ŠTEVILKA
LETOXLVIII, 29 JULIJ 2016 CENA 1.70 EUR
Na 29. Čebelarskem prazniku v Gornjem Gradu izbrali novo medeno kraljico
Neverjetno toda resnično: sredi Zadrečke doline bodo obirali banane
Glavni dobitek volovske rulete na Pastirskem prazniku na Menini v Petrovče
STRAN 17
STRAN 18
STRAN 19
Oglasi
30 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2016
.A
Iz vsebine:
Tema tedna:
Kampi po Zgornji Savinjski dolini polni turistov.......................................
Tretja stran
Kmetijstvo:
Škoda po letošnjih vremenskih ujmah na več sto hektarjih...............................................6
Gozdarstvo:
Lubadar - velika grožnja za smrekove gozdove ....
7
Občinski svet Gornji Grad:
Za šolske prevoze bodo nekateri doplačali, drugi dobili povračilo.......................8
Občinski svet Luče:
Do odločitve o izgradnji športne dvorane po jesenski javni obravnavi ............................... 8
Zgornjesavinjski zdravstveni dom:
Iščejo novega pediatra......................................10
Zgornjesavinjski starodobniki:
Predstavitev zbornika Od Krištofovih stezic do asfaltnih cest......................................12
Mozirje:
Gasilci z dobrodelno pralnico
do denarja za nakup novega vozila.............19
Turistično uspešnih prvih pet mesecev letošnjega leta
Iz državnega statističnega urada prihajajo spodbudne novice: maja se je v Sloveniji nadaljevala rast števila turistov in njihovih prenočitev. Število prihodov je bilo glede na maj 2015 večje za štiri odstotke, prenočitev pa je bilo za dva odstotka več.
V	turističnih nastanitvenih objektih so maja našteli skoraj 338 tisoč prihodov turistov in več kot 803 tisoč prenočitev. Domači turisti so v Sloveniji v mesecu maju ustvarili 31 odstotkov vseh turističnih prenočitev, preostalih 69 odstotkov je odpadlo na tuje turiste. Glede na ustvarjene prenočitve so ključni tuji trgi slovenskega turizma Avstrija (17 odstotkov), Nemčija (16 odstotkov), Italija (10 odstotkov) in Velika Britanija ter ZDA (iz vsake po štiri odstotke).
V	različnih turističnih nastanitvenih objektih po Sloveniji je bilo sicer turistom maja skupaj na voljo skoraj 38 tisoč enot z več kot 103 tisoč ležišči. V hotelih je bilo na voljo 40 odstotkov vseh ležišč, v kampih 22 odstotkov, v zasebnih sobah, apartmajih in hišah pa sedem odstotkov. Ležišča v hotelih so bila v povprečju zasedena 48-odstotno, hotelske sobe pa 56-odstotno. V hotelih je bilo sicer maja ustvarjenih 65 odstotkov vseh prenočitev, v kampih dvanajst, v apartmajskih in počitniških naseljih pa pet odstotkov prenočitev turistov.
Največ prenočitev turistov so beležili v občinah z zdraviliškim turizmom (29 odstotkov), katerim sledijo gorske občine z 22 odstotki prenočitev. Slednje v primerjavi z lanskim letom bele-
žijo tudi najvišjo rast (devet odstotkov), v občini Ljubljana pa se je število prenočitev dvignilo za tri odstotke. V zdraviliških občinah je bilo število prenočitev skoraj enako kot v prejšnjem letu, v obmorskih občinah pa so beležili enoodstotni upad.
Ugodna je tudi skupna bilanca prvih petih mesecev letošnjega leta. Turistični delavci so v tem obdobju našteli več kot 1,3 milijona prihodov turistov, kar je za osem odstotkov več kot v enakem obdobju prejšnjega leta. Število domačih turistov je poraslo za pet, tujih pa za deset odstotkov. Vsi turisti skupaj so ustvarili skoraj 3,3 milijona prenočitev ali šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
Najbolj številčni gostje v naši dolini so kam-pisti, zato smo na višku letošnje turistične sezone pozornost v temi tedna namenili njim. Ko smo jeseni lanskega leta pripravljali Informator Zgornje Savinjske doline in iskali najbolj karakteristične statistične podatke za posamezno občino, smo presenečeni ugotovili, da za nekatere občine števila prenočitev statistični urad sploh nima. Ostaja vprašanje, kako je to mogoče, ampak to je že druga tema ...
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik
Intervju:
Maja Mihalinec pred odhodom v Rio...........21
4
ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 30, 29. julij 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 30, 29. julij 2016
3
Tema tedna
KAMPI PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI POLNI TURISTOV
S širjenjem ponudbe se širi tudi dober glas
Pred nekaj tedni smo se v našem časopisu razpisali o poletnih prireditvah, s katerimi zgornjesavinjske občine privabljajo turiste v svoj okoliš. Privlačnost naše doline pa niso le etnološko obarvane prireditve ampak tudi čudovita narava. Zato ni presenetljivo, da pri nas uspešno deluje več kampov, v katerih so iz leta v leto zadovoljni z obiskom.
DOBER OBISK, CE GA LE VREME NE POKVARI
V vseh zgornjesavinjskih kam-pih, kjer smo povprašali po zasedenosti njihovih kapacitet, so z obiskom zadovoljni. Kot je povedal lastnik kampa Šmica v Lučah, Ludvik Petek, je njihova dejavnost v po-
membni meri vezana na vremenske pogoje. Če je poletje hladno in mokro, pač ne gre pričakovati velikega obiska, a na srečo jim letos vreme ne nagaja preveč.
Medtem ko se domačini radi odpravimo na dopust na morje, naše kampe pretežno obiskuje-
jo tujci. V poletnem času je v dolini opaziti številne avtomobile z nizozemskimi, francoskimi, nemškimi in drugimi tujimi registracijami. Velik odstotek teh tujih turistov se odloči za namestitev v kampu.
V Šmici pravijo, da pri njih kampirajo pretežno tujci, v kampu Menina so znani po svojih zvestih gostih iz severnih držav. Tudi v šotorišču NaturPlac Na škali v okolici Ljubne-ga gostijo predvsem tuje goste. Kot je povedal Aleš Krivec, so se pri njih ustavili celo gostje iz Saudske Arabije, Šri Lanke in Avstralije.
GOSTJE POZORNI NA PONUDBO
Dejavnosti zgornjesavinjskih kampov so se z leti precej razširile. Gostje so zahtevnejši, ne želijo le dobrega prostora v senci, kamor bodo postavili svoj šotor ali avtodom, želijo tudi pestro dodatno ponudbo. Lastniki kampov, ki hočejo svoje kapacitete dodobra zapolniti, so zato primorani poskrbeti tudi za pestro dodatno ponudbo.
Kamp Menina pri tem izstopa. Gosti kampa se radi vračajo ne le zaradi naravnih lepot doline,
Naša anketa
Kako vam je všeč v našem kampu?
Jasper de Weerd, Nizozemska
V kampu Menina sem prvič, tudi sicer v Sloveniji še nisem bil na dopustu, le potoval sem skozi in se na kratko ustavil v Mariboru. Tokrat sem tukaj na enajstdnevnih počitnicah z večjo skupino prijateljev. Pokrajina mi je zelo všeč, v kampu je veliko možnosti za športne aktivnosti, v bližini je trgovina. Na splošno smo z vsem zelo zadovoljni, le vroče je malo preveč in v kampu pogrešamo bankomat.
Jurgen Wilkes, Nizozemska
Z družino v Sloveniji dopustujemo drugič, tudi v kampu Menina smo nastanjeni drugič. Tukaj bomo ostali dva tedna. Malo potujemo okrog, bili smo na Bledu pa v Bohinju. Slovenija je zelo lepa dežela, vedno znova smo presenečeni nad čudovito naravo, domačini so prijazni, odprti ljudje, ki turistom radi pomagajo in svetujejo, kaj obiskati. Tudi s sporazumevanjem v angleščini ali nemščini ni težav. Z vremenom imamo srečo. Predlogov za izboljšave nimamo, saj smo tukaj povsem zadovoljni, zato smo kamp ponovno obiskali.
Judith in Ruud von Louvezijn
Pred tremi leti sem bil prvič sam v Sloveniji, sedaj sem obiskal kamp z družino. Tukaj bomo tri dni, nato potujemo naprej proti Hrvaški. V kampu se počutimo zelo dobro. Slovenija je zelo lepa dežela s čudovito naravo in prijaznimi ljudmi. Hrano si pripravljamo sami ali pa obiščemo restavracijo v kampu ali kje v bližini. Vse se nam zdi zelo dobro urejeno. Osebje v kampu je prijazno, vedno so pripravljeni pomagati in svetujejo, kaj je v okolici zanimivega. Obiskali smo Golte in opažam, da je tudi sicer veliko možnosti za pohodništvo. Na voljo so aktivnosti za vse generacije - za najmlajše, za družine, za mlade in tudi malo starejše. Tudi cene so sprejemljive.
Maik Bannier, Nemčija
Z družino, ženo in štirimi otroki že četrtič dopus-tujem v kampu Menina. Zelo smo zadovoljni, kamp je na dobri lokaciji, obdaja nas čudovita pokrajina. Tukaj nam ni nikdar dolgčas, kopamo se v jezeru in reki, na voljo so številne športne aktivnosti vključno z adrenalinskim parkom, skratka, se dogaja. Odpravili smo se tudi v Ljubljano, Velenje in Logarsko dolino. Ljudje so prijazni in vse je zelo čisto. Cene so primerljive s cenami v Nemčiji. Tudi slovenska hrana nam je všeč. Trenutno je kamp zelo poln in je občasno mogoče malo kaotično pri sanitarijah in v restavraciji, ampak nič hujšega.
Filip Ješe, Slovenija
Prihajam iz Domžal, star sem devet let in z družino tukaj poskusno kampiramo. V kampu smo nastanjeni za konec tedna, da ugotovimo, če nam takšen način počitnic ustreza. Tukaj je veliko tujih gostov, tako da imam občutek, da smo v tujini. Veliko se kopam in skačem v vodo, super je, ker se ves čas kaj dogaja. Že razmišljamo, da bi prišli naslednjič za več časa.
Jytte Smets in Janssen Christof Antuerp, Belgija
Na poti sva z majhnim otrokom že tri tedne. Najprej smo potovali po Avstriji in Madžarski, sedaj smo se ustavili v kampu Menina. Najprej smo nameravali ostati le dva dni, a nam je všeč in smo podaljšali še za tri dni. Smo zelo zadovoljni, uživamo v vodi in ob njej. V Sloveniji smo prvič. Je čudovita dežela, geografsko majhna, vendar ni videti tako, saj je zelo razgibana. Občudujemo številne visoke gore, ki jih v Belgiji ni. Odpravili se bomo še do Portoroža, potem pa sledi povratek domov.
Vidi se, da je turistična sezona na vrhuncu, v kampu je zelo živahen utrip, vendar vse dobro funkcionira. Gostje smo dobro informirani, domačini so prijazni, pozdravljajo, so nasmejani ... Včasih je kakšna zadrega glede angleščine, vendar je znanje tujih jezikov v Sloveniji občutno boljše kot na Madžarskem. Opazil sem, da imate zelo lepe hiše, dobre ceste, avtoceste so pri vas boljše kot v Belgiji. Na težavo smo naleteli le v restavraciji kampa, kjer ne sprejemajo bančnih kartic.
Barbara Rozoničnik
4 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2016	.A
Tema tedna, Aktualno
Gostje kampa Menina v Varpoljah lahko uživajo v kopanju v jezeru, se preizkusijo v adrenalinskem parku, na voljo so jim športne dejavnosti ...
ampak tudi zaradi ponudbe v kampu. Uživajo lahko v kopanju v jezeru, se preizkusijo v adrenalinskem parku, na voljo so jim športne dejavnosti, plezanje po umetni steni, otroci se zabavajo na igralih, skratka, že brez da bi se odpravili iz kampa, je poskrbljeno za njihovo zabavo. Ker pa moderen turist, čeprav ljubitelj kampiranja, skorajda ne zmore več brez moderne tehnologije, tudi storitev brezplačnega gostovanja na spletu (WiFi) postaja del ponudbe večine kampov. Nič nenavadnega tako
ni pogled na kopico najstnikov, ki pred recepcijo strmijo vsak v svoj mobilni telefon.
NARAŠČATA TAKO POVPRAŠEVANJE KOT PONUDBA ADRENALINSKIH AKTIVNOSTI
Adut vseh zgornjesavinjskih kampov so aktivnosti v naravi. Kampisti so ljubitelji aktivnega preživljanja časa v naravi in Zgornja Savinjska dolina jim ima kaj ponuditi. V kampih smo izvedeli, da v zadnjih letih narašča priljubljenost adrenalinskih aktivnosti.
V kampu Menina svoje goste odpeljejo na rafting, zorbing, tudi na skok iz letala. Tudi gostje NaturPlaca Na škali povprašujejo po adrenalinskih aktivnostih, najbolj jih zanimajo vodni športi, kot sta soteskanje in rafting, ter tandemski poleti z jadralnim padalom. Podobne aktivnosti svojim gostom omogočajo tudi ostali kampi, nekateri svojo ponudbo nadgrajujejo z izvrstno domačo kulinariko, drugi pa gostom vsaj svetujejo, kje dobro jesti in piti.
BIVANJE V SOZVOČJU Z NARAVO
Ljubitelji kampiranja so v večini naravovarstveno ozaveščeni. Spoštujejo naravo in radi vidijo, da je prostor, kjer bivajo, v sozvočju z njo. V kampu Menina so že pred leti začeli postavljati lesene objekte, ki se odlično zlijejo z okolico. Letos lesene hiške nastajajo tudi v kampu Šmica. Še korak naprej (ali nazaj k naravi) so stopili v NaturPlacu Na škali, kjer gostom med drugim ponujajo nočitve v lesenih hiškah »kočurah«, kar predstavlja flosarski običaj nočitve, ki je hkrati element dediščinske izkušnje. Po tovrstni nastanitvi je pri njih tudi največ povpraševanja.
Prav posebno šotorsko doživetje ponujata Glamping Herbal na Ljubnem ob Savinji in Glamping Savinja, ki je prav tako lociran na Ljubnem. Glampingi, kot sta ljubenska, so se namreč odzvali na povpraševanje tistih turistov, ki si sicer želijo preživljanja prostega časa v kampu, a hkrati ne marajo (ne)udobja šotorov in prikolic.
Tatiana Golob
PESTRA POLETNA SEZONA NA GOLTEH
Sprehodi, šport in sobivanje z naravo
Čeprav se okrog vrhov družbe Golte d.o.o. že lep čas podijo črni oblaki, ekipa zaposlenih tudi poleti deluje s polno paro. Večletno trdo delo in uvajanje novosti v poletnem obdobju se »prijemlje«, gostje in planinci, ki dnevno ali tedensko obiščejo zimsko-letni turistični center na Mo-zirski planini, so vse številčnejši.
