Št. 34. V Gorici, dne 20. avgusta 1897. Tečaj ;%$ „Soča" izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo „6npiiirtkl lut' vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dow poSiljana: vse leto.....gld. 4-10, pol leta..... , 2-20, četri leta .... , 1-10. Za tuje dežele toliko več, kolikor je vefja poštnina. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri upravniSlvu. ..Prilirtt" izhaja vsakih 14 dnij vsak drujti torek in velja za celo leio 80 kr. »Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak mesec v obsegu t« stranij. Kadar je v petek praznik, izidela lista že v četrtek. SOČA I (Izdaja za deželo.) Oznanila in .PCSUIICE" plačujejo .se za petstopno petit-vrslo: S kr., če se tiskajo 1 krat, Večkrat — pa pogodbi. — Za večje črke po prost mu. Posamične Številko dobivajo so v tohakarnah v Nunski ulici in v Šolski ulici, »: Trstu pri Lavrenčiču nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Tonto della Kalna po S kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravnišlvu »Soče*. — Neplačanih pisem uredništvo no sprejema. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici 9. I Izdajatelj in odgovorni urednik VinW - devičnik — „ Bog- In narod!« Tiska in zalaga „Gor, Tiskarna" A. Gabričok (odgov. J, Krmpolic). Vseslovenski shod. V zadn/i številki smo na/namli, kako se jo \fsii rodoljubom rta (iorivkeiti, da bo Idili nafta dežela Mi-luo ziu-lopano. liti tem shodu. Uverjeni smo, da izpolni v*ak 'razum-nik svojo tiaro.lito dolžnost! hlovcnci na (JorNkom_jmamo u/rokov dovolj, da |i(ijiltnio v obilom številu v Ujtib-Ijauo, kjer ločno in odločno o/.iiačimo svojo stali-čo tiaspmli kričot-im odnnUjom v loj div.cli, v kateri prebivamo wiui.ii- v dvctie-Ijinski večini. Si več razlogov v to pa ima o naM bratje v Ti-:;ln in Kri, kjer vUl.ijo uprav kunib.dske razmere. N.i Primorskem sploh iiii.iiuo oil volitev si-in nekako »izjemno st.i-nje», kaleri-init nior.t hiti konec! Pojdimo torej v obilen; itovilu na v>e~ slovenski hliod v Ljubljano in poka/i.no s tem, da smo zavi dno Ijud-lvo, ki m* ne d.i ur'tiati v kt-zji log tako kmalu, kakor so milili nekateri go«podje v Tr-tu in v fJori«,:, t) »-.i/.mi-i-.ili na (Jonskem, v Tivtn in v Mri bodo pudavljerio na id.iMiv.iiijo Iti resolucije, v katerih ho povedano v-e kar treba, tla ho jjimio vedela tudi \lada, pii •'em je in \ kak«mi /mMii bodo vi/.tui delovali \hi slovenski in hrv.dski du.iuu porami. Vt-uko teh i-i-mjIii« ij ho na kratko utemeljeval po.-ehen nov urnik. lleMilm-ijo o r.uiuor.ih na (Jonskem ho Utemeljeval gorski odveltiik go-p. dr. Alojzij Krati ko, ki je sprejel to nalogo od prijir.iv-lj.iluog.1 oilhora v (Joiiei. (iradiva /a ule-tiieljevaitje le ie.soiuc.ije in .tihanjo iinjnovejiih odnoSajov na (Joriškom ho imel p.ič v i/.u-hiiji na razpolago; vendar hi bilo prav, ako hi navel I udi katera kričeča dejstva \i z.id-njdi dt.ij. bilo hi torej prav iim.-s.lno, ako hi rodoljubi iia/tiatiili g. govorniku takoj vs-ak novejM slučaj, ki utegne v kakem oziru služiti kot fclika abnonnalnili odtio*ajev v tej deželi. Toda vsakdo mota .sprejeli odgovornost za lo, da jo njegovo poroCilo vseskozi resnično. Iteg uc dA'i mistitik.icij pri tako resnem delu'. Od t-va shoda se n.uh-j.ijo ir.l;or'i ^ diugili ii.-pihov, v prvi vr>ti — prepolrebne .slor*o. Ali bo tt!..;:oCe ta piokraMii • ideja! sl.herue-.i rodoljuba r l Ktpn or: Težko. ali mi-goče je i Dobre volje treh:;, a le ne vidimo povsod! Dva sta vznika, ki ovirabi pol do .-!o-vrnsko sloge: Neomejena go&podslva-.'. c l j n o s t in osebna z a jr r i z e n v s t. . .. Na slovoiiskvm peliliškem ohtiohji; vidimo ljudij, ki pravijo ob vš.iki priiiki: ,A!i tL prt> na- prej s lo ljubo „slojfo", • - ali koliko časa morejo trpeli laki liuli •.abiioniialni* o.lno-*aji v visi a h poklieimHt-vodileljev narodu V! Vidimo /.opel ljudij, katerim mržnja do te ali one osebe ne pilili, da bi mo^li ž njo složno delati pod eno in isto zaslavo. Tako sum — malenkostni! Odkrilo povivio, da veliki večini na^a razumtii^lva na rtiiuor^kein niso prav nič pri situ nekatero o .s oho, ki se z Vso silo potrajo na prve sed>'.',(' v Muhljaui in na Dunaju, vendar radi te^ra t\e bomo delali ui-knke zdra/.be, ker imamo le stvar pred očmi. Dokler ne preti kaka ne-reča s l vari sami, polrpimo tudi z osebami niso simpatične. Delajmo tako vsi - it slo-a ho dosežen idejal! ftu-d resni m-irii da hi si mordi tlnv mačeha iMvs.inja in kavsanja! če tudi nam vseslovenska so veliko preliti lukviisdo-/iiiviiriijiuo si kot dobri ! itiinjim sov >aho dotoa ni le slab bokop u.ut teliti ime l'o;di podanimi >i Ir.de^i najprej meje | la/uikom, pidt m pora v "•a navskti/ja. Kdor dt dratetr, map asproli zn-lajmo med i^ače .tela, ravno d t?i'»-ob.daiika! In kdo bi hotel ¦ - |!i-..!ii>U|i»r! 'j na vm>s)i.' . tiski shod in ju prnli r.»l e k -lo/uem i lupiijateljen:. Videli s.pii spored, p ilo /hon.valije. Neki list ,slojr»» lia Sioveiiskem, ;no, da m- b< .JSlov. Narod' > b< ki hoče delovali venskem, je .sporočil hildo-ohravnavalu tudi to: ,Ali f.o kr.ščanski lii-1". Zal-es, i bi bila to vseslove pojavo lsk„ lejia ptip slor-o! No, do laktli razdira pride! [;; prav je. da ne, saj imamo ilovolj posla na polju, kjer lahko složno delamo vsi Sl-iveuci! Na dnevnem redu bo liuli točka o -n:.rodni avtonomiji. To veseli posebno nas, ki smo že veliko msali o leni vprašanju katero edino more :5" )veiu-e rešili iu osrečili! DOPISI. I/. Hnl JS. julija IMt7. ^iospudoiu; 'ravnima poslane.-ma in briškim župatislvoii v p etres iti preudarek). „rt . Usla rada govori-", slove stari pre^ovot Tiuli n bnhinj-ki /elezin-i Ih-iei 111110--govorimo, »"o luni nan> po sedanji ne bode v kotisl: a človek je sa tia';ji; zato s.110 tudi mi Urici je v.ili o bohinjski železnici ter si 11 projektu 11 sebi naj-premislje-stavili ko- nečni) vjir.isanje: Kaj bi bilo, ko bi hika-rn;«iij.t popihai h ri..vij skozi Urda. meslo proti isoJkami v Ciorii o V - Kaj? Vi sv čudile jrošpod urednik? No, ne hodilo v strahu, saj je to le skromna željira nas nbojiih, po- zabljenih Hrieev, ki nas svet jirozira, kakor da bi nas ne bilo na hrbtišči malorozemljo! (h/pjva, si k. urednik, v dnini projektirano bob. železnico od IM.ivij do Solkana, Svet, po katerem bi leklp železniea i/. 1'lavij do Solkana, jeskalovit, dolina ozka. taka, da hi se moral železnični lir na eelej protfi i/sekali iz žive skale. Prodorov hi moralo bili najmauje ."»; urezov (Kinsoliuill) pa mnoi,ro vi-č. Postaje na loj proj;i do Solkana ni treba nobene, ker je neobljudou kraj. Po mojem mnenji pa, tam, kjer je ¦milo postaj, ima tudi luka-niatija slabo letino. Oglejmo si pa želoztiično progo, katero smo si Urici v svoji domišljiji ustanovili, I. j. iz Plavij skozi Brna v Mus(Moso). Iz Plavij (Ledino) bi prestopila železnica na desni breg Sn.v lop bi Mu preko hribu do Prilesjii, Pri cerkvici sv. Ahacija bi se zavila ob strugi piiloskega potoku do pud-kiipele. Skozi kurili li do NUO metrov dol» predor bi priMu v Hrdu, br bi sli ob rebru hriba pod skladovno cesto do Curo. Tu hi se zavila proti Vcdiijuiui. l!li/u IDO m. od Cnie |iroli Vodrijaiiii bi se zavila na levo ler pri-slopiliv skozi preseko pod vedri-jaitsko cislo na iiueiijsko slrait ter ftlti ob rebru inioiijskeu.u brda skoraj do |)obrove,;a, T11 hi 1 • i 1.1 na planjavi prva postaja za severna in zahodna I trda. (Vusi: SI. Martin, Imenje, Vedrijaii, ViSnjovik, Krasno, Kožbnna, ^lovi-oiii-. Krušovljo, pojaiia, Dobrovo, Miljami in Medatia.) Od te p.i.sliije bi sla skozi prodor, lam blizu, kjer jo hiljauska obč. pi-sarniea ob rohni dobrskoga hribu proti Vi-polžom. Tu bi bila zopet p /ftaja aa spodnjo iu vzhodno Urila. (Vasi : Kozalia, Vipolžo, Cerovo, SI. l'Yjaii). Od lod bi sla l»o ravani v Mu*, kjer hi se združila z južno že- Kvo Vam mali nučit ugodnosti hi imela ta proga; n šla po sredini obljudenih Urd, krajša iu cenejša, ker hi šla i, pod imetij eilino po gmajni, za sedaj ! Vabim edino so si. županstva, da so pričuo zanimati "/.a lo idejo, enako priporočamo se fig. drž. poslanem.!. Ako bo treba, se zopel uglasim, do tedaj pa: na svidenje! m. ; S. S IViMn, u'S. julija 1 Sl»7. (II a z n o). - Ulagovolile g. urednik odredili nekoliko proslorčeku mojim vrsticam; saj hočem ž njimi le napisati dobro novice iz nase skromne občino, drugim večjim v izgled. Slopruv meseca novembra bode dvo leti, kar nam je dobrotno nebo poslalo za duhovnega pastirja proč. gosp. Uogoljuba Ncmec-a. Takoj po svojem prihodu smo so prepričali o njegovi sveti vnem božjo, osobito, kar se lice cerkve. Pa Se drugo ne samo da hi ampak hi bila 1. Prilos pa do Dosli bodi Podlistek. otirnajst dnij na Balkanu. (Potopisne ertiee.) Svaki l>ral j«1 sni«: Ma k.ije vjere l'i. II. Na IVttnju*). il>alj.>. Popidilno som so .seznanil z ninu odiietijiiki eotinjskinii in si dal notranje prostore Zetske^a Donia 1\» je prav lepn. zgradba, v kateri je tudi za Cetinje dovolj ohšinio jrleda-lišoe. V njem je dve vrsti lož: obširna in elegantna loža knežje ohitelji je nasproti odru in ima poseben dohod. Za-grinjalo je slikano prav pomenljivo; izdelal ga je neki češki slikar, kateremu ne vem imena. — V čitalnični sobi Zetskega Doma sem opazil edini -.Slovanski Svet-, ki je zastopal slovensko časopisje; ruskih je več, hrvatskih tudi lepo število. --- V družbi odličnih mož črnogorskih mi je sploh hitro potekel čas. . Omenim še, da ta večer sem prvič videl kneza, kneginjo in kueziča Mirka, ,.1 J*.?. so peljali na sprehod vsak v svoji Koeiji _. jn v posebnem sp>-emstvu ~ >'si v narodni noši črnogorski, ki se Jim divno prilega. Videl sem, kako spoštljivo iu s kolikim ponosom jih pozdravlja narod. Saj je pa tudi obče znano, da ni najti nikjer tako ozkih vozij, ki bi vezale vladarsko hišo in narod, kakor je v (Vnigori. Kočije so drdrale prav tik mene; pozdravil sem kakor druiri moji družabniki in videl som, da so me takoj opazili - tujca na (Vtinju v takoj družbi------! Drugi dan je odpotoval knez v Pndgorieo, nisem ga tor"j več >idel: pač pa sem vicb-l kneginjo in kneziča Mirka, tega zelo simpatičnega sokola hrabre vla- le- j darske hiše Njeguš-Potrovieev!....... Ker sem že pri tej sloveči vladarski hiši slovjinsko krvf, zvezani j»o krvi z najimenitnišimi vladarskimi hišami v Evropi, naj omenim Se, da knez Nikola I. ni le slaven vojskovodja in sloveč vladar, ampak tudi pesnik po milosti božji. Veliko