pri 400 zaposlenih — Trud, da bi zapo slili odpuščene delavce — Kaj nameravajo narediti v tovarni, kaj v sindikatih?
LJUBLJANA, 28. jan. Odločitev stečajnega upravitelja ljubljanske »Vege« Franca Markiča, da z včerajšnjim dnem ukine oddelek za. proizvodnjo oljnih regulatorjev, je pri delavcih — razumljivo — naletela na nevoljo. še zlasti, ker se — glede na novi proizvodni program tovarne — obeta ukinitev delovnih mest tudi v nekaterih drugih oddelkih. Pogovor z odpuščenimi delavci (vseh je zdaj približno štirideset) je pokazal, da njihova nevolja ne leti na stečajnega upravitelja — saj pravijo sami, da zadnji čas skorajda niso imeli dela — pač pa na bivše vodstvo tovarne.
Presenečenje je toliko večje — vsaj za tiste, ki razmer ne poznajo ker gre za opustitev proizvodnje izdelka, ki naj bi po zagotovilih nekdanjega vodstva »prinesel tovarni veliko veljavo na trgu in jo rešil vseh skrbi«.
Prane Markič je odločen gospodarstvenik in kot sam pravi, večen pesimist. Ker je bil stečajni upravitelj že pred leti v Topsu/ smo ga vprašali, ali je po njegovem mnenju »Vega« trši oreh.
»Prav gotovo,« je odvrnil. »Moj do sedaj najtrši oreh. Tu se srečujem s problemom, ko je treba vse zastaviti znova, uporabiti budi drastične posege. Pri Topsu smo natanko vedeli kaj hočemo, kaj ima kdo storiti.«
V enem stavku je mogoče strniti novi proizvodni program »Vege« tako: naredili naj bi za 25 milijonov din, obdržali bodo 400 ali nekaj več delavcev. Prej je štel kolektiv tovarne 750 delavcev, skrajno optimističen program pa je napovedoval 80 ali 90 milijonov dinarjev realizacije in milijone dolarjev izvoza. Danes pa pove Franc Markič, da bo tovarna izvozila za približno četrt proizvodnje — če bodo dogovori s partnerji ugodno uspeli.
»Steklopihaštvo ostane tako kot je, še pomagali mu bomo,« pravi Franc Markič, ko govori o »restrikcijah« v posameznih oddelkih. »Optiko bomo bistveno zmanjšali, oddelek aparatov omejili na realen obseg proizvodnje. Vse bomo strnili na tisti obseg proizvodnje in tisto število zaposlenih, ki ga zahteva gospodarski račun.«
naši razgledi
Izšla je nova, 2. (*57.) številka Naših razgledov.
Dr. Ivan Ribnikar:	Devalvacija
dinarja. Dr. Anton Vratuša: Dejavnost za mir in napredek. Stane Krašovec: Koliko bo ozelenela »zelena revolucija«? Dr. Stane Možina: Ovire pri ustvarjalnem delu organizacijskega kadra; Milan Na-tek: Nekaj vidikov naših nerazvitih območij (nadaljevanje in konec). Ivo Pirkovič:	Diagnoza bolezni
Blejskega jezera. Miha Likar: Uporaba vakcin. Pavel Zagozdnik: Kongresni- epitheton defigurans. Rudi Selih: Dr. Milan Lemež. Pogovor Naših razgledov:	novi kli-
nični center v Ljubljani — govori direktor kliničnih bolnišnic v Ljubljani Janez Zemljarič.
Anketa Naših razgledov o »Vprašanju naroda na Slovenskem«: Adolf Bibič, Drago Druškovič, Ivan Kristan, Bojan Štih; Bojan Štih: Boj pri Vogastogradu (paradigme 71), Jože Pogačnik: Podoba slovstvenih izrazov med vojnama (ocena Zgodovine slovenskega slovstva VI. Lina Legiše). Draga Ahačič: Dileme gledališkega amaterizma. Veno Taufer: ocene gledaliških predstav v Mestnem gledališču ljubljanskem in Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Marijan Tršar- Slovenski impresionisti. Aleksander Bassin: Likovni zapiski (no^e grafike Lojzeta Spacala,. Ekspresivna figuralika v Ateljeju 70. -azstava del Marjana Dovjaka). Dr. Oton Ber-kopec:	Prijatelj slovenske litera-
ture (ob sedemdesetletnici Otta Františka Bablerja). Likovna oprema: Lojze Spacal in Vlastja Simončič.
Razgledi po svetu: Rmascita — Lucio Lombardo Radiče. Razumeti in pomagati. L'Humanite — Geor-ges Frischmann: O novem vidiku imperializma. Rinascita — Ennio Polito:	Pogovori v senci topov.
L'Humanite:	Ob dokumentu CK
KP CSSR. New Statesman — Alan Watkins: Nenavadna smrt liberalne Anglije. Meždunarodnaja žizn — N. Jurjev: Evropska varnost — zahteva časa. Le Nouvel Obser-vateur — Olivier Todd:	Človek,
ki preveč ve. The Economist: Hitreje v smrt. Newsweek: Američani v Londonu. The Ekonomist: Mini, midi. maksi? Rčalitčs: Tan-neguy de Qučnetain: Očetov umik. Time: Ovire za ženske. Luther: Misli in izreki. Die Deutsche Zeitung: Rak — začetek feljtona.
Letos večji kos
V mariborski občini bodo dobile krajevne skupnosti več denarja - Posvet predstavnikov krajevne samouprave in SZDL Maribor
MARIBOR, 28. jan. Na sinočnjem posvetu predsednikov in tajnikov krajevnih skupnosti ter predsednikov krajevnih organizacij SZDL mariborske občine je predsednik občinske skupščine Mirko Žlender udeležence posveta seznanil s predlogom letošnjega občinskega proračuna, ki pušča letos več denarja krajevnim skupnostim kot lani. Podpredsednik občine Stojan Požar pa je pojasnil predlog programa razvoja šolske mreže v občini.
Udeleženci posveta so pozitivno ocenili letošnje prve večje spremembe, ko občinska skupščina daje več de nar j a za delo krajevnih sku pnostn.
Ugotovili so, da bo morala občina oddajati le komunalno opremljena zemljišča za gradnjo stanovanj. Slišali smo, da graditelji pritiskajo najprej na občino za izdajo lokacije, po dograditvi hiše pa zahtevajo od krajevne
skupnosti in občine, naj jim zgradi vodovod, kanalizacijo, ceste in druge komunikallje. Predstavniki primestnih krajevnih skupnosti so menili, da so njihovi občani dvakrat obdavčeni In v neenakoprav nem položaju v primerjavi z občani v mestu. Poleg kra jevnega samoprispevka morajo namreč plačevati tudi prispevek za uporabo mestnega zemljišča.
V razpravi so udeleženci |
opozorili, da bo treba v posameznih krajevnih skupnostih urediti še vrsto odprtih problemov, o katerih govorijo občani na zborih volivcev in sestankih SZDL. Veliko krajev na Dravskem polju Je ostalo brez pitne vode zaradi spreminjanja podtalne vode. To zadevo bo treba urejevati skupaj s podjetjem EG Maribor, ki je bilo investitor HE Zlatoličje. Občani so prepričani, da se je podtalnica znižala po dograditvi tega hidroenergetskega objekta.
V razpravi so tudi menili, da bo treba čimprej modernizirati cesto Maribor—Malečnik. Občani pričakujejo rešitev, o kateri so se že lani pogovarjali s svojim poslancem Borisom Vadnjalom.
M. KOS
Prisilnega upravitelja smo opozorili na mnenje mestnih sindikatov, ki pravijo, da ne bi kazalo odpustiti nobenega delavca preden mu ne zagotovijo nove zaposlitve.
»2e,« je dejal Markič. »Ce mi da nekdo denar za osebne dohodke, sem jih pripravljen obdržati v tovarni tudi pet let.«
Nismo ga povprašali, kaj meni o očitkih odpuščenih delavcev, češ da so med njimi nosečnice, invalidi in. delavci, ki bodo težko dobili drugo zaposlitev. Saj iz 109. člena zakona o delovnih razmerjih in tolmačenja zveznega sveta za delo sledi, da pri ukinitvah delovnega mesta, oziroma organizacije, zakon ne ščiti nikogar — ne poslanca, odbornika ali člana delavskega sveta. ne bolnika ali nosečnico.
V mestnih sindikatih so prav tako prišli do spoznanja, da je položaj v tovarni — ob znanem megalomanskem programu nekdanjega vodstva,
izgubi, nelikvidnosti in pro-»| ku kakorkoli pomagajo.
izvodilih težav — sila težak in da vseh delavcev, ki so zdaj v tovarni, »Vega« z novim programom ne potrebuje.
Trg ni sprejel pretirano optimističnega koncepta proizvodnje, zato ni produktivnih delovnih mest za vse.
Opozorili so na znano stališče ljubljanskih sindikatov, da ne gre odpustiti nobenega delavca, preden mu ne zagotovijo drugega delovnega me-' sta. »Delavec ne sme postati model za reševanje .odvečnih delovnih moči1,« so dejali. »Vedno smo se prizadevali, da bi tudi v primeru Vege ravnali enako.«
Sindikat bo zato, kot obljubljajo, storil vse, da bi skupaj z zavodom za zaposlo--vanje poiskal delovna mesta v drugih delovnih organizacijah za vse odpuščene delavce in tiste, ki jih še bodo odpustili. V ta namen je zavod za zaposlovanje že naredil nekaj ukrepov izdelali so pregled kadrovskih potreb ljubljanskih gospodarskih organizacij. V ponedeljek bodo sindikati pripravili sestanek vseh, ki lahko v tem trenut-
»S stečajnim upraviteljem bi se radi dogovorili, da bi pri odpustih delavcev upoštevali socialni položaj posame-
e stanovanj«!
Občinski sindikat Maribor: v prihodnje graditi več stanovanj za delavce z nižjimi osebnimi dohodki
MARIBOR, 23. jan. Občinski sindikalni svet Maribor je na sinočnji razširjeni seji obravnaval stanovanjsko problematiko v občini Maribor.
Obveljalo je mnenje, da bo treba v prihodnje graditi več družbenih najemnih stanovanj, zlasti za delavce z nižjimi osebnimi dohodki. Sindikat predlaga, da bi ves zbran denar za stanovanjsko gradnjo namensko porabili. Priporočili so, naj bi združevanje denarja za stanovanjsko gradnjo postalo oblika učinkovitejšega reševanja stanovanjske problematike zlasti za manjše delovne organizacije. Poleg dosedanje višine prispevka za stanovanjsko graditev naj delovne organizacije po potrebah in možnostih izločajo še dodaten denar zlasti za reševanje hujših socialnih problemov. Po mnenju sindikata bo treba še bolj spodbuditi varčevanje osebnih sredstev za stanovanjsko gradnjo s primernimi bančnimi ukrepi. Pogoji za kreditiranje stanovanjske gradnje naj bodo diferencira-
ni glede na finančno zmogljivost interesentov.
Po mnenju sindikata je treba stanovanjske probleme delavcev urejevati dosledno pred upokojitvijo. Urejevanje stanovanjskih problemov je treba vključiti v razne interne akte podjetja, da se ta problematika tudi formalnopravno uredi. V zvezi z izhodišči za resolucijo o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva so se zavzeli za tako politiko, ki bo stanarine privedla na gospodarsko bolj upravičeno raven, sedanji linearni način subvencioniranja pa na diferencirano subvencioniranje tistih uporabnikov stanovanj, katerim je pomoč potrebna. Glavnj kriteriji za subvencioniranje bi bili skupna višina osebnih | dohodkov vseh uporabnikov družbenega najemnega stanovanja, število nepridobitnih družinskih članov in velikost stanovanja.
znikov, starostno in spolno strukturo zaposlenih in zdravstveno stanje. Menimo, da je bolje, če iz tovarne gredo tisti, ki bodo lažje in hitreje dobili drugo zaposlitev.«
Zavod za zaposlovanje je pripravljen finančno podpreti program prekvalifikacije Ve-ginih delavcev, o novi finančni pomoči pa razmišljajo tudi na sindikatih. O tem bo govor na seji predsedstva mestnega sindikalnega sveta v ponedeljek.
IVAN VIDICI
Budno oko nadzornika
LJUTOMER, 28. jan. — Po-leg potrditve poročila o delu občinske skupščine v minulem letu ter sprejema novega programa, so danes odborniki obeh zborov ljutomerske občinske skupščine strnili razpravo o delu inšpekcijskih služb v ljutomerski občini za minulo leto.
Tako je tržna inšpekcija oddelka za inšpekcijske službe pri občinski skupščini Murska Sobota, ki opravlja nadzor tudi za ljutomersko občino, lani izrekla 18 mandatnih kazni v znesku 1.230 dinarjev, mešalnici krmil vinogradniško živinorejskega kombinata Ljutomer, pa so inšpektorji zaplenili 27.834,65 dinarjev zaradi neupravičenega dviga cen krmil. Mešalni-ca je morala ta znesek nakazati ljutomerskemu občinskemu proračunu.
Skupščina je sprejela tudi sklep o sklicanju zborov vo-lilcev v ljutomerski občini, ki bodo meseca februarja ter da se enota zavoda za zaposlovanje Maribor v Ljutomeru priključi k zavodu za zaposlovanje Murska Sobota.
P. P.
Zakaj ni bilo toka?
LJUBLJANA, 28. jan. — Dispečerska služba pri poslovnem združenju energetika nam je sporočila, da je bila sinoči ob 17.52 do 20.40 skoraj vsa Slovenija brez električne energije. Do prekinitve je prišlo zaradi okvare na razklopniku daljnovodov pri Brinju na Sinjem. Zaradi preobremenitve, ki je nastala, so izpadli vsi daljnovodi in tudi elektrarne. V termoelektrarni Trbovlje I sta izpadla dva agregata, tako da je delal le eden. Zato je stara termoelektrarna lahko oskrbovala z električno energijo le rudnik ih cementarno. Ob 20.30 sta znova začela obratovati tudi ostala dva agregata.
Iz Zagreba so sporočili, da je bil tudi večji del Hrvatske ter del Bosne in Hercegovine brez električnega toka. Tako je Hrvatska šele po' štirih urah teme ob 21. uri spet dobila- električno energijo.
Zaradi pomanjkanja dokazov je sodišče oprostilo Boža Hrkača, Anteja Jurčeviča, Ivana Brekalo in L. Novaka
MARIBOR. 28. jan. Ob 11. uri je predsednik velikega senata mariborskega okrožnega sodišča Rado Javornik oznanil, da so Božo Hrkač. Ante Jurčevič, Ivan Brekalo in Leopold Novak, ki jih je povzeta in dopolnjena beograjska obtožnica dolžila sovražnih dejanj zoper državo in družbeno ureditev Jugoslavije, zaradi pomanjkanja dokazov oproščeni.
V ustmeni obrazložitvi o-prostilne tožbe je Rado Javornik poudaril, da je bila beograjska obtožnica splošna, da se ni naslanjala na ocenjeni dokazni material in da ji ni verjelo niti beograjsko sodišče, ker sicer to ne bi vztrajalo na obtožnici zoper Miljenka Hrkača, ampak bi njemu in mariborskim obtožencem sodilo skupaj na podlagi ene obtožnice.
Rado Javornik je dejal, da je omenjeni postopek z dvema obtožnicama vreden javne graje, da je okrnil ugled jugoslovanskega pravosodja in da se je treba zavzeti, da se kaj takega ne bi več ponovilo.
Nadalje je Rado Javornik pojasnil, da senat (iz že znanih razlogov) ni mogel verjeti obremenilnemu pričevanju na smrt obsojenega Miljenka Hrkača, kakor tudi ne teži materialnih dokazov, ki jih je precej subjektivno predložil sodni izvedenec Jovan Popovič iz Beograda.
»Sodišče sodi po zakonih. Le sodišče lahko presoja dokaze,« je med drugim dejal predsednik Javornik.
Oprostilna sodba je nekatere opazovalce začudila, kljub temu, da se je ves čas procesa po hodnikih šušljalo, na kako trdnih nogah stoji beograjska obtožnica. Vašo
Bernhard, ki je danes nadomeščal javnega tožilca Viktorja Lešnjaka, je izjavil, da zaenkrat še ne more povedati, če se bo tožilstvo zoper sodbo pritožilo. O tem bodo odločali, ko bodo preučili pismeno obrazložitev sodbe.
Zvedeli smo, da je bil senat hoteč odkriti čisto resnico, do zadnjega trenutka pripravljen poslušati pričevanje Miljenka Hrkača, vendar je ta vztrajal, da ne bo spregovoril. Jugoslovanski javnosti je znano, da je Miljenko Hrkač s svojimi spreminjajočimi se izjavami o delovanju ustaških organizacij spravil v preiskovalni zapor 18 ljudi, štirje od njih so od danes naprej svobodni, ostale pa so zaradi pomanjkanja dokazov izpustili že prej.
Kljub temu pa se zdi, da je bil mariborski proces samo vmesna etapa primera Hrkač. MARJAN BAUER
RAZGLASITEV SODBE NA MARIBORSKEM SODISCU.
Telefoto: Delo
Potok, 39 Iaamp)« 1971
KRONIKA — REPORTAŽA — PODLISTEK
DELO ir stran 7
TRIJE SIMBOLI UMIRJENEGA MOŽA — fajfa, očala in pleša	'	Foto: S. Busič
Običaji
Gor na Goričko, na koline
Krvavica je znamenita iznajdba, ampak po mestih komaj da jo znajo še jesti — Na Goričkem,
kjer se vse leto trdo dela, tam pa so koline praznik, poln šegavosti in Židane volje, juhej!
VABIMO ZA PRAZNIKE STOP TE BOMO KLALI STOP... Telegram s tako vsebino so poslaM šegavi oče sinu v mesto. No, ali je sin potem prišel na krvavice, tega stara šala ne pove. Mi pa smo se za praznike kar junaško odpravili na koline.
Na prekmurske koline, tja gor na Goričko.
jo po nekajkrat na teden i ži ga!, zgrabi ga!, vmes pa. ali pa kar čez vso sezono | prašičje cviljenje... pogle-
dam skozi okno .
z zabo-
V Sotini Ledava še vedno poganja stari mlin. Mlinar pripoveduje, da so hoteli ta mlin že administrativno ukiniti, vendar da ga kmetje ne dajo. Da so tu mleli že njihovi dedje in da bodo verjetno tudi vnuki! Res, prekmurska vas, pa brez mlina! Mar ne sodi zraven, tako nekako kot šola in cerkvica?
Kolovozna pot se pričenja vse bolj vzpenjati, avto pa pogrezati v snežno brozgo. Mahnemo jo naprej peš. S hriba se odpira čudovit razgled na dolino. Po njej se vije cesta, ob cesti pa so videti hiše kot senene kopice, zasute s snegom. Se pred leti so bile te hiše majhne, z značilnimi slamnatimi strehami. Današnje kmetije, predvsem tiste v dolini ali pa prav na hrbtih hribov, pa so bolj bahate: hiše imajo krite, tako kot že tudi gospodarska poslopja ob njih z opeko in precej so že opremljene s kmetijsko mehanizacijo.
Goričko je na zemljevidu obarvano rjavo. Torej obdelovalna zemlja. Toda za obdelovanje njih si morajo ljudje tod kaj pogosto pomagati le s preizkušenim orodjem — lopato in motiko kajti veliko njih visi v hudih strminah. Vsako pomlad in jesen »nosijo gnoj« na njive. Da, dobesedno! Hlevski gnoj nosijo v »krblačah« (pletenih košarah iz šibja ali slame) na glavah na tista strma pobočja, kamor ga ne morejo zvoziti ne z vozom ,ne s »šubgarami« (samokolnico). Takole deset, petnajst ljudi — v glavnem ženske — nosi danes pri enem, jutri pri drugem sosedu celo popoldne krblače. Na srednje visok, a skoraj navpičen hrib morajo prehoditi pot od vrha in nazaj nekako petindvajsetkrat ... Trdo je življenje na Goričkem!
ženske in moški. Pa tudi otroci. Brž ko niso več šoloobvezni, seveda če jih doma nujno ne potrebujejo za pašo. Kasneje, ko nekoliko odrastejo, gredo še ti pastirčki in jih ne zadrži ne materina solza ne očetova kletev.
Gredo v Avstrijo, Nemčijo ali celo »čez lužo». Tako je propadlo v vasi že nekaj nekdaj mogočnih kmetij. Na njih životarita starca sama. Morda poštar kdaj pa kdaj prinese pismo s kakšnim dolarjem ali marko, da imajo tako za sproti... Dekleta pa — tista, ki so prišla domov za nekaj časa na dopust — govorijo nekako tako, kakor da je zdaj samo še vprašanje mini ali maksi moda.
Gospodinja, ki nam pripravlja, postelje, se spet opravičuje, da naj ne zamerimo, ker bomo morali spati na »kukurčnem pergi« (na. ličkanju). Drugič, ko borno prišli — tako pravj — da bodo imeli že jogi. Kukurčno per-ge ali jogd, kaj mi mar tu ni hrupa avtomobilov, ni piskanja vode v hddroforih . . .
Potem pride mesar, velik, debel . . .
... potem pride mesar, velik, debel, z belim predpasnikom in neskončno velikim nožem . . . dva moža, mislim, da sta sosedova Franci in Pejpi imata sekiro in veliko vrv. Micka pa skledo za kri . . . zdaj gredo preko dvorišča pro*’ svinjskemu hlevu. .. mesar me pokliče po imenu, da naj pridem bliže, da »bom pujčeka za rejp držala!« ... postane me tako strah, da se vsa tresem ... skušam pobegniti. . . proč iz kuhinje! ... slišim vpitje: dr-
demim nožem v hrbtu in glasnim cviljenjem drvi prašič naravnost skozi odprta vhodna vrata kar čez vse tri stopnice na hodnik . .. zaloputnem vrata in se vržem na posteljo in tiščim glavo v blazino, da ne bi slišala vpitja, cviljenja in ropotanja . .. sklenem, da ne bom nikdar več jedla svinine ...
... potem, no — potem se zbudim.
Znova slišim cvilež — tokrat pa zares. Pujček ni ušel. Zgodilo se je, kar mu je bilo namenjeno — tn zaradi česar smo mi prišli sem.
Čevljički
Opazujem Lujza, kako urno suče nož in kdaj pa kdaj reče kakšno pikro. Na moj račun seveda. Sicer pa je Lujzi čisto prikupen možakar prj štiridesetih ali kaj čez! Bolj majhen je, suh, ampak žilav. Po poklicu je čevljar, v mesarja se prelevi le pozimi. ko »mesari« skoraj po cel; vasi m pri sorodnikih. Za plačilo dobi — meso, krvavice pa slanino.
Micka prinese žganja in ponudi Lujziju, da naj ga zvrne Šilce ali dve. Mimogrede ga vpraša, če mu tudi jaz kaj pomagam, ali pa sem bolj v napoto? Lujzi, ki je že od zjutraj dobro razpoložen, pravi, da se kar razumeva, da pa se mu smilim, češ, da smo v Ljubljani — kolikor se on spozna na čevlje — veliki siromaki. Pokaže na moje škornje po zadnji modi in pravi, da ima nekaj takih še doma na podstrešju, sicer pa da mi lahko ene »lejpe čevličke« tudi proda.	i
»Ja, če ne bodo predragi!« nočem ostati dolžna, čeprav me muči radovednost, kaj ima spet za bregom.
»Na, tti je maš!« pravi, stegne dlan in mi ponudi — svinjske parklje, ki jih je že prej s kleščami potegnil pujsu z nog . . .
Opoldne je na mizi svini-ne, kuhane in pečene, kolikor srce poželi in kislo zelje. Seveda ne manjka vina, tistega sladkega iz majhnega soda v kotu zidanice. Pa še pogač povrhu. Zbrana je vsa družina, na vratih pa kuka še nekaj sosedovih otročajev Luksi se danes za navadno kost niti ne zmeni, celo mač ki se gotovo ne bo ljubilo nekaj dni laziti za mišmi.
»Oj, ti j vrag!«
Mrak se zgosti. Vsi se zberemo v kuhinji. Umiti, počesani. Ze nekaj časa se iz pečice širi dražljiv vonj Res, Micka čez čas na širnem ovalnem krožniku postavi na mizo velike podolgovate, pa majhne okrogle, lepo zapečene krvavice, ki cvrčijo še na krožniku. Te prve so seveda samo za poskušnjo: morda je treba mešanici kaše dodati še malo te ali one začimbe?
Kot se spodobi, teče beseda skoraj ves čas o kolinah. Lujzi pripoveduje, kako je šel, menda predlanske zime, takole opolnoči »z mesarije« domov . ..
».. . Trda tema, snega pa do kolena. »Vejpate, ges se krnice ne bogin«, govori Lujzi, češ, da ga teme sploh ni strah, da pa so mu nenavadno čudno lomastenje, sopihanje in grgrajoči glasovi iz teme le postavili lase po kon cu. Medvedov v teh gozdo vih ni! Malo še ustavim, poslušam. Nič! »Vejpate, geli-bar (kajneda, no, ja) nuš-ce san meo seuf v taški« (sicer pa sem imel nože s seboj v torbi). Grem spet ne-
kaj korakov naprej :n slišim, zdaj že čisto blizu, da se resnično nekaj velikega premika ...
»Znate, ko je tou bilou? Gronska stre j la! Svinja! Velka, tiična (debela) svinja! O tij vrag, kok si me prestrašila!«
Ampak Lujzi se je zbral in svinjo opolnoči prignal k naj-bližnji hiši. Drugi dan je stara mati zvedela v dolini, da Romancina Micka joče, ker ji je nekdo ponoči svinjo »fkrodno« (ukradel), Lujzi je šel dol povedat, kje je pujček, tako, da le ni ostala brez kolin.
Take so koline, zimski kmečki praznik. Pa naj bo to pri šnajdari, šujstmi, šan-dori, Cejnen ali Rogani — kjer koli v Sotini na Goričkem. Ponekod pri premožnejših koljejo dvakrat ali celo trikrat na leto. Življenje teče tod — razen ob veselicah ali pa v nedeljo na sejmu pred cerkvijo in za kratek čas popoldne ob brizgancu v gostilni — tričetrt leta po ustaljenem tiru. Tačas ne poznajo zabave. Trdo delajo! Ob kolinah pa je veselo! Res je!
DRAGICA RAKOČEVIČ
Dokaz
Latinko Perovič, sekretarko CK ZK Srbije je na predavanju v beograjskem Mladinskem domu neki študent prava vprašal, kaj se bo zgodilo, če bo ob popisu prebivalstva v rubriko o narodnostni pripadnosti napisal »državljan moškega spola?« Latinka Perovič mu je odgovorila še isti hip: »Popis prebivalstva se ne ho ukvarjal z vašim dokazovanjem tega, kar ste! To boste dokazali na drugačen način!«
Vesoljska tekma
V€ii :rl ApolSo ni vse
Sovjeti so z objavo uspehov »Venere 7« počakali toliko, da so zdaj razvodeneli zanimanje za polet »Apolla 14« - Za Amerikance je poslej na vrsti Mars
MOSKVA, CAPE KENNEDV, 28. jan. (specialni servis Tanjuga). Sporočilo o izrednem uspehu sovjetske vesoljske postaje »Venere 7« je bilo hladen tuš za ameriške vesoljske strokovnjake, ki so bili te dni upravičeno ponosni, ker so se uspešno končale priprave za nov obisk na Luni. Resno znanstveno raziskovati Zemljino najbližjo sosedo v vesolju pa bosta začela šele potnika »Apolla 14« Shepard in Mitchell; ladjo so precej izpopolnili in bo veliko bolj varna kot njena predhodnica. Gre za tretji človekov obisk na Luni in če se tudi pri vesoljskih raziskavah zatečemo k vojaški logiki — da je namreč osvojeno vse, na kar prvi stopiš z nogo in kamor zasadiš svojo zastavo, so Američani upravičeno ponosni, kljub nedvomno spektakularnemu delovanju sovjetskega »avtomatskega vesoljca«, mesečevega vozila »Lunohod 1«.
Zdi se. da je taka logika tokrat upravičena, če upoštevamo strateške zakone vse-mlrja, izkoriščanje v vojaško-izvldniške namene in zaupnost, v katero so ovite najpomembnejše naloge vsemir-skih programov obeh svetovnih velesil. Konec koncev je pozornost, ki jo posvečajo raziskovanju vesolja kot pomembnim nalogam, ki naj bi pripomogle k prestižu obeh velesil, le nov dokaz, da imajo vesoljske programe za strateška področja znanosti in industrije. Sovjetska zveza ni objavila informacij o uspehu »Venere 7«. ki je že 15. decembra prodrla v ozračje skrivnostnega, z oblaki ob-
danega planeta kar je ponovno potrdilo takšno sklepanje.
Te vesti, ki so šele zdaj prišle v javnost, vsekakor neko-iikanj zmanjšujejo napovedani blišč poleta »Apollo 14«, pa tudi v časopisih ga bodo malce izpodrinile. Senzacionalno sovjetsko sporočilo je izzvalo vrsto najbolj različnih komentarjev. V vseh pa prevladuje presenečenje, pomešano z občudovanjem (v socialističnih državah) ali s tiho, prikrito potrtostjo (v ZDA).
Vsiljuje se še en sklep: dejali bi lahko, da se vesoljsko tekmovanje spet začenja, kljub nepričakovano naglemu napredovanju sovjetsko-ame-
Kalejdoskop pod asfaltom
BEOGRAD — Podhodi za pešce poc! najbolj obremenjenimi ulicami so prav gotovo dokajšnja tešitev za Beograjčane same in za beograjski promet, ki ga v konicah dovolj zavozlajo že avtomobili. Zraven pa so v podzemskih predorih našit prostor tudi za številne trgovine pa majhne udobne bifeje s poceni toplimi obroki.
Vrvež v podhodih ves dan ne pojenja. Na vogalih, za majhnimi mizami, pred izložbami ali pa kar na obhodu se vsak dan sučejo tudi zasebni »trgovci«. Prodajajo vse mogoče in nemogoče: te davno ostarele čaše z dvojnim inom. glavnike kričečih barv. dvomljive spominke, podstavke m roštilje. umetno cvetje, raz glednice s smehljajočimi se ljubimci, ptičke v kletkah ali brez njih dolge moške spodnje hlače, ocvrto koruzo, kikiriki .
Ljudje se ustavljajo m kupujejo. Nadobudni mladi pesnik je v tednu dni prodal vseh 500 izvodov lastnih uporniških pesmi, ki jii> je ponujat izključno prijateljem •poezije Kupci pa so bile v glavnem gospodinje, ki so se s potnimi mrežami vračale s trga.
V podhodih je za spoznanje topleje kot zgoraj, kjer se često klati košata in ivje že dolgo lepša drev je Tu so našli zatočišče tudi Romi Z bosimi nogami, prepričljivo razcapam, često z dojenčki za »globlji vtise na rokah, trkajo na usmiljeno srca mimoidočih — in oprezajo, da Uh ne bi opazil dežurni miličnik.
Kdaj pa kdaj agitatorje vse mogoče robe preglasi ogorčeno vpitje Reka pešcev, ki se enakomerno preliva v obe smeri, za trenutek postane. A spet steče, kc, zve za vzrok' tat z denarnico je že daleč in lastnik se zaman pritožuje .,	MARINA DRASCIC
riškega vesoljskega sodelovanja (sporazumi o skupnem delu v prihodnjih letih, o izmenjavi vzorcev z Lunine površine, o standardizaciji opreme na novih vesoljskih ladjah itd.).
SZ pred ZDA?
Po ocenah uglednih strokovnjakov je uspešen pristanek sovjetske avtomatske postaje na Veneri dokaz, da je ZSSR pri raziskovanju drugih planetov vsaj za pet let pred ZDA. Upoštevaje ta uspeh so še zlasti pomembne večkratne napovedi sovjetskih znanstvenikov in komentatorjev o prihodnjem obširnem programu raz.skovanj na planetih Sončevega sistema. Uspeh »Venera 7« je torej začetek pri uresničevanju tega programa.
Na drugi strani pa imajo ZDA sicer zahtevne načrte na istem področju, a so jim resne proračunske težave za-vrle že veliko programov. Nove, ki jih je še pričakovati, pa bodo prav ogrozile ameriški vesoljski program. Nov program bo znan šele, ko bo predsednik Nixon te dni predložil kongresu osnutek proračuna za prihodnje leto. A nedvomno bo zadnji sovjetski uspeh povzročil, da bodo vnesli v program precej sprememb. Medtem ko je sovjetska znanost posvetila največ pozornosti raziskovanju Venere — poleg »Venere 7« so še tri take postaje od leta 1964 prodrle v ozračje Venere — pa se ZDA ukvarjajo predvsem s proučevanjem Marsa, saj so mnogi znanstveniki prepričani, da ima »rdeči planet« najbolj ugodne pogoje za nekatere oblike življenja.
Desetletje vesoljskih presenečenj
Ameriški program raziskovanja Marsa bodo začeli uresničevati maja; tedaj bodo izstrelili dve avtomatični ladji
tipa »Mariner«. Ladji bosta krožili okrog Marsa, dokaj blizu, televizijske kamere pa bodo posnele približno 70 odstotkov površine tega planeta. To bosta prvi ameriški ladji, najbrž tudi sploh prvi, ki bosta krožili v orbiti okrog drugega planeta. Ameriški znanstveniki si obetajo, da bosta ladji delovali dovolj dolgo, da jima bo uspelo posneti letne čase na Marsu Ze po tradiciji pa je skrivnost, kaj pripravlja Sovjetska zveza. Napovedali so obsežen in vsekakor zanimiv program, torej nas ne bi smelo presenetiti karkoli. Novi veliki korak ZDA pri odkrivanju neznanih planetov naj bi po sedanjih načrtih sledil šele leta 1976, ko bosta veliki in v primerjavi s sedanjimi precej bolj izpopolnjeni ladji tipa »Viking« mehko pristali na Marsovi površini; tam naj bi raziskovali sledove življenja. Program »Viking«, za katerega nameravajo porabiti 800 milijonov dolarjev (12 milijard dinarjev), naj bi bil prvi ameriški poizkus pristajanja avtomatov na drugem planetu.
Poleg raziskav Marsa imajo ameriški znanstveniki v načrtu, da pošljejo približno leta 1973 ladji »Mariner« na pot okrog Venere oziroma Merkurja, avtomatski postaji tipa »Pioneer« pa naj bi izstrelili leta 1972 in 1973 na dveletno potovanje okrog Jupitra; ladji naj bi naredili po pol milijarde milj dolgo pot (več kot 800 milijonov kilometrov), mimo naj večjega planeta našega sistema pa naj bi potovali 160.000 kilometrov oddaljeni ter ga posneli iz te, po vesoljskih merilih, neposredne bližine.
Vsa ti veliki načrti pa so sedaj v trni senci dvoma in negotovosti. Ce jih bodo Američani hoteli uresničiti, ne glede na nenehno neznanko — ZSSR — bodo morali spremeniti ves svoj vesoljski program, najti denar zani ln ga precej pospešiti. Očitno od lovorik, ki jih Je prinesel pristanek na Luni, ni več veliko ostalo. V tem desetletju bomo vsekakor priče mnogim vesoljskim presenečenjem in novemu obdobju doslej bolj ali rrihnj -negotovega vesoljskega tekmovanja.
A. SPASIČ
»Vejpate, pojmo ta notri . . .«
Ooo, bogdaj, bogdaj!« ve selo pozdravlja Kori. »Ste prišli?«
»Bogdaj! Res komaj smo prisopihali sem gor, tako vi soko!«
Gospodar spodi psa, ki se zaganja v nas »tujce«, se z desnico rokuje z nami, v levici pa drži napol izdelane lesene grablje.
»Vi pa tudi pozimi ne počivate, kaj?«
»Pa zoj v zijmi molo nikaj delam tok ta. Vleti nejga coj-ta za tou.« Ce »prevedemo«, pravi, da mu je to zdaj pozimi nekak hobi.
»Vejpate (torej) pojmo ta notri!« nas povabi.
Gospodinjo Micko zmotimo v kuhinji pri peki. Hiti se opravičevati, da naj ne zamerimo, ko je vse narobe, da mora še speči »krii pa vitice« (kruh in potico), ker bodo jutri zjutraj »pujčeka mesarili«. Povabi nas v sobo, da bi se preoblekli in morda nekoliko počili:
»No, pa pojte najprle.i v ižo, ka si kapute doj slčejte! Ce ščejte, se lehko molo doj vlejžete.«-
»Iža«, mi bi ji rekli spalnica, je velika soba s posteljami in omarama, z lončeno pečjo v kotu pa z uokvirjenimi slikami dedka in babice in gospodarja in gospodinje z nekaj živopisnimi božjimi podobami po stenah.
V kuhinji Je prijetno, veliki pisani muc se grele ob štedilniku. Kori prinese vina, Micka pa nam ponudi belega »pekovskega kruga« in klobas paveliko skledo kislega mleka Obema se čudno zdi. ko prosimo reje za domači kruh. Da. prav tistega črnega, teden dni starega, malce kislega, vendar takega, da mestni peki lahko lokajo od zavisti.
M! pripoveduiemo. kako le »tam v Lublani«: mesto, da. le vsak dan večie. modemei-še, dolgolascev In avtomobilov. da ie vsak dan več in prometnih nesreč tudi ... Potem pa poslušamo govorico žul.iavih kmečkih rok, ostrih potez, trdo zarisanih v obraz kmečkega človeka. Pripovedujejo o toči, o streli, ki je upepelila hišo v vasi, pa kako je poginila Liska ...
Pozno v noč smo se zagovorili. Že dolgo nismo bili več sami. Prišel je levi sosed, že popoldne pa sin in hči desnega soseda, pa stric iz sosednje vasi.
»Kakšne maškarade pa se greste v Ljubljani?« so na tekočem skoraj bolj kot mi.
Mini ali maksi -to je zdaj vprašanje Tudi v te hribovske kmetije prodira modernizacija. Radio premore že skoraj vsaka hiša, nikaka novost nista televizor ali pralni stroj ..
Seveda zemlja sama ne da Je ve!ikq, davki pa niso majhni in tako ljudje odhajajo za zaslužkom »k sosedu« čez mejo, v tovarne ali na večja posestva. V Avstrijo hodi-
Kupcija
Zgodba o tem, kako je tržiško Kleparstvo poskusilo izigrati predpise in kako so se pri tem hudo, hudo opekli - Zakaj zasebnik lahko uvaža, podjetje pa ne?
Direktor majhnega podjetja iz Tržiča, ki ima prav dolgo ime — Kleparstvo—vodne instalacije in ključavničarstvo, Tržič — se je globoko zamislil. Zrl je v pogodbo’ v kateri je črno na belem pisalo, da bo njegovo podjetje opravilo vsa potrebna instalacijska dela na novi osnovni šoli v Tržiču, ki jo gradi občina. Pogodba mu je dišala, saj je majhnemu podjetju obljubljala lepo in dobro plačano delo ter razmeroma mirno spanje. »Prekleto!« je pridušal direktor Janez Plajbes. »Kje pa naj dobim potrebno železo?«
Telefoni so zaman peli. Železa niso imeli nikjer Bi uvozili? so tuhtali v podjetju. Toda kako? Saj Kleparstvo ne more, ne sme uvoziti. Tak je pač predpis.
»Toda sosed-zasebnik Jernej Naglič — ta pa lahko uvozi!« je šinilo v glavo nekomu.
Rečeno storjeno. Direktor Plajbes je odhitel do obrtnika Nekaj časa sta govorila drug drugemu v uho, potem pa si segla v roko. Lep, star način, ki pogodbo trdneje sklene, kot popisani listi.
Janez Plajbes se je odpeljal v Italijo, v Trbiž. S trgovcem Simonom Prešernom je sklenil kupo-proda.jno pogodbe za nakup- potrebnega železa. Prešern je po tovornem listu št. 06034 A, preko špedicijskega podjetja Inter-evropa Koper dostavil na gradbišče šole v Križah pri Tržiču 22.307 kilogramov železa. Pri Kleparstvu so se oddahnili Delo je steklo.
Grosist
Milan lačimovič iz Lu čanov je velikopotezen človek Dobro ga poznajo predvsem čačanske prijateljice noči. Kadar se ga je nadelal, se je po vso noč vozil s taksijem. Zgodilo se je celo, da je najel kar trinajst taksijev, da bi bil njegov nočni sprehod veličastnejši.
Le kako je to zmogel? bo vprašal naivni bralec.
Preprosto! Bil je poslovodja v kiosku podjetja »Duran« in si je lani goljufivo prisvojil 17 tisoč dinarjev Sodnik okrožne ga sodišča v Cačku ga je zdaj nagradil z enim letom in osmimi meseci zapora.
Taksiji pa poslej ne bodo več vozili v koloni in tudi vesela dekleta {jodo manj vprežena.
Prešern je izstavil štiri račune, ki naj bi jih »uradno« poravnali štirje obrtniki: Franc Trampuš iz Pivke, Andrej Markič iz Tržiča, Pavel Štrukelj iz Raven in. Andrej Naglič iz Kranja. Skupen znesek: 3.370.850 Lit, oziroma 67.417,00 din.
Carinska deklaracija številka 4880 pa je železo »zapisala« Jerneju Nagliču.
Še pred tem je Kleparstvo i na žiro račun Jerneja Nagliča |
nakazalo 65.000 din. Naglič je denar dvignil iz banke in ga izročil nazaj direktorju Plajbesu, ta pa ga je še isti dan v svoji pisarni izročil italijanskemu trgovcu Simonu Prešernu. Kot lahko vidi te na fotokopiji prevzemni ce, je Prešern »pozabil« napisati, od kod je denar dobil.
Kleparstvo je pozneje še enkrat nakazalo Nagliču 10.750 din, ki jih bo Plajbes prav tako izročil Prešernu ko bo ta prišel po denar.
Vrednost železa (po računih) je 76.417 din — če računamo uradni kurs pred devalvacijo. Kleparstvo pa je za železo izplačalo 75.750 din, to pa zato, ker sta se Plajbes in Prešern dogovorila za menjavo 45 Lit za dinar.
Potem je Naglič dobil na račun še 38.346,50 din za plačilo carinskih stroškov.
Vse bi lepo »uspelo« v zadovoljstvo podjetja, obrtnika in italijanskega trgovca, ko ne bi o vsem tem nekaj prišlo na uho Upravi javne varnosti v Kranju. Zadevo so raziskali, dokumente prefoto-grafirali in spravili v uradno ovojnico. Ta je odpotovala v Ljubljano, na devizni inšpektorat.
Zdaj najbrž ne kaže samo direktorja Plajbesa in njegove sodelavce pocukati za ušesa in zadevo odpraviti z uradno izjavo: »Kaj ste vendar storili, poredneži!« Zakon in ustrezni predpisi jih bodo gotovo trdo pestili. Pa vendar se nam zdi, da gre vzroke poiskati tudi drugje in da je bolj napak to, da je zasebniku tak uvoz, kot so ga zagrešili pri Kleparstvu, očitno dovoljen, družbenemu podjetju pa ne.
IVAN VIDIC!
Amazonki
Beograd, je veliko mesto, pa se v njem zgodi marsikaj. Dve Beograjčanki. Jelena in Katica, sta ondan stopili v bife Limovac v Ulici Georga Washingtona Natakar je videl, koliko fe ura, pa jima ni hotel dati pijače. A ,dekleti sta preprosto šli od mize in mize in pili. kar je bilo na mizah. Presenečeni gostje niti protestirali niso.
Veseljakinji pa se nista zadovoljili s pijačo, ampak sta začeli goste tudi napadati. Nekateri so jima pobegnili. Kontno sta vrgli oči na nekega fanta. Nista se mogli zediniti, * • kateri izmed njiju pripada lepotec Začeli sta se zmerjati, vrgli sta si torbici v glavo in začel se je pretep, kakršnega ni videti vsak dan. Gostje so se stisnili k stenam, onidve pa sta se vlekli za lase, se brcali, obmetavali s kozarci itd
Zenskemu pretepu sta napravila konec šele dva miličnika. Epilog je bil pri sodniku za prekrške. Po deset dni sta dobili vsaka. Jelena, ki je bila bojevitejša, pa bo morala odšteti še moder bankovec.
SIMON PRESCHERN
TRBIŽ (UDINE. ITAUA) Tel. 2137
TRGOVINA ELEKTRIČNIH STROJEV RADIO-TELEVIZIJA - SiVALNI STROJI - SVETILKE KOLESA.OTROŠKI VOZIČKI - KERAMIČNE PLOŠČE • GORILNIKI ZA GUNE PECl (Dl "RALNI STROJI • PISALNI IN RAČUNSKI STROJ*
0 M|jYvU/U/v £aJ /\AAA0
(ffxSoo.coo -
Francija zmaguje tudi med mladimi
V veleslalomu lil. evropskega kriterija v smučanju na Ja-horini med dekleti prva Ferrat, med fanti pa Hardy
JAKORINA, 28. jan. Prvi naslov na III. mladinskem evropskem kriteriju je osvojila Francozinja Fabianne Ferrat, druga je Avstrijka Maria Feiersinger, tretja pa Švicarka Sylwia Stump. Med našimi je bila najboljša Nina Pirnar, ki se je uvrstila na 18. mesto. 1500 m dolgo progo s 43 vratci je postavil jugoslovanski trener Janez S mi tek. Tudi med mladinci je zmaga v veleslalomu pripadla Franciji. Najhitrejši je bil Philippe Har-dy, drugi Italijan Herbert Plank, tretji pa Šved Manni Thofte.
Ko Je Francozinja Ferrat pnvo-t:a na cilj za dekleta razmeroma tečkega veleslaloma, se je pritoževala. da J« naredila napako. Celo giano je Jokala vse dokler ni ugotovila, da je njen čas izvrsten, celo najboljši. »No. potem so ga na druge še bolj lomile kot jaz* še Je opravičevala zmagovalka zaradi začetnega negodovanja, slabe volje in Joka.
Avstrijka Feiersinger se je sicer približala nnagovalki na 8 stotink sekunde, to po je bil tudi edini resni napad na prvo mesto. Tret-jeuvrščena Sylvia Stump Je s štartno Stevilao 8 namreč že prej I
za drobec sekunde izgubila zmago. Naslednji dve najboljši mesti sta pripadli ZRN, ki ima v konkurenci mladink na Jahorini precej močno in izenačeno ekipo.
Kot prva Jugoslovanka je star tala Kranjčanka Jelka Jocif, ki pa je na zadnjem delu proge pad la in odstopila. Sonja Gazvoda je imela štartno številko 7, njen čas na cilju pa ni bil nič posebnega. Sama je dejala, da ni imela najbolje namazanih smuči. To Je ponovila tudi danes najboljša Jugoslovanska tekmovalka Nina Pirnar.
Tucfi trener naših deklet Janez
Člani — Mlinar
Množična udeležba na 16. Isteničevem memorialu - Kalan ni štartal, Kerštajn pa je odstopil
MEDVODE, 28. jan. V Zlebeh nad Medvodami se je na tradicionalnem, že 16. tekmovanju za Isteničev memorial zbralo skoraj 200 smučarjev tekačev iz 15 slovenskih klubov. Tekmovanje je bilo v vseh konkurencah, udeležba pa je bila močna, saj so nastopili domala vsi najboljši slovenski tekmovalci. Tekmovanje je dobro pripravil SK Olimpija.
▼ najzanimivejšem nastopu naj bi se pri članih pomerila ta čas najuspešnejša tekača Alojz Ker-ttajn in Filip Kalan. Zvezni trener za teke Josip Kecerin je Ka-anu zaradi preutrujenosti odsveto-7al nastop, tako da do velikega dvoboja ni prišlo. Kasneje se je ukazalo, da je imel Kerštajn premalo moči, saj je moral po petih kilometrih odstopiti. To priložnost je izkoristil Jeseničan Mlinar, ki je skoraj za minuto premagal Bavče-ta. Zanimivo je bilo tudi tekmovanje pionirjev, kjer so nastopili skoraj vsi, ki so pred tednom dni sodelovali na republiškem prvenstvu. Najboljši «o tudi tokrat ponovili svojo uvrstitev, z izjemo Mariborčana Vegelja, ki Je bil Setrti
Rezultati: ml. pionirke C 1,5 km): 1. Toplak <Mrb) 6,15, 2. Munih tOl) 6,32. 3. Tajnikar (Jes) 7.03; ml. pionirji: (2 km): 1. Eržen (Alp-l«s) 14,11, 2. Efcmc (Ihan) 14,15, 3.
Breaovšek (Loška dolina) 14,17; sta. pionirke: 1. M. Fister (Tr) Fister (Tr) 15,23; st. pionirji (3 13,06, 2. Marin (Mrt» 13,36, 3. S. km): 1. B. Kordež (Aloles) 14.50,
2.	Lotrič (Tr) 15,28, 3. Jelenc (Tr)
15,52; ml. mladinke (3 km): 1. Bizanc (Ol) 16,16, 2. Lotrič (Tr) 17,05,	3. Mežnar (Ihan) 19,09;
ml. mladinci (5 km): 1. Fajfar (Al ples) 27,08,	2.	Kavčič (Tr)
27,13, 3. M. Kordež (Alples) 27.14; st. mladinci (5 km):	1. Kordež
(Tr) 28,56. 2. Bešter (Tr) 32,14,
3.	Solar (Alples) 13,07; -t. mladinke (8 km): 1. Solar (Tr) 33,22,
2.	Tajnikar (Jes) 33,28, 3. Sardi (Fuž) 33,36; članice (5 km): 1. Rude (Ihan) 34,11, 2. Hočevar (Ol) 38,54; ml. člani (8 km): 1. Možgan CFuž) 32,16, 2. Jelenc (Alples) 32,38,
3.	Burgar (Radov) 33,00; člani (12 km): 1. Mlinar (Jes) 29,23, 2. Bav-če (Fuž) 40,17, 3. Dornik (Gorje) 40,27, 4. Dretnik (Fuž) 40, 30, 5. J. Pavčič (Dol) 41,08. B. KUTIN
V Trbižu-M. Pazout
Gašperšič odličen 14. v veleslalomu FIS B tekmovanja. Med njegovimi »žrtvami« tudi Palmer
TRBI2, 27. jan. (po telefonu). Prvi dan FIS B tekmovanja v veleslalomu ni minil brez presenečenj. V konkurenci znanih'tekmovalcev iz 17 držav, predvsem iz Avstrije, Švice, Francije, ZDA in Italije, je Čehoslo-vak Miroslav Pazout z zmago pripravil veliko presenečenje. Tudi Jugoslovani smo lahko zadovoljni z dobro uvrstitvijo Mirana Gašperšiča na 14. mesto, saj so nastopili skupno kar 103 tekmovalci.
Vreme prireditvi ni bilo naklonjeno. Odlično pripravljena proga za oba veleslaloma je sicer vzdržala, vendar sta, posebno dopoldne, na prvem veleslalomu sneg in dež pokvarila dobro razpoloženje. Prva proga za veleslalom Je merila 1800 metrov z višinsko razliko 480 m in je imela 66 vrat. Ko je s številko 1 prvi štartal Pazout. je še deževalo. Proga je bila trda in hitra. Nihče ni pričakoval, da bo Cehoslovak z dobro vožnjo dosegel najboljši čas. Tudi znanim tekmovalcem, kot so Američan Palmer. Švicar Frei in Italijan Deni ertz ga ni uspelo premagati. Progo še ni prevozilo 10 tekmovalcev, ko se je dež spremenil v gost m moker sneg. s čimer so se razmere na progi bistveno spremenile. Sneg Je postal počasnejši, rezultati pa slabši.
Izmed naših tekmovalcev Je s štartno številko 22 nastopil Miran Gašperšič. Kot je povedal delegat FIS inž. Peter Lakota, je Gašperšič prvi del proge presmučal slabše kot zmore. Kljub temu je na koncu dosegel dober čas. Zaostanek za prvim je znašal le 5 sekund. To je bilo dovolj za uvrstitev na 15. mesto. Drugi Jugoslovani — Marko Kavčič, Bbris Pes-jak to Cene Štravs so bili z visokimi štartnimi številkami in zaradi spremenjenih snežnih razmer že vnaprej obsojeni na slabša mesta, očitno pa je bilo tudi, da so se vsi zamazali.
Drugi veleslalom Je bil nekoliko krajši. Imel pa je 62 vrat. Do popoldanskega Starta se je vreme precej Izboljšalo. Prenehalo je sneti«. proga pa je bila precej hitrejša. Obetal se je oster boj za skupno uvrstitev. Cehoslovak Pa-sout pa Je bil tudi v drugem veleslalomu odličen. Premagal ga Je samo Avstriiec S točk. toda prvega mesta v skupni uvrstitvi mu ni mogel nihče več odvzeti. Za nas Je
SMUČARSKI SKOKI
ID
bil največji up Miran Gašperšič. Ni razočaral. Z veliko hitrostjo je drvel proti cilju in dosegel odličen čas. Obdržal je dobro uvrstitev iz prvega veleslaloma in med drugimi premagal tudi Američana Palmer j a, zmagovalca slaloma za svetovni pokal v St. Moritzu.
Drugi naši tekmovalci so morali zaradi slabših časov iz prvega veleslalom tvegati dosti več. Kavčič to Pesjak sta zato zletela s proge. Štravs pa je dosegel samo za sekundo slabši čas kot Gašperšič.
Jutri Je na sporedu slalom.
Rezultati: 1. Pazout (CSSR) — 3:39,61 (2:02,42. 1:37,19), 2. Stock (A)	3:39,77	(2:03,23,	1:36,54), 3.
Berthold (A) 3:41,73 — (2:04,29, 1:37.44), 4. Hauser (A) 3:42.18 — (2:04,69. 1:37,49). 5. Binder (ZRN) 3:42,68 (2 04,13, 1:38,55), 6. Haker (Nor) 3:43,08 (2:04,91, 1:38,71), 7. Campagnoni (IY 3:43.21	(2:04.92,
1:38,29), 8. Chaffee (ZDA) 3:43,71 (2:04.83, 1:38,88), 9. Demetz (I) 3:44,18 (2:05,14. 1:39,04), 10. Aug-scheller (I)	3:45.21	—	(2:05.11,
1:40,10) ...	14. Gašperšič 3:48,82
(2.07.78	1:41,04) . .	45. Štravs —
4:02.49 (2:18.64, 1:43.85); Kavčič in Pesjak sta bila diskvalificirana.
L. KATNIK
Srni tek ni bil zadovoljen z Izbi ro maže, ki je danes v resnici odločala, kajti čez noč je zapadlo več kot 10 cm novega snega. »Izbira maže se lahko ponesreči, še slasti, ker imamo stanovanje razmeroma daleč od smučišča. Doma smo namazali po tamkajšnjih razmerah, m pa je bilo drugače. Prav vsem našim dekletom je šlo slabo zaradi slabo izbrane maže.«
Sicer pa Je Smitek pred tekmovanjem dej al, da bo vsaka uvrstitev pod 20. mestom v tej močni konkurenci že uspeh. Po njegovih besedah je torej edini uspeh za domačo reprezentanco danes 18. mesto Pintarjeve.
Med Jugoslovankami sta prišli na cilj še Pikonova In E. Oifcal, ki pa je še bolj zaostala.
Rezultati: 1. Ferrat (F) 1:42,68. 1. Feirsinger (A) 1:42,76, 3. Stump (Svi) 1:42,90,	4.	Mayer (ZRN)
1:43,79, 5. Ducroz (F) 1:44,11, 7. Behr (ZRN) 1:44,13, 7. Emonet (F)
’ 1:45,09 , 8. Schniedar (Svi) 1:45,60, 9. Haimayer (ZRN) 1:45,65,	10.
Friedl (ZRN) 1:46,09,	11. Bissig
(Svi) 1:46.27, 12. Drapova (CSSR) 1:46,47, 13. Provera (I) 1:46,74, 14. Bouchet (F) 1:4,7, 15. Gruber (A)
1:48,1, ... 18. Pirnar 1:49,31,_____
25. Gazvoda 1:52,23_____30. Pikom
1:55,12, ...	33. CMtzl (vse J)
1:57,15. Na startu je bilo 40 tekmovalk.
Mladinci so štartail za dekleti na ati progi, vendar so popoldne vozili fie en slalom, ki ga Je tra-siral Avstrijec Obermauer.
Na prvi progi so si Francozi zagotoviti lepo pozicijo za popoldansko nadaljevanje. Kar trije so bili v ospredju — Mounier, Brye in Hardy. Odlični mladi francoski tekmovalci so pokazali pravo francosko vožn jo v veleslalomskih vratih. Na prvi progi so takorekoč degradirali vse druge tekmovalce, J?®*1, Italijana Planica -n Švicarja Hertlja. Po svoje pa so presenetili Švedi, fa imajo s Thoftejem na prvi progi celo zastopnika med arvo deseterico.
Med domačimi reprezentanti Je bil dopoldne najhitrejši Mariborčan Pirnat, ki je zasedel 32. me-sto.
Tudi fantje so se pritoževali, da Jim na revnejših predelih ni šlo najbolje.
1*° prvem veleslalomu Je bil 72“ ^ „ tdkle:	1. Mounier
1.34.68, 2. Brye 1:35,07, 3. Hardy <7*	) 1:36.4«,	4. Plank (I)
1 36,33, 5. Hefti (Svi) 1:36,80, 6. Benet (F)> 7. Thofte (Šved), 8. Fekstl (ZRN) 9. Radicci (I), 10. Martin (P). ... 32. Pirnat 1:40,85.
S«*	1:42,84, Si. Rant
l:4a,92, 55. Kolman 1:46,02,	58.
Jekler (vsi J) 1:46.78.
Na koncu je Francija sicer ob-držala zmago, toda strnjena vrsta trojice, ki je povsem gospodarila na prvem veleslalomu, je bila raz. bita. Mounier, ki je vodil dopoldne, je na drugi progi padel in ni mogel več misliti na zmago. Hardy je bil tudi tokrat Izvrsten. S četrtim časom v drugem teku si je zagotovil tudi končno snago današnjega veleslaloma. Brv e, drugi v prvem teku, pa je zgrešil vrata in so ga diskvalificirali.
Najhitrejši na popoldanskem veleslalomu Je -bil Šved Thofte, s čimer se je prebil na tretje mesto.
Na drugi veleslalomski progi so bili doseženi tile rezultati:	1.
Thofte (Šved) 1:28,17,	2. Plank
(I) 1:29,28, 3. Hardy (P) 1:29,83, 4. Gross (A) 1:30,04, 6. Geirscher (A), 6. Margreiter (A), 7. Hetfi (Svi) itd.
Rezultati veleslaloma — mladim d: 1. Hardy (F) 3:06,29, 2. Plank (I)	3:05,61,	3. Thofte (Šved)
3:05,69, 4. Boli (Svi) 3:08,09, 5. Hefti (Svi) 3:08,17, 6. Radicci (I) 3:09,12, 7. Horat (A) 3:09,69 , 8. Geirscher (A) 3:09,73, 9. Olafsson (Šved) 3:10,08. 10. Margreiter (A) 3:10,44... 29. Pirnat (J) 3:17,10.
J. DEKLEVA
Drexel - prva
PRA LOUP, 28. jan. — V ženskem smuku na tradicionalnem tekmovanju za veliko nagrado Saint Gervaisa je danes zmagala Avstrijka Wiltrud Drexel.
PO NOVO KOLAJNO — Olimpijski prvak v sankanju Avstrijec Manfred Schmid na lanskem prvenstvu ni ponovil uspeha, pa tudi na letošnjem SP je bil šele tretji. Kljub temu pa je v Valdaori spet med največjimi favoriti za zlato kolajno v enosedih.	Telefoto: UPI
SMUČARSKA SOLA ZA NAJMLAJŠE — Smučarski klub Branik je na mariborskem Pohorju letos organiziral smučarsko šolo za najmlajše, za katero je v Mariboru veliko zanimanja. Na sliki: prvi koraki bodočih šampionov. Foto: ČERIN
na smučišču
V celjski občini 4.000 otrok ne zna smučati, zato so na nekaterih osnovnih šolah uvedli obvezen pouk te veščine
Znanje in pogum
Konec tedna v Valdaori-Olangu v Dolomitih svetovno prvenstvo v sankanju - Med nastopajočimi tudi 5 Gorenjcev
izmerili že hitrost 85 km na uro.
Jugoslovanska ekipa, ki jo vodi predsednik SaZS Edi Deiopst, spričo zelo hude konkurence nima možnosti, da bi se njeni člani uvrstili na vidna mesta, vendar vseh pet naših reprezentantov zagotavlja, da bodo častno zastopali jugoslovanske barve. Med p osa-
LJUBLJANA, 28. jan. Idilična gorska vas Valdaora-Olang v Dolomitih bo konec tedna prizorišče 14. svetovnega prvenstva v sankanju, za katero so se prijavili tekmovalci in tekmovalke s treh celin — Evrope, Amerike in Azije, med njimi tudi pet izbranih sankačev iz Jugoslavije.
Doslej največja udeležba na SP. če ne računamo olimpijskih iger v Innsbrudku in Grenoblu, je bila leta 1963 v Imstu (Avstrija), kjer je sodelovalo 16 držav. Priredite-ljl letošnjega prvenstva računajo, da se bo bližnjega tekmovanja na najvišji) ravni udeležilo rekordno število držav, med njimi tudi vse velesile NDR, ZRN in Avstrija ter Poljska, ki so med prvimi poimensko prijavile svoje reprezentante. Vsekakor bo najhujši boj za kolajne med sankači NDR, ZRN in Avstrije, kar najresnejši kandidati za najvišje uvrstitve in ko. lajne pa so seveda tudi domačim, ki so že na nedavnem evropskem prvenstvu v Imstu poželi _ _ velik uspeh Zvečine so vsi italijanski zastopniki doma ir pokrajini Bol-zano in zato domačo progo prav gotovo bolje poznajo kot najhujši tekmeci.
Umetna sankaška proga v Val-daori. ki jo je zgradila občina v letih 1968 in 1969, leži na severnem gozdnem področju južno od vasi na višini 1180 m. Na njej je moč vaditi od začetka decembra do konca februarja. Proga je čudovito speljana; s tremi »S« m labirintom je srednjetežka proga.
Glavne pasti za nastopajoče so v prvi tretjini proge: strmi del po Startu, labirint in dva »S«, potem si lahko sankači malce oddahnejo do tretjega »S«, v zadnjem delu pa proga naravnost men v ovinek na cilju. Za moške ho proga dolga 1.032 m. imela bo 110 m višinske razlike in 10,65 odst. poy-prečnega padca. Proga za zenske in dvosede bo dolga 776 m, imela bo 75,8 m višinske razlike in 9,80 odst poročnega padca. Na progi ki ima 16 zavojev (najmanjši
UTRINKI
CELJE — Na zadnji seji sveta za telesno kulturo SOb Celje so obravnavali problematiko šolske telesne vzgoje v celjski občini. Največ skrbi povzroča število otrok, ki ne obvladajo dveh temeljnih panog telesne vzgoje, najbolj zdravih, koristnih in pomembnih — smučanja in plavanja. Smučati ne zna nad 4.000 otrok ali skorajda 70 °/o vseh učencev osnovnih šol, neplavalcev pa je nad 3 000! Te številke vsekakor terjajo hitro ukrepanje.
Izobraževalna skupnost Celje, ki je v teh dneh prav tako razpravljala o problemih šolske telesne vzgdje, je podprla sklep sveta za telesno vzgojo pri SOb Celje, da bi že v letošnji zimski sezoni organizirali obvezen pouk smučanja v petih razredih osnovne šole. V ta namen je TIS odobrila 50.000 din. S tem denarjem so kupili 60 parov smuči in smučarskih čevljev. Zaradi omejenih materialnih možnosti pa ne bo mogoče že v letošnji zimi organizirati smučarskega pouka na vseh večjih osnovnih šolah, pa tudi na šo. li v naravi po zgledu ljubljanskih in zasavskih šol. Tako bodo otroci samo vsak dan preživeli določeno število ur v šoli pri rednem pouku, drugi del pa na snegu. Sedanja odjuga povzroča organizatorjem velike preglavice. Vse kaže, da bo smučarski pouk ob samih šolah težko organizirati. Zato se vodstva šol dogovarjajo s celjskim Izletnikom, da bi s posebnimi avtobusi prevažali otroke na smučišča pri Celjski koči in na Svetini, ki so primerna za pouče-
KARATE
Odpovedana tekmovanja v smučarskih skokih
LJUBLJANA — Odjuga je v ni-fenah pobrala skoraj ves sneg, zato 50 morali organizatorji odpovedati iopico pomembnih smučarskih tekmovanj. Partizan iz Mislinje je preložil republiško prvenstvo za st. mladince za nedoločen čas. Prav tako je odpovedano tekmovanje v smučarskih skokih za pokal JUB, ki bi moralo biti r nedeljo v Dolu pri Ljubljani. V zagati so se znašli tudi organizatorji Zasavsko-kamniške skakalne turneje v Domžalah, ki so odpovedali za zdaj kar vso turnejo. D novih datumih prireditev bodo prireditelji tekmovalce in javnost pravočasno obvestili.
Mladinsko prvenstvo v Kranjski gori
KRIZE — Republiško prvenstvo ▼ skokih za mlajše mladince bo v nedeljo ob 10. uri na 40-metr-skl skakalnici v Kranjski gori to ne v Sebejah. ker Je tu premalo snega. Organizatorji bodo sprejemali prijave še v nedeljo do 8. ure pod skakalnico v Kr. gori. Morebitne spremembe bodo prireditelji sporočili v ob lavah Radia Ljubljana v soboto. 31. t. m.
Hisatake v Celju
CELJE — Karate klub Celje je povabil na obisk priznanega mojstra in poznavalca karateja, prof. Arthurja Hisatakeja. V petek, 29. januarja 1971 ob 13. uri, bo v telovadnici I. osnovne šole Hisatake demonstriral svojo tehniko samoobrambe.	v. K.
LJUTOMER — Končal se je prvi del tekmovanja v občinsk’ namiznoteniški ligi. Vodi Partizan iz Grlave s 14 točkami pred Ka-menščakom 10. Cvenom in Brano-slavci 8 in drugimi.	D. B.
GRLA V A — Na pokalnem tekmovanju ženskih namiznoteniških ekip je zmagala ekipa Kamenšča-ka pred Partizanom to Mladincem.
D. B.
MURSKA SOBOTA — V predzadnjem kolu tekmovanja mariborske tekmovalne skupnosti v kegljanju je Branik premagal Fu-žinarja s 13.042:12.769. Pri Mariborčanih sta bila najboljša Steržaj z 897 keglji in Ribarič z 873, pri Fužinarju pa Havle z 838 in Hrovatič z 827.	I. M.
IVER DNEVA
Nogomet za žrtve Glasgovva
81.000 gledalcev si je na štadionu Hampdon Park v Glas-gowu ogledalo nogometno tekmo, ki so jo odigrali v korist družin ponesrečenih na nedavnem škotskem derbiju med Rangersom in Cel tikom. Cisti dohodek je znašal 50.000 funtov, skupno pa so doslej zbrali v ta namen že 200.000 funtov. In rezultat t šare: reprezentanca Škotske je prema gala kombinacijo Rangersa to Celtika z 2:1. V kombiniranem moštvu so igrali kot gostje tudi slavni igralci z Otoka Best, Bobby Charlton in Bo-netti.
Džajič
rekorder
Naslov najboljšega nogometaša lani obranili Džajič, Best in Pilot
Športni dnevnik Sovjetski šport je v svoji tradicionalni anketi predstavil najboljše evropske nogometaše lanskega leta. „Med 21 izbranci posameznih držav je na najbolj vidnem mestu naš Dragan Džajič, ki ,ie najboljši že petič zapored in je tako tudi prepričljiv rekorder. Naslov najboljšega nogometaša v državi sta poleg Džajiča ohranila le še Pilot (Luksemburg) in Best (S. Irska). V tem pisanem seznamu je najmlajši 21-letni Avstrijec Kreitz, najstarejši, vzhodni Nemec Roland Ducke, pa ima kar 36 let.
Podroben seznam je takle: NDR — R. Ducke, SZ — šestemjev, Poljska — Lubanski, Madžarska — Fasze-kas, Bolgarija — Ačacov, Jugoslavija — Džajič, Finska
—	Kautonen, Švedska — Olsson, Danska — Larsen, ZRN — Seeler, Nizozemska —' Israel, Anglija — Brerri-ner, škotska — Stanton, Wales — England, Francija
—	Camus, Belgija — Van Moer, Luksemburg — Pilot, Švica — Odermatt, Avstrija — Kreitz, Italija — Riva.
vanje smučanja in so opremljena tudi s smučarskimi vlečnicami.
Morda bo vsaj ena izmed osnovnih šol le organizirala pravo šolo v naravi februarja na Golteh. S smučarskimi šolami bi letos začele II., III. in IV. osnovna šola ter šoli na Polulah in v Štorah. Vodstva osnovnih šol imajo v teh dneh pri organizaciji mnogo mnogo dela, saj je potrebno tudi na roditeljskih sestankih starše po.
I HOKEJ NA LEDU
HDK Celje odpovedal tekmi
LJUBLJANA — Zaiadi tragične smrti hokejista HK Celje Janija Kokalja je vodstvo kluba sklenilo, da mladinska ekipa ne bo odigrala prvenstvenih tekem s Kranjsko goro in Jesenicami, o čemer je obvestila tudi sekretariat HZS.
ŠAH
Lepi načrti Mirne
Zgraditi nameravajo dve skakalnici in smučišče prekrito z umetno snovjo
Sokolova spet na čelu
RADENCI, 28. jan. — Rezultati 10. kola državnega ženskega šahovskega prvenstva: Rašajski : Jova-novska 1:0, Miolski : Pliberšek remi, Serianz : Virag 0:1, Velimiro-vič : Kudma 0:1, 2ivkovič : Vujanovič remi, Kušmič : Duduč 1:0, Prokopovič : Svarcer remi, Merilni : Kureš 0:1, Srebrič : Sokolov 0:1. V nadaljevanju prekinjenih partij iz prejšnjih ko* je Rašajski-jeva premagala Pliberškovo, Merli-nijeva Svarcerjevo »n Jovanovska Kušmidevo. Partija Rašajski : Virag je bila vnovič prekinjena v boljšem položaju za belo.
Vrstni red: Sokolov 8, Rašajski 7,5 (1), Vujanovič 7, Prokopovič 6,5, Kureš, Serianz in Svarcer 6
]
drobneje seznaniti o novih oblikah dela. Starši naj bi namreč k stroškom prevoza in prehrane otrok tudi prispevali določen delež.
TIS Celje bo v letošnjem letu v skladu s finančnim načrtom poskušala z osnovno smučarsko opremo oskrbeti še druge osnovne šole, da bi v prihodnjem šolskem letu uvedli pouk smučanja na vseh osnovnih šolah v občini.
_	_______ K. JUG
| NAMIZNI TENIS
Prvenstvo II. ženske skupine v Kopru
LJUBLJANA, 28. jan. — V Kopru bo v soboto in nedeljo 30. in 31. t. m. prvenstvo SRS za ženske ekipe H. skupine. Za tekmovanje se je prijavilo sedem ekip, manjkala bo le ekipa nekdanjega prvaka NTK Jesenice. Po tem in drugem kolu, ki bo 27. in 28. marca v Ledavi, se bodo tri prvouvršče-ne nekipe uvrstile v prvo slovensko ligo. Domačin in prireditelj tekmovanja bo NTK Semedela iz Kopra, igrale pa bodo še vrste Kemičarja iz Hrastnika. NTK Sobota iz Murske Sobote, TVD Partizan Lendava, TVD Partizan Logatec, NTK Litija in 2NTK Ljubljana Za najboljša mesta se bodo potegovale ekipe Ljubljane, Semedele, Sobote in Lendave.	(dn)
Reprezentanca v ČSSR in NDR
LJUBLJANA, 28. jan. — Državna namiznoteniška reprezentanca v kateri so Korpa, Karakaševič, Surbek, Reslerjeva in Srbčeva, ki se je zadnjih 14 dni pripravljala v Novem Sadu, bo jutri pod vodstvom zveznega trenerja Dušana Osmanagiča in podpredsednika NTZJ Borivoja Popoviča odpotovala v Moravsko Ostravo. Tam bo od 31. t. m. do 2. februarja igrala na MP CSSR, nato pa bo odpoto-tovala še v NDR, kjer bo od 5. do 7. februarja igrala na MP NDR v Kottbusu. Tekmovanje v Ostravi bo zelo kvalitetno, saj se Je zanj prijavilo kax 13 državnih reprezentanc, med njimi tudi Madžari in Švedi. Pred odhodom na SP v Nagoji bodo Jugoslovani nastopili fše na MP Anglije od 25. do 27. februarja v Londonu.
V KRUSEVU — SMUČAR. Radio ECruševo je izbiral najboljšega §portnika mesta v letu 1970. Izbor je padel na alpskega smučarja An-dona Kečevskega, ki se je odlikoval na mnogih tekmah v Makedoniji.
PO NASI POTI. Ker ’e Francija ena izmed redkih držav, v kateri še ni športne stave, je vzbudil veliko zanimanje razpis znanega pariškega športnega dnevnika L'Equi-pe, ki zdaj začenja z igro po vzoru športne stave. Tudi pri nas so bili športni listi prvi pobudniki športne stave.
SEKI ZAVRNIL VABILO. Iz Kolumbije poročajo, da 4e Crvena zvezda povabila Dragoslava Seku-larca, naj se vrne v njene vrste. Znani nogometaš pa je po istih virih povabilo zavrnil.
mezniki bodo tekmovali Maks Klinar, Jože Divjak, zvezni trener Janez Hrovat (vsi Jesenice), Stefan Zupan in Marjan Lombar (oba Begunje). Para za tekmo dvosedov sta Klinar — Divjak in Zupan — Lombar.
Spored prvenstva — »premožnejše« reprezentance so v Valdao-, , ri trenirale že vse od 28. janu-radius 9,0 m), so na ravnem delu i arja _ je v podrobnem takle:	v
proge pred ciljem _ nastopajočim petek| 29. t. m. ob 18.30 bo slo-
vesna otvoritev, v soboto, 30. t. m. bodo prvi trije teki za ženske in moške ob ^., 14. in 20.30, v nedeljo, 31. t. m. ob 10. uri bo četrta vožnja enosedov, ob 14. uri bosta prvi in drugi tek dvosedov, ob 17. uri pa bo slovesna proglasitev zmagovalcev.
H. UBELEIS
- Dosedanji zmagovalci
Na zadnjem svetovnem prvenstvu v Ko-nigsseeju so največ dosegli Avstrijci
Svetovni prvaki
1955 (Oslo)
Moški: Salvesen (Norveška) 2enske: Kienzl (Avstrija) Dvosedi: Krausner — Thaler (Avstrija)
1957 (Davos)
Schaller (ZRN)
Esser (Avstrija)
Strillinger — Nachmann (ZRN)
1958 (Krynica)
Wojnar (Poljska)
Semczyszak (Poljska) Strillinger — Nachmann (ZRN)
1959 (Villard de Lans) Thaler (Avstrija)
Lieber (Avstrija)
Dvosedi niso tekmovali
1960 (Garmisch —
Partenkirchen)
Bemdt (ZRN)
Esser (Avstrija)
Frosch — Walch (Avstrija)
1961 (Girenbad)
.Vojnar (Poljska)
Nagele (Švica)
Pichler — Prinoth (Italija)
1962 (Krynica)
T. Kohler (NDR)
Zreisler (NDR)
Graber — Ambrosi (Italija)
1963 (Imst)
N achman (ZRN )
Geisler (NDR)
Pedrak — Kudzia (Poljska) ^
1965 (Davos)
Plenk (ZRN)
Enderlein (NDR)
Schedel — Kohler (NDR)
1966	(Friedrichsroda)
Prvenstva ni bilo
1967	(Hammarstrand) Kohler (NDR)
Enderlein (NDR)
Bonsack — Kohler (NDR)
1969 (Konigssee) Peistmantl (Avstrija) rierlich (NDR)
Schmid — Walch (Avstrija) Jlimpijski prvak iv sankanju
Olimpijski prvaki
1964	(Innsbruck )
Th. Kohler (NDR)
En derlein (NDR)
Feistmantl — Stengl (Avstrija)
1968 (Grenoble)
Schmid (Avstrija)
Lechner (Italija)
Bonsack — Kohler (NDR)
KOŠARKA
J
K. Brumen v Izraelu, J. Kavčič v Italiji
LJUBLJANA — Najboljša slovenska košarkarska sodnika bosta spet sodila v tujini. Kruno Brumen bo 10. februarja v Iz-aelu vodil tekmo za pokal pokalnih prvakov Evrope med domačim Hapoelom in milanskim Simment halom, Janko Kavčič pa bo sodil v Napoliju tekmo pokalnih zmagovalcev med domačim Fidesom in varšavsko Legijo.
| 7.KL — MOŠKI
Beograd : Radnički 81:72 (64:64, 30:35)
Ignis in CSKA zmagujeta
ANTIBES — V drugem kolu prve četrtfinalne skupine tekmovanja za pokal evropskih košarkarskih prvakov je Ignis premagal
domači 01impique z 81:70 (46:37). V Moskvi je v drugem kolu druge skupine ekipa CSKA rremagaia sofijskega Akademika s 95:74 (47:38).
