Ilustrirani slovenec
Leto ///   ¦     Tedenska priloga „Slovenca** z dne 9. oki, 1927, štev, 229     4   Štev, 41
K. sedmi obletnici nesrečnega plebiscita
Palača koroSkega deželnega zbora v Celovcu, iz katerega je bilo prizadetih nesrečnim našim korotanskim Slovencem že na tisoče Krme m kjer se vedno najdejo t bratski slogi nemški liberalci in socialni demokratje, kadar gre za zatiranje Slovencev«
334
S Jcongresa fugoslovimsKega leKarslcega društva
ki se je vršil 23.—27. p. m. v Rogaški Slatini pod predsedstvom dr. M. Ivkoviéai (tudi nar, poslanec): pogled na zborovanje v zdraviliški dvorani,  (Foto Pelikan.ij
Mr. C. ». B. Klng-
predsednik afriške republike Liberia, ki potuje že nekaj časa po raznih evropskih državah*
Rdeči mniiarlxem
Pred kratkim se je vršila v Moskvi velika jahalna dirka rdeče armade pod vodstvom znanega konjeniškega generala Bndjo-nija (X); slika nam kaže pfegled tekmovalcev po sovjetskih dostojanstvenikih.
Nafmodemefso Unfizitlco
si je uredil washingtonski kongres; miza za izdajanje knjig fe nameščena v sredini dvorane, v ozadju je pa videti omarice za listovni katalog; knjižnica je dostopna vsakomur in vedno«
Nafj^ttrefšl brxovlaJc v Evropi
vozi med Londonom in Edinburgom s hitrostjo 87 km na uro; naša slika nam ga
kaže na berwickskem mostu.
Na levi;
Mogočna palača f,C6icago Tribune** ^ največjega časnika na svetu.
335
patriarh dimitrije
poglavar pravoslavne cerkve v Jugoslaviji^ ki je pred kratkim posetil Slovenijo.
Pogled na novo sdravtUšče KlenovnSMc
(varaždinski okraj), ki ga je zgradil za bolne na pljučih Osred. urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Zdravilišče je 29. p. m. otvoril minister dr. A. Gosar,
Pogled v raxsiavo
cerkvenih parameniov, ki jo je priredilo Društvo presv. Rešnjega Telesa pred kratkim v veliki dvorani škofijske palače v Ljubljani*
Pogled v oddelelc Prosve/ne xvexe
na gledališki razstavi ljubljanskega velesejma; razstava je nudila lepo sliko ogromnega kulturnega dela naših prosvetnih društev*
Slike k SlovensRemu biógrafsKemu leKsUconu
Gradnik Alojzij (*1882), pesnik in prevajalec
Erker Jožef (1851—1924). liturgik.
Fettich-Frankheim Lndovik (1863—1908). šolnik*
336
Naša slovenska domača obrt lončarstvo v ribnišhl dolini
Jioleofa MHis pil mbnlcl, središče ribnišlce
JonCariie.
Cončar reie glino
da odstrani iz nje vse primesi in da postane popolnoma čista.
Cončar tepta glino
da postane mehka in gnetljiva za oblikovanje raznih izdelkov.
„Stegov€snfe'* lonca
iz kepe gline na kolovratu, ki ga goni lončar z levo nogo.
Lonec fe „stegnfen**
treba ga je le še okrasiti.
Lonč€tr „opisute" lonec
z raznimi barvami.
JHtgled v lončarsJco delavnico
ki je obenem tudi stanovanjska goba družine.
337
star lončar txaelufe Ronftčlce, piščance tn Oruge igračke
Izmed mlajših zna delati te stvari le redkokdoj
Oiaga
t kateri žgo glinaste izdelke potem, ko so se na solncu nekoliko osušili,
Cončar slslada posodo v oiagi v peč.
Holenievašlci ,,parlameMkt"
Najpriljubljenejši prostor lončarjev za kramljanje in reševanje perečiU domačih >problemov< je v ožagi.
Prvo sušenfe ixdeltine posode na solikca
Zadaj je videti z lonci otovorjenega konja, s kakršnimi so lončarji časih krošnjarili po deželi.
Skupina ixaelaniQ mafolile, vaas sa ^ cvetice in igračR.
Želeti bi bilo, da se ti domači izdelki zopet   j uvedejo v naša stanovanja, \
338
Paberki iz južne amerike
Cima, glavno mesto repubURe Pera
»Paseo Colon*, t. j. Kolumbovo sprehajališče.
J»oRopaUšče v GnayaQuUu (repubWca Ecuador)
Y latinski Ameriki bogatejši sloji ne pokopavajo v zemljo mrtvec cev, temveč jih shranjujejo v nišah, ki jih je na sliki lepo videti*
nomačin x Ognfcno xemlfo
(last Chile in Argentine); tu je argentinska kaznilnica Usahaia, trepet vseh zločinceV; ker se odtam malo-" kdo vrne živ.