je število njegovih poezij, ki razodevajo uzvišeno pesniško duš«« in — zavedno, oduševljeno slovansko srce. Njegovo krasno dramo ¦-- U a 1 k a n s k a v a v i e n • prinese < Sit>v. knjižnica v prozi, s sliko in životopi-soni slavnega moža, vladarja, vojskovodjo in pesnika zajedli'>. - Veliko svoje slovansko čuvstvo v obče in globoko čuteče srce za usodo srbskega naroda pa jo pokazal v obširnem pesniškem delu Pjesnik iu V i 1 a j ; 1oje nekak dvogovor med Njim in Vilo. Ta zbirka uzvišeno nadahnerih pesniij je tiskana kot rokopis in ima zaporedne, številke na naslovni strani; knjiga ni za čast Ni so torej dve loti pri nas, in že jo naša mala cerkvica skoro do celn spremo njena. —• Nov lliik, nov mramoriinti ollarček, kor iu še marsikaj dt-u/zegu se je spremenilo, oziroma jo čisto novo staremu znancu. Sedajp.i novi tlak je toliko glede tr-pežtiosti lokmoc z vsako drugo tehniko, kakor liuli glede lepote, — katero slednja jo huft v cerkvi precej odločilen fnklor — no ztt-oslujo za drugimi večjimi velikoinestiiimi cerkvami, Oh novem letu nam jo nn&vetoval napravili nov leseni olliu-ček v čost Materi lložji Lordski, katerega sedaj skoro nobena župna cerkev več no pogreša, Ljudje so lo misel z veliko radostjo pozdravili, čeravno so vedeli, da vzTtisle le iz riiiloiiiinmsti iu požrtvovalnosti župljnnov. Hiteli so dnu za dnevom v žnpnisčo ¦/, mlloiluri, kulorih se je slednjič nabralo toliko, dit so danes Peči« u.irji poiiašumo z lepim iz turu morja izklesanim olliirčkom! Ohčinitrji so knr tek* ntoviili mej seboj 7, darovi. Dne 18. I, 111, smo imeli svečano blagoslovljen jo. Ilos lopo izdelani ollurček je postavljen v časi nebeški kraljici, ter dela krus celi cerkvi, proč, gospodu upravitelju in umu fcupljanom jo pa v ponos in vesolje! (lo omenim, da smo lokom lela kor vseslt-aitsko pnvekšali, ter da so bas sedaj namerava glavni oltar (iiiraiaornali) prenovili, upam, da sem dovolj povedni o delovanj« na to si ran ntisega proč. gosp. duhovnega očetu, k.deroga nam ohrani dobri Bog so mnogo loll Z (dmUovega, dne 8. avgusta. — Ko sem zagledal v predzadnji številki cenjene »Soče" dopis s Kneze na Tolminskem, pripravil sem se, da dobim radi onega hudomušnega dopisa v 30. štev. »Soče* nekoliko batin na svoj grešni hrbet. Omenjeni dopis sem pokadil uekoliko premočno, a gospodje trgovci in krfctmu-ji na Knezi so, kakor se vitli jako občutljivi. Nikakor nisem mislil z omenjenim dopisom žalili trgovcev in gostilničarjev na Knezi in v Podmelcu, temveft hotel sem na šaljiv način vspodbuditi do-lične gospode, da se zavedejo bolj svoje narodno dolžnosti; de sem imel zato dovolj vzroka, pritrdil mi je tudi gospod dopisnik iz Podtuelca v 31. štev. „Soče'*, koji je z resnimi besedami opominjal domače trgovce, naj se vendar drže znanega narodnega gesla. Veseli me, da so se dotični trije gospodje opravičili s tem, da se že v prvi vrsti posltižuiejo pri slovenskih veiolržeih, a še mnogo bolj bi me veselilo, ako bi se do-lični gospodje posluževali tudi v drugi in tretji vrsti (iu sploh v vsakem slučaju — Uročili.) le lam, kjer to zahteva narodna čast, natiiiefi pri Slovencih. To zahteva naš ponos, da ne rečem nravno nagne nje! Vi pa slovenski velelržci v Gorici in v Trs' ne zahtevajte v teh resnih časih od svojili na prodaj in srečen se more šteti oni, ki jo dobi v roke. -laz sem bil tako srečen, da sem doju] iz predrage roke jeden iztis, ki nosi'št,ev. »!M. Ko-dar se me loti otožnosl in me mučijo skrbi za prihodnost divjaški zatiranega naroda, tedaj primem v roko knezovo knjigo Pjesnik in Vila , Čitam, nasla-jujein so na divnih verzih in v srce si srcem okrepčujoče nad<\ki žare iz pogovorov med vladariom-posnikom in Vilo. Kako pesniku kluje v žalosti glo-boko-čitlečo slovansko srce radi - slovansko nesloge, zlasti ker se ne.rod srbski tako bore malo zanima za ostali slovanski svet! Tu omenja Kiise. t*ol-garje, Hrvate, v>ohe, in ga boli srce, ker srbski narod le malo ve o teh svojih bratih. -- Kako -oje to uzvišeno pesniško srce, naj ponatisnem tu le dve kitici v latinici: 1'oljiička ira') straSna sa.lb.i Nili !>oli. nit' j> čiiju; A jii,liio}r.i Sto Slov a k a LmaO sU-žt- — slnlo mu j«*") vbogih rojakov provolikih dobičkov i vstra-jajle v tekmovanji s svojimi nasprotniki in ako imate ono celo leto delali lmw vsacoga dobička, 'm vas no bodo lo prehudo hrome, nitvvefc bodo ta žrtov iskren dar domovini r> oltar; n,i vas gloda »daj nnš vbogi naroo, da ga rešilo gospodarskega poginit, kujll, ako propadamo sedaj v tem gospodarskem boju, vkleno nas nasprotnik v trdo spono mi gospodarskem in duševnem polju, Iz kojih no bode več rešitve, —v-, V/, AvlHirii 1111 Krasu. — V »Soči" « dne 23, julija I. I. š(. 30. som opazil neko poročilo iz Ponlkov nu Krasu, v kojom U'dl poročovnloc, du smo imeli nu Krasu do 10, juliju veliko sušo. O tem pit v tu-mlci nI nobeden nič vedel, Morda jo rini lenega |m-ročevalca liia le v žopni* — Ihm, dobili smo omenjenega dno dež in loto, kakor Ivdl g, poročevalec, pa naj si ssa lo no misli, če poleti pride doz, ria jo gotovo morala prej bili sufta. Lelos jo pa ravno nasprotno, ljudstvo jo vedno v/ullliovnlo, da no moro sušili »ona radi provollkoga ik#», Kar lam govori o loti, da nam jo vinski pridelek po» polnoma uutčon, no odgovarja dejstvu. Kakor sem so sam prepričal In domini od komisije, ki je cenila škodo po loči, uničila nam jo lo tretjino vinskega pridelka pri Avliorn In Ponikvah, pri Gradnjah pa lo •« pellno, Drugič, kadar so misli zopol kaj poročali po čiisopisili, jo dobro prepričat! so o stvari iu paziti, kaj se piše, kajti k netočnim poročilom so ne škoduje le postuuičniku, nego tudi vsem kmetovalcem, kar so je zgodilo posebno v naših Ireh vasoli, — Toliko v odgovor gospodu poročevalcu iz Ponlkov. Resnicoljub. It Kolen, 10. avgusta. — (Rasno-t e r o s t i). — Tukajšnja »Narodna Čitalnica* priredi v nedeljo 22. t. m, veselico, (Opozarjamo na vsporetl veselice mej raznimi vestmi. Ur.). — Moči v Bolcu za tako veselice je dovolj; zdi se mi pn, da je dobre volje premalo! •- Bolčuni, Bolčani, ne bodite — zaspani! Sicer-poreko drugi ljudje, da v Bolcu jo dolgočasno, po kaj bomo hodili Ijekaj 1 — Ker je pa Bole prav čeden trg, je prav lahko mogoče, dn bi postal prav prijetno letovišče! Naš deželni poslanec in odbornik, pro-marljivi g. dr. Henrik T « m a skliče, kakor sem slišal, tukaj iu v Kobaridu volilni shod, kateremu bo poročal o svojem dosedanjem delovanju i šo bolj pa bo shod po-izvcdovalnega pomena o potrebah lit željah Boka in okolice.— Da pride tudi deželni poslance pred svoje volilce, to je jako lepo in potrebno. Hvala g. dr. T u 111 i za tak ko-nuc, kateri naj bi posnemali tudi drugi poslanci. Slovenci na goriškem smo potrebni takih shodov! Ako pa jih sklicuje 10 mož, Slovctiarkc mrtve slnr/.c Sprani z.ipaila koja lilijo, ŽJje so sjera, žlju j« ij glisti nikdar nijedne -zapovedi svojo cerkve; v svoji kapeli, ki stoji poleg knežjega dvorca, pri službi božji pa celo sam odpova popu pred oltarjem. I Rti večer som si ogledal se novo vojaš "eo. Jako prijazni poročnik je ražlvtf/al vso. Uzovna čistoča me je uprav osupnila. Vojaki nimajo slani-11 jnkov za ležišče, marveč nategmeno platno čez železni posteljnjak, ki so čez dan skrči, po noči pa napne, vojaki dobe dvakrat na-dan obilo juhe in mesa. V kuhinji me jo čakalo novo presenečenje, tako" je bilo tu vso snažno, a ognjišča so narejena po novom si- -. s temu vsa iz železa. Meso se je kuhalo 1 poljone). v čistih globokih kotlih, v kakorSnih varijo pri nas sir. Garnizijski komandant jo naslednik Danilo, njegov namestnik pa komandant batalijona Janko Vukotie. Vvsoj Ornigori je osem 'u-igad. — Komandant artilerije je Mitar Mir ti novic, topništva pa brigadir Jovo Martinovic. — Kar se tiče stalno vojske mi jo §0 opomniti, da se ista omejuje le nu vojaško izučbo in na vajo, a da no držo niladeničev v vojaški suknji po tn leta kakor pri nas. Sicer pa jo vsak dovolj kropok mož tudi vojak. . Zvečer po večerji som šel v ka: varno, kjer-so svirali in poli tamburam iz Vukovarja v Hrvatski. 1 o . so • res mojstri, ki so kar očarali tudi Orno-troreo. Ko s0 »darili naš «Nuprop, m navzoči Črnogorci živahno ploskali! pomenljivo! Koliko radost za Slovenca! O: Slovan povsod. Kak<5 meno — uw.w.— „ . ~. . brate ima! In toga dejstva ne podeo-niuimo nikdar!! , . V kavarni so bili zbrani po vočnu le mladi Črnogorci; žensko mjeduo. Pili so precej drage pijače, a tambura-šem so zložili lepo svotico na krožnik. Kavarno ima v najem — L.ah,.ki drago toči kavo in druge pijačo. Jaz sem plačal za steklenico piva (V, L) m. 01 no 1{avo _ 45. (V Oi-nigon imajo za najden promet-naš denar,,sicer pa na-- A (Dalje pride). jih bo gotovo več nego tedaj, ako jih sklicuje in vodi — en^sam,! Prejšnji tedemsta znorela tukaj en hlapec in ena dekla; pravijo, da je uzrok pri prvem pijanost (delirium tremens), pri drugi pa pretirana pobožnost (Reiigio-semvahnsinn). Dostaviti pa moram, da dekla ni Bolčanka. Tukajšnja .Mlekarnica« zdaj ne deluje. V zalogi pa ima veliko — i z bornega sira. Neki veleposestnik in krčmar pri Gorici je kupil prejšnji teden dva večja sira. Včeraj je bil zopet tu in je povedal, da imajo Ijurljd ta sir veliko rajši nego oni »ementalski", ker je okusnejši. — Slovenski fcrčmarji in trgovci bi morali prodajali le domač sir; s lem ostane denar v deželi in domaČe blago se dobro prode. Prav bi bilo, da bi se ustanovila v Gorici glavna ^zaloga sira. To stLludLmora zgodilirsicer-bo težko povsem prodreti z geslom »Svoji k svojim!* Noši hriboVci ne kupujejo sladkorja, kave, luršice itd. vselej za gotov d o n a r, marveč bodisi zamenijo za domače pridelke (med temi posebno sir, maslo, slanimi). V Gorici naj na to mislijo 1 Kje pa kupujejo naSi trgovci n. pr. — sir?! Ali ne včasih pri velike n luske m trgovcu, ki ga je kupil od nai ali ga vzel v zameno za drugo blago P! Tukaj smo imeli v nedeljo po noči zopet obilo dežja; potreba ga je bilo, kajti svet je peščen in se hitro suši. Fotograf g. Anton J e r k i č iz Gorice je bil štiri dni v Bolcu; naredil je obilo dela — in Se veliko mu ga je zaostalo, ker je moral oditi v Gorico. , Novo trdnjavo gradijo ludi na Predelu, nekoliko niže od sedanje. Tudi pri tej so v delu le domači delavci. Lahov nočejo! — Kaj pravita k temu »Corriere" in »Senti-nolln« 9 ! V Logu pod Predelom so imeli v nedeljo lepo cerkveno slavnost — posvečenja dveh novih oltarjev. Cerkveno opravilo s procesijo je trajalo skoro tri ure. V Čozsoči so imeli v nedeljo večjo ljudsko veselico, ki so je prav dobro sponesla. Pri KI u ž a h se je pobil neki kolesar Iz Beljaka. Vej časa je ležal nezavesten na tleh. — Drugi dan je pa bii že dober. —k. DomaČe in razne novice. llojstiil «laii Njegovega Veličanstva našega ce" ' so praznovali 18. t. m. vsi verni '.