DODATNA ATRAKTIVNA PONUDBA
Golte vabijo z dodatnimi vsebinami, ki jih izvajajo pri koči Trije ploti. Na nadmorski višini 1.530 metrov lahko obiskovalci igrajo prvi eko mini golf v Sloveniji (to je najvišje ležeče igrišče za mini golf v Evropi). Na akumulacijskem jezeru je možno supanje (veslanje na vodi s posebnimi plovnimi deskami).
Golte so privlačne tudi za gorske kolesarje, saj je tamkajšnja krožna kolesarska steza edinstvena v tem delu regije. Steza poteka od vrha Medvedjaka mimo Treh plotov in jezera v smeri Ročke planine do Starih stanov. Od tam je možnost izbire poti v smeri Ljubnega ali nazaj v smeri Morave, Mozirske koče in Alpskega vrta.
NOVA IGRALA ZA NAJMLAJŠE
Pri hotelu Golte so v sodelovanju s hotelskim podjetjem G. Design postavili igrala, sestavljena iz gugalnic, tobogana, hiške s teraso in plezalne stene. Na terasi hotela strežejo za Zgornjo Savinjsko dolino značilno kulinariko. Ob vikendih je za naročene skupine mogoča adrenalinska vožnja z »zip-linom« dolžine 200 metrov. Obiskovalce Mozirske planine vabi tudi z novimi vsebinami obogaten Alpski vrt.
PALETA AVGUSTOVSKIH PRIREDITEV
V času od 6. do 27. avgusta bo na Golteh potekala vrsta prireditev: Borovničev pohod na Smrekovec, Zeliščarski praznik pri Alpskem vrtu, nedeljski turnir v mini golfu pri Treh plotih in praznovanje Marijinega vnebovzetja z mašo ter kasnejšo zabavo z živo glasbo na ploščadi hotela. 21. avgusta bodo organizirali tekmovanje za najboljšo zgornjesavinjsko »župo« ter Waterline meeting na akumulacijskem jezeru, že tradicionalni gobarski vikend s predavanjem in razstavo sezonskih gob pa bo potekal zadnji avgustovski vikend.
Gostje in planinci, ki dnevno ali tedensko obiščejo Golte, so vse številčnejši.
VABI TUDI MOZIRSKA KOČA
V tem času bo v polnem pogonu tudi ekipa oskrbnika Mozirske koče Filipa Vrabiča, ki zna za dobrodošlico presenetiti goste s kitaro in kakšno domačo anekdoto. Znana TV voditeljica bi rekla: »Lušno bo.«
Tekst in foto: Jože Miklavc
Savinjske novice št. 27, B. julij 2016 5
Kmetijstvo, Gospodarstvo
POZEBA, SNEG, VETER, TOČA ...
Škoda v kmetijstvu na več sto hektarjih
Sredi julija je državni zbor po nujnem postopku obravnaval predlog interventnega zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe in snega v kmetijstvu spomladi letos. Najhuje so bili prizadeti nasadi in sadovnjaki v vzhodni polovici države. Nizke temperature in sneg so naredili precej škode kmetijskim pridelkom tudi v Zgornji Savinjski dolini.
Spomladanska katastrofa je v sadovnjakih in vinogradih po predhodnih ocenah na okoli 56.000 hektarjih povzročila za 23,6 milijona evrov škode. Več kot 60-odsto-tno je bilo uničenih 3.200 hektarjev sadovnjakov in 1.700 hektarjev vinogradov. Sadjarjem je tako ostala le okoli petina jabolk. Takšnemu izrednemu dogodku nismo bili priča zadnjih 60 let, je v razpravi v državnem zboru poudarila poslanka Veronika Šergan.
V NAŠI DOLINI ŠKODA NA VEČ STO HEKTARJIH
Po podatkih, s katerimi razpolaga mozirska kmetijska svetovalna služba, je bilo na tukajšnjem območju prizadetih okrog 100 hektarjev travnikov in travnodeteljnih mešanic, ki so bile poležane. Škoda ni presegla 30 odstotkov, kar je prag za popisovanje. Bilo je le ote-žkočeno spravilo poležane krme.
Okrog 100 hektarjev travniških sadovnjakov in sadnih vrtov ob hišah je bilo poškodovanih
60-80-odstotno. Prizadet je bil tudi krompir. Pozeblo je približno 10 hektarjev krompirja. Krompir se je sicer obrasel, vendar je potem na novo pognalo manj poganjkov in je bil pridelek nekoliko nižji - po oceni do 50 odstotkov.
UKREPI PREDVSEM ZA SADJARJE IN VINOGRADNIKE
Predlog interventnega zakona prinaša nepovratno finančno pomoč kmetijam, katerih sadovnjaki ali vinogradi so imeli izgube na več kot 30 odstotkov površin, pri čemer je škoda na posameznem GERK-u več kot 60 odstotkov. Če so imeli pridelek zavarovan, bodo lahko dobili do 20 odstotkov priznane škode, če niso imeli zavarovano, pa do 10 odstotkov priznane škode. Omogočen bo tudi odpis najemnin pri skladu kmetijskih zemljišč in olajšave pri prispevkih za pokojninsko-invalidsko zavarovanje.
Glede na to, da vinogradništvo in sadjarstvo v Zgornji Savinjski dolini nista glavni dejavnosti, s katerima bi se preživljale kmetije, so tukajšnje občine po navodilih ministrstva škodo ocenile samo glede prizadetih površin in vrst pridelka. Verjetno tukajšnji pridelovalci ne bodo vlagali zahtevkov za uveljavitev ugodnosti po interventnem zakonu. Ukrepi so namreč oblikovani na način, da se neposredna fi-
nančna pomoč dodeli najbolj prizadetim in ogroženim kmetijskim gospodarstvom za škodo v sadjarstvu in vinogradništvu.
ŠKODO POVZROČILA TUDI TOČA
Toča z močnim dežjem in vetrom je 13. julija popoldne naredila kar nekaj škode na kmetijskih površinah v naši dolini, zlasti v občini Nazarje in v delu občine Rečica
drugega in tretjega odkosa. Trava leži, travne bili so posekane. To travo bo potrebno takoj pospraviti, pojasnjuje Štefka Goltnik iz kmetijske svetovalne službe.
SADJARSKA RAZSTAVA NI OGROŽENA
Na nedavnem sestanku upravnega odbora Sadjarskega društva Franc Praprotnik Mozirje so ob-
Alojz Plaznik, predsednik Sadjarskega društva Franc Praprotnik:
»Glede na razpoložljivost sadja bomo precej odvisni od pridelka članov iz zgornjega dela naše doline, kjer pozebe ni bilo. Predstavili bomo zlasti sadje iz kmečkih viso-kodebelnih sadovnjakov, manjkal pa bo pridelek ljubiteljskih sadjarjev - takih je skoraj dve tretjini članov, ki imajo novejše sorte sadnih vrst. Kljub temu upamo in se bomo potrudili, da bo tudi tokrat predstavljenih čim več zanimivih sadnih vrst.«
ob Savinji. Prva ocena je, da je poškodovanih okrog 15 hektarjev koruze, od tega trije hektarji zelo, kar pomeni da so rastline razcefrane in deloma polomljene. Poškodovani so tudi posevki krompirja, buč, vrtnin, vendar od tega kmetje niso življenjsko odvisni. Precej poškodovanih je tudi okrog pet hektarjev
ravnavali problematiko pozebe in škode na sadovnjakih. Glede na to, da letos pripravljajo tradicionalno sadjarsko razstavo, so preverili možnosti, ki jih imajo glede na manjši pridelek. Ugotovili so, da bodo razstavo lahko pripravili.
Tekst in foto: Marija Lebar
ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE V STEČAJU
Prodajni center v Ljubiji dobil novega lastnika
Nedavno je Okrožno sodišče v Celju v stečajnem postopku Zgor-njesavinjske kmetijske zadruge (ZKZ) Mozirje izdalo sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, ki se nanaša na prodajo prodajnega centra (PC) v Ljubiji. V stečajnem postopku so sicer razpisani roki za več dražb, na katerih se bo prodajalo premičnine in nepremičnine, med drugim restavracijo Gaj v Mozirju.
NOVI LASTNIK JE ERIDA D.O.O.
Prejšnji teden je minil pritožbeni rok na sklep sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu. Gre za prodajni cen-
ter v Ljubiji skupaj z zemljiščem. Jasna Hohnjec iz pisarne stečajne up-raviteljice Alenke Krivec Nabernik je povedala: »Nepremičnine PC Ljubi-ja so bile prodane na dražbi 29. marca 2016. Premoženje se je prodajalo skupaj kot celota za izklicno ceno 192.900 evrov neto. S kupcem je bila 1. aprila 2016 sklenjena prodajna pogodba za nakup premoženja stečajnega dolžnika za ceno v višini 562.881,49 evrov z vključenim DDV. Kupec je Erida d. o. o. iz Škofljice.«
NAMEN NAKUPA ŠE NI ZNAN
Na omenjeno družbo, ki je regi-
strirana za upravljanje nepremičnin in vzdrževanje objektov, smo se obrnili z vprašanjem o namenu nakupa. Zaradi dopustov in odsotnosti direktorja so nam odgovorili le, da se lahko ponovno pozanimamo v naslednjih dneh, ko bo dosegljiv njihov direktor Jure Paušer.
NA PRODAJ TUDI DRUGE NEPREMIČNINE IN PREMIČNINE
Na spletnih straneh Ajpesa je sodišče objavilo več razpisov javnih dražb premičnin in nepremičnin ZKZ z zviševanjem izklicne cene. Stečajna upraviteljica na draž-
bah v odkup med drugim ponuja stanovanjsko poslovni objekt v Lu-čah, zemljišča in objekte na Rečici ob Savinji, počitniško hišico v Podčetrtku in restavracijo Gaj v Mozirju. Dražba za slednjo je razpisana za 23. avgusta. Poleg zgradbe in zemljišča bodo naprodaj tudi premičnine.
Objavljeno je tudi vabilo za oddajo nezavezujočih ponudb za nakup poslovnih objektov v Podsmrečju v Gornjem Gradu in vabilo k dajanju zavezujočih ponudb za tovorna in druga vozila, viličarje in traktorje.
Marija Lebar
6 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2016	.A
Aktualno
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE
Lubadar - velika grožnja smrekovim sestojem
Na nazarski območni enoti Zavoda za gozdove Republike Slovenije (ZGS) so po opravljeni analizi ugotovili, da se je v letošnjem letu do polletja, glede na enako obdobje lanskega leta, za 21 odstotkov povečal obseg poseka zaradi lubadarja. Letos so v obdobju do 19. julija posekali skoraj 16 tisoč kubičnih metrov lubadark, lani nekaj manj kot 13 tisoč.
STANJE PONEKOD ALARMANTNO
Ker so bile letošnje razmere za razvoj podlubnikov slabše (več dežja, manj vročine) kot lani v enakem obdobju, je stanje zaskrbljujoče, ponekod alarmantno, je povedal vodja nazarske območne enote ZGS Toni Breznik. Z lepim vremenom so v zadnjem obdobju začeli odkrivati nova žarišča. Zaskrbljujoče je, da so žarišča ne le številčnejša ampak tudi vedno večja - tudi do tristo kubičnih metrov.
Lanski posek zaradi podlubnikov je bil rekorden zaradi posledic žledoloma in suhega ter toplega vremena. Posekanih je bilo preko 70 tisoč kubičnih metrov lubadark in če bo letos tako, kot se kaže sedaj, bo posek še večji.
A v nekaterih drugih delih Slovenije, predvsem na Notranjskem in Gorenjskem, imajo še večje težave. Gozdovi v nazarski območni enoti niso med najbolj ogroženimi tudi po zaslugi skrbnih lastnikov, ki so posledice žleda večinoma sanirali pravočasno.
POTREBNO TAKOJŠNJE UKREPANJE
»Lastnike gozdov prosimo in jim priporočamo, da intenzivno pregledujejo gozdove ter v primeru odkritja žarišča podlubnikov pričnejo ukrepati takoj, obvestijo revirnega gozdarja in s pravočasno sečnjo ter spravilom lesa iz gozda preprečijo širjenje lubadarja,« pravi Breznik.
POZIV LASTNIKOM LESNIH SKLADIŠČ
Grožnja prekomernega razvoja podlubni-kov je tudi neustrezna manipulacija lesa na nekaterih lesnih skladiščih. »Pozivamo la-
stnike lesnih skladišč, da spremljajo stanje podlubnikov v skladiščenem lesu, to je njihova zakonska obveza, in da odvoz lesa na žago oziroma lupilni stroj uskladijo s stanjem razvoja podlubnikov. Zaenkrat stanje podlubnikov v gozdovih še obvladujemo, zato ne smemo dovoliti, da nam le-ti uidejo izpod nadzo-
Toni Breznik lastnikom gozdov priporoča, da skrbno pregledujejo gozdove. (Foto: ŠMS)
ra, saj bodo škode ogromne, občutili pa jih bodo predvsem lastniki gozdov,« še poudarja Breznik.
Povečan pojav podlubnikov je bil zaradi žledoloma pričakovan, obseg pa je bilo težko predvideti, saj je odvisen od številnih dejavnikov (vreme, pravočasni ukrepi lastnikov gozdov in odkupovalcev lesa, razmere na trgu, razvoj naravnih predatorjev itd.)
RAZLIČEN PORAST ŠTEVILA PODLUBNIKOV
Porast števila podlubnikov na območju na-zarske enote ZGS je največji na območju Šoštanja in Belih Vod. Tudi v Lučah in Solčavi, kjer lani ni bilo veliko poseka, so v letošnjem letu številke precej višje, manj kot lani pa se je doslej posekalo na območju Gornjega Grada in Nazarij.
ŠMS
	2015	2016	%
Solčava	198	681	344
Luče	456	1.079	237
Ljubno	644	990	154
Gornji Grad	1.810	1.425	79
Nazarje	5.496	3.566	65
Bele Vode	2.795	4.509	161
Velenje	1.531	3.456	226
Skupaj	12.930	15.706	121

Posek v obdobju od 1. 1. 2016 do 19. 7. 2016 v m3 (vir: ZGS)
Do 493 evrov za usposabljanje mladega
delavca
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) je objavil javno povabilo za usposabljanje mladih do 30. leta na delovnem mestu. Razpis, v katerem je na voljo 4,4 milijona evrov, bo odprt do konca maja prihodnje leto oziroma do porabe sredstev. Program usposabljanja lahko traja dva ali tri mesece, odvisno od pogojev, ki jih izpolnjuje vključena oseba. Podjetje ali samostojni podjetnik, ki želi usposabljati in ustreza pogojem, lahko osebno ali po pošti predloži ponudbo na območno službo ZRSZ. Vsi obrazci so dostopni v javnem povabilu za usposabljanje mladih na delovnem mestu.