Šoštanjčanke področne prvakinje
CELJE — Te dni je bilo končano pionirsko tekmovanje v košarki na celjskem področju. Na osnovni šoli Franja Vrunča na Hudinji pri Celju so se v finalnih tekmah srečale najboljše ekipe pionirk s celjskega in zasavskega področja.
Rezultati:	Šoštanj : Hudinja
25:23, Hudinja : Slov. Konjice 16:15, Šoštanj : Litija 26:22, Šoštanj : Slov. Konjice 16:12, Hudinja : Litija 31:29 in Litija : Slov. Konjice 17:15; vrstni red: 1. Osn. š B. Rock (Šoštanj), 2. Osn. š. F. Vrunč (Hudinja), 3. Osn. š. D. Kveder (Litija) in 4. II. osn. š. Slov. Konjice.
Letošnje tekmovanje osnovnih Šol v okviru pionirskega košarkaškega festivala je bilo na celjskem in zasavskem področju izredno množično. Na celjskem področju je na tekmovanjih sodelovalo 35 šol s ekipami pionirjev.
32 šol pa z ekipami pionirk; v zasavski regiji pa 5 šol s pionirji in 4 šole s pionirkami. Skupaj 74 tekmovalnih ekip z nad 9C9 mladimi košarkarji. Podatek priča o izredni priljubljenosti te športne igre med pionirji in pionirkami v širši celjsk tekmovalni šolski skupnosti.	J. K.
Gimnaziji Celje in Velenje najboljši
CELJE — Na srednjih šolah v celjskih tekmovalni skupnosti so tudi končali tekmovanja v košarki. Na medobčinskem prvenstvu v Celju je sodelovalo 8 ekip mladincev in 6 ekip mladink, prvenstvi pa sta osvojili celjska gimnazija pri mladincih in gimnazijke iz Velenja. Pred dnevi sta bili še finalni tekmi s prvaki iz Zasavja. V Trbovljah sc mkaincl celjske gimnazije premagali TSŠ Trbovlje s 70:44 (34:18), mladinke velenjske 'gimnazije na svoje vrstnice iz Trbovelj s 16:14 (9:11). Na republiškem prvenstvu srednjsih šol, ki bo v mesecu maju, bosta celjsko področje tako zastopali celjska in velenjska gimnazija.
J. K.
PISMO IZ TRSTA
Zaplet na vrhu
Odbojkarice Bora in Oma dohitele ekipo Brega - Poraz košarkarjev Bora
MIRNA — Pred letošnjim državnim prvenstvom v smučarskih skokih za mlajše mladince, ki bo 7. februarja na Mimi, smo obiskali prizadevnega telesnovzgojnega delavca Bojana Kolenca, ki Je povedal kakšni so načrti smučarske sekcije pri TVD Partizan.
Mirenčani so se že večkrat postavili z dobro organizacijo skakalnih tekem na 40-metrski skakalnici pod Radovnico. Ker pa Je lani mladi Mirenčan Veljko Kolenc segel po naslovu državnega prvaka med mlajšimi mladinci, so tako Mirenčani dobili prednost tudi pri organizaciji. Sprejeli so Jo to ustanovili poseben pripravljalni odbor v katerem Je 70 lju-dl. Tisti, ki ne bodo pomagali pri delu, pa bodo gostili mlade smučarje. Posebno se Je spet izkazala tovarna Dana, ki bo nagradila najboljše tekmovalce.
Na Mimi pa mislijo tudi vnaprej. V načrtu Imajo še marsikaj. Tako nameravajo v petih letih na Radovnici zgraditi 25 In 40-me-trsko skakalnico Iz umetne snovi
ter urediti 250 metrsko smučišče, tudi prekrito z umetno snovjo. Z zemeljskimi deli so že začeli, zato jim lahko verjamemo, da bo že do jeseni nared nova 25-metrska skakalnica, na kateri se bodo urili pionirji. Prihodnje leto pa bosta urejeni že obe plastični, če bo seveda šlo vse po sreči.
Prizadevnim športnim delavcem bodo pomagala mirenska podjetja in krajevna skupnost, nekaj denarja pa bodo prispevala podjetja iz Ljubljane, Zagreba in Beograda.
Ko bo na Mimi steklo letno to zimsko smučanje računajo tudi na sedežnico. Vse to bo pripomoglo, da bodo Mirenčani lahko nudili z vsemi svojimi objekti — nova sodobna telovadnica, bazen, športna igrišča, ugodne klimatske razmere — možnosti za vadbo smučarjev skozi vse leto.
C e« bodo pravočasno vzbudili tudi zanimanje turistov, potem bo prijazna Mirna čez nekaj let postala močno športno to turistično središče.
SLAVKO DOKL
TRST — Tretje kolo ženske odbojkarske lige B je položaj na vrhu lestvice skupine B zelo zapletlo. Vse je kazalo, da se je Breg trdno zasidral na prvem mestu, toda po nepričakovanem nedeljskem porazu sta ga dohitela še Bor in Oma. Borovke so slavile v preteklem kolu drugo letošnjo zasluženo zmago. V skupini C pa je bil na sporedu slovenski derbi med Zarjo in Sokolom. Obe šesterki sta igrali izredno požrtvovalno, igralke Zarje pa so imele tudi v najbolj kritičnih trenutkih mirne živce. To pa še posebej velja za zadnji, peti odločilni niz.
V	nadaljevanju druge moške lige je Bor premagal v mestnem derbiju ekipo Libertas. Čeprav modri niso zaigrali kot navadno, jim nasprotnik ni mogel do živega. Pomembno zmago je izbojeval tudi Kras v ligi C na gostovanju v Sehiu. Slabo Je pričel prvenstvo v nižji kategoriji Breg, ki je bil poražen tudi na zadnjem nastopu.
Rezultati:	Bor — Dopolavoro
Marzotto Valdagno 3:1 (6, 14, —8, 14), Primavera Marzotto Novanta Vicentina — Breg 3:2 (T, 7, —10, —9. 11). Zarja — Sokol 3:2 (10, —10, —13, —7, 12), Libertas Trst-— Bor 1*3 (—10, 14, —5, —10), Concordia Sehio — Kras 1:3 (11, —6, —11,’ —9) Crda — Breg 3:0 (12, 10, 7).
V	10. kolu košarkarske lige D Je Bor izgubil srečanje proti peterki Nastro Azzurro iz Vidma. Ta spodrsljaj so si slovenski košarkarji privoščili na domačih tleh in tako prepustili prvo mesto na razpredelnici odličnemu nedeljskemu nasprotniku. Tržačani so spopad Izgubili že na samem začetku, saj je nasprotnik hitro povedel in imel ob konou prvega dela 16 točk
prednosti. V nadaljevanju je Bot zaigral bolje, toda ne tako, da bi lahko nadoknadil zamujeno.
Tekma mladincev Grada in Bora Je bila prekinjena pri stanju 33:31, ker so gledalci vdrli na igrišče. V naraščajniškem derbiju je Polet slavil visoko zmago, ker so Borovci igrali brez volje. To pot so bile spet poražene nara-ščajnice Poleta in Borovi zastopniki minibasketa.
Rezultati: Nastro Azzurro Videm — Bor 54:47 (29:13); naraščajniki: Polet — Bor 90:13; na-raščajndce:	Riccreatori	— Polet
29:18; minibasket:	Servolana —
Bor 23:8.
Nogometaši so v nedeljo odigrali še nekatere zaostale tekme. V II. amaterski ligi je Primorje zadovoljilo, toda kljub prizadevnosti in dobri igri se je vrnilo iz San Canziana praznih rok.
Vodeča enajsterica III. amaterske kategorije Zarja je igrala neodločeno. Breg in Primorje B, sta zmagala, izgubila pa je Olim pija. Prijateljsko srečanje z Za-vlairai je Primorec dobil.
Rezultati: Roianese — Zarja 1:1, Bar Veneto — Primorje B 2:4, Breg — Coop 3:1, Olimpija — Viani 0:1, Primorec — Zavle 4:1.
Namiznoteniški igralci Sokola iz Nabrežine, ki nastopajo v ligi C, so v nedeljo premagali CSI Triuli v Vidmu s 5:0 in so tako postali prvaki v tej kategoriji. S tem so si pridobili pravico za nastop na kvalifikacijah za napredovanje v višjo ligo.
V ženskem prvenstvu Je Recoa-ko iz Bočna .tudi drugič premagalo Kras. Krasovke so v povratnem srečanju izbojevale samo eno zmago — 4:1.
I. FURLANIC
PODJETJA IN VSE DRUGE KOMITENTE OBVEŠČAMO,
DA ODPIRA ŠPEDICIJA ZA TUZEMSKI IN MEDNARODNI PROMET LJUBLJANA, V
NOVEM MESTU, na železniški postaji svojo poslovno enoto
S poslovanjem prične ž4e v sredo, dne 3. februarja letos in bo opravljala za komitente vse spediterske posle, vključno z železniškim prevozom.
ZŽTP - Ljubljana FERSPED Ljubljana
A
Petek. 7) JanuerJa 1971
T VSEH STRANI
DELO ★ stran 9
Vrtimo globus
Letalska nesreča
BOGOTA — Na andskem pobočju v jugovzhodni Kolumbiji je strmoglavilo dvomotorno letalo. Po prvih podatkih ni ostal živ nihče izmed enajstih potnikov in članov posadke.
Trčenje v megli LOS ANGELES — Zaradi goste megle je trčilo več avtomobilov na cesti severno od Bakerstielda v Kaliforniji. Bilo je osem smrtnih žrtev, več deset ljudi pa so zaradi poškodb prepeljali v bolnišnico.
Smrt na progi
AMSTERDAM — Vlak je treščil v avto na nezavarovanem železniškem prelazu pri Deurou na jugu Nizozemske. Mrtvih je vseh šest maroških sezoncev, ki so bili v avtomobilu.
Napad na avto
DACHAU — Neznanec Je ponoči prisilil voznika poštnega avtomobila, da je izstopil. Vozilo, polno paketov in pisem, so nekaj ur kasneje našli več kilometrov od kraja napada. Ropar je iskal denar.
Mraz v ZDA
NEW YORK — Veter, sneg in mraz so zajeli severovzhodni del ZDA. Prišlo je do prometnih zastojev, električni daljnovodi so bili pretrgani na več krajih, ponekod so začasno zaprli šole in prodajalne. Mraz je zajel tudi Florido, kjer je uničil skoraj polovico pridelka pomaranč
Nesreča s pištolo
WIESBADEN — Pri ogledu očetove pištole je 14-letni fant ustrelil 12-letnega prijatelja. Mislil je, da je orožje prazno, zato je pomeril in sprožil. Krogla je prijatelja zadela v sence.
Zaplemba mamil
\YASH1N GTON — Carinska uprava ZDA je lam zaplenila okoli 50.000 kilogramov marihuane (dvakrat več kot pred lanskim) in okoli dve toni hašiša (za 137 odstotkov več kot leta 19691.
Število Francozov
PARIZ — Francija je imela ▼ začetku letošnjega leta 51 milijonov prebivalcev. V letu dni se je število prebivalstva zvišalo za 480.000.
Spolne bolezni
ŽENEVA — Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije so se spolne bolezni močno razširile v ZDA, Veliki Britaniji in v skandinavskih deželah. Bilo je največ primerov kapavice, ki se je ponekod izmaknila kontroli zdravstvene službe.
Angleži in cigarete
LONDON — V nekaj tednih po objavi strokovnega poročila o škodljivosti kajenja je pustilo cigarete okoli štiri odstotke britanskih kadilcev. Šestnajst odstotkov anketirancev še vedno ne verjame, trditvam o vzročni zvezi med kajenjem in rakom na pljučih.
Svinec v zemlji
NEW YORK — V zemlji ob avtomobilskih cestah v Kaliforniji je zdaj petkrat več svinca kot pred štirimi desetletji. V rastlinah 20 metrov od ceste je vsaj dvakrat več svinčevih spojin kot v enakih, ki so oddaljene 150 metrov. To je posledica avtomobilskih izpušnih plinov.
Ladje po svetu
LONDON — Svetovno trgovsko ladjevje ima skoraj 30.000 plovnih enot nad 300 BRT. V minulih dveh letih se je število ladij zvišalo na 29.548 enot oziroma za 8,8 odstotka. Podatek velja za december 1970.
Davna proteza
MOSKVA — Kazahstanski arheologi so našli v grobu okostje mlade žene, ki je živela pred 2300 leti in je imela nožno protezo. Rentgenski pregled je pokazal, da je ženska po amputaciji živela z umetno nogo še več let.
Premija na dirki
WELLINGTON — Petindvajset grških izseljencev je na Novi Zelandiji zadelo na konjskih dirkah 640.000 dolarjev. Stavili so na konja, ki ni veliko obetal, a je na lepem zmagal. To je verjetno najvišja premija, kar so jih doslej na tem otoku izplačali na konjskih dirkah.
Dragulji v mumijah
KAIRO — Dragulje in umetniške predmete neprecenljive vrednosti so našli znanstveniki v 3000 let starih mumijah faraonov. O tem je poročal ameriški arheolog Harris, ki je sodeloval pri pregledu mumij.
Tudi za razvezo
RIM — Novi zakon o razvezi je izkoristila tudi 90-let-na Italijanka Angiola Gatto-ronchieri. Toži ga, ker jo je na lepem zapustil. Mož se je pred 40 leti izselil v Južno Afriko. Tako bo Angiola najstarejša ločena Italijanka. NI povedala, ali se namerava poročiti.
TEŽAVE Z NOVIMI KOVANCI — V Angliji tokrat mladi učijo stare. Posnetek kaže dijaka, ki razlaga varovankama doma za stare ljudi v Wallingtonu nove kovance. Sredi prihodnjega meseca bo Velika Britanija uvedla decimalni valutni sistem, v katerem bo imel funt namesto dosedanjih 240 samo 100 penijev. Telefoto: UPI
potniki v vesolju
Kometovo jedro, katerega premer praviloma ne presega dveh kilometrov, sestavlja led raznih plinov s primesmi kovinskih delcev in kamnitih drobcev
MOSKVA — Predstojnik inštituta za teoretično astronomijo pri sovjetski akademiji znanosti profesor Cebotarjov je posvetil eno svojih najnovejših razprav izvoru kometov in nebesni mehaniki Komet ali repatice sodijo med najbolj skrivnostna telesa v osončju- Veliki kometi po obsegu tudi stokrat prekašajo Sonce. Ce bi komet, katerega povprečna gostota bi bila enaka gostoti vode, vdrl v naše osončje, bi lahko nastala vesoljska katastrofa.
Glava kometa ima ponavadi rep nastajata iz plinov in premer 50.000 do četrt milijo prahu, ki ga nenehno Izloča na kilometrov. Rep je mnogo repatično Jedro. Plinasti rep večji, tisti pri kometu leta se daljša z bližanjem Soncu 1811 je presegel razdaljo med | in se krajša z naraščajočo od-Zemljo in Soncem. Glava In | daljenostjo. Kometovo jedro
Otroci pred TV
Britanski sociologi skušajo ugotoviti vpliv oddaj na majhne otroke
LONDON — Sociologi univerze Leeds natančno proučujejo vpliv televizije na otroke starostne skupine 4—9 let. Program predvideva proučevanje otroka v družini. se pravi, katere oddaje gleda po svoji volji in katerih ne, ker mu je prepovedano. Dr. Bloomler in sodelavci bodo zbrali mnenja o televizijskih oddajah, o tem. kaj otrok misli o ljudeh, ki jih vidi na zaslonu, in kako to vpliva na njegov odnos do sveta, ki ga obdaja.
Sodelavci sociološkega inštituta se bodo pogovorili z več sto družinami. Opazovali jih bodo doma, nekatere pa bodo povabili h gledanju oddaj na inštitutu, da bodo v povsem enakih okoliščinah proučili njihove reakcije in ocene.
spoštuje večina družbe.
Med drugim bodo proučeval! tudi mnenje otrok o družinskem življenju. da bi ugotovili, kako družinam namenjene serijske televizijske oddaje vplivajo na njehove odnose doma. Znanstveniki želijo dognati, ali se otroko-
Bloomler pravi, da vloga j vo mnenje 0 pravilni vzgoji
televizije v zgodnji dobj otrokovega razvoja še ni dovolj znana, zato bodo s sedanjimi poskusi in raziskavami sku-. šali nadomestitj zamujeno. To množično občilo morda ne vpliva neposredno na ob-liokvanje otrokovega odnosa do družbe ni pa mogoče mimo dejstva, da otrok ob oddajah ugotavlja, kako se vzori, po katerih ga vzgajajo doma in ki jih je sprejel, ujemajo ali ne s tistim, ki jih
ujema s pojmi in nazori staršev, ali So televizijske oddaje razlog morebitnih. neso glasij ipd
Na oddelku za televizijo pri sociološkem inštitutu imajo v načrtu več raziskovalnih programov. Po enem izmed njih naj bi ugotovili, kako vplivajo na gledalce razne priljubljene oddaje, na primer drame, pustolovske nadaljevanke. televizijske uganke In novice.
je iz lahko topljivega ledu raznih plinov (iz amoniakove ga ui metanovega pa tudi iz ledu navadne vode) s primesmi kovinskih in kamnitih del cev. Premer jedra praviloma ne presega dveh kilometrov.
Po novejših znanstvenih domnevah sestavljajo kometi obsežen oblak, ki obdaja osončje. Po računih astronoma Fe-senka, ki je leta 1948 objavil to domnevo, merijo tiri kometov, ki sestavljajo oblak, od 100.000 do 300.000 astronomskih enot. (Astronomska enota je razdalja med Zemljo in Soncem, torej 150 milijonov kilometrov.)
V tem velikem vesoljskem prostoru sončna privlačnost prekaša privlačno moč galaktičnega središča in sosednjih zvezd. Na robu osončja, kjer je žarčenje Sonca mnogo šibkejše od galaktičnega polja, je zagotovljeno vse potrebno za obstoj kometnih jeder.
Poti kometov se lahko spreminjajo pod vplivom težnosti zvezd. Ce poteka pot v obliki parabole, se komet bliža Soncu, s tem pa pride v območje gibanja planetov. Zaradi privlačnosti planetov lahko komet zavije na hiperbolni tir, s tem pa za vselej zapusti osončje. Tako se zgodi le s
Umetno srce
Sovjetski kirurg Šumakov je izjavil, da je sovjetskim znan stvenikom uspelo razrešiti precej problemov v zvezi z umetnim srcem Za zdaj so poskusi s plastičnim srcem še na začetni razvojni stop nji. Minister za narodno zdravje Petrovski je mnenja, da je to edina pot in mož nost. zagotoviti srčni kirurgi JI trajen uspeh.
polovico kometov, ki se približajo Soncu.
Znane komete uvrščajo znan stveniki v tri skupine. V prvi so tisti, ki sestavljajo oblak okoli osončja, v drugi pa oni, ki se pod vplivom gravitacije na parabolnih tirih bližajo Soncu. Te vesoljske po potnike lahko za razliko od prvih opazujemo z zemeljskega površja, če njihova oddaljenost ne presega 4—5 astro nomskih enot. Pot teh kometov okoli Sonca Je dolga milijone let. V tretji skupini so kometi, katerih pot po tiru traja dve ali tri, lahko pa tudi več tisoč let.
Teorijo o »ujetju« kometa je v klasični obliki zasnoval francoski astronom Laplace. Po njegovi domnevi prihajajo kometi v osončje iz medzvezdnega prostora. Ce se komet približa večjemu planetu, ga ta lahko ujame, se pravi, da repatica pod vplivom njegove težnosti spremeni smer. Kmalu se je 'pokazalo, da Je le malo verjetno, da bi planet spravil komet s parabolne poti.
Neznanec streljal na slepo
Tri mesece po zločinu še niso odkrili moža, ki je ustrelil dekle
PARIZ — Že tri mesece skuša pariška policija osvetliti skrivnostno ozadje uboja, zdaj se zdi, da je odkrila prvo sled. Konec lanskega oktrobra Je neznanec vdrl v stanovanje pariškega industrij ca Aime-dieuja. Ko so ga prestregli, je začel divje streljati okoli sebe. Smrtno zadeta se je zgrudila tovarnarjeva hči. Morilec, ki je pobegnil, je pustu v stanovanju klobuk m očala z nikljastim okvirom. Poprej je sicer govoril z gospodinjo, vendar se ta ne more več dovolj jasno spomniti njegovega obraza in postave.
Policija je lahko le ugibala o nagibu za uboj. Prvi hip je obstajal sum, da gre za vohunsko zadevo, ker Ai-medieu sodeluje pri tajnih oboroževalnih načrtih, vendar so kmalu ovrgli to misel. Potem so kriminalisti izsledili duševnega bolnika, ki naj bi imel z industrijcem neporavnane račune.
Mož, ki je zdaj v zavodu za duševne bolezni, bi utegnil biti v zvezi z ubojem. Pred več kot desetimi leti je imei kot uradnik večkrat opraviti s tem industrijskim podjetjem. Kakor so se stopnjevale njegove duševne motnje, tako se je v njem krepil tudi občutek krivde v odnosu do Aimedieuja. Hotel mu je poravnati dolg, ki ga ni bilo, nadlegoval ga je z raznimi osebnimi zadevami.
Industrijec se zdaj spominja tistih srečanj pred dobrim desetletjem. Pred nekaj meseci jg_ duševni bolnik naslovil na pristojne^ oblasti prošnjo, naj mu dovolijo vrnitev v normalno življenje in mu zagotovijo nekdanje delovno mesto. Prošnjo so zavrnili. Pariški tisk nakazuje v tej zvezi kup možnosti, med drugim tudi to, da je duševni bolnik morda povezoval odklonitev svoje prošnje z industrijcem in se mu je hotel maščevati.
Alkohol po svetu
Po podatkih svetovne zdrav stvene organizacije pride v Franciji na prebivalca 17.7 litra čistega alkohola letno, v Italiji 14.1, na Portugalskem 12.2, v Španiji 11.6, v ZRN pa 10.8 litra. V ZDA znaša potrošnja 5.9 litra čistega alkohola na prebivalca, manj kot tri litre pa v Južni Afriki, Peruju, na Islandiji, v Izraelu, na Kubi in v Turčiji.
hammond ihnes	__~~
ZRAČNI MOST
30 nadaljevanje
motorji. Nikdar ne veš, lahko bo kaj na- 1 robe pa ga vrže postrani. Neil, ti poznaš _ Ellwoodove. Kaj ko bi šel dol in jih pro- I
Za dobro voljo
»Uh, neroda.' Namesto spričevala sem vam dala svojo sliko v bikiniju . . .c
»Pravopisne napake niso moje. Tipkam samo tisto, kar narekujete ...«
Stroj za pomoč
Z zbiranjem podatkov bo računalnik prihranil zdravnikom precej časa
BERLIN — Računalnik za anamnezo bo kmalu razbremenil zdravnika. Prihranil mu bo doslej potrebne, zamudne pogovore o zgodovini bolezni, se pravi, da mu ne bo več treba zapisovati podatkov o prejšnjih boleznih, zdravstvenih motnjah ipd. Takole na kratko: na vprašanja, ki se bodo pojavljala, na zaslonu, bo pacient vestno odgovarjal z napravo, s katero je lahko ravnati.
Tisti večer smo šli spat šele ob dese- SU, da bi jutri zjutraj poslali gor enega od tih. A takrat sta bila oba motorja na svojih traktorjev. Ob osmih naj bi bil tu.« . svojih mestih. Naslednjega dne ju je bilo Obrnil se je k Tubbjrju. »Dopoldne bomo treba le še priključita, montirati vijaka najbrž opravljali preskuse na tleh. Qpold- I in pripraviti letalo za prvi polet. »Misliš, ne pa bi bil rad v zraku. Kako je * benda bo poletelo, Tubby?« Je vprašal Saeton. činom? So tanki polni?«
»Mora, če ne. . .« je rekel Tubby s Tubby je odkimal. »Ne. Samo glavna ! stisnjenimi zobmi in oči so se mu svetile, rezervoarja sta polna do dveh tretjin.« , ko je gledal letalo, kakor da bi ga že »To bo dovolj.«
videl, kako se spušča na letališče Gatow »Kaj pa kontrola instrumentov in dru-s tistima dvema motorjema, ki smo ju gih naprav?« Je vprašal Tubby. »Rad bi bili ustvarili v potu svojega obraza.	pregledal vse ostalo.«
Tedaj sem vedel, da je vse v redu. , »Saj smo ga, ko smo prileteli sem,« Saetonu se je posrečilo v enem dnevu je rekel Seaton. pregnati Tubbyjevo zagrenjenost in jo za-	»Da, vem, ampak vseeno ...«
menjati z navdušenjem za letalo in z ži-	»Ne utegnemo, Tubby Ko smo prilete-
vtm zanimanjem za rezultate prvega po- li§ je bilo vse v redu, in preden smo pod-teta.	pisali pogodbo, smo ga vsega natanko
Osemindvajseti december — torek — pregledali. Ce je bilo takrat vse v redu, je bil zadnji dan priprav. Ko se je na mora biti tudi zdaj. Neil, pojdi in se do-obzorju začelo temniti, smo odprli velika meni za traktor, greš? Cim prej gremo vrata hangarja in prižgali oba motorja, spat, tem bolje. Rad bi, da bi bili jutri Delovno mizo je pobelil droben cementni vsi pošteno spočiti.«
prah, ki sta ga spihala propelerja s tal. Odrinil je stol od mize in vstal. »Od A kdo se je menil za to! S Tubbyjem sva tega bo veliko odvisno.« Segel si je z ro-stala sredi prahu in se režala drug dru- ko skozi goste lase in se zasmejal. »Jaz gemu, medtem ko je Saeton poganjal najbrž ne bom dosta spal. Preveč sem raz-motorja in se je ves trup tresel v krep- burjen. Odkar sem prvikrat sedel v letalo, kem stisku zavor.	'	še nisem bil tako razburjen. Ce se nam
Ko je hrup ix»jenjal in sta se prope-' to posreči. . .« živčno se je zasmejal, terja ustavila, me je Tubby zgrabil za kakor da bi terjal preveč od bogov. »Lahko roko. »Za boga!« je rekel. »Delujeta. Prt- noč. »Naglo se je obrnil in odšel, jetno je, ko vidiš, da nekaj, kar si sam Pogledal sem Tubbyja. Zavezoval je kos napravil, teče tako gladko. Nikdar še ni- vrvice v neskočno vrsto vozlov in sl brun-sem napravil motorja od začetka do kon- dal drobno melodijo. Tudi on je bil živca,« Je dodal.	čen. Jaz pa tudi. Ne samo zaradi poskais-
Ko smo tisti večer sedeli ob preostali nega poleta. Mene je skrbela tudi prihod-steklenici viskija, smo zidali gradove v nost. Membury je bil zatočišče, zdaj pa oblake. Zračni most naj bi bil samo naša g® je spet zgrinjal nad nas zunanji svet. odskočna deska. V domišljiji smo se že odrinil sem stol od mize. »Domenil se bom uvrstili med svetovne letalske družbe, za traktor,« sem rekel, mislil pa sem na Saotonova domišljija ni poznala meja. El se. Potreben sem bil občutka, da je Pričaral nama je podobo letal, ki krožijo nekdo na svetu, vsaj en sam samcat člo-po vsem svetu, hitreje in z manjšimi vek, ki mu m vseeno, kaj bo z menoj, stroški kot kdorkoli drug. velikanske to- Videti je bilo. da je posestvo v temi. vame, iz katere prihajajo tovorna letala, a slišal sem brnenje generatorja. Ko sem silne organizacije, ki pošilja tovore na pozvonil, mi je odprla Else. »Mislil sem, konec sveta.	da si že odšla.« sem rekel.
»Prihodnost potniških letal Je v reak- »V ponedeljek grem,« je odgovorila, tivnih motorjih,« Je rekel. »Tovor pa bodo »Boš vstopil?« Spustila me je skozi vrata dobile tiste družbe, ki bodo prevažale po tn stopil sem v sprejemico, kjer je v ka-najnižjih cenah« Stal je nad nama, sklo- mmu prasketalo veliko poleno »Polkovnik nil se je in naju zgrabil za ramena. in gospa Ellvvoodova sta šla nocoj ven.«
»Kako čudno! Zdaj smo tule. trije či- Naglo se je obrnila k meni. »Zakaj si pri-sto običajni ljudje — brez prebite pare šel?«
zadolženi do vratu — jutri pa bomo leteli »Hotel sem se domeniti s polkovnikom, nad tem razpadajočim letališčem s prvim da bi nam jutri posodil traktor.« letalom največje tovarne letalske družbe »Da boste zvlekli letalo iz hangarja?« na svetu. čez nekaj mesecev bodo po sve- Pokimal sem. »Jutri bomo imeli posku-tu govorili samo še o nas Trdo je bilo, sni polet «
ko smo se prebijali do tod.« je reke! med »Das ist gut. Lepo bo videti tiste mo smehom »A še veliko trše bo poslej. Ko torje v zraku,« je rekla vzhičeno »Am-se bomo začeli organizirati, se vama bo pak. ..« Obmolknila je in navdušenje ji zdelo to obdobje kot prijetne počitnice,« je izginilo iz obraza. Gledala je prazno in
Potem pa je sedel in nenadoma se je žalostno. »Toda njega ne bo tu, da bi jih čisto spremenil. »Tako. zdaj pa napravi- videi.« Obrnila se je h kaminu in skoraj mo načrt za jutrišnji dan Predvsem ne bi avtomatsko vzela cigareto iz škatle na mi-rad letala odpeljal ig hangarja z lastnimi žici ter si jo prižgala.
Skok hitrih sani
Hrup in smrad na smučiščih: poštarjem in zdravnikom namenjeno terensko vozilo zdaj kvari zimsko pokrajino
STUTTGART — Motorne sani, ki se zanje navdušuje v raznih deželah čedalje več ljubiteljev nenavadnega zimskega športa, so podobne križancu smuči, kotača in oklepnega terenskega vozila. Novo reč za prosti čas si je pred dobrim desetletjem izmislil Kanadčan Bombardier, čigar tovarna zdaj izdela do 170.000 motornih sank na leto. Nad milijon teh vozil, ki so kos tudi strminam, šviga zdaj po smučiščih in zasneženih pobočjih ZDA in Kanade-
V nekaj minutah bo dobil zdravnik pregledno urejene, natisnjene odgovore, tako da bo delno seznanjen poklical bolnika v ordinacijo na pregled.
»Elektronsko zdravstveno zaslišanje« ima več prednosti Mnogi ljudje se neradi povsem zaupajo celo domačemu zdravniku, pred mehaničnim izpraševalcem pa niso prav nič v zadregi. Pr} računalniku tudi m jezikovnih te žav. Ce Je pred zaslonom tujec, je mogoče aparaturo tako preurediti, da se vprašanja pojavljajo v angleščini, francoščini, španščini, italijanščini ali po potrebi v katerem drugem jeziku. Računalnik ureja prejete podatke z veliko hitrostjo.
Ker so takšni računalniki za anamnezo precej dragi — stanejo IH do 1.6 milijona mark — prihajajo v poštev samo za klinike ali skupinske ordinacije. V ZR Nemčiji diagnostičnih računskih cen-
trov, katerih vsak b0 prav gotov0 ime! takšen računalnik. Ti centri bodo na razpolago zdravnikom in zdravstvenim ustanovam.
Zdravniki nasploh ocenjujejo svojega »elektronskega kolego« kot pomemben napredek medicine. Računalnik za anamnezo naj jim prihrani dragocen čas, nikakor pa ne bo mogel postati njihov tekmec. Aparatura ne bo postavljala diagnoz, marveč bo opravila le pripravljalna dela. se pravi da bo v nekaj sekundah pregledala dolg spisek raznih bolezni in izbrala tiste, ki prihajajo v poštev na podlagi bolnikovih odgovorov.
Križanka
1	2	3	4	5	6	LJ	7	□	8	S	10 !	¥
T2						15			W~			
15		80	16				17			18		
ir~		20		21				22	ZJ			
]	21		25				26					d
w~										29		30
31				32	33				34		35	
X			37		38					39		
p				b		h	f.1	_____					
VODORAVNO: 1. očitna, temeljna resnica, ki je ni treba dokazovati, 7. vrsta volne iz dlake angorske koze, 12. ameriški pisatelj in publicist (Upton, »Petrolej«), 14. pokrajina v severni Grčiji, 15. slovenski tednik za razvedrilo, 16. ameriški astronom, ki je raziskoval dvojne zvezde in jih odkril preko 3000 (Robert Grant), 18. nekdanji turski ve likaš, 19. junakinja romana »April« Mire Mihelič, 21. jadranski otok, na katerem je bil leta 1944 vrhovni itab NOV, 22. ime že umrlega ameriškega filmskega igralca Flynna, 24. majhen bik, 26. sprožitev strelnega orožja, 27. nemški slikar in grafik iz 15. stoletja (Albrecht), 28. organ vida, 29. obžalovanje, 31. organ sluha, 32. rimski vojskovodja, ena najpomembnejiih osebnosti Avgustove dobe, 35. začetnici slovenskega narodnega heroja, 36. osrednji slovenski dnevnik, 38. iz zapornika in pripornika zlit glas v fonetiki, 40. svobodno posestvo, Id ni bilo vezano na fevdalno pravo, 41. ameriška zvezna država na pacifiški obali z glavnim mestom Salem.
NAVPIČNO: 1. mesto v severni Italiji, znano po pridelovanju penečih se vin, 2. zimsko športno središče v zahodni Avstriji, 3. kemični znak za kositer, 4. mlada kravica, 5. ime jugoslovanske pevke in filmske igralke Markovič. 6. domače moško ime, 7. dolgorepe tropske papige, 8. kemični znak za germanij, 9. dekokt, 10. popularna Verdijeva opera, 11. veliko jezero v Sibiriji, 13. neznanka v matematiki. 17. edini zastopnik sesalcev, Id leta, 20. kraj v kantonu Ti cino v jugovzhodni Švici, kjer je leta 1799 Suvorov premagal Francoze, 23. enaka soglasnika. 25. začetnici priimka in Imena jugoslovanskega politika, člana izvršnega komiteja ZKJ, 26. otroško vozilo na dveh kolesih. 27. cucelj, 28. kratica avstrijske televizije. 30. socialni položaj, 33. log. nizek gozd, 34. skandinavsko moško ime, 37. predlog, 39. kemični znak za srebro.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Rapallo. 8. kavka, 13. Amadeus, 14. Arion. 15. masa, 16. Carnlola, 18. Ant, 19. peta, 20. Ela, 21. emir, 23. Bal! 25. Kra, 26. nauk, 28. Nam. 31. kontrakt, 33. Riva, 34. ozara, 35. rasisti, 37. lakaj, 38. Ariston.
Zimskošportne goseničarje pogajnjajo pri večini modelov dvotaktni motorji, ki imajo od devet do 40 konjskih moči. Okoli 20.000 motornih sani je že opremljenih z Wanklovimi motorji. Zaradi dveh kratkih, premičnih smučk, ki sta pod sprednjim delom vozila in ki ju je mogoče uravnavat: z neke vrste kolesarskim krmilom, je karoserija iz jekla in plastičnih snovi zelo gibčna. Na večjih motornih saneh je dovolj prostora za tri odrasle.
Prvotno so bile motorne sani namenjene ljudem, ki imajo opravka na težavnem, zasneženem zemljišču. Sani, k: zmorejo do 80 kilometrov in porabijo 4—5 litrov pogonskega goriva na uro, so bile kanadskim podeželskim poštarjem prav tako dobro došle kakor ameriškim zdravnikom, ki obiskujejo bolnike na samotnih farmah. V sankah, ki so kos
strminam do 45 stopinj, so kmalu odkrili primemo vozilo tudi nastavi j avci pasti, lovski čuvaji in seveda zimski športniki.
Čedalje več turistov se ogreva za pritlikavega goseničarja s smučkami, športniki so začeli uporabljati zimsko vozilo na dirkah in tudi za skakalne tekme, na katerih frčijo po zraku do 50 metrov daleč. Prav zato je bilo v ZDA in Kanadi iz zime v zimo več motornih sani za vsestransko rabo na zasneženih ravninah in pobočjih. Cene so se gibale — odvisno od modela in izvedbe — med 550 in 2.300 dolarji.
Kaj kmalu pa se je pokazalo, da mnogi motorni sankači uživajo v hitri vožnji na račun in v škodo svojega trenutnega okolja. Novo vozilo je prineslo smrad m trušč v zimskošportne kraje, kjer uničujejo smučišča. Motorne sani podirajo plotove
na pašnikih in ograje okoli sadovnjakov, uničujejo pa tudi drevesnice in mlade gozdne nasade. Po vzoru kalifornijskih motociklističnih tolp so se mladoletniki z motornimi sanmi , za katere ni potrebno vozniško dovoljenje, začeli zbirati v druščinah, ki razgrajajo in strahujejo bližnjo in širšo okolico. Razen tega je bilo z motornimi sanmi več sto nesreč z velikim številom smrtnih žrtev.
V evropskih deželah, med katerimi je Švedska s približno 5.000 motornimi sanmi daleč na prvem mestu, se po mnenju izvedencev vsaj za zdaj ni bati podobnih posledic, ker bodo smeli motorni sankači dirjati le na nekaterih, v ta namen določenih področjih. Kot primer naj povzamemo podatek ankete, ki jo je izvedla nemška strokovna revija »Motor v snegu«: v ZRN je okoli 800 zimskošportnih krajev m središč, doslej je izjavilo samo 31 direktorjev, da bodo smeh voziti motorni sankači na ograjenih sankališčih.
g	NAROČNIKI OSLA	HJ
SO
N“ZGODNO ZAVAROVANI
PBi ZAVAROVALNICI SAVA
RAZPRODAJA - TUDI ZA VAS!
pohištvo vseh vrst- POPUST
DO DO L
vse za vaše weekende-
NDN STOP od 8* do 16* - sobota od 8h do 12* POSLOVALNICA KRANJ skladišče - Partizaoska 10
V
l6SZXU1ldf
ZADOVOLJNI BOSTE!	|
PETEK, 29, januarja 1971
Gledališče
Obvestila
\
DRAMA SNG
Petek, 39. januarja, ob 19.30 — Peter Ustinov: PHOTO FLNISH <komedija). Abonma K in izven, ▼stopnice so tudi v prodaji. — Zadnja abonmajska predstava »Photo finisha«.
Sobota, 30. januarja, ob 19.30 — WiUiam Shakespeare: MACBETH laven abonmaja (predvidoma zadnjič). Vstopnice so v prodaji danes m juin od 10.30 do 12. «re in od 18. ure do 19.30 (tel. 30-712 ali 21402).
Opozarjamo na jutrišnjo Izven* abonmajsko predstavo znamenite Shakespearove tragedije »MACBETH« — v glavnih vlogah Boris Kralj in Duša Počkajeva — predvidoma z vsemi vstopnicami ▼ prodaji. Ne zamudite priložnosti!
MALA DRAMA SNG (vhod iz Igriške ulice)
Petek, 29. januarja, ob 20. uri — Gregor Strniša: ŽABE ali PRILIKA O UBOGEM IN BOGATEM LAZARJU (Babica in Evica — Makarovičeva). Izven. Vstopnice so v prodaji pri blagajni v Drami.
OPERA IN BALET SNG Pobota, 30. januarja, ob 19.30 — RimskJ Korsakov: CARSKA NEVESTA. Nastopijo solisti: Dra-giša Ognjanovič, Vera Lacič, Samo Smerkolj, Danilo Merlak, Malim Koritnik, Bokna Glavak, Slavko Štrukelj, Hilda Holzl, Nada Sevšek, Manja Mlejnik in drugi. Abonma P in izven.
Nekaj vstopnic je ▼ prodaji. Nedelja, 31 januarja — ni predstave.
Torek, 2. februarja, ob 19.30 — Rimski Korsakov: CARSKA NEVESTA. Abonma red G in izven. Vstopnice so tudi v prodaji.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža
Petek, 29. Jan., ob 19.30 — W. D. Home: lGRA V ŠTIRIH — KDO DOBI. (Komedija). Abonma Petek A m izven. (Vstopnice tudi v prodaji). Molly: Grbčeva. Sobota, 30. jan., Ob 19.30 — La-biche-Petan-Fritz:	GOSPOD EV-
STAHU IZ SISKE. (Glasbena komedija). Izven.
Nedelja, 31 Jan. — Zaprto.
Opozarjamo na jutrišnjo izven -abonmajsko predstavo glasbene komedije »GOSPOD EVSTAHIJ IZ SISKE«. Predprodaja vstopnic vsak dan od 10.—12. in Uro pred začetkom predstav. Rezervacije po telefonu 21-660. Zaradi bolezni v ansamblu nedeljska večerna predstava odpade in ostane gledališče zaprto.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Ročne lutke, Resljeva e. 38 Petek. 29 lan., ob 16.30 — Nace Simončič: POSEBNA REPORTAŽA — za izven.
Sobota, 30. jan., ob 17. uri — Albert Papler:	HUDOBNI GRAŠ-
ČAK — za izven.
Marionete, Levstikov trg X
Sobota, 30. jan., ob m. uri — Janez Dobeic: PESMICA IN SONČEK (Prva ponovitev). — za izven.
Ob 15. uri — Janez Dobeic: PESMICA IN SONČEK (Druga ponovitev). Za izven.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA uprizarja med polletnimi šolskimi počitnicami lutkovne predstave za izven vsak delavnik ob 16.30 — ob sobotah tudi ob 11., 15. in 17. uri — izmenoma v gledališču ROČNIH LUTK in v MARIONETNEM GLEDALIŠČU.
Predprodaja vstopnic za obe gledališči je vsak dan, razen nedelje in praznika od 8. do 12. ure v upravi gledališča. Resljeva c. 36 in pol are pred pričetkom predstave pri blagajni gledališča.
Rezervacije vstopnic za obe gledališči so vsak dan, razen nedelje in praznika, od 8. do 13. ure po tel. štev. 312-020.
STOP KLUB
Danes je STOP DISCO KLUB odprt od 19.30 do 22.30. Vstopnina je 4 dinarje. Jutri je odprt od 19.30 do 23.30 Vstopnina je 5 dinarjev.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR Petek, 29. januarja, ob 19.30 — Cvetko Golar: VDOVA ROSLIN-KA — za red A in izven.
Koncert
V PONEDELJEK, 1. H., bo kon-cert SLOVENSKE FILHARMONIJE za RUMENI ABONMA. Na sporedu skladbe Blaža Arniča. Solist bo violinist TOMAŽ LORENZ, dirigent LOVRENC ARNIČ.	K
[stop danes vaš stop
RTV Ljubljana
SPORED ZA PETEK
4.30—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Danes za vas; 5.45 Informativna oddaja; —
6.00	Jutranja kronika; 6.30 Informativna oddaja; 6.50 Rekreacija;
7.00	Poročila — Dobro jutro, otroci! 7.15 — informativna oddaja; 7.25 Naš današnji radijski in TV ■poreci; 7.45 Informativna oddaja;
8.00	Poročila; 8.10 Operna matineja; 9.00 Poročila; 9.05 Za šolarje;
9.35	Slovenske narodne v priredbi Franceta Marolta; 10.00 Danes dopoldne; 10.15—12.00 Pri vas doma — vmes ob 11.00—11.15 Poročila — Turistični napotki za tuje goste;
12.00	Poročila — Na današnji dan; 12.10 Pn skladatelju Benjaminu Ipavcu; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Po domače; 13.00 Poročila; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.00 — Poročila; 14 10 Iz albuma skladb za mladino; 14.30 Pet minut za EP; 14.% Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo; 14.55 Pet minut za EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste;
15.35	Glasbeni intermezzo; 15.40 Natko Devčič; 16.00 — »Vrtiljaka;
16.40	Rad imam glasbo; 17.00 Poročila; 17.10 Človek in zdravje; 17.20 Operni koncert; 18.00 Poročila; 18.15 Friderik Chopin; 18.50
Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila; 19.15 Minute z ansamblom Beneški fantje; 19.25 Pet minut za EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Naj narodi pojo 20.30 »Top-pops«; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih;
22.00	Poročila; 22.15 Besede In zvoki z logov domačih: 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo; 24.00 Poročila In konec oddaje.
TELEVIZIJA
16.40	MADŽARSKI TV PREGLED (Beograd)
17.40	A. Lindgren: ERAZEM IN POTEPUH, IV. del (Ljubljana)
18.15 OBZORNIK (Ljubljana)
18.30	GLASBA JOSIPA	SLA VEN-
SKEGA (Beograd)
19.00, Oddaja iz cikla »V središču pozornosti« (Ljubljana)
19.50 CIKCAK (Ljubljana)
20.00	TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.25 3-2H (Ljubljana).
20.35	IZKAŽIMO SE — quiz (Beograd)
21.46 NEPREMAGLJIVI — »Nalog za uboj«, serijski film (Ljubljana)
22.35	POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.30	POROČILA (Zagreb)
17.35	VELIKI IN MAJHNI (Zagreb)
18.15 KRONIKA (Zagreb)
18.30	GLASBENA ODDAJA (Beograd)
19.00	INFORMATIVNA ODDAJA (Zagreb)
20.00	TV DNEVNIK (Zagreb)
21.00	SPORED ITALIJANSKE TV
Druge oddaje:
16.55 ALBANSKI TV PREGLED (Beograd)
17.30	POROČILA (Beograd)
21.45 SERIJSKI FILM (Zagreb) 22.35 INFORMATIVNA ODDAJA
(Zagreb)
šl^
12.00—12.05 Novice, aktualnosti; 12.05—13.00 Glasbeni avtomat; 16.00 16.05 Glasba iz studia; 16.05—16.15 Novice, aktualnosti; 16.15—16.30 Socializem in kultura; 16.30—18.00 Top 30 RS in Mladine.
188M
t2r
JUGOSLO VENSKI GRADJEVINSKI CENTAR
BEOGRAD,. BULEVAR REVOLUCIJE 84. .	' tel. 433-230
STALNA RAZSTAVA
GRADBENEGA MATERIALA, NAPRAV IN OPREME
Odprta ob delavnikih od 9, do 20. are
Kino
SPORED ZA PETEK
filmsko gledališče, rasaSGLnvi. ““»Sij
. ■ s£cLa«len. Igrajo: Jota Way. ., m. Rock Hudson, Tony Aguilar t Ben Johnson.
f / Fo končani državljanski vojni »i mo se na mehiii meji zbirali tal *, tovi. morilci in tihotapci. Konje-r. ruca ameriške vojske je imela l • ™»80 dega. da je naredila red to nnr med prebivalci.
Predstavi ob 17J0 in 20. uri. Prodaja vstopnic uro pred predstavo. Cenjene obiskovalce pro-*mao, da ne zamujajo predstav'
KINO TRIGLAV:
ameriška barvna komedija o starin Rimljanih — SMESNE STVARI SO SE ZGODILE NA POTI V FORUM, ob 16, 18 in 30- uri igrajo: Zero Mostel. Phil SHvers in Buster Keaton Prodaja vstopnic je od 15. ure dalje.
KINOTEKA,
Miklošičeva c. 28:
^ 15. 17, 19. uri — amer. bar. ▼ni film ROBIN HOOD. Režija-Michaei Curtiz, William Keigh-ley. Glav. vi.: Errol Flynn, Oli-▼ia De Haviland. Basil Rathbo-Claude Rains.
Ob 21. uri — amer. barvni film DVORIŠČNO OKNO. Režija: Alfred Hitchcock. Glav. vi.: James Stewart, Grace Kelly, Wendell Corey. Ttaelma Ritter, Raymond Burr.
Prodaja vstopnic od 14. ure dalje Prosimo cenjene obiskoval-▼alke in obiskovalce, da ne zamujajo predstav!
KINO UNION:
Bilo Je na korejski fronti, leta 1952, med kirurgi ameriške vojake . . . 20th Century Fox predstavlja ameriško barvno CS voj-no komedijo »M. A. S. H « (Mo. bilna armadna kirurška bolnišnica). Zlata palma festivala v Cannesu 1969. Režiser:	Robert
Altman. Igrajo: Donald Suther-land, Jo Ann Pflug. Eliot Gould. Tom Skerritt in drugi. Brez ted. mfca! Predstave ob 15. 17 in 19 uri.
Ob 21.30 »Jugoslovanski filmski petek« — Slovesna premiera domačega barvnega filma NA KLAN-CU — Vojka DuletiČa po romanu Ivana Cankarja. Po projekciji se predstavijo avtorji in igralci filma. Pogovor z režiserjem tokrat odpade.
KINO KOMUNA: samo še danes slavna Italijan, ska operna pevka Anna Moffo v vlogi ljubimke Eve — franc italijanski barvni CS erotski film LJUBEZENSKA IGRA. Režiser: Michele Lupo. Brez tednika! Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. Zadnjikrat!
Ob 10 uri matineja ameriškega barvnega W vestema DAN POSESTNIKOV. Columbia 1969. KINO SLOGA: angleška barvna kriminalna komedija URAD ZA UMORE z Diano Rigg — slavno Emmo Karate v glavni vlogi Režija: Basil Dearden. Igrata še Telly Savalas to Curd Jlirgens Brez tednika! Predstave ob 16. 18 in 20 uri
KINO VIC:
film o usodi otroka. Id Je konč-no našel svojo mater — nuno v mehiški barvni W melodrami PRAVICA DO ROJSTVA Režija: Tito Davisom. Brez tednika! Predstave ob 16, 18 in 20. uri.
KINO SISKA:
popularni francoski komik Louis de Funes v barvnem CS filmu HIBERNATUS (Zaledeneli). Režija: Edouard Mol lin aro Igrata še Olivler de Funes. Martine Kelly in drugi. Tednik št. 3. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. KINO SAVA:
angleška barvna W detektivka SVETNIK PROTI MAFIJI Režija: Roy Baker. Igra slavni TV »svetnik« Roger Moor. Tednik št 2 Predstavi ob 17 in 19. uri. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 14 ure dalje, za matinejo in kino Sava uro pred pričetkom.
KINO VEVČE:
italijanska barvna W kavbojka ZASEDA V GRAND CANYONU, ob 20 uri Igrajo: Jim Mitchum,
* Jill Powers in George Ardisson. KINO VRHNIKA: italijanski barvni CS pustolovski film GUSARJI MALEZIJE, ob 20 un
KINO SORA - ŠKOFJA LOKA: danski barvni film DEVICA IN VOJAK, ob 18 in 20. uri.
KINO RADOVLJICA: ameriški barvni vestem film DIM PIŠTOLE, ob 20. uri.
KINO CENTER — KRANJ: zahodno nem barv. film ŽIVLJENJE V DVOJE, ob 16, 18 in 20. uri (Spolnost v zakonu). S pridržki.za mladino pod 16 let. KINO STORŽIČ — KRANJ: amer. barv. komedija TRI NA KAVČU, ob 15.30. Amer. barv. W vestem RIO BRAVO, ob 17.30 in 20. uri. Vstopnina zvišana.
KINO TRŽIČ:
premiera amer. barv. CS vestem MAC KENNOVO ZLATO. ob 17.30 in 19.30.
KINO DOM — KAMNIK:
premiera maer. barv. CS filma ROSEMARYJIN OTROK, ob 17.30 in 20. uri. Vstopnina zvišana.
KINO RADIO — JESENICE: amer. barv. CS film OBRAMBA OBTOŽUJE, ob 17 in 19 uri.
KINO PALV2 — JESENICE: franc, barvni film SREČNI NA GRAJENEO, ob 18 in 20. uri.
KINO DOVJE:
amer, barvni film TRIJE MU SKETITRJI.
KINO KR. GORA:	*
amer. barv. CS film DR. ŽIVA-GO.
KINO KRKA — NOVO MESTO:
ameriški barvni film DESPERA DOSI, ob 17 in 19. uri.
KINO ČRNOMELJ: ameriški barvni film MAT HELM UREJA RAČUNE, ob 20 uri.
KINO SVOBODA — KRŠKO: ameriški barvni CS film DOKTOF ŽIVAGO, ob 17 in 20 uri.
KINO ROGAŠKA SLATINA:
ameriški barvni CS film DOKTOR žrVAGO. ob 16 in 19.30.
KINO SOČA — NOVA GORICA: francoski oarvni film DR. V RDEČEM PLAŠČU, ob 18 in 20 uri.
KINO SVOBODA — ŠEMPETER: zahodno nemški barvni LJUBIM VSE 2EN5KE. ob 18 in 20. uri
GOSTINSKI ŠOLSKI CEN-TER V Ljubljani vas vljudno vabi na ogled kulinarične razstave in razstave pogrinjkov, ki bo dne 29. januarja 1971 na Poljanski 28 a.
Razstava bo odprta od 13. do 18. ure.
REPUBLIŠKI PROMETNI IN-Š P EK TOR AT SRS obvešča vse uporabnike cest, da so na območju Cestnega podjetja Kranj zaradi odjuge zmanjšani osni pritiski na naslednjih cestnih odsekih: na 8 ton:
—	cesta I/la na odseku Jesenice — Podkoren — Rateče
—	cesta l/la na odseku Naklo — Černivec
—	cesta II/300 na odseku Podkoren — Korensko sedlo
—	cesta II/314 oa odseku Železniki — Škofja Loka
—	cesta n/322 na odseku Kranj — Brnik — Lahovče
na 6 ton:
—	cesta n/301 na odseku Kranjska gora — Erika
—	cesta 11/314 na odseku Petrovo brdo — Železniki
—	cesta II/315 na odseku Bled — Bohinj — Savica
—	cesta n/318 na odseku Kranj —- Škofja Loka
—	cesta 11/319 na odseku Kranj — Jezersko — državna meja
na 4 tone:
—	cesta n/321 na odseku Naklo Tržič — elektrarna.
Preklicujemo štampiljko Kovinsko gradbeno podjetje KLEPOVOD MARIBOR, Tržaška c. 100 št. štampiljke 3	770-0
ŠTUDENTJE! Za vas organiziramo: počitniško prakso v Angliji. Zaključne izlete, tečaje tujih jezikov, popuste v hotelih, kampih, klubih, trgovinah, diskotekah itd. Vse informacije:	Pododbor ISS
(Maribor — 62001) p. predal: 01-98
DESETO SOČI VAŠIH SOTRPI. NOV, ki so kakor vi bolehali na želodcu, jetrih, žolču in črevesju, so se pozdravili z učinkovitim naravnim zdravilom: rogaškim »DO-NAT« vrelcem Vprašajte zdravni-ka. Zahtevajte »DONAT« v svoji trgovini, te pa ga dobe v Ljubljani pri »Prehrani« in »Mercatorju«.
IZŠLA JE VČERAJ
JUGOSLOVAN SKA MODNA REVIJA
E L L E

Iranslurisl
ŠKOF J A * L (J K A
POHITITE S PRIJAVAMI:
PECA C Avstrija) —	7-dnevni
smučarski paket, polni penzioni, neomejeno število voženj z žičnico in vlečnicami. Se nekaj prostih mest za 30. 1. in 6. H.! .
CELOVEC: ogled drsalne revi le »Parada na ledu«. Kolektivi imajo poseben popust!
CATANIA- za 8. marec z letalom v toplo Sicilijo Odhod 5. III., povratek 7. tlJ.
LONDON: <č dni. odhod letala: 15., 19 . 23	27 feb.
Vse podrobne informacije dobite v naših poslovalnicah TURIST-a v Ljubljani, Šentvidu. Domžalah, Kamniku na Vrhniki, v Ljutomeru to Zagrebu.	766-0
CESTNO PODJETJE Ljubljana obvešča vse uporabnike javnih cest, da so ob odjugi omejene naslednje ceste na 6 ton-os: m/5008 Velike Lašče — Velike Bloke — Cerknica III /5012 Ljubljana — Ig — iška vas
III/5013 Škofljica — Ig — Podpeč — Borovnica — Vrhnika HI/5016 Brezovica — Podpeč III/5021 Vič — Polhov gradeč HI /5022 Dobrava — Horjul Na navedenih cestah je dovoljen redni avtobusni promet. 746-0
NAROČNIKI DELA SO
g NEZGODNO ZAVASOVAN! J
PRI ZAVAROVAINICISAVA
MARIBOR
KINO GLEDALIŠČE: ob 15.45 in 18. uri ameriški film SREČANJE V PARKU. Zadnjič! Ob 20.15 premiera francoskega barvnega W ljubezenskega fil-ma ASTRAGAL. Režiser: Guy Ca-sartl. Georgee Geret, Magali Nel. Jllrgem Draeger.
Film ni primeren za otroke!
KINO UNION:
ob 15.30, 17.45 m 20. uri — ameriški barvni vestem PONY EX PRESS (JUNAKI BONANZE).
KINO PARTIZAN:
,°b	15.30 in 17.45	—francoska
tolminalna komedija SA NATORIJ za 2ENE. Plim n: primeren za otroke! Predvidamr zadnjič!
Ob 20 url slovenski barvni film RDEČE KLASJE. Predvidoma zadnjič!
KINO UDARNIK: ob 15.30 in 17.45 — nemški bar-vm ljubezenski film KAMASU TRA (POPOLNOST UUBEZNI) Ob 20 url premiera francosko nemškega barvnega CS pustolov sko-ljubezenskega filma KATA RINA — DOVOU JE ENE LJU BEŽNI. Režiser: Bernard Brode He Igralci: Olga George-Picot Prancine Berger. Roger van Houl, Horst Frank. Roger Pi gaut.
KINO POBREŽJE: ob 17.45 in 20. url angleški bar. vnl W film ZA LJUBEZEN IN SVOBODO. V glavnih vlogah: Rod Taylor Julie Christie.
Vsako nedeljo v DELU
— -

VELIKA NAGRADNA KRIŽANKA darwil
PCTNIK
Ljubljana, Trg OF št 16
tel 31-542
KAIRO — LUXOR — DOLINA KRALJEV 4-dnevno potovanje z letalom 20 februarja. Se nekaj prostih mest — možnost plačevanja na obroke.
SMUČANJE — LIENZ (Avstrija) — individualni aranžmaji — datumi po vaši želji>
MONCHEN - »BAUMA« — mednarodni sejem gradbeništva, 2-dnevni strokovni izlet z letalom 6. marca
LEIPZIu — mednarodni spomladanski velesejem — 4-dnevni stro. kovni izlet z avtobusom —	16
marca
MONCHEN — mednarodni obrtniški sejem. 4-dnevni strokovni izlet — 17 marca
VERONA — mednarodni kmetijski sejem — 3-dnevni strokovni izlet — 19. marca.	O
Šolstvo
ZDRAVSIVENi UO.M CELJE razpisuje štipendijo na šoli za zdrav delavce — oddelek za labo ratorijske tehnike.
Ponudbo s Kratkim življenjep; som. dokazilom o premoženjskem stanju in dosedanjem učnem uspe-hu naj kandidati pošljejo v ZD — Celje v 15 dneh po objavi. Prednost pri Izbiri za podelitev štipendije imajo kandidati iz celjske regije in kandidati iz višjh letnikov 737-6
DELAVSKA UNIVERZA BORIS KIDRIČ LJUBLJANA
Miklošičeva 26
Delavska »m-verza Boris Kidrič Ljubljana s podružnicami v Cerknici, Idriji in na Vrhniki vpisuje od 20 1 do 4 2	1971:
—	v 5., 6., 7 in 8 razred osnovne šole za odrasle,
—	v osnovni tn nadaljevalni tečaj za tehniške risarje, za skladiš čnike, za knjigovodje ter
—	v začetne to nadaljevalne tečaje tujih jezikov.
Vpisovanje je na Delavski univerzi Boris Kidrič Miklošičeva c 26 vsak dan. razen sobote, dopoldne od 8. do 12 ure In o opoldne do 17 do 19 ure.
Vpisovanje na podružnicah v Cerknici. ♦ Idriji tn na Vrhniki je samo dopoldne.	S
EMQNA
LJUBLJANA
Tovarna močnih krmil
LJUBLJANA,
Kavčičeva 72
sprejme
več skladiščnih
DELAVCEV
POGOJ: urejena vojaščina in stanovanje v Ljubljani ali bližnji okolici. 744
Mali oglasi
2409-4 nujno potre-neopremljeno
IŠČEM tesarja za izdelavo ostrešja. Ponudbe pod »Vseljivo julija«.	2359-1
DEKLE, Jci ima veselje do dela v gostinstvu sprejmem v službo. Plača do 1400 N din. Hrana in stanovanje brezplačno. Ponudbe pod »Okolica Ljubljane«.
2350-1
ODDAM opremljeno in ogrevano sobo samski. Ponudbe pod »Rakovnik«.	1959-6
NUJNO potrebujem sobo v smeri Vrhnike. Ponudbe pod »Drago mer«.	2327-6
PRODAM parcelo za vikend, ali zamenjam za avto. Ponudbe pod »Vikend«.	2352-7
OPREMLJENO ali neopremljeno garsonjero ali večjo sobo s posebnim vhodom potrebujeta zakonca brez otrok. Ponudbe pod »Februar«.	2336-6
ZA AVTOMEHANIČNO obrt sprej mem delavca, lahko za priuči tev in vajenca. Boris Klemen čič, Cesta dveh cesarjev 14, »Av tomehanika«.	2337-1
FRIZERSKO pomočnico, samostoj no, dobro moč, sprejmem ta koj. Cesalnica »Erika«, Zaloš ka 33, Ljubljana.	2364-1
IŠČEM SOBO. Ponudbe pod »Re sen«.	2363-6
KLAVIR, velikosti 1,40 m krat 1,70 m ugodno prodam. Telefon 24-941.	2360-4
BIDERMAJER vitrino prodam Telefon 25-759.	2370-4
MLADA ZAKONCA nujno iščeta sobo v ožjem centru. Ponudbe pod »Dobra plačnika«. 2380-6 SMUČARSKE vezi montiram hitro in strokovno. Omahen, Rožna dolina c. JTVTI/23.	2382-8
KAKRŠNOKOLI sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice iščem v Centru Dober in reden plačnik. Ponudbe pod »Samo Center«.	2387-6
ODDAM ogrevano sobo mirni študentki. Ostalo po dogovoru! Ponudbe pod »Bežigrad«. 2393-6 ŠTUDENT ekonomije s svojim prevoznim sredstvom išče kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe pod »Dogovor«.	2403-2
ŠTUDENT nujno išče ogrevano sobo, souporaba kopalnice. Ponudbe pod »Predplačilo«.
2406-6
SESTRI, mirni in pošteni iščeta sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Takoj«.	2408-6
PANCERJE. ženske, nove za nogo 37,5 prodam. Smole, Janežičeva 21.
MIRNA DRUŽINA buje eno večjo sobo kjerkoli v Ljubljani, možnost kuhanja in pranja, plačava po dogovoru. Ponudbe pod »Nujno«.	2412-6
PRIDEN ŠTUDENT išče ogrevano sobo s posebnim vhodom Lahko* tudi sostanovalec. Ponudbe pod »Pošten«.	2414-6
GARAŽO prodamo. Ponudbe pod »Center 17«.	2415-3
IŠČEM prazno sobo. Ponudbe pod »Po dogovoru«.	2427-6
GOSPODINJE! šivam na novo, popravljam, krpam, predelujem vse vrste oblek in perila. Od 5 kosov dalje pridem iskat na dom. Ponudbe pod »Pripravite«.
_________________________ 2431-8
ALFA ROMEO 1750, skoraj nov ugodno prodam. Ponudbe pod ^ »Veloce«.	2433-3
SERIJSKO pletenje sprejmem na dom. Ponudbe pod »Singer stroj«.	2043-8
IŠČEM sobo v Ljubljani za štu dentko (lastna posteljnina, brez obiskov). Ivan Pajk. Hrastnik 10.
150-6
IsCEM vajenca — vajenko za keramično stroko. Dokončana osemletka, veselje do barvanja m oblikovanja. Ostalo po dogovoru. Jadranka Konjedič. Delav ska c. 39, Kranj.	ui.j
SREDNJEŠOLCA iščeta sobo v Ljubljani. Za nagrado nudita počitnice na Bledu. Ponudhe na Bledu<t. 738-6 ODDAM sobo s posebnim vhodom, centralno ogrevano, v šiški za popoldansko varstvo dveh otrok (4—6 let). Ponudbe po telefonu štev 51—191.	2468-6
PRODAM gradbeno parcelo v oko lici Domžal na lepem kraju po 20 Ndin Ponudbe pošljite pod oznako »Solidna cena«.
2475-7
ISCEM osebo, ki poučuje ples. zasebno. Ponudbe pod »Ugod-no<<-	2474-8
DVOSOBNO KOMFORTNO stano vanje za Bežigradom, zamenjam za trisobno — (Bežigrad — Siska). Ponudbe pod »333«.
SPREJMEM sostanovalko z lastno posteljnino v cent. ogrevano so bo tn kuhinjo, najraje študent Tesl°va 11	2461-6
SOBO. podstrešno oddam študen . *,.cant- ogrevano z lastno po steljnmo. Ponudbe pod »Mirje«
MLAD ZAKONSKI par išče sobo to kuhinjo, plača 40.000 Sdin Ponudbe pod »Zena
2FPNSKnr0k“'	IM30-6
ztmsKO za varovanje otroka na
°°™u iščemo. Ponudbe pod *vlc“-	2132-1
Dežurne
službe
Nočna Klravmška dežurna siuž “a J® za nujne obiske na domu 7 ure' ob “edeljah m ves dan. in to v naslednjih enotah Zdravstvenega do rna.. ~ Ljubljana.
B^***™*-‘ Kr4i4eva 10. telelon -
OlU-Oijj
C<if5^..MlkJOSieeva °- 24 “leton oio-utu
M os te-Polje: Prvomajska ulica 5 telefon 316-155
Siška-Sentvid:	Derčeva ulica t>
55 2215611151*0 stavbo — telefon
Vič-Rudnitc:	Postojnska 24, tele
fOD 61-121
Medvode: Medvode, telelon fl-2ls Grosuplje«Ivančna gorica: začasno v stavbi bivšega ZD Ivančna gorica, teJefon 78-439. telefon LM št. 87-402. 77-141 to 78-464 Služba stalne pripravljenosti jt za območje Omuč — telefon štev 314-317 Dobrava — Polhov Gra dec. Vnanje gorice. Horjul tn Ve like Lašče
Nočna nedeljska to praznična dežurna zobna ambulanta Je v zobni ambulanti v Nebotičniku Kidričeva 1, n. nadstropje, soba štev. 5 Ambulanta nudi prvo po moč v nujnih primerih to to vsak dan, od 19 do 7. ure naslednje ga dne. ob nedeljah to praznikih ves dan.
LJUBLJANA Lekarna Miklošič.
MARIBOR
Tabor, Trg revolucije 3.
UČITELJICA potrebuje ogrevano sobo s posebnim vhodom, po možnost v bližini centra, ali za Bežigradom. Ponudbe pod »Februar«.	2449-6
CENTRALNO ogrevano sobo, nujno išče pridna študentka. Po nudbe pod »Dober plačnik«
2443-6
ENOINPOLSOBNO stanovanje s kopalnico in centralno kurjavo oddam proti predplačilu. Ponudbe pod »Predplačilo«.
2442-6
GREM pospravljat, prat in likat.
Ponudbe pod »Mati«. 2439-2 PLETILNE stroje in navi.ialni stroj prodam zelo poceni. Zofi ja Bukovec, Ljubljana, Knežo va 13.	2246-4
TAKOJ vseljivo neopremljeno so bo s posebnim vhodom in so uporabo kopalnice ali garsonje ro nujno potrebuje večkrat od šotna uslužbenka komercialne službe. Sigurno plačilo po do govoru. Ponudbe pod »Solidna« 2296-6
KUHARICA, kvalificirana ali priučena dobi takoj stalno zaposlitev. Plača dobra, oskrba v hiši. Zglasite se osebno v gostilni »Nikolič«, Perkova 2. Domžale.	2319-3
USLUŽBENKA nujno potrebuje ogrevano sobo z možnostjo kuhanja. Ponudbe pod »Na relaciji Titove ceste«.	2180-6
KUPIM pletilni stroj št. 12 — rabljen — na el. pogon ali ročni Označite širino, starost in ceno. Ponudba pod »Rabljen«.	2139-5
SKORAJ nov šivalni stroj union special, tip 52900 BH, z mizo in popolnoma novim trofaznim motorjem ugodno prodam Ponudbe pod »20 .000 00«	2138-4
PRODAM mlin to žago na vodo poleg ugoden prostor za vikend blizu glavne ceste in železnice ter stroj za luščenje koruze Janez Ambrožič, Slavina 18.. Prestranek.	2113-7
Magazzini
111,10:
TRST. Via Carducci 41
(nasproti pobrite tržnice)
so ponovno odprti in popolnoma obnovljeni
V veliki izbiri:
moška in ženska konfekcija, jopiči, hlače, moške srajce v modnih krojih, dežni plašči, vetrni jopiči, bunde itd.
PODODBOR IAESTE Ljubljana, Trg revolucije 1, zaposli admi nistratorja v začetku s skraj šanim delovnim časom. Pogoj: končana srednja ali višja šola in aktivno znanje angleščine Po jasnila dobite na gornjem naslovu, ponedeljek, sreda, petek od 11.—13. ure ali po tel. 20-181 2024-1
UMIVALNIK z nogo. nov, zelo ugodno naprodaj. Ogled: Povše tova 62 pritličje, popoldne.
2457-4
AAKONCA z visoko izobrazbo iščeta- garsonjero ali sobo s souporabo kopalnice Ponudbe pod »Redna plačnika« 2351-6 NUJNO potrebujeva ogrevano so bo. po možnosti s posebnim vhodom m souporabo kopalni ce. Ponudbe pod »1. februar«
2286-6
POSTELJO z žimnatim vložkom in posteljno omarico poceni prodam Naslov: Platinovšek: Voš njakova 4 A/I. nadstr. (nasproti | hotela »Lev«).	2282-4
KANARČKE barvaste samce-pevce in samice prodam. Ogled od 14 do 17 ure Bogo Ješe, Ljub IJana. Stranska pot 20, Trno vo, avtobus št. 9, postaja Žele ni Log	2075-4
* *‘<l H.ATISHSTVO IGLIC - Iz delava m popravila vodovodnih instalacij. Pismena ali ustmena naročila sprejemam na naslov: Zarnikova 6.	891-8
KUHAR išče v najem bife ali go stilno Ponudbe pod »V okolici Ljubljane«.	2073-8
PRODAM ami-6, dobro ohranjen letnik 1967 Naslov: Mali, Dol 4 pošta Komen.	1844-3
TAPETE vam položim hitro in solidno Telefon štev. 341-180.
„	2077-8
KOMISIJSKA trgovina Posrednik — Tehnični predmeti Ljubljana Stan trg 4 ugodno proda: pi salne stroje OLrviA. polnilce ta polnitev akumulatorjev 6 lr 12 voltov, diatonične to kla virske harmonike, primopredaj nike. transistorje in magneto fone.	767.4
Združeno podietje za PTT promet
IJUBUIANA Cigaletova 15
objavlja
prosto delovno mesto
ADMINISTRATORJA
za nedoločen čp-POGOJI: a) 2-letna admi
nistrativr« šola, 2. r. sred nje šolp — 6 mesecev prak se — ali
b) osemletka — 2 leti de lovne dobe na ustreznih delovnih mestih — stro kovni izpit — zaželeno tudi znanje strojepisja — poskusno delo.
Pismene vloge sprejema splošni sektor Združenega Podjetja za ptt promet -Ljubljana, Cigaletova 15. 10 dni po objavi. 74]
GOZDNO
GOSPODARSTVO
LJUBLJANA Tržaška cesta 2
objavlja prosto delovno mesto
STROJEPISKE
za nedoločen čas
Prednost Imajo kandidatke z administrativno šolo.
Nastop službe takoj.
Ponudbe naslovite na ko misijo za delovna razmerja pri Gozdnem gospodarstvu Ljubljana, Tržaška 2.
771
Pogreb pokojnega
Štefana
Horvata
bo v petek, dne 29. januarja 1971, ob 15.15 iz Jožefove mrliške vežice in ne ob 15.45 kot je bilo pomo torna objavljeno
iiijiiiiiiiiiiiimHiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiimmmmmiiiiiiiiiimmiH)
CESTNO PODJETJE V KRANJU
I.	razpisuje prosta delovna mesta za
1.	VODJO ENOTE GRADNJE
2.	GLAVNEGA KALKULANTA 3 DVA GRADBENA TEHNIKA
Za delovno mesto pod 1. se zahteva visoka strokovna izobrazba gradbene smeri m 5 let ustrezne prakse pri nizkih gradnjah ter potrebne organizacijske sposobnosti; pod 2. višja strokovna izobrazba gradbene smeri in 5 let ustrezne prakse m pod 3. srednja strokovna izobrazba gradbene stroke za nizke gradnje in nekaj let prakse — lahko tudi začetnik z odsluženim vojaškim rokom.
II.	oglaša prosta delovna mesta za
1. KV TESARJA
2	KV ZIDARJA
3	DVA KV STROJNIKA
Za delovna mesta pod 1. m 2. se zahteva poklicna šola gradbene stroke; pod 3. poklicna šola kovinske stroke ali strokovni izpit za opravljanje z gradbeno mehanizacijo in nekajletno prakso.
Nastop dela je mogoč takoj oz. po dogovoru. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Interesenti za objavljena prosta delovna mesta naj se zglase pismeno ter priložijo dokazila o ustrezni izobrazbi in dosedanji praksi na upravo podjetja. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave oz. do zasedbe delovnih mest.
736
PO HUDI BOLEZNI JE TIHO ODŠEL OD NAS DRAGI PACKO
dr. FRANC GOLOB
K ZADNJEMU POČITKU GA BOMO SPREMILI DNE 29 1 1971 OB 16 URI NA POKOPALIŠČE V ZAGORJU
ŽALUJOČI:
MAMA, ŽENA. HČERKI, SIN IN DRUGO SORODSTVO
ZAGORJE, 28. JANUARJA 1971
Vsem planincem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je preminil
dr. FRANC GOLOB
ustanovni član in dolgoletni predsednik Planinskega društva Zagorje, predsednik KOZPD in nosilec najvišjih planinskih odličij PZS in PZJ
Od njega se bomo poslovili v petek, 29. januarja 1971, ob 16. uri na pokopališču v Zagorju ob Savi
Koordinacijski odbor Zasavskih planinskih društev in Planinsko društvo Zagorje
PO HUDI BOLEZNI JE PREMINIL DOLGOLETNI SODELAVEC
dr. FRANC GOLOR
DIREKTOR ZDRAVSTVENEGA DOMA ZASAVJE
POGREB BO V PETEK, 29. JANUARJA 1971 OB 16. URI NA POKOPALIŠČU V ZAGORJU OB SAVI
NEPOZABNEGA SODELAVCA IN DOBREGA TOVARIŠA BOMO OHRANILI V TRAJNEM, LEPEM SPOMINU
KOLEKTIV ZDRAVSTVENEGA DOMA — ZASAVJE
Umrla nam je naša draga sestra, teta in svakinja gospa
FANČI 'Vurzbach Tannenbcrg
rojena MEZE
Na njeno željo smo jo tiho pokopali dne 24 januarja 1971, na pokopališču v Gor Logatcu
Iskreno se zahvaljujemo vsem Ki so jo med njeno nudo boleznijo obiskovali ter vsem, ki so se udeležili pogreba in darovali vence
in cvetje.
Družine VVurzbach Meze. dr Igličar
Ljubljana, Gor Logatec, Berchtesgaden
Sporočam žalostno vest, da je v 71. letu po dolgi in mučni bolezni
umrla
CECILIJA SNOJ
rojena ZATLER
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 30 januarja 1971, ob 15.30 izpred hiše žalosti Sp Gameljne št 26 na pokopališče v Šmartno
pod Šmarno goro
Žalujoči:
Tončka Uran in drugo sorodstvo Sp. Gameljne, Kleče. Ljubljana, 29. januarja 1971
IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO, LJUBLJANA tomštcfvi 1 _ ■»■»i	. „„	______ ______ ~'
20-463- ZA ZUNANJE NAROČNIKE 311-697, POSTNI PREDAL 29 — EKSPEDIT TELEFON 321 Aftu —	AtNA' sCJB1CEVA I, TELEFON 21896 — ODDELEK ZA LJUBLJANSKE
BTVA LJUBLJANA 501-1 167/2 — MESEČNA NAROČNINA 20 DINARJEV (2000 STARIH DINARJEvf^ROKOPISOV NE VRACAMO^1^ DEL° UUBUANA ~ ŽIRO RAČUN PRI SLU2BJ DRUŽBENEGA KNJIGOVOD
urednika 20-646 telefon dežurnega
OBLO ★ stran H
Turistične informacije
VREME
Do konca tedna tx> spremenljivo vreme, deloma tudi sončno kdaj pa kdaj pa so možne tudi posamezne plohe. Temperature bodo nekoliko nižje kot v minulih dneh.