-•• ..vslrijski. Da niso Slovani omahovali « svoji zvestobi do prejasne cesarjeve osebe, o tem *ii dvoma; o tem more dvomiti le u"'( kateri Slovanov ne pozna. In radi tega je umevno, da so se baš Slovenci največ veselili dnjva, ko je doživelo Njegovo Veličanstvo svoj 67. rojstni dan, ter so prosili Previdnost božjo, da jim ga ohrani čilega in zdravega še mnogo, mnogo let, kar iskreno želi vsake pošteno slovansko srce. Bog nam ga torej poživi v splošno blaginjo svojih avstrijskih vernih narodov! Rojstni dan presv. cesarja F. J, I se je praznoval tudi po naši deželi na običajne načine. Od vseh možnih krajev nam prihajajo dopisi in popisi teh slavnostij; umeje se, da jih ne moremo objavili, saj so si v vseh točkah več ali manj enaki ali vsaj slični. Zastave, na predvečer streljanje, pri-trkovanje zvonov, umetni ognji, svečane službe božje, banketi itd. so priča, da naše ljudstvo je udano svojemu cesarju, dasi je v največji opoziciji proti vladnemu sistimu! Osebne vesti. — Naš deželni in državni poslanec dr. A. Gregorčič je odpotoval v Kamnik na Kranjsko. — Ker so videli mnogi naši prijatelji nekaj dnij tukaj g. A. Gabrščeka v Gorici, naznanjamo, da je bil tu le za par dnij m je odpotoval zopet na več tednov iz mesta. Prejšnje določbe glede na tiskarno in razne liste itd. ostanejo torej še nadalje, Vseslovenski shod, ki se bo vršil v Ljubljani v prvi polovici prihodnjega meseca septembra, zanima ves slovenski svet; a tudi neprijatelji naši in visoka vlada niso slepi za velik pomen, ki ga bo imel ta sijajni pojav, kakor upamo, vse slovenske vzajemnosti. Delili so nas in cepili, kolikor so mogli, kakor se godi deblu mogočnega hrasta, ki je odmenjeno ognju in poginu. Kot glavni uzrok, ki baje zahteva razliko med Slovencem in Slovencem, navajale so se meje raznih dežel, v katere smo tako umetno porazdeljeni, da nam skoro povsod tujci ukazujejo. V italijanskim kraljestvu in v ogerski državi je Slovenec narodno mrtev; prvo priznava le italijansko narodnost na apeninskem poluotoku; druga priznava z besedo enake pravice vsem svojim ljudstvom, v dejanju pa zatira, kar se tiče narodnosti, vse nemadjarske narode. . V Avstriji smo Slovenci na Štajerskem in Koroškem v enotretjinski manjšini; a dvelretjinska nemška večina dela z nami, kakor da državne postave in državljanske pravice ne veljajo tedaj, ko so nam v prilog. Še huje se nam godi v Trata in okolici, kjer smo pod vladnim pokroviteljstvom izročeni na milost in nemilost tržaški italijanski gospodi. Na Goriškem in v Istrj imamo Slovenci z Hrvati dvetretjinsko večino; a javne zadeve so tako uravnane, da Italijani gospodujejo, a mi hlapčujemo. .Višji oziri", katerih ne umejemo, zahtevajo, kakor pravijo, to nenaravno razmero. — Edino na Kranjskem ni bilo mogoče vzdrževali nemške prevlade nasproti slovenski ogromni večini. .Nemška inteligenca in nemški kapital", ki v resnici sta slovenska, morala sta dolgo časa služiti kot razlog, da se je tudi na Kranjskem slovenstvo dušilo. Slednjič je padlo to strašilo In Slovenec je na Kranjskem prišel do veljave, ki um gre tudi v drugih deželah. Zdaj štejejo na Goriškem in v Istri,, koliko frakov iu cilindrov imajo Slovenci in Hrvati, a koliko slovenski in hrvatski rene-gati. Norost; dandanes, ko delavski jopič in delavska čepica plešeta, da se prestoli majajo, pa politiki ali oni; ki hočejo kot taki veljati, frake preštevajo! (To ni naša izmišljija, ampak gola istina.) A!i st človek more mislili večjo starokopitnos* ? Nasproti tema točenju, lem razmeram, tem političnim zmotam javili hoče narod slovenski, da se ne čuti deljen po deželah, ampak celoten po narodni avtonomiji, ki je edino opravičena; da ne priznava političnih fraz zarjevelih škricev brez možgan, marveč iho in oživljajočo moč človeške enakosti, bratske ljubezni in božje pravice, kakeršno uči nepremenjeno in nepremenljivo krščanska vera po katoliški cerkvi. Na tej podlagi smo se našli vsi Slovenci; na tej podlagi dobimo bratov med vsemi narodi, To hočemo na vseslovenskem shodu izreči; to hočemo svotu javiti. Na pravične naše zahteve, na svete naše idejale zaupamo; tem se mora ukloniti iu se gotovo uklone vsaka surova sila. Kadar koli se je bil boj med nasilstvom, surovo močjo in idejo, zmagala je ideja; tako bo tudi zdaj, A v tn namen, bratje, treba, da ohranimo svoje idejale čislc, nepremenjeno, kakor se nam kažejo v luči nepremenljivo katoliške vere in na nji slouečega našega narodnega prepričanja. Rojaki, posebno Vi, ki zastopale narod kot poslanci, župani, duhovni pastirji ali drugače, pa tudi Vi, ki niste v tem položaju, udeležile se vseslovenskega shoda) ter izjavite, da Slovenci in Hrvati, če tudi živeči po raznih deželah, se smatramo kol ena celota, kot «"10 telo, ki ne pusti, da mu kdo po nogah cokla in ko ga v bedra Sčipa, mu brado gladi. Vsi Slovenci in Hrvati smo en narod; vsi čutimo za vsakega in vsak za vse! Izpit gojencev v drž. glnlioiicmfel v Gorici. — V navzočnosti dež. odbornika pl. Pajerja, ces. svetnika Vodopivca, zastopnika trž. mesta dr. Ros sija, šolskega svetovalca dr. Schreiberja in nekaterih gospa je bilo v soboto 14. t. m. izpraševanje gluhonemih gojencev pod vodstvom veleč. g. Lenardičo. Izpraševalo se ;e v slovenskem in italijanskem jeziku. Opazovalo se je splošno, kar so trdili ludi nekateri navzočniki, posebno zastopnik tržaškega most,t, da so slovenski gojenci izgovarjali čistoje, za kar gre vsa hvala gospodu Ant. Rudcžu in gospodični MatHdi Berlotovi ter njiju metodiki, po kateri poučujeta gojence. Po končanem izpraševanju je bila telovadba. Možki gojenci so telovadili pod vodstvom g. Rudeža, ženski pa pod vodstvom gospodične Berlolove in Mozetičeve, in sicer prav dobro. Od slovenskih gojencev, katerih je 31, sta bila v I. razredu obdarjena S tu rtu Ana iz Gabrij pri Tolminu in Brega r Ivan iz Brega na Kranjskem; pohvaljena pa Kovač Marija iz Lokavca in Kralj Josipina iz Trebč V II. razredu sta obdarjena Kocijančič Antonija iz Hrastovlja v Istri in G i kovic France iz Zameta v Istri; pohvaljena pa Rajšter Josip iz Šoštanjnin Goljevšček Marija iz Liga. V III. razredu je bila obdarjena Koren Josipina iz Smasti, pohvaljen pa Če rn igo j Rudolf iz Št. Tomaža. V ženskih ročnih delih je obdarjena Mandič Antonija iz Vasanskega v Islri, v risanju Klanjšček Peter iz Svetega pri Komnu in v rokodelstvu isti Klanjšček in Lovrenčič Ignacij iz Logov. Napredek je bil splošno dober. Po spolu je bilo 41 učencev in 13 učenk, po narodnosti 31 Slovanov in 33 Italijanov. .Šolski dom* v Gorici. — Načelnik osnov, odboru,veleč.g. dr. A. Gregorčič, je razposlal rodoljubom po deželi to-le okrožnico: Velccenjeni gospod! Na podlagi priloženih pravil, potrjenih po veleslavnem c. kr. namestništvu dne 11. julija 1897. r-id št. 14.210, snuje se v Gorici društvo .Šols,. dom", kateremu bo namen pospeševali vzgojo in pouk med Slovenci na Goriškem. Osnovalni odbor smatra kot najnujnejšo nalogo novemu društvu za zdaj to, da zgradi potrebno poslopje že obstoječim in morda še novim slovenskim zasebnim učnim in vzgojnim zavodom v Gorici, v kolikor ni za to že trajno poskrbljeno. Odtod je dobilo društvo ime .Šolski dom* in pravila ono obliko, katero imajo. Društvo bo dobivalo gmotna sredstva od društvenikov, ki se bodo ločili v razne vrste v smislu §-a 3. društvenih pravil, in od dobrotnikov, ki no bodo vezani na društvena pravila, ampak bodo doprinašali v društvene namene, kadar i.i kolikor bodo hoteli (§ 2. b). Prvi in drugi so društvu enako dobro došli in društvo želi, da bi število in rado-darnost obojih kolikor mogoče vzrastla. Osnovalni odbor obrača se do Vas, velecenjeni gospod, z uljudno prošnjo, da bi blagovolili pristopiti društvu kot član ali da bi mu hoteli priskočiti na pomoč kot dobrotnik s povoljnim radodarnim doneskom. Pridejani (namreč okrožnici. Ur.) položni list poštne hranilnice olajša Vam dotično po-slatev. Kdor pristopi društvu kot član s pravico glasovanja, sme plačevati svoj prispevek v rokih, dogovorjenih z društvenim odborom. Društveniki vseh vrst so društvu dobro došli in vsak, tudi najmanjši radodarni donesek se hvaležno sprejme in javno pobota. Kdor noče, da bi prišlo »jegovo ime v javnost, naj zapiše to zadej na položni list ali naj rabi katero izmišljeno ime. Zadej na položnico zapiše se lahko katero kol; sporo- 7 Uredništvo .Soče" sprejema oglase za. vseslovenski shod do 25. avgusta. čilo proii temu, da se prilepi poštna znamka za 2 kr. Kdor čuti v sebi zmožnost za nabiranje drušlvenikov ter sprejemanje udnin in prostovoljnih doneskov (§ 9. društvenih ,r.avil), naprošen je, naj se oglasi pri odboru, «1» ga sprejme kol poverjenika, in naj pridno opravlja sx% posel o vsaki priliki. Vsaka vas naj bi imela vsaj enega poverjenika; a lahko jih ima ludi več. Kdor je za to sposoben, naj ne odteguje svojih močij rodoljubnemu delu. Do zdaj so bili ogiašeni prt osnovalnem odboru: Alfred grof Čaroma?, drž. poslanec s prispevkom 1000 gld.. Dr. Anton Gregorčič, drž. poslanec s 1000 gl«l.t Dr. Henrik Turna, deželni odbornik 500 gld.. Goriška tiskarna And. Gabršček 200 gld., Ivan Derbuč, deželni poslanec 100 gld., Btazij Grča, deželni poslanec 100 gld., Franc Leban, posestnik 100 gld., Dr. AJeksij Rojic, deželni poslanec 100 gld., Franc Vodopivec, cesarski svetnik 100 gld. Rojaki, potreba je velika, namen krasen. podjetje potrebno, ako hočemo priti do veljave, ki nam tiče. Zato pristopite cln&vu; podpirajte s pristopki. Tisd; najmanjši dar se hvaležno sprejme Fsi javno pobota. Radodarni doneski. — Za .Stotine* zavode je sprejelo tipravnišlvo: Nekdo i/. Lipskega IT> mark (gld. SHl) s •popr.dnico: Molimo za „SIogine" zavode a) 7» očenašev za 5 nemških mark, da bi nas Ivog rtšil narodnih izdajic ter ajdovskih in vipavskih kolesark in kolesarjev; t\) 5 očenašev z;; 5 enakih mark — za dober um in pamet g. ŠitpUi v Šlurjah, da bi odpovedal nenarodno veselico; (Prepozno ste se zmislili, veselica je že bila. Ur) e) !