Za večjo varnost v cestnem
prometu
Vlada je podprla predloga novel zakona o motornih vozilih in zakona o pravilih cestnega prometa, ki med drugim dvigujeta starostno mejo za obvezno uporabo zaščitne kolesarske čelade s 14 na 18 let starosti. Poleg tega predloga uvajata evropsko definicijo kolesa s pomožnim motorjem, s tem pa se postavlja bolj jasno opredeljena meja med mopedi in kolesi s pomožnim motorjem.
Pogrebna dejavnost mora ostati v javnem interesu
Državni svet je v minulem tednu izglasoval odložilni veto na zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Svetniki so se tako odločili zaradi prepričanja, da gre za občinsko nalogo in storitev, ki bi morala ostati v javnem interesu. Zaradi tega je državni zbor primoran znova odločati o podpori zakonu, ki pogrebno dejavnost, z izjemo 24-urne dežurne službe, prepušča trgu.
Sodišče EU presojalo o pravici
delavcev
Po mnenju evropskega sodišča je pravica do plačanega dopusta posebnega pomena. Zato ima po odločitvi sodišča EU delavec, ki sam prekine delovno razmerje, kljub temu pravico do denarnega nadomestila, če v celoti ali delno ni mogel izkoristiti svoje pravice do plačanega letnega dopusta.
TG
7 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2016	.A
Iz občin
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
Za šolske prevoze bodo nekateri doplačali, drugi
dobili povračilo
Ena od točk, ki je bila na dnevnem redu julijske seje gornjegrajskega občinskega sveta, je bila obravnava pravilnika o organiziranju šolskih prevozov in povračilu stroškov prevoza. Pravilnik začne veljati v novem šolskem letu. Podrobneje ga je predstavila Tina Gutman, ki je povedala, da želijo s pravilnikom poenotiti pogoje za vse upravičence in določiti enoten način uveljavljanja pravic.
KOMU PRIPADA BREZPLAČEN PREVOZ IN KOMU NE
Bistvo pravilnika je zakonska osnova, da otrokom, oddaljenim od šole štiri kilometre in več, pripada brezplačen prevoz v šolo in nazaj. Izjema so prvošolci, ki imajo pravico do prevoza tudi ob manjši oddaljenosti. Ker pa ne bi radi ukinili določenih relacij, bo možnost prevoza dana tudi tistim otrokom, ki od šole niso dovolj oddaljeni, prevoz pa bi radi koristili.
Za te učence bi uvedli minimalno plačilo. Povračilo stroškov prevoza bi lahko uveljavljali starši otrok, ki so od postajališča oddaljeni več kot kilometer in pol. Učenci bodo na šoli prejeli vlogo za uveljavljanje pravic za sofinanciranje stroškov prevoza ali doplačilo.
PREVOZI OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
Občina je dolžna poskrbeti tudi za prevoze otrok s posebnimi potrebami, ne glede na od-
Tina Gutman je svetnikom podrobno obrazložila nov pravilnik o šolskih prevozih. (Foto: ŠMS)
daljenost njihovega prebivališča od osnovne šole, če je tako določeno v odločbi o usmeritvi. Prav tako imajo otroci s posebnimi potrebami, ki imajo z odločbo o usmeritvi določeno izvajanje dodatne strokovne pomoči v zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, pravico do povračila stroškov prevoza do zavoda, v katerem se ta pomoč izvaja, če je njihovo prebivališče od tega zavoda oddaljeno več kot štiri kilometre. Trenutno so trije šolarji z odločbo, ki se šolajo izven kraja bivališča, od katerih eden obiskuje šolo v Mozirju, dva pa v Kamniku.
NEVARNE POTI IN SPREMEMBE POSTAJALIŠČ
Kar se tiče relacij prevozov in postajališč, se določajo vsako leto posebej. Šola o tem obvesti občino in skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) te poti preverijo. SPV tudi poda predlog nevarnih poti in relacij ter spremembe postajališč, v kolikor ocenijo, da je to potrebno. V letošnjem šolskem letu so relacijo Gornji Grad - Križ označili za nevarno pot. Tako bodo učenci na tej relaciji kljub temu, da niso oddaljeni od šole štiri kilometre, upravičeni do brezplačnega prevoza v šolo in nazaj.
ŠMS
OBČINSKI SVET LUČE
Do odločitve o izgradnji športne dvorane po jesenski
javni obravnavi
V skladu s sklepom občinskega sveta je Občina Luče pridobila strokovne podlage za zazidalni preizkus za dograditev športne dvorane pri osnovni šoli Luče. Gradivo je bilo na julijski seji predstavljeno občinskemu svetu. Na seji so bili prisotni tudi nekateri zainteresirani občani, ki imajo stanovanjske objekte v bližini nameravane gradnje. Po razpravi je občinski svet sprejel sklep, da se odločanje preloži, jeseni pa se v javni razpravi preveri mnenje občanov.
Strokovne podlage je pripravilo podjetje RC Planiranje d. o. o. iz Celja. Obdelani sta bili dve varianti, ki ju je razložil predstavnik pripravljavca Radovan Romih.
KOMISIJA ZA VARIANTO 2
Na začetku sedanjega mandata je občinski svet razpravljal o graditvi športnega igrišča. Sprejeta je bila odločitev, da se nadaljuje s projektom dograditve športne dvorane. V ta namen
je bila pred časom imenovana komisija za izgradnjo športne dvorane. Predsednik komisije Klav-dij Strmčnik je na tokratni seji predstavil dosedanje ugotovitve. Komisija se je osredotočila predvsem na funkcionalnost, ki je po mnenju članov komisije sprejemljivejša pri varianti 2. Pri tej varianti bi bili spremljajoči objekti lociran vzdolž telovadnice.
PLANKL PREDLAGA PRIPRAVO EKONOMSKEGA PROGRAMA
Pred razpravo je župan prebral pisno stališče svetnika Jerneja Plankla, ki se seje ni mogel udeležiti. Plankl poudarja, da v pripravljeni strokovni podlagi ni nobene analize o potrebi po tako veliki telovadnici. Sprašuje se, ali ni možna manjša telovadnica, ki bi se bolje vklopila v okolje in imela manj vpliva na sosednje objekte. Zaradi obsežnosti investicije predlaga pripravo poslovno ekonomskega programa. Pridobiti je treba mnenje šole in izpeljati širšo razpravo.
MLADI PODPIRAJO GRADNJO
V razpravi je bil Peter Podkrižnik mnenja, da bi bilo o projektu potrebno še enkrat razmisliti, Jernej Ribič pa je dejal, da je med mladimi v Lu-čah vladalo doslej dokajšnje mrtvilo, zato tako mladi kot on sam podpirajo gradnjo telovadnice. Tomaž Robnik je izpostavil, da je obstoječa telovadnica premajhna za vse potrebe, kako bo čez deset ali več let, pa je sedaj težko ugibati. Tudi po njegovem je potrebno glede projekta doseči širši konsenz.
JESENI JAVNA OBRAVNAVA PRIPRAVLJENIH PROJEKTOV
Takšno je bilo tudi mnenje župana in ostalih svetnikov. Po razpravi, v kateri so sodelovali še drugi svetniki, so soglasno sprejeli sklep, da se predvidoma v septembru organizira javna obravnava pripravljenih projektov za gradnjo športne dvorane.
Marija Lebar
8 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2016	.A
Iz občin, Ljudje in dogodki
OBČINSKI SVET LJUBNO
V prvem polletju realizirali številne
investicije
Na zadnji seji občinskega sveta Ljubno je župan Franjo Naraločnik svetnikom predstavil potek nekaterih investicijskih dejavnosti v občini. Prvo polletje je bilo na tem področju razgibano in uspešno, čaka pa jih še precej dela v drugi polovici leta. O številkah oziroma vrednostih posameznih investicij župan tokrat ni govoril, več podatkov je bilo o polletni realizaciji proračuna.
VZDRŽEVANJE CEST V ZAKLJUČNI FAZI
Načrtovano vzdrževanje gozdnih in lokalnih cest je v zaključni fazi, je pojasnil Naraločnik. Asfaltiranja so v teku, zaključena je prep-lastitev ceste v Okonini, kjer se je
obnavljala struga potoka. »Zaključen je odsek modernizacije lokalne ceste od Janezovega polja do File-ževega ovinka, izvajajo se dela Za Ljubnico, kjer se hkrati rekonstruira vodovodno omrežje in del kanalizacije ter nadaljuje modernizacija proti Rastkam. Popolna obnova sanitarij v Vrbju je zaključena, dela pri rekonstrukciji sanitarij v Radmir-ju so v teku.«
OBNOVLJENI PROSTORI
ZDRAVSTVENEGA DOMA
Nakup in prodaja zemljišč potekata v skladu z načrtom, največ prometa se odvija na območju IPC Loke zaradi potreb podjetja KLS po gradnji dodatnih poslovnih površin. Obnovljeni so zgornji prosto-
ri zdravstvenega doma in urejena referenčna ambulanta, ki bo pripomogla k boljši preventivni dejavnosti v zdravstvu. V kratkem bo tam montirana še oprema.
NAKUP KOMBIJA DOBRA POTEZA
Popolnoma je obnovljena stara šolska telovadnica z garderobami in sanitarijami. »Iz obračuna šolskih prevozov je razvidno, da je bila odločitev za nakup lastnega kom-bija finančno in organizacijsko dobra poteza in so prihranki na letni ravni znatni,« je poročal župan.
FINANCIRANJE DRUŠTEV PO PLANU
Financiranje društev poteka
skladno s sklenjenimi pogodbami, finančna sredstva nekaterim gasilskim društvom pa so bila zaradi njihovih investicijskih potreb že izplačana v celoti; gre za gradnjo gasilskega doma v Radmir-ju in nakup avtocisterne na Ljubnem.
V PRIPRAVI TEMATSKE POTI PO OBČINI
Za uspešno izvajanje projektov mora občina pripraviti precej dokumentacije. Pripravljajo načrt ureditve tematskih poti po občini po vzoru tematske poti ob Ljub-nici, s katerimi bi radi zagotovili možnost hoje, rekreacije in tudi kolesarjenja.
Marija Lebar
OBČINSKI SVET NAZARJE
Pohvale za živahno investicijsko dogajanje
V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bil proračun občine Nazarje realiziran v nekaj manj kot petdesetih odstotkih. Večje odstopanje je na odhodkovni strani, je pojasnil župan Matej Pečovnik na zadnji seji občinskega sveta. To je razumljivo, saj bodo nekatere že začete investicije dokončane ali zapadle v plačilo v drugi polovici leta.
45-ODSTOTNA REALIZACIJA PRIHODKOV
Prihodki so bili realizirani v višini 1,2 milijona evrov, kar je glede na veljavni rebalans proraču-
na nekaj več kot 45-odstotno. Realizacija odhodkov je bila v višini 930 tisoč evrov ali 29 odstotkov. Podrobnejši pogled pokaže, da so bili tekoči odhodki in tekoči transferi uresničeni skoraj 50-odstotno. Večja odstopanja kaže postavka investicijski odhodki, ki je bila realizirana v manj kot 15 odstotkih.
OBČINA REDNO PORAVNAVA SVOJE OBVEZNOSTI
Župan Pečovnik je še povedal: »V prvi polovici leta je Občina Nazarje prejela za 196 tisoč evrov več sredstev, kot jih je porabila.
Stanje sredstev na računih na dan 30. junij 2016 je znašalo milijon 112 tisoč evrov. Občina svoje obveznosti poravnava redno.«
ODBORA ZA GOSPODARSTVO IN NEGOSPODARSTVO BREZ PRIPOMB
Polletno poročilo o izvajanju proračuna sta predhodno obravnavala odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe ter odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti. Kot je poročal predsednik odbora za gospodarstvo Boštjan Cigale,
Četrtega julija se je v Ljubiji zgodila prometna nesreča, v kateri je tovornjak vlačilec, ki je vozil v smeri Celja, zapeljal preveč na rob cestišča in se zato zvrnil na bok. Po večurni popolni zapori cestišča so tovornjak odstranili, na kraju pa je ostala uničena večja kovinska konstrukcija z obcestno tablo za Šoštanj in Topolši-co ter Šentrupert (avtocesta A1).
Na zasebnem zemljišču je nastala manjša škoda, medtem
odbora na predlagano gradivo nista imela pripomb in predlagata, da ga občinski svet potrdi.
ZADOVOLJSTVO NA RAČUN ŽIVAHNEGA DOGAJANJA
Svetnik Janez Štiglic je v razpravi dejal, da se v občini čuti živahen utrip dogajanja, ki bo občanom dolgoročno prineslo novo kakovost življenja. »Marsikdo ob tem čuti veselje in zadovoljstvo in je prav, da se to tudi pove,« je poudaril Štiglic in opomnil, da so tudi številke v poročilu odsev vseh omenjenih aktivnosti.
Marija Lebar
ko je bila tabla, ki je v lasti konce-sionarja državne ceste, praktično uničena. Kot kaže, je po več kot treh tednih od nesreče tabla ostala pozabljena, zaradi česar so za kakovostno prometno orientacijo najbolj prikrajšani tuji vozniki, ki v konici turistične sezone obiskujejo naše kraje in se morajo orientirati po avtomobilskih ali telefonskih »garminih«, kot bi iskali po-kemone.
Tekst in foto: Jože Miklavc
_J
9 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2016	.A
Zdravstvo, Šolstvo, Ljudje in dogodki
Julija
ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM
Iščejo novega pediatra
Pred 40 leti
OB PRAZNIKU V SOLČAVI
Skupščina občine Mozirje je že na svoji junijski seji odločila, da bo letošnje praznovanje občinskega praznika v Solčavi. Letošnje praznovanje občinskega praznika ima dve osnovni komponenti. Prva je v tem, da je praznovanje posvečeno srečanju koroških borcev, in druga v tem, da predamo svojemu namenu modernizirano cesto do Logarske doline. Ob predaji ceste svojemu namenu je potrebno povedati, da gre ob tej delovni zmagi za zaključek skoraj dvajsetletnih prizadevanj, da pride asfaltni trak do Logarske doline. Modernizacija te ceste je bila vedno v ospredju prizadevanj prebivalcev, ki živijo in ustvarjajo ob tej pomembni prometnici. Še posebej pa je bil to vedno velik interes prebivalcev Solčavskega, ki se jim s tem odpirajo nove investicije in razvojne možnosti.