OfistranUev premagtunega bOta tx areae
Kakor na Španskem so bikoborbe tudi v latinski južni Ameriki jako popularne,
Na levi: Viilmov gaf
Iaaif€MnslLa Icoča v repubURl Pera
Kakor v Severni tako tudi v Južni Ameriki Indijanci jako hitro izumirajo.
Pogled v lanetlšRo vaa v reptibVRl Peru.
339
Križem slovenije
> > Tragična Igra narave^'
"Dveletna Tončka Molk iz Predolj pri Gro-* " supljah; že od rojstva tako nesrečno po-* habljena deklica je izredno razumna.
(Eoto Yerderber, Kočevje.)
¦AilaOl celfsia gasilci
ki so povodom velike gasilske prireditve preteklo poletje v Celju izvedli lep uspelo vajo z malo motorno brizgalno tvrdke Rosenbauer. Nadebudni gasili
so bili stari po 6 let.
.___________inufiovičina JcamMiiSlce deUanlfe]
-zbrana ob priliki proslave dvojnega jubileja g. dekana Iv. Lavrenčiča. V prvi vrsti sede od leve na desno: župnik Rihar (Nevlje),-župnik Klopčič (Javorje), župnik Bešter (Dob), župnik v p. Dolinar (Repnje), dekan Lavrenčič, knezoškof dr. Jeglič, arhidiakon Stroj, ^-vardian Bernardin (Kamnik), superior Flis (Grobije), župnik v p. Molj (Trzin) in župnik Bernik (Domžale); v drugi vrsti stoje: župnik Zevnik (Begunje), župnik Jarc (Vodice), župnik Langerholz (Stranje), župnik Zupin (Gor. Logatec), eksp. Prinar (Radomlje), župnik Razboršek (Tunjice)^, župniik Mrkun (Homec), župnik v p. Nemanič (Mekinje), župnik štrukelj (Polhov Gradec); v tretji vrsti: župni upravitelj Selan (Gozd), kaplan Frančič (Kamnik), župnik Tomažič (Sela), lazarist Nastran (Groblje), župnik Mezeg (Špitalič), župnik Burnik (Zg. Tuhinj), župni upravitelj Platiša (Komenda) in kaplan Sparhakl (Vodice); v zadnji vrsti: duhovnik v p. Funtek (Sinkov turn), župnik Čadež (Mekinje), župnik Opeka (šmartin v Sp. TuhJ, župnik Golmajer (Rova), duh. v p. Lomšek (Mengeš), kaplan Ambrožič (Dob), katehet p. Matej (Kamnik) in župnik Filipič (Vranja peč)._
Podfetna Slovenca v JlmerOci
Pletaria Fr. Janež (XX) in T. MiheUč (X) iz Dolskega pri Ljub-i Ijani, ki sta zaradi prehudih davkov pobegnila v Kanado (Winni-i peg) ter si osnovala dobro idočo pletarsko obrt.
Ix xadnjiQ povodnfi v SavinjsKi dolini
žage pri šmartnem ob Dreti pod silno naraslo Dreto.
340
Z nafvečfim OtlObravanfem moramo pozdravili lepo misel, da so začeli kolodvore v Sloveniji krasiti s cvetjem in zelenjem, kar dela na vsakega potnika jako prijeten utis; eden najlepše okrašenih kolodvorov je bil lani v Šiški, kar je predvsem zasluga postajenačelnika Zemlje (X).
Na levi; Štafeta kamniškega orlovskega okrožja (odsek Homec), ki je zmagala pri zadnji tekmi (4X600) in si priborila prehodno darilo nar. poslanca Strcina.
Lončarstvo v rOtnlShl dolini.
Poleg ribniške suhe robe je gotovo ena izmed najbolj znanih domačih obrti pri nas važna keramika — lončarstvo. Slednje ni omejeno le na ribniško dolino, marveč se goji tudi na Gorenjskem in deloma na Dolenjskem, a nikjer se ni izdelovalo toliko te robe »za cejle dežele«, kakor poje ribniška pesem, kot bas V ribniškem okraju. Ker lončar dobiva glavno sirovino — glino — doma, je lončarstvo predvsem razvito v občini Dolenja vas pri Ribnici, kjer se na Brezju dobiva pripravna zemlja v keramične svrhe. Glavne vasi, ki se s tem pečajo, so Dolenja vas, Prigorica, Rakitnica in Blata iz župnije Dolenja vas ter Nemška vas iz župnije Ribnica, ki pa spada v občino Dolenja vas. V vaseh župnije Dolenja vas se izključno izdelujejo lonci, piskerci, kožice, sklede, rožniki (vaze), konjički in piščalke, v Nemški vasi pa izključno le peči, visoke za boljše sobe in nizke s pečjo za kruh in drugo kuho. Da se v Dolenji vasi prebivalstvo intenzivneje bavi z lončarstvom, je vzrok ta, da se dobiva glina tudi na kočevskem premogovniku. Ko rudarji z velikimi stroji kopljejo zemljo, da odkrivajo premog, izkopljejo tudi mnogo dobre gline, ki jo lončar uporablja za izdelavo lončene robe. V glavnem prevladuje že po svoji kvaliteti boljša kočevska glina! Premogovnik pa zahteva za voz gline prav majhno odškodnino.