> očenošev za ti mark na čast sv. Duhu, ki je vdahnil gospodu Faganelu, šempaskemu županu, tako moder predlog. V Lomu so zložili nekateri mladeniči in dekleta gld. 4-l"> - Menelik II. nabral v Solkanu v veseli družbi (največ baje dodal sam) gld. 1-30. (Živio Menelik H.!). — Čopič iz Rihcmbcrg.1 pobrel pri trgovcu Gerzeju 100 centezimov, k temu dodal 10 kr., M. L, pa i gld. — V Devinu na vrtu gosp. župana, razsvetljenem z bengaličnimi ognji, nabral nekdo med veselo družbo, ki se je izkazala v govoru dinastiškega, v dejanju slovenskega mišljenja gld. 3C>5, (Darovali so: cenj. gospa Ivanka 1 k., cenj. gospice: Josipina iz Mirna 1 k., Justi, Pavla. Ida I k., Ivanka, Jelica, Marija po 10 kr., Lavra 1"* kr., veleč. gosp. Ušaj, kaplan I gld., gosp. Ples I k.. Tone 30 kr.) — Rornbcrško-prvaško staralinstvo, proslavljaj« IB. t. m. rojstni dati Njeg. Veličanstva je zložilo pri slavnostnem banketu gld. 1024, k temu dodal podžupan Mrevlje gld. 1'%, torej skupaj gld. 12-20. —• V Mirim je nabrala g.čna Olga Vodopivec v veseli družbi v krčmi pri gosp. Rellramii, praznoval rojstni dan Njeg. Veličanstva gld. 7-71'/». V veseli družbi v krčmi gospoda Karla Fiegla v Pcvrrii soje nabralo l gld. -» Nabral Anion Slru-kelj pri kozarcu vina na Lesinjali pri Krom-burgu gld. 1*20. — Na predlog g. Makovca zbrali na roke gospice Olge Trpin o priliki brejske veselice gld. 120(i; največ so darovala g. Pavletič in prvaški Sokoli. — Po položnici je prišlo 24 kr. od Jerneja Ba-liča iz Šempasa. Vnicščeiijc goriškega župana. — Včeraj je bil slavnostno vmeščen na sedež goriškega župana naš prijatelj g. dr. Karlo V e n u t i. Mi mu o tej priliki iskreno želimo, kar želi on Slovencem! Kaka razlika! — V torek 17. t. m., v predvečer rojstnega dne Njeg. Veličanstva so se v Gorici zadovoljili ie z malim obhodom godbe po nekaterih goriških ulicah in z navržkom: .Ev vi v a Gori zia italiana* — kar je mogel čuti ludi neki gospod z glavarstva, kateri stanuje v Nunski ulici — in tu pa tam s pesnijo .Nella patria del Favctti". — Včeraj 19. t. in., to je na dan slavnostnega vme-ščenja goriškega župana, pa so priredili v čast .del bcuamalo podesla* »p e r n f f e l-t u o s a i n i z i a t i v a d e i c i 11 a d i n i* r a z s v i 11 j a v o, s e r e n a d o in b a k l ja d o z vso godbo v spremstvu ognjegascev ter mestne straže .in grande tenuta". Ali ni to velika razlika?! Slovenske občine na Goriškem — pozor! — Dobili smo danes dopis, v katerem se opozarjajo naša županr-lva, da neka družba pod naslovom .1 s p e z i o n i d a z i o c o n-sumo Gircolo Gradišča" pod upravo nekega Poma vabi naša županstva, da bi ista odstopila svoje doklade njej v zakup. Doznajemo iz verodostojnoga vira, da je ta tvrdkn v zvezi z ono „Luigi eav, T rez z i" iz Verone, kateri je naša vlada prepovedala vzeti v zakup erarske užitnine. Danes le toliko, v prihodnji*' številki prinesemo dopis t Pozor torej, — ker past je nastavljena! Kaj je .potrebno* in kaj .nepotrebno''. — V poročilu o letošnjem zborovanju .Zaveze" učit. društva čitamo ludi besede predsednika: »Ravnikarjev govor .poslal se je v ponatis vsem slovenskim listom. Odposlali smo ga tudi vsem slovenskim oziroma hrvatskim deželnim in državnim poslancem. — Najina" i všeč je bil ta govor uredniku »Soče", ki • prav po nepotrebnem pristavil svoj dostav '•>. Temu dostavku je »Zaveza" odgovorila s primernim popravkom, kateremu pa je uredništvo zopet pristavilo ne ravno ljubeznjiv prišla vek". Torej napadati slovenske deželne poslance goriške ter zavijati resnico, to je bilo potrebno, — nepotrebno pa pojasnilo .Soče* in zavrnitev neopravičenih napadov. Hvaia lepa na loli ljubeznivem poduku! Germanske brczobraznostl. — Izzivajoče društvo »Sudmark* je zborovalo letos v Kočevju na Kranjskem. To društvo ima namen, graditi nemški most do Adrije! In zborovali so v slovenski deželi! V Ljubljano so došli nemški gostje iz Celovca; v kazini je bil njim na čast zabaven večer. Prostori so biti okrašeni s — frankfurtericami (a ne s .klobasami", marveč s tistimi zastavami, ki so baje simbol vse-nemške sloge in ljubezni!) — Evo, take reči si Nemci dovoljujejo v srcu Slovenije! »La Sentiuclla* (reete »Pulcinella") je prinesla IS. t. ni., uvodni članek .Seuiure avanti Savoiai*' V isti številki pa zastonj iščeš vsaj vrstico o rojstvenem dnevu našega cesarja. Ali ni to dovolj prozorno ?! — Prav modruje naš Levstik: Kdor resnico ljubi, Ušes ji ne maši; Kdor se je pa brani, Zaveže še oči. „€'e bi jaz raogel, hI pobil vse Slovenec*. — Iz mesta nam piše nekdo to-Ie: Pot me je peljala nekega večera po seme-niški ulici. Prepirala sla se v ftirlanščini ravno pod čilaluiškitiii okni dva moža, jeden je bil konjski hlapec iz hleva v Marzitiijevi gostilni, drugi pa Lah. V prepiru reče prvi drugemu ,šklaf% iu drugi odgovori: »Jo šklaf, se podareš, fcopareš duč i šklafš*. — To izzivanje siuo iimrali mimo idoči Slovenci mirno požn-li. Potem pa vpije »Corriere", da mi izzivamo. Italija zatožniea zavratuih tuoriv-eer. — ('do Evropo je pretresla vest, da je bil mtnisterski predsednik Španski zavratno umorjen. Splošno ogorčenje je vzbudilo dejstvo, d.t je tu iiajiiovejM morivec zopet Italijan, Mifhele Angioiillo. Torej k laškima lopovoma Ciseria itt Acciarito se je pridružil lopov Angiiiliilo. L* pa čast to za .kulturno* Italijo! Naši Lahoni so lahko ponosni ua te svoje bralce »del vidno regno*. .Corriere" ima navado, da nazivlje \sakeg.i laškega po-litiškega kaznjenca z .gospod-, dučim mu je vrli istrski poslanec, katerega vabi celo nas presvith cesar k dvornemu obedu, pri-prosti ,il Ligiiinia*. Rog ve, da ne zapiše še t> tej laški pošasti »II signor Augiolillo" ?! V 1'odturiiii. — Zvedeli smo, da je prišla v naše upraviiišlvo gospa Josipina Schonz, babica, katera stanuje v Lebaiiovi hiši v Rabališčii, a ne z namenom, da bi pupravili vest v zadnji »Soči* pod gorenju« naslovom, pač pa, (Ui nas obvesti, d.i ne želi nikaeega popravka, ker je baje drugače ukrenila. Gospa Se bon z je izjavila nasproti našemu upravniku, da je ono ve.jt v .Soči" morala dopusiati kaka njeni službi zavidna oseba le z namenom, da jo oškoduje, ker ni res, kar se v oni vozliči o njej trdi. Ker je reč premaleiikoslna, da bi ž njo zgubljali čas, oziroma poizvedovali o resničnosti, pozivljemo ilopošilj.dct one vesti, da nam stvar razjasni. Vsakemu svoje! Sicer nimamo vzroka dvomiti, da ni go»pa Schoiiz ona oseba, katera je izgovorita v vesti navedene besede. Veselje v taboru Irredeiite. — Na drugem oralu sporočamo o dvoboju mej grofom Tiirinskiiii in princem Orleanskim. Iz tega poročila je razvidno, da j*.' bil zina-govalec grof Tnrinski, ker je dvakrat ranil princa Orleanskega. Vsi primorski irreden-tovski časopisi so seveda polni poročil o „sveloviiem" dogodku. Da je danes njihovo veselje iskreno, je umevno onemu, kdor se spominja, kako so jokali o priliki bitke pri Abba Garimt v Afriki, ko jih je Meneiik na-klestil. Da je res iskreno to veselje, o tem ni dvoma, kajti laško orodje je zmagalo francosko, poslednje pa se je zvilo ob ,Junaških" prsih laškega grofa, kateri je imel pri dvoboju trdo poskrobljena in gladko poli kan a prša na srajci tako, da je izpodletelo ob njih lahko vsako bodalo in celo ludi nož. Tako sporočajo sami italijanski časopisi, in kdor tega ne veruje, naj si kupi .,L' Eco del Ljtor.de" z dne iS. t. m., iz katerega se prepriča, da poročamo le, k,'.r trdijo ljudje iz laškega tabora. »I/ Unione" je ime novemu italijanskemu časopisu, kateri je izšel v Trstu v Dolenčevi tiskarni pod uredništvom Rieearda Jeralta. Ta časopis si je postavil neizpeljivo naloge: zadovoljiti vse t r i narodnosti na Primorskem, namreč italijansko, slovensko-hrvatsko in nemško. Ker nima poslednja kaj iskati na Primorskem, prva pa je nepomir-Ijiva, nam je uspeh urednikove naloge že danes čisto jasen, in ni vredno zgubljati časa z dalj njim razpravljanjem. Zraven tega dostavljamo, da ne bo sam časopis ob sebi imel dolgega življenja, ker ni v pravih rokah . . . je od danes do jutri. Včerajšnja demonstracija v proslavo vmeščenja goriškega župana nam je zopet pokazala, da goriški Lahi ne vedo drugače proslavljati svojih veselih dogodkov, ako ne žalijo Slovencev — vsaj po otročajih. Kdor je imel oči iti dobra ušesa, je slišal včeraj le upitje, zraven obiigatne „YV. ii nostro podesta'1, ludi „W. Gorizia italiana" ter preobligatno pesem „Neila patria del Favetti". Resnici na ljubo moramo priznati, da bi nam goriški Lahi bolj imponovali, ko bi se vedli pri takih slavnoslih vsaj količkaj doslojneje in ne bi izzivali. Po bakljadi, katere se je udeležilo mnogo odraslih in še več otročajev, se je slišalo v Nunski ulici „a b '. a s s o i š č a v i" ter „a b b a s s o la „S o f .»". Priznati se mora, da so imeli pri tej sla vi .osti glavno besedo podkupljeni otroka j i. Odrasli se niso upali javno nastop;**?. Mej onimi, kateri so nesli baklj* v ..fraLu''' in „klakuu nismo videli meščanov, pač pa trgovske pomočnike iz Raštela ter nekatere druge osebe, katere nam niso imponovate. Obiigatne razsvetljave ni bilo, kajti razsvetlila sla svojo vilo pod Gradom le V e n u t i j e v brat ter neki čevljar v Nunski ulici, kateri je nastavil nad vrati štiri papirnate sve-tilnice. La llngna „avitau e „bencdetta". (Jezik „podedovan" in ..blagoslovljen".) — Tržaška furlanska kolonija mora biti ponosna, da je „iztubtala" novo „cvetko", s katero bodo okraševali Dantejev jezik. Doslej smo imeli Ie »avito eolturo oltremillenario", sedaj pa imamo tudi »Hnguaavitae b e n e d c 11 a". Da je »avita", nam je sicer že znano, od kedaj pa je postala „bene-detta", to nam je še uganka. — Kaj uganka ? Debela laž je to. Ali hočete doka" zov? Berite v „Soči" članke pod zaglavjem. ,,L'avita collura", katere smo prijavljali ravno pred tremi leti. Tam najdete za vzorce grozne bogomrzke kletve, katerih nas je sram priobčevali! Iu jezik, v katerem se tako živalsko preklinja, naj bi bil „blagos|ovljeni'k jezik — „lingua benedelta'.! ?k- Laški listi smejo naš jezik svobodno psovuti s Jingua barbara", a mi bi bili gotovo zaseženi, ako bi to psovko vrnili in rekli, kako se hnenuje pa njih jezik, v katerem se tako „par excei-ience" — preklinja!! Srečni Riheiiberčaiije! Naš vrli Ri-hemberk je doletela neka čast, s katero se ne more ponašati nobena slov. vas. Kaj vas?! niti največje mesto na svetu. — Veiika, imenitna