Gorenjska:
V Bohinju je dovolj prostora v dolini. Zaseden je samo hotel Stane 2agar. Na Voglu pa je vse za-sedno. Na Bledu imajo nekaj prostora ▼ hotelih, vendar priporočajo rezervacije. Dovolj prostora je v zasebnih turističnih sobah. Žičnica na Stražo redno obratuje. V Kranjski gori, Martuljku in Podkorenu bodo do konca januarja zasedeni vsi hoteli. Nekateri izmed njih so zasedeni celo do 15. februarja. V zasebnih turitsičnih sobah v Martuljku je še nekaj prostora, v Kranjski gori pa so zasedene. Erjavčeva koča na Vršiču ima še prostor. Koča na Gozdu in Mihov dom sta odprta samo ob sobotah in nedeljah. Dom pod Golico nad Jesenicami ima dovolj prostora. Na Ljubelju in v Tržiču je še dovolj prostora. Žičnica na Zelenico m tri vlečnice na Zelenici redno obratujejo. V Kranju je dovolj prostora v hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Prostor je tudi ▼ Preddvoru. Z Jezerskega ni poročil. Dom na Krvavcu bo zaseden do 4. februarja, brunarice v Tihi dolini na Krvavcu pa do 7. februarja. Vse žičnice redno obratujejo. Snega je dovolj, smučarske proge so teptane.
PR TREBIT VE: Na Pristav: v Ja-vomiškem rovtu pri Jesenicah bo v nedeljo 7. februarja tradicionalni kurirski smuk. Na Jesenicah je 31. januarja ob 19. uri hokejska tekma med Jesenicami in Kacom iz Celovca. V Hotavljah v Poljanski dolini bo v nedeljo 31. januarja ob 14. uri tradicionalno smoj-karsko tekmovanje za trofejo svinjske glave. Nastopili bodo tako imenovani smojkarji, ki so nekdaj spravljali les s hribov s po-
sebnimi sankami imenovanimi smojke. Priredili bodo tudi tekmovanje. Razen tega bodo prikazali nekdanje običaje in življenje ljudi pozimi v teh krajih.
Primorska:
V	Kopru je dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih; rezervacije priporočajo za večje skupine. Zimski bazen v Žustemi je odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih od 15. do 22. ure, ob sobotah pa od 10. do 22. ure. Restavracija v Rižani je odprta vsak dan od 9. do 22. ure.
PRIREDITVE:	V gledališču v
Kopru bodo imeli 1. februarja ob 20. uri Prešernovo proslavo. Nastopil bo oktet Galus iz Ljubljane.
Ljubljana z okolico:
V	Ljubljani je zaseden hotel Slon. Pfostor Je v hotelih Lev, Union, Ilirija in Bellevue. Hotel Turist bo zaseden 31. januarja in 22. februarja. Hotel Ljubljana transport pa bo zaseden 29. in 30 januarja. Prostor je v zasebnih turističnih sobah. V letoviških hišicah na Ježici je še nekaj prostora. zasedene pa bodo 29. in 30. januarja. Dovolj prostora je v motelu Medno in v penzionu Kanu v Smledniku. V Kamniku in Kamniški Bistrici je še prostor, vendar priporočajo rezervacije. Hotel Šimnovec na Veliki planini je zaseden. Dovolj prostora ie v Domžalah, na Vrhniki, v Litiji in Logatcu. V Kočevju je dovolj prostora. Prostor je tudi v motelu Jasnica v Fužinah pri Kočevju. V Osilnici in Fari je prostor v zasebnih gostilnah.
PRIREDITVE: V ljubljanskih muzejih in galeri jah so odprte stalne in občasne zbirke. V Mestni galeriji v Ljubljani razstavlja slikar Marjan Dovjak. Razstava bo odor-ta do 31. januarja. V dvorani Tivoli bo 31. januarja ob 17.30 uri tekma v hokeju na ’edu med O-limpiio in Jesenicami. Naslednjega dne ob isti uri pa bosta nastopila Slavi ja in Medveščak.
Notraniska:
V	Cerknici in okolici je povsod še dovoli prostora . Gost*lna v Rakovem Škocjanu je zaprta.
Doleniska:
V	Novem mestu je prostor v obeh hotelih. Dovolj prostora je na Otočcu, šmarješke Toplice so zasedene. V Cateških Toplicah imajo nekaj prostora v depandansi in v letoviških hišicah. Dovolj pro-
stora je v Dolenjskih Toplicah. Prostor je v Črnomlju, Metliki, na gradu Mokrice, v Brežicah, Krškem, Sevnici in Trebnjem. Planinski domovi na Lisci, Bohorju in Frati imajp dovolj prostora. Zaprti so domovi na Mimi gori, Gospodična na Gorjancih in Dom pri Miklavžu.
Štajerska:
V	Mariboru je dovolj prostora v vseh hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Na Mariborskem Pohorju je nekaj prostora samo v Železničarskem domu in v domu na Glažuti. Od 1. februarja dalje bo nekaj prostora tudi v Kagarje-vem domu. Vsi drugi domovi in hoteli so zasedeni. Nekaj prostora je v Lovrencu na Pohorju. Dovolj prostora je v Ptuju ir. Ormožu. Grad Štatenberg je zaprt. Zimski plavalni bazen na Koroški cesti v Mariboru je odprt vsak dan od 9. do 23. ure. Za dve uri kopanja je treba plačati 20 dinarjev. Dovolj prostora je v Rogaški Slatini, na Dobrni in v Laškem. V Celju ima-io prostor v vseh hotelih- Prostor je tudi v Velenju in Mozirju, v Logarski d oljni. Solčavi, Lučah, na Ljubnem in v Gor. gradu. Na Golteh je vse zasedeno. V Kajuhovem domu v Šoštanju imajo prostor le ob sobotah in nedepah. Odprti so planinski domovi Podolševa. Mozirska koča. Dom na Gori Oljki. Celjska koča. Dom na Svetini. Dom na Slemenu in planinski dom v Logarski dolini. Drsališče v Mestnem parku v Celju je odprto vsak dan. Odorta sta kopalna bazena na Dobrni m v Laškem.
PRIREDITVE: V Narodnem domu V Celiu bo 6 marca tradicionalni valčkov večer. V dvorani Zadružnega doma v Petrovčah bo 6. februarja velika maškerada.
Koroška:
V	Slovenj Gradcu ie dovolj prostora v obeh hotelih. Penzion stane od 42 do 45 dinarjev. Smučarske vlečnice nad Sloveni Gradcem ne obratujejo, ker je premalo snega-
Pomurje:
V	Murski Soboti le dovolj prostora v obeh hotelih. Prostor je tudi v letoviškem naselju v Moravcih. kjer je odprto zimsko termalno kooališče. V vseh drugih krajih v Pomurju je dovolj pro-
. štora.
PRIREDITVE: V Radencih je te dni žensko šahovsko prvenstvo Jugoslavije, ki bo trajalo do 5. februarja.
illlHHimiMlllllllinillllHHIIHHIINHIIIIinillllllllUIIIIIIIIIIMIINIIIIHIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIII
-flsrefl-
VELETRGOVINA LJUBLJANA, TITOVA 77
sprejme zaradi prehoda blagovnice na Titovi cesti 79 na celodnevni čas poslovanja
PRODAJALCE-KE
za naslednje stroke:
galanterija, fotooptika, avtopribor, športna oprema, kozmetika, konfekcija, metrsko blago, otroški oddelek, obutev, akustika, termika, pohištvo, obloge za tla in stene
POGOJ: kvalificiran trgovski delavec z izkušnjami v navedenih strokah.
Prednost imajo kandidati s stanovanjem v Ljubljani. Objava velja 10 dni po objavi.	*
Osebni dohodek je določen s Pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Ponudbe sprejema kadrovski oddelek podjetja kjer dobite tudi potrebne informacije (tel. 315-955).	765
Jugoslovanska
loterija
NEURADNO	POROČILO
žrebanju srečk	4. kola — 28.
januarja	1971:
Srečke s	so zadele
lončnicami	din
20	20
150	100
770	50	1
160240	10.000
516260	10.000 ^
,	71	20
47131	500
66801	500
175611	10.000
72628!	10.000
32	30
06772	500
97092	1.000
»52492	lO.COO
463632	10.030
73	10
9013	200
30443	1.000
686563	10.000
4	6
46794	506
50054	1.006
60074	506
040814	10.006
804314	50.006
85	10
40163	1.000
• 86065	500
971835	10.000
6	6
09826	508
26826	1.006
089246	10.006
064466	10.006
47	10
«7567	500
83877	2.000
718927	' 10 000
467567	10.500
572467	150-000
48	10
78	10
9858	200
10468	2 000
996858	10.000
566488	10.000
9	6
44169	506
670! 9	506
787059	10.306
Umrl je naš dragi brat in stric
Alojz Geso
višji poštni kontrolor v pokoju
Do pogreba leži na Žalah v Cirilinmetodovi mrliški vežici. Pogreb bo v petek, 29. januarja 1971, ob 15. uri izpred farnega pokopališča v Dobu pri Domžalah
Cvetje hvaležno odklanjamo v korist Onkološkega inštituta v Ljubljani
Prosimo tihega sožalja
Vsi njegovi
Dob, 28. januarja 1971
Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma preminil član kolektiva
Marjan Mlakar
Pogreb bo v petek, 29. januarja 1971, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju
Kolektiv Tovarne perila Toper Celje Celje, 29. januarja 1971
VEČJI DOBITKI V SLOVENIJI:
GLAVNA PREMUA ZA 150.000,— Ndin v Ljubljani na iter 572467 V Ljubljani 2.C00,— din na Štev 283877
Po 1.000.— din v Ljubljani na Številke 226826. 430443 in 707092 ter v Mariboru na Štev. 350054
Loto
1.	Končno poročilo za 3. kolo — I. žrebanje:
Žrebanje je bilo 19. I. 1971.
4 4-1	*	16.772.65	dih
Četverke	402.55	din
Trojke	18.05	din
Rok za izplačevanje je do 28. III. 1971.
2.	Začasno poročilo za 4. kolo —
I.	žrebanje:
Žrebanje je bilo 26 I. 1971. IZŽREBANE ŠTEVILKE:	16.
20. 25. 28 29 tn dodatna 5 Začasna vrednost dobitkov:
4 j- 1	16.603.— din
Četverke	600.10	din
Trojke fkonč. vred.) 19.50 din
DOBITKI V SLOVENIJI Četverke:
Ljubljana:
14-828110-4
Ljutomer:
53-825023-4
1. Končno poročilo za 3. kolo —
II.	žrebanje:
Žrebanje je bilo 19. I 1971.
4 + 1	32.749.— din
Četverke	385.30	din
Trojke	23.50	din
Rok za izolačilo dobitkov je do 28. m. 1971.
4. Začasno poročilo za 4. kolo — II. žrebanje:
Žrebanje ie bilo 26. I. 1971. IZŽREBANE ŠTEVILKE* 8. 13. 22. 23. 28 in dodatna 36 Začasna vrednost dobitkov:
4 + 1	32.664.— din
Četverke	3H .10 din
Trojke fkonč. vred.) 12.75 din
DOBITKI V SLOVENIJI Četverke:
Ljubljana:	^
12 658396-4 Olje:
23-927716-4	24-563867 4
Hrastnik:
33-T-284440-4 dvakrat.
Maribor:
55-901504-4	55-SM 470884
trikrat.
Zapustil nas je bivši član kolektiva
Božidar Brezovšek
šofer
Dobrega ln priljubljenega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu
Kolektiv UNIŠ ROG
Proizvodnja dvokoles in opreme, Ljubljana
Tiho nas je zapustil naš skrbni mož, oče, brat, stari oče in stric
Martin Velnar
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 29. januarja 1971, ob 15. uri v Tržiču
Žalujoči:
žena Ivanka, hčerki Marica in Breda z družinama ter drugo sorodstvo
Tržič, Maribor, 28. januarja 1971
POPRAVEK
Pri osmrtnici za pokojno
\ ido Hrovat
roj. TURK,
ki je bila objavljena v »Delu« 28. januarja 1971, je pravilna ura pogreba ob 16. uri ,
»VELEBIT«
zastopstvo inozemskih tvrdk
LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje 19
razpisuje . prosto delovno mesto
KORESPONDENTA
z obveznim znanjem nemškega in angleškega jezika, ter znanjem strojepisja.
Plača po dogovoru. Prosimo, da cenjene ponudbe predložite osebno na navedenem naslovu.
790
Svet
OSNOVNE ŠOLE KETTEJA IN MURNA LJUBLJANA Koširjeva 2
razglaša prosto delovno mesto
administratorke
Pogoj je znanje strojepisja.
Trimesečna poskusna doba. Stanovanja ni.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. 749
PEDAGOŠKA AKADEMIJA V LJUBLJANI
razpisuje redno delovno mesto
LABORANTA
pri predmetni skupini fizika
na nedoločen čas. Prijavijo se lahko kandidati, ki so končali srednjo strokovno šolo strojne ali elektro smeri.
Prijavo, kolkovano s kolkom za 1 dinar, v kateri navedite kratek potek dosedanjega dela in spričevalo o šolanju, pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Pedagoška akademija v Ljubljani, Stari trg 34. Kot poseben pogoj je poskusno delo za dobo treh mesecev.
O izidu razpisa bomo vse kandidate pismeno obvestili najkasneje v enem mesecu po zaključku zbiranja prijav. Nastop dela takoj po zaključku razpisa.
Upravni odbor Pedagoške akademije v Ljubljani ..	742
Obrtno podjetje
»SLOGA«
Moste
razpisuje po 173. členu statuta podjetja zaradi reelekcije delovno mesto
RAČUNOVODJE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	da imajo višjo šolsko izobrazbo in 3-letno prakso — ali
2.	da imajo srednjo šolo in 5-letno prakso — ali
3.	da imajo nepopolno srednjo šolo in 10 let prakse.
Prijavi naj kandidati priložijo tudi ustrezna dokazila o izpolnjevanju predpisanih pogojev v 15 dneh od dneva objave v dnevnem tisku.	772
Sporočamo prežalostno vept, da je po neozdravljivi bolezni dotrpela naša nadvse draga mama, stara mama, sestra, teta in tašča
Marija Zorc
' roj. Cečelič
Pogreb drage pokojnice bo 30. januarja 1971 ob 14. uri v Mokronogu
Žalujoči:
hčere: Marija, Zofija, Olga, sinova: Jože in Marjan, zetje: Stane, Ivo, Lado, vnukinje in vnuki, brata: Jože, Ivan z družinama ter drugo sorodstvo
Ljubljana, Mokronog, Laknjice, Semič, Ptuj, Jesenice, 29. januarja 4971
KUPIMO
več rabljenih stolov
tudi povezane z gibljivimi sedeži.
Krajevna skupnost Pišece, p. Pišece	729
Umrl je
Miha Starin
kurir v pokoju TMK
I
Pogreb bo v soboto 30. januarja ob 14.30 Kolektiv Tovarne močnih krmil
_miiiiiiiiiiii!iMi!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiimiiliiiiimiiiiliiiiiiiiliiiiiiiiiiNiiiimiii
POSLOVNO ZDRUŽENJE ENERGETIKE SR SLOVENIJE
razpisuje
v skladu z določili temeljnega zakona o delovnih razmerjih in pravilnika o delovnih razmerjih delavcev biroja Poslovnega združenja energetike SR Slovenije prosto delovno mesto
DEŽURNEGA DISPEČERJA
v biroju Združenja v Ljubljani
Kandidati za razpisano delovno mesto morajo imeti diplomo elektrotehniške fakultete - jaki tok in po možnosti nekaj prakse v elektrotehniški stroki — Prednost imajo kandidati s prakso v elektrogospodarstvu. Kot poseben pogoj je poskusno delo, ki traja 2 meseca.
Prijavi naj kandidati priložijo pismena dokazila o izpolnjevanju pogojev razpisanega delovnega mesta in kratek življenjepis.
Prijave za razpisano delovno mesto naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi v časopisu v zaprti ovojnici na naslov: Poslovno združenje energetike SR Slovenije, Ljubljana, Hajdrihova 2/III z oznako: »Prijava za razpisano delovno mesto«.	768
Umrla je naša dobra mama, stara mama, prababica, teta in tašča
Ana Kunstelj
Pogreb bo v soboto, dne 30. januarja 1971, ob 15. uri na pokopališču na Vrhniki
žalujoči:
hčerke Nada, Ana, Marija, Viktorija, Elizabeta, Antonija z družinami in drugo sorodstvo
Vrhnika, Ljubljana, Maribor, Wien, Wauckegan, 28. januarja 1971
V globoki žalosti sporočamo, da nam je umrl mož, brat, stric in svak
Karel Glažar
upokojenec in dolgoletni sodni cenilec
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 29. januarja 1971, ob 15.30 od pokojnikovega doma na pokopališču v Podkraju
žalujoči: žena in sorodstvo
Sporočamo žalostno vest, da je v prometni nesreči izgubil življenje naš dolgoletni član kolektiva
JOSIP BLAŽINClC
kvalificiran gradbeni delavec
Nepozabnega tovariša in vestnega sodelavca bomo pospremili na njegovi zadnji poti v domačem kraju Pustakovec 29. januarja 1971, ob 13. uri
Kolektiv SGP »Slovenija ceste« Ljubljana
Tiho je odšla od nas naša dobra, ljubljena sestra, teta, svakinja in nečakinja
OLGA RIHTER
uslužbenka Okrožnega sodišča v Ljubljani
Od drage pokojnice se bomo poslovili v soboto, 30. januarja 1971, ob 13.45 iz Nikolajeve mrliške vežice na Žalah
Globoko žalujoči:
brata Mirko in Oskar, svakinje Tončka, Ančka in Ani, nečaki Breda, Sonja in Blaž ter tete in drugo sorodstvo
Ljubljana, Kranjska gora, Radovljica, Brežice, 29. januarja 1971
Nenadoma je umrl naš dobri atek
JANKO LOTRIČ
industrijski nadzornik v pokoju, učitelj glasbe na Zavodu za slepo mladino
Pogreb bo v soboto, 30. januarja 1971, ob 15.45 iz Andrejeve mrliške vežice na Žalah
Žena Helena, hčerki Jelka in Milena z družinama, sestri Marija in Zofi, brat Viktor in drugo sorodstvo
Ljubljana, Maribor, Nitra, 27. januarja 1971.
Po težki bolezni nas je v 52. letu starosti za vedno zapustil naš dragi, nepozabni mož, oče, stari oče, brat
BOGOMIR BREZOVŠCEK
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 30. januarja 1971, ob 15. uri iz Marijine mrliške vežice na Žalah
žalujoči:
žena Tilka, sin Robert, hčerki Breda in Tilka z družino, sestra Angelca z družino, brat Polde z družino in drugo sorodstvo
Ljubljana, Slovenj Gradec, Borovnica, 28. januarja 197*1
V 72. letu nas je za vedno zapustil naš ljubljeni, skrbni ata,
’	stari ata, brat, svak in stric
MIHAEL STARIN
upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 30. januarja 1971, ob 14.30 iz Jakobove mrliške vežice na Žalah
Žalujoči:
hčerka Marija s hčerko Vlasto, sin Lojze z ženo, hčerka Francka z družino, bratje Lojze, Karol in Tone z družinami, sestre Pavla, Angela in Johana z družinami
Ljubljana, Mala Loka, Vrhnika, ZDA, 27. jandarja 1971
Sporočamo, da je nepričakovano preminil dlan naše delovne skupnosti in član delavskega sveta podjetja
ALFONZ KOLMAN
Na zadnjo pot ga bomo spremili v petek, dne 29. januarja 1971, ob 15.30 iz Hlebc na pokopališče v Lescah
Kot vestnega in dolgoletnega člana našega kolektiva ga bomo ohranili v trajnem spominu
Delovna skupnost Tovarne športnega orodja Elan —
Begunje na Gorenjskem
Begunje, dne 28-januarja 1971
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš oče, stari oče, stric
ALOJZIJ STRITIH
upokojenec Kliničnih bolnišnic v Ljubljani
Pogreb pokojnika bo v petek, 29. januarja 1971, ob 14.30 iz Janezove mrliške vežice na Žalah
Žalujoči:
hči Slava por. Kurent, vnukinja Jožica, zet Vlado ter drugo sorodstvo
Ljubljana, Piran, Celovec, Avstralija
Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je v 73. letu starosti nepričakovano zapustil naš dragi mož, dobri oče in brat
JANKO KEPIC
1 posestnik
Pogreb nepozabnega pokojnika bo iz hiše žalosti Trzin Ljubljanska cesta 14 v soboto, 30. januarja 1971, ob 15. uri
1 * ,,
Žalujoči:.
žena Marija, sinova Andrej in Janez, hčerki Marina in Rozi, brata Anton in Ciril, sestre Marija, Antonija, Frančiška, Vida, Ivana
Trzin, 28. januarja 1971

LON NOLU V POMOČ — Na saigonskem letališču Tan Son Thut čaka ameriško strelivo, da ga vkrcajo v transportno letalo ta odpeljejo v Kambodžo. Od novembra lani pa do danes so Američani poslali Lon Nolovim ta saigonskim četam, ki jih v Phnom Penhu oklepa obroč Sihanukovih sil, prek 1400 ton razstreliva ta 100.000 litrov goriva.	Telefoto: UPI
LETTALIŠKI DELAVCI STAVKAJO — Zaradi stavke 4000 delavcev angleške letalske družbe BOAC je nastal na londonskem letališču Heathrow zelo težaven položaj. Stavkajoči še niso našli skupnega jezika z delodajalci, vendar pa tudi letališki delavci niso povsem enotni. Zaradi stavke predvčerajšnjim letala niso mogla vzleteti.	Telefoto: UPI
PLOČEVINASTI PLES SMRTI — To je samo del pločevinastega razdejanja, ki ga je včeraj povzročila na ameriški avtomobilski cesti št. 99 gosta megla. Verižna trčenja so spremenila v razbitine prek 70 avtomobilov in tovornjakov, pri čemer je izgubilo življenje šest ljudi, 22 pa so jih težko ranjene odpeljali v bolniš nico. Ves promet je bil ustavljen, cesto pa so očitili razbitin po 13 urah.	Telefoto: UPI
Odgovor Vujiče Delu
»Komentar v Delu odpira nekatera pomembna vprašanja o načinu obveščanja« - Dunajska »Die Presse« netočno interpretirala pogovor z M. Tepavcem
OD NASE BEOGRAJSKE DOPISNICE
BEOGRAD, 28. jan. Vprašanja v zvezi s potovanjem predsednika Tita v ZAR, jugoslovansko pobudo za reševanje krize na Bližnjem vzhodu, ter oceno sedanjega položaja, so ustvarila na današnji novinarski konferenci v protokolu DSZZ precej bolj živahno vzdušje kot pa je to v navadi.
Takšno »povišano temperaturo« je morda povzročilo vprašanje dopisnika Tanjuga, ki ga je zanimalo, kaj menijo v državnem sekretariatu o komentarju objavljenem pred dvema dnevoma v »Delu« in ki se je nanašal na način obveščanja o potovanju predsednika Tita v Kairo. Drago ljub Vujiča je dejal, da je komentar prebral. Izrazil je svoje osebno mnenje, da so v njem sprožena nekatera pomembna vprašanja o načinu obveščanja jugoslovanske javnosti. Dodal pa je, da Je na zadnji novinarski konferenci povedal, da datum obiska sicer še ni določen, da pa bo javnost o njem kmalu obveščena. Izjava, dana tedaj, je bila popolnoma v skladu s takratnim dejanskim stanjem, to se pravi, da tedaj točen datum res še ni bil določen. Vujiča je še pripomnil: »Čeprav me trenutno o tem še ni nihče
SOBOTNA
PRILOGA
Dr. Boris Majer PRISOTNOST KOMUNISTOV Govor na seji komisije CK ZKS za idejna vprašanja kulture *
Vladimir Krivic PRED ODLOČITVIJO Pred spremembami v organih političnega sistema in ustave *
Dušan Dolinar DVE DEVALVACIJI Učinki francoske in začetki naše devalvacije * •
Vida Hreščak KAKO DO DEMOKRATIZACIJE Razmišljanje o naši zunanji politiki *
Dr. Ljubo Bavcon
ČLOVEK KOT VTZUA ALI KOT RESNIČNOST Razmišljanje o Slove-kavi svobodi in nesvobodi *
Črtomir Šinkovec SAMORASTNIK IZPOD RADUHE Ob obletnici smrti Blaža Arniča *
Ing. Marjan Tepina NASPROTJA REGIONALNEGA RAZVOJA . Ob diskusijah o človekovem okolju
ZA KONEC TEDNA
vprašal, bom pa vendarle povedal kako stojijo stvari zdajle. Uresničitev obeska predsednika Tita pričakujemo v toku februarja. Uradno sporočilo pa bo objavljeno pravočasno, tako kot je v navadi v takšnih primerih«.
Dopisnika »New York Timesa« je zanimalo, kako bi na ta načrtovani Titov obisk vplivala možnost, da doživi sedanja mednarodna akcija neuspeh in ne pride do podaljšanja prekinitve sovražnosti. Predstavnik DSZZ je najprej opozoril novinarje na izjavo dr. Uvaliča po vrnitvi iz Kaira, potem pa dodal, da kar zadeva trenutni položaj, Jugoslavija podpira v celoti sedanja prizadevanja vlade ZAR, za pospešitev rešitve krize. Sodimo, da je memorandum, ki ga je ta vlada izročila Jarringu, o katerem pa so obveščene tudi druge zainteresirane države, pomemben dokument, ki vsebuje konstruktivne predloge, ki bi lahko bili podlaga pogovorom o uveljavljanju resolucije varnostnega sveta izglasovane novembra 1967.
Dopisnik AP se je skliceval na informacije, objavljene v tujem tisku o nekakšni jugoslovanski pobudi za reševanje krize na Bližnjem vzhodu.' Pri tem je vprašal ali je nm-malno, da se novinarji akreditirani v Jugoslaviji obveščajo o jugoslovanskih pobudah iz tujih virov, namesto, da bi takšne podatke dobivali v Beogradu. Vujiča je odvrnil, da pač ni praksa DSZZ, da bi vsakodnevno ob-seščal o dejavnosti jugoslovanskih diplomatskih predstavništev. Kar pa zadeva omenjeno pobudo gre za navodila našim diplomatskim misijam, ki so bila razposlana neposredno po obisku podpredsednika ZAR v Jugoslaviji. Naročeno Jim je bilo, da obvestijo vlade pri katerih so akreditirane, o naših stališčih in ocenah sedanjega položaja na Bližnjem vzhodu, zlasti pa v zvezi z reševanjem krize. Odgovori, ki smo jih dobili od velikega števila držav so pozitivni, zrcalijo interes za čim hitrejšo rešitev, kakor tudi zaskrbljenost zaradi mogoče razširitve konflikta v tem predelu pa tudi zunaj njega. S temi odgovori smo seznanili tudi vlado ZAR.
Dopisnico »Dela« je zanimalo ali je mogoče, da je" Mirko Tepavac na nedavni večerji s tujimi novinarji dal takšno oceno odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo kot Jo je objavila »Die Presse«, pri. če-
mer naj bi se ta ocena nanašala neposredno celo na nedavne dogodke ob proslavi obletnice plebiscita (Die Presse:	politika avstrijske
vlade garantira pozitiven razvoj jugoslovansko-avstrijskih odnosov). Dragoljub Vujiča je nadalje povedal, da je bil pogovor na omenjeni večerji le v osebno informacijo tujim novinarjem ne pa tudi za objavljenje, kar pa zadeva vsebino objavljenega odgovora, le-ta ni točna.
Tepavac je dobesedno rekel: »Naši odnosi so dobrososedski in prijateljski. Toda tudi v okviru dobrih odnosov se včasih pojavljajo težave. To kar se je zgodilo z odkrivanjem spomenika in s knjijjo umrlih ni bilo' nekaj, kar bi prispevalo k dobrososedskim odnosom, marveč takšne odnose otežuje. Politika avstrijske vlade pa daje poroštva, da bodo takšne težave odstranjene iz naših odnosov.«
Dopisniku APP, ki Je poizvedoval kako napredujejo jugoslovansko-sovjetska pogajanja o trgovinski izmenjavi v Moskvi, je rečeno, da še trajajo. Na dodatno vprašanje, ali je res, da je medtem prišlo do prekinitve teh pogajanj, pa je Vujiča dejal, da mu niso znane nobene podrobnosti.
Kar zadeva datum obiska predsednika Tita v Italiji — kar je zanimalo dopismoo Ansa — je predstavnik DSZZ dejal, da še niso nastopili nobeni novi momenti od te-
Znanstveno sodelovanje s Kolumbijo
BOGOTA, 28. jan. (Tanjug) — Jugoslovanska univerzitetna delegacija, v kateri so dr. Lah, dr. Supek in dr. Dimkovič, je v Bogoti sklenila sporazum o znanstvenem sodelovanju med Jugoslavijo in Kolumbijo in o izmenjavi znanstvenih delavcev in znanstvenikov obeh držav.
daj, ko sta se obe vladi dogovorili o odložitvi obiska.
Dragoljub Vujiča je na današnji konferenci tudi pozdravil obisk premierja Gvajane, ki bo bival v Jugoslaviji od I. do 4. februarja, podprl zahteve v nedavni deklaraciji Sihanukove kraljevske vlade, izrazil upanje, da bo sedanje bivanje veleposlanika DR Vietnama v naši državi prispevalo k boljšemu medsebojnemu seznanjanju ter k utrjevanju solidarnosti in prijateljskih zvez, ter še zavrnil prošnjo, da komentira dogodke v Ugandi, ker še nima na razpolago dovolj preverjenih podatkov. Vendar pa je Vujiča opozoril na naše načelno stališče, da je treba omogočiti mladim neodvisnim afriškim državam, ki se borijo s težko dediščino in s številnimi problemi, 3a vse to rešujejo same, brez tujega vmešavanja, toda z materialno in tehnično mednarodno pomočjo.
VIDA HREŠČAK
Peso ne bo devalviran
MEXICO, 28. jan. (Tanjug) — Mehiški finančni minister Hugo Margain je dejal, da mehiški peso kljub nekaterim glasovom ne bo devalviran in da »beseda devalvacija v mehiškem gospodarskem slovarju že dolgo ne obstoji«. To izjavo je minister dal oh najnovejšem povečanju cen v Mehiki in vznemirjenosti domače jav» n osti zaradi vse močnejšega delovanja inflacije.
Posvet o dialogu s Pretorio
FORT LAMY, 28. jan. (AFP) — Odnosi z Južnoafriško republiko bodo poglavitna tema sedmega sestanka najvišjih predstavnikov skupne organizacije afriških držav Madagaskarja in Mauritiusa (OCAMM), ki se je danes začel v Fort Lamyju.
Oprostilna sodba v Mariboru
Po 7-dnevni obravnavi Božo Hrkač in soobtoženi izpuščeni iz pripora
MARIBOR, 28. jan. — Svet peterice pri mariborskem okrožnem sodišču je Boža Hrkača, Anteja Jurčevača, Ivana Brekala-Andjelkovlča in Leopolda Novaka danes po sedemdnevni razpravi oprostil obtožbe, ki jih je bremenila s kazensko dejavnostjo sodelovanja piri sovražnem rovarjenju proti SFRJ in združevanju proti ljudstvu in državi. Sodišče je ugotovilo, da ni dokazov, ki bi potrdili, da so obtoženci ta kazenska dejanja izvršili. Zaradi te oprostilne sodbe bo četverica obtoženih izpuščena iz pripora, v katerem je bila 14 mesecev. (Podrobnejše poročilo objavljamo na šesti strani.)	M. B.
Gomulka na kliniki
VARŠAVA, 28. jan. (PAP)
—	Tukaj je bilo objavljeno sporočilo o zdravstvenem stanju bivšega prvega sekretarja CK PZDP Wladislawa Gomulke, ki je že od 19. decembra na kliniki. Diagnoza je takale: povečan pritisk, motnje v krvnem obtoku in motnje vida. Sporočilo so podpisali minister za zdravje in socialno skrbstvo prof. dr. Jan Konstrževvski in člani ekipe specialistov s klinike.
V sporočilu je rečeno, da bo Gomulki glede na sedanje stanje potrebno še nadaljnje zdravljenje.
Naša podjetja grade Škodin obrat
ZAGREB, 28. jan. (Tanjug)
—	Člani združenja Union in-ženjering — gradbeni podjetji Rad in Trudnik iz Beograda ter montažno podjetje Monter iz Zagreba — bodo letos spomladi začeli dela v okviru druge faze razvoja zavodov škoda v Mladi Bole-slavi. Vrednost del znaša 23 milijonov obračunskih dolar-
I jev.
Zahod zavrnil sovjetski protest
BONN, 28. jan. (AFP). — Tri zahodne sile sodijo, da so samo one pristojne odločati kateri sestanki se smejo ali ne smejo prirejati v sektorjih zahodnega Berlina, ki so pod njihovim nadzorstvom — tako je trojica zahodnih zaveznikov odgovorila na sovjetski protest zoper odločitev zahodnonemških poslancev, članov liberalne stranke, da se bodo danes sešli v zahodnem Berlinu. Ta sestanek je bil vnaprej odobren ta je v popolnem soglasju s statusom Berlina, je zahodna trojica poudarila v odgovoru.
Politika petdesetih let
Opozicijski voditelj Barzel silovito napadel Brandtovo politiko, o kateri je nemški kancler poročal v parlamentu
BONN, 28. jan. Po ameriškem zgledu je levoliberalna vlada v Bonnu uvedla za začetek leta »poročilo o stanju nacije«, ki ga podaja zvezni kancler. Willy Brandt, ki je danes že drugič nastopil kot poročevalec o sedanjem položaju v dve državi razdeljenega nemškega naroda, je predvsem vztrajal pri tezi o nadaljnjem obstoju nacionalne enotnosti, kar je v nasprotju z vzhodnonemško tezo o nastajanju dveh nemških narodnostnih enot.
Brandt je dejal, da je bilo preteklo leto »nemško leto«. »ZR Nemčija v prizadevanjih po varnem miru ni več .tihi družabnik, temveč gonilna sila,« je poudaril in dodal, da tudi »v vzhodnem svetu več ne dvomijo, da je (zahodno) nemška politika namenjena miru.« V precej ostri polemiki z NDR je med drugim dejal, da na vzhodnonemški strani izrabljajo skupno nacionalno bazo za zaostrovanje medsebojnih razlik, ne pa za njihovo premagovanje. »To pa je nehotena dokumentacija posebnih nemških odnosov, o katerih vzhodna stran noče nič vedeti,« je poudaril.
Večji del svojega govora pred Bundestagam Je posvetil berlinskemu vprašanju, ki Je odločilnega pomena za ratifikacijo moskovskega sporazuma in ki je danes spet akutno, ker vzhodnonemške oblasti ponovno ovirajo promet na cestah k zahodnemu
Berlinu. Tam je namreč na obisku predsednik republike Gustav Heinemann, razen tega so se tam 'sestali predsedniki zvezne ta deželnih parlamentarnih frakcij FDP, kar vzhodnonemška država kvalificira kot nedovoljeno kršenje posebnega političnega statusa zahodnega Berlina. Vprašanje »bonske prisotnosti« v zahodnem Berlinu je bistvenega pomena za nadaljnji potek četvernih veleposlaniških pogovorov, zato si na zahodnonemški strani močno prizadevajo, da bi te prisotnosti v tem odločilnem obdobju berlinskih pogajanj bilo čimveč. Brandt je danes dejal: »Ureditev berlinskega vprašanja mora biti v skladu z resničnostjo, kakršna je ... Berlin, simbol hladne vojne, mora postati simbol sožitja v središču mimo sodelujoče Evrope.« Dodal je, da »berlinske ureditve ne bo, če ne bo zagotovljena pravica do svo-
bodnega zborovanja in do svobodnega pristopa k Berlinu«.
Obsodba današnjih vzhodnonemških ukrepov na cestah proti Berlinu je bilo edino, s čimer je opozicija soglašala, sicer pa je šef parlamentarne frakcije CDU Rainer Barzel v enournem govoru silovito napadel Brandtovo vzhodno politiko, »ki je sovjetska zahodna politika«, rekoč, da »Brandt daje vse, dobi pa nič«. Zoperstavil se je priznanju poljskih in vzhodnonemških meja in menil, da »popuščanje prinaša zaostritev«.
Po njegovem govoru se je Brandt ponovno oglasil k besedi ter ugotovil, da se opozicija vrača k »politiki petdesetih let, ki Je ne podpira več noben zahodnonemški zaveznik«.
SLAVKO FRAS
Iz včerajšnje zadnje izdaje
Gospodarski pogovori v Parizu
Vito Gašparovič se je sestal s predstavniki francoske industrije
PARIZ, 27. jan. (Tanjug) — Predsednik gospodarske zbornice SR Hrvatske Vito Gašparovič je prispel v Francijo, da bi v pogovorih z gospodarstveniki ugotovil, na kateri način bi se gospodarstvo te re publike lahko bolj uspešno vključilo v gospodarsko sodelovanje ta izmenjavo s Francijo. Po njegovi oceni je Hrvatska doslej z manjšim uspehom razvijala svoje gospodarske odnose s Francijo v primerjavi s sodelovanjem, ki ga je navezala z drugimi industrijskimi državami zahodne Evrope.
Gašparovič je bil dva dni v Parizu in se pogovarjal s predstavniki francoske industrije, ministrstvom za gospodarstvo in za finance. — Prav tako se je sestal z upravnim odborom jugoslovansko-francoske gospodarske zbornice ter predstavniki jugoslovanskih podjetij v Parizu.
Trideset metrov visoka bakla
Deset ljudi izgubilo življenje v prometni nesreči pri Bordeauxu
BORDEAUK, 27. jan. (UPI) — V prometnj nesreči v Franciji je danes izgubilo življenje deset ljudi, ko sta trčila manjši avtobus in av-tbcistema, polna bencina. Do nesreče je prišlo na avtocest; v bližini Bordeatnca. Policija je sporočila, da se je avtobus zaiptei v zadnji del cisterne in da sta oba avtomobila zgorela. Iz plamena so rešili samo deklico, vendar je njeno stanje kri-, tično. Nepoškodovan je ostal samo šofer avtocisteme. Plamen je bil 30 metrov visok in šele po dveh urah je gasilcem uspelo požar pogasiti.
Reuter poroča iz Kaira, da je sedem ljudi izgubilo življenje, 33 potnikov pa je bilo poškodovanih, ko sta trčila avtobus in kamion na neki cesti v ZAR.
Nekaj ur so jih zadržali
HEIDELBERG, 27. jan. — (AFP). Ameriško glavno poveljstvo v Heidelbergu Je sporočilo, da je vojaška policija ameriške armade v Frankfurtu danes zadržala nekaj ur tri člane sovjetske vojaške misije v tem mestu. Po tem sporočilu so našli člane sovjetske misije na nekem prepovedanem sektorju v bližini ameriške .vojašnice. Po nekaj urah so jih izpustili.
Husak tudi predsednik fronte
PRAGA, 27. jan. (Tanjug). Za novega predsednika ljudske fronte Češkoslovaške so danes izvolili prvega sekretarja CK KPC Gustava Hu-saka. Prav tako so izvolili tudi novo predsedstvo in novi centralni odbor češkoslovaške ljudske fronte.
Z izvolitvijo Husaka se obnavlja praksa, da je ista oseba šef KPC in ljudske fronte in v tem se vidi splošno sprejeto načelo o vodeči vlogi KP v družbi.
Telegrami
OBISK VELEPOSLANIKA — BEOGRAD. Veleposlanik DR Vietnama Nguyen Dang Han je včeraj obiskal jugoslovanski koordinacijski odbor za pomoč vietnamskemu ljudstvu. Generalna tajnica odbora Blaženka Mimica in član odbora Milan Milutinovič sta mu razložila, kako poteka delo odbora. Veleposlanik Han se je včeraj pogovarjal tudi s članom izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stanetom Dolancem.
VOJAŠKO OTIPAVANJE FRANCIJE V NATO? — CASTEAU. Načelnik generalnega štaba francoskih oboroženih sil general Mi-chel Fourquet je včeraj obiskal sedež NATO v Belgiji. V tem obisku vidijo znamenje, da se zboljšujejo odnosi med Francijo in NATO, čeprav francoski funkcionarji pravijo, da Francija nikakor ne bo vnovič prevzela vojaških obveznosti iz severnoatlantske skupnosti.
WINIEWICZ NA NORVEŠKEM — OSLO. Namestnik poljskega zunanjega ministra Jožef Winiewica .'je prispel na dvodnevni uradni obisk v Oslo. Na pogovorih v norveškem zunanjem ministrstvu obravnavajo vprašanja v zvezi s konferenco o evropski varnosti.
VEČJI DEL KAMBODŽE OSVOBOJEN — NEW DELHI. Princ Norodom Sihanuk je v intervjuju za indijski list »Express« izja. vil, da so osvobodilne sile v Kambodži doslej osvobodile dve tretjini ozemlja, na katerih so ustanovili ljudske organe oblasti.
ZMEDA NA ULICAH — RIM. Na rim-sirih ulicah, kjer je že sicer velika gneča, je nastala še večja zmeda zaradi 48-ume stavke rimskih prometnikov, ki zahtevajo višje plače in boljše delovne razmere. To je ta mesec že druga stavka italijanskih policistov.
MALI PODPIRA GVINEJO — BAMAKO. Malijski zunanji minister Charles Samba Sišoko je izjavil, da Mali podpira Gvinejo in da ga k temu zavezujejo čustva in razum.
APOLOGIJA — MOSKVA. V Moskvi so začeli prodajati »Nauke« — dokument, ki ga' je sprejel zadnji teden CK KPC in lri zagovarja oboroženo intervencijo petih dr. žav varšavskega pakta v avgustu 1968. leta. Natisnili so jih v nakladi 200.000 izvodov. Gre za širšo verzijo dokumenta, ki ga je sovjetski tisk že prej objavil.
UGRABITELJ LETALA OBSOJEN — KoBENHAVN — Devetnajstletni Poljak Krištof Krynski je bil na Danskem obsojen na 3 leta in pol zapora, ker je 19. avgusta lani z granato v rokah prisilil posadko letala Iljušin 16, da je z letalske proge Gdansk— Varšava zavila proti Danski. To je že drugi poljski državljan, ki je bil v tej državi kot letalski pirat obsojen na 3 leta ta pol zapora.
ŽRTVE VROČINE — SAO PAULO. Ka. kih sto obrok je umrlo zaradi hude vročine, ki je ta mesec pritisnila na območju Sao Paula v Braziliji. Tako veliko število žrtev med otroki je pripisati predvsem njihovi slabi prehrani, so sporočile zdravstvene oblasti v Sao Paulu.
STAVKA NA LETALIŠČU — FRANKFURT. Letališki uslužbenci zahodnoberlin-ske družbe »Lufthansa« stavkajo. Najbrž bodo morali odložiti vse polete. Zadnjo besedo bo imel delavski sindikat.
Pa še to:
"TAKOJŠNJA REAGIRANJA — »Cene moramo trdno držati na vajetih,« je dejal eden izmed članov na seji predsedstva slovenskih sindikatov. »Tudi elektro gospodarstvu bi ne smeli dovoliti, da zdaj podraži elektriko!« Isti hip so žarnice v konferenčni sobi grozeče pomežiknile. »Tako je, tudi jaz sem za nepopustljivost pri cenah«, je dejal drugi. In žarnice so drugič grozeče pomežiknile. Ko pa se je s stališči o nepopustljivosti oglasil še tretji, so se odprla vrata konferenčne dvorane, tovariš med njimi pa je vljudno vprašal: »Oprostite, je tukaj seja komisije za regresiranje?«
SONCE
vzide 07.27 zaide 17.00
Prognostična karta za 29. jan. 1971 ob 0,7. uri
VREMENSKO POROČILO
LUNA
vzide 08.44 zaide 20.35
^ de«
nevihte sneg
W megla barja jugo
-w- topla ■ fronta : i hladna ▼ fronta 1 ?• okluzija C srediSče: ciklona anticiklona
^yHUNIS^>
>ATENjj^ J . _
vreme ob 7 ur)
Ljubljana 3lanica	dežuje poloblačno
3 mik	rosi
vredarica	poloblačno
vi ari bor	poloblačno
>1 Gradec	oblačno
Jelje	oblačno
'Tovo mesto	poloblačno
Coper	rosi
teka	oblačno
hilj	oblačno
Hvar	—
Dubrovnik	jasno
iagreb	oblačno
šeograd	dežuje
Sarajevo	dežuje
ntosrad	poloblačno
Skopje	poloblačno
Jelovec	megla
iradec	jasno
lunat	jasno
Benetke vlilano	—
	—
»enova	jasno
dunchen	jasno
'iirich	—
.tim	poloblačno
»ariz	oblačno
Berlin	dežuje
Stockholm	jasno
Moskva	oblačno
	°C vreme ob 13 im	•c
—A	jasne poloblačno	7 3
1	poloblačno	6
—8	jasno	—8
3	oblačno	6
1	oblačno	2
2	jasno	6
0	oblačno	3
7	poloblačno	t
7	oblačno	8
6	oblačno	7
—	jasno	15
9	jasno	14
6	oblačno	6
7	jasno	11
4	oblačno	9
7	jasno	12
5	poloblačno	13
—6 6	-	-
—	poloblačno	7
7	poloblačno	14
4	poloblačno	7
—	oblačno	4
7	jasno	16
6	poloblačno	i
6	dežuje	6
—2	ooloblačno	—1
1	oblačno	1
SLOVENIJA:
Ponoči bo pretežno jasno, čez dan spremenljivo oblačno, tu in tam majhne plohe. Najnižje nočne temperature bodo od —4 do 0, v Primorju 4, najvišje dnevite od 5 do 10 stopinj C.
V soboto bo spremenljivo oblačno. Cez dan so možne posamezne plohe.
JUGOSLAVIJA:
Zmerno oblačno bo, zjutraj po nekaterih kotlinah megla.
VREMENSKA SLIKA:
Evropsko področje nizkega zračnega pritiska se še nadalje polni. Ob zahodnih vetrovih bo dotekal nad Alpe nekoliko hladnejši zrak, ki bo povzročal občasne pooblači-tve.
Snežne razmere: žičnica na Veliko planino: —2, rahlo sneži, 135 cm pršič, žičnica obratuje, proge urejene — žičnica na Krvavec: —4, sneži, 125 cm pršič, žičnica obratuje, proge urejene, cesta orevozna — žičnica na Vogel: 0, pretežno oblačno, 230 cm pršič, naprave obratujejo — žičnica na Zelenico: 0, oblačno, 170 cm južen, žičnica obratuje — Ljubelj—predor: 1, oblačno, 50 cm južen, cesta prevozna — žičnica na Španov vrh: —1, oblačno, 100 cm, žičnica obratuje. proga urejena — Bohinj: —1, delno oblačno, 60, cm osrenica, ceste urejene — Kranjska gora: —4, del. obl., 80 cm južen, žičnica obratuje — vlečnica Martuljk: 0, oblačno, 55 cm južen, vlečnica obratuje, drsališče odprto — Komna: —3, delno oblačno, 205 cm pršič, pot na Komno prehodna, tovorna žičnica obratuje — vlečnica Mojstrana: —3, delno oblačno, 40 cm zmrznjen, vlečnica obratuje — Stari vrh nad Škofjo Loko:
0,	sneži, - 44 cm južen, žičnica obratuje, cesta prevozna — žičnica na Golteh — pri Mozirski koči: —2, del. obl., mimo, 110 cm pršič, vse naprave obratujejo, proge urejene, smučanje idealno — Pohorska vzpenjača: 2, oblačno, 25 cm južen, vse naprave obratujejo, razen Habakuka — žičnica Mežica: —2, oblačno, zgoraj 30 cm,, spodaj 25 cm južen, žičnica obratuje — Raštelov vrh pri Slovenj Gradcu: 1, oblačno, 12 cm osrenica, žičnice ne obratujejo — Slovenj Gradec: 1, oblačno, 12 cm — Maribor: 3, pol-oblačno, ni snega — Celje: 2, oblačno, ni snega — Murska Sobota: 0, oblačno, ni snega — Novo mesto: 0, poloblačno, 2 cm snega — Brnik:
1,	oblačno, 13 cm snega — Ljubljana: rahlo dežuje, 3 cm snega — Jezersko: 1*, oblačno, 6 cm snega — Planica: —4, poloblačno, 80 cm snega — Kredarica: —6, poloblačno, 270 cm snega.
D E LOppD ELOppDE L OppD E L OppDELO
bl»l «•«»»■• I
Moj otrok je kar naprej bolan...
Mnogim mamicam najeda veselje do materinstva, ker njihov otroček oboleva tako pogosto, da ji v službi očitajo, tiho ali glasno, že skoraj vsi. Včasih pa se tudi očetje spozabijo in izrečejo kako hudo na rovaš otrokove »kilavo-sti«... ,
Otroci so kar naprej prehlajeni, vrstijo se angine, vneta ušeska, vnetje grla, žrela, sapnika in pljučk, pa otroške nalezljive bolezni, od noric do rdečk, pa spet gripa in prehladi. Kaj res sodobna medicina ne more ničesar stotih zoper to? Otrok dobiva vedno znova antibiotike, a ne pomagajo, kaj kmalu zboli spet, kakor je že pred kratkim...
»Le kaj sem zagrešila, da je moj mali tako občutljiv,« se obtožujejo mnoge matere, »sem res sama kriva za to, kakor bi me nekateri' radi. očrnili?«
In še je vprašanj in grenkih
samoočitanj!
Toda, očrniti mater za otrokovo občutljivost, je res nezaslišana krivica!
Poskusimo pretehtati to trditev. Ko smo v našem otroškem dispanzerju preučevali, kako pogosto obolevajo naši varovanci v določeni starosti, smo ugotovili:
Povprečje - dve bolezni . letno
Poprečno zboli vsak otrok dvakrat letno do dopolnjenega četrtega leta starosti, predšolski otrok pa poprečno manj kot enkrat letno. Zaradi vsakega obolenja morajo mamice, ki hodijo v službo izostati kak teden, dva. To je seveda statistično poprečje. V resnici se pogostost obolevanja porazdeljuje precej drugače. Samo okrog 13*odstotkov otrok m zbolelo tako hudo,'da ne bi tisto leto bito treba iskati zdravniške pomoči. Skoraj tri četrtine otrok do četdega leta pa je zbolelo do trikrat letno, kakih 18 odstotkov otrok pa štirikrat in še pogosteje, redki celo do 10-krat letno. Ti podatki nam ponujajo hitri sklep, da je 18 odstotkov otrok res »kilavih«.
Otroci enako dovzetni za bolezni
Razlike med otroki torej nd v pogostnosti obolenj, kvečjemu le razlika v resnosti in trajanju obolenja. Pozneje smo Iskali podatke, kako je glede tega drugod po svetu, pa smo bili spet presenečeni:	l
NASI OTROCI NISO NIČ BOLJ BOLEHNI, KOT SO OTROCI DRUGIH NARODOV!
Kako pogosto bo otrok zbolel v določeni starosti, je odvisno
predvsem od tega, kako pogosto je izpostavljen kužninam, s katerimi se prvič spopada v svoji družini, varstvu, bolnišnici ali drugje, ne pa od skrivnostne občutljivosti njegove narave.
Obstoj živih kužnin in njihovo vzročno zvezo z nalezljivimi boleznimi je slutil učenjak slovenskega rodu Anton Marko Plenčič že dvesto let pred odkritjem prvih resničnih povzročiteljev kužnih bolezni. Do danes je bilo odkritih že veliko različnih drobnoživk, virusov in praživalic. Na srečo pa je le neznatno število teh drobnih stvari res nevarnih tudi za človeka. Toda, tudi ta neznaten ulomek števila odkritih in še neznanih klic ni v sebi enoten, saj poznamo številne seve iste skupine' povzročiteljev različnih nalezljivih bolezni. Z vsemi sevi neke skupine pa sklepamo premirje, ko se z njimi okužimo prvič in zbolimo. Pozneje, ko po prestali bolemi (ali cepljenju) postanemo odporni, nam ta klica ne more nikoli več do živega. Spet zasluga domačih strokovnjakov — Gerbca in Matjašiča — da poznamo danes najmanj 30 sevov virusa, ki povzroča nalezljivi nahod, to najbolj pogostno človeško bolezen.
Toda, nahod med drugim povzroča še vsaj 5 skupin virusov z "vsemi podskupinami...
Nahod je začetek
Za nabode pa vemo, da odpro vrata boleznim na stežaj. Tudi odrasli ga nalezemo 2-7 krat letno! Ni bil naš namen odkrivati na novo kužne klice, lahko pa izračunamo, s kolikim številom le-teh se mora otrok spopasti, dokler se ne prekuži in postane odporen! Tako smo vsaj malo odgrnili zaveso skrivnosti, zakaj je otrok tako pogosto bolan.
Če je temu tako, kaj lahko potem medicina še stori?
Ugotavlja in razlaga lahko zakonitosti kroženja kužnin. Ko odkriva povzročitelje in njihove lastnosti, omogoča izdelovanje cepiv proti nekaterim otroškim nalezljivim boleznim.
#•
Antibiotiki pomagajo
Pri večini malčkov z nalezljivim nahodom lahko preprečimo širjenje obolenja ter razraščanje na sluznicah vedno prisotnih klic z antibiotiki. Pri dojenčkih redko mine nahod, ne da bi se vnela tudi sluznica srednjega ušesa in spodnjih dihal, če tega ne preprečimo dovolij zgodaj prav z antibiotikom.
S tem smo morda omilili potek in skrajšali obolenje, Kaj to ni vredno besede? Vnetje, srednjega ušeska se pojavi pri dojenčkih le še pri 16 odstotkih vseh infektov dihal, in še to le tedaj, ko je trajal 'nahod brez zdravljenja že ^ nekaj dni. če se pri otroku obolenje ponovi, povzroče ga pa na penicilin občutljivi koki, je mogoče s šest tedenskim zdravljenjem s penicilinskimi tabletami ali sirupom (če ga le redno dajemo otroku!) preprečiti ponovitev angine, sinusitisa, vnetja ušesk, pa tudi posledice streptotoofcnih obolenj, kakor so revmatizem, vnetje ledvic in srčno hibo. Tako ravnajo povsod v civiliziranih deželah. Zato je očitek o pretiranem ordiniranju penicilinskih pripravkov neutemeljen že zato, ker vemo, kdaj iti zakaj ga predpišemo otroku. Tako razborita obramba
■k
Hi
19K	' '
' ; ' 'ffA
■ m


IMwS«S
Mamical
pred očitki terja sedaj nekoliko umirjene razlage!
Občutljivi tedni po bolezni
Zhano je namreč, da mora biti otrok, pri katerem ni preteklo niti tri tedne od zadnje bolezni, pa spet akutno zboli, žrtev ponovnih in zopetnih infetoj, ki jih je nalezel v svoji okolici (doma ali v varstvu). Taka obolenja potekajo navadno tudi zelo burno. Zakaj?
VSAK OTROK JE TRI DO ŠEST TEDNOV PO VSAKEM VROČINSKEM OBOLENJU ZELO OBČUTLJIV NA PONOVNO INFEKCIJO.
To vemo iz izkušnje. Če pošljemo otroka že nekaj dni po bolezni spet v otroški kolektiv, ga bodo morali starši skoraj gotovo še prej ko v šestih tednih spet peljati k zdravniku.'.. Pa smo že pri uvodnih žalostirikah!
Ugotovili so, da je organizem ves vprežen v izdelovanje zaščitnih protiteles kake šitri tedne po vsakem nalezljivem obolenju, če je otrok v tem času cepljen ali pa izpostavljen novi okužbi s Mico, proti kateri še nd odporen, bo klica ob vdoru razrdla najprej množico celic, ki skrbijo za našo varnost. Razpadki naših lastnih celic in iz njih sproščene na pol prebavljene snovi sprožijo najprej vročico in splošne znake bolezni, šele nato se spet začno izdelovati nova varovala, ko je minilo različno dolgo trajajoče akutno obolenje. Če pa se spet nesrečno okužimo, pa vse znova!
Narave namreč ne moremo premotiti. Prebolevni^ka doba je dejstvo, čeprav je med tem obrok videti v redu. Morda se mu je povrnil poprejšnji tek, ali pa ga je celo izgubil.
Najboljša oskrba - mama
Zato naj se ne zdi nikomur čudno, če predlagamo, da naj mati sama varuje in neguje psebolev-nika 3—6 tednov po akutni bolezni in mu daje predpisana zdravila. Zdravniške komisije pri Zavodih za socialno zavarovanje bodo morale vse pogosteje potrjevati predloge specialistov za otroške bolezni, da bi omogočili zaposlenim materam nego otroka, tudi v pre-bolevndškd dobi.
' POJEM OTROKA-PREBOLEV-NIKA SMO VSE PREDOLGO IZRIVALI IZ NAŠE ZAVESTI.
Zato je milo rečeno, nestrokovno in še manj človeško, če zdravniške komisije pri obravnavanju podaljšane nege matere grobo žalijo in namigujejo o vrednosti njihovega materinstva! Sodobna medicina lahko z vse večjo gotovostjo trdi, da ne moremo z nobenimi sodobnimi sredstvi zmanjšati človekove splošne dovzetnosti za infekcije. Lahko le omilimo ali skrajšamo potek nekaterih bolezni, nekatere infekte lahko celo preprečimo. Dolžni smo jih preprečevati, posebno v prebolev-niški doba.
Otroški kolektivi niso pravo okolje za prebolevnika
To se nam redkeje posreči z zdravili, bolj pogosto pa tako, da otrokaprebolevnika čim manj izpostavljamo možnosti ponovne okužbe, ki je v otroških kolektivih gotovo veliko večja, kot v domači družini. Nič manj logično bOdi ni, če mati, ki to zmore, gre z otrokom prebolevmikom k morju, v planine ali k svojcem na deželo. Zunaj hrupnih in zakaje-
nih mest je zrajc bolj čist, otrok pa se lahko sproščeno razgiblje, drugače kot v stanovanju. Ni sodobno zadrževati otroka v postelji, razen izjemoma, kakor hitro pokaže voljo do dejavnosti, kakor pred boleznijo. Gibanje je namreč otrokova naravna potreba, počitek pa aiajo otroci sami dobro uravnavati.
Malček predvsem pogreša mamico
Sproščeno gibanje je tudi najboljša nšravna obramba pred prehladom. Za otroke do štirih let je boljše, če jih tudi v pre-bolevniški dobi varuje in neguje mati sama. Skupinsko bivanje otrok do te starosti omogoča širjenje bolezni med njimi, pa čeprav so v planinah ali bb morju. Obrok do četrtega leta pogreša bolj mamico kot vrstnike, okrog \ bolezni pa še celo. Po tej starosti otroci, tudi če zbolijo, reagirajo v vsem že bolj odraslo. Tako nam postane jasno, da moramo začeti drugače gledati na zaposlene matere in njihove otroke, posebno do četrtega leta starosti. Omogočimo jim, rajši kot doslej, vsaj to, kar dopušča zakon. Ca so bile matere odsotne z dela zaradi otrokove bolezni, jih ponekod sodelavci obravnavajo kot najbolj temačni liki podjetnikov iz prejšnjih časov. Pogosto se mora tako odločiti zdravnik in napotiti otroka v bolnišnico, čeprav bi v ljubečih materinih rokah prav hitro okreval, če bi le mati upala spet izostati z dela...
Dr. Franc Tihote
/
DELO, str. 1, 29. januarja
O dobri, a cenejši hrani
O	DOBRI, A CENEJŠI HRANI
Ce hočemo sebe, družino ali tudi zaupan nam kolektiv pravilno hraniti, moramo nuditi organizmu vse snovi, ki jih potrebuje za rast, zdravje in delo. To pa ni vselej lahko. Včasih ne vemo dovolj o prehrani, včasih pa ne vemo pravilno ravnati z živili in tako le-ta pri pripravi izgubljajo dragocene hranilne vrednosti. Pa tudi cena določenih živil je lahko vzrok nepravilne prehrane. Najdražja so živila živalskega izvora. Vendar morajo biti tudi ta vsak dan zastopana v naši prehrani, saj vsebujejo neogibno potrebno gradivo za naš organizem. Živila živalskega izvora vsebujejo popolne beljakovine. Nepopolne beljakovine pa vsebujejo tudi živila rastlinskega izvora, npr. fižol in na splošno vse stročnice, žitarice in nekatere vrste zelenjave. Te nepopolne beljakovine lahkO uspešno dopolnimo z živalskimi beljakovinami. Zelo dobra za organizem je kombinacija mleka in kruha ah mleka in polente ali koruznih žgancev.
Za organizem sta potrebni obe vrsti beljakovin, pa živalske, to je popolpe, v manjši količini. Niso pa vsa živila, kd vsebujejo živalske beljakovine, enako drage glede na količino beljakovin, ki jih vsebujejo. Tudi s cenejšim živilom lahko pokrijemo telesu dnevno potrebno količino beljakovin. In to moramo prav sedaj dobro vedeti.
Najcenejše popolne beljakovine dobimo s skuto, saj za 0,70 din dobimo kar 17 g beljakovin, kar zadostuje za ves dan za srednje težkega delavca pri poprečni teži 70 kg. Tudi z ribami, mlekom, sirom, drobovino in jajci ceneje pokrivamo potrebe po beljakovinah kot z mesom in mesnimi izdelki.
Za zgled, kako lahko sestavimo preprost, toda po živalskih belja-kovinah zadosten jedilnik navajamo nekaj receptov. Recepti so •količinsko preračunani za 4 člansko družino. Ta jedila so hitro pripravljena, njihova cena ni visoka, vrednost pa ustreza prehrambenim potrebam.
1.	jedilnik
Ohrovtova juha z rižem, testenine s skuto, solata, mlečna pijača ali sadni sok.
V	tem jedilniku najdemo popolne beljakovine v skuti in v mleku ter jajčnih testeninah. Obrazložili bomo samo, kako pripravimo te-stetine s skuto.
Testenine s skuto
Vj kg testenin, 30 dkg skute, 4 dkg margarine ali surovega masla. Testenine skuhamo, oplaknemo s toplo vodo, nato zabelimo z razpuščenim maslom ali margarino, potresemo z zdrobljeno skuto in serviramo.
2.	jedilnik
Argo ali Knorr goveja juha, zapečen krompir s skuto, mešana solata.-
V	tem jedilniku so živalske beljakovine zastopane v zapečenem krompirju s sirom.
Zapečen krompir s sirom
1,30 kg krompirja, 4 dkg olja, 2 dil mleka, 1 jajce, 5 dkg trdega sira, zelen peteršilj, sol.
Krompir skuhamo, ga olupimo in zrežemo na listke. Naložimo ga v dobro pomazano ponev in polijemo z mlekom, v katerega smo razžvrkljali jajce, sol in sesekljan zelen peteršilj. Krompir potrese mo z naribanim sirom. Vse skupaj damo v pečico, da se lepo rumeno zapeče.
3.	jedilnik
Enolončnica s kislim zeljem, omlete s skuto, kompot iz mešanega suhega sadja.
V	tej kombinaciji jedilnika nam dajejo beljakovine živalskega izvora svinina, skuta, jajca ta mleko.
Enolončnica s kislim zeljem
1	kg' kislega zelja, 20 dkg svi-nine, žlica olja, pol čebule, sol, poper, 3 dkg slanine, žlička moke, paradižnikova mezga, po okusu malo smetane. Zelje dušimo, na olju in zrezani slanini prepražimo sesekljano čebulo ta na kocke zrezano meso. To dodamo napol zdušenemu zelju, vse nekoliko zalijemo in skuhamo do mehkega. Zagostimo s podmetom, ki ga napravimo iz moke in vode ali
Folija je dober pomočnik
Gotovo je zavitek aluminijaste folije že v vaši shrambi aU omari, saj je dragocen pomočnik pri shranjevanju živil v hladilniku. Saj veste,. kajne, da sadje in zelenjava zgubita v hladilniku svežino, ker oddajata preveč vode. V enem tednu Izgubita kar 26'!'» svoje teže. Če pa zavijemo sadje ali zelenjavo v folijo, izgubita v enem tednu le 1% svoje teže. Tudi ostanke jedi zavijete v folijo ali prekrijete z njo posodo, preden jo shranit« v hladilnik.
Morda pa še ne veste, da lahko folijo uporabimo v gospodinjstvu še za marsikaj.
Folija varuje ostanke volne bi fine pletenine pred molji. Pletenine zavijemo in na o-vitku zabeležimo, kaj je v njem. Volno pa bomo zlahka našli, če jo bomo zavili tako. da bo nitka visela iz ovoja.
Srebrni jedilni pribor bomo učinkovito osvetlili, če ga bomo potopili v vročo vodo, v katero bomo dali 1—2 žlici soli ter košček folije. Srebrne predmete, ki jih I« redko uporabljamo, zavijemo takoj po uporabi v folijo. Ne bodo potemtieli, dokler jih ne odvijemo.
Cele ribe pri kuhanju rade razpadejo. Zavijemo jih narahlo v folijo, iz katere gledata le rep bi glava. Iz vode jih bomo vzeli, ne da bi jim poškodovali kožo.
kisle smetane. Naposled jed izboljšamo s paradižnikovo mezgo.
4.	jedilink
Kostna juha z vraničnim rižem, pečene sardelice, krompirjeva solata z radičem ali endivijo.
V	tem jedilniku so popolne beljakovine v sardelicah.
5.	jedilnik
\
Jota, koruzni pečenjak s skuto, kompot.
Koruzni pečenjak s skuto
Pol I mleka, 1 jajce, dkg kvasa, sol, 5 dkg sladkorja, 30 dkg koruznega zdroba, 25 dikg skute, 4 dkg margarine ali surovega masla, 3 večja jabolka.
V	mleko razžvrkljamo jajce, dodamo koruzni zdrob, kvas, sladkor, sol, pretlačeno skuto. V pekaču razgrejemo maščobo, vlije-
-mo vanjo pripravljeno zmes, na vrhu potresemo z naribanimi jabolki in slečemo v pečici Ko je pečeno, potresemo s sladkorjem ali prelijemo s sadnim sokom ta serviramo.
6.	jedilnik
Paradižnikova juhrf, krompirjev narastek z mesom, solata.
Krompirjev narastek z mesom
4 dikg olja, 25 dkg govedine, pol čebule, 2 dkg česna, kilogram ta pol krompirja, pol litra mleka.
Na olju prepražimo sesekljano čebulo, nato še zmleto meso, osolimo ta odišavimo Krompir olupimo, ga zrežemo na koščke in nato skuhamo v slanem kropu. Kuhanega odcedimo, zmečkamo ta zmešamo z mlekom v kašo. Ko je meso mehko, damo v namazen pekač plast krompirjeve kaše, to pokrijemo z mesnim nadevom, nato še s plastjo krompirjeve kaše. Zalijemo z malo mleka ta pečemo pol ure v pečici.
Se nekaj praktičnih napotkov
Iz tako sestavljenih jedilnikov lahko gospodinja z nekoliko domišljije pripravi pestre in polnovredne obroke hrane. Za zaposleno gospodinjo pa je važno tudi to, da pripravi hrano v čim krajšem času, zato bo izbirala živila in jedi, ki jih hitro pripravi. Jedilnike bo kombinirala z napol pripravljenimi izdelki, zmrznjenimi živili in podobno.
.4
Kroj za pletenje jopice
S kapico, copatkami in jopico preprostega, a vendar živahnega kroja bomo lepo in toplo oblekli otroka od 6. do 9. meseca starosti
desne, na narobni strani leve petlje.
Za ves komplet potrebujemo 250 g volne, dolge pletilke št. 3 in 3, >/j kratke pletilke št. 3, 3 gumbe, 1,60 m svilenega traku, širokega 2 cm.
Navodilo vam posredujemo iz knjige »Ena leva, ena desna«, ki jo je izdal Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani.
HRBET
S pletilkami št. 3 nasnujemo . 97 petelj in pletemo za rob 5 vrst na licu in na narobni strani desne. Dalje pletemo s pletilkami št. 31'a v vzorcu. Ko smo napletli 52 vrst (15 cm od roba), razankamo za rokavni izrez na obeh straneh dvakrat po 2 in dvakrat po eno petljo. Po 66. vrsti (19 cm od roba) predenemo ostalih 65 petelj na pomožno pletilko.
LEVI PREDNJIK
S pletilkami št. 3 nasnujemo 52 petelj in pletemo rob kot pri hrbtu. Dalje pletemo s pletilkami št. 3‘/a 47 petelj v vzorcu, ostalih 5 petelj pa še dalje na licu in na narobni strani desne. Rokavni izrez oblikujemo na desnem robu, kot je opisano za hrbet. Po 66. vrsti predenemo ostalih 46 petelj na pomožno pletilko.
DESNI PREDNJIK Pletemo ga somerno levemu.
- 20
i .165
19 “
15 J-5-f*
113

H kapi in copatkam še jopica
Prejšnji teden smo posredovali opis kapice in oopatk, ki jih lahko ,v kratkem času in z malo spretnosti spletemo za prijetno darilo ali za najmlajšega člana družine. Danes dopolnjujemo navodila še z Jopico, ki je namenje-na — tako kot kapica in copatke — malim občanom od 6. do 9. meseca starosti. Širina Jopice Je 76 cm. Popis velja za debelino volne, katere 25 petelj ta 43 vrst da kvadrat. 10x10 om. Vzorec: s pletilkama št 3 Vi pletemo na licu
ROKAVA
S pletilkami št. 3 nasnujemo 30 petelj in pletemo 3,5 cm visok rob na licu in na narobni strani desne. Dalje pletemo s pletilkami št. 3'/i v vzorcu in v prvi vrsti dodamo 6 petelj takole: po vsaki 6. petlji spletemo šestkrat po eno zasukano petljo iz prečne niti prejšnje vrste. Na pletilki imamo 45 petelj. V vsaki 12. vrsti dodamo na obeh straneh trikrat po eno petljo. Ko smo napletli 44 vrst (13 om od roba), zazankamo za rokavno okroglino petkrat po dve in dvakrat po eno petljo. V 58. vrsti (17 cm od roba) predenemo ostalih 17 petelj na pomožno pletilko.
SBDELCE
S pletilko št. 3 popletemo desno petlje desnega prednjlka s pomožne pletilke, a pri tem popletemo skupaj: šesto in sedmo petljo, naslednjo drugo in tretjo, nato pa še sedemkrat menjaje: enkrat drugo in tretjo petljo,
enkrat naslednji dve petlji. Zatem popletemo s pomožne pletilke prvega rokav ta popletemo trinajstkrat po dve petlji desno skupaj. Sledijo petlje hrbtnega dela, pri katerem popletemo dvakrat po dve petlji desno skupaj in še menjaje devetkrat takole: enkrat naslednjo 2. in 3. petljo in trikrat po dve petlji desno skupaj. Petlje drugega rokava popletemo tako kot petlje prvega rokava, petlje levega prednjika pa takole: dvakrat vsako 2. ta 3. petljo in osemkrat menjaje: enkrat naslednji dve petlji ta enkrat naslednjo 2. in 3. petljo desno skupaj Na pletilki imamo 137 petelj m pletemo takole:	pet robnih petelj na ooeh
straneh pletemo še dalje na. licu in na narobni strani desno, srednjih 127 petelj pa menjaje po tri vrste na licu leve, na narobni strani desne ta tri vrste na licu desne, na narobni strani leve. V naslednji vrsti (lice) zankamo 4. m 5. petljo (robne petlje) desnega prednjika za gumbrfico. V naslednji vrsti na novo nasnujemo dve petlji nad zazankanima petljama. Naslednji dve gumbnici naredimo v vsaki 12. vrsti, obenem pa v 11. vrsti (lice) snemamo ,a-•kole( desno skupaj popletemo 5. ta 6. petljo in enaintridesetkrat vsaiko naslednjo 3. in 4. petljo. Ko smo napletli 26 vrst za sedelce, naredimo vrsto luknjic: desno skupaj popletemo 5. m 6 petljo, nato pa vsako naslednjo 2. in 3. petljo, za vsakim snemanjem pa naredimo ovoj. Pletenje zaključimo z dvema vrstama samih desnih petelj in nato zazankamo vse petlje v eni vrsti.
IZDELAVA
Gladke dele prepanmo, jopico sešijemo — pri rokavu nadržimo, obzankamo gumbnico in prišijemo gumbe. Skozi vrsto luknjic napeljemo trak'.
—o, dr. i, st. jwuiu\j« im
PREGLED TRŽNIH CEN
a r 11 s er	LJUBLJANA	MARIBOR,	NOVO MESTO	KRANJ	KOPER	M SOBOTA	CELJE
CVET ACA	3-5	8	6	5	5,50	5,50	'
ČEBULA	3,50	3	3—3,50	3—3,50	3	2,80	2,70—4
ČESEN	8—10	10	12	10—11	7-8	9	9-11	- .
FI2UL	6—7,50	6—7	5—6	6	6-8,50	5,50—7,50	6—7
KROMPIR	1—1,20	1—1,20	1	1	1,20	0,90	1,10-1,50
KOLERABA	4		2	2—2,50	2		
KORENJE	6—8	4—5	7	4	3—6	1,80—6	1,50—6
MOTOVILEC	10—18	10—12	12	10			10-15
OHROVT	3—4	2,50-3	4		2,50	2,80	2,50
OHROVT - brstični	10—12		6				
PESA	3—4 ' ■	3-4	4	1,50	3—4	1,90	1,20-4
POR	6—8	4—5	5,50		4	3,50	3-4
PETERŠILJ	15	4—6	7	6	6	6-	4,80—6
PARADIŽNIK				6	8		
REPA	2	2	2	1			’
REPA - KISLA	4	3	4	3	3,20	1,80	3
RADIČ	12—14	10-15	10-16	8-10	8—12	14	11
SOLATA - endivija	5	5—6	6,50—7	5—6	6	6	5—6
ŠPINAČA	14—16	10-12	3	8—10		5,50	7,50—10
ZELJE	3	3	3-4	2,80	2,50	3	1,50-2,40
ZELJE - kislo	4	3,50-4	3,50—4	4	3,50	2,80	3
ZELENA	6—8	5—7	8	4	4	4,20	4,80-5
FIGE — suhe	6—7		6,50—7	5		7	
fs ijrHOZDJE	5,50—6	4,80	4—7	6	6	5,80—7	5,50
2 HRUŠKE	3—5	3-5	8		4—5		4
< JABOLKA	l,5u—o,70	1—2	5	2,50	4	1,50-3,20	2-3,20
OC LIMONE	5—5,50	5,20	5—5,50	6	4,50	5,40	4,60
3 OREHI	10"	7—8	3—4	9	8	7	
Z OREIIi - jedrca	25	17—20	20	26	36-38	32,50	32
% POMARANČE	4,50—5	5-5,50	5—5,40	5		4,90	4,60
^ SLIVE	suhe	4	4	5	5	5,50	.5	4		
BANANE	5,50	5,50	6,50	6	5,50	5,30	5,60
^ JAJCA	0,70—1	0,80—1	1	0,80—0,90	0,95—1	0,60—0,70	1
£ SMET ANA	10	10	16	10-11			10
V) ŠIRCFK 'Skuta)	6—3	7—8	8	6			8
NOVOSADSKA BORZA
Pridelek	Cena za 100 kg Stanje na borzi
mehka pšenica	120	večje povpraševanje od ponudbe
trda pšenica	129	večje povpraševanje od ponudbe
koruza 1	• 128	večje povpraševanje od ponudbe
umetna- sušena koruza	124—125	večje povpraševanje od ponudbe
oves	107—112	večje povpraševanje od ponudbe
ječmen za krmo	120	večje povpraševanje od ponudbe
pšenična otrobi	90	večje povpraševanje od ponudbe
pšenična krmna moka	»5	večje povpraševanje od ponudbe
dehidrirana lucemina moka (groba frakcija)	100	večje povpraševanje od ponudbe
ribja moka (iz uvoza)	360	usklajena ponudba in povpraševanje
rezanci sladkorne pese	70	večje povpraševanje od ponudbe
sončnice	170	večje povpraševanje od ponudbe
pšenična moka (tip ti00)	165	večja ponudba od povpraševanja
svinje Iz kooperacije	820	usklajena ponudba in povpraševanje
svinje iz farme	820 825	usklajena ponudba in povpraševanje
PO devalvaciji dinarja na novosadski bonu m prišlo do večjih sprememb cen. Precej se je povečalo povpraševanje po mehki pšenici, medtem ko je povpraševanje po trdi pšenici ostalo na prehodno doseženem nivoju. Zaključeni sta bili dve pogodbi za skupno 60 ton bezostaje. Cena umetno sušeni koruzi je ponovno poskočila, in sicer v povprečju za 0,01 din pri kilo-gramu. Prodano je bilo 1070 ton umetno sušene koruze po 125 dinarjev in 1800 ton po 124 dinarjev za 100 kilogramov. Sklenili so še pogodbo za 660 ton naravno suhe koruze z dobavo v maju In juniju po 110 dinarjev za 100 kilogramov, vendar s pogojeni, da se celotna količina plača vnaprej, do 10. februarja. Prt ostalih borznih artiklih ni prišlo do večjih sprememb cen.