Pred 30 leti
90 LET MOZIRSKE KOČE
Letos mineva 90 let, odkar so pod Boskovcem zgradili prvo Mozirsko kočo, ki je bila za tiste čase posebna zanimivost. V slovenskem merilu je to bila takrat šesta slovenska planinska postojanka. Iz narodnoobrambnih pobud je torej nastala pred devetdesetimi leti Mozirska koča, ki je bila že leta 1920 pretesna in zato povečana. Leta 1934 so zgradili še eno in 1938. leta prevzeli še Lovrovo kočo, ta je stala na mestu, kjer je današnja Mozirska koča. Vojna ji ni prizanesla, pogorela je. Zato so leta 1948 kočo obnovili. V velikem požaru 1950 je koča pogorela. Leto kasneje so postavili novo, ki prav sedaj doživlja večja obnovitvena dela, za katera so se zavzeli mozirski planinci. Dela dobro potekajo in tako bo koča ob devetdesetletnem jubileju vsa prenovljena in posodobljena.
Pred 20 leti VAROVANCI VDC MOZIRJE USPEŠNI TUDI NA DRŽAVNIH IGRAH SPECIALNE OLIMPIJADE
V Mariboru so v dneh od 7. do 9. junija potekale 8. letne igre specialne olimpijade Slovenije, katerih prireditelj je bil Olimpijski komite Slovenije. Iger se je udeležila tudi ekipa Sožitja - VDC iz Mozirja. Ekipo Sožitje VDC so sestavljali trije tekmovalci in dva trenerja. Vlado je nastopil v elementih košarke in elementih namiznega tenisa. Obakrat je osvojil tretje mesto. Tomaž je tekmoval v kolesarstvu na 400 in 1.200 metrov in bil enkrat tretji ter enkrat šesti. Jožica je nastopila v atletskih disciplinah tek na 50 metrov in skok v daljino z mesta. Za zelo dobre rezultate se morajo tekmovalci zahvaliti tako trenerjema Davidu Pau-liču in Branku Maroltu kakor tudi navijačem iz društva Sožitje, ki so si ogledali tekmovanje.
Pripravila Tatiana Golob
Pediatrinja Svjetlana Divjak se je po dobrem letu dni službovanja v Nazarjah odločila, da se vrne v Celje, kjer bo odslej delala v razvojni ambulanti. Njeno ambulanto v nazar-skem zdravstvenem domu je do prihoda novega pediatra prevzel Matjaž Planko, specialist družinske medicine.
Svjetlana Divjak se je že po dobrem letu dni službovanja v Nazarjah odločila, da se vrne v Celje. (Foto: ŠMS)
OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI
DOBER ODNOS S PACIENTI
Svjetlana Divjak je v Nazarje prišla lani marca in s pacienti hitro zgradila zelo dober odnos. Pohvalila je ljudi, ki da so veliko bolj razumevajoči in prijazni kot v večjem mestu. Kot edina pediatrinja v dolini se je morala zanašati na lastne izkušnje. Kljub temu, da je v delu uživala, je v njej začela zoreti odločitev o vrnitvi v Celje, kjer je doma.
V ZDRAVJU PODEŽELSKIH IN MESTNIH OTROK NI VELIKE RAZLIKE
Kakšne velike razlike v zdravju otrok na podeželju in v mestu Divjakova ni opazila, z izjemo alergij, ki jih je v mestih znatno več kot na deželi. Dežurstva so bila zanjo nekoliko težja, treba je bilo biti korajžen in samostojen. Včasih je bilo težko uskladiti urgenco med tednom z ambulanto, kajti težko je bilo pustiti otroka sredi pregleda ali posvetovalnice in oditi na teren.
VSE OBLJUBE V SLUŽBI NISO BILE IZPOLNJENE
Svjetlana Divjak bo pogrešala prijetno okolje, prijetne ljudi, ambulanto in svojo ekipo. Komaj je spoznala paciente, bo morala spoznavati nove, razvojna ambulanta bo zanjo nov izziv. Pred časom je razmišljala, da bi se preselila v dolino, ker pa določene obljube v službi niso bile izpolnjene, se je odločila za vrnitev v Celje. Verjame, da bodo njeni pacienti čim prej dobili novega pediatra, sama pa bo v vmesnem času po potrebi priskočila na pomoč.
ŠMS
Nova razdelilna linija v šolski
kuhinji
Ze nekaj let so v Osnovni šoli Ljubno ob Savinji načrtovali posodobitev razdelilne linije v jedilnici, saj je že štirideset let nespremenjena. Sedaj bodo vgradili novo vodno kopel, ki bo omogočila, da bo ostala hrana dlje časa topla in hkrati ohranila prehranjevalne vrednosti. Investicija bo stala 10 do 12 tisočakov, dokončana pa bo sredi avgusta.
ZMANJŠALI PORABO ENERGIJE ZA 30 ODSTOTKOV
V zadnjih letih so bila obnovitvena dela na šoli sicer usmerjena v izboljšave na področju porabe energije. Ravnatelj Rajko Pintar je povedal, da so se v zadnjem času lotili obnove strehe, fasade in stavbnega pohištva, kar je prineslo več kot 30-odstotni prihranek kurilnega olja in elek-
trike. Letošnja nenačrtovana obnova poda v stari telovadnici je znašala 50 tisoč evrov, zato se je prenova kuhinje spet malce odmaknila, vendar je delo sedaj že v teku.
V ŠOLSKI KUHINJI VEDNO VEČ LOKALNE HRANE
V šolski kuhinji vedno več sestavin za pripravo hrane kupujejo od domačih dobaviteljev. Še pred par leti je bila ponudba skromna ali zaradi pomanjkanja certifikatov neustrezna za dobavo. Danes kupujejo od pridelovalcev v dolini mlečne izdelke, jajca in zelenjavo, še vedno pa ostaja problem z dobavo mesa. Kljub povpraševanju še niso našli ustreznega ponudnika, zato ljubenski šolarji jedo meso dobaviteljev od drugod.
Slavica Tesovnik
10 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2016	.A
Organizacije
LJUBNO OB SAVINJI
Zloščeni starodobniki otvorili letošnji Flosarski bal
56. Flosarski bal na Ljubnem ob Savinji so na dostojen način otvorili člani Društva Zgornjesavinjski starodobniki in njihovi prijatelji z zloščenimi lepotci, ki so se udeležili 10. mednarodnega srečanja ljubiteljev starodobnih vozil Zgornja Savinjska 2016. Kar 278 se jih je zbralo na prireditvenem prostoru v Vrbju, kamor so se v vročem sobotnem dopoldnevu nagnetla 204 starinska motorna vozila. Med njimi je bilo 114 avtomobilov, 76 motorjev, enajst traktorjev in trije kamioni.
so se namreč organizatorji odločili pokazati udeležencem sam kraj Ljubno in njegove znamenitosti. V posebni izdaji društvenega biltena, ki ga je ob prijavi prejel vsak udeleženec, so označili 15 mest na Ljubnem, kamor so se lahko udeleženci podali po začetni slovesnosti in zajtrku v Vrbju.
SPREHOD OD SENCE DO SENCE
V pravi poletni vročini je marsikomu prijalo sprehajanje od sence do sence in kramljanje s stanovski-
V Vrbju so našteli 204 starinska motorna vozila.
UDELEŽENCI SREČANJA SPOZNAVALI LJUBNO
Letošnje jubilejno srečanje je bilo organizacijsko bistveno drugačno od prejšnjih, ko so udeleženci s panoramskimi vožnjami spoznavali Zgornjo Savinjsko dolino. Letos
Najstarejši motocikel na srečanju je bil terrot G 350 iz daljnega leta 1923.
bilo tudi za tiste, ki brez panoramskih voženj ob takšnih priložnostih enostavno ne morejo. Omeniti velja še pravi bolšji sejem, na katerem je bilo mogoče kupiti najrazličnejše rezervne dele in predmete, ki če že ne po tematiki pa vsaj po letih sodijo na srečanje starodobnikov.
PRIZNANJA NAJSTAREJŠIM IN NAJLEPŠIM
V popoldanskem času so se nekateri udeleženci srečanja vrnili na prireditveni prostor, kjer jih je čaka-
180 iz leta 1949 je prejel Rok Pod-križnik iz Most pri Komendi. Podeljena so bila tudi priznanja za najlepše vzdrževane in urejene starodobnike, ki jih na jubilejnem srečanju resnično ni manjkalo.
STARODOBNIKI IZ ŠTIRIH DRŽAV
Da je bilo srečanje resnično mednarodno, pove podatek, da so bili udeleženci iz štirih držav, med njimi kar številčna skupina iz sosednje Avstrije, pa južni sosedje iz Hrvaške in celo iz daljnega Kolna v Nemčiji.
mi kolegi, seveda pa je bilo na točkah, kjer so se zbirali, poskrbljeno za kulinarične dobrote in seznanjanje z zanimivimi informacijami o kraju in njegovih značilnostih. Na bolj oddaljene točke so udeležence vozili s kombiji, poskrbljeno pa je
Švedska legenda saab »zgoraj brez«
Na vseh informacijskih točkah po Ljubnem je bilo poskrbljeno za kulinarične dobrote.
lo kosilo in program, ki sodi na tovrstne dogodke: razglasitev najstarejših, najlepših, skratka izbor iz dnevnega dogajanja. Priznanje za najstarejše motorno kolo je prejel Marian Bužan iz Kopra za terrot G 350 iz daljnega leta 1923, le leto dni mlajši je bil avtomobil dodge roadster Renate in Draga Kukoviča iz Prvačine, najstarejše tovorno vozilo unimog, letnik 1952, pa je na Ljubno pripeljal Marjan Ravnikar iz Komende. Priznanje za najstarejši traktor steyr
NI VESELICE BREZ MUZIKE
Razumljivo tudi starodobniška veselica ni minila brez muzike, saj so, kot že vrsto let, za jutranje prebujanje udeležencev poskrbeli člani Godbe Zgornje Savinjske doline, za zabavo ob zaključku uverture v letošnje ljubensko »baliranje« pa ansambel Golte.
Tekst in foto: Franjo Atelšek Obširnejšo fotoreportažo si lahko ogledate na www.savinjske.com.
11 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2016	.A
Organizacije, Oglasi
DRUŠTVO LJUBITELJEV KULTURNE IN TEHNIČNE DEDIŠČINE ZGORNJESAVINJSKI STARODOBNIKI
Predstavitev zbornika Od Krištofovih stezic do
asfaltnih cest
Prva prireditev v sklopu letošnjega programa tradicionalnega Flosarskega bala je bila v režiji Društva Zgornjesavinjski starodobni-ki, ki letos praznuje 10-letnico obstoja. Prav plodnih deset let delovanja pa je bilo tudi razlog, da so izdali obširno knjižno delo - zbornik z zgovornim naslovom Od Krištofovih stezic do asfaltnih cest.
SIMBOLIKA V NASLOVU ZBORNIKA
Zajetno publikacijo z 290 stranmi zanimivega branja in bogatega slikovnega gradiva so v avli lju-benske osnovne šole predstavili na skromni slovesnosti predzadnji petek v juliju.
Prvi predsednik in eden od ustanoviteljev društva Ivo Sovin-šek je v imenu uredniškega odbora, ki je pripravljal zbornik, povedal marsikatero zanimivost o nastanku knjižnega dela, predvsem pa o pomenljivem naslovu, ki nosi v sebi veliko simbolike. Prvič o legendi s Kumprejeve domačije nad Ljubnim - velikanu Krištofu, drugič pa o svetniku Krištofu, ki je poznan kot zavetnik šoferjev.
MLADO VENDAR USPESNO DRUŠTVO
V zborniku so zbrani vsi pomembnejši dogodki iz preteklega desetletja delovanja, predstavljeni pa so tudi številni člani društva, ki so s svojim delom pripomogli k mednarodni razpoznavnosti po letih mladega, vendar zelo uspešnega društva Zgornjesavinjski staro-dobniki.
ČESTITKE UGLEDNIH GOSTOV
Slovesnosti so se udeležili številni gostje, med katerimi so bili tudi predsednik Zveze starodobnih vozil Slovenije Janko Uratnik, lju-benski župan Franjo Naraločnik in
Zbornik je predstavil ustanovitelj in prvi predsednik društva Ivo Sovinšek.
ravnatelj Osnovne šole Ljubno Raj-ko Pintar.
SPOMINSKE PLAKETE NAJZASLUŽNEJŠIM
Ob tej priložnosti je predsednik društva Matej Coklin članom in številnim zaslužnim za
10-letno rast društva podelil zbornike in spominske plakete. Slavnostno dogajanje so popestrili pevci in pevke ljubenskega mešanega pevskega zbora in citrar iz Logarske Doline Karli Gradišnik.
Tekst in foto: Franjo Atelšek
.A
12 
Savinjske novice št. 30, 29. julij 2016
Zgodovina in narodopisje
V porečju bistre Savinje (18)
Piše: Aleksander Videčnik
KAJ PRAVI SPLAVARSKA PESEM (nadaljevanje)
Hrvatice nam pravijo: »Pijmo na zdravje! Dokler še gre en flos, nismo še skoz!«
Flosar 'ma tak kredit, da mora dobre volje bit'; postlja mu je vsaka prav, naj bo klop al' pa stol.
VINO MORA BITI ...
Gospodar, ki vozi včasih petindvajset ali pa še več splavov na trg, si v Krškem ali Brežicah nabavi potrebnega splavarskega vina, navadno iz Bizeljskih goric, kamor radi prodajajo svoj les: Po stari navadi splavarji, ki so pogosto nad šest tednov na vodi, ne pijejo vode. Vino jim mora biti na splavu vedno poljubno na razpolago; pijejo pa vsi iz istega kozarca. Če se pri katerem pokažejo slabe posledice pretiranega uživanja, potem je on za splavarski poklic nesposoben.
Pri Krškem preneha vožnja skozi »jarek ali graben«, ki sega za splavarje do tega mesta. Sava se širi, dežela se niža ter prehaja v ravan; bregovi in gore se odmikajo, dokler v Slavoniji in Sremu ne izginejo skoraj popolnoma. Samo enkrat še spomni Fruška gora splavarje na slovenske vinorodne gorice ob Savinji in Savi.
POMEMBNA SPLAVARSKA POSTAJA ROGLICA
Malo pred Zagrebom se na Savi veliko dogaja. Pri omenjenem kraju je sledilo združevanje splavov, tudi do 21 »samcev« so zvezali v ogromnega in sicer 7 samcev »s konca« in 3 splave počez z deskami in cveki. To je velikan, ki ga tu dalje vodi najmanj šest splavarjev poleg gospodarja, trije »prednjeki« in trije »zadnjeki«, ostali splavarji s vrnejo domov s »splavov«.
Oni velikan je nad 12 metrov širok in nad 70 metrov dolg, obsega torej okoli 900 kvadratnih metrov; to je »Savski« splav, od daleč podoben plavajočemu strnišču; levi bok novega splava je »štajerska ali naša riža«; desni pa se imenuje po deželi , ki skozi njo pravkar vozijo - Kranjska, Bosanska, Hrvaška, Srbska, nekdaj tudi Turška riža.