gospoda imajo navado, da dajejo svojim otrokom pri krstu celo kopico imen. Tako, pravijo, zahteva ,.bouton'*, tako je „nobel". A kedo je še slišal, da bi nosili h krstu kar cele vasi, trge in mesta ? I Zato pa imajo kraji po ogromni večini le po jedno ime, le kjer je več narodnosti j, dobivajo prebivališča včasih po dve ali celo po tri imena, a seveda v različnih jezikih. A tak „luksus'', da bi imel jeden kraj t i imena v istem jeziku iu celo v tujem jeziku, kojega je ne priznava niti jeden prebivalec za svojega, tuk ..liiksus" uživa le naš narodni Rihenberk. Cujle! Gorica štpje tri laške časnike, iu vsak . imuiuje naš Rihenberk po svojo: ,.Kco" mu pravi JteitVubergo", Jlorriere" piše ..Montecercbio", „Piilcinella" pa „Monce-schiutto" — in premislite, da ne najdete v celem Ribciibeiku uiti jednega Lahu, ako bi ga tudi iskali opoldne z Dijogenovo svetilko ! -- Pa pustimo šalo! Cisto slovenski kraji Kronberk, Dorubetk, Ribcuberk se za lovo-Ijiijejo z nemškim imenom, a ti miši „dra-žestui" sosedje, ki so sitni kot nudie, ne morejo pustiti niti nemških imen pri miru!! Poletu pa še vpijejo ,,marca slava !" Travnik ostane Travnik. — »Sentiuella", k.deru ini/.ivljajo pametnejši goriški Lnlii, ki vedo, da jih žive le Slovenci, v obče .Puleiiiella*; lorej ^falcitifllu*- hoče smešiti nekega laškega trgovca, ki je, dobro vedoč, da mu dajejo zaslužka le Slovenci, dal natisnit slovenski oglasič, nu katerem je tudi imenovati znani naš trg Travnik. To ime je zbodlo l.iškega urednika v dno retiegalske duše. Iu zakaj? Ali je čilala ,1'ulciiiella* kedaj za ta trg kako drugo slovensko ime? Radi bi vedeli, kako pravico imajo laški časopisi izmišlj..li si nova la'<>ku imena čisto slovenskim krajem (Podgori itd.), in mi bi ne smeli ostali pri .starem imenu »Travnik*, katero so rabili pred 20 leti vsi goriški prebivalci, tudi laški in nemški. Da, rabijo je tudi še. L; riiij se potrudi »Piilcinellu* v vojašnico ua Travniku in lam bode filuia, kolikorkrat bu te hotelu, uradno vojaško ime »Trauiiik-Ktismie". Tam ji pa prileti na ll^e.-u tudi kak »ve r f I llcll t e r KatZel-iiiaebei*. Avti« capiloV — Sicer bi pa človek res ž« skočil iz kože, ko vidi loli nesramne predrznosti. Pošleno slovensko ime so nam spučili iu zdaj zahtevajo, naj rabimo njih spako!! Iu laški trgovec, ki išče pri Slovi iic.li zaslužka, naj si že naprej zapira vrata — s to spako, oziroma, naj se ne vsiljuje Slovencem s svojo slovenščino. Ali misli .Pulcinella", da je pade! ua glavo?! ~~ Naj nam pove »Pulcinella", ali je pisala kedaj kaka nemška tvrdka svojemu goriškemu agentu: »L i e b e r K al z el m a c he r N. N. !* — Ha, ha! Naših kljukic se bojč! — »Pulcinella*, glasilo tukajšnjih manj zvitih lahonov se huduje na »Eco". da tiska slovenska lastna imena pravilno — s kljukicami. Mi menimo, da je zaslužil laški konservativni list to »grajo* nekdaj bolj nego sedaj; kajti pupučena slovenska imena niso tudi v tem listu več tako redke prikazni, kar mi prav dobro umejemo, vedoč, da je zmešal »Juro r i t a l i c u s" razsodnost že tudi laškim konservativcem, če tudi bi nas zastonj kdo iskal med oboževatelji laških učenjakov, vendar nočemo misliti, da so laški časnikarji taki tepci, da bi si ne mogli zapomniti peščice diakriliških znamenj v našem črkopisu, ko pišejo vendar pravopisno mnogo težavnejše nemške besede še precej pravilno. Težkoča jih v tem ne zavira, ampak vodijo jiii neki otročje-v.'.aeSni nameni. Oni so jeduaki Schti-nerer-jevim .,hei!6-bratcem" in mislijo, da je luška tretjini v naši «1«želi nekak „Her-reinolk" (lju Istvo gospodov) nasproti slovenski ogromni večini! Ti moj ljubi Bog, ..mižerije" polni, izstradani, priprosti Furlan pa ..llerrenvoik"! Ali ni to smešno, du bi človek kar počil! Pa pustimo ubogega trpina furlanskega iu vprašajmo: kaj pa namerujejo gospoda laška s tem otročjim pačenjem našega črkopisa? Odgovor je p.ič lahek; To jim je jedno mnogih sredstev, s katerimi mislijo svet uverjati, da je Primorje le laško in že zrelo za priklopljenje k materi Italiji. Ali vedo pa gospoda, da ne rasejo še laška drevesa do nebes in da se prihaja z laščino le do Gorice. Nam se vidijo laška gospoda, prezirajoča naš čiiopis, podobna žabi v znani basni. Sicer pa ni njih vedenje nič novega, oni le po svoje posnemajo, kar so čitali v nemških listih. A nemški časniki so krenili vsaj nekoliko proti pravi poti: slovenskega 6 ne pišejo več v toliko s tseh, ampak s c. In v listu „N. fr. Presse" smo naleteli prav te dni celo na nekatere kljukice. Če se pa boljšajo ti listi, katerih tiskarne so javalne kedaj tiskate kake slovensko knjigo, koliko več pameti bi bilo pričakovati od naših goriških listov, katerih tiskarji so prejeli že marsikateri goldinarček za slovenska tiskovna dela. Pa pustimo jim to veselje! Mi Slovenci zahtevamo le, da pišejo Lihi pravilno naša imena (seveda v slovenščini), ko nam strežejo kot uradniki, duhovniki, služabniki, trgovci itd. In izkušnja kaže, da že znajo, kjer morajo. V svojih časnikih pa naj se le smešijo, kolikor jim drago. In smešijo se pošteno. Slovanskih imen, kakor jih pišejo oni — ne italijansko, ampak bastardsko —, ne more živ krst prav izgovoriti. Kratek izgled: V Gorici sla znani imeni Pinavčič (gospddi v „Pulcinellinem" uredništvu menda posebno) in Suzan i k. Za najnaglušnejšega Človeka imate ti imeni različni končnici, in tako je tudi naši Lahi izgovarjajo, a kako jih pišejo? — Tako-le: Pinaucig, in Suša n igli No, zdaj nas naj pa „Puiei-nella" pouči, kaka razlika je mej končnicama Ig in Ig, da se jedna čila 18, a drugh ik !? Nadškof t koša. — Davno je že, ko se je to-le zgodilo na* .Goriškem, Neki mož koraka s Prvačine proli Gorici s košem na hrbtu. Iz koša pa malo boječe gleda deček bistrega pogleda. — »Kaj pa nesete v košu, oče?" vprašujejo ljudje na poti. — »A kaj nosim na hrbtu?" odgovori aiož: .Goriškega škofa ncsem!" Ros je nesel svojega sina, da ga da v prvi razred v Gorico. Ta deček je bil pokojni nadškof dr. Alojzij Matija Zorn. — Stari možje so to pripovedovali, ko je blagi vladika še živel. »Edinost". Jz »Št. And reža smo dobili poročilo, da tamošnje pevsko društvo vrlo napreduje, in upati je, da le v korist in čast slovenskemu narodu. Kakor povsod, tako se je našla tudi tam plev- v pšenici, to jo, neki domačin je začel sejali že prepir mej vrle pevce, katere vznemirja in nadleguje. V poročilcu se vpraša, ali bi ne bilo prav, da se tak izključi iz društva. Na to odgovarjamo, da se mora siorili kaj siičncga, ako ni mogoče priti do sprave, rplivnejši rodoljubi v St. Androžu nuj najprej poskusijo', da se stvar poravna. Ako se to ne posreči, tedaj: postopajte odločno! liolczen. — V Podgori jo bilo že nekaj slučajev d n v i c o. - • V raznih krajih na Vipavskem pa imajo logar ali tifus. V Vrtojbi dolenji zgradi goriški magistrat poslopje za shrambe stroljiva. Klicna cena zgradbi je gid. ti.! t«.»2:oS. Dražba je dam s. ^Slovenska Čitalnica'* v dol. Vrtojbi vabi k veselici katero priiedi v proslavo res. rojstnega dne 22. avgusta 1M>7. na dvorišču go-tilne ,v Gradu*. Vspored: I. Pozdrav. ». „llrv,t:eam\ možkizbor, pl. Zaje. :J. Damo-klejev meč. Igra. 1 »Slo č diš\ mnžki zbor. "i. Pol ure pii čevl,arjn. Šaljiv prizor, o. ,/rinski Fraiikopauka", možki zbor, pl. Zaje. 7. I'les. P-.'topnim k veselici za riouile l>i) kr„ sedeži 10 kr. IMopnina k plesu i gld. Začetek ob o. mi popoludno. ..Bralno društvo" na <¦ radiji vabi eliei dne -11. avgu«la IS«»7. s peljem, i plesom. Pričclek ob \\. in pol po- k Vosi godim pold.K deli Koncert v Tolminu \ alijcm himbur.iskega /bo » pnjuziimi so \ braln. drušlv tnlimir-kegit priredi v ueueljo dne 11. f n v g. Iv. Gabrščekovi, vutgo Podšo!ar,;evi, d v« rani o p e r u a pe v k i n j a g o s p i e a (J a b r i i e I a M r a k. Wpnrcd, ki w bo razde Ijeval pri vstopu, je Jako/auiiniv in mnogo vrsten. VMnpnina za osebo J»0 kr., sedež .»' kr. Začetek ob s. uri /.vefer. „N'utodua (''ituliitca" v Koven vabi I: t. ,<>po i katero priredi 1N<>7. v gonilni pri J .'zor", imsan zlu min k petin", meš. »Šaljiv ^ovor". \. mešan zbor. A. Ne.hed. nii-san zbor. II. Mallner. ,Nemški tie znajo11, burka četok ob H. mi zve.' dO kr., sedeži 10 kr iieudje «"»() kr. Mladi »¦di-ljo dne .luberln". V^pii-. r'r.*S. Viili.ir. zbor. II. S;.lt-.Nafci zvezda", . .Stmlen.-kn", „Ctlraii;o I V-lopnin; plesu udj. dejanji. / (-osebo »O kr., oljen. V Hiiviiiilt pri terkiiKii je bil velik požar 7. avg. l,s<>7. ob 10'/., dopoldne. Vpepeljenih je sedem velikih hiš, sedem šlal, pogorel je cerkveni zvonik in cerkvena streha jo močno poškodovana. Škoda se ceni na 30.000 gtd. Pogorolci so veliki reveži, ker so bili že poprej zelo zadolženi. Brez pomoči radodarnih Ijudij ne prifekujemo drugega, kakor beraiko palico. Predragi Slo- neprijetnega pogleda, ter ukazuje po nemško, naj se vlak takoj ustavi. Strojevodja, menda meneč, da žuga popotnikom velikanska nesreča, se kriku takoj uda. A kaj se- uprizori! 1/. vagona skoči omenjeni kosmačin, kar naravnost vrže se na načelnika postaje, drži ga za prsi ter davi, segaje mu po žepih, češ: »le sem mi daj, kar si mi vzeli" Pač sramotna predrznost! TJprašam in odgovorim: Kdo je oni čudni popotnik? (Vsaj za takega so ga imeli vsi pričujoči gledalci). — Nadzornik krajevne furlanske železnice, trd Nemec iz severnih krajev — v kolesarski obleki. — Kaj mu je načelnik' postaje učinil, da ga je tako »ljubeznivo" po medvedovo pobožal? — V naglosli in nevede ,e vzel bil tudi nek njegov papirček, ki se je bil zamešal mej drugimi uradniškimi papirji. To je ves načelnikov popolnoma nedolžen pregrešek. Ta-le j, ohujšljivi, kazni vredni prizor, je dal nekaterim, zlasti brezzobnim ženicam, povod h klepetu in obrekovanju. Resnica pa je, ki se omajali ne da: Gospod Lulman, načelnik villaviconlinske postajo, iz Št. Audreža donui, jo tu pri laški gospo h" v obče priljubljen kot uljuden mož. Sploh se ga rado ima. Ne tako nadzornika furlanske železnice. Ker ta-le gospod italijanščine ne n me, bo pa ta-le j.