V VSAK
SLOVENSKI
DOM
KNJIGE
PREŠERNOVE
DRUŽBE!
t	■>*
SPREMLJAJTE
TV
PROGRAM Z REVIJO
slop
VROKJj
V
j
rozin smi
MOTORNE. /SANI a 'JOHNSON J

sposojeni test — AMERIŠKI LUNOHOD
Kaj pravijo v Kragujevcu '
o novem jugo-avtu,
ki ga je razkrila revija AVTO!
KOLEDAR DIRK 1971
auto
Kako je umrl Ignazio Gkinti I
iS
Kako je z izplačilom premij Iz obveznega zavarovanja - kaj pravijo zavarovalnice, servisi, milice .,,
:
:
:
:

»••••••«
ffniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiinininnimiiMiiiiniiiniiiiniinnMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiKimni nniimiiiiiiiinniiiminiiiiminiiimiiniiimiiimiiMiiiHiHiiinnnimniiiM«niiinHiiiii«r
Delovna enota sektorja za tuzemsko prodajo podjetja
ŠIP »ŠIPAD«
SARAJEVO, M. TITA ST. 15 oglaša
prosta delovna mesta
V	prodajalni pohištva »Sipad« v Kranju
1.	poslovodjo
2.	blagajnika - knjigovodjo
3.	transportnega delavca
V	prodajalni pohištva »Sipad« v Celju
blagajnika - knjigovodjo
V	prodajalni pohištva »Sipad« v Ljubljani
blagajnika - knjigovodjo
Poleg splošnih pogojev po osnovnem zakonu o delovnih razmerjih morajo kandidati izpolnjevati tudi posebne pogoje:
oa delovno mesto poslovodje — višja strokc-vna izobrazba z najmanj tri leta delovne prakse ali srednja strokovna izobrazba z najmanj 6 leti delovne prakse v trgovini za prodajo pohištva.
Za delovno mesto blagajnika • knjigovodjo — srednja strokovna iaobrazba z najmanj 1 letom delovne prakse ali nižja strokovna izobrazba z najmanj 5 leti delovne prakse pri blagajnlško-knjigovodskih delih. Za delovno mpsto transportnega delavca — NK delavec.
Za vša delovna mesta je obvezno poskusno delo po pravilniku podjetja.
Osebni dohodek po pravilniku o raadelitvi osebnih dohodkov podjetja. — Osebe, ki so bile kaznovane zaradi gospodarskega kriminala ne pridejo v poštev. Stanovanja niso zagotovljena.
Oglas velja 15 dni od dneva oglaševanja. V določenem roku morajo kandidati poslati pismeno ponudbo na naslov podjetja z oznako »za delovno enoto sektorja za tuzemsko prodajo«.	681
CARINARNICA LJUBLJANA
oglaša
naslednja prosta delovna mesta:
1.	4 DELOVNA MESTA s srednjo ekonomsko, administrativno ali njej sorodno šolo. Prednost imajo kandidati z vsaj delnim znanjem strojepisja.
Sprejeti kandidati bodo razporejeni v administracijo in strojepisnico.
2.	2 PRIPRAVNIKA s srednjo ekonomsko ali njej ustrezno šolo.
Kandidati pod 1. in 2. morajo popolnoma obvladati slovenski jezik. Za pripravnike veljajo določila zakona o sprejemanju pripravnikov v zvezne organe.
Pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovnosti sprejema carinarnica Ljubljana, Smartinska 152 a do vključno 15. 2. 1971.
743
Razpisna komisija podjetja
ELEKTROMEHANIKA
HLADILNE NAPRAVE
LJUBLJANA, Celovška 180/b
ponovno razpisuje po 151. členu statuta podjetja delovno mesto
DIREKTORJA PODJETJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
da imajo popolno srednješolsko izobrazbo strojne stroke, 8 let prakse na vodilnih delovnih mestih in 4 leta prakse v hladilni stroki.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge na razpisno komisijo najkasneje v 15 dneh od objave. 739
PEDAGOŠKA AKADEMIJA V LJUBLJANI
razpisuje
redno delovno mesto za nedoločen čas
profesorja ali predavatelja
za predmet nemški jezik na oddelku za tuje
jezike	.
Za profesorja se lahko prijavi kandidat, ki ima visoko izobrazbo ustrezne stroke, je objavil več strokovnih ali znanstvenih del, ima večletne izkušnje v poučevanju ali uspešnem opravljanju dela v svoji stroki in kaže izrazite sposobnosti za samostojno pedagoško delo.
Za predavatelja se lahko prijavi kandidat, ki Ima visoko izobrazbo ustrezne stroke, obvlada probleme 1 svoje stroke, ima v praksi pridobljene izkušnje in je sposoben za pedagoško delo.
Prijavo kolkovano s kolkom za 1 din in s prilogami (diploma, življenjepis, strokovna in znanstvena dela) pošljite na naslov: Pedagoška akademija v Ljubljani, Stari trg 34, najkasneje v 20 dneh po objavi tega razpisa.
Z izbranim delavcem se bo sklenilo redno delovno razmerje takoj.
•	Svet Pedagoške akademije
v Ljubljani 742
iiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiimiiHiiiiiMiHmiiiMiiiiiiiiiiiiHiiHii>iitiiiiiiiiMiimiHimiimmi PODJETJE
KEMOSERVIS-FOTOMATERIAL
Ljubljana, Trg revolucije 2
razpisuje
po členu 99. statuta podjetja reelekcijski razpis za vodilno delovno mesto
ŠEFA
gospodarsko-računskega sektorja
POGOJI:
1.	visoka ali višja šolska izobrazba in 5 let samostojne prakse na finančno-komercialnih poslih, ali srednješolska izobrazba in 15 let samostojne prakse na finančno-komercialnih poslih;
2.	pasivno znanje nemškega, angleškega ali francoskega jezika.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo do 13. februarja 1971.	735
2 KUHARICI
sprejmemo takoj v stalno zaposlitev
Stanovanje in hrana v hiši, plača dobra.
HOTEL »PLANINKA«
ČRNA NA KOROŠKEM
753
»RAŠICA«
tovarna pletenin Ljubljana • Gameljne
takoj sprejme več:
-	PLETILJ
za delo na. motornih pletilnih strojih
-	DELAVK
za pomožna konfekcijska dela
Interesenti naj se zglase v kadrovskem oddelku tovarne.	732
BOLNICA IVANA REGENTA V SEŽANI
objavlja
JAVNO DRAŽBO
aa prodajo:
a) VOZILA ZNAMKE »ZASTAVA - FURGON«
b) KOMPLETNE KINOAPARATURE za 36 mm film
Javna dražba bo dne 10. februarja 1971 v sindikalni sobi bolnice in to ob 10. uri'za delovne organizacije, ob 11. uri za zasebnike.
Ogled predmetov je mogoč vsak delovni dan od 10.—14. ure v času od 1. 6. februarja 1971.	726
e r Aa beno	-r-_m ^
I—3UBI—3 AN A CELOVŠKA C. 13*1
prodaja	t
436,50 m2 ogrevanega SKLADIŠČNEGA PROSTORA S PISARNIŠKIM PROSTOROM
v izmeri 8,50 m2 in pripadajočimi pomožnimi prostori v izmeri 19,10 m2
Prostori so v kleti novozgrajene trgovsko-servisne zgradbe v Ljubljani, Celovška cesta 134-a in so takoj vseljivi.
Vsa podrobnejša pojasnila dobite v komercialnem oddelku podjetja Celovška 136 v Ljubljani ali po telefonu 55-756.
Kmetijska zadruga ŠKOFJA LOKA
razpisuje prosti delovni mesti
1.	POMOČNIKA KOMERCIALISTA
2.	KMETIJSKEGA SVETOVALCA
Za razpisani delovni mesti se poleg splošnih pogojev zahteva:
pod 1. srednja ekonomska ali trgovska šola in dve leti prakse,
pod 2. agronomska fakulteta II. stopnje a ustrezno prakso.
Na obeh delovnih mestih je za opravljanje dela potrebno lastno prevozno sredstvo.
Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Stanovanj ni na razpolago. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe s kratkim življenjepisom, navedbo dosedanjih zaposlitev in z dokazil o strokovnosti v desetih dneh po objavi razpisa.	731
hHiiiiimmiminnniiiiiiniitiMiiiiiimmiiiiniuumiiMmiiiimiiimiuiiiimnHNHmMi
TRGOVSKO PODJETJE
»»ISTRABENZ« — KOPER
komisija za delovna razmerja razglaša prosta delovno mesta za
3 trgovske prodajalce - črpalkarje
na črpalki v Izoli
2 trgovska prodajalca • črpalkarja
na črpalki v Ivančni gorict
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolniti še naslednje:
kvalificirani trgovec z enoletno prakso.
Predvidena je dvomesečna poskusna doba.
Kandidati naj predložijo k ponudbi dokazilo o strokovni usposobljenosti, s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev, v 15. dneh od objave razpisa Splošnemu sektorju podjetja, Koper, Vojkovo nabrežje 10.
728
miiiiimmimimiiiiHmmiiiimiHmiiiminiiimHiiiiiimHMiiimiuimmiiHuimmimii
INDUSTRIJSKO PODJETJE
»» A L P R E M «
- KAMNIK, Usnjarska 9
razpisuje
NATEČAJ za zaščitni znak podjetja
Predlagani prispevki morajo vsebinsko zajemati in prikazati predmet poslovanja, ki je: izdelovanje in montaža oken, vrat, predelnih sten in fasad iz aluminija,
izdelovanje in montaža opreme za samopostrežne, samoizbirne In blagovne hiše ter ostale trgovske lokale,
načrtovanje elementov, ki so predmet poslovanja.
Vsi prispevki morajo biti sestavljeni v dveh izvodih, označeni s šifro in poslani v zaprti ovojnici na gornji naslov z oznako: »Za znak podjetja«, najkasneje 15 dni po objavi natečaja. Vsi osvojeni osnutki so last podjetja. Poleg znaka podjetja morajo predlagatelji poslati tudi rešitev glave poslovnega pisma in ovojnice.
Vse predložene prispevke bo reševala posebna komisija, ki bo v 15 dneh objavila izid natečaja.
Nagrade za najboljše rešitve so: 800,00 din, 500,00 din in 300,00 din.	733
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiii NEOMEJENO ŠTEVILO
POVERJENIKOV IN POSLOVNIH AGENTOV
išče
ČASOPISNO ZALOŽNIŠKA USTANOVA
»INTERPRES«
ZALOŽNIŠKA ENOTA 11001 BEOGRAD — ul. Internacionalnih brigada 43, p. p. 945
za delo pri prodaji — plasmaju
1.	ŠOLSKIH PRIROČNIKOV IN UČBENIKOV
2.	ENCIKLOPEDIČNIH IZDAJ
3.	TEHNIČNE LITERATURE - SLOVARJEV
4.	ŠOLSKIH OBRAZCEV IN RAZGLEDNIC
5.	OSTALIH LASTNIH IN PREVZETIH IZDAJ
Potrebujejo poverjenike in poslovne agente iz vseh krajev SFRJ. — Zaželeno je, da so kandidati prosvetni delavci vseh strok, upokojenci intelektualnih in vojnih poklicev, študenti in drugih državljani, ki želijo in ki so sposobni za delo pri plasmaju knjige in drugih izdaj.
Pri prizadevnem angažiranju obstaja možnost za visok zaslužek. Plačilo bodo kandidati prejemali redno.
Vse ponudbe z biografskimi podatki in podatki o poklicu-stroki, morajo kandidati takoj poslati priporočeno na naslov: NIU INTERPRES« — Iadavačka jedinica, 11001 Beograd, p. p. 945.	699
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Podjetje za zastopanje inozemskih firm
FABEG
BEOGRAD, KOSOVSKA ŠTEV. 17/VI oglaša
prosto delovno mesto za
strokovnega sodelavca
za izdelke humane medicine
za območje Slovenije, s setležem v Ljubljani
Pogoji:
a)	visoka strokovna izobrazba, diplomiran zdravnik ali farmacevt,
b)	3 leta delovne prakse,
c)	znanje enega svetovnega jezika.
Osebni dohodek po pravilniku o razdelitvi osebnih dohodkov podjetja
Prijavi naj kandidati priložijo tudi ustrezna dokazila o izpolnjevanju predpisanih pogojev v 15 dneh od -dneva objave v dnevnem tisku.
O izbiri kandidatov bodo p;smen0 obvestili v 8 dneh od dneva sklepa o izbiri.
>	645
Za ta teden
Radič je v naši zimski prehrani pomembna solata. Poleg vitaminov in rudninskih snovi vsebuje nekaj grenkih snovi, ki vzbujajo tek. Rdeča pesa ima v gomoljih precej pomembnih sladkorjev. Njen sok čisti kri, pomaga prebavljati želodcu in jetrom Pripisujejo mu zdravilno moč pri grlpah in drugih obolenjih dihal. Zelena nam je qa voljo vso zimo. V zeleni je precej eterlč-N nega olja, ki JI daje poseben okus in vonj. Vzbuja pa tudi trk, izboljšuje prebavo, dobro vpliva na živce in žleze, odvaja odvišno vodo. Zeleni listi vsebujejo posebno veliko vitamina A in kalcija.
PETEK
Kosilo: Ohrotova Juha, skutini žličniki, kompot.
Večerja: Jajčnik, solata. SOBOTA
Kosilo: Jota s kislim zeljem, puding, sadni sok.
Večerja: Fižolova solata s črno redkvijo, bela kaiva, kruh. NEDELJA
Kosilo: Kostna juha z vlivanci, sočna pljuči« pečenka, kruhovi cmoki, solata.
Večerja: Zdrobov narastek, sadni sok.
PONEDELJEK Kosilo: Zelenjavna juha, makaronovo meso, solata.
Večerja: Polenta z mlekom, sadje.
TOREK
Kosilo: Sadje, ocrvt telečji jezik, pražen krompir, dušeno zelje.
Večerja: Opečena zelena z jajci, kruh, čaj z limono.
SREDA
Kosilo: Krem fižolova juha, vampi po primorsko, testenine, solata.
Večerja: Krompirjeva juha z zelenjavo in skuto, kruh.
ČETRT EK
Kosilo: Pečene ribe, endivija s krompirjem v solati, pijača.
Večerja; Ocvrte miške, ka-kao, sadje.
Količine v receptih so preračunane na 4 do 5 oseb! Skutini žličniki S dkg surovega masla, 3 rumenjaki, 1/4 kg skute, 20 do 25 dkg zdroba, žlička moke, 3 beljaki; slan krop.
Maslo umešamo z rumenjaki, dodatno pretlačeno skuto, zdrob in moko čez nekaj časa primešamo sneg iz treh beljakov. Iz zmesi naredimo žličnike in jih zakuhamo v vrelo slano vodo. Kuhamo jih 7 minut. Serviramo jih s sladkorjem in kislo smetano.
Jajčnik
5 jajc, sol 3 žlice moke, 1/12 dl mleka, 3 žlice olja, zelen peteršilj.
Med jajca vtepemo sol, moko in mleko ter vse skupaj zlijemo na vroče olje. Ko zakrkne, dobro razmešamo, razdelimo na 5 porcij in potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem.
Soči« pljučna pečenka
40 dkg pljučne pečenke, 3 dkg prekajene slanine, košček čebule, malo majarona, 1/2 žemlje, malo vode, žlička sesekljanega petršilja, malo soli in popra, žlica smetane, 1 Jajce, 10 dkg telečjih Jeter, 2 dkg surovega masla, sol, 2 žlici olja, kos čebule, 2 korenčka, košček zelene, koreninica peteršilja, malo bazilike, 2 zrni popra in cimeta, pol skodelice kostne juhe, sol, pol kozarca vina, žlica smetane.
Očiščeno pljučno pečenko prerežemo čez pol, vendar ne
do kraja, nakar oblikujemo meso s nožem v pravokotno obliko.
Na zrezani slanini prepražimo sesekljano čebulo, majaron, namočeno ožeto žemljo, nekaj kapljic vode in sesekljan zelen peteršilj. K mrzli zmesi dodamo po okusu sol, poper, smetano in žvrkijano jajce. Meso po vrhu enakomerno namažemo z dobro mešanim namazom, nakar polagamo po površini na tanke liste narezana telečja jetra in jih pokapamo s surovim ma-, slom. Meso zavijemo v klobaso, jo tesno povežemo z belo nitjo ali zašijemo in posolimo. Na olju jo z obeh strani narahlo opečemo, nakar dodamo očiščeno, narezano zelenjavo in začimbe. Ko je zelenjava malo prepražena, Jo zalijemo, pokrijemo in dušimo pokrito približno 1 uro, da se meso in zelenjava popolnoma zmehčata. Nato pazljivo odstranimo nit, meso narežemo na enakomerne ne pretanke rezine, o-mako pretlačimo in malo solimo. Izboljšamo jo z vinom, jo ponovno prevremo in ji dodamo še smetano.
Zdrobov narastek
1 1 mleka, sol, 2 dkg surovega masla, 12 dkg zdroba, 7 dkg sladkorja, lupina od pol limone, 4 dkg naribanih orehov, 4 dkg rozin.
V vrelo osoljeno mleko m-kuhamo pšenični zdrob in g« med stalnim mešanjem kuhamo 20 minut. Še vroSemu dodamo sladkor, limonino lupino, orehe ter očiščene in o-prane rozine. Nato prelijemo zmes v skodelice, splaknjene z mrzlo vodo. Ohlajen narastek zvrnemo na krožnike.
Ocvrt telečji jezik.
1	telečji jezik, sol, jušna zelenjava, 5 dkg moke, jajce, žlica olja, žlica vode, drobtine, maščoba za cvrenje.
Jezik odrgnemo s soljo in dobro operemo in splaknemo. Skuhamo ga v slanem kropu z jušno zelenjavo, ga olupimo in ohladimo. Nato ga narežemo na primerne rezine, id jih povaljamo v moki, nato v stepenem jajcu, kd smo ga razredčili z oljem in vodo, nazadnje pa še v drobtinah. Ocvremo jih v vroči maščobi.
Opečena zelena z jajci
2	zeleni, slan krop, 2 dkg surovega masla, 1/2 dkg endivje, sol, žlica olja, kis, drobnjak. 2 dkg masti, 5 jajc.
Očiščeno in olupljeno zeleno skuhamo v slanem kropu, nato jo razrežemo na rezine, lete na obeh straneh opečemo na surovem maslu. Na zabeljeno solato zložimo opečene rezine zelene, na vrh pa posajena jajca.
Teta ima hecen klobuk, ha, ha!
■Otroka navajamo in učimo, da mora vselej in, povsod govoriti resnico ter biti odkrit. Ta naša zahteva postane lahko mučna, če otrok ob nepravem času in P° pravici pove, ka1 misli.
Otrok in mati srečata na popoldanskem sprehodu teto z modernim širokrajnim vegastim klobukom. Otrok pokaže s prstom na klobuk, se zasmeje in reče, kako čuden klobuk ima teta na glavi. Kako reagiramo, če otrok bušne s tako pripombo m dan? Ga stisnemo za roko, tiko pokaramo in mu zapremo usta? Ali umolknemo, - saj bi se od sramu najraje pogreznili v zemljo? In zavijemo
čimprej za prvi voaal.
Karkoli storimo in kako se zadržimo, je za otroka zelb važno. Iz našega obnašanja bo sklepal, da je naredil nekaj narobe, čeprav je govoril resnico. Zazdelo se mu bo celo, da bi nemara bilo bolje, ko ne bi povedal, kar je res.
Vse torej kaže. da bi napravili veliko bolje, če bi s prijaznim smehljajem do tete popramli glasno izrečeno opazko in rekli otroku, da gotovo teti tudi njegova kapa ni všeč. njen klobuk pa, če ne ugaja njemu, se ne zdi čuden drugim in je zanj navdušena njegova lastnica.
Ko smo z otrokom sami, mu pojasnimo, da se tudi nam m zdel klobuk posebno lep, vendar tega nikoli ne rečemo človeku naravnost v obraz, ker ga lahko prizadenemo ali užalimo. Saj nikomur, pa tudi njemu ni preveč ljubo, če kdo kritizira njegove reči.
če otroku tako razložimo situacijo, bo začutil, da je vendarle prav, če je iskren in lahko pove svoje misli. In to je tudi namen
vzgajanja, saj moramo dopustiti, da se razvija njegova samostojnost, da misli s svojo glavo in da ni nič slabega, če presoja stvari po svojih opažanjih. Ob tem pa se otrok uči, da mora biti le obziren in vljuden in si polagoma prisvaja občutek, kdaj in kako sme z besedo na dan, ne da bi povzročal neprijetnosti. V te nas lahko spravi velikokrat, saj je v življenju veliko nenavadnih primerov.
M. P.
Je res tako?
Nikar ne mislite, da znate telefonirati! Dvigniti slušalko, zavrteti številko, se predstaviti itd. itd.., to vse je šele A telefonske abecede. Zato prisluhnite naslednjim navodilom za kratke in jedrnate telefonske pogovore!
BODI KRATKA,
toda pomisli, da traja pravi telefonski pogovor med prijateljicama najmanj eno uro.
BODI VLJUDNA in ne prekinjaj prijateljice, ki ti izčrpno pripoveduje vsebino najnovejše knjige — čeravno si jo že brala in si ji jo prav ti posodila.
OSTANI MIRNA IN ODLOČNA, četudi stoje poleg tebe otroci in hočejo »tetki« kaj povedati. Po starostnem vrstnem redu bo vsak prišel na vrsto, potem pa brarfl slušalko proti nadaljnjim posegom nepotrpežljivo kričečega potomstva.
POVEJ LE NAJNUJNEJŠE, kar veš o filmskih zvezdah. Ne prepiraj se o njihovih rojstnih datumih, predvidenih zarokah in porokah, boleznih, zdravljenjih, potovanjih in novih vlogah.
NAJ TE NE MOTI nenehno zvonenje na hišnih vratih. Pismonoša ali inkasant bosta že počakala, da boš lahko za nekaj časa prekinila razburljivi telefonski pogovor.
BODI HVALEŽNA za prijateljičine nasvete glede tvojega moža. Nauči se od nje, kaj bi ona naredila, če bi bil tvoj mož njen mož.
NE PREKINJAJ, ko ti velikodušno popisuje svojo novo pomladansko garderobo. Tudi ti jo boš ša lahko.
BODI PRIJAZNA z možem, ko pride k večerji. Daj takoj slušalko iz desne v levo roko, da ga lahko pozdraviš. PREPRIČAJ
prijateljico, da ni razloga za prekinitev razgovora. Tvoj mož bo že počakal na večerjo, saj se igra z otroki, ali pa si bo sam kaj pripravil.
Navodila so zastarela že za štiri leta (našli smo jih v Gospodinjskem koledarju za leto 1967), zato ni treba, da bi jih dosledno upoštevali...
Od drugega do tretjega leta
SPREHODI. Na sprehodih se ravnajmo po zmogljivosti otroka, Sprehod združimo s kako zanimivostjo, na primer s hranjenjem labodov ali golobov, z opazovanjem vrabcev. Posebno doživetje je obisk v zoološkem vrtu. Vendar moramo otroku pokazati le nekaj živali, ker se pri opazovanju hitro utrudi. S seboj vzemite otroški voziček, da se otrok od časa do časa lahko spočije, ali ga
vzemite v naročje. Težko je glodati utrujenega otroka, ki vleče nožiče za seboj in milo prosi za počitek na materinih rokah, če otrok noče hoditi, največkrat to ni trma, ampak potreba po kratkem počitku.
BRANJE IN PRIPOVEDOVANJE ZGODBIC. Dve in triletni otrbci se ponavadi navdušujejo le nad eno knjigo ali nad eno zgodbico, ki jo poslušajo tolikokrat zaporedoma, dokler mati ne orna. ga. Poznam dečka, ki- je poslušal pravljico o mamici kozici in njenih sedmih kozličkih nič manj kot triindvajsetkrat zaporedoma, pa mu še ni bilo zadosti. Yažno, je da zgodbe ne spreminjate niti kaj ne izpustite. Zelo primerne so zgodbice v verzih. Poleg vsebine otroke očara še ritem besede.
GLASBA IN PLES. Dveletnikt poslušajo glasbo ne samo z ušesi, ampak s celim telesom. Podobno kot pri zgodbicah si tudi izmed pesmi izberejo svojo najljubšo, na primer uspavanko, ki jih umiri in med poslušanjem materinega petja zaspijo. Seveda si lahko pomagamo tudi z gramofonskimi ploščami, toda materin glas je le najlepši in najboljši.
KREMOVE REZINE S PUDINGOVO KREMO
Pudingova krema: 5 dkg surovega masla, 15 dkg sladkorja, rumenjak iz 2 beljakov, trd sneg, 1/4 1 mleka, zavitek vanilijevega pudinga in zavitek vanilijevega sladkorja.
Puding zmešamo s 4 člicami mrzlega mleka, ostalo mleko pa zavremo z dodatnim sladkorjem in vanilijevim sladkorjem. V to zamešamo pudingovo zmes in kuhamo, da se zgostj. Ko odstavimo od ognja, umešamo v vročo zmes še maslo. Nato damo hladit, t hladno primešamo še rumenjak in trg sneg beljaka.
Pisani svet otroške igre
Pred vaško šolo	Foto: J. Žnidaršič
Za naše kmstovaic®
Hvalnica
zelenemu
boru
Zeleni bor (Pmus strobus) je v Sloveniji najbolj razširjena tuja drevesna vrsta, eksota, lm je prinesena iz Severne Amerike. V njegovi domovini je ta vrsta bora najpomembnejše iglasto drevo in daje ogromne količine tehnično uparabnega lesa, tako zn mehanično kot tudi za kemično predelavo, zlasti za celulozo in papir. Iz severnoameriške celine je prve sadike zelenega bora prinesel v Evropo Anglež Weymuth, m po njem ga v nekaterih deželah Evrope zato tudi imenujejo »vajmu-tov bor«.
Rekorder v hitri rasti
Zeleni bor spada med hitrora-stoče vrste drevja, z velikim prirastkom lesa in se živahno pri-rodno pomlajuje z naletom semena. Poprečni prirastek lesne mase pri zelenem boru je v naših razmerah ugotovljen od 10 do 15 kubičnih metrov na 1 ha, torej 2 do 3-krat več kot pri naših domačih drevesnih vrstah. Zaradi velike proizvodnosti in hitre rasti se zeleni bor vedno bolj uporablja pri melioracijskih pogozdovanjih m v raznih sodobnih nasadnih oblikah, kot so plantaže in intenzivne kulture.
Kompleks zelenega bora v Brkinih je največje nahajališče starejših sestojev zelenega bora v Sloveniji in tudi v jugoslovanskem merilu. Pq pripovedovanju domačinov je prvi šop sadik zelenega bora tja prinesel nekako pred 60 leti neki gozdar, po rodu Čeh, zaposlen v Ilirski Bistrici. Na dobrih Hišnih rastiščih se je zeleni bor hitro razširil, ker njegovo krilato seme burja raznaša daleč naokoli. Iz prvotnih manjših in raztresenih nasadov se je razvil naravni pomladek v toliki meri, da imamo danes že skoraj čiste sestoje zelenega bora. Ko so kmečki posestniki spoznali velike prednosti in koristi te nove iglaste drevesne vrste, so postopoma iz gozdov, kjer se Je naselil zeleni bor, odstranjevali listavce, največ gaber, hrast, cer, jelšo dr. Sadike iz naravnega mlaja posestniki tudi presajajo ne druga zemljišča.
Od sadike do sekire le 30 let
Kmetje iz Male in Velike Bukovice sekajo zeleni bor že mnogo let. Praksa kaže, da trideset let stara drevesa v tej dobi že dosežejo sečno zrelost in debelino o-koli 5o cm v premeru. V gozdu posestnika Miluletiča so nedavno izmerili drevesa, stara 40 let, in 60 cm debela. Tako drevo meri okoli 3 kubične metre.
Zanimive in spodbudne so izkušnje brkinskih kmetov o uporabnosti in trpežnosti lesa zelenega bora, ki ga cenijo kot odličen stavbni les Po njihovem prepričanju je boljši kot smrekov ali macesnov ies iz tistih krajev. Uporabljajo ga za razne namene npr. za okenske okvire, vrata, stene, strope (tudi v hlevih) za strešne konstrukcije ipd. Njihove izkušnje potrjujejo, da se les ne krivi m ne upogiba, grče ne izpadajo; domači tesarji in mizarji ga izredno cenijo pri raznovrstni uporabi.
500 hektarov novih nasadov
Široko in močno razčlenjeno brkinsko hribovje poraščajo le malo vredni nizki panjevski gozdovi hrasta, cera, bukve, gabra ter grmišča, ki ne dajejo vrednejših sortimenitov temveč le drva, čeprav so tu odlična rodovitna rastišča za visokovredno gozdno proizvodnjo. Nekdaj so v teh gozdovih le oglarili m oglje prodajali v Trst m na Reko, kjer so gospodinjstva potrebovala velike količine oglja. Po drugi svetovni vojni je kuhanje oglja prenehalo in s tem tudi nekdanji ekstenzivni način izkoriščanja panjevskih gozdov, ki so dajali le prostomin-ski les za oglarske kope.
Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije je že pred leti izdelal gozdno melioracijski projekt za degradirano območje Slovenskega primorja. V tem elaboratu je v Brkinih predvideno okoli 15.000 ha zemljišč primernih za intenzivno pridelovanje lesa v lesnih plantažah. Ta gozdna rastišča danes pokrivajo degradirani gospodarski neproduktivni gozdiči in grmišča.
Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa v Sežani, v čigar območje spadajo Brkini je pred leti začel z gozdnimi melioracijama v okviru razpoložljivih finančnih možnosti. Osnoval je okoli 500 ha novih nasadov hitrorastočih iglavcev, med katerimi zavzema bor precejšnji delež.
Povsod zaželen
»Les zelenega bora ima grobe letnice in vsebuje mnogo smole. Na prerezu debja je jedrski les rumenkaste do rdeče rjave barve, beljava pa je rumenkasto bela. Jedro se pojavi veliko prej in močneje kot pri našem navadnem boru. Po razrezu se les veliko hitreje suši kot les drugih drevesnih vrst m ima dobro dimenzionalno stabilnost in ne »dela«. Velika obstojnost tega lankega mehkega lesa si se da dobro obdelovati, je v tem, da se les ne krči in se ne trga ali zvija ter ne nabrekne in ima zaradi teh lastnosti veliko uporabnost kot »slepi les« v pohištveni industriji, v modelnem mizarstvu, rezbarstvu ipd. Tem lastnostim je treba dodati še dobro izolacijsko lastnost proti zvoku in glasu ter temperaturnim vplivom. Zato leg uporabljajo za razne posebne namene, npr. za telefonske celice, za napravo poseb mh vrat, ki preprečujejo glas, šum, nadalje za stenske obloge, v kino dvoranah, za opaže, za izdelavo raznih lahkih zabojev, tudi za proizvodnjo vžigalic in svinčnikov.«
Ing. FRANJO JURHAR
Vrt
v februarju
Vrtnarska pomlad je pred vrati. FeDruar je najboljši čas za obrezovanje m za redčenje drevesnih krošenj, čeprav omenjena dela lahko opravljamo še vse do brstenja. Zakasnelo obrezovanje m več gospodarno, saj so se v vrhove mladic že preselile dragocene rudninske snovi iz tal, ki jih s poznim obrezovanje dobesedno zavržemo. V februarju cepimo slive, češnje, višnje in druge koščd-čarje, pa tudi okrasno višnjo in japonsko okrasno .češnjo. V tem mesecu si naberemo še cepiče jablan in hrušk, ki jih skrbno zakopljemo na prostem ali v hladni kleti.
Sadni ...
V vrtu srečamo kaj različne drevesne oblike. 2e veliko bomo koristili sadnemu vrtu, če borno dotlej, dokler ne obvladamo vseh strokovnih navodil za obrezova-
Teranova zaščitna znamka
nje, prijeli za drevesne škarje in žagico vsaj toliko, da pregosto drevo izredčimo in zagotovimo s tem pristop soncu in vetru. Veje izrežimo čimprej, le-te pa pustimo ležati pod drevjem za pašo zajcem. Z drevja že oberemo ali sklatimo vse posušene plodove, ki so velika zaloga bolezenskih klic. Prav tako ostrgamo tudi šjriečo drevesne skorjo. Ta drevju ni več potrebna, je pa prijetno zatočišče prezimujočim drevesnim škodljivcem V hladnejših legah in v vlaž-nej.šem okolju se na vejah naberejo mahovi, ki jih odstranimo. Proti zimskim ozeblinam lubja prebelimo mlada in stara debla z gostim apnenim beležem. če je beljenje opravljeno že jeseni, bolj škodi kot koristi, saj se debla v beli barvi še bolj ohlade, jesenski belež pa tudi ne čaka do feb' ruarja, ker ga prej spere dež. Prav je, da proti pozebi prebelimo debla že začetkom februarja, predvsem debla s še gladkim lu-bom.
Zelenjavni...
Zdaj je čas, da pripravimo nizke lesene platoje za siljenje zgodnje-
Kamre in podstrešja - muzejska zakladnica
Vsako poklicno delo, četudi je m zunaj izgledalo zgolj kot pridobivanje materialnih dobrin, je ie od nekdaj »spotoma« ustvarjalo tudi kulturne dobrine m bogastva, ki so daleč preživela čas in zgolj materialno vrednost človekovih stvaritev. Bolj loot se čas odmika, bolj dragocene postajajo te »spotoma« ustvarjene kulturne dobrine. To nam potrjuje tudi zanimanje raznih poklicnih in nepoklicnih »ljubiteljev« in »zbiralcev«, M pridno iščejo po naših vaseh staro kulturno ostalino, jo velikokrat odkupijo za ceno, kt bi jo komaj označili za »poštnino« in odnašajo na vse strani sveta-
Zato je bil že skrajni čas, da se je v okviru Tehničnega muzeja Slovenije začel organizirati Kmetijski muzej, kateremu so obljubljeni tudi lepi in ustrezni prostori v kostanjevlškem gradu.
Sedaj je treba le, da se zganejo vsi, ki jim je pri srcu kulturna ostalina našega kmetijstva in pomagajo organizatorjem posameznih zbirk, da bodo stvari, ki spadajo v te zbirke, pravočasno »odkrite«, če treba odkupljene in ob prvi primerni priliki — želeti bi bilo, da čimprej — prenesene v Kostanjevico, ali vsaj spravljene na varno mesto.
Za danes bi na kratko navedli, kaj bi bilo treba poiskati in zbrati za mlekarsko zbirko, ob drugi priliki bomo prišli s podobnim programom še za druge oddelke.
Po naših starih kmečkih domačijah, po kamrah in podstrešjih je gotovo še veliko vsakovrstnega posodja, ki so ga naše prednice uporabljale za shranjevanje in tedanje preprosto predelovanje mleka in mlečnih proizvodov. V večini primerov bo to lončeno posodje, tu
in tam morda kaj lesenega, iz novejšega časa pa tudi pločevinastega in železnega. Pa seveda pinje — te bodo v večini pri-nerov leseni — in ravno orodje ter modeli za gnetenje in oblikovanje masla Izrecno bo treba poiskati in zbrati okrašene primerke.
Se najbolj bogato bero si obetamo v krajih, kjer so obstajale in delovale zadružne mlekarne. Vse, kar na en ali drug način dokumentira in pojasnjuje razvoj in delo teh mlekarn, je zanimivo in važno za ohranitev: stari stroji, inštrumenti in drug inventar, razni zapiski in poslovne knjige, posebej pa slike in podobno.
Kar ne bo prišlo-v poštev kot razstavni predmet, bi spravili v muzejske shrambe, da se tako obvaruje propada, da b0 na razpolago• za občasne razstave in pa ljudem, ki bodo želeli na-
tančneje proučevati zgodovino našega mlekarstva.
Ker je upati, da bo tolminsko in bohinjsko sirarstvo prej ali Sle) dobilo ustrezno mesto v ta-mošnjih regionalnih muzejih, bi za Kostanjevico zbrali le najbolj zanimive slike in dokumente (če tudi v reprodukcijah). Pač pa naj bi dejstvo, da se v Kostanjevici organizira Kmetijski muzej, vzpodbodlo Bohinjce in Tolmince, da bodo začeli zbirati zgodovinsko gradivo o ta-mošnjem mlekarstvu za njihove jx>dročne muzeje.
Vse, ki imajo kakršen koli predmet ali dokument, ki bi » rntslu to napisanega prišel v poštev za Kmetijski muzej, oziroma za njegovo mlekarsko zbirko, ali vedo, kje se kaj takega nahaja, prav lepo prosimo, da to z dopisnico sporoče na naslov: Tehnični muzej Slovenije, Ljubijana-61.000, Parmova 33-
I B
ga krompirja. Gomolji naj bodo čisto zdravi še ne valjem in srednje debeli Ko se v vrtnih gredah pokažeio prve kopnine pregrebe-mo nekoliko osušeno površino in posejemo najprej korenček, za njim pa peteršilj čebulo, motovil-ček, črni koren m špinačo. Se preje in bolje uspejo zgodnji posevki, če jih namesto na prosto, posejemo v zaprte grede. V takih gredah se rastline še močneje in preje razvijejo. Ko se dovolj utrdijo, jih s prsteno kepo prenesemo na prosto.
Cvetlični ...
Begonije, ki prezimijo v toplih krajih, že brstijo. Takšne lahko posadimo v zabojčke drugo k drugi. Prst mora imeti tudi ii-stovko ali pa poleg mivke še dodatek šote. Gomoljev ni treba P» hvati ali škropiti z vodo, pač pa bomo zmerno vlažili le prst. Go-moljne begonije so imenitne za južno in zahodno stran oken in balkonov, p« celo za severno stran. Pazimo, da Jim ne damo preveč gnojnice, ker bi gnale v list, pač pa kurjeke, cvetal in slično. Ce pridejo v trgovine čebule lilij že februarja, jih takoj nabavimo in takoj posadim«! v lonce, marca ali aprila pa na vrt. Lilije sadimo v vrtu k Iglavcem, a vsaj meter od drevesnih korenin. V februarju mislimo tudi n® pozne zelnate potomke. Te lepotice so za hrano bolj zahtevne kot vse druge trajnice. Zato Jim že zdaj izkopljemo globoke jame, vanje pa pride močna prst in če je zemlja prodnata, Jo obilno zmešamo z ilovico. Sadimo že lahko koncem februarja, če dopušča vreme.
.Okrasni grmi v vrtu ne morejo dajati prida cvetje, če jih pustimo neokopane in negnojene. Tudi rahlan.-e zemlje in gnojenje ne bosta pripomogla k boljšemu cvetenju, če okrasnih grmov ne bomo obrezovali. Najvažnejši poseg v prid cvetenja pa je prav zimsko obrezovanje okrasnih grmov. Pri grmih, ki cvet0 po vsej dolžini, kot to dela vajgelija, forsitija, de-ucija, in druge, pa bi neredčenje ostarilo ves grm 'e redčenje posameznih vej čisto pri tleh pomladi grm in mu zagotavlja lepo obliko in polno cvetenje. Kjer pa so se grmi, ki so bili pregosto sejani, preveč razbohotili in jih z obrezovanje ne moremo krotiti, jih zdaj odstranimo tako, da damo vrtu spet lepo podobo.
JOŽE KREGAR
OBVEŠČAMO VAS O IZIDIH PETNAJSTEGA
NAGRADNEGA ŽREBANJA
»NAGRADNI ALBUM POTROŠNIKOV"
ki je bilo 25. 1.1971 v Osijeku
NA TEM ŽREBANJU SO DOBILI NAGRADE NASLEDNJI POTROŠNIKI:
TELEVIZOR:
Mileticka Dragana — Bajša - Srpska 57
RADIOAPARAT:
Hajne Marija - Osijek--Librenjakova 6
Stojičevič Danica — Požarevac — Mačvanska 15
HLADILNIK:
Laiinjak Marija - Čoka - Pivara bb Balta Ester — Rumenka — JNA 31
STROJ ZA PRANJE PERILA:
Durdevič Olga — Valjevo — Karadordeva 233 Somhorac Mirjana -r Srem. Mitroviča — B. Kidriča 47/3
TRANSISTOR:
Očenaš Marija Bajša — Kalvarija 5
Filipovič Marina - Niš — Sretena Stefanoviča 13
Molnar Karolj - Bajmok — Orlovska 10
GRAMOFON:
Bogdan Anica — Bilje — Borisa Kidriča 42 Kikovič Marica — Banat. Karlovac — Oktobarska 38 Aceski Saško - Prilep — Dragan Diraeski 1!)
Radovanovič Zafirka — Bos. Saraac — l L Ribara aS Lučič Sladana - Pančevo — VI. Žrstiča 31
FOTOAPARAT:
Burbelj Karolj — Mužlja — Madarska komuna 31
Ternovški Ljubomir — Makedonski Brod — Šesta stambena zgrada
Andreeva Violeta - Titov Veles — Dinko Najdov 20 A
llristov Žana - Novi Sad - M. Dimitrijeviča 4
Sitarič Ignjo — Cepin — Vuka Karadžiča 14
ZAVITKE ČOKOLADNIH IZDELKOV SO DOBILI:
Stemeiikovič Zvonimir, Niš Dušanova 126
Tarnocki Ilonka - Novi Sad. Uoža Derdja 62
Miletič Marica — Beograd žarka Pucara 15'41
Božinovska K. Elizabeta - Rostuša
Kojič Nebojša - D. lrešnjica Zp. Mali Zvornik
Bagarič Josip - St Mikanovci. Dakovačka 22 a
Stolič Zorica - Brestač Zp. Jagodina
Labus Teodora — Apatin, B. Kidriča 62
Zorič Vesna - Krajišnik Mladena Stojanoviča 111
Hric Marica — St Pasova Kamenjarova 53
Miokovič Dubravka - Sid l maja bb
Toldi Silvija - Svilojevo. Uoža Djerjda 45
Jaman L ju ban — Vinko vci. Žu panjska 50
Marič Irena — Sabac — Ustanlčka 28
Stanojevič Dragana — Valjevo — Karadordeva 25
Starčevič Mirjana - Mladenovac - Živote Ivanoviča 28
Jovanovič Boško - Srem. Mitroviča - Sekcija ZOP
Klopčič Janez — Belovo — Zp. Laško kbr. 5
Babič Svetlana - Sabac - Vite Vraštanoviča 80
Bogdanov Vesela — Ravni Topolovac — Sutjeska 4
Segedinski Ljubica — Kupinovo — Oračka 7
Marič Ljiljana - Sabac - 29. Novemhar 49
Lazič Natalija — Deronje - Titova 38
Kovač Suzana — Sombor — Jorgovanska 22
Dordevič Slavica — Knjaževac — iiapiareva 37
!ošič Gordana — Šibenik — Zadarska 73
Perišič Snježana — Banatsko Plandište — M. Tita 42—44
Ilič Bojkan — Niš — 7. juli 31/VI ul. 1
Slavkovič Mihajio — Kostolac — Kobalova 18
Ostojič Snježana — Varaždin — V. Čara Emina 2
Žigič Olivera i Zoran — Velike Livade — Lenjinova bb
Rajačit Marica - Vajska — Dr. Nenadoviča 32
Everle Nada — Belišče — Nikole Gostoviča 31
Stojkovič Nebojša — Darda — M. Tit? 56
Cvetkovič Ljubica - Živa — Zp. Vajska
Milovčič Dorica - Vrbnik - Otok Krk - kbr. 128
Kuštič Mensur — Tesan,j — M. Tita bb
Žikič Dorde — Beograd — Takovska 35
Nešovič Zorica — Grošnica — Zp. Kragujevac — Naselje kot Užare
Grgurič Kata — Belišče — Dolac 34
Gabrijela Haias — Ada — M. Tita 34
Rada novic Živko — Borovo — JNA 60
Japundžič Milan — Osijek — Brače Salaj 23 a
Milutinovič Živank? — Kovin — JNA 7 stan 17
Sejfič Hermina — Osijek — Zapadno predgradje 33 — Ankin Dvor
Ostojič Tanja — Borovo — 40-domka 26
Jakovljevič Jasna — Kruševac — Nemanjina 37
ihir Davor — Mala Barna — Zp Grubišno polje
Župarič Svetlana — Bački Monoštor — VI. Nazora 113
Lovčevič Leposava — Novi Sad — M. Grčiča A -8 -4/73
Marikovič Katica — Bjelovar — O. Priče 14
Avramovič And jelka — Smed. Palanka — Zmaj Jovina 24/1
Glcdič Burdica — Beograd — Karadordeva 49/VIII ul. III
Ostojin Tatjana — Kikinda — Sv. Miletiča 149
Tot Ilonka — Debeljača — S. Kovačevič 60
Milič Ana — Valjevo — Prva brazda 57
Hajdari lsmet — Prizren — Sezair Suroja 42/11
Sekulič Rada — Valjevo — Beogradski put 39
Strun ja Marica — Županja — B. Radiča 1
Klasanovic Anica — Šarengrad — St. Radiča 48
Lukavac — Mara — Novi Sad — Jovana Popoviča 19
Segedi Viktorija — Vrbas — Ž. Zrenjanina 145
Repnik Danica — Muta kbr. 17
Kičec Zvezdan — Bačka Topola — M. Tita 83/11
Petrovič Verica — Kruševac — Vojvode Putnika 23
Petrovič Verica — Kruševac — Vojvode Putnika 23
Čendir Ida — Sivac — Dudarska 8
Stojič Dragan — Bor — Rudnik — 1. Maja 1/11
čovčič Aleksandar — Ten j. Antunovac — Bratstva Jedinstva 3
Komljenovič Vera — Srpski Itebej — D. Obradoviča 5
Stanojevič Milica — Gradilište 25 — Ložnica
Blaževič Slavica — Cepin — 1 L Ribara 32
Mijatovič Jasmina — Smed. Palanka — Lenjinova 176
Cucič Sofija — Kikinda — Sterije Popoviča 81
štole Jožef — Trbovlje — Nasipi 44
Zidar Ružiča — Cerič — Zp Nuštar — Nuštarska 33
Rebrina Andrijana — Ivankovo — Ul. Bošnjaci 103
Prokič Olivera — Kragujevac — Filipa Kljajiča 57
Šarovič Biljana — Nova Gajdobra — Proleterska 22
Tomin Ivica — Petrljevc? — Republike 28
Uglik Nada — Osijek — Divaldova 198
Blažekovič Jasna — Vinkovci — 1. Maja 5/1
Miler Marica — Bi jelo Brdo — J. Milinkoviča bb
Kujundžič Zlata — Draž — 1 L Ribara 11
Fišer Ivo — Valpovačka Satnica — Škotska 47
Cabric Suada — Dobo.] — VI. Nazora bb
Kristič Mira — Erdut — Vinogradska bb
Iskra Katarina — Zagreb — VI. Nazora 49 — Specijalni zavod	*
Timar Valika — St. Moravica,— Prvomajska 4 a Perovič Branka — Beograd — Ivankovačka 4 Panič Nada — Beograd — 29 novembar 112/1 Paunkovič Dušanka — Borovo — K. Maksa 42 Kovač Rozalija — Osijek — Vatrogasna 42 Brankovič Mihilo — Sabac — Oračka bb Mak Marija — Zrenjanin — Uroša Prediča 63 Kostič Vera — Batajnica — M Tita 28?
Kristič Marija — Dren je — Gajeva 28 Milivojevlč Dragan — Kragujevac — 1 rščanska 2 a Topčajič Nada — Laslovo — Ekonomija IPK Matajs Mirjana — Beograd — Jadranska 3 Radin Aleksandar — Sombor — Apatinski put 20
NAGRADNA IGRA SE NADALJUJE
INDUSTRIJSKO POLJOPRIVREDNI KOMBINAT TRGOVINA IPK OSIJEK
nillllllllllMIIIIIIIIIIIIIimillllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIlilllliHIlilllllllUllllllllUilliH
Razpisna komisija delavskega sveta
SEMENARSKEGA KOMBINATA
SEMENARNA
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. 5
razpisuje
po 162. in 169. členu statuta delovno mesto
direktorja kombinata
(reelekcija)
Kandidat mora poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
1.	da je uspešno končal visoko šolo II. stopnje (pravna, ekonomska, agronomska);
2.	da ima najmanj skupno 10 let delovne dobe, od tega najmanj 5 let na odgovornih delovnih mestih, v sorodnih ali enakih delovnih organizacijah;
3.	da ni obsojen na kazniva dejanja navedena v 55. členu Temeljnega zakona o podjetjih in da mu s sodno odločbo ni prepovedano opravljati posle direktorja.
Razpis velja 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev: diplomo šole, izpisek iz delovne knjižice, potrdilo o nekaznovanju ln da zoper njega ne teče sodni postopek.
Prijave vložite na naslov: Semenarskl kombinat Semenarna Ljubljana, komisija za razpis delovnega mesta direktorja kombinata, Ljubljana, Gosposvetska cesta 5.
Kandidate bomo v 8 dneh obvestili o izidu razpisa.
751
UGODNOST ZA NAROČNIKE DELA!
lilaUM
NEZGODNO ZAVARUJE VSE SVOJE NAROČNIKE PRI ZAVAROVALNICI SAVA
NE ODLAŠAJTE IN ClMPHEJ NAROČITE DELO
iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii
Delavski svet podjetja
»ŽIČNICA«
LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 49
po 217. členu statuta, zaradi reelekcije
razpisuje
naslednja vodilna delovna mesta.
1.	DIREKTORJA
proizvodno-tchničnega sektorja
2.	DIREKTORJA
prodajnega sektorja
3.	DIREKTORJA
splošno-kadrovskega sektorja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. diplomirani strojni inženir in vsaj 3 leta strokovne prakse pn proizvodnji strojev ali strojni inženir in vsaj 5 let strokovne prakse pri proizvodnji strojev, aktivno znanje nemškega ali enega izmed drugih svetovnih jezikov, uspešno opravljeno petmesečno poskusno delo;
pod 2. da Je uspešno končal visoko 'ali višjo šolo ekonomske, komercialne ali pravne smeri in da ima vsaj 3 leta strokovne prakse v komercialnih poslih oziroma, da je končal srednjo ekonomsko ali tehniško šolo in da ima vsaj 6 let strokovne prakse pri komercialnih poslih, da ima zunanjetrgovinsko registracijo, aktivno mora obvladati nemški ali angleški oziroma enega Izmed drugih svetovnih jezikov — uspešno opravljeno petmesečno poskusno delo; pod 3. da je uspešno končal visoko ali višjo šolo pravne, upravno-pravne, kadrovske ali ekonomske smeri in da ima nad 3 leta strokovne prakse pri upravno-pravnih poslih, oziroma, da je uspešno končal srednjo ekonomsko, šolo in da ima nad 6 let strokovne prakse v upravno-pravnih in kadrovskih poslih, da je družbeno-politično aktiven ln Ima večletno prakso pri delu samoupravnih organov ali družbeno-političnlh organizacij, da uspešno opravi petmesečno poskusno delo.
Razpis velja do vključno 15. februarja 1971,
Kandidati morajo vložiti pismene prijave 3 opisom dosedanjih zaposlitev ter jim priložiti dokazila o strokovni Izobrazbi.
Prijave naslovite na naslov »2ICNICA« Ljubljana, Tržaška cesta 49, razpisna komisija za vodilna delovna mesta.	750
tovarna baterij in
baterijskih naprav
Ljubljana, Šmartinska c. 28
razglaša prosto delovno mesto
vodje tehničnih delavnic
Pogoji aa zasedbo delovnega mesta so:
1.	poznavanje materiala, tehnologije obdelave, organizacijskih predpisov in tehničnega varstva pri delu;
2.	sposobnosti vodenja, komuniciranja z ljudmi, štiriletna praksa na takem ali podobnem delovnem mestu in delovodska šola.
Prijave pošljite v 14 dneh po objavi kadrovski službi podjetja.	752
>
diplomirani ekonomist
1 za referenta prodaje časopisov »NIP Borba« v Kranju, praksa od 2 leti (lahko pa tudi ekonomist s petletno ali ekonomski tehnik s sedemletno prakso) v komercialnih poslih, OD okoli din 1.000, stanovanja ni: NIP BORBA. Beograd, Trg Marxa in Engelsa, prodajalna Kranj (KZZ KR 350.542)
diplomirani pravnik
1 za tajnika fakultete, moški ali ženska z desetletno prakso, OD okoli din 3.000, stanovanja ni: Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana (KZZ LJ 451.367)
profesor zgodovine
1 za poučevanje zgodovine in zemljepisa, moški ali ženska s predpisano izobrazbo, OD okoli din 1.500, stanovanja ni:	Šolski Izobraževalni
center za razne stroke. Murska Sobota (KZZ MS 650.379)
zdravnik
1 specialist ali specializant iz anesteziologije, moški ali ženska, praksa zaželjana. OD okoli din 2.233, stanovanja ni:	Klinične bolnice,
Ljubljana, Zaloška 2 (KZZ LJ 451.576)
zdravnik rentgenolog
1 za delo v rentgenskem oddelku, moški ali ženska s petletno prakso, OD okoli din 2.850, družinsko stanovanje:	Splošna bolnica. Celje
(KZZ CE 150.330)
zdravnik okulist
1 enoletna praksa, OD okoli din 2.163, stanovanja ni: Splošna bolnica. Murska Sobota (KZZ MS 650.322)
višii farmacevt
1 (lahko tudi farmacevtski tehnik), OD okoli din 2.000, stanovanja ni: Lekarna, Tolmin (KZZ NG 750.156)
' varnostni inženir
1 moški s petletno prakso in posebnim strokovnim izpitom po programu I, zaposlitev z nepolnitn delovnim časom, OD okoli din 4.000, stanovanja ni:	ELEKTROMONTA-
ZA, Ljubljana, Rožna dolina, cesta VI-36 (KZZ LJ 437.049)
pravnik
1 za vodjo splošnega sektorja, OD 2.250 din, samsko stanovanje: Rudnik rjavega premoga, Kanižarica (KZZ-NM 850.358)
predmetni učitelj
praktičnega pouka
1 za poučevanje v krojaški delavnici, moški ali ženska s petletno prakso, OD okoli din 1.300, stanovanja ni: Šolski izobraževalni center za razne stroke, Murska Sobota (KZZ MS 650.378)
višji medicinski tehniki
3 za delo v patronažni službi, ženske z enoletno prakso, OD okoli din 1.675, stanovanj ni:	Zdravstveni
dom, Celje (KZZ CE 150.338 do 150.340)
1 (lahko tudi medicinska sestra s srednjo izobrazbo) ženska, praksa zaželjena, OD okoli din 1.520, stanovanja ni: Klinične bolnice, Ljubljana, Zaloška 2 (KZZ LJ 451.577)
višji rentgenski tehnik
1 za delo v kabinetu kirurgičnega oddelka, moški ali ženska po možnosti z opravljenim strokovnim izpitom, OD okoli din 1.600, stanovanja ni: Splošna bolnica, Celje (KZZ CE 150.203)
strojni tehnik
1 moški, OD okoli din 1.600, stanovanja ni: Komunalno podjetje, Murska Sobota (KZZ MS 650.304)
avtomehanični delovodja
1 za mojstra v mehanični delavnici, moški s petletno prakso, OD okoli din 1.600, stanovanja ni: Komunalno podjetje. Murska Sobota (KZZ MS 650.307)
elektrotehnik za jaki tok
1 za vzdrževanje signalno-varnostnih naprav, moški do 26 let, OD okoli din 1.200, stanovanja ni: Sekcija 2TP za vzdrževanje varnostnih in telekomunikacijskih naprav, Celje (KZZ CE 150.008)
gradbeni tehnik
1 za obrat kamnoseštva in cement-nin, moški z enoletno prakso, OD okoli din 1.700, stanovanja ni: Komunalno podjetje. Murska Sobota (KZZ MS 650.301) hidrotehnik
1 kot strokovni sodelavec, moški s šestletno prakso, OD okoli din 2.488, stanovanja ni: Splošna vodna skupnost Ljubljana-Sava. Ljubljana (KZZ LJ 451.187)
grafični tehnik
1 kot trgovski potnik za zbiranje naročil za individualna dela, moški s štiriletno prakso, OD okoli din 2.000, stanovanja, ni: CP Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska 14 (KZZ MB 550.199) tkalski tehnik
1	za izhodnega kontrolorja, dveletna praksa v proizvodnji, OD okoli din 1.600, stanovanja ni: NOVOTEKS, Novo mesto (KZZ NM 850.307)
tekstilno-kemijski tehniki
2	za kontrolorja kvalitete v pleme-nitilnici, ženski, OD okoli din 1.450 do 1.500, stanovanj ni: TEKSTIL-INDIIS, Kranj (KZZ KR 350.352 in 350.353)
komercialni tehnik
1 za trgovskega zastopnika, mošlji ali ženska, OD okoli din 1.900, stanovanja ni:	Trgovsko podjetje
ZARJA, Maribor (KZZ MB 550.493)
1 za obračunskega referenta v poslovodstvu, moški ali ženska, OD okoli din 1.700, stanovanja ni: NAMA, Ljubljana (KZZ U 451.304)
trgovski poslovodja
1	za skladiščnika, moški, OD okoli din 1.200, stanovanja ni: ELEKTRO-KOVINA, Maribor, Tržaška 109 (KZZ MB 550.392)
ekonomski tehniki
2	za blagovno kartoteko in obračuna-
vanje poslovanja v poslovalnicah »ŽELEZNINA« in »POHIŠTVO« v Lescah, ženski, OD okoli din 1.300, stanovanj ni:	Trgovsko podjetje
MURKA, Lesce (KZZ KR 350.500 in 350.501)
1 za saldokontista, ženska z dveletno prakso, OD okoli din 1.300, stanovanja ni: ELMA, Črnuče (KZZ LJ 451.399)
1 za strojnega knjigovodjo, ženska s tečajem za »ASCOTO«, OD okoli din 1.700, stanovanja ni: Slaščičarna KONDITOR, Ljubljana, Koblarjeva 3
1 za likvidatorja faktur, moški ali ženska, trimesečno poskusno delo, OD okoli din 1.350, družinsko stanovanje: Konfekcija LISCA, Sevnica (KZZ CE 150.081) l tudi delo v analitski službi, ženska, praksa zaželjena, OD okoli din 1.400, stanovanja ni: Onkološki inštitut, Ljubljana (KZZ LJ 451.397)
1	za vodjo knjigovodstva osnovnih sredstev, investicij in drugih materialnih vrednosti, moški ali ženska po možnosti s prakso, OD okoli din 1.100, stanovanja ni: Klinične bolnice, Ljubljana, Zaloška 2 (KZZ LJ 451.566)
administrativni tehniki
2	za administratorja v komercialno-prometnem sektorju, moška ali ženski z dveletno prakso ter znanjem strojepisja in stenografije, poskusna doba 2 meseca, OD okoli din 1.500, stanovanj ni: 8PED-TRANS, Maribor (KZZ MB 550.550 in 550.551)
1 za delo v kadrovsko-organizacijski službi, ženska z dveletno prakso in znanjem stenografije, OD okoli din 1.300, stanovanja ni: ELMA, Črnuče (KZZ LJ 451.400)
1 za delo v komerciali, moški ali ženska, OD okoli din 1.600, stanovanja ni: NAMA, Ljubljana (KZZ U 451.305)
1 za pisarniško delo, ženska, OD okoli din 1.100, stanovanja ni: Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo SRS, Ljubljana, Župančičeva 3 (KZZ LJ 451.500)
1 za zdravstvenega administratorja, ženska po možnosti s prakso, delo za določen čas, OD okoli din 1.211, stanovanja ni:	Klinične bolnice,
Ljubljana, Zaloška 2 (KZZ U 451.578)
medicinska sestra ambulantno bolnične smeri
1 ženska po možnosti s prakso, OD okoli din 1.258, stanovanja ni: Klinične bolnice, Ljubljana, Zaloška 2 (KZZ LJ 451.565)
rentgenski tehnik
1 ženska po možnosti s prakso, OD , okoli din 1.258, stanovanja ni: Klinične bolnice, Ljubljana. Zaloška 2 (KZZ LJ 451.581)
živinorejec
1 za oskrbovanje živine v obratu Radvanje, moški z enoletno prakso, OD okoli din 900, družinsko stanovanje: AGROKOMBINAT, Maribor. Partizanska 6 (KZZ MB 550.456)
rudarji
10 za kopanje premoga v jami, moški, OD okoli din 1.500, samska stanovanja: Rudnik rjavega premoga. Kanižarica (KZZ NM 508.359—850.368)
varilec
1 moški, OD okoli din 930, stanovanja ni: Strojno industrijsko podjetje, Šempeter v Savinjski dolini (KZZ CE 150.161)
kotelski ključavničar - kurjač
1 moški z izpitom za upravljača parnih kotlov z mehaniziranim kurjenjem, OD okoli 1.500, stanovanja ni:	Oljarna,	Domžale	(KZZ LJ
436.746)
strojni ključavničarji
5 za delo v jami, moški, OD okoli din 1.400, samska stanovanja Rudnik rjavega premoga, Kanižarica (KZZ NM 850.369—850.373)
obratovni električarji
4 za delo v jami, moški, OD okoli din 1.500, samska stanovanja: Rudnik rjavega premoga, Kanižarica (KZZ NM 850.385-850.388)
ročni stavec
1 za stavca na tasterju (perforist), moški s poklicno šolo, OD okoli din 1.150—1.900, stanovanja ni: ZGP MLADINSKA KNJIGA, Ljubljana, Titova 3 (KZZ LJ 436.837) litografski risar
1	za retušerja, moški z nekaj prakse, OD okoli din 1.150, stanovanja ni: ZGP MLADINSKA KNJIGA, Ljubljana, Titova 3 (KZZ LJ 436.836)
mizarji
2	za montažo podov in oplatnic v tovornih vagonih, poskusno delo 45 dni, OD okoli din 900, stanovanja
J ni: ZŽTP, Podjetje za popravilo voz, Dobova (KZZ CE 150.224 in 150.225)
strojni mizar
1	OD okoli din 1.040, stanovanja ni: Tovarna pohištva, Brežice (SLOVENIJALES) (KZZ CE 150.042)
peki
2	za oblikovalca, moška s prakso, OD okoli din 1.250, stanovanj ni: ŽITO, Ljubljana, DE pekarna in slaščičarna Ločna (KZZ NM 850.238 in 850.239)
krojači moških oblačil
10 za izdelovanje moške konfekcije po faznem sistemu dela, moški ali ženske, dvomesečno poskusno delo, OD do 1.050 din, stanovanj ni: Modna konfekcija KRIM, Ljubljana, Masa-rykova 4 (KZZ LJ 451.468 do 451.472 in 451.516 do 451.520) slaščičar
1 za oblikovalca predvsem kvašenih izdelkov, moški ali ženska, lahko tudi začetnika, OD okoli din 1.100, stanovanja ni: Slaščičarna KONDITOR, Ljubljana, Koblarjeva 3 (KZZ U 451.326)
voznik tovornjaka
1	moški z odsluženim vojaškim ro-
kom, OD okoli din 1.800, stanovanja ni:	Komunalno obrtno podjetje,
Tolmin (KZZ NG 750.137)
5 za avtocisterne s prikolico, moški z dveletno prakso, OD okoli din 2.531, stanovanja ni: TRANSPORT, Ilirska Bistrica (KZZ KP 250.437 do 250.441)
prodajalci
2	moška ali ženski za 2—3-urno delo
na dan v poslovalnicah Jesenice oz. Lesce, stanovanj ni: Trgovsko podjetje MURKA, Lesce	(KZZ	KR
350.498 in 350.499)
natakarji
1 za strežbo v obratu Kranjska gora, OD okoli din 1.200, skupinsko stanovanje:	ALPE-ADRIA, Ljubljana,
obrat Kranjska gora	(KZZ	KR
350.394)
1 za delo v delavski restavraciji Tolmin, ženska ali moški z odsluženim vojaškim rokom, OD okoli din 1.000, stanovanja ni: Komunalno obrtno podjetje, Tolmin (KZZ NG 750.133) nadsobarji
3	ženske s pogovornim znanjem dveh
tujih jezikov, OD okoli	din	1.000,
stanovanj ni: GRAND	HOTEL	TO-
PLICE, Bled (KZZ KR 350.308 do 350.310)
poslovni administratorji
1 ženska, OD okoli din 1.200, stanovanja ni: Občinski sindikalni svet, Škofja Loka (KZZ KR 350.427)
1 za tajnico, znanje enega tujega jezika, OD okoli din 1.650, stanovanja ni: Konfekcija KROJ, Škofja Loka (KZZ KR 350.320)
1 ženska, OD okoli din 1.250, stanovanja ni: Trgovsko podjetje MURKA, Lesce (KZZ KR 350.502)
1 za materialnega knjigovodjo v obratu Mlekarna, ženska z dveletno prakso, poskusno delo, OD okoli din 1.500, in
- 1 za administratorja v finančno računovodskem sektorju, delo za določen čas, ženska z dveletno prakso, OD okoli din 1.280, stanovanj ni: Kmetijsko živilski kombinat KRANJ, Kranj, Cesta JLA 2 (KZZ KR 350.434 in 350.435)
1 za strojepisko, OD okoli din 1.000, stanovanja ni: TOPLARNA, Ljubljana (KZZ U 451.564)
1 za administratorja prodaje, moški ali ženska z enoletno prakso, OD okoli din 1.251, stanovanja ni: SAVA FILM, Ljubljana, Grošljeva4 (KZZ U 451.191)
1	za administrativnega tajnika, žen-ska z znanjem strojepisja, OD oko-li din 1.300, stanovanja ni: AVTO-MONTAŽA, Ljubljana (KZZ U 451.153)
2	za stenodaktilografa oz. administratorja v kadrovski službi, ženski z nekaj prakse, OD din 1.060, oz. 1.200, stanovanj ni: VEGA LJUBLJANA (KZZ U 437.071 in 437.072)
priučeni rudarji (rud. delavci)
5 za posluževanje drobilnih naprav, OD okoli din 800, samska stanovanja: MONTANA, Žalec (KZZ CE 150.198 ter 150.288 do 150.291)
elektrovarilec
1 moški z enoletno prakso, OD okoli din 1.400, stanovanja ni: Splošno kleparstvo, Kostanjevica na Krki (KZZ NM 850.309)
kurjač
1 za upravljanje nizkotlačnih parnih kotlov, istočasno tudi šofer, moški z enoletno prakso, OD okoli din 900, stanovanja ni: Splošna bolnišnica Gorica, Šempeter pri Gorici (KZZ NG 750.084)
kurjač centralne kurjave
1 moški z odsluženim vojaškim rokom, OD okoli din 1.200, stanovanja ni: SLOVENIJALES - Lesna in pohištvena industrija, Idrija (KZZ
pomožni gostinski delavec
1 za prodajalko v bifeju, ženska z dveletno prakso v gostinski stroki, OD okoli din 850, stanovanja ni: KINOPODJETJE, Celje (KZZ CE 150.233) strojepisci
1 ženska, OD okoli din 1.100, stanovanja ni: Občinsko sodišče, Tolmin (KZZ NG 750.152)
1 za delo v skupni strojepisnici, ženska z nekaj prakse, OD okoli din 960, stanovanja ni: Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo SRS, Ljubljana, Župančičeva 3 (KZZ LJ 451.499)
5 žensk z dveletno prakso in delnim poznavanjem administrativnih del, OD okoli din 1.300, stanovanj ni: SLOVENIJALES, Ljubljana, Beet-hovnova 11 (KZZ LJ 451.452 do 451.456)
priučeni administrator
1 za blagovnega knjigovodjo ekspedi-ta, ženska z dveletno prakso, OD okoli din 1.200, stanovanja ni: Slaščičarna KONDITOR, Ljubljana, Koblarjeva 3 (KZZ LJ 451.495)
OBJAVA ŠT. 4
REPUBLIŠKI ZAVOD ZAZAPOSLOVANJE
objavlja
POTREBE PO DELAVCIH,
ki so jih prijavile delovne organizacije ali zasebni delodajalci, niso pa mogle biti pokrite iz vrst v Sloveniji prijavljenih začasno brezposelnih iskalcev zaposlitve
Objavljene potrebe so odprte do zasedbe.
Interesenti naj vlagajo svoje ponudbe neposredno pri delovnih organizacijah.
Informacije o objavljenih potrebah dajejo tudi pristojni komunalni zavodi za zaposlovanje, ki so navedeni v oklepaju vsake objave. Sklicevati se je treba le na objavljeno registrsko številko prijave.
OBLO, str. 29, 29. januarja 1971-
Pomladimo
petelinov
harem
Bliža se čas, ko bodo zginile zadnje krpe snega s kmečkih dvorišč in bližnjih travnikov in ko bo treba pričeta misliti tudi na pomladitev kokošje jate. To storimo vsaj vsaki dve leti, če želimo, da bomo imeli dovolj Jajc. Kokoš, ki je nesla že dve leti, se je namreč že precej izčrpala in od nje ne moremo v prihodnjem letu pričakovati visoke nesnosti. Zato je priporočljivo, da si preskrbimo vzrejne piščance za nadomestitev stare jate, kd jo borno pozimi poklali.
Cas valjenja ali nabave enodnevnih piščancev je odvisen od načina vzreje in starosti kokošje jate. če nimamo primernega prostora, ki bi bil dovolj topel in osvetljen, kar je za piščančke nujno potrebno, jih bomo valili ali nabavili pač kasneje, ko bo že zunaj dovolj toplo. Kadar pa vzreja enodnevnih piščancev ne predstavlja problema, si jih preskrbimo že marca ali celo konec meseca februarja. Pri dobri reji prično jar-kice nesti s 6.-7. meseci starosti. Septembra, ko se prične stara jata skubiti, jajca na trgu pa dobivajo vse višjo ceno, bomo imeli že jajca mlade jate.
Na naših kmetijah vidimo vedno manj tistih kokošjih pasem, ki so nekdaj prevladovale. To so bile manj intenzivne pasme, ka: terih kokoši so pridno kokljale. Danes je že kar težko najti dobro kokljo in še ob pravem času. če pa jo že imamo, ji poiščemo miren prostor, kjer je ne bodo nadlegovale druge kokoši. Običajno ji podložimo do 15 jajc, odvisno od velikosti kokoši.
Kakšna jajca?
Pri odbiri Jajc je zelo pomembno, da so ta pravilne jajčaste oblike in ne predrobna. Težka naj bodo 55—65 gramov. Če so jajca drobna bi bili izvaljeni piščanci kržljavi ali pa šibki, s premalo življenjske sile. .Pri zelo debelih jajcih spet obstaja bojazen, da morda vsebujejo dva rumenjaka. Umazana jajca, pa čeprav jih umijemo, niso primerna za valjenje! Pore v jajčni lupini, skozi katere prihaja zrak, ki je zarodku nujno potreben, so deloma zamašene. Zamazana lupina tudi omogoča prodor škodljivih klic do zarodka, kar lahko povzroči zamrt-je zarodka v jajcu.
Za valjenje vzamemo vedno sveža jajca, stara le 2—3 dni, največ pa teden dni. Jajca za valjenje zbiramo le od zdrave jate kokoši in to vedno samo od najboljših nesnic. Priporočljivo je, da jajca, ki jih zbiramo za valjenje, hranimo v čistem prostoru v katerem je temperatura 5—10° C, zlasti če imamo večje število jajc (valjenje v inkubatorju). Mnogo manjših rejcev zbira jajca za valjenje običajno le od domačih kokoši in to običajno od več let stare jate, kar ni najbolj priporočljivo. življenjska sila živali in proizvodne sposobnosti se pri stari jati zmanjšujejo. Tako so tudi potomci takšnih živali slabši, zlasti še, če ne poskrbimo za poži-„ vitev krvi z drugo jato, oziroma dobimo Jajca od drugod.
Higiena v kokošnjaku
Če ne skrbimo dovolj za higieno v kokošnjaku in njegovi oko-lioi, se kaj rada sčasoma prikrade ta ali ona bolezen. Mnogo manj izgubimo v takem primeru, če jato, ki je ne moremo povsem pozdraviti, pokoljemo in si nabavimo novo. Tako se izognemo nevarnosti, da bomo bolezen prenašali od jate na jato, pri tem pa bi nesnost vedno bolj upadala. Seveda moramo vse prostore v katerih so bile živali, kakor tudi vso opremo dobro razkužiti.
Kadar nameravamo kupiti enodnevne piščančke, moramo zanje pripraviti poseben prostor, ki smo ga prej razkužili. Prostor mora biti dovolj topel (okoli 220 C) in suh. Če nimamo kokoši kokelj, ki bi piščančke še dodatno ogrevale, si ■ napravimo umet-
Teranova
osebna
izkaznica
Med vsemi rdečimi jugoslovanskimi vini zavzema glede biološkega delovanja na naš organizem k raški teran posebno mesto. Kraški teran prinaša našemu organizmu v lahko sprejemljivi obliki številne sestavine z veliko hranljivo, dietično in tudi zdravilno vrednostjo. Za razliko od vseh ostalih temno rdečih vin vsebuje k raški teran le zmerno količino alkohola, veliko mlečne kisline in je zelo bogat na^ rudninskih snoveh (na bioge-nih in oligoelementih, zlasti na železu, fosforni kislini in kaliju). Razen tega vsebuje tudi zelo dosti vitaminov, anto-cianov in fenolnih spojin. Zato se kraški teran poleg dietičnih. degustivnih svojstev, odlikuje tudi po svojem antiseptičnem in bakteriocidnem delovaniu, ki ga pripisujejo predvsem prisotnosti mlečne kisline, aglukonom rdečih barvil in nizkemu pH. Velika ko- . ličina železa in fosfatov v kraškem teranu zelo poveču-• jejo njegovo okrepčevalno moč. Ker vsebuje kraški teran veliko železa, je hkrati tudi' odličen terapevtik pri anemičnih obolenjih. Kraški teran je tudi zelo prikladen za diabetike. Ker ima nizek odstotek alkohola, visok odstotek kisline, zlasti mlečne in ne vsebuje sladkorja. Prav tako pa je primeren tudi za bolnike s prebavnimi motnjami. Zaradi visoke kisline pa ni primeren za bolnike s prekomerno želodčno kislino.
R. O..
no kokljo (infrasol žarnice in zaslon), lahko pa kupimo tudi plinske koklje. Ogrevanje s plinom (butan) je še vedno najcenejše.
Piščančkom otroško sobo
Pogoj uspešne reje piščancev je, da nikdar ne redimo v istem prostoru skupaj mladih in starih živali. S tem se izognemo okužbam piščancev z boleznimi, ki so jih morda odrasle živali, ki so vsekakor odpornejše, že prebolele. Pomembno je, da kupimo zdrave piščančke, nesne pasme, ki imajo dovolj življenjske sile za normalno rast in razvoj. Zato se pred nabavo piščancev pozanimajmo ali prodajajo v valilnici, kjer smo se namenili kupiti piščančke, res dobre in zdrave živali. Z nakupom bolnih živali se lahko naseli na naše dvorišče bolezen, ki jo včasih odpravimo le z zakolom cele jate. Tudi nesnost kokošje jate, ki je bolezen prebolela, je lahko precej manjša, kot bd sicer bila. Zavoljo tega pa se občutno zmanjša dohodek, ki ga lahko sicer imamo z rejo kokoši nesnic.
M. O. O.
Za pristni teran gre
Vinogradniška proizvodnja v Sloveniji je kljub ugodnim naravnim pogojem iz leta v leto nazadovala. Vinogradniške površine so se krčile, obnove praktično ni bilo. Potem, ko smo dogradili prve kleti, se je položaj v vinogradništvu počasi popravil. Danes lahko trdimo, da je briško vinogradništvo na najboljši poti, njihova klet pa po opremljenosti med najmodernejšimi. Vsi vinogradniški okoliši seveda še nima-
jo ustreznih kleti. V takšnfi okoliših se srečujejo z raznimi proizvodnimi težavami, ki ne dopuščajo uvajanja modemih tehnoloških postopkov in znanstvenih izsledkov.
Eno takšnih področij je tudi področje kraškega terana, ki sega od Sežane do Štorij, Avber, Sta-nijela, Komen, Pliskovice, Dutovelj in nazaj do Sežane. Na tem področju je 1.500 hektarov vinogradov, ki pa so v glavnem v brajdah, med katerimi so ožji pasovi mivk tako, da je površina čistih vinogradov nekoliko manjša.
KZ Sežana ima tri kleti s skupno kapaciteto 50 vagonov. Ker so kleti zastarele imajo v načrtu novo 80-vagonsko klet; že letos jo bodo zgradili v Sežani. V kleti bodo imeli prostora za 100 vagonov, kar bo omogočilo uvedbo modemih tehnoloških postopkov.