Po sredi splava gre od prednjega do zadnjega roba »srednja riža«; tu je »suša«; imajo tu spravljen kruh, meso, drva, vrvi, pa tudi bariglo z vinom. Nekaka »brv« je to, ki po njej največ hodi-
jo zadnjeki, splavarji na zadnjem koncu splava, h kolibi, h kuhinji in spalnici v njej.
BIVANJE NA »VELIKEM« SPLAVU
Na prednjem, desnem delu novega splava, torej na »Kranjski riži« postavijo namreč leseno kolibico; v njej spijo splavarji na slami, menjajoč se v nočni službi. V njej kuhajo, in sicer juho, meso, krompir, vse v enem samem loncu, pa tudi črno kavo.
Ob »Kranjski riži«, torej desno spredaj pri kolibi, vozi »Kormanuš«, star, priznan in izkušen vodja splavarjev na splavu, ki ima tudi nadzorstvo nad kuhinjo, kjer sicer »zadnjeki« igrajo vlogo naše kuharice. Zlasti še morajo umivati rabljeno posodo, pa tudi skrbeti, da je v redu in na suhem vse, kar imajo s seboj, kosmate odeje, kakšen star burnus, čutare in značilne »bisage«, dolge grobe vreče iz platna, napolnjene na pol z obleko, napol jestvinami.
Kuhajo z vodo iz Save; včasih potegnejo iz nje brez dovoljenja kako okusno ribo. Postavijo si mizo in klopi. Miza na Savskem splavu je prava splavarska miza; pravzaprav ni nobena miza, kakršnih so vajeni drugi ljudje. Ima sicer šti-
ri noge in ravno mizno ploskev; okoli nje sedi na zelo primitivnih, nizkih stolčkih, ki so jih zbili seveda šele na Roglici, lahko šest do sedem oseb hkrati pri jedi. Utegnil bi kdo misliti: lepa, dolga miza, pa je dolga samo kvečjemu pol metra ter široka kakih 30 cm. Pa se začne pod lepim milim nebom veselo življenje - v resnici je bilo stalno nemirno na živi vodi, dan za dnevom enako, cele tedne ...
KAJ SO DOŽIVLJALI MED PLOVBO SPLAVARJI
Opazovali nepregledna polja in obširne travnike, sto in sto mlinov na Savi, mimo katerih je bilo potrebno mimo voziti zelo oprezno; drage obrežne naprave; dolge, na videz siromašne vasi, nizke hiše, krite s slamo; zgodaj zjutraj glasno petje, doneče iz tisoč grl in tisoč petelinjih grl;
različni mostovi; brodovi z ljudmi in živino; čedna mesta z visokimi cerkvami; vse to se prikaže, splava na površje in zopet izgine.
Samo nebo, ki se boči nad plavajočimi splavi ponoči in podnevi; samo zemlja, ki jih skozi njo nosi Sava; samo govorica in pesmi, ki jih čujejo, so iste, so jugoslovanske. Ta vožnja savinjskih splavov je podobna epski pesnitvi, katerih spevi so povezani v krasen duhteč venec.
IZRAZJE SAVINJSKIH SPLAVARJEV
Savinjski splavarji imajo mnogo neslovenskih, nenavadnih strokovnih izrazov, ki dokazujejo, da tvorijo oni stan zase in da so prihajali mnogo v stik s tujimi narodi in plemeni. Poleg svojevrstnih slovenskih in nemških besed poznajo hrvaške, srbske, turške, italijanske in grške. Pod motno vodo votlo in zamolklo mukajo somi; znak, da se bliža nevihta; to je - »Fortuna«, jugovzhodni veter se imenuje »Savšak«, ogrski je »Košava«, koroški pa »Gornjak«.
Nevarni valovi, ki jih povzroča nevihta v razburkani Savi, so »Talasi«. Valovi pogosto močno zrahljajo vezavo posameznih vezi ali »Fašev«; tedaj je treba z vrvmi ali žicami splav »povezova-
ti«, ker bi ga sicer »razkadilo«. Kadar zmanjka živeža, gre gospodar v bližnjo vas »kupovat frun-to«. Če kupec ne more plačati blaga takoj, ga dobi na srbsko »uresije«.
Ponekod tvori Sava skrite vrtince ali »sukal-nike«. Če splavar zavozi vanj, zgrabi ta »leman« splav in ga po cele ure vrti na istem mestu, dokler ga drug splav, ki vozi mimo, ne potegne iz le-mana s svojo dolgo vrvjo. »Bajar« nastane, če udira voda v obrežje, da tvori v njem naravno zavetišče in pristanišče.
Kadar pristanejo, tedaj »prime« ali »prijemlje« splav; zadnjek skoči na suho in drži s kolom »pri-jemačem« in dolgo vrvjo splav, ki ga prednjek vodi počasi, da ne »upikne«. Sava dela mnoge krivine; tedaj vodijo ali »gredo ob boku«.
Nadaljevanje prihodnjič.
Ko so plavili les, so Savinjo pregradili, da se je hlodovina zbirala in razdelila na lastnike.
»Zalaga« na Savinji.
13 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2016	.A
Organizacije
21. TABOR SDS V BOVCU
Na srečanju občinskih odborov tudi Zgornjesavinjčani
GORNJI GRAD
Slovenska demokratska stranka (SDS) je v soboto, 23. julija, pričela z 21. taborom v Bovcu, ki bo zaključen 7. avgusta s pohodom na Triglav. Prvi dan tabora je potekalo srečanje občinskih odborov stranke, ki so se ga udeležili tudi člani SDS iz Zgornje Savinjske doline.
Udeležence je nagovoril predsednik Janez Janša, ki SDS smatra ne le kot politično stranko ampak kot veliko družino. »Ne gre za demokracijo, če se izrabljajo institucije, da nekdo ostane na oblasti, če se deluje v nasprotju z vrednotami slovenske osamosvojitve. Če bi 80 odstotkov ljudi, ki pravijo, da ne gremo v pravo smer, volilo, pa ne pravim, da nas, samo da bi volilo, bi bila Slo-
Jože Jelen (drugi z leve) je osvojil prvo mesto v krosu v kategoriji nad 50 let. (Fotodokumentacija SDS)
KNJIŽNICA MOZIRJE
Novitete v juliju
LEPOSLOVJE:
Wine, Mary: Višavska vročica, Fitzek, Sebastian: Terapija, Kolmanič, Karolina: Lahko noč, ljubezen moja, Zupan, Uroš: Avtomobilski bluz, Kranjec, Špela: Pojedla sem anoreksijo, Lee, Harper: Pojdi, postavi stražarja, Garwood, Julie: Princ iz sanj, Puertolas, Romain: Fantastično popotovanje fakirja, ki je obtičal v Ikeini omari, Kasiki, Sophie: V pekel in nazaj : izpoved ženske, ki je odšla v Islamsko državo in pobegnila iz nje, Kinsale, Laura: Cvetje po nevihti, Eco, Umberto: Nulta številka.
Razstava Spominčic in otrok iz Bočne
venija v dveh mesecih drugačna,« je med drugim dejal Janša in najavil, da svet in Slovenijo čakajo velike spremembe. Naslednje državnozborske volitve bodo po njegovem mnenju potekale v tekmovanju vizij, poudaril pa je, da ima SDS odgovore na vsa vprašanja, s katerimi se ukvarja Slovenija.
V sklopu sobotnega dogajanja so potekale tudi športne igre. V različnih panogah so se pomerili posamezniki in ekipe. Med zmagovalce se je povzpel tudi predsednik mozirskega občinskega odbora SDS Jože Jelen, ki je osvojil prvo mesto v krosu v kategoriji nad 50 let. Medaljo mu je izročila evropska poslanka Patricija Šulin.
Marija Šukalo
V Gornjem Gradu so v petek, 22. julija, odprli razstavo ročnih del članic upokojenske sekcije Spominčice in izdelkov otrok iz vrtca Bočna z njihove likovne kolonije. Medge-neracijsko sodelovanje je pomemben del vzgoje otrok in prenašanja znanja s starejših na mlajše.
BOGAT NABOR RAZSTAVLJENIH IZDELKOV
Spominčice vsako leto pripravijo razstavo ročnih del, ki so nastala v zadnjem letu. Pestri paleti ve-
dopolnili otroci iz vrtca Bočna, ki so na drugi likovni koloniji s pomočjo pedagoga Jureta Repenška ustvarjali v različnih likovnih tehnikah, kot so batik, monotipija, pra-skanka, pastel in voščenke. Ustvarjali so tudi z glino in z lesom, poslikali so namreč panjske končnice, za temo pa so si izbrali čebele.
KULTURNI PROGRAM DOPOLNIL DOŽIVETJE VEČERA
O delu Spominčic je spregovorila mentorica Jelka Tajnšek. Ka-
Mentorica Spominčic je Jelka Tajnšek (prva z desne).
zenih izdelkov v različnih tehnikah se je letos pridružil bogat nabor pletenin, nakita, voščilnic, otroških copat, klobučkov in torbic. Manjkali niso niti gobelini, filcani izdelki in drugi uporabni predmeti, narejeni z prefinjenim občutkom in ljubeznijo.
OTROCI USTVARJALI NA LIKOVNI KOLONIJI
Enajsto razstavo Spominčic so
ko se na kolovratu prede volna, je prikazala Stanka Kerznar. Obiskovalce je pozdravil tudi predsednik Društva upokojencev Gornji Grad Toni Rifelj, Jože Remšak - Zotler pa je vse razveselil z recitalom o ve-ziljah in lepotah Zgornje Savinjske doline. Dogodek je z igranjem na flavto popestril Sven Rojten, ki je najmlajši član Spominčic.
Tekst in foto: ŠMS
Pestri paleti vezenih izdelkov v različnih tehnikah se je letos pridružil bogat nabor pletenin, nakita, voščilnic ...
14 Savinjske novice št. 28, 15. julij 2016
Organizacije, Ljudje in dogodki
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO STOPINJE
ANKA OŠEP NA HUMANITARNI ODPRAVI V AFRIKI
Da izročilo ne bo pozabljeno
Poslanstvo članov Kulturno umetniškega društva STOPinJE je spodbujanje različnih oblik kulturnega udejstvovanja. Prizadevajo si tudi za ohranjanje ljudskega izročila in prenašanje znanja na mlade. Predsednica društva Ivana Žvipelj je drugo leto zapored izvedla več delavnic za otroke, ki so bivali na turistični kmetiji Zgornji Zavratnik v Lučah.
Ivana Zvipelj je za učence pripravila zanimiv animacijski program.
(Fotodokumentacija Ivane Žvipelj)
Najprej zaplešejo dekleta, ki so običajno bolj »korajžna«, nato pa se pridružijo še dečki. (Fotodokumentacija Ivane Žvipelj)
ZANIMIV ANIMACIJSKI PROGRAM
Šolarji na omenjeno turistično kmetijo prihajajo iz različnih koncev Slovenije in so različnih starosti. Ivana Žvipelj je imela po štiri skupine učencev nižjih razredov na teden in je zanje pripravila zanimiv animacijski program z vsebinami, povezanimi z ljudskim izročilom Zgornje Savinjske doline pa tudi širše.
NE GRE LE ZA FOLKLORO
»Pri tem ne gre le za folkloro,« je razložila Žvipljeva. Skozi zgodbice je mladim udeležencem prikazala
Lep pozdrav iz Zambije
oblačilno kulturo tukajšnjega območja iz 19. stoletja. Otrokom je bila razlika med nekdanjim in sedanjim oblačenjem izredno zanimiva. Naučili so se kar nekaj novih pesmic, so pa tudi zaplesali. »Najprej povabim k plesu dekleta, ki so običajno bolj »korajžna«, nato pa se pridružijo še dečki in na koncu se vsi prav lepo zabavamo.«
Za bralce Savinjskih novic in spletnega portala Savinjske.com smo se skušali povezati s skupino mladih zdravnic, ki je od maja na humanitarni medicinski odpravi v krajevni bolnišnici v Nangomi v Zambiji in v kateri sodeluje tudi Anka Ošep iz Robanovega Kota. Zaradi komunikacijskega šuma smo prejeli povratno
informacijo šele ob koncu odprave.
Anka Ošep: »S puncami smo prebivale in delale od maja dalje v vasici Nangoma v Zambiji, kjer opravljamo delo zdravnic prostovoljk v lokalni bolnišnici. Pred nami je še zadnji teden, 1. avgusta se vračamo domov. Kmalu na svidenje!«
Jože Miklavc
Skupina mladih zdravnic, ki humanitarno deluje v krajevni bolnišnici v Nangomi.
GOLTE
Kdo je postavil kamnite stolpce?
Ob cesti na Golte, tik pod pečinami pod Mozirsko kočo, so neznani »arhitekti« zložili iz padajočega kamenja kakšnih trideset kamnitih stolpcev. Mimovozeči in pešci se sprašujejo, kdo se je igral v tem »peskovniku za odrasle« in opozoril nase. Najbrž je bila to
skupina s kamenjem veščih ljudi, ki so si vzeli čas in naravo malce prikrojili po svoji meri. Zna biti, da so vešči tudi zidanja kamnitih ograj, gorskih škarp in utrjevanja vodnih strug. Zanimivo in posnetka vredno.
Tekst in foto: Jože Miklavc
BOGASTVO LJUDSKIH PESMI
Ivana Žvipelj je opravila več izobraževanj s področja folklore in se aktivno ukvarja z zbiranjem in interpretiranjem ljudskih pesmi. Za vsako skupino otrok program prilagaja primerno njihovi starosti: »Pripravljenega imam veliko gradiva, ki bi ga z veseljem predstavila tudi po naših osnovnih šolah ali vrtcih. Škoda bi bilo, če bi se bogastvo izročila naših prednikov porazgubilo in pozabilo.«
Marija Lebar
Ljudje se sprašujejo, kdo se je igral v »peskovniku za odrasle« in opozoril nase.
15 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2016	.A
Oglasi
www.fotoknjiga.net
Ohranite
spomineina
pocitnice
■ -fH., ' ;' '
Spomini nimajo cene. Slika pove več kot tisoč besed.
Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, digitalnih fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami.
Fotoknjiga je storitev, ki bi jo lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorimo o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta.
KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET?
Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga. net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brezplačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fotoknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času.
PREDNOSTI FOTOKNJIGE
Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne?
Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje
16 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2016
Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu.
KOMENTARJI FOTOGRAFIJ
Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekaterih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni.
S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS
Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo
.riet
fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum.
KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA?
Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen.
Fotoknjigo ustvarjate na internetu,zato ni potrebna instalacija nobenega programa. Otročje lahko boste dosegli izredno lepe rezultate tudi brez oblikovalskega znanja.