-zik, zdajkn se v kratkem furlanska proga z italijansko zjodini, nadzorniku neogibno potreben, po vsej pravici želi in se lirja, naj bPTale v Lahih' nobodi-gatreba svoja sila in kopita pobral ter jo odpihal proli severju s trebuhom za kruhom, da xe tudi nad njimspolni stari pregovor: Kdor driiiriiu jamo koplje, sam vanjo pade. Kakor zahtevamo Slovom-i. da morajo bili v slovenskih krajih uradniki, zmožni slovenščino, tako je popolnoma opravičena terjatev Lahov, da v njih krajin uradniki poznajo italijanski jezik. Vsakemu svoje! I/, Loma nam poročajo: Posebno pozornost ko pokazali letos naši farani do svoj« cerkvice, ki je bila precej skromna in potrebna nekolikega okrasja. Posestnik Fran Kovačič, po domačo Tratar v Dolcu, jo kupil za velikonočno praznike lep božji grob za 200 gld. v veliko vesolj*! cele fare, in tako smo mogli letos prvič opravljali ¦. domačem svetišču velikolodoiisko jiuhožnosti. Ženo in dekleta kupile so za majiiik prav krasen kip lurdskc Matere božje za M) gld., nadalje so zložiia vrla dekleta 100 gld.; zu 110 gld, sto se kupili krasni zastavi, preostanek se je pa uporabil za razni' ozalšave v cerkvi. Zajodun so zbirali mej seboj naši vse pohvale vredni mladeniči denar za nov Križov pol. Zložili so do sedaj lopo svolo od 100 -1,1. Za to sveto se jo naročil Križov pni; do mcsoiu sejit. bo delo gotovo. I Vi tej priložnosti naj omenim, da je tudi ura v zvoniku, ki jo stala :;i)0 gld., lep dar pokojnega Luka Rijavoo iz Lokovea, po domače Škalarijun, kar so pn ni do sedaj še nikjer objavilo. Iz lega jo razvidno, da so Slovenci radodarni, kodur so gre za blago podjetje. Čast in hvala laku vrlim f.Maiioni! Ne smemo pozabiti tudi vit m prilik, katero so zadele lotos naš.' kmetovalce. Pomladanska poledica je napravila veliko škodo tia sadnem in gozdnem drevju. Samo jcdncmtt posestniku je polomila nad .10 vozov mladih bukev. Tolike nesrečo nismo imeli že davno pri goveji živini. Prve dni meseca je ubila strela, ki lirja leto za letom pri nas svojih žrtev, Ani Pregelj jarem volov in prav istega dno v Dolcu kravo; največ živine pogine vsled napetosti po mladi detelji. Letina bo srednje mere; pomladanska venci po ( smo tudi mi Nekateri b. v svojo kor vito miloši imeti pis«,K hočejo pros .kom, pomagajte nam, kakor luo radi pomagali potrebnim, zlorabi,!) nesrečo v Ravnah •la izvabijo od dobrih ijudij . Resnični pogorelci morajo dovoljenji- od gosposki? ako ;.< imenovane ponesrečene. H a vtis k i p o gorele i. Iz »rd smo dobili dopis, v katerem laznanja, da se med taiiiošujo ee-tito nvščino raznaša tiskovina, katera se dostaje voznikov in so glasi: »Gesetz-nnd Ver-ordnungsbiall fur »sterroichiscii-illirisclics Kust.-»llanu*. besleliend a u s ecc ecc. XIII. SliVk. — V tem zakoniku se n.dtaja tudi tu kaka .fVeiordmmg der k. k. ku-ton!ad. Stallliailerei vosu VX Ju!i IM»7. Z. SSOI belretVend die IJeleurhtimir der VVagen und Fuhrvverke anf Kefchsstrassen-\ katerih n;, v Brdih ni, in radi toga se nam čudno zdi, da se lake ..Verordnunge" tamkaj šinio. V isti se zaokav duh Ijaljo državne ceste, svoj voz, precej ko se liiHveni ukaz obsega š. razumnih paragrafov, a znati, ker se malo voz tlteiehsstr.tssc); na dni ukaz ne razsteza. Prej ije voznikom, kot* ri upor.il :ti!0 r.izsvell; zmrači. Ta nainesl-pet Slovencem ne-Bricem jih tu treh; ijo po državni cest ta ceste se pa ta nov zahteva! ki je prav tedaj gradi do sv. Lm a za to pot zadi Zahvala. lavoe so prosrčn brotnikom, ko;i < lansko leto kaki njem škodila :arajalo. i posebno pri sadju, Tudi o cesti, ki se obalo kaj omenili, slnj toliko. - ['odpisani ponesrečeni dc-i zahvaljujem vsem onim do-o se me spomnili z miloščino r »udi letos. Ilad ne nadlo-iloljuhe, ker vem, da imajo . Pa so po i i spotun i I! laž a :V stai .volji. l:ik u so d r/. .goMiorii pri tudi vboge ikriujarja ti. zjutraj je ir pes. Kdor oglasi pri i uprav '.ilnica tudi na občinskih cestah in celo p.. svelii luni. Zakaj ne kiroari vsaj slovenski prevod? Dokler tii razposlan tak prevod, mislim, da ne velja postava za Slovence. Briški. Xoyo društvo. — Po prizadevanju gaberskega učitelja g. Križmana, se je ustanovilo v Sovodnjah zavarovalno društvo proti nezgodam živine. Slično se baje ustanovi tudi v Dorbergu. Bog daj! Villa Vlecntina je bila v preteklem tednu očitna priča prizora, ki je pač vreden vet kot graje. Bilo je namreč dne 10. t, in. ob U. uri in fetrt predpoldne ko pridrdni vlak na vtllavicentinsko postajo. Železniški načelnik, g. Lutman, kakor vselej, vzame '»di zdaj iz dotičnepa vagonskega oddelka vse mu odločene papirje. S papirji v roki oilstopt čvrsto v stran ter da znamenje od-noilu. Lukomalija knpko zažvižga ter ss '•»ene že odmikati proti kosilu. Toda v tem trettolku zakriči in maha skozi okno II. razreda mož širokih pleč, debeloglav kosmačin, vebke narodne d. ponižno prosili, da svojem razveseljeva bolne družine pouižn v Povrni. Izsuhljeii pc izginil črttosivkasl ." ga ;o ulovil, naj J.uiezu Gibej na Aji Stanovanja za kandidatItijc S!oven>ke rodbine naj se oglasijo p uišlvit. Pot tr kup slamnate stoike kupi neko dii.štvo pri Trstu. Kd.or jih izdeluje, naj se oglasi v naši tiskarni. Zahvala. -- Gospod Jurij M oso, trgovec v Goriri. blagovolil je podarili za siromašno mladino lukajšno šole blaga za ro-kodola. Za ta dar izrekala mu podpisanca v imenu obdarovancev najsrčnejšo zahvalo. Šolsko vodstvo v Tomaju Anton Sonc. A nt. Benigar, l.r«as«!i.:k kraj. S»l.'>vcla. Sol. v.»iliU>lj. t) os ta vek uredništva. — llojaki z dežeh! Ne pozabile podpirati tudi vi one goriške trgovce, kateri se spominjajo naše prepolrebne mladine. Prizadevajte si, da vsaki stori svojo narodno in rodoljubno dolžnost ter da kupuje, oziroma nasveluje kupovali potrebno blago omli, kjer ve, da to zahteva narodna Čast. — Ne udajle se, ker drugače bo slabše! Goriško c. kr. kmetijsko društvo razdeli letos med kmetovalce na Tolminskem plemensko goved belanske pasme in sicer zraven bikov tudi nekoliko junic, da se polagoma vzgoji in vdomači tudi pri nas čistokrvno pleme. Junice se podale s pogojem, da plačajo dotičui posestniki, kateri debli tudi društvenega bika, polovico kupne cene in troškov, da obranijo potem čisto pleme in da ponudijo izpodrejene živali, katerih bi redili, najprej kmetijskemu društvu na prodaj. Sprejemši te pogoje so naročili junice: Mlekarsko društvo v Boleti (2), g. Matija Ilinčič v Zalolminu (1), g. Janez Kovači« v Idriji na Bači (I), g. Ivan Lapanja na Ponikvah (1), g. Andrej Rejic v Šebreljah (I) in g. Slavko Ravnikar v Cerknem (S). — Bikov pa se razdeli letos po navadnih pogojih, 23—24. Odločeno je bilo, da pojde dotiSni pooblaščenec kmetijskega društva že te dri* na Koroško po živali; ker se je pa poizvev delo, da je zdaj še vsa živina nt planinah-in ker je prišla še kaka nepričakovana zapreka vmes, odložila se je stvar do časa, ko se povrne živina s planin, lo je do srede prihodnjega meseca. To sem hotel sporočiti tislim, kateri so že obveščeni, da so deležni podelitve. E. KI. Iz Istre. — Italijani v krški škofiji fanatično agitujejo proti slovanski liturgiji. V Nerezinah vzkračuje župnik otrokom krst po latinskem obredu, ker obstoja ondi že od nekdaj staroslovauski obred. Krški škof (dr. Mulit:i;s) odgovarja na vse pritožbe, da ne more storili ničesar druzega, nego pridržali stare | redpise. To pa nerezinskiiii Italijanom noče iti v gl .vo, zato so se odločili uporabili vsa sredstva, da odpravijo sovražni staroslovauski obred. Pisarijo v Itim laži, da ne mara niti slovanski narod slovanskih obredov, nego da hrepeni po latinščini. Ali dosežejo kaj? Svoji k svojim! »Sudsteirische Post« prinaša iz Savinjsko doline članek, kateri nam je pisan prav iz srca. Tu čilamo (po »Slov. Narodu): Zakaj pustimo, da je postal naš sovražnik tako velik? Zapriuo svoj denar in ne- nosimo ga vet v žep sovražnika, zapustimo naše smrtno nasprotnike in pre-zirajino jih! Podpirajmo lo svojo prijatelje! Kupnjmo in naročajmo vso, kar rabimo, vedno le pri slovousHh kupcih in obrtnikih, in naši sovražniki bodo postali sami mirni in bodo izginili. Slovenci smo preblag narod, 'da bi so posluževali silo, a kmalu dobimo vendarle trdnjavo Celje, ako nehamo podpirali nemško trgovce in obrtno tvrdko. in lo moramo doseči, ako- imamo značaj, ako imamo kaj časti, in če res nočemo biti sami sužnji. ... V vsakem kraju naj so osnuje odbor, ki si slavi nalogo, podtioevali narod, da no bo nosil več denarja sovražniku, ki ga z istim, s slovenskim denarjem zatira in odira! — Tako ji! prav! Gospodarsko so morajo Slovenci najprej osamosvojiti, polom sede hodu ros gospoda na lastni zemlji. Vos trud je bob ob steno, dokler ni gospodarski obstanek naroda zavarovan. Za to pa treba, tla so štajerski Slovenci mejsebojiio podpirajo, tla v ' slogi bojkotujejo Nemce ter no mečejo svojega denarja Nemcem v hišo!" -- Goriški Slovenci, pojdite, iu storilo tudi vi tako! Gospodarska neodvisnost lo budi naš program! Zahvalil. — Podpisani direktorij HZu-vozo slovenskih učiteljskih dnislev" dovoljuje si lom polom izreči svojo iiajihkreiiojso zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, da so je IX. skupščina »Zaveze slov. učiteljskih društev" v Celju /.vršila tako sijajno. Posebno se pa zahvaljuje: Vrlemu krajevnemu odboru v Celju za obilni trud, ki ga jo imel za prired b v glavno skupščino; slavnemu poMi.ilnienomn ravnateljstvu, na čelu mu n.imoMnikn deželnega glavarja štajerskega preblagorodnomu gospodu dr. Sernecu za prepustitev vseh proslorov v ponosni palači, v krasnem »Narodnimi domu'* ; pivhlagorud-tiemn gospodu dr. Vrečkolu, ki je slal krajevnemu odboru /.veslo na strani s svetom iu dejanjem; gosp. Ani. Mundi za spretno vodstvo koncerla, vsem gospicain pevkam iu gg. pevcem osobilo solistom: Avg. Šte-fančiču, IV. Grajlandu, Fr. Serajniku in ,1. Pavčiču; gospici Ani Osani za lepo dekla-tnacijo; problagorodni gospoj Adoli dr. Dečkovi, ker je blagovoljno posodila glasovir ter, problagorodni gospoj Ccliuovi za pokloni tov krasnega šopka! Presrčna hvala tudi vsem celjskim Slovencem na blagohotnosli, s kojo so sprejemali slovensko in hrvatsko učiteljslvo is.lorsko ona dneva v starodavnem savinskem mestecu! Slava! Biriklorij ,Zavezo slov. učil. društev". L. Jelene, s. r. D. C os ni k, i>.lM.(lnik. Kje naj .