Nadaljnji sirovini, ki ju lončar rabi, sta kotlovna in svinec. Kotlovna so odpadki od bakrenih kotlov, ki vsebujejo zeleno barvo. Kotlovna se zmeša s svincem, kar da lončarju tekočo zmes, s katero lončeno robo cini, da je lepša in trdnejša. S samo kotlovno pa se roba opiše, to je, napravijo se barvaste pise krog lonca ali sklede v olepšavo. Prejšnje čase so imeli lončarji majhne mlinčke, kjer so na roko mieli trdo kotlovno in svinec. To je bilo silno težko delo, zato se je ta posel prenesel na velike kamne v mlinu župana v Dolenji vasi, kjer se svinec melje. Kotlovna se dobiva v Bakru in Sušaku, svinec pa po trgovinah. Glina in svinec s kotlovno sta glavni dve sirovini zg. ribniškega keramika. Delo samo je kaj mučno in zamudno in v primeri s ceno blaga kaj poceni. Ko lončar pripelje glino s težkim vozom tri ure daleč iz Kočevja v Dolenjo vas, jo zloži v hišo, v večjo sobo svojega stanovanja, kjer se najprvo očisti. Nato se glina formira v podolgaste kupe, postavi na spodnji del lončarskega kolovrata, kjer se počne še bolj natančno čistiti in rezati v majhne kose. Reže se s staro koso. Ko je glina zrezana, se zmeče na večji kup sredi sobe, kjer jo lončar počne tlačiti, da to še bolj zmehča in udela. To delo opravlja od gline umazan lončar, ki z vso silo tepta z nogami sirovo glino, ter traja po dve do tri ure in je tako mučno, da li je znoj curkoma z lončarja, kot da kosi največjo deteljo. Tako preparirana glina se zmoči Z vodo, nakar jo vzame lončar v večjih kepah na svoi kolovrat: štirioglat podstavek z debelo okovano okroglo desko, kar vse se suče krog krepke osi. Z boso nogo požene lončar kolovrat, v njegovih rokah pa iz kepe gline raste lonec, piskerc, skleda, rožnik ali kar on hoče. Slika kaže do vrha stegnjen rožnik za cvetlice. Ko je posoda že v vrhu, jo zažene kolovrat še enkrat, prst lončarjev pa naredi ob robu lepe zobce. Nato pa s kotlovno, ki jo lončar vlovi na konec s tkanino prevlečene palice, opiše svoj rokotvor. Nato prenese lončar izdelano posodo ali na desko nad pečjo, ali pa na solnce, da se suši. Ista procedura je za lonce vseh mer, sklede in drugo robo. Igračke, piščalke, konjički pa se izdelujejo samo z roko, brez kake priprave. Nadaljnja slika nam_ kaže lončarjevo delavnico, kjer so zaposleni vsi člard družine. Eden glino reže (to delajo tudi ženske), drugi dela konjičke, tretji vrti kolovrat in izdeluje lonce. Ko so se lonci malo osušili in se je peč pripravila, se roba prenese na dolgih deskah v >o2ago«, kjer se vsa ožge. Lopa, navadno lesena, v kateri je peč za ožiganje lončene posode, se imenuje ožaga, Ožaga je v sprednji polovici strehe sredi za par metrov odkrita, da moreta dim in plamen na prosto. Nato začne lončar vkladati robo V peč, kar zahteva precej spretnosti, da se rahla, neožgana posoda ne
razbije, preden je ožgana. Ko je posoda vložena,  se pa peč zakuri. Razgreje se peč tako, da se vidi posoda kot razbeljeno železo na kovaškem nakovalu. V tem stanju se pusti roba v peči 8—10 ur. Nato jo začno zlagati iz peči in posamezne komade ciniti v zmletem in z vodo razredčenem svincu in kotlovni, nakar se zopet vloži v peč, ki se znova zakuri. Drv se porabi mnogo I Peči so od pamtiveka enake in se ne štedi z gorkoto in ognjem, ki prosto odhaja iz peči. Ko se ožiga peč, je lončar zopet razgret, ker vedno nalaga drva in regulira peč sam. En del peči vsebuje zloženo  posodo,  drugi pa vložena drva. Drugič opečena roba je šele za rabo. Na sliki se vidi zložena lončarjeva roba, sredi pa konja s tovorom, napolnjenim