Pri KZ so .ustanovili skupnost porizvajalcev kraškega terana, katere glavni namen je izboljšati odnose med zadrugo in kmetom. Ustanovili so tudi sklad za sanacijo vinogradništva, ki ga bosta finansirali občina in KZ. člani te skupnosti imajo zagotovljen odkup in zagotovljeno ceno vina. Član skupnosti pa se mora obvezati, da bo vino prodal le KZ.
Pri odkupu vin zahtevajo predhodno analizo kmetijskega zavoda iz Nove Gorice, pri prevzemu pa narede ponovno analizo in obe analizi soočajo. Predstavniki zadruge poudarjajo, da ni bistvo samo v odkupnih težavah, temveč tudi v raznoliki kvaliteti kraškega terana. Praktično je toliko vrst terana, kolikor je proizvajalcev, kar seveda precej otežkoča delo v kleti.
KZ Sežana ima v načrtu čimprejšnjo dograditev kleti, ki bo prilagojena tehnologiji kraškega terana. Ko bo klet gotova bodo uvedli odkup grozdja, kar bo omogočilo kontrolirano proizvodnjo z enako kvaliteto. K organizirani proizvodnji terana hočejo pritegniti tudi čimveč zasebnih proizvajalcev. Ko bo proizvodnja terana stekla tako, kot predvidevajo, bodo poskrbeli tudi za zaščitno znamko. Danes se namreč dogaja, da pod imenom kraški teran polnijo tudi vino izven območja kraškega terana. Kraški teran z vsemi svojimi specifičnimi lastnostmi je doma le na Krasu
Pri obnovi vinogradov se srečujemo s specifično kraško konfiguracijo, saj so 0,5 hektarski vinogradi dokaj redki. Kljub temu teče obnova načrtno. V preteklem letu so obnovili 20 hektarov vinogradov. KZ Sežana ima v načrtu eksperiment raznih proizvodnih oblik, katere bi bile za vzgojo terana najboljše. Prav tako se ukvarjajo tudi z gnojilnimi in zaščitnimi poskusi.
Kakor vidimo so proizvodnjo kraškega terana dobro in pravilno zastavili. Imajo sicer nekaj predsodkov na račun sodobne tehnologije, katere p^ bodo z novo kletjo z lahkoto ovrgli. R. O.
•	t
Zimska
škropilna
ofenziva
Z zimskim škropljenjem sadnega drevja od novembra do sredine marca zatiramo kaparja, listne uši, zimskega pedica, brstne su-kače, razne ščitaste uši, ovetožera, delno pa tudi glivične bolezni. V ta namen napravimo že pozimi načrt za škropljenje posevkov in nasadov ter razmišljamo o kemičnih sredstvih, ki jih bomo uporabljali za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci.
■ Parapin (mineralno olje) u-porabljamo kot zimsko škropivo proti kaparjem, posebno proti a-meriškemu kaparju m rdečemu pajku na sadnem drevju In grmičevju. Parapin je škropivo za jab-
Zeleni bor
lane, hruške, drevje s koščičastlm sadjem in grmičevje.
| Rumesan (Rumesan — pasta-in Rumesan — olje) je preizkušeno sredstvo za zatiranje ameriškega kaparja. Posebno dobre uspehe so dosegli tudi vinogradniki z zimskim škoropljepijem vinske trte in matičnjakov.
I
■	Vse drevo, tudi najvdšje veje je treba temeljito oprati. Tudi najmanjši delec drevesa ne sme ostati nepoškropljen. Zelo zanemarjena in okužena drevesa škropimo dvakrat: prvič v jeseni, brž, ko odpade listje (Kreosam, Rumesan), a drugič v sredini marca, ko brsti nabreknejo (Folirtoi ali Oleodiazinon). V vinogradništvu čudi uspešno uporabljamo Rumesan za zimsko škropljenje vinske trte. škropimo takoj po trsni reza, najpozneje do napenjanja brstov.
■ Najugodnejše vreme za škropljenje je v mirnih, oblačnih in vlažnih dneh brez vetra in padavin. Najprimernejša dnevna temperatura je okoli 10. stopinj • Celzija.
B Važno je, da hranimo sredstvo samo v dobro zaprtih dozah, v sdhih in zaklenjenih prostorih, kjer ni živil in krmil. Sredstvo ne sme zmrzniti, varujmo ga pred mrazom.
■	Pri pripravljanju škropiva moramo nositi zaščitno obleko iz plastične mase, rokavice in škornje, pri škropljenju pa še kapuco in masko ali ščit za obraz. Ostankov škropiva ne smemo zlivati po tleh, ali pa v potoke, v mlake m ribnike, temveč moramo zakopati vse na primernem mestu.
■	Oleodiazinon je škropivo za škropljenje sadnega drevja (peč-karjev, koščičarjev in jagodičevja) v času brstenja. Z novim sredstvom škropimo tik pred brstenjem ali celo takrat, ko se brsti že odpirajo in se pokažejo vršički prvih zelenih lističev.
■	V sadjarstvu uničujemo z Oleodiazinonom jajčeca, ličinke ter zapredke raznih škodljivcev. Tako zatiramo listne uši, cvetože-ra, jablanovega molja, brstožera in kaparje.
■	Zoper cvetožera je treba škropiti, ko brstenje nabrekuje, medtem ko' uničujemo zimskega pedica s škropljenjem krošenj oziroma vršičkov vej.
■	V vinogradništvu ga uspešno uporabljamo zoper pršice, grozdnega sukača, kaparje in druge škodljivce. Skopimo takrat, ko> začne brstitev.
■	Folidal — olje uporabljamo za predpomladansko škropljenje, ko se pojavljajo na brstih zeleni vršički. Deluje proti kaparju, ja- , bolčnemu cvetožeru, listnim ušem in proti drugim prezimujočim insektom na sadnem drevju.
| Polidol — olje v vinogradfd-štvu uspešno zatre pršice, grozdnega sukača, trsnega sukača, ka parja in druge škodljivce, škropimo takrat, ko začne brstitev.
■	Tudi žveplencapnena brozga v 15 do 20 odstotni raztopini deluje za ameriškega kaparja in druge škodljivce na drevju. Znana so tudi rumena škropiva: Dino-zan, Kreozan, rumena pasta, rumeno olje in Santoks, ki delujejo na širši krog škodljivcev.
■	Pri mnogih škropivih opažamo selektivno delovanje. To pomeni, da uničujejo določene skupine žuželk, a proti nekaterim vrstam so škropiva neučinkovita. Zato je nujno, da ne uporabljamo vsako leto istega škropiva, temveč ga pogosto menjamo.
ING. LADO JERSS
Zeleni bor v Sloveniji
Izmed najpomembnejših nahajališč zlasti starejših gozdnih sestojev zelenega bora v Sloveniji, velja ameniiti:
■	razni gozdni kraji na Pohorju, (Rdeči breg, Ruše, Smolnik, Kamelišče, Areh, Šumik Lamprehtov vrh idr.)
■	Dravsko polje največ o-krog Kidričevega
| na Dolenjskem, Ruperč vrh, Birčna vas, Brusnice v Beli krajini — Gradac, Mlake, Dobravice
| V Selški dolini, Hrastnik
| na Spodnjem Jezerskem
■	v Posavju, Leskovco, Dobrava pri Brežicah
| v Brkinih
O lovu in
lovcih
Zgodba o mladem lisjaku
r Moj ode je bil več kot trideset let zaprisežen lovski paznik pri raznih gospodarjih lovišč v starti Avstroognski. Nekega večera se je Trni! v prvem mraku s celodnevnega pohoda po revirju. Bil je prav zadovoljen in nasmejan. Prve besede so bile namenjene meni. Rekel je: »Franček, vzemi puško in jo postavi v predsobo.« Ko sem to storil, sem šel v sobo, kjer sem na veliko začudenje zagledal v očetovem naročju živo mlado lisičko, staro mogoče nekaj dni.
Vsi otroci z materjo na čelu smo obkolili očeta ter občudovali nenavadnega mladega gosta. Bil je namreč samček in za svojo starost prav nič boječ. Oče ga je bil na-šek nekje osamljenega na jasi gozda. Kaj pa zdaj, je vprašala mati očeta. Kaj neki zaprli ga bomo v svinjak, ki je prazen. Najprej smo mladega gosta nahranili z mlekom, nato pa sva ga z bratom odnesla v nenavadno počivališče. Nastlala sva mu slame in listja in prav nič ni bil izbirčen. Takoj se je spravil v kot in začel z gobčkom in tačkami vleči steljo k sebi. Tako smo ga drugi dan našli zakopanega, le smrček je molel iz posteljice. Nekaj dni smo ga hranili samo z mlekom in kruhom. Oče pa je vsaj vsak drugi dan prinesel kakšno vrano, srako ali kaj podobnega, ki smo mu jih od začetka očistili iz perja. Pozneje pa je že kar sam trgal in se gostil, da ga je bilo veselje gledati. Hrano je vzel tudi iz roke in hitro smuknil v svoj kot, kjer je imel včasih kar lepo zalogo skrito v stelji.
Bil je star že dva meseca, ko se je oče domislil, da bi ga za Vsak primer obročkali. Dal je nar rediti raztegljiv jermen za okoli vratu, in sicer z našo hišno številko 19. Seveda, se je lisjaoek nekaj časa poskušal znebiti jermena, vendar se ga je kar hitro privadil. Vsi smo bili veseli, ko smo opazovali, kako je trgal vrano, in če mu je kaj ostalo, je vse skrbno zakopal v steljo v kotu ter se kar po dolgem vlegel in dremal. Vendar je hkrati budno opazoval okrog sebe. Jaz sem imal vedno dovolj dela, saj so si ljudje prihajal: od blizu in daleč ogledovat našega nenavadnega gosta. V nedeljo sem kar na stolu sedel pred hlevom in odpiral in zapiral Vrata, tako so se pač vrstili radovedneži. Obenem .sem jim moral tudi pojasniti, kje ln kako smo ga dobrM. Bilo je nekega popoldne, ko je prišel lovec » dvema dresiranima jazbečarjema. Bil je očetov prijatelj. Rekel je malo za šalo malo zares, kaj bi bik), če bi jaz spustil enega izmed psov v svinjak. Oče se je zgroeil in mu to namero odsvetoval. AU prišlo je do tega. Ko oče ni bil dovolj pozoren, je lovec spustil v svinjak staro psico. Vdel »e je boj na življenje in smrt. Ko sem priskočil in odprl vrata, ni skočil iz svinjaka mladi lisjak, temveč psica, vsa krvava po glavi in nogah. Sicer je tudi lisjak dobil evoje, ali bitka se je le končala neodločeno. Lahko bi se pa zgodilo, da bi psica zgrizla lisjaka, saj Je bil star komaj pol lete.
To se je zgodilo proti večeru. Drugo jut.ro, kot po navadi, sem hitel mlademu lisjaku dajati hrano, ah na veliko presenečenje, je bil svinjak prazen, Ob strani v podu pa tako velika luknja, de ae
ima *». t, ». juMtuj« trn——-
je lisjak lahko poslovil brez slovesa. Kaj zdaj? Dva večera sva čakala z očetom vsak s svojo puško, misleč: navajen je bal na dobro hrano in se bo gotovo vrnil.
Res je bil nekje v bližini in je lajal prav hripavo, vendar hleva ni znal najti. Tretjo noč, ko ga nismo več pričakovali, se je vrnil. Se isti dan sva ga z bratom s težavo prinesla v drugi svinjak, kjer je bil, dokler ga na škodoželjnem izpustil na prosto, da je za vedno izginil tja, kamor spada — v zeleno naravo.
Ali sreča v nesreči!
Bilo je pozno jeseni, velik lov na lisice, in oče je povedal pred pričetkom pogona, da je njegov lisjak — ljubljenec morda nekje v bližini.
Kdor ga upleni, dobi nagrado v gotovini — 20 avstrijskih kron, je dodal lastnik lovišča grof Wum-bramd. in sreča je bila naklonjena prav očetu. Ustrelil ga je in dobil obljubljeno nagrado.
Zgodba se je odigrala v bližini Središča ob Dravi, in sicer 1910. leta.
FRANC POTOK
Poslednja
sled
Sonce je tičalo visoko v Jermanovem turnu in žarelo po plazovih.
Bos je stopil iz koče in pomel ščepec snega med prsti. Videti je bil zadovoljen, ko se je nato s puško na rami spustil proti mostu čez Bistrico. Novina je bila sipka in zlahka se je gazilo.
Zametano pot so križale sledi. V snegu so bile zapisane zgodbe minule noči. Miš je bila zdrsnila z ruše v bregu in je zaman poskušala priti čez posipajoči se sviž v svoje zavetje. Motala se je sem in tja in njena drobna sled je držala z brega v breg po zaseki poti. Malo pred kopnino pod gostim smrečjem pa jo je zgrabila podlasica. Lisičja sled je vodila od kopne struge v Malem izviru v skalovje pod Mešenikom in srnjad je prešla čez pot v robidovje.
V dnu tesni Velikega Predoslje je bučala Bistrica. S skalami zah ježema voda je pljuskala čez po-žied na stenah. Dober sečenj široko globel so skrivale prepognjene veje smrek in vse mlado drevje se je krivilo pod težo snega.
S puško v roki se je spustil Bos k strugi Bele. Pot ni bila lahka, a kunja sled, na katero je bil nepričakovano naletel, se je vlekla po bregu in čez zamrzli potok. Obšel je goščavo, a sled, ki jo je kazal z vej sesuti sneg, je vodila naprej med mlado smrečje, koder je kuna spet pregazila jaso do kopnine pod košato smreko. Moral je obiti upognjene veje zamejenega grmičja. Do kolen se mu je udiralo v snegu in znoj mu je močil obraz, tako se je gnal.
Kuna je namreč prav' lahko tičala nekje blizu; ona velika kuna, ki Jo je bil spoznal po šapasti sledi.
Med gostimi vejami ni bilo moč videti v smreko, sledi z nje pa ni bilo. Skoraj jo je že povsem obšel in zgaženi kolobar bi bil dklenjen, ko je med vejami nekaj zaropotalo in že tudi hušknilo, Bos je v hipu prislonil puško in užgal. Med dimom m usipajočo se shrlino m razločil, če je zadel. Z zibajoče se veje se je utrgala temna žival. Skočil je naprej, Spet vrgel puško k hou, a jo ja
j
Foto: S.Jerko
takoj povesil in spustil petelina.
V snegu pred njim je ležala veverica. Bos je ves ajezem dvignil mali plen. Kune torej ni bilo, po drevju je šla naprej.
*
Z odrto šapo se je vlekla stara kuna po zamrzlem potoku k Bistrici. Po njeni sledi ji je iz rane kapljala kri. V nagonu, ki jo je bil doslej še vedno rešil, je silila k svojemu skalnemu zavetju, a ni mogla več zamotavati svoje sledi.
Z vsako kapljico odtekajoče krvi, ji je slabela moč in od ča6a do časa je obležala v snegu. Zelene oči so se ji priprle, nato pa se je znova pognala naprej. Zdr-sovala je po ledu v strugi in se kotalila ter prevračala med zamrz-limi vejami. Spet je obstala, ko je tik pred njo zropotala v goščo divja kura.
Hrumenje vode se je bližalo. Sumljaje se je prelivala Bistrica med zaledenelimi skalami.
*
šele opoldne je potem Bos naletel pod razsuto drvarsko bajto na okrvavljeno sled. Kuna se je bula plazila pod zametenuni vejami in sneg se je usipal po njenih stopinjah, da je moral hiteti po psa.
Pred svitom je kuna prišla do Bistrice. Njena stečina je vedno vodila po drevju čez reko. Tudi zdaj se je vzpela v deblo razraščene jelše, ki je visela nad strugo. Vlekoč odrto šapo za seboj, se je plazila po veji, zdrsnila z nje in se spet ujela niže, tik nad deročo strugo. Veja se je že povešala skoraj do vode, ko se je s poslednjimi močmi odgnala in padla mod zametene skale na drugem bregu. Prelezla je goščavo in se po gazi spustila mimo Kopišč.
Vso noč je že trajala ta pot in svit je zatekel ranjeno žival na njeni stečina proti Beli. Onemogla je obležala v mladem smrečju, ko jo je bil zdramil strel, vonj po smodniku in po ljudeh.
Začula je hrestajoče korake ob strugi in se prihulila k tlom, a Bos je bil tedaj zavil k Bistrici do gazi, Id je šla s Kopišč čez brv na Brusnike.
Kuna je še vedno 6tregla v veter. Nevami vonj se je bil zgubil, ujela pa je drugega, toplega, ki jo je bolj in bolj pritezal. Stopinjo za stopinjo se je vlekla po snegu in se zagrizla v ustreljeno veverico. Ob toplem mesu se ji je počasi vrasla pojenjujoča moč.
Srhi veter, ki se je gnal po dolini, ji je prinašal zadah po skalovju, nišju in usahli travi ob njenem domovanju, po razpoki v steni Je zdrsovala na požledu, ko se je praskaje s kremplji pomikala navzgor, poslednjič so se po-svetile njene oči v temi, ko je nazadnje omahnila v svojo mehko nastlaho kotanjo.
*
Srdito je bevskal pes in se zaganjal v poledenelo skalovje. Votlo je donelo njegovo lajanje po dolini, nad katero se Je razprostirala temačna stena z zevajočo razpoko.
Bos je bil s psom presledil to kuno po vsem njenem potu ta Je zdaj vedel, da je bil pogon zaman. Največja kuna, kar so jih kdaj prerodile belske in bistriške goščave, Je tičala nekje v globinah prepletavajočih se rovov, ki drže v goro ure in ure daleč po večni
J
temi. Skoz dvorane^ s kapniki, čez razvaline sesutih stropov in skoz preduhe, koder tuli veter ta se odpirajo zijalke, ki kakor negibne oči strme iz sten v dolino.
Nikoli več ne bodo lovci naleteli na sled te stare orjaške kune. V nedostopni kotanji se beli njena lobanja z razprtimi čeljustmi kakor jih ji je bil razklenil smrtni krč, kajti Bos je ostrupil ustreljeno veverico za vabo lisicam ta ta jo je pogubila.
BORIS REZEK
»Narejenci«
Človek ni srečen, če tu pa tam ne poseže v naravni tok dogajanja in ga prikroji po svoje. Urav nava tok rek, kroti hudournike, ustvarja umetna jezera, presaja in zamenjuje srca in ledvice, na pravi iz moškega žensko in obratno. Se malo, pa bo napravil umetnega človeka, ki se ne bo v ničemer razlikoval od naravnega, čeprav bo zrasel iz umetnega semena v kaki retorti...
In če je tako, zakaj ne bi tudi čebelar posegel v naravni razvoj svojih ljubic in jim zagodel kaj po svoje? Da, to tudi počenja in to že dokaj dolgo! Zadnjič smo se precej obširno pomenili o rojenju čebeljih družin, ki je za razmnoževanje tega sladkega rodu prav gotovo najprimernejši in najboljši način, pac zato, ker je pristen in naraven, danes pa se pozabavajmo z razmnoževanjem, ki ga čebelar vsili čebelam po svoji volji: z umetnimi roji ali »narejenci«! To pravzaprav ni roj, pač pa umetno ustvarjanje novih čebeljih družin, ki po kvaliteti prav gotovo ne dosegajo naravnih, a se kljub temu večkrat prav dobro obnesejo. Oglejmo sl torej delo ča-rovnika-čebelarja pri ustvarjanju narejencev!
Izbere si panj, ki je že potegnil matičnike in zloži vse sate iz plodišča na kozico. Po temeljitem pregledu vseh satov izbere dva zaletena sata brez matični kov in ju vrne v panj v sredino plodišča. Ce je z njima prenesel tudi matico, je vse v redu, če je ni, jo poišče na preostalih satih na kozici in jo prestavi na omenjena sata. Prazen prostor v plodišču na obeh straneh vstav. Ijenih satov zapolni s praznimi,
že izdelanimi sati, le če teh nima, s satnicami. Ta panj, ki mu pravimo »starec«, ostane na svojem mestu in se vrnejo vanj vse njegove pašne čebele. Matica nemoteno nadaljuje z zalega-njem, saj ima zdaj prostora na pretek, pašne čebele pa pridno donašajo med in obnožino. Iz obeh zalezenih satov se kmalu povale mlade čebele, ki prevzamejo	hišna	opravila	in	skrb za
novo zalego in vse teče dalje po starem hišnem redu. Ce je paša »OK«, se delno izpraznjena hiša kmalu spet	napolni	in	življenje
teče nemoteno dalje.
Na	kozici	je ostalo	čebelarju
še sedem satov (če So panji de-vetsatarji). Te zloži v drug. že pripravljen prazen panj z vsem, kar je v njih in na njih: medom, zalego, obnožino in čebelami. Se poprej je razdrl vse matičnike razen	enega	samega, najlepšega.
Ker na krajeh manjkata dva sata, ju nadomesti s praznima, nalitima z vodo, ker je ta panj »novinec« brez pašnih čebel, da bi mu jo prinašale od zunaj. Vse jo namreč iz novinca brž ko mogoče po francosko pobrišejo v stari panj, novinca pa prepuste samoupravljanju neizkušene mladine. Zato tak narejenec nekaj dni tudi ne izletava, saj morajo mladice skrbeti za zalego in jo ogrevati. Teh nalog jih rešijo čez nekaj dni novi rodovi in panj začne izletavati. S tem je novinec že rešen skrbi za hrano in vodo, potrebuje pa mnogo toplote in ga zato čebelar toplo odene. Ce ni paša, ga je seveda treba izdatno krmiti, saj ne moremo zahtevati od njega, da bi se »redil« brez hrane. Ce bo vse v redu in se bo iz matičnika izlegla matica ter se oprašila, bo narejenec v dobrih dveh tednih zadihal s polnimi pljuči in čebelar si bo zadovoljen mel roke pred čebelnjakom.
Zgodi se, da narejenec potegne nove matičnike, čeprav smo mu med prestavljanjem v novo stanovanje podrli vse prejšnje razen najlepšega. To samovoljo mu moramo v kali zatreti in odstraniti vse na novo narejene matičnike, ker bi drugače rojil. Ce imamo pri roki že kak goden matičnik iz posebno dobre družine, mu vsadimo tega v sat. Iz takega se bo matica zlegla prej kot iz lastnega in povrh bo narejenec podedoval še vse lastnosti dobre družine.
V PLEMELJ
V svetu L čebel
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••»•»•••••»••••»e*

»••••«
oo
03
oE
|1 ■c N £ ■-
S O.
« ^
■	\r
klU
yJGO
a>£Q
£z
a . to J2
:= q
>	-D
ro o ■O o
N g v' O TO >«
£ž >0
TO 0
z a
TO <fl
01	O 8 05
0 ® o
Z .2
s 0
.E 2
>N 05 £ O JQ 0 O)
•§ =
2	o
«■5 g J2
m rc
SE .
>	■* a
3	k _ O +4
TO C 0
“"gE
0
s«
o = O :=r
d)
-n w U m
g C
aE
(O o
>0 >
(d o
0>c o >
TO
E
o
O O - o C r"
8
X
o
K s i~
Ul ± TO . Si
s o
>
tt
> C TJ
o -E o c o o 0 -g E ■"Oo
TO _
&si
O 0 T3
■°S 0
0 'J 0 — 03
0 c 0 0 c —-TO
Z
0
<° 0 0 5: w
o
>0
le
TO
a
TO
>
-o
O
05*
_TO
O
a
N
TO
k
TO
C
TO
4->
0
O
4-1
k
>0
TO
C
E
0
c
>o
c
TO
Si
im
3
E
0
+■>
0
'0
k.
a
0
o
a
0
E
\v>
im >
C
a
0 c 0
'L
£ 0
i£
o >
9U
o m
4-i O!
0 M
O r-
0, TO >0
.12
C N
± 0
-£ 0
TO O O- J=
.E S
■- CD )U k
>0 3
■— 4-<
>N (C 0 s-~ TJ
m to
0 j*
0-	I
S >
.«2 ■ — 4-1
1-	0 +- =! TO E
>0 k
'E* S *o 2 N
■ CM
	•i 1	TO	
	>0	>0	X
	k	TO	
	> >	E	S
	O 0	N	
	a k		c
	*-■	0	
	0 0 c	F /A	r-*	0 O	• s f / BBS
		k	■S £
>	SI *	TO	C *
o 2»	• ®2	a	"to p
+■*	^4^	0	E. C
0 c >« E Cv O
E.	‘rT
3 CC T3 -iC	TO
0 TO O.
>0 t >o ® a >0 c
>N	Ji
0 TO .3
E >0
E >0 >
E j- ©
■ MB S. V
£ o a ts a 0 _
w c >
“ TO £
a >
- 15
■r 0
—i im
.UL &■ > se.
0
E
><® >0 o in
3 £ 0
V ^ = ■*
= 3
Ig
>w
. 0 CM C
0 ->N > TO O
Im k
TO tt 05 g
TO ^
■E >
>0
> m
O CM aro
c
tj
o o
o" o o
B
r>-
r-
ro o
TO >0 TO £
N
TO
a
c
o £
■* E
TO TO
E K 0 E
|l
>« u.
3 TO
Z N TO C C
0 >N
0 £ > o
r- TO C^
O)
C
3
O
cn
0 >
“ O « £ c o >
o
>0
o
O JE
TO "D 05 0 >
ir o £
aO ■“ m O “
TO • 0
C 'tf 0 00 O CM
0
Č
■ ■■ +■*
_ . « {S n
! j?
TO 0.-0
1-2
■»7 2, 05 “oo ■* TO "O
O o i- 3 JC
Q- z o < -O cc
W
— £ I— k
■o a
0 4_i
3 W
3 o
TO E
£ E
« jp
i£
E TO O O je £
Si
TO o
is
‘8 •
£ 2
0 3 im 0) E 4-> 0 -O 0
> 'E
0	.3
O
O
TO
-o
o
ki
a.
ai
'o
TO
N
‘E
TO
O!
v.
0 o JSC C 0 in
-o £ o 0 a®
TO £ o N
31 > "to J5
a;s
3 TO
"S
§■§•
c|
0 Q.
TO TO 3 O) TJ 0
.E 0
12
TO £ N _
0 'o;
E TO
0 TJ
P ° c D.
■■B	•*’
k.
o TO
o c
0 o
o E-.3 TO
>0 C
Z >
TJ g C -C
2 > 0 £
0 Ji £.2*.
CM
O
O
O
CM
O
•
CM
CM
00
TO
>
O
0
3
05
E
TO
TO
C
TO
■ BB^
Z
3
8
0
‘o
z
si
>
TO
k
a
3
•>
0
4-1
Z
o
TJ
0
O
TO
E
k
o
0
0
>
%
s
w
:
•
:
:
•
:
:
•
:
:
:
:
<s
»m I
3
*&
1 O
s 0 S
_ io in
O S N
® 2 S ž g .
< 0 . J z y ** j5 * - ? 3h d 2
lil liislisi
mJ N.«** *»0 id t< 8 Ol C( ^
S 2
l<
N
Z
15
i z
lli
LU < <
3? S £
v r
DELAV-
CEV
SVETO-
VALEC
V
Razporeditev delavca na delovno mesto
Delavec si delovnega mesta v delovni organizaciji ne more samostojno izbirati m prebirati po svoji volji. Da delovna organizaci-ja lahko uspešno posluje, mora v delovni skupnosti, ki tvori kolektiv delovne organizacije, vladati določen red in disciplina pri delu in pri organizaciji dela.
Delavec se razporedi na delov, no mesto ob nastopu na delo v delovni organizaciji, lahko pa se razporeja tudi med delom v skladu s potrebami dela v delovni organizaciji. Razporejanje delavcev na delovna mesta se vrši po določilih Temeljnega zakona o delovnih razmerjih in po določilih splošnih aktov, ki jih na podlagi zakonov in drugih splošnih pred pisov sprejme delovna skupnost. Pri tem pa ima delavec pravico, da ga delovna skupnost razporeja na .delovna mesta, ki ustrezajo njegovi delovni sposobnosti. De-lavca razporeja na delovna mesta posebni kolegialm organ, določen s splošnim aktom le za posebne izredne okoliščine lahko delovna skupnost pooblasti s splošnim aktom posameznega delavca, da v takih okoliščinah razporedi delavca na delovno mesto
Izredne okoliščine morajo biti-določene v splošnem aktu V takih okoliščinah je lahko delavec za-časno razporejen na delovno mesto. za katero je predvidena nižja stopnja strokovne usposobljenosti. kot jo ima razporejeni delavec Taka začasna razporeditev lahko traja samo toliko časa. do-kler trajajo izredne okoliščine. Ugovor zoper odločbo o razporeditvi v izrednih, okoliščinah na de lovno mesto, za katero je pred. videna nižja stopnja strokovne usposobljenosti, kot jo ima razporejeni delavec, ne zadrži njene izvršitve
Kadar delavec tudi po dokončni odločbi o razporeditvi na drugo
delovno mesto noče delati na novem drugem delovnem mestu, potem mu prične teči odpoved ter mu preneha delo po preteku odpovednega roka. Tako ravnanje delavca pa pomeni tudi kršitev delovnih dolžnosti.
Pri razporeditvi na delovno me-sto v delovni organizaciji uživajo posebno varstvo delavci, ki še niso stari lk let in žene — delavke. Ti ne smejo biti razporejeni aa taka delovna mesta, k.jer se pretežno opravljajo posebno težka telesna dela. nadalje na delo pod zemljo ter na delovna mesta kjer njihove specifičnosti lahko škodljivo • in s povečano nevarnostjo vplivajo na zdravje in življen.je mladih delavcev in žen — delavk. Delovna mesta, ki so prepoveda-na za delo žena in mladine do 18 let, mora delovna skupnost določiti s svojim splošnim aktom.
Pri določenih izvršenih kaznivih dejanjih ali gospodarskih prestop, kih lahko sodišče s sodbo prepo-ve obsojenemu občanu opravljati delo na določenih delovnih mestih za določeno dobo Delovna skupnost ne sme delavca, ki ima takšno prepoved, razporediti na tako delovno mesto, dokler traja prepoved.
Zoper odločbe o razporeditvi na delovno mesto ima delavec pravico ugovora na organ druge stopnje v delovni organizaciji. Ugovor zadrži izvršitev razen pri odločbi, izdani v izrednih okoliščinah. Po končanem postopku v delovni organizacij) ima delavec pravico sprožiti s tožbo delovni spor.
Delavec je dolžan neehno izpo-polnjevati svoje delovne sposobnosti skladno z zahtevami delovnega mesta in z zahtevami, ki izvirajo iz izpopolnjevanja delovnega procesa v delovni organizaciji. Delovna skupnost je dolžna po svojih potrebah in možnostih omogočiti svojim članom stalno izpopolnjevanje delovnih upravljal skih in psihofizičnih sposobnosti. Posebno skrb pa morajo pri izpopolnjevanju posvečati članom delovne skupnosti, ki še niso dopolnili 18 let.
Izpopolnjevanje članov delovne skupnosti je različno: izobraževanje s praktičnim delom, pritegnitvijo inštruktorjev za določene vrste strokovnosti in poklicev, napotitev na dopolnilno šolanje ali specializacijo in podobno. Delovna skupnost mora skrbeti tudi za dvig splošne in ekonomske izobrazbe svojih delavcev, kar doseže s posebnimi predavanji, strokovnimi ekskurzijami in podobno Svoje mesto mora imeti tudi teles na kultura, ki prav tako odločilno vpliva na telesno sposobnost in kondicijo delavca na delovnem mestu
DIPL. lUtt. JANEZ LAMPRET
\
	J\7v	
	/v »Ir’	
Sonce in voda
Foto: Ivan Merlak
Človek v skrbi za živali
Že davno pred našim štetjem so ljudje urejali odnose ljudi do živali. Obenem pa je tudi rasla skrb za živali. Stan zapisi iz Aten nam to dokazujejo v številnih primerih Saj eden najbolj poznanih zapisov opisuje izrek smrtne kazni dečku, ki je iztaknil vrani oči. Ime poznanega atenskega senatorja ie ostalo za vedno onečaščeno, ker je spodil begajočo lastovko od sebe. ko je iskala zavetje pred jastrebom Zlahka bi še naštevali takšne opise,’' zapisane v naistarejših zapisih. V tisočletjih m stoletjih se je oblikovala misel načrtno m široko za snovanesa varstva živali.
Vsekakor je v tem razvoju naj-plodovitejše devetnajsto stoletje. Leta 1822 je bit v Angliji že pripravljen tako imenovan Martinov zakon o varstvu žival;. Kmalu se je združilo v vsej Angliji mnogo podpornikov tega zakona v društvo za varstvo živali To društvo je bilo ustanovljeno v juniju 1824, vendar pa ni zaživelo v delu, kot bi bi.o potre btjo Zato se je vodstvo društva odločilo da povabi k članstvu tudi kraljico Viktorijo. Z veseljem je prevzela pokrovitelj-
stvo društva Na ta način je ugled društva za varstvo živali zelo po-rastel. Temeljna načela društva so utrjevala vzgojo mladega rodu Obenem pa so preprečevala mučenje živali. Vzorno urejeno angleško društvo za varstvo živali je kmalu organiziralo mnoga tovrstna društva po svetu. Med prvimi državami se je tedaj uvrstila v urejeno skrb za žival' Nemčija.
Vsekakor je pospešil porast števila Društev za varstvo živali tako v Evropi kot tudi po vseh drugih celinah 4. mednarodni kongres za varstvo živali v Parizu leta 1884.
že leta 1872 je bilo ustanovljeno Društvo za varstvo živali V Italiji. Garibaldi je bil ustanovitelj tega društva ter vztrajen borec za sprejem predloženega osnutka zakona o varstvu živali.
Društvo za varstvo živali v Turčiji je svoje de.ovanje usmerilo predvsem k skrbi za bolne živali.
Slovenci smo stopaki že v korak s kulturnim svetom te dobe. Saj je bilb ustanovljeno prvo društvo za varstvo živali že leta 1845 v Gorici. To društvo je izdajalo brošure * ne le članom, temveč ljubiteljem živali ter bralcem NOVIC kot posebno brezplačno prilogo v letu 1847. V pridobivanju novega članstva in izdatni skrbi za živali je v tem času dosegla pomembno vlogo tedania Kmetijska družba V letu 1849 je oskrbela posebno izdajo knjižice
MILOSERCNOST DO ŽIVALI, Poduk za mlade m stare ljudi.
Vse od leta 1845 dalje se prepleta na Slovenskem dedovanje društva za varstvo živali z občasnimi prekinitvami. Povojna doba je šele postavila trdno osnovo društvu za varstvo živali, kateremu je prevzel pokroviteljstvo maršal Jugoslavije, tovariš Tito.
Vzporedno z društvom za varstvo živali je od leta 1924, dalje delovalo tudi društvo za varstvo ptic pevk. Zal se društvu še do danes ni posrečilo uveljaviti zakonski predlog za varstvo ptic.
Tudi društvu za varstvo živali v Ljubljani, ki je že pred leti predložilo osnutek zakona o varstvu živali pristojnim organom v pregled, še do danes m uspelo zagotoviti poslovanja po določilih takega zakona, ki varuje živali pred neprimernim in neurejenim nasiljem. Ustavno določilo ic v pojmovanju trpinčenja živali solo-šno. niegovi izvaialci pa s oo-stopkih preohlapni in tudi neodgovorni.
L
Ostrimo, menlimo, ostrimo...
Ko si tako ogledujemo lastnosti let jih ima majhen tehničen čudež, osemmilimeterska filmska kamera, smo se ustavili prt objektivu. Ta s pritiskom na gumb sam zoži ali razširi svoj zorni koi jam snemalcu, da je postal take ozkokoten da potrebuje sto jaio, sam izmen svetlobo, ki pada skozi leče in nastavi zaslonko. O lem ni treba snemalcu sploh nič '-'izmišljati. Edine nečesa objemov sam ne zmore — vedeti, k'e toče imeti snemalec ostrino rta sliki. O tem mora odtočiti snemalec. Ali bo ostra skupim prt mizi v ospredju, ali bo oster pa-
stirček s kravami na travniku, ali bodo ostre jadrnice m jezeru, ali pa bo ostra lepa gorska veriga v ozadju. V resnici je taka scena, ki sem jo postavil za primer. motna samo ob lepem vremenu in je takrat svetlobe dovolj da lahko zaslonko toliko zapremo, da je ostro vse. Bližajoča nevihta ah lep večer, ki se spušča, pa lahko dasta taki sceni še poseben čar Ce objektiv nekoliko zožimo s širokokotnega na ozkokotnega. ker postaja kompozicija Lepša, se pa že moramo odločiti. kateri od elementov na sceni je za nas bolj važen in mora biti oster.
Mimogrede sem zinu dve stvari, ki ju še nismo »vzelie. To, da nam zaprtn zaslonka daje večjo ostrino, in to, au nam ozkokoten objektiv zmanjša ostrino. Seveda moram takoj pojasniti, da sem preveč poenostavil to vprašanje, ker bi moral govoriti ne o ostrmi, temveč o globinski ostrim. Iz tega bi sledilo, da dobimo najmanjšo globinsko ostnno takrat. kadar
snemamo skozi odprto zaslonko in skozi teleobjetiv obenem. Lah ko se nam zgodi, da so oči snemane osebe ostre njen nos in ušesa pa že ne več, tako majhna utegne biti globinska ostrina. Kdor veliko snema, se mu redno dogaja, da vidi v iskalu dve osebi. ki se pogovarjala m je pri tem ena ostra, druga pa ne samo zaradi tega. ker nista enako odda Ijeni od kamer. Odločiti se mora, kateri bo dal ostrino in kateri »megla*.
Zdaj razumemo, zakaj snemalci, ki imajo na kameri zoom, pred snemanjem vedno poiščejo ostrino na ta način, da popolnoma odprejo zaslonko ih zožijo svoj zoom. Na ta način zagledajo od skupine ljudi katero želijo snemati, v iskalu samo eno osebo točno tisto, katera mora biti na vsak način ostra. Izostrijo jo, potem pa razširijo objektiv nazaj na vso skupino. Zaslonko pa dostikrat pozabijo zapreti nazaj, ker se skozi odrrrto zaslonko bolje vidi.
Proizvajalci kamer so snemalcu to »delo* puhranilt. Kamera Bea-ulieu 4008 Z M ima poleg gumba, s katerim sprožiš snemanje. Se gumb, s katerim maksimalno zožiš zorni kot objektiva, ne da bi se ga sploh dotaknil. Se pravi, napravil si teleobjektiv in zaslonka se je ob enem popolnoma odprla. Snemalec izostri in ko njegov palec popusti pritisk na gumb, je že vse tako, kot je potrebno za snemanje.
Japonci (Sankjjo super CM 880J so še nekaj dodali. Pri njih se dotakneš senčnika pred objektivom in se zgodi isto, pa še to., da nastaneta iz ene slike dve. Zdaj ju moraš združiti kot pri vsakem daljmomeru na običajnih iotoajpa-ratih. Ko si tako dobil spet eno sliko je ostrina popolna. Ta sistem je boljši od prejšnjega, ker se nemalokrat dogaja, da je oko od neprestanega buljenja v iskalo že tako utrujeno, da vidiš vse neostro. Glede ostrine se nanj ne moreš več zanesti
Prva reč, na katero zadene svetlobni žarek na svoji poti od snemanega objekta do filmskega traku, so leče objektiva. Druga J« zaslonka.
MAKO SAJKO
Pogled
skozi
majhno
kamero
Z ribiško
patco
Vztrajnost	Foto: Niko Gorsii
Ribič lovi kače
V	naših postrvnih gorskih potokih opazimo v poletnih mesecih pogosto kačo »kobranko«. Tako smo jo krstpi ribiči. Kako jo imenujejo prirodopisni znanstveniki, ne vem. V Indiji so te kače zelo strupene. Kobranka zraste do 1 m dolžine, je svetlejša od belouške, po trebuhu svetlorumena, v vodi je videti, kot da bi bila po telesu posejana s kvadratastimi svetlo-rjavimi mozaiki; preko hrbta od od glave do konca repa jo krasi cik-cak temnorjava črta.
V. postrvnih potokih pod Kata. rino sem jo pogosto opazoval, kako se plazi med kamni in vodnimi rastlinami in Išče mladi po-strvni rod. Nekoč sem Jo pri takšnem zalezovanju ujel s precepom in ji pregleda] želodec. Začudil sem se, ko sem v njem našel 16 že malo prebavljenih postrvnih mladic v velikosti 5—7 cm. Tudi v številnih drugih potokih sem videl. kako kače uničujejo ribji zarod
V	Povodju, ko sem še gojil potočne mladice na odprtem v lesenih koritih, sem neko jutro zasačil belouško, ko se je hotela izmakniti iz žičnatega pokrova. Bila je odraščena. debela. V nji sem dobil čez sto postrvic, ki jih je pohlastala v mojem vzgojnem koritu. Ni čudno, da odraščene postrvi sovražijo to uničevalko njihovega potomstva.
Kot dokaz zato navajam doživljaj s Krke Ko sem bil še org. tajnik Ribiške zveze Slovenije, sva se s pokojnim urednikom »Ribiča« Pircem zmenila, da greva v Krko ribarit. Nekako 500 m od mostu čez Krko m vasi istega imena je razsežen jez. Na sredini jezu je bil priraščen v vodni mah grmiček. Z brega muharim, umetna muha pade in se zavrti ob tem grmičku. Col — voda za valovi, ribiška palica se spoštljivo globoko prikloni. Trznem z roko — napne se vsa vrvica, ujeta je. Zdajci jo hočem približati k bre-
gu. Ne gre. Napnem celotno ribiško natego, naenkrat se zamaje grmiček. Hudiča. Situacija je bila težka, daljava precejšnja, voda globoka* čez glavo. Ujeta postrv se je s predvrvico ovila okoli grmička in vse je kazalo, da se bo od-pela ali pa mi vrvico pretrgala. Takoj se zberem. Pogledam, če je okoli mene kakšen nepridiprav, da me ne opazi, ko v adatnovem kostumu zaplavam do tresočega vrbovja. Pazljivo odmetevam zvito vrvico lz grmovja in previdno vlečem vse skupaj proti bregu. Ker je bila le malo zapeta, a težka, sem vse skupaj vzel v naročje in vrgel na suho. Oblečem si hlače in se spravim nad njo. Mali trnek z muho ji je takoj odpadel. Postrv je bila prosta, a je težko poskakovala, Čudno, kako in zakaj je tako debela, saj ni drstni čas? Tedaj Jo primem v roke in opazim, da Ji iz ust visi 10 cm dolg izrastek. Primem za njega in takoj se domislim, da je to kačji rep.
Postrv najprej ubijem. Vržem se na raziskovalno delo. Z eno roko držim ribo, z drugo potegujem rep iz njenega želodca. Čudo, kače ni bilo ne konca ne kraja. Po dolgem natezovanju sem vso kačjo pošast privlekel na dan. Bila je še neprebavljena, dolga 80 cm. Nisem se mogel načuditi temu, kako da se je postrvi zahotelo moje' umetne muhe, ko je bila vendar že tako sita? Kobranko m postrv je fotografiral v gostilni neki fotograf, ki naju je spremljal že iz Ljubljane. Objav, ljena je v neki reviji ribiškega glasila »Ribič«.
Zanimiv dogodek sem doživel lani avgusta ob Savi in Glinščici v Lazah, blizu Kosez.
V Savi se kopljem ob produ pod kopališčem Štern. Sedim kake 4 m od brega in opazujem mladi ribji zarod, kako v gostih jatah čisto pri bregu išče hrano.
Ko bolj pazljivo gledam, opazim za kamnom zvit klobčič. Postanem pozoren. Klopčič se razteguje, pa zopet umakne za večji kamen. Hudiča! Mlada kobranka jih hlasta! Skočim pokonci. Jate ribjega zaroda se bliskovito razbežijo. • Kača me opazi, hitro se umakne v globljo vodo. Sledim ji,
vem, da dolgo ne bo zdržala v deroči mrzli Savi m bo hotela priti k bregu. Do kolen stojim v voda. Oko ji sledi. Začne se premikati proti bregu. Vidim jo. vsako jamioo pod kamnom izrabi za skrivno pot k bregu. Toda ušla mi ne boš! Bliskovito jo primem za rep, jo vržem na suho in pokončam.
Nekaj dni potem grem v Laze. Po sredini teče regulirana Glinščica, ki je zaradi odplak brez življenja. V malem pritočteu, v katerega se je rešil ribji zarod iz Glinščice, opazim v precej globokem tolmunčku veliko ribjega zaroda. Obstanem ob njem in opazujem njihovo veselo življenje. Sedim mimo, žulim pipo, da je koncentracija boljša, čudim se, da se ta jata, polna mladostnega kipenja, stalno nekam zaletava in izginja. Ob trhli vejici, ki je štrlela iz blata, vidim ovito mlado kobranko. Ko bolj • pozorno ogledujem, opazim njeno glavo. Gobec ima stalno odprt in miga s kačjim jezikom. Ribji zarod iž-ginja v njenem požiralniku. Kaj takega v življenju še nisem videl. Na kako zvit način si pridobiva kobranka izdatno hrano! Ne boš se mastila. Opazila me je. Hitro, kot samo kača zna, se odvije z veje in se plazi po ilovnatem blatnem dnu v smeri podvodne ruše. Hitrejši sem. Oprezno stopim v vodo, pograbim z roko in vržem na breg, kjer sem strl požrešno glavo. Z veselim zadoščenjem, da sem napravi! koristno delo, sem jo mahnil naprej v poletni dan.
MILAN JELAČIN
Petdeset-
letnica
»Skalašev«
2.	februarja 1921. leta je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor Turistovskega kluba SKALA. V njem so se zbrali mladi ljudje, ki so vnesli v naše planinstvo in alpinizem resničen prerod. Tako kot člani angleškega Alpine Clu-ba so se tudi oni združili v duhu gesla »Kjer je volja, tam je moč« in med obema vojnama napisali najlepše strani našega planinstva.
Pavel Lavrenčič, Drago Zorko, Metod Badjura, Janko in Toncelj Ravnik, Ante Gnidovec, Slavko Prevc, Stane Hudnik, Albin To-reli. Miha čop. Matevž Frelih, Tomaž Godec, Valentin Hodnik, Nevenka Rebek-Prevc, Pavla Jesi-
hova, M. M. Debeljakova, F. S. Co-pelandova, Janez Kveder> Alojz Dereggi, brata doktor Bogdan in Marjan Brecelj ter njihovi tovariši so postali jedro našega plezalnega športa in alpinizma.
Velik prispevek k zdravi rasti našega planinstva, alpinizma in gorske reševalne službe so med obema vojnama dali tudi idejni voditelji, nestorji in mentorji Skale dr. Henrik Tuma, dr. Klement Jug, Vladimir Topolovec in drugi.
PISATELJI STROKOVNE LITERATURE
širok krog navdušencev je uspešno in strokovno nadaljeval delo Triglavskih prijateljev, Piparjev in Drenovcev. V stare oblike plezalnega športa in alpinizma so vnesli nove pobude.
Skalaši so m vse mogoče načine propagirali planinstvo, plezalni in visokogorski turni smučarski šport in alpinizem, pomagali so popolneje organizirati vodniško in reševalno službo.
Skalaši se niso uveljavili le v stenah in strminah. Našemu planinstvu so dali tudi strokovno osnovo v pisani besedi in še več — ustvarjalni polet. Dr. Mirko Kajzelj in inž. Herbert Drofenik sta zbrala dragoceno gradivo za »Naš alpinizem«, ki je še danes abecednik našim vohunskim alpinističnim generacijam. Odlična plezalka, literarna in znanstvena delavka Mira Marko Debeljakova je napisala našo prvo »Plezalno tehniko«, dr. Bogdan Brecelj je sestavil nujno potrebno knjigo »Prva pomoč v gorah v slučaju nesreče«. Idejni vodja Skalašev dr. Henrik Tuma je napisal bogato literararno izročilo (Pomen in razvoj alpinizma, Terminologija Julijskih Alp in druga dela).
Po zaslugi Skalašev jč med obema vojnama pesem klinov, kladiv, cepinov in derez prešerno odmevala po vseh dolinah, krnicah, okrešljih in stenah naših gora. Z njih so stopili člani kluba še v zunanji, težji in zahtevnejši gorski svet Dolomitov, Tater in centralnih A(p.
ORGANIZATORJI TEKMOVANJ
Skalaške organizacije v Ljubljani, na Jesenicahr, v Bohinju, Celju in Tržiču so bile prirediteljice številnih sankaških ter smučarskih tekaških in alpskih tekmovanj. Skalaši so bili naši prvi sankaški in smučarski državni prvaki (Janez Hlebanja, Tomaž Godec in drugi).
Miss Copelandova je uspešno propagirala ;taše planinstvo in lepoto naših gora v tuji književnosti.
Jeseniški Skalaši so bili neumorni. že leta 1924 so na vrhu Triglava razvili ob prvem množičnem vzponu na Triglav svoj skalaški prapor. Leta 1932 so na Roža nad Jesenicami slovesno iz-
ročili namenu prvo skalaško smučarsko kočo. Leta 1924 so na Voglu na Rjavi skali odprli Skalaški dom, ki je bil požgan junija 1943. leta. Gradili so tudi gorska zavetišča v naših gorah — v Veliki Dnini pod severno steno Škrlatice leta-1935, naslednje leto pa so znosili na Jezera pod Rokave in Oltar ogrodje za bivak št. 2. Hoteli so zgraditi tudi večji planinski objekt sredi čudovitih smučarskih terenov pod Kri-žem: Dolkovo špico in Stenarjem, a čas in vojna sta jih prehitela.
AVTORJI PRVEGA SLOVENSKEGA FILMA
Med skalaši so bili odlični fotografi. Z izrednimi fotografijami našega planinskega sveta so budili pozornost v revijah in drugih publikacijah. Od mrtve slike so se povzpeli še k »živi sliki«. Višek svojega ustvarjanja so dosegli s prvim slovenskim celovečernim filmom »V kraljestvu Zlatoroga«, ki so mu leta 1931. za uvod zapisali:
»Ta film je nem, toda kljub temu doni v naših srcih mogočna pesem ,Sveta si zemlja Slovenska'. če bo film vzbudil to občutje pn slehernem, je dosegel več kakor svoj namen.«
Kmalu nato so Skalaši še enkrat splezali med strmine s filmsko kamero in posneli še film »V triglavskih strminah«.
Obsežno delo Skalašev prav gotovo zasluži posebno študijo, ki bo njihov vzor približala današnjim generacijam planincev in alpinistov. Kajti niso bili le prekaljeni Športnlki-planinci, pisci strokovne literature, fotografi, filmarji, organizatorji. Bili so tudi izklesani ljudje, ki niso odnehali v času najhujših preizkušenj. Mnogi med njimi so se v vrstah NOB borili in umirali po gorah in gozdovih.
Njim in vsem Skalašem, ki jih ni več med nami, naj bo posvečen ta skromen jubilejni spomin.
UROŠ ZUPANČIČ
Mož in skala	Foto: J. Žnidaršič

v'.

.....* r. »«?-.
Planin-
ski
leksikon
Rekordne
višine
Bitka za višino se je sedaj šele prav razplamtela in Jongsang Peak je bil »doslej najvišji vrh« samo eno leto. že 21. junija 1931 so F. S. Smythe, R. L. Holdsvvorth, E. Shipton in šerpa Leva dosegli 7755 m visoki Kamet v Grahwalu.
MOUNT EVEREST IZZIVA
Dve leti za tem (1933) je z najvišjo višino na površje zopet pokukal Mount- Everest. Na njem so Harris, Wager in Smythe dosegli do tedaj najvišjo točko — 8572 m. Toda ker to ni bilo doseženo na vrhu, moramo navesti še tri vzpone, če hočemo do kraja izpopolniti rekordno listo.
N. E. Odeli in H. W. Tilman sta 29. avgusta 1936 stopila na Nanda Devi (7816 m)*. Bila je to odprava, ki se je začela dokaj nenavadno in z veliko smole, toda kljub temu končala z. uspehom, čeprav ne tudi s srečo in veseljem. Jedro plezalcev, obkroženo z nosači in šesto-rico šerp, je bilo že na poti h gori, ko je bil poslednji udeleženec še v Šanghaju. Zaradi obilnega dežja je narasel potok Riši in večina nosačev iz rodu Doti je odšla domov. Kljub temu, da jim je za pomoč ostalo le dvajset nosačev, so vse potrebno in le z malenkostno zamudo vendarle pretovorili v »Svetišče« pod Nanga Devi.
Nato pa so odpovedali šerpe, za delo na gori sta bila primerna le dva. Tudi slabo vrefne jim ni prizaneslo. Toda kljub vsemu so po načrtu postavili pet taborišč in 29. avgusta 1936 sta Tilman in Odeli zagazila proti vrhu. In zopet — malo pod vrhom bi ju skoraj odnesel plaz. Vsem neprilikam navkljub pa sta si ob treh popoldan le segla v roke na vrhu. 7816 m, nov rekord!
Toda nesreč še ni bilo konec, še prodno sta se zmagovalca vrnila v bazo, so pokopali Šerpo Kitarja. Nekaj dni kasneje pa so izvedeli, da je prav v tistih urah, ko sta se Tilman in Odeli bližala vrhu, narasla reka Pindar in preplavila vas Tharali. Štirideset ljudi je utonilo, več hiš se je podrlo in tudi med živino škoda ni bila majhna. »Maščevanje razžaljene boginje?«, se vprašuje Tilman.
Celih štirinajst let, od 1936 do 1950 je bila Nanda Devi najvišja gora, ki so ji ljudje splezali na vrh. šele nato se je vpisal (3. junija 1950 — M ..Herzog in L. Lache-nal) prvi doseženi osemtisočak — Anapurna I (8078 m). Tri leta kasneje (29. maja 1953) pa sta E. Hil-lary in Tenzing dosegla še najvišji vrh sveta, 8848 m visoko Como-lungmo ali nam bolj domači Mount Everest. Toda to sta že posebni zgodbi!
■ FRANCI 8AVENC
Posestvo za en goldinar
Ko je prišel kaplanovat v Tržič, se je mlademu Jakobu Aljažu leta 1871. izpolnila velika želja: prišel je v planinski »vet. Se bolj se je planinam približal leta 1880, ko se je preselil na Dobrovo pri Otočah. Velikokrat ga je pot vodila med vrhove, leta 1887. tudi na vrh Triglava, kamor ga je pospremil vodnik Jurij Skuinavec — Smerc.
Ponosni Slovenec Aljaž je moral tedaj prespati v Deschmann-hiitte, v nemški planinski postojanki. Najbrž se je potem še bolj trdno oprijel načrtov, ki jih je pozneje hitel uresničevati vse življenje, načrtov za graditev slovenskih postojank.
Leta 1889. je Jakob Aljaž, tedaj star 44 let, postal »triglavski župnik«. Prevzel je županijo na Dovjem. Kot je zamiralo planinstvo v bohinjski dolini, se je z njegovim prihodom začelo raz-cvetati planinstvo v Dolini. Za svoje načrte je našel Aljaž na Dovjem in v Mojstrani navdušene, požrtovalne sodelavce. Med njimi so bili Smerc, prvi Aljažev vodnik na Triglav, Gregor Rabič, Simon Pintar, Janez Klinar — Požgane, Janez Kosmač — Re-b'nk, Janez Pečar -— Bobek, Janez Rogar — Korobldelj. Z Aljažem in dr. Tičarjem so poprijeli za krampe in lopate še drugi dov-ški, mojstranski in borovški gorski vodniki.
Za en goldinar jc Jakob Aljaž kupil svet na samem vrhu Trigla-
va in tako postal najvišji posestnik pri nas. Za svet na Kredarici pa je moral odšteti pet goldinar-jev; tam je nanttraval zgraditi »kočo vseh koč«, Triglavski dom.
7.	avgusta 1895, leta so graditelji ponosno izročali planincem Aljažev stolp na vrhu Triglava. Le nekaj dni pozneje sta najzvestejši Aljažev sodelavec in svetovalec Janez Klinar — Požgane in Janez Kosi — Kobar izdolbla v živo skalo pod samim vrhom Triglava tudi Staničevo zavetišče in ga z Aljaževo pomočjo opremila z vsem potrebnim za varno zavetje planincev. Požgane je Aljažu preudarno svetoval, kaj vse je treba urediti v Triglavu in njegovi soseščini. Požgane in Kobar sta vsekala prve - kamnite stopnice v spodnji, srednji in gorenji Prag ter zabila železne kline. Pozneje je Požgane skupaj z dr. Tominškom in Turkom nadelal in zavaroval Tominškovo pot iz Vrat do Begunjskega studenca pod Staničevim domom in Kredarico.
Letos bo 10. marca minilo 45 let, odkar je Aljaževa »desna roka« nehala klesati stopnice in zabijati kline v triglavskih planinah. Svojemu pomočniku Po*-gancu jc dal Jakob Aljaž na nagrobni kamen vklesati hvaležne' besede:
»Bil je delovodju — poštenjak, katerega je cenil vsak.
Kar stavb je sivega Triglava, vse kličejo Požguncu slava!«
u. a.
> Trisul nam je poznan iz opisov 1. Jugoslovanske alpinistične odprave v Himalajo. Naši alpinisti so poskušali vzpon na ta vrh z druge strani in pri tem dosegli Trisul III (6270 m) in Trisul II (6690 m) ter Baroltori (5270 m).
'Pik Lenina (7134 m) sta doslej dosegli že dve naši odpravi. V prvi (1967) so bili uspešni Blazina, Dimitrov, Ekar, Mahkota in zakonca ščetinin, vodja odprave dr. Potočnik pa je dosegel 6200 m. Barb-ka Lipovšek-Sčetinin je pri tem postavila jugoslovanski ženski višinski rekord. Drugič (1969) sta bila uspešna Salberger in ing. Šegula.
J Erwin Schueider je imel mater Slovenko in je ljudsko šolo obiskoval v Idriji. Po prvi svetovni vojni pa se je skupaj s starši pre-
Foto: J. Žnidaršič
selil na Tirolsko in poslal član številnih alpinističnih odprav.
' Nanda Devi je bila prvotni cilj naše prve himalajske ekspedicije. V načrtu so imeli prečenje njenega grebena, toda oblasti žal niso dale dovoljenja. Sele z največjo težavo so dobili odobren Trisul.
9 Nanda Devi pomeni tudi »Blagoslovljena boginja«. Po izročilu domačinov je bila Nanda hči kralja iz rodu Kumaon, ki je pred davnimi časi vladal Garhvalu. /a njeno roko je zaprosil princ iz družine Rohila. Toda kralj ga je zavrnil in vnela se je vojna. Kralj je bil premagan, bodoča boginja Nanda pa je pobegnila na vrh visoke gore.
Legenda je med domačini tako živa, da so od Tilmana hoteli zvedeti vsaj to, kakšni so njeni dvorci, če se že sam ni srečal z boginjo Nando.
(Nadaljevanje in konec)
Leta 1905 se je svetovno znanemu angleškemu popotniku in alpinistu dr. Longstaffu ponudila izredna priložnost. Smel je spremljati tedanjega visokega komisarja prek meje v »prepovedani« Tibet. Priložnost je seveda izkoristil tu-" di v svoje namene, ki so se zrcalili v poskusu vzpona na Gurla Mand-hata (7728 m).
Skupaj z italijanskima vodnikoma, Emilom in Henrijem Broche-rel je prespal na višini 6000 m. Tam so morali nato štiri dni čakati na hrano in šele peti dan so lahko kreniii naprej, toda brez opreme za bivakiranje. Do poldneva so se vzpenjali brez težav po grebenu in si poiskali tudi že mesto za bivak. Toda prav tedaj jih je presenetil plaz in jih odnesel tristo metrov nižje. Na srečo se ni nikomur nič zgodila, toda izgubili so še dobršen del prepotrebne opreme. Toda drugega dne so kljub temu nadaljevali, dokler ni Emil Brocherel nenadoma obnemogel. Bivakirali so in drugega dne že v temi skušali nadaljevati, ker jih je mraz pregnal iz snežne luknje. Z lučjo pa niso našli prehoda čez .veliko razpoko in kljub pregovarjanju courmayerskih vodnikov Longstaff ni hotel nadaljevati. Pripadla jim je le rekordna višina (okoli 7300 m).
IZREDNA VOLJA
Prvič so stopili na sedemtisočak šele leta 1907. Bilo je to na nam dobro poznanem Trisulu (7120 m)1. Rekord je dosegel Longstaff z bratoma Brocherel in nosačem Khar-birom, torej tisti, katerim se je le za las izmuznil dve.leti pred tem. Omeniti pa velja, da so vzpon opravili s severja in v enem samem dnevu (12. junija) ter da so se v desetih urah povzpeli za več kot 1800 m, v naslednjih treh urah pa še sestopili za 2150 m, kar je za Himalajo, oziroma te višine, Izreden podvig.
Do nove rekordne višine je prišlo 19. julija 1909 na Chogolisi (7654 m). Vojvoda Abruzzi je v spremstvu vodnikov Jožefa Petit-
Nad oblaki
gaxa ter bratov Brocherel dosegel po njihovih merjenjih okoli 7500 m. Naprej niso mogli zaradi poslabšanja vremena.
Le še štiri leta je držal Longstaf-fov rekord. 16. junija 1911 ga je namreč A. M. Kellas (odličen poznavalec Himalaje, v katero je zahajal od leta 1907 pa do 1921), v spremstvu Sonorna in dveh nosačev pomaknil na 7128 m z vzponom na Pauhunri, najvišji vrh Asanske Himalaje.
Potem je lestvica nekaj časa mi- ' rovala. Šele čez 11 let se je prvič rahlo zamajala, ko sta Bruce in Finch na Everestu dosegla 8326 m. Drugič je bilo dve leti za tem, le-. ta 1924, prav tako na Everestu. Norton je tedaj dosegel 8572 m.
Nov rekord so dosegli v Pamirju — na Strehi sveta, na nam dobro znanem Piku Lenina (7134 m)'.' Vzpon so opravili Eugen Allwein, Emin Schneider in Karl Wlen 25. septembra 1928. In še dvakrat zasledimo Schneiderja’ na listi rekorderjev. 24. maja 1930 je bil na 7145 m visokem jugozahodnem vrhu Nepal Feaka v Sikkimu in to . sam! še istega leta (3. junija) pa je v družbi .s H. Hoerlinom pomaknil višinski rekord na 7470 m, ko sta se povzpela na Jongsang Peak (tudi Džongsong Peak, višine pa 7459 m ter 7473 m).
400 let p. n. a.: TAURUS (nad 3400 m)
Ksenofont z vojsko
330 lot p. n. o.: HINDUKUŠ (nad 3500 m)
Aleksander Veliki z vojsko IMS: SEDLO KARAKORUM (5570 m)
Mirza Hajdar
1602: CIMBORASO (višina 6287 m, doseženo 5700 m) Aleksander von Humboldt 1618: LEO PARGIAL (6770/5800 m)
Gerard, Lloyd
1655: ABI GAMIN (7355/6785 m)
Adolf in Robert Schlagintvveit 1005: GurLA MANDHARTA (7728/7300 m)
Longstaff, brata Brocherel 1600: ČOGOLISA (7654/7500 m)
Abruzzi, Petitgax, brata Brocherel 1922: EVEREST (8848/8326 m), Bruce, Finch 1924: EVEREST (8848/8572 m), Norton 132: ETNA (3274 m) Hadrijan s spremstvom 633: FUDŽIJAMA (3776 m) En no Ozune 1523: POPOCATEPETL (5452 m) Francisco de Montana 1892: PIONEER PEAK (6890m), Conway, Bruce, Zurbriggen, Harkbir, Kharbir
1897: ACONCAGUA (6960m), Zurbriggen	^
1907: TRISUL (7120m), Longstaff, brata Brocherel, Kharbir 1911: PAUHUNRI (7128 m), Kellas, Sonan, dva nosača 1933: EVEREST (8848/8572 m), Harris, Wager, Smythe 1928: PIK LENINA (7134 m), Allvvein, Schneider, Wien 1930: NEPAL PEAK (7145m), Schneider 1930: JONGSANG PEAK (7470m), Hoerlln, Schneider 1931: KAMET (7<55m), Smythe, Holdsvvorth, Shipton, Leva 1936: NANDA DEVI (7816m), Odeli, Tilman 1950: ANAPURNA I (8078 m), Herzog, Lachenal 1953: EVEREST (8648m), Hillary, Tenzing
MLO. M. 1. januarja 1«71
Piše Franc Agrež
Lekcija 5: ob vpadnici navzdol
Lekcija 5: »Ob vpadnici navzdol« Posledice preobljudenih smučišč se ne kažejo samo v neskončnih vrstah ob žičnicah, marveč tudi
Vijuganje med pluženjem: sučemo se okoli v sneg zabodene palice
na smučiščih, ki se spreminjajo v prav čudežen svet snežnih grbin, jarkov, jam in kotanj. Veletok smučarjev je namreč vezan le na smučarske terene, ki so dosegljivi s sistemom žičnic. Pomanjkanje »življenjskega prostora« pa je bil neizprosen imperativ, da se način krmarjenja preusmeri po najkrajši poti — ob vpadnici navzdol.
Smučar, ki krmari v dolgih lokih (plužne kristjani je), se zato nehote izpostavlja nevarnosti, da bo slej ko prej »torpediran« od mladih »projektilov«, ki nezadržno hite, da postavijo nov rekord dneva v prevoženih kilometrih. Zategadelj se kaže potreba po do-ločeni obliki krmarjenja, s katero bi lahko obvladali tudi tako »razgibano smučišče«.
Ce opazujemo vrstne smučarje, vidimo, da se le-ti na prav lahkoten način prilagajajo razmeram na smučišču, ko s kratkimi, odločnimi zavoji, ki jim pravimo hitro vijuganje, krmarijo ob vpadnici navzdol. Samo pp sebi je umevno, da za tak način vožnje še nismo pripravljeni, vendar nam lahko ponovno priskoči na pomoč že znana plužno.paralclna kombinacija — to pot v obliki hitrega vijuganja med pluženjem.
HITRO VIJUGANJE MED PLUŽENJEM
Pri hitrem vijuganju med pluženjem smo ves čas z gornjim delom telesa Obrnjeni v smeri vpadnice in ob vbadanju palic ritmično povezujemo kratke plužne kri-•tlanije. Bistvena posebnost te
storitve je, da se sučemo okoli v sneg zabodene palice (si. 1) tako. da vsako plužno kristianijo le začnemo in jo takoj tudi zaključimo s kratkim, odločnim oddrsljajem s paralelnimi smučmi.
Pogoj za uspešno hitro vijuganje med pluženjem je dobra raz-bremenitev smuči, ki se kaže v izdatnem gibanju gor-dol in odločno potiskaje zadnjih koncev smuči s petami levo in desno. Zaradi tega se v prvi fazi učenja srečamo predvsem z vajami, katerih osnova je odrivanje zadnjih koncev smuči.
Vaje:
1.	Med pluženjem sočasno odrivamo zadnje konce smuči navzven. Vsak oddrsljaj zaustavimo z robniki tako, da potisnemo kolena nekoliko navznoter. Sled nastavka robnikov, ki ostaja v snegu ima zato obliko' ribje kosti.
2.	Med pluženjem na enak način izmenično odrivamo zadnje konce smuči. Pri tem se komaj zaznavno odklanjamo v smeri odrinjene smuči.
3.	Na ravnini v plužnein položaju prestopamo s smučmi levo in desno, vbadamo palice ter tako na mestu posnemamo kratke plužne kristianije, oziroma hitro vijuganje med pluženjem.
<y »s
k ^
J
Malce pretirano, a z velikim zrnom resnice
4.	Iz pluženja začnemo ob vbadanju palic povezovati kratke plužne kristianije, Id jih zaključujemo z ostrim nastavkom rob-nlkov ter tako hitro vijugamo ob vpadnici (sl. 2).
Temeljne prvine:
• vseh pet temeljnih prvin.
Telesna vzgoja, šport, rekreacija
lil...	HUBIIHI ili'l 1«
Dobra vaja za gnečo na smučiščih: kratke plužne kristianije
i.-


■mBBnBRJBMHHBHOBl
Kako naj smučamo
Danes veliko govorimo o nujnih spremembah v šolski telebni vzgoji. Zatostanek v vseh povojnih letih na eni strani, hiter razvoj industrializacije in urbanizacije ter z njima povezan način življenja, ki človeka vse bo(j siromaši v gibanju na drugi strani, terjajo svoje, Družba ni znala primemo prisluhniti opozorilom mnogih, ki so že pred leti kazali, kam lahko pripelje nerazumevanje potrebe po graditvi prave telesne kulture naroda, telesne kulture, ki bo po svojih spoznanjih o nujnosti športnega načina življenja last vseh: otrok, odraslih, pa ne celo, ampak tudi upokojencev. Ne nazadnje je na to opozorila ponovno problemska konferenca ZMS, ki je razpravljala o telesni kulturi pri nas.
iilfMIIII IIIIiHIIIBM—III
Davek
osveščanja
v
Piše Krešo Petrovič
-v'	■ ■ *:	S
Davek osveščanja o nujnosti telesno kulturnih dejavnosti vseh ljudi, ki ga danes plačujemo, se žal pozna tam, kjer bi se najmanj smel, to je na otrocih. Ce prav nimamo znanstveno utemeljenih normativov, s katerimi bi lahko ugotovili padanje telesne zmogljivosti otrok, lahko že na osnovi posrednih indikatorjev ugotovimo več kot kritično stanje. 51 odst. šoloobveznih otrok ima takšne ali drugačne okvare. Torej z vsakim drugim otrokom nekaj
m v redu. V petih letih se je za 6 odst. dvignilo število nesposobnih za JLA itd. Danes že veliko ljudi pozna te in druge blago rečeno — alarmantne podatke.
In kaj smo storili oziroma kaj delamo? V drugih državah imajo posebne programe za dvig telesnih sposobnosti otrok in odraslih in za osveščanje čim širšega kroga ljudi o nujnosti športnega načina življenja. V ZDA deželi športa, je npr. znan Kenedijev program za dvig telesne sposobnosti. Pri nas ne rabimo Titovega ali kako drugače poimenovanega programa. Progiam in sredstva za njegovo uresničitev pa prav gotovo rabimo. In to naj bi bil program vsakega otroka, očeta, matere, delavca, uslužbenca. Program, v katerem morajo sodelovati tako posamezniki kot celotna družba, zlasti šole, delovne organizacije, občinski in sindikalni organi ter seveda republiški forumi.
Ce tega ne storimo, bomo davek osveščanja jutri še dražje plačevali, plačevali na zdravju in sposobnosti naših otrok.
KREŠO PETROVIČ
7}—
BEDO, lil. 17, ». januarja IVU
■**
Drugič rojeni Orni vrh
Med našimi zimsko športnimi središči, ki so se v zadnjih letih prebudila, Je tudi črnd vrh nad Idrijo. To zadnje je že drugo turistično prebujanje tega kraja. Prvič 50 ga med obema vojnama »odkrili« Tržačani, ki so prvi spoznali mir in lepoto Cmovrške planote, ki je razgrnjena med Špik ter Malo in Veliko peč, hkrati pa leži ob razpotju dobrih oest proti Idriji, Ajdovščini in Dodoviču.
Tržačani so prihajali v Cmi vrh med obema vojnama in tu ostajali po več tednov. Težko Je reči kdaj je bilo več izletnikovj pozimi ali poleti. Pozimi so prf-hajali smučarji, pol6ti pa starejši in bolehnejšd, ki jim Je prijal čudovit hribovski zrak.
Pozimi je takrat ob nedeljah in praznikih prisopihalo v čmi vrh po trideset in včasih celo po petdeset avtobusov iz Trsta in okolice. To nam jasno pove kakšno zanimanje je bilo takrat za čmi vrh, saj Je bil potniški promet med obema vojnama precej skromen.
Žlica
in vzglavje
(tat še bo: nov hotel v Črnem vrhu, k bo spomladi odprt, bo imel 74 postelj v sobah ter 250 sedežev v restavraciji; pa še aperitiv bar in — štiristezno avtomatsko kegljišče. Ob vlečnici bo tudi »topli« bile.
Kar Je že: v zasebnih sobah, ki so skoraj vse ogrevane, je cena prenočišča od deset do petnajst dinarjev. V gostilni »Pri Metki« dobite lahko hrano in prenočišče. Slednje po petnajst dinarjev: polni penzion pa stane petdeset dinarjev. Gostilna »Pagon« ni več odprta. Hrano pa dobe — predvsem zajtrk — lahko gostje tudi tam kjer prenočujejo.
Dolga leta po vojni je Cmi vrh sameval ves porušen in osamel. Sede v zadnjih nekaj letih spet čutimo večje zanimanje turistov z onstran meje. Tem so se hočeš — nočeš pridružili še Izletniki iz Ljubljane, Kopra, Nove Gorice in iz bližnje okolice, predvsem iz Idrije.
Nov hotel (B) gradi v črnem vrhu podjetje Slavnik iz Kopra. Prve gopte bo sprejel spomladi letos. Kazalo je, da bo hotel odprt že za zimo, pa je gradnja zaostala. Od novega leta si v črnem vrhu precej obetajo.
Z ležišči je zadnja leta bolj križ, saj jih je v zasebnih sobah le okrog sto. Skoraj vse sobe so ogrevane. Pred tremi leti so bile v črnem vrhu štiri gostilne (dve s kuhinjo). Letos je ostala le ena. To pa je, kakorkoli vzeto, premalo, saj pride le-sam tisoč smučarjev ob lepih nedeljah.
Hotel bo začetek, ne pa končni uspeh čmovrškega turizma. Ob gradnji hotela bi morali misliti tudi na modernizacijo in večjo trgovino, ki bi bila odprta tudi ob nedeljah in praznikih, ko ta kraj obišče največ izletnikov.
Tudi bencinsko črpalko bi zelo rabili, menda se je Istra-Benz že zanimala za lokacijo pri novem hotelu? Spomladi bodo odprli bencinski črpalko v Godoviču.
Krajevfti skupnosti manjka denar, da bd lahko plačala čiščenje snega na parkirnih prostorih.
Smučišča niso daleč od vasi. Sto metrov pred črnim vrhom, če se pripeljete iz ljubljanske smeri, so ob novem hotelu lepa smučišča tako za vse. Tu sta tudi dve -vlečnici. Njem spodnji posta-jd sta v višini 690 m na osojni strani pobočja. Prva žičnica seže v višino 820 m in je dolga 600 m, druga pa vleče le do višine 750 m in je dolga le 400 m. Obe vlečnici zmoreta na uro 1800 smučarjev. Dobri tereni za smučanje so tudi v bližini zaselka Lome.
Z avtomobilom se lahko odpe-Ijene v štiri kilometre oddaljen Zadlog (smerokazi!), kjer se boste na blagih pobočjih lahko smučali. Tam je posebej primemo za otroke in začetnike. V sest kilometrov oddaljenem Godoviču je krajevna skupnost iz Idrije letos napela tristo metrov dolgo smučarsko vlečnico (ob cesti proti Veharšam).
ANDREJ PIRKOVIČ
Na pobočju nad idrijskim Črnim vrhom delujeta dve solidni vlečnici. Obe lahko prepeljeta v eni uri skoraj dva tisoč smučarjev.
Kompas
čmi vrh nad Idrijo Je razmeroma lahko dosegljiv, saj leži tako-rekoč ob glavni cesti, ki veže Ljubljano po najbližji poti z Goriško.
Iz ljubljanske smeri Je do Omega vrha — iz Ljubljane 54 km, z Vrhnike 34 in od Godoviča, kjer se od idrijske ceste odcepi čmovrška, še 8 kilometrov.
Iz idrijske smeri je do Omega vrha — iz Idrije 19 km (skozi Godovič!), iz Cerknega 26 in iz Tolmina 65 kilometrov.
Iz vipavske smeri je do Omega vrha — iz Nove Gorice 45 km, iz Ajdovščine 18 in s Cola le še 9 kilometrov.
Skozi Cmi vrh vozijo tudi mnogi avtobusi med Ljubljano in Novo Gorico ter med Ajdovščino in Idrijo. Ceste so plužene in oskrbovane vso zimo, le če pade veliko snega, se navadno zgodi, da nastopijo krajši zastoji.
Inlormacije o prevoznosti cest in snežnih razmerah pa prosite na telefona 065 - 88-007 (goriško cestno podjetje) ali 065 - 88-002 (postaja milice). Turistično društvo sprejema rezervacije, a nima telefona.
Končno in končno je nekdo odkril Črni vrh nad Idrijo! To je bil koprski »Slavnik«, ki gradi precejšen hotel v solidni (B) kategoriji. Po vsej verjetnosti bo odprt že na pomlad.	(Foto: A. P.)
D
I
Udobnejše zdravljenje
V Laškem bo zrastel sodoben zdravstveni objekt - Zavod za medicinsko rehabilitacijo invalidov d obil kredit - Začetek gradnje spomladi - Možnosti za hotel?