študirajo bodoči živino-zdravnikIJ — Tisti Slovenci, kateri so se posvetili živinozdravništvu, študirali so do-sedaj vsi na dunajski živinozdravniški šoli, katera je seveda popolnoma nemška. V bodoče lega ne bo več treba, odslej bodo lahko hodili v Lvov. Naučuo ministerstvo jo Ivovsko živiuozdravuiško šolo razširilo in jo uredilo kot e. kr. visoko šolo za živinozdravuištvo. Na tej šoli so že doslej razen Poljakov študirali tudi Malorusi, C hi, Hrvatje in Bolgari, samo Slovencev ni bilo tja. Učni jezik za vse predmete je sicer poljščina, katero pa se je prav lahko naučili. Izkušnja priča, da se je vsak slovanski dijak tekom nekaterih mesecev naučil poljščine brez vseh težav, sicer pa si smejo gojenci pri skušnjah pomagali •/. materinščino, oziroma dovoljeno jim je, delali skušnje v slovenskem jeziku, ker so profesorji zmožni raznih slovanskih jezikov. Prav z ozirom na lo pošilja hrvatska deželna vlada vse svojo štipendiste v Lvov, kjer je jeditta avstrijska veterinarska visoka šola, na kateri se predava v slovanskem jeziku. Razmere so v Lvovu jako ugodne, življenje pa jo neverjetno po ceni, dosli cenejšo kakor na Dun.iji ali v Pošli. Pogoji za vspiejem na Ivovsko živiuozdravuiško visoko šolo so glasom obvestila, katero nam je poslal c. kr. reklorat, naslednji: 1. V šolska leta 18l»7/iiS se smejo v I. letnik vsprejeti taki dijaki, kateri so a dobrim uspehom izvršili sedmi razred kake državne srednje šole, gimtuzije ali realke; 2.) v šolskem letu 189S.'yy ir. od tedaj naprej vsprejemali se bodo samo dijaki, kateri se izkažejo z matu-riletnim spričevalom; 3. s šolskim letom i81)7/08 stopi v veljavo novi učni načrt, po katerem je pouk razvrščen tako, da izvrše dijaki živinozdravniške študije v štirih letih*, 4. vsprejemanje se vrši od t. do 8. oktobra t. 1. Pri inskripciji se je izkazati z naslednjimi dokumenti: a) s spričevalom o absol-viranju 7. gimnazijskega ali realčnega razreda, oziroma maturiteliiim spričevalom, b) s krstnim, oziroma rojstvenim listom in c) ako kandidat zadnje leto ni obiskoval nobenega javnega zavoda, z moralitelnim spričevalom. Reklorat prosi slovenske liste, na; bi svoje Citatelje opozorili na Ivovsko šolo za živinozdravništvo. »SI. N." »lladogoja" občni zbor vršil se je dne 14.- t. m, po naznačenem vzporedn. r-Gosp. predsednik je konslatoval zadostno število udeležencev, deloma prisotnih deloma po teh zastopanih. Žaloslno je opomnil, da vnema za društvo ponehuje, kakor pri vseh drugih narodnih društvih. Do sedaj se je že mnogo podpor razdelilo, ali vrnil še nihče ni ničesar, upati pa je, da se bo lo zgodilo po štiriletnem obstanku društva. V preteklem letu je bilo le malo prispevkov, pristopila sta le dva uslanovnika, znatna darila so naklonili lo deželni zbor kranjski, mesto Ljubljana in banka Slavija. Gosp. tajnik poroča, da je do sedaj pristopilo vsega vkup 174 članov, mej temi 4G podpornikov; G jih je že umrlo. Lansko leto se je razdelilo 15 rednih podpor in 3 izvanrcdtiR v znesku 10-10 gld, Z i bodoče leto prišlo je že 13 prošenj za pod-" pore. Gosp. blagajnik poroča, da je imelo društvo koncem lanskega leta 18.2G« gld. 10 kr. Nova ustanovnimi znaša 110 gld., letnina 1G2 gld. 5,1 kr., podpore 8Gfi gld. obresti 727 fcld. Glavnica znaša torej sedaj 1S.40G gld. 10 kr. V preteklem letu je bilo rednih dohodkov 175G gld., podpor se je razdelilo 1(510 gld., 50 gld. se plačalo glavnici, 20 gld. so znašali upravni stroški, ostane prebitka 115 gld. Pri posameznih pivdlogih se sprejme, naj se triletni dolžniki so jodonkral opomnijo in čo ne sloro svojo dolžnosti, naj so izbrišejo ter naj so postavijo poverjeniki po večjih krajih, ki dobijo knjižico za nabiranje prispevkov in naj se vpelje strožja kontrola glede potrebnosti in vrednosti podpiraneov, Stari odbor iu revizorji so zopet izvolijo por aeclumalionom. »SI. N." Slovensko posojllnlstvo leta 18!)lt. oziroma v prvi polovici lola 18U7. Kakor lota 1S05. tako se je tudi leta 1S%. število naših posojilnic zelo pomnožilo. Prirastek je jo posebno na Kranjskem velik. Lo na Koroškem so od lota tS',1,1. ni ustanovila nobena nova posojilnica. Ondi jo ostalo do zdaj nespremenjeno število, t. j. KI., na Kranjskem pa je že lil, ni Primorskem 17 iu na Štajerskem :i|, skupaj lorej 2-2H posojilni«, katero slovensko uradujejo vso brez Izjeme, —• 'Veliko teh posojilnic, morda polovica jo, ki so društvenico »Zvezo slovenskih posojilnic* v Celju; kaeih 110 kranjskih posojilnic, posebno novejših je pri društvu »Zveza kranjskih posojilnic; eno kakor drugo društvo daje moralno podporo svojim drtišlvinilnim, katere nadzoruje m poučuje z besedo in pismom. Malorijolno podporo dobivajo našo posojilnice največ v svojem delokrogu, pa tudi pri večjih sestrah iu pri slovenskih hra-niltueuh (nekatero kranjske tudi pri nemški kranjski hranilnici), Posojilnico, katero co društvenico »Zveze slovenskih posojilnic", zalaga nekoliko tudi »Mosfnii hranilnica" v Ljubljani; driišlvcmcc »Kranjsko zveze" pa zalaga »Ljudska posojilnica v L,iibljaui". Nekoliko malorijalno podporo so dobilo slo-vousk -. posojilnice, kolero so pristopilo kakor zadružiiicet(do zdaj 17) k »Centralni posojilnici slovenski" v Krškem tudi od to zadruge. Prvotno je bilo videli, da bodo za vodstvo slovenskega posnjilnišlva zadostovala celjska »Zveza" sama; a zdaj so vidi, da imate »Kranjska zveza" in »Centralna posojilnica" posla dovolj, ker se je posojilnišlvo razvilo hitro in zelo. Kaj bode s hrvatsko Keko \ Z Roke pišejo »Edinosti": Praviio, da je po loči prekasno zvoniti, tako je tudi tukaj pri nas. Reka se ponaša kot avtonomno mesto, ali odkar so Madjari zvabili Rečauo v svoje zanjke, začeli so jih počasi vedno zatezati i zategnjena bo kmalo. Pri zadnjih volitvah v mestni zaslop zavzeli so so meščani za avtonomijo, a Madjari, kakor je bilo že v nekem dopisu javljono, se več no zmenijo za to, kakor so ne zmeni ribič za ribe v mreži, naj Se iste tako po mroži razsajajo, V Pošli odredili «o, da večjo kazenske razprave za Reko se morajo vršiti v Pošti, kjer porotniki jezika ne razumejo, kar jo združeno z velikimi stroški in težavami in je očitno proli avtonomiji. Pomagal ni nit ludi govor njih poslanca. Dne 10. t. m. zbrali so se na predlog Županov na zaseben posvet. Vsi govorniki so odločno govoril: za avtonomijo, najodločneje župan sam. Znani Valušnik, zagovornik avtonomne Reke v zvozi z Ogersko, drznil so jo celo svetovati, da bi se Reka stavila — dokler je potreba — na stališče ogersko-hrvalske nagodbe in izbrala dva zastopnika v hrvatski sabor. Bil je vsprejet predlog Osajnekov, da naj se sestavi odločen ugovor, kidet-ega naj nese posebna depulacija v Pošto, Prekasno spregledujejo mestni očetje, zanjka je že za vratom! Svetovna razstava v Parizu 11)00. — Leta lisočdevetstotega se napravi \ Parizu mednarodna razstava umetnin in poizvodov priroduinskih plodili, obrlnosli in industrij. Francoska si je postavila nalogo v svoji stolici zbrati v živi' sliki vso kulturne pridobitve zdanjega časa, potekajoči dobi postaviti spomenik ter bližajočemu se novemu veku položili temelj. Da se doseže ta visoki smoter, za lo so nam porok štiri prekrasne razstave, ki so doslej ob Seni na teh, v svojem svojslvu za napravo svetovnih razstav klasičnih tleh, vzbujale občudovanje ; naših vrstnikov. Toda apoteoza devetnajstega veka, na katero se pripravljajo vsi narodi, ne bode samo s svojo krasoto in sijajnostjo, ampak tudi s svojimi resnimi smotri, s svojo stvarno osnovo otemnila vse poprejšnje naprave takšne vrste. Avstrijska vlada so ni odtegnila uvaže-vanju, da je udeležba na tej razstavi reprezentativna doložnost, zajedno pa tudi važna narodnogospodarska korist, ker daje priliko, da se okrepe obstoječe a tudi osnujejo nove prometne zveze. Zato se je na podstavi Naj-višega odločila povabilo francoske republike za uradno udeležbo sprejelo ler razseženain jednotna organizacija te udeležbo s posebnim zakonom omogočila. Da se pa moremo v dostojno veljavi, ki jo sme Avstrija zahtevati zase kot gospodarska in umetnostna velesila pokazati v Parizu, treba je napeli vse moti. Vsi, ki so s svojim delovanjem v to poklicani, se zatorej pozivajo, da v ta namen svoje najboljše moči posvete, da skušajo obseči najvišo stopinjo možne popolnosti. Ta poziv se obrata do vsakega v tej razsežni državi: do izkušenih in pravih nastavnikov, katerim razsežnost njih obratov dopušča in veleva vetje stroške, kakor tudi do gospodarsko šibkejših, toda do svoji zmožnosti za uspehe usposobljenih producentov. Da se tem po možnosti olajšajo žrtve njih udeležbe, — da se jim pomore lam, kjer bi sredstvi za primerno razstavo objektov, za njih po-šiljatev ali zavarovalnino dejanski ne zadoščala — to bode moral biti resen priza-devek merodajnih faktorjev. Nadejati se je, da bode širnim patrijotičnim krogom ležečo na tem, da ta prizadevek kar _najkrepkejo___ pospešijo; Ta poziv sme pričakovati tem krepkej-šega odziva, ker že zdaj vozne udeležene skupine odločno izjavljajo, da se hoftejo udeležili razstave. Razstava ni osnovana na toritorijalni podstavi, ampak je razdeljena v posumezne strokovne skupine; to pa imn za nasledek, dn se bodo vsak razstavljeni predmet prosojni in primerjal s tekmujočimi izdelki drugih držav. Ta uredba pa znlegudelj obsozn tudi opomin, da mora vsak posamezen objekt po svoji kakovosti in po svojem okusu, po svoji pripravnosti in ueni biti tnk, da bode častno prebil to primerjanje. Resnično stroga samokritik« bodo todnj najboljši kažipot m izbor leg«, ker so imn in tnaru leta tflOO. prod acmi dovnolnogn In kupovanju zmožnega občinstva k vseh dolov svetit razgrnili, in sodbi iz najnujnejših veljakov vsako stroko sestavljenih presojevalcev podvreči, V vsaki posamezni skupini ho tudi retrospektivni oddelek kazal razvoj posebno stroko v potekajočo stoletju. Z izrednim nnmonom, tla so vrnln m?,-slavnih palač odpro najširšim plvioin pro-duconlov, dajo Francoska njih prostor i»i*ok vsakega povračilu na r.vzpolaganje, ravuutako gonilno silo, ki *o potrebno za obrat v njih delovanju knzanih aparatov, Toni viViin zalilovam bodo mogli razstavljavci zadoščali glodo primerno instalacijo njih prodmotov, V mnogih slučajih so bodo sicer priporočalo individualno protovodo zbrali v kolektivne skupine no samo v Interesu varčnejšo uporabo prostora lu sroilstov, ki bo na razpolaganje, ampak ludi zaradi holjsogn pregledu, C. kr. generalni komisarja!, ki jo svojo delovanje žo pričel v poslopju t", kr, trgovinskega miuistcrstvri uit Dunaju, kakor ludi ostali organi, katerim jo izročeno pripraviti in izvsili udeležbo Avstrijo na pariški razstavi, bodo kar nujradovoljimjo udeležencem na razpolaganjem */. besedo lit dejanjem. Pa tudi druga drfrtvua obluslva, kakor tudi trgovinske in obrtne zbornice bodo kar nitjpazljiveje pospeševale v okviru svojo pristojnosti lu