.A
v ur
Ljudje in dogodki
29. ČEBELARSKI PRAZNIK V GORNJEM GRADU
Medena kraljica bo skrbela za promocijo občine
V soboto, 23. julija, se je v Gornjem Gradu odvijal tradicionalni Čebelarski praznik. Člani turističnega društva in čebelarskega družine so pripravili pester program s povorko, izborom medene kraljice in najboljšega plesnega para, manjkala pa ni niti vleka vrvi. Tokrat je prvič udeležence povorke blagoslovil župnik Ivan Šumljak in jih povabil k maši.
V	POVORKI VSEGA PO MALEM
V	povorki so pod taktirko Godbe Zgornje Savinjske doline sodelovali čebelarji in njihov podmladek, gasilci, planinci, gobarji in ljudske pevke Pušeljc. Prijazne dobrodošlice so bili deležni tudi traktorji staro-dobniki iz Most pri Komendi in seveda njihovi vozniki.
Poleg stare gasilske opreme in vozila za prevažanje bolnikov je bilo mogoče videti nekaj gob, ki so jih nabrali gobarji, planinka Marija Rup pa je bila v planinskih oblačilih iz starih časov s krpljami za v sneg. Pevke Pušeljc so na voz naložile kar podmladek, ki bo morda sledil njihovi pevski poti. Povorka je
svojo pot zaključila pred katedralo sv. Mohorja in Fortunata, kjer je sledil blagoslov in maša. Med čebelarji je bil tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč.
PESTRO NOČNO DOGAJANJE
Vrhunec družabnega dogajanja je bil izbor medene kraljice. Lansko leto je lento v drugo obdržala Katja Stradovnik, letos pa so se našla tri pogumna dekleta, ki so se prepustila »glasu ljudstva«. Za medeno kraljico so izbrali Moniko Veršnik, sodelovali sta še Sara Kladnik in Polona Klemen.
Med šestimi plesnimi pari, ki so se pod budnim očesom komisije
Za medeno kraljico je bila izbrana Monika Veršnik.
Praznični povorki je tudi tokrat dajala takt Godba Zgornje Savinjske doline.
Ljudske pevke Pušeljc so na voz naložile podmladek, ki bo morda nekoč sledil njihovi pevski poti.
Gasilci so pripeljali na ogled staro gasilsko opremo, ki jo vzorno čuvajo in vzdržujejo.
Čeprav je bila konkurenca okrnjena, zmaga ekipe Davidovega hrama v vleki vrvi ni bila nič manj zaslužena.
zavrteli po plesišču ob skladbah ansambla Stil, sta se najbolje odrezala Petra in David Šinkovec, drugo mesto sta si priplesala Lidija Kaker in Uroš Poličnik, tretje mesto pa sta zasedla Ana Metulj in Tomaž Čretnik.
Zelo okrnjena konkurenca je bila letos v vleki vrvi. Za ekipo Davidovega hrama, ki na tekmovanju serijsko
zmaguje in tako je bilo tudi letos, so drugo mesto osvojili edini nasprotniki iz Šmihela. So pa zato na svoj račun prišli najmlajši, ki so se pomerili z zmagovalci. Vleklo jih je lahko neomejeno število, medtem ko so ekipo Davidovega hrama zastopali le trije. Prvaki so na koncu le morali priznati premoč mladim.
Tekst in fotografije: ŠMS
17 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2016	.A
Ljudje in dogodki, Oglasi
VOLOG
Pri Rožnikih bodo obirali banane
Janko in Ida Ročnik iz Vologa sta pred sedmimi leti v Vuzenici dobila za darilo sadiko bananovca in se nato kmalu veselila njegovih številnih velikih bahavo zelenih listov, letošnje poletje pa ju je presenetil s prvim velikim cvetom in - za zdaj - malimi plodovi, ki napovedujejo prvi pridelek.
Janka in Ido Ročnik je bananovec po hudi spomladanski pozebi presenetil z za zdaj malimi plodovi, ki pa napovedujejo prvi pridelek.
NENAVADNA BERA ZGORNJESAVINJSKE NABIRALKE
Bele borovnice v košarici
Nabiranje užitnih gozdnih sadežev je priljubljeno opravilo ljudi, ki se za sprostitev radi odpravijo v gozd. In kaj lepšega, ko nabiralka borovnic, izkušena zaradi večde-setletnega »staleža«, naleti na nekaj, kar še ni videla: bele borovnice. Vendar ne nezrele, temveč polnega, sladkega okusa.
Brskanje po knjigah in spletu raziskovalca pripelje do skopih podatkov, da so najbolj cenjene borovni-
ce imele sivkast poprh, redki grmi pa so obrodili čisto bele borovnice. Te borovnice so bile izjemno redke in cenjene, pravzaprav so veljale za posebnost. No, nekaj se jih je znašlo tudi v košarici zgornjesavinjske na-biralke, kje natančno pa jih je le-ta po naključju našla, naj ostane »na-biralska« skrivnost. Saj veste, če gobar ne izda svojih terenov, zakaj bi jih kdo drug ...
TG
Dober meter visoko drevo bananovca je namesto številnih listnatih pahljač letošnje poletje razvilo velik cvet in prgišče malih banan.
PREŽIVEL POZEBO ...
Po lanskoletni bujni rasti je drevesce letos pozno spomladi, ko je že drugo leto prezimilo na prostem, prizadela pozeba. Videti je bilo, da ga bo to stalo preživetja, a so bananovcu porezali zmrznjene liste in čakali, kaj se bo zgodilo.
... IN PRESENETIL S PRVIMI PLODOVI
Pred dnevi je na presenečenje vseh iz stebla skoraj brez listov pognal velik jajčast cvet. Že pod prvim listnim ovojem se je »izleglo« okrog 40 bananic in vse kaže, da jih bo še nekajkrat toliko.
OKUSEN IN ZDRAV SADEŽ
Banana je rastlina tropskega iz-
vora. Nekatere vrste težko prenašajo že temperaturo, ki je nižja od 15 stopinj Celzija, nekatere druge zdržijo tudi temperaturni padec pod ničlo, vsem pa je skupen izredno okusen in zdrav energijski sadež.
TROPSKE RASTLINE USPEVAJO TUDI PRI NAS
Segrevanje ozračja tudi v delu celinske Evrope omogoča gojenje različnih tropskih rastlin, a je tveganje ob hudih zimah in spomladanskih pozebah za njihovo preživetje zelo visoko. No, vrtičkarjem je dovolj že to, da se lahko veselijo lepih listov, če pa zacvetijo in nastavijo plodove, je radost še toliko večja.
Tekst in foto: Jože Miklavc
Bele borovnice so kljub temu, da izgledajo nezrela, polnega, sladkega okusa. (Foto: TG)
+
OZ RK
Zgornje Savinjske doline
Vabimo vas na krvodajalski akciji
v torek, 2. avgusta 2016,
od 7. do 12. ure v Osnovno šolo Nazarje
ali
v četrtek, 4. avgusta 2016 od 7. do 11. ure v Osnovno šolo Ljubno ob Savinji
S sabo prinesite osebni dokument s fotografij?
18 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2016	.A
Organizacije, Ljudje in dogodki
PASTIRSKI PRAZNIK NA MENINI
Volovska ruleta prinesla srečo Lesjakovim iz Petrovi
Na Menini so tudi letos pripravili pastirski praznik z volovsko ruleto, ki je bil tokrat dobrodelno obarvan. Ves izkupiček od dogodka je bil namenjen družini Bezovšek iz Lenarta pri Gornjem Gradu, ki ji je pred nedavnim pogorel gospodarski objekt.
DOBRO SE Z DOBRIM VRAČA
Pri organizaciji in izvedbi prire-
ditve so moči združili člani pašne skupnosti Menina- Gospodna, oskrbnika planinskega doma na Menini s svojo ekipo, člani planinskega in gasilskega društva Gornji Grad ter odbor za odpravo posledic po požaru. Kot je povedal organizator dogodka Janez Preseč-nik, so se člani skupnosti čutili dolžne, da na tak način pomagajo, saj je Franc Bezovšek ob stole-
tnici pašne zadruge leta 2008 napisal knjigo, kjer je podrobno opisana zgodovina pašništva na Me-nini.
PESTER PRAZNIČNI PROGRAM
Na nedeljsko dopoldne se je pri planinskem domu zbralo lepo število pohodnikov in ostalih obiskovalcev, ki so si lahko ogledali pester program. Najprej je bil ob enajstih mimohod živine, ki se pase na meninskih travnikih. Na Menini je okoli 250 hektarjev pašnih površin, ki se prepletajo z gozdom.
Trenutno se na teh pašnikih pase več kot 300 glav živine, od tega tudi nekaj konj. Za čredo ob pomoči ostalih pastirjev že vrsto let skrbi Franc Časl.
VOLOVSKA RULETA LETOS EKSPRESNO HITRA
Glavni dogodek dneva je bil vo-lovski sprehod po šahovnici s polji in napeto pričakovanje, katerega lastnika polja bo najbolj osre-
čil. Letošnje leto vol ni dolgo odlašal in že po nekaj minutah svoj iztrebek pustil na polju N15, na katerega je stavila mlada Maša Lesjak iz Petrovč.
PASTIRSKE IGRE
Tekom dneva so potekale pastirske igre, kjer so obiskovalci lahko preizkusili svoje znanje pri molži krave. Najboljšim je v minuti uspelo namolsti več kot tri litre mleka.
Naslednji dve igri sta bili slalom med količki s samokolnico in z lesenimi smučmi. Ob koncu so bili najboljši nagrajeni s praktičnimi nagradami.
Da so si obiskovalci lahko raz-migali noge s plesom, je poskrbel ansambel članov pašne skupnosti, dogodek pa so popestrili tudi člani društva Zgornje-savinjski starodobniki, ki so na ogled postavili svoje traktorje.
Primož Vajdl
Fotoreportažo si lahko ogledate na www.savinjske.com.
Tukaj so padale stave, kam se bo »podelal« vol. (Foto: Primož Vajdl)
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE
Z dobrodelno pralnico do denarja za nakup novega
vozila
Člani PGD Mozirje si že vrsto let prizadevajo za nakup nove avto-cisterne, saj je sedanja dotrajana. Letos iščejo vse možne načine, da bi zagotovili dovolj sredstev za nakup, eden izmed teh inovativnih načinov pa je bila dobrodelna avtop-ralnica.
ROČNA AVTOPRALNICA PRED ŠPORTNO DVORANO
Gasilci so pred športno dvorano v Mozirju organizirali ročno avtop-ralnico, kjer so obiskovalcem nudili kompletno čiščenje avtomobilov, tako zunanjosti kot notranjosti. Plačilo pranja je bilo prostovoljne narave, celoten izkupiček pa je bil namenjen za nakup nove cisterne.
POSKRBELI TAKO ZA AVTOMOBILE KOT ZA OBISKOVALCE
Skozi celoten dan se je v impro-
vizirani avtopralnici zvrstilo več kot 80 avtomobilov, med drugim so na pranje svojo cisterno pripeljali tudi člani PGD Vinska Gora. Poleg avtopralnice so gasilci z različnimi animacijami in vodnimi igrami poskrbeli tudi za najmlajše, svoj del pa so pristavili člani kluba Newborns on Streetz, ki so na ogled pripeljali predelane jeklene konjičke.
POSEBNA DENARNA DONACIJA IZ LJUBIJE
Obiskovalci, ki so prišli od blizu in daleč, so bili tako zadovoljni, da so od mozirskih gasilcev želeli, da dogodek ponovijo. S posebno denarno donacijo so presenetili prebivalci Škrubovega vrha v Ljubiji, ki jim gasilci že vrsto let pomagajo pri vzdrževanju njihovega vodovodnega sistema.
V SOBOTO GASILSKA VESELICA, JESENI DOBRODELNI KONCERT
Kot je povedal predsednik PGD Mozirje Roman Čretnik ml., so bili gasilci s pozitivnim odzivom ljudi zelo zadovoljni. V soboto, 30. julija, pripravljajo gasilsko veselico, v
drugi polovici leta pa še dobrodelni koncert, kjer se bodo predstavili številni znani slovenski glasbeniki in stand-up komiki, božični bazar ter silvestrovanje. Vse z namenom, da čim prej dobijo novo gasilsko vozilo.
Tekst in foto: Primož Vajdl
Gasilci so obiskovalcem nudili kompletno čiščenje avtomobilov, tako zunanjosti kot notranjosti. (Fotodokumentacija PGD Mozirje)
19 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2016	.A
Organizacije, Šport
20-LETNICA BIVAKA NA KALU
Hladno vreme ni pokvarilo obletnice
Na sedlu Kal med Lepenatko in Rogatcem, na nadmorski višini 1.285 metrov, so v soboto, 16. julija, gornjegrajski planinci pripravili proslavo in druženje ob 20-letnici otvoritve bivaka.
PRAZNIČNI PROGRAM
Govor je imel gospodar doma Ivan Fale, Jože Remšak - Zotler pa je za to priložnost spisal recital. Recitirala je tudi Petra Marovt, Matic Presečnik pa je za boljše razpoloženje zaigral na harmoniko. V imenu društva je prisotne pozdravil podpredsednik Ivo Šinkovec.
POBUDNIK GRADNJE ZDENKO PURNAT
Zdenko Purnat, predsednik društva pred dvajsetimi leti, je bil pobudnik gradnje bivaka. Projektant je bil Franc Poznič, pretežni del bivaka pa so naredili na Smreki. Planinci so ves material znosili od mesta, do kamor so ga lahko pripeljali s traktorjem, in postavili prijetno zatočišče med dvema planinama.
MEDNARODNA SMUČARSKA ZVEZA FIS
Nov mandat Rajku Pintarju
Na Kalu so se graditelji bivaka družili z mlajšim rodom planincev.
(Foto: Ivo Šinkovec)
DELNA PRENOVA BIVAKA
Bivak so letos delno prenovili, namestili so nov štedilnik, polovico strehe zamenjali s »šikl-ni« in naredili hladilnik v zemlji. Vsa dela so opravili člani sami. Ko je pred leti gorelo na Rogatcu, so se lahko v bivaku intervencijske ekipe osvežile in spočile, takrat so uredili tudi intervencijsko pot.
ŠMS
Medtem ko smučarski skakalci in skakalke že nabirajo točke na tekmovanjih v poletni sezoni, se vrstijo tudi organizacijski dogodki. Prejšnji mesec je v mehiškem Cancunu potekal kongres Mednarodne smučarske zveze FIS. Na kongresu so Rajku Pintarju, generalnemu sekretarju SSK Ljubno BTC, potrdili nov dveletni mandat v organih te mednarodne športne organizacije.
Rajko Pintar se bo v okviru FIS ukvarjal z vprašanji, kako mlade pritegniti v smučarske skoke in nordijsko kombinacijo.