popolnoma z lonci" in drugo posodo. Tovor je sedlu podobna priprava, izdelana iz lesa, položena na hrbet konja, ob straneh pa so obešeni koši. S takim tovorom se je lončar povzpel v največje hribe in od hiše do hiše prodajal robo. Odkar so se pota in ceste zboljšale, je izginil tudi tovor. Sedaj pa lončar naloži robo, obloženo s slamo, na voz, pa gresta s 3.fuksom< po svejti. Občudovanja vredna je lončarjeva vztrajnost. Iz Dolenje vasi pelje s svojo živinico lonce notri v Bakar, Crikvenico, Sušak in milo gleda čez mejo, saj pred vojno je šel tudi v Opatijo, Istro in Pulj. Istra se je našim lončarjem silno prikupila: >tam so fejst l'dje in fejst vino«, pa proda se lahko. Na voz naloži eno ožago loncev, to je toliko, kolikor jih je enkrat ožgal. Če ima pa dober par, pa tudi dve ožagi spravi naenkrat v svet. Seveda mora potujoči obrtnik, prodajajoč lastne izdelke, hraniti sebe in žival, malo mu ostane, včasih pa še malo proda, tako da le ni čuda, če sta oba potovalca slabe volje na Jasnici pri Dolfu, kjer se lončar še enkrat odpočije, preden zavije v domačo vas. Ako je pa bila kupčija — \do bi mu zameril, če vračajoč se z daljne poti pripoje, vesel zaslužka in doma! Lončarstvo ostaja pri hiši kot grunt. So hiše, v katerih se izdelujejo lonci, odkar hiša stoji. Oče vzame fantka v svet, pa dobi mladi veselje, izuči se, nekaj denarja se le dobi in tako gre obrt iz rodu v rod. Če vprašaš najstarejšega lončarja Končka o lončarstvu, Tse pove, le na vprašanje, kdaj se je lončarstvo v naši fari začelo, se mu oči zasvetijo, češ: tega pa nikdo ne ve! »Star sem 78 let, 11 sem jih imel, ko sem začel konjičke izdelovati, pozneje sem začel z lonci, naredil sem do 300 komadov na dan, zaslužil sem en seksar. Ko sem prvič prišel v Opatijo, vem da so bile štiri hiše, a ko sem bil pred vojsko tam, so bile že tri velike ceste po  mestu.«  Zares,  svojčas je bila vsaka hiša v Dolenji vasi lončarska; sedaj pa ta obrt močno zginja, tako da imamo v vsej fari samo 30 hiš, ki se še trdno pečajo z lončarstvom. Napredka v obrti ni, ker novim idejam star lončar ne verjame. Leta 1916. se je vendar posrečilo poslancu Škulju, spraviti lončarje v Lončarsko zadrugo, kjer so sedaj organizirani vsi lončarji. Zadruga dobavlja lončarjem skupno gledino (svinec). Zagotovila jim je dobavo gline in ščiti obrt kot domačo, ker nerazumni ljudje so silili lončarje v trgovski gremij in bi bili s tem lončarsko obrt kot domačo docela uničili. Zadruge, ki jo vodi g. Škulj, se danes oklepajo vsi lončarji, tako da se bo le posrečilo ohraniti našo lepo domačo obrt. Da izdelovanje lončene robe pada, je vzrok železna posoda in pa kolikor toliko moderni duh. V ožagi je vse naše narodno življenje. Ena izmed slik nam kaže kramljanje v ožagi in prvega organizatorja ribniških lončarjev, poslanca in župnika skulja, kjer sedi med starimi in mladimi lončarji. Za spopolnitev naše obrti treba keramičnih tečajev najprej pri naših obrtnikih, potem pa stalne keramične šole v Kočevju, kjer kliče lepa nekdanja Obrtna šola, sedaj spremenjena v Zavod za slepe, po rešitvi.  Treba ji je oskrbeti novi trg, predvsem Primorje in Italijo, kjer  se še  mnogo rabi lončena roba. — Posi. Škulju se je posrečilo spraviti v trgovsko pogodbo z Italijo klavzulo proste prodaje naših domačih izdelkov, a Italija noče ratificirati te pogodbe, kjer bi bila označena ta klavzula, dobra za našega lončarja. Treba je tudi modernejših peči in delavnic, kar booi skrb države in ljubljanske oblasti.
Tlalc Jugoalovtukslce tialLttrne v EfublfeUal