predmet. Da so pravočasno in uspešno zmagajo vsa pripravna dela in % ozirom na dispozicije drugih držav jo. vendar - v kolikor posebni pravilniki za posamezne stroke ne dopuste izjem — potrebno, da so '/.glasila avstrijskih razstavljavcev predlogo do konca tega leta. N a D u n a j u, meseca julija 1897. IVcJh. c. kr. osrodue komisija, c. kv. trgov. miiURlor: Glanz s. r. Dopisnica uredništva. — Gosp. L. Bavčar v Ajdovščini: Vašega dopisa v opravičenje ne moremo priobčiti, ker nima stvar za nas posebne važnosti, a čilatelje bi tudi ne zanimala, Rudi Vam verujemo, da Vi niste duševni oče onega sestavka, katerega smo prinesli v »Primorcu" pod za-glaviem »Hvaležno priznanje", kajti njega se mora sramovali vsaki pravi Slovenec. Ker so na dnevnem redu za goriško Slovence važnejše reči — pustimo tO zadevo pri mirul — Dopisniku i/. Podmelca: Prihodnjič. Razgled po svetu. M?.jtt Avstrijsko postaji. Slovansko. — »Leipz. N. Nadir," prinašajo članek, v katerem citamo: Dunaj ima že danes nekaj Usočov Cehov več, nego jih ima zlata slovanska Praga. Kdor je pregledoval volilne listine v zadnjih letih, vidi, da je Čim dlje manj meščanov, uradnikov, delavcev i. dr. z nemškimi priimki, ki se umikajo slovanskemu navalu." Reka slovanskega naseljenja pa se ne izliva samo preko Dunaja, ampak tudi preko vse Nižje Avstrijske. Zlasti v veliki nevarttesti, da postane do cela slovanski,, je oni del, ki meji na slovaški kos Ogerske in del, ki je zagozden mej Češko in Moravsko. Okraji okoli Lilschauu, Dobeiberga, VValdvierlela so skoro že čisto češki. Tudi v Zvvetllu je že mnogo Cehov, tako se ludi množe češke rodbine v Gmuiidu, Schremsu, VVaidhofenu in Grossauu. V Ginundu imajo že češko šolo in tudi v Grossauu jo menda skoro dobe. V nekaterih okrajih so Gobi že v obč. zastopu. Nevarnost, da poštene Nižja Avstrijsko res kmalu Češko, je zato prav velika. Ceh ni vet le komična figura v — operetah, nego igra že važno ulogo v Avstriji. »Slov. N." Dvoboj mej princi. — V nedeljo po 4. uri zjutraj se je izvršil v nekem gozdiču ob cesti v Versailles pri Parizu dvoboj moj princem Henrikom Orleanskim in mej grofom T u r i n s k i in. Dvoboj se je vršil z meči. Oba nasprotnika sta se napadala jnko strastno. Pri prvem napadu je bil princ lahko ranjen na rami. Pri drugem nupadu sla prišla bojevnika preblizu drug drugemu in morali so ju razločili. Pri tretjem napadu je dobil grof malo rano aa desni roki, pri Četrtem napadu se je princu nrcC izkrivil in je dobil novega, pri peten, naskoku pa je mahnil grof princa po trebuhu tir mu zadel rano, ki pa menda ni nevarna. Princa so takoj zavezali, na kar je pi'emagar.i Francoz Slovenci, iMraite le m ftinai oMe, zflratik oflvente M, ftffli se strop psla »Svoji t svojim" podal roko Italijanu ter sam vstopil v kotijo. V Rimu in tudi v naših krajih je zavladalo pri vesli o zmagi »junaškega" grofa veliko veselje. List .Mesaagero", ki je prinesel prvo poročilo o izidu dvoboja, se je razprodal v 256.000 iztisih. Po rimskih ulicah so vriskali ljudje in vojaška godba je svirala. Dvoboj je nastal vsled tega, ker je princ Orleanski v svojih afriških potopisih razžalil laške Častnike, za katerih čast se je potegnil grof Turinski, Odgojevanjc ihIikUiic. — Na Angleškem se učitelji drugače vzgajajo, kakor pri nas. Politika, ki je pri nas izključena, je tam jedeh glavnih faktorjev. V semeniščih čitajo gojenci politična liste. Ob določenih večerih se mladi politiki zbero in pod vodstvom profesorja razpravljajo o raznih političnih vprašanjih. Na predmet, o katerem je treba razpravljati, se pripravita dva učenear Jeden označi svetle, drugi pa temne strani predmeta. V razpravo smejo poseči končno dijaki. Nedavno so razpravljali tudi o egiptskih odnošjijih. Neki Egipčan je pri tem povedal, du Angleži niso in ne bodo nikoli v Egiptu priljubljeni, in tako je povedal resnico v obra/. Angležem! To je mogoče le na Angl "škem. Književnost* „SlovAliak» knjižnica*' izide Se-le 15. oktobra v trojnateiu snopiču, kateri prinese prav zanimivo povast. „Suloilsk» knjižnic", I. se začne razpošiljali prihodnji leden rt, Da« innHle elo. (tn. 2tO vorseh. QunS. und 2000 vc-rseh. Karbon, Do(»int>clc) Iorlo-undstouorfrei insHimih. — Mantor rnngobeml »oppelles Urirfporlo n:u!i o\\$i Itatiov. j Razpoš.Ija na vse kraje od 56 litrov naprej. Uzorce vin pošilja na zahtevo. V vsakem postno oddajnem okraji, v vsaJeej fnri in po potrebi v vsakej ol>."ini. nastavi s=e razumna, delavna in zanesljiva oseba kot zaupni mož in posredovalec z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom o-i ne-kejfa, mnogo let obstoječega, avstrijskega podjeSja prve vrste. Pismene ponudbe pod „V. n. G.- Gradec, poste restante. if>'> krojni a p arat i. M.POVEHAJ Injišli nsjster 1» (rinee f EvkS n Trmriti v I. nadstropju in v hodniku v !i. št. :!2. [¦ripoOH-a sw.jir.. r..j,it«im na dež.-Ii m tiuerf« vsakovj-nlUK nianifatiirmi bla^ti, (rotovn perilo, iležnike, ovratnike, znuatnin* iN!. Cotove možkr obleki- z.» vsaki flan po najiii.vi>j>i pariški modi. i!l,i}.'o prodaja t>idi na llieler tako po ceni, d:t labko posliiži vsaklerejra in si.-cr z.i ni«.žke oblek' f,d 81» kr. naprej, za celo obleko {ti-ll> m) od idd. "J-",i> naprej. Sprejema narofila mdiza izlelovanje raznih oblek; odjt-mairem blaua je prosto, dati si iz^oloviti obleko tudi dnijrod. M 22. Ivan lomicelj h^ouce % \edUv\\m %fa$om v Korminu m glavnem sadnem trgu (bivša hiša Pallcva) priporo"a svojim rojakom sladkor, kavo, riž, olje, kamenooljo, moko, otrobe, vsakovrstne sveče iz Kopačeve tovarne, potem špirit vinski In domače žganje« Dalja prodaja vitrijol (modro galico) in pravo romansko trtno žveplo, narodne žveplenke. Vso prodaja po tnfco zmerni ceni, da h« ne litiji tekmovanja (konkurence). I i:'. Veliki prazni sodovi iz Srbtfe, iz hriistovpgsi lesa z železnimi obroči, od 20-70 ltektov, 6-7 cm. debelosti v giavi, popolnoma zdravi, so na prodaj. Natančneje poizvedbe, pri upravnistvu, ali v liiši na Franc JoŽefovi cesti št. 9. 210 7 1 S. 78 :S- 1 P Štev. 535. Razglas. Naznanja se, da javna d ražba zastavil II. čelrlleta, t. j. mesecev aprila, maja in junija 1806. začne v ponedeljek, dne 13. septembra 1S07. ter se Im 'nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Od rarnateljstra znstavljavniee in ž njo združene hranilnice. V Gorici, dne 7. avgusta I8'J7. Svoii k svojim! ""^01 Ambrož Furlan trpover lil z jedilnim blagom na tržaški cesli ¦ v Gorici priporoča kave, riž, sladkor, moko, iito. otrobe, vse poljske In domače pridelke. gk*** I*n*trrJ!e v<-.lin> In |m> zmerni ceni. —**W Fran Vanek prijiorora svojo 1-iS (Ci.) goriško pivovarno n« GoriStVkti V Gorici •— Piazza (:.ittf>ri:ii Pivovarna je zdatuo razSirjenu Ut ure* jena po najnovejši z.ililevi. K«ha pivopočeSki, dunajski in bavarski nav-idi in uporablja le češki Iimelj in moravski slad. 1'riporoCa se p. n. gostiltiitMrjem in /a-s:>bnikoui v fioriri, v Hrdili in na Tolmiiiskcirr. Zalogo za Srda ima gosp. Peter Russfan v Korminu in ^>^>. (.'ollCiin! Uu-(,'enhiul v C,trsipoios»»o za '•'ir«.i1-!o potrclmc. v.-akovrslno poljedolr-ko stroje prodaja v najholjii izvrJihi Ig. lleller na Diiiiaju II/S Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je postimo treba varovali! Za?topniki se iščejo. >. Škropilnice proLi 4 zlato, IS sirlirnik kolajn, 311 fustiiih in diplom priznanja. Kwizdov Kornevburški redilnl prašek za živine. Zdravstveno in di^tetično sredstvo za konji", aruredo i« ovce. IJpurahlja se že l:» let v iniinjrih hlevih, ako živina ne žre. ako sl.iho preliavlja, ilaljo za j.lmljSanje nJeka in poumo/.euj.- i-iepi pri kravah. Cena: V, ikatulja 70 kr., '.. Skatitlje ;{."> kr. Piistno !e z itornjo vart-tveuo znamko se dobi v vseh lekarnah in iniroililr.icah. Glavno zalogo ima -« FRANC IV. KWIZOA>- ¦t l iH) e. in kr. avslr.-ogerski in kralj. rummiAi dvorni zalajralfij, okrožni Irksir 1 Kiirii-iilMii-jru pri Dunaju. Trgovski pomočnik. ki se je izvežbal na Dunaju v delikatesni trgovski tvrdki, išče službe. — Zmožen je slovenskega, nemškega in deloma laškega jezika. — Ponudbe naj se čim preje mogoče pošljejo v Ljubljano pod Otto V. Post restante. 219 4-1 Razglasilo, Podpisano mestno županstvo naznanja, da se bodo vršili od sedaj nuprvj t Kovcm mostu (Uudolfovem) nsi Dolenjskem ob vsakem sejmu za govejo živino tudi konjski sejmi in sicer: 1. vsak prvi pondeljek vsakega meseca (;.ko pade na tak ponedeljek praznik, vrši se sejm prihodnji ponedeljek), toraj 1:2 sejmov; nadalje ob vsakem letnem sejmu, kakor: l januarja v torek po sv. Antonu; 3. aprila v torek pred sv. Jurjem: 4. avgusta v torek po sv. Jerneji; 5. oktobra v torek po sv. Ltikeži: 6. decembra prvi torek v atolu: Prvi konjski sejm bode torej dne l avgusta 1897, kot prvi ponedeljek mesecu avgusta. Prirejeno jo za le sejme tsestransko pripravno in pro«tornn novo sejmlsPe lik državno ceste za novomeškim pokopališčem s poselmim dohodom in posebnim odhodom, kakor tudi iioskiišuvališčem za konje na sej- Mestno županstvo v Novem mostu, dne 10. julija 1897. Župan: ^0.", 3—2 Dr. Hehiffiiln. ~" Teodor SManja srebrni' v Gorici, ulie, uko mu potem to iz|il;n"iijijo ha obroke. Obroke- si pa nai oecvalee s,'ou lahko dolo.-i. Strelovode iz bakra v Ogniti [inzlnf-sno najboljše iznajdbe, kakor tudi vsakovrstni •nako popravo in pozlafenje pripr-rora tudi po naj-ližjih i-eimli. Pošilja r.snko blujco dobro sptavljoui) in poštniiir frunko! !0 (Cl, Na l roprave iz-,išnj«' \>:¦ jom >i v dcdžno?t Vam naznaniti, o.i se jt! Vaša želodečna tinktura izkazala kot uspešno .!•<- hijoča ne le pri mnogih mojih žujdjanih, katerim sem iVio priporoMI. t.-mve.' tudi mene rešila zelo mučnih i.ilo.U čiiih bolečin, katere *rm trpel skoro celili 1» let. Znamevam >e spošlovr.njem 'JO -Jli ;! A t o n N i k o l i e h. župni upravitelj Sv. Liicija (Schiatarrai pri Alhoni. .S. nov. lS.ui. Co.-podu lekarjn (J. Pici-oli-ju v Ljubljani. HLuro.olite rui takoj po-luti po p.iStnem povzetju štiri duealo Vaše želodo&n« tinktur«, katera mi je dosed.ij vedno poma^. \i. Odličnim spoštovanjem udani Josip B o 11 e).- a v o. župn. in dekan rijenu-nt pri Haji.h (Istra), ±>. maja lSUli. Žefodefina tinktura lekarja l'iccoli-ja ,pri antreljn* v Ljubljani se razpošilja točno po pošlnein povzelju. Cena t-J stekk-ničic v škatulji 1 jtld. :tii kr.; poštni zavitek z 70 steklenicami velja 0 fc'ld. o0 kr. Poštnino plača naročnik.