(Foto: Marija Lebar)
TURNIR V MALEM NOGOMETU NA LEPI NJIVI
KAKO MLADE VKLJUČITI V SMUČARSKE SKOKE
Pintar se bo v okviru FIS ukvarjal z vprašanji, kako mlade pritegniti in vključiti v smučarske skoke in nordijsko kombinacijo. Kot pravi, ima Slovenija na tem področju dobre izkušnje. »Pri nas imamo z vključevanjem najmlajših v te atraktivne športne discipline zelo pozitivne izkušnje. To velja še posebej za zadnja leta, ko so najboljši slovenski skakalci in skakalke dosegali izvrstne rezultate.
SSK LJUBNO BTC TRETJI NAJMOČNEJŠI KLUB
V	SLOVENIJI
Tako je tudi v naši dolini in na Ljubnem ob Savinji. Zanimanje otrok že presega kadrovske in finančne zmožnosti našega skakalnega kluba. K temu so veliko doprinesli izvrstni tekmovalni uspehi kluba, ki je že med tremi najmočnejšimi klubi v Sloveniji,« pojasnjuje Rajko Pintar.
SVETOVNI POKAL NA LJUBNEM TUDI
V	LETU 2017
Ljubno ob Savinji bo tudi prihodnje leto gostilo tekmovanje za svetovni pokal v ženskih smučarskih skokih. Tekmi bosta 11. in 12. februarja. Na koledarju prireditev Smučarske zveze Slovenije najdemo tudi Golte, kjer bo 2. in 3. marca 2017 potekalo tekmovanje za svetovni pokal v telemark smučanju.
Marija Lebar
Ekstremni Napotniki v finalu boljši od gostiteljev
Športno društvo Lepa Njiva je drugo julijsko nedeljo pripravilo turnir v malem nogometu, na katerem se je pomerilo 12 ekip iz Zgornje in spodnje Savinjske ter Šaleške doline.
Ekipe so bile razdeljene v štiri skupine po tri, v izločilne boje sta napredovali po dve najboljši iz vsake skupine. Osem ekip se je nato pomerilo v četrtfinalu, v prvem polfinalnem obračunu pa sta se srečali ekipi ŠD Lepa Njiva mladi in Bar Petra. V finale so se prebili domačini. V drugem polfinalu sta si nasproti stali še ena domača ekipa ŠD Lepa Njiva in ekipa Ekstremni Napotniki. Tekma se je končala v korist slednjih.
V boju za tretje mesto so po streljanju kazenskih strelov slavili domačini, v finalnem obračunu pa so Ekstremni Napotniki ugnali mlado ekipo gostiteljev. Zmagovalna ekipa je imela v svojih vrstah tudi najboljšega strelca turnirja Irnesa Škorica.
Primož Vajdl
Ekstremni Napotniki so upravičili naziv ekipe.
(Fotodokumentacija ŠD Lepa Njiva)
20 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2016	.A
Šport, Oglasi
ATLETINJA MAJA MIHALINEC SE ODPRAVLJA NA OLIMPIJSKE IGRE V RIO
»Starša sta me naučila vrednot, ki jih kot športnica
potrebujem«
Mozirjanka Maja Mihalinec se je po študiju v Ameriki popolnoma posvetila atletiki. Članica velenjskega atletskega kluba letos niza uspeh za uspehom. Na mednarodnih atletskih mitingih posega po najvišjih stopničkah tako v teku na 100 kot na 200 metrov. Nase je opozorila tudi na evropskem prvenstvu v Amsterdamu, kjer je v kvalifikacijah tekla svoj osebni rekord na 100 metrov.
Izhajaš iz športne družine, torej da imaš nekako šport v genih. Kakšno popotnico si dobila od družine?
Družina me podpira že od samega začetka, za kar sem jim seveda hvaležna. Starša sta me naučila vrednot, ki jih kot športnica potrebujem in brez tega ne bi bila tako uspešna.
Poleg domačih te podpira tudi lokalno okolje. Pripravili so ti celo navijaško akcijo, ki ima dobrodelno noto?
Ogromno mi pomeni, da so se sokraja-ni spomnili name in mi pripravili takšno navijaško akcijo. Z nakupom majice moji navijači podpirajo tudi mlade športnike v lokalnem okolju, saj je akcija dobrodelna in bomo od vsake majice del sredstev namenili za razvoj mladih športnikov. Dobitnika sredstev bomo razglasili po olimpijskih igrah.
Kako poteka sodelovanje s trenerjem Srdjanom Djordjevičem?
S trenerjem odlično sodelujeva. Program treningov mi zna dobro prilagoditi in dobro pozna tudi moje potrebe pri tempiranju forme, kar se je v preteklosti izkazalo za uspešno.
Poleg trdega dela je pomembna tudi prehrana. Imaš kakšno posebno prehransko strategijo?
Večino leta se držim diete z zmanjšanim vnosom ogljikovih hidratov.
V teh dneh te čaka nastop na olimpijskih igrah. Kako se počutiš pred odhodom v Rio?
Rio se približuje, pred tem pa me čaka še veliko treningov in obveznosti do sponzorjev Olimpijskega komiteja Slovenije, tako da o samem tekmovanju še ne razmišljam. Me pa ob vseh pripravah počasi že prevzema olimpijsko vzdušje.
Poleg fizične pripravljenosti je potrebna tudi psihična. Kako jo dosegaš, imaš kakšne posebne metode?
Maja Mihalinec (foto: Marija Šukalo)
Trenutno ne sodelujem s strokovnjakom s tega področja, najbolje me pripravi dejstvo, da vem, da sem dobro pripravljena in verjamem vase.
Si najboljša slovenska atletinja pretekle sezone. Kaj ti pomeni ta naslov - breme ali odgovornost?
Naslov si štejem v čast, saj imamo v Sloveniji veliko dobrih atletov in atletinj. Vesela sem, da je stroka v lanski sezoni prepoznala moj napredek in dobre rezultate ter me nagradila s tem nazivom.
DOBRODELNA MALA OLIMPIJADA V RADMIRJU
Športno društvo Flosar v sodelovanju s Športnim društvom Čaplja in Olimpijskim komitejem Slovenije prireja dobrodelno Malo olimpijado, ki bo v soboto, 6. avgusta, s pričetkom ob 9. uri v Športnem parku Radmirje.
Zbrana sredstva bodo namenjena 6-letnemu Denisu Jakopu s cerebralno paralizo, ki mu bo
v_
Si trenutno v dobri formi?
Po evropskem prvenstvu sem opravila nekaj težjih treningov, zato v tem trenutku še čutim nekaj utrujenosti, je pa do nastopa na olimpijskih igrah še ravno dovolj časa za počitek in piljenje forme.
Kako poteka tvoj delovni dan?
Dan je zelo odvisen od obveznosti, trenutno do Ria treniram enkrat na dan, popoldne imam po navadi še terapije. Z njimi skrbim za boljše počutje, saj se vedno najde kakšna težava, ki jo je potrebno sproti odpraviti.
Imaš kaj prostega časa, hobije, se zabavaš s prijatelji, je čas za ljubezen? Kako vse skupaj usklajuješ?
Prostega časa imam sedaj med tekmovanji sicer nekaj več kot običajno, ampak ga preživljam umirjeno. Tudi fant Luka Zadar je atlet in mi pri celotnem procesu ogromno pomaga.
Lani si začela sodelovati z menedžerjem Alfonsom Juckom, nekdanjim slovaškim športnim komentatorjem. Ali to sodelovanje še traja in ali je sploh mogoče živeti od atletike?
Juck mi še vedno ureja tekmovanja v tujini, ko je to potrebno. Trenutno imam pokrite vse stroške treninga, preživeti pa od atletike še ne morem. Upam, da se bo to kmalu spremenilo z zaposlitvijo na ministrstvu za obrambo.
Kakšni so tvoji cilji za prihodnjo sezono?
V prihodnji sezoni so na sporedu evropsko dvoransko prvenstvo, sredozemske igre, svetovno prvenstvo na prostem ... , cilji pa so seveda drugačni za vsako tekmovanje. Želim si predvsem napredka.
Pogovarjala se je Marija Šukalo

z nadgradnjo šolskega kombija omogočena vožnja v šolo in na izlete z vrstniki.
Organizatorji vabijo, da se dobrodelne mini olim-pijade udeleži čim več ekip, zaželeno je, da so mešane. Prijave zbirajo na številkah 031 550 096 (Primož Vodušek) in 041 742 222 (Matjaž Debelak).
ŠMS
Po nadgradnji kombija se bo lahko vozil tudi Denis
21 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2016	.A
Kronika, Zahvale, Oglasi, Pisma bralcev
Gržan 5+1 ???
Pred nekaj meseci je v medgen borzi v Rečici ob Savinji, na koncu predavanja, gospod pater Karel Gržan predlagal, da preden povemo slabo novico, poskušajmo povedati pred tem pet dobrih novic. Pa sem se odločil narediti domačo nalogo, če mi bo uspelo? To menda pomaga ohraniti dobro voljo in pozitivne misli. No pa začnimo z prvo dobro novico.
V občini Rečica ob Savinji imamo upokojenega inovatorja, ki je dal idejo, da bi v osnovni šoli za-
menjali ogrevanje, ki je sedaj na plin, z ogrevanjem na kvalitetne lesne sekance. Z tem bi prihranili vsako naslednjo zimo do 20. 000 E. Lep predlog za drugo dobro novico, ki sem jo razložil županu. Bil je navdušen, sklical nek odbor in nato še občinski svet. Jaz sem jim predložil predračune z številkami in imeni bodočih izvajalcev del, ki bodo potrebne ob zamenjavi energenta.
Tretje dobre novice sta se razveselila ravnatelj in hišnik osnovne
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
•	PLANINKA OMAGALA NA POTI
Okrešelj: 21. julija ob 11.23 je na poti na Okrešelj omagala planinka. Gorski reševalci GRS Celje so onemoglo planinko preventivno pregledali in jo na klasični način pospremili v dolino.
•	ZAGORELO NA TEŽKO DOSTOPNEM TERENU
Lenart pri Gornjem Gradu: 21. julija ob 14.37 je na območju Lenarta pri Gornjem Gradu na težko dostopnem terenu zagorelo v mešanem gozdu. Posredovali so gasilci PGD Gornji Grad, Bočna, Nova Štifta, Luče in Ljubno ob Savinji, ki so požar na površini približno sto kvadratnih metrov omejili in pogasili ter prekopali požarišče. Zaradi možnosti ponovnega vžiga so območje nadzorovali še naslednji dan.
•	POŽAR V DELAVNICI
Strmec: Policisti policijske postaje Mozirje so 22. julija zjutraj opravili ogled kraja požara v delavnici na območju Strmca v Lu-čah. V požaru je bilo uničenih več električnih strojev in kmetijskega orodja, materialna škoda po oceni lastnika pa znaša 20.000 evrov.
•	ZAGORELO V ZABOJNIKU
Poljane: 22. julija ob 19.40 je v Poljanah zagorela vsebina zabojnika za odpadke. Gasilci PGD Rečica ob Savinji so gorečo vsebino pogasili in s termo kamero pregledali ostale zabojnike.
•	ALKOHOLIZIRANEMU VOZNIKU ZASEGLI VOZILO
Gornji Grad: Patrulja PP Mozirje je 22. julija v jutranjih urah v Gornjem Gradu ustavila voznika osebnega vozila, ki ni imel vozniškega dovoljenja, poleg tega pa je odklonil odrejen preizkus al-koholiziranosti. Vozilo mu je bilo zaseženo, zoper voznika je bil podan obdolžilni predlog na sodišče.
•	PRIDRŽALI KRŠITELJA JAVNEGA REDA IN MIRU
Ljubno ob Savinji: Policisti so bili 23. julija v poznem večernem času s strani občana obveščeni, da se v enem izmed lokalov na Ljubnem ob Savinji z vpitjem in vznemirjanem ostalih gostov krši javni red in mir. Na kraju je patrulja PP Mozirje našla dva kršitelja, ki sta v prisotnosti policistov s kršitvijo nadaljevala. Kljub ukazom policistov se nista pomirila, zato so slednji uporabili prisilna sredstva in zoper oba odredili pridržanje do iztreznitve. Obema je bil izdan plačilni nalog.
šole Rečica, ko sem jima razložil moj načrt. Dejala sta, da je ogrevanje šole zares drago in tudi vzdrževanje in servis plinske naprave je velik strošek. Za četrto dobro novico je poskrbel ravnatelj šole, ko je ponudil kombi, da smo se odpeljali v Podvolovljek na ogled približno take naprave, kot bi jo vgradili v kurilnico osnovne šole. Vsi so bili navdušeni, da bi lahko tako investicijo financirali samo z denarjem, ki je namenjen za vsako letno ogrevanje šole. To se da narediti za domačo, za mojo, za našo šolo. Za našo občino.
Peta dobra novica je ta, da je občinski svet zadolžil občinsko upravo, in ti so našli v naši občini strokovnjaka energetika, ki je usposo-
bljen za ta področja. Vso to gradivo in ideje je pregledal, izdelal načrte, dodal strokovno mnenje glede varnosti in zahtevnosti izvedbe del.
Sem že mislil, da lahko opišem že šesto dobro novico pa ni tako. Lahko bi prihranjeni denar od ogrevanja uporabili za popravilo kake uničene ceste, pa ga bomo še kar naprej dajali Petrolu za dragi plin. Očitno je prevladala vplivnost enega svetnika, ki je že od vsega začetka nasprotoval prenovi kurilnice. Morda pa bodo po njegovem receptu mešali »fovšijo« med plin, da bi prihranili kak evro.
Želim veliko uspeha.
Jože Bider Dol-Suha 3 Rečica ob Savinji
Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina.
V SPOMIN
Minilo je leto dni, odkar se je poslovila
Pavla SOLAR
iz Ljubljane 18. 2. 1943 - 30. 7. 2015
Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni. Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni.
Hvala vsem, ki se je radi spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate svečke v spomin.
Sestre Vera, Ivica in Mara z družinami
22 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2016	.A

Zahvale, Oglasi
O
A
Srce je omagalo, dih je zastal, a na njo spomin večno bo ostal.
ZAHVALA
Zapustila naju je draga sestra
Doroteja RESNIK
p.d. Prodnikova Dora 30. 8. 1937 - 28. 5. 2016
Hvala vsem, ki ste nama v teh težkih trenutkih stali ob strani in najino sestro pospremili na njeno zadnjo pot.
Žalujoča sestra Marija in brat Jaka
Kjerkoli si,
povsod sem jaz s teboj, povsod je s tabo moj pozdrav in kjer sem jaz, si tudi ti z menoj, zato ne misli, da sem sam ostal.
(Karel Destovnik - Kajuh)
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj in prehitro nas je zapustil dragi oče, dedi, boter, partner in prijatelj
Tone NAPOTNIK
12. 6. 1946 - 15. 7. 2016
Za pomoč v težkih trenutkih se iskreno zahvaljujemo sosedom in prijateljem ter vsem, ki ste v tolikšnem številu izrazili sožalje in spoštovanje do pokojnega s tem, ko ste ga pospremili k večnemu počitku. Ohranite našega dragega Toneta v lepem spominu!