Zavodu za medicinsko rehabilitacijo invalidov v Laškem je po izredno dolgotrajnih prizadevanjih uspelo lani pridobiti kredite za gradnjo sodobnega medicinsko-nastanitvenega objekta, vrednega 20,000.000 dinarjev. Graditi bodo začeli spomladi in to na prostoru med sedanjimi zdraviliškimi objekti in Savinjo. Tu je prostora 6e dovolj, razen tega pa je odločitev prav za to mesto tesno povezana z novim toplejšim izvirom termalne vode (dosedanji, močnejši izvirek je topel 36 stopinj, nov pa 3S stopinj). Za svojo pot do »uporabnika« ne bo izgubila svojih fizikalnih lasti, ohladila pa se bo samo za 2 stopinji.
Zdravilišče je naročilo v Celju pri Zavodu za napredek gospodarstva idejne in glavne načrte. Drugi idejni načrt so sprejeli, ker je upošteval vse zahteve, ki jih takšen rehabilitacijski center mora imeti in, kajpak, finančne možnosti investitorja. V pogovoru z inž. arh. Jurom Plahutarjem smo med drugim zvedeli, da že pripravljajo glavni projekt za Laško, hkrati pa tudi nekaj podrobnosti o samem objektu-in namembnosti njegovih prostorov.
Ker je tisti del Laškega, kjer 'stoji sedanje zdravilišče, poplavno območje, bo nov objekt, ki meri v dolžino 85 metrov, na betonskih stebrih. V prvi etaži bodo kopališke naprave; ločen bazen velikosti 24 krat 12 metrov,
nadalje 32 kabin za posamično kopanje ter ostali bal-neoterapevtski prostori. V istem nivoju bo še restavracija z 220 sedeži, kavama s 85 sedeži ter snack bar z 80 sedeži.
V veznem holu med starim in novim zdraviliškim objektom so projektirane manjše prodajalne in frizerski salon. Druga etaža bo namenjena za fizioterapijo in delovno terapijo bolnikov, ki bodo v poletnem času lahko bivali na prostem, na terasi. Tri nastropja novega objekta bodo razpolagala s 120 do 150 ležišči v eno in dvoposteljnih sobah. Vsaka etaža bo imela servisni del s čajno huhinjo in dnevne prostore za bolnike. Investitor se je odločil za sodoben standard prostorov, saj
Prvi koraki
Plesna šola Celje prireja več plesnih tečajev v Narodnem domu ter srednjih šolah
Plesna šola v Celju že vsa leta prireja plesne vaje za mladino, da bi se čimveč mladih naučilo raznih klasičnih in modemih plesov.
Plesne vaje, ki so jih začeli oktobra lani, končali pa jih bodo jutri, je obiskovalo 216 mladih, predvsem srednješolcev in mladine iz delovnih organizacij. Vodja in učitelj plesnih vaj je bil plesni mojster Ludvik Simončič iz Maribora.
S tem pa Plesna šola še ne bo prenehala delovati, temveč bo 6. februarja priredila nadaljevalni tečaj. Plesne vaje bodo vsako soboto v dvorani Narodnega doma. Program je
zanimiv in pester. Plesnih vaj se lahko udeležijo vsi, ki se zanimajo za to zvrst umetnosti. Prispevek za trimesečne vaje je 45 dinarjev. Maturanti gimnazije Celje pa nadaljujejo z vajami Polone-ze, četvorke in drugih plesov. V mesecu marcu želijo prirediti elitni maturantski ples.
Vodstvo Plesne šole prireja plesne vaje tudi na nekaterih osnovnih in srednjih šolah ter v krajevnih skupnostih.
V. KRAJNC
so pri vsaki sobi predvidene kompletne sanitarije in balkon.
Na ta način bo nekoliko zapolnjena vrzel zastran slabega komforta, ki ga v starih zdraviliških prostorih pač iz objektivnih pogojev ni bilo moč nuditi bolnikom. To je delno tudi vplivalo, da Se krog bolnikov ni še bolj razširil tudi na finančno zmožnejše paciente. Razume se, da bodo za vertikalno komuniciranje na voljo velika dvigala, ki bodo omogočala bolnikom v vozičkih neoviran prevoz in prehod v katerikoli del zdraviliških objektov. Z novim zdraviliškim objektom in s povečanimi zmogljivostmi bo v naslednjih dveh letih Laško tako usposobi j e-
Letos še v Rovinj?
V nekaj vrstah
CELJE
Po čem je cvetje? — V celjskih cvetličarnah je ta teden dobra izbira različnega rezanega cvetja ii lončnic. Cene so se spremenile samo pri .uvoženem rezanem cvetju. Nageljni (ameriški) 3.50 din, splitski 2,50 din, vrtnice 10 din, gerbere 5,50 (prej 4,50) din, kale 4 din, anemone 2,50 (prej 2 din), tulipani 3 din (pocenitev za 0,50), narcise bele 0,80 din, narcise rumene 2,50 din, hiacinte šopek 2 din, vijolice šopek 3 din. Itončnice: ciklame 12 din, arhelandre 15 din, azaleje 30 do 35 din, kamelije 40 do 50 din, primule 8 din ŽALEC
Vozači — Prevoz učencev v šole iz najoddalnejših zaselkov v žalski občim je v glavnem zadovoljivo organiziran. Edinole prevozi otrok iz Dobrovelj, v Marija Reki ter po-sameznih zaselkih nad Vranskim niso urejeni, vendar upajo, da jih bodo kmalu uredili.
GRIŽE
Mladi rod — Osnovna šola »Nade Cilenšek« je po več letih spet izdala svoj list »Mladi rod«, posvečen spominu padle borke Nade Cilenšek. Naslednjo številko, posvečeno 30. obletnici vstaje našega naroda in spominu prve talke Ivanke Uranjek, po kateri se na šoli imenuje tudi pionirski od red, pa bodo izdali aprila.
STORE
Novo kegljišče — Z novim letom so v Štorah odprli novo avtomatsko tristezno kegljišče, ki so ga uredili v prostorih starega kegljišča. Investicija je stala 300.000 dinarjev, zgradil pa ga je Partizian Kovinar s pomočjo železarne. ŠMARTNO OB PAKI
Gasilski občni zbor — Pred dnevi so imeli svoj redni letni občni zbor člani gasilskega društva v Šmartnem ob Paki. Ob tej priložnosti so podelili starejšim in zaslužnim gasilcem visoka priznanja in odlikovanja Franc Goričnik in Franc Podgoršek sta prejela najvišji odličji in priznanje za njuno 50-letno delo v gasilskih vrstah Fric Steblovnik aa 40-letno delo. nekaj članov pa priznanja za 30, 20 in 10-letno delo. Lani jim je uspelo pritegniti še več pionirjev v svoje vrste, lahko pa se postavijo tudi s svojo žensko desetino. Za letos imajo v načrtu obnovitev svoiega doma, zlasti stanovanja za orodjarja, kupili pe bodo tudi nekaj gasilske opreme.
MOZIRJE
Izobraževanje kmetov — Približno ICO kmetov vsako sredo obiskuje predavanja o sodobni proizvodnji v kmetijstvu ln živinoreji, ki jih prireja kmetijska zadruga iz Mozirja. Doslej je bilo že dvoje predavanj. Predavanja vodijo inže-nirji iz zadruge in profesorji ljubljanske univerze ter strokovnjaki za razvoj kmetijstva.
V letih, odkar je v Rovinju počitniška kolonija borcev NOV, se je poleti zvrstilo v njej že zelo veliko članov zveze borcev in njihovih družin. Letovanje v Rovinju je bilo poceni, zato so bile izmene v glavnem vselej zasedene. Dopustniki so prebivali v lesenih vikend hišah, urejena pa je bila tudi osrednja jedilnica z bifejem.
Kot drugod ob jugoslovanski obali pa preprostim počitniškim naseljem bije zadnja ura tudi v Rovinju. Občinskim vodstvom zveze borcev je za letos sicer še uspelo izpslovati podaljšanje, toda jeseni bo občinska skupščina Rovinj prostor že vključila v svoje turistične načrte. Tako bodo celjski borci letos, kot kaže, zadnjič letovali v organiziranem skupnem letovanju. Septembra bodo na javni licitaciji odprodali še vedno zelo uporabne vikend hišice, občinski odbori pa bodo morali do prihodnjega leta za svoje člane poiskati nove možnosti cenenega letovanja. V Rovinju se je namreč doslej zvrstilo veliko borcev z nizkimi pokojninami, torej takih — ki so ponavadi prijetnega dopusta najbolj potrebni.
I. BURNIK
no, da bo lahko sprejelo na medicinsko rehabilitacijo dosti več ljudi, saj vemo, kako hitro naraščajo poškodbe in da so ljudje potrebni po prvem zdravljenju še temeljitejše medicinske rehabilitacije.
Kompletni načrti za Laško bodo nared v aprilu, tako da je za maj že predviden začetek gradnje osrednjega objekta in nove črpalne postaje za termalno vodo. Z novimi kapacitetami in obstojem dveh izvirkov so takšne naprave za neovirano delo zdravilišča neobhodno potrebne.
Ob pripravah na gradnjo novih prostorov za laški zavod za medicinsko rehabilitacijo invalidov se v mestecu vse bolj slišijo tudi govorice o možnostih gradnje novega hotela s pokritim bazenom, ki bi s svojo turistično funkcijo dopolnil namembnost Laškega kot zdraviliškega kraja. Razpoložljiv naravni vir — termalna voda — bi bil s tem še popolneje izkoriščen.
F. KRIVEC
Danes v Celju
KINO:
Union: Španski barvni film »Lepi spomini«.
Metropol:	ameriški barvni
film »Willlie Boy«.
Dom: ob 16. uri ameriški barvni film »Hitri Gonzales«. Ob 18. in 20. url francoski barvni film »Luksuzna restavracija« .
DEŽURNA LEKARNA:
Center Vodnikova 1. LIKOVNI SALON:
Kiparska dela razstavlja Pe. ter Čeme.
DRSALIŠČE:
Odprto je tudi od 19. do 21. ure.
RADIO CELJE:
Turistična oddaja, z angleškega glasbenega trga. KNJIŽNICE:
Studijska in v Gaberju sta odprti ves dan, Mestna in Pionirska pa samo popoldne.
Motorist hudo poškodovan
PIVKA, 28. jan. — Sinoči ob 21.15 je voznik tovornjaka s prikolico Karel Schmied iz Tutschacha (Avstrija), vozil iz Postojne proti Pivki. V blagem levem in preglednem ovinku je na skrajni desni za nekaj časa ustavil vozilo ter pravilno prižgal luči za označevanje vozila. Nasproti se je pripeljal z motornim kolesom Ivan Vodopivec iz Pivke in trčil v blatnik prikolice. Pri padcu se Je hudo poškodoval. Prepeljali so ga
Odpusti v prid rešitvi
»Vegin« novi program: 25 milijonov pri 400 zaposlenih — Trud, da bi zaposlili odpuščene delavce — Kaj nameravajo narediti v tovarni, kaj v sindikatih?
LJUBLJANA, 28- jan. Odločitev stečajnega upravitelja ljubljanske »Vege« Franca Markiča, da z včerajšnjim dnem ukine oddelek za proizvodnjo oljnih regulatorjev, je pri delavcih — razumljivo — naletela na nevoljo. Še zlasti, ker se — glede na novi proizvodni program tovarne — obeta ukinitev delovnih mest tudi v nekaterih drugih oddelkih. Pogovor z odpuščenimi delavci (vseh je zdaj približno štirideset) je pokazal, da njihova nevolja ne leti na stečajnega upravitelja — saj pravijo sami, da zadnji čas skorajda niso imeli dela — pač pa na bivše vodstvo tovarne.
v izolsko bolnišnico. D. G. | gram »Vege« tako:
Presenečenje je toliko večje — vsaj za tiste, ki razmer ne poznajo ker gre za opustitev proizvodnje izdelka, ki naj bi po zagotovilih nekdanjega vodstva »prinesel tovarni veliko veljavo na trgu in jo rešil vseh skrbi«.
Franc Markič je odločen gospodarstvenik in kot sam pravi, večen pesimist. Kejr je bil stečajni upravitelj že pred leti v Topsu, smo ga vprašali, ali je po njegovem mnenju »Vega« trši oreh.
»Prav gotovo,« je odvrnil. »Moj do sedaj najtrši oreh. Tu se srečujem s problemom, ko je treba vse zastaviti znova, uporabiti tudi drastične posege. Pri Topsu smo natanko vedeli kaj hočemo, kaj ima kdo storiti.«
V enem stavku je mogoče strniti novi proizvodni pro-naredili
naj bi za 25 milijonov din, obdržali bodo 400 ali nekaj več delavcev. Prej je štel kolektiv tovarne 750 delavcev, skrajno optimističen program pa je napovedoval 80 ali 90 milijonov dinarjev realizacije in milijone dolarjev izvoza. Danes pa pove Franc Markič, da bo tovarna izvozila za približno četrt proizvodnje — če bodo dogovori s partnerji ugodno uspeli.
»Steklopihaštvo ostane tako kot je, še pomagali mu bomo,« pravi Franc Markič, ko govori o »restrikcijah« v posameznih oddelkih. »Optiko bomo bistveno zmanjšali, oddelek aparatov omejili na realen obseg proizvodnje. Vse bomo strnili na tisti obseg proizvodnje in tisto število zaposlenih, ki ga zahteva gospodarski račun.«
Prisilnega upravitelja smo
Solidno usmerjanje
Strojno industrijsko podjetje v Šempetru v Savinjski dolini je izdelalo petletni razvojni načrt — Oslonitev večidel na lastne reproduktivne zmožnosti
Na podlagi dejanskih možnosti tržišča in vse bolj načrtnega usmerjanja kmetijske proizvodnje — tudi zasebne — so v Strojnem industrijskem podjetju v Šempetru v Savinjski dolini izdelali petletni razvojni načrt. Gre za dokaj solidno poslovno usmeritev in razvoj, oprt večidel na lastne reproduktivne možnosti. Takšno načrtovanje je bilo tudi posledica predhodne selekcije v proizvodnji podjetja, ki se je v zadnjem letu otreslo obrtniškega načina proizvodnje.
Osrednji proizvodni program vsebuje izdelavo različnih strojev za spravilo krme bodisi kot priključkov na motorne kosilnice, kot priključkov za traktorje ali pa kot samodejne stroje (samo-nakladalne prikolice za spravilo krme). Živinorejska proizvodnja bo dobila s tem precej izpopolnjen program strojev iz ene tovarne, ki je hkrati kot kooperant povezana z znanim evropskim proizvajalcem in s tem posredno uvaja tudi vse sodobne dosežke. Bolj kot kooperacijska proizvodnja je pomembna lastna proizvodnja strojev Po lastnih projektih, (strojni obračalnik »Maraton«).
Prehod na večje serije, n. pr. že letos pri obračalnikih na skupno 3GC0 strojev, omogoča izpopolnjeno industrijsko tehnologijo in večje izkoriščanje produktivnejših- obdelovalnih strojev. Ob velikih serijah se torej splača investirati več v pripravo dela. Takšna orientacija bo tudi v vseh naslednjih letih pri uresničevanju srednjeročnega programa.
Razen obračalnikov bodo letos začeli z lastno proizvodnjo licenčne samonakla-dalne prikolice za krmo z zmogljivostjo 15 kubičnih metrov. Povpraševanje je veliko zlasti v zasebnem sektorju. Za naslednje leto ima-
Letos na izlete!
Celjsko olepševalno in turistič no društvo ima za letošnje leto bogat delovni načrt — Razen kulturnih prireditev še veliko izletov
Olepševalno in turistično društvo, ki je lani slavilo 50-letnico uspešnega dela, se je tudi letos pojavilo pred javnostjo in svojimi člani z bogatim delovnim načrtom. Menda je to tudi edini primer, da prihaja organizacija pred javnost z načrtom prireditev in drugih akcij, ki imajo v mestu ob Savinji že dolgoletno tradicijo.
To ne velja le za tiste, ki se nanašajo na urejenost mesta, na lepe nasade in podobno, marveč tudi za ’ one, ki so namenjene ljudem. Društvo je namreč tisto, ki vsako leto pripravi za svoje člane in druge ne samo po nekaj kvalitetnih kulturnih, pa tudi družbenih prireditev, temveč tudi več izletov po domovini in na tuje. Razen tega je ta organizacija nosilka celotne turistične propagande za Celje, vzdržuje turistični urad in izdaja časopis »Lepo mesto«.
S prvimi prireditvami se je društvo uveljavilo že v januarju. Uvod je veljal zabavni glasbi, nadaljevanje pa prvi operni predstavi. Ta pa ne
bo zadnja, saj je že zdaj znano, da bo v poletnih mesecih na drsališču v celjskem parku uprizoritev Rigoleta.
Med tradicionalne prireditve sodi tudi »Valčkov večer«, ki bo letos 6. marca in ga olepševalno društvo pripravlja skupaj s celjsko zdravniško organizacijo.
Iz programa so tokrat iz-' padle gostinske turistične prireditve.
Zelo pester pa je tisti del načrta, ki govori o izletih; kar dvanajst jih je navedenih. V aprilu bodo prijavljen-ce — člane in nečlane — popeljali v Gorico, Trst in Koper. V maju bosta dva izleta; prvi bo vodil v Banjaluko, Jajce, Mrkonjič Grad, Prije-
dor, Bosanski Holmec in na Ravne na Koroškem. Tudi za junij sta predvidena dva izleta, in sicer v Ptuj, Trako-ščan, Djurmanec in Rogaško Slatino ter v Celovec, na Vrbsko jezero, Piramidenko-gel, k Baškemu jezeru in čez Podkorensko sedlo v Podkoren. Prvi izlet v juliju bo peljal do Višnje gore in v Podsmreko, drugi pa v Trbiž, Predil, Bovec, Tolmin, Mojstrano in v Vrata.
Udeleženci prvega izleta v septembru bodo videli Celovec, Beljak, Spital, Gross-glockner, Bischofshofen, Man-tendorf, popotniki drugega v istem mesecu pa Dolenjske Toplice, Kočevje, CmomeJj in Metliko. Konec izletov bo oktobra. Tudi v tem mesecu bosta dve potovanji. Prvi avtobusi bodo popeljali v Gorico, Videm, Cortino d’Am-pezzo, Pontebo, Trbiž, in v Kranj, drugi pa v Ormož in Jeruzalem.
M. BOŽIC
Zapiski s poti
Zobje jamskega medveda
Zdaj, ko je sneg v dolini že skoraj povsem pobral dež, so znova zazijale tudi kotanje na cesti od Igle do Logarske. Del, kjer kraljuje makadam. Po pluženju snega je bila ta cesta enaka oni, asfaltirani, zdaj pa spet kaže rebra.
V kažipotu Vilija Majerholda — gre za štor s koreninami, ki so se v tem skalnatem svetu nevsakdanje razrasle — je nekaj simboličnega. Ne zato, ker je zadeve obrnjena na glavo, saj korenine štrle vzrak. deblo pa Je zataknjeno v zemljo, temveč zaradi z vetrom nanesenega snega, ki kot kristalni lestenec bogati že tako umetniško oblikovano krono korenin.
Ob kažipotu, ki zasnežen sploh ne služi svojemu namenu, saj z njega zaradi snega ni moč nič razbrati, stoji pa ob kapeli v Logarski, obrnem krmilo v desno. Proti Matkovmu škafu in Kotu.
Z novo karaulo, ki jo komaj zaznaš med smrekami, izgubiš dolino. Cesta, ki jo Je v ta lep in divji svet vsekala Desa Kozič, inženir GLIN-a iz Nazarij, pravijo ji tudi »Naša Desa«, ker je s cestami izpletla pajčolan med nekdaj zapuščenimi vrhovi in kmetijami Gornje Savinjske doline, se strmo vzpenja.
Že po nekaj minutah vožnje dobiš občutek, da si stotine kilometrov daleč od sveta, tistega, ki je poln hrumenja in življenja. Neme smreke, do konca ovešene s snegom in lišajem, so edini molčeči spremljevalci. Malo višje, ko ti na dčsni nenadoma plane .v naročje Majer-holdova okrepčevalnica, ta je zdaj zaprta, tudi počitniške hišice izgledajo, kot prazni čebelnjaki, se cesta nenadoma razkolje; v levo lahko rineš naprej proti Matku in zdaj zaprtemu obmejnemu prelazu na Pavličevem sedlu, če zaviješ desno, kot mi, pa
prideš do Zibovta, Covnka in k Sv. Duhu Pod Oljševo.
Pri Zibovtu v hlevu enakomerno sope molzna naprava. Gsopodar jo je kupil pred kratkim. Velja pa na desetine kubikov teh nemih smrek, katerih hlodovina tako nevsakdanje oinglja, ko drsi po drči v dolino. Na desetine kubikov po sedanji in še več, po prejšnji odkupni ceni lesa.
Mož ni doma. Spravljajo les. In res. Tam daleč nekje Je moč slišati hropenje traktorjev. Tudi Covnkova domačija se komaj vidi iz snega, k« je v hribu nad tabo. Doma je verjetno le Rkova mati, fci Je po vrnitvi iz taborišča, mož ji je padel v partizanih, z malimi otroki sama iz pogorišč zgradila vsa poslopja. Zdaj jih stoji še več. Le ona, Covnca se je sesedla vase in legla. Zgarana, obnemogla. K sreči je Rok odrasel in pripeljal mlado. Sam se je vpregel v krat-
kih hlačah, kot šolar. Zdaj mu zato šklepečejo kosti, ker si je obrabil hrustanec v kolkih. In ko se vleže, ga pred toploto ogrne revma, da vtrdne. Kot stari Maces-nik, ki zase trdi, da Je »najbolj trd Slovenec«. Zaradi revme ...
Sv. Duh Pod Oljševo, zaselek, ki ga zdaj poleg ceste veže z dolino dvoje žic, po ukinitvi karavle je armada prebivalstvu zapustila telefon, se zazna po dimu. Ta se vrtinči iz snega, pod katerim je šele od blizu moč zaznati hiše. Snega je tu na pretek. Selišnica, ki oskrbuje tudi okrepčevalnico, Je la ni merilaj Ko je izmerila osem metrov in pol snega, kolikor ga je minulo zimo zapadlo, je odnehala. Obupala. Letos več ne meri. Zdaj bi bila že skoraj na polovici lanske vsote.
Čeprav Je oesta prevozna, vprašljiv je le del proti Bistri in Črni na Koroško, ven-
dar pravijo, da je prevozen, sam gori zaide zdaj le malo ljudi. Turistov. Tudi mi smo jih začudili, saj smo s sabo prinesli nekaj vesti iz sveta, ki leži pod njimi, vendar tako daleč, da ga ne morejo strniti s potjo do Solčave, ko neke nedelje zaidejo k maši. časopise in redko pošto jim pripeljejo s traktorjem, ki vsak dan pobira, mleko. Odkar je nova cesta. Prej tudi tega niso mogli prodati. Verjetno je tudi zato nekaj upognjenih hrbtov za vselej zapustilo domačije tu gori. Mnogo jih je. Tudi tistih, ki so bili nekoč »trdni« gospodarji.
Vprašali so nas, po kaj smo prišli? Kar tako sem gor nihče ne prihaja. Rekli smo: zaradi zob jamskega medveda. Obrazi so se raztegnili v nasmeh, kajti kdo bo v tem snegu rinil do Potočke zijalke in brskal po grušču zaradi zob jamskega medveda Rekli smo, da iščemo poseben zob. Modrostni. Zdaj so se na glas režali. Kajti tisti, ki tu gori išče modrostni zob, pa naj bo to v zameno zob jamskega medveda, nima vseh polknic pravilno razvrščenih. Ko pa jih vseeno prav razvrste, ne ostanejo tu, temveč odrinejo v dolino ...	J. SEVER
jo v načrtu 500 samonakla-dalnih prikolic. Kolikor bo za naprej tržišče ugodno, bi v SIP razen posamičnih naročil za velike obiralne stroje 2^ hmelj, serijsko izdelovali tudi manjše obiralne stroje po lastnem prototipu. V celoti pa so v Šempetru
Celje: pomoč kmetom
Sekcija za kmetijstvo pri SZDL predlaga ustanovitev sklada
CELJE, 28. jan. V ponedeljek bo v Celju seja občinske konference SZDL. Poglavitna točka dnevnega reda napoveduje — poleg razpisa volitev v občinsko konferenco — razpravo in sprejem izhodišč za nadaljnji razvoj kmetijstva na celjskem območju. Gre za gradivo, ki ga je pripravila sekcija za kmetijstvo na podlagi javne razprave, ki so jo v celjski občini izvedli lani.
Temeljna ugotovitev je nedvomno zelo zanimiva in pomembna — kmetijsvo očitno zaostaja za razvojem gospodarstva v celjski občini, prav tako pa tudi za razvojem v kmetijsko razvitejših sosednih občinah. Zato sekcija med drugim predlaga ustanovitev sklada za kmetijstvo, sprejem spodbudnejše davčne politike, ki naj bi upoštevala investicije v kmetijstvo. probleme številnih družin in varstvo ostarelih kmetov. Predlaga tudi uvedbo strokovnega pouka kmetijstva v zadnjih letnikih nekaterih osnovnih šol, seveda pa tudi veliko odgovornost kmetijskega kombinata, ki naj bi se med drugim odločneje zavzel za številnejšo kooperacijo na podlagi obojestranskih interesov, materialne osnove in samoupravnih pravic.	I. B.
Zakaj ni bilo toka?
LJUBLJANA, 2«. jan. — Dispečerska služba pri poslovnem združenju energetike nam je sporočila, da je bila sinoči ob 17.52 do 20.40 skoraj vsa Slovenija brez električne energije. Do prekinitve je prišlo zaradi okvare na razklopniku daljnovodov pri Brinju na Sinjem. Zaradi preobremenitve, ki je nastala, so izpadli vsi daljnovodi in tudi elektrarne. V termoelektrarni Trbovlje I sta izpadla dva agregata, tako da je delal le eden. Zato je stara termoelektrarna lahko oskrbovala z električno energijo le rudnik in cementarno. Ob 20.30 sta znova začela obratovati tudi ostala dva agregata.
Iz Zagreba so sporočili, da je bil tudi večji del Hrvatske ter del Bosne in Hercegovine brez električnega toka. Tako je Hrvatska šele po štirih urah teme ob 21 uri spet dobila električno energijo.
črtali iz proizvodnega programa silose za spravilo cementa (kooperacija z ITAS Kočevje), nadalje gozdarsko mehanizacijo, elemente za javne plinske napeljave in strojne storitve za tuje naročnike. Kot dopolnitev ohranjajo še proizvodnjo boks-palet za skladiščenje in transport ter minidemperje. V prihodnje naj bi razvili tudi začetno proizvodnjo manjših enoosnih traktorjev za obdelovanje manjših površin. Tudi ti stroji pridejo predvsem v poštev za zasebno obdelavo zemlje.
V naslednjem petletnem obdobju, ki je zajeto v perspektivnem programu, bo SIP dosegel več kot trikratno povečanje vrednosti proizvodnje. Osnovo pomeni lanska vrednost proizvodnje, ki je bila dosežena v višini 25,000.000 dinarjev. S preori-entacijo v proizvodnji na večje serije in z uvedbo nove tehnologije bodo dosegli tudi drugačne učinke v dohodku in pn skladih. Razvoj bo namreč terjal v petih letih tudi nekaj investicijskih naložb. Prednost bodo imele predvsem sodobne delovne priprave in najnujnejši delovna prostori za sodobno organizirano proizvodnjo
F. KRIVEC
opozorili na mnenje mestnih sindikatov, ki pravijo, da ne bi kazalo odpustiti nobenega delavca preden mu ne zagotovijo nove zaposlitve.
»2e,a je dejal Markič. »Ce mi da nekdo denar za osebne dohodke, sem jih pripravljen obdržati v tovarni tudi pet let.«
Nismo ga povprašali, kaj meni o očitkih odpuščenih delavcev, češ da so med njimi nosečnice, invalidi in delavci, ki bodo težko dobili drugo zaposlitev. Saj iz 109. člena zakona o delovnih razmerjih in tolmačenja zveznega sveta za delo sledi, da pri ukinitvah delovnega mesta, oziroma organizacije, zakon ne ščiti nikogar — ne poslanca, odbornika ali člana delavskega sveta, ne bolnika ali nosečnico.
V mestnih sindikatih so prav tako prišli do spoznanja, da je položaj v tovarni — ob znanem megalomanskem programu nekdanjega vodstva, izgubi, nelikvidnosti in proizvodnih težav — sila težak in da vseh delavcev, ki so zdaj v tovarni, »Vega« z novim programom ne potrebuje. Trg ni sprejel pretirano optimističnega koncepta proizvodnje, zato ni produktivnih delovnih mest za vse.
Opozorili so na znano stališče ljubljanskih sindikatov, da ne gre odpustiti nobenega delavca, preden mu ne zagotovijo drugega delovnega mesta. »Delavec ne sme postati model za reševanje .odvečnih delovnih moči',« so dejali. »Vedno smo se prizadevali, da bi tudi v primeru Vege ravnali enako.«
Sindikat bo zato, kot obljubljajo, storil vse, da hi skupaj z zavodom za zaposlovanje poiskal delovna mesta v drugih delovnih organizacijah za vse odpuščene delavce in tiste, ki jih še bodo odpustili. V ta namen je zavod za zaposlovanje že naredil nekaj ukrepov izdelali so pregled kadrovskih potreb ljubljanskih gospodarskih organizacij. V ponedeljek bodo
Na prehodu za pešce ga je zadela
IZOLA, 28. jan. — Sinoči ob polšestfli je Terezija Novak iz Kranja vozila osebni avtomobil od Trga prvega maja proti Nabrežju Borisa Kidriča. Na trgu 29. novembra je zavijala v levo ter na prehodu za pešce zadela 13-letnega L. S. iz Izole. Otroka so zaradi hudih telesnih poškodb prepeljali v izolsko bolnišnico.	D. G.
sindikati pripravili sestanek vseh, ki lahko v tem trenutku kakorkoli pomagajo.
»S stečajnim upraviteljem bi se radi dogovorili, da bi pri odpustih delavcev upoštevali socialni položaj posameznikov, starostno in spolno strukturo zaposlenih in zdravstveno stanje. Menimo, da je bolje, če iz tovarne gredo tisti, ki bodo lažje in hitreje dobili drugo zaposlitev.«
Zavod za zaposlovanje je pripravljen finančno podpreti program prekvalifikacije Ve-ginih delavcev, o novi finančni pomoči pa razmišljajo tudi na sindikatih. O tem bo govor na seji predsedstva mestnega sindikalnega sveta v ponedeljek. -
IVAN VIDIC
naši razgledi
Izšla je nova, 2. 1*57.) številka Naših razgledov.
Dr. Ivan Ribnikar: Devalvacija dinarja. Dr. Anton Vratuša: Dejavnost za mir in napredek. Stane Krašovec: Koliko bo ozelenela »zelena revolucija«? Dr. Stane Možina: Ovire pri ustvarjalnem delu organizacijskega kadra; Milan Na-tek: Nekaj vidikov naših nerazvitih območij (nadaljevanje in konec). Ivo Pirkovič:	Diagnoza bolezni
Blejskega jezera. Miha Likar: .Uporaba vakcin. Pavel Zagozdnik: Kongresni epitheton defigurans. Rudi Selih: Dr. Milan Lemež. Pogovor Naših razgledov: novi klinični center v Ljubljani — govori direktor kliničnih bolnišnic ▼ Ljubljani Janez Zemljarič.
Anketa Naših razgledov o »Vprašanju naroda na Slovenskem«: Adolf Bibič, Drago Druškovič. Ivan Kristan, Bojan Stih; Bojan Stih: Boj pri Vogastogradu (paradigme (1). Jože Pogačnik: Podoba slovsn-e-iih izrazov med vojnama (ocena Zgodovine slovenskega slovstva VI Lina Legiše). Draga Ahačič. Dileme gledališkega amaterizma. Veno Taufer: ocene gledaliških predstav v Mestnem gledališču ljubljanskem in Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Marijan Tršar Slovenski impresionisti. Aleksander Bassin: Likovni zapiski (no^e grafike Lojzeta Spacala, Ekspresivna figuralika v Ateljeju /0, “azstava del Marjana Do vlaka). Dr. Oton Ber-kopec:	Prijatelj slovenske litera-
ture (ob sedemdesetletnici Otta Františka Bablerja). Likovna oprema: Lojze Spacal in Vlast j a Simončič.
Razgledi po svetu: Rmascita — Lucio Lombardo Radiče. Razumeti in pomagati. L'Humanite — Geor-ges Frischmann: O novem vidiku -mperializma. Rinasoita — Ennio Polito:	Pogovori v senci topov.
L'Humanitč:	Ob dokumentu CK
KP CSSR. New 3tafesman — Alan Watkins: Nenavadna smrt liberalne Anglije. Meždunarodnaja žizn — N. Juriev: Evropska varnost — zahteva časa. Le Nouvel Obser-vateur — Olivier Todd: Človek, ki preveč ve. The Economist: Hitreje v smrt. Newsweek: Američani v Londonu. The Economist: Mini, midi, maksi? Rčalitčs: Tan-neguy de Quenčtain: Očetov umik. Time: Ovire za ženske Luther: Misli in izreki. Die Deutsche Zeitung: Rak — začetek feljtona.
Zaradi pomanjkanja dokazov je sodišče oprostilo Boža Hrkača, Anteja Jurčeviča, Ivana Brekaio in L. Novaka
MARIBOR, 28- jan. Ob 11. uri je predsednik velikega senata mariborskega okrožnega sodišča Rado Javornik oznanil, da so Božo Hrkač. Ante Jurčevič, Ivan Brekaio in Leopold Novak, ki jih je povzeta in dopolnjena beograjska obtožnica dolžila sovražnih dejanj zoper državo in družbeno ureditev Jugoslavije, zaradi pomanjkanja dokazov oproščeni.
V ustmeni obrazložitvi o-prostilne tožbe je Rado Javornik poudaril, da je bila beograjska obtožnica splošna, da se ni naslanjala na oce njem dokazni material in da ji ni verjelo niti beograjsko sodišče, ker sicer to ne bi vztrajalo na obtožnici zoper Miljenka Hrkača, ampak bi njemu in mariborskim obtožencem sodilo skupaj na podlagi ene obtožnice.
Rado Javornik je dejal, da je omenjeni postopek z dvema obtožnicama vreden javne graje, da je okrnil ugled jugoslovanskega pravosodja in da se je treba zavzeti, da se kaj takega ne bi več ponovilo.
Nadalje je Rado Javornik pojasnil, da senat (iz že znanih razlogov) ni mogel verjeti obremenilnemu pričevanju na smrt obsojenega Mi Ijenka Hrkača, kakor tudi ne teži materialnih dokazov, ki jih je precej subjektivno predložil sodni izvedenec Jovan Popovič iz Beograda.
»Sodišče sodi po zakonih Le sodišče lahko presoja dokaze,« je med drugim dejal predsednik Javornik.
Oprostilna sodba je nekatere opazovalce začudila, kljub temu, da se je ves čas procesa po hodnikih šušljalo, na kako trdnih nogah stoji beograjska obtožnica. Vašo
Bernhard, ki je danes nadomeščal javnega tožilca Viktorja Lešnjaka, je izja,vil, da zaenkrat še ne more povedati, če se bo tožilstvo zoper sodbo pritožilo. O tem bodo odločali, ko bodo preučili pismeno obrazložitev sodbe.
Zvedeli smo, da je bil senat hoteč odkriti čisto resnico, do zadnjega trenutka pripravljen poslušati pričevanja Miljenka Hrkača, vendar je ta vztrajal, da ne bo spregovoril. Jugoslovanski javnosti je znano, da je Miljenko Hrkač s svojimi spreminjajočimi se izjavami o delovanju ustaških organizacij spravil v preiskovalni zapor 18 ljudi. Štirje od njih so od danes naprej svobodni, ostale pa so zaradi pomanjkanja dokazov izpustili že prej.
Kljub temu pa se zdi, da je bil mariborski proces samo vmesna etapa primera Hrkač. MARJAN BAUER
PIRAN
Bližnjica do občinske skupščine
V Portorožu pogovori z volivci pred vsako sejo občinske skupščine
PIRAN, 28. jan. Krajevna organizacija SZDL v Portorožu je sinoči spet organizirala pogovor občanov z odbornikoma pred današnjo sejo občinske skupščine. Govorili so predvsem 0 zadevah, ki jih bodo danes obravnavali na seji skupščine, o prispevkih za otroško varstvo, o problematiki šolstva in nekaterih pomislekih, ki se porajajo med občani ob sedanji graditvi v Portorožu. Med drugim so sklenili, da bo SZDL organizirala poseben pogovor s strokovnjaki, ki vodijo gradnjo kanalizacije, oglede načrta in njegove izvedbe.
Krajevna organizacija SZDL skuša s tako metodo nekoliko zmanjšati razdaljo med volivci in občinsko skupščino. Odbornika pred sejo skupščine seznanita občane, o čem bo razpravljala skupščina, v pogovoru pa slišita tudi mnenja za svoja stališča pri obravnavanju te zadeve na seji skupščine.
Organizatorji te oblike stikov med občani in odborniki upajo, da se bo Sčasoma razvila v plodno seznanjanje in posredno sodelovanje občanov pri zastavljanju, oblikovanju in uresničevanju vse politike v občini.
G. G.
Zakaj ni bilo toka?
LJUBLJANA, 28. jan. — Dispečerska služba pri poslovnem združenju energetike nam je sporočila, da je bila sinoči ob 17.52 do 20.40 skoraj vsa Slovenija brez električne energije. Do prekinitve je prišlo zaradi okvare na razklopniku daljnovodov pri Brinju na Sinjem. Zaradi preobremenitve, ki je nastala, so izpadli vsi daljnovodi in tudi elektrarne. V termoelektrarni Trbovlje I sta izpadla dva agregata, tako da je delal le eden. Zato je stara termoelektrarna lahko oskrbovala z električno energijo le rudnik in cementarno. Ob 20.30 sta znova začela obrate'.■ata tudi ostala dva agregata.
Iz Zagreba so sporočili, da je bil tudi večji del Hrvatske ter del Bosne in Hercegovine brez električnega toka. Tako Je Hrvatska šele po štirih urah teme ob 21. uri spet dobila električno energijo.
V nekaj vrstah
CERKNICA
Dom na Slivnici je odprt — Minuli petek smo lahko prebrali v turističnih informacijah, da bo dom na Slivnici zaprt do 31. marca, kar pa ne drži. Dom na Slivnici je to zimo odprt neprekinjeno. Res pa je, da obišče Slivnico bolj malo gostov, ker je cesta do planinskega doma slabo očiščena. Tudi sedanja odjuga snega še ni povsem pobrala. Tečaji in osnovna šola za starše — Delavska univerza Borisa Kidriča, podružnica Cerknica si je letos zadala več nalog. Te dni vpisujejo v osnovno šolo za odrasle v 5, 6, 7 in 8 razred. V začetne in nadaljevalne tečaje nemškega', angleškega in italijanskega jezika, v gospodinjsko-kuharski tečaj, krojno-ši vil j ski tečaj in tečaj pletenja. V vse tečaje bodo vpisovali še do 5. februarja. Kot kaže, bo letos največ slušateljev vpisanih v osnovno šolo za odrasle, najmanj pa v jezikovne tečaje.
DIVAČA
Smučarski tečaj — Odred Janka Premrla Vojka iz Divače je tudi letos pripravil zimovanje s smučarskim tečajem. Prijetne počitnice na Velikih Blokah preživlja trideset tabornikov iz Divače, Sežane in Lokve, med njimi tudi nekaj najmlajših — medvedkov in čebelic.
Foto: Vlastja Simončič
Bogastvo minulosti
Tudi letos bodo v Piranu nadaljevali z urejanjem nekaterih kulturno zgodovinskih spomenikov - Zavedajo se nujnosti vzdrževanja in varstva teh objektov
Med vsemi mesti v naši republiki ima Piran gotovo najbolj celovito ohranjeno takšno staro mestno jedro, kakor so ga oblikovali od XII. stoletja dalje. Razen poslopij pa ima Piran tudi številne druge kultumo-zgodovinske spomenike. Ti so še zlasti pomembni zaradi razvoja turizma, saj lahko pomenijo izredno vsebinsko obogatitev turistične dejavnosti.
Po programu medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo, ki so ga predložili občinski skupščini bodo tudi letos v Piranu nadaljevali z urejanjem nekaterih zgodovinskih spomenikov in organizacijo spomeniško — varstvene službe.
Pri izdelavi sanacijskega načrta za staro piransko mestno jedro bo vsekakor izredno pomemben spomeniško
varstveni del elaborata ter sporedno z njim tudi načrti za ureditev nekaterih zaokroženih delov mesta, kot so Židovski trg, Trg 1. maja in Ribiški trg. 2e vrsto let urejajo sorazmerno dobro ohranjeno piransko mestno obzidje. Zdaj obnavljajo obzidni stolp pri takoimenova-
nih rašporskih vratih, neodložljivo pa je urediti tudi spodnji del neutrjenega obzidja od vhodnega stolpa do rašporskih vrat.
V cerkvi Marije tolažnice v Piranu, ki je bila zgra jena na srednjeveških temeljih iz XV. stoleta v obdobju baroka, je razen bogatih intar-
Vštric z zahtevami
Odborniki koprske občinske skupščine so včeraj razpravljali o stanju telesne kulture v občini
KOPER, 28. jan. Prva točka dnevnega reda današnje seje koprske občinske skupščine je napovedovala zelo razgibano razpravo. Svet za finance je predlagal odlok o prispevku za otroško varstvo v višini 0,43 odstotka od izplačanih kosmatih osebnih dohodkov.
Svet za socialno varstvo pa je menil, da zaradi velikih potreb ne bi smeli sprejeti prispevek nižji kot 0,45 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Tudi obalna konferenca SZDL in zveza prijateljev mladine sta se obrnili s posebnim pismom na odbornike, naj glasujejo za višji prispevek, ker je za otroško varstvo veliko neodložljivih potreb. Skupščina se je po vseh dokazilih, ki govorijo za eno in drugo varianto, od-
Moč samouprave
Končan je spor v podjetju Tobak - Ustavno sodišče SRS: enota v Novi Gorici se odcepi od matičnega podjetja
Poročali smo že o obravnavi, ki je bila na ustavnem sodišču SR Slovenije zaradi zahteve poslovne enote podjetja Tobak v Novi Gorici, ki je zahtevala izločitev iz sestava trgovskega podjetja Tobak in pripojitev k Tobačni tovarni v Ljubljani.
Zbor delovne skupnosti po- | Gorica aktivno, od pripojitve
•lovne enote Tobak Nova Gorica je dne 26. II. 1969 sprejel sklep, da se enota izloči iz sestava trgovskega podjetja »Tobak« Ljubljana ter pripoji Tobačni tovarni Ljubljana. Delavski svet podjetja »Tobak« se s tem sklepom ni strinjal in ga je dne 27. 11. 1969 razveljavil. O zadevi sta nato še dvakrat razpravljala tako zbor delovne skupnosti enote kot tudi delavski svet podjetja. Ker sta oba samoupravna organa vztrajala pri svojih prvotnih sklepih, je delovna skupnost enote uporabila svojo pravico ter sprožila pred ustavnim sodiščem postopek zaradi varstvp. pravice samoupravljanja, ki naj bi bila kršena s sklepom delavskega sveta podjetja.
Ustavno sodišče SR Slovenije v svoji odločbi ugotavlja, da je poslovna enota »Tobak« Nova Gorica v letih 1954 do 1967 poslovala kot samostojno podjetje. K podjetju »Tobak« Ljubljana se je pripojila 1. 10. 1967. Od tedaj dalje posluje v sestavi podjetja kot samostojna organizacija združenega dela. V času svoje samostojnosti je todlo podjetje »Tobak« Nova
dalje pa enota posluje z izgubo.
Iz finančnih in drugih ekonomskih podatkov, ki sta jih predložila oba udeleženca v postopku- je razvidno, da ima enota, če bi se izločila ter pripojila k Tobačni tovarni zagotovljene ekonomske pogoje za uspešno opravljanje svoje dejavnosti. Razen tega je enota s precejšnjo verjetnostjo izkazala, da bi bili ti pogoji v sestavi Tobačne tovarne celo ugodnejši kot v sestavi podjetja »Tobak«.
Upoštevajoč organizacijsko strukturo trgovskega podjetja »Tobak« stopnjo samoupravne in poslovne povezanosti enot v njegovi sestavi ter finančno realizacijo celotnega poslovnega prometa v zadnjih letih, je ustavno sodišče ocenilo, da bi predvidena izločitev enote sicer pomenila zožitev sedanjega prodajnega omrežja podjetja, ter zmanjšanje prometa, vendar ta sprememba ne bi bistveno otežila opravljanja dejavnosti, zaradi katere je bilo podjetje ustanovljeno.
Glede na jamstvo, ki ga Je prevzela Tobačna tovarna s sklepi svojega delavskega
sveta so v zadostni meri zavarovani tudi premoženjski interesi dosedanjega matičnega podjetja za vrnitev investicij oziroma delitev sredstev, pravic in obveznosti po določbah temeljnega zakona o podjetjih. Zaradi predlagane organizacijsko-statusne spremembe enote tudi ne bodo prizadeti interesi kupcev.
Ustavno sodišče je zato ocenilo, da so izpolnjeni pogoji, ki jih za izločitev enote ter njeno pripojitev k drugemu podjetju določa temeljni zakon o podjetjih.	J. S.
Planinsko polje poplavljeno
CERKNICA, 27. jan. — Zadnje nekajdnevno deževje in topljenje snega je struge notranjskih potokov in rek napolnilo do roba. Voda, ki se steka z Javornikov, Loške doline. Bloške in Vidovske planote, je Cerkniško jezero napolnila do vrha. Jezero kaže te drvi prav podobo, ki jo lahko vidimo ob spomladanskih in jesenskih nalivih. Povečan odtok iz Cerkniškega jezera v reko Unico, je povzročil, da je ta reka na planinskem polju prestopila bregove. Dobra polovica polja je že pod vodo, lahko pa pričakujemo, da se bo gladina vode še dvignila.
ločila za predlog sveta za socialno varstvo in sprejela prispevek 0,45 odstotka ' od izplačanih bruto osebnih dohodkov ter 0,4 odstotka od neto izplačanih pokojnin in invalidnin.
Precejšen del današnje seje pa so odborniki posvetili razpravi o stanju telesne kulture v občini. Po treh letih je bilo to prvič, da je skupščina tako celovito obravnavala stanje in naloge tega družbenega področja. Med drugim so menili, da razvoj telesne kulture ne gre vštric z zahtevami sodobnosti, navzlic precejšnjemu napredku v zadnjih treh letih. V sklepnih stališčih so naglasili, da je hitrejši napredek telesne kulture in športa odvisen od sistematične ureditve financiranja te dejavnosti, od gradnje poslopij za telesnovzgoj-no dejavnost in ne nazadnje tudi od tega, ali bo mogoče dobiti strokovne moči ter poskrbeti za njihov načrten razvoj. GUSTAV GUZEJ
zij, rezljanega okvira nad glavnimi vrati, tudi več kvalitetnih del beneških slikarjev XVIII. stoletja. Letos nameravajo restavrirati štiri slike.
Posebne vrste kulturni spomenik je bapTisterij Janeza Krstnika v Piranu, ki je bil verjetno v sedanji obliki prezidan sredi XVII. stoletja. V notranjosti je več kvalitetnih plastik in slikarskih platen, v sredini baptisterija je krstni kamen, sestavljen iz rimskih , kamnitih plošč iz II. stoletja.' Med bogatimi kiparskimi in slikarskimi deli je tudi videti leseno plastiko razpetja iz približno leta 1370, dalje je odkrita kamnita gotska Pieta iz XV. stoleta pa tudi nekatere druge slike. Medobčinski zavod bo letos pripravil program za ureditev tega kulturnega spomenika. Dela, ki bodo trajala več let, naj bi začeli že letos.
Medobčinski zavod za spomeniško varstvo pa ima na področju piranske občine še med drugim izdelavo napisnega kažipota z vrisanimi spomeniki kot napotilo turistom, kaj si je vredno tu ogledati, prav tako pa tudi izoblikovati nekatere naloge za zavarovanje naravnih in hortikulturnih bogastev tega dela slovenske obale.
Zaradi izredno kulturno — zgodovinskega bogastva je pomembno, da ima to območje dobro organizirano službo spomeniškega varstva. Doslej pa zavod tako glede kadrovske zasedbe, neustreznih prostorov, pa tudi pičlega denarja, ni mogel bolj na široko zastaviti svoje kulturno izredno pomembne naloge. Videti pa je, da se ne le v Piranu, pač pa tudi v vseh teh obalnih občinah čedalje bolj zavedajo, kako potrebna je taka varstvena služba za zaščito in revalorizacijo zgodovinsko — kulturnih spomenikov, s katerimi je to območje tako bogato.
G. GUZEJ
Odpusti v prid rešitvi
»Vegin« novi program: 25 milijonov pri 400 zaposlenih — Trud, da bi zapo* slili odpuščene delavce — Kaj nameravajo narediti v tovarni, kaj v sindikatih?
LJUBLJANA, 28- jan. Odločitev stečajnega upravitelja ljubljanske »Vege« Franca Markiča, da z včerajšnjim dnem ukine oddelek za proizvodnjo oljnih regulatorjev, je pri delavcih — razumljivo — naletela na nevoljo. še zlasti, ker se — glede na novi proizvodni program tovarne — obeta ukinitev delovnih mest tudi v nekaterih drugih oddelkih. Pogovor z odpuščenimi delavci (vseh je zdaj približno štirideset) je pokazal, da njihova nevolja ne leti na stečajnega upravitelja — saj pravijo sami, da zadnji čas skorajda niso imeli dela — pač pa na bivše vodstvo tovarne.
Presenečenje je toliko večje — vsaj za tiste, ki razmer ne poznajo ker gre za opustitev proizvodnje izdelka, ki naj bi po zagotovilih nekdanjega vodstva »prinesel tovarni veliko veljavo na trgu in jo rešil vseh skrbi«.
Franc Markič je odločen gospodarstvenik in kot sam pravi, večen pesimist. Ker je bil stečajni upravitelj že pred leti v Topsu, smo ga vprašali, ali je po njegovem mnenju »Vega« trši oreh.
»Prav gotovo,« je odvrnil. »Moj do sedaj najtrši oreh. Tu se srečujem s problemom, ko je treba vse zastaviti znova, uporabiti tudi drastične posege. Pri Topsu smo natanko vedeli kaj hočemo, kaj ima kdo storiti.«
V enem stavku je mogoče strniti novi proizvodni program »Vege« tako: naredili naj bi za 25 milijonov din, obdržali bodo 400 ali nekaj več delavcev. Prej je štel kolektiv tovarne 750 delavcev, skrajno optimističen program pa je napovedoval 80 ali 90 milijonov dinarjev realizacije in milijone dolarjev izvoza. Danes pa pove Franc Markič, da bo tovarna izvozila za približno četrt proizvodnje — če bodo dogovori s partnerji ugodno uspeli.
»Steklopihaštvo ostane tako kot je, še pomagali mu bomo,« pravi Franc Markič, ko govori o »restrikcijah« v posameznih oddelkih. »Optiko bomo bistveno zmanjšali, oddelek aparatov omejili na realen obseg proizvodnje. Vse bomo strnili na tisti obseg
nr
naši razgledi
Izšla je nova, 2.	w>7.) številka
Naših razgledov.
Dr. Ivan Ribnikar: Devalvacija dinarja. Dr. Anton Vratuša: Dejavnost za mir in napredek. Stane Krašovec: Koliko bo ozelenela »zelena revolucija«? Dr. Stane Možina: Ovire pri ustvarjalnem delu organizacijskega kadra: Milan Na-tek: Nekaj vidikov naših nerazvitih območij (nadaljevanje in konec). Ivo Pirkovič:	Diagnoza bolezni
Blejskega jezera. Miha Likar: Uporaba vakcin. Pavel Zagozdnik: Kongresni epitheton defigurans. Rudi Selih: Dr. Milan Lemež. Pogovor Naših razgledov:	novi kli-
nični center v Ljubljaru — govori direktor kliničnih bolnišnic v Ljubljani Janez Zemljarič.
Anketa Naših razgledov o »Vpra šanju naroda na Slovenskem«: Adolf Bibič. Drago DruŠkovič, Ivan Kristan, Bojan Stih; Bojan Stih: Boj pri Vogastogradu (paradigme /1), Jože Pogačnik: Podoba slovstve lih izrazov med vojnama (ocena Zgodovine slovenskega slovstva VI. Lana Legiše). Draga Ahačič: Dileme gledališkega amaterizma. Veno Taufer: ocene gledaliških predstav v Mestnem gledališču ljubljanskem in Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Marijan Tršar- Slovenski impresionisti. Aleksander Bassin: Likovni zapiski (no^e grafike Loj zeta Spacala. Ekspresivna figuralika v Ateljeju /0. -azstava del Mariana Doviaka). Dr. Oton Ber-kopec:	Priiatelj slovenske litera-
ture (ob sedemdesetletnici Otta Františka Bableria) Likoma oprema: Lojze Spacal in Vlastja Sa mončič.
Razgledi p« *vetu: Rmascita — Luci o Lombardo Radiče: Razumeti in pomagati. L'Humanite — Geor-ges Frischmann: O novem vidiku imperializma. Rinasoita — Ennio Polito:	Pogovori v senci topov.
L'Humanitč:	Ob dokumentu CK
KP ČSSR. New ^tatesman — Alan Watkins: Nenavadna smrt liberalne Anglije Meždunarodnaia žizr. — N Jur lev Evropska varnost — zahteva časa Le Nouvel Obser-vateur — Olivier Todd: Človek, ki preveč ve. The Economist: Hitreje v smrt. Newsweek:	Ameri-
čani v Londonu The EJconomist: Mini. midi. maksi? Rčalitčs: Tan-neguy de Qučn<?*ain: Očetov umik. Time: Ovire za ženske Luther: Misli in izreki. Die Deutsche Zeitung: Rak — začetek feljtona.
sr
Šolstvo na situ
Novogoriška občinska skupščina je obravnavala delo sveta za šolstvo in temeljne izobraževalne skupnosti
NOVA GORICA, 28. jan. Prodajanje družbenih stanovanj zasebnikom, ki smo mu v zadnjem času priča v mnogih delovnih organizacijah v občini, je danes našlo odmev tudi na zasedanju občinske skupščine. Poslanec socialno zdravstvenega zbora zvezne skupščine dr. Aleksander Nardin je namreč v razpravi k predlogu priporočil delovnim organizacijam glede doslednega izvajanja stabilizacijskega programa v ekonomski politiki v tem letu obsodil pojave, ko posamezne delovne organizacije prodajajo svojim delavcem stanovanja po neekonomskih cenah in subjektivnih merilih.
Skupščina je nato priporočila, naj delovne organizacije ne nadaljujejo s prodajo svojih stanovanj, marveč naj počakajo na ustrezne predpise, ki bodo vnesli več reda na to področje.
Sicer pa so se odborniki spoprijeli s precej zahtevnim dnevnim redom. Med drugim so obravnavali poročili o delu sveta za šolstvo ter temeljne izobraževalne skupnosti. V obeh poročilih so prišli do izraza številni
problemi, ki tarejo tako prosvetne delavce kot študente in dijake. Kljub težavam pa kažeta poročili, da je bilo v zadnjih letih veliko nareje-j enega tako na materialnem kot pedagoškem področju.
Po reorganizaciji šolskega omrežja se je precej skrčilo število šol. Tako imajo sedaj v občini kar H matičnih šol z 29 podružnicami, šolski prostori pa so zelo različni. Pomanjkanje najbolj občutijo zlasti v čepo-
vanu, Renčah, Šempasu m Mirnu. Novi šolski zgradbi pa bi morali čdmprej zgraditi v Novi Gorici in Dornberku.
Na osnovnih šolah imajo še vedno 34.9“/» nestrokovno zasedenih ur. Pri tem imajo zlasti težave s poukom slovenščine in matematike. Trenutno izredno študira 62 učiteljev, ki bodo v bližnji prihodnosti pripomogli k boljši zasedbi učnih mest.
Skupščina je v nadaljevanju zasedanja obravnavala še vrsto drugih zadev. Med drugim je sprejela predlog podjetja Ideal za zvišanje osebnih dohodkov za 25 odstotkov. Podjetje je dosegalo v zadnjem obdobju lepe proizvodne in poslovne rezultate, a je moralo zadrževati nizke osebne dohodke zaradi velikih obveznosti.
proizvodnje in tisto število zaposlenih, ki ga zahteva gospodarski račun.«
Prisilnega upravitelja smo opozorili na mnenje mestnih sindikatov, ki pravijo, da ne bi kazalo odpustiti nobenega delavca preden mu ne zagotovijo nove zaposlitve.
»2e,« je dejal Markič. »Ce mi da nekdo denar za osebne dohodke, sem jih pripravljen obdržati v tovarni tudi pet let.«
Nismo ga povprašali, kaj meni o očitkih odpuščenih delavcev, češ da so med njimi nosečnice, invalidi in delavci, ki bodo težko dobili drugo zaposlitev. Saj iz 109. člena zakona o delovnih razmerjih in tolmačenja zveznega sveta za delo sledi, da pri ukinitvah delovnega mesta, oziroma organizacije, zakon ne ščiti nikogar — ne poslanca, odbornika ali člana delavskega sveta, ne bolnika ali nosečnico.
V mestnih sindikatih so prav tako prišli do spoznanja, da je položaj v tovarni — ob znanem megalomanskem programu nekdanjega vodstva, izgubi, nelikvidnosti in proizvodnih težav — sila težak in da vseh delavcev, ki so zdaj v tovarni, »Vega« z novim programom ne potrebuje. Trg ni sprejel pretirano optimističnega koncepta proiz-
vodnje, zato ni produktivnih delovnih mest za vse.
Opozorili so na znano stališče ljubljanskih sindikatov, da ne gre odpustiti nobenega delavca, preden mu ne zagotovijo drugega delovnega mesta. »Delavec ne sme postati model za reševanje .odvečnih delovnih moči',« so dejali. »Vedno smo se prizadevali, da bi tudi v primeru Vege ravnali enako.«
Sindikat bo zato, kot obljubljajo, storil vse, da oi skupaj z zavodom za zaposlovanje poiskal delovna mesta v drugih delovnih organizacijah za vse odpuščene delavce in tiste, ki jih še bodo odpustili. V ta namen je zavod za zaposlovanje že naredil nekaj ukrepov izdelali • so pregled kadrovskih potreb ljubljanskih gospodarskih organizacij. V ponedeljek bodo sindikati pripravili sestanek vseh, ki lahko v tem trenutku kakorkoli pomagajo.
»S stečajnim upraviteljem bi se radi dogovorili, da bi pri odpustih delavcev upoštevali socialni položaj posameznikov, starostno in spolno strukturo zaposlenih in zdravstveno stanje. Menimo, da je bolje, če iz tovarne gredo tisti, ki bodo lažje in hitreje dobili drugo zaposlitev.«
pripravljen finančno podpreti program prekvalifikacije Ve-ginih delavcev, o novi finančni pomoči pa razmišljajo tudi na sindikatih. O tem bo govor na seji predsedstva mestnega sindikalnega sveta v ponedeljek.
IVAN VIDIC
Na prehodu za pešce ga je zadela
IZOLA, 28. jan. — Sinoči ob polšestih je Terezija Novak iz Kranja vozila osebni avtomobil od Trga prvega maja proti Nabrežju Borisa Kidriča. Na trgu 29. novembra je zavijala v levo ter na prehodu za pešce zadela 13-letnega L. S. iz Izole. Otroka so zaradi hudih telesnih poškodb prepeljali v izolsko bolnišnico.	D. G.
Motorist hudo poškodovan
PIVKA, 28. jan. — Sinoči ob 21.15 je voznik tovornjaka s prikolico Karel Schmied iz Tutschacha (Avstrija), vozil iz Postojne proti Pivka. V blagem levem in preglednem ovinku je na skrajni desni za nekaj časa ustavil vozilo ter pravilno prižgal luči za označevanje vozila. Nasproti se je pripeljal z motornim kolesom Ivan Vodopivec iz Pivke in trčil v blatnik prikolice. Pri padcu se je hudo poškodoval. Prepeljali so ga
Zavod za zaposlovanje je • v izolsko bolnišnico. D. G.
Posluh za varstvo
Tolminska občinska skupščina je včeraj sprejela program otroškega varstva za prihodnje obdobje - Doslej malo storjenega
TOLMIN, 28. jan. Občinska skupščina je na dopoldanski seji sprejela program otroškega varstva za prihodnje srednjeročno obdobje ter odlok o stopnjah prispevka za varstvo otrok. Zatem je obravnavala še številne zadeve s področja rednega delovanja uprave in drugih organov.
Iz pripravljenega gradiva in obširne razprave povzemamo ugotovitev, da je varstvo predšolske mladine v občini še precej nerazvito. Po vojni so dogradili le en vzgojnovar-stveni obiekt, in sicer v občinskem središču z delno pomočjo občanov v obliki samoprispevka. Drugod imajo urejeno varstvo v zgradbah, ki so bile namenjene drugim potrebam. Poleg Tolmina ima organizirano varstvo še Bovec, Kobarid in Most na Soči. Izmed 1150 otrok med tretjim in šestim letom starosti jih je zajetih v varstvo le 244 ali dobrih 21 odstotkov.
Program predvideva, da bodo v prihodnjih letih dokaj hitreje urejali te probleme.
Ce bodo naleteli na ustrezno razumevanje republiške skupnosti otroškega varstva, bodo ob primerni lastni soudeležbi postavili še letos novo montažno zgradbo za vzgojno-varstvene potrebe na Mostu na Soči. Ta bo lahko sprejela 50 otrok. Nova zgradba sprav takšnimi zmogljivostmi je predvidena tudi v Podbrdu, za kar imajo že zagotovljena lastna in republiška sredstva.
V prihodnjih letih pa bodo usmerili osrednjo pozornost mreži vzgojnovarstvenih oddelkov po vaseh. Ce bo primerno število zainteresiranih staršev, bodo uredili take oddelke v Breginju, na 2agi, v Dolnji Tribuši, šentviški gori in Grahovem.
Odborniki so na seji ugotavljali, da kaže temeljna izobraževalna skupnost glede na finančne zmožnosti velik posluh za predšolsko varstvo. Brez financiranja vzgojnovar-stvene dejavnosti bo letos namenila za nove naložbe ter odplačilo starih kreditov okoli 560.000 dinarjev. Upajo, da bo prihodnja leta bolje, saj je skupščina danes sprejela odlok, po katerem bodo odvajali v občini temeljni izobraževalni skupnosti po 0,45 odstotka sredstev, namenjenih za osebne dohodke ter po 0,40 odstotka od mesečnih prejemkov upokojencev. Kaže pa, da bo treba razvijati tudi podaljšano bivanje učencev v šoli. V TIS namreč ugotavljajo, da imajo v mnogih družinah neurejene domače razmere, ki bistveno vplivajo na uspehe učencev. Ta nova oblika varstva pa bo terjala dodatna sredstva.
L. KANTE
Oprostilna sodba
Zaradi pomanjkanja dokazov je sodišče oprostilo Boža Hrkača, Anteja Jurčeviča, Ivana Brekalo in L. Novaka
MARIBOR, 28- jan. Ob 11. uri je predsednik velikega senata mariborskega okrožnega sodišča Rado Javornik oznanil, da so Božo Hrkač. Ante Jurčevič, Ivan Bre-kalo in Leopold Novak, ki jih je povzeta in dopolnjena beograjska obtožnica dolžila sovražnih dejanj zoper državo in družbeno ureditev Jugoslavije, zaradi pomanjkanja dokazov oproščeni.
V ustmeni obrazložitvi o-prostilne tožbe je Rado Javornik poudaril, da je bila beograjska obtožnica splošna, da se ni naslanjala na ocenjeni dokazni material in da ji ni verjelo niti beograjsko sodišče, ker sicer to ne bi vztrajalo na obtožnici. zoper Miljenka Hrkača, ampak bi njemu in mariborskim obtožencem sodilo skupaj na podlagi ene obtožnice.
Rado Javornik je dejal, da je omenjeni postopek z dvema obtožnicama vreden javne graje, da je okrnil ugled jugoslovanskega pravosodja in da se je treba zavzeti, da se kaj takega ne bi več ponovilo.
Nadalje je Rado Javornik pojasnil, da senat (iz že znanih razlogov) ni mogel verjeti obremenilnemu pričevanju na smrt obsojenega Mi Ijenka Hrkača, kakor tudi ne teži materialnih dokazov, ki jih je precej subjektivno predložil sodni izvedenec Jovan Popovič iz Beograda.
»Sodišče sodi po zakonih Le sodišče lahko presoja dokaze,« je med drugim dejal predsednik Javornik.
Oprostilna sodba je nekatere opazovalce začudila, kljub temu, da se je ves čas procesa po hodnikih šušljalo, na kako trdnih nogah stoji beograjska obtožnica. Vašo
Bernhard. ki je danes nadomeščal javnega tožilca Viktorja Lešnjaka, je izjavil, da zaenkrat še ne more povedati, če se bo tožilstvo zoper sodbo pritožilo. O tem bodo odločali, ko bodo preučili pismeno obrazložitev sodbe.
Zvedeli smo, da je bil senat hoteč odkriti čisto resnico, do zadnjega trenutka pripravljen poslušati pričevanje Miljenka Hrkača, vendar je ta vztrajal, da ne bo spregovoril. Jugoslovanski javnosti je znano, da je Miljenko Hrkač s svojimi spreminjajočimi se izjavami o delovanju ustaških organizacij spravil v preiskovalni zapor 18 ljudi, štirje od njih so od danes naprej svobodni, ostale pa so zaradi pomanjkanja dokazov izpustili že prej.
Kljub temu pa se zdi, da je bil mariborski proces samo vmesna etapa primera
Hrkač.
MARJAN BAUER
Koledar proslav
Osrednja proslava dneva vstaje v občini Ribnica bo v prvi polovici letošnjega julija
Odbor za proslave, imenovan pri občinski konferenci SZDL v Ribnici, je pripravil koledar proslav letos, poskrbel pa bo predvsem za uskladeno delovanje družbenopolitičnih, kulturnih in športnih organizacij pri organiziranju proslav.
Letos bodo v ribniški občini posebno slovesno praznovali 30-letnico Osvobodilne fronte, ko bodo podelili najzaslužnejšim občanom tudi dvanajst priznanj OF, 30-letnico vstaje in JLA ter 10. ob-letnico ribniškega festivala. Letos se bo tako v Ribnici zvrstila vrsta kvalitetnih kulturnih prireditev, proslave pa bodo popestrili s številnimi športnimi manifestacijami.
Glavna proslava 30-letnice vstaje bo v prvi polovici julija. Pričakujejo, da se bodo začele različne športne prireditve že konec junija in se nadaljevale v juliju, vrhunec pa naj bi prireditve dosegle okrog 11. julija z množičnim zborovanjem. Dne 13. julija bo tudi minilo 30 let od ustanovitve prve ribniške partizanske čete na Travni gori.
V julijskih dneh bo razen športnih tudi več kulturnih prireditev — likovne razstave, dramska ah operna predstava v okviru sesti vala, posebna razstava pa bo poskušala obiskovalce popeljati skozi povojni gospodarski, družbeni in komunalni razvoj ribniške občine po vojni. Vedno jasnejšo podobo dobiva tudi misel, naj bi avtomoto društvo organiziralo v teh dneh avtomobilski rally po
krajih v občini, obeleženih s pomembnejšimi spomeniki iz NOB, kar naj bi mogoče postala celo tradicionalna prireditev.
Ribniški kulturni festival stopa letos v deseto leto dokaj uspešnega delovanja. Ker pričakujejo, da bo letos v občini precej več denarja v kulturne namene, bo lahko tudi festival dostojno počastil lastni Jubilej in s tem nadaljeval svoje že pogosto izpričano kulturno poslanstvo.
F. GRIVEC
VEDNO DOVOLJ DELA — Črnomaljski Kovinar ne misli na združitev, čeprav šteje komaj 35 delavcev: svojo proizvodnjo nameravajo modernizirati. Na sliki: pogled v delavnico.	Foto: J. Splichal
Vselej dovolj dela
Črnomaljski Kovinar nima težav pri prodajanju svojih izdelkov - Podjetje je na vmesni točki med velikoserijsko in drobno proizvodnjo - Letošnji načrti
Kot mnoga podjetja na Dolenjskem tarejo tudi črnomaljski Kovinar dobro znane težave: manjka jim kvalificiranih delavcev. Kovinar je namreč podjetje, ki med zaposlenimi nima niti enega nekvalificiranega. V petih letih je podjetje povečalo proizvodnjo za 150 odstotkov, svoje izdelke pa brez težav prodaja slovenskim grosistom, predvsem ljubljanski Metalki.
Podjetje ima tudi nekaj ko- J Ljubljane ter za kočevski Itas. operacijske proizvodnje: delajo za Litostroj in Indos iz
V nekaj vrstah
ČRNOMELJ
Nova tržnica in mesnica — Naročili so načrte za graditev nove tržnice in mesnice z bifejem nasproti cerkve. Raču najo, da bodo do aprila naredili načrte, potem pa bodo gradili. Upajo, da bo deloma pokrita tržnica ter mesnica nared še letos.
Premajhen otroški vrtec — Otroški vrtec v Črnomlju je že tako pretesen, da že mislijo nA graditev novega. Računajo, da bodo še letos začeli zidati. Verjetno ga bodo postavili med Ulico 21. oktobra in Partizansko potjo.
RIBNICA
Skupna konferenca — V ponedeljek. 1. februarja bo v Ribnici skupna konferenca organov družbenopolitičnih organizacij (SZDL, ZKS. ZMS, ZB in sindikata) In predsedstva skupščine. Obravnavali bodo dosedanja prizadevanja v pripravah na izdelavo srednjeročnega programa razvoja občine ter izhodišča za zbiranje in porabo sredstev za skup ne družbene potrebe v občini letos. Isti dan se bo tudi poslednjič sestala v sedanjem sestavu občinska konferenca SZDL. Sprefeli bodo pravila in poslovnik organizacije ter se dogovorili o Izvedbi konferenc krajevnih organizacij SZDL.
Lanskoletni celotni dohodek je dosegel 2,4 milijona dinarjev, kar je za desetino več od proizvodnje v letu 1969. 35 zaposlenih ima poprečni osebni dohodek 1.580 dinarjev, osebne dohodke pa bodo — če jih bodo smeli —
povečali letos še za 20 odstotkov, ker je to edini način, da zadržijo delavce. Kvalificirani delavci namreč vse pre-radi odhajajo na delo v tujino, kjer jih mnogo bolje plačajo.
Črnomaljsko podjetje ima letos v načrtu, da dokonča
Čaroben svet lutk
Prizadevni lutkarji na podružnični šoli na Malem Slatniku pri N. mestu imajo uspehe
Na podružnični osnovni šoli na Malem Slatniku pri Novem mestu dela uspešno lutkarski krožek, ki ga vodi prosvetna delavka Vida Sčap. Z lutkami so začeli že pred petimi leti, ko je prišla na šolo. V začetku je šlo težko, vendar so se učenci kmalu navdušili in so v teh letih zaigrali že veliko igric, ki so vse navdušile.
Tovarišica S Čapova je povedala, da so nekateri lutkarji postali že mojstri In bo ško-
MLADI LUTKARJI — Otroci z Malega Slatnika. varovanci Vide Sčapove.
Foto: S. Dokl
rdeč samouprava
Končan je spor v podjetju Tobak - Ustavno sodišče SRS: enota v Novi Gorici se odcepi od matičnega podjetja
Poročali smo že o obravnavi, ki je bila na ustavnem sodišču SR Slovenije zaradi zahteve poslovne enote podjetja Tobak v Novi Gorici, ki je zahtevala izločitev iz sestava trgovskega podjetja Tobak in pripojitev k Tobačni tovarni v Ljubljani.
Zbor delovne skupnosti poslovne enote Tobak Nova Gorica je dne 26. 11. 1969 sprejel sklep, da se enota izloči iz sestava trgovskega podjetja »Tobak« Ljubljana ter pripoji Tobačni tovarni Ljublja-na. Delavski svet podjetja »Tobak« se s tem sklepom ni strinjal m ga je dne 27. 11. 1969 razveljavil. O zadevi sta nato še dvakrat razpravljala tako zbor delovne skupnosti enote kot tudi delavski svet podjetja. Ker sta oba samoupravna organa vztrajala pri svojih prvotnih sklepih, je delovna skupnost enote uporabila svojo pravico ter sprožila pred ustavnim sodiščem postopek zaradi varstva pravice samoupravljanja, ki naj bi bila kršena s sklepom delavskega sveta podjetja.
Ustavno sodišče SR Slovenije v svoji odločbi ugotavlja, da je poslovna enota »Tobak« Nova Gorica v letih 1954 do 1967 poslovala kot samostojno podjetje. K podjetju »Tobak« Ljubljana se je pripojila 1. 10. 1967. Od tedaj dalje posluje v sestavi podjetja kot samostojna organizacija združenega dela. V času svoje samostojnosti je bilo podjetje »Tobak« Nova
Gorica aktivno, od pripojitve dalje pa enota posluje z izgubo.
Iz finančnih m drugih ekonomskih podatkov, ki sta jih predložila oba udeleženca v postopku- je razvidno, da ima enota, če bi se izločila ter pripojila k Tobačni tovarni zagotovljene ekonomske pogoje za uspešno opravljanje svoje dejavnosti. Razen tega je enota s precejšnjo verjetnostjo izkazala, da bj bili ti pogoji v sestavi Tobačne tovarne celo ugodnejši kot v sestavi podjetja »Tobak«,
Upoštevajoč organizacijsko strukturo trgovskega podjetja »Tobak« stopnjo samoupravne in poslovne povezanosti enot v njegovi sestavi ter finančno realizacijo celotnega poslovnega prometa v zadnjih letih, je ustavno sodišče ocenilo, da bi predvidena izločitev enote sicer pomenila zožitev sedanjega prodajnega omrežja podjetja, ter zmanjšanje prometa, vendar ta sprememba ne bi bistveno otežila opravljanja dejavnosti, zaradi katere je bilo podjetje ustanovljeno.
Glede na Jamstvo, ki ga Je prevzela Tobačna tovarna s sklepi svojega delavskega
sveta, so v zadostni meri zavarovani tudi premoženjski interesi dosedanjega matičnega podjetja za vrnitev investicij oziroma delitev sredstev, pravic in obveznosti po določbah temeljnega zakona o podjetjih. Zaradi predlagane organizacij ško-statusne spremembe enote tudi ne bodo prizadeti interesi kupcev.
Ustavno sodišče Je zato ocenilo, da so izpolnjeni pogoji, ki jih za izločitev enote ter njeno pripojitev k drugemu podjetju določa temeljni zakon o podjetjih.	J. S.
Planinsko polje poplavljeno
CERKNICA, 27. jan. — Zadnje nekajdnevno deževje in topljenje snega je struge notranjskih potokov in rek napolnilo do roba. Voda, ki se steka z Javornikov, Loške doline. Bloške in Vidovske planote, je Cerkniško jezero napolnila do vrha. Jezero kaže te dni prav podobo, ki jo lahko vidimo ob spomladanskih m jesenskih nalivih. Povečan odtok iz Cerkniškega jezera v reko Unico, je povzročil, da Je ta reka na planinskem polju prestopila bregove. Dobra polovica polja je že pod vodo, lahko pa pričakujemo, da se bo gladina vode še dvignila.
da, če ne bodo delali z lutkami tudi po končani osnovni šoli. Omenila je, da so najbolj marljivi Zvonka Gregorčič, Bojan Mikec, Milena Lenart, Brigita RifelJ, Marjeta Seničar in Silvo Kum.
V razgovoru z mladimi lutkarji smo zvedeli, da radi igrajo, čeprav so že nekateri zapustili šolo: obiskujejo namreč šolo v Novem mestu. Vadijo vsak drugi dan, na vaje pa pridejo vsi brez izjeme. Igrajo doma in tudi drugje. Povsod jih lepo sprejemajo, obisk imajo vedno velik. Letos bodo spet razveselili svoje oboževalce, med najmlajšimi imajo največ privržencev. Naštudirali bodo tri igre. Lutke in vse ostalo, kar spada zraven pa oo-do naredili s pomočjo tovarišice ščapove.
Vida ščapova, ki je z lutkami začela na šoli v Dobovi, se je v teh letih precej izurila. Sama izdela vse lutke in jih tudi obleče. Za vsako lutko porabi precej časa, saj mora biti podobna osebi. ki jo predstavlja. Otroci so vedno bolj zahtevni, vse ni več dobro, saj so televizijske lutke dosegle takšno kakovost, da se je že težko približati njihovi ravni. V glavnem je ščapova dobila izkušnje iz literature, poleg tega pa pravi, da ji precej pomagajo lutke s televizije. Kolikor se da, se jim skuša približati in v tem tudi precej uspeva.	S. DOKL
Zakaj ni bilo toka?
LJUBLJANA, 28. jan. — Dispečerska služba pri poslovnem združenju energetike nam je sporočila, da je bila sinoči ob 17.52 do 20.40 skoraj vsa Slovenija brez električne energije. Do prekinitve je prišlo zaradi okvare na razklopniku daljnovodov pri Brinju na Sinjem. Zaradi preobremenitve, ki je nastala, so izpadli vsi daljnovodi In tudi elektrarne. V termoelektrarni Trbovlje I sta izpadla dva agregata, tako da je delal le eden. Zato je stara termoelektrarna lahko oskrbovala z električno energijo le rudnik in cementarno. Qb 20.30 sta znova začela obratovati tudi' ostala dva agregata.
Iz Zagreba so sporočili, da je bil tudi večji del Hrvatske ter del Bosne in Hercegovine brez električnega toka. Tako Je Hrvatska šele po štirih urah teme ob 21. un spet dobila električno energijo.
Illllllll!illlllll!llllllillllll!i:!!i,l!llllii|li|lllllllllli;il||||l|
PBI ZAVAROVALNICI SAVA
proizvodno dvorano, kupiti pa nameravajo strojne škarje in stiskalnico za različne profile. Ce bi jim načrti uspeli, bi lahko zalagali vso Belo krajino z različnimi vrstami profilov, svoje izdelke pa bi lahko prodajali še drugam. Sami tega denarja ne bodo mogli zbrati, poiskati bodo skušali bančno posojilo.
Čeprav ima podjetje praktično zagotovljeno delo za leto dni naprej, ni težava le v pomanjkanju sposobnih delavcev. Zaradi majhnosti so odvisni od velikih, hude težave imajo včasih pri nabavi materiala. Imajo namreč premalo obratnega kapitala, da bi lahko nakupili material za leto dni naprej, med letom pa ga ni vedno dobiti.
Večkrat se jim je zgodilo, da so imeli blokiran račun. Njihova nelikvidnost je slovensko in jugoslovansko značilna: velika podjetja slabo poravnavajo svoje obveznosti. Terjatve so za pol večje od obveznosti — ob Kovinarjevem celotnem dohodku pa je taka obremenitev dostikrat prehuda. Kljub remu pa na združitev ne mislijo: menijo, da s prilagajanjem zahtevam trga lahko vedno uspevajo. Pobirajo lahko namreč taka naročila-, ki so za velika podjetja premajhna, za zasebnike pa prevelika. »
J. SPLICHAL
Izredno
uspeli
zbori
Volivci v črnomaljski občini so se doslej izrekli za samoprispevek
ČRNOMELJ, 28. jan. — V Kotu pri Semiču, v Ziljah, Stranski vasi m v delu Črnomlja so že imeli zbore volivcev, na katerih so občani glasovali za petletni program javnih del in za ponovno uvedbo samoprispevka. 2e z udeležbo so se občani lepo izkazali, saj je bila povsod prisotna več kot polovica vseh volilnih upravičencev, še bolj pa, ko je bilo treba dvigniti roko.
Na vseh štirih zborih volivcev ni bilo niti enega proti, samo šest občanov se je glasovanja vzdržalo. Vsi drugi so brez oklevanja rekli da.
V delovnih organizacijah so zbori občanov že v zaključni fazi. Ugotavljajo, da je ob 90-odstotni udeležbi doslej akcija napredka dosegla izreden uspeh. Tudi tu skoraj ni bilo glasov proti samoprispevku. Ce bo šlo tako naprej, potem bodo prebivalci črnomaljske občine z edinstveno doseženo večino izglasovali samoprispevek, ki so ga tudi doslej dolga leta plačevali za vsa večja javna dela v občini.
R. BACER
NOVO MESTO
Občni zbori v mladinskem klubu
NOVO MESTO, 28. jan. — Sinoči je bil občni zbor mladinskega kluba. V Prostorih v Seidlovj ulici se je zbralo okrog 50 mladincev Dogovorili so se, da bo odslej klubska dejavnost potekala načrtno in uskladeno po posameznih sekcijah. Ustanovili so glasbeno in kulturno sekcijo ter komisijo za red in mir v kljubskih prostorih. Izvolili so vodje sekcij in odbor kluba, Iti bo sprejel statut in pravilnik o redu in miru.
Odpusti v prid rešitvi
»Vegin« novi program: 25 milijonov pri 400 zaposlenih — Trud, da bi zaposlili odpuščene delavce — Kaj nameravajo narediti v tovarni, kaj v sindikatih?
LJUBLJANA, 28- jan. Odločitev stečajnega upravitelja ljubljanske »Vege« Franca Markiča, da z včerajšnjim dnem ukine oddelek za proizvodnjo oljnih regulatorjev, je pri delavcih — razumljivo — naletela na nevoljo. Se zlasti, ker se — glede na novi proizvodni program tovarne — obeta ukinitev delovnih mest tudi v nekaterih drugih oddelkih. Pogovor z odpuščenimi delavci (vseh je zdaj približno štirideset) je pokazal, da njihova nevolja ne leti na stečajnega upravitelja — saj pravijo sami, da zadnji čas skorajda niso imeli dela — pač pa na bivše vodstvo tovarne.
Presenečenje je toliko večje — vsaj za tiste, ki razmer ne jpoznajo ker gre za opustitev proizvodnje izdelka, ki naj bi po zagotovilih nekdanjega vodstva »prinesel tovarni veliko veljavo na trgu in jo rešil vseh skrbi«;
Franc Markič je odločen gospodarstvenik in kot sam pravi, večen pesimist. Ker je bil stečajni upravitelj že pred leti v Topsu, smo ga vprašali, ali je po njegovem mnenju »Vega« trši oreh.
»Prav gotovo,« je odvrnil. »Moj do sedaj najtrši oreh. Tu se srečujem s problemom, ko je treba vse zastaviti znova, uporabiti tudi drastične posege. Pri Topsu smo natanko vedeli kaj hočemo, kaj ima kdo storiti.«
V enem stavku je mogoče strniti novi proizvodni program »Vege« tako: naredili naj bi za 25 milijonov din, obdržali bodo 400 ali nekaj več delavcev. Prej je štel kolektiv tovarne 750 delavcev, skrajno optimističen program pa je napovedoval 80 ali 90 milijonov dinarjev realizacije in milijone dolarjev izvoza. Danes pa pove Franc Markič, da bo tovarna izvozila za približno četrt proizvodnje — če bodo dogovori s partnerji ugodno uspeli.
»Steklopihaštvo ostane tako kot je, še pomagali mu bomo,« pravi Franc Markič, ko govori o »restrikcijah« v posameznih oddelkih. »Optiko bomo bistveno zmanjšali, oddelek aparatov omejili na realen obseg proizvodnje. Vse bomo strnili na tisti obseg proizvodnje in tisto število zaposlenih, ki ga zahteva gospodarski račun.«
Prisilnega upravitelja smo opozorili na mnenje mestnih sindikatov, ki pravijo, da ne bi kazalo odpustiti nobenega delavca preden mu ne zagotovijo nove zaposlitve.
»2e,« je dejal Markič. »Ce mi da nekdo denar za osebne dohodke, sem jih pripravljen obdržati v tovarni tudi pet let.«
Nismo ga povprašali, kaj meni o očitkih odpuščenih de lavcev, češ da so med njimi nosečnice, invalidi in delavci, ki bodo težko dobili drugo zaposlitev. Saj iz 109. člena
Motorist hudo poškodovan
PIVKA, 28. jan. — Sinoči ob 21.15 je voznik tovornjaka s prikolico Karel Schmied iz Tutschacha (Avstrija), vozil iz Postojne proti Pivki. V blagem levem in preglednem ovinku je na skrajni desni za nekaj časa ustavil vozilo ter pravilno prižgal luči za označevanje vozila. Nasproti se je pripeljal z motornim kolesom Ivan Vodopivec iz Pivke m trčil v blatnik prikolice. Pri padcu se je hudo poškodoval. Prepeljali so ga v izolsko bolnišnico. D G.
naši razgledi
.Izšla je nova. 2.	številna
Naših razgledov.
Dr. Ivan Ribnikar:	Devalvacija
dinarja l^r Anton Vratuša:	De
javnost za mir :n napredek Sta ne Krašovec: Koliko bo ozelenela -izelena revolucija«? Dr. Stane Mo žma: Ovire pri ustvarjalnem delu irgamzacijskega kadra; Milan Na-tek: Nekaj vidikov naših nerazvitih območij (nadaljevanje in konec) Ivo Pirkovič:	Diagnoza bolezni
Blejskega jezera. Miha Likar: Upo raba vakcin. Pavel Zagozdnik: Kongresni epitheton defigurans Rudi Selih: Dr Milan Lemež. Po govor Naših razgledov novi fcli nični center v Ljubi ian — govori direktor kliničnih bolnišnic v Ljubljani Janez Zemljarič.
Anketa Naših razgledov o »Vpra šanju naroda na Slovenskem« Adolf Bibič. Drago Druškovič tvar Kristan, Bojan Stih, Bojan Stih: Boj pri Vogastogradu (paradigme (1). Jože Pogačnik: Podoba slovstve lih izrazov med vojnama (ocena Z go lovine slovenskega slovstva VI. Lina Legiše). Draga Ahačič. Dileme gledališkega amaterizma. Veno Tau fer- ocene gledaliških predstav v Mestnem gledališču ljubljanskem in Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Mari.an Tršar- Slovenski impresionisti Aleksander Bassirr Likovni zaDiskl (no-e grafike Loj zeta Spacala. Ekspresivna figura lika v Ateljeju 10, -azstava del Marjana Dovjaka). Dr. Oton Ber kopec:	Prijatelj slovenske litera-
ture (ob sedemdesetletnici Otta Františka Bableria) Likovna opre ma: Lojze Spacal in Vlastja Si mončič.
Razgledi pe svetu: Rmascita — i.ucio Lombardo Radiče: Razumeti in pomagati L'Humanite - Geor-ges Prischmann: O novem vidiku imperializma Rinascita —- Ennlo Polito:	Pogovori v senci topov.
I/Humanite Ob dokumentu CK KP CSSR. New Statesman — Alan Watkins: Nenavadna smrt liberalne Anglije Meždunarodnaja žizn — N. Juriev: Evropska varnost — zahteva časa Le Nouvel Obser-vateur — Olivier Todd:	človek,
ki preveč ve. The Economist: Hi treje v smrt. Newsweek:	Amer!
Čapi v Londonu. The Economist: Mini, midi. maksi? Hčalitčs: Tan neguy de Qučnc*ain: Očetov umik Time- Ovire za ženske Luther: Mi sli In izreki Die Deutsche Zeitung: Rak — začetek feljtona.
zakona o delovnih razmerjih In tolmačenja zveznega sveta za delo sledi, da pri ukinitvah delovnega mesta, oziroma organizacije, zakon ne ščiti nikogar — ne poslanca, odbornika ali člana delavskega sveta, ne bolnika ali nosečnico.
V mestnih sindikatih so prav tako prišli do spoznanja, da je položaj v tovarni — ob znanem megalomanskem programu nekdanjega vodstva, izgubi, nelikvidnosti in proizvodnih težav — sila težak in da vseh delavcev, ki so zdaj v tovarni, »Vega« z novim programom ne potrebuje. Trg ni sprejel pretirano optimističnega koncepta proizvodnje, zato ni produktivnih delovnih mest za vse.
Opozorili so na znano stališče ljubljanskih sindikatov, da ne gre odpustiti nobenega
V prvem mesecu dni se je pokazalo, da bo treba postopoma odstranjevati še nekatere pomanjkljivosti, ki so nastale zaradi pospešene graditve. Gostinci pa bodo morali poskrbeti, da bo njihova kuhinja še boljša in da bodo pritegnili tudi take goste, ki bodo Pri njih prenočevali. V prvem mesecu so namreč zabeležili 72 prenočevanj.
Posebno ob zadnjih lepih, sončnih sobotah in nedeljah ima motel toliko obiskovalcev, da zmanjkuje sedežev. V soboto, 23. januarja, se je pri motelu ustavilo 60 osebnih avtomobilov. Sedanje parkirne prostore, ki so premajhni, bodo morali zato čimprej povečati.
Tudi »naskok« na bar je bil zadnje sobote in nedelje tak, da so natakarji komaj še lahko stregli, pa čeprav je bil na programu le ples. Seveda pa bo prihajalo v bar še več gostov po 5. februarju, ko bodo imeli vsak dan barski program. Zahodna Dolenjska bo v svojem prvem motelu in prvem baru dobila tudi prvi striptiz. Barski program bodo menjali vsak mesec.
V ustmeni obrazložitvi o-prostilne tožbe je Rado Ja vomik poudaril, da je bila beograjska obtožnica splošna, da' se ni naslanjala na oce njeni dokazni material in da ji m verjelo niti beograjsko sodišče, ker sicer to ne bi vztrajalo na obtožnici zoper Miljenka Hrkača, ampak bi njemu in mariborskim obtožencem sodilo skupaj na podlagi ene obtožnice.
Rado Javornik je dejal, da je omenjeni postopek z dvema obtožnicama vreden javne graje, da je okrnil ugled jugoslovanskega pravosodja in da se je treba zavzeti, da se kaj takega ne bi več ponovilo.
delavca, preden mu ne zagotovijo drugega delovnega mesta. »Delavec ne sme postati model za reševanje .odvečnih delovnih moči',« so dejali. »Vedno smo se prizadevali, da bi tudi v primeru Vege ravnali enako.«
Sindikat bo ' zato, kot obljubljajo, storil vse, da bi skupaj z zavodom za zaposlovanje poiskal delovna mesta v drugih delovnih organizacijah za vse odpuščene delavce in tiste, ki jih še bodo odpustili. V ta namen je zavod za zaposlovanje že naredil nekaj ukrepov izdelali so pregled kadrovskih potreb ljubljanskih gospodarskih organizacij. V ponedeljek bodo sindikati pripravili sestanek vseh, ki lahko v tem trenutku kakorkoli pomagajo.
»S stečajnim upraviteljem
Motel pripravlja program prireditev za vse leto. Doslej so izdelali podrobnejši spored za pusta in dan žena, bogat program s petjem, folklornim nastopom itd. pa bo tudi prvega maja, se pravi na dan, ko je natanko pred 500 leti dobilo Kočevje mestne pravice. Poleta nameravajo prirejati nastope najboljših slovenskih ansamblov. 2e zdaj se pripravljajo, da bodo spomladi uredili v gozdičku pri motelu plesišče in postavili več klopic in miz. Tako bo motel imel zunaj namesto sedanjih 214 najmnaj 500 sedežev.	J. PRIMC
Na prehodu za pešce ga je zadela
IZOLA, 28. jan. — Sinoči ob polšestih je Terezija Novak iz Kranja vozila osebni avtomobil od Trga prvega maja proti Nabrežju Borisa Kidriča. Na trgu 29. novembra je zavijala v levo ter na prehodu za pešce zadela 13-letnega L. S. iz Izole. Otroka so zaradi hudih telesnih poškodb prepeljali v izolsko bolnišnico.	D. G.
Nadalje je Rado Javornik pojasnil, da senat (iz že znanih razlogov) m mogel verjeti obremenilnemu pričevanju na smrt obsojenega Ml Ijenka Hrkača, kakor tudi ne teži materialnih dokazov, ki jih je precej subjektivno predložil sodni izvedenec Jovan Popovič iz Beograda.
»Sodišče sodi po zakonih Le sodišče lahko presoja dokaze,« je med drugim dejal predsednik Javornik.
Oprostilna sodba je nekatere opazovalce začudila, kljub temu, da se je ves čas procesa po hodnikih šušljalo, na kako trdnih nogah stoji beograjska obtožnica Vašo
bi se radi dogovorili, da bi pri odpustih delavcev upoštevali socialni položaj posameznikov, starostno in spolno strukturo zaposlenih in zdravstveno stanje. Menimo, da je bolje, če iz tovarne gredo tisti, ki bodo lažje in hitreje dobili drugo zaposlitev.«
Zavod za zaposlovanje je pripravljen finančno podpreti program prekvalifikacije Ve-ginih delavcev, o novi finančni pomoči pa razmišljajo tudi na sindikatih. O tem bo govor na seji predsedstva mestnega sindikalnega sveta v ponedeljek.	IVAN VIDIC
Šola
za mlade delavce
Občinski komite ZK prireja politično šolo za mlade kadre v podjetjih
V času od 25. januarja do 6. februarja bo 40 mladih pro izvajalcev iz krških delovnih organizacij prebilo v politični šoli, fci jo prireja zanje občinski komite Zveze komunistov. Podjetja so poslala v šolo tiste mlade ljudi, ki kažejo zanimanje za družbeno delo in ki se nameravajo nato vključiti v delo sindikalnih, mladinskih in partijskih organizacij.
Ko je sekretar komiteja občinske konference ZK obiskoval delovne organizacije in tolmačil praktični pomen šole, je povsod naletel na razumevanje. Nikjer niso dejali. da slušateljem ne bodo nadomestili osebnih prejemkov za dneve, ko bodo odsotni, zavedajoč se, da se mladi šolajo predvsem za delo v okvirih podjetja. Marsikje jih bo tak način pridobivanja mladih rešil skrbi za pomlajevanje v organizacijah in samoupravnih telesih.
Pouk na šolj je strnjen in je zasnovan drugače kot v preteklih letih. Izpuščene so vse zgodovinske teme, zato pa je v programu več poudarka na sodobnosti in vlogi političnih organizacij ter samoupravnih organov. Mia« dim bodo predstavili tudi prihodnost gospodarskega razvoja v domači občini, politična dogajanja v svetu, pripravljajo pa tudj razgovore z Janezom Vipotnikom in Mitjem Gorjupom, šolanje bo financirala občinska konferenca Zveze komuni-stvo, za tehnično stran pa bo poskrbela domača delavska univerza.	J. T.
Bernhard, ki je danes nadomeščal javnega tožilca Viktorja Lešnjaka, je izjavil, da zaenkrat še ne more povedati, če se bo tožilstvo zoper sodbo pritožilo. O tem bodo odločali, ko bodo preučili pismeno obrazložitev sodbe.
Zvedeli smo, da je bil senat hoteč odkriti čisto resnico, do zadnjega trenutka pripravljen poslušati pričevanje Miljenka Hrkača, vendar je ta vztrajal, da ne bo spregovoril, Jugoslovanski javnosti je znano, da je Miljenko Hr-kač s svojimi spreminjajočimi se izjavami o delovanju ustaških organizacij spravil v preiskovalni zapor 18 ljudi, štirje od njih so od danes naprej svobodni, ostale pa so zaradi pomanjkanja dokazov izpustili že prej.
Kljub temu pa se zdi, da je bil mariborski proces samo vmesna etapa primera Hrkač. MARJAN BAUER
8	fi	M	m	|i
. M * I - IS	-	S	I :
„iasnica“ vleče
V motelu si obetajo večji obisk, ko bodo uvedli barski spored - Program prireditev
V prvem mesecu poslovanja je imel motel »Jasnica« 120-000 dinarjev prometa, kar je precej, če upoštevamo, da je bil odprt pozimi, se pravi izven sezone. Od tega zneska so iztržili 21.000 din s silvestrovanjem.
Oprostilna sodba
Zaradi pomanjkanja dokazov je sodišče oprostilo Boža
Hrkača, Anteja Jurčeviča, Ivana Brekalo in L. Novaka
MARIBOR, 28- jan. Ob 11. uri je predsednik velikega senata mariborskega okrožnega sodišča Rado -Javornik oznanil, da so Božo Hrkač. Ante Jurčevič, Ivan Brekalo in Leopold Novak, ki jih je povzeta in dopolnjena beograjska obtožnica dolžila sovražnih dejanj zoper državo in družbeno ureditev Jugoslavije, zaradi pomanjkanja dokazov oproščeni.

V nekaj vrstah
JC7SENICE
Obdni zbor gobarjev — Gobarska družina Jesenice bo imela jutri prvi občni »bor. Pripravili ga bodo ob 18. uri v šolski sobi železniške postaje. Po zboru bo Bogdan Tratnik imel predavanje o gobah, ld jih bo prikazal z barvnimi diapozitivi.
NtjilLJC
Kopališče — V Besnici in okolici se razvija predvsem izletniški turizem. Za stacionarni turizem, ki bi imei dobre pogoje, zaenkrat pri zasebnikih nimajo tujskih sob, razen v gostišču v Nemil ju. Da ta se tod turistična dejavnost povečala, so v Nemiljah v glavnem s prostovoljnim delom pričeli graditi kopalni bežen.
TRŽIČ
Srečanje s filmarji — Minuli ponedeljek je bilo v prosto, rih delavske. univerze v Tržiču srečanje s predstavnika filmske ekipe INEX iz Beograda, Id na Ljubelju snema film »Balada o surovem«. Srečanje sta pripravila delavska univerza in ljudska knjižnica iz Tržiča. Obiskovalci so se pogovarjali z režiserjem Radivojem Bolo Djukičem in igralcem ljubo Tadičem.
TRBOVLJE
Proizvodnja — V torek, 26. januarja so vsi trije rudnOd zasavskih premogovnikov Hrastnik, Trbovlje in Zagorje dosegli doslej največjo dnevno proizvodnjo, odkar je pod. je*.je združeno. Skupno so ta dan nakopali 8.400 ton premoga. Rudarji si izredno prizadevajo, da tržišče ne bi čutilo tolikšnega pomanjkanja premoga.
Silosi — V okviru rekonstrukcijskih del v cementarni so pred dnevi začeli graditi dodatne silose za cement. Novi silosi bodo imeli večjo prostornino kot dosedanji. VRHNIKA
Mlečna restavracija končno odprta — Dne 27. Januarja 1971 so na Vrhniki odprli prenovljeno ta povečano mlečno restavracijo. Pod Isto streho je tudi trgovina, kjer bodo Vrhničani lahko dobili živila in pijače. Restavracija 1» odorta vsak dan, tudi Oto nedeljah in prašnikih.
KRANJ	—
Pogrebi danes — Ivana Kokol, Sl let, upokojenka; pogreto oto 15. uri na kranjskem pokopališču; Martin Cof, 76 let, upokojenec, pogreto bo v soboto ob 15.15 url m pokopališče v Žabnioo.
Odpusti v prid rešitvi
»Vegin« novi program: 25 milijonov pri 400 zaposlenih — Trud, da bi zapo* slili odpuščene delavce — Kaj nameravajo narediti v tovarni, kaj v sindikatih?
I HHl HHHHi .............
ZIMSKI DAN — Ni gneče v trboveljskem cityju.
Foto: Drago Kralj
Danes popoldne bodo na zagorskem pokopališču položili k zadnjemu počitku znanega zobnega zdravnika, aktivista in borca NOB, planinca, družbenega, kulturnega in zdravstvenega delavca dr. Francija Goloba. Zahrbtna bolezen je prekinila življenje človeku, ki je znal, kjerkoli je delal, vsako zamisel izpeljati do kraja.
Dr. Franci Golob ni bil znan samo kot dober zobozdravnik, njegovo ime je Se posebej tesno povezano z razvojem zagorskega planinstva. že v mladih letih je vzljubil gore in postal član planinskega društva Zagorje, po vojni pa je bil vseskozi njegov predsednik. Zavzemal se se in uspelo mu je uresničiti načrt o novem planinskem domu na Zasavski gori ter o obnovi postojanke in depandanse na Cemšeniški planini. Dal je pobudo za zasavsko planinsko pot od Kumrovca do Kuma in sodeloval pri izdaji Planinskega vodnika. Bil je dolgoleten član predsedstva planinske zveze Slovenije m nosilec zlatega planinskega znaka. Dr. Franci Golob je bil delaven tudi drugod. Bil je eden izmed organizatorjev osmih kulturnih festivalov v Zagorju, častni predsednik moškega pevskega zbora Loški glas. predsednik sveta za zdravstvo, občinski odbornik ter dejaven član drugih organizacij in društev. Dr. Franci Golob pa si je prizadeval tudi za vsebinsko in organizacijsko utrditev zdravstvene službe v Zasavju. Po reorganizaciji zdravstvene službe j je postal direktor novega ' zdravstvenega doma v Zasavju.	P. B.
nr
naši razgledi
Večjo pomoč kmetom
Zagorska občinska skupščina je na včerajšnji seji potrdila program pospeševalne službe zagorske kmetijske zadruge za obdobje od leta 1971 do 1975
ZAGORJE, 28. .jan. Občinska skupščina Zagorje je na današnji seji potrdila program dela pospeševalne službe, ki so ga pripravili v zagorski kmetijski zadrugi za obdobje od leta 1971 do 1975. Pri tem so odborniki poudarili, da je potrebno čimpreje ustanoviti £e sklad za pospeševanje kmetijstva in izdelati srednjeročni načrt razvoja kmetijstva v zagorski občini.
Pospeševalna Služba kmetijske zadruge Zagorje bo v prihodnjih nekaj letih posvetila posebno pozornost zasebnemu kmetijstvu. Ker je največji del kmetijskih površin v zagorski občini v hribovskih predelih, je razumljivo, da bo delo pospeševalne službe usmerjeno k pospeševanju govedoreje. Kmečkim gospodarstvom daje živinoreja že zdaj tri četrtine dohodkov od celotne kmetijske dejavnosti. Ker je za govedorejo zelo pomembna
krmna baza, predvidevajo v kmetijski zadrugi, da bodo kmetje uspeli s pomočjq pospeševalne službe postopoma povečati pridelovanje krmil. V ta namen menijo kemično analizirati vzorce tal, kme-! tom pa svetovati s kakšnimi
Medvode: Pošoisko bivanje še ni urejeno
Na osnovni šoli Franca Bukovca v Preski pri Medvodah imajo učenci pouk v dveh izmenah. Zaradi pomanjkanja prostora doslej niso mogli uvesti pošolskega bivanja, zato so bili učenci priključeni vzgojnovarstvene-mu zavodu. V načrtu imajo preureditev spodnjih prostorov šole za pošoisko bivanje, toda prostori so zasedeni in bo treba stanovalcem, ki v njih prebivajo, zagotoviti nova stanovanja.
Računali so. da bodo z deli pričeli že v tem šolskem letu, toda zataknilo se je pri nadomestnih stanovanjih, ki jti še ni na voljo. Tako bo približno 50 učencev še vnaprej v pošolskem varstvu v neprimernih prostorih vzgoj-novarstvene ustanove. F. R.
gnojili in v kolikšnih količinah naj gnojijo. Da pa bi v to akcijo zajeli čimveč kmetij oziroma zemljišč, bo pospeševalna služba organizirala poskusna gnojenja. Poleg tega imajo v kmetijski zadrugi v načrtu, da bodo kmetom pomagali tudi pri spravilu krme z najprimernejšimi stroji, pri gradnji stolpnih silosov ta analiziranju kvalitete spravljene krme. Pomembno je omeniti vlogo in naloge pospeševalne službe, ki jo bo imela pri izmenjavi govedi. Ko bo na kmetijah
urejen stalež živine, bo potrebno marsikje urediti hleve in druga gospodarska poslopja. Tudi tu bo pomagala kmetom pospeševalna služba z nasveti ah izdelavo načrtov. Ne nazadnje pa bo morala ta služba skrbeti tudi za izobraževanje kmetov. Občinska skupščina Zagorje je danes zaradi zadnjih ta napovedanih ukrepov ZIS odložila na eno prihodnjih sej obravnavo predioga izhodišč za splošno porabo v letošnjem let-u.
P. BURKELJC
Most prizadevanj
V krajevni skupnosti Vir pri Domžalah so lani opravili veliko komunalnih del, mnogo pa je tudi novih načrtov
Krajevna skupnost Vir, ki sodi med najprizadevnejše v občini Domžale, si je z uresničenim programom dela v preteklem letu in z mnogimi izpeljanimi akcijami pridobila ugled med občani.
Zdaj urejajo Bukovčevo cesto, kjer bodo zgradili tudi pločnike in napeljali razsvetljavo. Sredstva za to bo dal občinski sklad za urejanje mestnih zemljišč, za razsvetljavo pa plačala krajevna skupnost.
Zaradi graditve ceste . v Moravče je morala KS za vzdrževanje svojih cest porabiti 50.000 dinarjev, ki so bili sicer namenjeni za ureditev pročelja delavskega doma na Viru. Gramoz je plačala KS ceste pa so posuli občani. Po-skrbeli so tudi za odlagališče smeti in odpadkov v bivši gramozni Jami ob Kamniški Bi-strici na Zgornjem Viru.
Komisija za sestavo sred-njeročnega petletnega načrta krajevne skupnosti je že se-stavila načrt, ki ne presega njenih materialnih zmogljivo-sti. Virjani in Količani upajo, da bodo načrt docela uresničili. Pri tem se opirajo na prizadevno vodstvo, ki se jim doslej še ni izneverilo.
Med letošnje naloge si je KS Vir postavila zgraditev trgovskega lokala v Dobu, razširitev pokopališča, dokončno ureditev delavskega doma na Viru, asfaltirati pa namera-vajo še preostale ceste na Viru, Količevem ta Dobu.
Vsekakor bo potrebno čim-prej urediti tudi sotočje Kam-
niške Bistrice in Rače.
V	veliki meri se bo KS angažirala pri gradnji osnovnošolske mreže. V program gradnje osnovnih šol v občini Domžale za učence z omenjenega območja gradijo osnovno šolo Roje, preuredili in razširili pa bodo tudi osnovno šolo Dob.
V	KS Vir pričakujejo, da bo občinska' skupščina Domžale izpolnila obljubo, ki jo je dala volivcem pred glasovanjem za samoprispevek. Takrat je namreč obljubila za učence Količevega in Vira varen prehod čez Kamniško Bi strieo. Most. za katerega še ni določeno, kakšen bo ln kje bo stal, je temeljna zahteva volivcev z območja KS Vir ob gradnji sistema osnovnih šol v domžalski občini.
M. BROJAN
Od postaje do postaje:
Izšla je nova, 2. ;Wr7.) StevilJ&a Naših razgledov.
Dr. Ivan Ribnikar:	Devalvacija
dinarja. Dr. Anton Vratuša: De javnost za mir in :*apredek Sta ne Krašovec: Koliko ho ozelenela »zelena revolucija«? Dr. Stane Mo itauu Ovire pri ustvarjalnem delu organizacijskega kadra; Milan Na tek: Nekaj vidikov naših nerazvitih območij (nadaljevanje in konec) Ivo Pirkovič:	Dtegnoae bolezni
Blejskega jezera. Miha Likar: Upo raba vakcin. Pavel Zagozdnik: Kongresni epitheton defigurans Rudi Selih: Dr. Milan Lemež Po govor Naših razgledov: novi klinični center v Ljubljan: — govori direktor kliničnih bolnišnic v Ljubljani Janez Zemljarič.
Anketa Naših razgledov o »Vpre San ju naroda na Slovenskem« Adolf Bibič. Drago Druškovič. Ivan Kristan, Bojan Stih: Bojan Stih: Boj pri Vogastogradu (paradigme fl), Jože Pogačnik: Podoba slovstve lih izrazov med vojnama (ocena Zgo Sovine slovenskega slovstva VI Lina Legi še). Draga Ahačič: Dileme gle dal iškega amaterizma. Veno Tau fer: ocene gledaliških predstav v Mestnem gledališču ljubljanskem in Slovenskem ljudskem gledališču ▼ Celju. Marijan Tršar Slovensk: Impresionisti Aleksander Bassin Likovni zapiski fno-e grafike Lo* seta Spacala. Ekspresivna figura Uka v Ateljeju /0. -azstava del Mariana Dovjaka) Dr Oton Ber kopec:	Prijatelj slovenske litera
ture (ob sedemdesetletnic! Otta Františka Bablerja) Likovna opre ma : Lojze Spacal ln Vlast ja Si monftlč.
Razgledi po svetu: Rinascita — Luci o Lombardo Radiče: Razumeti in pomagati. L^Humanitč — Geor e e* Prischmann: O novem V d imperializma Rinascita — Brini c Polito:	Pogovori v senci topov
L^Humanltč:	Ob dokumentu CK
KP CSSR. New Statesman — Alan Watkins: Nenavadna smrt liber«] M Anglije. MeMunarodnaja žizr — N. Jurjev: Evropska varnost — zahteva časa Le Nouvel Ob ser VRteirr — Olivi er Todd:	Človek
ki preveč ve. The Economist* Hi trejo ▼ smrt. Newsweek:	Ameri
čani e Londonu The Economist Mini, midi. maksi? Rčalitčs: Tan neguy de Qučnčtain: Očetov tgmlk Time: Ovire za ženske Luther: Mi A\ in izreki. Die Deutsche Zeittmg: Rak — začetek feljtona.
V črnem snegu so bele gazi
O vsem kar je črno, o cestarki, ki prikriva (ne svojo) sramoto, o spominov polnem prusniškem gradu pa tudi malo o Trbovljah, predvsem semaforju
TRBOVLJE, sredi januarja — Že dolgo se ne blesti več črni napis na beli deski, temveč črne črke na skoraj črni podlagi. Ker pa je vsenaokrog vse dobesedno črno, potem ni težko uganiti, kdaj rdeči vlak, preskakujoč številne kretnice, doseže Trbovlje. Črnikaste so gore, kolikor jih je videti pod čmosivim nebom. Cme so tudi hiše. Črn je most nad črno vodo. Počrneli so prometni znaki, ki skušajo varovati tisti »najbolj nerodni« podvoz k reki. V črnem snegu, ki pokriva pobočja onstran Save, pa so lepe bele gazi! Skoraj snežno bele so, kajti nekdo je moral hoditi nocoj tod gor; če bi hodil včeraj, bi tudi gazi že počrnele.
Tako je — o belih gazeh — menila oestarka, ki. se je lotila posipanja tiste kratke, pet kilometrov dolge ceste, ki je vše prej kakor Zasavska magistrala, kajti ta neslavno mrkne, ponikne in izgine že pri zagorskem mostu.
Saj bi spleta ne - odšel s postaje — vedno se mi Je tam zdelo nekam nevarno — tam pod progo in čez most, če me ne bi prijatelj, malo za šalo, malo zares, prosil naj pozdravim tisto žensko, ki posipa pozabljeno cesto mimo prusniškega gradu, ki samoten in pozabljen medli podstrminami na vršaju pod Završko grapo.
Ta mali Prusnik, gradič, kateremu se komaj vidi, da je bil nekoč grad, je bil svoje dni vsaj toliko pomemben, kakor Je danes mejni prehod pri Fernetičih. Ne le, da je bila tu ena Izmed vlačilnih postaj, kjer so čakali težaki — z živino ali brez — na čolne. Ne le, da je bila tu stroga mitnica, temveč je bilo tu samo brodarsko razsodišče za vso Sa-
Očmeli grad stoji nad cesto, kjer se je nekoč — že precej davno — utrgal strašen plaz, ki Je kratkomalo zajezil vso Savo. In ravno o tem plazu mi Je pred leti pripovedoval nekdo, ki se je ukvarjal z gradnjo cest. Pravil mi je, da se prav teh pobočij graditelji boje, ker bi se uteg ni la' spet kdaj premakniti ta pokopati pod seboj novo cesto, ki menda prav zato še ni segla tod naprej do Trbovelj?
Drugi pa pravijo, da cesta ne teče naprej zaradi malomarnosti (cele republike, seveda), drugi spet trdijo, da je ni zaradi pomanjkanja takoimenovanih sredstev (cele republike Itd.). Sicer pa to sramoto (cele republike) uspešno — vsaj pozimi, ko se to še nekam da — prikriva vrla oestarka; ženska srednjih let, ki poledenelo, ozko in tesno v osoje pritisnjeno pot obdeluje, kakor svoj lastni vrt in posipa, kakor da bi bil gramoz umetni gnoj.
Črna jara kača
Vračam se nazaj čez most, s hitrimi koraki pod progo in še hitreje mimo tiste neznanske pošasti; cementarne, ki puha dim in prah in ropot in blato na vso svojo bližnjo okolico. Sedaj jo zares prenavljajo; delavci v pisanih čeladah hodijo čez cesto, ograje so podrte in tu m tam se vidijo celo sveže, še nepočmele površine zidov, ki so zrasli pred kratkim. Ko bo nova, pravijo — a nihče prav ne verjame — bo manj mazala ta zastrupljala okolico. Pa še cement bo menda boljši.
Kar peš grem; med pobočjema pod katerimi se vali k Savi čmozelena Trboušca (na zemljevidu Trboveljšči-ca). Strmini pa nosita v imenih spomin na davne, skoraj precej davne dni, desna stran nosi ime Bukova gora (tu in tam je še kaka prava, a bolna bukev), leva stran pa se po zaselku, ki je skrit zgoraj na slemenu imenuje — Zelena trava. O
zelenju pravzaprav ni sledu.
In to Trbovlje se vleče, kakor (črna) jara kača, od postaje, mimo cementarne, po tesni pa pod rudnikom, do Retij, skozi Vode in Lokč v pravo Trbovlje, ki je še danes pravzaprav tam, kjer je sotočje dveh cest, tista se naravnost zvije proti Sa vinjski dolini ta, kakor so pravili, ni nikoli tako splužena, kakor bi' bilo treba. Druga pa je zvita do Hrastnika, pa je tudi bolj žalostna. Pravzaprav se je lažje, peljati, tako je pravil rudar, ki to najbrž ve, pod zemljo iz trboveljskega v hrastniški del rudnika, kakor pa zgoraj po ostenških ovinkih.
In ta jara kača, ki se od konca do začetka imenuje le Trbovlje, nima nobenega semaforja. Vprašanje semaforja mi je resni tovariš (upokojenec) predstavil kakor e-nega glavnih v revirskem mestecu.
»Dokler ne bo semaforja, tu na razkrižju, kjer deli cesta fračo, se bo vedno kaj nerodnega dogajalo. Pridite pogledat, ko bo ura dve in bo strašanska gneča,« je tarnal možakar ko sva sedela za tisto ovinkasto mizo v bifeju hotela »Rudar«.
Mazut in semafor
Mlajši fant, ki se je imel morda za njegovega sorodni-
LJUBLJANA, 28- jan. Odločitev stečajnega upravitelja ljubljanske »Vege« Franca Markiča, da z včerajšnjim dnem ukine oddelek za proizvodnjo oljnih regulatorjev, je pri delavcih — razumljivo — naletela na nevoljo. Se zlasti, ker se — glede na novi proizvodni program tovarne — obeta ukinitev delovnih mest tudi v nekaterih drugih oddelkih. Pogovor z odpuščenimi delavci (vseh je zdaj približno štirideset) je pokazal, da njihova nevolja ne leti na stečajnega upravitelja — saj pravijo sami, da zadnji čas skorajda niso imeli dela — pač pa na bivše vodstvo tovarne.
Presenečenje je toliko večje — vsaj za tiste, ki razmer ne poznajo ker gre za opustitev proizvodnje izdelka, ki naj bi po zagotovilih nekdanjega vodstva »prinesel tovarni veliko veljavo na trgu ta jo rešil vseh skrbi«.
Franc Markič je odločen gospodarstvenik ta kot sam pravi, večen pesimist. Ker Je bil stečajni upravitelj že pred leti v Topsu, smo ga vprašali, ali Je po njegovem mnenju »Vega« trši oreh.
»Prav gotovo,« je odvrnil. »Moj do sedaj najtrši oreh. Tu se srečujem s problemom, kq je treba vse zastaviti znova, uporabiti tudi drastične posege. Pri Topsu smo natanko vedeli kaj hočemo, kaj ima kdo storiti.«
V enem stavku je mogoče strniti novi proizvodni program »Vege« tako: naredili naj bi za 25 milijonov din, obdržali bodo 400 ali nekaj več delavcev. Prej Je štel kolektiv tovarne 750 delavcev, skrajno optimističen program pa je napovedoval 80 ali 90 milijonov dinarjev realizacije in milijone dolarjev izvoza. Danes pa pove Franc Markič, da bo tovarna izvozila za približno četrt proizvodnje — če bodo dogovori s partnerji ugodno uspeli.
»Steklopihaštvo ostane tako kot je, še pomagali mu bomo,« pravi Prane Markič, ko govori o »restrikcijah« v posameznih oddelkih. »Optiko bomo bistveno zmanjšali, oddelek aparatov omejili na realen obseg proizvodnje. Vse bomo strnili na tisti obseg proizvodnje ta tisto število zaposlenih, ki ga zahteva go-
Zakaj ni bilo toka?
LJUBLJANA, 28. jan. — Dispečerska služba pri poslovnem združenju energetike nam je sporočila, da je-bila sinoči ob 17.52 do 20.40 skoraj vsa Slovenija brez električne energije. Do prekinitve je prišlo zaradi okvare na razklopniku daljnovodov pri Brinju na Sinjem. Zaradi preobremenitve, ki je nastala, so izpadli vsi daljnovodi in tudi elektrarne. V termoelektrarni Trbovlje I sta izpadla dva agregata, tako da je delal le eden. Zato je stara termoelektrarna lahko oskrbovala z električno energijo le rudnik in cementarno. Ob 20.30 sta znova začela obratovati. tudi ostala dva agregata.
Iz Zagreba so sporočili, da je bil tudi večji del Hrvatske ter del Bosne in Hercegovine brez električnega toka. Tako je Hrvatska šele po štirih urah teme ob 21 uri spet dobila električno energijo.
Pešec pod avtom
LJUBLJANA, 28. jan. — Sinoči je od Domžal proti Ljubljani z osebnim avtom vozil Andrej Cunder, star 26 let. V Trzinu je tik pred njim nenadoma prečkal cesto Janez Kepic, star 74 let. Po trčenju so hudo ranjenega pešca prepeljali v bolnišnico.	M. S.
TRBOVLJE
.
ka pa se je norčeval:
»Takrat ko je dve ne hodi čez cesto, stric! Gneča je res,« se je obrnil k meni, »toda samo pol urice, predno se vsi ne razidejo; zato pa ne rabimo semaforja. Nekateri so o tem toliko mleli, da bi ga medtem že postavili. Saj smo vseeno kar mesto, pa čeprav smo brez teh pisanih lantern. Najbolje — in najceneje — bi bilo, če bi se za tistih nekaj minut kak miličnik narisal na križišče in napravil red. Nemara bi se nasilneži za volanom, ki delajo zgago v tednu dni naučili pravil; pa bi potem še miličnik ne bil potreben.«
Bilo je dopoldne. Bife ter restavracija sta bila nenavadno prazna. In mrzla! Centralna kurjava je bila skoraj ledena in natakarice so se tresle, kakor šibe na vodi.
»Se to zgodi pogosto?«
»Ne prevečkrat,« je hotel branilo dekle.
Mimo je prišel gospod, ki bi bil' lahko tudi direktor te velike in lepe hiše, a najbrž ni bil, ker je rekel nekaj čeznjo;
»Vidite, vi tega ne veste ta ne razumete; kurimo z mazutom, stojimo pa na premogu. Ce mazuta zmanjka, smo pa na psu. Ves ta premog nam ne more pomagati...«
No, prav sem si mislil, nisem mar slišal, da se v Trbovljah jeze, ker ostali svet njihovega premoga (in hkrati dela) ne ceni dovolj? Pa o tem drugič.
DRAGO KRALJ
PRIHODNJIČ:
še o Trbovljah
spodarski račun.«
Prisilnega upravitelja smo opozorili na mnenje mestnih sindikatov, ki pravijo, da ne bi kazalo odpustiti nobenega delavca preden mu ne zagotovijo nove zaposlitve.
»2e,« je dejal Markič. »Ce mi da nekdo denar za osebne dohodke, sem jih pripravljen obdržati v tovarni tudi pet let.«
Nismo ga povprašali, kaj meni o očitkih odpuščenih delavcev, češ da so med njimi nosečnice, invalidi ta delavci, ki bodo težko dobili drugo zaposlitev. Saj iz 109. člena zakona o delovnih razmerjih in tolmačenja zveznega sveta za delo sledi, da pri ukinitvah delovnega mesta, oziroma organizacije, zakon ne ščiti nikogar — ne poslanca, odbornika ali člana delavskega sveta, ne bolnika ali nosečnico.
V mestnih sindikatih so prav tako prišb do spoznanja, da je položaj v tovarni — ob znanem megalomanskem programu nekdanjega vodstva, izgubi, nelikvidnosti in proizvodnih težav — sila težak in da vseh delavcev, ki so zdaj v tovarni, »Vega« z novim programom ne potrebuje. Trg ni sprejel pretirano optimističnega koncepta proizvodnje, zato ni produktivnih delovnih mest za vse.
Opozorili so na znano stališče ljubljanskih sindikatov, da ne gre odpustiti nobenega delavca, preden mu ne zagotovijo drugega delovnega mesta. »Delavec ne sme postati model za reševanje .odvečnih delovnih moči',« so dejali.
ljubljajo,.. storil vse, da bi skupaj z zavodom za zaposlovanje poiskal delovna mesta v drugih delovnih organizacijah za vse odpuščene delavce in tiste, ki jih še bodo odpustili. V ta namen je zavod za zaposlovanje že naredil nekaj ukrepov izdelali so pregled kadrovskih potreb ljubljanskih gospodarskih organizacij. V ponedeljek bodo sindikati pripravili sestanek vseh, ki lahko v tem trenutku kakorkoli pomagajo.
»S stečajnim upraviteljem bi se radi dogovorili, da bi pri odpustih delavcev upoštevali socialni položaj posameznikov, starostno in spolno strukturo zaposlenih in zdravstveno stanje. Menimo, da je bolje, če iz tovarne gredo tisti, ki bodo lažje m hitreje dobili drugo zaposlitev.«
Zavod za zaposlovanje je pripravljen finančno podpreti program prekvalifikacije -Ve-ginih delavcev, o novi finančni pomoči pa razmišljajo tudi
U1ULJ	ovj ucjau.  i----------- k --------j—j- ”———
»Vedno smo se prizadevali, I na sindikatih. O tem bo go-
da bi tudi v primeru Vege ravnali enako.«
Sindikat bo zato, kot ob-
vor na seji predsedstva mestnega sindikalnega sveta v ponedeljek.	IVAN VIDIC
V
Škarje v blagajni
Z včerajšnje seje skupščine občine Kranj — Občinski prispevek od osebnega dohodka še nespremenjen
KRANJ, 28. jan. Kaže, da bodo imeli tisti, ki bodo delili denar iz občinske blagajne, letos še posebno težko nalogo. Ko so danes na seji občinske skupščine obravnavali bilanco sredstev, je bilo razmeroma mimo, precej živahnejše razprave in tudi hudo kri pa je pričakovati v februarju in marcu.
Ker tudi tu velja zvezna omejitev dohodkov družbenih skladov na 115,8 odstotka v primerjavi z lanskim letom, bo na voljo le za ma-
MEDVODE
Povečan izvoz v Donitu
Medivoška kemična industrija Donit je lani prodala kupcem v tujini za skoraj milijon 500 tisoč dolarjev izdelkov. Načrtovane izvozne obveznosti so tako presegli za 25 odstotkov. Kar dve tretjini so izvozili v države s konvertibilno valuto.
Največ so izvozili tesnit plošč, m sicer v Zvezno republiko Nemčijo, sledijo pa tehnični laminati, filtri in tesnila. Donitu je uspelo osvojiti tudi nova tržišča za njihove izdelke, saj so lani z uspehom prodajali filtre v Anglijo in Francijo ter tesnila v Sovjetsko zvezo.
F. R.
lenkost več denarja kot lani. V bilanci so predvidevali, da bodo v občini zbrali 79 milijonov dinarjev. Poleg tega bodo imeli 5,5 milijona za kreditiranje, 3,5 milijona dinarjev pa v rezervi za pomoč delovnim organizacijam.
Najskromnejši bo proračun, v katerem se bo nabralo 25 milijonov dinarjev, kar je le pičlih 9 odstotkov več kot lani. Kot so povedali v današnji razpravi, bi v občinski blagajni rabili vsaj 40 milijonov. Zategadelj bodo morali kar krepko seči po Škarjah, kar bo za mnoge boleče.
Nekoliko bolje kaže temeljni izobraževalni skupnosti, ki naj bi dobila 26,5 milijona, kar je za četrtino več. Sredstva kulturne skupnosti pa bodo skoraj podvojili, tako da bo imela dobre 4 milijone dinarjev. Kot pa menijo, bo tudi v tej vreči denarja premalo, ker ga bodo letos rabili za obnovo kulturnih domov in nekatere druge nove potrebe.
Stopnje občinskega prispevka iz osebnega dohodka zaposlenih bodo letos ostale nespremenjene. Nekaj manjše bodo prispevne stopnje za obrtnike. Prav tako pa bodo manj davka plačali kmetje, ker jim bodo priznali olajšave za naložbe v modernizacijo kmetijske proizvodnje in turizem.
L. STRU2NIK
Planinsko polje poplavljeno
CERKNICA, 27. jan. — Zadnje nekajdnevno deževje in topljenje snega je struge notranjskih potokov in rek napolnilo do roba. Voda, ki se steka z Javornikov, Loške doline, Bloške m Vidovske planote, je Cerkniško jezero napolnila do vrha. Jezero kaže te dni prav podobo, Iti jo lahko vidimo ob spomladanskih in jesenskih nalivih. Povečan odtok iz Cerkniškega jezera v reko Unico, je povzročil, da je ta reka na planinskem polju prestopila bregove. Dobra polovica polja je že pod vodo, lahko pa pričakujemo, da se bo gladina vode še dvignila.
J. PETROVČIČ
Oprostilna sodba
Zaradi pomanjkanja dokazov je sodišče oprostilo Boža Hrkača, Anteja Jurčeviča, Ivana Brekalo in L. Novaka
MARIBOR, 28- jan. Ob 11. uri je predsednik velikega senata mariborskega okrožnega sodišča Rado Javornik oznanil, da so Božo Hrkač. Ante Jurčevič, Ivan Brekalo in Leopold Novak, ki jih je povzeta in dopolnjena beograjska obtožnica dolžila sovražnih dejanj zoper državo in družbeno ureditev Jugoslavije, zaradi pomanjkanja dokazov oproščeni.
V ustmeni obrazložitvi o-prostiine tožbe je Rado Ja -vornik poudaril, da je bila beograjska obtožnica splošna da se ni naslanjala na oce njeni dokazni material m da ji ni verjelo niti beograjsko sodišče, ker sicer to ne bi vztrajalo na obtožnici zoper Miljenka Hrkača, ampak bi njemu in mariborskim obtožencem sodilo skupaj na podlagi ene obtožnice.
Rado Javornik je dejal, da je omenjeni postopek z dvema obtožnicama vreden javne graje, da je okrnil ugled jugoslovanskega pravosodja in da se je treba zavzeti, da se kaj takega ne bi več ponovilo.
-
; im i
sp
Nadalje je Rado Javornik pojasnil, da senat (iz že znanih razlogov) ni mogel ver jeti obremenilnemu pričeva nju na smrt obsojenega Mi Ijenka Hrkača, kakor tudi ne teži materialnih dokazov, ki jih je precej subjektivno predložil šodnj izvedenec Jovan Popovič iz Beograda.
»Sodišče sodi po zakonih Le sodišče lahko presoja dokaze,« je med drugim dejal predsednik Javornik.
Oprostilna sodba je neka tere opazovalce začudila, kljub temu, da se je ves čas procesa po hodnikih šušljalo, na kako trdnih nogah stoji beograjska obtožnica Vašo
Bernliard, ki je danes nadomeščal javnega tožilca Vik-, torja Lešnjaka, je izjavil, da zaenkrat še ne more povedati, če se bo tožilstvo zoper sodbo pritožilo. O tem bodo odločali, ko bodo preučili pismeno obrazložitev sodbe.
Zvetieli smo, da je bil senat hoteč odkriti čisto resnico, do zadnjega trenutka pripravljen poslušati pričevanje Miljenka Hrkača, vendar je ta vztrajal, da ne bo spregovoril. Jugoslovanski javnosti je znano, da je Miljenko Hrkač s svojimi spreminjajočimi se izjavami o delovanju ustaških organizacij spravil v preiskovalni zapor 18 ljudi. Štirje od njih so od danes naprej svobodni, ostale, pa so zaradi pomanjkanja dokazov izpustili že prej.
Kljub temu pa se zdi, da je bil mariborski proces samo vmesna etapa primera Hrkač. MARJAN BAUER
? mmm'	IViHHBiiii_____
RAZGLASITEV SODBE NA MARIBORSKEM SODISCU.
Telefoto: Delo
18 košev prednosti!
Košarkarji Olimpije v četrtfinalni tekmi za evropski pokal premagali praško Slavijo s 76:58 (35:27) — 6000 gledalcev — Jelovac junak srečanja
LJUBLJANA, 28. jan. Ali se košarkarji državnega prvaka vračajo v šampionsko formo? Čeprav v nepopolni postavi, so v prvi četrtfinalni tekmi za pokal evropskih prvakov proti praški Slaviji mnogokrat spravili v delirij navdušenja polno dvorano Tivoli. Slovitega tekmeca, ki mu je sicer manjkal Zedniček, so potolkli z 18 koši razlike in si s tem — glede na dobre igre na tujem — povečali možnost tudi za drugo končno zmago v tem mednarodnem ligaškem tekmovanju. Seveda boj proti Slaviji še ni dokončno dobljen, a vsaj vtis imenitne zmage pred domačim občinstvom bo vsekakor ostal. ..
Olimpija : Slavija 76:58 (35:27)
Dvorana Tivoli, gledalcev 6.000, sodnika Kasai' (Madž) in Gologanov (Bolg), delegat PIBA Dimitru (Romunija).
OLIMPIJA: Bassin 4, Božič 4, Polanec 7, Jelovac 33, Gvardjančič 6, Logar 12, Zorga 10.
SLAVIJA: Mifka 4, Konopasek 8, Tomaž 2, Ba-roch 13, Zidek 31, Sako 6, Blažek 4, Ammer 0.
In pri tem začete? ni bil spodbuden. Čeprav je Olimpija kmalu povedla z nekaj koši prednosti, pa je moral trener Daneu že v 7. minuti prvič zahtevati minuto odmora. Olimpija je v napadu igrala tako slabo, da bi jo ob takšnem nadaljevanju lahko rešil le čudež. Taktično so domačini povsem nadigrali goste, toda tudi če so bili
Izjave
Trener Olimpije IVO DANEU: »Zadovoljen sem, saj so fantje res dobro zaigrali. Žal nismo izkoristili priložnosti v prvem polčasu, pa tudi na koncu je bilo nekaj nepotrebnih napak. Vseeno pa igralcem čestitam k veliki zmagi. Jelovac je bil odličen, Bassin je zaigral kot zna in škoda je nekaj zgrešenih podaj in tiste nesrečne pete osebne napake. Razveselil me je tudi Gvardjančič, Logar pa je zaigral v svojem starem dobrem slogu. Vse moram našteti. 18 točk je v košarki precejšnja prednost. Z dobro igro jo lahko obdržimo, čeprav bo v Pragi izredno težko, k
Predsednik Olimpije IVAN HELLER:	»Tekmo sem ma-
lo zamudil, pa vseeno prišel še pravi čas. da sem videl, kaj naši fantje zmorejo, kadar zaigrajo s srcem. Lahko jim samo iskreno čestitam.«
PETER MARTER:	»Moral
sem le sedeti in gledati. Prednost je precejšnja, toda v Pragi jo bo težko obdržati, zlasti še, če bo zaigral Zedni-ček. škoda, da nam je večja prednost ušla v zadnjih trenutkih.«
MARKO GVARDJANČIČ: »Fantastična igra Jelovca je še nam dala krila. Upam, da bomo v povratni tekmi uspeli, samo dati bomo morali vse od sebe.«
Trener Slavije JAROSLAV SIP: »Zaigrali smo slabo, slabše kot sem upal. V Pragi bo težko, toda boi še ni izgubljen.«
Vodja gostov ZEDNIČEK starejši: »Olimpija nas je presenetila. Zaigrala je odlično, taktično nas je povsem prekašala. Pohvalil Jelovca, predvsem pa vodjo domačinov Baasina, ki ga imam rad. odkar ga poznam, danes pa mi je pošteno zagrenil poldrugo uro v Tivoliju.•
JIftI- ZIDEK: »Kaj naj sploh rečem?! Igrali smo slabo, slabše nismo mogli. V Pragi bomo prednost Olimpije gotovo nadoknadili.«
S. T.
j NAMIZNI TENIS ‘	|
Prvenstvo II. ženske skupine v Kopru
LJUBLJANA, 28. Jan. — V Kop-m bo ▼ soboto in nedeljo 30. in 31. t. m. prvenstvo SRS za ženske ekipe n. skupine. Za tekmovanje se je prijavilo sedem ekip, manjkala bo le ekipa nekdanjega orva-ka NTK Jesenice. Po tem In drugem kolu, ki bo 27. m 28 marca * Ledavi, se bodo tri prvouvršče-ne nekipe uvrstile v prvo slovensko ligo. Domačin m prireditelj tekmovanja bo NTK Semedela iz Kopra, igrale pa bodo še vrste Kemičarja iz Hrastnika. NTK Sobota iz Murske Sobote. TVD Partizan Lendava, TVD Partizan Logatec, NTK Litija in 2NTK Ljubljana. Za najboljša mesta se bodo potegovale ekipe Ljubljane, Semedele, Sobote in Lendave.	(dn)
Reprezentanca v ČSSR in NDR
LJUBLJANA. 28. Jan. — Državna namiznoteniška reprezentanca ▼ kateri so Korpa. Karakaševič. Surbek, Reslerjeva in Srbčeva. ki ■e je zadnjih 14 dni pripravljala v Novem Sadu, bo jutri pod vodstvom zveznega trenerja Dušana Osmanagiča in podpredsednika NTZJ Borivoja Popoviča odpotovala v Moravsko Ostravo. Tam bo od 31. t. m. do 2. februarja igrala na MP CSSR. nato pa bo odpoto tovala še v NDR, kjer bo od 5. do 7. februarja igrala na MP NDR v Kottbusu. Tekmovanje v Ostravi bo zelo kvalitetno, saj se Je zanj prijavilo kar 13 državnih reprezentanc, med njimi tudi Madžar: in Švedi. Pred odhodom na SP t Nago ji bodo Jugoslovani nastopili fše na MP Anglije od 25 do 27. februarja v Londonu.
1 PO DOMAČIH KRAJIH
SL. BISTRICA — Po 6. kolu turnirja drugokategomikov vodi Lešnik s 4,5 točke pred Vrešem 4 in šošterjem 3,5 točke.
V. H.
SL. BISTRICA — Na brzotumir-Ju domačega šahovskega kluba je brez poraza zmagal Sorčaik z 8 točkami, drugi je bil Rahle, ki Je zbral 6 točk.	Vt H.
trije sami pod košem, žoge niso znali spraviti skozi obroč. V teh prvih minutah je Olimpija zamudila izredno priložnost, da bi gostom takoj pobegnila.
Zapravljanje priložnosti in žog pa se je kljub temu nadaljevalo in Slavija je celo dvakrat povedla. Na vso srečo Ljubljančanov, pa so tudi Pražani zaigrali nepričakovano slabo in tehtnica se v tej nervozi ni mogla nagniti na nobeno stran. Sele tik pred koncem prvega dela pa so domačini z nekaj hitrimi akcijami dosegli prednost šestih točk. vendar je prav v teh trenutkih vodja igre domače peterke Bassin napravil četrto osebno napako.
»Tako nervozen menda še nisem bil,« je komentiral prvi del zvezni trener žeravica. ki je prišel na tekmo. »Taktično je Olimpija zaigrala odlično, toda treba je zadevati. Ivo, vse bo Se v redu,« je spodbudil trenerja Daneva, ko se je ta vrnil v dvorano. »Lahko bi imeli že zdaj 20 točk prednosti.« je ugotavljal Daneu, ki je drugi polčas spet začel s peterico
VELIKA IGRA — Vinko Jelovac.
— Jelovac, Polanec Bassin, Gvard-jančič in Logar.
Položaj se je v prvih minutah nadaljevanja povsem spremenil. Olimpija je zaigrala v obrambi izredno napadalno, v napadu pa je Jelovac dobival vedno več žog in Slavij in koš se je začel polniti. Se nekaj Logarjevih prodorov, zadetkov Gvardjančiča in
Bassin a, pa je razlika narasla na 20 točk. Polna dvorana, ki je tokrat res izredno podprla svojo ekipo, je skoraj eksplodirala. V obeh ekipah pa so si v teh odločilnih minutah igralci hitro nabirali tudi osebne napake. V 13. minuti drugega dela je četrto osebno napako napravil Zidek, ki pa tokrat ni mogel pokazati vseh svojih strelskih sposobnosti. Domačini so ga dobro pokrivali, manjkal pa mu je tudi Zedniček, ki ga navadno zalaga z žogami. Ko je dve minuti za njim dobil četrto osebno napako še Jelovac, je trener Sip takoj poslali na igrišče Zideka, ki je dve minuti počival na klopi. Spraviti z igrišča Jelovca, bi za goste morda pomenilo rešitev.
Olimpija pa ni nasedla. Zideka je držal Polanec, Jelovac pa je v napadu še vedno znal prelisičiti vse svoje varuhe. V 26. minuti je Olimpija povedla s 25 točkami razlike — 68:43. Prav takrat pa je peto osebno napako napravil Bassin. Gostje so to izkoristili in z zadetki Konopaseka v zadnjih minutah razliko nekoliko znižali.
Domačini so dosegli mnogo več, kot si je kdor koli upal pomisliti. Pokazalo pa se je, da bi bili lahko pred povratno tekmo v Pragi še mirnejši. Ne glede na to pa vsi po vrsti zaslužijo pohvalo. Obljubili so, da se bodo borili z vsem srcem, pa naj bo rezultat kakršenkoli. To obljubo so izpolnili v največii možni meri in prav v tem je tudi na j več ji pomen velike in zaslužene zmage nad slovitim tekmecem iz CSSR.
S, TRBOVC
Ignis in CSKA zmagujeta
ANTIBES — V drugem kolu prve četrtfinalne skupine tekmova-nja za pokal evropskih koSarkar
»Karto več . . .?«
Mala tivolska dvorana je bila nabito polna kot že dolgo ne. Gledalcev je bilo toliko, da je bilo vroče kot v parnem kotlu. Kljub temu pa je množica prijateljev košarke ostala pred vrati in moledovala za »karto več«. Ni pretirana trditev, da je pred vrati ostalo vsaj 2.000 privržencev Olimpije. Solidarnost z njimi je bila velika, saj so v dvorani razgrnili zavese, takp da je lahko tekmo vsaj nekako spremljalo še kakih 500 zastonjkarjev po sili razmer.
V slalomu — Demetz
v
Drugi dan tekem FIS B v Trbižu nobenih presenečenj — Naš Štravs 19.
TRBI2, 28. jan. (po telefonu). Drugi dan FIS B tekmovanja je bil na sporedu slalom. Minil je brez večjih presenečenj. Nepričakovano je morda le to, da Američanu Palmerju ni uspelo osvojiti prvega mesta, ki ga je moral prepustiti Italijanu Carlu Demetzu. Najboljši Jugoslovan je bil Štraus — na 19. mestu.
Po končanem včerajšnjem veleslalomu so se prireditelji upravičeno bali, kako bodo pripravili dve progi za slalom, saj je bil sneg izredno mehak. Po snežnem metežu je le malokdo pričakoval, da se bo vreme razjasnilo in da j bosta progi za slalom danes povsem ledeni. Take izredne razmere so dale več upanja našim tekmovalcem, ki so imeli sicer mnogo slabše štartne številke kot včeraj.
Prvi slalom je imel 68 vratič s 190 m višinske razlike in ga je postavil švedski trener Nogler. V prvi jakostni skupini je štartalo nekaj znanih specialistov za slalom, ki so že potrdili svoje kvalitete tudi na A tekmovanjih FIS. Najbolje razpoložen je bil vsekakor Italijan Carlo Demetz, ki je z odličnim časom v prvi vožnji napovedal boj Švicarju Freiu in Američanoma Chaffeeju in Palmerju. Slednji ni vozil najbolje.
Naši tekmovalci se — z izjemo Štravsa — danes niso izkazali. Kavčič je že v zgornjem delu proge padel in zgrešil vratca, vendar je vožnjo nadaljeval. Gašperšič je nesrečno padel na sredini proge. V konkurenci za drugo vožnjo sta ostala samo Štravs in Pesjak z zaostankom 5 sekund za najboljšim. Italijanom. Z visoko štartno številko 30 je v prvi vožnji presenetil zahodni Nemec S tički, ki se je uvrstil na odlično tretje mesto.
Drugi slalom je bil nekoliko hitrejši. Tekmovalci so imeli precej težav. Tako ni čudno, da je od 99 prijavljenih, po drugi vožnji uvrščenih le 32. Vrstni red se po drugem slalomu ni bistveno spremenil. Američan Palmer je Starta!
Džajič
rekorder
Naslov najboljšega nogometaša lani obranili Džajič, Best in Pilot
Športni dnevnik Sovjetski šport Je v svoji tiadicio nalni anketi predstavil najboljše evropske nogometaše lanskega leta. Med 21 izbranci posameznih držav Je na najbolj vidnem mestu naš Dragan Džajič, ki .ie najboljši že petič zapored in je tako tudi prepričljiv rekorder. Naslov najboljšega nogometaša v državi sta poleg Džajiča ohranila le še Pilot (Luksemburg) in Best (S. Irska). V tem pisanem seznamu je najmiajši 21-letni Avstrijec Kreitz, najstarejši, vzhodni Nemec Roland Ducke, pa ima kar 36 let.
Podroben seznam je takle: NDR — R. Ducke, SZ — Sestemjev, Poljska — Lubanski, Madžarska — Fasze-kas, Bolgarija — Ačacov, Jugoslavija — Džajič, Finska
—	Kautonen, Švedska — Olsson, Danska — Larsen, ZRN — Seeler, Nizozemska — Israel, Anglija — Brem-ner, škotska — Stanton, Wales — England, Francija
—	Camus, Belgija — Van Moer, Luksemburg — Pilot, Švica — Odermatt, Avstrija — Kreitz, Italija — Riva.
pred Italijanom Demetzom in z neverjetno naglico drvel proti cilju. Dosegel je odličen čas in vse je kazalo, da bo postal zmagovalec slaloma. Samo dve številki za njim je štartal Demetz. S cilja so ga obvestili, kakšen čas bi moral doseči za osvojitev prvega mesta. Začel je silovito, gledalci so s strahom čakali, kdaj se bo njegova vratolomna vožnja končala. Toda zdržal je do konca. Najboljši čas je bil njegov in tako je se. veda zmagal v skupni uvrstitvi.
Naši upi so veljali Štravsu. Nekaj kritičnih besed vodje jugoslovanske ekipe je gotovo pomagalo da je prekosil samega sebe. Z izredno vožnjo je dosegel dober čas ter se uvrstil na 19. mesto z enakim zaostankom za zmagovalcem kot prejšnji dan Gašperšič. Pesjak je tekmovanje končal že pri tretjih vratcih. Zaradi slabo nameščenih varnostnih vezi, ki so se mu snele s smučke, je nesrečno padel. Kavčič je kljub diskvalifikaciji prvi vožnji štartal tudi v drugem slalomu m dosegel dober čas.
Dvodnevno B tekmovanje FIS v Trbižu je bila za naše tekmovalce izredna priložnost, da si pridobe tako pomembne točke FIS. Gašperšičev a uvrstitev v veleslalomu in Štravsova v slalomu sta zadovoljivi, brez točk pa sta ostala Pesjak in Kavčič.
Rezultati slaloma: 1. Demetz (I) 1C6.42 (53,82, 52,60), 2. Palmer — (ZDA) 106,81 (54,76, 52,05), 3. — Chaffee (ZDA) 107,16 (54.50,52.60),
4.	Frei (Švi) 107,35 (55.53, 52,02),
5.	Rolland (Šved) 109.48 (55,43,
54,05). 6. Clautaud (I) 110.31 — (56,07, 54,24). 7. Perrot (P) 111,02 (56,23. 54,99), 8. Bjorge (Nor) — 111,26 ( 57,03, 54.23D. 9. Comfortola (I) 111,39 (55.65, 55,74). 10. Stock (A)	111,52	(56.33.	55.19) ...	19.
Štravs 115,14 ( 58,92, 56,22).
L. KATNIK
Odpovedana tekmovanja v smučarskih skokih
LJUBLJANA — Odjuga je v nižinah pobrala skoraj ves sneg, zato io morali organizatorji odpovedati topico pomembnih smučarskih tekmovanj. Partizan lz Mislinje Je preložil republiško prvenstvo za st. mladince za nedoločen čas Prav tako je odpovedano tekmovanje v smučarskih skokih za pokal JUB, ki bi moralo biti v nedeljo v Dolu pri Ljubljani. V zagati so se znašli tudi organizatorji Zasavsko-kamniške skakal ne turneje v Domžalah, ki so odpovedali ra zdaj kar vso turnejo. D novih datumih prireditev bodo prireditelji tekmovalce in javnost pravočasno obvestili.
Mladinsko prvenstvo v Kranjski gori
KRIZE — Republiško prvenstvo v skokih za mlajše mladince bo v nedeljo ob 10. uri na 40-metrski skakalnici v Kranjski gori in ne v Sebenjah, Ker je tu premalo snega Organizatorji bodo sprejemali prijave še v nedeljo do 8. ure pod skakalnico v Kr. gori. Morebitne spremembe bodo prireditelji sporočili v objavah Radia Ljubljana v soboto. 31. t. m.
skih prvakov je Ignis premagal domači Ohmpique z 81:70 (46:37). V Moskvi je v drugem kolu druge skupine ekipa r?SKA premagala sofijskega Akademika s 95:74 (47:38).
K. Brumen v Izraelu J. Kavčič v Italiji
LJUBLJANA — Najboljša slovenska košarkarska sodnika bosta spet sodila v tujini. Kruno Brumen bo 10. februarja v I. aelu vodil tekmo za pokal pokalnih prvakov Evrope med domačim Hapoelom in milanskim Simment halom, Janko Kavčič pa bo sodil v Napoliju tekmd pokalnih zmagovalcev med domačim Fidesom in varšavsko Legijo.
Znanje en pogum
Konec tedna v Valdaori-Olangu v Dolomitih svetovno prvenstvo v sankanju - Med nastopajočimi tudi 5 Gorenjcev
LJUBLJANA, 28. jan. Idilična gorska vas Valdaora-Olang v Dolomitih bo konec tedna prizorišče M. svetovnega prvenstva v sankanju, za katero so se prijavili tekmovalci in tekmovalke s treh celin — Evrope, Amerike in Azije, med njimi tudi pet izbranih sankačev iz Jugoslavije.

——m—riMfc
PREPRIČLJIVA ZMAGA — Na 16. Isteničevem memorialu so nastopili skoraj vsi najboljši smučarji tekači. V naj zanimivejši konkurenci — teku članov na 12 km — je bil prepričljivo najboljši Janez Mlinar z Jesenic.
Foto: Busič
Francija zmaguje tudi med mladimi
V veleslalomu III. evropskega kriterija v smučanju na Ja-horini med dekleti prva Ferrat, med fanti pa Hardy
Doslej največja udeležba na SP. če ne računamo olimpijskih iger v Innsbrucku in Grenoblu, je bila leta 1963 v Imštu (Avstrija), kjer je sodelovalo 16 držav. Prireditelji letošnjega prvenstva računajo, da se bo bližnjega tekmovanja na najvišji ravni udeležilo rekordno število držav, med njimi tudi vse velesile NDR, ZRN in Avstrija ter Poljska, ki so med prvimi poimensko prijavile svoje reprezentante. Vsekakor bo najhujši boj za kolajne med sankači NDR, ZRN
ŠAH
rtn Avstrije, kar najresnejši kandidati za najvišje uvrstitve in kolajne pa so seveda tudi domačim, ki so že na nedavnem evropskem prvenstvu v imstu«poželi velik uspeh. Zvečine so vsi italijanski zastopniki doma v pokrajini Bolzano in zato domačo progo prav gotovo bolje poznajo kot najhujši tekmeci.
Umetna sankaška proga v Val-daori. ki jo je zgradila občina v letih 1968 in 1969, leži na severnem gozdnem področju južno od vasi na višini 1180 m. Na njej je moč vaditi od začetka decembra
Begunje). Para zš. tekmo dvosedov sta Klinar — Divjak in Zupan — Lombar.
Spored prvenstva — »premožnejše« reprezentance so v Valdao-ri trenirale že vse od 28. januarja — je v podrobnem takle:	v
petek, 29. t. m. ob 18.30 bo slovesna otvoritev, v soboto, 30. t. m. bodo prvi. trije teki za ženske in moške ob 9., 14. in 20.30, v nedeljo,* 31. t. m. ob 10. uri bo četrta vožnja enosedov, ob 14. uri bosta prvi in drugi tek dvosedov, ob 17. uri pa bo slovesna proglasitev zmagovalcev.
H. UBELEI3
HOKEJ NA LEDU
3
JAKORINA, 28. jan. Prvi naslov na III. mladinskem evropskem kriteriju je osvojila Francozinja Fabianne Ferrat, druga je Avstrijka Maria Feiersinger, tretja pa Švicarka Sylwia Stump. Med našimi je bila najboljša Nina Pirnar, ki se je uvrstila na 18. mesto. 1500 m dolgo progo s 43 vratci je postavil jugoslovanski trener Janez Šmitek. Tudi med. mladinci je zmaga v veleslalomu pripadla Franciji. Najhitrejši je bil Philippe Har-dy, drugi Italijan Herbert Plank, tretji pa Šved Manni Thofte.
Ko Je Francozinja Ferrat privozila na cilj za dekleta razmeroma težkega veleslaloma, se je pritoževala. da je naredila napako. Celo glasno je jokala vse dokler ni ugotovila, da je njen čas izvrsten, celo najboljši. »No, potem so ga pa druge še bolj lomile kot jaz« se je opravičevala zmagovalka zaradi začetnega negodovanja, slabe volje in joka.
Avstrijka Feiersinger se je sicer približala zmagovalki na 8 stotink sekunde, to pa je bil tudi edini resni napad na prvo mesto. Tret-jeuvrščena Sylvia .Stump je s štartno številKO 8 namreč že prej za drobec sekunde izgubila zmago. Naslednji dve najboljši mesti sta pripadli ZRN, ki ima v konkurenci mladink na Jahorini precej močno in izenačeno ekipo.
Kot prva Jugoslovanka je star-tala Kranjčanka Jelka Jocif, ki pa je na zadnjem delu proge padla in odstopila. Sonja Gazvoda je imela štartno številko 7, njen čas na cilju pa ni bil nič posebnega. Sama je dejala, da ni imela najbolje namazanih smuči. To je ponovila tudi danes najboljša jugoslovanska tekmovalka Nina Pirnar.
Tudi trener naših deklet Janez šmitek ni bij zadovoljen z izbiro maže, ki je danes v resnici odločala, kajti čez noč je zapadlo več kot 10 cm novega snega. »Izbira maže se lahko ponesreči, še zlasti, ker imamo stanovanje razmeroma daleč od smučišča. Doma smo namazali po,..tamkajšnjih razmerah, *u pa je Dilo drugače. Prav vsem našim dekletom je šlo slabo zaradi slabo izbrane maže.«
Sicer pa je šmitek pred tekmovanjem dejal, da bo vsaka uvrstitev pod 20mestom v tej močni konkurenci že uspeh. Po njegovih besedah je torej edini uspeh za domačo reprezentanco danes 18. mesto Pirnarjeve.
Med Jugoslovankami sta prišli na cilj še Pikonova in E. Oitzl, ki pa je še bolj zaostala.
Rezultati: 1. Ferrat (F) 1:42,68, 2. Feirsinger (A) 1:42,76, 3. Stump (Švi) 1:42,90,	4. Mayer (ZRN)
1:43,79, 5. Ducroz (F) 1:44,11, 7. Behr (ZRN) 1:44,13, 7. Emonet (F) 1:45,09, 8. Schnieder (Švi) 1:45,00, 9. Halmayer (ZRN) 1:45,65,	10.
Friedl (ZRN) 1:46,09,	11. Bissig
(Švi) 1:46,27, 12. Dropova (CSSR) 1:46,47, 13. Provera (I) 1:46,74, 14. Bouchet (F) 1:4,7, 15. Gruber (A)
Člani — Mlinar
Množična udeležba na 16. Isteničevem memorialu — Kalan ni štartal, Kerštajn pa je odstopil
MEDVODE, 28. jan. V žlebeh nad Medvodami je bilo v organizaciji smučarskega kluba Olimpija že 16. tekmovanje za Isteničev memorial, na katerem so se pomerili malodane vsi najboljši slovenski smučarji tekači. Zbralo se jih je skoraj 200 iz 15 klubov.
Prireditelji so klub številnim težavam • res vzorno pripravili tekmovanje. 2e tako skromno snežno oblogo je včeraj še krepko načel dež, tako da so morali na številnih mestih nanositi sneg s koši.
Med pionirkami se je ponovila podoba z nedeljskega republiškega prvenstva. Kranjčanka Mili Fister med starejšimi pionirkami in Cvetka Toplak (Mrb) med mlajšimi tudi tokrat nista imeli tekmic. Pri mlajših pionirjih sta nedeljski zmagovalec Vegel (Mrb) in četrtouvrščeni Eržen (Alples) zamenjala mesti, medtem ko je bil Dimc spet drugi. Nadvse zanimiv pa je bil spopad med starejšimi pionirji. V Ihanu je Lotrič malce nepričakovano, za sekundo, premagal Boža Kordeža. Ta pa se mu je tokrat krepko oddolžil in bil hitrejši kar za 38 sekund.
Zelo prepričljiva je bila tudi zmaga mlajše mladinke Bizantove (Ol). S štarta je krenila zadnja, pa je vseeno prehitela vseh pet tekmic. Med mlajšimi mladinci je bil v finišu najboljši Fajfar (Alples), med starejšimi mladinkami pa je Kordeževa praktično tekla brez konkurence, saj je drugouvrščeno Bešterjevo prehitela za več kot dve minuti.
Sila izenačen pa je bil boj med starejšimi mladinci. Kar četverica se je zmenjaia v vodstvu, s šestimi sekundami prednosti pa si je prvo mesto priboril Solar (Triglav). Med dvema članicama je Rudetova (Ihan) z lahkoto odpravila Hočevarjevo (Ol).
Pri mlajših članih je eden izmed favoritov šimnic (JLA) obstal šele na četrtem mestu: zasluženo, čeprav malo presenetljivo, pa si je prvo mesto priboril Ravenčan Možgan.
Pričakovanega obračuna med trenutno najboljšima članoma Kalanom bi Kerštajnom ni bilo. Zvezni trener za teke Josip Kecerin je Kalanu zaradi sobotnega tekmova. nja odsvetoval nastop. Kerštajn je začel na vso moč. vendar ga je pri petem kilometru obšla tolikšna slabost, da je moral odstopiti. Tudi druga dva favorita Dretnik ih Dornik sta precej varčevala moči za sobotni nastop v Bormiju. tako da je Mlinar zmagal s skoraj mi-huto naskoka. Zelo solidno se je uvrstil veteran Janez Pavčič, ki je premagal več mnogo mlajših tekmecev.
Rezultati: ml. pionirke (1,5) — 1. Toplak (Mrb) 6:15, 2. Munih (Ol) 6:32, 3. Tajnikar (Jes) 7:0,5, 4. Bernik (Ol) 8:41, 5. Ločniškar
(Ol) 9:11; ml. pionirji (2) — 1. Eržen (Alples) 14:11, 2. Dimc — (Ihan) 14:15, 3. Brezovšek (Ol) 14:17,	4.	Vegelj	(Mrb) 14:28,	5.
Solar (Tr) 14:40; st. pionirke (2) — 1. M. Fister (Tr) 13:05, 2. Marin (Mrb) 13:36, 3. S. Fister (Tr) 15:23,	4.	Kokalj	(Ihan) 15:49;	st.
pionirji (3) — 1. B. Kordež (Alples) 14:50, 2. Lotrič (Tr) 15:28, 3. Jelenc (Tr) 15:52, 4. Nastran (Alp) 16:07,	5.	Trevc	(Tr) 16:10; ml.
mladinke (3) — 1. Bizant (Ol) — 16:16, 2. Lotrič (Tr) 17:05, 3. Mežnar 19:09, 4 Hribar (obe Ihan) 20:53; ml. mladinci (5) — 1. Fajfar (Alp) 27:08, 2. Kavčič (Tr) — 27:13, 3. M. Kordež (Alp) 27:14, 4 Gabor (Mrb) 27:37, 5. Gros — (Fuž)	27:41; st.	mladinke (5)	—
1 Kordež (Tr) 28:56, 2. Bešter (Tr) 32:14, 3. Šolar (Alp) 36:07, 4. Hočevar (Ol) 38:38; članice (5) _ l. Rode (Ihan) 34:11. 2. Hočevar (Ol) 38:54; st. mladinci (8) — 1. šolar (Tr) 33:22, 2. Tajnikar (Jes) 33:28 , 3. Reberšak (Tr) — 33:33, 4. šardi (Fuž) 33:36 , 5. — Ugrin (Fuž) 34:09; ml. člani (8) — 1. Možgan (Fuž) 32:16. 2. Jelenc (JLA) 32:38 , 3. Burgar (Rad) — 33:00, 4. šimnic (JLA) 33:45, 5. Toplak (Mrb) 34:15; člani (12) —
I.	Mlinar (Jes) 39:23, 2. Bavče —
(Fuž) 40:17, 3. Dornik (Gorje) — 40-27	4-	Dretnik (Fuž) 40:30, 5.
J.	Pavčič (Dol) 41:08.
Skupno je štartalo 164 tekmovalcev, na dlj pa jih je priteklo 157. Prehodni pokal je osvojil kranjski Triglav s skupnim časom 3:05,23 pred Olimpijo 2:23,47.
B. KUTIN
| IVER DNEVA
Nogomet za žrtve Glasgovva
81.000 gledalcev si je na štadionu Hampdon Park v Glas-gowu ogledalo nogometno tek mo, ki so jo odigrali v korist družin ponesrečenih na nedavnem škotskem derbiju med Rangersom in Cel tikom. Cisti dohodek je znašal 50.006 funtov, skupno pa so doslej zbrali v ta namen že 200 000 funtov. In rezultat t.icme: re prezentanca škotske ;e prema gala kombinacijo Rangersa in Cel tika z 2:1. V Kombiniranem moštvu so igrali kot ■ gostje tudi slavni igralci z Otoka Best. Bobby Charlton ln Bo-netti.
1:48,1, ...	18. Pirnar 1:49,31, . . .
25. Gazvoda 1:52,23, ... 30. Pikon 1:55,12, ...	33. Oitzl (vse J)
1:57,15. Na startu je oilo 40 tekmovalk.
Mladinci so štartaii za dekleti na sti progi, vendar so popoldne vozili še en slalom, ki ga je tra-siral Avstrijec Obermauer.
Na prvi progi so si Francozi zagotovili lepo pozicijo za popoldansko nadaljevanje, f^r trije so bili v ospredju — Mounier, Brye in Hardy. Odlični mladi francoski ekmovalci so pokazali pravo francosko vožnjo' v veleslalomskih vratih. Na prvi progi so takorekoč degradirali vse druge tekmovalce, lažen Italijana Planka 'n Švicarja rleftija. Po svoje pa so presenetili Švedi, ki :majo s Thoftejem na prvi progi celo zastopnika med 3rvo deseterico.
Med domačimi reprezentanti je bil dopoldne najhitrejši Mariborčan Pirnat, ki je zasedel 32. mesto.
Tudi fantje so se pritoževali, da jim na raVnejših predelih ni šlo najbolje.
Po prvem veleslalomu je bil vrstni red takle:	1. Mounier
1:34,68, 2 Brye 1:35,07, 3. Hardy (vsi F) 1:35,46,	4. Plank (I)
1:36,33, 5. Hefti (švi) 1:36,80, 6. Bellet (F), 7. Thofte (Šved), 8. Fekstl (ZRN) 9. Radicci (I), 10. Martin (F), . .>. 32. Pirnat 1:40,85, 46. Bernik 1:42,84 .	54. Rant
1:45,92, 55. Kolman 1:46,02,	58.
Jekler (vsi J) 1:46,78.
Na koncu je Francija sicer obdržala zmago, toda strnjena vrsta trojice, ki je povsem gospodarila na prvem veleslalomu, je bila razbita. Mounier, ki je vodil dopoldne, je na drugi progi padel in ni mogel več misliti na zmago. Hardy je bil tudi tokrat izvrsten. S četrtim časom v drugem teku si je zagotovil tudi končno zmago današnjega veleslaloma. Brye, drugi v prvem teku, pa je zgrešil vrata in so ga diskvalificirali.
Najhitrejši na popoldanskem veleslalomu je bil Šved Thofte, s čimer se je prebil na tretje mesto.
Na drugi veleslalomski progi so bili doseženi tile reziiltati:	1.
Thofte (Šved) 1:28,17,	2. Plank
(I) 1:29,28, 3. Hardy (F) 1:29,83, 4. Gross (A) 1:30,04	5. Geirscher
(A), 6. Margreiter (A), 7. Hetfi (švi) Ud.
Rezultati veleslaloma — mladinci: 1. Hardy (F) 3:05,29 , 2. Plank (I) 3:05,61, 3. Thofte (Šved) — 3:05,69 , 4. Hefti (Švi) 3:08,17, 5. Radicci (I) 3:09,12, 6. Horat (A) 3:09,69, 7. Geirscher (A) 3:09,73, 8. Olafsson (Šved) 3:10,08, 9. Margreiter (A)	3:10,44,	10. Winkler
(A) 3:11,42, . U. Schneider (ZRN) 3:11,47,	12. Mounier (F) 3:11,49,
13 Hjalmars (Šved) 3:11,54, 14. Strickner (A) 3:11,69, 15. Senomer (I) 3:11,88 ... 28. Pirnat (J) — 3:17,09, 39. Bernik 3:23,04 , 41. — Rant 3:24,21, 48. Kolman 3:29,50, 49. Dančuo 3:31,15, 52. Karič — 3:33,45. 53. Jekler 3:35,30.
Organizacija tekmovanja je, kar zadeva pripravo prog dobra, vendar pa izračunavanje rezultatov traja predolgo.	J. DEKLEVA
Maščevanje Avstrijk v Pra Loupu
V	smuku za svetovni pokal zmagala Drexel pred Proll in Rouvier
PRA LOUP, 28. Jan. — V žen-skem smuku na tradicionalnem tekmovanju za veliko nagrado Saint Gervaisa je danes zmagala Avstrijka Wiltrud Drexel.
Avstrijke so na 2630 m dolgi progi z višinsko razliko 611 m in 32 kontrolnimi vrati slavile ce. lo dvojno zmago, saj je bila Prol-lova druga. Vrstni red: 1. Drexel (A) 1:53,515, 2. Prhli (A) 1:53,887. 3. Rouvier (F) 1:53,915, 4. Jacot (F) 1:54,273, 5. Mir (F) 1:54,737, 6. Mačehi (F) 1:55,360 , 7. Mitter-maier (ZRN) 1:55,360, 8. Inabnit (Švi) 1:55,360 , 9. M. Cochran — (ZDA) 1:56,056,	10. Perillat (F)
1:56,112.
V	tekmovanju za svetovni pokal
vodi Jacot «	121 točkami pred
Proll 98, Drexel 90. Mačehi 87, B. Lafforjjue 76, itd.
Izlet SK Akademik
LJUBLJANA — Smučarski klub Akademik prireja v soboto in nedeljo izlet v Kranjsko goro. Prijave in informacije na Trgu revolucije 1, soba 56, v petek, od 11. do 13. ure.
Prvi poraz Rašajskijeve
RADENCI. 28. jan. — V nadaljevanju ženskega državnega šahovskega prvenstva so odigrale U. kolo. Rezultati — Dudič : Rašaj-ski 1:0, Jovanovska : Miolski 1:0, Pliberšek : Serianz prek., Virag Velimirovič 1:0, Kudma : 2 ivko-vič remi, Vujanovič : Srebrič 1:0, švarcer : Kušmič prek., Kureš Prokopovič remi, Sokolov : Merilni 1:0.
Vrstni red: Sokolov 9, Vujanovič
8,	Rašajski 7,5 (1), Prokopovič 7, Kureš in Dudič 6,5, Švarcer in Serianz 6 (1), Virag 5,5 (1), itd.
Rašajskijeva je v srednji ign naredila grobo napako in zasluženo zgubila prvo partijo. Slovenski derbi je prekinjen v izenačenem položaju, švarcerjeva pa ima dobljeno pozicijo.	L- H.
Rezultati
10. kola državnega ženskega šahovskega prvenstva: Rašajski : Jovanovska 1:0, Miolski : Pliberšek remi, Serianz : Virag 0:1, Velimirovič * Kudma 0:1, Živkovič : Vujanovič remi, Kušmič : Duduč 1:0, Prokopovič : švarcer remi, Merilni : Kureš 0:1, Srebrič : Sokolov 0:1. V nadaljevanju prekinjenih partij iz prejšnjih ko* je Rašajski-jeva premagala Pliberškovo, Merli-nijeva švarcerjevo m Jovanovska Kušmičevo. Partija Rašajski : Virag je bila vnovič prekinjena v boljšem položaju za belo.
V vodstvu Korčnoj in Olafsson
WIJK'AAN ZEE, 28. jan. — Rezultati 14., predzadnjega kola mednarodnega šahovskega turnirja — Donner : Petrosjan remi, Van d en Berg : Korčnoj 0:1, Htibner : Ree remi, Gligorič : Ivkov remi. An-dersson : Kuypers prek., Lengy-el :	Langeweg remi, Najdorf :
Hort remi, Mecking : Olafsson remi. V nadaljevanju prekinjenih partij je Andersson zgubil z Olafs-sonom in remiziral z Langewe-gom.
Vrstni red: Korčnoj in Olafsson
9,	Hiibner, Gligorič, Hort, Ivkov in Petrosjan 8,5, Andersson 7,o (1), Mecking 7.5, itd.
Začetek prvenstva Ljubljane
LJUBLJANA — V šahovskem domu se bo danes, ob 16. uri začelo šahovsko prvenstvo Ljubljane, na katerem bodo nastopili mednarodni mojster Planinc, mojster Bajec, mojstrski kandidati — Ivačič, Bratko, Vošpemik, Penko, šiška. Praznik in prvokategorniki Saradjen, Kosanovič in Petek.
HDK Celje odpovedal tekmi
LJUBLJANA — Zaredi tragična
moc vaditi od začetka decerenra K^Sja^e^oStv^klub^ skfflo® do konca februarja. Proga je cu- damlldinska ekipa ne bo odigrala dovito speljana, s tremi »S« m I	toirom <= T^raniskn pt>-
speljana;
labirintom je srednjetežka proga. Glavne pasti za nastopajoče so v prvi tretjini proge: strmi del po štartu, labirint in dva »S«, potem si lahko sankači malce oddahnejo do tretjega »S«, v zadnjem delu pa proga naravnost meri v ovinek na cilju. Za moške bo proga dolga 1.032 m. imela bo 110 m višinske razlike in 10,65 odst. povprečnega padca. Proga za ženske in dvosede bo dolga 776 m, imela bo 75,8 m višinske razlike in 9,80 odst. povprečnega padca. Na progi, ki ima 16 zavojev (najmanjši radius 9,0 m), so na ravnem delu proge pred ciljem nastopajočim izmerili že hitrost 85 km na uro.
Jugoslovanska ekipa, ki jo vodi predsednik SaZS Edi Delopst, spričo	hude konkurence nima
možnosti, da bi se njeni člani uvrstili na vidna »mesta, vendar vseh pet naših reprezentantov zagotavlja, da bodo častno zastopali jugoslovanske barve. Med posamezniki bodo tekmovali Maks Klinar, Jože Divjak, zvezni trener Ja- , l(Uv.a,	„****. ..
nez Hrovat (vsi Jesenice), Štefan Znani nogometaš pa je Zupan in Marjan Lombar (oba I ririh povabilo zavrnil.
arvenst venih tekem s Kranjsko goro in Jesenicami, o čemer j« obvestila tudi seicretariat HZS.
UTRINKI
V KRUŠEVU — SMUČAR. Radio Kruševo je izbiral najboljšega športnika mesta v ietu 1970. Izbor je padel na alpskega smučarja An-dona Kečevskega, ki se je odlikoval na mnogih tekmah v Makedoniji.
PO NAŠI POTI. Ker 'e Francija ena izmed redkih držav, v kateri še ni športne stave, je vzbudil veliko zanimanje razpis znanega pariškega’ športnega dnevnika L'Equi-oe, ki zdaj začenja z igro po vzoru športne stave. Tudi pri nas so bili športni listi prvi pobudniki športne stave.
ŠEKI ZAVRNIL VABILO. Iz Kolumbije poročajo, da *e Crvena zvezda povabila Dragoslava šeku-iarca, naj se vrne v ijene vrste.
po istih
[
NOGOMET
Danes skupščina NK Olimpije
LJUBLJANA — V domu sindikatov (Dalmatinova 4) bo danes, ob 18. uri redna letna skupščina NK Olimpija.
| NOVO NA TUJEM	{
CURITIBA — V prijateljski nogometni tekmi je brazilsko moštvo Ferrovario premagalo Vojvodino z 1:0 (1:0).
Dosedanji
zmagovalci
Na zadnjem svetovnem prvenstvu v Ko-nigsseeju so največ dosegli Avstrijci
Svetovni prvaki
1955 (Oslo)
Moški: Salvesen (Norveška) Zenske: Kienzl (Avstrija) Dvosedi. Krausner — Thaler (Avstrija)
1957 (Davos)
Schaller (ZRN) tsser (Avstrija)
Strillinger — Nachmann (ZRN)
1958 (Krynica)
Wojnar (Poljska)
Semczyszak (Poljska) Strillinger — Nachmann (ZRN)
1959 (Villard de Lans) Thaler (Avstrija)
Lieber (Avstrija)
Dvosedi niso tekmovali
1960 (Garmisch —
Partenkirchen )
Berndt (ZRN) tsser (Avstrija)
Frosch — Walch (Avstrija)
1961 (Girenbad)
Vojnar < Poljska)
Nagele (Švica)
Pichler — Prinoth (Italija)
1962 (Krynica)
T. Kohier (NDR)
3ei.sler (NDR)
Graber — Ambrosi (Italija)
»963 (Imst)
Nachman (ZRN)
Cleisler (NDR)
Pedrak — Kudzia (Poljska)
1965 (Davos)
Plenk (ZRN)
Enderlein (NDR)
Schedel — Kohier (NDR)
1966	(Friedrichsroda)
Prvenstva ni bilo
1967	(Hammarstrand) Kohier (NDR)
Enderlein (NDR)
Bonsack — Kohier (NDR)
1969 (Konigssee) ?eistmantl (Avstrija) rierlich (NDR)
Schmid — Walch (Avstrija) )limpijski prvak iv sankanju
Olimpijski prvaki
1964	(Innsbruck)
Th. Kohier (NDR)
Enderlein (NDR)
Feistmantl — Stengl (Avstrija) v*
1968 (Grenoble)
Schmid (Avstri j a)
Lechner (Italija)
Bonsack — Kohier (NDR)
PODJETJA IN VSE DRUGE KOMITENTE OBVEŠČAMO,
DA ODPIRA ŠPEDICIJA ZA TUZEMSKI IN MEDNARODNI PROMET LJUBLJANA, V
NOVEM MESTU, na železniški postaji svojo poslovno enoto
S poslovanjem prične že v sredo, dne 3. februarja letos in bo opravljala za komitente vse spediterske posle, vključno z železniškim prevozom.
ZŽTP - Ljubljana FERSPED Ljubljana
I
f 4Hi
NEENAK BOJ VELIKANOV — Vinko Jelovac (desno) je v Tivoliju na tekmi za pokal evropskih košarkarskih prvakov povsem zasenčil slovitega Jirija Zideka (v skoku z žogo). Akcijo spremljajo Logar, Polanec, Mif-ka, Konopasek in Bassin. Olimpija je tekmo nepričakovano, toda zasluženo visoko dobila z 76:58.	FOTO: BUSN5
LON NOLU V POMOČ — Na saigonskem letališču Tan Son Thut čaka ameriško strelivo, da ga vkrcajo v transportno letalo in odpeljejo v Kambodžo. Od novembra lani pa do danes so Američani poslali Lon Nolovim in spigonskim četam, ki jih v Phnom Penhu oklepa obroč Sihanukovih sil, prek 1400 ton razstreliva in 100.000 litrov goriva.	Telefoto: UPI
PLOČEVINASTI PLES SMRTI — To je samo del pločevinastega razdejanja, ki ga je včeraj povzročila na ameriški avtomobilski cesti št. 99 gosta megla. Verižna trčenja so spremenila v razbitine prek 70 avtomobilov in tovornjak ov, pri čemer je izgubilo življenje šest ljudi, 22 pa so jih težko ranjene odpeljali v bolniš nico. Ves promet je bil ustavljen, cesto pa so očitili razbitin po 13 urah'	Telefoto: UPI
ovor Vujiče Delu
»Komentar v Delu odpira nekatera pomembna vprašanja o načinu obveščanja« - Dunajska »Die Presse« netočno interpretirala pogovor z M. Tepavcem
OD NASE BEOGRAJSKE DOPISNICE
BEOGRAD, 28. jan. Vprašanja v zvezi s potovanjem predsednika Tita v ZAR, jugoslovansko pobudo za reševanje krize na Bližnjem vzhodu, ter oceno sedanjega položaja, so ustvarila na današnji novinarski konferenci v protokolu DSZZ precej boij živahno vzdušje kot pa je to v navadi. *
Takšno »povišano temperaturo« je morda povzročilo vprašanje dopisnika Tanjuga, ki ga je zanimalo, kaj menijo v državnem sekretariatu o komentarju objavljenem pred dvema dnevoma v »Delu« in ki se je nanašal na način obveščanja o potovanju predsednika Tita v Kairo. Drago-ljub Vujiča je dejal, da je komentar prebral. Izrazil je svoje osebno mnenje, da so v njem sprožena nekatera pomembna vprašanja o načinu obveščanja jugoslovanske javnosti. Dodal pa je, da je na zadnji novinarski konferenci povedal, da datum obiska sicer še ni določen, da pa bo javnost o njem kmalu obveščena. Izjava, dana tedaj, je bila popolnoma v skladu s takratnim dejanskim stanjem, to se pravi, da tedaj točen datum res še ni bil določen. Vujiča je še pripomnil: »Čeprav me trenutno o tem še ni nihče
SOBOTNA
PRILOGA
Dr. Boriš Majer PRISOTNOST KOMUNISTOV Govor na seji komisije CK ZKS za idejna vprašanja kulture *
Vladimir Krivic PRED ODLOČITVIJO Pred spremembami v organih političnega sistema in ustave *
Dušan Dolinar DVE DEVALVACIJI Učinki francoske in začetki naše devalvacije *
Vida Hreščak KAKO DO DEMOKRATIZACIJE Razmišljanje o naši zunanji politiki *
Dr. Ljubo 8avcon
ČLOVEK KOT VIZIJA ALI KOT RESNIČNOST Razmišljanje o človekovi svobodi in nesvobodi *
Črtomir Šinkovec SAMORASTNIK IZPOD RADUHE Ob obletnici smrti Blaža Arniča *
Ing. Marjan Tepina
NASPROTJA REGIONALNEGA RAZVOJA Ob diskusijah o človekovem okolju
vprašal, bom pa vendarle povedal kako stojijo stvari zdajle. Uresničitev obiska predsednika Tita pričakujemo v toku februarja. Uradno sporočilo pa b0 objavljeno pravočasno, tako kot je v navadi v takšnih primerih«.
Dopisnika »New York Timesa« je zanimalo, kako bi na ta načrtovani Titov obisk vplivala možnost, da doživi sedanja mednarodna akcija neuspeh in ne pride do podaljšanja prekinitve sovražnosti. Predstavnik DSZZ je najprej opozoril novinarje na izjavo dr. Uvaliča po vrnitvi iz Kaira, potem pa dodal, da kar zadeva trenutni položaj, Jugoslavija podpira v celoti sedanja prizadevanja vlade ZAR, za pospešitev rešitve krize. Sodimo, da je | memorandum, ki ga je ta vlada izročila Jarringu, o katerem pa so obveščene tudi druge zainteresirane države, pomemben dokument, ki vsebuje konstruktivne predloge, ki bi lahko bili podlaga pogovorom o uveljavljanju resolucije varnostnega sveta izglasovane novembra 1967.
Dopisnik AP se je skliceval na informacije, objavljene v tujem tisku o nekakšni jugoslovanski pobudi za reševanje krize na Bližnjem vzhodu. Pri tem je vprašal ali je normalno, da se novinarji akreditirani v Jugoslaviji obveščajo o jugoslovanskih pobudah iz tujih virov, namesto, da bi takšne podatke dobivali v Beogradu. Vujiča je odvrnil, da pač ni praksa DSZZ, da bi vsakodnevno obveščal o dejavnosti jugoslovanskih diplomatskih predstavništev. Kar pa zadeva omenjeno pobudo gre za navodila našim diplomatskim misijam, ki so bila razposlana neposredno po obisku podpredsednika ZAR v Jugoslaviji. Naročeno jim je bilo, da obvestijo vlade pri katerih so akreditirane, o naših stališčih in ocenah sedanjega položaji! na Bližnjem vzhodu, zlasti pa v zvezi z reševanjem krize. Odgovori, ki smo jih dobili od velikega števila držav so pozitivni, zrcalijo interes za čim hitrejšo rešitev, kakor tudi zaskrbljenost zaradi mogoče razširitve konflikta v tem predelu pa tudi zunaj njega. S temi odgovori smo seznanili tudi vlado ZAR.
Dopisnico »Dela« je zanimalo ali je mogoče, da je Mirko Tepavac na nedavni večerji s tujimi novinarji dal takšno oceno odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo kot jo je objavila »Die Presse«, pri čemer naj bi se ta ocena nanašala neposredno celo na nedavne dogodke ob proslavi obletnice plebiscita (Die Presse:	politika avstrijske
vlade garantira pozitiven razvoj jugoslovansko-avstrijskih
Naša podjetja grade Škodin obrat
ZAGREB, 28. jan. (Tanjug) — Člani združenja Union in-ženjering — gradbeni podjetji Rad in Trudnik iz Beograda ter montažno podjetje Monter iz Zagreba — bodo letos spomladi začeli dela v okviru druge faze razvoja zavodov škoda v Mladi Bole-slavi. vrednost del znaša 23 milijonov obračunskih dolarjev.
odnosov). Dragoljub Vujiča je nadalje povedal, da je bil pogovor na omenjeni večerji le v osebno informacijo tujim novinarjem ne pa tudi za objavljenje, kar pa zadeva vsebino objavljenega odgovora, le-ta ni točna.
Tepavac je dobesedno rekel: »Naši odnosi so dobrososedski in prijateljski. Toda tudi v okviru dobrih odnosov se včasih pojavljajo težave. To kar se je zgodilo z odkrivanjem spomenika in s knjigo umrlih ni bilo nekaj, kar bi prispevalo k dobrososedskim odnosom, marveč takšne odnose otežuje. Politika avstrijske vlade pa daje poroštva, da bodo takšne težave odstranjene iz naših odnosov.« .
Dopisniku AFP, ki je poizvedoval kako napredujejo jugoslovansko-sovjetska pogajanja o trgovinski izmenjavi v Moskvi, je rečeno, da še trajajo. Na dodatno vprašanje, ali je res, da je medtem prišlo do prekinitve teh pogajanj, pa je Vujiča dejal, da mu niso znane nobene podrobnosti.
Kar zadeva datum obiska predsednika TJita v Italiji — kar je zanimalo dopisnioo Ansa — je predstavnik DSZZ
Oprostilna sodba v Mariboru
Po 7-dnevni obravnavi Božo Hrkač in soobtoženi izpuščeni iz pripora
MARIBOR, 28. jan. — Svet peterice pri mariborskem okrožnem sodišču je Boža Hrkača, Anteja Jurčeviča, Ivana Brekala-Andjelkoviča in Leopolda Novaka danes po sedemdnevni razpravi oprostil obtožbe, ki jih Je bremenila s kazensko dejavnostjo sodelovanja pri sovražnem rovarjenju proti SFRJ in združevanju proti ljudstvu in državi. Sodišče je ugotovilo, da ni dokazov, Id bi potrdili, da so obtoženci ta kazenska dejanja izvršili. Zaradi te oprostilne sodbe bo četverica obtoženih izpuščena iz pripora, v katerem je bila 14 mesecev (Podrobnejše poročilo objavljamo na šesti strani.)	M. B.
Znanstveno sodelovanje « Kolumbijo
BOGOTA, 28. jan. (Tanjug) — Jugoslovanska univerzitetna delegacija, v kateri so dr. Lah, dr. Supek in dr. Dimkovič, je v Bogoti sklenila sporazum o znanstvenem sodelovanju med Jugoslavijo in Kolumbijo in o izmenjavi znanstvenih delavcev in znanstvenikov obeh držav.
' Peso ne bo devalviran
MEXICO, 28. jan. (Tanjug) — Mehiški finančni minister Hugo Margain Je dejal, da mehiški peso kljub nekaterim glasovom ne bo devalviran in da »beseda devalvacija v mehiškem gospodarskem slovarju že dolgo ne obstoji«. To izjavo Je minister dal ob najnovejšem povečanju cen v Mehiki ln vznemirjenosti domače Javnosti zaradi vse močnejšega delovanja inflacije.
dejal, da še niso nastopili nobeni novi momenti od tedaj, ko sta se obe vladi dogovorili o odložitvi obiska.
Dragoljub Vujiča je na današnji konferenci tudi pozdravil obisk premierja Gvajane, ki bo bival v Jugoslaviji od 1. do 4. februarja, podprl zahteve v nedavni deklaraciji Sihanukove kraljevske vlade, izrazil upanje, da bo sedanje bivanje veleposlanika DR Vietnama v naši državi prispevalo k boljšemu medsebojnemu seznanjanju ter k utrjevanju solidarnosti in prijateljskih zvez, ter še zavrnil prošnjo, da komentira dogodke v Ugandi, ker še nima na razpolago dovolj preverjenih podatkov. Vendar pa je Vujiča opozoril na naše načelno stališče, da je treba omogočiti mladim neodvisnim afriškim državam, ki se borijo s težko dediščino in s številnimi problemi, da vse to rešujejo same, brez tujega vmešavanja, toda z materialno in tehnično mednarodno pomočjo.
VIDA HREŠČAK
Gomulka na kliniki
VARŠAVA, 28. jan. (PAP)
—	Tukaj je bilo objavljeno sporočilo o zdravstvenem stanju bivšega prvega sekretarja CK PZDP Wladislawa Gomulke, ki je že od 19. decembra na kliniki. Diagnoza je takale: povečan pritisk, motnje v krvnem obtoku in motnje vida. Sporočilo so podpisali minister za zdravje in socialno skrbstvo prof. dr. Jan Konstrzewski in člani ekipe specialistov s klinike.
V sporočilu je rečeno, da bo Gomulki glede na sedanje stanje potrebno še nadaljnje zdravljenje.
Posvet o dialogu s Pretorio
FORT LAMY, 28. jan. (AFP)
—	Odnosi z Južnoafriško republiko bodo poglavitna tema sedmega sestanka najvišjih predstavnikov skupne organizacije afriških držav Ma-> dagaskarja in Mauritiusa (OCAMM), ki se je danes začel v Fort Lamyju.
Zahod zavrnil sovjetski' protest
BONN, 28. jan. (AFP). — Tri zahodne sile sodijo, da so samo one pristojne odločati kateri sestanki se smejo ali ne smejo prirejati v sektorjih zahodnega Berlina, ki so pod njihovim nadzorstvom — tako je trojica zahodnih zaveznikov odgovorila na sovjetski protest zoper odločitev zahodnonemških poslancev, članov liberalne stranke, da se bodo danes sešli v zahodnem Berlinu. Ta sestanek je bil vnaprej odobren in je v popolnem soglasju s statusom Berlina, je zahodna trojica poudarila v odgovoru.
Colombo danes v Parizu
PARIZ, 28. jan. (Tanjug) — Italijanski premier Emi-lio Colombo ln zunanji minister Aldo Moro bosta prispela jutri na obisk v Pariz, kjer se bosta pogovarjala s predsednikom Pompidoujem, premieram Delmasom in zunanjim ministrom Schumannom. Po mnenju francoskih krogov bod0 glavne teme pogovorov ekonomsko-monetama integracija evropske gospodarske skupnosti in razširitev skupnega evropskega trga.
Zadnje vesti
General Idi Amin govoril v Kampali
Pozval je prebivalstvo na red in mir ter opozoril na vedno vpč primerov političnega maščevanja
NAIROBI, 28. jan. (Tanjug). Po vesteh iz Kampale je general Idi Amin prepovedal vsako politično aktivnost in vse politične stranice v državi. Hkrati je odločno pozval prebivalstvo naj spoštuje red in mir in opozoril na vse bolj pogoste pojave maščevalnih ukrepov.
General Idi Amin je izjavil to v govoru na političnem zborovanju, ki je bilo danes v središču Kampale. Na zborovanju je bilo nekaj tisoč. ljudi in kot se je zvedelo, je prva množična manifestacija novega režima potekala v miru. Menijo, da je general Idi Amin s tem govorom ublažil včerajšnja ostrejša stališča do pristašev strmoglavljenega predsednika Oboteja in da novi režim želi za vsako ceno stabilizirati položaj, stišati strasti in preprečiti medsebojne osebne obračune med pristaši vojaškega puča in prejšnje vlade. Po ulicah Kampale je mnogo ljudi, ki pozdravljajo nove voditelje države, vendar generala Idi Amina skrbijo zahteve po vedno bolj izraženih tendencah	»političnem mašče-
vanju«, kar grozi, da se bo
Da se ne bi ponovila tragedija
Med neredi na Baltiku aretirali 2300 ljudi, 81 pa so jih zadržali
VARŠAVA, 28. jan. (Reuter) — Vršilec dolžnosti poljskega ministra za notranje zadeve Franciszek Szlachcic je danes izjavil, da bi se policija in vojska lahko izognili uporabi orožja med decembrskimi neredi na Baltiku. Delavcem v ladjedelnicah Gdanska je govoril med obiskom prvega sekretarja CK PZDP Giereka in premiera Jaroszewicza.
»Vendar do tragedije je prišlo in sedaj je treba storiti vse, da se ne bi ponovili podobni incidenti,« je izjavil Szlachcic, ki je prevzel vodstvo notranjega ministrstva prejšnjo soboto namesto Kazimderza Switala. Po njegovih besedah sta dobili policija in vojska ukaz, naj uporabita vsa sredstva, da pride do reda v Gdansku. Med neredi so aretirali 1300 ljudi, v zaporu pa so zadržali 81 oseb. Večino so obtožili kraje, posameznike pa so obtožili, na so požigali, ilegalno posredovali orožje ter za napade na policijo in vojsko.
V gdanski ladjedelnici »Lenin« so zamenjali prvega sekretarja komiteja PZDP Jer-zy Pienkowskega. Poleg njega je odstopilo še šest članov partijskega komiteja te ladjedelnice.
Peterčki v Franciji
GRENOBLE, 28. jan. (AFP) Francozinja Michele Riondet, 29-letna učiteljica, je rodila danes peterčke; tri fantke in dve deklici so takoj prepeljali v inkubatorje bolnišnice v Grenoblu. Mati se dobro počuti. Bolnišnica za sedaj še ni dala nobenih informacij o stanju novorojenčkov. Michele Riondet ima že triletnega sina.
spremenilo v pogrom proti vidnejšim pristašem Oboteja. Vojaški režim si prizadeva z energičnimi intervencijami za vsako ceno preprečiti tak neugoden razvoj dogodkov. Kot se je zvedelo, je takih incidentov že bilo več v Kampali. Med drugim so zažgali tudi hiše pristašev ugandskega narodnega kongresa in Obotejeve vlade. Uradni faktorji si z vsemi silami prizadevajo, da bi vse te erupcije političnega maščevanja zatrli že v kali.
Pogovori
Saragat-Kekkonen
RIM, 28. januarja (UPI) — Kakor se je zvedelo, sta se finski predsednik Urho Kekkonen in italijanski predsednik Saragat danes pogovarjala o predloženi konferenci o evropski varnosti na področju Sredozemlja. V pogovorih 0 Sredozemlju sta obe strani razpravljali o perspektivah reševanja arabsko-izraelskega spopada. Kar zadeva Berlin, v italijanskih krogih izražajo upanje, da bi Kekkonen lahko prepričal drugo stran, da je rešitev tega problema cena za evropsko konferenco.
Bivši predsednik Gvatemale umrl
MEXICO, 28. jan. (Tanjug). Bivši predsednik Gvatemale, polkovnik Jacobo Arbenz, ki so ga strmoglavili z oblasti 1954. leta, je umrl včeraj v Mehiki v 57. letu starosti.
Mesto
Sang
obkoljeno
Kamboške osvobodilne sile so se utrdile 25 km od Phnom Penha
t PHNOM PJJNH, 28. januarja (AFP) — Kamboške osvobodilne sile so obkolile utrjeno mesto Sang, približno 25 km od prestolnice. Osvobodilne sile so se utrdile na položajih 3 km severno od mesta. Po izjavah potnikov s tega področja, nekatere enote osvobodilnih sil prodirajo proti Phnom Penhu. Oficirji Lon Nolove armade pa izjavljajo, da to napredovanje osvobodilnih sil ne pometli resne grožnje Phnom Penhu.
Ameriško poveljstvo je danes prvič potrdilo, da ameriški strateški bombniki »B—52« podpirajo saigonske čete v operacijah vzdolž ceste številka 4 v Kambodži. Ameriško poveljstvo je sporočilo, da so v obdobju med 13. in 25. januarjem bombniki »B—52« izvršili dve akciji proti položajem osvobodilnih sil na tej strateški cesti Kambodže, kjer so sai-1 gonske sile opravljale ope-J racijo čiščenja.
Telegrami
OBISK VELEPOSLANIKA — BEOGRAD. Veleposlanik DR Vietnama Nguyen Dang Han je včeraj obiskal jugoslovanski koordinacijski odbor za pomoč vietnamskemu ljudstvu. Generalna tajnica odbora Blaženka Mimica in član odbora Milan Milutinovič sta mu razložila, kako poteka delo odbora. Veleposlanik Han se je včeraj pogovarjal tudi s članom izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stanetom Dolancem.
VOJAŠKO OTIPAVANJE FRANCIJE V NATO? — CASTEAU. Načelnik generalnega štaba francoskih oboroženih sil general Mi-chel Fourquet je včeraj obiskal sedež NATO v Belgiji. V tem obisku vidijo znamenje, da se zboljšujejo odnosi med Francijo in NATO, čeprav francoski funkcionarji pravijo, da Francija nikakor ne bo vnovič prevzela vojaških obveznosti iz severnoatlantske skupnosti.
WINIEWICZ NA NORVEŠKEM — OSLO. Namestnik poljskega zunanjega ministra Jožef Winiewica je prispel na dvodnevni uradni obisk v Oslo. Na pogovorih v norveškem zunanjem ministrstvu obravnavajo vprašanja v zvezi s konferenco o evropski varnosti.
VEČJI DEL KAMBODŽE OSVOBOJEN — NEW DET .HI. Princ Narodom Sihamuk je v intervjuju za indijski list »Express« izjavil, da so osvobodilne sile v Kambodži doslej osvobodile dve tretjini ozemlja, na ka-terih so ustanovili ljudske organe oblasti.
ZMEDA NA ULICAH — RIM. Na rim-skih ulicah, kjer je že sicer velika gneča, je nastala še večja zmeda zaradi 48-ume stavke rimskih prometnikov, ki zahtevajo višje plače in boljše delavne razmere. To je ta mesec že druga stavka italijanskih policistov.
MALI PODPIRA GVINEJO — BAMAKO. Malijski zunanji minister Charles Samba Sišoko je izjavil, da Mali podpira Gvinejo in da ga k temu zavezujejo čustva in razum.
APOLOGIJA — MOSKVA. V Moskvi so zadeli prodajati »Nauke«- — dokument, ld ga je sprejel zadnji teden CK KPC in ki zagovarja oboroženo intervencijo petih dr. žav varšavskega pakta v avgustu 1968. leta. Natisnili so jih v nakladi 200.000 izvodov. Gre za širšo verzijo dokumenta, ki ga je sovjetski tisk že prej objavil.
UGRABITELJ LETALA OBSOJEN — KoBENHAVN — Devetnajstletni Poljak Krištof Krynski je bil na Danskem obsojen na 3 leta in pol zapora, ker je 19. avgusta lani z granato v rokah prisilil posadko letala Iljušin 16, da je z letalske proge Gdansk— Varšava zavila proti Danski. To je že drugi poljski državljan, ki je bil v tej državi kot letalski pirat obsojen na 3 leta in pol zapora.
ŽRTVE VROČINE — SAO PAULO. K a. kih sto otrok je umrlo zaradi hude vročine, ki je ta mesec pritisnila na območju Sao Paula v Braziliji. Tako veliko število žrtev med otroki je pripisati predvsem njihovi slabi prehrani, so sporočile zdravstvene oblasti v Sao Paulu.
STAVKA NA LETALIŠČU — FRANKFURT. Letališki uslužbenci zahodnoberlin-ske družbe »Lufthansa« .stavkajo. Najbrž bodo morali odložiti vse polete. Zadnjo besedo bo imel delavski sindikat.
Pa še to:
TAKOJŠNJA REAGIRANJA — »Cene moramo trdno držati na vajetih,« je dejal eden izmed članov na seji predsedstva slovenskih sindikatov. »Tudi elektro gospodarstvu bi ne smeli dovoliti, da zdaj podraži elektriko!« Isti hip so žarnice v konferenčni sobi grozeče pomežiknile. »Tako je, tudi jaz sem za nepopustljivost pri cenah«, je dejal drugi. In žarnice so drugič grozeče pomežiknile. Ko pa se je s stališči o nepopustljivosti oglasil še tretji, so se odprla vrata konferenčne dvorane, tovariš med njimi pa je vljudno vprašal: »Oprostite, je tukaj seja komisije za regresiranje?«
VREMENSKO POROČILO
Prognostična karta za 29. jan. 1971 ob 0,7. uri
vzide 07.27 zaide 17.00

Jgj delno
Vreme in temperatura 28. januarja 1971
‘	vreme		»C >rreme	»c
■cruh	ob 7 un		ob 13 on	
Ljubljana 3lanica	dežuje poloblačno	—4	jasno poloblačno	;
3mik	rosi	1	poloblačno	i
Credanca	poloblačno	—8	jasno	—8
Maribor	poloblačno	3	oblačno	t
Sl Gradec	oblačno	1	oblačno	:
>l.je	oblačno	1	jasno	(
'Jovc mesto	poloblačno	0	oblačno	:
Coper	rosi	7	poloblačno	.*
	oblačno	•s	oblačno	3
	oblačno	<	oblačno	\
	—	—	jasno	15
Dubrovnik	jasno	i	jasno	14
Magreb	oblačno	t	oblačno	6
Beograd	dežuje	ri	jasno	11
	dežuje	4	oblačno	l
	poloblačno.	l	jasno	12
Skopje	poloblačno		poloblačno	13
Jelovec	megla		—	—
	jasno	—6	—	—
Xina1	jasno		—	—
			—	
		—	poloblačno	•
	jasno	7	poloblačno	14
Junchen	jasno	4	poloblačno oblačno	4
	poloblačno		jasno	16
	oblačno	6	ooloblačno	
	dežuje	t	dežuje	»
^ockholm	jasno	—i	ooloblačno	—1
vfoskva	oblačno	]	oblačno	
Napoved za danes:
SLOVENIJA:
Ponoči bo pretežno jasno, čez dan spremenljivo oblačno, tu in tam majhne plohe. Najnižje nočne temperature bodo od —4 do 0, v Primorju 4, najvišje dnevne od 5 db 10 stopinj C.
V soboto bo, spremenljivo oblačno, čez dan so možne posamezne plohe.
JUGOSLAVIJA:
Zmerno oblačno bo, zjutraj po nekaterih kotlinah megla.
VREMENSKA SLIKA:
Evropsko področje nizkega zračnega pritiska se še nadalje polni. Ob zahodnih vetrovih bo dotekal nad Alpe nekoliko hladnejši zrak, ki bo povzročal občasne pooblači-tve.
Snežne razmere: žičnica na Veliko planino: —2, rahlo sneži, 135 cm pršič, žičnica obratuje, proge urejene — žičnica na Krvavec- —4, sneži, 125 cm pršič, žičnica obratuje, proge urejene, cesta orevozna —• žičnica na Vogel: 0, pretežno oblačno, 230 cm pršič, naprave obratujejo — žičnica na Zelenico: 0, oblačno, i70 cm južen, žičnica obratuje — Ljubelj—predor: 1, oblačno, 50 cm južen, cesta prevozna — žičnica na Španov vrh: —1, oblačno, 100 cm, žičnica obra tuje, proga urejena — Bohinj: —1, delno oblač no, 60. cm osrenica, ceste urejene — Kranjska gora: —4, del. obl., 80 cm južen, žičnica obratuje — vlečnica Martuljk: 0, oblačno, 55 cm južen, vlečnica obratuje, drsališče odprto — Komna: —3, delno oblačno, 205 cm pršič, pot na Komno prehodna, tovorna žičnica obratuje — vlečnica Mojstrana: —3, delno oblačno, 40 cm zmrznjen, vlečnica obratuje — Stari vrh nad Škofjo Loko:
0,	sneži, 44 cm južen, žičnica obratuje, cesta prevozna — žičnica na Gol teh — pri Mozirski koči: —2, del. obl., mimo, 110 cm pršič, vse naprave obratujejo, proge urejene, smučanje idealno — Pohorska vzpenjača: 2, oblačno, 25 cm južen, vse naprave obratujejo, razen Habakuka —r žičnica Mežica: —2, oblačno, zgoraj 30 cm,, spodaj 25 cm južen, žičnica obratuje — Raštelov vrh pri Slovenj Gradcu: 1, oblačno, 12 cm osrenica, žičnice ne obratujejo — Slovenj Gradec: 1, oblačno, 12 cm — Maribor: 3, pol-oblačno, ni snega — Celje: 2, oblačno, ni snega — Murska- Sobota: 0, oblačno, ni mega — Novo mesto: 0‘, poloblačno, 2 cm snega — Brnik:
1,	oblačno. 13 cm snega — Ljubljana: * rahlo
dežuje, 3 cm snega — Jezersko: 1, oblačno, 6 cm snega — Planica: —4, poloblačno, 80 cm snega — Kredarica:	—6, poloblačno, 270 cm
snega.
Davčna
napoved
do 3. II.!
Rok za prijavo davka na osebni dohodek so podaljšali za tri dni
Ljubljana, 28. jan. — Kot vam je povedal načelnik davčne uprave mestne skupščine Milan Praprotnik, so letos eadnji rok za prijavo napovedi skupnega čistega dohodka občanov podaljšali do srede, 3. februarja. Ta rok velja za vse ljubljanske občine. Za podaljšanje roka so se odločili zato, ker je 30. januar sobota, 31. pa nedelja.
Kot smo že pisali, so letos dvigniU mejo za 5000 dinarjev, tako da bo poslej najvišji osebni dohodek, ki še ni obdavčen, 25.000 dinarjev. — Kdor pa bo na leto zaslužil več, bo moral plačati davek po stopnjah glede na višino osebnega dohodka. Pri tem bo seveda imel vsakdo olajšave za 5.000 dinarjev, in sicer na vsakega nezaposlenega družinskega člana.
Kaže, da se na podaljšanje roka občani ne zanašajo; to bi lahko sklepali po številnih prijavah, ki jih občani te dni oddajajo skupščinam. Vsakdo se boji kazni.	A. ARKO
ŽAL NT EDJNI —... ki si je privoščil takšnole akrobacijo preko dvojne neprekinjene črte. čemu so le prometni predpisi!?	Foto: M. Svabič
Odborniki štirih ljubljanskih občinskih skupščin o državnem kapitalu, alkoholizmu, šolstvu in finančnih zadevah - Sklepčnost je včasih težko doseči
LJUBLJANA, 28. jan. Kadarkoli se v Ljubljani razpravlja o pomembnejših zadevah, imajo vsi ljubljanski odborniki svoj »delavnik«, kajti že nekaj let je v navadi, da skličejo vse občine ob takih primerih seje na isti dan; naj bo to proračun, skupna mestna zadeva, vzgojna problematika ali karkoli že. Seveda ne gre povsod vse kot po maslu in včasih se zgodi, da kakšna občinska skupščina ni sklepčna ali pa kateri od zborov skupščine ni sklepčen. To pot so nam jo zagodli šišenski odborniki, ki so jih še sredi seje morali z avtomobili loviti po mestu ...
Občanov barometer
Zdravju več posluha
Ljubljanskim študentom in profesorjem medicinske fakultete lahko z dokajšnjo mero gotovosti pripišemo, da so se s svojim dolgotrajnim bojem za nov »hram učenosti«, lotili nekakšnega Sizifovega opravila. Vleče se že tako dolgo, da je prispodoba o jari kači domala neumestna. Sicer pa, prisluhnimo raje študentu 4. letnika te fakultete Alešu Žemvi.
•	Kdaj so medicina začeli povzdigovati svoj glas?
»Ja, te zahteve študentov in profesorjev medicine
so se pojavile že pred petdesetimi leta, torej praktično z njenim nastankom. Takrat je narodna vlada dala nekaj denarja, vendar si s Ustim niso mogli kaj dosti pomagati. Tudi med obema vojnama se vse skupaj na veliko spremenilo. Le toliko sc se pobrigali, da so dogradili zgradbo ob Zaloški cesti.«
•	Pa po osvoboditvi?
»Leta 1945 so sc problemi le še zaostrili. Medicinski fakulteti so dodelili prostore v poslopju bivše šempe-trske vojašnice, zgrajene v začetku 19. stoletja. Rekli so, da je ta prostor najprimernejši za pedagoško in znanstveno delo! V tej zgradbi (Vrazov trg 2) smo še danes.«
•	V kakšnih pogojih morajo sedaj delati profesorji m študentje?
»Razmere so zelo težke, tako za znanstveno dalo kot za studii. Tako stanje vpliva na študente. Postajamo nekako nerazpoloženi, nekako prizadeto neprijazno se počutimo. Mislim, da je to razumljivo, saj se danes od zdravmkov veliko zahteva, družba pa Jim za njihovo vzgojo dejansko nudi zelo malo.«
•	Povejte kakšen primer teh »težkih razmer«? *
»Prostori so zelo majhni, pretesni. Anatomska predavalnica na primer ima približno 90 sedežev, predavanja pa naj bi obiskovalo kakih 200 študentov (medi-crncev in stomatologov), vpisanih v drugi letnik. Pouk se odvija tud; v adaptirani mrtvašnici, kleteh, podstrešju. Fakulteta je zares naredila vse. kar je mogla. Za opravljanje pedagoško-znanstvene dejavnosti so preuredili tudi deset' oivših stranišč!«
•	In če primerjate položaj ljubljanske medicinske fakultete z razmerami v drugih jugoslovanskih mestih?
»Študentje se sprašujemo, kako je mogoče, da so v najbolj razviti republiki naj slabše možnosti za normalen študij medicine. Petindvajset let nismo praktično naredili ničesar. V Srbiji so v tem času zgradili tri nove medicinske fakultete, v Prištini^ Nišu in Novem Sadu; Hrvatska se lahko pohvali z novo fakulteto na Reki. razmišljajo pa še o eni.«
•	Kam, mislite, lahko pripelje takšna, rekel bi, družbena brezbrižnost?
»Zaradi premajhne zmogljivosti je na našo fakulteto omejen, vpis Trenutno v Sloveniji že primanjkuje zdravnikov; več kot tristo pa je takih, ki so diplomirali na drugih fakultetah. Menim, da se v zdravstvu približuje kadrovska kriza — v bližnji prihodnosti se lahko nadejamo, da se bo zamenjala tretjina slovenskih zdravnikov Pa tudi, v dograjenem kliničnem centru bo odprtih kakih tisoč novih delovnih mest.«
•	Kakšno rešitev pa predlaga komisija, ki je pripravila in pripravlja dokumentacijo za gradnjo nove medicinske fakultete?
»Lokacija (vzhodno od objektov Kliničnega centra), ki jo je izbrala fakultetna gradbena komisija, je brez dvoma najprimernejša. Medicinska fakulteta z inštituti na eni in klinični center na drugi strani bosta tako (m morata!) tvorila funkcionalno enoto. Njuna dejavnost mora biti nujno povezana, tako je povsod po svetu!«
•	Povejte, s čim boste podrezali javnega delavca?
»Pogosto se pristojni organi strinjajo z gradnjo nove
medicinske fakultete, vendar pa takoj dodajajo, da je treba prej pripraviti ustrezne programe, načrte, lokacijo. To pa 'so le izgovori, saj se tudi potem, ko je dokumentacija pripravljena, gradnja le odlaga in zavlačuje. Lahko rečete, da tokrat študentom in pedago-ško-znanstvenim delavcem medicinske fakultete ne boste postregli le z meglenimi obljubami.«
•
Študentu medicine Alešu žemvi Je odgovoril član republiškega izvršnega sveta dr. Vladimir Bračiči »Prav gotovo se vsi zavedamo nujnosti potrebne rešitve tega vprašanja. Hkrati pa moramo ugotoviti, da so predlogi s strani medicinske fakultete dokaj splošni in zahtevajo strokovno finančno - tehnično obravnavo. Ta mora biti nujno narejena. Ali bodo letos večja ali manjša sredstva za priprave gradnje medicinske fakultete, je odvisno od de.jstva, da v republiškem proračunu razpolagamo s 14 milijoni dinarjev za vse negospodarske investicije. To pa je ena desetina nakazanih potreb. V izvršnem svetu se bomo v prihodnjem krajšem obdobju angažirali, da bi tudi izven teh sredstev našli način za rešitev najnujnejših problemov, med katerimi je seveda tudi priprava izgradnje nove medicinske fakultete.«
BORIS DOLNIČAR
Šiška: »Lov« na odbornike
V šišenski skupščini je precejšnjo zmedo povzročilo to, da si niso bili popolnoma na jasnem, če je seja sklepčna ali ne. Da bi bili sklepčni, je bil v zboru delovnih skupnosti ravno en odbornik premalo. Manjkali so tudi trije odborniki, ki so podali ostkvko, vendar pa niti v predsedstvu niso vedeli, če so njihove ostavke že v postopku. Da pa jim vseeno kdo ne bi očital, da sklepi niso bili sprejeti prav, se je začel »lov« za odborniki, ki so končno le prišli in tako sredi seje omogočili normalen potek.
Seja je imela deset točk dnevnega reda. Najprej je o svojem delu poročal zvezni poslanec socialno-zdrav-stvenega zbora Jože Oblak. Potem so odborniki razpravljali o predlogu srednjeročnega programa vzdrževanja in rekonstrukcije mestnih cest. Kot tretje so obravnavali vprašanje državnega kapitala. Največ razpravljanja pa je vzbudila ‘informacija o pojavu alkoholizma v tej občini. O tem problemu je spregovoril tudi zastopnik republiškega odbora za pobijanje alkoholizma, ki je s svojo strokovno razpravo zelo užalil odbornike, ko se ni popolnoma strinjal z informacijo zavoda za socialno delo. Po tej, to je četrti točki, je seja postala sklepčna in so sprejeli pet novih odlokov.
Bežigrad: Denar, denar in spet denar
Kot je dejal predsednik skupšične Bežigrad, Karel Kušar, so lani prezgodaj pohvalili odbornike zbora delovnih skupnosti, češ da pravzaprav vedn0 polnoštevilno pridejo na sejo. Zakaj? Kar devet članov tega zbora ni povedalo, zakaj jih ni bilo ...
Troje poročil občinskih svetov, v katerih so bili prdelogi razvojnih programov prosvete, kulture, zdravstva in socialnega varstva so odborniki sprejeli brez pripomb, saj so dobro vedeli, da denarja za uresničitev vsega ne bo, kar je
povedal tudi predsednik skupščine. Vsekakor pa so enoglasno sprejeli predlog za prosveto in kulturo, ki je predložil skupščini perspektivni program vzgojnega zavoda Janeza Levca o graditvi posebnih šod. Program bodo obravnavale vse ljubljanske občinske supščine, saj bodo morale skupaj z mestno skupščino priskrbeti denar, da bodo duševno prizadeti otroci dobili zadosti ustreznih prostorov v novi šoli. _
Moste-Polje: Denar nazaj v podjetja
Moščanski odborniki so odklonili predlog komisije republiške skupščine o načinu vračanja državnega kapitala v gospodarstvo, po katerem naj bi se investicijska sredstva republike, tako bivši republiški investicijski fond kot okrajni skladi vračala v proračunska sredstva SRS.
Prav tako ni bil sprejet predlog Franca Rejca, ki je terjal vračanje državnega kapitala naravnost v delovne organizacije v obliki anuitet. Po razpravah o vedno poudarjam koncentraciji in integraciji denarja je končno obveljal predlog, da naj se ta del državnega kapitala steka v sklade skupnih rezerv delovnih organizacij. S tem novim načelom: denar delov-
nim organizacijam bi končno prišlo do veljave načelo iz leta 1952 »tovarne delavcem«, je dejal , predsednik Polde Maček. Pripombe o koncentraciji denarja pa je kar na kratko zavrnil z dejstvom, da imamo množico bank in da niti tkko o koncentraciji ni mogoče govoriti.
Vič-Rudnik: Okrnjeno šolstvo
Prva letošnja viška občinska seja se je krepko zasukala tudi okrog položaja šolstva v minulem in tekočem šolskem letu. še vedno družba premalo skrbi za šolstvo in to prizadeva tudi viško občino. Premajhna skrb se kaže seveda v dajanju denarja za šole, učne pripomočke, igrišča, jasno, tudi za učitelje. Zlasti na podeželju je še namreč vedno precej šol, ki so nabite, tako da imajo v njih ponekod kar troizmenski pouk. Nasprotno pa so mestne šole dokaj prazne, zato menijo, da bi uredili vsakodnevni prevoz v mesto za šolarje iz primestnih območij. Hkrati so se nekateri ogrevali tudi za samoprispevek, za katerega so prepričani, da bi se dobro obnesel. In tudi z nekaterimi novimi šolami je križ: puščajo jim strehe, čeprav so jih dozidali šele pred kratkim.
Učni uspeh se razlikuje po posameznih področjih: v hribovitih predelih podeželja je najslabši. Velik osip je na primer v Horjulu in Polhovem gradcu. Vzroki za neuspeh so neustrezni pogoji za šolanje, prenizka strokovna usposobljenost učiteljev, pa tudi premajhna nadarjenost nekaterih šolarjev.
A. A., K. D., M. R„ M. S.
Odpusti v prid rešitvi
»Vegin« novi program: 25 milijonov pri 400 zaposlenih — Trud, da bi zaposlili odpuščene delavce — Kaj namerava jo narediti v tovarni, kaj v sindikatih?
LJUBLJANA, 28- jan. Odločitev stečajnega upravitelja ljubljanske »Vege« Franca Markiča, da z včerajšnjim dnem ukine oddelek za proizvodnjo oljnih regulatorjev, je pri delavcih — razumljivo — naletela na nevoljo. še zlasti, ker se — glede na novi proizvodni program tovarne — obeta ukinitev delovnih mest tudi v nekaterih drugih oddelkih. Pogovor z odpuščenimi delavci (vseh je zdaj približno štirideset) je pokazal, da njihova nevolja ne leti na stečajnega upravitelja — saj pravijo sami, da zadnji čas skorajda niso imeli dela — pač pa na bivše vodstvo tovarne.
Presenečenje je toliko večje ko je treba vse zastaviti znova, uporabiti tudi drastične posege. Pri Topsu smo natanko vedeli kaj hočemo, kaj ima kdo storiti.«
— vsaj za tiste, ki razmer ne poznajo ker gre za opustitev proizvodnje izdelka, ki naj bi po zagotovilih nekdanjega vodstva »prinesel tovarni veliko veljavo na trgu in jo rešil vseh skrbi«.
Prane Markič je odločen gospodarstvenik in kot sam pravi, večen pesimist. Ker je bil stečajni upravitelj že pred leti v Topsu, smo ga vprašali, ali Je po njegovem mnenju »Vega« trši oreh.
»Prav gotovo,« je odvrnil. »Moj do sedaj najtrši oreh. Tu se srečujem s problemom,
'Včeraj lepe banane
LJUBLJANA, 28. jan. — že nekaj časa na glavnem živilskem trgu v Ljubljani ni bilo lepih banan, danes pa so jih gospodinje že lahko kupile po 5,50 dinarjev kilogram. Pomaranč je dovolj, njihova cena pa se vrti od 4.60 do 5 dinarjev kilogram. Grape fruit je po 5 dinarjev, limone po 5 in 5.50 dinarjev kilo, mandarine po 6 dinarjev kilogram. Jabolka so že po 3.70 din kilogram, medtem ko je grozdje po 5.50 in 6 dinarjev kilogram.
Od zelenjadi je bilo na trgu danes precej cvetače. Najcenejšo, ne pa tudi najlepšo, je imela prodajalka iz Rižane, ki jo je prodajala po 3 dinarje kilogram.	V. K.
rozn
Podjetja bodo lahko priredila zakon o sporazumevanju pri delitvi dohodkov
LJUBLJANA, 28. jan. Na današnjem pogovoru o predlogu za zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju glede meril za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov, ki sta ga organizirala mestni sindikalni svet in klub poslancev so poudarili, da postavlja pri delitvi dohodkov predlog zakona na prvo mesto samoupravne sporazume v delovnih organizacijah.
V enem stavku je mogoče strniti novi proizvodni program »Vege« tako: naredili naj bi za 25 milijonov din, obdržali bodo 400 ali nekaj več delavcev. Prej je štel kolektiv tovarne 750 delavcev, skrajno optimističen program pa je napovedoval 80 ali 90 milijonov dinarjev realizacije in milijone dolarjev izvoza Danes pa pove Franc Markič, da bo tovarna izvozila za približno četrt proizvodnje — če bodo dogovori s partnerji ugodno uspeli.
»Steklopihaštvo ostane tako kot je, še pomagali mu bomo,« pravi Franc Markič, ko govori o »restrikcijah« v posameznih oddelkih. »Optiko bomo bistveno zmanjšali, oddelek aparatov omejili na realen obseg proizvodnje. Vse bomo strnili na tisti obseg proizvodnje in tisto število zaposlenih, ki ga zahteva gospodarski račun.«
Prisilnega upravitelja smo opozorili na mnenje mestnih sindikatov, ki pravijo, da ne bi kazalo odpustiti nobenega delavca preden mu ne zagotovijo nove zaposlitve.
»Že,« je dejal Markič. »Ce mi da nekdo denar za osebne dohodke, sem jih pripravljen obdržati v tovarni tudi pet let.«
Nismo ga povprašali, ka.)
meni o očitkih odpuščenih delavcev, češ da so med njimi nosečnice, invalidi in delavci, ki bodo težko dobili drugo zaposlitev. Saj iz 109. člena zakona o delovnih razmerjih in tolmačenja zveznega sveta za delo sledi, da pri ukinitvah delovnega mesta, oziroma organizacije, zakon ne ščiti nikogar — ne poslanca, odbornika ali člana delavskega sveta, ne bolnika ali nosečnico.
V mestnih sindikatih so prav tako prišli do spoznanja, da je položaj v tovarni — ob znanem megalomanskem programu nekdanjega vodstva, izgubi, nelikvidnosti in proizvodnih težav — sila težak in da vseh delavcev, ki so zdaj v tovarni, »Vega« z novim programom ne potrebuje. Trg ni sprejel pretirano optimističnega koncepta proizvodnje, zato ni produktivnih delovnih mest za vse.
Opozorili so na znano stališče ljubljanskih sindikatov, da ne gre odpustiti nobenega delavca, preden mu ne zagotovijo drugega delovnega me sta. »Delavec ne sme postati model za reševanje .odvečnih delovnih moči',« so dejali. »Vedno smo se prizadevali, da bi tudi v primeru Vege ravnali enako.«
Sindikat bo zato, kot obljubljajo, storil vse. da bi
skupaj z zavodom za zaposlovanje poiskal delovna mesta v drugih delovnih organizacijah za vse odpuščene delavce in tiste, ki jih še bodo odpustili. V ta namen je zavod za zaposlovanje že naredil nekaj ukrepov izdelali so pregled kadrovskih potreb ljubljanskih gospodarskih organizacij. V ponedeljbk .bodo sindikati pripravili sestanek vseh, ki lahko v tem trenutku kakorkoli pomagajo.
»S stečajnim upraviteljem bi se radi dogovorili, da bi pri odpustih delavcev upoštevali socialni položaj posameznikov, starostno in spolno strukturo zaposlenih in zdravstveno stanje. Menimo, da je bolje, če iz tovarne gredo tisti, ki bodo lažje in hitreje dobili drugo zaposlitev.«
Zavod za zaposlovanje je pripravljen finančno podpreti program prekvalifikacije Ve-ginih delavcev, o novi finančni pomoči pa razmišljajo tudi na sindikatih. O tem bo govor na seji predsedstva mestnega sindikalnega sveta v ponedeljek.	IVAN VIDIC
Ogenj v kokošnjaku
LJUBLJANA, 28. jan. — Nekaj pred 16.15 se je v Črni vasi 225 vnel leseni kokošnjak, last Franca Jevca z Ižanske ceste. Ogenj je nastal zaradi slabe električne napeljave. Zgorelo je le ostrešje in seno, ker so gasilci pravočasno ukrepali. Škode je za 4000 dinarjev.
A. A.
Predsednik republiškega zbora republiške skupščine Miran Goslar je najprej navedel vse različne možnosti o samoupravnem sporazumevanju. Posamezne sporazume bo ocenjevala in potrjevala 9-članska komisija pri sekretariatu za delo. Posebno vlogo imajo sindikati ki sporazume pripravljajo in usklajujejo.
Glavno merilo pri samoupravnem sporazumevanju
Svet za komunalno gospodarstvo je prvič razpravljal o onesnaženju zraka — Tudi avtobusi po svoje »pripomorejo«
LJUBLJANA, 28. jan. Vsekakor so imeli člani sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet na današnji seji prenatrpan dnevni red. Kar sedem točk 'se je zvrstilo v dobrih štirih urah. najdlje pa se je svet zadržal pri študiji zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana o onesnaženju zraka v mestu.
Svet je poudaril, da je to osrednji komunalni problem našega glavnega mesta ter predlagal, naj posebna stalna služba odslej naprej spremlja strokovno plat te pro-
blematike, posebna komisija sveta pa bo zadolžena za usklajevanje vsega, kar bi lahko pripomoglo k rešitvi tega vedno bolj perečega ljubljanskega problema.
Plinarna: sta
• • )
Dolgoročno sodelovanje z INO odpira dovolj možnosti ' za solidno oskrbo Ljubljane z butan-propanom
Medtem ko so te dni tisoči občanov negodovali zaradi pomanjkanja kurilnega olja iij tudi zaradi precej Mabilne« napetosti v električnem omrežju, pa je marsikdo kar pozabil, kakšne nevšečnosti bi lahko šele nastale, če bi v teh dneh zatajila še ljubljanska plinarna. Ljubljana ima namreč že približno 40.000 potrošniških mest, ki uporabljajo mestni plin za kuho in v kopalnicah, ali pa uporabljajo za iste namene plin butan-propan v jeklenkah, ki jih polni ljubljanska plinarna.
Razvojni programi ljubljanske plinarne, ki se jim pridružujeta v nekaterih točkah tudi mariborski in celjska plinarna, pa kažejo na resno prizadevnost, da bi bilo s plinom v prihodnje čim manj ali sploh nič takšnih spodrsljajev, kakršne smo pred kratkim doživljali s kurilnim oljem. V 'ljubljanski plinarni smo izvedeli, da so lani porabili okrog 10.500 ton butan-propana, letos ga bodo okrog 13.000, računajo pa, da bo leta 1975 treba, Ljubljani zagotoviti že približno 30.000 ton butan-propana. Ce k tem številkam dodamo še potrošnjo butan-propana v Mariboru in Celju, potem vsekakor dobimo že kar impozantno številko. Z drugi-
mi besedami bd lahko rekli, da postajajo slovenske plinarne, še zlasti ljubljanska, Za zagrebško INO kot dobavitelja butana-propana zelo pomemben potrošnik. „ Prav s tem namenom, da bi zagotovila stalnost pri dobavi tega plina, s tem pa tudj solidnost pri oskrbi, je ljubljanska plinarna, skupaj z mariborsko in celjsko, že navezala prve stike z INO. da bi razvili medsebojno dolgoročno poslovno-telmlč-no sodelovanje. Gre za dolgoročno usklajevanje proizvodnih m razvojnih programov, za odpiranje novih kapacitet, skladišč, rezervoarjev, za urejanje transporta, tipizacijo opreme in embalaže, z® servisno službo in podobno.
Prvi koraki za to sodelovanje zbujajo dobre obete, saj ima od takšne povezave koristi ne samo INA. marveč tudi vse naše plinarne, posredno pa tudi potrošniki, ki v raznih oblikah uporabljajo plin. V ljubljanski plinarn. so prepričani da bi dolgoročno sodelovanje predvsem zagotovilo stabilnost pri ceni plina, stabilna pa bi bila tudi kakovost tega energetskega vira. Seveda pa lahko dolgoročno sodelovanje prispeva sploh k urejeni, trajni in solidni oskrbi potrošnikov s plinom, k dobri servisni mreži, tipizirani embalaži, razvejani prodajni mreži in, podobno.
IGOR PREŠERN
V razpravi so člani sveta pribili, da bo moral nov odlok mestne skupščine določiti vse možne zaščitne mere, kj jih bodo morali gradbeniki upoštevati pri novogradnjah — pri tem gre zlasti za sistem ogrevanja. Po drugi strani pa bo moral odlok predpisati tudj primeren sanacijski načrt za že obstoječe zgradbe. Le na ta način bomo lahko v Ljubljani postavili obrambni sistem pro-tj »smogu«, ki nas vednp bolj duši.
Kritična beseda je padla na račun Ljubljana transporta, ki precej pripomore k onesnaženju zraka. Vsekakor bo moralo podjetje gledati tudi na družbeno korist in b0 moralo premisliti, kakšna vozila lahko vozijo v mastnem prometu.
Svet je danes prvič razpravljal o tej problematiki ter sklenil, da vse bodoče raziskave o onesnaženju zraka plačuje mesto.
KSAVER DOLENC
Osvetljeno mestno središče
Ko je predsinočnjim za dalj časa zmanjkalo toka, po vsej Sloveniji, so se nekateri čudili in veselili, da je bilo središče mesta razsvetljeno. To območje namreč napaja ljubljanska toplarna s svojimi generatorji; obratuje pa vzporedno s slovenskim elektroenergetskim omrežjem. K0 pa le-to izpade, dovaja toplarna električno energijo v mestno središče. Tako so lahko goreli reklamni napisi na žlahtne pline, ki tudi ne svetijo brez elektrike.
A. A.
je spodnja raven osebnih dohodkov kakšne skupine poklicev, na podlagi katere bi izračunavali obračunske deie osebnih dohodkov za tisto vrsto poklicev. Razen tega je pri samoupravnem sporazumevanju potrebno upoštevati še merilo poslovne uspešnosti. Ostala merila pa so še sklad skupne porabe, dnevnice, kilometrine ipd.
Vsaka delovna organizacija lahko na podlagi sporazuma izračuna, kolikšna je vsota denarja, ki ji po sporazumu pripada. Lahko pa tudi delovna organizacija prekorači sporazum, vendar mora ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov podati službi družbenega knjigovodstva obračun stvarne delitve, ki pa ne sme biti višja od samoupravno dogovorjene, sicer mora prispevati denar v republiške skupne rezerve. Vendar pa predlog zakona navaja še drugo možnost; po tej naj bi bilo vsako prekoračenje samoupravnega sporazuma prekršek.
Predlog zakona tudi načenja vprašanje, kako nadzorovati gibanja osebnih dohodkov na splošno glede na gibanja narodnega dohodka in produktivnosti. S 1. julijem naj bi samoupravno sporazumevanje o delitvi osebnih dohokov steklo v delov nih organizacijah.
ANDREJ ARKO
Ljubljanska kronika
PREBIVALSTVO
Dvakrat dva — V sredo je osebje obeh porodnišnic pomagale na svet 13 deklicam in 13 dečkom. Oba najtežja novorojenčka sta se rodila v klinični porodnišnici — punčka je tehtala 4100 gramov, fantek pa 3600 gramov; v tej porodnišnici sta mamici 'povili dvojčke — dva fantka in dve deklici.
Poroke — Danes bo prestopil prag poročne dvorane na Magistratu samo en par, včeraj pa ni bilo nobene poroke. Pogrebi — Na Žalah se bodo popoldne svojci še zadnjič poslovili od Alojza Stritiha, 77-ietnega upokojenca (ob 14.30); Štefana Hrovata, 70-letnega upokojenca (ob 15.15) in Vide Hrovat, 77-letne gospodinje.
HOTELI
Še nekaj prostora — Sinoči ob 19.30 uri so bili hoteli zasedeni takole: Bellevus in Turist 90-odstotno, Ljubljana transport 75, Union, Slon in Ilirija, kjer gostujejo košarkarji Siavije 70, ter Lev 50-odstotno.
REŠEVALCI
233 — prevozov — Včeraj do 19.30 ure so opravili reševalci 233 voženj in šestnajstkrat pomagali ponesrečencem. Najdalj so peljali na Koroško k Belemu jezeru, v »Brežice in Ptuj.
Ljubljanski podatek
ZAPOSLENI V PROMETU — V Ljubljani je promet zapo. slcval v letu 1969 12754 ljudi, od tega železnica 6614 letalski promet 119, cestni promet 1903, mestni promet 2279, skladiščno-prekiadalne usluge 296 ter ptt 1543. (SLL 1970)
Ljubljana na današnji dan
TEŽAVNA ARETACIJA
V Sodni ulici je služila pri neki bogati družini služkinja, ipoujs 'Utijs suzbj Eipani ef ep ‘ifrojpod nip-BAO os orajeai bi jo bili imeli detektivi aretirati, toda služkinja se je zaprla in zabarikadirala v svojo malo sobo tik kuhinje. Hkrati je začela simulirati — zastrupljenje. Danes zjutraj so detektivi poklicali dr. Lesjaka, ki je ugotovil, da je služkinja zelo zdrava. S težavo so jo spravili v zapore. (Jutro)
2red petindvajsetimi leti
BREZPLAČNA HRANA
Tajništvo Z. Ž. P. D. N. J. razpisuje brezplačno hrano v kolodvorski restavraciji železniške postaje Ljubljana najpotrebnejšim siromašnim dijakom padlih partizanov alf siromašnim padlih žrtev. Reflektanti naj vlože zato primeren dopis in utemeljijo njihove težnje najkasneje do 2. II. 1946 na tajništvo Z. Z. P. D. N. J. Potrdila od K. O. da je res potreben in zanesljiv. (Ljudska pravica)
rosil
Zaradi pomanjkanja dokazov je sodišče oprostilo Boža Hrkača, Anteja Jurčeviča, Ivana Brekalo in L. Novaka
MARIBOR, 28. jan. Ob 11. uri je predsednik velikega senata mariborskega okrožnega sodišča Rado Javornik oznanil, da so Božo Hrkač Ante Jurčevič, Ivan Bre kalo in Leopold Novak, ki jih je povzeta in dopolnjena beograjska obtožnica dolžila sovražnih dejanj zoper državo in družbeno ureditev Jugoslavije, zaradi po manjkanja dokazov oproščeni
V ustmeni obrazložitvi o-prostilne tožbe je Rado - Ja vomik poudaril, da je bila beograjska obtožnica splošna da se ni naslanjala na oce njem dokazni material in da ji m verjelo niti beograjsko sodišče, ker sicer to ne bi vztrajalo na obtožnici zoper Miljenka Hrkača, ampak bi njemu in mariborskim obtožencem sodilo skupaj na podlagi ene obtožnice Rado Javornik jo dejal, da je omenjeni postopek z dve ma obtožnicama vreden javne graje, da je olrmil ugled jugoslovanskega pravosodja in da se je treba zavzeti, da se kaj takega ne bi več ponovilo.
Nadalje je Rado Javornik pojasnil, da senat (iz že zna nih razlogov) m mogel ver jeti obremenilnemu pričeva nju na smrt obsojenega Mi tjenka Hrkača, kakor tudi ne teži materialnih dokazov, ki jih je precej subjektivno predlpžu sodni izvedenec Jo van Popovič iz Beograda
»Sodišče sodi po zakonih Le sodišče lahko presoja do kaze,« je med drugim dejai predsednik Javornik.
Oprostilna sodba je nekatere opazovalce začudila, kljub temu. da se je ves čas procesa po hodnikih šušljajo, ne kako trdnih nogah stoji beograjska obtožnica Vašo
Bernhard, ki je danes nadomeščal javnega tožilca Viktorja Lešnjaka, je izjavil, da zaenkrat še ne more povedati če se bo tožilstvo zoper sodbo pritožilo. O tem bodo odločali, ko bodo preučili pismeno obrazložitev sodbe.
Zvedeli smo, da je bil senat hoteč odkriti čisto resnico, do zadnjega trenutka pripravljen poslušati pričevanje Miljenka Hrkača, vendar je ta vztrajal, da ne bo spregovoril. Jugoslovanski javnosti je mano, da je Miljenko Hrkač s svojimi spreminjajočimi se izjavami o delovanju ustaških ( organizacij spravil v preiskovalni zapor 18 ljudi, štirje od njih so od danes naprej svobodna, ostale pa so zaradi pomanjkanja dokazov izpustili že prej.
Kljub temu pa se zdi, da je bil mariborski proces samo vmesna etapa primera Hrkač. MARJAN BAUER