Žalujoči sin Boštjan z družino, Danijela z Davidom,
Slobodanka in vsi njegovi
Dom in hiša sta prazni, povsod na vsakem koraku se pozna, da te ni, a kjerkoli si, bodi srečen in prepevaj slavo Jezusu in Nebeški materi.
V SPOMIN
dragemu možu, atiju, atu, bratu, stricu, svaku in tastu
Marjanu REMICU
6. 1. 1945 - 28. 7. 2015
Kakor lepo in umirjeno si živel, tako lepo te je Jezus k sebi vzel. Brez bolečin in trpljenja si zapustil ta svet in odšel v večnost.
Mineva leto dni, odkar te ni, a mi nikakor ne moremo tega dojeti. Hvala vsem, ki se spomnite nanj, se udeležujete svetih maš, posto-jite pri njegovem mnogo preranem grobu in mu prižigate svečko v spomin.
Vsi tvoji, ki te zelo pogrešamo
V SPOMIN
Ivan RIHTER
iz Tiroseka 13, Gornji Grad 1926 - 1986
Minila so tri desetletja, odkar si stopil na pot do večnosti. Luč na zemlji je ugasnila, a zato je pot, po kateri hodiš sedaj, še toliko svetlejša. Ostali smo v nemi bolečini, prepolni tebe, žalostni, a hkrati srečni, ker si v mislih še vedno med nami. Tvoja plemenitost se nas dotika še sedaj, ki jo s ponosom nosimo v svojih srcih in jo podarjamo tvojim vnukom in pravnukom.
Vsi tvoji
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
23 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2016	.A
Za razvedrilo
Cvetke
PREGREŠNO DRAGA SLIKA
Da je KLS Ljubno eden največjih donatorjev in podpornikov lokalne skupnosti, je že dlje časa znano, da pa je lani najuspešnejši zgor-njesavinjski delovni kolektiv za gasilsko cisterno PGD Ljubno namenil kar 75 tisočakov, smo izvedeli na nedavni slovesnosti ob 130-le-tnici društva. Poveljnik Oskar Slatinšek in predsednik Stanko Fluder-nik (z leve) sta krepko stisnila roko direktorju KLS-a Mirku Strašku in mu v iskreno zahvalo podarila sliko vozila.
KOT SE ZA OBLETNICO SPODOBI Peter Orešnik, praporščak ljubenskih gasilcev: »Marta, zakaj, za božjo voljo, mi ne nehaš popravljati čelade, saj ni potrebno, da je tako v nulo.«
Marta Orešnik, njegova žena: »Dragi moj, za takšno slovesnost, kot je 130-letnica gasilstva na Ljubnem, mora biti pa tudi Ivoja čelada ravno prav zategnjena.«
SEDANJI IN BIVŠI Majda Podkrižnik, bivša županja občine Nazarje: »Matej, ali ne bi kar meni predal priznanja, ki ste ga Zgornjesavinjski starodobniki namenili Občini Nazarje?«
Matej Coklin, predsednik Zgornjesavinjskih starodobnikov (desno): »Oprosti, ampak nisem vedel, da lahko tudi bivši prevzemajo priznanja.«
Slavko Fludernik, predsednik PGD Ljubno ob Savinji: »He, he, meni se to ne more zgoditi, ker sta na ljubenskih prireditvah vedno prisotna sedanji župan in bivša županja.«
24 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2016	.A
Križanka, Informacije
sl zamej ski režiser, igralec in humorist (boris)
sestavil: peter udir
izdelovalec o pank
veda o atomih
met ju. katerega ličinka uničuje
tekstil
čabarkapa, žarko
žgana pua-CA IZ pelina in janeža
plemič, za stopnjo nižji od grofa
enota
ptica ujeda
KOU tropskih dreves iz amerike
kem. simbol za natrij
hindujska boginja ljubezni
kemijski element
kip velikana
petnajsta črka
GR Skesa
alfabeta
stari
slovan
francoski
fizik (felix)
češki skladatelj (jan VAČ LAVI
poglobljeno mesto
kdor uživa v mučenju
trak kot del odlikovanja
slovenski
spidvejist (žagar)
duša
najvišji, utrjeni del mesta pri starih grkih
človekovo osebno
ŽIVLJENJE
egipč. boginja neba
morala, etika
dežele ob
v. sredoz. morju
ANDREJ novak
grški bog pastirjev
bogovi v nordijski mitologiji
debela palica
hiíni bogovi starih rimljanov
mama
kem. simbol za nikelj
avtomobilska oznaka krškega
grška boginja modrosti
ideologija trockega
makedonski književnik
(kočo)
privlačnost. zanimivost
Napovednik dogodkov	
	ob 16.00. Osnovna šola Ljubno ob Savinji
	Turnir v odbojki
	ob 17.00. Športno igrišče Solčava
	Turnir v malem nogometu,
	16. memorial Ipavec - Gregorc
	ob 18.00. Turistična kmetija Loger
	Popoldansko druženje z ovčerejci društva Raduha
	ob 18.00. Center Rinka, Solčava
	Odprtje razstave ilustracij starih slovenskih legend
Petek, 29. julij	in pripovedk
	ob 19.00. Galerija Štekl, Gornji Grad Razstava Silve Ros Poper, sol in sanje
	ob 19.00. Pri skorjevki v Lučah
	Večer z ljudskimi pevci
	ob 20.00. Vrbje, Ljubno ob Savinji Flosfest 2016 (Crvena jabuka, Pop design ter Made in Yugoslavija)
	ob 20.00. Cerkev v Solčavi
	Koncert MPZ z Jezerskega
	ob 21.00. Dom planincev v Logarski dolini
	Nočno opazovanje metuljev
r		
	Slovarček:	
	SAVART - francoski fizik (Felix);	
	STAMIC - češki skladatelj (Jan Vaclav);	
		>
Nadaljevanje Napovednika dogodkov na strani 26
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
VEBER, ŽUPA, PREMESITEV, INČA, TRESK, SIVINA, MAT, SAŠA LENDERO, INA, TAYLOR, PROTJE, ŠKERLJ, RAMA, CLARK, Al DA, ODLIV, IVO, ANTON, COE, RIKSMAL, EMO, ESTRADA, BIOPLIN, STAIGER, INDIJKA
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 31. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

25 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2016	.A
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Nadaljevanje Napovednika dogodkov s strani 25
Napovednik dogodkov	
Sobota, 30. julij	ob 6.00. Logarska dolina Voden pohod »Med sosedi« Solčava - Jezersko
	ob 9.00. Dom planincev (PD Solčava) Voden pohod na Klemenčo jamo
	ob 10.00. Pri župnišču v Solčavi Ustvarjalna delavnica za otroke
	ob 12.00. Kamp Loka, Ljubno ob Savinji Zabavne igre
	ob 13.00. Pri oglarski koči v Logarski dolini Prižig oglarske kope
	ob 14.00. Kmetija »na Pečovju« v Robanovem kotu Prikaz tradicionalnega čebelarstva
	ob 15.00. Občinska dvorana v Solčavi Delavnica polstenja društva Bicka
	ob 17.00. Pri župnišču v Solčavi Čajanka
	ob 18.00. Ljubno ob Savinji, piknik prostor Gril Razdiranje kope za »kuhanje« oglja
	ob 20.00. Mozirje Gasilska veselica z ansamblom Stil
	ob 20.30. Prireditveni prostor Solčava Predvajanje nagrajenih filmov iz arhiva festivala gorniškega filma
	ob 20.30. Solčava Doživljajsko pripovedni večer »Ob ognju« za otroke
	ob 21.00. Vrbje, Ljubno ob Savinji Flosfest 2016 (Magnifico, Mi2 in Jackson)
	ob 21.00. Dom planincev v Logarski dolini Nočno opazovanje metuljev
Nedelja, 31. julij	ob 9.00. Ob vstopu v Logarsko dolino Voden pohod po Poti po Logarski dolini do slapa Rinka
	ob 9.30. Cerkev v Solčavi Voden ogled cerkve Marije Snežne (po maši)
	ob 10.00. Prireditveni prostor Solčava Odprta kuh'na, vaška tržnica, Viže domačih muzikantov
	ob 12.00. Solčava Mobilnost v Solčavi nekoč, danes in ...
	ob 14.00. Kmetija »na Pečovju« v Robanovem kotu Prikaz tradicionalnega čebelarstva
	ob 16.00. Lovski dom Ljubno ob Savinji Nedeljsko popoldne z ljudskimi godci in pevci
	ob 17.00. Pri župnišču v Solčavi Čajanka
	ob 21.00. Dom planincev v Logarski dolini Nočno opazovanje metuljev
Ponedeljek, 1. avgust	ob 10.00. Fašunova hiša, Ljubno ob Savinji Otroška delavnica - filcanje in coworking v kuhinji
	ob 19.00. Fašunova hiša, Ljubno ob Savinji Otvoritev razstave del Ide Voler in filcanih izdelkov s pogostitvijo in kulturnim programom
Torek, 2. avgust	ob 7.00. Pri Domu kulture Nazarje Pohod Društva upokojencev Nazarje na Uršljo goro
	ob 18.00. Vrbje, Ljubno ob Savinji Priprava riže in vezanje flosa s Flosarskim društvom Ljubno ob Savinji
Sreda, 3. avgust	ob 10.00. Vrbje, Ljubno ob Savinji Srečanje društev upokojencev Zgornje Savinjske doline
	ob 10.06. Kegljišče Ermenc, Ljubno ob Savinji Tekmovanje v keglanju za pokal flosarja
	ob 19.00. Juvanje S pesmijo po Juvanju
Četrtek, 4. avgust	ob 15.00. Foršt, Ljubno ob Savinji Festival nogometa
	ob 16.00. Pred Osnovno šolo Ljubno ob Savinji Pohod po poteh Ljubnega
	ob 17.00. Športno igrišče Radmirje Otroška delavnica: športne aktivnosti
	ob 19.30. Cerkev na Ljubnem ob Savinji Koncert klasične glasbe (Miklavž Pintar - trobenta, Barbara Mirkac - orgle)
	ob 21.00. Pred Domom kulture Velenje Nastop glasbene zasedbe Tantadruj
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	LED TELEVIZORJI, TELEMACH IN TOTAL TV PAKETI
-	Prodaja in servis LED TELEVIZORJEV
-	Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov. Gsm 041/688-094.
Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
ŽIVALI - PRODAM
Prodam prašiče 100-130 kg, možna dostava; gsm 041/561-893. Prašiče, najboljše pasme za dopitanje na večjo težo. Fišar; gsm 041/619-372. Prodam goske različne starosti; gsm 031/699-430.
Prodam telico, težko 120-130 kg. Cena po dogovoru; gsm 031/699-430. Prodam telice breje 8-8,5 mes., pašne, sivor-javo in simentalke. Možna menjava za manjše; gsm 041/324-377. Prodam teličko limuzinko, staro 10 dni; gsm 041/783-427.
Prodam race, razne vrste, za meso, za ne-snost, za uničevanje polžev; gsm 041/216481.
Prodam 8 mesecev brejo telico rj pasme, pašna; gsm 041/793-519. Prodam sivorjavo telico, pašno, brejo 8 mescev; gsm 041/791-849. Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev, pašna brez rogov; gsm 041/226-251. Prodam bikca starega deset dni; gsm 041/783-572.
Prodam bikca simentalca, starega 4 mesece; gsm 051/427-480. Prodam bikca težkega 100 kg; gsm 031/228-217.
Prodam bikca, starega 9 dni, sivega; gsm 041/800-845.
Prodam bikca sivca, 1 teden starega; gsm 051/628-677.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in te-
ličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533745.
DRUGO - PRODAM
Prodam pomivalno korito z elementom iz
bora; gsm 041/524-413.
Prodam vino cviček 1,3 EUR/liter; gsm
041/664-254.
Prodam suha bukova drva, cepljena; gsm 031/557-996.
ŽIVALI - PODARIM
Podarim mlade muce; gsm 041/216-481.
DRUGO - PODARIM
Podarim mali akvarij za ribice; gsm 041/216-481.
VOZILA - PRODAM
Prodam fiat punto, ni registriran, vozen; gsm 051/240-159.
VOZILA - KUPIM
Kupim traktor univerzal, zetor, IMT, ursus, štore, lahko tudi v okvari; gsm 030/419-790.
NEPREMIČNINE
Oddam košnjo v Ljubiji v strmini, primerno za steljo; gsm 041/863-869. Ugodno prodam 87 m2 veliko stanovanje v Mozirju; gsm 030/284-699. Manjše stanovanje v bližini Mozirja, primerno tudi kot vikend, oddam; gsm 070/777281.
Poslovni prostor - prodajalno za različne dejavnosti - oddam; gsm 041 650 151.
26 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2016	.A

stišče GRAD VRBOV^S—'
Kreit-r GOSTINSTVO. Mitja Kclicipn Savinjska egijg 4, -i-tvi I N.ii^iif
Rezei-vatijc y.n zaključene dru?,he zn dogodke, kal M rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice
OiisvjMio.T:	Organiziramo tudi čisto
h«^M ■ f ">7.	pravo w nepozabno
frith: /vi 10. da ¿J. are	1
jiMniij.: «vi ti. i h zz. uk	.grajsko večerjo!
■«i lirJjif. m organiziran? itruibf (nni ¡0 ^-ifij
leiefbrt.' 0 3 /5 £32 800
27 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2016	.A
Poletna sprostitev v masažnem bazenu in pridobitev vitamina D na sončni terasi...
Masažni bazen za dve osebi (2 uri) + osvežilna pijača = 35 €
IVELLMESS
Cesta na Lepo Njivo 17a. 3330 Mozirje TEL: f386 (0)3 828 0 400 infocciapartmajimozirje.si www.apartmajimozirje.si
Gol 16 Slovenija
hote! & mounroln rtsori
Odgovorite na nagradno vprašanje in izpolnjen kupon pošljite ali prinesite na naslov: Savinjske novice. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, do torka, 2. avgusta 2016. Izžrebali bomo srečneža, ki bo dobil kosilo za dve osebi v hotelu na Golteh s prevozom z nihalko.
Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovon na nagradno vprašanje i/ 79. št Savinjskih novic (mini golf) smo izžrebali Milko Hudalcs z Rečice ob Savinji 29, ki prejme darilni bon za kosilo za dve osebi v hotelu na Golteh s prevozom z nihalko Nagrajenka prevzame nagrado osebno v uredništvu Savinjskih novic najkasneje do 1?. avgusta 7016.
Nagradno vprašanje:
Kateri vodni šport nudijo na Golteh?
a)	potapljanje
b)	supanje
c)	ples na vodi
Moje ime in priimek:
Moj naslov: